v tor«*, r>trt»k ItMtoto liaja in »Mja r Marinira brr/. pošiljanj* nu tlom i* nI Ma K ft, - k. /i pol let* . . 4 — n HM lota . t ,. SO ,. l'o ji i» -11 : Si »•« let« 10 (I. - k. i* pul leia .'• ,, — ,, :i fttrt l*ta t ,. M ,. Vrpilniiitvu in "pr.ivni-t v,< na stolnem trgu (»oni-plati) liii. it. 17!*. V Mariboru 7. oktobra 1869. Ozn.mlln I ti nifadao :n,',iy. ■ »r M pl»?u> •> kr., c« ».j n.itune Ikrat, S kr It ^» Itaka -Jkr«t 4 Ir. .» 4« ti*ka Škrat, v«-« pi'mmke k pl.i, u-j»jo po proitorn. Za »Hjk tiiek j« »lajat« kolik (itampetj) ,» J0 , Rnkopi.i ar n. Trgajo, lopisi naj »e blafoTuljuj frankujajit. TefcoJ II. Slovensko vprašanje. Zadnje čase smo bili večkrat ustno in pismeno, od rasnih krajev slovensko domovine vprašani, kako da v odločilni dobi — med zasedanjem deželnih zborov namreč — čisto molčimo o poglavitnem slovenskem vprašanji, in o potih ter sredstvih, s kterimi so ima vprašanje resiti, ali vsaj rešitev pospešiti. Nekteri naših najboljih rodoljubov so nam naravnost očitali, da zanemarjamo svojo časnikarsko dolžnost, ako v nevednosti in dvombah puščamo svojo občinstvo glede vprašanju, o kterem smo tolikokrat trdili, da je od njoga odvisno našega naroda „biti ali biti ne." Celo od-poslancev samih se nam jo kazalo, da mora časnikarstvo poslancem biti vVviehnvpra-šanjih na prijazno pomoč, njih delo olajšcvajc, pospeševnje, njili Trud podpiraj e in razjaBnovajo. V takih okoliščinah in ker se po dežclnihizhorih do-zdaj javno še nič ni storilo, kar bi moglo biti vodilo slovenskemu narodu, moramo prelomiti — neprostovoljno — molčanje, ktero je nas morebiti najhuje peklo. Žalibože bo tudi nam mogoče svojim bralcem le na eno stran postreči. Kako se bo slovensko vprašanje po deželnih zborih reševalo, tega ne vemo. Vemo sicer, da so je bilo v Ljubljani v začetku preteklega meseca zbrulo 23 naših zastopnikov iz vseh kosov nedogotovljene Slovenije, in da so se posvetovali ter baje tudi zodinili o korakih, ki se imajo storiti v tekočih deželnih zborih. It razlogov, kterih ne poznamo, dali pa so si zbrani poslanci roko in obljubo, da ostanejo njih sklepi tajni, dokler se ne oživotvore v zbornicah. Le po nem šk utarski h časnikih se je razglasilo nekoliko sklepov, ki se nam zde precej verjetni — kako da so ravno nemškutarski časniki o tej stvari podučeni, ne bomo preiskavah, morebiti bi zašli v kraje , kjer ni vse zdravo. Po teh virih se je menda sklonilo da mora priti slovensko vprašanje v sedanjih zborih na dnevni red, da naj pa se v posameznih zborih postopa po okoliščinah in razmerah; tako naj bi se v Ljubljani napravila resolucija, ki bi tirjala zedinjenje vseh Slovencev in naj bi se v posebni adresi Njegovemu veličanstvu osebno razložile slovensko prošnje, tirjatvo in sedanjo stanje. V Gorici in Gradcu pak, kjer resolucija nima upanja, da bi jo sprejela nasprotna večina, naj bi so napravile samo interpelacije, v kterih bi sc precej odločno in naravnost kazalo na smoter slovenskega prizadevanja. To in še nekaj več jo vedela šo precej obširno pripovodovati dunajska „Debatte" in po njej vsi nemški in drugi časniki povprek. Od slovenske strani se to „Debattino" poročilo ni niti preklicalo niti potrdilo, ni okrajšalo, raztegnilo — Slovenci so sploh molčali: domače in tuje občinstvo so pustilo čisto v tmini. Ne bomo se brigali za tujo občinstvo, glede doma-ega pa si moramo vendar enkrat privoščiti kratko besedico. V naših me« rodajnih krogih se sploh preteč o gibi j ej o javnosti! lu pa tam se sestavi odbor, tii sklepa Irakovien shod, tam zboruje kakovien klub. Navadno od vsega tacega sklepanja občinstvo ne zve drugega, kakor da so je nekaj sklenil.., da pa sklep ni šo za javnost, semtertje so naznani tudi sklop, a ne pove se, zakaj se jo ravno tako skleuilo: parlamentarna debata se često skriva v klubovo tajnost. Na dolgo časa odmerjeni sklopi se mnogokrat zarad spremenjenih okoliščin ali zarad kakih razlogov sploh ne morejo ali ne hote izvršiti: a večidel ni ga nikogar, ki bi so usmilil slovenskega občinstva in mu povedal, kaj in zakaj so njegovi postavni zastopniki to ah ono storili, prediugactfi^tkli opustili. Iz Badnjega, polpreteklega časa imamo mnogo mnogo nerešonib zastavic. Da se nam. rešijo na pravom mestu in o pravem času . obetalo se nam je. a obljuba je ostala obljuba. Skušnje, žalostne skušnje, ki so izvirale in še izvirajo iz tega pokritega ravnanja in ki so ves narod hudo zadele, še so nam pred očmi in v živem, bridkem spominu. Učimo so iz njih in ne zabredajmo v stari greh! A vendar so nam dozdeva, kakor da hi