^VioSttce NO. 234 /kiiERi$K/i Domoviim^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ration National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 6, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX V Ženevi so doseg!: sporazum o Laosu Konferenca o Laosu v Ženevi je izdelala dogovor o čuvanju nevtralnosti Laosa, sedaj pa čaka :na sporazum med laoškimi princi. ŽENEVA) šv. — še spomladi so se zbrali tod zastopniki vrste diržav, ki so zainteresirane na usodi Laosa, da najdejo način zavarovanja njegove nevtralnosti. Konferenco sta sklicali Sovjetska zveza in Anglija, ki sta predsedoval; konferenci, ki je dosegla dogovor o premirju v In-dokini 1. 1954. Razgovori so se vlekli 7 mesecev, sedaj pa so se končno prizadete države sporazumele in sestavile dogovor, po katerega določbah bodo varovali neodvis. nost in nevtralnost Laosa. Izvajanje: dogovora bosta nadzirali Sovjetija in Anglija ter posebna mednarodna komisija, ki jo sestavljajo Indija, Poljska in Kanada. Ta komisija obstoja na temelju v Ženevi sklenjenega premirja v Indokini iz leta 1954. Ameriški predstavnik je dogovor hvalil kot primer, ki lahko služi za vzor v podobnih slučajih drugod. Tudi predstavnik rdeče Kitajske se je o dogovoru čelo pohvalno izrazil. Predstavniki 14 držav, ki se konference udeležujejo, čakajo sedaj le še na laoške prince, da se dogovore in sestavijo skupno vlado, ki bo prevzela oblast v deželi. Predsednik krajeve vlade princ Bun Um, vodja nevtralcev princ Suvana Fuma in vodja levičarjev in komunističnih vojaških oddelkov princ Sufamuvong so se domeni. naj bo predsednik vlade princ Suvana Fuma, ne mo- Novi grobovi Jennie Trsinar Včeraj je po dolgi bolezni umrla v St. Alexis bolnišnici 73 let stara Jennie Trsinar, roj. Travnik, z 10505 Prince Ave., doma v Žužemberku na Dol., od koder je prišla v Ameriko pred nekako 50 leti. Bila je vdova, mož John ji je umrl pred 4 leti. Bila je mati Jean Yunger (Kalif.), Stanleya, Albine Jor-danek, E d war da, Rudolpha, pok. Ralpha, Alberta, Irene Novak, Lawrence-a in Edmunda, enajstkrat stara mati, sestra Antona Johna, pok. Joa in Martina Travnik, pok. Roze Kosmač, Mary Markovič in Franka Travnik (v Jugoslaviji). Bila je članica Podr. št. 15 SŽZ in Društva Mir št. 10 SDZ. Pogreb bo iz Hopko pogreb, zavoda na 3601 E. 93 St. v soboto ob 8:30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob dveh. Pogreb je v oskrbi Fortunovega pogreb, zavoda. -----o----- Angleška armada ne bo povečana v Evropi WASHINGTON, D. C. — Kot vsako leto želita tudi letos tako Amerika kot Francija; naj bi An. glija povečala številčno stanje svoje armade v Evropi. Znašalo naj bi 55,000 mož) kot določa pogodba. Angleži nimajo v Evropi toli- ki bo pognala vesolj Merc-ury „a pot o, Že s'taji PriPravljena Km mestu. / Vremenski prerok pravi: Amerika misli, da bi se morala Anglija bolj vezati na Evropo tudi v vojaškem pogledu, ako hoče vstopiti v evropsko gospodarsko sikupnost. Francozi pa bi radi videli več angleških čet v Evropi, ker se bojijo, da bo nemška armada postala tudi v NATO okviru tako močna, da ostale evropske armade ne bodo v primeru z njo nič pomenile. Tega seveda ne misli De Gaulle, ampak tisti, ki upajo, da postanejo njegovi nasledniki. Angleški vladi so v-sa ta različna stališča dobro znana. Zato bo svojo narodno obrambo in njene probleme razložila začetkom prihodnjega leta v posebni “beli knjigi.” ------o------ Vatikan je imel svoje opazovalce na zasedanju Svetovnega sveta cerkva NEW DELHI, Ind. — Letošnje zasedanje Svetovnega sveta cerkva z glavnim sedežem v Ženevi v Švici se je vršilo v indijski prestolidi. Trajalo je od 19. novembra do včeraj. Značilno je bilo po dveh dogodkih. Svet je sprejel v svojo sredo celo vrsto pravoslavnih cerkva. Svet ni torej več izključno pro-testantovsika organizacija, kot je bili do sedaj, je protestantovsko-pravoslavna. Na drugi strani je Pa Vatikan poslal na zasedanje 5 opazovalcev. To niso bili cerkveni politiki, ampak strokov-njakii, ki dobro poznajo tako pravoslavje kot protestantizem. Kot opazovalci se naravno niso udeleževali debat in tudi niso dajali nobenih izjav. Pač pa se niso izogibali zasebnim razgovorom z udeleženci zasedanja. ---------------o------ Večinoma sončno in toplejše, ajvišja temperatura 43. Voščite praznike prijateljem in znancem v Ameriški Domovini! V Parizu nenaklonjeni KarcTnala iiefczenlya ameriškim predlogom^0 Kas!ar ii®miS®sll!’ _____ ZDRUŽENI NARODI, N.| Y. V francoskih vladnih krogih ~ Leslie Munro ki mu je gla- odklanjajo ameriške zami-l™3 s^ina n*5?' sli in uredloge za rešitev do^ naloz!l" na1logo- naJ prei3'ce berlinskega spora. p:! za’, na Madžarskem v zvezi ” resolucijam; sprejet.mi leta BONN, Nem. — Francoska vlada je obvestila zahednonem-ško, da je proti povezavi Zah. Berlina z Zahodno Nemčijo, kot so jo menda predložili Adenauerju tekom njegovega zadnjega obiska v Wasbimgtcnu kot del načrta za ureditev berlinskega spopra s Sovjetsko zvezo. Nemška vlada do predloga ni zavzela končnega stališča, ker se heče o tem Adenauer še pogovoriti z De Gaullom, katerega bo obiskal konec tega tedna v Parizu. Razgovori De Gaulla in Adenauerja bodo pokazali, ali je mogoče računati skoro na razgovore med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo o vprašanju Berlina in Nemčije ali ne. Trdijo, da bo Adenauer skušal pridobiti De Gaulla za razgovore, da je tako 1956 in kasneje, je skupščini predložil poročilo, v katerem tr_ di; da je vlada Janoša Kadarja talko slaba, da se brez opore sovjetskih čet ne bi mogla držati. Izgledaj da se Kadar tega dobro zaveda. Zato se trudi, da bi izboljšal svoje odnose 7. demokratičnim svetom in si tako posredno izboljšal tudi položaj doma. Njegov namertnik G. Kal-lai je v imenu vlade izjavil tujim časnikarjem, dh je ta pripravljena pomilostiti kardinala Josepha Mind'szentya, če bi to služilo k ureditvi odnosov z Združenimi državami. Kardinal je v ameriškem poslaništvu v Budimpešti od novembra 1956, ko so sovjetske čete strle madžarski narodni upor. ------o------- vsaj obljubil v Washingtonu. V Parizu so v poučenih krogih prepričani, da bo De Gaulle popustil, če bo Adenauer le dovolj vstrajen. Macmillanove zadevne predloge in razloge je De Gaulle zadnjič, ko je bil na obisku na Angleškem, gladko zavrnil češ, da mora o tem najprej govoriti z Adenauerjem. ------o- Južni Vietnam bo dobil vojaško pomoč tudi od drugih držav Husk m Ffeemai! nista edina glede izvoza WASHINGTON, D. C. — Na zajedanju znane organizacije GAT F se niso niti zedinili, kaj naj sklenejo glede stikov z Evropsko gospodarsko skupnostjo, Kennedy pa tudi še ni povedal, kako se bo glasil njegov predlog o zunanji trgovini, v njegovem kabinetu sta se pa vendarle že udarila državni tajnik Rusk in tajnik za poljedelstvo. Freeman očita Rusku, da je njegov SAIGON, Juž. Viet. -— Režim sedanjega predsednika Diema se je zelo razveselil, ko je mogel ugotoviti, da ga hočejo vojaško podpreti tudi druge države in ne samo Amerika. To so Anglija, Malaja, Tajska, Avstralija in Cankajškova Kitajska. Na drugi strani vietnamska vlada ne računa z direktno pomočjo SEATO. V čem. naj bi nova pomoč obstojala, še ni objavljeno. Upajmo, da bo koordinirana z ameriško, akoravno Diem tega ne bo ravno vesel. namestnik Bali preveč liberalen in popustljiv pri pogajanjih v okviru GAT F in da bodo visoke carine na deželne priidelke; ki jih bo vpeljala Evropska gospodarska Skupnost prehud udarec za ameriški izvoz. Trdi, da mora Amerika najprej misliti na lastne interese. Rusk mu seveda ugovarja, da naša dežela ne more sedaj voditi take izolacijoni-stične politike kot pred nekaj desetletji. Spor se je dovalil že do Bele hiše, toda Kennedy ne kaže nobenega veselja, da bi se že sedaj mešal vanj. ZOPET V GORAH — Švica je vzela nekaj tibetanskih begucev, ki so se 'umaknili pred komunističnim nasiljem v Indijo. Na sliki vidimo skupino teh beguncev, ko jim uslužbenka Švicarskega rdečega križa razkazuje novo okolico. ZDRUŽENI NARODI MIRIJO KATANG05-SILOOROŽJA! Tekom včerajšnjih spopadov med vojaštvom Ka-tange in četami Združenih narodov je bilo okoli 40 domačinov mrtvih. Indijske enote ZN kljub vsemu niso mogle odločilno zmagati, zato je danes poseglo v borbo letalstvo ZN. Bombardiralo in obstreljevalo je katanška vojaška oporišča. Ameriška letala prevažajo čete ZN. