Prêtai na platane v goto-rtal teïo LXT f Ljubljani, t soboto 6. maja 1933 ôter. 103 a Cena 1 Din Naročnina mesečne 25 IJin, /.a inozemstvo 40 Diu — ne-deliska izdaja celoletno Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nl.6/111 Telefoni Brednittvai dnevne ainiba 209* — sočna 2996, 2994 in 2099 izhaja nek dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.797 U pra v« : Kopitarjeva 6, telefon 2У4Ј Mladina v stiski Stiska posameznika je barometer časa; celo-kupnost pa je kakor drgetajoče telo, ki ječi p<> osvoboditvi, po odrešenju. Sredi nje pa stoji mladina, mladina, ki je zrasla v kruti resničnosti, mladina, ki se je rodila v vojni ali malo pred njo. Ni videla sonca ne raja predvojnega časa, samo golo in trdo življenje, ki je brez vse toplote in lepote. Mladine ni pobila na tla gmotna beda, pomanjkanje in bremena. Nekaj veliko globljega in boleetnejšega se je prikradlo v njeno srce: strah, teenobal Ta strah jo je vso prevzel in stiska njeno mlado srce kakor 6 polipskimi lovkami. Veselje do življenja, ki je prirojeno, da je človeku sploh mogoče živeti, je zadušil in zadavil vampir strah. To je resnična stiska sedanje mlanine. Ta mladina je zrasla s čutom boja, kakor ga mladina pred njo ni poznala, ker ji tega ni bilo treba. Hotela je boj, celo zahtevala ga je kakor nov pogoj in terjatev. Iz lastne volje je hotela v vrtinec življenja, v nevarnost. Hotela je življenje zgrabiti, ne pa sanjati. Nova mladina, brez znamenj in praporov, je korakala v mlado jutro, da bi si sama izkrčila pot. Bila je pogumna, bila je celo nezaslišano vratolomna na tem pohodu v negotovost. V njenem obličju je bilo pričakovanje, sijaj neporušljive zavesti zmage. Zavest, ki se je bila porodila iz poraza, iz nravn eugonobitve. Ta zavest je bila brez prevzetja in sacnoljubja, brez neči-murnosti lastne osebe; bila je samo ob sebi umevna predpravica mladine ali bolje: mladosti. Z odprtimi očmi in čuti je šla ta mladina na delo, prezirajoč ovire in nevarnosti. Hotela je delati, ustvarjati, dejstvovati, nič drugega; imela je samo en cilj. eno častihlepje: življenje! Nezavestno je vedela za dolžnost svojega življenja. za trdo »zahtevo dneva«. Hotela je dopolniti svojo nalogo v času splošne pobitosti in potrtosti. Vsekakor: ta mladina je bila treznejwa, stvarnejša in predvsem manj sentimentalna. Ni verjela starim pravljicam in sončnim slikam o življenju ter jih je zavrgla. Zato pa ni bila nič manj pripravljena za naloge svojega časa. Njen pogled je bil trden in odločen, beseda skopa in pekoča, njene zmote in zablode, njeni pregreški in napake bolestnejši kakor pri prejšnji mladini. A iz svojih lastnih slabosti se je hotela učiti in črpati moč zgolj iz tajnih virov svoje globoke vere v lastno bodočnost. Bodočnost tej mladini ni bila denar in oblast, marveč edinole to eno: da izpolni svoje mesto v narodni celoti, v blagor države in družine. Z delom je hotela upravičiti svoj obeta nek. Pravica do obstanka! Kako usodno pomembna beseda, a kako brezupna in prazna spričo sedanje stiske! Namesto prejšnjega veselja do življenja sta se naselila obup in po-bitost. A kako rada bi ta mladina, kljub vsemu, odločno poprijela za delo! Dela se ji hoče, ne zaradi kakega dobro plačanega mesta v tem ali onem poklicu, kjer bi bila na mehkem in n« varnem pred viharji časa; ne, za čemer stremi, je neizrekljivo več: zastaviti hoče svoje življenje za vero, da je potrebna v tem svetu. Gre se za njen duševni obstoj, za njeno samoobrambo, za globoko zavest njene vrednosti, zn najdražje, kar človek ima: za njenega duha. Ta je v nevarnosti in mladina čuti to nevarnost prav do dna svojega bistva. Strah pred to nevarnostjo ji jemlje mir, ki je potreben za ustvarjanje, za zidanje, in jo zastruplja kakor kužen bacil. Iz bobnajočega ognja njenega boja se je razvila vojna v strelskih jarkih. Dve sovražni sili si stojita nasproti: Radost in strah! Nikdar, odkar živi človek na zemlji, ta boj ni bil tako neizprosen. Zlo je vstalo proti dobremu; tragični boj človeka za višje vrednote življenja proti nižjim. Ta boj poznamo iz življenja posameznikov, iz tragične usode posameznih osebnosti. Tu pa bojujejo ta boj sto-tisoči, današnja mladina v svoji celoti. Kakor ' epidemija se širi strah, kakor tat se krade v mlada srca in uničuje njihovo odporno silo. S tem pa ni rečeno, da je ta cnladina slabotna in brez odpornosti. Nasprotno je ree. Boj te mladine ni na kraju, marveč gre dalje in globlje in postaja neizprosnejši, nego more biti kdaj boj za osebne dobrine, za zemsko >srečo«. Duševna odpornost mladine je do skrajnosti napeta, v boju ima do malega že vse 6Voje duševne rezerve. Popolnoma osamljena stoji na svoji postojanki. Toda odpovedala se ne bo niti ee brezbrižno umaknila; borila se bo dalje za svoj prostor v občestvu. Njena volja do zmage tli kakor iskra pod pepelom. Nikdar ni bila kaka mladina poštenejša v svojem hotenju, kakor je današnja. Gre ji za svobodo! Ne eeveda za svobodo, ki bi ji bila namen raz.brzdanoet in samovoljnost, marveč za svobodo, ki ji je brezpogojna zapoved, ki zahteva odgovornost, obveznost in utrditev. Za svobodo, ki priznava sveti strah in red v življenju, zapoved, ki ni zapisana v nobenem zakoniku. Ta mladina se hoče zaradi občestva včle-niti v kolo življenja. Saj y svoji izostreni du-ševnosti jasno ve, da ni življenja razen v občestvu. Ta ■mladina, ki v svojem srcu pobožno hrani vero v svojo nalogo in poslanstvo, se 7. vsemi svojimi duševnimi močmi bori proti sili in verigam. Svobodna hoče biti, svobodna za obrambo, pa četudi obsojena v brezdelnost. Čudovit etos nadkriljuje in zmaguje vse ovire in vse nevarnosti: volja do čednega človeškega ravnanja! A ravno v tem jo neprestano zalezuje sovražnik: da bi se vdala samoprevari, da bi nalagala samo sebe, to se pravi, da bi se odrekla nalogam in zahtevam časa in liodočnosti. Ta podreditev iz strahopetnosti in slabosti bi bila najhuje, to je zadnji korak človeka, ki se izogne svojim nalogam. To nevarnost je mladina z občudovanja vredno samohotnostjo spoznala, ji pogledala naravnost v oči in jo odbila. S tem je znova potrdila resnico Gothejcvih besed: »Nikdar ne sme kak človek, nikdar kak narod misliti, da je prišel konec. Velike mož« slavimo zato. dn se seznanimo z velikimi mislimi, da odbijemo od sebe vse, kar povzroča akjrašenoat. kar nam Hitler je sprožil težke probleme na vzhodu Evrope Vsi Slovani na braniku proti nemški nevarnosti Hitler je „izenačil" Nemce, a bo zedinil tudi Slovane v obrambi svoje zemlje Pariz, 5. maja. U. Tukajšnji »Tempe« priobčuje dopis svojega moskovskega dopisnika, v katerem se jasno zrcaii skrajno zanimiv razvoj o stališču sovjetske vlade proti državam Male zveze. Znano je namreč, da je sovjetska vlada sprejela objavo pakta Male zveze z velikim nezaupanjem, ker je mislila, da bo tudi ta nova skupina držav, kot se je doslej vedno dogajalo, smatrala za svojo prvo dolžnost, da mobilizira križarsko vojno proti sovjetski Rusiji. »Vsak sporazum med kapitalističnimi državami,« tako je pisalo rusko časopisje, »je vedno naperjen proti državi, kjer vlada diktatura proletarijaia.« Zbližanje med Rusijo in Malo zvezo Toda spričo Hitlerjevega zmagoslavja v Nemčiji so merodajni sovjetski krogi v zuuanjem ministrstvu prišli sedaj do drugih zaključkov. Sovjetske Rusije vprašanje revizije mirovnih pogodb nikakor ce zanima. Sovjetska država rabi mir. Zato je zbiranje držav v okviru Male zveze v očeh sovjetske vlade samo prvi začetek stabilizacije Evrope in trdna garancija za mir, ki je Rusiji toliko potreben. Prvotno nezaupanje ruske vlade do držav Male zveze je zatorej polagoma izginilo in se spremenilo v neko dobrohotnost, kot je doslej še nismo doživeli. Kdo bo napravil prvi korak? Zaenkrat ruska vlada noče zapustiti te dobrohotne rezerviranosti, ker pričakuje, da bo ena ali druga od držav Male zveze napravila prvi korak in prva iztegnila roko proti Rusiji, toda vee kaže, da ee ruska vlada točno zaveda, da mora tudi od svoje strani napraviti kakšno prijateljsko kretnjo, ki bo državam Male zveze služila za dokaz, da je Rusija postala zares miroljubna država, ki je pripravljena podpirati težnje Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije. V Pragi se resno bavijo z mislijo, da tudi Rusijo priznajo de jure, ali pravomočno. Dr. Beneš je v svojem govoru pred parlamentom to možnost tudi izrecno poudaril, kar je zelo ugodno odjeknilo v Moskvi in po vsem sovjetskem tisku. Tudi Belgrad je sedaj bolj pripravljen, da to vprašanje resno vzame v pretres in skuša najti rešitve v vprašanju odnosov do sovjetske Rusije. Isto se lahko trdi tudi o Romuniji, kajti novi mednarodnopolitični položaj je ustvaril tudi za Romunijo nove možnosti, da se sporazumi s sovjetsko vlado. Vse težave bodo padle, tako mislijo tukaj, ker bo na obeh straneh vladalo prijateljsko ozračje. CSR — prva Češkoslovaška do sedaj še ni priznala sovjetske Rusije, ali ona vzdržuje z njo redne trgovinske zveze že več let ter ima v Modi vi tudi svojega diplomatskega zastopnika dr. Košeka. Istotako ima tudi sovjetska vlada v Pragi svoje zastopništvo, ki ga vodi pisatelj Aroeev in ki ga bo zamenjal v Kratkem dosedanji svetnik na sovjetskem veleposlaništvu v Berlinu Aleksandrovski. Isto je tudi z Romunijo, kjer že dalje časa sedi sicer pravno še nepriznani a vendar potrebni zastopnik sovjetske Rusije, Edino Jugoslavija še nima nobenega zastopništva, niti diplomatskega niti trgovskega. Glas iz Belgrada Belgrad, 5. maja. U. V navadno dobro informiranih krogih zunanje politike se že dalje časa ponavlja vest, da je dr. Beneševo izjavo glede bodočih odnosov do sovjetske Rusije v smislu predpisov pakta Male zveze, ki določa enoten nastop vseh treh držav v vprašaivju mednarodne politike, smatrati tako, da bo tudi jugoslovanska vlada računala z možnostjo, da se uredijo razmerja in odnosi s sovjetsko Rusijo. Vprašanje je zelo delikatno in seveda še ni doseglo štadija pogajanj ter bo zahtevalo mnogo previdnosti, da se natančno definirajo in zavarujejo vse pravice bivših ruskib državljanov, ki so prešli v naše državljanstvo oziroma uživajo naše gostoljubje. V istih krogih pod-črtuvajo, da je vsako vznemirjenje nepotrebno, kei bo naša država, ako pride do p.ogajanj, kar je sedaj še izven okvirja morebitnosti, znala zaščiti vse slovanske brate, ki so se k njej zatekli v sili. Poljska na straži Pri prvi nevarnosti : okupacija Gdanska in Vzhodne Prusiie Romana lides . . . Waršava, 3. maja. Znano je, kako hitro in energično je Poljska odgovorila na taitozvani Mussolinijev načrt, ki zasleduje namen, da bi se teritorijalne meje, ustvarjene po versaillski pogodbi, revidirale. Čeprav je Mussolini, kakor hitro je Poljska ojačila svojo posadko na takozvani Westerplalte, ki leži nasproti svobodnemu mestu Gdansku, zagotovil poljsko vlado, da se v njegovem načrtu katerakoli konkretna teritorijalna sprememba niti ne omenja, Poljska ni zapustila svojega stališča, ki ji veleva, da je pripravljena, da s silo prepreči vsak poizkus kakšnega nemškega atentata na poljsko Pomorje. Kljub zagotovilom Mussolinija ostane namreč dejstvo, da je še vsaka nemška vlada izjavila, da je neobhodni pogoj za njeno mirno sodelovanje v evropski politiki, da se ji vrne »nemško« Pomorje in da se Gdansk inkorporira v nemško državo. Ta nevarnost je postala aktualna s prihodom Hitlerja na vlado in Poljska je zato ukrenila v tem oziru vse potrebne korake. Pomorje pripravljeno na boj za življenje m smrt Če verjamemo italijanskemu tisku, ki danes s posebno skrbjo zasleduje to vprašanje in Nemcem svetuje, naj bi se ne prenaglili, je Poljska Pomorje v zadnjem času silno utrdila. Poljska je zbrala na tem ozemlju 13.600 mož pehote s 500 oficirji in 12.000 puškami, 29 poljskimi topovi, 29 okiopnimi možnarji, 232 težkimi mitraljezami, 522 lahkimi mi-traljezami in 522 metalci granat. V slučaju vojne bi se te sile podvojile. Vrh tega ima Poljska v Po-morju 3i00 mož kon čnice s 130 častniki ter 5200 mož topništva s 213 častnik:, 180 težkimi topovi m 45 artilerijskimi mitral'tzami. Vîega skupaj se nahaja v Por.'oiju 22.C0C mož \o,aštva s 973 častnik., ne vštevši prostovoljske t( te ftevilna je tudi letalska eskadra ,ki obstoja iz 111 aeroplanov, k čemur moramo šc prišteti vojno brodovje, ki je kon- itejejo v gdanskem parlamentu (Volkstagu) 13 poslancev proti 19 socialistom, 9 komunistom in 31 poslancem vladne koalicije, zahtevali razpust Volkstaga in nove volitve. ' Predsednik Volkstaga dr. Ziehm, ki se hoče ogniti vsakim mednarodnim komplikacijam in je navezan na gdanskega delegata Zveze narodov, je predložil zakon, ki naj bi ga pooblastil z diktatorskimi pooblastili za pet let, da prepreči načrt hi-tlerjevcev. Dočim so bili socialisti pripravljeni, da za to pooblastilo glasujejo, so narodni socialisti dobili podporo vladnega centruma, ki ni hotel napraviti tega afronta proti narodnim socialistom, tako da se je predlog, naj se Volkstag razpusti, spre- jel v jako delikatnem momentu mednarodnega položaja. Nove volitve so napovedane 28. maja in vse kaže, da bodo zmagali hitlerjanci ali pa da bodo vsaj tvorili tako močno skupino, da zmerne meščanske stranke ne bodo mogle vladati brez njih, ker ni nobenega dvoma, da bodo tudi v Gdansku tako marksisti kakor komunisti potolčeni na glavo. Nova vlada bo zato brez dvoma vodena od hitlerjevccv in zato je zdaj vprašanje, ki se z veliko skrbjo stavlja v vseh diplomatičnih pisarnah Evrope, kakšno mednarodno politiko bodo začeli ▼ Gdansku Hitlerjevi prijatelji. Ker se na Zvezo narodov ni mogoče opreti — saj je danes spričo razklanosti evropskih velesil v dve nasprotni koaliciji ta forum praktično obsojen na gole papirnate resolucije in proteste _ je jasno, da bi bil konflikt neizogiben, ako bi hitlerjevci izzvali nastop Poljske, ki bi je v tem slučaju nihče ne mogel zadržati od korakov, ki bi bili potrebni za obrambo Poljske. Opirajoč se na Rusqo . •. Italiia nervozno posredu,e v Berlinu Sporazum glede Viine? Poljska se bo tega ustrašila tem manj, ker se sme trdno zanašati na nevtralnost Sovjetske Rusije in eventualno celo na njeno aktivno pomoč, ker tudi Sovjeti absolutno ne bi trpeli, da bi se v Gdansku oziroma v Pomorju pojavila Hitlerjeva Nemčija, ki bi na ta način ne ogrožala samo Poljske, ampak tudi baltiške province. Z eno besedo, evropski zunanji uradi, v prvi vrsti pa Mussolini, so v velikih skrbeh, če bi Poljska napravila intrigam, ki imajo svoj izvir v Rimu, kjer nemške načrte zdaj odkrito, zdaj prikrito podpirajo, konec na ta način, da bi zasedla Gdansk in pa vzhodno Prusijo, kar bi vsekakor bila pametna poteza, čeprav bi bila nekoliko riskantna. Toda, kdor bi hotel Poljsko odvrniti od tega koraka, bi moral tvegati svetovno vojno in tega tudi v Rimu nočejo. Sicer pa Poljska nima takih namenov, ampak bi bila pravica popolnoma na njeni strani, ako bi dala na Hitlerjeva izzivanja, ki ogrožajo njeno integriteto, tisti odgovor, ki bi najbolj zalegel in ki bi bržčas mir v Evropi zasigural bolj nego pakt štirih velesil, kakor si ga je zamislil g. Mussolini. Italijanski zunanji urad je lahko tem bolj v skrbeh, ker je Hitler danes izgubil vse simpatije in vsako centrirano v Gdynji. Mogočne so, kakor poroča рш3'?°Г.0 v Angliji in Ameriki in vprav danes rimsko časopisje, tudi utrdbe, ki se gradijo in spo- ?e ?hš,f0 v L?ndo™ ?gorcem glasov, proti režimu, polnjujejo z mrzlično naglico dalje. Hitler I evci v Gdansku Človek se sprašuje, čemu je postalo vprašanje Pomorja oziroma Gdanska zopet tako pereče. Saj je Poljska na nasvet Zveze narodov, ki je protek-tor Gdanska in garant njegovega svobodnega položaja, odpoklicala ojačenja, ki jih je bila poslala na Westerplatte, kakor hitro je bil v Nemčiji Hitler prišel na oblast. Znano je, da je Italija zaenkrat odrekla Hitlerju podporo za slučaj, če bi leta hotel dejansko sprožiti vprašanje vrnitve Pomorja. Ne glede na to, da ima Poljska tehtne razloge, di ne verjame več zagotovilom italijanske diplomacije, ki je še pred enim mesecem smatrala revizijo nemško-poljske meje za neobhoden pogoj pomirjenja Evrope, se vršijo v Gdansku samem stvari, ki od Poljske zahtevajo skrajno čuječnost in pripravljenost. Kakor hitro je namreč Hitler v Nemčiji zmagal, so gdanski nacionalsocialisti, ki ohrani podvig; izgubo gmotnih dobrin se da nadomestiti, nad drugimi nas potolaži čas. samo eno zlo jc nepopravljivo: Čc človek obupa sam nad seboj. Najsi se je prejšnje jasno ozračje skalilo in zameglilo, najsi je strah objel njeno drhtečo dušo — izgubljena la mladina ni! Dajte ji malo časa. imejte potrpljenje: mladina, ki ni klonila pod tisočerimi udarci lega časa. ta uvUdiua gre lepšemu jutru nasproti. ki je razpustil svobodne delavske organizacije. Čisto nič se ne bi čudili — tako pravijo v diplomatskih krogih — ako bi Nemčija v primeru, da bi Poljska enostavno zasedla Gdansk, če bi tam zmagali hitlerjevci, ostala popolnoma osamljena in bi tudi protesti Italije ničesar ne pomagali. Sedaj je popolnoma razumljivo, zakaj Italija danes prijateljsko in nujno opozarja svojega zaveznika Hitlerja, naj vpliva na svoje pristaše v Gdansku, naj se ogibajo vsakim izzivanjem in naj ne dajo Poljski povoda, da napravi njihovim načrtom radikalen konec. Njeno prigovarjanje je imelo uspeh, kar priča današnja Hitlerjeva pomirjevalna izjava poljskemu poslaniku. W. R. Rusi hunujeio v Potiski Varšava, 5. maja. ž. Vodja sovjetske trgovinske industrijske delegacije Bojev je dal predstavniku poljske agencije Iskra izjavo, v kateri je poudarjal uspešni razvoj poljsko-sovjetskih trgovinskih odnosov. Znano je, da je bilo v zadnjem času med Poljsko in sovjetsko Rusijo sklenjenih več velikih kupčij, iz katerih sledijo velike dobave tekstilnega blaga in strojev od strani Poljske. Sovjetski zastopnik se je zelo laskavo izrazil o poljski industriji in rekel, da je cilj sovjetske delegacije, da poglobi trgovinske odnošaje med obema državama, pri čemer je bil sklenjeni pakt o nenapadanju prvi korak za gospodarsko zbližanje med sovjetsko Rusijo in Poljsko. Dunajska vremenska naooved: Jasno in toplo vreme bo trajalo dali«. Varšava, 5. maja. U, Iz Rige poročajo, da se ji dalje časa mudil v Kovnu v Litvi osebni zaupnik maršala Pilsudskega, ki je imel več važnih sestankov z vodilnimi litvanskimi državniki in politiki. Opozarjal je Litvance na veliko nevarnost, ki preti tudi Litvi od strani Hitlerjeve Nemčije. V tem slučaju bi bilo najboljše, če bi se obe državi, Poljska in Litva med seboj na prijateljski način pobotali. Poljski zastopnik se ni izognil vprašanju Vilne tei jasno povedal, da bi bila Poljska pripravljena popustiti ter dati mestu Vilni in okolici, kjer pre bivajo Litvanci, obširno samoupravo. Franc ta budna Ob priliki zunanjepolitične debate v francoskem senatu, je senator Berenger, ki je predsednik zunanjepolitične komisije v senatu, v zelo ostrih besedah napadel Hitlerjev režim v Nemčiji. »Kako je z Nemčijo po Hitlerjevem triumfu?