Stev. r4 V Trsta, v sredo 3. marca 1920 Letnik XIV Uh*'* V! \ udi od s:em »p-ivi Edinosti. Uprav« lo Inseratni oddelek se uaiujjta v T;.-.tu. ni As ttssdib misnne uh rilLttnHda. K1M, 2. Listi priobčujejo šele danes diplomatske listine o jadranskem vprašanju, ki so it* /.e priobč.le v Londonu, Parizu in Washing-t«.nu. Kot prvo listino so listi priobčili franco-.sk' -angleško-ameriško spomenico Italiji, ki je blia izročena italijanskemu ministru vnanjih stvari Sciaiujj dne 9. decembra 1919. V njej se i e predlagala italiji rešitev jadranskega vprašanja z usianov uvijo reške vmesne državice. Ta nota je bila sestavljena sporazumno od ameri-irancoske in angleške vlade, kar poudarja tudi Wilson v svoji noti o jadranskem vprašanju, kjer očita, da ste Anglija in Francija pozabili svoje pri-jšnje stališče iii sestavili nov načrt rešitve jadi .iskega vprašanja, ne da bi se posvetovali z Ameriko, načrt, ki stoji v očitnem navzkrižju z r.iunimi piejšnjimi izjavami in pravičnimi načeli, zaradi katerih je Amerika stopila v vojno. Med sedi-imi listinami ki so se obja\.ie, je vVdsonova prva nota zaveznikom najvažnejši spis. V/ilson pravi: Predsednik je skrbno proučil brzojavko o pogajanjih j;leJe jadranskega vprašanja, ki sta ju francoski in angleški ministrski predsednik .skupno naslovila na to vlado in sporočila ameriškemu poslaniku v Parizu. Predsednik ugotavlja z veseljem, da niso francoska, angleška in japonska 1 lada nikdar nameravale končno \eljavno urediti to vprašanje, ne da bi se prej pbsvetovale z Ameriško vlado. Predsednik je tem z večjim zadoščenjem prejel to zagotovilo, ker je slišal, c'a sta se gospoda Clemenceau in Lloyd George, sporazumno z gospodom Nitti-;em, odločila /a rešitev jadranskega vprašanja, ki je vsebovala ukrepe, katere je ameriška vlada že prej odklonila, in pozvala jugoslovenske zastopnike, da jo sprejmejo, ker se v slučaju odklonitve udejstvi londonska pogodba. Predsednik se veseli, ko čuje, da zavezniki te vlade ne bi hoteli delati ovir, prisilivši ga, da odkloni svoje privoljenje k rešitvi, ki bi bila sicer po obliki sporazum med obema strankama, a v resnici bi te-ia imena ne zaslužila, ker bi bila ena stran!.a prisiljena podvreči se materijalni krivici pod grožnjo še večje nesreče, če bi se ne podvrgla. P.edsednik se popolnoma strinja s francosko in angie-.ko vlado v mnenju, da je svetovna bodočnost v veliki meri odvisna od pravične rešitve tekk-pati, Ja memorandum rika vlada z »memorandumom« od 9. decembra, sestavljenim po teli vlas tih — popustitev, za katere je predsednik že izjavil, da so največ, kar morejo Zedinjene države narediti, želi predsednik javiti, da bo prisiljen vzeti v resen pretres umeknitev pogodbe z Nemčijo in dogovora od 28. junija 1919. med Zedinjenimi državami in Francijo, ki sta danes preo senatom, ter dovoliti, da zavezne vlade popolnoma neodvisno določijo in udejstvijo oblike Evrope. (Francosko-angleški odgovor na gornjo Wil-sonovo noto smo priobčili v »Edinosti« cd 29. m. m.) pomenita ClemeRceooja in Lhnnl Georsea italijanski vladi od 9. januarja 1920. Franca-ka in angleška vlada ste izjavili ob vsaki priložnosti, da ste voljni spoštovati londonski dogovor. Francija in Anglija niste v stanu pozabiti dejstvo, da je prišla Italija svo;evcl>no na pomoč zaveznikom v kritičnem in nevarnem času. Vkljub hrabri iu sloviti boi;bi, ki jo je izdr-žal srbski narod, ipa gre le izdržljivosti in požrtvovalnosti italijanskega naroda in italijanske armaiie glavna zasluga, da je prišlo hrvatsko in slovensko ljudstvo i'zpcd nemškega in madžarskega jarma in pa do one svobode, ki jo sedaj uživata: Qbe vlaidfi •ste -pripravljeni izvršiti londonski dogovor, ki ste ga podpisali, če grejo za tem italijanske zahteve. Ako na vendarle misli tudi italijanska vlada, da londonski dogovor ne predstavlja već povoljne rešitve jadranskega vprašanja po raz.pajdu Avstrije. ko so se ustanovile na njenem mestu nove narodne države, potem ko je Reka veličanstveno manifestirala svoj italijanski značaj in vočigled drugim velikim dogodkom, ki so se pripetili od 1915. sem, v tem Mucaju ste francoska in angleška vlada pripravljeni sprejeti kot poclago za sporazum spomenico, ki so jo predale Scialoji Francija, Anglija in Zedinjene države 9. decembra 1919. Pri tem bi se jemaJe v pošte v izpremembe, ki jih }e predlagal Nit ti 6. januarja 1920. in ki so bile sprejete. a zraven tega tudi Se popravki, ki sledijo malo niže. Francija in Anglija dostavljate te popravke k spomenici Nittija v prepričanju, da -so v skladu z življenskimi koristmi Italje in imajo obenem stvarno važnost za trajen mir in za dosego dcbrili odnošajev med Italijo in sosednimi narodi, kar iz vsega srca ne samo želite obe vladi, temveč smatrate tudi za svojo .dolžnost, da na tem delate in takšne odnošaje tudi pomagate razvijati. Radi tega predlagate francoska in angleška vlada naslednji sporazum za rešitev jdranskega vprašanja: 1. Morala bi se ustanoviti svobodna država po načrtu VVilsona. toda njena tzapadna meja bi se morala v južnem delu pomakniti proti vzhodu. Ker pa je zelo važno, da ostane železnica, ki gre proti severu, popolnoma v tej svobodni ar že vi, se predlaga nasleai^a meja: Meina črta bi začela pri rtu Collova'in iti črez točke 642, 1095 Ln M42 do hriba Vlanika, odtod proti severu, kakor je zaznamovano l rdejo črto na zemljevidu. 2. Reškemu mestu s svojo ločeno okolico (corpus separatum) bo zajamčen s posebnim pravilnikom njegov italijanski značaj in sicer bi se doseglo to s lenj. da bi se inu dala v novi svobodni državi Ma samouprava, ki jo je uživala pod avstroogrsko vlado. Predpravicc Keke (corpus separatum) in tudi cela svobodna državica bi se nahajale pod varstvom Zveze naroaov. Mednarodni značaj reškega pristanišča s posebnim ozarom na olajšave njegovega raizvoja na dobro vseh držav, posebno Jugoslavije, Madžarske in Romunske, bi moral biti ravno tako zajamčen od strani Zveze narodov. 