PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXXI. Št. 52 (9054)	TRST, sreda, 5. marca 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ČRNE ŠKVflDRE ŠE VEDNO NEMOTENO ROVARIJO PO MESTNIH ULICAH
Notranje ministrstvo na zatožni klopi zaradi vala fašističnega nasilja v Rimu
Posl. Cicchitto (PSI) obtožil Quia, da je prepustil cele mestne predele fašistom, da bi podkrepil teorijo o «nasprotujočih si ekstremizmih» - Danes v senatu odgovor notranjega ministra - Včeraj so fašisti skušali umoriti levičarskega študenta
RIM, 4. — Razraščanje fašističnega nasilja
•	. ..	>%a 4.i uatciii j e iddiaiitnega nasilja v Rimu hudo razburja
ja^no rnr,enje, ki se upravičeno sprašuje, kako morejo vlada in organi nega reda dopustiti, da črne škvadre nemoteno divjajo po mest-lak* sre<^l^u fef fizično napadajo ljudi. Ali so pristojni organi res nemočni — se sprašuje javno mnenje — ali pa je policija do-čev’ njV0^''a' c*a dopušča zločinsko dejavnost fašističnih pretepa-j. ' ‘° ie zelo huda in zaskrbljujoča hipoteza, ki jo pa danes ne r*- p°s,av^ai° v samih krogih vladne večine. Socialistični posla-puc .	je danes izjavil, da je notranji minister Gui hote pre-
CrV.	nekatere mestne predele, da bi podprl teorijo o nas-
ver'U1°^ -S' ekstfe^^mih. Zato je minister objektivno odgovoren za 'go zločinov, ki jih je pri belem dnevu v samem mestnem sre-a.SCU ,5akr'v'la peščica oseb, ki so prav dobro znane. Medtem ko se k n®ri^.n°vSov°ri o kriminalu in nasilju — je še dejal Cichitto — lah-asistične škvadre počenjajo, kar se jim zljubi, medtem ko Al-rante in Romualdi hujskata k ni n-fle .,akoi*en politični poseg.
državljanski vojni. Nujno potre-ki naj napravi konec taki nevzdrž-
t .a<^a 'n notranje ministrstvo sta _• f1 "a _ zatožni klopi; sam mirri 6r Gu' 130 iutr' zjutraj v senatu “«govoril na očitke in obtožbe o sr^^0Vitos,i akciie organov, ki tri« ° Zn' skl’beti za .javni red. Ju-nr j" "as,°P roinistra je napovedal Predsednik senata Spagnoili. ki je
na začetku današnje seje v palači Madama obsodil val nasilja v Rimu. Položaj, ki je nastal v glavnem mestu — je dejal Spagnoli! — ogroža najbolj dragocene vrednote: življenje državljanov in njihove ustavne svoboščine, pa tudi
iiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiif 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111
OB ZAKLJUČKU LIONEJEVIGA OBISKA
Pomemben saudsko italijanski sporazum
zakuhi ~~ Jutri zjutraj se bo PredsecirnblraTdni obisk italijanskega bijj. ^ lka Leoneja v Saudski Ara-sPora?imranes ?° podpisali okvirni ua raTro, 0 večletnem sodelovanju razuma 11 p<x*ročjih. Besedilo spo-P°Poldne Sn= lztdelali ponoči, danes lanski zim^-'Sta ga Podplata itali-
mor in 0na ^inister Mariano Ru-^tahman a^skt minister za finance šacij ip' kp 0 srečanju obeh dele-
^eisalom D^- na vrsti poSovor med
Leone in Feisal po včerajšnjih pogovorih
jem, k; • i ----------«...umili ...
But. v,a.'le.trajal približno 40 °b nav,0-'16 Predsednik republike, in drumm Iinst’ ministra Rumorja Ciie’ Prebrafn°V italiianske delega-
0 rezultatih ^aV° ° pomenu Pome
--m»	V	m'-'-»
m predsednikom Leone-
svojega obiska.
P^ed T.n ,.s.porazuma o sodelovanju je orisal il0- in. Saudsko Arabijo
le P o s 1 a n! k P q!.°ln *m časnikarjem aja
šju ___________ _______
Pomen "tel6 ^a^^°, z.adobi dokajšen
--- v-aouirvai JCIil V t.
da so"r^CTa • uazzaroni- Poudaril je, nem v-/rif,a.anj» Potekala v sprošče-s°delovan'SJUi ftalijansko - saudsko nm«: Vanle lahko zadnhi
se uokvirja v politični Sa zasleduje Italija v ami norici z_ državami proizva-
načrt,
Sami^pf1] ----------------- ^....ci-
ba, d?iPPecro,P’f- Poudariti je tre-italiianak; ^audska Arabija naj večji da je šnrt£iid0tlaYite|i Petroleja . in Stavitnega iman'’e S to državo po-razpm je%i !,res5 za stalijo. Spo-Za£otavlia nli aStl, Pomemben, ker
V da^em razdobju V° Petr°,eja
interesanTmf.delegacija je poudarila Področju m,1;'? u3 s°delovanje na dustriaiLn mh mfrastruktur, in-delništva ■ Jei P0Pedelstva. ladje-^‘janskp " le,talske8a Prometa. I-stavniki KPred ?.ge so saudski predla izvaianm6,161 z nakl°nienostjo. novih co^ialf ®P0razuma bodo usla-bo z lim"0 n?ešano k°misii0, ki hanji minfi ,anske strani v°dil zu-
P0bude t' rJn kÌ b0 dni"
Podjetji. 6r °dn0Se
Posveti”’’ nriaV'-ie Predsednik Leone kitičnemu h”iSn,0n nozornost tudi iateljstv^ ^Poudaril je pri-orisal zelo ot°b-ma državama ter 'ožaj do araif^u0"0 ’taliianski no-zvezj z n aK^,h drzav' zlasti v
rom. Defav^kn, ,zraelskim spone bo nik„i-16' ■ da v Sredozemliu | mkoh miru, dokler ne bodo I
določala med raznimi
rešili bližnjevzhodne krize. Zato se mora v duhu sklepov svetovne organizacije, zaključiti izraelska vojaška zasedba vseh ozemelj, o katerih govori resolucija varnostnega sveta št. 242, ki jo je treba v celoti izvajati ter zajamčiti ozemeljsko nedotakljivost in varnost vseh držav na tistem področju.
sam družbeno gospodarski razvoj države.
Provokatorje in nasilneže je treba nemudoma izolirati. Potrebna je globoka in odločna akcija za sanacijo položaja, za to pa je potrebno zavzeto in dosledno sodelovanje vseh demokratičnih sil.
Položaj v Rimu je imel odmev tudi v poslanski zbornici med razpravo o proračunu posameznih ministrstev. Komunistični poslanec Coccia je med drugim ugotovil, da sta ministra Taviani in Andreotti pravilno spoznala fašistični značaj terorizma in nasilja. Danes pa se spet mešajo štrene, tako da smo priča popolni, morda hoteni pasivnosti vlade pred škvadrističnimi podvigi jasnega fašističnega pečata, ki jim po drugi strani pomaga neodgovorno zadržanje nekaterih skrajno levičarskih izvenparlamentarnih skupinic.
Vsekakor se val fašističnega nasilja v Rimu še ni polegel. Zvesti navodilom misovskega kolovodja Al-miranteja, ki je včeraj javno ščuval k državljanski vojni, so škvad-risti danes povzročili nove izgrede. V četrti Vescovio sta fašista, ki ju še niso identificirali, poskusila ubiti 21-letnega študenta, proti kateremu sta streljala s samokresom ter nato zbežala z motorjem. K sreči je bil študent, ki pripada nekemu levičarskemu izvenparlamen-tamemu gibanju, samo laže ranjen v desno roko. Okreval bo v enem tednu.
Škvadristično nasilje je sprožilo utemeljene reakcije rimskih demokratičnih sil. Združenje partizanov ANPI bo v četrtek popoldne priredilo na Trgu Santi Apostoli ljudsko manifestacijo, da bi dalo «odločen, omikan in demokratičen odgovor fašističnim skrajnežem». V znak protesta proti črnemu nasilju so že danes štiri ure stavkali uslužbenci kinematografov, medtem ko so uslužbenci «Banca d’Italia» za dvajset minut prekinili delo, da bi protestirali proti razraščanju fašističnega nasilja v Rimu. Tudi uslužbenci RAI-TV so v protestni izjavi obsodili pasivnost organov javnega reda, pa tudi izkrivljeno poročanje radijskih in televizijskih dnevnikov, ki so skrivali dejstva za neodgovornim alibijem nasprotujočih si ekstremizmov.
Dejstvo pa je, da nekateri reakcionarni krogi skušajo izkoristiti položaj v Rimu prav za dokazovanje pravilnosti te zloglasne teorije, ki je očitno spet v modi, saj jo je tudi danes ponovno pogrel sam tajnik KD Fanfani. V intervjuju tu-rinskemu dnevniku «La Stampa» je demokrščanski tajnik med drugim zanikal, da bi bil eden od vzrokov sedanjega stanja tudi dejstvo, da so v notranjem ministrstvu že trideset let neprekinjeno sedeli demokristjani. Te obtožbe je zavrnil z neverjetno tezo, da se je nasilje razraslo šele v zadnjih petih ali šestih letih in da torej demokristjani nimajo nobene krivde. Sicer pa je Fanfani ponovno dal svojo verzijo demokratičnega reda. «Obnoviti demokratični red — je dejal — pomeni od-
vzeti orožje vsem tistim, ki tkejo črne mreže in organizirajo rdeče brigade». Prav tako po njegovem mnenju nosijo enako . odgovornost desničarske sile, ki ne obsodijo dovolj ostro črnih mrež, pa tudi levičarske sile, ki govorijo o «samozvanih» rdečih brigadah. Sicer pa je Fanfani zelo medlo polemiziral z Almirantejem, češ da izjave, kakršne je dal včeraj misovski kolovodja, ne odpravijo nevarnosti, ampak jo še povečajo. Po teh premisah ni čudno, če je Fanfani še enkrat zavrnil komunistično linijo zgodovinskega kompromisa, češ da bi ta linija utegnila zares postati «zgodovinska» zaradi ogromne škode, ki jo bo povzročila Italiji tako na notranji kot na mednarodni ravni.
RIM, 4. — Predsednik vlade Moro je po krajšem premoru ponovno prevzel svoje običajno delovanje v palači Chigi, ki ga je prekinil za nekaj dni zaradi obolelosti.
V flLŽIRU ZAČETEK KONFERENCE DRŽAVNIH POGLAVARJEV
OPEČ za okrepitev sodelovanja z industrializiranimi državami
ALŽIR, 4. — Alžirski predsednik Bumedien je v svojem uvodnem govoru ob otvoritvi konference na vrhu državnih poglavarjev OPEČ dejal, da hočejo države proizvajal-
ke petroleja sodelovati z vso mednarodno skupnostjo. Bile bi celo pripravljene znižati ceno petroleja, če bi industrializirane države v zameno in istočasno začele z reorga-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii«
ZASKRBLJENOST ZA USODO VODJE BERLINSKE CPU
PETER LORENZ ŠE VEDNO V ROKAH UGRABITELJEV
Pet obsojenih anarhistov bo lahko ostalo v Juž. Jemenu - Bivši berlinski župan Albertz se je že vrnil domov - Od ugrabiteljev nobenega glasu
BERLIN, 4. — Usoda demokris-tjanskega voditelja Petra Lorenza je še vedno neznana, kljub temu da so zahodnonemške oblasti izpolnile vse zahteve ugrabiteljev. Lorenz je še vedno v rokah pripadnikov organizacije «gibanje 2. junija» ter se še vedno ne ve, če je živ. Medtem se je iz Adena, kamor je pospremil pet anarhistov, ki so jih bonske oblasti osvobodile na zahtevo ugrabiteljev, vrnil bivši za-hodnoberlinski župan Heinrich Albertz. Na letališču v Frankfurtu ga je dočakal najstarejši pilot letalske družbe Lufthansa, ki mu je podaril velik atlas v spomin na njegovo potovanje. Takoj po svojem pri-
ZADNJA VEST
V trenutku, ko zaključujemo redakcijo poročajo iz Berlina, da so ugrabitelji osvobodili Petra Lorenza.
hodu je Albertz odšel na del letališča, ki je rezerviran za ameriško letalstvo ter nekaj minut pozneje odpotoval s posebnim letalom v zahodni Berlin, kjer je po radiu in po televiziji prebral sporočilo petih a-narhistov ugrabiteljem Petra Lorenza. V sporočilu, ki ga je Al-
.............UM.UH.......................................h
Izzivalne izjave kanclerja Kreiskega o izidu deželnih volitev na Koroškem
Avstrijski kancler napovedal novo «zadnje» povabilo slovenski manjšini, nag se udeleži pogovorov z vlado - Ustaša Jelica bodo izgnali iz Avstrije
DUNAJ, 4. — Avstrijski kancler Kreisky je danes izjavil — kot poroča tiskovna agencija ANSA — da bo še enkrat povabil predstavnike slovenske manjšine na Koroškem na obnovitev razgovorov z vlado, ki so bili prekinjeni novembra lani. «Toda to bo zadnje povabilo», je dejal Kreisky. «če bo spet zavrnjeno, bom šel po drugi poti».
Po poročilih omenjene agencije je Kreisky opozoril na «nedosledno zadržanje» slovenske manjšine v , Avstriji, ki naj bi s predstavitvijo lastne liste na deželnih volitvah pokazala, da vsaj načelno ne nasprotuje preštevanju. Sicer pa je kancler dobrohotno priznal, da rezultati nedeljskih volitev ne odražajo prave moči slovenske manjšine, ker je ve liko Slovencev glasovalo za avstrijske stranke, v katere so že dolgo vključeni. Končno je Kreisky omenil še vprašanje štetja in poudaril, da gre le za «statistično potrebo, ki je ni mogoče odrekati neki državi». V tej zvezi je dodal, da je tudi Jugoslavija zbrala statistične podatke o lastnih manjšinah.
Kot izhaja iz navedenih agencijskih vesti, gre za nesprejemljive in izzivalne izjave, ki ne kažejo samo na popolno nerazumevanje problemov in potreb slovenske manjšine
na Koroškem, pač pa tudi na namen avstrijske vlade, da nadaljuje po stari poti neizvajanja obveznosti, ki izhajajo iz jasnih določil državne pogodbe.
Agencija ANSA v dopisu z Dunaja poroča tudi, da je avstrijska vlada sklenila prepovedati bivanje v Avstriji ustaškemu teroristu Ivanu Jeliču, katerega udeležba na pogrebu ustaša Nikolaja Matinoviča v Celovcu je sprožila upravičene proteste jugoslovanskega zunanjega ministrstva. Poročilo dunajskega zunanjega ministrstva pravi, da je Jelič «kljub predhodnim opozorilom izkoristil to priložnost za opravljanje nezaželene politične dejavnosti». Poročilo napoveduje tudi možnost «policijskih ukrepov proti drugim hrvaškim emigrantom, da bi tem oseba1" preprečili, da bi na avstrijskem u zemlju opravljali akcije, ki bi utegnile škoditi meddržavnim odnosom z Jugoslavijo».
Komentar «Politike» o volitvah na Koroškem
BEOGRAD, 4. — «Politika» v poročilu svojega posebnega dopisnika
iz Celovca pod naslovom «Koroški Slovenci vse pomembnejši politični dejavnik» med drugim ugotavlja, da so Slovenci na deželnih volitvah, čeprav niso dobili niti enega poslaniš-kega mandata, vendarle zabeležili uspeh. Dejsivo je namreč, piše «Politika». da so Slovenci vodili pred volilno kampanjo z relativno neizkušenim volilnim štabom in skromnimi finančnimi sredstvi in da so številni Slovenci po tradiciji dali svoj glas socialistični stranki, čeprav je ta vodila svojo volilno kampanjo v škodo interesov slovenske nacionalne manjšine. Toda Slovenci na Koroškem s tem niso poraženi. Nasprotno, pokazali so, da so vedno močneje navzoči na politični sceni in c’.a je njihova nacionalna samozavesti v stalnem in močnem porastu, kajti čeprav njihovim poslancem ni uspelo priti v deželno skupščino (Landsag) bo njihov politični vpliv po volitvah močneje izražen v občinah in krajih, kjer žive. To dejstvo bo moral, po ugotovitvi «Politike», upoštevati tudi sam deželni glavar Wagner, posebno še. ker se je na to obvezal z izjavo po volitvah da bo nova deželna vlada vodila isto politiko do vseh prebivalcev Koroške.
bertz prebral zelo počasi in razločno, je rečeno, da jim je vlada Južnega Jemena dala dovoljenje za bivanje. Jemenski državni tajnik jim je tudi obljubil, da bodo lahko živeli prosti na ozemlju njegove države, anarhisti pa so mu zagotovili, da bodo njihovi tovariši osvobodili Lorenza. Potem ko je Albertz prebral to sporočilo, je policija pozvala ugrabitelje, naj Lorenza o-svobodijo.
Pogajanja med adenskimi oblast-®i_ in petimi anarhisti so trajala več ur. Začela so se včeraj približno ob 10. uri, ko je letalo pri-
skih pogovorov bo poa>u£j .verjetnosti okrepitev odnosov med Kanado in Evropsko gospodarsko skupnostjo, poleg tega pa bosta Trudeau in Moro proučila potek evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki je v teku v Ženevi, Ne nazadnje bosta kanadska in italijanska delegacija proučili vprašanje gospodarskega sodelovanja med o-bema državama.
RIM, 4. — Podpredsednik vlade La Malfa je sprejel v palači Chigi avstrijsko parlamentarno delegacijo, ki je prispela v Rim, da bi se ude-
nizacijo svetovnega gospodarstva, da bi dosegli potrebno gospodarsko stabilizacijo. S tem v zvezi je Alžirija predložila globalni načrt za mednarodni razvoj in sodelovanje, ki določuje pogoje za dialog z industrializiranimi državami.
Dokajšnji del svojega govora je Bumedien posvetil odnosom med OP EC in državami Evropske gospodarske skupnosti. Dejal je, da bi države proizvajalke petroleja lahko izkoristile del svojih odvečnih sredstev, da bi pripomogle k odpravi finančnih neravnovesij v EGS. O tem sodelovanju pa se je treba domeniti neposredno z EGS, katere članice se morajo otresti vpliva velesil, ki skušajo uveljaviti svojo hegemonijo v Evropi. Gospodarska skupnost bi morala okrepiti svojo politično osebnost. Bumedien je ostro obsodil grožnje mednarodne a-j;encije za energijo ter poudaril, da bi te grožnje z lahkoto nevtralizirali v prkn«ru agresije, katere namen bi bil vzpostaviti tujo nadvlado nad E®tr°lejskimi vrelci.
Namen teh groženj je zaključil Bumedien, je zamrzniti sedanje mednarodne gospodarske odnose. Na te pobude mora OPEČ odgovoriti z uveljavitvijo načela, da imajo države proizvajalke popolno pravico in suverenost nad svojimi surovinami. Naše surovine, je dejal Bumedien, so naša zakonita last. Izkoriščati jih morajo naša ljudstva, katerih korist je treba upoštevati.
(Na sliki: pogled na nekatere
stalo na tamkajšnjem letališču. Je- jležila zasedanja medparlamentarne j delegacije ob odprtju konference
menska vlada ni hotela dati anarhistom dovoljenja za bivanje ter je bila pripravljena dovoliti kvečjemu začasni postanek, da bi letalo pregledali in ga oskrbeli z gorivom. Nekaj po polnoči so pogajanja prekinili ter jih nadaljevali danes zjutraj. Bili so prisotni tudi nekateri diplomatski predstavniki Zah. Nemčije. Nemška zvezna vlada je morala kot kaže posredovati, da prepriča jemenske oblasti o potrebi, da dovolijo anarhistom bivanje na tem ozemlju.
Špekulacije desnice o ugrabitvi se nadaljujejo. Vodja krščanske demokracije v hessenskem parlamentu Dregger je zahteval ponovno uvedbo smrtne kazni za ugrabitve. Njegov predlog so vse parlamentarne skupine zastopane v Bundestagu odločno zavrnile. Kmalu se bodo začele polemike zaradi popustljivosti vlade, v odločnem nasprotju s togim in nepopustljivim stališčem, ki ga je nemška vlada zagovarjala ob dogodkih, ki so za časa olimpijskih iger v Muenchnu stali življenje skupine izraelskih športnikov in nekaterih njihovih ugrabiteljev.
Na svojem potovanju iz Adena v Frankfurt se je letalo, s katerim je potoval Albertz, ustavilo v Adis Abebi, kjer so zamenjali posadko, ki je bila že dokaj utrujena. Glasnik jemenske vlade pa se medtem ni hotel izreči o usodi petih anarhistov, ki so jim oblasti dovolile, da ostanejo v Jemenu. Pojasnila v tej zvezi bodo verjetno posredovali po osvoboditvi Petra Lorenza.
unije,
OPEČ na vrhu).
Velik odmev govora zastopnika beneških Slovencev na rimski konferenci o izseljenstvu
Govor zastopnika Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije Ada Konta na vsedržavni konferenci o izseljenstvu v Rimu je imel velik odmev bodisi med prisotnimi na konferenci, kot tudi med javnostjo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Njegov poseg pa je tudi s posebnim poudarkom omenjen v uradnih aktih konference.
V uradnem poročilu o delu prve komisije je na tretji strani med drugim rečeno: «Gospod Kent je opozoril predsednika komisije, ministra Andreottija, na vprašanja slovenske manjšine v videmski pokrajini. Ta manjšina, z razliko od podobnih slovenskih etničnih skupin v goriški in trža£ki pokrajini, ne uživa nobene zaščite s strani mednarodnih posodb, njene osnovne kulturne, politične in ustavne pravice pa so vsak dan tentane, kar sili dobršen del prebivalstva k izseljevanju. Potrebno je uradno priznanje statusa te manjšine s strani vlade ter izpolnitev določila člena 6 ustave kot nujen korak na poti k omogočanju povratka znatnega dela prebivalstva, ki je odšlo za kruhom v tujino».
Profesor Simoncini, podpredsednik CNEL, pa je v uradnem poročilu, ki ga je podal v soboto zjutraj med plenarno sejo ob navzočnosti najvidnejših predstavnikov vlade (prisotni so bili med drugimi ministri Andreotti, Rumor, Toros. Colombo in predsednik vlade Moro) med drugim dejal: «V prvi komisiji je bilo 48 govorov, med katerimi je bilo 28 posebno zanimivih. štirje od teh pa zelo veljavni. saj so nam prikazali velike probleme, ki jih še nismo poznali: med te naj omenim intervencijo Ada Konta.» V svoiem zaključnem posegu je Simoncini tudi dejal, da je treba seveda pomagati Jugu, prav tako pa je netreben pomoči tudi Sever, predvsem Veneto in gorski predeli Furlanije (Karnija, Beneška Slovenija).
Konferenca o izseliensrvu je i-mela torej za beneške Slovence velik pomen: seveda na ie potrebno, da prideio sklepi konference res do izraza, da ne bo ostalo vse samo nri besedah, kot se po-gostoma dogaja, amnak da bodo zakliučkom ip sklepom konference zares sledila dejanja.
RIM, 4 .— Danes se je sestalo vodstvo KPI, ki je preučilo nekate-ga organizacijska vprašanja v pričakovanju 14. vsedržavnega kongresa, ki se bo začel v Rimu 18. marca.
KARLSRUHE, <r. — Zvečer je peklenski stroj precejšnje jakosti razdejal sedež ustavnega sodišča Zvezne republike Nemčije v Karlsruhu. Po prvih podatkih kaže, da atentat ni povzročil človeških žrtev, materialna škoda pa je zelo velika.
Kanadski premier na obisku v Italiji
RIM, 4. — Jutri zjutraj bo prišel na dvodnevni uradni obisk v Italijo kanadski ministrski predsednik Pierre Trudeau. Na letališču ga bo dočakal minister za upravno reformo Cossiga. Takoj zatem se bo v vili Madama sestal s predsednikom italijanske vlade Morom, popoldne pa bd imel več pogovorov s člani italijanske vlade. Njegov obisk bo trajal do petka, ko bo obiskal sveto stolico.
V ospredju italijansko - kanad-

