GDK: 180:228:23:(497.12.06) Upoštevanje sonaravnosti v kočevski gozdnati krajini Naturalistic Silviculture in the Kočevje Forest Landscape Janez ANDOLJŠEK• Izvleček Andoljšek, J.: Upoštevanje sonaravnosti v ko- čevski gozdnati krajini. Gozdarski vestnik, št. 2/1994. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. Članek poudarja, da si je narava izbrala gozd kot strategijo preživetja. To funkcijo v krajini lahko uspešno opravljajo le zdravi, naravni in pestri gozdovi. Na Kočevskem opazujemo zakonitosti razvoja gozda v pragozdovih in številnih naravno ohranjenih sestojih, ki jih izločamo kot učne objek- te. Na osnovi petindvajsetletnih izkušenj pri delu z gozdom, usmeritev iz območnega gozdnogo- spodarskega načrta in literature so dane nekatere konkretne usmeritve za sonaravnejše delo v de- gradiranih gozdovih in grmiščih, velikopovršinskih smrekovih sestojih in jelovo-bukovih gozdovih. z zmanjšanjem velikopovršinskih grobih posegov v gozd ne delujemo le okolju prijaznejše, ampak tudi ekonomsko sprejemljiveje- z majhno stopnjo tveganja. Ključne besede: sonaravne gospodarjenje, degradiran gozd, grmišče, Kočevska. 1. KAJ JE SONARAVNO GOSPODARJENJE? 1. WHAT IS NATURALISTIC FOREST MANAGING? Sonaravne gospodarjenje je način ravna- nja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biolo- škega ravnotežja (Zakon o gozdovih, Ur. list RS št. 30/1993). Potreba po sonaravnem gospodarjenju je nastala iz nuje, ker se ideja, da si človek za svoje zadovoljevanje skuša naravo pod- * Spec. J. A., dipl. inž. gozd., 61330 Kočevje, Rožna ul. 39, SLO Synopsis Andoljšek, J.: Naturalistic Silviculture in the Kočevje Forest Landscape. Gozdarski vestnik, No. 2/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. ln the article it is stressed that the nature has chosen the forest as a strategy for survival. This function within the landscape can only be perfor- med by vital, natural and diverse forests. ln the Kočevje region, forest developmental rules have been observed in virgin forests and in numerous natu rally preserved forest stands which are being excluded as study objects. Based on twenty five year experiences with forest work, the guidelines of the district forest management plan and literature, some concrete directions for naturalistic forest practice in degra- ded forests and brushwood, in Norway spruce stands and Fir-beech forests of great area are presented. By reducing severe interference in large forest areas the method has not only be- come more friendly towards the environment but also more acceptable from the economic point of view - with a small degree of risk. Key words: naturalistic management, degra- ded forest, brushwood, Kočevje region. rediti, v gozdu ni obnesla. K temu je veliko pripomogla ekološka naravnanost panoge in neuspehi s čistimi smrekovimi kulturami. V opozorilo so nam tudi neuspehi v kmetij- stvu, ki se je z uporabo težkih strojev, pretirano uporabo kemikalij, z genetskim siromašenjem rastlinskih in živalskih vrst in neupoštevanjem naravne pestrosti in raz- novrstnosti preveč naslonilo na industrijski način razmišljanja. V prakrajini je raslo drevje povsod, kjer je bilo možno. To v naravi ni naključno, ampak zato, ker si je življenje izbralo gozdni ekosistem kot strategijo svojega obstoja. Tako je naravni gozd (ne smrekova lesna njiva) tudi danes v kulturni krajini življenjsko pomembna prvina, ki varčno usmerja pre- tok energije. Še tem ostankom gozdov v krajini pa je sebični človek spremenil vrstno Gozd V 52, 1994 153 Upoštevanje sonaravnosti v kočevski gozdnati krajini sestavo in zmanjšal razvojno dinamiko, da jih je, kot pravi dr. Mlinšek (Mlinšek 1993), "naredil pregledne". Taki gozdovi ne morejo v celoti prevzeti nalog, ki bi jih opravljal prostran naravni gozd, še posebno ne, če jih je ostalo malo. Ni se čuditi, da v industrijsko razvitem svetu večina gozdnih