Leto LXTV Poitotn« plačana v gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 22. novembra 1936 Stev. 270 a Cena 2 Din Naročnina mesečne 19 Din. za inuzem-atvo 40 Din — nedelj« k a izdaja celoletno 96 Din, za inozematvo 120 Din Uredoiitve je t Kopitarjevi ■Lb/DI SEOVENEC Telefoni uredništva i dnevna alužba 2050 — nočna 2994. 2994 la zon ček. račon: Ljnbljana it 10.690 ia 10.349 za inaeratei Sarajevo itv. 756V. Zagreb itv. 39.011, Praga-Du naj 24.79? Uprava: Kopitar* jeva 6. telefon 2999 Izhaja vsak daa sjntraj, rasea ponedeljka la riaeva pa praznika Hrvatsko vprašanje Ni bolj perečega vprašanja r naši državi kakor je hrvatsko. Celč preuredba našega gospodarstva in izboljšanje naših socialnih razmer stopa pred njim v ozadje. Pa tudi nobena še tako popolna demokratizacija našega političnega sistema ne bi mogla dejansko prenoviti našega državnega življenja, če se prej ne zadovoljijo temeljne zahteve Hrvatov. Zakaj hrvatsko vprašanje pomeni, da velik del noše države, ki je popolnoma izoblikovana narodna celota zase, ni zadovoljna v skupnosti, v kateri se ne čuti enakopravno in enakovredno, in sicer ne zato, ker ne bi bil enakopraven vsak njen posameznik kot član demokratično urejene države, ampak zato, ker se celota ne upošteva kot samosvoj narod, ki ima svoje lastne narodne pravice in težnje in smatra, da drugi gredo preko njih. če ne celč proti njim. So na svetu demokracije, ki so znale to vprašanje rešiti, ne da bi državna celota količkaj trpela, pa naj se posamezni različni deli čutijo kot en narod ali ne, naj svojo enoto opredeljujejo sam6 kot politično ali pa kot narodno ali pa večnarodno itd. itd. Odločivna je zato edinole in samo volja in zavest ljudstva, o kateri pri nas ne more biti nobenega dvoma. Mi vsi, neizvzemši Hrvatov, se trdno čutimo kot državna, politična pa v širšem pomenu tudi kot kulturna enota, ki temelji v krvni sorodnosti, v nekem skupnem zgodovinskem teženju in poslanstvu, obenem pa smo Slovenci, Hrvati in Srbi vsak zase svoj narod s posebnim nravstvenim in kulturnim obeležjem ter osobi-tostmi, ki jih ne gre samo »spoštljivo in prizanesljivo kot čestite ostanke prošlosti« vsaj začasno trpeti, ampak morajo po življenjski volji in dinamiki ljudstva imeti zadostnega naravnega razmaha. Če 6e najdejo pametni državniki, ki znajo te razne narodne sile in smeri spraviti v sklad z zahtevami skupnosti, potem sc skupnost po svobodnem in soglasnem sodelovanju drug na drugega bistveno navezanih narodov more le še utrditi in bolj in bolj poglobiti. Žal so od samega začetka v naši državi prevladovale sile, ki so si v očitnem in polnem nasprotju z naravnim stremljenjem ljudstva skušale olajšati nalogo, da se ustvari notranje trdna državna enota iz treh jugoslovanskih narodov na ta način, da so hoteli čez noč na magičen način proti naravnim dejstvom in naravnemu razvoju Hrvate, Slovence in Srbe umetno izenačiti in so, ker to na noben način ni šlo, posegli po nasilju, diktaturi in premoči ene stranke nad vsem ljudstvom. Vsi vemo in britko čutimo po dobrih osemnajstih letih, kam so ta zmotna miselnost in nasilniške metode pripeljale našo državo: da je odpor ljudstva proti temu trdovratnemu, ozkosrčnemu in fanatičnemu izenačevanju naravnih razlik v imenu kruto izrabljenega jugoslovanskega patriotizmu naraščal in naraščal, država sama pa je v enem svojih najvažnejših vprašahj danes prav tam, kjer je bila ob svoji ustanovitvi. Tvorne politične sile hrvatskega naroda so neizrabljene in po krivdi nesrečnega jugoslovenskega unita-rizma obsojene na ncdalavnost in zagrenjeno opozicijo; vsaka politična akcija države, bodisi v smeri notranje ureditve, bodisi v svrho uve-Ijavljenja naše moči nazunnj, v nameravanih pa tudi doseženih učinkih več ali manj prikrajšana v svoji polnosti in možnostih, vsako prizadevanje in vsi rezultati kolikor toliko okrnjeni, ker je znaten del naše skupnosti le mo-trivec, ne pa sotrudnik v našem delu in teženju. So razni vzroki tega nenormalnega stanja, prvi in glavni ter pretežni del krivde pa bo zgodovina prisodila onim trmoglavcem, ki so mislili in deloma še mislijo, da močna Jugoslavija ni mogoča, če se ne odvijejo vsem državljanom lastne glave in nadomestijo s takimi, ki bodo mislile unitaristično, integralistično in kakor se že imenuje blodna ideja, ki jo JNS istoveti z jugoslovanskim patriotizmom Velika sreča je za našo državo, da je uni-taristični eksperiment, ki je tako silno zavrl naš napredek na vseh poljih in spravil v nevarnost našo skupnost sploh, imel ta odrešilni učinek, da je dokazal nemožnost in škodljivost ter čisto razrušilni značaj JNS ideologije s tako prepričevalno silo, da ravno oni, ki so z neozdravljivo slepoto in zagrizenostjo obstoj hrvatskega vprašanja sploh načeloma tajili (češ, kako je mogoče sporazumevanje, to je pogajanje v narodnih vprašanjih v eni in isti narodni celoti?) .sedaj po svojih glasilih in v svojih govorih, prisiljeni po dejstvih, ki strmoglavijo vsako teorijo, hrvatsko vprašanje priznavati! Pu ne samo to, celč večji poudarek mu dajejo in v še rezkejši obliki ga skušajo postavljati in naprtevati krivdo zanj drugim, samo sebi ne! Seveda to navdušenje za rešitev hrvatskega vprašanja pri naših političnih naprotnikih, ki so ostali taki unitaristi kakor so bili, ni popolnoma odkrito in izvira bolj iz škodoželjnih namenov, dokaz pa je le, da je vse delanje in nehanje centralističnih režimov prošlosti bilo brezplodno Sisifovo delo. Naj nasprotniki sedanjega režimo govoričijo, kar hočejo, eno stoji: da je danes pod vlado Stojadinoviča, Korošca in Spahe med hrvatskim narodom razpoloženje zn pravičen in pošten sporazum tako, kakor ni bilo še nikoli in da se pesimizem počasi izpreobrača v upanje, da bo v naši državi ie prišlo do popolnega soglasja v duhu tistega pozitivnega, iskre,negn in širokogrudnegn jugoslovanstva, ki ga je oznanjal veliki Strossmnjer in mu je z. vso dušo bil vdan tudi pokojni vodja seljačke stranke. Hrvatski narod vidi in ve, da se dejansko za isti vzor jugoslovanske države in narodne sloge ter močne državne skupnosti, ki bo igrala veliko vlogo na Balkanu in v Evropi, bore z njim vsi pametni, trezni in nad vsakim omejenim strankarstvom ter predsodki in hegemonistič-nimi ideologijami stoječi elementi, predvsem pn gotovo katoliški narodni Slovenci. Vedo tudi, da so nosporazumljenja, razdori in šovinistični predsodki med narodoma, ki sta si tnko blizu po nravu in zgodvini in ki sta se vedno ramo ob rami borila za krščansko nravstvo in demokratično svobodo, bili zanešeni od elementov, ki nočejo dobro ne enemu ne drugemu in so obema pn tudi miselnosti svobodoljubnega in ši-rokogrudnega srbskega ljudstva tuji. Vedo kom- Po 38 letih pogajanj Most čez Donavo Iz Kladovega v Turn-Severin v Romuniji Minister dr. Spaho o pomenu te zveze z Romunijo Belgrad, 21. nov. AA. Danes ob 12.30 so v knjižn;ci prometnega ministra podpisali konvencijo med kraljevino Romunijo in kraljevino Jugoslavijo o gradnji železniškega cestnega mostu na Donavi med Kladovom in Turn-Severinom in o dohodnih železniških progah do mostu. Za kraljevino Romunijo ie konvencijo podpisal prometni in gradbeni minister dr. Franasovici, za kraljevino Jugoslavijo pa prometni minister dr. Spaho. Podpisu so prisostvovali s strani kraljevine Romunije kabinetni _ šef romunskega prometnega minivtra Aleksandrini, s strani romunskega kraljevega poslaništva poslaniški svetnik Papini in poslaniški tajnik Negulescu. S strani našega prometnega ministrstva so bili navzoči pomočnik prometnega ministra inž. Senjanovič, ravnatelj oddelka za gradnjo želefenic inž. Djurič, svetnik oddelka za gradnjo železnic inž. Bojovič, kabinetni šef prometnega ministra Kostič, s strani zunanjega ministrstva pa načelnik konzularnega oddelka dr. Predič. Po podpisu konvencije sta ministra Franasovici in Spaho sprejela v kabinetu prom. ministra časnikarje. Romunski minister dr. Franasovici je izjavil, da je s podp som konvenci e zelo zadovoljen. Minister dr. Spaho pa je dal časnikarjem tole iz;avo: S konvencijo, ki smo |o danes v imenu obeh vlad podpisali, so se uspešno končala dolgoletna pripravljalna dela za vzpostavitev neposredne železniške in cestne zveze med obema prijateljskima in zavezniškima deželama, Romunijo ln Jugoslavijo. To vprašanje sega že 3S let nazaj, kajti prva konvenicija o gradnji železniškga mostu med kraljevino Srbijo in kraljevino Romunijo je bila sklenjena že leta 1898. Od tedaj so se pred in po svetovni vojni vršila praktična pogajanja z raznimi predlogi o položaju mostu na Donavi in o dohodnih progah do jugoslovanske in romunske železniške mreže, o razdelitvi stroškov, o konstrukcijskih oblikah itd. Po dolgotrajnih pogajanjih, ki so se vodila v Belgradu in v Bukarešti, je bil naposled septembra meseca letošnjega leta dosežen sporazum, ki sta ga sprejeli obe vladi. Zaradi posebnih obvez, danih naši državi, je bilo sprejeto mesto novega mostu čez Donavo med Kladovom