Haiolisk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in vel j A po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr.. za <%-t«-rt 1« t.- 1 gld. 1f>kr, V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ak«. zadir« ?ia ta d ju praznil . izide Danica dan poprej. Tečaj XXIII. V Ljubljani 30. kimovca 1870. List 39. Brezbožnežu. Obletvati listje Raz drevja začne, Prieno nam sahneti Tud rožice vse. One veselile Spomladi so nas, A zdaj pa že vene Jim lepi obraz. Ti človek brezbožni. Ki grešno živiš, Kaj ti se od rožie Prav nič ne učiš V Sej rožam enako Minljiva si stvar , In vendar le malo Ti Stvarnik je mar ! Pa čakaj, brezbožnež! Prišel ti bo čas, Ko Bog bo obernil Od tebe obraz ! Za grčhe on sodil Te bode ostro, Izgovor nobeden Pomagal ne bo! Le čednost resnična, Spokorno serce Pomilosti sodbo, In zbriše dolge. Jo s. Prosen. Siroti. Zvon glasi se žalujoče, V grob ne«ejo mertvega; Med pogrebei dete stoče: Kje si, ljuba mamica ? Oj ne plakaj, dete vb«'»go, Ker več nimaš mamice, Nič ne toži čez nadlogo, Ki ti tare serČice. Sej umreti vsakdo mora Iu pustiti grešni svet; V raju pa mu sije zora, Tam snid«' se dragi spet. Josip Prosen. Deio otrokom potrebno• *) „Kdor ne dela, naj ne je," je učil nekdaj sv. Pavel. Dan danes bi se marsikteri temu uku posmehovali, zlasti tisti, ki žive ob samem kapitalu. Ali taki mu-zovci ne poderejo stala tej resnici, kajti nobena dolžnost ni tako obširna, kakor delo. Ta veže vsacega človeka, ki na svet pride. Nobeden ni zato na svetu , da bi nič ne delal. Delati veleva že natora človeška sama, zato je nemarno postopanje gerdo, je sramota. Delo živi, vterja in jači moči, delo vzderžuje življenje; postopanje je hiranje, je smert. Kdor tedaj ne dela, ni vreden, da je, t. j. ni vreden, da živi. Vse stvari na zemlji delajo, kakor jim je Božja roka odkazala, in človek, naj imenitniše delo Božjih rok, bi postopal? Tudi bogatinci morajo delati, če ne iz druzega vzroka, vsaj za to, da spolnijo namen, ki ga jim je Bog odločil. Vsako kolesce, ktero pri nastroju ali skladbi nič ne pomaga k skupnemu gibanju, je odveč, ga ni treba: človek, ki nič ne dela, ne ve, zakaj je na svetu, nima tedaj pravice živeti. Ker je delo tolike tehtnosti in imenitnosti za človeštvo sploh, je perva naloga staršev in odgojiteljev, *i Naj bi se brali enaki spisi mladini v nedeljskih in vsakdaujih šolah iu o druzih prilikah v poduk. Vr. da otroke že v nežni mladosti k delu in pridnosti nagibajo; česar se človek v pervih letih privadi, s tim se navadno tudi peča. Pri izreji tedaj ni le na tem ležeče, kar odgojitelji storijo, temveč na tem, kar otroku storiti velijo. Gospodar mladega iskrenega konjiča poja po planjavah, ga sili na vkreber teči, mu naklada razna bremena, da se mu tako vterdi, čverst in gibčen postane, enako mora odgojitelj odgojenca vaditi, da sam dela, se sam trudi in poti ter razvija svoje telesne in dušne moči. — Delo je dvojnato, dušno in telesno. Obojega se imajo otroci že v mehki mladosti poprijeti. Telesno delo jim krepi, razvija in uterjuje telesne ude in moči, ter jih ohrani zdrave in vesele; dušno delo pa jim vadi in oživlja dušne moči, jim blaži serce, vterjuje dobro voljo in jih uči poslušati glas vesti, da polagoma spoznavajo ločiti dobro od hudega in jamejo sami čutiti, zakaj so na svetu. Najpred se otrok uči hoditi, sedeti, stati in igrati. Vendar mu je treba zgodaj dokazati, da igrača ne gre zmiraj, da se mora tudi kaj resnega poprijeti. Zato so naj primerniše take igrače, ki otroka dela vadijo, na delo opominjajo. Izročijo naj se mu prav lahke domače opravila^ ukaže naj se mu n. pr. kaj prinesti, deržati, sobo pometati, prah brisati z mize in stolov, pospravljati hišno orodje in obleko, kermiti kuretnino in drugo žival itd. Taka in enaka opravila naj si otroci med seboj delijo in sc verstijo na dneve ali tedne. Posebno naj se na to gleda, da znajo sami sebe čedno opravljati. Streči dečkom in deklicam nikar, ako si sami lahko pomagajo, temuč le pokaži jim, kako se sami oskerbevajo. Sami naj se oblačijo, sami umivajo, sami češejo, sami snažijo čevlje in drugo obleko. (Bere se o nekem študentu , da mu je v viših šolah to nar bolj hudo delo, ker se je moral sam umivati, česati in napravljati. Do tedaj so mu to oskerbo-vali starši in posli, zdaj pa se je sam z veliko nejevoljo po dve uri ukvarjal ! Učen, pravijo, ta mož nikoli ni bil. Kaj če tudi biti iz lenega boba, ki se ni naučil sam sebi pomagati ?) Se težavniše, pa tem potrebniše je otroka priganjati k dušnemu delu. Koliko truda, preden se nauči naj na-vadniših reči, preden začne samostojno misliti, preder. jame opoznavati, kaj mu je v resnici koristno, kaj mu. škoduje! Kako težko se mu iztrebi slabo nagnjenje in vcepi blagočutje in lepe čednosti! Človek na svet ne prinese nič druzega seboj kakor slabo telo, ki si samo ne more pomagali na nobeno stran. Dušne moči se spijo: ne ve ne zase ne za druge reči krog sebe v naravi, ne za Boga ne za svoj prihodnji namen. Okor-niše stvari ni na svetu kakor je človek po rojstvu. — Žival kmali jame iskati živeža in ga zna poiskati, ve se umakniti nevarnosti, pozna sovražnika, in ve kaj ji koristi, kaj škoduje; človeka moraš pa vsake reči še le na- učiti. In blagor, trikrat blagor otroku, kteri ima dobrega učitelja, ki mu ve razjasniti, kaj je v njem, krog njega in nad njim. Pervi učitelji ao navadno starši, kteri naj tudi tukaj več velevajo in ukazujejo, kakor sami delajo. Otrok mora sam zbujati in razvijati svoje dušne in telesne moči, odgojitelji naj mu le vedno da-jajo priložnost, mu zmiraj odkazujejo pravo pot. Da se mu izbistri um, naj ga pustijo, da sam izreče v raznih rečeh svojo sodbo; ako je napačna, naj jo popravijo. Da se mu vterdi spomin, naj mu dajo dosti na pamet se učiti, in pogostoma ponavljati. Da se mu blaži serce, izbudi blagočutje in se ostri vest; naj pazijo, da na tanko spolnuje dolžnosti, ktere ima do Boga in do bližnjega. Naj skerbijo, da vsikdar na tanko opravlja navadne molitve, službo Božjo in druge keršanske navade ; nikdar naj mu ne pustijo bližnjemu krivice delati, slabo o njem soditi ali govoriti; naj dovolijo , da otrok sam ubožcem milošnjo deli, da tudi ži-valicam kaj dobrega privošči. Pred vsem pa naj ga vadijo, da zua sam huda nagnjenja krotiti in se varovati tega, kar je škodljivo, napačno, pregrešno, ko bi mu bilo še tako prijetno , da ve za hudo besedo lepo od-verniti, razžalniku ne zameriti, kar je ostudno , tega se varovati, če ga tudi nihče na vidi. — Poseben dar Božji je tudi domišljija ali fantazija, ktera nas na perutih blagih misli in čutil visoko nad oblake povzdiguje, da zamoremo za nekoliko časa pozabiti revščino in sleparijo sveta. Pri otroku je ta dušna moč silno živahna in mu vtisne blage podobe tako globoko v serce, da jih svoj živi dan ne pozabi in se jih še v starosti spominja z velikim veseljem. Kdo ne pomni, s kolikim veseljem je že v pervih letih