3. Ker ie večina prebivalstva otoka Cresa jugoslovenske narodnosti, bi bilo resnih razlogov za to, da se ta otok ne priključi novi državi. Otok Lastovo pa bi se moRil priključiti Italiji, če ta-le smatra, da ji je potreben iz strategiških razlogov. 4. Svobccno zadrško državo bi vladal visoki iko-misar s pomočjo zastopništva prebivalcev. Zader bi si imel pravico sam iizbrati svoje diplomatično zastopništvo, 'ludi bi se morali urediti gospodarski stiKi Zadra z ostalo Dalmacijo, ki tu pripadala Jugoslaviji. Zader bi moral spadati tega v področje srbsko-hrvatsko-"viovenske carinske «ve-ze. 5. Italijanski predlog o popolni nevtralizaciji vseh jadranskih otokov se ima sprejeti, toda predlog o nevtralizaciji tudi dalmatinske obali vsebuje poizkus* prepoveai neodvisni državi, da ne bi smeia ničesar ukreniti za svojo obrambo, in se radi tega ne more vsiliti pri.aieljs.ki državi. Kon-ierenca prosi radi tega itaJijansko vlado, naj se .zadovolji z nevtraluacijo vseh otokov, ki nudi skupno z drugimi jamstvi vso potrebno varnost, KJtero Italija po pravici zahteva. b.J Italijanom v Dalmaciji bilo dovoljeno, da sprejmejo italijansko državljanstvo, ne da bi se morali izseliti. Ker pa bi Reka bila corpus separatum v svobodni državi, ki bi se nahajala pod varstvom Zveze narodov, se ta pravica ne bi mogla priznati tudi prebivalcem Reke. 7.) Gospodarskim podjetjem, ki se nahajajo v Dalmaciji, bi se zagotovila varnost potom mednarodnega dogovora. 8.] Treba je tudi razpravljati o albanskih mejah. K sklepu poudarjate francoska in angleika vlada, da ta njuni predlog deli okoli 200 tisoč Jugoslovenov od njihove matere domovine, popravlja zapadno mejo v prid Italiji, vsebuje odstopitev otokov z večino slovanskega prebivalstva ter druge točke, vse popustitve, ki se morejo zahtevati od prijateljske in zavezne države. Francoska in angleška vlada ste pripravljeni prositi srbsko-hrvatsko-slovensko državo, da sprejme te velike popustitve, samo da pride do prijateljskega in hitrega sporazuma v vprašanju, ki ogroža mir in napredek južne Evrope, toda ne morejo iti dalje in upajo, da konferenca in italijanska vlada sprejmeta ta predlog. Podajanja med Nittijem in jugoslovensko delegaclio. PARIZ. 1. »Fcho de Pariš- poroča iz Londona, da. Nltri in Trumbič nista še osebno govorila, toda vkJfub Term* da obsojajo t vaze med hotelom »Claridge*. sedežem jugoslovenske delegacije, in hotelom »Carltonom«, kjer se nahaja Nitti. Posreduje baje neki prijatelj jugoslovenskega ministrskega predsednika Protiča. »Fcho de Pariš« -smatra, da se razpravi'u na novi podlagi: Italija bi se baje odrekla zahtevi po obalni zvezi med Reko in itlijauskhn ozemlje m. toda Reka bi morala pripasti ItaJiji. :-DaHy MaH« ia\ Ija. da so se nadaljevala ta pogajanja v soboto in nedeljo, in da se pričakuje skorajšnja rešitev. RIM, 2. Vest. da je ministrski predsednik Nitti odložil svoj odhod iz Londona, se tolmači kot znak, da upa na uspeh poglfonj z jugoslovensko delegacijo. Splošno >-e smatra, da pride do sporazuma; sevo.la se ne sme pozabiti, da se ie to smatralo že večkrat. Iz Jugoslaviie. Poslanica novega hrvatskega bana. ZAGREB, 29. Novi hrvatski ban dr. Laginja je izdal poslanico na narod, v kateri pravi med drugim: »Kako bomo uredili skupno nam domovino, to je stvar bodoče ustavotvorne skupščine. Moja želja in trdna volja je, da se pri- Sravimo ža ta veliki posel razumno in dostojno, ie gre za vprašanje, kdo bo gospodoval nad drugim, marveč treba je, da plemenito tekmujemo tako Hrvati kakor Srbi, kako bi bili dobremu bratu boljši brat. Kolikor bo v moji moči, bom ščitil srrote in one siromake, ki so brez svoje krivde zlasti pa v težkih letih vojne in tudi kasneje pretrpeli največje gorje. Za javne nastavljence ne bom vprašal, kateri stranki pripadajo, marveč se bom trudil, da se poučim, kako služijo kralju in narodu in kako izvršujejo zakone. Jaz sem sin kmetskih starišev iz kraja, kjer ne daje zemlja vsega, kar je potrebno za življenje. Zato mislim, da bom lahko razumel kmete in delavca. Ali tudi oni morajo mene pravilno razumeti. Kmet ne more živeti brez pluga in motike, delavec ne brez kruha. Treba je torej, da se spravi dobrobit enih kakor drugih v sklad. Kmetje in delavci, kakor tudi vsi drugi stanovi bi se ljuto prevarili, ako bi sledili nauku, da moraš dobivati temvečjo plačo, čim manj deLaŠ, ker bi držeč se teh naukov propadli tako kmetje kakor delavci. Kot poglavar te zemlje se bom trudil, da se zadnji med vami prepriča, da mora biti naš narod in naša država nasproti inozemstvu ena celota, v kateri vživajo Hrvati, Srbi in Slovenci na temelju popolne ravnopravnosti popolno svobodo narodnega in kulturnega razvoja. Ne dajte se zapeljati govoricam tujcev, ki so stoletje in stoletje vzdrževali svoje gospodstvo na medsebojni neslogi nas Jugoslovenov. Naša nova država je dovolj prostrana in dovolj močna, da je lahko sama svoja. Davajoč svobodo in blagostanje svojim sinovom, ne bo več dajala tujim gospodarjem blago božje, ki je v njej. Presrečen sem, da vam morem, postavljen vsled poverenja Njegovega kraljevskega Visočanstva regenta Aleksanra, na svoje stare dni na čestito stolico hrvatskih banov, s te stolice sporočiti svoje mrsli in svoj iskreni pozdrav.