so bili pri nas le malo naučili iz teh skušenj. V novejšem času smo zopet videli, da so naši možjo preveč ogibljejo javnosti; lahko bi našteli zopet nektero zatavice, s čijih razvozlavanjem si občinstvo zastonj glavo beli. Ne bomo jih imenovali, ker bi morali imenovati tudi osebe in toga nočemo še za zdaj, da so nam ne bodo očitali osebni „napadi," kjer nam gro le za reč. To pa vsaj prosimo, naj se v merodajnili krogih nikar ne pozabi, da živimo včasih javnosti, da ima slovenski kakor vsak narod pravico tirjati, da so mu ne kaže samo na sklepo , vspehe ali celo na skažono vspeho, ampak da so mu tudi vselej podade razlogi tega ali onega ravnanja. Slovenski narod je toliko dorastel, da so sam mnogo mnogo peča s svojo osodo, da sam pro-tresava svojo zadeve, da hoče vedeti in u m o t i, zakaj so njegovi zastopniki in zaupni možje ravnali ravno tako in ne drugače, zakaj so marsikaj izrekli za prenapeto, kar se je zdelo občinstvu popolnoma opravičeno, zakaj lo pol vzeli, kjer bi bili smeli tirjeti vse, itd. Dandenea smo hvala Bogu tudi mi Slovenci prišli do toliko zrelosti, da mun nikakor več ne zadostujo, ako tudi najbolji mož opravičuje svoje ravnanje z absolutističnim izrokom: tel est notro piaisir! Kdor opravlja svoja dela kot pooblaščenec ljudskega zaupanja, mora gledati, da ostane tudi v istini mož javnega zaupanja. Zaupanje pa se edino ohrani le s zaupanjem in poslanec, zbor ali odbor dela sebi kakor zastopanim na korist in ljubav, ako jo njegovo delovanjo jasno in odkrito prod vsem svotom. Prikrivanje delovanja pa kaže ali slabo vest, ali uezaupuost do javnosti, ali pa je razžaljivo, češ da občinstvo ni sposobno umeti, kar delajo ljudski zastopniki kot nositelji javnega mnenja. Eno kakor drugo je škodljivo in so mora odpraviti in pobijati, „tajni plani" pa so diskretirani in so niso nič dobro obnesli : pomislimo samo na O /Viitonu »Tanežiou. III. Janeiičevo mesto v slovenski literaturi. (Janko I' a j k ). Pri vsakem narodu vidimo pisatelje na dvoji glavni način dotično literaturo bogatiti; ali s tem, da j oz i k zboljšujejo ter pismenost z noznn-nimi prejo besedami, oblikami in izreki pomnožujejo, ali pa da svojim rojakom novo predmet o predstavljajo ter jih z novimi uzori, novimi čuvstvi, novimi kraji in šo nepoznanimi časi soznanjujo. Truber n. pr. ima to zaslugo za slovensko literaturo, da jo prvi začel slovensko knjige spisovati ter pismeni jezik Slovencem vstvarjati; Bohorič n. p., da jo prvi slovensko slovnico sostavil; Vodnik, daje zaklad slovonskih besed in rekov prvi pomnožil, ter pisateljem besedno orodje pripravljal, pa poleg tega tudi o Predmetih začel spisovati, o kterih preje nikdo ni bil kaj pisal. Eni Pisatelji so svojo pozornost na pismeni jezik, neobhodno potrebnost vsega pisanja•, drugi na stvari obračali, ktere so šo jih rojakom preje neznane bile; en' gledajo, kako je treba pisati, drugi nam nove stvari predstavljajo ter literaturo z literarnimi predmeti bogatijo. Ako z literarnega stojališča A. Janožičovo delavnost pregledamo, W previdimo, da se jo jegova literarna delavnost sukala in bavila o p o v-Zll'gi slovenskega pismenega jozika, da on tedaj k prvi vrs'i pisateljev pripada. Jezik slovenski na višo stopinjo pravilnosti in sočnosti povzdigniti, to je bil glavni smoter (cilj) Janežičev, in on ga je do-se8«l na dva posebna načina, kar pokazati, našim prijateljem no bode brez kor'9ti. Saj tudi večina naših obraženih ljudi sama mnogo o tej stvari misli ln nasvetuje. Vprašanje, kako so naj prav po slovenski piše, je v naši literaturi tako staro, knkor jo literatura novoslovenska sama stara, namreč uže t r i->loletno vprašanje. Temu sc nikdo noj ne čudi. Saj tudi Nemci ravno ' "»jnovejših časih mnogo mislijo in modrujejo o tom, kako bi bilo najbolje in najbolj po nemški pisati; pa se niso do dnešr.jega dne niti v pravopisu, prvom začetku vsega pisanju, sjedinili. Ako pogledamo v preteklost našo literature, vidimo, da jo Truber s prvega začetka tako pisal, kakor se je v mladosti domu, na Uaščici naučil govoriti. Ta načiu bi se ve da naj lož i bil, ko bi sc povsod enako govorilo, kar pa se, kakor je znano, ne godi. Zato je brž pri drugem svojem delu previdel, da mora od tega pravila odstopiti in tako pisati, da ga bodo kolikor mogoče vsi Slovenci razumevali. In tako je začel tudi hrvaščino j primešati misle, da imajo Slovenci in Hrovati ono narečje, — kar jo ie •zdaj mnenje nekterih polučenih ljudi, pa čisto krivo mnenje. Zato v Isledujočih spisih Truborjevih, bolj pa še Krelovih in Dalmatinovih naš