PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini AJbb costale l gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXH. Št. 134 (9439)
TRST, torek, 8. junija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,’kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MEDTEM KO SE IZOGIBA POLEMIKI O ODGOVORNOSTIH ZA NEREDE
Tudi A. Moro snubi misovske volivce naj s svojimi glasovi okrepijo KD
Socialisti odgovarjajo, da utegne taka KD misliti na zatiranje delavskih bojev Tajnik KPI Enrico Berlinguer o pomenu vlade širokega demokratičnega zavezništva
RIM, 7. — Jaz sem prepričan, da polteni glasovi, ki gredo MSI samo zaradi zgrešene predstave o odporu, ki ga je treba nuditi komunizmu, lahko koristneje in politično zdravo gredo KD, ki jih bo znala izkoristiti brez ustvarjanja napetosti in radikalizacije.»
Po Fanfanijevem pozivu v Gros-setu se je s temi besedami, ki jih
navajamo natančno po zapisu tiskovnih agencij, tudi predsednik vlade Aldo Moro pridružil voditeljem KD, ki začenjajo snubiti fašistične volivce z enim samim ciljem, ki ga je Moro strnil v besedah: «Med KPI in KD, ki mora o-Stati najmočnejša, je potreben varnostni pas.»
Moro je pred tem ostro odgovoril na kritike, predvsem iz socialističnih vrst, da nosi odgovornost za nastalo napetost v Italiji, ko ne mine dan, da bi ne poročali o spopadih, zločinih, požigih in drugih izzivalnih dejanjih,
Naj s tem v zvezi navedemo še izjavo demokrščanskega posl. Pisa-nuja, ki velja za enega izmed najtesnejših sodelavcev tajnika KD Zac-eagninija. Pisanu je za nasilje obtožil nič manj kot «misovce, socialiste in komuniste», češ da uporab-ijajo do KD «take tone», da vzbuja-
*l>ll|||||l||||imi|||||||||||l||l||||;;;;;::;||||||||||||||m||
Gjerek danes uradno v Bonnu
BONN, 7. — Glavni tajnik poljske enotne delavske stranke Edvard Gje-rek bo jutri prispel na petdnevni ó-bisk v Zahodno Nemčijo. Med o-biskom bo Gjerek imel pogovore z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom in z zunanjim ministrom Gen-scherjem. Poleg tega se bo glavni tajnik poljske partije srečal s predsednikom zahodnonemške socialdemokratske stranke Brandtom, s predsednikom zahodnonemške republike Scheelom in s krščansko demokratskim voditeljem Kohlom. V Dusseldorf u pa se bo Gjerek sestal in pogovarjal s predstavnik: zahodnonem-ških sindikatov.
Poročajo, da se bodo pogovori vrteli predvsem okrog odnosov Vzhod -Zahod, svetovnega gospodarskega položaja, odnosov med EGS in SEV, dvostranskih odnosov in splošnih vP"ašanj, ki se tičejo miru in sodelovanja v Evropi. Med Gjereko-v*m obiskom v Bonnu bodo podpisali hekaj važnih gospodarskih in drugih sPorazumov, Gjereka bo spremljal tudi minister za zunanjo trgovino Olszewski.
Zahodnonemški časniki dajejo veliko važnost temu poljskemu obisku >u Poudarjajo predvsem visoko stopajo gospodarskega sodelovanja med dvema državama, zlasti pa načrte za padnjo velikih industrijskih objektov na Poljskem s pomočjo zahodno-nemških podjetij. Kancler Schmidt Pa je v intervjuju poljski televiziji °znač:l Gjerekov obisk za «zgodo-vinski».
V Bukovniku pogovori Špiljak-hma
Beograd, 7. - Kot poroča ansa
bil v Dubrovniku od 5. do danes sestanek med predsednikom Sindikal-n® zveze Jugoslavije špiljakom in Slavnim tajnikom CGIL Lamo. Med Pogovori sta obravnavala gospodar-^a, politična, socialna in sindikalna prašanja ter vlogo sindikata v obeh državah. Proučila sta tudi vprašanja Prednarodnega sindikalnega gibanja in Se dogovorila o nadaljnjem razvoju dvostranskega sodelovanja.
Obširne poplave v vzhodni Srbiji
BEOGRAD, 7. — Kot poroča a-pncija ANSA je katastrofalna poplava povzročila pravo razdejanje v, vzhodni Srbiji. Vode reke Jabla-P’ce, ki so prestopile bregove v Prv.h jutranjih urah po nekajdnev-P®rn nalivu, so poplavile mesta Me-d Ved je, Lebane in Leskovac. Pri tdru sta dve osebi izgubili življe-?1®. več tisočev pa jih je ostalo Proz strehe.
Na kraj katastrofe so nemudoma Prihitele skupine gasilcev, milice, pujske in oddelki ljudske zaščite, ki r®šujejo ljudi. Ti so se v glavnem *®šili na strehe, kjer čakajo na pri-hod rešiteljev. Smrtni žrtvi sta prav starec, ki ni maral zapustiti po-Plavljenega doma in delavec, ki je 2drknil s trehe v vodo.
Računajo, da je pod vodo osem-J*®set stanovanjskih poslopij. V Leskovcu so večji del poplavljencev i’selili. Ogromna je tudi mate-'Mna škoda, predvsem v gospodarstvu. Voda je namreč poplavila Leskovcu tekstilne tovarne in u-?'®ila stroje ter surovine. Prav tako J® voda zalila rudnik svinca v Ga-darju. Podivjane vode so uničile ^®s pridelek na poljih. Trenutno ,a tem področju ni električnega to-Ka' kakor tudi ne pitne vode.
jo vzdušje nasilja in razvijajo spiralo napetosti.
Odgovarjajo jim socialisti, ki jih v prvi vrsti skrbi prav težnja KD, da ohrani svoje volilne pozicije na desni s prilivom misovskih glasov. Fabrizio Cicchilo (PSI) ugotavlja predvsem to, da bi tudi «okrepljena KD» z misovskimi volivci, ne bila več privlačna za kakršnikoli politični sporazum. Bila bi popolnoma osamljena v parlamentu in Italija bi šla iz krize v krizo.
Cicchilo zato meni, da samo levičarska večina v parlamentu lahko ustvari pogoje demokratičnega razvoja. Taka levičarska večina naj o-mogoči v parlamentu prevlado zdravega antifašističnega in torej demokratičnega duha.
Drugi socialist. Mosca, ki je govoril v Milanu, pa je snubenje KD na desno ocenil iz drugega zornega kota. Gre namreč za to, da je za ta teden volilne kampanje značilno, kako KD veliko govori o številkah in odstotkih, pozablja pa povedati, kakšen program predlaga za izhod iz krize, predvsem gospodarske. Če v nekaj mesecih ne bo vlada začela resno ukrepati se bo število brezposelnih tako povečalo, da bo v državi nastala ostra socialna in sindikalna napetost. To, da demokristjani ob tej priložnosti tako snubijo fašiste pa daje sumiti, da mislijo na to, da bi se socialni zaostritvi odnosov zaradi gospodarske krize zoperstavili samo z represijo. Mosca pa je, nasprotno, mnenja, da samo vlada, ki bo uživala podporo in solidarnost sindikalnih organizacij, lahko preseče parazitarne vezi v gospodarskih ustanovah in ozdravi sedaj močno okuženo stanje.
Kako pa odgovarjajo demokristjani na resna in utemeljena izvajanja predstavnikov levičarskih strank? Značilno je, da se demokristjani v svoji volilni kampanji vedejo na svojstven način. S komunisti ne polemizirajo direktno, saj govorijo o njih kot o hudiču, vragu, ki ga je treba samo izganjati, medtem ko se besno zaganjajo proti socialistom, svoje govore pa zaključijo (kot Moro svojega) z vabilom socialistom, naj sprejmejo koalicijo s KD.
O tonu, ki ga demokristjani uporabljajo do socialistov, pove govor poslanca Ciccardinija, ki vodi teoretsko glasilo KD «La discussione». Ciccardini govori o «obrekovalni kampanji ljudi v PSI», ki «javno razkazujejo svojo shizofrenijo».
Umirjeno in hladnih živcev pa nadaljuje svoje nastope po severni I-taliji tajnik KPI Enrico Berlinguer. Tokrat je v Turinu pred 30 tisoč ljudmi odgovarjal na vprašanja publike. V začetku je pojasnil, da ne namerava «pridigati in klicati vraga .kakor Fanfani», pač pa si želi dialoga z javnostjo. Tako je odgovoril najprej na vprašanje, kako o-cenjuje prisotnost katoličanov na listah KPI. Berlinguer je najprej prebral 2. člen statuta stranke, ki govori o «sprejemanju programa stranke», ne postavlja pa pogoja ideološke opredelitve. Mnogo je že katoličanov, ki so v vseh strankah, nadaljuje Berlinguer, zato ne razumemo, zakaj se Vatikan tako zgraža. Glas 20. junija naj naredi konec tudi temu vmešavanju.
Berlinguer je nato pojasnil, kako si KPI predstavlja vlado: ni potrebno, je dejal, da je koalicija za sestavo vlade nujno ozka ali da vsi ministri trobijo v isti rog. Prav vlada demokratične in široke enotnosti lahko razvije, tudi z notranjimi razpravami, potrebno navdušenje med ljudstvom in torej sile za premostitev krize.
Če bi pa druge sile ne marale sodelovanja, je Berlinguer odgovoril na zadnje vprašanje, se KPI ne bo izmikala lastni odgovornosti, kajti Italija potrebuje vlado. Bo pa KPI vseeno vztrajala in iskala, kljub temu, sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami, tudi tistimi, ki bi se v prvem trenutku ne odzvale.
Smrtna nesreča agentov iz spremstva sen. Fanfanija
NEAPELJ, 7. — Dva policijska podčastnika sta se ubila, medtem ko sta spremljala avtomobil senatorja Fanfanija po avtocesti Reggio Calabria - Salerno. Deževalo je in cesta je bila spolzka. Podčastnika javne varnosti sta bila v policijski giulii, ki jo je zaradi izredno visoke hitrosti zaneslo s ceste v «guard-rail». Enega izmed podčastnikov je vrglo iz vozila in j® bil na mestu mrtev’ drugemu pa je pomagal sen. Fanfani, ki ga je s svojim vozilom odpeljal v bolnišnico v Eboliju. Tu se je senator zadržal približno četrt ure. Zdravniki so takoj ugotovili, da je stanje težko ranjenega, podčastnika brezup.no in res je kmalu zatem izdihnil.
To je že druga cestna nesreča, v
katero je posredno ali neposredno vpleten senator Fanfani. Prvič je njegov avto zaneslo s cestišča, vendar je iz razbitin vozila zlezel čil in zdrav.
Stavka pilotov
RIM, 7.- — Letalski promet bo v Italiji spet zamrl zaradi koordiniranih stavk pilotov in letalskih asistentov. Slednji bodo prekinili svoje delo za 24 ur od polnoči dalje.
delih za evropsko konferenco komunističnih partij. Kot poroča Tanjug sta Katušev in Tito obravnavala vprašanja mednarodnega delavskega gibanja, razvoja odnosov med partijama obeh držav in druge aktualne probleme.
Takoj po pogovoru s Titom se je Katušev vrnil v Moskvo.
Poslanica Brežnjeva predsedniku Titu
BEOGRAD, 7. — Generalni sekretar KP SZ Leonid Brežnjev je poslal predsedniku Titu pismo. Izročil mu ga je njegov odposlanec Katušev. O vsebini pisma ni natančnih informacij.
Pogovoru Tita s Katuševom sta prisostvovala tajnik ZKJ Stane Dolanc in predstavnik jugoslovanske partije Grličkov na pripravljalnih
5 milijard dolarjev za okrepitev funta šterlinga
LONDON, 7. — Zakladni minister Healey je danes v zbornici sporočil, da je sindikat rudarjev u-godno odgovoril na predlog za dosego sporazuma z vlado, ki orne- \ juje na 4,5 odstotka povišanje plač do avgusta 1976. Obenem je minister obvestil poslance, da je Velika Britanija dobila 5 milijard dolarjev kratkoročnega posojila, da u redi svoj valutni trg, se pravi, da bo lahko britanska narodna ban-
ka kos pritisku na funt šterling, ki že dlje časa zgublja na vrednosti in povzroča skrbi tudi ostalim kapitalističnim državam. Dogovor s sindikati in najetje posojila, ki ga bodo zbrale članice tako imenovane «skupine desetih», sta takoj blagodejno učinkovala na vrednost funta šterlinga, ki se je začel na današnjih menjavah ponovno vrednotiti.
Zakladni minister ZDA Simon je izjavil, da za podelitev tega posojila Veliki Britaniji je bil potreben širši dogovor med najbogatejšo skupino kapitalističnih držav. Obenem v Washingtonu menijo, da bi moralo biti to posojilo tudi potrdilo, da «kapitalistični svet ima dovolj sredstev, da prispeva k zvišanju vrednosti funta šterlinga in da napravi red na valutnem trgu».
PO FAŠISTIČNEM UMORU V MESTECU SEZZE ROMANO
Danes bo zbornica razpravljala o aretaciji poslanca Saccuccija
V Rimu premeščen vicekvestor, ki ni preprečil spopada med zborovanjem MSI na Trgu Venezia
RIM, 7. — V dopoldanskih urah se sestane ministrski svet pod predsedstvom Alda Mora. Na dnevnem redu so vprašanja, ki zadevajo izvajanje statuta dežele Tridentinsko - Južna Tirolska.
Premeščeni rimski vicekvestor Stabile, Jd je poveljeval enotam «celere» na Trgu Venezia med misovskim zborovanjem, ki je bil povod za krvave spopade.	„	(Telefoto ANSA)
..............................................................n,n,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
ZELO NEVAREN RAZPLET DOGODKOV PO VDORU SIRCEV NA LIBANONSKO OZEMLJE
Palestinsko osvobodilno gibanje je sporočilo da je bil dosežen dogovor o prekinitvi ognja
Boji med sirsko vojsko, ki je vdrla v Libanon ter Palestinci in naprednimi Libanonci so se nadaljevali še pozno ponoči - Posredovanje Libije iin Alžirije
BEJRUT, 7. — Po zadnjih vesteh taborišč v Libanonu nadaljevalo, so sirske oklepne enote vdrle v pri-l Po sporočilih tiskovnih agencij sta stanišče Sidon, nekaj kilometrov juž- danes posegli v boje tudi dve sirski no od Bejruta. Sporočilo, ki ga je j letali, ki sta z raketami napadli podal radio palestinskega osvobodilne- loža je Palestince/ ; naprednih Liga gibanja dodaja, da so se «pale-1 banoncev v središču Bejruta v bli-
Boji v Libanonu so se včeraj ves dan nadaljevali. Na sliki: Kolona Palestincev in naprednih Libanoncev se pomika iz Bejruta proti mestnemu mednarodnemu letališču, da bi ga zavarovala pred sirskim napadom.	(Telefoto ANSA)
Po vesteh palestinskega osvobodilnega gibanja, naj bi včeraj sklenili dogovor med Sirijo ter palestinskim osvobodilnim gibanjem in naprednimi libanonskimi silami o prekinitvi ognja v Libanonu. Kljub temu pa so se boji včeraj ves dan in pozno zvečer nadaljevali. Sirci so zasedli pristanišče Sidon in z o-klepnimi edinicami napredujejo v dveh kolonah proti glavnemu libanonskemu mestu. Do dogovora naj bi prišlo na posredovanje Libije in Alžirije. Po zadnjih sinočnjih vesteh so bile sirske o-klepne edinice že blizu Bejruta. Če ne bo prišlo do premirja obstaja nevarnost, da pride v Bejrutu še do enega pokola Palestincev, ki so največje žrtve dolgoletne krize in spopada na Bližnjem vzhodu.
Po nedavnih nastopih Fanfanija je tudi Aldo Moro pozval misovske volivce, naj v imenu «protikomunistične solidarnosti» podprejo KD, češ da je za Italijo bistveno, da je KD močnej-
ša od KPI. In spet mu prav socialisti odgovarjajo, da bi taka KD bila nevarna, saj bi se lahko v trenutkih socialne napetosti odločila za zatiranje delavskih bojev.
Mračna senca je znova legla na delo italijanske obveščevalne službe SID: catanzarski javni tožilec dr. Lombardi, ki je skupaj s sodnikom Migliacciom vodil dodatno preiskavo o pokolu na Trgu Fontana, je izročil preiskovalnemu sodniku zaključke, v katerih zahteva, naj formalno obtoži častnika SID Malettija in La Bruno, da sta pomagala fašističnim prevratnikom na begu v tujino, in naj preda vse akte sodišču v nadaljnji postopek. Prav tako mora po tožilčevem mnenju pred sodni zbor časnikar Giannettini, ki je obtožen sodelovanja pri pokolu, medtem ko naj bi misovski poslanec Pino Raufi ne zagrešil pripisanega mu kaznivega dejanja in naj bi moral zato biti oproščen.
tinske in napredne libanonske sile danes ves dan upirale sirski invaziji s pomočjo orožja najrazličnejšega kalibra in jim je uspelo uničiti mnogo sirskih tankov». Pozno nocoj so bile vse zveze med Sidonom in Bejrutom prekinjene, prav tako je prekinjena cesta med dvema mestoma zaradi hudih bojev, ki trajajo že od včeraj.
Sirske oborožene sile, ki so včeraj začele napredovati proti Bejrutu \ dveh kolonah vzdolž glavne mednarodne ceste, ki veže Bejrut z Damaskom, hočejo zavzeti glavno libanonsko mesto z dveh strani, da bi do «najmanjše mere» omejile spopade s Palestinci in z oboroženimi silami naprednih libanonskih strank. Medtem ko se bije boj v Bejrutu tudi med samimi Palestinci, se pravi med organizacijami osvobodilnega gibanja, ki ga vodi Arafat in palestinskimi organizacijami, ki so naklonjene sirski vladni stranki Baas, se mrzlično razvijajo politične pobude, da bi prekinili in nato ustavili prelivanje krvi «med arabskimi brati». V Kairu so sporočili, da je bila seja arabskih zunanjih ministrov, ki bi se morali sestati v sredo, sklicana za jutri zvečer. Obenem je nocoj egiptovski predsednik Sadat poslal vsem arabskim državnim glavarjem nujne poslanice o položaju v Libanonu.
Napori nekaterih arabskih držav, da bi prišlo do ustavitve sirskega posega in miru v Libanonu so baje danes rodili že prve uspehe. Kot so sporočili v Bejrutu ,je predsednik libijske vlade Džalut, ki je v Damasku, da bi prispeval k pomiritvi med Sirijo in Palestinci, naslovil na obe stranki v sporu poziv, naj se čim prej dogovorijo o premirju, ki bi moralo že stopiti v veljavo danes popoldne. V resnici pa so se boji danes ves dan in tudi nocoj še nadaljevali. Tudi zunanja ministra Kuvajta in Saudove Arabije sta bila danes v Damasku, da bi posredovala v sporu med Sirijo in Egiptom. Pred odhodom sta izjavila, da sta tako Damask kot Kairo pripravljena na pomiritev.
Urad osvobodilnega gibanja Palestincev «Al Fatah» v Alžiru je sporočil, da je prišlo danes na posredovanje alžirskih in libijskih odposlancev do sporazuma med Sirijo in palestinskim osvobodilnim gibanjem ter naprednimi libanonskimi silami, ki določa začetek premirja danes ob 18. uri, osvoboditev ujetnikov na obeh straneh in vrnitev palestinskim organizacijam zasedenih sedežev. Obenem naj bi se po tem sporazumu sirske sile umaknile na področje El Bika. Sporazum določa tudi sestavo sirsko - alžirske libijske komisije, ki naj bi skrbela za rešitev libanonske krize.
Palestinsko osvobodilno gibanje sporoča, da se je kljub temu spo-
žini pristanišča. To je prvi poseg sirskega letalstva na libanonskem ozemlju, odkar so v Damasku sklenili vdreti v Libanon. Letali sta napadli predvsem topniške položaje, ki so obstreljevali dve sirski tankovski koloni, ki prodirata proti Bejrutu.
Kot poroča bejrutski radio, je Sirija okrepila svoje vojaške enote, ki operirajo v Libanonu, z okrog sto tanki in 50 topovi, ki so danes prešli mejo po glavni mednarodni cesti Damask - Bejrut. Bejrutski radio tudi sporoča o precejšnjem številu mrtvih in ranjenih na obeh straneh. Palestinski radio pa pravi, da sta se dva sirska bataljona v domovini uprla, da bi prešla libanonsko mejo.
V Bejrutu pričakujejo, če n: bo prišlo do čimp-ejšnjega premirja, da bodo sirski tanki v najkrajšem času vdrli v glavno libanonsko me-
sto, kar bi pomenilo začetek še e-nega pokola oboroženih Palestincev, ki so jih svoj čas v Jordaniji dejansko zdesetkali.
Kuvajt znižal ceno nafte
KUVAJT, 7. — Tukaj so sporočili, da bodo države proizvajalke nafte, ki so članice organizacije OPEČ, znižale za 7 centov dolarja ceno soda težke nafte, ki jo uporabljajo predvsem v industriji in za ogrevanje velikih zgradb. O tem znižanju so se dogovorili na nedavni konferenci OPEČ na otoku Bali v Indoneziji. V Kuvajtskih uradnih krogih poudarjajo, da gospodarska komisija OPEČ proučuje možnost, da bi zmanjšala ceno težke surove nafte še za nadaljnjih 5 do 10 centov dolarja za sod. Obenem so v Kuvajtu sporočili, da je kuvajtska vlada sklenila znižati s 1. junijem ceno surove nafte, ki se črpa v Kuvajtu za 7 centov dolarja za sod.
.....................
DVAJSET! DAN ZASEDBE KULTURNEGA DOMA
Tudi včeraj številne izjave solidarnosti kolektivu SSG
Gledališčnike so obiskali tudi predstavniki obalno-kra-škega področja ter delegacije nekaterih slovenskih šol
Tudi včeraj in Kulturnem domu v
v nedeljo so se v Trstu, ki ga že dvajset dni iz protesta zaseda kolektiv Stalnega slovenskega gledališča, zvrstile številne delegacije, ki so ko-.lektivu prinesle izraze solidarnosti v njegovem boju za dokončno pravno in finančno zagotovitev nadaljnjega obstoja in delovanja gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Včeraj je tako prišla v Kulturni dom številna in politično reprezentativna delegacija obalno-kraškega področja iz Kopra in Sežane. Sestavljali so jo sekretar medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, predsednik skupnega organa občin, predsednik Zveze borcev, predsednik obalno-kraške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, predstavnik sindikatov, predstavnik občinskega komiteja SZDL iz Sežane in predstavnik občinskega komiteja Zveze komunistov iz Sežane.
Prav tako so včeraj v dopoldanskih in popoldanskih urah obiskale kolektiv SSG v zasedenem Kulturnem
domu delegacija obalne kulturne skupnosti iz Kopra, delegacija upokojenih dneh slovenskih učiteljev iz Kopra, delegacija Radijskega odra iz Trsta ter razumu bombardiranje palestinskih ! delegaciji učiteljev osnovne šole s
Proseka in učiteljev, staršev in učencev osnovne šole iz Ul. Donadoni v Trstu.
V nedeljo pa sta bili na obisku v Kulturnem domu delegacija prosvetnega društva «Fran Venturini» od Do-mja in delegacija moškega pevskega zbora «Loški glas» iz Zagorja ob Savi.
člani kolektiva so vsem delegacijam podrobno prikazali položaj in jih seznanili tudi z rezultati dosedanjih naporov in boja, med katerim je prišla plebiscitarno do izraza najširša solidarnost vseh kulturnih m političnih sil v Italiji in v matični deželi. Posebej so bila poudarjena prizadevanja odgovornih dejavnikov kulturnega in političnega življenja v deželi Furlaniji-Julijski krajini in v vsedržavnem merilu ter še zlasti odločna podpora vsedržavnih združenih sindikatov. Vsa ta prizadevanja težijo — je rečeno v komunikeju koordinacijskega odbora SSG — k dokončni ureditvi vprašanj gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Upravni svet SSG bo v prihodnjih preučil vsa dosedanja zagotovila m bo na podlagi konkretnih rezultatov ob podpori kolektiva sklepal o nadaljnjih akcijah.
RIM, 7. — Poslanska zbornica bo jutri dopoldne odločala o predlogu posebne komisije za kazenske ukrepe, ali naj odvzame misovske-mu poslancu Sandru Saccucciju i-muniteto in dopusti njegovo aretacijo. Nobenega dvoma ni, da bo zbornica (verjetno se bodo poslanci MSI vzdržali glasovanja) izdala u-krep o odvzemu imunitete in dovolila aretacijo poslanca, ki je medtem že izginil neznano kam, morda v tujino, verjetno pa je na (tonu koga izmed zvestih «kameradov».
Poslanec Galloni, ki mu je predsednik posebne komisije za kazenske ukrepe, republikanec Bandiera, naročil, naj sestavi «obtožnico», je dokument že razposlal svojim kolegom. V njem ugotavlja najprej, da je Saccucci obtožen treh zelo hudih zločinov: namernega u-mora, poskusa umora z obtoževal-rumi okoliščinami in nedovoljene posest strelnega orožja. S svojim zadržanjem je Saccucci izzval o-porekanje publike v mestecu Sezze Romano, nato pa prot ljudem streljal. Umor Luigija De Rose spada v ta okvir in je tak, da prav zaradi prisotnost Saccuccija žali parlament in demokratične ustanove republike. Saccucci pa je dokazal, da ni vreden poslanske i-munitete — zaključuje Galloni — prav s svojim podlim begom in poskusom izselitve v tujino.
Če ni nobenega dvoma o tem, da bo zbornica izdala dovoljenje za postopek proti fašlstčnemu poslancu, vlada vsekakor veliko zanimanje, kako bo potekala seja. Ne gre namreč samo za postopek proti misovskemu poslancu, pač pa za vso polemiko, ki zadeva ozadja tega zločinskega primera fašističnega nasilja.
V razpravi bo prišlo na dan v kolikšni meri so, na primer, poslanci KD odgovorni za dejstvo, da je Saccucci ostal na svobodi zadnja leta, čeprav je sodnik že dvakrat zahteval dovoljenje za a-retacijo v zvezi s poskusom državnega udara Junia Valeria Borghe-seja. Znano je namreč, da je tiste oecembrske noči leta 1970 prav Saccucci vodil skupino fašistov. Ki so vdrli v sedež notranjega ministrstva na Viminalu in unradla večje količine orožja. V okviru teh raziskav je prišlo na dan tudi drugo zaskrbljujoče dejstvo. Saccucci je namreč bil informator italijanske varnostne službe SID, ki ga je plačevala. Prav povezave fašističnega zločina s SID. kar priča prisotnost sedaj zaprtega podčastnika Francesca Troccie v Saccuccije-vr Skvadn, pa mečejo čudno luč na odgovornosti izvršnih oblasti, predvsem predsednika vlade, notranjega in obrambnega mimsira.
Razumljivo je, da bodo vsi ti aspekti spad?li v razpravo v zoor-ruci in da se polemike ne bodo takoj poiegre.
Preidimo vsekakor k razpletu preiskave o zločinu v Sezzeju. V r rosinonu je dr. Gianpdetro, Ki nadomešča namestnika državnega pravdmka dr. De Paoiisa (ta se je mudil v Rimu) zaslišal Angela Pi-stoiesija, misovca, kandidata v rimski občinski svet. Pistoiesi naj bi bil pri krmilu Saccuccijevega avta, ko so bežali iz Sezzeja. ivoi so pozneje povedali, je Pistoiesi dal zelo dvoumne izjave in se njegova verzija sploh ne krije z opisom dogodkov, ki ga je sodnim preiskovalcem povedal Francesco Trocc»a.
Dr. De Paoiis, ki je odgovoren za ta prvi neformalni del preiskave, je vseKakor v Rimu, kjer se je srečal s svojimi nadrejemmi, poročal, da bo ze jutri predal vso dokumentacijo pieiskovainemu sodniku m bo ta nadaljeval torniamo preiskavo. De Paous je pri tem naletel na kopico kritik oavetmkov, ki predstavljajo uoitega dijaka. Ti trdijo, da gre preiskava prepočasi in da De Paoiis m dal aretirati vseh udeležencev fašističnega napada, čeprav so njihova imena vsa znana. Med temi bi moral De Paoiis odrediti aretacijo za fašista Ga-brieleja Pironeja. Ta je bil v Sac-cuccijevi tolpi, iz preizkusa s «parafinsko rokavico» pa izhaja, da je tistega večera streljal. Kljub temu pa so moškega, ki je tajnik neke rimske sekcije MSI, samo dvakrat zaslišali.
Toliko o dogodku v Sezzeju. Glede incidentov, ki so izbuhmli med misovskim zborovanjem na rimskem Trgu Venezia in pri katerih je bilo ranjenih pet fašistov, se je izvedelo, da je državni pravdoik izdal štiri «sodna obvestila», vendar pa niso povedali komu.
Pač pa je rimski kvestor Macera premestil dr. Stabile ja, vicekve-storja, ki je poveljeval oddelku «celere» na Trgu Venezia. Premeščen je bil v upravni oddelek kvesture. Na ta način je celo rimska kvestura morala priznati, da policijski oddelki tistega dne niso posegli in so dejansko omogočili krvave spopade med misovci in skupino izzivačev, baje pristašev ekstrapar-lamentarne levice.
