Poštnina plačana v gotovini L6tO LIV.
V Ljubljani, v nedeljo, dne 25. Julija 1926 St. 166.
Naročnina
Dnevna Udnja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 12O Din celoletno Z40 Din
za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeilska Izdnfo cclolc no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ceneoglaso*
1 stolp. petll-vrsla mali oglasi pol3Q ln Z D,večji oglad nad 43mm vttlno po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, V uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večlem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka ln dneva po prazrutal
UreUnl&Svo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 III Rokopisi se ne vračajo, nef ranUlrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon Stev. SO, upravnlštva Stev. 323
Političen list sa slovenslci narod
Uprava Je v Kopitarjevi ul.St.G~ Čekov nI račun.- CJublJana Stev. 10.650 ln 10.349 za Inserate, SaraJevoSt. 7563, Zagreb St. 39.012, Praga ln HunaJ St. 24.797
Uzunovič potrjuje slabo gospodarstvo
svoje vlade.
Belgrad, 24. julija. (Izv.) Poslanci Jugoslovanskega kluba so za svojo stvarno kri-Gko o ogromnem, skoraj 13 milijardnem proračunu dobili danes izredno laskavo potrdilo, da je bila njihova politika popolnoma na mestu in pravilna. Sam predsednik vlade Uzunovič je danes ponovil vse tiste momente pomanjkljivosti in Škodljivosti proračuna RR-večine, kakor so to storili naši poslanci že za časa proračunske debate. Takrat so naši poslanci stavili tozadevne predloge, preko katerih je RR-vlada enostavno šla.
Ministrski predsednik je namreč poslal vsem ministrom posebno pismo. Ker je to pismo najboljši dokaz, da so naši poslanci objektivno in pravilno presojali položaj v državi, ga citiramo dobesedno:
Gospod minister!
Debata o predlogu zakona o državnem proračunu za 1926/27 je brez dvoma ugotovila sledeče:
1.	Da so državne potrebe v vseh mejah državne uprave velike, ker je država po težki veliki vojni ostala brez najnujnejših prometnih, higienskih in prosvetnih sredstev, kakor tudi brez najnujnejšega oboroževanja na novo In oboroževanja naše narodne obrambe.
2.	Da je radi navedenega in radi upravne preureditve in formiranja državne uprave in draginje tudi vsota za osebne in materialne izdatke morala zelo narasti, tako da je celokupna vsota izdatkov državnega proračuna narastla do vsote 12 in pol milijarde dinarjev. Za pokritje teh izdatkov je neobhodno potrebno poleg ostalih dohodkov, da se davčna moč naroda obremeni do maksima. Zastoj v trgovini in gospodarska kriza, čeravno je rezultat svetovnih trgovskih in poslovnih konjunktur že od svoje strani vplivala na to, da se ta preobremenitev narodne gospodarske moči tem težje prenaša.
Kakor v vsaki agrarni državi, tako so tudi pri nas določeni proračunski dohodki odvisni tudi od plodonosnosti letine. Da bo proračun v ravnotežju in da se bo vršilo pravilno financiranje, da bi se s tem v zvezi celokupno naše gospodarsko življenje obvarovalo pred velikimi potresi, je potrebno kot edino sredstvo racionalno varčevanje v vseh smereh in na vseh poljih nacionalnega življenja.
Da bi se dosegli potrebni prihranki v državnem proračunu 1926/27, mi je čast, gospod minister, Vas prositi, da koncem tekočega proračunskega leta v proračunu Vašega resorta prihranki dosežejo brezpogojno 10% od določene vsote vseh Vaših izdatkov. Kako, na kak način in pri katerih izdatkih se bodo ti prihranki dosegli, to prepuščam Vam, da sami v svojem delokrogu izvolite reducirati vse resortne potrebe, ki niso neobhodno po-
trebne in pri katerih se lahko izvršitev preloži na kako prihodnje proračunsko leto. Zmanjšanje izvršite tako, da se že odobrene vsote izdatkov smatrajo kakor da ne obstojajo, v tolikšni meri, kolikor je potrebno, da se doseže efekt prihranka 10% od celokupne vsote izdatkov v Vašem resortu.
Izpeljava tega se prepušča Vam, gospod minister. Izvolite to izvršiti s svojimi referenti in načelnikom računovodstva, v slučaju potrebe v sporazumu s finančnim ministrom. Da se ne bi angažirali krediti in deli, ki se bodo reducirali ali odložili, je potrebno, da s tem takoj pričnete in o storjenih korakih obvestite predsedništvo vlade.«
Podpis: Nikola Uzunovič.
Iz tega Uzunovičevega pisma so v kratkem citirane, razvidne sledeče misli: Uzunovič je kljub temu, da vlada že od Velike noči letošnjega leta, to je že skoro šest mesecev, šele sedaj uvidel, da je bila kritika opozicije v proračunski debati pravilna. V svojem pismu v glavnem potrjuje, kar je opozicija že takrat potrdila.
G. Uzunovič je prišel šele sedaj do spoznanja, da je ljudstvo z davki preobremenjeno. Odkrito priznava, da obstoja pri nas gospodarska kriza. Ko sc je nedavno pred odgoditvijo skupščinskih sej v skupščini razpravljalo v Vescnjakovi interpelaciji o kmetijski in gospodarski krizi v naši državi, so Uzunovič, z njim Pucelj ter ostali ministri, trdili, da pri nas ni krize. G. Pucelj se je povspel do gorostasne trditve, da jc interpelacija in dokazovanje o tem, da je pri nas gospodarska kriza, demagogija od poslancev interpelantov. Opozicija je vedno trdila, da proračuna v 13 miljardni višini ne bo mogoče izvesti. Vlada je bila nasprotnega mišljenja in šele danes prihaja do spoznanja, da je imela opozicija prav. Zato zahteva Uzunovič zmanjšanje proračunskih izdatkov za 10%, kar znaša približno nekaj čez 1 miljardo.
S tem seveda ne bo veliko pomagano. Že danes je namreč jasno, da ne bo mogoče izvesti niti % proračuna. Odlaganje neneobhodno potrebnih izdatkov na prihodnje proračunsko leto ni prav nobeno zdravilo za zavoženo gospodarstvo. To je samo prelaganje odgovornosti na druge. Obenem je to odlaganje zelo podobno temu, kar se je delalo dosedaj. Največja škoda pri poplavah v Vojvodini je nastala radi tega, ker se je izplačevanje kreditov za popravo nasipov neprestano odlagalo tako dolgo, dokler ni prišlo do katastrofe.
To Uzunovičevo pismo je najbolj žalostno spričevalo dosedanjega RR vladanja. Javnost napram njemu ne bi smela ostati ravnodušna. Iz dejstev, ki jih je Uzunovič navedel, bi morali odgovorni činitelji izvajati posledice.
Belgrad, 24. jul. (Izv.) Z odložitvijo sej anketnega odbora je prenehalo delovanje prav vseh skupščinskih odborov. V skupščini vlada popoln mir. 0 kakem parlamentarnem delu sploh ni več govora. Skupščinski predsednik je preveč zaposlen s strankarskimi zadevami.
Srbijanski poslanci so se razšli po svojih okrajih, da pri občinskih volitvah, ki se bodo v Srbiji skoro vršile, agitirajo za svojo stranko, oziroma če so v vladi, da izvršujejo pritisk s pomočjo policijskih oblasti.
^ i
Belgrad, 24. julija. (Izv.) Belgrad se zanima samo za svojo lokalno zadevo, za občinske volitve v prestolici. O tem smo že ponovno poročali. Dosedaj je bila zmaga na strani Maksimoviča. Pašičevega eksponenta Bobiča so vse strankine .institucije zavrgle in Boža Maksimovič jo lahko svojo listo proglasil za oficielno. Bobič računa s tem, da mu bodo ostali zvesti pristaši v belgrajskih predmestjih. Zato se še vedno ni uklonil in še vedno upa, da bo glavni odbor, v katerem imajo večino Pašičevi pristaši, njega vzpostavil. Zdi se pa, da Bobičeva namera ne bo imela uspeha. Ve8na članov glavnega odbora se namreč nahaja izven Belgrada. V kratkem času jih ui mogoče spraviti skupaj.
Bivanju Ace Stanojeviča v Belgradu se pripisuje v tem oziru velika važnost. Tekom današnjega dne je A ca Stanojevid o tej zadevi razpravljal s prvaki radikalne stranke, potem s predsednikom narodne skupščine Trifkovičem, bivšim predsednikom radikalnega kluba Živkovičem, ministrskim predsednikom Nikolo Uzuiiovičem. Poskušal je najti
Jikali.
pot za pomiritev konfliktov. Jasno je namreč, da bi radikali v slučaju cepitve svojih list lahko doživeli popoln polom.
Z ozirom na to razvijajo demokrati zelo živahno agitacijo. Oni upajo na popoln uspeh v slučaju, če policijski in režimski pritisk ne bo preveč močen, če bodo volitve svobodne in če bodo radikali šli v volitve razcepljeni. Iz notranjosti Srbije ni tekom današnjega dneva prišlo nobenih novih poročil o pripravah za volitve.
Radičeve politične špekulacije.
DEMOKRATI VSTOPIJO V RR KOALICIJO?
Belgrad, 24. jul. (Izv.) Popoldne je prispel v Belgrad poslanec Radičeve stranke dr. Krnjevič, znan Radičev ljubljenec. Dejal je, da jo prišel raditega, da se na licu mesta informira o izgledih za občinske volitve. Radičevci polagajo na te volitve največjo važnost. Kakršno sliko bodo pokazale občinske volitve z ozirom na radikale, ki so odžagali Pašiča, tako bodo uravnali svojo bodočo taktiko. Radič bo nocoj odpotoval v Osijek.
Belgrad, 24. julija. (Izv.) V finančnem ministrstvu sc je vršil sestanek strokovnjakov, ki so razpravljali o radičevskih zahtevah, da se predloži narodni skupščini zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Ta zakon zahteva veliko materielnih izdatkov od
države. Zaradi tega bo ostal samo na papirju in bo služil Radičevcem samo v agitacijo.
Bled, 24. jul. (Izv.) Narodni poslanec dr. Voja M a r i n k o v i č je prispel semkaj. Prosil je za avdijenco. Kralj ga je sprejel. Ker .je Marinkovič ugledna osebnost, se smatra da bo on postal Ninčičev naslednik v slučaju, če bi demokrati stopili v novo kombinacijo. Zato se tej avdijenci pripisuje velika važnost.
Zagreb, 24. jul. (Izv.) Stjepan Radič 1m> imel jutri shod v Grobničkem polju pri Sušaku. Temu shodu pripisujejo veliko važnost, ker namerava Radič v svojem govoru dati izjave, ki bodo velike važnosti za političen položaj in ki bodo značilne za politične razmere.
Strahote poplave.
NOVI SAD POD VODO.
Novi Sad, 24. julija. (Izv.) Poplava v Novem Sadu je tolikšna, kakršne ne pomnijo najstarejši prebivalci. Temerinska ulica je popolnoma pod vodo. Težko so ogroženi tudi deli mesta Salajka in Saljevo. V višje ležečih delih mesta zajezujejo ulice, da bi preprečili nadaljnje poplavljanje mesta.
ŠKODA VSLED POPLAVE.
Osjek, 24. julija. (Izv.) V poplavljenih krajih se ceni škoda po uradnih podatkih nad eno milijardo. Na posevke 25 milijonov, škoda na porušenih hišah 50 milijonov, na popravljanju nasipov, ki so porušeni, 500 milijonov, 20 milijonov na delovnih močeh, 10 milijonov na vrečah za pesek, 25 milijonov za škodo v gozdovih. Dosedaj se je iz poplavljenih krajev izselilo 12.300 ljudi, ki so se naselili na nepoplavljenih krajih.
STANJE NA DONAVI.
Belgrad, 24. julija. (Izv.) Vode so pričele vpadati, vendar pa še nevarnost ni minula, ker so na nekaterih krajih novozgrajeni nasipi tako premočeni, da se jc bati, da ne bodo zanesljivo držali. Stanje vode je v raznih krajih sledeče: Donava pri Pasavu je padla za 5 cm, pri Dunaju je narastla za 30, pri Brati- J
slavi za 13, pri Budimpešti jc padla za 32, pri Mohaču za 7, Komornu 26, Bezdan 7, A.patin 6, pri Bački Palanki narastla za 10, pri No* vem Sadu za 12, pri Zemunu za 1 cm, pri Smederevu je padla za 2 cm.
Sava je v gornjem toku narastla pri Kr. škem za 40 cm, pri Zagrebu za 14 cm, pri Sisku pa za 15 cm padla. V Belgradu jc stanje vode ostalo enako. Drava povsod pada razen pri Žaknju, kjer jc narastla za 18 cm.
EVAKUACIJA OGROŽENIH VASI.
Osjek, 24. julija. (Izv.) V Plavni in Bač-kem Novem selu se vrši evakuacija prebivalstva v najvišjem številu. Iz Plavne sc ljudje niso hoteli izseliti. Zato je bilo treba proti njim uporabiti oboroženo silo.
TOČA V BOSNI.
Sarajevo, 24. julija. (Izv.) V sarajevski okolici je mnogo vasi trpelo vsled neurja. Pri Goraždi sta dve občini uničeni po toči, in sicer Siveriči z 9 vasmi, Hadžiči s 14. Po toči je bil hud naliv, ki jc napolnil potoke, ki so odnesli 4 mline. Škoda se ceni na 1,300.000 dinarjev. V okolici Višegrada jc padala silna toča. Posamezni komadi toče so tehtali do 60 gramov. Toča je uničila v petih vaseh občine Gračanica vse letošnje sadje in žito.
MELLON PRI P01NCAREJU. - SOCIALISTI IN KOMUNISTI PROTI VLADI. CAILAUX PREDSEDNIK RADIKALNO-SOCIALISTIČNE FRAKCIJE.
TRGOVINSKA POGODBA Z ' MADŽARSKO PODPISANA.
Belgrad, 24. jul. (Izv.) Popoldne ob 6 se je v zunanjem ministrstvu podpisala trgovinska pogodba z Madžarsko z vsemi dodatki, to je z nekaterimi konvencijami. V imenu naše države je podpisal Ninčid, v imenu Madžarske madžarski poslanik De Hory. Pri tej priliki so se govorili običajni govori o prisrčnih od-nošajih med obema državama.
Pariz, 24. jul. (Izv.) Poincare je danes ob 19 predstavil svoje sodelavce predsedniku republike, ki je pri tej priliki podpisal dekrete o imenovanju novih ministrov. Ko so danes prihajali poslanci v zbornico, so si skoro brez izjeme med seboj čestitali in izražali svoje zadovoljstvo, da se je vladna kriza tako hitro in srečno rešila. Samo socialisti in komunisti ter del radikalnih socialistov napoveduje opozicijo. Verjetno je, da bo vlada dobila v torkovi seji vsaj 350 glasov. Če se razpoloženje v ra-dikalno-socialistični stranki izpremeni, pa je mogoče, da bo število vladnih poslancev še narastlo.
Pariz, 24. jul. (Izv.) Včeraj so se ponovile demonstracije proti inozemcem, zlasti proti Amerikancem. Vendar ni prišlo do hujših incidentov. Demonstranti so se omejili na klicanje in žvižganje.
Newyork, 24. jul. (Izv.) Semkaj so dospele vesti, da je prišlo v času zadnje vladne krize do hudih napadov na Amerikance. Ameriška javnost te nastope najostreje obsoja, in če se bodo ponovili, bodo ameriški turisti izvajali posledice in Francijo bojkotirali.
Pariz, 24. julija. (Izv.) Novo vlado je jutranje časopisje sicer pozdravilo, vendar ne s tistim navdušenjem kot je bilo po sinočnjih dogodkih pričakovati. Nasprotno je izredno veliko glasil poročalo o novi vladi s popolno rezervo.
Pariz, 24. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare bo v Parizu sprejel državnega podtajnika Severnoameriških združenih držav Mellona in se z njim razgovarjal o plačilih francoskih dolgov v Ameriki.
Pariz, 24. julija. (Izv.) Socialistična parlamentarna frakcija je imela danes popoldne sejo, v kateri je prišlo do ostre razprave o
^foli^PIl 1*i nni rrn tormrno otfonlro nonnnm ...-----Vi ^ •»» -»»"j	tuiuuniu un mirni uujiiuiu
novi vladi. Končno je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri socialistična stranka po-i darja, da hoče tudi nadalje najostreje nakopati proti vsaki vladi iu vsakemu načrtu
finančne sanacije, ki bi se izvršil na račun delavskih slojev.
Radikalni socialisti so pod predsedstvom Casala debatirali o pismu, ki ga je poslal Herriot. V pismu Herriot utemeljuje svoje zadržanje v zadnji vladni krizi in pojasnjuje svoj vstop v Poincarejevo vlado. Nekateri osebni prijatelji Herriota so poudarjali, da je Herriot ravno s svojim vstopom v novo vlado dokazal, da so ga pri zadnjih iniciativnih korakih vodili zgolj nesebični domoljubni motivi. Malvy in Douraut pa sta izjavila, da je treba biti pri presoji zadnjih dogodkov skrajno previden in tudi Herriotov vstop v vlado presojati z rezervo. Z večino glasov je radikalno socialistična frakcija končno vzela Her-riotovo pismo na znanje.
, Pariz, 24. julija. (Izv.) »Echo de Parisc poroča, da sta radikalno socialistična frakcija izvolili za svojega predsednika Caillauxa. Ta izvolitev se smatra kot protest proti Herriotu in sedanji vladi, ker je Herriot povzročil padec Caillauxa in onemogočil vsako vlado, ki bi se sestavila brez Poincareja. List vendar upa, da l)o frakcija v torek vendarle glasovala z vlado.
Pariz, 24. julija. (Izv.) Ministrski svet jo danes sprejel načela vladne deklaracije in fi-nančno-sanacijskih projektov. Vlada se bo v torek predstavila zbornici, prebrala vladno deklaracijo, predložila finančne načrte in za-htevala takoj glasovanje o zaupnici.
FRANK SE DVIGA.
Berlin, 24. jul. (Izv.) Frank se je včeraj ustalil in danes zboljšal. Za funt šterling je bilo treba včeraj plačati 207 in pol franka, danes 109 frankov. Vzporedno raste tudi belgijski frank. Funt šterling je včeraj stal 201 bel-
oriiclH fronlr rlnnn . ....	4 r\n
o-*—'	^Uiiva PKllllV s t? tyOi
London, 24. jul. (Izv.) V zunanjem ministrstvu so danes podpisali an^leško-madžarsko trgov sko pogodbo.
Naš boj za demokracijo.
Ceniti je vzgled Anglije ali Amerike
z njeno visoko razvito samopomoč jo.
(Masaryk.)
Slovenska ljudska stranka je postavila princip avtononiistične ureditve države za kardinalno točko svojega političnega programa. Kot najnaprednejša državna stranka je ta princip, ki bi ga zagovarjala v vsaki državi, smatrala baš v naši državi za conditio sine qua non vsakega napredka in zadovoljstva med narodi. Življenje in osemletni razvoj sta ji dala sijajno zadoščenje in priznali so pravilnost njenega programa tudi najsrditejši njeni nasprotniki, kadarkoli so stopili v stik z narodom, kadarkoli so ubirali strune ljudskega srca. Kardinalna in usodna pa je miselnost teh ljudi, ki z vsem svojim dejanskim delovanjem pričajo, da je edini ujihov cilj v političnem delovanju demagogija, ki je morala kontno razjesti tudi vso državno upravo.
Prototip te politike je nedvomno premier *<ikola Pašič, ki je rodil v naši politiki sebi najdoslednejše sinove. Poleg te strani je nedvomno unikum strankarskega življenja, da je njegova radikalna stranka v novi državi postala zatiralka baš tega, kar je povzročilo njeno rojstvo in za kar se je borila naravnost z mladeniškim ognjem pod vlado Obrenovičev. Samouprava ljudstva je bilo njeno glavno politično geslo, samouprava je naslov njenega glavnega organa. In priznati moramo, da je radikalna stranica uvajala v državno življenje z vso hitrostjo moderne pridobitve zapadne demokracije, saj .je bila stara Srbija ena prvih držav, ki je uvedla proporcionalni volivni sistem.
Zdi se, da se stari Pašič tega boja samo še spominja, ker dejanja govore ravno nasprotno. Znane so njegove izjave pred pragom nove države, ki niso bile nasprotne celo federalistični ureditvi države, In še 1. 1923., ko je bila ustava že sprejeta, je dejal v programa-tičnem govoru: »Centralizem pri nas ne obstoji. Kar narod najbolj interesira, bo sam upravljal in sam odločeval.« In dejansko? Znan je Pašičev načrt ustave, po kateri naj bi bile politične pravice verna slika razmer turške države pred 1. 1878., in znano je delovanje radikalne stranke, slalne voditeljice državnega vodstva, ki ni hotela izvesti niti ustavno in zakonito določenih samouprav, čeprav bi nad njihovimi sklepi visel neprestano meč sistiranja od strani vladnih organov in ki bosansko - hercegovskemu prebivalstvu noče dati niti — občinskih volitev!
Usodno za našo državo je dejstvo, da je Pašič našel le preveč epigonov svoje miselnosti. Svetozar Pribičevič je ob ustanovitvi enotne demokratske stranke v Sarajevu razvijal program stranke, ki da se bo v parlamentu borila za samoupravo oblasti, okrajev in občin, v katerih bo narod svoje zadeve sam urejeval, in sicer celo — po angleškem vzorcu! Povdariti je treba, da smatra Anglež poleg parlamentarizma svoje samoupravno življenje, ki je le v skrajno rahlem stiku z državno oblastjo in vlado, za največjo pridobitev svobodne anglosaksonske rase. Povdariti je treba, da je angleška samouprava s parlamentom vred organična zrast angleških razmer, da so njeni nositelji visoko moralične in karakterne osebnosti, da bi torej splošno taka ureditev bila v naši državi za enkrat — ideal. In dejanja? Opozicionalni Pribičevič in SDS po shodih brenkata sicer na samoupravne in demokratične strune, a vladni Pribičevič in SDS sta fanatična absolutista in zagovornika najhujšega centralizma, da omenimo samo Ljubljano in razpuščene občinske odbore in niuno centralistično borbo v parlamentu v Belgradu.
V tem pogledu kaže karikatura strankarskega življenja, hrvatska in slovenska radi-čevščina. naravnost smešni obraz. Ni treba segati nazaj, ko je Radič tudi propovedoval angleške razmere, nastavljal na Hrvatskem republikanskega predsednika in raztegnil svoie govore in programe celo do mirotvornosti in človečanstva. nato pa dejansko dopustil Paši-čevo zamisel. Ni treba ponavljati dejanj Janeza Puclja, ki verno ubira stopinje za Radi-čem. Ugotoviti je, da so ravno v sedanjem času njuna strankarska glasila polna slavo-spevov na samoodločbo narodov in »Kmetski list*' piše naravnost: »Izpovedujemo načelo, da ima vsak narod popolno in suvereno pravico odločati v duhu demokracije o svoji usodi in da noben narod ne sme biti vladan od kogarkoli brez zadostnega lastnega pristanka.« Tn dejanja? Niti eden izmed teh politikov ne zastopa v parlamentu tega načela in težko je reči. kdo je hujši oboževatel.i centralizma in hujši nasprotnik nveljavljenja avtonomi-stičnih načel.
Z dvojnim dejstvom ima in bo še imelo opraviti naše politično življenje: z demagogijo neljudskih slrank In življenja in ljudstvu odgovarjajočim programom SLS. Ubiti demagogijo pa je s človeškega in državnega stališča najsvetejša dolžnost vsakega iskrenega Jugoslovana. Mi bomo s svoje strani za ta cilj zastavili vse sile.
PiridfilhivaJtJS nmrih
* ■ r • n ■ . " t v	-	« i. w 9
naročnikov!
Francija.
Za rešitev oslabelega franka je treba močne roke. To prepričanje se je zadnje mesece vedno globlje zajedalo v francosko ljud-j stvo, ki je opazovalo dogodke v zbornici izven nje. Najspretaejši med spretnimi, predsednik Bniand je hotel za vsako ceno vzdržati se na i parlamentarnih tleh in upal, dopovedati ljudskemu zastopstvu, »da v Franciji gori v vseh štirih kotih« kot je opelovano dejal. Demo-kraciji je hotel izvojevati zmago skupno s pre-mago finančnih težav.
Toda med tem ko je inozemstvo vedelo kolika je nevarnost, ko je tudi preprost fran. coski državljan že zastokal pod katastrofo, v zbornici še ni nastopila treznost. Kruta iro. nija je hotela, da je propovedniik demokracije
—	Herriot — iz principa demokracije vrgel njenega branitelja, izkopal samemu sebi grob in pomagal na prestol nasprotniku, ki ga jo pri zadnjih volitvah 1924 potolkel ravno z očitkom absolutizma na znotraj in šovinistične nasilnosti v zunanji politiki.
Ulica je odločila.
Nihče na svetu bi ne bil mislil, da bo zbornica, izvoljena leta 1924, redila kedaj Po* incareja za vladnega predsednika. Pritisk javnega mnenja, ki je s Herrioto-m obsodil vse ! levičarske stranke in jim dalo pečat nezmožnosti za veliko nalogo, in upliv velekapitala j je vsilil Poincareja zbornici, v kateri ima le-; vi carski bloik absolutno večino, i Še večja pa je druga senzacija včeraj-j šnjega dne. Poincare je sestavil kabinet, v ka-' terem je šest bivših ministrskih predsednikov, j v katerem sede socialistični republikanci, ra. i dikali, republikansko demokratična levica, le-i vičarski republikanci, radikalna levica in re-pubMkan^ko-demokratična unija. Zgodilo se je, česar pred 3 dnevi nihče ne M veroval: Herriot sedi s Poincarejem za eno mizo.
Nova vlada si je nadela blesteč naslov: Vlada nared. sporazuma. Po svoji sestavi pa j je še, če bo možem, ki so sd potem, ko so vso javnost prepričali o nepremostljivih medse- ! bojnih nasprotštvih tako naglo podali roke, sle. J dile tudi njihove stranke in frakcije. Gotovo ' je, da bo vlada, ki jo je v precejšnji meri po- 1 rodila trenutna sila, padla t?ko hitro kakor jc j nastala, ee ne ho takoj nasitila pričakovanj, ki jih stavijo vanjo.
V zunanji politiki bo Poincare bore malo smel govoriti, dokler bo Briand imel ta port-fe.li. I.okarnski duh sporazumevanja je sicer izgubil veliko na toploti, ker je dahnila vanj ledena sapa porurskega maščevalca, a bistva novega položaja ne bo mogoče več izpremi-njati. Angleška visoka financa, v kateri ima Poincare svoje dobre zveze, ima med sabo le | preveč tudi prijateljev Chamberlainovih, da i ne bi odločilno blažilno regulirala Poincare-jeviih zunanje političnih načrtov v ženevskem zmisln.
Francija se je kljub svoji notranji raz-drapanostj še znašla in ob dvanajsti uri pustila
—	vsaj tako izgleda — vse drugo na strani ter pristopila k rešitvi države. Francija je naš vzgled v mprsikakem pogledu. Mi sedaj hvala Bogu nimamo valutne derule, pae pa je usoda uničila naše žitnice, desettisočem državljanov
I je-vzela vse njihovo dobro, da so propadli za i celo desetletje. V naši Sloveniji, kar ni vzela | povodenj, so strle druge uime, tako da je naš ; kmetovalec na svojem polju kot na pogorišču, j Vlada pa se obrača na narod s prošnjami za I zbiranje podpor. V ljudstvu apel ni našel od-| živa, ker vlada nima ne ugleda ne zaupanja. I Med tem pa nesrečneži stradajo, polja propa-| dajo, nesreča raste.
Že dve leti gre po državi klic po vladi : narodnega sporazuma Srbov, Hrvatov in Slo-| vencev. Državljani so se že izrekli zanj, le zbornica, ki ni odsev narodove volje, je ne sliši. Ne ča. ajmo dvanajste ure. Naša mlnda država nima korenin kot francoska velesila.
Prikrita diktatura raa Poflskem,
Sejm je razpravljal o dveh važnih zako-I nih, ki jih je maršal Pilsudski smatral za j predpogoj, da more vlada pristopiti k sanaciji | poljske uprave, gospodarstva in financ. Dva : pooblaslilna zakona.
Prvi zakon daje predsedniku republike ! pravico, cla na predlog ministrskega sveta raz-1 pusti sejm in senat. Med tem ko je sejni raz-I puščen, sme predsednik izdajati zakone z ! ukazi. Izključeni so le zakoni o volivnem redu, o izpremembi ustave, napovedi vojne, o kontroli državnih dolgov, državnem sodišču, o najemanju inozemskih posojil in povišanju kontingenta vojske. To pooblastilo za predsednika stopi ob vsakem razpustu sejma avtomatično v veljavo. Ta zakon vsebuje izpremembo ustave in je bila zanj potrebna dvetretjinska večina v sejmu.
Drugi zakon pooblašča vlado, da med tem, ko sejni sicer eksistira, a je odgodil seje, izdaja taksativno naštete uredbe z zakonsko ! močjo. To so zakoni o uravnovesenju proračuna in zboljšanju gospodarstva tudi v poljedelstvu in gozdarstvu, poenostavljenje uprave i in o izenačenju zakonov. Desnica je vložila celo predlog, da sme vlada izpremeniti z ured-! 1k) tudi volivni red, pa ga je na proiest na-j rodnih manjšin umaknila. Tega drugega za-1 kona se ni smatralo za izpremembo ustave iu ' ie zadostovala zanj absolutna večina.
!V ustavnem odboru in pri prvem branju v sejmu je vlada propadla z obema predlogo-( ma. Bartel je zagrozil z demisijo in obenem i našel izhod, da je napovedal izpremembo j vladnega predloga v tem, da je pooblcstilo ča-! sovno omejil do konstituiranja novoizvoljenega sejma, mesto do 1. oktobra ,1927, kakor je ! bil stilizirnn prvotni načrt. V drugem branju je sejm odklonil pooblastila predsedniku in dovolil le ona vladi.
22. julija popoldne pa je vlada izvojevala odločno in doslej svojo največjo zmago. Sejm je sprejel tudi izpremembo ustave z 246 proti i 95 glasovom, torej z dvetretjinsko večino. Radikalne kmetske stranke, ki so se ustrašile izrednih težkoč, ki bi nastale z vladno krizo, so izpremenile svoje stališče in so omogočile, da je bil zakon sprejet. Proti so sklenjeno glasovali samo socialisti in Nemci. Slovaki, Ukrajinci in Judje so se deloma vzdržali glasovanja, deloma pa glasovali za. Vendar bi bila vlada dobila vse njihove glasove, če bi obljubila, cla bo z uredbo izpremenila tudi sedanji i šolski zakon.
Senat bo glasoval o teh zakonih še pred | zaključkom zasedanja. Zasedanje sejma se bo j začelo 15. septembra. Sprejel bo dvanajstine ! za četrti kvartal. Nato bo najbrže sledil raz-I pust sejma in senata.
Pooblastilni zakoni so injekcije propadlih ! parlamentov, ki niso več delazmožni, pa od-I klanjajo odkrito diktaturo. Pilsudski je odklonil diktatorsko palico, povedal pa je, da hoče bili neodvisen od sedanjega sejma. Z novima zakonoma je poljski predsednik močnejši kot moderni kralji in poljska vlada je začasen diktatorski direktorij.
UftavSjena izplačila vpok. duhovnikom,
Na glasove o ustavljenih izplačilih vpok. duhovnikom sem takoj se informiral pri min. ver, zakaj in odkod nenadna odredba. Pa že meseca maja se mi je izjavilo, da nikdo ne misli na kaj takega, nasprotno se dela na to, da se konečno počne izplačevati v dinarjih mesto v kronah; to slednje mi je na mojo ur-genco v fin. odboru tudi odgovoril minister ver g. M. Trifunovid.