pismeni ali literarni jezik omahuje med pravo slovenščino in hrvaščino, i To so tudi prvi katoliški pisatelji slovenski, kakor n. p. K r e n , Kastelec I in drugi dobro prevideli in so je jeli zopet k sami slovenščini povračati, so ve" da so nečisti slovenščini, ker jim je manjkalo vseobčnega in vsestran-jskega znanja slovenskih podnarečij. So le proti koncu preteklega osemnaj-Utega stoletja so jo vsa lepota in čvrstost, pri tem pa tudi občna razumlji-jvost slovenskega jezika v J a p o 1 j n o v i h in V od ni k o v i h delih pokazala. Z Japoljnom tedaj, šo bolj pa z Vodnikom se začina v naši literaturi zopet pravo, čisto slovensko pisanje. Vodnik jo vse opačnosti in pregrehe Markovo previdevši ozko ozidje svojega samostana zapustil, ter po hribih in dolinah svojo prelepe kranjske domovine besed in narodnih pesmi nabiral, jih v svoj uže za tisk pripravljeni slovar zbral, in v svojih spisih prosti, narodni jezik posnemal. Vodnik ni samo prvi „kranjski" pesnik, kakor ga jo bar. Žig. Cojz imenoval, ampak tudi prvi pravi slovenski pisatelj. Du pa tudi Vodnik ni zadostoval niti svojim lastnim tirjatvam, kam pa šo lo tirjntvam sedanjega jegovega potomstva, to je zgodovina slovenskega pisanja šo za Vodnikovih dni pokazala. Vodnikovo pisavo jo prekosil Mat. Ravnikar, biskup tržaški, in za Ravnikarjem si jo mnogo mož prizadevalo, prav po slovenski pisati, in eden teh mož je tudi A. Janežič bil, ki se je skoz celo svoje življenje prizadeval, slovenščini pravo obliko dati. Vse jegovo delovanje, vso jegovo postopanje jc v tej reči najbolj Vodnikovemu podobno. Janežič ima največo zaslugo za naš pismeni jezik prvič v tem, da je prvi začel slovenskih besed, izrekov in oblik i/, vseh slovenskih krajin na-ihirati. Sad toga dela so jegovi slovarji iu jogove slovnico. Jano- Benedokovcga in zamolčimo one i/ lastnega tabora! Nezaapoost "»ste, ako zbujena, kakor popoldanska senca in razjeda kakor rja, ki je padla na čisto železo. Zaupanje pak zgubljeno se nerado \rne . in ako je /gubljeno po krivici, hudo boli na vse straui. Ne skrivajmo se torej s svojimi sklepi in razlogi pred javnostjo. Kar pošteno hočemo, naj bo jasno pred vsem svetom. Razlogi, ktero so imeli naši zastopniki, ko bo si obljubili, da morajo njih sklepi zarad slovenskega vprašanja tajni ostati, ho bili morebiti za časa kolikor toliko opravičeni. Zdaj ne morejo vei veljati ker mnogo teh sklepov — istinitih ali noistinitih — yašlo jo v ;avnnst, ktera zdai zbogana išče bilke, ki bi se je mogla okleniti. Mi bomo po svoji moči radi storili, da stanje razjasnimo. Radi odpiramo svoje predele tudi mislim, ki bi hotele morebiti našo nazore pobijati.: podučiti se damo radi, oplašiti nikdar. Mi gotovo nismo krivi, ako ne moremo sveta potolažiti z naznanilom, kaj iu kako se bo storilo; povedati pa hočemo, kako mislimo, da se m o r a r u v n a t i in postopati. V prihodnjih člankih bomo torej obširneje govorili o slovenskem vprašanji, denes pa že izrekamo: Slovanski poslanci so dolžni sami sebi, slovenskemu narodu, slovanskim bratom zlasti Čehom in konec no Avstriji snmi, da resno in določno t i r j a j o v sedanjih deželnih zborih zedinjeno Slovenijo! Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski- (Osma soja 1. o k t.) (Konec.) Cestni odbor predlaga, naj si. deželni zbor še enkrat prosi vlado, da dovoli mitnico na cesti pri Rakeku, namreč iz Rakeka na Cirknico in na Planico, ter naj se izroči deželnemu odboru, da se krepko poprime te stvari. Za I. 1870 pa naj se dovoli 600 gold. podpore iz deželnega premoženja za izdržavanje teh cest. Kromer stavi predlog naj se ta stvar izroči finančnemu odseku. Debate se vdeležujejo deželni predsednik Conrad , dr, T man , dr. Bleiveis , Kromer, dr. Costa in sc pri glasovanji zavrže predlog Kromerja ter sprejme odborov predlog. — Prošnja občino Loški potok, da so pridruži v sodniški okraj Loški, so izroči ustavnemu odseku. Deželnega odbora sporočilo o prihodnji organizaciji muzeja se izroči finančnemu odboru v pretrosovanje. (Deveta seja 4. o k t.) Prebere in potrdi se slovenski zapisnik poslednje seje. Prvosednik omenja imendana cesarjevega in zakliče Živio in Hoch Njih Veličanstvu, v kar zbornica in občinstvo pritrdi. Dr. Toman stavi nujni predlog, naj so postava o razdelitvi pašnikov, ki ni bila potrjena, izroči gospodarskemu odseku, da jo še enkrat pretrese in poroča o njej, kajti stvar jo važna za deželo. Se sprejme. O odpisu ministra notranjih zadev, zarad nemških zapisnikov poroča v imenu ustavnega odseka g. Svctoc. Kar se tiče formalnosti, ni