TEKSTILEC
GLASILO
Leto XXVI.
DELOVNEGA
stvjoubki oooeuac
KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Številka 1-2

e le wo zrn
O
JAN.-FEB. 1985
Letna seja konference 00 sindikata
V	četrtek, 17. januarja 1985 je bila sklicana seja konference osnovnih organizacij sindikata DO Tekstilin-dus Kranj. Od 45 delegatov se je seje udeležilo 37 delegatov, kar je glede na poslovnik zadovoljiva številka. Sejo konference je vodila predsednica konference OOS tovarišica Pavla Peranovič.
Po uvodnem pozdravu gostov, med katerimi so bili tudi tovariš Slavko Zalokar, Ivan Peternel, Boris Pertot, Marija Mohar, Peter Sire, Iva Mohorič, Irena Šumi ter Podgornik Lea in s strani Občinskega sveta ZSS Kranj tovariš Brane Vukanac, so bile opravljene vse potrebne organizacijsko kadrovske priprave za nemoten potek konference, ki se je nato odvijala po sprejetem dnevnem redu.
Enoglasno so bila sprejeta pravila o organizaciji in delovanju konference OO sindikata z dopolnitvijo, da se strokovni delavec kadrovskega sektorja, ki je zadolžen za pomoč in delo konference OOS oziroma opravlja funkcijo koordinatorja DPO, imenuje za sekretarja konference OOS. Na osnovi sprejetih pravil bo v bodoče delovanje konference in njenih organov bolj organizirano in nemoteno.
V	nadaljevanju so bila podana poročila predsednice KOOS o delu v letu 1984, poročilo o uresničevanju finančnega načrta konference, delegatom pa je bilo posredovano tudi poročilo nadzornega odbora konference.
Poročilo predsednice je bilo precej izčrpno in dovolj analitično glede opravljenih nalog in tudi problemov, s katerimi se je sindikat v preteklem letu srečeval. Posredovana je bila ocena, da je sindikat v preteklem letu 1984 kar precej aktivno deloval, še posebej na področju konkretnih akcij, da je potrebno to dejavnost krepiti in tudi utrjevati organiziranost osnovnih organizacij in konference, delovati predvsem na področjih, ki so v interesu delavcev. Da so bili delegati s poročilom zado-
voljni, predvsem pa zadovoljni tudi z delom, so dokazali z aplavzom po poročanju predsednice.
Finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora je delegate seznanilo z dejstvom, da trenutno v sindikatih gospodarno trošimo planirana sredstva, da je tudi nekaj ostanka dohodka, da je finančno poslovanje vodeno tekoče, v skladu s sklepi organov KOOS in urejeno.
Za normalno delo konference OO sindikata je konferenca sprejela tudi program dela za leto 1985 in finančni načrt. Program dela je sicer precej obširen in tudi zahteven in upajmo, da bomo lahko ob letu ugotovili, da se je tudi realiziral, seveda pa se vse aktivnosti ne dajo planirati in aktivnosti bodo usmerjene v tiste akcije, ki bodo trenutno najbolj aktualne.
Vmes, med sprejemom poročil in programi, pa je stekla tudi razprava. Vsi raz-pravljalci so pohvalili delo sindikata, osnovna organizacija sindikata Predilnice in njena predsednica Justi Rakar je tovarišici Peranovič in tovarišu Šeguli izročila malo plaketo Maršala Tita, kot priznanje in zahvalo pri delu v konferenci OO sindikata. Razprava je stekla o novem sistemu nagrajevanja, ki je v teku priprav, ob čemer je bila izražena potreba, da posebna strokovna komisija gradivo za javno razpravo pripravi pospešeno. Ocenjeno je bilo, da cene nezadržno rastejo, dohodki pa ne gredo v skladu z inflacijo. Dana je pobuda občinskemu sindikalnemu svetu, da se zniža višina članarine. Razpra-vljalci so tudi ocenili, da moramo poživiti delo sindikalnih skupin, ki bi ob aktivnejšem delu lahko prispevale več tudi k boljšemu delu in kvaliteti.
Tovariš Slavko Zalokar je v svoji razpravi predvsem poudaril, da je od delavcev samih odvisno, če bomo z boljšim delom ustvarili toliko, da bomo preprečili na-daljni padec življenjskega standarda. Naši razvojni na-
črti so dobro sprejeti, pričakujemo večjo podporo celotne družbe, od nas samih pa je v veliki meri odvisno, kako bomo delali. Trenutni rezultati v naši delovni organizaciji niso slabi, lahko pa bi bili mnogo boljši, če bi popravili kvaliteto dela in dosledno izvrševali pogodbene obveznosti. Naša perspektiva je le v modernizaciji proizvodnje, za kar pa moramo ustvariti ustrezna sredstva, tudi z večjim izvozom. Ob koncu je bil še sprejet sklep, da se naloge komisije za
zdravljenje pri konferenci OOS razširijo z nalogo, da bo spremljala in obravnavala prijavljanje naših delavcev za letovanje v Bohinj in Krvavec, ker se ugotavlja, da v te naše počitniške domove zahajajo eni in isti delavci, drugim pa ni dana možnost.
Vsem sindikalnim delavcem v delovni organizaciji Tekstilindus se zahvaljujemo za prispevek k uveljavljanju sindikata in pričakujemo enako aktivno delo tudi v letu 1985.
D. Š.
Prisluhnila sem nekemu razgovoru
»Ti, poslušaj!«, ...
»Ali, slišiš?« . ..
»Veš, ni mi do čvekanja!« ...
»Ja, vem,« ...
»Samo še stokati znamo, ničesar drugega se ne znamo pogovarjati!«
»Ja, vem, premalo je veselega!«
»Tiste položnice ..., pa vsak mesec so večje številke! Ves dan po malem razmišljam, kako jim bom kos!«
»Koliko pa si zaslužila?«
»Še kar, vendar mi ne bo nič ostalo, tudi mojim sosedom ne, pa še marsikomu!«
»Oh, raje bodi tiho, da ne bom še bolj slabe volje!«
Zamislila sem se. Naš vsakdan ni niti najmanj rožnat. Povsod poudarjamo — več in bolje delati — toda vsi skupaj smo obremenjeni s skrbmi, ki so često tolikšne, da jih ne moremo pustiti doma.
P. P.
Kmalu po novem letu nas je presenetil mraz, kakršnega najstarejši komaj pomnijo. 8. januarja letos je nastal gornji posnetek: ob jezu nasproti obrata I je bila struga Save po celi širini zamrznjena, tega pa ne pomnijo tudi najstarejši delavci Tekstilindusa. Ledu čez nekaj dni ni bilo več, saj je za hudim mrazom nastopila močna odjuga.
SS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
V javno obravnavo sta posredovana dva, za vse delavce Tekstilindusa, pomembna dokumenta:	Samoupravni
sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo ter Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD. Oba bomo sprejemali na referendumu.
Predložena osnutka, ki sta rezultat celoletnega dela strokovne službe, delovne skupine strokovnih delavcev različnih področij, raznih delovnih sestankov, razgovorov, dogovarjanj in usklajevanj, sta nastala na podlagi ugotovitve, da sedanji sistem delitve OD ni zadovoljivo reševal problem delitve OD v delovni organizaciji. Obstoječi sistem nagrajevanja, ki je v veljavi že skoraj sedem let, se je v vseh teh letih že tako izmaličil, da skoraj ne moremo več govoriti o nagrajevanju po delu in rezultatih dela, temveč nagrajujemo z raznimi dodatki, stimulacijami ter »umetnim« poviševanjem obračunskih vrednosti del in nalog. S tem smo močno osiromašili osnovno vrednost lastnega dela. Prav na podlagi teh ugotovitev in številnih pripomb, smo pričeli oblikovati nov SS o nagrajevanju, ki te nepravilnosti odpravlja, pravičnejše ureja nagrajevanje po delu in postavlja na ustrezno mesto osnovno vrednost dela takstilnega delavca.
