Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. fa/Ill VENEC Ček. račun: Ljubljana ŠL 10.651) ia 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 205» izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Zgodba Marije Ivanovne Medtem ko se na zapadu zo|>et vzbuja smisel za diružino, za očetovsko avtoriteto in odgovornost ter za dostojanstvo žene, kakor jo je v neki meri poznal že stari Rini, je komunizem v Rusiji to osnovno celico kulturne družbe popolnoma razdrl. Že stari pogani so zakon juriddčno zavarovali pred vsako samovoljnostjo. Preprosti kmetski nairodi so poznali mutero-vladje (matriarliat), v Grčiji in Laeiju je bil zakon ]»ovzdignjen v civilno in religiozno vez, pa tudi najpriunitiviiejši narodi so ga kakor-koliže [»svetili in legalizirali, če niso že skoro popolnoma propaolnoiiia izostane z doma. Ona ostane brez sredstev. Zateče se k svojemu očetu starčku, ki takoj pride in se kot bivši advokat nemudoma loti zadeve, da zaščiti pravice svoje hčerke. Pri oblasti sc sklicuje na novi zakonski kodeks od 1. januarja 1927, v katerem je v čl. 14 rečeno, dasi zakon ne obvezuje zakonca k soživl jenju kot takemu, tla »ima oni zakonec, ki ni zmožen dela in zaslužka, pravico, da ga drugi vzdržuje«. Moža izsledijo in pokličejo pred sodišče. Na sodišču se pojavi z drugo žensko, neko artistko državnega cirkusa. Pravi, da je z njo oženjeu in da je zakon tudi registriran, kar dokaže z dokumentom. Marija Ivanovim izpodbija veljavnost te registracije na podlagi čl. 6 kodeksa, ki pravi, da »se ne morejo registrirati zakonske zveze med osebama, od katerih se vsaj ena nahaja v stanju zakona, naj je bil registriran ali ne«. Po tej (vsekakor čudno formulirani) določbi je torej drugi zakon tega moža neveljaven. Toda mož odgovarja, da je njegova druga žena tudi jk> istem zakonu na vsak način njegova prava žena, zakaj on smatra, da je od Marije Ivanovne ločen in da se jc zadinje čase samo »slučajno« sestajal z njo kot »tovariš«. Marija Ivanovim odgovori, da on o ločitvi nikoli ni govoril. Toda sedaj se pokaže, do je sovjetski zakon proti njej. Zakaj, dočim čl 4 tega zakona pravi, da je za registracijo zakona jiotrebiio obojestransko soglasje, določa člen 18, da tako obojestransko soglasje ni potrebno za ločitev, zakaj »zakonska zveza se more raz-vezati tudi jx> enostranski volji kateregakoli izmed zakoncev«. Navzoča boljševiška publika se ironično smeje in roga ubogi noseči in bolni Marijini lvanovni, češ, prav se ji godi, hčerki »prokletega razreda bivših izkoriščevalcev«. Mariji lvanovni ostane le še eno sredstvo, da namreč na civilnem uradu poda izjavo z dokazi po čl. 28, da ie njen bivši zakonec oče otroka, ki sc ima roditi, ker ji to daje pravico do odškodnine in alimcntov. roda razprava se odgodi. Oče starček ne more delj ostati niti v Novgorodu in po petnajstih dneh ga policija itak izžene. Hčerka ostane sama, porodi v bolnišnici in sc potem z otrokom bolna klati v * Times, Chicago Tribune, Corriere dolin Sora, januar 1935. Na dnu vseh bolgarskih kriz Tajinslvena vloga komunizma „Borba proti komunizmu je edini ključ do pravega državnega in ljudskega preporoda" Šolija, 20. januarja 1935. (Od našega posebnega dopisnika) Najbolj značilno dejstvo sodobnega notranjepolitičnega življenja v Bolgariji je močan napredek komunizma. V tem oziru skoroda lahko rečemo, da je Bolgarija potolkla vse rekorde. Čudno! Bolgarija je čisto kmetska država, brez veleposestev. Male kmetije prevladujejo. Skoraj vsaki Bolgar ima svojo lastno hišico. Na splošno govorjeno, je Bolgarija neznosno revna. Razmere so se po vojni še poslabšale. Toda kljub temu zaenkrat še ne moremo govoriti o pomanjkanju najpotrebnejših življenjskih potrebščin, kajti vsak Bolgar se lahko še nasiti in napije. Ni še dolgo tega, kar sem potoval po različnih drugih državah, kjer sem ugotovil, da drugod žive še v mnogo slabših okolščinah, kakor pri nas v Bolgariji. Toda kljub temu tam nikjer nisem našel sledu o kakšnem pomembnejšem komunističnem gibanju, niti najmanj pa na kmetih, med tem ko je pri nas v Bolgariji ravno narobe. Kmet je komunist. Vse, kar običajno komunisti drugod navajajo kot vzroke za razmah komunizma, od daleč ne zadostuje, da obrazloži, zakaj se je komunizem v Bolgariji tako razširil. Vprašanje je silno komplicirano in ga v enem časopisnem članku ni mogoče obdelati. Navedel bom le nekaj dejstev. 1920: Komunistična stavka L. 1920 že so komunisti organizirali na Bol-gaVskem železničarsko stavko, ki je spravila državo na rob propada. Bivši ministrski predsednik Slam-bulijski se je krepko zavzel, da bi stavko potlačil, toda ni se mu posrečilo, da bi moč komunizma popolnoma zlomil na deželi. 1923: Canhovov državni udar Dne 9. junija 1923 se je pri nas s pomočjo vojske izvršil državni udar (kapetanska liga), pri katerem je Stambulijski izgubil življenje. Njegova kmetijska stranka se je temu uprla, med tem ko so komunisti ostali previdno nevtralni in mirni. Moskovska kominterna je to zadržanje komunistov ostro obsodila, ker je želela, da bi se bili komunisti pridružili kmetijski stranki in ž njo skupno prevzeli vlado v roke. Bolgarski komunisti so se na to potrudili, da napako popravijo in se v Moskvi zopet operejo. Že v septembru 1923 so vse komunisti pod vodstvom poznejšega glavnega tajnika tretje internacionale Vasilija Kolarova ter v znanem berlinskem procesu proti požigalcem državnega zbora proslulega Jurija Dimitrova, dvignili proti vladi, toda njihov upor je bil v krvi zadušen. Ta pobuna je zahtevala veliko žrtev. Ko-larov in Dinistrov sta pobegnila v inozemstvo. Upora se je udeležilo tudi levo krilo kmelijcev. 1925: Sofijska stolnica v zrak V marcu 1925 so komunisti pognali v zrak sofijsko katedralo na način, ki v zgodovini nima primere. Pri tem je izgubilo življenje 150 ljudi, med njimi večje število generalov in visokih državnih uradnikov. Sledil je nato strašen pokolj komunistov v mesecih aprilu in septembru, v katerem je izginilo na tisoče komunistov. Komunistična stranka je bila razpuščena, pokret je šel v podzemlje in se spremenil v ilegalno borbo. 1926: Pojava delavske stranke 1926 je moral odstopiti kot predsednik vlade Cankov, na njegovo mesto pa je prišel Ljapčev. Pod slednjim so se prilike v Bolgariji precej uredile. Tudi komunisti so kmalu zopet prilezli na površje in so začeli politično delovati. V ta namen so se prekrstili v delavsko stranko, ki je pri prvih volitvah dobila 5 poslancev, ki so do volitev leta 1931 narasli že na 31. Velikansko je bilo začudenje, ko so pri zadnjih občinskih volitvah v Sofiji komunisti dobili večino. Zopet so začeli govoriti o komunistični nevarnosti, o potrebi, da se država bori proti komunistom, posebno, ko so zvedeli, da se je nekaterim komunističnim poslancem posrečilo zanesti tudi v vojsko komunistične celice. Muša-nov je nato dosegel, da je državni zbor sprejel zakon, s katerim je poslancem delavske stranke prepovedano, da sodelujejo v parlamentu. Zveza rezervnih oficirjev je od nekdaj stala v odprtem boju s komunisti. Saj je organizirala prvo protiboljševiško razstavo na svetu sploh in začela učinkovito propagando proti komunizmu. Vojaške llinm [■■■■m m i.................................«im>— najhujši zimi po mestu, navezana na miloščino. Razprava se ne razpiše in otrok kmalu umre, mati pii devet dni za njim. Tako je druga raz-prava postala nepotrebna, pa saj bi tudi veliko ne koristila, kajti odškodnina in alimenti znašajo par rabljev na mcscc. V veliki večini slučajev ostanejo tako otroci na breme materi, ki noče zapustiti bitja, ki ga je v trpljenju rodila. Ta zgodba je pretresljiva in govori več kakor cel kup člankov ali debela knjiga. Nesmiselno in protislovno formulacijo zakonskega prava v Sovjetski Rusiji smo na navedenem zgledu že sami opazili. Bistvo pa jc v tem, da je boljševizem uničil notranjo vrednost zakonske /veze. V vseli kulturnih zakonskih postavodaja h je zakon svečan juridičen akt, brez katerega dejanski sjx»lni odnos med tno škim in žensko ostane samo dejstvo brez legalne oblike in veljave. Po sovjetski zakonodaji pa jc ravno narobe, da namreč sam fizio-logični odnos že ustvarja in legalizira zakonsko zvezo. Oblast samo to zvezo, če zakonca to oblasti namreč so z veliko zaskrbljenostjo opazile, kako prodira komunizem čedalje bolj globoko v bolgarsko vas. 1934: Državni udar „Zvena" Prišel je drugi vojaški državni udar, 19. maj-nika 1934. Nova vlada je imela čisto določeno stališče glede komunizma: vzpostaviti zveze s sovjetsko Rusijo, a na drugi strani poteptati doma vsako komunistično sled. Par tednov po državnem udaru že so obesili v Sofiji 7 komunistov, prvič po 1. 1925, ko je bil usmrčen zadnji politični zločinec. Šest od teh žrtev so bili vojaki plovdivske garnizije. Takoj zatem je vojaško sodišče otvorilo proces proti nadaljnim pripadnikom komunizma v vojski. Do obsodb ni prišlo, ker so osumljenci dali izjavo, da se odpovedujejo komunizmu in hočejo ostati zvesti domovini. V Plevlju je bilo obsojeno večje število vojakov na dosmrtne ječe zaradi komunizma. Georgijeva vlada je prepovedala časopisju, da ne smejo pisati ugodno o Rusiji ali za Rusijo. Toda čudno, na čelo bolgarsko-sovjetskega prijateljskega društva v Sofiji so stopili veliki nacionalisti, ki so se v prošlosti izkazali za zanesljive preganjalce komunizma, kot recimo Hrisanov Ivan, vodilni ideolog protikomunistične borbe v Bolgariji. Tako vlada ne ve, komu naj verjame, ali Hri-sanovu — predsedniku sovjetskega društva, ali Hrisanovu — voditelju protikomunistične propagande. Vse je nekam pomešano. Vse je dvojelično. Vsak dan se dogaja, da se v kakšnem vodilnem nacionalistu odkrije zagrizen komunist. Zadnje dni so odkrili komunistične celice na gimnazijah v Plovdivu in Tetarpasardjiku — in sicer med šolarji in med profesorji. « General Zlatev, novi predsednik vlade Tudi med »Zvenarji«, ki vladajo od 19. maj-nika 1934, ni vse čisto. Tudi tam slutijo komunistične celice. Mi bi se prav nič ne začudili, če bi nekega jutra slišali, da je republikansko krilo »Zvenarjev« prav za prav le zakrinkana komunistična celica. Baje bodo začeli velik pogrom na komuniste. Ali se bo topot državi posrečilo, da jih iztrebi? Bodočnost bo pokazala ... S. Komunistična celica v 99Zvenu"! Sofija, 22. jan. 1935. (Od našega posebnega poročevalca) Pred dvema dnevoma sem Vam posla! pismo, v katerem sem naštel nekaj golih dejstev iz zgodovine bolgarskega komunizma. Danes so se v Sofiji zopet odigrali dogodki, ki jemljejo temu do-j>isu njegovo jjerečnost. Zdi se mi, da sem na koncu dopisa pristavil, da bi ne bilo čudno, če bi nekega dne slišali, da se nahajajo v levem krilu »Zvenarjev« zakrinkani komunisti. Po današnjih dogodkih imamo vtis, da se je ta prerokba že uresničila. Tistih ljudi, ki so vprizorili državni udar 19. maj-nika, ni več na površju. Pregnala jih je vojska — zvesta kralju Borisu. Kdor jc imel odprte oči, se temu ni čudil. »Zvenarji« so to na tihem imenovali bodoči »di-rektorij« ali državni sovjet. Na ta način so morala zazijati nasprotstva v vladi sami med onimi, ki so šli v »zvenarsko« vlado, ker so odobravali njen obnovitveni načrt, a so pri tem ostali zvesli ustavi in vladarju, ter med onimi, ki so zasledovali čisto druge, prevratne cilje. Spor se je končal z zmago vojske in vladarju vdanih ljudi. Georgijev sam je bil toliko pameten, da se je umaknil pravočasno brez prelivanja krvi. V novi vladi, ki jo sestavlja general Zlatev in ki jo boste že davno poznali, ko pridejo te vrste v vaše roke, ne boste več našli velikega mojstra bolgarskih svobodomiselnih lož generala Petra Mi- dileva, ki je igral v udaru »Zvenarjev« svojo čisti posebno, od zapadnih framasouskih lož narekovan,, vlogo. Okrepitev Bolgarije pod trdnim vodstveni narodne dinastije zapadnemu frainasoiistvu ni pogodu. General Midilev, ki je bil notranji minister pod ravnokar zrušeno vlado, jc morda bil le srrci-stvo, slepo orodje, ki naj pripravlja še drugi prevrat po načrtih republikanca Velčeva. To je sedaj mimo nas. Vlada generala Zlateva ne bo niti masonska niti ne bo odprta pritajenim komunističnim celicam avanturističnih razumnikov. Ali smem še prerokovati? Če bo sedanja nova vlada začela zopet s sistematičnim preganjanjem komunizma po vsej državi, potem bomo obdržali prav tisti, ki smo dejati, da so se med »Zvenarji« nahajali komunisti. Bilo bi čudno, če bi v najkrajšem času ne doživeli prav izrazite in temeljite borbe proti komunistom. Ključ do položaja na Bolgarskem namreč je v lem, kako bomo znali odvrnili bolgarske mase proč od razdirajočega komunizma. V tem je vsa lajna naše obnove in našega narodnega preporoda. Berlin, 24. jan. c. Gorinsr je odložil svoje potovanje v Varšavo, ni pa odklonil vabila. Najbrž bo odpotoval v Varšavo istočasno, ko bosta Flan. din in Laval odpotovala v London. Berlin, 24. januarja. AA. DNB poroča: Nemškima kemikoma dr. Jagerju in dr. Espigu se jc posrečilo sintetično izdelati smaragd. 9 ministrov pade brez vladne krize Mussolini zopet prezračil vlado Rim, 24. jan. c. Mussolini je danes sklenil izvršiti zelo obsežne spremembe v svoji vladi. V večernih urah se izve. da je Mussolini popolnoma izmenjal vse državne podlajnike in jih nadomestil z novimi. Dosedanji guverner mesta Rima Buo-campagni-Duca bo poslal minister v Mussoiinijevi vladi. Kralj je danes Mussoliniju že podpisal novo listo ministrov in državnih podtajnikov. Havas poroča k temu iz Rima: Predsednik vlade Mussolini je izvršil obsežno rekonstrukcijo vlade Iz vlade izstopijo: finančni minister Jung, minister za vzgojo Ercole, kmetijski minister Acerbo, delovni minister de Crollanza, pravosodni minister zahtevala, registrira, da bi bile pravice zakonskih otrok bolj zavarovane. Kaj pa praktično nast/pa, če zakon ni registriran (pa vseeno ve-S Ijaven!), smo pravkar videli na zgledu Marije I Ivanovne. Ločitev je tudi veljavna, naj je rc-! gistriranu ali ne, toda more se izvršiti že samo i po volji enega zakonca, po samem dejstvu, da | se ne smatraš več za zakonsko zvezanega in i vezanega, kar ima posledice, kakor smo jih j videli. Odgovornosti se po administrativni |)oti i likvidira jo z nekaj rublji na mesec. Mislimo, da nobeden, ki te razmere |x>zna. ne more tega smatrati za napredek, ampak narobe, le za razvrednotenje in ponižanje zakona, ki vede nazaj v stanje nekulture. l isti, ki to hvalijo, češ, du so s tem spravljena s sveta vsa zakonolom-stva, ne uvidijo, da taka postavodaja pravzaprav sankcionira možnost stalnega znkonolom-stva, nezvestobe in ugajanja seksualnim nagonom v kakršni že koli obliki, s komerkoli in s kolikimi koli. iz same lioti ali i,z globljega čuv-stvn ali s kakršnegakoli drugega razlogu, i lo ni kultura, ampak barbarstvo. I Francisci, državni podtajnik pri jiredsedstvu vlade | Rossoni, državna |x>dtajnika Serpieri in Puppini j ter princ Boncompagni Ludovici, guverner Rima : Za rimskega guvernerja je imenovan Botlai. 7a fi ' nančnega ministra je imenovan 1'aolo Thaon de Revel, župan mesta Turina. Za ministra za vzgojo je imenovan grel Maria de Vecclii, poslanik pri Vatikanu, Rossoni je |xis(al kmetijski minister. Razza minister za delo, grof Senni prometni minister in Solmi pravosodni minister. Škof dr. Bonefačič ponesrečit Split, 24. jan. b. Včeraj popoldne se je zgo-I dila škofu dr. Bonefačiču nesreča. Ko je pregledoval novo zgradbo usmiljenih šolskih sester, ki je namenjena za šolo, se je spotaknil in udaril s čelom ob neko klo|» tako, du si jc precej močno razklal levo strnil čela. Zdravnik dr. Račič mu je nudil prvo pomoč ter je izvršil majhno operacijo v splitski bolnišnici. Od tam so škola dr. Bonefačiču odpeljali v škofovski dvorec. Volilna reforma na Madjarskem Budimpešta. 24. jan c. Pogajanja za volilno reformo potekajo zelo ugodno. Danes je imel ministrski predsednik odločilne sestanke z voditelj: strank in je bil dosežen načelni sporazum, da se v Madjarski uvede tajna volilna pravica. Rešena bodo še nekatera vprašanja, ki pa niso več tako važna. Zagrebška vremenska napoved: Po večini jasno /, lokalnim porastom oblačnosti, stalno in ____,...i_ „„I._i:I._ . iu\»iu2) 16 in Ceh Kadavy 23. Ceh Simunek je bil 29. in naš Smolej 33. A4usil je rabil za to progo točno 27 minut, Knap in Smolej sta bila do sem časovno enaka in sta rabila 28 minut 30 sekund, torej le ra 1.5 minute več kakor najboljši Ceh. Janša je rabil do sem točno 28 minut, Babler pa 28.30 inin. PRI DEVETEM KILOMETRU je vozil mirno Ceh Musil ob 10. uri 5 min. Babler rpu je sledil ob 10.09. Ceh Barton (it. 13) je vozil že četrti. Babler je bil ledaj na 6. mestu, Janša na 10., Knap na 13., Ceh Kadavy na 20., in naš Smolej na 23 .mestu. Musil je prevozil to proco v ,34 minutah. Smolej v 35.30. Btibler v 3«, Knap v 36.30. in Janša v 37 minutah. PRI DESETEM KILOMETRU je bil Ceh Musil že daleč pred vsemi ostalimi tekmovalci. Babler je vozil mimo kot drugi. Bližal pa w mu je Ceh Barton (št. 13). Janša je ostal na 10. mestu, Knap pa na 13., Bervar pa j« slezcl ob 0. Popolnoma spremenjena je bila situacija pri 18. KILOMETRU. Dočim je pasiral Musil to mesto oh 10.23. uri mu je sledil Biibler ob 10. uri 28 minul in 50 sekund. Skoraj istočasno pa je vozil za Bablerjem tudi Čeh Barton. Bervar je zopet napredoval za eno mesto in je vozil mimo kot 4. Janša je dirjal mimo kot 8., 3 minute nato pa je zdrčal mimo Knap kol 10. Izinenadil je Celi Kadavy, (št. 33), ki je dirjal mimo kot 14. Smolej je bil tukaj 24. Ceh Kučera (M. 40) je zlezel med tem na 29. mesto. Musil je rabil za to progo 52 minut, Babler 56 30, Knap 56.52. Vidi se, da je Biibler čutil, da pritiska za njim z vso silo Ceh Barton in da se mu je Biibler v pojačenem tempu odmika! in je na tej progi dosegel .