ostankov propada ali je bolnih. Zahteve do gozda bodo zaradi po- treb po lesu in še posebej zaradi drugih funkcij vse večje. Kvaliteti lesa, izgledu gozda, naravni strukturi in zdravstvenemu stanju je treba dati večji poudarek. Po- trebno je integralno varovanje okolja in gozdarstvo mora opozarjati druge panoge na sonaravne upravljanje s prostorom. Sonaravne gospodarjenje ima za pod- lago znanstvene izsledke iz proučevanj na- ravnih ekosistemov in iz opazovanj reagira- nja narave na naše ukrepe. Gozdarstvo mora svojo teorijo in prakso graditi pred- vsem na izsledkih zakonitosti razvoja pra- gozdov. Te pa so predvsem: visoka lesna zaloga, energijska varčnost, stalna naravna selekcija, trajnost, stabilnost, neponovlji- vost ... Lahko bi rekli, da je v pragozdovih stalna samo sprememba. Neuk ali preveč k trenutnim koristim us- merjen gozdar (sledeč največjemu dobičku ali zemljiški renti) lahko v želji , da bi naravi pomagal, v gozd "šušmarsko" vgrajuje ne- varne tujke. Tako so na ožjem Kočevskem na rastiščih hrasta in bukve v zadnjih 25 letih nastali tudi 1 OO-hektarski čisti smre- kovi nasadi. Pomoč naravi v sukcesiji je lahko le sadnja nekaj skupinic bukev in hrasta (češnja, lipa ... ) na hektar, ki so jih sicer živali uspele s prenosom semen šele po daljšem časovnem obdobju spet vrniti na te površine. Napačno in tudi nenaravna je tudi razvoj gozda povsem prepustiti naravi in ne opra- viti prepotrebnih del v mladju, gošči in letvenjakih, kot to zadnje čase zagovarjajo nekateri "strokovnjaki" pod vplivom trenutne politike (Kotar 1993). Po dr. Kotarju je sonaravnost v tem, da upoštevaš rastišče, zakonitosti razvoja, zgradbo naravnih se- stojev, funkcioniranje in ohranjanje stabil- nosti ekosistema, ob tem pa dosegaš po- stavljene gozdnogospodarske cilje. Lesna 154 GozdV 52, 1994 funkcija je lastniku praktično edini vir pri- hodka iz gozda, zato obstaja bojazen, da si pod njegovim vplivom postavimo za cilj prevelik delež tistih drevesnih vrst, katerih sortimenti dosegajo najvišjo ceno. Ker le- sne funkcije nismo optimirali, so nastale špekulacije s sadnjo zelenega bora, dugla- zije, pa tudi smreke, kar se nam že mašču­ je. Tudi Mlinšek (Mlinšek 1993) omenja, da mora sonaraven gozd poleg visoke produk- cije ali prirastka opravljati tudi vse druge funkcije gozda. Velikopovršinski enodobni in čisti gozdovi (smrekove monokulture) nimajo teh lastno- sti in nič ali malo prispevajo h krepitvi ekosistema. Navadno jih vzdržujemo z do- vajanjem energije od zunaj v obliki sadik, gnojil, škropiv in številnih gojitvenih dnin. Zaradi predstavitve nekdanjih družbenih gozdov in velike povezanosti potrebnih vla- ganj v obnovo, nego in varstvo s stopnjo ohranjenosti naravne drevesne sestave, navajamo za 16 skupin gozdov (gospodar- skih razredov) v preglednici 1 za 1 O letno obdobje (območni načrt 1991 - 2000). Kljub temu, da so kočevsko-ribniški go- zdovi v primerjavi s srednjeevropskimi do- bro ohranjeni, vidimo iz preglednice, da je v nekaterjh skupinah gozdov drevesna se- stava izmenjana. Pod zaporedno številko 11 (zasmrečeni nižinski gozdovi) je stopnja ohranjenosti (od modela) le še 28%, vrh tega pa gre tudi za enomerne sestoje. V teh gozdovih ne delujejo več vsi samoregu- lacijski mehanizmi. Naravi je tu potrebno dovajati energijo - kar 4,04 dni na hektar v desetletju za varstvo, obnovo in nego. Medtem ko je v prebiralnih jelovo-bukovih gozdovih (zap. št. 2), ki so na ekstremno skalovitih rastiščih in imajo še posebej pou- darjeno varovalno vlogo, so pestri in dobro ohranjeni (84 %), potrebno le 2,32 dni na hektar v desetletju. Tu je dokazana moč avtonege, ko staro drevje brezplačno ne- guje in ščiti mlado, ki se razvija v svetlobnih jaških. Tako delajo tudi ljudje v pravih kmečkih družinah, ki žive od zemlje, kjer najstarejši člani pazijo na svoje vnučke. Upoštevanje sonaravnosti v kočevski gozdnati krajini