m
PRIMORSKI DNEYNIK
GTvr. St
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naropa za tržaško ozemlje
?9 (1 917N Poštnina plačana V gotovini	■PDC1*	.	.	na	_	7	•	<nC(
‘ 1171/1 Spedizione in abbon. post. 1. gr	—---
ev. 229 (1917)
TRST, petek 28» septembra 1951
Prispevajte za Kulturni dom
Cena 20 Ur
SE EN PO
.Mfeiaki
‘ zunanji minister bL** ie že pred meseci v
***	P	tržaškem
Ju enostavno pozabil
i^m8tnivtr-anisko • izjavo i-*Ktv0 šj.	4	^ t'edai	to
p™da-
prav tak esa tubi danes
to’daS0°TrnSebe3 Poudai'ia-vsiostai j	-	n’	Acheson	in
so jeT*1 državniki	iz ZDA,	ki
fii«m v?eKar-ali z De GasPe" tcn*kii,7) nJeg°vih washing-
*wu 7vih’ zopet pozabili C?** tristransko izja-
^janfc	bUa,	podlaga	za
Prva n : Jugoslavijo, ie bi]a Pos*®dica lega dejstva
»a ;rcmi- m0rai Dt' Gaspu-88 ameriit000 Pnpnrnh« neke-bač sDri« ?a. novinarja, da
«a» voditi4a e Podlage ni o 'Podlaoa Pogajanj, k besedi da4i besedi *izh<>
Nadalie
^ODrzn.-i^ nam zdi potreb-“aeriški n n& dejstvo, da je "kotDr Predsednik Truman v razBm,aVl Uradno poročilo — 8lede ( j8!8 z De Gasperijem fel «‘rZa8ke«a vprašanja de-tra u da Vlada ZDA sma-
^adalie rS3nie kot važno.
,	V -trio«—,-,	■_
Slede "ro„-' ■ ■ tostranski izjavi revizij ni omenjena ni-
ti
izjava niti
TrJ^ranska
° ,ei izjavi V .sv°iem govoru 'ak° ‘zpus if3 ^ Truman prav *lto izjav‘ J 1 Trst i tristran-tort, ju 0 ter omenil le nuj-te,. rP°Stanp Italija član lojtb' r odpravo vojaških do-
Poročilu o De eW-.JVem pogovoru z A-
Stafljk^.tudi di omenjena tri-k #Politiu)aVa’ temveč le. da ^tšškeo. °J*eh vlad glede 1** Iti a! vprašanja dobro zna-šttvai ine-! b‘ rešitev upo-konite težnje itali-s tem
v , —M	S6V€*
jtifen°' da te zakonite 81 en,,., 'inskega naroda ni-
de sta. pod be-itbeis 1 oba državni-
* mislih
resnično
Skl«,;, if1 ne zakonitosti ]a-ti4^rna jJ . *ianskega impe-^kiit J. e Italijo vedno na nacin dovedel do ka-
s-
Ni
so dejstva. Za ire-
J ^l8[^	»“■	v	a,	ud	UC“
v ^kn ° 11:eu6°dna dejstva.
i°ieil dčkf°boašajo oni spri' if’, *li n, ev? Alj poudarja-
0bnšf . Vs®j registrirajo?
^7° se kot noj in za-S#,	0	V	pesek	ter	o	teh
»r 04 bii*n°?4avn° molčijo. In ,7..? ava v pesku čim
£»*m’sh<tio ta der
nart L krlnanjem o
^ dela T° POlitik°-
pr. milanski
D.‘" Sera I ,p5t «11 Corriere Its *ri rtnl Pravi, da je De *.*hu iP uspeh s tem,
1 ^tčerikiUSp?l° doseči, da so Vr, vPrašamE>ris4ali na to' da .Trsta loži °d e- TržirT1^ mirovne po-?" v .‘^ski «istrski CLN))
if.!4*2')« na4nem pomanjkanju Hi>^vnaVli& ^ tega
tie"11 vPrač7"1.' da 'je ta ločitev „Ven rP„,uJ "brez dvoma po-
Sev‘rezultats.
p-
bi hotel raere-
b,i,ui Pi-v j dva dela, tako S. ,.Vl d*l ne bil več ja-
,P8	^uška,	drugi
% toiLu1 0stal jabolko. No,
hfr. Pa r ba> dobra-
«Mi4h»kiV<?" deistvih molči tl- da • Potem moramo ti> a ]e.Postal toliko bolj
Hi!
Sta ' 55? da je
mestu naše-
mi
kiTsel* j^e Gašper i ne bo -**ta i- 2 Amerik- v r;.,.
ew
Tork Timesa za-
jter ]4,4 t° je bilo neizogilb-
Amerikr
v Rim
W. fstu „ 1tallianske zaihteve !*>> *v Sedlanjih okolišči-
b‘ itah-^0 zadovoljiti)), iavpost mo-
C^ke	<V T-tu ; del
5 razumJj!Vr!?sU 40 deistvo
» ^hje i	a je to razu-
ti °*iio i1*610 Za Posledico O11 2l.2»'	0	bombe sino-
ttv sede> -Ur' Pred vhodom D011 donski h, a trst glede teh dej-k ^ Ital i it? zaiPisa:l, da bi mo-k rr'lr°Vrv? upoštevati, da če krasta a Pogodba zastarela, 7» i» , a	tudi tristranska
t ‘a 1948
y*iii p^transke izjave o t^Udario' ,narr* zd> potreb-7f:. vj ‘l točki 5 V"V,vn7 9t glasita.
in 6 te
od treh vlad s tam
da
v Usom popravljena
vi ,!?l'jansk(. n Pretres zahte-
Irajnih de P° odpra-
«5S«r^ utesriite a ms, '•••
ev in di-
%C'rala- Pt db bi s tem
rt. M
Atr7' Vsak.Ptravice tretje ^ svo^ h vlad s tem 'Iji storil 7dloženost da 'kirJfdstvo ' a zagotovi Ila-SS	*** Združenimi
■ntd^r vi,.
i?.'° . i‘; razlika
S‘? (ko ‘ v uoode n
H) ? 0dp lziava govori o-' čel? ’zrazi 7V°ia9kih do-
Si
da	--	o
V	DZbt) 7	° Članstvu
j i Višnja. Ta ? fe5.lh re!^ati ^llo
S>t teh !^ to iz-W ®alizaeij pri
'eze
tisti;
kar je
Ul
glede jugoslovanskega stališča revizije mirovne pogodbe z Italijo izrazil zunanji minister FLRJ Edlvard Kardelj, ki je dejal, da bi jugoslovanska vlada pristala na revizijo le tedaj, če bi bilo «uresničeno tisto vzdušje medsebojnega miroljubnega zaupanja, brez katerega si ne moremo niti mi-sliti. da. bi utegnila, biti revizija mirovne pogodbe z Italijo v Jugoslaviji pozitivno sprejeta». Prav gotovo je tudi, da je to tisti vidik posebnih interesov Jugoslavije do Italije, s katerega bo tristransko izjavo o reviziji proučevala jugoslovanska vlada — kot pravi njeno poročilo o sprejemu te izjave.
Iz vsega tega pa lahko zaključimo. da je De Gasperije-va vlada doživela prvi večji poraz v svoj] politiki izsiljevanja okrog tržaškega vprašanja, da je doživela poraz tista hrupna in histerična protijugoslovanska kampanja, ki se je razvila okrog Trsta. In prav ta poraz bi moral italijansko vlado 4n vse italijanske politike ,ponovno prepričati, da danes nimajo več opravka s tisto staro Jugoslavijo Eašiča in Trumbiča, s katero jim je takšna politika uspela. Italija mora razumeti novi čas in novi duh ter s staro prakso izsiljevanja in mešetarjenja prenehati.
Tudi mi poudarjamo važnost tržaškega vprašanja in s tem važnost njegove rešitve. Tudi
mi smo za to, da se obe sosedni državi sporazumeta, ne samo glede tržaškega, temveč glede vseh vprašanj. Toda ponovno pribijamo, da rezultat tega porazuma v nobenem primeru ne more biti takšen, da bi kateri koli del Tržaškega Q-zernlja s tem sporazumom prišel ponovno pod Italijo. Za to govorijo vsi politični, ekonomr ski, nacionalni ini drugi razlogi, ki dokazujejo, da mora Trst služiti svojemu zaledju. Predvsem pa je zato proti Italiji vse tržaško prebivalstvo, ki noče nikdar več pod Italijo. Kajti ono ne tišči glave v pesek, temveč zahteva, da se zločinci, ki že šest let nekaznovano streljajo na mirne meščane (Milke Vrabec), koljejo ljudi po ulicah (Hlača, Planinšek) in mečejo bombe končno odstranijo iz našega mesta.
Svetovni
da zahtevan
tisk opozarja Italijo
po Trstu ni mogoče ugoditi
Tako pile .,New York Times" in dodaja, da bi Jfalijansko javno mnenje to moralo razumeti" /*Ce je italijanska mirovna pogodba zastarela, je prav tako zastarela tudi tristranska izjava" pravi londonski,.Times" - Ugibanja o praktičnih rezultatih De Gasperijevega obiska v Ameriki
NEW Y ORK, 27. — Z De Gasperljevi odhodom iz Wa-shingtona v New York se je končal njegov uradni obisk v ZDA. Njegov današnji program v New Yorku je bil že privatnega značaja: čaj pri Eleanori RooseweIt. častni doktorat katoliške univerze v Fordhamu in drugo.
Politični krogi, predvsem pa tisk že dajejo preglede De Gasperijevega bivanja in ocenjujejo njegove rezultate. Tisk ko. mentira predvsem včerajšnjo trojno izjavo o mirovni pogod bi z Italijo. Številni listi objavljajo komentar agencije Associated Press, ki pravi, da so Trumanove izjave o ameriški pomoči Italiji in pa trojna izjava «dve dejanji, katerih namen je okrepiti De Gasperi-jev položaj«.
V listu «Washington Post* pravi Walter Kuhn, da so ameriški predstavniki jasno povedali Italijanom, da ni mogoče upati, da bi bil odpravljen uvod v mirovno pogodbo, ki govori o fašističnem napadu, in da jprav t.ako ne bo mogoče odpraviti člena 17 pogodbe, ki izrecno prepoveduje obnovo fašističnih organizacij na italijanskem ozemlju. Isti člankar pravi, da poročilo Bele hiše, ki ne omenja tržaškega vprašanja s tem praktično priznava, da tega vprašanja ni mogoče rešiti brez sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
Sploh je tržaško vprašanje, o katerem je bilo sicer zelo malo govora in ki ga uradna poročila takorekoč ne omenjajo, predmet precejšnje pozornosti tiska, ki v glavnem opozarja Italijo, naj si ne dela utvar. Tako piše gospa Mac Cormick v «New York Times«, da je «težava v tem da Italijani pripisujejo Amerik i pretirano sposobnost, da lahko stori vse, kar oni želijo«, in nadaljuje:	«Z notranjega italijan-
skega stališča bi bil morda najvažnejši rezultat, ki bi ga De Gasperi lahko prinesel v domovino, rešitev tržaškega vprašanja. Toda ni nobenega mirnega načina za rešitev tega vprašanja, razen sporazuma med obema zainteresiranima strankama. Ameriški odnošatli z Itailijo in Jugoslavijo so takšni, da ZDA ne morejo storiti
dvo-
drugega kot priporočiti stranska pogajanja«.
«New YorK Times« posveča temu poseben člar.ek, ki se sliši kot svarilo Italiji. List piše «De Gasperi ne bo prinesel domov Trsta. To mu bo gotovo povzročalo neprijetnosti. Vendar je neizbežno, da je tako. V današnjih prilikah zahtevam po Trstu ni mogoče ugoditi. Italijansko javno mnenje bi to moralo razumeti«. List končno tolaži Italijane, da za tak položaj De Gasperi rji kriv in da noben drug politik in nobena druga stranka ne bi mogla doseči kaj več.
Resne Deseae o Trstu objavlja tudi londonski «Times». ki omenja, da bi bila jugoslovanska vlada pripravljena rešiti to vprašanje z neposrednimi pogajanji, vendar se italijar.-ska vlada upira in se sklicuje na to, da je tristranska izjava predlagala povratek vsega STO pod Italijo. »Italija bi se morala zavedati, da če je mirovna pogodba zastarela, velja isto tudi za tristransko izjavo«, pravi «Times» in predlaga končno »pravično razdelitev« Tržaškega ozemlja.
Francoski list «Le Mor.de« pa pravi glede Trsta, da sta mogoči dve rešitvi:	1. Francija.
Velika Britanija in ZDA bi predlagale konkretno posredovanje med Italijo in Jugoslavijo; in 2. neposredna pogajanja med obema deželama, da se er.krat za vselej reši to kočljivo vprašanje.
«Le Monde« razpravlja tudi o reviziji italijanske mirovne pogodbe po proceduri, ki jo predlaga trojna izjava. List meni. da se bo italijanska vlada glede nekaterih vprašanj z lahkoto domenila z zahodnimi državami, »z deželami pa, ki bodo manj ugodno sprejele njene zahteve, se bo morala pač pogajati«. List dodaja, da upa, da bo v Italiji prevladal realizem v zvezi z izdelovanjem tega novega statusa Italije.
Tudi ostali listi se pečajo s tem vprašanjem, in pa z obljubo, da bo storjeno vse za sprejem Italije v OZN. Pri tem poudarjajo, da je praktična možnost zelo majhna, ker lahko sovjetski veto blokira, kot že štirikrat, sprejem Italije. Med številnimi hipotezami,
V RIMI) POGREŠAJO OMEMBO TRISTRANSKE IZJAVE O TRSTE
Vladni tisk dokazuje, da je De Gasperi dosegel vse, kar je mogel in da se je „dobro boril" - Ostri napadi opozicije, ker se De Gasperi ne vrača domov s Trstom v žepu
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — Kje je ostala tristranska izjava? To vprašanje prevladuje danes v rimskih krogih, celo V tistih, ki že poprej tej izjavi niso dajali večjega pomena, kot ga je v resnici imela, t. j, pomena volilnega manevra. Dejstvo, d& De Gasperi v Washingtonu n- dosegel niti tega. da bi mu v kakršni koli obliki, pa čeprav z omejitvami, ponovili tristransko izjavo, in da je on sam moral izjaviti, dg je ta izjava samo »izhodišče« za pogajanja, je marsikoga neprijetno presenetilo. Res, da Trst ni danes še daleč najresnejši ali najtežji italijanski problem, niti ni bil tisto glavno, kar bi De Gasperi v Washingtonu moral doseči. Vendar je v zvezi z njim bilo ustvarjeno toliko hrupa, da se danes pojavlja zaskrbljenost, obenem pa spoznanje, da je tisti hrup bil ne le nepotreben, temveč vladni politiki celo škodljiv.
To je razvidno tudi iz današnjega opozicijskega tiska, bodisi kominformovskega, bodisi desničarskega. »De Gasperi se vrača s praznimi rokami« pravi «Avanti». «Unitd» pa »Popoln neuspeh De Gasperija«. «Avanti» poleg tega še posebej poudarja, da prav glede Trsta De Gasperi ni nič dosegel. «11 Popolo di Roma«, desno usmerjen, pa pravi, da so «trije veliki dokazali, da ne razumejo ita. lijanskih teženj«. List pravi, da so vse lepe besede v trojni izjavi k reviziji pogodbe samo «trenutna retorika« in se pritožuje, da so v San Franciscu Japonski, ugodili, v VVashingto-nu so pa Italijo praktično zavr. rili.
Vladni tisk v svojih komentarjih )e zelo previden in skoraj, bi rekli, reven na idejah. V glavnem poskuša dokazovati, da De Gasperijev obisk m bil povsem neuspešen. Sicer pa poudarjajo listi v. glavnem trojno izjavo, posebno besede o enako, pravnosti Italije in podobno in pravijo, da ne gre samo za obljubo, temveč da -je ta izjava že sprožila proceduro za revizijo. Navdušenja pa ne kaže nihče.
O tržaškem vprašanju pravi »Corriere della Sera«, dg je bila glavna De Gasperijeva naloga, da «prepreči plazove« in trdi,' da je uspeh italijanskega ministrskega predsednika v
tem. da se položaj Italije glede tržaškega vprašanja ni poslabšal.
Torinska «Gazzetta del Popolo« pa priznava De Gasperiju, da se ie «boril z vgro in neutrudno energija« in poudarja, da je dosegel »oseben uspeh«. To je končno tisto, kar so trezni politični krogi menili že pred De Gasperijevim odhodom: če bo kaj dosegel, bo samo s tem, da bo izpostavil lastno osebo in poskušal s tem čimveč doseči od Amerikancev, ki jim je očitno mnogo od tega, da bi De Gasperi ostal predsednik vlade. «Corriere del Popolo« iz Genove pa pravi, da je sicer «še prezgodaj, da bi mogli oceniti dosežene pozitivne rezultate«, da Pa je «treba takoj priznati, da se 'ie De Gasperi zavzel do kraja in, se dbfcro boril«.
po splošnem tonu pisanja vladnega tiska bi človek sodil, da gre za to, da se predvsem dokaže, da se je De Gasperi potrudil, da ga torej ne zadene nobena krivda, če ni bilo vse, kot bi moralo biti. Gre torej za poskus obrambe, za indirektno priznanje — če ne tega, da je De Gasperi dosegel manj kot je bilo pričakovati, pa vsekakor tega, da so njegovemu obisku s precejšnjo mero neprevidnosti pripisovali nekakšno čudežno moč, da je propaganda iz njega naredila nekako univerzalno zdravilo za vse tegobe, ki tarejo Italijo.
Neugodni vtis se bo verjetno še povečal, ko bodo znani razni komentarji tujega tiska, ki so na splošno, kolikor je mogoče danes v Rimu pregledati, mnogo manj zaviti kot italijanski in precej odkrito povedo, kaj je na stvari.
Sicer pa v Rimu pričakujejo konkretnih rezultatov De Gasperijevega obiska, predvsem sporočilo o višini letošnje ameriške podpore. Pravijo, da je to končno alia in omega italijanskih potreb. Prav tako pričakujejo razvoj dogodkov glede pobude za revizijo pogodbe in na splošno ne kažejo preveč optimizma glede konkretnih posledic te revizije. Kar se tiče vojaških določil, poudarjajo, da je odprava omejitev oboroževanja brez znatno povečane ameriške podpore brezpredmetna, ker je Italija z lastnimi silami ne more izkoristiti. Glede gospodarskih bremen, v prvi
vrsti glede reparacij pa opozarjajo na to, da je besedilo trojne izjave glede pogajanj z državami podpisnicami precej jasno. Posamezni reparacijskj dolgovi se tičejo samo Italije in držav, ki jim Italija reparacije dolguje; od dobre volje teh držav (ki je Pa niti optimisti ne pričakujejo) je odvisno, ali reparacije treba plačati ali ne. Edino, kar daje nekaj upanja, je ameriška obljuba glede naročil pri italijanski industriji.
Politično življenje v prestolnici pa je medtem precej mrtvo in se bo verjetna prebudilo šele po De Gasperijevem povratku.
Sicer pa )e sedanje parlamentarno zatišje po splošnem mnenju političnih krogov le začasno. Na splošno pričakujejo veliko ofenzivo opozicije proti vladi po De Gasperijevem povratku iz Amerike. Po vseh dosedanjih znakih bo ta ofenziva združila v napadu na vlado ko. mireformiste in skrajno desnico, ki bodo oboji očitali ministrskemu predsedniku, da ni v VVashingtonu pravzaprav nič dosegel. Zlastj pričakujejo, da se bo geslo »Trst« spet pojavilo tako ž desne kot s kominfor-movske «levice» v novi tekmi »patriotizma«.
Ce je o tem bilo mogoče ugibati že danes zjutraj po pisanju kominformovskih listov ie večer prinesel konkretne ’po-trailo: glavno vodstvo Nerauje-vl PSI je objavilo izjavo, v ka. terj pravi. da so «U*i velesile zavrgle tristransko izjavo o Trstu« in da se vvashihgtonska trojna izjava «mcd mnogimi be. seaami ir* splošni!mi izjavami solidarnosti izogiba odgovoru na glavne vladne zahteve: finančna pomoč in izseljevanje*. Parlamentarna skupina PSI pa Jpe sklenila, dla bo začela parlamentarno debato o rezultatih De Gasperijevega obiska,
?et»? . '	8 bi b‘la njena
dolžnost — pravi poročilo — ne ta, sama dala pobude za to debato.