še boljši čas kot Knap. Najboljši čas od naših pa je imel tukaj Smolej. ki je rabil le 54 minut, torej 2 minuti več kakor zmagovalec Čeh Musil. PRI 14. KILOMETRU so bili tekmovalci razvrščeni v glavnem že tako, kakor so prihajali poztneje na cilj. Tri minute pred Bartonom, ki je medtem že prehitel Bfiblerja, Je dirjal mimo Musil. Videlo se je, da se je Biibler skušal Bartona na vsak način »držati« in je sledil za njim le v razmahu 5 sekund. Kake 3 minute za Bablerjem se je pojavil Bervar, za njim Starman, dalje Klančnik. Kmalu pa se je pojavil že tudi Janša pred Juričem in Avgustom Jakopičem. Takoj za njim se je pojavil Knap. Za Kriapom je hitel Albin Jakopič. Smolej je bil tukaj na 19. mestu. V ZADNJEM KILOMETRU PRED CILJEM so švigali po progi tekmovalci v približno Istem vrstnem redu, kakor so potem prihajali na cilj. Le tu in tam je še prehilel tekmovalec svojega prednika in s tem napredoval v končni tabeli. Na cilj so prihajali tekmovalci v sledečem vrstnem redu (v oklepain so stavljene startne številke): 1. Musil (3), 2. Bnrlon (18). 3. Babler (8). 4. Bervar (9), 5. Starman (4). 6. Klanfnik (12). 7. Janša fl7), 8. Ousfl Jakopič (11), 9. Jurič (1), 10. Knap (22). 11. Kartavv (33). 12. Albin Jakopič (19), 13 Koren (15). 14. Simunek (37). 15. BIeiweig (8). 16. Kerštajn (27), 17. Skrbek (24) in ostali. KO JE PRIŠEL NA CILJ MUSIL je kazala ura 10.30.11, ko je prišel zadnji na cilj, je kazala ura 11.37,44. Visoke startne številke, s katerimi so se Čehi tako hitro pojavili na cilju, eo dale slutiti na njih dobre uspehe, s čimer pa se je itak vnaprej računalo. Vodstvo, ki so ga tvorili gg. Goreč, Sila, dr. Kmet, dr. Berce, češki delegat Dlabola, Kunsti, Heine, Mahkovec in Seljak, ee je takoj najKrlilo v svojo pisarno, da uradno ugotovi rezultate. V najkrajšem času je bila nato razdeljena LISTA 0 IZIDU, KI SE GLASI: 1. Musil (ČSR) 1.00.11, 2. inž. Novak (ČSR) 1.01.56, 3. Barton (ČSR) 1.01.57, 4. Kadavy (CSR) 1.02.40, 5. Simunek (CSR) 1.02.49, 6. Vrana (ČSR) 1.03.03, 7. Smolej (SK Bralstvo, Jesenice) 1.03.36, 8. Kučera (ČSR) 1.04.00, 9. Babler (Smučarski klub Ljubljana) 1.06.09, 10. Knap (SK Ilirija) 1.00.35, 11. Janša (SK Ilirija) 1.06.48, 12. Dečman (SK Ljubljana) 1.07.05, 13. Bervar (SK Ljubljana) 1.07.57, 14. Kerštajn (SK Ilirija) 1.08.54, 15. Kfan čnik (SK Dovje-Mojstrana) 1.09.08, 16. Senčar (SK Ljubljana) 1.10.19, 17. Jakopič Albin (SK Dovje-Mojstrana) 1.10.33. 18. Jakopič Avgust (SK Ljubljana) 1.10.55, 19. Skrbek (CSR) 1.10.57, 20. Pri-veršek (SK Concordia) 1.11.48, 21. Šrainel Bogo (SK Ljubljana) 1.11.51. 22. Girandon (SK Ilirija) 1.12.42, 23. Starman (SK Ljubljana) 1.12.43, 24. Koren (SK Ljubljana) 1.13.05, 25. Rabič (SK Dovje-Mojstrana) 1.13.50, 26. Pribošek (SK Ilirija) 1.14.26, 27. Lakota (SK Dovje-Mojstrana) 1.15.36, 28. Pod-lipnik (SK Bohinj) 1.15.50, 29. Jurič (SK Maribor) 1.16.06, 30. Markelj (SK Bralstvo) 1.16.28. Kot predzadnji se ie na 45. mestu plasiral prvak belgrajske Podzveze Smodlaka v času 1.32.48. V teku je nastopil IZVEN KONKURENCE tudi voditelj češkoslovaške skupine Einar Elvrin, ki je rabil za progo 1.11.23. Pravil je, da je proga zanj preveč ravna, češ, da je navajen na bolj valovito ozemlje. Mislil je, tako vsaj pravi, da bo proga speljana tako. kakor je bila speljana proga pri štafeti, ki je bila potegnjena čislo po norveškem načinu. Od prijavljenih tekmovalcev jih je tekmovalo 52, od teh je prispelo na cilj 47. Ostali so radi neprilik morali odstopiti. ZVEZNI PRVAK V TEKU NA 18 KM je postal s tem Smolej Franc, član športnega kluba Bralstvo, Jesenice. Tekme so potekle brez vsake resnejše nezgode. Kakor se je že vnaprej računalo, so PRVA MESTA ZASEDLI ČEHI. Odlično se je držal naš Smolej, ki je kljub pomanjkljivi vežbi dosegel nadvse časten uspeh. Razlika med prvini Čehom in njim znaša le 3 min. 47 sekund, kar je pri vpoštevanju razmer, v katerih živi češkoslovaški prvak in naš tovarniški nameščenec Smolej, vsekakor malenkostno. Zelo ugodno je iznenadil tudi Babler, ki je kljub temu. da si je pri štafeti pokvaril nogo, dosegel od Jugoslovanov ilrugo mesto. Po tein izidu ima največ izgledov za prvaka kombinacije. Ta tek se kvalificira tudi za kombinacijsko tekmovanje za državno prvenstvo in so za to tekmovanje rezultati sledeči: 1. Barton, 2 a Kadavy, 2 b Simunek, S. Vrana, 4. Kučera, 5. Babler, 6. Dečman, 7. Jakopič Albin, 8. Skrbek, 9 a Pri-veršek, 9b Sramel Bogo, 10. Pribošek, 11. Jurič, 12. Markelj, 13. Palme, 14. Bračič. Drugi del kombiniranega tekmovanje za državno prvenstvo bo v nedeljo. STANJE TOČK PO DANAŠNJEM TEKU: 1. Češkoslovaška zveza 225.75, 2. Jugoslovanska zveza 190.875, 3. Poljska: ni nastopila. Skupno stanje točk znaša danes: Češkoslovaška 585.75, Jugoslavija 501.375. Razlika med nami in Cehoslo-vaki znaša torej le okoli 84 točk. Danes se sestavi moštvo za državno zastopstvo v skokih Pokljuka, 25. jan. Snoči se je vršilo na Pokljuki žrebanje za današnjo tekmo v emuku in slalomu in sicer zn vseslovansko alpsko kombinacijo in za zvezino prvenstvo v smuku in slalomu kot posebnih predmetih. V smuku naslopi 66 tekmovnlcev. Za kombinacijo so bile izžrebane sledeče številke: 1. Vaclavek (ČSR), 2. Skrbek (ČSR), 3. Stehlik (ČSR), 4. Čar-man (Jugoslavija). 5. Musil (ČSR), 6. Praček (J.), Znidar (J.), 8. Heim (J). Te številke naših zastopnikov veljalo tndi v smuku in slalomu kot posebnih predmetih. I.'—~i .. i t-----J-.1. M xi nn . muu, t auiunu iiAitcl jc uuuji »v. Konec avtonomij nemških dežel Nemčija bo razdeljena na enakopravne oblasti pod državnimi namestniki Berlin, 24. jan. c. Danes se je nemška vlada sestala k seji. Po tej seji ni bil objavljen noben komunike, vendar pa se o razgovorih na seji izve sledeče: Govorilo se je predvsem o Posaarju, o vzhodnem paktu in pa o reformi nemške države. Na seji je bil predložen zakonski načrt, da se Nemčija razdeli v uj.ravne enote, ki bodo podobne sedanjim francoskim departementom (vidovdanska ustava je stično razdelila Jugoslavijo na posamezne oblasti op. ured.) Dočim so sedanjim nemškim deželam vladale Se dokaj avtonomne vlade, bo odslej na čelu teh departementov takozvani »Staathalter« ali pa narodnosocialistični »upravnik«, ki bo opravljal vse upravne posle. Najviija pravosodna oblast pa bo prenešena na pravosodno ministrstvo v Berlinu. Na danainji seji vlade je bil tudi predložen zakonski načrt o znižanju obrestne mere, da bi se tako pomoglo trgovini, industriji in pa vladnemu načrtu javnih del. Reiciistag se bo sestal 30. Jn-nuarja. Do kam hočejo prodreti Japonci? SMukden 24. jan. c. Vrhovno poveljstvo japonskih čet v Mandžuriji objavlja danes, da so sovražnosti v Šaharju ustavljene, ker so se začela poga-j janja za premirje med guvernerjem in japonskim poveljstvcm. Po japonskih vesteh je bilo včeraj ubitih 50 ljudi, pretežno zasebnikov. Na japonski slrani so imeli 3 mrtve in 15 ranjenih. Po vesteh iz Pokinga pa sovražnosti še niso ustavljene, ampak japonske čete korakajo naprej. Japonci «o danes zasedli mesto Ononieto. Berlin, 24. jan. A A. DNB poroča iz Mukde-na: Napad japonskih čet proti Velikemu zidu v smeri Kujana in Tušikija se dalje razvija. Ki-j tajske čete so se umaknile s svojih postojank, i ne da bi bil padci le en strel. Zastopnik japonske vojaške misije v Mukd*Min ni hotel doti nikake izjave o namenu te japonske ofenzive, dokler ne bo končana. V japonskih političnih I krogih zanikajo, da hi bil namen ofenzive ja-i ponskih in maiulžurskih čet zavzetje Kalgena. Po nesreči v zaječarskem rudniku Uradna komisija išče krivce 12 rudarskih žrtev Zajefar, 24. jan. c. Strokovna komisija, ki je tudi tekom današnjega dne zasliševala rudarje, da bi na ta način ugotovila vzroke za nesrečo, tudi še do sedaj ni mogla priti do pravih zaključkov, na kak način je prišlo do katastrofe, pri kateri je izgubilo življenje 12 rudarjev. Komisija se je tudi danes podala v sam rov ter dela na licu mesta, kjer je eksplodiral metan. Preostali delavci povečini dolže umrlega rudarja Kneževiča, ki je bil strasten kadilec ter je večkrat kadil tudi v rovu. Radi tega je bil ta delavec od vodstva rudnika tudi večkrat opominjan. Drugi delavci pa Izjavljajo, da nekatere rudniške naprave niso dobro funkcionirale ter da niso bile v dobrem stanju tudi nekatere svetilke. Komisija je radi tega ostala še nadalje v rudniku ter bo nadaljevala svoje delo, V rudniku je danes že pričel zopet redni obrat. Iz notranje politike Kdo bo pometal »Kmetaki list«, glasilo kmetijcev okoli narod-! nega poslanca Ivana Puclja in ministra za socialno politiko dr. Draga Marušiča, se je v zadnji številki | nekoliko jiobavil z »disciplino okrog dopolnilnih volitev v senat«. Na poziv vrhovnega vodstva Jugoslovanske nacionalne stranke so se zbrali v Ljubljani delegati na konferenco, da bi sestavili listo za senatske volitve. Vsak udeleženec je imel pravico, da to ali drugo listo predlaga, ugotavlja samozavestno »Kmetšld list«. To je bila in je nesjporna pravica delegatov. Povsem v redu je torej, če eo delegati stavili predloge in predlagali dve listi. Lahko bi bil tudi vsak predlagal svojo listo, to je pač pravica predlaganja. Odločitev o teh predlogih je bila naravno v rokah konference. Zmaga pač tista lista, za katero se odloči večina. Do lu je bilo popolnoma v redu. Brez priznanja načela večine ni demokracije, pa tudi ne discipline. Disciplina obstoji pač v tem, da se premagana manjšina ukloni večini. »VeČina« je res odločila in vsak ra-; zumen človek bi bil pričakoval, da bo stranka ali i priznala listo, ki je dobila večino, ali pa da prizna obe kandidatni listi za svoji. Za eno ali drugo lislo bi se izrekli volilei 3. februarja. To se ni zgodilo, pač pa je vrhovno vodstvo stranke razveljavilo obe listi, ki so ju predlagali delegati v Ljubljani. Sestavilo je brez volje in vednosti delegatov povsem novo kandidatno listo in ta Je sedaj proglašena za edino pravo. »Ni nam znano, jx>d kakšnimi vplivi je prišlo vodstvo JNS do te odločbe,« nadaljuje «Kmetski lista. »Znano nam je pa in to dobro vemo in razumemo, da je s to odločbo postavljena nam vsem res potrebna disciplina na glavo. Popolno preziranje volje delegatov in volilcev namreč. ne more roditi discipline, pač pa izziva vtis neke popolnoma neupravičene strankarske diktature. Tu ni mogoče več govoriti o disciplini, ampak samo še o brezpogojni pokorščini, ki se na volio ljudi prav nič ne ozira, pač j)a uveljavlja le osebne želje tega ali onega »voditelja«. Ta sistem je v veljavi pač v Nemčiji in Italiji, kjer imajo »fuhrerje«, ne more pa biti dober za nas, ki sistema »fiihrerjev« ne poznamo; najmanj pa ga moremo priznati stranki, kakor je JNS. Ne verjamemo namreč, da bi se hoteli pristaši te stranke odreči ! vsaki pravici do svobodnega izražanja in tudi uveljavljanja svoje volje in se slepo podvreči taki ali taki komandi, ker so že (oliko zreli, da nočejo biti objekt, ampak subjekt politike! Zlasti kmetje, ki jih ne tišči in ne žulj nobena odvisnost... Ljudje dandanes niso več tako zabili, kakor so bili nekdaj, ko je z njimi lahko vsak pometal, kakor je hotel. Danes so ljudje že precej vajeni —jiometnti sami. i Disciplina mora biti, to je res, mora pa biti ne samo sjiodaj, ampak tudi zgoraj.« Učitelj ie V »Učiteljskem tovarišu« je V J-č. priobčil članes »UčMeilj sem-'. Clankar. ki je očividno učitelj, je opisal težave podeželskega učitelja tnko-le: Vzemimo podeželskega učitelja. Raztrgan na vse konce in kraje, komandi ran v vsemogoče simpatične in nesimpatične organizacije, se izčrpava noč in dan v težkem delu, v šoli in izven nje, nima pa nad seboj samo predpisane uradne kontrole, marveč še mnogo hujšo, mnogokrat žal ogabno kon-; trolo raznih lokalnih faktorjev. Če dela res nacionalno, se zameri onemu krogu ljudi, ki si žele imeti še danes učiteljsivo v svojih rokah, da bi ga lahko izrabljali v svoje posebne namene. Poleg tega mora računali ubogi učitelj z raznimi krajevno uglednimi osebami. Gorje mu, če se jim zameri. Nenadoma ga začno ovajati na levo in ; desno, oprisujejo ga za najslabši, subverzlvni cle-i meni, ki ga je treba ali vreči iz državne službe, ali pa prestaviti v kak kraj na koncu sveta. Predstavnik Sokola pri knezu namestniku Pavlu. Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavel je sprejel v avdijenco Gjuro Paunkoviča, starešino Sokola kraljevine Jugoslavije. G. PaunkoviČ je prosil kneea namestnika, da bi tudi 011 izkazoval sokolslvu isto ljubezen in naklonjenost kakor blagopokojni kralj Aleksander. Sokolski starešina je obenem obširno poročal o stanju sokotslva; tako tudi o eokolskera stadionu v Belgradu, o 6okolski tiskarni in o eo-kolskem zletu, ki bo n« Vidov dan v Subotici. Knez namestnik je obljubil svojo naklonjenost in pomofi sokolslvu in je takoj tudi dal naročilo, naj se njegova sinova princ Aleksander in princ Nikola vpišeta v sokolško organizacijo. Obnem je knez obljubil. da bo Nj. Vel. kralj Peter II. sprejel pokroviteljstvo sokolskega zleta v Subotici. Pravde še ni konec. Pravda radi »zagrebške efioiuenice« še vedno ni zaključena. Kakor znano, je dr. Ivo Tartalja razložil v listih, zakaj ni vložil napovedane tožbe proti splitskim društvom, k i eo obsodila zagrebško spomenico, ki jo je podpisal tudi on. Prizadetim društvom je poslal okrožnico s prošnjo, naj mu odgovore, ali je društvo res pravilno sklenilo podpisati protest in ali ga je društvo tudi res podpisalo. 27 društev je odgovorilo v glavnem to, da predstavniki društva niso imeli pooblastila, da podpišejo protest. Dr. Tartalja je v javnem pismu še dodal, da ostala društva niso odgovorila na njegovo okrožnico iz strahu, ali ker jim politična konjunktura to odsvetuje. Dr. Tartalja je v tej svoji objavi imenoval tudi Narodno odbrano. Zato 6e je zdaj oglasil k besedi vodjo Narodne odbrane g. Trifunovič, ki jc prav za pra*' prešel v protinapad. V »Politiki« se jezi, da postavlja dr. Tartalja patriotizem splitskih društev med ne ved niče in pripominja, da ni nikdo dvomil, o patriotizmu g. Tartalje, čeprav je bil on uradnik podjetja >Monte Promina«. Trifunovič zavrača očitek dr. Tartalje, da so splitska narodna druživa strahopetna in trdi, da so bila na zborovanju, na katerem je bil sklenjen protest proti zagrebški spomenici, pravilno zastopana imenovana društva. G. Trifunovič navaja tudi imena vseli društev in njihovih predstavnikov, ki so bili na seji. Svetosavska proslava Kraljevska banska uprava, prosvetni oddelek razglaša na osnovi brzojavno sporočenega odloka ministrstva prosvete P. br. 1186, da se letos na vseh šolah opravi svetosavska proslava v soboto, 26. januarja. Dan je pouka prost. Osebne vesti Belgrad, 24. jan. m. Napredovala sta pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za glavnega blagajnika V. pol. skup. Josip Potokar, poštnohra-nilnični uradnik VI. skup., in za poštnohranilnično uradnico v VI. pol. skup. Valerija Plivelič. poštno-hranilnična uradnica VII. skup. Premeščena je s ■ poštnega in brzojavnega urada v Kamniku na po-| štni in brzojavni urad Ljubljana II. Antonija Trste-! njak, poštna in brzojavna "kontrolorka Vil. skup. Na oddelku za trgovino, obrt iu industrijo pri kraljevski banski upravi v Ljubljani sta napredo. j vala za svetnika IV. skup. 2. stopnje dr. Ciril Pfei I fer, dosedanji svetnik V. skup. islotam, 111 za pomožnega tajnika VI. skup. Rudolf Badiura. dosedanji pomožni tajnik VII. skup, Z dekretom gradbenega ministrstva je odobrena ing. Albertu Plemelju, asistentu tehnične fakultete v Ljubljani, javna praksa na celem ozemlju kraljevine, predvsem iz gradbene stroke. Javna praksa istoiako na ozemlju kraljevine je podeljena tudi mg. Francu Hočevarju, ravnatelju državne te. 1 kstilne šole v Kranju, predvsem iz kemično-leh-1 nične stroke. Danes v petek prispejo v smislu prijave nn Bled minister za telesno vzgojo naroda dr. Auer, šef kabineta ministrstva za lelesno vzgojo Krejčik, dalje namestnik bana dr. P i r k 111 a j e r in pomočnik Popovič v zastopstvu divizijonarja C u k a v r a, dočim jo minister za socialno politiko Marti Sli radi zadržanosti svoj prihod odpovedal. Danes dopoldne se vrši na Pokljuki na sedaj popolnoma pripravljeni skakalnici poskusno skakanje. ki 11111 bodo prisostvovali tudi zvezini odborniki. Na temelju današnjih rezullatov v skakanju se bo vodslvo končnoveljavno odločilo glede postave našega moštva za to disciplino. Opaža se. da so Cehi v precejšnji zudregi. to je za smuk in slalom, ki se izvedeta smuk da nes. slalom pa v sobolo. Včeraj je Stehlik raje izpustil tek na 17 km, samo da je šel lahko trenirat v smuku. Z njim jc bil na Okrožleku tudi Va clavek. Sele pozno zvečer so se Cehi odločili, dt postavijo za alpsko kombinacijo sledečo moštvo-stehlik, Vaclavek. Musil in Skrbel;. Ker Imamo mi veliko upanja, da v alpski kombinaciji odnesemo zmago, in ker je po zaslugi naših tekmovalcev, ki so vložili ves trud v včerajšnjem toku, razlika v točkah majhna (približno 81 točk) vladn v polnošlevilno zbranem smučar skem svetu nn Pokljuki izredno dobro razpoloženje. Kakor vse kaže. bomo prešli danes in jutri v vuusivu. Nevtralna kandidatna za senatne volitve lista - potrjena! »—.......