Preglednica 1: Skupine gozdov, njihova naravna drevesna sestava (v %), delež ohranjenosti drevesne sestave (v%) in število načrtovanih gojitvenih dni/ha v 10 letih Table 1: Forest Groups, Their Natural Tree Structure (in%}, Preserved Tree Structure Expressed as a Percentage (%}and the Number of Planned Si!vicultural Days/ha in 10 Years Skupina gozdov (GR) Površina Naraven drevesni sestav v% Forest group 1 Skup. raznodobni je·bu gozdovi Total uneven agedt-b for. 2 Prebiralni je-bu gozdovi Selective f·b for. 3 Zabukovljeni je·bu gozdovi f-b tor., trans!. in beech for. 4 Zasrnrečeni je-bu gozdovi f·b for., trans!. in spruce for. 5 Nižinski je-bu gozdovi Low/and f-b for. 6 Gozdovi iglavcev na silikalu Coniffor. onsi!J'cate 7 Bukovi gozdovi Beechtor. 8 Hrastovo-bukovi gozdovi O ak -beech for. 9 Bukovi gozdovi na silikatu Beech tor. on si/ica te 1 O Terrnofilni bukovi gozdovi Termoph. beech for. 11 Zasrnrečeni nižinski gozdovi Low/and spruce for. 12 Malodonosni gozdovi in grrnišča Low yield for. and brushwood 13 Oborizadivjad Gamepens 14 Prednostne površine za divjad Preterential game are as 15 Varovalni gozdovi Protection forests 16 Gozdni rezervati Forest reserve s SKUPAJ TOTAL v ha Area (ha) Natural forest structure in % 9266 sm 6,je35, bu 54, pi. lst5 sp 6, 135, b54, bdl.olh.v. 5 4449 sm 12,je39, bu 45, pi. Ist 4 sp 12,139, b45, bdl.olh.v. 4 1164 sm 5, je 34, bu 55, pi. Ist 6 sp5,f34, b55, bdl.olh.v. 6 1607 srn 5, je 34, bu 55, pi. Ist 6 sp S, 134, b55, bdl.olh.v. 6 911 sm 18,je38, bu 28,pl. Ist 11 ,o.lst5 sp 18, 138, b28, bdl.olh.v.11 obd/. 5 436 sm 35, je 45, bor 3, bu 1 O, pl.1.5, o .l. 3 sp35, 145,p3, b 10bdl.olh.v. 5 o.b3 4875 srn 3, bu 90, pi. Ist 7 sp3, b90, bdl.olh.v. 7 3367 bu 75, hr 13, pl.lst7, o.lst5 b 75, o 13, bdl.olh.v. 7, o.bdl. 5 717 srna, bu 75, hr 15, o.lst2 sp8, b75, o 15, o.bd/.2 588 bor 5, bu 75, hr 5, o. Ist 15 pS, b 75, o. 5, o.bd/15 6014 srn2,je 13, bu 63, pl.lst 17, o.Jst5 sp2,113, b63, bdi. olh.v. 11. o.bd/5 3400 sm 1,je 5, bu 70, pl.lst 19, o.lst5 sp 1,15, b 70, bdl.olh.v. 19, o.bd/5 1754 1670 1567 354 42141 %ohra· njenosli Preserved t. in% 77 84 83 53 79 93 89 82 80 69 28 60 Dni/ha v10I. Days/hain 10 years 3,56 2,32 2,80 2,51 5,23 3,61 1,16 2,86 1,05 0,48 4,04 4,27 2,12 1,52 0,03 2. KAKO PREITI K VEČJI SONARAVNOSTI DELA Z GOZDOM? 2. HOW TO ACHIEVE A HIGHER DEGREE OF NATURALISTIC APPROACH? 2.1 Degradirani gozdovi in grmišča 2.1 Degraded forests and brushwood Problem bom skušal osvetliti v treh sku- pinah gozdov, kjer je izhodiščni položaj - pri nas na Kočevskem, pa tudi drugod po Sloveniji - še posebno neugoden. To so degradiran; gozdovi in grmišča, velikopo- vršinski smrekovi sestoji in dinarski jeloveM bukovi gozdovi. Teh je na našem območju v nekdanjih družbenih gozdovih še 3400 ha. Nekaj teh gozdov porašča slabša rastišča. Cilji go- spodarjenja so tu v veljavnem območnem načrtu usmerjeni k preprečevanju devasta- cij in naravnemu razvoju. Večina teh go- zdov pa je na dobrih rastiščih -ob opušče­ nih kočevarskih vaseh. Narava je tu v desetletjih pripeljala razvoj gozdov do raz- Gozd V 52, 1994 155 Upoštevanje sonaravnosti v kočevski gozdnati krajini ličnih razvojnih stopenj - do sestojev iz- jemne drevesne pestrosti in z več kot 200m3 lesne zaloge na ha, pa tudi do čistih sestojev leske s posamičnimi pionirskimi vrstami. V zadnjih letih smo v primerjavi s prejšnjo usmeritvijo, po kateri naj bi te gozdove v 30 letih z direktno in indirektno premene spremenili v gospodarske gozdove, pri ukrepanju bolj zadržani. Vedno nastopi temeljno vprašanje, kako visok cilj si lahko v primeru danega sestoja postavimo, ne da bi uničili nekajdesetletno delo narave. Vsak naraven gozd ali grmišče namreč (že) opravlja nekaj vlog v okolju. Pri nas se to vprašanje največkrat pojavi pri odločitvah v zvezi z direktno ali indirek- tno premene. Pravilni ugotovitvi stanja obstoječega se- stoja