ISSN 1855-3575 Naše okolje MEDNARODNA KON Ifedi maja je bila 4. med onferenca Premeščanje 1 SEIZMOLOGU A Izšla je knjiga Potresna dejavnost zgornjega Posočja Biiten Agencije RS za okolje Maj 2008, letnik XV, številka 5 VARSTVO OKOLJA Izdajanje IPPC okoljevarstvenrh dovoljenj je eden najzahtevnejših upravnih postopkov na področju varstva okolja VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2008.................................................................................................................3 Razvoj vremena v maju 2008....................................................................................................................23 UV indeks in toplotna obremenitev............................................................................................................28 Podnebne razmere v pomladi 2008 .......................................................................................................... 31 La Niña v maju 2008..................................................................................................................................43 Meteorološka postaja Tomišelj..................................................................................................................44 PREMOŠČANJE VRZELI - ODZIVANJE NA OKOLJSKE SPREMEMBE: OD BESED K DEJANJEM 48 AGROMETEOROLOGIJA 54 HIDROLOGIJA 61 Pretoki rek v maju......................................................................................................................................61 Temperature rek in jezer v maju................................................................................................................65 Višine in temperature morja v maju...........................................................................................................69 Zaloge podzemnih vod v maju 2008 ......................................................................................................... 73 ONESNAŽENOST ZRAKA 79 NA POTI K BOLJŠI POLITIKI O INDUSTRIJSKIH EMISIJAH 87 POTRESI 94 Potresi v Sloveniji - maj 2008................................................................................................................... 94 Svetovni potresi - maj 2008...................................................................................................................... 96 Potres na Kitajskem...................................................................................................................................98 Potresna dejavnost zgornjega Posočja...................................................................................................103 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 104 Fotografija z naslovne strani: Tako pomlad kot tudi maj sta bila nadpovprečno topla; maja so v Murski Soboti, Novem mestu in Mariboru izmerili doslej najvišjo temperaturo v maju. V vročih dnevih ob koncu maja se je dvignila tudi temperatura rek. Pižmovki v Ljubljanici. (foto: Marko Clemenz) Cover photo: Mean temperature in spring and May exceeded the normals, during the hot days at the end of May also rivers' temperature increased. Muskrats in Ljubljanica. (Photo: Marko Clemenz) UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Jože Knez, Stanka Koren, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v maju 2008 Climate in May 2008 Tanja Cegnar Zmajem se izteka meteorološka pomlad. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z julijsko. V povprečju temperatura od začetka do konca meseca še narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj celo ljudski pregovor o ledenih možeh omenja občutno ohladitev ob koncu prve polovice maja. Dolgoletna povprečna majska temperatura je bila povsod presežena, odklon je bil med eno in 2,5 °C; k pozitivnemu odklonu so najbolj prispevali dnevi v zadnji tretjini meseca. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, padavin pa na večini ozemlja manj kot običajno. Na skrajnem vzhodu Prekmuija in v Mariboru so zabeležili komaj okoli tretjino običajnih padavin; več kot običajno pa jih je bilo v delu severozahodne Slovenije, na Kočevskem in v Slovenskih Konjicah. KREDARICA 1 I ■ ill _ llll_ . ll II ||- - 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 g 5 > S 5 0 1 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 O 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 10 o 5 0 15 10 10 -rž 0 10 > O 5 0 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2008 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, May 2008 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. V maju je bila večina dni toplejših od povprečja. Največji negativni odkloni so bili 20. maja, na Kredarici 5. maja; v Ljubljani, Novem mestu in na Kredarici je takrat bilo od 3 do 5 °C hladneje kot običajno. Največji pozitivni odkloni so bili zabeleženi v zadnji tretjini maja, na Kredarici in v Murski Soboti je bil 28. maj več kot 10 °C toplejši kot v povprečju. ra 20 2 15 0 LJUBLJANA j* l 'A -^-^-.h.AA/^S O 5 1951 1956 1961 19 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 16,8 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem in pomembno presega meje običajne spremenljivosti. Najvišje temperature so bile v majih 2003 (18,3 °C), 1958 (18,1 °C), 1986 (17,6 °C) ter 2001 in 2002 (po 17,2 °C). Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 11,3 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti; toplejša jutra so bila maja 1986 z 12,1 °C ter v majih 1999 in 2001 11,7 °C, najhladnejša so bila jutra maja 1957 s 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 22,1 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil maj 2008 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 1,7 °C, pozitivni odklon 1,9 °C od dolgoletnega povprečja je presegel meje običajne spremenljivosti primerjalnega obdobja 1961-1990. Doslej najhladnejši je bil maj 1991 z -3,7 °C, -2,9 °C je bilo maja 1970, maja 1980 je bilo -2,5 °C, -2,4 °C pa leta 1957. Najbolj topel je bil s 3,8 °C maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003, maja 1999 je bila povprečna temperatura 3 °C, maja 1986 pa 2,9 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Hladne dni so v letošnjem maju beležili le na Kredarici, bilo jih je 18; drugod po državi jih ni bilo. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se tako topli dnevi pojavljajo redko. Na Goriškem in obali je bil po en vroč dan, v Murski Soboti, Mariboru, Celju in Novem mestu po 2. V Ljubljani sta bila maja letos dva vroča dneva, kar je nad povprečjem; od sredine minulega stoletja je bilo še 9 majev, ko se je živo srebro dvignilo na vsaj 30 °C (slika 3), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Na Bizeljskem in v Mariboru je bilo 11 toplih dni, po 9 v Murski Soboti in v Celju, po 8 v Črnomlju in Novem mestu in 7 na Goriškem. V Ljubljani je bilo maja 6 toplih dni, kar je dan več od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 6 majev brez toplih dni, največ jih je bilo maja 2003, ko jih je bilo kar 30 25 10 5 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 20. 6 toplih dni je bilo tudi na obali, po 5 so jih zabeležili v Slovenj Gradcu, Kočevju, na Krasu in v Lescah. Štiri tople dni so imeli v Postojni, tri v Ratečah, na Kredarici jih ni bilo. ž 2 LJUBLJANA 25 20 15 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 LJUBLJANA u iLL 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število vročih dni v maju in povprečje obdobja Slika 4. Število toplih dni v maju in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in May and the corresponding rature above 25 °C in May and the corresponding mean of the period 1961-1990 mean of the period 1961-1990 Na Kredarici je bilo najhladneje 2. maja, izmerili so -5,6 °C. V preteklosti so maja na Kredarici izmerili že občutno nižjo temperaturo, tako je bilo maja 1957 kar -15,8 °C, maja 1970 so izmerili -13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z -13,7 °C in maja 1962, ko je bilo -13,6 °C. V Ratečah so izmerili 0,3 °C. V večini krajev je bilo najhladneje 12. maja. V Slovenj Gradcu se je živo srebro spustilo na 0,9 °C, v Kočevju na 1,6 °C in v Postojni na 2,5 °C. Najvišji minimum je bil na Krasu, in sicer 8 °C, 6 do 7 °C so zabeležili v Mariboru, na obali in Goriškem. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 6,6 °C; v preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (-2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat -1,2 °C), 1952 (-1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat -0,4 °C). V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura že sedemnajsto leto zapored nad dolgoletnim povprečjem obdobja 1961-1990. Drugod po nižinah se je ohladilo na 3 do 4,5 °C. o E 0 LJUBLJANA L A A r t hP^m I Jiu * f!1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) majska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in May and the 1961-1990 normals Najvišjo temperaturo so izmerili od 27. do 29. maja. Na Kredarici je bilo 12,4 °C; v preteklosti so maja že izmerili višjo temperaturo, v majih 2003 in 1967 je bilo 14 °C, leta 1969 pa 13,8 °C. Najviše se je živo srebro ustavilo na Bizeljskem, izmerili so 33,6 °C, nad 33 °C je bilo tudi v Mariboru, Črnomlju in na obali. Najniže se je živo srebro povzpelo v Ratečah (27,6 °C), Postojni (29 °C) in v Lescah (29,9 °C). Drugod so izmerili 30 do 33 °C. Izmerjeno je bilo kar nekaj rekordov: v Portorožu (33,2 °C), Murski Soboti (32,9 °C), Novem mestu (32,6 °C) in Mariboru (33,5 °C) so bili zabeleženi najvišji maksimumi, odkar potekajo meritve. V Črnomlju je bil maksimum drugi najvišji (33,4 °C), topleje je bilo maja 1958 s 33,7 °C, prav tako v Celju (32,3 °C), za desetinko °C topleje je bilo maja 2004. V Ljubljani je bila najvišja izmerjena temperatura že sedemnajsto leto zapored nad dolgoletnim 4 3 5 0 8 4 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja povprečjem, izmerili so 31,6 °C, kar predstavlja tretji najvišji maksimum doslej; v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °C, maja 2005 je bilo 31,7 °C. Slika 6. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 6. Mean air temperature in May Maja je bila povprečna temperatura zraka nad povprečjem. V Murski Soboti, Celju in na Kredarici ostaja najtoplejši maj 1958, na obali je bilo poleg tega leta tako toplo še maja 1986; v Ljubljani in na obali je bilo najtopleje maja 2003. Najhladnejši maj je v Murski Soboti, Ljubljani in Celju bil leta 1957, v Novem mestu tudi leta 1991; na Kredarici in obali je bilo najhladneje maja 1991. V Ratečah je bilo v povprečju 12,7 °C, kar je toliko kot v maju 1999; topleje je bilo le v letih 1958 (13,8 °C), 1986 in 2003 (13,4 °C) ter 2001 in 2007 (13,2 °C). 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), maj 2008 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), May 2008 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka maja 2008 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 8. Mean air temperature anomaly, May 2008 2°C Povprečna majska temperatura je bila povsod po Sloveniji nad dolgoletnim povprečjem, v večjem delu države 1 do 2 °C. Nad 2 °C topleje je bilo v večjem delu Prekmurja, delu vzhodne Slovenije in v Beli krajini, skrajni severozahodni Sloveniji, v severni in delu osrednje Slovenije ter na Postojnskem. Najvišje odklone sta imela Črnomelj (2,6 °C) in Rateče (2,5 °C), najmanjše pa Kočevje (1 °C) in Maribor (1,3 °C). 300 mm 250 mm 200 mm 150 mm 100 mm 50 mm Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin maja 2008 Figure 9. Precipitation amount, May 2008 Slika 10. Višina padavin maja 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 10. Precipitation amount in May 2008 compared with 1961-1990 normals 100% 70% 40% Višina majskih padavin je prikazana na sliki 9. Največ padavin, nad 250 mm, je bilo v Breginjskem kotu z okolico; v Kobaridu so namerili kar 319 mm. Najmanj padavin, do 50 mm, je bilo v večjem delu severovzhodne Slovenije; Lendava je dobila le 21 mm. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v delu severozahodne Slovenije, na Kočevskem in v Slovenskih Konjicah. Največja presežka sta bila v Kočevju (35 %) in Kobaridu (31 %). Najmanj padavin glede na povprečje obdobja 1961-1990 so zabeležili na Lendavskem (26 %), v Velikih Dolencih (35 %) in Mariboru (37 %). Drugod je padlo 40 do 100 % povprečnih padavin. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 400 >w 100 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 300 250 t- b 200 c > ro 150 ro cp ro c 100 >(/) > 50 0 300 250 (- (- —' 200 c > ro 150 ro cp ro c 100 >W > 50 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 11. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 11. Precipitation in May and the mean value of the period 1961-1990 V Mariboru je maja 2008 padlo 35 mm padavin, kar je drugič najmanj, odkar so pričeli z meritvami. Manj padavin je bilo le maja 1958, 18 mm. Logarska dolina Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Jeruzalem Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Crnomelj-Doblice Novo mesto Ljubljana Kocevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Zaga Soca Log pod Mang. Lesce Ratece Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 50 100 150 200 250 300 350 povprečje 1961 - 1990 maj 2008 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm maja 2008 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in May 2008 and the 1961-1990 normals 300 0 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 25 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Število padavinskih dni v maju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Žagi, in sicer 17, dva dni manj v Kobaridu, po 14 so jih zabeležili v Kneških Ravnah, Logu pod Mangartom in na Kredarici, po 12 v Soči in Novem mestu ter po 11 v Kamniški Bistrici in Ratečah. Najmanj takih dni, samo trije, je bilo v Mariboru, dan več v Lendavi, po 6 jih je bilo na obali in v Velikih Dolencih ter 7 na Brniku. Drugod so zabeležili po 8 do 10 dni s padavinami vsaj 1 mm. Maja je v Ljubljani padlo 94 mm padavin, kar je 78 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je padlo maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, 199 mm pa maja 1982. 300 Slika 14. Padavine v maju in povprečje obdobja 19611990 Figure 14. Precipitation in May and the mean value of the period 1961-1990 E E 250 200 > ra T3 ra Ci ra c > 150 100 ^ 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Snega maja niso zabeležili na nobeni izmed teh postaj. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - maj 2008 Table 1. Monthly meteorological data - May 2008 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 119 62 11 Brnik 384 86 74 7 Jezersko 740 102 60 9 Log pod Mangartom 650 218 97 14 Soča 487 245 117 12 Žaga 353 310 112 17 Kobarid 263 319 131 15 Kneške Ravne 752 184 70 14 Nova vas 722 110 95 9 Sevno 515 79 73 9 Slovenske Konjice 730 102 110 9 Lendava 345 21 26 4 Veliki Dolenci 195 30 35 6 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja maja 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 15. Bright sunshine duration in May 2008 compared with 1961-1990 normals Na sliki 15 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo povsod preseženo, v Postojni povprečno. Presežek nad 20 % je bil v severovzhodni Sloveniji (po 29 % v Mariboru in Murski Soboti). NOVO MESTO 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 MURSKA SOBOTA = 200 0 Jo 100 PORTOROŽ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja Figure 16. Sunshine duration 400 300 = 200 100 0 0 0 0 11 2353535353533223232353535353 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja E 30 I 20 ra 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 n 30 10 r 16 14 12 10 8 6 4 2 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 n 30 10 MURSKA SOBOTA ll 16 14 12 i 10 *— cn 8 o o o 6 n >o n o 4 (A 2 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 16 14 12 "F 10 F (A 8 _Q O O > 6 n >o n O 4 (A 2 0 4 2 0 r 16 14 12 a> 10 4 (O 8 "§ O 6 .S c o 4 "> 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 30 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 30 20 10 0 4 16 14 12 ? I 10 ^ tn .o 8 o o 6 >o c o 4 m 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 17. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2008 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 17. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2008 50 40 40 30 n20 10 0 0 40 30 0 c 20 10 0 0 w 100 50 0 Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani je sonce sijalo 250 ur, kar je za slabo petino več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena maja 1958 (303 ure), med bolj sončne spadajo še maji 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur je sonce sijalo maja 1957. 9 n LJUBLJANA 20 n 15 10 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 19. Število jasnih dni v maju in povprečje obdobja Slika 20. Število oblačnih dni v maju in povprečje 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 19. Number of clear days in May and the mean Figure 20. Number of cloudy days in May and the value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na obali, Bizeljskem in v Črnomlju, in sicer po 8, po 6 so jih zabeležili v Ratečah in na Krasu, po 5 v Novem mestu in na Kočevskem. Brez jasnih dni je bila Kredarica, v Postojni so zabeležili dva, drugod po 3 oz. 4 take dni. V Ljubljani so bili trije jasni dnevi, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju (slika 19); od sredine minulega stoletja je bilo 10 majev brez jasnega dneva, po sedem majskih jasnih dni je bilo v letih 1976 in 1979. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 18, 11 na Krasu, po 9 v Črnomlju, Lescah in Postojni, ter po 8 v Ratečah, Kočevju in Mariboru. V Ljubljani je bilo 7 oblačnih dni, kar je dva dni manj od dolgoletnega povprečja (slika 20); v majih 1958, 1973 in 2000 sta bila le po dva oblačna dneva, po 17 oblačnih dni je bilo v majih 1951 in 1957. Štirje oblačni dnevi so bili na obali, dan več na Goriškem, drugod po 6. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu Slovenije 4,5 do 6 desetin. Največja oblačnost je bila na Kredarici (7,5 desetin) in v Postojni (6,2), najmanjša na obali (4,3 desetin). 