in Turn-Severinom, kakor so to določili že v prvi konvenciji iz leta 1898. Na jugoslovanski strani bo most zvezan z obstoječo železniško progo v dveh smereh, in sicer proti zapadu (Beogradom) z novo progo Knjaževac—Kučevo (ki je že v delu), Kučevo— Stubič—Brza Palanka—Kladovo, proti jugu (Nišu in Skoplju) pa z novo zvezo Stubič—Negotin. Na romunski strani je most že v Turn-Severinu zvezan z glavno progo Bukarešta— Crajovo—Turn-Severin—Timisoare, vendar pa bodo del proge od Turn-Severina do Timisoare, 31 km) zaradi neprikladnih zvez in boljšega prometa opustili in nadomestili z novo progo. Nove zveze ne bodo samo koristil-! našemu notranjemu prometu, ker bodo ustvarile dostop do popolnoma zapuščenih krajev, temveč Donava pri Turn-Severinu. bodo z njimi ustvarile tudi zelo važne mednarodne relacije med zavezniškima deželama in z njimi tudi za tuj svet, na križiščih med vzhodom in zapa-dom ter severom ia jugom Evrope. Trajni, uspešni in dobri stiki med državami se opirajo v prvi vrsti na hitri, intenzivni in neposredni promet. Države, ki so medsebojno zvezane t cestami in železniškimi progami na lastnem ozemlju, ki ao torej v eksploatacijskem in tarifnem oziru od tujih vplivov neodvisne, lahko neovirano izmenjavajo blago in se medsebojno brez tujega nadzorstva podpirajo. Na 240 km dolgi meji med Jugoslavijo in Romunijo sta sedaj samo dve zvezi, in sicer pri Žom-bolji in Vršcu, ki težita k Timisuari čez Donavo, ki tvori v dolžini 230 km mejo med Jugoslavijo in j Romunijo, pa ni sedaj aobene zveze. Iz tega je dovolj jasno razvidno, kakšne koristi bo nova, neposredna in neizpostavljena železniška zveza med obema državama, ki ne bo spajala samo obeh prestolnic, temveč tudi najvažnejše veje obeh železniških mrež. Z novim mostom se bosta obe državi ne le materialno temveč tudi duhovno le bolj zbližali in doslej gospodarsko ie ne zadosti razvite zveze se bodo ie bolj poglobile. Kakor dokazujejo najnovejši sadovi dela in prizadevanja v tej smeri, je ie veliko neobdelanega polja za izmenjavo dobrin med obema državama, zlasti v sedaj tako važnih mineralnih in metalurških proizvodih, s katerimi sta obe deželi tako bogato obdarjeni. Ta izmenjava bo mogla gospodarstvo in varnost obeh dežel le ie poglobiti in izpopolniti. Na današnjem svečanem banketu v čast romunskega prometnega in gradbenega ministra dr. Franasovici-a je na zdravico jugoslovanskega ministra odgovoril romunski prometni in gradbeni minister dr. Franasovici s temi besedami: Naglasiti želim duha sporazuma in prisrčnoati, ki sem ga bil vedno deležen med vami, sporazuma in prisrčnosti, ki je brez dvoma močno olajial sklenitev te konvencije. Posebno se zahvaljujem g. predsedniku ministrskega sveta in vam, gospod minister. Govorili ste tudi o političnih stikih, ki nas družijo in zedinjujefo. Prepričan tem, da bo most, ki ga bomo zgradili, ne le materijalno, temveč tudi simbolično ie bolj poglobil stike v korist obeh držav. Na poti za svojimi cilji in ideali potrjujeta Jugoslavija in Romunija s tem velikim skupnim delom tploine koristnosti vnovič, da želita živeti v miru in napredovati. Blokada Barcelone • • . Anglija prizna bele in rdeče da bo mogla tržiti z obema London, 21. nov. AA. (Havas.) Današnji »Dal-ly MaiU pravi, da se potrjuje, da bo angleška vlada, ne da bi izrecno priznala vlado nacionalne jute, priznala obema taboroma ▼ Španiji značaj vojnih strank v smislu mednarodnega vojnega pr>\»a. Podobne informacije ima tudi »News Chro-njtfie^, ki pravi, da je po mnenju pristojnih krogov tako priznanje potrebno, da bi preprečili pritegnitev Velike Britanije v zelo nevarne spore. List pravi, da bi priznanje te vrste rešilo Veliko Britanijo obveznosti, da fiosreduje, če bi ena ali druga stranka ustavila kakšno angleško ladjo na morju. Delavski »Dailv Herald* pa smatra, da angleška vlada nikakbr ne bo dovolila, da bi pomorske sile enega ali drugega tabora angleške ladje ustavljale. Po snočnjem velikem govoru Edena, so v angleških poučenih krogih mnenja, da Velika Britanija ne bo dovolila nobene zaplembe ali pregleda svojih ladij izven cone treh milj, ki označuje teri-torijalne vode pri Barceloni. V političnih in diplomatskih krogih pa govore, da nacionalistična vlada v Burgosu ni voljna sprejeti angleško zahtevo, naj se t Barceloni določi posebna »varnostna cona«. Burgoška vlada je sjioročila britanski vladi, da bo pas, ki so ga nacionalisti obljubili spošto- Zmaga katoliških akademikov na filozofski fakulteti Včeraj popoldne je bil na univerzi občni zbor Društva slušateljev filozofske fakultete. Iz poročil dosedanjega predsednika in odbornikov je bilo razvidno društveno delo v pretekli poslovni dobi. Nadzorni odbor je ugotovil da delo prejšnjega odbora ni bilo posebno uspešno, to pa je mogoče opravičiti z nerednostmi (štrajki) v preteklem letu. Edini usfieh je bila dobro organizirana ekskurzija v Prekmurje. Odbor je dobil absolutorij, predsednik pohvalo. Za volitve sta bili vloženi dve listi. Nosilec slovenske katoliške liste Fisclier Fran je dobil 93 glasov, nasprotna lista, katere nosilec je bil Rauber Franjo pa 81 glasov. Nosilec slovenske liste katoliških akademikov je ob nastopu obljubil, da bo delal z vsemi silami za napredek in gledal nato, da bo društvo v resnici izpolnjevalo svoje naloge. č.no, da nam je vsem rešitev in napredek le v skupni močni državi, v polni vzajemnosti v vseli nujno skupnih stvareh in v čim večji svobodi povsod, kjer more vsak od nas ^m skrbeti za svoje narodne zadeve. Kjer je dobra volja, pa je gotovo tudi pot in način, dn Ako si narod gospodarsko pomaga kvišku, potem se moramo mi vtesniti; ako on pridobiva, mi izgubljamo. Izbera torej za nas ne more biti težka.« Drugi pa pravijo: »Prej je delavec malo zaslužil in je bil zadovoljen, danes zasluži veliko in je nezadovoljen. Kam vodi pot?« Eni in drugi sklepajo napačno: Ni treba, da bi premožnejši izginili, ampak odpraviti je treba nesa«llšano neenakost v posesti in dohodkih. V naši deželi ne sme biti nobenih zelo bogatih in nobenega zelo revnega državljana. Odprava proletarijata po smernicah Pija XI. ni le neka zadevščina, ki je prepuščena dobri volji, ampak je resnična in neizbežna dolžnost. Odpraviti proletarstro pa se pravi dvigniti mase do višjega socialnega in gospodarskega stanja. Nova porazdelitev dobrin zadeva pri nas na velike težkoče. Gospodarske dobrine so od Boga za ljudi ustvarjene: to se pravi, za vse ljudi, vsaj kolikor prihaja v poštev n poraba dobrin. To je bogoslovni nauk, ki ga je treba z največjim povdarkom razširjati in oznanjati. Ta nauk nam pravi: Bog, ki celo za ptice v zraku skrbi, bo tembolj skrbel za ljudi na zemlji. Zlasti v kolikor gre za dobrine, ki so potrebne za ohranitev življenja, je Bog ukazal takšen red, da bi ne smelo nikomur manjkati tega, kar potrebuje za dostojno življenje, pri čemur je človek dolžan, da v ta namen uporablja tudi vsa pametna sredstva, kakor na primer delo itd. Sleherni krščanski socialni program — ki mora biti zgrajen seveda na božji volji — mora zaradi tega temeljiti na sledeči osnovi. Družba mora v gospodarskem pogledu biti tako nrejena, da nihče, ki od svoje strani hoče prispevati potrebna sredstva (n. pr. delo), ne lin trpel pomanjkanja dobrin, ki so potrebne za človeka dostojno iivljenje. Družba, ki tega namena no izpolnjuje, ni ne dobro, ne krščansko urejena. To bi imelo za posledico, pravijo, da industrijski magnat, ki ima danes 50 milijonov premoženja, ne bo jutri Imel več kot 20 milijonov. Da, to bi bila posledica, toda tudi potem še ne bo za lakoto umrl. Po drugi strani bo pa takšna reforma imela tudi za posledico, da bo pošten delavec z 10 otroci mogel pošteno in varno preživiti svojo družino, da bo z lastnim delom in z delom svojih otrok imel preskrbljeno sedanjost in bodočnost. In ko bi njegovo delo ne zmoglo vsega, da bo krščanska družba in boljše situirani sloji čutila n ravno dolžnost pomagati socialno šibkejšim do dobrin, ki so potrebne za življenje. To je prva dolžnost in naloga krščanskega obnovitvenega programa. — Bog je zasebno lastnino zaupal posedujočim kot svojim upraviteljem, toda pod čisto gotovimi pogoji in zelo tež- kimi obveznostmi; da jo namreč upravljajo In uporabljajo t tisti namen, ki ga je prvotno položil v vse zemeljske dobrine: da so namreč vsem namenjene in da v resnici tudi vsi dobe, kar jim je potrebno za človeka vredno iivljenje. Tega nauka mnogi bogataši in polbogataši, podjetniki in trgovci, veliki in mali niso razumeli in ga še tudi danes nočejo razumeti. Toda, ako hočemo socialno rešitev, ga moramo razumeti in ga moramo izvesti. Dolžnost nove razdelitve dobrin ni izpolnjena že s samo miloščino. To je preveč preprosto in tudi zmotno mišljenje. Kajti treba je to nalogo izpolniti v okviru socialne pravičnosti, ki zahteva novo porazdelitev v različnih oblikah: preskrba dela, darila, večje plače, socialno zavarovanje, udeležba na dobičku in na vodstvu podjetij itd. Kopičiti bogaRtvo, ničesar dati ln prepustiti revežem, biti z naravnost histerično zagrizenostjo v skrbeh za bodočnost, kar danes mnogi delajo — ne le da ni krščansko, ampak je naravnost proti-krščansko. To je umazana strast lakomnosti. Tisti, ki se tako vedejo, zaslužijo, da jim Bog npravo zemskih dobrin zopet viame in jo drugim zanpa. • Kdo je torej dolžan prispevati od svojega k socialni blaginji? Vsi, ki žive v razkošju: bogati in premožni razred .razred podjetnikov v splošno, vsi, ki žive bogato in brez skrbi od rente in kapitala, pa naj bodo v kateremkoli stanu ali poklicu. Dolžnost pravičnejše razdelitve dobrin zadene torej posedujoči razred in ako ta noče storiti svoje dolžnosti, je država kot upraviteljica javne blaginje dolžna. da i zakonskimi in prisilnimi sredstvi poskrbi, da bodo zemeljske dobrine sopet izpolnile svoj prvotni namen v smislu večnega zakona socialne pravičnosti. Nujno je treba posedujočim te resnice zabičati, ki jih morda ne poznajo, ali pa nočejo poznati. Mora jim končno postati jasno, da se morejo imenovati katoličani le, ako te dolžnosti resno izpolnjujejo. • I r i!