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Glavni tajnik ZN U Ihang je včeraj po razgovoru z glavnim zastopnikom ZN v Kongu Švedom S. Linnerjem dal gen. Raji, poveljniku indijskih čet ZN v Kongu, vsa polnomočja, vojaška in civilna, da napravi mir in red v Katangi. Odredil je, da mu pri tem pomagajo letalske sile ZN, pa mu poslal tudi nove vojaške okrepitve. Te prevažajo ameriška prevozna letala, ki so bila dana na razpolago Združenim narodom za to akcijo. Tekom včerajšnjega dne so se vršili hudi boji v Elisabethvillu, glavnem mestu Katange. Najmanj 40 članov domače katanške vojske je bilo mrtvih. Predsednik Katange Čombe je danes izjavil v Parizu, kjer se je ustavil na poti v Brazilijo, da se bo takoj vrnil v Katango, da prevzame vodstvo odpora. ^.... ■ —■■■ = Do boja med katanškim vojaštvom in četami Združenih narodov je moralo priti, ko so se ZN odločili, da v smislu resolucije ZN “napravijo” v Katangi red in jo pokore za vlado v Leo-poldvillu, kar so poskusili že v preteklem septembru, pa pri tem pogoreli. Sedanji poskus je boljše pripravljen. Poleg odločnih indijskih in švedskih čet sodelujejo tudi letalske sile, lovska letala, ki jih je dala ZN na razpolago Švedska, in bombniki vrste Canberra, ki jih je dala Indija. V včerajšnjih ostrih spopadih so imeli domačini okoli 40 mrtvih, toda četam ZN se ni posrečilo zlomiti njihovega odpora. Elisabethville je bil kot mrtvo mesto. ZN so imeli po lastni izjavi le enega mrtvega, po podatkih k ata nškega zunanjega ministra Kimbe pa devet. Katanške oborožene sile štejejo o-koli 12,000 mož, ki pa jim manjka težkega orožja. ZN so imeli doslej v Katangi okoli 6,000 mož. Včeraj in danes pa so dobili okrepitve. Odločilno utegne biti letalstvo ZN, proti čemur izgleda Čombe trenutno nima kaj postaviti. Združeni narodi se bodo nemara polastili glavnih središč in večjih gospodarsko pomembnih naselij, vsa ostala pokrajina pa bo ostala v oblasti domačinov. Belgijska vlada noče načeti vprašanja federacije BRUXELLES, Belg. — Tako med Flamci kot med Valonci je dosti pristašev ideje, naj ss: Belgija razdeli v dva dela, flamskega in valonskega, ki naj bosta povezana v skupni federativni državi. Z idejo sta se morali pečati tudi obe vodilni stranki, ki tvorita sedanjo koalicijsko vlado. Obe sta na svojih zborovanjih odbili predlog, naj se izjavita za federativno preureditev države. Belgijska administracija bo torej ostala neinpremenjena. -------o------- Titovci podpirajo alžirske 'begunce TUNIS, Tum. — Jugoslovanski rdeči križ je objavil, da bo poslal sem dve bolnišnici s po 50 posteljami im dva zdiravstvena dis-penzarija kot pomoč beguncem iz Alžirije, kjer že osmo leto teče boj za neodvisnost dežele med domačimi im Francozi. ------o----- Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. Gospodarske težave v rdeči Kini vedno hujže Pomanjkanje hrane je začelo vplivati ,na obseg industrijske proizvodnje. HONG KONG. — Vlada rdeče Kitajske išče stike z veletrgovci z žlitom in tipa, ali bi mogla pri njih kupiti večje količine pšenice iz Avstralije ali Kanade kar na kredit. Taki poskusi potrjujejo domneve, da so devizne zaloge Peiipingu izčrpane in da se Moskva upira, da bi še naprej financirala pegrešene kitajske poskuse z agrarnimi kemu-nami. Moskva se tudi ne meni dosti za kitajsko nesrečo, da je namreč bila kar tri leta po vrsti slaba letina. Ne gane je tudi dejstvo, da na Kitajskem tako hudo primanjkuje hrane, da je nimajo dosti niti industrijski delavci. Ti so tako izčrpani, da ne morejo doseči postavljenih norm. Tako je na primer jeklarska industrija že do sedaj za tri milijone ton jekla v zaostanku napram letnemu planu. Vlada je morala opustiti novačenje na deželi, da ne potegne iz kmetijstva preveč mladih delovnih sil. Pod posledicami slabe prehrane trpi tudi delo v rudnikih. Letnih planskih kvot ne bodo dosegli premogovniki, kar že sedaj občutno prizadene nekatere panoge težke industrije. Težko pa je reči, koliko vplivajo gospodarske težave na zunanjo politiko kitajskih komunistov. Sodbe o tem predmetu se močno razlikujejo med seboj. V republiki El Salvador bodo 17. decembra volili predsednika EL SALVADOR. — Ta majhna republika se ravna po tipu “svobodne demokracije”, kot je v navadi v Latinski Ameriki. Januarja lani so generali prekucnili znanega predsednika Le-musa, vlado je prevzelo vojaštvo, ki jo je pa imelo le leto dni. Letošnjega januarja je namreč prevzel vlado “direkto-rij”, ki je pa tudi pod močnim vojaškim vplivom. Sedaj je razpisal volitve za predsednika. Nastopata v glavnem dva kandidata. Enega je postavila vladna stranka, drugega opozicija. Kandidat vladne stranke uživa tudi podporo vojaštva, s čemur opozicija, ki obstoja iz treh strank, ni zadovoljna. Razume se, da ima vladni kandidat več upanja 'na zmago kot opozicijski. I Iz Clevelanda in okolice V petek zapovedan praznik— Jutri, na vigilijo pred praznikom Brezmadežnega spočetja, je strog post. V petek je zapovedan praznik Brezmadežnega spočetja in ni posta. Veselje v družini— Mr. in Mrs. Frank Lemut s 3606 E. 81 St. se je rodila hčerka, ki bo delala družbo starejšemu bratcu. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Stražar 17-ič stari oče in stara mati. Čestitamo! Rokoborba— Jutri, v četrtek, zvečer se bodo v Areni pomerili v rokoborbi; Bobo Brazil in Šejk, Ivan in Karol Kalmikoff ter Mike in Doc Gallagher ter še štirje drugi pari. Začetek ob 8:30. Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Oblak ob 10. obletnici smrti. Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Jos. Urbas ob 14. obletnici smrti. V soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Vida ob drugi obletnici smrti sv. maša za pok. Frančiško Pirnat, ki je umrla v Jugoslaviji. -----o----- Čemu in zakaj privatne katoliške šole? NEW YORK, N. Y. — število katoliških šol in učencev raste v tem stoletju skoraj trikrat hitrejše kot število javnih šol in njihovih učbncev ter dijakov. Nad 6 milijonov učencev obiskuje okroglo 13,000 katoliških ljudskih in srednjih šol. To je gotovo za našo deželo pojav, ki mu je treba posvetiti pozornest Sklad Carnegie. Corp. je poda. ril univ. Notre Dame $350,000 s predlogom, naj tekom treh let zbere vise potrebne podatke in jih tako razporedi, da se bo jasno videlo, zakaj katoliško šolstvo tako nitro napreduje v naši deželi. Univerza je že imenovala v ta namen poseben odbor, ki bo verjetno štel 12 članov. Imel bo pa tudi svojo lastno upravo. -----o----- Zadnje vesti NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Nehru je izjavil v parlamentu, da bo Indija z vojaško silo nastopila proti rdeči Kitajski, če bo kitajsko vojaštvo skušalo prekoračiti mejo in zasedati indijsko o-zemlje. Pripomnil je, da vojna z rdečo Kitajsko ni “izključena”. BERLIN, Nem. — Skupini Vzhodnih Nemcev se je posrečilo pobegniti v Zah. Berlin z vlakom, ki ga je vodil 28 let stari strojevodja Harry Deterling. Vlak