g. minister nikakor izbral parlamentarne poti , tudi ni imel nobene pravico vtikati se v notranje zadeve /bora. Miuistorstvo se nima mešati v take stvari, ki so po § 42 opravilnega reda čisto notranje, lo kot vladni predlog bi moglo kaj tncega priti pred zbor, z dovoljenjem in podpisom Njih veličanstva. Ukazov pošiljati pa nima minister pravice. Zakaj se lani ni oglasil, ko so se pisali deloma slovenski, deloma nemški zapisniki? Zakaj si je izbral g. minister ravno kranjski zbor, in ne gleda na izvrševanje § HI. v drugih zborih? Pre stopilo bi se bilo lehko na dnevni red, vendar se hoče dati odločen odgovor. Načela ravnopravnosti pa zbor ni nikakor prezirni in ga neče prezirati. Če so se pisali dozdaj zapisniki le slovenski, ni bil to sklep deželnega zbora, in skleno naj zbor o tej stvari. Ustavni odsek stavi predlog glede na načelo ravnopravnosti: sejni zapisniki naj se pišejo in verificirajo v slovenskem in nemškem jeziku. Ta predlog se sprejme brez ugovora. — Vladna predloga zarad postavo o vodah se izroči gospodarskemu odseku, v kterega so izvolita še gg. dr. Costa in Kaltenegger. Vladni predlog, načrt postave o organih pri namenjeni menitvi zemljišč se po kratki debati sprejme. Pri sporočilu šolskega odseka o vladnem predlogu, tikajočemse postave za realko so vname dolga debata. Poročevaloe jo baron Apfaltern. Šolski odsek predlaga: naj se ta postava izroči deželnemu odboru, da jo na vse sttani tehtno prevdarja in pretresujo po izkušnjah, ki so se delale v drugih deželah. Vsled tega bi so tedaj ta stvar odložila do prihodnjega zborovanja. (Konec prihodnjič.) Deželni zbor žiajerakl. Govor poslanca dr. Vošnjaka v zadevah Seidelove volitvo v 8. seji 27. s e p t. *) Predno jamem pretresovati predmet sam, moram opomniti, da sem dobil med tem še dva protesta, ktera je podpisalo 8 volilnih mož. Po tem takem jo naraslo število volilnih mož, ki so protestovali— na 54, tako da ako odštejemo preplašenega Rakovca, kteremu je bržkone kak ustavovernež pekel zmalul in zakuril, in pa Matija Vogmc-ja, ostaja jih še zmerom 52. Ko sem preklical svoj nasvet, naj se izvoli poseben odbor, ki bi imel preiskati proti Seidelovi volitvi navedene napake in pritožbe, ter se pridružil nasvetu poslanca He3chelna, naj se namreč dotična pisma izroče deželnemu odboru, storil sem to po danili mi obljubah, ker sem naravnost mislil, da bo deželni odbor pozvedal pri takih volilnih možeh, o kterih more domnevati, da so jim razmere natanko znane, torej pri volilnih možeh obeh strank. Dež. odbor tega ni storil, vsaj jaz nisem zvedel, da bi se bilo pri kterem volilnem možu slovensko stranke skušalo pozvedavati. Bržkono se je štel dež. odbor, kakor je na Štirskem vsemogočen, tudi za vsevedočega, lo škoda, da temu ni tako, sicer bi bile v njem združene vso božje lastnosti. Ko bi dež. odbor ne pospeševal samo nemških koristi, ampak pomislil, da razen 700,000 Nemcev, ali zaprav poleg njih v deželi stanuje tudi 400,000 Slovencev, ki prav čedno svoto doplačujejo k dežolnim bremenom, ne bi se tako prekolovratil z nasvetom, naj se potrdi volitev, pri kteri so se godile tako kričeče nepostavnosti. in ktore potrjen j o se bo gotovo razlagalo kakor raz žaljenje vsega slovenskega naroda. S kako dopično in pretirano vestnostjo se jo o svojem času preiskavala moja in dr. Dominkuševa volitev, seglo se jo nazaj do prvotnih volilcev in vendar se ni nič našlo razen nokterih formalnih pomot, zarad kterih se je tudi ros zavrgla Dominkuševa volitev. Zdaj pa si ogledimo volitev Seidelovo. S kako brezskrbnostjo prezira dež. odbor vse naznanjeno pritožbe in jasno prelomljeno postavo, ter zagovarja, kar se no da zagovarjati. Ko bi sc dež. odboru no bilo novredno zdelo tudi pij slovenskih volilnih možeh pozvedati o dogodbah pri volitvi — in to hi bil moral ravno zarad svoje časti storiti, da no bi ga mogel za-•) Po stenografičnem zapisniku. Vred. žiču se je pred vsem drugim ravno tako kakor Vodniku potrebno zdelo vos zaklad slovenskega jezika spoznati. Se lo mi tej podlagi so po jegovem mnenji da poslopje prave slovensko pisave postaviti, Ravno tako jo delal z jezikovimi pravili; pravilo se. mu je videlo to, kar se med prostim narodom v resnici nahaja, ne pa samo, kar ta ali oni pisatelj v knjigah piše. Pravi učitelj in pravi vzor slovenskega pravilnega govorjenja in pisanja je Janežiču bil slovenski narod sam. Zato jo v slovnico povsod, kjer je kaj trdil ali razsojal, narodne pesmi in izreke vpletal ter še lo v drugo vrsto spise slovenskih pisateljev postavljal. Janežiču se