in spoznanje njegovih reakcijskih spo- sobnosti na ukrepe nege je treba posvetiti kar največ časa. Če tega ne vemo ali ugotovimo napačno, je navadno zgrešena vsaka "gojitvena obravnava". Tako je nastal v zadnjem času eden večjih smrekovih nasadov na Krenu v Rogu, kjer je imel nadškof dr. Šuštar spravno mašo. Nasad sicer dobro raste, jelenjad pa sproti obgrize vse naravno zrasle listavce. Nastal bo več hektarov velik čisti smrekov nasad s posa- mično bukvijo in javorjem. Ob robu nasada sva z revirnim gozdarjem E. Cetinskim na površini 50 x 1 OO m napravila analizo stanja in dobila podatke, ki so prikazani v tabeli 2. Pred 50 leti je bil na tem mestu pašnik vasi Rajhenau s posameznimi drevesi na skalovitejših delih. Poleg 54 manjših leskovih grmov, ki nu- dijo prehrano jelenjadi in izboljšujejo tla, je na več mestih še števi lno mladovje pred- vsem belega gabra in bukve. Drevje je v povprečju sicer slabe kvalite- te, kar je za pionirski gozd običajno, vendar je posamezno drevje dobre kakovosti (če­ šnja, bukev, lipa, javor) . Preseneča pa izjemna vrstna pestrost in tudi razvojna raznovrstnst. Preseneča tudi velika moč narave po ohranitvi življenja, saj je lesna zaloga že 240m3/ha. Ta zaloga in vrstna pestrost zagotavljata, da bo narava sama kmalu našla rešitve, ki bodo zadovoljevala 156 Gozd V 52, 1994 tudi lastnika pri potrebah po kvalitetnem lesu (dohodku). Prava pomoč naravi v razvoju bi morala biti zelo drugačna od storjene, saj je sestoj, ki se je moral umakniti smrekovemu nasa- du, že dobro opravljal vrsto ekoloških in socialnih vlog, ki so danes že pomem- bnejše kot lesna. Z golosekom na nekaj hektarih pa je gozdar pospravil vse, kar je v desetletjih brez plačila zgradila narava in z "entropijsko naglice"- z dovajanjem ener- gije v obliki smrekovih sadik, gnojil in zaš- čitnih premazov - dolgoročno uničil življe- nje naravnega gozda. 2.1.1 Kakšna je lahko pomoč gozdarja v manj kakovostnem gozdu ? 2.1.1 What can the role of forester 's help in a forest of lower quality be like ? Večkrat je obstoječe stanje gozda ali gozda v nastajanju (grmišče) s preučeno sukcesijo tako, da s ceneno nego, ki jo opravimo s sečnjo, pomagamo izbrancem, ki so kvalitetnejši in rastišču ustrezni. Vča­ sih je potrebno odstraniti nekaj pionirjev nad mladjem ali goščo. Na legah, ki jih rastlinojeda divjad najbolj ogroža, kot je to tudi v našem primeru, je potrebna zaščita naravnega mladja. Tako na okolju in življe- nju prijazen način pomagamo naravnemu razvoju gozda. Za sadnjo po principu po- sredne premene se odločimo lahko le v majhnih skupinicah in z vrsto, ki je gradite- ljica na tem rastišču in v določenem času nima možnosti za naravno nasemenitev. Tak pristop je tudi ekonomsko sprejemlji- vejši (ekologija = ekonomija). Za zame- njavo ali direktno obnovo se lahko odločimo izjemoma le na najbolj kritičnih mestih, kjer bi narava porabila le preveč časa, da bi sama ustvarila gospodarsko sprejemljiv gozd. Tako usmeritev dobro ilustrira dr. Mlin- šek, ko pravi, da je "v gozd potrebno vnesti več intelektualnih in manj volovskih sil". Sodobno gojenje upošteva razvoj gozda kot proces. Cas pa ima v naravi drugačen pomen kot v vsakdanjem življenju. Naravi se nikdar nikamor ne mudi. Sonaravna nega, ki je osnova sodobnega gojenja, posveča izbiri drevesne vrste, strukturi in Upoštevanje sonaravnosti v kočevski gozdnati krajini Tabela 2: Vrstna sestava, številčna struktura in volumen Table 2: Tree Species Structure, Numerical Structure and Vo/ume Drevesna vrsta Debelinske stopnje Skupaj Tree species Thickness degrees štev. m' 3 4 5 6 7 8 9 1 o 11 12 13 14 Total number SmrSka Picea abies Bukev 2 4 2 3 3 2 2 22 30 Fagus sylvatica Graden 2 2 7 5 Quercus petraea Gorski javor 2 2 2 Acer pseudoplatanus Topokrpi javor 2 2 5 3 Acerobtusatum Brest 5 2 4 13 5 Ulmussp. Lipovec 2 4 4 Tilia cordata Beli gaber 23 25 24 26 10 6 4 119 44 Carpinus betulus Češnja Prunus avium Maklen 14 10 7 6 3 43 13 Acercampestre Brek 4 6 7 4 4 26 9 Sorbus formina/is Hruška 2 Pirus piraster Črni gaber 2 5 2 9 2 Ostrya carpinifo/ia Mali jesen 2 Fraxinusornus Trepetlika 3 5 2 Popu/us tremula Breza 2 Betulssp. Skupaj 49 58 49 48 21 19 9 3 3 2 1 263 120 Total vsem vlogam gozda, ki jih od določenega sestaja pričakujemo, veliko pozornost. 