Včeraj so stavkali vsi uslužbenci javnih prevozov in pristaniščniki, ki zahtevajo korenito reformo prevozov in večje državne podpore za razvoj pristanišč. Poročilo berite na tržaški strani
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiuiuiuiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiHiniinimniiiHimiimiiHimiimmimiHimuuiHinHfnuunmi Notranji minister Gui bo danes
odgovarjal na vprašanja, ki so jih predstavniki skoraj vseh strank predložili v zvezi z izbruhom fašističnega nasilja v Rimu. Odgovoriti bo moral tudi na obtožbe, da notranje ministrstvo nalašč dopušča rovarjenje črnih škvader, da bi na ta način podkrepilo priljubljeno Fanfanijevo teorijo o nasprotujočih si ekstremizmih. Val nasilja pa se medtem nadaljuje: fašistična skrajneža sta skušala včeraj ubiti mladega pripadnika nekega levičarskega izvenparla-mentarnega gibanja, proti kateremu sta streljala s samokresom. Na srečo je bil mladenič samo laže ranjen v roko.
Predsednik republike Leone bo danes zaključil svoj uradni obisk v Saudski Arabiji, kjer so dosegli pomemben sporazum o dolgoročnem sodelovanju med obema državama. V svoji zaključni izjavi je Leone poudaril potrebo po čim-


prejšnji rešitvi bližnjevzhodne krize v duhu resolucije varnostnega sveta ter zahteval umik Izraelcev z zasedenega arabskega ozemlja.
V Alžiru se je začela konferenca na vrhu državnih poglavarjev OPEČ. Alžirski predsednik Bumedien je poudaril, da so države proizvajalke pripravljene znižati ceno petroleja v zameno za novo gospodarsko ureditev v svetu. Dejal je tudi, da so države OPEČ pripravljene na večje sodelovanje z EGS.
O usodi ugrabljenega Petra Lorenza še vedno ni nobene vesti, kljub temu da so zahodnonemške oblasti osvobodile pet anarhistov, ki jim je Južni Jemen
dovolil, da ostanejo na njegovem ozemlju. Heinrich Albertz, bivši berlinski župan, ki je bil s petimi anarhisti v Adenu, se je že vrnil v Berlin, kjer je po televiziji prebral sporočilo osvobojenih a-narhistov ugrabiteljem Petra Lorenza.
Agenti letečega oddelka rimske kvesture so včeraj zjutraj a-retirali v Rimu domnevnega morilca policijskega agenta Marchi-sella, ki je bil ubit med roparskim napadom na poštni urad na Trgu Caprettari. Gre za dobro znanega bandita Luciana Meloni-ja, ki je imel že neštetokrat o-pravka s pravico zaradi ropov in tatvin. Ropar je tudi osumljen, da je ubil 17-let"ega pajdaša Claudia Tiganija, ki naj bi iz strahu hotel izblebetati vse policiji. Z izjemo dveh banditov je vsa zločinska tolpa za zapahi, a tudi za pobeglima se policijski obroč počasi a vztrajno stiska.
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Zaradi pomanjkanja zdravnikov zamude priciviinih invalidninah
Odpravljen deželni odbor za ekološka vprašanja - Nezdružljivost funkcij v okviru gorskih skupnosti
Na včerajšnji seji deželnega sveta so bili izglasovani trije novi zakoni manjšega dometa. Prvi zakon izpolnjuje deželno normo, ki zadeva izvrševanje državnega zakona štev. 1102 o razvoju gorskih področij. Ta določa, da v primeru, ko bi bila njegova prisotnost v glavnem svetu določene gorske skupnosti nezdružljiva z (kugo javno funkcijo, sme župana v glavnem svetu skupnosti začasno nadomeščati drug član občinskega odbora (kakor znano, so župani prizadetih občin po zakonu člani glavnega sveta ustrezne gorske skupnosti). Novo normo, ki je deželni zakon štev. 29 iz leta 1973 ni predvideval, so podprli pripadniki vseh svetovalskih skupin, razen komunistov, ki so se pri glasovanju vzdržali.
Drugi zakon odpravlja iz deželne zakonodaje člen 3 zakona štev. 21 jz leta 1971, s katerim je bil v FurlanijiJuiijski krajini ustanovljen poseben Usmerjevalni odbor za vprašanja ekologije. Odbor je namreč postal brezpredmeten, odkar je deželna uprava leta 1973 ustanovila posebno službo za naravne in kulturne dobrine, ki je prevzela tudi pristojnosti omenjenega odbora. Za normo so se izrekle vse svetovalske skupine razen MSI, ki se je vzdržala, predsednik deželnega sveta Pittoni pa je v tej zvezi napovedal, da bo odbor za pravilnik vnesel v besedilo, po katerem je u~ejeno poslovanje deželnih organov, popravek o ustanovitvi dodatne (šeste) stalne posvetovalne komisije za ekološka vprašanja.
Tretji zakon se nanaša na pravila, po katerih se deželnim funkcionarjem priznava pravica do u-pokojitve na podlagi znanega zakona štev. 336. Pri glasovanju o tej normi so se pripadniki KPI, PLI in MSI vzdržali.
Del včerajšnje seje so posvetili tudi razpravi o raznih tekočih vprašanjih. Odbornik za zdravstvo Tri-pani je v zvezi z zamudo, s katero sprejemajo prošnje za priznanje civilne invalidnine pojasnil, da je za zavlačevanje krivo pomanjkanje zdravnikov. Pred pokrajinskimi zdravniki, ki so pristojni za priznanje civilnih invalidnin, je danes okrog 13.000 prošenj. Zdravnikov, ki bi bili pripravljeni sodelovati v komisijah za invalidnine, je malo, predvsem zaradi nizkih honorarjev. Zakladno ministrstvo pa noče slišati, da bi dvignilo vrednost «žetonov»,
nimaš pristojnosti, da bi posegla na to področje. Tripani je nadalje zagotovil, da bo deželna uprava vzela v pretres možnost, da bi priznala nadaljnji finančni prispevek za dograditev nove poliambulante v Trbižu. To gradijo že štiri leta, stroški pa naraščajo tako naglo, da
jih postopne proračunske postavke že od vsega začetka ne dohajajo.
Pred začetkom seje je predsednik deželnega odbora Comelli ostro obsodil atentat na predsednika dežele Veneto. Deželni svet se bo ponovno sestal v petek.
V deždni proračun v«s državni prispevek za bolnišniško oskrbo
Da bi zagotovil nemudno izplačevanje prispevkov bolnišniškim upravam, je deželni odbor sklenil vključiti v letošnji proračun celotno nakazilo (75 milijard 843 milijonov lir), ki so ga Furlaniji - Julijski krajini
namenili iz Vsedržavnega sklada za bolnišniško oskrbo. Ustrezni zakonski osnutek, ki ga je predložil odbornik za finance Coloni v sodelovanju z odbornikom za proračun De Carlijem, je bil sprejet na včerajšnji seji deželnega odbora. Finančna sredstva iz državne blagajne se bodo stekala le postopoma, z njihovo enkratno vključitvijo v deželni proračun pa bo znatno olajšano sprotno nakazovanje predvidenih vsot posameznim bolnišniškim upravam. S tem bodo te uprave olajšane bremen, ki jih predstavljajo obresti na bančna posojila, h katerim se morajo zatekati za kritje tekočih stroškov. O pravkar sprejetem zakonu bo razpravljala v četrtek pristojna komisija, po vsej verjetnosti pa se bo o njem že v petek izrekel deželni svet.
Stavka prevozov, pristanišča in telefonov
Gledališča
iiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumitiiiimiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii f
Razprava o rabi slovenščine ponovno odložena
Kritično finančno stanje tržaške občinske uprave
Bistveno soglasje strank ustavnega laka glede resolucije o krajevnih upravah
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena obravnavi raznih resolucij, o katerih bi morali razpravljati že januarja, imenovanjem predstavnikov občine v razne ustanove in med njimi ACE-GAT ter končno odobritvi manj pomembnih upravnih sklepov. Razprava je bila dolga in skoro povsem nezanimiva, ker večina očitno rabi čas, saj se le s težavo pripravlja na razpravo o resoluciji, ki predvideva uporabo slovenščine v občinskem svetu. Vse tudi kaže, da ta resolucija ne bo na dnevnem redu niti v petek, temveč morda šele v torek, 11. marca.
Tako je bila v ospredju razprava sinočnje seje kritičen finančni položaj občine, o katerem so bile predložene razne resolucije in glede katerih so se v bistvu strinjali
predstavniki vseh skupin, tako da je bila zlahka ustvarjena enotnost medtem ko deželna uprava trenutno sii ustavnega loka. Resolucija leve
sredine je naslovljena na deželo, od katere zahteva izvajanje člena 54 statuta na osnovi kriterija števila prebivalstva tako, da bodo dobila glavna mesta pokrajin' obilnejši pri-i spevek in da bo celotni prispevek dosegel polovico rednih dohodkov prizadete krajevne ustanove. Reso-
liiimiiiiiiiminiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuimiiHHiHninHmimiimuiiMuniiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinmiiiiiniiin»**'»
PO SKLEPU ZADNJEGA KONGRESA TRŽAŠKE FEDERACIJE
Na upravnih volitvah dvojezični znak PCI-KPI
Komunisti so proti predčasnim političnim volitvam in za reden potek upravnih volitev
Tiskovni urad tržaške federacije XPI je sporočil, da je šesti kongres partije odobril predlog politične komisije. da bo na prihodnjih upravnih volitvah partija predložila kandidatno listo z dvojezičnim volilnim znakom «PCI — KPI».
Uradno poročilo tudi odločno zavrača predčasne pobtične volitve zaradi posledic dolge paralize parlamentarnega dela, saj je nujna stalna prisotnost ter posredovanje političnih sil. Tržaški komunisti so proti odločitvam, do katerih bi prišlo brez nadzorstva izvršnih organov ali celo odločitvam birokratskega državnega aparata, ki je pogosto pokazal kaj čudna stališča. Zato je nujno, da so junija redne upravne volitve, kar pa pomeni, da se mora že sedaj vsa partija zavzeti za demokratični preokret političnega vodstva v državi in tudi v Trstu.
Poslanec Jože Božic v Slovenskem klubu
Sinoči je v Slovenskem klubu predaval podpredsednik družbeno političnega zbora skupščine SR Slovenije Jože Božič, ki je med drugim tudi podpredsednik upravnega odbora fonda za pomoč žrtvam imperialistične agresije in kolonialne dominacije. Tema njegovega predavanja je bila neposredno v zvezi prav s to njegovo drugo funkcijo, saj je govoril o boju proti kolonializmu in rasizmu v Južni Afriki.
Predavatelj je najprej izčrpno o-risal današnje stanje v tem predelu črne celine in razvoj dogodkov zadnjih let, ki so bistveno predrugačili njeno podobo in rešili izpod tujčevega jarma številne dežele. Nazorno je prikazal vse pasti in nevarnosti, ki grozijo komaj priborjeni svobodi, medsebojne boje za oblast in bolj ali manj prikrita vmešavanja tujih sil, ki še nadalje izčrpavajo že itak izčrpana in zaostala ljudstva. Ob tem je opisal tudi vlogo Jugoslavije in njeno vsestransko pomoč afriškim osvobodilnim gibanjem skozi vsa leta njihovega boja.
Izčrpno in s številnimi diapozitivi pa je Jože Božič prikazal pot jugoslovanske delegacije, ki jo je vodil v Angolo leta 1972. Delegacija, ki je bila prva in menda tudi edina tuja uradna delegacija med angolskimi borci, je prebila med njimi skoraj cel mesec, delila z nji-
mi napore pohodov in lakoto, posnela propagandni film za Združene narode in bila priča njihovega organiziranega boja in hudih žrtev. Slikovno gradivo je govorilo o njeni poti od prehoda zambijske meje do ponovne vrnitve v Lusako, kjer so se jugoslovanski predstavniki sestali s predsednikom angolskega o-svobodilnega gibanja Agostinhom Netom.
Večer v Slovenskem klubu je bil vsekakor lepo pričevanje o težki poti v svobodo, ki jo je morala prehoditi dežela, iz katere je bilo prodanih v suženjstvo 12 'milijonov
ljudi.	--------
• V petek, 7. marca, ob 20.30 bo na sedežu rajonske konzulte za Staro mesto v Ul. Colautti 6 (tel. 741350) predstavitev raziskave o tržaškem Starem mestu. Konzulta vabi v prvi vrsti tržaški tisk.
lucija komunistične svetovalske skupine pa se obrača tudi na vlado, od katere zahteva, da pooblasti občine in pokrajine, da najamejo posojila za kritje deficitov in da naj občine in pokrajine dobijo del IVA.
V	razpravi je načelnik svetovalske skupine KPI Monfalcon najprej ugotovil, da je debata v občinskem svetu postala nezanimiva zaradi u-metnega zavlačevanja, pa čeprav so na dnevnem redu tudi nekatera zelo važna vprašanja, kot je raba slovenščine, o kateri bi morali govoriti že pred časom. Monfalcon je nato govoril o potrebah krajevnih uprav. Za KD je načelnik skupine Richetti, in kasneje Rinaldi, obravnaval položaj krajevnih uprav in pravilnost stališča, da se sredstva razdeljujejo na osnovi števila prebivalstva in ne po drugačnih. Ker-vin (PSI) se je v bistvu strinjal s pripombami Monfalcona in nato podčrtal nujnost finančne avtonomije, občine, ker brez nje ni nobene avtonomije.
' V Mdeljff deželno zborovanje policistov
V	nedeljo ob 9. uri bo v dvorani pomorske postaje prvo deželno zborovanje uslužbencev javne varnosti, na katerem bodo razpravljali o u-stanovitvi sindikata policistov in o obnovitvi strukture policijskega korpusa. Zborovanje je sklicala deželna sindikalna federacija CGIL, CISL in UH, in se ga bodo udeležbi, poleg policistov sindikalisti, poslanci, pobudniki sindikata ter zastopniki tovarniških svetov večjih tovarn.
Že dalj časa iz vrst policistov zahtevajo ustanovitev sindikata, ki naj privede do odprave vojaške strukture v policiji, da bo tako policija res v službi demokratične družbe, kot predvideva ustava.
Trenutek obupa v gozdu pri Proseku
Kmalu po 14. uri so v borovem gozdu pri trbiški cesti v bližini Proseka odkrili truplo 28-letnega delavca Gianfranca Amata iz Milj, Ul. Matteotti 2/c. Mladi delavec je s svojim avtom renault zavozil v gozdiček in povezal izpušno cev z gumijasto cevjo, da so dušljivi plini napolnili avto in ga zadušili. Ko je prihitel rešilni avto Rdečega križa
Včeraj je promet vseh javnih vozil — avtobusov, vlakov, pa tudi ladij in celo letal — zastal štiri ure, od 9. do 13. ure. Stavkali so tudi pristaniščniki, sicer od 10. do 14. ure in vsi uslužbenci podjetij in služb, ki so povezane s prevo-in služb, ki so povezane s prevozi.
Stavka je seveda zajela tudi naše mesto, kjer So se polnoštevilno odzvali sindikalnemu pozivu uslužbenci Acegata in drugih avtobusnih podjetij, železničarji, pomorščaki in pristaniščniki. Po mestnih ulicah se je odvil sprevod, ki je krenil od železniške do pomorske postaje, kjer je bilo enotno zborovanje. Zasedanja so se udeležili tudi delegati iz Gorice in Tržiča in po pozdravih krajevnih sindikalnih zastopnikov, je imel osrednji govor član vsedržavnega vodstva sindikalne federacije in sindikata pristaniščnikov CGIL Angelo Ciuffi.
Ciuffi je v svojem poglobljenem govoru orisal zahteve vsedržavne stavkovne pobude, pa tudi specifična vprašanja, zaradi katerih so stavkali v naši deželi. Zahteve so številne, najvažnejše pa so, naj država dodeli še 5 milijard lir za dograditev in dopolnitev letališča v Ronkah, naj investira v naši deželi 50 milijard lir za izboljšanje in posodobljenje železniškega omrežja, naj izroči že dodeljenih 8 milijard lir za izboljšanje tržaške luke in 800 milijonov lir za izboljšanje tr-žiške luke in končno naj nabavi 800 novih avtobusov za deželne proge.
Medtem se še vedno nadaljuje stavkovno gibanje uslužbencev telefonskega podjetja SIP, ki zahtevajo obnovitev delovne .pogodlje. Plače so namreč ostale ' take, kot so bile leta 1972, od takrat pa je telefonsko podjetje kar podvojilo ceno te-lefonskih storitev
Na sliki vidimo ljudi pred zaprtimi uradi SIP na Oberdankovem trgu.
iiiiiiiiiiMiiiniiimiuiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu/iuiiimiia
SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI
Privlačen baletni večer
V'
z ansamblom iz Ženeve
Edinstvene koreografije velikega mojstra Georga Balanchina in odlična izvedba baletov na glasbo Strawinskega, Čajkovskega, Hindemitha in Bizeta
Baletni večer v repertoarju gledališča Verdi za sezono 1974/75 je izpolnil baletni ansambel «Grand Theatre» iz Ženeve, ki se je sinoči predstavil tržaškemu občinstvu s štirimi baletnimi deli na glasbo Strawinskega, Čajkovskega, Hindemitha in Bizeta.
Balet «Grand Theatra» iz Ženeve velja za avtorizirano podružnico New York City Balleta, ki ga vodi sloviti in največji živeči baletni koreograf ruskega porekla George Bal anchine, «oče modernega baleta-», kot ga nazivajo zaradi edinstvenih koreografij na sodobno glasbo in ker je v svoji karieri vzgojil cele generacije vrhunskih baletnih plesalcev. S svojo izredno muzikalno občutljivostjo je na izkušnjah prav tako slavnega ruskega baletnika Petipe ustvaril moderen balet, ki ob vzornem spoštovanju klasičnih prvin tolmači čisto muziko, često s povsem abstraktnimi prijemi.
Tudi za vse štiri sinoči izvajane balete je koreografijo zasnoval Ba-lanchine in tako smo imeli priložnost občudovati njegov izreden smisel za Plesno tolmačenje glasbene misli, razkošje baletnih elementov in njih klasično čisto izpeljavo, pa naj je šlo za moderna skladatelja Stra-winskega in Hindemitha, za neoromantičnega Čajkovskega ali za mladostnega Bizeta, še vsega pod vpli-
liiiuiiiiiiiimiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMUiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI OBREKOVANJA IN POSEST! MAMIL
Primarij glavne bolnišnice Esposito za rešetkami ječe
Obtožujejo ga pisanja anonimnih pisem proti svojim kolegom
Prejšnjo noč so po nalogu preiskovalnega sodnika dr. Sergia Serba aretirali znanega primarija onkološkega oddelka tržaške bolnišnice prof. Sergia Esposita. Kapetan sodnega oddelka karabinjerjev Bertucci s podčastnikom Zudasom ter marešal letečega oddelka kvesture Furlan s podčastnikom Ciprianijem so potrkali na vrata njegovega stanovanja na Opčinah, Villa Carsia 23, kjer profesor živi z ženo, zobozdravnico, ter s tremi mladimi sinovi. Po krajšem stanovanjskem pregledu so ga odvedli v koronej-ske 'zapore.
Sodnik Serbo je odredil aretacijo zaradi «obrekovanja v obtežilnih o-kolnostih in posesti mamil». Prof. Esposito, ki je star 45 let, je že pred nekaj tedni bil v središču pozornosti s strani istega preiskoval-
ni mogel zdravnik dr. Lops več nuditi nobene pomoči. Amato se je > nega sodnika. Že več let so nam-pred kratkim poročil in je imel mia- reč na razne urade bolnišnice, sod-do hčerko.	‘ nije, pa tudi časopisov, romala pis-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiuiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiii
S tovornjakom v pet parkiranih avtov
V prvih popoldanskih urah se je v Ul. Giulia pripetila «slikovita» prometna nesreča: tovornjak je zavozil v parkirane avtomobile in pet pošteno obtolkel, preden se je ustavil. Voznik tovornjaka, 43-letni Gigi Poljšak iz Ul. Vallicule 22 v Barkovljah, se je peljal po Ul. Giuba proti mestnemu središču. Mali tovornjak, last podjetja gradbenega materiala Edil-ma, je bil naložen s cementnimi cevmi in, ko je nekaj metrov po nekdanji tramvajski remizi nenadoma odpovedal volan, ni voznik utegnil pravočasno zavreti težkega vozila. Zlomila se je namreč os volana, zaradi česar je tovornjak zaneslo na desno, kjer je trčil ob pet avtov, ki so bili parkiram ob pločniku. Na srečo se voznik ni ranil, tovornjak in avti pa so zelo poškodovani: zlasti je škoda velika na avtu vrste nsu prinz, pa tudi za ostale fiat 500, ford tau-nus, lancia fulvia in alfetta, bodo stroški za popravila kar občutni.
Tržaški odvetnik Giuseppe Nardi je vložil prijavo proti sodnim u-službencem, ki stavkajo v okviru vsedržavne akcije za obnovitev delovne pogodbe. Odvetnik jih je prijavil, ker je njihova odsotnost na procesih privedla do preložitve sodnih postopkov, kar je prizadelo nekega njegovega klienta.
ma z lažnimi in izmišljenimi podpisi, v katerih je pisec obtoževal primarije in funkcionarje bolnišnice vseh mogočih prekrškov in celo zločinov. Pri stanovanjskem pregledu so našli originale pisem ter tri samokrese.
Preiskovalci so vzeli v pretres vsa pisma, da bi ugotovili, če je morda v obtožbah kaj resnice. Predvčerajšnjim pa se je dr. Serbu zdelo primerno, da podpiše zaporni nalog. Ni še znano, v kakšnih okoliščinah so mu našli mamila.
Prof. Esposita brani odv. Muscolo, ki o zadevi ni hotel dati nobene izjave. Dejal je samo, da prof. E-sposito sploh ni v zaporu, pač pa z njim na večerji.
Vprašanje Vetrobel še vedno odprto
V Rimu so včeraj obravnavali vprašanje steklarne Vetrobel v ža-veljski industrijski coni. Na ministrstvu za delo so se sestali minister Toros, podtajnik za industrijo in trgovino Carenini, deželni odbornik Stopper, predstavnik družbe Vetrobel dr. Blot in sindikalni zastopniki prizadetega delavstva. Predstavnik družbe Vetrobel je dejal, da ni misliti na to, da bi steklarna lahko nadaljevala s proizvodnjo ravnega stekla in da bo treba pregledati možnosti določene preusmeritve v proizvodnji. Pri tem se bo vodstvo tovarne trudilo, da ohrani kolikor mogoče neokrnjen obseg zaposlenosti. Vodstvo tovarne se že dalj časa pogaja z javnimi in zasebnimi dejavniki, ki naj bi uskočili s svežim kapitalom, uspeh pogajanj pa bo znan šele 14. marca, ko se bo v Bruslju sestal upravni svet matične družbe Glaverbel.
Izleti
Zveza borcev Boljunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu.
SPOT priredi 30. in 31. marca dvodnevni avtobusni izlet po Dolenjski (Rakov Škocjan, Cerknica, Stari grad, Sodražica, Ribnica, v Kočevju prenočitev, Metlika, Novo mesto, po možnosti Kostanjevica, Krka, Trst). Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/II. nadst do 20. marca.
vom Mozarta, Haydna in Rossinija.
Ansambel ženevskega gledališča se je predstavil kot zelo homogeno umetniško telo z odličnimi elitnimi in prvimi plesalci, kot so Christl Siesz, Peter Heubi in Floris Alexander, ali Aniko Csiky, Corrine Mar-guet, Janie Parker, Luise Uiterwijk, Pierre Polliand, Robert Scevers in Jean Marie Sosso. Vsi izvrstno obvladajo plesno tehniko, pri Čajkovskega Serenadi pa je prišla še posebej lepo do veljave vsa gracioznost plesalk. Sicer pa se je večer začel z baletom Strawinskega «ApOllon musaget». ki je bil v Trstu prvič izvajan, sledila je Serenada Čajkovskega, nato Hindemithov balet «Štirje temperamenti», prav tako nov za Trst, in za zakliuček Bizetov balet «Simfonija C»
Orkester (v glavnem godalni) je vodil dirigent André Presser, baletni mojster je bila Patricia Neary, pianist pri Hindemithu pa Robert Cornman.
SINOČI V ROSSETTIJU
«L'anatra all'arancia» z Liondliom in Vahrijevo
Brez pomena bi bilo ugotavljati zakaj so nam nekateri ljudje simpatični drugi manj, kot bi bilo odveč spraševati se, zakaj so obiskovalcem gledaliških predstav nekateri igralci bolj všeč, drugi zopet ne. Alberto Lionello je brez dvoma med tistimi, ki uživa simpatije italijanskega gledališkega občinstva, in med temi lahko štejemo tudi tržaško občinstvo, ki prihiti na vsako njegovo predstavo v Trstu ne glede na to, če jo uradna kritika prej pohvali in reklamizira. Tudi sinoči je bilo tako v gledališču Rossetti, kjer so predvajali duhovito komedijo «L’anatra all’arancia», v kateri sta glavni vlogi tolmačila Alberto Lionello in Valeria Valeri, nastopali pa so še Zoe Incrocci, Gabriele Carrara in Lia Tanzi. Delo, ki ga je Lionello tudi sam režiral, obravnava na duhovit in svojstven način problem varanega moža, ki pa se ne vda kar tako v svojo usodo, temveč se na vso moč trudi, da bi si svojo ženo ponovno pridobil. No, vse se na koncu srečno konča in zakon je rešen. Da je Alberto Lionello izvrsten igralec ni potreba posebej poudariti. Prav tako izvrstna je bila tudi Valeria Valeri, njuni igri pa so se posrečeno prilagodili tudi vsi ostali. Na vsak način lepa predstava, ki je doživela uspeh tudi na drugih italijanskih odrih.
SLOVENSKO
GOSPODARSKO ZDRUŽENJE in
KMEČKA ZVEZA
priredita predavanje dr. Stanislava Oblaka o temi
PRVA PRIJAVA DOHODKOV V OKVIRU DAVČNE REFORME
Predavanje bo danes, 5. marca, ob 20. uri v dvorani PD «Igo Gruden» v Nabrežini.
PD IVAN GRBEC — Skedenj vabi k zanimivemu predavanju STOJANA SPETIČA
ČRNE MREŽE
ki bo jutri, 6. marca 1975, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ obvešča orkestraše, da bo ločena vaja v petek, 7. t.m., ob 19. uri v Bazoviškem domu. Skupna vaja (generalka za Cerkno) bo istega dne ob 20.30.
SPDT vabi na predvajanje planinskih filmov, ki jih je posnel Ivan Mesareč iz PD Tomos Koper. Sodeluje Draguska Lilija. V petek, 7. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Pred predvajanjem bo ob 20. uri sestanek tistih, ki nameravajo to poletje na večdnevni izlet v Tatre.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Bertolta Brechta IZJEMA IN PRAVILO v nedeljo, 9. marca, ob 15. uri v Senožečah in v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 v Sežani.
VERDI
Drevi ob 20. uri (red C/A) bodo ponovili baletno predstavo ženevške-ga «Grand Theatra». Ponovitve bbdo še jutri ob 20..00 (B/C), v soboto ob 18.00 (S) in v nedeljo, ob 16.00 (D).
ROSSETTI
Izven abonmaja. Ob 20.30 premiera. Alberto Lionello, Valeria Montoni «L'anatra all'arancia» z Zoe tn-crocci, Lio Tanzi in Gabrielejem Càr-raro. Popust abonentom. Rezervacije pri osrednji blagajni (tel. 36372 — 38547).
AVDITORIJ
VI. revija Teatro oggi. Od petka, 7. t.m., nastop skupine Associazione nuova scena z «II cavalliere finale» T. Franceschija. Velja VI. odrezek Tèatro oggi. Rezervacije pri osrednji blagajni (tel. 36372 — 38547).
Koncerti
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri. v Kulturnem domu v Trstu revijò, mladinskih pevskih zborov
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
LUIGI SQUARZINA
TRI ČETRTINE LUNE
Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini
V	četrtek, 6. marca, ob 16. uri
—	abonma red I
V	petek, 7. marca, ob 16. uri
—	abonma red H
ob 20. uri
V	soboto, 8. marca, ob 17. uri
—	izven abonmaja
ob 20.30
—	abonma red B
GLASBENA MATICA — TRST Abonmajska sezona 1974-75
V ponedeljek, 10. marca 1975, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER GLASBENE MATICE
Dirigent
OSKAR KJUDER
Solista:
ŽARKO HRVATIČ — violina FIAMMETTA ZULIANI - oboa
SPORED:
K. Stamitz: Orkestralni kvartet v F-duru op. 4
G. F. Haendel: Koncert v g-molu za oboo in godalni orkester J. S. Bach: Koncert v E-duru ' za violino in godalni orkester W. A. Mozart: Salzburška simfonija v F-duru št. 3 (KV138) Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605, in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ulica Ginnastica 72
V okviru proslav 30-letnice osvoboditve vabimo na predavanje
JOŽETA KORENA o pohodu XXX. divizije v Beneško Slovenijo
Predavanje bo jutri, v četrtek, 6. marca, ob 20. uri v prostorih krožka, Ulica Ginnastica 72.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 5. marca BOGOLJUB
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.56 — Dolžina dneva 11.19 — Luna vzide ob 1.53 in zatone ob 10.58.
Jutri, ČETRTEK, 6. marca DANICA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,2 stopinje, najnižja 9, ob 19. uri 11 stopinj, zračni pritisk 1009,9 rob, stanoviten, veter 4 km na uro vzhod. ni-jugovzhodni, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, padavine 0,8 mm dežja, morje skoraj mimo. temperatura morja 8,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. marca 1975 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 22 oseb.
UMRLI SO: 58-letni Andrej Žagar, 83-letna Anna Maria Ghermek vd. Fonda, 30-letni Nicola Pezzutto, 66-letni Antonio Vascotto, 82-letna One-lia Baiz vd. Furlan, 79-letna Caterina Antonelli, 61-letni Emilio Melh, 75-letna Francesca Saffich vd. Carboncini, 76-letni Vito Fanelli, 67-letni Ermenegildo Grassi, 59-letna- Ester Grimm por. Caenazzo, 80-letna Rosa-lia Steinberg, 83-letna Antonia Ma-var por. Longin, 78-letna Antonia Živec, 81-letna Gasparina Fucich vd. Ivanossich, 28-letni Pietro Stagnaro, 69-letni Fiorello Gavagnin, 86-letna Maria Teresa Lenardis vd. Pertoi-di, 79-letni Peter Hrvatič, 90-letna Giuseppina laicez vd. Pravisani, 98-let-na Gisella Ghirighin vd. Marcovich, 86-letna Giovanna Zelco - Fachinetti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ail'Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alia Maddalena, Istrska ulica 35.	--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Pizzui - Cignola, Korzo Italija 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165). Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200 121). Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Notorious» (1946). Režija Alfred Hitchcock. Cary Grant in Ingrid Bergman.
Ariston i6.u0—22.00 «Il saprofita». Valeria Monconi in All Cliver. Film v barvah. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Mio dio, come sono caduta in basso», Laura Antonelli-
Excelsior 16.00 «La dove non batte u sole». Lee Van Cleef, Lo Lieh. Film v barvah.
Grattacielo 16.00 «Il lumacone». Agostina Belli. Turi Ferro in Ninetto Davoli. Barvni film.
Fenice 16.00 «Sweet Movie» (Dolce-film). Pierre Clementi in Anna PfU-cani. Barvni film.
Eden 16.00 «Airport 75». Barvni fil® v katerem igrata Charlton Heston in Caren Black.
Ritz 15.30 «L'ambizioso». Joe Dales-sandro in Stefania Casini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18-lete m.
Aurora 16.30 «Amore amaro». L153 Gastoni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Il laureato». D. Hofman. Barvni film.	v
Cristallo 16.00 «Borsalino & C.» ’ glavni vlogi Alain Delon.
Impero 16.00 «Per amare Ofelia», rie-nato Pozzetto in Giovanna Raln-, Barvni film’. Prepovedano mladi® pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Sesso ribelle»-Barvni film. Prepovedano mladi® pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L'organizzazione r®' grazia, firmato il Santo». Roger Moore. Barvni film.
Ideale 16.00 «UFO prendeteli vivi»- rM Bishop in Dolores Mantez. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Il colonnello Buttiglione diventa generale». Aldo Maccione in Jacques Dufilho. Barvni film.
Abbazia 16.00 «La grande rapina di Long Island». C. George, T. Hedren. Barvni filmi
Astra 16.30 «Per amore ho catturato una spia russa». Kirk Douglas. Barvni film
Volta Milje 16.00 «Il principe azzurro». Pravljica.
Šolske vesti
šola Glasbene matice — Danes, 5. marca ob 20. uri v dvorani J. Gallus (Ul. R. Manna 29/11) bo nastop gojencev oddelka za klavir, violino, harmoniko in kitaro. Vljudno vabljeni, vstop prost.
PD «S. ŠKAMPERLE» in
ŠZ «BOR»
prirejata
kultumo-športno prireditev
PRAZNIK ŽENA
ki bo v nedeljo, 9. marca 1975, •i ob- 17i . -uri v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj».
Na sporedu so recitacije, otroška enodejanka, nastopa mladih telo-" Vidcev im moškega pevskega zbora «Igo Gruden» iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča. Toplo vabljeni člani in prijatelji obeh društev na to srečanje med kulturo in športom pri Sv. Ivanu.
Prispevki
Za proslavo 30. obletnice PS-dM v NOB v Lonjerju daruje Ema G*a' vina vd. Ban 5.000 lir.
V počastitev spomina pok. Andreja Žagarja darujeta Marija in Kuret iz Lonjerja 1.500 lir ra s Adria in 1.500 Ur za pevski zbor L°-njer Katinara.
DEŽELNI ODBOR FURLANIJE — JULIJSKE KRAJINE
se globoko užaloščen pridružuje žalovanju deželnega odbornika za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo EmiUa Del Gobba ob izgubi matere
ASSUNTE ZUPPICHINI vd. DEL GOBBO
ki je preminila v ponedeljek, 3. mar ca 1975, v Vidmu.
Trst, 5. marca 1975
DEŽELNI SVET FURLANIJE — JULIJSKE KRAJINE
se ganjen pridružuje žalosti deželnega odbornika za kmetijstvo, gozdove gorsko gospodarstvo EmiUa Del Go ba ob izgubi matere
ASSUNTE ZUPPICHINI vd. DEL GOBBO
ki je preminila v ponedeljek, 3. marca 1975, v Vidmu.
Trst, 5. marca 1975
Sorodnikom in znancem sporočam0’ da nas je zapustil
Pepi Brau
upokojenec
Pogreb bo danes, 5. t.m., ob 15.^ na pokopaUšču v Sežani.
žalujoči: žena in sorodnild
Sežana, 5. marca 1975
)
GORIŠKI DNEVNIK