——........~ Franjo Žebot »Slovenec« je v nedeljo, dne 20. t. m. poročal, da je okrožno sodišče v Ljubljani odklonilo potrditev nevtralne liste za dopolnilne senatorske volitve, ki bodo 3. februarja 1935. Proti tej rešitvi okrožnega sodišča je vložil kandidat Janez Štrcin po svojem zastopniku dr. M. Natlačenu rekurz na apelacijsko sodišče v Ljubljani. Včeraj je apelacijsko sodišče temu rekurzu ugodilo in potrdilo nevtralno kandidatno listo z nosilcem Franjem Žebotom. Ker bo rešitev apelacijskega sodišča gotovo zanimala tudi širšo javnost, jo v nastopnem pri-občujemo v celoti. I. P1 20/35—2. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je vsled re-kurza Štrcina Janeza, predsednika občine Komenda, ki ga zastopa dr. Marko Natlačen^ odvetnik v Ljubljani, zoper sklep okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19. januarja 1935 opr. št. Su 386-25-34-47, s katerim se od Janeza Štrcina in tov. predložena kandidatna lista za volitve senatorjev z dne 3. februarja 1935 ni potrdila, sklenilo: Rekurzu se ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se potrdi: »Kandidatna lista za volitev senatorjev v dravski banovini dne 3. februarja 1985 z a) kandidati: 1. Zebot Franjo, Maribor, Loška ul. 10, novinar, bivši narodni poslanec. 2. Štrcin Janez, Kaplja vas 35, posestnik, predsednik občine Komenda. 3. S t e b 1 o v n i k Martin, Rečica oh Paki 26, posestnik, predsednik občine Šmartno ob Paki. b) Njihovi namestniki: 1. Litrop Štefan, Turnišče 216. posestnik, predsednik občine Turnišče. 2. Burgar Jožef, Hraše 20, občina Trboje. poljedelec. predsednik občine Trboje. 3. Mihelčič Alojzij, Breg pri Celju, posestnik. c) Predstavnikoma liste: 1.Novak Ferdo, posestnik, predsednik občine Nevlje. 2. šušteršič Avgust, mizar, predsednik občine Mengeš. č) Njihovima namestnikoma: 1. Košir Anton, trgovec, predsednik občine Kovor. 2. Černe Franc, posestnik, predsednik občine Dobrova, katero so predložili sodišču dne 18. januarja 1935 1. Štrcin Janez, Kaplja vas 35. posestnik in predsednik občine Komenda; 2. Novak Ferdo, predsednik občine Nevlje pri Kamniku in posestnik v Vrhpoljah št. 25. v obilni Nevlje pri Kamniku; 3. Kokalj Franc, predsednik občine Kresnice in posestnik na Hribu št. 40 v občini Kresnice, p. Kresnice; 4. Černe Franc, predsednik občine Dobrova in posestnik v Kožarjih št. 25, p. Dobrova: 5. Umnik Anton, predsednik občine Šenčur pri Kranju in posestnik v Šenčurju št. 20, p. Šenčur. Vsled potrditve kandidatne liste potrebne odredbe naj izda okrožno sodišče. Razlogi : Pravno naziranje pritožnika, da je zoper izpodbijani sklep dopustna pritožba v smislu § 9 izvensp. patenta je tudi po mišljenju apelacijskega sodišča pravilno, ker zakon o volitvi senatorjev ne vsebuje nikake določbe o tem, da je sklep okrožnega sodišča o nepotrditvi kandidatne liste dokončen ali izvršen. Pritožnik je pa k pritožbi tudi legitimiran, ker je sam kandidat na predmetni kandidatni listi, in jo je tudi sam 'kot predlagatelj podpisal, ter v družbi s še 4 drugimi predlagatelji predložil sodišču v potrditev. Ko se v izpodbijanem sklepu ne navaja, da bi predlagatelji liste ne bili vpisani v stalni volilni imenik, in da ne bi bila predložena pismena privolitev vseh kandidatov, kot predpisuje drugi odstavek § 18 zakona o volitvi senatorjev, in je nasprotno iz spisov razvidno, da lista v tem oziru zakonu docela ustreza, je rešiti le vprašanje, jeli je v smislu § 14 zakona o vol. sen. kandidatno listo podpisalo najmanj 50 oseb ,ki imajo volilno pravico za volitve senatorjev. V tem oziru zastopa prvo sodišče mnenje ,da je predložena lista pravilno podpisana le od dveh predlagateljev, ker se nahaja ostalih 69 podpisov na drugi, tretji, četrti in peti poli, ki so všite v prvo polo, in ki jih ni mogoče smatrati za sestavni del kandidatne liste, češ, da ni nobenega dokaza in nobenega jamstva za to, da na teh polah podpisani volilni upravičenci res predlagajo kot kandidate osebe, vpisane na prvi poli. Temu naziranju pa ni pritrditi. Ko predpisuje § 15 zak. o vol. sen. v drugem in tretjem odstavku način, kako se sestavljajo liste, in ko pravi četrti odstavek tega §-a: »Pod vse to se podpišejo predlagatelji svojeročno«, ni s tem rečeno, da mora biti lista sestavljena na eni sami poli, ker zakon to nikjer izrecno ne določa. Zato ne more biti dvoma, da sme kandidatna lista vsebovati tudi več pol. Saj je podana možnost, da presega število predlagateljev ono število, ki ga predpisuje zakon kot najmanjše, to je 50, in da pri tem vseh podpisov niti ni mogoče spraviti na eno polo. Naravno je, da morajo biti te pole sestavljene tako, da jih je mogoče smatrati za eno celoto. To se je pa v danem slučaju zgodilo, ker so vse pole sešite in se podpisi, ki se nahajajo pod označbo »predlagatelji«, opremljeni z zaporednimi številkami 1—72, od katerih se prva dva jiodpisa nahajata pod besedilom kandidatne liste na prvi poli. S tem je dovolj jasno označeno, da je vlogo, ki je na naslovni strani označena kot kandidatna lista, smatrati za eno celoto. Da je to stališče pravilno, je razvidno tudi iz določb zakona o vol. nar. poslancev, ki določa v §-u 18, da ni potrebno, da bi kandidatna lista vsebovala na isti poli podpise predlagateljev, marveč določa izrečno, da je podpise predlagateljev kandidatni listi le priložiti. Stališče prvega sodišča, da predložena lista ne daje nobenega dokaza in nobenega jamstva za to, da na polah podpisani volilni upravičenci res predlagajo kot kandidate osebe, vpisane na prvi poli, pa tudi ni upoštevno, ko določa drugi odstavek §-a 20 zak. o vol. narodnih poslancev, ki velja po § 17 zak. o vol. sen. tudi za senatne volitve, da sme izpodbijati podpis na kandidatni tisti samo oni, čigar ime je podpisano. Zato je apelacijsko sodišče mnenja, da sodišču sploh ne pri9toja pravica raziskovati o tem, jeli ustreza kandidatna lista volji poedinih podpisanih predlagateljev ali ne. Vsled tega je bito rekurzu ugoditi, ter v spre membi izpodbijanega sklepa predloženo kandidatno listo potrditi. V Ljubljani, dne 24. januarja 1935. Kako so na naši univerzi volili novega rektorja?" t* Pod tem naslovom je prineslo »Jutro« z dne 24. januarja članek, v katerem objavlja 1 imena vseli profesorjev, ki so glasovali za I prof. Sžnica in za prof. Hadžija. Ta objava | nas je zelo osuipnila. ker so brezdvoina glasovanja tako važne korporacijc službena tajnost, in ne razumemo, kako je mogla priti ta interna zadeva v široko javnost. Radi tega tudi ne moremo jamčiti, da je »indeks« voliv-, cev točno reprodiu iran. Menimo pa, da se »Jutro« o celi zadevi precej moti. ko očita skupini, ki je kandidi-; rala prof. Sanica »ozkosrčno sa.nioslovenstvo«; ne razumemo tudi, zakaj se »Jutro« v tej zadevi, ki je stvar zgolj akademskih krogov, tako razburja. Sicer pa je »Jutrovo« poročilo zelo informativno: iz tega poročila vidimo, da je filozofska fakulteta kandidirala dva gospoda: prof. Hadžija in prof. Cankarja. Iz tega sledi, da je bil sipor, o katerem »Jutro« govori, I že v filozofski fakulteti. Da bi se ostrina omilila, ni nvoglo preostati zboru drugega, nego d" se odloči za tretjega kandidata. Po našem mnenju je univ. svet s tem postopal zelo taktno, odločil zadevo na dostojen akademski način in s tem rešil ugled univerze. Če je »Jutrovo«; poročilo točno, so glasovali za kandidaturo prof. Hadžija sledeči gospodje: Kele-niina, Kos. Nahtigal, Oštir, Radojčič, Stojiee-vič, Veber, Gostiša, Frost. Grudinski, Kopy-low, Kriil. Kasal. Dolenc, Krek, Lapajne, Sku-movič, škerlj, Bilimovicz. Maklecov. Za prof. Samca pa so, kakor poroča »Jutro«, glasovali gg.: Kidrič, Ramovš, Forster, Hrovat, Osana, Plečnik. Vidmar, Vurnik, Zupančič, Eller. Ku šej, Ogriz, Polec. Kansky, Plečnik, šeriko ter vseh sedem rednih profesorjev s teološke fakultete. Vsekakor je to prvi primer v zgodovini naše univerze (in morebiti univerz sploh), da se na ta način objavlja in komentira izid volitev, ki so uradna tajnost. S tako nečuvenim Kršenjem uradne tajnosti se zastruplja vse javno življenje. Slovenec - kralj Eskimov Po pismih slovenskega izseljenca Janeza Planinska priobčuje Antou Podbevšek. Vsaka stvar ima svoj konec in tako se je naposled umirilo tudi morje. Veseleč se, da nas je rešila božja previdnost, smo zagledali suho zemljo, otok na modrih valovih Atlantskega oceana, na katerem se lesketa mestece kot biser na živi preprogi. Cilj našega potovanja. Mnogi so me spraševali, čemu potujem. Odgovoriti jim je bilo težko. Mogoče tudi Ti ne veš, zakaj sem tvegal tako dolgo pot? Ko sem živel v divjini, sem si nakopal bolezen na obistih. Ko sem bil oslepel radi bliščečega soln-ca na snegu seveda, nisem vsega takoj občutil. Bolezen pa je počasi pritiskala in je postajala vedno hujša. Nazadnje ie zbolela tudi Inez in morali smo v tople kraje. Edina pot, ki nam je bila odprta, je bila s čolnom. Videli smo mnogo lepega sveta in tudi dokončali najdaljšo vožnjo s čolnom. No, in zdaj smo na jugu, kjer se kopljemo v morju, kar nam je bilo potrebno za naše zdravje. Pozneje se hočemo vrniti nazaj v severne pokrajine, kajti opazil sem, da jaz ne spadam v civilizacijo. Bil sem predolgo na prostem. Toliko za danes. Prihodnjič več! Pošiljam Vam vsem skupaj najlepše pozdrave in Vam želim vse najboljše na svetu. Vaš vdani Janez Charles Planinshek c/o J. R. Dopoe 2629 S. W. 28. Canat Miami, Florida, USA. Janez Štrcin POROČILO »THE TRIBUNE«. To je bilo zadnje Planinškovo pismo, ki so ga prejeli njegovi domači v Kamencah. Obenem s tem pismom je poslal tudi prvo naslovno stran nassauskega dnevnika »The Tribune« z dne 29. julija 1931. »The Tribune« je objavila pod naslovi: Samotni čolnarji veslali SOOO milj do Nassaua. Zapustili Manitobo 21. marca 1929. Štirje eskimski psi poleg velike fotografije Planinškove odprave v čolnu na Tampi v Floridi, članek naslednje vsebine: Karel Planinshek, teksaški1 raziskovalec znan časopisom Zedinjenih držav pod imenom »Eskimo Charlie« je dopotoval v Nassau danes ob 1.40 popoldne s svojim 18 čevljev dolgim čolnom2 in je s tem končal 8000 milj dolgo potovanje, ki ga je začel v The Pasu, Manitoba, Kanada, 21. marca leta 1929. Spremljali so ga Frank O. Grady, irsko-kanad-ski raziskovalec in Planinškova eskimska otroka: 10 letna Inez in 8 letni Tony. V tej odpravi so bili tudi štirje sijajni eskimski psi, ki so spremljali svoje gospodarje ves čas potovanja. Od izhodišča The Pasa je vodila raziskovalce pot po rekah in jezerih do arktične obale v skrajnem severnem kotu Hudsonskega zaliva. Po po-vratku na izhodišče je šla odprava južno do Wi- i Angleško besedo Texan (explorer) je Planinšek prečrtal. Ameriški listi so smatrali Planinška za Američana. »The Trihuna« za domačina iz Texasa. » Okel, A jn. UliSI v Martin Steblovnik mipega in odtod do St. Paula v Minnesoti, kjer je začela novo pot po Mississippiju do New-Orleansa. Od Louisiane so se spustili s čolnom iz cedrovega lesa in platna po morju do Fort Myersa v Floridi, nato do Palm Beacha in po kanalih in jezeru Okeechtobee do Miami. Od Miami je odprava po 21. urah veslanja dosegla veliki svetilnik Great Isaacs, kjer jo je sprejela na krov ladja Patricia K. in jo odpeljala do Bimina. Od Bimina sta raziskovalca veslala do Morgana Blufa, Andros. Od Staniarda Creeka do Nassaua pa je vlekla čoln z odpravo mala jadrnica. S prihodom v Nassau je Planinshek s Frankom O. Gradyjem zaključil arktično-tropsko potovanje, ki ga je zasnoval leta 1929. Želel je končati to potovanje v Habani, a se je ognil nemirom na Kubi in se odločil, da obišče Nassau. Odprava se namerava čez tedeni dni vrniti nazaj na sever ob obali Atlantskega oceana mimo Zedinjenih držav in Kanade. Planinshek in O. Grady sta krila stroške potovanja s predavanji in z razstavljanjem fotografij in arktike. V zvezi s temi predavanji sta raziskovala tudi eskimske pse. Raziskovalca razkazujeta tudi pasje sani, ki tvorijo zelo važen del potovalnih potrebščin. Planinshek, vodja te ekspedicije, je zelo ponosen na zbirko fotografij s potovanja in na druge zanimivosti, kakor na knjigo s časopisnimi izrezki in fotografijami, na dnevnik s številnimi spominskimi zapiski lovcev na divjačino, trgovcev, misijonarjev, državnih uradnikov in vseh tistih, ki jih je srečal na različnih krajih svojega potovanja. Od 24. marca do 18. aprila leta 1929 ni odprava videla člnveškega bitja. Pot io ie vodila preko Še k rektorskim volitvam Prejeli smo sledeči dopis Lz akademskih vrst: »Jutro« dne 24. januarja 1955 prinaša poročilo o rektorskih volitvah na ljubljanski univerzi, kjer med drugim beremo tudi stavek: «... v duhu takega razpoloženja (namreč o/ko-srčno slovenskega, kot ga »Jutro« v svojem članku komentira, op. |xxlpisnikov) se je moglo zgoditi tudi to, da se je gotovu dijaška »trnja e posebno intervencijo pri poslevodečem pro-rektorju vmešala v vprašanje rektorsike volitve.« Ta stavek me pri »Jutru« ni čisto nič presenetil in je čisto v redu, samo to »Jutro« previdno zamolči, kdo je bila ta »gotova dijaška struja«. Gospodje okrog »glavnega dnevnika Dravske banovine«, to pa res ne gre, da bi s«' izza plotov bombardirali z gnilimi jajci. Kar na dan z besedo, zavedna slovenska akademska mladina se vas prav nič ne boji! I>nc 14. t. m. je bila ob 1 popoldne sik lica na na univenzi seju, ki naj bi volila novega rektorja. Čisto javno priznani (česar me pa nikakor ni sram), da smo okoli ]x»l petih, ko smo zvedeli za oba kandidata, odšli k gospodu pro-rektorju: tov. Tepina in tov. Turnšek za »/.vezo strokovnih klubov tehniške fakultete« in jaz. za »Društvo slušateljev filozofske fakultete«, in smo tam v imenu obeli strok, društev iizrekli željo, naj bo v sedanjih časih rektor Slovenec. Zastopnikov drugih strelk, društev namreč nismo mogli takoj dobiti. »Jutro« bo na to seveda reklo: to so naredili zastopniki dveh strok, diruštev, kje pa so ostala tri društva. Toda smolo Imate, gospodje! Kmalu po peti uri [K>(>oUlne istega dne smo namreč odposlali na rektorat spomenico /. isto željo, ki sem jo že omenil, ki pa nosi pečate vseh petih strok, društev, to je zastopnikov skoraj vse slovenske akademske mladine. Menda to zadostuje, gospodje okrog »Jutra« ,nad njim in za njim. Povem naj še to, da sem za svoje delovanje kot predsednik »Društva slušateljev filozofske fakultete« odgovoren lc temu društvu in univerzitetnim oblastem, nikakor pa ne nekaterim krogom okrog Kazine in najmanj »Jutru«. — Ante Poberaj, cand. phil. Kamniški vodovod Kamnik, 24. januarja. Že vsa leta po vojni povzroča našim meščanom veliko preglavico vodovod, ki je bil zgrajen pred 50 leti pač za takratne razmere, zdaj pa ne odgovarja več potrebam povečanega in napredujočega Kamnika. Pri gradnji vodovoda je naša meščane vodil princip štednje, da so opustili misel na gradnjo rezervoara na Žalah ali pa na Malem gradu. Bojazen pred prevelikimi stroški se zdaj maščuje nad nami. Omrežje vodovoda se je razširilo v predmestja, jioraba vode je večja in pritisk je zato oslabel. Že 10 letno stremljenje za izboljšanjem vodovoda ni prineslo zadovoljivega uspeha in vsako leto daje vodovod največ povoda za razpravljanje na proračunskih sejah. Ker je to vprašanje vitnlnega pomena za letoviški Kamnik, gotovo zasluži, da inu naš občinski odbor in vsa kamniška javnost v lastnem interesu jiosvetita največjo pozornost. Kakor doznavanto, bosta že na prihodnji občinski seji predložena v razpravo dva načrta, in sicer za zgradbo novega rezervoara na Žalah, ali pa za zgradbo čistilne naprave na Grabnu. Seveda je treba za take naprave, čeprav ne bi bile investicije prevelike, temeljitega preudarka in vsestranskega razinotrivunja, da se ne prenaglimo. Na vsak način pa bo treba v zvezi s popravilom vodovoda misliti tudi na njegovo podaljšanje v novo kolonijo na Zaprice. Tu jo zdaj cela vrsta novih hiš in gradbena sezona bi se še povečala, če bi bil ta del jx)leg električne napeljave preskrbljen še z vodovodom. Posestniki, ki so si tu zgradili hiše, so morali investirati precejšnje vsote za izkop globokih vodnjakov, da so prišli na tem peščenem ozemlju do talne vode. Isto vsoto bi gotovo vsak rad žrtvoval tudi zu vodovod. Zato za bodoče naš občinski odbor ne sme izpustiti iz vida podaljšanja vodovoda vsaj za 1 km v novo zapriško kolonijo. Alpinistična šola TK Skala V nabito polni predavalnici šole na Ledini je v torek predaval g. dr. Valter Bohinec o zemljepisnem položaju naših gorovij. Na podlagi slik je v uvodu obrazložil geološki nastanek naših Alp. Morje je pokrivalo pokrajine, kjer se sedaj preko 2000 m visoko dvigajo grebeni Alp. Naravne sile so preoblikovale površino zemeljske oble. Le tako si moremo tolmačiti najdbe na Prisojniku, kjer so odkrili v skali okamenele kosti rib. tsledil je nato podroben opis ledene dobe in nje postanka. Mogočni ledeniki, ki so se raztezali mnogo kilometrov v dolino ter dosegali več ko 250 m debeline, so v skalovje zajedali svojo strugo ter tako preoblikovali gorovja in doline, da so njih sledovi še danes po tisočletjih jasno vidni. Zanimivi dokazi iz lede-niške dobe so slapovi, kakor n. pr. Peričnik, kateremu je ledenik s I riglava poglobil dolino, ter ga tako prisilil do padca. V drugem delu predavanja je jx>dal predavatelj sliko razpredelitve naših Alp. V vsakem oziru odličnemu predavanju so mnogoštevilni, hvaležni poslušalci sledili z velikim zanimanjem. neobljudenih divjin v Severni Kanadi. Prav tako ni odprava uzrla žive duše od 19. julija leta 1929, ko je zapustila Vetrovno jezero (Windy Lake) v sevemo-zapadnih provincah, pa do 22. oktobra, ko je dosegla Winnipeg. V razgovoru z reporterjem »The Tribune« jc pripovedoval Planinšek, da je bil provijant odvisen dolgo časa od lova na divjačino in od rib. »Včasih smo se sijajno počutili,« je rekel, »ko smo imeli vsi skupaj eno samo ribico. Drugače pa smo imeli toliko divjačine, da nismo vedeli, kam z njo.