2.2 Kako naprej že s 6000 ha čistih smrekovih sestojev? 2.2 How to proceed with 6000 ha of pure Norway spruce forests? Ti sestoji poraščajo rastišča listavcev. So kot tujek, ki ga narava želi izločiti (lubadar, rdeča gniloba, snegolomi, vetrolomi ... ).Tu imajo tudi gozdarji največ dela, naloge so težke in nepredvidljive. Denaturiran gozd se vedno nepredvidljivo odzove na naše ukrepe. Pri premeni v sonaravne gozdove bomo v teh sestojih zagotovo naleteli na številne ovire. Prva in zelo velika je spre- memba miselnosti, da to res ni ·~a pravo". Pomladitvene sečnje (končni posek naenkrat, da se bo pomladilo) morajo po- stati izjema. Po zgledu narave si je tudi tu treba vzeti čas, da ne bi pozneje nastopile nepremostljive ekonomske težave. Začeti je treba malopovršinsko in povsod najprej s pospeševanjem listavcev, z nego in zaš- Gozd V 52, 1994 157 Upoštevanje sonaravnosti v kočevski gozdnati krajin. čita in šele nato s sadnjo. Na nekaterih mestih z nego ne bomo takoj uspeli spre- meniti smrekovega nasada v ekonomsko zanimiv naravni listnati gozd. Tudi v teh sestojih je sonaraven gozd naša dolgoročna potreba. Le v taki krajini bodo tudi ljudje dolgoročno lahko najbolje zadovoljili svoje števi lne potrebe. 2.3 Na Kočevskem dinarski jelovo - bukovi sestoji prevladujejo po površini (17.400 ha) 2.3 Dinaric fir-beech forests prevail in the Kočevje region Zgradba dinarskega jelovo-bukovega gozda je mozaik časovno spreminjajočega se odraslega, starega in mladega gozda s posamično al i šopasto (manj skupinsko) mešane bukve in jelke in primesjo javorja in bresta. Na Kočevskem je na Veliki gori in Goteniški gori primešana tudi naravna smreka odlične kvalitete. Zakaj je tako? Dr. Kordiš (Kordiš 1993) v svoji knjigi razlaga, da drevesa odmirajo posamično ali v šopih, njihova mesta pa hitro zapolnijo "tekmoval- ci" in "čakalci ". Ti so lahko zelo stari, zato v tem gozdu težko govorimo o razvojnih fazah oziroma starosti. V teh gozdovih je še najbolj izražena zakonitost, da debelo drevo drobnega neguje in da mu je za opaž. V tako nastalem gozdu ni bojazni za velikopovršinske obnove, ker je možen le malopovršinski dotok mladovja v zgornji drevesni sloj. Bukev se masovneje pomla- juje kot jelka, ki pa v teh razmerah lažje uspe. Vse mladike se dolgo šolajo pod krošnjami odraslih dreves in uspejo Je tiste, ki imajo največ življenjske moči . Tu je tudi pojasnilo, zakaj dosegajo pozneje tako ve- like višine in premere. Na tak naravni razvoj bistveno vplivajo sečnje, ki se opravljajo že celo stoletje, nekje pa tudi veliko dalj. V določenih obdo- bjih in na mestih so bile te tudi takšne, da so močno motile naravni razvoj gozda. Zgornja izhodišča so nam lahko spoznanje za revitalizacijo mnogokje vrstno in raz- vojno razgrajenih gozdov. Veliko oviro pri sonaravnejšem delu s temi gozdovi ima slabo naravno pomlajevanje jelke, kar je eden temeljnih pogojev sonaravnosti, in 158 GozdV 52, 1994 pospešeno propadanje jelke v zadnjih de- setletjih . Nepomlajevanje jelke smo kočevski go- zdarji v veljavnem območnem načrtu eno- stavno (primitivno) rešili. Pripisali smo ga zgolj preštevilčni rastl inojedi divjadi, za kar imamo tudi nekaj dokazov v ograjah. Z raziskavami ekoloških dejavnikov (Kor- diš 1993), ki zavirajo pomlajevanje jelke, se ukvarja cela vrsta raziskovalcev : Don- necker, Schaeffer, Cislar, Fabricius, Pear- son, Povari . . . Največ avtorjev, kar pov- zema tudi dr. Kordiš, išče razloge v klimat- skih ali talnih dejavnikih okolja. Velike seč­ nje so za "občutljivo gospodična jelko" sila neugodne. Prihaja do direktnega osončen ja in znižanja relativne zračne vlage, kar vse bolj ustreza bukvi kot drugi graditeljici teh gozdov. Kjer je več vlage, je tudi pri nas pomlajevanje jelke boljše. Veliko vlogo pri zdaj še relativno visokem deležu jelke igra tudi naključnost. Tako masovna pomladitev jelke, kot se je zgodila sredi prejšnjega stoletja, je težko ponovljiva in je rezultat naključnih kombinacij v naravi, ki so redko ponovljive. 