Za ves tiesse Bin 12‘- DECEMBER 1 N Zedinjenje 2 P Bibijana 3 T Franc > 4 S Barbara 5 Č Saba G P Nikolaj 7 S Ambrož 8 N 2. adv. 9 P Delfina H S Damaz 12 C Aleksand. 13 P Lucija 14_S Konrad 15 N 3. adv. 16 P Evzebij 17 T Lazar ([ 18 S Gracijan 19 Č Urban 20 P Evgenij 10 T Melhiad ©'21 S Tomaž 22 N 22 P 24 T 25 S 26 Č 27 P 28 S 29 N 30 P 31 T 4. adv. Viktorija Adam in E. Božič Štefan Janez Ev. Ned. oti\ Pred n. let. Evgenij Silvester ,iOE po Din 4 TRPINOVEM BAZARiU Maribor, Vetrinjska ui. 15 Sedemnajst let svobode in edinstva Sedemnajst let je preteklo od onega dne, ko je bilo v kraljevskem dvoru v Beogradu razglašeno zedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta zgodovinski dogodek so ustvarili oni zmagoviti pohodi viteške vojske, ki je pod vrhovnim poveljstvom blagopokoj^ega Viteškega kralja Zedinitelja, realizirala stoletne sanje jugoslovanskih pokolenj, ki prebivajo tam od Soče pa tja do Soluna. Silni in veliki Karadjordje je ob rojstvu 19. stoletja postavil svojemu narodu temeljni ideal: Srbija ne želi oddeliti svoje usode od usode ostalih jugoslovanskih bratov. Na tem temelju je pričel graditi sin velikega Karadjordjeviča, knez Aleksander, ki je ta ideal izdelal in ustvaril program za njegovo «stvaritev. Knez Aleksander je organiziral vojsko, ustvaril red v državi in dal svojim narodom najkulturnejše zakone svoje dobe. Njegov sin, Peter Osvoboditelj, ki je v sebi združil očetove in dedove vrline in svoj narod opremil z jekleno vero, z obču-dovalnim junaštvom in nezlomljivo vo- ljo, je potrgal verige suženjstva in privedel jugoslovanske brate na solnce svobode. Njegov sin, Viteški kralj Aleksander Zedinitelj, pa je povezal brate med seboj v močno in krepko zajednico — Jugoslavijo. V Topoli je Karadjordje spletel svoje osvobodilno gnezdo. Od očeta na sina je prehajal veliki nacionalni ideal, okrepljen z genijem našega naroda. S slavo ovenčana dinastija Karad j ord j e viče v je stala vedno na čelu osvobodilnih akcij slovanskega juga in njene zasluge za državno in narodno edinstvo, za svobodo in zedinjenje, so bile 1. decembra 1918 zapisane z zlatimi črkami v zgodovino južnih Slovanov. Največje zasluge za našo svobodo in zedinjenje pa pripadajo nesporno blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju. Od svoje prve detinske dobe je ta naš največji narodni heroj nosil v svojem srcu jugoslovanski ideal. Božja previdnost mu je naklonila, da ta svoj ideal realizira, da izgradi Jugoslavijo in vdahne vanjo vso svojo dušo. Ta duša pravega narodnega vladarja, je Izvasanie sankcij Francija solidarna z Anglijo London, 30. novembra. Agencija Reuter poroča: Londonski poučeni krogi potrjujejo včerajšnjo informacijo, da je Lavai o priliki svojega razgovora z angleškim poslanikom Clerkom v Parizu poslaniku sporočil, da namerava italijanski vladi sporočiti, da bi v primeru italijanskega napada na angleško vojno brodovje na Sredozemskem morju Francija v smislu pakta DN podprla Angleže. Poleg tega se je Izvedelo, da je Lavai že sporočil italijanskemu poslaniku, da bo Francija ne glede na vojaško sodelovanje na Sredozemskem morju nastopila solidarno z Anglijo tudi v vprašanju prepovedi izvoza petroleja v Italijo. Italijanski demanti Rim, 30. novembra. AA. Snoči je bil objavljen uradni demanti, ki pravi, da so absurdne vesti, po katerih naj bi se izvršile kakršnekoli koncentracije italijanskih čet na francoski meji. Rim, 30. novembra. AA. Pristojne oblasti potrjujejo vest o suspenziji pred kratkim odrejenih dopustov 100.000 vojakom. Istočasno izjavljajo, da so pregrupacije čet, ki so bile s tem v zvezi izvršene, manjšega pomena, in da se v nobenem primeru ne smejo smatrati kot akt sovraštva nasproti Franciji. London, 30. novembra, n. Po informacijah poročevalca agencije Kavas je bil šef oddelka za vzhodnoafriška vprašanja v Foreigen-Officu Peterson, ki bi se moral nocoj vrniti v London, naprošen, da ostane v Franciji do nadaljnje odredbe. Ta odredba je baje v zvezi z željo, da bi strokovnjaki angleške in francoske vlade sestavili načrt za likvidacijo vzhodnoafriškega spora. Ta načrt naj bi se v najkrajšem času predložil rimski vladi v odobritev. Zadovoljstvo v Parizu Pariz, 30. novembra, r. Stališče, ki ga je zavzela francoska vlada za primer kakih italijanskih represalij proti prepovedi izvoza petroleja v Italijo in po katerem je računati s tesnim francosko-angleškim sodelovanjem, so izzvale v francoski politični javnosti veliko pozornost. Tudi listi so objavili o tem daljše komentarje, v katerih odločno zagovarjajo politiko ministrskega predsednika Lavala. »Petit Parisien« ugotavlja, da je franco-sko-angleško sodelovanje v primeru italijanskih represalij nekaj povsem logičnega in da je to dejstvo Italiji že dolgo znano. V ostalem bi Francija v takem primeru izvršila samo svoje obveznosti nasproti DN. »Journal« ugotavlja, da bi pomanjkanje petroleja Italijo postavilo pred odločilno alternativo. Njene vojaške operacije v Vzhodni Afriki se ne bi mogle dolgo nadaljevati. Rimska vlada bi morala končno spoznati, da se mora zlepa podvreči odredbam ženevske mednarodne institucije. Prvi petrolejski incident Washington, 30. novembra. AA. Italijanski poslanik Rosso je imel daljši razgovor bila najboljša garancija za vso naso svobodo. Zato prazniki našega zedinjenja ne bodo mogli nikdar mimo nas, ne da bi svoje misli in molitve posvetili nje-mu, ne da bi ha ta dan izrekli tople zahvale vsega naroda ohethu, ki gdf J6 zločinska roka tako kruto iztrgala iz naših prvih vrst. Kljub temu, da smo izgubili svojega vodnika, je Jugoslavija ostala, trdno povezana in nepremagljiva, ker je duh velikega kralja prisego od 1. decembra 1918, vkoval v naša srca in tudi zato, ker nam je veliki kralj zapustil v svojem prvorojencu — naj večje jamstvo — da bo Jugoslavija v bodoče dobila take oblike, ki jih je zasnoval genij tiste narodne dinastije, ki ji je bil on eden največjih zastopnikov. Zato so naša srca uperjena k njemu, sedanjemu nosilcu velikega ideala Ka-radjordjevičev, ki mu 14 milijonov src kliče danes : živela Jugoslavija! živel kralj Peter IL! živela kraljica Marija! Živel ves kraljevski dom! z drugim pomočnikom državnega tajnika za zunanje zadeve Mooreom zaradi incidenta, ki se je pripetil parniku »UllLsseu«. Moore je izjavil, da zadržavanje omenjenega parnika, na katerem je bil tovor petroleja, namenjen v Italijo." ne pomeni, da Zedinjene drzavè sodelujejo pri sankcijah, nego samo izvajajo določbe ’zakona o nevtralnosti. Dodal je, da je ena izmed svrh tega zakona preprečiti nesorazmerne vojne dobičke nekih industrij cev. Italijanska demarša DN Pariz, 30. novembra. AA. Havas poroča iz Ženeve: Italijanska vlada bo porabila sestanek odbora osemnajstih za intervencijo pri tem odboru. Generalni tajnik italijanske delegacije v Ženevi Bova je včeraj in predvčerajšnjim obiskal člane odbora in jih opozoril na usodne posledice, ki utegnejo nastati po razširjenju sankcij v tistem smislu, kakor nameravajo nekatere države. Odbor osemnajstih je to demaršo italijanskega zastopnika vzel na znanje. Vremenska nanoved Novi Sad: Jasno vreme na zapadu, oblačno in megleno prevladuje na vzhodni polovici države in na severu in severovzhodu. V Zagrebu rahel dež. Temperatura je malo padla na severozapadu, a zvišala se je v ostalih predelih države. Najnižja temperatura Sarajevo — 9 C. najvišja Ercegnovi +: h c.. Napoved za danes: Deloma oblačno vreme, mestoma jutranja megla. Temperatura se bo nekoliko zvišala. Solnce vzide ob 6.55, zaide ob 15.58. Dunajska napoved : Milo vreme, oblač- nost negotova Orosa lavalova zmaga 324-247 Će roda péfém, bi rad» vedeli? Zelo rada. Saj zame pranje ni nikak trud, pa tudi nikako čarovnija. Malo dobre volje in kos ferpentinovega mila Zlatorog * to je vse, kar potrebujete. Tudi Vi, draga gospa, sezite z zaupanjem po tem milu, saj pere tako hitro; temeljito in prizanesljivo,- da Vas kor očara. Pariz, 30. novembra, r. Vlada je snoči v parlamentu izvojevala svojo drugo zmago. Ob zaključku debate o izrednih gospodar-sko-finančnih uredbah je bil zbornici predložen predlog, na katerega je vlada vezala vprašanje o zaupnici. Predlog se je glasil : Skupščina vpošteva, da imajo uredbe, ki so bile doslej izdane, izreden začasni značaj. Zato izraža zaupanje vladi, ji nalaga, da nadaljuje braniti frank ter zahteva, da brez odlašanja izvrši spremembe v teh odredbah, ki so bile določene v korist nižjih uradnikov, malih rentnikov, bivših bojevnikov in železničarjev. Prav tako ji izraža svoje zaupanje glede revalorizacije kmečkih pridelkov. Zavračujoč vsak dodatek prehaja na dnevni red. Za ta predlog je glasovalo 324 narodnih poslancev, proti pa 247. Seja se je nato zaključila. Poslanska zbornica se sestane spet v torek dopoldne, ko se ima pričeti razprava o interpelacijah zaradi oboroženih strankarskih formacij. Že popoldne pa naj bi se pričela proračunska debata. Odmev v tisku Pariz, 30. novembra. Agencija Havas poroča: Francoski tisk danes splošno sodi, da sta predsnočnji in snočnji uspeh Lavala v poslanski zbornici znatno ojačila njegov položaj in da pomenita rezultata obeh glasovanj jamstvo za zmago vlade tudi v debati o desničarskih organizacijah, ki je napovedana za torek dopoldne. Bitka za frank je dobljena, pravi med drugim »Petit Parisien« in vlada lahko sedaj nadaljuje svoje delo na finančnem polju. V torek pa bodo na dnevnem redu čisto politično vprašanje. Vse kaže, da se bo tudi to vprašanje uredilo tako kakor treba. »Journal« ugotavlja, da je vlada snoči dobila 324 glasov, to je isto število kakor meseca junija, ko si je izvojevala izredna pooblastila. Zmaga vlade bo gotovo znatno ojačila tudi frank. »Oeuvre« ugotavlja, da je vladna večina sicer padla na 77 glasov, da pa je še vedno zadostna in da vsekakor odgovarja pričakovanju optimistov v vladnem taboru. Radikalno-socialistično glasilo »Republi-que« pravi v svojem članku. Lavai ima pravico vdajati se lepim nadam glede poteka politične diskusije, ki je napovedana za prihodnji torek. Nikakor pa ministrski predsednik ne sme pozabiti, da se radikali ne mislijo izneveriti obljubi, ki so jo dali 14. julija t. 1. ter da bodo ostali zvesti narodnemu bloku dela in miru tudi v bodoče. Po mnenju »Oeuvrea« je neobhodno potrebno, da se še pred sestankom odbora osemnajsterice, ki je napovedan za 12. decembra, Baldwin in Lavai osebno sestaneta. Oba ministrska predsednika morata Mussoliniju odločno staviti na znanje, da se Francija v vprašanju sankcij ne namerava ločiti od ostalih sil. roko pri izvrševanju njihove službe, ioda pod pogojem, da ne škodujejo Italiji, ker bodo sicer morali odgovarjati za vse konsekvence. Moj prednik mi je zapustil položaj, ki je odličen. Sam ne bom skušal ničesar spremeniti. Doslej izvršeno akcijo bom le izpopolnil. Tudi Vito Mussolini poi ds v Afriko Rim; 30. novembra. AA. Mussolinijev nečak Vito Mussolini, ki je glavni urednik lista «Popolo d'Italia», je dobil diplomo vojnega pilota. Te dni odpotuje kot prostovoljec v Vzh. Afriko. Prvi kongres Uniie za zaščito otrok ie pričel z delom v prisotnosti Mi. Vel. kraliiee Mariie in kneginie Olge Beograd, 30. nov. b. Danes dopoldne ob pol 11 se je pričel prvi kongres Slovanske unije za zaščito otrok. Tej uniji načel ju je častna predsednica N j. Vel. kraljica Marija. Kongres se je vršil v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze. Že mnogo pred pričetkom zborovanja so napolnili delegati društev, ki so včlanjena v to unijo, ter ostalo beograjsko občinstvo do zadnjega kotička velikansko dvorano. Zastopana so bila društva iz vse države. Kmalu po 10. uri so pričeli prihajati v dvorano odličniki. Prvi je vstopil v dvorano predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinović s soprogo, minister socialne politike in narodnega zdravja Mirko Komnenovič, prosvetni minister Dobrivoj Stoševič, predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič s podpredsednikom dr. Miroslavom Plojem, predsednik Narodne skup-ščme Stevan Čirič, senator Svetozar Tomič, beograjski nadškof dr. Rafael Rodič, vrhovni rabin dr. Alkalaj. Kmalu za tem je stopil v dvorano Nj. Sv. patrijarh Varnava, za njim pa zastopniki diplomatskega zbora : papeški nuncij nadškof Pellegrinetti s sekretarjem nuncijature, francoski poslanik Roner Du Dampierre, nemški poslanik v. Herren, bolgarski poslanik Dimo Kazasov, romunski poslanik Uranescu, češkoslovaški poslanik dr. Girsa, avstrijski poslanik dr. Schmidt, grški poslanik dr. Melas in drugi odličniki. Ob pol 11 je vstopila v dvorano Nj. Vel. kraljica Marija s kneginjo Olgo v spremstvu ministra dvora Čolak-Antića, dvornih dam in svojih adjutantov, burno pozdravljena od množice zbranih gostov. Nj. Vel. kraljica Marija in kneginja Olga sta zavzeli sedeže na vzvišenem prostoru. Ko se je silen aplavz pomiril, je otvoril predsednik pripravljalnega odbora Unije senator dr. Ivan šilovič vrvi kongres Unije za zaščito otrok in uvodoma pozdravil Nj. Vel. kraljico Marijo kot vrhovno zaščitnico te Unije in vzorno mater nadvse ljubljenega našega kralja Petra II., kraljeviča Tomislava in Andreja ter celokupne jugoslovanske dece. Zborovalci so priredili N j. Vel. kraljici Mariji, kralju Petru in obema kraljevičema burne ovacije. Za tem je pozdravil predsednik Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo, ki so jo zborovalci živahno pozdravili, dalje patrijarha Varnavo, nadškofa dr. Eodica, predsednika vlade, ministre in druge dostojanstvenike. Za tem je predlagal, da je odpošlje pozdravni brzojav Nj. Vel. kralju Petru II. Nj. Vel. kraljica Marija in kneginja Olga, kakor vsi ostali zborovalci so poslušali pozdravno brzojavko stoje. Kot prvi je pozdravil kongres zastopnik ministra za socialno politiko in nar. zdravje minister Komnenovič, ki je naglasil v svojem govoru težnjo sedanje kraljevske vlade, da podpre z vsemi silami visoke cilje, ki si jiti je postavila Unija, da očuva zdravje in moč. naših otrok, v katere polagamo vse naše nade. Nato je pozdravil kongres načelnik beograjske občine g. Vlada Ilič, ki je v svojem govoru razložil program dela beograjske občine v cilju popolne zaščite prestoličnih otrok. Za njim je govoril bolgarski poslanik na našem dvoru Dimo Kazasov, ki je v bolgarskem jeziku kot predstavnik bolgarske zveze za zaščito otrok tolmačil simpatije, ki jih goji mlada Bolgarija napiham mladi Jugoslaviji in želi, da bi kongres kar najbolj Uspešno dovršil svojo nalogo. Za tem so pozdravili kongres prvi podpredsednik Društva rdečega križa senato r Svetozar Tomič in presednica ženske zajednice ga. Petkovič. Nato sta imela referate o zaščiti naših otrok predsednik dr. Ivo šilovič in univ. prof. dr. Matija Ambrožič, Dr. Ivo šilovič se je za tem zahvalil Nj. Vel. kraljici Mariji na visokem počaščenju ,ki ga je izkazala kongresu svojo prisotnostjo. Ob spontanih in frenetičnih ovaciiah je 'N j. Vel. kraljica Marna z N j. Vis. kneginjo Olgo in ob petju državne himne zapustila kongres. Kongres je nadaljeval_ s svojim delom tudi danes popoldne in nadaljuje svoje zasedanje tudi jutri. Ро!ша1 na boiiš&h Ras Nasibu javite: Moia miška le SejitS fooiev Nejasna poročila^o* ab^smskih uspehih Iz glavnega stana vojske rasa Nasilm je prispelo v Harar poročilo, da so Abesinci pri nekem spopadu z Italijani ujeli 350 italijanskih vojakov. Italijanske operacije so popolnoma zastale, le letala razvijajo še neko ak-tivnost. Abesinci so jih obstreljevali s stroj, rieft mi. Morala abesinskih vojakov je dosegla vrhunec in ras Nasibn pravi v svojem poročilu, da jih ne bo mogel več zadrževati.