Na Goriškem konec kmečkega leta s skromnim pridelkom Zasedbe so se na tržaških šolah končale, dijaki pa vztrajajo z demonstracijami in alternativnimi pobudami ¿6 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Začetek konca političnega obdobja Martin Brecelj Iz italijanske vlade so včeraj izstopili predstavniki snujoče se stranke Prihodnost in svoboda za Italijo predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. S tem je vlada premierja Silvia Berlus-conija formalno zabredla v krizo, do glasovanja o nezaupnici v parlamentu pa bo predvidoma prišlo šele decembra po odobritvi zakona o stabilizaciji javnih financ, kot se po novem imenuje nekdanji finančni zakon. Če bo Berlusconijeva vlada, kot vse kaže, res padla, se bo z njo sklenilo celo politično obdobje. Dokončno bo namreč razpadel desnosredinski tabor, ki je pod Berlusconijevim vodstvom zaznamoval t. i. drugo italijansko republiko. Fini je že napovedal, da se na prihodnjih volitvah namerava predstaviti skupno s krščanskimi demokrati Pier Ferdinanda Casinija in z drugimi sredinskimi silami v volilni navezi, ki bo alternativna verjetnemu zavezništvu med Ljudstvom svobode in Severno ligo. Toda razpad dosedanjega desnosredinskega tabora bo po vsem sodeč sprožil spremembe v celotnem italijanskem političnem sistemu. Da tudi v levi sredini tli globoko nezadovoljstvo, je potrdil pekoč poraz, ki ga je Demokratska stranka doživela na nedeljskih primarnih volitvah za določitev le-vosredinskega županskega kandidata v Milanu. Zmaga levičarja Giuliana Pisapie bo najbrž pospešila proces razhajanja med demokrati, del katerih se je pod vodstvom nekdanjega levosredinske-ga premierskega kandidata Fran-cesca Rutellija že začel približevati Casiniju in Finiju. Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 CGflTRO REVI5IOI1I Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. dnevnik TOREK, 16. NOVEMBRA 2010 št. 271 (19.978) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Vladna kriza se je formalno začela Finijevci zapustili Berlusconijevo vlado Glasovanje o zaupnici po proračunu - Schifani in Fini danes pri Napolitanu trst - Tiskovna konferenca predstavnikov Slovencev v Italiji Nerešene težave lahko vplivajo na slovensko-italijanske odnose TRST - Vprašanje finančnih prispevkov in neizvajanje zaščitnega zakona lahko vplivata na odnose med Italijo in Slovenijo, glede prispevkov je treba najti sistemsko rešitev, pri predsedstvu italijanske vlade pa naj se ustanovi manjšinsko delovno telo. To je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci sicer neformalnega skupnega predstavništva Slovencev v Italiji, ki je potekala v prostorih deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine in na kateri so med drugim orisali položaj na državni in deželni ravni ter izrazili upanje, da bi do rešitve prišlo v okviru prihodnjih pomembnih slovensko-italijanskih srečanj. Na 3. strani RIM - V skladu z napovedmi so Fi-nijevi privrženci včeraj zapustili Berlus-conijevo vlado in s tem sprožili njeno krizo. Sicer pa bo do glasovanja o nezaupnici v parlamentu prišlo šele po odobritvi državnega proračuna. Berlusconi in Bossi menita, da so predčasne volitve nujne, če bo vlada padla. Toda finijevci dopuščajo tudi možnost oblikovanja prehodne vlade s člani sedanje opozicije. Sicer pa bo o tem odločal predsednik republike Napolitano, ki bo danes sprejel predsednika obeh vej parlamenta. Na 28. strani Minister Lukšič o položaju slovenskega šolstva v Italiji Na 3. strani V FJK že več kot 5000 sončnih elektrarn Na 4. strani Na slovenskih višjih šolah odpravili artikulirane razrede Na 8. strani Januarja obnova ceste na goriški grad Na 23. strani Goriški dijaki še naprej zasedajo šolo Na 25. strani Traviato bo dirigiral 23-letni Battistoni Na 27. strani GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRÂND0U GROUP sas ffïïTM^ CTOT^M? Gmmmnim Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it NAŠA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (G0) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com IPUOMOI cat S.S 14 BH4K1 HinOUJHBH wWw. -u ¡ 14 iil i ¡¡H é il ODPRTO OB hSOELJAH 2 Četrtek, 18. novembra 2010 ALPE-JADRAN / koroška - Po obisku državnega sekretarja Ostermayerja Bitka Scheuch - Dörfler zaradi dvojezičnih napisov Preštevanje manjšine za Scheucha še aktualno - Slovenska manjšina še čaka na odločilni preobrat CELOVEC/DUNAJ - Sporočilo državnega sekretarja pri uradu zveznega kanclerja Josefa Ostermayerja (SPÖ), ki je po svojem obisku pretekli teden na Koroškem v zvezi z rešitvijo vprašanja dvojezičnih tabel prvič omenil konkretne številke - dvojezičnih tabel naj bi bilo več kakor 141 in manj kakor 163 in to brez preštevanja manjšine - je na Koroškem izzval številne reakcije. Obenem je znotraj koroških svobodnjakov (FPK) opaziti boj med deželnim glavarjem Dörflerjem in predsednikom stranke Uwejem Scheuchom. Predstavniki slovenske manjšine pa soglašajo v oceni, da še ni videti odločilnega preobrata. Po mnenju predsednika NSKS Valentina Inzka pa je tudi znotraj manjšine še potrebno uskladiti dokončno skupno stališče. Najbolj ostro se je na izjavo državnega sekretarja Ostermayerja odzval predsednik FPK in namestnik deželnega glavarja Gerharda Dörflerja Uwe Scheuch. Na trditev, da naj bi bilo vprašanje preštevanja manjšine dokončno zaprto, stranke na Koroškem pa bile vse bliže rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, je Scheuch odvrnil, da je bilo govora o predlogih, na temelju katerih naj bi rešili vprašanje dvojezičnih napisov. Pri tem pa da so govorili tudi o možnosti, da bi vključili statistične podatke glede številčne moči manjšine. Predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik (Inzka ni bilo na Koroškem) pa sta po pogovoru z Ostermayerjem poudarila, da kakršnihkoli sklepov ali konkretnih dogovorov v zvezi z ureditvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel ni bilo. Pogovori o možnostih rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov da so bili sicer koristni in so potekali v dobrem ozračju, ni pa še mogoče govoriti o konkretnih dogovorih, je npr. ugotovil Sadovnik. Kakor Sturm je tudi Sadovnik menil, da o kakšnem preobratu v tem vprašanju še ni mogoče govoriti. Državni sekretar Ostermayer se je srečal tudi s koroškim deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem (FPK), vodjo koroških socialdemokratov Petrom Kai-serjem ter predstavnikom domovinskih združenj in z več župani. Dosedanji pogovori so bili zelo konstruktivni in so potekali v dobrem ozračju, je dejal deželni glavar Dörfler in govoril o »postavljanju kotnih stebrov«, kar je očitno izzvalo zgoraj omenjeno živčno reakcijo Scheucha. Predsednik koroških socialdemokratov Peter Kaiser pa je v odzivu na kritiko predsednika FPK menil, da ne sme biti, da Scheuch še naprej skuša preprečiti kakršnokoli rešitev tega vprašanja. »Vsa Koroška si želi rešitev tega vprašanja, zato naj se Scheuch zaradi stran-karsko-politične motivacije ne zapira pred rešitvijo,« je dejal Kaiser. Ivan Lukan Državni sekretar Josef Ostermayer Pri Barcisu umrl planinec BARCIS - Prostovoljci gorske reševalne službe iz Maniaga so včeraj zjutraj s helikopterjem prepeljali truplo 76-let-nega planinca Umberta Stevanata iz Spinee v mrtvašnico bolnišnice v Ma-niagu. Stevanato se je ponesrečil v nedeljo zvečer na območju Barcisa, ko mu je med sestopom v dolino po devetur-ni hoji spodrsnilo. Padel je v neko grapo in zaradi poškodb glave umrl v nekaj minutah. Skupaj z njim so bili še trije prijatelji. Vsi štirje so bili izkušeni in tudi dobro opremljeni. V Slovenije opozorilno za 15 minut izklopili analogni TV signal LJUBLJANA - Televizijske hiše RTV Slovenija, Pro Plus in TV3 so včeraj ob 19.30 sočasno za 15 minut opozorilno izklopile analogne televizijske oddajnike. Enega od njih, to je oddajnik Beli Križ nad Portorožem, je izklopil premier Borut Pahor ob prisotnosti ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča. Slovenija bo 1. decembra pričela oddajanje digitalnih televizijskih signalov. Gledalci so tako včeraj lahko preverili, ali je njihov sprejem televizijskih programov nemoten. Če so v tem času na omenjenih programih videli le bel šum z informativnim trakom, je to opozorilo, da na prehod še niso pripravljeni in jim je preostalo še 15 dni časa za nakup digitalnega pretvornika oz. ustreznega televizijskega sprejemnika. slovenija - hrvaška - Problem nekdanje LB v Zagrebu Hrvaška prejela odgovor Basla glede vprašanja varčevalcev slovenija - Promet Od včeraj na vozilih obvezna zimska oprema ZAGREB, LJUBLJANA - Hrvaška je včeraj prejela odgovor Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, potem ko jo je oktobra seznanila, da pristaja na reševanje vprašanja starih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke v Baslu. Ljubljana z odgovorom še ni seznanjena, je pa poudarila pomen pristanka Zagreba na reševanje tega vprašanja v okviru nasledstva, torej v Baslu. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovič je potrdil, da je Hrvaška dobila pismo BIS "glede prošnje Zagreba za posredovanje pri reševanju vprašanja starih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke". Dodal je, da bodo pismo preučili, nato pa se odločili o nadaljnjih korakih. Tudi hrvaški predsednik Ivo Josipovič je dejal, da mora novico o pismu iz Basla bolj podrobno preučiti, da bi jo lahko komentiral. Menil pa je, da bo treba zadevo "na nek način" vrniti na raven dvostranskih odnosov s Slovenijo, ker je pomembno, da "varčevalci ne ostanejo brez svojega denarja". Slovensko ministrstvo za finance je sporočilo, da "težko komentira" odgovor, ki naj bi ga dobil Zagreb od BIS, saj Slovenija v to korespondenco "ni vključena in z njo ni uradno seznanjena". Pri tem so kot pomembno izpostavili, da je "Hrvaška s svojim soglasjem po osmih letih pristala, da se to vprašanje rešuje v okviru sporazuma o vprašanjih nasledstva, kar je dobra osnova za dokončno rešitev". Podobno se je odzval tudi premier Borut Pahor, ki je dejal, da nimajo novih informacij glede tega vprašanja. "Mi smo zadovoljni s pismom, ki ga je v Basel poslal hrvaški finančni minister Ivan Šuker, da Hrvaška pristaja na pogajanja v okviru poglavja C v Baslu, in od tu je stvar Basla, da procesira stvari," je pojasnil premier v Ljubljani. Tudi visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo Rudi Ga-brovec je dejal, da s pismom Hrvaški ni seznanjen in da ga zato ne more komentirati. Je pa opozoril, da pri vsem skupaj ne gre za posredovanje v sporu glede Ljubljanske banke, temveč za delitev jamstva federacije za devizne hranilne vloge med naslednicami nekdanje SFRJ. To je nekaj, kar je stvar mednarodne pogodbe in ni stvar bilateralnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, je poudaril Gabrovec. Hrvaški časnik Večernji list je včeraj poročal, da je BIS v pismu zavrnil posredovanje v sporu glede starih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke. Banka naj bi zgolj ponudila možnost, da se guvernerji centralnih bank držav naslednic SFRJ neformalno pogovarjajo v njenih prostorih. Priloga C dunajskega sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ, podpisanega leta 2001, določa, da se rešitev vprašanja prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge poišče na pogajanjih naslednic nekdanje Jugoslavije pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Pogajanja pod okriljem BIS so med naslednicami nekdanje SFRJ potekala leta 2001 in 2002, ko so se neuspešno končala. Zagreb je nato nadaljevanju pogajanj nasprotoval vrsto let. Vztrajal je pri dvostranskem reševanju vprašanja varčevalcev nekdanje LB. Leta 2002 se Hrvaška kot edina naslednica tudi ni odzvala na poziv BIS k nadaljevanju pogajanj. (STA) LJUBLJANA - Za voznike se je včeraj v Sloveniji začela zimska sezona, ki bo trajala do 15. marca. Zakon določa, da morajo vozniki v tem času vozilo opremiti z zimsko opremo, opozarjajo na policiji. Voznika, ki za to ne bo poskrbel, bodo kaznovali z globo v višini 120 evrov, če pa bo zaradi tega oviral promet, mu bodo naložili 400 evrov kazni. V zimsko opremo vozil spadajo zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih, voznik pa lahko uporablja tudi poletne pnevmatike, vendar le, če ima v avtomobilu shranjene ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredne pripomočke. Pomembno je tudi, da imajo zimske pnevmatike (označene so z M+S, M.S ali M&S) najmanj tri milimetre profila. Predpisano zimsko opremo mora voznik uporabljati tudi izven uradne zimske sezone, če so na cesti zimske razmere, torej, ko se sneg oprijema vozišča ali pa je voziš- če zasneženo, zaledenelo ali poledenelo, še pojasnjujejo na policiji. Policisti bodo opremljenost z zimsko opremo v prihodnjih dneh po besedah Boštjana Smoleja iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi preverjali v okviru rednega nadzora prometa. Voznik, ki svojega avtomobila ne bo opremil z ustrezno zimsko opremo, bo kaznovan s 120 evri globe, če pa bo zaradi njega oviran ali onemogočen promet, pa s 400 evri. Kazni za pravne osebe so še nekajkrat večje. Sicer pa na policiji navajajo še, da v avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadata tudi metlica in strgalo za čiščenje stekel. "V posodi s tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla naj bo dovolj tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Naprave za odta-jevanje in sušenje vetrobranskega stekla ter naprave za ogrevanje in zračenje morajo zagotoviti normalno vidljivost skozi steklo," opozarjajo. (STA) divača - Pogovor z novim divaškim županom, ki bo občino vodil naslednja štiri leta Drago Božac: Državni projekti lahko prinesejo marsikaj in jih je treba izkoristiti za dobrobit občanov DIVAČA - V prihodnjih štirih letih bo v Divači žu-panoval upokojeni podpolkovnik Drago Božac, ki se je na volitve podal kot neodvisni kandidat s podporo Liste občanov za Kras in Brkine, ki je pravzaprav politični izraz civilne iniciative. Božac pravi, da bo nekaj časa potreboval, da se seznani z delom v občinski upravi in predvsem da spozna, kakšne so relacije med državo in občinami, da bo lahko uspešno krmaril med različnimi interesi. V 15-članskem občinskem svetu je devet novih in šest starih obrazov, a Božac pravi, da koalicija morda sploh ne bo potrebna. Računa na sodelovanje pri razvojih načrtih, med katerimi bo dal prednost izdelavi občinskega prostorskega načrta. Tega pa želi uresničiti s pomočjo ljudi. Katera gospodarska dejavnost je lahko največji potencial za občino Divača? Razvoj turizma, malega podjetništva in storitvenih dejavnosti. Vse skupaj lahko zagotovi sinergijo in pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj občine. Ta ima namreč ugodno lego, saj leži v bližini Trst, od koder bi lahko še v večjem številu prihajali ljudje. Kot pred 150 leti, ko je v Divačo prišla Južna železnica, se zdi, da bo tudi v bodoče razvoj Divače določala železnica. Kako nameravate to izkoristiti na lokalni ravni? Železnica je v Divači tradicija, ki je rezala kruh marsikateri divaški družini. Mislim, da bo tako tudi v bodo- Novi divaški župan Drago Božac če. Nove železniške povezave bodo zagotovo pridobitev, saj se bodo odprla nova delovna mesta. Po drugi strani pa to pomeni tudi velik poseg v prostor in to kaže izkoristiti. To bo namreč priložnost, da naravne danosti, ki so v okolici Divače, povežemo z naseljem in tako ustvarimo nove turistične produkte. Konkretno. Izgradnja drugega tira železnice Koper - Divača je državni projekt. Kaj