« Zagrebčani vabijo regenta na poset. ZAGREB, 29. V sredo zvečer so bile v Zagrebu na čast banu dr, Laginju velike manifestacije. Maniiestante je nagovoril bivši zagrebški župan dr. Srkulj, ki je predlagal, da se pošlje regentu Aleksandru udano&tna brzojavka ter se ga objednem povabi, naj čim preje po-seti Zagreb. Radić in tovariii na svobodi. ZAGREB, 29. Predvčerajšnjim sta bila izpuščena na svobodo Stipo Radič in dr. Pazman, jutri izpuste iz preiskovalnega zapora tudi dr. Mačka in Kežmana. Stipo Radič je dobil od državnega pravdništva akt, da se kazensko postopanje proti njemu ustavlja, češ da ni nobenega pravnega povoda za nadaljno kazensko postopanje. Radič bo torej lahko sedaj svobodno nadaljeval svojo protinarodno in proti-državno propadando. Mirovna konferenca. Valuta. Tnrško vprašanje. LONDON, 1. (S.) Vrhovni svet se je zopet sestal danes predpoldne in sicer v dveh odsekih. Prvi je razpravljal o valutnem stanju, pri čemer se j« dosegel v glavnem popoln sporazum. Navzoči so bili Nitti, Lloyd George, Cham-berlain, Loucheur in finančni in gospodarski odposlanci. Drugi odsek, ki pripravlja mirovno pogodbo s Turčijo, je imel sejo v ministrstvu za zunanje stvari. Seje so se udeležili Scialoja, Imperiali, lord Curzon, Cambon, Berthelot, Chinda. PODLISTEK (110> la staro pnudo. Avgu«i Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XV I. stoletja. Zbl azru-' .je vrisnil mladenič jokaje, priti-snivši pesli oči. Križ božji! Da moram gledat! lo sira1 i i! Da gledam, kako se mi je mi-Ijenka izprerr.. nila v nemo zver. Jana moja! k^j sem ^ st .ril? • In mladenič se je vrgel jaci kujoč v /eleno travo ter je pritisnil čelo k zemlji. Deklica pa je privzdignila glavo, po-\zdignila nrst, razprla oči ter šepnila vojniku: Cuj, č. ;.' V gori tuli volk. Zdravo volk, zdravo! Dam njegovo srce, dam. Na — tu! Ali je imaš — imaš? Stisni zobe! Jej, brat volk, jej! Oh, tudi on me je ujel tu, tu, močno, mo-čnp, in, položivši roko na srce. je začelo dekle plakati, kakor jočejo otroci. Nemo je slal Marko, glava mu je klonila na prsi, izgoreli obraz se je raztegnil od neizmerne žalosti, a trepalnico mu je orosila solza. Kdo božji je tu??<< je zaklical s ceste glas. Uskok je obrnil glavo, Gjuro je skočil, kakor da ga je strela zadela. Ujec! Ujec! Tu je Gjuro tvoj! Iz pekla je prišel v pekel! Razkrilivši roki in omahujoč se je mladenič zaletel na prsi ujca Gubca, ki je, prihitevši na dvorišče, stal, gledal srpo ter je, vzkliknivši od radosti in žalosti, privil mladeniča z železno roko na svoje prsi in vzdihnil: Oh, Gjuro, sin moj! Dragi sin moji Odkod te prinaša Bog?- — Gjuro je zasukal glavo. Za pet ran Jezusovih, ne vprašujte; odgovorite! Ali je Jana, moja Jana?^ > Je,« je potrdil kmet žalostno. A kdo je napravil iz moje Jane to Jano?« »Tahi,* je odvrnil Gubec. Tahi! je zahreščal mladenič, da se je gora tresla, in v hipu je posegel po puški. Stoj, mladenič, ga je prijel kmet za roko, slušaj me tudi ti, brat Markd, poslušaj! Bol razdira vaše srce, meni je okamenelo in se po-krutilo. Tahi ti je nasilno oskrunil zaročenko in mlada je zblaznela. O pravem času sta prišla, o pravem času vaju je rešil Bog! Omeri z očesom te gore, okroži v misli te doline! V ' vsakem srcu gore tvoje rane! Ali, poglej dalje, ! kjer se za goro nebo modri, na zapad pod Su-! sedom, Jastrebarskim, na sever pod Cesar-gra-dom in Krapino: vse ljudstvo je privezalo svo-! je srce v tvoje srcel Ali, ozri se dalje, kjer ob Savi štrle pod nebo kranjski vrhovi, kjer pod nemškim bičem ječi štajerski kmet, povsodi, kakor verujem v Boga, iz vsake kolibe, bulji Janino besno oko, in bulji in plamti, a v dušah kmetov buči gromovita struna: Dovolj je razpela, dovolj izdajstva! Proč z gospodo! Ne samo Tahi, Tahi je kamen v tej krvniiki trdnjavi. Razrušimo — vso! Bog vstane, da bo sodil, kmetska pest mu nosi meč. Izbiti hočemo iz peklenskili rok to rjasto tehtnico, požigajoč knjige njihovih krivih prorokov, ter z mečem napisati zakon, da bo vsak človek — človek pred Bogom in svetom. Jana!« je pozval Gubec uprši oko v deklico. BLaznenka je privzdignila glavo, uveli lici sti jej počasi zardeli in nezavesten nasmeh ji je ožaril zamrli obraz. PrekrižavŠi roke na prsih, nagni vši glavo, je pristopila ponižno k Gubcu. »Kaj je, Gabrijel, angelj maj?« je raki a blaz-nenka, poljnbivii kmeta na roko, »ti p«vai tako lepo, pevaj še nadalje! o ugaja, zelo ugaja. Mislim, da imam zopet srce. Izgubila sem je. Bila sem v gori, vidiš, tam visoko, kjer je Bog. j Povsod sem i&kala svoje srce. Nisem ga našla. Vpraševala sem zvezde; rekle so: Išči, najdeš je. Vpraševala sem ptice; rekle so: Išči, najdeš je! Našla sem tebe, angelj Gabrijel! Oh, ti imaš pod svojo perotjo moje srce! O, daj mi je, prosim, daj! Da bo bilo zopet, kakor je v tistem starem, starem času, ko še nisem bila Orlan-dova Dora.« Gubec je položil roko na glavo uestečne deklice ter rekel mladeniču: Glej, blaznost te tvoje nesrečne zaročenke je prebudila nas kmete k poštenju. Zakleli : mo se, da ne bomo mirovali, dokler ne osvetimo tebe, in tu ti prisegam pred Bogom, da Matija Gubec ne bo miroval, dokler ne izpolni zadane prisege. Bratje naši so pripravljeni, kmetje čakajo, še kak mesec m potem naj pride sodba. Doslej miruj, ker nima* pravice, da bi s svojo prerano osveto pokvaril osveto vsega naroda. Jaz bom vodil ljudstvo, saj itak nimam nikogar razun tebe. Mati mi je umrla, a tudi Jurka, Janinega oteta, sera pokopal.« Iz Fran£je. Konec stavke na francoskih železuicah. PARIZ, 2. (S.) Dosegel se je sporazum med ravnateljstvom železniških družb in železničarji. Zelezničarska zveza je razposlala povelje, da se morajo vsi zopet poprijeti dela. Razkritja bivšega ministra Hanotauxa. ŽENEVA, 28. Bivši francoski minister zunanjih del Hanotaux je izdal zgodovino svetovne vojne, ki jo je izdelal po aktih farnco-skega ministrstva za zunanja dela. V svojem i /U ?