67. IZVE STJE GIMNAZIJE DUŠANA KVEDRA V PTUTU 67. IZVESTJE QIMNAZIJE DUŠANA KVEDRA V PTUJU za Šolsko leto 1971-1972 PTUJ 1973 tì>£ b'T - W i (o00^20^ ,G 1 G , A Xž>.arutu ^!~j>tutmu. Obtožili so fa buek prestopkov: sobelovanja pri prvi napisni akciji na i/3C.ctoškem oktobra 1970, s katero jm postavila slovanska manjšina na da javno Zahtevo po izpolnitvi enofa izmeb bololil btžavno pofobbe iz dota 1Q55> ampak jo pokazala tubi svojo noZabovoljstvo Z è c sob an jim „lotevanjem manjšinskega vprašanja. jŠtutma „obtožujejo tubi, ba jo „žaljivo favorii o zastraševalni k molobak avstrijske policijo. ptocos so nam zbi očitno kisanja pravic slovansko manjšino na iÄcioM«m, jrc onima, ba bo n jo fa no bi prišlo, to bi C(.vstrija izpolnila svojo mobnatobno sprejeto obveznosti bo manjšin na svojem ozemlju, posebej So bo slavonsko. c5^at«& takik taZmet lesnitno Zaskrbljeno flebamo na nabaljnji tazvoj ptijateljskil obnoseo Z (^.ostrijo ^p-i so babo lakko izboljšali šole takrat, ko bo urejeno manjšinsko vptaianjo. o pa rt« pomeni samo, ba fto Za formalno izpolnitev belotil pof ebbe, matvoi Za mnofo vet: treba jo Zaustaviti taznatobovanje slovensko fa življa na avstrijskem JP^.oto škem in našim rojakom, kol bolu naše fa nalobnefa telesa, Za foto viti uspešen nabaljnji tazvoj. to akcija izptiluje miabina fimnazije ^diziušana >J%.vebta v j^Dtuju svojo enabušnesl J^lovenije in slovenske miabine v boju Za osnovne pravico našik rojakov onstran >^)C.atavank. (Diuju, 16. job tuatja I972. Fotokopija protestnega pisma ptujskih gimnazijcev dine, ki ni 'bila brez odmeva. Neizpolnjevanje določil avstrijske državne pogodbe, zlasti pa podiranje dvojezičnih krajevnih napisov ter surovi, nacionalistično obarvani izpadi nemških šovinistov, so izzvali val ogorčenja med našim ljudstvom. Tudi protest ptujske mladine ni izostal. Na pobudo kluba OZN na gimnaziji so ptujski srednješolci priredili 16. oktobra 1972 protestni obhod s transparenti in vzklikanjem gesel po mestu, nato pa se zbrali na zborovanju, s katerega so poslali na merodajna mesta naslednje protestno pismo (zbranim ga je prebrala četrto-šolka Zvezdana Veber): »Sekretariatu za zunanje zadeve Beograd Republiškemu izvršnemu svetu Veleposlaništvu SFRJ na Dunaju Avstrijskemu konzulatu v Ljubljani Celovški gimnaziji ob spremnem pismu Živimo v času, ko si vse demokratične sile v Evropi prizadevajo, da bi dosegle čim večje in tesnejše sodelovanje med narodi. Hkrati pa smo velikokrat priča dogodkom, ki so v popolnem nasprotju z demokratičnimi idejami naprednega sveta. V Evropi so še vedno žive sile, ki v našem času sploh ne bi smele obstajati; vse premalo odločno se upiramo njihovim akcijam in njihovo dejavnost nekateri celo podpirajo. Izgredi na avstrijskem Koroškem pomenijo nevarnost ne le za obstoj slovenske manjšine na Koroškem, ampak tudi za naše nadaljnje dobre odnose z Avstrijo. Uničevanje dvojezičnih napisov, fizični obračuni in druge teroristične akcije rušijo najosnovnejše človeške pravice in pripravljajo vzdušje strahu in nasilja. Ni se zgodilo prvič, da je bila kršena državna pogodba, za katero mora Avstrija odgovarjati na mednarodnih forumih. Žal so nazadnjaške sile v Avstriji še vedno močne. Avstrija bi kot demokratična država morala ukrepati proti raznim nacističnim in ustaškim organizacijam, ki nemoteno živijo in razvijajo svojo dejavnost na njenih tleh. Cilj te dejavnosti je popolna germanizacija naše manjšine in grobe kršitve njenih pravic so tako pogoste, da vedno znova izzovejo ogorčenje ne le pri nas, pač pa povsod, kjer spoštujejo mednarodne dogovore in narodnostne pravice. Vsa jugoslovanska javnost, družbenopolitične organizacije, mladina — vsi se združujemo v enotnem in ogorčenem protestu zoper razmere, ki vladajo na avstrijskem Koroškem. Obstoj dela našega naroda je ogrožen in nemogoče je, da bi stali temu dogajanju ob strani. Tudi ptujska mladina zahteva, da avstrijska vlada odločno nastopi proti nacionalističnim in šovinističnim organizacijam ter njihovim izpadom, da končno začne izvajati določila 7, člena državne pogodbe iz leta 1955 in da omogoči normalne pogoje za življenje in razvoj naše manjšine, ki ima na tem področju vsaj toliko — če ne celo več — pravic za obstoj kot zdajšnja nemško govoreča večina. Prepričani smo, da je prihodnost sveta v sožitju vseh narodov. Sožitje pa lahko temelji le na spoštovanju osnovnih človeških in narodnostnih pravic.« Ta naš korak in pismo sta naletela na splošno odobravanje v javnosti, ki jo je razgibala aktivnost mladine. 0 našem protestu smo s prepisom pisma seznanili tudi profesorje in dijake slovenske gimnazije v Celovcu. Zadovoljni z našo podporo so nam v pismeni zahvali odgovorili: »Dijaško zastopstvo na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu se Vam iskreno zahvaljuje za Vaše cenjeno pismo. V teh dneh, ko se moramo še krepkeje boriti za naš obstoj in naše pravice, nam je Vaše pismo v veliko oporo. Lažje se je boriti za enakopravnost, če veš, da stoji za tabo ves matični narod. Prav veseli pa smo, da ste se Vi, dijaki, kot mi, zavzeli s tako odločnostjo za nas in ste protestirali proti šovinističnim izgredom nacističnih ekstremistov na Koroškem. Ponosni smo, da sočustvujete z nami in nam nudite oporo. Veseli bi bili, če bi ta vzpodbuda k pravičnemu uporu proti napadom na Slovence Ljubica Šuligoj POT PRIJATELJSTVA IN SPOMINOV Že tradicionalno odhajamo člani naše delovne skupnosti vsako šolsko leto na strokovne ekskurzije. Obiskali smo že mnoge kraje. Lahko rečem, da smo Slovenijo tako rekoč že docela spoznali in da smo želeli obiskati tudi kraje, kjer živijo naši rojaki v zamejstvu. Tudi skozi Beneško Slovenijo, Rezijo, Kanalsko in Ziljsko dolino, Rož, Podjuno, Gradiščansko in Porabje nas je že vodila pot. Potem pa smo se odločili, da krenemo še v drugo smer. 30. septembra 1971. leta smo se podali na pot v Srbijo, k našim bratom, ki so tako velikodušno sprejemali naše ljudi med vojno. Med nami so bili tovariši, ki so se tudi sami znašli v pregnanstvu in se Arandelovca ter 21. oktobra 1941 v bližnjem Kragujevcu še dobro spominjajo. To so težki spomini, vendar so kruti dogodki med vojno skovali prijateljstvo med srbskim in slovenskim narodom. Namensko smo torej odšli v kraje, ki so povezani z našo narodno zgodovino. Po krajšem ogledu Beograda smo odšli v Aranđelo-vac, kjer so nas že čakali naši stanovski kolegi. Naš cilj je bil spoznati vsaj nekatere * S na Koroškem, ne bila edini stik z Vami. Želimo si stopiti z Vami v ožji kontakt, da bi lahko podrobneje spoznali naše probleme. Stiki take vrste bi nam zagotovili, da se stalno lahko opiramo na mladino matične domovine. S slovenskimi pozdravi za dij. zastopstvo Janko Kumer« Kdo bi utegnil dvomiti, da bo vsa naša mladina, ne samo gimnazijska, tudi poslej po svojih močeh v oporo našim zamejskim rojakom, dokler ne bo uresničen Prešernov postulat iz Zdravljice. kraje, ki so predstavljali v vojni našim ljudem drugi dom, in ljudi, ki so bili pripravljeni nuditi pomoč prišlecem, čeprav so že sami občutili precejšnje pomanjkanje. In tu, v srcu Šumadije, so se rojevali spomini. Poskušali smo se vživeti v bližnjo preteklost našega naroda in vsak po svoje smo razmišljali o tistem času ... Hitler je ob svojem prihodu v Maribor 26. aprila 1941 zahteval: »Naredite mi to deželo nemško, tako nemško, kot je to preostala štajerska!«1 S tem je potrdil že prej sprejeti sklep, da se mora večji del Slovenije vključiti v tretji rajh. Med sredstvi, ki se jih je posluževal okupator takoj po svojem prihodu v našo deželo, je bila izselitev večjega dela Slovencev in naselitev Nemcev na njihovo posest, da bi bilo ozemlje med Dravo in Savo kar najhitreje germanizirano, šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem dr. Uiberreither je aprila 1941 izjavil: Mi hočemo deželo tako povezati, da bo v njej prostora samo za Nemce in one Štajerce, ki... so, krvno nam zelo sorodni, bili pripravljeni tudi v zadnjih desetletjih z vsemi vlakni svojega srca si prizadevati za priključitev k Nemčiji...«! Spodnja Štajerska bi naj na zunaj takoj dobila nemški videz. Slovenske napise so zamenjali nemški; govoriti se je smelo samo nemščino. Izseljevanje Slovencev iz Spodnje Štajerske se je začelo na osnovi imenskih seznamov, sestavljenih že pred okupacijo. Pri tem so upoštevali naslednje kriterije: izseljevanje naj zajame vso slovensko inteligenco in tiste vaščane, ki očitno kažejo znake tuje krvi... Že v prvih dneh okupacije so Nemci ustanovili preselitveni štab v Mariboru, ki je upravljal tudi s premoženjem izseljenih Slovencev. Ljudi, ki so jih nameravali izseliti, so transportirali najprej v zbirne centre; eden od takšnih centrov je bil tudi v Ptuju. »Slovenski poročevalec« je maja 1941 med drugim poročal o dogodkih v Ptuju naslednje: »Divjanje hitlerjancav in nemških okupatorjev se je začelo že prvi dan. Aretirali so uglednejše Slovence: učitelje, duhovnike, profesorje, trgovce, obrtnike itd. Aretirane Slovence so na najsramotnejši način sramotili .. .«3 Po nemških poročilih naj bi do konca maja 1941 na Štajerskem bilo okrog 2700 gestapovskih aretacij. Jetnike so nacisti v zaporih poniževali, mučili, jih uporabljali za umazana dela, jih pretepali in preiskovali njihovo »raso«. Po poprej pripravljenih načrtih so pričeli z deportacijo Slovencev v Srbijo in na Hrvatsko. Tako so s prvim valom 5000 Slovencev izselili iz Spodnje Štajerske intelektualce in politično osumljene med 7. junijem in 5. julijem. Vstopna postaja za prvi del teh so bile Rače, druga pa Rajhenburg, izstopna postaja v Srbiji pa Aranđelovac ... Prvemu valu sta sledila še dva na Hrvatsko in v Srbijo. Deportiranci so smeli vzeti s seboj 50 kg prtljage in 500 din, ostalo je dobil komisar za utrjevanje nemštva. Transportiranje se je pričelo v noči od 6. na 7. junij iz meljske kasarne v Mariboru zaprtih Mariborčanov... Iz Maribora in Raj-henburga je odšlo skupno 33 transportov v Srbijo in na Hrvatsko. Večina transportov je najprej prispela v Aranđelovac, kjer so Nemci v zdravilišču izročili priseljence predstavnikom beograjskega »komesariata za izbeglice«4. Po dvodnevnem počitku v Arandelovcu so vlaki v večjih krajih vzdolž proge izkrcali celotne transporte po določenem načrtu. Ti kraji so bili poleg Aranđelovca ćuprija, Kragujevac, Gornji Milanovac, Paračin, Kruševac, Cačak, Svetozarevo, Vmjačka Banja, Valjevo, Užice itd. Srbsko ljudstvo je izgnane Slovence prisrčno sprejelo, čeprav so bili sami okupirani, so Srbi nudili Slovencem vse najpotrebnejše. Že v nekaj dneh so se priseljenci povezali z naprednimi domačini in v boju proti istemu okupatorju se je kovalo prija- teljstvo. Skupen boj je terjal skupne žrtve: Med ustreljenimi v Kraljevu in Kragujevcu, med zaprtimi na Banjici in ustreljenimi v Jajincih so bili tudi naši rojaki. V Srbiji se je formirala četa Ivana Cankarja, med borci Užičke republike so bili tudi Slovenci. Delež naših izseljencev v Srbiji v obdobju NOB je bil nedvomno velik. Padlo je mnogo naših tovarišev, kovala sta se bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Poglejmo, kaj se je v tistih usodnih dneh dogajalo v Ptuju. Vida Rojičeva je zapisala: »Že takoj po odhodu jugoslovanske vojske 8. aprila 1941 iz Ptuja in po prihodu prvih nemških vojaških enot so ptujski kulturbun-dovci, ne da bi čakali na sodelovanje gestapa, v mestu zaprli nekatere Slovence, ki da so »Nemcem sovražni«. Večji obseg pa so te akcije, razširjene na okolico, zavzele po prihodu gestapa, SA in SS 14. aprila. Tako so se hitro napolnili zapori okrajnega sodišča, Lenartove hiše in kapucinskega samostana v Ptuju. Jetnike so zasramovali in pretepali tudi ponoči.. .«5 Vlado Klemenčič pripoveduje: »V času do prvega maja 1941 je gestapo tudi prostore gradu Bori ob Dravi preuredil v zapore. Semkaj so pripeljali Slovence iz Ptuja, zlasti pa iz Ormoža in Središča. Pretepanje žrtev je bilo tu na dnevnem redu... Z Boria so Nemci vozili zapornike v Maribor, kjer so jim pred izselitvijo pridružili družine.«6 S tretjim transportom za Srbijo, ki je zapustil Maribor 13. junija 1941, je moral tudi pisatelj in tedanji profesor na ptujski gimnaziji Anton Ingolič. Grozote tistih dni je opisal v črtici »Tista noč«: »...Vsak čas so koga pripeljali. Sami znanci. Srečavali smo se v gledališču, kavarni, kinu ali vsaj na ulici, z marsikom sem delal v kakem društvu, med otroki pa je bilo nekaj gimnazijcev, tudi mojih dijakov. Bili smo si bliže kot kdajkoli prej ... Skozi tovarniška okna je začela prodirati dnevna svetloba. Zunaj se je delalo jutro. Kar nas je bilo odraslih, smo se izprašujoče ozirali vanj. Kaj nam bo prinesel ta dan in kaj naslednji dnevi? Kam nas bodo odpeljali? Kaj bodo storili z nami? Kdaj se bomo sestali s svojci? Bo- ld Člani gimnazijske delovne skupnosti in Posebne osnovne šole v Ptuju polagajo venca na mesto ustreljenih talcev-dijakov in profesorjev v Kragujevcu Člani delovne skupnosti na Avali mo še kdaj zagledali preljubo staro mestece pod mogočnim gradom? ...«’ Tovarišica Ro-jičeva, dolgoletna ravnateljica ptujskega muzeja, ki je vrsto let obdelovala NOB na ptujskem področju, mi je posredovala naslednje podatke: Po doslej zbranih podatkih je bilo izgnanih iz ptujske občine v Srbijo 161 oseb, iz bivšega ptujskega okraja (povojne meje) pa 241. Iz ožjega mesta Ptuja je bilo izseljencev 84. Tovarišica Rojičeva navaja, da podatki niso preverjeni, ampak sestavljeni po anketah izseljencev in preverjeni z listami transportov. Po okupatorjevih podatkih in izjavah izseljencev so odhajali iz ptujske občine transporti takole: 13. junija 1941 65 oseb 17. junija 1941 3 osebe 20. junija 1941 36 oseb 1. julija 1941 24 oseb 2. julija 1941 3 osebe 3. julija 1941 24 oseb 4. julija 1941 6 oseb Skupaj izgnanih 161 oseb Tudi število izseljencev iz bivšega, predvojnega ptujskega okraja — zbrani podatki z okupatorjevih list transportev — ni povsem točno, ker dokumentacija ni v celoti ohranjena, oziroma ni povsem zanesljiva. Kljub temu je število 1146 vseh izgnanih oseb zelo blizu realnemu številu. Sklepamo lahko, da je bilo v Srbijo izgnanih veliko manj ljudi kakor na Hrvatsko in v Bosno, kjer jih je živelo po zbranih podatkih 905. Nedvomno kažejo ti podatki tovarišice Rojičeve, ki se ji zanje na tem mestu lepo zahvaljujem, določeno podobo in so nam pri tem sestavku dragoceno dopolnilo, pa čeprav iz objektivnih razlogov nekoliko pomanjkljivi. Povrnimo se ponovno k našim izseljencem in poglejmo, kaj so doživljali v prvih dneh po izgonu z rodne grude. O prvih vtisih v Srbiji pravi Vlado Klemenčič med drugim: »Kmalu smo občutili in spoznali, kaj je srbski človek, kaj srbsko gostoljubje in bratska ljubezen. To zdaj za nas izgnance niso bile prazne besede, temveč pomirljiva pomoč, da smo spet našli sebe in z novim pogumom gledali v bodočnost ...«' Vera v bodočnost jih je bodrila. In končno je napočil oktober 1944, ki je vse prebivalce Srbije, posebno pa pregnance, globoko razvnel. Srbija se je postopoma osvobajala, kmalu bodo tudi pregnanci dočakali dan svojega povratka. Vrnitev izgnancev v Slovenijo je opisal Vlado Klemenčič: »... Slovenci, ki štiri leta niso videli svoje domovine, niso več mogli zadrževati burnega čustva radosti... Mahali so neznanim ljudem, ki so jih opazili ob progi in jim klicali v pozdrav. Slovenska pesem se je razlegala z vlaka...«5 Bili so doma, na tisti zemlji, do katere so jim tujci pred štirimi leti odrekali vsako pravico. Ob spoznanju, da so zares spet doma, niso mogli mimo hvaležnosti srbskemu narodu, ki jim je v dneh na j večje stiske odprl vrata svojega lastnega doma. Od časov izseljevanja do danes je minilo že več kakor 30 let. Čas se odmika, toda spomini ostajajo. Ostajajo sicer grenki spomini, ostaja pa in se krepi prijateljstvo med našimi narodi. Vlaki bratstva in prijateljstva vozijo! V njih ni le neposrednih prič pred več kot tridesetimi leti, v njih so tudi mladi, nova generacija, ki hoče prijateljske vezi, skovane v najhujših časih, še okrepiti. Ni še dolgo tega, ko so mnoge slovenske občine na nekdanjem izselitvenem področju navezale prijateljske stike z občinami v Srbiji, ki so nekoč nudile zatočišče našim roj aikom. Naša občina se je pobratila z občino Aran-đelovac na dan občinskega praznika 8. avgusta 1972. — To je tudi dan, ko nas spominja na našo revolucionarno preteklost, ko je pred tridesetimi leti padla v Mostju legendama slovenskogoriška četa. Vezi so sklenjene. Sedaj se izmenjavajo obiski delegacij, tudi mladina se obiskuje, prireja skupna tekmovanja, spoznava kraje, ljudi. Omenim naj samo obisk folklorne skupine, to je dijakov gimnazije iz Aranđelovca 14. marca 1970, ki je močno navdušila Ptujčane. Ob tem obisku je naš kolektiv sprejel Pred spomenikom talcev v Kragujevcu vabilo, naj obišče svoje gimnazijske kolege v Aranđelovcu. In podali smo se na pot k prijateljem. Spet smo lahko spoznali, kako široko je srbsko srce. Bili smo sprejeti nadvse prisrčno. Obisk smo povezali z izmenjavo strokovnih izkušenj in z ogledi krajev, pomembnih iz srbske preteklosti: Orašac — Topola, uporna središča iz prvega srbskega upora, dokaz, da srbsko ljudstvo ni hotelo več živeti pod tujci. In Kragujevac! Kako globoko se nam je Vtisnil v spomin obisk Šumaric, številnih spomenikov, ob katerih začutiš strahote tistega oktobrskega dne leta 1941. V skopo odmerjenem času smo uspeli spoznati bistvo — namreč, da so dogodki pred tridesetimi leti skovali trdne vezi, da teh dogodkov ni moč pozabiti in da bomo prijateljstvo kovali tudi v prihodnje. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da uresničujemo začrtano pot. Naši prijatelji iz Arandelovca, naši kolegi, so nam vrnili obisk in se mudili pri nas od 19. do 21. maja 1972. Prišli so v naše mesto in poskušali smo jim nuditi vsaj del tistega, kar smo doživeli pri njih. Ob podpori občinskih forumov in gospodarskih organizacij so si lahko gostje ogledali gospodarske dosežke v občini in kulturne zanimivosti našega mesta in njegove okolice. Nadvse prisrčen pa je bil sprejem na gimnaziji, prav tako pa je bilo nepozabno zaključno srečanje na Gorci, kjer je goste pozdravila tudi gimnazijska folklorna skupina! Razšli smo se z občutkom, da vsi želimo in čutimo eno in da velika razdalja, ki nas loči, ni nobena pregrada. Mislim, da to srečanje ni bilo zadnje in da bo takih ali podobnih snidenj še več. □š: Slovenski opombo 1 ! :>š: Slovenski :>š: Slovenski :>š: SlovensKi :>š: Slovenski dš: Slovenski 3Š: Slovenski ->š: Slovenski izgnanci v Srbiji 1941—1945, str. 8 izgnanci v Srbiji 1941—1945, str. 11 izgnanci v Srbiji 1941—1945, str. 23 izgnanci v Srbiji 1941—1945, str. 61 izgnanci v Srbiji 1941—1945, str. 62 izgnanci v Srbiji 1941—1945, str. 103 izgnanci v Srbiji 1941—1945, str. 106 izgnanci v Srbiji 1941—1945, str. 508 Skupna ekskurzija profesorskih zborov gimnazije iz Aranđelovca in Ptuja k Trem žebljem na Pohorju maja 1912 Profesorski zbor gimnazije Arandelovac skupaj s ptujskimi gimnazijskim zborom v Ptuju maja 1912 MOJA DOMOVINA - MOJ PONOS! (S POTOVANJA ČETRTOŠOLCEV V ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA 1972/73 PO JUGOSLAVIJI) Počasi se je poletje prelilo v jesen, ki si jo lahko slutil v vseh ljudeh in v vsaki kapljici drobnega dežja, zarisani na gladko okensko šipo. Bogato pisana je prevzela tudi nas, da smo se, bolj kot kdajkoli poprej, zavedali svoje ljubezni do domovine. Nekje na začetku te jeseni smo odšli spoznavat utripe lepote. To je bil izlet mladosti in sreče, izlet smeha. Dva avtobusa sta zapeljala v prebujajoče se jutro. Na vzhodu nas je spremljala velika žareča krogla. Nedelja je ostajala zadaj, v mestu, katerega senca se je mehko zarisala na nebu. Ne, pa za nas takrat ni bilo nedelje, bil je le začetek. Samo začetek... Haloški griči, majhni in zaobljeni, so se počasi ravnali, neopazno so prehajali v nepregledno ravan. Avtomobilska cesta je vodila med raztresenimi nizkimi hišami in modernimi moteli; prav do Okučanov je šlo zelo hitro, ker smo do sem še vsi po malem dremuckali. Pa tudi potem je čas hitro mineval in drveli smo dalje. Banjaluka — prvi neposredni stik z bosenskim svetom, prvi vtis južnjaškega barantanja za cene, prvi pogled na resnične džamije in minarete. Skoraj ni več sledu o potresu, ljudje živijo normalno, vsakdanje življenje. Dan se je končal v Jajcu. Muzej zgodovine med vsemi tistimi fotografijami in teksti si je nekaj nas zaželelo, da bi mogli biti tam pred tridesetimi leti, da bi tudi mi ustvarjali prihodnost v najhujših trenutkih naše domovine. Majhno skupino je zvleklo v naravo; stopila je na veliko vodovodno cev in gledala pokrajino, ki se je razprostirala pod njo. Zelena voda, na drugi strani Plivinih slapov bela hiša, kjer bomo prespali... Noč se je začela pri izlivu Plive v Vrbas, med žarometi, kjer je globoko pred nami šumel slap. Kapljice so pršele, mrzle v hladnem večeru. Pot prvega dne se je drugi dan nadaljevala skozi Travnik do izvira Bosne. Čez tisoč potočkov, ki se skozi zelen mah zlivajo v širše struge, so razpeti nežni leseni mostovi. Če stojiš na enem izmed teh mostov, lahko na čisti prozorni tekočini opazuješ svojo zrcalno podobo, vzvalovljeno z neštetimi valčki vode, ki hiti reki naproti. A v Sarajevu se je narava odmaknila, zato pa se nam je približalo življenje starega mesta, nezadržno vrvenje Baščaršije. V muzeju Mlade Bosne nas je spet obdala zgodovina, ki je zarisana tudi na pločniku v dveh stopinjah Gavrila Principa. Posebna zanimivost je v tem delu mesta tudi velika Husrevbegova džamija. Sarajevo pa ni samo staro mesto; zgrnili smo se pred velikim centrom Skenderije in v betonski kompoziciji spoznali prihodnost, ki je naša, mlado prihodnost svobodnega bitja. Sejne dvorane v polkrogih, disco klubi, prostrani hodniki z rdečimi mizami... — ob tem se stari del močno izgublja v preteklost. In zvečer, ko smo skoz okno mladinskega doma gledali na morje luči, razsejanih po majhnih gričih, se je marsikomu utrnila misel o nenavadnem konglomeratu sarajevskega življenja. Neretva — mirna, zelena, lepa — nas je spremljala do Mostarja. Kako se mi je boleče zarezal v srce pogled na strugo, napolnjeno le z nekaj rjave, umazane vode, kjer je nekoč tekla Neretva, pa je zdaj speljana iz akumulacijskega jezera skoz osrčje hriba do elektrarne Jablanica! Neki dečki so trgali zvezke in metali z mostu v globino bele liste. Počasi, lenobno so plavali, dokler jih ni zagrabil zeleni tok iz elektrarne in jih odvrtinčil proti morju. Kdo bi vedel, zakaj so ti dečki tako omadeževali naravo. Do znamenitega loka mostu čez »zeleno lepotico« v Mostarju nas so vodile same ozke in stare uličice. Tu ni širokih cest z Četrtošolci pred spomenikom NOB na Tjentištu septembra 1972 gostim prometom in pločnikov, kjer lahko iztegneš roke, ne da bi se koga dotaknil — stari Mostar je prvobiten in nedotaknjen, vanj še ni prodrla sodobnost. Nad mostom kraljuje kavarnica: majhen prostor, do katerega se povzpneš po stopnicah, s tako ozkimi okenci in zazdi se ti, kot da ne boš mogel pogledati skoznje. Pa vendar sediš tam, piješ kavo, gledaš — in začutiš, da čas tukaj ne hiti. Kava je zmeraj enaka, klopi ob steni zmeraj iste in na mostu se zmeraj najde dovolj ljudi, ki so pripravljeni za denar skočiti v reko, pa drugih, ki so to pripravljeni plačati. Kako bi mogel ta »vsak dan« miniti ali se spremeniti v kaj drugega? In v kaj bi se spremenil? Potem smo se iz Mostarja približevali Tjentištu. Zamaknjeno, tiho razpoloženje je zavladalo v avtobusu. Že se je stemnilo, ko smo se pripeljali do tretjega prenočišča. Slišali smo novice o smrti na olimpiadi, vse okrog nas pa nam je pripovedovalo o drugi smrti, o žrtvah tukaj med NOB. V nas se je naselila senca strahu ... Zjutraj naslednjega dne smo obiskali belo gmoto nad sivimi stopnicami; razklana je, med dvema polovicama pa teče pot, ki prav gotovo ponazarja preboj skozi sovražnikove obroče. Potem smo se povzpeli še više in prišli skozi gozd do groba Save Kovačeviča, legendarnega heroja. Tam leži; zrak naokoli diši po smrekah, vsa kri je že zdavnaj sprana s trav in listov — pa je vendar ostala, zato je na nas leglo nekaj težkega, ko smo poslušali glas, ki je citai besede, napisane na nagrobnem kamnu. Zastava je plapolala. Tih spomin na vse, ki so z nami v vsakem kotičku domovine, je našel svoj odmev v pesmi. Nihče ni sam začel. Vsi naenkrat smo zapeli Bilečanko, naslonjeni na sedeže, samo miren smehljaj v zahvalo se je lesketal v naših očeh in iskra ljubezni nas je prešinila. V pesmi smo bili še bolj združeni. Vendar — bližalo se je morje. Nestrpno pričakovanje je pustilo spomine v dnevu, ki je odhajal. Zaželeli smo si slane neizmernosti. Dubrovnik... Dnevi na morju so bili prekratki. Tarr. se je našla mladost, v ponočnem kopanju in na zapuščenem svetilniku, kjer je bil skok z deset metrov visoke skale v morje pravi užitek. Zvečer se je kri za hip vzburkala, iz oči je zasijala jeza, padale so nepremišljene besede. Pa se je spet vse umirilo, sporazumeli smo se in se razgubili na vse strani. Ponoči smo se spet srečali na obzidju disco kluba pri uri glasbe, posvečene ubitim izraelskim športnikom. Morje je bilo brezkončna tema, v katero se je zlivala tiha počasna glasba, le v pristanišču so se pozibavale luči, kot drobna, komaj prižgana življenja v zameno za smrt. V tistem času nam je bila blizu. Nato se je izlet nadaljeval in se počasi iztekal. Prav do Karlobaga je bila pod nami magistrala, ozka cesta tik morja, na drugi strani pa kamnito pobočje, z nekaj šopi tra- ve in z nizkim grmičevjem. Čeprav smo že na slapovih Krke sprali sol z naših teles, so nam za konec še enkrat dovolili slano kopel, od katere smo se potem zelo neradi poslovili. Dež in neprijetne mrzle sobe v bližini Plitvičkih jezer — tega ne bi smeli doživeti predzadnji večer. Pa nam vseeno ni bilo težko, saj smo, utrujeni, že slutili Slovenijo, ljubo pokrajino, svoje postelje, znane domače jedi. Samo nekaj je še moralo priti vmes — Bizeljsko. Dvignili smo kozarce. Rumena tekočina se je zalesketala v luči: »Na zdravje, domovina!