TRŽAŠKI DNEV
STOPNJUJE SE, VENDAR POTEKA MIRNO, VOLILNA KAMPANJA
Na Tržaškem letos skupno 241.040 volilnih upravičencev, oziroma 1.464 manj kot lani
Poziv KPI volivcem ob zaključku ljudskega praznika na Opčinah - Javna debata PSI - Shodi SSk v Beneški Sloveniji
Parlamentarne volitve se bližajo. Marco Pannella. V četrtek bodo ra-
volilna propaganda pri nas se sicer stopnjuje, poteka pa mirno in ni še dosegla svojega vrhunca, medtem pa so v polnem teku organizacijske in tehnčne priprave. Zaradi stavke občinskih uslužbencev se ni še zaključilo dostavljanje volilnih potrdil. Tako so jih v tržaški občini izročili do včeraj šele 65
dikalci priredili v mali dvorani gledališča Rossetti javno debato. V Avditoriju pa v četrtek ob 18.30 organizira KPI okroglo mizo na temo: «Kultura in kriza v državi.» Sodelovali bodo glasbenik Luigi Nono, prof. M. Hach, prof. G. Petronio, slikar Klavdij Palčič, kipar Giò Pomodoro in gledališki kritik
od sto. Medtem so volilne komisije j Bruno Schacher. Za PSI bo v so-
zaključile svoje delo v soboto, ko so zadnjič pogledale sezname volilnih upravičencev. Po tem zaključnem delu ni več dovoljena nobena sprememba.
Imena predsednikov volišč so bila objavljena pred nekaj dnevi, včeraj opoldne pa so imenovali skru-tinatorje (skupno 1901) na voliščih v tržaški občini. 'r tržaški pokrajini je zdaj skupno 241.040 volilnih u-pravičencev (109.137 moških in 131 tisoč 903 žensk). Žensk je torej kar 22.766 več kot moških, v primerjavi z volitvami 15. junija pa je zdaj na Tržaškem 1464 manj volilnih u-pravičencev. Ti podatki se nanašajo na vse volilne upravičence od 18. leta starosti naprej, ki volijo v poslansko zbornico, manjše pa je število volilnih upravičencev, ki volijo v poslansko zbornico in v senat (od 25. leta starosti naprej). Teh je na Tržaškem skupno 219.765, kar pomeni, da je 22.275 volilo'h upravičencev v starosti od 18. do 25. leta. Pri tem je omeniti, da je padlo število volilnih upravičencev v tržaški občini, in sicer 2661 manj kot lani.
Kot kaže, ne bodo v tej volilni kampanji na Tržaškem nastopali za stranke največji kalibri, ki so dovolj zaposleni v večjih mestih, razen KD, za katero je že govoril Moro, v petek pa bo verjetno prišel notranji minister Cossiga, in MSI, za katero naj bi prihodnji teden zaključil volilno kampanjo Alni ran te.
Za radikalce bo v nedeljo govoril na Trgu Goldoni njihov vodja
■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllliiuiilllllll
Slovenski otrok v slovensko šolo!
Za nekatere učence in dijake so. se že začele -ppčitpice, drugi pa imajo zdaj izpite ali “se pripravljajo na veliko maturo. Zdaj imajo izpite učenci, ki _so dokončali 2., oziroma 5. razred osnovne šole; ter dijaki, ki so dokončali šolanje na srednji šoli. Izpiti na o-snovnih in - na srednjih šolah se morajo zaključiti do 15. t.m., zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah pa se bodo začeli 1. julija.
Medtem' je zdaj v teku vpisovanje otrok, rojenih v letu 1970, v L razred osnovne šole. Vpisovanje — na posameznih šolah — sé je začelo 1. junija in bo trajalo ves mesec, nato pa se bo nadaljevalo v septembru, pred začetkom šolskega leta. Vpis je možen tudi med počitnicami, toda samo na didaktičnih ravnateljstvih. Tudi tokrat, kot prejšnja leta, moramo opozoriti starše, naj čimprej vpišejo svojega otroka v slovensko šolo. Vpisovanje otrok že v juniju je važno zaradi pravočasne porazdelitve učnih moči in določitve razredov na posameznih šolah, sicer lahko nastanejo težave in nevšečnosti. Takojšen vpis pa ima za otroka tudi psihološki in vzgojni pomen, ki ga marsikdo še ne zna dovolj ceniti,: Otrok, ki bo v prihodnjem šolskem letu začel hodit v šolo in je že zdaj vpisan, se med počitnicami psihološko pripravi in se že čuti nekako navezanega na šolo. Razen tega odpadejo skrbi in poti staršev v zadnjih dneh pred. začetkom novega šolskega leta.
1 Zavednim slovenskim staršem, ki vestno opravijo svojo dolžnost do svojega otroka in do svoje narodnostne skupnosti, niso potrebna. priporočila, kam naj vpišejo svojega otroka, da se bo učil in vzgajal v svojem materinem jeziku. Potrebno pa je, da se o tem pogovorimo in da prepričamo tiste starše, ki se te globoke resnice ne zavedajo in iz oportunizma. ter hlapčevskega čuta škodujejo predvsem svojemu otroku, s tem da ga pošljejo v tujo šolo. Škodljive posledice bo čutil otrok že v šoli sami, še bolj pa potern, ko bo dorasel in bo iskal svoj življenjski prostor.
Vedno manj je takih staršev in ni več takega pritiska nanje, kot pred leti, so pa žal, še primeri, zlasti v nekaterih predelih predmestja, in v mešanih zakonih.
Dobro naj starši premislijo, da jim njihovi otroci ne bodo hudo očitali, ko bodo dorasli, tudi v mešanih zakonih, kjer se to največkrat dogaja.
Ne bomo še posebej razlagali, kakšna je zdaj dolžnost naših prosvetnih društev in šolnikov. Sami dobro	vedo.	Prav	tako	pa
priporočamo veliko budnost in pozornost, da ne bi kdo na svojo roko ali po naročilu iskal, na -govarjal slovenske	starše	in	vpi-
soval slovenske otroke v italijansko šolo.
Slovenski	otrok	spada	v	slovensko šolo.	Tako	včeraj,	kot	da-
nes in jutri.
boto govoril član osrednjega vodstva stranke De Michelis, volino kampanjo pa bo zaključil 17. junija posl. Loris Fortuna. Na prazniku «Dela» v Dolini bosta za KPI govorila v nedeljo posl. Aldo Torto-rella in kandidat za poslansko zbornico Stojan Spetič.
V	nedeljo sta za KD govorila na Trgu Goldoni posl. Corrado Belci, ki je poudarjal, kako je globoka in nepremostljiva ràzllka med KD in KPI glede dogovorov o vladi, in sindikalist Ruggero Battellini.
V	«S. Nazario» pa sta govorila posl. Bologna in ing. Tombesi. Posl. Belci in Battellini sta včeraj govorila pred tovarno VM, posl. Bologna in ing. Tombesi pa na Trgu Goldoni. Brenkala sta predvsem na protikomunistično struno.
V	dvorani krožka «G. Salvemini» je bila sinoči javna debata, ki jo je organ zirala tržaška federacija PSI in jo je vodil kandidat za poslansko zborn co Lucio Tringale. O temi «Katoliško vprašanje in socialistični načrt» je govoril član o-srednjega vodstva stranke Luigi Covatta, ki je med drugim pr'pom-nil, da je socialistična stranka že delj časa prisluhnila težnjam katoliških ljudskih množic, med katerimi si je ustvarila svojo navzočnost in pridobiva vedno večja odobravanja predlogov za socialistično alternativo.
Sen. Paolo Sema, ki je včeraj govoril za KPI, je predvsem pripomnil, da med volilno kampanjo doslej še nihče ni obravnaval tržaških problemov. Na vlado predvsem pa na KD, padajo velike odgovornosti in krivde. Velike obljube so šle po vodi, zastarele pristaniške, železniške in cestne naprave pa zavirajo razvoj in polet delovnega bogastva ter vključitev v nove perspektive, ki jih lahko zagotovijo našemu pristanišču in industriji mednarodni dogovori in pomiritev. Pri tem, je poudaril Sema, je zelo značilno ravnanje vlade, ki ni čutila . pgtre.fe .da,. bj,, predlOžIa v; odobritev osimskega sporazuma pred razpustom parlamenta. «KD se zaman prikriva z različnimi stališči svojih kandidatov in se ne zmeni za negativne posledice, ker tako v mednarodni politiki vedno manj verjamejo državi, škodo pa občutijo državljani.
Na Opčinah se je zaključil ljudski praznik, ki ga je priredila krajevna sekcija komunistične partije.
V nedeljo popoldne sta po nastopu pevskih zborov govorila tajnik pokrajinske federacije KPI Giorgio Rossetti in kandidat za poslansko zbornico Stojan Spetič.
Rossetti je poudaril misel, da lahko Trst na volitvah 20. junija pošlje v parlament okrepljeno «demokratično predstavništvo». To je mogoče predvsem, če bo KPI uspelo dobiti svojega drugega predstavnika v zbornici. V ta namen ji trenutno manjka nekaj tisoč glasov in poziva vse Slovence, naj v tem smislu podprejo, tudi s preferenčnimi glasovi, slovenskega kandidata na listi KPI, ker ima stvarne možno-nosti uspeha.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
VOLILNA ZBOROVANJA
DANES
KPI
Ob 9.39 v Miljah, 10.45 in 11.30 na Pončani, 12,00 Žavlje, 18.30 £>tra-irar, 18.30 Naselje s. Pietro, 19.30 Naselje s. Cristoforo, 19.00 pri Vatikanu, 17.30 Pončana, 18.00 Sesljan, 18.45 Vižovlje, 19.30 Cerovlje, 20.00 Mavhinje.
Ob 20.00 v sejni dvorani bolnišnice (Ul. Stuparich) debata o ženskah, ki delajo v bolnišnicah.
PSI
Ob 11.30 Trg Giarizzole, 18.30 Trg sv. Jakoba, 20.00 Trg tra i Rivi (razgovor z volivci), 20.45 Dolina.
SSk
Ob 18.30 Sv. Jakob, 19.00 Stara mit. niča, 19.30 Trg Oberdan, 20.30 Bo-Ijunec, 21.00 Boršt.
© V okviru oddaje «Odprta meja» bo drevi ob 20.30 po koprski televiziji razgovor z nekaterimi slovenskimi kandidati za bližnje politične volitve.
® Danes dopoldne ob 9. uri se bo
v Avditoriju začel dvodnevni študijski posvet o uporabi elektronskih računalnikov v podjetjih. Srečanje organizirata tržaška industrija Stock in družba IBM - Italia.
Fotografije osumljencev tihotapstva z mamili polnijo Lacorteja na tržaški kvesturi.
mizo komisarja
PREISKOVALNI SODNIK DR. SERBO IZDAL 44 ZAPORNIH NALOGOV
«Qrìmtekspres» glavno prevozno sredstvo mednarodne tolpe prekupčevalcev z mamili
Zagonetne okoliščine umora turškega boksarja ob avtocesti Ljubijana-Zagreb privedle preiskovalce na sled ene najbolje razpredenih mrež trgovine z mamili med Bližnjim vzhodom in zahodno Evropo
Po dolgi preiskavi so agenti letečega oddelka tržaške kvesture pod vodstvom Komisarja Lacorteja, načelnika oddelka za narkotike, v koordiniranj akciji s sodelovanjem specializiranih oddelkov milanske kvesture ter uprave javne varnosti iz Kopra in iz Celja odkrili verjetno eno največjih tolp prekupčevalcev z mamili v Evropi. Preiskovalni sodnik dr. Serbo je namreč izdal 44 zapornih nalogov in 19 ljudi so že a-retirali. Gre za eno izmed prvih koordiniranih akcij, ki je težila predvsem k razkrinkanju mreže prekupčevalcev z mamili, medtem ko se je doslej policija omejevala na aretacijo in prijavo sodišču ljudi, ki so materialno tihotapili mamila v Italijo. Nedvomno je preiskovalce vzpodbudila ' k tolikšnemu delu tudi ugotovitev nekega ameriškega zasedanja o boju proti uživanju mamil, ;na'_katèrérti so ugotovili, da je prav Trst središče prekupčevalcev.
Preiskava se je dejansko začela avgusta lanskega leta, ko so miličniki odkrili v nekem gozdičku nedaleč od avtoceste Ljubljana - Zagreb truplo neznanega moškega. Truplo, kasneje so ugotovili, da je šlo za 25-letnega turškega državljana Samija Duruoza, je bil. popolnoma golo. Neki očividec je tedaj izjavil, da je videl v noči med 23. in 24.
DHur.K vksti
NA ZADNJI STKANI
pali. Glede na to, da so truplo našli le štiri kilometre od kraja, kjer je priča videla pretep so povezali oba dogodka in na kraju pretepa našli srajco. V žepu srajce je bil potni list ,po katerem so identificirali truplo, našli pa so tudi 5,5 grama morfija .zavitega v račun, ki ga je 23. avgusta izdal neki hotel tretje kategorije v Rimu. Italijanska policija je na osnovi tega računa ugotovila, da je Duruoz prenočil v hotelu sam, v sosednji sobi pa sta prenočila dva Sudanca zelo visoke postave in močne rasti. Opis priče na kraju zločina se je ujemal z opisom hotelskega vratarja.
Preiskava o tem umoru je pokazala, da je šlo za spor med tihotapci s hašišem. Duruoz bi moral organizirati prevoz 180 kilogramov hašiša v Italijo, česar pa ni naredil. Tu iso verzije,različne ip,.ni.znano, kaj se je pravzaprav zgodilo. Baje se je Duruoz zapletel v razmerje z dvema dekletoma, ki sta mu ukradli večjo količino mamila; šlo naj bi za 86 kilogramov hašiša, ki so ga finančni stražniki zaplenili 22. julija lanskega leta v Paparianu v Furlaniji. Sudanca naj bi zaradi tega nameravala kaznovati Duruoza, kazen pa je bila proti njuni volji, pre-silovita in mladenič je podlegel poškodbam.
Po tej sledi je policija odkrila številno organizirano tolpo, ki je prevažala hašiš iz Libanona delno v Milan in delno v Švico, nekaj pa tudi v Zahodno Nemčijo. V prvih o-smih mesecih lanskega leta naj bi skupina opravila sedem potovanj, od katerih tri v januarju 1975. V teh potovanjih naj bi prepeljali skozi Trst vsaj 400 kilogramov hašiša seveda poleg že omenjenih 180. Ven dar pa so to le tisti podatki s ka terimi preiskovalci neizpodbitno razpolagajo; možno, oziroma skoraj gotovo je, da je bilo mamila precej __________ _________________________ več. Kljub temu pa domnevajo, da
NA POBUDO DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA ZA NAČRTOVANJE
Odposlanstvo iz Furlanije ■ J. krajine na desetdnevnem obisku v Jugoslaviji
V odposlanstvu so tudi predstavniki Fiata in Confindustrie - Vrsta pogovorov o gospodarskem sodelovanju s posebnim poudarkom na osimski sporazum in na industrijsko prosto cono na tržaškem Krasu
avgustom tri moške, k; so se prete- : so s temi akcijami zaplenili v letu. bi je nastala zaradi tega, ker 10 " "" 1	1	’	'	’	1975 v Trstu vsaj eno petino vseh mesecev po izglasovanju zakona o
VOLILNI UPRAVIČENCI
Poslanska zbornica
Poslanska zbornica in senat
Občina	M	Ž	Skupno	M	ž	Skupno
Trst	97.647	119.754	217.401	87.991	110.496	198.487
Devin - Nabrežina	2.946	3.254	6.200	2.635	2.940	5.575
Zgonik	678	685	1.363	600	615	1.215'
Repentabor	316	275	591	255	245	500
Dolina	2.291	2.388	4.679	2.065	2.130	4.195
Milje	5.259	5.547	10.806	4.737	5.056	9.793
Skupno	109.137	131.903	241.040	98.283	121.482	219.765
Danes dopoldne bo odpotovalo v Jugoslavijo gospodarsko odposlanstvo iz naše dežele, ki ga bo vodil funkcionar deželnega odborništva za načrtovanje in proračun dr. Ennio Antonini in ki se bo v sosedni republiki mudilo 10 dni. Med svojim obiskom v Novi Gorici, Ljubljani,
Velenju, Zagrebu, Slavonskem Brodu in Beogradu, se bo odposlanstvo iz naše dežele sestalo s predstavniki gospodarskih in družbenih organov sosedne republike, s katerimi bo pregledalo vprašanja, ki zadevajo razvoj jugoslovanskega gospodarstva, blagovno menjavo in gospodarsko sodelovanje SFRJ z zunanjim svetom in zlasti z Italijo In EGS ter vprašanja, ki zadevajo izvajanje osimskega sporazuma in napovedano uresničitev proste industrijske cone na tržaškem Krasu.
Odhod posebnega gospodarskega odposlanstva iz naše dežele v SFRJ je bil že večkrat napovedan, zadnjič pa je o tem govoril predsednik deželnega odbora Comelli med nedavnim obiskom odv. G. Agnellija v Trstu. V odposlanstvu, ki si bo | med desetdnevnim obiskom ogledalo tudi vrsto podjetij in tovarn, so poleg funkcionarjev deželnega od- Tajništvo Nove delavske zbornice borništva za načrtovanje in prò- (CGIL) je sinoči izdalo poročilo, v račun tudi ravnatelj urada za štu- : katerem ugoiavlja, da se v nekate-dijska raziskovanja pri Fiatu dr. rib podjetjih ta Tržaškem, ob do-C. Sacchi z izvedencema dr. De i brohotnem obnašanju ustreznih rav-Macchijem in dr. Grillijem, pred-1 nateljstev, v zadnjem času zbirajo
stavnik urada za gospodarska vprašanja pri Vsedržavnem združenju industrijcev dr. Migliorisi, ravnatelj tržaškega združenja industrijcev dr. Susmel, predsednik tržaške družbe Safaimpex in drugi izvedenci.
Kakor omenjeno, se bo deželno odposlanstvo v sosedni republiki sestalo s predstavniki gospodarskih in družbenih organizacij, predvidena pa je tudi vrsta političnih pogovorov v glavnih mestih Slovenije, Hrvat-ske in Srbije. Sestava odposlanstva pa daje misliti, da bo glavni predmet razgovorov predvsem osimski sporazum in v tem okviru vprašanje bodoče industrijske proste cone na meji med Italijo in Jugoslavijo. Delegacijo bodo spremljali tudi opazovalci tržaške zadruge za puhlic relations corp.
Zbiranje podpisov za «prosto cono»
Pobuda političnih ljudi, ki nasprotujejo sporazumu med Italijo in Jugoslavijo
podpisi za ustanovitev integralne proste cone, ki naj bi zajela celotno tržaško pokrajino.
Nova delavska zbornica opozarja, da nimajo sindikalne organizacije nič skupnega z omenjeno pobudo, temveč, da gre za akcijo, ki jo vodijo določeni politični ljudje, ki pripadajo strankam izven ustavnega loka in ki so nasprotni uresničitvi industrijske proste cone na Krasu. Tajništvo CGIL ob tem poudarja veljavnost osimskih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo, ki predstavljajo prvi primer enotnega in konkretnega sodelovanja med dvema državama z različnim gospodarskim in družbenim sistemom, in ki lahko odločilno vplivajo na razvoj gospodarskih dejavnosti ne le v obmejnih krajih, temveč v obeh državah podpisnicah sporazuma.
mamil, ki so jih pretihotapili iz Libanona skozi Jugoslavijo v Italijo.
Tolpa je delovala na dokaj enostaven način. Vodil jo je neki «delničar» libanonskega rodu, ki deluje v pokrajini Balbeck. Odtod so prepeljali hašiš z avtobusi v Istanbul; tu so se prekupčevalci oziroma tihotapci z Orient - Expressom odpeljali v Beograd, kjer so izstopili in ostali dan ali dva. Tu je deloval eden izmed organizatorjev povezave, prav tako arabskega rodu (sedaj je v zaporu v Bolgariji), ki je preskrbel tihotapcem potne liste, vizume in druge potrebne dokumente, da so lahko, zopet z Orient - Expressom nadaljevali pot v Italijo. Trst je bila obvezna pdstàja, "Vehd'àr preiskovalci izključujejo ,da bi bil kak Tržačan zapleten v trgovino. Tudi v Trstu so razpolagali; z.«zvezo», ki jim je dala napotke za nadaljnjo pot. Iz našega mesta so odpotovali nekateri v Milan, drugi pa, kot že rečeno, v Švico. Tudi za to potovanje je večina izbrala vlak, le nekateri so se poslužili avtobusa ali taksija. Mamilo so vedno imeli pri sebi, skrito v našivih, pod podlogo, v žepih ali v petah čevljev. O tej trgovini je prav včeraj švicarska policija poslala v Trst 70 strani dolgo poročilo.
Trgovsko mrežo prekupčevalcev je vodil egipčanski državljan El Sayed Abd Alah El Sayed, ki so ga prijeli 24. januarja 1975 v Milanu in ga pred dvema mesecema obsodili zaradi prekupčevanja z mamili na 6 let in 6 mesecev zapora. Poleg njega so, kot že rečeno, aretirali še več o-seb. Od teh jih je 10 v italijanskih zaporih (dve Švicarki, po en Grk, Sirec in Iranec, dva Libanonca in trije Egipčani). V švicarskih zaporih so tri osebe, dve v jugoslovanskih, v Bolgariji je zaprt že omenjeni Arabec ,ki je organiziral povezavo v Beogradu, v Romuniji na je zaprt znani tihotapec iz Neaplja, za katerega so italijanske oblasti že zahtevale izgon. Tolpa je bila zelo dobro organizirana; načeloval ji je El Sayed, ki je imel šest pomočnikov, ki so delovali na različnih odsekih poti. Pri enem izmed a-retiranih tihotapcev je policija našla zemljevid, na katerem so bile s puščicami označene kočljive točke, to je tisti kraji, kjer je bila največja možnost, da odkrijejo tihotapca. Trst je den izmed teh krajev. Na zemljevidu so bili označeni tudi posamezni kraji, kjer mora «potnik» navezati stik z «zvezo». Preiskovalci so tako odkrili tudi na čin dela te tolpe in ji onemogočili delovanje, vse dokler ne reorganizira celotnega omrežja.
V okviru te preiskave je prišla na dan sled o drugi tolpi, katere promet je še mnogo večji in ki je trgovala z Londonom, Muenchnom, Dusseldorfom in Zuerichom. Poleg tega pa so izsledili skupino ljudi, ki so prekupčevali z ukradenimi avtomobili. Preiskava o vsem tem pa je še v teku in zato ni bilo mogoče prejeti nobenih točnejših informacij.
povišku državnega prispevka obrež' nim plovnim družbam, ni še bila podpisana ustrezna konvencija. Ministrstvo za trgovinsko mornarico je, nasprotno, celo še zmanjšalo mesečni prispevek, ki ga priznava omenjeni družbi, in sicer na višino prispevkov, ki jih je izplačevalo v letu 1963. Ravnateljstvu družbe «Alto Adriatico» dolguje tako ministrstvo nekaj sto milijonov lir.
Upoštevajoč težavnost nastalega položaja, je pomorski odsek sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL o-pozoril osebje omenjene družbe, naj bo pripravljeno na oklic stavkovnega gibanja. Pred proglasitvijo stavke bo sindikalna zveza zahtevala razgovoriš pristojnimi deželnimi organi, da bi skušali najti nujen izhod iz sedanje stiske.
• •uiJSMO
Motorna ladja Europa od danes v razpremi
Potniška motorna ladja «Europa», last Tržaškega Lloyda, je včeraj v našem pristanišču zaključila svojo dolgoletno «kariero». Prevažala je potnike na ekspresni progi Jadran —- vzhodnoafriška obala — Cape-town vse od leta 1952. Zadnjo vožnjo je 11.400-tonska enota tržaške pomorske družbe nastopila 20. aprila, ko je zadnjič odplula iz Trsta skozi Suez v Južno Afriko. Ob povratku jo je «zasegel» zakon štev. 684 iz predlanskega decembra o preosnovi ladjevja pretežnega državnega pomena. Danes dopoldne bodo «Europe» premestili v novo pristanišče, kjer bo čakala na svojo nadaljnjo usodo: Tržaški Lloyd jo bo skušal prodati, v primeru pa, da bi ne našli kupca, bodo ladjo razdrli.
Pred stavko osebja «Alto Adriatico»?
Osebje pomorske družbe «Alto Adriatico» že več mesecev ne prejema redne plače, temveč le mesečne predujme. V maju se je položaj še znatno poslabšal, saj je moštvo motornih ladij «Edra» in «Dionea» prejelo na račun plače le 50.000 lir. Finančna stiska v druž-
OB IZIDU KNJIGE
LJUDSKO IZROČILO SLOVENCEV V ITALIJI
vabi ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA na predstavitev, ki bo v GREGORČIČEVI DVORANI v Ulici Geppa 9, v ČETRTEK, 10. junija, ob 20.30
Sodeloval bo avtor zbirke PAVLE MERKU’, Komorni zbor Glasbene matice v Trstu pod vodstvom JANKA BANA bo ob tem zapel nekaj ljudskih
Kot zlato sta prodajala nakit iz rumene kovine
Na tržaškem kazenskem sodišču bi se morala včeraj zagovarjati 31-letna Neapeljčana Vincenzo Natale in Antonio Pennino, ki pa se nista predstavila sodnikom in so jima sodili v odsotnosti. Obtožena sta bila, da sta v Ul. Rossini, kjer so ju zalotili 31. oktobra 1971, prodajala nakit iz rumene kovine, v kateri je bila vgravirana značka 18-karatnega zlata, dejansko pa je šlo za drugačno kovino, ter ure z oznako švicarske tvrdke Omega, ki pa je bila ponarejena. Sodišče, ki mu je predsedoval dr. Serbo, ju je spoznalo za kriva in ju obsodilo na leto in mesec dni zapora.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz škednja
priredi jutri, 9. t.m., ob 20.30
SPOMINSKI VEČER
posvečen rojakoma Silvestru Godini in Erminiju Ambrozetu.
Spored:
Otvoritev razstave slik Silvestra Godine V počastitev glasbenega pedagoga Ambrozeta nastopajo gojenci društvene glasbene šole. VLJUDNO VABLJENI
Odbor
Koncerti
V CCA, Ul. S. Carlo 2, se bo drevi ob 19. uri predstavila harfistka Giovanna Verda s samostojnim koncertom. Umetnica bo izvajala dela Bacha. Spohra, Faureja, Salzeda, Go-defroida, Nina Rota in Tourniera.
Izleti
Prosvetno društvo Ivan Grbec iz Škednja sporoča, da so vsa mesta za izlet, ki bo v nedeljo, 13. t.m., že zasedena. Prijavljene izletnike vabimo, da vplačajo prispevek za izlet v društvenih prostorih danes, 8. junija, med 18. uro in 19.30.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 8. junija MEDARD
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 16.35 in zatone ob 2.30.
Jutri, SREDA, 9. junija PRIMOŽ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,4 stopinje, najnižja 14,4, ob 19. uri 20 stopinj, zračni pritisk 1013 mb narašča, brezvetrje, nebo poobla-čeno, vlaga 45 odst., morje skoraj mimo, temperatura morja 13,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. junija se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa 18 oseb.
Umrli so: 81-letni Salvatore Ritt-meyer, 90-letna Alaba Maria Kaluža vd. Filippi, 75-letni Augusto Comac-chio, 721etna Lidia Clari vd. Giaret-ton, 85-Ietni Amabile žlanier vd. Beor-chia, 56-letna Giuseppina Giugovaz por. Peruzzo, 73-letni Domenico Radin, 54-letni Francesco Vandrle, 9 ur stara Barbara Seculin, 67-letni Giacomo Vatta, 53-letna Fernanda Du-gan, 73-letni Giuseppe Antoni, 69-letni Gabriele Berdon, 78-letni Raffaele Birri, 88-letna Anna Garbeglia vd. Caputo, 78-letna Emma Bertok vd. Bordon, 68-letna Francesca Runco, 77-letna Vincenza Pakin por. Tortili.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Corso, Korzo 'Italia 14; ' Prebdi-ni. Ul. Vecéllio 24; Serravallo, Tčg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. delTI-stria 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
OANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE fRŽAŠKA KREDITNA BANKA
■ • S. P: A.
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 7. 6.1976
KJERKOLI v gostinstvu bi se zaposlila od Kopra do Pirana. Dobro obvladam italijanščino, nemščino, delno angleščino. Želela bi sobo. Pišite na Primorski dnevnik, oglasni oddelek pod šifro: «Zanesljiva», Trst, Ul. Montecchi 6.
STALNO hišno pomočnico s priporočilom nujno išče majhna italijanska družina. Nudi prenočišče, družinsko ravnanje in odlično plačo. Telefonirati 754-493.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 16,30 «Leonor», J. Luisa Bu-nuela. Igrajo Michel Piccoli, Liv Ullman, Ornella Muti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 « Yellow 33 ». Režiser: Jack Nicholson. Igrajo Karen Black, William Tepper in Michel Margotta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 « Black Christmas » (Natale rosso di sangue). Igrajo: Olivia Hussey, Keir Dullea in Mar-got Kidder. Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «La bestia». Igrajo Sirpa Lane, Lisbeth Hummel, Elisabeth Kaza in Guy Trejan. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Stupro». Igra Mar-gaux Hemingway. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «005 matti da Hongkong con furore». Barvni film.
Eden 16.30 Emanuelle Nera « Orient reportage». Igrata Eli Galleani in Gabriele Tinti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Luna di mlele in tre». Igrata Renato Pozzetto in Stefania Casini. Barvni film.
Aurora 16.30 «Il coraggio di Lassie». Igrata Elizabeth Teylor in F. Morris. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Il comune senso del pudore». Igrajo Alberto Sordi, Claudia Cardinale in Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «Scandalo». Barvni film-Igrata Franco Nero, Lisa Castoni. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Tre evasi in un collegio femminile». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Sandokan». Igrajo Ka-bir Bedi, Carol André in Philippe Leroy. Barvni film.