3 KAKŠNO NAJ BO SONARAVNO GOJENJE V JELOVO BUKOVEM GOZDU? 3 WHAT IS TO BE THE NATURALISTIC SILVICULTURE IN FIR-BEECH FORESTS LIKE ? Zaradi pestrosti razmer, v katerih uspe- vajo jelovo bukovi gozdovi, so v tem se- stavku možne le nekatere splošne usmeri- tve in scenariji: - Vrstna in' razvojna raznovrstnost je v tej skupini gozdov vedno zaželena. često pa se nam zgodi, da z našimi ukrepi, predvsem s pretiranimi sečnjami (v posa- meznem oddelku tudi do 1/4 lesne zaloge v 10 letih), večkrat pa tudi zaradi preštevil- čne rastlinojede divjadi, usmerimo razvoj k nezaželeni "uniformiranosti". Razvoj v go- spodarski enoti Rog gre v čiste bukove gozdove, v revirju Jelenov žleb v gozdove iglavcev, ponekod pa tudi v čiste jelove gozdove, kot nekdaj na Postojnskem. Poleg visokih sečenj lahko kritiziramo tudi kratke rastne dobe. Brez debelega 1 l Upoštevanje sonaravnosti v kočevski gozdnati krajini drevja enostavno ni mogoče doseči raz- novrstnosti gozda. Debelo drevje je obram- bna armatura pred vsemi zunanjimi dejav- niki. Prav močne sečnje so razlog (Kordiš 1993), da nam na terenu večkrat nastane neza~elen pojav, da so deli mladega gozda prostorsko ločeni od starega gozda (add. 108 GE Draga). Tu je jelka brez vsakih mo~nosti za razvoj. Take pogoje so povzro- čile v številnih oddelkih tudi planske sečnje po vojni. Pospeševanje takih razmer je v prid bukvi in nikakor ne ustreza rastnim posebnostim jelke. Zato je usmeritev v območnem načrtu 1991-2000, da se letni etat od prejšnjih 220.000 m3 zni~a na 180.000 m3, pravilna. Narava si danes v vseh presvetljenih sestojih izbira tak scenarij, da se pod pre- svetljene jelove sestoje s posamičnimi bu- kvami masovno pomlaja le bukev. V sesto- jih, kjer je bila bukev izsekana kot gozdni plevel, so tudi nastali Blažičev! 1 O-hektarski nasadi smreke (na Stojni) in moji do 20-ar- ski "pušeljčki" čiste smreke, ki pa dragar- skih gozdov prav nič ne krasijo, ker so preveč viden izdelek človeškega dela v ohranjeni naravni krajini. V ponos in za ohrabritev drugim pa so nekatere spopolni- tve preredkega naravnega mladja, ki se danes po principu prebiral nega gospodarje- nja vraščajo v stari sestoj ali pa čakajo na ugoden svetlobni jašek. Iz omenjenega sledi, da posebno v je- lovo-bukovem gozdu ne kaže poenostav- ljati stanja do te mere, da se vse nepri- merno funkcioniranje pomladitvenih meha- nizmov pripisuje divjadi. Vzroke je treba iskati tudi v spremenjeni sestojni klimi, pre- veliki direktni pripeki in premajhni zračni vlagi, kar ugotavlja tudi dr. Kordiš. Usmeritve v ob močnem načrtu in vztraja- nje mag. Bončine, da upoštevamo v teh gozdovih dolge rastne dobe (tudi 160 let) in gojitev debelega drevja, so za razvoj ugodni. Pri vsakdanjem ravnanju z gozdom se vse več naslanjamo na razvojne zakoni- tosti, ki jih vidimo in stalno spremljamo v ohranjenih naravnih gozdovih in pragozdo- vih. To smo storili lažje tudi zato, ker imamo več temeljnega znanja in dovolj slabih izku- šenj iz preteklega ra:Vnanja z gozdom, ko nismo imeli vodilne ideje, da je smreka le opaž ali pomoč pri naravnem pomlajevanju, ki mora potekati vedno pod selektivno in ščitno močjo starega sestaja. POVZETEK IN SKLEPI Sonaravne gojenje gozdov črpa svojo teorijo in prakso iz obstoječih pragozd nih ostankov in zako- nitosti razvoja naravno ohranjenih gozdov. Tu iščemo usmeritve za revitalizacijo vrstno in raz- vojno