Na notico v »Slovencu« pred nekaj dnevi o ustavljenih izplačilih vpok. duhovnikom sem takoj brzojavno vprašal ministrstvo ver, kaj hočejo zopet nerazumljivi glasovi o ustavljenih izplačilih, na kar sem danes dobil brzojavni odgovor iz ministrstva ver:
»Obustava izplate penzionisanima ovde nepoznato tražim izveštaj župana.«
V kratkem se zadeva pojasni. Sodim, da je ustavljenje radi tega, ker se še ni zvršilo reguliranje plačil iz kron v dinarje. Pri nas namreč ne znamo ne akontirati, še manj pa hitro delati, kar je pokazal slučaj z draginj-skimi doklfdpmi ;<?ia 1925. od avgusta do oktobru.
Škulj, nar. poslanec.
A Ob redukciji uradniških plač je izjavil šef vlade g. Uzunovič: »Prepričali smo se, da j obstoja velika razlika med odgovornim upravljanjem države in demagogijo.« — Ta razlika je res velika, a še veliko večja je razlika med dobrim in slabim upravljanjem države. Prepričani smo, da bi naša vlada nikjer na svetu ne mogla najti modrega in izkušenega državniKa, ki bi jej priznal, da je ob danih razmerah pametno in dobro, kar je naredila. Nasprotno, vsak tak mož bi dejal g. Uzunoviču: To je naj-nespametneje, kar ste mogli narediti. Saj je vendar prvo načelo takozvne umetnosti vladanja: dober upravni aparat. Dober pa more biti samo z zadovoljnim uradništvom. In če je bil slab, ker je bilo uradništvo nezadovoljno, kako more postati boljši, če je uradništvo še nezadovoljnejše? Prepričanje o odgovornem upravljanju države se torej z redukcijo uradniških plač v sedanjih razmerah nikakor ne ujema, kakor se ne ujema to z enostavno in zdravo človeško pametjo. Vlada g. Uzunoviča se pa menda tudi tega ne zaveda, da se vsaka stvar lažje prenese kot pa krivica. Znižanje plač uradnikom, kakor jo hoče izvesti vlada, pa je krivica v pravem pomenu besede in jo bo uradništvo tudi občutilo kot krivico. In čim sposobnejši, čim vestnejši, čim patriotič-I nejši jc uradnik, tem bridkeje bo občutil to krivico v svojem srcu. Vpliv tega duševnega stanja na delo si je lahko misliti. Vsekakor ni slabotni finančni efekt tega vladnega koraka v nobenem razmerju z usodepolnimi njegovimi moralnimi posledicami in s kvalitativnim oškodovanjem državnega upravnega aparata. Vlada je s tem samo sebe udarila. Stari Rimljani so j imeli pregovor: Kogar hočejo bogovi uničiti, tega udarijo s slepoto. — Izgleda, da je našemu režimu tudi namenjena taka usoda.
A Mož s 300 zbori g. Svetozar Pribičevič se je na poti v Francijo k Pašiču pripeljal skozi Ljubljano in je imel, kakor beremo v »Jutru«, tistih 8 minut med prihodom in odhodom vlaka: prvič, daljšo konferenco z zastopniki ljubljanske oblastne organizacije, ki so ga prišli na kolodvor pozdravit, nato pa še interview z urednikom »Jutra«, kateremu je med drugim izjavil: »Naš čas prihaja, Cela država sc zaveda, da jc SDS središče in izhodišče vsake resne aKCje za uefinitiven izhou iz trajne krize. Narod to dobro spoznava ter se v masah I pridružuje nam, ki mu nismo nikdar lagali in
VABILO
na
velik politična shod
ki ga priredi
krajevni odbor SLS za Domžale v nedeljo 25. julija ob 3 popoldne v društvenem domu v Domžalah.
Govori načelnik SLS
gosp. dr. Anton Korošec
i
i	Krajevni odbor SLS v Domžalah.
ki mu nosimo edino spasiteljno idejo jugoslo-| slovensko. Ne kot prazno besedo, temveč kot stvarnost, ki vsebuje politično in gospodarsko j enakopravnost in ki bo za vedno pomedla s i plemenskimi in verskimi predsodki, privilegiji | in nasprotstvi. Mi se pripravljamo, da vzamemo v pravem trenutku krmilo države v svoje roke. Nas že danes obletavajo z vseh strani, a mi ne gremo z nobenimi in nikamor, dokler ne bo prapor naše ideje zmagovit.« -— Sicer je j govoril g. Pribičevič vse to v času, ko ni bilo j za SDS nobenega upanja, da bi prišla spet na krmilo, in ko je v resnici nihče ne obletava, ampak jo vse strani hladno odklanjajo in ko je po mnenju belgrajskih političnih krogov (beri belgrajske liste) vrnitev Pribičeviča na oblast nemogoča, ker ne samo da nihče od HSS noče ž njim, ampak tudi večina radikalov o kakem sodelovanju s Pribičevičem ne mara nič slišati, | in ko ves narod danes spoznava, da se je ne-j sreča za našo državo začela s centralizmom j in metodami, ki jih je upeljala v naše državno j življenje SDS, pa da manjka v sedanji vsesplošni ! krizi samo še povrnitve PP režima, da bo po-1 lomija kompletna. A to vse nič ne de. Glavno je, da je g. Pribičevič tako potrti Žerjavov i tabor, ki se čuti čezdalje bolj osamljenega in - zapuščenega, spet malo poživil, pa da bo »Ju-j tro«, ki je v zadnjem času v svojem obupu že ] začelo agitirati za sporazum, dobilo spet po-| trebno korajžo za državotvorni separatizem z geslom: »Mi nc gremo z nobenimi in nika-! mor!« in dalje se navduševalo za centralizem kot stvarnost jugoslovenske ideje v pogledu • politične in gospodarske enakopravnosti in pometalo kot doslej s plemenskimi in verskimi \ predsodki in nasprotstvi, zanikavajoČ slovenstvo, napadajoč Cerkev in Vatikan, demmei-i rajoč »klerikalce«, pripovedujoč Srbom, da jih Slovenci sovražijo itd. itd. — Brez skrbi naj bo g. Pribičevič tam v Franciji. Njegovi pri-i jatelji v Sloveniji bodo zvesto dalje izvajali stvarnost jugoslovenske ideje z obilno dozo fanatizma, katerega jih je učil na svojem ljubljanskem shodu.
A Tudi krivica. Pri znižanju draginjskih doklad je najhujše prizadeta duhovščina. Duhovnik ima danes 400 Din draginjske doklade mesečno. Od tega mu bodo sedaj odtegnli 60 I dinarjev, t. j. 15%. Vlada je pri znižanju doklad postavila duhovnike, ki so izmed vseh najslabše plačani, v isto vrsto z ministri in državnimi podtajniki na razpoloženju ter najvišjimi uradniki. Generalom bodo odtegnili 10%, duhovnikom pa 15% in to vsem enako brez razlike gmotnega položaja!
A Človek, ki si razbija glavo, se vprašuje v »Hrvatskem Pravu«: Bog ve, ali črke S. D. Ž. na naših lokomotivah in vagonih pomenijo še i kaj drugega razun »Svaki dan žalosnije«? — i Kolikor je nam znano, pomenijo sicer samo še i »Srbske Državne železnice«, ker se imenuje naša država Država Srbov, Hrvatov in Slovencev in ima vidovdansko ustavo s popolno enakopravnostjo vseh treh delov, kar se poznr posebno tudi na davkih.
Katoliška šoia v Mehiki zatrta.
Newyork, 24. julija. (Izv.) Ministrski ; predsednik Mehike Calles je prepovedal vsak | verski pouk v šoli. Nadškofa v mestu Mehiki ! in nekega škofa iz province je Calles ukazal I aretirati in zapreti, češ, da sta ljudstvo nava-i jala k neizpolnjevanju veri in katoliški cerkvi ; sovražnih predsednikovih odredb. Navajala sta ljudstvo k temu, da skuša izvrševanje no-; vih odredb, ki stopijo s 1. avgustom v veljavo, preprečiti oz. onemogočiti in prisiliti vlado, da jih izpremeni. Če bo treba, je predsednik zagrozil, bodo vojaške čete pomagale, da se bo novi zakon o brezverskein šolstvu do pičice izvršil. Nekatere katoliške šole bodo skušale čimveč svojega premoženja rešiti s tem, da se izselijo in izven mehjkanskih mej nadaljujejo pouk za svoje učence.
Predsednik Calles sicer demantira vesti, da bo vojaštvo nastopilo proti katoliškim sta-rišem, če bodo branili svojo versko svobodo v zasebnih šolali, toda z druge strani se zanesljivo poroča, da je vlada izdala upravnim oblastem ukaz, da je odredbe novega zakona izpeljati do pike natančno, in da naj oblasti po-skrbe za izpopolnitev krajevnih varnostnih organov, če se je bati kakih demonstracij, bojkota ali nemirov. Posamezna vojaška poveljstva so dobila ukaz, kam morajo razposlati patrula



Kaf se pocii douio
Kanonik Sn dekan Sanez
Bizjan - zlatomašnik.
Slovesna sv. maša papeževega odposlanca dne 21. junija je bila višek evharističnega kongresa v Chicagi. Več kot milijon ljudi — aOO.OOO na sedežih, 900.000 zunaj okrašenega prostora —, je bilo navzočih pri sv. daritvi, 62.000 otrok je pelo svete speve. In ko bi bili zbrani tudi vsi katoličani sveta, ko bi se iz-preobrnili vsi pogani in prišli vsi skupaj, bi ne bilo dovolj časti za Njega, ki je Stvarnik vesoljstva in naš Odrešenik. Ista sv. daritev pa, ki se je vršila s tolikim sijajem pri evlia-rističnem kongresu, se opravlja dau na dan v vseh krajih, kjer so katoličani. Kako veličastno sveto opravilo imajo torej mašniki, ker se po njih rokah daruje Sin božji nebeškemu Očetu. Koliko dobrot in milosii posreduje mašnik ljudstvu, ki se udeležuje sv. daritve. In ko obhaja sv. mašo leto za letom, koliko zakladov pridobi vernim množicam! Zato se katoličani vesele jubilejev svojih dušnih pastir, jev, vesele se srebrne sv. maše, vesele se posebno zlate sv. maše svojih duhovnikov.
Zlasti veliko pa je veselje, ako je zlatomašnik dolgo časa deloval v isti župniji. Tako veselje navdaja danes obširno moravško župnijo, ko praznuje zlato sv. mašo prečastitega gospoda dekana in častnega kanonika Janeza B i z j a n a. Od 24. oktobra 1. 1899. do danes, to je blizu 27 let, je dan na dan daroval nedolžno Jagnje nebeškemu Očetu za izročenih mu 5000 vernikov.
Gospodu zlatomašniku pa so župljani prav tako dolžni iskreno zahvalo za plemenito skrb, ki jo je imel za kraje, kjer se vrši božja služba v moravški župniji, za župno cerkev, za daleč na okoli znano božjepotno cerkev sv. Valentina na Limbarski gori in za 9 drugih podružnic. Župni cerkvi je oskrbel gospod dekan s požrtvovalnimi darovi župljanov dvakrat nove zvonove, božjepotna cerkev sv. Valentina je morala biti temeljito popravljena in na novo pokrita, kapela žalostne Matere božje na Hribcih pa je bila prav pod vodstvom gospoda zlatomašnika 1. 1904. zgrajena.
Velika je skrb g. dekana za Bogu posvečena svetišča v župniji, toda še bolj so mu pri srcu duhovni templji, to je duše vernikov. Redna in izredna sredstva, številne bratovščine in organizacije uporablja g. kanonik, da dviga ljudstvo k vsetranskemu napredku. Njegovo dušno pastirsko delovauje nima samo blagodejnega vpliva na domače župljane, številni romarji na Limbarsko goro ga iz prejšnih let še dobro poznajo kot zelo iskanega spovednika in izbornega govornika.
V svetem letu obhaja g. Janez Bizjan Svojo zlato mašo. Kolika tolažba za g. zlatomašnika so one ogromne množice, ki so se udeležile letos stoletnih procesij v Moravčah in so prejele svete odpustke! Naj bi letošnje jubilejno leto prineslo v Moravčah in povsod po domovini toliko blagodejnih sadov, kakor jih je jubilejno pred sto leti, to je 1. 1826. Obhajalo se je slovesno, kakor malokatero sveto leto. Goreči duhovni pastirji L. Dolinar, Blaž Potočnik, J. Traven, Valentin Stanič, zlasti pa Friderik Baraga so v spisih in v pesmih vabili Slovence, da se udeleže milosti in zakladov jubilejnega leta. Friderik Baraga je prav v tem letu pričel pošiljati med Slovence svoje prekoristne nabožne spise. Med njimi je bila zlasti važna po spisih sv. Alfonza poslovenjena knjiga »Obiskovanje Jezusa Kristusa v presvetem Rešnjem Telesu in pa pozdravljene Marije, preftiste Device«. Ta knjiga in pa Baragova >Dušna paša«, v kateri se vse molitve krasno stekajo v češčenje presv. Reš-njega Telesa, je začela širiti evharistično gibanje med Slovenci, ki od tedaj vedno in vedno lepše napreduje. Kako slovesno se vrši zlasti v Moravčah vsako leto dan vednega če-ščenja! Kako veselo je, da pristopa k mizi Gospodovi tudi lepo število vernikov vsak me-cec. Kako izpodbudno, da tudi dan na dan prejema veliko izbranih duš sveto obhajilo.
Naj zlata sv. maša g. kanonika Janeza Pizjana in milostipolni čas svetega leta še povzdigneta ljubezen do evharističnega Zveli-čarja med dobrimi moravškimi župljani! To bo najlepši uspeh za moravško župnijo in najlepše duhovno darilo za g. zlatomašnika.
Naši dijaki na Sv. 3©štu.
štirideset dni in noči skoro je deževalo v deželi. da so že vstajali preroki in znanili sodnji dan in konec sveta in nesrečo. Bilo je kot bi se tudi naše nebo združilo z našim slovenskim položajem in bi tako odsevala drug v drugega.
Pa se je zbral in dvignil naš socialno politični akademični seminar in šel za Krekom na Jošta, da tu v tem težavnem času izmeri naše dalje in pota.
In zvedrilo se je nebo iu v solncu smo se našli ob križu pod šentjoško lipo Krekovo. Od tu smo prožili svoj pogled po slovenski naši domovini in šli z njim Sirom nje, od kraja do kraja, od hiše do hiše, od človeka do človeka.
Zaenkrat smo vzeli s seboj glavni steber slovenstva, našega kmeta, da se pomenimo o vseh njegovih razmerah, težavah in trpljenju, puirebah iu željah. In smo videli: Družine so tiste našo življenske celice, iz katerih in po katerih obstoja-
mo in živimo. Da bodo čim bolj trdne in zdrave in krščanske, v živi veri, vedrem zaupanju in močni ljubezni, bomo delali v življenju; tako smo si naložili. In ni v nas niti malo strahu in bojazni! Saj smo Slovenci že od nekdaj prestali mnogo krivic in zapostavljanj v zgodovini, pa vse smo prenesli in vse je minulo, a naš slovenski narod in njegov glavni nosilec, slovenski kmet, je ostal čez vse to in — bo ostal. Iu kakor na turške čase se bodo spominjali naši potomci, ko bodo v boljših bodočih dneh motrili naše današnje stanje in boje slovenskega kmeta in kmetijstva in gospodarstva in industrije in pa našo zakonodajo zraven. Vse smo upoštevali in vse pretehtali z bolestjo, razumom in trdno nado. Vse kmetove 'strokovne, politične ter kulturne organizacije, njegovo zadružništvo, odnos do kapital isiičnega in socialističnega družabnega reda, njegovo stanovsko kulturo, socialno politiko, moderno tehniko, zdravstvene razmere in pogoje,
o kmetu in našem slovstvu ter kmetu in naši inteligenci, duhovski in svetni, mestni in podeželski. Našega celega Itmeta in vse njegove odnose in celo njegovo življenje smo .spremljali, življenje tako kot je sedaj. Iz tega pa je rastlo življenje, kakor bi bilo lahko, kakor bi po vsej pravici moralo biti danes, pa še ni. Raslo je v nas in vedeli smo, da vse to v večnem progresu pride, zraste in zaživi mogočno, zavestno in tem bolj ponosno. To niso bile lepe besede in teorije, to je bilo vse življenje, ki bo zato tudi zaživelo.
Tako smo bili na vrhu Sv. Jošta vsi preprosti, vsi močni in smo kovali strugo svojemu narodu, zlasti kmetu, ki ga ljubimo v dejanju in življenju, ne besedi. — Z nami je bil naš prvoboritelj slovenski, dr. Korošec, kakor oče med svojo družino, svojimi doraščajočimi sinovi, z dobro voljo in delom, vero in ljubeznijo.
Vsak večer je zato z Joštn gorel po naši domovini sij kresa, kot vernega klicarja bodočnosti. Ob njem pa je bila uaša pesem.
Prihodnji teden pa imajo tu svoje zborovanje naši bogoslovci.
Spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, ki ga bodo odkrili v Kranju v nedeljo,
dne 1. avgusta 1926.
v St. Lenartu v SSov. goricah.
1. avgusta 1928.
1.	Ob pol 10 slovesna služba božia. (V cerkvi poje jurjevški pevski zbor.)
2.	Po službi božji prosvetno zborovanje na prostoru pred Društvenim domom: a) Povsod Boga (pojejo združeni pevski zbori). — b) Pomen pro-svete. ("Govori tajnik Prosvetne zveze v Mariboru.) — c) Nastop anovskega pevskega zbora. — č) Prosvetno delo v šentlenartskem okraju. (Govori g. župnik Gomilšek.) — d) Nastop antonjevškega pevskega zbora. — e) Naše narodno gospodarstvo. (Govori dr. Andrej Veble.) — f) Nastop benediškega in jurjevškega pevskega zbora. — g) Združeni pevski zbori.
Popoldne: Ob pol 3 ustanovitev pevskega okrožja za šentlenartski okraj.
Ob 3 slovesne večernice. — Po večernicah igra »Naša kri«. Igrajo igralci šentlenartskega prosvetnega društva.
V četrtek dopoldne okrog 11 se je nad novomeško okolico nebo nenadoma zoblačilo in je nastal sileu vihar. Po okoliških vaseh, zlasti okrog Šmihela je napravil veliko škode. Vse strehe, zlasti slamnate, so bile naenkrat razkrite, na več krajih je podrlo drevesa in kozolce. Tako je v Re-gerči vasi pri Šmiheiu podrl sedem kozolcev iu le dva sta vzdržala silni piš. Nato je pa začela padati toča, debela kot orehi, in v par minutah potolkla vse pridelke. V pasu od Straže preko Jurske vasi, Broda, Šmihela, Regerčs vasi proti Crmoš-njicam in Stopicam je pobito vse žito, fižol, krompir, koruza, tako da so ljudje začeli žeti in bodo vsejali ajdo, če le imajo še seme. Toča je ubila več oken in opeke na strehah. Med padanjem toče je bil veter še hujši kot prej in je privzdigoval opeko, da je padala toča na podstrešje in le v petek dopoldne so morali ljudje metati točo s podstrešij. Tudi vinogradi na Straški gori so uničeni, le les
je še ostal; dvomijo, če bodo te trte sploh še kdaj rodile. Škoda je velikanska, pomoč nujno potrebna.
Iz Prečne nam poročajo: Dne 22. julija okrog
11 je prihrumela od Soteske kot oreh debela toča, ki je deset minut padala in uničila skoro vse. Ko-
ruza in oves sta zbita v zemljo, fižol je okleščen, vinogradi popolnoma pokončani. Najbolj so priza-
dete vasi: Gorenja in Dolenja Straža, Podgora, Pročna, Cegelnira, Griiblje, Cešča, vas, Zalog, Loke, Hruševec in Sela. Obenem je bil tak vihar, da je več kozolcev prevrnil in poruval ter polomil precej drevja.
V	četrtek ob 10 je zadivjala nad želimeljsko dolino strašna nevihta, razkrivala strehe, ruvala in lomila drevesa, vmes pa je padalo še sodra in toča; v četrt ure je bilo zbito vse žito, otreseno sadno drevje, okleščen fižol, pesa iu zelje vse razbito, istotako tudi krompirjeva stebla. Najstarejši ljudje ne pomnijo take nevihte, ki bi v 15 minutah naredila toliko škode. Pomanjkanje živil in krmil je že danes gotova stvar.
Iz Istre nam pišejo: Preteklo sredo je okoli Salvora divjala strašna nevihta s točo. Tako debele toče ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Uničen je ves pridelek na polju in v vinogradu. Koruza je vsa na tleh, grozdje je odbito kar pri peclju; kar pa še ni odpadlo, se gotovo posuši, ker so peclji grozdov popolnoma razbiti.
V	četrtek okoli 1 popoldne se je vlila nad Trstom močna ploha, ki jo je spremljal izredno hud vihar. V kopališčih je nastala precejšna panika, a posebnih nesreč ni bilo. Popoldne niso odpluli mali parniki iz pristanišča.
—o—
Te dni se je mudil v Mariboru glavni ravnatelj ministrstva poljedelstva B. Maksimov, ki je razpravljal z velikim županom o regulaciji rek in potokov na državni meji. Nato je odšel v Spielfeld, kjer se je sestala mednarodna komisija za regulacijo Mure. V smislu mednarodnih pogodb se°mo-rajo te regulacije izvesti po skupnem dogovoru.
Tako bo ta mednarodna komisija delovala tudi na naši severni meji.
Stavbno gibanje v Ljubljani.
Popoldanski izprehod po periferiji Ljubljana nam najlepše predoči, kako posamezne stavbo napredujejo. Ako si večkrat ogledamo posamezno stavbo od izkopa temeljev pa do njene popolne do-gotovitve, se pri tem tudi marsikaj naučimo in praktično oko kmalu opazi na stavbi ali v razpre-delbi prostorov nedostatke, ki ostanejo stavbnemu gospodarju sicer prikriti. Iz tega razloga pa tudi iz radovednosti imajo nove stavbe vedno dovolj obiskovavcev. Seveda spada med nje tudi Sloven-čev poročevalec. Ako jo mahnemo po Streliški ulici za Gradom proti Ižanski cesti na mestno kopališče ob Ljubljanici, vidimo, da bo dr. Klepčeva vila prod vhodom v Mišičevo cesto to dni dozidana do strehe. Par korakov naprej opazimo da je Rudolf Štebi svojo vilo že spravil pod streho ter se zidovje suši. Nasproti vojašnice ob Domobranski cesti lepo raste obširna enonadstropna hiša mizarskega mojstra Andlovica iz Karlovške ceste. Zida mu tvrdka Matko Curk in drug. Ob Ižanski cesti pa jo nasproti Kobijevega skladišča spravil Ivan Poženel pod streho svojo obsežno enonadstropno hišo; na tem kraju je posebno potrebno, da se poslopje dobro presuši.
Ako gremo na izprehod proti Posavju, ne po. zabimo si ogledati rastočih stavb za Bežigradom. Tam je mestni nadoficijal Accetto svojo hišo že pokril z eternitom; poslopja gg. Dovjaka, Slabino in Langusa pa bodo tekom tedna vsa pod streho. Pravkar začue zraven Langusove stavbe graditi trgovec Kamenšek svojo enonadstropno trgovsko hišo. Enonadstropna hiša Joška Miheliča pa že dobiva svojo obleko in bo tudi notranje kmalu do-gotovljena. — Ob Dunajski cesti zraven kluba Pri-morje je dr. Milavec že dovršil svojo hišo ter so je deloma že vselil. Poleg njega je ga Breščakova novo vogalno hišo že pokrila. Pri >Stadionu« pa pripravljajo temelje za glavno obcestno pročelje.
Dr. Janže Novak, odvetniški koncipist, Tavčarjeva ul. 1, sezida enonadstropno dvostanovanjsko vilo ob Linhartovi ulici na parceli 352—6. — Inž. Emil Franz namerava postaviti enodružinsko in enonadstropno vilo ob Einspielerjevi ulici na parceli 106—2 kat. obč. kapucinsko predmestje. — Andrej Čekada, trgovec na Sv. Petra cesti, bo adaptiral obstoječo hišo na Sv. Petra nasipu 15 ter bo nazidal še eno nadstropje. — Klišarna »Jugogra-fika«, ki se sedaj nahaja v Kregarjevi hiši na Sv. Petra nasipu, se namerava preseliti v podstrešje dvoriščnega trakta Narodne tiskarne. Poslopje se bo v ta namen primerno preuredilo ter se bodo stropi v I. nadstropju premenili. — Tovarna kan-ditov in slaščic Jos. Schumi nasl. D. in E. Hribar v Gradišču namerava razširiti stare tovarniške prostora ua dvorišče hiše št. 7 v Gradišču. V ta namen bo dozidala nov enonadstropen obširen trak' ob meji proti državni realki in proti Wurzbachove-mu dvorišču. — Ista tvrdka bo priredila v podstrešju hiše št. 7 v Gradišču dvoje malih stanovanj s sobo in kuhinjo. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani namerava adaptirati del doslej za namene ambulatorija uporabljenih prostorov v pritličju hiše Gradišče 2 ter na dvorišču stoječo garažo v stanovanjske namene.
AuiomofoUska nesreča.
Na cesti med Topčiderom in Rakovico so jo pripelila v četrtek avtomobilska nesreča. Avtomobil, ki je vozil iz Rakovice, so je zaletel v kilometrski kamen in se prevrnil v jarek. V avtomobilu so se nahajali konjeniški poročnik Paloševid, neki trgovec in tri dame. Vsi potniki razen šoferja so pri padcu dobili težko poškodbe in so jih morali prepeljati v bolnico. Policija je hotela ugotoviti, kako je prišlo do nesreče. Toda šofer je iz strahu pred kaznijo pobegnil.
Strašna smrt pod tramvajem.
Pred belgrajskim hotelom »London«, je tram vaj povozil nekega kapitana, ki je prišel pod voz vsled svoje neprevidnosti. Kolesa so truplo strašno razni esarila, tako da je bilo težko dognati identiteto. In njem so našli vložno knjižico, na podlagi katere so ugotovili, da se ponesrečene« piše Rade Jelac.c. Nesreča se je dogodilo na ta način, da je skočil Jelačič na prvi tramvajski voz, ko je bil .a ze v polnem ieku. Nesreča je hotela, da je omahnil ter padel pod kolesa priklopnega voza. Tramvaja 1U bilo mogoče takoj ustaviti, vsled česar so kolesu priklopnega voza nesrečneža raztrcala.
Vsaki gospodinji jc suežeduhteče, snežnobelo perilo najlepši dar, katerega ji napravi vedno zopet dobri, samo-delujoči „ P E RS I L".

Dnevne novice
it K odkritju spomenika kralju Petru L
Osvoboditelju v Kranju se nam poroča še sledeče: Na dan 1. avgusta okoli 8.30 zvečer bo čarobna razsvetljava v parku kraljeviča Petra. — Na dan 1. avgusta bo imela pošta v Kranju poseben poštni pečat s posebno barvo. Ta pečat se bo uporabljal le ta dan, potem pa pride v poštni arhiv. — Kdor reflek-tira na hrano (posebno večje skupine), naj to prijavi pravočasno. Pri banketu bo pokrito le za omejeno število udeležnikov, kdor se prijavi prepozno, riskira, da ne dobi nič.
•k Petdesetletnico mašn^tva je obhajal 23. julija, kakor smo že poročali, sivolasi č. g. župnik, duhovni svetnik Matija K a r b a v Zrečah pri Konjicah. Lep dogodek v človeškem življenju in vreden, da se slavi. V resnici so tudi zreški župljani brez ozira na politično prepričanje tekmovali med seboj, kako bi ta izreden dogodek lepše in dostojnejše proslavili. Č, g. duhovni svetnik deluje kot vzor dušnega pastirja in nesebičnega javnega delavca že dolgo vrsto let v Zrečah ter je vsled svojega blagega značaja splošno priljubljen. Hvaležni župljani so mu na predvečer priredili lepo bakljado s petjem in godilo ter lepim nagovorom Jubilant se je sredi svojih častilcev gin jen zahvalil za prirejene srčne ovacije in lep dar, dragoceni kelih, na-glašujoč, da ho ta še pozna priča zanamcem o spoštovanjn župljanov do župnika. Ta večer je pokazal, da so Zrečani kljub svoji politični razdvojenosti po duši otroci katoliške cerkve fer da je častitljiva osebnost gosp. jubilanta ona, ki druži vse v eno družino. Č. g. zlato-mašniku, ki je obhajal to lepo slovesnost čil in zdrav na duši in telesu, pa: Bog živi in še mnogo let!
t4t Tridesetletnico mašništva obhaja danes župnik v Sv. Petru v Savinjski dolini, č. g. dr. Ivan J a n č i č. Intimne proslave, katero prirede župljani svojemu g. župniku, se udeleži tudi več drugih tovarišev in jubilantov. Gospodu župniku, čigar delovanje na verskem, — o tem priča polna, krasno prenovljena in povečana cerkev in še marsikaj druzega — kari-tativnem, kulturnem in gospodarskem polju je splošno priznano; častitamo in želimo, da bi v zdravju in zadovoljnosti obhajal še mnogo desetletnic med svojimi župljani!
it Dvajsetletnico mašništva je obhajal tiho in skromno dne 22. t m. gospod Ivan Opeka, župnik Spodnjetuhinjski. K temu veselemu jubileju mu izražajo prijatelji in znanci, posebno na njegovi farani srčno željo: » Vseganiogočni naj nam ga ohrani zdravega, da bi zamogel slaviti čil in vesel še visoko častitljivi — mašniški biserni jubilej!
it Duhovniške izpremembe v lavantinski škofiji. Prestavljeni so: g. Anton Medved iz Dramelj v Pilštajn; g. Matija Zadravec iz Čren-sovc za ekspozita v Hotizo; g. Jožef Tivadar iz Hotize v Črensovce; g. Alojz Pihler od Št. Jurija pod Taborom v Fram; g. Janez Mak iz Sevnice ob Savi k Št. Juriju pod Taborom; g. Peter Kovačič od Sv. Križa pri Slatini v Maribor kot I. korni vikar. — Nastavljeni so: g. Anton Plevnik v Št. Janž na Dr. p.; g. Alojz Osterc v Beltince; g. Vinko Pivec v Hoče; g. Anton Boštele k sv. Jakobu v Slov. goricah (1. sept.); g. Tomaž Ulaga k Sv. Križu pri Slatini; g. Anton Rataj v Črno na Koroškem; g. Jožef Domanjko v Sevnico ob Savi; g. Franc Kren za provizorja v Sv. Ožbolt ob Dravi; g. Alojz Cigler gre na 3 mesečni bolniški dopust.
it Orlovski dan v Šmartnem pri Litiji se bo vršil dne 1. avgusta 1926. Zjutraj po prihodu vlakov zbiranje na kolodvoru. Potem odhod skozi Litijo v Šmartno, kjer bo ob 10 sv. maša, po maši bo tabor pred cerkvijo. (Skupna kosila bodo ob 12 na telovadišču.) Ob 2 litanije. Po litanijah je javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava in bogat ribolov.
it Pogreb župnika Pliberška. Dr. F, Barac poroča v Kat. Listu o pogrebu župnika Konrada Pliberška v Hrv. Zagorju, ki je postal žrtev strašnega zločina. Na pogreb je prišla ne samo vsa fara, marveč tudi vsa inteligenca iz bližnjih in daljnjih krajev, a v cerkvi in na pokopališču je vse glasno jokalo, da se niti obredne molitve niso slišale. Umorjeni župnik je bil svojim župljanom pravi oče, a med inteligenco je slovel kot mož izrednega uma; bil je izvrsten teolog, filozof, kemik in astronom. Kljub svojim odličnim sposobnostim se je pokopal v revni zagorski vasi in se dolgih 20 let vsega žrtvoval za svoje skromne farane. Prenovil je cerkev in orgle in storil nešteto dobrot. Kljub temu je postal žrtev tako strašnega zločina. Čudno je pri tem postopanje poklicanih činiteljev, ki se ne ganejo, da bi izsledili zločinca.