Medtem so bile objavljene nove tabele za prevrednotenje plac državnih uslužbencev
7. izmenjavo not, ki j„'bila izvršena danes v Tokiu, je bilo proglašeno prenehanje vojnega stanja med! Italijo in Japonsko kf je formalno še obstajalo. Prenehanje bo začelo veljati obenem z japonsko mirovno po. godbo, ki so jo podpisali v Saii I-.ranciscu. Naznanili s0 tudi začasno obnovitev diplomatskih stikov.
A. P.
kako bi bilo mogoče obiti to oviro (med i.-jimi so tudi take, ki bi dale Italiji samo pravico do glasovanja v svetu OZN za skrbniško upravo) omenjajo tudi možnost priziva na mednarodno sodišče.
Pariški list »Combat« piše, da 'bodo »italijanski komentatorji verjetno izrazili nekaj nezadovoljstva« irj nadaljuje, da se zdi, da v nekaterih bistvenih vprašanjih, predvsem glede italijanske trgovinske bilance in_ pa glede izseljevanja odvisne delovne sile, ni bil dosežen noben definitivni rezultat.
V Atenah je grški zunanji minister Politis izjavil, da «mu je bilo zagotovljeno, da se revizija mirovne pogodbe nel tiče gospodarskega dela pogod-1
be ir/ to ne zadeva italijanskih obveznosti do Grčije«, to je reparacij.
Delegacija koroških Slovencev
pri predsedniku Koernerju
CELOVEC. 27. — Med svojim obiskom; na Koroškem ie predsednik Avstrijske republike dr.
Koemer včeraj sprejel delegacijo koroških Slovencev, ki sta
jo vodila dir. Franc Petek in Joško Tišler.
Clanj delegacije so dir. Koernerju razložili zahteve za enakopravnost Slovencev na Koroškem.
Določena višina
ameriške pomoči tujini
VVASBINGTON. 27. — Mešana komisija ameriškega senata in zbornice se je danes sporazumela o višini ameriške pomoči tujini za finančno leto 1851-52. Po sklepu komjsije bo pomoč zhašala 7.483,000.000 tiolar j ev; bo torej približno za milijardo dolarjev nižja, kot je predlagal Truman, vendar pa za maleni-kost višja kot po sklepih kongresa.
Komisija je tudi sklenila po-‘elji
polno reorganizacijo razdeljevanja te pomoči. Ravnatelja no-ve uprave, ki bo razdeljevala pomoč, bo imenoval predsednik Truman, ki mu bo ravnatelj tudi osebno odgovoren'. Kot V preteklosti bo tudi poslej kongres določal vsote, ki jih bo imela organizacija za razdeljevanje pomoči tujini na razpolago.
Sklepi komisije bodo izvršni, ko jih bosta odobrila senat in zbornica na ločenih sejah.
LONDON, 27. — Angleški kralj je danes določil regentski svet petih članov kraljevske družine, ki
bo za čas njegove bolezni opravljal državne posle, ki jih ustava pušča kralju.
Prva zaslišanja na razpravi zaradi dogodkov pri Porčinju
Skoraj ves italijanski tisk zelo bučno izkorišča to sodno razpravo za propagiranje sovraštva proti Jugoslaviji
LUCCA, 27. — Dopoldne so bili na razpravi proti 33 furlanskim garibaldincem zaradi dogodkov pri Porčinju (Por-cus) v Slovenski Benečiji zaslišani prvi obtoženci. Prvi je bil zaslišan Livip Bastiani s partizanskim imenom «Biinco», ki je bil baje komisar garibaldinskega bataljona «Aimor» in ki naj bi bil — kot ga dolži obtožnica — izročil ukaz za odhod skupini sto garitoaidincev k pastirskim kočam pri Porčinju, kjer so se držali ozopovci. Bastiani je izjavil, da ni bil navzoč pri akciji niti pri sestanku, kjer je bil odhod sklenjen.
Nato je bil zaslišan partizan Retnigio’ Russiani, ki je pripadal garibaldinski formaciji GAP, izjavil je, da je bil Obveščen, naj pride v Rutars, kjer je našel še druge partizane in sicer Alfreda Zuppel. ki ga je dodelil bataljonu »Ardato«. Od tu so odšli proti Porčinju. De-
TRISTRANSKA IZJAVA O REVIZIJI IZROČENA VLADI FLRJ
m flrj no rioučno mm izjmio
z vidika suoiili posekam interesov do nalila
ja-l je, da niso bili oboroženi, prtu kččo pa je videl skupino garibaldiincev. nato se je začelo streljanje in splošno bezanje in ni mogel točno videti, kaj se je zgodilo, kajti cn j-: pobegnil, ker je bil brez orožja.
Popoldne so bili zaslišanj š« cartizani Tarcisio Veniga, Car-lo Maurencig in Edd'o Zuppel. Tudi oni so slišali streljanje in nato pobegnili, sam Zuppel pa je zvedel za dbgodek točno šele leta 1949 na zaslišanju s strani vojaškega preiskovalne, ga sodnika.
Razprava se nadaljuje jutri ob 9. uri.
Skoro ves italijanski tisk zelo bučno izkorišča to sodne razpravo za poostritev protijugoslovanske kampanje in s tem za propagiranj!, sovraštva proti Jugoslaviji. Sodišče seveda ne ihi smpjo temu nasedati, ampak postaviti stvari na svoje mesto in se zavedati, da je njegova dolžnost soditi fašističnim in nacističnimi vojnim zločincem' ter njihovim sodelavcem ne pa garibaldinskim partizanom, ki so se borili za osvoboditev Evrope izpod nacističnega jarma.
M. L.
V' družinam
žrtev železniške nesreče
Protestna nota^ vlade FLRJ Romuniji zaradi 50 incidentov - Danes se sestane Ljudska skupščina - Maček pravi, da ustaški rabelj Artukovič ni vojni zločinec
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Ministrstvo za zunanje zadeve vlade FLRJ je danes zjutraj sporočilo. da je vlada FLRJ prejela tristransko izjavo vlad ZDA, Anglije in Francije glede re-vizjei m revne pogodbe z Italijo. V poročilu je rečeno, da bo vlada FLRJ proučila tristransko izjavo z vidika specifičnih jugoslovanskih interesov glede Italije.
.Ministrstvo /.a zunanje zadeve vlade FLRJ je danes izročilo protestno noto romunski ambasadi v Beogradu, v kateri se protestira zaradi več kot 50 napadalnih in izzivalnih provo. kacij. kj so jih izvršile romunske vojaške knpr.ene in letalske sile od 16. julija do 9. septembra t. 1. Romunski obmejni organi so obdolženi, da so v tem času skoro vsak dan streljali iz pušk in avtomatičnega orožja na jugoslovanske graničarje irj na kmete, ki so delali na polju v bližini meje. Nota obtožuje romunske letalske sile. da so trikrat preletele jugoslovansko ozemlje.
Ministrstvo za zunanje zadeve poudarja v svoji noti, da je jugoslovanska vlada do sedaj že večkrat protestirala zaradi omenjenih incidentov, toda da romunska vlada niti enkrat ni dala zadovoljivega odgovora. temveč da so se ravno nasprotno incidenti nadaljevali.
Ljudska skupščina FLRJ se bo jutri sestala. Zakonodajni odbori ljudske skupščine, ki so danes končali delo, so pripravili za to zasedanje poleg drugih zakonskih predlogov tudi predlog zakona o izvršitvi kazni, o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških, zakona o pooblastitvi vlade za uvajanje novega plačilnega sistema in drugih gospodarskih ukrepov v cilju pripravljanja novega planskega in finančnega sistema ter zakona o izmenjavi osnovnega zakona o porokah.
Zagrebški «Narodni list« poroča v zvezi z izpustitvijo na svobodo vojnega zločinca in Paveličevega notranjega ministra Artukoviča proti kavciji 50.000 dolarjev, da je bil ta ukrep rezultat raznih propagandnih potegavščin in klevet strani ustašev in drugih re-
akcionarnih begunskih razbojnikov iz Jugoslavije, ki so izvršili politični pritisk na sodnika. Na sodno razpravo je prišla skupina 100 oseb, beguncev iz Jugoslavije, ki so kričale, da zahtevajo izpustitev Artukovi-čevi advokati so pobijali vrednost mednarodne konvencije, na podlagi katere bi bil moral biti Artukovič izročen in vztrajali na lažnivi trditvi, da, Artukovič ni vojni zločinec, temveč »pošten antikomunist)).
Sodnik ameriškega sodišča druge stopnje Pearson Hall je podlegel sugestijam Artukoviče-vih advokatov in kričanju kričačev, ki so jih ustaš; pripeljali na razpravo ter odredil, da se Artukovič izpusti iz zapora proti kavciji. Svoj sklep je sodnik Hall obrazložil: 1. da je govoril z Artukovičem in da je «dobiI vtis, da gre za poštenega človeka« in da potemtakem «ni nevarnosti, da bo pobegnil; 2 da ima Artukovič ((družino, katere finančna usoda je z njim povezana«; 3. «cla ni dokazano«, da se konvencija o izročitvi zločincev iz leta 1901 lahko izvaja.
Na razpravi 20. septembra, na kateri je bil izrečen ta odlok, je advokat, ki zastopa interese Jugoslavije opozoril sodnika Halla na očitn0 nevarnost da bo Artukovič, če bo izpuščen iz zapora, pobegnil. Toda sodnik je šel mimo tega protesta.
Ameriška židovskg organizacija je protestirala, da je takšen zločinec, kakršen je Artukovič, še vedno v ZDA.
Prav posebej pa je udarii0 v oči, da se je za ustaškega rablja Artukoviča zavzel tudi bivši šef Hrvatske seljačke stranke dr. Vladko Maček, On je izjavil, da Artukovič ni vojni zločinec! »Biti član kvizlinške vlade ni zločin, temveč neumnost« — je izjavil Maček, S tem je ta protiljudski in izdajalski politik stare Jugoslavije javno dokazal svojo solidarnost z ustaškimi zločinci. R. R.
Objavljena vsebina
francoske note SZ
PARIZ, 27. — K^kor že vČe raj javljeno, je francoski zunanji minister Schuman izročil sovjetskemu poslaniku odgovor
Bradleg odpotoval
na Korejo in Japonsko
Urodno poročilo pravi, da bo z generalom Ridgwayem proučil vsestranski položaj * Ridgway predlaga nadaljevanje pogajanj za ustavitev sovražnosti v vasi Songyonni
WASHINGION. 27.	—	Po-
veljnik ameriškega glavnega stana gen-ral Omar 11 radiev je nocoj 7. letalom odpotoval na Korejo in Japonsko, «zato da prouči skupno z generalom Ridig-wayem vsestranski polo-
žaj«, kakor javlja tozadevno poročilo. Spremlja ga svetovalec državnega departmana Charles BohPn.
Departman za obrambo javlja. da spada Bradleyevo potovanje v okvir periodičnih o-biskov. ki. Hb člani glavnega stana izvršujejo na kraju vojačkih operacij. Bradtey potuje prvikrat na Kore jo po začetku sovražnosti. Na Daljnem vzhodu je bil skupno z Louisom Johnsonom, ki je bil takrat minister za obrambo, malo pred začetkom vojne na Koreji.
Medtem se je danes med ki-tajsko-korejskim in zavezniškim poveljstvom nadaljevala izmenjava poslanic. Prvo poslanico je dlanes zjutraj poslal zavezniški zvezni častnik polk. Kinney, V. poslanici odgovarja na nasprotnikov predlog za nov sestanek, da je pripravljen sestati se danes m pripominja, da
želi admiral Joy, naj bi se obe delegaciji sestali, takoj ko se
bodo sporazumeli o pogojih za tek.
sestanek. Medtem Pa je general Ridgway poslal nasprotnemu vojaškemu poveljstvu pred. log, naj bi nadaljevali pogajanja o premirju, ki so jih 23. avgusta' prekinili na drugem mestu, in sicer v vasi Songvon-ni, ki leži med obema bojnima črtama nekoliko kilometrov južno od Kesonga. Ridgway u-temeljuje svoi predlog tem, da so nasprotni zvezni častniki izjavili, da niso pooblaščeni razpravljati o nadaljevanju pogajanj v Kesongu, Vrhovni poveljnik oboroženih sij ZN predlaga, naj bi se takoj sporazumeli, da zavarujejo nevtralnost novega, mesta pogajanj in nem,udoma začnejo razpravljati o razoroženem pasu med obema vojskama Zvezni častniki, ki so danes zjutraj odšli v Kesong, so .v vrnili, ne da bi se sestali z na. sprotnimi ^veznimi častnik’, ker je medtem prišla omenjena poslanica generala Ri i ,• waya.
francoske vlade na sovjetsko noto, v kateri moskovska vlada protestira proti francoski podpori nemške oborožitve in izjavlja, da je to v nasprotju s francosko-sovjetsko pogodbo o vzajemni pomoči iz leta 1944.
Francoski odgovor poudarja, da je glavnj namen francoske vlade ki sodeluje pri utanavlja-r.ju evropske obrambne skupnosti, ustanoviti izključno o-brambn0 silo, ki naj prepreči vsak poizkus napada in ki se ne bi mogla uporabiti že po svojem sestavu jn naravi v dru. ge namene. Evropski obrambni sistem bo imel za rezultat, da prepreči obnovo nemške avtonomne vojaške sile, ki bi lahko navajala na napadalno politiko.
Dalje pravi nota. da je francoska vlada odločena upreti se sleherni uporabi Nemčije kot oporišča za napad. V teh pogojih se nikakor ne more strinjati, da bi bila njena politika v nasprotju s francosko-sovjetsko pogodbo iz leta 1944, kj ima na-
men preprečiti vsak nov nemških napad.
Zavračajoč sovjetske trditve, da je Schumanov načrt organizem, kj mu je namen obnoviti nemško vojno industrijo, pravi francoska nota, da pomeni sovjetsko tolmačenje popolno potvorbo namenov, ki si jih načrt zadaja.
Na koncu pravj pota, da bodo dejstva pokazala sovjetski vladi, da imajo sedanji napori samo namen ohranit; mir na evropski celini.
Razgovor
Pleven - Priča
PABIZ. 27. — Predsednik francoske vlade Rene Pleven je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika Srdjana Erico. Kot poroča Tanjug, sta imela oba državnika daljši razgovor, katerega vsebina pa ni znana.
DUNAJ, 27. — Danes so v posebnem vagonu odpeljali s pokopališča \ Muerzzuschlagu trupla 20 italijanskih potnikov, ki so zgubili življenje pri včerajšnji železniški nesreči V
Langenwangu. Trupla bedo pri-Be-
spela jutri okrog poldne v
netk,e z brzim vlakom Dunaj-Rim.
Ravnateljstvo bolnišnice v Muerzzuschlagu je mediem javilo, da se je stanje ranjencev izboljšalo.
Ravnateljstvo avstrijskih železnic pa je javilo, da namerava plačati odškodnino jn pokojnino sorodnikom žrtev.
Železniški promet je bil vzpostavljen po 36-umi prekinitvi. Policija nadaljuje preiskavo. Ves avstrijski tisk, razen glasila sovjetske vojske v nemškem jeziku, je objavil z velikim poudarkom hudo nesrečo in izrazil žalost avstrijskega ljudstva zaradi nesreče.
LONDON, 27. — Britanski minister za kolonije Griffiths je poslal pismo guvernerju Jamajke, s katerim ga obvešča, da sprejema resolucijo zakonodajnih organov otoka glede ustanovitve federacije britanskih Antilskih otokov in sklicanje konference v Londonu y ta namen. Minister predlaga, naj se ta konferenca skliče v začetku prihodnjega leta.
AMERIŠKI POZIV IRANSKI VLADI
naj ne Mene hrilnnshih slnlieuialiev
Trumanov odgovor na Attleejevo poslanico - Britanska vlada ni še nič sklenila Britanski poslanik pri šahu - Nova nesklepčna seja iranske poslanske zbornice
LONDON. 27.	—	Ameriški
državni departman javlja, da je ameriška vlada pozvala perzijsko vlado, na-j razveljavi u-kaz o izgonu britanskih uradnikov iz Abadana.
Dalje javlja državni departman, da so ZDA sporočile tako Perziji kakor Veliki Britaniji, da so pripravljene nuditi svojo Pomoč, da obe državi najdeta rešitev iz sedanje krize.
Predsednik Truman je obraz-zložil ameriško stališče v osebnem pismu britanskemu predsedniku, ki je bilo izročeno danes zjutraj v Londonu po britanskem poslaništvu. To pismo odgovarja na včerajšnje Attleejevo sporočilo Trumanu.
Perzijski vladi pa je ameriško stališče sporočil ameriški poslanik y Teheranu Hender-son, ki se je danes sestal z Mos-sadeghom.
Izjava ameriškega zunanjega ministrstva se glasi;
»Po poročilih, da namerava perzijska vlada vzeti dovoljenje za bivanje britanskim uradnikom, ki so še y Abadanu, je postal položaj v Iranu še bolj napet. Zunanje ministrstvo je globoko zaskrbljeno nad tem razvojem. Vendar pošteno upa, da perzijska ylada ne bo izvedla načrta, o katerem poročajo, in iskreno misli, da bo rešitev petrolejskega spora postala še ve. liko težja, če bi ta načrt res izvedla. V tem trenutku je najvažnejše to, da ostane zadeva odprta.
Britanska vlada nas je tudi obvestila, da jg zaskrbljena zaradi položaja in veleposlanik Franks je v sredo razpravljal o zadevi z zunanjim ministrom. Ministrski predsednik Attlee je poslal našemu predsedniku poslanico. na katero je predsednik Truman odgovoril. Zunanje ministrstvo ni poklicano, da poroča* o podrobni vsebini teh poslanic. Združene države so obe strani stalno pozivale k zmernosti jn k temu, da se izogibljejo ukrepov, ki bi mogli preprečiti prijateljski dogovor.
Združene države so poudarile obema vladama, iranski in britanski, da so pripravljene datj sleherno pomoč, ki bi mo-
gla privestj do rešitve tega tež. kega vprašanja«.
Na današnji tiskovni konferenci je Truman na vprašanje nekega novinarja izjavil, da še vedno upa, da bo mogoče priti do mirne rešitve angleško-iran-skega spora. Pripomnil je na splošno, da upa. da se bo na svet vrnil mir.
Odklonil je vsako pojasnilo o vsebini izmenjanih pisem z Attlee jem o perzijskem vprašanju ter je dodal, da ni nobenega načrta, da bi ponovno poslali Harrimana v Teheran.
Britanska vlada je danes zjutraj na posebni seji pregledala položaj, vendar pa ni sprejela nobenega sklepa. Svetovalec britanskega veleposlaništva v Teheranu Middleton, ki -je bil poklican na posvetovanje, je prišel danes popoldne z letalom v London in se ni mogel udeležiti seje. Ob prihodu je na letališču izjavil, da je Mos-sadegh fizično onemogočil Britancem bivanje v Abadanu, ker jim odreka stanovanje in drugo potrebno. Uradno poročilo pravi. da vlada ni sprejela nobenega sklepa v zvezi z ukrepi teheranske vlade in da pričakuje dodatna pojasnila britanskega poslanika v Teheranu, ki se je danes razgovarjal s šahom.
Popoldne je predsednik Attlee sprejel Churchilla iz Ede-na in ju obvestil p položaju. Navzoča sta bila tudi Gaitskell in Morrison. Londonski list «Daily Mirror« piše, da ima britanska vlada baje namen:	1.
znova posvai-itj iransko vlado-2. doseči od ZDA, naj odločno posredujejo pri Mossadeghu; 3. sporazumeti se s konservativci in liberalci za odločno politiko proti Iranu.
Medtem javljajo iz Abadana, da -je danes oddelek perzijskih vojakov zastražil glavni vhod velike čistilnice in zabranil Angležem vhod. V' ravnateljstvu petrolejske družbe v Londonu izjavljajo, da odhod 30 britanskih strokovnjakov iz A-badana. ki sq odpotovali včeraj, nima nič opraviti s sklepi, ki jih bo britanska vlada podvze-1b v zvezi z Mossadeghovim ultimatom.