lahko občina pridobi koristnega za občane? Lahko rešimo problem financiranja severne obvoznice skozi Divačo, lahko uredimo pohodne poti med naravnimi danostmi, kot so Bukovnik, Radvanj, Risnik in centrom Divače. Gre za bisere, ki so na obrobju naselja, vendar z njim nepovezani in zato marsikomu neznani. Divača ima veliko naravnih in kulturnih danosti. Kakšno naj bo razmerje med ohranjanjem in razvojem z vidika umeščanja vetrnih elektrarn, novih obrtnih con? Ohranjanje naravne in kulturne dediščine lahko spodbuja razvoj v občini, zato moramo biti previdni pri umeščanju različnih vsebin v prostor, da te dediščine ne bi razvrednotili. Vetrnice na Griškem polju so dejstvo, zanje so se odločili občani, nikakor pa take vetrnice ne sodijo na Vremščico ali na pobočja Čebulovice. Če hočemo ta prostor uspešno tržiti in to omogočiti tudi našim zanamcem, ga moramo ohraniti. Glede con, imamo že dve podjetniški coni, kar je za Divačo dovolj. Zelo sem zadovoljen, da je med njima ostal zelen pas, preko katerega bomo lahko uredili povezavo med Divačo in Škocjanskimi jamami. Ali občani Divače potrebujejo tri velike športne dvorane. V Senožečah, Vremski dolini in v občinskem središču? Mislim, da športnih dvoran ne potrebujemo, potrebujemo pa večnamenske prostore. Nakup nekdanje proiz- vodne hale postojnskega LIV-a v Famljah je bil modra odločitev občine. Tam bodo našla streho društva, krajani pa bodo dobili ustrezen prostor za druženje. Tudi v Senožečah je potreben tak prostor, vendar naj ga izberejo ljudje in naj bo povezan z osnovno šolo, da bo v njem imela telovadnico, ki je sedaj nima. Kletne prostore šole pa naj se nameni društvom. V Divači dvorane z 2300 sedeži ne potrebujemo, saj bi za naše potrebe zadostovala razširitev obstoječe telovadnice. Brkini lahko veljajo za najbolj zapostavljen del občine. Kako jih prebuditi? Brkini imajo možnost za razvoj zaradi svojih naravnih danosti v smeri ekološkega kmetijstva in turizma. Vendar je rešitev v spodbujanju individualne podjetniške miselnosti. Občina pa lahko pri tem veliko pomaga. Pri pridobivanju dokumentacije in denarja, bodisi iz državnih bodisi iz evropskih virov, promociji in trženju. Bi morali na Divaškem postaviti center varne in športne vožnje ali naj bo to projekt več občin na Krasu? Menim, da je divaška občina že preveč obremenjena z različnimi infrastrukturnimi omrežji, kot so ceste, železnica, daljnovodi, letališče, zato ji na ramena naložiti še center varne vožnje, ne bi bilo primerno. To raje prepuščam drugim občinam. Irena Cunja / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 18. novembra 2010 3 trst - Tiskovna konferenca predstavništva Slovencev v Italiji Problem prispevkov in neizvajanja zaščite lahko vpliva na slovensko-italijanske odnose Pri predsedstvu italijanske vlade ustanoviti manjšinsko delovno telo - Pomen mednarodnih sporazumov - Problemi tudi na deželni ravni TRST - Vprašanje finančnih prispevkov za Slovence v Italiji bi morali rešiti sistemsko, pri predsedstvu italijanske vlade pa bi morali ustanoviti manjšinsko delovno telo, ki bi ga sestavljali predsednika krovnih organizacij, predsednik paritetnega odbora, predstavniki dežele Furla-nije-Julijske krajine in predstavniki italijanskih ministrstev, menijo v predstavništvu slovenske narodne skupnosti v Italiji, kjer opozarjajo tudi na pomen izvajanja zaščitnega zakona in spoštovanja mednarodnih dogovorov, ter na to, da lahko finančne težave in neizvajanje zaščite vplivajo na odnose med Slovenijo in Italijo. To je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci sicer neformalnega predstavništva, ki je dopoldne potekala v prostorih deželnega sveta FJK, udeležili pa so se je predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Rudi Pav-šič in Drago Štoka, senatorka Tamara Bla-žina ter deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. Izhodišče je predstavljal predlog italijanske vlade o proračunu za leto 2011 ter za triletje 2011-2013, ki kot znano ustanovam in dejavnostim Slovencev v Italiji namenja 2,8 milijona evrov, kar je skoraj polovica manj od prispevkov, ki jih je Italija doslej namenjala Slovencem. V svojem posegu je Pavšič omenil vrsto srečanj, ki so jih predstavniki manjšine imeli s ciljem, da se vprašanje reši (še posebej je bilo omenjeno srečanje s slovenskim veleposlanikom v Rimu Iztokom Mirošičem in prošnja za srečanje s podtajnikom pri predsedstvu italijanske vlade Giannijem Letto) in pri tem izrazil upanje, da bo iz Rima prišlo pozitivno sporočilo, saj si drugačne različice sploh ne more predstavljati. Predsednik SKGZ računa, da se bo rešitev našla v okviru pomembnih slovensko-italijanskih srečanj v prihodnjih mesecih. Za 15. december je namreč napovedano srečanje predstavnikov obeh vlad, v začetku prihodnjega leta pa bo v Rim šel slovenski predsednik Danilo Türk, medtem ko se dela na tem, da bodo zaživela delovna omizja med Slovenijo in FJK. Poleg tega je Pavšič poudaril, da je v interesu narodne skupnosti, da so odnosi med državama čim boljši in tesnejši ter da se v tem okviru upošteva prisotnost manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Pomen dobrih odnosov sta poudarila tudi Štoka (on je tudi izrazil pričakovanje, »da se ne gredo skrivalnic«) in Bla-žinova, za katero negativne posledice neizvajanja zaščitnega zakona in krčenja prispevkov postavljajo te odnose pod vprašaj. Štoka je opozoril tudi na pomen spo- štovanja mednarodnih sporazumov, kar velja tudi za šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki se jih italijanska šolska reforma, proti kateri dijaki v teh dneh protestirajo (njim so govorniki tudi izrazili solidarnost), ne sme bistveno dotakniti, saj so mednarodno zaščitene. Predsednik SSO je tudi dejal, da se dvostranska vprašanja, kot je na primer načrtovana gradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ne smejo reševati na račun manjšin. Vprašanje državnega proračuna je treba umestiti v zelo kritično politično situacijo, v kateri se je znašla Italija, je opozorila Blažinova. Vlogo parlamenta so v zadnjih dveh letih razvrednotili, prihodnost pa je zelo negotova, je dejala senatorka, medtem ko je Gabrovec orisal tudi položaj na deželni ravni, kjer je deželna uprava FJK izničila sklad za slovensko narodno skupnost, pa tudi nižala postavko za univerzitetno izobraževanje slovenskih učiteljev: letos znaša 84.000 evrov, za prihodnje leto so jo znižali na okoli 30.000 evrov, za leti 2012 in 2013 pa je enaka ničli. Ivan Žerjal Predstavniki narodne skupnosti se zavzemajo tudi za ustanovitev delovnega telesa pri predsedstvu italijanske vlade kroma Na srečanju je prišla do izraza zaskrbljenost slovenskega ministrstva za šolstvo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu spričo posledic, ki jih italijanska politika krčenja sredstev za šolstvo utegne imeti za slovenske šole v Italiji bobo urad za slovence v zamejstvu - Razpis Finančne podore slovenski narodni skupnosti v zamejstvu Rok za vloge 26. november - Prijavijo se lahko tako pravne kot fizične osebe LJUBLJANA - Na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06, 76/10) in Uredbe o izvajanju finančnih podpor za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 139/2006), je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 22.10.2010 objavil Javni razpis za razpisno področje A: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu v letu 2011 in Javni razpis za razpisno področje B: finančna podpora Slovencem po svetu v letu 2011. Na razpisa se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe iz tujine, kakor tudi posamezniki, ustanove, društva, organizacije in poslovni subjekti, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prednost bodo imeli projekti, ki se v okviru 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije navezujejo na sre- ljubljana - Slovenski minister za šolstvo Lukšič sprejel predstavnike Slovencev v Italiji Šolstvo »ne sme potegniti ta kratke« Za manjšinske šole je potrebna posebna obravnava - Vprašanje Urada za slovenske šole - O manjšinskem šolstvu tudi v okviru mešane komisije Slovenija-FJK LJUBLJANA - Slovensko šolstvo v Italiji kljub varčevanju »ne sme potegniti ta kratke.« Tako meni minister za šolstvo Republike Slovenije Igor Lukšič, ki se je včeraj v Ljubljani sestal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, potem ko so v prejšnjih dneh, podobno kot italijanski vrstniki, tudi slovenski višješolci iz Trsta in Gorice zasedli svoje šole iz protesta proti šolski reformi. Srečanja so se poleg Luk-šiča, državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisa Jesiha in slovenske generalne konzulke v Trstu Vlaste Valenčič Pelikan udeležili še višja pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik-An-toni ter Livio Semolič za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Ivo Corva za Svet slovenskih organizacij. Tako slovensko ministrstvo za šolstvo kot Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu sta zaskrbljena spričo posledic, ki jih italijanska politika krčenja sredstev za šolstvo utegne imeti za slovenske šole v Italiji, ki bi morale biti predmet posebne obravnave, saj jih ščitijo tudi meddržavni in mednarodni dokumenti. Predvsem je pomembno, da je manjšina enakopraven sogovornik državnih organov in da brez njenega soglasja ne prihaja do nikakršnih sprememb in nižanja že doseženih pravic. To namerava Lukšič izraziti na zasedanju ministrov za izobraževanje EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju ter tudi na dvostranskem srečanju z italijanskimi predstavniki, ki bo prav tako v Bruslju. Kot je na tiskovni konferenci po srečanju dejal goriški pokrajinski predsednik in deželni tajnik SKGZ Livio Semolič, je stanje slovenskih šol v Italiji kritično, ker je kritično vsesplošno stanje italijanskega šolskega sistema, vendar pri reformi in predvidenih finančnih krčenjih ne gre za diskriminacijo manjšinske šole, kjer npr. za razliko od italijanskih šol niso skrčili števila učnega osebja, prav tako Italija slovenskih šol ne zapira, problemi so predvsem pri birokratskih zapletih. Na srečanju je bil govor predvsem o vprašanju Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino, ki je bil sicer ustanovljen, ni pa še polnokrvno zaživel zaradi premajhne avtonomije. Sogovorniki so ministra zaprosili, da izpostavi to vprašanje v pogovoru z italijansko kolegico Mariostello Gelmini, katero naj tudi pozove, naj sprejme delegacijo slovenske manjšine. Jesih pa je opozoril, da se mora v Italiji ohraniti pozitivna diskriminacija manjšine. Prav tako se mora manjšina poenotiti pri stališču, v katero smer naj se razvija manjšinsko šolstvo, je dejal Jesih, ki bo predsedoval slovenskemu delu manjšinskega omizja, ki bo v okviru mešane komisije Slovenija-FJK razpravljalo o problematiki manjšinskega šolstva. (STA+CR) SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ Razpis za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/2011 Upoštevali bodo prošnje, ki bodo vbložene do 26. novembra čanje vseh Slovencev meseca julija 2011 v Ljubljani ter projekti, ki se nanašajo na skrb in ohranjanje arhivskega gradiva Slovencev po svetu. Dokumentacija obeh javnih razpisov je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si/ in spletnem portalu http://www.sloven-ci.si/. Dokumentacijo pa zainteresirani lahko dvignejo tudi v tajništvu Urada vsak dan med 9. in 14. uro in tudi na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v času uradnih ur. Skrajni rok za oddajo vlog je 26.11.2010. Vsa dodatna pojasnila in informacije je mogoče dobiti na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vsak dan med 9. in 14. uro, tel: 01 230 80 00, faks: 01 230 80 17 ter po elektronski pošti na elektronskem naslovu urad.slovenci@gov.si. TRST - Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2010/2011: - 3 štipendije v znesku 1500 € za študentko - študenta, ki se izobražuje po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembni za slovensko skupnost v Italiji; prošnji morajo interesenti priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) in kratek opis študijske poti. - podpore rednim študentkam in študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe. O številu podpor in zneskih bo odločal odbor sklada; predvideno je financiranje šolnin, študijskih potovanj, kotizacije tečajev in seminarjev. Prednost imajo študenti, ki imajo slabe materialne razmere. Prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, po- trdilo o vpisu na fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice). V skladu s statutom Sklada morajo prosilci imeti stalno bivališče ali biti rojeni v Furlaniji Julijski krajini. Vsi interesenti naj prošnji priložijo fotokopijo osebnega dokumenta, curriculum vitae z navedbo morebitnih štipendij in podpor, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov ter obrazec ISEE. Prošnjo lahko dopolnijo z morebitno dokumentacijo o sodelovanju pri slovenskih organizacijah, doseženih priznanjih, opravljenih iz-popolnjevalnih tečajih in delovnih izkušnjah. Dokumentacijo naj prosilci pošljejo v zaprti ovojnici na naslov sklada (Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič, Ulica Ginnastica 72, 34142 Trst) ali po elektronski pošti (tajni-stvo@skladtoncic.org). Reševali bomo prošnje, dospele do najkasneje 26. novembra 2010. Razpis je objavljen tudi na spletni strani sklada (www.sklad-toncic.org). Za dodatne informacije pišite na info@skladtoncic.org. 4 Torek, 16. novembra 2010 GOSPODARSTVO posvet - Furlanska Confindustria organizirala razpravo Več industrije, več dela Konec spodbud iz proračuna, potrebna ustrezna davčna politika Minister za delo in socialo Sacconi optimistično o prihodnosti severovzhoda ČEDAD - Italijanski in posledično tudi deželni fiskalni sistem ne spodbuja podjetij h kapitalizaciji, je na včerajšnjem simpoziju videmskih industrijcev v Čedadu izpostavil njihov predsednik Adriano Luci. »Bolj inteligentna obdavčitev podjetij bi spodbujala višanje njihove kapita-liziranosti in torej tudi naložb. Znižanje davčnega bremena za delo in torej težje plačne ovojnice, pa bi poživilo povpraševanje na področju osebne porabe, ki danes žal stagnira,« je dejal Luci na posvetu z naslovom Več industrije, več dela, ki se ga je udeležil tudi minister za delo in socialne politike Maurizio Sacconi. Predsednik furlanske Confindustrie se je v svojem uvodnem poročilu ustavil tudi pri odnosih z Deželo FJK, posebno glede t.i. zakonodajne dobe infrastruktur. Po njegovih besedah je »pomembno, da so infrastrukturna dela priložnost za spodbujanje rasti lokalnih gradbenih podjetij, vendar je hkrati zaželeno, da se lokalne uprave pri oddaji majhnih in sred-njevelikih del ravnajo glede na oportuno-sti, ki jih ponuja deželna zakonodaja.