6 3 5 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - maj 2008 Table 2. Monthly meteorological data - May 2008 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 14,7 2,2 20,5 9,2 29,9 27 3,8 12 0 5 47 226 5,6 9 4 100 81 10 2 0 0 0 0 Kredarica 2514 1,7 1,9 4,0 -0,3 12,4 29 -5,6 2 18 0 568 178 111 7,5 18 0 197 116 14 2 20 31 435 2 750,2 5,6 Rateče-Planica 864 12,7 2,5 19,0 6,3 27,6 27 0,3 2 0 3 1 63 207 109 5,1 8 6 105 73 11 0 0 0 0 0 916,5 11,9 Bilje 55 17,6 1,9 23,6 11,9 32,7 29 6,8 12 0 7 0 245 111 5,3 5 3 91 83 10 7 1 0 0 0 1008,4 13,8 Letališče Portorož 2 17,9 1,7 23,5 12,0 33,2 29 6,2 12 0 6 0 258 102 4,3 4 8 53 68 6 5 0 0 0 0 1014,6 14,1 Godnje 295 16,1 1,8 22,5 11,5 32,0 29 8,0 15 0 5 9 245 5,2 11 6 60 53 8 3 0 0 0 0 Postojna 533 1 4,3 2,2 19,8 8,7 29,0 29 2,5 8 0 4 39 197 100 6,2 9 2 82 62 10 2 0 0 0 0 Kočevje 468 13,8 1,0 21,0 7,9 31,3 28 1,6 12 0 5 118 5,7 8 5 167 1 35 10 2 5 0 0 0 Ljubljana 299 16,8 2,2 22,1 11,3 31,6 27 6,6 12 0 6 26 250 119 5,3 7 3 94 78 8 4 1 0 0 0 980,7 12,3 Bizeljsko 170 17,0 2,3 23,6 10,2 33,6 27 4,5 12 0 11 0 4,8 6 8 53 56 8 1 3 0 0 0 Novo mesto 220 16,1 1,8 22,0 10,1 32,6 27 4,2 12 0 8 35 241 113 5,0 6 5 88 92 12 4 5 0 0 0 988,9 12,7 Črnomelj 196 17,6 2,6 23,0 9,5 33,4 28 3,5 3 0 8 8 4,8 9 8 76 74 9 2 1 0 0 0 Celje 240 15,9 1,8 22,7 9,6 32,3 27 3,0 12 0 9 26 241 124 5,3 6 4 48 50 8 3 1 0 0 0 986,9 12,7 Maribor 275 15,9 1,3 22,5 11,1 33,5 27 6,5 2 0 11 56 266 129 5,5 8 3 35 37 3 4 0 0 0 0 970,7 Slovenj Gradec 452 1 4,8 2,0 21,1 7,9 31,6 27 0,9 12 0 5 73 243 119 5,2 6 4 94 91 8 2 1 0 0 0 11,6 Murska Sobota 188 16,7 2,2 23,0 10,1 32,9 27 4,0 12 0 9 9 279 127 5,2 6 4 64 88 6 3 0 0 0 0 993,2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - maj 2008 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - May 2008 Postaja T povp Tmax Tmax .dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax II Tmax . dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax III Tmax .dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 15,9 22,1 25,0 10,0 7,5 8,4 4,9 17,6 22,9 24,4 11,7 6,2 9,9 3,9 20,1 25,3 33,2 14,2 11,3 13,3 10,1 Bilje 15,4 22,3 24,9 9,4 7,5 8,1 6,2 17,1 22,9 25,7 11,3 6,8 10,2 5,0 19,9 25,4 32,7 14,6 12,4 13,7 10,3 Postojna 12,5 18,3 22,0 5,9 2,5 3,6 0,0 13,9 19,4 23,3 8,8 3,0 6,4 0,4 16,4 21,7 29,0 11,2 9,0 8,8 6,4 Kočevje 11,3 18,7 22,6 5,1 3,1 4,0 1,7 14,0 20,6 24,3 7,9 1,6 6,4 0,4 16,1 23,4 31,3 10,3 9,0 9,6 8,2 Rateče 10,4 17,2 21,0 3,7 0,3 0,1 -2,8 12,0 17,9 22,0 5,2 0,8 1,0 -7,4 15,5 21,7 27,6 9,7 8,0 6,8 3,7 Lesce 12,7 18,6 21,9 6,5 4,2 5,2 1,9 14,1 19,7 24,0 8,7 3,8 7,8 2,5 17,2 22,9 29,9 12,2 10,1 11,5 9,0 Slovenj Gradec 11,7 18,4 21,1 5,1 2,8 2,3 -0,7 14,5 20,5 24,5 7,1 0,9 4,9 -2,6 17,9 24,2 31,6 11,2 8,9 9,7 7,0 Brnik 13,3 19,6 22,8 5,7 3,2 15,4 21,5 24,7 8,6 3,4 18,8 25,1 32,6 12,2 10,5 Ljubljana 14,6 20,2 23,1 8,6 7,0 4,8 2,3 16,5 21,6 25,0 11,1 6,6 7,8 1,2 19,2 24,4 31,6 13,9 11,5 10,8 8,1 Sevno 12,6 17,4 20,4 8,2 6,0 0,5 -1,4 14,9 19,7 23,2 10,9 8,2 2,9 -1,3 17,2 22,7 30,0 13,5 9,6 10,3 3,3 Novo mesto 13,2 19,2 22,2 7,3 5,4 3,4 1,0 16,2 21,8 25,9 10,2 4,2 6,5 0,1 18,7 24,6 32,6 12,5 10,1 9,5 6,4 Črnomelj 14,7 20,7 24,0 6,3 3,5 4,8 2,5 17,5 22,6 26,3 9,4 3,5 8,0 1,0 20,5 25,4 33,4 12,3 10,0 11,2 9,0 Bizeljsko 14,3 21,1 23,4 7,5 5,0 6,0 3,6 16,6 23,6 27,8 9,6 4,5 8,1 3,2 19,8 25,9 33,6 13,3 10,6 11,9 9,4 Celje 13,0 20,4 22,9 6,8 4,0 5,2 2,1 15,5 22,3 25,8 9,1 3,0 7,3 1,3 18,9 25,0 32,3 12,5 10,2 11,0 8,6 Starše 14,1 20,5 22,7 7,6 5,0 5,9 3,6 16,7 23,2 27,8 10,1 4,6 8,5 3,0 19,3 25,5 32,9 13,3 10,1 11,5 9,0 Maribor 14,2 19,5 21,3 8,9 6,5 16,5 22,6 27,1 11,1 7,5 16,8 25,2 33,5 13,0 9,8 Jeruzalem 14,2 19,7 22,0 9,5 8,0 16,5 21,8 26,0 12,1 8,5 Murska Sobota 13,9 20,5 22,2 7,6 5,2 4,2 1,8 16,3 23,0 27,6 9,6 4,0 6,7 0,7 19,6 25,4 32,9 12,9 9,9 11,4 9,6 Veliki Dolenci 13,5 18,3 20,5 8,5 7,2 5,0 2,5 16,1 21,9 26,5 10,7 7,0 6,3 1,9 19,0 24,4 32,0 13,1 8,5 10,0 8,2 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - maj 2008 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - May 2008 Postaja I. RR p.d. RR Padavine II. M. in število padavi III. RR p.d. nskih dni M RR p.d. od 1. 1. 2008 RR Portorož 3,9 4 44,9 3 4,2 3 53,0 10 334 Bilje 18,8 6 65,3 5 6,5 4 90,6 15 514 Postojna 29,6 3 39,9 5 12,8 6 82,3 14 546 Kočevje 22,1 5 53,9 3 90,8 5 166,8 13 633 Rateče 18,3 5 63,8 5 23,3 7 105,4 17 505 Lesce 19,3 4 60,0 4 20,3 4 99,6 12 498 Slovenj Gradec 37,0 3 35,5 3 21,3 3 93,8 9 325 Brnik 10,4 5 64,1 4 11,2 2 85,7 11 449 Ljubljana 21,4 5 59,5 4 13,5 4 94,4 13 488 Sevno 25,9 4 30,7 3 21,9 6 78,5 13 394 Novo mesto 19,6 5 25,8 3 42,8 6 88,2 14 353 Črnomelj 8,0 4 20,3 3 48,1 5 76,4 12 412 Bizeljsko 4,2 3 13,9 3 35,4 3 53,5 9 273 Celje 11,1 4 20,1 4 16,6 4 47,8 12 292 Starše 10,7 4 35,8 3 29,6 4 76,1 11 256 Maribor 13,4 4 21,5 2 0,0 0 34,9 6 186 Jeruzalem 0,1 1 18,4 2 33 Murska Sobota 1,5 2 29,9 3 33,0 4 64,4 9 172 Veliki Dolenci 10,5 2 10,7 3 8,6 5 29,8 10 137 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2008 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2008 ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2008 500 1 400 I 300 CD <| 200 (D Ü 100 LJUBLJA NA 0 1 .jan l.feb 1.mar 1.apr 1.maj 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Maribor 3 9 % 3 1 % N 13 m/s 5 8 % NNW io %/s NNE i 8 %/s Kredarica 8 1 % N 5 3 m/s 27 % NNE 4 0 %/s Dobliče (Črnomelj) Portorož - letališče Bilje SSE 5 1 % 10 0 % SSE 10 m/s S 10 m/s ««!«/ 8 7 % 2 6 % SSW 3 2 m/s 34 % SSE 12 m/s S 2 2 m/s Slika 21. Vetrovne rože, maj 2008 Figure 21. Wind roses, May 2008 4 4 % N 10 m/s NNW 1 7 %/s 5 2 % NNE 0 8 m/s 11.0 % NNW 4 7 m/s MC 89 % NE 1.0 m/s MU#12 4 % NW 1 1 m/s MC 6 6 % NE 1.6 m/s NW 0.9 m/s MC 2 6 % NE 2.8 m/s 9 3 % ENE 1.2 m/s 18 7 % WNW 12 m/s EMC 6 7 % ENE 1.3 m/s WNW ENE 3.3 m/s 3.1 % W 1.6 m/s 5.1 % E 10 m/s 8.8 % E 16 m/s 3.4 % E 3 2 m/s WSW 15 %/s ccc 3 0 % ESE 1.2 m/s 9.7 % WSW 2 7 m/s CCC 8 7 % ESE 1.9 m/s WSW 1 7 %/s ccc 64 % ESE 3.2 m/s SW 1 1 %/s CC 7 0 % SE 1.3 m/s 13.3 % SW 2.9 m/s 6 3 % SE 1.6 m/s 0.4 % SW 1.8 m/s SE 4.5 m/s 3.9 % SSW 1.8 m/s CCC 9 3 % SSE 1.7 m/s 6.6 % SSW 1 5 m/s ccc 4 0 % SSE 1.4 m/s 8.2 % S 2 3 m/s 0.5 % SSW 15 m/s 3.6 % S 13 m/s SSE 5.0 m/s S 18 m/s N 13 m/s N 0 8 m/s 0 7 % NNE 1.4 m/s N 2 3 m/s NNW 1 0 m/s NNW 0 9 m/s NNE 0.9 m/s NNW 2 3 m/s NNE 2 9 m/s 2.0 % NW 15 m/s Kie 22 % NE 1.3 m/s 2 4 % NW 1.0 m/s MC 4 8 % NE 1.2 m/s NW 3? %/s NE 3.4 m/s 3 2 % WNW 12 %/s EMC 59 % ENE 1.6 m/s WNW 34 %/s WNW 1 9 m/s ENE 1.5 m/s ENE 4.0 m/s 3.8 % W 16 m/s 23.1 % E 19 m/s 2.2 % W 2 7 m/s 2.9 % E 2 9 m/s 6 1 % E 17 m/s WSW 36 %/s ESE 157 % ESE 3.0 m/s 5.4 % WSW 1 6 m/s ccc 24 0 % ESE 2.0 m/s 10.1 % WSW 3 0 m/s ccc 35 % ESE 1.4 m/s 5.6 % SW 4 7 m/s 29 8 % SE 3.3 m/s SW 2 1 %/s CC 45 % SE 1.0 m/s SE 35 % SE 0.9 m/s SSE 7 1 % SSE 3.8 m/s SSW 5 3.4 % S 3 8 m/s SSW 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo slabih 46 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 20. maja dosegel 14,9 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 6 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je dosegel 11,7 m/s 29. maja. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v 47 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 21. maja dosegel 16,1 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so bili najpogostejši vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema in vzhodjugovzhodnik, ki so pihali v slabih 36 % vseh terminov, jugozahodnik sosednjima smerema pa v slabih 30 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je bil 15. maja 12,4 m/s; v 6 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 11 dneh presegel 20 m/s, od tega v dveh dneh tudi hitrost 30 m/s, v sunku je 26. maja dosegel hitrost 35,2 m/s. Severseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 37 % vseh terminov, jugovzhodniku in jugjugovzhodniku pa slabih 33 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo dobrih 31 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa skupno slabih 25 % terminov. Sunek vetra je 15. maja dosegel 11,5 m/s; bili so trije dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 47 % vseh primerov. Največja izmerjena hitrost je bila 15,1 m/s 17. maja, bilo je 8 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 17. maja dosegel hitrost 24,5 m/s, bilo je 16 dni z vetrom nad 10 m/s in en dan s hitrostjo nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 9 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 20. maja dosegel 15,1 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, maj 2008 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, May 2008 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,9 1,2 2,8 1,7 14 208 14 68 133 89 89 102 Bilje 1,3 1,1 3,1 1,9 54 223 14 83 146 96 99 111 Postojna 1,7 1,5 3,4 2,2 74 87 27 62 127 90 88 100 Kočevje -0,3 0,8 2,3 1,0 58 135 202 135 Rateče 1,6 1,4 4,3 2,5 42 136 44 73 121 94 114 109 Lesce 1,3 1,2 3,8 2,2 51 155 43 81 Slovenj Gradec 0,2 1,4 4,2 2,0 125 115 50 91 129 1 06 121 119 Brnik 1,4 1,7 4,7 2,7 32 170 25 74 Ljubljana 1,3 1,5 3,7 2,2 61 159 27 78 154 1 05 105 119 Sevno 0,6 1,2 3,3 1,8 87 87 52 73 Novo mesto 0,3 1,5 3,6 1,8 72 81 118 92 134 1 00 109 113 Črnomelj 1,0 2,1 4,6 2,6 24 63 125 74 Bizeljsko 0,9 1,5 4,4 2,3 14 46 98 56 Celje 0,3 1,0 3,9 1,8 44 60 44 50 136 117 120 124 Starše 0,8 1,7 3,9 2,2 44 129 87 88 Maribor 0,9 1,4 1,3 1,3 50 69 148 119 123 129 Jeruzalem 0,8 1,3 0 62 Murska Sobota 0,7 1,4 4,2 2,2 7 126 117 88 142 119 121 127 Veliki Dolenci 0,9 1,2 2,8 1,7 14 208 14 68 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Prva tretjina maja je bila povsod za malenkost toplejša od dolgoletnega povprečja, z izjemo Kočevja, kjer je bilo 0,3 °C hladneje kot ponavadi. Pozitivni odkloni so se gibali do 1,5 °C, največji je bil v Postojni (1,7 °C) in Ratečah (1,6 °C). Padavin je povsod primanjkovalo, več jih je bilo le v Slovenj Gradcu (za četrtino); drugod je večinoma padlo manj kot 60 % običajnih padavin, v Jeruzalemu padavin ni bilo. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena je bilo povsod preseženo; največji presežek, 54 %, je bil v Ljubljani. Slika 22. Prva košnja 13. maja 2008 in njeno nadaljevanje 26. maja v Grosupljem (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. First hay harvesting and its continuation in Grosuplje (Photo: Iztok Sinjur) V osrednji tretjini maja je povprečna temperatura povsod presegla dolgoletno povprečje. Odkloni so bili večinoma med 1 in 1,7 °C; v Črnomlju je bilo za 2,1 °C topleje, najmanjši odklon je bil v Kočevju (0,8 °C). Padavin je primanjkovalo le na Štajerskem in Dolenjskem; v Biljah je padla 2,2-kratna količina običajnih padavin, na obali in v Velikih Dolencih skoraj 2,1-kratna količina. Trajanje sončnega vremena je bilo podpovprečno le v Ratečah, Postojni, na Goriškem in obali, kjer je sijalo 90 do 100 % običajnega časa; največji presežek je bil v Mariboru in Murski Soboti, sonce je sijalo za slabo petino več časa. Na Kredarici je bila 2. maja snežna odeja debela 435 cm. Maja 2001 so namerili 650 cm debelo snežno odejo, kar je naj-debelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu maju, leta 2007 pa najtanjšo, 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm). Malo snega je bilo še v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 (obakrat 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 23. Največja višina snega v maju Figure 23. Maximum snow cover depth in May V zadnji tretjini maja je bilo povsod precej topleje kot ponavadi, odkloni so bili večinoma od 2 do 4,5 °C; največji odkloni so bili na Brniku (4,7 °C) in v Črnomlju (4,6 °C), najmanjši v Mariboru (1,3 °C). V zadnjem delu meseca so bile padavine skromne, dolgoletno povprečje je bilo preseženo le na Kočevskem (za 102 %), v Črnomlju (25 %) in Novem mestu (18 %). Najmanj padavin glede na povprečje je padlo na obali, Goriškem in v Velikih Dolencih, le po 14 %. V zadnji tretjini je bilo povprečje trajanja sončnega vremena preseženo, na Goriškem je bilo trajanje povprečno, na obali in v Postojni podpovprečno; največji presežek je bil v Mariboru, Murski Soboti in Slovenj Gradcu, kjer je 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja sonce sijalo za dobro petino več časa kot običajno, najmanj glede na povprečje pa je sonce sijalo v Postojni (88 %) in na obali (89 %). 500 400 § 300 200 100 KREDARICA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 24. Kredarica 3. maja 2008 in dnevna višina snežne odeje v maju 2008 (foto: Matic Ivančič) Figure 24. Kredarica on 3 May 2008 and daily snow cover depth in May 2008 (Photo: Matic Ivančič) V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo močnih prodorih hladnega zraka res izjemoma prinese kakšno snežinko. Maja 2008 snežne odeje v nižini ni bilo. 15 LJUBLJANA 15 ! 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 15 10 RATEČE d I, 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 25. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 25. Number of days with thunderstorms in May Število dni z nevihto maja hitro narašča in doseže vrh junija in julija. Največje število dni z nevihto ali grmenjem je bilo na Goriškem, in sicer 7, na obali 5, po 4 so zabeležili v Ljubljani, Novem mestu in Mariboru. Brez dni z nevihto ali grmenjem so bili v Ratečah, en tak dan so imeli na Bizeljskem, drugod po dva ali tri. Na Kredarici so zabeležili 20 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju in Novem mestu je bilo po 5 dni z meglo, na Bizeljskem trije dnevi, drugod jih niso imeli ali pa so zabeležili le po enega. 0 10 5 0 5 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil en dan z meglo, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja so bili štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo dvanajst dni z meglo. Slika 26. Število dni z meglo v maju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 26. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961-1990 15 10 £= TD O > 25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 22 Razvoj vremena v maju 2008 Weather development in May 2008 Janez Markošek 1. maj Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami, jugo Nad severovzhodnim Atlantikom in severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je od severozahoda k nam segala dolina s hladnim zrakom. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno je deževalo. Pojavljale so se tudi krajevne plohe in nevihte. Na obali je bilo suho vreme. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 °C v Zgornjesavski dolini do 22 °C ponekod na Štajerskem. 2.-4. maj Delno jasno, občasno zmerno oblačno, posamezne plohe Nad zahodno in srednjo Evropo se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah so prevladovali severozahodni vetrovi, s katerimi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Predvsem popoldne so se pojavljale le posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 5.-6. maj Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami, burja Iznad severne in srednje Evrope je proti našim krajem segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa se je iznad srednje Evrope proti Alpam in Jadranu pomikalo manjše višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1-3). V noči na 5. maj in čez dan so bile krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Zvečer se je prehodno delno razjasnilo. Drugi dan je bilo na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, občasno so bile še krajevne padavine in posamezne nevihte. Na Primorskem je pihala šibka burja. Drugi dan je bilo malo topleje, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22 °C. 7.-10. maj Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, posamezne plohe ali nevihte Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje je s severnimi do severovzhodnimi vetrovi pritekal razmeroma suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Čez dan je zraslo nekaj kopastih oblačkov in le izjemoma so nastale posamezne plohe ali nevihte. Postopno je bilo topleje, zadnja dva dni so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 25 °C. 11.-14. maj Pretežno jasno, čez dan občasno zmerno oblačno Naši kraji so bili v šibkem območju visokega zračnega pritiska. V višinah so prevladovali šibki vetrovi, s katerimi je pritekal topel in suh zrak (slike 4-6). Prevladovalo je pretežno jasno vreme, čez dan je bilo ponekod občasno zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 26 °C. 15. maj Pretežno jasno, čez dan spremenljivo oblačno, posamezne nevihte, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je s šibkimi jugozahodnimi vetrovi pritekal bolj vlažen zrak. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan spremenljivo 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja oblačno. Popoldne so bile posamezne plohe in nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26 °C. 16.-22. maj Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami Nad srednjo, zahodno in južno Evropo je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad zahodno in srednjo Evropo dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je proti koncu obdobja nad severnim Sredozemljem odcepil v jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 7-9 in 10-12). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Prva dva dni je bilo v vzhodni Sloveniji suho vreme. 21. maja pa je bilo suho vreme na Primorskem, kjer je prehodno zapihala šibka burja. V celotnem obdobju je največ, 100 do 150 mm padavin padlo v hribovitem svetu zahodne Slovenije, drugod od 35 do okoli 90 mm. Razmeroma hladno je bilo, najhladneje 20. maja, ko so bile najvišje dnevne temperature od 11 do 14 °C, na Primorskem do 19 °C. 23.-25. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in posamezne nevihte Nad zahodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, od jugovzhoda pa je nad naše kraje segalo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah so prevladovali zahodni do jugozahodni vetrovi. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Predvsem popoldne so se pojavljale krajevne plohe, drugi dan tudi posamezne nevihte. Zadnja dva dni je pihal jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 27 °C. 26.