« »Od početka naše poti smo prekrižali 193 jezer in preveslali 23 rek. Čoln smo morali prenesti preko 195 prenašališč.« Ko so ljudje v Floridi pripovedovali Planin-shku o hitrosti zalivskega toka, se je Planinshek zelo zabaval. Ponosno je pokazal fotografije deročih brzic arktičnih rek, po katerih je vodil čoln s svojo sigurno roko. Šest in trideset milj1 dolgo reko je prevozil cik-cak med skalami v eni uri in 35 minut. Eskimski psi so se izkuzali za prav dobre tovariše Planinškovima otrokoma, ki sta pametna, ljubezniva, polna humorja in zelo zainteresirana »a vse novosti. Zelo sta zrasla med potovan,em iu postajata čedalje bolj podobna svojemu očetu. Takoj ko so Planinshka in Gradyja sprejeli v Nassauu, ju je pozval pristaniški vodja v kolonialno tajništvo. Predsednik urada javnih del gosp H. T. Brice je raziskovalcema dovolil, da si po stavita šotor v Malcolmskem parku. 1 66 km. (Konec.) Ljubljanske vesti: Velika tatvina pri Češnovarju Tat odnesel ročno železno blagajno, v njej 70.000 dinarjev Ljubljana, 24. jan. Marljivi mladi trgovec g. Karel Češnovar na Dolenjski cesti 1, je danes postal žrtev skrajno predrzne, toda' prebrisano izvedene tatvine, ki ga je gmotno precej občutno zadela, dasi bo morda nadomeščena z zavarovalnino. Način pa, kako je bila ta tatvina izvršena. in vse oKolnosti presenečajo celo izkušene kriminaliste. Dopoldne, malo pred 11 se je soproga okradenega trgovca ga. Julija Češnovarjeva mudila v spalnici v prvem nadstropju hiše, nato pa je odšla za nekaj minut v trgovino, ki je v pritličju. Ta čas, komaj dobrih petih ali desetih minut je izrabil neznan tat, da je izmaknil železno blagajno ter z njo izginil. Gospa se prav dodiro spominja, da je bilo še pred nekaj minutami vse v redu, ko pa se je čez kratek čas vrnila v spalnico, jc zapazila, da je omara odprta, zlasti pa predal, v katerem je bila železna blagajna. Takoj je s strahom uganila, da se je v spalnici mudil nepo-klicanec, ki je ukradel blagajno z veliko gotovino: v ročni železni blagajni je bilo okoli 70.000 Din denarja iin sicer kakšnih 40 tisočakov, ostalo pa v sto takih in v kovanem denarju. V prvih trenutkih si domači sploh niso mogli razjasniti, kaiko ie mogla železna blagajna izginiti na tako skrivnosten način. Obveščena je bila policija, ki je uvedla obsežno preiskavo. Poleg stražnikov je poslal kriminalni urad tudi več agentov, ki so raziskali okolnosti zagonetne tatvine. Ugotovljeno je bilo, da je moral tai — morda sta bila celo dva — dobro poznati razmere pri Češnovarjevih. Skozi trgovino in skozi vež.na vrata tat ni mogel priti, ositnla je kvečjemu možnost, da je prišel od zadaj z dvorišča, na dvorišče pa z Golovca. Kakor rečeno, je imel tait le malo časa, da izvede tatvino. Najbrže je kje skrit o prežo val, kdaj I odide gospa iz spalnice, nato pa je planil v I spalnico ter smuknil k omari, potegnil predal I ven in ročno pograbil blagajno. Da je tat dobro poznal domače razmere, kaže že to, da se je spoznal v številnih vratih v prvem nadstropju in pa, da je stopil takoj k pravi omari. Kakor je prišel, tako je tudi izginil: zadaj čez dvorišče, ki je brez psa, pa čez Golovec. Bilo mu je malenkost preskočiti nizko ograjo nad hišo. Policija je potem res ugotovila v snegu globoke sledi moških čevljev, Tki morejo izvirati le od tatovih čevljev. Res so se kmalu oglasili neki smučarji, ki so se smučali na Golovcu, ter so povedali, da so videli dva moSka nositi težko železno skrinjico čez Golovec. Smučarji pni možakarjev niso ovirali, ker so bili prepričani, da neseta — radijski aparat, šele, ko se je raznesla po Kurji vasi vest o veliki tatvini pri Češnovarju, so spoznali, da sta bila to tatova z železno blagajno. Oba možakarja sta jo čez Golovec mahnila v smeri proti Stopanji vasi. Smučarji so tudi podali opis obeli tatov: bila sta srednje velika, oblečena v sivo obleko, na glavi sta imela sivi čepici. Trgovec Karel Češnovar je imel toliko denarja pripravljenega doma, ker je prav danes dobil večjo množino blnga, zlasti moke in je hotel blago plačati. Policija je takoj uvedla zasledovanje obeh tatov, od katerih je eden najbrže izvršil tatvino, drugi pa je bil morda zadaj na Golovcu na straži. Sum domačih pade zlasti na dva Bosanca, ki sita prejšnje dni pri Češnovarjevih vsiljevala razne preproge, ter sta si pri tej priliki mogla prav dobro ogledati vse razmere v hiši in sta najbrže dobro vedela, da hrani trgovec v spalnici razpoložljivi denar. Ob tej priliki jc izginila tudi trgovskemu pomočniku pokro-tnana ura, vredna kakšnih 600 Din. Do ure, ko to pišemo, še ni znan uspeh policijskega poizvedovanja. Že v dobri uri je p licija preiskala vso štepanjo vas in bližnje naselbine. Policija tipa, da ne bo dolgo, ko bosta predrzna tatova na varnem in da bo denar rešen. O Blagoslovitev konvikta sv. Angele. V nedeljo, 27. t. m. na praznik sv. Angele ob 9 dopoldne bo v uršulinskem samostanu v Ljubljani blagoslovitev konvikta za visokošolke, katero bo po recitirani sv. maši v kapeli izvršil prevzvišeni gospod knezoškof dr. Gregorij Rožman. K tej prisrčni svečanosti vljudno vabimo naše akademsko žen-stvo. Vhod pri porti. © Požar na Bregu. Pred sinočnjim je med 23 in 24 pričelo goreti v hiši št. 18 na Bregu, kjer je gostilna pri »Vitezu«. Ogenj bi mogel biti zelo nevaren, ako ga k sreči ne bi ob pravem času opazili. Goreti je pričel strop tretjega nadstropja v stanovanju krojača Antona Kovača in tla v podstrešju nad njim. Prejšnji večer je dimnikar izžigal dimnik, tlelo pa je polagoma dalje, tako, da se je vnel trum v stropu. Prvo nevarnost je odstranil že hišnik, poklicani pa so bili poklicni gasilci, ki so prišli s trenskim avtom in ki so izsekali ogroženi del stropa ter ga polili z vodo, da je bila nevarnost odstranjena. Škoda znaša okoli 1000 Din. 0 Češki film »Ti, moj 9veti Antoniček« igra od drevi naprej kino Kodeljevo. 0 Ponesrečeni smučar. Reševalni avto je prepeljal včeraj v bolnišnico 14 letnega Stanka Ka-hneta, sina železniškega kovača z Galjevice 212. Kahne si je pri smučanju zlomil nogo. 0 Društvo »Delo in eksistenca«, poverje-ništvo za Šiško in Bežigrad priredi v nedeljo, dne 27. t. m. ob 9 dopoldne v Zg. siški v gostilni pri »Birtu« javno zborovanje z devizo: Delavec postani zopet konzumenl in: Kako omejiti brezposelnost. Vabimo vse brezposelne in vse socijalno čuteče občinstvo na to 257. popusta 25 7„ od cerkvenih govorov dr. M. Opeka dobi kdor knpi eelo zbirko do 15. III 1915 Cela zbirka obsega 24 tvezkov ter stane nevezana Din 466'— s popustom pa samo Din 349'50. II. NiCinan, Ljubljana, Kopitarjeva 2 naše zborovanje, kjer bomo obravnavali danes najbolj aktualna vprašanja. 0 Led vozijo zadnje dni tudi iz bližnje ljubljanske okolice. Plošče so 5—8 cm debele in snažne. © Kino Kodeljevo predvaja drevi in jutri ob 8 češki film »Ti, moj sveti Antoniček« in i^De-monski otok«. © Prijeta tatica. V skupnem delavskem stanovanju na Zaloški cesti 104 so pred sinočnjim delavci opazili, da jih je obiskal tat in jim odnesel mnogo obleke, tako, da bi trpeli štirje delavci skupno okoli 2000 Din škode. Malo zatem se je pojavil v stanovanju neki mladenič, ki so ga okra-deni delavci prijeli kot osumljenca ter poslali po stražnika. Stražnik je res prišel in aretiral prijetega mladeniča, ki je bil 23 letni Ivan Ježek. Ježek je takoj priznal soudeležbo pri tatvini, izdal pa je še svojega 25 letnega tovariša Milana Beržana, ki so ga stražniki kmalu nato našli. Beržan in Ježek sta bila zmenjena, da okradeta te delavce, ka'f sta tudi izvršila. Z izkupičkom za obleko je nameraval Beržan pobegniti v Italijo. Ko sta ukradla obleko, sta jo zanesla pod bližnji kozolec. Bežek pa je šel pogledat, ako so delavci že opazili tatvino, kar ju je izdalo. Ježek je pokazal, kam sta skrila obleko, ki so jo res vso našli in vrnili okradencem. Na Beržanovem stanovanju je policija našla še večje število vetrihov. Oba tatinska mladeniča bosta izročena sodišču. © Nevaren pretep v Siški. Trije delavci, neki J. V., I. B. in 40 letni brezposelni usnjar Vid Bi-vic, stanujoč v Florijanski ulici 15, so vozili led za pivovarno »Union«. Včeraj popoldne so dobili izplačane mezde in odšli v bližnjo dalmatinsko gostilno na majhen likof. Bivic, ki je oženjen, se je spomnil, da ne sme vsega denarja zapraviti, ter je vstal in odšel iz gostilne. To je tako razjezilo oba njegova tovariša, da sta skočiia za njim. Eden ga je vrgel ob tla, drugi pa je pograbil debelo kepo ledu ter jo zagnal Bivicu v glavo. Bivic je obležal nezavesten. Težka kepa mu je razbila čelo in mu najbrže pretresla možgane. Poklican je bil reševalni avto, ki je Bivica prepeljal v bolnišnico. Bivičevo stanje je zelo resno. Policija je oba na-patlalca že prijela in zaslišala, obenem pa je stehtala tudi kepo ledu — bila je težka 1.20 kg. Mariborske vesti: Javna deta v mariborski okolici Delo okrajnega cestnega odbora - V štirih letih 15 novih cest ter je izvršena v dolžini 0.5 km. S tom je zgrajen začetek te važne podpoliorske ceste, ki .bo služila velikemu delu južnega Pohorja ter bo odkrila doslej neznane lepe kraje. — Bauiovin-ska cesta SI. Bistrica—Sv. Mnrtin se je v dolžini 5 km razširila in preuredila tako, da se lahko nemoteno vrši po njej avtomobilski promet. — Banovinskn cesta Pesnica—Sv. Lenart —Senarska: Izvršila se je preložitev ovinka v Radehovi v dolžini 370 m. S tem se je odstra- Maribor, 24. jan. Vprašanje j a vrnili del ni važno samo za mesta, v sedanjiiih časih je važnejše v mnogo-čem še za "podeželje. Dočim se v mestih brezposelno prebivalstvo lažje preživlja s pomočjo javne dobrodelnosti in raznih možnosti priložnostnega zaslužka, je problem brezposelnosti za podeželje mnogo usodnejši in tu pridejo v poštev kot edina odpomoč javna dela. Zlasti za mariborsko okolico je to vprašanje osobite važnosti, ker je radi goste naseljenosti in splošne osirotelosti prebivalstva navezana na zaslužek, ki ga ne more dajati samo zemlja. Pri podeželskih javnih delih pa prihajajo v poštev suimo cestna dela, ki so poleg tega še velike gospodarske važnosti, ker odpirajo prometu nove predele. V tem oziru je zanimiv pregled cestnih del na področju mairilljorskega zastopa v letih 1931 — 1934. Poleg rednega vzdrževanja 30 banovinskih cest v dolžini 330 km, 13 železniških dovoznih cest in 23 subvencioniranih (občinskih) v dolžini 30 km, ki so se kljub zmanjšanim sredstvom vzdrževala skozi vso dobo na višini, ki odgovarja potrebam modernega prometa, je okrajni cestni odbor v Mariboru iizvTŠil v preteklih 4 letih večje število novih gradenj na banovinskih in občinskih cestah. V glavnem so se vršila ta dela z lastnimi sredstvi, potem 6 prispevki banovinskega proračuna, državnega kredita za zasilna javna dela, banovinskega beonostnega fonda ter državnega in banovinskega fonda za javna dela. Med gradnjami novih cest omenjamo: Banovineka cesta Reka—Sv. Areh se je začela graditi leta 1931 ter se je nadaljevala vsa naslednja leta. Danes je zgrajenih popolnoma 5 km, nadaljnjo 2 km pa v spodnjem ustroju. S tem je prišla cesta do polovice svoje projektirane dolžine, ki znaša 14 km. — Banovinska cesta Ptuj—Rače-Frain: leta 1933 se je preložil na tej cesti v Framu nevaren ovinek v dolžini 300 m, lansko leto pa se je začelo z nadaljevanjem iz Framu proti Kopivniku ter se je zgradilo V, km zemeljskih del v najtežavnejšem terenu. — Banovinsika cesta Slov. Bistrica— Oplotnica se je začela graditi I. 1931 □ Svetosavska proslava bo v nedeljo, 27. t. m. Sodelujejo pri slavnostnem koncertu pevski zbor Glasbene Matice, Komorni moški pevski zbor pod vodstvom dirigenta prof. Mirka, Trio-Brandl in operni pevec Neradič. Slavnostni koncert bo ob 20 v veliki unionski dvorani. □Večer voselih pesmi. Bil je to res večer oddiha in veselja, ki ga je nudilo v sredo zvečer mnogoštevilni publiki slovensko pevsko društvo olna pohvale o njegovem delu; tako podčtiuje »Oldenburger Zei-tung« 28. decembra 1934 ob priliki razstave akvarelov iz Slovenije (Ptuj, Haloze) posebno tisto značilno potezo njegovega slikarstva, ki tudi na ljubljanski razstavi sili k pozornosti, da v njegovem delu življenje, ki ga upodablja, ni vezano po borbi z upodobitvijo vidnega sveta ali danega motiva, ampak v najboljšem pomenu oblikovano. — Hermanu Esewein je v »Frankfurter Zeilungc z dne 7. januarja 1926 pisal o njem, ko je razstavil v Galeriji Thannhauser: >Po letih suše se je nazadnje vendar pojavil slikar z lastnim duhom, z lastnim svetom, čeprav njegova formalna stran sloni na Edvardu Muneliu. ... S pridom je doživel ludi Noldeja ... vendar pa Oeltjen ni niti z oziram nn Munclia niti na ti. Noldeia epicon, ki bi črpal pobude ob naslonu na tuje delo. S sredstvi, ki se jih je pošteno naučil, gospodari v njegovem delu živ in samorasel človek z osebnim čutom za barvo in ton. Če ta resnično veliki talent zraste še svo-bodneje do večjih del, in če ee njegovo ustvarjanje otrese zakletega kroga depresije, bomo dobili v teh Slika: EIse Oeltjen-Kasimir: Glava suhih letih mojstra, ki nas uči ljubiti, kair nae mori.« — O gospe Elsi Oeltjen-Kasimir pa je pisala »NVcser Zeilungf 8. avgusta 1931, o priliki njenih spomeniških del, posebno z 90 reliefi iz kltn-kerja okrašenega portala kolodvora v Olbenburgu: »Njena z dušo prežeta umetnost ustvarja plastike nenavadne lepote in pretresljive moči izraza... Najbolj posebno in najlepše je, da umetnica odene vse svoje motive z novim načinom pojmovanja in se v izrazu nikdar ne ponavlja .. ,< ' Strašen dogodek pri Kragujevcu V bližini vasi Donje Kanarice pri Kraguiev našli ubilo 35 letno lepo vdovo Ljubico Mi ijevcu Mo- OU "»O" w - -1-------—J----- ----- ševo. Sodna preiskava je ugotovila, da sta Ljubico ubili 14 letna Zagorka in 13 letna Zorka, nčerki vdovinega priležnika, 35 letnega bogatega kmeta Miljadina Miljkoviča. Miljkovič je oče štirih otrok in mu je žena še živa. Da ne bi vzbudil pozornosti, je Miljadin Miljkovič odvedel Ljubico na svoje posestvo, ki je oddaljeno več kilometrov od vasi. Miljadin je tja pogosto zahajal in zapuščal svojo družino. Te Čini je Miljadin odšel v vas po svojih opravkih. Zagorka in Zorka pa sta odšli v sosedno vas obiskat svojo teto. Sjx>toma sta se hoteli ustaviti še na očetovem posestvu, ne vedoč, da živi tam vdova Ljubica. Ko sta stopili v hišo, da se malo pogrejeta, jih je opazila Ljubica ter jima zagrozila s sekiro, češ, da iu ubije, ako vstopita. Zagorka pa je le hotela v hišo in se ie spopadla z Ljubico. Zagorka je zagrabila sekiro in udarila Ljubico po glavi, Ljubica pa ic pahnila Zagorko ter jo butnila z glavo ob tla. Zagorka je poklicala svojo sestro Zorko na pomoč in ta ]e pograbila sekiro ter z njo dvakrat udarila Ljubico. Ko je Ljubica pričela klicati na pomoč, jo Je Za. gorica še enkrat udarila s sekiro po glavi. Deklici sta nato odšli k svoji teti povedat o dogodku, nato pa sta se prijavili oblastem. Truplo Ljubice so našli drug dan v snegu, toda brez ene noge, ki | so jo ponoči odgrizlf volkovi. Kaj pravite? Na svetu iivi na milijone živali vseli vrst. Prirodoslovci so razdelili zaradi lažjega pregleda vse te Hvali v razrede, vrste, skupine, oddelke, pododdelke itd. Po lej razdelitvi prištevajo veverice in miši med glodavce, tako da veverica ni samo veverica, ampak je ludi glodavka (ker je veverica in ker ima sprednje zobe ustvarjene za glodanje), bik in osel pa nista samo bik in osel, ampak sta tudi sesavca Ud. Tudi tite so tako nekako razdelili, tako da vrabci, purani, pavi in smrdokavre niso samo vrabci itd., ampak so obenem ludi Hči; biki še nikdar niso bili tiči! Kakor pa kaie, so prirodarji popolnoma pozabili na ljubljanske vrabce. Ljubljanski vrabci so namreč čudni tiči: eni so laki, ki pravijo, da so pač tiči zalo, ker so vrabci, in res še nikdar ni prodajal noben ljubljanski mesar vrabcev za govedino; nekateri ljubljanski vrabci pa čivkajo, da niso vrabci, ampak hočejo biti samo tičiI Takih vrabcev, ki nočejo biti več vrabci, ampak hočejo bili samo »tiči«, v Ljubljani sicer ni več mnogo, so pa še. Najrajši se drže na strehah hiš okoli Kongresnega Irga in »Zvezde«; pa čisto krotki so že, da pobirajo ljudem drobline ie kar iz rok in ludi pogovarjajo se ž njimi. »Oh, ti ljubi vrabčelc moj,« je rekel te dni upokojenec laki živalci, »kako si ti lep...