« V imenu deželne uprave oziroma njenega predsednika Renza Tonda je na srečanju govoril deželni odbornik za javno upravo in reforme Andrea Garlatti, za katerega mora Dežela zagotavljati pogoje za spodbujanje konkurenčnosti. Prvi med temi pogoji so infrastrukture v materialnem in nematerialnem smislu, ki omogočajo in lajšajo pobude socialnih in ekonomskih sil. Med nematerialnimi infrastrukturami primarnega pomena je javna uprava, ki jo je treba prenoviti in osredotočiti na temeljne funkcije, zagotoviti izboljšanje njene učinkovitosti in izboljšati ravnovesje in reverzibilnost proračunske porabe, je dejal Garlatti. Odbornik je svoje izvajanje strnil v ugotovitev, da mora biti prispevek deželne uprave h konkurenčnosti »ustvariti pogoje za pomoč pri samopomoči«. Uvodnim nastopom je sledila okrogla miza, ki jo je vodil predsednik inštituta Ermeneia Nadio Dellai, sodelovali pa so rektorica videmske univerze Cristiana Compagno, redni predavatelj politične ekonomije na milanski univerzi Bocconi Fabrizio Onida in predsednik deželne Confindustrie FJK Alessandro Calligaris. Ta je opozoril na potrebo po takih tržnih pravilih, s katerimi se bodo vsi strinjali in bodo za vse enaka, saj je to prioriteta, če želimo ohraniti visoko konkurenčnost lokalnega podjetja. Minister Sacconi v svojem posegu ni mogel mimo dveh let gospodarske krize, ki je po njegovi oceni postavila ločnico s Udeleženci okrogle mize v večnamenskem centru sv. Frančiška v Čedadu HU D(jpW flÜ - m T V" / f piuj i \NQU$. 1JFI PIU V y/a i \ \ . m* preteklostjo. »Vsi se zavedamo, da se svet, kakršnega smo poznali, ne bo več vrnil. V tem tako spremenjenem globalnem scenariju se je treba na novo pozicionirati, severovzhodni del države pa je lahko v tem smislu na pravem mestu ob pravem času,« je ocenil Sacconi, a je hkrati dodal, da je treba misliti na drugače razvoj, ki ne bo ohromljen in omejen, ampak bo imel svoje perspektive v vseevropski in sredozemski politiki. Na severovzhodu je po ministrovih besedah treba vzpostaviti tudi metropolitansko mesto z vodstvenimi funkcijami, ki bo znalo pritegniti resurze in delovno silo. Pri tem mora nujno pomagati politika, in sicer taka, ki bo zastopala tako nacionalne kot lokalne interese in ki bo imela poenostavljene institucionalne oblike s koncentracijo funkcij. Za Sacconija se je tudi iztekel čas »dajanja odgovorov na osnovi večanja proračunske porabe«: potrebujemo torej manj države in več družbe. Manj države, ki pa bo bolj učinkovita in bo jamčila optimizacijo razpoložljivih resurzov, je dodal minister, ki je sicer branil državo, ki da ni odsotna, saj je vlada že ukrepala z de-taksacijo doklade za produktivnost in s spodbujanjem sodelovanja med podjetjem in delavcem. »Kdorkoli bo vladal v naslednjem obdobju, bo moral strogo upoštevati proračunske omejitve, kajti samo v pogojih stabilnosti bo mogoča gospodarska rast in z njo prihodnost nasploh,« je sklenil minister. Riccardi: Letališko zavezništvo z Benetkami naravno TRST - Za letališče v Ronkah je »zavezništvo v Benetkah danes naravna perspektiva, medtem ko sta scenarija zavezništva z Ljubljano in Celovcem manj zanimiva«, je na včerajšnjem srečanju s predstavniki sindikalnih organizacij ocenil deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi. Sindikate skrbi prihodnost deželnega letališča, zato so naklonjeni iskanju zavezništev, vendar so hoteli izvedeti, zakaj se je deželna uprava odločila za Benetke in ni preučila možnosti drugih partnerjev. Riccardi je sindikate seznanil s potekom pogajanj z beneško letališko družbo Save in jim obljubil, da ne bo sprejeta nobena rešitev, ki ne bi slonela na prehodni zagotovitvi letalskega prometa, storitev in zaposlenosti. »Zdaj moramo gledati naprej, kajti sedanja kritična masa našega letališča ne zadostuje za razvoj novih letalskih povezav,« je dejal odbornik in dodal, da Dežela v naslednjih letih ne bo imela več možnosti kriti izgube letališča v Ronkah. Vino, olje in dobra hrana v Gostilni Bak na Pesku TRST - Glede na današnjo bogato izbiro številnih in različnih pijač, živil in jedi, glede na kulturno pestrost in raznolikost sta se kuharski mojster in proizvajalec vina in olja odločila za filozofijo kakovostne in rafinirane enogastronom-ske ponudbe. V Gostilni Bak na Pesku bodo imeli tako ljubitelji dobre kuhinje možnost iskanja simfonij okusov, vonjav in asociacij oziroma iskanje poroke hrane in vina, iskanje simbioze hrane in oljčnega olja, ki bo uporabljeno pri pripravi vsakega krožnika. Mamile bodo tudi vonjave krušne peči, saj kot je bila nekdaj osnova za družabnost v kmečki hiši, bo tudi tokrat pomagala k odličnemu razpoloženju. Prisluhniti bo mogoče razlagi in predstavitvi posameznih vrst vina, ki ga skupaj z oljem proizvaja Kmetija Rado Kocjančič. Arome in okusi kave Qubik pa bodo prijetno zaokrožile večer. Ob tej priložnosti si bodo lahko obiskovalci ogledali razstavo akvarelov umetnika Marjana Miklavca. Večera bosta na sporedu 16. in 23. novembra ob 20. uri. Za informacije, podrobnosti in za menu pokličite na 040-9220286 ali po mailu tomober-dan@gmail.com. Obvezna rezervacija! energija - Po raziskavi skupine Gruppo Immobiliare.it o razvoju trga sončne energije V FJK več kot 5000 sončnih elektrarn Še pred štirimi leti jih je bilo samo 74 - Povprečna naložba za votovoltaični sistem je 20 tisoč evrov in se povrne v 10 do 11 letih TRST - Konec leta bo začel veljati nov medministrski dekret o spodbudah za namestitev fotovoltaičnih sistemov, ki jih je v Italiji že več kot sto tisoč, in to predvsem v novejših poslopjih. Iz rezultatov raziskave študijskega urada nepremičninske skupine Gruppo Immobiliare.it, ki je v Italiji vodilna na področju spletnega trgovanja z nepremičninami, je bilo do 30. septembra letos v Furlaniji-Julijski krajini instaliranih več kot pet tisoč sončnih elektrarn, kar je rezultat izredno hitre rasti, saj je bilo leta 2006 v deželi le 74 fotovoltaičnih sistemov. Vse naprave za izkoriščanje sončne energije v Furlaniji-Julijski krajini proizvajajo danes več kot 40 tisoč kilovatov električne energije, medtem ko je leta 2006 njihova proizvodnja znašala komaj 361 kilovatnih ur. Zanimiv je tudi podatek o deležu novih nepremičnin, ki so opremljene s fotovoltaičnimi sistemi in ki v Furlaniji-Julijski krajini znaša osem odstotkov. S tem deležem seFJK uvršča v vrh lestvice italijanskih dežel. Tisti, ki se odločijo za namestitev fotovoltaičnega sistema, še posebno, če je ta arhitekturno umeščen v nepremičnino, si poleg poleg zmanjšanja energetske onesnaženosti zagotovi tudi druge prednosti. Ni deležen le državnih spodbud, ampak tudi znatnega zmanjšanja računa za porabo elektrike. Na stroške za namestitev sončne centrale vplivajo različni dejavniki, v povprečju pa jih pri Immobiliare.it ocenjujejo na približno 20 tisoč evrov. Povprečni čas za povrnitev naložbe znaša v severni deželi, kot je Furlanija-Julijska krajina, približno deset do enajst let. EVRO 1,3626 $ -0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. novembra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 15.11. 12.11. ameriški dolar 1,3626 1,3711 japonski jen 113,31 9 0530 112,59 9 1000 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 42,1962 61 5420 41,1700 61,1800 II IUIJJNG 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti ini" 7,4541 084790 Ul; OW 7,4542 0,85070 L/1 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ «fnna 9,3690 8 1355 9,3582 8 1330 1 1UI VCJKCI MUl IG češka krona 24,627 1 3428 24,630 1,3357 jVILoIjKI llallr. estonska krona trtrint' 15,6466 276,48 15,6466 276,01 1 1 \O\Ji-0 1 jl\I IUI 11 1 L poljski zlot 3,9300 1 3749 3,9289 1 3851 l\Gl 1C1UJ1\I uuicii avstralski dolar nAlnarcKi l^v 1,3822 1,9558 1,3835 1 9558 UUlUal jM itrv romunski lev litVn/CK i ifac 4,2940 3,4528 4,2950 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,7092 2,3466 0,7092 2,3560 uio¿.njoM icai islandska krona ti irika lira 290,00 1,9726 290,00 1 9620 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,3960 7,3805 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 15. novembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,25344 0,28563 0,44281 0,13000 0,16750 0,23833 0,852 1,050 1,275 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.189,99 € -213,05 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. novembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,85 INITEDIII IDr»DA 3 -1,08 -0,50 KRKA 1 UKA KOPER 61,82 1829 +1,21 +049 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 155,37 271 02 +0,17 +0 37 TELEKOM SLOVENIJE 99,50 +1,23 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 45,73 AERODROM LJUBLJANA 22,25 DELO PRODAJA -rrm QQ no +3,93 +2,20 +2,06 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 18,01 6,27 -2,65 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 10,39 i; nA +1,66 Ol KOMPAS MTS -' -' Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 16,00 8,39 405,00 -0,19 -1,06 -0,07 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 149,77 -0,64 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,70 +0,06 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 15. novembra 2010 +°,78 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,106 90,12 1613 -0,09 +0,41 -0 19 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,535 0,945 -3,48 +0,945 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 3,017 0,869 -1,47 +1 87 EDISON ENEL ENI 4,057 1638 +0,50 +1 24 FIAT FINMECCANICA 13,37 9,56 +3,00 +1 59 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,51 +0,26 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,367 1155 +1,28 +0,26 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,53 4,81 -0,29 -0,57 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,46 1 94 +0,67 -1,27 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,985 1312 +1,79 +1 00 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,96 3,81 +1,57 +0,66 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,455 1,019 +0,23 +0,99 TENARIS TERNA 16,42 3,345 +0,43 +1 59 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1 7,27 +2,56 +0,28 UNICREDIT 1,74 +0,52 SOD NAFTE (159 litrov) 84,69 $ -0,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. novembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 854,79 +0,66 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.843,77 897,39 -1,01 -0,46 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.384,43 636,61 +0,19 -0 10 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY ^araim/n 256,83 1.476,64 1.476,64 -0,49 -0,84 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.252,57 -0,53 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.196,33 2.129,93 +0,03 -0,38 S&P 500, New York 1.197,24 -0,16 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.236,35 6.790,17 5.820,41 -0,94 +0,82 +0,41 CAC 40, Pariz 3.864,24 -0,08 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.706,85 1.147,1 2.848,45 +1,14 -0,74 +0,92 Nikkei, Tokio 9.827,51 +1,05 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.252,00 24.027,18 3.014,41 -1,25 -0,80 +0,97 Sensex, Mubaj 20.309,69 +0,76 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 18. novembra 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT Dogodek, ki kvari medsebojne odnose Miro Kocjan_ Gre le za italijansko osnovno šolo v Novigradu, toda problem, ki je nastal, presega preprosto politične meje. Vprašanje zadeva ravnatelja šole, za to mesto pa sta nekako tekmovala dva: Floriana Bassa-nese Radin, ki je italijanske narodnosti in Marica Labinjan, ki pa je hrvaške narodnosti. Italijanska stran se je kajpak zavzemala za Bassene-sejevo, saj gre za italijansko šolo, šolski svet pa se je opredelil za La-binjanovo. Predstavniki manjšine so zaradi tega protestirali, češ, da je naravno, da italijansko šolo vodi Italijanka. Rodila se je napetost do te mere, da so posredovali celo policijski organi in zaslišali vrsto italijanskih predstavnikov. Nekaj zaslišanj je menda še na vrsti. Kakor je bilo pričakovati, se je Italijanska unija brž oglasila, češ, da so bile s tem kršene človeške pravice. Po njeni sodbi je bila izvoljena Labinjanova zgolj zato, ker je hrvaške narodnosti, Hrvaška demokratska skupnost pa je s svoje strani opozorila, da je s tem pač nastal politični problem in da je italijanska reakcija nesmiselna. Pri tem pa je, kakor vidimo, posredovala še policija, italijanska stran pa je zdaj zaradi vsega tega zaprepadena. Naslovi v nekaterih sredstvih obveščanja so dovolj zgovorni. »La voce del popolo« naglaša, da je v Novigradu prišlo do »lova na čarovnice«. Poslanec Istrskega demokratskega zbora v hrvaškem parlamentu Damir Kajin je sporočil, da bi zanesljivo in odločno posredoval v Saboru, če bi pravočasno vedel za primer. Pri tem se je vprašal, kakšno zvezo ima celo policija v tem primeru, jasno pa je povedal, da bi bilo nekako naravno, če bi ravnateljica italijanske šole bila italijanske narodnosti. Istrani pa so spet žrtve terorja, kakor je bilo svoj čas. V No-vigradu da smo priča razmeram, o katerih smo sodili, da so mimo, so naglasi manjšinskih medijev. Kajin med drugim opozarja, da je Bassa-nesejeva ugledna družbena delavka in da je svoj čas bila tudi umaški županja. Nekatera sicer blaga znamenja zdaj le kažejo na umirjanje. Znano je, da je finančni, pa tudi siceršnji položaj časnika Glas Istre, težaven. Kaže pa, da se razmere umirjajo.Albert Faggian, ki je lastnik časnika, je sporočil, da je pripravljen na pogovor s predstavniki sindikata in da priporoča, da osebje preneha s stavko, ki traja že dejansko od prejšnje nedelje. So pa primeri, ko nekateri mediji stavko, ki se nadaljuje v Glasu Istre, tolmačijo po svoje. Tako, slišimo, nekateri hrvaški mediji, denimo državna televizija, očitajo Glasu Istre, da zaposleni stavkajo, ker jim gre zgolj za dvig osebnega dohodka. So pa menda tudi primeri, ko lastniki časopisov predhodno nasilno zahtevajo od novo zaposlenih časnikarjev, da povedo, kateri stranki pripadajo. Tako ravnanje, opozarjata Zvonimir Čičak in Mladen Godek, ki sta člana hrvaškega odbora za zaščito človekovih pravic v Helsinkih, je v kričečem nasprotju z zakonom o delu, da ne omenimo 61. člena hrvaške ustave. Hrvaška je zaprla še tri poglavja v okviru pogajanj za vključitev v Evropsko unijo. V delu, ki se nanaša na svoboden pretok kapitala, je Hrvaška dosegla pridobitev določenega časa v zvezi s prodajo zemljišč državljanom Evropske unije. V bistvu gre za sedemletno obdobje od dneva ko bo Hrvaška postala članica Unije, državljani Unije pa ne bodo smeli kupovati zemljišč na Hrvaškem. Časniki opozarjajo, da je to olajšava, ki je zlasti pomembna za Hrvaško, kjer so nekateri grobo pričakovali, da bodo lahko ostali brez zemljišč že brž po vključitvi v Unijo. V zvezi s pomorskim prometom, oziroma pričetkom trgovine med ladjevjem je Hrvaška prav tako dosegla, da so ji priznali določen čas, da se ustrezno lahko pripravi na konkurenco. To velja predvsem za Jadrolinijo, ki se bo s tem lahko mirneje pripravila na konkurenco v Uniji. Moratorij bo veljal do leta 2016. Znano je še, da bo Hrvaška imela pravico do 12 ev-roposlancev in do enega komisarja v evropski vladi. Hrvaški jezik pa bo 24. uradni jezik Unije. Hrvaška je zadnje čase zlasti aktivna v gospodarskih odnosih s Kitajsko. Reški župan Obersnel je z županom mesta Ningbo na Kitajskem, Mao Guabgliem, podpisal pismo o nameri za sodelovanje dveh mest. Mesto Ningbo šteje šest milijonov prebivalcev, sodi pa med najbolj aktivna pristanišča na svetu. Na sedmem mestu je v zvezi s kon-tejnerskim prometom, na drugem pa pri razsutem tovoru. Drugi stik med Reko in Kitajsko pa je prav tako najnovejši. Gre za sodelovanje med mestoma Reko in Dalianom, ki pa je znano po razviti ladjedelniški industriji. Reka je v tem primeru zlasti zainteresirana za les tako na debelo kakor tudi pri že pripravljenih projektih. Kitajci so v tem primeru pokazali zanimanje zlasti za reški načrt »Gateway«. Kraj Pedena spet zasluži vidno mesto v medijih. Tovarna Rockwo-ol še zmeraj deluje, kljub čedalje ostrejšim javnim pa deloma tudi uradnim pripombam, da uničuje okolje. Vemo da proizvaja tako imenovani škodljivi volneni kamen, kar je nedavno tudi posebna mednarodna komisija, v kateri so bili tudi slovenski strokovnjaki, vnovič