«, je vprašaL »Stojimo pred dejstvom, ki nas postavlja za več sto let nazaj. Kajti žc več sto let ni videla Evropa tako silovitega nacionalističnega izbruha, ki bi seglo celo po preganja-iju Judov. Hitlerjevo gibanje pomenja zmagoslavje vsenemštva! Kakšno stališče bo zavzela Francija v Ženevi v očigled Hitlerjeve ekspanzije, mrzličnega oboroževanja Nemčije in vedno glasnejših zahtev po reviziji mirovuh pogodb?« A doli Hitler častnidohtorstuttgarisheuniferze Al s m lih 71 Pavlu na poti v Damask Uvodniïar »Jutra« je т številki od 5. maja objavil o vzrokih naraščajočo kriminalitete med našim narodom upoštevanja vredne misli, ki jih očividito navezuje ua članke, tt katerimi je uedavnu načel to pereče vprašanje naš list. Ta »Jutrova« izvajanja so v bistvu potrdilo naših trditev, predvsem kar tiče namen, ki smo ga imeli: zbuditi zavest, da razrušila» sile razjedajo danes že zdravo kmetsko jedro našega naroda iu da jo treba proti temu začeti smotreno vigojno delo in energično obrambo. »Jutrovega« člankarja pa je žal zavedel naprednjaški atavizem, da jc svoj sicer tehtni doprinos k temu problemu na koncu tako neobjek-tivno tendcnciral, da je potreben temeljite korekture, ako naj ima diskusija o tej stvari kakšen koristen rezultat in smisel, kakor to brez dvoma ; vsi želimo. Člankar je oči vid no mislil, da je nujno potrebno, da, čeprav brez izrecne navedbe, reagira na »Slovenševa« izvajanja o vlogi, ki jo igra pri zarojevanju kriminalitete ekonomski moment, dasi za to v naši formulaciji ni bilo nobenega objektivnega razloga, saj smo v medsebojnem učinkovanju ekonomskih in moralnih faktorjev na zločinstvo vlogo prvih opredelili čisto točno: da so namreč samo najugodnejše z a r e j a I i š č e kriminalitete po fizični in moralni oslabitvi, ki jc posledica pau-perizma na eni strani, in po podobnem proccsu moralnega razkroja, ki ima svoj iztok v pomehku-žujočili učinkih prevelikega bogastva na drugi strani — da so pa vzroki zlnčinstva endogen-ski, iz samega bitja človekovega izuotraj izhajajoči, tega nihče ni zanikovul. »Jutro« je pač bilo zaradi našega poudarjanja ogromne važnosti gospodarskega momenta pri moralni izroditvi naroda prizadeto iz čisto drugih razlogov nego so znanstveni — mi pa smn imeli prav tu namen, da opozorimo ravno ineroilnjne činitoljc ua odgovornost in dolžnost, da se očuva gospodarska stabilnost našega kmeta, njegovo blagostanje in izviri njegove gospodarske samostojnosti, ker nam noben pameten človek nc ho mogel zanikati, da brez toga sploh ni nobene moralne ozdravitve in prcroilitve! Kar pa tiče telesno in moralno izroditev, moramo seveda »Jutrovemu« uvodničarju popolnoma pritrditi, če v našem narodu vidi njen poglavitni vzrok v alkoholizmu, na kar naš list žo leta in leta opozarja, ne da bi se bili oni. na katero smo naslovili tista naša opozorila, veliko zganili. Zelo nas veseli, da so nam »Jutro« v tej borbi pridružuje in velik uspeh bo. če so bo obema slovenskima dnevnikoma posrečilo zdramiti poklicane kroge na naj-cnergičnejši boj zoper strahotno zastrupljcvanje našega naroda z alkoholom. Jo pa treba člankarja »Jutra« opozoriti na to, da jc k moralnemu izrodu našega naroda razen alkoholizma veliko doprinesel in kljub nekemu v zadnjem časti javljajočemu se preobratu v tem oziru še vedno doprinaša tisti moralni libertinizem, ki jc bil pri nas, vsaj v povprečnem prerezu gledano, vedno združen z vulgarnim liberalizmom ali lažinaprodnjaštvom in ki so jc širil iz izvestnoga kroga naše buržunzije kot nekak produkt posebne »prosvilljenosti«. Taki članki, kakor je »Jutrov« od 5. t. m., nam pa dajejo upanje, da bodo tudi ti krogi uvideli, kako razkrojevalno so vplivali članki, drugi literarni produkti, gledališke predstave po primeru »Veselega vinograda«, nemoralne anonsc, predvsem pa tisto še danes ne popolnoma ugaslo negativno vrednotenje, omalovaievanjo in smešenje religije, krščanstva in katoličanstva pa katoliškega moralnega nazora, ki jo bilo ve? desetletij glavna naloga in tema našega liberalnega časopisja. Čc se danes to utallšfe počasi in deloma umika pravičnejšemu gledanju, pa so ostali šo globoki protiverski predsodki, za kar je dokaz ravno članek »Jutra«, o katerem danes tu govorimo, lvakSen dokaz proli verskemu in moralnemu gledanju katoličanstva nrt svet pa proti blagodcjnosti njegovega moralnega vpliva je neki tisli niolek, ki je padel iz žepa Antona Malija ali pa dejstvo, da ie njegov brat po umoru šel k obhajilu? Ce kdo zdaj po primeru »Jutra« in »Naroda« t» ponavlja kot nekak argument zoper našo versko in cerkveno vzgojo, ne moro to biti — naj se nam oprosti izraz! — ničesar drugega ko ostanek tisle stupidnosti, ki je bila svoječaso našemu človeku vcepljena po liberalnem napolizobražen-stvu iu antikatoliškem časopisju. Taki pojavi, kakor zgoraj omenjeni, so samo tipični za veliko moralno perverznost gotovih zločincev, naj bodo gola rafinirana hlimba ali pa naj izvirajo iz popolnoma pervertirano bolno vesti in so pripisati na račun le takim izredno izrodelim individuom, ne pa naši verski vzgoji, ki gotovo ni kriva tega, čc kdo, naj bo žc zločinec ali pa siccr čisto normalen tip, verska čuvstva več ali menj hlini, jih zaradi svoje dispozicije dovolj globoko 110 dojema ali nepristno doživlja, jih napačno vrednoti kot golo sredstvo ra norcligiozne namene itd. itd. Pa četudi bi bila v tem ali onem slučaju, v tej ali v oni dobi iz človeških vzrokov verska vzgoja nedostatna, metodično ali kakorkoli že no na višku, jo nihče no bo dolžil, da doprinaša k iločinstvu! Zakaj več ali menj bistvene forme verskega življenja so po svoji globoki utemeljenosti v človeški naravi prav tako nnj-jafja konkretna vzpodbuda za moralno zadržanje in mogočen zavirajoč moment, da se no razpasejo nemoralni nagoni, kakor je za moralno urejeno življenje potrebna obfestvena, socialna, cerkvena organiziranost verskega udejstvovanja, o čemer pa »Jutrov« uvodničar žal ničesar ne ve, ker v tem pogledu najbrž ni študiral tozadevne literature niti ni bil na nobenem modernem verskem misijonu. Kar pn so »Jutra« tiče, smo prepričani, da 1»i zagnalo strašno vpitje, če bi mi zabeležili vsakega zlnčinra, kateremu je ob policijski preiskavi padlo iz žepa — »Jutro«!... S tem pa naša tema še ni izčrpana. Treba bi bilo n. pr. »Jutrovega« člankarja opozoriti obenem s poudarkom potrebe pametnega gospodarstva (zadnji val kriminalitete pri nas sovpada točno /, dviganjem krivulje gospodarske krize) tudi na nesrečni taksni zakon od lii. aprila 1929, potem na vzroke naraščajoče sirovosti iu nasilnosti med našim narodom, ki gotovo no izvira iz versko vzgojne metodike!, potem pa na nenormalno draženje in pospeševanje spolnih gonov pa na kategorično potrebo, du našo oblasti v tem oziru posnemajo ostale države, kjer so lafeli energično likvidirati liberli-nizem lažiprosvetljenstva, razpuščenost nravov pod krinko svobode in naprednosti in vso šaro demo-liberalizma in njegovih puhlih fraz, ki so spro-ščevale slabe instinkte iu so gotovo v zelo veliki meri zakrivile moralno izroilclost naše dobe. Mi bomo verjeli, da je Pavel resnično na poti v Damask šele, če ne bomo več čitali v naših »naprednih« listih o »moralni prideriji«, o »moralnih farizejih« in o »obskurantstvu« ter »nazadnjaštvu«. ako se zahtevajo liajencrgičnejšo odredbe proli javni nemorali, proti nesramnosti in nedostojnosti. ki se šopiri г vso neženiranostjo po zabaviščih in na prostem zraku, proti okužujofim, ilegeneraeijo pospešujočim slabim zgledom in podobnim pojavom, ki bi kmalu izginili, če bi naša policija v vsakim takem slučaju diktirala 500 Din kazni, do česar ji daje pravico znana naredba proti nedostojnemu vedenju ! Hitlerja v albam ,Za Avstrijo 99i Dunaj, 5. maja. tg. Podkancler dr.. Winkler je izjavil na shodu Laudbunda o političnem položaju: »Za Avstrijo se sedaj zelo pulijo, vendar Avstrija n ^ sme vstopiti niti v Malo zvezo, niti v politični trikot z Italijo in Madjarsko, kar bi moglo dovesti do restavracije Habsburžanov, temveč mora zahtevati pravico samoodločbe. Dogodki v Nemčiji kažejo, da je Hitler doživel hud poraz glede svoje avtoritete. Mogoče je, da se bo Hitlerjev režim končal s hohcnzollernsko monarhijo. Razvoj v Avstriji je v zunanjepolitičnem pogledu za nemško državo usoden. — Vojni minister Vaugoin je izjavil na zborovanju častnikov, da ni nobena nesreča, če obstoja v Evropi še druga nemška država. Kar se tiče reforme avstrijske vojske, pa je izrazil mnenje, naj bi zopet vsa mladina nosila pisano vojaško suknjo. Zopet Hirtenberg? Pariz, 5. maja. tg. Socialistični »Populaire« zopet pogreva hirtenberško afero. Objavil je članek, pttlffO v katerem trdi, da se peSke ln (trojne puške, M so bile pripeljane v Hirtenberg, še vedno nahajajo v Avstriji. Avstrija je hirtenberški materijal spravila v svoj dunajski arzenal, odkoder ga bo pri prvi priliki poslala v Budimpešto. Kongres avstrijskih K. S. Dunaj, 5. maja. AA. Danes popoldne se otvori v Solnogradu letni kongres krščansko socialno stranko, ki se ga udeleže delegati iz vso Avstrije. Izbora Solnograda za ta kongres je odkrita demonstracija proti nacionalno socialističnemu gibanju, ki so jo zadnjo čase v teh krajih razvilo. Napovedani so veliki politični govori Dolliuesa, Vnugolna in bivšega kanclerja liurescho. Posojilo Dunaj, 5. maja. AA. »Deufeeh-oesterreichlsche , Zeitmig* poroča, da je francoski poslanik ua Du-i naju I'i aux ponudil avstrijski vladi novo posojilo 1 v znesku 200 milijonov šilingov. Po konferenci v Wa&hingtonu Ameriška triletka Washington, 5. maja. ž. Jutri bo izšla spomenica predsednika Roosevelta na ameriški narod, ki bo vsebovala gospodarski program Združenih držav. Spomenico bo Roosevelt sporočil po radiu. Gre za 3 letni načrt, ki bo, kakor se čuje, vseboval dalekosežne reforme. Med drugim bo sprejet zakon o trustih, kjer bo prepovedan vsak sporazum med proizvajalnimi skupinami. Razen tega namerava vlada uvesti nadzorstvo nad delavskimi plačami in delovnimi pogoji. Končni zakon o reorganizaciji ameriških železnic po načelu državne kontrole bo izdam koncem tega leta. Herriot zopet doma Pariz, 5. maja tg. Preden jc Herriot prišel v Le Havre, je poVei posegijaji v gospodarsko življenje se morajo v bodoče opustiti. Dvorna vlada ima popolen interes na tem, vlada imela pred seboj daljšo dobo časa. Gospodarstvo sedaj lahko začne z velikopoteznimi načrti, in sme računati na najtoplejšo podporo državne vlade. Ni prav, če vlada seda j v gospodarskih krogijii še vedno nervoznoet. ker so sedaj izenačene tudi svobodne strokovne organizacije in je s tem doseženo konsolidacija v gospodarskem življenju. Usoda Hugenberga Rorlin, 5. maja. AA. Spor med nemškimi na-cionalci in nacionalnimi socialisti v državni vladi prehaja v oster konflikt. Pruski ministrski svet mora danes' odločiti, ali naj še naprej pripadeta obe pruski ministrstvi zn gospodarska vprašanja dosedanjemu komisarju Hugenbergu. Iz njegove okolice pa se doznava, da bi ločitev gospodarskih resorov pruskega in državnega ministrstva prisilila Hugenberga, da izstopi iz držnvne vlade. K temu ga sili tudi ravnanje nacionalnih socialistov napram njegovim somišljenikom. Pobalinstva Hitlerjancev SaarrbrScken, 5. maja. AA. Socialistični organ za Posarje »Volkestimme« poroča, da »o 1. maja hitlerjevci pretepli proleeorja Schreaierja vpričo njegovih učencev, ker jim ni dal proeto in jih je vzel s seboj na prvomajski izlet. Nemški škofje branijo neodvisnost cerkve Monakovo, 5. maja. AA. Bavarski nadškoii so izdali pastirsko pismo, v katerem izražajo zadovoljstvo, da je Hitler izjavil v državnem zboru, da hoče nemška vlada preroditi Nemčijo na temelju krščanske vere. Toda pastirsko pismo dodaja, da mora ostati vodstvo cerkvenih zadev v rokah cerkve same, ter odklanja vsako misel na »nemško« cerkev kot odpadništvo. Obsodba v proces&n i m®$>r. Valentinčičtt Gorica, 5. maja. V procesu proti kanoniku goriške metropolitanskc cerkvc mons. Valentin-čiču, goriškemu starinarju Lebanu ter beneškemu starinarju Zenniju, ki jih je državno tožilstvo obdolžilo odprodaje kipa Madonnc iz goriške stolnice (izkupiček jc mons. Valentinčič porabil za cerkev in v karitativne svrhe), je bila izrečena sledeča razsodba: mons. Valentinčič 10 mesecev in 6 dni zapora in 2000 lir globe, Lcban 10 mescccv in 6 dni zapora in 2000 lir globe, Zenni 1 leto, 1 mesec in 17 dni zapora in 2500 lir globe. Vsi trije so solidarno obsojeni na sodne stroške in na 2000 lir odškodnine civilni stranki. Mgr. Pacšnš odham Belgrad, 5. maja. 1. Jutri bo v apostolski nun-ciaturi slavnostr.-' banket v čast svetniku dr. Paci-niju, ki odide v sredo na svoje nove službeno mesto, na apostolsko nunciaturo v Varšavo. Na banket je povabljen ves diplomatski zbor. Dragoljub Jovanović - svoboden Belgrad, 5. maja. 1. Iz Sremslfc Mitrovice je prispel v Belgrad bivši univerzitetni profesor dr. Dragoljub Jovanovič. 75 odstothov za frnmasone Belgrad, 5. maja. 1. Prometno ministrstvo je dovolilo 75% popust na železnicah in državnih 1 ladjah vsem udeležencem prostozidarskega ko«i-ven ta, ki bo sredi tega meseca v Vricis. Dr. Laza Markovič izdaja svoje glasilo »L' Esprit de Belgrade« v francoskem jeziku. V zadnji številki je objavil ta tedenski list zanimiv članek, napisan od bivšega ministra za vere dr. Voja Ja-niča, pod naslovom »Za ltonkordat«. Članek jo zanimiv že zaradi razlogov, ki jih navnja, na drugi strani pa tudi zaradi osebnosti pisatelja samega, ki se je nahajal v jugoslovanski delegaciji, ki je 1. 1925. vodila pogajanja s sveto stolico za sklenitev korkordata. Pisatelj navaja, da sla v proračunski debati poslanec dr. Andjelinovič in senator dr. Švrljuga zahtevala, da se s pomočjo konkordata uredi razmerje med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Vse druge vere v Jugoslaviji, piše dr. Janič, so dobile svoj statut, samo za katoliško Cerkev se še ni storilo ničesar. Dr. Janič nadaljuje, da se nahaja v Jugoslaviji pet in pol milijona katolikov, kojih odnošaji do države še vedno niso urejeni. Zakaj je edino katoliška Cerkev, ki je po številu vsaj tako močna kakor pravoslavna, ostala v nenormalnem položaju. Ali iz toga ne sledi, pravi dr. Janič, da je naravno in pravično, ako se zahteva, da sc pravni in politični položaj katolikov uredi na podlagi konkordata, in to z edino merodajnim čini-teljem, s sveto stolico. Dr. Janič nato opisuje dve struji v državi z ozirom na konkordatno vprašanje. Eni smatrajo, da je konkordat s svelo stolico neobhodno potreben. To stališče se mu zdi edino pravilno in odgovarja ludi postopanju rajnega Pašiča, ki je 24. junija 1914 sklenil konkordat s sveto stolico in tudi leta 1925. zopet poslal posebno delegacijo v Rim, da se pogaja o novem konkordatu. Druga struja noče konkordata. Ti ljudje mislijo, da ima država sama pravico, da suvereno določi, kakšen naj bo položaj katolikov v državi. Oni smatrajo, da bo vse versko vprašanje v državi rešeno s pomočjo splošnega zakona, veljavnega za vse vere. Na tem stališču stoji, nadaljuje dr. Janič, neka tajna mednarodna organizacija, l:i ima tudi v Jugoslaviji gotovo število članov. Zadnje čase se vedno bolj opaža, kako se poskuša vmešavati v javno življenje naše države. Člani te organizacije vidijo v sveti stolici svojo največjo sovražnico, zato pa tudi na vse načine preprečujejo politiko dobrih odnošajev med Jugoslavijo in sv. stolico. Ko je dr. Janič na ta način orisal framasonsko delovanje v Jugoslaviji, prehaja na podroben popis Bolgarsho-ja$osL prijateljstvo Sofija, 5. maja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj je bolgarsko novinarsko društvo priredilo kosilo na čast jugoslovanskemu poslaniku na bolgarskem dvoru dr. Vukčeviču in članom jugoslovanskega poslaništva. Kosila so sc udeležili ravnatelji in glavni uredniki vseh večjih sofijskih listov. Predsednik udružonja g. Tonov je v svoji zdrav i ci naglasil željo, naj bi se razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo čim bolj popravilo, poudarjajoč, da ima tisk obeh držav veliko nalogo, ila pripomore k zboljšanju odnošajev med obema bratskima narodoma. Pri tej priliki je rekel Tancv, sc v imenu svo.iih tovarišev zahvalim za lep sprejem, ki ga io bila deležna na potovanju v Italijo skupina bolgarskih novinarjev v Jugoslaviji. Tanevu so je zahvalil poslanik dr. Vukčcvič. Dejal jo. da imajo listi pri delu za zbližanjc med obema državama veliko in pomembno vlogo. Nato je nazdravil bolgarskemu novinarskemu udruženju in mu želel obilo uspeha pri njegovem delu. Belgrtsjshe vesti Belgrad. 5. maja. 1. V G. pol. skup. so napredovali sledeči poštni in brzojavni uradniki in uradnice: Janko Hameršak, Ljubljana 1; Josip Vcliko-nja, Ljubljana II; Anton Pabič, Ljubljana VI; Peter Kotnik, Maribor: Anton Eržen, Marko Postrag, Avgust ftpindl in Davorin Tratenšelt, Maribor II; Albina Rihteršič in Ferdinand Sknut, Celje. — Upokojen je Anton Dolinšek, načelnik 3. pol. skup. I. stopnje pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Belgrad, 5. maja. 1. Prosvetno ministrstvo je odobrilo pravila tukajšnjega Prosvetnega društva. Kakor smo že poročali, priredi to društvo jutri zvečer v prostorih Češkoslovaškega doma gledališko igro »Ugrabljene Sabinke«. Belgrad, 5. maja, 1. V ponedeljek se prično v ministrstvu za gozdove in rudnike strokovni izpiti za gozdarske inienicrje. Belgrad, 5. maja. I. Jutri zjutraj se vrne v Belgrad tukajšnji nemški poslanik g. Dulour-Fcronce Zagreb, 5. mnja. ž. Danes jo bil otvorjen lc-taleki promet z Avstrijo. svojega delovanja v delegaciji iz 1. 1925., ki se je pogajala s sveto stolico za konkordat. Ta delegacija je delovala zelo uspešno, ker je dosegla popoln sporazum s sveto stolico v vseh vprašanjih na dnevnem redu. On je bil član te delegacije in sc je mogel osebno prepričali o najboljšem razpoloženju Vatikana napram Jugoslaviji ter o globokem razumevanju vseh bitnih problemov. Zastopniki svete stolice so pokazali najboljšo voljo tudi v onih vprašanjih, kjer se je dozdevalo, da je sporazum nemogoč. Posebno pa jo treba podčrtati pomirljivo slaiišče kardinala Borgoncini-Duce, ki je načeloval papeževi delegaciji. Pogajanja so se morala nato prekiniti, ker je morala kardinalska kongregcija, ki se je sestala šele v jeseni, izdati nova navodila svoji delegaciji. Toda pogajanja se niso več obnovila, ker jugoslovanska vlada ni smatrala za potrebno, da jih nadaljuje. тб *»» Ni brez vsakega interesa ugotoviti, da so^-rie-kateri škofje dclaii sprva težavo glede uporabe staroslovenščine. Jugoslovanska delegacija pa je na tej zahtevi vztrajala, opirajoč se pri tem na stare pravice, stečene po nekaterih škofijah, kakor tudi na dodatek v konkordatu s Srbijo 1. 