« »liaj vrabčelc — jaz nisem vrabček; nisem, pa nisem in nisem! Jaz sem lič, samo tič!« »No, no — ne bodi no hud! Seveda si tič, ampak vrabček si vseeno, čeprav to nočeš bitil Ali ne vidiš, da nosiš tudi ti umazanorjav plašček, kakor ga nosijo vsi vrabčki, in da čivkaš, kakor čivkajo vsi tvoji tovarišif1« »Jaz nisem vrabček« — se je zadrla Hvalica in — odletela... Tudi mož je odšel. Naslednjega dne pa je prišel mož zopet v. »Zvezdo«. S seboj je prinesel polno vrečico prosa. Proso pa je sipal okoli sebe z besedami: »Samo za vrabce!« Med prvimi, ki je priletel nad proso, pa je bil vrabec, ki včeraj ni hotel biti vrabec, ampak samo — tič! Kaj pravile, g. urednik, ali ne bi bilo dobro, če bi kdo nekaj podobnega poskusil tudi z nekaterimi ljudmi, ki kar nočejo biti skromni vrabci, ampak hočejo po vsi sili biti tolsti purani ali pa lišpani pavi ali pa — smrdokavre? Kateri motor se bo hitreje poi-varil, ali tisli, ki vozi po gladkem asfaltu, ali oni lei vozi po razrvani vaški cesti? Kati-ro srce bo ctaije vzdržalo — a'i jio gladkih žilah aii po skleroti? RADENSKA vsebuje jod v najnravilnejši množini. Preprečuje sklerozo odsiranjuie njene komplikacije. ledCi in čisti kri in deluje na večino llez. Kar je olje za motor, to ie RADENSKA 17*-^; za srce in žile. Ime te Vaš življensu motor v redu, posebno sedaj pozimi I Koledar Petek, 25. januarja: Spreobrnjenje Pavla; Ano-nija, mučenica Novi grobovi -f- V Kamniku je umrl g. Tomaž Bergant, gostilničar in posestnik. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. -f" V Ljubljani je umrla ga. Karolina Lacheincr roj. Goederer. Pokopali jo bodo v soboto ob 4 popoldne. -f- V Podlogn v Savinjski dolini je umrl g.Ivan Uratnik, posestnik. Pogreb bo v soboto ob 10 dopoldne. Naj jim 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli — Duhovniške vesti iz lavantinske škofije: — Imenovanja: Za častnega kn. šk. konzistorialnega svetnika je imenovan' g. Teodor Tensundern, duhovnik munsterske škofije v Nemčiji in znan pastir naših slovenskih rojakov. Kn. šk. duhovna svetovalca sta postala g. Drago Oberžan, izseljeniški duhovnik v Holandiji, in Jožef Zekar, dekan in nadžup-nik v Rogatcu. — Postavljen je bil za soprovizorja župnije Galicija tamošnji g. župnik Alojz Kramar-šič. — Prestavljen je bil g. kaplan Janez Sternad od Sv. Tomaža pri Ormožu v Novo cerkev. — Razpisana je župnija Galicija do 22. februarja 1035. = »i! ' ........... ' iz L. gar Oslale vesli Nevarno ranjenega lovskega čuvaja so že včeraj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. — Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov vabi na izredno zborovanje, ki bo, kakor je odločil komisar Združenja, v nedeljo, 10. februarja od 9 v dvorani »RatniSki dom« (vogal Ju-govičeve in Francoske ulice). — Pasji kontumac je zdaj ukinjen za ves kamniški okraj. — Nesreča pri sekanju. V Zgornji Hrušici je včeraj sekal drva 22 letni zidarski pomočnik Franc Srebat. Pri delu mu je spodletela sekira in Sre-bot se je tako močno vsekal v desno roko, da je moral v bolnišnico. Spotoma mu je izteklo zelo mnogo krvi. — Mezdne razmere v tvornici Tlvar. Tovarna Tivar v Varaždinu je izdelala s svo'im nacionalno urejenim obratom že toliko oblek, da je napolnila vsa skladišča. Zato je nameravala odpustiti 380 delavcev. Že poprej pa je bilo odpuščenih 14 kro-jačev. Delavstvo se je temu uprlo. Dosežen je bil s tovarno Tivar sporazum, da bodo obdržani vsi delavci, delali pa bodo samo 4 dneve v tednu, to je 32 ur na teden. krvi za svobodo in edinstvo-« Zatem se proglas dotika proslave, nato pa pravi: »Ali radost naša solnce bratstva in edinstva sta bila mrzka vragu, vladarju mraka, ki ga je pretvoril v največjo tugo in žalost. Zdrhtela je roka sv. Vlaha, ko je brod t imenom našega mesta tužno in mračno prinesel skozi gosto in težko temino morja in neba ob obupu naših zidov mučeniško telo našega milega ubitega kralja. Ta čas je strašno odmeval v srcu vsakega čestitelja sv. Vlahu in ga napolnil z neizmerno boljo, ga orosil s plačem, vpitjem in potrdil z molitvijo naš mili hram v mestu in oni pretuini na Oplencu.« Proglas zaključuje s pozivom, da naj sc letošnji praznik proslavi dostojno Dubrovnika. Letošnja festaniula sta Anton Rajčevič in Zvoriko Gojič. _ — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaSčitne žleze, tvorbi golše ie velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Frana-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Frana-Josei« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareia. — Grozna sinrt zaradi stekline. V vasi Zaton pri Šibeniku se je zadnje čase pojavila steklina ter je zaradi nje umrlo že nekaj ljudi. Predvčerajšnjim je umrla za steklino v najstrašnejših mukah Tonka Cvitanovič Josič. Kakor so povedali sosedi, je Josičevo ugriznil pes že pred tremi leti ter je umrla šele sedaj. Mestni fizikat namerava sedaj v Zatonu odrediti prisilno cepljenje proti steklini za v9e prebivalce te vasi in bližnjih vasi ter zatreti vse mačke, po katerih se steklina najbolj širi. — Nesreča otroka. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejeta enoletno Magdaleno Lahajnerjevo, hčeri o delavca iz Vnanjih goric. Otrok je doma padel na razbeljen štedilnik in se ljudo opekel po glavi in telesu. iplomirani so bili včeraj na juridični fa-kuleti univerze v Ljubljani gg. Dermastija Marijan \jubljane, Drnovšek Ljubomil iz Trsta, in Kre-Franc iz Ljubljane. Čestitamo! — 8 krvjo je zapečatil svoje veliko delo za našo in svojo ljubljeno domovino. Dolžni smo mu za njegovo veliko žrtev počastitev, ki bo dostojna njega. Darujte saini, nabirajte in se ob vsaki priliki spominjajte Odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani, Gledališka ulica 3/lV., poštni čekovni račun št. 11.200. — Depntaeija predstavnikov iz kamniškega in gornjegrajskega okraja se bo oglasila 31. t. m. pri banski upravi in Izročila spomenico, v kateri bo navedla važnosti projektirane luške ceste v gospodarskem in tujskoproinctnem pogledu z zahtevo, da se mora cestu pričeti gradili že letošnjo pomlad. — žrtev divjega lovca. Včeraj v opoldanskih urah je pregledoval 45 letni lovski čuvaj Anton Kuhar, uslužben pri industrijalcu Gassnerju v Tržiču In dotna iz Loma, lovsko področje na Tolstem vrhu. Pri iem ga je neki divji lovec OuStre-lil s puško in mu pocnal c.el naboj šiber v trebuh. i CMF7k noFin DFDh 'An ' . i' t A Vbncin UDLLU HLHML U Ui •J? : Q — Strašna nesreča v železniški kurilnici. V kurilnici glavnega kolodvora v Zagrebu se je predvčerajšnjim zgodila huda nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. 25-letni mizar Vekoslav Kranjec je bil zaposlen z oblaganjem kotla, ki je bil v bližini drugega. Naenkrat je stroj pomaknil kotel bližje in Vekoslav Kranjec se je naenkrat znašel med obema kotloma, ki sta ga stisnila v parnem košu. Na Kranjčev strahoviti krik so prihiteli drugi delavci, ki so odmaknili kotla. Kranjec se je hudo ranjen zgrudil. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer pa je za poškodbo kmalu umrl. — Pri zapeki krvnem prenapolnjcnju trebuha, knugestijah. bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobi.tosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Starec, ki ne čuti mraza. V Petrijevcih pri Valpovu živi 60-letni Gjuro Vo novic, ki je zelo odporen proti mrazu. Ta starec je brezdomec in stanuje tam ter se hrani, kjer pni kaj dobi. V svoji revščini se je tako utrdil, da je postal odporen proti vsaki bolečini. Sedaj vozi drva iz gozda. Ko pride zjutraj v gozd, sezuje svoje gumijaste čevlje in dela ves dan bos na snegu in ledu. Noge mu sicer zarde, toda starec kakor da ne čuti mraza in tako pravi tudi kmetom, ki ga o tem vprašujejo. Tudi prejšnje zime je delal brez obutve, lansko zimo pa je celo bos sekal led na ribnikih. — Alkohol morilec. V vasi Nemcih se je le dni pripetil zločin, v katerem je sin v silobranu prizadejal očetu smrtne poškodbe na glavi. 46-letni Marjan Teševkovič je bil hud pijanec ter se je usodnega dneva zopet napil. Ko je prišel domov, je napadel z nožem svojega sina Marka, s katerim je živel v najlepši slogi. Ko je Marko videl, da teče oče z nožem nanj, je pograbi! lopato teT prestregel očeta, tako, da ga je udaril z lopato po glavi. Oče se je krvav ter s prebito lobanjo zrušil na tla, Teševkovič je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. Pred smrtjo je izjavil, da sin ni kriv njegove smrti, ker je živel z njim v miru. — Edvard Gregorin: >V času obiskan ja.« Osem postaj o Jezusovem poslanstvu. Z berilom oznanila, s prerokovanjem besede Gospodove o Izraelu in zmagoslavjem njegovim. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 26 Din, elegantno vezano 38 Din. — Gregorinova pasijonska igra >V času obiskanja« vzbuja upravičeno splošno pozornost. Ne le zaradi skrbnosti, s katero je pi-salelj proučil in spoznal gradivo sv. pisma in v tolmačenjih tistega časa, marveč tudi zaradi spretnosti, s katero je izoblikoval prizore ter nam človeško približal Kristusa in Njegov nauk. Lep jezik in poduhovljena ter poetična nota daje globokim življenjskim mislim, ki vzdržujejo igro, pečat odrske in idejne dognanosti. Tako kot čtivo kako kot igra nam je Gregorinovo delo »V času obiskanja« pomembno. Tehnična izvedba in oprema knjige je založništvu v čast. — Poudariti je tudi treba, da jc ta pasijonska igra tudi za manjše odre lahko izvedljiva, zahteva samo 22 moških in 3 ženske osebe; scenerija je enotna in silno preprosta. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Proslava sv. Blaža v Dubrovnika. Po tradicionalnem običaju so v Dubrovniku te dni izdali »festaniuli«, to je prireditelji letošnje proslave zaščitnika Dubrovnika sv. Vlaha (Blaža, 3. februarja) proglas na Dubrovčane, Ta proglas predstavlja na stvari obnovitev spomina na stare nacionalne ideale slovtnske Dubrave. Proglas je poln lepih misli ter se začenja z znano legendo o pobožnem dubrovskem duhovniku Stojku, kateremu sc je javil sv. Vlaho in mu Izrazil željo, da sprejme pod svojo zaščilo mesto Dubrovnik. Proglas pravi: »Molitev je uslišana, bratska ljubezen v srcih naroda in junaške mišice so okrasile belo zastavo iv. Vlaha z nadnaravnim krasom uivsega ntcdrtla neba m rnoria našetfu ter tfa posvetila z rdečilom prelite Celie 0 Hans Ertl pride v Celje. Znani mona-kovski turist Hans Ertl, ki jc kot filmski operater vodil lansko leto ekspiedicijo na Himalajo, bo obiskal uaše mesto med športnim tednom Celjskega smučarskega kluba in bo predaval dne 7. februarja o svojih doživljajih. & Komisijski ogled za regulacijo Sušnice na ozemlju okoliške občine. Občina Celje-oko-lica je predložila načrt za regulacijo Sušnice v njenem območju. Komisijska razprava bo dali": ob 9 dopoldne pri tovarni Py rota na Ost rožnem, nato bo obhod Sušnice. sss Pri Sv. Jožefu nad Celjem se vrši prav te dni, t. j. 23., 24. im 25. januarja češčenje Presv. 1'ešnjega Telesa, združeno obenem s slovesni. tridnevnico na čast novi svetnici sv. Lu-doviki Marijakovi, ki je bila neumorna delavko sv. Vineencijn Pavianskega, očeta vseh revnih. Sv. Ludovika je popolnoma novodobna svetnica, ki bo pomagala poživili v sedanjih časih toliko jjotrebno krščansko karitas; zato ljudje v tako velikem številu prihajajo poslušat govore o sv. Ludoviki in o Presv. Rešujem Telosu. Sklep bo v soboto zjutraj ob 5—6. .©• Pogreb ge. Vebrove bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti Gaberje, Tovarniška ulica I, na okoliško [»kopališče. <3 Mojstrski izpiti poti predsedstvom okr. načelnika g. dr. Vidmarja so se vršili v sredo v Obrtnem domu. Med drugimi so napravili mojstrski izpit s prav dobrim uspehom hčerki pekovskega mojstra in industrijalca g. Kirbi-ša gdč. Ilza in Vilma, sin pekovskega mojstra g. Zadravca, g. Karel Zadravec, nadalje g. Karel Marine, sin pek. mojstra v Rogatcu, in gdč. Sabina Jaš iz Velenja. & Obrtna razstava v Celjn. Dosedanje delo za obrtno razstavo napreduje zelo jiovoljno. Razposlane so [»večini že vse prijavnice in okrožnice ter je prispelo že precej prijav iz bližnjih in tudi oddaljenih krajev. Prijave in povpraševanja je prejela podružnica D jO celo iz južnih delov države, tako da bo po dosedanjih prilikah sodeč, še primanjkovalo prostora na razstavišču. Ptui Ljubljanski krojači ugibajo V Ljubljani že leto in dan vse stoka, trgovci se pritožujejo, da nič ne prodajo, agenti sede žalostni po kavarnah in si preganjajo čas i igranjem, natakarji in natakarice računajo, kako dolgo bodo mogli še 'financirati- s svojimi napitninami pražne žepe elegantnih ljubljanskih fičfiričev-, avtomobilski vozniki pa se žalostni grejejo v bližnjih restavracijah ob Aleksandrovi cesti. Kmetje vozijo v Ljubljano drva, pa jih ne prodajo; komaj bi bilo, da bi še tistih par polen odpeljali iz Ljubljane, kar jih je še kje po drvarnicah, premogarji pa prevažajo premog po mestu, da se prezrači in se jim doma ne. vžge. Samo en stan je danes v Ljubljani, ki se še nekaj pohvali. To so ljubljanski krojači, ki jih je »kriza« fudi udarila, »kriza« jih je zopet popolnoma nepričakovana rešila. Ne vseh, ampak ko-likortoliko. V ljubljanskih krojaških delavnicah so se namreč te dni začeli pojavljati razni gospodje iz mesta, pa tudi iz dežele. Lepo oblečeni so bili vsi, pa tudi naočnike so nosili skoraj vsi, torej sami »buljši« ljudje. Gospodje mojstri so se gosjjodom globoke priklanjali in so se na tihem že oddihovali, češ, nekaj bo le! Pa so vljudno vpraševali gospode, s čim bi lahko postregli. Frak bi potreboval,« je rekel ta ali oni gospod, dep in moderno prikrojen frak, pa ne samo frak, ampak celo obleko!« Gospodje krojači so se priklanjali še bolj globoko: »Takole 500 ali pa 400 dinarjev »čistega« ne bo škodovalo — za »krofe bo že, pa še za knofe povrhu!« In so začeli meriti in meriti, da so jim kar hrbti pokali: navzdol, navgor, po dolgem, po iez ... Frakov je bilo naročenih nič koliko, samih lepih, novih frakov z belimi telovniki. Taki fraki nekaj vržejo — tiste s črnimi telovniki nosijo namreč samo natakarji. Mojstri so pa hodili drug drugega spraševat, kaj naj pomeni ta drakomanija«. Ugibali so dolgo: ples, pogreb, pojedina, poroka. Uganili pa niso nič in tuai vedeli niso nič, dokler jim niso cele zadeve pojasnili sam gospod župan. »Ja,« so rekli, »veste, včasih mora biti tudi frak; posebno če človek kaj hoče — jaz imam frak že dolgo...« In gosjiod župan so se ljubeznivo nasmehnili; čisto skrivaj, tako nekako uradno-tajno, so si pa tudi oni naročili — nov frak! To so tič! Rdeči križ v Ptuju bo imel svoj redni občni zbor dne 2. februarja ob 11 na mestnem magistratu. Umrla je Ivana Kolarič roj. Samprl, vžitkarica v Rogoznici pri Ptuju. Dosegla je starost 82 let. — V Kicarju je umrla Ana Krajnc roj. Arnuš, vžit-karica. stara 74 let. N. p. v ni. Tečaj za esperanto. V Ptuju se otvori tečaj za začetnike esperanta. Začetek bo 1. februarja tega leta. Prijave se sprejemajo v kavarni »Panonijac. Vič Minulo nedeljo zvečer je Ljudski oder na Viču odigral Anzengruberjevo veseloigro v 5 dejanjih »Slaba vest«. Igra je lahko uprizorljiva; saj je tehnika kaj priprosla in od igralcev ne zahteva nobene posebne izšolanosti. No, kljub temu nas predvajanje ni zadovoljilo. Tokratni režiser bi moral namreč igro najprej sam dobro preštudirati in nato tako igralsko osobje odbrali, da bi posamezne osebe kolikor toliko odgovarjale duhu avtorjevih zahtev. V danem slučaju pa ni bilo ne eno, ne drugo. Ker ni bilo prvo, zato tudi ni vlog Nagodela (g. Dovjak), Člmžarja (g. Jezeršek), Štefana (g. Burnik), Kobasa (g. Pišljar) povsem pogodil; bolje je zadel z ženskimi vlogami Lenke (gdč. Kos) in Lizike (gdč. Kušnr), škoda le, da je slednja preveč z rokami mencala. V splošnem se je tudi opazilo, da igralci v obče niso vlog dovolj nastudirali. Čeprav je bil šepetalec tako glasan, da se je slišal celo na galerijo, vendar ga nekaterniki na odru niso tako) doumeli Izid zadnje igre je pač ta: nekaj je bilo, toda daleč premalo. Oospodje Ljiidsketra odra, skrbite, da sc nudi občinstvu užitnejša, boljša brana, koliko za danes, a brez zamere! DRAMA — Začetek ob 20 Petek, 25. Januarja: Matiček se leni Red Četrtek. Sobota, 26. JatninrJa: I i h ar t kazaicu Iiven Znižan« eene oil '.M Din navzdol. . Nedeiia, 27. januarja ob 15: Siromakovo Jagnje. Izven. Znižan« cene od -M Din navsdol. — Ob 20: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA - Začetek ob 20 Petek, 25. Januarja: Zaprto. Sobota, 2«. januarja: Man on. Tirnim In 7,a<1nje pustov* nje komornesa pevca Alfreda Piicnverja. Izven. Nedelja. 