Št. 185 (16.222) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra. l0/4 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove-nli^' f.vu Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040 7786300 GORICA-Drevored24maggbl-Tel 0481533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 ČETRTEK, 6. AVGUSTA 1998 Za »stolček« vse po starem Bojan Brezigar o- »veia Dl morala t svečan obred predstavi Programa nove dežel vlade, čemur naj bi sve snica in de je novi pi sodnik deželne vlade V16 Tržačan. Vendar ni|tek ni bil tako svet Sal 8® je skvaril prvi s v novorojeni in ne rsceni koaliciji, če °t krst tolmačimo z Pnico deželnega sveta. rrv novega pre< ,a skupščine. Fonr aJ bi bila zadeva pc aa> saj naj bi se tu la ve tezi: prva, ki jo j pvarjal voditelj FI er i° je podpirala pc ^9. ---: ■_ ' ev m ki jo je sp sa levosredinska c •la, po kateri naj bi edstvo sveta pri Predstavnik opozicij , .""laino zavezmi ' njun preostala po arluSconijevih sve la c ter s katera je st Sevemaliga, cest Up bltl Predsednik koab SVe^a 'zraz v 0 5*k teh načeli Rajajo seveda tudi ki I L. njkalo - ne v v in ne v opi Vai°r ie VCeraj pris sv„tZase(,aniu deže dpi a’ )e °b koncu s neka7St-L ieznih obl cin ^nh (svetovale Pa ^ vega zavezn sll pl°h ni videl, ke » !»° niso prisost ko •Vll0s*Tlemu« del 1 lJ Predsedjuk, ki "atel'",!'"',™ lo? 1 nam i! J0 kdo reke Podv!Ldovol>eno’ d H sin - 8^leti n°, z lo )e> ban£ "naceln>St0eek” Sa in . zaradi sedev Pmner’ ’ daSs00Sevdanp 8lo „ip°kbcanj 1CsPremer DEŽELA / KRHKOST NOVEGA MANJŠINSKEGA ZAVEZNIŠTVA Martini (LS) predsednik sveta Politični razkol v Polu svoboščin Antonione za krepitev mednarodne vloge FJK in za zaščito narodnih manjšin TRST - Antonio Martini (Ljudska sredina za reforme) je novi predsednik deželnega sveta. Njegova kandidatura je prevladala potem, ko je Severna liga dokončno odklonila ponudbo Pola svoboščin, ki se je pri glasovanju politično razbil, svetovalci Nacionalnega zavezništva pa so iz protesta zapustili sejno dvorano. To potrjuje krhkost manjšinske koalicije, ki podpira odbor Roberta Antonioneja. Martini je bil izvoljen v prvem glasovanju, v katerem je dobil 33 glasov svoje stranke, levih demokratov, SKP, socialistov, zelenih, Unione Friuli ter dela (osem svetovalcev) Forza Italia. Belih glasovnic je bilo 18 (12 ligašev in 6 pripadnikov Berlusconijeve stranke), medtem ko so somišljeniki Gianfranca Finija, kot omenjeno, pred glasovanjem zapustili dvorano. Okrog novega predsednika se je torej ustvarila svojevrstna politična koalicija, ki je večinska ter različna od tiste, ki podpira odbor. Predsednik Antonione je nato prebral program svojega odbora. Izpostavil je mednarodno vlogo Furlanije-Julijske krajine in se zavzel za zaščito slovenske manjšine. Rekel je, da bo odbor z naklonjenostjo sprejel zakonski predlog za zajamčeni mandat slovenskega predstavnika v deželnem parlamentu, zavzemal pa se bo tudi za Čezmejno televizijo. Na sliki Antonio Martini. Na 3. strani ANARHISTI? / PO TREH SPODLETELIH ATENTATIH Policija pravočasno odkrila 2e četrti eksplozivni paket RIM - Po Četrtem bombnem paketu so preiskovalci vedno bolj prepričani, da v krogih tako imenovanih »squatterjev«, anarhistov ali avtonomistov obstaja »trdo krilo«, ki je v stanju izvesti teroristične atentate in sedaj novači skrajneže. Zadnji »paket« je bil namenjen predsedniku pravosodne komisije poslanske zbornice Giulianu Pisapii (SKP), ki se je prav tako ukvarjed s turinskimi »squatterji«. Odkrili pa so ga že na poštnem uradu. Tokrat je odgovornost prevzela skrajna ekološka organizacija Sivih volkov. Na 2. strani Italija in Tunizija naj bi se sporazumeli šele danes RIM - SinoCi bi se bilo moralo verjetno pa so se pogovori zataknili ob zaključiti večdnevno zasedanje ita- vprašanju vračanja nezakonitih tuni-lijansko-tunizijske mešane komisije s zijskih priseljencev, kateremu italija-tiskovno konferenco zunanjih mini- ska stran pripisuje posebno velik po-strov Lamberta Dinija in Saida Ben men. Mustaphaja. Konferenco pa so odložili Kot znano, je to vprašanje že veC na danes popoldne.Ocitno v pogovo- tednov v središču pozornosti italijan-rih med diplomacijama ne gre vse ske javnosti, še posebej politične. V gladko. Pogovori zadevajo najrazlic- državo prihaja vsak dan na desetine nejša področja, od gospodarskega so- teh obupancev, večkrat v grozljivih delovanja do statusa bivšega Italijan- okoliščinah. Tako je bilo tudi vCeraj. skega socialističnega prvaka Bettina hla obalah Apulije pa so trgovci teh Craxija, za katerega se, kot znano, že današnjih sužnjev umorili mladega dolgo zanima italijanska pravica. Zelo Kurda. Na 2. strani Tudi uradni podatki potrdili zastoj inflacije prejšnjega julija RIM - Vsedržavna statistična ustanova Istat je posredovala uradne podatke o inflaciji, ki potrjujejo neuradne napovedi: julija je mesečna inflacijska stopnja v Italiji obstala na ničli, predvidena celoletna inflacijska stopnja pa znaša na tej osnovi 1, 8 odstotka. Tudi lanskega julija je bila inflacija na ničli, celoletna inflacija pa je bila na 1, 6 odstotka; prejšnjega junija pa je mesečna inflacija znašala 0, 1 odstotka, inflacija na celoletni osnovi pa 1, 8 odstotka. Najnižjo inflacijsko stopnjo (-0, 2 odstotka) so zabeležili v Rimu; med večjimi mesti, kjer je julija inflacija bila negativna oz. so se cene rahlo znižale, je tudi Trst z inflacijo -0,1 odstotka. Združenje trgovcev Confesercenti ocenjuje zelo pozitivno sedanjo ugodno inflacijsko dinamiko, ki ni samo začasnega, paC pa trajnega značaja, pa tudi rahli narast prodaje na drobno, ki ni prispeval kot nekoč k porastu cen. Na 2. strani »Sprenevedanje« diplomacije ob stopnjevanju kosovske drame PRIŠTINA - Kljub temu da je posebna komisija Evropske unije vCeraj demantirala Časopisne vesti o množičnih grobiščih pri Grahovcu, je položaj v uporni potoajini po besedah visoke komisarke OZN za Človekove pravice Robinsonove »strašen«. Komisarka EU Boninova pa je obsodila »sprenevedanje zahoda« pred odkritim etničnim čiščenjem, saj kosovski Albanci se vedno bežijo iz svojih domov. Kosovska humanitarna organizacija »Mati Terezija« je včeraj sporočila, da je izgnancev, razseljenih in beguncev že 263 tisoč. Miloševičev režim medtem ob nemoči svetovne diplomacije nadaljuje z mesniCevanjem svojih načrtov. Pri LikoSanih na osrednjem Kosovu še vedno divjajo spopadi, vojaška letala pa preletavajo območje Drenice. Jugoslovanska vojska je zaCela polagati protipehotne mine na meji z Makedonijo, tako da bi preprečila vdore Osvobodilne vojske Kosova, a tudi beg kosovskih Albancev, ki tako ostajajo v kosovski mišnici. Na 12. strani Pravobranilec v prid državljanom TRST - Vloga občinskega pravobranilca je za državljane in za občinsko upravo zelo pomembna, saj prispeva k dialogu med ljudmi in občinsko upravo ter obenem pripomore k rešitvam raznih problemov. O njegovem delovanju je bil govor včeraj na tiskovni konferenci na županstvu, kjer je pravobranilec Igino Giuressi podal obračun delovanja. Na 6. strani Burja odpihala pasjo vročino TRST - MuCno vročino zadnjih dni je vCeraj dobesedno odpihnila silovita burja, ki je dosegla hitrost 80 kilometrov na mo. Pihalo je od zgodnjega jutra, ko je Tržaško, pa tudi Goriško in druge kraje Furlanije - Julijske krajine prizadelo kratkotrajno a moCno neurje. V Trstu je padala toCa, posegli so gasilci zaradi škode, ki jo je povzročila burja; znatno škodo so utrpeli tudi na Goriškem. Na 5. in 11. strani Rdeči križ: Dogovor o sodelovanju LJUBLJANA - Ob včerajšnjem prvem obisku delegacije italijanskega RdeCega križa v Sloveniji sta se italijanska delegacija in slovenski gostitelji dogovorila za tesnejše sodelovanje med italijanskim in slovenskim sedežem RK. Na 4. strani Mlad Bosanec utonil v SoCi GORICA - Dino R., 15 let, begunec iz Bosne, je z družino živel na Nizozemskem. Na Goriško je prišel k sorodnikom, skupaj z bratom zaplaval Cez SoCo, drugega brega pa ni dosegel. Truplo so našli nekaj ur kasneje. Na 11. strani Pretrgali so mrežo tihotapcev z mamili ZAGREB - Slovenska in hrvaška policija sta skupaj razbili še eno kriminalno mrežo tihotapcev mamil, v kateri so bili tudi slovenski državljani. V skupni akciji so zaplenili 38 kilogramov zelo kakovostnega heroina. Na 12. strani />, CERAMICHE UGUSSI TAKOJŠNJA DOBAVA MATERIALA IZ SKLADIŠČA o Talne in zidne obloge »Vrtni kamini in barbecue KINGFIRE e Lesni podi FL0RIAN e Sanitarije e Hidromasaža e Oprema za kopalnice V ODDELKU DISKONT vedno nove priložnosti TRST - Ul. Fianona 13 (Valmaura) Tel. 040/812224-fax 040 813476 RIM / FINANČNI ZAKON PRIBEŽNIKI / ZAKLJUČEK VEČDNEVNIH POGOVOROV SINOČI ODLOŽILI Vladna večina med stališči Bertinottija in ponudbo UDR RIM - V vladni večini si mnenja o zadnjih Bertinot-tijevih izjavah, češ da mora Oljka izbrati med »preok-retom ali razbitjem koalicije«, in ponudbi Gos sigovega gibanja UDR, da bi podprlo vladni predlog finančnega zakona, niso edina. Nad razpoložljivostjo Cossige in njegovih je še zlasti navdušen tajnik Ljudske stranke Marini, katerega tajnik SKP obtožuje, da je povsem indiferenten do vsebine vladne politike. Sicer pa se je Bertinotti v intervjuju za dnevnik Unita dokaj kritično izrazil tudi o minishu Ciampiju in o gospodarski politiki vlade. Predsednik vlade Prodi je nalogo, da odgovarja na novinarska vprašanja o možnosti zamenjave vladne večine, predal svojemu namestniku Veltroniju. Slednji je podčrtal, da tokratni finančni manever ne bo tako havmatiCen kot zadnji, predvsem pa je zavrnil možnost, da bi imela vlada ob obstoječi v rezervi drugo večino. Za LS je Franceschini ponovil bojazen stranke, da SKP s svojim pogojevanjem vlade »igra v korist desnice«. Tudi iz vrst Levih Demokratov prihajajo opomini Bertinottiju, češ da s takšnimi stališči lahko omogoči uresničitev Cossigovih zamisli o veliki koaliciji ali pa o »tehnični vladi«, ki jo lahko še vedno vodil Prodi. Takšne hipoteze sta zavrnila tako predsednik kot podpredsednik vlade, vendar pa bi možnost trdnejše vlade po Cossigovem mnenju lahko vzbudila zanimanje D’Aleme, ki vodi stranko relativne večine. Italija in Tunizija naj bi se sporazumeli šele danes Medtem v Italijo prihajajo novi pribežniki - Umor mladega Kurda Severnoafriški begunci molijo v zbirnem centru v Agrigentu (Telefoto AP) RIM - Danes ob 13. uri bosta predvidoma italijanski zunanji minister Lamberto Dini in njegov tunizijski kolega Said Ben Mustapha podpisala vrsto dogovorov o medsebojnem sodelovanju med državama, vključno tistega o vračanju nezakonitih tunizijskih priseljencev, kateremu Rim pripisuje poseben pomen. S tem naj bi se zaključilo zasedanje mešane italijansko-tunizijske komisije, ki se je pričelo v ponedeljek. Tako beremo v tiskovnem sporočilu, ki ga je sinoči izdalo italijansko zunanje ministrstvo. Tiskovna nota poudarja, da se dela mešane komisije nadaljujejo v dobrem vzdušju »s stvarno perspektivo«, da se bodo zaključila z dosego »glo- balnega sporazuma, ki bo dal novega zagona sodelovanju med državama«. Po vsej verjetnosti pa ne gre vse gladko. To je mogoče sklepati že iz dejstva, da bi se po prvotnem programu pogovori morali zaključiti že sinoči s tiskovno konferenco obeh zunanjih ministrov. Ta zamuda in pa dejstvo, da Farnesiria govori o možnosti in ne o gotovosti sporazuma, dajeta slutiti, da so se na zasedanju pojavile resne težave. Seveda ni nujno, da ravno pri vprašanju nezakonitih priseljencev, saj se pogovori tičejo tudi drugih področij, od gospodarskega sodelovanja do statusa bivšega prvaka itlijanskih socialistov Bettina Craxija, za katerega se, kot znano, že dolgo zanima italijanska pravi- RIM / ŽE NA POŠTNEM URADU Odkrili bombni paket za poslanca Pisapio Predsednik pravosodne komisije poslanske zbornice se je tudi ukvarjal z vprašanjem turinskih »spuatterjev« RIM - Po treh paketnih bombah, ki naj bi jih v prejšnjih dneh iz Rima poslali v Turin namestniku državnega pravd-nika Mauriziu Laudiju, novinarju Danieleju Gen-cu in načelniku piemontskih deželnih Svetovalcev Zelenih Pasqualeju Cavalieriju, so vCeraj pred zoro na rimski pošti v Ulici Maršala odkrili še Četrti eksplozivni paket, ki je bil namenjen predsedniku pravosodne komisije poslanske zbornice Giulianu Pisapii (SKP), ki se je prav tako ukvarjal s turinskimi »squatterji«. Policijski pirotehniki so ugotovili, da v paketu ni bilo s smodnikom pomešanih matic in žebljev temveč le plastičen eksploziv. Turin-ski socialni centri so vCeraj kot »provokacijo« ocenili paketne bombe, s katerimi naj bi po njihovem poskušali kriminali-zirati turinske anarhiste. Policija pred pošto, kjer so odkrili bombni paket (AP) RIM / PODATKI ISTATA Poletje zamiznilo inflacijsko stopnjo Julija je inflacija spet obstala na ničli RIM - Tudi uradni podatki so potrdili, da je inflacija v Italiji popolnoma zastala v poletnih mesecih: julija je mesečna inflacijska stopnja bila toCno na ničli, tako da znaša predvidena celoletna inflacijska stopnja 1,8 odstotka. Uradni podatek, ki potrjuje julijske napovedi na podlagi vzročnih mest, je vCeraj posredoval vsedržavni statistični urad Istat. Po mnenju združenja trgovcev Confe-sercenti ni inflacija v Italiji več »odvisna spremenljivka«, paC pa stalnica, ki bo taka tudi v bližnji prihodnosti. Confeser-centi navaja vsaj tri objektivne razloge za tako optimistično predvidevanje: cene surovin na mednarodnih tržiščih se nižajo zaradi manjšega povpraševanja s strani azijskih ekonomij, ki jih je zajela globoka kriza; v ceno dela so dokončno vključili inflacijsko dinamiko v okviru dohodkovne politike; pristojbine za storitve so se podražile manj kot pred časom in se približujejo povprečju gibanja ostalih cen. Za Confesercenti je vreden ugodne ocene tudi sicer rahli a vendar zaznavni napredek pri nivoju nakupov s strani italijanskih družin, ki je prejšnjega maja zabeležil 3-odstotni porast v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta. Se zlasti pozitivno je dejstvo, da prodajne cene sploh niso porasle ob tem povečanju prodaje. Inflacija v zadnjem letu mesec mesečna letna inflacija inflacija julij 1997 0,0 +1,6 avgust 0,0 +1,5 september +0,2 +1,4 oktober +0,3 +1,6 november +0,3 +1,6 december 0,0 +1,5 januar 1998 +0,3 +1,6 februar +0,3 +1,8 marec 0,0 +1,7 april +0,2 +1,8 maj +0,2 +1,7 junij +0,1 +1,8 julij 0,0 +1,8 Iz včeraj objavljenih podatkov Istata izhaja, da je mesto, kjer so zabeležih najnižjo inflacijsko stopnjo (-0,2 odstotka) oz. znižanje cen, prav glavno mesto, Rim: temu je botrovalo predvsem dejstvo, da so znatno pocenili storitve hotelov in drugih gostinjskih obratov v okviru promocijske pobude ob znatnem zmanjšanju števila turistov iz Azije. Med večjimi mesti, kjer so zabeležili negativno stopnjo inflacije, je tudi Trst z -0,1 odstotka. Kar zadeva problem priseljencev, naj omenimo, da niti vCeraj ni prišlo do premikov v zvezi s 140 maroškimi priseljenci, ki jih Italija skuša vrniti domov, a ji to ne uspe, kljub temu, da je že pred tednom z Marokom podpisala zadevni sporazum. Maroški vladni funkcionarji so včeraj sporočili, da obstajajo problemi »zgolj upravne narave«, ki da jih bodo skušali rešiti na ravni notranjih ministrstev. Včeraj pa je italijansko vojaško letalo pospremil0 v Pakistan 143 nezakom tih pakistanskih pri seljencev, ki so jih zaje v južni Italiji v minuli tednih. ., Seveda je to skoraj ^ kaplja v morju v pvl mer javi s številom Prl bežnikov, ki dnevn prihajajo v Italijo. Vam stne sile so jih včeraj sp prestregle na desetin Na avtocesti Turin-Mi so prijeli 35 Albancev, obalah Apulije pa ka 30 pribežnikov razlmi narodnosti. Mladi ku je pri tem iz8u 0 življenje. Kaže, da ga do smrti ranih z dijskim vijakom al ski piloti hitrih ni ker jim nesrečne hotel izplačati do a^z vsote za prevoz Otransko ožino. 5 < flQ S o ■ «X> M N h <«$(/) 5 O) DC 36 3 L. ” 5. AVGUSTI 998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1730,00 1756,00 nemška marka 979,00 995,00 funt šterling 2832,00 2887,00 švicarski frank 1160,00 1185,00 belgijski frank 46,80 48,80 francoski frank 289,00 299,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 226,00 236,00 švedska krona 214,00 224,00 kanadski dolar 1131,00 1171,00 portugalski eskudo 9,13 10,13 nizozemski gulden 858,00 883,00 avstrjski šiling 138,00 142,35 španska pezeta 11,11 12,21 grška drahma 5,62 6,42 irski šterling 2436,00 2516,00 japonski jen 11,61 12,51 avstralski dolar 1.010,00 1.080,00 madžarski florint 7,00 8,50 hrvaška kuna 260,00 285,00 slovenski tolar 10,25 10,45 5. AVGUST 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1729,00 1759,00 nemška marka 979,00 997,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 860,00 885,00 belgijski frank 47,00 48,80 funt šterling 2812,00 2902,00 irski šterling 2434,00 2529,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,80 6,21 kanadski dolar 1134,00 1168,00 švicarski frank 1160,00 1185,00 avstrijski šiling 138,10 142,60 slovenski tolar 10,15 10,48 hrvaška kuna 260,00 280,00 5. AVGUST 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1746,950 EKU 1944,180 nemška marka 986,700 francoski frank 294,290 funt šterling 2861,150 nizozemski gulden 875,010 belgijski frank 47,849 španska pezeta 11,625 danska krona 258,910 irski šterling 2480,140 grška drahma 5,938 portugalski eskudo 9,642 kanadski dolar 1154,090 japonski jen 12,136 švicarski frank 1172,840 avstrijski šiling 140,240 norveška krona 231,250 švedska krona 219,80 finska marka 324,520 MILANSKI BORZNI TRG 5. AVGUST 1998 INDEKS MIB 30: -2,03 delnica cena var. % Alleanza Ass. 22.424 -3,92 Bca di Roma 4.167 -3,00 Bca Fideuram 10.992 -2,35 Bca Pop.M 1 15.015 -2,83 Compart 1.588 -1,91 Comit 12.911 -0,32 Credit 9.483 4,06 Edison 14.816 -3,88 Eni 10.845 -2,84 Fiat 6.954 -2,74 Generali 64.895 -2,46 Imi 31.218 -1,91 Ina 5.410 -3,11 Italgas 7.221 -3,22 delnica La Fondiaria Mediaset Mediobanca 24.301 Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita O Podružnica Milano Sredinec Antonio Martini novi predsednik sveta Že prvi razkol na desnici TRST - Antonio Mar-lni (Ljudska sredina za reforme) je novi predsednik deželnega sveta K. Njegova kandidature je prevladala potem, je Severna liga dokončno odklonila po-jrudbo Pola svoboščin, 1 ,s.e )e pri glasovanju Politično razbil, sveto-valci Nacionalnega za-veznistva pa so iz prote-sta zapustili sejno dvora-rro. To potrjuje krhkost rrranjsinske koalicije, ki Podpira odbor Roberta Antonioneja. Martini je bil izvoljen i Prvem glasovanju, v aterem je dobil absolut-0 večino 33 glasov ''oje stranke, levih demokratov, SKP, sociali-ptov. zelenih, Unione riuli ter dela (osem sve-°valcev) Forza Italia. ,®rrh glasovnic je bilo (12 ligašev in 6 pripadnikov Berlusconijeve ranke), medtem ko so pOmisljeniki Gianfranca Olja, kot omenjeno, *L?d glasovanjem zapu-v 11 dvorano. Okrog no-^ga predsednika se je rej ustvarila svojevrst-. a politična koalicija, ki .