1914., ki ga je v imenu papeža podpisal kardinal Merry del Val. Dr. Janič takole zaključuje svoj članek: Jaz sem prepričan, da je tudi danes mogoče skleniti konkordat s sveto stolico. Za Jugoslavijo je pri tem važno poudariti, da je to vprašanje, od katerega je odvisen notranji mir. Toda že sama logika in pravica govorila v prilog konkordata. Jaz no vidim nobenega razloga, zakaj bi naj bili katoličani v Jugoslaviji edina izjema in zakaj naj bi so ravno v pogledu katoliške Cerkve, ko je država z vsemi ostalimi verami že uredila svoje odnose, versko vprašanje reševalo enostransko, kar ne pomeni ničesar drugega kot odprt boj proli katoliški Cerkvi in proti Vatikanu. Mi se smemo vprašati, kdo bi imel od tega kakšno korist. Katoliška Cerkev je najmočnejša krščanska organizacija, svetovna organizacija brez primera. Katoliška Cerkev v Jugoslaviji no zahteva nič drugega kakor -pax et libertas« (mir in svobodo). Kakšni so razlogi, ki naj bi branili, da se ji to ne izpolni. Katoliška vera je narodna ravno tako kakor pravoslavna. Zato nam že sam zdravi razum nalaga dolžnost, da živimo z njo v miru. (Iz »Hrvatske Straže::.) . Zveza evropskih »mističnih organizacij Split, 5. maja- AA. Danes dopoldne se je vršila seja upravnega odbora AGOT-a, zveze uradnih turističnih organizacij Evrope. Na sejo so poslala svoje delegate tale društva: nemški »Mer«, češkoslovaški »Cetak«, poljski »Orbis«, madžar. »Ibus«, francoska uradna turistična organizacija, avstrijski »GFB«, italijanska »CITA< in jugoslovanski »Putnik«, razen njih so pa bili zastopani tudi zastopniki uradnih turističnih organizacij Holandske, Dansike, Finske, švedske, Norveške, Švice, Bolgarije, Turčije in Romunije. Na današnji seji je upravni odbor sklenil predlagati skupščini, naj sprejme za člana zveze bolgarsko turistično organizacijo »Bolgarijo« in turško »Halo«. Naša letalska industrija Novi Sad, 5. maja. 1. Včeraj sta se tukaj mudila princ Sikst Bourbonski in ing. Pavel Wcller, ravnatelj tovarne letal Gnome et Rhône, ter sta posetila Gedeona Gjungjerskega, predsednika upr. odbora tovarne letal v Rakovici. G. Weller je prispel v našo državo v zvezi z reorganizacijo tovarne letal v Rakovici, tako da bi se ta tovarna usposobila za izdelavo letal z motorji 850 konjskih sil. Do sedaj so sc v tej tovarni izdelovala samo letala s 400 do 500 konjskimi silami. Poraz v tenisu Firence, 5. maja. AA. Na teniških tekmah i Firenci med predstavniki Italije in Jugoslavije za Davisov pokal je De Morpurgo premagal Punčcca s 9-7, 3-6 in 6-4, De Štefani pa Kukuljeviča s 6-4 in 6-2, Rdeč dež v Zagrebu Zagreb, 5. maja. ž. V nekaterih naših krajih je padal rumen in rdeč dež. Naš minerološki in jielrografski institut je preieknl ta nenavadni pojav ter je ugotovil, da je prah, Ici ga je prinesel dež, pretežno od apnenca. Ta prah je dvignila burja in eo ga nato prinesli oblaki e Krasa v nnše kraje. Za dom slepih revezev Deseti redni občni zbor društva „Shlad za dom slepih" Ljubljana, 5. maja. Snoči se je vršil 10. občni zbor društva »Sklad za dom slepih«. Društveni predsednik g. kanonik u. Tomaž K lin ar je odprl občni zbor, ki je bil v redu sklican, konstatiral sklepčnost ter pozdravil vse navzočne člane društva ter zastopnika Podpornega društva slepih g. J. Zorca. G. predsednik je najprej v kratkih besedah poročal o glavnem delu društvenega delovanja v preteklem letu. Glavna naloga je bila zbrati čim več sredstev za zgradbo »Doma slepih«. Na Kodelje-vem je bil kupljen svet za zidavo tega doma, vendar je bil ta načrt iz raznih vzrokov opuščen. Tudi meščanske ubožnice ne kaže kupiti v ta namen. Pač pa se je v zadnjem času društvo trudilo, kupiti v okolici Ljubljane na eni najlepših točk primeren dvorec. Upamo, da bomo kmalu sporočili o ugodni rešitvi. G. predsednik se je zahvalil še g. banu, ki je bil vseskozi naklonjen društvenemu delovanju. Posebna hvala gre pa posameznikom in občinam, ki so prispevale z denarnimi sredstvi. Nadalje se g. predsednik spominja blagopokojnega g. Janka N. Jegliča, ki je kot blagajnik dolgo vrsto let požrtvovalno stal društvu ob strani. Obenem se spominja pokojnega g. Roberta K o 1 m a n a , ki se je društva spomnil z izdatnim zneskom. Obširno tajniško poročilo je podala g. prof. Minka Skabernetova. Kako potreben je »Dom slepih«, dokazujejo najbolj kupi prošenj iz različnih krajev Slovenije za sprejem v bodoči dom. Tudi Podporno društvo slepih je prispevalo Din 50.000. V proračunu banske uprave je določenih za tekoče leto Din 100.C00 podpore, za zavod slepih otrok v Kočevju pa Din 242.130. Sicer je bila na- menjena zgradba v prvi vrsti za odrasle slepce, vendar bo treba misliti na to, da se sprejmejo v ta dom šoloobvezni slepi otroci. Še vedno se javljajo z izrednim zanimanjem požrtvovalne osebe, ki bi bile pripravljene sodelovati pri sestavi Braillovega točkopisa za slepce. Knjižnica se je preselila iz Oražnovega doma v društvene prostore »Podpornega društva slepih«, ki upravlja sedaj tudi knjižnico. Blagajniško poročilo je podal pravni referent OUZD g. Rudolf S m e r s u. Iz poročila posnemamo, da znaša društveno premoženje 436.207.61 Din v denarju poleg 463.000 Din, ki ga upravlja ku-ratorij ameriškega fonda. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni naslednji: dr. Tomaž Klinar, stolni župnik in kanonik; dr. Ma-vricij Rus, višji zdravstveni svetnik in mestni fizik; Rudolf Smersu, pravni referent OUZD; Maks Hočevar, ravnatelj meščanske šole; Ivan Lazar, ko-mercijelni tajnik v p.; Fran Cvek, nadzornik drž. žel. v p.; Minka Skabeme, prof. drž. učit. šole; gospa Maruška Vrtovčeva; gdčna Vita Župančičeva, strok. učit. v p.; gospa Roža Sadarjeva. — Nadzorstveni svet: Karel Gruber, višji rač. svetnik; Janko Hočevar, bivši posojilniški uradnik; gospa Marija Sadarjeva, šolska upraviteljica. V odbor so kooptirani tudi člani društva, čuvarji ameriškega fonda za zgradbo doma, ki so: Josip Rems, hišni posestnik, dr. Vladimir Ravnihar, senator in odvetnik, dr. Milutin Zamik, mag. ravnatelj v p. V debato sta posegla tudi tajnik Podpornega društva slepih g. I. Zore ter invalid g. J c s i h. Končno se je g. predsednik zahvalil vsem odbornikom za njihovo požrtvovalnost in zaključil lepo uspeli občni zbor. Berlinsko pismo X. Kako? Ali naj se še kaj oglasim — ali je bolj pametno da molčim? Saj bi bilo menda res bolj pametno, ko bi lepo molčal in si svoje samo mislil, a je že tako: če je človek na pisanje udarjen, mu kar žilica ne da miru, da bi bil tih. In res .je pa tudi, kar sem vam enkrat že povedal, kar pa najbrž tudi brez mene veste: namreč, da se okoli Berlina svet precej suče. Vsaj Evropa. Kako se suče, to je drugo vprašanje, — a suôe sel Res je tudi, da imate o Berlinu in njegovi politični kuhinji splošno dobre informacije in da jaz časih kako berlinsko šele iz »Slovenca' izvem. Res je pa tudi, da >na licu mesta« človek še marsikaj vidi in sliši, kar se iz daljave ne vidi in ne sliši. »SI. Narod« — pa ne smete misliti, da sem se njega ustrašil! — Ta naš prijatelj je tudi mojim pismom izkazal čast, in jim je posveti! svojo pozornost in jih seveda po svoje zaobrnil. Bilo bi čudno, ko bi ne našel dlake v jajcu. Njemu se zdi, da sem jaz za nemški nacionalizem preveč navdušen in se boji, da bo meni Berlin glavo čisto pre-sukal. Naš dobri »Narod«, se zdi, da ne ve, da kar je črno je črno, kar belo pa belo. Ce smemo grajati, kar je na kaki stvari slabega, ne vem, zakaj bi ne smeli povedati, kaj je dobrega. Pa da ga zaradi svojega navdušenja za nemški nacionalizem potolažim, bom pa povedal sledečo zgodbo: Moj zobozdravnik me je na veliki petek povabil na kavo. Vedel sem. da ni katoličan in on je tudi vedel, kaj sem jaz, pa mi je že pri ordinaciji skazoval posebno pozornost, zdaj me pa povabi celo na kavo! Glejte, kako smo na Nemškem prijazni! Noben ljubljanski zobozdravnik me še ni povabil na kavo, dasi sem jim dal že dosti zaslužiti — saj so mi že skoro vse zobe populili! Torej na veliki petek! Meni je bil dan zelo nepriličen, a ker je pri protestantih to največji praznik, nisem hotel odreči. K sreči imam že toliko let na hrbtu, da si smem celo na veliki petek malico privoščiti. Glejte, pravim, kaka prijaznost! — Toda — ne hvali dneva pred večerom! Bomo videli, kaj še pride... Menim, da kar bom zdaj povedal, smem povedati, saj moža nikdo ne posma. V Berlinu, mislim, je ne na stotine, ampak na tisoče zobozdravnikov. Kdo ga bo med temi tisoči našel? Moj zobozdravnik je doktor filozofije in je bil šest îet na Kitajskem, kjer je urejeval kitajsko univerzo. Je sila učen, doma na vseh poljih vede, tudi na polju geologije. (Povedal je, da tu, kjer bivamo mi, je nekdaj tekla Visla. In to je zelo verjetno, ker naša hiša stoji prav kakor na bregu reke. Takoj, ko smo sedli, je rekel: Tu so zastopane zdaj vse vere: vi ste katoličan, moja žena je protestant-ka, jaz sem pa napol budist, napol mohamedanec. Jaz ga vprašam, kaj je dobrega na mohamedan-stvu m kaj na budizmu. Seveda je vmes prišlo v razgovor tudi krščanstvo. Na mohamedanstvu nazadnje ni našel prav nič dobrega — dokaz, da svoje veroizpovedi ni mislil tako resno — na budizmu pa že nekaj, čemur se tudi ne da ugovarjati. Časih sem mu moral pač malo ugovarjati — kolikor se gostu spodobi — a vobče je pogovor tekel mirno. Ko ga vprašam: >No, kaj pa kaj nemška politika?« — Oh, da bi le tega ne bil vprašal ! Pa sva že prej pri ordinaciji časi' nakratko malo popolitizirala. A to se je dalo poslušati. Zdaj mi je začel pa razvijati take gorostasne nazore, da si jih zapisaiti ne upam; vi bi se preveč zgražali. Vprašal sem ga, kaj pravi o zatiranju Nemcev na južnem Tirolskem. Odgovor: »Država ima pravico, da dela s svojimi podaniki, kar hoče.« Macchia-velizem v najhujši obliki! A prišlo je &e hujèe... Moj čut pravičnosti in človečnosti se je uprl; bil je krvavo ranjen. Sprva sem mu ugovarjal mirno; ker pa ni prav nič odnehal, ampak svoje goro-stasnosti še bolj zatrjeval, sem postal tudi jaz odločnejši. Nazaduje, ko mi je bilo preveč, pa rečem: »Gospod doktor, ko bi bil vedel, da bom danes tukaj take reči slišal, bi ne bil prišel.« — Podam mu roko: »Zbogom!« in — grem... Oh, kako mi je bilo žal, da sem sprejel vabilo! Dve dragoceni uri sem zgubil — pa na veliki petek — in kaj imam od tega! Vi pa rečite, kar hočete, da sem ravnal prav ali ne. A »SI. Narod« naj ve, da tako poceni se ne damo! Gosp. doktor mi je enkrat že rekel: »Vi bi kot gost > Nemčiji ne smeli tako govoriti.« Odgovoril sem mu: »Jaz čislam Nemčijo, a če jo moram jutri zapustiti, svojih nazorov o pravičnosti in človekoljubi ju ne bom prikrival.« Rekel sem mu pa tudi: »Saj ne mislijo vsi naeional-soeialisti tako kakor Vi.« Gotovo ne! Kaj takega je zmožen samo kak »filozof«; iz njega sta govorila Hegel in Nietsc.he in ne vem kdo še. — Sicer sva pa midva z mojim doktorjem danes spet prijatelja. Poelal »em mu s prijaznim pismom vred knjigo: Dr. Sovvieki, Der Sinn der Lebons. eine katholisc.he Lebensphilo. sophie. ki sem jo slučajno naše! v naši hišni knjižnici. Je {krav dobra in govori tudi o budizmu. Domovina bodi torej zaradi mene mirna. »Narod« bi pa vprašal, kako da mu nemški nacionalizem ni všeč, ko je vendar sam nacionalist! En nacionalizem pobija drugega. Dokaz, da je sistem nacionalizma sam v sebi napačen! Da s tem ne mislim resnične ljubezni do domovie, mi ni treba zatrjevati. A nacionalizem kot svetovno-nazorno načelo je zmota. Ali ne? Če vam nemški in italijanski nacionalizem nista pogodu, potem tudi kakršenkoli drugi nacionalizem ni upravičen. Vsak nacionalizem je omejen, nizek, ozkosrčen, krivičen, nasilen. Nacionalizem je oče vnebovpijočih krivic, sovraštva, preganjanja, zatiranja. Nacionalizem je zakrivil svetovno vojsko, pomoril 20 milijonov ljudi. Nacionalizem je pa še posebej pro-klefstvo Slovencev. Saj nacionalizem tlači in tare naše rojake onstran meje in preti udušiti tretjino našega malega naroda. Kdo more to tajiti? Jasno je, da je tak sistem obsodbe vreden — pa naj bo tukaj ali tam. Nič manj obsodbe vreden kakor italijanski in nemški ni tisti nacionalizem, ki poje (v »Pohodu«) : »Naše nebeško kraljestvo je naša domovina, drugega ne potrebujemo. V cerkvah pa se zbirajo samo farizeji.« Čisto gotovo je. ko bi prišli jutri Italijani na Slovensko, da bi ti nacionalisti prvi pobegnili ali se med fašiste vpisali — domovino braniti pa bi morali samo »klerikalci«, kakor jasno vidimo na Primorskem ln Koroškem. Je pa že katolicizem vse kaj drugega, višjega, lepšega! Nacionalizem je separatizem, je razdvoj, razpor na svetu; katolicizem je univerzalizem, edinost, ljubezen. »Da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi«, ta Prešernova beseda je ves evangelij človeštva. In v tem prepričanju se jaz v Nemčiji med enakomislečimi počutim čisto dobro. To je moja nacioaialno-politična veroizpoved. Mnogo bi imel še povedati — pa saj sem morda povedal že zdaj preveč. Omenim naj samo, da sem drugič obiskal prelata Kaas in ga imtervjuval o stališču katoličanov do novega položaja. Vprašal sem ga, če je kaka nevarnost za vojsko. Rekel je odločno: Nobene I Saj se Nemčija ne more vojskovati. Vsak dan nas lahko napadejo od francoske ali poljske strani in se še braniti ne moremo. — Vprašal sem, če niso časih tudi katoliški listi malo preveč nacionalni, posebno nasproti Poljakom pre-nestrpni. »Pomislite,« je rekel, »če je velik narod lako udarjen in ponižan kakor srno mi! To boli!« — Nenemoi tega ne čutimo. Mi si mislimo: Nemčija je še vedno velika in močna država, kaj pa hočejo? Nemci pa čutijo, da so zelo oslabljeni in ponižani. Potem pa socialna beda! Če imamo to pred očmi, si je mogoče marsikaj razlagati. Glede etališča novega režima do Cerkve mi je rekel Kaas: Mi moramo sodelovati, ker če se sedaj ne posreči Nemčije dvigniti iz socialne mizerije. pride komunizem ... — Zato je centrum soglasno glasoval za pooblasti t ven i zakon, dasi je bil Brtt-ning sam zase drugačnega mnenja. Zagotvoviti Vas smem, da se katoličani dobro drže, kolikor se v danih razmerah morejo. Njih načelo je zdaj: Sodelovati, če in dokler bo le mogoče. Svoje katoliške samobitnosti in pravic pa za nobeno ceno opustiti! Mislim, da drugače ne morejo ravnati. Kar je črno je črno, kar belo pa belo. Tudi najboljši katoliški možje, ki gotovo niso pristaši nacionalizma, mi pravijo: Mnogo je pa le dobrega na njeml Da malo Judom na prste stopijo, da marksizem ukrotijo, da vso nemoralnost tako temeljito pometajo, tega bi si nobeden drug ne bil upal. To je resnica. In resnica nad vse! Kadar bo slovanski ali jugoslovanski nacionalizem tako nastopil proti judovski prepotenci, kadar bo zaprl vse javne lokale dvomljive vrednosti, nastopil zoper kulturo nagote, r čistil vse knjigarne in knjižnice vsake nesnage, bom pel v tem oziru slavo tudi njemu ... Ameriški izletniki zopet obiščejo slov. domovino Po francoski parobrodni družbi French Line, Cie. Gle. Transatlantique dospejo letošnje poletje iz Amerike zojiet večje skupine ameriških izletnikov. Do sedaj sta določena dva velika izleta z luksuznim brzoparnikom »Ile de France«. Prvi izleit, ki ga organizira največji slovenski zastopnik v New-yorku g. Leo Za k r a j š e k , kateri bo najbrže ekskurzijo spremljal sam, odpotuje iz Newyorka dne 27. maja in dospe v Ljubljano 4. junija. Drugi izlet organizira in vodi osebno do Ljubljane priljubljeni in znani slovenski rojak g. A. Kollander, ki ima svoje lastno zastopstvo v Clevelandu. Odpotuje iz Newyorka 17. junija s francoskim brzoparnikom »Ile de France«, in ne po kaki drugi liniji kakor je bilo prvotno objavljeno Ker <>tn zastopnika gg. Kollander in Zakrajšek med Slovenci najbolj znana, smo prepričani, da bomo lahko, kakor vsako leito, pozdravili med muni mnogo ameriških rojaJtov. Zanimiva obravnava v Konjicah Konjice, 4. maja. Včeraj se je pred tukafšnjim okrajnim sodiščem vršila zelo zanimiva obravnava, za katero je v vsem okraju že dalje časa vladalo silno veliko zanimanje. Pred sodnikom g. Leopoldom Šmalcem se je zagovarjala ga. Jelka Suhač, žena tukajšnjega okrajnega načelnika, starokatoliške vere. Ozadje te razprave je sledeče: Dne 29. septembra 1932 je prišlo večje število konjiških žen in mater pred tukajšnje okrajno načelstvo, da bi okrajnega načelnika dr. Mateja Suhača prosile, da hi se na dekliški osnovni šoli uredilo poučevanje verouka in da bi se preklical odlok prosvetnega ministra, na podlagi katerega je bil katehet g. Franc Bohanec razrešen katehetske službe. Okrajni načelnik je dal orožništvu nalog, da ne smejo vseh žensk pustiti k njemu, ampak naj pride k njemu samo manjša deputacija, češ, da vseh — bilo jih je okrog 150 — ne more sprejeti. Zato je odšlo k njemu 11 žen in mater, da bi mu izrazile svoje želie in prošnje. Druge pa so čakale pred okrajnim na-čelstvom. Med tem časom, ko so žene stale spiddj pred poslopjem okrajnega načelstva, je pa na nje priletela iz drugega nadstropja skozi okno neka »tekočina« in sicer iz — nočne posode, kakor sta pri razpravi izpovedali dve priči. Tega »poliva« je bilo deležnih več spodaj stoječih žen in mater. Razumljivo je, da je to med ženami povzročilo veliko ogorčenje. Zato so tri žene-matere in sicer Ivana Kovač, kmetica iz Hebenštrajta, Marija Verd-nik, kmetica iz Žeč, in Katarina Cugmas, kmetica iz Konjiške vasi, ki so bile te »ljubeznivosti« najbolj deležne, vložile po svojem zastopniku g. dr. Franju Macarolu, odvetniku v Konjicah, zasebno tožbo proti načelnikovi soprogi Jelki Suhač, češ, da je ona to zakrivila. Nedavno se je vršila prva razprava, ki pa je bila zaradi zaslišanja novih prič preložena. Včeraj pa je bila druga razprava. Zaslišanih je bilo več prič za obe strani. Priča Švab Julijana, ki јг stala na nasprotni strani ceste, je videla pri oknu načelnikovo gospo, kako je izlila iz nočne posode neko »tekočino« na spodaj stoječe ženske. Isto je videl tudi priča avtoizvošček Josip j Ficke. Ena priča je izjavila, da je bila mlakuža na tleh velika »kakor žandarmerijska kapa«. Jelka Suhač se je zagovarjala, češ, da je zalivala rože v istem času, ko so stale spodaj pred načelstvom ženske. Ko pa je zaslišala neke vzklike o »koruznici«, je iz razburjenja, misleč, da so ti Za hišo in vrt, za cesto in šport. UICT0RIH platnene čevlje z gumi podplatom v beli in sivi barvi. Ugodna fazonu trpežni tjoapluh porozno. POPULARNE CENE: Štev. 22-27 28-54 35-41 42-46 24 - 28 - 34- 40 - Domač! izdelek Na podplatu zašč. znak Dobi se v vseh trgovinah s čevlji, a na veliko pri Se m pe ril, Zagreb, Poslanski prelinac 102 vzkliki veljali njej, izlila vodo skozi okno na spodaj stoječe ženske.,Toda nobena izmed zaslišanih prič ni slišala takih'vzklikov. Ogorčenje je nastalo šele po obdolženkinem dejanju. Z ozirom na tekočino, s katero so bile žene polite, je izjavila ena priča, da to ni mogla biti navadna voda, ker se K madeži še danes poznajo na naglavni ruti, četudi n je že na vse načine skušala odstraniti. Na podlagi doprinešenih dokazov je sodišče poznalo obdolženko za krivo in jo obsodilo po § 297-2 na 420 Din globe pogojno za eno leto. Njen branilec dr. Ervin Mejak je proti razsodbi takoj prijavil priziv. Tako se bo s to zadevo pečalo še okrožno sodišče v Celju. Smrtna žrtev zloglasne „Dolančeve rebri" Reducirani rudar Franc Kadunc iz Zagora obležal nad Savo Zagorje, 5. maja. V sredo zjutraj sta šla dva fanta iz Konjšice po znani »Dolančevi rebri« v Zagorje. Nasproti njima pride neka ženska in ju opozori, da pri drugi drči pod potjo leži neka