^U.daria' da je Francii* bila pripravljena leta 1914 po prvi bitki ob Marni skleniti mir z Nemčijo. Takrat sta nastopili Anglija in Amenka in preprečili mirovno ponudbo Nemčiji. Francoska vlada je bila takrat v Borde-auxu. Anglija ji je poslala ultimatum, v katerem je izjavila, da bo angleško brodovje blokiralo francosko obal, ako se francoska vlada ne premisli ponuditi Nemčiji mir. Tudi ameriška vlada se je takrat z vso odločnotjo izjavila za nadaljevanje vojne in je že takrat odločno izjavila, da bo pod vsakim pogojem vstopila v vojno na strani zaveznikov. Iz Angliie. Agitacija za neodvisno črno goro iu Albanijo. LONDON, 1. Na sestanku koalicijonistične komisije, ki je bila sestavljena v svrho proučevanja zunanjih zadev, je bila sprejeta resolucija, v kateri se vlada poziva, da prepreči priključitev Crne gore k Jugoslaviji v slučaju, če se večina Črnogorcev ne bi izjavila zanjo. V resoluciji se obžaluje tudi razkosanje Albanije, ki pomeni nasilno podjarmljenje Albancev v korist tujini državam. Novi angleški poslanik v Washingtonu. LONDON, 1. (S.) Uradno. Sir Auckland Geddes je imenovan za angleškega poslanika v Washingtonu. Iz Amerike. Slovenski boljševiški listi v Ameriki. WASHINGTON, 28. Ameriška Domovina poroča: »Državni tajnik Palmer je izjavil, da izhaja v slovenskem jeziku 8 časopisov v Ameriki, ki so ali prijazni boljševizmu ali pa ga direktno propagirajo. Njegov urad ima 40 izvež-banih tolmačev, ki prevajajo te časopise na angleški jezik, vsled česar je vlada natančno poučena o vsaki najmanjši stvari, ki se objavi v teh listih. Polmer naglasa, da bo senatu perdložen izreden zakon, s katerim se bo omejilo izhajanje takšnih radikalnih listov. Razpust bolgarske Narodne skupščine. PRAGA, 28. Iz Sofije poročajo: Težkoče, ki sta jih povzročili obe socijalistični skupini v narodni skupščini, niso več v skladu z dejanskim razpoloženjem državljanov, zlasti ne po težkem porazu, ki ga je prizadela socijalistom in komunistom ravnokar končana stavka. Vsled tega se je vlada odločila razpustiti Narodno skupščino, ki je bila izvoljena pod popolnoma drugimi politiičr*imi razmerami, kakor so sedaj. Vlada namerava razpisati nove volitve, da si zagotovi stalno večino, ki bi kolikor mogoče soglašala z javnim mnenjem v državi. Razpust zbornice je vlada naznanila v seji dne 20. februarja brez vsakega pripetljaja. Krvavi izgredi v Milanu 2 mrtva in 13 ranjenih MILAN, L Danes popoldne se je vršilo pro testno zborovanje proletarske zveze vojnih po ha hI je nce v. Zborovanja se je udeležila ogromna množica, tako da se ustaviti na zborova- lišču ves premi. 7.c med 'zborovanjem it* prisilo do izgredov s policijo. K" sla pa po zborovanju policija iu vojaštva zahtevali, da se množica raziđe in dali nalog tramvajem, da nadaljujejo svojo pot, je nastala grozna zmešnjava, ki se ie kmalu izpremeniJa v pravi boj, tekom katerega st.i biki •iva tramvajska uslužbenca ustreljena iu M z ho rovale e v težko m lahko ranjenih. Izgredi o se ponavljali ves dan. Množica je napadla nekoliko častnikov, jih razorožila in pretepla. Po izgredih so se sestali zvezni sveti, ki so sklenili, da se proglasi splošna stavka. Stavki so se pridružili tudi poštni uslužbenci, tako, da je mesto brez vsa-keita prometa in žhljenja. Razburjenost ljudstva je velika. Slovani in meja Italije. Naj podčrtamo najprej, kar Ireba šteti Sil-viju Benco v priznanje! Ne potajuje in ne zanikuje obstanka Slovanov na tem ozemlju; priznava, da so imeli t rajni spori med Italijani in Slovani globoke vzroke; priznava, da Italijani nimajo izkustev v slovanskih vprašanjih, s čimer priznava tudi im-plicile, da so v svojem postopanju mnogo zgrešili in zagrešili; overjen je, da nasprotstvo ne more in mora izpremeniti v dobro soživljenje; da mora priti do sporazuma in pomirjenja. V priznanje inu moramo beležiti tudi, da mu je oeseda mirna, dostojna, da ni v nji tistega sirupa, ki ga je bila doslej polna vsaka razprava na iatlijanski strani o razmerju med njim in nami. Ravno zato pa, ker pripoznavamo te dobre sirani njegovih razmotri vanj, moramo obžalovati, da se tudi Benco ne more rešili iz začasnega kroga, iz stare ideologije naših Italijanov glede vzrokov velikemu dosedanjemu nasprotstvu med Italijani in Slovani. Tudi on zamenjuje vzroke z učinki. Išče vzroke, kjer jih ni, a noče jih iskati tam, kjer so. Tudi on pripisuje le umetni agitaciji, kar na naši strani prihaja in kipi iz duše ven, kar ima svoj koren v domači grudi, v naravi! Tudi on ne razume — m to kaže s svojim opozarjanjem na nekdanje čase pred desetletji —, da se je naš rod na-cijonalno vzdramil; da se je razvijal in se razvil do žive narodne zavesti; da se je povzpel do lepe kulturne višine; da se je med tem tudi gospodarsko učvrstil, ostvarivši si razsežno, da, vzgledno gospodarsko organizacijo; da je tudi politično dozorel tako, da ta njegova do-zorelost prav nič ne zaostaja za ono naših so-deželanov italijanske narodnosti, ali da jo morda celo precej — nadkriljuje! Tudi Benco noče razumeti, da iz žive zavesti našega naroda o svoji vrednosti, o svojih življenskih silah, o svoji zmožnosti za samo svoje življenje, in zato tudi o pravici do takega življenja: da torej iz te etične in materijalne sestave našega naroda prihajajo tudi vse zahteve, ki jfh stavlja naš rod napram Italijanom na tem ozemlju! Ne torej v umetnih agitacijah, ampak v dejstvu, da so si Italijani vedno trdovratno zatiskali oči pred napredkom in razvojem našega naroda, Stran IL »EDINOST« štev. 54. V Trstu, dne 3. marca 1920. da se niso hoteli odreči krivi veri, da morejo nariniti našemu narodu svoj« nadvladje: ▼ tem ie bil glavni vzrok dosedanjim neprestanim cprjrom med italijanskim in slovanskim plemenom na tem ozemlju! In kako da je tudi Ben-co zapleten v to krivo vero in zmoto, potrja sum, ko spominja nekdanje čase zmage Ba-i.cllijev in Mauronerjev v tržaški okolici! Tudi i hoče iskati elementov- , ki bi bili pripravljeni za mirno soživljcnje z Italijani. Lahko razumemo, kaj hoče reči. 5aj ovaja sam s tem, tia agitatorjem , odvetnikom, duhovnikom, i:črte!jem in — »panslavistom* odreka besedo p a urejevanju bodočega razmerja med italijan-skim in slovanskim življem. Pogajati bi se hotel z našim narodom brez njegovega razumništva! Slab rccept svetuje svoiini soplemenjakom. fe^a ne clcsei.e nikoli. Če bi razumel dogocke in njihov pouk, bi ga moral ravno nesrečni ck&per ment Mauronerjev z nekdanjim politični m Jruštv cm Concordia izpreobrniti do dru- onih nazorov. Tudi -Concordia^ je iskala le likih elementov, ki bi bili pripravljeni — če hočemo govorili z besedo Benca — za »mirno soživljenfe*; v resnici pa elementov, ki so bili pripravljeni, staviti se jim v službe na prizadevanjih za zatrle narodnega gibanja med nami. A kaj je dosegla Concordia-? Pridobila pač tiste elemente ; ravno s tem pa je odbila vse — poštene elemente, maso našega naročiti! Doživela je popoln fiasco, kajti ravno po nas te d u Concordie je zadobivalo naše narodno gibanje v mestu in po okolici vedno . razmah. Le « gorditi mora osveščen narod, .♦a pcJžij-ati k skrajnemu odporu, če vidi, da SV hoče dati le maloštevilnim, pokvarjenim elementom besedo v njegovem imenu — elementom, ki so za Judežev groš pripravljeni za vsako izaajsl'.o! A Benco bi hotel zopet poizkusiti s takimi eksperimenti, ki jim je že v naprej usojen neuspeh — blamaža. Bf nco želi sporazuma med italijanskim mc-r.ioa- in slovensko ckolico. Zopet usodna zmota! Na taki podlagi ne pride do sporazuma, ker ;o odklanjata okolica in velik del mesta. Henco hoče biti tolmač italijanskemu svetu o narodnostnih razmerah. Slab tolmač, ki ne .Idi, aii nnče priznavati dejstev. A dejstvo je, ■ !a živi tudi v mestu samem zavedna, narodno osveščena slovanska masa, ki hoče živeti svo-je narodno življenje, ki zahteva svoja prava, in i. i si je že u".lanovila temelje za tako življenje! Aii res ni nič znano g. Bencotu o neki volitvi \ nekdanji avstrijski peti kuriji, ko sta dobila v Tr ,u: italijanski kandidat okolo 10.000, slovenski pa okolo 8 000 glasov! Govor teh dveh številk more razumeti tudi gospod Benco! .Naj ruje torej gospod Benco: če mu je res do tega, da pride dc mirnega soživljenja, naj ga ne išče med italijanskim Tratom in slovensko okolico, marveč med plemenom in plemenom brez razlike, ali biva v okolici, ali pa v mestu!! Ć* Italijani ne bodo hoteli računati 7 dejstvom, da živi tu naše pleme kol narodna celota z istim srcem, isto dušo, istimi čustvi, istim .stremljenjem, istim programom in istimi cilji, potem je prazna vsaka nada, da bi prišlo do kakega dogovora in mirnega soživljenja! G. Bcnco naj ne stavlja nikake nade v dejstvo, da je nekdaj tudi kak italijanski kandidat zmagoval v naši okolici. To je bilo. Ali od tedaj je poteklo že mnogo časa našega napredka in razvoja. Tudi naši Lonjerci so n. pr. volili nekdaj Mauronerja. Naj pa gre g. Benco sedaj v Lonjer, naj nastavi uho, da bo čul glasove tiivstev in duše današnjih Lonjercev, pa bo temeljito ozdravljen cd takih — nesrečnih* računov. Pa tudi po vsej drugi okolici so se hudo y.redčile \rste — cikorijaševf Posledica je to razvoja in napredka našega naroda. Benco hoče biti specijalist, mentor Itali-ja-nom o tukajšnjih narodnostnih razmerah. Kaže pa: ali da ne pozna predmeta, o katerem predavaj ali pa noče izvajati logičnih, naravnih /ak!jučko\ iz danih, obstoječih dejstev. Pa Še . eni usodni rmoti se nahaja g. Benco: glede n Ja ali programa, po katerem naj bi se skušal doseči sporazum, mirno soživkjenje: hotel bi, naj se poprej določijo politične meje, naše bodoče državno pripadništvo k Italiji in potem še le naj bi Italijani iskali nove politične orijentacije za postopanje s svojimi Slovani!! O tem prihodnjič. Podnora in penzije. << i. v. r 1! na občnem zboru »Zveze slov. županstev« v Gorici dne 5. II. 1920. Fr. Marmolja.) Sv icni zadnjih kalendaričnih letnic, ki so zapisane s krvavimi črkami v zgodovino človeštva, ie prineslo nam Goričanorr. neizmernih boli. bridkosti. razoč-ranj. Menda ni ljjudstva širom okrog, ki bi moralo prenesti toliko žalosti in trpljenja, kaker ie ravno to naše revno in vsikdar težko preskušeno prebivalstvo Kdor je živel ves čas med vojno vihro skoraj tik ob Iv 'ini črti. kdor je videl na lastne oči \ se, kar se ie godilo po na<,i deželi, ne zabi tega iuk.Gr. Mnogokrat se mu oživi spomin in spomni se na vse r rerok.be. ki so Hh naši dedje, na^i očetje in ina-t.re izrekle o klanju, ki ima nastati. Vse. vse do I > Jce se ic izpolnilo. Eno samo prerokovanje ni šizpt inieno. prerokovanje pesnikov. A tudi to se mera izpolniti, ako hoče zavladati mir na tej zemlji- Porušenu vladavina n» imela srca do nas. ni i.iuHa pravice. biLa je krivična, zato jo ie vrag vzel. (IHcifVi ne joče nihče po «tfe§ in n njo > Kri-\ ica je ma čevana. Vsi pomin«. ki so jih kduj izreki! naši predniki in mi mlajši, niso zalegli, da bi e bila i/^reobrnila. _'-e ie vedno svojo krivično pet naj>re:. Kcni je d o vedlo tlačenk*. pri-t.sk.inie, zapiranje, obesanje, smo videli iti vidimo \ -.i • linakc, popolnoma enako ->e i:i>di vsem zatiralcem in krivičnikom. 