'H. januarja ob 15: Pri belem konjičku. Izven. Znif.nne cene ml 30 Din navzdol. — Ob JO: Triihailur. Gostuje flatiioa belprrajtske opere pr-IAna Oldokop. Izveu,- Znižano cene od 86 Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 25 januarja ob 15: Idealen nopron DiJnSka pred. stava. Miuiiiiiilac ceue — or«ki s/prehodi:: II. Dužovnii obra7. naio dobe (dr. Franc Velier) 18.20 Kadij^ki orkester 1810 Literarna ura: Slavko .lan recitira Ktopčlčevo • Preproste petini« 19.00 Radijski orkester 19.20 Cfts, Jedilni list, program zu soboto 19.30 Nacionnlnn ura (ta Belgrada) 20.00 Prenos Bachovega koncerta b. Hiibndo-ve dvorano 21-10 Ca«, poročila 21.50 liadijakl orkostor. Drugi programi i PETEK, 25. Januarja. Belffrad: 20 0(1 Duhovni koncert 32.20 Plesna glaiba — Zagreb: 20.00 Belgrad — Dunaj: l».«,"i Plesi iz raznih dežel 20 S« Plesna glatba 21 10 Koncert del Maksa Itegorja 2.1.20 PloA, e 24.011 Plošče — Budimpelta: 10.30 Prenos opere 32.30 Jazz 28.15 Ciganska glatlia - Milan-Trsl: 17 10 PtoSče 21.00 Orke. stralnl koncert — Rim-Bari: 17.10 Zabavna glasba 20.45 Komorna gin«ha In petje — Praga: 10 10 Koncert del ,loh. Strausea 20.05 Klavirska gta-sba 21 Oil Orkestralni in vokalni koncert — Bratislava: 18.10 Mandolinietičnl koncert 20.05 Kln.virskn glasim — i'nrSava: lfl.00 Petje 20.15 Orkestralni in solistični koncert 23.05 Plesna glnsba — Nemčija: 20.15 Koncert del llan«a Bntleriami (Iz Kolnal — Berlin: 19.00 Radijski kabaret 21.no 1'le^ua glaiba — KSnigsberg: 2100 Nova glasba — Hamburg; 19.110 Regiment |>o cesti gre 21.00 V spomin bttke na Doirporhankti — Vrntlslarn: 19 00 Narodna gladin 31 0A VoiaAkn ura — Lipsko: 31.00 Pol proti Bogu, dram« — KtVn: 19.00 Plesna gla» — Stnttoart: 19.00 PloA e 21.00 Narodna glasha - 7.u-rleh: 10.25 Ljudska ura 20.05 Cakalnicn, nso'n čakaleov 21. i M Radijski orkester — StfiSiiiiVfui 1S.3»1 Radijski orkoster 22.00 Riiiika glasba. Vas je na prodaj. Na Škotskem je va6 Charlestovvm, katero so zgradili pred 170 leti kot vzorec, kakšna mora biti vas. Sedaj je njen lastnik grof of Elgin, ki jo hoče prodati dosedanjim najemnikom. Za vsako hišo zahteva 24 funtov (6000 Din). ■v SkoS-mučemk lioK'ZatJ:g«p,ieaia Poročano je že bilo, da je v varšavski bolnišnici 17. januarja umrl katoliški škof Antonij Ma-lecki, nekdanji petrograjski apostol, administrator, star 73 let Pokojnik je značilna žrtev boljševiškega preganjanja. Več let je preživel v sovjetskih ječah in v siribskem pregnanstvu. Šele aprila meseca lani so ga osvobodili s pogojem, da takoj zapusti ozemlje sovjetskih republik. Škof Malecki je bolan prišel na Poljsko. Bil je tako onemogel, da od svojega prihoda v Varšavo do svoje smrti ni več zapustil postelje. Ko je prišel v Varšavo, je bil oblečen v obleko revnega ruskega kmeta ter je bil ves raztrgan. Že njegova bedna zunanjost je pričala, kaj je mož pretrpel, ter označevala bedo, katera ga je dolga leta spremljala. Prihajal je iz male zapuščene sibirske vasice, kamor so ga bile pregnale sovjetske oblasti. Sovjeti so pač imeli dovolj vzroka, da so prav temu starčku onemogočili vsako delovanje, saj je neumorno nastopal proti brezbožniški propagandi. Ni se dal oplašiti ne po prepovedih ne po kaznih, ampak je z vsemi silami in z največjim naporom popravljal, kar je boljševiška protibožja propa. Roman za stare in mlade Pikica Nazadnje se je v njej oglasilo sočuitje. Le kje tiči pozabljivec mali? Zaradi svoje pozabljivosti se je že dovolj sipakoril. »Ali me nisi klicala, maina?« je še vprašal, preden je ma-losrono zapustil sobo. Ne sme biti preveč trda. Kako se je prestrašil, revček! Ne sme biti preveč stroga. Mnogo je v zadnjih tednih za-pretrpel radi nje. Vsak dan jo je obiskal v bolnišnici. V šoli je moral jesti, in vse dni in noči je bil talko sam in zapuščen v stanovanju. Potem so jo spet pripeljali domov. Štirinajst dmi je ležala v postelji, in on je kuhal in hodil na trg kupovat in nekajkrat je celo z mokro cuinjo očistil stanovanje. Začela ga je iskati. Stopila je v spalno sabo. Stopila je v kuhinjo. Prižgala je v veži luč in pogledala za omare. »Tonček!« je zaklicala. »Pridi, fant moj, saj nisem več huda nate! Tonček!« Njen klic je bil sprva glasen, potem je postal čudno mehak in nežen. Tončka ni billo v stanovanju. Pobegnil je od doma! Polastil se je je nemir. Proseče je izgovarjala njegovo ime. On pa se ni oglasil. Pobegnil je od doma! Planila je k vratom, jih odprla in stekla po stopnicah navzdol, da bi poiskala svojega sina. Deveto premišljevanje govori: 0 obvladanju samega sebe. Ali vam je Tonlek kaj všeč? Jaz ga imam prav rad. A to, da je tebi nič meni nič zbeial od doma in pustil mater samo, mi — odkrito rečeno — ne ugaja. Kam bi pa prišli, če bi vsak, ki je kaj zagrešil, hotel pobegniti? Tega si sploh ne morem predstavljati. Človek ne sme izgubiti glave, vztrajati mora do zadnjega. Tudi z drugimi rečmi je tako. Vam na primer kakšen deček dobi slabo spričevalo, ta ali oni učitelj piše staršem pismo, drugi otrok spel po nerodnosti razbije dragoceno vazo, in potem pogostokrat čitamo v časopisu: »Iz strahu pred kaznijo pobegnil. Nikjer ga ne morejo najti. Starši se bojijo najhujšega Ne, gospoda moja, lako pa to ne gre! Če človek nekaj slabega stori, mora zbrati vse moči in odgovarjati za svoje dejanje. Če ima kdo takšen strah pred kaznijo, naj se prej blagohotno premisli! Obvladanje samega sebe je važna, dragocena laMnost. In kar je na njej posebno vredno uva-ievanja: obvladanja samega sebe se človek lahko priuči. Aleksander Veliki je zmerom štel najprej io trideset, preden se je odločil do kakšnega delanja. To je čudovit recept. Ravnajte se po njem, Icadar bo potrebno! Se bolje pa je, če štejete do šestdeset. DESETO POGLAVJE. Lahko bi se tudi slabo končalo. »Dober dan, gcwpa Gost!« jo je pozdiravil nekdo, ko je stopila iz hiše. »Samo zdravje vas je že. Rdeči in sveži ste ko roža.« Bila jc Pikica z Dudkom. Prav za prav se jj je zdela Tončkova mati ta dam strašno bleda in razburjena. A Tonček jo je bil prosil, naj ganda vsako uro uničevala. Tega izvrstnega duhovnika niso postavili pred sodišče, kakor so postavili nadškofa Cieplaka. Ni se jim zdelo umestno, da bi starčka proglasili za Vatikanovega protirevolucijo-narja, kakor so storili s prelatom Butkiewiczem. Niiso ga pregnali na Solovjecke otoke. Morda zato ne, ker bi s svojo apostolsko gorečnostjo tudi tam Iximenil »nevarnost« za okolico. Največje sovraštvo boljševikov si je škof Malecki nakopal s tem, da se mu je z velikimi težavami posrečilo pridobiti delavce iz bližnje in daljnje okolice. V Ljeningradu je ustanovil tehnične šole in učne delavnice za delavsko mladino, katera se je tam izobraževala v svojem poklicu, obenem pa se tudi vzgajala po naukih katoliške Cerkve. In ravno to neumorno delovanje je bilo usodno za gorečega duhovnika. Dolga leta se je za svojo gorečnost pokoril v pregnanstvu. In posebna tragika je hotela, da je dan svobode pomenil zanj začetek zaključne dobe mučeništva. Moral je iz Rusije umret. Sedaj nosi krono tistih, ki so zaradi Kristusa žrtvovali svoje življenje. Tonček ji prikriva resnico iu jo zmerom samo pohvali. In Pikica je deklica, ki drži besedo, oho! Gospodična Blaginja je s svojim zaročencem spet šla k »Zlatemu levu« in ji naročila, naj jo ob šestih pride iskat. Gospa Gost se je zbegano ozirala na vse strani in podala Pikici roko, ne da bi bila iz-pregovorila besedo. »Kje pa je Tonček?« je viprašala Pikica. »Ni ga!« je šepnila gospa Gost. »Pomisli, pobegnil je. Bila sem huda, ker je pozabil moj rojstni dam.« »Potem vam čestitam od srca,« je dejala Pikica. »Namreč, ker imate rojstni dam.« »Lc •po se ti zalfval ju jem,« je odvrnila žena. »Bogve, kje je zdaj?« »Ne izgubite glave.« jo je tolažila Pikica. »Fanta bova že spet našli. Kopriva ne pozabe. Kaj pravite, če bi šli od trgovine do trgovine in povsod poizvedovali za njimi?« Gospa Gost pa je najbrž ni slišala, ker je neprestano obračala glavo, zaito jo je Pikica prijela za roko in jo vlekla v mlekarno onstran ulice. Položila je Dudika na tla in mu ukazaln: »Dobri kuža, poišči Tončka!« Dudeik pa tudi topot ni razumel niti besedice. ★ Medtem je Tonček kupoval čokolado. Prodajalka je bili a stara gospa z velikansko golšo pod vratom. Nezaupno ga je pogledala, ko je z mrtvaško-bledim in žalostnim obrazom zahteval ploščico najboljše mlečne čokolade. »Potrebujem jo za rojstni dan,« je pobito dejal. Ob teh besedah je postala prijaznejša. Lepo je zavila čokolado, kaikor pač morajo biti zaviti darovi: v svilen papir, katerega je povezala s svetlo-modrini svilenim motvozom. »Prav lepo zahvalim,« je resno dejal, vtaknil zavitek previdno v žep in plačal. Ko je pospravil še dirobiž, je odšel v trgovino s |wi-pirjem. V trgovini s papirjem si je dolgo ogledoval album z razglednicami. Razglednica, ki jo je izbral, je bila čudovita. Debel postrešček, s široko nasmejanimi obrazom, je bil naslikan na njej. Pod vsako ]>azduiho jc držal velik cvetlični lonec. Ob njegovih nogah je stalo napisano z zlatimi črkami: »PRISRČNO VOŠČILO ZA ROJSTNI DAN«. lonček je otožno motril lepo sli,ko. Potem je stopil k pisal niku ter /. vso skrbjo in ljubeznijo napisal na drugo stran: »OD TVOJEGA NESREČNEGA SINA TONČKA«. Potem'je zataknil razglednico za modro pentljo, ki jc krasila zavojček s čokolado im hitro stekel nn cesto. Ob spominu na svojo žalostno usodo ga je obšlo silno ganotje. Bal se je. da bi ga ob-lile solze, pa je z vso močjo jKisimrkaval im požiral, da bi jih zadušil v sebi. S sklonjeno glavo je šol proti drami. Pijani otroci gredo v šolo Selišča v skalnih votlinah Mrtvemu pohvalo - živemu zapor Rajnemu japonskemu cesarju je študent ukradel pesem Na Japonskem so razpisali veliko nagrado za povzdigo narodnega slovstva. Kdor je hotel dobiti nagrado, je moral ustvariti pesniško delo, ki je v soglasju z modernim razvojem, a obenem povezano z veliko narodno zgodovino. Tekme se je udeležilo veliko pesnikov, pa le malo jih je prišlo v »ožjo volitev«. Končno so strokovnjaki soglasno prisodili nagrado 17 letnemu dijaku Tamoca Ema, ki je poslal daljšo pesnitev. Njegovi verzi 60 bili tako lepi, da jih je vse občudovalo. Ko pa je bila nagrajena pesem priobčena, je nastal škandal, kakršnega na Japonskem še ni bilo in ga menda tudi drugod, kjer so literarne tatvine bolj navadne, ne poznajo enakega. Poznavalci japonskega slovstva eo namreč ugotovili, da je pesniški umotvor precej starejši kakor pa pesnik sam. Tamoca Ema je namreč »okradel« zelo imenitnega pesnika, ki ni nihče drugi ko rajni japon- ski cesar Mucuhito, ustanovitelj moderne Japonske. Dijak je sicer snov nekoLiko predelal in moderniziral, vendar sta si obe pesmi talio podobni, da ni nobenega dvoma, da imata istega očeta. Japonska javnost je bila ogorčena zaradi d ra-noeti tega mladiča, ki si je upal pregrešiti se nad lastnino vzvišenega mikada! Fanta eo zaprli zaradi duhovne tatvine in sleparije. Pa je tajil in trdil, da je le slučaj nanesel, da sta si obe pesmi tako podobni. Strokovnjaško mnenje je morala podati tokijska univerza, ki pa je rekla, da je študemtova pesnitev navaden pla-gijat dela nesmrtnega cesarja. Končno se je Tamoca Ema udal in priznal. Dobil je za to dve leti in pol hude ječe. Japonci so ogorčeni, ker se je komisija strokovnjakov tako blamirala, da jo je 17 letni fant potegnil. Obenem pa so ponosni, da je japonski mikado tudi kot pesnik dobil prvo nagrado. Goreči parnih rešen Goreči angleški parnik »Valverda«, o katerem smo včeraj poročali, je po zadnjih jx>ročilih v zadnjem hipu bil vendarle rešen. Na pomoč sta mu najprvo prihitela francoski parnik »Petittere« in angl. križarka »Frobisher«. Z združenimi močmi se je junaški posadki in pa na pomoč prihitelim mornarjem posrečilo ogenj omejiti. Vendar je tisti del parnika, v katerem so postavljeni stroji, ves zgorel. Zato se parnik ne more več sam gibati, ampak ga valovi mečejo semintja. Reševalni dve ladji sta takoj brezžično sporočili vsem ladjam, ki so hitele na pomoč, da je nevarnost premagana in naj mirno nadaljujejo svojo pot. Križarka bo vlekla parnik do prve luke. Glavno delo pri reševanju parnika je opravila 36 mož močna posadka parnika samega. Ta je preprečila, da parnik ni zgorel. Junaški mornarji, ki bi se bili lahko rešili v čolne, se niso ganili z nusta, ampak so 24 ur neprestano gasili in delali. Zal pa je požar zahteval človeško žrtev. Tretji inženjer Taylor, ki je nadvse požrtvovalno pomagal gasiti, se je pri tem tako opekel, da je kljub požrtvovalni zdravniški pomoči kmalu umrl. Obravnava proti Hauptmanu Hauptman, katerega sodijo v Flemingtonu zaradi umora Lindberghovega otroka, se zagovarja med drugim tudi s tem, da je usodnega dne 1. marca I. 1932 bil v službi. Dne 22. januarja je bil zato zaslišan delovodja gradbene družbe, pri kateri je bil Hauptman uslužben. Ta je izpovedal, da je Hauptman res delal pri tvrdki kot tesar, da ga pa 1. marca ni bilo na delo. že to pričevanje je vzbudilo veliko senzacijo. Še večjo senzacijo pa je vzbudilo pričevanje delovodje, da Hauptman tudi 2. marca ni prišel na delo. Tega dne namreč se je Lindberghov zastopnik dr. Condon razgo-varjal ponoči z neznancem in se pogajal z njim zaradi odkupnine za Lindberghovega otroka. S tem pričevanjem se je Hauptmanovo stališče zelo po-slabšalo. * »Kmalu bomo lahko kupili radioaparat, ki lx. prenašal tudi slike,« je rekel profesor Teehnicus. »Ali kar z okvirjem?« je prašala teta Agata. Socialna slika z Madjarskega «.,»„„ je. da eo pred nekaj let! neznani zločinci v Parizu v avtomobilu odvedli voditelja ruskih emigrantov, generala Kutjepova. Za njim je izginila vsaka sled. Sedaj pa čistijo strugo reke sSn? £ Čar,za Bager,, eo odkrili v vodnem dnu razbitine nekega avtomobila ter i njem ostanke okostnjaka, k. je b, ves poknt s školjkami. Sodijo, da je ta okostnjak pogrešanega generala Kutfe pova, katerega so zloč.nc, umorih m z avtomobilom vred pognali v Soitioln s toin zfSi za n im vsako siecL Korespondenca Centropress poroča iz Budimpešte: Madžarski ministrski predsednik G5mbos je te dni odšel na lov na severno Madžarsko. V mestu Miškolcu so ga sprejeli zastopniki oblasti in ga opozorili na žalostno stanje prebivalstva na se. vernem Madžarskem. Največja beda je v okraju Mezokovesol, kjer več tisoč ljudi prebiva v skalnih votlinah in podzemeljskih jamah. Kaj podobnega ne najdete v vsej Evropi. Budimpeštanski dnevnik »Nemzeti Ujsag« je poslal na lice mesta svojega dopisnika, kateri opisuje bedo v vasi Tibold-daroc. Časnikar je na cesti srečal kopico otrok, ki so bili vsi razcapani. To so bili otroci, ki so šli v šolo, a pijani ko čep. Niso mogli stati, vedno so omahovali'in iz ust jim je smrdelo po alkoholu. Bili so shujšani in slabotni. Vsak otrok je v torbici na hrbtu nosil s seboj steklenico kuhanega vina. To so bili otroci tistih tisočev prebivalcev iz podzemeljskih lukenj. Štiri tisoč duš živi v tem kraju nekaj stoletij. Vse ljudstvo je bolehno in propadlo. Siromaštvo teh ljudi je tako veliko, da |» cela leta mesa niti ne vidijo, kruh pa le poredko. Starši delajo po vinogradih, a plačani so z vinom. »A vsi člani teh družin pijo vino na tešče za zajtrk, za opoldne in večerjo. Hladno ali kuhano, kakor koga ravno veseli.« Tako piše madžarski list. »Ali ste zajtrkovali vino?« je vprašal časnikar ter še vedno upal, da mu bodo rekli, da ne. Otroci f>a so mu odgovorili: »Saj imamo za zajtrk vedno le vino.« »Povejte mi, ali vam to ne hodi narobe v šoli?« Otroci so se glasno zakrohotali: »Ne! Saj Uganka Kutjepova pojasnjena? damo v šoli mir! Ko pridemo v gorko šolsko sobo, lepo zaspimo.« In časnikar pripoveduje: »Otroci pa so se kro. hotali, krohotali in se prevračali.