* Za probujo hrvatskih katoličanov. V zagrebškem »Kat. Listu« priobčuje dr. Trbuha pomemben članek pod naslovom: Zakaj hrv. katoličani ne reagirajo? Člankar raziskuje vzroke, zakaj katoliška zavest v hrvatski javnosti ne pride do veljave in ugotavlja, kako se hrvatski katoliki, politično organizirani v vseh mogočih protikatoliških strankah, prepa-jajo po strankarskem časopisju z materializ-mom in liberalizmom. Tu je naloga pridigarjev, da s času primernimi govori prebude med verniki jasno katoliško zavest in razplameni v njih katoliški idealizem in heroizem. Moderni pridigar mora reagirati na dnevne zablode tiska in politikov; pokazati mora, kateri politiki žalijo katoliško vero in njene svetinje, kateri listi, kftjige, učenjaki so proti katolicizmu. Kanzelparagafa se vesten dušni pastir ne sme bati. Katoličan mora tudi v svoji politični stranki ostati zaveden katoličan in se ne sme dati voditi liberalnim voditeljem in brezvercem. »Kako žalostno je videti duhovščino« — pravi člankar — »v liberalnih strankah brez ugleda in brez moči. Neumevno je, kako more duhovnik nemo dopuščati, da sc vpričo njega blati celi njegov stan ali katoliška ideja?« Člankar zaključuje, da je neobhodno potrebno, da se hrvatsko katolištvo organizira.
it Ob kongresu hrvatske katoliške omla-dine. O priliki kongresa hrvatske katoliške omladine v Dubrovniku je izšla tamkajšnja »Narodna Svijest« v slavnostni obliki. Poleg uvodnika prinaša obširen članek o dr. Antonu Mahniču, pobuditelju katoliškega mladinskega gibanja med Hrvati. Člankar — P. Grgec — imenuje Mahniča hrvatskega Mercierja.
it Drugi doktorat. Dubrovniški frančiškan o. Bernardin Sokol je položil te dni doktorat cerkvene kompozicije in profesuro gregorijan-skega petja na Papeškem glasbenem vseučilišču v Rimu. Lani je položil doktorat teologije na Collegium theologicum romanae stu-diorum Universitatis.
it Dr. A. Biankini v domovini. Na obisk v Domovino — Dalmacijo — je dospel te dni iz Chicaga zdravnik dr. Anton Biankini.
it Loterijo »Knjigarne Vera«, ki je združena s prodajo slike »Kmeta svetnika« ali
»Slovenskega sv. Izidorja«, je ministrstvo za kmetijstvo odobrilo z odlokom št. 26.378—I z dne 29. junija t. 1. Kakor znano ima ta loterija več srebrnih in zlatih ur za dobitke.
it Vsem gorenjskm orlovskim odsekom in orliškim krožkom! Nekateri odseki in krožki doslej še niso javili udeležbe k svečanosti, ki bo 1. avgusta t. 1. v Kranju povodom odkritja spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Ker je udeležba za vse gorenjske orlovske edinice obvezna, pozivamo dotične odseke in krožke, ki doslej še niso prijavili udeležbe, da to nemudoma store. — Ekspozitura O. P. v Kranju.
it Vrhniško orlovsko okrožje priredi dne 15. avgusta na Vrhniki tekmo v teku na 5000 m.
*k Za Šmarnogorske zvonove je poslal naši upravi velikodušen dar Din 540.— gosp. Mat. Ponikvar, trg. v Campinosu, E. S. Paolo v Braziliji! Bodi mu Bog obilen plačnik! — Živeli posnemovalci!
+ Častni občan. Gosp. Ivan S e u n i g ml-, tovarnar lesenih čevljev v Tacnu, je bil v seji občinskega odbora občine Šmartno pod i Šmarno goro soglasno imenovan za častnega Slana občine Šmartno pod Šmarno goro. Dr. Jože Marjetič.
it Šolsko učne in pomožne knjigo. Ministrstvo prosvete je na predlog Glavnega prosvetnega sveta v Belgradu z odlokom O. N. br. 1659 z dne 4. julija 1926 odredilo, da naj vsi pisatelji, odnosno založniki učnih in pomožnih knjig, namenjenih za srednje, meščanske, osnovne in strokovne šole ter za učiteljišča, svoje knjige, ki še nimajo aprobacije ministrstva prosvete ali ki i'h doslej še niso predložili v revizijo, dopošljejo temu ministrstvu šolske knjige v ponovni pregled naj-kesneje do dne 1. avgusta 1926. Omenjene knjige naj se predlože neposredno ministrstvu prosvete, in sicer vsaka v treh izvodih. Prosvetni inšpektor: dr. Lončar.
it Ministrstvo pošte in telegrafa je razpisalo natečaj za 40 pripravnikov I. in II. kategorije-na področju direkcij pošt in telegrafov Belgrad, Novi Sad, Skoplje, Sarajevo in Ce-tinje ter za 30 pripravnikov I. in II. kategorije na področju direkcij Zagreb, Ljubljana in Split. Rok za vlaganje prošenj je do 15. avgusta 1.1. Natančnejša pojasnila se dobe pri vsaki pošti, kakor tudi pri direkciji pošte v Ljubljani.
it Veliki zakladi na dnu morja delajo skrbi neutrudljivim raziskovalcem. Ti pa lahko prideš do sreče potom bogate »Loterije« Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ki ti s srečko, ki stane samo 10 dinarjev nudi nov štirisedežni avto, mladega konja, molzno kravo, radio aparat, moško kolo, salonsko uro, blago za obleke, svilene rute, odeje, perilo, čevlje, servise, knjige i. t. d. Vseh dobitkov je 1000 v vrednosti 100.000 Din. — Vsakdo, kdor naroči 10 srečk, dobi 3 srečke brezplačno. Kdor pa naroči in razpeča 100 srečk, zasluži lepo svoto 400 Din. Vsakemu je možno z razpečavo srečk si precej zaslužiti, posebno trgovci, trafikantje, invalidi, kramarji, gostilne i. t. d. Ne odlašajte, temveč takoj naročite potom dopisnice, naslovljene na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«, čimveč srečk. Srečkam se priloži položnica.
it Poneverba na jugoslovanskem konzulatu v Trstu, Poročali smo že, da je jugoslovanski konzul v Trstu D. Stepanovič poneveril veliko svoto denarja in pobegnil. Zunanje ministrstvo je poslalo v Trst dva revizorja, ki naj bi pregledala blagajno na konzulatu. Včeraj sta se vrnila v Belgrad. Zunanje ministrstvo ni dalo nobenih pojasnil o rezultatu. Italijanski časopisi pa so polni raznih poročil o tej
poneverbi in o delu te dvočlanske komisija iz Belgrada. Po teh poročilih je našla komisija baje popolnoma prazne blagajne. Edino v shrambenem oddelku se je nahajala majhna svota. Ostali denar je izginil z generalnim konzulom. Italijanski listi zatrjujejo, da je Stepanovič odnesel čez 2 miljona lir. Stepanovič ni tekom poldrugega leta poslal finančnemu ministrstvu nobenih izkazov blagajniškega stanja, in iz ministrstva pa jih tudi nihče ni zahteval.
it Požar v Varaždinu. V noči od srede na četrtek je izbruhnil ob 11 v Varaždinu požar, ki je upepelil neki hlev in vse v njem shranjeno žito in avtogaražo. Požarni brambi se je posrečilo ogenj omejiti. Sosednje zgradbe, m"d njimi cerkev sv, Florijana, mestna ubožnica in še nekatere druge hiše so bile v največji nevarnosti.
it Ameriški poslanik John Prince se je v četrtek mudil v Zagrebu. Od tam se je odpeljal na Bled.
it Zagrebški radio. Program zagrebške oddajne radio-postaje je zelo zanimiv. Popoldne ob 5 se pripovedujejo otroške pravljice, ob 6 se vrši koncert, ob 8.15 je znanstveno predavanje, od 8.45 dalje pa so koncerti. Končno sledijo ob 9.45 najnovejše Vesti, politične, kakor športne in končno napoved vremena.
it: Dosmrtno stanovanje za samce ali celo družino lahko dobiš, če zadeneš hišo to je glavni dobitek »Loterije« Društveni dom, Trbovlje. Pa še 400 drugih krasnih dobitkov ti je na razpolago, na primer: pohištvo, šivalni stroj, kolo, fina harmonika, salonska ura, te-lica, konjska oprema, dvorezen plug i. t. d. Do 22. avgusta dobiš zgoraj omenjeno po 10 dinarjev, pozneje boš pa moral plačati tisočake, če boš hotel imeti katerega izmed omenjenih predmetov. Zato hitro naroči srečko imenovane loterije.
* Cesta Št. II) v Slov. goricah—Velka. V številki 158. našega lista smo pisali, da je zgradbo ceste Št. Ilj—Velka oviralo največ pomanjkanje kamenja, katerega da so morali do-važati iz Avstrijskega Cmureka. Resnica pa je, — tako sc nam pojasnuje iz druge strani, da v Avstrijskem Cmureku, kjer je sama ravnina, ob levem bregu Mure, kamenja sploh nimajo, ampak se je kamenje za zgradbo te ceste dobavljalo v naši državi, in sicer za za-padni del ceste: iz občine Št. Ilj v Slov. goricah, za vzhodni del ceste pa iz občine Trate pri Velki. Resnica je torej, da ne manjka toliko kamenja, pač pa denarja in dobre volje, da bi se popravili plazovi; saj bi se lahko ti •— ker je to kamenje za popravo preslabo — z betonom (cement in gramoz) na najbolj trpežen način zasidrali. Ako se plazovi kmalu ne popravijo in cesta ne odpre javnemu prometu, bo ljudstvo ob meji obupalo. Bliža se jesen, treba bo pridelke spraviti v denar, a nova co-sta ni uporabna, staro cesto so pa pri zgradbi nove na več mestih podrli. Prosimo vse mero-dajne faktorje, da nam pomagajo do uporabne ceste!	C. P.
it Zveza bivših slovenskih vojakov iz svetovne vojne zboruje letos v nedeljo, 8. avgusta na B r e z j a h. Cela Slovenija se pripravlja, da dostojno proslavi praznik mučenikov svetovne vojne. Na tisoče mož in fantov bo ta dan zbranih na slovenskem Lurdu, da si znova prisežejo ob spominu na padle tovariše zvestobo in prijateljstvo, preizkušeno v svetovni vojni. Na tem zborovanju se naj znova in znova poživi skrb za naše invalide, vojne vdove in sirote. Poživi se tudi ob tej priliki akcija za okrasitev vojaških grobov in postavljanje spomenikov padlim tovarišem. Gre torej za najbolj
Nace "Cuderman:
Spomini na Sv. Višaiie.
Ob vznožju skalnatega Storžiča se razprostira prijazna župnija Preddvor, ki je nekdaj obsegala sedaj samostojne župnije Predoslje, Trstenik in Kokro.
Zgodilo se je, da je v letih 1525 in 1526 nastala huda lakota. Žilo je zraslo, a ni do-neslo. Klas je imel po eno zrno ali pa je bil prazen. V tej hudi stiski se je ljudstvo takrat obširne preddvorske župnije zateklo k sveti višarski Devici in se zaobljubilo, da poroma vsako drugo leto, na dan pred godom sv. Janeza Krstnika, na sv. Višarje. Višarski duhovnik je opozarjal romarje, da je obljuba, ki so jo storili težka in da jim ne bo mogoče hoditi tako daleč. Pa kakor z enim glasom je ljudstvo odgovorilo, da hoče držati dano obljubo; ako pa je naši nasledniki ne bi hoteli izpolnjevati, pa naj se jim godi, kakor sedaj nam.« Romarji so si izvolili vodnika, ki jih je vodil vsako drugo leto na sv. Višarje. Zanimivo je, da so preddvorski romarji prihiteli na to sv. božjo pot celo v letih 1786—1789, ko je vladal cesar Jožef II., ki je to božjo pot kratkomalo prepovedal in oropal cerkev čudodelne podobe, oltarjev, zvonov in cerkvenega tlaka. Ni bilo slišati veselega petja romarjev, ne glasu zvonov, pač pa ihtenje in zdihovanje po prejšnji slavi višarske Kraljice. Pa kmalu se je žalost spremenila v veselje. Ze 1. 1790. je izdal cesar Leopold ukaz, da naj se kip matere božje zopet postavi na svoje mesto. Tako je Marija zopet dobila svoje prvo bivališče, katero si je sama izbrala.
Tako so preddvorski romarji tudi nadalje redno vsako drugo leto obiskovali sveti in milosti polni kraj, dokler ni teea prekinila svetovna vojna.
Marsikateremu častilcu višarske Kraljice je krvavelo srce od žalosti, ko se je raznesla novica: Višarsko svetišče je porušeno!
Mnogi, ki se bližajo zatonu, so zahrepe-neli in prosili: »0 sveta višarska Devica, daj da učakam, da Te še enkrat vidim, da še enkrat pohitim k Tebi na sv. Višarje!« Kar naenkrat smo brali v časopisih: Božja pot na sv. Višarjah otvorjena. Naš sivolasi vodnik Jernej, ki je letos dopolnil 68. leto, in ki je že večkrat to dolgo pot prehodil peš tja in nazaj, je hitro razglasil, da se bo lelos po 12. letih zopet vršilo običajno romanje na sv. Višarje — letos, ko obhajamo 400 letnico romanja, odkar so naši predniki položili obljubo nebeški Materi. Takoj se je oglasilo 147 romarjev, ki jim je ob tej novici srce radostno zaigralo.
Hvala gre vodniku Jerneju za trud, ki ga je imel toliko, da srno dobili skupni potni list in polovično vožnjo. Na dan 27. junija smo se zbrali na kolodvoru v Kranju, da se odpeljemo. Dež, ki je lil že par dni zaporedoma, ni motil našega veselega razpoloženja.
Na postaji Trbiž smo izstopili, kjer so nas sprejeli italijanski karabinjerji. Dva sta nas spremila celo do vrha gore sv. Višarij in nista pustila., da bi hodili, kakor bi sami hoteli. Na prošnjo gostilničarja v Trbižu se je karabinjer udal in »milostno« dovolil pet minut počitka, ki pa so se raztegnile v dobre pol ure. Ta čas smo uporabili, da smo se po-krepčali z jestvinami, ki smo jih imeli s seboj. Kdor pa je bil žejen, si je privezal dušo s kozarcem vina ali vrčkom piva, ki so ga natakarji ponujali.
Nato smo odkorakali pojoč po cesti do pod gore. Ko smo se spustili v hrib, smo opazili tu na tam ostanke kavern in nezarnsle jame, ki so jih izkopale granate. Počasi smo šli po strmi poli navzgor, ki je sedaj veliko
bolj zložna kot nekdaj. Kakor nalašč, zakriva solnce bel oblaček, romar si briše znoj s čela, od nasprotne strani pa veje vetriČ, ki ga hladi. V dobrih dveh urah smo prvi dospeli na višarski vrh. Nudi se nam krasen prizor od vseh strani. A bližina Marijina nas vleče v cerkev. Nebroj čustev navdaja srce tistim, kateri stopamo prvič čez prag slavnega svetišča. V krasnem velikem oltarju pozdravimo čudodelno Kraljico. V desni kapelici je oltar s kipom Marijinega varstva, v levi pa spovednica., katera spada med najimenitnejšo opravo hiše božje, v kateri vrši sedaj edini duhovnik na j sv. Višarjah svojo težko nalogo. Na desni je I prižnica iz marmorja.. Strop je lesen, a okusno j poslikan. Svetišče krasi v obeh stranskih ka-| pelicah kamenit, v glavni ladji pa marmornat tlak. Orgije na koru nadomešča pri prost harmonij. Cerkev je tudi na zunaj okusno popravljena in prenovljena. Istotako župnišče in ostale hiše, ki so služile za prenočišča. Ne manjka tudi običajnih šotorov, kjer je naprodaj v izobilju raznovrstnih stvari, katere ima petični romar na izbiro, če si hoče kaj kupiti za svoje drage domače v spomin. Ako nimaš lir, kupiš lahko tudi za naš dinar.
Žarki zahajajočega solnca so poljubljali višarsko cerkvico, ko je dospel zadnji romar, vodnik Jernej, danes tridesetiČ na ta sveti kraj.
V prostornem zvoniku pa se je oglasil majhen edini zvonček ter naznanjal, da se bodo pravkar vršile slovesne večernice.
Nebroj sveč je razsvetljevalo čudodelni kip Marijin, zdelo se je, da je Kraljica živa na svojem prestolu in da se smehlja... Du-j hovnik je izpostavil najsvetejše, po cerkvi pa I je zadonela pesem:
j	Na Višarjah stanuješ
I	v nebesih kraljuješ...
Zdi se mornarju, kot da je povzdignjen nad zemljo!
Prekrasno je bilo drugo jutro. Nebo je bilo jasno in čisto. Divnejšega razgleda bi si ne mogel želeti. Na južni in žapadni strani Julijske Alpe, proti vzhodu vrhovi mogočnih Karavank, na severni strani pa so v dveh vrstah postavljene Zilske planine s svojimi ličnimi vrhovi in čez njih rame štrle kvišku glave tirolskih Dolomitov in Vioskih Tur. V njih gospodari Veliki Klek, s svojo belo glavo pa iskreno pozdravlja višarsko Kraljico in se zdi, kot da je zatopljen v molitev...
Tudi mi smo molili pobožno in vneto, kakor se da le na sv. Višarjah. Po končanem svetem opravilu smo se pokrepčali s skodelico kave ali čaja, kakor je kdo hotel. Še enkrat smo se podali v svetišče, da se poslovimo od višarske Kraljice. Spomnili smo se vseh domačih, vseh ki bi radi prišli semkaj, a ne morejo, pa tudi vseh naših, ki so to sveto goro pojili s svojo krvjo ...
Duhovnik je spregovoril: »Predragi romarji preddvorske župnije!« Vse se jo gnetlo bliže oltarju, da ne presliši kake besede: Nastala je popolna tišina. »Prišel je čas ločitve,< nadaljuje duhovnik. »Pa vi ne boste šli sami. Ona, višarska Kraljica, va3 bo spremljala. Marsikdo izmed vas je morda danes zadnjič tukaj, na sv. Višarjah. Vedite pa, prave Višarje niso tukaj, so višje — mnogo višje. Prave Višarje so tam gori.« Duhovnik je pokazal z roko proti nebu. Solze ginjenostl so igrale v očeh romarjev. Stari ženici je molek zdrknil iz rok, ko je bila zatopljena v čudodelno podobo Marijino. Zavedla se je uprav, ko jc duhovnik končal z besedami: »Z Bogom! Na svidenje!« — Ko smo prišli z vrlin v dolino, smo «e ozirali šs nazaj na Marijino svetišče na sv. Višarjah, ki je blestelo v vsej krasoti jutranjeua a^nca.
plemenito delo. Na železnici je dovoljena polovična vozna cena, kar je tako urejeno, da kupi vsak pri odhodni postaji celo vozovnico, ki velja tudi za nazaj z izkaznico, ki jo dobi vsak udeleženec na Brezjah. Štajerci odidejo z vlakom, ki odhaja v soboto iz Maribora ob 13.20 in ima v Ljubljani ugodno zvezo, tako da bodo ob 9 z(večer že na Brezjah. Zato v nedeljo 8. avgusta 1926 vsi na Brezje.
k Za obnovo ninske škofije. Vprašanje O cerkveno-upravni organizaciji jugoslovanskega dela bivše zadrske nadškofije še ni rešeno. Na dnevnem redu so razne verzije; toda tamkajšnja duhovščina se goreče zavzema za to, da ostane področje škofije nerazdeljeno ter ter se zanjo obnovi stara ninska škofija s sedežem v Biogradu n. m. Zadnji »Kat. List« izjavlja, da je to stališče edino pravilno in da v tem zmislu teko tudi pogajanja za konkordat.
•k Tihotapstvo v Dalmaciji — nujno zlo. »Nar. Svijest« poroča z otoka Korčule: Tihotapstvo z bližnjim Lastovom (ki je pod italijansko oblastjo) ne preneha, dasi je zaradi njega propadlo že toliko družin. Ljudstvo nima poštenega zaslužka, a na Lastovu je vse mnogo ceneje, zato se le premnogi izpozabijo, da bi kaj zaslužili, dasi tvegajo pri tem svoj obstoj. Tako je financa te dni zopet zdsačila neko barko iz Lumbarde, ki je ribarila na Gla-vatu in nosila na povratku sladkor in drugo blago v skupni vrednosti 6000 Din. Četvorica ribičev, ki je bila v barki, je bila obsojena na globo 30.000 Din, a vsak izmed njih še posebej na 15.000 Din in razne takse, v slučaju neiztirljivosti pa vsak na leto dni ječe. Razen tega je oblast zaplenila ladjo in blago.
•k Državno ze ilišče na Golniku (za pljučne bolezni) je odprto vse leto. Zdravilišče je novo zgrajeno, ima lepe, zelo zračne higi-jenske sobe z 1—6 posteljami, izvrstno pitno vodo iz lastnega vodovoda in lastno električno razsvetljavo. Okolica je slikovita, podnebje prav milo subalpansko, radi širnih smrekovih in jelovih gozdov zrak zelo čist in zdrav. Zdravljenje se vrši po najmodernejših principih, hrana izvrstna in obilna (do 4000 kalorij). Sprejemajo se moški in ženski bolniki z začetno tuberkulozo. Prospekti se dobivajo v zdravilišču na Golniku in pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani.
k Neznan utopljenec. Ljubljanska policija jc dobila včeraj telefonsko poročilo od žendarmerije iz Vevč, da so potegnili iz Save zopet nekega neznanega utopljenca. Utopljenec je moški, star okoli 30 do 35 let in je bil še dobro ohranjen in je ležal v vodi še le kakih 5 do 6 dni. Bil je jako čedno oblečen. Pri njem niso našli nobenih drugih listin razun kupon poštne hranilnice štev. 10.306 in sicer na ime Ijvan Korošec. Obdukcija ni pokazala nobenih znakov nasilstva in jc tuja krivda izključena, ter se je mož ponesrečil ali pa je izvršil samomor.
k Novi sejmi v Nadlesku pri Ložu. V vasi Nadlesek pri Starem trgu se bodo odslej vršili vsako leto po trije novi sejmi. Prvi tak sejmski dan bo dne 20. septembra letos. Nadaljnja dva sejmska dneva sta 15. oktober in 28. marec. Na te sejme opozarjamo posebno živinorejce z bližnje in daljne okolice.
*	Nov list v Novem Sadu. Začetkom avgusta bo pričel v Novem Sadu izhajati nov list pod imenom »Vojvodjanska Tribuna«. Izdajal ga bo časnikar Velizar Spasič. Začasno bo list izhajal dvakrat na teden. List bo politično neodvisen in se bo bavil tudi z gospodarskimi, kulturnimi in drugimi problemi za Vojvodino.
*	Opozarjamo na današnji oglas hotelirja F e 1. S e 1 j a k a, Sv. Duh ob Bohinjskem ! jezeru.
•k Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist j »Jugoslovanske Matice«.
*	Zlatnike v »Zlatorog« - terpentinovem milu so našli dalje: Ana Vidič, Poljšicc p. Pod-nart; Ana Zaman, Vas Grintovec, p. 2užem-perk; Anica Hafner, Glince 10., p. Št. Vid; Ana Gombec, Cankova; Ana Hernet, Maribor; Ana Čolnar, Cikava pri Novem mestu; Ana Burger, Polica pri Višnji gori; Ana Kramer, Kapele 5, Brežice ob Savi; Antonija Fischer, Zagreb, Ilica 40; Julijana Golubičičič, Zagreb, Černomerec 7 a; Marijana Šintiča, Sisakj Justina Turk, Karlovac; Antonija Pongarayter, Ravnagora; Neža Štanfel, Lokve p. Delnice.
*	Pri znojenju nog in potenju najboljše sredstvo »Sanoform«. Učinkuje sigurno in odstranjuje neprijeten duh. Izdeluje gs* Chemo-techna, Ljubljana, Mestni trg 10; dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
k Uspešno delovanje »Vilfanovega čaja« dokazuje to moje javno priznanje Kem. Ph. Laboratoriju Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204, Jugoslavija. Po mojih prijateljih v Jugoslaviji sem prejela nekoliko omotov Vašega čaja, ter sem z njegovim učinkom proti debelosti tako zadovoljna, da Vas prosim, pošljite mi ponovno šest škatelj. Priporočam ga tudi drugim znanim damam, katere ga neizmerno hvalijo. S spoštovanjem L. Gelb, Wien II, Praterstrassc 18.
*	Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
© Popoldanski izlet Stolne prosvete na Orle je danes popoldne ob pol 2, Zbirališče pred »Ljudskim domom«.
O Krekova mladina Ljubljana vabi vse članstvo, da se sigurno udeleži sestanka, kateri se vrši v ponedeljek 26. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Na sestanku poroča g. dr. Gosar. — Predsednik.
O Umrl je v petek g. Josip W e i s s , strojni stavec Narodne tiskarne. N. v m. p.l O Christolov učni zavod vpisuje še do konca julija na Domobranski cesti 7. Vpisnina 10 Din, šolnina nizka.
O Od kopalcev smo prejeli. Po deževnih in hladnih dneh so nastopili vendar že topli dnevi, ki jih kopalci prav pridno izrabljajo, tako da je mestno kopališče ob Ljubljanici skoraj prenatlačeno. Vse bi bilo pa dobro, samo tista pot, ki drži od Ižanske ceste do kopališča, jc nasuta s tako grobim okroglim kamenjem, da je zloglasna belgraiska katdrma naravnost zrcalo proti njej. Ljudje le z veliko muko love ravnotežje, da si nc polomijo nog, z otroškim vozičkom pa je skoraj nemogoče priti čez. Gerentski svet bi kopalcem prav ustregel, če bi poslal cestni valjar tja gori ali pa kako drugače skrbel, da se pot tako uravna, da bo kopanje kaj zaleglo in ne bodo kopalci že zopet vsi spoteni prišli do Ižanske ceste nazaj, kakršni so sc od tam šli kopat.
© Na šentjakobsko žegnanje gremo danes v.si k »Tičku na gričku« na štruklje
© Stanovanjsko sodišče nam piše: Število prošenj za stanovanja je od dne do dne večje, dočim se vedno bolj krči število stanovanj, s katerim lahko razpolaga stanovanjsko sodišče,
(malte svet obraz
Iumi'rijah_7.a ceno P!" »„BfZw„h■
v Chicaso.
(Nadaljevanje in konec.)
Današnji dan v Mundeleinu je pravzaprav šele pokazal, kaj smo mi Amerikanci, ameriški katoliki. Pod žgočimi solnčnimi žarki, ki so pripekali vedno huje, je vsa ta neizmerna masa vernega katoliškega ljudstva poklekova-la, stala ter zopet poklekovala, ko je sledila sveti daritvi, katero je daroval ljubljenec vse milijonske množice kongresistov, papežev odposlanec kardinal John Bonzano.
Skozi Kyrie do Deo gratias se je ta množica, katere si ni mogoče predstavljati, kdor tega ni videl, obnašala, kakor da bi neki nevidni dirigent s svojo taktirko nadzoroval vsako kretnjo in misel vseh tu pričujočih. Zdelo se je kot da je sleherno oko, usmerjeno proti oltarju, sledilo papeževemu legatu, ko se je pomikal izpod baldahina nad svojim prestolom do srede oltarja ter zopet nazaj, spremljan od brezštevilne duhovščine, ki je asistirala pri tej zadnji pontifikalni maši 28. evh. kongresa. Petje pri tej sveti daritvi je bilo mogočno in dovršeno, kot da prihajajo glasovi iz enega samega grla.
Nebo je bilo jasno in zdelo se je, da ia dan solnce ne bo prenehalo pripekati. Poročali so, da jih je mnogo stotin omedlelo, čemur se pri tej vročini ni čuditi.
Edina streha in senca je bila nad prostorom za brzojav in poročevalce listov. Pri brzojavnih aparatih je sedelo 100 uradnikov, kateri so besedo za besedo pošiljali širom sveta.
Poročevalcev angleških listov je bilo 300, med njimi mnogo najboljših. Trije poročevalci so bili Španci, dva Kitajca, petnajst Nemcev, Francozov, Italijanov, Ircev itd.
Pontifikalni maši je sledila procesija, ki se je vila v dolgi serpentini po poti okoli jezera St. Mary. Pomikala se je sredi livad ogromnega parka, na katerih je pobožna množica stala in klečala ramo ob rami, šla je čez mostove, skozi gozd in zopet ven iz gozda na vroče solnce. Bolj slikovitega prizora svet še ni videl, zgodovina ne ve kaj enacega.
A vsak narod je prepeval v svojem ma-ternem jeziku pesmi v slavo in čast presveti Evharistiji. Srce se je krčilo, solze neprestano drsele po licih ne samo ženskih, ampak tudi moških, ki sicer niso tako hitro ginjeni. Sapo ti je jemalo, ko je oko sledilo temu veličastnemu prizoru, tej verski manifestaciji brez primere, ko je na uho donela goreča molitev okolu stoječih, najbolj pa, iz src prihajajoče pesmi vseh narodov sveta. To popisati je nemogoče, to je bilo treba slišati, doživeti.
Na čelu procesije so nosili križ, za tem so šli akoliti, počasi v tempu korakajoč, glave kvišku, pogled pred se. Zvonovi cerkve sv. Marije pa so vabili množico, vse ljudstvo, da pride ter se pokloni svojemu Bogu.
Za temi je šla godba semeniščnikov, a takoj za njimi nemška delegacija. Nato so sledila gasilna društva, delegacija policije, razna društva, katera tu naštevati bi bilo brez pomena. Krasen utis je napravila godba katoliških amerikanskih Indijancev in pa skupina Litovcev.
Nato so korakali odposlanci najrazličnejših narodov sveta, vsake polti od severa do
ker se morajo po določbah zakona mnoga izpraznjena stanovanja prepustiti lastniku ali njegovim oženjenim sinovom ali omoženim hčeram za osebno prebivanje ali za razširjenje že obstoječega stanovanja, mnoga pa se morajo izvzeti od omejitev stanovanjskega zakona (stanovanja v državnih ali samoupravnih zgradbah, v zgradbah milodarnih ustanov, invalidov, vojnih vdov, v zgradbah malih lastnikov itd.), zopet druga izvzeti od dodeljevanja, ker so namenjena za prebivanje nameščencev trgovskih in industrijskih podjetij. Dasiravno sta lastnik in najemnik po zakonu dolžna prijaviti stanovanjskemu sodišču vsako stanovanje, ki je izpraznjeno, si stanovanjsko sodišče vendar ne prikriva, da se to vselej ne zgodi in da ostanejo mnoga izpraznjena stanovanja prikrita, posebno v slučajih, ko se s fingiranimi in protizakonitimi dogovori pri-zadeth strank (fingiran podnajem itd.) omogoči samolastna vselitev strankam, ki sploh nimajo pravice do dodelitve. V interesu prosilcev samih je, da stanovanjskemu sodišču vse take slučaje naznanijo. Pa tudi ostalo občinstvo se naproša, da stanovanjsko sodišče pri poizvedovanju glede izpraznjenih stanovanj podpira. Ker so mnogi mnenja, da so s takimi prijavami zvezane sitnosti ali nevšečnosti, bo stanovanjsko sodišče sprejemalo in preiskovalo tudi anonimne prijave. Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani.
© Česa še ne veš? Da dobiš v Ljubljani pri vratarju frančiškanskega samostana čudodelni list, ki stane komaj par dinarjev, s katerim pa postaneš lahko hišni posestnik! Le povprašaj!
© Zahvala. Ob priliki praznovanja moje 60 letnice starosti in 25 letnice poroke, sva dobila od vseh strani izredno mnogo čestitk, tako da nama — žal — ni mogoče, še vsakemu posebej izreči zahvalo. Oddolživa se torej tem potom in naj blagovolijo ljubeznjivi gratulantje sprejeti najino najprisrčnejšo in iskreno zahvalo. Želiva v podvojeni meri vsem najboljše. — V Ljubljani, 24. julija 1926. Ignacij in Marija 2 a r g i.