*l J*l; i? Pretresljivo je, kako pisec čeprav le mimogrede, slika kulturne in verske razmere med svojim narodom. Tako pravi, da je v provinciji Jaen 70% analfabetov, po drugih pokrajinah na splošno 50—60%. V Madridu je prav ▼ zadnjem času bilo še 40.000 otrok broi šole. V provinci La Hancha je izpolnjevalo le še 2% mož svojo velikonočno dolžnost, v Estremaduri v Andaluziji in Alicanfe pa niti ne 1%. »To so krvava dejstva,« pravi pisatelj. In mi moramo pristaviti: ki nam pa pomagajo razumevati, zakaj jc v Španiji prišlo tako daleč! Nova važna dela zakonodaje Belgrad, 21. nov. m. Kmetijski minister je pismeno zaprosil predsednika narodne skupščine, Ciriča, naj se znova izvoli odbor za proučevanje načrta zadružnega zakona, ker je zakon v interesu našega zadružništva. Kakor znano, je bil že v prejšnjem skupščinskem zasedanju izvoljen odbor za proučevanje zadružnega zakona, vendar je odbor sprejel samo 50 členov. Skupščina je na svoji seji prenesla vse predložene predloge zakonov na novo zasedanje, tako da kmetijskemu ministru ne bo treba na novo predložiti skupščini novega načrta, temveč velja stari. V oddelku za vrhovno rudniško nadzorstvo v ministrstvu za rudarstvo pa se je pod predsed- Za razmejitve občin Belgrad, 21. novembra, m. Kraljevi namestniki so podpisali ukaz, s katerim se iz občine Dol izloči bivša občina Dolsko in kTaj Laze, i; občine Kresnice pa občina Sv. Križ (kraji Zagorica, Sv. Križ in Vrh Sv. Križa) ter iz tega osnuje nova občina Dolsko s sedežem v Dolskem v ljubljanskem okraju. Iz občine Dol se izloči kraj Pod-grad z naseljem Gradovlje ter priključi; občina Polje (ljubljanski okraj). Kraljevi namestniki so podpisali tudi ukaz, da se občina Kranj in Primskovo pri Kranju združita v občino Kranj s 6edežem v Kranju. • Policijski komisarjat na Jesenicah Belgrad, 21. novembra, m. Notranji minister dr. Ant. Korošec je izdal v čl. 62 zakona o notranji uipravi predpisano uredbo, v kateri se ustanovi policijski komisarijat na Jesenicah, v radovljiškem okraju. Po naredbi načeljuje komisarijatu policijski komisar. Pod območje policijskega komisarijata na Jesenicah spadajo občini Jesenice in Koroška Bela, razen sledečih: Sv. Križ, Plavški Rovt, Hru-šica, Jevniški Rovt in Potoki. V področje tega komisarijata pa spadajo: a) posli iz § 11 uredbe ministrstva za notranje zadeve od dne 8. oktobra 1929, izvzemši onih potreb točk 11, 17, 18, 19, 24 in 25; b) posli in uredbe za službo komisarja železniške policije z vsemi naknadnimi spremembama in dodatnimi predpisi. Ta uredba postane veljavna dne 17. decembra t. 1. S tem se ukine komisarijat železniške in obmejne policije na Jesenicah. Senator Smodej v Celju Včeraj zvečer je na rednem članskem sestanku Krajevne organizacije JRZ v Celju, ki je bil v dvorani Orlovskega doma ob naravnost rekordni udeležbi članstva iz mesta in okolice, poročal senator g. Smodej o sedanjem političnem položaju. Govornik je v enournem govoru v nadvse zanimivih Avstrija in Nemčija na novem tiru Berlin, 31. novembra. AA. (DNB) Avstrijski državni podtajnik za zunanje zadeve Schmidt je imel med svojim prebivanjem v Berlinu kot gost nemške vlade z nemškim zunanjim ministrom v. Neurathom več konferenc. Pri tej priliki so proučili vsa pereča vprašanja. Po dogovoru od 11. julija t. 1. je bila to prva prilika za razgovor o splošnih političnih razmerah, pri čemur so posebno proučili politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ki so zlasti v zvezi r obema državama. Razgovori so potekli v prijateljskem duhu in so ugotovili popolno soglasje v naziranjih o vseh teh vprašanjih. Vrhu tega so se dogovorili, da bodo v najkrajšem času pričeli poglabljati trgovinske stike med Nemčijo in Avstrijo, tako da bo mogoče trgovinski promet med obema državama povečati. Pogajanja o teh vprašanjih se prično 7. decembra. Prav tako so uredili tudi vprašanje finansirauja zimsko-športnega prometa začenši od srede decembra. Med temi razgovori so razen tega ugotovili da je treba varovati načela dogovora od 11. julija t. 1. in da obstoje v tej zvezi mnoge možnosti zelo ugodnega sodelovanja. Zato soglašala obe vladi v naziranju. da je treba politiko lega dogovora nadaljevati v interesu oblik nemških držav in za ohranitev miru. Dunaj, 21. nov. b. Po vesteh iz Berlina se je odpeljal danes z letališča v Tempelhofu nazaj na Dunaj s posebnim letalom avstrijski zunanji minister dr. Schmidt. Z njim se je odpeljal tudi nemški poslanik na Dunaju von Papen. Na letališču so so se poslovili od dr. Schmidta šef Hitlerjevega kabineta dr. Melssner, driavni tajnik Dickhof in knez Biillovv, dalje avstrijski poslanik ing. Tau-schitz ter italijanski in madjarski odpravnik poslov. Strokovn aki, ki so prispeli v spremstvu dr. Schmidta, so ostali še naprej v Berlinu in se bodo vrnili na Dunaj šele prihodnji teden. V uradnem komunikeju, ki je bil izdan glede pogajanj, se trdi, da so vsi razgovori potekali v i najlepšem prijateljstvu in soglasju. Ta pogajanja j se bodo nadaljevala 7. decembra na Dunaju in bo-; do bržkone tudi tedaj potekla v obojestransko za-\ dovol stvo. Obenem je bilo reSeno tudi vprašanje tujskega prometa v zimski sezoni, za kar bo Nem-1 čija stavila na razpolago potreben znesek do 10 I milijonov mnrk. Iz komunikeja ni razvidno, da bi i se vodila v Berlinu kakšna politična pogajanja, ki jih, kakor se trdi v merodajnih krogih, sploh ni bilo. Avstrijska zunanja politika je vezana v ostalem na rimske protokole, po katerih sme Avstrija nove pogodbe sklepati le trda , ko jih vodijo države rimskega bloka kot celota. Politična stran pogajanj je bila edino ta, da ie Nemčija ponovno potrdila samosiojnost avstrijske države in poudarila, da se ne želi vmešavati v njene notranje zadeve. stvom načelnika za vrhovno rudarsko nadzorstvo ing. Ranka Despiča zopet sestala komisija, ki izdeluje definitivni tekst novega rudarskega zakona, s katerim se bo do sedaj različna rudarska zakonodaja poenotila. Iz Slovenije sodeluje v komisiji g. ing. Močnik. Kmetijski minister je te dni poslal vsem članom kraljevske vlade v odobritev izdelane uredbe o kmetijskih zbornicah. Člane kraljevske vlade naproša, naj mu čimprej dostavijo še svoje morebitne pripombe, da bi se mu na ta način omogočilo, da bi čimprej predložil uredbo v odobritev ministrskemu svetu. in jedrnatih izvajanjih podal navzočim sliko sedanjih političnih razmer v naši državi. Orisal je tudi naš zunanjc-politični položaj. Navzoči so sledili z velikim zanimanjem stvarnim in jedrnatim izvajanjem g. senatorja, -ki je posebno glede nekaterih zelo važnih političnih momentov podal točno sliko. ... > i Nato je spregovoril še nekaj bodrilnih besed na račun naše »ljudske fronte«, pravilno povedano sračjega gnezda, mariborski podžupan g. 2e-bot, ki je prav tako žel od poslušalcev živahno odobravanje. Vsi dosedanji redni članski sestanki krajevne organizacije JRZ v Celju so dokazali, da je bilo nujno potrebno, da je Zajednica v najožjem stiku s svojim članstvom in da ga redno obvešča o vseh najvažnejših političnih dogodkih. Dokaz temu vidimo predvsem v tem, da število obiskovalcev članskih sestankov stalno narašča. Novi izredni profesorji na naši univerzi Belgrad, 21. nov. m. Postavljeni bo na vseučilišču kralja Aleksandra v Ljubljani na filozofsko fakulteto za izrednega profesorja IV. skup. 1. stop. dr. Franc Bradač, docent iste fakultete IV. skup. 2. stopnje, na tehnično fakulteto za izrednega prof. IV. skup. 1. stop. dr. ing. Janko Kavčič, docent iste fakultete V. skup.; za izrednega profesorja IV skup. 1. stop. dr. ing. Milan F a k i n, docent V. skup. Osebne vesti Belgrad, 21. nov. m. Upokojen je Ivan Kovačič, poštni uradnik v Mokronogu. — Poštno ministrstvo je odpovedalo pogodbeno pošto Jakobu Dermaču, pogodbenemu poštarju iz Artič pri Brežicah. Odobrilo je zamenjano pogodbeno