« Na vprašanje, zakaj ne zajtrkujejo kruh s slanino, kakor to delajo drugi kmečki otroci po Madžarskem, so reveži molčali. Časnikar je ugotovil, da tod živi družina s 6—7 člani, katera zasluži na leto le 200—300 pengov (2—3 tisoč dinarjev). Te kraje naj kultivira Madžarska, veli Centropress. Madžarska potrebuje regeneracije — notranje obnove in ne revizije meja! Arhoolog prol. Kristijan Hiilsen je umrl v Florenci, star 77 let. Zaslovel je zlasti po tem, da je priobčil topografijo starega Rima. Bil je učenjak svetovnega slovesa. Češkoslovašhi denarni zavodi Miljardna pomoč v krizi Že včeraj smo podali v izvlečku del predavanja g. dr. Vladimirja Murka o denarnih zavodih Češkoslovaške, danes pa navajamo oni del predavanja, ki govori o poslovanju čeških bančnih za. vodov v času krize. Pri tem omenja uvodoma, da so vloge v C»K naraščale tudi leta 1931. in 1932., ko se je drugod že začela kriza. Da ni že leta 1931. prišlo do večjega navala vlagateljev, je treba predvsem pripisovati disciplini vlagateljev, ki so pa imeli v spominu dejstvo, da je država leta 1924. pomagala trem bankam. Tedaj so namreč tri banke zašle v težko-če, ker so imele precejšnje terjatve v inozemstvu, ki so se pa radi dviga Kč deloma razvrednotile, nadalje pa radi industrijske krize. Mnogo so morali denarni zavodi leta 1924. odpisati, tri banke pa so morale likvidirati. Radi tega, da se ne bi ponovile zopet slične težkoče, je izšla cela vrsta zako. nov, ki so varovali interese vlagateljev, poostrili odgovornost vodilnih taktorjev in je bila uveljav. ljena samostojna revizijska centrala, končno pa je še država ustanovila dva fonda, v katera so plačevali denarni zavodi večje zneske, iz katerih pa so dobivali v slučaju potrebe nazaj velike vsote. Vendar je vkljub vsemu prišlo leta 1932. do ponovnih težav denarnih zavodov. Izgube so bile pri nekaterih ogromne in so znašale v enem slučaju 1 mi-Ijardo Kč. Dotične banke so odpisale velik del glavnice in rezerv, priskočil pa jim je še na pomoč fond za sanacijo denarnih zavodov, seveda pa pri tem ni izostala država z znatnimi sredstvi. Kajti država se je zavedala, da bi naval vlagateljev na en sam večji zavod mogel izzvati naval vlagateljev na vse denarne zavode. Zato je bik) lažje preprečiti naval na en zavod z razmeroma majhni- mi sredstvi, kot dati sredstva ob splošnem navalu vlagateljev. Poleg tega so se vodilni gospodarski politiki zavedali, da propad bank ne pomenia samo propada upnikov vlagateljev, ampak tudi delničarjev in nazadnje v neinali meri tudi dolžnikov, ki so pa lahko podjetniki s tisoči delavcev, ki bi bili s tem prizadeti in skozi nje vse gospodarstvo. Češkoslovaška država je res žrtvovala miljar-de Kč, da reši banke in od njih odvisna podjetja, točne številke se niso navajale niti se ni povedalo, katere banke so bile deležne državne potnoči. Sanacija se je izvršila na ta način, da je prevzela del delniške glavnice, potem ko so bile stara glavnica in rezerve večinoma odpisane Nato pa je država še dala nova sredstva v obliki državnih bonov. Na zunaj izgledajo zneski, ki jih je dala na razpolago država, res ogromni, v resnici pa je država dala gotovine znatno inanj in tudi oni boni ne bodo nikoli plačani, ker tega ne bo treba. Ce primerjanto položaj z našimi r ar/, merami, |>otem so se naši za. vodi odrezali v tem oziru boljše, ker ni bilo mi-liardnih izgub. Vkljub temu. da so vlagatelji na Češkoslovaškem vedeli o onih miljardnih izgubah, so vendar ostali mirni ter niso po nepotrebnem dvigali vlog. Omeniti moramo še ustanovitev posebnega rc-eskontnega zavoda spomladi lanskega leta. S sred- SpOEt stvi tega zavoda so predvsem mobilizirale zamrznjene hranilne vloge, poleg tega je s temi sredstvi država intervenirala na trgu dolgoročnih kapitalov z lombardom državnih papirjev. S tem se je ustvarila stalnost tečajev državnih papirjev in so v resnici v Češkoslovaški državni papirji ona likvidnostna rezerva, ki daje oi>oro denarnim zavodom za slabe čase. Dishontna obrestna mera pri nas in drugod V naslednjem podajamo i ozirom na zadnje znižanje obrestne mere za diskont in lombard pri nas, po kateri znaša diskontna obrestna mera samo Se 5%, podatke, koliko znaša obrestna mera v drugih državah po najnovejšem stanju: Albanija.....7 Bolgarija.....7.00% ( 8 Brazilija.....7.00% Egipt......7.00% Grčija......7.00% (14. Turčija.....7.00% Urugvaj.....7.00% Jugoslavija .... 6.50%* Argentina .... 6.00% Letoneka..........6 00% Litva............6 00% ( 1. Španija ..... 6.00% (26. Estonska.....5.50% (28. Finska .....5.50% ( 3. Island............5 50% Jugoslavija .... 5.00% ( 1. Poljska.....5.00% (26. Portugalska .... 5.00% (13. 50% (16.11.1933). " 1.1934). 10.15)33). 1.1934). 10.1932). 1 1932). 12.1934). 2.1935). 10 1933). 12.1934). Vprašanje ureditve kmečkih dolgov. Odvetnik f. dr. Matej Pretnar bo v ponedeljek, dne 28. januarja ob 20 predaval o vprašanju pomoči zadolženim kmetom in o načrtu narodnega poslanca Joahima Kunjašiča in tovarišev za konverzijo Kmečkih dolgov. Predavanje se vrši v sejni dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova ul. 10, I. nadstr. Organizacija upnikov v Švici. Švicarska bankirska zveza se je že dalj časa pečala z mislijo ustanoviti poseben odbor za zaščito švicarskih upniških interesov. Zadnje dni je imela zopet sejo, na kateri je bila sklenjena definitivna ustanovitev takega odbora, slične organizacije obstojajo že dalj časa v drugih upniških državah. O finančni politiki Jugoslavije piše v »Prager Presse« dr. Ko., dopisnik iz Belgrada, da namerava novi finančni minister iz privilegiranih denarnih zavodov in nekaterimi zasebnimi bankami (tu na. števa Francosko-srbsko banko ter Anglo-češkoslo-vaško ter praško Kreditno banko) ustanoviti poseben konsorcij, ki bo sodeloval z državo pri ureditvi nefundiranega dolga. Bolečinam v nogah recite-Zbogom! Poizkusite to enostavno domače sredstvo' Evo, enostavnega in cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešita najhujših *ežav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo vodo, kateri st« dodali toliko Saltrat Rodella, da je dobila videz neposnetega mleka Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soli, ki se nahajajo v znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna zdravilna kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo, fz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa in žulje tako. da jih lahko t koreninami vred odslranite. Saltrat Rodell se prodaja ob jamstvu v vseh strokovnih prodajalnah. Avstrija.....1.50% Madjarslia .... 4.50% Romunija .... 4.50% Gdansk.....4.00% Italija......4.00% Nemčija..........4 00% Japonska.....3.65% Češkoslovaška . . . 3.50% Indija (brit.) . . . 3.50% Indija (hol.) . . . 3.50% Južna Afrika . . . 3.50% Norveška .... 3.50% Irska............300% Belgija.....2.50% Danska.....2.50% Francija.....2.50% Holandija .... 2.50% Švedska.....2.50% Anglija.....2.00% Švioa .....2.00% Kanada.....2.00% Združene države . . 1.50% (27. 6.1934). (17.10. 1932). (15.12.1934). (21. 9.1931). (26.11.1934). 22. 9.1932). 2 7.1933). 25. 1.1933). (16. 2.1933). ( 1.11.1P31). (15. 5.1933). (24 5.1933). (30. 6.1932). (28. 8 1934). ( 1.12.1133). (31. 5.1934). (18. 9.1933). ( 1.12 1933). (30 6 1932). (22. 6.1931). ( 1. 2.1934). * Od 16. 7.1934 do 1.2.1935. fs Naša trgovina s Švico. Leta 1934 je Švica uvozila iz naše države za 13.4 milj. šv. frankov in sicer so bili glavni predmeti našega uvoza v Švico žito in koruzo 5.0, les 2.1, jajca 2.1, perutnina 1.9 in konji 0.6 milj. šv. fr. Nadalje je znašal lani švicarski izvoz k nam 7.37 milj. šv. frankov in sicer smo uvažali iz Švice: kemikalije 0.96, umetna svila 0.95, bomb. tkanine 0.6, tekstilni stroji 0.5, svileno blago 0.44, lekarnarski in drogerjski proizvodi 0.35, bombažno predivo 0.3, električni aparati 0.29 milj. šv. fr. itd. Borza Dne 24. januarja 1935. Denar Neizprenienjeni so ostali tečaji Berlina, Curi-ha, Pariza in Prage, popustil je le Bruselj, dočim so narasli tečaji Amsterdama, Londona, Newyorka in Trsta. V zasebnem kliringu je ostal na našiti borzah avstrijski šiling neizpremenjen: notiral je 8.10 do 8.20. Gršiki boni so not.irali v Zagrebu 29.50 den., v Belgradu pa 29.90—30.60. Angleški funt je v Za. grehu popustil na 221.48- 223.08, v Belgradu pa je naraste! na 223.70—225.30. Španska pezeta v Zagrebu 5.45 bi., v Belgradu 5.50—6X0. Ljubljana. . Amsterdam 2967.15—2981.75, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 1024.56—1029.63, Curih 1421.01—1428.08, London 215.21—217.26, Nevvvork 4375.01-4411.32. Park 289.60-291.03, Praga 183.42—184.52, Trst 374.53—377.62. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.20, Nevvvork 310.75, Bruselj 72.10, Milan 26.40, Madrid 42.225, Amsterdam 208.80, Berlin 123.95, Dunaj 73.33 (57.30), Stockholm 78.30, Oslo 76.30, Ko-penhagen 67.80, Praga 12.915, Varšava 58.325, Atene 2.9275, Carigrad 2.485, Bukarešta 3.05, llel-singfors 6.70, Buenos-Aires 0.7875. Vrednostni papirji Kot včeraj tako je bila tudi danes tendenca za državne papirje slaba in so večinoma tečaji na za. dovali, le redki papirji so popustili le v manjši meri. Ni se pa slaba tendenca poznala prometu, ki slejkoprej javlja velike številke. Tako je znašal danes promet na zagrebški borzi: vojna škoda 2000 kom., agrarjti 200000, 8% Bler pos. 12.000 dol., 7% Bler. pos. 6000 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 4000 dol. Nadalje je bilo tudi zaključenih 2C0 delnic Priv. agrarne banke. Delnice Narodne banke nc izkazujejo prometa, dočim se je gibanje tečajev Priv. agrarne banke prilagodilo tečajem državnih papirjev. Ljubljana. 7% inv. pos. 74—76, agrarji 46-48, vojna škoda 383—385, 6% begi. obv. 68-69, 8% Bler. pos. 75—77. 7% Bler. pos. 64—66, 7% pos. DHB 71—73. Eksekutivna prodaja. Na ljubljanski borzi je bilo eksekutvino prodanih 15 kom. vojne škode s kuponom za 1. februar po 375. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. jx>s. 73—77, agrarji 47.50—47.50, vojna škoda 384—387, tr,< begi. obv. 68 bl„ 8% Bler. pos. 76—77.75 (77), 7% pos. DHB 69- -70. — Delnice: Narodna banka 5000 den., Priv. agr. banka 267—273 (265), Trboveljska 124 -127 (70 po 125). Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 76—77, agrarji 46-47 (46.25), voj. škoda 38S-386 (385.5), 6% begi. obv. 66.75-67.50 (67.50), 2. 66.50-67 (67), 8% Bler. pos. 74—77. 7% Bler. pos. 65—65.50 (65.75, 64.50), 1% pos. DHB 70-73 (72). - Delnice: Narodna banka 5420—5800, Priv. agr. banka 266 —269 (268, 267). Žitni trg Ljubljana. (Franko vagon nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.) Pšenica bač. 79 kg 2% 130.50—1 mTs bos. Sv—94, koruža časti pri- merno suha s kvalitetno garancijo bač. 68—70. ban. Hokej na ledu Prvak Graza KSK : Ilirija I v sobofo ob 20, v nedeljo ob li J Po uspelem letošnjem uvodu v hockejsko se- , zono se je odločila Ilirija, da povabi na dvodnevno gostovanje v Ljubljano odlično moštvo graškega prvaka KSK-a. Ta aranžma se ji je popolno posrečil in bomo zato videli v soboto in nedeljo prvorazredno moštvo, ki predstavlja obenem kompletno graško reprezentanco. KSK je eno najmočnejših avstrijskih provincijonalnih moštev (ki so nn glasu kot najboljša v Avstriji) in stoji po svojih uspehih trenutno v vrsti z renomiranimi klubi KAC, DSV. Leoben in Insbruck AC. Ilirija se ne plaši velikih nasprotnikov, ker se ! zaveda, da je propaganda tega športa pri nas še zelo potrebna, in drugič, da je njeno moštvo tako vigrano, da se zna častno boriti z najznamenitejšimi moštvi. Vsem je gotovo še v spominu tekma z romunsko reprezentanco, katero so Romuni s ičlim rezultatom 1 :0 odločili v svojo korist, sto moštvo sodeluje, prav te dni na svetovnem prvenstvu v Davosu in sicer v isti postavi ter do-seza narodnost senzacijonalne uspehe. Program, ki si ga je letos začrtala Ilirija v . tem športu, je izredno velik. V kolikor bodo do- j puščale vremenske prilike, bomo videli v Ljubljani slovite in renomirane klube Čehoslovaške in Avstrije ter na povratku iz Davosa najbrže tudi j romunsko reprezentanco. Nedeljski gost je torej ; prvi v tej vrsti, ki se bo nadaljevala tekom bodočih ! nedelj. Sobotna tekma se bo na žaljo občinstva pri- j čela že ob 20 zvečer, nedeljska pa ob 11 dopoldne. Drsališče se bo v soboto za drsalce zaprlo ob 18.30 ter se bo ponovno odprlo ob 19.30, tako da bodo mogli tudi drsalci prisostvovati tekmi. Drsališče bo ostalo odprto do 22. ure. Garderoba bo kurjena in pripravljen bo čaj. V nedeljo bo drsalšče odprto tudi dopoldne za vse drsalce, katerim bosta na razpolago dve tretjine ploskve. Vstopnina: Din 10, za člane in dijake Din 8, posetniki sezonskih kart samo Din 5, Naši akademiki na inozemskih tekmah 4. do 10. februarja se bo vršilo v St. Moritzu svetovno akademsko prvenstvo v smučanju, drsanju, bobsleigh-u in hockeju na ledu. Naši akademiki se bodo udeležili samo tekem v smučanju. Ni to prvič, da nastopijo Jugoslovani na inozemskih prireditvah. Udeležili so se že 1. 1932. tekem v Griindelwaldu, i. 1933. tekem v St. Moritzu, lanskih tekem v Weigenu se pa niso mogli udeležiti raditega, ker smo imeli istočasno pri nas državno prvenstvo in tega so se morali akademiki, kot najboljši smučarji, udeležiti. Velikih uspehov res da do sedaj niso^ dosegli, vendar so mnogo pridobili v tehničnem znanju. Baš na teh tekmah sta prvič nastopila Dečman in Baebler, ki sta sedaj med našimi najboljšimi smučarji. Letos gredo akademiki v svet z večjimi na-dami. Ne samo, da so se privadili velikim skakalnicam, saj imamo vendar pri nas v Planici največjo skakalno napravo na svetu, ampak bodo tudi nastopili z neokrnjeno ekipo, ki je ojačena z Heim-om z Jesenic, našim najboljšim tekmovalcem v smuških likih, ki je prvo leto na univerzi. Vsi prejšnji tekmovalci pa so zelo napredovali, zlasti Baebler, ki je bil določen tudi v štafeto za slovansko prvenstvo, in ki je zmagal na otvoritvenih skokih v Zagrebu. Organizacijo te udeležbe Jugoslovanov v St. Moritzu je prevzela Jugoslovanska akad. smučarska organizacija na naši univerzi. Stroški se bodo pa mogli kriti le v slučaju hitre in izdatne podpore s strani javnosti. Do sedaj so zasigurana sredstva za 5 tekmovalcev. Upamo, da ne bo zopet nastopila nekompletna ekipa. Razpis Prvonstra LZSP v alpski kombinaciji IjZSP priredi v izvedbi SK Tržita iu Slalom kluba 34 tokmovanje v alpski kombinaciji, to je v »mul u iu hI h lomu, ilne 2. in 3. februarja na Kofcah. — Tekma v smuku se vrši v soboto 2. februarja ob 14. v slalomu pa v nedeljo ob 9 K tekmi v slalomu bo pri-puS c.n« samo prva polovica plasiranjih iz tekme v smuku Žrebanje startnih Številk bo v soboto, 2. februarja, na kar opozarjamo delegate klubov. Vrt tekmovalci morajo biti v soboto, 2. fobninrja ob 11 v domu na Kofcah, kjer dolrijo startne Številke proti kavciji 5 Din. Kdor do toga 'umi ne bo dvignil Številke, no bo prlpuSčen k startu. Istočasno bo razglasitev tekmovalne proge. Start je dovoljen vsem verificiran i m tekmovalcem nad 18 let starim. Tekmuje se pn pravilih .17,SZ. Prijave je nasloviti na SK Trt« vključno do 30. iatiuarja 1935 na predpisanem obrežen. Prijavni no ni. SploSna določila: Obenem s prijavnico je nakazati Se znesek za kritje izdatkov za prehrano, in sicer: Celodnevna prehrana 20 T)in nn dan. Nočnina pa: postelja 12 Din (spita lahko dva tekmovalca), skupno ležiSče 7 Din. Vsak prijavljen! naj to-no navede le-žifiča i.n nakaže temu primeren, oziroma ustrežljivi znesek, ker je doni rezerviran za tekmovalna dneva izključno le za tekmovalce, to je, do razpolaga i. domom SK Tržič. Obenem k prijavo tekmovalcev naj se lin-vede tudi Število funkcionarjev, ki reflek tirajo na pretirano iu prenočišče ter naj postopajo ravno tako kot tekmovalci. Tekmovalci in ndeležeiici! teikme prejmejo v triroviini Rudi Stransky na.vodila in bloke, kateri Jinn služIjo v ilnmn mesto plačila v gotovini. Denar je nakazati na SK Tržič ali nn ček. rač. St. 14.285 PnStn. hran. v tduhUani. SK Ilirija, trika atletika. Vrt člani se obve*čajo, da sc vrSilo redni treningi zopet v Soli na Rrabnu, in sicer: dvigali v ponedeljek in četrtek od 7—9. Rokoborci pa v torek iu petek od pol 8 do 9. Pofiet troroingov ie strogo obvezen, ker se sicer atleti, kateri ne pose-čajo stalno treningom, nc bodo dopustili na lavne na- S,°' Jadran. Informativni sestanek celokupnega članstva bo danes ob 30 pri M. Sokličii, Pred konju* mioo 4. A.ktlvni "•lani nog. sokcije naj se javijo pol ure prej v tajništvu. S K Olimp t Celju prič«*!