^dinska ter različna tn tiste’ ki podpira An-rrtpnejev odbor, kiga je že predsi-ocnjim odklonila po-leno predsedstvo in o',611 odklon je na novo er,P , Vse politične igre z n lnrin »zemljepisnim« gojem, da mora biti edsednik v vsakem v. m.6111 Furlan, že ker je Tr, sednik odbora nra^Can' Kandidata za tak dsedniško mesto sta tat pP0stala levi demok-Uei enZ° Travanut in še I n mpnovani zastopnik Iddske sredine. Trava- ■p ■I nut je izpadel iz igre, potem ko je Miloš Budin dal jasno vedeti, da ne namerava odstopiti s podpredsedniškega mesta. Soočenje v Ljudski stranki pa je bilo do zadnjega polemično in napeto. Sprva je bil kandidat Giancarlo Cruder, nato za nekaj ur deželni koordinator Isidoro Got-tardo, na koncu pa je prevladal »out-sider« Martini. Novi predsednik je star 54 let in je doma iz Tolmeča. Poznan je kot temperamentni politik, ki je zelo vezan na rojstno Karnijo in zelo občutljiv do vprašanj goratih področij. Po poklicu je šolnik, ki pa je v političnem življenju že od srede sedemdesetih let, ko je bil prvič izvoljen v videmski pokrajinski svet. V deželnem parlamentu sedi od leta 1992, v prejšnji zakonodajni dobi je predsedoval svetovalski komisiji za proračun in finance. Na junijskih volitvah je bil izvoljen na listi Ljudske sredine za reforme, sicer kot pripadnik Ljudske stranke. Med volilno kampanjo in takoj po volitvah je kazal simpatijo do stranke UDR France-sca Cossige, sedaj pa se spet ima za polnopravnega zastopnika LS. V kratkem govoru je Martini tudi v slovenščini voščil deželnemu svetu dobro delo. Izvolitev novega predsednika je potrdila brhkost in politično šibkost Antonionejeve vlade ter hud razkol tako v Polu svoboščin, kot v sami stranki relativne večine. V vrstah Forza Italia so Martinija podprli pristaši načelnika skupine Ferruccia Sara, ki se hoče za vsako ceno iznebiti objema Nacionalnega zavezništva in stremi po sodelovanju s sredino oziroma z Ligo ter tremi svetovalci zeleno socialistične skupine, morda pa tudi z levimi demokrati. Preostali svetovalci FI, ki so politično blizu Antonioneja, so oddali belo glasovnico z utemeljitvijo, da bi moralo predsedniško mesto na osnovi vladnega dogovora pripadati Nacio- Na slikah: pod naslovom Martini med pozdravnim nagovorom po izvolitvi; spodaj predsednik deželne vlade Antonione. j|l 11 nalnemu zavezništvu. Finijevi pristaši so seveda zelo jezni nad razvojem dogajanj. Iz protesta so bojkotirali glasovanje za predsednika in so se vrnili v dvorano šele, ko je Antonione končal svoje programske izjave. Kazalo je, da namerava NZ celo odstopiti iz vladnega zavezništva, po posvetovanju s koordinatorjem vsedržavnega vodstva poslancem Mau-riziom Gasparrijem pa so se vode nekoliko umirile, napetosti v koaliciji pa ostajajo. Da je bil start Pola svoboščin vse prej kot spodbuden je novinarjem priznal deželni koordinator in novoizvoljeni odbornik Sergio Dressi. Dejal je, da NZ ne bo povzročila krize in da bodo njeni svetovalci jutri podprli zaupnico Antonionejevemu odboru. Deželne politike je treba očitno deliti na dva dela, je dejal Dressi, med tiste, ki spoštujejo dano besedo in tiste, ki se dani besedi izne-verjajo. Puščica je bila seveda namenjena frakciji Berlusconijeve stranke, ki hoče takoj ob začetku razbiti pakt s Finijevo stranko. Z afero, ki je nastala ob izvolitvi predsednika skupščine, naj bi se septembra vsekakor ukvarjal Pol svoboščin na vsedržavnem nivoju. Do takrat in najbrž tudi potem pa ni pričakovati večjih sprememb. Deželni svet je po izvolitvi predsednika (podpredsednika ostajata Budin in ligaš Matteo Bortuzzo) zavrnil dva volilna priziva. Prvega je predložil tržaški kandidat Nacionalnega zavezništva Franco Bruno, ki je v zvezi z peščico spornih osebnih preferenc osporoval izvolitvi somišljenika Francesca Serpija. Drugi priziv je vložil nekdanji ligaš Ezio Sedran, ki je kot kandidat gibanja LAF postavil v dvom izvolitev celotnega deželnega sveta. Z nekaterimi vo-. lilnimi prizivi se bo v prihodnjih dneh ukvarjalo Deželno upravno sodišče. Sandor Tence PROGRAMSKE IZJAVE PREDSEDNIKA NOVEGA DEŽELNEGA ODBORA Antonione hoče razširiti svoje krhko zavezništvo Pozornost mednarodni vlogi FJK in zaščiti manjšin Vlada bo podprla skupščinske predloge za zajamčeno zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti Programske izjave (37 strani), ki jih je predsednik Roberto Antonione posredoval deželnim svetovalcem, imajo politični in upravni predznak ter nekaj pomembnih povezovalnih elementov, začenši s potrebo po zaščiti avtonomije FJK ter njene mednarodne vloge. Slednja kot neke vrste »rdeča nit« povezuje program nove vlade in ni naključje, da je predsednik ohranil zase odborniški resor za stike s sosednjimi državami in z Evropsko unijo. Začnimo pri politiki. Antonione je prepričan, da je nova koalicija manjšinska po sili razmer in da bo zato napel vse sile za oblikovanje večinske in stabilne vlade. Kot morebitne nove zaveznike je izrecno omenil Severno ligo, Ljudsko sredino in zeleno-socialistično skupino, ki z različnimi stališči kažejo zanimanje za dialog z novim odborom. Eno je politični vsakdan, drugo je institucionalni okvir, pri katerem je predsednik izrecno omenil korektnost, ki so jo v teh dneh izkazali svetovalci levih demokratov in Stranke komunistične prenove. Reforme, začenši z novim volilnim zakonom, so nujne in potrebne, dosegljive pa bodo le ob čim širši podpori deželne skupščine. Dejstvo, da je bil Tržačan prvič izvoljen za predsednika Dežele, je nedvomno zgodovinskega pomena. Antonione je v isti sapi podčrtal, da bo predsednik celotne deželne skupnosti, ki mora ramo ob rami s politiki in družbenimi silami zaščititi ter ovrednotiti posebno upravno avtonomijo FJK. Dežela bo močna in verodostojna pri svojih zahtevah le, če bo imela za sabo Ijudi-občane. v Omenili smo mednarodno vlogo, ki jo je Antonione večkrat poudaril in izpostavil. Poleg obstoja narodnih manjšin je mednarodna funkcija temeljnega pomena za ohranitev posebnega statuta in upravne samostojnosti deželne uprave. Tre- ba bo spremeniti statut in zahtevati učinkovitejšo vlogo na področju zunanje politike, okrepiti odnose z obmejnimi državami ter z Bavarsko, spodbuditi odobritev vsebinsko dopolnjenega zakona za obmejna področja ter po možnosti povečati pogajalsko moč do Evropske unije in do ostalih evropskih teles. Narodne manjšine. Vlada meni, da predstavlja navzočnost Slovencev in Furlanov veliko bogastvo za celotno skupnost. Glede slovenske manjšine je Antonione dejal, da odbor z naklonjenostjo gleda na zakonski predlog o zajamčenem svetovalskem mandatu za manjšino ob spoštovanju načela recipročnosti, zajamčeni mandat pa mora biti realno sredstvo za manjšinsko predstavništvo. Na svojo pest si bo vlada brez oklevanj prizadevala za ustanovitev čezmejne televizije in za celovito izvajanje deželnega zakona za zaščito furlanskega jezika in kulture. Antonione je pozval deželno skupščino, naj uskladi svojo zako-nodajalno vlogo (manj zakonov in več kvalitete), na področju reforme lokalnih uprav pa je odbor mnenja, da je treba kar se da ovrednotiti vlogo občin in pokrajin. Precej pozornosti je posvetil socialnim problematikam, izvajanju zdravstvene reforme, zaščiti okolja in razvoju manj razvitih krajev, posebno goratih. Zavzel se je za federalizem, posebno na področju davkov in javnih financ, obvezal pa se je tudi za nove učinkovite korake na poti prepotrebnega preustroja v marsičem zastarelega deželnega aparata. Skratka zelo ambiciozen politični in upravni program, ki ga lahko kolikor toliko uresniči le večinska vlada, majšinska koalicija pa kvečjemu zastavi. Antonione je na koncu vsekakor zahteval politični konsenz, ki presega okvire Pola svoboščin. Odločitev o tem bo padla jutri. S.T. Četrtek, 6. avgusta 1998 MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN 4 ODPRTA TRIBUNA Kdaj bodo končno priznane jusarske pravice? Peter Močnik V zadnjih časih se pojavljajo članki o problematiki ti. »jusa« in o z njim povezanih pravicah. Bistveno je, da si razčistimo pojme okoli tega izraza. Eno je namreč »jus«, kot so ga pojmovali naši predniki, to je pravica do uporabe zemljišč, ki so skupna last vaščanov in ki sestavljajo tako imenovano »vaško srenjo«, drugo je pa uporaba občinskih ali drugih zemljišč, kar gre pod imenom »ločeno upravljanje« ali v italijanščini »uso civi-co«. V zadnjem primeru gre za pojav, ki je bil pri nas neznan in ga je italijanska država vnesla iz Juga z zakonom iz leta 1927. Na jugu države plemiči niso pustili kmetom uživati njihovih zemljišč, kjer so leti imeli že stoletja pravico do sečnje, paše ali zajemanja vode. Zato je država poskrbela, da so se obremenjeni plemiči lahko rešili teh pravic s tem, da so plačali določeno vsoto denarja ali da so odstopili občini del svojih zemljišč, na katere se je prenesla prej omenjena pravica. Tem operacijam so sledili komisarji za likvidacijo »uso civico«, ki so v drugih krajih Italije zaključili s svojim delom takoj po drugi svetovni vojni. Pri nas so naši predniki poznali sistem »zemljiške odveze«. Cesarica Marija Terezija, za njo pa sin Jožef II. in končno Franc Jožef L, so odpravili veleposesti grofov v cesarstvu tudi s tem, da so dopustili vaškim skupnostim, da so z delom ali s plačilom odkupile zemljišča, ki so bila zanje pomembna. Tako je pri nas nastalo nekaj desetin »gemeinde«, kar pomeni »skupnosti«, ki so si prepisale na svoje ime lastnino desetti-sočev haktarov gozdov in gmajne (kar izhaja iz omenjene nemške besede). Vse to je zabeleženo v zemljiški knjigi (ta-volare), ki jo je Italija potrdila z zakonom iz leta 1929, na osnovi obvez Rapalske pogodbe iz leta 1930. Vaščani, ki so za zemljo plačali, so ustanovili »srenjo« in izbrali odbor, ki je urejal uporabo skupnih zemljišč. Kdor se je v vas priselil, je pridobil pravico do »jusa« ali z delom ali s plačilom, kot vsi ostali. Srenjska zemlja je bila neodtujljiva, nezasegljiva in so na njej nastali skupni objekti, kot so na primer cerkve, pokopališče, šole, itd. Italijanskim nacionalistom, še zlasti v tržaški občini, so bile te vaške skupne lastnine seveda v napoto, ker so hoteli imeti na razpola- go kraški del občine samo zase. Zato so se v prejšnjem stoletju skušali polastiti te zemlje s pretvezo, da »srenje« ali »jusi« nimajo pravne osebnosti in da jih predstavlja občina, kateri pripadajo. Avstrijski sodniki so redno zavračali te poskuse, saj jim je bilo jasno, da če je kdo vpisan kot lastnik, potem tudi obstaja kot oseba. Njihove negativne odločitve za občino so vpisane v zemljiško knjigo. Leta 1927 je z novim zakonom o »uso civico« krajevna oblast zagrabila enkratno priložnost, da krepko zmeša pojme našim ljudem, tudi s silo, če ne bo šlo drugače, ter da se končno polasti srenjskih zemljišč. Na neki način ji je tudi uspelo, saj so ji pri tem odločilno pomagali komisarji za likvidacijo ju-sarskih pravic, ki niso do danes, torej še po sedemdesetih (!) letih, upoštevali obstoja teh pravic na naši zemlji. Enostavno, ker teh pravic ni, v kolikor so naši ljudje lastniki in ne užitkarji srenjske ali jusarske zemlje. Med drugim v zakonu iz leta 1927 nikjer ne piše, da je občina lastnik teh zemljišč, medtem, ko komisarji to redno izjavljajo, ne vemo s kakšno pravico, v nasprotju z zemljiško knjigo- Za časa fašizma, po prihodu Italije in vse do Osimskih sporazumov, ki so zakoličili dokončni status Trsta, si ni seveda nihče upal ugovarjati oblastem. Tako so leta 1975 naši ljudje pod prisilo, saj je bila to edina možnost vsaj minimalne pravice na svoji zemlji, sprejeli prve volitve odborov za ločeno upravljanje ju-sarskih površin, po modelu zakona iz leta 1927, ki je pri nas v resnici neuporaben. Občina Trst pa tudi tem ni hotela priznati nobene pravice in zadnji spori z openskim in proseškim odborom to dokazujejo. Razsodba Deželnega upravnega sodišča iz leta 1993, na keterega se je obrnil prav openski odbor, je deloma zakoličila te pravice. Toda naši ljudje, so se končno vprašali, zakaj ne bi naredili konec zlorabi nad zemljišči, ki so v njihovi lasti? Zakaj bi morala Občina Trst razpolagati z zemljišči, nad katerimi ni ugotovljen noben »uso civico«, toliko bolj pa, če so ta zemljišča v drugih občinah naše pokrajine? Ali je lastnik? Kako pa, če so ji sodniki na zemljiški knjigi zavrnili prošnje za vpis lastninske pravice na njeno ime? Tako se je začela nova borba na celotnem pokrajinskem teritoriju, katere prvi primer je bilo zborovanje stotin novih srepjskih odbornikov v Boljuncu. Eden izmed prvih primerov je Kriška srenja, katere odbor se muči in trudi, da uveljavlja vpisano lastninsko pravico vaščanov nad zemljo, ki si jo lasti Občina Trst, tudi na nabrežinskem in zgo-niškem delu, ob mirnem pritisku komisarja za likvidacijo jusarskih zemljišč, ki ni na tej zemlji ničesar ugotovil, in gozdne uprave, ki sledi tržaški nacionalistični zamisli o občinski lastnini omenjenih zemljišč. Tako se tudi v ostalih srenjah že marsikaj premika in veča se pritisk na Deželo, ki ima pristojnost za ta vprašanja in ki je leta 1996 že izdala zakon za reševanje teh problemov, a ga noče do danes polno uporabljati, saj se v njenih uradih stalno nekaj zatika, v brk našim ljudem, katerim nočejo priznati vpisane pravice do lastnine, ki se jo drugi skušajo polastiti. Obnašanje Dežele in komisarja do našega primera pa oškoduje tudi Furlane, ki so v podobnem položaju. Seveda bodo nastali problemi. Na primer, kako bo s tisoči novih priseljencev v naših vaseh? Ali bodo morali plačevati za uživanje pravice do sečnje? Z »uso civico« jim je to danes dano zastonj. Zakaj pa so naši predniki za to pravico plačevali cesarju? Tudi ni res, da bi »novi« lastniki ne znali uporabljati tako velikih površin. Kako so pa naši predniki ohranili Kras do leta 1927? In kaj so občine tako veličastnega in v javno korist naredile na teh zemljiščih, ki bi jih tudi vaščani ne znali ustvariti, saj so sami zgradili cerkve, šole in športne objekte, nič več in nič manj kot občine. Res je, da bi se lahko poslužili udobnejše rešitve izvolitve odborov za ločeno upravljanje, kot to nekateri že delajo, a zakaj bi se odpovedali lastnini zemlje, ki je že itak ogrožena in mi z njo, ter dobičkom, ki bi ga ta prinesla? Zakaj bi na primer pustili Tržaški občini odškodnino za razlastitev srenjske zemlje na na-brežinski ali zgoniški ali openski strani, tiste zemlje, ki so jo naši predniki kupili od cesarja? Po lastnini bi prišlo tudi upravljanje, enako tistemu, ki ga izvajajo odbori za ločeno upravljanje, z razliko, da bi pač upravljali svojo zemljo. GLOSA Otto Habsburški in etnično vprašanje Jože Pirjevec V pasjih dneh med koncem julija in začetkom avgusta se v časopisih neizbežno pojavita dve vrsti člankov: tisti, ki govore o pošasti iz Loch Nessa in tisti, ki odkrivajo člane starih evropskih dinastij in jim posvečajo dolge intervjuje. Milanski Corriere della Sera se ni izneveril tej tradiciji in je prejšnjo nedeljo na svoji kulturni strani objavil pogovor z Ottom Habsburškim, sinom zadnjega avstrijskega cesarja in madžarskega kralja Karla I. Gre za starejšega gospoda, ki je v svojem dolgem življenju videl in spoznal marsikaj ter je še danes politično aktiven kot poslanec v Evropskem parlamentu. Ker je predstavnik dinastije, ki je skoraj 800 let krojila usodo podonavskega prostora, se seveda še posebno zanima za problematiko držav, nastalih na ruševinah Dvojne monarhije, v ambiciji, da vsaj v nekaterih od njih odigra določeno politično vlogo. Kot mi pravijo znanci, so Habsburžani prepričani, da je zadnjih 80 let, kar niso na oblasti, le skromna epizoda v dolgi zgodovini njihove hiše, da imajo še marsikaj povedati na evropski politični sceni. V tem je treba tudi iskati vzrok, zakaj Otto Habsburški tako goji vse poglavitne jezike »svojih« narodov. Pravijo, da govori čudovito madžarščino in da je njegova češčina kar spodobna, Vem, da se znajde tudi v italijanščini in hrvaščini, sumim pa, da njegova slovenščina ne presega tiste, ki jo je obvladal Franc Jožef II. Kot nam pripovedujejo viri, je znal reči: »Dobro, dobro«, včasih pa celo: Živeli Slovenci!