nedvomno ugotovila. Vsa dosedanja pota za reševanje, oziroma za to, da bi tovarno odstranili, so bila neuspešna, zato pa so se zdaj na občini odločili za dosleden in končni korak, namreč za izjemen javni protest. Občinski odbor je sklep že potrdil. Trdijo, da bo protest v kratkem, bo pa tako rekoč »totalen«. Tudi v ministrstvu za gospodarstvo ter v Državnem uradu za boj proti korupciji menijo, da le s tem ukrepom utegnejo pripeljati zadevo do kraja. Ugledna delegacija Italijanske unije je bila na obisku v Opatiji in Lovranu. Pri oblasteh so se zanimali predvsem za stanje in možnosti, ki jih nudijo za manjšino vrtci. Glede Lovrana so razmišljali o morebitnem novem sedežu, oziroma vrtcu, v zvezi z Opatijo pa so menili, da bi kazalo usposobiti del obstoječih vrtcev, oziroma prostorov sploh, za vrtec italijanske manjšine. Delegacija je odšla zadovoljna. Z njo je bil tudi italijanski generalni konzul Fulvio Rustico. Tudi ta obisk, sodijo v Italijanski uniji, spada v napore za primerno vrednotenje narodne skupnosti na Kvarneru. Posebnih težav, ugotavljajo, ne bi smelo biti v Opatiji. V Savudriji so pred dnevi imeli vrsto slovesnosti in kulturnih predstav ob 50. obletnici ustanovitve domače kulture skupnosti. Bilo je dejansko živahno. V kulturnem domu v Bašaniji so pripravili zanimivo foto-razstavo o dosedanjem delu in uspehih pod naslovom O naših prvih 50-ih letih. Kulturni program so v glavnem izvedli šolski otroci, gost je bil pevski zbor iz Sv. Lovrenca, nastopila pa je prav tako plesna skupina Blue Dreams. Izkazala se je dramska skupina italijanske skupnosti iz Materade. Predsednik savudrijske organizacije Gabriele Bosdachin pa je glasno in veselo obelodanil novico, da bodo v kratkem razpolagali s finančnimi sredstvi za ureditev novih prostorov, pravzaprav kar za nove prostore. manjšina - Srečanje ZSŠDI z vodstvom SKGZ in SSO ZSŠDI: Potrebna je nova strategija manjšine, ki se je morajo vsi tudi držati Disciplina, solidarnost in potreba po večjem sodelovanju na vseh manjšinskih področjih so bile glavne teme sestanka med predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in krovnima organizacijama SKGZ in SSO, piše v tiskovnem sporočilu ZSŠDI. Za sestanek je zaprosilo ZSŠDI, saj podobnega srečanja ni bilo že dolgo časa. Na srečanju je delegacija ZSŠDI izpostavila predvsem zaskrbljenost zaradi nekoliko hladnejših odnosov med krovnima organizacijama, kar ni najbolj spodbudno, glede na to, so na obzorju težki časi, ki bodo prav gotovo v marsičem pogojevali dnevno delovanje in organiziranost vseh organizacij, ki v svojih vrstah zajemajo našo življenjskost. Z velikim zanimanjem je ZSŠDI analiziralo dokumenta, ki sta ju krovni organizaciji pred kratkim dali v javnost in ki govorita o reorganizaciji manjšinskih organiziranih dejavnosti. Vsak dokument ima svojo vizijo bodočnosti naše skupnosti, marsikak pogled na bodočnost je skupen, vendar ZSŠDI pogreša, da po objavi dokumentov ni bilo v manjšinskem prostoru še nobene vsebinske diskusije in nikakršnega tehtnega soočenja o vsebinah, kar kaže, da v tem smislu vlada v glavah neke vrste mrtvilo, kar ni pozitivno. O tem in o stališčih ZSŠDI je imel daljši poseg pod- predsednik Ivan Peterlin, ki je navzočim posredoval veliko zaskrbljenost, s katero športna organizacija pričakuje razvoj političnih dogodkov in s tem tudi del svoje usode. ZSŠDI je namreč organizacija, v katero so se v letih včlanila vsa naša športna društva in kot športniki, ki vsi prebivajo pod isto streho, zahtevajo večjo pozornost in predvsem bolj izrisane strateške izbire, kako naprej. Tako imenovane "solo" akcije, ko druge sorodne organizacije skušajo prehitevati tako z desne kot z leve, naš šport obsoja, piše v sporočilu ZSŠDI. Potrebna je skupna strategija, potrebni so složnost, predvsem pa lojalnost in smotrnost pri izbirah in med akterji vsega tega hoče naš šport odigravati vlogo subjekta. Po poglobljeni diskusiji, v katero sta posegla predvsem predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Drago Što-ka, je bil poudarjen pomen športnega gibanja in pa ugotovitev, da je apel ZSŠDI po večjem sodelovanju tako med krovnima organizacija kot med drugimi manjšinskimi dejavniki, povsem utemeljen. V roke je treba vzeti pogum in voljo, da si manjšina - v pričakovanju velikih finančnih rezov - izriše točno razvojno strategijo, katere dinamike se morajo vsi partnerji, ki se prepoznavajo v obeh krovnih organizacijah, strogo držati, zaključuje tiskovno sporočilo ZSŠDI. odprta tribuna Čemu nova vsekraška občina? 13. julija 2010 je podpisani Pripravljalni odbor vložil prošnjo na Deželo FJK za posvetovalni referendum. Referendumsko vprašanje, na katero bodo volivci odgovarjali, se glasi: Ali želite, da se ustanovi Comune del Carso - Kraška občina, ki bo sovpadala z območji okrožij za Vzhodni in Zahodni Kras občine Trst ter občin Sgonico-Zgonik in Monrupino-Repentabor? 14. julija smo referendumsko prošnjo predstavili na tiskovni konferenci in v naslednjih dneh so časopisi in televizija govorili o naši pobudi. Sledilo je daljše obdobje, ko nas je marsikdo, ki je o zadevi hotel več izvedeti ali kaj pripomniti, klical po telefonu ali nagovoril na cesti. Razumeli smo, da si želijo ljudje bolje spoznati pobudo, ki jih neposredno zadeva. Vprašanje, ki se je najpogosteje ponavljalo, je bilo: »V začetku ste govorili o novi kraški občini, ki bi jo sestavljali obe kraški okrožji tržaške občine, sedaj pa ste zaprosili za tako, ki naj bi vključevala tudi dve obstoječi kraški občini Zgonik in Repen. Čemu ta sprememba?« V resnici je bila ta varianta prisotna od vsega začetka in se je zato posvetovalni odbor tudi večkrat sestal z župani okoliških občin, vključno z devinsko-nabrežinskim in tudi ponudil, da s privolitvijo županov izčrpno predstavi pobudo zainteresiranim občanom. Žal je ponudba ostala brez odziva, vendar z naše strani še vedno velja. Razlogov za našo začetno odločitev (samo 2 okrožji) in za kasnejše neizbežno sprejetje druge variante je mnogo in so zelo tehtni, zato jih bomo v nadaljnjih časopisnih člankih izčrpno obdelali. Važno se nam zdi, da pojasnimo, da je naša pobuda nepolitičnega značaja in da je širši krog naših sodelavcev iz kraških vasi etnično mešan. Nacionalizmi nas ne zanimajo, vendar je narodna zavest rdeča nit, ki povezuje vse plati naše pobude. In prav iz tega vidika želimo najprej opredeliti našo referendumsko pobudo. Kakšna sta namreč danes vloga in pomen 'narodnosti' ter njun prispevek k razvoju družbenih skupnosti? Kakšne so razlike v doživljanju 'narodne pripadnosti' med predstavniki večinskih in manjšinskih skupnosti? Katere so ločnice med posameznimi manjšinami? Ta vprašanja so v današnji Evropi še posebno aktualna. Glo-balizacija nedvomno vpliva na odnose, je pa istočasno velika priložnost za narode in manjšine. Pri tem sta si v nasprotju težnja po homogenizaciji in želja po večji razpoznavnosti. Prihaja tako do pojavov identitetnega razlikovanja in etno-kulturne revitalizacije, kar dokazuje, da je doživljanje narodnosti še vedno zelo občuteno posebno na ravni posameznika. Iz tega lahko sklepamo, da se na ozemlju, kjer se s časom uveljavlja zaščita, razvija neka 'pluralna identiteta.' Upravno politične spremembe, odprava mej, skupna valuta, evropske institucije ter integracijske politike so nedvomno vplivale na 'narodnost.' Zaradi tesnejših stikov med prebivalci, se pri nas razlika med Italijani in Slovenci stalno zmanjšuje, ločujeta nas le 'jezik' in 'kulturna dediščina' oz. 'zgodovinski spomin,' kar potrjujejo tudi raziskave, ki so jih izvedli v 6 državah na področjih jezika, kulture, šolstva, medijev ter ekonomske in politične udeležbe. Sam pisatelj Boris Pahor opozarja: »Nacionalna identiteta je najpomembnejša za obstoj naroda! Dobili smo svojo državo, ki jo bomo morali obvarovati tudi v prihodnje, vendar bo to težko, če ne bo narodne zavesti med ljudmi. Pri vzgajanju narodne zavesti, ki je ne smemo enačiti z nacionalizmom, moramo začeti že pri mladih, Zato moramo v šolah pri zgodovini mladim povedati kaj sploh smo Primorci, kaj smo Slovenci pretrpeli v času fašizma in obeh svetovnih vojn. Naš obstoj je odvisen od nas samih, saj nam ne bo nihče ničesar dal.« Toda v 'kulturno dediščino' in 'nacionalno identiteto' spada predvsem 'prostor,' na katerem ljudje živijo, delajo, se množijo in še, kot zadnje, počivajo v večnem miru. Naša osnovna naloga pa mora biti, da ta 'prostor' čuvamo in ohranimo vsaj toliko, kot so to storili naši predniki, zlasti tisti, ki so dali celo življenje za to zemljo. »Starejši ne bomo več spreminjali ničesar,« pravi Boris Pahor, »vendar mlade moramo vzgajati v takem duhu, da bodo ponosni na to, da so Slovenci, da bodo poznali zgo- dovino svojega naroda, spoštovali in še naprej hranili in ščitili ta skupni prostor.« Danes pa smo priča le debatam o novih oblikah združevanja oz. reorganizacijah, o stiski šolskega osebja, o pomanjkanju finančnih sredstev, o novi, a ne popolnoma izoblikovani strategiji, kajti pri vsem tem izostaja, kar je bistveno, to je zemlja oz. 'naš prostor.' O tem osnovnem temelju sploh ni govora, še bolj primanjkuje o tem trezno razmišljanje na raznih forumih kot tudi pri naših krovnih ustanovah, v strankah in med politiki, na področju kulture in gospodarstva, pri športnih društvih, v šolah in pa do slehernega posameznika v manjših občinah. Vendar zavedajmo se, da nam je vse to možno in uresničljivo le hvala trdemu, a dragocenemu 'prostoru', ki nas preživlja s svojimi sadovi in nam nudi še ogromno neizkoriščenih gospodarskih virov. V tem neskončnem dialoškem kaosu, edini oprijem, ki lahko združi v celoto vse omenjene težnje ter uskladi različne vsebine in predloge, da se jih potem postopoma lahko uresniči, je ljudska in demokratična pobuda, ki je nastala pred 3 leti in ki vodi k nastanku nove Kraške občine. Vse ostalo ne pelje nikamor! Zato moramo najprej oblikovati ta skupni prostor, da odpravimo sedanjo fragmentarno upravljanje Krasa od Devina do Peska. Ta nova občina, ki bi zajemala celotno kraško planoto (torej z dodatno vključitvijo še občine Devin-Nabrežina), bi imela večjo pogajalsko moč v odnosih z drugimi ustanovami, bi končno vzpostavila homogenost ozemlja ter omogočila tisto realno in popolnejšo strategijo za nadaljnji in trajnostni razvoj. Pri tem je pomembno dodati, da nam sedanja zakonodaja to možnost še nudi. Že pred leti smo opozarjali na pravne spremembe na obzorju, ki bodo krepko vplivale na upravna telesa. Nekateri naši vidni in manj vidni upravitelji in politiki so se nam takrat po-smehovali. Vendar to, kar smo napovedovali, bo že v prihodnjih mesecih postalo sveta resnica zaradi sprememb v zakonodaji. Pri tem pa le velja dodati, da je naš odbor pravočasno predložil na deželno upravo zahtevo po referendumu za novo Kraško občino. To pomeni, da časa za govorice ni več, danes prihaja v ospredje le vloga prebivalcev Krasa, zlasti tistih iz ostalih kraških občin, raznih organizacij, posameznih strank in vseh ostalih, ki trezno in razsodno razmišljajo za kaj v bistvu sploh gre, kajti, če ne bo izbira oz. odločitev pravilna, tudi časa za popravke ne bo več! V kraških okrožjih tržaške občine vsi dobro vemo, kaj predvideva novi regulacijski načrt, medtem ko so ljudje v manjših občinah priča vse večjim težavam zaradi nezadostnih finančnih sredstev, ker je število davkoplačevalcev preskromno in še iz drugih razlogov. Na obzorju pa pretita dve novi železniški povezavi (Tac/Tav), ki ogrožata celotno kraško okolje, predviden je tudi čisto nov elektrovod in povrhu še metropolitansko mesto. Nevarnosti, ki prizadevajo in še pretijo Kraševcem, je zato na pretek. To pomeni, da če se danes ne združimo v eno samo občino za naš Kras, kot je bila želja, za katero so se borili naši predniki od prve do druge svetovne vojne, ne bo več drugih priložnosti in čez nekaj let ne bomo imeli več pravice spet jamrati češ, da so nas odtujili od lastne zemlje, da stalno raste število novih priseljencev, da mladina zapušča vasi, da se v šolah in vrtcih neprestano krči osebje, da primanjkuje denar za usluge ostarelim, da nam drugi sproti spreminjajo krajevne značilnosti, itd. Za vse to bomo sami krivi, kajti za zastareli »kampanilizem«, za napačne izbire in odločanja v naših strankah in v ostalih organizacijah ni več časa. To je v bistvu naš utemeljeni in učinkoviti odgovor - če se za hip vrnemo k začetnemu vprašanju - o vlogi in pomenu 'narodnosti' ter o njunem prispevku k razvoju neke družbene skupnosti, zlasti pa 'naše kraške skupnosti'! Za končni razmislek pa velja še dostaviti tisto fiktivno vprašanje, ki bi ga bila postavila Danica Stanku, če bi bila oba preživela vojno: »Kdo naju je ubil? Ali nihče ne poskuša združiti teh dveh svetov tržaških Slovencev, ki se popolnoma ignorirata?« Pripravljalni odbor za novo Kraško občino Torek, 16. novembra 2010 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu dijaški protest - Po posegu policije Digos na tržaških višjih srednjih šolah ubrali pot samouprave Šole niso več zasedene, protestnih pobud pa ni konec Včeraj opoldne v mestnem središču nenapovedana demonstracija, jutri pa uradni protestni shod - Obračun pozitiven, organizacija dobra Po enem tednu so se zasedbe na vseh tržaških višjih srednjih šolah končale, protestne pobude pa se še niso izčrpale. Policija Digos je včeraj zjutraj in dopoldne »izpraznila« vse italijanske zavode in liceje. Zasedbe bi se po načrtih končale jutri, policija pa je na pobudo nekaterih ravnateljev posegla že včeraj. Dijaki se s tem niso strinjali, nenapovedano so priredili protestni shod z zborovanjem na Trgu Oberdan. Dijaki so nedovoljeno, a miroljubno zasedli ulice in se s transparenti usedli sredi Ul. Carducci, nadzorovala jih je policija. Dijaki liceja Galilei so delili letake, na pročelju liceja Dante je bila na ogled razstava o »šolskih grozotah«. Protest se v blažjih oblikah nadaljuje tudi danes. Ob 15.05 je padla še zadnja »utrdba« v mestu, in sicer na Vrdelski cesti. Takrat so zadnji branitelji šole, dijaki zavodov Žige Zoisa in Jožefa Stefana, na vabilo policistov oddelka Digos preklicali okupacijo. Sprva so nameravali še eno noč prenočiti v poslopju, po krajšem pogovoru s policistoma in ravnateljico Mileno Padovan pa so brez težav pristali na to, da pospravijo, odidejo in danes nadaljujejo s samoupravljanjem. Obračun enotedenske zasedbe je po mnenju dijakov dober, saj so problemi, povezani s šolsko reformo in krčenjem sredstev, odjeknili v medijih in na politični ravni, zlasti v Sloveniji. Jan Zaccaria, Mitja Černič, Valentina Smotlak in Štefan Nadlišek so povedali, da je okupacija poslopja zavoda Ž. Zoisa potekala mirno, ob zabavi pa so tudi na tej šoli prirejali predavanja. Povedali so še, da so nekateri predstavniki tržaških šol v imenu vseh dijakov vzpostavili stik z avtorji televizijske oddaje Le Iene, ki so za zasedbe izkazali zanimanje,zdaj pa je že prepozno. V sosednji stavbi liceja Franceta Pre- šerna so se skupaj z dijaki liceja A.M. Slomška takoj odločili za samoupravo. Ob 15. uri so zapustili šolo, v njej niso prenočili, vrnili se bodo danes ob 8. uri. Šolskemu osebju morajo dovoliti vstop v stavbo. Tudi na liceju so z okupacijo zadovoljni. Marsikomu je žal, da je zasedbe konec, predvsem najbolj angažirani dijaki pa so po večdnevnem mrzličnem dogajanju precej zdelani. Barbara Ferluga, David Guštin in Nicola Pinzani so včeraj tik pred odhodom poudarili, da je bila izkušnja pozitivna iz socialnega vidika, marsičesa pa so se naučili, ko so pošiljali tiskovna