© Usmiljenim srcem! Družina invalida, ki je za težko delo nezmožen in dobiva na mesec 7.50 dinarjev (ima notranjo bolezen), drugače pa je navezana 6 članska družina na mestno podporo, živi, se razume, v veliki bedi. Prosimo človekoljubne ljudi, da bi ji naklonili kakšno podporo bodisi v denarju bodisi drugače; tudi kakšno lažje delo bi mož rad sprejel, da kako preživi sebe, ženo ih otroke! Darove prosimo oddati v Upravi našega lista, kjer se izve tudi ime moža in stanovanje.
© Tat v konzumu. Poslovodkinja kon-zumnega društva na Glincah Marija Celar-čeva je prijavila policiji, da ji je bil ukraden kos blaga za žensko obleko, vreden 210 Din. Blago je bilo sivo in je imelo rmeno-rjave riže.
© Nevarno je obolela neka Marija Ku-marov iz Ljubljane. 2eni je zapisal zdravnik neka zdravila za notranje bolezni in ji jc točno odmeril, koliko zdravil in kdaj jih sm« vzeti. 2ena pa jc bila neprevidna in je mislila, da bo prej ozdravila, če vzame še več zdravil. Seveda je bil učinek baš nasproten, žena se je s preveliko dozo zdravil zastrupila in so jo morali prepeljati v bolnico, kjer so ji še pravočasno izprali želodec in so jo še rešili.
© Pobegla sleparja. Franc Nastran, samski zidar, doma iz Vodic, ki-je bil žc kaznovan in katerega je že tudi policija zasledovala, je zopet na neznan način izvabil od posest-nikove žene Mane Knezove iz Kosez srebrno žensko uro in srebrno moško uro v skupni vrednosti 300 Din. Po dovršeni slepariji je pobegnil Knez od dela v Kosezah in ne vedo kam je odšel. — Od svojega gospodarja barona Codellija na Kodeljevem je tudi pobegnil
hlapec France Kmet. Ta pa je odnesel svo« jemu tovarišu in sohlapcu Ivanu Kavsu ni-kljasto zapestno uro na črnem jermenčku in pa črno usnjato denarnico z vsebino 80 Din. Poleg tega je izvabil p-edrzen hlapec malo prej, ko je odšel, svojemu gospodarju še 100 Din predujema in je nato neznano kam pobegnil.
© Tatvina premoga. Kljub strogemu nad« zorstvu in pazljivosti železniških uslužbencev se še vedno ponavljajo tatvine premoga po ljubljanskih kolodvorih. V zadnjih dneh je policija zasledila več žensk, ki so se vtihotapile na kolodvore, kot bi nesle svojim mo-žem-delavcem kosilo. Šle so notri s praznimi košarami, vračale pa so se nazaj brez jedilne posode, toda s polnimi košarami premoga. Policija jih je ovadila sodišču, kjer bodo prejele primerno kazen. Več ženskam so tudi dokazali, da niso kradle premoga samo za svojo porabo, marveč so ga prodajale svojim znancem in sostanovalcem.
© Žrtve alkohola. Kljub temu, da se/ godi poštenim beračem, to je res potrebnim, pohabljenim in onemoglim zapuščenim ljudem boljše na deželi kot pa v mestu, kjer na berače strogo pazijo in dajejo občinskim revežem raje podpore, vendar se tudi podeželski berači, posebno oni, ki ljubijo ta -zelenega« in pa »špirit«, prav radi drže v mestih, kjer dobe po večini povsod le denar in si kupijo zanj, kar hočejo. To je »pogrun-tal« tudi neki znan »frakljarček«, doma tam od Mošenj na Gorenjskem, piše se pa ta žganjarski zapravljivček s čisto neprimernim imenom Šparovec. Imel je v petek srečen dan in je nabral prece'j drobiža. Zato je pridno hodil po raznih beznicah in je sproti »štam-| perloval«. Nazadnje se ga je pa tako nalezel, da je v nekem cestnem jarku zaspal. Prebudil se je s trahovitim mačkom na trdil deskah na policiji, od koder so ga poslali na sodišče. — Še bolj neroden pa je bil njegov bratec, tudi znan. žganjarček, neki Leo, ki pravi, da jc bil včasih odličen gospod, pa ga je vrgel »šnops« pod mizo in še globlje. Ta pa pride, ko ne dobi dobrih prijateljev, radodarnih tovarišev žganjarjev, nadlegovat mater in domače za denar. Tako je napravil tudi predsinočnjim. Ker pa pijancu niso hoteli dati več denarja, se je mladenič tako razljutil, da je začel metati v hišo kamenje in je razbil vse šipe na oknih. Konec tej zabavi pa je napravil stražnik, ki je odpeljal tudi tega pijančka v hladilnico na Bleiweisovi cesti na dvorišču znane rdeče hiše.
MariJhor
□	Javen shod SLS za mesto Maribor s«
vrši v soboto dne 31. julija ob 8 v dvorani Zadružno gospodarske banke. Na dnevnem redu je govor o občinski politiki v Mariboru in mestnem gospodarstvu. Govorita mestni žu-| pan dr. Leskovar in predsednik Narod-! ,iesa bloka dr. Jerovšek. Somišljeniki! j Ze danes naj se vsak odloči, da se tega javnega shoda udeleži in naj opozori nanj svoje znance in prijatelje!
□	N ov duhovni vodja (spiritual) v mariborskem bogoslovnem semenišču, g. Martin Avšič, nastopi 1. septembra svoje mesto.
□	Osebna vest. Na izpraznjeno mesto I. kornega vikarja pri stolnem kapitlju v M a. riboru je nastavljen s. Peter Kovačič, do zdaj kaplan pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini in nastopi službo 1. avgusta t. 1.
□	Osebna izprememba na realki. Profesor na tuli. realki g. Bogo Teply je premeščen na gimnazijijo v Mursko Soboto. — V Maribor pa pride profesor dr. Kari Zelenik iz Mursk* Sobote.
juga, od vzhoda do zahoda. A v tej korakajoči množici zlate in modre barve, rdeče in bele in ne vem kakšne še, je plapolalo neizmerno število zastav in bander, kakor jadra na ladji sredi morja.
Tu je bil ves sijaj, vsa krasota na višku, lepšega si na svetu ni mogoče predstavljati. Toda to še ni vse, dosedaj smo videli iti mimo samo lajike može, zastopnike vseh narodov sveta, a sedaj pa pride duhovščina. Pet tisoč duhovnikov v talarjih in koretljih je sledilo sedaj, za njimi pa monsignori z rdečimi gumbi na biretih. Potem pa škofje in nad-škofje, nato pa kardinali z dolgimi vlečkami, katere so nosili vitezi in častni, zaslužni možje.
Končno pa kardinal George Mundelein, patron nadškofije in pa papežev legat kardinal Bonzano, ki je nosil Najsvetejše, spremljan od častne straže vitezev in komornikov.
Ko se je proti koncu sprevoda usula toča, ki je padala med dežjem in je grozila nevarnost, da nastane panika, je, kakor smo že včeraj poročali, duhovnik z enim samim stavkom: »Ljudstvo, prosim, ostani mirno!«, preprečil mogoče veliko nesrečo.
Zvonovi sv. Marije so nazuanjali stotiso-čem, da se procesija nadaljuje brez presledka, da gre vse svojo pot naprej. Vzvišen je bil trenotek, ko je med točo in dežjem ljudstvo, ne meneč se zato, navdušeno prepevalo hvalnice svojemu Gospodu. Deset minut pozneje pa se je nebo zopet zjasnilo, solnce je posijalo. Premočeno ljudstvo je čakalo na mestu ter se sedaj zopet zveselilo solnčnih Jarkov.
Ko je bil kardinal-legat zopet pri oltarju po dokončani procesiji, je nastala še hujša
gneča, kajti vsakdo je stremel priti čimbližje oltarja. O, ko bi vam mogel vsaj senco tega povedati, ko je vsa ta stotisočera množica zapela: »Hvala bodi Gospodu Bogu«, vsak v svojem jeziku, a enem in istem napevu, nepozabno, neizbrisno ostane v spominu vsakomur, ki je bil tako srečen, da je to slišal!
Nato je še velikanski zbor zapel »Te De-um«, a ko je pred zadnjim blagoslovom zapel »O salutaris hostia«, je tisoče in tisoče ljudstva zopet pelo poleg zbora. Vsa nepregledna množica je padla na kolena, ko je papežev legal podelil zadnji blagoslov.
S tem je bil 28. mednarodni evharistični kongres zaključen.
Množice so se pričele polagoma razhajati, a prevoznim družbam se je bilo treba pripraviti, da vso to milijonsko maso zopet pripeljejo nazaj v Chicago. Vrhovni načelnik či-kaške policije je izjavil, da bo prej polnoč, kot pa bo Mundelein zopet v svojem normalnem stanju.
Kardinal Mundelein je vsem kardinalom poklonil zlate spominske svetinje, nadškofom in škofom pa srebrne.
Pri povratku v Chicago je bilo radi navala na postajah mnogo ljudi ranjenih, nekateri težko. Ranjence so odpravili v bolnišnice. Smrtno ranjen pa ni bil nihče.
St. Louis, 29. junija: Kardinal-legat Bon-zano je danes prispel semkaj v spremstvu štirih kardinalov. Papežev legat bo tu posvetil novo katedralo. Nato so lorrgf n^nnliA —
---- -'-	USlpCijC piuu
zahodu, kjer bo več dni prebil v narodnem parku Yllowstone. V Chicago se vrne 19. julija, kjer oetane Še štirinajst dot.
□	Dobrodelnost t invalidski organizaciji.
Mariborska podružnica Zveze vojnih invalidov je zaključila polletno poročilo, iz katerega je razvidno, da je v prvem polletju izplačala v podporah Din 4.900.
□	Kdo ima prenočiš?« na razpolago? Ob priliki kmetskih dnevov 13., 14. in 15. avgusta potrebujemo večje število prenočišč proti primerni odškodnini. Kdor ima taka prenočišča na razpolago, naj se prijavi z navedbo števila postelj in cene na Prosvetno zvezo v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1
□	Novo naprave v ^Ljudskem vrtu«. Mariborsko mestno olepševalno društvo ima krasne prostore za rastlinjak, vendar je bil isti do zdaj prav zanemarjen in je že skoro razpadel. Olepševalno društvo ima v načrtu sedaj ta rastlinjak preurediti, da bo mogel služiti svojim namenom in bo donašal društvu dohodke, ne pa izgubo.
□	Iz statistike mariborskega šolstva. Preteklo šolsko leto je bilo v mariborskih šol. zavodih sledečo število učencev oz. učenk. V otroških vrtcih 504 otrok, 254 dečkov in 250 deklic. V osnovnih šolah je bilo 2.278 otrok, 1141 dečkov in 1137 deklic. V meščanskih šolah je. bilo 1420 študirajočih, 493 moških in 927 deklic. Na realki je bilo 462 dijakov in 62 dijakinj. Na gimnaziji 499 dijakov in 91 dijakinj. Na učiteljiščih 149 dijakov in 273 dijakinj. Na vrtnarski in sadjarski šoli: Srednja vinarska in sadjarska šola 42 slušateljev (med femi 26 Srbohrvatov), enoletna sadjarska in vinarska šola 21 slušateljev in bivša .dvoletna vinarska in sadjarska, ki se sedaj ukine, 30 slušateljev in 66 slušateljic. Obrtna in gospodinjska šola (v Vesni) 94 učenk.
□	Zabavna aretacija z odobrim lovom«. y Aškerčevi ulici je pred neko izložbo stal in si sumljivo ogledoval njeno vsebino tujec, ki pa ga je vzel na piko tajni detektiv. Končno je stopil k njemu in zahteval dokumente. Tujec se je nevoljno uprl: >Jaz sem svetsfci putnik!« Ker pa mu to ni nič pomagalo, se je vrgel na tla in začel klicati na pomoč. Močni detektiv pa ga je prijel za rame in noge in ga nesel po ulici do prvega policaja. Tu se je dognalo, da ao ujeli ptička, ki ga išče policija že od 1. 1925., ko je bil vlom v Vabičevo vilo v Zagrebu, kjer sta dva vlomilca prišla takoj v roke oblasti, tretji pa zdaj po srečnem naključju kot »svet-ski putnik«. Aretirani se piše Maks Majer.
□	Kedaj bo prišel novi čistilnik? -Slovenec.;' je že poročal, kako so odnesli valovi Drave preko falskega jeza in bogzna kam čistilnik (bager), s katerim je izmetavala elektrarna iz jeza blato, šibje in drugo nesnago. Od časa, ko je izginil ta prepotrebni čistilnik, je že minulo par mesecev, a o nabavi novega čolna ni nič slišati. Ker ne čisti elektrarna jeza, občutijo ta nedostatek najbolj splavarji. Valov je namreč nanaša od dne do dne več peska in dračja ob bregove pred jezom koder morajo voziti splavi, da pridejo lahko do izpustilnika. Vsled nabirajočega se peska postaja struga vedno bolj plitva in plitvina ovira plovbo splavov. Ko se je zgradila falska elektrarna, se je zavezala, da bo vzdrževala stalno vlačilec, ki bo vlačil splave od Sv« Lovrenca do falskega jeza. Res je bil nekaj časa ta vlačilec, a je bil preslab in je tudi zginil neznano kam. Splav rabi radi zajezitve Drave od Brezna do Fale 3 ure, kar znači veliko zakesnitev. Splavarji so prikrajšaini, ker ni vlačilca, a sedaj jim grozijo nove neprilike, ker je izginil čistilnik in o nabavi novega ni nobenega glasu.
□	Dr. Korenčan, Maribor, Jurčičeva ulica 8 ne ordinira do 8. avgusta.
□	Oddamo prostore za paviljone na prostoru javne orlovske prireditve ob kmetskih dnevih in sicer za dne 15. avgusta v Ljudskem vrtu. Paviljone za pivo, vino, jestvine in pecivo, kavo oddamo onemu, ki nam stavi najugodnejšo ponudbo, katero je poslati do 1. avgusta na Prosvetno zvezo v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1.
□	Nakup Bergovega skladišča na Glavnem trgu. Mestni svet je sklenil, da bo kupilo mesto Bergovo skladišče na Glavnem trgu 25. To skladišče je nizka starodavna stavba tik ob glavnem mostu in kvari lice Glavnega trga. Ko bo sklenjena kupna pogodba, bo mestni stavbni urad podrl to stavbo in Glavni trg bo pridobil s tem veliko na lepoti.
□	Carina dela težkoče. Avtoškropilnik, foaiterega je naročila mestna občina od Kruppa iz Essena, je že tukaj. Škropilniku, ki je preizkušeno prvovrstni izdelek, dela težkoče carinama. Občina je bila prepričana, da bo lahko uvozila škropilnik brez carine, ker je ta naprava obenem tudi avtobrizgalna za gašenje požara, a carina pa pravi, da je to naročilo tovorni avto, za katerega je treba plačati carino v znesku 100 tisoč dinarjev. Škropilnik sane 300 tisoč din, a carina 100 tisoč. Mestna občina se je pritožila radi tako vsoke carine na generalno carinsko direkcijo v Belgrad in jej razložila, da ne gre v tem slučaju za kak tovorni avtomobil, ampak za eno najmodernejših naprav, ki bo služila obči koristi. Na odgovor iz Belgrada bo čakal avtoškropilnik najbrž dolgo časa.
□	Preureditev kanalizacije v Mariboru. Mestni stavbeni urad dela načrte za preureditev mestne kanalizaoije po sistemu modernejših mest. Ta nova kanalizacija bo zgrajena iateo, do bosta vodila ob levem in d«wiem bregu Drave pod mestom dva velika kanala, ki se bosta stekala v Dravo pri Melju. V ta dva velika kanala bodo .vodili vsi drugi iz mesta.
Proračun za preureditev celotni kanalizaciji znaša 80 miljonov din. To ogromno delo se ne bo izvršilo naenkrat, ampak vsako leto nekaj, ker sicer bi hilo težko kriti tako ogrom. ne denarne svate kar naenkrat. Gradba moderne kanalizacije se bo ravnala po stanju mestne blagajne.
Cel/e
Letno tombolo priredi društvo nižjih poštnih nastavljencev danes popoldne ob 3 na Dečkovem trgu pred Narodnim domom.
& Nov tolmač nemškega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo novega tolmača za nemški jezik pri okrožnem sodišču v Celju v osebi g. prof. Josipa Napotnika.
& Športni dan se vrši danes v Celju. Pred-poldne se ob 11 prične štafeta skozi mesto s startom in ciljem pred kolodvorom, kjer bo igrala tudi železničareka godba. — Popoldne so pa vrše tekme v nogometu, hazeni in teku na glaziji, nato pa ljudska veselica. Zvečer se pa vrši zabaven večer na vrtu Celjskega doma.
& Prazna stanovanja razpisana: Prožin št 49 1 soba s štedilnikom, v Aleksandrovi ulici, Ljubljanska kreditna banka, 2 sobi, ku. hinja I.; Glavni trg 18, Weren Josip, 2 sobi, kuhinja II.; Teharje 28, Jošt Miha, 1 soba, kuhinja; Gaberje 110, Grah Tomaž, 1 soba, kuhinja; Vojnik trg 11, Rattey Hinko, 3 sobo, kuhinja I. n.; Sp. Hudinja 64, Rustja Alojzij, 1 soba I. n in 1 soba v priti.; Ložnica 12, Za. ger Avgust, 1 soba s kuhinjo priti.; Zavodna 49, Plevčak Josip, 1 soba s štedilnikom in 2 kabineta podstrešje; Daberje 104, Kajtna An. ton 2 sobi, kuhinja 1. nad.; Zagrad 31, 5 sob kuhinja, kabinet, shramba, klet. Kdor želi za eno teh stanovanj zaprositi ima vložiti prošnjo i na stanovanjsko sodišče najkasneje do dne 27. t m. opoldne.
js- Eksplozija. V pirotehnični tvornim Pyrota se je najbrže vsled visoke vročine vnel en naboj, vsled česar so se vžgali tudi drugI približno 20 po številu v bližini se nahajajoči naboji. Pri tem je bila poškodovana tudi neka delavka. Poškodbe so lahkega značaja.
& Nova izpopolnitev celjskega okrajnega zastopa je izpadla po željah režimskih strank, čeravno nimajo lete v našem okraju med ljudstvom prav nakake zaslombe. I-rned 13 pri-sednikov so samo trije pristaši SLS, vsi drugI so pristaši nasprotnih strank.
Novo mesto
TJboj. Iz Šmarješke okolice so v nedeljo pripeljali v kandijsko bolnico mladecra fanta, ki je pa v bolnici kmalu umrl. Za<1obil je smrtonosno poškodbo z motiko pri fantovskem pretepu. Za storilci je uvedena preiskava.
Hitra kazen. V nedeljo popoldne je neki konjski prekupčevalec kupil v Bučni vasi konja, ki je bil pa prav hiter in živ.. Kupcu ta lastnost konja ni bila všeč. zlasti, ker ga ni pustil do sebe in začel brcati. Začel je grdo preklinjati — pa še ni svoje kletve do konca zgovoril, že ga je knnj udaril s kopitom naravnost po ustih in nosu tako, da mu je razbil ves obraz.
Trhavlfe
Za poškodovance po zadnjih neurjih. Na-čelstvo Krajevne Slovenske ljudske stranke je v soboto dopoldne izročilo gosp. občinskemu geren-tu Vodušeku sledečo prošnjo: »Dolgotrajno deževje in hudi nalivi so povzročili večini posestnikov tukajšnje občine občutno škodo. Mnogim s tem, da ne bodo pridelali polovico tega, kar navadno pridelajo na leto, drugi pa so prizadeti vsled plazovja, odnešenjh jezov in ud rtih obrežij. Podpisana organizacija prosi županstvo, da popiše povzročeno škodo in jo naznani davčni oblasti radi odpisa davkov. Gotovo se bodo vršile tudi zbirke za poplavljence in tu se naj bi vpoatevali tudi domači prizadeti, kateri morajo tudi pročnje, oziroma poročilo o poplavi, če jih delajo, sami kolekovati, kar pa pri uradnem poročilu župansrva odpade.«
Osebna vesi Občinski blagajnik g. Arnejc Matej, kateremu je z 22, julijem potekel dopust, je zopet prevzel posle.
Higijenska razstava. Iligijenski zavod priredi na prošnjo »Katoliškega prosvetnega društva v Trbovljah« v Društvenem domu higijensko razstavo. Razstava se odpošlje z odposlancem iz Ljubljane v Trbovlje 30. t. m. Oficijelna otvoritev bo v nedeljo, dne 1. avgusta dopoldne in bode odprta do 8. avgusta. Razstava bo združena s poljubnimi predavanji in se bodo slednja pojasnjevala s filmskimi slikami, čas otvoritve in predavanj o pravem času objavimo. Vabimo že danes celokupno prebivalstvo, najsibo uradnik, obrtnik, kmet ali delavec, da se predavanj udeležijo in poučijo o najdražjem, kar imamo, to je zdravje.
Zveza slovenskih vojakov odkrije, kakor je določeno, spomenik padlim vojakom. Željo odbora je, da se na ta dan združijo vse stranke, organizacije in korporacije, ter se poklonijo združeno v bratski vzajemnosti spominu padlih tovarišev. Odbor sklicuje sestanek vseh organizacij za skupen nastop pri odkritju spomenika na 6oboto, dne 31. julija ob 7. uri zvečer v biljardni sobi gostilne Forte.
Hrastnik
Sestanek dcklic, ld bi želele obiskovati šivalni tečaj, je sklican za dane«, v nedeljo. Ker ni gotovo, da bi se ozirali na poznejše prijave, naj se vse one, ki imajo namen tečaj obiskovati, sestanka udeleže. Ako se jih premalo prijavi, se utegne zgoditi, da tečaj odpade. Vse čitatelje :<Slo-vencac naprošamo, da povedo to tudi svojim znancem. — Odbor šivalnega tečaja.
Tvrdka r. NER$0L nasl
se nahaja sedaj
Woifova ulica it. 5
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. — Predtiskarija ročnih del. II	ca Ustanovljena L 1887. —
Savinjska dolina
Polzela. Preseli se od nas drugi leden bivši tukajšnji gosp. učitelj Peter Loparnik s svojo rodbino in sicer v Maribor. Gosp. učitelj, kateri je precej svojih moči posvečal koristim tukajšnjega prebivalstva, pač ne odide z najlepšimi spomini. Zapostavljen pri oddaji nadučiteljske službe, je bil pod PP režimom, dasiravno že nad 80 let v službi, od tega nad 15 let stalno nastavljen na Polzeli, prestavljen na enorazrednico v Špdtalič nad Vransko. Njegova soproga jo bila skoro istočasno proti svoji volji upokojena. Nam v opravičilo naj bo, da mu tega niso povzročili domačini, kateri so njegovo delo, bodisi v šoli ali izven nje, spremljali vedno s simpatijami. Upamo, da mu bo Maribor prijetnejši! — Izletnikov in letoviščar-jev že imamo nekaj, vendar je njih število manjše, kot prejšnja leta, kar gre tudi na rovaš slabega vremena. Savinja, katera je bila druga leta v tem času polna kopalcev, sameva.
Cndne govorice se širijo po Savinjski dolini o ogromni kazni, katera bo baje zadela prireditelje Orlovskega tabora na Polzeli. Te govorice izvirajo iz gole strankarske zavisti. Gotovim ljudem za danes samo: Kdor želi epilog pri sodišču, se mu bo ustreglo poprej, kot bo to njemu ljubo, in še temeljitejše kot lansko leto.
Zahvala. Pripravljalni odbor za orlovski tabor na Polzeli izreka najlepšo hvalo vsem lokal-njm faktorjem, kateri so s svojo požrtvovalnostjo pomogli prireditvi do takšnega uspeha. Posebna hvala dekletam za njih požrtvovalno in nesebično delo pred in na prireditvi. Najlepša hvala tudi vsem gostom, katerj so kljub slabemu vremenu, izkazali nam zaupanje s svojim obiskom. Užitek, upamo, je odgovarjal upom, v kolikor so se pa dogodile napake, prosimo da oprostite. Radi slabega vremena je bil pripravljalni odbor v položaju, da so bile evenluelne nerednosti pač neizogibne. V opravičilo sprejmete naše zagotovilo, da smo delali in se trudili, da Vam naredimo obisk čim prijetnejši! Bog živi! — Pripravljalni odbor za Orlovski tabor na Polzeli.
Šoštanf
Leto jubilejev. Naše mesto obhaja letos kar tri jubileje: 50 letnico, odkar ima samostojno ob-i čino, 15 letnico, odkar je povišan v mesto in 40-letnico obstoja osnovnošolskega poslopja. Od teh se je proslavila dosedaj samo zadnja z zelo lepo uspelo prireditvijo koncem šolskega leta. Ugajale so ljubke deklamacije in strumna telovadba, a še bolj res krasno petje, a najbolj srčkana igrica: >5ola v nebesih*. V daljših govorih sta pa bivši in sedanji g. upravitelj razložila pomen te proslave. Zanimivo je zlasti, da se je kakor skoraj povsod, tudi pri nas prva šola ustanovila od strani cerkvene oblasti in je bila šola najprej v cerkveni mežnariji. Po proslavi so bili pa vsi otroci pogoščeni, kar so omogočila blaga srca prijateljev šolske mladine. Vsem v imenu otrok iskren: Bog plačaj!
Materin in otrokov dan. Mati in otrok — to sta dva največja naša zaklada. Kaj smo dolžni materam, smo javno izpovedali na >M,i ter in dan*, ki je združil v okusno okrašenem slavnostnem pro-j štoru blizu 400 mater in onih, ki jih ljubijo, k zelo i prisrčni prireditvi. Devet točk dveurnega sporeda ' smo v deklamacijab, petju, igricah in govorih kakor ! lep venec zvili v čast in zalivalo nnš:m zlatim ma-| teram. Kaj smo pa dolžni otrokom, to bomo pa j glasno povdarili na »Otrokov dan«, ki ga priredijo ; katoliška društva v istem obsegu kakor prej »Ma-■ terin dane dne 8. avgusta. Zlasti bomo ta dan zo-j pet mogočno naglasili našo prvo in najsvetejšo rlolž-i nost do otrok, da jim zavarujemo versko vzgojo v ; krščanskih šolah. Natančneje objavimo.
Primorsko
Bogati Angleži. V Trstu se je mudilo te dni i okoli 4000 angleških mornarjev, ki so prispeli v | pristanišče na angleški sredozemski floti. Angleži j imajo pač denarja, posebno danes, ko je ljra padla. Zabavali so se s tem. da so metali tržaški mulariji lire; fantalini so se seveda borili z« nje do zadnjega. Italijane je to užalilo in po listjh si čital razne proteste. V neki gostilni pa so se Angleži tako spoiabili, da so pljuvali v 50 lirski bankovec. Radi lega so bpi štirje aretirani.
»Istarska RijeJ« posvarjena. Tržaški prefekt Gasti je poslal odgovornemu uredniku »Istarske Riječi« svarilo. Ako list prejme še drugo svarilo, ima prefekt pravico odstaviti odgovornega urednika in s tem ustaviti list, dokler ne prizna državno pravdništvo novega urednika.
Boplsi
.Turkloštcr. Fantovska lepa nedelja pri podružnici sv. Trojice, ki je bila naznanjena za dne 25. t. m., se mora zaradi vojaškega pregledovanja v Laškem, ki se vrši istega dne, prestaviti na 1. avgust t. 1. Tedaj bosta pri sv. Trojici 2 maši, ob 8 in ob 10. Okoličane opozarjamo na to spremembo.
Rakek. Tudi našim zvonovom vojna ni prizanesla m šele po devetih letih smo si mogli nabaviti nove. Četrtino stroškov okoli 15.000 Din so pokrili naši rojaki v Ameriki. Večji z napisom »Napravljen s prispevki amerikanskih rojakov« tehta 863 kg, manjši pa 403 kg. Posvecenje se je vršilo zelo slovesno. Fantje in dekleta so jim šli do Planine nasproti in jih okrasili z zelenjem in cvetjem ter jih v svečanem sprevodu med mlaji in zastavami pripeljali do cerkve. Ob žegnanju, 4. t. in, jih je g. dekan J. Juvanec iz Cirknice posvetil, nakar r,o jih dvignili v zvonik; popoldne po večernicah sta. se pri zahvalni pesmi slovesno oglasila iz stolpa. Se do poznega mraka so ljudje poslušali ubrano zvonenje in pritrkavanje. V ponedeljek 5. t. m. so zapeli prvemu mrliču Marijani Kos, umrli v Ameriki, materi dobrotnika Jakoba Kosa.
Medija-Izlake. V topliški dvorani vprizori danes 25. t. m. svetogorska mladina igro »Kralj Matjaž«-. Obleke za to igro je posodilo ljubljansko gledališče. Med odmori svira svetogorski tamburaški zbor. Ker je ta igra zelo lepa ter nastopijo vile, škratje, kralj in kraljica itd. se vsi prijatelji vljudno vabijo. Cene so: stojišča 3 Din, sedeži 5 Din, otroci 2 Din.
Cerkveni vestnik
Tridnevnica na čast sv. Ignacija Lojolskega
ustanovitelja Družbe Jezusove in zaščitnika duhovnih vaj v cerkvi sv. Jožefa (pri jezuitih) v Ljubljani so vrši v četrtek 29., petek 80. in soboto 31. julija. Vsak dan zjutraj ob 6. uri sv. maša z blagoslovom vsak večer ob pol 8. ur j kratek govor in litanije. V nedeljo 1. avgusta 1926 bo celi dan izpostavljeno sv. RoSnje Telo. Zjutraj ob 8. uri slovesna sv. maša, zvečer ob pol 8. uri govor in pete 1 i t mi i jo prosv. Srca Jezusovega. Porcijunkul-ski popolni odpustek so more v tej cerkvi dobiti v soboto (31. julija) popoldne in v nedeljo (t. avgusta) celi dan, kolikorkrat se obišče ta cerkev in moli v oapežev namen.
Tedenski preoled
Ministrski svet je odobril sledečj predlog za znižanje doklad vsem osebam, ki prejemajo plačo iz državne blagajne:
1.	aktivni ministri in državni podtajnjki 30 odstotkov;
2.	ministrom in državnim podtajnikom na razpoloženju in aktivnim državnim uslužbencem
I.,	2. in 3. skupine I. kategorijo 15 odstoikov;
3.	aktivnim višjim častnikom, uradnikom 4., 5. in 6. skupine I. kategorije jn 1. in 2. skupine
II.	kategorije 10 odstotkov;
4.	aktivnim nižjim častnikom in aktivnim državnim uradnikom 7., 8. in 9. skupine 1. kategorije — 3., 4. in 5. skupine II. kategorije — 1., 2. in 8. skupine III. kategorije — 6 odstotkov;
5.	aktivnim zvaničnikom in uslužbencev 3 odstotke;
6.	upokojencem in upokojenkam z osebno pripadajočo pokojnino, če prejemajo pokojnino po novem zakonu, po isti skali kakor zgoraj;
7.	vsem duhovnikom in svečenikom ter visokim cerkvenim dostojanstvenikom 15 odstotkov
—	občinski tajniki, ki prejemajo plačo od države. 25 odstotkov;
8.	vlada bo predlagala narodni skupščini, da se narodnim poslancem zmanjšajo doklade za 20 odstotkov;
9.	vsi honorarji, ki se prejemajo mesečno ali kot dnevnice, izvzemši honorarje epddemičnim zdravnikom in tistim uslužbencem, ki so sprejeti v službo na podlagi konkurza, se zmanjšajo, ako so dnevnice preko 100 Din, za 50 odstotkov, ako so pod 100 Din, pa za 30 odstotkov. — Odstotki
! na tantieme, kjerkoli se prejemajo, se zmanjšajo za 50 odstotkov. Z ozirom na to se bo znižala me-segnina tudi pri ministrih in podtajnikih in sicer za 2610, pri poslancih za 1080 Din, pri najvišjih državnih uradnikih največ za 225 Din in pri naj"-nižjih za 14 Din mesečno.
Kdaj stopi uredba v veljavo in ali bo za« časna ali trajna, ni še določeno. — Ministrski svet je odobril zakonski načrt za ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji; načrt pride pred narodno skupščino.
Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je naslovjl na ministrskega predsednika in posamezne pristojne ministre vprašanje za nujno pomoč Sloveniji, ki je silno prizadeta po vremenskih nezgodah. Poslanec Hodžar se je za celjski okraj še posebej obrnil na pristojne ministre. — Go^ spodarsko-finamčni odbor vladnih članov je sklenil, da se nabavi iz Nemčije na račun reparacij velika množina semen, ki jih bo vlada razdelila upravičenim kmetom na račun vojne odškodnine.
Spor, ki smo ga imeli z Nemčijo zaradi pisanja nekih nemških listov, se je s primerno izjavo nemške vlade poravnal.
Donava je vsled novega naraščanja in straš-; nih neviht podrla nadaljnje nasipe, topot pri Vu-i kovaru in Palanki. Pod vodo je mnogo sto hiS. j prebivalstvo je rešiilo komaj življenje. Tudi v Srbiji so divjale nove strašne nevihte.
Umrl je starosta duhovščine ljubljanske škofije Matija Kadumc, župnik v pok. v Žužemberku.
—	V Idriji je umrl hotelir Franc Didič.
V Franciji se je pod predsedstvom Polnca-ržja sestavila narodna koncentracijska vlada, ki ima nalogo, da rešj deželo pred finančnim polo-; mom. — Poljski sejem je sklenil revizijo poljske | ustave in priznal predsedniku republike izredna pooblastila — V Moskvi je umrl ljudski komisar Dzerdzinskdj, predsednik vrhovnega sovjetskega gospodarskega sveta, predsednik politične po)icije in bivši predsednik krvave »Čeke«. Poleg Lenina in Trockega je bil glavni tvorec ruske sovjetske republike. Bjl je v 48 letu starosti. Ni še dognano, če je umrl od kapi ali pa je bil zastrupljen.
Naše difaštvo
Cirilsko društvo. Na Sv. Joštu je vse priprav-i ljeno. Pridite točno že v ponedeljek popoldne iz postaj Kranj ali Sv. Jošt. Zaloga v nahrbtnikih bo prišla prav. Stroški ne bodo preveliki. Tamburaši. inštrumenti vas čakajo tu. — Predsednik.
Orel
Sentpeterska orlovska srenja priredi v nedeljo, dne 8. avgusta t. 1. popoldne v Ilrušici javno telovadbo z jako zanimivimi točkami. Prijatelji orlovstva od blizu jn daleč vljudno vabljeni. Bog živ! — Srenjski odbor.
Odsekom ljubljanskega okrožja! Poskrbite, da prinesite vsi s seboj prapore. Prosite tudi za društvene. Kroji in telovadne obleke naj bodo snažne, pasovi zlikani. Na odhodnih postajah vzemjte cele vozne listke do Litije. Kupuje naj redno eden za vse, da ne bo prevelik naval na blagajnah. Listke dajte žigosati, ker veljajo v zvezi z izkaznico nazaj (polovična vožnja). — Vsak načelnik in na-čelnica naj takoj pri prihodu vlaka v Litijo javi. koliko kosil rabijo. — Predelajte dobro vse okrožnice, posebno zadnjo! — Vlak iz Ljubljane odhaja ob 7. uri 43 minut.
Tekmo v teku na 5 km priredi Vrhniško orlovsko okrožje dne 15. avgusta na Vrhniki. Začetek ob 4 popoldne. Cilj bo pri Rokodelskem domu. Po tekmi bo na vrtu Rokodelskega doma razglasitev izida ter razdelitev daril in diplom tekmovalcem.
Orlovska srenja v Dol. Logatcu priredi v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1. popoldanski nastop na vrtu Kmetij, gospod, društva v Dol. Logatcu. Prijatelji Orlovstva vjjudno vabljeni! — Odbor.
Za&vale
Ekskurzija. Dne 20. t. m. se je vrnil drugi letnik drž. dvoraz. trgovske šole v Mariboru z devetdnevnega poučnega potovanja po republiki Avstriji Pripravljalni odbor se zahvaljuje p. n. občinstvu za darovane zneske, posebno mestni občini mariborski, Posojilnici v Narodnem domu ter Trgovskemu gremiju, ki so darovali vsak po 1000 Din. Tem potom izrekamo največjo hvaležnost nar. poslancu g. Zebotu, ki nam je stal vedno na strani in nam pomagal pri vsalu naši prošnji. — Pripravljalni odbor.
Nasznanlla
Društvo »Soča« opozarja vse svoje člane brez razlike, da priredi v nedeljo 1. avgusta t. 1. korpo-rativen izlet v Kranj k odkritju spomonika kralju Petru I. Vsak član dobi pred odhodom na postaji glavnega kolodvora ob 8 zjutraj črn trak z napisom >Soča«. Vožnja polovična. Podrobnosti drugi teden. — Odbor.
Prostovoljno gasilno društvo Litija priredi 8. avgusta veliko slavnost z odlikovanjem zaslužnih gasilcev, odlikovanjem župnih in društvenih častnih članov. Za polovično vožnjo je zaprošeno in bo dovoljenje pravočasno objavljeno. Ker je'čisti do-dobiček namenjen za nabavo prepotrebnega orodja in renoviranje gasilskega doma, se prosi za obilni obisk. Slavnost je spojena z župnim izletom. — Odbor.
širnem svetu
Zborovanje Mednarodne
zvese društev za Zvezo narodov na Angleškem.
London, 19. julija.
Pred par tedni se jc v Aberystwithu ob obali Irskega morja zaključil občni zbor Mednarodne zveze Društev za Zvezo narodov, ki se je pričel zadnje dni preteklega meseca v Londonu. Potek tega bo gotovo zanimal tudi našo javnost, ker so bile na dnevnem redu točke, kakor n. pr. vprašanje narodnih manjšin, ki so dale povod za razpravo tudi o razmerah v naši državi in pa o usodi naših bratov pod Italijo.
Društva za Zvezo narodov imajo namen, da zanesejo idejo Zveze narodov med širše sloje in zanjo propagirajo. Posamezna društva v državi stvorijo zvezo, tako imamo za vsako državo zvezo teh društev, ki pa je zopet dalje organizirana v Mednarodni zvezi društev za Zvezo narodov z generalnim tajništvom v Bru-selju. Mednarodna zveza je razdeljena v posamezne odbore, kakor n. pr. odbori za so-cialno-politična in druga vprašanja. Najvažnejši odbor je gotovo odbor za narodne manjšine, ker sili to vprašanje po vojni vedno bolj v ospredje. In ravno z razpravo o tem vprašanju jc Zveza prinesla marsikatero bridko urico zastopnikom onih držav, ki zatirajo narodne manjšine,
V Jugoslaviji imamo več društev za Zvezo narodov žal le med Srbi, Slovenci in Hr- i vati nimamo niti enega, dasi smo prvi poklicani za to, da branimo potom teh društev naše brate onkraj meje. Slovenci in Hrvati v Italiji imajo lastno društvo, ravno tako Nemci; društvi sta včlanjeni v zvezi italijan- ! sitih društev v Rimu, kateri predseduje načelnik zunanjega urada Giannini.
Na cbčnsm zboru v Londonu so bili odposlanci iz naslednjih držav: Jugoslavija, Italija, Bolgarska, Romunija, Grčija, Rusija, Češkoslovaška, Ogrska, Avstrija, Poljska, Nemčija, Latiško, Litva, Holandska, Švedska, Anglija, Irska .Francija, Švica, Belgija, Španska, Združene države, Japonska, Kitajska in Palestina. Slovane pori Italijo sta zastopala poslanca dr. Besednjak in dr. W i 1 f a n , tv;;rrce poslanec Sternba.ch, italijansko zver^ kot tako pa Mussolinijev uradnik Giannini. Posebno aktivno so se Slovani in Nemci udeleževali sej odbora za narodne manjšine. Na zborovanju "sta prišla posebna opazovalca Zveze ijarodov in Mednarodnega delavnega ■rada.
Na dnevnem redu zasedanja odbora za manjšine so bile naslednje točke: 1. Poročilo filavnega tajnika Mednarodne zveze profesorja Ruyssena o njegovem potovanju po Romuniji, Bolgariji in Jugoslaviji in o položaju tamkajšnjih manjšin; 2. poročilo predsednika odbora Dickinsona o bodočnosti narodnih manjSin; 3. ustanovitev posebnega lista, ki bi se bavil z vprašanjem narodnih manjšin; 4. položaj narodnih manjšin pod Italijo.
Narodne manjšine v Bolgariji.
Poročilo prof. Ruyssena je izredno zanimivo. Ecl^arija ima 4 milijone 865 prebivalcev, med temi je 455.000 Turkov in Tatarov, 78.000 Romunov, 43.000 Grkov, 15.000 Rusov, 43.000 židov, 115.000 ciganov in nekaj Armencev. Narodne manjšine v Bolgariji uživajo polno svobodo, edino Romuni se pritožujejo, da nimajo šol. Prof. Ruyssen obsoja postopanje grških vlad, ki so nastanile grške begunce iz Male Azije v hišah bolgarskih družin v Traciji in Makedoniji, ki je pripadla Grčiji, Grški begunci so po ukazu sveje vlade enostavno zasedli bolgarske hiše in tako prisilili bolgarsko manjšino, da se je izselila v Bolgarijo.
Zatiranje Bolgarov v P.oiminiji,
Polcžaj bolgarske narodne manjiinc (250 tisoč) v Romuniji jc neznosen; Romuni so zaprli vse ljudske šole, dovoljenih je samo pet zasebnih gimnazij. Cerkev je poslednje pribežališče bolgarskega naroda. Toda Romuni preganjaio tudi duhovnike; v 12 cerkvah južne Dobrudže so nastanili žc romunske duhovnike, 45 bolgarskih župnij je brez duhovnikov. Nasprotno se godi Nemcem in Madžarom v Romuniji zelo dobro in uživajo popolno svobodo v šoli in cerkvi. Nemci imajo samo v Banatu 120 zasebnih šol, ravno toliko v Bes-arabiji. Ogri imajo na Romunskem 472 ljudskih šol, 1 učiteljišče, 20 gimnazij in 6 realk, ki jih plačuje vlada; sami Ogri pa vzdržujejo 506 ljudskih šol, 12 učiteljišč, 65 gimnazij in 33 realk. Romunija hoče predvsem zntreli Bolgare; z agrarno reformo je vzela bolgarskim kmetom skoro vso zemljo.
Položaj narodnih manjšin v Jugoslaviji.
Za narodne manjšine, ki imajo pravico do Zaščite v smislu njirovnih pogodb, priznava Jugoslavija Nemce (375.000), Ogre (316.000) ir. Romune (61.000). Vse manjšine pravi prof. Ruysscn, imajo lastne ljudske in srednje šole, ki jih vzdržuje ali podpira država, imajo lastne cerkve, kjer sc vrši božja služba v jeziku manjšine. Tekom potovanja nisem čul nobenih pritožb iz ust nemške, ogrske in romun- ^ ske manjšine v Jugoslaviji. V družbi profe-
sorja Ibrovca in s prijazno ter širokogrudno podporo jugoslovanskih državnih oblastev sem napravil tudi potovanje v Makedonijo, ki je bilo zanimivo in silno poučno. — Nato preide prof. Ruyssen k zgodovini Makedonije in zaključuje poročilo o narodnih manjšinah v Jugoslaviji s to-le sliko današnjih razmer v Makedoniji.
Od potovanja po Makedoniji sem odnesel zelo jasen vtis, da se bo dežela prav hitro prilagodila srbski vladi. Še enkrat poudarjam, da ne tvorita v teh krajih nc jezik nc kultura resne zapreke združenju. Kar je neprestano vzbujalo pozornost, je bila izredna lahkota, s katero so se mnogoštevilne srbske uradne osebe, kakor veliki župani, častniki, profesarji itd. razgovarjali z domačim prebivalstvom. Slišal sem jih govoriti s trgovci v mestu, s kmeti na deželi in, kar je značilno, tudi z otroci vsake starosti v šolah. Prav odločno sc mi je torej zdelo, da za makedonsko prebivalstvo srbščina ni nikak tuj jezik in da ni mogoče smatrati makedonskih Slovanov za pravo jezikovno manjšino v Srbiji. Še manj je mogoče seveda trditi, da so verska ali pa kulturna manjšina. V Makedoniji obstoje pa gotovo tudi prave manjšine, in sicer Turki, Grki, židje, Albanci in Kucovlahi. Najvažnejša je turška. Govoril sem v Monastirju s turškim cerkvenim dostojanstvenikom, ki je hvalil spretno in dobrohotno upravo tamkajšnjega velikega župana. Mošeje in turške šole so spoštovane, obiskal sem nekatere in videl, da se vrši pouk deloma v srbščini in deloma v turščini. Ravnotako mi je zatrdil veliki rabin v Monastirju, da je židovska manjšina zadovoljna, ker ima lastne šole, kjer sc poučujejo otroci v hebrejščini in srbščini.
Zdi se mi pravično, pravi prof. Ruyssen, da pohvalim ob sklepu jugoslovansko vlado za veliko delo, ki ga je izvršila v teh novih pokrajinah, da jim prinese dobrote moderne omike. Dežela jc bila pod prejšnjo vlado strašno zanemarjena. Kamorkoli sem prišel, povsod sem videl, da se gradijo ceste, dvigajo umetniške stavbe, napeljuje električni tok, otvarjajo zdravniške postaje, posebno v borbi proti malariji. Prebivalstvo je radi teh dobrot hvaležno in se posveča mirno svojim poslom. Francozinja, ki prebiva že šest let v Makedoniji, mi je rekla, da je naravnost presenečena, ko opazuje hitri napredek in splošno pomirjenje dežele.
Proti poročilu so protestirali Bolgari in Madžari, Bolgarski prof. Miletič je razdelil med zborovalcc zelene knjižice z naslpvom: »Makedonija pod srbsko vlado in pravice narodnih manjšin«, v katerih se dokazuje, da je makedonsko ljudstvo bolgarsko, ker govori bolgarsko narečje. Ob sklepu je natiskan govor jugoslovanskega- poslanca Drakaloviča, pristaša Pribičevičcve stranke, ki ga je imel v narodni skupščini 16. marca 1926 in v katerem ostro kritizira politiko jugoslovanske vlade v Makedoniji. Madžar Bela Nermcs jc izjavil, da jc poročilo prof. Ruyssena pristransko, ker ni v njem opisan resnični položaj ogrske manjšine v Jugoslaviji. Skušal je dokazati, da jc Jugoslavija z agrarno reformo Ogre razlastila, Ncrmes .se je pritoževal tudi proti nasiljem orjunašev. Za časa zadnjih volitev so se vršili napadi na ogrske volilce; v dokaz navaja slučaj, ko je bil pretepen kandidat Varga.
Proti spomenici prof, Ruyssena so nastopili še Romuni in Italijan Giannini, ki jc trdil, da nima prof. Ruyssen nikake pravicc delati v tujih državah preiskave o notranjih razmerah. Prof. Ruysscn, kateremu so se pridružili tudi zastopniki nemških, holandskih, francoskih, angleških in švicarskih društev, je Gian-ninija krepko zavrnil, češ, da je potoval po ! izrecnem nalogu Mednarodne zvezo, A nad- ! ležni Giannini je zopet protestiral, da je treba I slišati tudi protiporočila, da pridejo do be- ! sede tožitelji in obtoženci. Razprava o poro- ■ čilu prof. Ruvssena se jc potem nadaljevala i v Abcrystwithu, a do konkretnih sklepov ni i bilo mogoče priti; poročilo pride zopet na i dnevni red na prihodnjem zborovanju odbora ; ~a narodne manjšine, ki sc bo vršilo jeseni v i Salzburgu.
Spoprrd med Stercfcachom in Gianninijem ; radi zatiranja narodnih manjšin v Italiji. j
Ko jc pričel nemški poslanec Sternbach slikati obupni položaj narodnih manjšin v Italiji, jc zagnal fašist Giannini velik hrup, da mu mora predsednik vzeti besedo, češ, ni še čas za razpravljanje o tem vprašanju, ker so sc v Rimu zastopniki vseh društev za Zvezo narodov, torej tudi nemških in slovanskih, sporazumeli, da se predloži Mussoliniju spomenica o pritožbah narodnih manjšin v Italiji; Mussolini pa na to spomenico ni odgovoril, torej ni zadeva šc zrela za debato in jo treba počakati odgovora. Radi Gianninijc-vega nastopa se jc polotilo zborovalcev silno razburjenje, ker jc bilo jasno, da jc Giannini v Rimu pridobil Nemce in Slovane za spomenico na Mussolinija samo, da bi to vprašanje zavlekel. Kdaj bo Mussolini odgovoril? i Sternbach jc kljub protestom Gianninija kon- I čal svoj govor; odbor jc nato sklenil, da počaka na Mussolinijev odgovor, nakar sc bo vršila nova razprava.
Giannini jc tudi z vso dušo nastopil proti resoluciji predsednika odbora za narodne i
manjšine Dickinsona, naj bi sc vse države s pogodbo obvezale, da zagotovijo narodnim manjšinam obstanek. »Zgodovina gre svojo pot,« je rekel, »in mi je nc moremo ustaviti. Manjšine, ki so obsojene po zgodovini na smrt, bodo izginile, druge bodo živelel« Gian-niniju se jc pridružil edino Romun Scrbcsco, medtem ko so govorili proti njemu prof. Bo-vet (Švicar), gospa Baker (zastopnica Holand-ske), bivši ogrski minister Pckar, Francoz Prudhommeaux, Belgijec Ovcrbeke, bivši avstrijski poslanik Dumba in Nemec dr. Jung-ham iz Berlina. Resolucija, ki naj sc predloži občnemu zboru, jc bila seveda sprejeta z veliko večino.
Resolucije občnega zbora Zveze. Resolucijo predsednika, odbora za narodne manjšine Dickinsona jc predložil in zagovarjal pred občnim zborom prof. Bovet. Resolucija se glasi:
Ker imajo plemenske, jezikovne in verske manjšine dolžnosti biti lojalne napram državam, katerim pripadajo, in ker ni mogoče doseči tega cilja, ko so manjšine nezadovoljne s svojo usodo, in to zato, ker jim je odvzet polni užitek njihovega jezika, njihove vere ali njihove lastne kulture, ali pa vsled ukrepov, s katerimi naj bi se proti svoji volji vsrkale v narodnost večine:
izraža občni zbor prepričanje, da različnost plemen, jezikov, ver ali kulture med državljani iste države ne nasprotuje lojalnosti (zvestobi) do države in tudi nc ogroža državnega edinstva ter so radi tega taki poskusi raznarodovanja nesmiselni in obenem krivični. Občni zbor je prepričan, da se vprašanje narodnih manjšin da zadovoljivo rešiti Ie tedaj, ako se smatrajo manjšine kot vrednota v i državi in se zadovolji njih želja, da bi bile glede svojega jezika, vere in lastne kulture | vladane po posebnih navodilih in ukrepih.
VeČina bo služila s tem najučinkovitejše pravici in interesom države.
Občni zbor jc seveda resolucijo sprejel. Proti so glasovali zastopniki Italije (izvzemši seveda glasove Slovencev in Nemcev), Poljska in Romunija.
Nato je bilo še sprejeto naslednje priporo-čihi na Zvezo narodov:
Ker hoče pomagati občni zbor uresničiti gori omenjena načela, naproša Zvezo narodov, naj pokliče svojim članom nujno v spomin resolucijo, sklenjeno na III. občnem zboru (Zveze narodov), v kateri je bilo izraženo »upanje, da sc bodo države, ki niso napram Zvezi narodov glede manjšin vezane z nobeno zakonito obvezo, držale kliub temu pri ravnanju s svojimi plemenskimi, verskimi in jezikovnimi manjšinami vsaj iste pravičnosti in strpnosti, kakor ju zahtevajo mirovne pogodbe in kakor ju vrši stalno izvršilni odbor (Zveze narodov).«
Proti priporočilu jc glasoval edino Italijan Giannini. Ker jc znano, da ni Italija vezana z nobeno pogodbo glede narodnih manjšin v Italiji, postane po demonstrativnem glasovanju italijanskega zastopnika dovolj jasno, kakšne namene ima Italija s Slovani in Nemci, ki si jih jc podjarmila.
Občni zbor je še sklenil, da bo Mednarodna zveza pričela izdajati lasten list, ki se bo bavil z vprašanjem narodnih manjšin. List bo izhajal v francoskem, angleškem in morda, tudi nemškem jeziku.
Zborovanje sc jc zaključilo v Abcryst-withu, kjer so bili zborovalci gostje bogataša Davida Daviesa. Lord Gladstone jim je priredil sprejem, katerega sc je udeležil tudi lord Robert Cccil, ki jc imel lep nagovor. Po njegovem mnenju jc vprašanje narodnih manjšin eno najvažnejših sedanjega časa. Ugodno sc bo to vprašanje rešilo šele tedaj, ko bo za to zrelo javno mnenje.
Slike s pariškega kongresa za žensko volivno pravico.
Uspeh kongresa je bil ta, da so največji francoski politiki priznali upravičenost ženskih zahtev. Že pri otvoritvenem zborovanju so imele vse udeležnice vtis, da bo kongres dosegel svoj pni namen, da pripomore k dosegi ženske volivne pravice na Francoskem. Zastopnik vlade minister Lancoureux, jc dejal: -Uresničenje ženskih zahtev je morda bližje, kakor pa ženske same mislijo. Peljal je predsednico Mednarodne zveze za žensko volivno pravico, gospo Margery Corbett-Ashby, v slavnostno okrašen anifiteater Sorbonne, kjer se je kongres vršil. Na tisoče ljudi jc čakalo dogodkov na tribuni. Za vladnimi zastopniki je govorila cela vrsta izbornih govornic, tako grofico Aberdecn, predsednica Mednarodne ženske zveze, dalje duhovita vojvodin.ja Uzes in gclčna Brun-sclnvig, predsednica francosko zveze za žensko volivno pravico.
Najbolj so čakalo udeležnice govora predsednico Corbett-Ashby. Žc zato, ker je bil spomin na velike govore prejšnje predsednico in sedanje častne predsednice Chaoman-CaU šc prav živ. Corbettova je izredno pametna in ni dala povoda za primerjanje med nekdaj in sedaj. Naenkrat je stala pred delegatinjami predsednica, ki so jo začele imenovati veselje in smehlja* ure kongresa«. V tem duhu jc govorila otvoritveni govor in druge govore, v tem spravljivem duhu je vodilu kongres. Na njej in na drugih govornicah ni bilo nič tiste zoprnosti, ki jc značilna lastnost angleških sufragetk.
Večerna zborovanja.
Bilo jih jo pet. Na prvem zborovanju je govorila za vsako na kongresu zastopano državo po ena delegatinja. Velika je bila radost, ko si videl vse združene, zastopnice najskraj-nega severa, juga, vzhoda in zapada. Bila je lam Islandka v nrodni noši, zraven nje indij ka pesnica Sen, za njo Avstralka in Afri-ianka z juga iu slovita Egipčanka Haraui, potem Japonka in Finka in Rumunka itd.
Zborovanje, na katerem so govorile ženske proti francoskemu zakoniku Code Napoleon, je bilo tako polno, da se je moralo otvori ii vzporedno zborovanje. Na obeli so govorile najuglednejše francoske in belgijske odvetnice pa tudi govornice iz drugih dežel. S pikro satiro so označale zastarele postavne naredbe. Zanimivo jc bilo zborovanje tudi zalo, ker so se izrazili na njem politiki iz raznih dežel o učinkih žensko volivne pravice. Nepozabljeno bo ostalo ono zborovanje, kjer so poročale parlamentarke svobojenih dežel o svojem delovanju. — To so tiste dežele, kjer so ženske že doseglo politično enakopravnost z moškimi. — Ko jc govorila Nemka dr. Biiumer o potrebi ideala za obnovo življenja narodov v duhu zaupanja, je skočila Francozinja Mala. lerre-Srllicr s sedeža, jc hitela na tribuno in ;'a objela Nemko spričo vse veetisočglave množice. To jc bilo zmagoslavje nemškega duha in francoske trenutne samozavesti, pa tudi zmagoslavje kongresa, ki jc dal zastopnicam dveh velikih narodov priliko, da so pokazale vsemu svetu spravljivost žensk. In ko je zaklicala Malateire-Sellier: Moje nemške sestre
naj vendar doma povedo, kakšno lepo ovac i jo jim je priredila Francija,- tedaj si opazil na vseh obrazih globoko ganjenost.
Vse ženske za inir na zemlji.
To je bilo geslo zadnjega 'zborovanj«. Mojstrski govor in umetnostne prireditve so spremenile zborovanje v apoteozo miru. He-rriot je odredil, da se je ta ogromna manifestacija vršila v Trocaderu. Pred govori in med govori godba in petje, po zborovanju primer-na igra. Vihar odobravanja je sledii Herrioto-vemu govoru, ko je dejal: ;.Nc maramo se boriti za smrt, ki je bila tako dolgo načelno vo-dilo filozofov in politikov, boriti se hočemo za življenje, ki ga vsi objemamo, za narod«, ki so pokrajine človeštva.
Kongresna zborovanja.
Veliko se je delalo in važno jo bilo delo. Seveda so imele komisije vse že dobro pripravljeno. Naloga kongresa je, da sklepe ko. misij potrdi in da pove svoje mnenje o resolucijah, ki so jih v obilnem številu predložile razne dežele. Huda jc bila debata, ko je predložila svojo resolucijo »komisija za enako plačevanje moškega in ženskega dela . Komisija so je izrekla proti vsem zaščitnim posta, vam za ženske, čes, s tem same priznamo, da smo zaščite potrebne in da nismo moškim enake. Zastopnice več držav zlasti industrijskih so bilo proti temu naziranju. Resolucija jc bila vrnjena komisiji s pozivom, naj ji da novo obliko. Zadnji dan kongresa je bila sprejeta nova oblika, takole se glaseča: -Kongres misli, da vsak mednarodni način različne zaščite delavcev na podlagi spola privede kljub začasni koristi lahko do trinošlva, do izključitve delavk in do novih ovir v vprašanju plač. Zato kongres iskreno prosi priključene zveze, naj pazijo na potrebo skrbnega nadziranja vseh takih predlogov iu naj, če treba, takoj energično nastopijo.; Tudi sklepi o vprašanjih narodnosti poročene žene, varstva neporočene matere in nezakonskega otroka, družinskih dodatkov, enake morale za moškega in za žensko dajejo narodnim zvezam določene smernice za bodoče delo. Prav tako sklepi o vstopu žensk v diplomatično iti konzularno službo, o nastavljanju ženske policije in o osnovanju stolic za gospodinjsko vedo.
Sprejemi.
Poleg številnih zasebnih sprejemov je bilo vse polno tudi veličastvenih oficielnih sprejemov. Tako pri predsedniku pariškega občinskega sveta M. Guillaumdnu, pri predsedniku republike Doumerqucu, v zbornici in v senatu, galapredstava v Veliki operi, čajanka pri rektorju Sorbonne Lapieju itd.
Delegatinje so se ločile z veselo zavestjo« da so ženske sveta združene s trdnimi vezmi skupnega dela in idealnih ciljev.
Ženska sodi pijane šoferje. V Clevelandif sodi kot mestna sodnica Mary Grofiman, mlada dama, ki so ji dodeljene kazenske stvari, tičoče se prometa. Povsod je znana po strogosti, s katero sodi pijane šoserje. »Pijan šofer je največja nevarnost za pešce v mestu in tudi na deželi. Prizaneslivost nikakor ni umestna. Težki prestopki prometnih predpisov se kaznujejo v Clevelauclu z zaporom v prisilni
delavnici. To pa Grofimanovi ni všeč in pravi, da mora biti kazen hujša. Zahteva tudi, naj se kaznuje vsak tak, ki skače na cestno železnico ali pa z nje dol, ne da bi pomislil, da lahko komu drugemu škoduje. »Pomanjkanje obzirnosti je krivo skoraj vseh prometnih ne-zgod. K temu pomanjkanju se pridruži še moderna hitrostna blaznost, vsak drvi naprej kot nor. Prizanesljivosti ne smemo poznati, sicer bi si pešci sploh na cesto ne smeli upati.« Star pregovor pravi: >Komur da Bog službo, temu da tudi službi primeren razum.« GroB-manova ga ima prav dosti.
Spanje tftrok. Premalo pazimo na to. Spanje je tako potrebno kot hrana. Starši niti ne vedo ne, kdaj morajo iti otroci spat. Bodi jim tole povedano: Otroci od 7. do 9. leta naj spijo ad osmih zvečer do sedmih zjutraj, il ur; otroci od 10. do 11. leia od 8. alt 9. zvečer do 7. zjutraj; 10 do 11 ur; otroci od 12. do 13. leta od 0. zvečer do 7. zjutraj, 10 ur; otroci od 14. leta naprej od 9.30 zvečer do 7 zjutraj, 9 in pol ure.	,
Kako pa spijo? Neki zdravnik v Miinche-nu je zapisoval čas spanja otrok, ki so hodili v ljudsko šolo, otrok iz vseli slojev prebivalstva. Od otrok v starosti 10 do 11 let je spalo samo 20% 11 ur, 34% jih je spalo eno uro premalo, 29% dve uri premalo, 7% 3 ure itd. Od otrok v starosti 10 do 11 let je spalo 30% eno do dve uri premalo, od 11 do 12 letnih je šla dobra petina ob 10. uri spat, namesto ob 9. Vsak dan ena ura premalo je na leto 365 ur ali 15 dni. Če pa otrok kar dve uri premalo spi, je to na leto 730 ur. in bi moral spati cel mesec, da bi popravil to, kar je zamudil. Torej, dajte otroke kmalu spat!
Kraljica je rekla. Viktor Hugo je dosegel svoj čas z igro »Kralj je rekel« velik uspeh.
Tudi oni širši krogi, ki od vsebine prav nič ne vedo, poznajo vsaj naslov igre. Na Španskem je danes veliko razburjenje, in bo to morda še kdaj pesnik porabil za dramo »Kraljica je rekla«. Madridski časopisi poročajo, da hoče španska kraljica prav resno spremeniti sedaj običajno modo. Kako? Oblačila bo samo obleko, ki sega do gležnjev in ki zakriva vrat. Vse dame, ki pridejo z dvorom kakorkoli v stik, bodo šle za njo, za njimi druge, in tako bo kmalu zopet vsa Španija dostojno oblečena. Naše dame, ki potujejo po Italiji, bi znale o dostojni modi marsikaj povedati. >Kraljica je rekla«.
Mednarodni ženski kongres na Irskem. Od
S. do 18. t, ni. je zboroval v Dublinu ija Irskem kongres Mednarodne ženske lige za mir in svobodo. Predsednica je Jane Adams,
Ženske bodo upravljale mesta. Tako pravi profesor ilciiry Landes, dekan narovoslov-ne fakultete na univerzi v Washingtonu. Njegova žena Bcrta Landes je bila nedavno izvoljena kot prva ženska v zelo bogatem in čudovito se dvigajočom mestu Seatlle za župana oziroma za županjo. Ob tej priliki je vprašal neki časnikar profesorja za njegovo mnenje o javnem delovanju žensk. »V izvolitvi ženske za župana ne vidim nobene revolucije. Moški so vsi zapleteni v politiko; ženske prinašajo v javne urade svoje gospodarske in gospodinjske zmožnosti. Kakor si uredi ženska dom, pa naj bo še tako skromen, in tam skrbi za svojo družino, in kakor gleda na to, da so dohodki in izdatki gospodinjstva v ravnovesju, tako bo z enako vestnostjo in preudarnostjo upravljala tudi mesta. Mislim, da bodo v bodočnosti za župane volili samo ženske in le izjemoma kakšnega moškega.«
Sporf
Kolesarska dirka. Danes v nedeljo se vrši na progi Ljubljana—Kranj—Radovljica—Lesce— Bled—okrog jezera in po isli progi do Ljubljane, skupno 106 km, velika medklubska kolesarska dirka, katero priredi koles, sekcija ASK »Primorje«. Start in cilj pri km 2 na Celovški cesti. Odhod točno ob 13, prihod prvih dirkačev približno ob 16. Na podlagi dosedaj prijavljenih dirkačev je pričakovati, da bo ta kot prva letošnja daljša dirka, jako zanimiva in dosežen čimboljši uspeh. Tekmovali bodo naši najboljši dirkači, istotako se pričakuje od zagrebških klubov obilno udeležbo dirkačev, vsled tega se bo gotovo nudila zanimiva borba na liljn za končno zmago.