-29. maj Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, sprva jugozahodnik, zadnji dan šibka burja Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad severno in vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje je z jugovzhodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak (slike 13-15). Zadnji dan obdobja se je veter v nižjih plasteh ozračja prehodno obrnil na severovzhodno smer. Pretežno jasno je bilo, občasno je bilo na nebu več srednje in visoke oblačnosti. Pihal je jugozahodni veter, zadnji dan je na Primorskem zapihala šibka burja. Vroče je bilo, najbolj 27. in 28. maja, ko so bile najvišje dnevne temperature od 28 do 34 °C. Zadnji dan pa je bilo najbolj vroče na obali, kjer se je ogrelo do 33 °C. 30. maj Dopoldne delno jasno, popoldne pretežno oblačno s plohami in nevihtami Od jugozahoda se je nad Alpe pomaknilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa se nam je bližalo jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 16-18). Dopoldne je bilo še delno jasno, popoldne spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 30 °C, nekoliko hladneje je bilo v severozahodni Sloveniji. 31. maj Delno jasno, jugozahodnik Nad Alpami in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad zahodnimi Alpami manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. Oblačnost se je spreminjala, občasno je bilo pretežno jasno, občasno zmerno oblačno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 5. 2008 Slika 2. Satelitska slika 6. 5. 2008 ob 14. uri ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on May, 6th 2008 at 12 GMT Figure 2. Satellite image on May, 6th 2008 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 6. 5. 2008 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on May, 6tth2008 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 5. Satelitska slika 12. 5. 2008 ob 14. uri 12. 5. 2008 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on May, 12th 2008 at 12 GMT Figure 5. Satellite image on May, 12th 2008 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 12. 5. 2008 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on May, 12th 2008 at 12 GMT 25 Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 5. Slika 8. Satelitska slika 17. 5. 2008 ob 14. uri 2008 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on May, 17th 2008 at 12 GMT Figure 8. Satellite image on May, 17th 2008 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 17. 5. 2008 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on May, 17th 2008 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21. 5. 2008 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on May, 21st 2008 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 21. 5. 2008 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on May, 21st 2008 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 21. 5. 2008 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on May, 21st 2008 at 12 GMT 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 5. Slika 14. Satelitska slika 26. 5. 2008 ob 14. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26. 5. 2008 ob 14. 2008 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on May, 26th 2008 at 12 GMT Figure 14. Satellite image on May, 26th 2008 at 12 GMT uri Figure 15. 500 mb topography on May, 26th 2008 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 5. Slika 17. Satelitska slika 30. 5. 2008 ob 14. uri 2008 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on May, 30th 2008 at 12 GMT Figure 17. Satellite image on May, 30th 2008 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 5. 2008 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on May, 30th 2008 at 12 GMT 27 UV INDEKS IN TOPLOTNA OBREMENITEV UV index and heat load Tanja Cegnar UV indeks Na Agenciji RS za okolje tudi letos redno dnevno obveščamo javnost o vrednostih UV indeksa. Objavljamo najvišjo dnevno vrednost, ki jo ob jasnem vremenu po lokalnem času pričakujemo okoli 13. ure. Objavljamo vrednost tako za gorski svet kot tudi za nižino. Z obveščanjem smo začeli aprila, prenehali pa bomo predvidoma sredi septembra. Navade ljudi pri izpostavljanju sončnim žarkom so najpomembnejši vzrok za povečanje obolevnosti za kožnim rakom v zadnjih desetletjih. Veliko ljudi še vedno ocenjuje intenzivno sončenje kot normalno; celo otroci, mladina in njihovi starši gledajo na porjavelo kožo kot na simbol privlačnosti in dobrega zdravja. Pretirano izpostavljanje UV žarkom je škodljivo in lahko privede do kroničnih in akutnih zdravstvenih posledic na koži, očeh in oslabi imunski sistem. Sončne opekline in porjavelost sta najbolj znani akutni posledici pretiranega izpostavljanja UV žarkom, UV sevanje pa lahko povzroči tudi vnetne odzive oči. Dolgoročno se pojavijo degenerativne spremembe celic in prezgodnje staranje kože, lahko se pojavita kožni rak in motnost očesne leče. Osnovni zaščitni ukrepi pred UV sončnimi žarki so: • omejimo izpostavljenost sončnim žarkom v urah okoli sončnega poldneva, • poiščemo senco, • nosimo obleko, ki nas ščiti pred sončnimi žarki, • nosimo pokrivalo, ki ščiti oči, obraz, vrat in ušesa pred sončnimi žarki, • nosimo sončna očala, ki varujejo oči tudi ob straneh, • uporabljamo kreme z ustrezno zaščito pred UV sončnimi žarki, • zelo pomembna je zaščita dojenčkov in otrok. Poleg vidne svetlobe in toplotnih žarkov vsebujejo sončni žarki tudi UV sevanje, ki ga delimo na tri spektralne pasove: UVA (315-400 nm), UVB (280-315 nm) in UVC (100-280 nm). Na poti skozi ozračje se vpijejo vsi UVC sončni žarki in 90 % UVB žarkov. Za UVA žarke je ozračje prepustno. UV indeks in priporočila UV indeks je brezdimenzijska mednarodno sprejeta mera za moč sončnih žarkov. Lestvica se začenja z 0 in višja kot je vrednost, večja je možnost, da bo UV sevanje škodilo koži in očem ter prizadelo imunski sistem. Pri UV indeksu 10 in več se med 11. in 15. uro ni priporočljivo zadrževati na soncu; pri vrednostih med 7 in 9 je potrebno normalno občutljivo kožo sredi dneva zaščititi pred soncem, saj je izpostavljenost velika. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom, kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem vsaj 15, obleka naj bo iz dovolj goste tkanine, da ne bo prepuščala sončnih žarkov. Upoštevanje zaščitnih ukrepov je najbolj pomembno spomladi in zgodaj poleti (ker temperatura zraka takrat navadno še ni visoka, nam topli sončni žarki prijajo in se pogosto niti ne zavedamo njihove moči), oziroma vedno takrat, ko naša koža nima naravne zaščite (poijavelosti) pred sončnimi žarki. UV indeks 5 in 6 pomeni srednjo izpostavljenost, normalno občutljiva koža pordi v 1 uri, občutljiva v pol ure. UV indeks 3 in 4 pomeni nizko izpostavljenost; pri indeksu 0, 1 in 2 gre za minimalno izpostavljenost. Solariji niso tako nedolžni, kot se morda zdi, zato niso dovolj dobra zaščita za izpostavljanje naravnemu soncu. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 5., 15. in 25. maja 2008 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 1. Total ozone on 5th, 15th and 25th of May 2008 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada Na moč UV sončnega sevanja pri tleh vpliva tudi debelina zaščitne ozonske plasti, zato smo povzeli slike debeline ozonske plasti nad severno poloblo po Kanadski meteorološki službi, saj pri nas debeline zaščitne ozonske plasti ne merimo. Nad našim območjem je bila v prvi tretjini meseca debelina ozonske plasti nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, v času hude vročine pa nekoliko podpovprečna. Običajne vrednosti za konec maja so ob jasnem vremenu sredi dneva v visokogorju okoli 10, po nižinah 9. Odkloni od teh vrednosti so predvsem posledica odklonov debeline zaščitne ozonske plasti od dolgoletnega povprečja. Pri nas uporabljamo rezultate, ki jih računa nemška nacionalna meteorološka služba (DWD - Deutscher Wetterdienst) v Offenbachu v Nemčiji v dogovoru s Svetovno meteorološko organizacijo za potrebe regije VI Svetovne meteorološke organizacije. Toplotna obremenitev Prva tretjina meseca maja je bila povsod dokaj sveža. Meja toplotne obremenitve za občutljive ljudi je bila povsod presežena v zadnjih dneh meseca, meja splošne toplotne obremenitve pa 28. in 30. maja na obali, Goriškem in v Murski Soboti. Na sliki 2 je podana ocena toplotnih razmer na osnovi ekvivalentne temperature izračunane po Faust-ovem pravilu, ki je preprosta in zato pogosto uporabljena mera za toplotno obremenitev. Upošteva le vpliv temperature in vlažnosti zraka, ostale dejavnike pa zanemari. Prag toplotne obremenitve za občutljive ljudi je pri 49 °C, splošne toplotne obremenitve pa pri 56 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 70 ^ 60 q W 50 H < z W 40 > > M W 30 20 Slika 2. Najvišja dnevna vrednost ekvivalentne temperature v maju 2008 Figure 2. Maximum daily equivalent temperature in May 2008 SUMMARY The Global UV index describes the level of solar UV radiation at the Earth's surface. The typical high values in Slovenia are towards the end of May in high mountains up to 10, in lowland up to 9. The first third of the month was quite fresh. Heat load was observed on 28 and 30 May on the Coast, in Goriško region and in Murska Sobota. 30 Podnebne razmere v pomladi 2008 Climate in spring 2008 Tanja Cegnar K meteorološki pomladi prištevamo mesece marec, april in maj. Uvodoma na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, glavnina prispevka pa je namenjena trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Pomlad 2008 je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države je bil odklon med 1 in 2 °C. Toplih dni je bilo več kot v dolgoletnem povprečju, hladnih pa manj kot običajno. V osrednji in vzhodni Sloveniji je bilo sončnega vremena več kot običajno, padavin je opazno primanjkovalo na severovzhodu države. Snežna odeja je bila po nižinah v primerjavi z obdobjem 1961-1990 skromna. V visokogorju je debelina snežne odeje presegla dolgoletno povprečje proti koncu aprila, opazno pa je bila debelejša maja. Z marcem se začne meteorološka pomlad, vendar se je tokrat zdelo, da se je po mili zimi pravo zimsko vreme šele začelo. Prvi val hladnega zraka nas je zajel 5. marca, ohladitev je trajala tri dni, drugo dolgotrajnejše obdobje hladnega vremena pa se je začelo 18. marca. Povprečna temperatura marca je bila v mejah običajne spremenljivosti in večinoma nad dolgoletnim povprečjem; izjemi sta bili Kredarica in Vojsko z okolico, kjer je bila temperatura nekoliko nižja kot običajno. Padavin je bilo povsod več kot običajno, le na Krasu so zaostali za dolgoletnim povprečjem. Porazdeljene so bile dokaj enakomerno preko celotnega meseca. Zapomnili si bomo predvsem zasneženo veliko noč. Sončnega vremena je bilo marca 2008 manj kot v dolgoletnem povprečju, najbolj ga je primanjkovalo v prvi tretjini meseca. April 2008 je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, na večini ozemlja odklon ni presegel ene °C, kar je povsem v mejah običajne spremenljivosti povprečne mesečne temperature. Ker nam je aprila vreme večinoma krojil višinski jugozahodni zračni tok, so padavine na zahodu države opazno presegle dolgoletno povprečje, na vzhodu pa jih je bilo manj kot običajno. Sončnega vremena je bilo v Julijcih opazno manj kot običajno, na Kredarici je bil primanjkljaj kar 30 %. Povsem drugače je bilo na severovzhodu države, kjer so imeli petino več sončnega vremena kot navadno. Dolgoletna povprečna majska temperatura je bila povsod presežena, odklon je bil med eno in 2,5 °C; najbolj so k pozitivnemu odklonu prispevali dnevi v zadnji tretjini meseca. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, padavin pa na večini ozemlja manj kot običajno. Na skrajnem vzhodu Prekmuija in v Mariboru so zabeležili komaj okoli tretjino običajnih padavin; več kot običajno pa jih je bilo v delu severozahodne Slovenije, na Kočevskem in v Slovenskih Konjicah. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odklon povprečne pomladne jutranje temperature je bil povsod pozitiven, v večjem delu Slovenije je bil med 0,5 in 2 °C; na Krasu so bila jutra za 2,1 °C toplejša. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so bili prav tako pozitivni, večina se je gibala med 1 in 2 °C; odklon je bil največji v Murski Soboti (2 °C). Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnom elj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2008 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2008 Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočeve Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2008 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2008 Povsod po državi je bila pomlad 2008 toplejša od povprečja, v večjem delu države je bilo nad eno °C topleje. Do ene °C topleje je bilo na Kočevskem in Notranjskem ter v severozahodni in zahodni Sloveniji. Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2008 od povprečja 1961-1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in spring 2008 Slika 4. Zgornje Jezersko 25. maja 2008 (foto: David Račič) Figure 4. Zgornje Jezersko on 25 May 2008 (Photo: David Račič) 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RATEČE I 1 I 25 15 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 20 a 15 >M 10 NOVO MESTO I ul 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 n 20 'a 15 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 5. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C 75 -i 50 - RATECE 25 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 50 t 40 -S 30 20 - 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 50 n 40 30 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 50 n 40 30 20 10 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 6. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C (slika 5). V Prekmurju je bilo 9 toplih dni oz. 4 dni več kot običajno; v Murski Soboti je bilo spomladi 2000 kar 19 toplih dni, spomladi 20 10 5 5 5 0 10 0 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 2003 pa 18, dve pomladi od sredine minulega stoletja sta bili brez toplih dni. V Ljubljani je bilo 6 toplih dni, dan več od dolgoletnega povprečja; spomladi 2003 so zabeležili 20 toplih dni, kar štiri pomladi pa so od sredine minulega stoletja minile brez toplih dni. V Novem mestu je bilo 8 toplih dni, 3 več kot običajno; največ toplih dni je bilo spomladi 2003, našteli so jih 23, dve pomladi od sredine minulega stoletja pa sta minili brez toplih dni. Rateče so imele v letošnji pomladi 3 tople dni, povprečje znaša en dan; največ jih je bilo spomladi 2007, kar 6, v štirih pomladih so zabeležili po pet toplih pomladnih dni, sicer pa se tam temperatura spomladi večinoma še ne povzpne na 25 ali več stopinj C. Veliko pogostejši so spomladi hladni dnevi (slika 6), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Njihovo število je bilo povsod precej pod dolgoletnim povprečjem. V Prekmuiju je bilo 11 hladnih dni oz. 10 dni manj kot običajno; v 6 pomladih je bilo takih dni manj, največ pa jih je bilo spomladi 1958, in sicer 37. V Ljubljani je bilo 5 hladnih dni, 9 manj od dolgoletnega povprečja; spomladi 1955 so jih zabeležili 31, le dva sta bila zabeležena spomladi 1999. V Novem mestu je bilo 6 hladnih dni, 14 manj kot običajno, toliko jih je bilo tudi v pomladih 1994, 1999 in 2001, manj jih je bilo le spomladi 2007 (le dva); največ hladnih dni spomladi so zabeležili v štirih pomladih, in sicer po 32. V Ratečah je bilo letos pomladi 39 hladnih dni, kar je 4 dni manj kot običajno; najmanj je hladnih dni bilo v pomladih 1959, 1999 in 2000 (po 26), največ pa v pomladih 1965 in 1982, po 56. 35 30 25 o 20 £5 -t—■ to 15 CD £ 10 CD 5 0 -5 LJUBLJANA A marec april maj Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2008 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961-1990 (debele črte) Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2008 (thin lines) and the average in the reference period 1961-1990 (bold lines) Za Ljubljano, Kredarico in Mursko Soboto ter Bilje smo prikazali tudi dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja (slike od 7 do 9). V Ljubljani je bila najvišja temperatura letošnje pomladi 31,6 °C (27. maj), in predstavlja tretji najvišji pomladni maksimum doslej, takoj za pomladma 1999 z 32,4 °C in 2005 z 31,7 °C. 26. marca je bilo z -3,7 °C najbolj mrzlo pomladno jutro. V preteklosti je bilo že kar nekaj pomladi z nižjo temperaturo kot tokrat, na primer v letih 1963 (-18,2 °C), 1958 (-15,7 °C), 1955 (-14,7 °C) in 1976 (-14,6 °C). 15 10 5 o o CO 0 ID CO Ss irZ "fffl Slika 2. Geografska lega Tomišlja (Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Figure 2. Geographical position of Tomišelj (Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Slika 3. Meteorološka postaja Tomišelj, levo slikana proti jugovzhodu marca 1998, desno pa proti zahodu maja 2008 (foto: P. Stele) Figure 3. Meteorological station Tomišelj, left photo was taken in March 1998 to the southeast, the right one to the west in May 2008 (photo: P. Stele) Meteorološka postaja se je nahajala na nadmorski višini 297 m, na ravnici južnega dela Barja in ob severnem pobočju Krima; postavljena je bila na robu vasi. Instrument je bil na vrtu, v bližini je bila greda, posamezna nižja sadna drevesa, okrasni grmički in vrtna lopa ter kamin; pluviometer je bil od hiše oddaljen 15 m v smeri severovzhod. V Tomišlju smo merili višino padavin in višino skupne snežne odeje ter novozapadlega snega; opazovali smo obliko padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave. Prve meteorološke meritve in opazovanja so bila v Tomišlju od januarja 1927 do konca leta 1928, opravljal jih je šolski upravitelj Franc Belič. Z meteorološkimi meritvami in opazovanji smo ponovno 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja začeli februarja 1951; vse do februarja 2008 so potekala brez prekinitve. Prostovoljni meteorološki opazovalki sta bili Mihaela Modic, v času od 1951 do 1985, in Olga Modic, od 1985 do 2008. 2500 2000 1500 S S 1000 500 0 Slika 4. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (temno modra krivulja) v obdobju 1961-2007 ter referenčno povprečje (1961-1990, zelena črta) v Tomišlju Figure 4. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (dark blue curve) in 1961-2007 and mean reference value (reference period 1961-1990, green line) in Tomišelj 600 500 400 B 300 a 200 100 0 Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih1 v obdobjih Slika 6. Referenčno (1961-1990) in obdobno (19911961-1990 in 1991-2007 v Tomišlju 2007) mesečno povprečje v Tomišlju Figure 5. Mean seasonal1 precipitation in periods 1961- Figure 6. Mean reference (1961-1990) and long-term 1990 and 1991-2007 in Tomišelj (1991-2007) monthly precipitation in Tomišelj V referenčnem povprečju (1961-1990) pade v Tomišlju na leto 1500 mm padavin (slika 4). Letno povprečje za zadnjih 17 let (1991-2007) je nižje, 1410 mm. Poletje je od letnih časov najbolj namočeno, referenčno povprečje je 446 mm, zima pa najbolj suha, s povprečjem 287 mm. Za razliko od referenčnega obdobja je bil v zadnjih 17-letih najbolj namočen letni čas jesen, s povprečjem 491 mm. Zima je tudi v zadnjem obdobju ostala najbolj suha, zaznati je -H Tfr t^ ^D ^D ^D ^ ^ ^ O 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 159 175 221 555 40 109 1 25 166 400 40 59 75 111 245 40 1572 858 345 Bilje 154 171 219 545 58 1 04 121 164 390 58 54 71 109 235 58 1444 746 297 Postojna 125 139 180 444 70 75 89 125 289 69 27 39 70 136 58 1013 442 146 Kočevje 113 1 40 177 429 31 63 90 122 274 30 15 40 67 122 22 966 437 136 Rateče 104 119 170 393 76 54 69 115 238 73 11 20 60 91 47 684 285 91 Lesce 126 1 41 189 456 52 76 91 134 301 52 28 41 79 1 48 44 969 442 156 Slovenj Gradec 117 1 45 197 458 62 67 95 142 303 61 18 45 87 1 49 51 989 460 165 Brnik 133 154 207 494 84 83 104 152 339 83 35 54 97 186 76 1020 500 199 Ljubljana 146 165 211 522 69 96 115 156 367 69 46 65 101 21 2 64 1261 654 256 Sevno 126 1 48 188 463 56 76 98 133 308 55 29 49 78 156 47 1132 537 183 Novo mesto 132 161 205 499 57 82 111 150 344 57 32 61 95 189 51 1241 647 244 Črnomelj 147 174 225 546 83 97 1 24 170 391 82 47 74 115 236 78 1348 761 338 Bizeljsko 142 1 66 217 526 71 92 116 162 371 71 42 66 107 216 67 1252 657 261 Celje 130 155 207 492 55 80 105 152 337 55 30 55 97 182 49 1158 581 213 Starše 139 167 214 520 68 89 117 159 365 68 39 67 104 21 0 63 1260 661 261 Maribor 142 165 92 115 42 65 Maribor-letališče 152 166 208 526 72 102 116 153 371 71 52 66 98 21 6 66 1243 647 265 Jeruzalem 142 165 212 51 8 63 92 115 157 363 63 42 65 102 209 57 1324 699 275 Murska Sobota 138 163 215 51 7 67 88 113 160 362 67 38 63 105 207 62 1233 641 257 Veliki Dolenci 135 161 209 505 64 85 111 154 350 64 35 61 99 195 57 1260 648 247 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekad-ne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) st od 1.1. sum in the period - 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY Monthly air temperatures in May were like in preceding months slightly above the long-term average. Hot weather started and lasted for some days only in the last decade of May. Precipitation in the country was close to long-term average - precipitation sums ranged from 40 to over 160 mm. The rain was sufficient to replenish the soil water reservoir from time to time; there was still lack of soil water for agricultural plants in northeastern and eastern Slovenia. The effective temperature sum exceeded the long-term average at temperature thresholds 0 °C and 5 °C like in April. May phenological phases of cultivated plants were from minimum three to maximum eight days earlier than LTA. 60 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v maju Discharges of Slovenian rivers in May Igor Strojan Maja so bili pretoki slovenskih rek v povprečju 17 % manjši kot navadno (slika 1). Predvsem so bili pretoki majhni v prvi polovici meseca. Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so se vse do 18. maja večinoma zmanjševali. V naslednjih dneh so se pretoki močneje povečali in se ponovno zmanjšali ob koncu meseca. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili v povprečju 30 % manjši kot v primerjalnem obdobju. Pretoki so bili največji 19. in 23. maja (slika 3). Srednji mesečni pretoki rek so bili večji v zahodnem delu države (slika 3). Najmanjši pretoki rek so bili v povprečju 11 % manjši kot navadno. Pretoki so bili večinoma najmanjši sredi maja (slika 3). SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in May 17 % period 1971-2000. lower if compared to the average of the long-term 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek maja 2008 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the May 2008 mean discharges of Slovenian rivers compared to May mean discharges of the long-term period 19 21 23 25 27 29 31 80 70 60 i50 2 40 o 3 30 CM 20 10 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN - GORNJA RADGONA RAKOVEC -VELIKO SIRJE 1 1 1 ---1---1- —1 — III L 1 J 1 1 1 III i i i i i --i— -i---1- —i--1-- i i i i i / L L 1 J \ L 1 1 1 1 1 j 1 1 1 1 l/ i i i — i— -i---1- — V 1 1 1 A L L 1 V 1 1 1 1 1 III III r T -i i i i ---i---1- —i — ill -- 1 1 1 1 1 1 1 1 / 1 T 1 -JI i i i i /7\ — i— -i---1- —i LJ-1\ - 1 1 1 i/ j I V \ 1 1 1 \ 1 1 r Vr -r i V i — i— — i i V i i : i i _ "1—" 1 1 /l 1 i i i i i i"--i-- i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA — PODBOČJE I 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA | [ Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek maja 2008 Figure 2. The May 2008 daily mean discharges of Slovenian rivers 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 CERKVENIKOV MLIN -MOSTE ^RADENCI I 40 20 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 8,0 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 JH. d? 4? JlL m. m m IL I IL iL iL I iL JlL □ Qvk maj 2008 □ Qvk maj 1971 - 2000 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 üJ Ja 1 iti <9 // '///// ' V/ 'S/// □ Qsr maj 2008 □ Qsr maj 1971 - 2000 3,0 2,0 1,0 0,0 ID " / / / / / ^ ^ J> 4? ¿f f xT / J / / ^ v / / / /// □ Qnp maj 2008 □ Qnp maj 1971 - 2000 iT Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki maja 2008 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in May 2008 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki maja 2008 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in May 2008 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION Maj 2008 Maj 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 119 8 94,1 166 253 DRAVA BORL+FORMIN * 211 6 97,2 197 333 DRAVI NJA VIDEM * 1,6 13 1,5 4,9 11,7 SAVINJA VELIKO SIRJE 18,0 15 9,8 23,3 44,8 SOTLA RAKOVEC * 1,0 31 1,1 2,40 5,3 SAVA RADOVLJICA * 48,0 9 15,1 36,6 64,2 SAVA ŠENTJAKOB 57,0 16 25,8 66,4 123 SAVA HRASTNIK 113 15 45,6 90,1 134 SAVA ČATEŽ * 133 14 68,5 174 322 SORA SUHA 8,6 16 3,2 8,5 16,7 KRKA PODBOČJE 15,0 14 11,7 22,6 41,9 KOLPA RADENCI 10,0 18 7,2 16,9 36,7 LJUBLJANICA MOSTE 21,0 30 10,1 25,2 45,2 SOČA SOLKAN 99,0 11 25,7 62,3 112 VIPAVA DOLENJE 4,8 17 2,3 3,7 5,9 IDRIJCA PODROTEJA 2,0 17 1,4 2,3 3,8 REKA C. MLIN 1,5 31 0,6 1,8 4,4 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 198 157 251 385 DRAVA BORL+FORMIN * 371 212 344 483 DRAVI NJA VIDEM * 3,8 2,5 10,4 26,4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 25,0 14,8 46,4 116 SOTLA RAKOVEC * 1,9 2,2 7,8 31,4 SAVA RADOVLJICA 70,5 20,4 68,1 106 SAVA ŠENTJAKOB 92 31,7 110 179 SAVA HRASTNIK 176 58,3 140 209 SAVA ČATEŽ * 215 92,5 296 621 SORA SUHA 17,7 4,9 17,9 39,2 KRKA PODBOČJE 36,4 15,7 48,2 129 KOLPA RADENCI 39,3 11,8 47,2 108 LJUBLJANICA MOSTE 38,8 16,0 51,5 124 SOČA SOLKAN 152 37,3 116 187 VIPAVA DOLENJE 11,6 3,6 9,6 17,9 IDRIJCA PODROTEJA 5,3 1,9 6,8 13,1 REKA C. MLIN 3,7 1,3 6,8 25,5 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 310 21 188 459 903 DRAVA BORL+FORMIN * 644 20 341 586 1153 DRAVI NJA VIDEM * 20,1 22 3,9 43,5 160 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 67 21 30,3 181 560 SOTLA RAKOVEC * 6,7 23 4,1 39,0 234 SAVA RADOVLJICA * 182 19 44,4 183 378 SAVA ŠENTJAKOB 242 21 65,3 315 742 SAVA HRASTNIK 406 21 81,6 304 472 SAVA ČATEŽ * 541 21 127 714 2860 SORA SUHA 57,0 20 7,1 76 273 KRKA PODBOČJE 116 23 25,3 138 329 KOLPA RADENCI 172 22 18,6 231 590 LJUBLJANICA MOSTE 80 21 27,5 136 344 SOČA SOLKAN 272 19 66,3 468 908 VIPAVA DOLENJE 35,0 21 13,0 41,4 84,5 IDRIJCA PODROTEJA 29,0 20 2,7 42,0 110 REKA C. MLIN 13,0 2 2,1 42,9 305 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazo- vana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-sred- nje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki rek maja 2008 ob 7:00 * discharges in May 2008 at 7:00 64 Temperature rek in jezer v maju Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May Barbara Vodenik Maja je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 11,9 °C, obeh največjih jezer pa 13,9 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,7 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 0,6 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se reke ogrele v povprečju za 2,8 °C, jezeri pa za 5,7 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v maju V prvih dveh tretjinah maja se je pri večini izbranih rek (z izjemo Idrijce in Kamniške Bistrice) temperatura vode z manjšimi nihanji postopoma zviševala. V začetku tretje tretjine je predvsem pri Savinji, Soči in Krki opaziti padec temperature vode, kar je posledica razmeroma nizkih temperatur zraka in obilnih padavin. Nato so se reke začele ponovno segrevati in so dosegle najvišje temperature konec meseca. Temperatura Blejskega jezera se je cel mesec postopoma zviševala, tako da se je temperatura z začetne 13,2 °C zvišala na 20 °C. Temperatura Bohinjskega jezera je v prvih dveh tretjinah meseca naraščala, v prvi polovici tretje tretjine se je postopoma zniževala, nato pa je spet naraščala in dosegla najvišje vrednosti konec meseca. -IDRIJCA-PODROTEJA - - K. BISTRICA - KAMNIK -SAVINJA-NAZARJE - - SAVINJA-LAŠKO Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v maju 2008 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2008, measured daily at 7:00 AM 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — REKA-CERKVENIKOV MLIN -BLEJSKO J. - MLINO -- BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v maju 2008 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2008, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 0,9 °C, obeh jezer pa 1,1 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 7,1 °C (K. Bistrica v Kamniku) do 12,8 °C (Krka v Podbočju). Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 13,2 °C, Bohinjskega pa 9,4 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Savinji v Velikem Širju, za 2 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 7,5 °C (K. Bistrica v Kamniku) do 18 °C (Savinja v Velikem Širju). Povprečna temperatura rek je bila 11,9 °C, kar je za 0,7 °C več od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 16,1 °C, Bohinjskega pa 11,7 °C, kar je za 0,1 °C, oziroma 1,1 °C več od dolgoletnega povprečja. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,2 °C, temperaturi jezer pa za 1,1 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 8 °C (K. Bistrica v Kamniku) do 24,3 °C (Savinja v Velikem Širju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 20 °C, Bohinjskega pa 14,6 °C. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v maju 2008 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2008 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Maj 2008 Tnk °C dan Maj obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 10.5 2 7.2 9.7 12.5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 12.1 22 6.3 10.1 13.5 SAVA RADOVLJICA 7.6 2 4.0 6.8 9.0 SAVA ŠENTJAKOB 9.4 2 6.0 8.6 11.8 IDRIJCA PODROTEJA 8.1 1 7.0 8.3 9.6 K. BISTRICA KAMNIK 7.1 12 4.4 7.4 12.0 SAVINJA NAZARJE 8.9 1 4.4 7.1 9.5 SAVINJA LAŠKO 10.3 21 4.3 8.8 12.5 LJUBLJANICA MOSTE 10.9 1 7.3 10.2 13.0 SOČA SOLKAN 10.1 1 4.0 8.8 12.3 KRKA PODBOCJE 12.8 2 8.6 11.0 15.8 SORA SUHA 8.7 3 4.7 7.8 11.4 REKA CERKVEN. MLIN 9.5 1 0.0 9.5 14.2 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 12.6 9.9 12.3 15.9 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 18.0 10.1 13.7 18.9 SAVA RADOVLJICA 8.9 7.0 8.6 11.4 SAVA ŠENTJAKOB 11.1 8.7 11.0 14.3 IDRIJCA PODROTEJA 8.3 8.2 8.7 9.9 K. BISTRICA KAMNIK 7.5 5.5 8.8 14.1 SAVINJA NAZARJE 10.8 7.6 9.3 13.1 SAVINJA LAŠKO 13.4 9.6 12.3 17.0 LJUBLJANICA MOSTE 12.4 10.6 12.7 16.1 SOČA SOLKAN 12.2 5.8 10.6 13.8 KRKA PODBOCJE 16.7 11.1 14.3 18.9 SORA SUHA 10.9 8.5 10.4 13.1 REKA CERKVEN. MLIN 12.1 7.2 13.5 18.0 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 15.9 30 12.5 14.6 16.5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 24.3 30 12.1 17.0 20.7 SAVA RADOVLJICA 10.5 15 8.0 10.4 13.8 SAVA ŠENTJAKOB 13.3 30 10.9 12.9 15.6 IDRIJCA PODROTEJA 8.5 16 8.4 9.0 10.2 K. BISTRICA KAMNIK 8.0 1 6.1 10.2 16.2 SAVINJA NAZARJE 14.2 30 8.9 11.4 15.2 SAVINJA LAŠKO 17.8 30 12.0 15.7 20.2 LJUBLJANICA MOSTE 14.6 30 12.6 14.9 18.4 SOČA SOLKAN 14.7 30 7.3 12.3 16.8 KRKA PODBOCJE 19.2 31 14.0 17.5 22.0 SORA SUHA 14.0 30 10.2 12.8 16.8 REKA CERKVEN. MLIN 16.3 30 11.0 17.2 24.0 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multi-year period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multi-year period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Maj 2008 Tnk °C dan Maj obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 13.2 1 9.4 1 9.2 12.3 15.6 3.0 8.0 12.7 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 16.1 11.7 11.9 16.0 21.0 8.2 10.6 14.6 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 20.0 31 14.6 31 15.2 18.8 21.2 10.0 13.6 18.0 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in May were 0,7 and 0,6 °C higher, respectively. 68 Višine in temperature morja v maju Sea levels and temperature in May Mojca Robič Višina morja v maju je bila nadpovprečna. Najnižja mesečna temperatura je bila nekoliko podpovprečna, srednja in najvišja mesečna pa nadpovprečni v primerjavi z obdobnimi vrednostmi. Višine morja v maju Časovni potek sprememb višine morja. Višina morja je bila prvih trinajst dni v mesecu nekoliko podpovprečna, ostali del meseca pa precej nadpovprečna (slika 4). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja maja 2008 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of May 2008 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper maj.08 maj 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 222 199 214 226 NVVV 291 263 286 328 NNNV 139 122 139 152 A 152 141 147 176 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 -Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v maju 2008 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in May 2008 Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja gladina morja je bila 20. maja 2008 ob 9. uri in 50 minut, ko je bila izmerjena višina 291 cm. Najnižja gladina je bila 5. maja ob 2. uri in 50 minut, 139 cm (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina je bila nadpovprečna, vendar ne izjemna. Tudi najvišja gladina morja v mesecu je bila nadpovprečna, najnižja pa povprečna (preglednica 1). 30 20 10 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja maja 2008 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in May 2008 and difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v maju 2008 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in May 2008 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Predvidene višine morja v juliju 2008 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v juliju 2008 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in July 2008 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v maju Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v maju je bila 18,4 °C, kar je stopinjo višje od dolgoletnega povprečja. Najnižja temperatura je bila nekoliko podpovprečna, najvišja pa nadpovprečna (slika 5). Temperatura morja je sledila spreminjanju temperature zraka, tudi njune vrednosti so bile približno enake. V prvem delu meseca je temperatura nihala, v drugem delu meseca pa se je morje enakomerno segrevalo. 20 0 1 15 -- -p - -11 v i \ i \ i v I I I I' / \ ' ' l\' I v ' \l / _Y 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 10 0 Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v maju 2008 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in May 2008 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v maju 2008 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v petnajstletnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in May 2008 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement Merilna postaja / Measurement station station Koper Koper Maj 2008 Maj 1992-2006 min sr max °C °C °C °C Tmin | 14.4 9.9 15.2 20.7 Tsr | 18.4 12.1 17.4 22.7 Tmax | 22.8 14.8 19.2 24.5 SUMMARY Sea levels in May were above the average, comparing to long-term period, but not extreme. Mean sea temperature was little higher than period average, the amplitude between highest and lowest temperature was big, 8.4 °C. 72 Zaloge podzemnih vod v maju 2008 Groundwater reserves in May 2008 Urša Gale Stanje zalog podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih je bilo maja v območju nizkih in običajnih vrednosti. Izjema sta bila vodonosnik Ljubljanskega polja in severni del Mirensko-Vrtojbenske-ga polja, kjer so bili zabeleženi nadpovprečni nivoji podzemne vode. Zelo nizko vodno stanje je prevladovalo v delih Prekmurskega, Murskega, Dravskega, Ptujskega in Sorškega polja. Na območju kraško razpoklinskih vodonosnikov je bilo stanje zalog podzemnih vod raznoliko, kar je deloma posledica prostorske spremenljivosti padavin, deloma pa povečane sončne aktivnosti, ki je pripomogla k intenzivnejšemu taljenju snega v visokogorju. Višine vode na izviru Velikega Obrha so bile podpovprečne, vodonosnik, ki se prazni skozi izvir Kamniške Bistrice pa je bil nadpovprečno vodnat. Višine vode izvirov Podroteje, Krupe in Bilpe so bile v času padavin nadpovprečne, ko pa več dni v zaledju ni bilo intenzivnejšega napajanja, pa so vodostaji upadli pod dolgoletno povprečje. Maja je na območju aluvialnih vodonosnikov padlo manj padavin kot znaša dolgoletno povprečje. Najmanj padavin je bilo zabeleženih na območju spodnje Savinjske doline, kjer je padla le polovica običajnih vrednosti. Padavinski primanjkljaj je bil najmanjši na območju vodonosnikov Krško-Brežiš-ke kotline, kjer je padlo za približno eno desetino dežja manj, kot znaša dolgoletno povprečje. Podobno kot na območju aluvialnih vodonosnikov, je tudi v zaledjih kraških izvirov prevladoval primanjkljaj mesečnih padavin. Izjema je bilo zaledje izvira Bilpe, kjer je padlo za približno eno tretjino padavin več, kot je značilno za maj. Najmanj padavin je bilo izmerjenih v zaledjih izvirov Krupe in Velikega Obrha, kjer je padlo za eno tretjino dežja manj, kot znaša dolgoletno povprečje. Padavine so bile intenzivnejše v tretjem tednu meseca z viškom med 18. in 20. majem, pojavljale pa so se tudi v prvem in zadnjem tednu meseca. Zaradi padavinskega primanjkljaja je bilo na večini merilnih mest v aluvialnih vodonosnikih maja zabeležen upad gladin podzemne vode. Največji absolutni upadi so bili zabeleženi v vodonosniku Kranjskega polja z maksimumom na merilni postaji v Cerkljah. Upad je na tem merilnem mestu znašal Slika 1. Izvir Cabranke v maju 2008 Figure 1. Cabranka