sporočila, organizirali dejavnosti ter vzpostavljali stike z drugimi šolami in institucijami. V nedeljo so v poslopju liceja organizirali čistilno akcijo, popoldne so priredili turnir v odbojki in košarki, včeraj je bilo na sporedu predavanje Sama Pahorja o Osim-skem sporazumu, italijanski ustavi in Londonskem memorandumu, sledil je obisk predstavnikov Dijaške organizacije Slovenije (DOS), ki so protestnike podprli. Na spisku sta bila še prihoda dijakov italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske na Koroškem. Danes bo od 8. ure do 13.30 na vrsti izredno zborovanje z obračunom in zbiranjem gradiva (člankov, fotografij ipd). Splošen vtis - in vtis pisca - je, da je bila to ena izmed najbolje organiziranih zasedb, kar so jih videli na Vrdelski cesti. Danes ob 9.30 se bodo člani dijaške konzulte (predstavniki vseh 17 višjih srednjih šol v Trstu) udeležili sestanka s predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Bas-sa Poropat in ravnatelji, da bi se dogovorili o soudeležbi dijakov pri pregledovanju šolskih stavb. Pred sedežem Pokrajine naj bi priredili zborovanje, vrhunec dijaškega protesta pa bo jutri ob 14.30 na Goldonijevem trgu z demonstracijo. Kdaj se bo spet za- Levo skupinska slika dijakov pred odhodom z dvorišča zavoda Žige Zoisa; desno nenapovedana demonstracija tržaških dijakov na Trgu Oberdan po vsiljenem zaključku okupacij kroma čel reden pouk, še ni jasno, po prvih ocenah morda jutri ali verjetneje v četrtek. Pobude se vsekakor z jutrišnjo demonstracijo (17. november je svetovni dan študentov) ne bodo končale. V sodelovanju z organizacijo DOS naj bi se zamejski dijaki v četrtek v Ljubljani udeležili tiskovne konference šolskega ministrstva in okrogle mize o šolstvu. Včeraj sta se oglasila Mlada Slovenija (podmladek stranke Nova Slovenija) in evropski poslanec Ljudske stranke Milan Zver. Prvi so ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša pozvali, naj ukrepa zoper zmanjševanje pravic slovenskih dijakov v Trstu in Gorici, Zver pa je vesel in ponosen, ker se mladi Slovenci v Italiji aktivno zavzemajo za svoje pravice. Početje policije pa je kritiziral Odbor svobodnih in enakih državljanov iz Trsta, ki je podčrtal, da je protest proti šolski reformi upravičen, saj država pušča šole na cedilu, kupuje pa torpede in drugo orožje. Aljoša Fonda oš josip ribičič - Obisk Zadružne kraške banke na Opčinah Ambasadorji varčevanja V šoli so se seznanili o pomenu varčevanja - VZKB jim je Andrej Štekar predstavil poslovanje Učenci OŠ Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu smo se v šoli seznanili o pomenu varčevanja. Tudi mi lahko postanemo aktivni člani sodobne družbe oz. »ambasadorji varčevanja«. Potrebno je le nekaj dobre volje in vztrajnosti: redno moramo ugašati luči, omejiti uporabo vode, smotrno uporabljati zvezke, odpadni papir ločeno zbirati v smetnjakih. Tako lahko prihranimo nekaj denarja, ki ga lahko zaupamo banki. Da bi spoznali, kako delujejo bančni zavodi, smo si ob Svetovnem dnevu varčevanja ogledali Zadružno kraško banko. V petek, 29. oktobra, smo se s tramvajem peljali na Opči-ne, kjer nas je v banki sprejel Andrej Štekar, ki nam je povedal, kako posluje banka in da del dobička redno uporablja za podpiranje raznovrstnih socialnih pobud. Pospremil nas je v tre-zor in odprl težka kovinska vrata. Presenetilo nas je veliko število zaklenjenih malih predalčkov - varnostnih skrinjic - v katerih so najrazličnejše dragocenosti. Dih nam je zastal, ko smo v omari videli snopiče barvnih bankovcev in polne zaboje kovancev. Očaral nas je interni sistem pošiljanja pošte in denarja s plastičnimi tulci po napeljanih ceveh. Videli smo tudi različne stroje: take, ki razvrščajo kovance po vrednosti in velikosti, druge, ki preštevajo bankovce, in take, ki preverjajo, ali so bankovci avtentični. Nazadnje so nam poklonili še vrečko obloženo s koristnimi in uporabnimi darili, za katere se jim zahvaljujemo. Učenci OŠ Josipa Ribičiča / TRST Torek, 16. novembra 2010 7 tržaška univerza - Začetek akademskega leta » Potreben je skupni nastop v bran italijanske univerze« Rektor Peroni tudi kritičen do reforme univerzitetnega sistema - Protest univerzitetnih študentov Slovesnost ob začetku novega akademskega leta na tržaški univerzi je minila v znamenju številnih kritik na račun univerzitetne reforme in nenehnih težav, s katerimi se sooča italijanski visokošolski sistem. Začetek akademskega leta pa seveda ni minil brez študentskih protestov, ki so bili sicer zelo umirjeni. Študentje so s simboličnim človeškim tepihom uprizorili tlačenje študentskih pravic, vsem prisotnim pa so delili barvane balončke s protestnimi napisi. Rektor Francesco Peroni je v znak protesta celo razmišljal o morebitni odpovedi včerajšnjega proslavljanja, saj je stanje italijanske univerze čedalje slabše in zaskrbljujoče. Težave, s katerimi se sooča tržaška univerza, ki je v štirih letih skrčila študijske smeri, od prvotnih 108 iz leta 2006 do sedanjih 71, so predvsem finančne narave. Peroni je v svojem uvodnem poročilu izpostavil, da se kljub številnim težavam tržaška univerza uspešno prebija iz vsakodnevnih administrativnih zagat in si širi ugled v javnem prostoru. Dvanajst fakultet obiskuje letos 21.500 študentov, srednji letni vpis pa se giblje okrog 4.500 novih študentov letno. Univerza v Trstu ima največ tujcev med vsemi italijanskimi univerzami, kar 1.800, tretjina vseh vpisanih pa prihaja izven dežele. Pravi ponos univerze je gotovo aktivno sodelovanje z evropskimi univerzitetnimi središči. Več kot štiristo mednarodnih univerzitetnih dogovorov jamči študijske izmenjave v programu Erasmus, katerim se vsako leto dodajajo nove možnosti študija v tujini. Znanje tujih jezikov je med tržaškimi študenti zelo visoko, saj velika večina poleg italijanskega jezika obvlada vsaj en tuj jezik. Veliko je pohval, s katerimi se lahko ponaša tržaška univerza. Te so seveda v protiutež katastrofalnim napovedim, ki ogrožajo najenostavnejše storitve tržaškega univerzitetnega pola. Za prihodnje akademsko je predvideno kar 18 % nižanje državnih sredstev. S takimi krčenji bi univerza za-predla v nepremostljive težave, je ob koncu poročila napovedal Peroni, ki je vse prisotne pozval k skupnemu nastopanju v bran italijanske univerze. Poročilom administrativnega osebja in predstavnika študentov je sledilo predavanje profesorja psihome-trije Riccarda Luccia z naslovom »Prostor duše v znanstveni psihologiji«. Po zaključku slavnostnega programa v Avli Magni, so se rektor in nekateri profesorji udeležili protestnega shoda univerzitetnih študentov in dijakov višjih srednjih šol, ki je krenil iz sedeža tržaške univerze proti trgu Oberdan. Nikol Skabar med •I ■•v» • I • najboljšimi bruci Med slavnostno otvoritvijo akademskega leta na tržaški univerzi so najboljši študentje prvih letnikov prejeli priznanje za študijski uspeh. Iz prvega letnika fakultete za arhitekturo je nagrado prejela Nikol Skabar, bivša dijakinja oddelka za geometre na zavodu Zois. Nikol obiskuje fakulteto v Gorici, kamor se je z lanskim letom selil triletni študij tržaške fakultete za arhitekturo. Prvi letnik je zaključila s srednjo oceno 28,5, vendar si nagrade ni pričakovala. »Za nagrado sem izvedela preko elektronske pošte. Zame je bilo to pravo presenečenje, saj sploh nisem pričakovala tega priznanja, ki vsekakor poplaču-je vloženi trud,« je dejala Nikol, ki je z izbiro fakultete zelo zadovoljna, kljub temu, da se dnevno pelje iz Repna v Gorico. Rektor Francesco Peroni z dekani vseh dvanajstih fakultet tržaške kroma narodni dom - Pobuda društva Edinost Predavanje o Osimu Samo Pahor govoril o sporazumu in ravni zaščite - Skromen odziv, predstavnikov institucij ni bilo sv. just - 718 mest Podzemno ■ • • v v parkirišče do leta 2013 Pod gričem sv. Justa naj bi do leta 2013 zagledalo luč večje, petnadstropno podzemno parkirišče Park San Giu-sto, ki bo lahko sprejelo do 718 avtomobilov. Arheološke preiskave in daljše čakalne dobe so mimo, tako da bodo dela stekla v čim krajšem času. Najprej se bodo lotili del na strani rimskega gledališča, kjer bodo uredili vhode. Tu naj bi se dela zaključila marca 2011 in se nato nadaljevala do 2013. Delom pod gričem so namenili 34 milijonov evrov. Nove pridobitve se je včeraj že veselil tržaški prvi mož Roberto Dipiazza, ki jo je pozdravil kot pomemben dogodek za mesto, ki bo nedvomno pripomogel k večji mobilnosti Tržačanov in turistov. V parkirni hiši bo poskrbljeno tudi za dvigalo, ki bo koristnike parkirišča popeljalo še na grad sv. Justa. Od skupnih 718 parkirnih mest bo 376 na prodaj (po 37.500 evrov - avtomobilske bokse pa bodo oddajali za 43 tisoč evrov), 34 pa bo rezerviranih uslužbencem Občine Trst. mamila V preiskavo vpleteni številni mladoletni Preiskava, ki so jo vodili ka-rabinjerji iz Nabrežine, je trajala več kot leto dni, včeraj pa so predstavili njene rezultate: karabi-njerji so aretirali pet mladoletnih in sodstvu prijavili šestindvajset njihovih vrstnikov s Tržaškega in Tržiškega. Dolžijo jih preprodaje prepovedanih substanc. Preiskave so sprožili nekateri starši, ki so bili zaskrbljeni nad obnašanjem svojih otrok. Nabre-žinski karabinjerji so v sklopu preiskave, ki jo je koordiniralo tržaško sodišče za mladoletne, odkrili pravo mrežo »kurirjev«. V Novi Gorici in Kopru so kupovali hašiš, marihuano in heroin ter jih preprodajali med Trstom in Trži-čem. Denar, ki jim je rabil za nakup mamil, so si zagotovili tudi s krajo: eno so zagrešili v zasebnem stanovanju, druge pa v sesljanskih kopališčih, kjer so vrstnikom izmaknili nekaj mobilnih telefonov. Družbeno politično društvo Edinost je ob 35. obletnici Osimske pogodbe tretjič priredilo predavanje za italijanske oblasti. V tiskovnem sporočilu Edinosti piše, da v italijanski in slovenski javnosti vlada globoko nepoznavanje, pomanjkljivosti pa imajo hude posledice, ko gre za organe oblasti. Letos je društvo na predavanje o »odnosu med Osimsko pogodbo in italijansko ustavo ter med ustavnim sodiščem in 'nacionalistično kamoro'« povabilo 52 predstavnikov oblasti, predstavnike manjšine in Republike Slovenije. Samo Pahor navaja, da so se nekateri zaradi zadržanosti opravičili, drugih vsekakor ni bilo. Predavanje je prikazalo, kako je jezikovno varstvo, ki ga predvideva Posebni statut iz leta 1954, v italijanski pravni red pa ga je uvedla prav Osim-ska pogodba, v bistvu istovetno z »najnižjo ravnjo varstva«, ki po razsodbah ustavnega sodišča izhaja iz 6. člena ustave. »Tako imenovani zaščitni zakon iz leta 2001 ne jamči niti ravni varstva, ki izhaja iz neposredne operativnosti 6. člena ustave in jo predvideva Posebni statut iz leta 1954, Osimska pogodba pa se nanjo sklicuje prav zato, da bi uveljavila tam predvideno raven varstva manjšine. katinara Ponesrečenka izdihnila v bolnišnici Priletna občanka, ki so ji prejšnjo sredo po grozljivi prometni nesreči na Trgu Liberta amputirali nogo, je v nedeljo izdihnila na oddelku za reanimacijo katinarske bolnišnice. 83-letno Stello Grassi je v sredo na avtobusni postaji nasproti glavne tržaške železniške postaje povozil linijski avtobus podjetja Trieste Trasporti. Tridesetletni voznik D. A. se je počutil slabo, zavo-zil je na pločnik in stisnil nesrečni-co ob drugi avtobus. Gospo Grassi so izpod avtobusa previdno potegnili gasilci, reševalci so ji nudili takojšnjo pomoč, pozneje ji je zdravniško osebje v bolnišnici zaradi težkih posledic nesreče odrezalo nogo. Štiri dni se je borila za življenje, v nedeljo pa so ji pošle še zadnje moči. Po nesreči so v bolnišnico prepeljali tudi mladega voznika avtobusa, na nevrološkem oddelku so ugotavljali, zakaj se je počutil slabo. Prestati bo moral še nekaj pregledov. Preklicana stavka Prevozno podjetje Trieste Tra-sporti sporoča, da je bila generalna, 24-urna stavka napovedana za petek, 19. novembra, spet premeščena na petek, 10. decembra. Pri Fernetičih ujeli davčnega goljufa Sredi oktobra je italijanska finančna straža v operaciji Maglie larghe razkrila večjo mednarodno davčno goljufijo vredno 300 milijonov evrov: zaplenjenih je bilo takrat 14 podjetij, dve osebi sta se znašli za zapahi, trinajst pa so jih prijavili sodstvu (šlo naj bi za t.i. slamnate može, ki so svoja imena posojali utajevalcem). Preiskava se je še nadaljevala in včeraj so tržaški finančni stražniki aretirali še glavnega vodjo kriminalne združbe, ki se je oktobra izmuznil aretaciji. Gre za 59-let-nega podjetnika iz Mantove, ki je po mnenju preiskovalcev sama duša tolpe, saj je upravljal delovanje večine izmed »slamnatih« podjetij. Agenti so ga ustavili na mejnem prehodu pri Fernetičih, ko je ravnokar vstopal v državo. Preiskovalci ocenjujejo, da je bila ideja o goljufiji njegova: 59-let-nik naj bi se posluževal tako italijanskih kot tujih podjetij, ki so večinoma obstajala le na papirju. Želel je namreč preusmerjati nadzor nad številnimi lažnimi izvoznimi operacijami. Tržaški finančni stražniki so v sodelovanju s tržaško agencijo za carine pod vodstvom javne tožilke Lucie Baldovin namreč v okviru operacije Maglie Larghe odkrili več trgovskih operacij s Srbijo, Ukrajino, Hrvaško, Marshallovimi otoki, Sirijo, Jordanijo in Republiko San Marino, ki so prispevale k mogočni davčni utaji v trgovskem sektorju (tekstilni izdelki in oblačila). Omenjenih petnajst državnih družb je bilo posejanih po Lom-bardiji, Laciju in Furlaniji-Julijski krajini - sklepale so lažne operacije in davkariji prikrile 150 milijonov evrov, da bi unovčile lažne kredite iz naslova davka na dodano vrednost (IVA). Družbe v tujini so formalno krile umazane posle. Aretiranega podjetnika so odvedli v tržaški zapor. Napetost ga je izdala Miljski karabinjerji so v nedeljo pri Čamporah ustavili avtomobil, ki ga je upravljal 20-letni domačin. Med preverjanjem dokumentov in drugim je mladeniča izdala napetost - našli so mu kaka dva grama marihuane, pol grama hašiša in nož z 20 centimetrskem rezilom. Ovadili so ga na prostosti zaradi nedovoljenega posedovanja orožja, hkrati pa so njegovo ime zabeležili kvesturi zaradi posedovanja mamil. Nespodoben 60-letnik Včeraj dopoldne so miljski kara-binjerji aretirali 60-letnega Trža-čana z bivališčem v Miljah, ki je bil v preteklih dneh že obsojen v Gorici. Odvedli so ga v koronej-ski zapor, kjer bo obsedel šest mesecev, ker obsojen kaznivega dejanja nespodobnega obnašanja in kršenja spolne časti. Ujeti po daljšem begu Tržaška obmejna policija je v noči na ponedeljek v Devinu prišla na sled 24-letnemu romunskemu državljanu N.A.S. V Genovi so mu bili odvzeli prostost tako leta 2004 kot 2007 zaradi kraje. Pri Fernetičih pa so na linijskem kombiju, ki je prihajal iz Španije zasačili 34-letnega Romuna C.A.M., ki je že dve leti na begu. Dolžijo ga kraje v Lucci, kjer naj bi tudi ustrahoval in nasilno ravnal s skupinico mladih. 