2e zakon narave zahteva za vsak greh p. koro. A č-m večja je ta, tem večjsi ie morala biti krivica in lumpa rija. ki se ie ke.iij naredila. V prejšnjo vladavino >e izgubilo naše ljudstvo \st z: upanje, vso vero; videlo je v predstav lic kUi san.o krivico in šikaniranje. Lhi. lahko rečem, .t :;r n '.itiim uredništvo. birokratzem kriv p»v loma nekdaj t. ko mogočne Avstro-Ogrske. l)a pre dem iz starih časov na novo dobo. ki nam j e zasvetila, rc.'em, Ja nismo danes nič na b< lj- za to. vemo pač vsi prav dobro! A koliko nahru-l enj in celo groženj so čutili na svoji koži oni. ki so se potegovali za rase revno ljudstvo, bi se dalo prav težko povedati, ker je vsakdo požrl \se to potihoma in z resignacijo. Zakaj v-e to. čemu te sitnosti?! Menda smo si vsi edini, če rečem: gospodje nimajo srca. nimajo 1 >ii b ozn i ;za naše ljudstvo. Videli bi nas najraje mrtve, srečni bi bili. da bi izginili. A nas narod je čvrst. Krepak je moj narod, in ni ie sile. Ju bi ga zdrobila. V imenu tega ljudstva in kot njegovi zagovorniki in zastopniki zahtevamo, ker mu pntice. kar mu gre po zakonu in kar bo moralo kasneje enkrat amortizirati! , , . . -„„„o Vprašamo gospode: ae hotel imeti vojno naj p! Kakor je izgubilo naše ljudstvo moralno zatpa-liie v prejšnjo vladavino največ ravno vsled krivičnega zapostavljanja, pri določitvi preskrbnm, enako -se hoče tudi sedaj. Ni se čuditi, če pade tupatam beseda o boljševizmu Sai vendar vsakdo ume. da silijo razmere človeka v marsikaj. Mogoče bi se nudila stvar vse drugače, iztekla bi različno, če bi ne vplivale razmere in ne imele velikega deleža na poteku vseh dogo . kov človeštv a. . Gorje državi in družbi, kjer e doma knv»ca. kjer vlada samovoljnost nekaterih, ki kažejo Pn v-aki priliki sovraštvo m pristranost. Kam to dovede. nas uči zgodovina, ki je zrcalo vseh časov in narodov, njihovih bobrih in slabih dejanj. Zato kličemo še enkrat v imenu tena taptenega in zapostavljenega ljudstva: dajte mu. kar mu gre po zakonu. 15 mesecev ste tu. obljub ste nam daki premnogo a dejanj do seda* še m. Mi hočemo oe-janj in ne besed! Teh je covolj in še preveč. Kdor hitro da. dvakrat da. pravi pregovor. Ker pa ni-te dali hitro, ko bi lahko, dajte nam vsaj sedaj po tako dolgem čakanju, pu tolikih prošnjah. po tolikih ,poteh. po takem trud«, /e itak boste morali vse dati. kar nam gre, zalo dajte huro! Manj sitnosti, manj dela boste imeli vi in mi. Z ljubeznijo, pravičnim ter naklonjenim postopanjem -.i pridobite :>rca! / V .drugih okrajih so dobili ljudje že davno vse kai iim je zajamčeno v zakoinh. Iz tega oklepamo, Ja tiči krivca pri onih. ki direktno odlofejo v teh pri žj Milna h. podporah, sklepamo i>a tudi. da •,e vsemu temu kriva le okrajna uprava, ki je v i^em okraju nezmožna, ker jo vodno ljudje, ki ne poznajo razmer. Mi pa zahtevamo, da zavzamejo tako odgovorna mesta 1 udie. ki poznajo razmere. , . . , V 'zakonu ie nekje paragraJ, ki govori, uai v okrajne podporne komisije .pokbčejo občinski zastopniki. Naša okrajna oblast teg,, ni storila. aH nevede, ali nehote, ali nalašč! Kdo pozna razmere v občim bolj.se od ooci-ftari-i-domačina? Kakor nalašč. \ noben« komis.ji za podpore ni niti enega našega domačega ok>ve-k. Le tujci odločajo o naših ljudeh. To ie krivica, ki se mora odpraviti. ^eiite imen? Kaj in kako naj pozna Ooncan 1 uda iz gorenje vipavske doline, ljudi xz čepovan-ke rkolioe? Zahtevamo v podporne komisije Ijitdi. ki s-o iz občin, lju-di ki poznajo razmere in Ki h.v čejo delati in pomagati revnim našim ljudem, ker e to že v zakonu predvideno. Ae en c^čdtek! Naše ljudstvo je sdno mnogo izgubilo uri izmenjavi kron v lire. Taksirani smo s Smo potemtakem državljani le .Po odstotkih. Pri davkih se pa ne pozna ta raelika Od "^^ea ulija ie davek »al pari . Po analogiji bi bila • V/ava dolžna izplačati tudi podpore od teta ča=a ,J pari«. Madsikateremu se l»i zdelo tako postopanje doslednejše. , , ___ . H koncu še par besed na naslov gg. županov! Ljudstvo nai spozna, da od teh večmh podpor ne bo moglo živeti. Delo in produkcija sta ona činitelja, ki nas rešita. Zato pa vsi na oelo -- poukom med ljudstvo, ki naj dobi od nas inicijativo, da je 'e v pridnosti in varčnosti naša bodočnost. Podpore so mnogo zakrivile. Gotovo bi ne bila tra.ala vojna toliko časa. če bi ne bilo podpor, gotovo bi morala stala na višji stopuii. mad-ibio bi bil opustil m nore. brezpotrebne •• •d^tke. če i»i ne bilo podpor. Pijančevanje. -r-lee ie porabilo Pomale vesti. O te naše pošte! Tukajšnja podaužnica Ljubljanske kreditne banke je dne 16. februarja 19?o. oddala pismo važr.e vsebine, naslovljeno na upravo nagega Lista. Naslov je bil napisan jasno in določno Vendar ga je naša uprava pre:ela šele včeraj od — rečene tržaške podružnico. I^smo so rtatndeč modri gospodje na na v.pra-šamo: menijo U tisti, ki se jih to tiče. da take — da ne rabimo huje besede — nepnhčnosti shi/ijo v večan:e ugleda poštne uprave?! Ah pa se take stvari morda dogajajo namenoma, v veri ah nadi. da bi na ta način mogli slovenski naslovi polagoma izginiti?! Taka vera bi bila kriva, m taka nada — če jo goje — jih ljuto prevari. Kjer je ljudstvo, uam se tudi njegov jezik oglasa in uveljavlja. Ne more ga izatreti nobena sila. ker mia svoj koren v naravi! te gospoda, ki odločajo pri poštni u-pravi. prav hočejo, da naj bodo nepriličnosti m nezadovoljstvo s to sicer tako korMtio napravo, na drže le same take uradnike, ki ne poznajo ne ežele. ne razmer v nji. ne jeizika prebivalstva...! Toliko pa jim bodi rečeno: ravno radi neizmerne pomembnosti poštne uprave za vse javno snovanje. ravno zato. ker je naloga te naprave ta, da sluzi vsej šimki javnosti, mora biti urejena tako. da more v polnem obsegu zadoščati svoji nalogi, čemur pa je glavni pogoj zopet ta. da ima osobje poleg sposobnosti tudi voljo, da ustreza potrebam! A pri narodnostnih prilikah, kakršnje so v teh naših krajih, je tuči vspo-*>blienost v jezikovnem pogledu meid kardinalnimi zahtevami! Ge gospodje še ne verujejo nam. pa jih pouče bodoči dogodki. Promet s slovenskimi naslovi ne poneha pa naj gospodie poizkušajo, kar hočej-o! Organizacija jamči za uspehe. Ko se je tu v Trstu, po dolgem prestanku, začelo zopet oživljati naše delo in snovanje; iziasti pa, ko so se začele odpirati zopet naše šole in je jeLa s tem trkati na vrata potreba — skrbi zu' učilnico in učečo se mladino, smo mi z zadoščenjem pozdravljali zo-petno vzbujanje poznane požrtvovalnosti našega ljudstva, kadarkoli treba polagati na žrtvenik v