spring in May 2008 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 128 cm. Relativno znižanje podzemne vode je bilo maja največje na merilni postaji v Brezovici na Prekmurskem polju, kjer so zabeležili 15 % znižanje nivoja glede na maksimalni razpon nihanja na postaji. Dvigi podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih so bili maja zabeleženi redko. Zabeleženi so bili na večini merilnih mest Dravskega in Murskega polja ter na merilnih mestih Apaškega in Prekmurskega polja, ki so v vplivnem območju Mure. Relativni dvig nivoja pozdemne vode je bil s 14 % maksimalnega razpona nihanja na postaji največji v Staršah na Dravskem polju. Absolutni dvig podzemne vode je bil največji v Mostah na Kranjskem polju in je znašal 67 cm. Stanje zalog podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih je bilo maja ponekod manj, ponekod pa bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Letos so bile večje vrednosti zalog zabeležene na pretežnih merilnih mestih vodonosnikov Ljubljanske kotline, Vipavsko-Soške doline in Krško-Brežiške kotline. Manj ugodno je bilo letos stanje v pretežnih delih aluvialnih vodonosnikov ob Muri in Dravi, kjer so prevladovali nizki in zelo nizki nivoji podzemnih vod. Na večini merilnih mest za spremljanje zalog podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih je v maju zaradi znižanja nivoja prišlo do zmanjšanja vodnih zalog. Izjema so bili vodonosniki Murskega in Dravskega polja, kjer je zaradi zvišanja podzemne vode prišlo do povečanja zalog podzemne vode. Na večini merilnih mest kraških izvirov so se maja ob povečanih padavinah v drugi polovici meseca višine vode dvignile nad dolgoletno povprečje. Izjema je bil izvir Veliki Obrh, kjer so se višine vode tekom celega meseca gibale v območju podpovprečnih vodnih zalog. Izredno hitra odzivnost na padavinske razmere v zaledju je bila maja razvidna iz nihanja vodostajev na izviru Podroteje. Med 18. in 19. v mesecu, ko je nastopilo intenzivno deževje v zaledju, se je nivo vode na izviru izrazito dvignil, nato pa upadal do naslednjega intenzivnejšega padavinskega dogodka, ki je bil zabeležen 20. maja. Vpliv taljenja snega iz visokogorja se je izrazito odražal na vodostajih izvira Kamniške Bistrice, saj je izdatnost izvira kljub primanjkljaju padavin v maju v zaledju zvezno naraščala do konca meseca. Slika 2. Dolina reke Kolpe, v katero se stekajo vode iz kraškega zaledja nizkega Dinarskega krasa Figure 2. Waters from low Dinaric karst flow into the river Kolpa 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje 40 10 -20 -50 -80 -110 -140 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Tezno - Dravsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Skopice - Krško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Britof - Kranjsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Lipovci - Prekmursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Podgorje - d. Kam. Bistrice 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 SOV Meja - Sorško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Zgornje Krapje - Mursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 100 70 170 -100 100 100 100 100 100 Slika 3. Odklon izmerjenega nivoja podzemne vode od povprečja v maju glede na maksimalni majski razpon nihanja na postaji iz primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 3. Declination of measured groundwater level from average value in May in relation to maximal May span on a measuring station from for the comparative period 1990-2001 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mursko polje - Zgornje Krapje E 178 0 100 200 300 400 - 500 600 O. > £= 'rnz-iSj' Čateško polje - Čatež 145 i 144 - 143 - 142 - 141 140 139 138 137 136 0 - 100 600 Vipavska dolina - Šempeter 56 I 51 0 100 200 300 400 ro .g ro-5 o o ro ro J Ü > £= ^ Ü > £= ^ >•" ooroi^ro-^ooroi^ro-roz^Ss^mz^Ss Sp. Savinska dolina - Levec 200 ad400 246 244 § ^ -5 O O S ® TO - Ljubljansko polje - Kleče O. > £= I P^Kintks HZ5-P75 . PIO-P25 Padavine ■ mrs p^vpretje-Mfdana iMiitNh qliLin =iP7i-PM PW 1_I 01K1-PI0 Padavre - Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2005, 2006, 2007 and 2008 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001 SUMMARY Low and normal groundwater reserves predominated in alluvial aquifers in May due to lack of precipitation. Groundwater level rise was measured in parts of aquifers in northwestern part of the country, where Mura and Drava rivers gained the aquifers. Water levels of karstic springs were above the long-term average in Alpine regions due to snow melting. Water levels of karstic springs in Dinaric karst were low due to lack of precipitation and increased evapotranspiration rate. 248 179 177 300 176 500 175 600 242 285 200 300 280 400 500 5 275 61 46 76 01438231 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zelo visoke vodne zaloge (very high GWreserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GWreserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GWlevels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GWlevels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maxmum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu maju 2008 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, V. Savič) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in May 2008 (U. Gale, V. Savič) 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 78 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Tako kot v marcu in aprilu je bilo tudi v maju spremenljivo vreme s pogostimi padavinami, kar je še naprej ugodno vplivalo na kakovost zraka. Nekoliko se je povečala le onesnaženost z ozonom in z delci PM10, koncentracije drugih onesnaževal pa so bile še nižje kot v prejšnjih dveh mesecih. Mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PMi0, 50 pg/m3, je bila prekoračena največ petkrat na lokaciji MO Maribor in na merilnem mestu v Novi Gorici, kjer je že dalj časa zrak onesnažen bolj kot običajno zaradi bližnjega gradbišča. Do konca maja je bilo že več prekoračitev, kot jih je dovoljeno v celem letu, v Zagorju in Trbovljah ter na lokaciji MO Maribor. Koncentracije žveplovega dioksida so bile povsod nizke. Na vplivnem območju TE Trbovlje je k dodatnem znižanju pripomogla zaustavitev TE Trbovlje od 2. do 25. maja. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile kot ponavadi povsod pod mejnimi vrednostmi. Koncentracije ozona so ostale pod opozorilno vrednostjo, skoraj povsod pa so prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Ljubljana 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Koncentracije SO2 so bile nizke v vseh večjih mestih. Nekoliko višje vrednosti, vendar precej pod mejnimi vrednostmi, so bile kot običajno izmerjene na nekaterih višje ležečih krajih okrog TE Šoštanj, medtem ko na vplivnem območju TE Trbovlje zaradi skoraj celomesečne zaustavitve elektrarne skoraj ni bilo opaziti povišanja koncentracij. Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 in na sliki 1. Dušikovi oksidi Povprečne mesečne koncentracije NO2 so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišje urne koncentracije so dosegle okrog 35 % mejne vrednosti. Nenavadno visoke koncentracije dušikovih oksidov na merilnem mestu v Novi Gorici so posledica vpliva bližnjega gradbišča. Koncentracije dušikovih oksidov so povzete v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije niso dosegle niti 10 % mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je bila zaradi spremenljivega vremena nižja kot običajno v tem času, tako da so koncentracije prekoračile le ciljno 8-urno vrednost. Največ prekoračitev je bilo izmerjenih na Krvavcu, kjer jih je bilo od začetka leta že 27; cilj, ki ga naj bi dosegli do leta 2010, je 25 v celem letu. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 3. Delci PM10 in PM25 Maja je bilo po pet prekoračitev mejne dnevne vrednosti koncentracije na prometnem merilnem mestu MO Maribor in v Novi Gorici, kjer je očiten vpliv že omenjenega gradbišča. Drugod je bilo prekoračitev manj - na mestnih in prometnih merilnih mestih v Celju in Trbovljah jih, na primer, sploh ni bilo. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25 je prikazana v preglednici 5 ter na slikah 4 in 5. Slika 5 zgovorno kaže na vpliv pogostih padavin na koncentracije. Ogljikovodiki Koncentracije ogljikovodikov so bile nizke. Za oceno višine koncentracije benzena lahko uporabimo razmerje med povprečno mesečno vrednostjo v maju in mejno letno vrednostjo. Le-to je bilo v Mariboru 0.25 in v Ljubljani le 0.15. 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only * Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2008: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2008: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 44 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v maju 2008 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in May 2008 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 94 1 13 0 0 0 3 0 0 Maribor 78 2 5 0 0 0 3 0 0 Celje 94 3 29 0 0 0 7 0 0 DMKZ Trbovlje 93 0 7 0 0 0 2 0 0 Hrastnik* 60 4 14* 0* 0 0 7* 0* 0 Zagorje 94 5 11 0 2 0 8 0 0 Murska S.Rakičan 94 7 26 0 0 0 13 0 0 Nova Gorica 94 7 32 0 0 0 14 0 0 SKUPAJ DMKZ 4 32 0 2 0 14 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 2 19 0 0 0 6 0 0 EIS CELJE EIS Celje* Šoštanj 96 6 156 0 0 0 24 0 0 Topolšica 95 3 47 0 0 0 8 0 0 Veliki Vrh 96 5 193 0 5 0 14 0 0 EIS TES Zavodnje 96 3 64 0 0 0 12 0 0 Velenje 96 4 58 0 0 0 8 0 0 Graška Gora 95 6 86 0 0 0 24 0 0 Pesje 92 9 35 0 0 0 23 0 0 Skale mob. 96 5 43 0 0 0 16 0 0 SKUPAJ EIS TES 5 193 0 5 0 24 0 0 Kovk 88 7 62 0 0 0 16 0 0 EIS TET Dobovec 88 0 45 0 0 0 3 0 0 Kum 96 4 8 0 0 0 6 0 0 Ravenska vas 96 1 42 0 1 0 12 0 0 SKUPAJ EIS TET 3 62 0 1 0 16 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v maju 2008 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in May 2008 no2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bež. UB 94 20 64 0 0 0 25 DMKZ Maribor* UT 56 27 77* 0* 0 0 41 Celje UB 87 18 51 0 0 0 22 Trbovlje UB 89 16 82 0 0 0 22 Murska S. Rakičan RB 95 11 45 0 0 0 12 Nova Gorica SB 95 24 107 0 0 0 33 Koper SB 94 16 75 0 0 0 19 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 96 2 16 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* UT EIS TES Zavodnje RB 93 2 61 0 0 0 Skale mob. RB 96 6 65 0 0 0 EIS TET Kovk RB 91 7 41 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* RB Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v maju 2008 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in May 2008 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež.* UB 90 0.4 0.8* 0* DMKZ Maribor UT 88 0.3 0.7 0 Celje UB 94 0.2 0.5 0 Nova Gorica SB 95 0.2 0.7 0 Krvavec RB 94 0.2 0.2 0 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v maju 2008 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in May 2008 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour od 1. aprila 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV A0T40 Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec RB 95 112 150 0 0 23266 148 14 27 Iskrba* RB 86 68 136* 0* 0* 16390 132* 8* 20 Otlica RB 94 100 149 0 0 19221 139 10 20 Ljubljana Bež. UB 95 65 144 0 0 9661 133 4 6 DKMZ Maribor* UT 87 61 119* 0* 0* 4427 109* 0* 0 Celje UB 94 64 143 0 0 9370 138 4 5 Trbovlje UB 95 58 142 0 0 9467 136 5 6 Hrastnik* SB 60 66* 141* 0* 0* 11348 136* 5* 8 Zagorje UT 95 50 118 0 0 4223 112 0 0 Nova Gorica SB 94 64 152 0 0 8623 137 3 5 Koper* SB 92 91 149 0 0 14655 137* 10* 16 Murska S. Rakičan RB 96 71 130 0 0 11227 127 4 5 OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 95 80 120 0 0 5167 116 0 0* MO MARIBOR Maribor Pohorje RB 99 95 148 0 0 14264 143 6 12 EIS TES Zavodnje RB 96 87 135 0 0 9693 129 4 4* Velenje UB 96 65 133 0 0 7796 126 2 3* EIS TET Kovk* RB 60 101* 142* 0* 0* 9715 138* 7* 12* EIS TEB Sv.Mohor* RB Preglednica 5. Koncentracije delcev PM-|0 in PM2.5 v pg/m3 v maju 2008 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in May 2008 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV £od 1.jan. kor. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UB 99 24 46 0 28 1.03 14 22 DMKZ Maribor UT 93 30 77 3 35 1.00 17 31 Celje UB 99 26 48 0 25 1.00 Trbovlje UB 99 19 34 0 43 1.04 Zagorje UT 99 28 51 2 56 1.00 Murska S. Rakičan RB 100 24 51 1 30 1.10 Nova Gorica SB 98 33 64 5 22 1.11 Koper SB 98 25 42 0 9 1.00 Iskrba (R) RB 100 17 27 0 0 12 22 MO MARIBOR MO Maribor UB 99 34 85 5 38 1.30 EIS CELJE EIS Celje* UT 17* OMS LJUBLJANA Vnajnarje RB 94 25 54 2 9* 1.30 EIS TES Pesje Škale mob. RB RB 98 98 24 24 76 58 1 2 9* 11* 1.30 EIS TET Prapretno RB 95 33 67 4 19* 1.30 EIS ANHOVO Morsko (R) RI 81 18 33 0 14 Gorenje Polje (R) RI 100 20 34 0 17 Opombe / Notes: (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v maju 2008 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in May 2008 MERILNA 0/ /0 etil- m,p- o- n- iso- n- MREŽA postaja podr. pod benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 74 0.9 4.7 1.0 5.2 0.7 2.0 0.6 0.7 0.8 Maribor UT 94 1.5 2.9 0.5 2.1 0.8 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik* Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnj e Velenje Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* Icp(^g/m3) MV-1ura(št.primerov od začetka leta) I MV-24ur(št.primerov od začetka leta) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v maju 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in May 2008 Lj ublj ana Bež. Maribor* Celje Trbovlj e Nova Gorica Koper EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Skale m ob. Kovk Sv.Mohor* - 1 1 1 1 0 40 100 120 pg/m3 140 160 180 200 220 MV urna Cp Cmax ur. Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v maju 2008 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in May 2008 0 5 10 15 20 25 30 35 40 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bež. Maribor* Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik* Zagorj e Nova Gorica Koper* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba* Otlica Zavodnj e Kovk* Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(^g/m3) i CV-8ur(št.primerov od začetka leta) g OV-lura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v maju 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in May 2008 Lj ublj ana Bež Maribor MO Maribor Celje EIS Celje* Trbovlj e Zagorj e Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Pesje Skale mob. Prapretno Vnaj narj e Iskrba Morsko Gorenje Polje 0 10 20 30 40 50 60 70 80 cp(^g/m3) MV-24ur(št.primerov) m MV-24ur(št.primerov od začetka leta) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v maju 2008 z označenim dovoljenim letnim številom prekoračitev Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with the number of 24-hrs limit value exceedences in May 2008 • 1 1 1 1 1 MESTNO 1 1 1 1 1 ™ 1 1 1 1 1 1 1 . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 P O D Ž m S O 1 . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ! 1 1 . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja -■-Ljubljana Bež. ■ Maribor _■_Celje Trbovlje Koper • Nova Gorica 4 Murska S.Rakičan ---- - - ■ Zagorje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v maju 2008 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in May 2008 SUMMARY Changeable weather continued through May, so the air pollution was rather low. There was a slight increase in ozone and PM10 pollution while concentrations of other pollutants were still lower than in March and April. Concentrations of PM10 exceeded the daily limit value up to five times at Maribor traffic site, and at the site of Nova Gorica, which is still influenced by construction works nearby. Concentrations of SO2 were low - below the limit values at all monitoring sites, even those, influenced by the emission from the two Power Plants. Concentrations of NO2, CO and benzene were as usually below the limit values. Ozone concentrations were unseasonably low and exceeded the 8-hours target value only. 86 NA POTI K BOLJŠI POLITIKI O INDUSTRIJSKIH EMISIJAH TOWARDS BETTER INDUSTRIAL EMISSIONS POLICY Jože Roth Evropska Komisija se je po enajstih letih veljave odločila za revizijo IPPC direktive. Nova direktiva naj bi združila sedem trenutno veljavnih direktiv s področja industrijskih emisij in s tem zmanjšala upravne obremenitve, izboljšala učinkovitost zakonodaje, doseganje ciljev Tematskih strategij Komisije, visoko stopnjo varstva okolja in boljše zdravje ljudi. V Sloveniji, tako kot v večini držav članic, uveljavljanje direktive zamuja, predvsem pri izdajanju IPPC okoljevarstvenih dovoljenj. Glavni razlog za to je pozen prenos direktive v naš pravni red. Drugi razlogi pa so vezani na pomanjkanje kadrov na strani države, ter obsežne in dostikrat težavne razmere na strani upravljavcev naprav. Izdajanje IPPC okoljevarstvenih dovoljenj je zagotovo eden najzahtevnejših in najobsežnejših upravnih postopkov na področju varstva okolja v naši zgodovini. Ker ima lahko izvedba tega projekta ključne vplive na razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, se ga je država lotila postopno in temeljito. IPPC direktiva naj bi zagotovila: 1. integriran, celovit pristop pristojnih organov k izdajanju dovoljenj, 2. bolj uravnoteženo poslovno okolje širom Evrope, 3. usmerjanje investicij v okolju prijazne tehnologije (z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik - NRT) in 4. sodelovanje med industrijskimi združenji, nevladnimi strokovnimi organizacijami in predstavniki vlad pri izmenjavi informacij o najboljših razpoložljivih tehnikah (referenčni dokumenti o NRT - BREFi) Uvod Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja (CPNO ali s tujko Integrated Pollution Prevention and Control, s kratico IPPC) je v veljavi že 11 let. Ob njenem sprejetju je bilo čutiti precej navdušenja nad tem, da bodo celovita okoljevarstvena dovoljenja, s pogoji na osnovi uporabe najboljših razpoložljivih tehnik (s kratico NRT) usmerjena v odpravljanje vzrokov industrijskega onesnaževanja, predstavljala primeren inštrument doseganja okoljskih politik za moderno, tehnološko napredno Evropsko skupnost, ki želi na tem področju postati vodilna svetovna sila. V enajstih letih izvajanja je direktiva vzpodbudila precejšen napredek v doseganju enotnih okoljskih standardov in tehnoloških praks širom Evrope, in je v praksi dokazala realne možnosti za hkratni tehnološko-industrijski razvoj, povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in reševanje okoljskih problemov. Evropska Komisija (v nadaljevanju Komisija) ugotavlja, da tako njena osnovna usmeritev kot vodilo direktive -uvajanje najboljših razpoložljivih tehnik - dobra osnova za razvoj nove generacije okoljske zakonodaje v naslednjem desetletju. 