8 Torek, 16. novembra 2010 TRST / višje srednje šole - Odločitev Deželnega šolskega urada za FJK Artikulirani razredi, zbogom Prvošolci bodo v ločenih razredih Razrede so svojčas združili zaradi premajhnega števila vpisov na liceju Slomšek ter na zavodih Zois in Stefan nosti ni bila nikoli postavljena pod vprašaj. Na podlagi te odločitve bodo dijaki prvega letnika omenjenih šol, ki so v okviru nove ureditve skupaj sledili nekaterim osnovnim predmetom, pri predmetih, ki so specifični za vsako učno smer posebej, pa so se razdelili, ponovno sedeli v popolnoma ločenih razredih. Do združitve razredov je prišlo zaradi skromnega vpisa v prvi letnik na omenjenih šolah. Na humanistični smeri lice-ja Slomšek so zabeležili enajst vpisov, na družbeno-ekonom-ski smeri pa šest; na zavodu Zois so imeli štirinajst novih vpisov, po sedem za vsako smer (uprava, finance in marketing ter gradnje, okolje in teritorij), prav toliko pa tudi na zavodu Stefan: na smeri za okoljske biotehnologije so imeli sedem vpisov, na smeri mehanike in mehatronike štiri, na smeri elektronike pa tri. Proti taki rešitvi se je bila že julija izrekla Deželna komisija za slovenske šole, ki je opozorila na nevarnosti šibitve komplementarnosti med učnimi smermi in potrebami teritorija, preprečitve spremljanja in preverjanja kakovosti sprememb, ki jih prinaša reforma, osiromašenja za slovensko šolo in manjšino ter kršenja določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. (iž) Prvošolci raznih smeri so začeli novo šolsko leto skupaj, zdaj pa naj bi se ločili v posamezne razrede kroma Predlogi DS o šolstvu Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino je ponovno »razdružil« združene oz. artikulirane razrede, ki so v tem šolskem letu zaživeli na nekaterih slovenskih višjih srednjih šolah, točneje na Tehničnem zavodu Žige Zoisa, Višješolskem izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana ter na Huma- nističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška. Vest o odločitvi, do katere prihaja dva meseca po začetku pouka, so nam sinoči potrdili pri Deželnem šolskem uradu, kjer so se za ta korak odločili za premostitev morebitnih napetosti in nerazumevanja, saj zaščita slovenske narodne skup- Deželna svetniška skupina Demokratske stranke bo v Novinarskem krožku na Korzu Italia 13 danes ob 18. uri na javnem srečanju predstavila svoje predloge o šolstvu. Govorili bodo članica deželnega tajništva DS Antonella Grim, članica deželnega strankinega šolskega foruma Anna Maria Mozzi in deželni svetnik Franco Codega. skd rapotec - Izlet za člane in vse tiste, ki so pomagali na vaški šagri Obisk bolnice Franje Z avtobusom proti Cerknem - V bolnici jih je spremljal vodič Franci - Ogledali so si še muzej in spomenik padlim Tudi letos je društvo SKD Jože Rapotec iz Prebenega priredilo enodnevni izlet za člane in vse tiste, ki so pomagali na vaški šagri. Tokrat smo se z avtobusom odpeljali v okolico Cerknega, kjer smo si najprej ogledali bolnico Franjo v spremstvu strokovnega vodiča Francija, ki nam je na dolgo in široko predstavil njeno zgodovino. Sledila je obilna malica, za katero je poskrbel Tiberio Mauri. Ko so bili trebuhi polni in kozarci prazni, smo se podali še na ogled cerkniškega muzeja in spomenika padlim. Proti večeru, ko je začelo deževati, pa smo se zopet vkrcali na avtobus, ki nas je odpeljal v Postojno na okusno večerjo. Živahna in vesela družba je poskrbela, da je bil letošnji izlet res zelo zabaven in dan je minil, kot bi mignili. (ML) Direktor RTV Filli danes gost Slovenskega kluba Gregorčičeva dvorana bo nocoj ob 20.30 gostila Marka Fillija, generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija. Tema pogovora bo prehod na digitalno oddajanje televizijskih programov. Kot znano bodo v prihodnjih tednih tako v Furlaniji-Julijski krajini kot v Sloveniji izklopili analogne signale, zato bo za sprejemanje italijanskih in slovenskih programov odslej potreben poseben dekoder (t.i. MPEG 4). O KPI in vzhodni meji Kakšno je bilo stališče italijanske komunistične partije do tako imenovanega vprašanja vzhodne meje? Kakšni so bili odnosi med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti med drugo svetovno vojno in v prvem desetletju po njej? Tem vprašanjem je posvečena knjiga Frontiera rossa, ki jo je napisal zgodovinar mlajše generacije Patrick Karlsen. Danes ob 18. uri jo bodo predstavili v knjigarni Minerva (Ul. san Nicolo 20); z avtorjem se bodo pogovarjali Raoul Pupo, Stelio Spadaro in Anna Maria Vinci. Predstava o praški pomladi V dvorani Bartoli gledališča Rossetti je od danes do nedelje na sporedu gledališki monolog La mia primavera di Praga. V njej nastopa Jitka Frantova, žena češkega politika Jirija Pelikana. Predstava je posvečena praški pomladi, ki jo je Frantova doživela v prvi osebi. Današnja ponovitev se bo začela ob 21.30, ostale ponovitve pa ob 21. uri (razen nedeljske ponovitve, ki bo kot običajno popoldanska - ob 17. uri). Bajram na Pomorski postaji Muslimanska skupnost v Trstu bo danes na Pomorski postaji praznovala ejd al-adha oz. praznik žrtvovanja - kurban bajram. Verskem obredu od 9.15 do 10.15 bo sledila družabnost (do 12. ure)., na katero so vabljeni vsi Tržačani in Tržačanke. V kino na opero V kinodvorani Cinecity v trgovskem centru Torri d'Europa bo danes zaživela klasična glasba. Satelitska povezava bo omogočila predvajanje komične opere Don Pasquale Gaetana Donizettija, ki jo je v socialnem gledališču v Comu vodil maestro Riccardo Muti. Začetek ob 20.45, vstop 12 oz. 10 evrov (tel.040/6726800). Film o tržaških priseljencih V gledališču Miela se nadaljuje niz Raz/seljeni, ki bo danes filmsko obarvan, saj bodo od 18. ure predvajali več dokumentarcev; med njimi bo ob 20. tudi film o tržaških afriških priseljencih. Slovenščina v javnih uradih Tržaška območna enota Društva za negovanje tradicij TIGR in Društvo Edinost prirejata tečaj državljanske vzgoje, na katerem se bodo udeleženci seznanili z zakoni in razsodbami, na podlagi katerih italijanska država priznava pravico do uporabe slovenskega jezika v odnosih z javno upravo in sodstvom. Tečaj bo vodil prof. Samo Pahor, ki si je ob tem še zamislil, da bi se osebe, ki bi pristopile k pobudi, podale v občinski, pokrajinski, deželni ali državni urad , tam govorile slovensko in nato poročale o dogajanju. Pobuda želi biti poklon bazoviškim junakom ob letošnji 80-letnici njihove ustre-litve, da bi se ne omejevali le na počastitev z občutenimi proslavami. Tečaj bo tudi priložnost za izmenjavo mnenj in za razmislek, zakaj se pravzaprav malo poslužujemo pravic, ki jih imamo. Potekal bo na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafa-ta 6 (notranje parkirišče), in sicer jutri in 24. novembra ob 20.15, ob zadostnem zanimanju morda še kdaj. Prijave na tel. številko 040/274995 in 340/5469662 (Ivica). mpz valentin vodnik - Na povabilo Zveze Slovencev Dolinčani zapeli v Porabju Moški zbor vodi Anastazija Purič - Ob koncertu tudi priložnost za oglede in spoznavanje porabske realnosti Moški pevski zbor društva Vodnik iz Doline, je prvi vikend v oktobru gostoval v Monoštru na Madžarskem. Zbor je v Porabje povabila tamkajšnja Zveza Slovencev, zato da bi popestril njihovo kulturno dogajanje. Skupina je v zgodnjih jutranjih urah odpotovala iz Doline. Pisano in do-pustniško razpoloženo druščino so sestavljali člani zbora, člani in odborniki društva in nekateri izletniki sosednjih vasi. Po prihodu na cilj in kosilu v krajevni restavraciji Lipa, je v največji slovenski vasi Gornji Senik sledil ogled stalne razstave v bivšem župnišču. Izletniki so si nato ogledali še film o prisotnosti, razvejanosti, zgodovini in delovanju Slovencev v Porabju. V tem prvem delu izleta je člane dolinskega društva spremljala Klara Fodor. Zbor je nastopil v krajevnem Kulturnem centru. Najprej so dvorano napolnili moški glasovi zbora iz Doline s skladbo Zapojmo pesem Radovana Gobca. Sledili sta dobrodošlica in krajši govor predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnoka. V nadaljevanju so pevci, ki jih vodi Anastazija Purič, številnim poslušalcem zapeli še dvanajst pesmi, med katerimi naj omenimo Ko dan zazori nad Dolino, ki jo je napisal Boris Pangerc, uglasbil pa Edvin Križmančič, Škrjančku Zorka Prelovca (bariton solo je zapel Dario Lovriha), Soudaška dolinskega skladatelja Ignacija Ote in Na Vipavskem Rada Simoni- tija, z recitatorskim vložkom Egidia Smotlaka. Pred zaključno skladbo, Prešernovo Zdravljico, se je Vojko Kocjančič v imenu dolinskega društva zahvalil organizatorjem za vabilo in jim v dar izročil nekaj izvodov društvenih knjig Sto let dolinskega vsakdana, Vodnikova zastava v Dolini in pesmaric Ignacija Ote. Sledilo je skupno druženje v sosednjih prostorih kulturnega središča. Szombathely, najstarejše mesto na Madžarskem, je bil cilj nedeljskega izleta. V spremstvu Marijane Sukič in Dušana Mukiča so si udeleženci ogledali cerkev sv. Martina, ki stoji ravno v svet-nikovem rojstnem kraju. V tem večjem mestu, ki je oddaljeno približno uro vožnje od Monoštra, živi okrog 70 Slovencev, ki so organizirani v društvo in imajo občasno tudi mašo v slovenščini. Po priložnostnih nakupih in kosilu v restavraciji, ki se nahaja na pol poti med Szombathelyjem in Monoštrom, pa je že napočil čas za povratek v domače kraje. (beto) / TRST Torek, 16. novembra 2010 9 predavanje - Kmecl o Kajuhu Narodnoosvobodilna vojna skozi kulturo in književnost O vojni s pomočjo kulture oziroma lika mladega partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. S tem namenom so člani VZPI s sodelovanjem skupine Mavrične levice v deželnem svetu povabili v svojo sredo uglednega gosta, književnika in literarnega kritika, profesorja dr. Matjaža Kmecla. Zbranim v dvorani Tessi-tori ga je v okviru predavanj o književnosti in NOB predstavila Marta Ivašič, ki je opozorila, da je njegovih del, tako kot Kajuhovih, le malo prevedenih v italijanščino. Kmecl je Kajuha predstavil kot literarno ikono slovenskega protifašiz-na in protinacizma. Njegovo življenje se je tragično končalo pri komaj 21 letih, 22. februarja 1944 nad Šoštanjem, ki je bil njegov rojstni kraj. Ob tem je Kmecl navedel zanimivost, da je bil v isti grob istega dne pokopan nek padli italijanski partizan, za katerega se ne ve, kdo je bil. Kajuha so sicer pozneje prekopali. Kajuh je bil skrajno levo usmerjen mladenič, saj je bil Šoštanj marksistično, skoraj leninistično jedro. Ker je bil nevaren za režim, so ga pri 16 letih izgnali v Srbijo. Takrat je pisal agitacijsko poezijo, cenili so ga kot vodilnega pesnika svoje generacije, a je bil bolj upoštevan kot agitator. Pesem so mu rojevali dogodki, kot je bila zasedba Češke, napisal je družbeno kritično Pismo iz internata, pesem Med ljudi bom šel pa je bila prava propaganda. Kajuh se ni ukvarjal z liriko, za- Gosta je zbranim predstavila Marta Ivašič kroma pustil je le osamljene ljubezenske verze, njegov intimizem pa je bil retorične narave. Po vrnitvi iz Srbije se mu je uspelo izmuzniti gestapu in zbe-žati v Ljubljano, kjer je se je spoprijateljil s Prežihovim Vorancem in Župančičem. Tam je srečal tudi ljubezen, Silvo, in napisal resnično erotične pesmi, pa čeprav zaznamovane z vojno. Skozi pripoved o Kajuhu je dr. Kmecl razgrnil pojmovanje in ocenjevanje vojne skozi kulturo in literaturo, ob tem pa ni mogel mimo dejstva, da čas še vedno ni odstranil političnega balasta, v katerega so ukleščeni ustvarjalci, kot sta Kajuh in Balantič - po Kmeclovem mnenju pesnika, ki sta velika literarna dragocenost. (ac) Včeraj danes cah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Danes, TOREK, 16. novembra 2010 JERICA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 9.28 - Luna vzide ob 13.46 in zatone ob 1.37. Jutri, SREDA, 17. novembra 2010 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,4 stopinje C, zračni tlak 1016,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 95-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,9 stopinje C. S Poslovni oglasi U Kino [13 Lekarne Do sobote, 20. novembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišni- AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Maschi contro femmine«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Potic-he - La bella statuina«. CINECITY - 16.00, 19.50, 22.05 »The social network«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Unstoppable - Fuori control-lo«; 18.00, 20.00 »Ti presento un amico«; 16.30, 19.45, 22.00 »La febbre del sabato sera«; 22.20 »Last night«; 15.45, 22.00 »Maschi contro femmine«; 16.00 »Winx - Magica avventu-ra 3D«; 16.00 »Cattivissimo me 3D«; 17.55 »Benvenuti al sud«. FELLINI - 16.00, 20.10 »Porco rosso«; 17.30, 21.40 »Noi credevamo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 20.15 »Uomini di Dio«; 18.20, 22.15 »Una vita tranquilla«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Stanno tutti bene«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Klepetal-nica«; 16.30 »Legenda svojega kraljestva«; 17.10 »Scott Pilgrim proti vsem«; 19.20, 21.30 »Spet ti«; 16.00, 18.00, 20.00 »Gremo mi po svoje«; 22.00 »Žaga VII - 3D«; 18.30 »Pi-ran/Pirano«. KOPER - PLANET TUŠ 16.35 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 16.40, 18.50, 21.00 »Žaga VII - 3D«; 16.10, 18.40, 21.10 »Socialno omrežje«; 19.25, 21.25 »Hudič«; 15.50, 18.20, 20.40 »Zamenjava«; 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Gremo mi po svoje«; 16.50, 18.55, 20.50 »Lahka punca«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Unstoppable - Fuori controllo«; Dvorana 2: 16.30 »Cattivissimo me«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ti presento un amico«; Dvorana 3: 17.45, 20.45 »Last night«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The social network«; Dvorana 4: 16.20, 19.15, 22.00 »Devil«. SUPER - 22.15 »Due cuori e una pro-vetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.15 »The social network«; Dvorana 2: 17.30 »Il regno di Ga' Hoole - La leggenda dei guardiani«; IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO (M/Ž) zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it KLJUČAVNIČARJA ALI STRU-GARJA ALI REZKARJA CNC (M/Ž) z izkušnjo tehničnih načrtov zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) 20.15, 22.10 »Maschi contro femmine«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Stanno tutti bene«; Dvorana 4: 18.00, 20.20, 22.10 »Unstoppable - Fuori controllo«; Dvorana 5: 17.50, 20.00 »Uomini di Dio«; 22.10 »Benvenuti al sud«. Niz filmov »Kinemax d'Autotr: 17.40, 20.00, 22.00 »Miral«. Prispevki V spomin na Doriana Regenta darujejo Ide, Nevio in Ketty z družinami 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Doriana Regenta darujejo starši 150,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Bruna Betoli-na darujeta teta Lojska z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuik. Namesto cvetja na grob Bruna Berto-lina darujejo: Julka Milič (Repen 106) 15,00 evrov, Zofka Milič (Col 15) 20,00 evrov, Olga, Rudi in Vera (Repen 195) 20,00 evrov, Guštin Marija (Repen 154) 10,00 evrov, Zofka in Maurizio (Repen 175) 20,00 evrov, Marija in Zora (Col) 30,00 evrov in Lidija Gulič (Col) 20,00 evrov za cerkev na Repentabru; Irma Purič (Repen 13) 20,00 evrov, Salvo in Neven-ka (Col) 20,00 evrov ter Nino in Eda (Repen) 20,00 evrov za repentabrski cerkveni pevski zbor. Namesto cvetja na grob Bruna Berto-lina in Miljota daruje Alojzij Milič (Repen 49) 20, evrov za repentabrski cerkveni pevski zbor. Vida Štoka Babič daruje 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. V spomin na Dragota Oto daruje družina Mauri Tiberio 50,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na Dragota Oto darujeta družini Vazzi in Lorenzi 40,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na dragega Darkota Košuto darujejo sestrična in bratranci: Sonja, Claudio, Ervino in Nedi 80,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. t Prerano nas je zapustil ljubljeni Paolo Doljak Žalostno vest sporočajo žena Sandra, hčerka Petra, mama Bogomila in tata Albert, sestra Nadja in brat Peter z družinama, tašča Giuditta, tast Milko ter svak Boris z družino. Pogreb bo v sredo, 17. novembra ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v