Predlagana vsebina aktov izhaja potemtakem iz dejanske potrebe po objektivno in realno postavljenih merilih za ugotavljanje rezultatov dela, stimulativnejši delitvi OD, istočasno pa zajema tudi družbene usmeritve s tega področja. To pomeni, da upošteva tudi določila družbenega dogovora in sporazuma dejavnosti tekstilne industrije Slovenije.
Osnovni smisel in cilj sprememb dosedanjega sporazuma je učinkovitejše vzpodbujanje večje produktivnosti, višje kvalitetne ravni izdelkov ter preudarnega upravljanja z družbenimi sredstvi. Vse to lahko bistveno prispeva k izboljšanju poslovnih rezultatov, kar je pogoj, da zaostajanje realnih osebnih dohodkov spremenimo v njihovo naraščanje. Zagotovljeno je, da z uveljavitvijo novega samoupravnega sporazuma nihče ne bo prejemal manjšega OD kot doslej, vsi pa imamo možnost, da z boljšim in kvalitetnejšim delom zaslužimo še kaj več.
SS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo bomo sprejemali na referendumu, kakor tudi SS o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, s katerimi bodo v TOZD in DSSS določali konkretne osnove in merila. Te osnove in merila morajo biti skladna z določili skupnih osnov, zato je potrebno v vseh delovnih sredinah dobro proučiti rešitve, ki so ponujene v osnutku.
V nadaljevanju predstavljamo vsebino sporazuma in opozarjamo na nekatere posebnosti:
1.	UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE ZAHTEVNOSTI DEL IN NALOG
Zahtevnost del in nalog je osnova za pridobivanje OD na podlagi živega dela. Ugotavljali jo bomo z uporabo metode analitičnega vrednotenja del in nalog. Po metodi analitičnega vrednotenja se zahtevnost vsakega dela ugotavlja s 15 sestavinami, ki jih razvrščamo v štiri osnovne skupine:
A — usposobljenost za delo (šolska izobrazba, delovne izkušnje, dopolnila znanja)
B — odgovornost (za delo drugih in varno delo, materialna odgovornost)
C — napori pri delu (telesni, umski, osebnostne lastnosti)
D —vplivi okolja (prah, umazanija, mokrota, vlaga, ropot, vibracije, plini, kemikalije, smrad, dim, napor čutil).
Vsaka sestavina (A, B, C, D) je opredeljena z določenim številom stopenj, kateri ustreza vrednost, ki je izražena v točkah. Seštevek vseh predstavlja obračunsko vrednost del in nalog delavca.
Podlago za ocenitev zahtevnosti del in nalog predstavlja opis del in nalog, zato bo potrebno v skladu z metodologijo tudi natančno in pravilno presoditi ustreznost vsebine dosedanjih opisov del in nalog.
2.	OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV OSEBNEGA DOHODKA NA PODLAGI ŽIVEGA DELA
OD delavca za živo delo bo odvisen od:
1.	zahtevnosti del in nalog
2.	kvalitete in količine dela
3.	poslovne uspešnosti
Za dela in naloge, kjer bo količino in kvaliteto dela možno in smotrno meriti, se določi norma.
Kako se bo norma določala, na podlagi kakšnih pogojev se bo spreminjala, kdo in kako bo norme kontroliral ter katera dela in naloge bodo vezana na posamezno merilo (normo), bo določil Pravilnik o normah TOZD fn DSSS.
Za vsak odstotek doseganja norme se bo osnovni OD delavca spremenil praviloma najmanj za enak odstotek, razen tedaj, kadar bomo hoteli stimulirati katerega od elementov učinkovitosti dela bolje kot drugega. V tem primeru se lahko določi, da se za vsak odstotek doseganja normativa OD delavca poveča do 1,5 %. Tam, kjer neposrednih, direktnih meril (norm) ne bo mogoče uporabljati, se bosta kvaliteta in količina dela ugotavljali posredno in sicer tako, da se bo osnovni OD delavca, ki je vezan na posredno merilo, spremenil odvisno od povprečnega doseganja norme skupine delavcev, oddelka, delovne enote, TOZD-a, DO.
Vsa dela in naloge imajo najmanj po eno merilo za ugotavljanje učinkovitosti dela, na podlagi količine in kvalitete dela.
Poleg gornjega, je novost sporazuma tudi v tem, da bo vsaka TOZD, DE ali sektor, mesečno ugotavljala povprečne rezultate učinkovitosti svojega dela in jih primerjala z dejansko doseženimi rezultati poslovanja DO. Rezultati poslovanja DO bodo tako regulirali višino izplačanega OD za živo delo.
3.	OSEBNI DOHODEK NA PODLAGI MINULEGA DELA
S tem sporazumom urejamo tudi osnove in merila, po katerih bomo delili OD na osnovi uspešnosti gospodarjenja in upravljanja z ustvarjenimi sredstvi v preteklosti. Koliko sredstev bomo lahko namenjali za delitev na osnovi minulega dela, določa SS o oblikovanju in delitvi sredstev za OD na podlagi minulega dela. Merila, po katerih naj bi se ta
osebni dohodke delil, izhajajo iz naslednjih osnov:
1.	delovne dobe
2.	prispevka iz inovacij, tehničnih'izboljšav ter drugih koristnih predlogov
3.	prispevka iz živega dela k povečanju dohodka.
Se napFej ohranjamo delovno dobo kot posebno obliko minulega dela. Na račun zmanjšane sposobnosti delavcev, namenjamo določeno višino sredstev, ki je odvisna od delovne dobe. Ta ne more biti nižja od 20 let.
4.	OSTALE POMEMBNE DOLOČBE OSNUTKA SPORAZUMA
—	Opredeljene so osnove, po katerih se bo določala konkretna višina OD delavcev za nadurno delo, nočno delo, delo na dan državnega ali republiškega praznika, delo na dan nedelje, delo z deljenim delovnim časom in izmensko delo.
—	V členih 67. in 83. je določena višina nadomestil za vse vrste in oblike odsotnosti.
—	Izčrpno je opredeljena tudi višina nadomestil delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavcev na delih, kjer obstaja nevarnost za nastanek invalidnosti.
—	Spremenjen je izračun OD pripravnikov, študentov in učencev na proizvodnem delu in praksi.
ZAKLJUČEK
Ocenjujemo, da je sporazum primeren za javno razpravo. Naša naloga je, da ga v razpravi še obogatimo, tako da bo resničen odraz našega prizadevanja za zagotovitev večje materialne in socialne varnosti delavcev ter pravičnejšega nagrajevanja po delu in rezultatih dela.
Ob tem se moramo zavedati, da nam sam sporazum še ne nudi boljših OD, daje pa nam dobro osnovo, da vzporedno z dobrim delom in doseganjem ter preseganjem delovnih ciljev ustvarimo možnosti za solidnejše osebne dohodke.
N. S.
Za aktivnejše delovanje ZSMS
V naši delovni organizaciji se že dalj časa čuti velika depresija v delovanju mladinske organizacije. Vzrok je nedvomno v nezainteresiranosti mladih v aktivnostih organizacije. Vemo, da bi mlade lahko združili v različnih interesnih področjih, ki nas zanimajo, bodisi na področju idejnopolitičnega delovanja, mednarodnih odnosov, kulture (gledališče, glasba), vprašanj družbenoekonomskega položaja mladih, itd.
Predsedstvo 00 ZSMS Delovne skupnosti skupnih služb se je na podlagi gornje ugotovitve sestalo 23. januarja letos in ob pomoči mentorja tovariša Prigora Silva sklenilo, da poveča obseg aktivnosti in oživi delovanje mladinske organizacije. Na seji smo se dogovorili in zastavili nekaj nalog, katere bomo začeli uresničevati že v februarju. Za začetek bomo organizirali razna tekmovanja v kegljanju in streljanju, v nadaljevanju pa bomo ustanovili nekaj sekcij: (politično, foto, strelsko, plavalno ...) Skušali bomo tudi popestriti in poživiti zabavno dejavnost, ob praznikih, ki jih praznujemo vsi delovni ljudje, pa poživiti praznično vzdušje z organizacijo proslav. Potrebno bo pristopiti tudi k reševanju perečih življenjskih problemov, ki tarejo delavce:	reševanje
stanovanjskih problemov zaposlitve, varstva otrok delavcev, in podobno.