Impero 16.00 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.15 «Flic story»-Igrata Alain Delon in Jean Louis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «H caso Drabble». Igrajo Michel Carne, Donald Pleasance in Delphine Seyring. Barvni film.
Radio 16.00 «La più bella avventura di Tarzan». Igrata Jack Mhoney in Cita.
Astra 16.00 «La ragazza dalla nelle di luna». Igra Zeudi Araya. rarv-ni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.30 «L’ira viene dalia Cina». Barvni film o karateju.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, teL št. 732-627.
Prispevki
V	počastitev spomina dragega so-seda Josipa Tavčarja darujejo družine Pertot, Krošelj, Pertot in Kobal
12.000	lir za Dijaško matico. V isti namen darujeta družini Gembrinl1'#1 Jankovič 10.000 lir za Glasbeno n18’ tico.
V	počastitev spomina Zvonimira Pertota darujejo učenci rojanske šole
17.000	lir za Marijin dom v Rojanu.
Družina Claudia Scialpija izreka najgloblje sožalje družini Antonič ob smrti dragega očeta Josipa.
ZAHVALA
Ob težki ločitvi od naše ljubljene
Olge
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki s0 jo imeli radi in v tem težkem trenutku žalovali z nami.
Posebna zahvala č.g. župniku Viliju Žerjalu za molitve.
Sv. maša v njen spomin bo v cerK-vi na Ferlugi v nedeljo, 13- t.m., ob 10. uri.	. .
Žalujoči svojci
Trst, Ferlugi, 8. junija 1976

Dne 7. junija nas je zapustil naš dragi
GABRIJEL BERDON
Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanjih.
Žalostno vest sporočajo: žena Angela, sin Atiiij in hči Celestina z družinama, nečaki ter drugi sorodniki
Trst, 8. junija 1976 (Občinsko pogrebno podjetje)
Ameriški dolar: debeli	860,50
drobni	850,—
Funt šterling	1469,-
švicarski frank	346,25
Francoski frank	179.—
Belgijski frank	20,75
Nemška marka	323,—
Avstrijski šiling	45,80
Kanadski dolar	850,—
Holandski florint	309,50
Danska krona	138,-
švedska krona	186,-
Norveška krona	151,—
Drahma : debeli	22,35
drobni	23.-
Dinar: debeli	44,—
drobni	44,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
JOSIP TAVČAR
Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 12.30 iz barkovljanskega pokopališča.
Žalujoči: sin Vladimir, hči Štefanija, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Trst, 8. junija 1976
Zapustil nas je naš dragi
JOSIP ANTONI-ANTONČIČ
Pogreb bo danes, 8. junija, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: žena JuUJa. sinova Sergij in Dimitrij z družinama
Trst, 8. junija 1976
GORIŠKU DNEVNI K
V OKVIRU PREOSNOVE RAI
Oddaje, namenjene manjšinam je treba primerno okrepiti
V Tridenti! so se sestali predstavniki naše dežele, Doline Aoste in lužne Tirolske - V kratkem nov sestanek v Trstu
V kratkem se bodo v Trstu sestali predstavniki avtonomnih dežel Furlanije - Julijske krajine, Doline A-osta in Južne Tirolske, da bi razpravljali o radijskih in televizijskih oddajah za narodne in jezikovne manjšine, kot jih predvideva pre-osnova italijanske radijske družbe. Predstavniki omenjenih dežel so se že sestali v Tridentu in ob koncu zasedanja objavili poročilo, v katerem je rečeno, da so bili predmet razprave specifični problemi obmejnih dežel, v katerih živijo narodne in jezikovne manjšine. Poročilo na-glaša, da je javna ustanova dolžna zagotoviti najširšo decentralizacijo in polno pravico do sodelovanja. V tej zvezi so predstavniki avtonomnih dežel zahtevali, naj se posebej upoštevajo potrebe krajevnih avtonomij, se pravi avtonomnih dežel, v katerih živijo narodne in jezikovne manjšine. Poskrbeti bo zlasti treba za tesnejše odnose med avtonomnimi deželami in produkcijskimi središči. V ta namen so predstavniki avtonomnih dežel poudarili nujnost ustanovitve avtonomnih produkcijskih središč na vseh zainteresiranih področjih, zlasti pa v Furlaniji - Julijski krajini in v Dolini Aosta. V teh produkcijskih središčih, poudarja poročilo, bo treba izkoristiti ter ovrednotiti krajevne razpoložljive sile. Na zasedanju v Tridentu so nadalje naglasili, da je treba vsekakor okrepiti programe, ki so namenjeni narodnim in jezikovnim manjšinam ter hkrati čim-prej uvesti že predvidene službe. Na zasedanju v Trstu bodo predstavniki vseh treh avtonomnih dežel, V katerih živijo narodne manjš.ne, imenovali svojega zastopnika v poseben meddeželni odbor. Poročilo z zasedanja na koncu pravi, da bi morala družba RAI uvesti tretji televizijski kanal v obmejnih deželah z narodnimi in jezikovnimi manjšinami, in sicer še preden bo tretji kanal postal stvarnost v ostalih deželah.
V NEDELJO
Prireditev in razstava v repentakski šoli
V nedeljo, 6. junija, je bila na o-snovni šoli «Alojz Gradnik» na Rg-Pentabru zaključna šolska prireditev in razstava. Prireditve se je udeležilo veliko število staršev in vaščanov. V prvem delu so nastopili e-troci I. in H. razreda, s Kettejevimi basnimi in pesmimi. Sicer je prireditev obsegala nekakšno Kettejevo in Cankarjevo proslavo. V drugem delu so nastopili otroci III. in IV. razreda s kratkim Cankarjevim življenjepisom, nakar so sledila citiranja iz pisateljevih spisov «Moja mat'», «Kako je Cankar potoval v Trst» ter odlomki iz ciklusa «O domovina». Nato so učenci deklamirali pesmico «Ob koncu šolskega leta». Peti razred je podal recitacijo «Najino potovanje» in dramsko uprizoritev črtice «Sveto ' obhajilo». Ob koncu so otroci zapeli tri pesmi «Kralj .Matjaž», «Prištevanka» in «Hajd na noge».
DEŽELNO UPRAVNO SODIŠČE
la teden razprava o 26 novih prizivih
Deželno upravno sodišče bo ta teden zasedalo danes, v sredo in če-titek. Vzelo bo v pretres 14 prošenj za odložitev veljavnosti raznih aktov upravnih oblasti in 26 prizivov. En Priziv je svoj čas vložil zavod Inam, ih sicer proti upravnemu sklepu, s katerim je dežela razveljavila u-stanovitev kirurškega sanatorija I-ham na podlagi člena 65 zakona štev. 132 iz leta 1968 o preosnovi zdravstva. Nadaljnji priziv je vložil lastnik stavbe v Ul. S. Pellico proti sklepu tržaške občine, s katerim je župan izdal gradbeno dovoljenje založbi tržaškega italijanskega dnev-hika. Zanimiv je tudi priziv, ki ga jo vložila neka zasebna stranka v Pordenonski pokrajini proti prefektu in skrbniku za javna dela, ki sta
svoj čas izdala družbi ENEL dovoljenje, da spelje čez zemljišča prizadete stranke nov daljnovod.
Izžrebani porotniki za junijsko zasedanje porotnega sodišča
Predsednik tržaškega porotnega sodišča dr. Maltese je včeraj izžrebal 25 porotnikov, izmed katerih bodo izbrali šest porotnikov za spomladansko zasedanje porotnega sodišča, ki se bo pričelo v soboto, 26. junija, s procesom učiteljici iz Medeje Roberti Godeas, ki je obtožena, da je v sodelovanju z neznano osebo ubilaa svojega o-četa. Žrebanju so prisostvovali namestnik državnega pravdnika dr. Tavella, zastopnik zasebne stranke odv. Carretti, zagovornik odv. Ber-not in glavni tajnik kazenskega sodišča dr. Strippoli. Izžrebani so bili Plettro Vivoda, Umberto Picotti, Rosina Napoli, Giovanni Moschiatti, Silvano Ferletič, Bruno Fachin, Teodoro landerca, Fran-
cesca Millo por. Millo, Vittoria Va-ragnolo, Marcello Vecchie!, Elena Millo por. Garbellotti, Francesco Ricardo Braulin, Franco Percoco, Ennio Franchini. Melitta Valli por. Parmeggiani, Giuliana Zimolo por. Galas, Romano Miot, Margherita Grusovini por. Maraz, Maria Raguseo, Marisa Gambel por. Benci, Donatella Gamberini por. Mondini, Ferdinando Kovacic, Lucia Sfreddo por. Micol, Mirella Tribuson por. Visintin in Ennio Millo.
Tržaško prizivno porotno sodišče je včeraj potrdilo prvostopenjsko obsodbo na 4 mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list za 31-letnega Claudia Venzo in 26-letnega Francesca Crismani-ja, ki sta bila obtožena, da sta 26. februarja 1972 med manifestacijo anarhistov z raznimi gesli žalila policijo in sodstvo. Oba obtoženca sta sicer zanikala obtožbe, kljub temu pa ju je prvostopenjsko sodišče obsodilo, včeraj pa so sodniki (predsednik Marši, svetnik Del Conte, državni tožilec De Franco, zapisnikar Lubiana) potrdili obsodbo.
JUBILEJNI KONCERT KRAŠKIH PEVCEV V STANDREZU
Neumorno in prizadevno 25-letno delovanje za razvoj slovenskega petja na našem Krasu
V 25 letih nad sto nastopov - Na sobotni svečanosti so podelili plakete Pavlini Komelovi in sedmim pevce
STATISTIČNI PODATKI OBMEJNE POLICIJE
Maja meseca so na Goriškem našteli 762.559 prehodov
Največ prehodov s prepustnicami

iiiiiiiiiiifiiiiHiiiiuiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiuiim
OD PETKA DO NEDELJE
Razstava vin v Zgoniku doživela izreden uspeh'
Lep nastop folklorne skupine s Koroškega, z Goriškega in s Tržaškega
Letošnja 12. izvedba občinske razstave vin v Zgoniku je v splošnih obrisih doživela izreden uspeh, saj je kljub mrzlemu in vetrovnemu vremenu v prvih dveh dneh prihitelo na razstavišče skoraj rekordno število obiskovalcev, katerim je dobra kapljica šla zelo dobro v slast in je v nedeljskih večernih urah pošlo tako belo vino kot teran, tako da je bilo treba seči po rezervni vinski zalogi. Vsega skupaj so v treh dneh stočili okoli 34 hi vina (25 hi belega vina in 9 hi terana) in oceno o kakovosti letošnjih vin so bile v glavnem zelo laskave. Tudi stojnice z raznovrstno jedačo, ki so jih imeja v. režiji tomača .profvetna in športna društva, so imele veliko odjemalcev, tako da je ta občinski praznik uspel, v splošno zadovoljstvo vseh.
Nedeljski spored je zjutraj in v zgodnjih popoldanskih urah obsegal športna tekmovanja v balinanju in ruskem kegljanju (poročilo objavljamo na športni strani), osrednji dogodek pa je bilo v organizaciji PD Rdeča zvezda, srečanje folklornih skupin «Zarja» iz Železne kaple na Koroškem, goriške skupine iz Sovodenj in tržaške skupine «Stu ledi». Ta dogodek je privabil ob rob zgo-niškega plesišča res veliko množico občudovalcev, ki so z nlivdušenjem spremljali mojstrsko izvajanje spletov karakterističnih plesov iz bogate folklorne tradicije na Koroškem, na Goriškem in Tržaškem. Vse tri skupine so se predstavile z bogatimi in slikovitimi narodnimi nošami iz svojih pokrajin, kar je pripomoglo, da so imeli gledalci res edinstveno doživetje. V imenu zgoriške občinske uprave je prinesel pozdrav folklornim skupinam podžupan Simone-ta, ki jim je podelil spofninsko plaketo zgoniške občine.
Za tombolo je vladalo veliko zanimanje obiskovalcev, ki so nestrpno čakali na svojo številko. Tri dobitke v v:šini sto tisoč lir si je razdelilo kar devet srečnih dobitnikov, ki so istočasno zmagali cinkvi-no, prvo oziroma drugo tombolo. Sledil je ples ob zvokih domačega
NA KRMENKI
MlìÈ shhmn vreni doiser obisk šagre
Nastop godbe Breg in pevskih zborov Venturini, Slavec in Prešeren
V nedeljo in včeraj so mladinci od Domja in Krmenke priredili že tradicionalno «Sagro na Krmenki». Na lepem prostoru se je v nedeljo zbralo precej ljudi, tako da je dobro založeni kiesk deloval neprenehoma in zvečer je že vsa jedača pošla. Ob takem vremenu organizatorji tega res niso pričakovali. Precej močan veter je žal močno oviral kulturni spored, predvsem pri nastopu pevskih zborov.
Popoldne se je predstavila godba «Breg», ki zadnje čase igra vedno bolje in izpopolnjeno. Pod taktirko mladega Viljama Slavca so zaigrali nekaj umetnih in ljudskih motivov, šopek partizanskih in za zaključek «Slovanski svet».
Sledil je nastop domačega moškega pevskega zbora «Fran Venturini», ki je v odsotnosti svojega pevovodje pod vodstvom Draga Žerjala odpel Maroltovo «Barčico», Vodopivčevo «Ob večerni uri», Venturi-nijevo «Nocoj, pa oh, nocoj» in Vrab-čevo «Zdravico». Mešani pevski zbor «Slavec» iz Ricmanj se je predstavil s tremi motivi: Adamičevo «Lovska», Gobčevo «Bohor je vstal» in Vrabčevo «Fizkultura»; dirigiral je Vladimir Švara. Kulturni spored je zaključil mešani pevski zbor «France Prešeren» iz Bol junca; pod vodstvom Draga Žerjala je zapel Ipavčevo «Milado», Gobčevo «Podjuno», Žerjalovo «Strunam» in Venturinije-vo «Mi vstajamo». Med enim in drugim nastopom pevskih zborov je godba na pihala igrala koračnice.
Oba večera sta se zaključila ob poskočnih motivih ansambla Kras.
V. L.
• Vodilni svet združenja tržaških trgovcev na drobno je na zadnji seji potrdil za nadaljnja tri leta za
______	- predsednika organizacije G. Dei Ros-
narodno - zabavnega ansambla «Loj-1 sija. Podpredsednika sta G. Naibo
zeta Furlana», ki je privabil na plesišče polno parov, ki so se v veselem razpoloženju zabavali vse do ene ure zjutraj.
—bs—
in L. Damiani. Vodilni svet je na isti seji sklenil ustanoviti študijsko štipendijo za študenta, ki bo doktoriral na tržaški univerzi s polnim uspehom iz gospodarskih ved.
Pevski
Prvi nastop pevskega zbora «Kras» J dokaz te zaprtosti smo imeli vče-iz Dola in s Poljan je bil na ljud-1 raj, ko so se sindikati srečali s skem taboru v Štandrežu 30. sep-1 predsednikom pokrajinskega nadzor-tembra 1951. Petindvajset let kasne- nega odbora, kateremu so predočili je so se pevci iz Dola in s Poljan vse sedanje težave. Iz odgovora, ki ponovno zbrali v Štandrežu, kjer so j ga je dal predsednik sindikatom,
Prejšnji mesec na goriških mejnih prehodih niso zabeležili rekordnega števila prehodov, kakor v aprilu ko so zabeležili skoraj milijon prehodov. Kljub temu se je v prejšnjem mesecu povečalo število prehodov v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Maja letos so namreč našteli skupaj 762.559 prehodov, maja lanskega leta pa 653.038.
Skoraj dve tretjini prehodov so našteli s propustnicami, kar potrjuje, da se maloobmejni promet razvija. Druga ugotovitev, ki jo razberemo iz podatkov obmejne policije, je, da se je v zadnjih mesecih povečalo število prehodov jugoslovanskih državljanov. To je tudi razumljivo, saj ugodna menjava dinarja privablja vedno večje število kupcev z onstran meje.
Kar zadeva števila prehodov, pričakujejo, da se bodo ti v prihodnjih turističnih mesecih znatno povečali. Predvsem naj bi se povečalo število tujih turistov, ki bodo prišli v naša turistična središča.
Maja meseca so na mejnem prehodu pri Rdeči hiši s potnimi listi našteli skupno 263.636 prehodov (328.715 aprila letos, 160.373 maja lani), od katerih je bilo 118.457 (174.522. 78.502) italijanskih državljanov, 145.179 (154.193. 81.871) pa tujcev. S prepustnicami so na Goriškem zabeležili skupno 498.923 pre-
hodov. 289.700 je bilo italijanskih državljanov 209.223 pa jugoslovanskih.
Drevi seja pokrajinskega sveta
Danes ob 18. uri se sestane pokra-jinski svet. Glavna točka današnjega sestanka bo zadevala imenovanje članov upravnega odbora pokrajinskega prevoznega konzorcija, ki bo po 30. juniju upravljal avtobusno podjetje Ribi.
V zvezi s tem vprašanjem je pokrajinsko tajništvo PSDI poslalo tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja, da so socialdemokrati vedili za pokrajinski proračun, zgolj zaradi dejstva, da bi ustanovili pokrajinsko ustanovo. Drugače, piše v sporočilu, bi kakih 100 delavcev ostalo brez dela. PSDI pa ne odobrava, da je KD za potrditev proračuna potrebovala fašistični glas, zaradi tega zahteva, naj po drevišnji seji pokrajinski odbor poda ostavko.
V soboto, 12. t. m., bo ob 11. uri na sedežu trgovinske zbornice letni občni zbor Zveze industrijcev. Predsednik Romani bo ob tej priložnosti podal poročilo o sedanjem gospodarskem stenju v pokrajini
imeli v soboto zvečer svoj jubilejni koncert. Med nastopajočimi so bili tudi nekateri pevci, ki so v Štam drežu nastopili že takrat, vodila pa jih je neumorna in prizadevna Pavlina Komel.
Seveda bi bili Doljani in Poljanci bolj zadovoljni če bi lahko imeli jubilejni koncert v domači vasi. Nimajo pa primernega društvenega prostora in zato so prišli v Štan-d-ež, kjer so v novem prosvetnem
je bilo razvidno, da se tudi nadzorni odbor postavlja po robu sindikalnim zahtevam.
OB 14. URI V DOBERDOBU
V četrtek seja občinskega sveta
V četrtek, 10. t. m., bo ob 14. uri v Doberdobu izredna seja občin-domu A. Budal bili prvi gostje po skega sveta. Med drugim bodo na
otvoritvi. «Bomo pa čez pet let morda le imeli jubilejni koncert v domačem domu, ki ga mislimo postaviti takoj ko dogradimo naš spomenik padlim v NOB», nam je dejal eden izmed pevcev, ki se je tudi spomnil, da so imeli koncert 15-let-nice v goriški Prosvetni dvorani.
Dvorana štandreškega doma je bila v soboto polna hvaležnih in tudi radovednih, poslušalcev. Poleg Doljanov in Poljancev, takih ki živijo še vedno v domačih vaseh kot takih, ki so . se . .preselili v Gorico, Trst in nà Laško, je bilo v dvorani mnogo Štandrežcev pa tudi ljubiteljev petja iz raznih krajev. Med prisotnimi so bili prisotni doberdobski župan Andrej Jarc, zastopniki SKGZ in SPZ Ur raznih drugih prosvetnih društev.
Kraški pevci so se ob tej priložnosti zarew izkazali. V programu so imeli kar dvaidvajset pesmi, ob zaključku pa so hvaležnim poslušalcem dodali še dve. Ploskanje ljudi, ki so bili v dvorani, je bilo najboljša nagrada za maloštevilni zbor, ki vestno vadi že četrt stoletja v najrazličnejših prostorih. V soboto je bilo na odru štirinajst pevcev, prevladovali so mladi, vendarle so nekateri manjkali ker so prav v tem času na služenju vojaškega roka. Težave pa se bodo nadaljevale ker morajo nekateri pevci še k vojakom in šele čez nekaj let se bo položaj normaliziral. Seveda pa bo treba misliti na dotok novih pevcev, kajti med štirinajstimi nastopajočimi jih je kar sedem, ki pojejo v zboru že od vsega začetka.
Prav je, da njih imena tudi napišemo: Karlo Soneta, Mario Peric, Jožef Peric s Poljan, Jožef Peric iz Dola, Jožef Krulc, Jordan Devetak in Ivan Berlot.
Podpredsednik društva Jordan Vižintin, jim je v priznanje za dolgoletno sodelovanje izročil spominske plakete. Sedanji predsednik društva Mario Peric pa je spominsko plaketo izročil tudi pevovodinji Pavlini Komelovi.
Še pred začetkom prireditve je Danilo Nanut, v imenu štandreške domske skupnosti in Slovenske prosvetne zveze, poudaril važnost ki jo imajo take prireditve in izrekel zahvalo kraškim pevcem, ki toliko let, brez prestenka, gojijo slovensko pesem na tem najzahodnejšem delu slovenske zemlje. Poudaril je tesne stike, ki so že več let med Štandrežci in Doljani, in izrekel željo, da bi se ti stiki nadaljevali. Nato je gostom, v znak zahvale in priznanja izročil simbolični ključ štandreškega doma «Andrej Budal».
Nato je občinstvo pozdravil, v imenu društva «Kras» Janko Heric. Povedal je, kako se je društvo razvijalo, kako so se morali učiti petja v zakotnih sobah in brati pri medli svetlobi petrolejk. Kako so pevci vztrajali in želi uspeh za uspehom. V petindvajsetih letih so nastopili več kakor stokrat doma, v zamejstvu in v Sloveniji. Imeli so osem samostojnih nastopov, večkrat pa so sodelovali na tržaškem in koprskem radiu. V glavnem so v zboru peli fantje in možje iz Dola in s Poljan, nekaj časa so sodelovali tudi Vrhovci. Večkrat so nastopali s slovenskimi pevci iz Ronk. V letu 1970 se je zbor precej pomladil in to mu je dalo novega zagona. Heric je v imenu vseh Doljanov izrekel toplo zahvalo Pavlini Komelovi.
V odmoru je predsednik štandreškega prosvetnega društva «Oton Župančič» Steno Pavlin izrekel priznanje kraškim pevcem za nastop. .
»SRT. * * - :	.......................
v noči med soboto in nedeljo je močna burja podrla košato lipo, ki se je bohotila v bližini bazoviškega kala.
Uslužbenci javnih ustanov goriške pokrajine bodo stavkali od srede do petka v znak protesta, ker pristojne oblasti nočejo sprejeti predlogov, ki so jih nakazali sindikati. Ponoven
njej razpravljali o pomoči žrtvam potresa, sestavili bodo posvetovalno komisijo za spremembe gradbenega pravilnika; na podlagi deželnega zakona bodo imenovali tehnika, ki bo izdelal načrt in vodil dela za ureditev in razširitev občinskega nogometnega igrišča. Ob koncu bodo razpravljali še o prilagoditvi pogodbe ANGL
leicrc
Veliko ljudi na prazniku špargljcv
Tradicionalnega praznika špargljev v Štandrežu, ki so ga pripravili Pri konsumu, se je v soboto in nedeljo udeležilo veliko ljudi. Po sobotni prosti zabavi je bilo v nedeljo popoldne mladinsko slikarsko tekmovanje ter nastop folkloristov iz Konrivnega. Zvečer pa se je veliko mladine in starejših zavrtelo ob zvokih ansambla Marcossi.

.......................................
OB KONGRESU SLOVENSKIH GASILCEV V NOVI GORICI
Primer gasilske organizacije kaže o organizirani vzajemni pomoči
V paradi je sodelovalo 4.000 gasilcev in 500 pripadnikov civilne zaščite - Govor predsednika SZDL Slovenije Mitje Ribičiča
«Za Slovenijo je značilno, da so | osvobodilni boj slovenskega naroda se naši ljudje v preteklosti organizi- in kako se tudi sedanja pokolenja
___i ■ i _ vj. : i    i ^	^ ^, to. : ^ ^ a. i - 1, /v*-* n t« .

rali v veliko število najrazličnejših organizacij z namenom, da bi si pomagali med seboj, da bi bili bolj povezani med seboj in z naravo. Te organizacija imajo svoje izvore daleč nazaj v zgodovini in se, teko kot vaša gasilska, ponašajo s stoletno tradicijo delovanja. Imele so pomembno narodnoobrambno in patriotsko povezovalno vlogi}., bo-, ju proti tujim gospodarjem, jpjxrti nacionalnemu in socialnemu izkoriščanju našega ljudstva. Obenem pa so predstavljale pomembno oporo našim ljudem v elementarnih nesrečah. Zanje je bilo značilno, da so bile ljudske in humane,» je v nedeljo na zborovanju slovenskih gasilcev v Novi Gorici dejal predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič. Govornik je v nadaljevanju svojega govora o-menil, kako so se številni pripadniki gasilskih društev vključili v


m *
N ;



Starejši pevci so prejeli priznanje za 25-letno sodelovanje v zboru
•iiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiirairiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiu
ČLANSTVO POTRDILO ZAUPANJE GLAVNEMU ODBORU
Športna hala: glavna tenu na izrednem občnem zboru UCE
Goriška občina, so poudarili, nosi največjo krivdo
Na izrednem občnem zboru gori-škega telovadnega združenja, UGG, kot je bilo pričakovati, je bila glavna tema razprave osredotočena na vprašanje gradnje športne hale, o kateri se je v zadnjih mesecih toliko govorilo, še posebno v političnih krogih. Sam občni zbor pa je potrdil zaupanje glavnemu odboru UGG, ki je prav v zvezi z vprašanjem športne hale pred meseci podal o-stavko, na skupščini so nadalje o-dobrili glavno poročilo, ki ga jo prebral predsednik UGG Bigot.
V zadnjem času se je glede športne hale te s tem v zvezi s prvo košarkarsko ekipo marsikaj spremenilo. Industrijec Patriarca se je namreč odrekel pokr »viteljstvu nad soriškim združenjem, kar je voditelje pri UGG spravilo v velike težave, saj morajo sedei poskrbeti za novo rešitev. Prvi odklonilni odgovor so že tudi prejeli in to od Spliigen Braua. Zaradi tega v krogih UGG pravijo, da je treba ča-
kati na izL. volitev. Poudarjajo namreč, da gre za «politično» vprašanje.
Isto velja tudi za gradnjo športne palače. Na občnem zboru so poudarili, da je goriška občina kriva, ker ni prišlo do realizacije tega objekte. Sam podpredsednik UGG Moise, ki je obenem občinski odbornik, pa je na zboru skušal dokazovati, da je prišlo do birokratskih zastojev, pri čemer občina nima nobene krivde. Ti izgovori pa niso zadovoljili članov UGG. ki so v velikem številu posegli v razpravo ter izrazili precej ostrih mnenj na račun občine ter tukajšnjih političnih sil, ki so vprašanja športne hale izrabljali v politične namene.
Na skupščini so cb koncu še poudarili, da Gorica potrebuje športno halo, četudi ne bo goriška košarkarska ekipa igrala v prvi ligi. Gre namreč za načelno vprašanje, pri katerem je treba predvsem u-poštevati, da v mestu še nimamo takega objekta.
gasilcev navezujejo na revolucionarno izročilo v svojem boju za izgrad njo samoupravnega socializma. Nadalje je opisal vlogo gasilcev v družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu ter spoznanje ljudi o koristnosti te organizacije pri nudenju pomoči tistim, ki so v ne-sreči.
.Predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič je goyorìl na zborovanju pred občinsko palačo, fii se ga je udeležilo okoli, 8.000 poslušalcev. Še pred zborovanjem je bila po glavni novogoriški cesti parada, v kateri je sodelovalo okoli 4.000 gasilcev iz vseh krajev Slovenije ter 500 pripadnikov civilne zaščite z okoli ICO vozili.
Zborovanje in parada ste pravzaprav predstavljala zaključek osmega kongresa Gasilske zveze Slovenije, ki se ga je udeležilo okoli 270 delegatov iz vseh krajev Slovenije ter večje število gostov iz Slovenije ter ostalih jugoslovanskih republik in pokrajin kakor tudi iz Avstrije in Madžarske. Udeležence je pozdravil predsednik občinske skupščine Nova Gorica Jože šušmelj, ki je delegatom priredil sprejem.
Poročilo za kongres je pripravil Branko Božič, ki je podrobneje govoril o razvoju gasilske organizacije v zadnjem razdobju ter analiziral pomanjkljivosti te organizacije z dejavnostjo posebnega družbenega pomena. Na kongresu so sprejeli novi statut ter podelili ll plaket pionirjem slovenskega gasilstva ter štiri gasilske kipe, najvišje priznanje, ki so ga tokrat prvič podelili. Poleg drugih je to odlikovanje prejel tudi dosedanji predsednik slovenske gasilske zveze Metod Rotar, ki je na čelu te humane organizacije že 15 let. Kongres gasilcev je trajal dva dni in je potekal v znamenju gesla: Požarna varnost je pomemben del družbene samozaščite. Ob njegovi sklenitvi so izvolili za novega predsednika prof. Branka Božiča.
Danes pogreb Emila Perica

Uslužbenci Enalc za ureditev položaja
Pri Središču za poklicno izobraževanje v Gorici — Enalc so se sestali učitelji, ki imajo časovno omejeno delovno pogodbo. Na sestanku je bil navzoč tudi pokrajinski tajnik FIDEP - CGIL Giovanni Matiussi. Razpravljali so predvsem o najnujnejših sindikalnih vprašanjih, ki zadevajo osebje zaposleno pri Enalc.