« Nadvojvoda Otto je politično nedvomno dosti bolj razgledan od svojega pra-strica in v svojem načinu mišljenja bolj antikonven-cionalen. O tem so me pre- pričali številni članki, ki jih je v času bosanske krize objavljal v španskem listu ABC. V njih je analiziral tragedijo, ki je besnela v osrčju bivše Jugoslavije, z veliko človeško prizadetostjo, z odličnim poznavanjem medetičnih razmer na terenu in z odločno kritičnim odnosom do cinične in pasivne politike, kakršno si je na Balkanu privoščila mednarodna skupnost. Prav zaradi tega, ker sem v nadvojvodi Ottu spoznal razgledanega in zavzetega opazovalca bosanskih razmer, sem se začudil izjavi, ki jo je podal v intervjuju za Corriere della Sera. Trdil je namreč, da je stara Av-stroogrska znala pravilno zastaviti etnično problematiko znoraj svojih meja in v podkrepitev te teze navajal tako imenovani »moravski sporazum« iz leta 1906. Slo je za dogovor, s katerim so se na Moravskem Cehi in Nemci domenili za skupno upravljanje te kronske dežele, ki pa je ostal, kot pravi znani zgodovinar Robert A. Kann, edina svetla točka v času, v katerem so vladne elite na Dunaju in v Budimpešti nizale neuspeh za neuspehom. Predstavljati »moravski sporazum« kot dokaz modrosti in spretnosti staroavstrijskega in sta-romadžarskega političnega razreda v njunem odnosu do etnične problematike je vsekakor pretirano, saj bi sicer ne mogli razumeti, zakaj je Dvojna monarhija propadla. Videti v njej ideal, po katerem naj se oblikuje združena Evropa, pa je povsem zgrešeno, saj si ni mogoče predstavljati, da bo naš kontinent izrazil vso svojo gospodarsko in kulturno potencialnost, če ne bo znal pospeševati razvoja vseh svojih etničnih subjektov, tudi majhnih in najmanjših. Tega pa Avstroogrska nikoli ni bila zmožna. RDEČI KRIŽ Dogovor o sodelovanju med Italijo in Slovenijo LJUBLJANA - Ob včerajšnjem prvem obisku delegacije italijanskega Rdečega križa (RK) v Sloveniji sta se italijanska delegacija in slovenski gostitelji dogovorila za tesnejše sodelovanje med italijanskim in slovenskim sedežem RK, je za STA izjavil generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič. Generalni sekretar je tudi poudaril, da slovenski RK dobro sodeluje z avstrijskimi, madžarskimi, norveškim, švedskim RK, da pa je do zdaj sodeloval z italijansko organizacijo le na lokalni ravni, torej ob meji. Predsednica italijanskega RK Ma-riapia Garavaglia je na današnjem srečanju predlagala vzpostavitev tesnejšega sodelovanja tudi na nacionalni ravni in povabila predstavnike slovenskega RK na obisk v Italijo. Garavaglia je bila navdušena nad organizacijo slovenskega RK, ki ga je označila kot izredno modernega in učinkovito organiziranega. Poudarila je potrebo p° koordiniranemu sodelovanju med nacionalnimi sedeži RK, kar pomeni, da sodelovanje ne predstavlja le medsebojnega pošiljanja pomoči, ampak tudi pridobivanje znanja za razvoj. Do tega spoznanji je prišla predvsem med vojno v Bosni in Hercegovini, ko so italijanske območne enote RK priskočile na pomoč ljudeim ujetim v državljanski vojni. Takrat je namreč prihajalo do tega, da se je več območnih enot skoncentriralo le na neko območje BiH, medtem ko so ostali vojm predeli ostali nepreskrbljeni. Gostjo iz Italije je tudi zanimalo, s katerimi ministrstvi naš RK najtesneje sodeluje. Kot je povedal Jelenič, gre predvsem za sodelovanje med RK in ministrstvom za obrambo, za zdravstvo, za pravosodje, za zunanje zadeve, za notranje zadeve in z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. ,. Generalni sekretar RK Jelenič je tu 1 opisal nekatere programe, ki jih izvaja sl venski RK. Povedal je, da je v Sloveni]1 stalno aktivnih 50.000 prostovoljcev in ® pričenja slovenski RK pridobivati svoj ^ člane že v osnovnih šolah. Italijanski go stji pa se je zdelo še posebej zanimivo, je slovenski RK odgovoren in pooblašče^ za sprejem in distribucijo vse mednaro ne pomoči, ki prihaja v državo. , Ob koncu srečanja sta si italijans in slovenska stran izmenjali darila- ^ poldne se bo predsednica italijanskeg RK srečala še z državnim sekretarje^ na ministrstvu za zunanje zadeve nestom Petričem in kasneje °^^s. re Mladinsko zdravilišče in letovi RKS na Debelem rtiču. , (STA) PISMO UREDNIŠTVU Popravek k poročanju o palači Eisner Civrani Primorski dnevnik se že dalj časa odlikuje po številnih napakah, za katere lahko vsak povprečen bralec ugotovi, da so napake. Tako na primer piše 24.7.1998 na prvi strani o sedemsto tisoč podpisih, na drugi strani pa je istih podpisov le še šesto tisoč. Enako je ista palača na prvi strani Ei-sner-Civrani, na peti strani pa Eisner-Cerva-ni. So pa tudi napake, v katerih povprečen bralec ne more prepoznati izkrivljenega (po nevednosti ali hote) poročanja. V petek, 24. julija 1998 piše na peti strani v zvezi z rojstno hišo Žige Zoisa »za katero je pred leti SSk predlagala, da bi jo občina spremenila v center za spoznavanje slovenske kulture«. Kolikor je nam znano, je 23. novembra 1995 družbeno-politič-no društvo Edinost predložilo županu občine Trst razčlenjen predlog za pristno multikulturno uporabo prenovljene Zoisove palače. Po tem predlogu naj bi imela stavba naziv »Hiša narodov«, ker bi vsebovala poleg prikaza demografskega razvoja tržaške občine tudi prikaze prisotnosti vseh narodov, ki so sodelovali pri razvoju Trsta, od avtohtonih skupnosti do skupnosti, ki so nastale po odprtju proste luke. Poleg tega je društvo Edinost pre- gladalo, da bi v stavbi imela sedež »informativna okenca« vseh držav tržaškega naravnega in trgovskega zaledja. Nič nam ni znano o kaki tovrstni pobudi Slovenske skupnosti, na katero se očitno nanaša kratica SSk v Primorskem dnevniku. Vemo pa, da je trgovski tehnični zavod »Žiga Zois« predlagal poimenovanje kake ulice po tem velikem možu. Prizadevanja društva, da bi prišlo ob 250. obletnici rojstva tega multikulturnega velikana do vrste kulturnih prireditev (tudi na meddržavni ravni), niso uspela. Izpeljavo pobude za postavitev spominske plošče pa je onemogočil prefekt dr. Michele De Feis, ki je Nadzorništvu za spomeniško varstvo odre- kel prevod prošnj® društva Edinost za P° stavitev plošče n zaščiteno pročelje-Družbeno politi61) društvo Edinost je na 23. novembra l9 .’ točno ob 250. obletni6 rojstva, obesilo n vhodnimi vrati lovorje SINDIKAT / O TRŽAŠKEM GOSPODARSTVU VREME / PO JUTRANJEM NEURJU V Trstu primanjkujejo sposobni podjetniki Coppa: »Ne iskati dobička na račun delavcev!« Burja odpihala pasjo vročino Napovedujejo dva znosnejša dneva V tržaškem gospodar-stvu se v zadnjem Času nekaj vendarle premika, a novosti prihajajo od zu-nai’ saj ni v našem mestu Pravih- podjetnikov, ki bi vlagali svoj kapital. V to )e prepričan pokrajinski ajnik CGIL Paolo Coppa, P° mnenju katerega se stanje stalno slabša. Ze res’ da so v Zvezi indu- strijcev ljudje dob: y°]}6> a kaj, ko primar kujejo podjetniki. V preteklih letih ; Podjetniki vlagali v Trs Zaradi možnosti državn Prispevkov (v prime] ^užbe Sitip -nasliki-1° za okoli 120 mili j a lrJ> ko pa so sledn Zrnarijkah, so našli druj Poti in pustili Trst na c du, mlade pa na cesti, rstu si je treba izmisl n Uresničiti nove delo 6 uiodele, meni Copp grešeno pa bi bilo cilje a Področne pogodi oontratti d’area). Sledn govarjajo razmeram JUžni Italiji (kjer je 30 rezP°selnih), tu pa Povzročile razkol me :rst°m in FJK ter »vc v sami FJK. Sr, a Trst, pravi Copp Primernejši teritorie lil (patti territori ■ V tem primeru Drža' utaga podjetnikom, tovn0rai° vnaPrei za8 ovrt! 30O/o kapital n jetniki so do sedaj 1 z ^vajeni samo na d ke prispevke, pri C gojem važn nizkfpo*ago Prost vnnf Ceni. To b 111110 spodbudil Močan jutranji naliv in burja, ki je pibala ves dan, sta včeraj končno pobrala neznosno vročino in vlago, ki sta nas mučili vse prejšnje dni. Vremenoslovci so napovedali spremembo in je že ponoči bilo očitno, kar se pripravlja. Vreme pa se je zasukalo šele med 6. in 7. uro zjutraj: temni oblaki so se privalili s furlanske strani, spremljalo jih je bliskanje in grmenje, zapihal je močan veter najprej v vrtincih, potem pa se je sprevrgel v burjo. Ko je pričelo deževati -in v resnici je padalo slabe pol ure - se je na nižje predele pokrajine in predvsem na mesto usula toča. Ledena zrna so za nekaj minut pobelila strehe, na srečo pa ni toča prizadela okolice in torej ni oškodovala obdelovanih površin, zelenjavnih vrtov in vinogradov. Kot že rečeno, je bil dež kratkotrajen, burja pa je pihala vse do večera s sunki, ki so presegli hitrost 80 kilometrov na uro. Zaradi tega ni manjkalo običajnih težav: gasilci so morali poseči v več kot 20 primerih, ker je ponekod odlomilo veje, drugod so neprevidni stanovalci pustili odprta okna in so razbita stekla padala na cesto, nekje je odkrušilo kose ometa in odneslo PRIBEŽNIKI / PREFEKTURA NAMERAVA STRUKTURO V STARI LUKI UREDITI h Centra ne bodo zapili jetja, občinska uprava bi jim morala priskočiti na pomoč z birokratskega vidika, v Trstu pa bi morali tudi ustanoviti šolo za podjetnike. Kar zadeva Sitip, je Coppa rahlo optimist. 24. avgusta se bodo delavci (300) vrnili iz dopolnilne blagajne, oglasila pa so se že nekatera podjetja, ki bi zagotovila delovna mesta 240 osebam, kar bi bilo že uspeh (drugi podjetniki bi obdržali le predilnico za skupnih 150 mest). Hujše je stanje v TVM, kjer se bo po počitnicah trenutno vrnilo na delo le 79 oseb. Coppa upa, da bo VVartsila dobila nova naročila, v primeru Sedmega pomola pa je na srečo brezposelnost manj občutna. Kakorkoli že, pravi Coppa, je pravi čas za razmislek: pravilno je, da podjetniki gledajo na dobiček, a iskanje profita ne sme oškodovati delavcev. Aljoša Gašperlin Center za začasni sprejem in asistenco nezakonitih priseljencev pri stari luki v Trstu ne nameravajo zapreti, ampak ga nekoliko urediti, tako da bo bolje služil svojemu namenu, zlasti z varnostnega vidika. Tako nam je povedal Sef kabineta tržaškega prefekta dr. Fabio Millotti. To je očitno tudi odgovor vsem tistim, ki so v zadnjih dneh ostro kritizirali to strukturo in zahtevali celo njeno zaprtje, kot sta to storili tržaški vodstvi NZ in SKP. Spomnimo naj, da je center uradno otvoril notranji minister Giorgio Napolitano, ko se je mudil na obisku v Trstu 4. julija letos.Odtelj pa je bil večkrat v središču črne kronike, in to tudi na na straneh vsedržavnega in mednarodnega tiska. Tu je namreč v noči med 25. in 26. julijem prišlo do upora 13 afriških in južnoame- riških prostitutk, pri čemer je bilo več varnostnikov ranjenih. Iz tega centra sta 30. julija zbežala Bosanec in eden izmed treh Tunizijcev, ki so nekaj dni poprej preživeli požar na ladji Lindarosa v Genovi, v katerem je zgorelo pet njihovih sodržavljanov. Iz tega centra sta naposled minulo nedeljo zbežala še en Tunizijec iz iste trojke in maroški nezakoniti priseljenec, ki pa so ju varnostniki kmalu potem prijeli blizu Opčin. Tudi zaradi teh dogodkov je bil sprejemni center deležen ostrih kritik, nekateri pa so, kot rečeno, zahtevali celo njegovo zaprtje. Center si je med drugim minuli teden ogledala delegacija tržaškega občinskega sveta in ocenila, da je struktura neustrezna, češ da ne razpolaga z zadostnimi higienskimi servisi, poleg tega pa naj bi bi- la pretesna za število gostov v njem, zlasti spričo dejstva, da so med gosti moški in ženske, pa tudi otroci. No, tržaška prefektura namerava zdaj strukturo okrepiti predvsem z varnsotnega vidika. Tako bodo na oknih namestili neproboj-na stekla, poleg tega pa stavbo zagradili z mrežo. Ta odločitev pa je že naletela na nekatere kritične reakcije. Takoj se je oglasil Svobodni sindikat policije (LISIPO) in obžaloval, da centra ne bodo zaprli. V tiskovnem poročilu, ki ga je podpisal pokrajinski tajnik Domenico Martura-no, je med drugim rečeno, da bi morali poskrbeti tudi za izboljšanje delovnih razmer varnostnikov. Le tem naj bi zagotovili »vsaj taksne življenjske razmere, kakršne so zajamčene nezakonitim priseljencem«. strešnike, v pristanišču pa so morali ojačati priveze ladij. Izredno gost dež je padal samo nekaj minut, vendar skupno za skoraj 2 centimetra: padavine so tako v kratkem naponile kanalizacijo in ko so že nastajale prve velike luže, je na srečo dež ponehal. Zaradi tega ni bilo težav pri avtomobilskem prometu, tudi ker je zaradi zgodnje jutranje ure bil še precej redek. Temperatura je med kratkotrajnim viharjem strmo padla, nato pa se ustalila na nivoju, ki je znatno nižji od rekordnih konic prejšnjih dni, tako da so opoldne zabeležili »samo« 28 stopinj Celzija, počutje pa se je vseeno znatno izboljšalo predvsem zaradi manjše stopnje vlage v zraku in zaradi višjega pritiska. Vremenoslovci napovedujejo; da bo burja pihala še danes, sicer bolj zmerno kot včeraj, jasno bo in tudi jutri vročina ne bo tako pritiskala, kot prejšnje dni. V soboto in nedeljo pa naj bi spet presegli 30 stopinj Celzija, vsekakor pa bodo še vedno pritekali severovzhodni vetrovi, ki bodo v naše kraje privedli hladnejši in bolj suh zrak. Če je na Tržaškem vreme nagajalo, je bilo drugod po deželi neprimerno huje. Neurje je še najbolj zneslo na območju okrog Bornjaja, Fare in Vileša, kjer je ponekod resno prizadelo vinograde, pa tudi drugod na Goriškem, ter v Furlaniji, predvsem na območju severno od Vidma. JBEBčE / V TEKU GRADNJA VODOVODNE NAPELJAVE SODNIJA / RANILE 15 AGENTOV NOVICE Protipožarni hranilnik vode NQPravo ureja gozdna uprava - Iz nje bodo zajemali helikopterji graditi re^Cah so pred kratkim začeli vajala v “dovodno napeljavo, ki bo do-jbh p0?0l ° v hranilnik za gašenje gozd-klvsegaar°n' ^Trarhbiik stoji na območju drZav^g Ooiagališča smeti, nedaleč od &fSSzS2a)emallv'> Va- Načrt -0 ITadi deželna gozdna upra-Povilig j6 je lzdelal inženir Antonio Ca-^ci cost 3 Pa Izvaja gradbeno podjetje ruzioni in jih bo predvidoma dokončalo pred koncem leta. Gre za naložbo skoraj 109 milijov lir. Prvi del napeljave je zgradila že tržaška občinska uprava. Deželna gozdna uprava bo zdaj napeljavo dokončala, kakor bo tudi poskrbela za ureditev nepropostljivosti hranilnika. Resnici na ljubo moramo priznati, da smo se do teh skopih podatkov dokopali s precejšnjimi težavami, saj nam pri gozdni upravi nihče ni hotel ali mogel dati izčrpnejših informacij. (Foto KROMA) Poldrugo leto zapora za 13 upornih prostitutk Na tržaškem sodišču je včeraj potekal po hitrem postopku proces proti 13 prostitutkam, ki so se pred dnevi uprle v centru za nelegalne priseljence v Starem pistanišču. Do upora je prišlo prejšnjega 25. julija: med nočno kontrolno akcijo proti prostituciji v Terezijanski četrti so zaradi neurejenih dokumentov priprli več prostitutk, predvsem iz afriških držav, kot so Somalija, Togo, Kamerun, Nigerija in Gana, pa tudi iz južnoameriške Kolumbije, in jih zbrali v omenjenem centru, kjer bi morale počakati do izgona iz države. Ko so ženske izvedele, kakšna usoda jih čaka, so najprej zanetile požar, ob posegu policistov in karabinjerjev pa so se fizično spoprijele z agenti: 13 žensk je ranilo nič manj kot 15 predstavnikov sil javnega reda! Včeraj so jim sodili in so se vse poslužile možnosti dogovorne kazni, ki je znatno nižja od običajne: vsem so prisodili eno leto in šest mesecev zapora zaradi poškodovanja javne imovine, žalitev, upiranja in povzročanja poškodb javnim funkcionarjem. Kazen so jim suspendirali, v zbirnem centru v Starem pristanišču pa bodo morale počakati na izgon iz Italije. Izvidnica pomorskega poveljstva rešila grškega študenta Prejšnji večer je pristaniško poveljstvo poseglo s hitrim izvidniskim čolnom na območju pri Sesljanu, kjer nenadna slabost zajela 20-letnega grškega študenta tukajšnje univerze. Po daljšem iskanju ob strmi obali so fanta našli, ga odpeljali do mestnega pristanišča in ga tu preložili na rešilec, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Venier (SKP): lllyjeva strategija je desničarska Načelnik skupine SKP v tržaškem občinskem svetu in strankin pokrajinski tajnik Jacopo Venier je včeraj poslal pokrajinskim tajnikom sindikatov CGIL, □SL in UIL, tržaškim občinskim uslužbencem in krajevnim sredstavom javnega obveščanja daljše odprto pismo, v katerem izraža prepričanje, da župan Riccardo Illy vodi tipično desničarsko strategijo pri vodenju tržaške občinske uprave. Za to strategijo je značilno, da skuša zaupati občinske usluge in storitve v čim večji meri zasebnikom v zakup, po drugi strani pa kolikor mogoče reducirati število občinskih uslužbencev. Venier izraža zadovoljivo, da so pokrajinski sindikati CGIL, QSL in UIL zdaj to strategijo prepoznali, čeprav z zamudo, kritičen pa je do Oljke, ki Illyja še vedno podpira. SKP je na razpolago za akcije, ki bi se postavile odločno po robu takšni strategiji. Na obisku ladja San Marco San Marco, velika izkrcevalna ladja italijanske mornarice, bo od danes na obisku v Trstu, kjer se bo zasidrala ob pomolu pomorske postaje. Publika si bo lahko ogledala ladjo jutri in v soboto od 9.30 do 12. ure in od 15. ure do 19.30 ter v nedeljo od 9. do 13. ure. Dobrodelna razstava Podžupan Roberto Damiani je včeraj dopoldne izročil predsedniku pokrajinskega združenja proti multipli sklerozi Antonelli Zadini izkupiček prodaje slik božične razstave, ki jo je v občinski dvorani uredil Qaudio H. Martelli. Sredstva bodo namenih nakupu pohištva za dnevni center omenjene organizacije, ki ga bodo uredili v vili Sartorio. ŽUPANSTVO / TISKOVNA KONFERENCA Vloga pravobranilca je zelo pomembna Iginio Giressi je podal obračun svojega delovanja Vloga občinskega pravobranilca je za državljane kot tudi za občinsko upravo zelo pomembna, saj prispeva k dialogu med ljudmi in upravo ter obenem razreši marsikateri problem. O njegovem delovanju je bil govor vCeraj na županstvu na tiskovni konferenci, kjer je občinski pravobranilec Iginio Giuressi podal obračun delovanja v zadnjih dvanajstih mesecih, srečanja pa sta se udeležila tudi podžupan Roberto Damiani in predsednik občinskega sveta Ettore Rosato. Kot so povedali, je ta vloga že prešla v kulturo državljanov, saj se je tržaški pravobranilec v zadnjem letu spoprijel z več kot 300 primeri, v treh letih pa jih je raz- rešil okoli 1.200. Urad za stike s publiko je pomemben, ker omogoča med drugim prozornost in je bistven pripomoček pri orientiranju v labirintu preštevilnih italijanskih zakonov. Pozitivno novost, je dejal Giuressi, NOVICE Delo na tržaški občini Tržaški urad za delo sporoča, da bodo v ponedeljek in v torek, 10. in 11. avgusta sprejemah prošnje za delovno mesto za nedoločen Cas pri tržaški občinski službi za kanalizacijo (delovna kvalifikacija 3. stopnje). Prijave je treba oddati v uradu v Ul. F. Severa 46/1 od 8.30 do 12. ure skupaj z vso potrebno dokumentacijo (prijavnica C/l ali roza izkaznica). Zainteresirani morajo imeti potrdilo o opravljeni mali maturi, potrdilo o družinskem dohodku za lansko leto in družinski list. Izid natečaja bodo objavih v petek, 14. avgusta ob 9.30. Fincantieriju naročila za 1.600 milijard lir Družba Fincantieri je sporočila, da so se dogovorih z amerško družbo Camival Corporation za gradnjo dveh novih potniških ladij v skupni vrednosti 1.600 milijard lir. Fincanieri, M ima direkcijo v Trstu, eno od najpomembnejših ladjedelnic pa v TržiCu, je še veC let partner z ameriško plovno družbo: v tržiški ladjedelnici dograjujejo velikanki Camival Triumph in Camival Victory, novi ladji pa bosta pravtako 102-tisoC tonski velikanki morja. Protest policistov na meji Pripadniki sindikata policistov Lisipo so vCeraj prote-stirali na mejnih prehodih pri Fernetičih, Pesku in Rabojezu, ker še vedno niso uredili pogojev, v katerih morajo delovati njihovi kolegi mejne policije. Se vedno jim niso namreč zagotovili kioskov z zrakom pod pritiskom, tako da jim ne bi bilo treba veC vdihovati smrtonosnih izpušnih plinov vozil. Podobne kioske so že namestili na Goriškem, kljub vsem zagotovilom pa morajo tržaški kolegi še vedno delati sredi smrdečih in nevarnih plinov, kar je povzročilo včerajšnjo ponovno protestno akcijo sindikata policistov Lisipo. Enajst sodobnih umetnikov v Mieli V gledališču Miela bodo v petek, 7.avgusta ob 21.uri otvorili mednarodno razstavo sodobne umetnosti v priredbi Skupine 78 - International Contemporary Art. Pod skupnim naslovom ”Tran-sformation - Natura Naturans 3” se bo predstavilo enajst umetnikov iz srednje Evrope, ki jih je skupaj zbrala Maria Campitelli. Pobuda bo trajala do 6. septembra in je nadaljevanje izvedb razstave Natura Naturansl iz leta 1996 in Realfiction - Natura Naturans 2 v lanskem letu. Letovanje v Recoaro Terme Nabrežinski krožek za socialne pobude in prosti Cas Auser-kraško območje organizira letovanje v kraju Recoaro Terme od 31. avgusta do 14. septembra 1998. Vpisnine so možne do 25. avgusta, za informacije in rezervacije tel. 040299640 ob uri obedov. Komemoracija v vasi Ustje Gibanje 23. december obvešča, da bo priredilo v soboto, 