prešteval zvezdice na nebu, kako lepo si je mislil že kot otrok nebeško veselje, kako si ga je narisal z vsem lepotičjem, z vsimi pri-jetnostimi, ki so mu bile takrat znane! Koliko hudega lahko odverne živa domišljija, ako se hrani v pravih mejah ! Koliko dobrega pa tudi uniči, ako se že zgodaj na napačno stran oberne! Iz tega se lahko razvidi, s koliko previdnostjo in skerb jo se mora ravno ta stran pri otroku razvijati in blažiti. — Pridnost tedaj naj se otroku najpred vcepi, priporoča in delo naj se tako vravna, da se mu bo priljubilo. Bog ne daj vpričo otrok tarnati, kako žalostno, češ, je za človeka, da mora delati in se potiti, nasproti pa, češ, da je dobro za lenuhejin postopače, ki nemarno čas tratijo in ljubi dan Bogu kradejo ! Ne smem tukaj zamolčati, kako zlo napčno delajo 3tarši, kteri otroke brez vsega dela puste, kteri so začeli v šolo hoditi. Ako pustiš brez dela šterkovca, kadar pride na počitnice, kmali boš imel napihnjenega klopa, polnega pregreh in pa visokih misel, češ, kdo ne ve kakošen gospod že je! I Tč i naj se raji z delom, kako terdo je treba kruh služiti, da bo vedil domačim zanj hvaležen biti, kadar mu hlebec prineso v Ljubljano, v Kranj ali v „Mejsto." -- Pred vsem pa z dobrim zgledom sveti otrokom in mladini! Ni pa še zadosti, da otroci k ar s i bo d i delajo; morajo namreč to, kar delajo, tudi redno in natanko opravljati. Vse, kar rabijo, knjige, obleka, igrače, mora biti vselej na odločenem kraji, le za trenutek naj se drugje ne terpi. Vsako opravilo naj ima svoj gotov čas, spanje, jed, molitev in delo. Vsak naj le to dela, kar sc mu zapove, in dotlej, dokler se mu je ukazalo. Gotovo je na takem redu in na tej natančnosti še ve_č ležeče, kakor na delu samem. Še ene reči tukaj nikakor ne morem in ne smem zamolčati. Na pervi pogled je reč, ktero imam v mislih, majhne važnosti in se da z eno samo besedo dopovedati in naučiti, a vendar je takorekoč os, krog ktere se ves svet suče. Beseda ta je: dober namen. Ni-nive, nam pripoveduje zgodovina, je bilo tako mesto, da so zdaj naj veče mesta skoraj vasi proti njemu. Pa kaj imamo zdaj od njega ? Kup persti in silnega kamenja. Taki kup kamenja in persti pred Bogom je vse tvoje delo, gnanje, trud, pisanje itd., ako ni sklenjeno z dobrim namenom. Nasproti pa moramo reči, da vsaki mahljej pobožnega dninarja ima večno veljavo, ako ga stori iz pravega namena, iz ljubezni do Boga. Torej ne morem zadosti povdarjati, naj starši prav zgodaj otroke uče in napeljujejo, da bodo vsako stvar storili iz pravega čeznatornega namena, rekoč: „Naj bo Bogu na Čast in moji duši v zveličanje." Iz gole navade, zarad posvetne dobičkarije, zgolj zavoljo ljudi slabo opuščati in dobro delati, še ni keršanska čednost, ki bi storila človeka Bogu dopadljivega in večnega veselja vrednega, ampak je le natorna poštenost — ,,humanitet" pravijo učeni ljudje, — ta pa nima pred Bogom veljave , ker ne izvira iz milosti (gnadc); pa sej v hudih skušnjavah tudi nima stanovitnosti in se le bolj na videz šopiri. „Pravični iz vere živi." Nauči tedaj otroke, kako se vsako jutro dobri namen stori za celi dan, in kako koristno je, ga pri delih ponavljati. Ako kteri kaj napačnega stori, ga nikar le s tim ne kregaj, češ, kaj bodo pa ljudje rekli? kaj bi bilo, ko bi te ta in ta videl?" Reci raji: „To je Bog prepovedal; to Boga žali, zato te bo Jezus sodil; — tako ne boš prišel v nebesa; — Božje oko, — iingelj varh te vidi" itd. Prav ginljivo je neka mati učila svojo hčer, da se „mora milošnja deliti zavoljo Boga." V kotu je imela podobo spijočega Jezuška in spredaj jerbašček, v kterega se je morala vsaka reč pred djati, takorekoč Jezusu darovati — preden jo je dobil revež. Po dobrih vstavih ali institutih imajo al-tarčke, pred ktere pokladajo mladenči, ali deklice kak košček kruha, kak sad ali kar si hočejo pritergati iz ljubezni do Jezusa, itd., in tisti zlati darčki se pober6 in vbogajme razdele. Ali bi se ne dalo to posnemati tudi po keršanskih hišah, po kterih že tako dobri otroci imajo svoje altarčke , zlasti o Božiču, in o Smarnicah ? Sto in sto priložnost je, da se ta nauk otrokom v djanji pokaže. Ko bi starši in redniki otroke tako naučili delati in Bogu služiti, gotovo bi i neli vsi ljudje zadosti kruhka na svetu in na tako rogoviljenje, kakoršno je v našem divjaškem veku, bi še misliti ne utegnili. Pristavimo naj se to , da po mestih in po kmetih bi pri duhovski in deželski gosposki, pri starših in vsih višjih imela perva skerb biti zastran mladine, da se vsa* otrok do časa kacega poštenega dela poprime. Naj hujšega se je bati od tacih otrok, ki brez dela okrog postopajo in kradejo, kar koli jim pod roko pride. Tacih mladih potepinov delo je tudi to, da precej začno duhan puhati; v začetku končke smodk po ulicah pobirajo, ali očetovo dimko izmaknejo, da tobak pijejo, potlej pa kradejo, da ga sami kupujejo. Taki zanikar-neži tudi velikrat požgo poslopja ali cele vasi. Kavno undan je v Slonovih ulicah pri nekolikem vetru velik žark odletel od smodke tacega smerkovca skorej pod lesene vrata; naj bi ga bil veter vergel v kako listje, slamo ali kaj enacega vnetljivega: kmali bi bil požar! — Janez Mirenee , nekdanji l'n*ki fajmo&ter. (Dalje.) Že te pisma dosti očitno razodevajo pravega duha in za vse dobro goreče serce ranjkega gospod Janeza kot duhovnega pastirja. Preselimo se sedaj z njim s Podkraja pri Vipavi na Unic na Notranjskem, kamor je bil leta 1860 za fajmoŠtra postavljen in tretjo nedeljo po veliki noči tistega leta slovesno vmesten. Da mu je prava omika in sreča mladine kakor poprej tudi na Uniči bila posebno pri sercu, se že samo ve. Kake tri leta je bila šola še v najeti hiši; ali gospod Janez ni miroval, dokler se ni postavilo za šolo lastno poslopje in tako lepo, da ga na kmetih ni enacega, s pomenljivim napisom: ,,Veri in omiki." Vi neumni liberalni blatovci! ali vas ne bo jelo grizti po trebuhu, ako le berete ta napis — vas, ki se ženete za brezverske šole V Da šola brez verske podlage ne veljd nič in še le v sprido in nesrečo mladini služi, ni treba se le dokazovati, ker to jasno spričuje že zdrava pamet in zgodovina; le taki tega ne vidi, kdor je popolnoma slep. — Pa ne le domači far&ni, ampak tudi sosednji Kakovčani so dajali na Unic otroke v šolo in bodo g. Janeza morda še pogrešali tudi zavolj tega, ker je njih otrokom v slabem vremenu večkrat opoldne celo hrano dajal. Gotovo bode marsikterim še v posebnem spominu ostal. — Kakor drugej, je tudi tukaj sadjorejo vedno djansko učil, in zato napravil drevesnico, naj poprej nekoliko oddaljeno od domače vasi; potem pa, ko je bila nova šola gotova, je sedaj pri šoli prostoren vertič. — Pri farni cerkvi je v žagradu tlak znižal, daje s cerkvenim pri velikem altarji enake visočine. Napravil je nov tabernakelj. Vpeljal je šmarnično pobožnost. Posebno skerb je imel za povzdigo Božje službe, ter je ob vsaki posebni priložnosti ali veči slovesnosti sosedov in še drugih duhovnov naprosil, ki so mu z veseljem pristopili v pomoč; tega sem bil enkrat o svetem Martinu, farnem patronu, tudi sam priča. Kolika je bila njegova gorečnost in skerb za zveličanje duš, vsak se posebno lahko iz tega spozna, da je leta 1868 mesca listopada (menda tudi ravno o sv. Martinu) svojim fa-ranom, čeravno je bil s svojimi dohodki bolj na pičlem, preskerbel se veliko dobroto in milost svetega misijona. Gotovo je, da svojim far&nom ne more skazati veči dobrote, kakor kdor jim preskerbi milost sv. misijona, — da le potlej stanovske družbe prav včdi, in za pogostno vdeležbo svetih zakramentov skerb ima. Pa „naše življenje je kratek le dan," pravi „Zvonikarjeva;" tudi gosp. Janezu so bili kratki dnevi odločeni — ravno deset let kot fajmoštru na Unci — od 1. 