Predstavnik družbe je izjavil, da ie bil odhod teh 30 strokovnjakov že predviden. Dejal je tudi, da je sedaj približno 320 britanskih strokovnjakov v A-badanu in da bo družba v pričakovanju sklepov angleške vlade podvzela potrebne ukrepe za morebitno izpraznitev.
Mossadegh pa ni mogel niti danes predložiti poslanski zbornici svojega poročila o izgonu britanskih strokovnjakov in postaviti vprašanje zaupnice, ker ni bilo navzoče zakonito število poslancev. Ker ni mogel govoriti v parlamentu, je Mos-sadegh govoril pred parlamentom približno tisoč osebam, ki so se tam zbrale.
Od 104 v Teheranu navzočih poslancev je prišlo v parlament samo 65. medtem ko je zakonito število 70. Opozicijski poslanci, ki so tudi bili y poslopju. niso hoteli priti na sejo, tako da je moral Mossadegh zahtevati odložitev seje. Med Mos-sadegovim govorom na trgu pred parlamentom je prišlo do živahnega prerekanja med piedstavniki vlade in opozicije. Prihodnja seja parlamente je sklicana za nedeljo.
. Danes zjutraj pa je šah sprejel poveljnika perzijskega glavnega stana in glavnega policijskega ravnatelja. Izjavljajo, da so se razgovarjali o vtmostnih ukrepih na petrolejskih področjih v primeru izkrcanja tu-J)h*čet.
ATENE. 37. — Kralj Pavel Je danes sklical na sestanek voditelje treh večjih grških strank Papagosa. Plastirasa in Venizelo-sa, da bi Jih prepričal, naj sestavijo skupno koalicijsko vlado, ni pa uspel. Venlzelos je po sestanku na kratko izjavil: »Negativen rezultat«.
VVASHINGTON. 27. — Ameriški senat je danes odobril načrr zakona, ki povišuje povprečno za U odstotkov dohodninski davek. Prav tako je ukinil ukrep, ki oprošča predsednika ZDA od pia-čevanja dohodninskega davka na njegovo civilno listo, podpredsednika in člane kongresa pa na odškodnino, ki jim pritiče za izdatke pri izvrševanju njihovih funkcij.
PRIMORSKI DNEVNIK
28. septembra
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Petek 28. septembra
Venceslav, Vidica Sonce vzide ob 5.58, zatone od 17.53. Dolžina dneva 11.55. Luna vzide ob 2.49, zatone ob 16.49. Jutri sobota 29. septembra Mihael, Stojan
Bomba na sedež ZVU
Lukežičeva razstava | OB v „Škorpijonu"
POROČILU O DELOVANJU OBČINSKE UPRAVE
Odgoi/or iredentistov na dejansko odpoi/ed tristranske izjave?
Bombni	napad, ki k	sreči ni	i s stropa. Tud.; šipe ostalih raz-
zahteval	človeških	žrtev, je bil	| merama oddaljenih hiš od me-
n'	oc 1	sta atentata so bile zaradi rr oč-
rt e eksplozije in zračnega pritiska uničene.
včeraj zvečer okoli 21.25 izvršen predi Ljudskim domom, kjer so razne pisarne anglo-ameriške vojaški uprave, na drugi strani pa koncertna dvorana.
Kaiko je prišlo do kriminalnega dejanja, ni znano. Naš kronist, ki se je takoj po obvestilu odpravil na mesto, je lahko na lastne oči videl razdejanje. Mordia bi sc zvedelo še več, da ni neki angleški civilist osorno naročil msp. poli. cije Stefaniju, naj odpravi novinarje. Vsekakor slabo dejanje nasproti ljudem, ,tci rnoiajo izvršiti svojo dolžnost in točilo poročati.
Eksplozija k nastala, tako je namreč izjavila neka ženska, fci je verjetno zaposlena v stavbi, okoli 21.25. Sledilo je žven-ketanje razbitih šip, kj so v premeru 50 m naravnost zasule tlak. Bombo, ki je morala biti precejšnja in izredno močna so verjetno zločinski neznanci položili pri levem zidu vhoda za javnost. Po eksploziji se je velik del stropa zrušil, medtem !ko je bila na mestu, kjer je bila položena bomba 30 cm globoka, 80 cm doiga in kakih 50 cm široka luknja. Sipe v pritličju in drugih nadstropjih stavbe so bile popolnoma uni-čene. Stena okoli vhodia, čeprav vsa iz marmorja, bila na več metrih okrušena, medtem' ko so glavna vrata precej poškodovana. Velike železne svetilke, ki visijo y kratkih presledkih, so bile tudi uničene in so jih kasneje odstranili, ker je obstajala nevarnost, da se odkrušijo
Policijski agenti, ki so bili na mestu, niso znali povedati ničesar. Le to smo izvedeli, da ob času eksplozij« ni bilo'velikega prometa okoli stavbe.
• * *
V poročilu, ki ga je policija izdala, je rečeno, da je ((pričela takoj s preiskavo. Da bi bilo delo policistov pri preiskavi olajšano ter da bi se preprečila vsakršna škoda na račun oseb, je bilo področje, kjer je prišlo do eksplozije zaprto za promet«.
To je letos že drugi atentat
na poslopje, kjer ima sedež ZVC/. Pr»i bornimi napad je bil izvršen letos 15. februarja istočasno z napadom na sedež Osvobodilne fronte v Ul. Rug-gero Manna 29. Vse kaže. da so tudi ta atentat napravili isti šovinistični krogi. Najbrž niso zadovoljni, ker se vrača tudi to pot De Gasperi iz Washingtona s prazno malho in jim ne prinaša Trsta na krožniku. Verjetno so se hoteli s tem «ma-ščevati». Vsekakor jih je močno prizadelo dejstvo, da niso v pogledu Trsta v Waishingto-nu miti omenili zloglasne tristranske note. Upamo, da bo to pot zločince, katerih novi napad ostro obsojamo, policija končno le izsledila ter da dobe zasluženo kazčn.
Snoči je bila v galeriji ((Škorpijon« odprta razstava tržaškega slikarja Avrelija Lutoežiča.
Na otvoritvi se je zbralo pre cej občinstva, ki je občudovalo slikarjeve umetnine, posebno pokrajinske slike, ki vplivajo na gledalca 3 svojimi toplimi barvami. Brez dvoma je Luke-žičtva razstava ena izmed najboljših, ki smo jih imeli v zadnjem času v Trstu, zato obisk razstav^ vsem najtopleje priipo-
Krivic, povzročenih Slovencem
r»e bo župan hvalisanjem o
Pravijo, da ima vsako mesto svoje posebnosti in zanimivosti, toda Trst ima poleg drugih zanimivosti in posebnosti še eno,
Bartoli skrbi za
prekril z Jezuitskim vse tržaške občane
SLAVA PADLIMA BORCEMA!
lov. Iliti Simčič
ročamo. OdJprta je vsak dan od ki Prav gotovo ni lastna dru-
H	in	   .	v	4/1	,	n«	I	rtim	mosfnm	ima	noi.
9. do 13 ure.
ure in od 16. do 20.
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
IZPRED OKROŽNEGA S O PIŽČA
slim flenariemBa nailsiminali
Namesto milijonov si je priigral šest mesecev pogojnega zapora
Enaindvajsetletni Eraldo De B. je bil uslužben kot tekač pri transportni družbi Truck Pool. in sicer do maja lanskega leta, se pravi, do časa, ko je prišla uprava družbe na to, da je mladi mož v poslednjem času izterjal pri družbinih strankah okrog pol milijona lir, ne da bj jih izroičil blagajniku. Direkcija o tem takoj obvestila policijo, toda Eraldo je med.
tfcm izginil in šele po dolgem času so ga iztaknili v neki bolnici v Milanu. Tam so namreč zdravniki ravno prali fantu želodec, ker je nekaj prej na glavnem milanskem trgu pospravil polno pest zdravilnih, praškov, bržčas z namenom, da bi se umaknil s tega nesrečnega sveta.
Eraldo je pripovedoval sodnikom, da je že v Trstu pričel
S KMEČKEGA POSVETOVANJA NA PROSEKU
Ustanovili bodo stalni odbor
za zaščito kmečkega gospodarstva
V sredo je bil na pobudo tukajšnjih kmetovalcev kmečki posvetovalni sestanek, na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki Kmečke zveze.
V poročilu, ki ga je podal predstavnik Kmečke zveze, je bilo poudarjeno diskriminacijsko postopanje merodajnih oblasti do kmečkega gospodarstva: Kmetijstvo -ie v vedno bolj kritičnem položaju zaradi številnih razlastitev zemljišč, ki so vir dohodkov in obstoja naših kmetov. Ne samo da se razla-ščajo zemljišča in se s temi ukrepi odvzema našemu kmetu zemlja, na kateri živi in v katero je vložil on in njegovi predniki ves trud, ampak se zanjo določajo tako nizke cene, ki niti od daleč niso v skladu z današnjo realno vrednostjo.
Drugo pereče vprašanje za naše kmetijstvo so neprestane vojaške vaje, ki povzročajo našemu kmetu ogromno škodo tudi n* zemljišču, ki je bilo za-
sedaj prizaneseno razlastitvi. Odškodnine, ki jih pa ZVU izplačuje prizadetim za pozvroče-no škodo, so take. da niti od daleč ne ustrezajo povzročeni škodi.
Na dnevnem redu so tudi rekvizicije zemljišč, za katera ZVU plačuje po iž cent. za Kv-m. za dobo šestih mesecev.
Ne samo da se zemljišča re-kvirirajo, ampak na teh zemljiščih gradijo razna športna igrišča, ter druge objekte in za škodo, povzročeno pri teh gradnjah, sploh ne plačajo nikake odškodnine.
Merodajne oblasti, ki bi morale skrbeti za dvig in zaščito našega kmečkega gospodarstva, niso do sedaj prav nič napravile. da bi našega kmeta zaščitile pred takimi nepravičnimi ukrepi.
Po poročilu se je razvila živahna diskusija, v katero je po-
seglo večina prisotnih.	______________
Poudarjali so, da bi bila dolž-1 kega gospodarstva«.
nost oblasti ne le da ščiti interese kmetovalcev pred takimi ukrepi, ampak bi morala podpreti vsako pobudo kmetovalcev, za zboljšanje produktivnosti n^še zemlje. Prosečani, ki so vložili prošnjo za podaljšanje vodovoda ki bi pripomogel pri zboljšanju hektarskega donosa in pri usmeritvi na intenzivno kulturo, so ugotovili, da se merodajni krogi prav malo brigajo za njihove napore in so to njihovo upravičeno prošnjo enostavno odbili. Ravno tako so ugotovili, da se pri izplačevanju raznih škod, povzročenih pri gradnji raznih cest in drugih objektov, delajo ogromne ovire z zahtevo vseh mogočih dokumentov in potrdil tako, da mnogokrat ni mogoče priti niti do tiste majhne odškodnine, ki je bila prizadetemu priznana.
Obsodili so tržaško občinsko upravo, ki je popolnoma brezbrižna do vseh vaških vprašanj in vaškega gospodarstva.
Zaradi vseh označenih razlogov in da bo njihovo kmečko gospodarstvo zaščiteno proti vsem morebitnim špekulacijam, so si izvolili iz svoje srede iniciativni odbor, ki bo imel nalo-■ go, da pripravi izvolitev stal-| nega «Qdbora za zaščito kmeč-
gim mestom, ima namreč najbolj solzavega in jezuitskega župana — in na to posebnost so Tržačani še prav posebno «ponosni». Kar «težko» jg bilo vsem, ko je župan Bartoli pred volitvami, verjetno iz strahu naenkrat utihnil. No, pa so bile volitve odgodene, nevarnost pred njihovim ižidom odstranjena in tako je žup; n postal zopet bolj pogumen. Pogum mu je zrasel celo tako močno, da je pred dnevi izdal nekakšno poročilo o delovanju občinske uprave v dveh letih, ki je bila na oblasti. In to poročilo ni karsibodi. V niem pravi župan že kar v začetku: «Oboinska uprava je	v dveh letih	izvršila
več nalog,	kot pa so si	jih po-
stavile v svojem volilnem programu politične stranke, ki tvorijo \r občinskem svetu večino. S svojim opravljenim delom je dokazala,' da je vedno zahajati na konjsko dirkališče delovala v interesu mesta ter je in izzival	srečo	z	denarnimi	sta-	v raznl“	težkih vprašanjih, o
varni.	Teda	sreča	je	ostala	na-	katerih je	razpravljala,	prema.
spreti njemu docela ravnodušna, kar je mladega človeka še bolj podžigalo pri stavah. Hotel je na vsak način obogateti, ker pa z lastnim denarjem ni razpolagal, j,e segel po tujem. Na ta način je utajil svojim delodajalcem 497.400 lir in jo pobral še preden so odkrili poneverbo, preko bloka v Italijo, kjer je tudi poskusil srečo na
gala razne ovire. Zastopniki odbora so se večkrat odrekli svojim posebnim j stališčem samo zato, da je bila dosežena soglasnost v korist skupnosti*.
Pa kaj bi še dalje naštevali, kaj vse je povedal; omenimo naj' samo da je njegovo poročilo, kot običajno polno prelepih besed, kot na primer «con-cordia, umilta. smicizia«, ter
za kritje primanjkljaja. KeT pa se ta način doslej še nikomur ni obnesel. j€ ostal tudi Eraldo nekega dne brez krajcarja v ž;pu ter se ves obupan odločil za samomor. Kakor pa smo že povedali, se mu to ni posrečilo in tako Se je včera^ namesto
priključen k «madrepatrii». Ne smemo pozabiti, da je večkrat omenil tudi demokracijo, ki da je bila simbol dosedanji občinski upravi.
Hvale, lepih besed, solz in vzdihovanja več kot preveč.
pred nebeškim znašel pred po- Človeku se kar milo štori ko
svetnimi sodniki, o katerih bo imel Eraldo odslej prav gotovo najboljše mnenje, zakaj izkazali so se mnogo bolj prizanesljivi, nego oni v nebesih in mu še zdaleč niso grozili z večnim pogublknjeirr..
Obsodili so ga res na šest mesecev zapora in 6000 lir globe, vendar pogojno in..brez vpisa v kazenski liat in če se bo Eraldo obnašal pet let kakor se spodobi poštenemu človeku, mu nihče ne bo mogel ničesar oči. tati
Predsednik Zulmin. tožilec De Franco, zapisnikar Neri. Zagovornik odv. Falconer.
Francozov itd., medtem ko ste z vso odločnostjo odrekali pravico slovenskemu gledališču, da bi v tem občinskem gledališču vsaj gostovalo?
Tudi o demokraciji govorite, ki da je bila simbol vašega celotnega delovanja? Mar smatrate za demokracijo vi dejstvo, da Slovenci ne smemo uporabljati svojega jezika, čeprav je slovenščina enakopravna z italijanščino. Ne gospod župan, to še zdaleč nj demokracija, tako početje na škodo slovenskega prebivalstva je vse preveč podobno fašističnim metodam ter je znak navadnega rasizma.
Pa kaj bi vas spominjali na vse, kar za meščane niste storili, k0 pa sami trdite, da je bila vaša in občinske uprave glavna naloga braniti italijan-stvo. Pred kom ste ga pa morali braniti, ko pa italijanstva nihče ne ogroža?
V imenu 60.000 slovenskih davkoplačevalcev vas še enkrat opozarjamo: dovolj je fraz. lepih besed, solz in vzdihovanja Po «madrepatrit». z vso odločnostjo zahtevamo, da se končno re?ijo tudi naše upravičene zahteve, zahteve davkoplačevalcev, ki imajo sicer svoje dolžnosti, a ne vseh pravic.
101
Volja do resnega dela postavlja barkovljansko igralsko družino na prvo mesto med najmlajšimi - Razgovor s tov. Zlato Rodoškovo
[
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Iz življenja v Bujščini
Mogoče je za Hrvate v Buj-Sčini ederj izmed največjih dogodkov v zadnjih časih otvoritev tiskarne v Umagu, kjer sedaj tiskajo ((Hrvatski glas», ki je glasilo SIAU bujskega okraja. Ce se zamislimo v dni, ko so fašistični špijoni hodili poslušat zvečer celo pod okna, da bi potem s terorjem nastopili proti tistim, ki ob domačem ognjišču še govorijo svoj materin jezik, tedaj r.am je šele jasen pomen tega dogodka. Ne samo govorjena, temveč tudi tiskana beseda gre danes od hiše do hiše v bujskem okraju in seznanja ljudi z domačimi in novicami iz sveta.
# * *
Priprave za hrvatski kulturni teder. so v teku po vseh vaseh, kjer obstajajo prosvetna društva. Kot smo že poročali, bo hrvatski kulturni teden od 28. oktobra do 4. novembra. Najboljše uspehe so dosegli pevski zbori v Marušičih, Babičih, Kaštelu in Savudriji. V Materadi se pripravljata dramska in folklorna skupina. Dramska skupina hrvat-skega prosvetnega društva «Ar.te Babič« v Bujah bo nastopila s komedijo «Ljubimci», dramska skupina hrvatske gim-nazi.ffe v Bujah pa bo nastopila z otroško igro . «Ivica in Marica«, ki je spremljana z orkestrom.
V hrvatskem kulturnem tednu bodo tudi azna predavanja, odprti bodo tečaji, dva potujoča kina pa bosta po vaseh predvajala razne jugoslovanske filme.
* * *
V Bujah je v prostorih hrvatske gimnazije začela s poukom večerna gimnazija. Vpisalo se je že 48 obiskovalcev. Gimnazija ima tri nižje razrede, pouk je redno trikrat tedensko od 15. ure dalje.
* * *
V Marušičih je tamkajšnja kmečka nabavno prodajna zadruga določila 300.000 din dobička. ki ga je imela v letu 1949, za gradr.jo zadružnega doma. Zadružni dom bo v velik okras vasi sami, po drugi strani pa bo služil gospodarskemu in kulturnemu napredku v tem kraju. Zadružni dom je na grobo že dograjen in pokrit.
Ljudstvo vasi Vrnjak pri Marušičih s prostovoljnim delom popravlja cesto, ki povezuje vas z glavno cesto do Marušičev. Ljudje so sami popravili tudi most r.'a isti cesti. Nad 900 ur prostovoljnega dela so naplavili ljudje vasi Bu-tarji in bližnjih zaselkov pri popravljanju poti.
* * *
V Marušičih so v teku instalacijska dela za električno napeljavo. Ljudje bodo sami izkopali jame za postavitev drogov. Potrebno pa bo preskrbeti še lansformatorje, porcelanske izolatorje in žico za visoko napetost.
« * *
Mladinska delovna brigada «Marija - Lina», ki dela na progi Doboj . Banja Luka je bila že tretjič razglašena za udarno. Kaže, da bo tudi četrtič razglašena za udarno, ker dnevno presega normo dela, ki ga ima dovršiti.
* * *
Ne smemo mimo nekaterih nedostatkov v naših brivnicah. Ne bi smeli naši brivci imeti tako v neredu brivskih prostorov. Tudi v pogledu čistoče ni vse prav. Naj to upoštevajo in si nabavijo še alkohola za razkuževanje.
Koper
Ob priliki tedna Rdečega križa, ki bo od 7. do 14. oktobra, bodo pomagale tudi naše žene. Njihovo delo bo obstajalo v tem, da bodo obiskale sanatorij v Ankaranu, domove onemoglih v Izoli in Piranu in sirotišnico ter Mladinski dom v Piranu. Na dan 12. oktobra, ki je določen za čistočo, bodo žene pomagale pri čiščenju in olepševanju domov in dvorišč. Zene bodo prisostvovale zdravstvenim konferencam, ker bodo te zanje posebne važnosti.
Delavci in drvarji dobijo delo
Podjetje «GORIVO», veletrgovina s kurivom v Kopru, nujno potrebuje 60 delavcev, ki naj bi šli žagat in cepit drva v gozdove v okolico Ajdovščine. Hrana
preskrbljena kot za težke gozdne delavce. Plača po predpisih veljavnih v Istrskem okrožju.
Vsi interesenti naj se javijo na poverjeništvu za delo pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru do vključno 1. oktobra.
Začetek odkupa grozdja v vinski kleti
Te dni se je v vinski kleti v Škocjanu pri Kopru začel odkup grozdja. Odkupujejo štiri vrste grozdja, ceng pa so od 28 do 35 dinarjev za kg. Največji promet bo začel šele v prihodnjem tednu.