« Z veseljem smo izrekali te besede, saj smo bili spet bogatejši za novo spoznanje, da je lepota povsod, v nepreglednih ravninah Panonske nižine, v starem mostarskem mestu, na hercegovskem krasu in na obrežnem produ ob morju. Morala sem zajokati. V solzah sem iskala opravičilo, da te, domovina, že prej nisem občudovala. Vedela sem že mnogo prej, da je bila moja domovina nekoč rdeča, da je potem ozelenela, a teh lepih polj, gozdov, starčkov pred hišami, vonja po žgancih in mleku, šumenja potokov in jelk pod oknom, prijaznih ljudi na vsakem koraku, prijaznih, ponosnih — vsega tega do sedaj nisem poznala. Andreja Peček, 4. a Milan Cimerman ANALIZA ANTROPOMETRIJSKIH IN MOTORIČNIH TESTOV V QIMNAZIJI DUŠANA KVEDRA PTUJ V šolskem letu 1970/71 smo začeli načrtno spremljati telesni razvoj dijakov, kar nam je omogočila izvedba obveznega telesnovzgoj-nega kartona v srednje šole. V njem so zajete osnovne antropometrijske meritve in motorični testi, s katerimi merimo telesne kvalitete, kot so moč, hitrost, vzdržljivost, hitrostna vzdržljivost, spretnost ali kombinacije teh kvalitet. Zaradi bolj programirane redne šolske telesne vzgoje in tudi točnejše organizacije pri delu ŠŠD, sem poskušal analizirati samo bistvene komponente pri razvoju dijakov. Omejil sem se na povprečja testnih rezultatov v vseh razredih, ločeno za dijake in dijakinje, že ti rezultati nam pokažejo vidne pomanjkljivosti v telesnem razvoju gimnazijca. V prihodnje bo potrebno izdelati še kvalitetnejšo statistično analizo, za katero trenutno še nimamo dovolj podatkov. Statistični podatki so obdelani za šolsko leto 1971/72. število dijakov (numerus) je v posameznih razredih naslednji: moški: 1. razred — 31 2. razred — 26 3. razred — 27 4. razred — 22 ženske: 1. razred — 42 2. razred — 35 3. razred — 36 4. razred — 41 Telesna višina dijaki: 1. razred — 170,8 cm 2. razred — 176,3 cm 3. razred — 175,0 cm 4. razred — 176,7 cm minimum — 152 cm maksimum — 190 cm dijakinje: 1. razred — 2. razred — 3. razred — 3. razred — minimum — maksimum — 161,5 cm 162,0 cm 162.4 cm 161.5 cm 150 cm 176 cm Diagram višine Legenda: abscisa = razredi ordinata = višina ------------ = dijaki --------------- dijakinje Srednje vrednosti telesne višine nam kažejo, da je prvošolec visok 170,8 cm, v drugem razredu se telesna višina znatno dvigne, nakar se ustali do četrtega razreda. Dijakinje prvega razreda so povprečno visoke 161,5 cm, nato se višina dvigne samo za 1 cm, ostane na tej višini do tretjega razreda, v četrtem pa nenormalno pade, kar je seveda značilno samo za to generacijo. Ker so numerasi različni, rezultati niso absolutno pri- merljivi, kažejo pa vseeno določeno razvojno sliko. Vsa povprečja naših dijakov so višja od rezultatov jugoslovanske populacije (glej dr. Medved: Sportska medicina!). Telesna teža dijaki 1. razred — 60,3 kg 2. razred — 68 kg 3. razred — 69 kg 4. razred — 69,5 kg dijakinje 1. razred — 53,8 kg 2. razred — 55,9 kg 3. razred — 57,0 kg 4. razred — 58,4 kg Diagram telesne teže Legenda: -------------- = dijaki -------------- dijakinje Iz diagrama je razvidno, da je telesna teža v stalnem porastu pri obeh spolih. To je normalna rast, ker je to doba razvoja telesne muskulature. Morda je pri dekletih telesna teža previsoka v primerjavi s telesno višino, predvsem v višjih razredih, kar gre na račun tolščnega tkiva. Vitalna kapaciteta je funkcionalna kvaliteta pljuč in predstavlja seštevek dihalnega, rezervnega in komplementarnega zraka. To' je količina zraka, ki jo lahko človek izdihne pri maksimalnem izdihu po predhodnem forsiranem vdihu. Merimo jo z vodnim spirometrom in znaša pri: dijakih 1. razred — 3740 cm3 2. razred — 4369 cm3 3. razred — 4444 cm3 4. razred — 4527 cm3 dijakinjah 1. razred — 2735 cm3 2. razred — 2708 cm3 3. razred — 2982 cm3 4. razred — 3200 cm3 Gornje vrednosti je seveda treba zaobkro-žiti na cela števila (3700, 4400, 4500, 4500 itd.). Vitalna kapaciteta je v stalnem porastu. Je v neposredni odvisnosti od telesne teže in višine. Čim višji sta ti dve vrednosti, tem večja je navadno vitalna kapaciteta. Večkrat VK izražamo s spiroindeksom, to je količ- VK nikom med VK in telesno višino (SI =------). TV Pri ptujskih gimnazijcih 1. razredov je spi-roindeks 22, kar je normalno za to populacijo (18 — 25). Obseg oprsja Meritev se izvaja s platnenim metrom v srednjem položaju prsnega koša med vdihom in izdihom. Obseg oprsja merimo v višini grobnice nad žličko in pod lopaticami. Vrednosti so naslednje: dijaki 1. razred — 84,1 cm 2. razred — 89,0 cm 3. razred — 92,0 om 4. razred — 90,0 cm dijakinje Moč trebušne muskulature 1. razred — 77,9 cm 2. razred — 78,5 cm 3. razred — 81,0 cm 4. razred — 83,0 cm Pri obeh spolih so vrednosti zadovoljive. Lahko jih izrazimo tudi z indeksom (IM = telesna višina — telesna teža — obseg oprsja). Pri dijakih četrtega razreda znaša indeks moči 17,1, kar je vrednost za zmerno močne moške. Pri dijakinjah je ta vrednost 20,1 in je prav tako zadovoljiva. Će rezimiramo antropometrijske meritve naših dijakov in dijakinj, lahko trdimo, da so naši dijaki konstitucijsko srednje razviti in v mejah jugoslovanskega povprečja. Motorični testi Pri analizi teh se bom omejil samo na nekatere teste, ki merijo bistvene telesne kvalitete, kot so odrivno moč nog, moč telesnih mišic, moč Upogibalk rok, hitrost, vzdržljivost in hitrostno vzdržljivost. Na osnovi rezultatov iz teh testov že dobimo osnovne kazalce fizičnih sposobnosti, ki jih moramo skozi učno-vzgojni proces nenehno izboljševati z načrtno telesno vzgojo. Odrivna moč nog S tem testom merimo moč iztegovalk nog, seveda ob splošni koordinaciji celotnega telesa. Merjenec skače v daljino z mesta. Rezultati so naslednji: djaki 1. razred — 210 cm 2. razred — 228 cm 3. razred — 234 cm 4. razred — 238 cm dijakinje 1. razred — 176 cm 2. razred — 172 cm 3. razred — 179 cm 4. razred — 170 cm Pri dijakih je razvoj skočne moči progresiven, pri dijakinjah pa opažamo nenormalno nihanje in zatem padec v četrtem razredu. To je že eden od znakov pojemanja fizične moči. Testa za moc trebušnih mišic sta dviganje nog in dviganje trupa z zasukom v 20 sekundah. S temi testi dokaj zanesljivo ugotovimo moč trebušnih mišic, treje popustijo. Povprečja so: dijaki a) dviganje nog 1. r. 15,8-krat 2. r. 16,8-krat 3. r. 17,0-krat 4. r. 14,4-krat ki pri človeku najhi- b) dviganje trupa 16,5-krat 16.8- krat 17,4-krat 15.9- krat dijakinje a) dviganje nog 15.7- krat 16,1-krat 16.8- krat 18,0-krat b) dvig. trupa 14.4- krat 13,6-ikrat 14.5- krat 14-5-krat Povprečne vrednosti nihajo iz razreda v razred pri obeh spolih, vendar so še kar zadovoljive. Ker še niso izdelani standardi za slovensko srednješolsko populacijo, so naše ocene samo približne. Moč upogibalk rok Za meritev moči upogibalk rok uporabljamo pri dijakih zgibe na drogu iz mirne vese, pri dijakinjah pa zgibe iz mešane vese s primernim fiksiranjem kolčnega sklepa, žal je test pri dekletih težko izvedljiv, ker je prav upogib v kolkih težko preprečiti, zato ima ta test relativno zanesljivost. dijaki 1. razred — 6,9-krat 2. razred — 8,6-krat 3. razred — 10,7-krat 4. razred — 10,4-krat dijakinje 1. razred — 8,64crat 2. razred — 7,8-krat 3. razred — 7,2-krat 4. razred — 5,8-krat Diagram moči upogibalk rok Legenda: ----------- = dijaki ------------= dijakinje Diagram hitrosti Legenda: ------------ = dijaki ------------= dijakinje Rezultati kažejo, da pri dijakih moč upogibalk rok stalno raste, medtem ko pri dijakinjah naglo pada. Zato bo potrebno pri delu z dijakinjami upoštevati to ugotovitev in izvajati več vaj za moč. Hitrost Za ugotavljanje hitrosti se poslužujemo Sprinta na 60 m z visokim Startom. dijaki 1. razred — 8,8 sek. 2. razred — 8,5 sek. 3. razred — 8,5 sek. 4. razred — 8,3 sek. dijakinje 1. razred — 9,9 sek. 2. razred — 10,3 sek. 3. razred — 10,1 sek. 4. razred — 10,1 sek. Iz diagrama je razvidno, da se hitrost pri dijakih povečuje iz razreda v razred, pri dijakinjah pa pojema. Vrednost tega testa ne zadovoljuje. Vzdržljivost Za merjenje vzdržljivosti izhajamo iz teka na 600 m. Ta test je eden od osnovnih kazalcev treniranosti srca, ožilja in dihal. Seveda bi morali meritve izvajati vsaj dvakrat letno in ne samo na koncu šolskega leta. Doseženi časi so naslednji: dijaki 1. razred — 2 2. razred — 1 3. razred — 2 4. razred — 2 : 04 minute : 56 minute : 01 minute : 05 minute dijakinje 1. razred — 2 : 36 2. razred — 2 : 47 3. razred — 2 : 49 4. razred — 2 : 49 minute minute minute minute Pri obeh spolih opazimo padec vzdržljivosti v tretjem in v četrtem razredu. Dijaki drugega razreda imajo visoko povprečje, ker je med njimi 10 aktivnih športnikov, v ostalih razredih pa jih je manj. Dosežem povprečni časi niso zadovoljivi, kar je simptomatično za današnjo mlado generacijo, ki ji znatno primanjkuje vzdržljivosti. Zato je nujno, da pri urah telesne vzgoje tej kvaliteti posvetimo več pozornosti, predvsem s pomočjo atletike. Hitrostna vzdržljivost Ugotavljamo jo s tekom z menjavo smeri 6 X 15 m. Seveda je v tem testu zajeta delno tudi spretnost, ker se mora testirani ustaviti in takoj preiti v polno hitrost. dijaki 1. razred — 21,5 sek. 2. razred — 21,5 sek. 3. razred — 21,3 sek. 4. razred — 21,2 sek. dijakinje 1. razred — 24,0 sek. 2. razred — 25,5 sek. 3. razred — 25,0 sek. 4. razred — 25,3 sek. Hitrostna vzdržljivost narašča pri dijakih, pada pri dijakinjah drugega razreda, nato pa se ustali. Iz prikazanega lahko zaključimo naslednje: 1. Motorične kvalitete dijakov so povprečne in so v stalnem porastu iz razreda v razred. 2. Nasprotno ugotavljamo, da fizična zmogljivost dijakinj pada. Pri maturantkah so vrednosti najnižje, kar nikakor ni vzpodbudna osnova za študij na univerzi. 3. To potrjuje tudi našo domnevo, da je aktivni odnos dijakinj do športa v višjih razredih izredno slab. Dijakinje se ne ukvarjajo s športno rekreacijo, kjer bi si vsaj delno pridobile splošno telesno moč in vzdržljivost. Zato moramo s primemo motivacijo in zaželenimi športi vsaj delno odpraviti ta deficit. 4. Nujno moramo vključiti še več dijakov in dijakinj v ŠŠD, kjer je treba izbirati takšne rekreativne dejavnosti, ki odpravljajo analizirane pomanjkljivosti (smučanje, plavanje, tek v naravi, športne igre). Zdravstveno stanje dijakov Zdravstvenih pregledov dijakov in dijakinj v srednji šoli ne izvajamo sistematično. Naša zdravstvena služba izvaja samo kurativo, preventivnih pregledov dijakov pa sploh nimamo. Verjetno je osnovni problem v pomanjkanju zdravnikov in v slabi materialni osnovi za preventivo. Ob bežnem pregledu naših dijakov smo ugotovili naslednje telesne deformacije in obolenja: 1. ploska stopala 8 m + 12 ž = 20 dijakov 2. izkrivljene hrbtenice 0 m + 3 ž = 3 dijaki 3. srčna obolenja (pri izvidih) 3 m + 7 ž = 10 dijakov 4. ostalo 0 m + 2 ž = 2 dijaka Skupaj 35 dijakov Seveda bi sistematični zdravniški pregledi verjetno to število še znatno povečali. Vidimo, da ima več kot 10 % dijakov kako telesno napako oz. obolenje, ki zahteva korektivno gimnastiko. Ce dodamo še podatek, da imamo na šoli v šol. letu 1972/73 46 neplavalcev ( 15 % vseh dijakov), potem seveda moramo o telesni sposobnosti mladega intelektualca globlje razmišljati in sprejeti ustrezni program za njegovo izboljšanje. Le-ta se mora zrcaliti v intenzivnejši šolski telesni vzgoji, v večjem udejstvovanju dijakov v ŠŠD, v organiziranju plavalnih in smučarskih tečajev, predvsem pa v tesnem sodelovanju s športnimi klubi in TVD Partizanom. Samo z neposrednim delom v športu bomo odstranili grozeč fizični deficit mlade generacije. Ljubica Šuligoj ZQODOV1NA DIJAŠKE KUHINJE IN NEKATERI SOCIALNI PROBLEMI DIJAKOV PO VOJNI Od predvojnega gimnazijskega arhiva se je ohranil med drugim tudi zvezek z zapisniki sej odbora Dijaške kuhinje in v njem nekaj prav zanimive dokumentacije. Izvestja ne morejo biti samo formalna šolska poročila, ampak morajo prikazovati tudi življenje dijaštva iz različnih aspektov. Zato želim v tem članku spregovoriti o nekaterih socialnih problemih dijakov v preteklosti in kako ta vprašanja rešujemo danes. Ohranjeno poročilo odbora Dijaške kuhinje »Kralj evinski banski upravi Dravske banovine« sicer govori o ustanovitvi Dijaške kuhinje že v šolskem letu 1886/87, toda skorajda lahko bolj verjamemo dokumentu tega društva z dne 17. 9. 1931 ob 40-letnici obstoja, to je zapisniku jubilejne seje društva. Ta zapisnik izrecno navaja, da je društvo od ustanovitve dne 12. oktobra 1891 nudilo pomoč mnogim dijakom, ki drugače sicer ne bi mogli dokončati študija. Iz poročila lahko tudi ugotovimo, da je bila Dijaška kuhinja ustanovljena »ob podpori minoritskega samostana in patriotov iz Ormoža, Ljutomera ter Slovencev iz Le-obna«. Ta podatek je zelo zanimiv, saj govore poznejši zapisniki o tem, da so dobivali hrano le slovenski dijaki. Tako celo leta 1916 na občnem zboru s klep« j o o dodelitvi hrane nekemu češkemu dijaku. Izgleda tudi, da so imele oblasti to institucijo za izrazito slovensko, saj npr. v nekem zapisniku iz istega leta beremo, da »mestni urad kot politična oblast noče vzeti na znanje slovenskega obvestila, kdaj se bo vršil občni zbor.« Zanimivo je, kje vse se je izražal nacionalistični antagonizem v tedanjem nemčurskem gnezdu. Ohranjena »Pravila za društvo ,Dijaška kuhinja’ v Ptuji« opozarja na namen in članstvo društva. Vemo samo za podatek z občnega zbora društva dne 19. oktobra 1907, da je bilo v društvu 26 članov, za poznejši čas pa nam je to število neznano. Glede na večje število oskrbovancev sklepamo, da je dobivalo društvo širšo zaslombo. »Pravila« tudi poudarjajo, da so člani društva tisti, ki »vplačajo naj menj enkrat za vselej po 50 gold.«, odnosno tisti podporniki, »ki vplačujejo vsaj 50 krajcarjev na mesec ali 5 gold, na leto in taki, ki dajejo vsaj enemu dijaku po eden dan na teden kosilo«. O namenu društva pa zvemo, da želi društvo »ubogim in pridnim učencem deželne nižje gimnazije v Ptuju priskrbeti kosilo.« Tega so se v bodoče skoraj dosledno držali. Na občnih zborih so razpravljali o učnem uspehu podpirancev in tako so npr. na odbo-rovi seji dne 15. julija 1905 ugotavljali, da uspehi podpiranih dijakov »niso 'kaj ugodni, ker štirje niso izdelali, eden pa ima ponavljalni izpit.« Zagotavljajo, da bodo dajali prihodnje leto hrano le tistim, ki so izdelali razred. Tako menijo tudi leta 1912, razvidno pa je, da večjih odstopanj od tega tudi pozneje ni bilo. Res je, da je bila kuhinja namenjena izključno slovenskim dijakom, vendar pa lahko tudi ugotovimo, da so gimnazijsko mladino ločevali od ostalega dijaštva. To pomeni, da so gledali tedaj na gimnazijo kot na »elitno« šolo. V zapisniku občnega zbora dne 27. septembra 1935 beremo namreč naslednje: »Kuhinja je namenjena gimnazijcem in se izjemoma dovoli hrana enemu dijaku pletarske šole.« Dopis z dne 10. oktobra 1936, poslan Državni moški obrtni šoli za pletarstvo v Ptuju, stališče društva jasno precizira z besedami, da »dijaška kuhinja ne more sprejeti drugih dijakov, razen gimnazijcev«, in to z utemeljitvijo, da »je bila ta institucija organizirana le za gimnazijce in da bi bilo težko gojencem tako različnih šol, kakor sta gimnazija in pletarska šola, brez vsakega nadzorstva mimo obedovati v kuhinji...« Kaj se skriva za temi zadnjimi besedami? Verjetno povezava gimnazijcev z delavsko mladino ni bila zaželena! Sicer pa so odklanjali tildi dijake meščanske šole. Tako so leta 1921 nudili pomoč samo štirim dijakom meščanske šole, pozneje pa le kakemu posamezniku. Iz »Pravil« je nadalje razvidno, da je društvo vodil odbor, ki so ga sestavljali predsednik, 7 odbornikov in 2 namestnika. Enkrat letno je bil sklican občni zbor, ki je razpravljal o dejavnosti kuhinje, finančnem stanju, podpirancih in o društvenem odboru. »Pravila« določajo, da društvo preneha delati, če se za ukinitev izreče dve tretjini članov. O natančnejšem poslovanju Dijaške kuhinje zvemo iz zapisnikov sej društvenega odbora oz. iz zapisnikov občnih zborov. Ohranjeni so zapisniki od 23. septembra 1904 do 17. januarja 1941, z izjemo let 1914 in 1915, čeprav je bil občni zbor določen za 26. september 1914, a dokumentacije zanj ni (vojna?!). Prvi ohranjen zapisnik nam pove, da je v šolskem letu 1904/05 društveni odbor vodil dr. F. Jurtela, njegov namestnik je bil Josip Zelenik, tajniške posle je opravljal Josip Komljanec, društveno blagajno pa je vodil prof Ferdinand Majcen. Odbor je vodil do leta 1926, to je do svoje smrti, z izjemo 1906, že imenovani dr. Jurtela. Odborniki so bili člani profesorskega zbora, odvetniki in drugi ugledni ptujski meščani. Tako srečamo med odborniki Antona Kolariča, Franca Toplaka, dr. Ivana Fermevca, dr Mateja Senčarja, odvetnika Janka Šegulo, dr. Stanka Cajnkarja itd. Po smrti dr. Jurtela je predsedniške posle prevzel tedanji gimnazijski ravnatelj dr. Josip Komljanec, a od občnega zbora leta 1939 do vojne je vodil odbor novi gimnazijski ravnatelj prof. Fran Alič. O odbornikih le toliko. Bolj nas zanima vprašanje, kako so se akumulirala sredstva za poslovanje kuhinje. Tabelami pregled, narejen po ohranjenih virih, nam vsaj približno pokaže materialno stanje te institucije (Glej tabelo št. 1!). Na občnih zborih so razpravljali o dotacijah in stroških, zato poglejmo. kaj nam poročajo o vsem tem. Na občnem zboru leta 1905 so ugotovili, da so prvič dobili pomoč od deželnega zbora v znesku 600 kron (do prve svetovne vojne je ta pomoč pritekala v znesku 800 kron). Od podpirancev v naslednjih letih navajajo Okrajni za-stop Ptujski (400 kron), Družbo sv. Mohorja, Posojilno in hranilno društvo, samski klub, okrajno glavarstvo (20.000 din), mestno občino (5.000 din), banovinsko upravo (3.000 din), društvene podporne člane in podobno. Denarna sredstva so dobivali tudi z gledališkimi predstavami, koncerti in z zbirno polo. Na občnem zboru leta 1934 so sklenili, da naj »podpore zbirajo vplivnejši Ptujčani in ne gimnazijski sluga.« Nedvomno se je društvo borilo tudi z materialnimi težavami, saj tabelarni pregled kaže na izgube, ki so jih krili z društvenimi sredstvi prejšnjih let. Tako so leta 1908 »zaradi draginje« dvignili ceno hrane na 50 vinarjev, s tem da so> dobili dijaki »dobre porcije«. Na občnem zboru leta 1936 so podrobneje poročali o izdatkih: za kruh 1603,75 din, mast 1479 din, meso 2504 din, ostala živila 1464,75 din, plača kuharici 4200 din, renoviranje kuhinje 572,50 din, za bolniško blagajno 252,75 din in ostali stroški 1425 din. Posebej so omenjene materialne težave v šolskem letu 1939/40 in apelirali so na dijaške prispovke. Na zadnjem občnem zboru dne 27. septembra 1940 so menili, da morajo pričeti z zbiranjem denarnih prispevkov in »drugega materiala.« Na zadnji seji odbornikov dne 17. januarja 1941, ki je bila v pisarni gimnazijskega ravnatelja, so konstatirali, da so uspeli zbrati cca 4000 kg krompirja in cca 600 kg zelja ter da morajo do marca meseca z nabiralno akcijo nadaljevati. Iz ohranjenega arhiva moremo sklepati, da so skrbeli za kakovostne obroke. Tako so na občnem zboru leta 1918 ugotavljali, da je bila »tudi v vojnem času dobra hrana«, leta 1931 pa so menili, da je nujno dajati »najpotrebnejšim dijakom tudi večerjo«. 1) Vsote v oklepajih so običajno ostale pri omenjenih podpirancih tudi v naslednjih letih enake. Občni zbor Dohodek Izdatek Saldo Št. podpi- rancev št. Cena obrokov obroka /ted. Opomba 17. 10. 1905 1.770,07 k 1.100,56 k 12—13 60—67 48 v v šol. 1.1904/05 29. 9. 1906 2.052,77 k 1.693,30 k 107 „ 1905/06 19. 10. 1907 1.993,92 k 2.163 k 1.596,14 k 98—130 „ 1906/07 27. 10. 1908 1.354 k lv 2.497 k 66 v 27 143 50 v „ 1907/08 23. 9. 1909 3.674,12 k 2.574,18 k 31 137 „ 1908/09 17. 9. 1910 2.695,97 k 2.773,22 k „ 1909/10 23. 9. 1911 2.212,56 k 1.445,80 k 19 99 38—40 v „ 1910/11 25. 9. 1912 2.479,60 k 1.703,08 k 13 72 48 v „ 1911/12 24. 9. 1913 1.231,76 k 1.608,22 k 2575/let. 62 v „ 1912/13 26. 9. 1914 13. 10. 1916 3.381,15 k 1.479,72 k 1330/let. 1,11 k „ 1915/16 20. 10. 1917 1.513,66 k 1.363,58 k 3.057 k 875/let. 1,55 k „ 1916/17 23. 11. 1918 4.243,78 k 3.026,56 k 3.404,69 k „ 1917/18 3. 10. 1919 7.056,3 k 4.550,70 k 5.200,2 k 24 „ 1919/20 13. 10. 1920 25.731,33 k 25.731,33 k 11.240,37 k „ 1920/21 22. 9. 1921 25.029 k 26.001,76 k 19.995,4 k 16 „ 1921/22 9. 11. 1922 33.112,28 k 43.316,20 k 9.791,12 k 13 „ 1922/23 22. 9. 1923 78.403,96 k 60.312.24 k 25.312,24 k 15 „ 1923/24 29. 9. 1924 14.017,50 din 15.453,90 din 5.196,04 din 16 105 „ 1924/25 25. 9. 1925 20.099,17 din 16.370,25 din 7.300 din 19 „ 1925/26 17. 9. 1926 19.251 din 18.715 din 29 „ 1926/27 26. 9. 1927 21.152,58 din 18.092,55 din 10.230,82 din 31 „ 1927/28 17. 9. 1928 23.431,93 din 18.042,20 din 15.620,55 din 41 „ 1928/29 25. 9. 1929 28.493,78 din 24.204,55 din 14.289,43 din 40 „ 1929/30 24. 9. 1930 43.269,70 din 23.001,90 din 20.267,80 din 44 „ 1930/31 17. 9. 1931 43.336,90 din 25,561,15 din 17.775,76 din „ 1931/32 22. 9. 1932 40.016,05 din 26.584,05 din 13.432 din 38 „ 1932/33 28. 9. 1933 25.761,07 din 20.142,25 din 5.618,82 din 42 „ 1933/34 28. 9. 1934 18.321,50 din 15.099,95 din 9.221,75 din 27 „ 1934/35 27. 9. 1935 18.321,50 din 15.099,95 din 9.221,75 din 30 „ 1935/36 28. 9. 1936 21.628,50 din 13.503,75 din 30 7000/let. 2,50 din „ 1936/37 29. 9. 1937 42-45 financ, por. ni 26. 9. 1938 finanč. por. ni 29. 9. 1939 35 v šol. 1.1938/39 27. 9. 1940 5.677,85 din 47 „ 1940/41 Opomba: goldinar, staro ime za zlatnike; v Avstroogrski srebrnik do 1. WM-^ TronT^ ^50 k^ajce^v = 100 kroni ali 100 krajcerjev); krona (K), denarna enota Avstroogr. LL18,^11924 e prišlo do men ave denarja: vinarjev; vinar (V), star avstrijski denar tj. 'A krajcarja ali 1/100 krone, leta m* je i 1 dinar = 4 krone. Morda nam prav zadnje ohranjeno, žal nedokončano poročilo Banski upravi še najbolj osvetljuje dejavnost in težave v poslovanju Dijaške kuhinje. Poročevalec pravi: »V zadnjih šolskih letih se je Dijaška kuhinja vzdrževala iz prispevka mestne občine (4.000 din), banovine (1.000 din), banovinskega odbora za zdravstveno zaščito učencev... (V šolskem letu 1940/41 dodeljeno 2250 din, in to za gimnazijo 1615 din, za meščansko šolo 635 din). Dijaška kuhinja začenja s poslovanjem 1. oktobra. Dijaki dobivajo hrano do 5. junija, maturanti do 27. junija. Delo Dijaške kuhinje je ovirala v prvi vrsti velika draginja...« Poročilo navaja, da mnogi dijaki brez tovrstne podpore ne bi doštudirali in da bi bilo lahko bolje, če bi imeli ustrezne prostore. Trenutno so izkoristili kletne prostore v gimnazijski stavbi2. Poročevalec zaključuje z mislijo, da bi bili nujni redni prispevki oblastnih organov. Po vsem tem lahko zaključimo: Dijaška kuhinja je nedvomno bila velika opora socialno ogroženim dijakom — gimnazijcem. Že iz nekaterih pripomb pa je razvidno, da so socialne pomoči bili potrebni tudi drugi, toda zanje ni bilo prostora med gimnazijci. Gledano iz tedanjega družbenega aspekta je gimnazija pač veljala za »elitno« šolo. Poleg socialne pomembnosti za gimnazijsko mladino pa ne smemo prezreti dejstva, da so se tudi celo v tej majhni instituciji, kot je bila dijaška kuhinja, kazali nacionalni konflikti, ki so bili tako očitni v Avstroogrski in potem zlasti pred drugo svetovno vojno. Dijaška kuhinja je bila verjetno ob izbruhu vojne ukinjena. O njej in o kaki socialni pomoči med okupacijo ne vemo ničesar oz. nam skromno ohranjeno arhivsko gradivo o tem ne poroča. Po osvoboditvi so se za našo mladino odprle nove perspektive brezplačnega šolanja. Pred družbeno skupnostjo so bile postavljene nove naloge: omogočiti mladim ljudem, da dosežejo ustrezno kvalifikacijo. Od osvoboditve do danes smo v tem pogledu veliko napravili, čeprav ne vsega, kar bi lahko. Po- glejmo, kako smo na gimnaziji poskrbeli za socialno šibke dijake? Nedvomno je bilo v tej dobi potrebno upoštevati povsem nove pogoje šolanja, zato o taki instituciji, kot je bila predvojna dijaška kuhinja, ni mogoče govoriti. S tem ne trdim, da socialnih problemov ni bilo in da jih tudi danes ni več. Še vedno smo nerazvito področje in v šolo prihaja približno polovica mladine s podeželja, nekateri tudi iz oddaljenih, zaostalih predelov. Mislim, da za te v prvem povojnem obdobju nismo dovolj poskrbeli in tako mnogi, sicer sposobni dijaki, niso mogli nadaljevati šolanja na gimnaziji, temveč so želeli čimprej priti do poklica. Kdaj smo potemtakem pričeli misliti na mlade ljudi in kako je bilo s štipendiranjem? Statistični podatki izkazujejo naslednje (glej tabelo št. 2!). Pripominjam, da so pri »številu dijakov na gimnaziji« upoštevani v šol. letih 1964/65 in 1965/66 tudi učiteljiščniki, ki so bili pretežno štipendisti Skupščine občine Ptuj. Od šolskega leta 1966/67 učiteljišča ni bilo več! Štipendiranje na gimnaziji se je torej pričelo v šol. letu 1964/65, vendar je bilo število štipendistov, v primerjavi s številom dijakov, še precej nizko. Situacija se je znatno spremenila, ko je Republiška izobraževalna skupnost pričela nuditi primerno materialno pomoč tudi gimnazijcem, predvsem takim, ki živijo v nerazvitih občinah in kažejo vse sposobnosti za nadaljnji študij. Štipendiranje RIS je nedvomno spodbudilo dijake, da so poskrbeli tudi za čim boljši uspeh. Tako so štipendijo v šol. letu 1971/72 prejemali tisti prvošolci, ki so izdelali osmi razred z odličnim ali prav dobrim uspehom, oz. če mesečni dohodek na družinskega člana ni presegal 500.00 din (velja tudi za ostale dijake, štipendiste). Kriteriji dodeljevanja štipendije določajo, da morajo dijaki izdelati razred z odličnim ali prav dobrim uspehom, le pri prvošolcih se dovoljuje tudi dober uspeh, če je do tega prišlo iz objektivnih razlogov. RIS je poskrbela tudi za najboljše, za take, ki so doseg- 2) Ker so prostore v Narodnem domu odpovedali, je kuhinja od leta 1938 obratovala v enem od izpraznjenih stanovanj šolskega služitelja. Šol. leto št. štipen- distov Višina štipendije Mes. izpl. znesek Št. dij. na gim. Štipenditor 1964/65 35 60,00—130,00 din 3.337,00 din 346 Skup. obč. Ptuj 1965/66 22 60,00—130,00 din 2.130,00 din 350 Skup. obč. Ptuj 1966/67 8 81,00—121,00 din 846,00 din 326 Skup. obč. Ptuj 2 85,00— 70,00 din 155,00 din RIS Ljubljana 1967/68 7 81,00—131,00 din 741,00 din 317 TIS Ptuj 2 100,00 din 200,00 din RIS Ljubljana 1968/69 18 150,00—350,00 din 3.680,00 din 296 RIS Ljubljana 1969/70 18 150,00—350,00 din 3.680,00 din 274 RIS Ljubljana 1970/71 35 150,00—750,00 din 10.770,00 din 275 RIS Ljubljana 1971/72 50 150,00—550,00 din 16.730,00 din 278 RIS Ljubljana DIJAKI PO SOCIALNEM SESTAVU Št. 3 Šol. leto Delavci Kmetje Usluž. Obrtniki Svobodni Upokoj. poklici 1964/65 60 60 178 16 29 3 1965/66 57 58 189 15 30 1 1966/67 46 47 186 15 26 6 1967/68 51 49 182 11 ostali 24 1968/69 47 41 171 15 „ 22 1969/70 52 35 154 11 22 >> 1970/71 50 35 150 13 27 ìì 1 1971/72 69 28 141 10 29 1 Opomba: Tabelami pregled je bil narejen na začetku šolskega leta. li višjo srednjo oceno od 3,0 in jim je ob koncu šol. leta 1970/71 podelila ustrezne denarne nagrade. S takim načinom pomoči smo lahko samo zadovoljni. Na šoli pa še vedno ne moremo biti zadovoljni s socialno strukturo dijakov, še vedno imamo premalo delavske in kmečke mladine. Razvita družba terja ustrezne strokovnjake. In zato upamo, da se bo ob spremenjenih štipendijskih normah povečal na našo šolo priliv tudi tiste mladine, ki ji je še do nedavnega bilo težko študirati. Za prikaz socialne strukture bom vzela zopet obdobje od leta 1964/65, ko smo pričeli dijake štipendirati (tabela št. 3). Zdi se mi prav, da zagotovimo vsem socialnim kategorijam enake družbene pogoje razvoja. Ker imamo na šoli določene socialne probleme in ker se je obseg šolskega dela povečal, je nujno nuditi mlademu človeku med delom tudi ustrezno okrepčilo. Tako smo v šol. letu 1958/59 pričeli deliti dijakom toplo malico, ki smo jo, zaradi neustreznih gimnazijskih prostorov, morali prinašati iz osnovne šole Toneta Žnidariča. Malico so prejemali nekateri gimnazijci, predvsem pa dijaki višjih razredov osnovne šole3. Tak način dobavljanja malice je ostal do jeseni 1970/71, ko smo pričeli dobivati hrano iz sosednjega dijaškega doma. Za neposredno razdelitev malice smo preuredili prostor v kleti in namestili leta 1962 Pavlo Dežman, ki dela v »kuhinji« oz. deli hrano dijakom še danes. Vendar pa moram povedati, da ti prostori za to sploh ne odgovarjajo, ker je treba dvakrat tedensko razdeljevati tudi enolončnico, vsak dan pa topli napitek. Naslednji podatki naj pokažejo, koliko naših dijakov je prejemalo malico od leta 1964 dalje. Za šol. leto 1964/65 število odjemalcev ni znano; cena malice pa je bila 1400 din na mesec. V šol. letu 1965/66 je prejemalo malico 79 dijakov po ceni 1400 din na mesec. Za šol. 1 1966/67 ni podatkov. V šolskem letu 1967/68 je prejemalo malico 127 dijakov po ceni 1500 din mesečno, v šol. letu 1968/69 166 dijakov po 1500 din, v šol. letu 1969/70 189 dijakov po 1500 din, naslednje leto 178 dijakov, ki so plačevali za malico mesečno 2200 din, v šol. letu 1971/72 pa je prejemalo malico 191 dijakov po 2500 din. Ob koncu tega razglabljanja želim povedati, da bi nakazani problemi vsekakor zaslužili temeljitejšo obdelavo in šele nato bi mogli dobiti realnejšo podobo socialnega stanja dijakov po vojni. Navedeni podatki pa naj nas vsaj pripeljejo k razmišljanju, kako naj bi socialno problematiko naše mladine reševali v prihodnje v njen prid, kako bi vsakemu mlademu človeku zares omogočili enakopraven razvoj. Živimo na gospodarsko slabo razvitem področju, delamo in učimo v stari stavbi, toda za mladega človeka — dijaka lahko kljub temu še marsikaj storimo. 3) Po reformi gimnazije je osnovna šola (bodoča Osojnikova) imela še nekaj časa svoje prostore v gimnaziji. •Le vkup, le vkup, uboga gmajna...