je pravilen in za pisavo rahen zdel edino oni jezik, kterega slovensko ljudstvo z d a j govori, in zato je Jnno/.ič odvračal novotarije, ktere F, Levstik v svoji slovnici nasvotuje, F. Cegnnr pa v svojih najnovejših delih, posebno v provodu „Valcnštajna" dejansko rabi. To kažejo Janežičovo kritike teh del v „Glasniku." In taka kakor teorija, bila jo tudi pisava Jnncžičova: kolikor mogoče prostoslovenska. Ni tukaj mesto, niti moj nanion svojo sodbo o tem Janežičovem načelu na vso strani izreči; to je gotovo in nosomneno, da je Janežič marsi-kterega pisatelja od krivega in neslovenskega pisanja odvrnil ter ga zavrnil na poljo lope, čiste slovenščine. Vsaj omiki prostega naroda bode Jano-žičevo pravilo: Piši, kakor slovenski narod v svoji celoti govori, — gotovo le koristilo. — Drugi izvrstni način, slovensko literaturo in pismenost povzdigniti, je Janežiču bil: učenje in poznavanje dr ugih s 1 elin obravnav glede vpeljave obligatoričnega podučevanja risanja po cltnimzijah; :>. naj nadaljuje svoje dogovor« glede naprave meščanskih šol v i iradni, iMji. Radgoni, Voitsbergu; 6. s srenjo Hartberško naj dokonča pogodbe, tako da se bo mogla tam meščanska šola pričeti že 1. oktobra 1870 vsni s |. razredom. Po nasvetu dr. Stremavrja sa sklene, da so m visi realki v prihodnje no bodo več delilo promije. — Dežela konečno prevzame realno gimnazijo v Ljubnem. Prihodnja seja v sredo. (Tržaški deželni zbor.) Posebno važnega do zdaj tržaški deželni zbor še ni sklenil. V seji 30. sept. je i/rek.-l mestni zbor (ognarjevo volitov za neveljavno, vendar ne soglasno kakor trdi „Triestcr Ztg.1* Zakaj se je to zgodilo, naj tukaj pojainemo, Da bi C. bil I ah on, nobeden ne bi se bil spodtikal nad njegovo volitvijo; ker se pa poteza za pravice slov. okoličanov, zato ga mestni oče ne morejo videti. Da bi njega bili pri volitvi spodkopali, poslali so v njegov volitni okraj (pa tudi v drugo) mnogo volitnih listkov. Pisala je te listke vse ena o^Im. kar le po pisanji lebko pozna. Će niso bili magistratu listki ukradeni, ali Se S« niso skrivaj natisnili, kar bi vredno bilo da se preišče, moral jih je poslali magistrat sam. Magistratni berič Kriščak (po mngistratovo Crischack!) in še neka druga osoba, kakor čujemo iz društva „Progresso", nosila sta jih kmetom na dom. Xa vseh teh listkih je bil za volilca zapisan dr. Knenkel in tudi ime vsacega volilca. Velevala sta kmetom, kdaj in kje se imajo ti listki oddati. 27 kmetov jih jo v resnici oddalo in tako je dobil dr Knenkel 27 glasov: 13 kmetov je izbrisalo dr. Enenkelnovo ime in zapisalo namesti njega Cegoarja na listke; drugi kmetje so listke strgali, ker Encnkla niso hoteli voliti, pa si niso vedeli sicer pomagati. (Jegnar jo pri vsem tem dobil 68 glasov, nasprotnik njegov dr. Enenkel pa lo 27. Zarad tega pa. ker je onih 13 kmetov izbrisalo Knenklovo ime, zavrgla se je Cegnarjeva volitev. VpraŠojemo! ali ta faktom ni unikati v zgodovini? Sicer so pa temu nič no čudimo, saj smo že davno slišali necega zelo čislanega mestnega očeta govoriti: „čo bo Oegnar izvoljen pa ga ovržemo". Nazadnje bi pa še, piše „Judr. zarja.", našo vlado popvašali: kako jo to, da sedi g. Valon v mestnem starešinstvu? Vlada sama je volitev g. Piana zato ovrgla, ker je bil učitelj v okolici, tedaj magistratni uradnik. Valon je tudi magistratni uradnik. B00 gld. lotrtO plače ima od magistrata in jo uradnik pri oflicio di cimeiitazione. Razložite nam tO dvomim , <*-o vam je po volji. I) o p i s i. ii tudi letos mestu in mesticu, l Celja latinske 1. oktobra. XYZ. |I/.v. dop.| šolo s prvim oktobrom prič« Kakor druga leta tako so Dijakov je vse živo po ta živost dajo nekako vedo lice drilgokrat jako mirnomu oktobra jo bila tako zvoni maša sv. duha, pri kteri so dijaki morajo zbrati. Naj pred so peli dnevu primerno himno „veni sanete spiri-tus" in na to seje pričela peta maša. Tukaj imam nekaj povdarjati, kar prav sa prav moj deuašnji dopis uzrokuje. Kar Se celjska gimnazija stoji, ni sešo pri tej cerkveni slovesnosti slovensko popovalo. Druga leta j O bi I vsikdar „hoclmmt" na dnev- „Zakaj ne?u On jo to zmerom vedel, to jo ta hip čutil. „Ker ... ker me ima cn drug rad, kterega —M „Kterega imaš bolj rada kot meno, mala Jadviga." „Ne. Ali kterega imam drugače rada, boter?" „In s tem se boš možila ? „Tudi ne. Jaz se ne bom nikoli možila. On ne sme. Pa jaz bi njega zmerom rajša imela kakor svojega moža. In to bi bilo grdo. Jaz čutim tako. Na, beri to pismo." — In ko mu je dala Julijanovo pismo, za-i je naenkrat srčno jokati, se je botru