8. avgusta, v vasi Ustje pri Vipavi, kratko spominsko slovesnost ob obletnici poboja in pustošenja, ki so ga v tem kraju izvedli pripadniki italijanske divizije »Julia« leta 1942. Ob spomeniku pod vasjo, kjer so bile pobite žrtve, bomo položili venec. predstavlja odobritev pravilnika za upravne postopke, važen je tudi preustroj organiziranosti občinske strukture, funkcij in pristojnosti dirigentov ter upravljanje strukture same. Giures-sijevo delovanje ima odobravanje politikov in samih državljanov, je povedal Rosato, občinska uprava pa bi lahko odprla naknadne urade za stike z javnostjo. Giuressi je izpostavil, da je uprava napravila ogromen korak naprej v odnosih z državljani. Od 300 primerov jih je večina (250, od katerih 50 zaradi prometnih prekrškov) zadevalo prav stike z upravo, bistveno pa je bilo tolmačiti zakone, ki se tudi hitro spreminjajo. Težav je bilo na pretek, a je Giuressi ugotovil, da je uprava večinoma pravilno postopala. Se vedno je živa miselnost, da se je treba birokratsko držati zakonov, a se stanje polagoma spreminja. Med svojim delovanjem je naletel na veC tovrstnih primerov, kot npr. globe, ki so jih dobili splošni zdravniki med opravljanjem svojega dela. Kot je povedal, jim gre zagotoviti CimveC parkirišč, nekaj pomanjkljivosti je zasledil tudi v zakonodaji o gradbeništvu. Pozitivno je vsekakor ocenil delovanje urada za gradbeni odpust v Ul. S. Niccolo, ki odlično deluje in kamor je možno se obrniti za katerokoli težavo. Pravobranilec je posrednik, ki lahko pritiska na pristojne organe, ne more pa jih nadomeščati. Neko C je javna uprava gledala na državljane kot na podložnike, a stanje se je sedaj spremenilo, je dodal Giuressi in podčrtal, da je sedaj pomembno nuditi ljudem storitve. A. G. SHALOM TRST / RAZSTAVA Izrael, fotografije o zgodovini Posnetki agencije Magnum na ogled v tržaškem ljudskem vrtu do 30. avgusta V paviljonu ljudskega vrta so vCeraj odprli razstavo z naslovom Država Izrael - 50 let fotografij agencije Magnum. razstava, kot je po naslovu že mogoče dognati, sodi v sklop Shalom Trst, kulturne pobude, ki jo je tržaška občina pripravila v sodelovanju z židovsko skupnostjo. Svetovno znana foto-grafsko-novinarska agencija Magnum je sledila zgodovini Izraela od ustanovitve države do današnjih dni. Štirje fotografi, Robert Capa, David Chim Sey-mour, George Rodger in Micha Bar so v svoj fotografski objektiv ujeli dogodke in obraze, ki so zazanamovali »obljubljeno deželo«. Izrael je v petdesetih letih obstoja na nemirnem območju Srednjega vzhoda doživel leta vojne in miru; navdušenje pribežnikov iz povojne Evrope in razočaranje Palestincev, katerih zemljo je vlada razlašCa-la in ljudstvo potiskala v obrobne pasove dežele. ZDRUŽENJE ZELENIH Kritično o prometnem planu Mestna uprava mora poskrbeti za ustrezne infrastrukture Združenje Zelenih je vCeraj objavilo polemično noto v zvezi z mestnim prometnim planom, ki naj bi ga v bližnji prihodnosti odobril občinski svet. Dokument vsebuje veC toCk, ki naj bi pojasnjevale nekatera dejstva, o katerih so v prejšnjih dneh mediji sicer poročali, vendar, po mnenju Zelenih, preveč površno in z raznimi netočnostmi. Mestni prometni plan, pravijo Zeleni, sodi med posege, ki jih predvideva prometni zakon iz leta 1992. Vsa italijanska mesta naj bi izdelala tak naCrt, ki naj bi veljal dve leti, nakar bi ga bilo treba zopet preučiti in prilagoditi novim potrebam. Zeleni podčrtujejo prav dejstvo, da gre pri pripravi takega plana le za kratkoročno načrtovanje, medtem ko so Tr- stu potrebni tudi dolgoročni projekti. Taki projekti, ki bi združevali organizacijske sile občine, pokrajine, prevoznega podjetja ACT in državne železnice, so se doslej izkazali za skrajno pomanjkljive, saj tako Illyjeva koalicija kot opozicija nista zavzeli jasnih stališč in izdelali konstruktivnih predlogov. Se pred iztekom mandatne dobe je nujno, menijo Zeleni, da mestna uprava poskrbi za infrastrukture (cestne pasove namenjene izključno javnim prevoznim sredstvom, konkurenčnost ponudbe le-teh, ureditev parkirišč, reorganizacijo prometa v mestnem središču). Na ta naCin naj bi med drugim upadlo število prometnih nesreč, zaradi katerih Trst prednjači na vsedržavni lestvici. MG Na sinočnjem odprtju razstave so bili prisotni številni predstavniki tržaške židovske skupnosti in mestnih oblasti. Prisotne je pozdravil podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani. mg Osemintrideset mladih spet doma Nasmejani in zagoreli. s kančkom nostalgije nad minulimi desetimi dnevi, so včeraj na Škofijah pozdravili starše udeleženci kolonije v Fiesi-Na letovanju v prired 1 Dijaškega doma iz Trsta j’e v spremstvu šestih vzgojiteljev preživelo del letošnjih p0® nic 38 mladih od osmega 0 sedemnajstega leta staros n Poleg kopanja in iger je PrC^ gram popestrila vrsta izlet0 in prijetnih družabnosti- ^ včerajšnjim povratkom J Dijaški dom potegnil Crtop0 večtedenskim trajanjem k° nij v Sloveniji; pred kolom]0 Fiesi pri Piranu so se -na letovanju v Medvedjem du zvrstile tri izmene otrok jyc namreč POLETNI CENTER SKLADA MITJE CUKA NA PROSEKU b Kaosa ustvarjajo Kozmos V ponedeljek je zaživel poletni center v otroškem vrtcu na Proseku, ki ga prireja Sklad Mitja Čuk. Petdeset otrok od dveh do dvanajstih let starosti bo tu preživljalo letošnje poletne počitnice do prihodnjega petka. Zanje skrbi deset animatorjev, ki se izmenjujejo v dopoldanskih in popoldanskih urah. Ob strani jim stoji tudi pet mladih prostovoljcev oz. že odraslih otrok, ki se radi vračajo v poletne centre in k otroški razposajenosti. Otroci prihajajo v poletno središče ob osmih in odhajajo ob petih popoldne. Za tiste, ki se vozijo v center z avtobusom, je poskrbljeno spremstvo od Trga Ober-dan do Proseka. V poletnem središču v glavnem sledijo zastavljenemu naCrtu, ki deli otroke v pet skupin (rumene, bele - najm- lajše, plave - najstarejše, rdeCe in oranžne - ostale). Skupine se pri dejavnostih vrstijo, tako da je vsaki starostni stopnji prilagojena primerna različica igre in ustvarjalnega dela. V jutranjih urah obiskujejo plesno, gibalno in glasbeno delavnico, v popoldanskih urah pride na svoj raCun bazen in likovno ustvarjanje. V plesni šoli, ki jo vodi Petra, spoznavajo otroci osrednji lik, okrog katerega se vrti pravljični svet proseškega središča. To je veCni plesalec indijski bog Siva, ki bo z gibi svojih štirih rok preuredil Kaos v Kozmos in s tem pripeljal red na zemljo. Sicer bo red v poletnem centru na Proseku pričaran šele zadnji dan, ko se bodo s primerno koreografijo, plesom in glasbo, končno umirili štiri prvinski elementi: voda, zrak, ogenj in zemlja (likovno - kostumografska delavnica je posvečena ravno pripravljanju oblekic, v katerih bodo "zemeljske prvine” zaplesale). Ob plesni šoli v "plesni dvorani” se odvijata še gibalna vzgoja na bližnjem igrišCu in glasbena vz- goja ob spremljavi klavirja v prostorih vrtca. Poletno vročino blažijo drevesa na dvorišču vrtca, kjer so otrokom v zabavo bazen, tobogan in gugalnice, včasih gredo še na sprehod. V teku naslednjega tedna bo na vrsti presenečenje, za ka- tero lahko razodeli le, da bo to izlet. na Poletno središ y ' ' " "r,red Jta rC MIRAM AR Habsburški grad vabi: glasba, razstave in... Sissi Miramarski grad je med najbolje obiskanimi italijanskimi muzeji, prav gotovo med tistimi, ki v zadnjih letih beležijo stalen porast obiskovalcev, turistov in domačinov. V prvi polovici letošnjega leta si je prikupni gradič na tržaški obali ogledalo 141 tisoč ljudi, pet tisoč več kot v istem obdobju lanskega leta. Izreden uspeh so zabeleželi v mesecu juliju; pri spomeniškem skrbništvu, ki upravlja Miramar, so mnenja, da je k temu prispevalo odločilen delež večerno odprtje grajskih prostorov in pestra ponudba koncertov klasične glasbe v poznih urah poletnih dni. Od 20. junija do 31. julija letos je namreč prestolna dvorana gostila niz glasbenih srečanj, v sklopu katerih so nastopili gojenci tržaškega konservatorija Tartini. Glede na uspeh koncertov so se pri upravi gradu odločili, da priredijo še nekaj glasbenih večerov v avgustu. Drevi in jutri bosta v nekdanji habsburški rezidenci nastopili mladi glasbenici Samanta Steli in Vesna Ivanovič, ki sta v letošnji sezoni že prejeli nagrado Istria Nobilissima. V Miramarskem gradu in parku so letos na ogled bi zanimive razstave. Notranjost gradu gosti zbirko slik v spomin na cesarico Elizabeto (priljubljeno Sissi), ki je preživela nekaj dni v Trstu. V zimski gredi so organizatorji pripravili »živečo« razstavo tropskih metuljev, v konjušnicah pa »klasično« poletno razstavo, katere pobudnica je tržaška občina - letošnja je posvečena židovski kulturi Srednje Evrope. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 6. avgusta 1998 LJUBO Sonce vzide ob 5.54 in ‘atone ob 20.27 - Dolžina neva 14.33 - Luna vzide o 19.14 in zatone ob 4.01 gela Možina, 84-letna Zora Mežnar, 97-letna Maria Bonifacio, 67-letna Ceci-lia Knes, 28-letni Adriano Larice, 89-letna Sofia Benussi, 92-letna Stefa-nia Zorzet, 76-letni Albino Pipan, 90-letni Rinal-do Degrassi, 87-letna Ca-terina Vallmuth, 79-letni Libero Filippi, 67-letna Lucilla Meli, 75-letni VVilfredo Štolfa. Jutri, PETEK, 7. avgusta 1998 KAJETAN vreme včeraj ob • URI; temperatura aka 28,3 stopinje, zrač-1 tlak 1018,1 mb raste, VzL ^7’8 km na uro _.Rednik severo-vzho- krk’ buria s sunki do 60 na uro, vlaga 52-od-nam3’ v jutranjih urah je nlo i7 mm cje2jaj nej)o , sno, morje razgibano, ^Pmatura morja 24,7 Rojstva in smrti R odrli so se: Alessio k ,.essich, Vanessa Sab-m, Giulio Castro. - mrli so: 87-letna ana Bossi, 85-letna An- [ ; LEKARNE Od ponedeljka, 3. do sobote, 8. avgusta 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (tel. 040 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 040 410515). Boljunec (tel. 040 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefonta-ne 39. Boljunec (tel. 040 COMUNE Dl DUINO AURISINA (TS) OBČINA DEVIN NABREŽINA (TS) Javna dražba ^bčina Devin Nabrežina obvešča, da bo dne 7 6Ptembra 1998 ob 9. uri javna dražba za nakup: J- del - nakup stolic za urade 2- del - nakup vložkov za računalniške tiskalnike 3- del - nakup jestvin za šolsko menzo c°rebitne informacije in razpis je mogoče dobiti \ onomatu, Nabrežina Komnolomi 25 vei' °40 2017321) ODGOVORNI SLUŽBA ZA EKONOMA! ____ Nada Caharija 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 040 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TET.EVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petlja od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primem slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »II te-stimone dello sposo« r. Pu-pi Avati. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR AZZURRA-Zaprto zaradi dopusta do 27. 8. AMBASOATORI - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 18.15, 20.10, 22.10 »The game«, i. M. Du-glas in M. Perm. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta do 26. 8. S ČESTITKE Danes praznuje časti-tljevi 95. rojstni dan draga mama in nonka MARIJA BIZJAK od sv. Ivana. Veliko zdravja in zadovoljstva ji voščijo vsi njeni, posebno Nataša in Alenka. Voščilu z najlepšimi željami se pridružuje družina Slejko iz Zalošč. S_____________IZLETI 40-LETNIKI s Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so še zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in prijavite se na tel. št. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor). Pridružite se nam, ne bo vam žal. Potrditev in plačilo izleta v torek, 11. avgusta od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. H ŠOLSKE VESTI D1TZG ŽIGA ZOIS ob- vešča, da bo do 31. avgusta tajništvo šole odprto vsak OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul, Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 ^URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13.'ure delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo v sredo 12. avgusta 1998 zaprt zaradi dopusta. ^3 OBVESTILA URAD ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK bo zaprt zaradi dopusta do 30. avgusta. V NABREŽINI bo 16. avgusta tradicionalno praznovanje farnega zavetnika Sv. Roka: ob 9.15 SLOVESNA MASA z ljubljanskim novomašnikom PETROM VRABCEM. Po maši bo euharistična procesija po vasi; ob 20, uri sv. masa za župnijo, zlasti za bolnike; ob 20.30 PRIREDITEV pred cerkvo z nastopom mešanega zbora PRIMORJE iz Ajdovščine. Na trgu in v župnijski dvorani bo razstava cvetličnih izdelkov ter dobrot naše zemlje. Vabljeni! REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z zgonisko organizira letovanje v toplicah Cervia-Milano Maritti-ma (Emilia-Romagna) od 8.9.1998 do 22.9.1998 za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne občine od 9. do 13. ure najkasneje do 18.8.1998. UPRAVA OBČINE DEVIN-NABREŽINA organizira večdnevno bivanje v toplicah za 50 starejših oseb v obdobju od 12. do 25. septembra. Izbran kraj je Bibione. Letovanje je namenjeno prebivalcem s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina. Morebitni nekriti prostori bodo na razpolago prebivalcem iz drugih občin. Zainteresirani naj se javijo do 14. avgusta v uradu Službe za socialno Skrbstvo, Trg sv. Roka - Nabrežina center 102, ob ponedeljkih in petkih od 8.30 do 10.30. Za podrobnejše informacije tel. 040-2017372. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na KALAMA-RADO od 7. do 10. avgusta. Zabavali vas bodo ansambli Kraški kvintet, Wa-chilu, Walter in Giorgio. Nastopila bo plesna šola »Club Diamante«. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 24. avgu- ^VZPI-ANPI in ANED-ANPPIA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Cri-spi 3 zaprti do 30. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 27. avgusta. ODSEK ZA ZGODOVINO pri NSK bo do 14. 8. zaprt zaradi letnih počitnic. V LONJERJU smo začeli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, ki so vam v napoto in ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo širše število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (tel. 040-912787). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja POLETNO SREDISCE v Brojnici (Križ) od dne 24. 8. do 4. 9. 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. 040-360324. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v Ul. sv. Frančiška 20 in goriški v Ul. Malta 2, v mesecu avgustu odprti za člane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure. KRUT' obvešča, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Loterijo 5. avgusta 1998 BARI 85 78 45 34 81 CAGLIARI 8 29 66 37 62 FIRENCE 7 43 57 2 81 GENOVA 74 6 34 71 7 MILANO 24 44 38 64 33 NEAPELJ 40 75 20 8 9 PALERMO 56 44 4 14 75 RIM 79 19 47 12 45 TURIN 87 51 6i 34 50 BENETKE 90 82 85 36 40 Nagradni sklad Brez dobitnika s 5+1 Jeckpot 13 dobitnikov z 5 točkami 1.985 dobitnikov s 4 točkami 72.745 dobitnikov s 3 točkami 7.017.707.600. - lir 5.676.425.784. - lir 134.955.900. - lir 883.800,- lir 24.100,-lir NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni. pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. St. 040-226131. MALI OGLASI tel. 040 7786333 ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 1500 kv. metrov prodam na Katinari. Tel. 040/910294 ob uri obedov. POLO VOLKSVVAGEN CL 1100, letnik ’91 s premično streho, zelene barve, prodam za 5 milijonov lir. Tel.: 040-7606012 (urnik trgovin) ali 040-228651 v večernih urah. KNJIGE v dobrem stanju za 1. razred MO Stefan potrebujem. Tel. 040/228785 v popoldanskih urah. PRODAM frižider Candy 170 1 z majhnim notranjim zmrzovalnikom v dobrem stanju, nov model pralnega stroja Rex, malo rabljenega, nov model štedilnika s pečjo. Tel.: 040-575145 ali 350150. DOMAČE SLIVE za marmelado prodamo po ugodni ceni. Tel. 040-420604 v večernih urah. AVTORSKE SLIKE prodam zaradi selitve. Tel. 040-229347. POTREBUJEMO hišno pomočnico 3 ure dnevno v Devinu - Črnica. Kličite na tel. St. 040-637209 od 19. ure dalje. PRODAM 3,70 m dolg lesen čoln. Cena ugodna. Tel. 040-422836 ob uri obedov. PODARIM dve psički majhne rasti. Tel. St. 040-228519 od 15. do 16. ure. PRODAM mladiče kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na St. 040-228388. TRGOVINA JESTVIN išče blagajničarko / blagajničarja. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Jestvine«. PRODAM dva francoska buldoga (samca in samico) z italijanskim pedi-greejem, stara dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-281244. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl David Zahar, BorSt 57. OSMICA je odprta pri Stubljevih v Saležu št. 49. Vabljeni! OSMICO je odprl Branko Slavec, Mačkolje 133. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci. OSMICO so odprli pri Repi na Kontovelu št. 112. Dušan in Slava se priporočata za obisk. OSMICO je odprl Ivan Terčon, Mavhinje 42. Vabljeni! OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. PRISPEVKI V spomin na hčerko Nado Ronzani daruje mama 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Agostina Zaccario darujejo za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu: Serena in Elio z družinama 50.000 lir, Jolka Verginella 20.000 lir in Mira Sedmak 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Mirota Smotlaka darujeta Sergio in Marinka Bandi 50.000 lir za KD Primorsko. V isti namen darujejo za KD Primorsko: Ema in Viktor Možina 30.000 lir ter Giorgio in Nadia Zonta 30.000 lir. Namesto cvetja ha grob Angele Strajn vd. Kocjančič darujeta Divna in Al do Kermac 50.000 lir za dolinsko cerkev. t Po neizprosni bolezni nas je prerano zapustil naš dragi Bruno Cuk Zadnje slovo od dragega pokojnika bo jutri, 7. t.m., ob 9.30 v bazovski cerkvi. Žalostno vest sporočajo žena Silva, otroci Elena, Martina in Marko, sestra Marčela in ostalo sorodstvo Dragi nono Bruno, zelo te bomo pogrešali. Kristjan, Manuel in Luka Bazovica, Trst, 6. avgusta 1998 Ob izgubi dragega Brunota Cuk izrekata družini globoko sožalje družini Drnovšček in Sgubin t V Bogu je zaspala Ernesta Kobol vd. Mikulus Žalostno vest sporočajo otroci Vali, Boris in Ana z družinami Pogreb bo v soboto, 8. avgusta, ob 9.40, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Žalovanju se pridružujeta sestra Ivanka in neCak Rudi Trst, 6. avgusta 1998 Ob smrti drage mame g. Erneste sočustvujemo z g. Ano Mikulus Sancin in drugimi sorodniki vsi na Liceju Prešeren Ob izgubi drage mame izrekata g. Vali, njeni družini in ostalim sorodnikom iskreno sožalje Jože in Zora Skerk Ob izgubi drage mame Erneste izrekamo sinu Borisu Mikulus in ostalim v družini iskreno sožalje Edi Gomizelj z družino DOMAČI AVTORJI / SERGEJ VERČ - SKRIVNOST TURKIZNE MEDUZE LIKOVNA UMETNOST Privlačnost razpletanja »ženske skrivnosti« Kriminalni roman je pred meseci izšel pri tržaški založbi ZTT-EST Detektivke mi nikoli niso bile kaj prida pri srcu. Morda zato ne, ker mi nikoli niso bili pri srcu ljudje v uniformah. Kakorkoli že, kriminalk nisem nikoli rada brala. Pa mi je danes žal, da jih nisem. Ne vem, kaj me je v Verčevem delu tako privlačilo, da ga nisem mogla izpustiti iz rok. Pravijo, da je to primarna lastnost takega čtiva. A jaz se predobro spominjam, kako sem nekoč tedne dolgo mencala enega od romanov slavne Agathe. Skrivnost tur-nizne meduze pa je drvela pred mojimi očmi. Morda zaradi komisarja, policista Bena, Tržačana slovenskega rodu (popolna literarna fikcija, da na tako odgovorno mesto postavijo Slovenca!), morda zaradi okolja, ki ga avtor opisuje (prizorišče umora je šentjakobski grič) ali pa zaradi številnih nastopajočih, predvsem ženskih likov. Skrivnost turkizne meduze je ženska skrivnost. Umor ženske. Zenski indici in ženski konec (ops! da le nismo povedali več, kot se za kriminalko spodobi!). Sergij Verč opisuje ženske izredno slikovito. Raziskuje njihovo zapeljivost, mačje ravnanje z moškimi, ki živijo ob njih, in s svetom, ki jih obdaja. V romanu, ki je grajen na skrivnosti, so ženske nositeljice in ču- vaji vsega zakletega, vsega globljega, čustev in strasti, umora in - pravice. To je splošni trend zadnje generacije (pa saj ni treba, da je to ravno anagrafsko zadnja generacija) pisateljev, ki so sicer od vedno ljubili žensko in ji odmerjali lep delež svojega pisanja. V zadnjih časih pa postaja že skoraj nujno, da se (moški) pisec popolnoma prepusti ženskim likom, ki dejansko obvladujejo pripoved. Pravica, smo torej rekli - to je tisto, kar pisateljem kriminalk in de- tektivskim zgodbam, ki polnijo večerne televizijske programe, najbolj zamerim. Da si lastijo pravico. Pravica je na strani sil javnega reda, pravijo. V rokah dobrega komisarja. V sodni dvorani. V zaporu. Italijanski državljani postajamo na temo pravice že rahlo alergični - pa mafijskih škandalih in čistih rokah, ki so policijsko vohljanje privedle v parlament, si ob besedi pravica ne moremo kaj, da bi ne skomignili z rameni. In precej neprizadeto opazujemo, kaj se bo iz tega izcimila Komisar Beno, ki raziskuje skrivnost turkizne meduze ni zoprn državni uslužbenec, zagrenjen in malce domišljav, » predvsem pa nadležno vsevedni špicelj. Je tak, kot si dobri ljudje zamišljajo poštenega policista. Vesten, omikan, miren, z občutkom za pravo mero, navezan na rojstni kraj, spoštljiv do starejših, kavalir z ženskami, zvest v ljubezni, pošten v poklicu, občutljiv pri delu z zapostavljenimi. Sanjski policist, ni kaj. Pretirano pozitiven lik? Za trohico, morda. Vsi ostali nastopajoči so vsak poglavje zase. Dobri, čeprav navzven strah zbujajoči brezposelni gost šentjakobskih vedno umazanih barov, glasbenik, intelektualec in duhovni vodja napol masonskega krožka; upokojeni zdravnik, najstniško zatrapan ljubimec in ksantipin mož; spretni urar... Roman, ki je pred meseci izšel pri tržaški založbi ZTT-EST, je sicer obsežen, vendar v opisih prav nič dolgovezen. Skopost besed in le tistih nekaj daljših inter-mezzov brez mrzličnega dogajanja bralca pritegnejo. Strani tečejo izpod prstov. Veliko je dialogov, veliko podatkov, ki se stekajo v rešeto komisarjeve vo-hljaške nadarjenosti. Vešči bralci kriminalk so me sicer opozorili, naj bom, ko bom pisala o Verčevem delu, stroga, saj je baje avtor zagrešil dve napaki, ki mu jih na večne čase ne bomo mogli opravičiti: najprej, na urah znamke Swatch naj bi bil napis o švicarskem poreklu drugačen od tistega, ki ga navaja pisec; drugič, mornarski znaki naj bi ne obsegali nemškega umlauta, zato bi moralo biti zastavic na neki uri v resnici trinajst in ne dvanajst. Nekateri so za natančnost, ni kaj. In če to, kar sem slišala, drži, je potem seveda treba zadevo tudi črno na belo izpisati. Mislim pa, da gre knjigo jemati predvsem kot celoto. Morda so za ljubitelje kriminalk in za ta tip književnosti detalji res tako pomembni, da se ob njihovi pomanjkljivosti zgodba »sesuje«. Zame, ki raje segam po drugih žanrih, takih, ki gradijo pripoved skoraj izključno na sugestijah in veliko manj na zgodbi kot taki, pa sta zadevi z napisom in z zastavicami res obrobni. Ker pač nisem izvedenka za kriminalke, sem pri Verčevem delu iskala nekaj povsem drugega. Razplet zgodbe se mi je sam po sebi zdel stranska stvar. Privlačili so me ljudje, njihove življenjske zgodbe, kraji, malenkost indicev in neskončna pota človekove duše. Matejka Grgič Umetnine iz Ermitaža na ogled v tujini Velik uspeh razstave v Vidmu V Vidmu so zelo zadovoljni, kajti v muzejske prostore gradu prihaja zelo veliko obiskovalcev. Tam imajo že več kot mesec dni postavljeno razstavo slik beneških mojstrov, ki so jih dobili na posodo iz muzeja Er-mitaž v Sankt Petersbur-gu. Ta razstava privablja v Videm ljubitelje likovne umetnosti, ki žele videti slike, ki doslej niso bile dostopne niti v tem ruskem muzeju, enem največjih in tudi najbolj bogatih na svetu. Prav v tem času so slike drugih italijanskih mojstrov, ki jih prav tako hranijo v Ermitažu, na ogled v Firencah. Tudi ta razstava vzbuja veliko zanimanja.. Tik pred koncem 1999 pa bo v Rim priromala kolekcija del francoskih impresionistov, ki so normalno na ogled v Ermitažu. Gre za 70 zelo znanih del, ki bodo šla prvič iz Ermitaža in tudi prvič na tuje. Zavarovalna polica, vredna 1.800 milijard lir, dovoljzgo-vorno pove, kolikšna je njihova vrednost. Razstavo, z naslovom Impresionisti in avantgarde od Renoira do Ma-tissa, bodo odprli v Rimu, da bi z njo počastili sveto leto. Izbira časa najbrž ni najbolj posrečena, kajti v Rimu se bo v tem letu trlo na milijone romarjev. Zaradi tega bodo ljubitelji likovne umetnosti težko našli prosto sobo v hotelu. Računajo namreč, da si bo razstavo ogledalo približno milijon obiskovalcev. Za razstavo je poskrbel založnik Leonardo Mondadori. Pogajanja so trajala dve leti, pogodba je sedaj podpisana. Mondadori si je pridobil veliko ugleda, ker je pred dvema letoma priredil v Milanu razstavo z naslovom od Moneta do Picassa. Takrat so bile razstavljene slike iz moskovskega muzeja Puškin. Kasneje je bila na vrsti razstava o Priamo-vem zakladu. Prvo razstavo si je ogledalo kar 546.000 ljudi, zato upravičeno menijo, da jih bo rimska priklicala en milijon. V ruskih muzejih je zelo veliko umetnin, ki so si jih pred 1. svetovno vojno kupili ruski pl®' menitaši in bogataši. Po oktobrski revoluciji 80 bila njihova imetja nacionalizirana, kulturnikom, ki so sodelovali z revolucijo se je treba zahvaliti, da so bila ta dela shranjena, pa čeprav samo v muzejskih depojih. Rusi zadnje čase p°' sojajo pri njih shranjene umetnine na tuje. S tem si pridobijo veliko denarja, za napovedano razstavo v Rimu bo um zej Ermitaž dobil 1 mi lijon dolarjev, poleg tega pa so takšne razstave ve lika promocija za njih0 vo državo. , Marko VValtritsti1 Danes v Gorici odprejo razstavo Sonce miru 396 Čustva o miru in sožitju prav gotovo sodijo med najvišje vrednote sodobnega časa in ravno v slednji okvir sodi tudi letošnja, že tradicionalna mirovna pobuda »Sonce miru 1998«, ki jo v galeriji Kulturnega doma v Gorici prireja goriška kulturna zadruga Maja v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Združenjem darovalcev organov (ADO). Letos bodo razstavili dela mladih likovnih umetnikov slovenskih goriških osnovnih šol (O. Zupančič, F. Erjavec), in sicer od 6. do 9. avgusta 1998, torej ravno v dneh, ko sta pred 53. leti nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki »zacveteh« prvi atomski bombi. Otvoritev razstave bo danes ob 11. uri. Sesljanski zaliv, moije glasbe in zabave Tako nekako so včeraj v Sesljanskem zalivu poimenovali pobudniki bolšjega semnja in glasbenih srečanj, ki bodo na sporedu od jutri dalje. Organizatorji so za uvod pripravili semenj »starih reči iz starih hiš«: v bližini kopališča Karavela se bodo mimoidoči lahko sprehodih, od poznih popoldanskih ur dalje, med staro šaro, spominki, rabljenimi predmeti. Za glasbeno kuliso bo poskrbel trio Vasques-Alho-ne-Sfregola, ki izvaja jazz in pop glasbo. V nedeljo bo na istem prizorišču nastopila skupina Ukmar funky group, ki izvaja funky glasbo črnske tradicije. Trg v Mavhinjah oder za Lacosegliaza in tovariše Alfreda Lacosegliaz bo s svojim Patchvvork Ensam-blom nastopil na trgu v Mavhinjah. Koncert z naslovom Dom Taty Tonika bo 10. avgusta. Poslušalcem se obeta zanimiv večer v znamenju avtorske glasbe, ki zajema iz različnih ljudskih izročil, melodije pa obdeluje v znamenju sodobne odprtosti. Lacosegliaz uporablja razna izrazna sredstva, s svojo glasbo pa pripoveduje o evropskem židovstvu, o balkanski »mešanici«, o tržaškem srečevanju raznih, tudi glasbenih kulturnih tendenc. IZ SVETA GLASBE / POLETI ŠTEVILNE PRIREDITVE GLASBE ZA PLES Ples za sprostitev na počitnicah FOKUS Balamondo: praznik plesne glasbe Med različnimi vlogami, ki jih igra glasba, pripada posebno mesto plesnemu razvedrilu. Močno okrepljeni ritmi namreč Cesto zasučejo poslušalce v zanosen ples, se pravi v sprostitveno zabavo. V to razvedrilno funkcijo glasbe je še kako prepričan kralj italijanske plesne glasbe Raoul Casadei. Ob letošnji 70. obletnici ustanovitve orkestra Casadei (skupino je leta 1928 ustanovil Rauolov stric Secondo Casadei) si je Raoul zamislil zanimivvo pobudo. Poleg “toura” in novega albuma orkestra Casadei, prirejajo te dni (od 1. do 23. avgusta) v letovišču Riccione nadvse privlačen festival plesne glasbe, ki so ga imenovali Balamondo. Raulovo pobudo je podprl sam župan omenjenega mesta z ne postranskim namenom, da bi preprečil slaba mnenja o nočnem življenju, ki si jih je nakopala obala v Romagni. Z drugimi besedami: pristni, sveži in zabavni parni plesi v nasprotje s klubsko “techno” glasbo. V prejšnjih dneh so na trgu Roma nastopili Gloria Gaynor, Hengel Gualdi, nov orkester Augusta Martellija, orkester Casadei seveda, pa še drugi priznani orkestri plesne glasbe. Do 23. avgusta se bodo zvrstili še Ridillo, Tito Puente, Mau Mau, Pitura Freska (s to skupino je Casadei pred kratkim posnel pesem in video spot “Com’e bello far 1’amore”), Gipsy Kings, Los Reyes, Funky Company in Havana Mambo. NOVICE V ponedeljek je umrl ruski skladatelj Alfred Schnittke, eden najveCjih zastopnikov sodobne glasbe. Schnittke, ki je že več let stanoval v Nemčiji, se je rodil leta 1934 v Engelsu. Po glasbenih študijih na konservatoriju v Moskvi se je posvetil komponiranju: napisal je opero, oratorije, balete, koncerte, simfonično in komorno glasbo. NOVE PLOŠČE Resna glasba Dir. Marc Minkowsky, “Friedrich Handel - Ariodante”, Ar-chiv Dir. Mariss Jansons, “Jean Sibelius, Felix Mendelssohn -Violin Concertos”, EMI Dir. Alan Curtis, “Claudio Monteverdi - Complete Duets 1”, Virgin Jazz Billy Cobham, “Mississippi Knights Live”, VVenlock Razni izvajalci, “Umbria Jazz - 25th Anniversary”, Ver- Lahka glasba The Beach Boys, “Greatest Hits”, EMI Sud Sound System, “Comu na petra”, Venus Renato Zero, “The Golden Revival Remix”, BMG Razni izvajalci, “Jamaica Time”, Mercury Razni izvajalci, “Viva Mina”, RTI PLOŠČA TEDNA Fastball, “Ali The Pain Mo-ney Can Buy”, Hollywood Re-cords/ Polygram Drugi album teksaškega tria, ki so ga Tony Scalzo, Miles Zuniga in Joey Shuffield ustanovili v Austinu pred štirimi leti, nam predstavlja trinajst prikupnih in eklektičnih novih popevk. Vendar v le-teh ni nič kako novega, kajti po- slušalcu tovrstna pop glasba zve ^ povsem domače. V pesmih s*1#’ ne Fastball je vseskozi mag0^ najti najrazličnejše remimsceI1 ameriškega in britanskega p°P zadnjih tridesetih let. Skratka-lično izdelane pop melodij6 vsiljivi rock ritmi, ki bodo v no in nezahtevno mzvedrilo v skrajno vročih poletnih dneh. koncert Jutri Lee Konitz Quarte , biž, trg Unita dTtalia, No ders Musič Festival gj. 7.8. Subsonica, Lignan0 ^ viera. Mr. Charlie, R° 0 meets Mr. Charlie potet' 7.8. Zbor M.I. Glinka iz F burga, Portorož, Avditor Piranski glasbeni večeri za, 8.8. Les Tambours de B Gradež, Park vrtnic • jz- 8.8. Reggae Night ^ tno vajalci), Ovaro (Videm), N igrišče, Ovarock Are' 10.8. Ustmamd, Mes r na Spettacoli Mova G°' 11.8. Adrian Burns, gorica, Captain Hook s u tel Casino Perla Ricci0116’ 12.8. Tito Puente, R trg Roma, Balamondo , j0jii. .12.8. Roberto Ved- Chioggia Alek ;sijerc0g MUZEJ SARTORIO / ŠALOM TRST Začetek glasbenih židovskih večerov Za uvod obredne pesmi in glasbo klezmer . V torek zveCer se je v jVfestni muzej Sartorio na StOlm ATI cV4-rvm t t T*-no-H i prava množica obi-skovalcev - začela se je naniree pobuda V muzejih ZveCer» ki daje na razpola-8° tovrstno kulturno usta-ttovo v manj običajni, a ^sekakor nadvse privlačni u®1: Poleg tradicionalnega gteda ponuja muzej na vr-V Posebno prireditev, v § avnem glasbeno, ki se po ^rnatiki navezuje na pri-°žnostno razstavo v mu-e]skih prostorih; letošnja J® posvečena židovskim fužinam v Trstu od leta 14 do 1914, razstava in 8 asbeni večeri pa sodijo v pobde Salom Trst. Razstavo si je mpgoCe v vgustu ogledati tudi v ^acernih urah, ob torkih in edah je namreč muzej tudi od 20. do 24. e' Vsakih dvajset minut lo Vr?^° vodeni obiski, ze-, Veliko uspeha pa žanjejo oncerti in podobne pred-na vrtu nekdanje go-^Poske vile. V torek in sre- dv StL na sporedu prva a koncerta; včeraj se je Odstavil tržaški The Ori- ginal Klezmer Ensemble, ki ga vodi Davide Casali in ki si je z izvedbami temperamentne glasbe vzhodoe-vropskih židovskih skupnosti že utrdil soliden sloves v deželi, v torek pa je nastopil zbor Makhelat Jašar pod vodstvom Marca Podde (f. KROMA). Zbor je nastal leta 1995 na pobudo dirigenta in v sodelovanju s kantorjem Shaijem Misa-nom. Zbor, ki nastopa v moški in v mešani zasedbi in v katerem sodelujejo tudi pevci, ki sicer ne pripadajo židovski skupnosti, je predstavil vrsto pesmi v hebrejščini, ki so vezane na razne obredne in praznične priložnosti. Luisa Vermiglio je občuteno prebrala kratke opise Daniele Misan, iz katerih je jasno izhajala njihova družbena in duhovna uokvirjenost. Poleg duhovnega užitka ponuja letos muzej tudi gastronomskega, saj bo namreč mogoče pokusiti specialitete različnih židovskih skupnosti. Ta teden so šle obiskovalcem v slast slane in sladke jedi kuhinje aškenazi. (bov) ŠALOM TRST / GLASBENI NIZ GETO Razigrani Colalaila ^aslov je bil zgovoren: Ce naj ®rjamemo (v svoji nevednosti i ^amo druge izbire), Colalaila v ^jtorejšcini pomeni »celo noC« in toški kvartet s tem imenom ze-, resno jemlje obvezo, da mora cm’° igrati, kot tudi naslov kon-da Klezmer-fiesta. Ponedeljkov stast0P radoživega kvarteta v Tr-J6 namreč izvenel kot prijeten o? eini praznik, dasi je bilo na doTeltl tr8u (Piazza Vecchia) še ni 8° v noc pasje vroče. Večine skovalcev, ki so se v izrednem tr? VllU nagnetli na osrednji trg jj' “tega geta, neznosna vročina totoirarvj motila, kot niti ne ra-granih nastopajočih. nef1 i n ie nastopu dajala klari- Gabriely> ki i° Pr°- mar povezovala oziroma mu pridala ščepec tipične židovske ironije. Po vzorcu, ki ga je v Italiji še posebej uspešno uveljavil Moni Ovadia, je razlagi dodala kakšen posrečen vic, kateremu se je občinstvo kljub vročini in neudobnosti (za glasbene prireditve iz niza Geto organizatorji niso poskrbeli za sedeže, vendar pa gledalcem ni bilo treba plačati vstopnine) sproščeno nasmejalo. Program koncerta, ki je bil osnovan na glasbi klezmer, se pravi tradicionalni glasbi židov srednje in vzhodnoevropskega območja, je nekakor prehajal iz otožnejših tonov do veselejših. Gre za zvrst, ki je v Trstu že dokaj dobro poznana, saj je v zadnjih letih doživela nekakšen preporod, najprej po zaslugi tujih skupin (na pri- mer slovite newyorške, ki ima oznako klezmer v imenu), nato pa še domačih. Med najbolj zanimive tržaške pojave namreč sodi odkrivanje židovske tradicije in kulture, kar velja tako za elane krajevne židovske skupnosti (nastale so nove skupine) kot tudi za pripadnike drugih. Projekt Salom Trst je po eni strani tudi odraz veCje ali vsaj opaznejše kulturne dejavnosti tržaških židov. Na priljubljenost te svojstvene kulture, v tem primeru pretežno glasbene, je pokazal tudi odziv občinstva na glasbene prireditve Geto. Čeprav je niz obsegal tri prireditve, je prišla do odraza raznolikost glasbe, ki se neposredno ali bolj posredno navezuje na tradicijo klezmer. bip Svevova enodejanka Med tržaškimi pisci židovskega rodu zaseda Italo Svevo posebno mesto. Zato je povsem razumljivo, da so mu v okviru raznih prireditev obširnega projekta Salom Trst odmerili nujno pozornost. Na pobudo Muzeja Italo Svevo (uredili so ga v prostorih mestne knjižnice) in gledališča La Contrada bodo drevi in jutri ob 21. uri na Trgu Hortis pred mestno knjižnico uprizorili Svevovo enodejanko Terzetto spezza-to. Delo je režirala Elena Vitas, v njem nastopajo Ariella Reggio, Adriano Giraldi in Maurizio Zac-chigna, sodelujeta še Elena Pontini in C ari o Moser (na sliki posnetek z vaje). Enodejanko je Italo Svevo napisal leta 1912. KERAMIKA Šavrinke in solinarke Lilijane Gaberc Lilijana Gaberc se že vrsto let ukvarjaz oblikovanjem ženskih figuric v glini. Sprva se je odločila za Šavrinke in solinarke, ki so bile nedvomno junakinje svojega Časa v slovenski Istri. Savrinkam so svojstven umetniški pomnik s svojimi deli postavili zlasti pesnik Alojz Kocjančič, pisatelj Marjan Tomšič in akad. kipar Jože Poh-len. Tudi Lilijana Gaberc je ustvarjalni navdih Črpala iz njihove neverjetne volje za preživetje, vztrajnosti in delavnosti. Istočasno pa je začutila, da se ob evforičnem odkrivanju šavrinskega zaledja nekako zanemarja pomen solinark, ki so s svojim delom prav tako tvorno prispevale svoj delež pri razvoju urbanih obmorskih središč. Odločila se je torej Za hkratno oblikovanje glinastih figuric -predstavnic slovenskega ruralnega zaledja in predstavnic italijanske etnije v tibalnih mestih. Po Savrinkah in soli-narkah pa se je odločila, da predstavi tudi ženske like iz dugih slovenskih pokrajin. Zamisel se ji je porodila po odmevni razstavi v Štanjelu, kjer ji je ga. Marija Svagelj »prišepnila«, da na likovnem podropju nihče ne upodablja kraških žena. Tako je tretja po vrsti nastala Kraševka. Med Savrinko in Kraševko je veliko podobnosti. Kot Šavrinke so tudi kraške žene hodile v Trst prodajat razne domače pridelke, kajti preživljati številno družino je bilo zelo zadnja leta zaCela bolj enakovredno kosati z drugimi zvrstmi likovne umetnosti. Ne bi mogli kategorično trditi, da jim je povsem enakovredna. Z ustanovitvijo slovenskega društva keramikov s sedežem v Ljubljani, je bil nedvomno storjen velik korak. Pod okriljem tega društva redno prirejajo dobro obi- se je najprej ukvarjala s tehniko petchvvorka-krpljenke (kot material je uporabljala drobne krpice, ki jih je eno poleg druge sešila v celoto). Nato je prišlo na vrsto abstraktno - figu-ralično akvarelno slikanje na kitajsko svilo. Kot material oziroma kot likovno sredstvo je krpice zamenjala svila. Oblikovanje v skane sejme keramike (kjer so naprodaj izdelki domače keramične obrti in individualna avtorska keramika) v slikovitih predelih ljubljanskega starega mestnega jedra. Tudi drugod po Sloveniji, na primer na Bledu in v Kranju imajo posluh za tovrstne sejme keramike. Zal pa to ne velja za slovenske obmorske kraje, kjer se bo morda nekaj premaknilo šele težko. Dalj časa je razmišljala tudi o osnutku glinaste figure Tržačanke. Zamisel je realizirala skoraj soCasno z izidom knjige avtorice Marte Košuta - Tržaška noša in njena vezenina (založba Devin, Trst 1997). K oblikovanju ženskega lika No-tranjke so Lilijano Gaberc napeljali podobni razlogi kot pri drugih ženskih likih, zlasti pa jo je navdušila tradicionalna oblačilna kultura na območju Cerknice. Individualna avtorska keramika se je šele z nedavno ustanovitvijo društva keramikov v Izoli, ki ga vodi keramik Zvonko Bizjak. Sicer pa ima avtorska individualna keramika perspektivno prihodnost, saj vedno več mladih kaže interes za to likovno zvrst. Poleg tega veliko keramikov uspešno prezentira svoja dela na razstavah in v prodajnih galerijah širom Slovenije. Vsak ustvrjalec ima določene predispozicije, ki usmerjajo njegove ustvarjalne nagibe in želje. Lilijana Gaberc glini sodi v njeno tretje obdobje, ki ga je sprva spodbudila zanimiva istrska preteklost. Glina je material, ki je zelo voljan, prijetno jo je občutiti med prsti, poleg tega zelo pomirja in hkrati neprestano spodbuja raziskovanje novih kreativnih možnosti. Sam postopek oblikovanja njenih del je različen oziroma kombiniran, saj se neprestano spreminja odvisno od tega ali uporablja na primer trakove, svaljke ali kepe gline. Z ustvarjanjem novih ženskih likov bo kmalu še nadaljevala. 