« KMEČKI PUNTI V SLOVENSKEM LEPOSLOVJU (OB 400-LETNICI SLOVENSKO-HRVASKEGA KMEČKEGA UPORA) * Kmečki upori so značilna gibanja za fevdalni red po vsej Evropi. Tlačani in tudi svobodni kmetje so se dvignili proti fevdalcem, zoper njihovo brezmejno izkoriščanje in nasilje. Po zgodovinskih podatkih je bilo od 15. do 18. stoletja samo na Slovenskem okoli 100 večjih ali manjših uporov kmetov. Med njimi jih je bilo pet zelo velikega obsega. To so bili upori: leta 1478 na Koroškem, leta 1515, imenovan vseslovenski kmečki punt, leta 1573 najbolj organiziran slovensko-hr-vaški kmečki upor, leta 1635 upor na Štajerskem in Kranjskem in leta 1713 kmečki upor na Tolminskem. Spomini na ta strahotna nasilja, mučenja in prelivanja kmečke krvi v potokih so ostali živo zapisani v izročilu naših kmetov, ki je prehajalo iz roda v rod. Puntarske tradicije so bile v ljudstvu stalno prisotne. To je plašilo fevdalce, zato so prikazovali kmečke u-pore kot upore razbojnikov in izprijencev. Zlagali so na račun kmeta oziroma upornikov sramotilne pesmi in jih brali na svojih zabavah. Tudi takratni zgodovinarji in kronisti so Upore kmetov prikazovali neobjektivno. Na Slovenskem je prvi opisal kmečke upore J. V. Valvasor, prav tako z očmi fevdalca. Šele po marčni revoluciji 1848, ko je bil odpravljen fevdalizem, ko se je tudi na Slovenskem začela revolucionarnost v političnem življenju v smeri nacionalnega in socialnega prebujanja, so kmečki upori začeli dobivati tisto mesto v naši zgodovini, ki jim dejansko pripada. Kot programsko najbolj zrel od vseh je bil ocenjen slovensko—hrvaški upor. Kmetje so zahtevali svojo ljudsko oblast v obliki kmečke zveze, demokratizacijo Cerkve in celo posebno hrvaško-slovensko državo, sicer pod krono Habsburžanov. Kljub * Opomba: Za poizkus te literarne razprave je prejela dijakinja II. republiško nagrado. temu imamo lahko ta dogodek za prvo idejo o jugoslovanski državnosti. Vsi omenjeni junaški dogodki naših pred nikov so močno zanimali nekatere slovenske pesnike in pisatelje, narodne buditelje, ki so sicer iz skromnih zgodovinskih virov, predvsem pa iz bogate zakladnice ljudskega izročila, črpali snov za svojo prozo, poezijo in dramatiko. Anton Aškerc, naš največji epski pesnik, je v svojih mračnih baladah in romancah opeval kmečke boje, težko življenje našega kmeta — tlačana in svobodnika, njegove priprave na punt in hrepenenje po rešitvi izpod fevdalnega jarma in biča. Uvodna pesem v njegovem ciklusu STARA PRAVDA, Znamenja na nebu, nam govori o treh soncih na nebu, ki oznanjajo, da bo tekla kri. Pesem slika obdobje pred letom 1515, ko se je pripravljal največji kmečki upor na Slovenskem. V baladi Kralj Matjaž se kmetje pogovarjajo, kaj bi želeli od Matjaža, pravljičnega slovenskega kralja, ki je kmetu dal pravice. Tretji kmet pravi, da ne bi maral njegove žene, ne njegovih zakladov; pozval bi le Matjaža, da vstane s svojo vojsko in otme svoj rod iz sužnosti, v kateri sedaj trpi. V pesmi Pred cesarjem spregovori pesnik o poslancih pri cesarju Maksu (Habsburžanu) v Augsburgu. Kmetje se cesarju pritožujejo, da hudo trpijo zaradi Turkov. Toda, kaj Turki, čeprav so pogani; še hujše je pod graščaki, ki so kristjani! Cesar pred kmeti igra vlogo pravičnika, obljubi, da bo poslal viteza Lambergarja, ki bo ukrotil objestno gospodo... Toda tudi v tem primeru se je uresničila ljudska modrost, da vrana vrani ne izkljuje oči. Ce je cesar kdaj nastopil proti kakšnemu graščaku, je storil to zato, ker mu ta ali oni ni bil dovolj podložen ali pa je enostavno hotel pokazati svojo moč. Prav malo pa mu je bilo mar za trpljenje kmetov. V pesmi Tlaka — gredo kmetje na tlako, pa ne tako vsakdanjo. Tlačani napadejo presenečenega graščaka, njega in družino vtaknejo v raševinasto obleko, nakar vse napodijo delat na polje, sami pa se vesele v graščakovi kleti. Žalostna je pesem Boj pri Brežicah, ki prikazuje dogodek iz leta 1516, ko se Dietrichstein Žiga kruto maščuje nad upornimi kmeti. Zelo lepa je pesem Stava iz leta 1573. Pri graščaku Ferencu Taliiiu se zbere družba gospodov. Pijejo in se zabavajo. Modrujejo, da je Bog tako' odredil, da eden vlada, drugi pa je suženj. Grof Jože Tum hvali Tahija, vendar pravi, da ni takšen čarovnik kot on, Turn. Tahiju predlaga stavo, da bo voda Save rdeča, preden bo minilo trikrat sedem dni. Stavita za sivca konja in lepo slovensko kmečko dekle. Ko gre Tahi zadnji dan tret- jega tedna s svojim spremstvom k Savi, vidi, da je voda res rdeča. Stavo je torej izgubil. Preden pošlje Turnu sivca konja, želi izvedeti, kako je to napravil. Turn mu sporoči, da je voda pordečela od plebejske krvi. Pri Krškem je premagal puntarsko vojsko. Pretresljiva je pesem Kronanje v Zagrebu, ki opisuje tragični konec voditelja kmetov Matije Gubca, ki ga gospoda, sebi v zabavo in v svarilo podložnikom, krona z razbeljeno železno krono. Tudi pesnika Alojza Gradnika je pritegnila puntarska tematika. Objavil je ciklus slik iz tolminskega punta, katerega vrh je sonet Smrt Ivana Gradnika, ki velja za eno naj-pretresljivejših balad v slovenski književnosti. Gradnikove balade pa niso realistične, mračno epske kot Aškerčeve, temveč otožno lirske. Ne opisuje toliko dogodkov, temveč »Tlaka« — perorisba, 1972 (Toth Irena, 2. a) izpoveduje čustva do domovine, do ljubljenih ljudi. Pretresljiva je balada Na Kozlovem robu. Graščak Della Torre preklinja vso zalego neke slovenske kmetice, ki jo imenuje psica. Kmetica zagrozi, da mu bo nekoč poslala tisto, kar ima sedaj v zibki in je sad tiste noči pred poroko, ki jo je morala prespati z njim — graščakom. Tega otroka bo priznala za svojega šele takrat, ko se bo s krvavo roko vrnil z gradu. Tako kot Aškerc, tudi Gradnik opeva Knež-nji kamen, ki je še edini spomin na prejšnje čase, ko je slovenski kmet še sam svobodno volil svojega vojvodo! Puntarska tematika je prav tako pritegnila sodobnika Bratka Krefta. V drami Velika puntanja obravnava slovensko-hrvaški upor iz leta 1573. Dela se je lotil z velikim poznavanjem zgodovinskih dejstev, brez kakršne- koli sentimentalnosti. Razgrnil nam je sicer junaško, vendar s kritičnim peresom opisano podobo tistih dni. Glavna junaka tega velikega punta sta bila Matija Gubec in Ilija Gregorič, ki so ju kmetje izvolili za svoja voditelja v Stubi-cah. Kmetje so hoteli postaviti v Zagrebu svojo vlado, seveda v soglasju s cesarjem. Zahtevali so odpravo tlačanstva, stanovskih privilegijev in podobno. Kreft pa ni le kritično ocenil poglavitnih zgodovinskih dogodkov in tistih vozlišč, zaradi katerih so morale akcije kmečkih puntarjev neizbežno propasti. Svojih junakov ni grupiral v čmi in beli tabor. Njegovi kmečki voditelji niso fanatični zanesenjaki, ki gredo s petelinjim peresom in zimzelenom za klobukom slepo v boj; temveč so preudarni možje, od katerih misli vsak s svojo glavo. Mednje je postavil tudi take, ki nihajo med eno in drugo stranjo. Tak je npr. izdajalec Zajnovič. Prav tako jih ni prikazal samo v njihovi poglavitni težnji, v pripravah na punt, temveč je bogato orisal njihove portrete s tem, da je vpletel vrsto intimnih, tragičnih človeških črt in obrobnih prigod, ki pa utegnejo kdaj odločilno poseči v človekov značaj in obrniti njegovo voljo v najbolj kritičnem trenutku. Nič manj ostra pa ni Kreftova ločitev ljudi v banski palači, med katerimi so razpoke še veliko globlje. Dva obrobna pa značilna primera z obeh strani: Kmet, ki ga zaradi prestopka puntarji sami sodijo, krikne pred smrtjo: »Grofje naj me maščujejo!« Grof Tahi pa razjarjen zapušča bansko palačo z besedami: »Želim, da bi bil Ilija Gregorič vaš sodnik in moj maščevalec!« Med take zgodovinsko izpričane dogodke ali globoko zarisane poteze človeških usod je treba prišteti tragedije posameznih junakov. Na primer: tragična zgodba o Pasančevem sinu, ki ga je spočel grof Tahi, samomor prve Gubčeve hčerke Ivanke, ljubezen med Maro in Mogajičem, ki se konča z Mogaji-čevo smrtjo. Značilen je še portret Ilije Gregoriča, moža trezne glave, skoraj legendama podoba Matije Gubca; vloga Uskokov v spopadih med kmeti in gospoda, Gubčev nago- vor pred odločilno bitko, vrsta drobnih, a pretresljivih podrobnosti — do hruške, na kateri je viselo šestnajst puntarskih trupel in do avtorjeve opombe o poslednjih besedah, ki so jih izrekli: Gubec, Gregorič in Pa-sanec, preden so jih odvlekli iz ječe na morišče, o besedah, ki so jih izgovorili brez vsakega patosa, samozavestno, a preprosto in pristno. Na Tolminskem je bilo življenje zaradi hribovite, malo rodovitne zemlje še posebno težko. Prav zato so se tolminski podložniki toliko bolj otepali vseh novih bremen, davkov in dajatev. Nejevoljo so še podžigali grofovi uradniki, ki pri pobiranju davkov niso poznali usmiljenja. Zaradi tega se je že leta 1627 začelo gibanje, ki ga lahko imenujemo poizkus punta. Pisatelja France Bevk in Ivan Pregelj, oba doma s Tolminskega, sta z veliko zavzetostjo ustvarila nekatera literarna dela na osnovi zgodovinskih dejstev. Pri obeh se pogosto srečujemo z istimi osebami. To so Šimen Golja, Ivan Gradnik, Valentin Lapajne, grof Canoni, Jakob Bändel in drugi. Med Pregljeve Tolminske zgodbe spadajo Štefan Golja in njegovi ter Matkova Tina. V njih se opira na ustno izročilo in domačo zgodovino. To je bil tolminski punt v letu 1713. Množica človeških življenj, strasti in usod se zliva v enotno podobo, ki preseneča s svojo posebnostjo in izvirnostjo. V Tolmincih niso toliko pomembni dogodki sami, pač pa njihova obdelava in vsebina. V ospredju niso dejanja posameznih oseb, marveč gibanje nekega časa in nujnosti gospodarskih razmer, predvsem pa v njih čutimo globljo človeško usodo in bolj poglobljeno idejo »stare pravde«. Namesto izjemnih junakov imamo ljudsko množico, ki hoče obrniti krivični red svojega časa. Gibalo dogajanja je skrivnostni popotnik Peter Duša, navidezno desetnik, v resnici nezakonski sin tolminskega sodnika. On podžiga punt in ga tudi sproži, v bistvu pa se s tem maščuje za svoje nesrečno rojstvo. Osrednje dogajanje je trpljenje tlačanov, v njem pa usoda dvanajsterih jogrov, od prvega upornika Šimna Golje, ki hrani listine o tolminski pravici, do mladega Janeza Gradnika, ki mu pripade čast kmečkega poveljnika. Za njima je še vrsta drugih upornikov; kolikor oseb, toliko različnih značajev. Ob množici oseb se bralcu vrste imena krajev, kamor je pisatelj postavil dogodke: Soška dolina do Gorice, Tribuša, Cepovan in Brda; središče je Tolmin z grofovsko in cesarsko oblastjo. Povsod čutimo kruto slovesnost, baladno presenetljivost, začetek in konec krvave ža-loigre. čutimo zgodovinsko podobo pravne neurejenosti, križanje interesov raznih go-sposk in končno spoznanje je prava tragedija rodu. Tragični spor, ki giblje dejanje, upor trpeče človečnosti, ki svoje trpljenje odeva z glorijo mučeništva in sanja o »strašni kazni pravice nad krivico«, dokler se njen upor ne sproži v plaz blazne razdejanosti, ki se umiri šele v goriški tragediji, kjer omahnejo pod rabljevim mečem vsi glavni voditelji upora. Matkova Tina je v bistvu epilog Tolmincev. V njej je izražen višek ljudskih čustev ob propadu punta in ob smrti njegovih začetnikov. France Bevk je opisal prvi tolminski punt iz leta 1700 v povesti Iskra pod pepelom. Punt je vodil Šimen Golja s Kneže, ki je peljal odposlance s pritožbo tlačanov naravnost pred cesarja na Dunaj. Na dvoru so, tako kot vedno, bolj verjeli grofu kot pa njegovim podložnikom. Odposlance so obtožili uporništva, nekatere polovili in obsodili na prisilno delo. Šimen Golja je pobegnil, zaplenili so mu premoženje v korist državne blagajne. Bremena in krivice pa so ostale in se še množile. Trinajst let pozneje se je iskra nezadovoljnosti, ki je tlela pod pepelom, razgorela v požar. Dozorel je veliki tolminski punt, ki je prišel v zgodovino. Vse to je pisatelj opisal v povesti Iz iskre požar, ki je nadaljevanje njegove prve povesti. V njej avtor do konca razprede usodo puntarskega voditelja Šimna Golje, njegovega časa in ljudi. To je le nekaj drobcev iz del slovenskih literarnih ustvarjalcev, ki so črpali snov za svoja dela iz mračnega obdobja, ko je slovenski kmet tlačanil tujemu gospodarju, prelival kri in umiral v boju za svoje pravice in svobodo vsega slovenskega ljudstva. Prav gotovo je iz tistih časov ostalo še ogromno nenapisanega in pozabljenega. Spričo vse bolj razvijajoče se pisane besede, modemih oblik obveščanja in razslojevanja vasi, so ljudska izročila že skoraj povsem tonila v pozabo. K temu so prispevali tudi mnogi kasnejši veliki dogodki, saj se ljudem ni zdelo več pomembno tisto, kar se je dogajalo pred 400 leti. Za primer naj omenim svojo babico. Bila je doma na kmetiji pod Resenikom, v bližini starega gradu Štatenberg pri Makolah. Pripovedovala je to, kar je slišala od svoje matere in babice. Od vseh graščakov na Štatenbergu so si kmetje najbolj zapomnili krute Tahije. Pravili so: »če ima stari Ferenc Tahi v sebi enega hudiča, potem ima njegov sin Gavro gotovo dva.« Mladi Gavro je, bojda iz objestnosti, kot za šalo streljal kmetom živino na paši in užival v tem, kako se je zadeta krava valila po strmem bregu. Nekoč, menda je bilo kako leto pred velikim slovensko-hrvaškim uporom, so kmetje ujeli Gavra in ga hoteli ubiti. Pa je baje nekdo potrkal na njihovo krščansko vest, da bodo krivi večnega pogubljenja njegove grešne duše, ker se za svoje grehe ne bo mogel pred smrtjo pokoriti. Gavra Tahija so izpustili in mu prepovedali vstop v grad. Zato so Tahiji potem Štatenberg prodali. Žal s tistega območja ni bilo nobenega pisatelja, ki bi bil dal Štatenbergu in njegovi okolici skromno mesto v slovenskem leposlovju. Kritično oceno kmečkih uporov na osnovi ohranjenih virov je podal šele naš zgodovinar Bogo Grafenauer v knjigi Kmečki upori na Slovenskem, ki je izšla leta 1955. V njej je najbolj zgoščen, verodostojen in temeljit opis velike puntarije. Upornost in revolucionarnost slovenskega človeka, spočeti v velikih kmečkih puntih, sta kot iskra pod pepelom tleli dalje. To revolucionarnost je zlasti razvijal delavski razred, ki je nastal iz nekdanjih tlačanov. Ta iskra je zopet vzplamtela v mogočen revolucionarni plamen leta 1941, ko so fašisti, potomci nekdanjih graščakov, obsodili slovenski narod na smrt. Petelinje pero in zimzelen je zamenjala rdeča zvezda na titovki slovenskega upornika. Kmetje in delavci, skupno z vsemi drugimi naprednimi ljudmi, so izbojevali najveličastnejšo zmago. Prvič v slovenski zgodovini se je upor končal s trajno zmago. V tem uporu in revoluciji so se uresničile besede našega največjega pisatelja Ivana Cankarja — iz naroda hlapcev smo postali narod junakov! To sta slovenski delavec in kmet lahko uresničila tudi zato, ker sta bila že organizirana in sta imela jasen revolucionarni program, česar kmečki puntarji še niso imeli. Za njima je sedaj stala Komunistična par- tija Slovenije, ki tudi ni bila sama, ampak se je tesno povezala s prav tako organiziranimi drugimi jugoslovanskimi narodi. Taka revolucionarnost delavskega razreda in vseh poštenih delovnih ljudi se uresničuje pod vodstvom Zveze komunistov tudi danes, ko delavski razred odločno nastopa proti vsem tistim, ki si prisvajajo viške njegovega dela. Za konec naj omenim še to, da je v našem narodnoosvobodilnem boju in v ljudski revoluciji 1941—1945 bil močno prisoten uporniški duh slovenskih kmečkih puntarjev. Mnogi slovenski partizani so se bojevali v Gubčevi in v Gradnikovi brigadi, mnoge puntarske pesmi so postale tudi partizanske pesmi. Vse to nam nalaga skupno dolžnost, da bomo s ponosom na svojo preteklost v tem letu proslavljali 400-letnico hrvatsko-slo-venskega kmečkega punta in hkrati 500-let-nico kmečkih uporov na naših, to je slovenskih tleh. Jožica Fideršek, 2. a »Grad gori« — perorisba, 1972 (Vrabl Anka, 1. d) RAZVOJ QLEDALISKE UMETNOSTI Bežen pregled TEATER DAVNINE Že v pračloveku je živel nagon, da bi dal notranjim občutjem tudi vnanji, simbolični izraz. Vzrok za to je bil, denimo, veselje nad bogatim lovskim plenom, radost nad zmago v bitki ali pa žalost za umrlim, nadalje, prošnja bogovom — demonom za dobro letino ali, da ga ti obvarujejo raznih ujm. Oblike tega izraza so bili primitivni plesi, spremešani z divjimi kriki in gibi (pantomima). Pri tem je bila udeležena vsa »srenja«, ne samo posameznik. Vse to početje je imelo spočetka svečan, religiozen značaj. Ti »obredi« so bili znani že v pradavnini, v Indiji, na Kitajskem in Japonskem in v Perziji, od koder so tudi prišli nekaj tisoč let pred našim štetjem v Evropo. Velja pa poudariti, da je od vsega početka bil najpoprej »teater«, šele veliko kasneje se je rodil dramski tekst. Iz zanesljivih virov vemo, da so prirejali slovesnosti v čast bogu Dionizu, bogu vina in razuzdanosti (ta kult izvira iz Indije) — že v 8. stoletju pred našim štetjem v severnem predelu Grčije, v Trakiji. Zboru, ki je prepeval ob teh ceremonijah, so se kmalu pridružili posamezniki, nekakšni burkači, ki so navduševali množice z raznimi svojimi vragolijami. Imenovali so jih mirni (mimos). Te slovesnosti so se kmalu preselile v južno Grčijo, v Atene. Razvoj le-teh pa je šel sčasoma v vse večjo širino in globino. Leta 534 pred našim štetjem je Tespis iz Ikare dodal tem zborovskim pesmim, ki so medtem že dobile po Arionu iz Korinta svojo stalno obliko (pisal je verze v ditirambih) — »igralca«, ki je svoj tekst govoril; in to je pravzaprav rojstvo drame. Seveda je imelo to dogajanje še zelo primitivne oblike, sodi pa že v sam začetek prvega velikega razdobja v razvoju dramatike in gledališča — atiške tragedije oziro- ma antičnega gledališča v celoti, šele nekaj desetletij kasneje je dosegla grška gledališka umetnost svoj višek, ki je neprecenljive vrednosti tako za evropski, kakor za celotni svetovni teater. ANTIČNO GLEDALIŠČE V Atenah, pod Akropolo', so vsako leto na pomlad, ob velikih »Dionizovih svečanostih« uprizarjali nesmrtna dela velikih grških dramatikov. Ohranjene so le nekatere tragedije Aishila, Sofokleja, Euripida in Aristofanove komedije. Njihove mojstrovine. Oresteia, Kralj Oidipus, Antigona, Medeja, Lyzistrata so vrhunske stvaritve grške dramske poezije. Za antična dela imenovanih dramatikov (tetralogije, drame, katerim je obvezno sledila satirska igra, iz katere se je pozneje razvila komedija) je važno, da je v njih imel sprva dominantno vlogo Zbor; ne smemo namreč pozabiti, da se je grška drama razvila dejansko iz zbora. Zbor je bil najvažnejše gibalo uprizoritve. Tudi sodobne, moderne uprizoritve antičnih dram se močno poslužujejo prav zbora, kajti z njim je moč doseči edinstveno uprizoritveno dinamiko, pestrost in žlahtnost. V bogato zakladnico klasične grške književnosti, v miselni svet antičnega človeka in še posebej v dragocena dognanja o stari grški gledališki umetnosti nas uvaja Aristotelova Poetika. Ta mislec (384—322 pr.n.št.) meni, da se je treba čimbolj približati dramski poeziji, M je najpopolnejša, ki je ideal celotne poezije. Ko je propadla mogočna grška država ter je prevzel vodstvo in njeno mesto stari Rim, se je nadaljevala gledališka kultura na rimskih tleh. Od dramskih piscev te dobe velja omeniti le Seneco ter Pianta in Terenca — pri poslednjih dveh se je zgledoval, mimo- grede rečeno, naš Marin Držič. Rimsko gledališče — M je v bistvu golo posnemanje grškega — ni storilo nič pomembnejšega za razvoj gledališke omike. Bilo je publiki zgolj v razvedrilo in zabavo. »Panem et circanses« je zahtevalo rimsko ljudstvo od svojih mogočnih oblastnikov. V zgodovini gledališča imenujemo to staro grško in rimsko obdobje: gledališče antike. SREDNJI VEK Tej dobi, antiki, sledi: srednji vek. V tem času dobi v roke vso moč cerkev, ki gledališču ni bila naklonjena. Gojila je nabožne pasijonske igre in druge misterije, mirakle in moralitete. Vsa ta dela, M so bila pisana večidel v latinskem jeziku, predstavljajo v glavnem tipično krščansko moralo srednjega veka. Vrhunsko umetnino v epski poeziji pa je ustvaril v narodnem, italijanskem jeziku s svojo »Božansko komedijo« veliki pesnik in mislec Dante, ki pa nas hkrati vodi že v renesanso. RENESANSA Po nekaj stoletjih so se začeli zanimati italijanski pesniki in pisatelji-humanisti za staro grško in rimsko kulturo. Iz tega, tako imenovanega »humanističnega gibanja« se je razvila ena najbogatejših, najplodnejših umetniških dob vseh časov: renesansa (prerod). V tem času so ustvarjali predvsem v Italiji duhovni velikani, umetniki, polni izpovedne moči. Italija se ponaša z lirikom Petrarco, z novelas tičnim pripovednikom Boccacciom, z epikoma Ariostom in Tassom ter s takšnimi slikarji in kiparji, kot so Michelangelo, Rafael, Tizian in drugi. V Španiji ustvari svoje veličastno delo, Don Kihota, Cervantes; za gledališče pa sta pomembna pisca mnogih teatrskih del: Tirso de Molina in Lope de Vega (1562—1635), ki je napisal baje nad tisoč odrskih del. Ta je dejanski ustanovitelj španskega narodnega gledališča. V Angliji pišeta za gledališče, mimo nekaterih manj pomembnih piscev, predvsem na- darjeni, tragično preminuli Christopher Marlowe in Ben Jonson. Vse te pa je presegel William Shakespeare (1564—1616), ki velja poleg Sofokleja za največjega dramatika vseh časov. Po orjaškem vzponu atiške tragedije dosežejo Shakespearova dela: Hamlet, Kralj Lear, Macbeth, Othello, Richard III., Vihar in draga, spet nov, enakovreden vrh. Shakespeare je ustvarjal za vladanja kraljice Elizabete Angleške. BAROK, FRANCOSKI KLASICIZEM IN NEMŠKA KLASIKA Za renesanso nastopi najprej era baroka (1600—1750). V Španiji je v tej dobi spesnil svoje znamenite igre: Življenje—sen, Sodnik Zalamejski, Dama Škrat in druge, Calderon de la Barca (1600—1681). Calderon prekaša oba svoja predhodnika Lope de Vego in Tirso de Molina po svoji neizčrpni fantaziji in neverjetnem obvladanju vseh oblik in stilov španskega teatra. Za vladanja kralja Ludvika XIV., ki je bil umetnosti nasploh zelo naklonjen, nastopi zlata era francoske klasicistične in hkrati klasične dramatike ter gledališča. Klasična dela so ustvarili takrat: Corneille (Cid ...), Racine (Britanik, Fedra ...) in genialni komediograf Molière (1622—1673), katerega umetnine: Tartuffe, Skopuh, Ljudomrznik, Žlahtni meščan, Scapinove zvijače, Don Juan, Namišljeni bolnik in druge po svoji umetniški moči, kakor trdijo nekateri teatrologi, ne zaostajajo dosti za Shakespearovimi. V Parizu zgrade leta 1680 znamenito gledališče Comedie-Fiancaise. Francozi postanejo kasneje, v 18. stoletju, s to svojo dramatiko in gledališčem vzorniki vsej Evropi. Bistveno vplivajo na razvoj tudi razsvetljenske ideje. V nemški literaturi se iz vsega tega razvije znamenita nemška klasika, v kateri pa se oglašajo že tudi romantični podtoni. Zaradi popolnosti naj samo omenim še rokokojsko komedijo v francoski literaturi 18. stoletja. V Italiji pa je v 18. stoletju ustvaril svojevrsten tip komedije (Commedia dell’arte) Carlo Goldoni (1707—1793), katerega neštete komedije, da imenujem samo Krčmarico Mirandolino, Laznika, Slugo dveh gospodov, še danes navdušujejo gledalce. V tem obdobju se je razvila v Italiji tudi opera. V Nemčiji pa se je povzpela v izreden Umetniški vrh trojica velikih pesnikov in dramatikov: Lessing (ki je znan po svoji Hamburški dramaturgiji), Schiller in še posebej Goethe (1749—1832), ki predstavljajo najvišje umetniške dosežke nemške klasike (klasicistične, razsvetljenske in tudi že pred-romantične). Vsa svetovna gledališča še dandanes uprizarjajo pogosto zlasti Goethejeva mojstrska odrska dela: Fausta, Ifigenijo na Tavridi, Egmonta, Toquata Tassa, Claviga in druge, pa tudi nekatera Schillerjeva zrelejša dela: Don Carlosa, Marijo Stuart, Wallen-steina, Kovarstvo in ljubezen, Razbojnike. Za njima so kmalu osvojili gledališki svet dramatiki: Kleist (Princ Hamburški, Razbiti vrč...), Hebbel (Judita, Marija Magdalena, Nibelungi...) in zlasti Georg Büchner, katerega drama Dantonova smrt in Voj ček še danes polnita gledališča. Iz klasike prehajajo že v romantiko in se bližajo realizmu. V glasbenem svetu zaslovita v tem času genialna komponista Mozart in Beethoven. Nekako v tem času se v evropski dramatiki in v gledališču prvič oglasijo tudi Slovani. V ruskih gledališčih igrajo Gribojedova, kasneje še Puškina in na prehodu v realizem Gogolja, za njim pa še Ostrovskega. ROMANTIKA Klasicizmu, razsvetljenstvu in nemški klasiki sledi romantika. Za razvoj avstrijskega narodnega gledališča so v tem času pomembni dramatiki: Raimund, Grillparzer, Nestroy in kasneje še Anzengruber (nekaj desetletij kasneje, že v naturalizmu in moderni pa še Schnitzer, Schönherr, Hoffmansthal in Franz Werfel). Francoska gledališča pa polnijo romantična dela Victor j a Hugoja, Dumasa starejšega in Scribove komedije. Za razcvet operne glasbene umetnosti so v romantiki in malo kasneje važni sklada- telji Rossini, Verdi, Puccini, Richard Wagner. Že leta 1776 pa so odprli v Milanu z velikim slavjem še danes po vsem svetu visoko cenjeno operno gledališče: milansko Scalo. To je tudi že čas velikih igralcev in igralk, da omenim samo znamenito Eleonoro Duše jn Sarah Bernhardt, ki sta nastopali ob ogromnem navdušenju publike po vseh velikih evropskih in ameriških gledališčih. Njuna enkratna upodobitev Dumasove drame Dama s kamelijami sodi v sam vrh tedanje igralske umetnosti. DOBA OD 1850 DO DANES Omeniti nam je končno še dobo od 1850 do danes (realizem, naturalizem, dekadenca, nova romantika, ekspresionizem...). V Italiji, kakor tudi po vseh svetovnih gledališčih, si pridobi veliko ime dramatik Luigi Pirandello (Šest oseb išče avtorja, Henrik IV. in druga dela). V Nemčiji in izven nje zaslove Gerhart Hauptmann, Suderman, Wedekind, Halbe, Hasenclever, Reinhard Sorge in Brecht. Neprecenljive zasluge za razvoj gledališke umetnosti tega časa imata genialna režiserja Stanislavski (s Hudožestvenim teatrom) in Max Reinhardt (z berlinskim »Nemškim teatrom«). Prav na prelomu stoletja, ko se je rodilo in šlo v prvo rast moskovsko Hu-dožastveno gledališče, so po zaslugi Stanislavskega zaživele na odru štiri naj znamenitejše drame Antona Pavloviča Čehova, ki so od takrat pa do danes neprestano na sporedu ruskih in svetovnih gledališč: Utva, Striček Vanja, Tri sestre in Češnjev vrt. Igre Čehova, polne liričnega občutja, kakor tudi nekatere drame Maksima Gorkega (Na dnu), pretresajo gledalce po vsem svetu še danes. Max Reinhard zavzema v gledališki ustvarjalnosti Nemčije in vse srednje Evrope izredno pomembno mesto. Posebno nagnjenje ga je gnalo predvsem k uprizoritvam Shakespearovih del. Povzročil je pravcato nemško renesanso Shakespeara. V obilni meri je uporabljal vse mogoče tehnične izpopol- nitve odra; njegove (režije so bile pravcata slavja. Bil je domiseln in podjeten čarodej. Znamenita je njegova postavitev srednjeveške moralitete Slehernik, ki jo je uprizoril na trgu pred salzburško stolnico, zatem pa še Sofoklejevega Kralja Oidipa v cirkusu Schumann. Proslavil pa se je tudi v Ameriki z mogočno uprizoritvijo Mirakla v neki tamkajšnji cerkvi, kjer je sodelovala ogromna množica statistov. Razen berlinskega »Nemškega teatra« je vodil tudi dunajsko gledališče »JosefStadt«. Poleg Stanislavskega in Reinhardta je nujno omeniti še starejšega francoskega gledališkega reformatorja Antoina, ki se je skušal rešiti v svojih uprizoritvah romantične napihnjenosti in se krepko zavzemal za naturalistični stil uprizarjanja. To gledališče, ki ga je poimenoval »Svobodno gledališče«, se je razvilo iz prizadevanj amaterjev. Predstavil je Franciji Turgenjeva, Tolstoja, Hauptmanna, Strindberga in Ibsena ter dosegel leta 1890 velik uspeh z njegovo Divjo raco. Tudi v tej dobi zableste v gledališčih veliki igralci in operni pevci: Moskvin, Germanova, Kainz, Mitterwurzer, Basserman, Moissi, Agnes Sorma, Šaljapin, Caruso in Gigli. Posebej bi omenil igralca »Hudožest-venega teatra«, slovitega Kačalova. On in Eleonora Duse sta nedvomno naj večja umet-nika-igralca vseh časov. V Angliji pišeta za gledališče Oscar Wilde (Saloma...) in Bernard Shaw (Hudičev učenec, Pygmalion, Sveta Ivana...). Tudi njuna svojevrstna dela so prav tako še danes na sporedu velikih gledališč. Za razvoj tedanjega angleškega gledališča je pomemben režiser-reformator in obenem scenograf Gordon Craig. Njegovi drzni posegi, pri oblikovanju predvsem klasičnih del, so vzbudili veliko zanimanje in hkrati tudi posnemanje v drugih evropskih gledališčih. Od novejših angleških dramskih piscev so znani svetu Elliot, Priestley in Cristopher Fry. Njihova dela so polna pristne poetičnosti. Severni deželi Norveška in Švedska sta dali evropskemu gledališču nad vse pomembna dramska pisca, Henrika Ibsena (Peer Gynt, Strahovi, Stavbenik Solness, Divja raca, Nora, Hedda Gabler...) in Avgusta Strindberga (Gospodična Julija, Oče, Smrtni ples, Nevesta s krono). Zelo bogato gledališko kulturo je razvila, posebno med obema