Naloge, ki smo si jih zastavili, so široke in postavljene dokaj optimistično, zato je vprašanje, če jih bo-
Delo na področju varstva pri delu se izvaja po naprej določenem programu za tekoče leto. Program se v letu 1984 ni v celoti realiziral, kar se nanaša predvsem na ukrepe tehničnega značaja. Zato je bilo potrebno nekaj postavk ponovno vključiti v program za leto 1985.
Pogosto pride do dilem, kje je meja med programom investicijskega vzdrževanja in programom varstva pri delu, ki pa sta načeloma v tesni povezavi, toda pogosto do realizacije ne pride. Prav bi bilo, da bi se s tem problemom ukvarj ale tudi odgovorne službe, če sploh obstajajo?
mo lahko res dosledno uresničili. Menim pa, da je predpogoj široka podpora mladih v naši delovni organizaciji in aktivno vključevanje v delo mladinske organizacije. Le tako bomo lahko premostili naše skupne probleme, saj vendar vemo, da je v slogi moč. Bolj, ko se bomo s skupnimi močmi trudili izboljšati produktivnost, ustvariti boljše pogoje dela, povedati kaj nam ni všeč in kaj nam je naglas seveda), tem bolje se bomo počutili v kolektivu, katerega člani smo. Vse prepogosto pa žal ugotavljamo, da smo si odtujeni in da se med seboj ne poznamo dovolj. Če pa se ne poznamo, tudi ne moremo ustvariti pristnih odnosov, ki bi bili potrebni za uspešno delovanje posameznikov, pa tudi kolektiva kot celote v družbi. Za vse to pa je potrebna tista »sloga«.
Upam, da bo ta sestavek oziroma predstavitev zastavljenih nalog vzpodbuda mladincem, da se bodo čim bolje vključili v aktivnosti, ki jih zanimajo. Veseli bomo tudi vsake nove pobude ali tudi kritike, kar vse bo popestrilo in oživilo delo naše mladinske organizacije. V obeh obratih imamo namen tudi obesiti skrinjice za predloge.
Ta sestavek pa je tudi vabilo vsem mladincem, da se udeležijo naslednjega in tudi vseh kasnejših sestankov mladine (kdaj in kje bodo, bo pravočasno objavljeno) ter da aktivno sodelujeta na njih.
Milan Hudobivnik
elektro delavnicall
V preteklem letu so komisije za pregled strojev in naprav po OE imele mnogo dela, saj so roki za omenjene preglede v letu 1984 potekli večino strojem. Pregled in preizkus je bil opravljen na več kot 3/4 vseh strojev in naprav.
Ugotovilo se je več nepravilnosti in pomanjkljivosti, katere so se sproti odpravljale oz. se še odpravljajo. Velika angažiranost je bila potrebna predvsem pri starejših strojih, kjer so komisije večkrat v dilemi ali izdati pozitivno oceno za nadaljno obratovanje ali ne.
Po programu so bili izvedeni tudi preizkusi znanja iz
tvarine varstva pri delu. Preverjanje je uspešno opravilo 840 delavcev.
Organizirani so bili tudi seminarji za varno delo z zemeljskim plinom in plinskimi napravami. Tega seminarja se je udeležilo 33 delavcev.
Po OE so se izvajala predavanja o požarni varnosti, prikaz uporabe ročnih gasilskih aparatov in drugih pripomočkov. Teh predavanj se je udeležilo skupno 1365 delavcev.
V letu 1984 smo zabeležili v naši DO skupaj 14 požarov. Požari so bili pretežno začetnega značaja.
Število požarov po TOZD oz. OE je bilo naslednje: predilnica 6, tkalnica II 3, ple-menitilnica I 3, plemenitilni-
V letu 1984 se je poškodovalo skupaj 98 delavcev. Od tega števila je bilo 84 poškodb na delu in 14 poškodb na poti na delo oziroma iz dela. Skupno beležimo 4 poškodbe več kot v letu 1983. Močno je naraslo število poškodb v DSSS in to kar za polovico — predvsem v VES.
Zaradi poškodb je bil izostanek iz dela skupno 937 dni, kar je nekoliko manj kot v prejšnjem letu. Povprečno število izgubljenih dni na eno poškodbo pa je 9,4 dneva za poškodbe pri delu in 10,1 dneva za poškodbe na poti. Najdaljša odsotnost delavca zaradi poškodbe pa je bila 80 delovnih dni.
Ugotavljamo, da je resnost v celoti upadla za 4 %, pogostost pa je narasla v povprečju za 3 %. Tako resnost kot pogostost pa je občutno narasla v TOZD Tkalnica. V DSSS je pogostost močno narasla, dočim resnost pa je upadla.
Vzroki, zaradi katerih je prišlo do poškodb, so podobni kot v pretklih letih. Največ poškodb se še naprej pripeti zaradi nepravilnega pristopa k delu, neprevidnosti,
ca II 1 in DSSS 1 požar. Ugotovljena materialna škoda pri naštetih požarih je nastala v višini 1.447.000 dinarjev. Vzroki, zaradi katerih je prišlo do požarov, pa so bili:
—	pomanjkljivo čiščenje strojev (5 požarov)
—	kratek stik na elektro instalaciji (3 požari)
—	okvara na stroju (3 požari)
—	iskrenje zaradi kovinskega predmeta v stroju (2 požara)
—	neugotovljen vzrok (1 požar).
Precej podrobno pa je v poročilu o varstvu pri delu obdelano poglavje o poškodbah, ki so se zgodile v lanskem letu — bodisi pri delu in na poti na delo oz. iz dela.
kršenja navodil o varnem načinu dela, itd. Nepravilnemu pristopu k delu je največkrat vzrok premajhno znanje oziroma nezadostno usposabljanje. Vse preveč poškodb se zgodi pri transportu, kar še posebno velja v DE tkalnica II.
Poškodbe so pretežno lažjega značaja. V dveh primerih pa sta bili poškodbi težji, in je posledica manjša delovna sposobnost delavcev.
Zavedati se moramo, da nas vsaka odsotnost delavca zaradi poškodbe za nadomestilo osebnega dohodka v povprečju stane star milijon dinarjev. Če pa k temu prištejemo še ostale stroške kot so zdravljenje, rehabilitacija, odškodninski zahtevki, motenost v proizvodnji, nadomeščanje poškodovanega delavca, slabša kvaliteta, itd., pa nam ta vsota naraste najmanj za 5—10 krat. Zato bi bilo prav, da varnostno zavest poglobimo na vseh nivojih.
Preprečevanje nevarnih pojavov in s tem tudi poškodb bi morala biti naloga vseh. Tudi to je ena izmed oblik varčevanja!
T. Mali
Povzetki iz poročila o varstvu pri delu za leto 1984
Organiz. enota	Na delu	Na poti	Skupaj	
Predilnica	17	2	19	
Tkalnica	25	6	31	
Plemenitilnica	21	3	24	
DSSS	84	3	24	
DO	+ 2%	14	98	
DO 1984 :1983		+14 %	+ 4%	
Izguba delovnih dni zaradi poškodb				
Organiz. enota	Na delu	Na poti	Skupaj	1984:1983
				
			lot)	T Z /0
Tkalnica	213	51	264	+ 26%
Plemenitilnica	202	68	270	- 28 %
DSSS	199	18	217	+ 28 %
Skupaj :	786	151	937	- 1%
Izobraževalna dejavnost — komponenta kadrovske politike
Temeljna predpostavka samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja je, da je samo tisto izobraževanje dejavnik ekonomskega razvoja, osebnega in družbenega napredka, faktor osvobajanja dela in človeka, ki ima izvor v enotnem sistemu samoupravno organiziranega združenega dela in njegovih interesih in je v funkciji uresničevanja zgodovinske vloge delovnega razreda in njegove revolucionarne prakse.