^ Usa vojska hoče za vsako ceno impasti sovražnika. Letala se zadnje dni niso več spuščala nizko nad abesinske postojanke, nego so ostala v višinah, nad 1000 m. Vsekakor sedaj ne predstavljajo več resne nevarnosti za abesinsko vojsko. Gorahaj in Gerlogubi V Džidžigi so se powrtmo razširile vesti, da so Italijani evakuirali Gorahaj in Gerlogubi. Po drugih verzijah sta obe mesti sicer evakuirani, a ju Abesinci še niso zasedli. Cesar na poti v Desi V Addis-Abebi je abesinska cenzura včeraj zaplenila vest, da je cesar odpotoval na severno fronto. Cesar je sedaj že blizu Desija. Včeraj zjutraj se je pred cesarsko palačo zbralo izredno veliko število osebnih in tovornih avtomobilov, na katere so naložili pohištvo m drugo opravo. Avtomobili so takoj nato odbrzeli proti Desiju. Z avtomobili so odpeljali tudi precejšnjo količino streliva, lovskih in drugih pušk. Že nekaj dni prej je odpotoval v Desi je bataljon cesarske garde. Cesta proti Desiju je prav za prav razširjena in nekoliko tlakovana karavanska pot. Zaradi tega morajo avtomobili po njej voziti zelo počasi. Pot je zlasti zadnjih 80 km pred Desijem zelo težavna. Tam se vzpne v višino tisoč metrov — nato pa strmo spusti v desijsko kotimo. Zaenkrat še ni znano, koliko časa namerava cesar ostati v Desiju. Pravijo, da se bo z letalom odpravil tudi na fronto. Moderna izdelava — nizke cene POHIŠTVO MALENŠEK Ljubljana, Dravlje 174, „Pri slepem Janezu“ Poročevalec agencije Havas je izvedel, da med cesarjem in rasom Kasom, ni nobenega spora, kakor so trdili italijanski listi. Vrhovno vodstvo na severni fronti deluje docela po navodilih cesarja. Ras Nasibu izjavlja... London, 30, novembra, z. Reuter javlja, iz Džidžige, da je glavni poveljnik abesinskih čet na južnem bojišču ras Nasibu izjavil sledeče: Popolnoma so točne vesti, da ne morem zadržati svojih čet pred bojevanjem. Moji vojaki so ubili 350 Italijanov in_ zaplenili tri tanke. V času italijanskega zračnega napada sem sam streljal s strojnico na avione, ki so se dvignili radi našega no,pada v višine preko 1000 m. Moje čete so kljub stalnemu zračnemu atakiran ju v odličnem stanju, V ostalem pričakujemo skorajšnje palijanske ofenzive na južni fronti. Moja vojska šteje približno 150.000 vojakov, ki pa se še vedno množi. London, 30. novembra, z. Reuterjev dopisih iz Addis-Abebe javlja, da abesinski urad-i krogi nimajo še nikakih poročil iz severne •onte, po katerih naj bi ras Sejum spet zašel Mahalo. Istotako tudi nimajo nikakih veli, da so čete rasa Nasiba zopet zavzele Vaiai. A-ddis-Abeba, 30. novembra, z. Abesinska mzura je včeraj zabranila vsem dopisnikom tropskih listov, da sporoče, da je cesar Halle elasie odpotoval na severno fronto. Addis-Abeba, 30. novembra. AA. Oddelki asa Sejama so v svrho izvidn iških operacij a pustili pozicije, ki so jih zavzeli ob boku ;alijanske vojske. Ras Sejum je zapustil Selci in Boro ter se približal rasu Kasi, s kate-im mora po navodilih iz Addis-Abebe nasto-ati skupno na sektorju okrog Majgohare in Kaj zahteva Badoglio? Asmara, 30. novembra. AA. Maršal Bado elio je ob priliki razgovora z novinarji izjavil, da bo vojaška oblast novinarjem sla na Komunike št. 59 Rim, 80. novembra. AA. Agencija Stefani priobčuje tale komunike št. 59 : Maršal _ Badoglio je poslal tole brzojavko: Na bojišču prvega armadnega zbora se nadaljuje čiščenje terena pri Umbortu. Eritrejski armadni zbor nadaljuje svojo akcijo v Tembijenu. Zapadno od slapu Geba je prišlo do spopada^med ita-liianskimi četami in abesinskimi vojščaki. Abesinci so izgubili 10 mrtvih. — Na somalijskem bojišču so se domačinski poglavarji vdali našim oblastvom v pokrajini Ogadnu. Neka naša eskadrilja je odletela iz Gorahaja in obstreljevala utrdbe pri Dagaburu. Ta eskadrda je tudi uničila kolono tovornih avtomobilov. Na eritrejskem bojišču nadaljuje letalstvo svoje redne izvide. Kdo govori resnico? Džidžiga, 30. novembra. AA. Posebni Kava so v dopisnik poroča iz glavnega štaba generala Nasibuja, poveljnika južne abesinske vojske, da je neresnična italijanska vest, da bi bili Italijani prodrli severno od ^ Dagaburja. Abesinske prednje čete stoje južno od črte Gorahej-Anela. Po bitki pri Aneli, kjer so zmagali Abesinci, se Italijani v tem ods&AU bojišča za zdaj zadovoljujejo z letal s Kirn Ol> streljevanjem. Italijani pravilo, da Abesmsi prodirajo Asmara, 30. novembra. AA. Havasov posebni dopisnik poroča : Uradno javljajo, da so italijanska letala na svojih izvidnih poletih dognala, da se nahajajo med Ambalagijem m jezerom Ašangi precejšnji abesinski oddelki in da del teh oddelkov prodira proti severu. Prav tako so ugotovili, da Abesinci niso izpraznili ozemlja južno od Azbija. дуђугг..—' ■ - '■ " Vprašanje razdolžitve kmetskega prebivalstva Beograd, 30. novembra, b. Odbor kluba poslancev JRZ, ki je v zadnjih dnevih razpravljal o vprašanjih razdolžitve našega kmeta, je končal s svojim delom. Ob koncu zadnje seje je bil sestavljen ožji odbor, ki bo na bazi referata, ki ga je sestavil bivši minister Marko Kožni, izdelal kongresni predlog zakona, ki naj definitivno resi to vprašanje. V tem ožjem odboru so sledeči: Dragiša Cvetkovič, Vojko Cvrkic, Ljuba Pantič, dr. Marko Kožni, Mihajlo Krstič, dr Jurij Koce, Ugrin Joksimovic, dr. Niko Novakovič, žika Dimitrijevič, Petar Rogava c, Dragomir Stojadinović, Spira Hadži-Ristič, Dušan Subotič in Mihajlo Boškovič. Beograd, 30. novembra, b. snoči je od-toval v Zagreb minister za šume m rud-te Djura Jankovič. . , . Beograd, 30. novembra, b. Mestni svet □grajske občine je/na včerajšnji seji očistil finančnega direktorja dr. Djuli Zi-riča. ki se je nahajal ze delj casa pod iciplinsko obtožbo. Beograd, 30. novembra, b. Za sefa kabi-ta predsednika senata je postavljen go-od Vladimir Andrič, svetnik senata. Za dnijskega pripravnika pri okrožnem so-5Ču v Skopi ju je Dostavljen g. Janez Vel-vrh, dipl. pravnik iz Ljubljane. Beograd, 30. novembra. AA. Po poročilu irodne banke z dne 30. novembra t. 1. do nemškem kliringu izplačana posiednja iza št. 8832. po italijanskem pa st. 75.o30. Beograd, 30. novembra, b. Na agitacij-em potovanju po Južni Srbiji je bivši edsednik vlade Bog. Jevtič, ministra Kojič in Velja Popovič ter narodni po-mec Vasilje Trbič. . Beograd, 30. novembra, b. Danes zvecei irejajo v čast bivšega pravosodnega mi- z t» ИДГ o Ir c: 5 »vizi ir! Ar» niča omn TTUII (J Lel U J-iliiJV.A- 40.1 V CUCI J V. -------- rodila ta politična večerja, bo pokazala inja bodočnost. 30. novembra. AA. Kmetijski nu-t«r FVvptozar Stankov:’« je izdal rov um lik in norme o izdelovanju, uvozu m ime tu z umetnimi gnojili. Ta pravilni-- Fran Levstik o narodnem edinstvu 1.1867. .. . Samo en pot je, po katerem utegnemo ubežati temu zlu (t. j. propasti Slovencev), samo en trden jez, kteri nas utegne ubraniti. Ta jez najdemo na avstrijskem jugu v političnej solidarnosti z junaškimi brati, kteri se iste matere, istega jezika z nami in kteri našo bratovsko roko veselo poprimejo, nam i sebi na podporo ... Celjske občinske zadeve Celje, 30. novembra. Na sinočni seji je najprvo župan odgovoril na interpelacije nekaterih občinskih odbornikov, ki so bile stavljene na zadnji seji. Zadeve so bile povečini izročene tozadevnim odborom, nekatere pa so nerešene z motivacijo, da ni kritja v proračunu. Finančno poročilo. Krajevni protituber-kulozni ligi v Celju se nakloni podpora Din 2.000'—Streljački okrug dobi za nabavo zastave Din 500"—, Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani ob 100 letnici obstoja podpore Din 200'—. Zanimiva je bila debata o usodi določene podpore ra Sokolsko društvo v Celju Din 5.000'—. Podpora je bila vpisana v proračun bivše okoliške občine, a je ob združitvi z mestno na nepojasnjen način odpadla. Debata, v katero so posegli Roš, Wltavsky, Kukovec, Bitenc i. dr., je končno napravila sklep, da se naj spravita oba proračuna, t. j. oni, ki ga ima banska uprava, in oni, ki ga hrani mestna občina, v sklad, pri čemer se bo ugotovilo, kdo je storil napako. Dejstvo je, da dobiva tudi Vincencijeva konferenca tudi tako podporo. Med občino in drž. erar-jem se b-o napravila zopet najemninska pogodba za poslopje, v katerem je okrožno sodišče za dobo do 31. dec. 1936. Obenem se m pošla'a na vsa c d točilna mesta spomenica, ki zahteva takojšnjo graditev moderne sodne palače v Ccju. Obenem se mora prenoviti tu ii jetnišnica ter ustanoviti poseben mlad-nski oddelek. Kjer je sedaj nameščeno okrožno sodišče, namerava občina namestiti muzej Tudi mestni župan doni svojo tel. st. 125. Odbor za občinska podjetja je poročal c pogajanjih ki ko se vodila za novo pogodbo o nabavi električnega toka v Celje m okolico. Končno ja bil prečitan obširn osnutek pogodbe, nakar je mestni svet soglasno odobril pogodbo med kde in mestno občino glede dobave elektrike i? Velenja. Pogodba stopi v veljavo s 15. februarjem in velja do 30. junija 1946. S tem bo torej uresničena želja večine prebivalcev mesta Celja, zlasti pa tudi velenjskili rudarjev, ki so za to že svoj čas prosili in o čemer je naš list že poročal. Omenjene pogodbo mora odobriti še banska uprava Prosvetni oddelek. Odobri se podpora za Drž. krajevno zaščito dece v Celju 1500 Din za zimski čas in 2500 Din za 1. 1935 36. Ju-goslov. Matica v Zagrebu je poslala znamke za Din 125'—. kar pa se odkloni. Upravitelju deki. mešč. šole g. Cilenšku se odobri po zakonu pripadajoče stanovanje. Na po-! dročju celjske občine ostaneta še v nedeljo oba kr. šolska odbora. Obrtni in tržni odbor dovoljuje nekaterim pjjošnjikom prevzem raznih gostilniških koncesij, kar utemeljuje s krajevno potrebo. Na prošnjo celjskih inštalaterjev bo občina vsako delo v prvi vrsti njim ponudila v izdelavo. Gradbeni odbor poroča, da sta zakonca Tkavc Ferdo m Fani zaprosila za stavbno dovoljenje na hribu Sv. Jožefa, o čemer se po obširni debati in na podlagi gradbenih določil za hrib Sv. Jožefa prošnja odkloni, ker se parcelacija ne dovoli. Nadalje je odoor razpravljal o kanalizaciji Oblakove ulice in nje otvoritve. Kanalizacija se bo izpeljala v dolžini 71 m in zadevo izroči posebnemu odboru. Uredila se bo pešpot za Din 10.000'-—. Socialni odbor je poročal o preprotrebni gradnji mestne ubožnice, za kar se izvoli poseben odbor. Vsem mestnim uslužbencem se bo nabavila tudi zimska obleka in obutev. Nabava se bo razpisala. Prostor za shranjevanje zarubljenih predmetov se bo uredil v prostorih bivše okol. občine. Delavcem tehničnega oddelka se odkloni prošnja za predujem. Slučajnosti. Sprejet je bil predlog, da naj občina ukrene potrebne korake, da bo Celje Prišlo v 1. draginjski razred. Končno je župan pozval odbornike, da naj se udeleže Proslave narodnega zedinjenja in sokolske Proslave, nakar je župan otvorU tajno sejo. Izseliemška rcadeSja ffr! rossa krvi. Tudi našim rojakom v tujini je posvečen' današnji dan, ko bi se morali povsod spominjati onih, ki so morah zapustiti domovino, da si prislužijo svoj kruh v neprijazni tujini onkraj meja in morja. Ob 22.15 bo v radiu akademija z naslovom »Našim izseljencem«. Pevske točke izvajajo učenci narodne šole iz Most, poleg petja bodo pa tudi govori in deklamacije, a ob 23. bo lahko vsakdo v radiu poslal pozdrave svojim znancem tudi čez morje. Po vseh cerkvah so danes pridige o tem prevažnem vprašanju za naš narod, a tudi marsikatera društva bodo imela po svojih dvoranah pre- ki io pile tmina davanja in prireditve. Na žalost se pa le malo naših organizacij zaveda velikih dolžnosti, ki jih imamo do svoje »desete banovine« in svoje »domovine na tujem«. Pomislimo samo na mogočni nemški narod, kako skrbi in se zanima za nemške Kočevarje, ko se ne upa utrpeti tako majhnega drobca svojega naroda, mi pa pozabljamo na milijon jugoslovanskih izseljencev po tujih deželah, čeprav smo vsaj Slovenci v primeru z nemškim narodom le nebogljeni revčki, ki bi ne smeli izgubiti niti enega rojaka. Šole bodo izseljencem posvetile zadnjo uro pred božičnimi počitnicami. Spomenik УтИке&а krnim v Kraniu, ki sa grade naši zidam Kranj, 30. novembra. Zdravstveni dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini tel j a so že pričeli graditi na bivši Zor če vi pristavi. Dom bo stal pod Jelenovim klancem med Staro cesto in Maj-dičevim prekopom. Ta stavba bo v bližnji bodočnosti stala ob najprometnejši žili, kjer je po Stari cesti trasirana bodoča nova, 12 m široka trasitna cesta. Največ zaslug za gradnjo Zdravstvenega doma v Kranju ima pravkar razrešeno ravnateljstvo OUZD pod predsedstvom g. Ivana Tavčarja in prav tako pravkar razrešena uprava OUZD, osobito gg. doktor Joža Bohinjec in dr. Mirko Kuhelj. Tem gre največja zasluga, da bo v Kranju postavljen trajen spomenik blagopokojnemu kralju, spomenik, ki ne bo delo kiparja, temveč delo zidarja, od katerega bo imel narod koristi, da se bo s hvaležnostjo v srcu spominjal blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, po katerem bo imela stavba ime. Zdravstveni dom bo postavil SUZOR, zastopan po svojem krajevnem organu OUZD v Ljubljani. Stavba sama leži na severnem koncu 70 m dolge ter 21 m široke parcele. Ker se regulacijska linija lomi, je polovica fasade v dolžini 14 m tik ob cesti, ostala polovica pa je pomaknjena za 6 m od stavbne črte nazaj. Vsa stavba je dolga 28 m, široka na severnem delu 17 m, na južnem pa 11 m tako, da znaša zazidna ploskev 400 m-. Načrt stavbe predvideva pritličje, dvignjeno 1 m nad cesto. Vhod s ceste bo skozi železna vrata, ki bodo imela na vrhu krono, znak visokega pokroviteljstva. V pritličju se nahaja na levo zdravniška čakalnica, ki vodi v ordinacijsko sobo TBC, kjer bo tudi pneumatoraks, dalje sta dve kabini za slačenje, rentgen in soba za sestre. Na desni strani pa je vhod v glavno triramno stopnišče ter v čakalnico poslovalnice okrožnega urada. Od tu je vhod v sobo upravi- telja ter v glavno pisarno v izmeri 60 m2, kjer je prostora za 8 nameščencev. Po glavnem stopnišču navzdol se pride v prvo klet, kjer je nameščena čakalnica kopališča. Od tu je vhod v čistilno kopališče, kjer bodo 3 kadne ter 6 prsnih kopeli. Dalje je slačilnica za medicinske kopeli in prostor za počivanje. Ostali prostor pa izpolnjujejo pralnica, sušilnica ter, hišnikovo stanovanje. Druga klet pa je namenjena za kotlarno centralne kurjave, delavnico in za dvoje skladišč. V prvem nadstropju se nahaja prav tako čakalnica ter troje ordinacijskih sob na levi strani, dočim je na desni mala bolnišnica, ki obsega moško bolniško sobo z 10 posteljami in žensko bolniško sobo s štirimi. Dalje je tu nameščena dnevna soba, mala čajna kuhinja, umivalnica ter prostor za bolničarko. Zunanjost stavbe bo zgrajena v modernem slogu. Pročelje bo izvršeno v belem žlahtnem ometu, podstavek sam pa bo iz konglomerata. V prednji, naprej pomaknjeni steni bo nameščena 21 kvadratov velika steklena ploskev, ki bo povsem razsvetljevala stopnišče. Druga nazaj pomaknjena stena pa bo imela 3 oken v izmeri po 4 kvadrate. Zapadna fasada ob Majdi-čevem prekopu pa bo takorekoč tronad-stropna iz belega žlahtnega ometa zgoraj, spodnji del pa temnosiv in razdeljen v črne pasove po pol metra. Streha bo nizka in krita z bakreno pločevino. Ob Majdičevem prekopu bo zgrajen betonski nasip. Ostali del parcele bo služil za dvorišče, katerega bo ločila od ceste lična betonska pregraja. . Stavbo je projektiral g. ing. Mušič Marjan, gradi pa jo gradbeno podjetje inž. Josip Dedek iz Ljubljane. Gradnjo lokalno nadzoruje dipl. tehnik g. Milan Gregorič. Letos nameravajo dovršiti stavbo do pritličja, ostalo pa drugo leto, tako, da bo stavba prihodnjo jesen dovršena. Razmere v naimaniši bolnišniti u nameiiem srezu Ptuj, 30. novembra. Zadnja leta je postalo prav pereče vprašanje razširitve tukajšnje bolnišnice, ki je izmed vseh banovinskih bolnišnic v naši banovini najmanjša ter šteje samo 98 bolniških postelj. Teritorij, s katerega prihajajo bolniki, pa je zelo obsežen. V tukajšnjo bolnišnico gravitira ves ptujski srez, ki je eden izmed največjih v Dravski banovini, ljutomerski in del šmarskega sreza. mno§nah£a-vZaradi Prikladnih zvez tudi zov, posSleMetS1 ere- Kako nujna je potreba razširitve tega humanitarnega zavoda, nam nazorno kaže velik porast bolnikov v zadnjih 10 letih. Tako je bilo sprejetih leta 1924. 791 bolnikov, dočim se je leta 1934. zdravilo 1781 bolnikov, torej se je število več kot podvo-lilo. V tekočem letu bo pa to število še prekoračeno. Zaradi stalne prenapolnjenosti pa_ je zavod moral omejiti sprejeme le na na inni ne'"■'e prmere. Dostikrat pa mora se te napotiti v drugo bolnišnico. Z razširitvijo zavoda se je bavila že bivša mariborska oblastna samouprava in se zanjo zavzema tudi kr. banska uprava od početka svojega obstoja. V ta namen je bilo napravljenih že več načrtov, in sicer je bilo določeno, da se pomanjk; iju prostra odpomore na ta način, da se napravita dva prizidka, s katerima bi bolnišnica pridobila okoli 60 bolniških postelj. Zaradi krize pa je bilo vse odloženo na boljše čase. Vendar je razširitev nujna in neodložljiva Potreben je tudi poseben paviljon za tuberkulozne. V tem objektu bi se tudi lahko nastanil protituberkulozni dispanzer, ki se začasno nahaja prostorih Ekspoziture za zavarovanje delavcev, dočim vrši rentgen preiskave v br’ .išnici. Ker bi bik potem združeno vse v enem prostoru, bi Mio njegovo poslovanje dosti bolj uspešno. Mogoče bi se naprava tega paviljona dala združiti z »Domom za pobijanje tuberkuloze«, za katerega zgraditev v spomin blagopokojnemu Viteškemu kralju pobira prispevke odbor za postavitev spomenika vPtujumU kraIju Al9ksandru I. Zedinitelju Bolnišnica tudi nima čakalnice za bolnike, kakor tudi ne posebne sobe za preiskavo v bolnišnico prihajajočih bolnikov, temveč se to vrši v zdravniški sobi internega oddelka. Večjih operacij se izvrši letno nad 800 v eni operacijski sobi, ki je vrhu tega zelo neprikladna. Tu se vršijo aseptične, dočim se septične operacije vršijo kar v predsobi operacijske sobe. Potrebna je tudi posebna soba za porodnice, katerih je na leto nad 80, dasi se sprejemajo samo v primeru patološkega značaja poroda. Posebno- kričeča pa y potreba po kopalnicah,. ’ ' se sedaj nahav..jo v kletnih prostorih in so neuporabne. Razširitev ptujske bolnišnice je torej nujna in neodložljiva potreba. Zima m Blclrah Zima tudi Blokam ni prizanesla. Snega je zapadlo okrog 10 cm in za silo se že smučajo. Je tudi prav občuten mraz, vendar je promet na vse kraje odprt. Na Blokah imamo tudi vedno kaj novega. Pred "kratkim je bila pri gostilni M. Modic v Novi vasi rokoborba.. Te rokoborbe sta se udeležila Hren Anton in urar Slavko Kom-pareL Kompare je podlegel. Gledalci so bili razočarani. Dobro je bilo samo to, ker ni bilo vstopnine. Tudi pri nas imamo nekaj ljudi, ki skrbe, da se protizakonitosti popravijo. Zato je urejena celo pisarna, ki zelo aktivno deluje. Sedaj pa ni tako, kakor je to bilo poprej, ne dela se namreč nobenih ovadb. Svobodo vemo Bločani prav dobro ceniti. Slišimo, da je za javna dela na Blokah določen večji znesek. Cesta Hrbljanova žaga — Ravnik se pa menda ne bo gradila. V splošnem pa Bloke zelo napredujejo. 