pošto, ki sta jo izvršila Albin Novak, pogodbeni poštar v Dolu pri Hrastniku, s Frančiško Metesnel v Dolah pri Litiji. Prestavljeni so: na pošto Zagreb II Josip Hartman, višji kontrolor VI. skup., iz pošte Osijek V; na pošto Osijek V Blaž Osterman s pošte Osijek I; na pošto Ljubljana I Franja Kolbe, višja kontrolorka VI. skup. na poštnem uradu Negotin-Kraljevo. Belgrad, 21. novemra. m. Premeščeni so naslednji učitelji-učiteljice: šaunik Renata iz Tržiča v Ljubljano, Vraz Grilc Frančiška iz Rogatca v Trbovlje, Tereščenko-šturm Kristina iz Maveljena, okraj Črnomelj, v Indžijo, dunavska banovina. Hren Vojteh, Selnica, okraj Maribor, levi breg, v Cre-šnjevec, Schwar-šušleršič Silva iz Drenovega griča v Žaplano pri Vrhniki, Douninko Aleksander iz Dolenje nemške vasi, Novo mesto, v Tržišče, Krško. Vodstvo podružnice PAB v Ljubljani 1600 rudarjev utonilo Tokio, 21. novembra. AA. (DNB) Po zadnjem uradnem poročilu jo katastrofa v Osarozavi nn severnem Japonskem zahtevala skupno lfiOO žrtev, med njimi 250 otrok. Dozdaj so našli 195 trupel. Oblasti so odredile strogo preiskavo, da doženejo, koga zadene odgovornost za to katastrofo. Nadzorne oblasti so opetovano opozorile na pomanjkljivosti tega jezu. Turška mornarica obišče Malto London, 21. novembra. A A. Današnji >Daily Telegraph« piše o obisku turške mornarice na Malti in pravi, da je bil podpisan sporazum med Grčijo in Turčijo za ohranitev miru v vzhodnem delu Sredozemskega morja. List piše. da bo del brodovja pri odhodu z Malte obiskal ludi gr*ke luke. Prihodnji mesec obišče Mallo grško brodovje. Domači odmevi Vodstvo podružnice PAB v Ljubljani Belgrad, 21. novembra, m. Ker se je zadnjič imenovano vodstvo podružnice PAB v Ljubljani izvršilo brez sporazuma z merodajnimi činitelji, je bilo prvotno imenovano vodstvo te podružnice v Ljubljani razveljavljeno ter danes imenovano novo. Imenovani so: za upravnika podružnice PAB v Ljubljani dr. Povh, za tajnika Burja, za knjigovodjo J oš t, za uradnika pa Lojk, vsi uradniki centrale PAB v Belgradu . K uredbi o kmetskih dolgovih Belgrad, 20. nov. AA. Privilegirana agrarna banka je kot mandator za izvršitev uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in sporazumno s pristojnimi resornimi ministri ustanovila posvetovalen odbor pri oddelku za likvidacijo kmetskih dolgov. V ta odbor pridejo gg. Vladimir Vujnovič, načelnik kmetijskega ministrstva, Joža Tašner, načelnik pravosodnega ministrstva, dr. Miljutin Boškovič, inšpektor trgovinskega ministrstva, Dušan Djor-dievič, svetnik finančnega ministrstva, dr. Boža Markovič, pravni svetnik PAB, in Pavle Zivotič, glavni tajnik PAB. Namen tega posvetovalnega odbora je, da da o vseh prošnjah, vlogah in zahtevah svoje mnenje v svrho enotnega izvajanja doiočb uredbe o likvidaciji kmteskih dolgov in raznih pravilnikov v zvezi s to uredbo, zlasti pa glede na točno razlago teh določb v zmislu čl. 56 te uredbe. Razen tega ima posvetovalni odbor nalogo, da vse upravne postopke, ki se pojavijo v vseh štirih ministrstvih v zvezi z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, kar najbolj poenostavi in ponpeši. Novi senator Na mesto pred kratkim umrlega senatorja dr. Mirka Crkvenca iz Krapine, ki je bil tudi tajnik senata, bo prišel v senat Vid Gjuretek, banski svetnik iz Vrapča. Dr. Crkvenac ie prišel v senat kot namestnik pokojnega Petra Tesliča, po tem-takem bo tudi Vid Gjuretek izpolnil njegovo mesto, ki se je ponovno izpraznilo. Dr. Trumbič v Belgradu Te dni se mudi v Belgradu eden izmed odličnih članov SDK in biv&i zunanji minister dr. An te Trumbič. Hrvatje o pomenu obč. volitev Zadnje občinske volitve »o se tudi po Hrvatskem izvajale v taki svobodi, ki jo komaj še pomnimo iz nekdanjih časov in ki so vsakomur jasno odkrile, kje je tisti politični činitelj, ki mu v demokraciji pravimo »narod«. Zato pravi »Hrvatski dnevnik« o teh volitvah: »Komaj je minulo leto dni od državnih volitev, pa smo že doživeli novo čudo. V majhnih občinah, ki imajo nekaj tisoč ljudi, je HSS dobila več glasov, kakor pa »o jih ji priznali 1. 1935 v celem okraju. Gospoda, za katero se je menda narod pred letom dni kar pulil, se tokrat niti pokazala ni. Na temelju rezultatov, ki ki jih je dal Jeftič proglasiti, imajo njegovi sedanji in bivši ljubljenci »mandate« m nastopajo kot »zastopniki« naroda, sedanji rezultati pa stvarno kažejo, da ne predstavljajo nikogar, razen samega sebe in tistih, pod katerih vodstvom *o. Če te volitve ne bi prinesle nič drugega kakor tqJjd*jit> na tako drastičen način strgale kopreno z neke velike laži, bi bilo dovolj, da se udeležba pri/ 0b#nskih volitvah ne smatra za odvišno. Zdaj torej ne gre za pristojnost občin, ampak za to, da se je vsaj v tej obliki moglo pokazati, koga predstavljajo tisti, ki jih ni narod izbral. Ti rezultati nam dajo dovolj povoda za razmišljanje, kako žalostna je vloga tistih, ki ponarejajo narodno voljo in čeprav so bili že obeleženi kot ponarejevalci, si še vedno drznejo obnašati kot mandanti, dasi nimajo mandata.«. Slovenci v Južni Srbiji Ob potovanju predsednika vlade dr. Stojadinoviča po Južni Srbiji je »Samouprava« omenila tudi Slovence, ki so po teh krajih naseljeni in to ▼ zvezi z ministrom dr. Krekom, ki je na celi poti spremljal ministrskega predsednika: »Ljudstvo je z velikim in iskrenim zadovoljstvom pozdravilo brata Slovenca g. ministra Kreka, ki je bil ves čas turneje predmet iskrenih simpatij po vseh krajih, skozi katere so naši prvaki potovali. Na tem mestu je treba tudi poudariti, da so Slovenci v Južni Srbiji zelo priljubljeni kot pošten in delaven rod. Ponekod slovenske kolonije v vardarski banovini odlično napredujejo.« Kompromis med b. HSS in JRZ Dunavska banovina je pred občinskimi volitvami. Kakor je mešana po prebivalstvu, tako je mešana tudi po političnih skupinah, ki to prebivalstvo zastopajo, zato je razumljivo, da je politič-no življenje zelo živahno. Precejšnjo pozornost vzbuja dejstvo, da v nekaterih občinah v okolici Sombora pristaši b. HSS ne bodo volili' z združeno opozicijo, ampak bodo postavili samostojne kandidatne liste. V Stari Pazovi pa so, kakor poroča obnovljena »Stampa«, zastopniki dveh najmočnejših skupin, JRZ in b. HSS, sklenili sporazum, da bodo vložili skupno kandidatno listo. Zopet žrtev „lašizma'* Notranji minister sedanje francoske vlade s. Salengro si je s samomorom pretrgal nit življenja. »Delavska politika« pa pravi, da je »padel kot žrtev boja delavstva s fašizmom in ne samo kot žrtev za francoski delavski razred, ampak za svetovni proletarijat«. Temu čudnemu poročilu pa je dala naslov »nova žrtev fašizma«. Sedaj bo torej vsega kriv »fašizem«: če hribovska vas nima učitelja in jim oblast nekoga pošlje, je to že »žrtev fašizma«, če ga pošlje v mesto, kjer bo na vse zadnje še jetiko dobil, je zopet »žrtev fašizma«, če bo zima huda, bo tega kriv fašizem, Če bodo poplave, bo to sad fašiztna, vse križe življenja bi socialističen tisk rad prevalil na fašizem. K gornjemu članku pa pravimo — ne da bi se spuščali v psihološko ozadje tega samomora — samo tole: Proletarijata v Franciji je veliko, svetovnega proletarijata še več in junak bi zlasti v današnjih časih, ki za proletarijat niso rožnati, iz ljubezni do teh revnih tisočev in milijonov vztrajal na bojišču do mučeniške smrti, junak se ne bi s samomorom ognil boju za »setovni proletarijat«. — Ob »Delavski politiki« je zanimivo tudi to, da niti z besedico ne omeni bližajoče se »Jutrove« usode, o kateri je bilo te dni dovolj govorjenja in pisanja. Ali morda pričakuje, da bo z bodočim bolj v sorodu kot je s sedanjim? Dunajska vremenska napoved: Mirno, v višinah jasno in toplo. Kjer bo jasno, bo čez noč mrzleje, kjer pa je oblačno, se toplota ne bo mno-uo spremenila. Zeinunska vrem napoved. Večidel oblačno in megleno. Vedro in dež na Primorju in v scvere-zapadnih krajih. Temperatura bo padla. Borba ljubljanske občine z brezposelnostjo in delomržnostfo Mesta so bila že od nekdaj kraji največjih gospodarskih nasprotij, bogastva in bede. Današnje gospodarske prilike pa so to nasprotje ie poslabšale v tem smislu, da sta se obe nasprotji pomaknili motno navzdol: na eni strani gospodarska kriza, zastoj, na drugi strani od tega izvirajoča brezposelnost in še večja beda med delavskimi sloji. Ljudje, ki so se poprej preživljali, čeravno skromno in s trdim delom, so se nenadoma znašli pred zaprtimi vrati delavnic. Dela, sredstev za življenje ni bilo več, morebitni prihranki skromnih in štedljivih slovenskih ljudi so zamrznili v denarnih zavodih. A življenje zahteva svoje. Življenjski gon je zahieval — ker drugače ni bilo mogoče najti sredstev za življenje — prijeti za kljuke in začeti prosjačiti vsaj za najnujnejše. Množice teh prosjakov pa so naraščale iz dneva v dan, zagrenjenost v njihovih srcih je rastla, postajali so nasilni in sovražni .Ljudje so se začeli bati mrkih obrazov pred vrati in so se zapirali pred njimi. Drugi pa so jim