Kakor je znano, je v teku preureditev centrov za poklicno izobraževanje in bo v kratkem za vse pristojna dežela. Vladni dekret pa omenja, da bo dežela prevzela skrb le za osebje s stalno namestitvijo. Pri goriškem središč:: Enalc. pa i a pogodbo za nedoločen čas samo devet predavateljev, medtem, ko je ostalih pet nameščenih za določen čas. Ti pa poučujejo na šoli že več kakor štiri lete in zato upravičeno zahtevajo prehod v stalež stalno nameščenih.
Hujše poškodbe za mladega dijaka
Precej hude poškodbe je utrpel 13-letni dijak Matija Winkler iz Ul. Catterini 21, ki je postal žrtev pro metne nesreče v soboto zvečer pred svojo hišo. Fantu :o namreč v goriški bolnišnici ugotovili več zlomov na desni nogi ter lažji možganski pretre:, zaradi česar se bo moral zdraviti 60 dni.
Matijo je z avtomobilom fiat 124 podrl Novogoričan, 23-letni Boris Skapen, ki je vozil proti mestnemu središču in je prepozno opazil mladeniča, ki je prečkal cesto.
V 81. letu starosti je v nedeljo zvečer v goriški bolnišnici preminil Emil Peric iz Dola. Perica so poznali vsi vaščani in okoličani, saj je že takoj po prvi svetovni vojni odprl gostilno pri Devetakih, tako da so mu vaščani celo dali vzdevek «Miljo iz ošterije».
Že od mladih let je pokojni Peric pokazal voljo do dela, najprej kot čevljarski vajenec, potem pa kot gostilničar. Oo lokalu je uredil tudi ploščad, ki je služila za poletne prireditve. V nekaj letih pa je gostilna pri Devetakih zaslovela daleč naokoli in tako je še danes, ko jo vodi sin Mirko.
Kljub težavam je bil Miljo vedno vedrega značaja. V zadnjem času pa je moral zaradi bolezni v goriško bolnišnico, kjer je v nedeljo ponoči umrl.
Pogreb pokojnika bo danes ob 17. uri iz goriške bolnišnice na pokopališče na Palkišču (ob 17.30).
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Colpita da improvviso benessere». G. Ralli in S. Satta Flores. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.00-22.00 «FBI e la banda degli angeli». Angie Dickinson. Prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 16.30-22.00 «L'ultimo giorno di scuola prima delle vacanze di Natele». M. Meril in D. Boccardo. Barvni film.
CENTRALE Danes zaprto. Jutri: 17.30—21.30 «Il kamikaze del karaté». C. K. Tai. Bareni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00—22.00 «Marek il poliziotto spara per primo». F. Ga-sparri in N. Benvenuti. Barvni film.
Jrsic
EXCELSIOR 21.00 koncert pianistke Paole Fasola.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Trio infernale». Bareni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Rdeča Kalina», sovjetski barvni film ob 18.30 in 20.30.
S\ OBODA «Kalanov dosje», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Dvojica nezlomljivih», a-meriških barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je e Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kop-zo Italia 10, tel. 25-76.
VERA
ZLORABA VERE IN DRUŽBA
Prim. dr. Jurij Zalokar
V našem času slišimo veliko o osvoboditvi človeka. Toda ves napor usmerjen v to smer ne bo popoln, če ne bomo hkrati s tem, kar na tem področju že delamo, dosegli tudi osvoboditev človekove vere.
Vera je bila med človeškimi silnicami namreč med prvimi, ki je izgubila svobodo. Njeno iskrenost so zamenjali razni kalupi, katerim se je človek moral podvreči. Socialne zakonitosti so ga silile k izpovedovanju vere ,ki jo je govoril le jezik, medtem ko je srce s svojo govorico moralo molčati. Tako je prišlo do dvojnosti, ki je povzročila čedalje večjo dvoličnost in razmajala značaj, da je od svobodnega človeka ostal le pohabljen in okovan duh, sposoben le še slepe pokorščine in suženjstva silam, ki so ga izrabljale.
Vse to se ni zgodilo le zaradi zlorabe vere po raznih religioznih ali posvetnih ustanovah. Tisti trenutek, ko je socialno-psihološka prisila silila nekoga da sprejme kot resnico nekaj, kar kot tako bodisi ni mogel spoznati, ali pa je spoznaval kako drugače, je bil človek oviran v svojem religioznem iskanju in izrazu.
Prisila ni bila samo v obliki psiholoških pritiskov družbe, ampak često tudi fizična v obliki religioznega preganjanja in celo uničenja tistih, ki bi ne sprejeli nauka večine. V tej prisili so se vsiljevala ena gledanja na račun vseh drugih. Pestrost gledišč se ni upoštevala. Mnoga izmed verstev so uniformirala pogled in zaukazala samo en vidik. Če potem kdo izpoveduje nekaj, česar ne doživlja, je njegova izpoved ne le brez vrednosti, ampak človeka tudi pači.
Organizirana verstva niso mogla iti mimo te čeri. Zopet in zopet so zadevale ob njo. Razglašala so samo svoj prav, samo svojo zveličavnost. Vse drugo je bilo če že ne peklensko pa vsaj pogansko ali krivoversko. Kadar pa so hotela biti posebno spravljiva, so spregovorila o drugih verstvih kot o poti, ki sicer kaže nekaj značilnosti milosti, v katerih pa vendarle ni popolne resnice. Če so v taki spravljivosti poimenovala vernike druge vere za brate, pa moremo razbrati, da so v resnici mislila na reveže, ki zaostajajo, ker še niso v posesti zveličavnosti prave resnice. Beseda brat zveni torej ponižujoče; je kot nekaka sladka psovka.
To, kar velja za ideologijo, velja tudi za druge oblike religiozne prakse. Eno in drugo se je uklanjalo raznim socialnim zakonom, se oblikovalo po večinskih vzorih itd. V veljavi so razne oblike izpovedovanja vere, ki so mnogim ljudem povsem tuje, ker ne odgovarjajo njihovi osebnosti, če jih morajo, izpovedovati, delajo silo sebi in drugim. So ljudje, ki so daleč od tega, da bi jih pritegnila raznovrstna simbolika; so taki, ki nimajo smisla za dramatske prvine, pa zopet tretji, ki jim je tuj vsak glasbeni izraz. Vsiljevati jim neka'. za kar niso, pomeni isto, kot zahtevati od gluhega, da posluša in od nemega, da govori.
Zaradi vsega tega je religiozno življenje čedalje bolj izgubljalo na pristnosti. Vse bolj se je pozuna-njilo. Sčasoma je zato nastajala čedalje večja odtujitev med pravo religioznostjo srca in religiozno zunanjostjo, kakršno uresničujejo razna verstva. Skupaj s pristnostjo je sahnila tudi moč in prepričljivost religioznega izraza. Toliko lažje so pričele drugotne deformacije. Na področju teologije je med njimi naj-hiijša racionalistična izkrivljenost, ki je hotela vse raziskati, vse razčleniti in vse razložiti, a je vse samo spridila. S tem je dokončno uničila moč prenekaterega religioznega simbola. Tako je ostala le racionalistična lupina, ki je potem lahko služila kvečjemu le še v posmeh. Podobno se je tudi obrednost spačila in spremenila v mrtvo igro kretenj in, dejanj. Na tak način je tudi prišlo do spremembe obrednega govora v afektirano že-branje, ki ima vse značilnosti govorice kakega Urije Heepa iz Dickensovega Davida Ccnerfielda.
Tako oblikovane religije so Izgubljale moč, ki jih je povezovala in spajala, da bi prišle v o-spredje te ali one posebnosti, po katerih so se ločile in tudi prepirale med seboj. Religija kot največje dobro je s tem postala največje zlo, vzrok sporov in vojn ter krvavih medsebojnih razračuna-vanj.
Obenem je tak razvoj religije povzročil, da se je morala čedalje bolj uklanjati človeški poprečnosti. Ker ni imela več moči iz svojih globin, je skušala dobiti moč s tem, da se je obračala po vetru. Uklanjanje je prineslo veliko mero površnosti in praznoverja, saj so bili poprečnemu duhu tuji visoki religiozni ideali. Vednost izbranih je bilo nekaj nedosegljivega za tako deformirano religiozno zavest. Tako so se ohranjevali arhaični magični načini doživljanja, tako so se razvili razni antropomorfizmi, tako so silile vse bolj v ospredje razne personificirane podobe in načini mišljenja in ' tako kot je nekoč religija razpadla v mnogoboštvo tja do najbolj primitivnih oblik, so tudi velike religije na svoj način ustoličile nekak odsev mnogoboštva. čeprav le v obliki ha-giografije. Kritika take religije, da ni drugega kot fantastični odsev
neobvladane resničnosti, je vsekakor upravičena.
Vsaka voda, ki se razliva, je vedno bolj plitva in vedno manj čista. Isti usodi ni mogla uteči nobena religija. Toda vzporedno s tem, ko se je poplitvila in izgubljala svojo moč, je postajala plen tuje moči. Vera je postala orožje posvetnih silnic. Religiozne ustanove pa so postale instrument oblasti nad človekom. Tej oblasti so bile vse lepe besede samo zunanja preobleka. ki ji naj dobro služi za u-resničevanja svoje moči. Dvoličnost je dosegla svoj vrhunec. S to ali ono religijo so se zavojevala tuja ozemlja. Z njo se je ohranjal nek družbeni red in se je zaviralo prebujenje novega. Religija je vstopala v igro osebnih koristi ali pa koristi ožjih družbenih skupin. V imenu Križa ali Alaha so se ljudje pobijali, mučili, sežigali.
Vrhunec tega razvoja je bil v času pretekle vojne, ko je Cerkev na zapadu molčala ob strahotnem pobijanju v taboriščih smrti in, ko se je večji del Cerkve, npr. v Sloveniji in Hrvatski naravnost povezal z najhujšimi silami nečlo-veštva. Tak razvoj je nujno izzval odpor in upor. Namesto da bi vzrok odpora videli v lastni krivdi, so vso krivdo vrgli na upornika. Lastne napake pa so opravičevali ali so o njih molčali, misleč, da jih bo čas izbrisal s površja.
Vendar kaže, da je mera polna. Taktika, ki je uspevala stoletja in tisočletja, ne uspeva več. Ljudje se ne menijo več za oblike religioznega življenja, za katere nimajo posluha. Miselni in obredni okovi padajo. Podirajo se meje, ki so ljudi ločevale in utesnjevale. Religije imajo izredno priložnost da zavržejo, kar jih pači, in da znova uresničijo izkustvo, brez katerega je vse ostalo kakor nič. Samo izkustvo je tisto, ki poraja in preverja teorije. Veroizpoved, ki črpa iz kodeksov in traktatov ter se k njim povrača, ko načrtuje svojo pot, je za duhovnost mrtva. Žal vidimo, da marsikje ni pravega posluha za zahteve časa. Namesto k izkustvu se religije obračajo po vzorcih zunanjih gibal in pišejo nove paragrafe. Ljudi ne pridobivajo z duhovnostjo, ampak z beat glasbo, z mehanizacijo in e-lektrifikacijo cerkvenih naprav, s pomočjo tiska prihranjenega plitvemu okusu, z metodami psihološke propagande, s scenami množične histerije (binkoštniki npr. v marsičem spominjajo na nekdanje bičarje in skladače), s psevdomedi-tativnimi srečanji itd. Ponekod skušajo Cerkev znova uporabiti kot politično oredje, npr. kot «predstra-žo krščanstva», kot nosilca nacionalističnih gibanj, kot orodje politične subverzije itd.
Sedaj kaže spregovoriti tudi nekaj besed za naše prilike. Vse, kar sem zapisal zgoraj, velja tudi za naš prostor. Hoditi v cerkev marsikje ne pomeni več izraz religioznosti, ampak le še izraz pripadnosti sili, ki si glasno ne upa reči, da je v opoziciji, ki pa to je in ki med vrsticami to jasno pove. Organizacija za religijo se na tak način spreminja v organizacijo za nekaj drugega.
Zmotno je mišljenje, da je pri nas, v Sloveniji z religioznostjo kaj dosti drugače kot npr. v Franciji. Ko beremo, da v neki francoski nadškofiji ni niti enega kandidata več za duhovniško službo, to ne more biti povod za zadovoljstvo, češ, pri nas je glede tega veliko boljše. Večji odstotek ljudi, ki se udeležuje obredov in večji odstotek duhovniškega naraščaja namreč nista nujno odraz večje religioznosti, ampak posebnih okoliščin, v katerih živimo. K tej pa sodi tudi vloga Cerkve kot telesa, ki omogoča (tudi če to ne bi hotela) izražanje političnih opozicio-nalnih teženj. Prav zato je pri nas še toliko večja nevarnost, da organizacija za vero postane organizacija proti njej.
«Katoliški glas je v svoji zadnji številki z dne 3. junija izpod peresa «r+r» po njegovi in svoji že ustaljeni praksi iz članka prim. dr. Jurija Zalokarja iztrgal nekaj odstavkov in jih po svoje pristransko komentiral. Zato se nam zdi prav, da se čitatelji tudi preko našega dnevnika seznanijo s celotno vsebino omenjenega članka.
(Konec jutri)
Dr. R. Hìavaty razstavil v sežanski Mali galeriji
\cr

Tudi obmejna Sežana je, končno, dobila svoje umetnostno razstavišče — Malo galerijo. In prav je, da so to galerijo odprli z antološko razstavo plodovitega tržaškega slikarja Roberta Hlavatyja, ki stopa že v 80. leto življenja in ima sedaj za seboj 51 razstav. Mimogrede bomo dodali, da se je Robert Hlavaty začel z umetnostjo zelo intenzivno ukvarjati šele zadnja leta, potem ko je odložil svoj zobozdravniški vrtalni sveder.
Sežanska galerija je zares majhna, posebno za podajanje nekega pregleda, ki naj prikaže ves u-stvarjalni lok nekega umetnika. So pa bila Ulavatyjeva dela v tolikšni meri dosegljiva, da mu je uspelo zbrati najboljša iz raznih obdobij, začenši z letom 1932, pa vse do najnovejših, letošnjih akvarelov, tako da more ljubitelj njegove umetnosti slediti postopnemu vzponu njegove dejavnosti.
Težje pa je to za likovnega kritika zaradi omejenega števila eksponatov, posebno še akvarelov, vtem ko je bogatejša izbira karikatur in vinjet. Prav poslednje pa ga spravljajo v zadrego, kako namreč uskladiti tisto nežno li-ričnost občutij, ki veje iz Hlava-tyjevih akvarelov, z veselo zbadljivostjo humorja, celo sarkastič-nosti, s katero Robert Hlavaty ne priznanaša niti samemu sebi.
Robert Hlavaty se nam v akvarelih razkazuje od stopnje pokra-jinarske tradicije v zgodnjih letih, do razgibanega obmorskega pejsaža, pa vse do kršne lepote kraških razgledov. Mojstrovo slikarsko stremljenje pa je polno nenehnega prizadevanja, kako čim jasneje posredovati obstoj nečesa, kar bi morali že davno vsi poznati, namreč lepoto naše ožje domovine, lepoto kr snega Krasa. Ta se je najlepše izkristalizirala v treh akvarelih, ki prikazujejo zimo na Krasu. Jc to sinteza njenega bistva, ki izstopa tako v skopih barvah kot tudi v prav tako skopih oblikah, prikazana pa je z izredno sproščenostjo ter s popolnim obvladanjem akvareliranja .
Manj tega je v listih z naslovom «Poletje», ki pa so prav gotovo za mnoge še prijetnejši zaradi tega, ker s toplimi barvami napolnijo ves prostor. Sinteza narašča spet v kraški jeseni, jo pa v obeh
marinah spet odplavlja nanašanje bele morske pene v temperi.
V poimenovanju listov je opazno, kako se dr. Hlavaty dokoplje do dokončne sinteze s tem, da o-
pušča lokalno opredeljene motive in prehaja v čisto umetniško občutje narave kot take.
Ocenjevati Roberta Hlavatyja kot karikaturista ni lahko. Za kaj
takega je potrebno zelo spretno pero. Mojster, ki je s tem pričel že v mladih letih, se je dvigal k popolnosti vzporedno z rastjo psihološke občutene narodnoobrambne klime, ki smo jo doživljali v prvih povojnih letih. Pogosto smo Roberta Hlavatyja srečavali in ga še vedno srečujemo. Ostrina njegove karikature in tudi deformacija sta prešli že v čisto belo-črne grafične liste kot so tu «Piran 1969», «Ladja v doku» itd. pri čemer pa pričara prepričljivo stopnjujoč videz resničnosti. Po obilici karikatur pa tu spoznamo, da je prav karikatura tisto, kar dovoljuje, da se izživlja tudi v psihološko pronicljivem bivanju človeških slabosti. Vendar vedno z veselo, hudomušno zbadljivostjo, ki ni nikoli hudobna in kar zamamlja obiskovalce, da se pri ogledovanju Hvalatyjevih del ustavijo dalj časa.
Milko Bambič
SPOMIN NA DOBO, KO JE BILA NAŠA KNJIGA - ZLOČIN
S Cankarjem med agenti in tudi na komisariatu
Neprijetno srečanje na cesti je pokvarilo prvo prijetno srečanje z dekleti Kratko zasliševanje - Obisk na komisariatu se je podaljšal od sobote do srede
Prijatelji iz šentjakobske pevske družbe so prav radi prihajali k meni v delavnico na kramljanje. In tistega dne, ko se je zgodilo to, o čemer bomo govorili — bila je menda zadnja sobota v septembru leta 1941 — so prišli trije: Riosa, Kante in že davno pokojni Medved. In kot se je dogajalo v tistih časih, smo govorili predvsem o vojnih dogodkih, ki so se odigravali v vsej surovi in strašni dramatičnosti tudi že v naši bližini; saj so nacifašisti prav v tem letu spomladi napadli in zasedli Jugoslavijo ter nas neposredno prizadeli ter potisnili v še ostrejši odpor in v še bolj odločno podtalno delovanje v borbi za naš življenjski in narodnostni obstoj. Seveda, govorili smo tudi o našem lepem in ubranem petju, ki smo ga vneto gojili in ki nas je povezalo v res iskreno in zvesto prijateljstvo.
Pa tudi o književnosti smo precej razpravljali, saj smo vsi radi prebirali zlasti to, kar so nam napisali naši ustvarjalci v lepi domači besedi. Stikali smo za knjigami, ki so postajale vedno bolj redke in že kar težko dosegljive; sposojali smo si jih in govorili o prebranem delu, o pisatelju ali pesniku in podobno.
itiiiiiiiimvniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiinuiiiuimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiin
Motiv iz starega mesta
Rihardov slavolok, eden redkih ostankov davne preteklosti (Foto M. Magajna)
iHiniHiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiniiiimiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiuiiiHiiiiiiniiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiuHU
Začela so se konkretna gradbena dela za terminal jugoslovanskega naftovoda
Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je v nedeljo obiskal gradbišče v Omišlju na Krku, kjer podjetje «Hidroeiek-tra» iz Zagreba začenja glavna dela pri gradnji terminala za jugoslovanski naftovod. Pravzaprav se začnejo dela šele v sredo, 10. t. m., toda to je le uradni začetek, vtem ko so se dela praktično že začela.
V prihodnjih šestih mesecih bodo pri gradnji terminala «premaknili» že 900.000 kub. metrov zemlje in kamenja, kajti pripraviti morajo ■ loščadi za skladišča, nekaj prometnic, to se pravi cest, dovoznih tras in podobno.
V	prvi fazi, ki c bo končala leta 1978, bo terminal imel zmogljivost 20 milijonov ton nafte na leto. Do tedaj bodo postavili 12 skladišč oziroma cistern s skupno zmogljivostjo 550 tisoč kub. metrov. Seveda bodo morali medtem postaviti tudi dva veza v naftnem pristanišču za navezo tankerjev.
V	končni fazi pa bo terminal jugoslovanskega naftovoda v 0-mišlju imel zmogljivost že 1.600.000 kub. metrov, v enem letu pa bo šlo skozi terminal že 34 nvlijonov ton nafte, to se pravi, da bo njegova zmogljivost za malenkost večja od tržaškega naftovoda. Od
34 milijonov ton letne zmogljivosti jugoslovanskega naftovoda jih bo 10 milijonov ton šlo «preko meje», to se pravi na Madžarsko in na Češkoslovaško, ostalih 24 milijonov ton na ostane za Jugoslavijo in sicer za njenih pet rafinerij in sicer, za Sisak, za Bosanski Brod, za Pančevo, Lendavo in Novi Sad.
Gradnja prvega dela naftovoda, ki bo dolg 750 km, se Lo začela 16. t. m. in sicer na trasi med Kraljevico in Delnicami. Za ostale trase pa bo razpisan natečaj pozneje, in sicer v zvezi s sprejetim načrtom.
In tudi pod noč omenjene sobote je bila v moji krojačnici taka «književna razprava» ter izmenjava tega dragocenega predmeta —- naše knjige. Ne spominjam se več, kaj mi je kdo prinesel, toda kaj sem jaz posodil e-nemu izmed njih — Riosi — se spominjam še danes, pa čeprav je minilo od takrat dolgih petintrideset let. Bila je Cankarjeva deseta knjiga, iz prve zbirke Zbranih spisov, ki jo je priredil pisateljev bratranec Izidor Cankar. Vsebovala je tudi znamenito povest «Hlapec Jernej in njegova pravica», katere nenavadna lepota nas je navduševala.
Istočasno kot smo s prijatelji zaključili naše «važne» pomenke, in tudi izmenjavo knjig, smo tudi z dvemi ali tremi deklet-, ki so mi pomagale pri šivanju, končali naš tedenski trud ter odložili «igle in škarje». Ker pa je prav tega dne ena izmed njih praznovala svoj menda osemnajsti rojstni dzn, smo sklenili, da bi šli vsaj nekoliko proslavit in «zalit» ta radostni življenjski dogodek mlade delavke.
Zapustili smo delavnico in odšli v gostilno onstran ceste, nasproti mojemu domu. Ko smo popili kozarec vina mi, nekaj sladke pijače one, smo se razšli; dekleta so odhitela, polna radosti in brezskrbnosti v mladih srcih, lepim, sanjavim dogodivščinam nasproti, mi pa k našim stvarnim problemom in dogodkom, ki so nas vedno bolj pritegovali in zadolževali v odločilni boj s kletim nasprotnikom. Pospremil sem prijatelje nekaj desetin korakov vzdolž glavne bolnišnice, kjer smo se u-stavili, da bi se končno paslovili. Toda prav tedaj je prikorakala navzdol po Ulici Slataper policijska obhodna straža, ki jo je sestavljalo pat mož. Spredaj je stopal «poveljnik», za njim p>a ostali štirje. Šli so mimo, ne da bi se ozrli na nas. že smo mislili, da je šla nevarnost mimo, a zmotili smo se. Policijski možje so se nenadoma ustavili, se obrnili in vrnili k nam ter nas nekako obkolili, nakar je poveljnik začel spraševati, kdo da smo in kaj tam počenjamo. Odgovorili smo mu, da ni nič posebnega, da smo bili nekaj časa v gostilni, da smo se mislili prav sedaj pozdraviti in oditi vsak proti svojemu domu in podobno. Toda «komandant» ni bil nič kaj preveč prepričan o naših pojasnilih in odgovorih. Zato je zaukazal: «Mani in alto, perquisiteli!» — Roke kvišku, preišči-te jih!
Dvignili smo roke, zaskrbljeno sem gledal prijatelja ter se vprašal, kaj bo s knjigo, ki jo je prijatelj do tedaj tiščal pod pazduho — in kar spreletelo me je, ko sem opazil, da je dvignil knjigo in jo držal visoko nad našimi glavami. V tistem hipu sem se kar jezil na Cankarja in na njegovo pisanje, na Hlapoa Jerneja in sploh na vse skup»j, ker sem si rekel, da ko bodo «odkrili» knjigo in videli, da je pisana v prepovedanem jeziku — bo ojoj. Toda niso je opazili in res, še danes si ne morem razjasniti in moja še živeča prijatelja tudi ne, kako je bilo mogoče, da je naši «preiskovalci» niso opazili. Imeli smo pač srečo. Kajti v takratnem času, ko je zatiranje in preganjanje vsega, kar je bilo slovenskega, doseglo višek, je bilo vse, tudi preprosta knjiga, povod za preiskave na domu, aretacijo in podobne sovražne ukrepje.
A s tem, da trenutno niso opazili knjige, pa se nevarna zadeva z njo še ni zaključila. Spet se je oglasil «komandant»; «Andiamo al Commissariato!» — Pojdimo na komisar jat! — In odkorakali smo proti Ulici Brunner, ker je bil tam blizu komisariat za tisti mestni okraj. In ko smo korakali čez Ulico Ginnastica, kjer sem stanoval, sem se ozrl proti svo. emu domu, ki je bil v hiši samo nekaj korakov nad našim prečkanjem ulice — mi je postalo pri srcu nekoliko težko; saj tak «zločin, kot je bila posest slovenske knjige, bi povzročil, kot že rečeno, najmanj preiskavo na domu, kar bi pomenilo odkritje še drucili knjig, in «zločin» bi se še povečal, ter povzročil nevarne posledice.
Toda to kratko in nekoliko otožno premišljanje in presojanje morebitne nevarnosti, ki nam je grozila, je trajalo le malo časa, ker je bila pot do komisariata kratka, samo nekaj korakov in že smo se znašli v neprijaznem uradu.
Začelo se je pregledovanje dokumentov, zopetna preiskava po žepih, navzdol po hlačnikih in ne vem še kje. In tudi sedaj se je zgodilo kot malo prej na ulici, spet so šli mimo Cankarjeve knjige, ne da bi jo opazili.
Bil sem prvi na vrsti za zasliševanje in ko je komandant - izpraševalec ugotovil, da stanujem tam v bližini, mi je rekel, da lahko grem domov. Toda nisem takoj odšel, kajti tisti presneti Cankar je še vedno tičal px>d prijateljevo pjazduho, zato je še vedno obstajala nevarnost, da knjigo odkrijejo. Sklenil sem, da jo moram rešiti in odnesti iz tega neprijaznega in nevarnega kraja. Približal sem se prijatelju za hrbet, se delal, kot da si zapienjam suknjič in ko sem op>azil, da naju nihče ne gleda, sem urno izpulil knjigo izpod pazduhe, jo psotisnil px>d svoj suknjič ter, kot da se ni nič zgodilo, odšel. Ko sem se znašel na ulici, sem se oddahnil, kajti ni bilo več strahu, da bi odkrili, za tiste čase nevaren «corpus delieti» — slovensko knjigo.
Toda zame in za Cankarjevo knjigo se je ta nepredvidena in nič kaj prijetna zadeva tisti večer še kar dobro zaključila; za moje prijatelje se še ni. Po zopetnem podrobnem pregledu dokumentov in po vsem mogočem izpraševanju, so jih odpeljali v koronejske zapore in ker je bila naslednjega dne nedelja — torej dan počitka
—	se je komaj v ponedeljek nadaljevalo poizvedovanje o njih i-stovetnosti ter se zaključilo čez nekaj dni — menda v sredo.
Da so te moje tri prijatelje pridržali ter jih izpustili komaj po nekaj dneh, je bilo krivo dejstvo
—	vsaj tako so izjavili naši inkvizitorji — da je policija iskala nekega osumljenega človeka, ki da se je imenoval kot eden od treh pridržanih poštenih in zavednih Slovencev, in da je tudi stanoval nekje v Magdalenskem okraju kot oni trije. Ko pa so končno ugotovili, da ni nihče izmed njih iskana oseba, so jih izpustili.
Tako se je dogajalo tedaj, ko so prevladovale mračne sile nad plemenitostjo. Toda čas je dal zmago pravici in danes se tudi naša knjiga, in letos še posebno Cankarjeva knjiga, dviga brez strahu, prosta v jasni svetlobi svobodnega sonca, od vseh občudovana in, od vseh priznana.
Lado Premru
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO; L materialisti, 11. oves, 12. anoda, 13. ata, 15. tia, 16. PA, 17. bo, 18. barok, 20. ven, 21. Lenin, 22. par, 23. T.G., 25. sto, 26. salon, 28. Irene, 30. lep, 31. na, 32. Iva, 33. DEVIN, 34. Spa, 35. Meter, 36. P.K., 37. Na,
38.	Rim, 39. Ero, 40. tenor, 42. knez, 43. germanistika.
NAVPIČNO: 1. Moabiti, 2. avto, 3. Tea, 4. E.S., 5. LA., 6. Anton, 7. Loik, 8. Ida, 9. SA, 10. Ivan, 14. Dante, 16. Peron, 18. besna, 19. Rio, 20. val, 22. papir, 24. gripa, 26. sever, 27. narkoza, 29. Eva, 30. let, 33. demon, 34. sneg, 35. mina, 36. prek, 38. Rem,
39.	eni, 40. T.R., 4L RI, 42. K. T.

TOREK, 8. JUNIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: Elektronska mikroskopija
Čmobelo
Vremenska Slika
DNEVNIK
Tečaj nemškega jezika
Program za najmlajše: Viking Viki
Program za mladino
Ihtavi, simpatični «Braccio di ferro» — štirje risani filmi Tedenska oddaja za mladino «SPAZIO»
Poljudna znanost:
Veliki poveljniki druge svetovne vojne: MAC ARTHUR
Nabožna oddaja
FOLKLORA V MARKAH
Volilna kronika in Vremenska slika
DNEVNIK
VOLILNA TRIBUNA 1976
Tiskovna konferenca republikanske stranke in Kratke vesti dnevnika št. 1 ROD MOGADOR
Po romanu Elizabeth Barbier je delo pripravil Robert Masoyer — drugo nadaljevanje.