vojnama, tudi Češkoslovaška, tako z dramskimi deli, ki so polna življenjske resničnosti in človeške iskrenosti (da navedem le nekatera mlajša: Knmela skozi uho šivanke, Periferija, Konjeniška patrola Františka Langerja ter RUR, Bela bolezen in Mati — Karla Čapka), kakor tudi po uprizoritveni plati gledaliških del, in to po zaslugi dveh velikih mojstrov, režiserja Hilara in scenografa Vlastislava Hoffmanna. Njuna izvirna umetniška dognanost sodi v sam vrh takratnega evropskega gledališkega ustvarjanja. Njuno delo nadaljujejo danes z enakim uspehom režiser Otomar Krejča, scenograf Jožef Svoboda in pisec mnogih zanimivih odrskih del Pavel Kohout. Vsi trije so dobro poznam tudi v pomembnejših evropskih gledališčih. V Ameriki je začel orati ledino v dramatiki in gledališču mojstrski oblikovalec gledaliških del O’Neill (Elektra v črnini, Cesar Jones, Strast pod bresti...). Danes so najbolj cenjeni in uprizarjani ameriški dramatiki Arthur Miller, Tennessee Williams, Thornton Wilder ter najmlajši med njimi, nadarjeni Edvard Albee (Kdo se boji Virginije Woolf...), ki je prav tako razburil gledališki svet s svojimi deli kot mladi angleški »jezni mladenič« John Osborne. V Franciji so ustvarjali in še ustvarjajo svojevrstna gledališka dela: Sartre, Camus, Giradoux, Anouilh. Vsi ti oblikujejo v svojih delih snovi in motive, ki so večno živi in neposredni. Pisana so v bleščečih dialogih, pretkana z ironijo in globokimi spoznanji o zmotah in zablodah tega sveta, zapisana z željo, da bi te zmote dn zablode ne živele večno na tem svetu. Svojevrstna so tudi po svoji obliki. Sodobni francoski gledališki omiki so v tridesetih letih našega stoletja mnogo prispevali režiserji velike ustvarjalne osebnosti: Charles Dull-in, Louis Jouvet, Gaston Baty in Georges Fitoev. Po vojni pa razen Louisa Barraulta zlasti režiser velikega slovesa Jean Vilar, ki je ustanovil svoje. širom ,po svetu znano gledališče Théàtre National Populaire, znano pod kratico TNP, v katerem se je s svojimi velikimi igralskimi kreacijami proslavil že pokojni Gérard Philipe. Kar pomeni za moderno francosko gledališče Jean Vilar, velja za italijansko genialni Georgio Strehler. Njegove uprizoritve v milanskem malem gledališču so zmeraj velik gledališki dogodek. V nemškem teatru pa so s svojimi ekstravagantnimi režijami povzročili pravo revolucijo napredni režiserji: Jessner, Piscator •in Brecht. Podobno presenečenje so pripravili pred vojno v Rusiji režiserji Vahtangov, Meyerhold in Tairov, ki so se ognili realizmu Stanislavskega. Veliko zanimanja in uspeha doma kot v svetu sta doživela po Cezarju Arxu izredna sodobna švicarska dramatika Max Frisch (posebno z dramo Andora) in Friedrich Dürrenmatt s tragično komedijo Obisk stare gospe. Polne otožnosti, španske barvitosti in tesnobnega vzdušja so dramske pesnitve andaluzijskega pesnika in dramatika Federica Garcie Lorce, čigar odrska dela: Svatba krvi, Yenma, Dom Bernarde Albe, Dona Rosita, so v bistvu intimne izpovedi njegovih razgibanih misli. Najbogatejše gledališko življenje pa je dandanašnji nedvomno v Angliji z njenimi izrednimi igralci in režiserji, med katerimi sta naj izrazitejša Laurence Olivier in Peter Brook, čigar sloviti režiji Shakespearovega Kralja Leara in komedije Sen kresne noči sta vzbudili nezaslišano navdušenje po vsem kulturnem svetu. Za zgodovino slovenskega gledališča je znamenit 28. december leta 1789, ko je bila prvič uprizorjena veseloigra Antona Tomaža Linharta »Županova Micka« v tedanjem Stanovskem gledališču (današnji Filharmoniji) v Ljubljani. Ta uprizoritev pomeni hkrati začetek našega gledališča in rojstvo slovenske drame. Kajpada je bilo nekaj podobnih poskusov že poprej. Izpričano je, da so leta 1657 dijaki ljubljanske jezuitske gimnazije igrali v slovenščini nam sicer neznano igro Raj. Prva slovenska igra, ki nam je ohranjena, je besedilo pasijonske procesije, ki je bila uprizorjena leta 1721 v Škofji Loki. Pred preporodom na slovensko gledališče ni nihče mislil. Pod vplivom znamenitega prosveti j enea in mecena Žiga Zoisa je ustvaril Slovencem, kakor že rečeno, A. T. Linhart veseloigro Županova Micka, kateri je sledil naslednje leto še Veseli dan ali Matiček se ženi, ki ga je Linhart prevedel in priredil po francoski komediji. S tem je položil osnove slovenski posvetni dramatiki in hkrati ustvaril pogoje za razvoj slovenskega gledališča. Ne moremo zadosti preceniti pomena, ki ga je imelo Linhartovo delo za naš narod. Žal so neugodne politične in družbene razmere kmalu in za dolgo prekinile delo, ki ga je začel Anton Tomaž Linhart, šele leta 1848 se je obnovilo delo za slovensko gledališče. V Ljubljani se je tedaj ustanovilo »Slovensko društvo«, ki si je postavilo nalogo prirejati tako imenovane »besede« (po češkem vzoru) in gledališke igre. Prava ognjišča igranja pa so bile v tej dobi Čitalnice, ki so postale središče vsega družabnega in narodnega življenja. Iz te ustanove se je slednjič leta 1867 rodilo samostojno Dramatično društvo, ki je položilo temelj poznejšemu narodnemu gledališču. Prvi predsednik tega društva je bil pisatelj in kritik Fran Levstik. V tej dobi so igrali samo diletanti. Prvi igralski stan pa smo dobili šele konec minulega stoletja, ko je začelo delovati Deželno gledališče leta 1892. Prva slovenska predstava v tej zgradbi (današnja Opera), je bila Jurčičeva Veronika Deseniška v Borštnikovi režiji. Ta čas pred prvo svetovno vojno je doba prvega večjega razmaha naše dramatike in gledališča. Imeli smo takrat že velike igralce in režiserje (Borštnik, Verov-šek, Nušič), a dramski spored so ustvarjali pisatelji kakor Medved, Etbin Kristan, F. S. Finžgar in predvsem Cankar. Samostojna pot slovenske drame v Ljubljani pa se je začela 1919. leta z uprizoritvijo Jurčič-Levstifcove zgodovinske tragedije Tugomer. Zavidno umetniško visino je doseglo ljubljansko gledališče dejansko šele po prvi svetovni vojni, ko ga je vodil pesnik Oton Župančič s kopico velikih igralcev in igralk ter režiserjev. Imenoval bi le nekaj njih: Marija Vera, Šaričeva, Polonca Juvanova, Marija Nablocka, prof. Šest, Levar, Kralj, Lipah, Cesar, M. Skrbinšek, katerim se je pozneje pridružil še daroviti, na žalost prerano umrli Stane Sever, ki šteje mimo Borštnika nedvomno za enega naj večjih slovenskih igralcev. Od dramskih pisateljev v tem obdobju naj navedem samo nekaj značilnejših: Župančiča, Novačana, Leskovca, Slavka Gruma, še posebej pa Bratka Krefta, ki je močno obogatil slovensko dramatiko z deh Celjski grofje, Velika puntarija, Kranjski komedijanti. Lepo število mladinskih iger pa je napisal pesnik in dolgoletni ravnatelj ljubljanske drame Pavel Golia. Visoko umetniško raven je v tem času dosegla tudi mariborska drama, kar je dokazala zlasti z gostovanji v ljubljanski drami, in sicer s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi in z dramo Maksima Gorkega Na dnu. Tako se zaključuje naše bežno pregledovanje razvoja dramatike in z njo najtesneje povezanega gledališkega ustvarjanja. Marsikaj je bilo' lahko samo približno nakazano, časovna razmerja zaradi obilice snovi niso dovolj natančna, to in ono morda tudi manjka. In če danes večkrat govorimo in pišemo, da sta sodobna dramatika in gledališče v krizi in da ju uspešno v širokih ljudskih množicah izpodriva nova, mlada umetnost 20. stoletja — film, je to naše govorjenje im pisanje samo trenutno slepilo. In če ta kriza resnično obstaja, je to hkrati kriza celotnega našega življenja. Iz nje pa bo nujno zraslo novo, lepše in boljše, ki bo zajelo vase tudi vse pozitivne vrednote preteklosti, o katerih nam na področju dramske in gledališke umetnosti govori ta bežni pregled. Rudolf Čeh REQIONALIZEM ALI QODCEVA BALADA NA QALSKIH TLEH i Zapis o godčevih prigodah v pikardskem pokraj inskem časopisu Eklitra mi je vzbudil zanimanje za regionalizem, gibanje, ki buri duhove marsikje po svetu. Zato naj služi za uvod v kramljanje o Aškerčevi baladi in sorodni francoski pripovedi razmišljanje o življenju pokrajin kot osebnosti v okviru naroda. S tem se dotikamo kočljive tematike, ki ima po svetu kaj različne odmeve. Skoraj splošno veljavo ima dognanje, da je narod zgodovinska kategorija, da ga je porodil oblikujoči se meščanski razred, da je nacionalizem ideologija tega razreda in da so jima štete ure, buržoaziji in njegovi ideologiji, kakor vsaki zgodovinski tvorbi. Vedno manj veljave ima dvom, da je meščanstvo že krepko mimo svojega vrha, da se nagiblje k zatonu, da je v številnih in razsežnih deželah že zatonilo. In z njim nacionalizem. Toda prav sredi tega razvoja — prikazanega v najbolj poenostavljeni, posplošeni shemi — se porajajo nacionalizmi, narodnostna prebujanja, osvobodilna gibanja številnih zamudnikov. Zublji, tudi ognjeni, parajo nebo križem po našem kontinentu in prinašajo gorje in dragoceno bogastvo — svobodo narodom. Oblikovanje državnih narodov je proces unifikacije v določenih, od primera do primera različnih okvirih in pogojih. Znani so ti okviri: obsegajo raznolike danosti od zemljepisnih in zgodovinskih ter jezikovnih tja do ekonomskih in političnih. Ponekod, kjer je ta razvoj že končan, kjer so narodi formirani in ustaljeni ter državno utrjeni, se v drugi polovici tekočega stoletja porajajo gibanja, nasprotna unifika-cijsfci genezi državnih narodov, gibanja, ki se zoperstavljajo centralizmom in unitariz- mom vseh barv, ki nočejo več prenašati, da bi se za središče izbrani in privilegirani del dežele bohotil, medtem ko bi se periferija spreminjala v domačo, notranjo kolonijo. Taka gibanja so znana pod skupnim imenom regionalizem. Posplošeno velja: čim močneje je dežela unificirana, centralizirana, tem glasnejši je regionalizem. Za naše kramljanje naj zadostuje — med številnimi — en primer, to je gibanje v Pikardiji, pokrajini na severovzhodu Francije. Ta primer je na tem mestu zanimiv zgolj zaradi izbora v nadaljnjem obravnavane snovi. Francija je centralizirana in centralistična država »par excellence« in je služila kot svetal primer unitarizma mnogim posnemovalcem. Unifikacija je pognala korenine že v 16. stoletju, v monarhiji pa se je sto let kasneje razrasla v mogočno drevo, ki ga revolucija ni izruvala. Nasprotno. Revolucija je imela lahek posel: prevzela jo je, tako so narekovali interesi buržoazije, in jo dalje razvijala, vse republike do sodobnosti so jo utrjevale. Nastal je položaj, ki ga v deželi sami označujejo rekoč, da leži Pariz v francoski puščavi. Stare, organsko nastale in razvijajoče se province pa v teh treh stoletjih niso umrle, le v životarjenje in letargijo so bile odrinjene. V novem času je zavela drugačna, sveža sapa. Po propadu kolonialnega »carstva« in po zlomu evropskega fašizma v zadnji vojni pa z rojevanjem združene Evrope, zdaj ko na francoskih mejah ne prežijo več vekovni in smrtni sovražniki, plahni nacionalizem, njegova ostrina se krha, počasi, pa nezadržno. Iz dremavice se prebujajo pokrajine, ki močno spominjajo na province izpred meščanske revolucije, ki jim pa ogrodje in obliko teše sedanjost z vsemi svojimi socialnimi, ekonomskimi, političnimi in drugimi zakonitostmi. Gibanje za polno, enako vrednost pokrajin, regionalizem, je vse močnejše. Zanemarimo politične razprtije o regionalizmu — listi vsake vrste so jih polni — pa de Gaulle-ov padec in njegovo smrt in se ozrimo samo na eno od mnogih sestavin, pomembnih za gibanje, jezikovno vprašanje! Skušajmo razplesti to klopko! Najprej velja pogledati na jezikovni zemljevid Francije. Pester je. Nič nas ne bo motilo, če pri našem razmišljanju pustimo v nemar obrobne pokrajine, kjer so v rabi neromanski jeziki: keltski v Bretagni, baski-ški v Gaskonji, alemanski v Alzaciji in Lo-taringiji ter morda še s francoščino prekriti flamski v zahodni Flandriji. Od romanskih jezikov pa se ne ozirajmo na italijanski v skrajnem jugovzhodnem kotičku dežele, na lardski, ki je poseben romanski jezik domačinov na Korziki, in na katalonski v Roussillonu v vzhodnih Pirenejih! Ko smo tako oskubili deželo, sta nam ostali francoščina kot osrednji in državni jezik ter pro-vansalščina na jugu, vsaka s svojimi bolj ali manj številnimi narečji. V obeh tako razmejenih področjih se je razvil regionalizem kot protisila pariškemu unitarizmu in centralizmu. Najprej v Provansi, kajti na jugovzhodu Francije se je tak pojav ponudil kar sam: provansalska narečja, ki vsa skupaj tvorijo poseben romanski jezik in ki jih tu bolj tam manj temeljito prekriva francoščina, so živa; čustvena vez s cvetočo kulturno preteklostjo, ko je bilo v srednjem veku provansalsko trubadursko pesništvo vodilno v evropskem prostoru, se nikoli ni pretrgala; romantični val je že sredi preteklega stoletja prerodil provansalsko kulturno samobitnost in priklical v življenje pesniško šolo felibrov, sedmih pokrajinskih pesnikov, katerih osrednja osebnost je v kulturnem svetu občudovani Frédéric Mistral (1830—1914). Poslej provansalski regionalizem ne uplahne več, pa čeprav se kak Mistral ne rodi vsakih deset let in čeprav uradna Francija ni preveč gostobesedna o tem gibanju. Toda nekje je z vso resnostjo zapisano, da literarno-zgodovinski učbeniki in priročniki ne bi smeli nositi naslova »Francoska književnost«, marveč bi se morali pošteno nazivati »Književnost, pisana v francoščini«. Po pravici, kajti pojem »francoski« je mnogo širši od pojma »francoski jezik«. Ob tej ugotovitvi se človeku nehote vsili primerjava s prilikami na slovenskih tleh in vzbudi želja izraziti zahtevo: slovensko ozemlje je bilo dolga stoletja v precejšnjem delu selitveno ozemlje, kjer so se do nedavna križali in prepletali razni tokovi, zato bi bil čas, da obdelamo in napišemo kulturno zgodovino na slovenskem ozemlju, delo, ki bi v njem našli svoje mesto kulturni in književni delavci ter njih stvaritve, ne oziraje se na poreklo in jezik. V Provansi je torej regionalizem živ, danes ga reprezentira doma in v svetu ugledna revija Astrado prouvenpalo, ki med drugim moralno podpira sorodna gibanja. Tako npr. se navdušuje za pesnika Beskidov Ondro Lysohorskega, ki ga povzdiguje v Mistrala na Češkoslovaškem in se klanja njegovi humani težnji, utreti pot jeziku njegovih rodnih gora v široki svet in prispevati delež doslej premalo znanega kotička Evrope k duhovnemu bogatenju vsega sveta. Bratsko gibanje je po vojni vzbrstelo na drugem kraju Francije, na severovzhodu, v Pikardiji. Tudi ta pokrajina se ponaša, podobno kot Provansa, s staro kulturno tradicijo, vendar ta ni tako silna, da bi vzdrževala neposredno, živo, v množici zasidrano in zavestno vez med veliko preteklostjo in sedanjostjo. Dovolj pa je bila prisotna vsaj v plasti izobraženstva, da je prispevala pomemben delež k utemeljitvi pikardskega regionalizma. Narodopisne posebnosti so dale — poleg že omenjene gospodarske nuje — tudi svoje. In jezik! V Pikardiji, deželi katedral, katere prestolnica Amiens leži le dobrih sto kilometrov severno od Pariza, govore narečje, ki se krepko razlikuje od francienskega, govorice v pariškem bazenu, ki je osnova knjižne francoščine. Ta močna odmaknjenost pikardskega narečja od nacionalnega jezika je tolikšna, da bi kdo utegnil postaviti drzno vprašanje, kje je razme- jitvena črta med narečjem in jezikom in ali ni pikardsko narečje tako svojsko, da bi ga lahko uvrstili v kategorijo jezika. No, do tega ni prišlo, pač pa je narečje, ki je seve močno prekrito z vsenarodnim jezikom, obilno pripomoglo do krepitve regionalizma. Samobitnost in trdoživost narečja sta kar izzivali k pesniškemu in pisateljskemu ustvarjanju v domači besedi. Med pokrajinskimi književniki velja navesti dva: Hectorja Crinona in Edouarda Davida, ki jih po umetniški vrednosti lahko postavimo ob stran Alberta Samaina, Sully-Prudhommea, Francoisa Coppée-ja. In ta imena v pesniškem svetu nékaj pomenijo! Pred tremi leti je izšel zbornik o pesniku Edouardu Davidu (1863—1932), katerega bibliografija obsega preko 30 del, nastalih v času od 1891—1932, pa vendar oficialna literarna kronika o njem še molči. Pesnikovi rojaki se najbrž upravičeno pritožujejo. Ustvarjanje narečne in pokrajinske književnosti samo po sebi še ni regionalizem. Takih stvaritev najdemo marsikje precej. Lap primer iz naše bližine — da navedemo samo enega — za to so naši severni sosedje, kjer je narečna književnost zelo v čislih in jim ne manjka uglednih ustvarjalcev. Vprašujemo se, zakaj smo na Slovenskem nekam sramežljivi in boječi, ko se soočamo z umetniškim ustvarjanjem v narečju. Se mar še kar naprej bojimo, da se bomo Slovenci razleteli in razblinili, ko ne bo knjižna slovenščina edina kohezijska sila, ki nas zvar j a v enoten narod? Še nismo tako daleč, da bi si smeli privoščiti tudi narečno književnost? Bi preveč cepili sile? In vendar vemo: temu ali onemu pripadniku obrobnih pokrajin, zlasti na vzhodnem Štajerskem, je na ustnih onemela čustvena pesniška izpoved ob neogibni prisili, vključiti se v zahtevno raven knjižnega jezika. Koliko pesnikov imamo v Podravju in Pomurju? Morda pa v teh pokrajinah ni pesniških duš? Mar ni bilo Vrazovo uskoštvo deloma pogojeno v zahtevnosti nastajajočega knjižnega jezika in v okolnosti, da je njegova prleščina so-rodnejša z zagorsko kajkavščino kot z našim osrednjim narečjem? Slednje spoznanje nas utegne navajati še na drugačna sklepanja! Kako naj torej označimo sodobni regionalizem? Številna so dela, razprave, polemike o tem pojavu, ki vzbuja toliko dvomov, razdvaja ljudi v pristaše in nasprotnike, marsikdaj in marsikje pa je celo sumljiv. Pričujoče kramljanje se omejuje na regionalizem v Franciji, pri čemer bodi .povedano, da je ugledni mesečnik »Le Francois dans le Monde«, časopis na visoki ravni in strokovno glasilo za učitelje francoščine širom po svetu, svojo 93. številko, obsegajočo 110 strani, v celoti posvetil regionalizmu na Francoskem. Pogumno in koristno dejanje, ki prinaša izredno bogato in pestro, k razmišljanju bodreče gradivo! V Pikardiji so rodoljubi osnovali združenje Eklitra — ime je posodilo priljubljeno belo-rožasto cvetje z domačih gred —, ki izdaja poleg jezikoslovnih, narodopisnih in drugih del tudi istoimensko periodično glasilo. Večina navedb v tem zapisu je iz tega glasila. V dovolj obsežnem načelnem razpravljanju o regionalizmu v tej reviji so ugotovitve, ki zaslužijo našo pozornost, zato naj najdejo nekatere, samo nekatere, v tem kramljanju svoje mesto! Čeprav je regija — predvsem ne pa tudi izključno zaradi gospodarskih interesov — na bojni nogi s centrom, regionalizem ni državni ali nacionalni separatizem. Resnica je v formuli: enakopravnost in pestrost pokrajin in centra rojevata bogastvo naroda. Regionalizem pa ni folklora, ta je predmet znanstvenih obravnav in pripada turizmu. Če hoče pokrajina živeti, mora najti svojo osebnost, biti mora v sedanjosti ustvarjalna, sposobna najti svoje mesto v občestvu naroda, se neprestano konfrontirati z drugimi pokrajinami in s centrom, v neprestani svobodni izmenjavi dobrin izpričevati, dokazovati in dokazati, da ni samo folklora ali celo fosil. Jezik, ta čudovita stvaritev človeka, ima v regionalnem gibanju častno, eminentno mesto. V njem nahaja samobitnost, osebnost pokrajine pristen izraz, v njegovih glasovih, besedah, strukturah, ritmu, melodiji krajina živi, se najvemeje odraža. Zato pokrajinske- ga jezika ne gre odrivati in zavirati, marveč mu je treba dati prostosti za njegov zagon, za njegovo uvrstitev v občestvo jezikov, da se majhen, kakor je, postavi ob strani velikih. Ženevska revija »Poesie Vivante« je v oporo Ondai Lysohorskemu zapisala, da ni »majhnih jezikov, da so vsi bogati, če le najdejo velikega izpovedovalca, in da je svetu treba predočiti nujo, da se zaščitijo ogrožene kulture in jeziki.« Še več. Nič ne sme in ne more ovirati življenja in zadržati razvoja jezika manjših etnij, isaj postajata bilingvi-zem in celo trilingvizem pravilo naše dobe. Orožje več v boju naših rojakov onstran državnih meja! In: ali se je moč nadejati ugodnejšega ozračja za zamejce naše krvi v združeni Evropi domovin, smemo pričakovati zanje del tiste humanosti, ki so je deležne drugorodne etnije v samoupravnem socializmu? V tem kramljanju je upoštevan predvsem jezikovni vidik, ob strani ostajajo ekonomski, socialni, politični motivi in vzgibi preroda, razgibanosti pokrajin, regionalizma. Namen tega zapisa je zgolj usmeriti svetlobni snop na pojav, ki je prisoten v mnogih deželah naše Zemlje, in ne nazadnje tudi na Slovenskem. Morda je z njim, z regionalizmom, položena brv za razumevanje povezanosti in sorodnosti dobrin in lepot, ki so naše pa ne samo naše? II Ob prebiranju tretjega snopiča Eklitre, glasila rodobljubnih izobražencev Pikardije, sem se pomudil pri narodopisnem sestavku z naslovom »Tcho Jean Donnet violoneux« ■— goslač Janžek' (Donnet. Pisec na skoraj treh stranem riše življenjsko pot, zgode in nezgode suknarja in ljudskega godca Donneta, godca, ki ga tudi pri nas dobro poznamo iz Aškerčeve Godčeve balade. Bolj kot poklic je veselega godca mikala glasba. Kmalu je ovdovel in tudi edina hči mu je umrla: nič več ga ni oviralo v njegovem hotenju in nagnjenju, da bi postal go- 1) Tcho, ko, kio: v pikardščini ljubkovalni vzdevek, označujoč majhnost. dec in pevec. Ni se razlikoval od svojih vrstnikov, od plesa do plesa so ga nesle urne noge, njegovih gosli ni manjkalo v nobenem svatbenem sprevodu, norčava pesem mu je vrela iz grla na vsaki gostiji, od proščenja do proščenja se je vil pojočih gosli prešerni zven. Veselo so mu tekla leta, povsod po rodni Pikardiji je bila dobrodošla ta vedra narava, ki je z govorico strun neutrudno vabila na jposkočni ples. Pa je kanila kaplja pelina v čašo kipečega veselja ih naredila iz brezskrbnega veseljaka — junaka. Bilo je neke pozne in temne noči brez mesečine, ko se je godec vračal s svatbe. Ni ga bilo strah in tudi zeblo ga ni: tako se spodobi po razposajenem pirovanju. In mahnil jo je po bližnjici skozi gozd proti domu. Nenadoma začuti, da mu je nekdo za petami. Obrne se. Dvoje bleščečih oči. Volk. Spreleti ga in -mrzel pot ga oblije. Kaj sedaj? V strahu se domisli: pod pazduho ima gosli in kos pogače, dar svatov za popotnico. Je volk sladkosneden? Brez razmisleka zaluča godec pogačo pred volka, ki jo pogoltne, kot bi trenil. Toda spremljevalec ne odneha. Je še kje rešilna bilka? Domisli se godec strun pod pazduho in zaigra najbolj poskočne, kar jih zna. In glej, ne ve se, ali je volk zaplesal, ali jo je pritajeno odkuril, goslač je dospel cel, čil in zdrav domov. To je bila za godca dobrodošla poslastica v njegovem šaljivem čebljanju na veselicah. V tej izmišljeni-resnični zgodbi- je bil Tcho Jean Donnet strahopetec-junak in je leta 1906 lahko zadovoljen in ponosen dočakal zadnjo uro, ko mu je bilo 71 let. Podobnost in sorodnost navedene zgodbe in Aškerčeve Go-dčeve balade sta na dlani. Obema zgodbama so skupni glavni elementi: goslač, gostija, nočna pot skozi gozd, sestradan volk, goslanje, volk, ki ne napade, čudežna rešitev. Očitna razlika pa je v tem, da v Aškerčevi baladi volka nekdo ustreli, medtem -ko pikardski volk preprosto odneha. Naš pesnik je torej — po nepotrebnem in nepoetično — dovolil, da nastopi suhoparni deus ex machina. Poanta v obeh pripovedih je vsekakor v čarobni moči glasbe, ki reši človeka pred sestradano zverjo. V francoski verziji pa je navzoč še en element, tki je, tako se zdi, zelo značilen. To je opozicija med materialno dobrino in duhovno vrednoto: goslač da volku pogačo, da bi potešil njegovo požrešnost, toda zverina, ki si privošči zalogaj, se zadovolji šele ob zvoku strun, ob melodiji, ob glasbi. Ta element je manj izrazit pri Aškercu, ki se je rajši odločil za sodobnejši poseg, za lovčevo puško, pojočim goslim pa je privoščil le toliko moči, da so držale volka v spoštljivi razdalji od godca. Pomembna značilnost francoske inačice je še, da je legenda utelešena v človeku, ki je na začetku tega stdletja živel v svojem kraju, da je dogodek vrh tega še krajevno lociran, da je bilo v gozdovih okrog pikardske-ga Allonville-a v tistih časih še nekaj volkov, da ljudje dobro poznajo bližnjico v gozdu, ipo kateri jo je proti vasi, ki je tudi imenovana, urezal godec, eden od poslednjih ljudskih goslačev. S tem je bila zgodba kajpak živa in je živela v ljudeh vsaj do prve svetovne vojne. Ta okolnost manjka v Aškerčevi -pesnitvi, v kateri je godec anonimna oseba, ki je živela povsod in nikjer in kadarkoli v preteklosti ali morda celo v pesnikovem času. Verovanje v čarobno, tajinstveno, mistično moč glasbe je zelo staro in razširjeno, saj je glasba važna sestavina obredov pa tudi čarovnij, najsi bo glasilo boben, piščal, dude, gosli ali brenkalo. V evrazijskem svetu pripisujejo jokajočim strunam gosli posebno moč. Nam pa se zastavlja vprašanje: če je naša zgodba zelo stara, in to najbrž je, tedaj prvotno glasbilo prejkone niso bile gosli, ampak kakšno starejše glasbilo, pri čemer pa je zanimivo, da sta si obe inačici zgodbe v njunem razvoju in prilagajanju spreminjajočemu se življenju izbrale gosli, kar po svoje priča o priljubljenosti pa o pomenljivosti in učinkovitosti tega godala širom po svetu. Katero je bilo to glasbilo na francoskih in katero na naših tleh? In kasneje? Druge paralele med verzijama je težko razvozlati, ker je francoska inačica skopa prozna pripoved, medtem ko je Aškerc motiv obdelal pesniško. Naša radovednost je usmerjena zategadelj v prvi vrsti k iskanju odgovora na vprašanje, kje je domovina motiva, ki ga hrani ljudsko izročilo na Slovenskem in v Pikar-diji, ki je kakih 1300 kilometrov daleč od naše dežele. Že sama zemljepisna oddaljenost vzbuja to radovednost, še bolj pa seveda močna podobnost obeh inačic, ki sta to podobnost ohranili vse do trenutka, ko sta našli svoja oblikovalca v pisani besedi, enkrat v prozi, drugič v verzu. Kakšne odgovore dajejo na našo radovednost o kraju in času nastanka ter o širjenju priljubljene zgodbe nekateri viri? V delu Marje Boršnik Škerlakove »Aškerc, življenje in delo« beremo na strani 84: »Za pesnikovo doživljanje je nadvse značilna Godčeva balada, kjer -se napetost učinkovito stopnjuje, dokler je ne preseka presenetljiva, a kaj suha resničnost: pošast, ki godca ponoči preganja skozi gozd in sili k mrtva-ško-veselemu goslanju in petju, ni drugega ko — sestradan volk. Zdi se, ko da je hotel Aškerc grozo izzivati; toda čeprav se je pri tem oklenil tehnično spretnih dramatskih sredstev, z njimi vendarle ni dosegel učinka balade. Pesem ni drugega ko oblikovno razmeroma posrečena precej nepoetična anekdota.« Ivan Potrč v uvodu k izdaji Aškerčevih pripovednih pesmi iz leta 1949 ugotavlja zgolj to, da se pesnik balad kot borbena človeška osebnost začne umikati v prigode, kot so Godčeva balada in podobne, ki jim torej manjka prejšnje bojevitosti in načelne ostrine. V razglabljanje o samem izvoru motiva pa razpravi j alee ne posega. Določnejši je Anton Slodnjak v Zgodovini slovenskega slovstva III, kjer zvemo (na strani 251), da je Godčeva balada pohlevna in neproblematična pesnitev. In dalje: »V Godčevi baladi je prepesnil z izrednim čutom za naravni ritem ljudske pripovedi in s smislom za humor preprostega človeka ljudski motiv o volku in godcu.