šempolajsko cerkev. Nabrežina, Praprot, Vižovlje, Križ, 17. novembra 2010 Ostal boš za vedno v mojem srcu! Tvoja Petra Ciao stričko, tvoja sled mi bo ostala neizbrisna. Ivo Dragi stric, spomin nate bo vedno živ. Ana, Poljanka, Rok in Mojca Ostal nama boš vedno v spominu. Tvoji lučki Maša in Vesna V tem težkem trenutku smo občuteno z vami. Družini Košuta Ghira Dragi Paolo, skrbno si živel in veliko prezgodaj si nam odšel. Vsem svojcem najgloblje sožalje. Tete in bratranci z družinami iz Praprota, Zgonika, Krškega in Wallongonga Ob prerani izgubi dragega Paolota izrekamo iskreno sožalje ženi Sandri, hčerki Petri in ostalim sorodnikom Igor, Milka, Anton in Štefan Draga Petra, smo ti ob strani v tem težkem trenutku sodelavci Zadruge La Quercia Ob prerani izgubi dragega Paolota izrekamo Petri in Sandri ter ostalemu sorodstvu občuteno sožalje. Ob tem težkem trenutku smo vam ob strani. Ivan, Mateja, Tanja, Antonella, Susanna, Matej, Martin, Jan, Nicole, Tajda in Matteo z družinami Dragi Sandra in Petra, v tem trenutku hude žalosti in neizprosne resnice, da vajinega moža in očeta ni več, vaju tesno objamemo in z vama žalujemo. Učno, neučno osebje osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine Ob nenadni izgubi moža in očeta Paolota Doljaka sočustvujemo z učiteljico Sandro in hčerko Petro. Združenje staršev otrok osnovne šole Virgil Šček Nabrežina Samo čas bo olajšal neizmerno bolečino. Smo vam ob strani. Ivana, Norka, Peter, Marko s Stefanio Ob nenadni in prerani izgubi dragega Paolota izrekajo Sandri in Petri iskreno sožalje Miki, Nadija, Ivan, Anica, Adelka Draga Sandra, v tem težkem trenutku smo ti ob strani. Bivši sošolci z učiteljišča Kraški slavček izreka občuteno sožalje ob izgubi očeta Petri Doljak, njeni družini in sorodnikom, posebno Ani, Poljanki in Mojci. Pretreseni zaradi nenadne smrti Paola Doljaka izrekamo naši dragi Nadji, družini in sorodnikom globoko sožalje predsednica, odborniki, pevci in sploh vsi pri SKD Igo Gruden Ob prerani izgubi dragega Paola izreka družini in vsem svojcem iskreno sožalje Vaška skupnost Praprot Ob prerani izgubi dragega Paola izreka svoj'cem iskreno sožalje SKD Vigred Globoko prizadeti ob nenadni izgubi dolgoletnega godbenika in prijatelja Paolota izrekamo družini iskreno sožalje. Nabrežinski godbeniki Gospe Bogomili in ostalim svojcem iskreno sožalje Sklad Mitja Čuk 16.11.2000 16.11.2010 Colja Elvira Zdaj oba sta skupaj... Vedno si v naših srcih. Vsi svojci Trnovca, 16. novembra 2010 Torek, 16. novembra 2010 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Izbirni program dramsko razburljivi + lahka glasba Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana -v veliki dvorani SSG Ernst Lubitsch z italijanskimi nadnapisi Abonmajska kampanja 2010-2011 VPISOVANJE PROSTIH ABONMAJEV JE MOŽNO DO SOBOTE, 27. NOVEMBRA. POHITITE! Vpisovanje prostih abonmajev in nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it H Čestitke V Šempolaju praznuje danes okrogli jubilej naš dragi VLADIMIR. Vse najboljše in še mnogo zdravih let mu želijo vsi od SKD Vigred. Danes se veselimo, saj okroglih 6x10 našega VLADIMIRJA slavimo in od srca mu zaželimo, da bi bil še mnogo let čil in vesel ter nam v vsaki šem-polajski hiši ob pustu »Meklaro« zapel. Pustna skupina Šempolaj. VLADIMIRJU iz Šempolaja želijo za današnji 60. rojstni dan vse najboljše in predvsem zdravja vsi domači. Lepo družinico Damijane, Ivana, Matije in Giade je osrečilo rojstvo dvojčkov SAMUELA in FILIPA. Mnogo sreče v življenju, zdravja in mirnih noči staršema, jima želijo nono in noni. 11. novembra je lepa novica Matijo in Giado razveselila, saj sta bratca SAMUELA in FILIPA dobila! Nestrpno čakata, da se bodo skupaj igrali, veselili, zabavali, peli in se vedno radi imeli! V nedeljskem sivem dnevu se sonček IVAN je prikazal na nebu. Ogrel je srca vseh nas, srečni družinici čestitamo na ves glas. Klapa ud fešt u vaši k'ntini. Dobrodošel IVAN - še en novi glasek, ki bo prepeval v Šempolaju poleg malega Tadeja, mamice Valentine in očka Kekota! Čestitajo in te glasbeno spremljajo Kraški ovčarji in 3 Prašički. Hip hip hurra, Tadej bratca IVANA ima. Z njim, mamico Valentino, očkom Matejem se veselimo in vse naj naj dojenčku želimo. Otroci, osebje in starši šempolajskega vrtca. Tadej je zelo vesel, saj družbo za se igrati bo sedaj doma imel, bratec IVAN se je rodil in mamico Valentino ter očka Mateja s svojim prihodom razveselil. Z njimi se veselimo tudi mi, pevci OPS in odborniki SKD Vigred prav vsi. Našemu Kekcu je žena Valentina malega IVANA povila, povečani družini čestitamo in želimo mnogo srečnih dni. Pustna skupina Šempo-laj. Danes jih nekdo v Mavhinjah 70 slavi. Vse naj in tako naprej mu želimo vsi iz Trnovce. 9 Šolske vesti LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča vse starše, da bo roditeljski sestanek potekal v ponedeljek, 22. novembra, za bienij in za klasično ter v torek, 23. novembra, za trienij ob 18. uri na sedežu šole. 0 Prireditve TRŽAŠKA KNJIGARNA, Občina Sežana in Kosovelova knjižnica vabijo v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri na predstavitev dvojezične pesniške zbirke »Non sai scegliere« (Ne znaš izbirati). Predstavitev bo v prostorih Tržaške knjigarne v Trstu. OBČINA DOLINA in TFS Stu ledi v sklopu projekta »Zlate roke - Mani d'oro« prirejata v petek, 19. novembra, ob 20.30 v Sprejemnem centru v gledališču F. Prešeren v Boljuncu okroglo mizo o primorski narodni noši. Sodelovali bodo izvedenka za noše Marta Košuta, muzejska svetovalka koprskega muzeja Zvona Ciglič, pobudnik škedenjskega etnografskega muzeja Dušan Jakomin in etnolo-ginja Jasna Simoneta. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje Karin Lavin o poglobljenem doživljanju prostora, ki bo v petek, 19. novembra, ob 20. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini. SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v petek, 19., ob Mednarodnem dnevu otrokovih pravic, ob 20. uri predvajanje dok. portreta Otroštvo (z Alenko Rebula in Alenko Puhar, režija: Dušan Moravec, scenarij: Marija Zidar, glasba: Aldo Kumar). Večer bo povezovala Poljanka Dolhar. V nedeljo, 28., ob 17.00 gledališka predstava v tržaškem narečju Delitto al castello v izvedbi skupine Proposte teatrali. OBČINA DOLINA in TFS Stu ledi prirejata v soboto, 20. novembra, ob 20.30 v dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu zaključni večer projekta »Zlate roke - mani d'oro«. Spored: nastop otroške in odrasle dramske skupine SKD Slovenec, projekcija promocijskega dvd-ja in koncert Ženske pevske skupine Stu ledi. SDD JAKA ŠTOKA Prosek-Kontovel vabi na ponovitev igre B. Brechta »Malomeščanska svatba« (režija G. Geč, glasba A. Ipavec, kostumi B. Starc), ki bo v soboto, 20. novembra, ob 20. 30 v Kulturnem domu na Pro-seku. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE v nedeljo, 21. novembra, ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Na mednarodni narodno-zabavnem večeru bodo nastopili: Alpski kvintet, Sepp Mattlschweiger's Quintett Juchee (Avstrija), Kraški muzikanti, folklorna skupina Schuhplattler Pfunders (Južna Tirolska), trobilna skupina Alpenbrass, Betka Šuhel in Denis Novato. Organizator koncerta je Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika. Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred začetkom koncerta. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 21. novembra, na koncert Ženske vokalne skupine »Cappella civica« iz Trsta. Pri klavirju Corrado Gulin, dirigent Marco So-fianopulo. Začetek ob 17. uri. TFS STU LEDI in Občina Dolina prirejata v nedeljo, 21. novembra, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu: ob 16.00 v foyerju gledališča razstavo s pokušnjo starih peciv iz Brega in občine Hrpelje-Kozina, ob 17.30 v dvorani gledališča tradicionalno čezmej-no srečanje folklornih skupin Čez tri gore, čez tri dole. Nastopajo: Folklorna skupina iz Brkinov, Klapa Volta iz Brtonigle in TFS Stu ledi s članicami društva F. Prešeren. Vstop prost. SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v nedeljo, 28. novembra, ob 18.00 v Bazov-ski dom na srečanje ob 40-letnici Ba-zovskega doma in ob predstavitvi koledarja »Bazovica 2011. □ Obvestila DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše danes, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Proseška ul. 131, Op-čine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. Antonella Ce-lea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na starsi@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. TRST GONG ZVOČNA KOPEL - SKD F. Prešeren in učitelj yoge Goran Koren vabita na doživljanje Gong zvočne kopeli, ki bo potekala danes, 16. novembra, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani na 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Prinesite s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za ležanje. Prispevek za-željen. Informacije in prijave na yo-ga.koren@gmail.com, +38641-649004. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitvi gibalne terapije, ki bosta potekali v društvenih prostorih danes, 16. novembra, ob 17.00 in v petek, 19. novembra, ob 20.00. Urnik redne vadbe je naslednji: torek ob 20.00, četrtek pa ob 17.00. Gibalno terapijo vodi mag. David Labuschange, oče metode iz Avstralije, mag. Liza Koželj in prof. Mateja Šajna. Informacije tel.:00386 4030578 (Mateja). KLEKLANJE pri Skd Tabor-Opčine prvo srečanje danes, 16. novembra, ob 20.15. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer, ki bo posvečen vinom iz južne Italije. Srečanje bo danes, 16. novembra, ob 20. uri v restavraciji v Ul. Mazzini, št. 3. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na izredni redni občni zbor, ki bo danes, 16. novembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih srenjske hiše v Gročani. Dnevni red: izvolitev delovnega predsedstva; poročilo o dejavnosti za obdobje 2008-10; izvolitev odbora za obdobje 2010-12; program dejavnosti za obdobje 2010-12; razno. SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z SKGZ vabi danes, 16. novembra, na večer na temo »Prehod na digitalno oddajanje televizijskih programov«. Spregovoril bo generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli. Pobuda bo potekala v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 16. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. 40-LETNIKI bomo skupaj praznovali in se srečali v petek, 19. novembra, ob 20.30. Kdor si želi družabnosti naj potrdi svojo prisotnost do srede, 17. novembra, v popoldanskih urah na tel. št. 3471079983 (Katja) ali 338-1032624 (Elena). DRUŠTVO TIGR - TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA IN DRUŠTVO EDINOST prirejata tečaj, ki ga bo vodil prof. Samo Pahor »Kako nastopati pred oblastmi, ko govorimo slovensko«, na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6), 17. in 24. novembra, ob 20.15. Prijave na tel. št. 040-274995 ali 347-5469662 (Ivica). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: 17. in 24. novembra: »Ti-skati-natisniti«, »Ročne spretnosti«. 19. in 26. novembra: »Pravljice pri malici«, »Tovarna barv«. Info: 040-299099. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Trstu 17. novembra zaprt. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v četrtek, 18. novembra, na predvajanje dokumentarnega filma »Sonja«, zgodbe iz časa fašizma. Prisotni bosta protagonistka, gospa Sonja Ams Kocjan, in režiserka Loredana Gec. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Corda-roli, 29) ob 20. uri. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 18. novembra, predavanje o Biotski raznolikosti na Krasu. Govoril bo višji kustos Prirodo-slovnega muzeja Slovenije dr. Andrej Gogala. Predavanje bo v Razstavni dvorani ZKB v Ul. Ricreatorio 2 na Opči-nah. Začetek ob 20.30. AD FORMANDUM - Jesen na mizi: vabimo vas k vpisu na kulinarični tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18.00 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Jedilnik: bučni njoki z žajbljevim maslom in dimljeno skuto, mariniran goveji file s krompirjevo tortico s hrenom, čokoladna pita s hruškami. Vpisovanja in informacije na tel. +39-334-2825853, promo@adformandum.eu. KRD DOM BRIŠČIKI organizira za mlade od 14 do 29 let, s prispevkom Pokrajine Trst, tečaje: v petek, 19. in soboto, 20. novembra, od 15. do 17. ure yoga -5 tibetancev, od 17. do 19. ure Tribal dance v veliki dvorani, od 16. do 20. ure v mali dvorani pa Mandale. V nedeljo, 21. novembra, 3. srečanje kuhinjskega tečaj, od 9.30 do 13.30 ter Hišna opravila (likanje, šivanje gumbov...) od 15. do 19. ure v društvenih prostorih v Brišči-kih 77 (Občina Zgonik). Info in vpisi 348-9876308 ali preko Facebooka. OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VIL-HARJA KOPER vljudno vabi na predavanje prof. defektologije Ksenije Funa iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož »Skrivnostno življenje otrok z disleksijo«, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18. uri v prostorih Odd. za mlade bralce v Verdijevi ulici 2. Predavanje je namenjeno staršem otrok z disleksijo. Spoznali boste s kakšnimi izzivi in čustvi se otrok sooča vsak dan tako, da boste lahko otroku v večjo oporo bodisi doma, kot v svetu okoli njega. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja v petek, 19. novembra, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah, večer z naslovom »Človek in živali: sobivanje?«. Živinozdrav-nik dr. Egon Malalan bo spregovoril o našem odnosu do domačih in divjih živali. Prisrčno vabljeni! TPK SIRENA vabi na društveni sedež v petek, 19. novembra, ob 20.00 na filmski večer. Odbornik Pino Rudež bo predvajal film o potovanju po Isla Grande »Ritmi in Rum na Castrovi Kubi«. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO Občine Dolina prireja v okviru vsakoletnih božičnih dogodkov in prireditev brezplačno delavnico izdelovanja jaslic, namenjeno osnovnošolskim otrokom (z možnostjo spremstva enega odraslega za vsakega otroka), ki bo potekala ob sobotah od 16.00 do 17.30 v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Predvidena sta še dva srečanja (še 20. in 27. novembra). PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini odvija tečaj Pilatesa, Pilates body tehnike ter telovadbe: ob torkih, od 18. do 19. ure tečaj za začetnice - Pilates 1.; za vse ostale pa od 19. do 21. ure ter ob petkih od 18. do 21. ure pa Pilates, Pilates body tehnika in telovadba. SKD VIGRED organizira kuharski tečaj v ponedeljek, 22. in 29. novembra, z Vesno Guštin. Informacije in prijave na tel. št. 380-3584580. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi predstavnike amaterskih dramskih skupin na sestanek, na katerem bomo predstavili 9. izvedbo Zamejskega Festivala Amaterskih dramskih skupin v ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri v društvenem sedežu na trgu v Mavhinjah. Za informacije pišite na cerovljemavhinje@li-bero.it. Vljudno vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 27. novembra, ob 20.00 v restavracijo v Bri-ščike. Prisoten bo minister dr. Boštjan Žekš. Obvezna rezervacija v tajništvu, 040-299858 (tel.-fax) ali info@yccu-pa.org. do srede, 23. novembra. 