palica, »poglejita« pravi, »če se ni zgodila spet kaka nesreča!. Eden izmed fantov se pri povratku poda od spodaj po dotični drči navzgor. Kakih 80 m nad Savo res zagleda ležati človeško truplo. Gre bliže in se prepriča, da je človek trd in mrzel. Nesrečnik je drčal kakih 200 m navzdol in ustavil se je, ker se je ujel z desno roko za neki grm Na glavi je imel veliko rano in desna noga mu j« bila zlomljena. Poleg njega pa je ležal nahrbtnik, v katerem so bile suhe hruške. V nesrečnežu spozna ravtio zadnje dni reduciranega rud. delavca Franceta Kadunca iz Zagorja, ki ee je v torek mudil v Konjšici. Zdrav in vesel se je čez dan poslovil od doma in šel v hribe. Malo pred mrakom je zapustil Dolančevo hišo iin se napotil domov, noseč seboj suhehruške za živež. Pa mu je moralo nn stezi, na enem najbolj nevarnem kraju tik pod križem v skalah spodrsniti in zapeljal se je po silni strmini navzdol proti Savi. Dne 3. t. m. ob 4 so ga na nosilnici prinesli do broda in prepeljali čez Savo v Zagorje, kjer sta ga sprejela žalostna žena in sin. Pokopan bo danes ob 4 popoldne. Naj počiva v miru! Je to v štirih letih že četrti smrtni slučaj na tej stezi. Ponesrečila sta ee v letu 1929. dva starejša domačina iz Konjšice, leta 1930. dimnikarski pomočnik iz Višnje gore, ki je po svojih opravkih tod šel na vlak. V torek pa nesrečni Kadunc. Ljudi pa, ki so se tudi že zapeljali po tej strmini, katerih nesreča pa se ni tako tragično končala, ampak so se samo nekoliko potolkli in opraskali, je pa cela vrsta. Je namreč ta reber z«i slučaj velike Save edina pot, ki veže KonjSico in Polšnik z Zagorjem. Takih nevarnih strmin kakor tukaj menda v celi dravski banovini ni nikjer in se jih tudi ob drugih prilikah (košnji, paši, v gozdovih itd.) veliko ponesreči, lako da imajo v mrliški knjigi v Konjšici pri vsakem desetem odraslem mrliču zapisano *se je ubil«. Nepotreben naval bolnikov na ljubi*, bolnišnico Ljubljanska bolnišnica se vedno bolj polni in je stiska za prostor vedno večja. Letos je bolnišnica sprejela 7175 bolnikov, kar je izredno visoko število, večje, kakor pa je bilo doseženo še pred leti komaj do polovice leta. Opaziti je zlasti velik naval bolnikov z dežele in pa, da se ljudje branijo iti v bolnišnice, ki so jim takorekoč pred nosom. Včeraj sta prišla na kirurgični oddelek dva bolnika iz okolice Novega mesta, čeprav ima Novo mesto dve bolnišnici. Oba bolnika sta povedala, da sta prišla v Ljubljano na nasvet svojih zdravnikov, dasi ju velja vožnja v Ljubljano seveda mnogo več. Mislimo pa. da bi taki bolniki mogli prav tako najti zdravje tudi v bližnjih bolnišnicah, saj ne gre za komplicirane bolezni, z.a katere morajo bolniki najti pomoči le v tako velikih bolnišnicah, kakor je ljubljanska. Ljudje bi morali malo več zaupati tudi manjšim bolnišnicam. Morilca bodo drugi teden poslali okrožnemu sodišču v Novo Andrej Mali Ljubljana, 5. maja. O obsežnem zasliševanju obeh bratov Andreja in Antona Malija, ki sta zagrešila gnusni zločin pri Sv. Roku pri ÔL Vidu pri Stični, smo v teku tedna obširno poročali. Policija, ki je v četrtek znključila zasliševanje obeh bratov in zbrala ogromen inaterijal za njuno krivdo, sestavlja sedaj ovadbo proti obema. Ko bo ovadba sestavljena, kar se bo zgodilo prihodnji teden, bo poslana okrožnemu sodišču v Novem mestu, z njo pa bosta prepeljana v tamkajšnje zapore tudi oba brata i Andrej in Anton Mali. Nož, a katerim ie bila nokojna Amalija ишог- Anton Mali jena in ki so ga včeraj, kakor smo že poročali, ! našli v potočku pri St. Vidu, je orožništvo poslalo j sodniji v Višnji gori, da ga ta pošlje obenem z ' drugim, po njej zbranim dokazilnim materijalom sodišču v Novo mesto. Nož bo pri obravnavi proti obema bratoma imel vlogo enega najvažnejših cor-pora delieti. Priobčujemo sliki obeh bratov, kakšna sta kot policijska jetnika. Sliki je napravil policijski folo graf. Sliko zakonskih Andreja in Amalije Mali smo objavili takoj po zločinu. Zanimiva je pri-! merjava med Andrejem kot ženinom in Andrejem kot prijetùu moriloam шш W Ljubljana Mariborske vesti: Obmejni promet v Mariboru V prihodnjih dneh bo Maribor pozorišče važne konference. Scstanejo se naši in avstrijski eksperti in delegati in razpravljali bodo o osnovanju obmejne postaje v Mariboru. Skupno se bo udeležilo posvetovanj nad 50 delegatov raznih »trok — Prizadevanja za osnovanje obmejnega kolodvora v Mariboru segajo že do'go vrsto let nazaj. Vršilo sc je že /eč tozadevni.l posvetovsn'; zadnja velika konferenca je bila pred tremi leti ter sc je vršila v kazinski dvorani. Takrat ni bilo končne odločitve, ker niso bili dani pogoji za osnovanje obmejne postaje. Manjkali so namreč potrebni poslovni prostori, ker je kolodvorsko poslopje še za obseg sedanjih poslov mnogo premajhno. V novo fazo pa stopa vprašanje obmejnega kolodvora z dovrSitvijo nove zgradbe kolodvorske carinarnice in carinske pošte, ki bo šc letos pred pričetkora jeseni popolnoma končana. Pridobili se bodo v zgradbi prostori, ki bodo zadostovali tudi za poslovanje avstrijskih obmejnih policijskih in carinskih oblasti, zlasti ko se prihodnje leto še dogradi k novemu poslopju zgradba kolodvorske pošte. Za mesto Maribor pomeni obmejni kolodvor v gospo- □ ProSenj ne mečite v koši Znak naše dobe: prošnje se mečejo v koš. Nikakor pa ne gre delati to pri prošnjah, ki jih razpošilja tukajšnja Pro-tituberkulozna liga za gradnjo protituberkulozne-ga azila. Ćlovečanska misel je tukaj, vzvišena mi-sell Ustreči, ne v koš metati! □ Odbor za pošiljanje dcce v počitniške kolonije se je letos nekoliko izpremenil. V novem odboru, ki je bil sestavljen na zadnji seji mladinskega sveta, so zastopniki občinskega sveta, mestnega socijalno-političnega urada, mestnega lizika-ta, državnega zdravstvenega doma, podmladka rdečega križa, društva za zdravstveno zaščito de-cc in državnega socialnega higijenskega zavoda v Zagrebu, ki vzdržuje dijaško kolonijo v Marlinščici. □ Nc zavržite sturih oblek, ampak odberite to, česar ne boste več rabili, pokrivala, obutev, perilo, rokavice, nogavice, ovratnike, kravate, razne ostanke blaga itd., povežite vse skupaj v paket in ga shranite. Rdeči križ pride v teku prihodnjih tednov pobirat staro obleko. Ko zima zopet pritisne, bo mogoče najrevnejšim zopet pomagati, da bodo vsaj za silo preskrbljeni z obleko. Spomnite se najbednejših in ne zavrzite ničesar. □ Novi grobovi, V visoki starosti 81 let je umrla v Židovski ulici 14 vdova državnega uradnika gospa Klementina Rahn. Blago rajnko polože k večnemu počitku jutri v nedeljo ob 4 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Danes popoldne ob pol 4 se vrši iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Po-brežju pogreb tragično preminulega posestnika Franca Muleca iz Voseka pri Sv. Trojici; kakor smo že poročali, ga je pobil do smrti sod vina, ki se je prevalil nanj na strmih kletnih stopnicah. Pokojnikoma mir in pokoj, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Razne komunalne zadeve se bodo obravnavale na prihodnji seji mestnega občinskega sveta v četrtek, dne 11. t. m. Med drugim bodo v razpravi podelitev razpisanega mesta magistratnega direktorja, parcelacija ob Grajski, Fochovi in Jadranski ulici, preureditev prostorov v kazinskem poslopju, bilanca avtobusnega prometa za 1. 1932, poročilo ravnateljstva mestnih podjetij in poročilo disciplinskega odseka v neki disciplinski zadevi, končno imenovanje generala Rudolfa Maistra za častnega meščana in sprejem v občinsko zvezo. □ Cestna dela napredujejo. Preureditev in tlakovanje Aleksandrove ceste v odseku pred kolodvorom jc končano. Edino pločniki še čakajo na asfaltno prevleko. Delo na Aleksandrovi cesti se je sedaj preselilo na odsek med kolodvorom in Tomšičevim drevoredom. Cesta je v tem delu zaprta ter je ves promet proti severu usmerjen po Zrinjskem trgu, Kersnikovi ulici in Tomšičevem drevoredu. □ Pred nocojšnjo premiero v gledališču spregovori odlični in znani poznavatelj poljske književnosti dr. Rudolf Mole o poljski literaturi. мш^втоп-".. Mii —ww-j. m ■ ■ ■ ■ ич ч iio^— ponovno nastopila, in prepričani smo, da bo tudi to pot prišla njena visoka pevska kultura, njeno izvnnredno prednašanje do polne umetniške veljave. Ženski zbor Slovenskega uči-teljstva zapoje poleg tega še celo vrsto ženskih zborov s spremljevanjcm klavirja iz slovenske in ruske literature. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah. 0 Modne hlače — puniparcc dobite najceneje pri Preskerju, Sv Petra cesta 14. darskem oziru veliko pridobitev. Prvič se naseli tu aparat avstrijskega uredništva, ki bo štel najmanj 40 ljudi, ki bodo najbrže tu tudi stanovali. Tudi bo v marsičem olajšan meddržavni potniški promet, ker se bo celokupno carinsko in obmejno-policijsko poslovanje vršilo naenkrat. Posebne važnosti pa bo obmejni kolodvor za blagovni promet, ker bo odpadel dvojni pregled v Mariboru in v Lipnici, Tudi odprava tovornih vlakov bo znatno pridobila na času. Treba bo pa rešiti še celo vrsto vprašanj, pri katerih bodo sodelovali železniški, carinski, varnostni, zdravniški, živinozdravniški in še drugi eksperti. Pred tremi leti je Avstrija povrhu še zahtevala, da oskrbi naša država avstrijskim uradnikom stanovanja ter osnuje za njihove otroke posebno šolo. Ker je v tem času bilo zgrajenih v Mariboru dovolj novih stanovanj, bo prva zahteva sedaj pač odpadla; ravno tako ludi druga, ker imamo v mestu manjšinsko šolo. Upati je radi tega, da bo prišlo pri sedanjih posvetovanjih lažje do potrebnega sporazuma in da je osnovanje obmejnega kolodvora v Mariboru le še vprašanje bližnje bodočnosti. П Obilo penezov. Carinski dohodki izkazujejo pri tukajšnji glavni carinarnici v preteklem mesecu Din 4,150.241.75 in sicer odpade od tega na uvozne predmete 4,142.271, na izvozne predmete pa 7.970.75. □ Sedem pevskih zborov nastopi v ponedeljek dne 8. t. m. v unionski dvorani ob priliki reprezentančnega dijaškega koncerta in sicer: mladinski zbor državne klasične gimnazije, mladinski zbor državne realne gimnazije; oba vodi profesor Schweiger. Ženski zbor državne učiteljske šole vodi prof. Minka Zachcrlova; moški zbor državne klasične gimnazije, vodi osmošolcc Mihclič. Ženski zbor zasebne učiteljske šole čč. Sol. sester, vodi sestra Serafina. Mešani zbor državne učit. šole, vodi prof. Karol Pahor. Ob zaključku nastopi potem šc mešani zbor vseh srednješolskih zavodov. □ Spored promcuadnega koncerta v parku jutri v nedeljo ob 11: J. Strauss: Perzijska koračnica; Fr. v. Suppe: »Coletta«, valček; W. A. Mozart: Overtura iz opere »Titus«; R. Wagner: Fantazija iz opere »Tanhiiuser«; A. Gervais: »Jadran«, venček primorskih narodnih pesmi; Ed. Wagnes: Vedno naprej!, koračnica. Izvaja Drava, dirigent Lojze Žekar. □ Odbor lahkoatletskih sodnikov. Žirija za Maratonov miting jutri ob 9 dop. na Rapidovem igrišču je sestavljena sledeče: Vrhovni sodnik dr. Jettmar, tehnični vodja Smcrdel, starter Bergant, Fischer, Cestnik in Beigott sodniki. Obvezna udeležba vseh sodniških kandidatov. — Tajnik. □ Športni dogodek prve vrsle bo lahkoatlet-ski miting, ki se vrši jutri v nedeljo ob 9 dopoldne na Rapidovem igrišču pri kadetnici. Nastopijo lahkoatleti v vseh disciplinah. Borbenost in zanimivost lekme bo še dvignil nastop zagrebških lahkoatletov. Prijavila sta soudeležbo člana zagrebškega Marathona Ferenščak in Svarc. Posebnost mitinga bo tudi natezanjc vrvi, ki sc bo izvajalo sploh prvič v Mariboru. Miting priredi SSK Maraton. □ Ribe na trgu. Včerajšnji trg je bil v izredni obilici založen z dobrotami našega Jadrana. Radi obilne ponudbe je celo nekoliko nazadovala cena ribam vseh vrst, kar so mariborske gospodinje z velikim veseljem pozdravile. Velikih sardel je bilo 60 kg po Din 12, malih sardelic 60 kg po Din 10, skombri (40 kg) so se prodajali po Din 20, moli (40 kg) po 22, raki (15 kg) po 22, linji (5 kg) po ?2, očade (8 kg) po Din 18. Tudi žabji kraki so se dobili in sicer venec po Din 3. □ Dvonožni lisjak, ki je ogrožal mariborske kurnike, jc padel končno policiji v roke. Ujeli so ga pri prodaji ukradenih putk. Je to neki Karl R., ki so ga že opetovano imeli v škripcih radi teli prestopkov, pa 6e je vselej znal izmuzniti iz zanke. Dokazali so mu celo vrsto kurjih tatvin, ki jih je deloma tudi žc priznal. On je bil tudi, ki je koncem marca na begu pred policistom vrgel vrečo z 8 ukradenimi kurami in enim puranom v Razlagovi ulici preko plota na Sojčev vrt 1er pobegnil brez plena. Kure jc takrat pokradel na Pobrežju pri nekem posestniku, v tesni vreči pa se je večina živali zadušila. Oddali so ga sodišču. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden od 7. do 14. t. m. Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. Obnovljena cestna razsvetljava Ljubljana, 5. maja. Mestna elektrarna je v zadnjem času obnovila in povečala cestno razsvetljavo po raznih večjih mestnih cestah, tako po vsem poljanskem okraju, zlasti na Poljanski cesti in Streliški ulici, dalje na Dolenjski cesti in na Dunajski cesti. Po teh cestah in po nekaterih sosednjih ulicah so bilo napeljane močne obločnice, ki so jih montirali v sredini nad cestami in ulicami. Na novo je bilo montiranih večje število novih obločnic in žarnic na tok 220 voltov. Te ulice in ceste so bile v zadnjih letih nezadostno razsvetljene, zlasti Dunajska cesta od prelaza, pa tudi Dolenjska cesta, Poljanska cesta in Streliška ulica so bile nezadostno razsvetljene, v nekaterih delih pa so sploh bile zavite v temo. V zadnjih letih so se pričele razmere v mestu, kar tiče cestne razsvetljave, vendar nekoliko boljšati, je pa še vedno vse polno cest in ulic, ki so prav tako potrebne izboljšanja cestne razsvetljave in bi jo mestna elektrarna uvedla, ko bi bilo na razpolago dovolj sredstev, da bi mogla kriti stroške za nabavo novih obločnic, napeljav in žarnic. Ti stroški pa so znatnL Hej, danes smo iidane volje in к Slamiču le si želimo, izvrstne čebulne brtole vnaprej se že vsi veselimo ! Kai bo danes? UNION: KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA. Draina: »Dame z zelenimi klobuki«. Red O. Opera: »Pri treh mladenkah«. Izven. Kino Kodeljcvo: Ob 20.30: »Ljubezen — diktator mode«. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba ★ 0 Pomagalo je... Pred dnevi smo poročali, da se udeležuje tečaja za izpit računskih uradnikov na bonski upravi tudi nekaj magistratnih uradnikov, ki za računske uradnike nimajo šolske kvalifikacije, kakor jo zahteva službena pragmalika mestnih uslužbencev. Na našo prvo opazko nam je mestno načelstvo poslalo nekakšno »pojasnilo«. Po naši drugi notici v tej zadevi, pa je bilo naenkrat določeno, da se bodo k računovodskim izpitom pripustili samo tisti uradniki, ki imajo polno kva-lilikacijo, to je srednješolski abiturijenti. Torej je naša kritika res pomagala. Saj bi bilo res čudno, da se uvelja vlja pragmatika, katere izrecne določbe bi se mogle z lahkoto obiti. Pojasnilo mestnega načelstva se je torej zopet enkrat izkazalo za neumestno, kar pa ni prvi primer, vsaj ne, kar tiče pojasnil »Slovencu«. Želimo le, da bi naša kritika, ki je vedno umestna in stvarna, imela tudi vedno podoben uspeh. © Dela na dolenjski tramvajski progi. Znamo ■ ïe, da so dosedaj mogli voziti na dolenjski tramvajski progi štirje vozovi, ki so se mogli drug drugemu izogibati na več izogibališčih. Normalno pa so vozili samo trije vozovi, le ob večjem prometu, kakor n. pr. ob priliki romanja na Rakovnik, so vozili štirje. Izkazalo pa se je, da opravijo na tej progi več prometa trije, kakor štirje vozovi, ker odpadejo pri treh vozovih večje zamude in še daljše čakanje na izogibališčih na nasprotne vozove. Zato sedaj tramvajska družba odpravlja nepotrebni rezervni izogibališči na Karlovski cesti pred »vaser-kasarno« in na Dolenjski cesti. Tračnice na teh dveh izogibališčih že dolgo niso bile uporabljene in zato seveda razpadajo in rjave' Ostaneta pa seveda potrebni izogibališči pri Šentjakobski šoli in pred Privozom. © Nižji mestni nslnžbcnci g. Francu Holi- nnrju. Ugledni ljubljanski eomeščan, pekovski mojster g. Franc Dolinar, ki je pred kratkim praznoval 50-letnico svojega rojstva, je dobrotnik in podpornih mnogih društev in ustanov, med temi tudi Društvo nižjih mestnih uslužbencev. Nižji mestni uslužbenci so se mu eedaj izkazali hvaležne in so mu preenočnjim priredili v Fabjanovi kleti intimno slavje. Zbrali 60 se člani širšega odbora in nekaj članov, ki so iskreno čestitali navzočnemu slavljencu. G. r Dolinarja je v lepili besedah nagovoril predsednik društva g. Kari Oblak in mu izročil v imenu društva krasen šopek. Sledili so še drugi govori in napitnice, \ч katere ee je slavljenec ginjen zahvaljeval. Prijateljski intimni večer se je nato razvil v najlepšem razpoloženju. © Služba božja na Rožniku. Jutri, dne 7. maja bo na Rožniku ob 9 služba božja, najprej pridiga potem sv. maša; popoldne bodo ob 5 pete Iitanije z blagoslovom; obakrat bo darovanje za cerkcv. Zjutraj med ev. mašo bo ljudsko petje, kdor ima Premrlovo ljudsko pesmarico, naj jo prinese s seboj, dobile se liodo tudi v ccrkvi; pele ee bodo sledeče peemi: Oče večni... (št. 1. str. 7.) Ti o Marija (št. 23. str. 53.) Pridi molit (št. 8. str. 21.) Mati ljubljena (št. 16. str. 38.) Ker so pesmarice, ki se bodo dobile v cerkvi, župnijska last, naj jih po maši vsak pusti na klopi. Pojte vsi! 0 Nupredek del v Ljubljanici. Prenovitvena dela na tiru v Ljubljanici, ki so bila potrebna radi uvedbe motoriziranega odvažanja izkopanega materijala in odprave konjske železnice, so se te dni zaključila. Zaradi prenavljanja in zboljševanja tira so dela v glavnem nekaj dni počivala, sedaj pa se v polnem obsegu nadaljujejo. Matcrijal odvažata sedaj poleg konj še dva 6troja, ki sta kurjena z nafto, v nekaj dnevih pa bosta vozili po strugi Ljubljanice in na ljubljansko polje še dve lokomotivi na paro, kurjeni s premogom. — Pri trimostju je sedaj postavljeno nenavadno leseno ogrodje če?, širino struge. To je jiremična brv, ki bo dostavljala delavcem jxitrebni mate-rijal za tlakovanje dna. Ta brv bo romala počasi od trimostja, kjer se bo tlakovanje začelo, do Sv. Petra mostu, kjer sc bo jeseni nehalo. O Vstopnice, rezervirane za koncert akademskega pevskega zbora naj cenjeno občinstvo dvigne v soboto, 6. maja do 13 sicer bodo radi velikega povpraševanja prodane. © Spored, ki ga izvaja Akademski pevski zbor nn koncertu v Unionski dvorani, ima namen pokazati Antona Focrster ja-skladatclja stilno enotno in zaključeno osebnost. Črta programa kaže deloma avtorjevo glasbeno tvorno genrao, deloma n jeigovo življensko pot. Od njegove lirično religiozne pesmi: »Kantnta iz psalma t26«, subtilno nežne refleksije »Večerni ave«, do titanskega protesta — možato verne »V brezupnosti«. Sledi apostolski klic »Samo« in dvoje prekrasnih erotičnih spevov »Razbita čaša« in »Milica« z mojstrsko stilizacijo. narodne pesmi »Njega ni« in krepko budnico »Pjevajmo«, besedilo te pesmi je inspiriral Shakespeare, zaključuje prvi del koncerta. Drugi del pričenja z mojstrijo »Tri mi tuge«. Rondo motiv, ki se dosledno ponavlja in neprestano vrača na inozartsko držani tema, prepletajo Tri tuge. kuplcti za bariton, soli (ožji zbor) in bas. Sledeča stretta posname moti-vični matcrijal in zoži motivično snov. V »Spa-ku«, klasično mojstrski baladi je krenil Focrster pod vplivom nastopajočega realizma »No-voslovencev« v nove struje, kar očituje tudi »Vihar«. Dokaz sta, da more velik umetnik, dasi je ves zaverovan v svoj individualni stil, tudi v moderni smeri ustvarjati velike umetnine. Sledeče stilizacije narodnih pesmi svedo-čijo, da je Focrstcr poznal elemente naše ljudske pesmi in jim zaio dal primerno obliko. Te pesmi so večina melodični domisleki poznanih slovenskih glasbenih talentov-diletantov. ki jim je dal Focrster šele pravega izraza. Zaključuje mojstrska kantnta »Umrl je mož — mož živi«, ki se zdi, dn je Foerstcr pisal kot labodjo pe-eem-smrtnico samemu sebi. O Na koncertu Učiteljskega pevskega zbora, ki lx> v ponedeljek, dne 8. t. m. v veliki Unionski dvorani, sodeluje znana zagrebška operna in koncertna pevka gospa Maja Strozzi-Pečič. Zapela bo nekaj kompozicij Borisa Pa-pandopula, ki tvorijo ciklus Djevojnčkih po-pijevk in soloparli[jo v njegovem narodnem obredu Dodolice. ki so napisane za sopran solo, ženski zbor in klavir in se liorlo to pot prvič javno izvajale po zaslugi zborovega dirigenta prof. Srečka Kumnrja, ki se z največjo vnemo zavzemlja in izvaja novejšo, sodobno glasbo. Ime gospe Maje Strozzi-Pečič je v tesni zvezi 7. vsemi zagrebškimi koncertnimi nastopi. Nastopala je pa tudi sirom naše domovine in v prav posebno zaslugo ji štejemo, da je propagirala našo glasbo tudi v inozemstvu, na Češkem. v Švici, Nemčiji, Angliji, na Ogrskem itd. Kot izvrstni interpretki je cela vrsta naših domačih, pn tudi tujih svetovnih skladateljev posvečala svoje samospeve kakor Igor Stravinski, Sabnrov, Erik Wolf itd. V Ljubljani je že za udeležence kongresa bodo izdelani po Me-štrovičevem osnutku. Pri povratku si bodo gostje ogledali zanimivosti naše države in se ustavili v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Posebni odbori bodo skrbeli zn njih sprejem. Martin Žcleznik: Kraljica maja. 8 Marijinih pesmi za mešani in ženski zbor z orglami. II. zvezek Z dovoljenjem kn. šk. ordinariata v Ljubljani, dne 9. marca 1933, št. 1902. 