1860 do 1. 1870. Tak6 namreč so mi pisali prečast. gosp. Anton Potočnik, njegov sosed in fajmošter v Planini: ,,Tretjo nedeljo po veliki noči leta 1860 sem ga inštaliral, in v saboto pred drugo nedeljo po veliki noči 1. 1870 sem mu imel mert-vaški govor." — Spomnim se, da že dolgo poprej, že pred kakimi 20 leti, je zavol j slabega želodca večkrat kaj potožil, in da je vsled tega nekterikrat tudi hudo zbolel. Poslednje leta je njegovo zdravje čedalje bolj pešalo. Človek si v slabosti ali bolezni včasih misli in išče s čim pomagati, kar mu pa še huje stori ; tudi gosp. Janezu se je kdaj to utegnilo zgoditi. Da je čedalje bolj hiral, so pripomogle skor gotovo še druge reči ... K temu mu je serce grenila tudi nehvaležnost marsikterih faranov, ki so tako malo spoznavali njegove naj boljši namene. Tako je čedalje hujši in hujši bilo, da je od 11. listopada 1*69 za vselej na dom bil privezan. Drugi dan prosinca 1870 so ga planinski gosp. fajmošter prav za smert previdili; odtok kervi je sicer bolečine začasno polajšal, se je pa mnogokrat povračal in tako revežu moči jemal. Trudil se je zopet in po sili ob roci cerkvenika nektere nedelje še maševal; po tem pa je prosil za pokojnino, ktera mu je bila tudi zagotovljena, in torej fara razpisana. Želel je v pokoj iti k svojemu ljubemu bratu čast. gosp. Jerneju, duhovnu teržaške škofije, in je za odhod že priprave delal. Pa Bog je sklenil in hotel, da naj med svojimi Unčani počiva, ker mesca aprila že ni mogel postelje več zapustiti. Kadar je bil sam, mu je bilo hudo; kadar ga je pa kteri duhoven obiskal, je na vso bolezen kakor pozabil, in sploh se čez bolezen ni nikdar pritožil, še hvalil je zato Boga, da mu je križ poslal, da bi Kristusu na križu saj nekoliko podoben bil. Ker se zavolj dolzega bolehanja z vradnijskitni pisarijami že ni pečal, so mu planinski gosp. fajmošter kot dober prijatel in sosed tudi pri tem šli na roko, in ta čas vse pisarije radi zanj opravljali. Ker je bil vedno vedrega obnašanja, nihče še ni mislil in verjel, da je tako blizo smerti. Kot dobremu pastirju mu je posebno v skerbi bilo, da bi njegova bolezen far&nom ne bila v kvar; zato je tudi sedaj od druge strani prijatle vabil, da bi ga namestovali, kar se je tudi godilo. Zlasti sta mu veliko tolažbo in veselje napravila prečast. gg. PP. Doljak in Valjavec, ko sta včliki teden k njemu prišla, Božjo službo namesti njega opravljala, in velikonočno nedeljo ga v zadnje s sv. zakramenti previdila. — Kdor koli je ranjcega gosp. Brenceta v resnici poznal, dobro vč, da njegovo serce na denar in blago nikdar ni bilo navezano. Zraven tega je pa v bolezni vedno še mislil na preselitev k svojemu bratu gospod Jerneju. To je dvojni vzrok, da je mnogo svoje robe, en predalnik, kuhinjsko orodje, omare id. kar sam zastonj razdajal, lepo zbirko bukev pa poslal prečastitim gospodom misijonarjem. Od svojega skerbnega prijatla častitega gospod Antona Potočnik a nagovorjen , komu da svoje še ostalo imetje hoče izročiti , je vpričo njih in treh mož vso svojo revšino zapustil svojemu bratu g. Jerneju; — rečem revšino, ker vsa zapuščina je po poverhnem prevdarku bila le na 80 gl. cčnjena. Glejte, to je bogatija duhovna, ki se je 28 let trudil v nogradu Gospodovem! — Ko so imenovani sosed, planinski gosp. fajmošter, vidili gosp. Janeza močno oslabljenega in čutili nevarnost, so ukazali neutegoma pisati po njih brata, g. Jerneja. V četertek po beli nedelji, t. j. 28. aprila popoldne, so imeli spet k gosp. Janezu priti, pa nagloma so bili že zjutraj poklicani; ali ko pridejo, najdejo že merliča, — v rokah svojega ljubega brata gosp. Jerneja je življenje sklenil, kteri mu je še apostoljski blagoslev podeli in dušo v večnost spremil. Umeri je v 52. letu svoje starosti; kakor je bilo znati, mu je kri odtekla. — Pokopali so ga 30. aprila t. 1. 1870, in akoravno je bilo to saboto, >e je bilo vender 10 duhovnov sošlo, poslednjo čast in ljubezen mu skazat in pospremit ranjcega na pokopališče. „Naj težavniši opravilo (tako pišejo prečast. g. Anton Potočnik, fajmošter planinski) pa so prejšnji večer v. č. gosp. dekan (cirkniški) meni naložili, rajnemu prijatlu in sosedu govor v cerkvi imeti. Po svoji moči sem storil, in med drugimi čednostmi njegovimi šolske zasluge imenoval, ter rekel, da akoravno je glas njegov utihnil, bota delavnost njegovo oznanovala misijonski križ in šola. Zbrana je bila pri pogrebu vsa fara, bilo je solz obilno. Osmi dan smo obhajali 5. majnika, in bilo je nas duhovnov ravno toliko pričujočih, kot pogrebni dan. Upam, da ran j ki tam počiva od truda, in da mu Jezus prijatel otrok povrača z nebeškim plačilom, ker tu je bil prav po njegovi besedi otrok med otroci. — Bog nam obudi le tacih učiteljev ljudstva, in zemlja bo pokojna in neben se bodo polnile!" — Konec nasl.) * Tri tne.Hoe na Jhitroran. LIII. (Damask, njegov* slava, svitla in seučna stran. — Zgodovinski pogled. — Kr-rJaii-tvo v Dain*«kii. — Prebivalstvo. — Strašno klanje kristjanov v Damasku leta 1860. ("Jutrovi in na»i turki.) — Blazodu>ni Ahd-el-Kader. — Kaznovanje hudodelnikov. — Zacelje-▼anje hudih ran). O slavnem Damasku bi sc dalo veliko veliko pisati, zamorem pa le nekoliko povedati, da potopis vse_ preveč ne naraste. Damask (pri arabcih Dimešk ali es-Sam, v stari zavezi Dammesek) je eno naj starejših mest na Jutrovem. Že v pervih Mojzesovih bukvah (1. Mojz. 14, 5) je to mesto imenovano in potlej prav velikrat; preganjal je namreč Abraham „do llobe, ki je ob levi Damaska,'* štiri kralje, ki so bili Lota seboj odpeljali. Bil je Damask skorej ob vsih časih izmed naj bolj cvetečih in naj imenitniših mest v Sirii, razširja se namreč po prezalem in naj rodovitnišem kraju ob Pred-libanu. Sredi med prelepimi verti, ob reki Barada, bogat z vsimi zakladi, je od jutrovecv čislan za „zemeljski raj," „pisani golobov vrat" in z več enacimi imeni. — Tergovstvo in obertnija je od nekdaj ondi v naj lepšem cvetu, ker se razteza mesto na nravnem potu med prednjo in zadnjo Azijo. Kakor je pa obnebje z zemeljsko rodovitnostjo vred prijetno, tako je tudi ljudstvo prav lične rasti. Pa ravno ker so z vsim bolje obdarovani in bi imeli biti dobrotljivemu Stvarniku bolj hvaležni, so pogosto le še bolj poredni, ako se sme verjeti arabskemu pregovoru, ki pravi: „Sami šumi," to je: „Da-maščanež malopridnež." Do začetka tega stoletja ni smel nihče po cvropej-sko oblečen v Damask, in do osvojenja po Egipčanih so se mogli tujci podvreči velikemu poniževanju, preden so šli skoz vrata v mesto, s konja stopiti in orožje odložiti. Vidili bomo kmali, kako so bili še dandanašnji razsuli mobamedansko jezo in prenapetost nad kristjani, akoravno se sme sicer dosti varno in brez strahu po mestu hoditi. Ne bom popisoval, kako je bil Damask pod Salomonom samosvojno kraljestvo, pogosto v vojski z judi, pozneje pou asirskim, kaldejskim, perzijanskim, mace-donskim , rimskim gospostvom ; ob času Bizantincev že le mesto nižjega reda: 1. 