dajali, brez ozira na' to, kakšen je prosilec, ali je potreben ali ne. To je število proejakov še povečevalo in mnogi, ki so se popreje preživljati i delom (tudi taki, ki bi se v danih razmerah mogli še), so se rajši oprijeli beračenja, delo jim je za-mrzelo in vrste delomržnežev so se pričele množiti. Razne policijske odredbe, racije, jih niso mogle zajeziti, beračenje se je kot nekaka bolezen razpasla med njimi. Sedanja mestna uprava s predsednikom dr. Adlešičem na čelu si je zastavila težko nalogo, na vsak način od pomoči temu zlu: na eni strani pomagati brezposelnim, resničnim revežem, ki si dela žele, na drugi pa tudi meščanom, da Jih reši nadlege delomržnežev, ki so si beračenje izbrali takorekoč za poklic. Ljubljanski meščan je bil vedno radodaren in usmiljenega srca ob resnični revščini .Koliko nabiralnih in dobrodelnih akcij je bilo že izvršenih v prejšnjih letih, toda nikoli ni bil javnosti predložen obračun, kako in za kaj se je tudi porabil. Zato je razumljivo, meščanstvo izgubilo zaupanje do takih akcij in je postalo rezervirano. Sedanja uprava pa, ki hoče izvesti velikopotezno socialno akcijo, bo to storila na način, da se bo mogel vBakdo prepričati, koliko sredstev je bilo zbranih, v kakšen namen in kako so se ta uporabila. S tem bo zaupanje občinstva zopet povrnjeno in ko bo videlo, da se denar v resnici uporablja v prave namene, bo rado priskočilo na pomoč. V kakšni obliki bo skušala občina odpomoči zlu brezposelnosti? Predvsem na ta način, da bo denarno podporo spremenila v nagrado za delo (razen pri bolehnih, starcih, otrocih itd., ki so za delo nesposobni). Prav za prav je laka praksa že vpeljana; daje se le nekak predujem za delo, ostala nagrada pa po izvršenem delu. (Toda pri- ..... " t celi _ na pobegr javr izvršeno z denarjem iz prostovoljnih davščin. Pri pomniti moramo, da so mnogi tudi to že prit izrabljati in so po prejemu predujma pobegni V kratkem je predvideno večje javno delo, ki bo tem delu bodo zaposleni samo brezposelni (v kolikor ne bodo potrebni strokovni delavci). Javnost se bo tako lahko na lastne oči prepričala, da se nabrani denar res uporablja v pravi namen. Tako javno delo bo prineslo mestu trojno korist: omejila se bo brezposelnost, gradilo se bo javno delo, ki b. ga občina iz rednega prračuna ne mogla graditi in — omejila se bo delomržnostl Zadnje je še izredno važno; ni treba po\darjati, kako slai>o vpliva beračenje na moralo brezposelnih. »Kdor se navadi beraške palice, ne prime rad več za lopato.« Nešteto je namreč primerov, kjer so meščani ponudili brezposelnim delo (n. pr. jirekopavanje vrta in podobno), pa so delo odklonili z izgovoiom, da ne znajo, da ne morejo oziroma da z beiačenjem laže in več »zaslužijo«. Celo to se je dogajalo, da so brezposelni tiste, ki bo delo sprejeli, zasmehovali in jih nagovarjali, naj delo rajši pustijo, in gredo beračit. Ko so iskali med brezposelnimi delavce za Mali Graben, jih niso mogli najti niti 201 Inteligentnejši brezposelni, ki so jim ponudili vrtnarsko delo, so to odklonili, češ, da bi bilo zanje tako delo vendar sramotno. Delo je torej sramotno, ne ]>a beračenje! Zato bo v resnici velikega pomena, da se prično večja javna dela. Oni, ki so željni dela, bodo zanj radi prijeli tisti, ki ga odklanjajo, pa se bodo tako hitro izkazali in prosjačenju bo kmalu konec. Seveda pa mora tudi javnost jo-magati občini, na eni strani z denarno podporo, na drugi pa z moralno. Odklanja naj denarne darove brezposelnim, razen takim, ki dela v resnici niso zmožni, in naj jih napote na mestni socialni urad. Toda ta urad to mogel svojo nalogo uspešno vršiti le, 5e bo imel zadostno denarno podporo od strani občanov. Le vzajemnim sodelovanjem in z močno podporo bo mogoče odpomoči velikemu zlu, ki se vedno huje pojavlja na naših ulicah, zlu, ki uničuje bedne in obremenjuje meščane. Mnogo je usmiljenih src, so pa tudi taki, ki darujejo iz strahu pred nasilnostjo prosilcev. Toda s tem se na eni strani le razbija uspešna pomoč, ki bi jo mogla nuditi skupna osrednja pomožna akcija občine, na drugi pa se še dalje podpira delomržnost. Uspeh je le v močni skupni akciji. Sedanja občinska uprava, ki si je pridobila zaupanje javnosti že drugod, si ga bo pridobila prav gotovo tudi tu. Poceni in dobro kupife - kdor pazi, kai kupuie! O tem se boste najbolj prepričali pri nakupu našega blaga, ker je danes priznan« najbolj!« in najcencjfe. Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180*- dinariev po metru VLADA TEOKAROVIČi KOMR p a r n č i m Tkanine za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradifte 4 in v vsakem veflem me$tu lugotlavljt Elektrifikacija in tuj kapital Glede na poljedelski značaj naše države in na razmeroma skromne potrebe našega prebivalstva je popolnoma razumljivo, da v Jugoslaviji elektrifikacija ne napreduje tako hitro, kakor opažamo to v drugih, zlasti industrijskih državah. Kljub temu pa je elektrifikacija že lepo napredovala v predelih, v katerih se je razvila kakršnakoli industrija. Inž. Reich navaja v svoji statistiki iz leta 1934. v vsej državi le 618 električnih central. Ce upoštevamo, da ima prav toliko central po najnovejši statistiki samo Slovenija, bo pač verjetno, da so v Reichovi statistiki upoštevane le večje elektrarne, dočim so male krajevne elektrarne izpuščene. Za splošni pregled razmer pri elektrifikaciji Jugoslavije pa je kljub temu ta nepopolna statistika nadvse poučna. Od 618 central v vsej državi ima država 39 električnih central. Občine in mesta 84 central, domači zasebni kapital 470, tuji inozemski kapital pa 25. Te številke bi same po sebi dale popolnoma napačno sliko o stanju elektrifikacije napram tujemu kapitalu, če ne bi upoštevali celotnega učinka teh central v KW. Vse v statistiki navedene elektrarne imajo 447.000 KW učinka, pri čemer odpade na državne elektrarne 29.000 KW, na občinske in mestne elektrarne 74.000 KW, na elektrarne, ki so last domačega kapitala 145.000 KW, na elektrarne, ki so last tujega kapitala pa 199.000 KW. Kljub temu, da znašajo elektrarne, ki so last tujega kapitala koinaj 4% od celotnega števila elektrarn (v resnici je razmerje še mnogo manjše) imajo te elektrarne skujmo že skoraj polovico celotnega učinka vseh elektrarn. Isto velja za proizvodnjo električnega toka. Pregled letnih obratnih ur pa dokazuje, da imajo največje število obratnih ur elektrarne tujega kapitala, ki dosežejo povprečno 2980 obratnih ur na leto. Elektrarne, ki so last domačega kapitala imajo le še povprečno 1975 obratnih ur na leto, kar dS v primeri z elektrarnami tujega kapitala 86%. Še slabši je položaj za občinske in državne elektrarne, ki imajo v primeri z elektrarnami tujega kapitala le še 68%, odnosno 66% obratnih ur. Gospodarski položaj eleklrarn je torej tak, da sloje na najbolj ugodnem mestu elektrarne tujega kapitala,^ za temi pa pridejo vse domače, pri čemer odrežejo samoupravne in državne elektrarne najslabše. Iz tega bi na prvi pogled sledilo to, kar se tudi včasih pojavi v dnevnem časopisju, da nosi levji delež elektrifikacije Jugoslavije tuji kapital. Ce pa razumemo pod elektrifikacijo dežele nele elektrifikacijo velikih industrij, ampak tudi elektrifikacijo mest in naselij, zlasti pa še pasivnih krajev, vidimo, da tuji kapital elektrificira le velike industrije in velika mesta. Za splošno elektrifikacijo dežele in z njo zvezanimi manjšimi dobički ali celo izgubami pa se ne meni. Jasen dokaz za to je deloma Fala. ki je last švicarskega kapitala in ki je priključila v naši Štajerski v dolgih letih svojega obstoja malo podeželskih krajev, po večini pa le večja mesta in le večjo industrijo na svoje omrežje. Da ni položaj tudi izven Slovenije drugačen, dokazuje največja elektrarna v državi. Gubavica, ki je last francoskega kapitala in ki črpa nad 100.000 konjskih sil iz Cetinja pri Omišu v Dalmaciji. Iz te elektrarne dobiva električni tok le Omiš in Split ter lastna industrija. Vsa tujskoprometna naselja, tako Makarska in vsi kraji južno od Makarske pa so ostali brez elektrike, čeprav so jo prav glede na tujski promet nujno potrebovali. Tako je Makarska, čeprav je le 20 km od Omiša, morala zgraditi zase lastno kalorično električno centralo, ki je prav sedaj pod prisilno upravo. Vsi ti zgledi jasno dokazujejo, kar je samo po sebi razumljivo, da se tuji kapital nikdar ne bo potegoval za splošno elektrifikacijo, ampak le za elektrifikacijo predelov, ki že vnaprej jamčijo gotove dobičke. Nikakor nismo proti investicijam tujega kapitala v naši državi. Prepričani smo, da čaka prav v naši državi tuji kapital še velika in hvaležna naloga, ki bo koristila tako interesom države, kakor tudi zasebnim tujim interesom. Smo pa mnenja, da je vsaka oblast dolžna bdeti nad tem, da tuji kapital ne izrablja svojega položaja in iz svojih, pri nas zgrajenih podjetjih odnaša le velike dobičke, ne da bi se pri tem oziral tudi na zahteve splošnih koristi. Obljublja se nam nov zakon o