Ker je sedanja reforma vzgoje in izobraževanja, ki jo snujemo, v posameznih segmentih pa tudi že izvajamo, kar najbolj oprta na odnose neposrednega sodelovanja in samoupravnega povezovanja delavcev v OZD kot uporabnikov z delavci v vzgojno izobraževalnih organizacijah, menimo da je prav, če na prvem mestu povdarimo prav to novo kvaliteto v odnosih med OZD in
Delegacije za SIS zdravstva so 22. januarja dale naslednjo pobudo za program dela skupščine v letu 1985:
Ob obravnavi finančnega načrta in programa dela občinske zdravstvene skupnosti Kranj v delegacijah DO Tekstilindus smo delegati v razpravi o teh dveh dokumentih ugotovili, da združeno delo v občini Kranj ob rednih prispevnih stopnjah za zdravstvo financira delovanje obratnih ambulant, tako splošnih kot zobozdravstvenih, razumljivo predvsem z namenom, da bi bile zdravstvene in zobozdravstvene usluge delavcem bolje zagotovljene oziroma bolj dostopne.
Menimo, da je ta oblika svobodne menjave v obojestransko korist, sprašujemo pa se, kako je to področje cenjeno in upoštevano v celotni dejavnosti zdravstva v občini Kranj, še posebej, ker gre v teh primerih za nemajhna sredstva. Kolikšna so ta sredstva delegati do sedaj nismo zasledili v nobenih poročilih.
Prepričani smo, da s tako menjavo dela razbremenjujemo obremenjenost zdrav-
vzgojno izobraževalnimi organizacijami.
Le v odnosih medsebojne soodvisnosti bomo namreč lahko uveljavili novo prakso skupnega načrtovanja izobraževanja ter skupnega oblikovanja in izvajanja vzgojno izobraževalnih programov, ki predstavlja hkrati tudi temeljno vsebino novih družbenoekonomskih odnosov v vzgojnoizobraževal-nih dejavnostih.
Eden od prvih konkretnih rezultatov take opredelitve izobraževalne funkcije je bil realiziran v mesecu decembru, ko smo v našo delovno organizacijo povabili v sodelovanju s Srednjo tekstilno šolo iz Kranj 80 učencev osmih razredov osnovnih šol, ki se interesirajo za tekstilne poklice.
Na razgovoru, ki je potekal v sproščenem vzdušju, smo bodočim dijakom Srednje tekstilne šole predstavili našo delovno organizacijo,
stvenih domov v občini Kranj.
Zato predlagamo skupščini oziroma delegatom da sprejmejo sklep, da se v letu 1985 pripravi poročilo ali analiza o številu obratnih ambulant, številu zaposlenih, sredstvih, ki se v OZD namenjajo za to področje, organizacijskih in disciplinskih problemih ter drugi problematiki s tega področja. Želimo biti o tem seznanjeni in imeti možnost razpravljati tudi o teh problemih, ki jih zapažamo v našem delovnem okolju.
Delegacije za skupščino Skupnosti otroškega varstva Kranj pa so na sejah 22. januarja podale naslednji pripombi na peto točko dnevnega reda skupščine Skupnosti otroškega varstva, ki se nanaša na Plan skupnosti za leto 1985 s finančnim načrtom:
1. Predvidene odhodke pod zaporedno številko E/29, to je financiranje strokovnih služb SIS, ne razumemo v celoti, čeprav predlagatelj v obrazložitvi utemeljuje upravičenost povečanja postavke za indeks 210,9. Sprašujemo se, ali v tem primeru vendar-
ter jih seznanili s potrebami po tovrstnih kadrih, jim ponudili kadrovske štipendije, ter posredovali vse ostale informacije, pomembne ob poklicnem usmerjanju mladih.
Kljub temu, da gradimo odnose med izobraževalnimi institucijami in delovno organizacijo na kvalitativno novih odnosih, pa je žal vpis v deficitarne poklice kljub zagotovitvi štipendije in dela — zaskrbljujoče majhen.
Ta manj ko ustrezno izobraženega kadra skušamo premostiti z izobraževanjem v lastni interni šoli, kljub te-
le le ne gre za povečanje oziroma dodatno zaposlovanje v strokovni službi SIS, še posebej zato, ker nam je bilo delegatom prav na zadnji seji skupščine s strani vodje strokovne službe obrazloženo, da je zaposlovanje v strokovnih službah SIS zaključeno, celo predvideva se manjše zmanjšanje. Zato prosimo za odgovoren, jasen in konkreten odgovor!
2. Predvidene denarne pomoči otrokom, ali po domače otroški dodatki, se za leto 1985 kar znatno povečujejo, kar z zadovoljstvom podpiramo, enako velja tudi za sredstva, predvidena za domicilno zaščito družin. Kljub temu pa menimo, da je trenutni cenzus za dodeljevanje pomoči otrokom občutno prenizek, saj znaša le 600 tisoč starih dinarjev. Teh pomoči prejema zelo malo otrok, pa tudi sama pomoč je zelo majhna, saj znaša največ okrog 190 starih tisoča-
Škot zaloti tatu in ga vpraša, kako je prišel v stanovanje?
—	Skozi dimnik.
Škot dvigne telefon.
—	Nikar ne kličite policije, moleduje tat.
—	Ne kličem policije. Opozoril bom dimnikarja, da mu ta mesec ni treba priti.
mu pa se zavedamo, da je to lahko le reševanje trenutne situacije, ne pa strategija izobraževalne politike.
Z ustreznimi izobraževalnimi institucijami se bomo morali v bodoče še tesneje povezati, ter prispevati tudi ustrezen delež za posodabljanje njihove opreme za izvajanje praktičnega dela usposabljanja, če želimo voditi progresivno kadrovsko politiko, kar pa je predpogoj, da se le-ta uveljavi kot integralni del poslovne politike delovne organizacije.
I.	P.
kov in najmanj približno 90 starih tisočakov. Ta pomoč v družinskih proračunih skoraj ni opazna, ob tem pa je še uvedena praksa, da se te pomoči dajejo tudi v funkcionalni obliki, kar na mnoge prejemnike vpliva tako, kot da ne bi prejemali ničesar.
Zato predlagamo, da se čimprej cenzus občutno poveča, pa tudi same pomoči otrokom, tako da bo zajeta večja populacija. Ob tem navajamo še pomembno dejstvo, da nataliteta v naši republiki pada in eden od stimulatorjev povišanja je prav ta pomoč. Pri nas te podpore vse bolj zanemarjamo, v vseh razvitih državah pa prav te podpore otrokom občutno povečujejo. Torej ne bi bilo napak proučiti možnost, da se vsa razpoložljiva sredstva usmerijo v to področje, še posebej v sedanjem času nenehnega padanja realnih osebnih dohodkov.
Na diplomskem izpitu vpraša eden od profesorjev študenta medicine:
—	Po čem pa ste ugotovili, da je bil ta pacient alkoholik?
—	Ker sem z njim dostikrat popival...
Iz dela delegacij
Priprave na volitve v letu 1986
ZA KATERE DELEGACIJE IN ORGANE MORAMO OZIROMA LAHKO EVIDENTIRAMO MOŽNE KANDIDATE V PRIPRAVAH NA VOLITVE 1986
I.	V TOZD OZIROMA DS
1.	delegacije za zbor združenega dela SO Kranj
2.	delegacije za skupščine SIS:
—	izobraževanje
—	otroško varstvo
—	kultura
—	telesna kultura
—	raziskovanje
—	zaposlovanje
—	zdravstvo
—	socialno skrbstvo
—	pokojninsko invalidsko
—	stanovanjsko
— za 1 in 2 se evidentira za:
opombe/opozorila
—	najmanj 5 članov mora biti izvoljenih, v vseh TOZD in DS
—	najmanj 5 članov, če se bomo odločili za posebne delegacije za eno interesno skupnost
—	najmanj 7 članov, če bomo ostali pri dosedanjem stanju, ko smo imeli združene delegacije za dve interesni skupnosti
—	velja za vse TOZD in DS razen PO, ki bo volila lahko splošno delegacijo z najmanj 10 člani
—	članstvo v posameznih delegacijah
—	vodje in namestnike vodij delegacij
—	vodje in namestnike vodij konferenc delegacij
II.	ZA NIVO DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI - OBČINE
1.	družbenopolitični zbor SO Kranj
2.	skupino delegatov, ki delegira delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije
—	se evidentira posameznike, ki so člani izvršnih organov DPO v občini
—	evidentirati je potrebno najmanj enega delegata
Naloge in dolžnosti članov delegacij
Ob pripravah na volitve v delegacije za zbor združenega dela SO Kranj in delegacije skupščin SIS, ko evidentiramo možne kandidate, je prav, da vse zaposlene v DO Tekstilindus obvestimo oziroma seznanimo o osnovnih nalogah in dolžnostih članov delegacij. S tem vam ponujamo jasnejšo sliko o tem, kakšne in kolikšne so obremenitve, če boste eventualno evidentirani in kasneje izvoljeni v eno od delegacij.