Poroka med Rodolfom in Giulio je bila takšna, kot sta ti jo želela. Predvsem si je Rodolfo želel veliko razkošje in mogočen ceremonial. Toda na poroko ni bilo nikogar. V Franciji, v dobi 1850, so bili bonapartisti, legitimisti, torej monarhisti in orleani-sti močno med seboj sprti. Ker so se bali, da bi se med seboj na poroki srečali, so se predstavniki posameznih tokov raje odločili, da se poroke ne udeležijo. Rodolfo je bil torej razočaran. Nič manj ni bila razočarana Giulia, kajti Mogador ni tisti raj na zemlji, kot ga je opisoval Rodolfo, pač pa le mračna zgradba sredi neobdelanih polj. Gospa Vernet pa povsem ustreza opisu, ki ji ga je pripravil sin. Je to nladna ženska, ki je zagrenjena in hkrati avtoritarna. Svoje prve dni mlada zakonca preživita v neznosnih družinskih scenah. Potem ko sta se toliko časa borila, da bi mogla zaživeti skupno življenje, se znajdeta sama in osamljena v hiši, ki jo je Robertova mati pred odhodom tako rekoč vso izpraznila. Kljub vsemu temu Rodolfo in Giulia ne izgubita dobre volje . ..
Lahka atletika: ITALIJA, POLJSKA, ROMUNIJA, prenos iz Milana
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
12.30 12.55 13.25
13.30
14.00
16.45
17.15
17.40
18.15
18.45 19.05
19.45
20.00
20.45
21.40
22.40
15.00
18.00 18.10 18.30 18.50 19.15
19.45 20.00
20.45
21.40
17.25 18.10
18.25
19.00 19.15 19.45 20.30
21.00 21.55
23.05
20.30 20.55 21.15
21.30 23.10
18.45 19.15
19.45 20.00
Drugi kanal
Kolesarska dirka po Italiji — 18. etapa i.i razprava o njej
Poskusne oddaje za gluhoneme
Nove abecede
Rubrike dnevnika št. 2
Junaki risanih filmov
Buster Keaton: «IL PALONAUTA»
Volilne kronike
DNEVNIK - ODPRTI STUDIO VOLILNA TRIBUNA
Tiskovna konferenca republikanske stranke Ob koncu DNEVNIK — druga oddaja DNEVNIK — DOSSIER
Posebna oddaja — EN MESEC PO POTRESU V FURLANIJI Ob koncu Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
Kmetijska oddaja
Zapojte z nami: FOERSTER, PARMA, SAVIN UGANKA SILVERCRONSKEGA GRADU — nadaljevanka Obzornik
Ne prezrite: KORAK, KI JE ŽE DEL POTI Narodna glasba DNEVNIK Pogovor o . ..
V. J. Šiškov.: MRAČNA REKA — nadaljevanka Stari Danila Gromov umira. Svojemu sinu Petru pove, kaj mtl' je vse življenje ležalo na srcu. Ubil je bogatega trgovca in njegovo ženo, njun denar in zlato pa zakopal v gozdu. Sina prosi, naj bogastvo izkoplje in podari cerkvi. Sin steče v gozd, odkoplje zaklad, vendar očetove zadnje volje ne izpolni. Domov pa se vme Petrov sin Prohor, ki so ga vrgli iz gimnazije. Oče, Peter, z denarjem začne veliko podjetje, sina pa pošlje v severno Sibirijo . ..
DNEVNIK
Koper — barvna
ODPRTA MEJA — Slovenska oddaja
Otroški kotiček
DNEVNIK
NEODPOSLANO PISMO — celovečerni film Etiopija — dokumentarna oddaja
Zagreb
VELIKI SLIKARJI Abeceda poklicev Narodna glasba
GIORDANO BRUNO — dokumentarna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Revija glasbil; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert;
18.45	Beatles kot solisti; 19.10 Trideset let gledališkega amaterstva; 19.25 Pravljice, pesmi in glasba: 20.00 Šport; 20.35 Glinka: I-van Suzanin: 21.45 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Mladi pred mikrofonom; 14.35 Juke box; 15.15 Ansambel «I leoni di Romagna»; 16.00 Plošče;
17.45	Ansambli domače zabavne glasbe; 18.00 Program za mladino;
19.00	Čarobna godala; 19.35 Za bavna glasba; 20.00 Prenos RL-,
21.00	Nesmrtne melodije; 22.00 Literarna oddaja: Vladimir Nazor.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Volilna tribuna; 12.10 Četrti program; 14.05 Malo satire; 15.30 Nadaljevanka; 15.45 Plošče za mladino; 16.25 Popoldansko srečanje; 17.35 Knjižne novosti; 18.10 Kolesarska dirka po Italiji; 19.30
Koncert: 20.20 Ponovno na spore ciu; 21.15 Radijski oder; 21 55 Popevke.
RADIO 2
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 in 10-35 Skupen radijski spored; 11.00 Volilna tribuna; 12.00 Pianist Pino Calvi; 12.40 Alto gradimento: 14.00 Plošče; 15.20 Volilna tribuna; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Z glasbo po svetu; 18.30 Kolesarske dirke; 18.45 Plošče; 19.55 Supersonic; 21.30 Popoff.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00. 20.00 Poročila: 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Jež; 10.30 Iz glasbenih šol; 11.35 Turistični napotki: 12.03 Promenadni koncert: 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetj-ski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam; 15.05 Glasbena mladina Slovenije; 15.40 Na poti s kitaro; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Spomini in pisma; 18.05 Studio ob 18.00; 19.00 Koncert po željah; 20.40 Ansambel Silva Štingla 20.50 Lahko noč, otroci! ; 21 00 Slov. zemlja v pesmi; 21.30 Margret Miller: Želva Maurocordatos — radijska igra: 22.38 Zvočne kaskade; 23.20 Pota jugoslovanske glasbe; 00.05 čulafič: Jabolko; 00.10 Popevke;
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12;) Izkoristite dobre namene svojin
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z vztrajnostjo boste gotovo pregnali vse zapreke. Primerno bi bilo, da s posrečeno zamislijo razpršite dvome v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Naj novejše okoliščine bodo še bolj spodbudile vašo podjetnost. Neki srčni zadevi je zagotovljen uspeh
DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6.) Če so vam pogoji in okoliščine nasprotni, se z njimi ne spoprije majte naravnost.
RAK tod 23. 6. do 22 7.) Ne zlorabljajte vpliva, ki ga imate na nekega sodelavca. V čustvenem pogledu boste deležni precejšnje ga zadoščenja.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Utrpeli
Horoskop
boste finančno zgubo, za katero pa ste sami krivi. Nepozaben večer v prijetni družbi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V teku jutra biste doživeli nekaj razburljivih dogodkov. Ugodni pogoji za organiziranje prijetnega potovanja.
TEHTNICA (od 23. 9 do 23. 10.) Ustvarjalno razpoloženje in dobičkonosen posel na vidiku Srečno in razgibano vzdušje v družini.
ŠKORPIJON (od 24.10 do 22. 11.) Primemo bodo vrednotili vaš čut odgovornosti. Neko na videz hladno prijateljstvo se bo utrdilo.
nasprotnikov za odpravo sporov. Preveč zanemarjate družinske
člane.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. D Izkoristite več lepih priložnosti na poslovnem potovanju. Odpravite spor z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19.2-> Ne ukvarjajte se z načrti, ki trenutno niso dosegljivi. Ugodne možnosti za uveljavitev nekaterm želja.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Skušajte omejiti nekatere daljnoroC-ne cilje. Odkrili boste neke vrste zaroto, naperjeno proti vašemu poštenju.
Kulturna nedelja v Zgoniku
Tradicionalna sagra mladine od Domja do Krmenke
V nedeljo je bila v okviru občinske razstave vin v Zgoniku kulturna prireditev, na kateri so nastopile kar tri folklorne skupine: iz Trsta, iz Sovodenj in s Koroške. Njihove predstavnike je v imenu občinske
uprave pozdravil podžupan Boris Simoneta
V Krmenki je bil v nedeljo in včeraj tradicionalni praznik mladine od Domja do Krmenke. Za to priložnost je prišla na obisk delegacija iz Zagorja ob Savi, a katerim imajo domačini bratske stike
Na prireditvi je nastopil ansambel «Kras», ki je igral za ples in za zabavo. Sodelovala sta tudi pevca Marta Valetič in Sergij Cotič
Nastop folklorne skupine «Stu ledi»
Nastop folklorne skupine «Zarja» iz Železne Kaple
V petek popoldne so nastopili tudi šolski otroci iz Saleža in Zgonika
Zaključne šolske in glasbene prireditve
Že prejšnjo nedeljo so v prosvetnem domu na Opčinah nastopili dijaki srednje šole «Srečko Kosovel» na večeru, posvečenem Ivanu Cankarju
Osnovna šola «Oton Župančič» pri. Sv. Ivanu je priredila slikarski ex tempore za učence šole in vrtca
Nastop otrok slovenskega otroškega vrtca v Borštu
V Nabrežini so nastopili najmlajši člani otroškega zbora «Kraški slavček»
V nedeljo so nastopili otroci šole «Alojz Gradnik» na Colu
SPORT SPORT SPORT
figli
NOGOMET
V 30. KOLU 1. JUGOSLOVANSKE LIGE
BOKS

Balkansko prvenstvo v Zagrebu
MINIBASKET
NA TURNIRJU V MILJAH
Spličani zopet prevzeli vodstvo Olimpija zdrknila na 12. mesto
Slobodan Santrač odločil derbi v Beogradu - Ogorčeni boji na dnu lestvice
Splitski Hajduk je zopet sam na vrhu 1. zvezne jugoslovanske nogometne lige. Nekdanji najboljši strelec Slobodan Santrač je po vrnitvi iz tujine v sredo prvič nastopil za Beograd. Njegov nastop je bil v mestnem derbiju s Crveno zvezdo izredno pomemben, saj je zabil zmagoviti gol. V drugem nastopu je bil spet ta nogometaš tisti, ki je dosegel drugi in seveda zmagoviti gol s Partizanom. Prav temu igralcu se mora Hajduk zahvaliti, da je spet na vrhu. Med tednom so Spličani prepustili krmilo Partizanu, a v soboto so visoko premagali Čelik in pokazali zelo dobro igro. To pa je seveda tudi dokaz, da je Hajduk najboljša jugoslovanska enajsterica. Trenutna prednost lanskega prvaka in zmagovalca jugoslovanskega nogometnega pokala pa seveda ni še nobeno jamstvo, da bodo ta naslov še naprej obdržali, saj je njihova prednost minimalna.
Zagrebški Dinamo nadaljuje serijo uspešnih nastopov. Na tujem se zadovolji z delitvijo • točk, doma pa zmaguje. Tako je bilo tudi na vročih tleh v Skopju.
Neverjetno navzdol drsi Olimpija iz Ljubljane. Res, da so Ljubljančani i-grali z Rijeko brez dveh kaznovanih nogometašev (šišiča in Prosna), toda to ni nobeno opravičilo za prikazano igro. V treh kolih so «zeleno-beli» osvojili le eno boro točko in so tako zdrsnili iz odličnega šestega mesta na dvanajsto. Kot zanimivost naj povemo, da Rečani ne poznajo poraza v zadnjih šestih prvenstvenih nastopih. V Ljubljani so pospravili deseto zaporedno točko.
Med moštvi, ki se borijo za obstanek med najboljšimi sta bila poražena oba Radnička. Sloboda iz Tuzle je nasula Radničku iz Kragujevca kar pol ducata golov in je bila tudi letošnja zmaga z najvišjo razliko nasploh. Radnički iz Niša je tudi igral v gosteh, in sicer v Titogradu ter izgubil tekmo z Budučno-stjo s 3:1. Tako ostajajo štiri najbolj nevarni kandidati za selitev iz
1.	hge: oba Radnička, Željezničar iz Sarajeva, ki je osvojil točko v Mostarju, in Vardar. Izkupiček sta si porazdelila Sarajevo in Borac ter Vojvodina in Crvena zvezda.
Montrealu, so zanesljivo zmagali. Tako so jugoslovanski veslači potrdili dobro formo, ki so jo pokazali že na predtekmovanjih.
Jugoslovani so si priborili tudi kopico kolajn, člani so si priborili štiri zlate, tri srebrne in tri bronaste kolajne. Pri mladincih pa so ostale doma po ena zlata, dve srebrni in štiri bronaste medalje. V tej konkurenci so bili najboljši zastopniki ZRN s štirimi zlatimi in srebrnimi kolajnami. V prvem finalu (v četvercu «s») je zmagala Kanada pred Krko in selekcijo Dunaja. Veslači Bolgarije so bili šele četrti. Novosadski «doublé scull» je nato razveselil številne gledalce in v največji meri selektorje, saj je z lahkoto zmagal. Tudi splitski dvojec «Gusarja» v postavi Celent - Mrduljaš je opravičil izkazano zaupanje. «Gusar» je ponovil zmago iz predtekmovanja, še večje navdušenje je v jugoslovan-
skem taboru napravila zmaga 19-let-nega skifista Obradoviča. Odlično sta pripravljena tudi Rečana Butorac -Miloš s krmarjem Rutešičem, ki sta tudi zmagala prepričljivo.
REZULTATI ČLANOV
ČETVEREC «s»	
1. Kanada	6’31”39
DOUBLÉ SCULL	
1. Danubius (Novi Sad)	7'42”71
DVOJEC «brez»	
1. Gusar (Split)	6’50"75
SKIF	
1. Danubius	7T7”64
DVOJEC «s»	
1. Jadran (Reka)	7’27”56
ČETVEREC «brez»	
1. Kanada	6'24” 04
ČETVEREC SCULL	
1. Kanada	6’16”08
OSMEREC	
1. Kanada	5’55” 46
Premoč Jugoslovanov Inter Milje prvi, Bor drugi
A EilWWSki EMfŠilŠil ^reg ^	" ®°^ate na^e ■ Med najboljšimi Vassallo in Žerjal
Romuni tokrat niso izpolniti pričakovanj
ZAGREB, 7. — Na 14. balkanskem prvenstvu so jugoslovanski boksarji osvojili 7 zlat'to kolajn, 3 srebrne in 1 bronasto. To je obenem tudi največ na tem regionalnem boksarskem tekmovanju. Najhujši tekmeci — Romuni — so bili to pot precej slabši, saj so osvojili samo 3 zlate kolajne, 6 srebrnih in 2 bronasti. Od ostalih boksarjev velja omeniti še Turke z eno zlato in šestimi bronastimi medaljami. Bolgari so bili dvakrat drugi in sedemkrat tretji ter na koncu še Grki s samo petimi bronastimi kolajnami.
Uspeh «plave» vrste bi bil lahko še večji, če ne bi morala predhodno zapustiti ring Rubelj in Kačar, ki sta imela prebito arkado. Po drugi strani pa tudi take poškodbe je potrebno pričakovati, ker pač spadajo kot tipične k boksarskemu športu. Letošnje zagrebško prvenstvo je v sklepnih spopadih pokazalo nekaj zanimivih borb. Za naj-
nniiiiiiiiiHiiniimiiiiiiiiinniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiitiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
ATLETIKA
V CELJU ZA POKAL TITA
ZADNJE KOLO C LIGE
Monza, Rimini in Lecce napredovali v B ligo
Zaključilo se je tudi 'prvenstvo v treh skupinah C lige. V višjo ligo so napredovale te enajsterice: Monza, Rimini in Lecce. V nižjo ligo pa so izpadli: Vigevano, Trento, Belluno, Chieti, Ravenna, Montevarchi, Potenza, Acireale in Casertana.
V A skupini je igrala tudi enajsterica Udinese, ki je v tej sezoni celo startela na višjo Ugo. Vi-demčani pa se niso najbolje izkazali in so se morah celo zadovoljiti z devetim mestom. Sploh pa je videmsko moštvo letos igralo s spremenljivo srečo. Po nepričakovanih zmagah je Udinese večkrat odpovedal na vsej črti in končna uvrstitev je torej pravilen odraz poteka prvenstva.
* * *
RIM, 7. — V četrtek bo italijanska nogometna disciplinska komisija odločala o «usodi» Lazia. Kot je znano, je vodstvo rimskega nogometnega kluba vpleteno v kočljive «i-gre»: 18. aprila, pred tekmo Cesena — Lazio, je tehnični direktor rimskega kluba Levati izročil bivšim nogometašem Lazia (Oddiju, Frustalu-piju in Borangi) večje vsote denarja v poravnavo starih dolgov.
VESLANJE
MEDNARODNA REGATA NA BLEDU
Jugoslovanske posadke povsem zadovoljile
BLED, 7. — V finalu 24. mednarodne veslaške regate v tem slikovitem gorenjskem turističnem centru so bile nadvse uspešne jugoslovanske posadke. Vsi domači čolni razen Krkinega četverca «s», ki kandidira-
Bizjak prvi Jugoslovan preko 5 m Zmagi za Crveno zvezdo in Partizan
Poraz L. Sušnja na 800 m - Odlični rezultati v troskoku - Slabo vreme oviralo tekmovanje
Poleg navedbe, da sta Crvena zvezda in Partizan iz Beograda osvojila atletska pokala Jugoslavije za moške in ženske, je najvažnejša vest iz Celja nov državni rekord v skoku s palico. Ljubljančan Bizjak je kot prvi Jugoslovan poletel preko i metrov in popravil lastni rekord za 5 cm, v bistvu pa izbrisal iz liste rekorderjev Celjana Romana Leska, ki je 4,91 dosegel kar pred 12 leti. Rekord je bil za Bizjaka le stvar časa. Z novo palico je v treningu že nekajkrat skočil 5 m in več,, na tekmovanju pa mu je to prvič uspelo v nedeljo v Celju. Od Bizjaka si lahko v teku letošnje sezone brez pretiranja lahko pričakujemo rezultat okoli 5,20 m.
Celjski stadion, ki je tekmovanje gostji v pričakovanju balkanskih i-ger, ni mogel v soboto nuditi idealnih pogojev za tekmovanje. Dež in mraz sta „prppreč'iln,,boljše izide, ki so večmoma iz nedeljskega ugodnejšega dne.
Najprej naj omenimo odličen troskok. Hegediš je dosegel nov osebni rekord 16,54 m, rekorder Spasojevič pa samo 4 cm manj. Oba sta brez dvoma zrela za pot v Montreal. Posebno velja to za Hegediša, ki je letos skrajno zanesljiv.
Nemajhno senzacijo je povzročil Sušanj v teku na 800 metrov. Prvič v Jugoslaviji ga je na tej progi premagal domači tekmovalec. Sušanj je krt letos običajno veliko taktiziral in na koncu ga je Savič spretno prehitel, časa sta bila za oba slaba. Tek na 800 m v Celju vzbuja določene skrbi v predvidevanju olimpijskih iger. Sušanj namreč letos veliko taktizira in noče razkriti svoje moči, če je še ima v meri, kot smo je bili do lani vajeni.
Dober vtis je na tekmovanju v Celju vzbudil Božinovič. dolgoprograš Janičijevič pa je, žal, tekel brez prave konkurence na 10.000 m, ker nista nastopila Vulovič in Kozmanovič. Tudi Janičijevič je dokazal, da je zrel za potovanje v Montreal.
NEKAJ BOLJŠIH IZIDOV
400 m:
Savič 47”7, Životič 47"9, Ivičak 47"9
1500 m:
Božinovič 3’4r’7
10.000	m:
Janičijevič 28’40”6
daljina:
Stekič 7.76 m, Rak 7,68, Jahič 7,61
kopje:
Djurovič 75,68 m
5.000	m:
Svet 13’52”4
palica:
Bizjak 5,00 m (nov jug. rekord)
troskok:
Hegediš 16,54 m, Spasojevič 16,50 m
disk:
Pečar 58,60 m kladivo:
Stigliò 68,82 m višina:
Hrepevnik 183 cm, Lorenci 178 cm, Lovše 178 cm daljina (ženske):
Franceti 6,28 m
Študenti ZDA poprečni
Prvenstvo univerz ZDA je bilo v središču zanimanja atletskega «veek-enda», rezultati pa so bili krepko pod pričakovanji in v bistvu potrdili, da atletika ZDA niti letos ne bo mogla poseči po prevelikem številu olimpijskih odličij.
■Stones je res postavil nov svetov-rii'rekord'V skoku v višino, večkrat pa so bili zmagovalci študenti iz drugih držav.
V dokajšnji skromnosti je bil naj-
boljši tek na 400 m ovire, kjer je malo znani Wheeler dosegel letos najboljši čas na svetu (48”55). Pod 50 sekundami je teklo skupno 6 t atletov.
Skoraj isti čas kot Wheeler je v Dortmundu dosegel svetovni rekorder Akii-Bua iz Ugande. Razdaljo je pretekel v 48”58 in pravočasno vstopil v krog ožjih favoritov za Montreal. V Dortmundu je bilo precej odličnih rezultatov. Belgijec Van Damme se je ponovno popravil na 800 m s časom 1’45’T, rojak Bryden-bach pa je bil zelo hiter na 400 m s časom 45”13. Omeniti treba še Melnikovo v disku (66,70 m) in Nemca Baumgartnerja v daljini (8,08 m).
Točno 90 m je v Tampereju na Finskem dosegel Hovinen, Wilkins pa je v Eugeneju ' disk vrgel do 67,34 m.	.....
V Angliji so zabeležili zelo hiter tek na 5000 m. V teku, ki je veljal za olimpijsko kvalifikacijo, so dosegli Poster 13’33”8, Black 13’35”2 in lan Stewart 13’35”4.
boljšega boksarja balkaniade je bil proglašen Aca Rusevski iz Kumano-va, ki je zmagal v lahki kategoriji z Romunom Livadaru.
ZMAGOVALCI POSAMEZNIH KATEGORIJ PAPIRNATA:
1.	Dondič (Jugoslavija)
MUŠJA:
1. Robu (Romunija)
BANTAM:
1. Sononur (Turčija) PERESNOLAHKA:
1. Ristič (Jugoslavija)
LAHKA:
1. Rusevski (Jugoslavija) POLWELTERSKA :
1. Dobrescu (Romunija)
WELTER:
1. Beneš (Jugoslavija) POLSREDNJA:
1. Tirila (Romunija)
SREDNJA:
1. Vujkovič (Jugoslavija)' POLTEŽKA:
1. Popovič (Jugoslavija)
TEŽKA:
1. Bašič (Jugoslavija)
ODBOJKA
Tretji poraz Jugoslavije
MOSKVA, 7. — V prvih treh tekmah je jugoslovanska odbojkarska reprezentanca na velikem turnirju za «Memorial Vladiimira Savina» bila trikrat poražena. Od «plavih», ki na tem turnirju igrajo z močno spremenjeno in pomlajeno ekipo, ni bilo niti pričakovati boljših izidov z odličnimi šesterkami, kot so evropski prvaki SZ, ČSSR in odlične Kube. Jugoslovani so vse tri tekme izgubili s 3:0. Od odbojkarjev, ki so igrali na EPO v Skopju in Beogradu, v Moskvi ne igrajo: kapetan Gvozdenovid, Dobrič, Jelič, Elezo-vič in Lukač.
Miljsko športno društvo Fortitudo je v soboto in nedeljo v okviru proslav 30-Ietnice svoje ustanovitve priredilo med drugim tudi uspeli turnir v minibasketu (za letnike 1964 in mlajše), ki je bil na glavnem trgu v Miljah. Na tem turnirju sta nastopili tudi dve slovenski peterki, in sicer Bor ter Breg.
IZLOČILNI TEKMI
Inter Milje — Breg 52:25
BREG: Florjan Žerjal 21, Tedesco 4, Pečar, Lovriha, Milini.
V soboto sta se v prvi tekmi turnirja pomerila domača ekipa Inter iz Milj in Breg iz Doline. Brežani so se predstavili ob začetnem žvižgu le v petih in to je nemalo vplivalo na potek tekme. Domačini so bili sicer močnejši od mladih Brežanov, vendar bi se ti z možnostjo menjav lahko bolje upirali nasprotniku. Domači igralci so prikazali zelo duhovito igro in zasluženo premagali nasprotnika. Med Brežani se je zlasti izkazal Florjan Žerjal, ki je dosegel veliko število košev in uspešno lovil odbite žoge.
Bor — Ferroviario 33:31
BOR: Vassallo 10, Županč'č 9, Pertot 4, Furlan 4, Bradassi 4, Jogan 2, Jankovič.
Borovci so v drugi tekmi pripravili največje presenečenje turnirja. Premagali so namreč Ferroviario, ki je veljal z domačim Interjem za favorita. Tekma je bila izenačena že od vsega začetka. Tako borovci kot «železničarji» so vlili v igro vse svoje moči, da bi prišli v finale.
Vse je kazalo, da bo Ferroviario zmagal, kajti nekaj sekund pred koncem je vodil s točko prednosti. V razburljivem finišu je Pertotu u-spelo izenačiti in tako sta morali odigrati podaljšek. V teh sklepnih minutah so bili borovci prisebnejši in tudi zasluženo zmagali.
FINALE ZA 3. MESTO
Ferroviario — Breg 63:24
BREG: Žerjal 8, Pečar 8, Tedesco 2, Maver 6, Adrijan in Boris Slavec.
FERROVIARIO:	Bernabich 27,
Pedara 7, Fabbo 2, Piccini 8, Se-mez 8, Cecchetti 3, Serafini 4, An-

KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
Atalanta — Palermo	1
Brindisi — Sambenedettese	X
Catania — Brescia	X
Foggia — L. R. Vicenza	1
Genoa — Novara	X
Modena — Pescara	1
Spai — Reggiana	1
Taranto — Piacenza	1
Ternana — Avellino	X
Varese — Catanzaro	1
Venezia — Monza	X
Spezia — Lucchese	X
Potenza — Acireale J' 1 KVOTE
13 — 242.200 lir 12 — 18.400 lir
Braga letošnja zmaga L Bedim iz Tržiča
Marušič (Adria) se je uvrstil na odlično 4. mesto
Član tržiškega kolesarskega kluba Italcantieri Luigi Bedin si je v nedeljo zagotovil svojo drugo letošnjo zmago. Po zmagovitem nastopu v otvoritveni dirki sezone v Zgoniku, je bil tokrat najhitrejši v dirki, ki jo je priredil tržaški Dopolavoro Ferroviario na progi, ki je bila izredno naporna predvsem zaradi močnega vetra, ki je stalno o-viral tekmovalce. Na 85 km dolgi progi je startalo nekaj več kot trideset veteranov iz Trsta, Tržiča in Padove, ki so v glavnem prevozili složno prvi del poti z Opčin do Doberdoba, če izvzamemo poskusa pobega Ferluge in Cerasarija ter Bonanna. Po drugem krogu okrog doberdobskega jezera se je pri povratku proti Opčinam odtrgala od glavnine trojica kolesarjev — Bedin, Boscolo in Dal Ben, ki je vozila skupaj do Sesljana, kjer je Dal Ben padel ’z'affadi sunka burje. Bedin in Boscolo sta tako nadaljevala, s skoraj polminutno prednostjo, proti cilju, medtem ko se v
........................................................................................................................................i........................................................................
ATLETIKA
NA SOBOTNEM IN NEDELJSKEM GOSTOV ANJO
Tri prva mesta za Borove atletinje na tekmovanjih v Ascoii/u in Anconi
Loredana Kralj rekordna z 12,35 m v krogli - Dve zmagi za Patrizio Radovan - Marinka Semolič je na 200 m napredovala do 26”9
Borova ekspedicija v srednjo Italijo se je končala uspešno. V Ascoli-ju in Anconi so mlade borovke o-svojile skupno 3 prva mesta in še več drugih dobrih rezultatov in u-vrstitev. Tekmovalno je torej gostovanje popolnoma uspelo, manj
ca skakalk. Ob daljših počitkih med enim skokom in drugim bi bila bo-rovka verjetno nekoliko daljša. V Ascoliju je bila odlična četrta tudi Marina Purič, ki je ponovno potrdila, da je meja 5 m že v njenem dosegu. Ob slabih pogojih je skočila
pa so zadovoljivi tehnični rezultati, 4,85 m samo 3 cm manj od osebne-ki imajo v zelo slabem vremenu ga rekorda.
popolno opravičilo. Tako v Ascoliju kot Anconi je med tekmovanji močno deževalo. Mraz in dež sta povzročila malodušje in zaradi tega so tehnični rezultati povsem zadovoljivi.
Skakalka v daljino Patrizia Pado-van je zmagala na obeh tekmovanjih z rezultati 5,20 in 5,23 m. Boljši so bili njeni izgledi posebno v Anconi, slaba organizacija pa jo je prisilila, da je vseh šest skokov izvedla v samo 10 minutah, ker se je na startu predstavila samo troji-
jo za nastop na olimpijskih igrah v .........................................................................................................................
B UGA
IZIDI 35. KOLA
Atalanta — Palermo	2:0
Brindisi — Sambenedettese	0:0
Catania — Brescia	0:0
Foggia — L. R. Vicenza	1:0
Genoa — Novara	1:1
Modena — Pescara	1:0
Spai — Reggiana	3:0
Taranto — Piacenza	3:2
Ternana — Avellino	0:0
Varese — Catanzaro	1:0
LESTVICA
Genoa in Foggia 42; Varese in Brescia 41; Catanzaro 40; Novara in Spai 39; Modena 38: Palermo, Ternana, Sambenedettese 36; Taranto in Pescara 35; Vicenza, Atalanta,	Avellino in Catania 34; Piacenza 32;	Brin-
disi 26; Reggiana 24.