Po šolskih volitvah: odgovorno v odgovornost
«Pravni položaj (status) učnega osebja», «Pooblaščeni odloki», «Zakon št. 477». Koliko ?™en smo slišali za en sam zakon, ki naj vnese v sedanji šolski ustroj resnično, pravo preos-novo. Ta preosnova se tiče ita-djanskega šolstva in s tem se-veda tudi našega, ki je slovensko le po imenu («s slovenskim učnim jezikom»),
O preosnovi šolstva v Italiji 56 govori že več let in veliko se je govorilo in pisalo pred volitvami za šolske zborne orga-ne in govorilo se bo še, tudi Po opravljenih volitvah. Pred ■volitvami so se ljudje radoved-
težko nalogo in mi jim zaupamo, ker vemo, da so te dolžnosti sprejeli odgovorno za blagor šole, ker je šola nasploh osnova za kulturni in socialni napredek, jamstvo obstoja naše slovenske skupnosti. Kljub nepopolnosti zakona, zlasti kar se tiče Slovencev, nam zakon zagotavlja sredstva, da ustvarimo novo šolo, ki bo dejansko gradila novo, boljšo in pravičnejšo družbo. Zakonske pomanjkljivosti v škodo Slovencev se bodo morale odpraviti. Parlament je poklican, da z ustreznimi zakonskimi dopolnili izenači slovensko narodno skupnost z
uo spraševali za kaj pravzaprav . drugimi narodnimi manjšinami Sre. Večina je bila prepričana, | v Italiji, ki uživajo večje pravi-
se zakon tiče le učnega o-?®oja in ekonomskega položa-1 Ja profesorjev in učiteljev. Na številnih sestankih staršev in dijakov so bili pooblaščeni od-uto temeljito obrazloženi in Prizadeti so dobili predstavo, da vsa zadeva ni tako enostavna.
Novi zakon nas je oz. prav sedaj nas postavlja pred velike ut. pomembne novosti, začenši Pn samem namenu, ki si ga zakon postavlja: ustvariti demokratično šolo (vrtce, osnov-no šolo, nižjo srednjo šolo in y~ie srednje šole). «Demokratična šola» pomeni šolo, ki naj sluzi nsem, t.j. ne samo učencem ni dijakom, učiteljem in profesorjem, ampak tudi kmetu in delavcu, obrtniku, starim in mladim, ker šolo plačujemo z de-iom, z denarjem nas vseh. V fesedi vsi so vključeni tudi Slovenci v Italiji, ki si želijo zares slovensko šolo. Novi šolski sistem zahteva sodobno in demokratično šolo, torej bi moral upoštevati tudi specifične razmere slovenske šole v Italiji.
ce hočemo, da bo reformirana sola dedovala, smo vsi dolžni Povedati svoje mnenje, kako naj deluje, kako in kaj naj se v šo-1 upi, kako se bodo uporabila redstva namenjena za njeno tr”?vanje in toliko drugega. Vse o bodo morali povedati ne samo ravnatelji in učno osebje, inuS tudi zastopniki staršev _ .dijakov (na višjih šolah),
.. sropniki neučnega osebja, ob-. f*’ gospodarsko - družbenega
morja, delavskih sindikatov.
lQNa ,vsakem šolskem zavodu Je sedaj pet različnih zbornih r,Iffnov' od katerih je najvaž-■m-i/i1 <<zavodski svet», ki mu bo predsedoval eden od izvoljenih V	Prav zavodski svet to-
če, kot so nam odmerjene.
Vsem komponentam, ki sestavljajo zborne organe, zlasti pa zavodskemu svetu, bodo naložene nemajhne žrtve. Temeljito bodo morale dojeti, kar nam zakon nudi. Potrebna bo vsestranska informiranost o vseh pooblaščenih odlokih in kjer se bodo pojavili dvomi o tem ali onem, zahtevati brez odlašanja in strahu ustrezna pojasnila in kjer bo potrebno tudi spremembe, da ne bi bilo delo nove demokratične šole ovirano že na začetku.
V razne zborne organe so bili izvoljeni, o tem ne dvomimo, ljudje širokih pogledov in idej, velikega poguma in še večje volje in zavzetosti za nove dolžnosti. Prepričani smo, da se nihče izmed izvoljenih predstavnikov ne bp izmaknil svojim nalogam, ki mu jih je slovenska narodna skupnost zaupala, in bo vsakdo nudil vso svojo pomoč.
Do konca marca bodo vsi zborni organi ustoličeni. Seznanjeni bodo z vsemi vprašanji, ki spadajo v njihovo pristojnost. Naj večje naloge so dodeljene prav zavodskemu svetu in njegovemu izvršnemu odboru, ki mu predseduje ravnatelj šole. Pred tem organom je sedaj slovenska šola, naša mladina, naša slovenska skupnost in naš vzpon. Za uresničitev tega bodo združeno delale vse komponente. O tem smo trdno prepričani.
v. t.
koliški'
kiir> ~ za OSinovne šole) je po-+;rcai?> spravi šolo na novi kra ■ vUcd v šolskem okraju (o-bo teritorialni organ, ki bo ne več kot sto tisoč do °lval^v), k0 bo izvoljen, bo-liti ■ ed starši priložnost izvo-in\ lz svojih vrst predsednika iìr, ,do zastopani tudi v pokra-Jaiskern šolskem svetu.
Veri! “udno> da je zakon po-.^niembno nalogo pri u-iaVrviardu šole staršem in di-nai>v!v Tako eni kot drugi so ni -v' ,nePosredno zainteresira-z n*1 .de^ovanju šole in skupno največ!^ os®bjeim iroaj° tudi žnostfJe prav,oe in najtežje dol-<ia , 1 s polno odgovornostjo, deirv„2i nova demokratična šola teva™ a,USitrezno željam in zah-nosti •slovenske narodne skup-Ustvawd zakona, ki novo šolo ustvarja, četudi nas, tak kot
V i m°re zad0vejiti.
Še ni^0	Pred nami novega,
Čenj>fvpeljanega, veliko upravi-So vc nerešenih vprašanj, ki tičeirv ^ dobro znana, ki se Vensir tak0 italijanske kot sionske šole, n.pr. le eno: refor-
to ®a načrta. Kdo bo vse jaki	Profesor, starši, di-
Ponéntndlkalisti? So vse te kdm-zadostn^ tarneljito pripravljene, prim^ 0 “formirane, da se spo-tak0 ì° f. ,novo koncepcijo šole, Izvni; a? ,no od tradicionalne? J ni kandidati so sprejeli
""‘''•'■■■«.M,,.,.,,
Kako je z mejnim prehodom pri Vrtojbi
Te dni je v Ljubljani zasedal Zbor združenega dela. Na seji se je predstavnik Izvršnega sveta SR Slovenije dotaknil tudi vprašanja mejnega cestnega prehoda pri Vrtojbi na Goriškem in v tej zvezi omenil naslednje: Izgradnja prehoda Vrtojba na jugoslovansko italijanski meji še ni sporazumno rešena, saj Italija do danes še ni odgovorila na noto zveznega sekretariata za zunanje zadeve z dne 7. januarja 1972. s katero smo izrazili pripravljenost za otvoritev tega mejnega prehoda. V minulem razdobju so naši'organi večkrat zahtevali od italijanskih ustrezni odgovor, toda italijanska vlada se je izogibala reševanju tega vprašanja kljub pozitivnim, javno izraženim stališčem goriške pokrajine in mesta Gorice.
IZVRŠNI SVET
meni, da je otvoritev tega prehoda prioritetnega pomena za obe državi, saj obstoječi mejni prehodi glede na rast prometa ne pokrivajo več potreb. To dokazuje tudi soglasje med lokalnimi organi na obeh straneh meje pri projektih izgradnje mejnih in drugih objektov.
IZVRŠNI SVET
se bo še naprej zavzemal z,v. pozitivno rešitev tega pomembnega prometnega vprašanja. V projekti ranje prehoda so bila že pred leti vložena precejšnja sredstva, zvezna carinska uprava je nakazala Novi Gorici 3 milijone din za tehnično dokumentacijo za ureditev komunalnih naprav in odkupe zemljišč itd. V programu modernizacije carinske službe je tudi ta mejni prehod.