je pognal iz Vzhod. Berlina z vso brzino preko meje v Zah. Berlin, kjer je 25 od 32 ljudi na vlaku, zaprosilo za zavetje. SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Izgredi in spopadi v mestu se nadaljujejo. Vojaštvo se še ni odločilo za trden nastop, ki naj bi napravil red in mir. MOSKVA, ZSSR. — Tu se je danes sestal Vrhovni sovjet, sovjetski parlament. Nikita Hruščev je ob njegovi otvoritvi napovedal, da bo proračun za sovjetske oborožene sile zaradi mednarodnega položaja povečan za eno tretjino. Ameriška Domovina Vl r i/ic-'i %is->iorviK <>117 St Clalr Ar«, i— HEnderton 1-0628 i— Cleveland 3, Oblo National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of JUly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: Sl^.OO na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: JJnited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 234 Wed., Dec. 6, 1961 Privatna podjetnost ali vlada? Amerika je dežela privatne podjetnosti, kjer vrše kra-5evne, državne in zvezne vlade le one naloge, ki zadevajo celoto, pa prinašajo preje bremena kot dobiček. V preteklosti smo ponovno doživeli hude debate o izrabljanju narodnih vodnih sil. Privatna podjetja so bila in so danes pripravljena graditi elektrarne, kjer se jim od tega obeta dobiček. Proti temu se je dvignila skupina ljudi, ki je mnenja, naj izkorišča splošno narodno bogastvo v splošno korist javna roka, vlade raznih vrst in stopenj. V deželi smo dobili tako poleg vrste privatnih električnih družb tudi znano TVA, ki oskrbuje z električno silo velik del dežele na jugovzhodu. Debata o tem, ali je boljše, da prevzame neko nalogo, ki zadeva korist splošne javnosti, privatna družba ali vlada, se je oživila pred nekaj leti, ko so začeli preudarjati gradnjo atomskih elektrarn. Privatne električne družbe so se vneto pognale za to, da prevzamejo nalogo. Ko je postalo jasno, da bodo atomske elektrarne še dolgo dražje od običajnih, se je vnema privatnih družb ohladila. Atomska komisija zvezne vlade izvaja vrsto preskusov atomskih elektrarn v zvezi s privatnimi podjetji/ V zadnjem času je bila sprožena v javnosti debata o tem, ali naj privatne družbe prevzamejo ustvaritev sistema umetnih satelitov, ki bi omogočil neposreden prenos televizije po vsem svetu in olajšal telefonske zveze med zemljinami, ali naj to nalogo previeme zvezna vlada. Ameriške privatne družbe, ki oskrbujejo telegrafsko in telefonsko službo v deželi in izven nje, največ American Telegraph & Telephone Co. ter njene podružnice z raznimi imeni, so preložile sestavitev posebne korporacije, v kateri Ibi bili poleg njih zastopane tudi zvezna vlada ZDA in tuje družbe, ki bi se hotele pridružiti. Nova korporacija ne bi 'delala za dobiček, vendar bi bila pod nadzorom zvezne vlade. Privatne družbe, ki žele prevzeti ustvaritev satelitskega sistema, trdijo, da je to v korist javnosti, saj ne bo treba ‘davkoplačevalcem nositi stroškov ne za samo ustvaritev sistema ne tveganja glede njegove uporabnosti. Pri tem opozarjajo, da je Amerika vzor privatnega gospodarstva ‘in privatne podjetnosti po vsem svetu in bi na ta način pokazala, da je zvesta svoji tradiciji in se ne podaja na pot, ki je v navadi v socialističnih deželah. Zagovorniki privatnih družb zagotavljajo, da bo njihova podjetnost na polju ustvaritve satelitskega sistema za prenos televizije in izboljšanje medcelinske brzojavne in telefonske službe koristila tudi najporom zvezne vlade pri prodiranju v vesolje. Skušnje in morebitne nove znanstvene ugotovitve njihovega dela bodo prišle v korist tudi vladi in njenim ustanovam. K debati se je oglasilo tudi več takih, ki so proti temu, da bi privatne družbe prevzele nalogo zgraditve satelitskega komunikacijskega sistema. Trdijo, da se te družbe ženejo sedaj za prevzem te naloge zato, ker je že zvezna vlada izvedla večji del dragih preskusov in vse drugo predhodno delo. One bodo izvedle preostalo delo in nato žele koristi od naporov, ,ki so bili izvedeni z javnimi sredstvi. Družbe odgovarjajo, da je zvezna vlada razvila rakete, ki so potrebne za ustvaritev satelitskega komunikacijskega sistema, za namene narodne obrambe, njihova uporaba v druge namene je le vzporedna. Pri tem poudarjajo, da bodo rakete in vse drugo, kar bo v zvezi s pošiljatvijo satelitov na njihovo stalno pot v vesolje, zvezni vladi plačale. Predsednik Združenih držav John F. Kennedy je poleti izjavil, da so ameriške privatne družbe popolnoma sposobne prevzeti imenovano nalogo in jo uspešno izvesti. Zvezna komisija za komunikacije je vodnike družb, ki se ukvarjajo š telegrafskimi, telefonskimi in radijskimi zvezami, pozvala, naj izdelajo primeren načrt in ga ji predlože, da bo delo na novem satelitskem sistemu čim preje steklo. Družbe so se med seboj domenile in ustvarile poseben odbor, ki je izdelal načrt. Načrt upošteva koristi javnosti in je po izjavah njegovih ustvarjalcev prav praktičen. Upošteva v polnem sposobnosti privatnih družb, ki so pod nad-zostvom vlade ustvarile v naši deželi najboljši sistem telefonskih, telegrafskih in radijskih zvez na vsem svetu. Priznava novemu sistemu vrednost tako v pogledu prenosa televizije kot v pogledu izboljšanja telefonskih zvez med zemljinami. Prepušča ustvaritev takega sistema družbam, ki se ukvarjajo s telefonsko, telegrafsko in radijsko zvezo že dolga desetletja in so si na tem polju nabrala tudi vrsto skušenj. Načrt predvideva možnost sodelovanja vseh zadevnih družb, domačih in tujih, že obstoječih in takih, ki bodo šele nastale nekje v bodočnosti. Te družbe se lahko vključijo v novo korporacijo kot njene solastnice, lahko pa le tudi kot najemnice sistema umetnih satelitov za svoje potrebe. Celotne stroške izvedbe načrta prevzamejo družbe, ki sc sistemu priključujejo. Njihova naloga bo tudi skleniti potrebne dogovore s tujimi podjetji, javnimi in privatnimi, za uspešno in gladko obratovanje celega sistema po vsem svetu. Kljub nasprotovanju dela javnosti in skupine kongresnikov izgleda, da bo načrt privatnih družb sprejet in v nekaj letih tudi izveden. BESEDA IZ NARODA Žrtvam nacističnih nasilij: Prijavite se za odškodnino Cleveland, O. — Od visokega komisarja za begfunce pri Združenih narodih je bilo poslano obvestilo z dne 17. Oktobra t. 1. sledeče vsebine: Združeni narodi, Urad visokega komisarja za begunce (Office of the High Commissi oner for Refugees) New York. Dne 17. oktobra 1961: — Visoki komisar za begunce pri ZN opozar. ja, da je 31. december 1961 zadnji dan za vlaganje prošenj za odškodnine iz fonda, ki ga upravlja visoki komisar v smislu dogovora z Nemško zvezno republiko Od oktobra 1960. Ponovno opominjamo v skladu s prejšnimii naznanili visokega komisarja, da ima omenjeni dogovor dva namena: I. Nemška zvezna vlada je dala na razpolago visokemu komisarju 45,000,000 DM (nemških mark) za podporo osebam, ki so bile preganjane po nacionalsocialistih iz razlogov narodne pripadnosti, ki še vedno niso upravičeni, da bi dobili odškodnino po nemškem odškodninskem zakonu. Da bi oseba bila upravičena prejeti odškodnino iz fonda 45,-000,000 DM je morala le-ta biti begunec dne 1. oktobra 1953 v smislu konvencije iz leta 1951, ki določa status begunca. A,ko je kdo po tem datumu izgubil status (značaj) beg,unča radi tega, ker je dobil drugo državljanstvo ali kako drugače, to ne odvzame upravičenosti do -odškodnine. (To se pravi, da tiste) ki je IRO svoječase imel vpisane kot begunce ali pa kaka druga begunska organizacija, ki je bila priznana po UNO kot taka, so upravičeni vložiti prošnje za od-škodninoi ako so bili preganjani iz razlogov, ki jih navaja Oznanilo Visokega