izvila, naslonila se in tako slonela tresoča se in nesrešnn. Vasilij Ostrovski še ni bil nikoli v lico tako lep kot zdaj. Nikoli nt bil še tako star, pa tudi nikoli še ne tako ljubeznjiv. Razgenil je pismo iii ga dolgo bral. Morda ga je samo pregledal, iu misli so bile daleč od papirja proč. „Ti torej no moreš nikdar srečna biti, ubogo dete" pravi potem resen „Ne. Ker sem ubožna" ihti ona v dlani. „No, no, le no jokaj, dete. Jaz sem te hotel narediti za veliko damo. Če to pa to dela nosrečno, jo vse proč. Nič se ne boj, no očeta ne druzib, jaz sam bom odstopil in se ozmerjati dal. Imam te prerad. In jaz bom drugo mlado deklico za ženo vzol". Jadviga so je izjokala, kvišku pogledala, vzela botru pismo iz rok in ga objela. Nobenega sovražnika ni imela, če tudi ni nobenega upanja imela, 'n to umiri. Zopet je svojega botra ljubila in zopet je bila otrok. „Tega pa ne smeš storiti, boter" — rekla je. »Zakaj ne?" „Zato ker bi no bile vse tako poštene kot jaz, in ker bi te vendar Wd;a druga zarad tvojega denarja vzela, in v srci druzega rajša imela". Vasilij Ostrovski zdaj zares jezen po konci plane — bolj rudeč nego Prcl, lepši ko prej, in noter v srce zadet. Še nikoli ga ni nihče tako raz-Wfl. „Kaj? Jaz sem pač žo prestar? Pregrd? Ti ne veš voč kaj govoriš!" Jadviga so zares ustraši. In ravnokar je tako lepo ravnal ž njo. Prime ga za obo roki, on joj ju izpuli, ona ga objame, on so jej izvije in °na pravi: „No, oh bog ne, boter, jaz nisem šo nikoli tako lepega gospoda videla, kot si ti; tako lepo rumenolas, tak blag obraz, tako oko, nihče mi bolj ne dopade kot ti". Zdaj je on te bolj v zadregi, nogo je prej v jezi bil in so še bolj hlastno odtrga od nje. „No ?• „Pa . . . pa, boter . . . jaz — jaz čutim zmerom, da no ho dolgo več to — trpelo ..." On so smeje, je jesen in je . . . morda žalosten. Uečc jej z bogom, stnojaje se in ona mora oditi. Boječe odide, kakor sicer kader je porodna bila. Ona sama ne ve, kaj jo rekla . . . kakor zmetana je. Lo eno vč. Julijami ni še nikoli tako rada imela kakor dones. Še lo proti poludne se je Ostrovski pred svojimi vrati pokazal. Tako trdno je stopal in v resnosti njegovi jc bil smehljaj šo lepši. V koridoru najde Jadvigo, ki je bila od njega proč grede božala na polje ven bojoč se starišov. Vjanie jo za roko, ona ga plašljivo pogleda. Tako čuden je bil' „Jadviga!" reče pol hudobno. ,.ja/. sem si premislil. Jaz no boni nobeno druge deklice vzel, ker bi me vendar vse le zarad denarja vzele." Ona gleda v tla, srce jo boli, in sram jo jo, „To jc prav, boter" pravi pošteno. „ln ker nimam otrok niti no žene, naredim to za svojo dedinjo." Jadviga zavpije. „Samo zato, da tvoji si a risi no bodo sitni in da moreš svojega pustega Julijana vzeti. Kor nesreča jo in sramota, c*e žena mora v srcu druzega rajša iinoti kakor svojega moža. .hitri grem v Zupančiče na semenj, ti me spremiš in me vpelješ pri Županu." IX. In ko jo svatovščina bila zmenjena, iu so na Bliskovem pekli in kuhali, in stare podobo snažili, izbrisan je bil tudi j ud .Mentelj iz dolžno knjige. In ob tistem slovesnem treuotku, ko sta Vlaz in njegov oče kuhar juda s sramoto iz dvorišča vrgla na piano, stal je Ignacij Blisk pri oknu in vladal, kako naj juda osujeta, inadama Bronča pa jc vzdiliuila in svojega moža jo-kaje objela. In ko so se svatje v mesto peljali, Soptala je madania Uronča s čudnim navdarkom: „Kaj bodo ljudje v Ziipnnćirah rekli!" Po ES, Vnkanu J. J. nem rodu, letos pa-so je glasilu „Miklošičeva mala." Pri/iinvati »icei uiOmui, da so že tudi druga leta narodni dijaki se /a te prednost potezali, avsikdar 10 bili propali doloma nemškutnrki večini pri peTtken zboru, deloma tudi „der wolhmeiuenden vvarnung" tukajšnjega orglarju . ki pa ie imela često drugjo svoj izvor. Videlo se je tudi letos, da je nektere ljudi jakn hud krč poprijemal, ko so zaslišali »O sladka ura." I'a lo nič ne dene, energičnost dijaška pa zasluži pohvale. V obče pa je letos pričakovati veča delavnost od tukajšnjo dijaške mlade/i. nego druga lota. >lišal sem il zanesljivega vira, da mislijo napraviti mrd sabo „malo govorniško šolo/ t. j. shajali se bodo pogosteje in tam o različnih predmetih se medaebno razgovarjali. Nekdaj jo vzhajala „Mravljica," a je morala propasti, ker med profesorji nobeno podpore ni mogla najti. A še neki drugi uzrok jo. da se je zvrnila v gomilo. Narveč podpore jo imola v semenišči. Zdaj j>a se semcnisčanom vsikdar pravi, akoses čem pečajo, kar po slovenskem diši : Jass dieso duinmhoiten stehen, thu' lieber studieren." Jasno je, da