PRIHODNJE KOLO (13.6.) Atalanta — Brindisi, Avellino — Catania, Brescia — Genoa, Catanzaro — Foggia, Modena — Varese, Novara — Piacenza, Palermo — Ternana. Pescara — Reggiana, Sambenedettese — Taranto, Vicenza — Spai.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 38. KOLA
Albese — Udinese	0:0
Cremonese — Clodiasott.	1:0
Junior Casale — Treviso	3:0
Lecco — Vigevano	2:1
Padova — Alessandria	LO
Pro Vercelli — Bolzano	LO
S. A. Lodigiano — Belluno	3:0
Seregno — Mantova	0:0
Pro Patria — Trento	2:0
Venezia — Monza	LI
KONČNA LESTVICA Monza 58; Cremonese 46; Lecco in Vercelli 44; Treviso 43; Mantova 42: Udinese, Seregno, J. Casale 41; Venezia 39; Padova in Bolzano 38; Albese 37: S. A. Lodigiano, Clodia-sottomarina 36; Alessandria in Pro Patria 33; Vigevano 26; Trento 25; Belluno 17.
B SKUPINA
IZIDI 38. KOLA
Arezzo -	- Massese	1:0
Chieti —	■ Livorno	1:0
Giulianova — Rimini		?:0
Grosseto	— Ravenna	2:0
Olbia -	Empoli	0:0
Parma •	— Pistoiese	0:0
Pisa —	Montevarchi	3:0
Riccione — Anconitana	2:1
Sangiovannese — Teramo	LO
Spezia — Lucchese	1:1
KONČNA LESTVICA Rimini 51; Parma 46; Teramo 44; Giulianova 42; Lucchese 4L Arezzo in Livorno 40; Massese 39; Pistoiese 38; Empoli in Grosseto 37; Spezia, Olbia, Sangiovannese 35; Riccione, Pisa, Anconitana. Montevarchi 34; Chieti 33; Ravenna 31.
C SKUPINA IZIDI 38. KOLA
Bari — Salernitana		1:0
Benevento	— Barletta	1:0
Campobasso — Messina		2:0
Trapani -	- Crotone	2:1
Lecce —	Sorrento	1:1
Marsala -	- Casertana	0:0
Nocerina	— Cosenza	0:0
Potenza -	- Acireale	3:0
Siracusa -	- Pro Vasto	2:0
Turris —	Reggina	2:1
KONČNA LESTVICA Lecce 55; Benevento 53; Ban 50; Sorrento 49; Messina 42; Campobasso 39; Salernitana, Reggina, Noce-rina in Turris 38; Trapani 37; Crotone 36; Siracusa 34; Barletta 33; Pro Vasto, Marsala, in Cosenza 32; Casertana 31; Acireale 28; Poten za 25.
Tehnično najboljši je dosežek članice Loredane Kralj v metu krogle.
V	Ascoliju je zmagala z novim osebnim rekordom 12,35 m in še v enem poskusu presegla 12 m. Predvidoma bo borovka s koncem šolskega leta obdržala trenutno formo in svoje rezultate še izboljšala. Naraščajnica Irena Tavčar je po izrednem metu do 10,62 v Gorici v Ascoliju dosegla 9,91 m. Razlika spada v njeno o-bičajno nihanje, ki se bo s časom in s «prebavo» tehnike brez dvoma izgladilo. V metu krogle je bila Tavčarjeva druga. Zanesljiveje je v Anconi metala disk in z rezultatom 32,40 m osvojila še eno drugo mesto.
Od tekačic je napredovala med posameznicami samo Marinka Semolič. Na predtekmovanju v Ascoliju je dosegla na 200 m čas 26”9 in se uvrstila v finale, kjer pa ni šla preko 6. mesta s časom 27”3. V prvem direktnem spopadu je bila v tem teku boljša Sonja Antoni, ki je v finalu dosegla 26”9 in bila peta.
V	predteku je borovka dosegla za desetinko slabši čas.
V Anconi je šlo Antonijevi na 400 m slabo. V skladu z vremenskimi pogoji je 400 m pretekla v 62”2 in bila tretja.
Napredek so borovke zabeležile v štafeti 4x100 m, ki je tekla samo v Ascoliju. Postava Antoni, Semolič, Danijela Tretjak in Purič je bila s časom 52”3 peta. Ena od treh predaj je bila zelo slaba. Norma 52” za nastop na državnem prvenstvu izgleda vsekakor dosegljiva v razmeroma kratkem času.
Bor se je v Ascoliju zelo dobro odrezal tudi kot ekipa. V začetku programa, kjer so nastopile skoraj vse tekmovalke, je celo vodil, nato pa je zdrknil na še vedno odlično šesto mesto. Na tekmovanjih so nastopili klubi iz vse srednje Italije, Veneta. Emilije, Ligurije in Lombardije.
K. B.
1. —	1. Brohms	1
	2. Samarate	X
2. —	1. Godemmo	2
	2. Gilera	X
3. -	1. Neffete	2
	2. Neroccio	1
4. —	1. Driana	1
	2. Del Moro	X
5. -	1. Heureuse	1
	2. Aiaccio	1
6. -	1. Maxwell	2
	2. Giuliano	X
MOTOCIKLIZEM
«GRAND PRIX DES r UUNTIEKb»
Cecotto najboljši
CHIMAY, 7. — Venezuelec Johnny Cecotto je osvojil prvo mesto na motociklistični dirki za razred do 750 ccm za «Grand Prix de Frontiers». Cecotto je bil na motorju yamaha stalno v vodstvu tudi zato, ker so vsi ostali tekmeci imeli hude težave z motorji. Več tekmovalcev je namreč odstopilo (med temi tudi Sheene in Read).
Italijan Agostini se je moral zadovoljiti s tretjim mestom. Drugi pa je bdi Francoz Michel Rougerie.
SGARBERIA, 7. — Japonski motorji honda so bili na tradicionalni dirki v tem kraju za nagrado «Mugello 1000 km» zopet najboljši. Zmagala sta Francoza Leon in Chemarin na yamahi. Druga sta bila Estrosi — Korhonen na ducatiju.
KVOTE
11 — 523.400 lir 10 — 44.800 lir
SZ prvo mesto
BUDIMPEŠTA, 7. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Budimpešti je Sovjetska zveza v finalu premagala Madžarsko z 1:0 (1:0) in s tem tudi osvojila prvo mesto. Madžari so bili drugi.
V finalu za 3. mesto je Španija nepričakovano
ozadju zasledovalci niso znali sporazumeti za organizacijo zasledovanja. Zgleda, da so člani nekaterih klubov prepričani, da morajo drugi delati, sami pa lahko čakajo le na zaključni sprint, kamor bi morali (seveda po njihovem) prispeti sveži, da bi tako lahko zmagali. Vendar pa ta njihova teorija ne drži, kar dokazujejo tudi dosedanji letošnji rezultati dirk veteranov v naši deželi. Tako je tudi tokrat teža zasledovanja slonela na «belo -modrih» lonjerskih predstavnikih, medtem ko niso Tržičani, logično, sodelovali pri zasledovanju, saj so imeli svojega predstavnika med u-bežniki.
Torej, .Bedin in Boscolo sta bila na čelu dirke, vendar se je njun naskok'bliskovito krčil od PrOšcka proti cilju na Opčinah. Kak kilomeu ter pred belo črto je tako Bedin silovito • potegnil in- pustil štarejšega tovariša na cedilu. Tržičan je prispel sam na cilj s 15 sekundami prednosti, medtem ko sta se od glavnine najprej odtrgala Forcillo, ki je skoraj ujel Boscola, ki si je častno drugo mesto povsem zaslužil, ter Marušič, ki se je otresel gneče in prepričljivo zasedel četrto mesto pred Dal Benom, ki je zmagal v sprintu glavnine.
Še na kratko o predstavnikih lo-njerske Adrie. Marušič je s svojim četrtim mestom potrdil dobro kondicijo, vendar je skoraj celotna teža zasledovanja slonela na njegovih ramenih. Dobro se je izkazal tudi Macarol, ki se je uvrstil na štirinajsto mesto, in je tokrat dokazal, da začenja počasi prihajati v svojo običajno formo. Bonanno (sedemnajsti) je po nekajkratnih poskusih pobega poskušal srečo tudi v sprintu, kjer ni razočaral. Maver pa je prispel na cilj med prvimi zasledo-
tonini 2, Giurghevich 2, Scaramelli.
SODNIK: Claudio Millo (Milje).
Ferroviario je zasluženo osvojil 3. mesto na tem turnirju. Treba o-meniti, da so se morali «železničarji» zelo potruditi, da so strli odpor trdoživih Brežanov.
Med Brežani je dobro zaigral Florjan Žerjal, pa tudi Henrik Maver je dal velik doprinos ekipi. Vsekakor so se vsi borili do zadnjega in prav vsi zaslužijo pohvalo.
FINALE ZA 1. MESTO
Inter Milje — Bor 38:23
INTER MILJE; Vescovo 17, Piz-zamus 6, Pepangher 2, Marchio 2. Novel 2, Deluchi, Ruprecht 2, Cola-rich 3, Puntini 4, Spolaore.
BOR: Župančič, Furlan 6, Pertot 6, Vassallo 11, G. Bradassi, Jogan, Jankovič.
SODNIK: Claudio Millo (Milje).
Domačini so zasluženo osvojili prvo mesto, saj so se izkazali kot najbolj pripravljena ekipa. Borovci so le v drugem polčasu enakovredno tekmovali z nasprotnikom, medtem ko so v prvem delu domačim povsem nadvladali «plave». Pred številnim občinstvom, ki je navdušeno bodrilo vse tekmovalce, so domačim prikazali zelo dobro obrambo in tudi v napadu so bili zelo učinkoviti. «Plavi» so le v zaključnem delu tekme pokazali, česa so sposobni, toda bilo je prepozno.
KONČNI VRSTNI RED
1.	Inter Milje
2.	Bor
3.	Ferroviario
4.	Breg
Po končanih tekmah je sledilo bogato nagrajevanje. Društva so dobila pokale in plakete, igralci in trenerji pa kolajne. Posebna komisija je tudi izbrala najboljše košarkarje turnirja, ki so bili: Vescovo (Inter), Bernabich (Ferroviario), Vassallo (Bor) in Žerjal (Breg).
Peter
ROKOMET
Jugoslovani v poprečni formi
NIŠ, 7. — Jugoslovanski rokometaši niso uspeli osvojiti prvega mesta na letošnjem 16. pokalu Jugoslavije v Nišu.
V	sklepnem srečanju so domačini izgubili s svetovnimi prvaki Romuni samo z enim golom razlike. Jugoslovanom bi v tem odločilnem nastopu. zadostoval samo neodločen i-zid, toda Romuni so to pot pokazajj, boljšo igro. Še posebej velja poudariti, da se «plavi» za ta nastop niso posebej pripravili, ker so pred nastopom v Nišu posvetili pažnjo le atletski pripravi in v tem odločilnem srečanju se je pokazalo, da Horvat in tovariši niso najbolje uigrani. To se je pokazalo največ v odločilnih minutah drugega polčasa. Domačini so bili stalno v vodstvu vse do 17:17 potem pa so povedli Romuni najprej z dvema goloma razlike in kasneje z enim. To prednost so tudi obdržali do konca, saj se je tekma končala z 20; 19. To je bila obenem tudi tretja zmaga Romunov na tem velikem vsakoletnem turnirju v Jugoslaviji.
Poleg najboljše jugoslovanske reprezentance so v Nišu igrali tudi mladinci. Na končni lestvici so obtičali na petem mestu pred Norveško, kar je seveda velik uspeh. V tej mladi izbrani vrsti sta se najbolj izkazala vratar Amautovič in Obran.
V	članski konkurenci je SZ obti-
valci vendar ea ie žiriia uvrstila	udustu KuiiKuienci je
na 94 mnetn LA.-H i	„if I čala na drugem mestu in glede na
visoko premagala Francijo s 3:0 (1:0).
...........................................................................................
na 24. mesto, kar niti ni tako pomembno, če pomislimo, da ga sodniki najprej niso niti uvrstili, in so trdili, da sploh ni prišel čez cilj. Vendar se je nato vse srečno izteklo.
VRSTNI RED
1.	Luigi Bedin (Italcantieri), ki je 85 km prevozil v 2.17”, s poprečno hitrostjo 37,226 km na uro
2.	Silvano Boscolo (SCV Cottur) 15” zaostanka
3.	Fallerò Forcillo (SCV Cottur) 20”
4.	Klavdij Marušič (KK Adria) 30”
5.	Del Ben (SCAT)
14. Macarol (Adria)
17. Bonanno (Adria)
24. Maver (Adria)
R. Pečar
1.	ZVEZNA LIGA
IZIDI 30. KOLA Vardar - Dinamo	0:0
Olimpija - Rijeka	1:1
Budučnost - Radnički (N)	3:1
Velež - Željezničar	2:2
Vojvodina - Crvena zvezda 2:2 Beograd - Partizan	2:1
Sarajevo - Borac	1:1
Sloboda - Radnički (K)	6:0
Hajduk - Čelik	3:0
LESTVICA
Hajduk 43, Partizan 42, Dinamo 39, C. zvezda 37. Vojvodina in Čelik 30, Velež in Borac 29, Sloboda, Rijeka, Sarajevo in Olimpija 28, Beograd in Budučnost 27, Vardar in Radnički (N) 25, Željezničar 24, Radnički (K) 21.
PRIHODNJE KOLO (27. 6.) Hajduk - Vardar, Čelik - Sloboda, Radnički (K) - Sarajevo, Borac -Beograd, Partizan . Vojvodina, C. zvezda - Velež, Željezničar - Budučnost, Radnički (N) - Olimpija, Rijeka - Dinamo.
2.	ZVEZNA LIGA
IZIDI 32. KOLA Dinamo - Mercator	3:0
Iskra - Igman	2:1
Jedinstvo (Bi) - Spartak	1:0
Famos - Osijek	0:0
Jedinstvo (Br) - Bačka	2:0
Crvenka - Novi Sad	3:3
Proleter - Vrbas	3:1
Leotar - Varteks	1:0
Karlovac - Zagreb	1:3
LESTVICA
Zagreb 47, Osijek 44, Novi Sad 36, Leotar in Varteks 35, Jedinstvo (Bi) in Dinamo 34, Famos in Jedinstvo (Br) 33, Proleter in Iskra 32, Spartak 31, Mercator, Crvenka 30, Karlovac 28, Bačka 24, Vrbas 23, Igman 15.
PRIHODNJE KOLO (9. 6.) Mercator - Leotar, Karlovac -Iskra, Zagreb - Dinamo, Varteks -Proleter, Vrbas - Crvenka, Novi Sad - Jedinstvo (Br), Bačka - Famos, Spartak - Igman, Osijek - Jedinstvo (Bi).
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 24. KOLA Pohorje - Železničar	0:1
Vozila - Rudar	0:1
Slovan - Drava	1:1
Šmartno - Mura	1:1
Ikola - Kladi var	4:1
Ilirija - Slavija	5:3
Maribor - Primorje	6:1
LESTVICA
Maribor 43, Šmartno in Železničar 28, Izola in Primorje 26, Pohorje, Mura in Slavija 24, Rudar 23, Kla-divar in Ilirija 21, Slovan 17, Drava 15, Vozila 14.
PRIHODNJE KOLO (13. 6.)
Maribor - Pohorje, Primorje - I-lirija, Slavija - Izola. Kladivar -Šmartno, Mura - Slovan, Drava -Vozila, Rudar - Železničar.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI 21. KOLA
Ljubljana - Renče	3:0
Kamnik - Korotan	1:1
Bela krajina - Koper	1:1
Tabor - Vodice	2:0
Litija - Adria	7:1
LTH - Usnjar	0:1
LESTVICA
Litija 37, Ljubljana 27, Bela krajina 23, Kamnik, Korotan, Tabor, Usnjar 22, Vodice 20, Renče 15, Koper 14, Adria in LTH 12.
PRIHODNJE KOLO (13. 6.)
Renče - LTH. Usnjar Litija, A-dria - Tabor, Vodice - Bela krajina. Koper - Kamnik, Korotan - Ljubljana.
tu. da je izgubila z Romunijo 20:15 in igrala neodločeno z Jugoslavijo 27:27, je več kot odličen uspeh. V tej hudi konkurenci so se morali Poljaki zadovoljiti s četrtim mestom-Turnir v Nišu je vsem selektorjem in še v največji men trenerjem služil kot preverjanje trenutnih moči in sposobnosti pred nastopom na olimpijskih igrah. Sklepne priprave se bodo šele pričele in v preostalem času se bo dalo še marsikaj popraviti.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Romunija, 2. SZ, 3. Jugoslavija «A», j. Poljska, 5. Jugoslavija «mladi», “• Norveška.
NAMIZNI TENIS
V KINGSTON L
Pomemben uspeh Dragutina Šurbcka
KINGSTON, 7. — Jugoslovanski namiznoteniški igralec Dragutin Šur-bek je zmagal na mednarodnem
prvenstvu Jamajke. V finalu tega tekmovanja je premagal rojaka Milivoja Karakaševiča v maratonskem dvoboju, ki je trajal pet nizov (14:21, 21:19, 21:23, 21:16 in 21:16).
V ženski konkurenci je zmagala Japonka Juki Ohzeki, ki je v odločilnem dvoboju s 3:2 premagala Suk Na Busan, nekdanjo korejsko reprezentantko, sedaj članico ek.pe ZDA. V finalu moških dvojic sta Američana Seemiller Wuvanicn premagala dvojico Čordaš - Caeta-nu s 3:1. Pri ženskih parih sta Haammersley - Busan v finalu pre‘ magali Ireno čordaš in Kanadčank Nesukatis s 3:1
BEŽBOL
Neuspešno gostovanje
Po nekaj uspešnih kolih je Alpina na gostovanju v Milanu podlegi nasprotnikom v obeh tekmah.
Zjutraj so Openci izgubili s 7:io, popolden pa je bila tekma oj izenačena, ostal pa je še vedno po’ raz s 7:8.
Do konca prvega dela prvenstva matu’ /ta še dve koli.

8. junija 1978
NOGOMET
NA TURNIRJU PRIJATELJSTVA
KOŠARKA
V 1. DIVIZIJI
ATLETIKA
DESETEROBOJ V TRSTU
Reprezentanca ZSŠDI je v Kopru Kontovel v podaljšku Bur ja zelo ociraia nepričakovano osvojila prvo mesto prema9aI ekipo P0M po‘ek
Turnir je uspel vsestransko dobro - Prihodnje leto na Koroškem
V	soboto in nedeljo je bil v Kopru zanimiv nogometni turnir, ki ga je priredila obalna telesnokul-turna skupnost iz Kopra. Na turnirju so sodelovale štiri reprezentance in sicer: kraška, obalna, koroška ter ZSŠDI.
V	dokaj hudi konkurenci je prvo mesto zasedla enajsterica ZSŠDI, ki je kljub nekaterini pomanjkljivostim prikazala lep in dopadljiv nogomet. Ne smemo pozabiti, da je bila sestava reprezentance ZSŠDI zelo težka, saj so njene barve zastopali igralci iz kar sedmih zamejskih društev in so mnogi med njimi skupaj prvič igrali. To se je poznalo predvsem pri uigranosti moštva, toda pod vodstvom odličnega trenerja Softiča, ki ga zamejsko, zlasti tržaško občinstvo dobro pozna, so bile razne taktične in tehnične težave premagane.
Posebne pozornosti so bili delež-1 m Korošci, ki so v Koper prišli z zelo okrnjeno ekipo (več dobrih | igralcev je namreč manjkalo za-. radi šolskih in drugih obveznosti). Kljub temu pa so pokazali zrelo igro in bi (z malo več športne sreče) lahko dosegli nekaj več kot zadnje mesto.
Na koncu naj pohvalimo še organizatorje turnirja, ki so res storili vse, da bi se udeleženci v Kopru dobro počutili in odnesli najboljše vtise. Na zaključnem kosilu, ki ga je organizator priredil za vse udeležence turnirja, je predsednik o-balne telesnokulturne skupnosti iz Kopra, Bertok, podelil spominsko plaketo vsem nastopajočim reprezentancam ter lep pokal prvouvrščeni ekipi, to je ZSŠDI. V svojem kratkem nagovoru je predsednik med drugim poudaril važnost takih srečanj, ki niso le tekmovalnega značaja, marveč tudi izraz prijateljstva, ki naj bi povezovalo mladino iz Slovenije ter ono, tudi slovensko, katero pa je usoda postavila izven meja matične domovine. Predstavnik koroških Slovencev Franci Šmid je izrazil željo, da bi bil prihodnji turnir na Koroškem, kar so vsi prisotni sprejeli z zadovoljstvom.
Pa preidimo k tekmovanju samem. V soboto sta bili na sporedu dve tekmi. Prvi sta stopili na igrišče reprezentanci ZSŠDI in Krhsà. Sledila pa je tekma med Korošci nr obalno reprezentanco.
ZSŠDI — Kraška reor. 1:0 (1:0)
Tekma je bila v glavnem enakovredna in lepe akcije so se vrstile zdaj na eni, zdaj na drugi strani.
V prvem polčasu je bila rahla terenska premoč na strani zamejcev, v drugem polčasu pa na strani Kraševcev. .Svojo premoč so zamejci izkoristili v 25. minuti prvega polčasa, z zadetkom Oskarja Rustje, ki je izkoristil >epo podajo Nanuta ter iz bližine premagal sicer dobrega nasprotnega vratarja. Po prejetem golu so se Kraševci vrgli z vsemi silami v boj, da bi izenačili, toda obramba ZSŠDI je kar dobro delovala in uspešno odbijala vse napade. Zamejci so se v glavnem posluževali protinapada in si nekajkrat ustvarili iece priložnosti ,da bj rezultat povečali. Najzrelejšo je zapravil Mauro Kralj, ki se je nekaj minut pred i-oncem po lep: podaji Ferfolje sam znašel pred vratarjem, a je njegov strel šel viso-soko čez vrata.
dve tekmi: 2. mesto.
za 3. in 4. ter 1. in
ZA TRETJE IN ČETRTO MESTO
Kraška repr. — Koroška 4:0
(2:0)
Zaradi pomanjkanja rezervnih i-gralcev se Korošci niso mogli u-spešno upirati razigranim Primorcem, kar jasno kaže končni izid tekme. Poleg tega so morali Korošci tekmo končati z desetimi i-gralci, ker se je na začetku drugega polčasa huje poškodoval njihov napadalec. Dobil je namreč močan udarec z nogo v čelo ter se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu morali napraviti osem šivov.
ZA PRVO IN DRUGO MESTO
ZSŠDI — Obalna repr. 1:0
(1:0)
Kljub močnemu soncu (tekma je bila opoldne), sta ekipi pokazali, da se upravičeno borita za prvo in drugo mesto. Začetek je pripadal zamejcem, ki so z duhovito i-gro potisnili nasprotnika v obrambo in so večkrat s točnimi streli prisilili nasprotnega vratarja k izredno težkim posegom. Svojo premoč so kronali z zadetkom v 15. minuti prvega polčasa. Po lepem
prodoru in strelu Miloša Miliča je vratar žogo odbil v kot. Izvedel ga je Rustja. Pred vrati je skočil Boril Kralj ter z glavo zatresel mrežo. Po prejetem golu se je nasprotnik vrgel v boj ter prevzel vajeti igre v svoje roke. Toda obalni igralci svoje moči niso znali izkoristiti ter je večina njihovih strelov končala visoko ali pa daleč mimo vrat. Poleg tega je reprezentanca ZSŠDI imela v vratih odličnega Plesn čarja, ki je po mnenju vseh prisotnih bil daleč najboljši vratar turnirja. Konec tekme je zopet pripadal zamejcem, ki so s protinapadi večkrat ogrozili nasprotnega vratarja, toda kljub prizadevanju napadalcev je rezultat ostal do konca nespremenjen.
Še postave nastopajočih reprezentanc.
ZSŠDI: Plesničar, Metlika, Mi-kluš, Križmančič, Race, Nanut, Mi-Tč, Rustja, B. Kralj, Ferletič, M. Kralj, Kapun, Rismondo, Ferfolja, Husu, Bezin, Verša.
KOROŠKA: Florjan Lipuš, Tomi Pristovnik, Heinz Veračnik, Janko Hribar, Feliks Pandel, Franc Dou-jak, Mirko Mak, Fortuna! Doujak, Franci Šmid, Florjan Doujak, Vinko Wieser in Karel Pristovnik.
OBALA: Omer, Antonovič, Hrva-
tin, Pribac, Zorč, Bonifacio, Pero-ša, Morato, Jeličič, žilič, Soudat, Bembič, Štefč.
KRAS: Obradovič, Terčon, Radič, Cerne, Bratuš, Fatur, Bekrič, Perčič, Maver, Čotar, čoralič, Turk, Kovačič, Ebert.
Vili Prinčič
odbojka
Na odbojkarskem turnirju za «Špacapanov memorial» v Gorici so dosegli sinoči te izide:
A SKUPINA
Slaba obramba pokopala Polet
Azzurra — Larr.-bertin	2:1
Bor — Lambertin	2:0
Bor — Azzurra	2:0
B SKUPINA	
Torriana — Mariano	2:0
Torriana — Il Pozzo	2:0
Mariano — Il Pozzo	0:2
C SKUPINA	
Dom — Turriaco	2:0
Kennedy — Turriaco	2:1
Kennedy — Dom	2:1
KOŠARKA
PRVENSTVO «PROPAGANDA»
Bor — Servolana 27:97 (15:34) SGT — Breg 74:27 (42:14)
						
KOLESARSTVO
17. ETAPA «GIRA’
£ Gualaziini na ielu glavnine prvi na etapnem cilju v Veroni
Gimondi ni utrpel na skupni lestvici nobene časovne izgube
11. Nazabal (Šp.)
12.
13.
Vandi Pujol (Šp.)
Cbaina repr. — Koroška 1:0 (1:0)
Kot smo že povedali so Korošci nastopili okrnjeni. Poleg tega so bili tudi brez vratarja. Zato jim je ZSŠDI posodila svojega rezervnega vratarja Andreja Kapuna, ki je svojo nalogo dobro opravil. Korošci
so s svojo igro prijetno presenetili	POKAL CORRENTE
ter so zlasti v drugem polčasu bili	rj p •	«	»ratll
boljši od nasprotnika. Svoje pre-	uiiJU oC VM’ V il il K U
moči pa niso znali izkoristiti ter so	,	_
zato morali zapustiti igrišče pora-j Domio — Gaja 1:1 (0:0) ženi.	| DOMIO: Furlani, Petronio, Giugo-
V nedeljo sta bili na sporedu spet vaz, Grimalda, Verani, Braico, Ber-
VERONA, 7. — Današnja etapa je bila pretežno ravninska in ni dopuščala presenečenj. Kljub temu pa je bila precej živahna in je moral Gimondi bolj varovati svoje 1. mesto na skupni lestvici, kot je bilo mogoče predvidevati.
Glavnina je prispela na cilj v veliki skupini 47 tekmovalcev in v zadnjem naletu si je Gualazzini razmeroma lahko, priboril etapno, zmago.
Lestvica 17. etape je taka:
1. Gualazzini (It.), ki je prevozil 196 km dolgo progo v 6.52’16” s p.h. 40,219 km na uro. V njegovem času so sledili:
Tinchella (It.)
H. Van Linden (Bel.)
Antonini (It.)
Moser (It.)
Van Loy (Bel.)
7.	Algeri (It.)
8.	Edwards (VB)
Quintarelli (It.)
Rossi (It.)
Parecchini (It.)
Vandi (It.)
Polidori (It.)
Merckx (Bel.)
Francioni (It.)
Gimondi (It.)
Skupna lestvica:
Gimondi
De Muynck (Bel.)
Panizza
De Vlaeminck (Bel.)
G.B. Baronchelli Moser
7.	Bertoglio
8.	De Witt(Bel.)
9.	Merckx 10. Bellini
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15. 19.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
tok, Codagnone, Stranich, Bertesina, Delezotti.
GAJA: Kante, Stranščak, Vrše, Križmančič, Dobrila, Rismondo, Bol-cich. Iztok Grgič (Egon Grgič), Zu-zich, Kalc, Branko Grgič, 12 D. Kalc.
STRELCA: v 13. min. d.p. Dobrila (Gaja), v 36. min. d.p. Grimalda (Domio).
Tudi v zadnji tekmi «Pokala Corrente» Gaji ni uspelo premagati svojega direktnega nasprotnika, ekipo Domia in za napredovanje mora čakati še na nedeljsko tekmo med Do-miom in Donatori.
Čeprav je bila glavni protagonist srečanja «burja», sta ekipi pokazali požtrvovalen nogomet, tako da je ves prvi polčas potekal v znamenju rahle premoči domačinov, saj so si u-stvarili nekaj res zrelih priložnosti, vendar je Kante vedno mojstrsko po-
segel ter ubranil tudi 11-metrovko.
Po odmoru pa so pobudo odločno prevzeli gostje in so takoj na začetku povedli s prostim strelom Do-brile, nato pa so zapravili vrsto priložnosti za podvojitev; nasprotno so domačini nepričakovano proti koncu tekme remizirali.
S tem remijem ima Gaja na lestvici 5 točk, sledi Domio s 3 točkami (s tekmo manj) ter Donatori z dvema točkama.
D. G.
TENIS
PARIZ, 7. — Italijan Panatta se je na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu uvrstil v četrtfinale: v osmini finala je izločil Jugoslovana Fra-nuloviča s 6:2, 6:2, 6:7 in 6:3. Panatta se bo v četrtfinalu srečal s Švedom Borgom.
Kontovel — POM	71:70
(31:35) — (61:61)
KONTOVEL: P. Starc (k) 17, I. Starc 18, Košuta, Zavadla! 5, Ban 12, Ukmar 6, K. Starc 10, Perini 1.
POM: F. Fontana (k), Esposito 6, Solidoro, Torazza, M. Fontana 16, Masserotto 3, Papais 14, Locci, Facchini 23, Agostinis 8.
PM: Kontovel 19:36, POM 10: 24.