Komisarja. Op. prevajalca). Preživeli sorodniki osebe, ki je umrla radi preganjanja, morejo pod določenimi pogoji tudi biti upravičeni do te odškodnine. Vse osebe, ki stanujejo v ZDA, ki tega še niso storile in ki mislijo, da spadajo pod določila te. ga dogovora, so s tem opozorjene, da takoj pišejo za informacije: o njih upravičenosti (dobili bedo takoj formularje, Op. prevajalca) na sledeči naslov: U. N. H. C. R Room 3268 United Nationas, New York, N. Y. Na gornjem naslovu lahko dobite informacije v angleškem, ukrajinskem in poljskem jeziku. Zadnji dan za izpolnitev prošenj — ponavljamo — je 31. december, 1961. (samo še 3 tedne časa.) II. Pod tem dogovorom bodo tisti begunci, ki so dobili stalne telesne poškodbe ali oškodbe na zdavju radi njih nationalitete (narodne pripadnosti) sedaj do. bili odškodnine v isti izmeri kot druge skupine žrtev preganja- morda po tem Dogovoru upravičeni do večje odškodnine, nujno opozarjamo, da vlože, oziroma zopet vlože zahtevke na Bunde-sverwaltungsamt, katerega na. slov smo zgoraj navedli. Kot dodatni varnostni ukrep svetujemo; vsi preganjanci iz narodnostnih razlogov, ki dose-daj še niso dobili ugodne rešitve njihovih zahtevkov od Nemške Zvezne vlade, naj tudi vlože vlogo na Urad visokega komisarja radi morebitne odškodnine iz fonda 45,000,000 DM. Gornje isem prevedel iz namenov, da opozorim morebitne slo-venške upravičence, ki so bili med vojsko preganjani, da vlože svoje odškodninske zahtevke pri Visokem Komisarju Društva narodov oziroma na Bundesver. waitungsamt, kot jih pojasnuje gornje oznanilo. Pičite takoj — za visokega komisarja je le še trd tedne časa — po formularje, vsak kdorkoli le misli da je upravičen. Formularje bo dobil v štirih dneh. Jih je lahko izpolniti. Dokumentacijo lahko pošljete po 31. decembru 1961. Glavno je, da je Vaša osnovna uradna vloga vložena in registrirana pri visokem komisarju v New Yorku vsaj do 31. decembra letos. Znano mi je, da je malo Slovencev ki bi že bili vložili > zahtevke na odškodnino pri visokem komisarju in tudi vem, da je med Slovenci veliko beguncev, ki bi na tako odškodnino bili upravtičeni. Na to odškodnino niso upravičeni samo begunci, ki so bili med vojsko v nemških koncentracijskih taboriščih, ampalk tudi taki n. pr., ki so bili odgnani na prisilno de. lo ali preseljeni, kakor n. pr. iz Brežiškega okraja in podobno. Kdorkoli le misli, da ima razlog, na tako vlogo naj vloži! Ing. Jože Sodja. ------o----- Zupanova anali so mili veiand, kjer sta se naselila na področju sedanje 130. zapadne ceste, katero je v tistem času imelo še čisto kmečki obraz. Tudi tukaj so Zupanovi še kmetovali, kasneje pa so kupili od sedanjega slovenskega ameriškega senatorja Franceta Lovšeta hišico na današnji Puritas Ave., v kateri živi sedaj nečak rajnke ge. Pavle g. Jože Vrtačnik s svojo družino. Zupanovima se je v zakonu rodilo devet otrok, ki so še vsi živi in zdravi ter vsi poročeni, in sicer pet sinov: France, Albin, Slavko, Polde in Rudi; ter štiri hčere: Rezika) por. Naples; Kristina, por. Lunder; Micka, por. Less, in Amalija, por. Cigan. V tej zvezi velja omeniti, kar je zelo častno za rajnko mater Pavlo, da vsi njeni otroci dobro znajo njen rodni jezik. Mož rajnke ge. Pavle France se je 1941 smrtno ponesrečil pri tesarskem delu. Njegovo truplo počiva na Kalvariji. Zraven njega smo preit, sobotoj 2. dec. t. 1. položili tudi truplo ge. Pavle. Tu čakata sedaj večnega vstaje, nja. V domovini, v št. Juriju pod Kumom, je rajnka zapustila brata Jančeta, tukaj v McDonaldu v Penna. brata Jakoba, v Clevelandu pa brata Lojzeta. Pred njo pa sta že umrla brat Matija in sestra Marička. — Rajnka je dalje zapustila okrog 40 vnulkov, pravnukov in enega prapravnuka. Kot dobra Slovenka je: imela rajmiea naročeno Ameriško Domovino, nabožni mesečnik Ave Maria in knjige Družbe sv. Mo-horja v Celovcu. Bila je članica podružnice št. 21.. Slovenske ženske zveze. Članice lei-te so se zbrale pret. petek 1. t. m. zvečer v Oorriganovem pogrebnem zavodu na Lorain Ave. ob krsti rajne svoje soseistre Pavle in Skupaj z drugo slovensko družino, ki živi v zapadnem delu Clevelanda, zelo lepo opravile za njo sv. rožni venec in litanije Matere božje. Rajnka mati Pav. la je bila dobrega srca. Po svo. jih močeh je rada vsakomur pomagala. Spadala je v župnijo St. Mel na Trisfcettt cesti, v kateri je bila v soboto 2. t. m. zanjo opravljeno tudi pogrebna sv. maša. — Naj počiva v svetem božjem miru! Preostalim pa prisrčno sožalje! J. S. AL' PA NE 1 ^ p O O O O O Q Q P O O O O O O QOQOQQOOO O' Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. pooooooooooooooooooo000000 'Cleveland, O. — V četrtek, 29. nov. t. L, je umrla v bolnici sv. Janeza ga. Pavla Zupan, sestra g. Lojzeta oziroma teta g. Jožeta Vrtadnilka) dveh dobro poznanih naših roj ako v; ki živita s svojima družinama v zapadnem delu našega mesta. Rajnka gospa Pavla je bila rojena 1885 v vasi Jazbine, župnija Likar je “Pri vragovih” pri-grdzoval in prilival. Začel je s skromnim začetkom. En polič vina si je naročil in kos prešuta z ogak>m kruha. Pa ni jemal pravega razmerja med jedačo in pijačo, zato se je znašel pred njim prazen polič in še dobršen kos prešuta s kruhom. Ne gre, sli je mislil previdni Likar, da bi požiral suh prešut. Naročil si je še en polič terana in mlatil naprej. Pa se mu zopet ni prav uneslo. Zmanjkalo mu je prešuta, dočim je bilo v poliču še precej pijače. Ni kazalo drugače, da je poklical še dodaten kos prešuta in še krajec kruha. Pa mu tudi zdaj ni šlo z računi skupaj. Ni mogel, pa ni mogel ukreniti tako( da bi pospravil vse nakmalu: jedačo in pijačo. V tej tekmi za resnico in pravico je pa naneslo( drugače ni moglo biti, da se ga je Likar močno nalezel. Postal je od sile pogumen mož in je dokazoval vsakemu, ki ga je utegnil poslušati, da je v svoji hiši on gospodar in naj si le upa reči, kdo, da bi se bal svoje žene. Kakopak! “Naj gre kdo klicat mojo babo, da bo videla, kako se mi dobro godi,” je vpil. “Recite ji, naj pride pit!” Kdo bo šel notri v Žirovnico po Likarco, neki. In tudi če bi bilo bližje:, da bi res lahko kdo stopil ponjo, bi ne bilo to varno. Z burkljami bi mu pokazala vrata in mu jih naložila na hrbet. Pri sosedni mizi so sedeli fantje in se veselo zabavali nad razsoranim Likarjem, ki je bil tako neznansko pogumen. Saj so vedeli, da ga bodo doma sprejele litanije in primeren blagoslov. Staknili so glave skupaj in — V mestu Los Angeles pride povprečno na vsake štiri družine pet avtomobilov. Sl. Olair Savings savsdla sista abrae&mavaiija i Šteminglrni-Hani!; ikiva® slojem ban v eni uri izvesti 360,000 se- CLEVELAND, O. — Znan slo-veniski denarni zavod St. Clair Savings Association je nedavno uvedel v svojem centralnem uradu na E. 185. St. elektronski sistem avtomatičnega računanja in knjigovodstva. Predsednik P. SchneRer je objavi^ da bodo v bodoče v zavodu opravljali vse te posle z Remlington-Rand Uni. vac komputerjem, ki je sposo- števanj in odštevanj in do 72,- 000 množenj in deljenj. S pomočjo tega stroja bo mogoče naglo preračunati odplačevanje dolgov na hiše v vseh podrobnostih in delitvah. S tem bodo uslužbenci razbremenjeni in bodo lažje posvečali večjo pažnjo strankam, ki bodo prišle po poslu v urade. nja. Ta del dogovora bo izvedla j št. Jurij pod Kumom. V Ame- nemška zvezna oblast. Tisti, ki mislijo, da so upravi- riiko je prišla 1906 iz Svihnega pri Radečah, kamor se je bila ceni na to odškodnino ped točko leto prej primožila na dom Fran. II. tega dogovora naj pišejo na 'četa Zupana. Mlada zakonca sta sledeči naslov: Bundesvarwaltungsarat Hoobbaus Cologne (Koeln) — Germany. Zadnji