koristne narodne namene: posebno kulturne in človekoljubne. Veseleč se na tem. da se je v nas tudi v hudih časih, v časih težkih bojaizni. ohranil zmiseJ za narodne potrebe, a tudi vodja za po-irebno žrtvovanje, smo pa iuiglašali opetovano, da treba vse te radodarne roke kako organizirati iu delo nabiranja spraviti v gotov zistem. Kjer W organizacija, gre delo hitreje in uspešneje od rok. ne da bi posameznik kaj več trpel; in če je nabiranje prispevkov organizirano, so uspehi veliko večji, ne da bi posameznik posebno občutil. Krasen zgled za to nam dajejo sedaj naši -pipčarjii«. Mala družbiea se je bila zbrala pod tem imenom v restavraciji -Balkanu«, nadevši si nalogo, da bo nabirala prispevke za našo družbo, za našo šolo. Začela ie nabirati in nabira še — sistematično. A uspehi? Ti so naravnost presenetljivi, na prvi .pogled' skorai neverjetni. V dveh mesecih so i>.p-čarji' nabrali za družbo lir 3b30'05. ali 19.735 37 jugeslovenskih kron. Kaki bi bili .šele uspehi, ce bi bilo tako narodno delo tako organizirano vse-prek!! Koliko katnenov bi bilo podanih za našo kulturno zgradbo, ki naj bo v jamstvo za naš oh-suuiek. naše živijenje! Pipčarji«! Ime bo zvenelo komu nekako — kako bi rekli? — skoraj bana no. Vendar kličemo rojakom: vzgledujte se na delu rpipčarjev« — posnemajte njihov zgled! Izlasti. ko gie tu za našo šolo. za temelj naše bodovno-1 sti!! Novi urnik za javne obrate. Kvestor aa Trst in okolico ie izdal dolnjo odredbo, ki io je poslal vsem tukajšnjim listom, izvzeinši Edinost«. Posnemamo po listih: Od 1. marca 1920. dalje se 1) nobena žganbrnu, gostilna, vinotoč. pivovarna ah kavarna ne bo smela odpreti ponoči: 2) kavarne in ban se ne smejo odpirati pred dnem; 3) žganjarne, krčme, vinotoči. gostilne, biweti in .pivovarne se ne bodo smele odpirati pred' 7; 4) zapreti se morajo: tganjarne ob 20; krčme in vinotoči ob 22; gostilne, bufeti in pivovarne ob 23; kavarne in bari ob 24. Kršitelji te naredbe se bodo kaznovali ■po zakonu in se jim lohko odvzame tudi obratno dovoljenje. Pokopališče pri Sv. Ani. Ker se bo moral XIII. kos občinskega pokopališča pri Sv. Ani pripraviti za nova .pokopavania. se opozarjajo oni. ki imajo pravico do nagrobnih spomenikov, ki so tam, da se izkažejo kot takšni na mestnem magistratu, oddelek IX. Cul- delUi Sanita št. 25). S potrdilom, ki ga dobijo na magistratu, bodo lahko prišli po spomenike, do katerih imajo pravico. V to svrho •se lahko javijo v pokopališkem uradu do 31. marca t. 1. vsaJci dan razen sobot in praznikov. iNu omenjenem kosu obč. pokopališča počivajo ostanki tistih, ki so umrli od 19. januarja do-22. marca 1911. S 1. aprila 1920. zapadejo vsi nadgrobni spomeniki in postanejo občinska last, a njih bivši lastniki jih ne bodo mogli več dobiti. Povišanie plač srednješolskih profesorjev. Ministrski svet je poaelil po prizadevanju tukajšnjega generalnega civilnega kom i sari tet a suplentom m pomožnim učiteljem državnih sreciijih šol znatne poboljške. Računajoč od L oktobra ne bodo znašali skupni prejemki — plača, povišek na i-sto in dragimjske doklade — srednješolskih su-pientov, ki spai.a o v kalegiorijo določeno pod črko a. Š 49 služl>et>e pragmatike od 28. julija 1917., mani kot 6600 hr za tiste, ki niso oženjen« in ne manj kot 7000 lir na leto za oženjene. Na sličen način so se povišali tudi prejemki sn.plen-tov iu pi»možnih učiteljev drugih kategorij. Zraven tega bodo znašale nagrade izvenredne ure dvakrat več kot e potem iz brivevško bntvo razrezal vrat. Družna je nasilno odprla vrata in je našla Slamicha v krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kajti samoumor inu ni bil kai preveč dobro izpadel. Kot bi bil samoumor kaka nalezljiva bolezen. Ob -svojem času smo poročuii, da se je v ulici O. Galatti usmrtil s nočjo gorilnega plinu viatar niše št. 20. po ur.eiui Kiančtč. V isti hiši se jc včeraj ponovil podoben slučaj. 23letni Andrej MUo-nig. stanujoč v tretjem nadstropju, je (,dprl plinove cevi v kuhinji okoii i« z namenom, da reče z Bogom temu svetu. V obečni sobi se je nahajala njegova teta Ana. katero je začelo naenkrat daviti. Imela pa je prisotnost duha in je takoj tekla k oknu. ki ga je odprla. Skozi okno je klicala nekaj časa na pomoč, a zatem je padta na tla. K sreči sta bila slišala njeno vpitje dvo. stanovalca iz V. nadstropja. Bizjak i» Caharija. Stekla sta v hotel Balkan in od tam sla telefonirala rešilni postaji. Ko je prišla poinoč, so >e morala vrata Mil omče vega stanovanja nasilno odpreti. Ko so bili v stanovanju, so našli MiloniČa in njegovo teto, oba onesveščena. Zdravnik jima je izvršil inhalacijo kisika, nato jinia je ubrizga! kaieina hi ju resi! sicer gotove smrti. Miloniča so prepeljali v bolnišnico, ine-iem ko je njegova teta ostala doma. Zasačena pri delu. Preteklo noč je patrulja kr. straž zasačila loletuega Romana Pancerja in Julija Classa starega 17 let. ravno ko sta skušala odpreti knjigarno AUpdandi na trgu Verdi. Pri Cla-su so našii sve/eni od 2lek. Nu vprašanje, kje s dobile blago, niso vedele odgovora. V em 4 osebam so zaplenili bla^o. Ln njih ua v.o izročili vojaškemu sodišču. Borzna poročila. V Trstu, dne 2. marca 1020. Tečaji: Jadranska banka Cosulich (Austroamericana) Dalmatia Geroliinieh Lloyd " Lussino Martinolich Navigazione Libera Trieslina Oceania Prem uda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement S pala to Čistilnica petroleja Čistilnica olja Čistilnica riža Krka Tržaški Tramvvay Tuja valuta na tržaškem trgu: V Trstu, dne 2. marca 1020. 