razgrajenih gospodarskih gozdov. Poseben problem so jelovo-bukovi gozdovi, ki imajo že po naravi mozaične in časovno spreminjajoče vrstno sestavo. Za te gozdove so vsa navodila in smer- nice, naj jih zapišejo še taki strokovnjaki, le pripomočki in nikoli recepti. Prilagoditi jih je treba stanju "danes in tukaj", v detajlu je potrebno s kreativnim delom uporabiti vse znanje in ukrepe, ki lahko pripeljejo hitreje, ceneje in z manjšim rizikom do cilja, kar nam omogoča svobodna tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. Preostankov državnih gozdov je tako malo, da jih moramo uporabiti za ogledalo pravilnega rav- nanja z gozdovi. Ne smemo dopustiti, da se bodo gorski jelovo-bukovi gozdovi spremenili v nena- ravne čiste bukove. Nižinske gozdove, ki so pri nas in tudi drugod v Sloveniji zasmrečeni, in druge izmenjane sestoje je potrebno začeti takoj postopno sanirati. Le naravni, pestri gozQovi, v katerih se bije trd boj za 9bstanek, in se v njih izloča vse slabotno, dajejo krajini potrebno sklad- nost, trdnost in trajnost. Slovenija ima prek polo- vice površine pod gozdom. To je veliko, lahko pa tudi malo, če odštejemo vse nenaravne gozdove, ki nimajo niti toliko samozaščitnih mehanizmov, da bi varovali sami sebe ter vzdrževali trajnost življenja okolja kot celote. Etat mora biti naravnan tako, da je v funkciji gojenja gozdov. Posek je makro-vijak, s katerim odločilno usmerjamo razvoj gozda. Visoka lesna zalogaje kapital, s katerim gozd prebrodi občasne ekstreme v naravi. Sonaravne gojenje vodi sečnjo tako, da lahko naravna pomladitev uspe. Opustiti je treba velikopovršinsko sadnjo smreke v nižin- skih gozdovih in pomagati pri ohranitvi jelke v gorskih jelovo-bukovih gozdovih z nego, včasih pa tudi s sadnjo in zaščito. Tako delo zahteva več intelektualnih in manj fizičnih sil, je pa tudi podlaga za ekonomsko in ekološko trajnost. Ne samo od politikov, tudi od gozdarskih "strokovnja- kov" se sliši, da pač ne bo nege, če zanjo ne bo denarja. Vedeti je treba, da imajo posamezne drevesne vrste razllčno dinamiko rasti in moč za uveljavljanje, zato je potrebno pomagati zdaj eni, zdaj drugi vrsti. Opuščanje nege v vseh fazah razvoja sestojev vodi k vrstnemu siromašenju. V gospodarskih gozdovih imamo prevelik delež mladega gozda, predvsem pa prenizke lesne zaloge in premajhno vrstno pestrost. Posledica tega je labilnost, zmanjšana sa~o~egulacijska GozdV52,1994 159 Upoštevanje sonaravnosti v kočevski gozdnati krajini sposobnost in samodejno funkcioniranJe goz- dnega ekosistema kot celote. V tem času se pri nas odpira nova stran organiziranosti gozdarstva. Znatno se bo povečal tudi delež zasebnih gozdov, saj bo po novem kar 80% gozdov v zasebni lasti. Pokazalo se bo, da so govorice o tem, da so lastniki dobri gospodarji, demagogija. Nekoliko nam je v uteho upanje, da bodo tisti, ki bodo delali na Zavodu za gozdove, usmerjeni bolj k evoluciji in k sonaravnejšemu delu z gozdom, kot pa k "revoluciji". Tako delo jim bo resnična potreba, ali pa bo sonaravne gospodarjenje, s katerim se ponašamo pred sve- tom, tudi le demagogija. Nekateri bodo imeli zagotovo "srečo" in jim bo lahko tudi v prihodnje vodilo gojenja gozdov predvsem "poiglavčevanje gozdov". NATURALJSTIC SILVICULTURE IN THE KOČEVJE FOREST LANDSCAPE Summary and conclusions Naturalistic silviculture has got its theory and practice from the existing remains of virgin forests and the developmental laws of naturally preser- ved forests. It is here that the guidelines for the revitalization of economic forests - degraded from the point of view of species and development - are searched for. A quite specific problem is represented by fir-beech forests, which have a mosaic species structure changing in the time already by the nature. All the instructions and guidelines for these forests, although written by the best experts, represent only aids and