70 letnica Andreja Kneza Vič, 1. decembra. V krogu svoje številne družine in sorodnikov praznuje danes obče spoštovani in priljubljeni posestnik in delovodja tobačne tovarne v pok. g. Andrej Knez svoj 70. rojstni dan. Jubilant se je rodil 30. novembra 1865 kot sin posestnika na Viču št. 60. Svojo mladost je preživel na Viču, odkoder je hodil v trnovsko šolo, ki je bila takrat še v župnišču. Po končani šoli je pomagal doma pri očetu, dokler ni oblekel vojaške suknje in odšel v Pulj k artilerijskemu polku. Po končani vojaški službi je prišel domov in vstopil leta 1890. v službo v ljubljansko tobačno tovarno, kjer je služboval polnih 35 let. Vse svoje življenje je posvetil splošnemu blagru, predvsem svoji rojstni občini. Udejstvoval se je tudi v javnem življenju in je zavzemal celo vrsto najodgovornejših mest. V nacionalnem in kulturnem oziru je bil ustanovitelj viško - glinške čitalnice. ' Če vili domači izdelki iz prvovrstnega usnja brez papirja in brez škodljive gume se dobe pa znižani ceni odi decembra do Božiča v prodajalni ,prt Polisa leti* preje Dunajska cesta 23 sedaj Kolodvorska ulica 11. ; predsednik podružnice Ciril-Metodove družbe, ustanovitelj viškega Sokola in njegov dolgoletni pregledovalec računov, za uspešno delovanje pri domačem gasilskem društvu pa ga je isto izvolilo za svojega častnega člana. V političnem življenju je stal vedno odločno in vztrajno na načelih napredne misli. Kot tak se je pridno udeleževal političnega življenja v bivši Narodno-napredni stranki in bil njen kmetski kandidat pri državnozborskih volitvah leta 1913. V viškem občinskem odboru se je udejstvoval nad 30 let in bil v letih 1919. do 1922. tudi župan. Razen tega se je uspešno udejstvoval kot načelnik glavnega odbora za osuševanje barja in odbornik sreskega cestnega odbora. Jubilanta diči predvsem skromnost in pa nesebičnost, nikoli se ni rinil v ospredje, saj so ga ravno občani zaradi teh njegovih vrlin sami postavili na važna in odgovorna mesta. Jubilant je bil vedno in je tudi danes kremenit jugoslovanski značaj in narodnjak ter je tudi v tem pogledu vzgojil svoje otroke, ki so vsi zavedni Sokoli in ugledni občani. Sin Andrej je posestnik na Šujici, Stanko občinski uradnik, Mirko uslužbenec tobačne tovarne, Minka in Ivanka sta poročeni. Neizprosna smrt pa mu je ugrabila po končani vojni sina Ivana, prvega načelnika viškega Sokola. Jubilant g. Knez preživlja danes jesen svojega življenja s svojo skrbno soprogo na Viču, še vedno krepak, kljub sedmim križem. Odličnemu narodnjaku in vrlemu možu k njegovi sedemdesetletnici naše iskrene čestitke' Naj živi še dolgo let! Janko Šircelj je zapustil Vrhniko Vrhnika, 29. novembra. Te dni odhaja od nas agilni sokolski delavec br. Junica Šircelj, odmerni referent tukajšnje davčne uprave. Poslovilni večer, ki mu ga je priredil Sokol, nam je dokazal priljubljenost, ki jo je pridobil v tem kratkem času svojega bivanja na Vrhniki, ne samo med nami Sokoli, temveč tudi pri ostalem občinstvu. Po govoru br. staroste in predsednika Streljačke družine, pri katerih društvih je bil tajnik, se je oglasil k besedi tudi narodni poslanec in župan br. Hočevar. Poudarjal je izgubo, kakor prejšnja govornika, poslovil pa se je od njega v imenu občine, ker je kot župan mnogokrat imel priliko, ko je interveniral v davčnih zadevah, prepričati se o njegovi uvidevnosti. Ni samo ščitil države, ampak je vedno skušal pomagati tudi stranki ali ji pa vsaj kolikor mogoče ugoditi. Vrzel, ki nastaja z njegovim odhodom, bo težko nadomestiti, želimo mu na novem službenem mestu v Celju velikih uspehov v prepričanju, da ne bo pozabil doline šentflorjanske! — Zdravo! našega rauia lazvija znani publicistični delavec v zadevah naše radiofonije, prof. Niko Kuret, na uvodnem mestu v novi številki tednika . KADJO LJUBLJANA«. Vsakega poslušalca bodo zanimala izvajanja novega dirigenta našega radijskega orkestra, g. Draga Maria Šijanca »Nova pota našega radijskega orkestra«. Vse ostale rubrike so izredno zanimive in pestre, obilo slik sprem-Ua izvajanja. Začel je tudi izhajati novi roman kreda Pasleya, : Al Capone, car cbicaških bandi-tov«, ki obeta biti v svojem reporterskem sledil nekaj prav posebnega. Za mesečno naročnino 12 Din dobi vsak naročnik obširen zvezek zanimivega čtiva z izčrpnimi slovenskimi radijskimi programi, zavarovan pa je tudi vsak za primer smrtne nezgode in ima tudi aparat zavarovan za primer defekta. Pišite takoj upravi tednika »Kadio Ljubljana«, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. da dobite še začetek romana! Nedelja, 1. decembra L "ubijana: 8.00: Napoved časa, poročila, obju.a sporeda — 8.15: Telovadba ___ 8 45" Ura slovenske glasbe, Radijski orkester — 9.45Versko predavanje (p. Kazimir Za-krajsmO 190: Prenos cerkvene glasbe iz Suolnice — 11.15: Prenos otvoritve razstave g. Fr. Goršeta — 11.15: Pomen obrtniškega tedna (g. Rebek J.) — 12.00: Na-poveda časa, objava sporeda, obvestila — 12.15: Reproduciran koncert (po željah) — 15.00: Kmetijska ura: Kmetijska posvetovalnica, g. inž. Sadar Vinko — 15.20: Po širni Jugoslaviji (Radijski orkester) — 16.00: Gospodinjska ura: Kuhinja, zrcalo gospodinje (Anica Lazar) — 16.15: Akademski pevski kvintet poje — 16.45: Narte Velikonja: Suženj — zvočna igra — 17.30: Reproducirana glasba — 19.30 Nacionalna ura — 20.00: Proslava narodnega praznika, prenos iz Beograda — 20.40: Prenos iz Zagreba — 21.20: Prenos iz Ljubljane — 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda — 22.15: Akademija — 23#0: Svojci pozdravljajo izseljence. Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval general v p. Danilo Kalafatović: Spomnimo se kolubarske bitke. Prenos iz Beograda. X Abesinija. Te dni je izšla knjižica o Abesiniji. Sestavil jo je dr. Vinko Šarabon. Ima 14 poglavij. Knjižici sta priložena dva zemljevida. Stane 10 Din. X Nepismene hrvatske vasi. V samoborskem okraju je več vasi, kjer je komaj З0/« pismenih. Vse prošnje tega prav za prav v mraku brez prosvete živečega kraja, so bile sedaj zaman. Zaman zahtevajo že več let šolo. Cele generacije žive v tem kraju, ne da bi obiskovale šolo. Iz vasi Javorka že 20 let ni noben otrok šel v šolo. Najbližja je namreč 4 ure hoda oddaljena. V Bedru je 211 prebivalcev, od katerih je pismenih 10 moških, 1 žena in pet otrok. V Javorku s 180 prebivalci so pismeni 4 moški, 2 žene, vsi otroci so nepismeni. Tudi v drugih vaseh v tem kraju je pismenih komaj 3 do AVo vsega prebivalstva. točno po Vaši nogi — specijalna vsakovrstna obuvala izdeluje: DERMASTIJ A IVANI, Ljubljana prej Pobeška, čevljarstvo, Cankarjevo n. 13 X Spiritisti v Zagrebu. Spiritisti v Jugoslaviji imajo celo svoje glasilo »život«, ki izhaja v Daruvar ju, in ki je postalo zdaj službeno glasilo Centrale metapsihologov in spiritualistov Jugoslavije v Zagrebu, Meta-psihološkega društva v Beogradu in vseh drugih sličnih društev v državi. Ideje teh mračnežev, ki se bavijo s spiritizmom, so izražene v takihle stavkih, ki jih čitamo v njih glasilu: Spiritualizem si utira pot, po kateri bo v bodoče korakalo srečnejše človeštvo! Ali pa: Spiritualizem oznanja novo dobo v razvoju človeštva! itd. V Zagrebu je precej. zasebnih krožkov, v katerih se zbirajo spiritisti. Nek član takega krožka je zagrebškim novinarjem izjavil, da se zadnje čase pogovarjajo z duhom cesarja Franca Jožefa, ki je trdilno odgovoril na vprašanje, ali bo skoro zopet svetovna^ vojna. Duh Leninov je pa odgovoril, da še ne bo kmalu nove svetovne vojne. Nakup in prodaja nepremičnin H Preskrba posojil II Nakup in prodaja hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev ADAMIČ ALBIN, Ljubljana X Izsiljevalci v Zagrebu. Premožnejši Zagrebčani dobivajo v zadnjem času grozilna izsiljevalna pisma. Izsiljevalci zahtevajo kar po 10.000 Din, katere naj žrtve položijo, kakor je bilo ukazano n. pr. nekemu zagrebškemu veleindustrialcu, v košaro za smeti na Krešimirovem trgu. Nekega takega izsiljevalca se je posrečilo policiji prijeti. X Velik vlom. V trgovino g. Štruclja v Zaprešiču so predvčerajšnjim vlomili neznani vlomilci in odnesli blaga za 40.000 Din, katerega so odpeljali kar z avtomobilom. X Ukraden denar je skril, pa ne ve kam. Pri Stjepanu Francetiču v Varaždinu je bil v službi siromašen kmet Blaž Trojko iz čar-govca pri Varaždinu. Trojku je Francetič vse zaupal in mu dal tudi ključe hišnih vrat, ker mu je vsako jutro prinesel mleko. Pred dnevi pa je Francetič prijavil policiji, da mu je nekdo odnesel iz omare ves pri-h. an jen denar, in sicer 50.000 Din. Takoj so aretirala Trojka, ki je priznal, da je tat, vendar je ob veliko začudenje detektivov izjavil, da ,:e denar nekam skril, ne ve pa kam. Aretirali so tudi neke njegove pajdaše, ki so mu najbrže pomagali denar skriti. X 1446 milijonov tobačnih sadik bodo zasadili po odloku monopolske uprave v prihodnjem letu v vsej državi, od teh 150 milijonov samo v primorski banovini. X Strašno maščevanje. V Bački Topoli se je pred dnevi odigrala strašna družinska tragedija. Josip Gàzda se je maščeval nad materjo, ker ga je prisilila, da se je drugič oženil, na ta način, da je polil sobo s petrolejem in vanjo zaklenil mater in Zažgal. Pogledal je še skozi okno in videl mater v plamenih. Nato je stopil v sosedno sobo in si zadal s sekiro nevarno rano na glavi. Mater s strašnimi opeklinami in umirajočega sina so odpeljali v bolnišnico. Ne* v * *llep$e darilo asa Miklavža je zbornik »Slovenska Fotografija«. Dobi se v knjigarnah in pri »Fotoklubu špedicija Grom«. Kolodvorska ulica 41. X Utajeno pismo. V Somboru so poštne oblasti že delj časa iskale neko pismo, ki je prišlo iz Amerike, in v katerem je bilo 4.000 Din. Poštarica Baškovič, ki je zadnje čase nadomeščala upravnico pošte v Somboru, je naposled priznala, da je pismo obdržala zase. X Žena hoče odsedeti pol kazni za moža. V Bjelovar je prišla iz Zagreba Jelka Vrbovški, žena Viktorja Vrbovškega, ki je bil zaradi roparskega umora Ane Borovec obsojen na doživljenjsko ječo. Zagovornika svojega moža je prosila, naj posreduje pri sodišču, da ji dovoli odsedeti polovico možu odmerjene kazni v kaznilnici. Rekla je, da si morata žena in mož deliti dobro in zlo, četudi gre za ječo. X V Ljubljani ni epidemije! Na razna vprašanja staršev z dežele, ki imajo svoje otroke v Ljubljani v šolah, opozarjamo na uradno poročilo mestnega fizika in drž. poliklinike, iz katerega je razvidno, da ni v Ljubljani nikake epidemije, ampak samo malenkosten porast bolezni, ki se ob tem času vsako leto pojavlja. Starši naj bodo torej pomirjeni! X Gospodinjski tečaj v Litiji. Kraljevska banska uprava hoče prirediti v litijski Narodni šoli 3-mesečni gospodinjski tečaj od začetka decembra 1935 do konca februarja 1936. Dekleta, stara nad 18 let, ki žele obiskovati ta tečaj, naj se takoj zglase pri šolskem upravitelju v Litiji, kjer bodo zvedela vse, kar je potrebno za sprejem v tečaj. X Poslanica I. podstaroste SKJ br. Engelbert» Cangia, z naslovom »Prvi december in sokolstvo — Zakaj slavimo državni in sokolski praznik« bo prečitana v vseh sokolskih telovadnicah in objavljena na današnji dan tudi v tisku. Z največjim veseljem bi to .krasno poslanico objavili tudi mi, toda zaradi njene obsežnosti nam je to popolnoma nemogoče, v izvlečku bi pa izgubila vso svojo sočno lepoto, zato pa še posebno opozarjamo nanjo. Nekdo hodi neviden po mestu! Kdo? HARRY PIEL v senzacionalnem in izredno napetem filmu SVET JE MOJ Danes ob 15., 17., 19. in 21.uri. Premiera' Ob 10"30 dop.matineja. Enot. cene 4'50 Din Charlie Chaplin Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tel. 2730 X Kdor si želi kupiti M. Ibrovca, Anthologie de la poesie yougoslave. Paris 1935, naj se takoj priglasi pri Francoskem institutu v Ljubljani, kjer stane 12 frankov. Knjige se bodo skupno naročile. X če hočeš vesel, čvrst in zadovoljen biti, moraš vedno »Naš čaj« piti. X Lastni interes vsakega bolnika, ki se želi iznebiti naduhe, pljučnih in drugih sorodnih bolezni, zahteva, da ee okoristi s ponudbo že vec let obstoječe veleugledne tvrdke Fuhl-mann & Co., Berlin 610, Miiggelstrasse 25, 25a in brezplačno ter poštnine prosto naroči poučno brošuro s slikami. Glej tudi oglas! X Biasnikova »Velika Pratika« za leto 1936. je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasi. Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. — Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. X Medičarna »Kranjec«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 51, se priporoča za miklavževa in božična darila. Priznani najboljši keksi, medenjaki in slaščice. Na drobno in debelo. X Štampiljke naročamo seveda vsi samo pri tvrdki Teodor Rabič, Ljubljana, Miklošičeva 13. X Novo otvorjena tovarna pohištva Malenšek, Dravlje 174 se vljudno priporoča. Glej oglas. X šolski mladini za Miklavža in Božič je še vedno najlepše, najcenejše in praktično darilo bogato ilustrirana, pouka, smeha in zabave tmina knjiga Manice Komanove: »Zgodbe, slike, šale ...« Cena knjigi Din 30'—. Pri večjem naročilu znaten popust, na kar opozarjamo zlasti šolska vodstva. Pišite tozadevno na Učiteljsko knjigarno v Ljubljani, ki vam poljubno število odpošlje takoj z obratno pošto. PARFUMERIJA ,, I R I S" poprej Uran, Mestni trg 11, priporoča svojo nanovo sortirano zalogo kozmetičnih preparatov in toaletnih potrebščin svetovnih znamk, Tokalon, Houbigant, Coty, Leichner itd. Točimo tudi odprto kolonjske vodo in parfume v vseh dišavah po nizkih cenah. Ljubljana Dnevna pratika Nedelja, 1. decembra. Narodno in državno zedinjenje. Katoličani: 1. adventna nedelja. Pravoslavni: 18. novembra: Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dežurne lekarne Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12. Današnje prireditve Novinarski koncert v dvorani Sokolskega doma na Taboru ob 20. Slovesno odkritje spominskih plošč blagopokojnomu kralju Zedinitelju, kralju Petru II. in dobrotnikom Učit. doma ob 16. v Sp. šiški, Žibertova 27. Lutkovni oder Ljubljanskega Sokola proslava 1. decembra ob 16. v Narodnem domu. Šentjakobski gledališki oder »Legionarji« ob 15.15 v Mestnem domu. Ljubljanski Sokol proslava državnega praznika ob pol 11. v Narodnem domu. Sokol Tabor proslava ob pol. 11. na Taboru. Sokol Ljubljana II proslava ob pol 12. v telovadnici na realki. Sokol Ljubljana-Vič proslava ob 11. v Sokolskem domu. * Kraljevska banska uprava Dravske banovine sporoča: 1. decembra piaznujemo kot drž. praznik zedinjenja troimenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjor-djevićev. V ta namen bo tega dne ob 10. uri Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima naravno vse, ki bolehajo na astmi, katarju na pljučih, zastarelem kašlju, zasluzenju, dolgotrajni hripavosti in hripi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo $ slikami, izpod peresa gosp. dr. med. Guttmanna, bivšega šef-zdravnika v zavodu za finzen-kuro, o temi »Ali so pljučne bolezni ozdravljive?« Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoje bolezni, smo se odločili v interesu splošnega blagra, odposlati to knjigo na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico (frankirano z Din 1"75) in jo odposlati na PUHIMANN & Co., BERLIN 610 Müggelstrasse Nr. 25-25 a Odobreno od ministrstva socialne politike, san. odelenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933 v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi molitvami. V pravoslavni kapeli se vrši služba božja istega dne ob 9. uri, v evangeljski cerkvi pa ob 10. uri. Na vseh državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti razobešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb razobesiti državne zastave. — Istega dne sprejema g. ban Dravske banovine od 11. ure naprej v banski palači (Bleiweisova cesta 10) poklonitve in čestitke. Doslej je bil običaj, da je g. ban na ta dan priredil za one, ki so prišli čestitat, primerno zakusko. Glede na sedanje izredno težke gospodarske in socialne razmere pa je ban g. dr. Natlačen odločil, da dosedanja običajna zakuska odpade in je mesto te razdelil med razna dobrodelna društva znesek 25.000 Din z naročilom, da se ta znesek uporabi v obdaritev najsiromašnej ših na praznik narodnega zedinjenja. Cistiiiiica - prznica, svelloiikainica CUCEK Kolodvorska ul. 23 čisti damske in moške obleke po znatno nizkih cenah. ;is mrooduz m * Prva. Modna revija Obrtniškega društva v Ljubljani je sijajna manifestacija naših obrtnikov oblačilne stroke. Sinoči so se vrata Trgovskega doma v Ljubljani na stežaj odprla vsem, ki pravilno razumejo veliki pomen te kolektivne razstave. Ne zamudite posetiti tudi Vi Modno revijo danes ob 16, v ponedeljek, torek in sredo ob 16 in pol 21. uri Predprodaja vstopnic v trgovini Krapež M„ zlatar, Jurčičev trg 3 in pri g. Fuchsu, Šelenburgova ulica. Hunti am j MeJiflh. Lilla, minira «sla 1 Na željo se izdeluje tudi po meri * Na Modni reviji v Trgovskem domu so bile sinoči pri prvi predstavi razprodane vse vstopnice, saj so dame pritisnile tudi z dežele in smo opazili celo goste z Jesenic. Gledalci so bili tako navdušeni, da bo gotovo dvorana polna tudi danes popoldne ob 16. * Tramvaj bo cenejši! Končno je vendar tudi trdovratna Splošna maloželezniška družba uvidela, da ne more shajati pri visokih tramvajskih cenah, pa je vendar enkrat poslušala dober nasvet novinarjev ter za poskusno uvedla znižanje vseh tramvajskih cen na res nizko vsoto 1 Din. Sedaj je vse odvisno od tega, kako se bo to znižanje obneslo, zato naj pa drevi vse prebivalstvo med št. Vidom, Vičem, Mostami in Kurjo vasjo popolnoma zasede tramvajske vozove in se pelje na Tabor na novinarski koncert. Kdor se namreč hoče voziti tako poceni, mora v tramvaju pokazati vstopnico za novinarski koncert, a povedati moramo, da cena 1 Din velja za vse daljave ter proge in tudi iz št. Vida lahko pridejo poslušat svoje Jadranske stražarje. Znižanje velja tudi po koncertu za povratek, če doplačate 1 Din nočne takse. Sedaj se je pa treba samo pobrigati, da kupite takoj vstopnice v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, ki je ves dan odprta, saj jih je pričelo že primanjkovati. Minifestirajte složno za znižanje tramvajskih cen in dokažite, da bo Maloželezniška rešena le z nizkimi cenami! * Razstava v kiparskem ateljeju. Danes ob 11. odpre znani ak. kipar France Gorše veliko retrospektivno razstavo svojih del v svojem ateljeju v Kolizeju na dvorišču, Gosposvetska cesta 13. Mnogo prijateljev umetnosti sploh še ni videlo kiparskega ateljeja, zlasti pa ne vedo, kako kipi nastajajo iz ilovice, se spreminjajo v sadro in končno v kamen ali bron. Javnost bo pa tudi vesela, da vendar enkrat že vidi več del tega odličnega našega umetnika. * Dobro hrano po zelo nizki ceni dobite v Novi ljudski kuhinji, Vošnjakova ulica štev. 4. * Nedelja v drami. 