dan za vloge teh prošenj je 31. december 1962. (do konca drugega leta.) V lastnem interesu preganjancev iz narodnostnih razlogovj katerih vloge so bile. morda po-preje zavrnjene; ali njih vloge še niso rešene, ali ki dosedaj sploh še niso vlažili vlog za odškodnino, ali ki so na svoje vloge dobili že ugodno rešene, pa so bila namenjena v Ameriki ostati samo par let, toliko da bi se nekaj opomogla, kot pač viri drugi slovenski ameriški vseljsnci iz tistega časa. Najprej sta se naselila v Pennsylvaniji, koder je bilo takrat največ slovenskih naseljencev. Mož je delal najprej y rudniku nato pa na kmetiji, ona pa je skrbela za družino, ki se je od leta do leta večala. Po kratkem času pa sta se preselila v državo New York, Slika kaže del Remington- stavijajo račune posameznih Rand Univac komputerja, ki je kjer pa tudi nista ostala dolgo, bil nedavno postavljen v giav-Vrnila sta se v Penmsylvanijo, nem uradu St. Clair Savings As-odtod pa sta kmalu odšla v Cie- sociation. Prebodene karte pred- strank. Stroj opravlja avtomatično otora čuvanj e na njih in overovlja preostanek. -------O-------- se domenili, da bodo eno Likarju zaigrali, da bo pomnil, kdaj se je ustil pred ljudmi, da je v domači hiši gospodar. V svojo zarodo so vpletli tudi starega Vraga) ki je bil že itak vseh muh poln in ki je takoj pristal k načrtu. Dva fanta sta stopila iz gostilne in se napotila k sosedu, ki je: imel velikega in,bradatega kozla ter ga z velikim trudom privlekla v Vragov hlev, kjer je kozica pohlevno čakala na svoje, ga novega gospodarja. Odvezala sta kozico, na njeno mesto pa privezala kozla. Oba, kozel in kozica sta močno protestirala, toda protli močnima fantoma nista opravila nič. Fanta sta šla nazaj v hišo, šepnila prijateljem in gostilničarju Vragu, da je vse urejeno v hlevu. Vrag je prinesel Likarju še en polič “na hišo,” enčeš da bo več sreče z novo kozo. | “Sreča pa bo, ti rečem!” je vpil Likar. “Talke mlekarice še ni bilo v mojem hlevu in kdo jo je kupil, te vprašam?” “I, kdo, ti si jo, Likar, ki znaš izbrati pravo.” mu je pritrdil gostilničar Vrag. “Ti si mož za to, to pa, to. Rečem, da take mlekarice še niste imeli pri hiši.” ^ “No, vidiš,” momlja Likar in lovi z reko kozarec. Dva je videl pred seboj in ni mogel takoj prijeti za .pravega. “Vešj Vrag,” mu vpije Likar, “dober človek si, kar je res, je pa res. Naj le kdo reče, da nisi. Edino, kar te kazi, je 'ime, da boš vedel. Ime si popravi, da bo bolj človeško. Vrag, vrag, kaj se to pravi: vrag?” Kaj je to ime za krščanskega človeka, te vprašam?” “Sitein si postal, Likar,” mu reče dobrohotno Vrag. “Morda ne bo napačno, če se odpraviš proti domu. Huda bo tvoja ženica, ki si se talko dolgo zamotil. Nazadnje bo še meni očitala, da sem te zadržaval. Kasno je že in še precej ene poti je do; Žirovnice.” “Saj vem, da bo moja ropotala, ko pridem domov. Naj ie» saj ne bo ne prvič ne zadnjič. Ampak odleglo ji bo, ko bo videla, kakšno kozo sem ji privlekel.”’ “Miis/Iim, da ji bo res odlegl°> ko si bo kozo natančno ogledala,” hudomušno pripomni Vrag-“Pohvalila te bo, da si dobro izbral” ■ “Saj vem, da me bo in mi tudi vse odpustila. Menda bo res, kot praviš, da bi ne bilo napačno, če bi se odpravila s kozico proti domu.” “Pa se še kdaj oglasi,” i^11 omeni gostilničar, ko tiplje Likar proti vratom. “Saj boš menda kozo lahko našel v temi ali naj ti posvetim?” “Eh, kaj boš svetil, saj vem, kam sem jo privezal. Kaj boš žgal luč.” “Pazi, da ti kozica ne uide! mu še zakliče Vrag, ko zapr0 vrata za Likrajem. “Primaruha, rad bi poznal žival, ki bi ušla, kadar jo držim jaz enkrat v rokah,” godrnja Likar in tava proti hlevu. Tam d otipi j e do svoje koze, ki se začne spenjati in skakati na vs-kraje, ko se ji bliža Likar. “Lej jo, avšo, preveč si se SP0" čila,' da take počenjaš,” ji žug* * 3 * S Likar, ko jo odveže in potegn6 proti vratom. Kozel, ali kalk°r je mislil Likar, da je, koza, se pa požene:, da bi bil Likar skoro telebnil na tla. “Oha, kozica,” jo tolaži n°vl gospodar, “le počasi, le počasi, bova že prišla domov. Vidiš j°; prismodo, kakšne počenja, m je nekoliko oddahnila in nažr a sena. Ampak meni ne boš ušla-Oplazil je žival z gorjačo in |0 potegnil nazaj k sebi. Močn° mu je nagajala, predno sta m iz vasi, da ne gre, pa ne gre, m je kljubovala. Toda Likar bil kljub obilni in močni P’JaC trden v rolkah in “kozica” mu ni odnesla. ,- Boste videli drugič, kako je lo, ko je njegova žena spozna j kaj ji je mož pripeljal domov Babinega polja. IVAN PREGELJ: Bogovec Jernej “Žene, ki bi Baala rodila, ni. Zakaj si, norski, otročnico plašil z njim? Norska je žena, ki Veruje. Ti, bogovec, pa si kakor hlapčič krgavi. Ščenca si imel. Samo enkrat je v igri zagrabil prehudo, pa si ga utopil, da si potem mrhovino objoka-Val. Tako si storil tudi otroč-nici^ papežnici, bogovec iz duha, oholno, norsko hlapce.” Mehko sočutje do baronice Judite se je obudilo v bogovcu in je trenutno in nestrpno zaželel, da bi že bila ura biblije in bi za bridkost vrnil z veselo vestjo. Z vesela vestjo? Papežnici? Pa s katero? Segel je po knjigi, ki jo je poznal, da je Papežniška, norska, polna sveten ja in praznih prič. Bral je Prečudno o sinu, ki se je rodil iz sestre bratu in sta ga v morje vrgla in ga je ribič v zibeli Potegnil na breg in odgojil, da je zrastel, snubil lastno mater, jo spoznal in šel in se sredi hmrja na skalo prikoval in trpel, dokler mu ni mah obrastel telesa. Potem ga je angel božji °dpel in vzel v Rim, da so mu krono v tri gube položili na glavo in ga imenovali Gregorja. . “Norska favela,” (Pravlji-ea) je vzkliknil bogovec. “Basni mojega učenika Martina so bolj verjetne.” Trpko je pripomnil: “A bridke kakor strahote v Knjigi. . .” S Suhe je zazvonilo poldan. Ma bogovčeva vrata je nekdo Pokljukal. “Odpri!” je zaklical bogovec. Vstopil je Wassermannov Erazem. “Moj dvanajsti,” se je dvignil bogovec; “in Snedčeva hči mu je upalila polt.” “Kaj hočeš?” je vprašal rezko. “'[Službo sem zamudil,” je dejal trpko mladec. Bogovec Je menil, da govori o jutranji molitvi, in je odvrnil: “Nisem papežniški, da bi s'lil vstopiti. Volentium salus ^en coactorum. (Tistim, ki ho-^ejo, je rešitev, ne onim, ki so Prisiljeni). Ne bom sodil, da sam ne bom sojen.” Mladec je dejal mirno: “Prišel sem z novicami o Kuki Knaflju.” Bogovec je planil. Hripavo “ie vprašal: “O mojem sinu? Kaj veš o hjern?” Mladi je rekel; “že nekaj tednov vem. Pa Sem molčal. Zato sem rekel, d;i sem stražo zamudil. Bridko Je, kar vem.” (( “Reci,” je velel bogovec, ttioj sin je umrl.” Trudno je zmajal mladi z glavo: “Luka Knafelj je pri novih Menihih v nemškem Gradci.” Ledeno se je prevleklo bo-g°vcu lice Strast mu je spačila °či: “Leugest, Schelm!” (Lažeš 8e, Kljukec) je vzkliknil. “Za ^°jo jezno besedo si me prišel Jaznit. Pojdi, ščenec, upalje-polt, poberi se k Snedčevi! Here Meister,” je rekel ^h’no Wassermannov, “ali hc-^s> da na evangelij prisežem? e Psuj me. Že tri mesece in je Luka Knafelj v Grad- /Bripovedoval je, kakor je 8hšal od brata. Bogovec je nemo poslušal. ^°tem bij je vprašal kakor lju- Janški škof pri igri o Savlu Davidu: , ‘‘Kako diti?