PON: P. Starc, I. Starc, K. Starc, Masserotto, Papais.
SODNIKA: Polh in Policastro iz Trsta.
V	drugi tekmi povratnega kola je Kontovel po podaljšku zmagal na domačih tleh proti močni ekipi POM iz Tržiča. Tekma se je začela z lepim ritmom, kajti ekipi sta se vedno menjavali v vodstvu. Kontovel je zaigral odlično v napadu in o-brambi.
V	drugem polčasu so gostje bolj pritisnili in z visokim Papaisom povedli za nekaj točk. Domačini niso znali izenačiti, dokler ni Papais zapustil igrišča. Takrat je Kontovel izenačil. Malo pred koncem pa so Kontovelci po nerodnosti izgubili nekaj žog in POM je povedel. Vsi so mislili, da bodo Tržičani zmagali. A nekaj sekund pred koncem so «beli» nadoknadili zamujeno z A. Zava-dlalom. Seveda so gostje trdili, da se je tekma končala pred osebno napako. Sodnika pa sta bila prepričana obratno in dala Kontovelcem možnost, da mečejo dva prosta meta. Zaradi tega pa je na igrišču prišlo do nešportnih dogodkov, kajti gostje so začeli kričati in so tudi nešportno vrgli kronometer na tla. Ko so se vsi pomirili, pa je Zavadlal metal in zadel koš. Tako so Kontovelci težko, a zasluženo premagali POM, ki spada med močnejše ekipe tega prvenstva.
Igko
Grado — Polet 73:61 (35:32)
GRADO: Tognon 17, Paliaga, Zu-liani 6, Anut 6, Medeot 28, Bean 16.
POLET: Daneu 2, Jugovič, Rudi Tavčar 4, Edi Tavčar 16, Valter Sosič, Milko Vitez 9, Loris Tavčar, Dolenc, Boris Vitez 30.
PM: Grado 5:22, Polet 7:16.
PON: Jugovič, Milko Vitez (Polet), Anut (Grado).
SODNIKA: Sopracase in Scuz iz Tržiča.
Tudi tokrat so poletovci pokazali zelo slabo igro v je stala nepotreben poraz na tujem proti Gradu. Še enkrat se je tako pojavila hiba openske peterke, zaradi katere je že zgubila nekatera važna srečanja. Sicer lahko iščemo vzrok za poraz tudi v močnem vetru, ki je pihal nad igriščem med vso tekmo in je tako strl edino moč poletovcev, to je met iz daljine. Zaradi tega «oranžni» niso mogli najti načina, kako napadati nasprotnikovo cono (to predvsem v drugem polčasu), medtem ko so v obrambi dopu ščali domačinom, da nemoteno mečejo na koš. Za edino pozitivno stran tega srečanja je tokrat poskrbel mla-
di Boris Vitez, ki je zopet zelo dobro igral in je bil edini, ki je spravljal v mesne težave nasprotnikovo obrambo.
Lopa
ATLETIKA
Romunke najboljše
Ob zelo slabem vremenu je v Pescari Romunija premagala ženski atletski vrsti Italije in druge reprezentance Poljske.
Slabo vreme je oškodovalo vse z izjemo sprinterk, ki so ob premočnem vetru dosegle zelo dobre rezultate. Rita Bottiglieri je tako pretekla 200 m v 23”1, kar bi bil nov državni rekord, Ileana Ongar pa je rekord na 100 m ovire s časom 13”3 izenačila. Tudi njej je seveda pomagal veter. Romunka Spinu je skočila v daljino 6,60 m z izdatno pomočjo vetra.
Nesporen je od boljših rezultatov samo dosežek 64,54 m v metu diska, ki ga je dosegla Romunka Argentina Meniš.
KONČNI IZIDI
Romunija - Italija	83:52
Poljska - Italija	76:59
Romunija - Poljska	72:63
V Milanu se bo danes začelo srečanje istih držav v moški konkurenci.
Doseženi rezultati niso zadovoljili tekmovalcev
Trije deseterobojci iz Ljubljane in Maribora so odšli iz Trste nezadovoljni. Prišli so, da bi dosegli rezultate, ki bi dva od njih postavili v državno reprezentanco za balkanske igre. Državni prvak Bojan Stru-ger ima v glavnem zagotovljen nastop v Celju, Ljubljančan Lampič pa te gotovosti ni dosegel samo zaradi burje, ki mu je v prvem dnevu pobrala v tekih na 100 m in 400 m približno 200 točk, v drugem dnevu je zaradi bolečine v komolcu zelo slabo metal tudi kopje.
Na Kolonji je v soboto burja pihala silovito, vendar tudi neredno. Prvi dve skupini sta na 100 m dosegli nekoliko boljše čase kot bi jih sicer, zadnja — daleč najboljša — pa je tekla gotovo pol sekunde počasneje. Tržačan Marion, ki bi dosegel najmanj 11”! je tekel 11”5, Lampič pa samo 11”7. Dober končni rezultat je tako splaval po vodi že v pni napogi. Na 400 m sta imela Marion in Lampič le nekaj sreče in sta burjo občutila v manjši meri, Strugerja in druge pa je močan sunek skoraj ustavil in jim pobral od 3 do 4 sekunde.
Med drugim dnevom je bil veter na občinskem stadionu šibkejši, oviral pa je še vedno kopje in tek na 110 m čez ovire, pri skakanju s palico pa je večkrat spravljal atlete izven pravega ritma.
Končno zmago je osvojil Rossi, ki je bil od vseh tudi najboljši. Stru-
ger je v drugem dnevu prevzel 2. mesto in ga v zadnji panogi krčevito branil proti Marionu, ki je s silovitim finišem na 1500 m zgrešil svoj namen za eno samo točko. Lampič, zaradi poškodbe pri metu kopja, kljub odličnemu teku na 1500 m, ni mogel poseči v borbo in je bil v končni razvrstitvi četrti.
Član Adrie Ruzzier je bil med prvim dnevom deležen «vetrovnega» darila na 100 m, skoraj ustavilo pa ga je na 400 m. Med drugim dnevom je na zadovoljivi višini tekmoval samo v metu kopja. Rezultat 4457 točk v glavnem odraža njegovo trenutno vrednost,
IZIDI
1.	Rossi (Padova) 6.568 točk (H"4 -6,66 - 12,01 - 193 - 56”7 - 16”9 -35,32 - 4,20 - 45,11 - 4,50”4)
2.	Struger (Maribor) 6.409 točk (11”6 - 6,81 - 11,88 - 180 - 57”9 -16”4 - 39,76 - 3,90 - 47,42 - 4’57”5)
3.	Marion (CUS Trst) 6.408 točk 11”5 - 6,84 - 11,23 - 51”1 - 15”6 -36,10 - 3,20 - 41,43 - 4’43”6)
4.	Lampič (Olimpija LJ) 6.274 točk (11”7 - 6,40 - 11,71 - 170 - 51”3 -16”4 - 35,86 - 3,60 - 36,16 - 4’32”)
8. Ruzzier (Adria) 4.457 točk.
Drugi Mariborčan, Javoršek, ki je pred skokom s palico le malo zaostajal za Lampičem se je pri palici resneje poškodoval. Pri doskoku je z vso težo padel s petami na oster železni rob in dobil močan in hudo boleč udarec.	k. b.
1,1.......inmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinminiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii,ii,iiim,ii.ii..i,.,...n
V OKVIRU TRADICIONALNE VINSKE RAZSTAVE
V Zgoniku kljub slabemu vremenu več privlačnih športnih nastopov
Zmaga Sloge (ženske) in Krasa (moški) v odbojki • Veliko zanimanje za rusko kegljanje - S. Milič in N. Lazar zmagovalca balinarskega turnirja
94.34’30” po 16” 37” 54” 59”
ros”
1’06”
ne”
1’23”
2’45”
2’54”
2’59”
3’21”
Ob priliki občinske razstave vin v Zgoniku je ŠK Kras priredil športna tekmovanja v ženski in moški odbojki, v balinanju in ruskem kegljanju. Ti turnirji niso veljali za tra-obrambi, ki ^ , dicionahri «Kraški pokal», to elitno noraz na tuiem tekmovanje bo konec meseca avgusta letos, ko društvo praznuje 15-letnico svoje ustanovitve. Čeprav niso bili predvsem v soboto, popoldne vremenski pogoji ravno najboljši, saj je nagajiv veter motil odbojkarje, pa so vsa tekmovanja dobro uspela in pritegnila pozornost števOnega občinstva in tekmovalcev samih.
ODBOJKA
ŽENSKE
Sloga — Kontovel 2:1 (10:15, 15:2, 15:2)
SLOGA: Pečar, čuk, Križmančič, Danieli, M. in S. Grgič.
KONTOVEL: Ban, Danieli, Rupel, Semec, Štoka, černjava in Emili SODNIKI: Fulizio, Ruggieri in Marcon.
V prvem setu sta obe šesterki pokazali borbeno igro in smo lahko videli tudi nekaj lepih kombinacij pod mrežo, delno zmago pa so si zagotovile podjetnejše Kontovelke. V drugem setu pa je Kontovel, ki se ni mogel privaditi na burjo, povsem popustil in slogašice so se tako opogumile in odločno prevzele vajeti v svoje roke. Ista slika se je nato ponovila tud; v odločilnem setu, tako da je Kontovel v dveh nizih zbral le 4 točke. Dekleta Sloge so tako slavila zasluženo zmago in prejela plaketo zgoniške občine, Kontovel pa je prejel v dar plaketo Krasa.
MOŠKI
Kras — Bled 3:2 (8:15, 15:6, 13:15, 15:9, 15:7)
KRAS:	živec, Marušič, Budin,
Vesnaver, B., L. in R. Milič.
BLED: Kapus, Torkar, Udrih, Rešek, Veskovič in Ferjan.
SODNIKI: Ruggieri, Fulizio in Marcon.
Kljub slabim pogojem za igro sta občasno obe šesterki pokazali vr-
hunsko odbojko, ki je navdušila gledalce. Tako gostje z Bleda, ki so letos osvojili prestižno tretje mesto v drugi zvezni ligi, kot domači Kras so nastopili v okrnjenih postavah, tako da to ni veliko vplivalo na rentabilnost obeh šesterk. Krašovci so tokrat 'zaigrali požrtvovalno in srčno, ' gostje pa' so' morda inalò preveč podcenjevali domačine in niso bili dovolj prizadevni, da bi prevladali nad dobro razpoloženo šesterko Krasa. Vendar pa moramo upoštevati, da je veter odigraval vidno vlogo na igrišču in od vožnje utrujeni Blejčani imajo tehtna opravičila za ta poprečen nastop, ki je po drugi strani prinesel Krasu prestižno zmago.
Bled je le v prvem setu pokazal vse svoje znanje in je s homogeno igro v igrišču in s prodornim napadom z relativno lahkoto strl odpor domačinov. Od drugega seta dalje pa se je «menjala muzika», saj so Krašovci z veliko požrtvovalnostjo pri prestrezanju nasprotnikovih napadov in v pripravljalni fazi svoje ofenzive gladko prevladali nad abuličnim nasprotnikom. Le tretji niz je pripadel Bledu, ki je po izdatnem vodstvu Krasa vse do 12:9 bil v zaključni fazi prisebnejši. V četrtem in petem setu pa so «belo-rdeči» imeli izrazito premoč in njihova končna zmaga ni bila nikoli v dvomu.
Zmagovita šesterka Krasa je prejela pokal Primorskega dnevnika, e-Wpi Bleda pa so podelili plaketo zgoniške občine.
* * *
Nedeljsko člansko tekmovanje v balinanju je privabilo na balinarski stezi enajst dvojic, ki so se po izločilnem sistemu potegovale za končno zmago. Prvo mesto je zasluženo osvojila dvojica S. Milič in N. Lazar, ki je finalno srečanje odločila v svo-jo korist s 13:7. Najbolj napeto in izenačeno pa je bilo polfinalno srečanje med končnim zmagovalcem in parom S. Milič in J. Simoneta. Slednja dvojica je namreč že izdatno
vodila, v zadnjih par metih pa bila mlajša dvojica boljša in zmagala s tesnim izidom 13:11. IZIDI
V. Milič in V. Kobal -
L. Milič in A. Milič Colja in Doljak —	13: 3
D. Milič in B. Simoneta Pieri in B. Milič —	13: 1
S. Furlan in Fabjan S. Milič in J. Simoneta —	13:11
Budin in Dell’Anno Lazar in S. Milič —	13: 4
V. Milič in Kobal I. Doljak in Antonič —	13: 0
M. Doljak in Colja M. Furlan in Rebula —	13: 5
Pieri in B. Milič Lazar in S. Milič —	13:11
S. Milič in J. Simoneta M. Furlan in Rebula —	13:11
I. Doljak in Antonič S. Milič in Simoneta —	13: 9
I. Doljak in Antonič Lazar in S. Milič —	13: 5
M. Furlan in Rebula	13: 7
LESTVICA
1.	Stanko Milič in Nino Lazar
2.	Mirko Furlan in Ladi Rebula
3.	Stano Milič in Josip Simoneta Vse tri prvouvrščene dvojice so
prejele praktične nagrade, zmagovitemu paru pa so podelili kolajni zgoniške občine.
* * *
Tekmovanje v ruskem kegljanju za posameznike je nad pričakovanji vzbudilo izredno zanimanje, saj se je prijavilo kar 41 tekmovalcev. Vsakdo je imel na razpolago po pet metov «na polno» in na podlagi skupnega števila podrtih kegljev so izdelali končno lestvico. Najboljši je bil mladi študent Zdravko Skupek, ki je zbral kar 36 točk in slavil gladko in zasluženo zmago. Na drugo mesto se je po dodatnem metu uvrstil Mirko Furlan s 33 točkami, tretji pa je b:l komaj 5-letni Ervin Doljak, ki je zbral prav tako 33 točk. Vsi trije so prejeli praktične nagrade, zmagovalec pa je prejel še kolajno zgoniške občine.
—bs—
3
67.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
V noči na 19. september pa so četniki zaradi izdaje nenaklonjenega domačina napadli pri Harijah zaščitnico 2. čete, ko se je vračala iz Harij proti Tominjam z zaplenjeno opremo. V napadu je bil hudo ranjen vodnik Milivoj stimac, laže pa politdelegat Jože Mazgec, padel pa je terenski aktivist Viktor Bubnič in Zajelšja, ki je spremljal četo. Borci so sicer napadalce pregnali in ranjenca rešili, niso pa v temi ugotovili, da je Bubnič padel, zato je njegovo truplo ostalo tam.
NEUSPEL ČETNIŠKI PR ITISK PROTI BRKINOM
Po 20. septembru je četniški pritisk proti Brkinom hitro naraščal, že 21. septembra si je četniški odred, ki ga je vodil znani Mihajlovičev vojvoda Dobrivoj Jevdje-vič, uredil postojanko na premskem gradu, hkrati pa se je del te enote za nekaj dni naselil v Šembijah. Z zasedbo Položajev na obeh straneh proge št. Peter - Reka so četnik: nameravali po nemških načrtih zavarovati progo in hkrati skupaj z Nemci in domobranci presekati oskrbovalne zve-2e (prevoze materiala med Brkini in Notranjsko) z za-
sedami in patruljami na prehodih čez železnico pri Kilov-čah, Merečah in drugod, loviti kurirje, obveščevalce in politične aktiviste ter napadati manjše partizanske patrulje m enote. Njihovo prodiranje proti Brkinom pa je težilo tudi za tem, da bi odvrnilo ljudstvo od OF in NOB. Prvi večji pohod so četniki organizirali 22. septembra, ko je njihova kolona kakšnih 150 bradatih mož — vdrla v Celje. Jam so aretirali dve ženski in intendanta snežniškega o-kraja. Istega dne je patrulja 3. čete SNVZ iz Ilirske Bistrice ujela na cesti v bližini Ribnice voznika KIVP. Dne 25. septembra pa je padel četnikom v roke vodja opazovalne točke KIVP. Odpeljali so ga v Ilirsko Bistrico in ga izročili Nemcem.
Proti grozeči četniški nevarnosti so energično, vendar v začetku ne najbolj uspešno, ukrepali vsi vojaški in politični forumi južnoprimorskega okrožja v Brkinih. Štab 4. bataljona je s svojo 2. in 4. četo okrepil zavarovanje proti Premu in Ilir ski Bistrici s patr'ujami in zasedami. Poveljstvo 2. čete je bilo že 21. septembra obveščeno, da bodo četniki, če jim bodo Nemci pomagali, vdrli na Progarje in aretirali «terence in komuniste». Zato je poslalo v noči na 22. september patruljo 5 borcev s Pregarja proti Čeljam in Brcem. Patrulja pa je zašla blizu Gržo-novega mlina v dolini Posrtvice v četniško zasedo in ta jo je napadla ter hudo ranila njenega vodjo, desetarja Amona Batista. * Preostali del čete — razen 6 borcev in 2 minerjev, ki so šli v napad na progo k Ilirski Bistrici — je zasedel obrambne položaje na koti 647, severno od Pregarja, ob poti proti Preložam, vendar do boja ni prišlo, ker četniki niso nadaljevali pohoda iz Čelj proti Pre-garju. Četna minerska sabotažna skupina pa je pod vodstvom vodnika Franca Juriševiča 23. septembra okoli 8. ure z 10 kg razstreliva uničila pri Mali Bukovici 75 metrov proge Št. Peter - Reka. čakali so sicer na vlak, ven
dar jih je odkrila sovražna patrulja, zato so bili primorani mine takoj sprožiti. Akcija je prekinila promet za 48 ur.
Medtem je proti četnikom energično in hitro, vendar ne dovolj preudarno ukrepal oddelek za zaščito naroda (OZNA)** pri okrožnem narodnoosvobodilnem odboru za Južno Primorsko. Predvsem bi bil rad ujel in izročil ljudskemu sodišču, v skrajnem primeru pa likvidiral, četniš-kega vodnika po Brkinih Alberta Konestaba, ki je bil dotlej najpomembnejši domači sodelavec četnikov na tem območju, zato ga je bilo treba onemogočiti.
* V četniškem napadu na patruljo 2. čete hudo ranjeni desea«" Anton Batista se pretresljivega dogodka spominja takole:
«Zvečer 21. septembra me je poslal komandir Ivan Pezdirc s še dvema tovarišema iz taborišča pod Pregarjem proti čeljam in Brcem. Na Brceh smo se oglasili pri Jožetu Kovačiču - štalonu, da bi kaj zvedeli o premikih sovražnikov. .. Ko se je že zdanilo, smo se po gozdu vračali proti čeljam in taborišču. Okoli 7. ure smo z levega grebena Posrtvice — zahodno od kote 537 — opazili, da četniki na nasprotnem grebenu hitijo od Tominj proti Portvici v strelski vrsti. Zato smo zavili nekoliko niže, prepričani, da nas četniki niso opazili. Ko smo bili kakšnih 150 m od Gržonovega mlina, sem se v hrastovem gozdičku usedel, da bi napisal poročilo četnemu komandirju o navzočnosti sovražnika. Tedaj sta me zadela dva strela iz rafala sovražnikove strojnice — eden mi je zbil oko, drugi pa prestrelil prsi tik pod srcem, čeprav sta bili obe rani smrtno nevarni, nisem izgubil zavesti, marveč sem se začel umikati čez Postrvico proti Pregarju. Oba moja spremljevalca, bivša mornarja NDH sta pobegnila. Po dolgem
in mučnem plezanju mi je med močnim krvavenjem uspe-PvrV1., - Garžonu. Pokojni Jože Urh mi je povedal, da so četniki blizu, in mi pokazal, kam naj se skrijem. Z
^nr\m0Cmi S6m S-e vIe8el v gozdiček na desni strani potojca ija so me prišle obnemoglega reševat pregarske mladinke Marija Bubnič-Tišlerjeva, Dragica Bubnič - Firc-kova m Lovrenca Konestabo - Valinova, potem ko jih je obvestila Ivanka Dekleva - čipinarjeva s Posrtvice. Ko so me opazile vsega krvavega in z zbitim očesom, jih je ob-
r^ligrOZaD D1obro se spominjam, da je tedaj Marija Bubnič rekla. «Pogej ga, kakšen je!» Dragica Bubnič pa jo je avrnila: «Ne bodi nora in ne straši ga!». Čeprav so bile Diizadevne in vestne, mi pregarske mladinke niso mogle dovolj pomagati. Vendar so mi izmile rano na glavi in na prsih ter me z edinim povojem obvezale. Medtem pa je ml obveščen tudi moj komandir Ivan Pezdirc. Takoj e ™«ifnkae ^ -<?VelT'a bor“ma in nekaj domačini. Sestavili so V-bnovn h--a ln,me. ?dnesh na Progarje ter me odložili pred n v*	da-bl P°Pravili nosila. Prav tedaj pa se je
Jav™arŠeT»Čete po P°moti spopadla s patruljo oolSSTn VDm BD°rCi 50 PriJ'e,i *a orožje in tekli na ml tJ	dir .Pezdirc Pa je zavpil; «Primite za no-
'1 a, Tončka ne pustimo, čeprav vsi pademo!»
u:i ' " , ° 50 ™e,. Prinesli v bolnišnico v šmagorju, sem
Mišo iek°rekel-Z1 wenjSkÌh m°Či- Dr' Magomed'Gadžijev -f!r J v e, ’ Vceral smo pokopali enega, jutri bomo
nrimpfr’ Veiildar se.n? Preživel ! Dne 13. novembra so me
notranjim in zunanjim sovražnikom.	™
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.______
letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400 — din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	8. junija 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000
Firičnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice m sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda IVA 12% Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odaovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska jT ^1 ZTT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Nasilje med ve Ulito kampanjo: demokristjani na zatožni klopi
Glavna značilnost volilne kampanje v zadnjem tednu je val nasilja, ki je zajel državo in ki, kot kaže, ne bo upadel vsaj do 20. junija. Po podlem fašističnem izpadu v lacijskem mestecu Sez-ze Romano, kjer je provokacija imela izrazit šKvadristični pečat, se je požar znova razplamtel na Trgu Venezia v Rimu, kjer so se spoprijeli in surovo obračunavali s samokresi in železnimi drogovi, misovci in pripadniki iz-venparlamentarnih skrajnolevičar-skih strank. Kdo je prižgal za-žigalno • vrvico na Trgu Venezia? Kdo je sprožil -prvi strel? Kdo je vrgel prvi kamen ali molotovko? Odgovori na ta vprašanja so različni, odvisno pač, če nanje odgovarjajo policijski funkcionarji, misovci ali pripadniki skupine «demokrazia proletaria». Morda pa je vprašanje, katera od treh je pravilna verzija, postranskega pomena, bistveno je, zakaj policija ni posegla, da bi preprečila spopade, zakaj ni postavila skupine agentov med nasprotni skupini, zakaj ni zaplenila orožja nasilnežem in končno, zakaj so karabinjerji dopustili, da so fašisti napadli mlade levičarje skupaj z njimi? To so vprašanja, ki si jih postavlja javno mnenje in ki so odjeknila v vsedržavnih listih; kar manjka je zaenkrat prepričljiv odgovor pristojnih državnih organov.
IL GIORNO
Ko je buo pred nekaj meseci očitno — piše s tem v zvezi milanski IL GIORNO — da bo treba predčasno razpustiti parlament, so vse politične sile, kljub ostri polemiki, ki jih je razdvajala, pozvale k mirni, demokratični in civilni volilni kampanji; vsi so poudarjali, da je nujno preprečiti nasilne izpade s preventivno ali pa z represivno akcijo. Ta poziv je bolj aktualen danes kot pa tedaj. Da se razumemo, nihče ni pričakoval, da bo volilna kampanja le miren razgovor: spor med strankami se zaostruje in povzroča rane, ki jih bomo po 20. juniju le S ' težavo izle-gjli. Vendar pa je to bilo predvideno in skoraj neizbežno zlo, upali pa smo, da se bomo izognili nasilju in političnemu terorizmu, ki sta dosegla višek v umoru misovskega svetovalca in izvenparlamentarnega levičarja v Milanu, v uboju komunističnega študenta v Sezzeju, v spopadih na Trgu Venezia v Rimu in končno v izgredih v Milanu, kjer je peklenski stroj eksplodiral pred stanovanjem nekega misovca in kjer so napadli z molotovkami policijske agente ,ki so skušali rešiti misovce iz obroča političnih nasprotnikov.
Trideset let po proglasitvi republike — nadaljuje milanski list — ljudstvo noče sprejeti fašizma, niti tistega, ki se skriva za krinko zmernosti. Nasilje na trgih in ulicah, napadi na demokrate, celo parlamentarec, ki strelja med zborovanjem kot vidimo le v slabih kavbojskih filmih:	ustava
prepoveduje oživljanje fašizma v kakršni koli obliki, navzlic temu pa se je ta gnezdil v naši državi. Res je, da je včasih težko z zakonom preganjati fašiste, ki oblečejo dvoredno suknjo, tudi ker niso onesnažili samo MSI, pač pa še druge stranke, teh težav pa ni, ko gre za nasilneže. In čeprav gre silam javne varnosti veliko priznanje za doslej opravljeno delo, moramo obenem tudi poudariti, da v Sezzeju in na Trgu Venezia, niso posegle pravočasno in s potrebno učinkovitostjo.
l’Unità
Veliko ostrejše je v svojem komentarju komunistično glasilo L'UNITA', ki že uvodoma ugotavlja, da je krščanska demokracija, ki zahteva jamstva od drugih, v tridesetih letih oblasti znala zajamčiti Italiji le kaos. To je posledica njenega načina vladanja osnovanega na diskriminacijah, klientelizmu in polastitvi javnih sredstev, kar je botrovalo znatni degeneraciji v državi. E-den od glavnih vzrokov postopnega propadanja je brez dvoma nezaslišano popuščanje prevratniškim silam, ki so onesnažile državna .telesa: v zadnjih letih je bilo takih dogodkov nič koliko in zadevajo tako politično kot gospodarsko področje, zaradi česar naj ne preseneča dejstvo, da so se klice bolezni trdno zakoreninile v državnem telesu, da so doživeli tak razmah ne le špekulacija in klientelizem, pač pa nasilje kriminal in prevratništvo. In še sreča, da so demokratične organizacije, sindikati in napredne politične stranke uspele vsaj delno zajeziti povodenj.
Provokacije zadnjih dni pa — nadaljuje časnik — dokazujejo, kako nered lahko še vselej bogato obrodi. Čeprav so misovski pretepači odkrito napovedali napad na Sezze, so pristojni organi dopustili, da je Saccuccj nemoteno strahoval po lacijskem me-
stu, za vodjo pa mu je bil agent obveščevalne službe SID. Poslanec je nato za nekaj ur utekel, a ko se je pripeljal do mejnega prehoda v Chiassu, ali ni bilo dovolj očitno da beži, da bi ga lahko pri priči aretirali? Ali je to krivda raztresenega policista? Ali je mogoče, da številne in u-činkovite (če hočejo) italijanske policije, ne morejo nadzorovati nekega Saccuccija? Kljub temu pa je poslanec nemoteno izginil. Ali ve preveč o resničnem ozadju Borghesejevega spodletelega udara? Ve preveč o dejavnosti SID? Oblasti so doslej ravnale tako presenetljivo, da so vprašanja dramatično aktualna in zaskrbljujoča.
Prav tako zaskrbljujoče nerazumljivo je bilo tudi ravnanje policije ob petkovih spopadih na Trgu Venezia v Rimu. Streljanje se je vnelo pod prefekturo in karabinjersko postajo; misovcev je bilo le nekaj desetin, in prav toliko je bilo levičarskih izven-parlamentarcev ; obe demonstraciji sta bili uradno najavljeni. In kljub temu policija ni znala preprečiti spopada? Kakšen je bil resnični potek dogodkov? Doslej ni bila nobena uradna verzija prepričljiva. Kako naj torej ne mislimo, da je bila raztresenost javnih sil namerna?
Očitno je — nadaljuje komunistično glasilo — da določene sile nočejo, da bi tako pomembna volilna kampanja potekala v vzdušju demokratičnega soočanja. Vzroki sedanjega položaja segajo tja v prva povojna leta, obenem pa so tudi zelo blizu nas: dan za dnem senator Fanfani, predsednik krščanske demokracije grozi z govorniških odrov. O-brača se na desničarsko usmerjene volivce, vendar ne, da bi jih iztrgal iz dušečega objema MSI (kar bi bilo po svoje tudi hvalevredno delo) pač pa, da bi jih prepričal, da nudi KD zadostno jamstvo za reakcionarno in protikomunistično politiko. Milijoni antifašistov in demokratov, ki so doslej vohli za KD, naj to upoštevajo.
če je tak okvir — zaključuje časnik — je budnost vseh demokratičnih sil še toliko bolj nujna. Do volitev, ki morajo biti odločilen korak naprej na poti demokratizacije države in premostitve osnovnih vzrokov krize, manjkata samo dva tedna. Kdor bi hotel po dosedanji poti naprej, in teh ni malo, pa bo skušal pre prečiti prav ta odločilni korak. In vodo na njihov mlin nosijo vsi tisti, ki nasedajo provokacijam, ki se spuščajo ali celo povzročajo pretepe.
Še bolj kategorično je socialistično glasilo AVANTI, p0 katerem, je provokacijo na Trgu Venezia mogoče na kratko ponazoriti na sledeč način: misovci so na vsak način hoteli imeti smrtno žrtev v svojih vrstah, da bi odtehtali umor komunističnega študenta v Sezzeju; marsikdo bi jim rad šel v tem na roko in jim priskrbel več kot enega mrliča; na trgu ni bilo nikogar, ki bi hotel to preprečiti. Na srečo ni spopad zahteval človeških življenj in zato se moramo zahvaliti božji previdnosti, saj se nikakor ne gre zahvaljevati policiji in karabinjerjem, ki so bili dejansko le za notarja in so vestno beležili število najdenih tulcev, železnih drogov, molotovk in kamenja ter škode, ki so jo neredi povzročili. Kot če bi demonstranti lahko kar naenkrat pričarali orožje in ga ne bi imeli že prej v žepu. Prišlo je do absurda, da po silovitem oboroženem spopadu vpričo policije, ni bil aretiran nihče.