« Iz opombe pa razberemo, da nam o motivu -lahko kaj več povesta Marja Boršnikova in Matija, Cilenšek.2 Kaj pravita slednja? V opombi h »Godčevi baladi« (Anton Aškerc, Zbrano delo, 1. knjiga, stran 358) meni Boršnikova naslednje: »Motiv o volku in godcu, ki sta se ponoči srečala v gozdu in se je slednji ubranil zveri z igranjem na gosli, je razširjen tudi po Pohorju (S 20. sept. 1936). Aškerc ga je zajel iz pripovedovanja svojega očeta (LZ 1912, 432), za model pa mu je služil originalni in dovtipni slikar in godec, harmonikar Pavletec Sikošek iz Podsrede (povedal urednici 10. jul. 1934 Kos v Podsredi)«. Zanimivo! Vendar balada sama ne budi v bralcu dojma, da je skušal pesnik v svojem godcu upodobiti določeno osebo. Dalje Boršnikova ne gre in ne raziskuje nastanka motiva. Ali ga ni vredno raziskovati, čeprav se je tako trdovratno ohranjal v mnogih krajih -in raznih deželah. Gre res zgolj za pričevanje o ljudski šegavosti ter norčavosti in za nič več? V nizu šestih sestavkov s skupnim naslovom »Kaj pripovedujejo ob Ložnici« objavlja M. Cilenšek v Ljubljanskem zvonu 1887 (predzadnje nadaljevanje) tudi zapis o srečanju ljudskega godca z volkom. Cilenškova zgodba se le malo razlikuje od Aškerčeve snovi: godec se okajen vrača skozi gozd z razposajenih kolin s cajnico, polno klobas. Ko mu naproti zareži volčje žrelo, tolaži volka tako, da mu čim dlje od sebe meče klobaso za klobaso, sam pa med tem kar naj-urneje ubira pot. Ko mu zaloga poide, pograbi gosli in gode na vso moč, vedoč, da je volk pasjega rodu, da ne mara poslušati godbe in da se je boji. Volk se umakne v spoštljivo razdaljo od veseljaka. Ko pa se prestrašeni godec spotakne in pade, že mu je volk za petami in ga potegne za kožuh. Možak se v smrtnem Strahu pobere s tal in še pravi čas zagode, volk pa, ki mu nevšečna godba ne prija, se spet umakne. Naposled prispeta do Ložničnega mostu, ki ima tako 2) Pojasnilo o tem avtorju glej v članku »Beležka o Martinu Cilenšku«! tajinstvemo moč, da volk ne more čezenj. Bil je že čas, kajti godcu je pravkar počila še zadnja cvileča struna. V tej inačici ima vlogo pikardske pogače štajerska klobasa, volka pa ne zaustavi jutranji svit, marveč most čez potok Ložnico v Savinjski dolini, ki mu ljudsko verovanje pripisuje svojsko in čarobno moč. Da se je Aškerc pri izbiranju snovi za »balade po narodnem motivu« naslanjal tudi že na objavljene motive, izpričuje A. Slodnjak v Zgodovini slovenskega slovstva III, stran 237, primerjajoč Aškerčevo balado Botra in M. Cilenška zapis o usodi nezakonskih otrok v zgoraj navedenem nizu ljudskih zgodb. Upoštevanje časovnega razmaka med Cilenškovo objavo godčeve prigode v Ljubljanskem zvonu leta 1887 in natisom Aškerčeve balade z enako, čeprav poenostavljeno snovjo, v istem časopisu tri leta kasneje, nas vodi do domneve, da je Aškerc poznal Cilenškov zapis in se je verjetno oslanjal tudi nanj pri poetičnem oblikovanju snovi. To bržčas smemo trditi, čeprav navaja Boršnikova kot vir očetovo pripoved. Ne moremo si predstavljati, da bi Gorazd-Aškerc ne poznal Gilenškovega zapisa v Ljubljanskem zvonu, časopisu, katerega eden glavnih so-trudnikov je bil. Francoski zapis godčeve nočne avanture komentira jezikoslovec in ugledni raziskovalec pikardskih jezikovnih in narodopisnih posebnosti René Debrie, ki navaja vrsto francoskih zapisov iste ali sorodne in krajevnim posebnostim prikrojene snovi. Toda mimo ugotovitve, da gre za še iz davnine živo »legendo pradedov«, ki je našla svojo predstavitev v godcu Tcho Jean Donnetu in v po volkovih znanih gozdovih okrog Allon-villea, ne izvemo nič določnejšega o našem osnovnem vprašanju: kdaj in kje je motiv nastal, kaj je njegov globlji smisel, ali gre za splošno razširjeni predindoevropski substrat ali za kasnejšo tvorbo, razširjeno iz enega žarišča v ostale dežele našega kontinenta. Radovednost ni potešena, ozreti se je treba po drugih virih... Rudolf Čeh BELEŽKA O MARTINU CILENŠKU Errare humanum est... S tem, tolikokrat preizkušenim rekom, uvajam zapis, s katerim želim popraviti drobceno napako, ki se je prikradla pod pero mojstra slovenske slovstvene zgodovine Antona Slodnjaka, ko je slovenskega botanika Martina Cilenška prekrstil v Matijo. Ta spodrsljaj se utegne zdeti nekomu nepomemben ali celo omembe nevreden. Martin Cilenšek pa zavzema ugledno mesto v naši kulturni tvornosti konec prejšnjega stoletja, zato je prav, da se izognemo nejasnosti ali nesporazumu in da se postavijo stvari na pravo mesto. To je toliko bolj potrebno, ker gre za pomoto, ki se je kot kak tiskarski škrat vtihotapila v našo veliko Zgodovino slovenskega slovstva, po kateri sodobniki s pridom in v veliki meri segamo. Posebej pa bo zadoščeno krajevni kulturni zgodovini Ptuja, saj je Cilenšek nekaj manj kot dvajset let živel in ustvarjal v našem mestu. V zvezi z Gorazd-Aškerčevo Godčevo balado, ki je predmet obravnave v zapisu »Regionalizem ali Godčeva balada na galskih tleh«, omenja Anton Slodnjak v Zgodovini slovenskega slovstva III, Realizem II, Cilenška vsaj trikrat. Najprej na Strani 360 (v opombi 433, ki se nanaša na balado »Botra«): »Snov zanjo je najbrž našel v zanimivem kramljanju Matija Cilenška ,Kaj pripovedujejo ob Ložnici’ v Zvonu 1887, str. 411. V ilustracijo njegovega ustvarjalnega načina navajamo tamkajšnje besedilo, da ga bralec lahko pomeri ob baladi. Slove: ,Tisti čas, ko je bil še bob v klasji in pšenica v stročji ... nesla je žena otroka h krstu, pa botre ni mogla dobiti nikjer. Na poti jo sreča bela žena ter vpraša: — Kaj pa nosiš dobra žena? — / — Otroka nesem h krstu, pa nikdo neče botrinjstva sprejeti —, bil je kratek odgovor. / — No, če je taka sila, pa jaz stopim s teboj —, odgovorila je bela žena — smrt — . —« Drugo Slodnjakovo omembo beremo na strani 362 (opomba 464): ...»Pomembno se zdi tudi, da je M. Cilenšek priobčil v spisu ,Kaj pripovedujejo ob Ložnici' v Ljubljanskem zvonu 1887, str. 535, povsem podobno zgodbo.« In naposled najdemo še v kazalu osebnih imen (stran 372) zapisano: Cilenšek, Matija. Da je bil Slodnjak uver-jen, da gre za Matijo Cilenška, je toliko bolj umljivo, ker nosi vseh šest nadaljevanj zapisa Kaj pripovedujejo ob Ložnici podpis »Spisal M. Cilenšek.« Prispevek za botaniko »Ledeni les« (dbid. str. 506) je podpisan samo s C-k, v kazalu pa stoji za ta članek M. Cilenšek. Že od vsega začetka sem dvomil, da bi bilo navedenemu piscu ime Matija, ob prebiranju zanimivega pričevanja in zapisa o ledenem lesu pa sem se hitro prepričal, da gre za botanika starejšega rodu Martina Cilenška, doma iz Gotovelj pri Žalcu v Savinjski dolini. Do tega zaključka mi ni bilo težko priti, saj je mož moj stari stric, brat mojega dedka po materini strani, v vsej rodbini Cilenškov ugledni in spoštovani »stric profesor«. Pogoste pripovedi moje pokojne matere pa drugih starejših sorodnikov so na las podobne zgodbam v zapisu »Kaj pripovedujejo ob Ložnici«. Koliko pesniške barvitosti je bilo v materinem slikanju letnih večerov pod vaško lipo, ki se še danes košati sredi domače vasi, ko so se shajali možje in si povedali zanimivosti, resne in zabavne, tistega dne, govorili o zahtevnem delu v hmeljiščih, o sekanju, kupovanju in prevažanju hmeljevk, o obiranju in sušenju hmelja, pa razgrinjali načrte za prihodnje dni! Ko je legal mrak na dolino, se je razlegala pesem, lepa, Ubrana. To so bili pravi fantje na vasi, v ta krog mož so se mogli vključiti mladeniči šele, ko so dosegli določeno starost in si nabrali nekaj življenjskih izkušenj. Pa zimski bralni večeri, ko je šte- vilna družina posedla po »hiši« in pazljivo poslušala najboljšega bralca, ‘ki je na glas prebiral vsako leto z veliko neučakanostjo dospele ali pa v vaški čitalnici izposojene knjige! Čtiva je bilo vsako leto premalo, tolikšna je bila slast branja! Obiski »strica profesorja« so bili svečan dogodek za družino' in za vas. Mož je vedel toliko povedati, saj je leto za letom, brez predaha peš križaril po naših krajih, iskal, nabiral, preučeval. Na teh, tudi do dva meseca trajajočih popotovanjih je bil tudi stalen gost Savinjskih planin, ki jim je namenjal vso- moč svojega občudovanja, opazovanja, raziskovalnih želja. Potrdilo za domnevo, da je Slodnjak v obravnavanju gradiva za Aškerčeve balade navajal botanika Martina Cilenška, je najti v »imeniku dozdanjih sotrudnikov Ljubljanskega Zvona« (LZ 1887/1), kjer je navedeno: Cilenšek Martin, profesor v Ptuju. S prepričljivim in nedvoumnim gradivom pa postreže Slovenski biografski leksikon. Geslo Cilenšek je eno samo. Pod njim je naveden samo en kulturni delavec, in sicer Martin. Iz njegovega življenjepisa povzemamo nekaj podatkov. Martin Cilenšek se je rodil 23. oktobra 1848 v Gotovljah v Savinjski dolini, dovršil 1871 gimnazijo v Celju, študiral prirodoslovje na graški univerzi, po državnih izpitih 1875 su-pliral na ljubljanski realki ter služboval kot profesor na realki v Leobnu (1876—1886) in do upokojitve 1905 na deželni gimnaziji v Ptuju. Tu je poleg prirodopisa poučeval slovenski jezik, kar je po svoje značilno. Hišo na Vičavi pri Ptuju je po upokojitvi prodal in se preselil v Celje, od tam pa v Ljubljano. Takoj za prvim, v nemščini napisanim strokovnim spisom, se je lotil Cilenšek pisanja in objavljanja del v slovenščini. Za to sta ga pridobila Kresova urednika Šket in Trstenjak. Iz Cilenškovega opusa naj tukaj spomnimo po že citiranem Slovenskem biografskem leksikonu na nekaj del. Največ jih je seveda iz piščeve Stroke, iz botanike. Sem sodi tudi najobsežnejše in najtehtnejše pet snopičev obsegajoče delo »Naše škodljive rastline v podobi in besedi« (1892—96) ter sorodno zasnovano delo »Naše koristne rastline«. Drugi spisi pa segajo' na področje geologije in gospodarstva. Cilenšek pa se je približal leposlovju s svojimi potopisi in zapisi narodnih pripovedk, bajk in šeg, povezanih v že omenjenem delu »Kaj pripovedujejo ob Ložnici«. Cilenšek v svoje pripovedi rad vpleta različna razmišljanja, ki so le posredno povezana z obravnavano snovjo. Domača vas Go-tovlje mu je zelo prirasla k srcu in jo večkrat omenja ter razpreda o njej svoje misli. Med drugim ugotavlja, da jo različno nazi-vajo, kakor Gotovlje, Gutovlje, Dobrovlje, Dubrovlje, Dobravas (nemško-avstrijsko Gutendorf). Vsa ta imena pa so napačna: pod vasjo namreč izvira Godomlja in po nji se mora vas imenovati »Godomlje«. Na drugem mestu zopet — da pokažemo še en primer — se loteva žgočega in bolečega vprašanja ponemčevanja naših krajev ter izpričuje svojo pripadnost slovenstvu. Narodno blago, ki ga zapisuje »... se zbira lože od novejših napisov, kateri Slovencem oznanjajo, da je tu »Hopfen-Trockenhaus«. To nam je tudi glavna priča, kdo sili v deželo. In istina, kadar hmelj dozoreva, oglašajo se krivonosovi zmerom bolj in bolj in nemogoče ni, da se jih v kratkem tudi stalno nekoliko naseli. Potem pa bo Ložnica, izpirajoč vso to nesnago, točila dvojne solze, in odmeva v Savinji ne bo našla, kajti ta je že temu vajena. Prečrno bi gledal trdeč, da mora vse tako priti, toda temu pa vendar nikdo oporekati ne more, da v lepo in rodovitno dolino bolj in bolj silijo tujci in izpodrivajo domačine. Teh se prehitro primejo tuje besede in Deutschwirth, Deutschenthal, Buchberg itd. slišiš, kamor se obrneš. Peščica takih ljudi že da kraju ime, katero se podeduje od roda do roda.« Martin Cilenšek je dočakal, podobno kot mnogi iz njegovega rodu, zavidljivo starost 89 let. Umrl je na svoj rojstni dan leta 1937, potem ko je preživel leta starosti v svoji hiši v Langusovi ulici v Ljubljani. Nepodpisani kronist in prijatelj mu je 23. oktobra 1937 v »Jutru« napisal prijazen nekro- log. Tam je zapisano med drugim: »Kakor je Erjavec seznanil Slovence z živalstvom, tako je vrata v spoznanje našega rastlinstva odprl njegov sošolec Ivan Tušek. Toda veliko knjigo o naših škodljivih rastlinah je Slovencem položil na mizo šele Martin Cilenšek ..., ki je vse svoje znanje in zmožnosti posvetil svojemu narodu in ni iskal slave v tujini, kjer bi jo bil vedno lahko dosegel. ...Cilenška je uvedla njegova mati v čudovito kraljestvo naše flore ... bistrega dečka je vodila ... po polju in gozdovih in je strmečemu razkazovala lepoto cvetlic ... Vsako bilko je poznala in jo po domače imenovala, zato pa noben drugi botanik ni poznal toliko različnih imen iz vseh krajev domovine za vsako rastlino kakor Cilenšek. Kar so naši protestantski pisatelji za našo književnost, to sta Tušek in Cilenšek za slovensko botaniko. Seveda so Scapoli in Hacquet in znatna vrsta domačih in tujih strokovnjakov že do najmanjših razlik opisovali prebogato cvetano slovenske zemlje, toda po ogromni večini v tujem jeziku ali pa njihova dela niso bila namenjena najširšim plastem. Naša dva znanstvenika pa sta položila temelj, na katerem zdaj raste slovenska veda o rastlinstvu. ... Nikdar ni bil suhoparen in Glaser mu v »Zgodovini slovenskega slovstva« ni mogel napraviti večjega poklona kakor s poudarkom, da so Ci-lenškova dela izborno uravnana za preprosti narod ... in da je Cilenšek dostojen naslednik Erjavčev ... Sam je risal rastline in pri tem so mu opešale oči ... Iz naroda je dvignil in mu s svojim znanjem pomnožen vrnil lep zaklad. Nikdar ni iskal priznanja, živel je tiho kot učenjak, finega duha in obnašanja ...« M. Cilenšek, pisec narodopisne nadaljevanke »Kaj pripovedujejo ob Ložnici« v Ljubljanskem Zvonu 1887, je torej Martin Cilenšek, ugledni slovenski botanik in dolgoletni profesor na gimnaziji v Ptuju, kjer je v dveh desetletjih svojega službovanja opravil največji, pretežni del svojega življenjskega dela. Lani je poteklo 35 let od njegove smrti, letos poteka 125 let od njegovega rojstva. Danes se o Cilenšku malo, bolje rečeno nič ne govori in ne piše. Morda pa bi ti obletnici lahko poslužili za priliko, da njegovi mlajši kolegi po stroki zopet pregledajo in ovrednotijo Cilenškovo delo in pokažejo, kje mu je mesto v bliskovitem razvoju znanosti, tudi v domačiji. Albin Lugarič MED KIČEM IN ESTETIKO S kičem označujemo slab izdelek, ki ima lahko uporabno vrednost, manjka pa mu estetsko oblikovana popolnost. Kič ni nikoli izviren izdelek, posnema zunanjo obliko, ne da pa izdelku notranjega izraza in vsebine. Prve pojave kiča zasledimo že s porajajočo se industrijo in tehniko, ki sta postopoma izpodrinili ročne izdelke obrti. Izgleda, da ljudje v prejšnjih časih skoraj niso poznali kiča, vsaj ne v tolikšni meri, kot ga srečujemo danes, ko ga najdemo že na vsakem koraku: na ulici, po naših domovih in vrtovih, skratka povsod v našem življenjskem prostoru. Kič se pojavi najraje tam, kjer ima za to pogoje; je produkt nezdrave miselnosti, v katero lahko kaj hitro zapademo, če sta naš estetski čut in mera za zdravo naravno lepoto okrnjena. Industrijska serijska proizvodnja avtomatsko grmadi najrazličnejši potrošniški material in izdelke, kot so tekstil, pohištvo, keramika, steklarski izdelki itd. Industrijski tekoči trak je mehanizirano šablonski, stroj izvrže karkoli in končni produkt je pač takšen, kakršen je bil osnovni načrt, kakršna je zamisel načrtovalca oziroma ustvarjalca; ta pa je lahko kakovostno estetska ali pa neokusno kičasta. Oblikovalčev okus, obli- Serijski keramični kič Turistični, spominski kič kovalne sposobnosti in estetska mera so merodajni faktor za kvaliteto izdelka. Ko si ogledujemo kakšno muzejsko etnografsko zbirko, se zastrmimo in občudujemo predvsem preprosto lepoto kmečkega pohištva, orodja in keramike. Oblike posode in orodja so funkcionalno logične in prav zato nas pritegne oblikovna lepota teh predmetov, ki jih je kmečki človek oblikoval in uporabljal v vsakdanjem življenju. To dejstvo nam tudi potrjuje, da je kmečki oblikovalec — obrtnik, ki je bil vedno tesno povezan z naravo, znal vnesti v te predmete funkcionalno logiko materiala, obliko in vsebino. Občudovanja vredna je slovenska kmečka hiša, naj si bo gorenjskega, primorskega ali panonskega tipa. Funkcionalna logika materiala in konstrukcije zrcali ubrano skladnost detajla, ki se vključuje v stilno lepoto celote. S slamo krita streha dominira na vzleknjeni vzdolžni osnovi sten, kontrast med temino strehe in belino zida stopnjuje svojevrstno razpoloženje. Vedno je poudarek na materialu — slama, les, kamen, belina zidu, zato se zrcali in diha iz kmečke hiše tako značilna intimna topla domačnost, ki je resnično enkratna nota tega domovanja. Kičasti izdelki ponavadi zgubijo oblikovno funkcionalnost, ki je že prvobitna v materialu samem. Strukturna funkcija materiala je zato osnova in začetek vsakega oblikovanja. Dober mizar bo vedno upošteval strukturo in funkcijo materiala pri obdelavi lesa in tudi umetnoobrtni kovaški izdelek poudarja funkcionalnost železa; vsi kičasti izdelki pa so zgubili prav to prvobitno ma-terialno-funkcionalno osnovo. Kič ni omejen samo na preproste uporabne in umetnoobrtne izdelke, ampak gospoduje in zaobjemlje tudi širša področja našega vsakdanjega udejstvovanja. Zelo vidno pa prihaja do izraza prav na področju kulturne reproduktivne dejavnosti. Lahko omenimo samo nekatera torišča, kjer se kič in kičasta miselnost razraščata in bohotita svobodno brez ovir in zaprek. Od kiča živi pretežno sedma umetnost — film in delno televizija, kjer imamo poplavo kriminalk, osladnih westernov z vso plažo sladkih pomo-spektaklov. Zabavna glasba s popevkarstvom nas zagrinja s svojim hrupom in efekti. Kioski pa se podirajo pod težo pornografsko kriminalne literature in revialno-toele-tristične navlake. Tudi likovna umetnost je prepredena s kičem, saj ga tako v slikarstvu kot v kiparstvu ne manjka. Na področju arhitekture pa vidno izstopa tako na mestno industrijskem področju kot tudi na (podeželju, kjer smo priče številnim urbanistično preureditvenim posegom. Čudovito enovitost mediteranske mestne arhitekture starega Kopra so »ozaljšali« z betonskim nebotičnikom oziroma blo- kom. To obmorsko mesto je sedaj izgubilo svoj harmonični izgled. Nič bolje ni na našem podeželju, kjer v stihiji brezglave zazidave prav iako veje kičasti duh. Naše vasi so bile vse doslej nekako zaključene celote, zasnovane v vzdolžni legi, v to ubranost pa se nasilno vcepljajo umetni arhitektonski organizmi, hiše nadstropnega tipa, ki kvarijo enotni videz naše vasi. Iz vsega tega lahko torej spoznamo, da kič ni samo posamezni izdelek. Kič in kičasto mišljenje nas obdajata in kažeta naš odnos do vsega, predvsem pa do najbližjega življenjskega okolja in prostora. Sodobni človek kaže do svojega okolja izrazito neodgovoren potrošniško kičasti odnos. Vse, kar živi, bi morali ceniti in spoštovati, prvenstveno bi veljalo to za naravo, za naš življenjski prostor, do katerega običajno kažemo prav vandalski odnos. Že v najbližji okolici našega mesta lahko trčimo na javna smetišča oziroma odlagališča konzerv, vseh vrst odpadkov in neuporabnih predmetov. Obžalovanja vredno podobo plehkega kičastega odnosa do javnih objektov, nasadov in igrišč naletimo na Mestnem vrhu, kjer je tudi majhno otroško igrišče. To kaže žalost- no podobo, saj so igralni rekviziti potrgani in razbiti, vse je nastlano s papirjem in podobno šaro, po sprehajališčih neutrudno drvijo mladi kolesarji in mopedisti. Na koncu se lahko vprašamo, kaj nam pomaga urejati, investirati, ko pa že naslednji hip vse to brezobzirno rušimo, zanemarjamo in uničujemo. Zmotna je miselnost: naše je samo stanovanje, dvorišče, hiša, v kateri živimo, vse drugo pa nas ne zanima! Menim, da ni potrebno posebej poudarjati, kam nas vodi takšno naziranje. Lahko se samo vprašamo, kako odpraviti kič in vse njegove vseobsegajoče faktorje. Verjetno se kič popolnoma ne bo dal nikoli zatreti, lahko pa vsaj omejimo njegov radius širjenja. To pa bomo dosegli le tedaj, če se bomo živo zavedali vseh -posledic in če se bomo estetsko izpopolnjevali. Cim bolj bo prečiščen naš čut za lepoto, za estetske funkcionalne vrednote, tem manj bo kiča in kičaste miselnosti. Naša estetika mora zato temeljiti na zdravih življenjskih osnovah, ne pa na izumetničenih lažnih utvarah. V nasprotnem primeru se bomo dušili v lastnih smetiščih in odpadkih pa tudi ogrozili svoj obstoj. Adolf Žižek MODELI, MNOŽICE, ŠTEVILA V sestavku so modelirane s pomočjo grafov nekatere izvirne povezave med pojmi teorije množic in teorije števil. Prikazana je nujnost uporabljanja modelov pri prenosu informacije in potrebnost upoštevanja semantičnih zakonov. 1. Uvod V vsakdanjem življenju bi lahko razdelili šale na vsebinske in na semantične. Pri slednjih nastane komična situacija tako, da se spremeni, zaradi namerno zamenjane čuke ali celo besede, izraženi pomen. Tudi doslej nerešene znanstvene probleme bi lahko razdelili na vsebinske in semantične. Vsebinskih problemov ljudje nismo uspeli rešiti predvsem zaradi treh razlogov: ker še ne poznamo dovolj objektivnih okoliščin pojava, ker še nismo našli ustreznega abstraktnega modela pojava in ustreznih metod za obravnavo. Pogosto se prepletajo pri nerešenem problemu vse tri komponente, dodana pa je tudi semantična. Kot vsak model, je lahko tudi abstraktni model, ki spada med človekove predstave, navidezno popolnoma različen od originalnega objektivnega predmeta ali pojava, obstajati pa mora določena analogija v strukturi ter v obnašanju modela in originala. Kot abstraktni model osnovnega zakona razvoja nam lahko n. pr. služi predstava vijačnice. Vzpenjanje masne točke po vijačnici ponazarja razvoj, pri katerem se vrnemo po vsakem obhodu vijačnice na začetno točko, toda vedno višje. Ce kdo opazuje to gibanje dvodimenzionalno, z vrha, vidi samo projekcijo masne točke na osnovno ravnino z neprestanim ponavljanjem situacije, opazovalec pa, ki vidi vse tri dimenzije, zazna tudi vzpon. 2. Množica in paradoks označevanja Kot abstraktni modeli kompleksnih pojavov nam lahko služijo nekateri matematični pojmi, posebno primerni pa so pojmi iz teorije o množicah. Označimo množico z »M« in jo ponazorimo s sliko štirih krožcev (sl. 1). Pojem, ki ga pridobimo z opazovanjem slike 1, nam lahko služi kot abstraktni model štirih stolov, štirih koles, štirih letnih časov ipd. Vsakemu krožcu rečemo, da je element ali član množice M, ta pa vsebuje štiri ele- 5/.1 mente. Elemente množice imenujemo ali označimo tako, da pripišemo v sl. 1 vsakemu krožcu po en znak, ki bo doslej ime ustreznega elementa. Če pripišemo krožcu dve črki, n. pr. »B« in »E«, imata obe črki skupen pomen in sta tedaj sinonima. To zapišemo kot B = E (1) Znak »=«, to je enačaj, ima enak pomen kot besede »je pomensko enakovredno«. Zapis (1) bi prebrali kot: Črka »B« je pomensko enakovredna črki »E«. V skladu s tretjim zakonom semantike sta obe črki v našem primeru sinonima. Odslej bomo uporabljali enačaj v opisanem smislu identitete tako, da bo n. pr. veljaven zapis »Najsta- rejše mesto v Sloveniji = Ptuj«, kljub popolni podobnosti dvojčkov pa ne bomo zapisali enačaja med njimi imeni. Če bi to storili, bi uporabljali enačaj dvoumno in bi s tem prekršili 2. zakon semantike. V zvezi z označevanjem abstraktnih pojmov je odkril avtor paradoks označevanja abstraktnih pojmov: Oseba či govori o množici štirih pojmov, ki so ponazorjeni na sl. 1. Oseba Č2, ki slike ni videla, sliši, da govorimo o točki B in vpraša: »Katero točko ste označili z »B«? Odgovor osebe &: »Točko E smo označili z »B«. Sledi vprašanje: »Katero točko ste označili z »E«?« Odgovor: Desno zgornjo točko smo označili z »E«.« Vprašanje: »Katero točko ste označili s terminom »desna zgornja točka»?«. Oseba či lahko uporabi v odgovor prejšnja imena z nedefiniranim pomenom ali pa odgovori: »Desno zgornjo točko smo označili s terminom desna zgornja točka.« Odgovor je izjava tipa X smo označili z »X« (2) ki je inačica znane sheme Tarskega, ta pa ne prinese osebi č2 nobene informacije o imenovanju. Paradoks označevanja je samo posebna oblika kršitve 2.zakona semantike točke a), v tem primeru zaradi objektivnih razlogov. Izognemo se mu lahko tako, da uporabljamo pri prenosu informacije konkretne snovne modele abstraktnih pojmov. Med te spadajo modeli, izdelani iz kovin, lesa in iz plastičnih snovi pa tudi modeli iz apnenca, grafita in barv; to so sheme, narisane s kredo, risbe, narisane s svinčnikom, barvne slike ipd. V nasprotju s splošnim prepričanjem je potrebno pri prenosu informacije o najbolj abstraktnih pojmih najpogosteje uporabljati konkretne modele. Na konkretnem modelu je mogoče prenesti informacijo o označevanju z enostavnim kazanjem ustreznega predmeta in hkratnim izgovarjanjem definicije. Velja namreč zakon o uporabljanju konkretnih modelov: Če oseba č, ne uporablja ustreznega konkretnega modela pri prvem prenosu infor- macije osebi či o več abstraktnih pojmih, se ne more izogniti paradoksu označevanja. V tem primeru je seveda prenos informacije nepopoln. To pomeni, da mora oseba či, ki oddaja informacijo o abstraktnem pojmu, ki je za osebo č2 nov, uporabljati pri prvem omenjanju konkreten model, sicer prekrši 2. zakon semantike. Seveda je iskanje ustreznih konkretnih modelov večkrat dolgotrajno. 3. Graf kot model osnovnih kategorij Vsak izmed pojmov pi(č) je član ene od treh osnovnih množic, ki jih imenujemo kategorije. Poznamo tri kategorije: stvar, lastnost in odnos ali relacija. Ker so kategorije abstraktni pojmi, jim priredimo konkretne modele v obliki pisnih znakov. Stvari in lastnosti modelirajmo s krožci ali pikami, odnose pa z usmerjenimi črtami, ki povezujejo ustrezne krožce. Na sliki 2 so stvari A, B in D, lastnost je C, relacije pa so Ri, R,-’, R2, Rs.Ri in m. Relacijo Ri med stvarema A in B zapišemo kot: Ri(A, B) (3) ali kot ARiB (4) pri čemer sta oba zapisa pomensko enakovredna (3) = (4), modelirana pa v sl. 2 z ustrezno črto. Tak sistem krožcev in črt imenujemo graf. V sl. 2 opazimo, da veljajo v grafu povezave R<(A, D), R2(B,B), R3(B,D), m(A, C) Točki A in D pa sta povezani tudi z zaporedjem črt Ri(A, B) in R3(B, D). Obe črti naj predstavljata tako imenovani kompozitum ali sestavo relacij Ri in R2 ki jo zapišemo kot: RjoRi(A, D) (5) A R30R1D (6) pri čemer spet velja (5) = (6) Tudi za lastnost C velja, da je v relaciji m s stvarjo A, torej A m C. Če je A določeno telo, C pa njegova masa, preberemo izjavo »A m C« kot »A ima maso C«. Če je »C« pomensko enakovreden s »50 kg«, bi zapisali »A m 50 kg«. Nobena relacija, razen refleksivne relacije, tipa R2, ne more obstajati, če nimamo vsaj dveh pojmov. Posebej to velja za relacijo med stvarjo in njeno lastnostjo. Če ni telesa A, ne more biti niti njegove lastnosti, mase 50 kg. Vse fizikalne veličine spadajo med lastnosti. S pojmom relacija je neposredno povezan pojem funkcije. Rečemo, da je pojem B funkcija Ri pojma A. Označimo z »Ri(A)« končno točko črte, ki se je začela v točki A. Če pogledamo sl. 2, je končna točka ravno B. V tem primeru sta oznaki »Ri(A)« in »B« sinonima, zato velja: B = R,(A) (7) Seveda velja za poljubno relacijo: B = R(A) <=> R(A, B) (8) Torej veljajo za naš graf tudi zapisi: B = R2(B),D = R3(B),D = R<(A),C = m(A) V fiziki uporabljamo funkcijski zapis veličin in pišemo »m(A) = C«, n. pr. »m(A) = = 50 kg«. Seveda velja funkcijsko izražanje tudi za kompozitum relacij, tako da lahko zapišemo ob upoštevanju (8) izraz (5) kot: D = RioRi(A) (9) Naj bodo A, B in D osebe. Če je Ri relacija oče, Rj pa relacija brat, je kompozitum relacij R30R1 relacija stric in (9) preberemo kot »D je stric A«. Če izstopa iz začetne točke A več črt, ki ponazarjajo relacijo istega tipa, bomo rekli, da so ustrezne relacije divergentne, če pa se združuje v neki točki več črt, so konvergentne. Če izstopa ali vstopa v točko ena sama črta, rečemo, da je relacija enolična. Vsaki relaciji R lahko pripišemo tudi obratno ali inverzno relacijo R-', ki jo ponazorimo v sliki s črto z obratnim potekom. Če je R relacija oče, je R ~ ' relacija otrok. V primeru, da pomeni »B = R(A), B je oče A, pomeni zapis »A = R-'(B)«, A je otrok B. Očitno so inverzne relacije konvergentnih relacij divergentne relacije in obratno. Inverzna relacija enolične relacije je spet enolična. Iz sl. 2 lahko tudi razberemo za kompozitum enolične relacije Ru R,-’oR,(A) = A (10) 4. Množice in števila Področje teorije o množicah so abstraktni pojmi. Tvorimo lahko množice stvari, lastnosti, relacij in tudi mešane množice. Ukvarjali se bomo z diskretnimi pojmi. Osnovna relacija med pojmom A in množico M (gl. sl. 1) je relacija članstva, ki jo označimo z »s«, tako da zapišemo »A s M« ali v skladu s (3) »e(A, M)«. Seveda so vsi štirje pojmi s sl. 1 člani iste množice M, kar pomeni, da je relacija s konvergentna glede na množico M (gl. sl. 3). Uporabimo lahko tudi funkcijski zapis »M=t'(A)«, tako da velja za sl. 3: «(A) = M. Inverzna relacija s-‘(M) določa množico vseh štirih pojmov, kar se ravno ujema z množico M, torej velja: s-'(M) = M (12) V sl.3 je ponazorjena s-' z zanko. Pojem naše množice M je sestavljen iz štirih pojmov. Pogosto združimo te pojme v nov pojem P, ki ga obravnavamo kot eno- to. Rekli bomo, da je pojem P združitev množice M, ustrezno enolično relacijo pa bomo označili z »Z«. V sl. 3 vidimo: Z(M) = P (13) Inverzni enolični relaciji Z- ' bomo rekli razčlenitev: Z-’(P) = M (14) Če vsebuje množica M en sam pojem, je očitno združitev te množice isti pojem kot sama množica: Z(M) = M V sl. 3 vidimo n. pr.: Z(A) = A Vse pojme x, za katere velja izraz (15) Z(x) = X, (15) bomo imenovali elementarni pojmi. Vzemimo kot aksiom, da pojma, ki je že združen, ne moremo samega še bolj združiti, torej: (V x)[ZoZ(x) = Z(x)] (16) Naravna števila so abstraktni pojmi, ki spadajo med lastnosti. V naslednjem raz- delku jih bomo natančno definirali, tukaj pa opišemo relacijo med pojmom x in številom. Vsakemu diskretnemu pojmu x naj pripada točno eno naravno število n. Konvergentno relacijo med pojmom in številom označimo z »N«, tako da zapišemo: »N(x,n)« ali v funkcijski obliki: »n = N(x)«. Za množico M na sl. 3 velja N(M) = 4, združitev P pa N(P) = 1. Ker spadajo tudi števila med pojme, pripada tudi vsakemu od teh neko število. Odločimo se v modelu za po en primerek vsakega naravnega števila, tako da velja: (V n)[N(n) = 1], (17) kar se pozna v sl. 4 tako, da se stekajo črte N od vsakega števila k številu 1. Seveda velja zaradi (16) tudi: N(l) = 1, kar se pozna v sl. 4 v obliki zanke. Aksiom, da pripada vsakemu pojmu x točno eno naravno število, zapišemo kot (Vx)(E!n)[n = N N(y) = L (21) ki pomeni, da je združitev vsakega pojma elementaren pojem. Število ena je, kot vidimo, osrednje med naravnimi števili. 