6-'>4 osvojeno od mohamedanov; pa kako so ga Ommajadi zopet povzdignili do naj višji slovečnosti; kako je bil lastni razpor križarjev kriv, da niso Damaska predobili itd., — to gre v zgodovino. Damask, tolikrat imenovan v sv. pismu stare zaveze, je enako imeniten v keršanski zgodovini po spre-obernjenji in oznanovanji sv. aposteljna Pavla v ondot-nem kraji. (2. Kor. 11 , 32: Dj. 9.) Ob času bizantinskega cesarstva je imelo mesto polno keršanskih cerkev, izmed kterih je bila posebno imenitna cerkev sv. Janeza Kerstnika, v kteri je bila njegova glava hranjena. Sedanji čas ima mesto 15n —2'»0amasku tako strahovito delali s kristjani, kakor po druzih krajih ondod. Začetek je bil s tim, da so nekteri mladi mahomedani po cestah delali majhne križce, da bi jih teptali meingredoči, in od 8. do jul. so bile vse hiše kristjanov s križi zaznamnjane, da bi d< rhal \edila, ktere napadati. Risali so križe v zemljo, in ko so zagledali kacega kristjana n.i cesti, so ga s palicami silili križ teptati. Tudi so križe psom na vrat navezovali in kristjane silili, da naj pred njimi pokle-kujejo. (So mar naši keršeni turki dosti bolji, ki resnice sv. vere zasramujejo? Oni to delajo čisto vedoma in naj gledajo, če ne bo njih sodba še hujši kakor unih divjakov, zakaj oni v sovraštvu do cerkve imajo precej lastnost Turkov, Druzov in Arabov, če tudi v drugi obliki in obleki.) Tudi je bilo 9. jul. zjutraj na več hišah zapisano: ,,Smert kristjanom!" Ko so to gosposki naznanili, je zaptijski (redarski) višji menda hudobneže kaznoval, da so mogli z železjem na nogah ulice pometati. To je musulmanske kramarje strašno razkačilo, derli so z oroženo derhalijo v keršanski oddelek mesta, na raznih krajih jeli požigati, ropati in moriti. Druge naznanila pravijo, da so derhali že pred poldnem bile obsule keršanski oddelek. Hiša ruskega konzula je bila med pervimi napadena, poropana in požgana; konzula ravno ni bilo doma. Avstrijanski konzul se je mogel s sabljo v roki izsekati, če ne, bi bil zgorel v zažganem poslopji. Obsada turška je imela topove, pa je vse pustila v nemar, celo vojaki so se mešali med derhal in so ropali, ženske so znad plani s hiš moške k plenu in mesarjenju hujskale. Druži, mohamedanski „fellahi" (kmetjej in cigani so k arabski derhali pritegovali, dokler ni bilo zunanje turške vojne na pomoč. Izmed 2700 keršanskih hiš je bilo do 2400 do čistega požganih, druge, ki so stale med turškimi poslopji, so bile pa oropane. Deset cerkev in 4 kloštri so bili razdjani, skorej vsi duhovni pomorjeni, oo. frančiškani do zadnjega vsi, 8 patrov. Na dvoru sem vidil še drevo, na ktero je bil P. Engelbert obešen, blezo žc umorjen, ali je bil sam na drevo bežal (ne vedo natanko) ter so mu roke zaporedoma posekali. Do 6000 se šteje vsih v Damasku pomorjenih kristjanov. Kteri so bili v cerkve bežali, so bili s cerkvami vred po ognji pokončani ; v greški cerkvi jih je 500 smert storilo. Znani algirski emir Abd el-Kader je pri tej grozo-vitnosti razodel v resnici blago serce; ne le da je be-goče kristjane sprejemal v grad, temveč njegovi Algirci so vso noč med gorečimi hišami hodili sem ter tje ter bo vse kristjane, kar so jih dobili, seboj peljali in v varno zavetje spravili. Lazaristi, šolske sestre a svojimi sirotami in z 2 otroci in lUOoO druzih kristjanov je dobilo pri njem zavetje in brambo. Arabi, Turki, Druži so bili tako vpaljeni z ropom, da so poslednjič žugali celo dvoru turškega poglavarja Ahmed-paša-ta, kteri se je poprej tako vnemarno obnašal do kristjanov. V sredo še le je z darili napravil in pregovoril nektere druzov-ske in aiabske šejhe, da so iz mesta šli ; namesto tega so se pa dervili v Suknajo , kjer so greški klošter oropali, drugi so po vertih okrog mesta morili malo tisto število kristjanov, kteri so bili klanju vbežali. Celi teden je terpelo to strahovito vdelovanje! Te pošastnosti so se godile na Jutrovem po raznih krajih od 28. maj., ko so se pričele na Libanu, pa do 14. jul., ko so se v Damasku dokončevale. Homski vikši škofGregorij ome-nuje v svojem naznanilu divjačnost, s kakoršno so male otročiee morili v naročji njih mater; grozovinstvo, s kterim so kloštre in cerkve požigali, kako so turški soldati skrivaj in očitno Druzom pomagali. Prizanašali so ženam in hčeram, ktere so pa seboj vlekli in čakala jih je še vse strašnejši osoda divjaške strahovitosti. Strah kristjanov je bil pred začetkom teh gnjusob tega klanja toliko veči, ker so čutili, da poglavar sam in njegovi vojaki so skrivaj želeli, da naj se kristjanje pomore, kakor pravi naznanilo, in ker so tudi zunaj mesta turki sovraštvo do kristjanov očitno razodevali; slišali so dan na dan strašnejši bogokletja, dokler se ni pričela zverševati strahovita jeza. Med tistim strašnim klanjem se je veliko razkolni-kov poturčilo, pa so jih potlej vender podavili, rekoč: ,,zdaj pojdea v paradiž, ko umerješ kakor musulman." Tudi star razkolnišk (ne katolišk) duhoven je menda tako svojo vero zatajil in smert storil. — Kar je bilo kristjanov obvarovanih, so večji del bežali v Bejrut, Sajdo, Egipt in druge kraje, kamor so mogli. Strahovita rana, ki se je kristjanom na Jutrovem usekala s tem klanjem, še ni zaceljena in tudi kmali ne bo. Vender se je pa že veliko zgodilo. Izdajavci in morivci so bili na pritiskanje evropej-skih vlad hudo kaznovani. Štirje pašati, med njimi poglavar Ahmed-paša, in 300 druzih je bilo ob glavo djanih, več tisuč pa vklenjenih v Štambul gnanih , kakor so očetje frančiškani pravili. Silo veliko denara so mogli kristjanom plačati ter jim vse razdjane cerkve in samostane zidati. Kavno, ko sem bil ondi, je bilo veči del cerkev in samostanov ali že precej dodelanih ali saj v delu in pa obilno na vladine stroške; frančiškanska bode stala do 80.000 kolonatov (španjskih terdnja-kov) in je bila že prelepo zidana s konventom vred, — mnogo iz marmorja, kakor tlak v cerkvi, v divanu. Veliki altar je iz prelepega kararskega marmorja. P. Endriko Kollado, predsednik (gvardijan), že 35 let v sveti deželi, je sam stavbar te cerkve, ki je v kaj lepem baziličnem zlogu zidana. Vsih katoličanov v Damasku utegne biti vender že spet 6 —70(X), pa latinskega obreda le 2 300, več je maronitov, grekolatinov in sirijanov. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. „Cassianea ; Predigten u. Skizzen." Za 1. 1809 nekteri gospodje še niso vzeli 3. in 4. zvezka; naj tedaj blagovolijo po-nje poslati. Za 1. 1870 sta do-sedaj na svitlem 2 zvezka. Te, kakor mnogoterih druzih bukev zamorejo dobiti gospodje tako, da zanje opravljajo ss. maše. Iz Oregon-a v Ameriki naznanuje „Catholic Sen-tinel" znamenito spreobernjenje nadpolkovnika Elmer-Otis-a. Otis je bil in je sploh spoštovan častnik, prav izobražen mož, rojen Amerikanee, ki je bil kakor fraj-mavrar na naj višjih stopinjah. Za svoje nagnjenje od katoliške cerkve Otis zraven milosti Božje ve hvalo zlasti dvema bukvama slovečega P. Weningerja, ki mu jih je bil posodil eden njegovih prijatlov, namreč: „Ca-tholicism, Protestantism and Infidelitv (dobi se tudi nemško: Katholicismus, Protestantismus und Unglaube") in „Manual of the catholic Doctrine." Branje teh poljudnih pa silno postavnih del je pregnalo iz duše blago-dušnega moža vsako meglo presoje in dvoma in vpričo vse ondotne vojaške obsade ali garnizona je pred gorečim misijonarjem Leop. Dreiman-om opravil spoznanje katoliške vere ter prestopil v katoliško cerkev. — Omenjene bukve si sleherni lahko naroči po kakem bukvarji, ako jih nima kteri že celo v zalogi; zakaj znano je, da imamo precej slabovercev in nejevercev tudi tukaj, če prav so zapisani med katoličane, in vse We-ningerjeve bukve so res pisane s posebno čverstostjo in duhovnim mazilom, ki se zlija kakor hladno olje po duhu bravcevem. 22. t. m. je zborovalo društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam. Društvenega premoženja je sedaj 23.133 gl. v obligacijah; 731 gld. v gotovini. Društvo se zahvaljuje g. Legatu, kteri v poslednjem času ni samo marljivo delal in skerbel za to društvo, marveč ga tudi djansko podpiral in mu naklonil še lep dar (100 gl.). Ker g. Legat iz Ljubljane odhaja , si je zbor volil za pervosednika g. dr. Jarca, c. k. deželnega šolskega nadzornika, kteri se je poslednjič občni prošnji vdal ter prevzel predsedništvo: blagajnik pa je postal g. Mih. Putre. Sklenjeno je bilo , da nova pravila zadobe moč od današnjega dne. Odborniki so gg.j Praprotnik, Eppih, Raktelj, Močnik, So t, Borštnik s Smarijc, in Vranič s Preserja. Potem je zborovalo učiteljsko društvo, ktero šteje 26 domačih udov, ki plačujejo po 2 gl. na leto. Med temi je 7 duhovnov, ki društvo podpirajo, in 80 zunanjih. Društvo ima sedaj gotovine 13' > gl. 74 kr., kar izvira od tod , ker mu je letos za bukvarnico dala si. c. kr. deželna vlada iz Ptugelnove zapuščine l1'J gl. in ker vpisnina udov nekaj znaša. Stroškov je imelo društvo od 30. marca 1869 do 2<>. sept. 1>>7»> za časopise in za druge reči 145 gld. — Gosp. Gerkman je nasvetoval, naj bi se v slovenski abecednik vveretilo lepo vrezanih pisnih izgledov. G. Stegnar je govoril o učnem jeziku po ljudskih šolah na Kranjskem in nasvetoval veliko lepih reči, ali kar je nasvetoval, bo zverševati le mogoče, kedar bodo rešene načelna prašanja zastran ravnopravnosti jezikov. — Dalje je zbor željo izrekel, da bi k spraševanskim odborom (komisijami, kteri bodo določevali, kaki učenci se smejo sprejemati v srednje šole, jemali tudi izvedence iz stanu ljudskih učiteljev, kteri so spraševancev bolj vajeni kakor pa gospodje, ki jih le ene ure pred sabo imajo. Gosp. deželni nadzornik razlože potem to postavo, ter pravijo, da ni določeno, iz kterega razreda ljudskih šol naj se v prihodnje sprejemajo učenci v srednje šole; — ljudske Šole bodo imele po .'», 4 ali 5 razredov, iu izstopivši iz ljudske šole bodo dobili izstopne spričala (izstopnice, Entlassungs-Zeugnisse^. Po tej postavi bo lahko tedaj stopil iz vsake kmečke šole deček v srednje šole, samo da dostoji spraševanje. — Sole se bodo pa med sabo morale poskušati, da preveč učencev ne pade. — G. Gerkman toži, da učitelji po deželi ne dobivajo redovno svoje plače, da se njih pritožbe v tej reči od-kiadajo od dne do dne. Gosp. Hočevar, vladni svetovalec, pravi, da vlada, kadar sliši take pritožbe, jih precej reši, dostikrat pa učitelji sami ne vedo na tanko povedati, koliko in od kterega časa jim to ali uno ^re; preden se vse to zve, mine nekoliko časa in tako se ta reč odlaša. Na to spregovori še gosp. knez Metteruich, pervi vladni svetovalec, ki jc bil tudi za nekaj časa prišel v zbor, ter pozdravlja zbrane učitelje, in jim v vsih rečeh obeta vladno podporo, in upanje razodeva do vese lejše prihodnjosti učiteljstva na Kranjskem < kter > bode pa le takrat, kadar bo šola v polni edinosti z materjo svojo, katoliško cerkvijo.) Za pervosednika ie bil potem izvoljen g. Praprotnik, in za blagajnika g. M. Močnik. V odbor stopijo gg.: Belar, Gerkman, Govekar z Iga, Lapajnc z Idrije, Močnik, Raktelj, Fr. Stegnar, dr. J. Sterbenc, Stegnar z Idrije. Z učiteljskim zborom je bila tudi sklenjena obilna razstava učilnih pripomočkov, v ktero so na prošnjo učiteljskega odbora poslali domači in vnanji knjigoteržci obilo obrisov iz naravoslovja, zemljevidov, bukev raznega obsega in druzih reči. — Žalovati moramo, da je bilo domače slovstvo tako malo zastopano.— O koliko •) Po naši misli hi razstava ie takrat pomeu inieia, ak' i«i mačih šolskih izdelk«.v in pom .čk »v, knjig, pisarij . ri-.rii, in delov, ter raznih ročuih del hilo tolik'., da hi bila »akn p-kuMiia truda vredna. Kolikor je nam znano , jf bilo v d-kli-ki ljubljanski nunski Soli, zlasti v vi>jih olikavnih ra/r.-dih, t-Iiko tizi-k al ni h doma narejenih modelov, botaniških y.biik, ri-mili zemljevidov, vsakterih tuširanih iu z barvami delanih slik, menih naj bolj raznoterih del itd. itd. toliko, da !«i bil » ž - T. /.-i iMovai. z-i lepo in izvirno razstavo domačih izd«-lko\\ P-i kaj »'■••m . ker nova - ra pisano gl<>da tudi naj i/.v.