1. decembra popoldne ob 15. uri se vprizori Golieva ljudska žalo-igra »Bratomor na Metavi« po cenah od 20 Din navzdol. — Zvečer ob 20. uri pa se ponovi veseloigra »Vesela božja pot«. * »Faust« v operi. V nedeljo 1. decembra ob 15. uri se poje Gounodova opera »Faust«. Naslovno vlogo Fausta poje. g. Banovec, Mefista g. Primožič, Margareto Fratniko-va, Valentina Janko. Ostale: Kogejeva, Igli-čeva in Perko. Sodeluje ves baletni zbor. Dirigira kapelnik Neffat, režija je Pnmo-žičeva. Veljajo cene od 30 Din navzdol. Zvečer je opera zaprta. . * Mestna kopel v mestni Insi na Jegličevi cesti št. 10, ki je bila radi popolne preureditve nekaj časa zaprta, je zopet občinstvu dostopna in obratuje v polnem obsegu. Kopel je jako praktično urejena in ustreza tudi vsem higienskim predpisom in zahte- vam v tej stroki. Na razpolago je 8 prsnih in 8 kadnih kopeli v ličnih, z vso kopalno opremo opremljenih kabinah. Tudi cene je mestna uprava uredila povsem primerne. * »Vse za otroka«. Dobrodelno akcijo mestnega socialno-političnega urada je podprl z dosedaj največjim darom tovarnar g. Ivan Bonač S tem, da se je obvezal za šestmesečni prispevek za 20 otrok v znesku Din 1.200. S tem, da se g. Bonaču javno zahvaljujemo, pričakujemo, da bo jnašel mnogo posnemalcev med imovitejšimi someščani. — Mestni socialno-politični urad. * »št. Žeromski in Wt. Reymont — tekmeca za Nobčlovo nagrado« je naslov predavanju, ki ga bo imel g. Tine Debeljak 2. dec. ob 20 zvečer v verandni dvorani hotela Union. — Predavanje priredi Društvo prijateljev poljskega naroda v spomin desetletnice smrti obeh velikih poljskih pisateljev (Žeromski je umrl 20. novembra, Reymont pa 5. decembra 1925). — Vstop prost. — Vabljeni vsi prijatelji Poljske. * Miklavžev semenj so včeraj pričeli postavljati na Kongresnem trgu in drevi bo že vse živo mladine na njem, med kupci bo pa gotovo tudi kak poštenjak, ki ne bo čakal na Miklavža, da mu prinese polno denarnico. Pazite torej v gneči na žeparje, ki so svojo srečo z uspehom poskusili tudi že pred Miklavževimi izložbami. * Vsi mestni uslužbenci na cesti. Včeraj in danes prodajajo mestni uslužbenci po stanovanjih in po ulicah kupone za pomoč brezposelnim. Na vrsto pridejo prav vsi, saj prodajajo kupone v skupinah po 200 oseb in je vsaka skupina pri človekoljubnem delu po 5 ur, kar ob tem neprijetnem vremenu pač ni posebno prijetno. Vendar se pa prodajalke in prodajalci kuponov ne pritožujejo, ker ljudje prav radi vsaj po nekaj dinarjev žrtvujejo brezposelnim za Miklavža in Božič. * Celodneven Miklavžev sejem v Kazini. V dobrodelen namen priredi pododbor društva »Kneginja Zorka« v četrtek 5. deoem- bro, in sicer brez vsakršne vstopnine. Cene zelo nizke. Ob pol 17. prihod sv. Miklavža za deco. Paketi se sprejemajo in odprem-Ijajo v četrtek do 15. ure. Ob pol 21. Miklavž za odrasle, čajanka, jazz Nagode. Predprodaja vstopnic Tyrseva 31/1, Dom »Knjeginje Zorke«. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, vabljeni vsi. * Ljudska univerza v Ljubljani. V pone-nedeljek 2. decembra bo predaval prof. eko-nomsko-komercijalne visoke šole v Zagrebu dr. Josip Nagy o temi: Od Jadrana do Kanarskih otokov. Pričetek ob 20. v Delavski zbornici. V torek 3. decembra bo predaval naš znani arheolog in popularni predava-teli univ. prof. Vulič o svojih arheoloških najdbah na jugu naše države. Izjemoma se prične to predavanje ob 18. v Delavski zbornici. Vstopnine ni. * Opozorilo. Po 1. decembru t. 1. bodo hodili uslužbenci mestnega socialno političnega urada kasirat prispevke za akcijo »Vse za otroka«, in sicer po onih družinah, ki so tozadevne izjave že dale. Prosimo vse meščane, da v interesu akcije same vsakokrat zahtevajo od inkasanta legitimacijo, ki bo v ta namen izdana, m obenem tudi uradno pobotnico za vplačam znesek. Telefon se-er Veliki družabni film Knez Voronzov po istoimenskem romanu Margot Simpson. Brigita Helm, A. Schönhals in Hansi Knoteek v glavnih vlogah. V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7., 9. uri. ZNIŽALI SMO CENE na: Din 3'50, 4'50, 5'50 6'50, balkon Din 8'-. Pride: CIGAN BARON. ZNIŽALI SMO CENE UPRAVA ZVOČNEGA KINA SO-KOL-ŠIŠKA je, upoštevajoč danas-nje težke razmere in splošno bedo posebno v svojem področju, sklenila s 30. novembrom 1935. znižati cene za vse predstave i. s. za sedeže v dvorani na Din 3'50, 4'50, 5"5(1 in 6'50, na balkonu na Din 8‘-skupno z gledališko takso. Vkljub velikemu popustu zagotavljamo svoje obiskovalce, da bomo nudili samo prvovrstna filmska dela. Tako bomo omogočili tudi socijalno šibkejšim slojem ceneno in dobro film sko razvedrilo, ki je danes vsakomur potrebno. POSLUŽITE SE TE UGODNOSTI! Maribor A Narodno gledališče. Nedelja 1. decembra ob 15. uri: Sokolska akademija. Ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Zadnjikrat in znižane cene. — Ponedeljek 2. decembra. Zaprto. — Torek 3. dec. ob 20. uri: »Majda«. Red C. — Sreda 4. dec. ob 20. uri: Koncert Zagrebškega kvarteta. Red A. A Mlad tat. K zakoncema Adolfu in Jožefi Tiblijaš v Makarjevi ulici v Studencih je že dalje časa zahajal ISletni F. V., ki se je kmalu v stanovanju popolnoma udomačil, ker sta mu zakonca precej zaupala. Dobroto pa je deček poplačal z veliko nehvaležnostjo. Ko je bil sam v stanovanju, je izmaknil zlato verižico vredno 1300 dinarjev in neznanokam izginil. Studenški orožniki pa so mladega tatiča kmalu prijeli. Ker je še mladoleten, ga bo mariborska policija poslala v pristojno občino. Д Smrt pod kolesi. Te dni je peljal po cesti iz Sv. Danijela proti Prevalju 27 letni hlapec Maks Veber voz naložen z opeko. V bližini Stoparskega mosta, kjer je strm klanec, je Veber pozabil zavreti voz. Ko je Veber skušal zaustaviti konje, je padel pod voz in kolesa so mu zdrobila prsni koš. Po nekaj minutah je nesrečnež izdihnil. A Pešec — nov strah okoličanov. Vlogo zloglasnega Košanjca je menda prevzel 271etni mizarski pomočnik Franc Pešec, ki je že doslej v kratkem času izvršil 10 vlomov in ga zasledujeta policija in orožništvo. V noči od 28. novembra je bilo vlomljeno v gostilniške prostore Ivana Kosa na Meljskem hribu. Vlomilec je razbil dvoriščna vrata in odnesel posteljnino, jestvine, pijače, cigarete in nekaj gotovine vsega za okoli 2500 dinarjev. Daktiloskop mariborske policije g. G rob in je posnel prstne odtise, na podlagi katerih so ugotovili, da je vlom izvršil Franc Pešec, katerega zdaj z vso paro zasledujejo. Д Strašna nesreča. V Oplotnici pri Čadramu je našel 141etni posestniški sin Alojz Škrinjar na nekem travniku dinamitno patrono. Mislil je, da je patrona prazna in je pričel razbijati po njej, kar je postalo zanj usodno. Naboj je nenadoma eksplodiral in posledice so bile strašne. Nesrečnežu je dinamit odtrgal desno roko in mu nevarno razmesaril glavo. Dečka so vsega v krvi in nezavestnega prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Celie H Velike tatvine na včerajšnjem sejmu. Od številnih okradenih oseb sta se zatekli dve ženski celo v naše celjsko uredništvo »Glasa naroda«. Bili sta to posestnici Klavžar Katarina iz okolice Vojnika in Divjak Ana iz Nove cerkve. Prvi je bilo ukradenih na glavnem trgu nad 200 Din, drugi pa istotam 300 Din. Zaradi tatvin pa sta bili obe jako potrti, ker sta morali brez Miklavževih daril domov, zlasti Divjak Ana, ki ima šest otrok. Izvršenih pa je bilo med živahno sejmsko kupčijo še več drugih večjih in manjših tatvin. H Umrla je 29. t. m. doma na Sp. Hudinji 79 letna zasebnica Svetec Marija. Naj v miru počiva ! žalujočim sožalje! И Pododbor UROIR v Celju vabi vse rezervne oficirje in vojaške uradnike, da se udeleže svečane službe božje na praznik Zedinjenja 1. decembra 1.1. ob 8 uri v župni cerkvi sv. Danijela, nato v hramu sv. Save in v evangeljski cerkvi. Služba božja v cerkvi sv. Danijela se vrši ob 8. uri zjutraj. Udeležba je v smislu pravil službeno obvezna. ■ število tujcev je bilo v Celju meseca novembra 1069 ;od teh 874 Jugoslovanov, drugi pa inozemci. Lanskega novembra je obiskalo Celje 1045 tujcev ;letošnji oktober pa 1260. B Umrljivost v mesecu novembru. Skupno je umrlo v mesecu novembru v Celju 35 oseb, in sicer 23 v bolnici, 12 pa v mestu. H Andrejev sejem, ki se je vršil včeraj v Celju, je bil glede prodajalcev kakor glede kupcev razmeroma zelo dobro obiskan. Zlasti so prihitele na sejem kmetske matere in na- kupile nekoliko tudi v spomin za Miklavža, najpotrebnejšo obleko pa za zimo. Vsekakor se pač v polni meri pozna tudi kriza. Bi Iz Braslovč nam poročajo, da si je 29. t. m. zidarski pomočnik Ročnik Franc, 38 let star, zlomil desno nogo nad kolenom, ko je doma tako nesrečno padel. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. H O Sueškem prekopu, je naslov predavanja, ki ga bo jutri ob 20 imel na Ljudski univerzi prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane. B Samomor ali nesreča? Pretekli petek okoli 15 se je javil Travner Ivan, trgovec na Lavi št. 1, tamkaj službujočemu stražniku Učakarju Jakobu, da je stanovanje delavca Zupanca Jakoba, ki je v isti hiši, že ves dan zaklenjeno in da tudi Zupančevih ves dan ni bilo videti ter da sumi, da se je v stanovanju moglo zgoditi nekaj izrednega. Travner je nato s pomočjo stražnika Učakarja s silo odprl okno ter je skozenj prišel v stanovanje Zupančevih, odkoder je od znotraj odprl zaklenjena vrata. Stražnik in Travner sta našla na svoje veliko začudenje na posteljah ležečega delavca Jak. Zupanca, njegovo ženo Marijo in sina Otona, ki so bili v nezavesti. Kmalu pa sta ugotovila, da je bilo od tlečega premoga iz slabega štedilnika uhajalo toliko plina, ki je spečo družino čez noč toliko omamil, da si ves dan sami niso mogli nič pomagati. Ko so sobo docela prezračili, sta si Zupanc in sin Oto kmalu opomogla, dočim je bila žena Marija z rešilnim avtom prepeljana v bolnico. H Vabim Vas na ogled dospelih novosti za damske in moške suknje. Cene znano nizke. Kolbezen, Celje. Zasope Društvo za varstvo otrok bo tudi letos obdarilo nekaj najbednejših otrok s čevlji. Tej akciji se bo pridružilo tudi Kolo jugoslovanskih sester, ki bo otroke obdarilo s toplim perilom. Obdaritev se bo izvršila v veliki dvorani Sokolskega doma in je določena za mesec december. Osebne vesti. Iz Kotoribe je bil premeščen na zagorr’m postajo g. čulafič Mijo, prometni uradnik. timskih toplic pa prometni uradnik g. Smrtna kosa. V Karlovcu je radi težke nesreče nenadoma preminul Železnik Pavel. Pokopali so ga v Karlovcu. Naj v miru počiva ! Prizadetim naše sožalje ! Živinski in kramarski sejem se bo vršil v ponedeljek, dne 2. decembra. Ježica Tudi naše sokolsko društvo se je pripravilo, da dostojno proslavi 1. december. Program proslave bo izredno zanimiv. Poleg govora br. profesorja dr. Turka iz Ljubljane o pomenu 1. decembra so na sporedu še druge točke, med njimi pa čisto sigurno najzanimivejša telovadno-plesna skladba »Polarni sen«, ki traja nepretrgoma nad eno uro in pri kateri sodeluje okrog 70 telovadcev in telovadk vseh kategorij, ki : ■ žc dva meseca z vso vnemo pripravljajo na to prireditev. Proslava bo ob 20 v Sokolskem domu. Konjice Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Konjicah ima svojo sejo 1. decembra, da istočasno proslavi tudi naš državni praznik. Prosvetno organizatoričen tečaj se vrši 8., 9. in 10. decembra. Ako bodo sredstva dopuščala, se v naslednjih treh dneh nadaljuje z dekliškim tečajem. Društvo kmetskih fantov in deklet v Ločah je v nedeljo 24. novembra po kratkem premoru spet nastopilo na odru. Krasni igri, ki so nam jo podali naši fantje in dekleta, vso pohvalo. Učitelju Pirjevcu gre tudi zahvala za trud. Tovariši, tako naprej in zmaga je naša. Društvo kmetskih fantov in deklet v Zrečah pripravlja ljudsko igro »Za staro pravdo«, na kar opozarjamo že sedaj. Vljudno naznanjamo, da se je tvrdka PHIUPS, jugosfov, trg, a. d. medicinski in industrijski oddelek preselila z Aleksandrove ceste 4 v Gajevo ul. l/III (nebotičnik) Tel. int. štev. 35-79 ostane neizpremenjena Vsi krogi kupujejo za Miklavža in Božič v manufakturni trgovini FELIKS SKRABL, MARIBOR, Gosposka 11. Darujte praktično! Kvalitetno blago. Zmerne cene. Д Smrt zaslužnega šolnika. Včeraj popoldne je umrl v Mariboru bivši deželni šolski inšpektor in vladni svetnik dr. Janko Bezjak. Pokojnik, ki ima nedvomne zasluge posebno za predvojni procvit slovenskega šolstva, je že dalje časa bolehal. Pogreb bo danes v nedeljo popoldne ob 15. uri na pobreškem pokopališču. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje. A Proslava zedinjenja v Studencih. Danes popoldne ob 16. uri priredi Narodna odbrana v Studencih proslavo zedinjenja, ki bo v Grmekovi dvorani. A Fantje so se stepli. Med Feliksom in Aloj-zem Korenom ter med Andrejem in Jožefom Zamudo v Žrnovi pri Gor. Radgoni je že dalje časa bilo sovraštvo zaradi nekih sporov v društvu, kjer so organizirani. Že večkrat je prišlo med njimi do prepirov in pretepov. V sredo so se srečali, ko so se vračali z dela. Beseda je dala besedo, dokler se niso spoprijeli in se pričeli obdelavah s palicami in koli. Pri tem je zadobit Andrej Zamuda tako silen udarec po glavi, da se je zrušil nezavesten. Naslednji dan je Andrej izdihnil. Orožniki SO aretirali ubijalca Alojza Korena in ga predali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. A Velikodušni darovalci. Mariborski industrialec Herman Berg je daroval za Mariborsko kočo pianino. Veletrgovec g. Miloš Oset je poklonil ža Senjorjev doni novo sobno opremo. G. Šelovin Jože, glav. zastopnik »Dugarese« iz1 Ljubljane, pa je v planinske svrhe daroval znesek 1000 Din. Odbor podružnice SPD v Mariboru izreka vsem darovalcem iskreno zahvalo. Д Železniški vpokojenci in vdòve. Od 1. decembra naprej je treba legitimacije zaradi podaljšanja za leto 1936. oddati na oni postaji, kjer so posamezniki v evedinci, t. j. Maribor glavni kolodvor, oziroma koroški kolodvor. Priložiti je treba zadnji odrezek nakazila pokojnine. Oni pa, ki bodo veljavnost legitimacij prvič podaljšali kot vpokojenci, oziroma vpokojenke, morajo predložiti še rešenje o odmeri pokojnine. Д Novodobni junaki. Pri zadnjem koncertu Ipavčeve župe so peli državno himno »Bože pravde« v slovenščini. Recenzenti s tem niso bili zadovoljni, pa tudi pretežen del javnosti ne. Ugotavljamo samo: borci, junaki s Kajmakčala-na. Um-planine in albanske Golgote, so se zadovoljili z izvirnim besedilom državne himne. Toliko lažje bi bili g tem zadovoljni nekateri mariborski trotoarski junaki ali »borčki«. O Jeruzalem, zakaj nam jmšiljaš te novodobne borce — brbce?... A Grajski kino. Danes premiera velikega ekspedicijskega filma »Divji tovor«. Še nikdar niste videli tako napetih dejanj, kakor prav v tem filmu. Danes ob 11. uri dopoldne matineja ob globoko znižanih cenah. Predvajamo film o Eskimcih, njih običajih in življenju: »Iglu». Д Kino Union. Danes 100. jubilejni in najboljši Harry Pielov film »Artisti«. Sodelujejo Susi Lanner, Hilde Hildebrand, Hans Junker-: mann in mnogo dresiranih živali. Izdelovanje posteljnih odej iz vate, volne in buba. Izgotovljene odeje v veliki izbiri od dinarjev 75'— naprej. — F. NOVAK, Maribor, Koroška cesta 8. * * * * v A Fotoamaterji! Pripravljalna skupina za Ustanovitev mariborskega foto-kluba poziva vse fotoamaterje, da prijavijo takoj svoj pristop. Prijavnice so na razpolago v drogeriji Kanc, v Gosposki ulici. A Krznarstvo Železnik. Maribor. Kopališka bliea, sc priporoča. Naše obrtništvo hoče ra$ti, se razviiati in širiti Zanimiva predavanja v okviru Obrtniškega tedna Vedno