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Proces revizije direktive in pomanjkljivosti veljavne zakonodaje Evropska komisija se je konec leta 2005 odzvala na pozive držav članic, Evropskega parlamenta in zainteresirane javnosti k 'boljši pravni ureditvi' (better regulation), ki bi zagotovila večjo okoljsko in stroškovno učinkovitost ter se odločila za revizijo zakonodaje o industrijskih emisijah. Namen revizije je bil oceniti obseg, v katerem bi lahko povečali učinkovitost direktive, ter njeno skladnost in komplementarnost z drugimi direktivami, ki urejajo industrijske emisije ter učinkovitost tržnih inštrumentov v tem kontekstu. Potekala je v obliki obsežnih študij in stalnih, strukturiranih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi. Vzpostavljena je bila tudi svetovalna skupina strokovnjakov in inter-netno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi (potekalo je med 17. aprilom in 18. junijem 2007). Več informacij o tem procesu je na voljo na spletni strani CIRCA (CIRCA). Ob začetku revizije leta 2005 je Komisija objavila prvo poročilo o IPPC direktivi, ki vsebuje tudi: 1. Akcijski načrt, s katerim je želela zagotoviti pro-aktivno spremljanje in podporo implementacije IPPC direktive in 2. Analizo možnosti, s katero je želela ugotoviti specifične probleme v izvajanju direktive in poiskati možnosti za izboljšave. V okviru Akcijskega načrta so se do konca leta 2007 izvajali mnogi ukrepi in študije, za (i) zagotovitev popolnega prenosa direktive, (ii) izboljšanje spremljanja napredka pri njenem izvajanju, (iii) preverjanje skladnosti prenosa direktive v nacionalne zakonodaje, (iv) za dokončanje prve generacije referenčnih dokumentov (BREFov) in začetek njihove revizije, (v) za dodatna pojasnila nekaterih pravnih vprašanj direktive, prav tako pa tudi za (vi) oceno možnosti za racionalizacijo obstoječe zakonodaje o industrijskih emisijah v okviru boljše ureditve, ter uporabo drugih možnih tržnih instrumentov. Obsežna Analiza možnosti je pokazala štiri pomanjkljivosti pri izvajanju direktive: 1. Nezadostna uporaba in uveljavljanje najboljših razpoložljivih tehnik (NRT). Medtem, ko so se zadnjih deset let industrijske emisije sicer zmanjševale, je ostal njihov vpliv na okolje še zmeraj velik, zato jih je potrebno še naprej zmanjševati. Največje industrijske naprave (obrati) še vedno prispevajo znaten delež k celotnim emisijam ključnih zračnih onesnaževal (npr. 83 % žveplove-ga dioksida SO2, 34 % dušikovih oksidov NOx, 43 % emisij praha in 55 % emisij hlapnih organskih spojin (VOC)). Iz teh analiz je razvidno, da brez nadaljnjih zmanjšanj emisij iz obratov IPPC, ne bo mogoče doseči pozitivnih učinkov za zdravje in okolje, ki naj bi jih zagotovili cilji iz Tematske strategije o onesnaževanju zraka (Air Pollution Thematic Strategy). Prav tako ne bo moč odpraviti neenakih konkurenčnih pogojev v državah članicah. Poleg tega so študije, ki jih je izvedla Komisija, pokazale, da je problem kvaliteta že izdanih dovoljenj, še posebej v povezavi z uveljavljanjem NRT. Med dovoljenji za dejavnosti (sektorje), kjer so bili sprejeti referenčni dokumenti z NRT že nekaj let prej in tistimi, kjer so bili sprejeti šele nedavno, ni bilo nobene opazne razlike. Poleg tega je analiza projeciranih emisij in politik držav članic iz Tematske strategije o onesnaževanju zraka pokazala, da je polna uveljavitev NRT za velike kurilne naprave predvidena šele do leta 2020. 2. Omejitve povezane z uveljavljanjem direktive in okoljskimi izboljšavami, kar zmanjšuje varovanje okolja in vzpodbujanje okoljskih inovacij. 3. Odvečne upravne obremenitve, ki jih povzročata kompleksnost in nekonsistentnost posameznih delov trenutno veljavnih pravnih okvirov. 4. Nezadosten obseg in nejasne zahteve trenutno veljavne direktive, ki lahko ovirajo doseganje ciljev Tematskih strategij Komisije. Kot problem so se pokazale tudi omejitve uporabe fleksibilnejših instrumentov, kot na primer sistemi trgovanja z emisijami NOx in SO2. 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Izboljšanje politik EU na področju industrijskih emisij Po dveletnem revizijskem procesu je Komisija 21. decembra 2007 predlagala sveženj zakonodaje za izboljšanje politik EU na področju industrijskih emisij. Sveženj je sestavljen iz naslednjih dokumentov: (i) predloga nove Direktive o industrijskih emisijah (Predlog direktive, 2007), (ii) sporočila Komisije z naslovom ''Na poti k boljši politiki o industrijskih emisijah'' (sporočilo, 2007) ter (iii) Ocene učinka (Ocena, 2007) in Povzetka ocene učinka (Povzetek Ocene, 2007). Predlog je namenjen prenovi in preoblikovanju sedmih obstoječih direktiv s področja industrijskih emisij v eno samo direktivo, ki bo bolj razumljiv in pregleden pravni inštrument. Komisija je na podlagi natančne Ocene učinka predlagala sveženj ukrepov za spopadanje s problematičnimi področji, za katere meni, da bodo sčasoma pripomogli k izboljšanju stanja. V tem okviru sta predvideni dve ključni pobudi: (i) revizija sedanje zakonodaje o industrijskih emisij ah s poenostavitvami, pojasnitvami in povečano učinkovitostjo ter (ii) okrepitev Akcijskega načrta Komisije o izvajanju direktive. Revizija zakonodaje Iz Ocene učinka v okviru te pobude je razvidno, da ugotovljenih problemov ni mogoče reševati brez spremembe zakonodaje. Zato se predlog Komisije osredotoča na prej omenjene štiri pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v postopku revizije. Prvič, Komisija predlaga združitev sedmih obstoječih pravnih aktov o industrijskih emisijah v enega samega, s čimer se bosta izboljšali jasnost in skladnost za države članice in za upravljavce. Zmanjšala se bodo nepotrebna upravna bremena saj bodo različne zahteve po izdajanju dovoljenj in poročanju, ki so se ponavljale v večih direktivah, zdaj poenotene v eni združeni direktivi. Drugič, nova direktiva bo izboljšala in razjasnila koncept NRT, s čimer bo izboljšana njegova enotna uporaba. Odločitve, s katerimi bi pogoji v dovoljenjih odstopali od NRT, bodo možne le v izjemnih primerih in bodo morale biti utemeljene in dokumentirane. Poleg tega direktiva zaostruje trenutne najnižje mejne emisijske vrednosti za velike kurilne naprave, da bi zagotovila emisijska zmanjšanja, potrebna za doseganje ciljev Tematske strategije o onesnaževanju zraka. Tretjič, predlog uvaja minimalne zahteve za izvajanje okoljskih inšpekcij naprav, redno revizijo pogojev v izdanih dovoljenjih ter poročanje o skladnosti emisij in varstva tal. Dodane so tudi vzpodbude za razvoj in promocijo okoljsko prijaznih tehnologij. Četrtič, obseg zakonodaje je razširjen, vključuje dodatne dejavnosti kot so kurilne naprave med 20 in 50 MW, proizvodnjo vezanih plošč iz lesa in obdelavo lesa. Predlog Komisije pojasnjuje tudi obseg določenih dejavnosti, ki so že v veljavni direktivi, kot npr. predelavo odpadkov in proizvodnjo hrane. Čeprav ni vključeno v zakonodajni predlog, je jasno, da bo Komisija na osnovi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem EU trgovalne sheme z ogljikovim dioksidom, nadaljevala z razvojem potencialnih pravil za trgovanje z NOx in SO2 na področju celotne EU. Nov Akcijski načrt 2008-2010 za izvajanje zakonodaje Ker revidirana zakonodaja še nekaj let ne bo stopila v veljavo, bo morala Komisija zagotoviti, da bodo države članice sedanjo zakonodajo izvajale v največji možni meri, pri čemer bo uporabila novi Akcijski načrt. V skladu s predlogom o prenovi in preoblikovanju vse obstoječe zakonodaje povezane z industrijskimi emisijami v novo samostojno direktivo, se novi Akcijski načrt za implementacijo zakonodaje o industrijskih emisijah (2008-2010) ne nanaša samo na IPPC direktivo, ampak tudi na direktive 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave o emisijah iz velikih kurilnih napravah (LCP), od sežiganja odpadkov (WI), o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi (VOC) in treh direktiv o proizvodnji titanovega dioksida (TiO2). Nov Akcijski načrt ima naslednjih pet prioritet: 1. zagotovitev popolnega prenosa zakonodaje o industrij skih emisijah; 2. podpora državam članicam pri odpravljanju nepotrebnih upravnih obremenitev; 3. podpora državam članicam pri izvajanju zakonodaje; 4. izboljšanje spremljanja in preverjanja skladnosti uporabe zakonodaje o industrijskih emisijah; 5. izboljšanje zbiranja podatkov za pregled referenčnih dokumentov NRT in močnejše povezave z okvirnim programom za raziskave. Komisija namerava raziskati tudi uporabo tržnih instrumentov, ki so skladni s IPPC, npr. sistema trgovanja z emisijami NOx in SO2, hkrati pa bo proučila možnost razvoja pravnega instrumenta, ki bo določal pravila na tem področju na ravni EU. Ta proces bo obsegal popolno analizo možnosti, vključno z obsegom in dodelitvijo pravic do emisij. Proučili bodo tudi potencialne neposredne in posredne učinke za gospodarske sektorje, vse skupaj pa bo temeljilo na izkušnjah pri trgovanju z emisijami toplogred-nih plinov. V Oceni učinka, izvedeni med revizijo direktive IPPC in s tem povezane zakonodaje, so ovrednoteni vplivi predlaganega svežnja ukrepov. Iz te ocene je razvidno, da so koristi predlaganih ukrepov za okolje in zdravje ljudi precejšnje. Večja uporaba NRT bi lahko na primer veliko pripomogla k zapiranju (za 30 do 70 %) obstoječe vrzeli med izhodiščem za SO2 in NOx v letu 2020 ter cilji iz Tematske strategije o onesnaževanju zraka. Že samo v sektorju velikih kurilnih naprav bi tako nastale neto koristi za okolje v višini 7-28 milijard €. Koristi predlogov so veliko večje od gospodarskega učinka, ki bi ga lahko dosegli brez sprememb (za faktor 3 do 14). Poleg tega pričakujejo pozitivne učinke v povezavi z drugimi tematskimi strategijami, ki jih ni mogoče kvantificirati, npr. učinki na tla, vodo in odpadke. Predlog nove direktive bo pripomogel tudi k boljši ureditvi in poenostavitvi zakonodaje. Poleg tega je pričakovati, da bo ta združitev različnih zakonodajnih aktov v eno samo direktivo zmanjšala neto upravne stroške za 105-255 milijonov € na leto. Ocena učinka glede večje uporabe NRT ali drugih predlaganih izboljšav ni ugotovila večjih dolgoročnih škodljivih učinkov na konkurenčnost, socialna področja ali gospodarsko rast. Iz analize je razvidno, da bi enotnejša uporaba NRT pripomogla k ustvarjanju bolj enakopravnih pogojev in zmanjšanju izkrivljenosti konkurence v EU v industrijskih sektorjih, ki jih ureja direktiva IPPC. Nova direktiva bo spodbujala razvoj in uporabo inovativnih tehnologij. Z novo direktivo želi Komisija izboljšati uspešnost in učinkovitost zakonodaje z visoko stopnjo varovanja okolja, zmanjšanjem upravnih obremenitev in hkrati čim večjim zmanjšanjem izkrivljenosti konkurence v EU, ne da bi ogrozili konkurenčni položaj evropske industrije. Po eni strani, želi Komisija zmanjšati fleksibilnost držav članic pri izdajanju dovoljenj, po drugi strani, pa povečati transparentnost pri določanju dopustnih mejnih vrednosti in pogojev v dovoljenjih ter boljše spremljanje izvajanja direktive. Želja Komisije je tudi, da bi države članice ''prenovile'' dovoljenja vsakič, ko bi bili revidirani referenčni dokumenti - BREFi, ter da bi države članice vsaj enkrat letno izvajale inšpekcijske preglede obratovanja IPPC naprav. Komisja načrtuje, da bi nova direktiva zaživela in stopila v veljavo do leta 2012. Izkušnje z izdajanjem IPPC dovoljenj Komisija je v študijah izvajanja direktive v okviru Akcijskih načrtov ugotovila, da mnoge države članice ne izvajajo direktive skladno z njenim prvotnim namenom. V prej omenjenem postopku revizije izvajanja direktive so pregledali tudi omejen vzorec že izdanih dovoljenj (med katerimi ni bilo slovenskih) ter ugotovili, da odgovorni organi v dovoljenjih predpisujejo preveč fleksibilne pogoje in dopust- 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave ne vrednosti, ki niso skladne z vrednostmi, dosegljivimi z uporabo NRT in običajno nimajo za to ustrezne argumentacije. Študije zaključujejo, da bodo imele države članice v primeru, če ne bodo primerno uveljavljale NRT, velike težave pri doseganju ciljev Tematske strategije o onesnaževanju zraka. Drug problem pri izvajanju direktive je, da večina držav članic zamuja pri njenem izvajanju. Končni rok za polno skladnost vseh IPPC naprav z direktivo je bil 30. oktober 2007. Kljub dobremu napredku v zadnjem letu je po podatkih ob koncu leta 2007 uspelo ujeti ta rok le redkim državam članicam - poleg starih članic (Nemčije, Francije, Velike Britanije) je to uspelo še nekaterim novinkam (Madžarski, Litvi, Latviji, Malti, Romuniji in Slovaški). Ostale države članice zmerno (imajo od 50 do 90 % izdanih dovoljenj) oziroma znatno zamujajo (imajo manj kot 50 % izdanih dovoljenj). Slovenija je s svojimi cca. 30 % izdanih dovoljenj zadnja v tej drugi skupini, skupaj z Italijo, Španijo, Portugalsko in Grčijo. Komisija se je pri tako slabem izvajanju direktive odločila, da bo po 30. aprilu 2008, torej 6 mesecev po končnem roku za polno uveljavitev direktive, od vseh držav članic, ki pri tem zamujajo, zahtevala dodatna pojasnila. Če s temi ne bo zadovoljna, pa lahko postopek nadaljuje na sodišču tako, da sproži tako imenovani postopek za ugotavljanje kršitev pravnega reda EU (t.i. infring-ment postopek). Če sodišče v tem postopku razsodi, da država članica krši pravni red, lahko sodišče od države članice zahteva čimprejšnjo izpolnitev razsodbe. Slovenija si bo prizadevala čimprej izpolniti zahteve direktive in se tako izogniti 'črnemu scenariju' - obsodbi in plačilu kazni. Če bi prišlo do tega, bo to cena, ki jo bo država plačala za 'politično' zamudo z uvajanjem direktive na eni strani in postopen, a kvaliteten prehod v obratovanje z okoljevarstvenimi dovoljenji ter varovanje interesov svojega gospodarstva na drugi strani. Razlogi za zamudo v Sloveniji Glede načina izdajanja IPPC dovoljenj omogoča direktiva državam članicam dva osnovna pristopa oziroma kombinacijo obeh, in sicer: specifični pristop od-primera-do-primera (t.i. case-by-case), in pristop splošno zavezujočih predpisov (t.i. general binding rules). Slovenija je po vzoru nemške zakonodaje že v preteklosti uporabljala pristop splošno zavezujočih predpisov, zato je ta pristop uporabila tudi pri izdajanju IPPC dovoljenj, kar je zahtevalo obširno prilagajanje množice obstoječih predpisov. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor v zadnjem letu (2007) spremenilo in posodobilo okoli 60 obstoječih predpisov, ki prenašajo NRT emisijske nivoje in tehnološke ukrepe iz referenčnih dokumentov (BREFi) v slovenski pravni red. Ta proces se nadaljuje tudi v letu 2008 s predpisi na področju ravnanja z odpadki in imisijami hrupa, obetajo se še posodobitve predpisov o izvajanju spremljanja emisij v zrak ter drugih predpisov, ki jih je še potrebno posodobiti. V Sloveniji nimamo uradnega postopka, ki bi določal, da mora država ob revizijah referenčnih dokumentov opraviti revizijo ustreznih predpisov, vendar o tem znotraj državne uprave vlada neko splošno soglasje. Uvedba takega avtomatičnega uradnega postopka v naš pravni red je tudi priporočilo študije o uporabi splošnih zavezujočih predpisov pri izvajanju IPPC direktive, ki jo je izvedla Komisija v letu 2007 (Assessment, 2007). Glavni razlog za zamude v uveljavljanju direktive v Sloveniji je, da smo v primerjavi z ostalimi državami članicami zelo pozno sprejeli v svoj pravni red predpise (2004-2007), ki urejajo to področje -postopek prilagoditve predpisov pa, kot smo omenili zgoraj, še ni končan. Država s temi spremembami uvaja zahteve o NRT v svoj pravni red na čim bolj fleksibilen način tudi zato, da bi s tem industriji omogočila tem lažji prehod na strožje pogoje obratovanja. To seveda pomembno vpliva tudi na dinamiko izdajanja dovoljenj, saj te spremembe zahtevajo takojšnje prilagoditve v upravnih postopkih: potrebno je na novo ugotoviti, kakšne posledice imajo te spremembe na zahteve v dovoljenjih in pogosto je potrebno stranke-upravljavce pozvati k dodatnim dopolnitvam vlog, spreminjati že pripravljene osnutke dovoljenj in navsezadnje zagotavljati enakopravno obravnavo strank, še posebno znotraj istih panog. 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Pomemben razlog, ki vpliva na počasni tempo obravnav, so tudi na splošno pomanjkljivo pripravljene vloge, kar je delno povezano s pogostim spreminjanjem stališč glede zahtev, ki naj bi jih upravljavci izpolnjevali in so posledica omenjenega spreminjanja predpisov. Do neke mere pa gre tudi za taktiziranje upravljavcev, ki pogosto nejasno podajajo dejstva o stanju svoje naprave. Tako se dogaja, da šele v ugotovitvenem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja pridejo na dan dejanska dejstva o 'pozabljenih' in 'na-novo-odkritih-nepomembnih' odtokih, iztokih in izpustih, kotlih, majhnih in srednjih kurilnih napravah, mlinih, silosih, ipd., o katerih vsa leta njihovega obstoja država in pooblaščenec za izvajanje meritev nista vedela ničesar. Takih 'pomot' je relativno veliko, kar kaže tudi na to, da sistem nadzora nad dejanskim stanjem na terenu v praksi pogosto ni deloval. Kaže pa tudi na prakso in odnos do pravnega reda in izvajanj predpisov v Sloveniji, saj je tako na strani države, kot tudi upravljavcev naprav veljalo neko prepričanje v odlaganje problemov v prihodnost, ko ''se bo te stvari že uredilo v postopku izdajanja IPPC dovoljenj''. Agencija RS za okolje kot organ, pristojen za izdajanje teh dovoljenj in vodenje postopkov v zvezi z njimi, se je tako znašla v položaju, ko razrešuje ''zgodovinske'', odložene, nerešene probleme preteklega ohlapnega dojemanja pravne države, kar ji jemlje veliko časa in zahteva mnogo upravne spretnosti in inovativnosti. Kljub temu se je Agencija razreševanja teh zadev in ugotavljanja dejanskega stanja lotila temeljito, kar seveda povzroča dodatne zastoje v postopkih izdajanja dovoljenj. Zelo moteče je tudi dejstvo, da veliko upravljavcev med samim postopkom izdaje dovoljenj načrtuje razne posege in razširitve ter spreminja prvotne zahtevke, tako da se pogosto pokaže potreba po združevanju postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja s postopkom pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, kar še dodatno otežuje postopke. Zaradi vseh teh razlogov praktično noben postopek ne teče rutinsko, ampak gre za bolj ali manj unikatne in zapletene postopke, ki jih po pravilu zakonodaja ne pokrije dobro (ali pa dvoumno in nejasno) in jih je potrebno na novo pravno tolmačiti in razrešiti. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je večina vlog za pridobitev IPPC dovoljenja prispela na Agencijo za okolje šele v oktobru 2006, torej ob koncu predpisanega roka. Zakon o varstvu okolja je predvidel, da je rok za izdajo dovoljenja 6 mesecev od prejema popolne vloge in da morajo vsi upravljavci obstoječih naprav pridobiti dovoljenje do konca oktobra 2007. Ker gre za izredno zahtevne upravne postopke, ki v povprečju trajajo najmanj 6 mesecev, je jasno, da bi za izdajo vseh dovoljenj v tako kratkem časovnem obdobju - enega leta - potrebovali ogromno uradnikov. Tako kljub poznemu prenosu in raznim težavam pri izvajanju direktive ostaja dejstvo, da država reševanju te zagate ni pravočasno namenila zadostnih kadrovskih okrepitev. Zato je Agencija za okolje pri teh postopkih v največji možni meri vključila svoje uradnike iz drugih postopkov in nalog, dodatno pa je izkoristila tudi pomoč zunanjih okoljskih strokovnjakov. Le-ti pa v opisanih kompleksnih postopkih lahko pomagajo zgolj omejeno, saj morajo na koncu upravne rešitve za kompleksne tehnične in pravne probleme poiskati državni uradniki in pravniki. Zaključek Okolje ni samo eno ključnih razvojnih vprašanj za podjetja, ampak tudi za države in njihova gospodarstva. Uvajanja in izvajanja IPPC direktive se je naša država lotila z veliko zamudo, precej 'neintegral-no', s prijemi kriznega menedžmenta: ozkimi, kratkoročnimi pravno-normativnimi in kadrovsko-orga-nizacijskimi rešitvami. V dani situaciji bi bilo seveda najslabše začeti spreminjati sistem ''sredi dirke''. Dejstvo pa je, da širši razmislek o izboljšanju sistema izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj in nove rešitve, tako pravne kot organizacijske, državno upravo in politiko nekoč v prihodnosti neizogibno čakajo. Dobro bi bilo, da bi si tudi Slovenija nekoč v prihodnosti omislila revizijo oziroma t.i. boljšo pravno ureditev (better regulation), s katero bi uskladili, integrirali in (upajmo) poenostavili upravne postopke izdajanja IPPC dovoljenj. 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za varstvo okolja in narave Dodatne informacije najdete na: CIRCA, spletna stran http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ippc rev/library Predlog Direktive, Predlog Direktive o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) COM(2007)844 konč. Sporočilo, Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom ''Na poti k boljši politiki o industrijskih emisijah'' COM (2007)843 konč. Ocena, Delovni dokument služb Komisije, Ocena učinka, priloga predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) SEC(2007)1679 konč. Povzetek Ocene, Delovni dokument služb Komisije, Povzetek ocene učinka, priložene predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) SEC(2007)1682 konč. Assessment, Assessment of the use of general binding rules for implementation of the IPPC directive, Final report, Service contract No ENV.C.4/SER/2006/0035, 29. 11. 2007 (dostopno na spletnem naslovu: http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ippc rev/library?l=/general binding/f inal report/final reportdoc/ EN 1.0 &a=d 93 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - maj 2008 Earthquakes in Slovenia - May 2008 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2008 zapisali 138 lokalnih potresov, od katerih smo za 129 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 41 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za dve uri (poletni srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v maju 2008 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Figure 1. Earthquakes in Slovenia in May 2008 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Maja so prebivalci Slovenije čutili učinke enega potresa. Zgodil se je 25. maja ob 0. uri in 9 minut UTC (ob 2. uri in 9 minut po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) v okolici Bovca. Pri nas so ga šibko čutili posamezni prebivalci Bovca, Kobarida in okoliških krajev. Prebivalci so omenjali, da je potres spremljalo šibko kratko šumenje. V preglednici 1 so podani podatki o majskih potresih v Sloveniji in bližnji okolici, v preglednici 2 pa podatki o najmočnejših svetovnih potresih v maju 2008, Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli na-vorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - maj 2008 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - May 2008 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2008 5 1 22 27 46,11 13,85 14 1,7 Dolenja Trebuša 2008 5 3 7 18 46,52 13,49 4 1,1 Valbruna, Italija 2008 5 3 7 51 45,66 15,56 7 1,1 Pribic, Hrvaška 2008 5 3 10 6 46,23 15,43 7 1,1 Primož 2008 5 3 10 24 45,78 15,09 16 2,0 Straža 2008 5 4 19 13 46,25 15,55 9 1,1 Šmarje pri Jelšah 2008 5 6 1 21 45,88 15,88 14 1,5 Jablanovec, Hrvaška 2008 5 6 22 32 46,16 13,91 18 1,7 Bukovo 2008 5 7 20 37 46,30 13,65 1 1,3 Bovec 2008 5 10 5 49 46,33 13,61 5 1,2 Bovec 2008 5 12 4 15 45,66 14,30 16 1,1 Jurišče 2008 5 12 18 9 45,58 14,37 13 1,8 Mašun 2008 5 13 3 21 45,51 15,37 0 1,2 Netretic, Hrvaška 2008 5 13 22 49 46,12 14,05 17 1,2 Cerkno 2008 5 14 1 19 46,65 16,50 20 1,1 Redics, Madžarska 2008 5 14 5 44 46,13 14,07 16 1,0 Cerkno 2008 5 14 8 57 46,12 14,06 16 1,1 Cerkno 2008 5 17 6 54 46,34 13,29 15 1,1 Musi, Italija 2008 5 17 8 1 46,09 14,60 6 1,0 Dol pri Ljubljani 2008 5 17 13 14 46,13 14,06 15 1,0 Cerkno 2008 5 18 22 15 46,31 13,51 15 1,2 Bovec 2008 5 20 22 55 45,58 14,37 14 1,5 Mašun 2008 5 22 11 43 46,14 13,81 11 1,1 Bača pri Modreju 2008 5 22 19 29 46,04 15,29 7 1,0 Sevnica 2008 5 23 7 16 46,54 14,29 11 1,1 Ferlach, Avstrija 2008 5 24 12 30 45,29 14,75 24 1,2 Fužine, Hrvaška 2008 5 24 15 34 45,41 14,62 17 1,0 Risnjak, Hrvaška 2008 5 25 0 9 46,31 13,55 6 III* 1,0 Bovec 2008 5 25 7 21 45,65 14,19 15 1,0 Pivka 2008 5 25 19 34 46,16 16,12 18 1,2 Ivanščica, Hrvaška 2008 5 25 20 5 46,10 14,97 10 1,4 Zagorje ob Savi 2008 5 26 7 4 45,43 15,20 0 1,0 Sinji Vrh 2008 5 26 14 23 46,21 13,98 16 1,2 Podbrdo 2008 5 27 4 57 45,46 14,41 10 1,0 Klana, Hrvaška 2008 5 27 9 27 45,78 15,09 7 1,1 Straža 2008 5 27 9 52 46,31 13,27 18 2,0 Musi, Italija 2008 5 28 2 35 46,29 13,62 8 1,5 Kobarid 2008 5 28 12 6 45,64 14,37 15 1,2 Mašun 2008 5 29 15 2 46,25 13,62 12 1,0 Kobarid 2008 5 30 17 58 45,85 16,04 2 1,3 Zagreb, Hrvaška 2008 5 31 5 38 45,70 14,19 12 1,7 Pivka 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - maj 2008 World earthquakes - May 2008 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - maj 2008 Table 2. The world strongest earthquakes - May 2008 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 1.5. 00:15:27,4 33,86 N 48,59 E 4,5 16 zahodni Iran V Lorestanu je bilo ranjenih več kot 100 oseb. Vsaj 70 je bilo ranjenih v Boroujerdu. 2.5. 01:33:37,2 51,86 N 177,53 W 6,3 6,8 6,6 14 otočje Andreanof, Aleuti 7.5. 16:45:20,2 36,16 N 141,52 E 6,1 6,7 6,8 39 blizu vzhodne obale Honšuja, Japonska V mestih Chiba, Ibaraki, Saitama in Tokio je bilo ranjenih 6 oseb. 9.5. 21:51:29,7 12,52 N 143,18 E 6,1 6,7 76 Guam 12.5. 06:28:01,5 31,00 W 103,32 E 6,9 8,1 7,9 19 vzhodni Sečuan, Kitajska Na območju Chengdu-Lixian-Guangyuan je vsaj 69.185 oseb izgubilo življenje, 374.171 je bilo ranjenih, 18.467 je pogrešanih ali domnevno mrtvih. Potres je prizadel 10 provinc in več kot 45,5 milijonov ljudi. Vsaj 15 milijonov ljudi je bilo evakuiranih s svojih domov in več kot 5 milijonov jih je ostalo brez strehe nad glavo. Po ocenah se je porušilo 5,36 milijonov zgradb, 21 milijonov poslopij je bilo poškodovanih. Skupna škoda je ocenjena na 86 milijard ameriških dolarjev. Beichuan, Dujiangyan, Wuolong in Yingxiu so popolnoma uničeni. Sprožilo se je veliko zemeljskih plazov, ki so več dni onemogočali dostop do prizadetih območij. Plazovi so zasuli nekaj rečnih strug. Zaradi vode, ki se je nabirala, se je povečala nevarnost poplav. Poškodovanih je bilo več kot 53.000 km cestišč in 47.000 km napeljav s pitno vodo. Blizu Longana je iztiril vlak. Največjo intenziteto (XI) je potres imel na območju Wenchuana. 23.5. 19:35:35,0 7,33 N 34,90 W 6,0 6,4 6,5 9 Srednjeatlantski greben 24.5. 19:20:47,4 4,45 N 73,67 W 5,9 35 Kolumbija V provinci Meta je v zemeljskem plazu 6 oseb izgubilo življenje. Nekaj hiš je bilo poškodovanih v Quetami. 25.5. 08:21:48,6 32,57 N 105,43 E 5,9 6,0 6,0 10 meja Sečuan-Gansu V Sečuanu je ena oseba izgubila življenje, 480 je bilo ranjenih. Štiri osebe so umrle v Shaanaxu, 20 je bilo ranjenih. 71.000 hiš je bilo uničenih. 27.5. 08:37:51,5 32,73 N 105,57 E 5,5 5,2 5,7 10 meja Sečuan-Gansu Vsaj 420.000 hiš je bilo uničenih. 29.5. 15:46:00,4 63,99 N 21,01 W 5,9 6,2 6,3 10 Islandija V Selfossu je bilo ranjenih 30 ljudi. Na območju Hveragerdi-Selfoss je poginilo nekaj ovac, poškodovanih je bilo nekaj zgradb. Poškodovana je bila cestna povezava med Selfossom in Reykjavikom. Sprožilo se je nekaj skalnatih podorov. 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120"_ 6-0' L i 30' -30' -60' -30 -60 -120' -60 O OO 6 7 & Mag ii it uda □ 33 70 200 700 Globina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - maj 2008 Figure 2. The world strongest earthquakes - May 2008 97 Potres na Kitajskem Earthquake in China Renato Vidrih Potresi v alpsko himalajskem pasu so pogosti in ponavadi predvsem zaradi slabe gradnje zahtevajo veliko življenj. Ogromno gmotno škodo in številne smrtne žrtve, ki jih je zahteval potres 12. maja 2008 v kitajski pokrajini Sečuan, lahko pripišemo moči potresa (M = 7,9), majhni globini žarišča (20 km), nepripravljenosti na potres in slabi gradnji. Verjetno nikoli ne bomo poznali končnega števila žrtev, vendar pa po izkušnjah podobnih potresov lahko sklepamo, da bo končna številka presegla 100.000. evrazijska plošča • I* ^ V 3-° r/ k h iX^ ^^ Wieb«. Slika 1. Ozemlje današnje Indije je v paleozoiku skupaj z Afriko, Avstralijo, Južno Ameriko in Antarktiko sestavljalo velik južni kontinent z imenom Gondwana. Kasneje se je del odtrgal in začel potovati najprej proti vzhodu in nato proti severu. V terciarju se je indijska litosferska plošča gibala od juga proti severu. Pred seboj je zapirala nekdanji ocean Tetido, za seboj pa odpirala nov Indijski ocean. Do pred 40 milijoni let je "potovala" hitreje, potem pa počasneje, dokler ni trčila v evrazijsko ploščo. Ta trk je povzročil dvig nekaterih azijskih gorskih verig, predvsem pa dvig najvišjega gorstva sveta, to je Himalaje. Trčenje je imelo tako v preteklosti kot tudi danes velik vpliv na tektoniko celotne osrednje in jugovzhodne Azije, kar dokazuje velika potresna dejavnost tega območja. Modra - pretežno oceanska skorja, rumena - pretežno kontinentalna skorja, rdeče linije - razširjanje morskega dna in transformni prelomi, črne linije - aktivni prelomi in prelomne cone, rumene linije - normalni prelomi, črne linije s trikotniki - reverzni (narivni) prelomi, rdeče pike - aktivni vulkani v zadnjih milijon letih, temno rdeča pika - žarišče potresa 12. maja 2008 Figure 1. The area of the present India in Palaeosoic together with Africa, Australia, South America and Antarctic composed a big southern continent called Gondwana. Later a piece tore off and began to move towards east and than towards north. In Tertiary the Indian lithosphere plate was moving from south towards north. In the front it was closing former ocean Tetida, and behind was opening the new Indian Ocean. Until 40 million years ago it was moving faster, later slower, till it collided into Eurasian plate. This collision caused the lift of some Asian mountain chains, above all the rise of the highest mountain chain in the world, the Himalayas. In the past and today the collision has a big influence on the tectonics of the whole central and southeastern Asia, which results in big seismic activity of the area. Blue colour - mainly oceanic crust, yellow colour - mainly continental crust, red lines - distension of the sea bottom, black lines - active joints and joint zones, yellow lines - normal joints, black lines with triangles - reverse joints, red points - active volcanoes in last million years, dark red point - the epicentre of an earthquake on 12 May 2008 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Žarišče potresa je nastalo v kitajski pokrajini Sečuan v okolici mesta Wenchuan, ki je od glavnega mesta pokrajine Chengduja oddaljen okoli 150 km. Potres je bil 30-krat močnejši od potresa leta 1995 v japonskem Kobeju in več kot 1000-krat močnejši od potresa leta 1998 v zgornjem Posočju. Sproščena energija je bila večja od 500-tih atomskih bomb. V slabo zgrajenih objektih je bilo najmanj 70.000 žrtev, močno poškodovanih ali porušenih je bilo okoli 5 milijonov objektov. Številni popotresni sunki so škodo le še povečevali. Nastale so številne poškodbe narave, plazovi so zasuli ceste in številne poti, tako da je bil dostop pomoči zelo otežen. Med prvimi je že po dveh urah na epicentralno območje prispel kitajski premier Wen Jiabao, ki je tudi vodil reševanje izpod ruševin. Avtomobili so se le stežka prebijali na najbolj prizadeta območja, zato so najbolj izurjeni reševalci skakali na območje kar s padali. Poleg velikega števila porušenih šol, kjer je umrlo na tisoče učencev, dijakov in študentov, so zaradi plazov narasla jezera ogrožala celotno pokrajino. Gladina vode na številnih jezerih in vodotokih je ogrožala pregrade in s tem milijone ljudi, ki so jih uspeli evakuirati. Določenim vodotokom so morali strugo dobesedno spremeniti in odpeljati vodo drugam. Slika 2. Modre puščice označujejo smer premikanj Tibeta proti severu, vzhodu, jugovzhodu in jugu. Gibanje temelji na meritvah GPS. Največji premiki dosegajo do 50 mm/letno, na območju zadnjega potresa - severozahodnega dela Sečuanskega bazena - pa so najmanjši, tja do 10 mm/letno ali še manj in prav na območju teh sprememb je nastal zadnji katastrofalni potres Figure 2. Blue arrows mark the direction of the movement of Tibet towards north, east, southeast and south. The movement is based on GPS measurements. The biggest moves reach up to 50 mm yearly, in the area of the last earthquake - northwestern part of Sechuan basin - are the smallest, up to 10 mm yearly or less, and just in the area of these changes the last catastrophic earthquake occurred Alpsko himalajski potresni pas Na Zemlji sta potresno najbolj dejavna cirkum pacifiški pas, ki obkroža Pacifik, in alpsko himalajski pas. Ta se vleče od Atlasa v severni Afriki, preko Pirenejev, Alp, Apeninov, Dinaridov, Helenidov v Malo Azijo in naprej do Himalaje; na območju Indonezijskega otočja pa se združi s cirkum pacifiškim potresnim pasom. Alpsko himalajski orogenetski pas se že na območju Irana razširi na 500 km. Pritiski v Zemljini skorji, ki regionalno nastajajo zaradi pritiskov Arabske plošče proti severu, se sproščajo ob številnih prelomih. Proti vzhodu, na območju Pakistana, Afganistana, Indije, Tadžikistana, Kirgizi-stana se alpsko himalajski lok še bolj razširi. Obsega območje od Tjan Šana na severu, prek Pamirja, Hindukuša, Karakoruma do velikega himalajskega nariva nad Pandžabom in Gangeškim nižavjem. Sestavlja ga nekaj manjših geotektonskih plošč, ki ležijo med afriško in indijsko ploščo na jugu in evra-zijsko na severu. Plošče se med seboj gibljejo v različnih smereh. Med njimi lahko prihaja do trkov ali kolizij, ena plošča se lahko pod drugo podriva - ta proces imenujemo subdukcija, lahko pa prihaja do strižnih mej, kjer se dva bloka premikata ob prelomu eden proti drugemu. S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da so potresi, ki tu nastajajo, povezani s to dejavnostjo. Strokovnjaki ocenjujejo, da se tu sprosti več kot 20 % celotne seizmične energije na našem planetu. Zadnji potresni sunki, ki so bili v kitajski pokrajini Sečuan, potrjujejo seizmično aktivnost tega območja. 