Podjetje je sklenilo pogodbe s proizvajalci v koprskem okraju za 150 vagonov, v bujskem okraju pa za 100 vagonov grozdja. Največ grozdja bodo odkupili v Izoli, kjer so sklenili pogodb za 30 vagonov, v Sečjolah pa za 20 vagonov. Odkupovali bodo do srede oktobra.
Ustanovitev vodnih zadrug
Svet za kmetijstvo pri IOIX> pripravlja odredbo o ustanovitvi vodnih zadrug v Istrskem okrožju in pravilnik za njihovo poslovanje.
Za sedaj bodo osnovane tri vodne zadruge na melioriranem področju doline reke Mime. v Sečjolah in y Ankaranu. Vodne zadruge bodo združevale lastnike melioriranih zemljišč z namenom skupne ureditve, vzdrževanja in izkoriščanja izbolj-ševalnih naprav.
Prva delitev dobička v podjetjih
V večini podjetij Istrskega okrožja bo prva delitev dobička med delavce okoli 20 oktobra, in to za dobiček, ki je bil dosežen v prvih dveh mesecih. V tvomicah ribjih konzerv bo prva delitev dobička ob zaključku ribiške sezone.
Pri delitvi dobička bodo med posameznimi delavci še večje razlike kakor pri plačah ker bo še bolj upoštevan individualni prispevek posameznega delavca pri ustvarjanju skupnega dobička.
čita to poročilo, iz katerega iz. ve, kaj vse je bilo storjeno v korist «vsega» tržaškega prebivalstva, Ce bi bilo le delček resnice v vsem tem hvalisanju, bi imeli v Trstu naravnost paradiž.
Zupan Bartoli govori o delovanju občinske uprave v dobro, bit «všega tržaškega prebivalstva«. Ker spada med prebivalstvo Tržaškega ozemlja tudi najmanj okrog 60.000 Slovencev, se nam postavlja nehote vprašanje: ali je na Slovence gospod župan pozabil, ali pa je hotel .5' svojim poročilom povedati, da ie bilo delovanje občin, ske uprave tudi v njihovo korist? Ce drži prvo, potem ni smel govoritj 0 vseh prebivalcih tega ozemlja', če pa drži drugo (kar je vsekakor boli verjetno) potem oa bi želeli od gospoda župana vedeti:
Kaj ste naredili gospod žu-
Neznan fant z razbito lobanjo v bolnico
Okoli 20. ure so sprejeli na I. kirurškem oddelku neznanega mladeniča v približni starosti 15 let, ki je imel počeno _________ ___ _________  o	__
lobanjo in možganski pretres. J pan. v korist '60.000 Slovencev, Ker ne govori in ni imel pri ki žive tla tem ozemlju in ki sebi nobenega dokumenta, ni bi morali uživati prav enake bilo mogoče zvedeti za njegovo pravice s tukajšnjim italijan-ime m stanovanje ter vzroke skim prebivalstvom? Kaj je na nesreče. Izvedelo se je, da je primer storila vaša občinska fant precej hitro vozil s svo	da	upraviae.
jim kolesom po drevoredu na no zaht	slovenskega prebi-
Ehzejskih poljanah ter je ne- yalstva	namestitev sloven.
nadoma izgubil kontrolo nad skega uradnistva v 'občinskih vozilom in padel na tla, kjer uradih? je priletel z glavo ob rob pločnika. Njegovo stanje je izredno Saj se morate 'e spominjati, upajo, da | da je bilo nrav to vprašanje že neštetokrat postavljeno na občinskih sejah. Namesto da bi upravičene zahteve Slovencev upoštevali, ste jih kar prezrli ter se v skrajnem primeru izgovarjali. češ da je že dovolj uradništva itd. Kako izmišljeni in zlagani so takj izgovori nam kaže že dejstvo, da je za-
resno. Kljub temu ga bodo rešili.
Barkovljanska pionirska i-gralska družina je zopet pred nastopom. To pot ne le z recitacijami in majhnimi prizorčki, temveč s šhridejanko, ki jo je napisal Fran Milčinski <(Mogočni prstan».
Ker je barkovljanska pionirska družina brez dvoma med najboljšimi na našem ozemlju, smo stopili k tov. Zlati Rode-škovi, ki mlade igralce vodi. da nam kaj o njih pove. Prav rada nam je tov. Zlata pripovedovala o mladih igralcih, ki so sicer zelo živi in razigrani, pa vendar pridni, nadarjeni, precej vestni in predvsem navdušeni igralci,
Barkovljanska igralska družina ima za seboj že lepo vrste nastopov. Prvt njihov učitelj je bil pokojni režiser Košič, ki je znal v njih vzbuditi veselje do igranja. Radi so ga imeli in ne morejo ga pozabiti, saj jim je bil kakor očka. Za pok. Košičem je mlade igralce vodila nekaj časa tov. Ema Starčeva in prav dobro so nam še v spominu njihovi nastopi v domači dvorani in celo v Avditoriju Večji med njimi so celo nastopili v gledališču, kjer sg sodelovali pri «Sneguljčici» te-, »Rdeči Jcapiei».	,..v
Vse to pa jim rtj bilo dovtilj Hoteli so igrati samos ojno večjo igro■ In tako je prtšla m< d nje tov. Zlata in začela vaditi z njimi uMogočni prstan». Ta pravljična igra je precej zahtevna, potrebna je zanjo scena, ki se šestkrat menja, potrebni so posebni kostimv igri pa nastopa tudi veliko šte. vilo oseb. In tako se je morala igralska družina povečati. Pritegnili so nove člane, posebno nekaj mlajših «moči», tako da sestavljajo zdaj barkovljansko družino otroci, med katerimi šteje .najmlajši komaj 4 leta najstarejši pa 14 let. Tako je bilo vprašanje «zasedbe» rešeno. Tov. MilkQ Bamb’č je spra-
vil iz zadrege režiserko in pa denarno plat s tem, da je izredno spretno napravil sceno, ki je pravzaprav v vseh šestih slikah drugačna, pa je vendar sestavljena iz istih kulis. Obleke so sešilg same mamice, tako da so se stroški za predstavo zopet zmanjšali. Tri mesece so lani spomladi vadili igro, v začetku enkrat, potem dvakrat na teden, proti koncu. leta pa si imeli vaje dnevno. Pridno so vadili in le redko je kdo izostal, čeprav so imeli pred zaključkom šolskega leta tudi mnogo učenja. 29. junija so na. stopili v Skednju. Da so doživeli velik uspeh, se vsi spominjamo. Toda mladi igralci nikakor niso bili zadovoljni samo z eno predstavo. Se pred pričetkom šolskega leta so hoteli zopet vaditi, da bi ponovno nastopili. Tov. Zlata je zopet Prišla mednje in tako so se pripravili, da bodo igro ponovili najprej v nedeljo v Nabrežini, pozneje, če bodo dobili dvorano, pa še na Kontovelu. Režiserka jih je še posebej pohvalila: «Tako dobre znajo vsak svo. jo vlogo, da jim ni treba sopeta (c a. Pa ne le vsak rvoje. vsi znajo celo igro na pamet in bi praii gotovo ne. prišli v zadre, go, če bi se kdo med igranjem slučajno malo zmedel».
Mladi barkovljan^ki" igralci so navdušeni za gledališče in si žele, da bi v letošnjem letu ponovno presenetili z večjo viro, ki bi jo vodUa tov. Rodo^kova, Pa ne Sedajo le za e. n o leto naprej: med njimi so tudi taki, ki so si že izbrali življenjski poklic: igratbi h-rčejo postati dobri igralci, saj so v svojem srcu sklenili, da hočejo kor na igralsko akademijo seveda po končanj gimnaziji.
Njihova volja do igranja, njihova resnost in veselje so poroki, da bo barkovljanska družina dosegla še vnavrej lepe uspehe, kar jim tudi od srca želimo.
Udeležencem
v Lipico 30.9.1951
i-rlotl
Pripravljalna odbora. lzle^ prireditve v Lipici javljaj .j. nim izletnikom, da bo.p[Ijafi
mm U1CUUKU111, U. Tinina ko bloka Bazovica . UraJi* gočen v nedeljo dne 10. ure zjutraj do 22. ure, j, Prehod bo le za Pesc ’ 1» i v Bazovici poskrbljen PrtLj(j
 1,:_______in
Tov. Vili je tretji sin zavedni h staršev, ki so žrtvovali prej že dva sinova za svobodo domovine. K partizanom je odšel takoj po kapitulaciji Italije. Toda kmalu so ga zajeli Nemci in sicer 27. septembra 1944. Naslednji dan so ga po zverinskem mučenju obenem s petimi tovariši pri Steverjanu ustrelili.
Trije bratje — trije borci! Slava njihovemu spominu!
lov. Gorazd Modrijan
Tov, Gorazd je bil rojen v Trstu dne 14.3.1924. Delal je najprej kot aktivist na terenu, nato pa j° 12.1.1944 stopil v partizane, kjer je postail borec VDV IX. korpusa. Dne 28.9.1944 je pri Celah v Brkinih daroval svoje mlado življenje za svobodo in lepšo bodočnost svojega naroda.
Tedenski program prireditev zavezniške čitalnice
V prihodnjem, tednu bodo v .Avditoriju Zavezniške vojaške uprave naslednje prireditve zavezniške čitalnice: _ .	______
Torek 2. oktobra, ob 19.00: Pouk angleščine s pomočjo plošč «An-gtophonen. Vstop prost.
Torek, 2. oktobra, ob 20.15: Koncert lahke glasbe v prireditvi radia Trst I. Vstop z vabili.
Petek, 5. oktobra, ob 20.30: Kon. cert godbe tržaške civilne policije. Vstop prost.
Sobota, 6. oktobra, ob 21.00: Koncert ((Glasbene Matice«. Za člane in povabljence.
Športni krožek v Škednju
Športni krožek «Zorko Verk» ima svojo sejo danes 28. sept. ob 19.30 v Skednju.
** * *	r	Itf
Izletniki, ki so se sedežu OF I. OKRAJA a>' J(ij kovljah, naj se zglasijo ]«
OF I. okraja v Ulici '.51*? št. 29, danes 28.9.1051 od 19. ure.
***	i#
Izletniki OPENSKEGA JA, ki 30 se vpisali za iz* $■ pico s kolesi preko netič - Sežana, so vabljen javijo še danes s kolesom ju vpisa.
V soboto popoldne D* izletniki javijo na kTO radi natančnejših navoo .
* * * TA Ki *
Izletniki III. OKRAJAoft ji! se vpisali za izlet v se javijo na kraju vpi» riiu v Ul. Sv. Marka ‘V11* petek 28. t. m. od li*. ®
* * * Lipi®0-
Udeleženci izleta J n8 Kri'
iz II. okraja naj dvignejo jtt. ju vpisa potrdilo za J", tega se ne morejo udeie
* * * obv-ešS?" Izletnike iz 5.	'!
C0l>ne.,r
 ..............-	-	ai„busom
mo, da bo odhod z .avtnoijne ■„ Plavi j ob 13. uri-. 1Znazovic(il ob 13.30, Povratek iz
22. uri.
* * *
Mladinci in ostali, ^
vpi*
^ se\
.vuatmit;i 111	«*»* •" ^ naj;
sal-i v Ul. Machiavelli ^ ]6,
zglasijo danes poPaldn^np oi * 19. ure in jutri do 12.30 v istih prostor^
OF
 	na	s?
Aktiv OF za Skedenj dežu v petek 28. sept-
Sestanek OF Center H-
Vabimo vse člane OF 'Loz^ ja Center II. okraja na illC / sestanek, ki bo danes s{tr t. m. ob 20.30 v 01W'‘ * Matina št. 29. Na dn?0riisK«‘ so politične in organi'' deve - Tajništvo.
:Ktf;
se*:
ppf
Izleti r- J
*rrSt P
Planinsko društvo .tjjo, ’ 14. oktobra izlet v,
Učko in v Crikvenic°- jj, J nje v Ul. Machiavelli puili 17. ure. Odhod bo * soboto zvečer 13. okto»r<“
P. D. „Ivan
priredi dne 7. oktobra e® izlet v Vipavsko doJin°' 'y skozi Razdrto v skalo«), Ajdovščino. tek skozi Rihemberk. Vgpt. pri Cirilu, gostilna ^ vS9K * za« v Ul. S. Marco uft do 28. t. m. od 19. d° 1	'
Vpisovanj®
v osnovne šole v
Trst®
GORIŠKEGA
SLJA SOVODkNJbKEGA OBČINSKEGA S V El A | Navodila za prijavo dohodkov
Skočil je skozi okno da bi prestrašil mladenko
Nekoliko po 11. uri zjutraj se je z okna prvega nadstropja stavbe št. 32 v Ul. Romagna I poslenih v tem fetu v občinskih zvalilo na 4 metre _nižj0 cesto uradih 1125 uradnikov, razen telo komaj 18-letnega France- tega je še mnogo dnevničarjev sca C. iz Ul. Rigutti 45. Cim so in delavcev, kar znaša skupno fanta prepeljali v oolmco. je
izjavil, da ga je prav ko je gledal skozi okno, napadla omotica, zaradi česar je izgubil ravnotežje in se zvalil na cesto. To verjetno ne bo držalo, tyač pa nekateri domnevajo, da je fant s svojim poskusom hotel prestrašiti svoje dekle, ali pa
3243 ljudi. In mnogi izmed uradnikov, posebno uradnice, so bile nastavljene še pred kratkim; tako je bilo nastavljeno na primer tudi večje število dnevničarjev, ki naj bi delali v volilnem uradu. Seveda ni občinski upravi padlo niti oa um, da bi upoštevala upravičene zahteve slovenskega prebival-
se je hotel pokazati romantič- sfva ter sP«jela na delo tudi nega in junaka. K sreči se je 'I slovenske uradnike kaj še
fant rešil z manjšimi praskami. Uprava prihranila Ie mesta po-ter bo po dveh ali treh dneh metačev, delavcev itd1. Tudi ob. zopet poskusil svojo srečo pri činsko. podjetje ACEGAT, ki
razpolaga prav tako z velikim številom uradnikov, ni nikoli ugodilo zahtevi, da bi bili sprejeti' v službo tudi slovenski uradniki
dekletu.
Pa to je samo ena krivica, ki
Padec 75-letnega starca
Navaden padec na cesti prav tedaj, ko je stopil s pločnika,...	.	...
je 75-letnega Romana Bidolija Jo je prizadejala toliko »hvalje. iz Ul. Bosco 10 spravil v bolni- I na» °Winska uprava slovenske.
.mu prebivalstvu (vedno v ■‘uhu »vzvišene« demokracije in dvatisočletne kulture seveda).
Kaj ste naredili vi gospod župan in vaša uprava na primer za rešitev neštetih vprašanj v zvezi s slovensko šolo? Ali naj smatramo za vašo veliko skrb na primer ((reševanje« vprašanja slovenske srednje šole v Ul. Lazzaretto vecchio, ki je tipičen primer, kakšna bi šola ne smela biti? Ali naj smatramo za vašo veliko skrb in zaslugo tudi dejstvo, da vzdržuje vse italijanske otroške vrtce v mestu občina, medtem ko e morajo Slovenci še vedno zaman boriti, da bi jim otvorili slovenski otroški vrtec v Ul. Donadoni in v Ul. sv. Frančiška, čeprav so na razpolago še prostori?
Kaj ste naredili vi ((dvatisočletni kulturonosci« za rešitev vprašanja delovanja slovenskega narodnega gledališča na našem ozemlju? Ali niste dovolili da so y gledališču Verdi gostovale vše mogoče igralske skupine. od Angležev, Nemcev, do
co, kjer se bo moral zdraviti, če seveda ne bodo nastopile nevarne komplikacije, najmanj dva meseca. Mož si je namreč pri padcu zlomil desni kolk.
Ni slišal trobljenja avta in je zletel na tla
Sedemindvajsetletni Albino Svab iz Ul. Buonarotti 29 je počival s svojim tovornikom na svojj desni v Ul. Imbriani. Tedaj je šofer sedel za volan in hotel odriniti, toda prej je moral premakniti avto za nekaj metrov nazaj. Čeprav ie dal znak s trobento je z zadnjim delom avto dregnil in podrl na tla 73-letnega trgovca Isaca Augusta Ara iz Ul. Cologna 29, ki je tedaj hotel prekoračiti cesto in ni zaradi lahke ogluše-losti slišal signal^. Staremu trgovcu so prisotni pomagali na noge in poklicali rešilni voz, ki je moža odpeljal v bolnico, kjer se b0 moral zdraviti, če bo šlo vse pp sreči, svojo zlomljeno stegnenico približno 3 mesece.
Dolgoročno posojilo
za napeljavo elektrike na Vrh
V sredo se je ponovno sestal sovodenjski občinski svet. Pri. šotnih je bilo 11 občinskih svetnikov ter novoimenovani občinski tajnik Karel Galassi iz Ro-mansa. Prejšnji tajnik Franc Presničar je dobil mesto občinskega uradnika. Tudi to sejo so morali občinski možje imeti sovodenjski ljudski šoli, ker orožniki še vedno niso našli drugega prostora za svojo vojašnico in zato še nadalje bivajo v občinski hiši. S takim ravnanjem še nadalje zavirajo pra. vilen potek občinskih poslov,
Sejo je otvoril župan tovariš Ceščut. Na dnevnem redu so imeli več točk.
Najprej so govorili o napeljavi elektrike na Vrh. Občinska uprava se je za to vprašanje vedno živo zanimala in s tem da ga je postavila na dnevni red, tudi dokazala, da ga želi čimprej in na čim ugodnejši na čin rešiti. Po daljšem razprav ljanju sq sklenili, dt bodo zaprosili ministrstvo za posojilo nad dva milijona lir, ki bi ga potem vračali z dolgoročnimi odplačili.
Nadalje so razpravljali o povišku najemninske doklade učiteljem. S tem v zvezi so skleni li, d;, bodo nakazali učiteljem, ki ne stanujejo v občinski hiši, po 3000 lir letno, medtem ko ne bodo dali nobene doklade učiteljem, ki stanujejo v občinski hiši.
Kot tretja točka dnevnega reda jg bila odškodnina, ki jo zahteva Katarina Cotič iz Peči zaradi namestitve števca v njeno poslopje. Okoli vprašanja se je razvila diskusija ki, je eri-vedla do sklepa da se pooblasti občinski odbor, naj se z pškodo. vanko neposredno pogovori o plačilu škode.
2e v na prejšnjih sejah je bilo govore; o ustanovitvi troša-rinske zadruge, v katero naj bi vstopile občine Doberdob, So-vodnje in Steverjan. Občinski predstavniki so se tudi v tem smislu pobrigali, vendar so jim odgovorili, da ne morejo ustanoviti nove trošarinske zadruge, ker s tem. da ne dosežejo
vse tri občine skupaj 10.000 pre bivalcev, niso izpolnili osnovne točka statut& o ustanavljanju trošarinskih zadrug, iz tega razloga so prisiljeni iskati dru ge možnosti. Lahko pristopijo v goriško kakor tudi v gradiško trošarinsko zadrugo. Pooblasti li so občinski odbor, da pregleda pogoje, pod katerimi lahko pristopijo v eno ali drugo za drugo.
Zdravnik, ki pregleduje zaklano živino, se je pritožil, da so njegove pristojbine za opraV' ljeno delo premajhne. Dobiva namreč po 200 lir za vsaka pregledana, jetra, ki jih morajo lastniki nesti na pregled v Gorico. Ker morajo od vsakih 200 lir plačati po dvajset lir davka (10 odst. J je predlagal, da bi kmetje plačali za vsak pregled po 220 Ur, tako da bi mu ostalo po 200 lir čistega. V goriški občini so ta sklep odobrili že 1.1.1950. Občinski možje so spre' jeli sklep pod pogojem da bo živinozdravnik prihajal na pregled V Sovodnje.
O šesti točki dnevnega reda so razpravljali za zaprtimi vra ti. Pri sedmi pa so razpravljali o premestitvi javnega telefona. Lastnik gostilne, kjer je sedaj nameščen telefon, je namreč ne. zadovoljen in bi želel, da bi zanj poskrbeli	drug	prostor.