TAST - uLica f'FILZlib' - ' ^ e
UKADN! TKCA.I BANKOVCEV 28. februarja 1975
Ameriški rlolai	632,50
Funt šterling	1528,—
Švicarski Irank	258,—
Francoski frank	150,50
Nemška mai ka	274,-
Avstrijski šiling	38,60
Dinar: deneli	37,—
drobni	37.-
immiiiiiliiiili'iliiiiiiiiiiiliilllliiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiuiiii'itluii'l
PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM
Nobene poglobitve o ozadju preusmeritve letala v Bankah
Prezrli so zahtevo po obtožbi zaradi prekinitve javne služba
Prvi del procesa zaradi preusmeritve letala v Ronkah, pri kateri je bil «gusar» fašist Ivano Boccaccio ubit, se je včeraj z vso naglico zaključil. Preds. Corsi je predvčerajšnjim zaslišal kar se da hitro in površno vrsto prič, da mu je včeraj zjutraj ostalo le zasliševanje sestre enega od obtožencev — Grazielle Cicuttini. Kot že predvčerajšnjim, se je tudi včeraj mlado dekle javilo pred sodnike v črnem krilu, ruti, srajci in škornjih, da bi le bilo vsem jasno, da je istega prepričanja kot njen brat Carlo Cicuttini. tajnik sekcije MSI v Manzanu. Njeno pričevanje je zahteval Cicuttinijev branilec, goriški misovski «federale» Pascoli in ni prispevalo nič novega k procesu. Dekle je sodnikom povedalo, da je njen brat kupil samokres, ki so ga potem našli ob truplu mrtvega Boccaccia, že leta 1969, verjetno ,ker se je bal zaradi anonimnih grozilnih pisem, ki naj bi jih prejel. . . leto dni pozneje! Večkrat je ponovila, da je bil samokres pokvarjen in da so nadomestni del poslali iz Turina šele septembra 1972, kar pa je dober mesec dni pred tragično preusmerit-
'■niiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiii
Pepi Lovriha-petdesetletnik
GROF ST AVRÒ 01 SANTAROSfl JE OBRAZLOŽIL SVOJE ZAHTEVE
140 takojšnjih odpustov v tovarnah LACEGO pa ni zagotovljeno delovno mesto
Sindikat zavrača to odločitev - Poziv javnim ustanovam naj rešijo tovarno
V KATOLIŠKEM DOMU
V soboto je bil občni zbor Slovenske skupnosti v Gorici
Izvolili so nov odbor
Grof Stavro Dl Santarosa, lastnik obvestil. Gre za Giorgia Stecche-tovarn LACEGO v Sovodnjah in Go-|rinija, ki je bil v dobi, ko se je rici, hoče odpustiti iz službe 140 to dogajalo, ravnatelj podružnice goriške Hranilnice v Krminu, drugi pa je Alberto Pezzini, ki je takrat bil ravnatelj goriške Hranilnice.
Dogodek je iz leta 1966 do 1968. Steccherini, tako piše v obtožbi, se je polastil približno 2,5 milijona lir s tem, da je določene vsote denarja pripisal iz tekočih računov sedmih klientov na svoj tekoči račun. Steccherini, je nadalje rečeno v ob-tožbL je o tej nepravilnosti obvestil svojega direktorja, to je Alberta Pezzinija, ki pa ni o stvari obvestil sodnih oblasti, ker je menil, da to ne pomeni kršitev zakonov, kajti Steccherini je po določenem času spet denar vrnil lastnikom.
^enjevL	sodil 1)0 sliki ali
siavljenc» ™ladost"1 ^ našega sodil «o,	S9tovo ne bi Pri-
je te f]ni et.Ja žrvljenja. katerega iz Doline Lrek0račjl PeP’ Lovriha Potrebnoda ^ skoro ne' nega in	^ tega značaL
Žana qairazredno zavednega Brenne ’ doh- ga VSe vasi dolinske ob-nijo. Kot ,	in visoko ce-
darski m« 1Zfkusen in neumoren zi-benec oh£1St,er ln upoštevan usluž-je naš Ve'?6»* tehničneKa urada, v izvršB, PJ skorC). nenadomestljiv Pripravi ib 0 U svoj'f1 nalog, vedno
Snom Priskočiti na Pomoč
ndadJstna31" s?flva v sebi njegova dosedanja Sf^ni°St .tudi črne dneve 28 fehrn ga	Rojen je bil
iz SKi® V ,Do1™ “ izhaja
sila S dnfinV ki je vedno no-iojziia sb .Po ^oietarcev. Mati A-nulim «nBur6 ukvarjala z že izgi-g°spodoP JCem>> Pei-ice za tržaško * sP°do. oce Pa je garal po raznih
mestnih tovarnah. Jubilant je že kot 18-letni mladenič občutil bič črne strahovlade, ki je leta 1943, v strahu pred množičnimi pobegi naših fantov v vrste NOV, spravila vse mlade letnike v razne «Battaglione speciale». Po kapitulaciji Italije je njen «zaveznik» pobral premnoge mladeniče ter jih odgnal na prisilno delo v Reich. Naš Pepi se je vrnil iz tega «raja» septembra 1945 ter je že dobro podkodovan, z navdušenjem poprijel za delo pri naprednih organizacijah. Oženil se je leta 1952 z Marto, dekletom iz napredne nabrežinske družine, ki mu je povila dva nadobudna fanta: starejši Vojko čvrsto koraka po očetovih stopinjah ter kot predsednik PD «Valentin Vodnik», uravnava prosvetno smer v vasi, mlajši Adri-jan pa obeta, da bo sledil očetovim in bratovim smernicam.
Dragi Pepi! Ta življenjski mejnik naj ne zaustavi tvojega dragocenega sodelovanja v raznih nalogah, ki ti jih nalaga tvoja prizadevnost. Cenjen si kot pevec vašega obetajočega pevskega zbora, upoštevan kot vsestranski organizator vseh prireditev v vasi, posebno ob vsakoletni majnici in ugleden partijski aktivist. Kot skrbnemu očetu ti pa voščijo še obilo uspehov: žena Marta, sinova Vojko z družino in Adrijan, oče in mati ter bližnji in daljni sorodniki. Pridružujejo se tem voščilom vsi. ki Pepija poznajo ter uredništvo Primorskega dnevnika. Naj zabelim z zaključnimi «ocvirki»:
Dobre volje v polnem zdravju nam ostani - brez zdravnika, kar še mnogo let po slavju, kot te predstavlja slika!
ZNANEC
vijo, ki je bila 6. oktobra istega leta.
Njeno pričevanje je trajalo skoraj 20 min., predsednik je nato posvetil 10 minut branju pričevanj pilotov preusmerjenega letala, zdravniškemu izvidu o rani agenta Barba-rosse (zdraviti se je moral 9 mesecev, ker mu je krogla samokre sa s trajnimi posledicami poškodovala kosti in mišice na dlani). Prebral je tudi pismo letalske družbe ATI, ki se, kljub škodi tako zaradi preusmeritve folkerja kot drugih letal na druga letališča in škode zaradi streljanja na letalu, prijavila kot zasebna stranka.
Proces se bo zaključil v petek, ko bo sodni zbor po govorih tožil ca in zagovornikov odsotnih obtožencev izrekel razsodbo.
Tudi včerajšnja razprava je potekala kot prvi dan: leno in zaspano kot bi šlo za dokazano majhno tatvino in ne za preusmeritev letala (prvič v Italiji) s strani ljudi črne ga prevratniškega kova. Sicer niti preiskava ni bila nič boljša in predvsem polna vrzeli. Naj navedemo samo nekaj primerov: nihče se ni vprašal — ne med procesom, ne med preiskavo — čigava je bila lasulja, ki jo je nosil Boccaccio med preusmeritvijo. Nekateri trdijo, da je last ženske, ki je bila tesno povezana s Cicuttinijem. Nihče ni izvedel tehničnega pregleda samokresa, saj obstaja celo sum, da je bil neuporaben in da je agenta ranil med streljanjem njegov kolega. Nihče ni izvedel formalne preiskave o smrti Ivana Boccaccia, ki je bil sicer fašist in «zračni gusar», vseeno pa so ga nasilno ubili, čeprav iz samoobrambe. Preiskava se ni poglobila niti v politično ozadje kriminalnega podviga. Vincenzo Vinciguerra je bil član fašistične skupine «Ordine nuovo», njegov brat Gaetano pa je skupno s Cicuttinijem in drugimi videmskimi fašisti vodil revijo «Imperium — kulturno glasilo MSI», ki jo je širil tudi Boccaccio. Slednji je prodajal tudi knjige skupine Freda-Ventura, s katerimi je videmska črna celica bila že vrsto let povezana, saj so se srečavali na rednih sestankih v Mestrah, kamor je prihajal tudi misovski poslanec Pino Rauti. Ventura, ki čaka na proces zaradi pokola v Milanu decembra 1969, je tamkajšnjemu sodniku D’Ambrosiu svoj čas dejal, da je ob preusmeritvi takoj pomislil na «tiste hrabre videmske fante».
Najbolj razvpita «pozabljenost» pa je v sami obtožnici: fašista nista prijavljena zaradi prekinitve javne službe. Na tak način se ni mogel noben zastopniu prizadetih potnikov «vriniti» v proces in nekoliko bolj poglobljeno pobrskati v ozadje u-radne in površne verzije, da bi razkrinkal pravo, politično odgovornost fašističnih organizacij in njihove uradne stranke. Odv. Battello iz Gorice je sicer v imenu neke potnice vložil prijavo, vendar se mu je javni tožilec Brenči zelo elegantno izognil:	prijavo je enostavno
prezrl..,
delavk in delavcev teh dveh tovarn; preostalim 140 pa ne zagotavlja niti stalne ohranitve delovnega mesta, niti polne zaposlitve, niti datuma, s katerim bi spet obnovili delo. To je tovarnar povedal zastopnikom enotne sindikalne federacije, ki so se z njim srečali včeraj zjutraj na sedežu zveze industrij cev v Goriči.
Do tega sestanka je prišlo, ker je šel po vodi v ponedeljek zjutraj napovedani sestanek v Trstu. Tu so se na sedežu deželne vlade sestali zastopniki deželnega odbora, predsednik pokrajine dr. Chientaroli, so-vodenjski župan češčut in goriški župan De Simone ter sindikalisti, med temi zastopniki sindikalne zve-in tudi zastopniki tovarniškega sveta LACEGO. Manjkal pa je lastnik, grof Stavro Di Santarosa. Sestanek so tako morali odložiti in včeraj so se z lastnikom ločeno sestali sindikalisti.
Enotna sindikalna federacija je seveda takoj zavzela negativno stališče do predlogov tovarnarja in veleposestnika. Sindikat je poslal pismo predsedniku deželne vlade in pokrajine ter županoma iz Sovodenj in .Gorice, v katerem jih obvešča o tem najnovejšem predlogu tovarnarja. Sindikat seveda take rešitve ne sprejema, ker pomeni to hud u-darec zaposlitvi na Goriškem. Poleg vsega pa ni nikakršnega jamstva za Jelovno mesto za ostalo polovico zaposlenih.
Sindikalna federacija bo pričela z drugo akcijo in posegla tudi po pravni poti. O tem je že obvestila zastopnike krajevnih oblasti in zahtevala bo tudi njih poseg.
Kaj to pomeni? Sindikat ni poklican, da rešuje podjetja, ki so v finančnih težavah. Lahko pa od o-blasti zahteva, da ta podjetja rešijo, če za to obstajajo možnosti. Zato bi bilo prav, da bi se za stvar pozanimala s svojo finančno družbo «Friulia» deželna uprava. «Friulia» je že rešila veliko tovarn, kot so ladjedelnica v Miljah, Auian v Por-tonogaru in tudi druge. Ta deželna družba naj pristopi v podjetje LACEGO in pripomore k nadaljevanju dela ter ohranitvi zaposlitve.
Iz pristojnih krogov smo tudi izvedeli, da se okrog podjetja LACEGO vrtijo spletke kapitalističnega značaja. Sedanji lastnik ima nad polovico delnic družbe, ki upravlja to podjetje. Manjšinski delničarji, ki so sicer njegovi sorodniki, so zahtevali, v zameno za denar, s katerim bi omogočili ponovno delovanje v podjetju, nekaj delnic, da bi tako dobili v upravnem svetu družbe večino. Stavro di Santarosa pa ni hotel popustiti, odtod odstop manjšinskih delničarjev, ki so ga pustili na cedilu.
Še bolj pa so oboji pustili na cedilu 280 delavk in delavcev, večinoma Slovencev, ki delajo že več let v tej tovarni in s svojimi pridnimi rokami ter svojim trudom izdelujejo proizvode, ki gredo v prodajo tako na italijanskem kot na tujih tržiščih in «prispevajo» k bogastvu plemičev.
Na včerajšnji sodni obravnavi, ki, ko to pišemo, se še ni zaključila (zato bomo podrobneje poročali v jutrišnji številki), je sodnik Costa zaslišal 14 prič. med katerimi so bili oškodovanci ter uslužbenci goriške Hranilnice in Banca d’Italia, ki je prva obvestila sodno oblast o teh nepravilnostih. Po zasliševanju prič je javni tožilec odv. Lau-disio zahteval za Steccherinija 2 leti in 8 mesecev zapora ter 2 milijona lir globe, za Pezzinija pa 9 mesecev zapora in 150 tisoč lir globe. Odv. Arrigoni iz Trsta, ki je branil Pezzinija, je predlagal popolno oprostitev, medtem ko je odv. Poillucci, prav tako iz Trsta, predlagal za svojega varovanca najnižjo kazen.
V soboto se je v veliki dvorani In zaposlitev Katoliškega doma sestalo na prvem občnem zboru nad sto pripadnikov Slovenske skupnosti, da bi v smislu sklepov ustanovnega zbora dokončno odobrib statut in izvolili strankine organe.
Udeležba na tem občnem zboru je dokazala veliko zanimanje goriških Slovencev za to bistveno preosnovo osrednje politične organizacije. Občnega zbora so se udeležili tudi rojaki iz Krmina, Ronk in Tržiča, prisostvovala pa je delegacija Sloven
Mirko Špacapan, za tajnika pa Emil Valentinčič. Začela se je razprava o posameznih členih predloženega statuta, ki ga je načelno sprejel ustanovni občni zbor. Podrobno analizo statuta je podal dr. Vladimir Šturm. Razvila se je precej živahna in stvarna debata, med katera so prisotni vnesli nekaj tehtnih dopolnil.
Občni zbor je glasoval najprej o posameznih členih statuta, na koncu pa ga je izglasoval z ogromno večino. Sledile so volitve no-
ske skupnosti iz Trsta. Prisotni so vib organov. Predložena je bila bili številni izvoljeni predstavniki ” ‘	'' '
na Slovenski listi ter predstavniki kulturnega in gospodarskega življenja.
Po uvodnih pozdravih predsednika Marjana Terpina, ki je orisal delo začasnega odbora, je bil imenovan za predsednika občnega zbora
SKLENJENA RAZPRAVA O PRORAČUNU
Kritične pripombe na račun zaprtosti in konzervativnosti občinske uprave
V proračunu ni mogoče opaziti volje občinske uprave, da bi zadovoljevala slovenske narodnostne potrebe
Objavljamo še nekaj podrobnosti i toponomastike ni občina storila ni-
Uslužbenca goriške Hranilnice pred sodiščem
Na goriškem okrožnem sodišču so včeraj obravnavah zadevo dveh članov goriške Hranilnice, ki sta obtožena, eden, da se je prilastil določenih denarnih vsot s tekočih računov klientov ter jih prepisal na lastni tekoči račun, drugi pa, ker je to vedel, a ni nobenega o tem
o ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici, ki so v našem poročilu izostale, ker moramo stran dokaj zgodaj zaključiti. Izjave svetovalcev in predstavnikov občinskega odbora objavljamo tudi zaradi tega, da bi si čitatelji ustvarili čimbolj popolno sliko političnih odnosov v občinskem svetu.
Kakor smo že zapisali, so za proračun glasovali samo svetovalci KD. PSDI in PRI,. Te tri strarke namreč sestavljajo koalicijo, čeprav se predstavnik PRI ni čutil, ko so z izstopom socialistov sestavljali novega, da bi neposredno sodelova1 v njem. Zanimivo je, da se je pri glasovanju vzdržal svetovalec SDZ prof. Bratina, ki je bil zelo prizanesljiv do občinskega odbora. Proti pa so glasovali svetovalci ostalih skupin.
Župan De Simone je v odgovoru na glasovalne izjave posameznih svetovalcev zavrnil očitke o zapiranju Gorice. Resnica je ravno nasprotna: mesto dokazuje svojo odprtost s kulturnimi pobudami v okviru evropskega prostora. Na pripombe svetovalcev glede proste cone, ki jo je Rim odobril samo za eno leto in ob zavrnitvi predlogov strank za takšno prosto cono, ki bi ustrezala širokim interesom prebivalstva, je župan dejal, da so poslali v Rim vse ustrezno gradivo, vendar zakona niso odobrili v zaželeni obliki, ker sta nastali v pripravljalni fazi za odobritev zakona dve vladni krizi, v katerih so morali reševati pomembnejša vprašanja. Zahvalil se je za sodelovanje zlasti komunističnim in liberalnim svetovalcem.
Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Damjan Pavlin je dejal, da KD ne kaže volje za reševanje manjšinskih vprašanj. Takšna usmerjenost občinskega odbora izhaja tudi iz dejstva, da župan v svojem govoru sploh ni omenil potreb naše skupnosti, kar je poleg vsega v nasprotju s programom občinske uprave. O slovenskih šolskih gradnjah je svetovalec rekel, da v zadnjem razdobju sploh niso ničesar napravili, za kar, kot je dejal odbornik za javna dela Agati, pa ni kriva občinska uprava. Vendar je svetovalec pripomnil, da naša skupnost nima samo vprašanja šolskih gradenj, ampak tudi šolskih podpor, ki so bile v primerjavi s podporami šolam ve činskega naroda odločno nesorazmerne. Tako kot glede šol tudi glede
česar.
Svetovalka prof. Pirella (KPI) je ovrgla predvsem tisti del govora župana De Simoneja, ki se nanaša na kritiko komunistov, ker «kot opozicijska sila nimajo odgovornosti za javno upravo». Svetovalka je rekla, da komunisti ne kritizirajo občinske uprave, ker so v opoziciji, ampak zato, ker realno gledajo na življenje Gorice. Svetovalka je rekla, da komunisti vzdržujejo dialog z opozicijskimi silami tudi tam, kjer so na oblasti. Zavrnila je županovo trditev, da se hočejo komunisti povezovati s KD zaradi zgodovinskega kompromisa. V Gorici takšna povezava ni mogoča, ker so na kongresu mestne sekcije KPI ugotovili, da je KD v Gorici nazadnjaška in da dialoga z njo ni mogoče odpirati.
Svetovalec prof. Bratina, ki je govoril v imenu poprejšnje Slovenske demokratske zveze, je bil mnenja, da ni mogoče vsega kritizirati, kar je storila občinska uprava, saj se je morala soočati s številnimi težavami ter ni vedno vsega mogoče uresničiti, kar je bilo zapisano v programu. Posebno glede šol je občina naredila, kar je bilo v nieni moči.
Svetovalec PSI .DellagO je; ponovil svoje stališče, ki ga je opredelil že v prvem govoru, da je namreč goriška KD konservativna ter zaprta in da se ta njena politika posebno razločno odraža prav v proračunu.
0 slovenskih vprašanjih
v pokrajinskem svetu
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici, na kateri so tudi izglasovali proračun, je prišlo čisto nepričakovano do polemične in dolge debate o vprašanjih slovenske manjšine, na podiagi resolucije, ki sta jo predložila svetovalca PSI Waltritsch in Semola. Po številnih glasovanjih, v katerih je prišlo do razbitja v sedanji večini KD, PSDI, SS, je večina v pokrajinskem svetu odobrila resolucijo o vprašanjih slovenske manjšine, kjer je precej omejevalnih predlogov v primerjavi s tem, kar sta predlagala svetovalca PSI. O vprašanju bomo podrobneje poročali jutri.
lista, ki je bila odobrena z absolutno večino.
Svet Slovenske skupnosti sestavljajo Ivo Ambrožič, prof Rado Bednarik, dr. Andrej Bratuž Marko Brajnik, dr. Karel Brešan, Benjamin Čemic, Ubald Devetak, Roman Di Battista, Darko Durček. Bruno Ferletič, Ivo Florenin, dr. Maks Gergolet, Boris Hladnik. Niko Klanjšček, Hadrijan Koršič, Nevio Končini, Danijel Pintar. Ivan Prinčič, Oskar Prinčič, Franc Ra-detič, Hadrijan Sirk. Mirko Špacapan, Jožef Šturm, dr. Vladimir Šturm, Božidar Tabaj, Marjan Ter-pin in Emil Valentinčič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Simon Ko-mjanc, prof. Martin Kranner, dr. Andrej Makuc (stalni člani), dr. Silvan Kerševan in Alojz Maraž (namestnika), v razsodišče oa so bili izvoljeni Andrej Košič. Ciril Koršič. Ciril Terpin (stalni člani), Aleš Pintar in dr. Bernard Špacapan (namestnika).
Svet se bo sestal v teku 15 dni in izvolil predsedstvo in tajništvo. Poleg navedenih so člani sveta po statutu tudi vsi župani Slovenske skupnosti, načelniki svetovalskih skupin, kjer je Slovenska skupnost v manjšini, pokrajinski in občinski goriški svetovalci in deželni svetovalec.
Sledila je razprava o problemih, ki zadevajo slovensko manjšino na Goriškem s katerimi se bo Slovenska skupnost morala soočiti.
Novo pokrajinsko vodstvo KPI
Na desetem kongresu posoške federacije KPI so izvolili tudi 46-član-ski federalni komite, ki mu bo spet načeloval tajnik Tullio Paizza. V tem komiteju so, poleg drugih, tudi deželna svetovalca Bergomas in Zor-zenon ter trije Slovenci: Jože Jarc,
Vilma Brajnik in Severin Devetak.
Na kongresu so tudi izvolili 12 članov federalne kontrolne komisije.
Na vsedržavnem kongresu bodo delegati goriške federacije Tullio Pa-iza, Paolo Padovan, Rosaria Busolini in Renzo Redivo.
PREMIKI V KRŠČANSKI DEMOKRACIJI
V TRŽIČU JE NA VOLITVAH ZMAGALA KOALICIJA LEVIČARJEV
Še vedno politična razprava v pokrajinskem odboru KD

BENEŠKI DNEVNIK
NOVA POBUDA NAŠEGA ŽIVLJA POD MATAJURJEM
Ljubitelji gora v Beneški Sloveniji imajo odslej svoje planinsko društvo
Ustanovili so ga prejšnji teden v vasi Jeronišče pod Matajurjem - Za predsednika so izvolili Jožka Kukavca
V Beneški Sloveniji so ustanovili slovensko planinsko društvo. V gostišču «Obala» na Jerončiču pod Matajurjem je bil prejšnji petek ustanovni občni zbor Beneškega planinskega društva s sedežem v Čedadu, Ulica 9. avgusta 8.
Za to priložnost se je v dvorani restavracije zbralo veliko domačinov in gostov iz zamejstva in matične domovine. V imenu odbora Beneškega planinskega društva je Viljem Černo pozdravil prisotne ter odprl občni zbor. Glavno poročilo je prebral Jožko Kukavac, ki je v začetku omenil pomen, ki predstavlja ustanovitev planinskega društva v Beneški Sloveniji. V takih organizacijah, je dejal, se krepi nacionalna zavest domačinov. Kar se dela tiče, je govornik povedal, da se ne bo društvo omejevalo le na izlete in no-dobno. Prirejalo bo namreč tudi razna predavanja ter se povezovalo z drugimi slovenskimi organizacijami v Benečiji. Kukavac je poudaril, da bo moralo društvo že od vsega začetka vzpostaviti stike s sorodnimi organizacijami v matični domovini in v zamejstvu.
Številni gostje so prinesli pozdrav
planinskih in drugih organizacij. Pozdravili so: Janez Kmet, tajnik Planinske zveze Slovenije, Janko Fili iz Tolmina, predsednik meddruštvenega odbora Primorskih planinskih društev, Jože Medveščak, predsednik planinskega društva iz Tolmina. Jože Rakovšček, predsed. planinskega društva iz Kobarida, Jožica Smet, predsednica Slovenskega planinskega društva Gorica, Jelinčič, član Slovenskega planinskega društva Trst, Dino Roner, član izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Viljem Černo, predsednik prosvetnega društva «Ivan Trinko», Izidor Predan, urednik Novega Matajurja, Emil čenčič je pozdravil v i-menu skupine duhovnikov «Dom» ter Mario Fon, član društva beneških godcev «Vigion Karlič».
Na občnem zboru so zastopniki planinskega društva iz Tolmina darovali novemu društvu umetniško sliko Krna, SPD Gorica tri knjige s planinsko vsebino, SPD Trst pa cepin.
Sledile so volitve odbora društva. Za predsednika je bil izvoljen Jožko Kukavac, ostala odborniška mesta so bila tako porazdeljena: Hija-
cint Jussa (podpredsednik), Franko Karlič (tajnik), Guerrino Filipič (gospodar), Lucija Trušnjak (blagajničarka). V nadzornem odboru so Ado Kont, Enio Vogrič in Silvio Ferletič.
Občni zbor sta sklenila harmonikarja Eliseo Jussa in Silvestro Marcolini, ki sta poskrbela za veselo razpoloženje prisotnih.
Antonio Šircelj iz Ulice Montesan-to 133 (kazermete) je včeraj popoldne prišel v goriško bolnišnico, kjer ga bodo pridržali pet dni. Poškodoval ga je avtomobilist, ki ga je podrl v Ulici Seminario.
Izleti
SPD bo priredilo letošnji prvi družinski spomladanski izlet na velikonočni ponedeljek v Beneško Slovenijo. V tamkajšnji gostilni bodo večerja, srečolov in družabne igre. I-zlet v Beneško Slovenijo spada v okvir praznovanj ob 30-letnici obnovitve društva. Vpisovanje sprejemajo na sedežu društva, Ul. Malta 2, tel 24-95 do ponedeljka, 24. marca.
Pokrajinski odbor krščanske demokracije v Gorici je praktično v stalnem zasedanju. Po nameravani o-stavki tajnika Leardija pred približno mesecem dni in obširni razpravi o vzrokih te ostavke, sta sledili o-stavki bazista Bassa in morotejca Polmonarija. Ta dva sta, skupno z drugimi člani stranke, predlagala dokument, v katerem zahtevata razčiš-čenje o notranjem poslovanju stranke. Leardi je svojo ostavko natd preklical, sam sestavil programski dokument, na podlagi katerega naj bi se stranka predstavila na prihodnjih upravnih volitvah. Sedaj o tem dokumentu člani pokrajinskega odbora stranke podrobno razpravljajo. Sestali so se že v petek zvečer, ko je prišlo do prerekanj zaradi nepričakovane zahteve mladincev, da stranka razpravlja o njihovih zahtevah. Podtajnik odv. Ginaldi je tedaj podal ostavko, v nedeljo zjutraj, ko so se vodilni člani KD spet sestali, pa je ostavko delno preklical.
Ponovna seja pokrajinskega vodstva KD je bila v ponedeljek zvečer in se je zavlekla pozno v noč. Razprave o Leardijevem poročilu niso zaključili, in jo nadaljevali v petek. V ponedeljek zvečer so podrobno glasovali o vsaki točki znanega pisma Basso - Polmonari. V tem pismu so zahteve o jamstvih v zvezi z izvoljenimi, o mandatnih dobah in o obvezi, da vsak izvoljeni da 25 odstotkov odborniške nagrade stranki.
Istočasno velja omeniti določene premike v stranki sami. Poročali smo že, da so se bazisti in forza-novisti v Tržiču združili v enotno listo pri volitvah za obnovitev mestnega strankinega odbora. Volitve so bile v nedeljo in proti vsem pričakovanjem je ta lista dobila 51 odstotkov glasov, nasprotna lista, v kateri so dorotejci in morotejci, pa 49 odstotkov. Levičarji so tako dobili dvanajst delegatov za volitve v mestni odbor, centro - desničarji pa samo pet. Pri tem je treba poudariti, da so listi, ki je tokrat podlegla, načelovali župan Versace in predsednik industrijskega konzorcija Romano. Brez dvoma bo ta rezultat vplival tudi na one v ostalih štirih sekcijah, ki jih ima KD v tržiških občini. Poleg tega pa pomeni zmaga levičarjev tudi preokret, seveda po junijskih volitvah, v občinski politiki, kjer so desničarji v KD povzročili spor s socialisti in se povezali s socialdemokrati. V pripravi so tudi skupščine članov mladinskega gibanja KD. Ti bodo imeli svoj pokrajinski kongres 19. marca.
Praznovanja 8. marca na Goriškem
Slovenske napredne žene bodo mednarodni praznik žena 8. marec praznovale na sedežih prosvetnih društev. V Gorici bo proslava v nedeljo. 9. marca, popoldne v Prosvetni dvorani. Poleg običajnega tradicionalnega govora o pomenu tega praznika bo nastop otroške folklorne skupine združenja, Dom,
ki ga vodi g. češčutova in recitatorjev iz Dijaškega doma. Za zabavo bo igral orkester «Mejaši».
V štandrežu se bodo domače žene zbrale v soboto zvečer na večerjo v domači gostilni. Vpisovanja sprejemajo v štandreškem marketu in na sedežu orosvetnega društva «O-ton Župančič».
Praznik bo tudi v nedeljo popoldne v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na sooredu imajo zabavno otvoritev sovodenjske televizijske postaje (ša-
Predavanja
Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu vabi vaščane na filmski večer. ki bo v četrtek, 6. marca, ob 20. uri na društvenem sedežu. Goriški fotoamater Zdenko Vogrič bo prikazal nekaj kratkometražnih filmov, in sicer srečanje zamejskih Slovencev v Železnikih, odkritje spomenika padlim v NOB na Vrhu, potopis po Madžarski ter letošnje pustovanje v Doberdobu.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Sulle orme di Bruce Lee». K. O. Keeung. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Gruppo di famiglia in un interno». S. Mangano in Buri Lancaster. Barvni film. Pra> povedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-21.15 «Il tempo dell’inizio». S. Lasta in R. Ras-simov. Ob zaključku zadnje predstave bo režiser Luigi Di Gioia govoril o tem filmu.
VITTORIA 17.00—22.00 «La fessura». G. Berkhold in A. Schiessler. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «La pendolare». R, Castel in A. Corday. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Profumo di donna». A. Belli in V Gassman. Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «America 1929, sterminatevi senza pietà». B. Ber-shey. Barvni film.
l\ova Gorica
SOČA «Kriki in šepetanja», švedski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Črni dnevi za strelca», i-talijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Maščevanje», italijanski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna San Nicolò, UL L maja, tel 73-328.
Novi pomoli in skladišča v reški luki
Obsežen program investicij - Povečanje potreb v zvezi z odprtjem Sueškega prekopa - Za usluge so zainteresirani tudi tuji, zlasti cehoslovaški operaterji
Razvoj najvažnejšega jugoslovanskega pristanišča
V letošnjem letu bedo v reškem pristanišču uresničili pomemben program investicij, ki bo omogočil znatno razširitev njegovih naprav in modernizacijo manipulativnih kapacitet. Skupna vrednost predvidenih del se vrti okrog 30 milijard dinarjev.
Pristaniška ustanova bo iz lastnih sredstev zagotovila tretjino vsote, za drugo tretjino se je zavzela krajevna «Riječka banka», ki je pred kratkim že odobrila štiri kredite v skupni vrednosti 6 milijard. Za preostalo tretjino predvidenih investicij računajo na udeležbo partnerjev, ki razvijajo svojo dejavnost prek reškega pristanišča.
Dela, predvidena v omenjenem programu, se bodo začela čimprej, računajo, da bodo v glavnem končana še v teku letošnjega leta. V mestnem bazenu bi na pomolu «Ivan
Lola Ribar» moral biti do konca oktobra zgrajen terminal ža dušična gnojila, imel bo na razpolago veliko pokrito skladišče. Za to delo je predvidena vsota 2 milijard dinarjev. Na področju, imenovanem Mlaka, bodo za manipulacije blaga skušali izkoristiti znatno operativno površino, ki jo bodo dobili s premestitvijo nekaterih naprav rafinerije in skladišč «Metalprometa».
Na vsak način pa bo znatno obsežnejša tista površina, ki bo pridobljena v sedanjem lesnem pristanišču z izsušitvijo morja. Doslej je na ta način že bilo pridobljenih o-krog 6 tisoč kvadratnih metrov površine, ki je že skoraj vsa asfaltirana. V letošnjem letu bodo nadaljevali tudi z deli izgradnje vertikalnega pomola, i bo služil za potrebe domala 10.000 kvadratnih metrov operativnega prostora. Tu ra-
čunajo naknadno dokončno realizirati še novi kontejnerski terminal.
Poseben program vsebuje dodatna rešitev, na osnovi katere bo moč premagati pomanjkanje naprav za uskladiščenje, zlasti ob upoštevanju tesnosti potrebnega operativnega prostora, ki lahko z njim računa pristaniška ustanova. Zavedajoč se znatno povečanih potreb, do katerih bo prišlo s ponovnim odprtjem Sueškega prekopa, so odgovorni dejavniki nadalje predvideli tudi začetek izgradnje montažnih lop v novi industrijski coni, s čimer naj bi podprli nove reške gospodarske pobude, do katerih bo prišlo v bližnji vasi škrljevo, ki leži kakih petnajst kilometrov daleč, ob glavni železniški progi v Zagreb. Predvidevajo, da bodo na posebej dodeljeni površini 2 milijonov kvadratnih metrov postavili nekaj stotin takihle zasil-
S PREŠERNOVIH PROSLAV NA (10RIŠKEM
Prejšnjo soboto so dijaki treh slovenskih šol, gimnazije - liceja «Primož Trubar», učiteljišča «Simon Gregorčič» in trgovske šole, pripravili v zavodu «Lenassi», v Gorici, Prešernovo proslavo, na kateri so bili prisotni, poleg ravnateljev in profesorjev treh šol, tudi predstavniki krajevnih oblasti. Poleg govorov ravnatelja Jožeta Seražina in dijaka Marka Cotiča so z recitacijami nastopili tudi dijaki liceja in trgovske šole (na sliki). Nekaj Prešernovih poezij je recitiral član Stalnega slovenskega gledališča,
Stane Raztresen
nih pokritih skladišč, ki bodo v glavnem na razpolago istih trgovinskih in prevozniških podjetij, ki so obenem koristniki tudi uslug pristanišča. Glede tega so pokazali precejšnje zanimanje čehoslovaški operaterji. V teku razgovorov, do katerih je prišlo pred kratkim z direktorjem beograjskega predstavništva Čehoslovaške zunanjetrgovinske banke. Hladilom, se je v imenu svoje ustanove zelo ugodno izrazil glede možnosti investiranja lastnih sredstev v izgradnjo 26 takih paviljonov za potrebe čehoslovaških izvoznikov in uvoznikov.
Med najvažnejšimi deli, ki bodo že v teku 1. 1975 dejansko uresničena, gre brez drugega imenovati tudi ona v zvezi z izgraditvijo pomola za rudnine v Bakru. Za dosego tega namena bodo z ustreznimi deli poglobili morsko dno, tako da bodo omogočene tudi naveze ladij do 180.000 ton nosilnosti. Operativni pomol bo podaljšan za 100 metrov, v nadaljnji fazi pa bi ta imel zagraditi novo izsušeno površino
15.000	kvadratnih metrov. Ta dodatna obala bo v funkciji ladij, ki bodo dovažale in odvažale blago za skladišča na površini pri vasi škrljevo.
E. Klarich
Kje je največ diamantov?
Zairska vlada je objavila sporočilo, v katerem je rečeno, da je Zaire še nadalje vodilni svetovni proizvajalec naravnih diamantov. Letna proizvodnja znaša 17 milijonov karatov, sedanje rezerve pa 500 milijonov. Na drugem mestu je Sovjetska zveza, njena letna proizvodnja je 12 milijonov karatov, tretje mesto pripada Južni Afriki s 7,8 milijona karatov.
SYDNEY, 4. — Federacija avstralskih delodajalcev države Victoria je sporočila, da 20 odst. študentov, ki prihajajo iz srednjih šol ne znajo či-tati, pisati in računati na tako zadovoljivi ravni, da bi lahko posredovali drugim svoje misli in znanje. Delodajalci menijo, da je treba pripisati to porazno stanje opuščanju starih didaktičnih metod ter prevelikemu eksperimentiranju. Šolniki te države pa ostro reagirajo trdeč, da bi delodajalci radi dobili iz šol le nerazgledane uradnike, «če hočemo spremeniti kakovost življenja — pravijo — moramo spremeniti šolske metode.»
i j. j	i	""'l'iiisf
crisan
totalno uničuje prhljaj

crisan
sam po n
^tenzivna
Proti prhljaj«
Protiv pef«N
Crisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadi šamponi proti prhljaju brez moči
ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z
Ml/ELLA
S PREŠERNOVIH PROSLAV NA TRŽAŠKEM
Člani SAG, ki so nastopili na raznih Prešernovih proslavah (na sliki. ko so nastopili v Briščikih, Gabrovcu in Saležu)
Nastop mladih občanov zgoniške občine na Prešernovi proslavi po
istih vaseh
Mladinski pevski zbor PD «Rdeča zvezda», ki je tudi nastopil po vaseh zgoniške občine
llllillllimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiin

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne precenjujte vrednosti nekih novih obljub. Z razumsko potezo boste razčistili staro čustveno zadevo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zanimivo obdobje za ljudi, ki se ukvarjajo s slovstvom in novinarstvom. Prijetno razumevanje v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razmere vas bodo prisilile, da se boste nekoliko več pomujali. Zelo pametni predlogi drage osebe.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Pobuda, ki vam jo predlaga neki sodelavec, je na mestu. Spoznali boste osebo, ki bo zbudila vaše zanimanje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Potovanje, pošta ali kaka vest, ki vam ne bo preveč pogodu. V družini nekoliko napeto ozračje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z vztrajnostjo boste dali dober vzgled nekomu, ki začenja pešati. Nepozabne ure v družbi osebe, ki jo imate radi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dan je primeren za izvedbo ne-
kega načrta, ki vam je zelo pri srcu. Nemir, ki pa je le prehodnega značaja.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nekazujejo se vam uspešni poslovni stiki. Nekoliko počitka vam ne bi škodovalo. Razumevanje z ljubljeno osebo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zanimivi finančni posli. Zaključili boste staro poslovno zadevo. Ne bodite preveč ostri v svojih izjavah.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne tvegajte preveč, kar nimate dovolj trdne finančne opore. Dobro prijateljstvo z neko komaj poznano osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Možno je zelo važno srečanje. Novi koristni predlogi. Iščite si nova prijateljstva, kajti staro je pogorelo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S čistimi računi boste najbolje utrdili svoj sloves. Odkrili boste, da se z vam drago osebo zares razumete.
SREDA, 5. MARCA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.30	- 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost
12.55 Anketa o poklicih: KROJAČ
13.30	DNEVNIK
14.10	Vzgojni problemi: Oddaja za šolnike
17.00	DNEVNIK
17.15 Program za najmlajše
Qui comincia l’avventura del signor Bonaventura
17.45	Program za mladino: Disneyevi filmi 18.35 Televizija — poljska risanka
18.45	Poljudna znanost: SALGARIJEV MIT, 5. in zadnje nadaljevanje Italijanske kronike, Danes v parlamentu, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	PORTUGALSKA — zgodovina Evrope
Prvi del te oddaje se začenja s prikazovanjem zatona Salazar-jevega režima, ko je prišlo do pojava narodnoosvobodilnih gibanj v portugalskih kolonijah, v Angoli, Gvineji, Mozambiku, kakor tudi do oboroženega odpora notranje opozicije na samem Portugalskem. Januarja 1. 1961 je kapitan Galvao sredi oceana ugrabil največjo portugalsko potniško ladjo «Santa Maria». Prišlo je nadalje do oboroženega napada na nekatere vojašnice na jugu države, ki naj bi ga bil pripravil general Delgado, živeč v izgnanstvu. Februarja je bil Delgado na špansko - portugalski meji umorjen, umor je organizirala portugalska politična policija PIDE. Po Salazarjevi smrti je na njegovo mesto prišel Marcello Caetano. Spočetka je ta skušal javno življenje vsaj nekoliko liberalizirati, a je to pod vplivom konservativnih sil kmalu opustil. Vtem pa se sredi kolonialne vojne v Afriki začenja prebujati vest v samih predstavnikih vojske,
21.40	ŠPORTNA SREDA
Kronike najpomembnejših športnih dogodkov v Italiji in v tujini
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	športni dnevnik
19.00	Glasbena prireditev: OB SEDMI URI ZVEČER
20.00	VEČERNI KONCERT
20.30	DNEVNIK
21.00	LE NOTTI BIANCHE — film
Režiser Luchino Visconti; v glavnih vlogah: Marcello Ma-stroianni, Maria Schell, Jean Marais in drugi
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	šola
Bačka, Narodni običaji, Nove knjige, Igralec v filmu, Prirodo-slovje, Zlom osi Rim - Berlin, Gozd, Organske spojine Viking Viki, risani film Obzornik Mladi za mlade
Knjiga v rokah bralcev, reportaža
Na Slovenskem je precej založb in vsaka od njih ima svoj knjižni program, tako da ljubitelji dobre knjige res lahko dobijo knjigo po svojem okusu. Toda v knjigarnah s prodajo niso najbolj zadovoljni. Vse preveč neprodanih izvodov jim ostaja na policah.
Vzrokov za to je več, in o teh pa še o željah in načrtih slovenskih založnikov pripoveduje nocojšnja oddaja Risanka DNEVNIK
LJUBEZENSKO PISMO — sovjetski film
Film so posneli v leningrajskih TV studiih po Noveli A. P. Čehova. Prenos Čehovih novel na film je v večini primerov neuspel poskus. Ena redkih izjem je ta kratki, slabe pol ure trajajoči film o možu srednjih let, ki dobi ljubezensko pismo z napovedanim ljubezenskim srečanjem. Sprašuje se, kdo bi bilo dekle, ki se mu tako ponuja, dvomi, se prestopa in tuhta, ali bi šel na sestanek ali ne. Razplet pa je docela nepričakovan Nogometna tekma Real — Crvena zvezda, prenos iz Madrida DNEVNIK
17.30
17.55
18.10
18.45
19.15
19.30
22.05
21.00
22.45
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55 Otroški kotiček, risanke 20.15 DNEVNIK
20.30	OPTIČNI LABIRINT, zabavno - glasbena oddaja
21.00	Nogomet, mednarodno srečanje za evropski pokal Real — Crvena zvezda, prenos iz Madrida
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Spored za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Koncert; 19.15 Družinski obzornik; 19.35 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični orkester; 22.20 Pesmi brez besed.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 9.00 Glasbeni koktajl; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranje politične aktualnosti; 16.45 Mladi izvajalci; 17.15 Primorski kulturni izvajalci; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Progresivna glasba; 18.00 Domači pevci; 19.00 Prenos RL; 21.00 Literarna oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Lahka glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran spored; 12.10 četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.40 čarovnik iz Oza; 19.30 Pisana glasba; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 A. Strindberg: «Camerati».
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 8.55 Plošče;
9.35	Nadaljevanka; 9.55 Popevke;
10.35	Na vaši strani; 12.40 Družinsko srečanje; 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno - govorni spored; 17.50 Telefonski pogovori; 20.35 Nogometna tekma Juventus - Hamburg; 20.50 Plošče; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Temelji marksizma in socialistično samupravljanje; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Operni pevci; 14.30 Poslušalci čestitajo;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Loto vrtiljak; 16.45 Zvoki in barve orkestra; 17.20 Komorni zbori TV Ljubljana in zbor Slovenske filharmonije; 18.05 Naš razgovor;
19.40	Z ansamblom Bojana Adamiča; 19.50 Lahko noč. otroci!:
20.00	Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe.
RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin

ZA OČETOM
P/SE JANEZ TRNOVE, RIŠE MIKI MUSTER
«Ali naj to pomeni», je z drhtečim glasom vprašal Bojan, «da tudi midva ne smeva več proč?» — «Da», je pritrdil Huamal-pa. «Na izbiro vama je le dvoje: da ostaneta do smrti tu ali da umreta na žrtveniku sončnega božanstva». Dečka sta vztrepetala. Sprejemljivo jima ni bilo ne prvo ne drugo, a rajši kakor za smrt, se bosta odločila za življenje. Dokler si živ, še vedno lahko upaš.
«Kaj bosta izbrala?» je po trenutku njunega molka vprašal starec. «Če nama je le to dvoje na izbiro», je dejal Bojan, «se bova pač odločila za življenje pri vas». — «Pametno», je rekel Huamalpa. «V selišču bosta popolnoma prosta, a vsak najmanjši poizkus bega bosta plačala z življenjem. Najprej vaju bomo vzgojili po naših načelih. Kaj bo z vama potem, bomo še videli».
«Zdaj lahko spet gresta», je dejal stare«. «Ali nama dovolite vsaj še eno prošnjo?» je spregovoril Bojan. — «Pripravljen sem»» je odvrnil svečenik. «Rada bi šla po najin« stvari, ki so ostale na kraju, kjer sva taborila». — «Odpelji ju s stražo na kraj taborišča!» je veliki duhovnik naročil desetniku. Ta se je globoko priklonil in odpeljal dečka iz poglavarjeve sobe.
Davčna posvetovaIniča
4. FILMSKI SVET JUŽNE AZIJE (piše emil frelih)
Mod. 740
ll
Ufficio		PreMBUta d Comune di		Presentate all'Ufficio Imposte di	I
	•	I!	N.	II	K
Dichiarazione dei redditi delle persone fisiche Anno 1974
Cognome
Nome

Comune di nascita
da presentare entro il 31 mano 1975
S«ao @]o [?]
Provincia
Comune di iscrizione anagrafica Comune di domicilio fiscale (se diverso da quello anagrafico)
Data di nascita
Indirizzo
Indirizzo
Coniugato/a □ Non coniugato/a □ Vedovo/a □ Separato/a legalmente □ Divorziato/a □ J Attività Conir
cognome e nome Comune di domicUio ducale
ALTRI familiari conviventi e a carico
Sàis...	-jj-mdItlillàflto'&lérite'if“i‘3t
Data e Comune di nascita
Attività

Cognome e nome
Data e Comune di nasciu
Relazione di parentela
Attività
DATI e notizie particolari
■ns&m’zwsri. «»'sraaesrassBa
©0 Autovetture (tipo e terge)_________
Ì3 Aeromobili da turismo (tipo)____________
IID 10} Navi o imbarcazioni da diporto (tipo).
© Residenze secondarie a disposizione permanente o temporanea in Italia o all'Estero (Comune, via e numero civico)
--------------------------------------------------------------------------------------------------N. vani___________da
----------------------------------------------------------------------------------------------------- vani__________da
® Collaboratori familiari, precettori, governanti ed altri addetti alla casa N.-------------------------------------------
® DisponibUità di cavalli da corsa N______________________________________________________________________________________
£0 m Disponibilità di riserve di caccia_________
Periodo di disponibilità
da___________a_________
da___________a_________
da___________a_________

Burmanska kinematografija
LIQUIDAZIONE DELL’IMPOSTA SUL REDDITO DELLE PERSONE FISICHE
Sul reddito completivo netto: Imposta al lordo delle detrazioni meno Detrazioni d'impoau (quadro N) Imposta dovuta meno Ritenuta d'accooto L. _ "»«no Acconti d’imposta 1974 » _ meno Credito d'imposta per redditi
prodotti all'estero » _ Totale imposta da detrarre Imposta da iscrìvere a ruolo _________ Imposta da rimborsare L. _
Annotazioni
Sui redditi soggetti a tassazione separata (quadro D : sezioni I e II) : Ammontare imponibile dei redditi Reddito complessivo netto ai fini dell'imposta
complementare: • per l’anno 1972 1.........
- per l'anno 1973 » ■■
Aliquota corrispondente alla metà del reddito del biennio	%
Imposta dovuta meno Ritenute d’acconto Imposta da iscrìvere a ruolo
Imposta da rimborsare 1-
relative all’ILOR:
. v fej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stani-av Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja P3 vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo n sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na ured-n|stv° lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Mag-9>0 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko go-Podarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici.
sestavljajte z nami
PRVO DAVČNO PRIJAVO
^	Uvodna stran
š n^na?,njem Pogovoru pričenjamo
bralce h' ki bodo služili našim prija * ,za pravilno sestavo prve okviru .dob°dkov fizičnih oseb v brazpn 7?pCne reforme. Ustrezni o-vsem . ’ kU bo Prvič nadomestil 3.	‘^o tiskovino «vanoni» do
ske dav? Se ni PrisPel na pokrajin-
interesir»6 Uradfc v naši deželi- Za‘ di hro,rian-lm §a bodo finančni ura-cio v nml?pCn0 razdeljevali, sicer bo-100 p, odaJi v tobakarnah najbrž po R ur za izvod v trojniku.
ree 0u,Za Prijavo je za zdaj 31. ma-Pra'znii, Se ^e*os zaradi velikonočnih akovat?V' podališa na 1. april. Pri-datum 1 i6, da bodo zdaj omenjeni
^tnčnfrTknJh vsaj za 30 dni'
očitno ? mini?ter zaenkrat molči, i° davo •t,up^nju' da bo lepo števi-dolžnot.?- °bvezancev opravilo svojo °‘znost se pred napovedjo odloka.
diliga^do.naši bralci pozorno sle-vsai lzvaJanjerD, bodo lahko — sebnih t0°- Se nadejamo — brez poli Prit; avvsami brezhibno izpolni-
Vs^nZT-IeŽave bod° ?"
vidualnih as.taie. ob prijavi mdi-govcev i podJetnikov (obrtnikov, tr-fesionaio^6 °V’ itd^ in raznih pro-tuiemn ^V’ katerim vsekakor sve-Ureienim a,s?,obrnej° k nalašč zato Organizso* U<obam svoiih strokovnih da so l3 -!' 0Pozarjamo na okolnost, značaia fltve..tudi.zgolj formalnega vedbah nnri pr3Javnih izjavah in na-kaznim podvrzene neverjetno strogim točnost ara<?! tega priporočamo
«o nepÒLhaZljÌV0St' da se iz°gne-
Datr- rebnim nevščenostim.
k-°
J ponatisnili iz Uradnega
ki
lista.
satiSntniprvnatii’ ki ^ih treba vpi‘ dajale nrit° i*tran priiave ne bodo glavic vfUayljencem posebnih pre-državW,1Č ne zahtevajo navedbe
lec vPdr!Ìtaino’ da labko prijavlja-
Pam oseh ? QkvirU vkljudi v sez-slednje- ’ kl 80 mu v breme na-
a) neločeno ženo;
ce in ™trnl02etne 0tr°ke, posinovijen-ga zakona- 1Z morebitnega prejšnje-
delo Snttne °troke, kolikor so za študirajoče nri!zn?0Žni’ ter Polnoletne leta starosti; °ke' t0da le d0 26'
kolikor dnrehet 8tare starše in taste, Ijencet; 1Va'10 skupno a Prijav-
»i “
Osebe, kiJtnSk0 llveliavliaj0-
ki to
c> in “dr1 °znacene P°d črko b), se ne prištL r?J vse razen žene), imajo nad & T breme- kolikor k°v kakršne 0;°rJ lir iastnih dohod-Kot;;l k.011 vrste.
36.000	lir davčnega popusta za ženo ali za prvega otroka v primeru vdovstva. Za ostale osebe so popusti naslednji: 1 oseba 7.000 lir; 2 osebi 15.000 ; 3 osebe 25.000 lir; 4 osebe 35.000 ; 5 oseb 65.000 ; 6 oseb
100.000	; 7 oseb 150.000 lir itd. Od 1. januarja letos pa velja dodatek 4.000 lir za vsakega otroka, toda le za delodajalce in avtonomne delavce izpod 4 milij. lir letnega dohodka, kar pa za izračun dolgovanega davka na dohodke v 1. 1974 ne pride v poštev. Paziti je predvsem, da o-sebe, ki so zgoraj navedene, izpolnjujejo pogoje, ki smo jih našteli, zlasti v pogledu bivanja v družini ter v pogledu dohodkov. Zadevna davčna razbremenitev je navsezadnje malenkostna in ni priporočljivo, da bi davkoplačevalec v tem oziru tvegal razveljavitev prijave in o-gromne denarne kazni zaradi netočne navedbe.
Novost je navedba «posebnih podatkov» (dati e notizie particolari). Potrebno je odgovoriti z DA ali z NE na sedem vprašanj, ki se nana-
šajo na razpoložljivost raznih dobrin in uslug v pogledu avtomobilov (doba razpoložljivosti med 1. 1974 nad 3 mesecev), turističnih letal, ladij in plovil za razvedrilne namene (zadostuje razpoložljivost 1 meseca), postranskih rezidenc tudi v inozem stvu (razpoložljivost nad 3 m.), družinskih sodelavcev, ki so pri hiši trajno zaposleni s polnim ali zmanjšanim urnikom (kar pač lahko izhaja jz zavarovalnih podatkov), dirkalnih konjev in lovišč (morebitno tudi v kvotah). Poudariti je, da je potrebno upoštevati ne le dobrine, ki so bile v lasti davkoplačevalca, pač pa tudi tiste, ki so bile kakor koli na razpolago. Tako se ne bo mogel n.pr. razpolagatelj plovila skrivati za panamsko zastavo, če bodo kontrolni organi ugotovili, da mu je bilo razvedrilno sredstvo zgolj na razpolago več kakor mesec dni.
Kot že rečeno so nezadostni ali pomanjkljivo prijavljeni podatki podvrženi naravnost blaznim denarnim kaznim. Tako bodo lahko kaznovali sestavljavca prijave, ki ni odgovoril (pa če tudi s samimi križi na NE) na vprašanja ,o katerih je pravkar tekel govor, na denarno kazen od 50.000 do 500.000 lir. Žal ni niti eden izmed nad 1000 parlamentarcev med dolgo razpravo o zakonih davčne reforme črhnil besede proti takim absurdnostim. Dejstvo je, da bo verjetno na pobudo finančnega ministrstva prišlo do revizije sankcij in s tem do bolj človeških odnosov med finančno upravo in davkoplačevalcem, kar bi morali biti v samih namenih reformatorjev osnova za odnose med državo in poštenimi državljani.
Zadnji okvir uvodne strani je prihranjen zapiskom davčnega urada.
Burma je še danes tajinstvena dežela. Kot je za evropske pojme njihov odnos do življenja — pod vplivom budistične vere — skrivnosten in nenavaden, tako je tudi burmanski film za večino sveta velika neznanka. Kdor ni bil v Burmi, se z njihovimi filmi ne bo spoznal. Bunnanci namreč ne pošiljajo svojih filmov v svet. Filme snemajo doma in jih tudi predvajajo samo v domačih kinematografih. Neposredni vpogled v delo burmanske kinematografije bo morda deloma pojasnil hoteno odmaknjenost burmanskega filma do zunanjega sveta, je pa samo v škodo za njegov umetniški razvoj. Izredno težko je dobiti podatke o razvoju burmanskega filma. Ti niso nikjer objavljeni, ker se jim kot vse kaže — ne zdijo prav nič pomembni. Vse, kar sem zbral in zabeležil, je nastalo iz razgovorov z vodilnimi burmanskimi filmskimi delavci.
Prvi film v Burmi je posnel leta 1918 fotograf U Ohn Mang, ki še danes živi v Rangoonu in deluje kot predsednik fotografskega združenja. Ta film je bil le kratek eksperimentalni poskus, ki je čez dve leti rodil prvi burmanski celovečerni film istega snemalca. Od leta 1920 dalje se je burmanski film vse bolj razvijal pod močnim vplivom angleškega in pozneje tudi indijskega filma. Zaradi velikega zanimanja Burmancev za film, čemur je sledilo spoznanje posameznikov, kako donosno je lahko filmanje, je v kratkem času visoko naraslo število domačih proizvajalcev. Danes je v razmeroma majhni štiri-indvajsetmilijonski kulturno zaostali deželi registriranih nič manj kot nad sto samo privatnih podjetij, od katerih redno snema filme okrog šestdeset družb.
V razdobju dvanajstih let, to je od prvega filma pa do prvega zvočnega filma leta 1932, so posneli nekaj manj kot sto nemih filmov. Vsekakor pa je zanimiva ugotovitev, da je bila Burma ena izmed prvih azijskih dežel, ki je pred vojno posnela svoj prvi risam film. Obetajoči vzpon filmske proizvodnje je kljub raznim zaprekam kolonialne oblasti/ki je včasih prepovedala predvajati domač film zaradi preočitne tendence po osamosvojitvi, preprečila druga svetovna vojna, med katero sploh ni bilo mogoče pomisliti na kakršnokoli snemanje filmov.
Med vojno so bombe porušile vse filmske naprave in tako je bilo potrebno po končani vojni pričeti znova. Pomanjkljiva tehnična oprema je prisilila proizvajalce k snemanju zgolj nemih filmov. Ko pa se je burmansko gospodarstvo le nekoliko opomoglo, so pričeli leta 1957 znova snemati zvočne filme, ki pa so bili maloštevilni in kakovostno na nižji ravni kot pred vojno, Dolga leta je domača filmska proizvodnja životarila v senci inozemskih, ki so se ponašale z neprimerno višjo umetniško in tehnično ravnjo. Kakšno popularnost so uživali tuji filmi naj priča podatek, da so letno prikazali v burmans-
kih kinematografih štiristo filmov, j žavam, se je stanje vendarle že ob-medtem ko je domača proizvodnja čutno izboljšalo. Država namreč po posnela le petintrideset filmov, šele vseh svojih močeh podpira in ščiti
od leta 1959 je domača proizvodnja postopoma naraščala, vendar kvaliteta filmov ni bila v sorazmerju s kvantiteto. Medtem so posneli tudi prvi barvni film, vendar se barve tehnično niso posrečile, vso sliko je namreč prekrival motni rumeni sloj.
Zdaj izdelajo v Burmi že povprečno sto filmov v enem samem letu, vendar je samo dvajset od teh zvočnih, drugi so še vedno nemi. V zadnjem obdobju so posneli nekaj manj filmov. Ta padec je treba pripisati pomanjkanju deviz v državnem proračunu za nabavo filmskega traku. Kratkih filmov, kot so dokumentarni ali filmske novice, ne snemajo, kajti dobiček lahko prineso samo celovečerni filmi, četudi so nemi. V Burmi so še danes v pretežni večini predeli, kjer ljudje sploh ne vedo, da obstaja na svetu tudi zvočni film.
Krivda ni na strani filmskih ustvarjalcev, niti na strani vlade. Druga svetovna vojna in težave, ki so nastale po njej, še vedno nalagajo državi velika bremena. Kot so se morali zaradi teh dejstev Burmanci spopri-jazniti z marsikaterimi omejitvami, se je morala tudi filmska proizvodnja pač podrediti sili razmer. Denarja za nabavo novih aparatur za snemanje zvoka, kot tudi za predvajanje zvočnih filmov ter zvočnega ali barvnega filmskega traku, najbrže še dolgo ne bo. Zato se bo morala burmanska kinematografija še naprej zadovoljevati s proizvodnjo pretežno nemih filmov, medtem ko prebivalci v večjih burmanskih središčih «po zaslugi» ameriških producentov in njihovega kapitala gledajo v razkošno opremljenih rangoonskih kinematografih filme v kinemaskopu.
Vseh kinematografov v Burari je dvesto deset, od teh je samo petdeset opremljenih za predvajanje zvočnih filmov.
Kljub že omenjenim finančnim te-
razvoj domačega filma. Izdala je odredbo, po kateri mora vsak kinematograf v Burmi vsaj šestdeset dni v letu predvajati domače filme; obdavčenje vstopnice pri predvajanju domačega filma znaša dvajset odstotkov, za tuj film pa štirideset odstotkov. Razen tega nagradi preko odbora za nagrajevanje filmov vsako leto domača podjetja s častnimi prehodnimi nagradami zlatih in srebrnih kipov najboljše tri filme v letu, kakor tudi najboljšega režiserja, igralko in igralca.
Filmska proizvodnja dolgometražnih filmov v Burmi je v privatnih rokah. Vsa podjetja niti nimajo lastnih ateljejev, še manj laboratorijev. Večinoma snemajo v naravi, ko pa je treba snemati v ateljejih, si za tisti čas najamejo atelje pri drugem proizvodnem podjetju. Prav tako se snemalci filmov brez lastne tehnične baze poslužujejo drugih laboratorijev za razvijanje, kopiranje in montažo filmov. Glavna sezona snemanja traja od novembra do marca, ker v tem času zanesljivo ni dežja. Ce pa kateri film do prihoda deževnega monsuna ni posnet, se snemalna ekipa preseli visoko na sever v tako imenovano Dry Zone. kjer v tem času še vedno ni dežja, in tam dokončajo snemanje. Filmski ateljeji so v deževni dobi večinoma neuporabni, ker je največ teh vsaj na dveh straneh brez sten, torej so odprti. Uporabljajo se lahko samo v suhi dobi in še to samo ponoči.
Izmed šestdesetih od sto filmskih podjetij, ki redno delujejo in se nahajajo povečini v Rangoonu in le nekaj malega v Mandalleyu, so samo tri omembe vredna glede na umetniški razvoj burmanskega filma. To so «A-I», «Rangoon Film Company» in «British Burna Film». Vse tri posnamejo na leto okrog dvajset zvočnih filmov. Tudi odbor za nagrajevanje

v?-,	.
iv...