se morajo s časoma tudi najgorkeja srca ohladiti, čo se slišijo taki govori iz ust, kterih izreki bi neki imeli avtentični biti, ali da bolje rečem „infalibol" (!) Kar se mojega mnenja tiče, je bolje čo imajo samo ustmene razgovore. kajti poleg so goji zgovornost, ktera je vsak dan izobražomu človeku bolj potrebna. Dijaška mladež lo zvesta ostani svejomu poklicu in ti boš odgovorna, ako bo moj sedanji dopis le „pium desiderium" ostali Is gorenje savinske doline 4. oktob......vič. [Izv. dop.J Naznaniti Vam morem , da so Waserjeve besede v štirskem deželnem zboru „zakaj da se slovenski voditelji ne spodijo'1, ljudstvo naše savinske doline čudno razkačile. In res kdor našo slovensko ljudstvo bolj uego nomškutarski in nemški poslanci pozna, bo to jezo razumel. Ti gospodje, kteri vso vednost o Slovencih iz nasprotnega časopisja imajo, naj pridejo med naše slovensko ljudstvo, in naj so osebno o njegovem mišljenju prepričajo. Zvedeli bodejo, da ko bi bilo koga spoditi, moralo se bi to gotovo nekterira drugim, nego našim slovenskim poslancem in voditeljem zgoditi. Ljudstvo pa bo tudi na to v kratkem v eni krepki peticiji na deželni zbor štirski odgovorilo. Že so podpisane skoraj vse občine gorenjegraškega okraja, in tirja se bolj ko nekdaj, zedinjenje vseh Slovencev v eno kronovino. Nadejati so je, da bodo vse občino spodnjo snvinske doline enako storile. Še nekaj o nesramnosti naših nemškutarjev : okrajni odbor laškega okrajnega zastopa, jc pred nekimi dnevi okrajnemu odboru v Gorenjemgradu dopis poslal, v kterem na vso moč hvalisa znani poduk deželnega odbora štirskega proti zedinjenju vseh Slovencev, pripoveduje, da pošlje okrajni za-stop laški v tej zadevi zaupnico deželnem zboru, ter da naj nikakor ne pripušča zedinjenje, in h koncu predlaga, naj okrajni zastop Gorenjegraški se tej zaupnici pridruži ter tako proti zedinjenju vseh Slovencev peticionira. Kolikor je nam okrajni zastop gorenjegraški znan, bo to protinarodno misel laškega okrajnega odbora gotovo spodobno zavrnil , ter mu povedal, da so že vse občine gorenjegraškega okraja ter tudi okrajni zastop pri deželnem zboru za zedinjenje vseh Slovencev v eno politično skupino prosile. Politični razgled. Po „zanesljivih sporočilih", ktera je ,.Morgp." baje dobila iz češkega tabora, hočejo Cehi tirjati, da se mora državni zbor na Dunaji popolnoma odpraviti. Palackijevo in Smolkine grupe naj bodo prihodnji državni stroj habsburškega cesarstva ob Donavi. Skupne zadeve naj bodo one, ki zdaj veljajo za skupne. Vendar pa bi se obravnale v zborih posameznih grup. Ker se pa boje, da bi napravilo mnogo zmešnjav, ko bi se te skupne zadeve vsako leto v posameznih skupinah obravnavale, bode so določilo, da se bo proračun za skupno zadevo zgotavljal za veče dobe, namreč po 3, 5 ali tudi 10 let, in med tem se bo dovoljeval lo oni oddelek, ki bo zadel ktero skupino. Državne glavno kaso posameznih skupin bodo neposredno plačevale svoje donesko v skupno blagajnico. Cislajtansko ministerstvo na Dunaji popolnoma odpade, in na njegovo mesto stopijo 4 kancelarji, ki bodo pusredo-vali med vladarjem in skpinami. Vse druge zadeve se popolnoma prepuste skupinam. Samo izjemoma hi so v veliki potrebi ali sili zbrali na Dunaji delegati skupinskih zborov. - Slovenci smo po tem programu popolnoma se potopili v notranjo-avstrijski skupini. Naravno! Dokler v postavnih zastopništvih molčimo, ne more nam nikdo na pomoč. Volenti non fit injuria — qui tacet, consentirc videtur! Danski kralj jo v svojem prestolnem govoru povdarjal , da vsi Danci upajo zopet z o din it i se r. onimi svojih rojakov, ki v severnem Šlezviku prebivajo, pa hočejo ostati svoji narodnosti zvesti in so ne dado Prusom ponemčiti. Uavno tako se je v bndonski zbornici povdarjalo, da so misel zedinjenju vseh Nemcev čedalje bolj širi, kar se mora doseči, ako južni Nemci vstopijo v sovero-nemško zvezo. — Vendar se kaže, da se Prusiji ne zdi še brez nevarnosti, sprejeti mirno ponujeno prvo roko iz južno Nemčije. Jasno pa je, da čakajo samo primernejega časa. Francoska cesarica, ki potuje na vzhod, je zapustila Benetke in priđe 11. t. m. v Atene. Iz Š p an j s k o g n nimamo nič dobrega poročati. Ker so zdanji mogotci ne morejo popeti do resnične svobode in končnega uredjenja države na podlogi zdanjega časa, vzdignil se je na raznih krajih republikanski upor. Ker se bodo med poštene borilce za svobodo tudi nepošteni življi mešali, bati se je, da bode končno zopet žel le absolutizem. Razne stvari. * (Pojasnilo). Že preteklo nedeljo je rogljalo