Maribor : Ljubljana. Danes v nedeljo nastopi V Ljubljani mariborska nogom. reprezentanca proti ljubljanski, katera tekma vzbuja precejšnje zanimanje. Letos v maju so Mariborčani z velikim sco-rom odpravili ljubljansko reprezentanco; tudi za revanžno srečanje so se skrbno pripravljali. Ta tekma bo tudi izboren trening za podzvezno reprezentanco, katera nastopi 1. avgusta v Ljubljani proti reprezentanci ONP za pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra. Tekma prične ob 18 ter se odigra na igrišču SK Ilirije ob vsakem vremenu.
Ilirija v Mladinskem domu. Danes, ob priliki proslave ustanovitve SK Mladike, gostuje ob 5 pop. juniorsko moštvo Ilirije. Med tekmo igra godba. Športniki vabljeni. — SK Mladika.
AVTOMOBILIZEM NA FRANCOSKEM.
Francoski frank koleba sem ni tja, nihče ga Tie more ustaviti. Bežijo pred njim, kakor so svoj-čas Nemci pred marko, Avstrijci pred krono in tudi mi pred krono. Vsak si hoče kaj kupiti, kar bi imelo stalno vrednost. Zato je danes francoska av-tomobilna industrija tako zaposlena, kakor ni bila še nikdar prej, in jc na meji svoje deložmoznosti. Renault je dejal, da Francoz sedaj kar kupuje, samo da se bankovcev znebi. »Lani je bilo pri nas okoli 650.000 avtomobilov, letos jih bo pa gotovo že en milijon.«
CARTS V STUTTGARTU.
Nemški sprinter Ca rt.s si je priboril, Vokor smo že pisali, angleško prvenstvo na 100 vardov. Prišel je domov, v Stuttpart, in so ga sprejeli tako, kakor bi bilo to kje doli na jugu. Na tisoče in tisoče jih je bilo na kolodvoru, vsa tisočglava množica ga je spremljala po mestu, stoteri baklje-nosci so spremljali sprevod, umetni ogenj so prižigali, iz razsvetljenih oken so se vsipale cvetlice, nepopisna radost je polnila ulice. Policija na konjih, peš in v avtomobilih je z največjo težavo delala sprevodu pot skozi gnečo množice.
MEDNARODNA BOKSARSKA ZVEZA.
V Parizu so zborovali delegati le zveze, desetič. Na novo so sprejeli v zvezo National Boxing Association of America, Nemško boksnosportuo oblastvo (Deutsche Boxsportbehorde) in Južno Afriko. Neka druga ameriška zveza bo v kratkem tudi prosila za sprejem. Po običajnem dnevnem redu so sestavili tudi seznam bokserskih prvakov za letošnje leto. Vsi svetovni prvaki so iz Amerike, pa jih je osem. Mušja teža La Barbara, petelinja Ro-senberg, peresna Kid Kaplen, lahka Mandel, vvel-ter Latzo, srednja Tiger IHovvers, poltežka Berlenbach, težka in splošno prvenstvo vseli tež Jack Denipsey. V drugem članku poročamo, da je Dela-ney premagal po točkah Berlenbacha in da bodo njemu prisodili prvenstvo poltežke teže. V Evropi so prvaki tile (teže v gornji vrsti): Anglež Clark, Befeijec Scillie, Španec Ruiz, Francoz Vinez, Italijan Bosssio, Belgijec Devos, Holandec Hof, Španec Paolino.
To so profesionalk istočasno je zborovala v farizu tudi amaterska boksnosportna zveza. Na novo so sprejeli v zvezo Nemčijo, Finsko, Poljsko in Ogrsko. Za Olimpijske igre bodo razpisali prvenstvo vseli osmih kategorij; vsak narod imesnuje dva bokserja, nastopili sme ie eden. Evropskih prvenstev letos ne bodn izvojevali, pač pa prihodnje leto, in sicer na Nemškem.
NAJHITREJŠI KONJ V EVROPI.
To jr* sedaj triletni nemški Ferro, ki je v boju za . Veliko darilo Berlina« premagal brez truda vse nasprotnike. V teku na '-'400 m je dosegel Čas, kakor ga doslej ni dosegel še noben triletnik re na Angleškem, ne na Nemškem in ne na Francoskem: dve minuti in trideset sekund (2:30)! Najboljši dosedanji čas na 2400 m je dosegel leta 1011 v »Velikem darilu jockey-kluba< v Parizu konj Aurasie II, 2:30.4. Sedaj pa primerjaj: Nurmi je lekcl 1609 m v 4:10.4. 3000 ni v 8:20.1; 2100 m je v sredi med 1600 in 3000 m.
DEL ANEY—BERLENBACH.
Ponovno sla se že udarila, la dva velika mojstra. Prej je imel Delaney svetovno prvenstvo v poltežki teži bokserstva, vzel ga mu je ameriški Nemec Berlenbach, sedaj je pa Delaney na vrhu. V Brooklynu sta se udarila, pred 50.000 gledavci. Od 15 rund so prisodili sodniki Berlenbachu samo osmo in deveto, vseh ostalih 13 pa Delaneyu. De-laney je bil dosti hitrejši in spretnejši, Berlenbach sicer bolj počasen, a trden. Vstopnma je nesla 400 tisoč dolarjev; Berlenbach je dobil 37% = 148 dolarjev, Delaney 12'A % je 50.000 dolarjev. Ce ne gre za prvenstvo, je razdelitev običajna v razmerju 60 : 10; 60% dobi zmagovalec, 40% premagani. Pri prvenstvih se pa zmiraj posebej pogodijo. Cene sedežev so kolebale med 27'A dolarji do 30.3, od-števši pribitke, ki so j ili dobili prekupci vstopnic.
KLUB »100 na uro«.
V Milanu obstoja od lani klub >100 na uro«; člani morejo postati samo tisti avtomobilisti, ki so na dirkališču v Monzi prevozili na uro najmanj 100 kilometrov. Klub ima sedaj okoli 30 članov. Te dni beremo, da so ustanovil tudi motorni kolesarji v Milanu tak klub. Danes se vrši na dirkališču Mon-za tekma a pokal askarijev, afriških vojakov, in se bo odločilo, kdo bo smel pristopiti klubu in kdo ne.
Športni teden.
Capablanca ceni Niemcoviča zelo visoko, ponudil mu je boj za svetovno prvenstvo. Prireditelji morajo založiti 10.000 dolarjev; 2000 jih dobi najprvo on, Capablanca, ostalo se razdeli v razmerju 60 : 40 med zmagovalcem in premagancem. Sedaj pa primerjaj to v.soto z nagradami v bokserskih bojih!
Nogometni dunajski klub Siminering hiti na švedskem od zmage do zmage. — Na Švodsko so prišli I udi Italijani; tekma med njih reprezentanco in med švedsko se je končala v prilog Švedom 5 : 3. Ko je bil izid nizglašen, je navalil italijanski igravec Levrato na sodnika Jolians-sona; občinstvo je vdrlo na igrišče in bi bilo Italijana linčalo, če bi ga ne bila branila policija. Bodo vsaj še Švedi vedeli, kakšne navade so v Italiji doma. — S p a r l a gre v Ameriko. Najprvo .bo šla v Barcelono igrat, nato v Pariz, od tam v Cher-bourg, kjer se bo vkrcala na nemški parnik Co-lurnbus. V Ameriki bo igrala 8. 9. proti klubu Giants- (velikani) v New Yorku, s kojim klubom je dvakrat igrala tudi Hakoah; od tam pa bo sla Sparta v Chicago, Pliiladelphio itd.
Nemški igravec tenisa Landinann je kar naenkrat skoči j v prvorazredno svetovno vrsto; premagal je Richardsa 1 : 6, C : 4, (i : 2, 0 : 0, nato pa še Kinseya 6 : 1, 6 : 0, 6 : 4; Kinseya je ugnal tudi Najuch 6 : 3, 2 : 6, 7 : 5. — Boj za Davi-sov pokal se zaključuje. Kako dolgotrajen je! Najprvo se borita za prvenstvo evropski pas in ameriški pas; slednji brez Zedinjenih držav, ki branijo sedaj pokal. V evropskem pasu je pred finalom premagala Anglija Špansko ia sedaj Francija Švedsko 5 : 0. Te dni se borita v finalu Anglija in Francoska za prvenstvo evropskega pasu. Zmago prerokujejo Franciji. Nato se poda zmagovalec v Ameriko in se bori tam z zmagovalcem ameriškega pasu, h kateremu spadajo tudi Filipini, Japonska itd. Saj smo poročali zadnjič o zmagi .Japoncev nad Filipini v San Francisco. V ameriškem pasu bodo zmagali končno najbrž Japonci. Zmagovalec v bnju obeli pasov ima potem pravico, da pozove na boj branivca pokala, Zedinjene države. Ni izključeno, dn odnesejo Francozi dragoceni pokal v Evropo. Borotra je v igri s Švedom Malm-atromom bil enkrat žo v razmerju 1 : 6, pa se je povzpel na 8:6!, je dobil torej kar 7 točk zraven, Šved pa nobene.
Peltzer je že prej enkrat prosil nemško športno zvezo, naj mu dovoli potovanje v Ameriko. Mu ni dovolila. Sedaj, ko je dosegel na 800 m svetovni rekord, so mu na novo iz Amerike brzojavili, naj pride tja, in sedaj bo prav gotovo dobil dovoljenje. — V Stamford Bridge ra Angleškem se je vršil lahkoalleteki boj med univerzami Cornell in Prinretovvn (Amerika) ter Camridge in Oxford (Anglija). Proli vsemu pričakovanju so zmagali Angleži, Cambridge. Par rezultatov: 100y Russell 10,220 y isti 21!, M milje Fryer 1:59,6, 1 milja Star 4:26.2, krogla Sullivnn 13.aj, skok na daljavo Dickman 7.08. Zanimivo ie. da so AmerikanH med vožnjo v Evropo uživali večinoma le mleko in sadje, Angleži pa med treniranjem samo mrzlo hrano. Torej vrgetnrianstvo le ni edino zveličavno. — V Parizu je pa skočil Dickman 7.13 in daleč.
Martin je tekel 1500 m v 1:55.2, Guillemot 3000 m v 8:48.8, VVightman 110 m lese v 15:4, Karlovic (Oger) je skočil ob palici 3.9 m!, bolje kot ogrski rekord. — Zn tiste, ki ne berejo »Slovenca« med tednom ponovimo, da je tekel v Stockholmu Nurmi 3000 m v 8:20.4, Wide pa v 8:20.8 (v Ameriki je tekel Nurmi na lesenih tleh enkrat 8.22.2). Natančno smo poročali o boju obeh mojstrov 21. 7. v članku : 3000 m v 8:20. — Finec Y r j o 1 a je zbolj-šal Osbornov desetobojni rekord od 7711 na 7831; pa mu še zmeraj veliko veliko manjka do Thorpeja. — Pisali smo, kako so zboljšali Finci Katz, Koivanulho, Lie\vendahl in Nurini svetovni rekord kluba Gota v Stockholmu 4 X 1500 m od 16:40.2. na 16:26.2; sedaj pa še enkrat beremo, da so ga isti štirje tekači na novo zboljšali, na presenetljiv čas 16:11.3; Nurmi je tekel 3:59.6.
Carpentieru je bila po dolgem času spet enkrat sreča mila, v Pittsburghu je v drugi rundi potolkel Johna Burkeja k. o. — Delaney jo vzel Berlenbachu v 15 rundnem boju svetovno prvenstvo poltežke teže, po točkah. O tem boju poseben članek. — Dempsey se Willsa ogiba in se bo boril 5. septembra v Tiajuana (Mehika) s Tun-neyem; ta je manj nevaren. Kaj bo rekla vsemogočna newyorška boksna komisija, ki mu je zapo-vedala boj z VVillsom? Če se nc bo boril z njim, je dejala, mu bo vzela naslov svetovnega mojstra.
Lauffef je v 14 dneh rekord v p 1 a v a n j u na 200 m na hrbtu zboljšal dvakrat, od 2:47.6 na 2:45 in nato na 2:38.8; 100 m je plaval v 1:14. Nemec. Schumburg je v boju z njim dosegel čas 2:53.5. Za isto razdaljo jc porabil na Dunaju Schafer 2:57.2, nov avstrijski rekord. — Oger Ba-ranyi je dobil pariški Grand Prix s 1:04.1 na 100 metrov prosto; zanj je to slab čas. je bil izmučen in je gledal samo, da je zmagal. — Kanal je prvo žrtev že zahteval; ne ,da bi bil kdo utonil v njem, a čez ni prišel. Anglež Frank Perks je ob francoski obali šel v vodo, je plaval devet ur, ne-
kako polovico Kanala, pa je prišla megla, in Perkj je spet ven zlt-zel.
168 km je iz Londona v obmorsko mesto Brighton in nazaj (izg. brajtn); Harnour jih je s kolesom prevozil v 5:07.35. — Veliko darilo mesta Leipzig je dobil Francoz Ganay, ki je letos v prav izborili formi; 100 km je prevozil v 1:21:15. Na dirkališču mesta Frankfurt je porabil Holandec Snoek za 20 km 15:49, za 30 km 23:25, za 50 km 39:40. — Klasično distančno dirko okoli Neuchatel-lskega jezera v Švici, 200 km, je dobil profesional E. Suter v 7:02:51; amater Antenen pa je vozil 7:11:38. — Dirka okoli Francije je končana. Dve leti po vrsti, 1924 in 1925 je bil Italijan Bottecchia prvi, letos je bil pa bolan in je kmalu odstopil. V skupni kvalifikaciji je dosegel Belgijec Lucien Buysse prvo darilo, prevozivši 5475 km dolgo progo v 224:58:28. — Dve leti bo 17. decembra, ko je Nemec Wemer Miethe prevozil brez vodnika in brez brambe proti vetru v eni uri s kolesom 41.947 km; sedaj je pa vozil na dirkališču Herne-Hill v Londonu Anglež Frank Southall v eni uri 42.538 km, nov amaterski svetovni rekord, pa mu je proti koncu nagajal še veter in dež.
Pri mer,tu Dieppe na Francoskem so vozili avtomobilisti z letečim startom 1 km 2 krat, tja in nazaj. Martin na avtomobilu tvrdke Amilcar ie porabil 22.5 sek. ali 160 km na uro, Julien na motornem kolesu tvrdke Terrot pa 32.2 sek. aH 111.8 km na uro.
Pred tednom smo pisali, da se bo podalo kar pet Francozov na pot za rekordom neprekinjene aeroplanske vožnje. Imela sta ga doslej brata Arrachart. Prvi rekordnih lovcev, ki je imel uspeh, je bil Girier; letel je iz Pariza v Omsk v Sibiriji brez prestanka 29 ur; 4700 km je pot dolga, no' svetovni rekord.
Med' tednom v »Slovencu« priobčeni športni članki: 21. 7. 3000 m v 8:20, 22. 7. Lauffer, 23. 7. Rekord v toku na uro. 24. 7.	V. Š.
Gosnodarsžvo
Gospodarska konferenca v Ljubljani.
Včeraj opoldne sta se pripeljala v Ljubljano načelnika Imovinskega ministrstva gg. dr. Milan Todorovič in Savič. Potujeta v Pariz k sklepanju trgovinskih pogodb med našo državo ter Francijo in Belgijo. Na kolodvoru so jih sprejeli delegati Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Popoldne pa se je vršila konferenca, ki so ji prisostvovali poleg omenjenih načelnikov zastopniki slovenskih gospodarskih krogov. Razgovarjali so se predvsem o novih trgovinskih pogodbah. Dr. Todorovič in Savič sta včeraj nadaljevala pot v Pariz.
Kisarne v Sloveniji.
Proces fabrikacije kisa, ki je v Sloveniji znatna, saj imamo devet kisaren, je široki javnosti bolj malo znan. V informacijo publike navajamo kot prvi list nekaj zanimivih podatkov o naslovnem vprašanju.
Za fabrikacijo kisa v par metrov visokih kadeh imamo porozne mase, izkated katerih so najobičajnejše: koruzni storži, bukovi oblanci, oglanje, žaganje itd. Na zunanjih plasteh se tvorijo bakterije z imenom »bacterium Schtitzenbachi«. Na te mase se vliva primerno razredčena alkoholova raztopina, alkohol oksidira in tvori se kis, ki doseže največ 12 odstotkov ocetne kisline. Vendar pa je produkcija takega kisa zelo nerentabilna; čim nižja, tembolj jc rentabilna. To je kis, ki sc izdeluje iz mešanice alkohola in vode.
Ravuotako se proizvaja iz razredčenega vina vinski kis.
Kot kis se uporablja tudi razredčena kemična kislina ali esenca. Ta je proizvod destilacije lesa, izdelujejo jo pa tudi iz karbida. Ta kislina pa ni kemično popolnoma očiščena in v njej se nahajajo ostanki mravljinčno kisline. V špiritovem in vinskem kisu ostane sicer tudi malo alkohola, kar pa samo daje temu kisu aroma.
Fabrikacija kisa se vrši na uebroj načinov, dosedaj jc znanih 119, izmed katerih jo zaenkrat najpopolnejši Po p perje v način; ta način je za fa-brikanta najunosnejši, vendar ima ročno nalivanje, katerega se poslužuje še večina kisaren v Sloveniji, pred njim prednost, da se po njej fabricirani kis odlikuje z dobrim aroma.
V Sloveniji imamo trenutno devet kisaren, od teh štiri v Ljubljani. Najstarejša kisarna je Vodnikova, Josipa Vodnika dediči, ustanovljena leta 1868, ki izdeluje znani, kvalitetno visoko stoječi Vodnikov kis po Gorjupovcm načinu. Druga po starosti je kisarna Jerneja Jeleniča, ustanovljena 1886. Nadalje imamo v Ljubljani še kisarno »Vinocet«, d. z o. z- (iz. leta 1922) ter na Viču M. Kušar. Nadaljnje kisarne so: Stare v Kamniku, Guzelj, Šk. Loka; Schmidl v Mariboru; Schvvab v Celju; iz najnovejše dobe je kisarna na Ježici (Produkcija vinskega in špirilovega kisa, d. z o. z.).
Razmere v tej stroki niso sijajne. Povprečno računamo, da zaradi izredno velike konkurence, ki je nastala zlasti po vojni, in pa radi novih podjetij, delajo kisarne s 50 odstotki svoje kapacitete.
Konzum kisa je največji v poletnih mesecih: glavna sezona je od maja do septembra. Letos pa hladno in deževno vreme vpliva, da je konzum kisa manjši v primeri z lanskim letom.
Neugodne so za kisarne visoke cene špirita. Vse špiritne tvornice države so namreč v kartelu in so povišale cene od nekdanjih 8 do 9 Din na sedanjih 12 Din. Špirit pa razredčen z vodo (de-naturiran) je najvažnejša surovina za kisarne. Upoštevati moramo, da se naredi iz 1 litra čistega špirita samo 60 dkg čiste kisline. Poleg tega je znatna državna pristojbina za denaturiranje špirita, ki znaša za vsak liter špirita 0.50 Din.
Zanimivo je tudi, da gre v gorske kraje zelo mnogo kisline, dočim kraji bližji železnicam kon-| Riimirain v prvi vrsti špiritov kis. Včasih sc jc po^ rabilo največ kemične kisline, nato špiritovega kisa, najmanj pa vinskega kisa. Sedaj pa se porabi največ vinskega kisa, kateremu sledi špiritov kis,
najmanj pa se porabi kemične kisline. Čujejo se večkrat pritožbe, da se stvorijo po daljšem času na stoječem vinskem kisu gošče in kože. Povedati moramo, da se to zgodi na vsakem vinskem kisu in da je to ravno znak. da je kis pristen vinski.
PRODUKCIJA PIVA V SLOVENIJI.
Naknadno smo prejeli od pivovarne Gotz v Mariboru podatke o produkciji 1924—1925 ter v 1923—1924. Zato navajamo še enkrat podatke vseh tvoru ic (razen Tscheligija v Mariboru, ki je pa manjši) v tisočih hI.
Union 1923—1924 75 1924—1925 60 Gotz	»48	»44
Laško	»32	»21
uipaj
155
—O-
125
ZVIŠANJE TOVORNIH ŽELEZNIŠKIH TARIFOV.
Kakor smo že parkrat poročali, se bodo povišali tovorni železniški tarifi za 3—8% s 1. avgustom. Kakor pa nam sedaj poročajo iz Belgrada, j« pričakovati zvišanje šele 1. septembra t. 1,
Zveza tvornic papirja. Kakor poroča iJutarnji list«, se je v petek vršilo v Ljubljani zborovanje tvornic papirja iz Slovenije ter zagrebške in suša-ške. Sklenjeno je bilo osnovati zvezo producentov papirja in kartona s sedežem v Belgradu, katere ustanovni občni zbor bi se imel vršiti v oktobru letos.
Iz avstrijske lesno industrije. Pred nedavnim so zborovali Žagarji iz Štajerske. Ugotovili so, da dela komaj ena tretjina žag. V primeri z letom 1913. so produkcijski stroški narasli za 60%. Zato zahtevajo štajerski Žagarji — kakor tudi organizacije lesne industrije v drugih avstrijskih zveznih deželah —, da se uvede carina na izvoz okroglega lesa v znesku 3 zl. kron za kub. meter Do uveljav-Ijenja te carine pa naj se prepove izvoz tega lesa. Vsi dohodki od te carine naj se porabijo za izvozne premije za rezan les. Temu predlogu so silno nasprotne papirnice. Lesna industrija zahteva, da se naj, če ne gre drugače, kontingentira izvoz okroglega lesa na 400.000 kub. metrov, količine nad to vsoto pa naj plačajo 1.600 zl. K za kub. meter izvozne carine. Toda vodilni poslanski klub je odklonil to zahtevo.
Kongres slivarjev. Za letos sklicujejo slivarji iz sremsldh in vojvodinskih krajev kongres vseh trgovcev, ki se bavijo s kupčevanjom s slivami. Na kongresu bi razpravljali o težki gospodarski krizi, ki grozi slivarslu industriji.
Pefrolejski vrelci v Albaniji. V vasi Patos med Valono in Fieri so v globoni 272 m našli petrolejski vrelec. Plini so gnali petrolej v višino 60 m nad zemljo. Angleški izvedenci zatrjujejo, da je petrolej prvovrsten.
Ruska zunanja trgovina. V mesecu juniju t. 1. je postala ruska zunanja trgovina zopet aktivna. V prvem tromesečju letos je Rusija uvozila za 182, izvozila za 135, v drugem tromesečju pa je uvozila za 155, izvozila za 139 milijonov zl. rubljev.
Švicarska zunanja trgovina. V prvi polovici t. 1. je Švica uvozila za 1172 milijonov frankov blaga, izvozila pa za 866 milijonov. Glavni izvozni predmeti so bili: ure 111 milijonov, stroji 80, vezenine 65, bombažne tkanine 44 itd. V prvi polovici lani je znašal izvoz 1066, uvoz 1202 milijona frankov.
Kartel evropskih cinkaroit. Vsi kontinentalno-evropski producenti cinka so otvorili cinkov sindikat, v katerem so v prvi vrsti določili cene. Vendar pa Anglija in Amerika nista pristopili k sindikatu. — Kaj pa naša cinkova industrija.
Mor s a
24. julija 1926.
DENAR.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so biti zabeleženi sledeči tečaji: vojna odškodnina 300 do 301 (300.50-301.50), Berlin 13.51 (13.488-13.528), Italija 184 den. (181.90—183.10), London 275.65 (275.05—276.25), Newyork 56.60 (56.457—56.757), Pariz 136 den. (127—129), Praga 167.90 (167.40 do 168.40), Dunaj 8.01 Q.9915-8.0315), Curih 10.9675 (10.948-10.988). ▼
Curih. Belgrad 9.1125 (9.11), Pešta 72.30 (72.30), Berlin 122.9625 (122.9625), Italija 16.9925 (16.75), London 25.125 (25.12125), Ne\vyork 516.625 (516.625), Pariz 12.625 (11.725), Praga 15.2925 (15.30), Dunaj 73.0375 (73.0375), Madrid 80.35
/On	O..,----*» niw /on-. .....	.n—.n-V
imi\.ll Ml ^.Ol {-OO), OUllJll O.I SO (O./l^U),
Bruselj 12.70 (11.95), Amsterdam 207.60 (207.70), Stockholni 188.35 (138.35), Kopenhngen 136.95 (136.9375) , Oslo 113.35 (113.275), Varšava 58 (56.75). Atone 6, Carigrad 2.89, Argentina 210.
Protestno zborovanje
Osrednje sveže državnih uradnikov v Ljublfani.
Sinoči je sklicala Osf. zv. drž. uradnikov v salonski sobi pri Mraku v Ljubljani protestno zborovanje delegatov včlanjenih društev. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano — udeležili so se ga zastopniki 28 društev.
Zborovanje je otvoril preds. L i 11 e g, ki le pozdravil navzoče delegate, posebno pa nav-»oče poročevalce listov kot one velesile, ki edina danes lahko uspešno pomaga državnim uslužbencem.
Izvaja nato sledeče: V tu in inozemstvu se govori, da se v Jugoslaviji lahko zgodi vse, kar je sploh mogoče. Listi so prinesli vesti o atentatu na državno uradništvo, ki ga zna ugono. biti: brzojavki, ki naroča računovodstvu dele-gacije ministrstva financ, da odtgne 1. avgu-sa državnim uradnikom od plač.
Pokrajinski in glavni savez drž. uradnikov bi rada spregovorila s sredstvi, ki bi najbolj zadeli sedanji režim. Žalibog je to nemogoče, radi neenakosti uradništva, ki ga je komaj 20 odstotkov organiziranega.
Ko je dobila osrednja zveza prve vesti, je takoj poslala Glavnemu savezu brzojavko z zahtevo, da takoj pošlje deputacijo k ministrskemu predsedniku, pri katerem naj enet. gičrno protestira. Glavni savez je opozoril min. predsednika, v kako bedo bi spravil omenjeni sklep državno uradništvo ter takoj tudi votiral 10.000 Din kot prvo pomoč. Sklenil je tudi sklicati v Belgradu veliko protestno zborova. nje, če ne dobi primernega odgovora.
Izvaja nadalje, da država poleg tega, da ne izplača dolžnih razlik, na račun katerih je že večina uradništva čez glavo zadolžena, sedaj še hoče prikrajšati to boro plačo! Druge države, kot n. pr. Češkoslovaška in Francija so kljub temu, da je tam uradništvo bolje plačano kot pri nas, ponovno povišale plače
Omenja, da je protestirala delegacija tudi pri g. vel. županu Baltiču.
Plediira zato, da izstopi državno uradništvo iz vseh društev in tako pritegne vso javnost v boj proti takemu ravnanju vlade. Če javnost sedaj ne nastopi proti režimu, bo potem gotovo prisiljena.
Pri debati se vali precejšnja krivda na Glavni savez v Belgradu, ki je v naj-odločitnejšem trenutku popustil in se ni dovolj energično zavzel za uradniške interese.
Uzunovič je izjavil novinarjem, da se bo r.alo odtegnilo državnim uslužbencem, ker so oni najbolj patriotični in državotvorni. To se pnri norca briti iz državnega uradništva!
Najbolj karakteristično pa je to, da je danes načelnik min. trgovine in industrije g. Savič, ki se je voril skozi Ljubljano izjavil, da znaša škoda na poplavah samo 60 miljonov dinarjev.
Oškodovani pa so poleg tega samo veliki gospodarji, ki podpore sploh potrebni niso, ker jim .je vseeno, ali rodi zemlja 2 leti kaj ali pa nič. In tak humbug naj plača sestradan državni uradnik!
Po izčrpni debati se sklene sledeče:
1.	Vsi državni uradniki včlanjeni preko svojih društev v Osrednji zvezi izstopijo iz vseh (Iruštev razen strokovnih.
2.	V četrtek se vrši ponovni sestanek pri »Levu«, kamoT se povabijo vse organizacije drž. uslužbencev, ki niso včlanjene v zvezi k posvetovanju o nadaljnji taktiki.
Stavbnim gospodarjem.
K našim tedenskim poročilom o stavbnem gibanja v Ljubljani si dovoljujemo našim čitateljem podati nekaj potrebnih navodil, zlasti onim, ki si nameravajo ustanoviti lasten -dom. Pa tudi drugim bodo prišla prav.
Za gradbo vseh novih stavb, prizidav in prezidav, za napravo ograje proti cesti ali ulici, kakor tudi za izvršitev bistvenih popravil ali prenaredb na obstoječih poslopjih, je potrebno stavbno dovoljenje mestne občine kot stavbnega oblastva prve stopnje.
Kaj je nova stavba, prizidava ali prezidava je vsakomur znano. Med bistvena popravila in pre-naredbe pa spadajo sledeča označena stavbna dela:
a)	s katerimi se stavbni objekt (poslopje) pre-naredi v zunanjih merah (dimenzijah) splošno ali pa samo v svojem pročelju (glavnem licu);
b)	s katerimi bi bilo možno uplivati na trdnost stavbe, na varnost proti ognju, na zdravstvene razmere v poslopju, na njegovo vnanjost ali na oravtce sosedov.
Za vsa navedena gradbena dela je potrebno predhodno stavbno dovoljenje, katero pa je mogoče dobiti edino s predložitvijo posebne prošnje, katero mora stavbni gospodar vložiti na mestnem magistratu pri vložišču ali pa po pošti. Stavbni gospodar, to je oni, ki namerava zidati, odnosno na čegar račun se bo zidalo, mora torej pred začetkom stavbe pismeno prositi za podelitev stavbnega dovoljenja.
Ali se sme pričeti s stavbo prej, preden dobi prosilec stavbno dovoljenje? Ako se je na podlagi vložene prošnje raz.pisnl in vršil stavbni ogled na licu mesta, ima prosilec pravico zahtevati, da stavbno oblastvo, to je mestni magistrat v roku 14 dni po izvršenem stavbnem ogledu izda odlok, v katerem mora povedati, če in pod katerimi pogoji se postavitev nameravane stavbe dovoljuje. Strogo vz.eto, stavbni gospodar ne sme prej pričeti z delom, dokler ni minilo vsaj 14 dni po izvršenem ogledu.
Olavni pogoji odnosno zadržki se mu navadno povedo pri stavbnem ogledu; tako izve skoro vsak stavbni gospodar že od stavbne komisije, če in pod kakimi pogoji bo -smel postavljati stavbo.
Gori omenjenih 14 dni pa velja le tedaj, ako je prošnja za stavbno dovoljenje pravilno opremljena in so dani predpogoji za pričetek stavbnih del.
Za pravilno opremo prošnje je potrebno:
1.	Prošnja mora biti pravilno kolkovana (taksa Din 5 za vlogo in Din 20 za rešitev).
2.	Priložena ji morata biti dva izvoda enakih načrtov; za stavbe, ki so situirane v železniškem požarnem rajonu, to je na zemljiščih, ki so manj kakor 50 m oddaljena od železniškega lira, je priložiti po najnovejših zahtevah železniške uprave, tri izvode načrtov za železniško upravo samo, to je skupno 5 načrtov.
3.	Dokaz o lastninski pravici do stavbišča ali pritrdilo njegovega lastnika.
Prošnjo mora podpisati stavbni gospodar sam; ako pa zanj prosi ali podpiše kdo drugi, mora prošnji priložiti pooblastilo; osebe, ki stoje pod sodnim varstvom, smejo prošnje vlagali edino po svojih zakonitih zastopnikih.
Večina prošenj je pomanjkljiva v točki 2. in 3. Vsak sicer navadno priloži dva načrta; skoro redno pa je legopis pomanjkljiv ali nepravilen.
a)	Legopis stavbe ali situacijska slika mora prikazati na vse strani, kar je potrebno za pravo spoznanje in določitev, kje bo stala nameravana stavba; na vsak način pa je potreben razvid na stavbišču stoječih starih poslopij, sosednih hiš ali zemljišč z navedbo in točnim naslovom njih lastnikov, navedbo hišnih in parcelnih številk, obmejnih dvorišč, odprtih vrat in oken, nasproti ležeče ulične črte, širine in imena dotičnih ulic.