moramo citati in tudi poslušati pritožbe, da naši obrtniki nimajo smisla za umetnost oziroma modo, pri tem pa nikdar ne pomislimo, da se mora dandanes vsak obrtnik, ki hoče napredovati in biti sodoben, celo umetnostno udejstvovati. Za nami so namreč tisti zlati dobri časi. Tempo današnjega časa je s svojo naglico in brzino, ko je dragocena vsaka minuta, prisilil obrtnika, da se mora posluževati umetnosti z najrazličnejšimi domisleki, da obdrži svojo eksistenco. Ko so naši najboljši in najnaprednejši obrtniki spoznali korist dobro organizirane obrtniške kapacitete, so se odločili za modno revijo in jo res včeraj otvorili nad vse dostojno v Trgovskem domu ter s tem dokazali, da sè vsi, prav vsi lahko doma oblačimo. Namen te modne revije je dokazati, da so ljubljanski obrtniki kos vsakemu tujemu izdelku in da jih celo po svojih bogatih izkušnjah prekašajo. toliko imamo modnih salonov, ki imajo vedno svoje edinstvene originalne modele in baš sedaj, ko se bliža zima in plesi, so pokazali mnogo. Vsi so se potrudili in se odlikovali, glavno pa je, da so vsi prav zelo napredovali. Kako s ponosom lahko občudujemo N j. Vel. kraljico Marijo, ki naročuje zase in za kralja Petra II. ter N j. Vis. kraljeviče obleke v Ljubljani, medtem ko bi nekatere dame imele najrajši vso garderobo iz Dunaja, Berlina ali celo iz Pariza, pri tem pa ne pomislijo, kolikšno je število onih, ki so preživeli svojo mladost v urejenih gmotnih razmerah, ki so si s svojo marljivostjo in bistroumnostjo pridobili visoko strokovno izobrazbo, pa ne morejo danes najti zaslužka in so pahnjeni v brezposelnost in pomanjkanje. Ne morem še končati in napraviti pike. Modno revijo so otvorili, to je že nekaj — s tem je led prebit. To naši zavedni obrtniki dobro vedo, ki hočejo živeti — pošteno živeti, in njihov princip je: rasti, se razvijati in širiti za procvit gospodarstva in narodnega blagostanja. Vršil bi negativno delo, če bi se zadovoljil s tem, da čestitam vodstvu prireditve, a ne apeliram na občinstvo, naj si to modno revijo ogleda, in če boste videli te izdelke in se prepričali tudi o solidnih cenah, ne boste imeli nobenih pomislekov več. Res si jo oglejte, zanimiva je. J. Krušič. Zanimiva predavanja v okviru obrtniškega tedna V okviru Obrtniškega tedna, ki se bo vršil pod pokroviteljstvom bana dr. M. Natlačena, bo odajala ljubljanska radijska postaja zanimiva obrtniška predavanja, in sicer in 1. do 8. decembra vsak dan ob 12 uri. Spored predavanj je naslednji: V nedeljo 1. decembra : Rebek Josip, podpredsednik Zbornice TOI, O pomenu obrtniškega tedna. Ponedeljek 2 decembra : Krapež Milko, svetnik Zbornice za TOI, Socialni in nacionalni pomen obrta. Torek 3. dec.: Kopač Jernej, Naš obrtnik v preteklosti. V sredo 4. decembra : Dr. Josip Pretnar, tajnik Zborni- ce za TOI, Ali nam je treba toliko uvažati? V četrtek 5. decembra : Ivan Bricelj, svetnik Zbornice za TOI, Najcenejše ni najboljše. V petek 6. decembra : Iglič Fran, Obrtniški izdelki in naš konsument. V soboto 7. decembra : Paulin Alojzij, Obrtnik v oblačilnih strokah. V nedeljo 8. decembra : Brilly Janez, Problem strokovne vzgoje in zaposlitve našega naraščaja. Vodstvom vseh šol Vodstvom osnovnih, meščanskih in vseh ostalih šol, ki so prejela razpis kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 20. XI, 1935 št. 17.519-1 glede šolskega predavanja v okviru obrtniškega tedna, sporočamo, da bodo izšla vsa navodila za to predavanje v prihodnji številki »Učiteljskega tovariša«, ki bo izšla v četrtek 5. decembra. Ugl. vodstva vljudno prosimo, da priredijo to predavanje po možnosti v soboto 7. decembra, ko se bo zaključil Obrtniški teden v Ljubljani. Ptuj Zgodaj je začel. Kajsersbergerju Petru, onemoglemu dninarju iz Smolincev, je v četrtek ukradel neki komaj ISletni izprijenec celotno novo obleko, katero je pred kratkim dobil v dar. Izprijenec jo bo skušal seveda prodati. Dar za brezposelne. Ga. Reinchard Josi-pina, veletrgovka s perutnino v Ptuju, je darovala mestnemu poglavarstvu za tukajšnje brezposelne 5000 Din. želimo, da bi našla še mnogo posnemalcev. Kino. Tukajšnji zvočni kino bo predvajal v nedeljo 1. decembra ob pol 19. in pol 21. zvočni film »Animator«. »Glas naroda« si je pri nas pridobil številne naročnike in čitatelje. Da bo pa list svojim naročnikom in čitateljem lahko še več nudil, jih prosimo, naj naročnino vedno točno plačujejo. Tedenska gasilska in reševalna služba. Od 1. do 8. decembra vršijo gasilsko službo: Vodnik Močnik Štefan, rojnik Črnivec Franc ter gasilci : Petrovič Jakob, Klajnšek Jože, Rakuš Ferdo, Murko Alojz in Vrbnjak Franc. Reševalno službo pa imajo: šofer Ilec Jože, rojnik švager Ivo ter gasilca: Rakuša Ferdo in Murko Alojz. Divji lovci na delu. V lovskem revirju v Stojncih, katerega ima v zakupu g. Peter Mar o h iz Ptuja, so v mesecu novembru pridno gospodarili divji lovci ter mu postrelili nad 50 fazanov. Zaposlitev brezposelnih. Mestna uprava je dobila od kr. banske uprave nakazanega nekaj kredita iz bednostnega fonda, tako da bo lahko zaposlila vsaj za nekaj časa 10 delavcev. Utiša Sokol Litija priredi v proslavo praznika zedinjenja 1. decembra ob 20 telovadno akademijo v Sokolskem domu. Vabljeni ! Trniava Smrtna nesreča. V čete tek dopoldne se je smrtno ponesrečil pri podiranju drevja v gozdu tukajšnji posestnik Filip Korun, Smrt ga je zadela pri delu v najlepši moški dobi v 51 letu. Vedno je bil šaljiv in dobre volje. Bil je vzoren in napreden gospodar in ga bodo težko pogrešali poleg svojcev tudi sadjarji in gasilci, katerih agilen član je bil že od ustanovitve. Bodi mu zemljica lahko, preostalim naše iskreno sožalje! Orla vas Tukajšnja Sokolska četa priredi v prò- - v slavo 1. decembra veliko akademijo v gasilnem domu v Trnavi ob 14. uri. Program bo lep in obsežen, vstopnina za majhna. Višnia gora Preteklo nedeljo nam je pripravil tukajšnji »Sokol« prav prijeten večer s svojo igro »Divji in nedeljski lovci». Delo je teklo gladko in brez večjih zapletljajev. Igro je režiral g. Magišta. Vsi igralci so se dobro odrezali, posebno pa Lončar, Fabjan in Dolenčeva. Prvi sneg je dokaj zgodaj pobelil naše griče. Kmetje ga niso posebno veseli, saj še nimajo stelje za zimo. Tam gori na »Polževem« so se mu pa kar nasmejali. Seveda je še premajhen za smuške atrakcije. Letos so tam gori pri domu dokaj agilni : za to sezono se pripravlja smuška skakalnica. To zirbo bo na Polževem že žarela elektrika. Ravno današnjo nedeljo se vrši v Višnji gori sestanek vseh . interesentov bivše občine Kriška vas ter zastopnikov Polža in Kranjskih deželnih èlèktra-ren glede izpeljave glavnega električbega voda, ki se cepi v Veliki Loki ter bo poleg drugega dovajal svojo strujo tudi vsem kmetijskim strojem za pogon in vaškim domovom za razsvetljavo. Naš hrib se modernizira na vsej crti n z vsem pogumom. Predsednik višnjegorske- občine se - je v sredo popoldne vrnil iz bolnice, kjer je prebil na bolniški postelj'! dolgih šest tednov. Med njegovo odsotnostjo so se v nekaterih predelih občine pojavile močne želj'e za osamosvojitev ter so ti kraji že vložili vse potrebne prošnje ’ na pristojna oblastva. Na novo se, žele ustanoviti kot samostojni edinici občina Žalna in občina Polica. Preprečen požar. V sredo okoli 11 bi skoro prišlo do večje požarne nezgode v Višnji gori : v hiši št. 13. Stanovalec je ravno imel »domač praznik«, se pravi, da je klal. prašiča.. ., Njegova žena je radi tega zakurila v kletnih prostorih pod kotlom. Ker pa je baje dimnik, prav slabo zgrajen, je začel dim in ogenj ubar jati v pritlično stanovanjsko sobo in iz te v sosedno kuhinjo in jedilno shrambo. Orožniški postajevodja g. Mlinarič, ki stanuje v sosedni hiši, je žaduhal dim. Poklical je še člana tuk. gas. čete g. Pajka Jožeta na pomoč. Ugotovili so, da so se vnele v dimniku saje, in prav gotovo bi bilo prišlo do večje nesreče, da nevarnost ni bila pravočasno opažena. Hišni stanovalec ima dokaj škode. Gorenji Logatec Marljivi igralci in igralke so vprizorili 17 t. m. burko »Maksi« v dvorani Sokolskega doma, ki je bila napolnjena z občinstvom. To je že druga igra v tem mesecu. Za igre se je razvila prijetna prosta zabava. Na dan zedinjenja se bodo zbrale vse tukajšnje korporacije in društva z osnovno šolo vred takoj po sv. maši v Sokolskem domu. da dostojno proslave ta zgodovinski praznik. V četrtek 5. decembra tega leta pa bomo imeli v Sokolskem domu miklavž- vanje, česar se posebno veseli mladina. Leta 18'.li. je našel prirodoslovce Evgen Duliois na otoku Javi del lobanje človeka, ki je pripadal človeški vrsti med opico in pračlovekom. Antropolog dr. Weinert z univerze v Kielu je na podlagi najdenega dela lobanje sestavil celotno okostje glave tega za nas doslej najstarejšega človeka, ki je bil prednik današnjega človeka v pradavninah Ruski glas o Abesiniši Pod vodstvom ruskega učenjaka in člana akademije N. I. Vavilova se je podala 1. 1927. v Abesinijo posebna znanstvena odprava. Mudila se je tam štiri mesece in je prepotovala okrog 2000 km pota po najvažnejših poljedelskih predelih Abesinije. Zbrala je obilo znanstvenega gradiva, med drugim zlasti okrog 600 kosov abesinskih kulturnih rastlin. Zdaj Vavilov objavlja znanstvene izsledke tega pota in dela. Posebej povdarja presenetljivo svojskost abesinskega kulturnega rastlinstva, ki vsebuje samostojne vrste in družine kulturnih rastlin, kakršne ;o drugod nèznane. To je tem bolj čudni , ker je bila Abesinija zadnjih 2000 let močno izpostavljena tujim vplivom. Po številu pšeničnih zvrsti je mala, hribovita Abesinija na prvem mestu na svetu. Izmed 650 prirodoslovcem znanih pšeničnih zvrsti pripada Abesiniji 250. Glede gradiva, ki ga je ekspedicija prinesla iz Abesiniye, je akademik Vavilov pripomnil, da so abesinske kulturne rastline izredno zanimive za rusko poljedelstvo. Abesinski ječmen odlično uspeva v pokrajini okrog Ljeningrada, pa tudi visoko na severu, kjer celo uspešno tekmuje s tamošnjim! domačimi vrstami. Nekatere vrste abesinskega ječmena in fižola že v veliki meri goje tudi v Rusiij. Abesinsko kulturno rastlinje nudi dragocen materijal za vzgajanje novih rastlinskih vrst. Kot zanimivost je Vavilov naglasil, da je izkušnja zadnjih let pokazala prav poseben pojav. Mnoge abesinske rastline iz gorskih krajev, ki doma morajo uspevati ob kratkem dnevu in dolgi noči, v Rusiji prav tako dobro uspevajo v pokrajinah, ki imajo dolge dneve in kratke noči. Abesinska rastlina tef utegne postati odlična pijača na strokovno namakanih stepah Srednje Azije. Prva slika rekordnega poleta ameriških le talcev Andersona in Stevensa s stratosfer-nim boionom »Explorer II«. Dosegla sta vi sino 22.256 m. Slika kaže balon po uspelem letu v stratosfero, ko se spušča na zemljo. Hči Marije Cm*is-S!đodcwske V Varšavi se mudi klavirska virtuozinja Eva Curie in zbira tamkaj gradivo za obširno knjigo o življenju in delovanju svoje matere. Kakor je znano, je Marija Curie-Sklo-dowska do svojega 25. leta živela in študirala v Varšavi. V varšavskem Muzeju za trgovino in industrijo je še zdaj ohranjen laboratorij (delavnica za znanstvene poskuse), kjer je Marija Sklodowska opravljala svoje prve znanstvene poskuse. Eva Curie upa, da knjigo dokonča najkasneje čez leto dni. Knjiga izide v francoskem in angleškem jeziku hkratu. Shaw Ironizira.., Kakor je znano, so italijanska gledališča sklenila, da bodo od angleških piscev izvajala samo Shakespearjeva inShawova dela. Bernard Shaw je nedavno tega izjavil, da je proti sankcijam, nakar so ga z neke strani obtožili, da je proti Angliji. S tem v zvezi je Bernard Shaw dal naslednjo izjavo: Moja dela v Italiji ne bodo igrali zato, ker bi jih smatrali, da so protiangleška, marveč zato, ker so dobra. Prav zaradi tega me smatrajo za največjega protiangle-škega pisca. Globoko sem prepričan, da sem največji prijatelj Velike Britanije’ Ne morem sprejeti slovesa, da bi bil proti Veliki Britaniji zato, ker sem prijatelj Italije. Hauptmann še vedno taji Ameriško občinstvo in listi kažejo zopet zanimanje za morilca Lindberghovega otroka Hauptmanna. Nedavno tega je znani odvetnik Condon v nekem govoru v Bostonu izjavil, da je Hauptmann trikrat izrazil željo, naj bi ga v njegovi celici obiskal. Con-don je mnenja, da bo Hauptmann na kraju vendarle svoje dejanje priznal, kar vsi od njega pričakujejo. — Hauptmann, Id je pred dnevi proslavil svoj 37. rojstni dan, pa je nato izjavo odvetnika Condona takoj odgovoril. Njegov odgovor so objavili listi — Ni res, pravi Hauptmann v svoji izjavi, da bi bil prosil Condona, naj me obišče! Razumljivo je, zakaj razširja take laži. želel bi, da to prizna. Ključ afere se nahaja v njegovih rokah. Prav tako pa tudi ključ moje celice. Tudi danes ponavljam, da nisem zagrešil ničesar ne proti Bogu ne proti družbi, V glavnem štabu Hauptmannove obrambe v Bostonu še vedno trde, da je Lindberghov otrok živel še dva tedna po ugrabitvi. Koliko ј-в v Rusiji zasebnih avtomobilov Moskovski list »Večernaja Moskva« je objavil zanimivo poročilo o številu zasebnih avtomobilov v Moskvi. Tak avtomobil je v Rusiji mogoče dobiti na nek način obročnega odplačevanja ali pa kot državno nagrado za posebne zasluge v tovarnah, podjetjih, na polju znanosti ali pa umetnosti. Večina tistih, ki lahko imenujejo avto svojo lastnino, ga je prejela kot državno nagrado. Proti koncu letošnjega oktobra je bilo v Moskvi 1080 potniških avtomobilov v zasebnih rokah. Med lastniki so na prvem mestu posebno junaški pilotje, slavni raziskovalci polarnih krajev, med njimi prof. Smidt, dalje predsednik znanstvene akademije profesor A. Karpinski, pa tudi zaslužni pisatelji in pesniki. Med odlikovanimi, ki so v priznanje zaslug prejeli avtomobil, srečujemo tudi imena gledaliških umetnic in umetnikov, filmskih režiserjev itd. Poleg tega imajo po tovarnah mnogi najboljši in res izvrstni delavci lastne avtomobile, ki so jih prejeli od države v nagrado za posebno vestno in odlično delo. Zammivosf# z meh sirarn Društvo »Pro Italia«, ki je osrednja organizacija nacionalnih in kulturnih društev argentinskih Italijanov in ki šteje 300.000 članov, razglaša, da priredi v Argentini od 16. do 2. decembra t. 1. »italijanski teden«. Argentinske oblasti so prirediteljem že dovolile prireditev. Iz Manile poročajo, da je tam pristalo poštno vodno letalo »Chaine Clipper«, ki je s tem dokončalo svoj prvi poštni polet čez Tihi ocean. Preletelo ga je v štirih etapah. Dolžina poleta znaša 12.873 km. Ugledna francoska parlamentarca de Monzie in Gaston Martin, ki se že nekaj časa nahajata na Poljskem, sta prispela v Krakov. Japonci so zasedli važno kitajsko železniško križišče Tsinaniu, nankinškc vlade. Slika kaže japonsko kavalerijo s čeladami, da bi preprečili prodiranje čet ki se je polastila Isinaniuja. Kulturai »Vesela božja pot« V četrtek smo imeli v naši drami prijeten večer. Neki postaren gospod, ki je sedel poleg mene, je rekel proti svoji sosedi: »Ali ni to fletna igra.« Fletna —, to je čisto prava beseda za to lahkotno Rossegerjevo novelo, ki jo je Malik prav spretno pripravil za oder. Saj se v vseh dveh in pol urah, kolikor traja predstava, prav za prav nič ne zgodi, ampak človek se kar naprej in naprej smeji in dobro mu je. Vsa stvarica je samo en lahen, prijeten, včasih tudi bister dovtip. Brez osti. Brez namiga — vanj. Vse je tako iskreno, preprosto, naravna, da drugače biti ne more. Toliko toplme, zdravja in domačnosti že izlepa nismo videli z našega odra. Vsa zgodba se suče okoli mladega para in tekmovanja kdo bo nosil bandero za romarsko procesijo. Starin, mož s sedmimi križi, se je leta in leta pripravljal na to prečastno funkcijo, pride po čudnih naključjih le do banderovca. Z največjo muko ga prinese na goro in ko se nazaj grede spet ves blažen pripravlja na pot, mu stopi posredi lepa planšarica Marička in prevzame bandero. Vendar ostane Starin še vrhovni komandant procesije. Marička je tako zala in prijetna, da spravi v procesijo vse moške daleč naokoli, ki se pod nobeno pretvezo ne dajo pregnati od nje. Spreobrne in spravi na pravo pot še celo ne- Pogled na mesto Fernambuco v Braziliji, kjer je bilo središče nedavne komunistične revolte. V boju z vladnimi četami je tedaj padlo 100 komunistov. Zračna ladja »Graf Zeppelin« je priplula nad mesto ravno ob izbruhu upora. Zaradi tega je morala dva dni križariti nad mestom, dokler ni bil upor zadušen, nakar je pristala. 