v tukajšnji račnici, vulgo „Mrbg.Ztg.", in potom sojo včeraj znesel v dunajskih časnikih ta-le tele- IidaUlj in vndnlk Anton Tomtle. grafični zaprtek : „Poslanca Herman in Vos n jak hočeta željam večine svojih volilen v ustreči in odstopiti od poslanstva." Da ie to prazna izmišljij* kacega ustovozeljnega postopača, ni treba povdarjati. kajti vsak, kdor ni slep na zdravem telesu, mora vedeti, d.i naj poslanca Herman in Vošnjak še dolgo let delata, kakor sta delala do zdaj v ('istom iu popolnem soglasji 7 veliko večino svojih volilcev. ako hočeta res ustreči njihovim željam in potrebam. To tudi hočeta, kajti knkor smo pooblaščeni naznaniti, ni prišlo nobenemu teh toliko zasluženih naših zastopnikov v tako odločivni dobi na misel odpovedati se svoji domoljubni, če tudi težavni dolžnosti in poslanstvu. Seveda pri naših ustavovernežih, ki imajo že tolikanj grehov na svoji vesti, taka laž v njih Lahovem košu ne šteje nič. * (D ram t i čn o društvo) napravi svojo prvo letošnjo predstavo na javnem deželnem gledališči v nedeljo 10. oktobra ob 7. uri zvečer. Po slavnostem prologu so bode igrala veseloigra v .'1 dejanjih „Iščo se nevesta" po češkem izvirniku K. Sabine poslovenjena od Fr. Marna. Sedeži so bodo dobivali v nedeljo od 10—12. ure zjutraj in zvečer od 0—7. ure pri gledališki kasi. Abonirani sedeži za ta večer nimajo veljave. Vstopnina bo kakor po navadi. * (Prof. dr. Fr. Miklošič.) To dni smo videli v Mariboru našega slavnega rojaka g. prof. dr. Fr. Miklošiča, ki je prepotoval Solnograško, Tirolsko, Švico, nekoliko Laškega in je na potu v Beč obiskal v Mariboru svojega brata učitelja na glavni šoli mariborski. * (Volitev.) Mestni učitelji mariborski so volili znanega rodoljuba in slov. skladatelja g. Miklošiča v mestno svetovalstvo mariborsko. Volitev čast dela voljenemu kakor volilcem. Slava. * (Javna zahvala.) G. Fr. Ceguar piše v „Jadr. zarji.": Zarad nezgode, ktera me jo doletela, prejel sem od toliko strani gorko sočutje, da mi ni mogoče osobno se vsem zahvaliti. Izrekujem tedaj javno presrčno zahvalo s pristavkom, da so mi taka razodevanja dala novo krepost na trnjevi poti, ktoro trebi ubogi naš narod, dalje hoditi. * (V tržaškem do ž olnem zboru) pride zopet letos na vrsto predlog, naj se mesto okolici na škodo raztegne. Pričakovati je od slov. poslancev, da so bodo temu krepko ustavljali. * (V okrajno šolsko svetovalstvo) na Vranjskem je izmed učiteljev izvoljen g. J. Agreš iz Braslovč. * („Wien. Zeitung") je prinesla v uradnem oddelku naznanilo, daje dosedanji državni pravdnik celjski, g. dr. H er rmana Mullejr na svojo lastno prošnjo prestavljen v isti lastnosti k deželni sodniji v Gradec. Dasiravno 90 je nas g. Mulloy neleterekrat lotil in nam zlasti v jezikovih zadevah niti najmanje ni bil po volji, dajemo mu pri odhodu vendar radi spričevalo, da političnim žatožencem no moremo voščiti boljega tožnika. -Ravno isti broj „Wien. Ztg« naznanja, da sta dosedanji pristav kozjanski, gp. Fr. Pehare, in avskultant gp. Jož. R e i 11 e r imenovana za sodnijska pristava v Mariboru. * (Kako se cislajtanski voli kaši v t r a n s 1 aj ta n i j 1 spoštujejo.) Dr. Schindler hi bil rad postal deželni predsednik na Solnograškem, „Ung. L." pravi k temu službolovji i 0Na taka mesta se postavljajo, če tudi ne vselej sposobni, a vsaj resnobni možje." Znano je, da Schindlerjeva slava kulminira v — norcih, ktere po parlamentih brije. — I Dramatično društvo v Ljubljano daje na znanje, da se, bo začela dramatična učilnica za gospe in go- spodičine J5. oktobra t. L Učenje bode brezplačno. OtjlaŠa. se pri društvenem prvosedniku g, Grasselli-///, na velikem trgu štev. 263 v 2. nadstropji, kjer se iz-ved6 tudi natančneji pogoji. Odbor. 1 Vinograd prostovoljno na prodaji -Uuhovni gospod Jožef Horžič ponuja svoj, v dačni srenji Tlbolc(> »kraja oriiiužkeffil,; na slnvnoznani Preraški gori ležeči vinograd prostovoljno na prodaj. Vinograd je uro od železniške postajo v Možganicah oddaljen, ima veliko gosposko hišo, dvo vinenriji in vsled stoječega katastra ta-le zemljišča : 1 oralo 5G17/10 Qk. njiv, 1 oralo 7844/10 Dk. travnikov, 1270%o Jk' pašnika, 154'/l0 Gk. hoste, 2847IO Dk. vrta in konečno 4 orala 1392 Pk-vinograda; vsega zemljišča vkup torej 8 oral 1247 9/,0 Clk. Vinograd i« najbolje obdelan in v najlepšem redu; na pašnikih in na vrtu raste več kakor 100O sadnih dreves najžluhtnejše bnžo. Cena in pogoji plačevanja se izvedo pri g. Francu Rodošeku. c. k. notarju v Ptuj i (Pettau). Tiikar Kduard JaniU. Lutnild: Dr. Jot« Voinjalt In drafl.