1.	Člani delegacij
—	Vsi izvoljeni delegati prejemajo pred vsakim sklicem sej zbora združenega dela ali skupščine SIS gradivo na dom, ki je v večini primerov objavljeno v delegatskem glasilu Kranjčan, običajno do 12 dni pred sejami.
—	Dolžnost delegata je, da gradivo prebere, prouči in osebno oceni. Običajno so v teh gradivih povzetki, obrazložitve in celota posamezne točke dnevnega reda. Nujno je, da se preberejo vsaj povzetki, če pa delegata posamezna točka bolj zanima, bo seveda prebral še obrazložitev ali celotno gradivo.
—	Prvica in dolžnost delegata je, (kar je odvisno od
možnosti), da s celotnim gradivom seznani bližnje sodelavce — vsaj informativno — bolj ali manj poglobljeno, ob pomembnih točkah dnevnega reda pa tudi podrobneje z zbiranjem njihovih stališč, pripomb in predlogov.
—	Osnovna dolžnost delegata je, da se udeležuje sej delegacij, ki se sklicujejo pred vsako sejo zbora združenega dela ali skupščine SIS. Sodeluje v razpravi o posamezni točki dnevnega reda in posreduje eventualno zbrane pripombe, predloge in stališča, osebnega izvora ali zbrane v delovnem okolju. Na seji posreduje tudi eventualna delegatska vprašanja, to so vprašanja, ki delegata ali nekoga drugega oziroma skupine delavcev zanima, pa niso na dnevnem redu zbora ali skupščine.
—	Sodeluje pri odločitvi in oblikovanju stališča ali se posamezna točka dnevnega reda v zboru ali skupščini podpre ali ne oziroma sodeluje pri oblikovanju osnutka teksta za razpravo.
—	Gradivo morajo delegati prinašati na seji delegacij, ker le tako lahko spremljajo
3.	komisije Skupščine občine Kranj:
—	za volitve, imenovanja in administrativne zadeve
—	za družbeni nadzor
—	za vloge in pritožbe
—	za medobčinsko sodelovanje
—	statutarno pravne zadeve
—	za zadeve udeležencev NOV in WI
—	za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu — za odlikovanja in priznanja
4.	v organe posameznih skupščin SIS:
—	svet za razvoj
—	odbor za tekoče in splošne zadeve
—	odbor za samoupravni nadzor
—	odbor za SLO in DSZ
—	komisijo za delovanje delegatskega sistema
—	za L—4. se evidentira za članstvo, pogoj pa je, da se evidentirani kandidati člani delegacij
5.	evidentirani kandidati za:
—	vodilne in druge funkcije v organih pod zap. številko od 1. do 4.
—	vodilne in druge funkcije za:
—	zbor združenega dela SO	— pogoj je članstvo v delegaci-
Kranj	j ah
—	skupščine interesnih skupnosti
—	zbor uporabnikov skupščin SIS
III. ZA NIVO SR SLOVENIJE
—	zbor združenega dela in njegove odbore in komisije
—	družbenopolitični zbor in njegove organe
—	zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ
—	zvezni zbor Skupščine SFRJ
Za vse evidentirane možne kandidate je potrebno pripraviti po-pisnico; v enem izvodu, če gre za kandidata na nivoju TOZD ali DS in v dveh izvodih če se evidentira za nivo občine in navzgor. En izvod se posreduje občinski kadrovski službi.
Pripravil:
Darko Šegula
razpravo. Enako je tudi za sejo zbora ali skupščine.
—	Če je delegat službeno ali osebno zadržan in se ne more udeležiti seje delegacije, je svojo odsotnost dolžan sporočiti vodji delegacije.
—	Glede na delitev dela v delegaciji je delegat lahko tudi zadolžen, da posamezno točko dnevnega reda temeljiteje prouči in na delegaciji o svojih ugotovitvah poroča ali v kratkem posreduje povzetek gradiva.
—	Občasno (glede na število delegatskih mest in članov delegacije), je delegat tudi imenovan za delegata, ki se mora udeležiti seje zbora združenega dela ali skupščine SIS.
Na tej seji je dolžnost delegata, da odda pooblastilo in na seji deluje v skladu s stališči, ki so bila oblikovana na seji delegacije. Razpravlja v skladu s pripravljeno razpravo oziroma stališči delegacije, lahko pa razpravlja tudi v svojem imenu, kar mora pred razpravo poudariti.
V kolikor je iz opravičljivih vzrokov zadržan in ne more iti na sejo zbora ali skupščine, je dolžan delegat takoj obvestiti svojega namestnika oziroma vodjo delegacije, da ta zagotovi udeležbo drugega delegata.
—	Delegati, ki so se udeležili sej zbora združenega de-
la ali skupščine SIS, so dolžni na prvi naslednji seji delegacije poročati o poteku seje zbora ali skupščine, še posebej o stališču zbora ali skupščine do eventualnih propomb delegacije.
—	Delegati sodelujejo pri pripravi poročila o delu delegacije v tekočem letu in mandatnem obdobju.
—	Delegati sodelujejo pri izvajanju drugih nalog in dolžnosti, ki so pomembne za tekoče delo delegacije.
Število sej ZZD in Skupščin SIS ni vnaprej določeno, po izkušnjah pa je sej zbora v povprečju 10 na leto, skupščin SIS pa 5—6. Toliko približno bo tudi sej delegacij na leto. Mandat delegatov pa bo od marca 1986 do marca 1990.
2. Vodje delegacij (in njihovi namestniki)
—	Organizirajo, usklajujejo in vodijo delo pred, na in po sejah delegacij
—	ustmeno, telefonično ali pismeno sklicujejo seje delegacij
—	vodijo evidenco udeležbe na sejah delegacij in evidenco imenovanih delegatov za sejo zbora ali skupščine SIS
—	sodelujejo in se dogovarjajo z vodstvom in strokovnimi službami, vodstvi družbenopolitičnih organiza-
Nadalj. na 6. strani
Štefka Štilec izhaja iz prave sitarske družine Bajželj v Stražišču. Njena teta je bila zadnja, ki je imela to obrt in je izdelovala sita.
Tistega zimskega dne,
2.	februarja 1950 je bilo Štefki komaj 14 let, ko je prvič prišla na delo v Tekstilin-dus, oziroma takratno Tiska-nino. Tu so bili zaposleni že trije iz njene družine: oče — mojster v plemenitilnici, pa brat in sestra. Štefka je dobila delo v plemenitilnici in sicer na španramu. Takrat zaposleni še niso imeli delovnih oblek, pač pa je dobil vsak delavec doma izdelan zaščitni predpasnik iz tekača, katerega je Štefka ohranila vseh 35 let. Skoraj neverjetno — pa je vendarle res in to sem se prepričala na njen zadnji delovni dan v petek, 25. januarja, ko je Štefka spet opasala tisti predpasnik. Kljub temu, da ga je dolgo nosila (seveda ne vsa leta), pa mu ne bi prisodila take starosti. Štefka je povedala, da ima edino na novo prišit žep, drugače pa je ostal cel in popolnoma nespremenjen. Močno dvomim, da tak predpasnik še kdo hrani za spomin, toda Štefka ga ima. Pa ne samo to. Povedala je, da ima shranjene tudi vse številke našega glasila Tekstilec, ki izhaja že 26. leto. Enkrat je za to zbirko prejela tudi nagrado.