Trenutno pač	niso	občinski
možje našli nobenega drugega kraja in bo moral za nedoločeno dobo telefon ostati, kjer je. Med tem časom pa bodo pokušali skleniti s Telve, da bi v občinsko hišo postavili pol-avtomatično centralo, ki bi stala okoli 100.000 lir. To priliko bi uporabili tudi z& napeljavo telefona v občinski urad, kar je skoraj pj»va nujnost, seveda samo tedaj če	bodo	orožniki
prostore izpraznili.
Po končani seji so se svetovalci zanimali za povrnitev trošarine proste cone, ki j g bila predmet zadnjega občinskega sveta in o kateri je občina pcslala goriški	občini	tudi pi-
*mo. Odgovora nanj še niso dobili.	<
obrazec G-industrija m trgovina
Obrazec . C morajo izpolniti vsi lastniki trgovin na drobno in debelo in industrijskih podjetij. V primeru, da ima prijavnik več raznovrstnih trgovin ali industrij, si mora na davčnem uradu preskrbeti še nekaj listov ločenih od obrazca C. Ce ima Pa samo eno trgovino bo izpolnil samo en obrazec C. Ravno tako bo moral izpolniti še drugo stran obrazca C za -vse trgovine ali industrije, ki so last njegovih sinov ali žene in jih sam upravlja.
V glavi obrazca naj prijavnik ruivede svoj priimek in ime, ali vodi neposredno svojo trgovino ali industrijo (Azienda gestita di. lettamente) ali je trgovino dal v najem (Aziende affittate a ter-zi). V prvem primeru bo izpolnil samo prvo stran obrazca C, v dru. gem pa drugo stran.
Na prvi strani obrazca C (A-ziende gestite djrettamente) naj prijavnik navede trgovsko ime svoje tvrdke, priimek in ime lastnika ali lastnikov. Nadalje mora najesti vrsto trgovine (jestvine, sadje in zelenjava manufakture, tovarna slaščic, tekstilna industrija itd.), občino, v kateri se trgovina ali industrija nahaja, ter morebitne podružnice v drugih občinah.
Nato bo prijavnik na obrazcu n»šel vprašanje, ali hoče, da mu dohodke ugotovijo na podlagi knjigovodstva. Odgovoriti mora «da» ali «ne». Ce odgovori «da» mora obrazcu - C priložiti kopijo obračuna dobičkov in izgub (conto profitti e perdite).
V posameznih stolpcih mora na. vesti vse dohodke ter stroške kot zahteva naslov stolpca.
NaOalje bo seštel dohodke in stroške in od prve vsote odštel drugo ter tako izračunal čisti dohodek. V stolpcu «Defrazione fis-sa per franchigia« bo od čistega dohodka odštel 240.000 lir in tako izračunal obdavčljivi dohodek. Vsoto 240.000 lir bo odštel samo enkrat in ne na vsakem obrazcu C če ima več trgovin.
Drugo stran obrazca bodo izpolnili oni, ki so dali svojo trgovino v najem. Na tej strani mora prijavnik navesti svoj priimek, ime, naslov trgovine, občino, v kateri se nahaja, vrsto blaga (er ime, priimek in naslov najemnika. Nadalje bo moral navesti najemnino, ki jo Je prejel leta 1950 prazni vrsti mora nadalje navesti, ali je imel pri trgovini, razen najemnine še kakšne druge dohodke, ali je bil soudeležen Dri čistem dobičku Itd.
V stolpcu «Spese detrabili« bo navedel vse stroSke, ki Jih mora san,< plačevati, kot sklenjeno v najemniški pogodbi	I
Vpisovanje, ki se je } J. septembra, bo trajalo 0k#(! bra. Šolska maša bo ”■
Pouk se bo začel • ■ j Lanski in novi učen1n ^it»jp jejo na teh - le SoIa,t’»ka 5teV šoli v Ulici sv. Franč na osnovni šoli v Ulic1 JeVtj: „ štev. 28 v pritličju. 0ia ” osnovni šoli v va štev. 12 v I. nad511^
POT
———	jC'
Obveščamo udeležen« delj«	f,
Nanos, da bo odhod v ^ ul t. m. ob 6. uri zjutraj Severo.
---------i	t
NOČNA SLUŽBA ^	„	*
nher i P4
Al Cedro, Trg ^ L Cipolla Ul. Belpo««1 Colle, Ul. p. Revolt«1131; g, pangher. Ul. sv.	j-	TK
zoni. Ul. Settefontane4. po' chio, Ul. Ginnastica Trg Goldoni.	.
—po«*”*! ROJSTVA, SMRTI iN itJ
Dne 27. septembra :e 7 rodilo 5 otrok, umrl0 (e in porok je bilo 8.	.»jdn1* V
Cerkvene poroke:	„0(M
nito	Gregorat	in	S°j.	P* ff	J
cia	Michelonl,	dela	i
Godina in gospodinja pe >(i zamus, mehanik G"{ cn‘r Se in uradnica Andreina. in l(. čevljar Nicola FU*f,jCo, spodi n ja Alma Ra?pS Aristide Zucchi ifl_ 0|UV Francesoa Vatta, s01 rji1
Zori	in uradnica	Vlt	ri£,Si
pani, uradnik Rorr'S”Sellli. w uradnica Libera "."odliti8 „ Diego Di Bez in &°b*	-S«
dora	Baldini.	.	.,	I
Umrli so: 78-letni chet, 43-letna Mari-.	,.,r
64-letni Antonio R0?aV‘‘ Edviee VVaener por.	tj'
chet, 43-letna	vw.
letni Antonio Sossi^
relia Marangoni yd
63-letni Umberto
Vali'-
Vsem onim, ki • ;> sočustvovali ob tz,» 0f«l' predragega moža >n ANTONA izrekamo iskreno
dvodnevni br> dne 13. in 1**
Št. Peter na Krasu K n užali
Hirskn fflf ' vj
Vpisovanje °o Jt. septembra -
   T7 0*
enodnevN v
dne 1*
Stanj«!
Rihemberk
Dornberk
oKtoV*
Vpisovanje od' jt. septembra -
PRIMORSKI DNEVNIK
28. septembra 1951
Ela
Ogulien? t rJem mestu: sta-Sarderobe se in raztrgana »amofonie ‘u"e' Rabljene
Kte-S® i"v* *
Lobnice
_ gran cas-taobente. Mobili-
kap!itol£ke gosi, janiem on,e 3 svojim ga-Istn? |sptya.le k rešitvi Tr-je turi- ^'“nacije. Rekru-^ s sw.ir, Cteto Scarini, ca
?.^lCse“ten^LSt°ip-&^rja «Ni S dAnmmzia.
Pr«biranj en
! Km- f?	naletel
in’a	IX- <<Santa En-
Annunziev napad na
Sera« - v“e £
^Wbir^3 om patriotskih "»Stav Jf-> H Larini naletel ^isj rf-4 X- “kanta En-Bio'rj, Annunziev napad na
^32 letieJV!T■ d,°g°diI° '•feo no 32-letmce se na-
^ašni? ,proslavljajo — toda
^ i Sih^sk/ ,.?tmPan3i
i1110 ie v«,! ■ S Jul«sk° kra-bi ne^n JU'bllei dobrodošel. Pesnika *|! a d’Annunziev, C let o
ta d’Annunziev, uzzov!
^izo	*en* takoj____
S,'doki! a senl' pobrska že naniL ^ nabere nekoli-» Lmf^Vl-],enih klišejev in
!fl » ?vetlo " ki ie pri-?*. točni „ Y„ fMomento Se-^a<ie»0i9a e^Hico «Sante H rešlim ^teroibra t. 1. O ^čianv -Podvigu« — pravi
oIot-v '*'u“,,su» — pravi ~ se je že mnogo «o,	Pogosto	tudi	netoč-
011 ~ Cleto Sca-
* foke pero, da bi avlcu <toif ^	■ ovojem se-
®»šte» ^U]e med zyezde «ju-«8, njegovo a7anturo' d’Anur> if Z , legionarje in Re.
izučite!? eIi in ^aKtevali S*». PovPTvfOJega me«a Ita-ki je d3,Je.1 »herojsko do S?]lVečje „	a na Površino
fe]Vi 56 ftafcf *talijanstva». ^ala -S-tu ’ .‘“k1 Je komaj pri-^dihuje	legio^rjev« in
^ev‘ ao’h;r °r,veliki in slavr.i •F*, da s0 n*;,23 legionarje pi-ii ilaaskeeJ	»najlepsi cvet
f: !°Ceč *d Mtnotizma«. in Cldn mil:in'e in navdu. ^Šuizb «,0pisuje' kako je vkn™v 'norju cvetja in Jjjsem ,J5ka|l v mesto (na §*vrjo) jr	dodaja: zmago-
&e fcbe^“-^etek legl°-
^». K.ancnr> imenu i p
, ati&i	Končno	imenuje
Jj^t itaii« ^OVe legionarje J®*, Jci : ‘Jenskega iredentiz-j^iesel v Pravi — uporno »Lsvtyi'hmLr^scino ® vtisnil
K«?W <(°d tod ne 2? tudi boi j vsega na' ir- Pet -?lcne dneve 1920. Ife. Po stevi u
iSfeo.
kako
In teko cJa-so se dogod-
N^^ijali Takofpo ^e v oktobru 1918
Jvt' >n'Krvatske ob-J^iteto » € mesto s svojo V dneh v v?°rnem redu. In fNca i ko Je podivjana sol-LlIa<ižari prvi vrsti Nemci »C1-1’ s front Paval>la z vseh « S5* » « Pulja, ter c. i~nJe ln imovino S?o zašpAi e, PO*e»n. ko -o' C Vlasti * ‘talijanske voja-fe t	do	inci-
bii	J , neredov, ki so
1919 j-P^kolja, ki so ga Oz; ; Xr&ili Italijani nad (J»i je® Anamitt. Prav ta '•'a so zaveznikom po-
Je?° Pflali po'
kc!tl	j, z nalogo, da
iS ie Mi Rezultat: Od-4^»tavi™0; da se nad Re-
D'Annun,zio fotografiran skupaj z Guidom Kellerjem, ki |e bil njegov zvesti sodelavec
‘Mpe bi morale priti
ffiffiSSSSS0 2e¥ico ,re-
^krii^^ov, da bi poka-i?zerw - koli znak odpora.
s? K~J leBiir..111??1' že nekakšno
aovete01^^0.^ bil°
Poštv*	1 k' bi jih vo-
^ti	so prišli štirje
katerimi je bil w'!cene rvn m Benelli, av-je ^ Be«e». D’An-
*ak9'v'“c Premišljeval, \ Split, ne da ga
»»kO kjer'k- da ®re od tam sv^T^tciria .i se razglasil za Vt>i ,Jn tako uresničil Medtem pa ga (Venturi), ki se W W4"tne« priznanju
floK-i °d v*1^161 23 Hrvata, od-
Reko^enrVr-ga ?'i_
rt>a Fo daljšem ko-
n»af4u la
1až-r“n^nzio pristane ■« tudj‘p , K°nčno bi mu k'™.s, katerp ka služiti kot de-na * bo pognal ne-Vlogo 3™®1^?1^ in tam 0 ,	nekakšnega Ka-
f^lifslio Na^68®1 vedel niti R>nik n?ra? niti njegov O 4u^I,0S,1v Gl'Ošia je ®Ah . j® mS! 'erat, bolj za ko je’ do K*!w Ni cutil živo anti-!Ca niti 2- ,maral niti kot '>C«a r& kct,'človeka, daleč razvratne ža, pogrez-itd. V Suš-«La marcia di
Ronohis (tudi ta Suštoelj je po poreklu slovenske gore Ust), je poglavje «In cerca di un capo«, v katerem je obširno popisan bes -starega Grošdča, ko je čul, de imajo namen poklicati na Reko d’Annunzia. Zmagali so vendar tako imenovani ((mušketirji«, Nino Host in tisti, ki so se zbirali okoli njega. In tako je končno vendar pniišel na Reko d’Annunzio. Cleto pravi, da je vkorakal v mesto zmagoslavno, toda n’e pove. po kateri in kakšni zmagi. Sicer pa zgodovina ne ve za nobeno teh zmag. Ko je pesnik 12. septembra prišel s svojimi spremljevalci do bližine Kastava, ga je tam pričakoval general Pitalu-ga, komandant redne italijanske vojske na Reki. Kratek, teatralen prizor. Pitaluga je prišel pod Kasitav z namenom, da odvrne pesnika in njegove tovariše od nameravane pustolovščine, toda po nekolikih ma-tadorskih besedah, ki jih je izmenjal z matadorjem z Abruz-zov, je popustili. Vse se je končalo s stiskom rok in v vfočem objemu. Tako se j'e torej začela «reška avantura«, ki jo Cleto imenuje junaška. Nittijeva vojska ne le da ni ((osvoboditeljev« ovirala na njihovi poti, v mesto, temveč jih j'e obdala z vseh strani s hvalevrednim namenom, da bi - na , pesnikovi lobanji ne izkrivili še tistega edinega lasu, ki mu jo je krašiil. In tako je ostalo vse do božica 1920. Italijanska red-r.a vojska je obkrožala d’An-nunzia in ga varovala pred Hrvati in Srbi, ki so že tako imeli stroge naredlbe, da se drže daleč. Tako tudi zavezniške ladje, ki so tiiste dni odplule iz luke, da se vanjo ne vrnejo več.
Pisec članka trdi, d'a je Reka komaj čakala prihod legionarjev. Rečani so, kakor je znano, bili razdeljeni na dve skupini: v r*eško-jnadžarsko in v avto-nomaško. Zanella, vodja avtonomistov, je zbežal malo po prihodu legionarjev v Opatijo. Z njim so šli pomembnejši člani stranke, medtem ko so se mmogi njegovi pristali zatekli v Bakar, Kraljevico itd. Tako tudi mnogi Rečani-madžaroni.
Klerikalci niso hoteli o d’An-nunziu niti slišati, ker je bil, kakor se je tedaj govorilo, ekskomuniciran; pclbožne žene so se z zgražanjem odvračale od njega, ker so cule, da se zaradi njegovega nemoralnega pisanja in življenja molijo po rimskih cerkvah oevetdnevni-ce. Poleg tega mu žene niso mogle odpustiti njegovega surovega odnosa do Eleonore Duše — in vse tako. Proti d’An-nunziu so bile tudi delovne množice; mnogi so že v začetku zapustili mesto, medtem ko so drugi tičali v zaporih. Kdo je torej bil za d’Annunzia in njegove legionarje? V prvi vrsti ona peščica avanturistov, kj ga je pripeljala na Reko, ter šolska mladina obeh spolov, vedno pripravljena, da b0 prisotna na vseh manifestacijah, kjer je hrum — ali kakor oni pravijo — «dove si fa ghetto«.
Meščanstvo — velika večina
»lena611 tep'ci) Priše> "a R«*o, kjer je legio-r> nabran od časopisa »Popolo d’Italia»
— je odkrito kaz&lo svoje nezadovoljstvo do vsiljenih prišlekov. To nerazpoložen je je dobilo močnejši izraz posebno liste <3ni, ko je prišlo do vprašanja «mod!us vivendi«, ki ga je italijanska vlada predložila mestu pod1 pogojem, da bi pesnik in njegovi Ij-udje odšli z Reke. Rečani so to komaj ča-kSli in na voilitvah, ki so bile decembra 1919 s.o v veliki večini izrekli d’Annunziu nezaupanje. Volilne žare s0 tele na več mestih razbite in volitve razveljavljene. D’Annunzio in njegovi ljudje so ostali še vedno na Reki, divjali in kradli so, toda obkroženi s sovraštvom. ki jte bolj in bolj raslo. To se je pokazalo tudi v aprilu 1920, ko so delavci stavkali. In ta, v krvi učušena stavka, je še bolj poglobila je’z, ki j'e bil med vsiljenci in meščanstvom.
V tem ozračju so se razvijali nadaljnji dogodki. Medtem ko so meščani trpeli lakote in od drugih nesreč, so dVAnnun-zio in njegovi legionarji tratili čas v orgijah — vse v znamenju kokaina in drugih omamnih sredstev. In vse o'b oglušujočem kričanju «Eja, eja. ala-la», nekakšnega antičnega klica, ki ga je d’Annunzio prinesel na Reko. kakor je prinesel ricinusovo olje in druge podob, ne «iepe« stvari.
O reških legionarjih pfavi
Cleto Scarini. da so bili «cvet italijanskega patriotizma*. Kdo so. bili ti legionarji? V veliki večini zločinci, ki so zbežali iz italijanskih zaporov brez sredstev. V svoji bujni domišljiji so sami sebi krojili Reko kot nekakšno Kalifornijo. Kmalu je nastopilo razočaranje % z njim želja za dezertiranje. V začetku so bili to posamezni primera. V maju 1920 so defetisti pripravili nekakšen prevrat, ki se je izročKl v množični eksodus. Na čelu gibanja je bil poveljnik karabinjerjev Vadala, ki ga je d’Annunzio nekoliko-k-rat razglasil za junaka nad junaki in v katerega je imel neomajno zaupanje. D’Annun-zio je ožigosal te «traditore» — izdajalce — z najbolj ognjevitimi pridevki, ki mu jih je mogel nuditi njegov tako priljubljen slovar «Crusca». Toda odpadanje se je nadaljevalo. Bežali so tudi lastniki. Mnogi izmed njih, na povratku v Italijo, so zgrinjali ves Svoj bes ne le na komandanta-pesnika, temveč ‘tudi na same Rečane. Nekiega jiesenskega dne je 'Zbežal tuc-i general Cecoherind, eden izmed glavnih stebrov pohoda. Izginil je tudi drugi steber, major Reina. Izdajistvo za izdajstvom! Altroche «veliki, slavni dnevi« — signer Cleto.
Pesnika je čakal še en udarec: in to od tam, od koder se ga je najmanj nadejal. Admiral Milio, «junak Dardanek»v», ki ga je on, d’ Annunzio leto prej imenoval za guvernerja
VIKTOR
CAR
EMIN
Dalmacije, tudi on je prelomil zvestobo in šel med izdajalce. .«Tutti traditori« je besnel pesnik in se dušil v gnevu.
A po Rapallu? Drug za dfu-gim, osemdeset senatorjev mu je dalo svojo roko. Končno tudi sam Mussolini, o katerem ie je odkrito govorilo, da je poneveril za Reko zbran denar. A kaj naj bi dejali o dinevu, ko je Giolitti napovedal Reki vojno? Vse. hlače v mestu so se tresle, nastal je beg na vse strani. In to, da je junaški narod? A ko je pesnik za božič ostal sam z nekoliko zvestimi in ko so na mesito padle prve italijanske granate, je dal du-ška svoji grenkobi z naslednjimi besedami: »Kaj? Za tako bando naj izgubim glavo jaz, Gabriele d’Ar.-nunzio? Čeprav sem neštetokrat izjavil, da ne grem iz tega mesta niti živ niti mrtev, temveč da se 'bom dal prej zakopati pod njegovimi ruševinami, danes pred tako strahopetnostjo, pred teko podlostjo izjavljam, dia sem pripravljen braniti svoje življenje z vsem mogočim orožjem. Con tutte le armi.»
In ubranil ga je...
In tako se je «Sveta Entrada« in vse, kar jj je sledilo pre-vrglo v navadno sramoto, v groteskno norčijo, v karneval, v cirkuško bufonado.
D’Annunzio je po tem preživel polnih sedemnajst let. toda na Reko se ni nikoli več vrnil. Nikoli!	,
Odkod je ta slika? — V lepih, toplih dneh, (ki so za letos menda zares minili), se je mali bazenček na Ulici Montecchi vsako jutro napolnil s svežo vodo, ki je brizgala v visoko kipečih curkih iz cevi y bazen. Potem so prišli otroci in pričelo se je »kopanje« Sedaj pa
bazenček sameva..
MII VODE SIMM V BERIICUI)
Delegacija vaščanov iz Maline pri videmskem podprefektu * Zapostavljanje slovenskega prebivalstva in favorizacija italijanskega
Malina je vas, pravzaprav i nečije, ki se borijo, da bi iz. zahtevajo vsi higienski predpi-
naselje, ki se razteza sto in občinskega sto metrov po pobočjih hribov vsaj nekaj občine Ahten, ki zajema nižje predele Furlanske nižine in del hribovja Slovenske Benečije.