2e pred nekaj leti je začela oblikovati tudi figurice čarovnic. To delo jo je tako navdušilo, da je začela svoje čarovnice (v vseh možnih variantah in dimenzijah) poleg drugih ženskih figuric razstavljati na sejmih ka-ramike in v prodajnih galerijah, npr. v Ljubljani, Cerknici, Portorožu, Postojni ter drugod. Njena zadnja stvaritev pa so slamnikari-ce, ki ponazarjajo izginjajočo slamnikarsko obrt, ki je bila nekoč močno razvita na območju Kamnika, Men-geša in Domžal. Tudi tokrat gre za marljiv ženski lik iz naše preteklosti, za žene-obrt-nice, ki so poleg slamnikov vešCe izdelovale tudi cekarje, pre grinjala, peharje za kruh in sejavnice. dg) I ~A ?g»rtka, 6. Avgusta r . .. ^ ff ^ Dimliena postrv 125 g, 3-w c ; Groenlandski rakci odcejana teža 100 g,, 39.900 lir/Kg. Sir Crescenza na Kg. 990 940 CRI ^ ■ .-fl bK-^igbolka/i nOPBA "POSKUSNA C[>n< 4x100 gr. L. 4.975 / Kg. ,-^ai——™" ■ iiiiis predlog predstavitve predlog predstavitve 5?! i M t Blazina anatomska zaradi njene prožnosti, atoksična, zimski del iz volne in razstezane smole, poletni del '■ iz razstezane smole, mere: 90x190 cm; v. 15,5 cm. 000 predlog predstavitve Set vrtnega pohištva * 4 zložljivi stoli, mere: 70x60x90 cm., 1 okrogla miza o 150 cm, 1 senčnik h 195 cm. OD ČETRTKA, 06.08.98 DO SREDE, 19.08.98 Raztopljiva kava ^490* priprava za 112 skodelic kave F AAA 200 g, 29.950 lir/Kg. JiVVU Raztopljiva čokolada 3-950' 307037 lir/Kg. 2 »990 Kipeče tablice 2J&& vitamini/kalcij/magnezij ■ 90 g, 22.111 lir/Kg. | »VVO Vino Valpolicella D.O.C. 4-990' 11,5% Vol., A 1,51,2.660 lir/l. 3»//W Amaro 32° Z-490' miir/i; 6*990 Praženi arašidi JL290' 6^00 lir/Kg. Sadni bonboni 3^90' z vitamini i AAA 300g,6.633lir/Kg. I #7/V Raztopljiva čokolada 3-950' S?'lir/Kg. 2.990 Kipeče tablice vitamini/kalcij/magnezij 90 g, 22.111 lir/Kg. Amaro 32° 0,70 L, 9.986 lir/l. Praženi arašidi 150 g, 6.600 lir/Kg. Sadni bonboni z vitamini 300 g, 6.633 lir/Kg. v tiskanem nylonu, vsebuje: 1 šolski urnik, 1 ravnilo 17 cm, 1 šilček, 1 kotno črtalo, 8 markerjev, 8 pastelnih barv, AAA 1 marlMU\H tAtS"\\V\ OO 6.0&.9& DO 07.. DO RAXPRODA.it 7.AVOG - VtUAVHt CtMt RAXW V PRVtAtRU NAPAK \N OPUSTITEV - VSt FOTOGRAFlit SO Lt VZORČNEGA ZNAČAJA TRŽIČ / PRISPEVEK IZ GORIŠKEGA SKLADA POKRAJINA / PREDLOG NOVICE Deset milijard lir za pristaniški kanal V kratkem pričakujejo še 6 milijard iz Rima V pristan bodo lahko plule tudi večje ladje Razširjeni odbor pri Trgovinski zbornici je na PredsinoCnji seji odobril hnanciranje v vrednosti milijard lir lastni Po-sebni ustanovi za tržiško Pristanišče. Denar bo na-Hienjen izkopavanju mor-fkega dna za poglabljanje Jmnala, ki omogoča a(ljam dostop v prista-tiišce Portorosega. Celotni poseg bo vreden 16 mi-Pard lir. Preostalih šest tttilijard bo dodelila drža-va in pričakujejo, da bo minister za prevoze Bur-ando že v prihodnjih ®eh podpisal zadevni °nlok. 2e dodeljenih 10 milijard bo Trgovinska zbornica črpala iz sred-m®v Goriškega sklada: annično gledano gre za mtticipacijo, saj bo prista-mska ustanova vračala po eno milijardo letno v desetih letih in to s pomočjo deželnega prispevka, ki je bil predviden v okviru zadnjega deželnega finančnega zakona. Z dodelitvijo sredstev so v Tržiču optimistično razpoloženi in pričakujejo, da bodo začeli z deli že pred koncem tega leta. Izvajalec del bo tržaški oddelek uprave za pomorska dela pri ministrstvu za javna dela. Predvideni rok za izvedbo del je nekaj več kot eno leto. Načrt, ki so ga pripravili s sodelovanjem tržiškega konzorcija za industrijsko cono, predvideva izkop pristaniškega kanala do globine 12, 5 metrov. S tem bodo ohranili sedanji promet blaga, vendar z možnostjo uporabe večji ladij in torej večjih količin v pošiljkah. V kratkem pa pričakujejo tudi razširitev na nove tipologije blaga. V ta namen je že predvidena razširitev pristaniških struktur: v prihodnjem letu bodo, če ne bo zapletov, začeli z deli za novih 300 metrov bankin za priveze, sočasno pa nameravajo razširiti tudi ploščadi za pretovarjanje in skladiščenje blaga. Tržiško pristanišče, zaključuje v sporočilu za tisk pristaniška ustanova, naj bi v skladu s študijo o ti. jadranskem koridorju zaživelo kot eno treh pomembnejših pristanišč skupaj s Trstom (s katerim naj bi tesno sodelovali) in Tarantom. Dežela naj urad za volunterstvo preseli v Gorico Brenčati za decentralizacijo Pokrajinski odbor je na predlog odbornika za prostovoljske dejavnosti Vit-toria Brancatija sklenil, da uradno predlaga predsedniku deželne uprave, da bi sedež deželne službe za prostovoljske dejavnosti preselili iz Trsta v Gorico, kjer bi ga namestili v pred kratkim prenovljene prostore v UL Roma. Brancati utemeljuje predlog s potrebo po decentralizaciji deželnih služb in ovrednotenju prostovoljskih dejavnosti. Dežela je pred kratkim ustanovila nov Odbor za volunterstvo, ki ga predvideva DZ 12/95, in odbor za upravljanje prispevkov, ki jih na osnovi zakonskih predpisov javne hranilnice namenjajo tem dejavnostim. Pokraji- na zato predlaga naj bi v okviru reorganizacije sistema krajevnih uprav vsem tem organom in deželnim uradom, ki se ukvarjajo s prostovoljskimi dejavnostmi, dodelili sedež v Gorici. Prostovoljske dejavnosti so tu že zelo številne in razvejane, kot je prišlo do izraza tudi na lanskem sejemu »Etica ’97«, dodelitev primernega sedeža pa bi pomenila še dodaten impulz za navedene dejavnosti. Kot dodatna argumenta v prid svojega predloga Brancati navaja tudi skrb, da se prepreči nasičenje vseh deželnih pristojnosti v Trstu, in lokacijo ter prometne zveze, zaradi katerih je Gorica lažje dosegljiva tudi iz drugih deželnih središč. Vabilo na opazovanje zvezd Astronomski kulturni krožek iz Fare sporoča, da bo nocoj krajevni observatorij odprt članom za opazovanje nebesnih teles tako kot vsak prvi četrtek v mesecu. Po 21. uri bodo lahko navdušenci s teleskopi raziskovali in odkrivali zanimivosti in lepote neba. Astronomski observatorij pa ponuja v avgustu, tako kot vsako leto, in sicer v noči med 12. in 13. avgustom še eno prijetno doživetje: opazovanje padajočih meteoritov. Edino, kar skrbi strokovnjake, je letošnja skoraj polna luna, ki bi lahko delno motila opazovanj e »padajočih zvezd«. Observatorij je odprt samo za člane, seveda pa se lahko včlani vsakdo. Članarina znaša 10 tisoč lir. Za dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na tel. 0481/888540. Tovornjah s ceste v Dolu Na državni cesti skozi Dol se je včeraj zjutraj pripetila nesreča. 22-letni Alessio Santoro iz Tržiča, Ul. Capitello del Cristo 42, se je peljal s tovornjakom znamke»fiat 280«proti Gorici. Po slabo prevoženem ovinku je tovornajk zaneslo na desno stran ceste, podrl je ograjo na robu ceste in se nato prevrnil. Na kraj so prihiteli policija, uslužbenci službe 118 in gasilci, ki so poskrbeli za očiščenje ceste. Voznika so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo zaradi pretresa možganov zdravil štiri dni. Voda zalila stanovanje Stanovalci iz zgornjega nadstropja neke hiše v Ul. Morelli so menda odšli na dopust, v hiši pa jim je puščala voda iz pipe oziroma iz vodne cevi. Voda je kmalu zalila stanovanje in pricurljala tudi v spodnje nadstropje. Stanovalci so včeraj malo pred 18. uro poklicali gasilce, da so v prisotnosti policije vlomili v stanovanje in zaustavili razlivanje vode. ^ZAGRAJ / 15-LETNI FANT JE BIL NA KOPANJU SKUPAJ S STARŠI Mlad Bosanec utonil v Soči -^APEŽ / PRI KAMPINGU EUROPA Avto zbil 1 Metnico iz Krmina na intenzivni negi v Trstu iz p0rilai 16-letna dijakinja tanjg^1111113 je bila težko Prpri 'a v Prometni nesreči pred pol-daj Pri Gradežu in je se- PtidrLZdlavlieiliu s strog° de]]^ prognozo v od-V trza*v,intenzivno nego 6^ bolnišnici m K,- Sinthu?TlaUtZerliZ d6ž v e ceste Tržič-Gra-Pirie praCali 80 se v kam-Valp t Ur°Pa> kjer so leto-Prittoi; ,8radeške smeri je Lunic p z gnlfom 45-letni v dek, ra*TOt, ki je zadel ~ ^tojo silovito sunil Pietna pbležala. Pro-toCne rniciia še preverja ItesreCe 0 *Scme in vzroke ^je rarvi Se ie v Tržiču jPaein ,u tuc^ 19-letni do-je Pelja, aUro Searpa, ki se lesu. v iT.a motornem ko-la BarkT^^n ulic Budo !ifa 164 S80 je vani trcil ?7detna’ n ie upravljala lz Roju, p etrizia Bonassin ril 8 dnjSCarpa sebo zdra- Požar v salonu pohištva Donda v Kiminu Kratek stik na električni napeljavi je najverjetnejši vzrok požara, ki se je predsinoči okrog 19.45 vnel v salonu pohištva družine Donda v Dre v. Venezia Giulia 16 v Krminu. Prodajalci so takrat že zapustili trgovino, na srečo pa je nekdo med mimoidočimi skmozi izložbe opazil prve plamene. Gasilci so tako prihiteli, preden bi ogenj povzročil nepopravljivo škodo. Zgorel je del električne napeljave, svetilka, stol, delno poškodovani pa so še drugi kosi pohištva. Precej več škode je povzročil dim, tako na stenah trgovine kot na razstavljenem pohištvu, tako da znaša kljub hitremu gašenju škoda po prvi oceni nekaj desetin milijonov lir. Deroča voda Soče je včeraj odnesla s seboj še eno mlado življenje. V hladni vodi pod mostom pri Zagraju je okrog 15.30 utonil 15-letni Dino R. Fant je bil doma iz Bosne, z družino pa je zadnja leta preživel kot vojni begunec na Nizozemskem. Te dni so bili na obisku pri sorodnikih na Goriškem, v kratkem pa so se nameravali vrniti v Bosno. Tragedija se je odigrala popoldne, ko se je družina podala na osvežitev k Soči. Starša sta poležavala na produ, Dino pa se je skupaj s starejšim bratom podal v vodo; Menda sta nameravala v diagonalni smeri preplavati do drugega brega, ki pa ga nesrečni fant ni dosegel. Morda ga je potegnil pod vodo vrtinec, morda je bila usodna slabost zaradi mrzla vode. Brat mu je skušal pomagati, vendar zaman. Na kraj nesreče so poklicali reševalce. Gasilci so posegli z gumanjaki, iz Vicenza pa so s helikopterjem prileteli potapljači. Truplo so našli malo pred 18. uro nedaleč od mesta, kjer se je odigrala tragedija. Na sliki (foto Bmnbaca) iskanje utopljenega fanta GORICA / NOCOJ FILM Obletnica Hirošime V Kulturnem domu razstava»Sonce miru« Skupnost »Arcobale-no« nadaljuje s poletnimi prireditvami »Poletje v parku 1998«. Spored za avgust se začenja nocoj, ko se bodo spomnili obletnice Hirošime in razpravljali o jedrskem oboroževanju nerazvitih držav. Prav danes poteka 53 let, odkar je ameriško letalo Enola Gay spustilo atomsko bombo nad Hi-rošimo, tri dni kasneje pa nad Nagasaki. Srečanje bo ob 20.30 na ploščadi pred sedežem družbe Telecom v Ul. Buonarotti, zraven spominskega parka: predvajali bodo film »Rapso-dia in agosto« režiserja VREME / OHLADITEV A TUDI NEKAJ NEVŠEČNOSTI Dež z vetrom, strelami in točo Veterin strele lomili drevje - Toča tolkla nižinske vinograde Po pasjih dneh je frontalni val včeraj ponoči zajel naše kraje in prinesel pričakovano ohladitev in tudi izdatne padavine. Kot se rado dogaja, pa sta po dnevih izrednih temperatur (med nedeljo in torkom so ponekod na Goriškem izmerili temperature tudi do 37° C) prvi dež spremljala orkanski veter in neurje s strelami. Prav veter in strele so lomili drevje in vejevje. Na sliki (foto Bumbaca) vidimo smreko, ki jo je strela razklala včeraj ponoči na vrtu neke hiše v Rupi, nedaleč od mirenskega mejnega prehoda. Precej je bilo tudi dežja, saj so pri meteorološki službi deželne ustanove za kmetijstvo ERSA izmerili na Goriškem povprečno 30 mm padavin z nihanji med raznimi kraji (na Tržiškem na primer skoraj ni bilo dežja, občutno več pa ga je bilo v Gorici in bližnji okolici). Ponekod je klestila tudi toča. Brdom je sicer prizanesla, huje pa je bilo na nižinskih vinorodnih območjih v okolici Fare in ponekod na Kr-minskem, zlasti na območju Borgnana. Sezonsko znižanje |§Ful. Carducci 24 tel. 537561 Akire Kurosavve. Junak filma (Richard Gere) je ameriški državljan, ki se po pedesetih letih vrne na Japonsko. Predvajanje prirejajo v sodelovanju s Kulturnim domom. V primeru slabega vremena bodo predvajali film v dvorani Kulturnega doma. Slovenska kulturna ustanova in zadruga Maja, prirejata od 6. do 9. avgusta tudi razstavo risb učencev slovenskih šol v okviru »Sonca miru 98«. Razstavco bodo odprli danes ob 11. uri. V soboto, 8. avgusta, ob 17. uri bo srečanje s sestrami, ki sodelujejo z bivšimi gosti psihiatričnega oddelka, naslednjega dnev pa bo ob 10. uri maša v prostorih nekdanje psihiatrične bolnišnice. Spored se bo nadaljeval v nedeljo, 16. avgusta, ko bodo priredili v popoldanskih urah srečanje z jetniki zapora v Ul. Bar-zellini. Ob 17. uri je pa predvideno srečanje z upokojenci z Rojc. V nedeljo, 23. avgusta, bo na vrsti srečanje s prebivalci Ul. Montenero in tombola. V petek, 28., in soboto, 29. avgusta, ob 21. uri bodo predvajali spored nemih filmov »Quando si ascoltava con gli occhi« ob spremljavi klavirja. V nedeljo, 30. avgusta, bo praznik posvečen starejšim: ob 18. uri tombola v parku »Arcobaleno«, ob 21. uri zaključni večer s predvajanjem zadnjega nemega filma ob spremljavi klavirja. IZLETI SPDG priredi v nedeljo, 9. avgusta, vzpon na Visoki Pipar v Zahodnih Julijcih. Izlet vodi Mirko Radinja. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6. uri s parkirnega prostora pri Rdeči hiši. Hoje ob vzponu bo okrog 3 ure. VSE ŽENE Z GORIŠKEGA so vabljene na izlet z ladjo na Brione v nedeljo, 23. avgusta. Za informacije: trgovina pri Mili v Doberdobu (tel. 78398), Maja Humar v Steverjanu (tel. 884187) in Maja Peterin v Standrežu (tel. 21892) do 8. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV javlja umik odhoda avtobusov za piknik v soboto, 8. t.m., pri lovski koči Paljevo: 1. avtobus ob 10. uri od gost. Primožič v Podgoro (spomenik) in Standrež; 2. avtobus ob 10. uri z Vrha (spomenik) v Sovodnje in Standrež. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul. Terenziana 26, tel. 482787 POGREBI Danes: 9.00, Maurizio Vivarelli iz Trsta v cerkev Srca Jezusovega na glavno pokopališče; 9.30, Antonio Gladi iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; 13.30, Ro-milda Buiati por. Bucigin iz splošne bolnišnice v Me-deo; 14.00, Giovanni Col-lauti iz splošne bolnišnice v Krmin. Na ViSarjah je v nedeljo popoldan izginil v Se nepojasnjenih okoliščinah legendarni sovodenjski motorist. Preiskava poteka v lekarnarskih krogih. Osumljeno je postavno dekle s črnimi kodrastimi lasmi, ki je nič slutečemu že dalj časa nastavljalo usodno past. Kdor lahko nudi podrobnejše informacije naj kliče na Številko 882578 (spoznavna beseda »KONFETI«]. NOVICE Hudi spopadi v Kolumbiji terjali najmanj 200 mrtvih BOGOTA’ - Iz ure v uro se daljša uradni seznam žrtev spopadov v zadnjih 24 urah med kolumbijskimi redno vojsko in gverilci, ki so sprožili pravo ofenzivo pred jutrišnjo umestitvijo novega predsednika Andreasa Pastrana. Po uradnih vesteh, naj bi v spopadih na območju Mirafloresa in v drugih krajih države življenje izgubilo najmanj 200 ljudi. Najhuje je bilo v Mirafloresu, kjer so gverilci obkolili policijski oddelek in ga popolnoma uničili. Od vse povsod prihajajo vesti o napadih gverilcev na policijske enote in na vojašnice. Oboroženi islamski skrajneži na zahodu Alžirije ubili 17 ljudi AL2IR - Oborožene skupine so v noči na sredo na območju krajev Tiaret in Tlemcen na zahodu Alžirije ubile 17 ljudi. Varnostne službe, ki nasilje pripisujejo islamskim skrajnežem, so dodale, da so začele obsežno operacijo iskanja storilcev. Medtem je dnevnik El Habar objavil podatek, da so islamski skrajneži v zadnjih petih letih uradno posilili 2.084 žensk, da pa je njihovo število nedvomno še višje, ker se ženske sramujejo in se bojijo, da bi jih svojci izgnali, če se bi izvedela njihova tragedija. Spet zapleti z Irakom LONDON, BAGDAD - Stališče Bagdada je nesprejemljivo, vendar pa nobena od obeh strani sedanjega položaja ne bi smela označiti kot kriznega, je v včerajšnjem pogovoru za londonski BBC dejal vodja posebne komisije OZN za razorožitev Iraka (Unscom) Richard Butler. Kot je pojasnil, je Irak zavzel povsem nesprejemljivo stališče in zato je najbolje »vse skupaj položiti na mizo Varnostnemu svetu«. Iraški parlament pa je včeraj sprejel resolucijo, v kateri voditelja Sadama Huseina poziva, naj ne-' mudoma preneha sodelovati s posebno skupino inšpektorjev OZN, ki je pristojna za nadzor ra-zoževanja Iraka, ker po osmih letih še niso odpravili sankcij proti Iraku. Predsednik Havel ima vročino PRAGA - Češki predsednik, ki se po operaciji na črevesju zdravi v praški vojaški bolnišnici, ima ves čas vročino in motnje srčnega ritma, ki pa po besedah zdravnika lije Kotika niso več zaskrbljujoče. Sedaj poskušajo znižati temperaturo, ki je dosegla 38 stopinj in je posledica pljučnice, za katero je minuli konec tedna zbolel predsednik Havel. Težave z dihanjem pa so v glavnem odpravljene, je še dodal Kotik. Član zdravniške ekipe Boris Stastny je predvčerajšnjim ocenil, da je bil predsednik pol ure v življenjski nevarnosti, zdravnik Ernst Bodner, ki je predsednika operiral, pa je dejal, da se je eno uro bal za predsednikovo življenje.