« v noduljo, 37. jannrorH L 1. n« Celjski koči tekmo v smuku Si ari vrb Tost«. cilj i**! ('oljsko kočo, ViAlntka razlika »50 m, dolžina prog« 2000 metrov. Start ob |>oj 11, žrebanje »teiilk pol ure 1 pred startom u« Celjski ko i. Darila častna ln praktič-na. Tekmuje se po pravilih .17.SZ, Snmtartki tečaj na lih/kali Sinu arski klub Bloka sporoia, da se Je l dnom 27, januarja pričel rodni sezonski! smučarski te''a j pod posebnim vodstvom znanega iu priljubljenega zveznega učitelja Vil. Gregov-č>i,va. Tečaj se vrSi v « dnevnih terminih in jc vstop kakor izstop vedno mogoč. Prijave sprejema SK Dlake proti nuvli prijavni ni za dobo 6 dni ;tn Din. Vremenske prilike ho sodni povsem ngodue, mir je napadlo 15 cm novega »nega. Teren! wi Menim in jih lahko uvrstimo med naJloi Ae smučarske terene unAe države Za dohro prehrano in lopi« prenoči* a prosi; rb-Ueno. Ponsion v gostilni 25—30 Diu. Ku rirpolago ludi skupna ležit a, (ponsion 12—14 Din In odejo prinesti s seboj). - Proti mali odškodnini so vedno na razpolago konji za skvjerimr. — Za dohod na Bloke iz postaje Velike LnS'e iu Raknku, če sc pravoa.Mio obvertl Smučarski klnb Bloke, so na razpolaigo sani! Cena za sani je 10 Din za eno osebo, ako je več sinn -aijev Iz Rakeka je redna avtobusna zveza do Blos c poMce-illokc Nadaljnje informacije daje Smučarski klub Blo-ke-Nova vas brezplačno, pri katerem sc lahko vsak čas telefonijo Informira o vremenskih prilikah Itd. Prijatelje belega športa vab! v domovino simičnmtna — SK Bloke. VRKMENSKO POROČILO JZSZ Pokljuka, 23. jan.: tomp —S, jnsno, mirno, na IM cm podlagi 3 om novega snega, srci, smuka prav dobra. Skakalnica uporabim. Kofee, 23. Jan.: temp. —5, mirno, prftlč, smuk« dobra. Zelenica, :!3. jan.: tomp. —12, mirno, 50 cm prSlč* Smuka dobra. Jezersko, 32. Jan.: tomp. —6, Oblačno, mira«, 30 cm prSiča. Smuk« do lira. TELEFONICNO, danes: Itateče-Planlca: temi). —10, barometer otoH mimo. Jasno, mirno, 5—R ein »reža. IV>m Ilirije: na siarl pod-jagi 15 eni prSiča, Binnka idealna, — Tainar: 40 om snega, wrež Mrzlica: tomp. —IS, Ja«no, 30 om dobro mletanera snega b trdo vrhnjo skorjo. Razvoj mednarodnega hokeja na ledu Ker »e ravno te dn! vrflijo mednarodne t«k«ne V hokeju na le''u, hI bilo pravilno, da si tudi nekolika ogledamo zgodovino te«n športa, ki so Je začel v zadnjem časn tudi pri nas lepo razvijati!. I,eta 1891. so se vrSile prve mednarodne takma mod Holnndsko in Anglijo. T.eta 1894 -95. »o ta »port uvedli v Berlinu. Leta 1900. je startalo berlinsko moStvo v Švici. T.eta 1908. se je ustanovita mednarodna lig« v hokeju na ledu, ki so jo tvorili Anglija. Belgija, Francija ln Švica. Namen tega /druženja je bil propagirati igro s ploSMco, ki je prl*la 17. Kanade. T«tega leta se Je vrSll v berlinski palači! I. medunrodnl »kanadski« turnir. T,eta 1910 je mednarodna liga v hokein na led* priredila prvikrat mednarodni turnir. Anglija postame prvi evropski prvak. I.etu 1911. pristopi Kanada v ligo, ki je prevzel* kanadska pravila. Leta Hr^. sklene mednarodna liga v hoVctin na led«, da sestoji vsaiV-o moAtvo iz šostiih icrralcev, ne računajo se na rezervni igralci Prej je bilo 11 moi. T.ctn 1921. je Švedska, ki je komaj eno leto prej prevzela to itrro. |K>s'ala prvi oficieln.1 prvak Evrope v povoin! dobi In Ramo i eno zmago proti odinenno nasprotniku feSVoslovnSkl. Leta 1924. je postnla zmnirovalka v hol-eju nn ledn pri p r vili zimskih olimpijskih Igrali v Chambn!x-Jii Kanada, ki te premaesla fivieo s 33:0, OcSkoslovaSiko n 30:0, ftve.i«ko z 22:0 Itd. T,eta 1927. postane evropski prvak Avstrija. Vem-fii.la pa, ki se ie prvikrat iki vojni udeležila le! prvenstev, je 7.asedlfl tretje mesto T/rta 19**!. Je zmagntn na ollmnljskih lirrah ▼ Sant Moritzu Kanadn, seveda z manjšimi rezultati, kakor pri prvih Igrali. Leta 1930. si o»wtl v Berlinu Nemčija evropsko prvenstvo, naslov sveto^-neea pravaka «i Je pa priborila v Chanionlx-1ii Kanada. T/rta 1932 Je Kanada tndi zasedla prvo mesto. T etra oil mpH ^'egB turnirja v hokeju nn ledu so se udeležile Stlri države. Istega le'a e! Je priborila ŠvedsiV« v Berlinu naslov evropskeca prvaka. Leta 1033. iztrga Amerika v Pragi Kanad.i svetovno prvenstvo. Leta 193t: V MIlanu se je Kanada mafi'evala nad Ameriko ter si priborila na.7a.i najviSji naslov — svetovno prvenstvo. Tudi Nemčija si je ponovno osvojila evropsko prvenstvo. O priliki svetovnih tekem v Milanu je mednarodna liga sklenila gotove spremembe glede off-side pozicije, tako, da Je igra poslala He hitreJSa. Leta 1935. se VT&IJo v času od 18 do 27. januarja v Davosu svetovna prvenstva, katerih se udeležnj»jo Medjarska, Švica, Švedska. Nizozemska. Italija. Fran. cija, Pollska, Nemčija, Peiko-ilovaAka, Avstrija, Romu-nija, Belgija, Kanada, Anglija, Lelonska. Buenos Aires, 23. jan. b. Svetovni boksar Car« nera je včeraj premagal Clausnerja s knock outom. CIausner niti ni računal z zmago, temveč je hotel le pokazati svojo odpornost. Boril se ja zares zelo junaško in je vedno, ko ga je Carnera pobil na tla, zopet vstal v najkrajšem času in s« ponovno zakadil v velikana Carnero. Olimpijski konnres v Oslo. Prihodnji k onem* mednarodnega olimpijskega odboro bo v /asu od 25. fo-brnarja do 1. marca na NorvcSke.m v Oslo. Ob tej priliki bo sprejel norvcftkl kralj vse zborovalce, norvegkl olimpijski odbor pn jim namerava prirediti vejiko to-(tonsko 7.1mskos]>ortno prireditev Dnevni red zUirova-nja je naslednji: 1. Volitev zastopnikov mednarodnega olimpijskega odbora; 2. volitev eksekutlvncgn odbora; 3 olimpijske igre leta 1910, določitev kraja; 4. olimpijske igre leta 193H v Berlinu; 5. olimpijske zimske igre leta 19311 v Oarniisch-Partenkirehenu; 6 noročilo mednarodne komisije za amaterstvo: 7. prnSnJa 7ji sprejem mednarodne baskel-ball zveze; 8. vlso' ofrileki šport (sploSna vpraSanja); 9. »tiortna vzgojo; 10. dodelitev olimpijskega pokala 7.a leto 1930; 11. raznoterosti; 12. oficielno poročilo; 13. članarina. — Kakor poročajo, jp Italiia zanrosila, da bi se vrSilc olimiMlske Igre leta 1940 v Rimu; prav tako Je prosila Japonska, da naj bi sc vrSile iste v Tokijii. Finska se pa i>otcgnJe za Helslngfors Kako rlolao trpi tekma v hokeju nn terlu? Znano je namro*, da traja vsaka lekma v hokeju na ledu tri-krat po 15 minut, sknpno tore.1 45 inlnnt. Toda, če toč. no gledamo na uro, bomo takoj videli, da temu ni tako; kajti pri tel igr< jc prav tako. kakor pri w-ater-polu poseben časoniertlec, ki oh vsakem prekiulenju ustavi uro. Pim dlje se zavle"e tako prekinjenje, tem dlje traja seveda tudi igra. Pri nogometu ne igraji tak« prekinitve nobene vloge i.n zato sc dostikrat zco di, da Igralci zavlačujejo Igro. kar sc nnlraje zgod1 proti koncu Tn llin pa nobeno zavlačevanje n'A ne pomnua, kajti igrati morajo trikrat po celih 15 minut in gredo vse prekinitve na rovaS podaljšanja igre. 66—68, moka brez prometnega davka bač. in ban. ničla 205.50-228.50, št. 2 bač. 190.50-208.50, št. 5 170.50—188.50. otrobi debeli 100—105, drobni 85—90. Novi Sad. Pšenica bač. potiska in slav. 127.50 —130, bač. in srem. 123—127.50. ban. 122.50— 127.50, koruza bač. in srein. 65- 66, bač. in srem. suš. 68 -70, ban. 62-63, ban. suš. 66—68, moka bač. in ban Og in Ogg 195-217.50, št. 2 175 197.5, št. 5 155—177.50, št. 6 137.50—150, št. 7 112.50— 117.50, št. 8 87.50—92.50, otrobi bač. in srem. 80 —S2.50, l.an, 78—80. Tendenca neizpremenjena. Vse o-lak; neizpremenjeno. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica marec 16.74—16.80. zaklj. 16.78-16.80, maj 17.08—19, zaklj. 17.08 19, rž marec 13.66—13.71, 1 1 ' . n -t . 1.. —___; t O AA , ,--I.t • t t «40. idiuj. 1J./1—IJ.li, maj u.vvr—IS, i.inij. it—h.iii, koruza maj 12.03—12.06. zaklj. 12.01—12.06. Živina . Ptujski sejmi. Zadnji konjski in goveji sejem v lorek je bil razmeroma dobro založen Prignali so 71 konj, 2 osla, 150 krav, 44 telic, 72 volov in 10 bikov, skupaj 349 glav živine. Od teh so prodali 120 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bik: sledeče: krave 1.75—3 Din, tefice 2.75-3.75. voli 2.50—3.50, biki 2.50—3.50. Konji so proda, jali po kakovosti od 650 do 3200 Din komad. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 5. februarja t. 1. Sejem za prašiče v sredo je bil srednje založen. ku|>čija r« je bila slaba. Pripeljali so 200 ščetinar-jev, prodali pa 42. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: pršutarji od 4.50—5 50 Din, pol-mastne 5.50—6.50, prasci 8—10 tednov stari so -1: on »c/i r.-_i —-----: j.. - __ siaii Csj— i »ni. i\ui\iri m/.vtuim, au iatuc svinjam nekoliko porast le. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je danes ob pol 15, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil predobri mož, oče, stari oče, brat in stric, gospod Tomaž Bergant posestnik in gostilničar v Kamniku Pogreb pokojnika bo v petek, 25. januarja 1935 ob 15 iz hiše žalosti, Kamnik, Maistrova ul. 9, na pokopališče na Žalah. Maše zadušnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi v Kamniku. — Pokojnika priporočamo v tiho molitev. Kamnik, dne 23. januarja 1935. Žalujoči ostali: Franfa Bergant, žena; Marija Žgur, sestra; rodbine: Bergant, Bizjak, Pohlin in Debevec. Opozarjamo na MALI OGLASNIK v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki prilki! Mali oglasi iluzbodobe Ton-kino operaterja z izpitom iščem. Ponudbe z navedbo plače na na slov: Ivan Matjašec, Dol. Lendava, Prekmurje. b Denar- Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Kupim hranilne knjižice Okrajne posojilnice Ljutomer pod zelo ugodnim pogoji. Ponudbe do 28. I. 1935 na upravo »Slovenca« pod »Hipoteka 807«. d Stanovanja Enosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami oddamo s 1. februarjem CS31I33 Neveste gospodinje - obrtniki ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanko Florjančič, želez-nina, Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske. (1) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Ženini, črne suknje in obleke res poceni kupite pri PRESKERJU - v Cerkveni ulici 21 (č Šv. Petra c 14. (1) da dvignem ponudbe ^_ pri oglasnem oddelku: SLOVENCA Ravnokar so mi telefonirali, da so jih prav danes prejeli 521 Pa samo enkrat sem naročil mali oglasi V takem listu se izplača oglaševanje! STANDARD RADIO Trielektronski bandfilter aparat. Najmodernejša konstrukcija. Popolna selektivnost. Dinamični zvočnik dovršeno točne reprodukcije Razsvetljena skala, kalibrirana na valovne dolžine od 200 do 2000 m. Minimalna uporaba baterij Luksuzna škatla iz orehovine z gumbi in okvirjem iz kromovega nikla. K B 39S t V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da oas je za vedno zapustil naš dobri in ljubljeni oče in soprog Ivan Uratnih posestnik v Podlogu Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 26. januarja 1935 ob 10 dopoldne. V Podlogu v Savinjski dolini, dne 24. januarja 1935. Marija Uratnik, soproga; Filip, Ivan, Andrej, Franc in Marija, otroci, sinahe in vnuki in ostalo sorodstvo. I Dvosobno stanovanje s pritiklinami se odda. I Naslov v upravi »Slov.« I pod št. 779. (č) lUIHMllJ Trgovski lokal na Sv. Petra cesti, pripraven za vsako obrt — oddam 1. februarja. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trgovski lokal 761«. Naznanjamo tužno vest, da je naša dobra mati, sestra, teta in stara mati Mina Lacheiner roj. Boederer danes dop. ob pol 11, po kratki težki bolezni boguvdano umrla. Pogreb drage pokojnice bo v soboto ob 16 (4) popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ulica 29, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v spomin. Ljubljana, dne 24. januarja 1935. Globoko žalujoči ostali. Droben oglas r 'Siovrnai• oosestvo tt hitro proda; če že ne t gotovim denarjem oai kupca ti s kn/iiicn da. Hotel v Dubrovniku 20 komfortnih sob, stalen promet, naprodaj za 800.000 Din. Pojasnila daje Posarič, Zagreb, Fran-kopanska 18. (p) Chevrolet tovorni avto, tipa 1931, v dobrem stanju, z dvojnimi kolesi, kupim proti gotovini. - Ponudbe na Lowy Sandor, Koprivnica (ff) Vino in žganje (droženjko in tropinovec) na veliko in malo, z dostavo na dom, prodaja: Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75, telefon 41-58 Tovorni avto Chevrolet, typa 1931, malo ožgan, drugače pa dober, prodam po nizki ceni. - Vprašati pri Lowy Sandor, Koprivnica. 1) Stročji fižol sveže vložen je zdrav, tečen, poceni io za zimski čas posebnost. Samo en poskus zadostuje in ne boste ga mogli pogrešati v Vaši kuhinji. Kg 3 Din. Sever & Komp. Ljubljana. (1) Kupimo Kupujem vsako množino sena, lu cerne in domače detelje, prešano, franko vagon. -Ponudbe na Jezbera Comp., Praha, podružnica Celje._(k) Kupim 500 do 1000 kub. m bukovih in 200—300 kub. m javorjevih Ia eksportnih hlodov. Prevzem in plačilo na nakladalni postaji. Ponudbe poslati na Josip Braun, industrija in eks-portna trgovina z lesom, Sušak-Delta. k) I Edini na trgu! — Baterijski 6-elektronski superheterodyn z vsemi tehničnimi novostmi najmodernejših aparatov. ZMERNE CENE. Hirnomm BA^RijSKi APARATI ! UGODNI PLAČILNI POGOJI. Jugoslavensko Standard Electric Company a. d. Beograd, Kralja Aleksandra 17. Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta, očema in strica, gospoda Antona Putricha bivšega trgovca in posestnika kakor za poklonjeno cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. Ani Oto-repec in Katarini Petrič za veliko skrb in požrtvovalnost ob njegovi težki bolezni, nadalje se zahvaljujemo vsem stanovskim tovarišem, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 29. januarja ob 8 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanenja. Ljubljana-Dunaj, dne 24. januarja 1935. Žalujoči ostali. Tekma okrog sveta 56 Nalahno je zardela, tn kot bi hotela preprečiti, da bi rekel še kaj več, je hlastno odgovorila: »Well, čuvajte se zadnje proge, Dick Gordon I Ženska pretkanost več velja kot mo%a zvijačnost. To ste videli tudi zdaj v primeru najinega prijatelja Clarka.« Namig na Clarka v podkrepitev njene trditve zares ni bil kdo ve kaj srečno izbran. To se je izkazalo že naslednji dan, ko je še pred zajutre-kom prišla na krov, da bi v žarkem 6olncu, ki je sijalo na modri Pacifik, opravila svoj vsakdanji jutranji sprehod. Menda je Gordon čakal nanjo, ker je takoj krenil proli nji. Presenečena ga je pogledala: bil je prepaden in ves bled v obraz. j/Ali se je kaj zgodilo?« je nemirno vprašala. Namesto odgovora jI je izročil listek; bil je radiogram. Ethel ga je razgrnila in čitala: . »Na svidenje v Londonu! Tam Vas počakam na kolodvoru. Medtem se nikar preveč ne dolgočasite v karanteni. — Clark.« Ves trenotni nemir, ki se je bil polastil Ethele, je mahoma izginil In bruhnila je v zvonek smeh. Ko pa je videla, da se Gordonov obraz niti za senco ni razjasnil, je sredi smeha obmolknila. »Kaj pa je?« je vprašala. »Kaj pa ste tako resni? To je vendar sijajna šalal Samo predstavljajte si Clarka, ko bo Izvedel, da ga je Billy Allan, zvest svoji obljubi, ukanil.« »To žal ne pojde zlepa, ker ukanjena sva midva. Izkazala sle ee kot strahotno dobra proroko-valka, Ethel.« »Kako to mislite?« »Nima pomena, da bi vam tajil. Mislili ste pre-variti Olarka, ko ste uprizorili oni pog-ovor med strežnico in bolničarko, češ, da imamo na brodu primer pljučne kuge.« »No, in ...« »Well, imamo ga. To se pravi, imeli smo ga, ker je bolnik [»noči umrl in so ga davi na vse zgodaj, ko so (»potniki še vsi spali, spustili v morje. Po vsej verjetnosti bo torej morala ladja v San Frančišku prebiti karanteno.« Ethel je malodane omedlela in se je morala spustiti na krovni stol. »Tako sem torej sam« pomagala Clarku, da naju je prehitel,« je tožila. Gordon je sedel kraj nje. »Tako nekako bo,« je dejal, njegov j»gled j>a je romal preko širne, v jutranjem solncu lesketajoče se morske gladine. »Morava se pač vdati v misel, da ima zdaj Clark vse prednosti v svojih rokah in da sva midva premagana. Kar ni mi hotelo v glavo, da bi bil šel Clark na vsem lepem v past, ki ste mu jo nastavili. Meni se je zdelo, da je za kaj takega veliko preveč prebrisan. Nedvomno je poprej poizvedoval o stvari, ko je slišal naročeni razgovor vaših dveh zaupnic. Tako je iz-taknil, da imamo na ladji zares primer pljučne kuge in je nato jadrno zapustil v Honoluluju našo ladjo. Gre za nekega Kitajca iz fort Takua, ki je prišel na brod v Vokohami. Dva, tri dni pozneje je zbolel. Ladijski zdravnik je sprva menil, da je davična pljučnica, i>oz/neje pa 6e mu je zdela stvar sumljivejša. Saj dobro veste, da je nn Kitajskem zdaj zopet izbruhnila pljučna kuga. Včeraj je bilo bolniku huje in ladijski zdravnik je poklical na posvet še drugega zdravnika, ki je slučajno med ladijskimi popotniki. Ne vem, kaj je o stvari rekel. Slišali bomo pa v kratkem, ker se kapitan in prvi častnik pravkar z zdravnikoma ]>osvetujeta.« »To bo pač poslednje potovanje tega ladijskega zdravnika za to parobrodsko družbo,« je dejala Ethel. »Kdo bi mu bil mogel dokazati, da ni bil res primer pljučne davice? Nazadnje j>a tudi tako stvar ni čisto gotova. Pa kljub temu ti pahne družbo v strahotne stroške, ako bomo morali v karanteno.« »Drugače nj 6inel ravnati,« je vneto ugovarjal Gordon. »Kdo more vedeti, ali se ni morda bolezen medtem že razširila in se danes, jutri ali pojutrišnjem ugotovi nov primer bolezni. Potlej bi mu pa lepa predla, če bi bil drugače ravnal.« Medtem se je bilo prikazalo na krovu že precejšnje število j>opotnikov. Stikali 60 glave skupaj v raznih skupinah in si dopovedov;ili prav razburjeno svoje misli. Šele ko je strežajev zvonec klical k zajutreku, so se oddaljili proti jedilnici, kjer so nadaljevali razgovor o neprijetnem položaju in o grozeči karanteni. šele v popoldanskih urah ,— dotlej je bila ladja neprestano brezžično v zvezi z upravo parobrodske družbe v San Frančišku, le-ta pa se je j»gajala s pristaniškimi oblastmi —■ so nabili na ladji uničujočo objavo zdravstvene oblasti v San Frančišku, češ, da mora ladja v karanteno. Zdaj je bilo vse odvisno od tega, ali se bo do prihoda v San Frnncisko pojavil še kakšen primer bolezni, ali ne. V poslednjem primeru bi mogla biti karantena samo kratka, dočim v nasprotnem primeru sploh ni bilo mogoče izračunati, kako dol-go bo trajala. Popotnike so pozvali, naj pazijo na 6voje zdravstveno stanje in javijo takoj zdravniku vsako, še tako neznatno obolenje, zlasti še, če bi ga spremljali znaki vročine. Naslednja trije dnevi 60 6e zdeli popotnikom ki so bili skrajno nestrpni, naravnost neskončni. Nekoliko bolje so bili seveda razpoloženi radi lega, ker se ni bil pojavil noben nov primer in jim je potemtakem grozila samo kratka karantena. Ko je »Tenyo Maru« priplula pred luko, je že čakala nanjo pred »Zlatimi vrati« ladja zdravstvene oblasti. Uradniki so stopili na krov in 60 se takoj podali s kapitanom in zdravnikom v posebno kabino. Trajalo je dolgo, preden se je razvedelo za sklep tega j»svetovanja: to je bila rumena zastavica, ki so jo razpeli prav v hipu, ko so krenili skozi »Zlata vrata« in je ladja obrnila svoje ček? proti karantenskemu otoku. XXII. OD PACIFIKA DO ATLANTIKA Dva dni pozneje, po zadnji temeljiti preiskavi vseh popotnikov, ali ne kaže morda le kateri kakih znakov bolezni, so naj»sled sneli na »Tenyo Maru« rumeno zastavico in dva vlačilca sta ob razposajenem radostnem vzklikanju množice popotnikov odvedla ladjo skozi široki zaliv proti pomolom japonske parobrodske družbe. Zastopnika njunih založb sta pozdravila Ethelo in Gordona; s čolni sta prišla ladji nasproti in po stopnicah na vrveh sta se povzpela na krov. Po prvih pozdravih je dejal Mr. Gilohrist, poročevalec Newhouse-založbe: Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc Izdajatelj: Ivan Rakovea Urednik: Viktor Cenčič.