»Občutek imam, da je 35 let dela mimogrede minilo, kljub dobrim in tudi slabim časom,« se spominja Štefka. »Meni je šlo tako hitro, da
(Nadaljevanje s 5. strani)
cij in delavskimi sveti TOZD in drugimi odgovornimi v DO za nudenje strokovne in administrativno tehnično pomoč v pripravi za sklic seje delegacije, na sami delegaciji in po seji delegacije,
—	se povezujejo in sodelujejo v organih delegacije na nivoju DO,
—	poročajo o delu delegacije in problemih delavskemu svetu TOZD in družbenopolitičnim organizacijam ter vsem zaposlenim preko organiziranih oblik obveščanja ali zborov delavcev,
—	po potrebi razlagajo gradiva posameznih točk dnevnega reda sej zbora ali skupščine SIS oziroma organizirajo delitev tega dela med člani delegacij.
Pripravil:
Darko Šegula
sem se za celo leto uštela pri delovni dobi, tako da so me v kadrovskem sektorju opozorili, da grem lahko med upokojence!«
Pa sem spet vrnimo k njenim spominom: Ko je dopolnila 15 let, je bila premeščena k upravljanju dekatime-ga stroja, kjer se je krtačil duvetin. To je bila gosto tkana kosmačena flanela, potiskana običajno z velikimi vzorci rož, namenjena za ženske jutranje halje. Tu je štiri leta delala na tri izmene. Ko je bila pred 28 leti zgrajena stavba, kjer je sedaj skladišče gotovega blaga, vzorčna soba, gravura in ad-justimica, je prišla v adju-stimi oddelek, kjer je ostala vse do konca delovne dobe. Čeprav večina misli, da je delo v tem oddelku lahko, pa vedno ni bilo tako. Včasih so morale delavke ročno dvigovati valje, na katerih je bilo navitega tudi do 500 metrov blaga, valji pa so tehtali od 80—100 kg. To sta sicer opravili po dve delavki skupaj in sicer najprej iz transportne mize (doke) na voziček, potem pa še na stroj. Izvoz je imel že vseskozi prednost, ne samo zadnja leta. Do leta 1960 smo izvažali v Ameriko tudi veliko surovih tkanin in kadar se je mudilo za odpremo, ni bilo važno, ali je bila nedelja ali praznik. Tako smo do leta 1960 delali v adjustimici tudi veliko nedelj — prostih sobot pa takrat še tako nismo poznali. Kljub temu nobena delavka ni delala problema, čeprav jo je doma čakalo nepostor-jeno gospodinjsko delo in družina.
»Zdi se mi, da smo bili včasih tudi bolj složni med seboj, in da so bili nasplošno boljši delovni odnosi, predvsem pa večja delovna disciplina!«, je poudarila Štefka.
»Danes kaj takega ne bi mogla trditi več, zato pa nam stalno padajo delovni rezultati! V našem oddelku to nenehno ugotavljamo pri končni kvaliteti izdelkov. Res je, da so nekoliko ostrejši kriteriji, res je, da smo včasih veliko napak prikrili s tiskanjem, vendar včasih te zaboli srce, ko vidiš, koliko blaga gre med ostanke zaradi navadne šlamparije. Ni potrebno biti strokovnjak, da ločiš vzroke napak. Odtisi »zašmiranih« rok in stopal so dovolj jasni, da človek upravičeno lahko pomisli na to, če niso med nami ljudje, ki namerno povzročajo škodo. Koliko blaga
Podelitev priznanj, pokalov in kolajn
Jože Humerca je zasluženo prejel kolajno za 1. mesto v krosu za tekače nad 40 let starosti
V soboto, 5. januarja je komisija za šport in rekreacijo organizirala podelitev pokalov, kolajn in diplom posameznikom in ekipam, ki na posameznih tekmovanjih teh obeležij niso prejeli, obenem pa je bilo to srečanje srečanje aktivnih športnikov in rekreativcev v naši delo-
vni organizaciji. Ob tem srečanju je bilo podano tudi poročilo o delu komisije za šport in rekreacijo v letu 1984 in predstavljen je bil okvirni program aktivnosti v letu 1985 s finančnimi možnostmi. Udeležba sicer ni bila posebno velika, kljub vsemu pa je po uradnem delu
Štefka in njenih 35 let v Tekstilindusu
se zamaže tudi pri transpor-tiranju! Menim, da bi morali biti na to vsi bolj pozorni in v tem smislu tudi vzgajati delavce, da bodo imeli večji čut odgovornosti do dela in sredstev, s katerimi upravljajo!«
In kaj bo Štefki ostalo med lepimi spomini? Predvsem leto 1960, ko je dobila od podjetja stanovanje v Stražišču. Takrat je imela že 4-člansko družino in so se stiskali pri starših v eni sobi. Nikoli ni pomislila, da bi menjala službo in tako bo ostala zapisana med imeni tistih delavcev, ki so vso delovno dobo ostali zvesti Tek-stilindusu.
Štefka je rodila 5 otrok, od katerih ji je eden umrl. Zdaj so vsi že odrasli, dneve pa ji krajša 6 vnukov, od katerih ima dva doma in se jima bo zdaj lahko še več posvetila. Štefka si ni mogla v nobenem pogledu nikoli privoščiti izobilja, vendar se kljub temu počuti srečno. Nekoliko ji »nagaja« obrabljena hrbtenica in revma v roki, vendar — »Če ne bo hujšega, bo kar šlo«!, optimistično pove Štefka.
Zaželimo ji, da bi v zasluženem pokoju uživala še mnogo zdravih in srečnih
Dne 30. januarja 1985 je bil v delovni organizaciji izveden referendum, na katerem so bili dani v sprejem naslednji dokumenti:
1.	Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v TOZD/DSSS
2.	Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke
3.	Dopolnitev statuta TOZD/DSSS
4.	Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo
5.	Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela.
Glasovalni odbori in komisije za izvedbo referenduma po posameznih TOZD in DS Skupnih služb so ugotovili naslednje rezultate udeležbe na referendumu in naslednje rezultate glasovanja:
Rezultati
referenduma
Rezultati udeležbe
TOZD	Volilnih upravič.	Glasova- lo	Opravič. odsotnih	Neopra- vič. odsotnih	Procent udeležbe
Predilnica	481	406	73	2	84,4
Tkalnica	811	716	89	6	88,3
Plemenitilnica	472	419	52	1	88,7
Prehr. in oddih	42	40	2	—	95,2
DSSS	493	427	64	2	86,6
DO	2.299	2.008	280	11	87,3
Rezultati glasovanja
		ŠTEVILO GLASOV: ZA/PROTI/NEVELJAVNIH			
TOZD	1. akt	2. akt	3. akt	4. akt	5. akt
Predilnica Tkalnica Plemenitilnica Prehrana in oddih DS Skupne službe	357/ 35/14 619/ 82/15 353/ 59/ 7 37/ 2/ 1 374/ 31/22	364/ 30/12 624/ 77/15 369/ 43/ 7 38/ -/ 2 343/ 58/26	343/ 47/16 600/ 95/21 354/ 58/ 7 38/ -/ 2 368/ 31/28	353/ 40/13 589/109/18 349/ 63/ 7 38/ —/ 2 358/ 42/27	352/ 42/12 597/102/17 372/ 40/ 7 39/ -/ 1 365/ 39/23
DO	1740/209/59	1738/208/62	1703/231/74	1687/254/67	1725/223/60
Zgoraj navedeni samoupravni interni akti so bili torej z večino glasov po vseh TOZD in DSSS sprejeti!
Darko Šegula
Na občinskih sindikalnih igrah v plavanju
padla marsikatera koristna ideja in pobuda, ki jo bomo poizkušali že letos tudi realizirati. Še posebej pa smo se veliko pogovarjali o letošnji akciji za najboljšega rekreativca in rekreativko v delovni organizaciji. Vsak med prisotnimi se je že videl, kako bo v letu 1985 nabiral točke z udeležbo na čim-več akcijah. Med seboj smo tudi že iskali kandidata za to laskavo priznanje. Boste tudi vi poizkusili?
Tekmovanje je bilo organizirano 19. in 20. decembra 1984 v zimskem bazenu v Kranju. Nastopilo je 5 ženskih ekip in 6 moških, kar je za kranjske razmere zelo malo. Prijav je bilo dosti več.