-r-'iii>i um-*n«- i/ 1 •■II. , Če le kolikaj po cerkveno dahnejo, iu tr-b-i b »d« u-k*: • i--; da sc nova era prepriča, da brez cerkve k<>'o u i.. I«-1- k. * truda in dela bo treba, da se nekako bližamo svojim sosedom. Toda začetek je že storjen, kar še ni, se Še more zgoditi. Bog daj! Med drugimi nazočimi imenujemo v. č. gosp. stolnega prosta dr. Pogačarja, dr. Jan. Bleiweisa, uda deželnega šolskega svetovalstva, in gosp. J. Hrovata, prihodnjega ravnatelja c. k. preparandije, in nektere gospe učenice zasebnih dekliških zavodov. »Pravnika" g. Razlagovega je dosedaj že 8 štev. na svitlem ; novi naročniki dobe se vse številke od letošnjega leta. Deveti list prinese členek: »Deržavna sprevidnost v nasprotji s pravom in moralo" glede na odertijo in na posilni civilni zakon. Prečastiti o. Salezij Volčič so se 28. t. m. s svojega daljnega popotvanja zdravi povernili. \a Brezovici pri Ljubljani je bila preteklo nedeljo, 26. kim., prav vesela slovesnost, kakoršne vernikom in gorečim cerkvenim pastirjem sladko veselje delajo. Skoz 15 let je bilo skorej neprenehoma kaj delati pri ondotni cerkvi, preden se je vse potrebno dover-Šilo, ter so zidali častitljiv zvonik in napravili nove zvonove, orgije, veliki altar, in na zadnje so zdaljšali cerkev, v kteri je zdaj mladi Šubic prezbiterijo prav prijazno na presno zmalal, gospodična Langusova pa naslikala prav lep in ginljiv križev pot, ter je cerkev po gorečnosti preč. gosp. fajm. J. Potočnika in po dobroti njegovih ovčic kakor nova, kaj prijazna in častitljiva. Prečast. o. Salvator so to nedeljo križev pot postavili in blagoslovili, preč. gosp. stoljni fajm. Jož. Zupan pa s čversto pridigo slovesnost povzdignili, v kteri so razložili zgodovino cerkvenega dela, dali gosp. pastirju in ovčicam spodobno hvalo, potem razložili: kaj je križev pot, kako ga je treba moliti in kolike milosti so z njim sklenjene; niso pa pozabili omeniti tudi sedanje stiske sv. Očeta Pija IX in ljudi opomniti, da naj za nje zvesto in zaupljivo molijo. Ako bi hotli popisovati, bi imeli še veliko povedati, kaj se je na prizadevanje tega g. fajm. zgodilo še po podružnicah, kaj za šolo, za duhovsko hišo, za pokopališe itd. Bog pa tudi duhovnijo, ki je vsa razveseljena, prav vidno biagoslavlja, da živi z vsim potrebnim oskerbljena, v lepi edinosti in zadovoljnosti med seboj in z duhovnimi pastirji. Bog živi oboje! Z Gorenskega beremo v ,,Vaterlandu" čverst protest zoper posiljenje Rima po Italijanih. — Glasiti se moramo katoličani, oporekati na glas, povsod, neprenehoma, dokler se pravica ne poverne. Ako toži posestnik pri sodnii prederzneža, kteri je gonil vole na njegovo posestvo; zakaj bi mi katoličani molčali, kadar žene kralj tisuče vojšakov na rop v posestvo našega vesoljnega Očeta, rimskega papeža ? Ilarhana na Primorskem , 10. sept. — Premil. prevzv. knez in nadškof so se danes obiskovaje primorsko zavoljo delitve sv. birme z otoka Grada pripeljali na otok Barbano. Ladijo, v kteri so se prepeljali, je spreinljevalo več druzih čolničev kakor po suhem spremlja mnogo kočij višjega pastirja. Pridši v Barbano so v svetiši Matere Božje sv. mašo brali in za njimi duhovni njih spremstva. Med tim časom se je precej veliko ljudstva nabralo, ki ga nekaj prijadra v lepih la-dijah iz bližnjih, nekaj pa tudi iz daljnih krajev. Lepo je viditi, ko se ladije z belimi jadrili približujejo po morji temu majhnemu otoku. Od začetka je viditi le belih pikec tu in tam na višnjevo zeleni vodeni planjavi, večji in večji prihaja ta pikica, in že je razločiti jadro, in barkico, ljudi v nji, in čez nekaj časa je tudi zaslišati petje romaric, ki sosebno v serce sega, kakor bi se lepše razlegalo nad vodo kakor sploh na suhi zemlji. Pravim »romarji in romarice," ker otok Barbana je svetiŠe Matere Božje. Ta otok je štirioglat, dober streljaj dolg, in ravno toliko širok (v četerti ure sta me dva mornarja dvakrat okrog otoka pripeljala). Skoraj v sredi otoka stoji cerkev, in veliko romarsko poslopje s stanovanjem duhovnega vodja tega svetišča. Okrog cerkve in stanišča je ves otok z drevjem nasajen. Na zgornjem kraju ima otok stališče za barke in lepo in močno zdelan nasip ali „molo." Na tem otoku so prevzv. nadškof, ki so vodja sve-tiša, ostali do popoldne. Podvodja v. č. g. Stagni Le-nard jih je pogostil v sobani svojega stanovanja in z njimi mnogo duhovnov iz bližnice. Popoldne ob štirih so prevzvišeni odrinili; se peljali zopet v ladii do Bel-vedera, in od tam po suhem proti mestu Červinjanu. Kdor stari Oglej in Grad obišče, gotovo tudi ne bo opustil iti na otok Barbano k Materi Božji na božjo pot. V starodavnih časih je stal tu lazaret (bolnišnica) oglejskega mesta. Neki vihar je bil prignal toliko valov in vode na ta otok, da se je vse skorej pogreznilo in poderlo. Na velikem drevesu pa je bila na enkrat viditi podoba lesena Matere Božje, in ko so se bile vode utekle, je prišel.' oglejski patrijarh Eli ja in je podobo presv. Device v majhno kapelico dal prenesti, ki jo je nalašč v ta namen postavil. Zidal je potem cerkev, in stanišče zraven nje. Od tistega časa (leta 582) naprej je bil tu vedni shod pobožnih častivcev preblažene Marije D., in stala je ta cerkev do leta 1593, v kterem letu je menih o. Pavel Cribellio zidal novo cerkev, ki stoji še danes. Veliko veliko čudežev se je zgodilo na prošnjo Marije Dev. Barbanske in skoraj brez števila ljudi roma vedno k temu svetišču na prijazni otok Barbano. Leta 1863 15. avg. so sedanji nadškof goriški, višji škof videmski, in patrijarh beneški z zlatimi kronami kronali lepi podobi Marije in Jezusa. Slovesnost je spisana na marmeljnato plošo, ki je vzidana v steno blizo velikega oltarja. Pobožni, ki radi in s pravim duhom romate, pridite in prepričali se bote, da je lahko moliti, in da se z obilnim sadom moli v bazilikah Ogleja in Grada — in Posebno v svetišču na otoku Barbani. Iz Gorice. Ceterta seja vesoljnega zbora 18. jul. 1870. Poglavje IV. (Sklep.) O nezmotljivosti rimskega papeža v uku. —Terdil je pa vselej ta sv. prestol, da je v ravno tem apostoljskem pervaštvu, ki ga rimski papež, kakor naslednik Petra, prednika apo-steljnov nad vso cerkvijo ima, tudi zapopadena naj višji oblast učeništva, to poterjuje vedna navada cerkve, in določili so to sami vesoljni zbori, sosebno oni, v kterih ste se jutrova in zahodnja cerkev v edinost vere in ljubezni sklepale. Očetje namreč četertega zbora cari-graškega, slede stopinje svojih sprednikov, so razglasili to-le slovesno spoznanje: Perva pomoč zveličanja je, ohraniti ravnilo prave vere. In ker se ne morejo na stran pustiti besede Gospoda našega Jezusa Kr., ki pravi: Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, torej doveršene dogodbe poterjujejo to, kar je bilo rečeno, ker pri apostoljskem stolu, je bila katoliška vera vedno neomadežana in nauk svet ohranjen. Od tega prestola vere in nauka se nočemo nikakor ločiti, ki upamo, da smo v enem občestvu, kterega veleva apostoljski prestol, v kterem je celo in pravo edinstvo keršanske vere. *) S priterjenjem pa druzega lugdunskega zbora so Greki spoznali: da ima sveta rimska cerkev naj višji in polno pervstvo in oblast čez vso katoliško cerkev, ki za gotovo pa ponižno priča, da jo je prejela s polno oblastjo od Gospoda samega v svetem Petru, pervem in naj višjem aposteljnov, kterega nastopnik je rimski papež. In kakor je pred drugim dolžna braniti versko resnico, tako mora tudi ona *) Iz veroizpovedi sv. Hormizda papeža, kakor je od Adrijana II očetom 8. vesolj, carigr. 