2,000,000 Din lahko dobite, ako naročite srečko razredne loterije pri najsrečnejši kolekturi Konstantina LJešita^Batliie Beograd, Zanatski dom Prospekt brezplačno. Pišite takćj! ugnanega lahkomišljenega Franceta, s katerim se končno v veliko veselje njegove matere tudi vzameta. Delce je režiral prof. O. šest. Odlično. Dal je stvari toliko prijaznosti in topline in tudi tehnično poskrbel, da je šla stvar hitro od rok. škoda le, da so nekatere slike tako strašno kratke. Zlasti je bila posrečena to pot zasedba. Prav vsi nastopajoči so tvorili tako lepo celoto, da ni kaj prigovarjati. Kontakt s publiko je bil presenetljiv. čisto zaresnega župnika je igral g. Cesar tako naravno, tako lepo in prijetno, da šteje to vlogo lahko med eno svojih najboljših. Res čestitanja vredno. Nič manj pohvale ne zasluži njegova boljša polovica, farovška kuharica ge. Nablocke. Vsaka njega figura bi bila za v galerijo. Ta pa še prav posebno. Kogar tako igranje ne gane, naj ne hodi v teater. Mladi par sta odlično igrala gna. Boltarjeva in g. Stupica. Tako sta bila prijetna kot le kaj. Oba tako zdrava, mlada in naravna. Za take vrste vlog pred Stupico nismo imeli primernega igrav-ca. Z eno besedo: luštna sta bila. Odličen tip je bil tudi Starin, upodobljen po gospodu Kralju, in Francetova mati ge. Juvanove. Tako se človek oddahne pri taki igri. V manjših vlogah smo videli še gg.: Bratino, Lipaha in gne.: Gabrijeičičevo in Siavčevo. Dobršen del uspeha na stvari je priznati tudi prevajalcu g. dr. Šmalcu, ki je »Veselo božjo pot« krasno ponašil. Ne vem, če še kdo od naših prevajalcev tako. zadene kmečko govorico. Kdor hodi količkaj v gledališče, naj ne zamudi te stvari. In tudi kdor ne hodi, naj nemara tukaj poizkusi. Saj ne rečem, duhovno ne bo zato nič bolj bogat, ampak en večer se bo veselo presmejal. In to je tudi nekaj. — Fič. V wseZe pi?©sf©i?iZi F. Kolltnctnn đ.eg.wM&s ggžzssfcrvcf poredam« in siefcla z« vse peirefce. dosgmdarsfro tržišča Uvedba sankcij in italijanske protisankcije so ustvarile povsem nov gospodarski položaj ne le za našo državo, temveč za mnoge države tU nìce DN, ki izvajajo nasproti Italiji sankcije. Posebno je občuten ta novi položaj v naših sosednih državah in v državah ob Sredozemskem morju, ki si po. uvedbi sankcij živo prizadevajo poiskati novih tržišč za svoje proizvode in izmenjavo blagovnih dobrin. V tem pogledu je treba reči, da se v. svoji trgovinski politiki mnoge države podajajo na pot preorientacije svoje zunanje trgovine. Izmed sredozemskih držav se v tem pogledu zlasti živahno udejstvuje Španija, ko španski izvozniki z veliko intenzivnostjo poizkušajo najti novih tržišč za špansko južno sadje, ki so ga pred sankcijami uvažale nekatere države zlasti iz Italije. V tej zadevi se je že tudi pri nas v preteklih dneh mudilo več zastopnikov španskih izvoznih skupin, da bi proučili možnost prodaje španskih proizvodov pri nas, in obratno, da bi lahko tudi naša država plasirala svoje proizvode v Španiji. V poslednjih letih je naš trgovinski promet s Španijo v stalnem porastu. Lansko leto smo uvozili iz Španije 65.000 zabojev pomaranč, tako daje španski uvoz pomaranč znatno pre- za naše blago kosil uvoz iz Italije. Limone smo sicer uvažali iz Španije v manjši meri, ker je to potrebo v glavnem krila Italija. Na drugi strani pa je tudi naš izvoz v Španijo znatnejše porastel tako da je španski uvoz pomaranč znatno pre-španijo tako po vrednosti kakor tudi po količini blaga aktivna. Trenutno je v Španiji blokiranih okoli 60 milijonov naših terjatev. Lesni kontingent, ki nam ga je lansko leto odobrila Španija, nismo mogli izčrpati. Zato si španski izvozniki prizadevajo, da bi sedaj kompenzirali te terjatve z uvozom iz Jugoslavije, poleg tega pa velja ta akcija tudi povečanju trgovinskega prometa in izvoza lesa, jajc in perutnine. Istočasno tečejo pogajanja tudi za to, da bi se na Sušaku osnovalo osrednje skladišče za špansko južno sadje, zlasti za banane. Iz tega skladišča bi se krile potrebe našega domačega trga, kakor tudi spro-vajal tranzit za ostale srednjeevropske države. V zvezi s to akcijo se predvideva direktna paroplovna zveza Sušak—Kanarski otoki. Razume se, da so vse te akcije za povečanje trgovinskega prometa med našo državo in Španijo podprte s posebno intenzivno propagando za naše kakor tudi za španske proizvode. Razvol svetovne trgovine Mednarodna izmena dobrin, ki je koncem leta 1932. dosegla najnižjo točko, je sedaj spet nekoliko porastla. Ta porast se zaenkrat omejuje samo na količino. Po vrednosti pa je bil promet vsled sezonske fluktuacije še zmerom manjši, kakor v prejšnjih letih, V tretjem četrtletju letošnjega leta je zabeležiti napredek le v toliko, ker so cene na svetovnih tržiščih za malenkost čvrstejše ter je zato svetovna trgovina porasla brez ozira na razne sezonske momente. Po statistiki nemškega državnega statističnega urada v Berlinu je svetovna trgovina porasla od 21.3 milijarde mark v drugem četrtletju na 21.7 milijard mark v tretjem četrtletju, tako da znaša po vrednosti ta porast okroglo 2%. Porast po vrednosti ne prekaša znatno porasta v cenah. V tretjem četrtletju Jetošnjega leta je bila svetovna trgovina prvič, odkar je izbruhnila svetovna gospodarska kriza, po vrednosti večja nego v prejšnjem letu. V svetovni trgovini poedinih držav pa je seveda zabeležiti znatne razlike. Tako je na Primer uvoz čezmorskih držav v primeri z lanskim letom znatno porastel. Ta porast Uvoza čezmorskih držav znaša celih 8% in je dejansko dosti višji, kakor pa znaša porast cen na svetovnem tržišču. Glede čezmorskih »ržav in uvoza stoji na prvem mestu Severna Amerika, ki je zabeležila v primeri z lanskim letom porast nad 300 milijonov mark. Poleg jugo- in vzhodnoazijskih držav je skoraj v vseh ostalih čezmorskih državah navesti porast uvoza v tretjem četrtletju letošnjega leta. Edino na Kitajskem in v Japonski tega ni mogoče ugotoviti, temveč obratno padec vsled notranjega političnega položaja in medsebojne napetosti. Evropske države pa so nasproti čezmorskim državam zabeležile v tretjem četrtletju letošnjega leta nazadovanje svojega uvoza. To je v glavnem posledica zmanjšanja nemškega uvoza, ki je bil omejen iz devizno-političnih ozirov. Poleg tega vlada še vedno v državah zlatega bloka gospodarska stiska (Nizozemska, Švica in Francija). V ostalih evropskih državah pa je bil uvoz večji, kakor v istem razdobju lanskega leta. Največji uvoz je po vrednosti zabeležila v tretjem četrtletju Italija, in sicer z 28 milijonov mark, kar pa je seveda zlasti posledica oboroževanja in abesinsko-italijanske vojne. Vsled povečanega uvoza'se je notranje gospodarsko poslovanje v posameznih državah nekoliko poživelo, vendar pa je treba naglasiti, da te notranje poživitve ni bila deležna Evropa. Povečanje izvoza je v Evropi zabeležila edinole Anglija, med tem ko je v Franciji izvoz nazadoval v tretjem četrtletju za celih IS'1'. Prav tako pa je oslabel izvoz iz Sovjetske Rusije, Belgije, Nizozemske, ČSR in Švice. Med agrarnimi državami v Evropi pa se je izvoz povečal, toda tudi le za melankost, edino le v Romuniji. Petrolejske sankcije proti Italiji Italijansko časopisje z največjo pažnjo zasleduje razgovore odbora osemnajstorice, ki naj bi sprejeli odlok o prepovedi vsakršnega izvoza petroleja v Italijo. To vprašanje je za Italijo sila pereče, ker potrebuje Italija letno okoli 2 milijona ton petroleja. V tej skrbi si Italija zlasti prizadeva zasi-gurati vse petrolejske vrelce v Albaniji in kolonijah m je že pričela investirati za spopoinitev produkcije in nove vrtalne stro-^ je. Dosle.i je Italiji dobavljala petrolej v glavnem Romunija, mnogo manj pa je uvažala Italija petroleja iz sovjetske Rusije, nekaj tudi iz Severne Amerike in Venezuele. Prepoved dobave petroleja Italiji, bi seveda ne prizadela samo italijanskega gospodarstva, temveč v prvi vrsti motorizacijo njene vojske, kar bi lahko usodno vplivalo na potek vojnega pohoda v Abesinijo. Zaščita podeželskih hranilnic Kmetijsko ministrstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kmetskih kreditnih zadrug in njihovih zvez od 23. novembra 1934 dovolilo odlog plačil naslednjim kreditnim zadrugam: 1. Hranilnici in posojilnici v Tržiču za 6 let od 24. oktobra 1935 dalje, odlog velja za dolgove nastale pred 24. avgustom 1935. obrestna mera za stare vloge odrejena na 2 po sto. 2 odstotka. let od 24. oktobra 1935 dalje, odlog velja za dolgove nastale pred 24. avgustom 1935, obrestna mera odrejena na 3%. 3. Hranilnici in posojilnici v Vodicah za 3 leta, od 22. oktobra 1935 dalje, odlog velja za dolgove, nastale pred 13. avgustom 1934, obrestna mera odrejena na 2%. 4. Posojilnici v Zagorju ob Savi za 5 let od 24. oktobra, dalje, obrestna mera odrejena na 2%. 5. Hranilnici in posojilnici v Zg. Besnici Za 5 let od 24. oktobra 1935 dalje, odlog velja za dolgove nastale pred 3. decembrom 1934, obrestna mera odrejena na 2%. Povečanje zlaie psdioge Na poslednji seji upravnega odbora Narodne banke je bilo podano poročilo o delu Narodne banke v preteklem letu. Poleg tega je bilo tudi podano poročilo izvršilnega odbora Na-*?dne banke, v katerem so se navajali statistični podatki ob povečanju zlate podloge v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Po teh Podatkih se je podloga zovečala od 22. janu-arja do 15. novembra v zlatih devizah za 3 56 hi il : jenov stabilizacijskih dinarjev. Od tega Povečanja odpade okroglo 90% na zlato. Teh toe milijonov stabilizacijskih dinarjev pred-stavlja vrednost okoli 200 milijonov dinarjev za »primo«, v kolikor je povečana zlata podloga od januarja do novembra. Seja je razpravljala tudi o izjavi guvernerja Narodne banke dr. Radosavljeviča na gospodarski konferenci 25. t. m., v kateri je bilo naglašeno, da bo v doglednem času rešeno vprašanje mobilizacije izvozniških terjatev iz Italije, da bodo tako mogli izvozniki priti do potrebnega kapitala. Mimo tega je bila ponovno podčrtana soglasnost med vlado in Narodno banko o potrebi ohranitve stabilnosti naše valute, kar je v interesu narodnega gospodarstva in državnih financ. Gospodarske vesti = »Službeni list« kralj. banske uprave Dravske banovine objavlja v št. 96 od 30. novembra 1. uredbo o razdružitvi občine PoljSkava; 2. uredbo o električnih enotah, ki se uporabljajo v javnem prometu: 3. popravke pogreškov v pravilniku o neposrednih davkih; 4. telefonski promet in 5. razne objave iz Službenih novin. = Občina Ig, srez ljubljanski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje pripravnika, šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 Din. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti do 30. decembra. = Sankcije in naš izvoz. V našem listu smo že poročali, da se posamezne države, ki so kot članice DN pričele izvajati nasproti Italiji gospodarske sankcije, sporazumevajo za medsebojno izmenjavo dobrin. V to svrho je iz naše države odpotovala v London posebna delegacija pod vodstvom načelnika ministrstva trgovine in industrije, ki se bo razgovarjala z angleško vlado o povečanju našega izvoza v Anglijo, zlasti onega blaga, ki smo ga doslej v pretežni meri izvažali v Italijo. Prav tako pa je posebna delegacija odpotovala tudi v Pariz, kjer se bo v istem smislu pogajala s francosko vlado in francoskimi gospodarstveniki. == Preosnova v srbskem zadružništvu. V okviru glavnega saveza srbskih zemljorad-niških zadrug v Beogradu so pričele posamezne zadruge osnavljati osrednje zadruge, ki bodo služile zadrugam enega okoliša kot poslovni center. Na ta način naj bi se razbremenila glavna zadruga, ki je doslej vršila vse te posle. Tozadevno so se že preosnovale zadruge v perutninarski in konzumni panogi. Sedaj se pa ta preosnova pripravlja še za kreditne in produktivne zadruge. —- Zračna zveza Praga—Dubrovnik. Iz Prage javljajo, da je ministrstvo za javna dela že pripravilo potrebne predloge za turistične sezonske polete iz Prage v Zagreb. Ta sezonska zračna proga pa se namerava od Zagreba podaljšati še do Splita in Dubrovnika. Državna razredna loterija Novo! Zelo važno! Novo! _ Naicenejša in najzanimivejša igra Državne razredne loterije 1 Izkori-Y stite priliko ! Zapomnite si, samo pri Batliju lahko dobite za celotno 31. kolo delež za Din 160 za skupno igranje na vseh 30 celih, 140 polovic in 800 četrtink, vsega 970 srečk, kar pomeni 300 celih srečk v vrednosti ЗООЛОО dinarjev! Poleg ogromnega veselja in užitka pri čakanju in oprezovanju na 970 srečk, povečate za 970 krat verjetnost, da dobite več, kot ste pa vložili. Tako igro na deleže je odobrila Državna razredna loterija K. L. št. 16.900 od 8. novembra 1935, in so vse srečke IL, HL, IV. in V. kola shranjene pri Državni razredni loteriji. Plačevanje: Prvi obrok 70 Din, nato pa trikrat po 30 Din mesečno. Kdor hoče, lahko plača naenkrat 160 Din. Če takoj plačate 70 ali več dinarjev, dobite delež s številkami, ki igrajo in pravila igre. Pravico do vseh dobitkov pa imate takoj ob pričetku igranja, to je od II. kola ne glede na to, kdaj ste plačali delež. Vplačila pošljite na čekovni račun Poštne hranilnice št. 57.C62 KONSTANTIN L JEŠiĆ-ВДТШД. Beoprad. Zanatski dom ■квди55<ат«!>5јкд«амтаиишћ^8аааваад^аадиии—миа—акшичтааивмажкаа— Poštne položnice dobite na vsakem poštnem uradu. Poš(ni predal 152. Sport Tek Zedinjenja Danes ob 11.30 start in cilj pred Narodnim domom. Tudi letošnja sportno-nacionalna manifestacija . Tek Zedinjenja« v proslavo 17-letnice našega državnega in nacionalnega zedinjenja obeta biti doslej ena največjih, kajti po prijavah sodeč bo prekosil vse dosedanje po kvaliteti in kvantiteti. Ta že tradicionalna prireditev, ki je vsako leto stala na visokem športnem nivoju in bila v or-ganizatoričnem pogledu izpeljana brezhibno, si je priborila med ljubljanskim občinstvom naj-večje simpatije. Uverjeni smo, da bo tudi letos deležna od strani ljubljanskega občinstva polne pozornosti, ki bo tekmovalo med seboj, da za časa teka vzdržuje red in tudi s svoje strani pripomore. da bi se potek prireditve odvijal čimbolj neovirano in točno. Sam tek, ki stavlja na tekmovalce veliko zahtevo, zlasti dolga proga, ki s svojo dolžino okoli 5000 m in z vzponom na ljubljanski grad. zahtevajo polnotreniranega in sposobnega specialista dolgoprogaša na startu, je ena najtežjih, kar smo jih doslej lake vrste imeli v naši državi. Vzlic temu so prijave prekosile dosedanje število tekmovalcev. Razume sf; bodo tukaj po veliki večini dominirali atleti ljubljanskih klubov Ilirije, Sloge in Primorja. Izidi na letošnjem državnem prevenstvu za poedince, ko SO Ljubljančani: Iliri jan Bručan in Primorjaši Krevs. Krpan, Srakar II zasedli vodilna mesta, dovolj to dokazujejo. Tem se sedaj na »Teku Zedinjenja« kot glavni rivali priključijo še Slogaš Starman Ivan in Ilirijani Starman Adolf, Lado in Osterman. Tudi krajša proga bo zbrala na startu najboljše jugoslovanske srednjeprogaše. Izidi na drl prvenstvu, ko se je med prvimi šestimi plasiranimi, ki so bili člani Primorja Goršek, Czurda, Srakar Franc, Pogačnik in lirijan Kotnik, so viden dokaz: te naše trdit\Te, Tem se bodo na tekmovanju pridružili med ostalimi še odlični srednjeurogaši, Primorjaši Žorga Aleš, Skušek in Ogrin, ki bodo kompletirali zbrano elito. O moči zunanjih atletov, onih iz Celja, Maribora, Litije, Jesenic, Kranja, Novega mesta. Zagreba in Varaždina je težko izreči sedaj naše mišljenje, uverjeni smo pa, da so se dobro pripravili in da bodo skušali barvam svojih klubov izvoje-vati čimveč odličnih plncementov. Termini LZSP za zimsko sezono 1 £35/1936 28. decembra 1935: Medklubska skakalna tekma na Pokljuki, priredi SK Ljubljana. Otvoritev nove skakalnice na Pokljuki. — Mladinski tek na 3 km, priredi SK Tržič. 5. januarja 1936: Jubilejne prireditve SK Ilirije (teki in skoki) v Ljubljani ali v Planici. — Klubski slalom priredi SK Reka na Golem brdu. — Damska propagandna tekma, priredi SK Reka na Golem brdu. — Klubska klasična kombinacija ob zaključku tečaja, priredi Slalom klub »34«. — Medklubska skakalna tekma, priredi SK Kamnik. 6. januarja 1936: Jubilejne prireditve SK Ilirije. — Mladinske smuške tekme priredi SK Kamnik. — Klubska mladinska tekma, priredi SK Ljubljana. 12. januarja 1936: Klubski dan. — Mladinski slalom SK Tržič, — Smuški tek dolenjskih fantov na Polževem priredi-Stakrhi »84«. 15. —16. januarja: Skakalna tekma za prehodni pokal g. Krainerja, župana mesta Kamnika, priredi JASO. 18, —19. januarja: KlAsična kombinacija za državno prvenstvo JZSS v Mariboru. 19. januarja: Mladinski tek in skoki, priredi LZSZ (podsavez.no mladinsko prvenstvo). — Sankaška tekma od cerkve Sv. Ane, priredi SK Tržič. 25.—26. januarja: Podsaveznd prvenstvo v klasični kombinaciji v Zagorju v izvedbi SPD Zagorje. 1. februarja: Zvezno mladinsko prvenstvo v teku in skokih na Polževem izvede Slalom »34<. 2. februarja: Zvezno mladinsko prvenstvo v teku in skokih na Polževem izvede Slalom 31. — Medklubski tek na 18 km priredi SK Tržič 9. februarja: Srednješolski slalom SK Ilirije na Golem brdu ati Zelenici. — Medklubski mladinski tek in skoki v Ljubljani priredi Slalom >84«. 16. februarja: Mladinski slalom LZSP. — Medklubski vztrainostni tek na 80 km priredi SK Kamnik. -- Sankaška tekma v Bistriški dolini, priredi xSK Tržič. 23. februarja: Vztrajnostni tek do 50 km JZSZ (savezno prvenstvo). — Akademsko alpsko prvenstvo JARO na Zelenici. — V marcu priredi Slalom klub »34« slalom in smuk. 1. marca: Medklubski smuk z Zelenice za pokal Glanzmann & Gassner priredi, priredi SK Tržič. 8. marca: Patrolni tek v Planici priredi SK Ilirija. 22. marca: Klubska klasična kombinacija n Pokljuki, priredi SK Ljubljana. 12,—13. aprila: Klubska aloska kombinacija na Pokljuki, priredi SK Ljubljana. — Medklubska skakalna tekma «Rovanov memorija!