Možni sta — nadaljuje časnik
—	le dve domnevi: ali je policija neučinkovita, ali pa je bila raztresenost namerna. Ko minister Cossiga poziva k zmernosti in prizanesljivosti, češ da je treba policijo preosnovati in ji o-mogočiti, da bo opravljala svojo dolžnost v boljših pogojih, pozablja, da so bili v povojnih 30 letih notranji ministri izključno demokristjani. Zato, še prej kot pravica je naša dolžnost kritizirati policijo, ko greši in ni dvoma, da je v Sezzeju, na Trgu Venezia in v Chiassu grešila. Kritika je upravičena pa le, če gre samo za neučinkovitost, drugačna mora biti sodba in obsodba, če gre za namerno provokacijo. In ta ni izključena, saj kaže, da je vse, kar se dogaja v tem predvolilnem obdobju, načrtno pripravljeno, da bi oživela teorija nasprotujočih si ekstremizmov ter lik krščanske demokracije — kot poudarja senator Fanfani — kot edine stranke reda.
Ali gre samo za natolcevanje
—	se sprašuje list — samo za zlonamerno podtikanje? KD ima mož nost, da nam dokaže, kako se motimo: v prihodnje naj prepreči incidente, naj jih predvidi in naj onesposobi vse provokatorje. Če tega ni sposobna, naj pošteno prizna, da je v tridesetih letih vladanja privedla državo na rob bankrota.
OD PREISKOVALNEGA SODNIKA JE ZAHTEVAL, NAJ PREDA AKTE V NADALJNJI POSTOPEK
Za javnega tožilca sta gen. Maletti in La Bruna pomagala fašističnim prevratnikom pri begu v tujino
Z zahtevo javnega tožilca je znova legla na obveščevalno službo SID mračna senca ■ Dr. Lombardi je še zahteva! obtožbo za Eiannettinija, medtem ko je predlagal oprostitev za poslanca MSI Rautija
CATANZARO, 7. — Na italijansko obveščevalno službo SID je zopet legla mračna senca, dvom v njegovo demokratično iskrenost in zvestobo ustavi, kar jo logična posledica dolge vrste nepojasnjenih dogodkov, v katere je bila služba vpletena od leta 1969 dalje: catan-zarski namestnik državnega pravdni-ka dr. Mariano Lombardi, ki je skupaj s sodnikom dr. Migliacciom «podedoval» dodatno preiskavo o pokolu na Trgu Fontana v Milanu, je danes izročil preiskovalnemu sodni-ku svoje zaključke, v katerih zahteva med drugim, naj formalno obtoži častnika SID Malettija in La Bruno dajanja podpore fašistom ter naj preda akte sodišču / nadaljnji postopek. Obenem je dr. lombardi zahteval od sodnika, naj pošlje pred sodišče časnikarja Guida Giannet-tinija, b:všega občinskega svetovalca MSI iz Padove Massimigliana Fac-chinija .industrijca Pietra Loredana, Claudia Muttija, Stefana Serpierija in podčastnika obveščevalne službe Gaetana Tanzillija, medtem ko je zahteval oprostitev za misovskega poslanca Pina Rautija, Giovannija Bionda, Antonia Massarija in Maria Esposi ta.
Gen. GianadeKo Maletti in stotnik Antonio La Bruna sta po mnenju javnega tožilca skupno z Giannetti-nijem skušala organizirati beg fašističnega založnika Giovannija Venture iz kaznilnice v Monzi, kjer je bil zaprt. Kot izhaja iz spomenice, ki jo je založnik poslal sodnikom, naj bi mu Giannettini v imenu obveščevalne službe izročil steklenici z uspavalnim sredstvom in ključe celice ter mu dal navodila za beg. V začetku je Ventura pristal na beg, pozneje pa se je premislil, ker se je zbal, da bi se ga pajdaši radi znebili za vselej. Stekleničici in ključ je zato zaupal sestri, ki jih je pred nedavnim izročila ca-tanzarskim preiskovalcem.
Častnika sta nadalje obtožena, da sta priskrbela [»narejen potni list fašistu Marcu Pczzanu, k; je skupaj z, Giannettinijem, Fredo in Venturo obtožen pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana. Prevratnika naj bi SID dalj časa skrival, dokler mu ni končno omogočil beg v Španijo.
Zaključki javnega tožilca so zelo obsežen dokument 470 tipkanih strani, v katerih je dr. Lombardi razčlenil vse plati preiskave. Očitno je tudi, da svojih zahtev ni osnoval le na izpovedih in spomenicah fašistov, ki so v zadnjem času «zrasle» kot gobe po dežju, kljub temu pa se postavlja vprašanje, zakaj tolikšna zagnanost proti Malettiju in La Bruni. General Maletti, ki je dalj časa vodil obrambni oddelek D obveščevalne službe, in njegov pomočnik La Bruna sta brez dvoma dvoumna lika, ki ju je težko pravilno oceniti: po eni strani sta podprla fašiste (La Bruna je v imenu SID redno nosil Giannettiniju plačo v Pariz) skušala sta organizirati beg Venture iz zapora, po drugi pa sta razkrinkala tako imenovani «beli golpe» Edgarda Sogna, organizacijo Vetrov-nice in skupino obveščevalne službe, ki je podprla, ali vsaj namenoma prezrla Borghesejev poskus državnega udara. Zakaj se fašisti, katerim sta pomagala, v zadnjem
času kar kosajo v pisanju spomenic, proti njima? Mar, da bi vzbudili v sodnikih dvom v njuno verodostojnost kot priči proti golpistom?
To seveda še ne pomeni, da sta Maletti in La Bruna brez krivde. Morda gre, kot domnevajo nekateri, za častnika, ki sta dalj časa koketirala s fašisti in ki sta nato skočila z njunega voza, ko sta uvidela, da so njihove pobude obsojene na neuspeh, orda pa za poštena častnika, ki sta se poslužila nenavadnih sredstev, da bi razkrila zarotnike. Ta dvom, ta dvoumnost sta značilna za delovanje obveščevalne službe v zadnjih sedmih ali osmih letih, dvomi, ki mečejo temno senco na telo zadolženo za državno varnost in ki bi jih bilo nujno razjasniti.
A vrnimo se k zaključkom javnega tožilca. Kot rečeno je dr. Lombardi naprtil fašističnemu časnikarju Giannettiniju soodgovornost za organizacijo pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana in ga postavil
na isto raven kot Fredo in Venturo .Poleg tega pa ga dolži še organizacije vrste drugih terorističnih izpadov: od atentatov na vlake v poletju 196C. leta do atentata na državni pravdništvi pri rimskem in milanskem sodišču. Istih kaznivih dejanj je obtožen Marco Pozzan, medtem ko so ostali obtoženi manj pomembnih prekrškov.
Končno je dr. Lombardi še mnenja, da gre misovskega poslanca Pina Rautija oprostiti že med preiskovalnim postopkom, ker da ni zagrešil pripisanih mu kaznivih dejanj. Tožilec posveča parlamentarcu, ki je bil med ustanovitelji razpuščenega gibanja «ordine nuovo», zelo obsežno poglavje svojega dokumenta ter zelo podrobno preučuje zlasti tako imenovano «Finnerjevo poročilo». Gre za članek britanskega časnikarja Lesliea Finnerja, ki je bil objavljen v britanskem listu «Observer» 6. decembra 1969 in po katerem je neki «gospod P» skušal
izvesti državni udar v Italiji ob sodelovanju z grškimi polkovniki. Skrivnostnega prevratnika je marsikdo istovetil z Rautijem in catan-"arski sodnik je s tem v zvezi prosil grško sodstvo, naj v njegovem i-menu zasliši vrsto prič. Izkazalo pa naj bi se, da so indici proti poslancu prekrhki, da bi na njih osnovali obtožnico.
Zaključki javnega tožilca bodo sedaj za mest j dni na razpolago branilcem, da pripravijo morebitne pro-tizahteve, ki jih bo moral preiskovalni sodnik oceniti in nato v teku tridesetih dni izdati sodni ukaz in obtožnico. Zaradi tega je očitno, da bosta Freda iin Ventura, katerima rok preventivnega zapora poteče 28. avgusta, izpuščena na svobodo preden se bo začel proces zaradi pokola v Kmečki banki, šest let in pol po podlem atentatu bosta tako domnevna krivca že svobodna, ne da bi se bil medtem zaključil en sam proces.
S HRANO SE HOČEJO SAMOSTOJNO PRESKRBLJATI
Prebivalstvo razdejanih območij išče razumevanja, ne pomilovanja
Iz protesta so zavrnili volilna potrdila - Kako se je mati žrtvovala za otroka - Izviren magnetofonski posnetek - Število žrtev narastlo na 966
VIDEM, 7. — Ko so danes dopoldne redarji obiskali prebivalce vasi Lombaj, Zaločil (Rucchin) in Scaler v občini Grmak na območju Čen-te (ki jo je potres z dne 6. maja hudo prizadel), da bi jim izročili volilna potrdila, so jim ljudje tako rekoč kar zaloputnili vrata v obraz. Gre za svojevrsten protest, ker jim družba ENEL po več kot mesecu dni še vedno ni uredila električne napeljave.
Reakcije pristojnih oblasti na odklonitev volilnih list sicer ne poznamo, ravno tako se seveda ne bomo spuščali v bolj ali manj utemeljeno opravičevanje prizadetih, dejstvo pa je, da se mora prebivalstvo Furlanije, Beneške Slovenije in Rezije soočati s težavnimi problemi, ki jih njihovi sodržavljani še slutiti ne morejo, ako niso tudi sami morebiti preživeli takšne tragedije. Potemtakem pomeni ponesrečencem prvo skrb zopetna obnova domov oziroma raznih gospodarstev, šele nato bodo mislili na spremembe državno-političnega aparata. Sicer pa je zelo verjetno, da se bodo vsi, ki so preživeli naravno katastrofo, kljub sedanjemu zadržanju odzvali klicu volišča.
Omenjeni dogodek le še dokazuje potrebo, da se po prvem navalu denarne in materialne pomoči ter po začetnem iskrenem sočustvovanju še vedno in v nespremenjeni obliki nadaljujejo pobude iz javnih in zasebnih krogov za popolno obnovo nepremičninskega, kakor tudi za vnovično poživitev kulturnega
PARLAMENTARNA KOMISIJA DOSEGLA KAJ SKOPE REZULTATE
Škandal Lockheed: ZDA le za delno sodelovanje
Danes se bodo italijanski preiskovalci sestali v Los Angelesu s funkcionarji letalske družbe
WASHINGTON, 7. - Delegacija italijanske parlamentarne preiskovalne komisije, ki je v soboto prispela v ameriško prestolnico, se je danes sestala s predsednikom «se-curity and exchange comission» telesa, ki je zadolženo za nadzorstvo nad borzami, ter s funkcionarji pravosodnega ministrstva. Zvečer je komisija odpotovala v Los Angeles, kjer naj bi se sestala z vodilnimi funkcionarji družbe Lockheed.
O pogovorih delegacije, v kateri so predsednik komisije Castelli ter poročevalca Codacci Pisanelli in D’Angelosante, s predstavniki ZDA, se je zvedelo bore malo, nobenega dvoma pa ni, da je bilo v ospredju vprašanje sodelovanja med italijanskimi in aineriškimi preiskovalci. S tem v zvezi gre še omeniti, da je pravosodno ministrstvo ZDA pred nekaj dnevi poudarilo pripravljenost, da izroči vse zbrano gradivo delegac ji, vendar pod pogojem, da se dokumentov ne posluži na javnih razpravah.
Zvečer je delegacija odpotovala v Los Angeles, da bi se sestala z vodilnimi funkcionarji družbe Lockheed. Po vesteh iz nekaterih virov, naj bi se predsednik družbe Robert Haak obvezal, da bo sprejél italijanske parlamentarce, po drugih pa naj bi bil sestanek še v dvomu. Delegacija je nadalje izra-
zila željo, da bi v kalifornijskem velemestu prisostvovala obravnavi, na kateri bodo na zahtevo japonske komisije, ki vodi prav tako preiskavo o škandalu Lockheed, pričali nekateri bivši funkcionarji družbe, ki so na to pristali, ker jim je japonska vlada zajamčila, da ne bo sprožila kazenskega postopka proti njim. Gre za bivšega predsednika letalske družbe Kotchiana in za njena zastopnika v Tokiu A. H. Ellio-ta in J. W. Cluttera.
Torresa bodo
v Mehiki
BUENOS AIRES, 7. — Bivšega bolivijskega predsednika Juana Joseja Torresa, ki je bil prejšnji teden umorjen, bodo pokopali v Mehiki. To je sporočila njegova vdova, gospa Emma Obleas De Torres, ki je povedala, da je mehiški predsednik Echeverria že izdal ustrezno dovoljenje.
Bolivijska vlada je imela v načrtu preprost Vojaški pogreb,, na kar pa pokojnikova vdova ni pristala; zahtevala je, da se Torresovi posmrtni ostanki najprej izpostavijo v glavnih rudarskih središčih oziroma centrih, kjer se shajajo levičarski študentie, in to 24 ur, nato pa naj bi sledila javna pogrebna svečanost.
bogastva, s katerim je razpolagalo ponesrečeno prebivalstvo. Tembolj, ker slednje dan za dnem vse bolj izpričuje voljo, da si pomaga v prvi vrsti z lastnimi močmi, saj noče praznega govoričenja in pomilovanja. Vse to kljub vztrajanju neugodnih vremenskih razmer, ki le še množijo vsakdanje težave tisočev v šotoriščih in zavirajo rušenje neuporabnih oziroma popravljanje rešljivih stavb. Na gole, krute številke, ki kažejo, koliko žrtev je pravzaprav zahteval potres, se pač ne smejo več ozirati, kajti življenje mora naprej svojo pot.
Videmska prefektura je sporočila, da je število mrtvih narastlo na 966 in to s smrtjo 69-letnega Vincenza Curdela iz Čente. Izdihnil je v bolnišnici, kamor so ga prepeljali koj po strahovitem potresu; potegnili so ga iz ruševin njegovega lastnega doma v brezupnem stanju.
Medtem se po včerajšnjem «odmoru», ko so v raznih krajih počastili spomin umrlih zaradi potresa, nadaljuje odstranjevanje ruševin, podiranje težko poškodovanih poslopij in popravljanje tistih stavb, ki so u-trpele le lažjo škodo. Dela niso lahka, med drugim tudi zaradi slabega vremena. Na terenu so poleg uslužbencev specializiranih podjetij številni prostovoljci. V Huminu je npr. zavihala rokave skupina upokojenih alpincev, ki so se obvezali, da bodo vse poletje prebili na razdejanih območjih. Opredelili so se predvsem za zgodovinsko središče mesteca, ki je utrpelo veliko škodo.
V	Tolmeču in okolišu so dale o-blasti nalog, da se zasežejo šolski prostori, hotelske sobe in prazna stanovanja, kamor bodo spravili ljudi brez strehe, sicer v prvi vrsti priletne osebe in otroke, za katere je bivanje v šotoriščih nezdravo.
V	Osoppu in številnih drugih krajih so ljudje postavili zahtevo, naj jim živil ne prinaša več vojaščina, temveč naj bi si jih sami oskrblja-li z denarnimi prispevki, ki bi morali dotekati v ta namen k pristojnim županom. To je tudi razumljivo, ako pomislimo, da ni vsaka jed primerna za otroka ali, denimo, starčka. Pravico imajo pač vsaj to, da si sami izbirajo hrano. Hkrati kaže ta zahteva neuklonljivo voljo prizadetih in njih vero v življenje.
Tu velja zabeležiti sledeči ganljivi dogodek: v Premarjagu so danes krstili Simoneja Serafinija, ki je bil rojen 21. februarja t.l. in se je izpod ruševin rešil po materini zaslugi. Ko se je v Huminu popolnoma zrušila njihova hiša, je Simonejev oče, Franco, bil na mestu mrtev; mati Ottavia pa je z lastnim telesom obvarovala dete in ga kljub hudim poškodbam (nanjo so namreč navalili debeli kosi cemetna in tramovja) dojila do prihoda reševal-cev .T umr*a ie nekaj dni zatem v bolnišnici. Malčka je posinovil stric Fabio.
Posledicam strašnega potresa bo jutri zvečer (8. t.m.) posvetil posebno oddajo v sklopu rubrike «TG Dossier» drugi program italijanske televizije. Oddaja se bo začela s posredovanjem magnetofonskega posnetka o gromovitem začetku potresa dne 6. maja, ki se je po golem naključju posrečil štirim dečkom iz Furlanije. Gre za izviren, torej svojevrsten dokument o prvih groznih učinkih katastrofe.
je je bilo, kot običajno, dokaj napeto: policisti in karabinjerji so sL -go zastražili dohode v sodno palačo in podvrgli osebnemu pregledu vse, ki so bili namenjeni v sodno dvorano.
Na zatožni klopi so bili prisotni vsi, Curcio, Franceschini, Ferrari, Lintrami, Paroli, òallinari, Bertolaz-zi, Bona vita, Ognibene in Bassi; povzročili pa so precejšnje preglavice sodnemu zboru, saj so odločno odklonili uradno jim dodeljene branilce. Zadevno vprašanje je zastavil od v. Grande - Stevens, ki je sam bil imenovan za branitelja zagovornikov. Poudaril je, in to tudi v imenu odvetniške zbornice, da nima sodišče pravice vsiliti obtožencem zagovornikov, kadar so ti v stanu, da se sami lahko ustrezno branijo; svojo tezo je odvetnik utemeljil s citatom iz mednarodnega pravilnika, ki urejuje odvetniške posle.
Zaradi tega ugovora, kot tudi spričo nekaterih drugih ugovorov (tako npr. v zvezi s pristojnostjo turinske porote v tej zadevi), je bil proces odložen do srede, 9. junija, popoldne.
Nov leningrajski župan
LENINGRAD, 7. — Tiskovna a-gencija TASS sporoča, da je bil izvoljen za novega leningrajskega župana 53-letni inženir Lev Zajkov, ki je tako nasledil Vasilija Kazako-va. Le-ta je bil imenovan za podpredsednika vlade ruske federacije (RSFSR).
TRŽAŠKI DNEVNIK
SEST DELAVCEV LAŽJE RANJENIH
VČERAJ V NAŠEM MESTU ŠEST NESREČ NA DELU
Stavka v veleblagovnici PAM zaradi po-manjkljivih varnostnih naprav v skladišču
Kakor smo že večkrat poročali, živijo občani v tem okraju v precej neurejenih razmerah. Upepeljeval-nik in nekatere tovarne stalno onesnažujejo ozračje, iz nepokritih odtočnih kanalov se širi smrad, okraj pa nima plinske napeljave.
V	Trstu se je včeraj pripetilo šest nesreč na delu, pri katerih je bilo ranjenih prav toliko oseb. Zaradi ene od teh nesreč so delavci celo napovedali stavko, kar potrjuje, da je marsikje delo nevarno, ker delodajalci ne poskrbijo za vse potrebne varnostne naprave.
Okoli 14. ure se je v skladišču veleblagovnice PAM ponesrečil 23-letni skladiščnik Armido Scrigna iz Ul. Capodistria 5/1. Med raztovarjanjem tovornjaka, se je prevrnil nanj natovorjen voziček. Zaradi ran po levi roki in po obrazu se bo moral zdraviti 20 dni na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice. Takoj po nesreči so sindikalni predstavniki podjetja napovedali dve-urno stavko vseh delovnih izmen; danes ob 17. uri pa bo skupščina uslužbencev podjetja.
Malo po 9. uri je na zemljišču podjetja Zuculin v Vicolo delle Rose 2 med raztovarjanjem tovornjaka nerodno padel 48-letni delavec Mario Bressanutti iz Ul. Baiamonti 48. Pri padcu si je zlomil levo roko, zaradi česar se bo moral zdraviti mesec dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice.
Približnb ob isti uri se je ponesrečil tudi 16-letni elektrikar Giovanni Puzzer iz Milj, ki je zaposlen pri podjetju EIT. Med popravili električne napeljave na terminalu čezalpskega naftovoda SIOT je nerodno padel. Sprva je mislil, da se je le laže udaril, ker pa bolečine niso ponehale, se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma v zapestju desne roke sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh.
V	zgodnjih popoldanskih urah se je v tiskarni Smolars v Ul. Baiamonti 10 ponesrečil 24-letn; tiskar Ernesto Baroni. Desna roka mu je nenadoma zašla med kolesje rotacije, pri čemer je zadobil lažje poškodbe. Okreval bo v 20 dneh.
Deset dni se bo moral zdraviti na dermatološkem oddelku 32-letni e-lektrikar Claudio Gorella iz Ul. Car-mélitani 9, V delavnici podjetja AFA se je med varjenjem opekel po prsih in po desni roki s kosom razbeljenega železa.
V	tovarni Grandi motori pa se je ponesrečil 29-letni mehanik Boris Mikulus iz Ul. Campi Elisi 42. Z ramo se je udaril v neki stroj; zaradi številnih odrgnin se bo moral zdraviti 15 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice.
• Pro Natura Carsica zaključuje danes ciklus predavanj. Ob 19. uri bo v naravoslovnem muzeju govoril dr. Aldo Merda o pomenu botaničnih vrtov. Predavatelj bo prikazal tudi vrsto barvnih diapozitivov.
Ameriška sindikalista pri predsedniku Pittoniju
Predsednik deželnega sveta Pittoni je včeraj sprejel na sedežu skupščine voditelja ameriškega sindikalnega gibanja F. Longa in V. Montano, ki sta že nekaj dni na obisku v naši deželi, kjer sta si ogledala območja, ki jih je opustošil potres. Sindikalista iz ZDA sta orisala predsedniku Pittoniju načrte za zagotovitev primerne pomoči prizadetemu prebivalstvu, ki so jih pripravile ameriške sindikalne organizacije.
Prebivalci Sv. Sobote zaprli dohod k upepcljevalniku
Prebivalci okraja Sv. Sobote so se naveličali praznih obljub. Že dve leti opozarjajo občinsko upravo na neurejena komunalna vprašanja (odkriti odtočni kanali, razdrapane ceste, pomanjkanje plina, onesnaževanje okolja) a so v tem času prejeli le vrsto obljub. Včeraj pa so sklenili s primerno akcijo opozoriti na nevdržne razmere mestno upravo in javnost. Zasedli so dovoz k upe-peljevalniku na Sv. Pantalejmunu in tako upajo, da se bodo župan in odborniki le zganili.
inimniiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiuiiiiimiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHi
7 JUGOSLOVANSKE OBALE
Jahte naznanjajo pričetek poletne turistične sezone
V Bernardina skupina zahodnonemških gostov Napovedan niz športnih tekmovanj na morju
TURIN, 7. — Pred tukajšnjo poroto se je danes popoldne nadaljevala obravnava v zvezi z zločinskimi dejanji, ki naj bi jih izvršili pripadniki samozvanih «rdečih brigad». Vzduš-
PORTOROŽ, 7. — V novo obalno turistično središče Bernardin je prispela večja skupina zahodnonemških lastnikov jaht, ki delujejo v sekciji za jahtni turizem pri avtomobilskem klubu ADAC. Dogodek naj bi obeležil neuradno otvoritev glavne turistične sezone. Žal pa jih je sprejelo vetrovno, napol jesensko vreme in je vprašljivo, če bodo lahko v celoti izvedli napovedani program.
Glostje bodo ostali v Portorožu o-sem dni. V nedeljo so jim mladi glasbeniki iz Logatca pripravili poseben koncert, nato pa so se zvrstila razna tekmovanja v veslanju, v smučanju na vodi, varnostni ureditvi čolnov in podobno. Še najbolj zanimivo bo v sredo, ko nameravajo izvesti kombinacijo smučanja na vodi in poleta z zmajem.
ZANIMIVA RAZSTAVA O ŽIVLJENJU ISTRSKIH LJUDI
KOPER, 7. — V prostorih pokrajinskega muzeja v Kopru so odprli zanimivo razstavo o življenju in običajih istrskega človeka ter o pokrajinskih motivih in etničnih spomenikih. Razstavo je pripravil piranski pomorski muzej Sergeja Mašere. Gre za grafične liste Avgusta Tisch-beina in Avgusta Selba, ki sta slikarsko upodobitev Istre in njenih
prebivalcev pripravila na željo tržaškega zgodovinarja Pietra Kandlerja.
POVEČANA VLOGA TISKA, RADIA IN TV V ITALIJANSKI NARODNOSTNI SKUPNOSTI
REKA, 7. — Na Reki se je sestalo Združenje za sredstva javnega informiranja Italijanske unije za Istro in Reko. V zvezi z jesensko skupščino Unije so sklenili, da bodo sredstva javnega informiranja (EFIT, Radio Koper, TV studio Koper ter radijski postaji v Pulju in na Reki) zastopana na skupščini po delegatskem sistemu. To predvideva tudi novi statut Unije, ki je prav zdaj v javni razpravi.
Na sestanku so govorili tudi o delu komisije za sredstva javnega obveščanja pri Uniji. Med drugim so predlagali izdajo slovarja za družbe-no-politične in ekonomske izraze, nadalje pripravo študije o sredstvih informiranja italijanske narodnostne skupnosti ter določitev Dneva tiska, ki naj bi postal tradicionalen. Razpravljali so tudi o problemu boljšega sprejemanja radijskega in televizijskega programa iz Kopra v neka terih predelih Istre ter o programskih shemah Radia Koper.
L. O.
Na Tržaškem
(Nadaljevanje z 2 strani)
Spetič pa je predvsem poudaril misel, da je tokratni politični spopad v Italiji zelo resen, posebno še zaradi težnje KD, da zbira glasove na fašstični desnici. Razumljivo je, da bi desničarski glasovi lahko pogojevali zadržanje večinske stranke do demokratičnih državljanskih svoboščin, in torej tud; kar zadeva enakopravnost narodnih manjšin. Tako Spetič kakor Rossetti sta poudarila, da razumeta odločitev SSk, ki je predstavila svoje liste, da bi ne razpršila svoje glasove k demokristjanom, vendar sta pozvala predvsem tiste volivce, ki so že oddali svoj glas za slovenskega^po: slanca pred štirimi leti, naj to svojo izbiro potrdijo na koristen način.
Glede nekaterih trditev, da KPl in PSI nosita odgovornost, če je zakon o zaščiti Slovencev ostal v «zaprašenih predalih parlamenta», pa je Spetič dejal, da «levičarske stranke niso imele, zaradi razmerja sil v zbornicah, ključa teh predalov. 20. junija bodo lahko prevzele ta ključ v svoje roke in Slovenci ne dvomijo, da bo zakonska zaščita manjšine na dnevnem redu parlamenta».
Lista Slovenske skupnosti, ki na teh parlamentarni volitvah prvič nastopa na področju celotne dežele Furlanije - Julijske krajine, je v nedeljo, 6. junija, priredila v raznih krajih Beneške Slovenije vrsto volilnih shodov. S tem se je predstavila tamkajšnjim Slovencem s svojim volilnim znakom in programom. Govorili so Drago Štoka, Rafko Dolhar, Aleš Lokar, Marija Fer-let:č, Damijan Paulin, Andrej Bratuž, Alojz Tul in Miro Gradnik.
V svojih nastopih so govorniki poudarjali pomen prvega volilnega nastopa liste Slovenske skupnosti na ozemlju celotne dežele.
® Pokrajinsko tajništvo «Lotta continua» sporoča, da bo prijavilo sodišču žunnika župnije «Marije pomočnice», češ da izkorišča svoj položaj za volilno kampanjo proti levičarskim silam. O tem je opozorilo pokrajinski odbor za volilno premirje, od oblasti pa zahteva, da se odloži cerkveno opravilo, ki je napovedano za danes ob 19. uri.
9 V glavni dvorani trgovinske zbornice bo drevi ob 19.30 nastopil znani ekonomist in docent na univerzi v Bologni prof. N. Andreatta. Predaval bo o temi «Predlogi za izhod iz sedanje gospodarske krize v Italiji»-Predavanje bo v okviru delovanja krožka za gospodarska socialna vprašanja «Toniolo», in sicer na pobudo tržaškega parlamentarca KD C. Bel-cija.
Okrogla miza o kristjanih v levičarskih strankah
Številni poslušalci, ki so se zbrali sinoči v mali dvorani gledališča Rossetti, med njimi je bila večina mladih, so potrdili da je sodelovanje kristjanov oziroma kandidiranje istih v laičnih strankah zelo aktualno vprašanje.
Sinoči sicer niso nastopili vsi napovedani govorniki, kajti Morandina in Jervolina ni bilo v Trst, vendar so si poslušalci lahko ustvarili dovolj jasno sliko o vzrokih in pomenu kandidiranja nekaterih osebnosti iz kulturnega življenja, katoličanov na h' stah levičarskih strank, zlasti pa KPI-
Vzroke za tak nastop je najprej orisal Covatta za PSI, za njim Pa je spregovoril Beliavite za PDUP-Zadnji je spregovoril Giovanni Mic coli. ki je podal predvsem oceno reakcionarnega stališča, ki so ga zavze italijanski škofje v sili, da bi zaustavili demokratični razvoj italijanske družbe in zagotovili tudi v bodoče hegemonijo kraščansko demokracije,
V drugem delu se je razvila
t»«-, V-»n o rlic.lriici ia