elektrifikaciji, ki bo, kakor upamo, tudi v tem primeru izpolnil to, kar pričakuje od njega vsa javnost. Ta zakon se sicer šele pripravlja in bo prav gotovo pred odobritvijo predložen v pretres banskim upravam, ki imajo ščititi javne interese, kakor tudi podjetjem, ki se bavijo s proizvajanjem električne energije. O tem osnutku je razpravljal pretekli mesec tudi občni zbor Zveze električnih podjetij v Novem Sadu. Na tem zborovanju je, kakor posnemamo po 29. številki »Industrijske odbrane«, izrazil svoje mnenje o zakonu ravnatelj Kale, inž. Milan Kiepach: »V osnutku, v kolikor je znan, se nahajajo tudi taka določila, ki bodo škodovala električnim podjetjem. Poleg drugega zlasti določila o kompetenci samouprav hudo prizadevajo naše električno gospodarstvo. Zveza električnih podjetij bi si morala zadržati kompetenco definitivne redakcije zakona, potem ko bi predhodno zaslišala zainteresirana podjetja! Ker ima ta Zveza električnih podjetij popolnoma zaseben značaj, se nam zdi upravičen dvom o umestnosti predloga gospoda ravnatelja. Po predlogu g. ravnatelja naj bi nam torej redigirala zakone v naši državi privatna društva. To bi bila res lepa zakonodaja, brez dvoma pa zakonodaja, ki bi ščitila le zasebne interese podjetnikov, nikakor pa ne konsuinentov. Se mnogo manj primeren pa postane ta predlog, če upoštevamo, da ima v tej Zvezi zlasti tuji kapital izredno močan vpliv in da bi se nam moglo zgoditi, da bi bil zakon izdelan tako, kakor to želi tuji kapital. Ne samo ugled države, ampak tudi življenjsko važna gospodarska vprašanja zahtevajo, da izpelje končne obliko zakona o elektrifikaciji te oblast, jotem. ko bo slišala mnenja vseh prizadetih. Prav radi tega pa so tudi vsa določila o kompetenci samouprav nujno potrebna, pa najsi tudi prizadenejo električno gospodarstvo. Privatni in tuji kapital bo vedno skrbel le za lastne dobičke, da ho pa prevzel tudi kake dolžnosti, ga bo pa mogla prisiliti le oblast. Peufcftcaič? ieimei negovati! Ako ji hočete dolgo časa ohraniti perilo tedaj ne zadostuje da ga perete kot .navadno". Perilo je treba pravilno negovati s Schichtovim Radionom. S tem si boste prihranili tudi mnogo težkega dela. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta: l Raztopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut 3. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-nobelo. Schichtov RADION P O P O L N A* N EGA P E RIL A Grehi bivših ljubljanskih občinskih uprav Mestna delavska zavarovalnica v nevarnosti Ko je sedanja mestna uprava prevzela ljubljansko občinsko gospodarstvo v svoje roke, ga je našla v precej obupnem stanju. Bilo je treba mnogo dela in naporov, da ga je vsaj za silo spravila v ravnovesje, in ga bo treba še. Komisije, ki so bile sestavljene, da pregledajo občinsko poslovanj« in gospodarjenje v preteklih letih, so našle mnogo nerednosti, pa še vedno prihajajo na dan nova izpričevala preteklega gospodarstva Eno takih je tudi obupen položaj, v katerega je zašla Mestna delavska zavarovalnica. Leta 1922 je tedanji občinski svet sprejel za mestno delavstvo poseben službeni red, ki ureja tudi zavarovanje za starost. Leta 1923 se je ustanovila Mestna delavska zavarovalnica in ob tej priliki je prevzela 76 mestnih delavcev, ki so bili nad 40 let stari. Po veljavnem delavskem redu bi sploh ne mogli biti sprejeti v kader stalnega delavstva in si s tem pridobiti ugodnost starostnega zavarovanja. Toda mestna občina je tedaj obljubila, da bo kot ustanovno glavnico v starostni fond votirala 1 milijon dinarjev kot odškodnino za prevzeto staro delavstvo. Te podpore pa nikoli ni bilo. Ker je bilo tako sprejetih lepo število starih delavcev, ki so le malo časa prispevali v starostni fond, je jasno, da so se posledice takega nepremišljenega dejanja kmalu pokazale. Izdatki za starostno zavarovanje so naraščali nesorazmerno z rednimi dohodki, ker je iz leta v leto {ostajalo število upravičencev za prejemanje rent večje. Od leta 1929 do konca leta 1935-36 so narastli prispevki od 144.522.71 din na din 190.094.93, torej za 45.572.22 din, dajatve pa od din 45.400.60 na din 150.746.96 (torej za din 105.286.36). V teh kratkih letih so se torej zvišale dajatve napram dohodkom za celih din 59.714.14. To stanje pa se bo še slabšalo iz leta v leto, ker je vsako leto več upravičencev za upokojitev. Naj še pripomnimo, da so se dajatve (rentnine) zvišale od marca letos do danes za okrog din 9000. A to velja le za redno upokojitve. Ce prištejemo še 20 upokojencev, ki so bili po sklepu finančnega in personalno-prav-nega odbora prejšnjega mestnega sveta prevedeni v starostni stalež, proti volji MDZ in delavcev samih, ki bi si z daljšim prispevanjem v starostni fond želeli zvišati rento, se zvišajo letni izdatki od din 159.493.45 (kolikor znašajo sedaj) na din 264.942.75, zavarovalni prispevki pa le din 190.094 93 par. Za letos bo zavarovalnica še prebrodila nevarnost, ker bo manco krila deloma subvencija meetne občine, deloma pa obresti naloženih rezerv. Nova šola na Mariinjem vrhu Pred kratkim smo poročali o otvoritvi novega šolskega poslopja na Martinjem vrhu. Danes objavljamo sliko nove šole, ki je prvi poskus uve-ljavljenja lesne arhitekture v šolsko gradbenem življenju. Načrt je izdelal stavbni oddelek banske uprave, stavbni les (okrog 200 m') pa so večinoma darovali domači prebivalci. Poslopje je bilo dograjeno v štirih mesecih, šola stoji visoko v hribih 95-1 m nnd morjem in je vendar razmeroma udobno opremljena z vodovodom in elektriko. Izvršeno delo je lep dokaz kulturne in narodno-obrainbnc delavnosti na naši meji. Toda na zadnje v bodoče nt mogoče več računati. Kljub uporabi vseh obresti naloženih rezerv bo MDZ izkazovala prihodnje leto že ogromen primanjkljaj, če bi mestna občina ukinila svojo subvencijo; ta primanjkljaj pa more kriti le z načetjem kapitala, kar pa ni dopustno. Zavarovalni tehnični račun, ki ga je dala napraviti sedaj MDZ pri zavarovalnem tehniku, bo jokazal jasno sliko stanja MDZ danes. Vzrok temu obupnemu položaju MDZ je pai pri korenini. Bilo je zares nepremišljeno, sprejemati v starostno zavarovanje delavce, stare nad 40 let, da celo 50, 60 in več, celo nad 70 letne! Saj je pravično, da mestna občina svoje delavstvo za starost preskrbi, toda ne na tako slaboten način (največji prejemki znašajo komaj po din 500), to se pravi na eni strani na škodo zavarovanih delavcev, istočasno pa tudi na škodo zavarovalnice same. Jasno je, da so mogli oziroma bodo mogli ti plačevati v starostni sklad le malo časa. Dolžnost tedanjega mestnega sveta, ki je delavce sprejel pri tej starosti in to brez vsakega matematičnega zavarovalnega proračuna, bi bila, votirati MDZ kot odškodnino znatno vsoto oziroma prevzeti del bremen, česar pa noben mestni svet doslej ni storil, temveč je pustil MDZ svoji usodi. Sele današnji mestni svet je pokazal pravo voljo in razumevanje za sanacijo starostne zavarovalnice mestnega delavstva, in je tako upati, da jo bo rešil pred nevarnostjo — ob 12. uri. Najlepše in najtrajnejše darilo za Miklavža je ura znamke: [LONGiN % Vsiljena krajevna imena v Prekmurju Sv. Sebeščan, dne 20. nov. Že od davnih časov je naše ljudstvo nazivalo kraje Sobota (ne Murska), Lendava (ne Dolnja), Grad (ne Gornja Lendava), Sv. Sebeščan (ne Pe-čarjevci), Sv. Benedikt (ne Kančovci), Sv. Jurij (ne Rogaševci) itd. Naziv Dolnja Lendava je bilo pred kratkim preimenovano v Lendavo. Tudi kor-poracije in vsa društva v Pečarjovcih »o vložila prošnjo na notranjega ministra, da bi spremenil ime Pečarjevci v Sv. Sebeščan. Tako se je kraj nazival že 40 let tudi uradno, ljudstvo v Prekmurju in Slovenskih goricah pa našo vas in faro pozna le pod imenom Sv. Sebeščan. Po prevratu so po krivdi takratnega župana prekrstili kraj v Pečarjevce, kar je proti želji ljudstva. Velika večina prebivalstva je za Sv. Sebeščan. Prošnja je prišla od notranjega ministrstva v izjavo našemu občinskemu odboru. Včeraj so zadevo pretresali. Naš občinski odbor ima 13 luteranov in 5 katoličanov, in čudimo se, da so vsi luterani glasovali proti Sv. Sebeščanu, vsi katoličani pa zanj. Ali se res tako bojite svetnika? Ali niste zastopniki ljudstva? Zakaj torej glasujete proti njegovi želji? Pred volitvami ste našo listo nazvali za duhovniško in papinsko (katoliško), ali tudi sedaj delate iz verskih razlogov proti sv. Sebeščanu? Slabo luč vrže to na na objektivnost občinskega odbora. Kako to, da sta tudi oba katoličana izmed vaše večine glasovala proli Pečarjevcem? Kot razlog navaja obč. odbor nove stroške. Tako! Za nepotrebne deputacije pa niso nejotrebni izdatki? Prepričani smo, da se notranji minister ne bo oziral na take pristranske izjave in bo ugodil upravičeni Želji prebivalstva. — Prt zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutraj na pruzen želodec koznree naravne »Franz-Josef grenčice«. - Domači odmevi Koledar Nedelja, 22. nov.: (25. pobinkoštna nedelja): Cecilija, devica, mučenica; Filemon, mučenec. Prvi krajec ob 2.19. — Herschel napoveduje sneg ln vihar. Ponedeljek, 23. novembra: Klemen (MllivoJ), papež; FeLicita, mučenica. Osebne vesti — Upokojeni so topniški nared. vodnik I. razr. 14. topn. polka Vinko Pungračič; narednik vodnik L razr. brodarske stroke Josip Kalager; narednik vodnik I. razr. strojne stroke Rudolf Strajbelvirer; narednik vodnik I. razr. disciplinsko-adminlstra-tlvne stroke Ivan Maček; narednik vodnik I. razr. signalne stroke Alojz Cijan; narednik vodnik I. razr. strojne stroke Adolf Vončina; narednik vodnik L razr. disciplinsko administrativne stroke Janko Ivaniševič in narednik vodnik II. razr. telegrafske stroke Leopold lvaniš in se obenem prevedejo vsi prednavedeni v rezerva Odkritosrčna beseda revmatično bolnim. Da Togal zares pomaga pri revmatizmu, ae ponovno ugotavlja v sledečem: >Da sem prej vedel za Togal-tablete, koliko bolečin mojega dolgoletnega revuiatizma bi mi bilo prihranjenih in koliko trpljenj« preprečenega 1 Zelo sem srečen, ker lahko odkrito izjavim, da »o Togal-tablete resnično učinkujoče zdravilo bres vsakih stranskih pojavov s strani želodca in srca. Vsakomur jih rad priporočim. Se enkrat hvala: S. Sto-Janovi6, službenik uprava vodovoda 0. U. B-, Beograd, Ko. Mihajlova ulica 3.