•*	-' f

-, ^
Državni, edini moderno opremljeni filmski laboratorij v Burmi
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiitimiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiitittiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiuiiimiitHiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiimiirmiiiiiiiitiiiiiimiii
Odvetnik svetuje
V tei strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriški odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42).
ODGOVORNOST STARŠEV PRI NEZGODAH
Skupina otrok je brcala žogo na travniku ob cesti. V svoji razposajenosti so verjetno kaj malo mislili na možnost in posledice, ki bi utegnile nastati, če bi žoga padla na cesto,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
Patronat KZ - INAC svetuje
V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čitatelje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure.
SIMBOLIČNI PRISPEVKI ZA DOBO KONFINACIJE
Vpr.: «Manjkata mi še dve leti do upokojitve in še zmeraj delam kot podrejeni delavec pri večjem podjetju. Da ne bi bilo prepozno, bi si rad uredil pravočasno vso potrebno dokumentacijo. Hotel sem vprašati, če mi priznajo za pokojnino dobo konfinacije v nemškem koncentracijskem taborišču med zadnjo vojno. Zanima me tudi, če mi upoštevajo dobo, ko sem služil vojaški rok in kako se to šteje.» Sledi podpis.
Po obstoječih zakonskih določilih na področju socialnega varstva in skrbstva ima vsak zavarovanec pri splošnem obveznem zavarovanju pravico, da mu zavarovalni zavod ob upokojitvi upošteva redne zavarovalne prispevke, ki jih je nakazal kot podrejeni delavec, poleg tega pa se priključijo tudi simbolični prispevki za celotno obdobje služenja vojaške-
«e k„(to,ciie pa ««o
posebni predpisi in ugodnosti pri priznanju te dobe. Poglejmo si podrobneje to področje. Zakon z dne 20. februarja 1958 št. 55 priznava, da lahko italijanski državljani, ki so bili kot civilisti deportirani _ v nemška koncentracijska taborišča, uveljavijo omenjeno obdobje, ki pride v poštev za starostno ali invalidsko pokojnino pri INPS. Za celotno dobo konfinacije priznajo simbolične prispevke, kar se pa ne izvaja avtomatično. Zainteresiranec mora namreč vložiti ustrezno prošnjo na ministrsko komisijo za priznanje pravic političnim in rasističnim preganjancem ter antifašistom. Za bivše vojake, ki so bili internirani v nemških koncentracijskih taboriščih po 8. septembru 1943 kot vojaški ujetniki, pa velja zakon, da lahko uveljavijo ujetniško obdobje z zavarovalnega vidika, če kar neposredno vložijo prošnjo na pokrajinski sedež
INPS in priložijo kopijo vojaškega lista. V zvezi s priznanjem zavarovalne dobe s strani države za invalidsko in starostno pokojnino so všteta tudi obdobja posebnega nadzorstva. Zakon priznava tudi posebne olajšave v zvezi z dokaznim gradivom: preganjanje in zdravstvene posledice lahko prosilec dokaže, kolikor ne more priložiti uradnih dokumentov, na podlagi neposrednih pričevanj ali pa z notarskim aktom. Posebno dosmrtno nakazilo za zasluge, ki ustreza minimalni pokojnini pri socialnem zavarovanju, priti-če tistim državljanom, ki so že presegli starostno mejo upokojitve in jim država ne izplačuje nobene pokojnine ali nakazila.
Poznejši zakon z dne 24. aprila 1967 št. 261 določa, da vse tovrstne prošnje za priznanje omenjenih u-godnosti lahko upravičenci vložijo kadarkoli, ne da bi nastopila zapadlost.
V vašem primeru vam svetujemo, da vložite prošnjo za priznanje simboličnih prispevkov za dobo konfinacije. Poleg redne zavarovalne dobe pa boste ob upokojitvi lahko prišteli tudi simbolične prispevke za dobo služenja vojaškega roka. Tako se vam bo povišala pokojninska doba in zavarovalni zavod vam bo odmeril pokojnino na podlagi 80 odstotkov (od 1. januarja 1976 dalje) najugodnejših treh let prejemkov v zadnjih petih letih podrejenega delovnega razmerja.
po kateri se je razvijal promet. In res se je nekomu zgodilo, da je sunil žogo s tako močjo in tako nerodno, da je priletela na pot ravno v trenutku, ko je privozil mimo delavec na motorju. Mopedist se ni mogel izogniti nepričakovani oviri, zadel je z vozilom v žogo, zgubil ravnotežje in padel na tla tako nesrečno, da je zadobil težke telesne poškodbe s trajnimi invalidskimi posledicami.
Po večmesečnem zdravljenju in ko je bilo jasno, da ne bo več mogel popolnoma ozdraveti od kostnih zlomov, je prizadeti delavec zahteval od staršev otroka, ki je povzročil, da je žoga padla na cesto, da mu plačajo utrpelo škodo. Otrokov oče je bil zaprepaden zaradi višine zahtevka (nad 4 milijone lir) ter se je pozanimal za pravni nasvet, kako se ravnati, tudi ker živi z družino v skromnih razmerah, čeprav delata oba z ženo.
Ni bilo osporavanja o tem, ali obstaja dolžnost staršev, da odgovarjajo za morebitno škodo, ki bi jo u-tegnili povzročiti njihovi otroci. Na splošno in v danem primeru velja omeniti člen 2048 Civilnega zakonika, ki izrecno določa, da starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo mladoletni sinovi, če ti živijo z njimi. Temu dosledno ni dvoma, da sta oče in mati dolžna povrniti povzročeno škodo.
Podrobna analiza incidenta privede sicer lahko tudi do ugotovitve večje ali manjše sokrivde voznika, če je ta vozil nepazljivo, s preveliko brzino itd. Obstaja namreč pravilo, da se mora oškodovanec držati načela previdnosti in pazljivosti, vsaj v splošnih mejah, kot razvidno iz člena 1227 CZ, in indirektno iz člena 2054 CZ. Tako bi se lahko trdilo, da pade tudi na mopedista krivda za nesrečo, če je žoga priletela na cesto toliko prej in v taki razdalji, da bi se ji bil lahko izognil, če bi bolj pazil na pot pred sabo, ali če bi ne bil pridirjal iz ovinka s tako
pretirano hitrostjo, da ni mogel niti zavirati niti se izogniti nenadni oviri na cesti. Odgovornost voznika bi bila recimo še večja, če mu je bilo znano ali če je videl otroke igrati se ob cesti in celo še, če so bili kakšni opozorilni znaki (vse to samo teoretično, ker je bila v konkretnem primeru nesreča neizbežna, ker je padla žoga ravno pred voznika, ki se je v trenutku znašel na tleh).
Škoda se izračunava iz več naslovov: popravilo vozila, nadomestilo za poškodovana oblačila in osebne predmete (naočniki, ura itd.), priznanje in izplačilo za delovno nesposobnost (izguba na zaslužku itd.) in, kar je bilo v obravnavanem primeru najhuje, zaračunavanje trajnih posledic, ki so ostale zaradi težkih telesnih poškodb; k temu je dodati še tako imenovano moralno škodo, ki jo nekateri, sicer nepravilno, i-menujejo odškodnino za prestale bolečine.
Izračunavanje škode je za nekatere postavke skorajda avtomatično in odvisno od predložene dokazne dokumentacije prizadetega. Invalidnost oziroma trajne telesne posledice se izračunavajo po točno določenih formulah z računskimi ključi, ki jemljejo v poštev tri bistvene komponente: starost prizadete osebe, njen letni zaslužek in višina (v odstotkih) invalidnosti; čim večja je stopnja invalidnosti in čim večji so osebni dohodki prizadetega ter čim manjša je starost, tem večja bo vsota, ki jo bo moral odgovorni za nesrečo izplačati.
Z ozirom na splošno in prometno infortunistiko, ki je danes tako pogosta in številna, imam vtis, da je pravzaprav malo primerov nesreč, ki bi jih zakrivili mladoletniki in za katere morajo nositi patrimonial-ne posledice njihovi starši. To bi sicer bila kaj slaba tolažba za očeta ali mater, bi jih doletela zla usoda, da jih taka nesreča težko ali celo nepopravljivo prizadene.
Današnje oblike zavarovanja proti nezgodam so najrazličnejše, tako da se danes človek včasih težko znajde pri raznih ponujenih uslugah. Mislim pa, da so Vsekakor koristne tiste zavarovalne pogodbe (police), ki krijejo starše pred podobnimi nezgodami; skoro vse zavarovalnice imajo razne police (polizza del capofamiglia, per i famigliari itd.), ki za zmerno ceno — 10.000 — 15.000 — 20.000 lir letno, zavarujejo pred vsemi nezgodami, ki jih lahko povzroči mladoletnik ali drugi družinski član, o čemer vabim čitatelje, da razmislijo o njih koristnosti in se temu primerno ravnajo.
Filmski atelje v Burmi
Ljudska igralka May Lwin in direktor proizvodnje «A-l» U Tin Nwe (na desni) v razgovoru z našim piscem, režiserjem Emilom Frelihom v Rangoonu
filmov največkrat nagradi, imenovana podjetja po tem vrstnem redu, kot jih omenjam.
Po pomembnosti in značaju, ki ga je v zadnjem času zavzela 5. novembra 1955 ustanovljena prva državna burmanska produkcija «Film Promotion Board», ki jo vodi svet državne kontrole za film, je že zdaj vodilna sila v razvoju burmanskega filma. Ta produkcija ima najmoderneje o-premljene laboratorije in manjši a-teije. Laboratorije in atelje daje v najem proti primerni odškodnini raznim domačim proizvajalcem. Zaradi izvrstnih tehničnih pripomočkov se bo raven filmov burmanskih podjetij, ki se bodo posluževala novih laboratorijev, zanesljivo znatno izboljšala, državna produkcija pa si bo z izposojanjem ateljeja in drugih laboratorijskih uslug pridobila sredstev za bodočo lastno proizvodnjo. Že so pričeli snemati domače dokumentarne filme in filmske novice, torej vse to, česar doslej ni hotela snemati nobena privatna družba.
Primitivna in cenena tehnična sredstva, s katerimi razpolagajo zasebniki, omogočajo filme, katerih stroški se gibljejo od sto tisoč do dvesto petdeset tisoč kyatov za film, to je približno dvajset tisoč angleških funtov. Vsak njihov film pa jim zanesljivo prinese najmanj petsto tisoč kyatov, kajti Burmanci so nenavadno navdušeni nad kinom, rekel bi, kar blazni in polnijo dan za dnem kinematografe.
Razen treh, štirih izjem, si večina podjetij ne beli glave z vprašanjem, kako naj bi izboljšali kvaliteto svojih filmov. Filme snemajo brez izšolanega kadra, pretežno lastnik sam napiše scenarij, režira, igra glavno vlogo, plasira film v kinematrografe in dela zanj bombastično reklamo. Tisti pa. ki najemajo režiserje in druge sodelavce, se dosti ne zanimajo kako poteka delo. Glavno je. da bo film do dogovorjenega roka posnet in v pravem času odposlan na tržišče.
Filmski delavci so v družbi z gledališkimi igralci osnovali organizacijo, v kateri je včlanjenih oseminse-demdeset režiserjev, večinoma podjetniki sami. ki so brez izkušenj, triinpetdeset operaterjev, ki so večinoma poklicni fotografi in sto trinajst i-gralcev, ki jih zaposlujejo filmski proizvajalci. Pri snemanju in končni izdelavi zvočnega filma dela štirideset do petinštirideset filmskih ljudi brez asistentov. Asistentov burmanski film ne pozna. Lastniki so uvideli, da je brez njih snemanje cenejše, a vendarle možno — ne oziraje se pri tem na kakovost filma. Režiserji in igralci so svobodni umetniki in jih angažirajo s pogodbo za posamezne filme. Le redki so nastavljeni pri posameznih družbah s stalno mesečno plačo in še ti po večini za manjše vloge. Nekateri igralci so namreč stalno nastavljeni pri potujočih ljudskih gledališčih.
Največje ovire za kvalitetni dvig burmanskega filma torej niso samo pomanjkanje deviznih sredstev za nabavo sodobnejših tehničnih naprav, ampak bolj pomanjkanje strokovnega znanja filmskih delavcev in pa nekritičnost večine obiskovalcev filma. V največji meri pa hrome razvoj o-gremni dobički zasebnikov, ki jim ne pride na misel, da bi dvignili kvaliteto filmov s šolanjem filmskih kadrov doma in v inozemstvu, izboljšali tehnično bazo v svojih ateljejih in laboratorijih po danih možnostih, kar bi lahko storili, čemu neki, si mislijo, če jim filmi kljub občutnim pomanjkljivostim in napakam prinašajo lepe denarce. Prav zato burmanskega filma najbrž še dolgo časa ne bomo videli na svetovnem tržišču.
Izjema je bil film «Yatanapoum» v produkciji U Tin Ua, ki so ga leta 1957 po naključju osebnega poznanstva in političnega prijateljstva predvajali na filmskem festivalu v Kàrlo-vih Vàrih. Zaradi triurne dolžine je festivalski odbor moral film skrajšati na uro in pol. Izpustili so le tiste prizore, kjer glavna junakinja po več minut pleše in poje ali nepretrgoma po večkrat vzdihuje in joče. To pa so v glavnem prav tisti prizori, ki po-
daljšujejo dogajanje brez pravega dramaturškega smisla za splošno zgradbo vsebine, a so Burmancem najbolj pri srcu. Zaradi primernega krajšanja je bil film bolj pristopen evropskemu gledanju in okusu. Predstavnik Burme je prav to obžaloval, češ da je okrajšava zelo osiromašila zanimivost filma.
Dosegla je 109 let
Umrla je na svojem domu najstarejša prebivalka Skandinavije, Anna Mathilda Johansson. Dosegla je starost 109 let. Poslovila se je od sveta nekaj dni potem, ko je uradno presegla prejšnji starostni rekord Skandinavije. Bila je popolnoma zdrava vse do pred kratkim, ko je zbolela za gripo. Gripa pa je bila za njena leta usodna.
Večji napredek daljše življenje
Ljudje, ki se bodo rodili okrog 1. 2000 v industrijskih deželah, bodo poprečno živeli od 75 do 80 let. Poprečna življenjska doba v državah tretjega sveta pa bo v prihodnjem stoletju od 60 do 65 let. Tako pied-videvajo demografi svetovne zdravstvene organizacije. Danes znaša poprečna življenjska doba v razvitih državah 71 let. Velik napredek je bil dosežen tudi v državah v razvoju. Medtem ko je v obdobju 1935-1939 znašala poprečna življenjska doba v teh državah 39 let, je 1. 1970 znašala 53.
Spet bodo ženske vesele
Avstralija je delno ukinila embargo na izvoz kengurujskih kož. Embargo so uvedli pred dvema letoma, ko so obenem tudi prepovedali lov na te živali — simbol pete celine.
V dveh letih pa so se kenguruji tako razmnožili, da so začeli resno ogrožati druge živali. Avstralski minister za varstvo okolja je zato spet dovolil «selektivni lov» na kenguruje v dveh avstralskih državah. Kmalu bodo, torej, spet v prodaji ženske torbice iz kengurujeve kože, zelo cenjen modni artikel, ki ga doslej že nekaj časa ni bilo dobiti.
Eden je preživel drugi umrl
Portoriški ribič Fundagor Was-ques je preživel 25-dnevno odisejajo na morju. Izjavil je, da ne bo nikoli več plul. Na vprašanje, od česa bo pa živel, ker je poklicni ribič, je odgovoril:	«Od zraka,
po možnosti suhega». Da je ostal pri življenju, se ima zahvaliti svojemu želodcu, ki je dobro prebavljal surove ribe in sipe iz Karibskega morja. Njegov sopotnik v komaj pet metrov dolgem, odprtem ribiškem čolnu, ki je imel občutljivejši želodec, je po 13. dneh umrl. Ostala sta daleč na odprtem morju, ker se jima je pokvaril motor.
Moralizacija
televizije
Zvezne oblasti v ZDA so začele z akcijo za zmanjšanje prizorov slačenja na TV ekranih. Najprej bodo televizijske družbe opustile prizore seksa in nasilja v poznih popoldanskih in zgodnjih večernih urah, ko otroci še niso v postelji. Kasneje pa bo zadevna komisija postavila kongresu zahtevo, naj bi bilo prikazovanje nemoralnih prizorov na televiziji kaznivo dejanje. Tri največje televizijske družbe v ZDA so na to že pristale.
POJUTRIŠNJEM V ASUANU SRKANJE S SADATOM
Na robu uspeha in neuspeha skorajšnji Kissingerjev obisk
Utrjevanje sodelovanja med Sirijo in Jordanijo ■ Optimistično razpoloženje v Egiptu
DAMASK, 4. — Jordanski pred- , namreč, da bo prav toliko časa tra-
~ M 4o1r.	__*________i_______c_____
sednik Rifai, ki je sedaj na uradnem obisku v Siriji, kjer se pogovarja o bilateralnih odnosih med Jordanijo in Sirijo, se je danes sestal s sirskim zunanjim ministrom Kadamom ter generalnim tajnikom arabske lige Riadom. Na sestanku so obravnavali sedanji arabski položaj ter najnovejši politični razvoj na Bližnjem vzhodu. Sestanek je trajal eno uro. Riad je sklenil, da bo odložil za en dan svoj odhod v Aman. Tam se bo ustavil na svojem krožnem potovanju po arabskih glavnih mestih, kjer namerava u-trjevati arabsko solidarnost. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je Riad sprejel ta sklep, ker se namerava sestati s sirskim predsednikom Asadom.
Medtem sporočajo, da sta ministrska predsednika Sirije in Jordanije Ayubi, odnosno Rifai, podpisala davi v Damasku program sodelovanja, ki naj bi okrepil odnose med obema državama na najrazličnejših področjih. V glavnem gre za gos-podarsko sodelovanje.
Brez dvoma je treba povezati fa najnovejša dogajanja na Bliž-Ajem vzhodu z bližnjim obiskom a-meriškega državnega tajnika na Bližnjem vzhodu. Kot smo že poročali, bo Kissinger dopotoval v Egipt 7. t.m., se pravi čez tri dni, ter se bo sestal v Asuanu z egiptovskim predsednikom Sadatom. Potem bo Kissinger odpotoval v Tel Aviv, kamor bo prispel prihodnjo nedeljo. Še prej se bo verjetno ustavil za kratek čas tudi v Damasku. Ko bo seznanil izraelsko vlado z zadnjimi egiptovskimi predlogi, se bo ameriški državnik vrnil v Egipt. S tem povratkom se končajo vsa možna predvidevanja o njegovih nadaljnjih premikih na Bližniem vzhodu. V nekaterih krosih trdijo, da se bo mogoče niesova diplomatska dejavnost nadaRevala na tem področju dva ali celo tri tedne in da bo v tem razdobju večkrat potoval iz enega glavnega mesta v drugo.
Kakšne so perspektive tega Kis-dingerjevega potovanja po Bližnjem vzhodu? Iz Kaira je prišla vest, da v dobro obveščenih krogih menijo, da bosta Egipt in Izrael v najkrajšem času podpisala sporazum o «vojaškem razmiku», katerega najpomembnejša posledica bo trden in trajen mir med obema državama. Ta sporazum predvideva umik Izraelcev s strateških sedel na Sinaju ter s področja petrolejskih vrelcev pri Abu Rodeisu, medtem ko bi se Egipt obvezal, da bo odprl Sueški prekop takoj potem, ko bodo dokončali na njem zadevna obnovitvena dela. Egipt naj bi nadalje dovolil prevoz skozi prekop izraelskega blaga, toda samo pod pogojem, da ga prevažajo tuje ladje in ne izraelske. Nadalje bi sprejel obvezo, da ne bo začel vojaških operacij v razdobju vsaj dveh let. V teh krogih domnevajo
jala morebitna ženevska konferenca, ki naj bi dokončno razčistila vprašanja na Bližnjem vzhodu.
V	teh krogih pravijo, da bo treba sicer pripraviti dokončni sporazum glede nekaterih podrobnosti. Te zadevajo posebno pristanek Egipta na določitev področja, kjer bodo navzoče čete OZN in do kamor bi lahko prihajale njegove oborožene sile. Treba bi bilo še urediti vprašanje števila in udarne moči teh oboroženih sil. O nekaterih drugih vprašanjih pa bi se direktno raz-govarjali Egipčani in Izraelci, verjetno na Sinajskem področju, ki ga sedaj nadzorujejo «modri šlemi» OZN. Nekatere druge klavzule, kot vprašanje egiptovske obveze, da ta država ne bo vsaj dve leti sprožila vojaških operacij, pa bi bila priložena splošnemu sporazumu s pristankom ZDA.
V	egiptovskih krogih trdijo, da če bodo vse stranke sprejele sporazum, ki smo ga zgoraj na kratko opisali, bi utegnilo priti na Bližnjem vzhodu do popolnoma novega položaja, ki bi praktično onemogočil vrnitev v prejšnje stanje. Zelo verjetno bi pri-
šlo do skoraj pogodbenega miru med Egiptom in Izraelom.
Iz New Yorka sporočajo, da je Kissinger izjavil, potem ko se je srečal s 75 novoizvoljenimi demokratskimi člani ameriškega kongresa, da ima 50 odst. možnosti uspe ha pri svojih naporih za ureditev vprašanj na Bližnjem vzhodu. Pri teh svojih naporih se ameriški državni tajnik opira posebno na predsednika Sadata, na kralja Feisala ter na iranskega šaha Pahlavija. Kissinger upa, da bo vplival na ureditev vprašanja petrolejskih vrelcev pri JJalaimu, ki so zelo bogatejši od onih pri Abu Rodeisu.
KHARTOUM, 4. — Sudanski listi poročajo v svojih današnjih številkah o srditih spopadih med nasprotujočimi si skupinami študentov khartoumske univerze. Spopadi naj bi se začeli, ko je skupina pripadnikov prepovedane organizacije «Muslimanski bratje» napadla pristaše sudanske socialistične zveze, ki je edina sudanska stranka. V spopadih naj bi bilo 35 študentov huje ranjenih.
PROCES ZARADI POŽARA V ČETRTI PRIMAVAIJ R
Veliko netočnosti in protislovij v pričevanju MariaMatteiain njegove iene Anne Mattoni
Nobenega pojasnila za ključno vprašanje: požar se je vnel na stopnicah ali v Mattcievem stanovanju?
RIM, 4. — Današnji je bil ključen dan za proces zaradi požara v rimski četrti Primavalle, v katerem sta izgubila življenje sinova tajnika krajevne sekcije MSI Stefano in Virgilio Mattei. Pred rimskimi porotniki, ki bodo morali odločati o krivdi obtožencev Achilleja Lolla, Manlia Grilla, Marina Clava, Angela Lampisa in Alda Speranze, so se zvrstili vsi preživeli člani družine Mattei, ki so v skopih besedah opisali dramatične trenutke noči med 15. in 16. aprilom.
Kot včeraj, ko so sodniki zaslišali smetarja Alda Speranze, je tudi danes razprava potekala v mirnem vzdušju ob prisotnosti maloštevilnega občinstva. Zasluga za to pa ne gre toliko karabinjerjem in policistom, ki so v izrednem številu zastražili sodno dvorano, pač pa je zgolj posledica dejstva, da so fašistični pretepači izbrali druge mestne četrti za prizorišče svojih nasilnih izpadov.
Prvi je pred sodnike stopil Mario Mattei. Predsednik sodišča ga je najprej opomnil, da je bil med preiskovalnim postopkom zaslišan šest-
....................................mirilu.............................................
USPEŠNA PREMA VA O ROPU NA TRGU CA PR ETTARI
ZA ZAPAHI DOMNEVNI MORILEC POLICIJSKEGA AGENTA MARCHISELLA
Zaprti bandit Luciano Meloni je star znanec rimskih preiskovalcev - V kratkem sklenjen obroč okrog domnevnega voditelja roparske tolpe Alberta Bergamellija
pustil mirno ukleniti ter odvesti v, banjških poškodb. Zdravniki ie še
7.flnnr ftpcrinn Trvpli L-««.	K« 4..	_	_• i- ,	, .	.	_
RIM, 4. — Agenti letečega oddelka rimske kvesture so danes pod vodstvom dr. Masoneja aretirali Luciana Melonija, znanega rimskega bandita in domnevnega morilca policijskega agenta Marchisene. Ta je bil ubit med roparskim napadom v poštnem uradu na Trgu Caprettari. Z aretacijo Melonija so preiskovalci izsledili skoraj vse člane zločinske tolpe, ki je odgovorna za roparski napad na rimski poštni urad. Roki pravice sta doslej ušla le 36-letni Albert Bergamelli, domnevni vodja tolpe, ki je star znanec italijanske in francoske policije, ter 26-letni Tiberio Cason, domnevni šofer tolpe.
Melonija, ki ga v krogih rimskega podzemlja poznajo kot «Čilenca Joa-quina» ali pa kot «Er Pidocchio» so agenti zasačili na domu tašče, kamor se je skril takoj po spodletelem ropu (kot je znano so se banditi polastili le nekaj borih tisočakov). Kaže, da obisk policajev ni presenetil domnevnega morilca,' čigar istovetnost so preiskovalci odkrili že včeraj. Možakar se je nasmehnil in se
aiimiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiitiiiiiiimiii
Viteški naslov za Chaplina
LONDON, 4. — Britanska kraljica je danes podelila znanemu filmskemu umetniku Charheju Chaplinu viteški naslov. Kot je «Charlot» izjavil časnikarjem je bil to eden od najlepših dni njegovega življenja, ki mu ga je zagrenilo le dejstvo, da je moral pred kraljico v ka katerega je priklenjen
že nekaj mesecev.
Chaplin je prišel v London v soboto in je nekaj dni posvetil obisku bornim londonskim četrtim, v katerih je preživel svojo mladost, izkoristil pa je priložnost tudi za poslovne stike in predvsem za pripravo svojega novega filma «The Freak».
zapor Regina Coeli, kjer ga bo ju tri zaslišal namestnik državnega pravdnika Amato, ki vodi sodno preiskavo. Poleg umora agenta Marchisene je Meloni osumljen tudi u-mora 17-letnega Claudia Tiganija, člana tolpe, čigar zoglenelo truplo so preiskovalci našli nekaj dni po ropu v ukradenem fiatu 132. Meloni, ki je star znanec rimske policije in ki je bil večkrat v zaporu zaradi tatvin in ropov, je po mnenju preiskovalcev nevaren psihopat. Vse kaže, da je bil zadnje čase «desna roka» Alberta Bergamellija, ki se je med ropom na Trgu Caprettari polastil vreče s čeki.
Indici, ki so jih preiskovalci zbrali proti Meloniju in Bergarnelliju, so dokaj tehtni in temeljijo predvsem na pričevanju uslužbencev pošt-nèga urada na Trgu Caprettari. Ti so v slikah obeh osumljencev, ki jih ima policija že dalj časa v svojem arhivu, spoznali krvoločna roparja.
Kot rečeno je francosko - italijanski bandit Albert Bergamelli star znanec italijanske in francoske policije in je eden od avtorjev znanega roparskega napada v Ulici Mon-tenapoleone v Milanu leta 1964, za radi česar je bil obsojen najprej na osem in nato na dvanajst let zaporne kazni. Bil je tudi član med narodne zločinske tolpe «klan Mar-sejcev».
A da se povrnemo k preiskavi o umoru agenta Marchisene. Odločilen preokret je bila povezava Tiganije-vega umora z roparskim napadom. Preiskovalci so odkrili istovetnost zoglenelega trupla na podlagi poročnega prstana in tako začeli odmotavati klobčič, ki jih je privedel do Melonija in Bergamellija.
Preiskava je osvetlila delček podtalnega Rima in krutega zakona, ki vlada v tem svetu: banditi so neusmiljeno odstranili najšibkejši člen v verigi, ki je začel že popuščati. Kaže, da se je nesrečni Tigani, ki naj bi po mnenju policije kradel avtomobile, ki se jih je posluževala tolpa, po umoru Marchisene zbal in sklenil izprazniti malho na kvesturi. S tem pa je podpisal tudi obsodbo na smrt: pajdaši so ga neusmiljeno ubili kot pričajo tri krogle, ki so mu jih pognali v možgane, in nato zažgali truplo, da bi zabrisali vsako sled za seboj. Pozabili so le na poročni prstan, ki je usmeril preiskovalce na pravo pot. Kljub mladosti je bil tudi Tigani dober znanec policije in večkratni «gost» rimskih zaporov. Poznali so ga kot nevarnega bandita zaradi plašljivosti in šibkega značaja. Kaže tudi, da se je vdajal mamilom.
Poleg Melonija so policisti doslej aretirali Stefanio Martucci, Simo-netto Cacciato, Silveria Dolcija, Maurizia Caloja, Giorgia Bernardinija in Laudovina De Santisa, ki so obtoženi, da so pomagali roparski tolpi in da so kradli avtomobile, ki so se jih Meloni in tovariši posluževali za svoje zločinske podvige.
Vsi izsledki preiskave niso še znani, kar je tudi razumljivo, saj sta dva bandita še svobodna. Kaže vsekakor, da je bilo izhodišče preiskave umor Tiganija in odkritje njegove istovetnosti. V krogih, kamor je običajno zahajal mladi bandit in predvsem v baru «Forlanini», znanemu zbirališču rimskih roparjev in tatov, so zbrali nato še ostale elemente, ki so jim omogočili, da so prišli na sled Meloniju in Bergarnelliju. Slednji je skupaj s Casanom še svoboden, vse kaže pa, da se policijski obroč stiska tudi okrog njiju.
V bolnišnici v Barletti pa medtem ugaša življenje dare Calabrese, družice ubitega agenta, ki je nekaj dni po pogrebu poskusila samomor. Dekle, ki je v trenutku obupa sklenilo narediti konec svojemu življenju s skokom s četrtega nadstropja, je že šest dni med življenjem in smrtjo zaradi zloma lobanje in hudih to-
krat in da so bile njegove izjave včasih protislovne. Mattei se je o-pravičil, češ da je v dveh letih marsikaj pozabil. Po nekaj uvodnih vprašanjih je pogovor nanesel na tragično noč od 15. na 16. april. Tajnik misovske sekcije v Primavallu je poudaril, da se je na večer 15. aprila odpravil na obisk k znancem in povedal, kako mu je starejši sin Virgilio v telefonskem pogovoru dejal, da ga je Lampis opozoril na nevarnost morebitnih atentatov «rdečkarjejv». Mattei se je nato vrnil domov, zavil mimo sekcije, da bi preveril, če je vse v redu in se nato odpravil spat. Sredi noči ga je zbudil obupan krik sinov in slišal je, kako je Virgilio klical nekoga po telefonu.
Matteievo pripovedovanje je nato postalo zelo zmedeno in misovski aktivist se je opravičeval, češ da ga spomin včasih vara. Ni znal povedati, če je odprl vhodna vrata in ni opazil, da je bila soba Stefana in Virgilia v plamenih, dobro pa se je spominjal, da ni imel pred vhodom predpražnika. Poudaril je tudi, da ni nikomur naročil preiskave o levičarskih izvenparlamentarnih organizacijah v četrti Primavalle, čeprav je preiskovalnemu sodniku izjavil, da je to nalogo zaupal Lampisu.
Odnos med Matteiem in tem bednim fašistom, ki sedi na zatožni klopi zaradi lažnega pričevanja, je bil dokaj nenavaden. Najbolj čudno pa je vsekakor dejstvo, da ga je Mattei sprejel v stranko, čeprav je imel veliko pomislekov o njem.
Tudi za predsednika sodišča dr. Salemija so njegove izjave izvenele neprepričljivo, ker ga je večkrat opomnil naj bo točnejši: «Glejte — mu je dejal — ob meni sedi skupina državljanov, ki je žejna pravice in resnice. Tudi vi zahtevate pravico in naša naloga je poiskati elemente, ki naj nam omogočijo sodbo, če so obtoženci krivi ali nedolžni. Zato zahtevamo od vas čim točnejše pripovedovanje...»
Misovec, ki se je v opravičilo spet skliceval na slab spomin in na dejstvo, da sta že minili dve leti od tragičnega dne, je nato izključil, da bi njegov sin Virgilio imel v sobi vnetljive snovi (kaže pa, da to ne odgovarja povsem resnici) in dodal, da je imel doma brizgalko s protipožarno peno le po naključju: vzel naj bi jo na tajništvu federacije, da bi jo nesel v sekcijo, ki je bila že večkrat tarča napadov izvenparlamentarnih levičarskih skupin. Nato je spregovoril o zelo pomembnem elementu in sicer o svojih vhodnih vratih. Kot je znano tožilec trdi, da bi prepih ob odprtju vhodnih vrat Matteievega stanovanja lahko povzročil preliv gorečega bencina s stopniškega presledka v stanovanje, obrambni izvedenci pa poudarjajo, da kaj takega ne bi bito mogoče zaradi stopnice pred Matteievimi vrati. Misovec je poudaril, da je to mar-
mso operirali, ker bi njeno šibko telo verjetno ne preneslo kirurškega posega.
Odkar je bila sprejeta v bolnišnico je Clara Calabrese stalno v nezavesti in edini znak življenja so impulzi srca in konice encefalograma.
Zaradi tega ne ve še ničesar o aretaciji domnevnih morilcev svojega ljubljenega, edina vest, ki bi ji morda vlila poguma in volje do življenja.
RIO DE JANEIRO, 4. - Tajnik brazilske škofovske konference msgr. Lorschneider je sporočil, da so brazilski škofje pred nekaj dnevi izročili predsedniku države spomenico, s katero so zahtevali amnestijo za vse politične jetnike. Dodal je tudi, da vlada doslej ni še odgovorila na vlogo.
Msgr. Lorschneider je izjavil, da so se škofje odločili za sestavo spomenice v duhu svetega leta, ki ga je razglasil papež in na zahtevo svojcev političnih jetnikov.
iiiiiiiiimiiifiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiuniiniiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimniiiimiiiiiiiii»
MADRIDSKI PROCES PROTI SINDIKALISTOM
V Španiji narašča teror proti delavcem
Na obtožni klopi tudi odvetnika zakonca - Poli-
cijski nadzor onemogoča delovanje pravnikov
res Ibarurijeve v katerem znana borka proti Francovemu režimu raz-členja sedanji politični položaj v Španiji. Med drugim omenja tudi precej važno vlogo španskih katoličanov v boju proti Francovemu režimu. In kot nalašč se je prav sedaj zgodilo, da se je sestala španska škofovska konferenca, ki je ponovno izvolila madridskega nadškofa kardinala Enriqueja y Taran cona za svojega predsednika. V dobro obveščenih krogih menijo, da je ta izvolitev zelo pomembna, saj predstavlja zmago najbolj liberalnega človeka španske cerkve ter hud poraz za vse španske katoliške kroge, ki se še niso sprijaznili s koncilskim duhom. Domnevajo, da se bo zgodilo nekaj podobnega tudi z izvolitvijo raznih predsednikov škofovskih komisij. Kardinal Taran-con je izjavil, da so volitve potrdile potrebo, da se nadaljuje program, ki je bil začrtan in ki se že izvaja. Ponovna izvolitev nekaterih oseb potrjuje to usmeritev. Kardinal je bil seveda pri svojih izjavah zelo previden, ko je šlo za vprašanja enotnosti cerkvene hierarhije. Dejal je, da obstajata določena e-notnost in tudi potrebna različnost pri mnenjih. Tarancon pa se ni spuščal v obravnavanje glavnega dokumenta konference, ker bo o njem sklenal šele Vatikan. Prav tako ni novedal nič glede obnove konkordata med Vatikanom in špansko državo. Kot je znano so bili odnosi med šnansko katoliško cerkvijo in vladnimi oblastmi v zadnjih mesecih zelo napeti. Oblasti so a-retirale številne duhovnike posebno v baskovskih pokrajinah.
VIDEM, 4. — Karabinjerji hu-minske postaje so danes našli v bližini električne centrale pri Campagnoli ob kanalu Ledra 18 dina-mitnih palic. Razstelivo je bilo v zavoju, ki ga je opazil neki uslužbenec cetrale. Ta je nemudoma obvestil orožnike, ki so začeli preiskavo, da bi odkrili od kod dinamit. Po mneniu raziskovalcev je najverjetneje, da je razstrelivo odvrgel v kanal, ki teče vzporedno z reko Tilment, kdo, ki se ga je hotel znebiti.
MADRID, 4. — Javni tožilec je zahteval naj sodišče obsodi o-sem bivših uslužbencev velikega španskega podjetja SEAT (španska «Fiat») ter dva njihova odvetnika na kazni, ki gredo od dveh do o-sem let zapora. Obtožence dolžijo, da so pripadali nezakonitim organizacijam, nekatere pa, da so izvajali nezakonito propagando. Obramba obtožencev pa zahteva, da jih oprostijo. Obravnava se je začela danes pred madridskim sodiščem za javni red. Navzoči so opazovalci «Mednarodnega odbora pravnikov» iz Ženeve ter «Mednarodnega združenja demokratičnih pravnikov». Obravnava je sprožila veliko zanimanje v krogih španskih odvetnikov.
Javni tožilec dolži delavce, da so bili člani španske komunistične partije. Nadalje trdi, da so delavske komisije, to je sindikalne organizacije, ki delujejo v ilegali, ščuvale delavce v podjetju SEAT na stavke. Stavke so v Španiji prepovedane. Nadalje jih obtožujejo, da so se ilegalno sestajali ter se zoperstavili organom javnega reda. Druga vrsta obtožb pa zadeva zakonca Montserrat Aviles Sanglaso-vo ter njenega moža Alberta Fino. Glede odvetnice javni tožilec zahteva skupno osem let zapora zaradi nrioadništva ilegalni organizaciji ter ilegalni propagandi. Za njenega moža je zahtevek javnega tožilca v bistvu enak.
Obramba trdi, da sta se odvetnika sestajala z delavci v svojem lastnem uradu zgolj iz profesionalnih razlogov.
Medtem se je v Madridu sestalo okoli 200 odvetnikov, ki so obravnavali vprašanja obtožb proti svojima kolegoma. Na splošno prevladuje mnenje, da je danes v Španiji težko opravljati poklic odvetnika, kadar gre za procese, ki zadevajo delavce. Na sestanku se je zvedelo, da policija zasleduje dejavnost odvetnikov in da so policisti stalno prisotni v uradih odvetnikov, ki se ukvarjajo z vprašanji, ki zadevajo delavce.
Pred nekaj dnevi je glasilo sovjetske KP «Pravda» objavilo članek predsednice španske KP Dolo-
mornato stopnico postavil sam, ker so bila vrata prekratka in je močno pihalo skozi špranjo.
Za Matteiem je pričala njegova žena Anna ’ Maria Macconi, ki je v bistvu potrdila moževe izjave in govorila, kako je s hčerko našla na dvorišču lepak z napisom «Mattei e Schiavoncin colpiti dalla giustizia proletaria». Zanimivo je, da je ženska najprej izjavila, da so lepak našli na stopniškem presledku nad njenim stanovanjem, belega in neo-madeževanega kljub dimu, ki naj bi napolnil stopnišče. Šlo je vsekakor za čuden požar, ni počrnil zidov in na predpražniku Matteievega soseda niso našli sledu za bencinom, s katerim naj bi požigalci polili stopniški presledek.
Pričevanje Matteievega soseda Gualtiera Perchija je pokazalo na vse nedoslednosti in protislovja v pričevanju misovcev (tudi Anna Macconi je bila aktivistka MSI). Moški je dejal, da so Matteievi od vedno imeli pred vhodom predpražnik in zato meni, da je bil pred vrati tudi tiste tragične noči. Dodal je tudi, da so bila vrata sosedovega stanovanja odprta in da je videl Matteievo ženo, ki je preskočila ognjeni zid. Poudaril je, da na stopnišču ni opazil nič nenavadnega in na izrecno predsednikovo vprašanje pribil,. da bi kljub strahu kaj nenavadnega opazil, ker je tedaj .še gorela žarnica in je bila razsvetljava dobra.
Predsednik: «Jc bilo veliko dima na stopnišču?»
Perchi: «Da... precej... praskalo me je po grlu...»
Predsednik: «In oči?»
Perchi: «Oči me niso skelel1, videl sem dobro.»
Za Perchijem sta pričala Silvia Mattei in Marcello Schiavoncin. Ta je poudaril, da ga je ponoči, ko je izbruhnil požar, nekdo telefonsko obvestil: «Vsi so umrli.., iz-
bruhnil je požar...» S tem v zvezi je poudaril, da je menil, da je skrivnostni sobesednik Mario ali Virgilio Mattei, dodal pa je, da se ta ni predstavil.
Proces se bo nadaljeval v ponedeljek.
V Etiopiji korenita agrarna reforma
ADIS ABEBA, 4. — Davi je etiopski radio objavil odlok začasnega vojaškega sveta o agrarni reformi, ki predvideva razlastitev vseh zemljiških posestnikov. Zemlja bo odslej lastnina vsega etiopskega ljudstva. Kdorkoli je bo hotel obdelovati (tudi bivši lastniki), bo prejel določeno površino, ki pa ne bo smela presegati 10 ha. Bivšim lastnikom ne bo priznana nobena odškodnina, razen za gospodarska poslopja, kmetijski material ter za izboljševalna dela. Kdor bo obdeloval zemljo, jo bo lahko zapustil enemu od svojih otrok, ali vdovi. Odtok prepoveduje tradicionalne odnose med lastniki zemlje in najemniki.
Odtok vojaškega sveta predvideva tudi ustanovitev državnih ali zadružnih form. V svrho izvajanja reforme bodo ustanovili nekakšne ljudske komune na območju zemljišč od okoli 800 ha. Njihova naloga bo upravljati vse kar je javna lastnina (zemlja, voda in gozdovi), ustanoviti ljudska sodišča ter skrbeti za nabavne, kreditne in druge zadruge. Z odtokom se ureja tudi vprašanje nomadov.
Agrarna reforma odpravlja stoletne fevdalne odnose v Etiopiji. V nekaterih krogih pravijo, da bo izzvala nasprotovanje v krogih malo-meščanov in srednjih slojev.
Demonstracije v Lizboni
LIZBONA, 4. — Več kot sto mladeničev, ki pripadajo anarhosindi-kalistični skupini, je sinoči demonstriralo po ulicah portugalskega glavnega mesta v znak solidarnosti s španskimi delavci. Prišlo je do lučanja kamenja, ki pa ni prizadelo sedeža španske letalske družbe Iberia. pač pa urade Alitalia, ki so v bližini. Demonstranti so demonstrirali tudi pred sedežem vojaške vlade.
Medtem sporočajo, da je «Zveza centra in krščanske demokracije», ki združuje v svojih vrstah Stranko demokratičnega in socialnega centra (CDS) «Stranko krščanske demokracije» (PCDI). objavila seznam svojih kandidatov za volitve, ki bodo 12. aprila.
Predsednik CDS Diego Freitas De Amarai je predstavnik liste v Lizboni, podpredsednik Adelino Amaro Da Costa pa bo nastopil v Bragi-Major Sanches Osorio, ki je generalni tajnik PCD pa bo kandidiral v Oportu. General Gaivaro De Melo bo kandidiral na neodvisni listi v Viseu. Kot je znano, je bil major Sanches Osorio minister v drugi začasni vladi, a je odstopil potem, ko se je general Spinola umaknil iz portugalskega političnega življenja-
Medparlamentarna unija obsoja divjanje Pinochetove hunte
ŽENEVA, 4. — Komisija medparlamentarne unije, ki je vodila dolgo in poglobljeno preiskavo o Čilu je sinoči v Ženevi objavila svoje zaključno poročilo, v katerem poudarja, da kljub zagotovilom santiaške hunte se položaj v državi ni bistveno spremenil od dne državnega udara in da se še ni začel proces normalizacije.
Komisija poudarja, da je sestavila poročilo na osnovi pričevanj parlamentarcev in politikov, ki so bili izgnani iz države. Komisija poudarja tudi, da so Čilenci še vedno izpostavljeni preventivnim aretacijam brez dejanskih obtožb.
Medparlamentarna unija, ki ima sedež v Ženevi, združuje predstavnike parlamentarnih skupin <2 držav.
ponisi:
■ po'ica avto ”4R”, ^^01131113 se v ekonomskem %1*BB*”**1 ■mm im
smislu najbolj izplača, 0Q|jC3 3Vt0 razen tega daje ™ -
zanesljiva jamstva: bodisi zaradi res občutnega obsega maksimalov (100 milijonov!) bodisi, ker zavaruje tudi sopotnike v avtu.
stane 50% več, kakor '4R
Lloyd Adriatico
ASSICURAZIONI
agencije Lloyd Adriatico, ki poslujejo v naših krajih
TRST ■ GLAVNO RAVNATELJSTVO
ul. dei Burlo, 2 - tel. 73.53
TRST 1 ul. Dante, 7 - tel. 64.495 TRST 2 trg Unità d'Italia, 3 - tel. tel. 29,565 TRST 3 trg Sansovino, 2 tel. 773.031 TRST 5 ul. Giulia, 1 - tel. 766.313 TRST 6 trg Ospedale, 2 - tel. 794.066 TRST 7 ul. Baiamonti, 48 - tel. 813.362 MILJE ul. Battisti, 8 - tel. 272.657
OPČINE ul. Proseška, 3 - tel. 212.753 SESLJAN ul. Nazionale, 52 - tel. 209.843
KRMIN (Cormons)
ul. Udine, 42 - tel. 63.49
GORICA ul. Duca D'Aosta, 50 - tel. 83.371
GRADEŽ (Grado)
trg S. Marco, 11 - tel. 81.717
TRŽIČ (Monfalcone)
ul. Duca D'Aosta, 11 - tel. 72.796
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET

V COVERCIANU
Bernardini pregledal formo reprezentantov
Trening je sodil v okvir priprav za srečanje s Poljsko
FIRENCE, 4. — v Covercianu sta e danes zbrali italijanski repre-entana A in «under 23», ki sta pod odstvom zveznega nogometnega se-ektorja Fulvia Bernardinija oprani lažji trening. Po treningu je odgovorni za italijanske nogometne reprezentance izjavil, da mu je današ-J1 s‘1°d služil za pregled kondicije lanov A reprezentance, ki bo nastopna proti Poljski, glede mlajše reprezentance «azzurrov» pa je izjavil, a mu je trening služil bolj infor-ativno, saj ni dal ekipi še dokončne oblike.
jutranjem treningu se je Ber-ardmi srečal z vsemi igralci prve ržavne reprezentance in to posa-eznično ter se z njimi dalj časa Pogovarjal, o prihodnjem srečanju » Poljskimi nogometaši. Poudaril je, tau S°.	izredno	močni, vsaj
j,,15 . 15 je odnesel iz Ziiricha, kjer J je zadnjič videl igrati. Vsem setim članom prve postave A re-prezentance je Bernardini svetoval, J se od danes dalje vestno priprav-J.aJo, saj jim bo stalno sledil, da fornfi ^rePr^al, če so res v dobri
^otem pogovoru je Bernardini se-^.Y11 dve ekipi, ki sta igrali dva poicasa po dvajset minut. V prvi 1P> J® bilo osem od desetih pozva-n reprezentantov plus Conti, Pecci t u Amico, ki igrajo za reprezen-neo «under 23». Zmagali so člani rk,-rel)rezent'ance z 2:1 z goloma maglie in D’Amica ter z golom „,;farse> ki je izenačil na China-Kliev zadetek.
-l?0 tej trening tekmi je Bernardini ’mena igralcev «under 23», rLD0do jutri igrali v Lucci proti R^nu„: Pu,ici- Cateilani, Danova, « m Mozzini, Bini, Orlandi, Gue-™, Lasarsa, Pecci, D’Amico.
JUVENTUS - HAMBURGER
snnr^v, Tiskovni urad RAI je rjL 0C1 ’ ča bodo jutrišnjo medna-u. n? n°gometno srečanje Juventus-namburger, veljavno za pokal UE skoU,Prenaaaii P° drugem televizij-oJP/Poredu, z začetkom ob 20.30. srečanje bodo odigrali v Turinu.
SMUCAN.IF
— Z enim dnevom skn 1? i50 jutri pričelo italijan-niu msko prvenstvo v smučanj’ .lekmovanje bi se moralo pri-kanJ6 VCeraj- toda zaradi pomanj-n,J snega so morali prireditelji nast<>P prenesti na kasnejše
dni.
MOTOCIKLIZEM
Ca	— V nedeljo, 16. mar-
tošnia P0 v Italiji uradno začela le-Ja motociklistična sezona. Prvo
tekmovanje bo na sporedu v Riminiju v vseh kategorijah, nastopili pa bodo najboljši italijanski in tuji specialisti v tej disciplini. Verjetno pa bo odsoten finski vozač Teuvo Lansivuori, uradni pilot Suzukija, kateremu niso še uspeli pripraviti vozila in bo tako najbrž prvič nastopil šele na VN Francije, ki bo konec tega meseca.
TENIS
MILAN, 4. — Danes so uradno predstavili drugi teniški turnir za trofejo Lancia, ki bo v športni palači v Vareseju od 17. do 22. marca. Nastopili bodo nekateri izmed najboljših svetovnih teniških igralcev, med katerimi bosta tudi Jugoslovana Pilič in Franulovič.
im
HM
V preteklih dneh so se sestali v G abrovcu odborniki in nogometaši d omače Olimpije in NK Komen. Srečanje v društveni gostilni je potek alo v prisrčnem, tovariškem in šp ortnem vzdušju, obe društvi pa sta sklenili, da bosta medsebojne športne stike še bolj utrdili
lllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllIJlllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||l|||l|l||||t||||||||||||||||||||l|||||||||||||l|||||||l||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||ll|||||^|||||l||l||||||l|l|||||llll„,ninni,mniiiiifiiiim
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Dvanajsti zaporedni uspeh prvega Borovega moštva
Plavi» vodijo na lestvici tudi v prvenstvu dečkov
«1
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Bor je v nedeljo osvojil dvanajsto zaporedno zmago v tem prvenstvu. Obenem so «plavi» že četrtič zaporedoma slavili v finalu promocijskega prvenstva, tokrat proti I-tali iz Gradišča, kateri so borovci zadali hud poraz.
Številno občinstvo je bilo s prikazano igro zadovoljno. «Plavi» so namreč zadevali od vsepovsod, eno svojih boljših tekem pa je odigral Adrijan Sosič, ki se vrača v svojo najboljšo formo.
V	Borovem taboru že kroži mnenje, da bo številka 13 prekrižala račune našim košarkarjem. «Plavi» bodo namreč v nedeljo jurišali na 13. zaporedno zmago in to v Tržiču. Jim bo «trinajstica» res prekrižala načrte?
V	drugi finalni tekmi je Liber-tas iz Trsta brez težav premagal POM. Vse kaže torej, da bo o
‘"‘““'‘KIDA 4. kDLA Bor - Itala	94:55
Libertas TS - POM	76:56
PRIHODNJE KOLO (9. 3.)
POM Tržič - Bor (9.30 v Tržiču), Itala Gradišče - Libertas Trst.
n>1TT1i"i„,llllllill mMiiiiMiiiiiiiiliiiiiilmiiimiui iiiiiiiiniiMinnuimmuninmm MnmiMuMinmn
IMffiKA KOŠABKAKSKA POKALNA TEKMOVANJA
Ignis še brez poraza Slavni favorit za EPP
Irvena zvezda (-12) proti splitski Jugoplastiki