4. predložena in od očetov podpisana. s svojo sodbo določiti, ako vstanejo vprašanja zastran vere. Poslednjič je florenški zbor določil: da je rimski papež pravi namestnik Kristusov in glava vesoljne cerkve, oče in učenik vsih kristjanov; in da je njemu od Gospoda našega Jezusa Kristusa po svetem Petru podeljena polna oblast vesoljno cerkev pasti, voditi in vladati. Ti pastirski dolžnosti zadostiti, so si spredniki naši vselej neutrudljivo prizadevali, da bi se zveličanski Kristusov nauk pri vsih narodih na zemlji razširjal, in z enako skerbjo so čuli, da tam, kjer je bil sprejet, se tudi cel in čist ohrani. Zato so višji pastirji vesoljnega sveta, zdaj po samem, zdaj pa združeni v zborih, po starodavni navadi vsih cerkev in po zgledu nekdajnih vodil, temu apostoljskemu prestolu naznanovali sosebno tiste nevarnosti, ki so se v verskih rečeh pokazovale, da naj bi se zlasti tam verske škode popravljale, kjer se vera ne more skaziti.*) Rimski papeži pa, kakor so čas in okolišine nanašale, so zdaj po sklicovavnih vesoljnih zborih ali po zaslišanih mislih po svetu razširjene cerkve, zdaj zopet po posameznih zborih ali pa po druzih pripomočkih, ki jim jih je božja previdnost pripravila, vse to verovati določevali, kar so z Božjo pomočjo spoznavali, da se vjema s sv. pismom in z ustnim izročilom. Sej naslednikom Petra sv. Duh ni bil zato obljubljen, da bi po njegovem razodevanji novo vero oznanovali, temuč da bi po njegovi pomoči od aposteljnov izročeno razodenje ali verski zaklad neoskrunjen varovali in zvesto razlagali. Njih apostoljski nauk so tedaj vsi častitljivi očetje in pravoverni sveti učeniki spoštovali in spolnovali, prav dobro vedoči, da ta sedež sv. Petra je vselej prost ktere koli zmote , po nebeški obljubi našega Gospoda Zveličar ja, ktero je storil pervaku svojih učencev: Jaz sem za te prosil, da ne omahuje tvoja vera, in ti, nekdaj spreobernjen, poterjuj svoje brate. Ta dar resnice in vere tedaj, ki nikdar ne usahne, je bil dan od Boga Petru in njegovim naslednikom na tem prestolu, da svoje imenitno opravilo v zveličanje vsih dopolnujejo, da se po njih vsa Kristusova čeda odvrača od strupene jedi zmote, poživlja pa s pašo nebeškega nauka, da se cerkev obvaruje priložnosti raz pertije ter se vsa edina ohrani, da torej operta na svoj temelj ostane terdna zoper vrata peklenske. Ker pa ravno v tem času, ko je zveličanske moči apostoljske službe naj bolj potreba, ni malo tacih, ki njeno oblast zmanjšujejo ; torej cenimo za čisto potrebno, da prednost, ktero je edinorojeni Sin z naj višjo pastirsko oblastjo milostno skleni!, naj se slovesno izreče. Tedaj, zvesto derže se izročila, od začetka keršanske vere sprejemanega, v čast Boga Zveličarja našega, v povišanje katoliške vere, in v zveličanje keršanskih narodov, s priterjenjem svetega zbora, učimo in določimo, da je od Boga razodeta verska resnica : Rimski papež, kadar govori s prestola, to je, kadar opravljajoč službo Pastirja in Učenika vsih kristjanov, po svoji naj višji apostoljski oblasti določuje nauk od vere ali nrave (zaderžanja, življenja), ki se ga mora deržati vesoljna cerkev, je po božji pomoči, ki mu je bila v sv. Petru obljubljena, obdarovan s tisto nezmotljivostjo, ki je hotel božji Odrešenik, da naj bo njegova cerkev z njo previdena, kadar določuje nauk od vere ali nrave; torej so take določila rimskega papeža same po sebi in ne po sporazumljenji (vesoljne) cerkve nespremenljive. Ako bi se pa kdo prederznil, temu Našemu določilu zopervati, kar Bog obvari: naj bo izločen. Dano v Rimu , pri očitni seji v Vatikanski cerkvi slovesno obhajani, po včlovečenji Gospodovem 1. 1870, 18. jul., v 25. našega papeštva. •) Gl. TvTBern. list CXC. V Terstu so laški rogovileži tirjali razsvitljavo mesta, nektere hiše so bile razsvitljene. Derhali so kričale slavo Italii, italijanski zastavi, Rimu, Garibaldu, Maeinu, republiki in metale so kamne na policaje in vojake. Kako hitro, pa kako grenko se mašuje Beustova politika! Razgled m* zrela. Odbor bratovšine sv. Mihela na Dunaju je poslal rezno pismo do ministerskega predsednika grofa Potockega. Pravi namreč: „Zopernarodopravno ravnanje italijanskega kralja proti sv. Očetu Piju IX je katoličane vesoljnega sveta napolnilo s pravičnim serdom, in pa toliko bolj, ker s tim so razžaljene vse pravice. Avstrijanske 'katoličane pa zadeva še ta britkost, da ministerstvo za zunanje zadeve ni le nič storilo, da bi sv. Očeta branilo v njih posestvu , temuč je se celo ne-overžena govorica razširjena, da jc taisto obnovljeno oropanje papeža pospeševalo. Mati bratovšina sv. Mihela nadangelja je po svojih pravilih poklicana, neprekeršljive pravice sv. apostolskega stola braniti in je torej v odseku 19. t. m. enoglasno sklenila: zoper to ravnanje naj slovesniše oporekati, ona vidi v obnašanji avstrijanskega ministerstva za zunajstvo do papeža nespoštovanje vsega dosedanjega obnašanja katoliške Avstrije in njene presvitle prestolne hiše, kakor tudi žaljenje naj bolj prevagljive večine av-8trijanskih deržavljanov. Torej menimo, da imamo pravico, vis. c. kr. ministerstvu tirjanje naznaniti, naj gosp. ministru za zunanjstvo naloži, da naj sv. Očeta v brambo vzame in pri italijanskem kralju to doseže, da svoje vojake s papeževe zemlje nazaj umakne" itd. Rimsko. Papeževi vojaki so se 4 ure junaško branili zoper laške napadnike, in še le ko so papež za-povedali streljanje ustaviti, so zamogli Lahi v Rim, kterega bi brez papeževega povelja pač še dolgo ne bili dobili. Papež stanujejo v Angelskem gradu; govorilo se je, da jim bodo gospodje „ravbarji" vatikanski oddelek pustili; se bo vidilo, če bodo grabeži še tako velikodušni. Edini pruski poslanec Arnim se jc nekoliko pečal za Rim, ter je bil dosegel saj nekaj ur odloga ob času napada. To dogodbo išejo strinjati z osnovami pr iskega pocesarjenja; pruski kralj namreč ima menda v kratkem postati nemški cesar, in radi bi, naj bi saj posredoma papež kronanje zverševal, če ne že sam, pa saj po pooblastniku. Prus utegne tudi zmiraj več katoliških podložnikov pridobiti, ako se razširi v Francosko, na jug itd. ,,Tir. Stimraen" so prišle 22 kim. v černein obrobku ter so naznanile, da je Rim v rokah sovražnikov. Pravijo k temu: „Razodeli smo včeraj britke občutke, ki so nas obhajale pri tej ciogodbi kakor katoličane in Avstrijane. — Številka tega lista je bila pod pečat djana. Kakor list katol. tirolskega ljudstva ne smemo molčati zdaj, ko se je v imenu katoličanov storil italijanski plen zoper dedino sv. Petra." O zaslišanji laškega poslanca pri sv. Očetu piše „Unita catt.": „Poterjuje se, da grof Ponza di San Martinovo obnašanje v Rimu jc bila prava revšina. Pij IX ga niso delj mudili kakor k večemu dve minutvi in so mu to le rekli: Mislim, da ne delam zoper keršansko ljubezen, ako Vam rečem Kristusove besede: „Vi ste pobeljeni grobi, znotraj polni gnjusobe. Vaše obetanja so hinavšina, poznam Vas." Nato je odgovoril poslanec: „Ali , sv. Oče, 35 milijonov Italijanov Vas prosi.. ." „To ni res, so naglo odgovorili Pij IX, naj manj 23 milijonom se gnjusi Vaše počenjanje in so na moji strani," in zdajci so ga odpravili. Nam neprijazni listi so kakor golo resnico nazna novali, s kolikim navdušenjem je rimsko prebivavstvo sprejemalo laško vojaštvo, kakošno adreso so rimski mestjani poslali do kralja poštenoviča itd. Opomnili smo že, da se na naznanila ni zanesti in znano je, kakosno ljudstvo so bili neki kričarji. Iz ječ izpušena derhal — to so bili predhodniki laških vojin in gladivei pota za moderno civilizacijo , pravijo ,,Tir. Stim." Po resničnih naznanilih iz naj boljši papeževe okrajine je bilo s strahom prešinjeno ljudstvo , ko so nanagloma priderle rovarske trume. Ubogo ljudstvo po kmetih, ki je serčno vdano sv. Očetu , je od razdražtnja z zobmi škripalo in se je jokalo britkosti zavolj sramotnega napada. Boji se po pravici , da s prihodom Lahov pridejo tudi laški davki. Brez nekterih karbonarjev in že omenjenih komedijantov bi bili Sardini po mestih in po deželi pri mertvaški ti-hoti prišli na Rimsko. Bazne novico. 