—    104   —
Novičar iz mnogih krajev.
Po cesarskim sklepa od 13. marca se imajo noter do nove županijske postave volitve županov na deželi okrajnim poglavarstvam,  v mestih pa kresijnim   ali deželnim poglavarstvam   v  poterjenje   predložiti razun tistih, ktere imajo cesar sami poterditi. — 29. marca je bilo   na  Dunaji   spet   za   5 milionov  gold.   obrestnih bankovcov deržavne zaloge očitno sožganih.   — Iz Dunaja se piše,   da  bankovci  deržavniga  zaklada po 10 gold.   pridejo konec tega leta ob veljavnost. — Dunajske novice pišejo, da ves tisti  strah,   ki so ga imele austrianske fabrike in obertnije zavolj   novi ga cola,  po kterim so mislile,   da bo privrelo berž na kape ptujiga blaga iz vunanjih dežel, je do-sihmal čisto prazin strah. — Pot za železnico iz Mar-burga v Celjovec bojo zaceli prihodnji meseczazna-movati. — V Gradcu je dala unidan policija nekiga 46 let stariga   človeka zapreti,  ki  je   že  30  let  v ječah preživel. — Na Dunaji so za povodnjence mnogih dežel lanskiga leta dosihmal nabrali   16.364 fl. — Dunajska živinozdravilska  učilnica pride pod vodstvo vojaškiga  ministerstva.   —   Generalvikar   škofa  iz   In-diane v severni Ameriki, rojen Staj are, je  došel v Austrio po katoljške  duhovne  za  imenovano škofijo. — V našim   cesarstvu je   zdaj  20   kmetijskih   družb, ki imajo pa   mnogo  podružnic.    Na  celem Nemškem pa je zdaj čez 1000 kmetijskih družb. — Veliko seje jelo govoriti  o napravi   telegrafa  izEurope  v Ameriko in prekopu   medmorja   Suez-a.    Ker   pa  rudeče morje veliko sežnjev visokeje stoji kakor srednje morje, bi se morale zatvornice v prekopu napraviti, ker bi sicer rudeče morje v srednje naglo derlo, in Bog ve kakošne premembe napravilo.—Na Francoski m zapove novukaz predsednika, da imajo prihodnjič vse vladne reči v rokah ministerstva biti, deželne in srenjske gos podarske reči pa se imajo v oblast   prefektam ali deželnim   poglavarjem dati.  — Unidan so zaperli v Parizu mnogo Ogrov in Nemcov,   ki so v neki kavarnici shod imeli v zadevah prihodnjih prekucij.   —   Gnjilina  krompirja je  prignala ljudi   na mnoge namestnike misliti.    Tako  priporoča nek časnik,  naj bi se tistiga laški ga boba poprijeti, ki se poroto imenuje, kteriga južni Amerikanci celo leto vsak dan   vživajo in je prijetna in tečna jed ; ta bob raste   povsod  rad   in je sila rodoviten.   (Kaj   pa naš bob, ali je prav, da smo ga tako zanemarili? menimo, da ni prav). — V spodnji Austrii bojo letos večji kmetovavci manj krompirja sadili, ker se gnjiline boje; bolj bojo pa za korenje,   repo in zelje sker-beli.   —  Na vso   moč   priporočuje  g.   Jož. W. Flem-ming,   c. k.   davkini vradnik na Ogerskim, sibirsko repo, ktera se na nar slabji zemlji dobro obnaša in je tečen živež; seme se dobi dober kup pri Karlnu Homer-ju, tergovcu s semeni   vPresburgu.   —   Ka-košni sovražniki kristjanske vere so Turki,  se vidi iz sledeče nesramne prigodbe ,  ki  se   Teržaškimu  časniku piše: 22. svečana so praznovali ondašnji kristjani v Prevezi praznik svetnika Charalamp osa ; med tem vdari strela v neko turško cerkev (mošeo), da deloma pogori. To   je  razkačilo   že   dolgo   zaderževano   jezo   Turkov, da so   zgrabili velik križ s podobo  sv. odrešenika ,   ga namazali z mnogo nesnago,   v blato vergli, in vsakiga memogredočiga kristjana primorali,   da   ga je  mogel z nogama potaptati in na-nj pljuniti.    Angleški   konsul g. Skuter je bil pervi, ki je to nesramno hudobijo zapazil in se berž s pritožbo podal k Turški vladi,vkteri je   terjal,  naj   se tako   grozno   razžaljenje   vsiga  kri-stjanstva   spodobno   kaznuje.    Kaj se je potem zgodilo, se še ne ve.