« na Pokljuki, priredi SK Liubliana. — Medklubski slalom na Zelenici, priredi SK Tržič. Tečaji: Tečaj za tekmovalce priredi SK Ljub-liana na Pokljuki od 26. dec. 1935 do 10. jan. 1036 in od 5. aprila do 15. aerila 1036. — Stalna smuška šota na Pokljuki, SK Liubliana. — Stalni smuški tečaj v Planici, SK IVrija. Stična Sejni svete Katarine je bil v Stični zelo dobro obiskan. Prignano je bilo mnogo živine, ki pa žal ni našla kupca. Cene so bile tako nizke, da je kmetu obupati. — Že dva dni imamo precej mraza in tudi nekaj snega. Prezgodaj je pritisnil sneg in mraz. Kmetje nimajo še prav nič nastelje. — Pred kratkim je dogradil šolski upravitelj Vrbič v surovem stanju svojo novo stanovanjsko hišo blizu Stične. — Beli menihi tudi hite z zgradbo velikega poslopja za mesno industrijo. Žele spraviti pred večjim mrazom zgradbo pod streho, da hi mogli v zimskem času opremiti poslopje s potrebnimi stroji. Transformatorska postaja že stoji in v kratkem času prično monterji kranjskih deželnih eleklra-ren z napeljavo potrebnega električnega omrežja. — Zvedeli smo tudi, da sta kraja Griže in Pristava z odlokom notranjega ministra izločena iz. stiske občine in priključena šentvidski občni. Gospodje — za slabo vreme t Toplota — zdravje Vsakomur za oddih POHIŠTVO ГШНеУЕИ! HOBEL! — ¥ЕШ IZiiltä тшт s ärhar SL VIP HAD LJUBLJANO Kalse toliko mučiš? vzemi: in naenkrat boš imela čist in bleščeče parkete, vsak madež bo pa izginil. Zahtevajte ga povsod ! Cena škaflji .... Din 10 — Velika škaflja . . . Din 18'— Odprto po kg , . Din 24'— Glavna zaloga: R. HßFMER, Uubljana, Celovška c. 61 Telefon 35-65 ЖтесЈг« жпелде&жжп manufaktur г trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma) Vas postreže s prvovrstnim zimskim blagom po izredno nizkih cenah. Obiščite nas in prepričajte se. Naše geslo: Dobro blago ! Nizke cene! Spenjala dofavnua j za elektrotehnična popravila t. j. prevoj motorjev, generatorjev in transformatorjev vseh velikosti in napetosti. Specijalni oddelek za popravila autodinam in akumulatorjev. — Inštalacija za jaki in šibki tok. — Cene konkurenčne in delo solidno pod garancijo. Se priporoča IVO GRILC ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE LJUBLJANA Mestni trg 17 - Cankarjevo nabrežje 25 Telefon 27-44 2¥mp©cci#ie km figge Kmetijske Mcifice POZOR! Pohištvo V vsako hišo preprosto kakor tudi najfinejše, po naj- Gospodarska najcenejši zadruga mizarskih dnevnik mojstrov ,<šlas naroda' Ljubljana Vegova ul. 8. iSSSS ^dAeM^W A..&E. Slcalj^rsiè Ljubljana ' 'i (/glasi i/ „Џ&ш ttawcla" Unafo sicfucen uspel* ! TISKARNA MERKUR, Ljubljana Tešila knjige, časopise, fabele, naročilnice, plakale, lepake, cenike, viziikeilcL Račun Poštne hranilnice št. 13.108. Telefon 25-52 LEKSIKON MINERVA IS IZŠEL vsled velikega odliva naročnikov ¥ dvornem obsegu 54.000 raztolmačenih pojmov, 16.000 stolpcev, 800 strani, 50 tiskanih pot, 8 zemljevidov, 2297 slik v tekstu in na 38 tabelah, deloma v z razpošilja njem smo oriieli Bin 300— proti gotovini Din 360'— na obroke LEKSIKON ZDRAVJA 6000 člankov z vseh področij medicine, higijene, telesne kulture in kozmetike, z nekaj sto slikami v tekstu in na tabelah in z modelom človeškega telesa, razložljivim na poedine organe ie v delu in izide točno 1. februarja 1936 Bin 130*- plačljivo v naprej v roku 8 dni Din 150- proti predplačilu, plačljivo mesečno Din 30- Najmani Din 180*- po izdanju Zahtevajte brezplačni ilustrirani prospekt. LEKSIKON MINERVA „MINERV!" zmžNI KNJIGARNI d. d.. Zagreb. Gunduličeva 7 1. PROTI GOTOVINI za ceno Din 300*—. Danes sem Vam nakazal na-piacilo Din 60*—, a ostanek Din 240’— se obvežem plavati v roku 3 dni, nakar prejmem leksikon franko % NA OBROKE za ceno Din 360*—. Danes sem Vam nakazal prvi obrok Din 00*—. Drugi obrok Din 60*— se obvežem plavati v teku 8 dni, nakar prejmem leksikon franko. Ako drugega obroka ne plačam v tem roku, mi pošljite leksikon naslednjega prvega po povzetju (z doplačilom) drugega obroka, Din 60*— in poštnih stroškov. Ostanek Din ‘240*— sc obvežem izplačati po prejemu leksikona v 4 zaporednih mesečnih obrokih po Din 60*—. Za slučaj spora iz tega posla se podvržeta obe stranki postopanju in hrezprizivni , razsodbi stalnega (izbranega) sodišča Trgovske-intlusirijske zbornice in Obrtne zbornice v Zagrebu. poklic ........................».......„ Datum Kraj in natančen naslov LEKSIKON ZDRAVJA „MINERVI" ZALOŽNI KNII6ARNI d. d.. Zagreb. Guadamene 7 S tem naročam LEKSIKON ZDRAVJA (česar ne želim, prečrtam) i 1. Proti predplačilu v gotovini er Din 130*—, katero vsoto sem Vam danes nakazal. Knjigo prejmem po izdanju franko. 2. Proti predplačilu na obroke sa Din 150*—. Danes Vam nakazujem a conto Din 30*—, a ostanek Din 120*— se zavežem izplačati v mesečnih obrokih po Din 30*—. Knjigo prejmem po izdanju in plačilu franko. Vsa plačila bom nakazoval na ček. rač. »LEKSIKON MINERVA« 8t. 37404 Ime •«••■««« C, M..«, •«« tM.« ■»««•»«• .»M. n, «Ml Ul«|. .»rfH»««., «,.ГЧ »I, MUf „tur« rt. »J. «rt T¥»t, Poklic .......................M*.««.„.„m....Datum t ^ ^ Kraj in natančen naslov .................... ............_________ MINEStM zsiažisa knjigama d. d. Zagreb, fitmduliieva 7 Beograd, Kn. Mihailava 28 Solit, Bosanska 10 iJü!$i!Ü ÖlllSill8 po izjemno nizkib cenah si nabavite v trgovini, ki je znana po trpežnem blagu in modernih vzorcih Josip ©lup LJUBLJANA, Stari trg 2, pod Trento 1 in Kolodvorska ulica 8 Lastna tovarna perila in oblek Zimska namizna jabolka kakor tudi rozine in fige za žganjekuho prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani, Tyrševa c. 29 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da Jemlje do preklica v račun hranilne’KNJIŽICE prvovrstnih ljubljen, denarnih zavodov (Mestna hranilnica, Ljudska posojilnica itd.) INSERIRAJTB ▼ dnevnika »GLAS NARODA« Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih p o F a v n a v. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 88-18 Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko l Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 MALI OGLASI V saka beseda f,U par Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ha n davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par ra besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je pritožiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi se plačljivi takoj pri naročilu KISLO ZKLJE, REPO, sarmo, prvovrstno po brczkoukurenčni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta št 81, tel. 3539. PEČI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrele Lutzovih peci, štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami. Kovče, Ljubljana, TyrSeva c. 47. POPOLNOMA BREZPLAČNO dobite ponatis »Za človeško življenje« od dr. Löbla, ki Vas v obliki romana seznani s sladkorno boleznijo in sifilide. V pol leta izšlo v 16 jezikih. Pišite nam še danesi »Družinski tednik«, Ljubljana, TyrSeva 29./g. 1000 DIN NAGRADE dam onemu, ki mi priskrbi kakršnokoli stalno službo (kot skladiščnik, tovarniški delavec). Pod šifro »1000=. USMILJENA SRCA prosi inteligenten brezposelni mladenič za ponošeno obleko, katero sprejema uprava lista. Imale kaj prede«. Impili službe iskali, peeajaii zaprosili, po sredo volt stanovanja Iskali, addala« potrebujeta hvMiOp oMeflle, kajige, po ek, razvedrila MdL vsa Jobita „Mal aglasov“ v „< Javna zahvala! Vsem cenjenim nakupovalcem, ki so kupovali v moji trgovini v času, ko sem imel odpovedan lokal, vsled česar bi mora) preseliti trgovino, se tem potom za izkazano zaupanje in naklonjenost najtopleje zahvaljujem. Obenem sporočam, da ostanem še nadalje v istem lokalu kot dosedaj in sem vsled tega zalogo povečal in založil z najnovejšim blagom, ki ga bom prodajal kakor dosedaj-, tako tudi v bodoče po znano nizkih in reklamnih cenali. Celje. 1. decembra 1935. Kolbezen Franc, manufakturna, konfekcijska in modna trgovina Malo sode bikarbone in kuhinjske soli in v trenutku imate sintetsko mineralno vodo, toda komur je kaj za zdravje, mu je najboljša Jr ona s srtem VAitVBtAHCST ZB CIN EL! — Gospod Belfleurs je želel tako, je zastokala Tatjana in mukoma pripovedovala dalje. Govorila je tudi o Natašini materi in o dobrem srbskem častniku, ki je rešil mater in Ivana. Zakaj se ni zavzel za Natalijo in za Tatjano? Tudi na to vprašanje je starka odgovorila tako prepričevalno, da se je mogla poslej gospodična Bel-fleursova jeziti sama na usodo, ki ji ni privoščila, da bi bila deležna materinske ljubezni in bratovskega tovarištva. Natalija je dan za dnem in vse noči presedela pri Tatjanini bolniški postelji, skušala ji je lajšati trpljenje, vmes pa je morala neprestano misliti na nesrečnega očeta, ki ga krije daljna ruska zemlja, na mater, ki jo je med tem morda že sprejela v svoje naročje begve čigava gruda, pa na brata, ki nemara niti ne ve več, da je kdaj imel sestro. Kakor je pojemal in ugašal žar Tatjaninega življenja, tako je v Nataliji raslo hrepenenje po bratu. Ko je končno starka zatisnila oči, ni Nataša niti žalovala za njo, čeprav ji je bila starka druga mati. Zdelo se ji je, da ie zdaj zanjo vse na svetu brez pomena, dokler ne najde svojcev. Nekaj dni po Tatjanini smrti je že hotela zaupati gospodu Belfieursu svojo tajno, pa se je zgrozila ob spominu, kako jo je rajna prosila in rotila, naj nikomur ne govori o tem, kar ji je povedala. — Saj to je cel roman! se je zavzel dr. Linson, a gospodična Belfleursova: — Ne roman, gospod doktor, ampak samo izrezek iz življenja. Romanov ni. Vse je življenje in resnica, kar pa ni to, je potvara in laž. — Ali se spominjate, kaj se je zgodilo pozneje? je prekinil zdravnik, ki v trenutku ni vedel nobene primerne opombe na tujkin ugovor. Kako se ne bi spominjala! Nikjer ni Imela miru, nikjer obstanka. Svet se ji je zazdel do samih temeljev spremenjen. Kar jo je prej kdaj veselilo in razvedrilo, to se ji je zdaj zazdelo mahoma brezpomembno, ničevo ali celo malenkostno. Postala je, kakor pravijo, »čisto drug človek,« kar je opazil tudi gospod Belfleurs in ji v zdravilo proti tej bolezni jel namiga vati, da bi ne bilo napačno, ako bi pričela malo bolj resno misliti na možitev, Ako bi svojega rednika ne poznala tako natanko, ako bi ne cenila njegove nesebične in res očetovske dobrotljivosti, bi jo bilo tako namiga vanj e v dno duše užalilo. Tako pa se je premagovala in samo svetovala redniku, naj ne posnema tistih zakrknjencev, ki vidijo vrhunec vsega ženskega doživljanja v združitvi z drugim spolom. Saj je to v nekaterih primerih morda resnično, zanjo pa nikakor ne velja. Med vsemi moškimi, kar jih je doslej srečala, ni napravil še nobeden globljega vtisa nanjo. Prav za prav ni o tem niti razmišljala. Morda sploh ni opazovale moških s te strani, zdi se ji pa, da bi jo moral tisti, ki bi bil namenjen njej, popolnoma obvladati, preden bi se ona tega zavedela. Tako je ostalo pri golih besedah, Natalija pa se je venomer bolj zapirala v samoto. Kadar je bila sama s seboj, je bila najbolj zadovoljna. Sanjarila je o Rusiji in si ustvarjala pokrajine, ki jih je poznala s slik. Zažrla se je v knjige, prebirala od kraja vse, kar ji je prišlo pod roke. Zraven je sanjala o bratu in si do podrobnosti izdelala njegovo sliko. Bila je prepričana, da je živ in da mora biti nekaj velikega, nevsakdanjega. — Pa iz česa vam je vzrasla ta vera, gospodična? — Tega vam ne morem povedati, gospod doktor. Dr. Linson je pomolčal. Bilo mu je nekam mučno. Iz tujkinega pripovedovanja je vel nadih bujne fantastičnosti, zraven pa so gledale njene oči tako krotko in zaupno, da bi bil zdravnik skoraj pripravljen jamčiti za resničnost vsake njene navedbe. Motila ga je samo slika Adama Cowella. Ali je ta lisjak res kar tako tjavendan priporočil opreznost? Iz molka ga je predramila tujka sama s preprostim vprašanjem: — Ali si vi znate pojasniti vse pojave v sebi, gospod doktor? — Kočljivo vprašanje, gospodična, se je naklonil zdravnik. — Skoraj bi vam priznal, da ste me z njim premagali. Po kratkem presledku je povzela Natalija: — Bilo je morda res nekaj čudnega in danes se tudi meni zdi nenavadno. Takrat pa — шшттттттшттш шзтшшшш. 1тттшттт® u .zrtak »Narodna рг«3те.а< т Ljubljani, *аЛг»б» «. о. predstarnik 1 Albreht, » пгеЛпШу. odgovarja Mila« Z.dnek, tisk. ttók.ra. >Merk*r«, preds,arnik 0. Mihslek. Vsi r Ljubljani. GUS SLOVENSKIH OTROK - Nedelja, 1. XII. 1935. - SL 28. Sitar Edi: Prvi december Prvi december! Ko izgovoriš ti dve besedi — pred sabo v megli vidiš narod svoj teptan; odstrani meglo in poglej v preteklost: Pradede svoje vidiš s sklonjeno glavo in hrbet jim upognjen je od tuge; Saj pot obstanka glas mu tuj nareka. že davno, ko še Ljudevit Posavski ujedini z borbo Srbe in Hrvate, je ostala kakor iskra neugasljiva v Slovanu vsakem misel po svobodi. Tlačitelji so s terorjem znali — in s paragrafi v gospodstvu svojem zatreti vsak utrinek tleče iskre. In vendar narod naš je misel skrival, jo skrbno čuval pred gospodo višjo in netil iz dneva v dan je misel sveto. Peščica mala nas je bila sužnjev napram tlačiteljev grozni masi in vendar narod zdrav ostal je v jedru. In vedel je, da mora vzkliti velik dan mu iz te borbe največ tihe, a v bazi močne. O slava! Tisočkratna slava, narodni vi mučeniki, ki padli v borbi ste pod vodstvom Kara-djordja. Saj kot simbol ste naše svobode poznejše. In pesem narodna saj čujemo iz Tebe to, kar pisalo bi v stotero knjigah, iz Tebe vsa Slovanska duša poje, ječi in jadikuje, a često z mečem odgovarja. V tebi najdemo presveta imena stebrov, ki so svobodi temelj sezidali — car Dušan, Lazar in kraljevič Ti Marko, vi ste že svetli ogorki naših isker. In Ti, Matija Gubec, ki kramp si vzdignil nad gospodo, si bil voditelj naše svetle nade. Iz krvi je mučeničke Tvoje zagnalo. upov sto, ki so kot grom pred točo oznanjali svobodo. Hvala vam, Francozi, da ste pustili misliti pradede naše: Z Ilirijo ste nam oznanjali svobodno Jugoslavijo. Stross-maier tu mecen in mento in Gaj s peresom se tedaj borita in delata med tlačenci, tlačitelji vrzel. Na jugu rdeča zarja od krvi je Srbske, ki s krutim bojem se borijo s Turki in kos za kosom zemlje trgajo tiranu. Balkanska vojna. Kralj Peter I. To bila je predigra grozni drami, ki nastopila je s svetovno vojno. Balkanske gore, posute s trupli Srbov, ki so umikali se v golgoti svoji. Ve odprite žrela in povejte, razložite vse trpljenje junakov-mučenikov. Ve molčite? Vem! Ne najdete besed sem spadajočih. Zadnja beseda groznega stavka: Prodor Solunske fronte — 29. oktober 1918. — Ostudnost se pokaže pred očmi nam, truhnoba, smrad udari nam v nos, kot da razpočil star se panj je, razsula se je Avstro-Ogrska v nič. Ni res! Ne v nič! Iz tega kupa trohnega naenkrat je vzklila — velika Jugoslavija. A sredi ve- selja, vriska iz duše segajočega, zadene puš.čica v oko nas ostra, ko vidimo mejnike, a za njimi lastne zemlje rob meglen. O, narod onstran, nova bol si v duši, ti nova misel — iskra si nam zdaj. čakajte, ne oklevajte, k Vam pridemo. Pomagali nam boste zasadit jih v_ rob? Do tedaj pa čakajte, upajte — naš_ prihod je blizu. Slava Velikemu očetu! Slava Viteškemu sinu, ki oba sta padla v borbi domovine. Obvaruj ga Bog nam mladega vladarja, da z njim na čelu zadnja tuga iz srca zgine. Marijana željeznova-Kokalj : Praznik Zedinjenja 1. deček: Bratec, danes se radujemo, praznik lep praznujemo, dan svojega zedinjenja! 2. deček: Naš največji praznik! Hrepe- nenje je stoletja klilo in v svobodo se razlilo. 1. deček: Danes sužnjev ni, smo svobodni vsi! 2. deček: Sužnji so za mejo! Nihče jih ne-teši, nihče ne odreši! 1. deček: Bog to ve, čudne Njega s poti — dan po noči zablesti. 2. deček: čuvajmo Jugoslavijo tako kot je kralj naš Mučenik učil, da bo sončno nad zemljo, ki jo s svojo je krvjo On blagoslovil. Oba: Sin va krali u, ki življenje, dal za naše je rešen je! Peter II. naj živi, zvesti bodemo mu vsi! Vsi — da bo včakal z nami srečne dni! Marij ana željeznova-Kokalj : Radovedno sonce Pavliha se je namuznil in prav po domače pljunil, pretino je začel govoriti. »Sveti Peter, v ječo priti ni modrost, a iz nje izmuzniti se — je pa učenost!« In začel mu je razlagati razne zvijače za beg. Toda sveti Peter ni bil z nobeno zadovoljen. Pavliha se je popraskal za ušesi in potisnil klobuk po strani rekoč: »Koga pa hočeš rešiti zamreženih oken, nebeški vratar? Ali je kak angelček?« »Sončni žarek je!« »Ej, to je pa lahka stvar. Sončni žarki se naj vpro z vso močjo v železne mreže. Raztalile se bodo... zbogom ječa!« Sveti Peter je bil tako vesel nasveta, da je zaloputnil pred nosom Pavlihi nebeška vrata. »No, če tu ne poznajo hvaležnosti ... kaj pa hočeš tam doli!« Vse-del se je na prag in začel žvižgati prelepo narodno pesem o Mariji. Za nebeškimi vrati je nastal šum. Pavliha je žvižgal dalje. Ne vede je zakrožil »Regiment po cesti gre ...« In čuj, izza nebeških vrat je zagrmelo ukanje!« »Aha, prav sem prišel!« se je razveselil Pavliha in nizal veselo pesem na veselo. Zaslišal je debeli glas vratarja, ki je dejal: »Kaj pa imate, pustite me k vratom. Kmalu jih je odprl in Pavliha je planil v raj. »Ta mi je pa ušel,« se je malce pohudoval nebeški vratar. Potem se je pa potolažil, saj Pavliha ni slab človek. 3 Soi.ce je težko pričakovalo svoje žarke. Komaj so se približali, jih je nagovorilo: »Jutri, od ranega jutra do zahoda sijte neprestano na zamreženo okno, kjer je zaprt moj nočni žarek!« »On ii samo zaprt, on je prikovan!