Kmetje v Furlanski nižini so večinoma premožni, saj jim dobra zemlja nudi vse — od pšenice do vina — medtem ko so prebivalci Benečije revni: pomagajo si s prodajo dračja in drv, kakšen tisočak jim vrže seno, potem ko so vse poletje kosili travo in jo sušili.
Občina je do kosti zadolžena.
Zaradi tega, tak0 pravijo občinski možje in videmski prefekt, ne more ugoditi' zahtevam prebivalcev Slovenske Be-
proračuna dobili denarja za izvedbo najnujnejših javnih del.
Dvaintrideset družin v Malini je brez vode. Dolga leta jo potrpežljivo prenašajo iz oddaljenih vodnjakov in čakajo, da se občinski svet spomni nanje ter odredi, da se do teh hiš napeljejo vodovodne cevi. Čakali so, dokler se niso naveličali in tako je v začetku tega meseca odšla k videmskemu prefektu desetčlanska delegacija, ki jo je najprej sprejel pokrajinski svetnik dr. Rizzoli. V razgovoru je potrdil, da je zahteva prebivalcev po napeljavi vodovoda upravičena, kajti to
si ter je dolžna občina poskrbeti, da se dela izvršijo na njene stroške. Po tem razgovoru je tri delegate sprejel podpre-fekt, ki je sicer priznal potrebo napeljave vodovodnih cevi, vendar je skušal delegate prepričati, da morajo sami poskrbeti za delovno silo, kajti občina je zadolžena in ne bi mogla kriti vseh stroškov.
Delegati so v odgovor prikazali, da je 32 družin za občino napravilo že 1250 delovnih dni pri gradnji ceste do naselja, kar pomeni, da je vsaka družina žrtvovala za to delo 40 delovnih dni; da” vzdržujejo cesto sami in da so iz svojih žepov
Pristaniški promet Trsta vzdržujejo tuje ladje
Promet skozi ‘tržaško pristanišče raste iz leta v leto, kar docela potrjujejo podatki Trgovske zbornice. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je narasel za skoro 3 milijone stotov v primerjavi s prvimi Sedmimi meseci lani.
Ta ugoden porast pomorskega prometa pa vsebuje malo razveseljivo dejstvo, da v našili vodah plove vedno več ladij pod tujo zastavo. 2al ne upoštevajo statistični podatki Trgovske zbornice niti pristaniškega poveljstva tržaškega bro-covja in ga štejejo k italijanskemu, ker pač ate vedno nosijo tržaške ladje italijansko zastavo.
Vendar tudi ti tako pomanjkljivi podatki kažejo jasno sliko upadanja prihodov in odhodov ladij z italijansko zastav«/ in porast ladij s tujimi zastavami.
Pa poglejmo, kaj pravi suha statistika:
Lami v juliju je priplulo 36 ladij pod italijansko zastavo (med nje so vključene tudi tržaške ladje) ali 71.727 netto ton ladjevja. V 1 istem času je priplulo 70 ladij ali 172.711 ton ladjevja.
Letos je, priplulo 26 ladij z italijansko zastavo ali 53.834 netto ton ladjevja in 58 ladij, ki so nosile razne zastave ali 151.434 netto ton.
Res je sicer, da je letos v juniju priplulo nekaj manj tujih ladij kot lani v istem mesecu. Vendar je upad pri lad-
jah z italijansko zastavo mnogo Kujši. Poleg tega so tuje ladje letos pripeljale mnogo več hl&ga kot lani. To pomeni, da so sedaj bolje naložene in bolj učinkovito izkoriščajo razpoložljivi ladijski prostor. To nam tudi potrjujejo podatki: Lan; v juliju So italijanske ladje izkrcale 60.071 ton blaga, ostale pa 117.741 ton. Letos so v istem mesecu italijanske ladje pripeljale 48.052 ton. vse ostale pa 149.603 ton.
Mislimo, da te številke zadostujejo. Pripominjamo, da je v njih upoštevan samo dejanski promet in ne obalna plovba ter promet jadrnic, ki ju tako radodarno vključujejo italijanske uradne statistike in s tem umetno napihujejo dosežene številke.
Vendar ne teži Trsta še najhujše prevzemanje prometa po tujih ladjah. Res je sicer, da tega Trst ni bil vajen. Da že ne govorimo o časih izpred prve svetovne vojne, spomnimo se samo bližnjega predvojnega obdobja, ko So Trst. oskrbovale ladje z italijansko zastav© s 86,7 odstotka celokupne netto to-naže in je priplulo v mesto 1938 leta samo 1.038 ladij pod tujimi zastavami in 35.722 pod italijansko.
Kljub naravnost barbarskemu ropanju je Trst takrat lte še razpolagal z nekim številom ladij in so takrat vozile iz Trsta še vedno nekatere važnejše pomorske proge.
Ze enkrat smo napisali, da }e v skupnem številu italijanskih ladij vsebovano tudi tržaško brodovje, kot ^ bi biilo italijansko. Pri današnjem stanju žal tudi ne moremo pričakovati bolj poštene statistike. Ti podatki pa seveda ne dajejo stvarne slike, ki je mnogo, mnogo hujša.
Nič nimamo pmorti, če oskrbujejo naše mesto s pomorskimi uslugami ladje, ki nosijo tujo zastavo, pa naj bo čigar koli, če že ni naših ladij'. Vendar ne pozabimo pri tem. da tud; tuj-ci potem vlečejo dobičke od teh ladij; da tuja pristanišča in tuja industrija oskrbujejo te ladje. Ne pozabimo, da vsa popravila, vse predelave in ves potreben material opravljajo in nabavljajo v svojih pristaniščih. To veljž v isti meri tudi za one italijanske ladje, ki imajo za izhodišča Genovo ali Benetke. Od vsega tujega brodov-ja ima Trst praktično samo to korist, da dovažia in odvaža blago. Ta korist je brez dvoma velika in se moramo zahvaliti predvsem tujemu brodovju za visoke številke pristaniškega prometa.
Zgoraj natisnjeni podatki pa razkrivajo še en zelo važen pojav. Ni nekam čudno, da se ladjie j»od italijansko zastavo vedtio bolj izogibajo našega pristanišča? Zakaj neki one prepuščajo prevozne zaslužke raznim angleškim in ameriškim družbam? Pa pustimo trenutne zaslužke. Zakaj prepuščajo tako važne donosne pomofske
proge, ki jih je lahko iagubiti, a aelo težko pridobiti nazaj?
Ce k tem ugotovitvam prištejemo. da Trst že leta ni dobil niti ene večje moderne pomorske enote in da so celo po 'vojni odpeljali ostanke ladjevja v italijanska pristanišča, nam postane jasna namera odločilnih rimskih krogov, (ne pozabimo — večina mornarice je po Finmafe v vladnih rokah), ki hočejo uničiti naše pristanišče.
V tej luči izpade nekam smešno prošnja odbora za o-brambo dela v tržaškem pristanišču. On se obrača na Rim za pravico — oziroma tako vsaj trdi.
Zato smo tiudii pogodili, ko smo zapisali, da tudi nova akcija odbora za obrambo dela v tržaškem pristanišču ne bo prinesla drugih uspehov, kot nekaj novih obljub in morda, moreta kako staro barko.
V Rimu so odbor sicer nad vse vljudno sprejeli (znana je italijanska vljudlnost), praktično so pa obljubili — proučiti položaj.
«Ušpehi», ki jih bo dosegel odbor, bod» verjetno samo naj. novejše fantastične novice o našem dičnem županu, ki skrbi že, osem mesecev za okrepitev brodovja. obenem pa vozi naše ladje v Genovo.
Pa je odbor še izdal nadvse lep plakat, ki bo morda še služil pri prihodnjih volitvah kot «dokaz», kako i demokristjani i kominfoa-misti skrbe za osnovne potrebe mesta. S. B.
plačali teren, last drugih družin, po katerem je bila speljana nova cesta.
Nobeno naselje ni napravilo toliko za svojo občino! Ko so se delegati iz Maline odpravljali v Videm, so srečali delavce, ki so popravljali cesto, ki vodi v Ahten. Toda ti delavci so bili plačani! Ce je občina tako zadolžena, od kod torej denar za popravilo neke ceste, medtem ko se ne more dobiti skorajda niti lire za nujno napeljavo vodovodnih cevi? Pa ne samo to. V Ahtenu so pred nedavnim porabili pol milijona za olep-šanje trga, kjer stoji občinska hiša. - • «	.
Dejstvo je, da občina ne gleda za stroške, kadar gre za por. trebe ali kaprice vasi in trgov v nižini, medtem ko stiska in. privija prebivalce Slovenske Benečije. S po! milijona, ki so ga porabili za olepšanje trga v Ahtenu bi lahko napeljali vodovod v Malino, posebno še če pomislimo, da imajo pri javnih delih absolutno prednost dela higienskega in zdravstvenega značaja. Delegati so podprefektu tudi povedali vzrok zapostavljanju: v nižinah prebivajo Furlani, torej Italijani, medtem ko so hriboviti predeli naseljeni s Slovenci! Zato torej razlika v nakazovanju fon-
dov enim in drugim.
Podprefekt ni hotel ničesar slišati o zapostavljanju Slovencev v Benečiji in je trdil, da ni nobene razlike v občevanju s Slovenci in Italijani. To je ob odhodu delegacije, dokazal s tem, da je vztrajal na svojem stališču, češ da si morajo prebivalci sami napeljati vodovodne cevi, če hočejo -meti vodo pri roki.
Toda Malinčani bodo vztrajali pri svoji zahtevi, da jim občina na svoje stroške zgradi vodovod, posebno še ker je bilo najavljeno, da bo država nakapala nekaj milijard za napeljavo vode v nižinske predele. Ce je potrebno, da si iz enega ali drugega vzroka prebivalci vasi sami poskrbijo za delovno silo, tedaj naj to načelo velja za vse in ne samo za zapostavljene . Slovence v Benečiji, ki pa prav takp plačujejo davke kot njih italijanski sosedi v Furlaniji.  .........
Podobna zapostavljanja se vršijo v ostalih občinah, ki imajo svoje meje v Furlanski nižini in hriboviti Slovenski Benečiji. Neznosne življenjske razmere irj velika brezposelnost sta vzrok, da odhajajo Benečani v vedno večjem številu v Francijo, Belgijo in druge države, kjer si v rudnikih prislužijo zadosten kos kruha. Tisti pa, ki so irj bodo ostali doma, ne bodo popustili v borbi proti izžemalcem ter bodo storili vse, da jim oblasti priznajo pravce, ki jim pritičejo.
loiosKe sli
■ ■ ■ ■ ii
Nedavna odkritja glede vpliva bakterij na petrolej so zelo važna za strokovnjake na področju pridobivanja in predelovanja goriv. Tako zatrjuje ameriški biolog Claude ZobeU v svojem poročilu o uspehih deset let študija.
Petrolej je, kot znano, v bistvu derivat nad .vse starih rastlin in živali. Tl ostanki so pokopani v morskih usedlinah in so na nje delovale razne bakterije, ki so jih lahko uničile ali pa spremenile v petrolej, kakor so pač bile prilike okolja — razlaga navedeni biolog.
Ce se je v petroleju ugotovila prisotnost bakterij, se lahko ure^ di način pridobivanja petroleja tako, da se s primernim postopkom poveča produktivnost ležišč. Neki petrolejski industriji je na ta način že uspelo povečati produkcijo Od 70 na 95%.
Nove znanstvene pridobitve bo. do lahko uporabili tudi pri predelovanju stranskih proizvodov petroleja.
* * *
NOVA PROSOJNA PLASTIČNA SNOV
Znanstveniki laboratorija ameriške komisije za atomsko energijo v Brooknavenu so ustvarili nov visoko kakovosten plastičen material s tem, da so bombardirali določeno tekočino s «super-žarki X», ki so jih proizvedli z radioaktivnim kobaltom. Novi material je izredno podoben lucitu — ki je mogoče najbolj znana in uporabljena od sedanjih prosojnih umetnih smol —, ima pa še nadaljnje odlične lastnosti.
Lucit uporabljajo, kot znano, za izdelovanje prozornih letalskih oken. Druga zelo podiobma snov je «plexiglas» — ki jo tudi izdelujejo v Ameriki —, ki jo uporabljajo v velikem obsegu v avtomobilski industriji, ker je ne-zdrobljiva.
Brookihavenski laboratorij sicer ni objavil podrobnosti o načinu izdelovanja novega materiala, vendar se zdi, da bodo lahko novi material uporabljali na nad-različnejših področjih.
***
Strokovnjaki za raziskave, kt delajo v letalskem zavodu britanskega ministrstva za preskrbo, predvidevajo skorajšen pričetek izdelovanja letal iz plastičnega materiala, pri čemur se bodo pro. izvajalni stroški zmanjšali za polovico. Razvili so novo konstrukcijsko tehniko za izdelovanje letal iz izredno močnega plastičnega materiala, katerega poljubno oblikujejo. Novo metodo so prikazali na nedavni razstavi SBAC, kjer je bilo razstavljeno letalo s krili v obliki trikotnika. Letalo so nalašč izdelali za preizkušnjo novega plastičnega materiala. Po. samezne dele letala, ki so iz plastičnega materiala, je mogoče hitro izdelati in to z razmeroma enostavnim orodjem. Čeprav je zaenkrat cena tega novega plastičnega materiala približno ista kot običajnega materiala, ki ga uporabljajo za gradnjo letal, se bodo gradbeni stroški vendarle znatno znižali.
* * v
PROTI MRAZU ODPOREN UMETNI GUMI
Pri ameriškem uradu za mere in uteži preizkušajo novo vrsto umetnega gumija, ki obdrži svojo prožnost neizpreroenjeno tudi pri. temperaturah do 50,5 stopinj poo ničlo. Ta gumi bo zlasti koristen pri letalskem prometu v polarnih krajih.
Ameriške letalska sile so dobile prvo mehanično «bninbno letalo«. Elektronska računska naprava vodi letalo od tal in sproži avtomatično napravo za odmet bombe, pri čemer zadene bomba' bolj točno cilj, kot če meri na cilj iz letala človek.
Motiv i* Slovenske Benečije
«Narodn.'i heroj Mirko Bračič se vrača domov...« 2e drugič :?m se zdrznila ob njegovem imenu in ob spominih, ki so neslišno pristopili iz neke daljne daljave. Prvič se je zgodilo v Gorenji Tribuši. KdO izmed primorskih parti- / zanov ne pozna te raztresene vasice, stisnjene medi pobočja vojskairskih in trnovskih strmin. Na dnu grape žubori mimo vasi Tribušica. Vsa razigrana in šumeča se peni preko skal in dela ta odmaknjeni, v šestmesečno zimo vklenjeni svet primorske zemlje tako čudovito lep.
Oerkev, župnišče, šola, gostilna, to je jedro vasi, in ker je bila gostilna najprostornejša hiša v vsej okolici, se je naša številna partizanska družina kar pri njej ustavila. Dobila je zavetje za tri tedne, več itak ni prosila. V partizanih ni bilo dobro ostati dolgo na enem mestu. V kratkih presledkih odmora so »e edinice menjavale. Neprestano slovo in priprava za sprejem novih gostov. Čeprav je prihajal z njimi v Hišo strah: kaj bo, če pridejo Nemci, so bili vendar dnevi brez partizanov tako strašno pusti in prazni. Življenje je odhajalo z njimi in se z njimi vračalo nazaj. In ljudje v naših
nenoi umu
otiii iz iisih
hribih so bili taki, kot bi se bili štele v tisti dobi prav odžejali, Pili so partizansko pesem in ples v dolgih strastnih požirkih. Se rezget strojnice so pili s slastjo. Bil jim je opojna pijača maščevanja za biriče, ki so prihajali k njim v zelenih suknjah in molili njih snovanje.
Se tisti dan po prihodu smo pripravili kulturni večer. Brez brzojavnih žic je šel od kmetij« do kmetije glas, da je prišla v vas nova skupina partizanov. Sami mladi ljudje iz brigad in bataljonov in iz krajev, kjer se jie partizanstvo prebijalo po tajnih sovražniku skritih strugah.' Tako ste je zbrala zvečer vsa vas. Gostilniška soba se je na mah spremenila v najlepšo dvorano, dostojno za sprejem Prešerna, Gregorčiča, Zupančiča, zakaj tudi onj so prišli > s svojo toplo in kleno besedo.
Mi smo takemu večeru rekli miting. Tako je bila tedaj navadia, ko je bil kultur-
ni spored združen s kratkim političnim nagovorom. Urejeval je zavest zmage in, ljudje so ga hoteli imieti. Ko se v temni noči prične svetlikati jutro, je misel na sonce najbližja. Noč P« je bila trpljenje, ne eno, polnih petindvajset let in sonce je bila rešitev. Lepo je bilo slišati o njej. Se in še, dan za dnem
bi poslušali.
Potem je Irma pela m njen glas je bil mehak in topel, tako kot je bila ona vsa drobna in voljna. Črnolasa deklica iz Cerknega, za katero so si starši od ust odtrgali, da so jo poslali na učiteljišče. Tam ni smela spregovoriti slovensko, tu je lahko pela slovensko pesem. Temne oči so ji žarele kot dva razbeljena oglja od nedopovedljive sreče, ki je od njene pesmi prihajala na vse. Da, takole bi jo poslušali do jutra.
Starim očancem in mamicam se ni nikamor mudilo domov, le našo partizansko
edinico. je čakalo naslednji dan trdo delo. Njeni mitingi se zato nikoli niso smeli predolgo zavleči. Resna beseda o partizanskih dolžnostih je na mah izmodrila tudi najbolj vročekrvno mladino. Samo spomin na miting je še živel, vse do drugega mitinga, ki je moral biti prav tako lep, če ne še lepši.
Nekaj dni za tem, ko smo bili po obedu vsi razigrani od tega spomina, je udarila vest: komandant Mirko Bračič je padel. Lica so se zresnila na mali. Nekaj presunljivo težkega je leglo nanje. Bil je komandant Alpske cone, ki je pred ustanovitvijo IX. korpusa družila vse primorske vojaške edinice. Znova bi se moral vrniti na Primorsko.
«Prevkar bi se moral vrniti«, tako so pripovedovali njegovi vojni tovariši in pričeli razpletati dogodivščine iz njegovih vojnih junaštev. Strme sem jih poslušala, se
trudila biti pazljiva, toda če' bi mi kdo rekel, naj ponovim eno samo sitvar, bi je ne zina-la. Imela sem pred očmi le tistega dveletnega Mirka, ki Je tekal okoli mize v naši kuhinji v Ulici Udiine in si pel: «La, la, lenta, la la la lenta«. Moja teta je namreč v okrušenem, pološeenem železnem loncu na štedilniku kuhala polento. Mali Mirko pa je bil lačen. S pfepevS-njem in tekanjem si je krajšal čas, Zlati kodrčki njegovih dolgih las so mu vihrali na vse strani.
Hudi časi so bili takrat v Trstu. Pri Bračičevih, ki so bili naši sosedje, so bili trije otroci, pni nas sem bila jaz sama. Moja teta je zato lahko pritrgala košček polente za malega Mirka. Rada je napravila to. tem raje, ker je bil tako ljubek otrok in si umel takoj pridobiti ljubezen vsie svoje okolice. Ce bi se dalo, bi ga kar ugrabila njegovi mami. In njegova mama
ji ga je puščala, ko pa reva nj imela kam p0 živež. V Temenici na Krasu, kjer je sama bila doma, je vojna vzela vse.
Ko sem se drugič zdrznila ob Mirkovem imenu in brala: Narodni heroj Mirko Bračič se vrača domov, sem zagledala pred seboj dolge, izseljeniške vlake. Stali so na tiru ob obrežju in čakali na slovenske družine, da naložijo v vagone svoje borno imetje. Koliko je bilo. teh vlakov in teh vagonov, ne vem več. Vem le, da jih je bilo mnogo in da jih v mislih nikoli ne bom mogla pre-šteti. Pa bi jih rada, ne za šalo, temveč zares. Tudi v njihovem številu je dokaz, kako je ta zemlja naša in ka-ke> smo bili ogoljufani zanjo. Mirko je to vedel, zato jo je ljubil ne le z bolnim hrepenenjem, temveč s trdo, skrčeno pestjo, ki jd je hotela priboriti svobodo. V njegovo dušo se je poglobil spomin na
vlake in vagone na tiru ob obrežju. Dva mesieca sem jih hodila z njim in njegovim starejšim bratom ogledovat. Toliko časa s0 Bračičevi čakali, da jih vlak popelje v, Jugoslavijo, ker se oče ni mogel odločiti za premestitev v Italijo, kakor je zahtevala od državnih uslužbencev nova država
Ali	ni	bil	že ta spomin	dovolj,	da	je	naravnal cilje m
pota poznejšega partizanske--ga kbmandanta Mirka? N j ga hrepenenja tako globokega, kot je hrepenenje po domu in ni je ljubezni tako silne kot je ljubezen do ranjene domovine. Noč in dan gloda, brez prestanka. Mirko je bil samo eden izmed mnogih, ki so jo nosili v srcu. Toda bil je med tistimi, ki so jo najbolje	umeli	spremeniti v	de-
janja	in	to	ga dviga nad	po-
vprečje, daje njegovi osebnosti in njegovim prizadevanjem nfekak: legendaren značaj.