100O angleških demokratov je 19. kim. naredilo veliko »larmo" v tem pomenu, da naj Anglija priterdi francoski republiki in poskerbi za pošteno pomirjenje. Ako ne bodo vladarji na kakem bližnjem kongresu za bivše in bivajoče prestole poskerbeli, pa tudi za konservativne deržavne služabnike, utegne v kratkem vse križem ležati. — Znani dr. Keršbaumer, bogosl. protesor v št. Ilipolitu, pisatelj in popotovalec, je postal ondoten kanonik. — ,.Frankf. Ztg." meni: »Kakor gotovo je vojska 1. 1*00 današnjo vojsko kakor neogibljiv nasledek v nedriji imela, tako gotovo pripelje današnja vojska v malo letih za seboj vojsko na vzhodu. Kakor tuKaj Germani in Komani, tako si bodo v nedolgem času nasproti stali Germani in Slovenje.. " To je že mogoče, prašanje je pa vender, če se bode Prusu takrat tako vsrečevalo, kakor danes? „Do tretjega rado gre," je sicer pregovor, toda vselej ne velja. Tudi Prus še ni prišel domu s Francoskega. — Iz Pariza še zmiraj preganjajo nesramno ženstvo; to naj bi bili poprej zmiraj storili in bi se mestu zdaj ne godilo tako. Tako naj bi storila tudi L. in druge mesta, naj bolj pa nečedni D., če ne jih bo pravični Bog enako in po pravici stra-hoval. Nesramnost v nebo vpije za strahovanje, bodi si v Sodomi ali pa drugej. — V pruskih kardelih menda bolezen strahotno vojake zdeluje, do 88.000 bolnih so ie po železnici poslali nazaj na Nemško; mertvih in ranjenih štejejo že do loO.Uf*!; zato pa z nezmerno terdobo novake zbirajo po Nemškem, da jih ženejo na Francosko, kterih mora tam biti, kakor peska ob morji, ker povsod s tako siloplunejo nad Francoze. — V der-žavnem zboru je samovoljna centrališka stran skor zgubila velino; ultranemci zavoljo tega že hudo kričijo in še le bodo, - in kar niso dozdaj premogli, bodo še zdaj tako kretali, da bi bilo za Pruse prav. Toda zraven druzih bode zaupno tudi vojašina na ravnopravni strani in zoper Prusa ter se utegne še kaj popraviti, kar so ti •amopridni „ultrasi" v 10 letih skazili. — Iz Ljubljane, kakošno ,,moralo1' in »dogmatiko44 učijo gospodje tagblattarji ? — Imajo pa vesele dni judje in blatarji, odkar so zvedili, da je Sardin tudi Kim poropal. Tagblatt je še le spet izpraznil nad ohlevnim Pijem IX celo mavho svojih psovk in bogo-_ leti j, kakor si jo je od judin je »Neue Freie Presse" izposodil. Cujttf: Ta ,,un fehl bare r Ilalbgott", kije nebesa hotel napadati, je poslednji (???) svetni gospodova ve c na papeškein stolu. V sredi civiliziranega sveta, kterega dan na dan napredovanje omladuje in lepša, je stalo mesto velikega mašnika kakor podoba razpada in sine rti, — v razporu z oliko tega veka..." - Kar se poslednjega tiče, se je pač res mlajšal italijanski svet po sardin-skem svojstvu z novimi ječami, z novimi ropi, s preganjanjem Škotov, duhovnov, kloštrov id. med tem ko so bili papeževi podložni med vsimi v Evropi naj manj obteževani Odgovorni vrednik: Luka Jerao. datvami in drupimi težavami. »Olika tega veka" so pa blezo smertne in klavne orožja, kakoršnih svet še ni vidil, in pa laži in obrekovanjaTagblatta in nove »Fr. Pr. !'• Pij IX ni »halbgott", take so imeli neverniki Rimljani, in imajo jih ne mara liberalci, ki za nauke pravega Boga ne marajo. — Pij IX je namestnik Kristusov, kteri se v veri ne moti zato, ker je Kristus in sv. Duh z njim kakor s središnikom svete cerkve, ki je zidana na skalo — Pij IX ni pervi, k; so ga tolovaji oropali, kakor Tagblatt ni pervi, ki se nesreče svojega očeta veseli; pa tudi upamo, da se škodoželjno prerokovanje Tagblattovo ne bo spolnilo, da bi bil Pij IX »poslednji" gospodovavec izmed papežev v Rimu. Pregnan je bil iz Rima Gelazij II (1118) in verniki so žalovali ; — bežati je mogel Aleksander III, in verniki so žalovali; — pregnana Bta bila Pij VI in VII, in žalovala je sveta cerkev; — pregnan je bil že tudi Pij IX, in žalovala je vsa cerkev, oropan je zdaj na novo, in verniki po vsem svetu žalujejo, protestirajo, molijo: kakošni »inteligentni človekoljubi" pa so ljudje, ki pravijo, da so katoličani, pa taki krivici »glorijo" pojejo, to naj svet sodi. In zakaj bi ne smel papež Rima in nekoliko zemlje imeti? Zato, ker je duhoven poglavar, pravijo. Tako? Prus je naj višji zapovednik protestanške vere v svoji deželi: tedaj preč z njim! kaj rogovili po Francoskem in hlepi še celo po novih deželah! Rus je papež razkolniške vere; čimu mu je tedaj cesarska krona, naj jo ljubljanskemu Tagblattu na glavo posadi, ki se ne meni za »duhovsko kraljestvo.'- Angleška kraljica je protestanška papeževka : »cujus regio, illius religio:" torej preč s prestola! tako uči judovski časnik na Dunaju, in zato tudi ljubljanski Tagblatt. Naj glasovitiše debeloglavstvo pa je še zadej. Poslušaj človek Tagblattovo mehkočutje za pravico in poštenost. Tagblatt namreč pravi, da poropanje Rima se ne da »narodopravno," pač pa moralno opravičiti! Tu tedaj se je Tagblatt prav očitno izpovedal: »Tagblattova moral (nravnost) opravičuje rop in tolovaj st v o. Ali imate dosti? Dobro tedaj; poskusite napasti hišo v kakem predmestji, n. pr. v Blatni vasi, preženite iz nje gospodarja ali potisnite ga v kaki kot: to ni greh, »to se da moralno opravičiti, — po Tagblatovih načelih! Ako pa Tagblatt tako »moralo4' uči, potlej se tudi njegovi „dogmatiki" nič več ne čudite. Preč. g. k. Legat je bil 27. kim. vmesten za kanonika v Rudolfovem. Svarilo. Par gosposkih potepuhov hčdi k duhovnom s pretvezo spovedi, in jih potem za denar žuli. (Eden je že zapert) Varite se! Duhorshe spremembe. V ljubljanski škofii. C. g. T o m. Kajdiž-u, duh. pom. na Dobrovi, je podeljena fara Vodice; — č. g. Mart. Der čar ju, duh. pom. v Ilrenovicah, pa lok. Polica. — Dobrotni tiarori. Za sv. Očeta. Sv. Oče, blagoslovite Brezovško taro, ki v Va?em jetništvu za Vas moli, 2 gl. 50 kr. — G. K. T. iz G. 1 vel. križavec za 2 gl. 12 kr. st. den. — A. J. 1 gl. Sv. Očetu srečo voši za versko resnico in prosi blagoslova za se in za svojo^ deržino, ter za keršansko stanovitnost v veri. — Iz Železnikov 1 gl., da bi nam sprosili dušne in telesne pomoči. — Z Zali-loga 20 kr. — (Drugi darovi prih.) — Natiskar in založnik: Joiei Blazuik v Ljubljani.