1933. Žcleznik je cerkvenoglasbcni svet že večkrat presenetil. Najprej s svojo prvo zbirko Marijinih, ki so kar same pele in dehtele v sladkem vonju slovenskih livad. Presenetil pozneje, ko se mu je mična sladkost in domačnostmi lepota prelila v čisto uovo, trpko, resnobno lepoto plemenitega rožmarinovega vonja, ki gu temu, komur se je njegova tajnostim mikavnost odkrila, ne more nadomestiti niti opojni vonj kraljevsko rože. Kakor pa ima roža več prijateljev ko rožmarin, tako jih ima tudi prvi Žcleznik bržkone več ko drugi. Pa so mu li tem zvestejši. Vendar pa tudi iz telile pesmi pogosto zadiha prvotna nežna ljubkost. Koj v imitaciji prve pesmi, ki sc v koncu slovesno povzpne ali v drugi z nje prikupno melodiko. Trctja je v svojih globinah polna skrite lepote, šesto živo odlikuje plastična mera in radosten napev, ki se v drugem delu preseli v spodnji glas. Za ženske zbore prava slaščica. Sedma ima nekaj tajnostnega v sebi, vse jc odeto v rahlo, dehtivo meglico. Osmo naj bi namesto četveroglasno pel zbor enoglasno, ker se tak stavek lepše in učinkovitejše sliši v orglnli kakor v zboru. Prijatelji novejše, pa tu zelo ublažene smeri, bodo teh pesmi veseli. Seveda je pa treba tenkočutnega pevovodie, da mu zbor te rahle tenčice, ki jo je skladatelj okoli skladb nasnoval, z robato, neokretno roko ne razdene. -— Glasbeno so skladbo pomembne zato, ker Žcleznik čieto na svojski način tvori napev, vodi glasove, sestavlja harmonije. Nekaj kratov pa brez vsnkršnc potrebe menjuje taktovsko inero. St. J3. n. pr. imej v prvem delu :/« mero; sreda št. 5 naj ima tri "/« takte, pa bo vse drugače jasno kot jc zdaj, ko v petih taktih cncnia mero suino petkrat. Saj imamo Slovani vendar izrazito ritmično posebnost v petčetrtinskem taktu. Čemu naj bi ga tajili? Čemu naj bi mero delali zamotano, ko je lahko čisto jasna in preprosta. Koliko truda in pazljivosti mora porabiti n. pr. dirigent samo za to, dn se mu gibi ne zamešajo. (Premrl ga je v 60. pesmi v goriški zbirki »Zdrava Marija« srečno pokazal, v 24. št. pa mera brc/, potrebe koleba med 'Л in */« taktom, ko ima skladba prav izrazit petčetrtinski značaj, kakor ima konec 60. '-'/t mero.) Ta neprestana menjava jc bila pred dobrim desetletjem hudo v modi; danes vemo, da si skladatelj veliko ritmično svobodo lahko ohrani v najstrožjem merilu, in da sc enoličnost v meri nc premaguje z zunanjo, vidno, temveč z notranjo, čuvstveno menjo. Prijateljem plemenite glasbe priporočamo to delo za etudij in za petje. K. O »Hrvatski književni družbi sv. Jcronima« prinaša četrtkova številka vatikanskega glasila »L' Osse r va tore Romano« daljši članek, ki ec bavi z razvojem imenovane knjižne družbe od njenega začetka (1868. leta) do danes. Jeronim-ska družba, ki ima »namen gojiti vero in pro-sveto med podeželskim ljudstvom«, je nastopila po Akademiji znanosti in umetnosti ter no Hrvatski Matici kot tretje kulturno središče hrvatskega naroda, seveda z drugačnim programom kot prvi dve, ki sta namenjeni izključno razumništvu. Kako pa se je J. družba vzpela od prvega leta do danes, vidimo v številu koledarjev, katerih je šlo prva leta med ljudstvo okrog 4000. danes pa jih gre v povoljnih slučajih do 100.000. Skupno pa je dala do danes imenovana družba 406 del in sicer v nad 8 milijonski nakladi! Dasirnvno nimajo te kniige (ki eo verske, vzgojne, gospodarske, leposlovne itd.) tolike notranje vrednosti, kakor n. pr. knjige nekaterih slovenskih književnih družb, vendar moramo izreči založnici vse spoštovanje, ker je podobno kulturno delo opravljala med lirv. kmetskim ljudstvom kakor naša Mohorjeva. Poleg vsakoletnih publikacij in Knjižnice dobrih romanov (tudi po zgledu Mohorjeve!) izdaja J. družba tudi 4 katoliške revije, med katerim jc družinski list »Obitelj« tednik. Kulturm obzornik Slovaški fitm Zanimala vas bo morebiti beseda o slovaškem filmu, ki podobno kot naš slovenski šc nima take tradicije ko češki. Začetki češke filmske delavnosti so v prvem desetletju pred vojno. Prvi dc-lavec je bil arh. Križenecky, ki je leta 1912 osnoval družbo »Kinofa«, katera je uvedla pred vojno nekoliko malih filmov. Po prevratu se pojavijo številne nove družbe 1er več ateljejev, vendar pa produkcija ni bila bogve kako uspešna radi nesistematičnega dela. Nova doba napoči z zgradbo modernih ateljejev na Barrandovu (leta 1931), kjer morejo izdelati letno 80—100 velikih filmov. Leta 1932 se jc radi zaščite domačega filma uvedel kontingent za tuje, Razmerje med domačimi in tujimi je bilo lani 30 : 180. Slovaška ima možnosti edinole za dokumentarni folklorni film. Prvi se je lotil dela znani nabiralec narodopisnega blaga, Karel Plicka, ki je izdelal tri folklor-filme velike umetniške vrednosti z naslovom »Po gorah, po dolinah«. V njih poudarja umetniško prvino in poetični značaj folklore, posebno pažnjo posveča oblikovni strani motivov in filmskemu dogajanju. V filmu podaja slovaško vas realistično. V slovaškem literarnem almanahu »Slovaška sedanjost, literarna in umetniška« (1931) je napovedal nekaj svojega programa (zvočne filme): »Vag, pesem reke«, lirično kompozicijo »Pomlad« (motivi iz Nizkih Tater), zvočni film z dejanjem »Pastorale«; v marčni številki »Elana« pa poroča J. Smrek o prvem njegovem slovaškem epsko-lir-skem zvočnem filmu »Zemlja poje«, ki ga je ustvaril na pobudo Slovaške Matice po izkušnjah, pridobljenih z dosedanjim delom. V novem filmu je pokrajinska krasota zavestno zgoščena, epika je razpravljanje o človeškem življenju, liričen je okvir in vsebina tega življenja. Medtem, ko se ta čisto slovaški zvočni film Se ni pojavil v javnosti, «mo pa imeli o veliki noči oriliko videti prvi slovaiko-dialektični zvočni film z Moravske Slovaške z naslovom »Izginjajoči svet« IMiznuci evet), ki ga je zrežiral juroL dr. VI. Ulchla. Ozadnje in sploh glavna snov so prekrasne pri-rodne slike (mnogo motivov je prevzel iz svojega prejšnjega filma »Življenje rastlin«), v katere so mozaično vpleteni najznačilnejši narodopisni motivi iz življenja moravskih Slovakov. Vse pa skuša spajati v celoto ljubezen mestnega dekleta (dr. Stane Horne, ki pride v vas Velko nabirat folklor) do vaškega fanta, ki sc pa tragično-umerjeno konča. Optično je film šc dovolj zadovoljiv, akustično pa nc izrazi vse lepote narodne pesmi. Priznati pa moram, da je v splošnem, čeprav je celota nekam umetno narejena, šc vedno dovolj življenjske neposrednosti zlasti pa sveže originalnosti, izražajoči se v pestrosti barv, ki tako mavrično izžarevajo zdaj vriskajočo radost, zdaj spet uravnovešeno življenjsko občutje naravnega človeka, čigar oko se šola v neskončno bogatih galerijah prirode. Zdaj bi pa še rad opozoril na neki občutek, ki ga ima človek pri gledanju manj posrečenih delov; ob- ; čutek, da je film le dvodimenzionalen, mimobe-žen, brez globine. Z drugimi besedami: od ideje, na katero se nanizajo slike, zavisi vrednost folklornega filma, tu je razpotje: ali lahko zanimivo turi-stično-propagandno blago ali umetnina. Dodali moram še, da mu jc kritika očitala idealizacijo, želelo se je več resničnosti in manj iluzije, kar bomo vse morda videli pri novem Plickovcm filmu, o kate- 1 rem sem že spredaj poročal. L. Uršič. * Mednarodni kongres P. E. N. klubov v Dubrovniku. V nedeljo, dne 30. aprila je imel pripravljalni odbor za kongres svojo predzadnjo sejo v Zagrebu in je pretresel zadnje podrobnosti priprav za kongres. Število prijav se je med tem povečalo, tako da moramo pričakovati veliko število udeležencev (okrog 220 iz 22 držav). Med njimi jc mnogo pisateljev svetovnega imena. Gostje bodo stanovali v Dubrovniku po hotelih in na ladjah, ki sta jih dali na razpolago Duhrovniška in Jadranska plovba. Na tej seji je bil izdelan tudi defini-tivni program kongresa. Razprave bodo trajale tri dni: od 25. do 27. maja. 28. maja pa bo skupni izlet v Boko Koto rs ko in na Cetinje. Na dnevnem redu je poleg drugega tudi volitev naslednika umrlega predsednika mednarodne zveze P. E» N. klubov Galewortliyja. Znaki Dnevna kronika i Celle Konjice Slovesnost zlate poroke Kostanjevica, 3. maja. V čistem veselju je slavila Kostanjevica zlato poroko občespoštovanega in priljubljenega someščana g. Š a n 11 j a Karla in njegove zveste družice A n e. Prošlo nedeljo ob 4 po lilanijah je naš preč. duhovni oče g. župnik Golob nanovo blagoslovil zakonsko zvezo. V lepi, žnl lako redki slogi, vsi eni po mislih in čuvstvib, so se zbrali okoli slav-ljencev sorodniki in svatje. V srcu so vsem zvenele prelepe besede g. župnika, ki je poveličal zakonsko zvezo in jo nam vsem prikazal kot izredni sad blagoslova Najvišjega, ki ga naj hvalimo na veke I Po cerkvenem opravilu so se svatje zbrali v hiši zlatoporočencev, kjer so kaj naglo potekle ure veselja po naši stari slovenski navadi. Veliko je k temu pripomogla tudi naša vrla mestna godba, ki je spremljala z zvonkimi koračnicami sprevod v cerkev in nazaj, ter tudi pri svatbi razveseljevala goste. Vso slovesnost so tudi povzdignili naši vrli pevci, ki so priredili lepo podoknico in ubrano zapeli v cerkvi. Ginjeno se je zahvalil čvrsti ženin g. Šantelj preč. g. župniku za blagoslovitev in vzpodbudne besede, vsem ostalim someščanom pa za blagoslovljene prispevke. Prisrčno se pridružujemo slavljencema tudi mi z iskreno željo, naj Bog blagoslovi, varuje in čuva sveto vez, da bi se mogla naša zakoncu še prav dolgo veseliti vse sreče! Rdečkast dež na Dolenjskem Šmihel pri Žužemberku, 4. maja. Dne 3. maja, to je v sredo, so se nakopičili oblaki, ki so imeli nekako čudno rumenkasto-rjavo barvo. Dež iz teh oblakov je dal rdečkasto-rjnvo vodo. Isti pojav so opazovali v Bosni, kakor je danes poročal dunajski radio in je bila deževnica pomešana s peskom iz Sahare, katerega je zanesel vster čez Sredozemsko morje. Ta pojav so opazili tu v vsej Gornji dolini ' eke Krke na Dolenjskem. Koledar , Sobota, 6. maja: janež Evangelist pred Lat. vrati; Judita, mučenica. Novi grobovi ■f Franz Wieber. Umrl je v Duisburgu na Nemškem g. Franz Wieber, ustanovitelj in predsednik krščanske kovinarske strokovne zveze Nemčije Wieber je bil zvezo krščanskih kovinarjev ustanovil 1. 1899, od 1. 1919—1933 je bil poslanec nemškega parlamenta in si je stekel velike zasluge za organizacijo nemškega katoliškega delavstva, Bil je znan tudi slovenskim delavcem v Nemčiji in je slovel po svojem lepem krščanskem življenju in idealizmu v delu za blagor nemškega delavstva. Sveti naj mu večna luč! -f- Smrt blage žene. V mariborski splošni bolnišnici je včeraj popoldne umrla ga. Ana Ver-stovšek, soproga magistratnega uradnika g. Vinka Veretovška. Ranjka je bila vzor blage žene. Truplo pokojnice bo blagoslovljeno jutri v nedeljo ob 2 popoldne v mrtvašnici splošne bolnišnice. Nato pa bodo njeni zemski ostanki prepeljani v Kozje, kjer se bo vršil pogreb ob 5 popoldne na tamošnje farno pokopališče, Plemeniti rajnki bomo ohranili trajen spomin, 'Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. •j" Hribar Jožei, vpokojeni železničar, je 5. t. m. umrl ila svojem stanovanju, Miklošičeva c. 24 v Ljubljani, in bo pokopan v nedeljo 7. maja ob 5 popoldne. Vsem užaloščenim svojcem naše sožalje — pokojniku pa večni mir! Šofer Janez Štirn je 5. t. m. umrl v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo v soboto fi. maja ob Vt3 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! ■j- Anton Erznožnik v Žireh. V sredo 3. maja je nenadoma umrl A. Erznožnik. krojač na l)o-bračevi, M je še prej vestno delal. Šel je pred hišo in se nezavesten zgrudil. Takoj so poklicali zdravnika g. dr. Demšarja iz Zirov, ki je mogel ugotoviti le smrt, gospod kaplan ga je dal še v sv. poslednje olje. Že več časa so ga obhajale slabosti radi obolelosti srca, delal pa je do zadnjega. Pokojni je bil rojen 1. 1865. na Dobračevi. S hvaležnostjo v srcu sebodo spominjali pokojnega dobrotnika razne cerkve in mnogo dobrih društev. Bil je ustanovni član bivšega prosvetnega društva in prvi njegov tajnik (1907) v Žireh. Pokojni zapušča ženo, hčerko Nežo in sina Franca v Ameriki. Bog mu plačaj obilo do-brotljivosti. -{- V Domžalah je umrla žena podobarja Drag. Hrovata. Pogreb bo v sobolo ob 4 popoldne na pokopališče v Domžalah. -f- Kostanjevica. Pred kratkim je umrla Frančiška Kalin iz Kostanjevice, Akički Jožefa iz. Dolenje Prekope in 2. maja Jordan Terezija iz Ma-lenc. Vsem naj sveti večna luč! Osebne vesli = Odlikovan zaslužni šolnik. Iz Slov. Bistrice. V četrtelk dne 4. maja t. 1. je izročil okr. načelnik g. dr. Makar tukajšnjemu šolskemu upravitelju g. Milošu Tajniku odlikovanje red sv. Save, s ko-jim je kralj Aleksander I. imenovanega odlikoval za njegovo vzorno delovanje na prosvetnem polju. K temu izrekamo tudi mi najiskrenejSe častitke. — Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani eo se vršili v času od 21. do 29. aprila 1933 pod predsedstvom direktorja drž. učiteljske šole v Ljubljani g. Marolta Nandeta. Za izpit se je prijavilo skupno 13 dandidatov in 21 kandidatinj, ki so bili vsi k izpitu pripuščeni. Praktični učiteljski izpit so opravili sledeči kandidati: 1. z odličnim uspehom Udir Frančiška, učiteljica v Veliki dolini; 2. z prav dobrim uspehom: Dernač Jakob, učitelj na Globokem, Dolenc Stanislav, učitelj v Rožnem dolu, Jerman Marija, učiteljica v Št. Jerneju, Padar Alojzija, učiteljica v Lazah, Šega Ivana, učiteljica v Dolenji vasi, Tomažič Ana, učiteljica v Dobovi, Trpin Štefan, učitelj v Polhovem gradcu, Vodnik Ignacij, učitelj v Vodicah in Žitek Jakobina, učiteljica v Rib nem j 3. z dobrim uspehom: Čekada Miroslav, učiteJj na Sinjem vrhu, Daneu Danilo, okr. načelstvo v Črnomlju, Jeglič Olga, učiteljica v Bukovici, Keber-Grad Cecilija, učiteljica v Št. Vidu, Klemenčič Franc, učitelj v Št. Jurju, Krapš Josip, učitelj v Trebiji, Lapanja Julijana, učiteljica pri Sv. Antonu, Lepšina Josipina, učiteljica v Novi Štifti», Može Fr„ učitelj v Selcah, Matzele M., učiteljica v Leskovcu, Pegan Pera, uči.t v Ovsišah, Pele Otil., učiteljica v Stari vasi, Pogačnik M., učitelj v Zg. Tuhinju, Sirnik Ivan, učitelj na Prim-skovem, Svetina Vladimir, učitelj na Brdu, Šiška Ana, učiteljica v Št. Vidu, šusteršič Marija, učiteljica v Boštanju, Tomažič-Peternel Ljudmila, učiteljica v Šmarjah, Trampui Ilijca, učiteljica v Ile- J nini in Žener Viljem, učitelj v Senovem. 4. Repro- I birane so bile štiri kandidatinje. Praktični učiteljski izpit za otroške vrtnarice pa je napravila Trus- : novič Antonija, učiteljica v otroškem vrtcu s fran- | coskim učnim jezikom v Ljubljani s prav dobrim, Marinč Terezija s. Blandina, otroška vrtnarica v Kočevju pa z dobrim uspehom. Izpitni odbor. PRI TRGANJU V GLAVI. ZOBNEM MESU IN ČELJUSTIH z »ALGO« dobro nadrgnite senca iu tilnik, potem ovijto glavo s sukneno ruto, ki jo je treba namočiti z »ALGO«. Polagoma boste začutili ublažitev, ker »ALGA« izhlapeva in odvzema s tem odvisno vročino. Zobno mesu iu čeljust masirajte večkrat na dan s prsti, namočenimi v »ALGO«. Po masaži ovijte obraz v volneno ruto. Ako Vas boli eden ali več zob vsled prepiha, prehlada ali revmatizma, namočite prste j z »ALGO« in drgnite z njimi čeljust iu zobno | inoso. Ako boli votel ali odloinljen zob, vzemite v usta malo žličko čiste »ALGE«, nagnite glavo, da moro »ALGA« v zobno votlino. T» ponavljajte parkrat. Navadno bolečina preneha žo po prvem poskusu. »ALGA« se dobiva povsod 1 steklenica Din 14.— Oslnle vesti — Metliški kaplan gosp. Janez Hiadnik je bil te dni v karlovški bolnišnici operiran na želodcu. Sedaj se mu je stanje toliko izboljšalo, da že vstaja. Dobremu gospodu želimo vsi, ki ga poznamo, da bi mu ljubi Bog čimprej vrnil zdravje! — Razpisane irancoskc štipendije. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razglaša: »Francoska vlada razpisuje za leto 1933/34 nekoliko štipendij za kandidate iz Jugoslavije. Prošnje morajo biti vložene najkesneje do 15. maja na rek-toratu ljubljanske univerze. Predpisi za prošnje: 1. Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in podpisane. 2. Priložiti je treba prepise diplom v overjenem francoskem prevodu. 3. Sestaviti je treba na posebnem formularju razne podatke. (Formularji se dobe na rektoratu univerze.) 4. Vsi kandidati morajo obvladati francoščino lako, da bomo mogli poslušati predavanja v Franciji. Za kandidate ljubljanske univerze daje jezikovno kvalifikacijo lektor francoščine na univerzi kralja Aleksandra I. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 5. maja 1933. Rektor: Dr. Slavič, s. r.