50-LETNIKI! Obveščamo vas, da v soboto, 27. novembra, organiziramo zaključno večerjo v restavraciji v Kopru. Prevoz z avtobusom, prijave do najkasneje 24. novembra na tel. št.: Marinka 3494133919 ali Nives 040-226517. Vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2010/2011 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Rok za predložitev prošenj zapade 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabre-žina 102 (tel. 040-2017371). SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ zbira vloge za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/11 do petka, 26. novembra. Razpisni pogoji na spletni strani www.sklad-toncic.org. 45-LETNIKI IZ BREGA se dobimo v soboto, 27. novembra, v Dragi. Rezervacije sprejemajo: Magdi (349-1298707), Silva (338-8867903), Elena (3395953205) in Nadja (347-5056289). Pokliči čimprej! KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po zaklad v Sauris«, v soboto, 27. novembra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel. št. 040368094 od 9. do 12. ure. MEDITACIJA - SKD F. Prešeren in učitelj yoge Goran Koren vabita na prak- -/ tično delavnico meditacije z univ. dipl. psih. in yoga inštruktorjem Mihom Potočnikom, ki bo potekala v soboto, 27. novembra, od 9.00 do 12.00 v društveni dvorani v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Delavnica je namenjena začetnikom in že izkušenim. Prinesite s seboj pritlehtno sedalo (10-20cm nad tlemi). Informacije in prijave: yoga.koren@gmail.com, +38641-649004. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da nov tečaj telovadbe za razgibavanje in zdravo hrbtenico za gospe v zrelih letih poteka ob ponedeljkih in sredah, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo imele in naredile kaj zase. Vabljene. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici: »Slovenske ljudske pravljice«, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 1. decembra, ob 17. uri praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SEČNJA 2010/2011 NA OPČINAH - Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Op-činah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30, in nato vsak naslednji torek do najkasneje 14. decembra na upravnem sedežu v Proseški ul. 71. H1 Osmice BORIS PERNARČIČ ima v Medji vasi št. 7 odprto osmico. Tel. št.: 040208375. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah, Župančičeva št. 8. Tel. št.: 0481419956. 0 Mali oglasi COMBI IVECO letnik 2002, v odličnem stanju, za 8.500 evrov prodam. Tel. št.: 335-5387249. GOSPA srednjih let, zanesljiva in brez družinskih obveznosti išče delo kot hišna pomočnica in kot negovalka starejših ljudi. Tel. 040-2171069. GOSPA SREDNJIH LET išče delo v trgovini, tovarni ali kot hišna pomočnica pri raznih opravilih v Dolini ali v Miljah. Tel. št.: 347-3132910. IŠČEM teren v Barkovljah za gradnjo stanovanjske hiše. Tel. št. 3477334742. IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 3402762765. IŠČEM DELO kot vrtnar, pomagam pri raznih drugih opravilih tudi na kmetiji. Tel. 040-229335. NINTENDO Wii sports pack, limited edition, originalno pakiran, nikoli rabljen, prodam za 150,00 evrov. Vključena dodatna garancija 4 leta. Tel. 3925769896 ODDAM v najem samostojno hišo na Proseku. Klicati od 16. do 20. ure na tel. št. 347-7126974. POŠTENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših ljudi. Tel. št. 3356445419. PRODAJAM koze Tibetanke; tel. 3347755361. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom. Te. št.: 040-228390. PRODAM intarzirano staro skrinjo, 130x60, tel. št. 338-5313529. PRODAM prenosni šivalni stroj singer. Tel. št. 040-910148. PRODAM FIAT PUNTO SPORTING letnik 2000, tel. št. 345-0918084. PRODAM MOUNTAIN BIKE za 8-let-nega otroka za 80,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO: telefonirati ob uri obedov na tel. št.: 040-231592. PRODAM avtomobil mazda 3, 1.6 TD, črne barve, v zelo dobrem stanju. Kličite na tel. št. 328-1570366. PRODAM diatonično harmoniko ivan kapš, glas cfb, v odličnem stanju. Tel. 340-8407043. SADIKE OLJKE belica prodam po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. V NAJEM ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku, približno 55 kv. m. s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 320-1509155. V SREDIŠČU MESTA, Park Fenice, dajem v najem box. Tel. št.: 392-6166694. ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. Nagrajenci o nagradi / 13 Dobra igra in tretja zmaga Krasovih nogometašev Jadran v Benetkah spet praznih rok Breg poglobil krizo Primorja Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika tenis - Nova pot ŠZ Gaja Zgled za druge? POGLED Z VEJE Rdeči biki nabodli konjička Marij Čuk Carlotta Orlando je skupaj s Paolo Cigui in še mlajšima Nicoletto Furlan in Petro Corbo igralka, ki ji bo odslej teniški odsek ŠZ Gaja skušal zagotoviti čim boljše razmere za nadaljnjo rast kroma Zgodilo se je najhuje, kar se da zgoditi. Zgoniška celicaferrarijevih privržencev je razobesila rdečo zastavo na pol droga (rdeče zastave so sicer v zadnjih letih v Italiji in še kje ves čas na pol droga in še niže) in s tem simbolično pokazala na duševno stanje milijonov, ki so do konca upali, še več- prepričani so bili, da bo Alonso svetovni prvak. Pa ni! Spomnim se znamenitih besed odličnega angleškega srednjega napadalca Li-nekerja, ki je povedal, da je nogomet igra, ki traja devetdeset minut, na koncu pa zmagajo vedno Nemci. In tako se je zgodilo tudi v formuli ena v nedeljo, ko si je lovorov venec najboljšega nadel Sebastian Vettel, nemški mladeneč, sploh najmlajši zmagovalec v zgodovini tega dirkalnega športa, zastopnik moštva rdečih bikov, zaletavih živalic, ki so tokrat na svoje rogove nabodle plašnega konjička iz Maranella. Zanimivo, da se je tak razplet zgodil v Abu Dabiju, v islamskem okolju. V Nemčiji je namreč ogromno mohamedanskih priseljencev, ki so si tam uredili svoj dom, ne da bi bili zaradi svoje različnosti pretirano diskriminirani. Oddolžili so se s tem, da so na bregovih Perzijskega zaliva nagradili predstavnika njihove druge domovine. Sedaj pričakujem, da bodo v Italiji takoj spremenili zakon o emigrantih, čeprav so nekateri predstavniki Severne lige že našli krivca za neuspeh v osebi Montezemola, češ da je povsem nesposoben in bog ne daj, da bi stopil v politiko. Kaj ima to opraviti s formulo ena, mi ni jasno, kot mi marsikaj ni jasno na italijanskem političnem odru... A dvomim tudi, da bi se kak državljan Abu Dabija preselil v Italijo, saj se ima v svojem okolju predobro, raje se bo odločil za Slovenijo, kot to počenja v zadnjih mesecih na desetine italijanskih podjetnikov, ki skušajo najti domicil svojim obratom v deželici na sončni strani Alp. Samo iz severne Italije jih je kakih sto potrkalo na slovenska vrata. Trkaj in trkaj, prej ali slej se bodo vrata odprla, sicer bo treba zamenjati trenerja. Tako najbrž razmišljajo pri Interju, kjer je Rafael Be-nitez padel v nemilost in ne uživa niti spoštovanja nogometašev, ki sicer trkajo na nasprotnikova vrata, a ta so zaklenjena, zaklenjena. Končno so jih odprli zastavonoše Krasa, ki so po dolgem stradanju spet ugriznili v klobaso zmage in popravili lestvico in razpoloženje vodstva, ki je pred kratkim zamenjalo- trenerja. Moratti je že vzpostavil stik s Kocmanom v upanju, da mu bo dal dober nasvet. Nasveti so zelo poceni, če jih ni treba plačati. Zato ne dajem nasvetov. Nihče mi jih ne plača. A kljub temu bom naredil izjemo in priporočil jadranovemu trenerju Vatovcu, naj od sponzorja zahteva kubike kave, da spetpredrami svoje nadebudne mladeniče, ki so zadremali na postelji zmag iz prvih prvenstvenih krogov. Nasploh v teh jesenskih dnevih, ki jih ovija megla, marsikdo rad drema. Prejšnji teden je padlo v spanec veliko Martinovih privržencev, ki so se močno utrudili z napornim ocenjevanjem novega vinskega pridelka, v spanec pa padajo tudi italijanski državljani, ki jih že močno dolgočasi dogajanje v državi, pa naj gre za eskortke ali ugibanja o padcu vlade. Če ne drugega, pa se je vsaj nekoliko spremenilo besedišče. Sedaj se komu, ki se neprimerno, podlo, nemoralno obnaša preprosto reče: si prava eskort!Pomislite, kako smo psovali prej. Neugledno, grobo, žaljivo. Eskort ali milo rečeno pocestnica pa bistva ne menja. Nekoč so obrtnicam v najbolj starem poklicu na svetu rekli simpatično kurtizanke, potem so si izmislili samostalnik ljubica, pri-ležnica, za katero je najbolje, da soproga ne izve... A vrnimo se k športu. Obračajmo kakor in kolikor hočemo- žoga je žoga in vedno okrogla, razen v rugbiju, kjer je ovalna, a ni več žoga. Gajine teniške igralke so se v ekipni A2-ligi obdržale le eno sezono, v upravi kluba pa so se že pred tem odločili za korenit zasuk v društveni politiki. Poslej bodo namreč trud in sredstva namenjali predvsem v individualno rast svojih igralk, ne pa v iskanje visokih ligaških uvrstitev za vsako ceno. Raje torej investicija v lasten človeški potencial, v strokovni kader in igralke kot pa v oddaljena gostovanja, v honorarje za tujke in društveni imidž, ki je navsezadnje v izrazito individualnem športu lahko morda celo varljiv. Odločitev je logična in sama po sebi niti ne izključuje nadaljnjih ligaških uspehov, saj je v tenisu ekipni rezultat vedno predvsem skupek individualnega znanja igralk. Skratka, boljše so igralke, boljša je lahko tudi ekipa. Gre za modro potezo, ki bi jo pri nas lahko upoštevali tudi v drugih ekipnih panogah, kjer pa se vse prevečkrat na poti do uspeha iščejo bližnjice, ki nimajo dosti skupnega z našim športom in največkrat, v končni fazi, niti ne prinašajo uspeha ali je ta zelo kratkotrajen. (ak) 360° Ilenia Cassanelli ALI ALI Matej Štolfa SORODSTVENE VEZI Cirila Devetti in Paola Cigui ME (NE) ZANIMA Sergej Verč Sandi Rauber ... na igrišču Na 14. strani Paola Uršič in Soča/Govolley Na 18. strani Sloga Tabor še bližja skupini za napredovanje Na 18. strani Pri TPK Sirena niso imeli sreče z vetrom Na 19. strani SK Devin z novimi predtekmovalci Na 19. strani 12 Torek, 16. novembra 2010 NOGOMET / ŽALOVANJE Nenavadno hiter postanek v boks je preprečil Fernan-du Alonsu, da bi tretjič postal svetovni prvak formule ena. Zaradi napačne strategije moštva so žalovali Ferrarijevi navijači po vsem svetu, Severna liga pa je celo zahtevala odstop predsednika Montezemola ČUDEŽNI DEČEK Nemec Sebastian Vettel je s 23 leti in 134 dnevi postal najmlajši zmagovalec svetovnega prvenstva v formuli ena, potem ko je bil z 21 leti že najmlajši zmagovalec dirke. Za naslov prvaka je potreboval 62 dirk, deset zmag in 15 najboljših startnih položajev. PRVIČ Švedski teniški igralec Robin Soderling je zmagovalec teniškega ma-stersa v Parizu. Peti s svetovne jakostne lestvice ATP je v finalu gladko s 6:1 in 7:6 (1) ugnal Francoza Gaela Monfil-sa, za svoj prvi uspeh na turnirju serije masters pa je Šved v žep pospravil 450.000 evrov. GAMOVA PREVISOKA OVIRA Odbojkarice Rusije so na SP na Japonskem ubranile naslov, v finalu so na krilih razpoložene Jekaterine Gamove, ki je dosegla kar 35 točk, s 3:2 (-21, 17, -20, 14, 11) premagale olimpijske prvakinje Brazil-ke. Bron so osvojile gostiteljice, Italija je peta. nogomet - Milanski derbi pripadel Milanu, Lazio premagal Napoli Lazio in Milan bežita, Inter sopiha Benitez na prepihu kljub milijonski pogodbi? - Di Natale in Pastore, trije goli za zmago - Premeteni Zamparini »Handa« nepremagljiv, PARČEK V BEGU - Lazio se je le nekaj ur lahko veselil prvega mesta na lestvici. Nedeljski večerni derbi med Milanom in Interjem se je namreč zaključil s povsem zasluženo zmago črnorde-čih, ki so se tako znova povzpeli na prvo mesto. Za Allegrijeve varovance pa je še bolj pomembno, da so podvojili (zdaj šest točk) naskok nad mestnim tekmecem, ki ostaja najbrž najnevarnejši tekmec v boju za naslov. Ne glede na nič kaj prepričljiv začetek sezone je Inter namreč po garnituri igralcev še vedno pred vsemi ostalimi ekipami, a Zanetti in soigralci se bodo morali kmalu prebuditi, drugače se jim bo šesti zaporedni naslov izmuznil. Najbolj vesel na nedeljskem derbi-ju je bil nedvomno Zlatan Ibrahimovic, ki je dosegel edini gol tekme. Povratnik v italijanski nogomet je tako zadel še proti drugi svoji bivši ekipi. Vendar gol proti Juventusu Milanu ni preprečil poraza, medtem ko je bil nedeljski zadetek odločilen in »hudičem« prinesel tri zlata pomembne točke. Po dveh zaporednih porazih in res nesprejemljivih kritikah na račun trenerja Reje, ki je doslej presegel vsa najbolj rožnata pričakovanja, je Lazio znova zaigral zelo učinkovito in nadi-gral Napoli. Belomodri imajo le točko zaostanka od Milana in zaradi neodločenega izida na tekmi med Juventusom in Romo kar pet točk naskoka nad tret-jeuvrščeno ekipo. Prvenstvo je še zelo dolgo, obe ekipi tam pri vrhu nista nepremagljivi, tako da bi lahko vsak teden prišlo do novih sprememb, a trenutno je parček v begu. BENITEZ TVEGA? - Poraz v der-biju je za Inter težko prebavljiv. Zlasti zato, ker je končni izid povsem upravičen in poraz zaslužen. Moratti, ki se je med drugim v nedeljo udeležil primarnih volitev za izbiro levosredinskega kandidata za župana Milana proti njegovi svakinji sedanji županji Letizii Moratti, je bil nad igro svoje ekipe vidno razočaran. Ali je celo Rafa Benitez na prepihu? Sicer španski trener ima zelo pomembnega zaščitnika: milijonsko dolgoletno pogodbo, ki je svarilo za predsednika. Ko bi se odločil za zamenjavo, bi bila ekonomska izguba kar precejšnja. DI NATALE SE VRAČA - V tem krogu sta se posebno izkazala dva igral- Ibrahimovic na milanskem derbiju zadel z bele točke. Nad njim je prekršek storil Materazzi ansa vrnil se je tudi Krhin Samir Handanovič je bil ob Di Nata-leju najzaslužnejši za zmago Udineseja. Ob pravem trenutku je ubranil 11-metrovko Di Micheleja (»Handa« je že tretjič zapored odbil strel z bele točke!) in si tako prislužil čisto sedmico. Armina Bačinoviča in Josipa Iličica je tokrat zaenčil Rodrigo Pastore, ki je dosegel vse tri gole Palerma. Kljub temu sta v vezni vrsti opravila svojo nalogo, Iličic pa je bil soudeležen pri enem od treh golov Sicilijancev. »Gazzetta« je oba pozitivno ocenila (6). Boštjan Cesar je bil diskvalificiran. Njegovo mesto v obrambi Chieva je prevzel Bojan Jokic, ki je uspešno igral vseh 90 minut. Na levem pasu je omejil Komana in tako prispeval k temu, da so Verončani Genovo zapustili neporaženi in brez prejetih zadetkov. Njegova ocena: 6,5. Po dolgi poškodbi je končno opravil krstni nastop v dresu Bologne Rene Krhin. Trener ga je seveda postavil na sredino vezne vrste in mladi talent ni razočaral. Nobene nevarno izgubljene žoge in nekaj preciznih podaj v 16 minutah igre: vse to mu je omogočilo, da je v tako kratkem časovnem obdobju dobil oceno 6. ca, napadalec Udineseja Toto' Di Natale in polšpica Palerma Javier Pastore. Oba sta pripomogla k zmagi svoje ekipe s kar tremi zadetki. Di Natale se torej vrača na lanske nivoje, ki so mu omogočili osvojiti naslov najboljšega strelca, Pastore pa je najbrž največje presenečenje prvenstva. Sicer mladi 21-letni Argentinec zatrjuje, da bo dolgo ostal v Palermu, najbrž bo to njegova zadnja sezona na Siciliji, saj se zanj zanima cela vrsta vrhunskih evropskih klubov. Predsednik Zamparini, ki je med tednom napovedal (grozil?), da bo zapustil nogometni svet, pa si že mane roke. S prodajo tega igralca bo namreč zaslužil mastne denarce, ob tem pa je znova dokazal, da se s kakovostnim delom z nogometom tudi lahko zasluži. Palermo je ogromno investiral v delo z mladimi oziroma v iskanje talentov okoli po svetu (zlasti na južnoameriški celini) in te investicije se zdaj še kako obrestujejo. Tudi s prodajo slovenske dvojice Bačinovič-Iličič, za katero je odplačal Mariboru 3,5 milijona evrov, bi že zdaj zaslužil trikrat toliko. »Čestital bi sodniku, ki je na začetku tekme nerazumljivo izključil našega igralca.« (Kdo je l