« mu je objasnil žarek, ki je govoril z nesrečnim bratcem. »Raztopite še okovje,« je zapovedalo sonce. In potem so pripovedovali žarki o minulem dnevu na zemlji. Sonce je poslušalo pripovedovanje, toda izjemoma brez posebnega zanimanja. Mislilo je le na ujeti žarek. Zjutraj so stali žarki celo uro pred odhodom pred nebeškimi vrati in spraševali svetega Petra, če smejo na pot. Sve ; Peter je držal uro v roki in govoril: »Se malo!« (Nadalje sledi.) .109 Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi s bratom brat s prav srčnimi čutili. S. Gregorčič Veseli akademiki za trpeče ljudi V Londonu so visokošolci na takle izviren način pobirali na neki športni prireditvi prostovoljne prispevke za ustanovitev nove bolnišnice. el Ш lepše je mladenke, kot naše je krvi dekle. Fr. Freieren Takrat v starih časih — Takole je bilo pred davnimi 600 leti po samostanskih šolah, kjer so nune poučevale dekleta v ročnih delih. Hči navadnega zemljana seveda ni bila takega pouka deležna., temveč samo »grajske gospodične«, to se pravi — hčere pre možnih plemiških družin. Kakor vidite, torej v »lepih« stari!; časih ni bilo res vse tako lepo kakor tv in tam ljudje pripovedujejo. Zlasti pa naj mladina živi s svojim časom in sr trudi, da bo tudi ta lep. Feiner-Vaio Bratina: Botrca Smrt Legenda v šestih slikah ŠESTA SLIKA Večerno nebo. Fred tem vrba žalujka s klopico. Kralj in Kraljica (v visoki starosti, drobnita — po tihi godbi, kri prihaja od daleč — nekak menuet. Ko godba preneha, se ustavita. Nato:) Kralj: Zvečerilo se je. Kraljica: Po lepem dnevu. Kralj: Kmalu bo noč. Kraljica: Ali bova še uzrla jutro? Kralj : Počakajva tu, bova videla, če pride moja botrca in obstane pri najinem vznožju. Kralj in Kraljica (sedeta na klopico). Kralj: Truden sem že. Kraljica: Vzemi malo zelišča. To te bo osvežilo. Kralj : Prav malo ga je še. Tudi to morava deliti, kakor sva delila vse v življenju. Kraljica: Nisem ti smela podariti polovice svoje sveče. Kralj: Zato pa sta se obe najini strnili v eno. Tako mi je prijetno, kakor tisto uro, ko si postavila svojo luč poleg moje. Kraljica: Meni pa tako hudo, kakor tisti trenutek, ko te je smrt odvedla od mene. (Temni se.) Kralj: Rodila si mi otroke. Hvala ti! Kraljica: Ljudem si lajšal križe in težave. Hvaležni so ti in te blagoslavljajo. Kralj: In za vse se imava zahvaliti tisti, katere se vsi boje. Smrt (pride z desne, obstane) : Použila sta svoje zadnje okrepčilo. Kralj: Nate čakava. Pridi bliže! Smrt: Vprašam vaju: ali imata še kaj opraviti v življenju? Kraljica: Zopet od kraja bi ga rada začela. Kralj: Kar sva mogla, sva storila. Najini otroci naj nadaljujejo. (Znočilo se je. Zvezde migljajo.) Smrt: Ozrita se tedaj navzgor, proti nebu. Kralj in Kraljica (se ozreta proti nebu) Kraljica: Zvezde so zablestele ... Kralj: Noč se je spustila na zemljo ... (Dve zvezdi se počasi utrneta.) Kraljica: Dvoje luči na nebu ugaša . - • Skupaj, druga z drugo ugašata, kakor ena sama. Smrt: Vajini luči sta. (Odide z desne na levo.) Kralj in Kraljica (sedita, kakor v snu). (Jutranje nebo. Tiha godba od daleč, ki narašča do konca v močan fortissimo.) Ljudstvo (prihaja.) Nekdo izmed ljudstva (pokaže na prestol) : Glejte ... Drugi in Tretji: Umrla sta . . . Oba ... Vsi (se odkrijejo). Četrti: Njihova dela živijo ... Vsi: In mi živimo. Visok zveneč glas v godbo: In smrti ni!!! (Sonce. Veličastna godba.) Zastor pada. Konec. Prizor iz Aien Takole se postavijo brhke Grkinje, kadar ob slovesnih prilikah v Atenah, glavnem mestu Grčije, stoje v špalirju na ulicah. "....,.™.,........................................... Иа mladih njivah liihlavžev lelelonshi razgovor Miklavž (pokliče parkelj novo številko 131 : »Halo! Kdo tam?« Parkelj: »Hudobec.« M.: »Jaz, sv. Miklavž, ti dovolim, da me boš spremljal na večer pred mojim godom, ko bom hodil od hiše do hiše in obdaroval pridne otroke.« P.: »Z veseljem te bom spremljal. Ti boš pridne obdaroval, jaz pa bom poredne pobasal v bisago. Kdaj in kje se snideva?« M.: »V Zgornji šiški pri božjem drevesu ob 8. uri zvečer. Najprej greva k Štefki.« P. : »In potem?« M. : »Od Štefke kreneva k Anici, spelei. Tončki, Ivanki, Nežki in Frančku. Odtod jo mahneva na Vič in se ustaviva še pri Veri, Zori, Jurčku in Janezu. Na Viču pa obiščeva Zvonko, Sašo, Stanko, Danico, Jožeta, Lojzeta in Bredo, ki je bila lani poredna, pa se je letos poboljšala.« P.: »In vse te misliš obdarovati?« M.: »Da! Ali ti že zopet ni kaj všeč?« P.: »Seveda ne! Lojzeta sem jeseni zalotil, ko je pri sosedu rabutal jabolka. Zora je hotela več vedeti kakor mama, Anica je pa lagala.« M.: »Res je! Vse si prav povedal. Tožiti znaš izvrstno, le tega nisi povedal, da je Lojze obljubil mami, da ne bo več rabutal, da sta Zora in Anica storili isto, da so vsi trije držali obljubo in da si jih prav za prav ti zapeljal.« P.: (V zadregi, kaj bi odgovoril, ker ve, da ima Miklavž prav, začne drug pogovor.) »Kaj bo pa potem meni ostalo? Nič! In še tiste, ki si jih pripisal meni, boš navsezadnje spreobrnil.« M.: »Tega ne smeš reči. Toliko jih je, da boš lahko vzel vsakega 30!« P.: »Kaj boš pa prinesel tisti nagajivi Saši?« M.: Nekaj slaščic.« P.: »Pojdi, pojdi, kaj ji boš nosil slaščice, samo želodec si bo pokvarila.« M.: »No, ji bom pa punčko prinesel.« P.: »Seveda, punčko, da se bo z njo bahala.« M.: »Ji prinesem pa plašček.« P.: »še plaščka ji je treba! Starega bo pa zamazala.« M.: »Kaj pa knjige?« P.: »Saj ima šolske knjige.« M.: »Ne šolskih, temveč mladinske.« P.: »še iz šolskih se ne uči, pa bo čitala mladinske.« M. »Sedaj mi je pa že dosti! Slaščice, punčko, plašč in nekaj knjig ji prinesem, pa konec besedi.« P.: »šibo bom pa le pridjal, če ne bo pozabila, da hodim tudi jaz s teboj.« M.: »Na svidenje in točno pridi!« P.: »Na svidenje!« (Oba odložita slušalki in odideta.) Povše Rada, »Stan in dom«, Glinška 9. вжа Pirjevec Viktorina: Ostala je sama... V drugem letniku trgovske šole je zamišljeno sedela v klopi Jolanda Logarjeva. Gledala je ven v jesensko naravo. — Jesen — se je izvilo iz srca. Jolanda ni ljubila jeseni. Vsaka jesen ji je prinesla nove udarce. Predlansko leto ji je umrla sestra, lepa in cvetoča je bila, v najlepših mladostnih letih jo je ugrabila kruta neusmiljena bolezen — jetika. O koliko trpljenja je morala takrat prestati Jolanda. Strašno je zasovražila jetiko. Ko je lani ob tem času jeseni sedela v šoli, je prišel telegram, da ji oče umira. Ni se še zacelila rana prejšnje jeseni, ji je kruta usoda vsekala novo rano v srce. Ko je prišla domov, misleč da dobi očeta še živega, je zve- dela strašno resnico: »Oče je mrtev.« — Torej druga žrtev nesrečne bolezni — jetike. Umrl ji je oče, ki ga je tako ljubila. Z žalostnim, potrtim srcem se je vrnila med sivo zidovje. Zato je sovražila jesen. Ni je mogla vzljubiti. Saj ji je prinesla toliko gorja. Danes se je spomnila obletnice očetove smrti, zato je nemo in dolgo premišljevala. Kako lepa je bila v tem trenotku Jolanda Logarjeva. Pozvonilo je k odmoru. Trop mladih deklet se je vsul na hodnike. V razredu je ostala samo Logarjeva. Kako naj bo vesela? Saj je izgubila že dve dragi bitji na svetu. Ostala ji je še samo ljubljena mati. Vanjo je stavila upe, vse nade, vse grenke ure ji je potožila, bila ji je edini človek na svetu, ki ji je bil naj-dražji. Tedaj ji je šinila v glavo misel: »Kaj, če tudi mater iztrga jetika? Ne, saj to ni mogoče! Vsemogočni je tako usmiljen, da ne bo tega prepustil.« — »Mati, kako te ljubim, ta edino bitje na svetu, k tebi se morem še zateči.« Odmora je konec. V razred vstopi razrednik. čisto tiho se je bližal Jolandini klopi. Jolanda ni opazila, še vedno je strmela skozi okno. Njen pogled se je izgubljal preko neskončnih dalj; premišljevala je o materi. »Gospodična Logar, telegram ste dobili, mati Vam je zelo težko obolela.« Tiho ji je šepnil na uho. Odlašal je, toda moral je povedati. Ljubil je Logarjevo kot nobeno v razredu, čutil je z njo. Ljubil jo je zato, ki je morala tako mlada spoznati življenje. — Neverjetno ga Je pogledala, nato omahnila in padla v nezavest: »Mati, moja mati,« se je obupno izvilo iz srca. Vse sošolke so prihitele k nji. Smilila se jim Je. »Uboga, toliko mora pretrpeti.« — Dolgo ni morala priti k zavesti. Slednjič je težko dihnila ter šepnila z izmučenim glasom: »Je težko bolna? Ali je kaj upanja?« »Jolanda, seveda je upanje. Saj brez upanja ni življenja. Bog je vsemogočen, v njegovih rokah je usoda Vaše matere. Pojdite domov, tu imate denar.« — V roko ji je stisnil stotak, »Kako ste dobri gospod profesor« — je tiho dahnila. Hitro se je napravila in odšla s prvim vlakom domov. Zdelo se ji je, da tolčejo kolesja ob tračnice pesem »Smrt«. Zamišljeno je gledala skozi okno, toda ni se mogla iznebiti ropota koles, ki je pelo še vedno »Smrt«. Kolikor bolj se je bližala, proti domu, tem bolj ji je srce utripalo. čutila je, da ne more ostati več v ozkem vagonu. Hotela je biti čim preje zunaj. Ni ji dalo miru to nesrečno klopotanje kolesja, ki Je še vedno pelo Isto pesem: »Smrt«. em Marija Zalar: Av, avl Parkelj, to Je črni mož, ki na hrbtu nosi koš, če z verigo zarožlja, Tončka v košu že ima. šibe so spletene vmes, teh se bati je zares, kadar parkelj lopne, hoj, takrat deci je — o joj! Bojte se, otroci vi, ako parkelj kje preži, on najhujši je bavbav, vam pokazal bo: av, av! Mali pri feti Meti Draga teta Meta! Danes se prvič oglasim v Tvojem lističu. Tudi jaz bi hotel biti med tistimi, ki se veselijo v Tvojem krogu. Vas, v kateri se nahajam, se imenuje Begunje. Ne misli, da je tukaj moj rojstni kraj. Rojen sem v Trstu v Rocolu, morda Ti je kaj znano. Odtod smo se izselili sem. Sedaj Ti hočem opisati našo vas. V Begunjah je župna cerkev, cerkveni in gasilski dom, osnovna šola, v katero zahajam vsak dan in katera je petrazred-na. Tu je pet trgovin, žalibog je dosti tudi gostilen. Skozi našo lepo vas teče potok Begunjščica. Za danes končam in mislim, da ne boš pozabila name. Z vsem spoštovanjem Tvoj vdani Gerdol Milček, učenec V. razreda osnovne šole v Begunjah pri Cerknici. Draga teta Meta! Prvič se oglašam. Zelo rada prebiram knjige. Zato Te pa prav lepo prosim, da mi pošlješ eno. Naj bo kakršnakoli. Upam, da mi jo boš poslala. Prisrčno Te pozdravlja. Janežič Majda, učenka osnovne šole v Trbovljah. Draga teta Meta! Danes se prvič oglašm v Tvojem listu. Zelo rad prebiram »Glas naroda«. Posebno težko čakam nedelje, ko pride priloga »Glas slovenskih otrok«. Jaz zelo ljubim živalce, posebno ptičke. Pozimi jim dajem na okno hrane. Potem sedem za peč in mirno gledam, kako hodijo zobat na okno. Imam tudi dve krotki grlici. Zato Te prosim, draga teta Meta, ako bi mi tudi Ti hotela darovati kako živalco. Ako je le mogoče, mi izpolni to prošnjo. Prav lepo Te pozdravljam in Ti želim še dolgo in veselo življenje Pave Franc, Grad št. 7, pošta Cerklje pri Kranju. Draga teta Meta! Poročam Ti, da z veseljem čitam pisma Tvojih malih, ker sem naročnik »Glasa slovenskih otrok«. Zato sem -se odločil, da Ti pišem in Te prav lepo prosim, akc tudi meni pošlješ eno lepo knjigo povesti. Upam, da me ne boš — vrgla v koš. Vsled tega Ti pošiljam rešitev tvoje uganke z dne 17. t. m., katera se nanaša na slab učni red. Povrhu Ti pošiljam še nasprotno uganko, ki se glasi: Uganka: Vsak nad mano se raduje, me v srečo pripisuje, meni se obeta zasluga, če je v šoli dober uspeh. Med tem časom Te prav lepo pozdravljam. Pa z Bogom! Košir Danilo, učenec III. razreda viš. nar. šole. V Bezuljaku, dne 17. novembra 1935. Draga teta Meta! Danes se jaz prvič oglašm v »Glasu slovenskih otrok«. Zelo se mi dopadejo pisma Tvojih malih. Vsako nedeljo jih z veseljem čitam Doma sem iz Železnikov. Železniki so znani že iz starih časov, kajti tu so preje kovali žeblie Železniki so obdani z vseh strani od hribov. Skozi Železnike teče reka Sora v kateri se vsako poletje s svojimi tovarišicami kopljem. Včasih grem na počitnice v Gorenjo vas, ki je v Poljanski dolini. Videla sem na Visokem graščino našega velikega pisatelja dr. Ivana Tavčarja, njegovo rojstno hišo in grobnico. Srčno Te pozdravlja Vida Košmelj, učenka IV. razreda v Železnikih. Draga teta Meta! Danes Ti pišem prvič. Dolgo sem že odlašal, a slednjič sem se vendar odločil, da Ti pišem. Predvsem Te prosim, daj to moje pismo v Tvoj kotiček. Ako prideš k nam, Ti bom dal zvrhan lonec mleka, če hočeš. Prav lepo Te prosim, če bi mi poslala kako lepo knjigo. Zelo Ti bom hvaležen zanjo. V nadi, da mi jo pošlješ, Te prav prisrčno pozdravljata Marjan in Milka Smole, Tacen 39, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Ljuba teta Meta! Prav lepo Te prosim, poslušaj tudi mene, ki sem doma tu v Prekmurju pri madžarski meji. Hodim zelo rada v šolo in sem se že dobro naučila slovenski. Ko sem stopila v šolo, nisem nič znala govoriti slovenski, zato sem prav vesela in ponosna, če se morem v dveh jezikih pogovarjati. Saj nam pravi gospod učitelj, da človek več velja, če več zna. Tako imam rada gospoda učitelja, saj nas je že naučil toliko lepega. Mnogo nam pripoveduje o naši lepi Jugoslaviji in o našem dobrem kralju. Povedati Ti moram, da smo v našem razredu tudi pesniki. Drugič Ti pošljem pesmico, ki smo jo skupno sestavili. Te lepo pozdravlja Tvoja Katica Sarjaš, učenka IV. razreda osnovne šole v Kapci pri Dolnji Lendavi. Draga teta Meta! Danes se prvič oglasim v »Glasu slovenskih otrok«. Dolgo se že pripravljam na to, da me uvrstiš v kotiček »slovenskih otrok«. Prebiram »Glas slovenskih otrok« vedno bolj z veseljem in se mi zelo dopade, ko čitam, da mnogi dobijo kakšno darilce od Tebe. Zato bom tudi jaz poskusila, če mi bo sreča mila, da prejmem kakšno darilce. Jaz prebiram »Glas naroda« vsaki dan, najraje pa prav pazljivo preberem nedeljsko številko, ko je priložen »Glas slovenskih otrok«. A uvidela sem, da imaš darila bolj za one, ki so na deželi, a v Ljubljani je bolj malo srečnih, so namreč »bele vrane«. Zato sem zgubila že vse upanje, sicer bi že prej pisala. Toda bom poskusila svojo srečo. Za drugič Ti pošljem kakšno križanko ali kaj sličnega. Te pozdravlja Ela Oblak iz Ljubljane. Draga teta Meta! Najprej se Ti lepo zahvalim za narodne pesmi, katere si mi Ti poslala. Potem Ti hočem opisati, kako je bilo na ! dan Vseh svetnikov. Ko je napočil dan Vseh svetnikov, so j odšli ljudje na svoje grobove. Tam so grobove okrasili z lepimi cvetljicami ter prižgali svečke. Tudi mi smo okrasili grobove tako. Ljudje so stali ob grobovih ter molili za vse mrtve. Okrasili smo , tudi vojaške grobove in prižgali svečke. Marsikateremu se je prikazala v očeh | grenka solza. Zablestelo je nešteto majh-1 nih lučk. Prezgodaj se je zmračilo, ljudje so odhajali. Tudi mi smo se morali vrniti domov. Draga teta Meta, še nekaj Ti moram povedati, da je na dan Vseh svetnikov moj rojstni dan. Prav prisrčno Te pozdravlja Tvoj Roman Kralj, Maribor, Tvorniška ul. št. 4. Maribor, dne 8. nov. 1935 Tetina pošia Dragi moji vsi! Tokrat ste mi jo pa zaigrali! Imenitno, vam pravim, zares imenitno. Še pismonoša, ki mi je vsak dan prinašal kopice Vaših pisemc, se je nekam poredno muzal, češ: »Teta Meta, ali se možiš?« — »Nak,« sem rekla, »nak, prijatelj, kaj takega mi že ne šine v glavo. Kdo me bo pa maral, ko imam toliko otrok!« — Oba sva se smejala, jaz še bolj kakor pismonoša. Čitala sem Vaša ljubka pisma. Vmes je bilo seveda tudi nekaj počečkanih in zapackanih, pa nikar nikomur ne povejte tega, da ne izve parkelj! čitala sem torej pisma in premišljevala, kam naj jih toliko »stisnem«, da bo vsem ustreženo. Še spati nisem mogla, tako me je trla ta zagata. Nazadnje sem jo le stufatala. Premešala sem pisemca kakor mama testo za piškote. Nato sem zamižala, z roko pa — čavs! Kar je ostalo v roki, to je smuknilo v »Glas«, vse drugo mora pa počakati. Saj vem, da se mrdate, češ: »Ti grda teta, kako dela z nami! Kakor ščene z mehom.« — Aha, godrnjati je lahko. No, mi pa Vi povejte, kako bi ravnali v taki stiski! Le pišite mi, če veste kaj pametnega, se bom ko j spokorila! Še druga skrb me je trla. Kako ukreniti z darili in Miklavževimi pozdravi. No, vzlic visokim letom imam še nekam dober spomin, pa sem se spomnila, kako je bilo, ko sem bila še taka kakor ste sedaj Vi. Zvečer smo otroci po molitvi nastavili Miklavžu, zjutraj, ko smo kobacali iz nostelj, so bili pa že darovi pripravljeni. aTko podobno sem se odločila tudi jaz. Vsak, ki je pisal, bo kaj dobil. Če bo prihodnjič kaj prostora, bom sporočila imena in darila. Kakor vidite, danes ne odgovarjam vsakemu posebej, ampak naj vel.ja tole kar skupno za vse. Samo to naj še povem, da je žreb papigico naklonil Zorici Trček iz Ljubljane, če pojde po sreči, objavim prihodnjič tudi njeno pismo. Darila prejmete tudi tisti, ki ste mi pisali, a Vaših pisem danes ni v »Glasu«. Zato le potrpljenje. Danes objavljam zadnji odlomek iz igre Botrca Smrt, nakar izide knjiga, ki jo bo krasilo nekaj lepih slik. Ako bo količkaj prostora, začnem že prihodnjič objavljati nadaljevanje igre Kovačnica v gori. Marija Z! Oprosti, ker ni v tej številki Tvoje povestice. Samo dobro uro prekasno sem jo prejela, sicer bi jo bila še uvrstila. Pa prihodnjič. Saj bo številka itak še — miklavževska. Zdi se mi, da nisi brez daru. Več posebej v pismu, kakor sem Ti že obljubila. Tako! Zdaj pa vsi prav lepo pozdravljeni. Upam, da mi nobenega in nobene ne odnese parkelj in da se vsi kmalu spet oglasite pri teti Meti.