„ se je moglo to zgo- Ne vem,” je odvrnil Era-** potegnil svoj težki meč šep, ^ sehh “Zato sem pri-16 > je nadaljeval; “Snedčeva mi je dala novcev. Pojdem na pot in bom videl in izprašal. V štirinajstih dneh se vrnem.” Zmedeno je iskal bogovec v mladčevo lice. Trpel je, še je dvomil in vprašal: “Ali res nisi dvanajsti?” Mladec je prebledel. Ustnice so mu zatrepetale. A niti besede ni rekel, samo okrenil se je in šel proti vratom. Ko je prijel za kljuko, je zaklical bogovec: “Stoj!” Erazem je obstal. Bogovec se mu je približal in dejal; “Ali je čudež, da sem trpek? Kdo naj ume, kar si zvedel: predikantov sin, pa novi menih! Ali se je kdaj prigodilo podobno?” “Tomažu ljubljanskemu se je prigodilo,” je odvrnil hladno Erazem. “In ti, ali mi res še hočeš s stražo streči?” je vprašal mehkeje bogovec. “Do smrti,” je odvrnil mladec. , Dolgo sta molčala. Potem je spregovoril Erazem; “Samo nekaj bi še prosil, preden grem, na pot. Samo drobpo vrvco ali krpico z Ger-trudine obleke.” “Ne budi duhovine!” je zamrmral bogovec osuplo. Mladenič je rekel: “Saj je ne budim. Le zato prosim, da bom sam imel mir pred njo.” Mehko je pela njegova beseda. V bogovcu je rastlo ganotje. Polglasno je mrmral: “Ljubezen. . . zvesta ko grob, trda ko pekel, . . . ogenj . .. Vse vode sveta ga ne po-gase. ..” Nemo se je okrenil in stopil k skrinji, ki mu je krila spomine. Odprl je in zajel in ponudil mladcu: “Vzemi!” Bila je sveta igrača pokojne Gertrude, “denarnica krščanskih resnic”. Mladenič je vzel in si nesel na ustnice. Potem se je sklonil po bogovčevo roko in jo poljubil. Živo je vzdignil težki meč ob sebi in zaklical. “Fahre wohl, Here Meister. Videl me boš, ko se vrnem iz Gradca.” Preden se je bogovec ove-del, je že mladi zaprl za seboj vrata. Sočutno je gledal bogovec za njim, pomiloval in blagroval ; “Mlada kri, norska, blazni in blodi, a je srečna.” Veliko ganotje ga je obšlo in je roke razširil in hrepenel: “In če bom sina izgubil, preklet naj bo, dvanajsti! Ti pa se .mi vrni in blagoslovil te bom: moj edini, moj pravi, moj Gedeon, blagoslovljen!” Znova mu je pokljukalo na vrata. . . Mlada, nizka, sladko polna ženska je vstopila. Bogovec je prebledel, omahnil in strmel. Potem je zaječal, vprašal: “Agnes? Mein viellieb Ge-mahel?” Ni verjel, da vidi. Še je dvomil: “Agnes, moja žena, moja duhovina!” Žena je rekla mirno vljudno. “V Kristu milost! Juta sem.” 4 Erazem Wassermannov je stopil v temne grajske stopnice. Na ustih je imel pobožno igračo pokojne bogovčeve hčere. Sredi svoje ljubezni je odrevenel. Živa vonjiva in sladka je stala v somraku pred njim dekle njegovih sanj. “Gertrud viellieb!” (Dalje prihodnjič) ------o------ Svetovna razstava knjig brez slovenske literature Slovenski znanstvenik in kulturni delavec ki je obiskal “Knjižni sejem” v Frankfurtu, nam je poslal naslednji dopis: Knjižni sejem v Frankfurtu je naj večja knjižna razstava na svetu. Njegov pomen narašča od leta do leta. Med letošnjimi slovesnostmi velja omeniti počastitev državnega podpredsednika Indije, filozofa Sarvepalli Rada. krishnaina z mirovno nagrado v cerlkvi sv. Pavla. Pravico do razstavljanja imajo samo založbe, poleg tega so dopuščene tudi takozvane “nacionalne” to je kolektivne razstave narodov oz. držav. Na letošnjem sejmu je bilo 1900 razstavljalcev od tega 1140 iz 31 tujih držav in sicer: Argentini je, Avstrije, Belgije, Brazilije, Cejlona, Kitajske (For-moza), Danske, Finske, Francije, Velike Britanije, Indije, Izraela, Italije, Japonske, Jugo-slaivije, Norveške, Kanade, Libanona, Mehike, Norveške, Poljske, Švedske, Švice, Španije, Južne Koreje, Južne Afrike, Če-hoslovaške, Madžarske, Sovjetske zveze in Združenih držav. Tako lahko rečemo, da so bili zastopani vsi pomembnejši kulturni narodi po knjigah v lastnih jezikih. Kljub udeležbi Jugo-islavije pa knjig slovenske literature nisem mogel razreti, kot da bi bili Slovenci narod brez knji. ževtoe umetnosti, narod brez lastne proze in poezije. Jugoslavija je nastopala s 4 razstavami. Stojnica št. 707 je nosila naslov “Izdavačko pred-uzeče JUGOSLAVIJA”: Tu si videl politično in propagandno literaturo, nekaj jugoslovanske grafike in nekaj publikacij Lek-sikogr. zavoda v Zagrebu, Slovenske knjige ali grafike ni bilo. Druga stojnica jiei bila kolektivna razstava jugoslovanske knjige, bila je to št. 427 “Buecher aus Jugoslavian.” Vsega skupaj so razstavili 125 knjig, med njimi sledeče (po mnenju razstavljal-cev) najboljše in najbolj značil. ne publikacije zadnjega leta: 26 žepnih slovarčkov, 21 turistične; literature (vodiče, karte), 15 grafik narodnih noš južnih krajev, 10 Srbskobrvatskih pravopisov, 13 komadov srbske in hr-vatske beletristike (in sicer izključno nekvalitetne), ostali del so bile knjige za praktične potrebe, vključno modo. To razstavo je v imenu Društva jugosl. založnikov organiziralo zagrebško podjetje Mladost, ki ima menda monopol na take prireditve. Ti gospodje gredo leto za letom na razne mednarodne raz. stave, pa vendar niso utegnili ali niso hoteli si ogledati razstave drugih narodov, da bi videli in se naučili kaj spada na mednarod- no razstavo knjig. Sorazmerno dostojna je bila razstava, ki jo je organizirala Založba Jug. alkademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Ta j;e razstavljala izključno publikacije vseh treh akademij, izmed 131 del je bilo 21 publikacij Srb. ske akademije, 16 publikacij Slovenske akademije, večino pa so tvorile publikacije Jugoslovanske akademije v Zagrebu, torej praktično hrvatske. Toda tudi izbor slovenske znanstvene knjige je bil v primeri z dejan-slko razpoložljivim materialom zelo boren: Zbornika in nekaj tehnike, reprezentativnega dela ni bilo niti enega. Že pred dvema letoma je pisatelj Gruen v ljubljanskih “Razgledih” ožigosal izključitev slo- sejmov, njegov glas pa je ostal glas vpijočega v puščavi. Lani in letos se je v Frankfurtu ponovilo isto. Zakaj slovenske založbe ne nastopajo samostojno? Mednarodne razstave so pomembne, ker predstavljajo u-stvarjabio delo genija naroda v določenem razdobju, zato je tre. ba razstavljati taka najboljša de. la. Tak izbor pa zmorejo le strokovno usposobljeni ljudje, ki vedo, kaj je knjiga in njena funkcija v kulturi. Poleg tega pa je potrebno, da na tako razstavo pošljejo kot predstavnika človeka, ki je kulturno zadosti razgledan, da more obiskovalcu tollmačiiti kulturo in knjižno delo svojega naroda. Gospodje, ki so razstavo organizirali, so morda dobri strokovnjaki za prodaj a-nije knjig, prav gotovo pa ne ve. do, katera je najbolj pomembna in značilna knjiga za kak narod. Če bi to vedeli, bi razstavili vsaj Andrica. Andrica v Frankturtu venske knjige iz mednarodnih ni bilo, čeprav je že več let sve- DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse teto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob- y javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobrc letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. PASJI BOLNIK — V Zahodnem Berlinu so posebno prijazni do raznih domačih živali. Pred kratkim je “Zveza ljubiteljev mačk” kupila posebno ambulanco “Othello,” ki je opremljena z vsem potrebnim za nego in zdravljenje živalskih ljubčkov. Na sliki vidimo ambulanco na poslu. tovni tisk o njem pisal 'kot piša-(domačinki in se nočeta ločiti od talju, ki ima največ izgledov za njih. Končno sta na vse to opo-Nobelovo nagrado. Res jo je te-[zorila nekega lokalnega uradni- den dini kasneje dobil. To dejstvo priča o kulturni ravni razstavljalcev, ki so na odlično mesto postavili “remek-delo” z naslovom: “Kako treba, da se žena dobro od jeva.” (Naš ted. Kr.) -----o----- Indonezijski Sukamo je poslal kar bojevit Predsednik Indonezije je izjavil, da je “čas osvobodi- ka, ki je hitro ugotovil, da sta oba časnikarja po pomoti s tobakom kupila tudi obe domačinki. Časnikarja sta se hotela na vsak način izogniti vsakemu pojasnjevanju in sta jo jadrno odkurila v letalo, ki se je kmalu nato dvignilo v zrak, seveda brez kupljenih domačink. Čudna pot vojaške taj-(nosti Živahni komentarji so pospre. SAMA PAPRIKA! — Na sliki vidimo skupino mladih deklet na posestvu nedaleč od Szegeda na Madžarskem, ko čistijo rdečo papriko. Brez nje ni nobenega okusnega golaža! Bolgarski komunisti šele sedaj čistijo “stalinizem’’ SOFIJA, Bolg. — Dasiravno je bolgarska delegacija navdu šeno ploskala, ko je Hruščev na zadnjem kongresu mlatil po Stalinu in oboževanju osebnosti, vendar se bolgarskim tovarišem ni nič mudilo, da doma pomedejo s Stalinom in kultom njegove osebe. Šele sedaj se je sestal centralni odbor partije, ki je pometal iz svoje srede vse tiste komuniste, ki so držali s Stalinom. Najvidnejši med njimi je Čr-venkov, svak pokojnega Dimitrova. Črvenkov je užival pri komunistih vse mogoče časti in tve Nove Gvineje prišel,” parnikom« vendar nihče ne verjame, ^lh kl 80 J° amenskj h- da bo v resnici skušal de- f obJavi11 ^casav dru£e sve želo zasesti s silo. 