never recipes. They have to be adapted to the presen! situation. ln the dealing with the details creative knowledge and measures have to be applied, by which the goal can be achieved more quickly, at lower costs and a smaller risk. This is enabled by free silviculture technology based on tending. The forests which have remained state property are so scarce that they should be set as en example of proper dealing with the forest. It should not be permitted that mountainous fir- beech forests would turn into unnatural pure beech forests. The forests of lowland in this region and in other parts of Slovenia where the Norway spruce has been planted as well as other converted stands demand immediate action to- wards gradual changing. Only natural, diverse forests, in which severe struggle for life is fought and where all which is inapt for life is excluded, give the landscape the necessary harmony, sta·- bility and permanence. More than a half of Slove- nia is covered by forests. That is much yet it can also be considered as little if all unnatural forests which do not dispose of enough self protecting mechanisms enabling them to protect themselves and maintain the permanence of environment's life are not taken into account. The annual cut has to be regulated in such a way that it performs the silvicultural function . The 160 Gozd V 52, 1994 cut represents a macra screw by means of which the development of forest is decisively directed. High timber growing stock is a capital which enables the forest to overcome periodical extre- mes in nature. Naturalistic silviculture directs the cutting in such a way that natural regeneration is a success. The planting of the Norway spruce in large areas of lowland forests has to be omitted and the efforts to keep the European fir in mountainous fir-beech forests by means of ten- ding and occasionally by planting and protection have to be applied. Such work requires more intellectual and less physical capacities and is at the same time the basis for economic and ecolo- gic permanence. Forestry experts as well share the opinion of politicians that in case there is not enough money for tending the latter will not be carried out. One has to bear in mind that individual tree species have different growth dynamics and strength to assert themselves. Consequently, dif- ferent tree species need help at different times. The omitting of the tending in all stand's develop- mental phases leads to the impoverishment of speci es. The share of youngwood in production forests is too high yet timber-growing stock and species diversity are too low. The consequence thereof is instability, decreased self-regulating capacity and automatic functioning of the forest ecosystem asa whole. At presen! a new aspect of forest organization has become evident. The share of private forests with 80% will drastically increase. It is going to turn out that the statement that owners are also good managers is demagogic. It is to hope that those who will be employed at the Forestry Institute will prefer evolution and naturalistic forest management to revolution. Their work will repre- sent a real need for them or else the naturalistic silviculture, which Slovenian forestry is proud of now, is going to turn out as demagogy as well. Some are going to be happy in the future as well in being able to turn Slovenian forests in conife- rous forests. LITERATURA 1. Kordiš, F.: Dinarski jelovo bukovi gozdovi v Sloveniji, Ljubljana 1993 2. Kotar, M.: Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu. Go- zdarski vestnik 51, str. 370-383 3. Mlinšek, D.: Was ist naturnahe Waldwirt- schaft? Der Wald 5'93 Berlin, Fachzeitschrift fOr Aekologie 4. Gozdno gospodarstvo Kočevje, Območni gospodarski načrt 1991-2000 5. Mosandl, R.: Zur Neuorientierung des Wald- baus. Allgemeine Forst Zeitschrift 22/1993, str. 1122-1127