Kar sem napisala, je le utrinek in nič več. Morda bo drugim ob njem kot meni. ki bi v tem trenutku rada Vedela veliko o heroju Mirku in. o njegovem potovanju proti Trstu, proti domu.
MARA SAMSA
I | p* L i P"	Kljub temu, da je nad našim
II U L k A L	področjem še vedno val vlaž-
Y |\ L/Yl L	nega zraJca' 8a počasi razbija
hladni zrak, ki prodira preko Alp iz Srednje Evrope. Za danes je predvidevati vetrovno in nestalno vreme.
i
ZADNJA POROČILA
-mi
liiiM
. : m
tiiji! I
;:-i: :;»i::: :rp: :iJT: :::J
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 14.35:
Slovenske narodne; 19.00: Instrumentalna glasba. ■— Slove-	u.
nija: 12.40: Zabavna glasba: 23.00: Jugoslovan*^ orkestralna glasba. — Trst II.: 17-30: Ple8*?? 3. ^. ba; 22.46: Chopinov večer. - Trst I.: 12.00: Melodije in romance; 23.20: Piesr.-a glasba.
Izjave Jiri Loma
»Sovjetska zveza in njeni sateliti smatrajo CSR za molzno kravo« — Pod določenimi pogoji bi Praga izpustila Oatisa.
FRANKFURT, 27. — «Celot-iia Češkoslovaška ni nič dTU-gega več. kot ogromno koncentracijsko taborišče« je izjavil ita tiskovni -konferenci Jiri Lom Visoki funkcionar ministrstva za zunanjo- trgovino CSR, ki je pred1 dnevi ubežal v Zahodno .Nemčijo e svojo družino.
Lom je zatrdil, da je gospodarski položaj v CSR katastrofalen. ((Sovjetska zveza in- njeni sateliti — je diejal — smatrajo Češkoslovaško za molzno kravo«.
Bivši češki visoki funkcionar je prepričan,, da bi bile oblasti v Pragi pripravljene izpustiti a-meriškega novinarja Oatisa, ki So ga pred! kratkim obsodili na 10 let zapora zaradi vohunstva, če bj ZDA dale nekaj koncesij. Med drugim, če bi n. pr. znova dovolile letalski promet z zvez. no republiko. Ta prepoved predstavlja za CSR hudo gospodarsko izgubo.
j, A-
■vv s • •	'■
><• s'*-' 's'
0 J
mmmv'
«Puščavske. ladje* vozijo vozove v Pakistanu. Policaj v Karačiju začudeno opazuje neobičajno sliko. S ka/melami so prišli v pakistansko prestolnico beauncj iz indijske meje, ki §o zapustili svoje domove zaradi napetosti med Indijo in Pakistanom
■
1:1'
lliliii
CENTRALNA TOČKA DANAŠNJEGA LAHKOATLETSKEGA MITINGA
Ottenheimer ati El Mabronk?
Na tekmovanju nastopi pariški Racing - Pričakujejo dobre rezultate - Ogromno zanimanje občinstva
Danes bo v Beogradu velik mednarodni lahkoatletski miting. Nastopila bo ekipa Racin-ga iz Pariza, ki bo vrnila na ta način Partizanov obisk v Parizu. tekel bo odlični švedski tekač. na 1500 metrov - Eriksson,
Kljub mnogim zanimivostim, ki jih občinstvo upravičeno z nestrpnostjo pričakuje je vse skupaj le neznatne važnosti proti teku na 1500 metrov, dvo-ooju med obema olimpijskima kandidatoma francoskim mulatom El Mabrcukom ter Jugoslo_ vanbm Ottenheimerjem. Med njiju bi se vrinil lahko še E-riksscm, čigar zmožnosti in Že dosežem rezultati kažejo v. njem tekača. zmožnega okoli 3:47.0.
Trenutni asi na 1500 metrov so: Landguist (3:44.6), Aberg (3:55.5), Ottenheimer (3:47.0), El Mubrouk (3:48.4), Banmster (z istim časom kot Francoz) in Reiff (3:19-0) ter Slijkhiuis. To so v glavnem tudi favoriti za olimpiado v Helsinkih. Rezultati letošnjih direktnih srečanj med njimi: Ottenheimer je premagal v Beogradu Banrdsterja, v Goeteborgu izgubil za dve desetinki proti Landguistu, vendar le po izenačeni borbi do konca. Landguist je nedavno v Parizu bil za El Mabroukbm. Tako je razmerje pred petkovo bitko.
Trener Kumar je optimist, pravi, da verjame v Ottenhei-merjevo zmago. El Mabrouk pa medtem trenira na beograjskem stadionu. Ni odpotoval s svojimi tovariši v Skoplje. Hoče biti spočit in poznati bojišče. Francoz je zelo hiter in močan, kot je dejal Landguist po porazu:	uPripada najvišjemu
razredu. vendar ni nepremagljiv. Mene je porazil, ne ker je bil hitrejši, ampak le zato, ker je bil močnejši. Dokler misem bil utrujen, sem ga zlahka sledil v stopu*.
Se kratko zgodovino teka na '1500 metrov, ki je po pravici štet za najzanimivejšo disciplino lahke atletike. Razlog je enostaven: teki so vedno vzbujali večje zanimanje od skokov in metov, 100 metrov in sploh sprinti trajajo premalo časa, proge od 5000 metrov naprej so le redko zanimive, ker je tem potrebna pametna razdelitev 'ml, ne pa spuščanje v osebne dvoboje. Ostane nam tako samo 1500 metrov; tu je od začetka do konca potrebna velika brzina, borba pa je zadosti dolga, da se občinstvo do sitega naužije. Prvi svetovni rekord
so zabeležili leta 1895; 3:59.0. Vreden vsega spoštovanja. Po prvi svetovni vojni Nurmijeva era. Dolgo časa je kazalo, da njegovega svetovnega rekorda (3:52,6) ki ga je postavil na olirnpiadi v Parizu leta 1924. ne bo mogoče prekositi.
Se enkrat so mislili, da Se rekorda ne bo moglo več popraviti: Lovelock je v najlepši točki berlinske olimpiade postavil, nov svetovni rekord z 3:47.8.
Pojavil pa s<? je ob začetku petega desetletja. Sved Haegg. Bil je fenomen in je zg svetovni šport velika škoda, da ga je švedska lahkoatletska federacija proglasila za profesionalca zaradi malenkostnih prekrškov malo pred olimpiado v Londonu. Imel je idealno telo tekača, dolge noge, lahek trup. Rušil je rekorde kot za šalo. Vedno bosta ostala v spominu njegova časa na 1500 metrov 3:43.0 ter na 5000 metrov: 13:58,2.
Včasih številke ne povedo rrrnogo, vendar tudi nešportnih, ne vem zakaj, pozna navadno ime Ovvensa in ve celo, da je črnec tekel sto metrov v 10:2. Povprečen zemljan (brez trebuha) rabi za isto progo 15 do 16 sekund in je na konen zelo utrujen. Zamislite si torej Haegga, ki je naenkrat pretekel petnajst takih poreij v času, ki se kreta od 13,5 do 15,6 ser kunde. 13,8, 13,4, 14,5 15,0, 14,5, 14,8 14.9, 15,6, 15,1, 15,4 15,6. 15,4, 15,2, 14,8, 15,0. Skupno: 3:43.0. Pozneje je Šved Strand ob splošnem iznenadenju izenačil Haeggov rekord.
Program današnjega tekmo-vartja:	400 metrov zapreke,
krogla, 100 in 400 metrov kopje 1500 m, 4x400 m, 10.000 m.
Prireditelj je z izrednim razumevanjem za razvoj kraljice športov razdelil med beograjske srednješolce deset tisoč brezplačnih vstopnic.
Borolra na stara leta kavalir
PARIZ, 27. — Jean Borotfa, trinpetdesetletni francoski te. niški igralec, o čigar gesti so včeraj na dolgo pisali vsi francoski listi, je izjavil, da ne misli prenehati 3 tekmovanjem. Včeraj je namreč prepustil giro brez borbe 15-letrjemu Jeanu Grindi. «Hotei sem samo mladeniča opogumiti — je dejal smehljajoč se — nisem še nikoli videl tako mladega in tako dobrega igralca. Priznam
■tudi, da bi pet setov, ki bi mi bili potrebni proti Jeanu, težko prenašal. V moji mladosti meni ni r.-ihče pomagal na tak način«.
Grindi naklonjenost, skoraj prevelika, da bi bila resnična, ni pomagala. V prihodnji partiji je namreč zgubil proti tretjemu francoskemu igralcu Remyu s 6:2, 6:2, 6:0.
BRUSELJ, 27. — Belgijski boksar težke kategorije Karel Sys bi hotel boksati proti evropskemu prvaku Nemcu Ten Hoffu in mu po možnosti odvzeti naslov. Sysov menažer je prosil mednarodno federacijo, naj prizna njegovega varovanca za uradnega kandidata. Sys ima 38 let.
Eagan odstopil
namestnik bo ..čistil,,
NEW YORK, 26. Novi predsednik boksarske komisije za državo New York. Robert K. Christenberry, je obljubil »hitro čistilno akcijo« boksa, če bp ta seveda potrebna.
Ni izključeno, da bomo imeli v teku dveh mesecev temeljite spremembe — je dejal naslednik Eddie Eeagana — in jaz upam. da bo vsakdo ostal moj prijatelj kot je bil do sedaj.
Italija-Jugoslavija 6:4
v waterpolu
RIM, 27. — Danes zvečer se je pričel mednarodni turnir v waferpolu. Italija- je premagala precej nepričakovano s 6:4. Holandska pa je brez posebnih težav odpravila Švedsko z 11:1.
Jutri se bodo srečanja nadaljevala v Neaplju.
* * *
OSLO, 27. — Norveški olimpijski pdlbor je podelil nunskemu podjetju »Norik Film« pravico. da skrbi za serijo dokumentarnih filmov z zimske o-lirrrp iad-:. Vendar monopol ne bo preveč strog, tako, da bode med tekmovanjem lahko snemala tudi druga podjetja, ne bodb pa mogla nastopiti s celim filmom.
Rokoborba
Terni -Senta 8 8
Na -prvem srečanju jugoslovanske turneje je Italijanski težkoatletski klub Terni dbse-gel v rokoborbi neodločen rezultat 8-8 proti domači Senti. Italijanski prvak Introno j® ne-
Eričakovano izgubil proti Ker-ecu. Gostje bodo medi drugim nastopili tudi v Zrenjaninu, Su. bo+ici in Novem Sadu.
* * *
PROGRAM NEDELJSKIH TEKEM ZA »KRAŠKI POKAL«:	IV. kolo:	Sv. Križ -
Zarja, igrišče na Opčinah ob 9. uri; Sesljan - Ilirija, igrišče na Opčinah ob 15. uri; Opčine -Kontovel, igrišče na Opčinah ob 11. uri.
Adenanerjevih 10 protipogojev
na zahteve po volitvah na obeh področjih
Predstavniki Vzhod ne Nemčije niso zadovoljni, ker je Adenauer zahteval jamstva iu nadzorstvo mednarodne nevtralne komisije
PEBESSOLAHKA KATEGORIJA
Saddler ostal prvak
Match nepravilnih udarcev- Občinstvo razočarano
NEW YORK, 27. — Dolgo pričakovani dvoboj za svetovno prvenstvo v peresni kate-
foriji med nosilcem naslova addlerjem in Williem Pepom, prejšnjim dolgoletnim prvakom, je bil veliko razočaranje za mnogoštevilne gledalce na »Polo Ground3U» v New Yorku. Ze od samega začetka je bilo število prepovedanih in nekorektnih udarcev rja pretek.
Prva runda se je končala s prednostjo Pepa; kazalo je, da bo tudi nadaljeval z ofenzivo, ko ga je v drugi rundi nenaden Saddlerjev udarec spravil za osem sekund na pod. Od četrte rur.de dalje je bil match podoben rokoborbi, v osmi pa sta nasprotnika podrla na tla
celo sodnika. Saddlerjev mena. žer je v nadaljevanju napadel službenega zdravnika, ker je ta baje pomagal Pepu z nasveti. Končno se je v odmoru med deveto in deseto rundo Pep odločil za predajo; sodnik je proglasil tehnični k.o. Pep je imel nad levim očesom, globoko rano; pred pričetkom matcha je tehtal 56,925 kg, njegov nasprotnik pa 56,700 kg.
» * *
VARŠAVA, 27. ■— Nekaj rezultatov s poljskega lahkoatletskega prvenstva v Varšavi: Adamcyck je skočil v daljavo 7,39 metra; Prywer je vrgel kroglo 15,79 metra; dvajsetletni Weinberg je dosegel v troskoku 14,87 metra.
BpiNN, 27. — Danes so torej znani! Adenauerje-vi protipredlo-gi na zadnje vzhodnonemške zahteve po splošnih »svobodnih in demokratičnih« volitvah na celotnem nemškem ozemij-u. Adenauer je ob soglasju opozicije (razen kominformistov) postavil 10 tcčkv katere morda ne bi bilo težko izpolniti za ljudi, ki pod! sovjetskim nadzorstvom «adiočajo» n® ozemlju vzhodno od Berlina, zlasti, če so s svojimi predlogi mislili’ resno. Teda že prvi odmevi na njegove protipredloge kažejo, da so za sedaj v Vzhodni Nemčiji v precejšnji zadregi.
Adenauer je javil, da je namen njegove vlade brez odlašanja zahtevati, da bi nevtralna mednarodna komisija podi nad. zprstvom OZN. izvršila preiskavo v zvezni reipuhliki in določila'. v kakšni meri je mogoče v današnjem okolju organizirati svobodne volitve. »Naloga- sovjetskih oblasti je. da napravijo isto«, kar se tiče vzhodnega področja. Onrrmii je, da so življenjski, pogoji v Vzhodni Nemčiji še daleč, dfe bi bili svobodni; ko je »desettisoče nedolžnih y zaporih in koncentracijskih taboriščih«. Samo ko bo mogoče ljudstvu svobodno izreči svojo voljo, bedo mogoče resnično svobodn-, volitve.
Potem pa je omenil, da je glavni cilj politike zvezne vlade. doseči enotno Nemčijo je kancler podčrtal, da bi to enotnost mogla roditi odločitev nemškega ljudstva. Vendar ta odločitev ne bi smela imeti omejitev. Omenil je, da ves srvet ve, kakšne1 cilje imajo na Vzhodu ko govore o pogajanjih. Hočejo vsiliti diktat ali pa v neskončnost vleči z razgovori. Njegova vlad® predlaga, da bi bile splošne volitve po vsei Nemčiji izvedene na naslednji načine
1. Jamstvo za svobodno politično dfelo, kot priprava za organizacijo volitev, ki bodb organizirane z enakimi pogoji na celotnem nen.škem ozemlju in vsaka s',saka bo predložila e-notno bito kandidatov za vso Nemčijo; 2. Najmanj tri meseče pred volitvami morajo biti odstranjene vse omejitve prometa potnikov med' okupacijskimi področji; 3. Vsafc kandidat mora uživati popolno svobodo; ne sme biti aretiran niti ustavljen niti prijavljen sodišču niti odstavljen z dela ali pa oviran pri svojem gibanju. Dobiti mora dopust za izvajanje svoje volilne kampanje. 4. Pred. mied in po volitvah ne sme biti nihče aretiran, ustavljen-, prijavljen sodišču ali pa odpuščen z dela zaradi svojega političnega mišljenja; 5. Vsi, politični sestanki vseh strank morajo biti odobreni in kjer bo potrebno, tudi zaščiteni po oblasteh; fi. Razširjenje časopisov, revij in- tiskovin nemškega izvora rie sme Haiti ovirano. Prav tako ne sine biti ovirano tudi poslušanje radijskih od: daj; 7. Zajamčeno n ora- biti tajno glasovanje. Voliinice in kuverte morajo biti enake za vse volivcv in na n jih ne sme biti nobenega znaka, po katerem bi hilo mogoče ugotoviti volivca. Ta bo moral imeti na razpolago posebno 'kabino. Volivec bo položil volilnieo y kuverto in jo bo sa-m položil v skrinjico ob prisotnosti komisarjev volilnega okrožja. Ce se ne bi držali teli predpisov bodo volitve razveljavljene v celotnem okrožju; 8. Štetje glasov bo javno v volilnem uradu, sestavljenem iz predstavnikov strank; 9. Volilna kampanja in štetje glasov bo pod mednarodnim nadzorstvom. Na celotnem nemškem ozemlju bodo ščitili svobodne volitve mednarodni organi, katerih navodila morajo spoštovati nemške oblasti; 10. Mednarodni kontrolni organi bodo jamčili pravice in svobodo ljudstva. Vsak Nemec bo imel pravico pritožiti se tem organom.
Adenauer je pri tem javil, da bodo te predloge sporočili OZN, okupacijskim silam in
oblastima sovjetskega področja, če jih too parlament odobril. Njegova vlada je predlagala-, (fe bi organi za mednarodno nadzorstvo tvorili predstavniki nevtralnih sil.
Potem ko so odobrili teh 10 točk, so- odobrili tudi social demokratično resolucijo, ki priporoča, da bi pred volitvami na celotnem nemškem ozemlju organizirali volitve na štirih področjih Berlina. Tudi druga odobrena resolucija socialdemokratov. pa priporoča okupacijskim silam, r,a> dajo v najkrajšem času možnost Nemcem, da bodo pod mednarodnim' nadzorstvom in db svobodnih in tajnih volitvah izvolili vsonem-ške ustavodajno skupščino. Se prej pa je bil odbit kominfor-mistični predlog, da bi sprejeli predlog Vzhodne Nemčije in
začeli z razgovori za združenje države.
Odmevi na teh deset Ade-nauerjevih točk 30 bili hitri. Agencija ADN, ki je pod1 sovjetskim nadzorstvom se prito žuje, da so socialdemokrati podprli Adenauerja in da je ta enotnost medi obema strankama ((Odbila Predlog za pogajanja med Nemci za dosego enotne Nemčije«. Edina stranka ki je branila interese nemškega ljudstva, je bila komunistična stranka, katere predsednik Max R;i-inann je bil glasnik milijonov Nemcev ki ljubijo mir.
Vodja tiskovne službe Vzhodne Nemčije. Albert Norden pa j- ponudbe Bundestaga označil za «nezadostne» in zatrdil, da to ne bo zaustavilo kampanje, katere namen j® združiti yse Nemce okrog ene mize, da bi
ADENAUERJEV
INTERVJU
BONN. 27. — Kancler Adenauer je dal dopisniku agencije AFP intervju, v katerem je odgovoril na naslednja vprašanja:
Vprašanje: Ali bi bilo potrebno za zvezno republiko doseči nemško enotnost, če bi bila podrejena nevtralizaciji in demilitarizaciji? Nevtralna in ra-zorožena Nemčija, vendar pa suverena, bi predstavljala nevarnost za mir in svobodo držav Zahodne Evrope?
Odgovor:	Nevtralizacija in
demilitarizacija Nemčije bi dovolila ZSSR brez odkritega konflikta doseči svoj cilj in sicer podvreči vso Nemčijo svojemu vplivnemu področju ter s tem odpreti tudi komunističnim strankam v Franciji in Italiji pot na oblast. Takojšnji rezultat nevtralizacije in demilitarizacije Nemčije bi bil, da bi se ruska vojaška meja prenesla do Rena. Nevtralna in razorožena Nemčija ne bi sama zase predstavljala nevarnosti za mir, vendar bi predstavljala grožnjo za svobodo zahodnih držav.