(STA) V Berlinu odkopali tri trupla BERLIN - Dan po nesreči, ko se je zaradi eksplozije plina zrušila hiša v četrti Steglitz v Berlinu, so včeraj pod ruševinami našli že tretje truplo 13-let-nega Svena, pred tem so odkopali trupli starejše in mlajše ženske, tako da pogrešajo še štiri osebe. KOSOVO / SRBSKE SILE NADALJUJEJO Z ETNIČNIM ČIŠČENJEM b ure v uro se veča število razseljenih in ubežnikov Opazovalci EU priznali, da v Orahovcu ni množiočnih grobnic SODELOVANJE / SLOVENSKA IN HRVAŠKA POLICIJA Uspešno razbili mrežo tihotapcev z mamili Slovenskemu državljanu na Hrvaškem zaplenili 38 kilogramov kakovostnega heroina ZAGREB - Kriminalistični policiji Slovenije in Hrvaške sta skupaj razbili še eno kriminalno mrežo tihotapcev mamil. V skupni akciji so zaplenili 38 kilogramov zelo kakovostnega heroina, katerega cena bi bila na zahodnoevropskem tržiču več kot šest milijard lir. O tem sta na včerajšnji novinarski konferenci v Zagrebu javnost seznanili direktor slovenske kriminalistične službe Marjan Pogačnik s sodelavci in njegov hrvaški kolega Seljko Sačič. Pogačnik je izjavil, da je slovenska policija pred mesecem dni ugotovila, da skupina slovenskih državljanov tihotapi mamila iz BiH preko Hrvaške in Slovenije proti Zahodni Evropi. Vozilo znamke ci-troen-jumper z ljubljansko registra- cijo je 31. julija odpeljalo iz Ljubljane proti Sarajevu, kjer je voznik prevzel in skril 40 zavojev mamila. Pošiljko mamila so odpeljali iz Sarajeva prvega avgusta. Se istega dne so hrvaški policisti, ki so jih o sumljivem vozilu obvestili slovenski policisti, opazili kombi na ozemlju Hrvaške in ga zaustavili s cestno zaporo v bližini mesta Kali-novac. Voznik kombija, slovenski državljan Simon H. (28 let) se aretaciji ni upiral in je v priporu v Bjelovarju. Po besedah Marjana Pogačnika bo ostal pod pristojnostjo hrvaških pravosodnih organov in verjetno mu bodo sodili na Hrvaškem. Simon H. je policiji priznal, da je član kriminalistične združbe, ki tihotapi mamila po balkanski poti - iz Turčije, preko Sarajeva, Hrvaške, Slovenije in naprej v Evropo - in sicer najpogosteje na Nizozemsko in v Španijo. Slovenski kriminalisti so med hišno preiskavo v enem stanovanju našli tudi avtomatsko puško, ki dokazuje vpletenost dveh slovenskih državljanov, Matevža J. (27) in Rebeke R. (23) v to tihotapsko akcijo. Oba so aretirali 2. avgusta. Zoper Matevža J., za katerega obstaja utemeljen sum, da je eden od glavnih organizatorjev te tihotapske mreže, je preiskovalni sodnik odredil pripor. Rebeko R. pa je zaradi pomanjkanja dokazov izpustil na svobodo. Ob preiskavi prostorov so našli tudi v Italiji ukraden osebni avtomobil visokega cenovnega raz-reda.(STA) KRŠKO / ZAGREB VČERAJ NI PORAVNAL ZAPADLIH DOLGOV Slovenija predlaga za danes pogajanja o krški elektrarni Beograjska Borba trdi, da so NEK gradili s sredstvi iz vse SFRJ LJUBLJANA - Nuklearna elektrarna Krško (NEK) včeraj ni prejela novih plačil Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) za električno energijo iz nuklearke. Stanje celotnega dolga za letos dobavljeno energijo tako ostaja nespremenjeno in znaša približno 2, 3 milijarde tolarjev, skupaj s stroški za razgradnjo pa nekaj manj kot tri milijarde tolarjev. Zato je slovenska stran hrvaškim predstavnikom predlagala, da naj bi se znova sestali danes in na srečanju vnovič obravnavali problematiko zapadlih obveznosti, so povedah na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Hrvaška je v ponedeljek in torek skupaj sicer plačala približno 590 milijonov tolarjev zapadlih obveznosti, vendar pa je v torek v plačilo zapadel nov račun v višini 486 milijonov tolarjev. Včeraj je bil na Hrvaškem državni praznik, zato niso pričakovali novega plačila, prav tako pa ne bo prišlo do vnovičnega priklopa drugega daljnovoda proti Zagrebu pred za danes predvidenim srečanjem pred- stavnikov obeh strani. Po zagotovilih dispečerske službe Elektra Slovenije se HEP dosledno drži ukrepa o omejitvi dobave električne energije iz krške nuklearke. Dobava tranzitne energije Hrvaški se ni povečala in še vedno znaša približno 300 MW dnevno. Kako naj bi danes rešili zaplet glede dobav in cene električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško, ni povsem jasno, saj so si slovenska in hrvaška stališča v popolnem nasprotju. Slovenska vlada je z uredbo spremenila nuklearko v javno podjetje, tako da Hrvaška ni več solastnik temveč le sovlagatelj. S tem se seveda v Zagrebu ne strinjajo in trdijo, da je slovenska vlada samovoljno spremenila lastništvo elektrarne in sedaj Hrvaški vsiljuje ceno električne energije po trgovskih in ne po solastniških kriterijih. Elektrarna se res nahaja na slovenskem ozemlju, a pri njeni gradnji je sodelovala Hrvaška, tako da je bila do sedaj solasnica. Da pa bi bila mera polna, se je vče- raj oglasil tudi beograjski vladni dnevnik Borba, ki zavrača tako slovenska kot hrvaška stališča o skupni hrvaško-slovenski lastnini in trdi, da dejansko gre za objekt, čigar izgradjo so financirali vsi davčni zavezanci nekdanje SFRJ, kar naj bi pomenilo, da imajo prednostne pravice do elektrike iz krške nuklearke vse republike nekdanje Jugoslavije. Dnevnik seveda ne omenja, da se tudi v drugih republikah in v Srbiji nahajajo objekti, ki so jih zgradili s sredstvi davčnih zavezancev nekdanje SFRJ. Borba gre celo tako daleč, da celoten zaplet pripisuje dejstvu, da je s 1. avgustom Slovenija postala predsedujoča v Varnostnem svetu OZN in se je prav zato odločila za »trdo stališče« do Tudmanove Hrvaške. To seveda že meji na »poletno fantaziranje«, a bržkone bo Sloveniji krška elektrarna povzročila še dodatne skrbi, ker bo po poročanju hrvaških medijev Zagreb vztrajal pri svojih stališčih in morda celo zahteval mednarodno arbitražo. (STA/CR) AVSTRIJA / TISKOVNA KONFERENCA 48. Gorenjski sejem se je v Celovcu predstavil s svojo pestro ponudbo CELOVEC - Kot vsako leto, je direktor Gorenjskega sejma v Kranju Franc Ekar s sodelavci tudi letos na dobro obiskani novinarski konferenci v koroškem glavnem mestu predstavil pestro ponudbo in program letošnjega 48. Gorenskega sejma. Sejem bodo na kranjskem razstavišču priredili od 14. do 23. avgusta, na njem pa bo sodelovalo skoraj 800 raz-stavljalcev, od tega deset odstotkov iz tujine. Iz Avstrije sodeluje nad 20 posrednih in neposrednih raz-stavljalcev, med njimi je tudi gospodarska zbornica za Koroško. Sejem s 50.000 kvadratnih metrov razstavne površine je tudi letos naravnan prodajno, informativno, zabavno in razvedrilno. Na njemu srečujejo se ne le Slovenci iz vseh regij, veliko je tudi obiskovalcev iz sosednjih dežel Hrvaške, Furlanije-Julijske krajine in še posebej iz Koroške, je poudaril direktor Gorenjskega sejma Ekar. Na 48. Gorenjskem sejmu pričakujejo spet blizu 100.000 obiskovalcev, prvič pa ni ob istem času kot Celovški sejem, ki se začne 8. avgusta in traja do 16. avgusta, kar je vsekakor spodbudno. Tiskovni konferenci je prisostoval tudi direktor Celovškega sejma Hansjorg Pawlik. Ta je napovedal, da Gorenjski sejem kot drugo slovensko sejemsko podjetje lahko računa s sprejemom v zvezo svetovnih sejmov UFI že leta 1999. Ivan Lukan PRIŠTINA - Tiskovni predstavnik srbske policije za Kosovo podpolkovnik Božidar Filič je skupino domačih in tujih novinarjev pospremil v Oraho-vac in jim pokazal 40 grobov albanskih separatistov. Odločno je zanikal, da bi tu bile množične grobnice, kot sta poročala nemški dnevnik Tageszei-tung in avstrijski Die Pres-se. Polkovnik je povedal, da so 11 separatistov pokopali v Prizrenu, drugih pet pa v Vran Steni-Njegove izjave je potrdila posebna skupina opazovalcev Evropske unije, ki prav tako ni našla v Orahovcu nikakršnih sledi o množičnih grobnicah, v katerih naj bi bilo pokopanih 567 ljudi, od katerih kar 430 otrok. Tiskovni predstavnik opazovalne skupine Walter Eben-berger je tudi povedal, da so člani komisije govorili tudi s krajevnim prebivalstvom, ki ni potrdilo vesti o množičnih grobnicah-Na kraju, kjer bi se morale nahajati, je po njegovih besedah le nekaj individualnih grobov. Da sta Ta-geszeitung in Die Presse nasedla izjavam nekeg3 Roma, sta posredno potr' dila tudi kosovska dn®v' ruka v albanščini Koha D1 tore in Bujku, ki sta obja vila le slike individualnin grobov. Vest o množične!11 pokolu morda ni resnična, je pa tragična resnica dej^ stvo, da srbske sile na K° sovu sistematično izvaja) etnično čiščenje. Pokole po bosansko-hercego skem zgledu ne P°tr. bujejo, ker baje računa) ’ da bodo ubežniki, k1 skrivajo po gozdovih 1 hribih prej ali slej uin od lakote. Kosovska H1 manitarna organizacij. »Mati Terezija« je vCe v sporočila, da je izgnane ^ razseljenih in beguncev 263 tisoč. Visoka kon1 sarka OZN za cloveKo pravice Mary Robins1® > v Ženevi povedala, položaj na Ko^eba »strašen« in da bo u čimprej odpreti ura nj3 nadzorstvo sPoStoJnnli-človekovih pravic. ^ sarka EU za humani®1 pomoč Emma Bonin0 je včeraj obsodila -0 bljujoče spreneveda številnih vlad inff*^ nih državnikov« 0 .cnega primerih etnl e bo čiščenja. Po njenenjj;a se humanitarna trage -ši0 stopnjevala, ce b1 P ad na dan, da hoče vo- razseliti vse Albanc sova. reži10 Miloševičev sVe. medtem ob nenl0.ie pa-tovne dip10®0^ jgip daljuje z uresniCevLiko5a-svojih načrtov, r s0vu nih na osrednjem ^, še vedno divjajo SPJeta-vojaška letala Pg Jce. 0e" vajo območje D ev se kosovskih MbaoC>), nadaljuje jskapal® jugoslovanska prot1' začela P0!a®ana mej1 Z pehotne mine Makedonijo- ŠPORT Četrtek, 6. avgusta 1998 KOŠARKA / SVETOVNO PRVENSTVO V GRČIJI NOGOMET NOVICE »Azzuni« naleteli na najtežjega tekmeca Američani so, skupno z Jugoslavijo, favoriti za zlato Drevi Triestina proti Ceseni Afera z dopingom še ni končana GRENOBLE - Tri dni po koncu kolesarske dirke Po Franciji afera z najdbo nedovoljenih poživil pri nekaterih ekipah še ni končana. V hotelu v Voreppu pri Grenoblu, kjer so stanovala moštva GAN-a, Casinoja, Saeca in Kelma, so namreč našli tabletke, poroča francoski Le Dauphine Ubere. Tabletke so že preiskah v lokalnem laboratoriju, Ce pa gre res za ponoven primer najdbe nedovoljenih poživil, za zdaj še ni znano, saj še ni bila podana nobena uradna izjava. ATENE - Od vseh na sProtnikov, vsaj tako me J11)o v italijanskem tabo 11 ’ 80 »azzurri« naletel lla najneugodnejšega tek . eca sploh. Američani ' tsiiah ne igrajo s sv oji £a)boljso postavo. Tiste 1 so jo poslali letos ’ r je le bleda senc aznih »Dream teamov« 1 so se doslej na vse! ekmovanjih enostavni Prehodili in seveda po ®8ri po zlati kolajni Vaen° pa je tudi ta ame lska postava kar Čedna i J^Vsem jo vodi izredni kušen trener, kot j I V Tomanovich, coacl avnega moštva NB/ oustona in eden izrnei a)bolj cenjenih košar 7 strokovnjake' abmh časov sploh. s 0sedanji obračun ni etovnih prvenstveil žr6 a Ti Italijo je 4:: a ,AmeriCane. Na Igral iq v°lje je Italija leti p . ^ v polfinalu prema y .a Američane z 81:72 i0„ '.‘ Panski vrsti so teda t1'. Pucka, Abbio, Bo tJa ln Del Pol, ki nasto P f ^di tu v Atenah. prpukajsnja ameriška re tHenieTtanca’ vsai tak< iž t , lomjanovich, igri kar • 1116 v tekmo bolje sai J6 ^di razumljivo ni ?° njeni igralci izbra m* vseh vetrov. Zi Aten! 12l?ed n)ih Pa S( risee a ldealno Priz0 »Prort 3 Se z dobro iSr< BrJ wl0<< v Evropo m- . Killer je že naše Pri Livornu, 81 VL prvi na sp rivejših t Olimpie. °smeH*U presenei rice Cetrtfina: Treistina bo danes na stadionu Nereo Rocco z začetkom ob 20.30 igrala prijateljsko tekmo proti Ceseni. Srečanje sodi v okvir pre dprvenstvenih priprav C2 lige in italijanskega pokala, ki se bo za Treistino začel 23. t.m. v Sandonaju proti domačemu moštvu. Medtem je sestava tržaškega moštva že skoraj nared. Roberto Bor-din, 33-letni srednji igralec, z dolgoletno prvoligaško izkušnjo (igral je v Ceseni, Atalanti, Napo-liju in Picenzi) je verjetno letošnji zadnji nakup, tako da vodstvo sedaj misli celo, kako bi odstopilo nekaj nogometašev. Triestina nadaljuje priprave na bazoviškem igrišču. NOGOMET / POKAL SLOVENIJE Brez večjih presenečenj Včeraj odigrali prvih 9 tekem, ostali sproed konec tedna predstavlja Argentina, ki se je uvrstila med osem najboljših na raCun Avstralije. Doslej je najboljšo igro prikazala Jugoslavija, Čeprav je izgubila tekmo z Italijo. Rebrača, Topič, Bodiroga in Obradovič so pokazali, da resno računajo na zlato kolajno. Vsi na tem SP tudi pričakujejo finale med Jugoslavijo in ZDA, Čeprav bi lahko prišlo tudi do kakega presenečenja. Dosedanji najboljši po-smezniki: strelec: Herre-ros (Španija) 123 točk; skoki: Ortiz (Porotriko) 67; asistence: Heal (Avstralija) 25; pridobljene žoge: Panov (Rusija) 18; blokade: RebraCa (Jugoslavija) 21. Na sliki: s tekme Jugoslavija - Grčija. Atletika: za Engquistovo sezona končana STOCKHOLM - Najboljša slovenska atletinja Brigita Bukovec bo imela na evropskem prvenstvu v Budimpešti eno konkurentko manj. Svetovna in olimpijska prvakinja v teku na 100 metrov z ovirami Svedinja Lud-mila Engquist je namreč zaradi poškodbe leve noge odpovedala vse nastope do konca sezone. Najboljša atletinja v svoji disciplini zadnjih let si je na treningu v juliju pretrgala kito v podko-lenskem zgibu. "Poškodba mi je povzročila velike bolečine. Dolgo Časa zaradi njih nisem mogla normalno spati. Pri teku Cez ovire bi bile te še hujše, tako da se ne mislim mučiti, " je dejala najhujša konkurentka Bukovčeve. Včeraj so igrali prvi krog devetih tekem nogometnega pokala Slovenije. Večjih presenečenj ni bilo, izidi pa so bili naslednji: Publikum - BS Tehnik Domžale 1:0; Jadran SepiC - Maribor Teata-nic 0:3; Esotech Šmartno - Korotan 2:0; Kolpa - Rudar Velenje 3:4; Set VevCe - SCT Olimpija 0:1; IvanCna Gorica - Živila Triglav 0:2; Pobrežje - Primorje 0:4; Ižakovci - Nafta 0:6; Montavar Rogoza - Potrošnik 0:2. Konec tedna bodo igrali še naslednja srečanja: Zarica Kranj - Goriške opekarne, Aluminij Kidričevo - Brda, GoriCanka Rogaševci -Dornava, Beltrans Veržej - Usnjar Šoštanj, Drava Ptuj - Paloma Sega, Tabor Sežana - Turnišče. 2. septembra bo na psoredu še tekma Hit Gorica - Mura. Mohamed Ali prekinil zdravljenje VVASHINGTON - Legendami boksar Mohamed Ali je po petih dnevih prekinil zdravljenje Parkinsonove bolezni na kliniki Boca Raton na Floridi, ker niso spoštovali njegove zasebnosti in so ga izkoristili v promocijske namene.Ali se veC kot desetletje bori z zahrbtno boleznijo, ki mu je zelo poslabšala reflekse in otežila govor. Po nasvetu prijateljev se je odločil, da bo v Boci Ratonu poskusil zdravljenje pri Bobu Jacobsonu, ki naj bi iznašel nov naCin obnavljanja živčnega sistema. "Res je, da sem medijem povedal, da je Ali v naši kliniki, vendar pa to ni bilo storjeno zaradi dobička ali za promocijo naše ustanove, temveč zato, da bi nov naCin zdravljenja postal poznan tudi širši javnosti. Tenis: Bjorkman in Krajicek zmagala v Torontu TORONTO - Peti nosilec Šved Jonas Bjorkman je na teniškem turnirju v Torontu (2, 4 milijona ameriških dolarjev nagradnega sklada) v drugem krogu premagal Američana Scotta Draperja s 7:6 (7:5) in 6:3, šesti igralec turnirja Nizozemec Richard Krajicek pa je izločil Južnoafričana Davida Nankina s 6:4 in 6:4. V prvem krogu pa je bil uspešen deveti nosilec Spanec Alberto Costa, ki je izločil Avstralca Jasona Stol-tenberga s 7:5 in 6:4. Rezultati, prvi krog: Alex 0‘Brien (ZDA) - Gustavo Kuerten (Bra) 6:3, 7:6 (7:2), Alberto Costa (Spa/9) -Jason Stoltenberg (Avs) 7:5, 6:4, Michael Tebbutt (Avs) - Wayne Ferreira (JAR) 3:2 predaja, Gianluca Pozzi (Ita) - Jeff Tarango (ZDA) 7:6 (7:2), 4:6, 6:2, Tommy Haas (Nem) - Marcos Ondmska (JAR) 6:2, 6:3, Todd Martin (ZDA) - Michael Russell (ZDA) 6:3, 6:4, Nicolas Kiefer (Nem) Daniel Nestor (Kan) 6:2, 7:6 (7:1), drugi krog: Jonas Bjorkman (Sve/5) -Scott Draper (ZDA) 7:6 (7:5), 6:3, Richard Krajicek (Niz/6) - David Nankin (JAR) 6:4, 6:4. Grofova uspešna v San Diegu SAN DIEGO - Nemka Steffi Graf je na teniškem turnirju v San Diegu (450.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada), kjer je šesta nosilka, v prvem krogu premagala Francozinjo Juhe Halard Decugis s 6:2 in 6:2. Nemka se bo v osmini finala pomerila z Japonko Ai Sugiyama, ki je odpravila Američanko Jennifer Ca-priati s 5:7, 6:2 in 6:2. Slednja se je na glavni turnir prebila iz kvalifikacij. Južnoafricanka Joannette Kroger je presenetila sedmo nosilko Romunko Irino Spir-leo s 3:6,6:2, 6:4. Rezultati, prvi krog: Steffi Graf (Nem/6) - Juhe Halard Decugis (Fra) 6:2, 6:2, Chanda Rubin (ZDA) - Yayuk Basuki (Indo) 6:0, 6:1, Nathahe Tauziat (Fra/8) - Shi Ting Wang (Taj) 7:5, 3:6, 6:1, Ai Sugiyama (Jap) - Jennifer Capriati (ZDA) 5:7, 6:2, 6:2. Košarka: Tovornik v Mariboru MARIBOR - Slovenski košarkarski reprezentant Matjaž Tovornik je prestopil iz Pivovarne Laško in podpisal enoletno pogodbo s KK Pošta Maribor Branik, so sporacih iz mariborskega kluba. Pearce z avtom v tovornjak NOTTINGHAM - Nekdanji angleški nogometni reprezentant in trenutno elan ekipe iz Nevvcastla, sicer angleškega prvoligaša, Stuart Pearce, se je poškodoval v prometni nesreči. Med "potepanjem" po angleškem podeželju se je namreč s svojim avtomobilom zaletel v tovornjak, zaradi Cesar so ga morali nemudoma prepeljati v bolnišnico.. PLANINSKI SVE1 ^hedeljo na Visoki Pipar Vzpo J Prireja v nedeljo, 9. avgust lijejo J13 Visoki Pipar v Zahodnih Ji Sredstv’ mT Prevoz z lastnin pri n-, ’ °dhod s parkirnega prostor ^adini6Cl °L 6. uri. Vodi Mirk tri Urg Hoje ob vzponu bo približn RudnP "redvidena smer vzpona i l39g jjf9 yrba (Sella di SomdognE Atti]; n ldzLii planinske postojank tnego. " ^vlija smo se Ka^peli na Spitzegel Pedeljo Pa skuPina planincev se je Cez dva’ r 9' *uH)a povzpela na neki (2li8 mi1S°C metrov visoki Spitzegt narnu P ,na Koroškem. Vrh je v ser raz8ledn0tl priiatelistva. To je zel Vzpon s a °ora nad Ziljsko dolino. Z Cev je , elani SPDG (vseh udeležer sipgj, ° sedemnajst) izbrali seve: bdi so ’ kl j0 položnejša. Z avtomc Scheraime Pripeliali do Planšarije F: *a’. ki nJi- • se Pričenja ena od ste ^ejša, a l®j° rta vrh. Druga polo5 pri pribl •»0Hko daljša se pricenj aljeni 1,žn° tricetrt ure hoda od p Qraj P anini Bodenalm. Steza j ^°zd, kj Sei dolžini speljana sko5 6 v r"ig?,r0t! vršnemu grebenu pre Precka nia 6 *n nato, tik pod sedlo) vaza Centninskd pašnik. Na sedlu lachp,, Lna levo pelje proti vrl L strrnin,.