'tOTne VOJune- V zacetku leta 1944 so se zahodim zavezniki mrzli- JAKARTA, Indonez. Indo- ^nc) pripravljali na izkrcanje v nezijski predsednik Sukamo bi Normandiji. Vsi podatki v tej rad vključil nizozemski del No- £Vezi so seveda veljali za naj-ve Gvineje v svojo republiko, večjo vojno skrivnost seveda v znamenju narodne e- Marca 1944 pa se je na osred-dinosti. Nerodno mu hodi pri nji chicaški pošti odprla v kupu tem, da okoli 700,000 prebival- paketov večja pošiljka. Po tleh cev Nove Gvineje noče v indo- so se razstresli čudni dokumen-nezijsko narodno skupnost in ti. Pregledalo jih je vsaj ducat trdi, da so samostojen narod. Ob poštnih nameščencev, ki so ugo-podpiranju Nizozemske so že se- tovili, da se vse listine nanaša-stavili svojo narodno zastavo in jo na izkrcevalno operacijo “O-prekrstili svoje narodno ozem- verlord.” Ije v Zapadno Papuo. Imajo se- Na kraj nenavadne najdbe so veda že tudi kandidata za prve- takoj prišli agenti protivohun-ga ministrskega predsednika, ko ®Ee službe, ki so poštnim urad-bo njihova domovina svobodna ^hkom zabičali, naj čimprej po-in neodvisna. zalbijo, kar so Videli ali morda S papuanskim vprašanjem so ceL> prebrali, potem pa je prišla se pečali tudi v Združenih naro- na vrsto naslovljenka, že na dih, vendar ni tam večina bila P^v01*1 zasliševanju so agenti spo. navdušena za papuansko narod- znaK, da se dekletu niti ne sa nost in ni hotela glasovati za re- 0 reičeh'V zvezi s čudno po-solucijo, da imajo Papuanci ^Bjiko na njen naslov. Ni mogla pravico do samoodločitve. V večini je bilo tudi nekaj novih afriških držav, ki so manjše od Papue, pa so vendarle danes članice ZN, kar postavlja zopet afriško politiko v svojevrstno luč. Pač pa je večina ZN sklenila poziv na Indonezijo in Nizozemsko, da vprašanje sporne kolonije rešita s sporazumom. Su-karnu ta sklep ni nič všeč, zato pojasniti, kako se je vse skupaj zgodilo; zato pa je takoj spozna-a pisavo na ovitku. Tako so odkrili pošiljatelja. Bil je podoficir ameriške vojske, trenutno v nekem londonskem štabu. Fant se je zmotil pri pisanju naslovov. Psihologi so potrdili verjetnost njegovega pojasnila: ko je pisal naslov na ovitek, je razmišljal o svoji sestri, ki mu je pisala, da je oče bolan. Ves izjavil pred kadeti vojne a- sv°jce ie na'Pisal nji. kademije da je “čas osvobodit- °v, 'nam®sto imena in ve Nove Guineje prišel” in da ^ ^ Stabne en0te-naj vojaštvo samo še čaka na njegov poziv. V Jakarti trdijo, da bo verjetno ostalo vse pri junaških Su-karnovih izjavah in pri hvaležnosti do afriških držav, ki njemu na ljubo zatajile načelo o pravici do samoodločbe za gvinejske Papuance. MAU OGLASI Stanovanje oddajo Delno opremljeno 4-sobno stanovanje s kopalnico oddajo na 1087 E. 64 St. Kličite UT 1-9352. —(234) Radi bi kupili hišo za 2 družini v bližini E. 185 St. Kličite KE 1-1466 pred 7. uro zvečer. (237) Stanovanje sc odda Odda se opremljeno stanovanje, 3 sobe, za dvojico; gorkota, elektrika in garaža. Delno v zameno za čiščenja zdravnikovega urada 3 dni v tednu. Kličite GL 1-3715. (234) Žcnithena ponudba Slovenec, 37 let star, obrtnik, sedaj ameriški državljan, se želi seznaniti z dekletom, ki bi si želela ustvariti lasten dom. Ponudbe, po možnosti s sliko, poslati na A.D. pod značko: Sireča in dom. —(237) Naprodaj Maytag peč na plin, kot nova, jih tudi zgubil, pa zopet dobil. Postelja za 2 človeka, kletka za Zato ga sedanja njegova usoda PHčka s stojalom. WI 1-3517. (234) ne bo preveč zadela. Mož je star šele 61 let in lahko zopet zle- ze na vrh, ako mu bo sreča mi- 4 133 a ■ la. Centralni odbor je seveda Jika , " ^In.ca spodaj, TOhka zgotovljena soba zgoraj, dvojna garaža, plinski furnez, vse ograjeno. Kličite EN 1-1473. —(WTF) navdušeno pozdravil sklepe moskovskega kongresa. Ameriška časnikarja kupila po pomoti dve ženi na Novi Gvineji PORT MORESBY, Nova Gvin. — Na drugače zelo žalostni poti sta spremljala guvernerja Nelsona Rockefeller na Gvinejo tudi dva ameriška časnikarja. Tik pred odhodom'sta hotela zamenjati še nekaj tobaka za razne gvinejske domače izdelke. Po opravljeni kupčiji sta se podala proti letališču, toda opa-'yhod. Za žila sta, da gresta za njima dve, 1-0535. Dom in dohodek Zelo ugodno, pod sodnijsko ocenitvijo, za $12,500, 2-družin-ska hiša, 5 in 5, na 6800 Edna Ave. Moramo prodati, da uredimo zapuščino. Za sestanek kličite YE 2-5044. (236) V najem Oddam dve opremljeni, na novo dekorirani sobi s kopalnico, parna gorkota, privatni pojasnila kličite HE —(23ft) Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM m. del. Za ves kolektiv je bila določena zabava s plesom v soboto zvečer in čeprav se je Bregar dolgo: mučil s svojo vestjo, se je nazadnje vendarle odločil, da pojde. Silvini vsakodnevni obiski so ga spravili v nemir, ki ga ni mogel več prenašati. Z Nežo vred mu je brez besedi kazala, kje bi moralo biti njegovo1 mesto in tega tihega in bolečega očitanja enostavno ni mogel več trpeti. Bila je. to prava zarota, ki ga je hotela ograditi od vsega, kar mu je še na beden način polnilo: življenje. Vrtil je posebno povabilo v roki in pri tem neprestano pogledoval Lidijo, ki je tipkala. V tem zadnjem mesecu se je tudi na njej kazala velika iz-prememba. Shujšala je in ob očeh so se ji pokazale gubice, ki jih dotlej ni imela. Celo njeno vedenje je postajalo čudno krhko, živčno, ni se znala več krotiti kot nekoč, koi je ob vsakem času imela na ustnicah lep in prijazen nasmeh. Ko je videl, da jemlje pismo iz stroja, je spustil povabilo na mizo in mirno rekel: — Upam, Lidija, da se nocoj vidiva na zabavi. Mislim, da ste jo zelo potrebni, spremembe na vas so vsak dan bolj vidne. — Sredi pregibanja so ji prsti obstali na papirju in ko je dvignila obraz proti njemu, je opazil njene začudene, razočarane oči. — Torej vi mislite iti, tovariš direktor? — Tudi v njenem glasu je bilo začudenje in razočaranje in v hipu Sg je znašel v neprijetnem položaju, iz katei’ega ni videl pametnega izhoda. Spet je segel po povabilu in z njim CHICAGO. ILL REAL ESTATE FOR SALE LINCOLNWOOD — BY OWNER. 3 Twin size bedrms. 2 baths. Bilevel. Sep. din. rm. leading to patio. Air cond. 108x161 corn, fully Ind-scpd. In $30’s. 4465 LUNT. After 5 p.M. ■— all day week-ends. OR 3-7563. (235) NORTH RIVERSIDE — BY OWNER 4 bedroom Cape Cod. 2 baths. Many closets. W-W crptg. in liv.-din. rm. area. Washer, dryer. Lot 50x25. Fruit trees. Nr. public & paroc. schls. $27,000. HI. 7-2863. (235) HAZEL CREST — BY OWNER 4 yr. brick. 