V a	Prvakov
evropski .kolu tekmovanja za IBni,, • pokal prvakov bo danes belai;	Povratno tekmo proti
nes k' mU raoštvu Racing Mali-tekmi ,g?.Je že Premagal v prvi je fr,..2 točkami razlike. Ignis vaniu 7 ^.finalist v tem tekmo-ciiski /fključil bo svoj kvalifika-seZLde brez Poraza in je zato zmago S aVrd kandidat za končno
du n alskrPa ^ jutri sPrei®l v goste sr, ,, Peterko Sef ra. Zadrčani avstrikk PrYem srečanju premagali
iSv b " “0
Dan . PARI 5- k°LA (Q(,.o7f's:, tenis - Racing Malines
Pai fRfi onYtri: Zadar - Sefra Du-
BotevgraTa^Sf Praga ' BaIkan
SKUPINA B
bS.5- kola
vanski aTÙ? bP°reau «jugosio-in Juannier^-f med Orveno zvezdo goslov8anPskeak°' Nedeljsko kolo jute, da ie p3 Prvenstva je pokaza-
tek^ Real Madrid.
o al pokalnih prvakov
kem hnV aatnem kote polfinalnih te-... . danes na sporedu «jugoslo-;d Crven Nedeljsko . 'enstva j,
formi” od 1naVe?atnVezda v boljši
točko premet0? aSiike’ ki le za V dnm gala Radnički FOB. tak iz Le" Srečanju Pa bo Spargo proti h ,ngrada imel lažjo nalo-PART n??,rski ekipi CSKA. Crvena °ANAtŠNJEGA KOLA Spartak i Y .' JugoPlastika (76:88), (W:57? Len,ngrad - CSKA Sofija
T. Koračev pokal
Banska peterka Brina iz Rie-
J42 partizana
Forst Cantč n Koračev pokal» je Partizan s 84:67 ®). be°grajSki
Partizan' I	Srečan,JU zmaSal
tija bo skušala danes ohraniti prednost 15 točk v povratni polfinalni tekmi z Barcelono, ki jo trenira jugoslovanski strokovnjak Ranko Že-ravica. V prvem srečanju v Rietiju so zmagali varovanci trenerja Lombardija s 63:48.
Pokal prvakov — ženske
Tudi tekmovanje za ženski pokal evropskih prvakov se bliža koncu. Jutri bosta na sporedu polfinalni srečanji. Italijanska peterka Geas bo namreč igrala proti favoritu za končno zmago, sovjetskemu prvaku Daugawa Riga.
V drugi polfinalni tekmi pa se bosta spoprijeli Sparta iz Prage in francoski prvak Clermont Ferrand.
NOGOMET
LESTVICA
Bor	4	4	0	305	248	8
Libertas TS	4	3	1	202	233	6
Itala Gradišče	4	1	3	232	290	2
POM Tržič	4	0	4	197	269	0
BOROVI STRELCI Klobas 351, Sosič 272, Ambrožič 220, Fabjan 155, Sirk 103, Baraz-zutti 83, Kraus 66, Kralj 45, Guštin 28, Koren 21, Vatovec 13, Pertot 6, Francia 4.
KADETI C skupina
V skupini C je nedeljski zavrt-Ijaj potekal v znamenju premoči vodečih ekip. Kontovel je tudi v nedeljo doživel poraz in tako ostaja na lestvici še brez točk. Polet pa proti Interju 1904 ni igral, ker se sodniki niso predstavili na igrišču.
IZID 2. KOLA
Servolana - Kontovel 100:76 LESTVICA: Servolana 4, Italsi-
MILÀN, 4. — Jutri se bosta v Mesini srečali v prijateljski nogometni tekmi vojaški reprezentanci Italije in Irana
lliiiiliiiiiiiMiiiiillllliiiiililllIluilliiiiuiiiliiiiiiliiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiin
PRIHODNJE KOLO (9. 3.)
Inter 1904 - Kontovel (8. 3. ob 18.30), Servolana - Italsider. Počiva: Polet.
NAJBOUŠI STRELCI
Polet: Tavčar 11, Sosič 8, Kalin 7, Ferluga 6.
D skupina
Medtem ko so v tem kolu borovci počivali sta ekipi SABA in Lloyd Adriatico potrdila svojo premoč, saj sta visoko odpravila svoja nasprotnika.
LESTVICA: SABA 4, Bor in L. Adriatico 2, Don Bosco in Juven-
fnc f) tnčlc
PRIHODNJE KOLO (9. 3.)
SABA - Bor (ob 15. uri na Greti), L. Adriatico - Juventus. Počiva: Don Bosco.
NAJBOLJŠI STRELCI
Bor: Ražem 18, Parovel 17, Žerjal 16, R. Furlan 9, Siega 7, A. Mazzucca 6.
DEČKI
C skupina
V sobotnem nastopu borovci niso zadovoljili, kljub obilni in lahki zmagi. Igrali so vse preveč samostojno, kar je seveda vplivalo na rezultat in na skupno igro. Lestvica je nepopolna, saj morata Kontovel in Ferroviario odigrati še dve zaostali tekmi.
IZID 4. KOLA
Bor A - Libertas TS 96:55
LESTVICA: Bor 6, Kontovel, L. Adriatico in Servolana 4, Libertas TS, Ferroviario in CS Inter Milje nič točk.
PRIHODNJE KOLO (9. 3.)
Ferroviario - Bor (ob 9.30), Libertas TS - Kontovel (ob 9. uri), L. Adriatico - CS Inter Milje. Počiva: Servolana.
NAJBOLJŠI STRELCI
Bor: Dovgan 58, Mazzucca 53, Mesesnel 42, Slobec 41, Gombač 39, Gruden 25, Pegan in Canciani 19, Koren 16.
ATLETIKA
V SREČANJU «INDOOR»
Prepričljiva zmaga ZDA nad Sovjeti
Na prireditvi so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov
RICHMOND, 4. — Četrto atletsko srečanje «indoor» ZDA — SZ, ki je bilo preteklo noč v Coliseumu v Richmondu (Virginia) se je zaključilo z dvojno zmago Združenih držav. Te so zmagale v moški in ženski konkurenci.
Američani so premagali Sovjete z 98:62, Američanke pa so zmagale s 73:44, kar je eden najvišjih porazov sovjetskih atletinj v srečanjih z Američankami.
Skupni rezultat je torej tak: ZDA SZ 171:106.
V okviru dvoboja sicer niso dosegli nobenega senzacionalnega rezultata, kljub temu pa so zabeležili več
zelo dobrih dosežkov. Američanka Francie Larrie je postavila dva svetovna rekorda «indoor» v teku na miljo in na 1.500 m s časom 4’28”5, oz. 4’09”8. Njena prejšnja rekorda na tej razdalji sta bila 4’29” in 4'09”9.
V	hoji na tri milje je Sovjet Vladimir Golubničij postavil nov svetovni rekord s časom 19’46”2, medtem ko je bil dosedanji SR njegovega rojaka Nikolaja 20’08”.
V	teku na 6'’ jardov z zaprekami je Ameri kanec Charles Foster izenačil svetovni rekord s časom 6”8.
Tekmovanju je prisostvovalo šest tisoč gledalcev.
Kontovel: K. Starc 103, Bukavec 34, Ban 20, Prašelj 8, šferca 4, Zuppin 3, Majovski 3.
D skupina
Polet je moral po ogorčeni borbi kloniti močnemu Don Boscu. O-pcnci so bili večji del tekme v vodstvu. Proti koncu pa so morali boljši igralci Poleta zapustiti igrišče (zaradi petih osebnih napak) in so imeli gostje lažjo nalogo. Mladi borovci pa so zgubili srečanje z Ricreatorijem z visoko razliko.
IZIDA 4. KOLA
Don Bosco - Polet	43:33
Ricreatori - Bor B	116:6
LESTVICA: Ricreatori 8, Don Bosco 6, Flaminio 4, Inter 1904 in Juventus 2, Polet in Bor B nič točk.
PRIHODNJE KOLO (9. 3.) Polet - Inter 1904 (ob 11. uri na Opčinah), Bor B - Juventus (8. 3. ob 19.30 v telovadnici v Ul. Caravaggio), Flaminio - Ricreatori. Počiva: Don Bosco.
NAJBOUŠI STRELCI Bor B: Jančar 16, Zubalič in Ra-seni 6, Olenik 5, Kerpan 3, Simčič 2.
KADETI
Polet — Inter 1904 n.o.
Poletovci bi morali na domačem igrišču odigrati tekmo proti favoritu te skupine: vse je bilo pripravljeno, toda zgodilo se je nekaj, kar se, na žalost, večkrat dogaja v teh prvenstvih: manjkala sta sodnika. Kako je vse to organizirano, le malokdo ve, dejstvo pa je, da bi morala italijanska košarkarska zveza posvetiti več pozornosti tem prvenstvom.
Lota
ODBOJKA
V 1. ŽENSKI DIVIZIJI
Podcenjevanje je pokopalo Kontovel
Kontovel — Torriana 1:3
KONTOVEL: Zavadlal, Ban, Kapun, Štoka, Rupel, čemjava, D. Danieli, D., M. in K. Emili.
Kriza Kontovela se nadaljuje. Naša dekleta so spet položila orožje, tokrat proti ne preveč močni, a trdoživi Tomani. Igra je v kakovosti nihala in videli smo le nekaj lepih akcij. Kontovelke so stopile na igrišče precej prepričane v svojo zmago in prav to jih je pokopalo. Svoje je doprinesel tudi sodnik, ki je bil precej pristranski. Iskal je vse mogoče malenkosti, da bi našo ekipo oškodoval. V prvem nizu so domačinke zanesljivo povedle, naša dekleta so se jim približala, a so za njimi stalno zaostajala za točko.
V	drugem delu igre so Kontovelke zaigrale mnogo bolje in so set tudi prepričljivo osvojile.
Tudi tretji set se je že zaključeval v korist Kontovela, ki pa je pri stanju 13:11 nepričakovano popustil in se je moral nato sprijazniti s porazom.
Glavna hiba ekipe so bili slabi servisi, saj je bilo zgrešenih več kot 50 odstotkov.
V	prihodnjem kolu bo Kontovel i-gral v gosteh pri PAV Despar, pri šesterki, katere nikakor ne srpe podcenjevati, če želi še nadalje o-stati na drugem mestu lestvice.
J. B.
SMUČANJE
CHAMONIX, 4. — V Chamonixu se je te dni zaključilo mednarodno študentsko prvenstvo v smučanju, ki ga je priredila mednarodna zveza za šolski šport. Nastopile so reprezentance Avstrije, Finske, Francije, Italije, Luksemburga, Poljske in Švice. Italijansko moštvo so zastopali študentje bocenskih šol.
* * *
RIM, 4. — V Rimu so danes u-stoličili za obdobje prihodnjih štirih let novi odbor za pravno -športne študije, kateremu načeluje predsednik CONI Giulio Onesti. V odboru so nekateri najbolj znani italijanski pravniki in sodniki, ki so zadolženi, da prouče razne zakonske in juridične probleme športa.
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO LEVANTE
Manzancque zmagal v etapi na kronometer
ALICANTE, 4. —- Španec Jesit Manzaneque je zmagal v prvi etapi na kronometer na kolesarski dirki po Levantu. Proga je bila dolga le štiri kilometre, favorit tega etapnega tekmovanja Luis Ocana pa se je uvrstil komaj na Sèsto mesto, ž osmimi sekundami zaostanka za zmagovalcem.
Vrstni red:
1.	Manzaneque 4’55”
2.	Viejo 4’56”
3.	Martins 4’57”
4.	Gonzales Linares 4’59”
5.	Pesarodonna 5’03”
6.	Ocana 5’03”
* * *
BARI, 4. —- V Bariju so danes predstavili četrto kolesarsko dirko po Apuliji, ki bo na sporedu od 15. do 18. aprila. Dirka, ki je vključena v mednarodni koledar, bo razdeljena na štiri etape v skupni dolžini 813 km. Nastopiti bi morali vsi najboljši italijanski kolesarji, ki se bodo morali spoprijeti s precej napornimi etapami, od katerih bo najhujša druga, ki bo potekala po Garganskem polotoku.
Ob tej priložnosti je predsednik apulijskega deželnega odbora izjavil, da je dirka po Apuliji precej pripomogla k turističnemu razvoju dežele, predvsem pa je dala nov elan temu športu v južni Italiji. V 'zadnjih treh letih je število klubov narastlo od 60 na 107, dirke od 55 na 120, tekmovalcev pa se je v tem triletju registriralo kar 500 (prej 120).
KOŠARKA.
V PRVENSTVU KADETOV .
Kontovel ni zaslužil tako visokega poraza
Servolana — Kontovel 100:76 (54:33)
SERVOLANA: Semenich 11, Sivin 12, Arciero 9, Violin 10, Margon 2, Voltolina 8, Crevatin 16, Norbedo 26, Salich 6.
KONTOVEL: Nabergoj 11, D. Bukavec 2, Ukmar 15, S. Bukavec, Košuta 15, Starec, Lukša 33.
SODNIKA: Bellini in Desco.
PROSTI METI: Servolana 8:14, Kontovel 12:22.
PON: Arciero (86:53) in Sivin (100:73).
Kontovel tako visokega poraza ni zaslužil, saj je bil do dvajsete minute p.p. popolnoma enakovreden nasprotniku. Tedaj pa je v njegovih vrstah nastala kriza in Škedenjci so i si do polčasa nabrali več kot 20 | točk naskoka, katerega so obdržali 1 prav do konca tekme, kljub temu I da so ga skušali Kontovelci z borbeno igro znižati.
Pri Kontovelu je tokrat zelo slabo delovala obramba, kar kaže tudi rezultat. Proti taki peterki, kot je Servolana, Kontovel vsekakor ne bi smel doživeti poraz s stolico.
L S.
DEČKI
Don Bosco — Polet 43:33 (18:21)
POLET: Piccini 2, Kovač, Pisani, Grgič 6, Krevatin, Gabrielli 2, Sosič 19, Berdon, Petje 4, Grgič E.
PROSTI METI: 3:8.
SODNIK: Lai.
Potem ko so neprestano vodili dobrih 30 minut tekme, so morali poletovci tudi tokrat predati orožje enakovrednemu nasprotniku. Vzrok za tako visoko razliko v koših je predvsem v tem, da so morali v zadnji četrtini igre zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak kar štirje ključni igralci: najprej Piccini, nato pa še Petje, Grgič in Sosič.
Nasprotniki so seveda to izkoristili in prišli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca tekme. Edini, ki se jim je še skušal upirati je bil Sosič, a bilo je premalo: škoda, saj bi bila zmaga Opencev tokrat povsem zaslužena.
MINIBASKET
Ginnastica — Polet 71:30 (31:18)
POLET: Hrovatin 14, Leniša, Sosič S., Pisani 4, Vidah, Grgič, Tau-čer 2, Farraglia, Gulič 10, Vremec.
Proti močni tržaški ekipi, ki jo lahko imamo brez dvoma za najboljšo v svoji kategoriji, so poletovci tokrat zaigrali presenetljivo dobro, saj so vsi pričakovah mnogo večjo razliko v koših.
Z napadalno obrambo in s hitrimi protinapadi so Openci takoj v začetku tekme celo vodili, nakar so se nasprotniki bolje organizirali, r toda razlika v koših je bila še vedno. mL nimalna. V drugem polčasu pa se je poletovcem nekaj zataknilo, pred: vsem v obrambi. Nasprotniki so to izkoristili in začeli polniti koše. Vseeno pa je treba tokrat res pohvaliti celotno opensko moštvo, v katerem sta bila najboljša Hrovatin in Gulič.
Lota
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiVTiiii
V MEDŠOLSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU
PO ZMAGI NAD LICEJEM «TRGOVCI» V POLFINALU
Včerajšnja tekma ni izpolnila pričakovanja
Zois — Prešeren	57:53
(27:26)
ZOIS: Sancin 8, Guštin 14, Klobas 7, Vatovec li, Sosič 14, Košuta 2, Ražem, Lukša, Tavčar.
PREŠEREN: Žerjal 12, Udovič, Starc 8, Oblak, Kraus 13, Lisjak 7, Mazzuca, Gantar 12.
PON: Klobas in Sancin.
Sodnika: Popazzi in Gilleri.
Zois si je z zmago nad licejem priboril vstop v polfinale, ki bo na sporedu jutri («trgovci» bodo igrali z Volto).
Srečanje samo kot tako je potekalo precej drugače, kot je bilo pričakovati. 'Po izdatni stolici v zadnjem srečanju, Zois tokrat ni pokazal tega, kar zna. Srečanje je bilo tudi v celoti slabo, počasno in nobena izmed obeh ekip ni izkoristila svojega glavnega orožja (pa tudi ne nasprotnikovih pomanjkljivosti). «Trgovci», ki so se v prejšnji tekmi izkazali z izredno dinamično igro, s hitrimi protinapadi ter z odločnim strelom na koš, so tokrat zaigrali medlo, dopustili so, da jim je licej vsilil svoj ritem počasne igre in tako v bistvu ni mnogo manjkalo, da ni prišlo do presenečenja.
Licej je po drugi strani imel višinsko prednost, ki bi lahko prišla do izraza zlasti pod koši, pa je tudi tam ni dovolj uveljavil, zlasti pri skokih na odbite žoge. Poleg tega je zagrešil vrsto povsem začetniških napak (koraki, tri sekunde), ki so bile ob taki ravni igre res nepotrebne.
Na splošno lahko rečemo, da predstavlja končni izid večji uspeh za licej, kot za «trgovsko», čeprav je ta zmagala in si priborila pot v polfinale, kjer pa bo treba igrati precej drugače, kot v tej tekmi.
IZIDI RAZNIH LIG
Odbojkarji Krasa so odigrali e-najsto prvenstveno tekmo C lige, oziroma drugo povratno kolo. 7 ostalih srečanjih so bili doseženi na slednji izidi:
SAI Pallavolo - AGLI Mon-tecchio	3:0
Pallav. Marghera - Ara TN 2:3
Ferroni VR - Dall’Acqua TV 0:3
Brusegana PD - GMT	3:2
# # #
V	ženski C in moški D ligi pa se je prejšnjo soboto končal prvi del prvenstva. V skupinah, kjer igrajo naše tri šesterke so bili doseženi naslednji izidi:
Bolzano - Marzotto Valdagno	0:3
Corridoni - Libertas PN	3:2
Gasilci Codognato - Gasilci Donà Rovigo	3:0
S. Giorgio - Quattro Torri Ferrara	2:3
# * •
V	8. kolu 1. moške divizije so bili doseženi sledeči izidi:
Fiume Ven. - Olympia GO	1:3
D Pozzo - AGLI Sv. Jakob	(16. t.m.)
Libertas Turjak - Lamber-
tin Sportivo	3:2
PAV Despar - ASFJR Če-	
dad	3:2
» « »	
Prav toliko tekem (osem)	so odi-
graie tudi ženske v 1. diviziji:	
Inter TS - Volley Ball PN	2:3
Sokol Nabrežina - Bor	3:0
Sloga - AGI Gorica Julia - PAV Despar UD	3:0
	3:1
Torriana - Kontovel	3:1
	G. F.
HOKEJ NA KOTALKAH
RIM, 4. — V soboto se bo pričelo italijansko prvenstvo A lige v hokeju na kotalkah, katerega se bo letos udeležilo dvanajst ekip. Favoriti so hokejisti Novare, ki so doslej osvojili že 18 naslovov državnega prvaka. Prvenstvo se bo zaključilo 9. avgusta, tik pred pričetkom evropskega prvenstva, ki bo letos v Turinu.
KOŠARKA
«KLJUČNI MOŽ»
Lestvica natečaja «Ključni mož» med igralci prve italijanske košarkarske lige je po tem tednu taka: 1. McMillen (Sinudyne), Marzorati (Forst) in Morse (Ignis), 2. Serafini (Sinudyne), Malagoli (Snaide-ro) in Meneghin (Ignis), 3. McDa-niels (Snaidero), Brumatti (Innocenti), Recalcati (Forst), Villalta (Duco) in Jura (Mobilquattro).
Domači športni album
Bazoviška Zarja je v nedeljo v 2. amaterski nogometni ligi z lahkoto premagala Campanelle in si tako zagotovila že drugi domači uspeh
Sezona šolskega športa je v polnem teku: pravkar gre proti koncu dijaški medšolski košarkarski turnir, pred kratkim je bila na sporedu ženska odbojka (na sliki: finale Prešeren - Zois), prav tako pa tudi
smuč anje
Košarkarjem Kontovela je v prvi finalni tekmi naraščajniškega prvenstva le s težavo uspelo premagati goriško peterko Arte
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul; 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT. • DZS - 61000 Ljubljana;
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno * legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin
Oglasi
upravni
500,
se naročajo pni
Italije pri S.P.I*
Stran 8
5. marca 1975
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
Združenje slovenskih medicincev
Starejši in mladi rod zamejskega slikarstva
Združenje slovenskih medicincev v Trstu uspešno razvija svojo dejavnost na predavateljskem področju z namenom, da seznani ne le mladi medicinski rod marveč tudi drugo občinstvo s sodobnimi pogledi na razne veje medicinske oziroma zdravstvene znanosti. Tokrat (24. febr.) je imel v gosteh primarija psihiatrične bolnišnice v Begunjah dr. med. Jurija Zalokarja.
V	Mali dvorani Kulturnega doma je pred številnim avditorijem govoril o shizofreniji.
(Slika zgoraj)
V	«Domu Jakoba Ukmarja« v Skednju so v soboto odprli razstavo umetniške fotografije Jožeta Kološe iz Kopra. Umetnik, kajti o umetniku moramo govoriti, je razstavil 16 eksponatov velikega formata, v katerih je s pomočjo kolažev ustvaril pretresljiv kontrast med tradicionalno istrsko vaško starožitnostjo in vdorom vanjo varljivih dobrin potrošniške družbe. Umetnika in njegovo delo je predstavil ak. kipar Jože Pohlen, pesnik Boris Tavželj pa je prebral nekaj svojih na tematiko razstave vsebinsko sozvočnih pesmi. (Slika desno)
Fotografska umetnost J. Kološe
Slovensko slikarstvo v Trstu je trdoživo in plodno v svoji ustvarjalnosti, ki se od starega rodu prenaša na vrsto mladih snovalcev. Tako smo si lahko ves februar v Tržaški knjigarni ogledovali slikarske in kiparske eksponate mladega ustvarjalca Iva Petkovška iz Černigojeve umetnostne šole. Njegovi grafični listi odražajo zrel smisel za svojstveno oblikovanje realnosti na robu abstraktnosti, samosvoj izraz, ki priča o u-metniški naravi. Tudi njegovi rezljani kipci odkrivajo talentiranega iskalca lastnega izraza,
(Slika zgoraj desno)
V marcu pa bodo na stenah knjigarne viseli Hlavatyjevi akvareli. Tako kot je Petkovšek šele medicinec in kot u-metnik na začetku, je dr. Hlavaty že zdravnik v pokoju, kof umetnik pa v jeseni svojega ustvarjanja. Toda le po letih, nikakor pa ne po duhu in svežini njegovih akvarelov, ki jih ustvarja s še vedno ne-sluteno energijo in s katerimi nas vsakokrat preseneča tudi po liričnosti, ki odraža neusahljivo vero v lepoto.
(Slika zgoraj)
Slodnjak v Kulturnem domu
50-letnica učiteljskega zbora «Emil Adamič»
Narodna in študijska knjižnica v Trstu je s svojim predavateljskim ciklusom o slovenski književnosti pomembno posegla v slovensko zamejsko kulturno življenje in si prevzela nalogo, ki ji dela čast. Prejšnjo sredo je bil njen gost slovenski akademik prof. A. Slodnjak. Tema njegovega predavanja v natrpani Mali dvorani Kulturnega doma je bila «Slovenska moderna», to pa pomeni, da je govoril o Ivanu Cankarju, Otonu Župančiču, Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu. Predavatelj, avtor dveh slovitih del-romanov o Levstiku «Pogine naj pes» in o Prešernu «Neiztrohnjeno srce» in pisec romana o Cankarju «Tujec», ki bo zaključil njegovo trilogijo o treh nosilcih slovenske literature, je poslušalce seznanil i marsikaterim odkritjem, zlasti v zvezi s poglobljenim proučevanjem Cankarja in njegovih del, z zanimivimi primerjavami med Cankarjem in Župančičem in še s Kettejem, za katerega je navajal primerjave s Prešernom in Petrarco, ter z Murnom, za katerega je iskal primerjave pri Prešernu, Puškinu in Lermontovu. Čeprav sintetično je bilo predavanje prof. Slodnjaka vendarle pregledno s poudarjanjem bistvenega v okviru zaokroženega prikaza tistega obdobja v slovenski književnosti, ki nosi oznako «slovenska moderna». Predavanje so z branjem in recitiranjem del Cankarja, Župančiča, Ketteja in Murna dopolnili s svojo umetniško interpretacijo člani SSG Miranda Caharija Stane Raztresen in Jožko Lukeš, Taka predavanja plemenitijo naše kulturno življenje in zanje smo lahko Narodni in študijski knjižnici samo iz srca hvaležni
Slovenski učiteljski pevski zbor «Emil Adamič» slavi 50-letnico svojega obstoja po začetkih v Trstu, ki segajo v težka leta naše preteklosti na teh tleh. V vrsti svojih jubilejnih nastopov je preteklo soboto priredil koncert tudi v Kulturnem domu. Po uvodnem slavnostnem delu, v katerem so spregovorili predsednik SPZ Klavdij Palčič, predstavnik tržaških šolnikov prof. Škerlj, predstavnik TPPZ Miro Prešel in predsednik zbora Majcen, je okrog 50-članski zbor pod vodstvom dirigenta Branka Rajštra izvajal pester spored renesančnih, umetnih, partizanskih in narodnih pesmi. Na začetku koncerta je predstavnik ZKPO prof. Miran Hasl podelil zlate Gallusove značke osmim v Trstu živečim ustanovnim članom zbora, zbor sam pa še svoje posebne značke za posebne zasluge trem ustanovnim članom zbora (slika levo spodaj). Po koncertu je Slovenska prosvetna zveza povabila člane in vodstvo zbora na tovariško srečanje v Malo dvorano (slika levo).
Ansambel «S. Osterc» za GM
Amaterji s Proseka-Kontovela
V okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice je pretekli torek nastopil v Kulturnem domu ansambel «Slavka Osterca», ki je pod vodstvom dirigenta Iva Petriča izvajal program modernih skladb, med katerimi je bila tudi skladba našega tržaškega slovenskega skladatelja Pavla Merkuja. Na sliki ansambel med koncertom v Kulturnem domu
Amaterski oder Prosek-Kontovel spada med naše najbolj aktivne amaterske igralske skupine. Tokrat je pod režiserskim vodstvom člana SSG Staneta Raztresena naštudiral Simonovo veseloigro v 4 slikah «Zares čuden par», ki jo je uprizoril prejšnjo nedeljo.