6. Definicija množice in Russelov paradoks Pri definiciji tako abstraktnih pojmov kot so števila, mora upoštevati oseba &, ki se ukvarja s števili, zakon o uporabljanju konkretnih modelov, da se izogne paradoksu označevanja (gl. razdelek 2). Vzemimo spet množico M, modelirano s sliko 1. Kot ime te množice uporabimo lahko tudi zapis, sestavljen iz zavitega pred-klepaja, imen posameznih elementov, ločenih z vejicami in zavitega zaklepaja, torej |a, B, C, D j . Ta zapis ima is ti pomen kot »M«, zato velja: M = {a,B,C,d} (22) Če definiramo na ta način množici M, = {a, b, c M2 = (b,c,d je presek obeh množic množica M,nM2 = {b,c} unija pa MiU M; = M Množico, ki ne vsebuje nobenega elementa, imenujemo prazna množica in jo označimo z »0«. Razen opredelitve množice oblike (22), pogosto uporabljajo opredelitev s skupno lastnostjo P, tako da rečejo: »Množica vseh pojmov , ki imajo lastnost P«, ali krajše jx; L(x) = P, j, pri čemer mora biti lastnost P smiselna za elemente te množice. Formalno ima definicija takšne množice M obliko: M = |x; L(x) = p| (23) Pri definiciji oblike (23) pa pride ob nepravilni uporabi lahko do kršitve 2. zakona semantike in s tem povezanih paradoksov. Zapis »x; L(x) = P« nam naj predstavlja okrajšani zapis za množico imen posameznih elementov. Takoj ko se pojavi med imeni tudi »M«, dobimo definicijo oblike: M = j........., M, .......j (24) ki krši 2. zakon semantike, točko b). V skladu s tem zakonom je neustrezna tudi definicija: M = jx; s(x) = m| Povod za znani Russelov paradoks, ki se nanaša na tako imenovano »množico vseh množic«, je ravno kršitev 2. zakona semantike zaradi definicije oblike (24). Če upoštevamo to, se paradoksu že vnaprej izognemo. V naslednjih razdelkih se bomo ukvarjali z množicami, katerih elementi bodo elementarni pojmi. Med te množice spadajo vedno množice, ki so definirane kot: M = |z(A), Z(B), Z(C), Z(D) I tudi če pojmi A, B, C, D niso elementarni. preberemo kot: »n je naravno število«. Množico vseh naravnih števil bi opredelili kot: {n; (ax)[N(x) = n]} Definirali bomo relacijo med dvojico naravnih števil a, b in naravnim številom c kot vsoto: c = a + b <=> (ax)(gy)(az) [N(x) = = a A N(y) = b A (29) A*Kxny) = 0Az = xuy=>c = N(z)] Definirajmo še relacijo »biti manjši« med dvema naravnima številoma a in c: a (ab)[a + b = c] (30) Iz primerjave izrazov (25) in (29) sledi: (V)[n + 1 = S(n)] (31) Če nadomestimo v zgornji enačbi »n« z »1«, dobimo: 1 + 1 = S(l) 7. Definicije naravnih števil in osnovnih operacij Osnovna relacija med naravnimi števili je v Peanovih postulatih relacija nasledstva, ki je obratnoenolična; označili jo bomo s »S«. Če sta n in m naravni števili, zapišemo, da je m naslednik n, kot »nSm« ali v funkcijski obliki »m = S(n)«. /N m = S(n) <=> (3x)(gy)(gz) [N(x) = nAN(y) = 1 A A s(xny) = 0Az = xny <=> m = = N(z)] (25) Število ena smo že definirali z izrekom (20). Njegovega naslednika S( 1 ) bomo imenovali dva, označili pa z »2« ali tudi »II«. 2 = S(l) (26) Naslednik tega je tako im. število tri, naslednik tega štiri, nato pet itd. (gl. tudi sl. 4). 3 = S (2) , 4 = S (3) , 5 = S (4) ,... Neki pojem n je naravno število, če eksistira vsaj en diskreten pojem x, ki je s pojmom n v relaciji N. Zapis (3 x) [N(x) = n] (28) Primerjava s (26) pa nam da znan izraz: 1 + 1 = 2 (32) Ob upoštevanju aksioma (18, definicije (29) in izreka (31) sledi izrek: Če sta a in b naravni števili, je tudi njuna vsota, a + b, naravno število. Podobno kot (31) lahko zapišemo tudi: ( yn) [n + 2 = SoS(n)] (33) (Vn)[n + 3 = SoSoS(n)] itd. (34) Slede zapisi: (Vn)[n + 2 = S(n+ 1] (35) (vn)[n + 3 = S(n + 2)] itd. (36) Strogo formalno izračunamo n. pr. vsoto 2 + 3 s pomočjo (36): 2 + 3 = S(2 + 2) Zdaj uporabimo (35): 2 + 2 = S(2 + 1) Upoštevamo* še (31): 2 + 1 = S(2), kar nam da zaporedje pravilnih izjav. Zaporedoma uporabimo* (27) S(2) = 3, 2 + 1 = 3, S(2 + 1) = S(3) = 4, 2 + 2 = 4, 2 + 3 = S(4), S(4) = 5, končno dobimo 2 + 3 = 5 Takšno strogo formalno računanje je zamudno, zato si vsote manjših naravnih števil zapomnimo. Relacijo med parom naravnih števil | a,b j in številom c bomo imenovali razlika, če velja: /N c = a — b <=> b + c = a (37) Zgodi se lahko, da razlika števil ne spada med naravna števila, n. pr. razlika 2—3 ne spada med naravna števila, ker ne najdemo nobenega naravnega števila c tako, da 3 + c = 2. V tem primeru moramo razširiti obseg števil na cela števila, ki pa niso več neposredno povezana z relacijo N s pojmi, pač pa samo posredno preko naravnih števil. Produkt a • b naravnih števil je spet naravno število, po definiciji kvocienta a/b pa moramo razširiti obseg števil na racionalna števila. Potenca ab naravnih števil spada med naravna števila, koren a pa v splošnem ne, zato moramo razširiti obseg še na iracionalna števila. Tista realna števila, ki ne spadajo med naravna, nimajo neposredne povezave z diskretnimi pojmi, zato je njih modeliranje težavno ali celo nemogoče. Izbira neustreznih konkretnih ali abstraktnih modelov je povod za protislovja na tem področju, ki se jim pogosto pridruži še semantična komponenta. 8. Število neskončno in Cantorjev paradoks Izberimo zaporedno množico naravnih števil: Mm,n = {m, m + l,m + 2,.......,nj (38) Dokažemo lahko, da pripada tej množici naravno število: N(Mm,n) = (n + 1)—m (39) ter da velja izrek: (Vm) (V") [1 ^ m ^ “±I => N(Mm,n). Mm,n] (40) Izberimo v množici naravnih števil nekega zelo poznega naslednika: pri čemer naj bo izpolnjen pogoj (40). V tem primeru imenujemo ustrezno množico števil Mm,n neskončno in označimo kot: oo =Mm,n; m = SoSo....oS(l) A (40) (42) Zaradi izreka (40) velja: N ( oo ) £ co, (43) kar smo ponazorili tudi na sl. 4. Združitev množic so je elementaren pojem, zato velja: N(Z(°o )) = 1 (44) Da je neko naravno število n neskončno veliko, bomo zapisali zdaj kot: ns°o< = >s(n) =oo Tudi pri številih iz neskončnega razreda smemo ohraniti očitno zvezo: (Vx)(Vz)[xCz => N(x) N(Mi,n)£ t» (47) kar pomeni: Naravnih števil je neskončno veliko Po definiciji vsote velja: Števila nič očitno ne moremo sprejeti zaradi pogoja (40) med naravna števila. Definiramo ga lahko na več načinov, n. pr. kot: 0 = S-'(l) (48) Seveda velja tedaj: 1 = S(0) (49) Zaradi (31) dobimo: 0 + 1 = S(0) = 1 (50) Številu nič ne pripada med diskretnimi pojmi noben pojem, zato imamo pri modeliranju podobne težave kot pri celih številih in ulomkih. Tako imenovana množica praznih pojmov, N-'(O), ki jo označimo z »0«, lahko vodi v protislovje, zlasti če hočemo aplicirati vse lastnosti množic na to, umetno množico. S takšnim modeliranjem naravnih števil se izognemo Cantorjevemu paradoksu. Cantor trdi: Vseh sodih števil je toliko kot vseh naravnih. Ta paradoks nastane, če postavimo, da je število neskončno eno samo, ne pa razred števil. Cantorjev paradoks pa lahko ovržemo v skladu z našim modelom. Označimo z »Li,n« množico vseh lihih števil v množici števil M,,n, vsa soda števila pa označimo z »Di,n«. Tedaj velja očitno: Mi,n — Lm U Di,n, (51) medtem ko je presek prazna množica Li,n fi Di,nf0 (52) N(M„n) = N(L„n) + N(D„n) (53) Ker v splošnem ni nobena od množic prazna, velja neenačba (30) N(Di,n) pa živel in delal kot slikar v Ptuju do konca svojih dni, do tistega trenutka, ko ga je po slovesu od sina pod hajdinskim klancem pokosila hrumeča pločevina. Zgodilo se je na večer prijetne nedelje, dne 3. grudna 1972. Odšel je Janez in ni se več vrnil med svoje bližnje in daljne znance. Da, kar Janez smo mu rekali, tako ljudski je bil kot človek med kolegi in znanci, v krogu pivskega omizja, pa kot slikar, vselej in povsod. O njegovi popularnosti najlepše priča iskrena pripravljenost Ptujčanov, dostojno se posloviti od pokojnika. Nemudoma je bit sestavljen pogrebni odbor s predsednikom SZDL Zdravkom Turnškom na čelu, ki Profesor Janez Meian, akademski slikar, pri delu pred staro kmečko hišo v Halozah (Foto: J. Slodnjak) mu gre zasluga, da so potekle vse pogrebne svečanosti v Ptuju in na Spodnjem Brniku, pokojnikovi rojstni vasi, vzorno. Na dan pogreba, v torek, so postavili dijaki ptujske gimnazije dve častni straži, profesorji pa eno ob pokojnikovi krsti v avli magistrata. Vsa gimnazijska mladina, pa tudi mladina drugih srednjih šol, se je v nemem mimohodu poslovila od pokojnika. Ko so se ob 11. uri začele na Trgu mladinskih delovnih brigad pogrebne svečanosti, ki so jih spremljali zvoki godbe na pihala in otožni spevi pevskega zbora, se je zbrala množica ljudi, znancev in prijateljev, ljubiteljev Mežanove umetnosti, mladine z vseh ptujskih šol. Od pokojnika so se z izbranimi besedami poslovili tajnik občinske skupščine Ivan Rau, predsednik slikarske kolonije »Poetovio« dr. Miro Bračič in predsednik društva upokojencev Franc Tomanič. Marsikatero oko se je orosilo, ko so potožili krsto na pogrebni voz, ki je odpeljal slikarja za vselej iz Ptuja. Lepo število nas je bilo, ki smo ga pospremili na pokopališče na Spodnjem Brniku. V žalnem sprevodu so zastopali ptujsko gimnazijo poleg mene prof. Albin Lugarič in dva dijaka. Po opravljenem obredu so ob odprtem grobu spregovorili prof. Albin Lugarič v imenu Društva likovnih umetnikov Slovenije, pionirka z osnovne šole slikarjeve rojstne vasi in ponovno član društva upokojencev v Ptuju. V imenu zavoda, ki je bil Mežanovo službeno mesto do upokojitve, sem se takole poslovil: »Cenjeni profesor in kolega, dragi Janez, prinašam ti poslovilno besedo in zadnji pozdrav z zavoda, kjer si šolnikoval, preden si zapustil torišče prosvetarstva — z gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju. Blaga je bila tvoja nrav — blaga naj bo poslovilna beseda! Ne bom obujal življenjepisa. Vsi vemo, kod te je vodilo življenje izpod sosednjih planin, kaj ti je sladkega in bridkega namenilo, kako je rezalo kruh — včasih prav natanko — tebi in tvojim. Hudo žal pa nam je, da te to življenje, ki si ga imel rad z vsem svojim bitjem, ni obvarovalo poslednjega krutega udarca nasilne smrti. Val življenja te je pred 26 leti odpljusknil v Ptuj in tu smo ti prijatelji in znanci nedolgo tega čestitali k 75-letnici, trdno verujoč, da sta v tebi še čilost in vedrina in da boš ustvarjal kot doslej ali morda še močneje. Pred pičlimi štirinajstimi dnevi si obiskal našo zbornico in si ogledoval svojo stvaritev, lepo podobo obdravskega mesta, ki smo si jo pridobili na zadnji razstavi v Ptuju. Kdo bi tedaj utegnil slutiti ali se domisliti, da si se prišel poslovit od kolegov in zbornice, ki je bila deset let tvoje delovno mesto, kraj odmora pa razboritih debat in veselih šal. Umetnina na steni nas bo vedno spominjala tvoje človeške podobe. Kdorkoli bo v teh dneh govorih o tej tvoji človeški podobi ali si jo v duhu predočal, ne bo mogel prezreti nekaj osnovnih črt tvoje biti. Bil si trden Gorenjec, neomajen v ljubezni do tega koščka naše dežele pod Krvavcem; zato smo te pripeljali k večnemu počitku semkaj, čeprav bi nam bilo ljubo, ko bi ostal pri nas — tudi poslej. Tvoja ljubezen pa je bila večjih razsežnosti; tako kot svoj rojstni kraj, si ljubil vso domovino, Slovenijo in njene ljudi. Kadar je bilo rojakom hudo, si tudi sam trpel — in nisi skrival gneva. Bil si človek, krepak in šibak. In bil si umetnik. Nisi mogel biti ozek. V šir so piala čustva tvoje krvi in srca. Zato si kmalu kot umetnik z razprtimi rokami objel naš svet, svet ravnic, valovitih gričev in strmih bregač, svet kmetij in osamljenih koč. Z dostojanstvom in vedrino pa veliko ljubeznijo si upodabljal ta del naše domovine: stari Ptuj, ki ti je bil pri srcu, polja ob Dravi pa zelene Slovenske gorice in žlahtne trte haloških bregov od Boria do Gorce. Tvoj opus — kdo bi vedel za vse tvoje stvaritve? — je svojski mejnik v slovenski upodabljajoči umetnosti. Skozi tvojo šolo je šlo mnogo rodov. Deset letnikov mladih ljudi je bilo deležnih tvoje vzgoje na ptujski gimnaziji. Nisi jih učil samo spretnosti svinčnika in lepote barv, uvajal si jih v umetnost, budil v njih ljubezen do narave, človeka, domovine. Bil si jim prijatelj, žal besede ni bilo iz tvojih ust. Tak si bil in našel si izredno širok krog znancev, prijateljev, ljubiteljev in občudovalcev tvoje umetnosti. Tudi tisti, ki ti morda niso blizu, te spoštujejo, ker si bil trden v svojih nazorih, kritičen do okolja in do sebe, pa vselej dober in pošten. Nič čudnega torej, da si je toliko naših ljudi ta dan iskreno želelo posloviti se od tebe, Janez Meian, saj si bil zares naš. Naj si odpočije izmučeno truplo v rodni grudi! Mi, ki smo ob tebi prehodili košček tvoje življenjske poti, bomo pogosto v duhu pri tej gomili.« Rudolf Čeh, ravnatelj DELOVNA SKUPNOST QIMNAZIJE V ŠOLSKEM LETU 1971/72 U O JO N 0 u Oh S >8 PL, N fS rt ! C/) P Ü o -p 4-* >NJ «2 P z « g; N N rt O +-» "rt ni rt "m JO H O "rt « O rt ’s rt jo 1—( rt co g "o rP <0 5 CO co CO o & o rt rt ^ *« \? P ~o 8 'b ni rt •X1 M Pn C/] 00 > rt •ČJJ a rt ’bi) 0 .g S g j> ’o g 'd t* 0 c/> !a o NO NO NO s ON fH On T—( ON $ a gg - & «s 5 S 6 23 sfS 1 I 4) S o .S o o I 1 r-H • S1 'S N ’o >o >o J 2 & rt T3 >o 'I S *_i I . - ^ ^ m ^ rOrO CU ni H ni V y V N rt" 'g •g rt m rt ON >o 3 T3 O Jh p, y o m *0 o y S O ni Ji £ ^ pO o "o T-H rO "o 'rt 'S ”rt "rt CO 'rt ■g ni •Ö *—i rin rH >8 O « rt rt .«S, o a sp s - S> #co g & o g % s Ph N cO nO IT) CO ON ON •g 'M >C/D g e y-H (4-H «4-H 2 O p Pi 1 Pt rt" 3 g" 3 o 'rS rt S < s < >o o >p i bß J U '.0 P rt s 3 rt Oh n-’ od On i & ! rt rt ni I 1 O S ^ rt >c/5 h a o? rt »-h CN co m On On 8 e. rt" g K u O bO Tj 0 Oh ’črt rt 11. Sorec Herbert, predm. učitelj 1938 obramba in zaščita 12. Šuligoj Drago, prof. 1956 slov. in srbohrv. jezik 2. b b b b CO ni ni 3d rP b ,0 CO (N ■§ ni 'b 3d CO "cd (N ni g ni o N ib d- b P ft b o ! ^ rO co O •Š . o o ni b 1—( b ib CO g CN b « b "d" "cd CO "cd ▼-H "cd CO "cd ■d- b rt d- b CO bi 1 "cd co ma 0 M 3d CO N P ft ni iP 4. a4: ma b co co v - o 3d d1 co ^ ^-b b d-* *b o rO P d- . O O rß fO w" (M _ r£> , Ü 03 O « ^ c6 P ^ >N cò ^ en ft « K. & cd co O ni P d- O o o cd P T3 a N cd" "-j 'S) o .2 P S 7Ž cd n :^r - 0 S g -a g I « O g S ro On O vO vO nO On On On cd § >N .g S +-> o cd M ‘S cd cd g *a o o s a N > ^ cd ° 9 +-* D * ^ 4) cn cd % ° 'T* \0 CO nO On ON On rP 0 O P >0 3 ^ cd cd cd g^ä^ ‘ * >N >N cd cd P P P (/) rt to •g 'g H oo co co ro d- m d- ro d- On On On On On O ft [g« b •g ep O H ft cd" o S p ^ B g č Ä in vo i bfl P & *3 o T3 C 0 S >N3 2 a d cd P> HH O id g >N cd J> cd 'd 0 *-« ft 5 Jh cd P 0 P O K cd o 0 >Q ‘ P >o P g T3 0 ft cd o ’p C § >cn p u p g T3 g e. g ■0 U £< i I P C/) •O is < 3 S > ■i J W C« Ph e • pr) ■H P Jrl .g g X! < a S M .-S g > a TO Š > « 3 S 3 Oh Oh 0 d 3h P 5h O P 0 S § ft 0 Q rj- in no (N (N M zaposlena v dijaški kuhinji od leta 1962 PERSONALNE SPREMEMBE IN BOLEZENSKI DOPUSTI v Šolskem letu 1971/72 1. Nameščeni: Kočevar Majda, abs. fil. fak., je poučevala francoski in latinski jezik od 1. septembra 1971 do 31. avgusta 1972; nameščena za določen čas. Tonejc Branko, predm. uč., je poučeval matematiko od 1. septembra 1971 do 31. avgusta 1972; na gimnaziji je svojo učno obveznost dopolnjeval. 2. Prenehanje delovnega razmerja: Arhar Ivo, profesor, se je s 1. septembrom 1971 zaposlil kot predavatelj slov. jezika v Šolskem centru za učence v gospodarstvu. Trofenik Viljem, profesor pripr., je 1. septembra 1971 odšel študirat na tretjo stopnjo. Klasinc Anton, profesor-hon. predavatelj, je s 1. septembrom 1971 prenehal poučevati na šoli latinski jezik. Rozman Pavla, snažilka, je bila upokojena 1. avgusta 1972. 3. Bolezenski dopusti: Šuligoj Ljubica, profesorica, je bila na bolezenskem dopustu od 1. novembra do 31. decembra 1971, v januarju 1972 pa je opravljala le polovično učn« ohve^n^st. Rojko Jožefa, snažilka, je bila na bolezenskem dopustu od 10. februarja do 6. marca 1972. Sorec Herbert, predm. uč., je bil na bolezenskem dopustu od 13. do 27. marca 1972. Žerak Zlatko, profesor, je bil na bolezenskem dopustu od 3. do 16. aprila 1972. PREDMETNIK V PETDNEVNEM DELOVNEM TEDNU za Šolsko leto 1971/72 Predmet Slovenski jezik Zgodovina Sociologija Filozofija Psihologija Angleški jezik Nemški jezik Francoski jezik Ruski jezik Zemljepis Matematika Fizika Kemija Biologija Umetnostna vzgoja Telesna vzgoja Tehnična vzgoja Obramba in zaščita Praktično znanje Skupaj I. tuji jezik II. tuji jezik 1. Razred 2. 3. 4. Skupno število teden, ur Št. ur v 40 tednih 4-4 4-3 4-3 4-4 15 600 3-2 3-2 3-2 3-2 10 400 — — 1-2 2-2 3,5 140 — — — 2-3 2,5 100 — — 2-2 — 2 80 4-4 2-3 2-3 2-3 11,5 460 3-2 2-3 3-3 2-2 10 400 2-2 2-2 2-1 2-1 7 280 3-3 3-3 3-3 4-4 13 520 — 2-3 2-3 4-3 8,5 340 2-2 3-2 2-1 — 6 240 3-3 2-2 3-2 — 7,5 300 2-2 2-2 — — 4 160 2-3 2-2 2-2 2-2 8,5 340 2-3 3-3 — — 5,5 220 — — 1-2 2-2 3,5 140 — — 1-2 1-2 3 120 30-30 30-30 31-31 30-30 Opomba: V rubrikah »razred 1. 2. 3. 4.« pomeni prva številka število učnih ur v prvi, druga številka pa število učnih ur v drugi poldekadi. KRONIKA ZA ŠOLSKO LETO 1971/72 I. september: Pričetek pouka in prehod na 5-dnevni tednik; Od 6. do 11. septembra: Četrtošolci so bili na maturantski ekskurziji. En oddelek je obiskal slovenske kraje na avstrijskem Koroškem, druga dva oddelka pa slovenske kraje na Koroškem, Kanalsko dolino in naše Primorje; 23. september: Malico je pričelo prejemati 191 dijakov; seja izvršnega odbora, ki je sklepal o družbenem dogovoru v zvezi z delitvijo dohodka in osebnega dohodka; konferenca profesorskega zbora je tega dne razpravljala o delu z novinci, o individualizaciji poulka, o krožkih in učbenikih; Od 30. septembra do 3. oktobra: Delovna skupnost je obiskala Beograd, Aranđelovac in Kragujevac; 4. oktober: Na športnem dnevu so se dijaki pomerili v športnih igrah; 7. oktober: Sklicana je bila letna konferenca ZMS; II. oktober: Kandidati so opravljali zaključne popravne izpite; 14. oktober: Dijaki so si pri pouku predmeta »obramba in zaščita« ogledah orožje v ptujski kasarni; redna mesečna konferenca profesorskega zbora; 16. oktober: Shoda mladine v Mozirju se je udeležilo 35 tabornikov in 10 članov kluba OZN; 24. oktober: Zbor šolske roditeljske skupnosti; 25. oktober: Ob dnevu OZN so bili dijaki •seznanjeni z U Tantovo poslanico mladini; 29. oktober: Dijaki so se udeležili akcije Občinske konference ZMS »Vsak dijak — en cvet« in obiskali grobove borcev; 30. oktober: Komemoracija v šolski avli pred spominsko ploščo žrtev fašizma in žalna slovesnost na pokopališču ob grobnici borcev NOV; 4. november: Konferenca profesorskega zbora; 11. november: I. redovalna konferenca; pozitivni učni uspeh je imelo 61,9 % dijakov; 22. november: Ob dnevu republike so po sklepu DS prejeli zasluženi člani DS nagrade; 24. november: Dijaki so si ogledali dramo M. Pucove »Svet brez sovraštva«, ki so jo uprizorili ob dnevu republike dijaki ESŠ; 9. december: Konferenca profesorskega zbora; četrtošolec Horvat Vladko je prejel Večerovo nagrado za sestavek »Življenje v Slovenskih goricah danes«, objavljen v Naših zapiskih; ponovno je bila formirana enotna organizacija ZK srednjih šol. Za sekretarja organizacije je bil izvoljen Herbert Sorec; 14. december: Dijaki so si ogledali gledališko predstavo ptujskega amaterskega gledališča »Kralj na Betajnovi«; 18. december: Delegacija dijakov se je udeležila svečane zaobljube novakov JLA; 20. december: Proslava obveznikov OZ in podelitev knjižnih nagrad ob dnevu JLA; 30. december: Razgovor predstavnikov mariborskih visokih šol s četrtošolci; praznovanje novoletne jelke; 6. januar: Klub OZN je organiziral predavanje o Pakistanu; dijakom je spregovoril študent Mansoor Alija; orientacijska redovalna konferenca; 11. januar: Gimnazijo je obiskala potujoča knjigama Partizanske knjige; 13. januar: Krvodajalska akcija za četrtošolce; 19. januar: Polletna redovalna konferenca; pozitivni učni uspeh je imelo 71,2 % dijakov; 20. januar: Na šoli je predaval predsednik Občinske konference SZDL Z. Turnšek o kmetijstvu v ptujski občini; novinar Jakovljevič pa se je pogovarjal s člani delovne skupnosti o splošnem ljudskem odporu; predstavniki Kluba ptujskih študentov so seznanili četrtošolce s študijem na visoki šoli; 21. januar: Zimski športni dan in pričetek polletnih počitnic; 22. januar: Sedemdnevnega smučarskega tečaja na Ribniški (koči, ki ga je vodil Milan Cimerman, se je udeležilo 20 dijakov; 24. januar: Komisija je ugotovila razpoke v nekaterih učilnicah in sklenila, da je potrebna nujna adaptacija; 31. januar: Pričetek pouka v 2. polletju; dijaki so si ogledali dramske delo »Umor v katedrali«, ki ga je uprizorilo v Ptuju celjsko gledališče; 5. februar: V gimnazijski risalitici je predaval prosvetnim delavcem zastopnik Zavoda za šolstvo SRS Z. Troha o mladinski psihologiji in o prostih sobotah; 7. februar: Klub OZN je izvedel podpisno akcijo med dijaki za izpustitev iz zapora Marjana Šturma, dijaka slovenske narodnosti na celovški gimnaziji; mapi sta bili izročeni avstrijskemu konzulatu in našemu Sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu; 8. februar: Na Prešernovi proslavi so brali dijaki svoje sestavke in podeljene so bile knjižne nagrade; 10. februar: Občni zbor tabornikov; konferenca profesorskega zbora o vsebini gimnazijskega dela in nujnosti reforme gimnazije; 15. februar: Dijaško pustovanje; seja DS in sprejem poročil inventurnih komisij; 16. februar: Občni zbor planinske sekcije pod vodstvom Branika Tonejca; 17. februar: Informativni dan o visokošolskem študiju, sklican v Ljubljani; udeležili so se ga tudi naši četrtošolci; 24. februar: DS je sprejela zaključni račun za leto 1971; 25. februar: Marksistični krožek je organiziral predavanje o nacionalnih in gospodarskih problemih v naši državi; dijakom je govoril tov. Branko Gorjup; 26. februar: Strokovni seminar za rusiste; 7. marec: Izvedena je bila anketa Zavoda za zaposlovanje pri četrtošolcih o usmerjanju v poklice; 14. marec: Drugošolci so se udeležili kemijske ekskurzije v Štore pod vodstvom Zlatka Žeraka; 16. marca: Dijaki so poslušali predavanje palestinskega študenta o palestinskem osvobodilnem gibanju; zbor šolske roditeljske Skupnosti, ki je razpravljala o vlogi gimnazije, in razredni roditeljski sestanki; konferenca profesorskega zbora, na kateri so razredniki poročali O' roditeljskih sestankih v posameznih oddelkih; 20. marec: Razpisna komisija je razpravljala o razpisu delovnih mest v šolskem letu 1972/73; 25. marec: Športni dan — ogled smuških poletov v Plemiči; na področnem tekmovanju v gimnastiki je drugošolec Ačimovič Radovan zasedel med posamezniki 1. mesto; 28. marec: Cepljenje proti črnim kozam; gimnazijski dramski krožek se je predstavil z Lorcovo dramo »Dom Bernarde Albe«; 6. april: Konferenca profesorskega zbora; 8. april: Seminar romanistov v Ljubljani; na proslavi 60. obletnice rojstva Borisa Kidriča v Kidričevem so sodelovali tudi naši dijaki; 13. april: Premiera Lorcove drame »Dom Bernarde Albe« za odrasle; 3. redovalna konferenca; pozitivni učni uspeh je imelo 61,6 % dijakov; 15. april: Maturantski ples v Kidričevem, katerega pokrovitelj je bilo TP Panonija Ptuj; gimnazijski dekliški pevski zbor je sodeloval na proslavi železničarjev; 20. april: Dijaki so poslušali predavanje študenta Abizera Husemudina o Indiji; 21. april: Športno srečanje naših in ljutomerskih gimnazijcev v Ljutomeru; 25. april: Šolska proslava ob dnevu OF in 1. maju; gimnazija in glasbena šola sta pripravili večerno akademijo za ptujsko javnost; 8. maj: Dijaki so si ogledali predstavo ljubljanskega mestnega gledališča »Raj ni razprodan«; 9. maj: DS je sklepala o razdelitvi sklada skupne porabe; 11. maj: Razpisna komisija je razpravljala o namestitvi novih učnih moči v šolskem letu 1972/73; razpisala je novo delovno mesto laboranta za fiziko in kemijo; 13. maj: Na področnem tekmovanju v atletiki, ki je bilo v Mariboru, sta moška in ženska gimnazijska ekipa dosegli 2. mesto; 16. maj: Profesorski zbor je na svoji konferenci razpravljal o idejno-vzgojnem delu na zavodu; 27. maj: Ob sprejemu Titove štafete na Trgu MDB je nastopila dijaška folklorna skupina s prekmurskimi plesi; 18. maj: Zgodaj zjutraj je tudi naša mladina pospremila Titovo štafeto proti Hrvatski; Od 19. do 21. maja: Pri gimnazijski delovni skupnosti so bili na obisku člani gimnazijskega profesorskega zbora iz Arandelovca; 21. maj: Festivala mladinskih pevskih zborov se je udeležil tudi gimnazijski dekliški pevski zbor; 24. maj: Dijaki so se ob 80. rojstnem dnevu tov. Tita seznanili z njegovim življenjem /in obiskali v študijski (knjižnici razstavo o tovarišu Titu; Od 25. do 21. maja: Dijaki so si na poučnih ekskurzijah ogledali kraje, pomembne iz NOB in ki so neposredno povezani s Titovo življenjsko potjo; 5. junij: Zaključek pouka za četrtošolce; 6. junij: Zaključna redovalna konferenca za četrtošolce; izvršni odbor je sprejel nov pravilnik o delitvi OD na osnovi samoupravnega sporazuma za srednje šole v SRS; 8. junij: DS je sprejela predložen pravilnik o delitvi OD; 10. in 11. junij: Na srečanju mladih v Krapini sta sodelovala tudi naš taborniški odred in dijaška folklorna skupina; 16. junij: 11 naših najboljših dijakov se je srečalo z najboljšimi dijaki drugih srednjih šol v Ljubljani; 77. junij: Dan prosvetnih delavcev; 19. junij: Pričetek zaključnega izpita; 21. junij: Zaključna ocenjevalna konferenca; izdelalo je 80,1 % dijakov; šolski obisk 97,5 %; Od 21. do 30. junija: Proizvodno delo drugošolcev; 24. junij: Zaključen vpis novincev; 28. junij: Konec zaključnega izpita in valeta na Gorci; 29. junij: Zaključna šolska slovesnost in razdelitev spričeval; razpisna komisija je obvestila razpisno komisijo pri Skupščini občine Ptuj, da je potekla mandatna doba ravnatelju; DS je sklepala o adaptacij sikih delih, ki znašajo po predračunu 142.587,55 din; uporabljena bodo lastna investicijska sredstva, RIS pa bo nudila brezobrestno posojilo za dobo 9 let v znesku 57.000,00 din; zaključna konferenca profesorskega zbora; 30. junij: Prva skupina tabornikov je odpotovala na letovanje v Kaštel Kambelovac; 28. avgust: Konferenca profesorskega zbora in pričetek popravnih izpitov; DS je sklenila, da se da v sklad za poplavljence 2 % OD; DS je obvestila razpisno komisijo pri Skupščini občine Ptuj, da se strinja z Rudolfom Cehom kot ravnateljem za naslednje mandatno obdobje; 29. avgust: Pričetek zaključnega izpita v jesenskem roku; 31. avgust: Zaključna konferenca profesorskega zbora za šolsko leto 1971/72. ŠOLSKE ORQANIZACIJE, DRUŠTVA IN KROŽKI DIJAŠKA ŠOLSKA SKUPNOST IN MLADINSKA ORGANIZACIJA V šolskem letu 1971/72 je začela delati organizacija ZMS na naši gimnaziji že oktobra, prav tako so tedaj zaživeli tudi vsi krožki, klubi in društva. 7. oktobra je 'bila letna konferenca aktiva ZMS. Na njej je bil izvoljen novi odbor in sprejet program dela za tekoče šolsko leto. Ob dnevu mrtvih smo sodelovali pri komemoraciji na ptujskem pokopališču. Za dan republike smo se udeležili proslave, ki smo jo sami pripravili. 