Legopis ali situacijski del načrta skoro vsak stavbenik, oziroma stavbni tehnik, ki izdeluje načrte, zanemarja ter se ne ozira niti na gornja določila, ki so predpisana v § 20, niti na določila glede merila in oblike načrtov, kakor jih zahteva § 21 stavbnega reda za mesto Ljubljano. Zlasti se v legopisu opušča navedba parcelnih številk sosedov, njih imena in naslove, ter zlasti pri novih parcelacijah (stavbiščih) legopisi ne navajajo niti naj-bližnje znane ulice ali ceste niti parcelne številke stavbišča, kamoli sosedov ali najbltžnjih znanih poslopij. Taki legopisi so vsi bistveno pomanjkljivi, ker stavbno oblastvo ne more iz njih niti najmanj razvideti, kje bo stala stavba. Na ta način stavbni gospodarji sami zavlačujejo stavbne oglede (komisije) in rešitev prošenj.
b)	Stavbni načrt mora obsegati tloris in prerez vseh etaž nameravanega poslopja, počenši s kletjo In podstrešjem vred. V vseh nadstropjih je vrisati vezi. Točna določila navaja § 20, pod točko 2 in 3 cit. stavbnega reda. Predpisom Citiranih dveh točk se navadno ugodi ter se na manjše ne-dostatke opozori stranka pri stavbnem ogledu.
Način zazidanja naj bo razviden iz načrta samega. Ne zidaj visokopritličnih stanovanjskih hiš tamkaj, kjer so predpisane po regulačnem načrtu mesta eno- ali dvonadstropne hiše. Ne sili zidati v stavbni črti ob cesti ali ulici, kjer je po odobreni regulaciji in odobrenem parcelacijskem načrtu predpisan odprt stavbni sistem zazidanja s pred-vrti 5 m za stavbno črto. Tozadevne informacije dobi vsak stavbni gospodar pri mestnem gradbenem uradu. Kdor namerava kupiti stavbišče ali zemljišče v stavbene namene, naj se prej informira, kakšen način zazidanja je določen na dotičiiem zemljišču, kako so izpeljane projektirane ceste itd. Pri parceliranih zemljiščih pa naj vsak kupec zahteva od prodajalca prepis parcelacijskega odloka, s katerim je bila prodajalcu parcelacija dovoljena od mestnega magistrata. Na ta način se bo vsak izognil marsikateremu nepričakovanemu iznenade-nju in sitnosti, katero si nakoplje po lastni nemarnosti in neprevidnosti.
Mnogo je v Ljubljani še stavbišč, katera leže v požarnem rajonu železnice Za zidanje na takih stavbiščih so posebni predpisi, glasom katerih mora v zidanje privoliti uprava državnih železnic. V ta namen se železniška direkcija povabi k stavbnemu ogledu, kjer naznani njen zastopnik stranki pogoje, odnosno zahteve, katere mora stavbni gospodar izpolniti in podpisati posebno izjavo (re-verz), katera vsebuje te pogoje. Razen tega mora Generalna direkcija državnih železnic v Belgradu dati svoje privoljenje. — Železniška uprava zahte-I va za se predložitev treh izvodov načrtov, ki mo-: rajo obsegati razen točnega načrta za stavbo tudi situacijo v merilu 1 : 1000 z, vrisanimi tiri in že-; leznlško mejo, cestami in sosednimi objekti, dalje prečni prerez, v merilu 1 -100 normalno na os tira s kotami oddaljenostjo najbližnjega roba od osi j tira. — Cela procedura je sicer nekoliko daljša, ■ vendar ne obsega nobenih pretiranih zahtev.
Predpogoj za pridobitev stavbnega dovoljenja in zidanja pa ni samo pravilno opremljena prošnja, j ampak uradna določitev stavbne črte in nivela. j Dokler ni od mestnega gradbenega urada na licu mesta določena stavbna črta in nivel, stavbenik sploh ne ve, kje ločno gre stavbna črta; še bolj I pa je važna določitev cestnega nivela (višinske j točke), ker se mora po njem ravnati višina pritličja In kleti, sicer je v nevarnosti, da bo poslopje naenkrat stalo pod cestnim nivojem. Kadi tega določa § 13 citiranega stavbnega reda: Pri vsaki novi stavbi, prizidavi ali prezidavi, katera se namerava graditi ob že obstoječi ali projektirani javni poti, mora stavbni gospodar, preden prosi za stavbno dovoljenje, vložiti separatno prošnjo z,a uradno naznanilo stavbne črte in nivela. Prošnji je i priložiti pravilno narejen legopisni in nivelski naris v dveh enakih izvodih.
Stavbni gospodarji se tega predpogoja navadno niti ne zavedajo, in ga le redkokateri stavbenik pravočasno na to opozori. Pred uradno določitvijo ; stavimo črte in nivela sploh ni dovoljeno zidati, i Marsikdo, ki jo pričel z. zidanjem poprej, jo moral
naknadno že pričeto stavbo podreti, odnosno korigirati ter mu je s tem nastala škoda, katere mu nihčo ni povrnil. Občina pa ne inore dopuščati, da bi vsaka hiša imela svojo lastno stavbno črto.
Poslanka Tinetu Bratmi.
r Berem, da si otresel prah s svojih čevljev in obrnil hrbet Mariboru. Nisi še storil koraka, jedva si se okrenil, in glej, že so vrgli za labo »resno besedo o mariborskem gledališču«. Večje število kulturnih in javnih delavcev — tako stoji zapisano — ti je izkazalo to zadnjo čast, vsi stoje za plotom brezimenstva, vsi kulturni, vsi slovesni in — veseli, da greš.
Ogledal sem si tisto resno besedo in videl, da je v njej betvica misli, dokaj je občekoristnega žaganja o teatru sploh, največ pa je lteblagodiše-čega blata v tvoj hrbet, ko odhajaš. In je tisto blato še odišavljeno s frazo, da si brez dvoma najjačja igravska osebnost izmed mariborskih igravcev in milostno so še pohvalili tvoje inscenatorske zmožnosti s pridržkom seveda, da je silno škoda, da je niso izrabljali za opero in še bolj pa za opereto.
Potem pa se melje in drobi resna beseda, da seveda nisi po /.možnostih tako vsestranski, da bi zamogel ustvariti vse one tipe, »na (!) katerih si se poskušal«. Malega in srednjega človeka igraj, velike pa pusti — tako stoji zapisano — pa boš najboljši igravec.
Pozabljen je tvoj hlapec Jernej, pozabljen Beneški trgovec, pozabljeno Pohujšanje, zamolčan in zatajen Ojdipus, pač pa ti očitajo Hamleta (brez tvojega poguma bi ga itak Maribor ne doživel), Cyprienne v Razporoki in grofa v Zakletem gradu. (Za poslednjega naj ti ne bo žal, v pretepaškeni 16. veku ni bilo še salonskih parketov in filmskih izumetničenih kretenj papirnih aristokratov, ki kvarijo današnje kulturnike. To pravim jaz, ki sem grofa v Zakletem gradu poklical v svet in ga videl v tvojem liku in besedi!)
Dovolj o tem! Kar mi je stisnilo pero v roko, je tista hinavščina, ki te hoče zadeti z, lepimi besedami najbolj v živo: v tvojo umetniško osebnost. Kulturni in javni delavci ti zamerijo, da si hodil svojo pot (»osebne umetniške ambicije in stremljenja brez ozira na publiko, soigravce in gledališko blagajno« melje resna beseda), da si dal mesta tudi domačim delom. To je tisto, kar nepodpisance boli in peče: »poslanstvo« in tvoje »literarno me-censlvo«. Najmodernejše drame in krstne predstave zadovoljujejo samo literarne gurmane, ne najdejo pa odziva pri veliki večini publike, toži resna beseda. Očividno spadajo možje, ki so jo dali v svet (glej »Jutro« od 21. t. m.) med tisto vsemogočno večino publike. Njej snaži čevlje, dragi Tine, v opereto se prepiši, pleši in preobračaj kozolce in škili vedno in povsod, kaj poreče in kako se zabava častita večina publike — in dal boš Mariboru žarek nove luči! Poslal bi bil k vragu domačo dramo in polnil blagajno, da bi bilo dovolj za operetno šmiro, legijo baletk, toalete, čeveljčke, mu-ziko in nemškega režiserja
Očitajo ti pomanjkanje notranje režije in iz-bero repertoarja. Režiserski kolegij bo ozdravil vso revščino in ravnal veterniee po sapi publike. Mili Bog, kakšen bo to kolegij! Sedem režiserjev imamo
—	trobenta resne besede — samo ti in Kovič sta sposobna. Pameten človek bi dejal, da je treba vsaj pet nesposobnih črtati. Ne: resna beseda vidi v kolegiju odrešenje, kjer jih bo pet za statiste, eden bo pa vpošteval mnenje merodajnih činiteljev, to se pravi, poslušal, kaj pravi perpetuum mobile: večina publike.
Toda ti odhajaš z mariborskega odra in prepuščaš voziček, naj škriplje kakorkoli in kamorkoli s kolegijem in večino publike. Veliko lepega si dal ljudem v teh zadnjih letih, mnogo razodetij odkril tistim, ki so iskali v teatru resnične umetnosti. Našo skromno domačo dramo, nebogljeno pastorko, si ljubil in negoval' in se bil zanjo do zadnjega
—	za vse to presrčna ti hvala!
Pa ti niso kulturniki ob slovesu rekli niti zbogom. Če gre hlapec od hiše, mu gospodar da spričevalo in ne sme vanje zapisati Žale besede. Tebi pa so vrgli resno besedo in pojasnilo v hrbet za slovo. Naj ti bo v zadoščenje, da nisi hlapec in dninar. S tistim korakom, ki te je zanesel v svet iz idrijskih hribov, si boš našel pot dalje, višje. Resne besede ni nihče podpisal, lahko jih je pet, lahko deset, lahko legija kulturnih in javnih ano-nimnikov, lahko niti eden. To poslanico pa, ki te najde Bog vedi kje, podpišem sam s prepričanjem, da jih je v duhu z mano vsaj toliko kakor resnih besednikov.	Lojze Remec.
Darov! m pogorelce tf PrigoricS
V veliki nesreči je naša javnost v veliki meri prihitela na pomoč nesrečnim pogorelcem, brez te i bi bili nesrečni reveži skoro brez strehe, saj držav-i na podpora je v primeri z veliko škodo le ne-j znatna. Blagi dobrotniki, ki so v blagu ali denarju prispevali, so sledeči: knez Auersperg, Kočevje, 25.000 Din; veleposest. ing. Rudež, Ribnica, 25 kub. metrov lepih desk in dvema pogorelcema je dal izdelati pohištvo; Anton Kajfež, Kočevje, 2 tov. avtomobila lesa; Dragotin Hribar, Ljubljana, pletenine; graščak Kosler, Ortnek, 2 vagona desk, dalje so darovali les tudi lesni trgovci: Tschinkel, Ribnica; lic, kaplan, Rakitnica; Cešarek, Nemška vas. — V denarju: Mestna hranilnica ljubljanska 10.000 Din; premoženjska uprava mesta Kočevje 5000 Din; Zadružna gospodarska banka, Ljubljana 5000 Din; trg Ribnica 4:00 Din; župni urad Ribnica 3682.55 Din; župni urad Sodražiea 1850 Din; trg Sodražiea 1750 Din; župni urad Sv. Gregor 1750 Din; županstvo Mozelj 1570 Din; županstvo Struge 1229 Din; občina Dane 1000 Din; Franc Rus, Loški potok 1000 Din; Kmetska posojlnica, Ljubljana 1000 Din; Hranilnica in posojilnica Fara pri Ivostelu 1000 Din; župni urad Dobrepolje 922 j Din; županstvo Zeljne 893 Din; vas Otavire 786 i Din; županstvo Vel. Poljane 833 Din; župni urad Kočevska Reka 830 Din; župni urad Stara cerkev 610 Din; župni urad Št. Jernej 610 Din; župni urad Moravče 550 Din; podobčina Grčarice 541 Din; Gospodarska zveza v Ljubljani 500 Din; Dolenja vas, Rakitnica, Blata 965 Din; občina Lušje 460 Din; Ljudska posojilnica, Novo meslo 400 Din; župni urad Krka 400 Din; vat Gotenica 387.50 Din; župni urad Gora pri Sodražici 380 Din; župni urad Koprivnik pri Kočevju 330 Din; vas Hrovača 325 Din; župni urad Fara pri Kostelu 306 Din; tvrdka Leystek-Oblak, Rakek 30(1 Din: župni urad Lesko-| v i ca 300 Din; župni urad Rudnik 300 Din; župni urad Kočevje 300 Din; fupni urad Lipoglav 275 Din: župni urad Velike Lašče 274 Din; župni urad Banja loka 287.50 Din; Karel in Justina Pnlior, Aleksandrija, Egipt 1 eg. angl. funt (270 Din); tvrdka Sclineider-Verovšek, Ljubljana 200 Din; Hranilnica in posojilnica, Mengeš 200 Din; dekan Mihael Arko, Idrija 200 Din: župni urad Skocijan pri | Turjaku 200 Din; Hranilnica in posojilnica, Velike i Lašče 200 Din; župni urad st. Peter pri Novem me-! stu 200 Din; županstvo Ribnica 180 Din; župni urad Dole pri Litiji 100 Din: Župni urad Bohinjska
Uživajte čajno maslo »Jagoda«
Bela 150 Din; lic Andrej, kaplan, Črnomelj 150 Din; župni- urad Sostro 150 Din; župni urad šent Jurij pri Grosupljem 130 Din; vas Zapotok pri Sodražici 112 Din; župni urad Brusnice 162.25 Din; Olga Bizjak, Rogaška Slatina 100 Din; dr. Fran Zbašnik, Ljubljana 100 Din; Hranilnica in posojilnica Kamnik 100 Din; župni urad Nemška loka 100 Din; župni urad Sv. Trije Kralji 100 Din; župni urad Sv. Trojica-Tržišče 100 Din; župni urad Mozelj 100 Din; župni urad Sv. Trojica nad Cerknico 100 Din; duhovnijski urad KurešPek nad Igom 100 Din; župni urad Sv. Katarina nad Medvodami 85 Din; župni urad Ovšišo pri Kranju 58 Din; gasilska župa v Litiji 62 Din; Josip Zidar ml., Ljubljana 50 Din; K J., Ljubljana 50 Din; vas Zadolje 45 Din; Rupnik Franja, Ljubljana 30 Din; Ivan Fatur, Rakek 25 Din; Aleks ltigler iz Brega 30 Din; Fr. Levstek, Goriča vas 30 Din; Matija Malešič, preglednik finančne kontrole, Ljubljana 25 Din; ga Ana Tomšič, Žalna 20 Din; neimenovan 20 Din; Peter Putrovsky, Črna pri Pre valjali 10 Din; Jože Štrukelj, štrukljova vas pri Begnah pri Cerknici.
Obleko so nabirali, oziroma darovali: društvo »Dobrodelnost« v Ljubljani 3 zaboje; Kolo jugoslovanskih sestara v Novem mestu 2 zaboja; županstvo Ribnica (dvakratno zbirko); županstvo Sodražiea: J. Kodrič, Sv. Križ; M. B., Breg, Ljubljana.
Našteti pa je nemogočo one, ki so z vozmi in delom pomagali, osobito iz ribniške fare kot tudi seveda iz Dolenje vasi, Rakitnice in Blat. Tisočera zahvala! Bog povrni!
Priporočamo se še drugim, saj kakor je reveža-pogorelca strašilo dosedaj obžgano zidovje, ki je pa zopet vpostavljeno, straši jih pa zdaj velik dolg. Prosimo!
Za odbor:
K. škulj, župnik iu narodni poslanec.
__K. K r o m a r, župan.
ŽELEZNIŠKO OMREŽJE SVETA.
Nemec llenmig je ravnokar dovršil statistiko železniškega omrežja celega sveta, ki doseže 1,206.504 kilometrov. To je toliko kot trideseti;ratni obseg okolu ravnika. Okoli ena i tretjina vseh železnic se nahaja v Združenih ; državah. Nemčija, ki jo bila preti vojno glede dolžine prog na drugem mestu, je radi izgub na ozemlju na vzhodu in zahodu zgubila eno desetino svojili železnic ter je sedaj na petem mestu. Kanada in Indija, ki sta bili še pred 15 leti skoraj za vsemi večjimi državami, sta danes na drugem, oziroma tretjem mestu, medtem ko je Rusija na četrtem. Amerika imn 425.2B0 km železnic, Kanada 64.000, Indija 60.000, Rusija 58.230, Nemčija 58.041, Francija 49.695, Angleška 38.181, Argentina 35.291, Brazilija 29.484, Meksika 25.344, Italija 20.118, Južna Afrika 18.626, Poljska 18.411, Japonska 13.144, Kitajska 11.345. Od delov sveta je tudi Amerika prva, namreč 613.782 km, Evropa 361.065, Azija 123.986, Afrika 60.654, Avstralija 47.017. Dasi je Nemčija zmanjšana, ima vendar skoro toliko železnic kakor cela Afrika. Jugoslavije statistika ne omenja.
ČUDNI SLUČAJI PADCEV.
Pravi čudež je, ko smo brali v časopisju, da se je neki kmet ubil, ko je padel z domačega pritličnega okna, a italijanski letalec je priletel iz višine 300 metrov na zemljo, pa mu ni bilo nič drugega, kot da si je v členku iz. pahnil nogo. — Neka Francozinja in njena hči sta v Alpah ponesrečili. Mati je bila na mestu mrtva, hči pa je bila le malo opraskana, dasi je letela po skalovju skoro 300 metrov. — Mr. Wymper, znani planinec, je padel z Matter-horna, pa si je samo glavo opraskal. In Par-ville francoski pisatelj, pripoveduje o nekem vzhodnem Indijcu ki je padel čez prepad 1000 čevljev globoko, pa lini ni bilo nič, razun da se je močno pretresel. Da se mu ni nič zgodilo, je bil vzrok ta, ker je na dnu prepada rastla goščava, na katero je Indijec priletel. — V Chicagu je nekdo splezal na vodovodni stolp 240 čevljev visoko (čevelj 30 om). .Gori se mu je izmaknil kamen obzidka in treščil je v globino. Toda 40 čevljev od tal se je vjel med brzojavne žice, ter ostal nepoškodovan. Ljudje so z grozo opazovali padanje ter prihiteli, da vidijo razbitega človeka, pa so ga našli popolnoma zdravega. Šel je z njimi, kot bi se prav nič ne zgodilo. — V Venezueli i se je pred leti Charles Woolcot spustil iz balona s padalnim dežnikom na tla. Na grozo tisočev gledalcev se dežnik ni odprl inWoolcot je kakor kamen padal iz višine 3000 čevljev. 200 čevljev od tal pa se je dežnik- razpel, a takoj zopet zaprl, padel je z vso silo na tla ter se tako polomil, da so vsi mislili, da je in mora biti mrtev. Odpeljali »o ga v bolnico, kjer se je po enem letu pozdravil, dasi ni bil več za nobeno rabo.
RIMSKE BARKE.
Arheologi že davno vedo, da počivata na dnu jezera Nemi v Albanskem gorovju blizu Rima dve rimski galeri iz dobe Cezarjev. Muzeji bi zelo radi dobili to brezprimerno zgodovinsko redkost, a vsi poizkusi jih dvigniti, so se izjalovili, ker tičita galeri v globoki ilovici. Zdaj je sklenil posebni tehniški odbor, da bo dobil galere s pomočjo začasne osušitve jezera. Spustili bodo njegovo vodo po malem kanalu v sosednje Albansko jezero.
BREZŽIČNI BRZOJAV NA REŠILNIH ČOLNIH.
Novi -Hapag«-parnik, Hamburg, ki ima prostora za 1770 potnikov, ima vsega vkup 24 rešilnih čolnov, od katerih sta dva motorna čolna ter opremljena z brezžičnim brzo-javom ter močnim žarometom. Tako ostanejo potniki tudi še v skrajni sili v stiku z na pomoč hitečimi parniki. Žarometi so sistema Zciss, s katerimi je mogoče dajati tudi svet-: lobne signale. Varnost potnikov je s temi napravami mnogo zboljžarr
Motita
O ŽENSKEM TELOVNIKU
Precej let se ni nihče zmenil za pomen ženskega telovnika — ali bolje rečeno — bil je kos obleke, ki ni bil prav nič v časti. Ženske so pač nosile usnjate telovnike pri športu, oz. za na lov, vendar sicer ni bil priljubljen. V tej ženski modi pa je ženski telovnik del obleke kakor bluza ali krilo,
kar smo pa prejeli od modernih pletenih oblek. Ker so se torej telovniki tr.ko zelo udomačili, imajo seveda tudi raznovrstne oblike in barve. Tvornice za pletenine so poskrbele za to, da so telovniki tudi lepo izdelani in ustrezajo dobremu okusu. Tako imamo ženske telovnike za športno upora«.-bo iz volne, ki niso pleteni gladko in eno., barvno, marveč je vse polno vzorcev in vzorčkov in pisanih vi jug in likov v njih. Dalje so ženski telovniki iz svetlega usnja; seveda so ti za šport. Največkrat so rjavo ali temnozelene barve. Imamo tudi svilene ženske telovnike, ki so prepotrebni, če imaš moški (smoking) kostim. Taki telov-. niki so iz vzorčaste in črtaste svile, bele ali sive barve, in prav moškim telovnikom podobne oblike. Slednjič imamo še vezene ženske telovnike, ki zelo lepo pristojajo novim, jesenskim oblekam v obliki sbo-lero« in imajo orientalski značaj. Tudi na pričujoči sliki vidiš ženske telovnike: Tako vidiš na prvi, v gornji vrsti, preprost, pleten telovnik za športno uporabo. Lepo jc,
če so barve svetlo-rožaste ali temnozelene in svetlo-zelene. Poleg tega vidiš svilen telovnik (na drugi skici) v moški obliki; zra.. ven je usnjat telovnik, ki je krog vratu prav malo izrezan, a toliko le, da je videti bluzo. V spodnji vrsti je najprej telovnik iz sukna, ki je podoben usnjat emu; zraven je telovnik iz vezenin na orientalski način
stanju posebne earto* Jožo Cvelbarja. V isti knjižici ovekovečen je tudi spomin kadetu Milavcu, ki je padel tam, kjer Cvelbar in Čakata skupaj na istem mestu vstajenja.
Nikdar poznej nisem imel prilike v zdravem Človeku proučavati dah smrti v toliki meri, kakor v Cvelbarjn:
Čim je Cvelbar zvedel od prof. dr. Kelemine v Judenburgu, da je padel njegov najboljši prijatelj Valent Skušek ob Seretu 4. septembra 1915, je pritisnila smrt tudj na njega svoj pečat, — in s to usodo je računal pri vsaki svoji stopinji.
Breže, Judenburg, Sv. Peter pri Postojni, Senožeč«, Amlach pri Lienzu na Tirolskem, Ino-most, Trient, Monte Chiesa in Monte Cucco so postaje njegovega psihičnega in fizičnega križevega pota. Njegov vojni zapisnik o tem jasno in bridko tolmači.
četrtega julija 1916 zvečer som videl Cvel-bsrja zadnjikrat na Monte Chie&i par trenutkov pred odhodom na Monte Cucco. Izročil mi ja ust-meno zadnjo željo: na zapisnike in mater ni pozabil.
Govoril mi je, kakor človek, ki umira... In mene je bilo strah... Slišal sem, da mi nekaj naroča, pa nisem razumel, ker nisem mogel...
Bil je pet dni v rezervi. —
Devetega julija je moral po najkrajšem potu nenadoma do mene. V splošni nervozi in zmešnjavi poveljnikov je obležal, zadet od italijansko svinčenke, s tovariši na planiavici v grmičju pred Monte Cuccom.
Ni prišel do mene. —
Svoje zadnje »nespametne želje« sporočil mi je po kadetu Francetu Stenovcu, smrtno ranjen, pa vendar ga nisem videl nikdar več.
Kadet Cvelbar jo umrl —, javil mi je Ste-novec dva dni pozneje. Tisti čas so umrli tudi kadeti Milavec, Vider, Šolar, poročnih Lihr in Jane®i...
Društvo na potu v večnost bilo je brojno, vsaj Cvelbar je bil prijatelj družbe ...
Pokopane so za vedno Cvelbarjeve želje, želje po Pragi, Monakovem, Benetkah, Florenci, želje po naukih; pokopani so ideali, zdrav humor.
neverjetna vztrajnost is delavnost; pokopana je zadnja njegova pisana želja —; pokopane so ta dan nad« Milavca, Viderja, Šolarja, pokopano toliko Janezov... in zato mene to tako hudo boH..«
To in ono
ITALIJANSKO ŠOLSTVO V TUNISU.
Rimska »Tribuna« prinaša dopis iz Tu-niša, v katerem poroča dopisnik o položaju tamkajšnjega italijanskega šolstva in o teža. vah, ki jih delajo njegovemu razvoju francosko oblasti. Francoskih javnih in zasebnih osnovnih šol je v Tunisu 427, srednjih šol pa 8. Italijani, ki jih je približno 100.000, imajo nekaj nad 15 osnovnih šol s približno 8000 učenci. Šole deloma vzdržuje vlada deloma pa dru-što »Dante«. V franooske šole mora hoditi 10.694 italijanskih otrok, ker zaradi ovir francoske uprave ni mogoče ustanoviti nadaljnjih italijanskih šol. Vsled tega neprijaznega stališča francoskih oblasti nasproti italijanskemu Šolstvu — zaključuje -.»Tribuna« — postaja ozračje med Italijani doma in v Tunisu oim-dalje bolj mračno in narodno čuvstvo se čim-dalje globlje zagrenjuje, kar ni v prid medsebojnim francosko-italijanskim odnošajem.
V Italiji je okroglo 600.000 Slovanov — ne kolonistov, ampak domačinov, ki to zemljo 2e poldrugtisoč let obdelujejo. Ti Slovani imajo sedaj le eno narodno šolo, ki si jo vzdržujejo zasebno sami. Vse druge šole jim je Italija vzela, to je potujčila. A tudi ti Slovani niso padli z neba in imajo svoje brate v Jugoslaviji. Kako se mora šele tu mračiti ozračje, kako se mora šele tu zagrenjevati narodno čuvstvo!
NAJVEČJA PISEMSKA POŠILJKA.
Ko je parnik »Minekahda« odplul it New Yorka v Evropo, je vzel seboj 24.014 poštnih vreč. S prevzemanjem tega dosedaj največjega tovora te vrste se je parnik zakasnil ter tri ure pozneje odplul kot pa določeno. To je bilo rekordno število poštnih vreč. Naj--več poštnih pošiljk je bilo za Nemčijo.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 24. julija 1926.
Višina barometra 308-&m
in koj za njim volnen telovnik za športno namene. Pri tem je paziti na izbiro barv da niso preveč kričeče. Lepe so temno-lila-ste črte na svetlo-sivi ali rjavkasti podlagi; ali temno-zelene črte na sivi podlagi. Radi športnega namena se nosi ta telovnik brez rokavov.
Ozki deli krzna so radi cenejšega nakupa tudi prav pripravni in moderni, da obšiješ z njimi obleko krog vratu in ro« kavov. Uporabne so vse vrste krzna; najbolj so v modi zajčje kožice, ki so ustrojene na vse mogoče načine in različno prebarvane.
Orientalski klobučki so za prehodno
Opazovanja		Barometer	Toplote T C'	Rel. ▼lega	Veter la brzina v m	Oblačnost	Vrsta padavin		V Ljubljani je	
kraj	č»s			v <7o		0—10	ob opazovanja	v mm do7>«		
	7	767-0	14-2	90	NE 0*5	10	megla		S »- S rt} co 2 § o	
Ljubljana (dvorec)	8 14	766-8 763-1	15-0 24-9	89 54	NNE 0-5 SW 1-5	10 0	megla			
	21	762.0	21-7	65	SW 1	0				
Maribor		766-7	17-0	82	mirno	0				
Zagreb		766-2	19*0	70	mirno	0				
Belgrad	8	765-2	19-0	76	mirno	3			J? >	
Sarajevo		765-1	14*0	81	mirno	10			£ O c*	
Skop i Je		764*2	21-0	48	W 3	0				
Dubrovnik	7									
Praga		765- 1	16*0	—	SSW 1-5	0				
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Lokalin pisarna
se odda proti odkupu inventarja na najpromet-nejšem prostoru v Mariboru. - Cenjene ponudbe na lastnika hiše Maribor — Slovenska ulica Vi.
se sprejme na deželo k trem otrokom; refleklira ee samo na starejše, boljše dobo prav značilni. Krajevci so ozki in za- ™oči z, z"an3e.m nemškega,
.. f	i t i v, .,-1, , ,	i slovenskega ui srbohrva-
vihani; na klobučku je zatikalce, kakor so J škega jezika. - Ponudbe na
' upravo lista pod: »Veselje
jih imele časih vojaške čepice. Ti klobučki so večinoma svileni ali iz trakcev. Nosijo jih pri popoldanskih in večernih toaletah, za koncerte, gledališča in podobno. Mimo njih je moderno tudi še pokrivalo v obliki turbana, ki mora imeti le eno samo barvo.
3oie Cvelbar.'
(Ob desetletnici smrti.)
Usahnite gore Gelboe-ške, nikdar naj ne pade na vas ne rosa, ne dež, o mrtve poljane! Ker tam je bil omadeževan ščit junakov... (2 kraljev 1, 21).
Večna resnica je, da je izkrvavel Jože Cvelbar že pred desetimi leti v dražbi vojakov na vrhu južnotirolskih gora — na Monte Cucco. Ni bilo pomoči, no leka, ne nade..., drugi dan ]>o strelu skozi trebuh je umrl. Položili so ga med Skalovje in nametali nanj kamenja, na grob so postavili spomenik iz dveh letvic in s svinčnikom napis —.
Tako je umrl in bil pokopan Jože Cvelbar, abiturijent novomeške gimnazije, doma iz Prekope pri Kostanjevici na Dolenjskem.
Daleč od domovine, ljubljene Dolenjske, na Vrhovih, kjer gospodari večni sneg in led, je za-tisnil oči za vekomaj on, ki je ljubil slovensko pesem, govorico in boje, domovino, mater in prijatelje nad vse na svetu.
Jože Cvelbar je bil rojen pod nesrečno zvezdo. V siromaštvu je odraslel, v revščini študiral,
3 Glej slike v današnjem >IIustiovanem Slo-
vencu.«
z ideali v duši daleč od prijatelja Valentina Sku-ška v ukrajinskem grobu ob Seretu, v mriki mu tujini, je tudi sam legel v hladni — italijanski grob...
>Samo še enkrat bi rad poljubil obraz domovini, pa potem se naj zgodi, kar že hoče: žal mi je matere, vsaj drugi po meni plakal ne bo--<
O nesrečne želje!
»Nobena želja se mi ni na zemlji izpolnila, ne najljubša, ne najsvetejša. Ta pa je moja zadnja: Slovenec sem; za takega ni nič hujšega, kakor v mrtvi, tuji grudi spati večno spanje... O, da bi danes vedel, ni li tudi ta želja tako nespametna, kakor so bil druge...« (23. maja 1916.)
Vse želje, pa prav vse so bile nespametne, dragi Jože! Visoko gori pod Mte Duodeci, pod snegom strohnelo je tvoje srce, domovina ne ve za Tebe, Tvoje pesmice in vinjete so raztresene po »Angelčku«, »Vrtcu*, »Zori«, »Dom in Svetu«. Tvoji krasno pisani in ilustrirani zapisniki so last in naslada Tvojih prijateljev, ki so ušli črni usodi, Tvoje rizbe in slike so prodajali v Kandiji za male groše... Tvoja mati je preplašena zbežala v daljno Ameriko k Tvojemu Očetu, Tvoja rojstna hiša ne nosi več Tvojega imena... Oj, nesrečni Dolenjčev Cene izpod Gorjancev!