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Indijska in Evrazijska plošča Za potresno dejavnost tega območja lahko "krivimo" trk indijske plošče z evrazijsko (slika 1). Plošči se primikata tudi do 50 mm/letno. V oligocenu (40-25 milijonov let) sta indijska in evrazijska plošča trčili ena z drugo s celinskima litosferama. To je bil začetek obdobja, v katerem so se pričele dvigovati gorske verige Himalaje, Tibeta, Hindukuša, Altaja itd. To je ustvarilo številne prelome in zadnji potresi so nastali kot posledica premikanj ob narivnih strukturah severozahodnega dela Sečuanskega bazena. Skrajni vzhodni del platoja Tibeta se počasi nariva na vzhodno Azijo in ustvarja narivne prelome. Zemljina skorja se tu počasi premika od Tibeta proti severu, vzhodu in jugovzhodu ter se podriva pod Sečuanski bazen. Južna Himalaja se giblje proti severu, gorovje Tien Šan, severno od bazena Tarim se giblje počasneje, vzhodna Himalaja se premika proti vzhodu ali celo jugu. Ti prelomi potekajo od severozahoda približno 30o proti jugozahodu. Prav na tem območju prihaja do sprememb v hitrosti premikanj, tu so premiki najmanjši in prav tu je nastalo žarišče potresa (slika 2). Ta dogajanja so poglavitni razlog za seizmično aktivnost celotnega predela južne in jugovzhodne Azije in seveda tudi zadnje serije potresov v kitajski pokrajini Sečuan. Slika 3. Serija potresov v kitajski pokrajini Seču-an je nastala ob narivnih strukturah s smerjo se-verovzhod-jugozahod, ki gradijo severozahodni del Sečuanskega bazena. Popotresni sunki so nastajali ob prelomnih conah v dolžini okoli 300 km. Rdeča zvezda označuje potres 12. maja 2008 z M = 7,9 Figure 3. The last series of earthquake in Sechu-an occurred along structures with the direction northeast-southwest, which build the northwestern part of the Sechuan basin. After earthquake shocks occurred along the faults in length of 300 km. The red star points the earthquake of 12 May 2008 with 7,9 magnitude fljo M M v ii y Slika 4. Karta potresne nevarnosti prizadetega območja kaže na možne pospeške do 24 % zemeljskega pospeška, kar odgovarja približno VIII. stopnji po EMS (evropska potresna lestvica). Možnost prekoračitve je 10 % v 50-tih letih. Učinki potresa so to stopnjo prav gotovo presegli, torej so kitajski seizmologi to območje potresno podcenili. Sicer največjo potresno nevarnost označujeta rdeča in rjava barva, manjšo rumena in zelena, najmanjšo pa bela barva Figure 4. The map of seismic risk of the affected area points to possible accelerations up to 24 % of the earth acceleration, which is cca. EMS level VIII. The possibility of the exceeden-ce is 10 % in 50 years. The effects of the earthquake this level surely exceeded, therefore the Chinese seismologists underestimated this earthquake area. The biggest seismic risk is marked with red and brown colour, smaller yellow and green, and the smallest white Kot zanimivost lahko navedem primerjavo kitajskega potresa s potresom leta 1998 v zgornjem Posočju. V zgornjem Posočju se je aktiviral prelom v dolžini okoli 10 km, v Sečuanu pa v dolžini okoli 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 300 km (slika 3). Temu primerna je bila sproščena energija, saj je bil sečuanski potres več kot 1000-krat močnejši od posoškega. Med številnimi popotresnimi sunki, ki so sledili glavnemu potresu, jih je nekaj deset preseglo magnitudo 5,0, eden celo 6,0, kar pomeni, da so bili le nekoliko šibkejši od glavnega posoškega potresa. Tovrstni popotresi seveda porušijo praktično vse, kar ni bilo uničeno ob glavnem sunku in lahko zahtevajo tudi dodatna življenja. Razlika med globinami potresnih žarišč Primer sečuanskega potresa in popotresnih sunkov na Kitajskem nam kaže, kaj pomeni globina potresnih žarišč. Priča nam o pomembnosti globine žarišč, saj imata lahko dva potresa enake moči na površini popolnoma drugačne učinke, odvisno od globine nastanka. Čim globlje žarišče ima potres, tem večji bo stožec razširjanja potresne energije, valovanje bo zajelo velik prostor na površini, vendar bodo njegovi učinki (intenzitete) na površini relativno majhni. Enako močan potres s plitvim žariščem pa bo na površini povzročil pravo razdejanje, kljub temu, da ne bo zajel tako velikega območja. Prvi izračuni so kazali na globino okoli 10 km, kasneje 20 km, kar je oboje zelo plitvo in zato so bili učinki na površini katastrofalni. Če bi žarišča potresov nastajala v globinah nekaj sto kilometrov, bi bilo bistveno manj gmotne škode in žrtev. Slika 5. Nekatera mesta so bila skoraj v celoti porušena, saj je bila gradnja zelo slaba. Najbolj preseneča dejstvo, da so bili tudi družbeno pomembni objekti (šole, univerze, ...) zelo slabo grajeni Figure 5. Some cities were almost entirely in ruins, due to the very weak construction. Surprisingly the social important buildings e.g. schools, universities were also weakly built Slika 6. Velika magnituda potresa, plitvo žarišče in slaba gradnja so povzročili delno ali popolno porušitev skoraj 5 milijonov objektov Figure 6. Big earthquake magnitude, shallow hypocentre and weak construction caused partial or complete demolition of 5 million buildings Napovedovanje potresov Znanstvena napoved je splet dolgoletnih raziskav, ki zajemajo statistično napovedovanje, dolgoročno napoved, ki ji sledita srednjeročna in kratkoročna napoved, ter neposredna napoved. Statistično napovedovanje zajema izdelavo katalogov, študij prostorske in časovne porazdelitve potresnih žarišč, njihovo selitev in ugotavljanje kontinuiranosti potresnega dogajanja. Posledica statističnega napovedovanja je dolgoročna napoved, t. j. izdelava kart potresne nevarnosti in s tem določanje potresno nevarnih območij, kjer lahko v določenem časovnem obdobju z neko verjetnostjo pričakujemo nastanek potresa. Te karte se izpopolnjuje, večje spremembe pa lahko povzročijo le močnejši potresi od predvidenih. Kitajski seizmologi so na tem območju predvideli nekoliko šibkejše 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo potrese (do 24 % zemeljskega pospeška, kar odgovarja približno VIII. stopnji po EMS lestvici), torej so potresno nevarnost podcenili (slika 4). Srednjeročna in kratkoročna napoved si sledita, trajata pa lahko od nekaj mesecev do nekaj dni pred potresom. Pomenita izsledke številnih opazovanj, od spremenjene potresne dejavnosti, sprememb hitrosti potresnih valov, spremembe gladine vode, spremembe koncentracije raznih plinov, spremembe gravitacijskega polja in številne druge anomalije, ki jih tu ne bomo naštevali. Končni rezultat napovedovanja je neposredna napoved potresa, nekaj ur pred katastrofo, ki pa se v dosedanjem razvoju seizmologije zgodila le enkrat. Kitajski seizmologi so za 4. februar 1975 napovedali potres z magnitudo 7,3 (Haičeng) in s tem rešili veliko človeških življenj, saj so evakuirali milijon prebivalcev. V isti pokrajini so z uspešno napovedjo uspeli še enkrat, vendar je šlo za mnogo šibkejši potres. Ob tem se lahko vprašamo, ali ni bil vse skupaj zgolj ugoden splet okoliščin, saj je bil to edini uspešno napovedan potres na Kitajskem in na svetu. Manj kot dve leti po uspešni napovedi je potres 28. julija 1976 (M = 7,8) v Tangšanu zahteval 290.000 žrtev (drugi podatki navajajo več kot 650.000, nekateri viri pa celo več kot milijon žrtev. Tega potresa ni napovedal nihče. Potresno napovedovanje je pravzaprav opredelitev potresne nevarnosti in s tem dolgoročna zaščita pred potresi, ki združuje seizmologijo in gradbeništvo (tisti del gradbeništva, ki se ukvarja s potresnih inženirstvom), torej osnovno in aplikativno znanost. Seizmologija je dolžna raziskovati procese v potresnih žariščih, opredeliti potresno nevarnost z modeliranjem gibanja tal med potresom, analizirati potresno ogroženost in opozarjati na splošne in preventivne ukrepe za zmanjševanje škode ob možnih potresih v prihodnosti. I -*tSe3t ■ S Slika 7. Reševanje iz ruševin je bilo zelo zahtevno in marsikje onemogočeno; prvič zaradi oteženega ali ne-možnega dostopa zaradi porušenih cest in drugih dovoznih poti in drugič zaradi porušitev, saj so bili številni objekti v celoti porušeni v sistemu »palačink« (vsa nadstropja se porušijo in pod seboj stisnejo vse) Figure 7. Rescuing from the ruins was very pretentious and in many places impossible; first because of the difficult or impossible access due to ruined roads and other access ways and second because of ruins, because many buildings were completely ruined in a 'pancake' system (all floors collapse and press everything under) Slika 8. Številni plazovi in podori so zasuli ceste, dovozne poti, ponekod pa napolnili jezera in vodotoke, da se je gladina vode prekomerno dvignila in ogrožala pregrade. Evakuirati so morali več milijonov ljudi, ki so bili ogroženi zaradi porušitve pregrad ali poplav Figure 8. Several landslides burried beneath the roads and access ways, in places filled lakes and rivers, consequently the water level excessively rose and threatened the barriers. Because of barrier collapse and floods several millions of people were evacuated Z upoštevanjem potresne nevarnosti in dobrimi predpisi o potresno odporni gradnji lahko gradbeniki zelo zmanjšajo potresno ogroženost in tveganje. Če pa upoštevamo, da večji del prebivalstva, ki je zaradi potresne dejavnosti najbolj ogroženo, živi v t.i. tretjem svetu, napovedovanje potresov ni samo znanstvena, temveč tudi politična panoga. Mnogo pomembnejša je ozaveščenost prebivalcev in poznavanje katastrofe, ki jih lahko doleti, kot pa razna, večinoma lažna napovedovanja. 102 Potresna dejavnost zgornjega Posočja Seismic activity of the upper Posočje area Renato Vidrih Ob 10-letnici potresa v zgornjem Posočju je izšla knjiga, ki jo je izdal Urad za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje. Knjiga z naslovom "Potresna dejavnost zgornjega Posočja" opisuje dogajanja v potresni preteklosti tega območja; geološke in seizmološke značilnosti, potresno nevarnost in ogroženost ter analizo dogodkov leta 1998 in 2004. Obsežna dvojezična monografija avtorja dr. Renata Vidriha zajema 509 strani in poleg bogatega besedila vsebuje številne posnetke poškodb narave in objektov, pa tudi sicer je bogato ilustrirana. Knjiga je bila predstavljena 9. maja v Kulturnem domu v Bovcu. V uvodnih splošnih poglavjih avtor opredeljuje ozemlje Slovenije glede na število in moč potresov, tektoniko in prelome, seizmotektoniko, globine potresnih žarišč in opis najmočnejših potresov. Sledi opis potresne dejavnosti zg. Posočja, pri čemer so opisani zgodovinski potresi od leta 1279 dalje in potres 12. aprila 1998. Podroben opis strukturno-tektonske in splošne geološke zgradbe zg. Posočja preide v opis sedaj v Evropi veljavne potresne lestvice EMS-98 in na novo izdelan predlog napovedovanja intenzitete potresa na osnovi razširitve lestvice iz opisa poškodb na zgradbah tudi na poškodbe v naravi. Analiza proučevanja posledic na zgradbah in v naravi je avtorju omogočila opredeliti pogoje gradnje za poškodovane objekte ob potresu in opredeliti izboljšano inženirskogeološko in seizmološko zgradbo. Skupaj z analizo poškodb na zgradbah ob potresu je bila izdelana nova seizmična mikrorajo-nizacija Bovške kotline in zg. Posočja. 12. julija 2004 je na istem območju in ob istem prelomnem sistemu nastal ponovni močan potres, zato je v nadaljevanju narejena primerjava posledic obeh potresov. Monografijo odlikujejo številne slike, ki ponazarjajo potresne poškodbe na zgradbah in v naravi. V tem smislu monografija, skupaj s citiranimi viri, predstavlja pomemben, na enem mestu zbranih virih geoloških in seizmoloških podatkov o obeh obravnavanih potresih, ki bodo v bodočnosti koristni vsem nadaljnjim raziskovalcem. Vsebuje veliko število kart, preglednic in diagramov, ki grafično ponazarjajo posamezne značilnosti potresov. Pri tem je monografija logično urejena, vsako temo najprej splošno predstavi in nato postopoma preide v pomembne detajle. Slika 1. Naslovnica knjige Potresna dejavnost zgornjega Posočja prikazuje seizmično mik-rorajonizacijo Bovške kotline in enega najbolj poškodovanih objektov v Spodnjih Drežniških Ravnah Figure 1. Front page of the book Seismic activity of the upper Posočje area Informacije: renato.vidrih@gov.si 103 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2008 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. V maju je bil v zraku na vseh merilnih postajah cvetni prah javorja, divjega kostanja, jesenovca, gabra, cipresovk, bukve, jesena, oreha, kaline, murve, smreke, bora, trpotca, platane, trav, hrasta, kislice, bezga, kopriv, v Primoiju tudi krišine in oljke. Največ cvetnega prahu smo zabeležili v Mariboru, 10.125 zrn, predvsem na račun bogatega cvetenja bora in trav, v Ljubljani 8.542 in v Kopru 5.335 zrn. Poleg bora in trav so bile v Kopru v zraku tudi večje količine cvetnega prahu oljke, ki so ga zračni tokovi zanesli tudi do Ljubljane in Maribora. 1200 co E Z CČ. N > LU I— >cn 1000 800 600 400 200 0 Koper Ljubljana Maribor . .11 ■ h 1 . .IL. ■nvrm ni m nm 1 s 5 7 9 11 1s 15 17 19 21 2s 25 27 29 s1 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v maju 2008 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2008 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku maja 2008 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. V Ljubljani in Mariboru so manjše padavine nekoliko zmanjšale povprečno dnevno koncentracijo na začetku meseca, v Ljubljani in Mariboru se je koncentracija opazno znižala tudi ob padavinah 5. maja. Sicer pa je prevladovalo sončno vreme in ugodne razmere za sproščanje cvetnega prahu. Najdaljše in najbolj opazno je bilo močno znižanje obremenjenosti zraka s cvetnim prahom med 18. in 23. majem, ko so bile padavine obilne in pogoste. Nato se je obremenjenost zraka s cvetnim prahom ob sončnem in toplem vremenu povsod spet povečala in trajala vse do konca meseca. 2 Inštitut za varovanje zdravja RS 104 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo N O > LU I- >w Koper Ljubljana Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE ■ I i. Il - 1 1 1 1 j 11 j i rrin niiMii Wla^J J ft 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk maja 2008 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2008 25 CO E z a: N O > HI i- >w 20 15 10 5 Koper Ljubljana Maribor OREH I -i n mm 13 5 7 I I ■ I P" 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oreha maja 2008 Figure 3. Average daily concentration of Nut (Juglans) pollen, May 2008 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru maja 2008 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, May 2008 0 javor divji kostanj jesenovec gaber cipresovke/ tisovke bukev jesen oreh kalina murva oljka Koper 0.7 0.3 0.2 5.2 6.6 0.3 4.5 0.4 1.7 0.9 21.6 Ljubljana 0.4 2.0 0.8 4.7 2.3 0.4 0.3 1.3 0.5 0.3 1.8 Maribor 0.5 0.6 0.6 3.5 1.1 0.7 0.5 1.4 0.1 0.2 0.7 smreka bor trpotec platana trave hrast kislica bezeg koprivovke SKUPAJ Koper 0.7 17.6 0.8 0.3 16.6 11.6 0.6 1.3 4.0 95.9 Ljubljana 2.3 50.0 0.9 1.2 16.6 4.4 1.2 2.6 1.7 95.7 Maribor 2.2 57.6 0.8 0.6 18.1 4.1 1.1 2.0 1.1 97.5 105 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo en N O _j > 6 LU I- >w 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve maja 2008 Figure 4. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, May 2008 en N O > LU I- >w 40 30 20 10 Koper Ljubljana ^^ Maribor DIVJI KOSTANJ . I I auJUJ 11 + I.U.I J ■■ ■, 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja maja 2008 Figure 5. Average daily concentration of Horse Chestnut (Aesculus) pollen, May 2008 70 60 co 50 E Ž en 40 N o jj 30 LU h- >W 20 10 0 Koper Ljubljana Maribor JESEN mm 13 5 7 9 11 ......'1 1 I I I I 1 I I I I -I—I— 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk maja 2008 Figure 15. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2008 0 7 106 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 250 CO E 200 on N O > LU I— 150 100 50 0 Koper Ljubljana Maribor TRAVE lili 1 3 »-F1 5 7 ¡rniiirfffin 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav maja 2008 Figure 7. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2008 10 VRBA Koper Ljubljana Maribor CO E z on N > LU >W I I mnirm 1 3 5 7 9 11 13 15 17 I I I I I I 19 21 23 ■ P f + + H—I- 25 27 29 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe maja 2008 Figure 8. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, May 2008 Koper Ljubljana Maribor CO E on N o > LU I— III JAVOR HI J i i i i p iiiiii 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk maja 2008 Figure 15. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2008 8 6 4 2 0 8 6 4 2 0 107 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 25 CO E ž Ct N O _J > LU I— 20 15 10 0 Koper Ljubljana Maribor BREZA W l'l 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze maja 2008 Figure 10. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, May 2008 5 100 CO E z a: N O > LU I- >w Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribor GABER/ČRNI GABER _ _ l> 1 1 n 'll-j^ i-i-h-1 n ■ 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra maja 2008 Figure 11. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, May 2008 800 700 600 CO E Ž 500 a: N O 400 > 300 LU h- >W 200 100 Koper Ljubljana Maribor BOR Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk maja 2008 Figure 15. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2008 0 108 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo tO E ai N 25 20 15 > 10 LU Koper Ljubljana Maribor PLATANA i-H-HI- 15 17 H—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I—I— 19 21 23 25 27 29 31 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane maja 2008 Figure 13. Average daily concentration of Plane tree (Platanus) pollen, May 2008 60 50 £ 40 Q1 N 30 > LU >W 20 10 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta maja 2008 Figure 14. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2008 30 - 25 CO b 20 rr N o 15 > LU 10 'W 5 0 ■ | Koper | B Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE ■ ■ l 1 1. ■ nimm vwm n nrirfflifiFRInin t l ^ i i j 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk maja 2008 Figure 15. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2008 5 0 0 109 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 45 40 35 co E 30 Ž ^ 25 N 25 O _J > LU I— 20 15 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 16. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke maja 2008 Figure 16. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, May 2008 45 36 z 27 a: N O _j > 18 LU I- >w Koper Ljubljana Maribor JESENOVEC 0 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesenovca maja 2008 Figure 17. Average daily concentration of Tree of heaven (Ailanthus) pollen, May 2008 30 25 i 20 a: N o > m i- >w 15 10 Koper Ljubljana Maribor KALINA i i i i i i i i i i I i i i i i P i i i i i i 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 18. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kaline maja 2008 Figure 18. Average daily concentration of Privet (Ligustrum) pollen, May 2008 5 9 5 0 3 5 7 9 110 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 12 <|10 z * 8 N O d 6 > LLI >W 4 0 Koper Ljubljanici Maribor MURVOVKE 1 .1 1 I J. ■ ■■■Mil Hi linn ii III 11 i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 19. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu murvovk maja 2008 Figure 19. Average daily concentration of Mulberry (Morus) pollen, May 2008 300 250 CO E 200 ai N O > LU I- >w 150 100 50 Koper Ljubljana ^^ Maribor OLJKA —1 I I I I h F F P 1 P -P-F -F -P J -P Wi^jJJJ ■ i i l 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 20. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke maja 2008 Figure 20. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, May 2008 10 CO E 1 6 N O ^ > 4 LU I— >CO 0 Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk maja 2008 Figure 15. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, May 2008 2 0 3 5 7 8 2 111 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 19 21 23 25 27 29 Slika 23. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga maja 2008 Figure 23. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2008 SUMMARY Pollen measurements were performed at three sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the north Mediterranean coast in Koper and in the Štajerska region in Maribor. The article presents the most abundant airborne pollen types in May: Maple, Birch, Hornbeam/Hop hornbeam, Oak, Cypress/Yew family, Ash, Nut, Pine, Willow, Plane tree, Nettle family, Spruce, Beech, Grass family, Horse Chestnut, Tree of Heaven, Privet, Mulberry, Olive tree, Plantain, Sorrel and Elder. 112 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012007 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 3,0-4,0 MB) ali tiskanje (velikost okoli 9-12 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.