®6^’ desno pa, nad južr anjših vrb pobocji> obide kar n el °v in se končno povzpi PLANINSKI SVET na Spitzegel. Prijeten počitek na vrhu je po štiriurnem vzponu prekinila bližajoča se nevihta. Se preden so se od zahoda pripodili prvi oblaki z dežjem, so vsi člani skupine sestopili z nevarnega in strelam izpostavljenega grebena, tokrat v smeri Bodenalma. Nevihta se je preusmerila drugam in razen nekaj kapelj, hujšega ni bilo. Vroče julijsko sonce je spremljalo sestop v dolino, kjer je na planini, ki v poletnih mesecih služi tudi kot gostinski obrat, teknilo hladno pivo. SPDT izletnikom v Cadine Odhod bo v nedeljo ob 6. uri s Trga Oberdan za tržaške planince, ob 6.20 pa s servisa Agip na avtocesti, kjer bodo Čakali elani s Krasa. Najboljša letošnja znamka na 800 m Marie Mutole STOCKHOLM - Na atletskem mitingu za veliko nagrado v glavnem Švedskem mestu Stockholmu je Mozambičanka Maria Mutola v teku na 800 metrov izboljšala lastno letošnjo najboljšo znamko np svetu, ki tako sedaj znaša 1:56,72. Na tem mitingu je slovenska atletinja Brigita Bukovec na 100 m ovire zasedla 4. mesto. _______GORSKO KOLESARSTVO / DP___________ Christian Leghissa zadovoljil Osvojil je 29. mesto - Devinovi kolesorji uspešni tudi no maratonu Državnega prvenstva v gorskem kolesarjenju za vse amaterske kategorije, ki je bilo konec tedna v centru biatlona v Antholzu (Anterselva) pri Bocnu, se je udeležil tudi Devinov kolesar Christian Leghissa, ki se je v konkurenci 50 udeležencev uvrstil na 29. mesto. Glede na skoraj nemogoče razmere na progi (dan prej je lilo kot iz škafa, tako da je bila proga izredno razmočena), je Christian s svojo uvrstitvijo zadovoljen. Ze dejstvo, da se je za držvno prvenstvo prijavilo kar 80 tkemovalcev, startalo pa jih je samo 50, ker so se dejansko »zbali« proge, zgovorno kaže, da so bili pogoji za tekmo zares zelo težki. Od sedmih prestavnikov dežele FJK je bil Devinov kolesar tretji. Zmagal je Martino Fruet (Carraro MTB). Pred kratkim je bil v Enemonzi pri TolmeCu maraton z gorskimi kolesi, ki se ga je udeležilo skoraj 300 tekmovalcev. Po pričakovanju je zmagal Daniele Pontoni, ki je tudi prvič nastopil po »znani« diskvalifikaciji zaradi dopinga. Od De-vinovih predstavnikov je bil Alessandro Padovani 16. (drugi v kategoriji master 1), Christian Leghissa pa 40. (3. med un-der 23). Med prvih 100 sta se uvrstila tudi Marino Glavina in Maksi Kralj. Organizacija je bila odlična, nagrajevanje pa izjemno bogato. Na sliki: Devinov kolesar Christian Leghissa. BILJARD Priznanje za V. Jogana Mednarodno prvenstvo Alpe Adria Billiard Circuit v pool biljadru, ki se je pred kratkim odvijalo na Šport Showu v Trstu, se je končalo z zmago Bazzane (iz Bočna) na raCun Sesse (iz Neaplja). Med finalisti je bil tudi Vanja Jogan, ki pa je v dvoboju 32-finala izgubil z mladim 16 letnim av-strijcem Brezicem z izidom 9:8 in se tako uvrstil na 33. mesto. Mefl nagrajevanjem je bil Jogan deležen posebnega priznanja s strani tržaške občine za uspeh iz letošnje sezone, saj se je slovenski predstavnik uvrstil v kategorijo master. V zadnjem turni ju letošnje sezone, 8. preizkušnja odprtega prvenstva 3 Benecij, se je Jogan dobro obnesel, saj se je v kraju Campodarsego blizu Padove uvrstil na končno 9. mesto med 95 mastopajocimi (od le-teh tudi 14 deklet). V 1. kolu je bil Jogan prost, zatem je izločil Riolfattija iz Portogma-ra (9:8) in klubskega soigralca Kraljeviča (9:6). V cetrtfilanu pa je naletel na italijanskega in evropskega podprvaka Petro-nija iz Rima ter izgubil s 4<9. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »VeCer prazničnega dneva«. VERONA 50. Shakespeare festival Danes 6., 7. in 8. avgusta ob 21.15 bo uprizoritev »Ukročene trmoglavke«, državna premiera. Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noči«, državna premiera. ______________SLOVENIJA_________________ PORTOROŽ Avditorij Jutri, 7. avgusta, ob 21.30 ljubezenska epska drama »Kamasutra«, režija Mira Nair. V nedeljo, 9. avgusta, ob 21.30, drama »RdeCi kot«, režija Jon A vnet. V torek, 11. avgusta, ob 21.30, komedija »Bean«, režija Mel Smith. Mednarodni festival operete Grof iz Luksemburga - 6. in 8. avgusta ob 20.30 ter 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Jutri, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noči«, nastopa Carla Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v avgustu ob 21.00 in 22.15. Muzej Sartorio - »v muzeju zvečer« V torek, 11. avgusta ob 21.00: »Mame - loshn Ensem-ble«, Viddish pot. V torek, 25. avgusta ob 21.00: scensko branje operete Abrahama Goldfadena. V sredo, 26. avgusta ob 21.00: Poklon Kafki, na harmoniko bo igral Corrado Rojac. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. V petek, 7. avgusta - Vasquez, Allione, Sfregola Trio. V soboto, 8. avgusta - Sergio e le Melodie. V nedeljo, 9. avgusta - Ukmar Funky Group. V petek, 14. avgusta - Orquestra Ochio Rios. V soboto, 15. avgusta - Liscio 2000. V. nedeljo, 16. avgusta - Barbra Acoustic Trio. V petek, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta -1 Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. VERONA 50. Shakespeare festival 16., 18.. 19., 21. in 22. avgusta ob 21.00 bo Plesna skupina Arene uprizorila balet »Romeo in Julija«, državna premiera. _______________SLOVENIJA_________________ PORTOROŽ Park starega hotela Palače v Portorožu Danes, 6. avgusta, ob 20.00: večeri z mladimi primorskimi glasbeniki - Poletne miniature: Trio Čibej. Avditorij Portorož, letno prizorišče V soboto, 8. avgusta, ob 21.00: pop & rock & jazz koncert »Zenski glasovi«. Trg Prekomorskih brigad, Portorož V nedeljo, 9. avgusta, ob 20.30: Ljudsko izročilo »Istrski muzikanti«.s PIRAN XX. Piranski glasbeni večeri Jutri, 7. avgusta, ob 21.00 bo v križnem hodniku samostana sv. Frančiška v Piranu nastop zbora državne akademske kapele Mihail I. Glinka iz St. Petersburga. Dirigent Vladislav CenuSenko. Prvomajski trg v Piranu V soboto, 8. avgusta, ob 21.00, koncert Timna Brauer & Elias Meiri ensemble. _______________HRVAŠKA___________________ ZAGREB Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendama angleška skupina »rolling Stones«. POLETJE V VILI MANIN Danes, 6. avgusta, ob 21.00, »Contamina-zioni: un Peer Gynt da camera«. Jutri, 7. avgusta, ob 21.00, »Contaminazio-ni: vespe d’artificio«. Sobota, 8. avgusta, ob 21.00, »Classic jazz guartet: sembrava un secolo, ma e bre-ve«. Nedelja, 9. avgusta, ob 21.00, »Histoire du soldat«. Sreda, 12. avgusta, ob 21.00, »Broadway shovv«. Četrtek, 13. avgusta, ob 21.00, »I sette pec-cati capitali: z Davidom Riondinom in z Robertom Fabbricianijem«. Petek, 14. avgusta, ob 21.00, »Serata Afro-latino-americana«. Sobota, 15. avgusta, ob 21.00, »Figure v parku«. Nedelja, 16. avgusta, ob 21.00, »Tango y misterio«. Ponedeljek, 17. avgusta, ob 21.00, »Piccola orchestra avion travel in concerto«. Sobota, 22. avgusta, ob 18.00, »Figure nel parco«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: do 28. avgusta bo odprta razstava »4a. rassegna internazionale del bronzetto« s sledečim urnikom: v tednu od 18.30 do 20.30 ob praznikih in ponedeljkih zaprto. Palača Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti indu-striali d’epoca«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: Do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zveCer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. me. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zveCer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Umik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. V občinski galeriji bo do 1. septembra odprta fotografska razstava Gabrieleja Crozzolija »Jobovo oko«. Urnik: od 10. do 14. in od 16. do 20. ure. MILJE Kulturni center G. Millo - Trg republike 4 Do 12. avgusta bo razstavljal grafike in olja Aldo Bressanutti. Urnik razstave: v tednu od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 12. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimi- _ va razstava o skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. GORICA Goriški grad: dp 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Umik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. ______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst go-riskih slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naSe mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Umik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in fotografij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama. Razstava bo odprta do 13. avgusta. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18» ure. 46. mednarodni poletni festival Poletise dan zvečer začne Ljubljano Zvezdni prah Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REOUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 17. in 24. avgusta ob 20.36— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Nekaj za dušo Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20.30—TANGO SEIS Ob soju sveč Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KROPFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTAJUNGVVIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 —- MARIOARA TRIFAN, klavir V vročici večera - Križanke 18. avgusta ob 20.30 - Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV. Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVJ, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 8. avgusta — UUBUANSKI KVINTET TROBIL 22. avgusta - AKADEMSKA FOLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 6. avgusta ob 11.00 - LEV GUELBARD, violina V gosteh - BLED Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTAJUNGVVIRTH, harfa Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 — DAVOR RADOLFI & RITMOLOCO^. poletje v muzeju revoltella Do 30. avgusta s pričetkom ° 21.00: »Le canal« s Pier Paolom v nierjem. Danes, 6. avgusta ob 21.00: voyage«, s Pier Paolom Venierjem. V soboto, 8. avgusta ob 21.00: lom Trst glasba« - J. Sammartano/sa* A. Trovato/klavir. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00: ”®ui tar evening«, kitarist Andrea Massan V četrtek, 13. avgusta ob 21.00: ”®.°n voyage«, Paolo Venier in Isidoro Briz „<5i' pri' V petek, 14. avgusta, ob 21.00: rondo: omaggio a Fellini«, Cabiria-selila e le altre di Fabrizio Celestino- V nedeljo,16. avgusta ob 21.00: ”®u tar evening«, kitarist Andrea Massa V četrtek, 20. avgusta ob 21 •00, potovanje med vrsticami«, Giulian schi. 21.00: „Gi' V petek, 21 rondo: estate Zampagni. V četrtek, 27. avgusta ob 21-O®' q^- tovanje med vrsticami«, GiusepP licchia. ^ V petek, 28. avgusta ob 21 ■O®-rondo: cartoonia«, Bruno Bozzett m TfSf V soboto, 29. avgusta: »Sho|0 glasba«, Corrado Greco, klavir- h 2l-0°' V nedeljo, 30. avgusta oD aSpe'°’ »Guitar evening«, Sergio Giang kitara. TV SPORED Četrtek, 6. avgusta 1998 RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Televikj čarovnija TV DNEVNIK Na počitnice (pon.) ® RAI 1 6.00 6.30 9.55 '1.30 ".35 '2.25 '2.35 '3.30 '4.05 '5.40 '8.00 '8.10 '9.30 20.00 20.40 20.50 23.10 23.15 0.05 0.35 '.05 '■25 Euronevvs Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (2.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9'00, 9.30) dnevnik Film: Ritorno a Ta-toawaka (kom., ZDA ’93, i- Kimberley VVilliams) Dnevnik Aktualna oddaja: Verde-oiattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Matlock - Zarota (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Toto in Carolina (kom., It. ’54, i. Toto, Anna Maria Ferrero) Mladinski variete: Polet-oi«Solletico» (vodita Mauro Serio, Elisabetta Ferracini), vmes risanke Rupert, Robin Hood in J^an. Se bojiš teme? Dnevnik Nan.: Gospa v ramenen 39-00 Gospa iz Westa ( l^116 Seymour) jemenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport NNz: La Zingara (vodil N- Comaschi, C. Brosca) ariete: Cocco di man ®ia (vodi Carlo Conti) Unevnik oljudnoznanstvena oc da)a: Passaggio a Nor Uvest I N°cni dnevnik, zapisni) oroskop, vreme ,al educational: mt uia/Mente, 1.00 Afori: 5111 Vittorio Hosle ottov,ode - Potihoma f dm: Amleto (dram., V ,8’ r--i. Laurence 01 ler’ Jean Simmons) # RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 tr Slovenija 1 $T Slovenija 2 Nanizanka Variete za najmlajše, vmes risanke TV film: La fuga d’ Aliče (dram., i. C. Messner, 2.) Tg2 - Medicina 33 Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik Risanke Nan.: Hunter - Snežna kraljica (i. Fred Dryer, 2. del), 14.55 Inšpektor Tibbs, 15.45 Law & Or-der, 16.40 II Virginiano (i. Lee J. Cobb, J. Drury), vmes (16.15, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sreno variabile Nan.: The Sentinel Risanke: Tom in Jeny Večerni dnevnik Nan.: Avvocati (i. A. Giordana, V. Cavalli) Aktualno: Contro la nostra volonta Dnevnik, vreme, šport Film: Chi ha ucciso mia figlia? (dram., ZDA ’91, i. P. Duke, L. Swit) Brezdelje utruja? RAI 3 Jutranji dnevnik Film: Gli amanti devono imparare (kom., ZDA ’62, i. T. Donahue) Glasba: 15 minut slave Ujjcjjj Aktualno: Tempo, 11.00 Tema lOl Dnevnik, 12.05 Šport Nan.: Podeželski zdravnik - Otvoritev Aktualno: II grillo, 13.30 Italija 60. let Deželne vesti, dnevnik Avtobusna postaja Šport: karting, dresura, Nad.: Piccolo amore, 6.50 Zingara Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore, 11.40 Edera Dnevnik Kviz: Iva shovv Dnevnik Tg 4 Dokumenti Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: Ischia, operazione amore (kom., It. ’65) Aktualno: Poletni Chi mi ha visto? Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nogomet: Monza - Milan Film: Emanuelle nera (erot., It. ’75, i. Laura Gemser, Don PowelI) Pregled tiska Film: Commissariato di notturna (kom., It. 73, i. R. Schiaffino) CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Nan.: Družina Hogan, 11.30 Sedma nebesa (i. S. Collins, C. Hicks) Nan.: Due per tre - Vojna v družini (i. Johnny Do-relli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 Aktualno: A regola d’ ar-te Nad.: Beautiful TV film: Splendida e mortale (krim., ZDA ’92, i. Jane Seymour) Nan.: Komisar Scali, 17.15 Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke), 18.15 Plavolaska za očeta (i. Patrick Duffy) Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Hazzard Film: Due samurai per 100 geishe (kom.. It. ’62, i. Franco Franchi, C. In-grassia) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: Jetson Variete: Mai dire Banzai! Nan.: Baywatch Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Ocean girl, 18.00 Lassie Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 Pappa e Ciccia Risanke TV film: Dead Silence -Ostaggi del silenzio (dram., ZDA ’96, i. James Gamer, M. Matlin) Nan.: Two (i. Michael Ea-ston) Italija 1 šport Aktualna odd.: Le notti deli’ angelo # tele 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Veri professionisti Scoop, 18.00 Innamorarsi Konjske dirke Italijanska kuhinja Nan.: Palm Spring Zoom umetnost in kultura, 0.30 Ai confini... ($) MONTECARLO 16.20 kolesarstvo Kviz: Poletni Tira & Geo magazine Molla (vodi Giampiero HI Nan.: Superman Ingrassia 19.25, 22.45, 0.30 Dnev- Dnevnik, deželne vesti Dnevnik TG 5 nik, 19.15 Šport Nan.: Friends Variete: Doppio lustro Nan.: Quincy TV film: Senza scelta - (vodita Gene Gnocchi, Film: Lo sceriffo in gon- VVoman Undone (thril- Tullio Solenghi) Wd nella (kom., ZDA ’64) ler, ZDA '95, i. M. Mc- Film: II ragazzo di ca- ra Variete: Tappeto volante Donnell, Sam Elliot) moagna,(kom., It. ’84, i. Film: Mia cugina Rachele Dnevnik, deželne vesti R. Pozzetto, M. Boldi) (dram., ZDA ’52) Glasba: British Musič Film: Predator (fant., M Film: Lo specchio della Avrards ZDA ’87, i. A. Schwarze- vita (dram., ZDA '59, i. Dnevnik, pregled tiska, negger, C, VVeathers) Lana Turner) kultura, vreme Nočni dnevnik Aktualno: Potovanje po Variete: Fuori orario Doppio lustro italijanskih mestih Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Packačkov pisani svet, 9.40 Mlada Evropa poje-Italija (7. odd.), 9.50 nan.: Denver, poslednji dinozaver, 10.15 Afriške korenine (VB, 5. del), 11.10.V hribih se dela dan: Skozi zgodovino na Triglav, 11.40 Homo turi-sticus Nan.: J.A.G. (ZDA, 12. ep.) Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Resna glasba Tedenski izbor: Podol-gem in počez: Kamnik in... Nan.: Večni sanjač (3.) Nan.: Zgodbe Ruth Ren-dell (VB, 12. ep.) Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Tedi, oddaja za mularijo Glejte, kako rastejo: Metulj Parada plesa Dok.: Izzivi prihodnosti (ZDA, 6. del) Risanka Oglasi Dnevnik, vreme, šport Oglasi Nan.: Emily z mesečeve domačije (Kan., 13. ep.) Dobro je vedeti Tednik Odmevi, kultura, vreme Šport Nan.: Večni sanjač, 23.20 Zgodbe Ruth Rendell Brane Rončel izza odra Parada plesa Dok.: Izzivi prihodnosti TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Nogomet: HIT - Mura Program za otroke: Risanka - Palčica Videostrani Dnevnik, vreme Aktualno: Pogovor v studiu Nad.: Sosedje (55. del) Kako biti zdrav? In zmagovati (Rudi Klarič) Dnevnik TV Primorka 8.45 9.00 9.55 10.00 10.55 12.10 13.00 13.45 15.30 16.00 16.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 20.55 22.45 23.45 - 23.35 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Matineja. Nanizanka: NA vasi (Danska. 29. ep.). 10.30 nan.: Pacific Drive (AvstraL, 29. ep.) Tedenski izbor. Nadaljevanka: Družinski zdravnik (Sp. 9. del) 10000 obratov Naša krajevna skupnost -Fraki gre na zdravljenje (A. Marodič) Euronews Svet poroča TV prodaja Film: Topot v noči (ZDA) Nanizanka: Opremlje-valke (6. ep.) Nan.: Kdo je glavni (16. epizoda) TV igrica: Kolo sreče Videoring Tuji gostje v popevki meseca Film: Lepa Sara (Proto-riko 1995, r. Jacobo Mo-rales, i. Joan Amick, Ada-mari Lopez, Daniel Lugo) Glasbeno-dokuemntarna oddaja: Dancing in the Street (VB, zadnji del) Napovedniki §1! Koper n Euronevvs Vesolje je... IHRjl Risanke B Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja B Primorska v pesmi in plesu Primorska kronika B V sedanes - T v Dnevnik Šport m Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Potovanje po Nemčiji Film: Zbogom, dobri stari Zahod (ZDA '85, i. Tom Berenger, G.W. Bailey) mu TV dnevnik - Vsedanes M Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Brk Milje in vozli RSfj Iz prve roke Vsedanes - Tuttoggi Radio Trst A 17°00 ~00'19'00Dnevnik,8.00,10.00,14.00, poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Mq. koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 09niiš