22. decembra smo sodelovali na proslavi dneva JLA v ptujski kino dvorani, nekateri naši dijaki pa so prejeli za svoje marljivo delo pri pouku obrambe in zaščite tudi knjižne nagrade. Za Novo leto smo organizirali zabavno srečanje po razredih in imeli skupno prireditev v risalitici. Meseca marca smo si ogledali dramo Dom Bernarde Albe, ki jo je uprizoril gimnazijski dramski krožek. Ekipa našega aktiva je sodelovala v radijskem tekmovanju »Spoznavajmo svet in domovino«, vendar bolj zaradi pomanjkanja tekmovalne sreče kot zaradi neznanja nismo uspeli. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo lepo in izvirno počastili spomin na velikega Prešerna; ob tem prazniku so bile prvič podeljene dijakom knjižne Prešernove nagrade za najboljše literarne sestavke. Za občinsko proslavo ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je pripravila program gimnazijska mladina. Na proslavi so nastopili pevski zbor, folklorna skupina, recitatorji in instrumentalisti. Meseca maja smo sodelovali na slovesnosti ob prevzemu in predaji Titove štafetne palice, udeležili pa smo se tudi športnih tekmovanj v tednu mladosti. Potem smo izvedli ekskurzije in obiskali znane kraje iz NOB. Konec šolskega leta pa smo zaključili s proslavo v ptujskem gledališču. Dosegli smo sicer pomembne uspehe, vendar bi bilo zaželeno, da bi se v prihodnje vključilo čimveč mladih v naše različne dejavnosti. Marija Praprotnik, 2. a ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV Na šoli obstaja aktiv ZK, ki šteje 9 članov zbora in 16 dijakov. Naloga aktiva je skrb za idejno vzgojo na šoli. Delo je aktiv prilagajal vsem aktualnim vprašanjem na šoli in izven nje. Na sestankih smo obravnavali samoupravljanje na šoli ter govorili o učnih in vzgojnih smotrih šole. Seznanjali smo se tudi s političnimi dogajanji doma in v svetu. Aktiv je poglobil in okrepil sodelovanje s člani ZK na drugih srednjih šolah. Imeli smo skupna predavanja, ki sta jih organizirali Občinska konferenca ZK in Delavska univerza v Ptuju. Priprave za vstop v članstvo ZK so bile uspešne in aktiv je izpolnil tudi to pomembno nalogo. Ob koncu šolskega leta je bilo sprejetih v ZK 10 novih članov. Da bi omogočili dijakom — članom ZK, naj bi se bolj poglobili v šolsko problematiko in se pri tem kar najbolj uveljavili, je bil aktiv ZK profesorjev mnenja, naj se člani, iz vrst gimnazijske mladine, priključijo aktivu ZK profesorjev. V takem sestavu dela organizacija še danes. Herbert Šarec, sekretar aktiva ZK KLUB OZN Klub je tudi letos uspešno deloval pod vodstvom tovarišice profesorice Šuligojeve. Majhen zastoj je nastal le v poslednjih me- setih lanskega leta zaradi njene odsotnosti. Tedaj so bili naši sestanki nekoliko krajši in redkejši. Klub pa se je drugače sestajal vsakih 14 dni in razpravljal o različnih aktualnih (političnih in gospodarskih vprašanjih doma in v svetu. Člani, ki jih je bilo 23, so bili razdeljeni na skupine, od katerih je vsaka obravnavala svoje področje in poročala na sestanku o tamkajšnjih dogodkih. Z dogajanjem doma in v svetu smo seznanjali dijake na panoju, kjer smo izrezke iz časopisov menjavali vsak teden. V januarju smo se tudi mi pridružili zahtevi, da se uredi vprašanje zamejskih Slovencev na Koroškem, zbrali smo podpise naših dijakov in poslali protestno pismo avstrijskemu konzulatu v Ljubljano. Udeležili smo se tudi predavanja o stabilizacijskih ukrepih v našem gospodarstvu. Predavanje je bilo organizirano na pobudo marksističnega krožka. Že v prvih mesecih letošnjega leta smo se odločili, da bomo organizirali predavanja tujih študentov in s tem popestrili naše de- lo. Nanje smo povabili vse dijake. Tako smo januarja organizirali prvo predavanje. Naš gost je bil študent iz Pakistana, ki nam je predstavil zgodovino svoje dežele in osvetlil poglede na določene politične probleme, ki so bili vzrok indijsko-paMstanske vojne. Drugo predavanje je prav tako obravnavalo še vedno zelo aktualno temo o Palestini, njenih beguncih in položaju v arabsko-izrael-skem sporu. Tudi tokrat so nas seznanjali z dogodki člani Mednarodnega kluba študentov iz Ljubljane, ki so se potem v aprilu že tretjič odzvali našemu povabilu in nam predavali še o Indiji. Vsa predavanja so pritegnila veliko število dijakov. Lahko upamo, da se bo naslednje leto naše članstvo še povečalo in da bo klub deloval tudi v prihodnje tako uspešno kot doslej. Zvezdana Veber, 3. a MLADINSKA ORGANIZACIJA RK Vsi dijaki in dijakinje gimnazije so člani RK. V odbore razrednih skupnosti je bil izvoljen po 1 njihov zastopnik. V tednu zdravja so dijaki prvih in drugih razredov obravnavali pri pouku biologije temo »Bolezni srca in ožilja«, dijaki tretjih in četrtih razredov pa so o isti temi govorili pri pouku praktičnih znanj. Za vse člane smo predvajali v fizikalni predavalnici na gimnaziji diafilm o uporabi modernih znanstvenih metod za večji donos v poljedelstvu, o sodobnem higienskem skladiščenju hrane in o zdravljenju rakastih obolenj. Dijaki in dijakinje tretjih in četrtih razredov so se, kot vsako leto, udeležili tudi krvodajalske akcije. Helena Podgoršek, prof. DRAMSKI KROŽEK Kulturna dejavnost na šoli je razgibana in dobili bi kar ugodno sliko, ko bi strnili v en niz vse, kar dijaki zmorejo v času enega šolskega leta. Vendar pa je ta dejavnost premalo povezana, nenačrtna, pogosto spontana ali pa jo narekuje oziroma terja trenutni položaj. Zato bi bilo zaželeno, da se osnuje dijaško kultumo-umetndško društvo, ki bi opravljalo svoje poslanstvo načrtno in smotrno. Med vsemi temi prizadevanji gre vidno in častno mesto dramskemu krožku, ki je uspel izoblikovati se v stalno telo z izrazito umetniškimi stremljenji in ki iz leta v leto prikaže na deskah ptujskega gledališča dognano upodobitev vrednejšega dramskega dela. Glavno breme vsega dela z dramskim krožkom nosi režiser Peter Malec, ki mu gresta izrecno priznanje in iskrena hvaležnost za nesebično požrtvovalnost. Po vidnem uspehu z Antigono v šolskem letu 1970/71, se je dramski krožek predstavil z novim in zahtevnim delom. Dajmo besedo gledališkemu listu 1971/72, napisanemu za to priložnost! O pisatelju je v tem listu zapisal Peter Malec takole: F. G. Lorca je bil rojen 6. junija 1899 v vasi Fuentevaqueros pri Granadi in umorjen julija 1936 pri vasi Viznar, nedaleč od Granade od španskih falangistov. Po- Dramski krožek gimnazije Dušana Kvedra Ptuj uprizori v Mestnem gledališču v Ptuju dne 28. marca 1972 Federica Garcie Lorce DOM BERNARDE ALBE Tragedija žena iz španske vasi v treh dejanjih Prevedel: Mirko Mahnič Režija: Peter Malec OSEBE : Bernarda Alba Poljanšek Nevenka Marija Josefiina, njena mati Habjanič Lidija Angustia Magdalena Amelija Martirio Adela njene hčere Pozni k Meli Praprotnik Marij ika Jelen Malči Neudauer Ljubica Peček Barbara Pancia, dekla Dekla Prudencia Beračica Lipaušek Slavica Marič Dorica Primc Majda Belšak Viktorija Prva žena: Vidovič Natalija Druga Žena: Veber Zvezdana Tretja žena: Primc Majda Četrta žena: Voda Danica Peta žena: Motaln Slavka membnejša Lorcina dramska delo so: Aetu-Ijeve čarovnije (1920), Mariana Pineda (1927), Ljubezen Perlimplina in Belise (1931), Krvava svatba (1933), Yerma (1934), Dona Rosita (1935), Dom Bernarde Albe (1936). »Osrednji konflikt v Lorcini drami Dom Bernarde Albe je konflikt med nečloveško patriarhalno okostenelostjo, ki je prepojena s sto konvencijami in svetohlistovom, ter br- stečim, neugnanim, k svobodi stremečim mladim življenjem v domu despotske matere. Danes je ta drama za nas skoraj preroška napoved tragedije, ki jo je doživel nesrečni španski narod, da se še danes duši in gine v mračni hiši Bernarde Albe.« (Josip Vidmar) To Lorcino delo — tri z grozničavim strahom nabita dejanja — je tragedija žena iz Španskih vasi, tragedija mnogih španskih vasi, tragedija zaostalosti in tej prikrojene »morale«, katere edini namen je ovirati svobodno dejavnost človeške volje in uravnavo človeških čustev, da se s tem prikrije resnica, kako takšna zaostala ekonomsko socialna struktura zasužnjuje in ki je vzrok nevarnih psihičnih in materialnih konfliktov ter katastrof. Lorca je hotel doseči s tem delom intervencijo volje, ki bi bila tako močna, da bi se zmagovito upirala odločbam usode, pred katero svobodni ljudje ne klonejo. Hotel je, da bi se njegovi Španci rešili oklepov zgrešene tradicije, hotel vzbuditi v njih vztrajno prizadevanje, pogum, vero v zmago, vse to, s čimer so se ljudje vedno borili proti okoliščinam, ki so jim zapirale pot v človeka vredno življenje. Vekoslava Lipauškova, dijakinja 2. a razreda, prizadevna in uspešna igralka, ja zapi- sala v svojem poročilu o delu dramskega krožka: »Uprizorili smo tragedijo F. G. Lor-ce Dom Bernarde Albe, tragedijo žena iz španskih vasi. Lorca jo je napisal neposredno pred smrtjo, z njo pa je hotel pokazati vso zaostalost in primitivnost življa v tem delu sveta. Vendar pa je v njej nakazal tudi pot, ki naj bi vodila njegove Špance k svobodi. Ta ideja, ideja svobode, je tudi najvišja vrednota v tej Loroovi žaloigri. In prav zaradi te napredne ideje v drami smo želeli uprizoriti to težko odrsko delo, saj smo morali vsem nastopajočim dati polnokrvno življenje. Bile smo začetnice, brez življenjskih in igralskih izkušenj, vendar nam je bil v veliko oporo in pomoč naš režiser Peter Malec, ki1 nas je po večmesečnem trdem delu pripravil, da smo lahko dostojno nadaljevali z uspehi, 'ki smo jih poželi že z Antigono. Bilo nas je šestnajst deklet; razu- Prizor iz drame G. Lorce: Dom Bernarde Albe mele smo se kot družina, zato nam bodo ostali v lepem spominu vsi trenutki, ki smo jih preživele v Talijinem hramu.« Občinstvo je z odobravanjem in priznanjem nagradilo režiserja in igralke. Razumeli smo, da je dramski krožek na pravi poti, 'ki vodi od uspele prireditve k novemu uspehu, kljub vsakoletni menjavi nastopajočih. Tega smo vsi veseli. Rudolf Čeh, ravnatelj LIKOVNI KROŽEK Likovni krožek nadaljuje tudi v šolskem letu 1971/72 svoje likovno upodabljajoče delo. Razveseljivo je dejstvo, da se naši dijaki živo zanimajo za likovno ustvarjanje, saj je tudi letos v ta krožek vključenih kar 14 dijakov. Vsakoletna likovna bera pa bo najlepše prikazana ob koncu šolskega leta, ko si bomo v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra ogledali slikarsko razstavo likovnega krožka. Albin Lugarič, prof. FIZIKALNI KROŽEK (Poročilo o sodelovanju na tekmovanju »Znanost mladini« ) Tudi v šolskem letu 1971/72 smo pripravili tretješolca in člana fizikalnega krožka Miroslava Šariea za tekmovanje mladih raziskovalcev pod naslovom Znanost mladini. Naš dijak si je izbral temo z naslovom »Mehanski model toplotnih pojavov«. S preprostim mehanskim modelom, v katerem se je pretakala voda, je ponazoril zapletene toplotne pojave v talilni peči za aluminij. Z modelom je mogoče določiti kvantitativne časovne poteke temperature v aluminiju in v peči, pri tem pa upoštevati tudi toplotne izgube. Republiško tekmovanje v maju 1972 v Ljubljani se je odvijalo pred komisijo univerzitetnih sodelavcev. Naš tekmovalec je zagovarjal svojo temo, demonstriral delovanje modela in pokazal solidno poznavanje fizike, tako da je zasedel drugo mesto. Nato Prizor iz drame G. Lorce: Dom Bernarde Albe se je junija udeležil zveznega tekmovanja v Novem Sadu, kjer je prejel 5. nagrado. Sedem udeležencev zveznega tekmovanja s področja fizike, kemije in geografije, med njimi tudi naš dijak, je bilo povabljenih na evropsko srečanje mladih raziskovalcev v Mainz. Miroslav Šarič se je udeležil sedemdnevnega srečanja, na katerem so predavali mladim tekmovalcem iz vse Evrope priznani znanstveniki o zaščiti človekovega okolja in o energetskih virih na Zemlji. Udeleženci so si ogledali tudi nekatere institucije in razstavljali svoje izdelke. Adolf Žižek, dipl. ing. ŠAHOVSKI KROŽEK V tem šolskem letu šahovski krožek ni mogel povsem redno delovati, ker so bili igralci včlanjeni še v druge športne panoge. Zato tudi nismo priredili rednega turnirja. V dveh medšolskih srečanjih smo dosegli eno zmago in doživeli en poraz. Na medšol-ska tekmovanja smo se slabo pripravili, medtem ko smo dosegli na občinskem mladinskem tekmovanju zadovoljivo 3. mesto. Šahovski krožek je dobil tablo za demonstriranje, kar bo prispevalo k uspešnemu delovanju članov. Arnold Paulinič, prof. ŠPORTNO DRUŠTVO ŠŠD »Dušana Kvedra« Ptuj se je v šolskem letu 1971/72 organizacijsko utrdilo, sprejelo statut in tudi razširilo svojo dejavnost med dijaki. Radičevič Vidoje, dijak 3. c razreda in agilen član društva, je v svojem poročilu o delu društva zapisal: »Šolska športna društva so organizacijska oblika telesne kulture in spodbujajo učence k sproščenejši in ustvarjalnejši obliki telesne vadbe. Dejavnost ŠŠD namreč omogoča dodatno vadbo dijakov po interesu. Vendar pa mora biti dejavnost ŠŠD dopolnjevanje rednih oblik dela šolske telesne vzgoje. Zato mora biti tudi dejavnost ŠŠD upoštevana v učnem načrtu telesne vzgoje. Smisel angažiranja v telesni kulturi je v iskanju ustvarjalnih možnosti in v svobodnem izražanju človekove osebnosti. Mladina se ne zadovo ljuje več z vadbo, ki teži le za telesnim razvojem in pasivnim prilagajanjem organizma na spremenjene pogoje življenja in dela, 'temveč vztraja na takih oblikah telesne kulture oz. športa, ki dopuščajo, da se s teles- no gibalno ekspanzijo mladi ljudje razvijajo, se med sabo merijo in ustvarjalno potrjujejo svoje zmožnosti. Pri šolski telesni vzgoji v okviru redne in svobodne aktivnosti (ŠŠD) torej ugotavljamo, da daje redna telesna vzgoja nekoliko večji poudarek biološkim in vzgojnoizobra-ževalnim smotrom, medtem ko so pri dejavnosti ŠŠD močneje prisotne rekreativne vrednote. Ker vodijo ŠŠD ob pomoči mentorjev dijaki sami, se tako seznanjajo še z našim samoupravnim sistemom in se tudi sami uveljavljajo kot samoupravljalci. S tem ŠŠD niso samo organizacije, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo, ampak so pomemben element vzgojno-izobraževalnega procesa v našem šolskem sistemu.« Športno delo so vodili upravni odbor in trenerji posameznih sekcij. Najaktivnejši so bili košarkarji, nogometaši, rokometaši, orodni telovadci in namiznoteniški igralci. Ostale športne zvrsti so bile organizirane občasno. Primanjkovalo nam je dobrih sodnikov za športne igre. V ŠŠD je včlanjenih 50 dijakov in 30 dijakinj, ki se aktivno udejstvujejo, delno aktivnih je 30 dijakov in prav toliko dijakinj, kar znaša 140 športnikov ali 50 % od celotnega števila dijakov na šoli. Ta ugotovitev je relativna, ker so nekateri dijaki vključeni v več sekcij. Delo je potekalo po programu, ki ga je sprejelo članstvo na občnem zboru. Tekmovali smo na medrazrednih, občinskih, področnih in republiških tekmovanjih. Organizirali pa smo tudi smučarski tečaj in športno srečanje z gimnazijo Ljutomer. I. Medrazredna tekmovanja: 1. rokomet — moški in ženske 2. košarka — moški in ženske 3. nogomet — moški 4. namizni tenis — posamezniki 5. šah — posamezniki II. Občinska srednješolska tekmovanja: 1. rokomet — dijakinje 1. mesto, dijaki 2. mesto 2. košarka — dijakinje 2. mesto, dijaki 2. mesto 3. kros — dijakinje 2. mesto, dijaki 2. mesto 4. namizni tenis — dijaki 3. mesto 5. šah — dijakinje 1. mesto, dijaki 3. mesto III. Tekmovanje ob dnevu mladosti: 1. rokomet — dijakinje 1. mesto med 6 ekipami, dijaki 2. mesto med 6 ekipami 2. nogomet — dijaki 3. mesto med 16 ekipami IV. Področna srednješolska tekmovanja: 1. atletika — moška in ženska ekipa 2. mesto; med posamezniki: Skok Drago 1. mesto — krogla, Butolen Tatjana 2. mesto — 100 m. 2. gimnastika — ženska ekipa 2. mesto, moška ekipa 4. mesto; med posamezniki: Ačimovič Radovan 1. mesto v orodnem mnogoboju. V. Republiška srednješolska tekmovanja: 1. gimnastika — ženska ekipa 7. mesto; med posamezniki: Ačimovič Radovan 2. mesto. 2. atletika — med posamezniki: Skok Drago 1. mesto — krogla, Butolen Tatjana 6. mesto —■ 100 m. Skok Drago in Butolen Tatjana sta postala tudi državna prvaka v letu 1972, in to v partizanskem mnogoboju. Diplome in priznanja so prejeli: a) diplome: Serdinšek Manij za 1. mesto v namiznem tenisu; ln razred — moški za 1. mesto v malem nogometu; 3. a razred — moški za 1. mesto v košarki. b) priznanja: Ačimovič Radovan — gimnastika, nogomet; Butolen Tatjana — atletika; Gerlovič Dušan — atletika, rokomet; Kolar Igor —■ nogomet; Marčič Miran — košarka; Radičevič Vidoje — aktivnost v ŠŠD; Rebernak Silva — gimnastika; Skok Drago — atletika, rokomet; Zorčič Barbara — gimnastika; žmauc Andrej — košarka. Nadaljevali smo s šolanjem kadrov za trenerj e-pripravnike. V trenersko šolo sta bila poslana Rosič Dušan (košarka) in Borko Lidija (rokomet). Ni pa se realizirala zamisel o izdaji društvenih izkaznic. Zelo pereč problem so telovadni prostori. Ker nimamo primerne telovadnice in lastnih igrišč, je to tudi vzrok, da so pogoji za množično aktivnost s tem zelo omejeni; zaenkrat beležimo množičnost le pri košarki. Razen prostorov nas tarejo tudi finančni problemi. Z vso upravičenostjo pričakujemo večjo pomoč od ObZTK in Republiške izobraževalne skupnosti. Milan Cimerman, prof. TABORNIŠKI ODRED »DUŠANA KVEDRA« Taborniški Kvedrov odred deluje na šoli že četrto leto. Vanj je vključenih 173 tabornikov. Vso težo dela vedno nosijo taborniki drugega in tretjega razreda. Mlade tabornike približno leto dni seznanjamo z najosnovnejšimi taborniškimi veščinami in jih uvajamo v delo. Četrtošolci pa so navadno že preveč zaposleni s pripravami za maturo in se v izvenšolskih dejavnostih ne udejstvujejo več toliko kot prej. Mlade tabornike moramo uvajati v delo v času, ko bi lahko že največ napravili. Ugotovili smo, da bo naše delo veliko lažje, če bomo poskrbeli za naraščaj že v osnovni šoli. Že tri leta to z uspehom delamo na osnovni šoli »Tone Žnidarič«. Zato je delo Kvedrovega tudi povezano z delom Lackovega odreda na omenjeni osnovni šoli. Naši taborniki — vodniki zelo radi delajo z MČ. Tako kot prejšnja leta smo poskrbeli, da so odhajojoče vodnike nadomestili novi, ki so se udeležili tečaja za vodnike na Naklovi glavi v Bohinju. Poskrbeli smo še za več taborniške literature in drugih rekvizitov za vadbo. Na gimnaziji je redno delalo osem vodov, ki so pokazali svoje znanje na odredovem mnogoboju v mesecu aprilu. Najboljši so nato tókmovali na področnem mnogoboju mariborskega področja, ki je bil prav tako aprila. Ker se ni nihče odzval na razpis za organizacijo taborniškega mnogoboja mariborskega področja, ga je organiziral Kvedrov odred v Ptuju. Morali smo poskrbeti za sodniški zbor in 12 tabornikov je z uspehom opravilo v Ljubljani izpit za republiške sodnike na mnogobojih tabornikov ter MC. Z moško in žensko ekipo smo se plasirali na republiški mnogoboj, ki je bil jeseni v Ilirski Bistrici. Tabornice so bile na tem tekmovanju prve in so si pridobile pravico nastopati na zveznem mnogoboju, taborniki pa so dosegli drugo mesto. Na republiškem mnogobuju za MČ se je v Ptuju zbralo 240 najmlajših iz vse Slovenije in naši taborniki so jih popeljali po mestu in jim pokazali njegove znamenitosti. Organizirali smo tudi nekaj enodnevnih izletov z avtobusom in s kolesi. V Kaštel Kambelovcu smo taborili v dveh izmenah po 10 dni. Taborilo je 216 tabornikov in MČ. Za letno taborjenje se pričnemo pripravljati že januarja. V tem letu smo imeli nekaj težav z najemanjem tabora; starešina, s katerim smo se ustno že dogovorili o najemnini, je odstopil. S precejšnjim trudom nam je uspelo podpisati pogodbo pod Starimi pogoji. Odred je prejel za svoje delo od IO ZTS v Ljubljani posebno priznanje. Marija Šumandl, prof. SEKCIJA PLANINSKEGA DRUŠTVA Ustanovni sestanek planinske sekcije na gimnaziji je bil povezan s predavanjem o slovenskih gorah. To je bilo v jeseni 1971. V šolskem letu 1971/72 sekcija ni izvedla nobenega samostojnega izleta, veliko gimnazijcev, predvsem smučarjev, pa se je udeležilo izletov PD Ptuj. Planinsko šolo PD Ptuj Sta uspešno končali dve dijakinji, ki sta bili kandidatki za vodniški tečaj, a ga zaradi pomanjkanja časa nista mogli opraviti. Andreja Peček, 3. a KNJIŽNICA IN STROKOVNE ZBIRKE DIJAŠKA IN PROFESORSKA KNJIŽNICA Šolska dijaška knjižnica je bila tudi v šolskem letu 1971/72 odprta za dijake dvakrat tedensko, medtem ko je bil pristop profesorjem do knjig na voljo ob vsakem času. V začetku tega šolskega leta smo našli primeren prostor v gimnazijski zbornici tudi za naročene revije, kjer je že od prej priročna profesorska knjižnica, in tako se lahko revij poslužujejo predavatelji, ko jim to čas dopušča. Profesorsko in dijaško knjižnico imamo v enem prostoru, vendar sta ločeni (vodimo tudi dve inventarni knjigi), ker gre pri prvi za izrazito znanstvene in strokovne knjige, pri drugi pa predvsem za leposlovna in poljudnoznanstvena knjižna dela. Dijaško knjižnico smo v tem šolskem letu obogatili za 136, profesorsko pa za 96 knjig, kar je stalo šolo 7.235,60 din. Tako beleži dijaška knjižnica sedaj 4409, profesorska pa 3741 knjižnih enot, skupaj torej 8150 knjig. K temu pa moramo prišteti še 475 kompletnih letnikov različnih revij, ki so večinoma vezani. Obisk knjižnice je zadovoljiv in število bralcev je iz leta v leto večje, kar lahko nas samo veseli. Posebno vneti bralci so dijaki nižjih razredov. V šolskem letu 1971/72 je bilo na šoli med dijaki 168 rednih bralcev (okrog 60 % dijakov), ki so obiskali knjižnico 987-krat in si skupaj izposodili 2086 knjig. Poleg tega so našo knjižnico večkrat obiskali tudi ptujski študentje — nekdanji naši dijaki, ki so iskali zlasti Strokovne knjige. Mnogim obiskovalcem vselej nismo mogli ustreči, kajti za nakup novih in novejših knjig je knjižnici dodeljeno premalo finančnih sredstev. Vsi, ki smo odgovorni za vzgojo mladih, bi morali vedno misliti na to, da je knjiga človekova najboljša prijateljica, učiteljica in vodnica. In kako poteka notranje delo v naši knjižnici? Odločili smo se za sistem prostega pristopa, kar je všeč tudi obiskovalcem. Ko smo pred kratkim zaključili inventarizacijo starih knjig, smo pričeli sestavljati abecedni imenski katalog, ki nas bo v prihodnje kar precej zaposlil. Knjižničarju sta v pomoč dijakinji 3. a razreda Ljubica Jelen in Tanja Lužar, ki z veseljem opravljata svoje delo. Nismo pa še mogli uresničiti zamisli, da bi odprli v posebnem prostoru čitalnico, kajti zanjo v stari in utesnjeni šolski zgradbi ne najdemo prostora. Čeprav morda naslednji podatki ne sodijo v to- poročilo, pa moramo vendarle tudi zabeležiti, da je precejšnje število naših dijakov ljubiteljev lepe in dobre knjige ter vnetih bralcev. Hočem namreč povedati, da je bilo -med našimi dijaki v tem šolskem letu tudi veliko naročnikov na mladinski tisk in na različne knjižne zbirke. Naročenih je bilo: a) na »Mladino« 87 dijakov, b) na zbirko »Kondor« 53 dijakov, c) na redno zbirko PD 38 dijakov, č) na zbirko »Ljudska knjiga« 26 dijakov, d) Prešernove Poezije je naročilo 88 dijakov, e) na Zgodovino slovenskega slovstva IV, V, VI, VII se je naročilo 36 dijakov, f) za dijake je bilo naročenih starejših izdaj Kondorja 154 izvodov. Tako je prišlo med naše dijake v tem šolskem letu 3219 izvodov »Mladine« in 1192 knjižnih enot. — Kar lepa bera in dobra pot! Drago Šuligoj, prof. ZGODOVINSKA IN ZEMLJEPISNA ZBIRKA Naša zbirka je končno našla svoje stalno mesto. Z ureditvijo kletnega prostora smo dobili posebno učilnico za zgodovinski in zemljepisni pouk in shrambo za najpomembnejša učila. V kolikor bodo na razpolago denarna -sredstva, bomo kupili nove učne pripomočke, stare, oziroma zastarele, pa odpisali. Zbirko torej trenutno preurejamo. Matija Maučec, prof. ZBIRKA AVDIOVIZUALNIH UČNIH PRIPOMOČKOV V letu 1971/72 smo dokupili kasetni magnetofon, tako da uporabljajo sedaj predavatelji pet magnetofonov, pet gramofonov, diaprojektor, episkop in grafoskop za reproduciranje Ustreznih magnetofonskih posnetkov, plošč, diafilmov in slik. Adolf Žižek, dipl. ing. FIZIKALNI KABINET V šolskem letu 1971/72 ni bilo nabavljenih nobenih novih učil. Kabinet je opremljen torej tako, kot je opisano v 65.-66. Izvestju. Ivan Žmavc, prof. KEMIJSKI PRAKTIKUM Praktični del pouka je potekal v kemijski učilnici. Ta je toliko opremljena, da lahko opravljamo vaje, ki jih predpisuje učni načrt. V bližnji prihodnosti bomo morali kupiti nove stole, kemikalije in različen laboratorijski pribor. Zlatko Žerak, prof. BIOLOŠKI PRAKTIKUM V šolskem letu 1971/72 se je biološki praktikom zelo spremenil. V učilnici, ki je pod njim, je začel odpadati omet s stropa. Posebna komisija je ugotovila, da je strop dotrajal in da ga je potrebno zamenjati. Ob tej priliki so morali podreti tudi vmesno steno, ki je delila biološki praktikum dn biološki kabinet, kjer so bila spravljena učila. Tako smo dobili sicer večji prostor za vaje, nastal pa je problem, kam z učili. Ko smo začeli premikati stare omare, v katerih so bila učila, smo ugotovili, da so dotrajale. Primorani smo bili učila začasno spraviti v fizikalni praktikum. Potrebujemo novo pohištvo, ki naj bi imelo vgrajeno električno in plinsko napeljavo. Za izvajanje bi nujno potrebovali še 15 kompletov — vaje iz fiziologije. Tako bi se pogoji dela vsaj malo izboljšali in bi laže zadostili potrebam modernizacije pouka. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali spraviti v klet, v neprimeren prostor, Okrog 400 bioloških slik in nekaj učil. Ta prostor je bil prej skladišče premoga in ga od ostalih prostorov, ki služijo kot odlagališče za odpadni material, ne ločijo niti vrata. V tem šolskem letu smo si omislili tri akvarije, ki so v biološkem praktikumu in služijo tudi vajam, posebno v zimskem času. Pouk smo nekoliko posodobili z uporabo grafoskopa. Ce bomo hoteli biološki praktikum vsaj za silo opremiti, bomo potrebovali veliko več sredstev, kot smo jih imeli na voljo doslej. Marija šumandl, prof. DELAVNICA ZA TEHNIČNI POUK V šolskem letu 1971/72 nismo nabavili novih učil. Oprema je ista, kot je to opisano v prejšnjih Izvest jih. Boris Korenjak, predm. uč. KABINET ZA POUK OBRAMBE IN ZAŠČITE Kabinet za pouk obrambe in zaščite je primemo urejen in služi vsem srednjim šolam v ptujski' občini. Vseh učil, ki so po normativih predpisana, kabinet še zmeraj nima. Orožje je last ONO. Herbert Sorec, predm. uč. ŠPORTNA ZBIRKA V šolskem letu 1971/72 smo kupili dvo-višinsko bradljo, tri telovadne blazine, malo hrbtnico, bradljico za vadbo stoje na rokah in tri težke žoge. Prav tako smo naročili nekaj žog za športne igre. Čeprav poskušamo z nenehnimi nakupi oskrbeti si vso potrebno športno opremo in vse nujne rekvizite, nam to v celoti ne uspe. Vzrok so premajhna finančna sredstva. Šport se izredno hitro razvija, tudi metode dela se spreminjajo, zato so potrebna vedno nova orodja in oprema. V naslednjih letih bomo morali nabaviti še blazine za skok v višino, ročko z utežmi, bradljo, čim-prej pa bo potrebno zgraditi tudi shrambo za orodje in urediti sanitarije v garderobi. Milan Gimerman, prof. SEZNAM DIJAKOV vpisanih v 1. razred v šolskem letu 1971/72 1. Bezjak Cvetka 2. Bohinc Valerija 3. Borko Lidija 4. Bračič Maks 5. Brlek Marta 6. Butolen Tatjana 7. Cajnkar Valentina 8. Cajnko Jožef 9. Cizerl Franc 10. Ceh Silva 11. Dolšak Marjeta 12. Fakin Marija 13. Fric Branislava 14. Geč Miran 15. Gorišek Vitaslava 16. Hebar Milan 17. Hojnik Ciril 18. Horvat Frančiška 19. Horvat Marija 20. Horvat Miran 21. Janžekovič Beno 22. Jesih Boris 23. Kekec Branko 24. Kelenc Janez 25. Ketiš Boris 26. Klasinc Lidija 27. Kmetec Ivanka 28. Kocen Zlatko 29. Kolarič Marjeta 30. Korošec Rafael 31. Korpar Mira 32. Kosi Martina 33. Kovačič Janja 34. Krajnc Božena 35. Krajnc Nada 36. Kukec Cvetka 37. Kumer Ivica 38. Levičnik Brigita 39. Ljubeč Lidija 40. Lovrec Anton 4L Maček Jožica 42. Majcen Marjan 43. Mesarič Renata 44. Mihelak Franjo 45. Mihelič Milica 46. Milošič Franc 47. Mlakar Bojan 48. Mrgole Tjaša 49. Muršec Marjan 50. Nasko Drago 51. Peček Tomaž 52. Pečnik Majda 53. Pernek Jože 54. Plohl Frančiška 55. Pšajd Andreja 56. Pukšič Ivan 57. Pulko Irena 58. Rode Bojan 59. Roškar Branko 60. Skoliber Marija 61. Sok Zlatko 62. Solina Črtomir 63. Solina Igor 64. Sor ec Tamara 65. Sršen Štefica 66. Širec Anton 67. Škrjanec Srečko 68. Šmigoc Branka 69. Šmigoc Jože 70. Štelcer Rudolf 71. Terbuc Bojan 72. Toplak Cvetka 73. Toth Irena 74. Trstenjak Olga 75. Vajs Anton 76. Vaupotič Danica 77. Vičar Marija 78. Vičar Zorka 79. Volgemut Romana 80. Vratič Milan 81. Zupanič Bernard 82. Žgeč Darinka 83. Žnidarič Mirjana 84. Žvikart Irena SEZNAM DIJAKOV IN NJIHOV USPEH ob koncu šolskega leta 1971/72 1. a RAZRED Razrednik: Marija Šumandl Izdelali so: Z odličnim uspehom: 1. Krajnc Nada 2. Šmigoc Jože s prav dobrim uspehom: 3. Horvat Marija 4. Levičnik Brigita 5. Ljubeč Lidija 6. Škrjanec Srečko z dobrim uspehom: 7. Butolen Tatjana 8. Horvat Frančiška 9. Horvat Miran 10. Korošec Rafael 11. Kosi Martina 12. Krajnc Božena 13. Mesarič Renata 14. Mihelič Milica 15. Sršen Štefica 16. Štelcer Rudolf 17. Toth Irena 18. Vaupotič Danica z zadostnim uspehom: 19. Pulko Irena 20. Sorec Tamara 21. Terbuc Bojan Niso izdelali: 22. Kmetec Ivanka 23. Pernek Jože 24. Zupanič Bernard l.b RAZRED Razrednik: Arnold Paulinič Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Borko Lidija 2. Dolšak Marjeta 3. Hojnik Ciril 4. Janžekovič Beno 5. Kocen Zlatko 6. Kumer Ivica 7. Maček Jožica 8. Milošič Franc 9. Mlakar Bojan 10. Pšajd Andreja z dobrim uspehom: 11. Cajnko Jožef 12. Fakin Marija 13. Hebar Milan 14. Jesih Boris 15. Kekec Branko 16. Kolarič Marjetka 17. Korpar Miroslava 18. Majcen Marijan 19. Muršec Marjan 20. Skoliber Marija 21. Širec Anton 22. Trstenjak Olga 23. Vičar Marija 24. Vičar Zorka 25. Žgeč Darinka Z zadostnim uspehom: 26. Jeza Terezija 27. Nasko Drago 28. Žnidarič Mirjana Razrednik: Milan Cimerman Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Geč Miran 2. Ketiš Boris 3. Sok Zlatko z dobrim uspehom: 4. Bračič Maks 5. Brlek Marta 6. Cajnkar Valentina 7. Cizerl Franc 8. Čeh Silva 9. Gorišek Vitoslava 10. Kelenc Janez 11. Klasinc Lidija 12. Kovačič Janja 13. Mrgole Tjaša 14. Peček Tomaž 15. Solina Črtomir 16. Vajs Anton 17. Vratič Milan z zadostnim uspehom: 18. Bezjak Cvetka 19. Bohinc Valerija 20. Eric Branislava 21. Pečnik Majda 22. Bukšič Ivan 23. Roškar Branko 24. Solina Igor 25. Toplak Cvetka Ni izdelala: 26. Volgemut Romana Med šolskim letom izstopita: 27. Plohl Frančiška 28. Reininger Teodor Razrednik: Helena Podgoršek Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Rosič Dušan s prav dobrim uspehom: 2. Bargiel Lidija 3. Jamnik Marija 4. Kekec Irena 5. Novak Bojan 6. Praprotnik Marija Z dobrim uspehom: 7. Cencič Ljuban 8. Gašperšič Emilija 9. Hodnik Mitja 10. Kerin Miran 11. Motaln Alojzija 12. Neudauer Matjaž 13. Pahole Marija 14. Vindiš Anka Z zadostnim uspehom: 15. Crčič Mirjana 16. Jeza Milica 17. Kovačič Milan 18. Kračun Cirila 19. Lipaušek Vekoslava 20. Peček Barbara 21. Šerona Stanislav 22. Valentin Lijana Nista izdelala: 23. Fideršek Jožica 24. Trafela Franc Razrednik: Drago Šuligoj Izdelali so: Z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Breznik Vida 2. Obreht Milan 3. Petek Vlasta 4. Sajko Bibijana 5. Tominc Stanko z dobrim uspehom: 6. Bogme Marta 7. čavničar Ivanka 8. Janžekovič Martina 9. Kosi Jožef 10. Lampret Danica 11. Prelog Marta 12. Serdinšek Marij 13. Sluga Marija 14. Silak Milan Z zadostnim uspehom: 15. Korošec Vladimir 16. Nardin Andrej 17. Rižnar Slavko 18. Šijanec Andrej 19. Topolovec Miran 20. Trstenjak Franc 2. c RAZRED Razrednik: Zlatko Žerak Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Jankovič Jovanka 2. Ban Barbara 3. Doplihar Majda 4. Meško Mira 5. Poznik Melani Z dobrim uspehom: 6. Ačimovič Radovan 7. Kodrič Julija 8. Marčič Miran 9. Toth Jolanda 10. Tušek Majda 11. Vovk Katarina 12. Zorčič Barbara z zadostnim uspehom: 13. Blagovič Vladimir 14. Kropej Peter 15. Marič Doroteja 16. Petek Milan 17. Primc Majda 18. Sotlar Jelka 19. Zdešar Anton Ni izdelala: 20. Belšak Viktorija 3. a RAZRED Razrednik: Ljubica Šuligoj Izdelali so: Z odličnim uspehom: 1. Veber Zvezdana s prav dobrim uspehom: 2. Habjanič Lidija 3. Murko Dušanka 4. Peček Andreja 5. Stanič Neda 6. Toplak Urban 7. Žmauc Andrej z dobrim uspehom: 8. Horvat Branko 9. Janžekovič Božidar 10. Kikl Nada 11. Krajnc Franc 12. Lovrec Sonja 13. Maltar Ivan 14. Pešec Vilko 15. Siebenreich Helena 16. Toplek Biserka Z zadostnim uspehom: 17. Filipič Robert 18. Fridl Bernard 19. Jelen Amalija 20. Kreft Peter 21. Lacko Jože 22. Lužar Tanja 23. Mramor Iztok 24. Tušek Irena 3. b RAZRED Razrednik: Matilda Hlupič Izdelali so: Z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Breznik Emilija 2. Mlinarič Slavko 3. Voda Dragica 4. Vuk Irena 5. Zinko Cirila z dobrim uspehom: 6. Bauman Zdravko 7. Haužar Cvetka 8. Jankovič Ljiubinka 9. Meško Tanja 10. Roškar Majda 11. Stropnik Edvard 12. Stropnik Marjeta 13. Šarič Miroslav 14. Vidovič Natalija 15. Voda Danica Z zadostnim uspehom: 16. Krajnc Miroslava 17. Svenšek Janko 18. Šmigoc Renata 19. Vuzem Marija 20. Zemljič Franc Ni izdelala: 21. Krivec Marija 3. c RAZRED Razrednik: Adolf Žižek Izdelali so: Z odličnim uspehom: 1. Herga Janko s prav dobrim uspehom: 2. Letonja Danica 3. Makovecki Bojan 4. Radičevič Vidoje 5. Šmigoc Janko z dobrim uspehom: 6. Galun Irena 7. Kovačič Peter 8. Mlinarič Sonja 9. Munda Mira 10. Rajh Terezija 11. Rebernak Silva 12. Širec Janko 13. Škorjanec Vladimira 14. Voda Boris z zadostnim uspehom: 15. Banič Marta 16. Bračič Marija 17. Črnivec Tatjana 18. Krivec Bojan 19. Kumer Marjan 20. Muršec Martina Razredni izpit je opravila z zadostnim uspehom: 21. Duran Ana Ni izdelal: 22. Kociper Venčeslav Dijaki 4. a razreda v šolskem letu 1971/72 4. a RAZRED Razrednik: Matija Maučec Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Dolenc Doroteja 2. Neudauer Ljuba 3. Novak Stanislava 5 prav dobrim uspehom: 4. Resnik Branko 5. Stanislav Veruška z dobrim uspehom: 6. Čeh Irena 7. Klajnšek Lidija 8. Mele Martin 9. Mlakar Danica 10. Mojsilovič Sonja 11. Muzek Kristina 12. Poljanšek Nevenka 13. Prah Jožica 14. Radanov Mirjana Z zadostnim uspehom: 15. Arnuš Srečka 16. Glazer Vera 17. Guček Ema 18. Fijan Vlasta 19. Kopušar Dušan 20. Korošec Miran 21. Kranjc Silva 22. Rajšter Leonida 23. Skok Drago Dijaki 4. b razreda v šolskem letu 1971/72 4. b RAZRED Razrednik: Ivan Žmavc Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Klemenčič Stanislav 2. Lorger Dragoslava 3. Meznarič Marija Z dobrim uspehom: 4. Baštevc Metka 5. Debeljak Slavka 6. Hojnik Ivanka 7. Horvat Vladko 8. Janžekovič Stanislav 9. Kolar Igor 10. Lah Marija 11. Sajko Breda 12. Smolej Miran 13. Vegan Ciril z zadostnim uspehom: 14. Baštevc Janko 15. Gajšek Maja 16. List Vladimir 17. Meznarič Matilda 18. Pernek Dušan 19. Pišek Zlatka 20. Plohl Ivan 21. šikovec Maks 22. Tominc Anica 23. Vdnkler Miran 24. Vipavec Marija Med šol. letom izstopila: 25. Unuk Martina Dijaki 4. c razreda v šolskem letu 1971/72 4. c RAZRED Razrednik: Alojz Gojčič Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Pešec Ladij a 2. Vlašič Bojanka z dobrim uspehom: 3. Brazda Marjana 4. Gaspari Peter 5. Hronek Peter 6. Kumer Marija 7. Mikša Franc 8. Mlakar Sonja 9. Nardin Željka 10. Šprah Danica 11. Tarbuk Dušanka 12. Zorko Alenka z zadostnim uspehom: 13. Dobijekar Bernard 14. Gerlovič Dušan 15. Kovačič Ksenija 16. Majcen Nadja 17. Meglič Terezija 18. Starki Aljaž 19. Tramšek Ksenija NAQRAJENI IN POHVALJENI DIJAKI Ob koncu šol. leta 1971/72 so prejeli knjiž- a) nagrajeni b) pohvaljeni ne nagrade ali pa bili pohvaljeni za lep učni , . » . „ xTo , 1 • Tj» I 1 Vil »T • • t 1 d 3.1 XIC 1\ d'QQ uspeh m aktivno delo v solskdh organizaci- šmigoc Jože jah, društvih in krožkih naslednji dijaki: Levičnik Brigita Ljubeč Lidija Škrjanec Srečko 1. b Hojnik Ciril Maček Jožica Milošič Franc Borko Lidija Dolšak Marjeta Janžekovič Beno Kocen Zlatko Kumer Ivica Mlakar Bojan Pšajd Antonija 1. c Ketiš Boris Geč Miran Sok Zlatko 2. a Novak Bojan Praprotnik Marija Rosič Dušan Bargiel Lidija Kekec Irena 2. b Obrehit Milan Tominc Stanko Breznik Vida Petek Vlasta Sajko Bibijana 2. c Jankovič Jovanka Marčič Miran Ban Barbara Doplihar Majda Meško Mira Poznik Melani Vouk Katarina 3. a Habjanič Lidija Veber Zvezdana Murko Dušanka Peček Andreja Stanič Neda Toplak Urban Žmauc Andrej 3. b Breznik Emilija šarič Miroslav Mlinarič Slavko Voda Dragica Vuk Irena Žinko Cirila 3. c Herga Janko Radičevič Vidoje šmigoc Janko Letonja Danica 4. a Dolenc Doroteja Neudauer Ljuba Novak Stanislava Skok Drago Stanislav Veruška Knjižne nagrade so prejeli tudi vsi tisti 4- b Lorger Dragoslava dijaki, ki so opravili zaključni izpit z odlič- ______________________Meznarič Marija nim uspehom. 4. c Pešec Lidija Vlašdč Bojanka STATISTIKA UČNIH USPEHOV V ŠOLSKEM LETU 1971/72 1. Razredni uspeh dijakov ob koncu pouka v juniju 1972 m on fr co n n o oo r-” in hi* no” ON On On On On On On on ON T-H "H T-H O N ON 00K co” co co co cn co” in on oo NO (O fr CO »n t"-” o” (N t-h On” co” ON o” i> oo oo OO nO OO OO oo 00 H L- VO "fr no o r» co ■'fr CN T-H T-H m T—1 CS T-H m oo NO co fN T-H co t^- m m T-H co OO ON ON NO OO o o OO (N - W Q N -<-» >—i ra H O s c/) ^ a 3 M «O N TJ -s X) > *-< J- O aTJ s ° O a O 'S Z w o p o > tì H >cfl 6 2 £ ■M TJ o u co co co O^ CO o^ n-" ON O m u co °. no" r-~ n*“ ON ON ON OOO o" o" o Ki XI u -3- -3- -3" U ! vcT ON NO NO m s DIJAKI PO SOCIALNEM SESTAVU IN DOMICILU V ZAČETKU SOLSKEQA LETA 1971/72 a) po socialnem sestavu: Socialne sikupine 1. Razred 2. 3. 4. Skupaj Nekvalificirani delavci 12 4 1 4 21 Kvalificirani delavci 17 7 11 13 48 Uslužbenci 36 43 37 25 141 Kmetje 9 8 5 6 28 Samostojni obrtniki 3 — 4 3 10 Svobodni poklici — — 1 — 1 Upokojenci 3 2 8 16 29 b) po domicilu: Razred Občina Ptuj mesto Ptuj ostali kraji Občina Ormož Druge občine SRS Druge republike 1. 20 38 18 4 _ 2. 37 18 7 1 1 3. 23 29 15 — 4. 32 22 11 2 — Skupaj 36 + 76 = 112 47 + 60 = 107 25 + 26 = 51 5 + 2 = 7 0+1 = 1 Skupaj: 113 moških in 165 žensk ali 278 dijakov ZAKLJUČNI IZPITI V JUNIJSKEM ROKU 1972 I. Člani izpitnega odbora Rudolf Čeh, ravnatelj — predsednik; izpraševalec za francoski jezik; Matija Maučec, profesor — podpredsednik in izpraševalec za zemljepis; Alojz Gojčič, dipl. politolog — tajnik in izpraševalec za filozofijo, sociologijo in druž-beno-politično ureditev SFRJ; Matilda Hlupič, profesorica — izpraševal-ka za slovenski in ruski jezik; Arnold Paulinič, profesor — izpraševalec za nemški jezik; Helena Podgoršek, profesorica — izpraše-valka za angleški jezik; Adalbert Slekovec, predrn. uč. — izpraševalec za psihologijo; Drago Šuligoj, profesor — izpraševalec za slovenski jezik; Ljubica Šuligoj, profesorica — izpraševal-ka za novejšo zgodovino narodov Jugoslavije; Marija Šumandl, profesorica — izpraševal-ka za biologijo; Zlatko Žerak, profesor — izpraševalec za kemijo; Adolf Žižek, dipl. ing. — izpraševalec za fiziko; Ivan Žmavc, profesor — izpraševalec za matematiko. K zaključnemu izpitu v junijskem roku se je prijavilo 53 kandidatov. Izpitni odbor je ugotovil, da so 3 kandidatinje oproščene zaključnega izpita, ker so izdelale 4. razred z odličnim uspehom. Izpit so opravljali kandidati v dneh od 20. do 28. junija. II. Pismene naloge Slovenski jezik a) Revolucionarna hotenja našega naroda so se realizirala v NOB. (Predlagateljica teme in drugi korektor Ljubica Šuligoj). b) Sodobna proizvajalna sredstva in človekovo okolje. (Predlagatelj teme in drugi korektor Matija Maučec). c) Cankarjev delež v boju za lepše dni izkoriščanih in ponižanih. (Predlagatelj teme Drago Šuligoj). Prva korektorja vseh slovenskih pismenih nalog Matilda Hlupič in Drago Šuligoj. Tuji jeziki a) Angleški jezik Slovniški test, razumevanje neznanega teksta in prost spis: — The Struggle to Save and to Improve our Environment — A Letter to a Member of the Slovene Minority in Austria — A Letter to a Young Immigrant of Slovene Origine in America. Predlagateljica nalog in prvi korektor Helena Podgoršek, drugi korektor Arnold Paulinič. b) Nemški jezik Slovniški test, razumevanje neznanega teksta in prost spis: — Marchall Tito zum 80. Geburtstag — Mein Verhältnis zum Buch — Überlegungen und Betrachtungen über meine Zukunft. Predlagatelj nalog in prvi korektor Arnold Paulinič, drugi korektor Helena Podgoršek. c) Ruski jeziki Razumevanje neznanega teksta, slovniški test in prost spis: Ruski pisatelji so vedno uspeli izraziti v svojih delih bistvo ruskega človeka in aktualna družbena dogajanja. Predlagateljica nalog in prvi korektor Matilda Hlupič, drugi korektor Drago Šuligoj. č) Francoski jezik Slovniški test, razumevanje neznanega teksta in prost spis: — La vie en ville et à la campagne — La paix dans le monde (La condition d' une vie heiireuse de l’humanité) — Les relations culturelle France — You-goslavie. Predlagatelj nalog in prvi korektor Rudolf Čeh, drugi korektor Arnold Paulinič. Matematika a) Razreši trikotnik s podatki: a = 23,92 cm, b = 16,68 cm, y = 65° 12’! b) Določi prostornino vrtenine, ki nastane, če se ta trikotnik zavrti okrog osi, ki gre skozi oglišče B in je pravokotna na stranico c! 2. Nekdo si je sposodil 2500000 S din na začetku prvega leta. Svoj dolg odplačuje v devetih enakih letnih obrokih tako, da začne plačevati na koncu četrtega leta. Koliko znašajo anuitete, če je obrestna mera 5 %? 3. Dani sta funkciji y = x2 + 6x — 5 in y = X — L Določi: a) ničli kvadratne funkcije in ekstrem ter obe načrtaj b) presečišči parabole in premice c) ostra kota, pod katerima se sekata parabola in premica č) ploščino lika, ki ga oklepata parabola in premica d) prostornino rotacijskega telesa, ki nastane z rotacijo lika okrog abscisne osi e) srednjo vrednost kvadratne funkcije na intervalu med obema ničlama! Predlagatelj nalog in prvi korektor Ivan Žmavc, drugi korektor Adolf Žižek. III. Kot drugi predmet s klavzurno nalogo so si kandidati izbrali: a) angleški jezik 19 kandidatov b) nemški jezik 6 kandidatov c) francoski jezik 1 kandidat č) ruski jezik 12 kandidatov d) matematiko 12 kandidatov IV. Kot četrti predmet so si kandidati izbrali: a) sociologijo 21 kandidatov b) filozofijo 12 kandidatov c) psihologijo 4 kandidati č) kemijo 3 kandidati d) fiziko 3 kandidati e) zgodovino 3 kandidati f) biologijo 2 kandidata g) zemljepis 1 kandidat h) francoski jezik 1 kandidat V. Uspeh kandidatov pri zaključnem izpitu: 4. a razred: Uspeh: 1. Čeh Irena dober 2. Dolenc Doroteja odličen (oproščena zaklj. izpita) 3. Guček Ema dober 4. Klajnšek Lidija dober 5. Kopušar Dušan zadosten 6. Kranjc Silva popr. izpit iz angl. jezika 7. Mele Martin dober 8. Mlakar Danica dober 9. Muzek Kristina dober 10. Neudauer Ljuba odličen (oproščena zaklj. izpita) 11. Novak Stanislav 12. Poljanšek Nevenka 13. Prah Jožica 14. Radanov Mirjana 15. Resnik Branko 16. Stanislav Veruška 4. b razred: 17. Baštevc Metka 18. Baštevc Janko 19. Debeljak Slavka 20. Hojnik Ivanka 21. Janžekovič Stanislav 22. Klemenčič Stanislav 23. Kolar Igor 24. Horvat Vlado 25. Lah Marija 26. List Vladimir 27. Lorger Dragoslava 28. Meznarič Marija 29. Pernek Dušan 30. Pišek Zlatka 31. Plohl Ivan 32. Sajko Breda 33. Smolej Miran 34. Šikovec Maks 35. Tominc Anica 36. Vegan Ciril 4. c razred 37. Brazda Marjana 38. Dobljekar Bernard 39. Gaspari Peter 40. Gerlovič Dušan 41. Hronek Peter 42. Kovačič Ksenija 43. Kumer Marija 44. Majcen Nadja odličen 45. Mikša Franc zadosten (oproščen zaklj. 46. Mlakar Sonja zadosten izpita) 47. Nardin Željka dober dober 48. Pešec Lidija prav dober dober 49. Starki Aljaž zadosten dober 50. Šprah Danica dober dober 51. Tarbuk Dušanka dober odličen 52. Vlašič Bojanka dober 53. Zorko Alenka zadosten dober zadosten dober zadosten dober odličen popr. izpit iz filozofije prav dober zadosten zadosten odličen odličen zadosten popr. izpit iz novejše zgod. narodov Jugoslavije in družb. ured. SFRJ .popr. izpit iz slov. jezika dober dober zadosten popr. izpit iz slov. jezika prav dober dober zadosten dober zadosten dober popr. izpit iz slov. jezika zadosten popr. izpit iz slov. jezika V JESENSKEM ROKU 1972 I. Člani izpitnega odbora Kot v junijskem roku. K zaključnemu izpitu se je prijavilo 19 kandidatov, od teh je imelo 6 kandidatov popravni izpit. II. Pismene naloge Slovenski jezik a) Olimpijska ideja — sestavni del mednarodne politike (Predlagateljica teme in drugi korektor Ljubica Šuligoj). b) Vpliv rečnih sistemov Jugoslavije na gospodarstvo naših narodov (Predlagatelj teme in drugi korektor Matija Maučec). c) Kmečki človek v delih naših pisateljev (Predlagateljica teme Matilda Hlupič). Prva korektorja vseh slovenskih pismenih nalog Matilda Hlupič dn Drago Šuligoj. Tuji jeziki a) Angleški jezik: Test, 3 razumevni teksti in prost spis po izbiri: — Advantages and Disadvantiges of Tourist Trade — TV Programme should Anurse, Teach, and Hold the Audience Interest — People should Struggle to Achieve Equal Opportunities for all Children. Predlagateljica nalog in prvi korektor Helena Podgoršek, drugi korektor Arnold Pau-linič. b) Nemški jezik: Test, 3 razumevni teksti in prost spis po izbiri: — Gedanken über das Glück — Rückblick in meine Vergangenheit — Das Leben auf dem Lande. Predlagatelj nalog in prvi korektor Arnold Paulinič, drugi' korektor Helena Podgoršek. c) Ruski jezik: Test, 3 razumevnd teksti in prost spis Predlagateljica nalog in prvi korektor Matilda Hlupič, drugi korektor Drago Šuligoj. Matematika a) V geometričnem zaporedju velja: ai + a3 + a5 = 21 32 4- SU = 10 Prvi, drugi in tretji člen naraščajočega zaporedja so p, <1 in r 'krožnice. Določi enačbo krožnice! b) Premica z naklonskim kotom a = 45° gre skozi teme parabole y2 = 8x. Izračunaj ploščino lika med premico in parabolo. Določi točke, v katerih je tangenta na parabolo sporedna s premico! c) Trikotnik s podatki vc, a, ß, se zavrti za 360° okrog stranice Določi obrazca za prostornino in površino nastale vrtenine! Predlagatelj nalog in prvi korektor Ivan Žmavc, drugi korektor Adolf Žižek. III. Kot drugi predmet s klavzumo nalogo so si kandidati izbrali: a) angleški jezik 6 kandidatov b) nemški jezik 3 kandidati c) ruski jezik 2 kandidata č) matematiko 3 kandidati 4. Korošec Miran 5. Mojsilovič Sonja 6. Rajšter Leonida 7. Skok Drago 8. Kranjc Silva 4. b razred: 9. Gajšek Maja 10. Meznarič Matilda 11. Vinkler Miran 12. Vipavec Marija 13. Kolar Igor 14. Pišek Zlatka 15. Plohl Ivan 16. Tominc Anica 4. c razred: 17. Meglič Terezija 18. Tramšek Ksenija 19. Majcen Nadja zadosten popr. izpit iz slov. jezika popr. izpit iz slov. jezika popr. izpit iz novejše zgod. narodov Jugoslavije in družb. ured. SFRJ zadosten zadosten popr. izpit iz slov. jezika popr. izpit iz ruskega jezika popr. izpit iz slov. jezika zadosten zadosten zadosten zadosten zadosten popr. izpit iz slov. jezika dober VI. Popravni izpit so opravljali kandidati 25. in 26. septembra 1972. K popravnemu izpitu so se prijavili in dosegli naslednji uspeh: IV. Kot četrti predmet so si kandidati iz- 4. a razred: brali: 1. Arnuš Srečka zadosten a) sociologijo 6 kandidatov 2. Glazer Vera zadosten b) filozofijo 3 kandidati 3. Fijan Vlasta zadosten c) psihologijo 3 kandidati 4. Mojsilovič Sonja dober č) fiziko 1 kandidat 5. Rajšter Leonida zadosten d) francoski jezik 1 kandidat 6. Skok Drago zadosten V. Uspeh kandidatov pri zaključnem 4. b razred: izpitu: 7. Meznarič Matilda 8. Vinkler Miran zadosten zadosten 4. a razred: 1. Arnuš Srečka popr. izpit iz slov. jezika 9. Vipavec Marija 4. c razred: zadosten 2. Glazer Vera popr. izpit iz 10. Tramšek Ksenija zadosten slov. jezika 11. Kovačič Ksenija zadosten 3. Pijan Vlasta popr. izpit iz slov. jezika 12. Hergula Danilo zadosten (privatäst) Z- .'k:: . - . • ' - '• * t- _ u i ■■ ■ .v'- • ■ -y ■ . . ■ -'i ■ V . . - .i 'fX L. . ... r . « ■ S 'n. f. * H' t > ■ .... \ ! : . .-tir: v . ,A . ■ ' - ■ ■ •. • : ; .Vo:-: V . '.V V.* « :.'i V. ■■ :• ; ■’ ■ i V ’■ ■ . ,> • .• ’ Ob*". ... '-Vex v.'1 £ - .-.-.V: . v i .r. •••;»;> . ‘j .0^ ; _ • r :.tr. u-: 1 - •••.: --jù ~ t, * ; . . ■ Z;. . . • ■ r> . > r ••• r.'r . . : . r • ‘ "V.-: .. . • ■ £ (j r, h"' . .------------------ ■ ; , - •* té p > < ' - • . ■ ■ ' ■ .. ' : : x.'i •; > : .-■I ; i‘. . J'-,; iv ' ' i r ■■ ■ ■■ . !?• 'v ■i . r-,. t- ■ ' ... I • Kmetijski kombinat Ptuj Ptuj, Muzejski trg 2 Slovenija, Jugoslavija Telefon: HC 77-350 žiro račun: NB Ptuj 52400-601-10126 telegram: Kmetkombinat Ptuj \ _ Kombinat proizvaja, predeluje, prodaja in izvaža kmetijske, živilske, gozdarske, lesne in druge proizvode. Proizvodno sodeluje z zasebnimi kmetovalci. Posebno priporoča kvalitetna haloška vina, hmelj, mesnate prašiče in plemenske svinje, meso, surovo masld, kazein, gajalit in poliester za izdelavo gumbov, gradbeni les, mizarske proizvode ter ves reprodukcijski material za kmetijsko proizvodnjo. Nudi kvalitetne servisne usluge za vse kmetijske stroje in motorna'vozila. k PROIZVODNO PODJETJE OLg.a Qfìleg^Lic PTUJ Proizvodne dejavnosti: Kovinska Kovinoplastika Pletarstvo — šiba, rogoza Šiviljstvo Vošnjakova ul. 6 — Telefon: 062 77002, 77352 Gostinsko podjetje „Haloški biser-grad Bori” PTUJ se priporoča cenjenim gostom in jim nudi solidne ter cenene gostinske usluge v vseh svojih gostiščih v Ptuju in okolici. Obiščite naša gostišča in zadovoljni boste! Trgovsko podjetje na veliko in malo »IZBIRA« Ptuj nudi cenjenim potrošnikom v vseh svojih bogato založenih prodajalnah v mestu in na podeželju vse vrste prehrambenega blaga, ' tekstila, gospodinjskih potrebščin in veliko izbiro pohištva. Graditelje lastnih domov oskrbimo z vsem potrebnim gradbenim materialom in najsodobnejšo opremo. Gospodarskim organizacijam in industriji pa nudimo v prodaji na veliko po ugodnih cenah vse izdelke elektro stroke, pnevmatike, papirja in gradbeni materiali. S konkurenčnimi cenami in solidno postrežbo zadovoljimo vsakega kupca. Za obisk in nakup v naših prodajalnah se priporoča kolektiv trgovskega podjetja IZBIRA Ptuj Les 99 99 LESNO INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE Lesno-industrijsko podjetje Ptuj obvešča cenjene potrošnike, da ima v svojih prodajalnah »Gramat«, »Breg« Ptuj in »Kurivo« Kidričevo v Kidričevem na zalogi gradbeni material za kompletno izgradnjo gradbenih objektov in notranjo opremo. Vedno imamo na zalogi vse vrste trdega goriva in kurilni plin. SE PRIPOROČAMO! NAŠA POLICA - VAŠA VARNOST Zato zavaruj sebe in svoje premoženje pri zavarovalnici / PE Maribor, Slomškov trg 1, tel. 24-161, 24-162 Ekspozitura Ptuj, Kremipljeva 8 PEKARNE — MLINI Vinko Reš” Ptuj' Se priporočajo s svojimi kvalitetnimi izdelki! PROIZVAJAMO: — valilna jajca, dan stare piščance, krmila, brojlerje, meso in mesne izdelke. mesokombinat ODKUPUJEMO: — divjačino in živino. IZVAŽAMO: — divjačino in valilna jajca. Kupujte PP proizvode — zadovoljni boste! N Tovarna gumijevih in kovinskih izdelkov Jnujmn. Pilil Rajšpova ulica 13 Tel. HC 77440 do 77444, direktor 77546, brzojav: Sigma. Ptuj Proizvajamo: gumijeve ležaje, vibratorje, gumijeve vzmeti, silent bloke, gumijeve valje in kolesa, tesnilne izdelke in navojne vzmeti. Opravljamo servisna dela za vozila: ZASTAVA, TAM, TOMOS, ŠKODA, NSU, MZ. V naši prodajalni pa vam nudimo vse rezervne dele za motoma vozila. J T ovarna avtoopreme Ptuj telefon: 77-370, 77-016 telex:- 33 258 avtopt Predstavljamo vam naš proizvodni program: — avtomobilska oprema za osebne avtomobile, kamione in avtobuse; — šoferski sedeži po licenci BREMSHEY za vgradnjo v avtobuse, kamione in traktorje; — toplovodni grelci (kaloriferji) za avtobuse in kamione; — priprave za uravnoteženje avtomobilskih koles WUBO 71; -— varnostni pasovi za vgradnjo v osebne avtomobile; — tranzistorski programatorji za regulacijo delovanja brisalcev stekla in opozorilnih utripalk. MERKUR PTUJ Trgovsko podjetje na debelo in drobno nudi v svojih poslovalnicah bogato izbiro industrijskega blaga. Priporoča se kolektiv! AGROTRANSPORT * \ podjetje za strojno zemeljska dela in prevozništvo Ptuj opravlja dela v kmetijstvu in gradbeništvu z nakladalci, buldožerji in bagerji. Nudi vam kamionske usluge v lokalnem in medkrajevnem prometu. Za naročila se priporočamo! PTUJ Slikarsko-pleskarsko in antikorozijsko podjetje Ptuj, Ulica Heroja Lacka 5 Opravlja vsa dela naslednjih dejavnosti: slikarsko-pleskarske usluge; črkoslikarske-reklamne' storitve; klasično antikorozijsko zaščito; moderno antikorozijsko zaščito z metalizacijö; oblaganje vseh vrst zidnih plastičnih in keramičnih ploščic; polaganje vseh vrst podov; opravljanje prevoznih storitev s tovornimi avtomobili. Delo in usluge opravljamo na celotnem področju države po konkurenčnih cenah. Obiščite! Veletrgovina ■Mercator TOZD Panonija Ptuj Zakaj? — velika izbira blaga — konkurenčnost v cenah — zadovoljstvo s postrežbo — za vsakogar nekaj Kje? V Ptuju! — v 15 trgovinah (v mestu) — v 30 trgovinah (zunaj mesta) — v 2 bifejih — v 1 restavraciji — v 6 grosističnih skladiščih < — v servisu — delavnici TOMOS — v steklarski delavnici — SODOBEN NAKUPNI CENTER BLAGOVNICA PANONIJA (3800 kvadratnih metrov) Kredita banka Maribor TOZD Kreditna banka Ptuj POSLOVALNICA KIDRIČEVO MESTNA HRANILNICA PTUJ — sprejema dinarske in devizne vloge ter jih obrestuje od 7,5 'do 10 %, — odpira devizne račune občanom in izdaja devizne hranilne knjižice, — sprejema namenske vloge za stanovanjsko varčevanje in odobrava stanovanjska posojila, — opravlja kreditne in druge bančne posle za občane in delovne organizacije. VAŠ ZANESLJIVI DENARNI SERVIS — KREDITNA BANKA MARIBOR Ptuj Iz svojega bogatega asortimana posebej priporočamo: — ADO naravno oranžado, alpe kolo, malinovec — feferone, kumarice, rdečo peso itd. Poskusite in prepričali se boste o kvaliteti! IZVAJAMO GRADBENE OBJEKTE PO NAROČILU IN ZA TRG PO SOLIDNIH CENAH. DRAVA Ptuj SE PRIPOROČA KOLEKTIV! J---------------^ TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO _______________________r Tel. 79610, telex yu 033116, telegram: Aluminij Kidričevo, železniška postaja Kidričevo — industrijski tir Kto SDK Ptuj 52400-601-10009 Proizvajamo: surovi aluminij v valjarniških formatih in ingotih, kalcinirano glinico A1203, aluminijaste ligure. ZAHVALJUJEMO SE TUDI SKUPŠČINI OBČINE PTUJ ZA MATERIALNO POMOČ PRI IZDAJI TEGA ŠOLSKEGA POROČILA. KAZALO Rudolf Čeh: Naši stiki s slovensko Korošiko......................5 Ljubica Šuligoj: Pot prijateljstva in spominov...................9 Moja domovina — moj ponos ! (Andreja Peček, 4. a)................15 Milan Cimerman: Analiza antropometrijskih in motoričnih testov v gimnaziji Dušana Kvedra Ptuj.................................18 Ljubica Šuligoj: Zgodovina dijaške kuhinje in nekateri socialni problemi dijakov po vojni......................................23 Kmečki punti v slovenskem leposlovju (Jožica Fideršek, 2. a) . . 29 Peter Malec: Razvoj gledališke umetnosti.........................35 Rudolf Čeh: Regionalizem ali Godčeva balada na galskih tleh ... 41 Rudolf Čeh: Beležka o Martinu Cilenšku...........................47 Albin Lugarič: Med kičem in estetiko.............................50 Adolf Žižek: Modeli, množice in števila..........................53 Albin Lugarič: Umetniška pot slikarja Janeza Mežana..............61 In memoriam: — Profesorju Jožetu Maučecu (Arnold Paulinič) . 62 Profesorju Janezu Mežanu (Rudolf Čeh) .... 62 Delovna skupnost gimnazije v šolskem letu 1971/72 ............... 66 Personalne spremembe in bolezenski dopusti v šol. letu 1971/72 . . 68 Predmetnik v petdnevnem delovnem tednu za šol. leto 1971/72 . . 68 Kronika za šol. leto 1971/72 ..................................... 69 Šolske organizacije, društva in krožki.............................72 Knjižnica in strokovne zbirke......................................80 Seznam dijakov, vpisanih v 1. razred v šol. letu 1971/72 ........ 82 Seznam dijakov in njihov uspeh.....................................83 Nagrajeni in pohvaljeni dijaki.....................................90 Statistika učnih uspehov v šol. letu 1971/72 .................... 91 Dijaki po socialnem sestavu in domicilu v začetku šol. leta 1971/72 93 Zaključni izpiti..................................................,94 67. Izvestje Gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju Uredil uredniški odbor Glavni urednik Drago Šuligoj Opremil Albin Lugarič Izdala in založila Gimnazija Dušana Kvedra v Ptuju Natisnila Ptujska tiskarna v 500 izvodih Ptuj 1973 Domoznanski oddelek IZVESTJE 1971/1972 13855/1971/1972 b 050.8 6007804,67 COBISS s KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