Vprašanje: Novi predlog Gro-tevoohla so na splošno razlagali kot pritisk na zvezno vlado in odgovor na politiko zaveznikov v Nemčiji. V primeru, da bi sprejeli pogoje vlade in parlamenta v Bonmu, bi ta predlog vplival na politiko zvezne vlade glede zahodnih sil?
Odgovor,- Ne izvesti svobodnih volitev in vzpostaviti nemško enotnost ne smeta biti nasprotni dejanji, temveč v h ar-
Tifus v Italiji
Za sedaj še ni bilo smrtnih primerov — Iz Verone so poslali zdravniško pomoč.
VERONA, 27. — Na področju Caprina so ugotovili približno 90 primerov tifusa. Ni bilo še smrtnih primerov, vendar je 10 oseb v zelo resnem- položaju. Prve primere so ugotovili pred dvema tednoma v Passonu, Bra-gihi in Vilmezzanu. Bolezen se je nato hitro razširila proti središču občine. Da oi omejili bolezen so podvzeli energične u-krepe. Zaprli so vodnjake. Poslali so tudi zdravniško pomoč iz Verone. Provincijskega zdrav, rnika, dr. De Marca so poklicali z dopusta.
WAUPACA (Wisconsin), 27. — Zelo močan ciklon, je včeraj uničeval v državi Vtftseonain1. Povzročil je 7 smrtnih žrtev in velikansko škodb predvsem' v okolici Waupaca in Colom-bia.
maniji s politiko evropske skupnosti.
Vprašanje:	Smatrate za mo-
žen in priporočljiv sporazum med štirimi silami glede nemškega vprašanja? Tak sporazum bi moral imeti prednost pred nemško združitvijo ali bi bilo potrebno, da prej obe nemški vladi dosežeta sporazum?
Odgovor: Razdelitev Nemčije ni posledica notranjega nesporazuma temveč spora med ZSSR in zahodnimi silami. Zato bi se morala pričeti obnova enotnosti s sporazumom med štirimi silami. Prepričan sčm, da je tak sporazum mogoč s političnimi in diplomatskimi pogajanji, če bo Zahod uspel odpraviti veliko nesorazmerje med silami, kar je dejansko posledica razvoja položaja, ki grozi.
Vprašanje: V primeru, da bi mogli postaviti vlado za vso Nemčijo, bi ostale v veljavi obveze. ki so, ali ki jih je treba še podpisati s strani zvezne vlade, predvsem kar se tiče skupnega «poola» za jeklo- in -premog in ustanovitev evropske vojske?
Odgovor: Enotna Nemčija bi brez dvoma sledila pot evropske enotnosti.
Vprašanje: Ali mislite, da bi bilo mogoče uresničiti Schuma-nov načrt in načrt za evropsko vojsko kljub opoziciji nemških socialistov? Kako razlagate to nasprotovanje?
Odgovor: Ce nam bodo zavezniki ponudili sodelovanje z enakimi pravicami, bo po mojem mnenju Bundestag sprejel predlog za nemški doprinos za očuvanje miru in zahodne obrambe. Opozicija socialne demokracije po mojem mnenju nima razlage.
Vprašanje: Kakšno je stališče zveze bivših nemških borcev?
Odgovor: Zveze nemških borcev so se postavile na stran demokratičnega reda. Ne dvomim, da bodo v primeru potrebe branile demokratične svoboščine-Prepričan sem, da so zveze borcev branik proti desnemu a-li levemu «radikalizmu» in kot posledica tega bodo podprle sodelovanje z zahodnimi silami. Potrebno pa je, po mojem mnenju, da druge države dokažejo pravičnost napram nemškemu vojaku.
1 razpravljali o vprašanjih enotnosti države. Ponovil je, da je Adenauer odbil njihov predlog.
NOrdenu je takoj odgovoril predsedniki spjdhje zbornice Zahodne Nemčija Hemian Ehlen. Dejal je. da Norden ni razumel izjave parlamenta, ker je parlament pozitivno odgovoril na Grotevvohlov predlog. Nor-denov odgovor kaž. , željo po dolgih pogajanjih «kar hočemo preprečiti za vsako ceno«. Ce Nemci vzhodnega dela hočejo resnično volitve tedaj morajo te predloge sprejeti.
Tudi predsednik komisije za nemške zadeve Bundestaga, socialdemokrat Herbert Weh-nr, je dejal, da Nordenovai izjava predstavlja «kcrak naprej*. «Mi bomo kmalu vidičli. če je bila ponudba Vzhodne Nemčije samo propagandistična, ali če oni resnično želijo volitve. Mi vemo, kaj hoče Kremelj».
V ameriških krogih so zvečer izjavili, da bodo dali Adenauer, ju polno podporo glede njegovega načrta za volitve v Nemčiji, kot prvi korak za dosego enotne Nemčije. Kljub temu, da ZSSR najbrž ne bo pristala na kanclerjeve predloge, jih pozdravljajo. Mnenja so, da je treba napraviti vse, da bi razkrinkali tisto, kar v Washing-tonu smatrajo kot cinični sovjetski propagandni manever.
Kot poročajo iz Londona, bo britanska vlada skrbno proučila predloge dr. Adenauerja za zedinjenje Nemčije.
Adenauerjev® predloge so predstavniki visoke komisije v Nemčiji pozdravili, kot resen prispevek za rešitev vprašanja. Podčrtali so tudi d^i ta odločitev ne bo vplivala na pogajanja mea visokimi komisarji in Zahodno Nemčijo, ki se bo nadaljevalo v ponedeljek na sedežu angleškega visokega komisarja.
Podražitev časopisov
v Avstriji
DUNAJ, 27. — Javili sq, da bodo s 1. oktobrom povečali ce. no časopisom. Za informacijske liste se bo cena dvignila od 70 db 90 grošev za izvod, medtem ko bodo stali organi strank 70 grošev. Prej so stali 50 grošev.
Proces v Bologni
BOLOGNA. 27. — V procesu proti bivšemu majorju SS Re-derju so danes priče znova opisovale strašne dogodke ob po-koljib, ki so jih delali njegovi oddelki v septembru 1944.
Ob koncu so pričeli blati izpovedi prič iz Ma-rzabotta. Obramba je zahtevala, da bi prenehali z branjem, ker «se pač ve, da so biU dogodki resnični«. Javni tožilec se je temu uprl rekoč, da »vsaka stran samo potrjuje grozodejstva obtoženca«. Obramba je nato zahteval naj zaslišijo pričo Bruno Musolessi ki ,je napisala članek Pod naslovom «Stelia ros-sa». Alda Cucchija in Antonija Meluschija ravnatelja lista «In-dicatore partigiano«, da bi potrdili. kar je bilo pisano v številnih člankih o pokolju v Mar-zabottu. Tožilec se je temu uprl. Predsednik sodišča pa je pred zaključkom današnje razprave dejal, da se bo o tem odločil jutri.
KINO
V Tit S TE
Rossetti. 16.00:	f
ci» T. Power, M. Preš* (
Excelsior. 15.00: “ManU
Rio« G. Powell. A. S«
Feaice. 16.30:	«An«| H
Greta Garbo, Fr. Marek (
Arcobaleno. 16.00: «Okl«*B tVidmark, W. Palanc«.
Astra Rojan. 17.00:
da« R. Cameron,
Alabarda. 15.00: lesih« S. Pampamni,
Armonia. 15.30: »Brda kajo« R. Scott, K. RMjv
Azzurro. 16.00: ((Mali pjj U. Ferrari, E.
Belvedere. 15.00 «lvana
Ingrid! Bergmann, Garibaldi. 15.00:
Zarota / fjr.
ariDaiai. id.uu;	»
Franciscu« G. Lougaft
gans-	--.m
Ideale. 16.00: «V nebešk«' ljestvu«. S. Reggiani. ^
Impero. 15.00: «Jaz sem j Italia. 16.00: «Adamovo r**" Hepburn, S. Tracy. ^
Kino ob morju. 15,30:
D. Dick, F. Lovejoy.
Marconi. 16.00: «Marš8Si# Ijenka« L. Parkes, M-Massimo. 15.00: »Pepeli
sney-	P11*
Moderno. 14.00: «E1 P«8®
G. Russell.	j00
Novo Cine. 16.00: »Tri **
E. Flynn, J, Sullivan- ^
Odeon. 16.00: «Ni veti«
L. Parks, B. Hale.
Radio. 16.00: »Pesek)* M'
C- Gray-	tki	^
Viale. 16.00: «Pravica
nja», H. Bogart
e
pr
Savona. 15.30: «Cynihi3» lor, G. Murpby.	t
Vittoria. 16.00: «zena ^ Povver, L. Darnell.
Vittorio Veneto. 16-00: -te« C. Gable. A.
,Z»/
Nesreča avtocisterne
MILANO, 27. — Huda nesreča se je zgodila danes pozno popoldne v Cassano d’Adda na mostu, čez istoimensko reko. Neka avtocisterna s prikolico, ki je privozila na most, se je iz neznanih vzrokov močno nagnila. Vozač, ki je napravil oster zavoj, je izgubil nadzorstvo nad krmilom. Vozilo je zavozilo v ograjo, ob kateri so bil naslonjeni trije otroci irj neka ženska z otrokom. Avtocisterna je podrla nekaj metrov ograje in se prekucnila ter se vnela, ko je nafta prišla v stik z vodo. Pri tem so padli v reko tudi omenjeni trije otroci in izginili pod vodo.
Začeli so iskati njihova trupla, ki so jih kasneje našli. Trupla so bila zoglenela. Zenske z otrokom v naročju še niso dobili. Na kraju so gasilci. Z močnimi reflektorji nadaljujejo z iskanjem.
RADI?
J UtiOSIiOVA«*^ CONE I*®
PETEK 2«.»J°51
Poročila ob 7.00,
23.05 — 6.45 Jutranja Aj 9 radijski koledar <k> 'M t Plesna glasba. 14.00 U ,	*
ša Janačke. 14.30 Od danes. 14.35 Sloven«^ poje ženski duet do »G a Haendl:	Concerto	Pl
Radijski vedež: Ali a' gjjšU be motijo vreme. harmoniko. 19.00 I«511:# glasba. 23.10 Glasba z3 do 23.30.
5.00 Jutranji P°zdl?!Si ju!l!§ mi borbe in dela. °UAred.S telovadba. 6.15 Pisa,j Orkestralne skladbe ' pK, Dvoraka 12.40 Žaba™3 13.00 Slovenska narodn“’ it
Slovenska na* “7 sBj. Gr instrumentalne S‘ 3o
Glasbene slike. 15.10-* • fftK hm Na ‘Univ.
in
na glasba. 18,00 Na igra Avgust Stanko. V jut® cen orkestra Radi-a„tai*{!
Skladbe jugoslovanskih jn
ljev. 21.00 »Svet v ura> morju«. 21.20 KomOfnf3 30 'jr coskih skladateljev. j solistična glasba. 24 a. Sy vanska orkestralna S14 Osterc, Krešimir , \no^ ton Lajovic, Marijan
tksT d- ^
7.30 Jutranja	\1^.\? 11.30 Za vsakega
dobna Anglija. 12.1° genda reke Hudson. ^ OLj Straussova valčka- * ’ (gr po željah. 17.30 13.15 Musorgski: SU*-eviJ-ve. 18.45 Glasba 'z-Mendelssohn: Konceh j . in orkester v S"*”? v0n«r morna glasba. 20.001 jjevLjjF Ilnista Stefana Ned T Glasbena medigra, -g.tf ji" kulturni razgledi- -Leč1 <f glasba. 21.00 Mojstri Lahka glasba. 22.00 g jv tastična simfonija. **• nk4, večer. 23.00 Večern' oQ, Polnočna glasba do
vnmT
11.30 Lahka	S«*!„ J bije in romance. *i,n/oti'“ 1
14.10 Sinusa,-j Lahka . * [j 30.u# melodij.^ g
n
Londonske meiuuu-- tra J J glasba. 1C9.15 OriagS W Cavallero in HOW»
y.
po svetu si. 14.10 Londonsk,
Cavallero in H 2: 21.00 Godalni koncer na glasba.
 ..................  1...........................      "•••■■•'•m.....»...m......m..™.......«..«.......................H...............................im........mm..............................n    ...............................................................................................                    „„„.............................................................         .f
metala instrumente in jih, nekatere več druge manj, telesno Jih je bilo. da ie začel med nitmi iizhirnt.i im l-.-iia	NekateH	**an____________________________________________,-«,11 J*
S.
J0I111
IIersL\>
OIEOSIHA
PREVEDEL: VLADIMIR BREZO V NIK
Zjutraj, ko je doktor Fujii spremljal svojega prijatelja na kolodvor, je bilo vreane brez sape. Zdaj pa so iz različnih smeri pihali močni vetrovi. Na mostu je pihal vzhodnik; čedalje več požarov je bilo videti; neznansko hitro so se razširjali Razbeljeni, z oblaki pepela prenasičeni zrak, je začel takoj nato strahovito pritiskati. Doktor Mahii je bežal — živ človek ni mogel ostati na mostu od reke v stran, po ulici, kjer še ni gorelo. Doktor Fujii pa je šel v vodo pod most; kakih dvanajst ljudi je že bilo tam pred njim. Med njimi tudi njegovi nameščenci, ki so se sami rešili izpod razvalin. Od tu je doktor Fujii videl, kako visi ena njegovih strežnic za noge med tramovjem bolnišnice; druga pa je bila med razvalinami stisnjena okoli prsi. S pomočjo nekaterih drugih, ki so bili pod mostom, je rešil obe. Hipoma se mu je zdelo, da sliši tudi glas svoje nečakinje. Vendar je ni mogel najti in nikdar več je ni videl. Umrle so tudi štiri strežnice in oba njegova pacienta. Doktor Fujii je »el nazaj pod most v vodo; čakal je, da se ogenj poleže.
Doživetje doktorja Fujiija, Kande in Mahiija, ter podobna doživetja vseh drugih zdravnikov ter kirurgov v Hirošimi — ki jim je eksplozija bombe uničila ordinacije in bionišnice, raz-
onesposobila za delo — nam pojasnjujejo, zakaj Je toliko ranjencev ostalo brez zdravniške pomoči in zakaj so umirali ljudje, ki bi se jim bilo moglo rešiti življenje.
Izmed približno sto petdesetih hirošimskih zdravnikov, jih je bomba na mestu ubila petinšestdeset. Ostale je po večini ranila. Od tisoč sedem sto osemdesetih pomožnih sester jih je bilo tisoč šest sto štiriinpetdeset ubitih ali pa tako hudo ranjenih, da niso mogle delati. V bolnišnici Rdečega križa, ki je bila naj večja v mestu, je delovalo trideset zdravnikov. Po eksploziji pa je bilo le Sest zdravnikov sposobnih za delo; izmed dve sto sester samo deset. Doktor Sasaki je bil edini zdravnik bolnišnice Rdečega kri/a, ki ni bil ranjen. Takoj po nesreči je hitel po obveze in obvezilnl material v neko sobo v gornjem nadstropju. Kakor v vseh prostorih, ki jih je videl, ko je drvel skozi bolnišnico, je bilo tudi v tej sobi vse razmetano. S polic je vrglo steklenice, ki so bile napolnjene z zdravili in jih razbilo. Po stenah so lepila različna mazila. Povsod okoli so ležali instrumenti. Zagrabil je nekaj obvez in neko mazilo ter tekel nazaj k predstojniku, da mu zaveže rane. Nato je odšel na hodnik obvezovat bolnike, zdravnike in sestre. Brez naočnikov ni mogel delati. Izposodil si jih je od neke ranlene bolničarke; bih so, dasi so le deloma popravili njegovo kratkovidnost, še vedno boljši kakor nobeni. Te naočnike je potem nosil še več kakor en mesec.
Doktor Sasaki je delal brez načrta. Kdor Je bil bliže, je prišel prej na vrsto. Medtem je opazil, da se po hodniku zbira čedalje več ljudi. Med navadnimi praskami in raztrganinami, ki jih je imel skoraj vsakdo v bolnišnici, je našel strahotne opekline. Opazil je tudi, da prihajajo ranjenci z ulice. Toliko
jih je bilo, da je začel med njimi izbirati in lažje ranjence izpuščati; odločil se je, da bo samo tistim pomagal, ki so bili v nevarnosti, da izkrvavijo. Več ni mogel storiti, Kmalu je ležalo in čepelo vse polno bolnikov na tleh, p0 bolniških sobah, po laboratorijih in drugih prostorih, po hodnikih, po stopnicah, v vestibulu, pred glavnim vhodom, na stopnicah pred zgradbo, po dvoriščih bolnišnice, v privozu, pred hišami v bližini, po vseh ulicah vodečih k bolnišnici. Lažje ranjeni so podpirali in vodili hujše prizadete. Cele rodbine ranjenih in pohabljenih so se stiskale skupaj.
Mnogo ljudi je bljuvalo. Neznansko veliko gimnazijk — med njimi tudi tiste, ki so jih poklicali iz šole na delo pri prebijanju obrambnih pasov — je pritavalo v bolnišnico.
V mestu, kjer je živelo dve sto petinštirideset tisoč prebivalcev, je ena sama bomba ubila ali pa obsodila na smrt skoraj sto tisoč ljudi, sto tisoč daljnjih pa je ranila. Najmanj deset tisoč teh ranjencev je šlo iskat pomoč v najboljšo mestno bolnišnico. Za tak naval pa je bila davno premala, saj je imela samo šest sto postelj, ki so vse bile zasedene. Iz dušljlve gneče v notranjosti bolnišnice je bilo slišati jokanje in kričanje: »Sensei! doktor!«
Laže ranjeni so prišli k njemu, vlekli so ga za rokav in ga prosili naj pomaga tistim, ki so huje ranjeni. Doktor Sasaki Je v samih nogavicah, suvan sem in tla ~ zaradi števila ranjencev in zbegan zaradi tolike množine surovega mesa, zgubil smisel za svoj poklic. Nič več ni delal kot spreten kirurg in sočuten človek; postal je avtomat. Mehanično je brisal — maza’ - zavijal — brisal — mazal — zavijal.
Nekateri ranjenci iz mesta pa si niso mogli dvomljive bolniške razkošnosti. Med njimi je bila i*u“ Vzhodnoindijske cinkarne. Gospodična Sasaki je leža /
valovite strešne pločevine. Bila je — pozneje je taW> okoli tri ure nezavestna. Ko se je zavedla, ,1e čuti
!
In nezavestna pod ogromnim" kupom~knjig," orne
jf-1—*	''"D	1
■______________ 1
bole lno v levi spodnji okončini. Pod knjigami i« % A je vladala tema. Meja med njeno zavestjo in nezaVvS,r J jasna. To mejo Je očividno večkrat prekoračila, čutija bolečine, potem pa zopet ne. Zdelo se ji le , f bolečine najhujše kljuvale, - da ima okončino P°°‘ j i)ly odtrgano. Cez nekaj časa je slišala, da hodi nekdo .!9n> kupu podrtim Nekje v njeni bližini, pod kupom. ie j botno glasove: »Prosim pomagajte! Odkopljite **aS^ jcf^dM
kolikor Je zna\, j« V rano očeta Schifferja. Obvezo je vzel iz zaloti*	^
Oče Kleinsorge je zavezal
1.	je vzei iz	jg	mp	•
kaj dnevi duhovnikom. Nat0 je našel jopic svoje vojaške ^
doktor Fujii pred nekaj
misijonsko hišo, kjer je našel jopič svoje voja'** stare sive hlače. Oblekel se je in odšel z doma- ^ prip° g[i
— , 10 p■
iz sosednje hiše je pribežala k njemu. Kriče m** Jv vala. da je zasulo njenega moža v hiši, ki je vsa Kleinsorge naj gre z njo in ga reši.
nadloi 01
i#
4
Oče Kleinsorge Je bil zaradi vedno večjih na« ggo y že precej top in zmeden. Rekel je; »Nimam0 0cn° Povsod okoli so gorele hiše in veter je zaiel ,-^jpa*11 Vprašal je: «Ali natančno veste, kje leži pod P°
»Vem, vem,» je odgovorila. »Pojdiva hitro!®
(Nadeli^
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30- 12 in od 15 -18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul, S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battisti 301a-I Tel. 70
mo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, me -ef»
Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln°Z‘fz0.Z.
Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D-