Enako smo imeli probleme z udeležbo tudi mi sami: prijavilo se je 18 moških in tri ženske. Tekmovanja se je udeležila le ena (res, prav
ste prebrali: 1), moških pa 9, toda vseeno nismo bili tako slabi.
V	ženski konkurenci je bila ekipa 4., zbrala je 40 točk, ki jih je osvojila Tončka Jelenc. V svojih razredih je bila obakrat prva.
V	moški konkurenci pa smo bili drugi, takoj za Kibernetiko, ki je osvojila 100 točk, mi pa 84, tretji pa so bi-
li iz osnovne šole Helene Puhar.
Pohvala velja tovarišu Borisu Pertotu, ki se je prizadevno trudil z ostalimi nasprotniki, ki pa so bili v večini mnogo mlajši. Priznanje velja tudi ostalim, ki so prišli in nastopili, ne glede na to, kako znajo plavati. Moram poudariti, da smo gledalci (ki pač nismo bili v vodi), vse take amaterje nagrajevali z aplavzom.
D. Š.
Zdravko Žagar je prevzel prehodni pokal za najboljšo ekipo v ekipnem tekmovanju v letu 1984
Mara Drobnjak prejema od vodje sekcije za kegljanje tov. Zavašnika pokal, ki ga je ekipa Tkalnice zasluženo osvojila na tekmovanju v počastitev 29. novembra
STE ŽE RAZMIŠLJALI O TEM?
Široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami
/------------------------------------------------N
Izžrebani so bili
Za pravilno rešeni nagradni križanki, ki sta bili objavljeni v 5. in 6. številki Tekstilca lanskega leta, so bili izržrebani naslednji:
NAGRADNA KRIŽANKA 29. NOVEMBER
1.	nagrada: 1.050 din — Magda Likozar, tkalnica II
2.	nagrada: 900 din — Ivanka Bergant, Savska c. 60, Kranj
3.	nagrada: 750 din — Janez Jazbec, Pavle Medetove 1, Naklo
NAGRADNA KRIŽANKA OB NOVEM LETU
1.	nagrada: 1.050 din — Marija Lunar, Cegelnica 14, Naklo
2.	nagrada: 900 din — Drago Roženbergar, TOZD Predilnica
3.	nagrada: 750 din — Jernej Vidmar, Voklo 77, 64208 Šenčur
N___________________________________________J
Rezultati tekmovanja v šahu v letu 1984
V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovo oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in — ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe?
Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah — pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje.
Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi Polone Škrinjarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za predplačnike.
Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih
letih bomo izdajali še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš-program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin.
Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno-pro-pagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem.
Prešernova družba RAZPISUJE
NAGRADE ZA POVERJENIKE
—	prvo v višini
20.000.	00 dinarjev
—	dve drugi po
15.000.	00 dinarjev
—	sedem tretjih po
10.000.	00 dinarjev
Nagrade bodo podeljene ob
obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 — ob izidu Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986.
Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjigo kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, obnoviti in povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ciljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985.
S tem razpisom vabimo posameznike, knjigarne, knjižnice, krajevne konference SZDL, osnovne organizacije sindikata, šole, društva in druge, da se vključijo v splošno gibanje za knjigo kot poverjeniki Prešernove družbe.
Prijave za delo poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana, tel. 218-909 ali 218-950.
V letu 1984 je v okviru dejavnosti športa in rekreacije vsak mesec potekal brzotumir za posameznike v šahu. V letu 1984 je na teh mesečnih brzoti^mirjih sodelovalo 15 posameznikov, ki imajo različno število nastopov, kar je razvidno iz spodnje tabele. Točkovanje pa je potekalo tako, da je vsak nastopajoči prejel toliko točk, kolikor mu jih je pripadalo na doseženo mesto v posameznem mesečnem tekmovanju, seštevek teh točk pa je dal skupni rezultat.
Prvi trije uvrščeni so prejeli zlato, srebrno in bronasto kolajno ter diplomo. Čestitamo!
Obenem pa vabim vse ljubitelje šahovske igre, da se udeležijo letošnjih tekmovanj, ki bodo organizirani vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 14.30 v učilnici
V času počitnic, to je od 21. do 26. januarja 1985, smo za otroke naših delavcev organizirali in izvedli tečaj smučanja na smučiščih Zatmika. Pričakovali smo, da bo interesentov veliko, žal pa se je tečaja udeležilo le 15 otrok, starih od 7 do 15 let. Mnogi so ocenili, da udeležencev zato ni veliko, ker da je cena previsoka, kar pa za ceno 3900 din ne moremo trditi, kajti vse druge delovne organizacije, ki so prav tako organizirale tečaje, so imele višjo ceno.
Kakorkoli že, pomembno je, da so bili otroci zadovoljni in to so bili. Malo nam je nagajalo vreme, tako da so dva dni ostali doma in smo tečaj podaljšali še v soboto. Tudi smučišče ni bilo prav posebej ugodno, ker se je
Dosežena je bila naslednja razvrstitev:
število
nastopov
1.	Sire Peter	12	89
2.	Podgornik Ado	11	87
3.	Humerca Jože	12	82
4.	Ravnik Janez	6	57
5.	Zorman Jože	7	46
6.	Ostojič Goran	7	39
7.	Žagar Zdravko	7	34
8.	Belančič Jure	4	23
9.	Skodlar Ivan	6	22
10.	Vreček Štefan	2	17
11.	Bergelj Miha	1	6
12.	Bjelič Stevo	1	5
13.	Radujevič Milorad	1	5
14.	Dimitrov Ančo	1	4
15.	Luskovec Franc	1	2
Izobraževalnega centra v obratu I. Vabljeni!
Ado Podgornik
sem in tja že kazala trava. Toda vse te neugodnosti mladih smučarjev niso dosti motile in tudi oba vaditelja Viktorja in Jožeta ne. Vsi smo si prizadevali, da bi se kar največ naučili. Na koncu smo tudi ugotovili, da so vsi vsaj malo napredovali v znanju, kar so na koncu dokazali tudi s premagovanjem postavljene proge. Zmagovalci so bili vsi, vsi so prejeli diplome in skromna darila. Ob slovesu v Kranju je bilo vsem kar malo žal, da je tečaj zaključen.
Poizkus je torej uspel in naslednje leto bomo poizkusili ponovno, saj smo si pridobili nekaj izkušenj, ki bodo tečaj naslednjič le izboljšali in popestrili.
D. Š.
Prešernova družba ZaglUUlOSt Pa taka!
Smučarski tečaj
/------------------3-------------------------
Šahisti!
Vse ljubitelje šaha in prijavljene za naj-rekreativ-ca obveščamo, da je organiziran vsak mesec brzotur-nir v šahu za posameznike, in to vsak zadnji delovni ponedeljek, ob 14.30 uri v učilnici izobraževalnega centra v obratu I.
Temnih las, prijaznih oči, ženska drobne postave, poleg stroja stoji.
Prav nagajivo se smeji, Pavla, kličemo jo vsi.
Ona dela kar za tri, da to veliko normo naredi, zraven zbija šale, od velike, do ta male.
Na malico ne gre, ker pazi na postavo, si komaj privošči kavico, kavico, ta pravo.
Ni se še prevzela, rada je v službi tej, njeno geslo je, delaj pridno in garej.
Vesna Pavkovič
Zahvale
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega Mirota Kosca se iskreno zahvaljujeva sodelavcem Tekstilindusa — obrat II (čistilnica) za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Žalujoča Julijana Debeljak s hčerko Darijo
Ob nenadni izgubi mojega dragega moža Mira Mlakarja se iskreno zahvaljujem sodelavcem tkalnice II za denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marija Mlakar
Ob smrti mojega očeta Petra Bubaš se iskreno zahvaljujem mojim sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice I za denarno pomoč in izraze sožalja.
Jože Bubaš
Ob boleči izgubi moje drage mame Ane Rajk, se iskreno zahvaljujem sodelavkam ekspedita tkalnice I za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Ana Lukačič
Ob boleči izgubi mojega moža se vam prav lepo zahvaljujem za izrečeno sožalje, podarjeni venec in denarno pomoč. Hvala tudi za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Štefka Pipan
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame Amalije Mežan se iskreno zahvaljujem sodelavcem predilnice za denarno pomoč in izraze sožalja.