320— 330 740— 750 450— 470 3150— 3200 1650 2000— 3000 550— 560 1300— 1310 550— 560 800— 820 760— 770 765— 775 390— 400 465— 470 3700— 4000 SfcO— 880 265— 275 476— 482 225— 235 llkll, prej dr. BODO Zobozdravnik dr. E. CLOHFERO in — dentist STAMO PERHAUEC Trst trg Goldoni štev. JI, II. nadstr. sprejemata od 9-12 in od 15-lw Izdiranje zob brez bolečin, zobovj.i. zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo [ o moderni tehniki £Šža*KET3Ka ZOBOZDRAVNIK dr. nmMm msi _ Corso 24, I. nadstropje Orainira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. Ji -fz.u-- Proda se iz proste roke ra li «!m- Neprepečatene krone avstrijsko-nemške kron u jugoslovenske krone čehcslovaške kron« dinarji levi marke dolarji franc. franki švicarski franki angl. funli rublji naooleoni 8.30— 8.60 6.70— 6.80 12.50— 13.25 18.50— 19.— 52.---54.— 26.- 26.25 23.- 24.50 18.15— 18.30 130.-131.— 295.--298.— 62- R S a Ej £3^ 53 se računajo po IU stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 1.—. Debele črke 2« stotink beseda. Najmanjša pristojbina I. 2. . z velikimi gozdovi in poijero, ki zadostuje za dva posestnika. Posestvo ^e nahaja blizu postaje, ob glavni cesti, hiša je novo zidan >. Vse je v 62^50 dobrem stanu 27-—28.—j Posebno se pridela veliko vsako-62.50— 63—'Yrstncga sadja in tndi vino. Proda se vse skupaj ali na drobio Cena po dogovoru. Anion Spetič, vas Buje štev. 10. pošta Št. Peter, Kosana. PRODA -e !>;v nad-trople hive < -l prostori |<> in /. malini v^rajeniin vrtom v' Bakru Reke. Po'.silila se dobilo nI. C anal .p«cc< 2. vrata H>. klet- blizu \ st. 324 rz^š^^K&kšSS&S^žs' iSsrr? ' -JB SPREJME se ia.koj neoženjen \ rtnar vešč sadjarske in vrtnarske stroke. Plaća po dojiovorn. -Ponudbe na Bo/i dar i a Kastelica. Materija. Istra, i 3366 j 19LETEN TRGOVSKI POMOČNIK želi slii/be \ večji trgovini ?elezivins>ke aH špecerijske str«»ke. Dosedaj je slu/boval pri večri tvrtki v Jueo-!a-viji. katere najboljša izpričevala so na r.^/po-Iano. Ponudbe na Križaj. Dol. Logatec 5|. VDOVEC (upokojenec) 50 let. išče družico, vdovo ali Kospico srednje starosti, dobro gospodinjo, dobrosrčno in lepega vedenja Ce in:a premoženje ali kako obrt. tem bolje. Pismene ponudbe po možnosti s sl.ko na ins. odd. lulinovti pod »Ugodnost.« Prenažaiiie KuKoršneSdKoli BIOŽD se sprejme dnevno na progi Trst-Kobdii-Vipava H. FERJItnČIČ, ulica Cunltoii št. 5.8. Trst Lastna skladišča Trst-Vipava 30. KRO.IACNICA Avgust Stnlar uL S. Francesco d'Asisi 5tev. 34, tU je edina dobroznana kro- jačnica v Trstu. _33^7 * SLUŽKINJA, sposobna za vsa domač a dela in ki :zna tudi kuhati, se Kče. Acquedolto 24. IV. I nadstr.. vrata 14. 306 BIVŠI GOSTILNIČAR išče gostilničarsko sin/bo. ali kot računski natakar. Govori več jezikov. Naslov pove ins. odd. Edinosti pod st. 302. 302 j JABOLKA, hruške, pomladanski rjuič. fižol s:ali-ški. mandolon. kf>ks. kupujem. Kuret, Settefon-tnrve št. 1. Trst. 317 Milili za svu mase, Uuršunder In mm ml ieinikou in Dela namizna uina po tržnih cenah prodaja CmetijsKo flrušf yo u UIpaui DOBRO situiran vdove*. *oli znan : v -vrlin ženi: tve s približno 40k:r«' vdovo, po -noffolnost« brez otrok, ali pa z dekletom iste slarosti sred-| njega stanu. Ponudbe na ins. odd. Edinosti- podi »štev. 300.« 33651 ISĆE se ena kuharica in ena sobarica za v-!o. — • Dobra hrana in plačilo. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 289 J SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pri iern l-.thko poni Aloiz Povh, Oaribaldijev trit Št 3 (prei Barriera.) 3341 . it" 'A ^ fi J ^ t,- -i ■ 5 a ? y* Fratelli Sgaravatti g Saonara (Padova) 125 hektarjev obdelanih CENIKI BREZPLAČNO TRTOREJCI! Pripravim cepljene (kaljene) trte poj nizki ceni do konca aprila t. 1. Kupim kolči Por- ; tališ. Fr. Tavčar, Krcplje 24, p. Dutovlje >051 MLAD upokojenec državni uslužbenec : *čc pri- j merno službo. Govori slovensko, itali-anvko in j nemško. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 314; KOŽE kun. lisic, jacnet, »divjih maček, divjih kozi se kupijo. Stroji, barvu in izdeluje vsakovrstno kožuhovino. Kožuh ar niča v Trstu, ul. fiatteri • št. 32. 315' 2ENSK! KLOBUKI. Neprenelirunu novi prihodi najlepših svelenih. pajčolcnastih in /lato-slamna-tili modelov ženskih klobukov. Velika i/.ber slamnatih klobukov za novo sezono po nizkih cenah. Spre'emajo -e naročila, popravljaju -e ui rernodernir ij<> klobuki. Modni salon Morjsutti-Corti v Trstu, Corso Oaribaldi 2.S. 2(>h Plačam za srebrne krone, goldinarje in zlato najvišje cere, tndi več kot drugi trgoci. ALBERT PBVH, urar ul. Maozoni 17. v. ž. pr. G. P1N8, zlofarfiicfl-urarnita Trsi, Corso štev. 15 Kupujem srebrno krene in goldinarje po najvišjih cenaft. i ln brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki 3 VILJEM TUSCHER^ffiA1 TRST. nI 30. oktobra (ex Caserma) I i, a I ^L^ Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. Ni ZOeOZDMUliliKi Kfii ulica Chlozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 0-13 in od 15 ! 7. Izvršujejo se umetni zoi je v kakr5nemsiS»odi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniku Dr. F. Tsmburlini MARIO HORO, tohnUni vodja. BBfilBittK^ JADRAHSK Staubsno podjetje L. OBLAK In drug u ilirski Bistrici naznanja, da sprejema vsa v stavbno široko spadajoča dela in naročila za stavbni materijal tudi v Pometičih št. 8 pri Maluljah (zaloga cementa). — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri . prodaji in nakupu zemljišč in stavb. Hcl. glav.: K 30,000.000. Rezerve K lO.OoOCOU Felgrad, Celje. Dubrovnik. l)uu »j, Kotor, Kra^j, Ljubljana, Maribor, Metk >vič. Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko sp.id.ijoče j-osle Sprejela vlago na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3 s*. , a v bnncogiro prometu po S /.,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slnč.nja do slučaj.i. H.ije v n ijein varnostne pred.ile (s.ifes» Bančni prostori v Trstu se nahajajo : u.VCassa di Rtsparmlo, ul. S. Nicalo Telefon : 5tev. 14) 3 1791, -JGTt; Blagajna posluje ad 9.30-12.30.in ad 14.30-i6