« — Gospod konzul francosko republike je rektoratu sporočil, da dajejo tistim prosilccm za francosko štipendije, ki ne stanujejo v Ljubljani, jezikovno kvalifikacijo francoski konzuli v območju, kamor kandidati po svojem kraju spadajo. d Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Jcsci« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala »Franz-Josef« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. — Slovesnost v Veržeju. Slovesni praznik Marije Pomočnice bodo obhajali v Salezijanskcm Ma-rijanišču v Veržeju letos 25. maja, na Vnebohod Gospodov. — Umetniške podobice. ACM je izdalo 12 vrst umetniških podobic v lepem barvotisku. Podobice so jako lične in prekašajo inozemske izdelke te vrste. Izvršitev dela čast ACM in Jugoslovanski tiskarni. Dobivajo se v pisarni ACM (Ljubljana, Napoleonov trg 1) in v trgovinah. — Triglavski dom na Kredarici je zaprt. — Novi vozni red »Ekspres« je izšel v svoji znani in priljubljeni obliki. Razveseljivo je dejstvo, da prinaša novi vozni red poleg običajnih železniških voznih redov in plovidbenega reda na Jadranu, tudi proge avtobusnih voženj v Dravski banovini. V veljavo stopi dne 15. maja. Kljub razsežnosti in spopolnitvi voznega reda, je ostala cena nespremenjena t. j. 10 Din za komad in se dobiva na vseh železniških postajah, knjigarnah in večjih trafikah. — Opeka dr, Mihael, Raztreseno klasje — 34 različnih govorov v dveh zvezkih, cena broš. po 24 Dtin, polplatno po 32 Din, platno po 40 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kdor je prebiral te jasne in močne dr. Opekove cerkvene govore, katerih je izšlo do sedaj skupaj 24 knjig (seznam vseh govorov je pri založnici na razpolago) mu bo gotovo težko, ko bo odložil ta zadnji zvezek. Tako krepke in jedrnate homiletične hrane, kot so njegovi cerkveni govori nismo bili do sedaj vajeni. Pač smo se zavedali — in znabiti včasih celo preveč — da je božja beseda sama po sebi dovolj »živa in močna in ostrejša, ko na dve strani brušen meč« (Hebr. 4, 12). Jezik je iz-glajen, prožen, tvaTina aktualna, preprosto izražanje, jedrnati epilogi, nazorni dokazi, nič žaljivo zavračanje zmot ter praktični zaključki. Kar je pa treba še posebej v čast gospodu pisatelju omeniti, je to: nič ni opešal pri tem svetom trudu — ta zadnji zvezek o pobranem klasju — je prav tako svež in nov, kakor oni prvi o neveri iz leta 1921. Vsak cerkveni govornik, pridigar, bo našel v teh govorih obilo svežih, praktičnih in času primernih misli, ki jih bo s pridom uporabil v svojih govorili. Zato toplo priporočamo celotno zbirko. — Občni zbor čevljarjev. Z ozirom na poročilo v »Slovencu« z dne 1. t. m. o občnem zboru čevljarjev, ki se je vršil dne 30. aprila pojasnjujemo, da znašajo stroški uprave le 6000 Din in nc 16.000 Din, kakor je bilo prvotno objavljeno. Redni občni zbor društva prijateljev humanistične gimnazije bo v petek dne 12. t. m. ob 4 popoldne v konferenčni sobi klasično gimnazije v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Društveniki vijudno vabljeni! — Odbor. — Akademik, ki je popolnoma brez vsakih sredstev, tako denarja kot obleke in hraaie, prosi sledeče: kdo bi mu pomagal bodisi s hrano, bodisi z obleko ali denarjem? Kdor bd bil pripravljen pomagati, prosimo, naj navede vrsto pomoči in čas za katerega bi morebiti dajal hrano ter pošlje svoj naslov na upravo »Slovenca«. Pomoč je zelo nujna! — U. F. nogavice stalno v veliki izberi na drobno in debelo pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana. гаиашпо — Pri nagncnfa k maJčobi, protinu, sladko-sečnoeti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. ■& Apostolstvo mož in fantov. Jutri je prva nedelja v mesecu majniku, kakor ponavadi ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi pridiga in sveta maša, med sv. mašo skupno sveto obhajilo. J3r Zlati jubilej ohrtno-nailaljevalne šole v Celju. Celjska obrtno-nnduljevalnn šola bo proslavila jutri 50 letnico svoje ustanovitve. Učiteljski zbor tega učnega zavoda je pripravil svojo učence z vso ljubeznijo na to proslavo, ki bo vsebovala predvsem veliko razstavo šolskih pismenih in risarskih izdelkov v novem obrtnem domu ter še izvajala pester program, pri katerem bodo sodelovali samo obrtni vajenci in vajenke tukajšnje obrtne šole. Razstava bo odprta od 8 zjutraj do 5 popoldne v Obrtnem domu, od pol 4 do 5 pa se bo vršila akademija s pestrim programom v mestnem gledališču. Med drugim je na programu pesnitev, ki jo je j.ložil učitelj g. Fran Roš in nastop pevskega zbora, ki šteje nad 50 fanlov in deklet. Pevski zbor bo zapel pod vodstvom pevovodje Segule več narodnih in umetnih pesmi. Ta šolski zbor obrtnih vajencev in vajenk je pač prvi svoje vrste v naši dravski banovini, mogoče v vsej Jugoslaviji. Kratko poročilo najvažnejših dogodkov iz 50 letne kronike bo oskrbel voditelj šole g. Joško Bizjak, nato pa bo sledil telovadni nastop vajenk in vajencev s sprem-ljevanjem na klavirju. Umrl jc v tukajšnji javni bolnišnici Martin Čede, 63 letni posestnik iz Založ pri Polzeli. N. v m. p.! Ss Koncertna turneja grižkih šolarjev. Mladinski pevski zbor v Grižah pri Žalcu jo bil ustanovljen pred 3 leti. Zbor šteje 75 pevcev, večinoma rudarskih otrok in je po uspešnih domačih nastopili stopil tudi pred publiko drugih Savinjskih krajev. Letos pojde na daljšo nedeljsko turnejo, ki jo bo zaključil s koncertom v ljubljanskem radiu. Jutri v nedeljo se bo pokazal domačinom z izbranim sporedom naših mladinskih skladateljev, med katerimi bo -zastopan s tremi pesmicami in spevoigro »ICresnlček« tudi sam pevovodja učitelj g. Radovan Gobec. & Celjski akrobati mod seboj. Proti koncu poletja preteklega leta je iinelo celjsko občinstvo priliko prvič opazovati akrobate-doniačine, ki so izvajali drzne vaje na žici. Sedaj na spomlad akrobati zopet nastopajo, pa ne več skupno, temveč ločeno. Veliki lepaki z naslovom »Predstava prvih celjskih akrobatov naznanja občinstvu, da bo g. Bučar priredil danes in jutri zanimive akrobatske produkcije na vrvi nad Savinjo med kapucinskim mostom in savinjsko brvjo. V družbi prvih celjskih akrobatov je bil menda prvi g. Krojne Adolf, ki pa nastopi drevi ob 8 in jutri ob pol U dopoldne pred celjskim kolodvorom s kolesnrsko atrakcijo na 3 m visokem enem kolesu. Vstopnine ni, pač naj si pa blagovoli občinstvo kupiti slike, ki se bodo prodajale med nastopom. et Redni letni občni zbor društva Slovenskih komisijonarjev v Celju se bo vršil danes ob 10 dopoldne v klubovi sobi hotela Union. & Nogometna tekma med SK Jugoslavija in SK Laško se bo vršila jutri na igrišču pri Skalni kleti ob pol 5 popoldne in ne ob pol 4, kakor je bilo prvotno javljeno. Istotam se vrši ob 3 popoldne tekma med rezervami SK Celje in SK Olimp. & Tenis turnir, ki bi se moral vršiti jutri ob 8 na tenis igrišču pri evangeljski cerkvi, jo preložen in se bo vršil jutri teden, t. j. 1. t. m. ob isli uri in na istem prostoru. Ptw Pretep v Moškanjcih. Ob priliki odhoda novincev dne 1. t. m. je prišlo v neki gostilni blizu kolodvora v Moškanjcih do hudega pretepa med spremljevalci novincev. Pri tem je dobil hude poškodbe Miha Pukšič, Anton Šegula in Peter llojnik pa sta dobila lažje rane. Pretep je povzročil med ljudstvom, ki je bilo priča razburljivega dogodka, veliko vznemirjenje. Ptujski živinski sejmi. Na konjski in govejski sejem v torek, dne 2. t. m. je bilo prignanih 160 krav, 51 telic, 122 volov, 8 bikov in 90'konj. Skupaj 440 glav. Prodano pa je bilo 150. Cene: krave 2—3 Din; telice 2.50—4.75 Din; voli 3—4.50 Din; biki 2.50—3.50 Din za kg žive leže. Konji po kakovosti 500—3650 Din. Prihodnji konjski iu govejski sejem se bo vršil IG. t. m. Na svinjski sejem v sredo 3. t. m. je bilo prignanih 210 ščetinarjev, prodanih pa 123. Cena za kg žive teže 7—9.50 Din, prasci pa 100—200 Din komad. Prihodnji svinjski sejem bo v sredo 10. t. m. Tatvina lesa. Posestniku Matiji Turk iz Apač je zmanjkala večja količina lesa iz gozda v Slapah pri Ptujski gori. Neznani uzmoviči so vozili kar na debelo, ne da bi jih kdo oviral pri njihovem poslu, dokler ni prišel lastnik na sled tatvini. Sodišče je uvedlo preiskavo. Slovenjgradec Cepljenje proti kozam za otroke, ki so rojeni od 1. januarja do 31. decembra 1932, kakor tudi za šolarje bo v slovenjgraški zdravstveni občini od ponedeljka 8. do vključno sobote 20. t. m. po naslednjem dnevnem redu: V ponedeljek ob 10 cepljenje šolarjev v Slovenjgradcu v osnovni šoli, ob 11 za otroke v občinski pisarni. Popoldne istega dne se vrši cepljenje ob 1 v Legnu v gostilni Pe-čolar, ob 3 popoidne pa v Pamečah v šoli. Pregled se bo vršil prihodnji ponedeljek 15. t. m. V torek 9. t. m. se bo vršilo cepljenje ob 1 v Šmarlnem v šoli, ob 3 v Golavabuki v gostilni Košutnik. Pregled prihodnji torek 16. t m. V sredo 10. t. m. ob 2 v Podgorju v šoli, pregled prihodnjo sredo 17. t. m. V Šmiklavžu v četrtek 11. t. m. ob 2 popoldne v šoli, pregled prihodnji četrtek 18. t. m. V Razboru v petek 12 t. m. ob 1 v gostilni Suhidol, ob 3 popoldne v Razboru v šoli, pregled naslednji petek 19. maja. V Starem trgu v sobolo 13. t. m. ob 1 v gostilni Karner, ob 2 v Selih-Vrhih v šoli v Selih. Pregled prihodnjo soboto 20. maja. Pregled se bo vršil na vseh krajih v istih prostorih in ob islem času kakor prej redno cepljenje. Slarši so opozarjajo, da prineso svoje otroke k cepljenju, ker sicer lahko zapadejo strogi kazni ko tozadevni zdravstvenih predpisih. God sv. Florijana so obhajali vsi tukajšnji kovinski obrtniki in obrati, tako tudi tovarna kos K. KOllnerja v Legnu. Delavci so se z delodajalcem vred udeležili skupnega sv. opravila pri podružnici v Trobljah, kjer se je vršila služba božja za vse rajne delavce tega obrata. Tako sv. opravilo se vrši redno vsako leto, za sv. mašo plača delodajalec. Zaradi slabih gospodarskih raznner pa je letos odpadla običajna vsakoletna pogostitev delavcev, pač pa je vsem delavcem delodajalec naklonil znesek po 20 Din, s čimur eo večinoma vsi delavci bolj zadovoljni, kakor pa če bi imeli potrosi i lev, ker si lahko zn darovani znesek kupijo, kar jim je najbolj potrebno. Živinski in kramarski sejem se bo vršil prihodnji petek 12. t. m., na kar sejmiarjc in kupce naše živine posebno opozarjamo. Prikrojevalni tečaj pripravlja Krojno učillšče v Ljubljani v našem mestu, če se bo prijavilo dovolj priglašencev. Tečaj bi se predvidoma pričel 11. t. m. in bi trajal okrog tri tedne. To akcijo vodstva teh tečajev toplo uozdravliamo. Pogreb Antona Kropeja je pokazal njegove splošno priljubljenost. Cele množice ljudi so ga prišle kropit. Vsa soba in hodnik v veži je bil poln vencev in šopkov. Pogrebne svečanosti je opravil g. arhidiakon Tovornik z iniulo ob asistenci obeh gg. kaplanov. Za krsto'so stopali najprej gospa vdova in otroci, za njimi pa člani rodbine kneza Win-disch-Gractza. Za temi je sledila velika množica, ki je prišla od blizu in daleč. Ob odprtem grobu je po končanih molitvah izprogovoril g. arhidiakon lepe poslovilne besede, v katerih je pokazal prelep značaj tega tako tihega in skromnega moža. Pevski zbor mu je zapel tri žalostinke, eno pred hišo, eno v cerkvi in eno na pokopališču. Veličasten pogreb jc pokazal, kako ljudstvo ceni skromnega, dobrega krščanskega moža. Po pogrebu so člani Windisch-Graetzove družine zase posebej pokleknili ob grobu in molili za večni mir svojega najzvestejšega in najmarljivcjšega služabnika. Šoštanj Hud iantovski pretep so imeli zadnjo nedeljo v Crrlcovcah. Nekie je popivala večja družba fantov. fz vseh vetrov so se nabrali, iz več vasi in sOsesk. Toda raznolikost pogoeto izziva k pretepu. Tudi tu je izzivala. Vzplamtela so s-tara sovraštva, podžigal jih je alkohol. Najprej so dobili besedo klici in pozivi ma korajžo, nato prerekanje, naposled bitka. Pri pretepu je bilo več lažje ranjenih, smrtnonevarne ubodljaje v trebuh pa je dobil čevljarski pomočnik Franc Cvenk. Odpeljali eo ga v celjsko bolnišnico, kjer jc njegovo življenje še vedno v opasnosti. Šahovska tekma. Jutri se bo odigral pri Ce-rovšku šahovski dvoboj: ŠK »Napredek«, Maribor : ŠK. Šoštanj. Na osmih deskah. Začetek ob 10 do poldne. Umrli so: Rančan Ivanka, Skaza Alojzija, Mi-hajlovič Savo, Mikuš Roza, Dobravec Franc, Gor-šek Marija. N. v m. p.l tolavo mesto Frančiškanski cerkveni pevski zbor ponovi v nedeljo dne 7. maja ob pol 9 zvečer v dvorani Prosvetnega doma Vombergerjevo veseloigro v treh dejanjih >Vodne. Ker je prva vprizoritev vzbudila veliko zanimanje občinstva, se nn željo igra ponovi. Čisti dočižek je namenjen za popravilo orgel v frančiškanski cerkvi. S v. Jurij oh juž. žel Kakor smo poročali, smo imeli 30. aprila slovesno blagoslovljenje novega zvona. V pozdravnem govoru je duhovnik med drugim izrekel tudi, da je srečna le tisla duša, kateri se bo novi lepi zvon prvič oglasil. — A ni bila še noč, že se je oglasil in naznanil tužno vest, da je umrla naša I rojakinja Merdavs Terezija. Bila je tu rojena, pevka j in žena nekdanjega tukajšnjega organista Merdavsa Ludovika. Možu. ki je tu služboval celih 3C let, je ; bila vzornn družica in mati devetero otrok. Zadnje leto pa se je z možem in družino preselila v j Razljor nn Štajerskem. V lep zgled je rajnica bila ; v požrtvovalni ljubezni in «leluviiosti. Naj ji sveti nebeška luč, a olrokom naše sožalje. De v. Mania v Polju Prosveta »Polje < vabi k prosvetnemu večem jutri (ponedeljek) ob 8 zvečer v domu. Spore J: petje, deklamacija, godba ter skioptično predavanje »O Dalmaciji«. Predava g. Vinko Zor iz Ljubljane. Vstopnina navadna. Skupina »Zveze bojevnikov« ima v četrtek j 11. t. in. ob 8 zvečer (po šmarnicah) v Ljudskem domu skioptično predavanje »Spomini na , S o č o«. Predava naš dobri znancc bivši vojni ku-rat g. Bonač. Vabijo se vsi člani in vsi bivši vojaki, : kakor tudi ostalo občinstvo. Pridite, ne bo Vam ! žal. Vstopnina 2 Din. Prihodnjo nedeljo 14. t. m. pa ima tukajšnja vincencijeve konferenca svoje letno zborovanje, združeno s proslavo jubileja 100 letnice Vincenci-jevih družb, Ob tej priliki bo predaval »O Fride-riku Ozanama« g. profesor Levičnik iz Ljubljane. Opozarjamo farane na to zborovanje že danes. Radi o Programi liadio-Llubllanat Sobota, 6. maja. 12.45 Plošče — 12.45 Poročila — 15.00 Čas, plošče — 17.00 Salonski kvintet ([X) želji poslušalcev) — 18.00 O Uskokih (g. Viktor Pirnat) — 18.50 Angleščina (ga. Orthuber) — 19.00 Zavarovanje starih in onemoglih dc-lavcev (g. Rudolf Smersu) — 19.30 Zgodovina filozofije (dr. Veber) — 20.00 Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon« — 20.45 Citraški ter-cet »Vesna« — 21.30 Salonski kvintet. Nedelja, ?. maja: Г.45 Gimnastika (M. Do-bovšek) — 8.15 Poročila — 8.30 Rentabilnost kmečkega dela (dipl. agr. A. Jamnik) — 9.00 Božja postava (dr. Roman Tominec) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Srca Jezusovega — 10.00 Zdravilna zelišča (Joža Grom) — 10.30 O naši državi (minister dr. Kramar) — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Čas, plošče — 15.00 Dekliška uru: Knjiga in vzgoja značaja (gdč. Lebarjeva) — 15.30 Salonski kvintet — 16.30 Ljudska igra: »Divji lovec« (Finžgar), iz-vaja Ljudski oder — 20.00 Koncert pevskega zbora Državne učiteljske šole v Ljubljani, zbor vodi prof. Ivan Rcpovš — 21.00 Ohcetna godba (Kramar) — 21.45 Čas, poročila — 22.00 Salonski kvintet. Drugi programi» Nedelja, 7. maja: Zagreb: 21.15 Koncert radio orkestra. — Milano: 21.00 Germanija, opera. — Barcelona: 21.00 Operni prenos, plošče. — London: 20.55 Bogoslužje — 22.05 Nabožne pesmi in himne. — Stuttgart: 20.30 Koncert radio orkestra — Suisse Romande: 20.00 Koncert liturgične glasbe — 20.30 Brahmsovn proslava — 21.05 Koncert radio orkestra. — Berlin; 20.20 Bralunsov koncert. — Belgrad: 19.30 Bralimsove violinske sonate — 20.05 Bralimsove pesmi. — Rim: 20.45 Germnnin, lirična drama. — Praga: 21.00 Koncert radio orkestra. — Dunaj: 20.00 Bralunsov konccrt. — Miinchen: 19.10 čtivo. Zabavni koncert. — Budapest: 19.00 Bralunsov konccrt — 20.45 Ve. černi koucert — Giganska glasba. Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jožefa. Jutri praznik varstva sv. Jožefa. Ob 8 slov. sv. maša. Izvaja se: Instrumentalna maša »Stella maris«, zložil P. Griesbacher, Gradu-ale sDequacumque tribulatlone«, zlož. A. Foerster, ofert. »Lauda Jerusalem«, zlož. Jos. Gflttler. Tan-tum ergo, zlož. dr. Fr. Kimovec. Po maši: Sv. Jožef, zlož. St. Premrl. II. vnanja Marijina kongregaeija pri čč. uršu-linkah ima v nedeljo dne 7. t. m. zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2 mesečni sestanek. Pridite vse. — Voditelj. Skrivnosten prevoz okosiša 200 mučencev Svetovni prvak v natozaniu vrvi je hotel dvi-cniii niro Sodniki žrtve kmečkega obupa V mesto Des Moines v ameriški državi Jowa je vdrlo 600 kmetov ter odkorakalo na sodnijo. Nekaj časa so sodnijo oblegali, dokler se vrata niso -dala. Kmetje so poiskali sodnika, ki je odredil zaplembo premoženja tistim kmetom, ki niso plačali davkov. Zahtevali so od njega, naj priseže na svojo hčerko, da ne bo nikdar več odredil zaplembe kmetskega premoženja. Sodnik, ki mu je ime Bradley, ni hotel dati te obljube. Tedaj so mu kmetje zavezali oči in ga odvedli v gozd Tu so ga slekli in oblili s petrolejem ter mu zagrozili, da ga zažgejo, ako ne da obljube. Sodnik jim je odgovoril: »Storiti moram svojo dolžnost; lahko me tudi ubijete, toda takšne obljube ne morem dati.« Kmetje so tedaj vzkliknili: »Na drevo z njim!« Nato so ga privezali na drevo. Sodnik je kmalu izgubil zavest, nato so ga kmetje spustili zopet na tla in ga vprašali, ali bo imel pogum, zoperstavtti se rubežni; toda sodnik je zopet zmajal z glavo. Tedaj so mu veleli, naj se spravi z Bogom, kajti čaka ga smrt. »V smrt grem z mirnim srcem,« je dejal sodnik in pokleknil. Kmetje so ga s silo odvedli k drogu, ki je za oporo električnemu vodu visoke napetosti. Sodnik je tedaj pričel prositi kmete, naj se vendar spametujejo. Ti so se dali končno pregovoriti in pustili so so : lika z vrvjo za vratom pod električnim vodom. Vlada države Jowa se je radi tega dogodka silno vznemirila. Podobni dogodki so se namreč pripetili tudi v drugih manjših podeželskih mestih. Kmetje so se polastili sodnikov in jih prisilili, da so na kolenih prisegli na ameriško zastavo, da ne bodo podpirali oblastev, ki hočejo pognati kmeta na boben ali pa se vknjižiti na njegovo zemljo. Policija je na tihem solidarna s kmeti in je malokje posegla vmes. Položaj v pokrajini Lemars je posebno nevaren, ker niti vojaštvo, ki je bilo tjaka) poslano, noče nastopiti proii kmetom. To so namreč vojaki, ki so vsi kmetski sinovi in naravno, da simpatizirajo s kmeti, ki ne morejo vnovčiti svojih pridelkov in plačati davkov. Newyorski listi poročajo, da je bilo proglašeno obsedno stanje v nekaterih pokrajinah države Jowa radi kmetskih uporov. Tako na pr. je bilo proglašeno obsedno stanje v pokrajinah Crawford, Shelby in Caroll. Dozdaj je bilo aretiranih 26 oseb, ki so obtožene, da so organizirale kmetski upor. V pokrajini Caroll je vojaštvo nastopilo z nasajenimi bajoneti in razpršilo velik kmetski shod. Svojevrstna proslava obletnice smrti znanega nemškega letalca Richthoftfena, ki so ga med vojno sestrelili Francozi pri Amiensu. Postavna ženska je letalčova mati. Ladja - umetni otok med Evropo in Ameriko Za binkošti priredi »Jadranska straža« (Ljubljana, Gledališka ulica 8) izlet na Jadran. Trajal bo od sobote 3. junija do srede. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.55, prihod v nedeljo ob 7.20 v Split. Izletniki obiščejo Komižo, Biševo, Vis in ob povratku Hvar. V sredo ob 14.22 se odpeljejo iz Splita čez Karlovec proti Ljubljani, kamor prispejo v četrtek ob 8.45. Cena s preskrbo vred 850 Din za odrasle in 500 Din za pomladek. Priglasite se do 25. maja! Ruski zdravniki zdravijo s strihnmom Med zdravniki je vzbudil splošno pozornost način zdravljenja, kakor ga uporablja Rus dr. S. !s. Kudrjavžev, ki je s strihninom, to je najhujšim strupom, ozdravil že 1200 bolnikov. Prvič je dr. Kudrjavžev rabil strihnin pri zdravljenju ošpic leta 1922. Pol miligrama strihnina in naslednjega dne še pol miligrama je rešdo otroka smrti. Kudrjavžev uporablja strihnin pri zdravljenju sifdisa. Dr. Kudrjavžev uporablja strihnin kombinirano s sal-varsanom in ozdravi sifilitičnega v desetih dneh. Na ta način je ugledni ruski zdravnik zdravil 600 sifilitičnih. S strihninom zdravi Kudrjavžev tudi kapavico, malarijo, pljučno in kostno jetiko, revma-tizem, podagro, kožne bolezni, padavico in dolgo vrsto drugih bolezni. Modrovanje i49 tet starega Turčina V Beyreuth je prispel najstarejši Turčin, Badik aga, ki pravi, da ima 149 let in trdi, da je bil rojen pet let pred francosko revolucijo. Ko si je beg ogledoval Beyreuth, je dejal, da se je mesto, odkar ga je zadnjič videl, to je leta 1830, precej spremenilo. Od vseh svojih žen se najraje spominja prve, ki mu je povila 15 otrok in ki je umrla takoj po ameriški državljanski vojni. »Bila je krepostna to-varišica,« pripoveduje o njej stari vdovec; »danes pženske brez živcev.« Baron Mitsui je prispel т Evropo. To je najbogatejši človek na Japonskem. Tudi Ameriki grozi komunizem Marsikdo je mislil, da v tako demokratskih j državah, kakor so Združene države, ni komunistične nevarnosti. Katoliški tednik v Chicagu pa po- ' roča, da je v Združenih državah vsaj dva milijona aktivnih komunistov, ki na tihem širijo komunistične nauke med brezposelnimi. Toda komunizem je za^el že tncB viSje kroge in mnogo komunistov I je med profesorji, U Uub • svojih stoli c p ropov e-dajejo ImmnniraaL Japonske čete ogrožajo ruako majo. Dva japomaka stotnika. To so ostanki letala, s katerim je hotel avstralski letalec Bert Hinkler postaviti nov svetovni rekord na poletu iz Anglije v Avstralijo. Kakor smo že poročali, se je Hinkler 7. januarja ponesrečil v Apeninskem pogorju. Nedaleč od njegovega letala so našli tudi njegovo truplo, ki je že skoraj razpadlo. Na sliki se vidijo tudi »karabinjerji«, to so italijanski orožniki Kitajski dijaki so kaj radi pohajali na ameriške visoke šole, da bi se tam izpopolnili. Mnogo vodilnih politikov in drugih javnih delavcev današnje Kitajske je svoje nauke dovršilo na ameriških vseučiliščih. Te dni pa je ameriški poslanik v Nankingu izročil zunanjemu ministru noto, v kateri ameriška vlada sporoča kitajski, da bo moral odslej vsak dijak, ki bo hotel študirati v Združenih državah, zastaviti kavcijo. Višina te kavcije mora biti v sorazmerju s stroški, ki so potrebni za dovršitev študij. Ameriška vlada se je odločila za ta ukrep, ker mnogo ubožnih kitajskih dijakov med študijami išče zaslužka v Ameriki in s tem nehote odjeda kruh domačemu prebivalstvu. Kitajske di-,ake v Ameriki je ta ukrep silno presenetil. Saj ni število kitajskih dijakov v Ameriki danes več tako visoko, kakor je bilo nekdaj. Danes študira v Združenih državah le 1300 dijakov, medtem ko jih je bilo leta 1925 1600. Velike škode ameriškim državljanom torej ne prizadenejo. HUler in želatina »Bôrsenblatt fur deutschcn Buchhandel« je priobčil ta-le oglas: »V zalogi imamo Hitlerjevo podobo, prevlečeno z želatino, ki se da napihniti in ki jo prejme vsakdo pri nakupu šolskih knjig. Nadalje imamo v zalogi Hindenburga in razne druge podobe uglednih mož in živali.« Nedavno so potniki opazili, kako neki benediktinski oče molče pogosto potuje med Milanom in Napeljem. Navadno je sedel ob oknu in tiho molil brevir. Edino, kar je vzbujalo pozornost pri potnikih, je bila njegova prtljaga. Vsakrat je imel s seboj majhen lesen zaboj, ki je bil zavit v mrežo. Na zavoju je vselej stalo neko ime. Tihega paua več ne opazijo na vlaku. In kaj je prevažal v teh zabojih? Ti zaboji so vsebovali relikvije nekaterih papežev in okoli 200 mučencev, ki so jih pred 300 leti izgrebli iz katakomb »Priscilla« v Rimu. Vsakrat je na očeta Leona Matteja v Milanu čakal avtomobil milanskega nadškofa, v katerem je bil duhovnik. Ta je s pomočjo očeta benediktinca spravil zaboje na avtomobil in jih odpeljal v kardina-lovo zasebno kapelo. Zgodovina tega izrednega prevoza relikvij se začenja z letom 1606, ko je slavni jezuit o. Maggio prejel dovoljenje, da osnuje samostan v Massalu-brensa in da sme vzeti iz katakombe Priscilla nekaj relikvij tamkaj pokopanih mučencev. Pater je to dovoljenje dobro izkoristil in pobral cela okostja mučencev ter jih prenesel v svoj samostan. Toda nad samostan so prišli slabi časi in na relikvije bi bili skoraj pozabili. Pozneje so jih prenesli v neki samostan blizu Sorrenta, kjer so ostale okoli 200 let. Zdaj se začenja zadnje poglavje tega prenašanja: milanski kardinal Schuster se je sporazumel z napolskim kardinalom Ascalesijem, da bi te relikvije prepeljali v Milan in jih tam razdelili med posamezne župne cerkve. Ker je razdalja med Milanom in Napoljem zelo velika in ker je bilo treba za prenos napraviti več poti, jc bila dana dispensa glede obreda za prenašanje relikvij. Šele, ko je oče Mattei srečno prenesel vse relikvije v Milan, so v Milanu priredili več procesij na čast mučencev, katerih ostanke te vsebujejo. АтегШа noče kitajskih diahov Na Jadran! Gospodična Tenkonogy ima mnogo snubcev Gospodična J. Tenkonogy je bila strojepiska v Newyorku in se je naveličala dolgočasnega tipkanja. Rada bi >e bila poročila, ni pa imela denarja. Tuhtala je in tuhtala, kako bi mogla priti do njega in končno se je odločila, da bo spisala dramo. Svoj sklep je tudi izvršila in svoje delo izročila gledališkemu ravnatelju. Čudno, ravnatelj ni samo prebral njene drame, temveč jo je tudi vprizoril. Naslov te drame je: »Trioglati mesec.« Drama je žela nenavaden uspeh in vprizarjali so jo več mesecev. Vsak teden so gledališča izplačala gospodični Tenkonogy okoli 50.000 Din. Prepričani smo, da ima zdaj vse polno snubcev. Ali veš da so sestavili stroj, ki v eni minuti nareže 60 kosov kruha in jih v istem času namaže z maslom; da so sestavili posebno električno žarnico, ki omogoča zobnim zdravnikom, da sede vrtajo nesrečnežem zobe. Ladja, ki te dni odpluje na Atlantski ocean, kjer se bo postavila približno na sredo med Afriko in Južno Ameriko, da bi lahko na njej pristajala potniška letala. Ladja naj bi nadomestovala tako zva-ne umetne otoke, ki jih že dolgo let nameravajo zgraditi na Atlantskem oceanu, da bi omogočili redno zračno službo med Evropo in Ameriko. Zaenkrat bodo napravili samo nekaj poizkusov. Ako se ti posrečijo, bodo pozneje vpeljali redno potniško službo med Evropo, Afriko in Južno Ameriko. Z oporo tc ladje bo mogoče preleteti v štirih dr.eh iz Evrope v Rio de Janeiro. — Na drugi sliki vidimo, kako dvigajo s pomočjo dvigala hidroplan na isto ladjo, ki se imenuje »Weslialen«. — Med Francozi in Nemci je prav hudo tekmovanje, kdo bo prvi vpeljal razmeroma varno zračno zvezo med Evropo in Ameriko. Poizkuse s to ladjo bodo napravili Nemci Zadrugarjem ! Hednarodma «adrutn» ктеи Mednarodna zadružna zveza v Londonu je naslovila na zadrugarje vsega sveta ta-le oklic: Zadrugarjem vsega «veta! Zadružno gibanje, ta največja gospodarska organizacija konzutnentov vsega sveta, ki je bila ustanovljena s trudom in žrtvami milijonov potrošnikov, tvori danes predmet neopravičljivih napadov od strani organizirane zasebne trgovine. Od svojega postanka ee je zadružno gibanje vedno trudilo, da zastopa koristi celokupnosti. Vedno in ne glede na politična naziranja ali veroizpovedi ie stuvljalo koristi celokupnosti pred zasebne korisd. Zadružno gibanje je doseglo ogromen napredek in ee je obdržalo kljub vojni in kljub krizi ter se ima za to zahvaliti pravilnosti svojih načel in gospodarstvenoeti svojih metod. Njega razvoj je tesno zvezan z obnovitvijo gospodarskega življenja, z ohranitvijo miru in i. napredkom kulture. Socialna koristnost zadružnem gibanja in njega uspehi so — kakor ee vidi — dovedli gotov — samo od zavisti in sebičnosti voden — del prebivalstva do tega, da je napravil zadružno gibanje za cilj svojih napadov in da poziva državno oblast, da to zadružništvo zavre pri njega normalnem delovanju z nepravičnimi in izrednimi davki in s sovražno mu zakonodajo. ia .padi na zadružništvo. Z zadoščenjem ugotavljamo, da so ei v vseh državah naše narodne zveze stavile za nalogo, z veemi silami braniti dediščino poštenih roclt-daliskih tkalcev in milijonov organiziranih kon-zumentov. Z ozrom na neprestano se ponavljajoče iu neprekinjene napade, /. ozirom na sebične in nepravične obdojžitve /adružnegu gibanju v vseli deželah se izjavlja Mednarodna zadružna zveza solidarno z vsemi zadružnimi organizacijami sveta, ki sočasno branijo svoje pravice in svojo organizacijsko svobodo in pozivu vse kou-zumente, tla pospešujejo razvoj konzumnili zadrug in jih utrjujejo s tem, du si nabavljajo v njih vse stvari, ki jih potrebujejo, v soglasju s koristmi celokupnosti. Zadruga rji I Ogrožena so velika dela. ki ste jih že izvršili in z njimi vred tudi vsi uspehi Vaših žrtev. Ogroženu je nova gospodarska osnova civilizacije, ki temelji na blaginji celokupnosti. Branite svoje zadruge in svoje pravice! Branite jih iz Vaših lastnih koristi, zaradi koristi Vaših rodbin in vsega človeštva, zato, da izide zadružno gibanje iz današnjih razmer večje in mogočnejše, kakor jc bilo kdajkoli prej. Zadrugarji vseh dežela, združite se! Za Mednarodno zadružno zvezo: Henry J. May, Viiino Tanner, glavni tajnik. predsednik. Ljubljana. 7% inv. pos. 42— 44, vojn« škode 190 den., beg), obv. 31 den., 7% Bler. pos. 32.50 d., 7% pos. Drž. hip. banke 41.50 den., Trboveljska 160 bi. Zagreb. Drž. papirji : 7% inv. poe. 42—44, agrarji 23- 24. vojna Skoda 190—101 (190). 0% begi. I obv. 31.60 den., 8% Bler. pos. 33—30, 7% Bler. pos. I 32- 33 (32.50), 7% pos. DHB 41—42 (41.50). — l Delnice: Narodna banka 3600—3050 (3575), I Priv. agr. banka 104—199, Sečerana Osjek 130—175, j Impeke 50 den., Trboveljska 155 den. Belgrad. Narodna banka 3600—3060 (3550), j Priv. agr. banka 198—200 (190, 198), 7% inv. pos. 42—43, agrarji 23-23.50 ( 23.50), vojna škoda 190 do 191 (191, 190), 6% begi. obv. 31.50—31.75 (31.70), 7% po*. DHB 42—13.50 (42.50). Dunaj. Don. sav. iadr. 57.10, Aussiger Clieimi-eclie 175, Alpine 12.80, Trboveljska 10.45, Rima Muranv 22.65. Sport Sezonsko izboljšanje zaposlenosti Po statistiki OUZD ▼ Ljubljani je povprečno Število zavarovancev naraslo od 70.794 v marcu na 74.170 v aprilu t L V primeri z lanskim aprilom je bilo letos manj «varovanih samo še 863 delavcev (od marca 1932 na 1983 je znašal padec 2287 oeeb). Važno je zaradi ra*voja teketilne industrije, ki lina izredno ugodno konjunkturo, da je v primeri z aprilom lani bilo zavarovanih delavk 27» več, delavcev pa 1138 manj. Zdravstvene razmere ee niso do«ti izpremenile. Odstotek 'bolnikov so jo zmanjšal za 0.14%, vendar je vzrok za to iskati v svoječnsnem skrajšanju bolnopodporne dobe od 52 na 26 tednov in zopetni uredbi 52 tedenske podporne dobe. Bilanca drž. Hipotekarne banke V »Službenih novinah« je objavljena bilanca Drž. hip. banke za 31. marca, ki izkazuje tele postavke (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za 31. december 1932): Aktiva: blagajna 436 (64.0), blag. boni Nar. banke 30.0 (20.0), posojila: hipotekama 2242.3 (2271.9), komunalna 597.2 (592.9), vodnim zadrugam 81.75 (81.9), menična hipotekama 63.7 (54.4), domačo menice 123.3 (114.0), lombardna 108.8 (114.5), nepremičnine 147.1 (140.1), tek. rač. fin. min. 359.7 (316.2), razni tek. računi 81.7 (96.1), efekti 80.7 (80.6), efekti fondov 67.4 (60.4), razna aktiva 150.6 (120.1). Pasiva: snmost. fondi 182.85 (151.8), fondi in kapitala javnih ustanov 1209.3 (1238.9), vloge 7893 (724.9), rez. fond itd. 117.2 (117.2), založnice in obveznice 810.<">6 (816.65), kratkoročna inoz. posojila 137.0 (137.0), lombard in reeskont pri Nar. banki 248.66 (251.24), zač. tek. rač. pri Nnr. banki 70.0 (71.34), fin. min. 216.4 (177.3), Batignolles 74.9 (80.0), razni tok. računi 232.8 (25-1.4), razna pasiva 142.34 (34.3) milj. Din. LJUBLJANSKI VFLESEJEM Krik za prijavo lc udeležbi na XIII. vrorčnem velesejmu v Ljubljani poteče z 10. t. m. Po dosedaj došlih prijavah bo leitošnji pomladiti velosojem dobro zaseden s tvrdkami vrch panog in se bo na tem velesejmu posebno uveljavljala naša domača produkcija. Na razpolago je pa še nekaj razstavnega prosrtora. Tvrdke, ki nameravajo razstaviti, pa se še niso prijavile, naj to čimprej store, ker bc uprava velesejma drugi teden že začela z razdeljevanjem razstavnih prostorov. Iïvoi v Angltjo. Kakor emo fc rvofedobno poročali, je s 1. majem dovolilo finančno minintrstvo, da se sme izvažati blago v Anglijo tudi za vezane dinarje angleških državljanov in tvrdk pri nas. Zainteresirane tvrdke morajo predložiti Narodni banki prošnjo, ki bo sklepala o reakem slučaju posebej glede dovolitve izvoza blaga iz naše države. V prošnji ee mora navesti: ime in naslov upnika, ime dolžnika, poročilo o izvoru terjatve, ime izvoznika, vrsta blaga, znesek fakture za izvoženo blago in točni naelov uvoanika. Bone Denar Dne 5. maja. V današnjem deviznem prometu se je čutila nekoliko slabejša tendenca za London in New York, ki sta tudi mednarodno oslabela. Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, Pariza in Prage, oslaibela sta poleg Londona in New Yorka še Amsterdam in Bruselj, dočim se je nemška marka zelo popravila. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.35, na zagrebški po 8.38, na bel-grajski pa je notiral 8.85—8.45. — Grški boni so notirali v Zagrebu 40, v Belgradu 42, oboje denar. Ljubljana. Amsterdam 2305.96—2317.32, Berlin 1350.14—1360.94. Bruselj 799.68-803.02, London 191.19—192.79, Curih 1108.35—1113.85, New York 4869.37—4807.63, Pariz 225.aS—227, Praga 170.00 do 171.76, Trst 297.40—299.80. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.188 Din. Curih. Pariz 20.38, London 17.27, New York 437.5, Bruselj 72.20. Milan 26.90, Madrid 44.30, Amsterdam 208.10. Berlin 122, Dimaj 73 (; ;.87), Stockholm 89.40, Oslo 88.30, Kopenhagen 77. Praga 15.42, Varšava 58, Carigrad 2.50, Bukarešta .',.08. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neisprenienjena in tudi v tečajih ni bilo posebnih izprememb. Pač pa je bil znatnejši promet, kajti na zagrebški borzi je bilo danes zaključeno: 200 kom. roj ne škode, 1000 dol. 7% Blera in 2000 dol. 7% pos. Drž. hip. banke. Meri delnicami je bilo zaključenih 5 kom. Narodne banke, znatnejši pa je še interes za delnice Trboveljske, uajbrž zaradi bližnjega občnega zbora. Žitni trg Špekulacija je na žitnem trgu v polnem razmahu in cene stalno variirajo. Kadar je kaj blaga na trgu, ni kupcev, če se pa pojavijo kupci, pa ni nobene ponudbe. Prometa je zelo malo. Danes v bački pšenici sploh ni bilo ponudbe, dočim je bila banatfska zaključena po 235 (57 kg), prekmurska pa po 245. Moka je v ceni narasla v Vojvodini za 15 par pri kilogramu in notira sedaj 365. Tudi koruza je čvrsta in stane sedaj 66—67, vlačilsko blago pa 72—75. Zadnje čase je izvoz koruze znaten in gre blago skozi Brailo v zapadno Evropo, večinoma za berlinski račun. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor, Novi Sad sred. bč.. gor. bč., srem. 217.50—222.50, bč. potiska 220—225, gor. ban. 215—220. - Ostalo neizpremc-njeino. Tendenca neizpremenjena. Promet: 47 vag. Sombor. Pšenica: bč. Okol. Sombor, srem., slav., ban. 215—217.50, gbč. 214.50—220, ban. potiska 217.50—220, bč. potiska 220—222.50. - Koruza: bč. žel. prompt 60—62, bč. za maj, junij in julij 66—67, bč. bela žel. prompt 60—62, bč. Donava in Tisa šlep 64—06. - Moka: bč. ban. št. 7 170—180. št. 8 65—67.50. - Otrobi: 55—60. — Ostalo neizpreme-njeno. Tendenca prijazna. Promet: 43 vagonov. Budimpešta. Tendenca: neodrejena. Promet: slab. Pšenica: maj 12.25—12.28, zaklj. 12.15—12.17; junij 12.28—12.38, zaklj. 12.27—12.28; okt. 11.67 do 11.80, zaklj. 11.07—11.68. Rž: maj 6.60—6.65, zaiklj. 6.57—6.60; oktober 7.69—7.82, zaklj. 7.68 do 7.69. Koruza: maj 6.76—6.85, zaklj. 6.76—6.77; julij 7.15—7.21, zaklj. 7.12—7.15; avgust 7.40—7.55. zaklj. 7.40—7.42. Chicago. Pšenica: maj 03.125, julij 64.75, sept. 75, december 67.375. Koruza: julij 42.25, septemb. 44, december 45.25. Wiimipeg. Pšenica: mai 65, julij 66.50, okt. 69. Hmelj Savinjska dolina. Po nedavnem deževju ima hmeljeka rastlina zaenkrat zopet dovolj vlage na razpolago ter pri toplem vremenu zadnjih dni hitro napreduje. Suho in mrzlo vreme jo je namreč zelo zadržalo v razvoju in je le v prav redkih naeadih že dosegla do opor. — Zadnja partija letnika 1932. krog 600 kg, je bila prodana pred kratkim po 48 Din odnosno 56 Din za kilogrami. Nekaj povpraševanja je tudi za starejše letnike, vendar še ni prišlo do nobenega pomembnejšega zaključka, ker se nudijo prenizke cene. Tudi za letnik 1933 v predprodaji je precej zanimanja in se plačuje po 20—30 Dm za kilogram. Pomanjkanje gotovine pa zelo ■ otežuje kupčijo. (»Slov. hmeljar«.) ILIRIJA : ŽELEZNIČAR (Maribor) V nedeljo bomo videli v Ljubljani zadnjo nogometno tekmo za podzvezino prvenstvo, ki jo odigra Ilirija z mariborskimi Železničarji. Ta tekma ne more niti eni niti dragi enajetorici prinesti nobene koristi, ker nihče no more priti v ligino tekmovanje. Omenjena klubu se bosta pač borila ze tretje mesto in podzvezna tabela se bo s tem sre ćanjem definitivno zaključila. Igra pa obeta biti kljub temu zelo zanimiva, kajti nihče ne bo hotel pasti na zadnje mesto. Izgledov za zmago ima Ilirija več, ker igra na lastnih tleh in ker bo moštvo najbrže predvodlo drugačno igro kakor preteklo nedeljo proti Rapidu, vendar ne smemo prezreti dejstva, da je v jeseni Ilirija Železničarjem v Mariboru podlegla. Tekma se bo vršila na igrišču Ilirije ter se prične ob 15.30. JUGOSLAVIJA PROTI ŠVICI Po dobro uspeli tekini, ki jo je odigrala naša reprezentanca preteklo nedeljo proti Španiji, imamo pred durmi že zopet mednarodno tekmo. To i pot se bomo pomerili s Švicarji. Tekma se vrši io I jutri, in sicer v Curihu. Za to srečanje je sestavil i zvezni kapetan isto enajstorico, kakor proti Španiji, le v napadu je zamenjal Valjareviča s Hi-i trecom. Moštvo je sestavljeno takole: Glazer, Tosič, ! Lukič, Arsenijevič, Lehiier, Marušič , Tirnanič, Marjanovič, Hitrec, Vujadunovič, Zečevič. Tekma za državno prvenstvo med VOJVODINO IN PRIM0RJEM ! določena za to nedeljo v Novem Sadu, se je odgo-I dila na poznejši čas. Pač pa bodo imeli v Mariboru jutri prvovrsten nogometni užitek. Vršila se bo tekma med državnim prvakom C0NC0RDIJ0 IN MARIBOROM. Ker so igralci Maribora baš sedaj v dobri formi, Concordija je pa preteklo nedeljo v liginem sre-1 čanju s Primorjem dokazala, da je zopet na višku, se bo nudila mariborski športni publiki lepa nogo-! metna borba, in to teui bolj, ker nastopi Concor-1 dija v svoji najmočnejši postavi. TABLE-TENIS DV0MATCH ILIRIJA : HERMES Prihodnjo nedeljo 7. t. m. se spoprimeta v prijateljskem, propagandnem table-tenis dvomatehu Hernies in Ilirija. Obeta зе interesantna borba, saj so moči izenačene in je izid negotov, odločevala bo forma poedincev. Program je pester; na sporedu je single-gospodov in dani ter ženski, moški in mized-double. Publiki toplo pripočamo obisk dvo-mateha, ki se bo pričel dopoldne ob 0 in se popoldne nadaljeval ob 14, v salonu gostilne pri >Ker-šiču«, Frankopanska ulica 1. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš r.ad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod J08ÎP HRIBAR železničar v pokoju dne 5. t. m. po dolgotrajnem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. maja 1933 ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta 34, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. maja 1933. Franja Hribar roj. Stegnar, soproga. Joško, Lado, Mirko, Svetko, sinovi — in ostalo sorodstvo. ШШШШШж AutanaiHM Poljski nogometaši pridejo v Jugoslavijo. Prve dni meseca maja pride v našo državo poljski nogometni klub Warszawianka, ki bo odigral štiri tekme z našimi klubi in sicer: 6. in 7. maja v Belgradu, 10. maja v Subotici in 13. maja v Novem Sadu. Poljski nogometni klub »Garbarnia« iz Kra-kova se je najbolje odrezal napram inozemskim nogometašem. Poljska nogometna zveza je odločila, da se pokal ministrstva za zunanje zadeve, ki je bil osnovan v to svrho, da se po triletnem tekmovanju dodeli onemu poljskemu klubu, ki bo dosegel najlepše rezultate z inozemskimi klubi, izr roči v definitivno last krakovskemu nogometnemu klubu »Garbania«, ki je izmed vseh klubov dosegel največ, to je 54 točk. V tenisu je Japonska reprezentanca premagala Avstrijsko e 5:3. V meddržavni tekmi med omenjenima reprezentancama, ki se je vršila v dunajskem pratru, so Japonci dosegli tesno zmago nad Avstrijci. Vsi so mislili, da bodo Japonci dosegli večji uspeh. V posameznih srečanjih so bili doseženi sledeči rezultati: Itoh—Miki sta tolkla Ar-tens—Mateiko 10:8, 6:1, 6:2. Kinzel—Bawarowsky sta tolkli Satoh—Nunoi 3:6, 7:5, 6:1, 6:4. Bawarowsky je tolkel Miki-ja 6:3, 6:1, 6:1. Kinzel je premagal Itoh-a z 6:2, 6:1, 1:6, 6:1. Satoh—Nunoi sta tolkla dvojico Artens—Matejka 6:3, 4:6, 6:4 in 6:3. Avstrijci so se dokaj dobro držali in je malo manjkalo, da niso dosegli še četrto točko, ki bi jim prinesla neodločen rezultat. Japonci so sicer zasluženo zmagali, toda nc brez boja. Kolesarska dirka Pariz—Bruselj. V veliki mednarodni kolesarski dirki na 318 km dolgi progi med Parizom in Bruseljom, je zmagal Francoz Albert Barthélémy, ki je prevozil omenjeno progo v 11 urah. Ta tradicionalna tekma se je vršila tokrat že pet in dvajsetič. V zadnjem delu proge je omenjeni zmagovalec tolkel Belgijca Alfonza Ghisquicura; izborno se je obnesel tudi Nemec Fsser, ki je samo za dolžino kolesa zaostal za njim ter je dospel kot tretji na cilj. S». L . 1.4 Jiu JI iiJ X.ХГ~Ж~ЛГГ : r. ~ • I -...... KJ >5 ti У 3 И ™ È-8 * ■5.9 «Q âs td K/i '0£ O "H w <0 6) ► > GJ o »O Q. '« - 3 a .. "P « o O B •OJ^O •-- o ca a o« o jO m C o -'S^ ■§U S т: •sj i- UJ ca « , 2 /Sf - (U —t •Ž o . a a .S o .5 « ^QOgQ o o, 11 8 : o) a.b inop ~5 > n, QQ p %<л i: e o o in o ,N L. ^ f> > ОЛ "Ki . .и 'g I N « ?. s . u o-o C -S a v! v <0 ГЗ > o .a s g. e « S « . - fl > ISlts „.S ° OÛ •3 žil S" ^ 1= » . ■2.3 a» "S : CU O t/4 -O Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. Prav tako kaže drogi dogodek, kako so prezirali postavo. Samo ta slučaj ni tako hud, ker so moža aretirali samo zaradi napada, a ga niso zaslišali, ker so ga tovariši rešili, da bi mu prihranili zasliševanje. Zaradi napada naj bi torej prišel v okrajno ječo. Ker pa je bilo mesto, kjer je bila ječa, predaleč, da bi ga takoj odpeljali, ga je oblast oddala v varstvo vojaški četi, ki jc bila nastanjena v barakah v sosedni vasi. Njegovi prijatelji z gora pa so v velikem številu prišli v dolino in ga zmagoslavno odpeljali, potem ko so s silo udrli v vojaško stražnico. Ko je I polkovnik polka, kateremu je pripadala mala četa. iz-I vedel o tem, je odkorakal z velikim krdelom svojega ! polka v ono vas in se zaklel, da ne bo prej miroval, do-' kler ne bo z gora privlekel begunca, ki so ga zaupali njegovi četi, in da ne bo prizanesel ne možu ne ženi ne otroku, kdor bi ga hotel ščititi. Dočim se je polkovnik, Anglež, penil od jeze, da Irci tako prezirajo določbe, ga je Francoz Mr. French postrež-ljivo povabil na obed. Anglež mu je odvrnil, da bi mu to ob vsakem drugem času laskalo, da pa je trenotno nemogoče, in da ne bo ne jedel ne pil, dokler ne maščuje prestopka. »Bežite, bedite, moj dragi gospod,« je dejal Francoz, »na Angleškem prav lahko govorite o zakonih, tu pa nič nc vedo o njih.« »Potem je čas, sir, da jih naučimo,« je s poudarkom odgovoril polkovnik. »Dobro, nikamor se ne mudi, moj dragi gospod,« ga jo miril Francoz. »Zagotavljam vas, da ubogo ljudstvo nima namena prezirati Dostave; iz gole nevednosti so to storili.« »Iz nevednosti?« je menil polkovnik. »Moja beseda,« ga je prepričeval Francoz. >In če mislite, da jih boste izmodrili z bajonetom, se motite. Vsa dežela se bo uprla. Če so se vam ti fantje izmuznili, jih prav tako lahko ulovite, kakor gorske koze.« »A moja dolžnost, gospod ...« »Vaša dolžnost bo počakala do jutri, dragi polkovnik, in sešli se boste s tremi ali štirimi drugimi sodniki kakor tudi z menoj v moji hiši, kjer vam bodo isto povedali kakor jaz. Jutri boste več izvedeli, zanesite se, zato pojdite z menoj h kosilu.« Polkovnik, ki je bil mož, kateri je vse dobro premislil, se je odpeljal domov s Francozom, ki ga je med potjo pregovarjal: »Vidite, ntoj dragi gospod, vi morate poznati ljudstvo kakor mi. Verjemite mi, vsak gospodar svoje najemnike najbolje pozna. Tisti mož, ki so ga odpeljali od vaše čete .. ■« >Pro...« je zaklel polkovnik. »Pomirite se, dragi polkovnik! Usti mož je eden Blakeovih mož; in če hoče Blake moža obesiti, vam ga bo poslal.« »Poslal mi ga bo? Kako, sir, če moj polk ni mogel držati lopova, kako ga bo Blake ujel?« »Nisem rekel, polkovnik, da ga bo ujel, ampak, če ga misli Blake obesiti, vam ga bo poslal.« »Ali hočete reči, moj dobri gospod, da si bo to želel, da pride in da ga bodo obesili?« »Da, to hočem reči.« >In bo prišel?< >Brez dvoma, če Bloke želi,« jp odgovoril Francoz. Tisti dan je polkovnik obedoval s Francozom. Prihodnji dan je odkorakal nazaj, Blako pa ni poslal moža, da bi ga obesili. ★ Mladi potnik ni vedel vsega tega. Iz нипјигепја ga je predramil rog, ki je zatrobil in iwputnikom naznanil, da je kočija dospela v umazano malo mesto, kjer naj bi prenočili. Kočija se je ustavila pred nečem, kar so imenovali hotel. Pred vrati je stalo, dasi je še močno lilo, vse polno beračev; toliko jih je bilo, da so se popotniki komaj prerili skoznje v hišo. In dočim so se skoraj borili za vhod, so jim z vseh strani udarjale na ušesa molitve, tarnanje, blagrovanje v visokih in nizkih tonih, ki so se mešali in tepli v strašni disonanci, kar je vse skupaj delalo smešen vtis. Tam so bili slepi in hromi, siromaki z zlomljenimi udi, vdove, sirote itd. in slišal si kar vsevprek: »Usmilite se slepega ...« »Jutrišnjega dne ne bom več doživela, če mi ne olajšate .. .< »Čuvaj mi bo kaj dal, dostojanstveni, samo če mu rečete besedo...« »Molči, vrag, in ne draži gospoda, gotovo ima .. .< »Trije otroci brez očeta ...« »In zlomil si je obe nogi...« »Ta je slep kakor kamen ...« »Grozna nesreča ga je zadela! Koča se je nanj podrla in leži pod njo že tri tedne brez grižljaja, a...« »Trije otroci brez grižljaja in zapuščena vdova...« »Leži na hrbtu in nima nič na sebi kakor...« »Koze, dostojanstveni!« »Za božjo voljo, pustite me skozi,« je vzkliknil mladi popotnik, ki se je koz neizrečeno bal. In ko se je končno skozi množico, ki se je gnetla vsenaokoli njega, s težavo preril v hišo, je stopil v prvo sobo, na katero je naletel ter hitro zaprl vrata za seboj. Ko je malce pomiril svoj strah pred boleznijo, katere ga je bilo tako groza, je poklical natakarja in ga vprašal po Roryju. Ko je izvedel, da je v hi8i, mu je sporočil, na; pride k njemu. Ko je Rory prižel, ga je prosil, naj sedf in ga vprašal, ali bi hotel kaj piti. MALI OGLASI V malih oglasih velja «soka besede Din 1'—; ienitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek zn mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega жпаСаЈа se račnna enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede motih oglasov treba priložili znamka Jutri lil Pozor! Kam pa v nedeljo 7. maja? Vsi na Jezico, kjer se odpre kopališče na Savi z godbo, petjem in vsemi domačimi zabavami. Točila se bodo najboljša vina iz domačih goric ter unioneko pivo. Za obilno udeležbo se priporoča Anton Štirn. Ш m El Vsako službo sprejme trgovsko naobra-žen. Gre za skladiščnika, vratarja, slugo ali navadnega delavca. Gre kamorkoli. Cenjene dopise pod »Rešitev« štev. 4971 na upravo »Slovenca«, a Službodobe Blagajničarka (1000 Din mesečno in kompletna oskrba: hrana in stanovanje) dobi takoj mesto v odličnem podjetju ob morju. Potrebna kavcija v gotovini od 5—15 tisoč Din. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Poštenje« št. 5064. Kuharica ali kuhar za kavarno, ki zna izdelovati tudi sladoled itd. se išče za takoj (mesečna plača: stan in hrana ter 1000 Din). -Kavcija potrebna. Ponudbe na upr. »Slov. pod »Dobra hiša« št. 5065. (b) Služkinjo ki ie zmožna tudi samostojno kuhati, sprejmem. Nastop 10 maja A. Vrhovec, Dravlje 102. (b) Blagajničarko v kavarniškem, odnosno restavracijskem poslu iz-vežbano, sprejme večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Ljubljana« št. 5068. (b) Brivskega pomočnika dobrega za moško striženje in striženje bubi frizur, ter vajenca sprejme Doležal Bernard, Št. Vid nad Ljubljano. (b) Podzastopnike za Maribor in vse večje kraje bivše Mariborske oblasti — sprejme dobro vpeljana zavarovalna družba. Ponudbe na »Informacijsko in komercijalno pisarno« v Mariboru, Jurčičeva ulica 8. (b) Hotelsko kuharico mlajšo, išče Grand Hotel Toplice, Bled. Oferte s prepisi spričeval direktno. ШШШ Brezposelni po vseh krajih Slovenije iahko zaslužijo dnevno 50 do 100 Din. Potrebna kavcija 100 Din. Priložite znamko za odgovor. »Zadruga« Ljubljana, poštni predal 329. (z) /enitbe Ženitna ponudba Mladenič z lastnim posestvom želi poročiti vestno kmečko dekle, ki poseduje 50.000 Din. Starost 27 do 33 let. Slika za-željena. — Ponudbe pod »Srečni majnik« št. 5108 na upravo »Slovenca«, (ž) Ш Posojila proti dolgoletnemu odplačevanju, za razdolži-tev, nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin za doto itd. podeljuje: »Mobilna zadruga«, Ljubljana, Mestni trg 25-1. -Išče povsod poverjenike! Dražba na Glavnem trgu v Mariboru, 6. t. m. ob 9. uri. Posoda, rjuhe, perilo, peči, obleke in drugo, (o) Inmm Citre poučuje Emil Mesgolits. Prečna ul. 2-1. (g) Stanovanja IŠČEJO: S hrano iščem prazno, solnčno, zračno sobo v I. nadstr. ali visokopritličju v bližini tramvaja. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Antonija Klein, Križev-niška ul. 2-1. (s) ODDAJO: Stanovanje trisobno, s kopalnico in pritiklinami, solnčno, se odda s 1. junijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5066. (č) Stanovanje pritlično, obstoječe iz 2 sob, kabineta, brez kopalnice, se odda za avgustov termin. Poizve se Rimska cesta št. 18/1 med 13. in 14. uro. (č) Z avgustom oddam petsobno stanovanje s stekleno verando in kopalnico v Rožni ulici št. 27/1, Šentjakobski okraj, za mesečno 1400 Din. (č) Pisarniške prostore visokopritlične, v sredini mesta, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4655. Posestva Parcele poleg kolodvora Dev. M. v Polju, različne velikosti, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5128. (p) то v Vojniku št. 68, z vrtom in sadonosnikom oddam v najem. Naslov pri slugi okoliške šole, Celje, (p) Posestvo v Vojniku, obstoječe iz hiše in ene njive — prodam. Elizabeta Pukmei-ster, Vojnik. (p) II« Poizvedbe Kanarček je ušel. Najditelja prosim, da ga vrne proti primerni nagradi v hišo Sv. Petra cesta št. 93, pritličje. ПшМШжШШНб) Sprejmem solidne gospode in dame na prvovrstno mesečno prehrano po ugodnih cenah. Naslov: Miklošičeva c. 18, pritličje levo. (r) Na morje išče gospa srednjih let družbo solidne dame. Ponudbe pod »Trgovka« na upravo »Slovenca« Maribor. (r) Stanovanje enosobno in dvosobno -oddam takoj odraslim osebam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5085. Trisobno stanovanje komfortno se odda v Knezovi ulici 37-1 — s t. junijem. (č) Stanovanje sobe, kuhinje, kabineta in pritiklin, oddamo takoj. Rožna dol. c. XIII-5. Zračno sobo opremljeno, z električno razsvetljavo, oddam solidni osebi. Poljanska cesta 31/1. (s) Konfekcija — moda najboljši nakup - Anton Preskei. Sv Petra c. 14. Liubliana (11 Zlata žepna ura z verižico (švicarski proizvod), poceni naprodaj. Pojasnila: Resljeva cesta št. 24 (dvorišče). (1) Leseno verando z 12 okni, primerno za gostilniško verando ali vrtno lopo, po ugodni ceni prodam. Ogledati: Cesta na Rožnik št. 5. (1) Autolimuzino petsedežno, dobro ohranjeno. prodam za hranilne knjižice. Proda se tudi novo svileno pregrinjalo za posteljo po nizki ceni. Poizve se: Trgovina, Borštnikov trg 1. Istotam se poizve za dve opremljeni sobi z dvema posteljama za junij. (1) Velika sezijska odprodaja elegantnih damskih piaščev po globoko znižanih cenah in sicer: Damski plašči, športni, iz prvovrstnega blaga po......Din 275'— Damski plašči, športni, iz angleškega blaga po.......„ 310'— Damski modni plašči, prvovrstni po............, 470*— Damski plašči, promenadni, iz Ia Angora-blaga po.....„ 550'— Damski plašči, temnomodri, podloženi s Ia svilo po ... . „ 590'— Damski črni I a rips plašči s svilo po...........„ 595'— Damski plašči, promenadni, s I a Crêpe de chine svilo podloženi „ 680*— Damski plašči, temnomodri, s la Crepe de chine svilo podloženi , 680*— Damski plašči iz I a Cliarmelaina, v raznih barvah, s svilo Din 760'— 800'— Dfmski plašči, prvovrstni, iz I a Georgetta, promenadni, v temnih barvah od Din 900"— naprej. Hitite, dokler še traja zaloga I liubliana - tf Vloblesse" - Nebotičnik Najcenejša kurjava so suhi odpadki od žage. Vedno na zalogi pri: Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4 — telefon 22-44. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi » veliki izbiri najugodneje in naiceneie tvrdka Kar' Prelog Liubliana, Židovska ulica in Stan trg. (1) t Sena, sladkega, kupim v zameno za gnojno sesalko ali štedilnik Sušnik, Ljubljana, Zaloška. (k) Kupimo več metrov transmisijske gredi 55 mm premera z vsemi pripadajočimi le-žaji in jermenicami. Prodajalci naj javijo svoj naslov na upravo »Slovenca« pod zn. »M. p« št. 5102. (k) Ules dober krojač in poceni, Taborska ulica t, Maribor, se priporoča. (t) ®\tsm fconwo kupite najcenela on tvtdk A VOLK. LJUBLJANA Veletrgovina t titom Hesljeva resta гл Letoviščarii ! Hotel Pension Rajh v Ormožu ob Dravi, celodnevna oskrba (Pensiom) 35 Din, znana prvovrstna kuhinja, na novo urejene sobe s tekočo vodo, z lepimi terasami in vrtom, na razpolago klavir, kegljišče in biljard, ob Dravi lepo, prosto kopališče. Priporoča se tudi obiskovalcem znanega zdravnika dr. Majerica. Tovarna „Favorit" cikorije obvešča svoje cenj. odjemalce v Sloveniji, da nima noben njen zastopnik ali potnik pravice inkasa in da ne bo priznala nobenih drugih plačil razven onih, poslanih direktno na tovarno. cm BOTOT zobne paste v tubah na ščetko 'adoščazaenkrat BOTOT PASTA je kompaktna in vrhu-tega izvrstna in ekonomična v uporabi Tako sprašujejo moški, kjer se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetioplavimi lasmi očara vso svojo okolico. To je njen uspeh, istočasno pa tudi uspeh speeijalnoga žampona S. Y. S ki varuje lase pred nelepim potemnevaujem in in naredi potemnele lase in lase brez sijaja svetle in svileno mehke Ze prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6-— a za trikratno Din 12-—. Dobi se povsod. Poskusite še danes in zahtevajte izrecno S. Y. S speci alni Šampor. negovane bloecUoe. Prodaja na veliko: »COSMOCHEMIA«, Zagreb, Smiëiklasova 33. ZAHVALA. Za številne izraze sožalja, ki smo jih prejeli ustmeno in pismeno ob smrti našega nad vse dragega gosooda FRANCA LAVRICA posestnika in bivšega veletrgovca se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem prijateljem za poklonjenje krasnih vencev in za spremstvo na njegovi poslednji poti. Sv. maši zadušnici se bosta darovali v ponedeljek 8. maja 1933 v Ljubljani v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob pol 8 in na Rakeku ob 7 zjutraj. V Ljubljani, dn« 6. maja 1933. ŽALUJOČI OSTALI. + Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni mož, oče in brat Janez Štirn šofer dne 5. maja 1933 ob 6 zjutraj, previden s tolažili za umirajoče, v 47 letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 6. maja 1933 ob pol 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. maja 1933. Žalujoči ostali. tTužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moja iskreno ljubljena sestra Marička Kosec upokojenka tobačne tovarne po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes 6. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti Zaloška cesta 15 na pokopališče k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočam v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 5. maja 1933. Žalujoča sestra Ivanka in ostalo sorodstvo. Pravkar došla velika nova izbira vseh vrst sandalet-opank v raznih barvah od Din 65—, 70—, 80 — i.t. d. pri znani tvrdki I LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 18 krepi kri, živce in apetit! Odraslim m otrokom I Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, za odrasle 3 do 6 steklenic. V apotekah pol litra Din 35'-. — Po pošti razoošilja laboratorij „Alga'" Sušak. 3 stekl. Din 110 -, 6 slekl. Din 220'- in eno zastonj, 12 stekl. Din 440'- in dve zastonj (Odobreno od min. sooi talne politike in narodnega zdravja S. Br. 4787 2.1. marcu 1S32. Opozarjamo na .Mali oglasnih* v našem dnevniku. - Poslužujte se ga oh vsaki pril ki V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest. da je naša nadvse lju'. Î ena, dobra mama, gospa Antonija Clemenz roj. Bregar dne 5. t. m. po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 7. maja 1933 ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Škofja ul. št. 7 (Fugnerjeva), na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. maja 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Za »JugoakMMKMfeo v IjaUjjaai: Kani Ce*. izdajatelj: Ivan Raitovee» Urednik: Frane Kremiae