Marija Traven
Ob smrti našega dragega očeta Janeza Jugoviča se iskreno zahvaljujem sodelavkam ekspedita tkalnice I ter sodelavcem VES I za poklonjeno cvetje, izraze sožalja ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ivica Oman, Ivan Jugovič in Marinka Bajželj
Ob smrti moje mame Frančiške Oman se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz razvojnega in kontrolnega sektorja za izraze sožalja, denarni prispevek in spremstvo na njeni zadnji poti.
Pavla Oman
Ob smrti moje drage mame Marije Kropar se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz ekspedita obrata I za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izražena sožalja, ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Pavla Vrtačnik
Ob tragični izgubi moje ljubljene mame se najlepše zahvaljujem za podarjeni venec, izraženo sožalje in za spremstvo na njeni zadnji poti vsem sodelavcem TOZD Plemenitilnica.
Jožica Benedik
Ob nenadomestljivi izgubi moje mame Marije Rupar se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izrekli sožalje, še posebno pa sodelavcem komercialnega sektorja' za denarno pomoč in tako številno spremstvo na zadnji poti pokojnice.	Lado Rupar
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem OOS TOZD Tkalnica za lepo spominsko darilo, v bodoče pa želim kolektivu še mnogo delovnih uspehov.
Kristina Hafnar
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD Plemenitilnica za prelepo darilo, ki mi bo ostalo v lepem spominu. Celotnemu kolektivu želim še obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
Franc Vrtačnik
Ob odhodu iz delovne organizacije se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem tkalnice II za dragocena darila, ki me bodo vedno spominjala na trenutke, ki smo jih preživeli skupaj v dobrem in slabem. Hvala tudi za čestitke in dobre želje po radiu, ki bodo ostale nepozabne.
Posebna srčna hvala sodelavki Milki Vehovec in vsem previjalkam za vso izkazano pozornost ob slovesu. Celotnemu kolektivu pa še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Nada Šenk
f TEKSTILEC - glasilo'' delovnega kolektiva »Tek-stilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Zdravko Žagar — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Metka Tisak, in Marija Hafnar._________
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem tkalnice I za poklonjeno darilo. Celotnemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Rozalija Zupan
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice II za poklonjeno darilo. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov.
Cilka Bogataj
Program aktivnosti KŠR za leto 1985
Januar
—	Šah posamezno
—	smučarski tečaj za otroke naših delavcev Februar
—	smučarski trening pred ZŠI OS ZSS Kranj
—	šah posamezno
—	tečaj teka na smučeh
—	tekmovanje DO v teku na smučeh
—	trening smučarjev pred prvenstvom DO
Marec
—	trening smučarjev pred tekmovanjem DO
—	prvenstvo DO v veleslalomu
—	šah posamezno
—	streljanje posamezno
April
—	namizni tenis posamezno
—	turnir v malem nogometu med TOZD
—	streljanje ekipno
—	šah posamezno
—	pohod v hribe
Maj
—	rekreativno kolesarjenje
—	spomladanski kros
—	turnir v rokometu med TOZD
—	šah posamezno
—	pohod v hribe
—	balinanje posamezno
—	ribolov na malo ribo
Junij
—	kegljanje posamezno in ekipno
—	kolesarjenje posameznikov in ekip na cestni vožnji
—	atletski miting
—	nogometna tekma med obratoma (mladi, veterani)
—	šah posamezno
—	pohod v hribe
Avgust
—	ribolov na veliko ribo
—	rokomet ekipno
—	šah posamezno
—	pohod v hribe
—	plavalni tečaj
September
—	balinanje ekipno
—	kolesarjenje rekreativno
—	nogometni turnir z eno od OZD
—	pohod v hribe
—	namizni tenis »amerikanec«
—	gobarski piknik
Oktober
—	kolesarjenje rekreativno
—	namizni tenis ekipno
—	šah posamezno
—	pohod v hribe
—	jesenski kros
November
Turnir v kegljanju
—	streljanje ekipno in posamezno (v poč. 29. novembra)
—	šah ekipno
—	šah posamezno
December
—	šah ekipno
—	zaključek tekmovanj, podelitev priznanj
V programu niso zajeta tekmovanja, ki se organizirajo v okviru tekmovanj Občinskega sveta ZSS Kranj, regije in republike. Sprejeto na seji KŠR dne 28. 1. 1985.
Predsednik KŠR:
JANEZ KONČAN, 1. r.
NAGRADNA
KRIŽANKA
1.	nagrada: 700,00 din
2.	nagrada: 600,00 din
3.	nagrada: 500,00 din
Rešitve križank nam pošljite najkasneje do 15. marca 1985 na naslov. Uredništvo Tekstilca, Tekstilindus Kranj.
SESTAVIL-MA TUA NARDON/
ZA VERA
speleo^
L06
LAV UVA
EDINI
PRIMEREK
ÌWBXnJì
nogomet
ZAGREB.
DINAMA
PRVOTNI
PREB.
IBEPSK. VIL OTOKA
PRAZNIK, ko se ZA MIJE PRAŠIČA
[KRAJ PR/
viRov/r/a
nzMNfšč
FILOZOF
ODPRTINA I KAMOR
izginja
‘ONIKALHie,
VNETJE
os esa
ZVALNIK
TOVARNA
v
COLJU
PRIPRAVA SIR . TELESNIH VOTLIN
me film.
IGRALKE
GARDNER
KATRAN
STAR/
INDIJSKI EP
FRANC
NESKO
ARABSKO
ŽREBEC
100 m
4-
4SLAVEC V SIRARNI
TOVARNA V tOMZALAH
KARU
vFunmsr
gg*.
'H. kzett
PRIPADNIK
RUSKE
KMEČKE
STRANKE
?TRN/SCE
PA A VO
Nt/RNf/
SNOTA ZA 10Č EL JOK,
NAKOVALU
me OSANDSK. POLITIKA 0D0TEJA
»OSTAR
GORSKE KS' SANI
TE LEV/Z. ZASLON
VRSTA
UJEDE
ČLOVEK,KI
Ina opra
VITI S SALON/
SL.VTERAR
ZGODCN/N.
TRAN)
OČKA
‘zASIAREUi)
TRS
Ž/LA V OST TRDNOST
SEVERNI
JELEN
ETIOPSKI VELIKA Š
RUSKA RE PUS -L/KA
t£VSKA,Kl
TEKMUJE
ATLETINJI
SIMEONI
LATINSKO IME ZA TROJANE
NIE SLOV. SLE1AL. /f RA L CA SOKŠ/ČA
LASTNOST
LANENtOA
TMT.
dolžin
MEKA
GOVORJEN' TE SKOZI NOS
EVROPSKA
RAKETA
VESOLJSKI T, PROSTOR ' GORNIfi^ RL/ÌST ZRAKA
MPONSKA ZNAMKA RAČUNALt NIKOV
t4-
BUCH ■■ WALD
REKA V S P. AZIJI
SPANSKI SPOLNI K
RJAV
KONJ
OKRAS HA /RNU ČELA GRŠKIM TEMPLJEV
mesto V
BELGIJI 10 JN/ STRUP
JAPONSl
TELOVADEC
ZNAN/
.SRJTANSK) ■L ADMIRAL VNORAno)
če s ki
ÖKONOMIST Š/K
NASA OS VEŽ. P/JA ČA
TUJE
MOŠKO
IME
LUKA V IZRAELU fDALJŠA OBLIKA)
VIZO Z EM.
MESTO
(SIR)
ČLOVEK,*/
SE ODSELI
SRBSKO
M.IPIE
POVRŠINA
OBMOČJE
NEZNANKA
V
VATEMAT/KI
1VT.tVNAKA
TJMllL.
satovje
AMERIŠKE RAKETE NAŠA/KAVA
NAZ/V
LIBIJSKI
KRALJ
SLIKAR
ŠUBIC
MAŠČOBA
ENAKA SOGLASNIKA
LAN T AN
6./n 3 ČRKA ABECEDE
PAVLOVA