Tvojo zadnje želje, kakor vso druge, bile so
nespametne, kajti pevcu vedno sreča laže.---
Ni mi znano, čo je poznai Cvelbarja Ivan
do otrok« štev. 5014.
»© sprejme. Reflektira se Samo na tako, katera ima veselje do vsakega dela ter zna kuhati. - Ponudbe na upravo lista pod: »Stalne mesto na deželi« štev. 5015.
Vajenec
v trgovino z mešanim blagom na deželo se sprejme. Ozira se samo na močno, zdrave ter inteligent. fante 7, znanjem tndi nemškega jezika. Dober računar ima prednost. - Ponudbe upravi Slovenca pod: »Pošten učenec« štev. 5016.
NAZNANILO."
Od danes naprej se bo na moder, urejeni stojnici poleg far. cerkve na Vrhniki pričelo prodajati prvovrst. meso. - Za obilen obisk st priporoča Matevž Brade-ško, mesar, Vrhnika. 5012
Urarskega pomočnika
dobro izvežbanega, z last. orodjem, sprejme Fr. Zajec, urar, Ljubljana.	493«
FANTA snaženje
jedilnega orodja išče takoj hotel ŠTRUKELJ.
Pošten in marljiv
manufakturist
dobra moč, ne izpod 22 let, se sprejme pri tvrdki LOGAR & KALAN, Kranj
ee
Stavbna parcela
naprodaj na Glinoah. - Po izve se v upravi pod št. 5422.
Baraka
se zaradi opustitve obrti takoj proda po nizki ceni. • Izve se: Križevnlilka ulica štev. 2, Vidmajer. 1970
Premog - Drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
Franc Buh
krojač, Log 20 pri Brezovici, se priporoča cenjenemu občinstvu. Izvršuje obleke po 150—175 Din.
Službo hišnika
želi zdrav in krepak mladenič. - Ponudbe na upravo lista pod: Hišnik 4992.
Pozor, izletniki in turisti!
V hotelu Sv. Duh oh Boh. jezeru navadno kosilo 15 Din, boljše 20 Din, prenočišče 12 — 20 Din, penzion 40—55 Din samo za onega, kdor se sklicuje na tn oglas. — Za obilen obisk so priporoča Feliks Sel Jak. hotelir.	5011
VEZENJE
moško in žensko PERILO
Cankar. Pravijo samo, da je Cankar mislil v >kc- Wali uTu^lt
Gostilna i;
jem
c odda ikoj v na-v Kranju štev. 170.
DVA DIJAKA
ali dijakinji, pridni učenci, poštenih staršev, so sprejmeta na stanovanje in hrano. - Naslov v upravi ■"Slovenca« pod štev. 4984.
Mizar, vajenca
sprejmem takoj. Biti mora zdrav in krepak. — SREČKO ZUPAN, Ljubljana — Rožna ulica 35.
V oskrbo
oddam zdravega 9 letnega fanta, ki bi sc rad izučil mesarske obrti ali trgovine. - Naslov pove uprava lista Dod H. 4968.
Sv. Petra cesta št. 18
v novem lokalu
PRODA v Ljubljani:
HIŠO — Spod. Šiška, enodružinsko, vrt, »5.000 Din.
HIŠO — Spod. Šiška, dvo-družtnsko, vrt. Iia.000 Din.
VILA — Tržaška cesta, tri-stanovanjsko. pstsobno -prosto, komfort, 250.000 D.
HIŠA — Krakovo. enodruž., 4 sobe, hlev, šupe, vrt, 100.000 Din.
HIŠA — gostilna, dvonadstropna, vrlik vrt, potrebno 100.000 Din.
PARCELE - Dunajska cesta, po 20 Din.
izven Ljubljane:
HIŠICA — Medvode, kmečka, vrt, za obrtnika, 20 tisoč dinarjev.
HIŠA — gostilna, kavarna, veliki hlevi, zemljišče pri kolodvoru trga ua Štajerskem, 300.000 Din.
MLIN — Medjimurje, pri kolodvoru, elekt.. pogon, več zidanih stavb, skladišča, gospod, poslopja. Letni promet 100 vagonov. 250.000 Din.
POSESTVO - 3 orali, na štajerskem, enodružinska hiša, 55.000 Din.
POSESTVO — 30 oralov, na Dolenjskem, njive, travniki, gozdovi, 200.000 Din.
POSESTVO - 2 orala, na Štajerskem, hiša, 6 sob, pralnica, čebcllnak, sadonosnik, vrt, 90.000 Din
POSESTVO — 35 oralov, na Dolenjskem, 160.000 Din.
KUPI SE s
VEC VIL IN STANOVANJ. SKIH HIŠ v Ljubljani, Mariboru, Celju in okolici od 50 do 300.000 Diil. s prostim stanovanjem.
POSESTVO, najmanj 5 oralov, s pri-ner. hišo, blizu Ljubljane, gospodar, poslopje, do 200.000 Din.
ODDA:
Naprodaj dobro idoS
mlin
na 3 kamue. zraven 7 ora« lov njiv, travnikov in gozda, ob veliki cesti na Dolenjske!.. - Ponudbe upravi lista pod štev. 5034.
sobico
v sredini mesta išče v Ljubljaui stalen uradnik. -Ponudbe pod: »Snažno in ceneno« na upravo lista.
vajenec
se takoj sprejme za plc« skarsko in laklrarsko obrt. Fr. Oražem & B. Jančar, Breg St. 6, Ljubljana.
fant"z dežele"
15 let star, priden in pošten, bi se rad izučil ključavničarstva. - Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Takoj« štev. 5043.
Enodruž. hišica
na Viču, z lepim stanovanjem in vrtom, se s 1. avgustom odda v najem. — Pojasnila daje: ANDREJ AŽMAN, Vič štev. 120.
Iščeta se
za takojšen nastop KNJIGOVODJA, samost., vajen lesne trgovine, s primerno kavcijo, ter DELOVODJA za tovarno stolov in lesnih izdelkov. Stanovanje prosto. - Ponudbe upravi pod »Stalno mesto št. 5029.«
Največja zaloga
pol jedel, strojev
in KOSIŠ za žito
pri tvrdki FR. STUPICA, Ljubljana,
Gosposvetska ccsta štev. 1. SMODNIK - KAMNIKTIT itd. - CEMENT, TKA VERZE in vsa 2ELEZNINA.
Mlinarskega vajenca
TRGOVINO — konfekcijo, center Ljnbljane, krasni lokali, prvovrstna točka, vsled odpotovmija. z zalogo in inventarjem. Po-Irebno 250.1100 Din.
VEC PISARN na Mestnem trgu v Ljubljani.
roSka "s Ta"!: | dobro ohranjen, poceni taloia, soudeležba.
— ki Je krščansko vzgojen, priden, pošten ln zanesljiv, z dobrim šol. spričevalom, išče m za umetni mlin. -Naslov v upravi pod št. 4837
Kratek KLAVIR, črn, >bro ohranjen, pi 'prodam. Naslov v upravi.
«
Krasno 12 dnevno zabavno potovanje
PO JADRANSKEM
IN SREDOZEMSKEM MORJU
na Krt, Južno Italijo In Rlvljero s salonskim brzoparnikom
COSUUCH-LINIJE STELLA D* ITALIA
Odhod Iz Trsta dne 11. avgusta 1926 Cena od Din 3750 - dalje
Pojasnila daje zastopstvo
SIMON KMETEC
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 30

POTNIK, dobro vpeljan po Sloveniji, sprejme dober ARTIKEL proti proviziji. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« v Maribor« pod značko: »PROVIZIJA«.	Razprodaja! Rokavice, nogavice, galanterija po zelo znižanih cenah. M. BARU Ljubljana, Stritarjeva al.
ZAMENJA SE večja količina dobrega gnoja za suho deteljno seno ali slamo. Vprašati: Emonska cesta štev. 8, L nadstropje. 5051	
	FORD-AUTO pridelan v tovornega, v dobrom stanju, pripraven za potnika, ali slično, se po zelo ugodni ceni proda. Naslov v upravi: št. 5849.
POZORI POZORI Razprodaja traja še nekaj časa. Posebno fina dvokolesa (bi-ciklii). JOS. ŠELOVIN-ČUDEN, trgovina zlatnine in srebrnine, Mestni trg št. 13 — Ljubljana.	
	IPBSIl^lB^silP DR. BRESKVAR ZOPET ORDINIRA HILŠERJEVA ULICA 7. "aMsSHlžiM®
UlnnnP s« sprejme, IJ90|Jwu zatnesljiv in pošten. Služba stalna in boljša plača. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21. STANOVANJE 2 sob, kuhinje in pritikl. s kopalnico išče bančni uradnik v centru mesta. Nujne ponudbe na upravo lista pod štev. »575«.	
	m/ ~ pečata K graverstvo, etikete 1 l SITAR & SVETEK j LJUBLJANA
Vsakovrstno
mto kupole
po najvišjih cenah Čeme, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Za kovani denar
Nudim večjo množino raznovrstnih usnjatih DENARNIC. - Pošljem tudi manjšo množino. - ŠALIH PRCIC, trg. — TUZLA.
Kot UČENEC
za kolarske obrt želi vstopiti pri poštenem mojstru 16 let star kmečki fant. — Cenj. ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pori šifro »Marljiv« št. 4936.
Posojilo
80.000 Din iščem
na posestvo, sedemkratne vrednosti, proti vknjižbi, event. proti bančni garanciji. - Dopisi z označbo obresti na upravo lista pod: >Pobo]I1o št. 4939«.
llPOnOP v trgovino z UuCIlCu niešanim blagom v večjem trgu na Dolenjskem, s primerno šolsko izobrazbo — se sprejme. Naslov se izve v upravi' pod: št. 5001.
Zahvala.
Ob priliki prebridke izgube mojega v resnici blagega soproga
IVANA DEBELAK
mi je došlo toliko tolažilnih izrazov so-žalja, da mi je nemogoče vsakemu se posebej zahvaliti.
Posebno čutim dolžnost, zahvaliti se okr. zdravniku g. dr. I. Hubadu, preč. duhovščini, oo. kapucinom, gasil, društvu Škofja Loka, gasilski župi ter zveznemu zastopniku g. Sajovicu za ginljivo poslovitev od dragega, kakor tudi vsem sosednim in oddaljenim gasilcem, ki so se udeležili pogreba v tako lepem številu. — Nadalje se zahvaljujem domači gasilski godbi za prekrasne v srce segajoče žalostinke in gg. pevcem za ginljivo petje, katol. prosvetnemu društvu, darovalcem vencev, šopkov in cvetja in vsem ostalim, ki so spremili pokojnega na njegovi zadnji ppti.
Vsem in vsakemu posebej: Bog plačajl
Škofja Loka, dne 22. julija 1926.
Žalujoča soproga.
Absolvent 1 Kov. pomočnik
srednje tohn. strokov, šole za elektrotehniko in stroje-gradbo na Dunaju, išče primerne službe v elektrotehnični stroki. Nastopi takoj ali tudi nekoliko pozneje. -Cenj. ponudbe je poslali na upravo pod: »EIcktro 4965«.
Kleparskega
POMOČNIKA
za stalno delo iščom; re-flelttiram le na prvovrstno moč, z večlet. spričevalom.
—	Pism. ponudbo pod na-vodbo dosedanjega delovanja na naslov Ferdo FE-RENZ, splošno kleparstvo,
LJubljana, Mtrje 2.
Celo življenje traja, — v par letih se izplača
WECK-ova
priprava za vkuhavanje.
-	Tovarn, zaloga: FRUC-TUS, Ljubljana, Krekov trg 10. - Tudi na obrokel
PREDTISKARIJE
lajmoderneje sestavljene, trokovno sortirane, dobavlja najceneje Samuilo Leopold, Senta (Bačka).
išče službo pri mojstru v bližini Ljubljane. Zmožen je vseh podkovskih kakor drugih kovaških del. - Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Abstinent«.
šfampilje
S. PETAN, Maribor,
Nasproti glav. kolodvora.
Slselc
prlorof« bol|i«, ptamburlce, r«r tlturt, »trune, Sole In vsa potrebiflne za vsa glasbila
Odlikovan u parlikl Ceniki franko. razstavi
VAJENKA
za trgovino z mešanim blagom išče mesta v Mariboru. Celju aH v Ljubljani k dobri krščanski družini, kjer se skrbi za strogo krščansko vzgojo in kjer jo hrana iu slanovanje v isti hiši. - Naslov v upravi št. 4838.
SLOVENSKI LEKARNIŠKI GREMIJ v Ljubljani
naznanja, da je tovariš, gospod
Mas. PH. Karel Rebul
lekarnar v Slovenjem gradcu
dne 22. julija ob pol 3 popoldne preminul.
Pogreb se vrši v Slovenjem gradcu v nedeljo dne 25. t. m. ob 4 popoldne.
Blagega pokojnika ohranimo v častnem spomina.
V Ljubljani, dne 24. julija 1926.
Nudimo za takoj cirka fi vagonov neobrobljeuih
HRASTOVIH PLOHOV
9, 11, 13 em, dva vagona 1'nrizerjev 27, 41, 54 mm od 1 m naprej, dva vagona Douelov 41 mm, 1.33 in 1.50 m dolge, vse I. in II. vrste. Parna žaga ZOBA, d. z o, z. v Črnomlja.
I nlrsl znova je LURttl. znižana najemnina za lep po-Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ul. Lokal sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki se oddasta tudi posamič, k enemu pada tudi stranska soba.	1568
Dve stanovanji v vili
vsako s kuhinjo, pritek-linami, vrtom, souporabo kopalnice in pralnice, eno z dvema sobama, drugo s tremi sobami, odda takoj ob Dunajski cesti na Brinju Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Kot mizar, pomočnik
iščem službe. - Fabjan Fran, Bcvško št. 43, p, Trbovlje 1.
Žimnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, lapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). 4929
Novo moško "TIHI
kolo
najnovejšega franc. tipa, prodam za 2000 Din. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4906.
Lovski pes
z rujaviml lisami, se je zatekel. Dobi se proti povrnitvi stroškov pri Jos. Bcrnlk, Puštal S8, pošta Škofja Loka.	4940
Pošteno dekle
katero ima veselje do fcr Kovine in gostilne in zna dobro računati, se sprejme me kot UČENKA pri F.D. MABINIC, trg. in gostil. Sv. Urban pri Ptuja.
Ceno prodam:
veliko Werthelra - blagajn« in 2 daljnogledu, 8 krat povečata. - Ponudbe: Kassa, daljnogled, uprava Slovan ca v Mariboru.
Hišo
za trgovino ali obrt, dalj« poslopja za usujarno, kakor več drugih objektov prodaja I.ovro Cremožnlk, Celje, Kralja Petra 28. Zn odgovor priložiti znamke
Več vajencev
sprejme mizarstvo A< ROJINA & CO. - Zglasiti se je v pisarni: Slomškova ulica štev. 16.
Službo 2 pomožnib
dežel, cestarjev
za okraj, ceste tržiške odda lakoj okrajni costni odbor Tržič. Prejemki enaki kot oni državnih cestarjev. — Ponudbo vložiti do 1. avg. pri okrajnem cestnem od-
bora v Tržiču.
5096
Ljubljana
Podružnice: Kiarl^ssr, Kamnih, MoDomesto, Ptuj, Rakek, Konjice, Slooenigradec
Dnnalsha cesta Števv. 4 (v* lastil staotai)
Kapital Bn rezerve maš Din 20,000.000*—
'Izorsuie ose bančne posle na|to£ne|e in nalknlantneje
Ekspozitura: Preoalje
Brzoiaoke: Trgoosha Telefoni: 139, 146, 458
21
Fr. R. Chateaubriand.
Medtem ko sem z radostjo in obenem z grozo opazoval ta prizor, sta me Indijanka in njen mož zapustila. Da bi jih poiskal, sem šel ob reki nad vodo-pad in kmalu sem ju našel na kraju, ki je bil primeren njuni žalosti. Sedela sta v travi s starci pri človeških kosteh, ki so bile zavite v živalske kože.
Začuden radi tega, kar sem v nekaj urah videl, sem sedel zraven mlade matere in scim ji rekel: »Kaj pomeni vse to, moja sestra?« Ona mi je odgovorila: »Moj brat, to je zemlja domovine in to je pepel naših prednikov, ki nas spremljajo v naše pregnanstvo.« »In kako ste prišli v tako nesrečo?« sem rekel. Hči Celute je odgovorila: »Mi smo zadnji ostanki Na-tžezov. Po klanju, katero so Francozi uprizorili, da bi maščevali svoje brate, so oni izmed naših bratov, ki so zmagovalcem ušli, našli zavetje pri naših Sosedih Šikasih. Tam so precej dolgo časa mirovali. Toda sedem mesecev je od tega, ko so se virginjski belokožci polastili naših ozemelj, rekoč, da so jim bila dana od nekega evropskega kralja. Povzdignili smo oči proti nebu in z ostanki svojih prednikov obloženi, smo se odpravili na pot skozi puščavo. Jaz sem med potjo porodila in ker je bilo moje mleko vsled bolesti slabo, je moje dete umrlo.« Ko je to pravila, si je mlada žena s svojimi lasmi brisala oči in tudi jaz sem se jokal.
Nato sem rekel: »Častimo, moja sestra, velikega duha, vse se zgodi na njegovo odredbo. Vsi smo popotniki in naši očetje so tudi bili kakor mi. Toda eno mesto je, kjer se bomo odpočili. Če bi se ne bal, da bi ne jmel ravnotako lahkomiselno govorico kakor belokožci, bi te vprašal, če si kaj slišala govoriti o Natšezu Šakti.« Pri teh besedah me je Indijanka pogledala in mi je rekla: »Kdo ti je pa pravil o Natšezu Šakti?« Jaz sem odgovoril: »Modrost.« Indijanka je odvrnila: »Povedala ti bom, kar vem, ker si od trupla mojega sina podil muhe in ker mi praviš lepe besede o velikem duhu. Jaz sem hči od hčere Evropejca Reneja, katerega je Šakta posinovik Šakta, ki se je dal krstiti in P,one, moj tako nesrečni ded, sta v oncTr, klanju izgubila življenje.« — »Človek Dride vedno iz
bolesti v bolest,« sem skloneč se odgovoril. »Ali bi mi mogla povedati kako vest o Aubryju?« — »Nič srečnejši ni bil kakor Šakta,« je rekla Indijanka. »Čerokezi, neprijatelji Francozov so prišli do njegove misijonske vasi; tja jih je pripeljal glas zvona, s katerim so zvonili, da bi tako bili v pomoč popotnikom. Oče Aubry bi se bil mogel rešiti, toda ni hotel zapustiti svojih otrok in ostal je, da bi jih navduševal, naj umrjejo po njegovem zgledu. V velikih mukah je bil sežgan; toda nobena beseda ni prišla iz njegovih ust, ki bi bila v sramoto njegovemu Bogu ali v nečast njegovi domovini. Med mukami ni nehal moliti za svoje rablje in imeti usmiljenje z usodo žrtev. Da bi iz njega izvabili vsaj eno znamenje slabosti, so Čerokezi pripeljali pred njegove noge krščanskega divjaka, katere so strašno pohabili. Toda zelo so bili začudeni, ko so videli mladega moža pasti na kolena in poljubiti rane starega puščavnika, ki mu je zaklicali »Moj sin, izpostavljeni smo na ogled angelom in ljudem.« Divji Indijanci so zasadili v njegovo grlo žareče železo, da bi ga ovirali pri govorjenju. Potem ko ni mogel več tolažiti ljudi, je izdihnil svojo dušo.«
Pravijo, da si Čerokezi, kakor so tudi bili navajeni gledati divjake, ki so vztrajno trpeli, niso mogli kaj, da bi ne priznali, da je bilo v ponižnem pogumu očeta Aubryja nekaj, kar je bilo njim neznano in je ves pogum sveta nadkriljevalo. Mnoge izmed njih je ta smrt tako pretresla, da so postali kristjani.
Nekaj let pozneje je Šakta po svoji vrnitvi iz dežele belokožcev zvedel za nesrečo voditelja molitve in je šel, da bi dobil njegov in Atalin pepel. Prišel je do mesta, kjer je bila misijonska vas, toda komaj jo je mogel spoznati. Jezero je bilo svoje bregove prestopilo in savana je bila izpromenjena v močvirje; naravni most se je bil podrl in je pod svojimi razvalinami pokopal Atalin grob in »Dobrave smrti«. — Dolgo časa je taval Šakta na tem mestu; obiskal je puščavnikovo votlino, katero je našel napolnjeno z robidjem in malinjem in v nji je dojila košuta svojega srnjačka. Sedel je na pečino smrtne straže, na kateri je videl samo nekaj peres, ki so padle iz peruti kake ptice selivke. Medtem ko je on tam jokal, je prišla iz bližnjega grmovja udomačena blagovestnikova kača in se je ovila okrog njegovih nog. Šakta je na svojih
proijl Qn-rn| fnrrn /'VC^iOGJtl pri jtltv^l jv»i t\5 jO OCMfil O^ffl! ^OlTl V uVO''G1T1 I Z<TT1 RP tVll, «£6* T SO « sredi teh razvalin. Sin Litalisiia ie uriuovcdoval. da i nikov nisem mogel vzeti s seboi.
je, ko se je bližala noč, večkrat mislil, da vidi v hlapu večerne zarje sence Atale in očeta Aubryja. Te vizije so ga napolnjevale s pobožnim strahom in žalostnim veseljem.
Ko je zaman iskal grob svoje sestre in puščav-nikov, je že hotel te kraje zapustiti, ko je začela košuta iz votline pred njim skakati. Ustavila se je ob vznožju misijonskega križa. Ta križ je bil takrat do polovice z vodo obdan; njegov les je bil z mahom porastel in pustinjski pelikal je rad sedal na njegove črvive ročice. Šakta je mislil, da ga je hvaležna košuta pripeljala h grobu njegovega gostitelja. Kopal je pod skalo, ki je nekdaj služila za oltar in našel je tam ostanke moža in žene. Ni dvomil, da so to ostanki duhovnika in deve, katere so mogoče angeli na tem kraju pokopali; zavil jih je v medvedje kože in se je odpravil na pot v svojo domovino, noseč s seboj dragocene ostanke, ki so na njegovih ramah glasno doneli kakor tul smrti. Ponoči jih je del pod zglavje in imel je sanje ljubezni iz kreposti. O tujec! Sam moreš videti tukaj ta prah, pomešan s Šaktovim.«
Ko je Indijanka s temi besedami nehala govoriti, sem vstal: približal sem se posvečenemu pepelu in molče sem pred njim padel na kolena. Potem sem se z velikimi koraki oddaljil in sem zaklical: »Tako preide na zemlji vse, kar je lepo, krepostno in milosrčno! Človek, ti si samo hitra sanja!«
Celo noč sem se ukvarjal s temi premišljevanji. Drugi dan ob prvem svitu so me moji gostitelji zapustili. Mladi vojniki so pohod začeli in žene so ga zaključile; prvi so bili obloženi z relikvijami; druge so nosile svoje novorojenčke; starci so šli počasi v sredi, uvrščeni med svoje prednike in svoje potomstvo, med spomine in upanje, med izgubljeno domovino in prihodnjo. O koliko solz se prelije, ko se tako zapusti rodna zemlja, ko se z višine hriba v pregnanstvu zagleda zadnjikrat streha, pod katero so zrastli in domača reka, ki žalostno leče mod samotnimi polji domovine!
Nesrečni Indijanci, ki sem vas videl tavati po pustinjah Novega sveta s pepelom svojih prednikov 1 Vi, ki ste mi kljub svoji revščini dali gostoljubja! Danes bi ca vam jaz ne mogel vrniti, ker tudi jaz tavam kakor vi, prepuščen ljudem in še nesrečnejši
osti
nesrecnejsi svojih prod-(Konec.)
EIIIEIII
=111=111
s S
cr < §
<0 <-»-p "
p
° E. o —
p" s
K °°
N 5
Z. * -B
<3 O <
rj- rt- ro 2 N & K
p-rS S-s. 2 o g p B" S |
C £ IO
g S r
• B
g p 3
P? F
O "O Krt o p3
° K p P
6 oo, m' K"
(0 M
f-S-
&ir
5 * 5 *
2- S. p o
Š3" 2 ® B S.
ta w>»
b P
»o
P«
D O
C X
2 O
° a
0	P
P* B
S r-
1	G O
< c/i
a «
o
•v S
re z
_ N< " Z
I O S. o
CA
ffo, O O
b a
p o " £
OO fc-
p B.
<j »O.
<* S
s i
Ca) «
0
s
1	i
P jo
3 3
EIIIEIII
EIIIEIII
npllt Maksim -Kmet« itet-
Ali ate ie k
Gasparijevo sliko „u nika" ali Slovensk. sr. Izidorja?
Ako Se ne, storite ta takoj, da ne zamudite izredno ugodne prilike zadeti poleg nje v loteriji, ki je oblastveno dovoljena, dragoceno srebrno sli celo sla-to iepno uro.
Slika stane Din 30.— s poŠto vred pa Din 34.— katere je potreba poslati knjigarni „Ver»" v Ljubljani, Aleksandrova c. 8.
SSGC
nJtsS&i
V€SfillC€. Sl0¥il®SlS. fumifjl ^r^aV^^oTe«!:
vlažnost ljudstva, ako se končajo i lepo aranžirano
Raen&allčno razsvetljavo
to je: rakete, bensral. npreni. ognjene slike v v eh barvah (grbi, črke. slika
našega kralja itd.) kolesa, vodopadi, tonifii itd. Dalje izdelujemo; brezdimne parafinske bakl.ie za bakljade. Božične čndezne svečke, lovske signalne patrone v vseh beng. barvah in z žvižgom. Dimne patrone za pokončevanje lisie. Aparate proti vlomu in razne druge šaljive niroteh predmete. — Izdeluje sc prvovrstno blago pod vodstvom svetovno znanega strokovnjaka. — 1'rospekti in ceniki na razpolago.
prva iugosi. pyrotehnižna tovarna v CaS|u.
i<f
Jlmerikatiske žurtiale,
solda-konte. šlrace, sijem. knjižicc
šolske zvezde,
trgovske. pisarniške i" šolske mape, fasciklie, ris. bloke itd. nudi ugoHno
Knjigoveznica K.T. D.
v Cjubljani, Kopitarjeva ulica št. 6/II,
kamnoseški mojster
) Mani, Miroma il 30
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice marmornate plošče za mobi-lije po najnižjih cenah,
Gostiln, vajenec
(PICOLO) se sprejme v Hotelu Štrukelj. 4997
Stanovanje
Odda se velika SOBA in knhinja s pritiklin. vred, ter mesečna soba v novi vili v Rožni dolini (pod Božnikom) X. 8. - Informacije tamkaj od 16. ure popoldne naprej.	5028
Svarilo.
Dolgo časa že ljudje na Bob. Beli razSirjajo zlobno vesti o moji hčerki Alojziji, da je hotela skočiti pod vlak in da sem jo jaz reSil gotove smrti. Obreko valce opozarjam, da bom proti njim postopal sod., ako ne bodo utihnili. — A. < Dimnik, .ž. čuv., Boh. Bela.
ORGANIST
prvovrstna, moč — iSče službe, najraje kje na Gorenjskem. Event. tudi drugje. Naslov v upravi Usta pod Številko 4988.
ž6leznata tinktura.
TATVINE in VLOMI
Zavarujte se pred njimi z vzidanjem jeklene omare »Wertheim«. Popis s cenikom poSlje brezplačno Ljubljanska komercijalna družba, Bleiweisova c. 18.
Priznano zdravilo zopor slabokrvnost, slabo prebavo tn nlabelost vsake vrste. Ltt. steklenica 20 Din. Številne zahvale na razpolago. Pazite na mole ime! Pristna samo Ie l.karne na Vrhntkl' k] razpošilja od 3. stoki, dalje
Učenec
primerno šol. izobrazbo za manufakturno trgovino v Ljubljani, se sprejme ob lastni oskrbi. - Ponudbe pod »Prtdnost 110« upravi lista.
X st*	»t*, t .st*. »-t«.	t .sti..st£..sfdr..st«.*
ii raelBanlcnb umetno vezenje t
Plefllsi! stroji
patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi, Šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5.
xl zaetorov, pregrinjal, perila, monogramov, oblek Itd., iv '"] f Ino belo In barvasto entlan je, ažuriran je, predtiskanje !>
Plateh £ lilhcS, Ljubljana £
Dalmatinova ulica štev. 13
Edinobrezkonkurenčno podjetje.najfinejša Izvršitev, fr \\	najnižje cene In najknlantnejša postrežba, -
I Pront
IIPREMOG
ugani |
Prometni zavod za premog d. d. v LfoMfonl
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za pramog d. d. v Ljubljani, MlkloSKeva cesta Stev. IS. U.
i -J
PRIMARIJ
Dr. Alojz Kunst
specialist za rentgenologijo LJUBLJANA
Poljanska cesta Stev. 16
(Josefinuro).
ne ordinira do 16. avg.
Znižane cene in največje skladišče dvo-( koles, motorjev, ši-t valnih strojev, otročkih vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneu. matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. JRIBUNA" - F. B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Liubliana. Karlovska 4
UflP- PRODAJAM najceneje vseh vrst
madpoce, otomane, divane
in izvršujem vsa v to stroko spadajoča popravila točno in solidno. V zalogi vedno vseh vrst ŽIMA.
FRANC JAGER
tapetnik, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 27.
Kupimo
za sukcesivno dobavo do konec tekočega leta 6000 m3
(z največ 15°/0 jelovega)
celuloznega lesa
letošnje sečnje. Les mora biti popolnoma obeljen, v dolžinah od 1 do 7 m in v premeru od 10 do 24 cm na tankem koncu. Upoštevajo se tudi ponudbe manjših partij. Ponudbe z navedbo množine in cene franko vagon nakladalna postaja, najkasneje do 15, avgusta 1926 pod »Celulozni les« št. 5002 na upravo lista.
Od 26. julija naprej, dokler trajajo zaloge, velike sezonske razprodaje naših čevljev.
30 do SO°|0 popusta.
V nizkih cenah in dobrem blagu nedosegljivi.
Gori Pollol? d. d. tvornice usnja in usnjatih izdeta
detajlna prodaja na aunajski cesti štev. 23 dvorišče.

L. M1KUS
LJUBLJANA, MESTNI TRQ 19
izdelovalelj dežnikov
Na drobno 1	Na debelo;
Zaloga sprehajalnih palic
Stari dežniki »e nnnovo prsoblečefo
Kdo da več
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi Lilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen, da Je temu ponajveč vzrok napačno izbran način re. klame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovcc ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj ka-puje ali predaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in pro. račun. Stranka si pri tem prihrani trud in atro« ške in se obvaruje češče večje škode.
Dospela so zopet
prvovrstna francoska kolesa
„AlGLON"
Cestno kolo........Din 1650'—
Dirkalno „Tour
de France" Din 2200'— Damsko..........Din 1900
Viktor Bohinec
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 24.
PETER KOBAL
Krmi Glavni trg.
Podružnica; Ljubljana Očorazej)
Tvornica vseh vrst tapetniških izdelkov in zaloga vseh v to stroko spadajočih predmetov, kakor tndi velezaloga pohištva. — Specialna tvrdka klubgarnitar. Zaloga Crin d'Airique, morske trave.
v vseh modernih barvah Iz volno Din 68"—, moderna oblika 76"—, Iz zajčje dlake 180'—, specljallteta „ITA" 249'—, Iz slame navadni 21'-, Glrar<1129'—.boljši 48'—, fini S«'., Manila 126'-. Panama 240'-, razpošilja
Veletrgovina R. Siermeckl, Celje St. 18
Vzorci mannfakture se pošljejo na ogled, ilustrirani cenik z čez 100U slikami iez važne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride v vlakom. dobi nakupu primerno povrnitev vožnje.
Trgovci cngro cene.
Trgovci engro cene.
Brzojav. naslov: Gospobanka
Ljubljana, Miklošičeva cesta lO
Račun poštno ček. urada št. 11.945
Telefon štev. 57, 470 in 979
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novlsad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000--, vloge nad Din 250,000.000*-
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami-
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Ceč.
Izdajatelj: dr. Fr. Knlovec
Urednik: Franc Tenetflav.