3 bedrooms. Fin. rec. rm. Park across st. $17,500. Nr. public & paroc. schools. Will trade for income property. BE. 3-4130. (234) HOUSEHOLD HELP nalahno tolkel po mizi. Toda Lidija se je že sklonila nazaj in tiho rekla; —Mislila sem, da vi ne poj-dete. Žena se ne more več dvigniti iz postelje in. . . zdi se mi, da ji bo zelo težko, če ji boste povedali, da greste. — Jemala je kuverto iz škatlje in Bregar je videl, da ji prsti čisto na drobno utripljejo. — Tolika sem še človeka, da ji tega ne bom povedal — je rekel trdo. — še do danes ne razumete, da se ne morem pokopati, da moram tudi jaz imeti oddih, kakor drugi ljudje. Živčen postajam, vsak dan mi prinese isto muka in isti prizor. Tri urg zabave na teden po vsem tem, se mi zdi. . . — Devala je pismo v kuverto kakor da ga ne posluša. Mislim, če ima nekdo koga rad — glas se ji je čudno lomil — če se dva poročita zato, ker se ljubita, potem bi se tista ljubezen morala nekoč pokazati vsaj v topli vdanosti. . . mislim. . . žena bi bila srečna, ko bi vedela, da bi mogli na zabavo, pa ste zavoljo nje COOK—LIGHT HOUSEWORK. Woman 30 to 45 yrs. Other help employed. Must love children. Good home. Own room, bath, TV. Top salary. Ref. req. Write or phone. Mrs. Phillip F. Vogel, 317 E. Acacia Rd., Milwaukee, Wis. FL 2-8428. (235) EXPERIENCED GIRL for Downstairs Cleaning and Serving. Large home in Lake Forest. Other help. Live in. Own room. References required. CEdar 4-0075. (234) HOUSEHOLD HELP COUPLES COUPLE For residence on South Side. 2 in family. Stay. Own quarters. DO. 3-4843. (234) V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA TER DRAGEGA OČETA Joseph Petrič ki je v Gospodu zaspal dne 6. decembra 1959. Drugo leto Te hladni grob že krije, spomin na Te nam žalosti srce. Bilo je lepše ito življenje, ko si med nami bival Ti. Pa sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami. Tvoji žalujoči: MARGARET PETRIČ, soproga JOSEPH in JOHN, sinova SOPHIE in VERA, hčeri in OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 6. decembra 1961. ’9NK V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI NAŠ PRELJUBI SOPROG, OČE IN STARI OČE Gašper Mlakar je v Gospodu zaspal dne 4. decembra 1960. Življenje naše kratko je, končal si svoje romanje. Odšel med zvezde v pravi dom, kjer zdaj prebivaš z Jezusom. Hudo nam je, strašno hudo, a vendar vdano upamo, da vsi se bomo spet sešli pri Bogu v srečni večnosti. Tvoji žalujoči: soproga MARY, hčere, njihove družine in brat. Cleveland, 6. dec. 1961. ostali doma( da bi spremljali še njene zadnjg utripe. Saj nazadnje. . . Nenadoma je utihnila, skodraj skočila s stola in se obrnila proti svojli sobici. V istem hipu se je iz naslonjača pognal tudi Bregar in ji zastavil pot. — čujte, Lidija. . . — Hotel je biti oster, hotel ji je povedati, da ne trpi) da Natašo. vlači vedno na dan, da v plisarni želi na dom pozabiti, toda ko ji je pogledal v obraz, se je zmedel. Lidija je jokala. — Oprostitg — je rekel trpko. Zelo sem si žele^ ko bi tudi vi prišli. Oba sva malce zabave potrebna. Trudna sva, trudna tega prekletega življenja. Tu-dii stroj se obteče in je potreben oddiha. — Nato se .ie vrnil k mizi in jo pustil oditi. Po nekaj minutah se je vrnila. Videl je, da si je nalahno napudrala obraz in zdaj je bil videti še bolj bel kakor je bil prej. Obstala je pri omari s stekleno steno, obnašanje je bilo pol kesa in pol velike žalosti. — Ali ste užaljeni, tovariš direktor? — je dihnila. — Pozabljeno — je goltnil. — Vsak človek si življenje ureja pač po svoje. Ženska ste in čutite po žensko. — čutil se je vendar prizadetega. — Če se boste premislili — za vsak slučaj bom eno mesto pri svoji mizi hranil tudi za vas. — Ni je upal pogledati. Domov je odšla pred njim, kar se je redkokdaj zgodilo. Ko je ostal sam in z mrtvim pogledom polzel po stvareh na njeni mizi; se je čutil ponižanega. Da, to je, kar pri njej ni mogel trpeti. Vedno ga je spominjala na Natašo in na njegove dolžnosti in vsg njeno, čutenje je bilo tako žensko, tako prozorno, da mg jP v resnici povzročalo muko. Vali je bila v tem njena pravo nasprotje. Bila je ženska samo v svojih sebičnih odnosih) za druge se ni brigala. Kakor je bil do tega hipa sam nase nejevoljen, ker je vabil tudi Vali — povabila se je tako rekoč sama — tako se mu je zdaj zdelo, da je naredil prav. Obstal bi sam. In ko je zaklepal vrata, se mu je Lidijino očitanje znova zazdelo trdo in nemogoče. Vendar je brez prave volje koračil po stopnicah, upanje po lepem večeru je splavalo po vodi. Silve ni bilo več) ko je prišel domov in to mu je vzelo vsaj nekaj teže. Nataša je bila videti zmučena in njen tihi glasek, g katerim ga je sprejela, mu je zagomazel po vseh udih. — Kako se počutiš, dragica? — Naravnost do ogabnosti natančno je poznal svoje vsakdanje vprašanje. Tudi odgovor nanj je že vedel sam. Bliža se pač konec, dragi. Toda Nataša tega ni rekla. — Silva se bo v soboto poročila civilno) v nedeljo bosta šla z Viktorjem na Brezje, kjer se bosta poročila še v cerkvi — je rekla. Mučila se je z nasmehom. Kako čudno trd: smeh ima, je pomislil. V tem suhem obrazu so ji zobje postali docela nemogoči. — Samo civilno bi Se Silva nikoli ne hotela poročiti — je rekel v kadregi. — Ona še vedno misli, da ljubezen dobi večnostni obraz samo v cerkveni ceremoniji. Tako smo bili nekoč pač vsi navajeni. Tradicija, ki ji je novi čas že spodmaknil tla. — Nataša mu ni odgovorila in bilo mu je prav, da ga je Neža klicala k večerji. Odšel je malo po osmi uri. Neži je v kuhinji povedal, da, kot direktor more iti. Gledala I je mimo njega, v visoko kre-| denco, kjer se je odbijala luč od steklenih vratič. — Nataša se mi zdi danes veliko slabša, gospod Bregar — je rekla zamolko. — Bolečine, ki go se pojavile popoldne so slabo znamenje. — — čujte Neža, ljudi ne morem pustiti na cedilu. Moram se pokazati. Vsaj pokazati. Če bi se vam zdelo, da se ji stanje res slabša — v dobrih petih minutah pridete lahko do mene. Prireditev bo v hotelu Svoboda. Povejte vratarju, da me pokliče, sicer pa mu bom tudi sam povedal, da me o vašem prihodu takoj obvesti. Nataši ne morem povedati kakor vam. Zanjo sem na seji, saj razumete. — Od Nataše se je bal posloviti. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” ry~ .................................... | MODEL FOOD MARKET j i 445 East 200 Street KE 1-7447 i i s ima vedno na razpolago: = prvoklasno sveže meso — domače riževe in krvave klobase = — prekajene mesene klobase — želodce — grocerijo vseh § vrst in zelenjavo. iiimuiiiiiiiiiinmiiiiiHiiiimmiimiiMiiiiMHiMmimiiiiiiimitiiiiiimiiiiinmiMiih | PRESKRBITE SE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! RAZPIS SLUŽBE Slovenska Delavska Dvorana, 10814 Prince Ave. razpisuje SLUŽBO OSKRBNIKA. Prednost imajo delničarji. Vse prošnje morajo biti poslane najkasneje do 10. decembra tajniku slovenskega Delavskega doma. A. MIKLAVČIČ, tajnik GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 Esst 62 St. ... . 17(102 Lakeshort Bird. Pokličite podnevi ali ponoči H Rndertioq 1-2088 REnmdfe 1-8300 Moderno podjetje — Zmerne cene i- ČE 8E SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ( Moj novi naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli, Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ________ K U P D N_____________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime ......................... cesta ....................... mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država ............. Mi smo edini Super Valu Super MarketnaE. ISSthSt. Posluiite se ugodnosti velelržne kakovosti postrežbe in cen! Za zanesljive prihranke prečilajte naslednje: BEDRCA IN PRSI SVEŽIH, MLADIH KOKOŠI 39<* Ib. SUGARDALE POL-BREZKOSTNE PREKAJENE ŠUNKE ............................ 5B<* Ib. U.S. ODLIČNI SIRLOIN STEJKI 89cl Ib. SUN SWEET ČEŠPLJEV SOK .......... 38<* kvart CONTADINA KONZ. BRESKVE 2V-i doza 4 za $1.00 CAMPBELL’S KURJA JUHA z rezanci ali rižem 6 za 95<* CAMPBELL’S PARADIŽNIKOVA JUHA 10