« Togal-tablete hitro in uspešno delujejo proti revmatizmu, protinu, išiasu, hripi, živčnim bolečinam in prehladn. Nad 6000 zdravnikov priporoča v uradno potrjenih ocenah uporabo Togala. Dob f se v vseh lekarnah. Registr. S. br. 18145, 22. X. 193 2 — Okrožnim fantovskim odborom! Zveza fao- toskih odsekov pri Prosvetni zvezi v Ljubljani poziva vse okrožne delegate, ki se bodo udeležili tečaja od dne 23. do 29. novembra t. L v Ljubljani, naj prineso s seboj vsak po dve rjuhi in copatel — Prosvetna društva iz dekanije Šmarje ie vtjudno vabijo, da se • svojimi zastavami in i člani ter članicami, če mogoče v narodnih nošah udeleže slovesnega odkritja spominske plošče nadškofu dr. Sedeju, ki bo v nedeljo 29. t m. ob 10. uri dopoldne v Stični. Pod dekan i jo Šmarje 6 padajo Prosvetna društva: Kopanj, Stična, Smarje-Sap, St. Jurij, Višnja gora in St. Vid pri Stični. Počastimo z obilno udeležbo spomin moža, ki je stal na braniku slovenstva toliko let tam ob Soči in ki je po svojem značaju, trdni odločni volji in zglednim življenjem postaj poleg Mahniča, Jegliča, vzornik kulturnega delavca. — Na Srnami gori ne bo več letos redne službe božje ob nedeljah in praznikih. Vendar bo pa tudi pozimi sv. maša tele dni: 8. decembra, na Sveti dan, na Novega leta dam in na Svečnico (2. lebr.). Redna služba božja se bo začela spet v začetku pomladi. — Bodoče matere morajo paziti, da «e izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Beg. po min. soc. pol lil nar. mir. 8 br 1MS5, 25. V. K. — Vremenska napoved. Evropa: Visok pritisk a pretežno oblačnim in hladnim vremenom na južni polovici evropskega kontinenta. Depresija se vzdržuje iz severnega ledenega morja proti za-padni Finski in v severni Skandinaviji. Dežuje v južni Franciji in na Balkanskem polotoku. Temperatura je znatno padla v srednji Evropi. V Rusiji hud mraz. Jugoslavija: Prevladuje jasno vreme, posebno v primorskih krajih. Oblačno z dežjem v ostalih predelih. Temperatura je znatno padla na serveru, zvišala se je na na jugu države. Najnižja Užice 0, navišja Mostar 19, stopinj. Napoved u danes: Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme, jx> nekaterih krajih dež. V Primorju, v severo-zapadnih krajih v nekaj dneh razjasnitev, temperatura bo padla. — Most čei Sušieo na cesti Bušinja ras— Radovljica je bil te dni oddan v delo. Zgradbo železobetonskega mosta je prevzelo gradbeno podjetje Valentin Vrhovnik za 88.000 Din. — Za carinarnico v Planini pri Rakeku je razpisana druga licitacija za 5. dec. Ker nI dvoma, da bo licitacija uspela, je poj>olnoma upravičeno upanje, da bo carinarnica v prihodnjem poletju dograjena. ... In ker se zelo nakuhajo, in ker ae jih vsled tega manj potrebuje, ni nikakor pretirana cena » Jajnin-Pekatet«. — Klub ielezničarjor JRZ — Ljubljana, obvešča svoje članstvo, da ima svoje prostore v I. nadstr. Poštnega domn na Tyrševi cesti v Ljubljani (nasproti Sv. Krištofa), kjer Be dobivajo tndi vse potrebne informacije vsak dan od 10—11. — Istotam se sprejemajo tudi člani ozir. oddajajo priglasnice. Somišljenike železničarje prosimo, da prijavijo svoj pristop ali osebno v klubovi pisarni ali po pošti po dopisnici ali pismu, pri čemer naj označijo ime in priimek, službeni značaj in čin, službeno edinioo ter svoj točen naslov. Somišljeniki s proge, kjer še ni klubov, naj prijavijo svoj pristop pismeno klubu v Ljubljani. Naravno zdravilo proti debelosti je znamenita Rogaška Slatina „Donat" vrelca Vprašajte Vašega zdravnika! R«g pod br »361'lti — Og. zdravniki se opozarjnjo, da je razpisana služba okrajnega sanitetnega referenta pri okrajnem načelstvu v Celju. Prošnje sp Imajo vložiti najkasneje do 18. decembra t. 1. Podrobnejši podatki so v Službenih Novinab št. 268 z dne 19. 11. 193«. — Carinski oddelki v Ratefah. na Korenskem Sedlu in Jezerskem vrhu, so bili pred kratkim |K>poinoma dograjeni in jih bodo v prihodnjem tednu izročili svojemu nainenu. — Cesta Sv. Kril aa Koijakn Bresterniea bo dobila novo »mer. Sv. Krti na Kozjaku Ima izredno slabe zveize in je g. ban dr. Marko Natlačen te dni odobril speljavo trase te zvezne ceete po dolini Firštovega potoka, * čemer bo gotovo ust rele no vtem prizadetim. Na ta način bo omogočena tudi ugodna zveza Maribora • Kozjakom. — Vodovod v Starem trga grade. Ta teden no začeli x gradbenimi deli za vodovod v Starem trgu. Sedaj kopljejo ob zajetju In odkopavajo potrebne jarke. Cevi bodo prisj>ela v treh tednih ln jih bodo polofili ie pred zimo. Betonska dela pa so odložena zaradi zime in mraza na pomlad, in bodo spomladi zbetonirali rezervoar in irpalnico. Vodovod bo tako dograjen r teku prihodnjega poletja. tn popolnejši je sedaj Trilysin, ker mu fe dodana posebna substanca, ki varuje teme in las« pred drobnimi, glivicam ollčnimi, organizmi Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo t« klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysfawi, ker Trilysin vedno vzporsja »voj korak z vedo. Triiy«in je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter obranja Va4« lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanj« las. — Razširjanje letaka. Službene novine št 268 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo razširjati letak pod naslovom »Hrvatski narod« s podpisom »Hrvatski nacionalistični savn«, ki je bil tiskan v Zagrebu. — Koča Tamar v Planici. Zavrtalo je po naših dnevnikih, ker je kočo Tamar v Planici preteklo nedeljo — 15. t m . — izdražila na javni dražbi podružnica SPD v Ratečah na Gorenjskem. Dopisniki, ki so se — kakor moremo sklepati iz dopisov — sami udeležili javne dražbe in vneto pomagali gnati najemnino na 12050 Din letno, se zdaj začudeno vprašujejo, kaj bo s tujskim prometom v Ratečah in Planici. Naj bodo pomirjeni. Dolro vedo, kakšne so cene v kočah Slovenskega planinskega društva — in take bodo tudi v Temarju. AH pa mogoče ne privoščijo, da bi bili Ratečani na svojem posestvu svoji gospodarji in da bi rateška podružnica SPD imela v svojem območju svojo planinsko kočo? Matineja kina UNION ODETA GARDO Danes nepreklicno poslednjlč ob 11 do p PISAIVI PAJtOLAN Cena 3'50 in 5-SO Din — Koroškim borcem in dobrovoljcem. Legija koroških borcev v Ljubljani je nedavno objavila poziv vsem koroškim borcem in dobrovoljcem. da prijavijo svoje podatke o udeležbi v bojih za osvoboditev slovenske Koroške. Prijavilo se je organizaciji veliko število tovarišev in novih članov, vendar jih je še mnogo, ki našega poziva nfso resno upoštevali ali pa so ga prezrli. Zato ponovno opozarjamo vse še neprijavljene tovariše, da pošljejo svoje prijave in podatke najkasneje dO 30. novembra t. 1. tajništvu legije koroških borcev v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 2 (informacijska pisarna Blažič). — Tovarišil Smo na najboljšem potu, da lažič). - močni tovariški organizaciji dosežemo prizr dcene 'i: iznan dobrovoljjstva, ugodnosti in svoje upravičene zal teve, eksistenčno zaščito ter predpravice v državnih, javnih in samoupravnih službah. Zaupajte svoje težnje in stiske organizaciji, ki bo po Žvezi legijonarjev kraljevine Jugoslavije podpirala vaše upravičene prošnje. Znajte, da bomo v borbi za svoje pravice dosledni in odločni. — Tajništvo Legije. Matineja kina Sloge Danes poslednjtč od 11. url dopoi. Gen« ' 3 eo ln B-B0 Din f ritma U slrfcstksgs 2lrl|on|il - Orsturs dlvllta nrtrll — Za 12 Din si nabavite >2epni zimsko-sportni koledarček«, uprava Ljubljana, Miklošičeva 3. Zahtevajte ga povsodI — Božične razglednice izda Prosvetna zveza v Ljubljani. Od 25. novembra dalje se bodo dobile v pisarni Prosvetne zveze. Toliko na razna vprašanja, kaj je z božičnimi razglednicami. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 21. f. m. je objavljena »Uredba o trgovinskem in kompenzacijskem sporazumu z dopolnilnim zapisnikom med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Grčijo«, dalje »Pravilnik za poslovanje kontrolnega odbora pri ministrstvu za trgovino in industrijo za izvrševanje uredbe o pre-6krbovanju industrij za semensko olje z_ oljnatim semenjem«, »Cene oljnate in kapusove repice«, »Cene oljnatega semenja za leto 1937«, »Odredba o cenah za sončnično semenje«, »Tolmačenje izraza ,oljne industrije'«, »Popravek v pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami«, »Brzojavni promet e Španijo« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936-37 za ob čine Bučka, Studenec in Tržišče v krškem okraju«. — Ema Delslnger: Deška predpubertetna doba — doba pred doaorevajočiml leti od 11. do 14. leta. Strani 64. cena 16 Din, komisijska zaloga Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. — Dasi se zadnje čase pri nas piše nekaj več o vzgojeslovju, kot se je še v polpreteklem času, je vse to pisanje vendar le — oranje ledine. Zato z veseljem pozdravljamo vsakega delavca, ki hoče pomagati pri obdelovanju te naše zanemarjene ledine. Tega dela se je lotila tudi navedena pisateljica, ki na 64 straneh pove mnogo, za marsikoga celo mnogo popolnoma novega. Knjižica daje vpogled v dušo dozorevajočega mladostnika, ko mu je 11 do 14 let Pisateljica opozarja na premnoga polja, na katerih se v tej dobi usodno cepijo pota na desno in na levo, nn versko, etično, estetsko in socialno, na prijateljstva, na pesništvo, petje in glasbo, na stanje nad- in podrejenosti, na smisel na pravičnost itd., Kratko: na vse struge, po katerih navadno vre in valovi življenje dečka od 11. do 14. leta. Tega znanja je nujno treba našim staršem. Kniižico ie pisateljica namenila predvsem izobraženim slojem, ki jim bodo brez tega znanja lastni otroci pogostoma neudoumljiva uganka in vsem vzgojiteljem, ki imajo posla z vzgojo mo&ke mladine. Koliko manj napak pri vzgoji bi bilo ob takem znanju I In koliko potov do moralnih zmag in do pravega etičnega napredka M bo odprlo ob tem znanju pred očmi vzgojiteljev I Zato to knjižico v roke staršem, učiteljem in vsem vzgojiteljem, ki jim je na tem, da rastemo, ne pa da umiramo in da se razvijamo in zorimo v res zdravo ln upa polno prihodnjost Priporočamo. — «Nova taloibai v Ljubljani je sniiala wno pri večini knjig lastne založbe; nekatere knjige, zlasti mladinske (Ivančtkov sveti večer, Cipek in Ca pek), dalje prevodi klasičnih pisateljev (Sopho-kles, Euripides, Shakespeare) in domača znanstvena dela (Keleminova Literarna veda, Steletov Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih itd.) bodo zaradi svoje nizke cene gotovo našle mnogo odjemalcev. — Nitki oficirski dom sprejme s 1. februarjem restavraterja. Potrebna kavcija 10.000 Din. Dom razpolaga s svojim inventarjem. Interesenti naj se obrnejo glede pogojev na Upravo doma, za katere naj prilože 5 Din v znamkah. Celjska posojilnica d. d. v Celju (Narodni dom) naznanja, da bo krila vise odpise svojih kmečkih terjatev v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih doltfov iz rezerv. Odpisati bo v ta namen okoli 1,400.000 Din, tako, da bo ostalo od rezerv po 8,468.901 Du ie vedno nad 7 milijonov Din m ostala bo nedotaknjena tudi vsa delniška glavnica po 8 milij. Din, ki jamči s skupno rezervo, t j. 15 milj Din poleg ostalega premoženja zavoda, to so terjatve, hiše, posestva itd. za vse hranilne vlogo zavoda. Vložniki Celjsko posojilnice d. (L, bodisi centrale ali njenih podružnic ▼ Mariboru in Šoštanju tedaj ne bodo nič prizadeti vsled likvidacijo kmečkih dolgov — Upravni svet Celjske posojilnica d. d. v Celju. — Putnik Ljubljana, organizira potovanje s posebnim vlakom na Dunaj od 5. do 10. decembra 1936. Odhod iz Ljubljane z brzim vlakom ob 23.45. Povratek v Ljubljano 10. decembra ob 22.03. Prijave do 30. decembra. Informacija pri biletarnicah Putnik v Gajevi ulici 8 in v Hotelu »Metropol«. — V sadrego ne pridete pri kupovanju Miklavževih daril, če se obrnete na drogorijo Hermes, Miklošičeva 30, ki ima ogromno izbiro daril kot: razpršilcev puderdoz, brivskih garnitur, parfumov, kolinskih vod, fotoaparatov itd. v cenah za vsakega. Oglejte si izložbe ln pustite si neobvezno razkazati v trgovini. — Da boste stalno sdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvie, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost Ljubljana Za pomoč brezposelnim Znano je prizadevanje mestne občine ljubljanske za olajšanje socialne bede v mestu. Doslej je bila uvedena tako zvana prostovoljna mostnina, prostovoljna davščina na sobe in uslužbence, kar je oboje prineslo okrog 120.000 Diu. Toda to je še mnogo premalo, da bi mogla mestna občina izdatno omiliti bedo med brezposelnimi sloji. Zato razmišljata socialno-politični odbor in urad, kako bi se našla nova izdatna sredstva /a pomoč revnim. V načrtu ima uvedbo posebnih kolekov. ki naj bi se prilepliali na pisma, dopisnice ita. (poleg postni n zmank), dalje na račune, vstopnice itd. Seveda bi bili ti koleki neobvezni, prostovoljni. Želeti pa bi bilo, da b. javnost tudi sama iniciativno sodelovala pri tem človečanskem delu. Pozornost je vzbudila izvirna zamisel nekega podjetnika, ki se je zavezal, da bo me6to prostovoljne davščine zaposlil za eno leto brezposelnega delavca. Ce bi se našlo še več takih podjetnikov, ki bi enako storili — saj bi z ozirom na razmere mnogi podjetniki lahko zaposlili po enega ali več brezposelnih —, bi se brezposelnost prav gotovo zelo omejila. Pokazalo pa bi se tako tudi kmalu, kdo je v resnici pomoči potreben in kdo je delontržnež; mestna občina pa bi tako lahko pomagala resničnim revežem, tistim, ki tudi za delo ali vsaj težje delo niso sposobni. : *rK ! [ŠA Ili 1 & UNION FranClika Gaal v svott najnovejši muiikaini veseloigri BANB JARAT 820KB 8ZAKALL Lili Isvrstna barka' Smelalt se bost« t url do solil Kontušovka Po odrskem komadu , Gospa Polenska" s IDO Wt>BT ^MATICA Boccaccio Hell Flnkenzelier, Wuly Prltscn, Paul Kemp Albrecbt Scbonnals Tteditave 15., 17., 19.21. juac 0 IrvencerkvenI sestanek Imajo dane« zvečer točno ob sedmih člani križanske moške in mla-deniške Marijine družbe v družbeni dvorani v Križankah. Ker je spored zelo važen za vse kon-groganiste, se želi polnoštevilne udeležbe. Člani, ki redno bero nedeljskega »Slovenca«, naj opozore na to vabilo tudi svoje sobrate. Vstop Imajo tudi po družbenikih vpeljani prijatelji družbe. Vhod pri glavnih vratih poleg križanske cerkve. O Španija v luči sunanje politike je naslov predavanju na prvem prosvetnem večeru Prosvetnega društva Bežigrad danes ob 20. v društveni dvorani Vsi člani in prijatelji društva najvljudneje vabljeni. © Prešernov >Krst pri Savici« je na sjKiredu Akademije, ki bo drevi ob jiol osmih v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. »Krst pri Savici« je dramatiziran in bo uprizorjen s spremlje-vanjem salorfskega orkestra. Na sporedu so še pevske in glasbene točke. Predprodaja vstopnie je danes dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu. 0 Arničev koncert, petek večer, 20. t m., je nad vse sijajno uspel. Šenklavž je bil poln, poslu-šavci prav vsi poini navdušenja. Daljše poročilo, ki ga danes žal ne moremo prinesti, priobčimo naslednje dni. © VIII. prosvetni večer se ie vršil v znamenju reprize predavanja g. prof. J. Mlakarja: Na tirolske gore: Značilno je, da so tudi pri tej reprizi bili razprodani vsi sedeži. Zopet jasen dokaz, kako nujno rabi Ljubljana za svoje kulturne prireditve večjih prost šim izseljene ela« g. katenet Premrli Jože. Ker se vrši večer tik pred izseljeniško nedeljo, zato že 6edaj opozarjamo na to prirediiev. večjih prostorov. Prihodnji večer pa bo posvečen »našim izseljencem«. Predaval bo urednik »Rafa- KUHINJSKE POTREBŠČINE FRANC GOLOB LJUBLJANA WOLFOVA 8 © Podporna m pogrebna zadruga drž. polic, eščencev in upokojencev vljudno spe sporoča vsem namei društvom in korporačijam, kakor tudi cenj. občinstvu, da priredi dne 9. januarja 1907 pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena, običajno letno dobrodelno prireditev v prostorih »Tabora«. — Odbor. © Za brezposelne je darovala tvrdka Anton Krisper « co., Mestni trg 26, kot prostovoljno davščino na sobe in uslužbence 1000 Din za dobo 6 mesecev. Iskrena hvala 1 © Kuponi s 20% popustom sa obisk predstav v Narodnem gledališča v Ljubljani. Da se omogoči reden obisk Narodnega gleidallšča tudi onim p. n. prijateljem slovenske draine in opere, ki se U kateregakoli razloga ne morejo abonirati, pa nameravajo obiskati najmanj 20 predstav v sezoni 1936-37, razpisuje nprava Narodnega gledališča v Ljubljani prodajo serije kuponov za 10 predstav v drami in 10 predstav v operi. Na podlagi kupona se dnevna eena vstopnice zniža za 20%. — 20 kuponov stane 100 Din in se dobivajo pri dnevni blagajni v operi aU pri blagajni v drami ter veljajo za vse predstave izvzemši premiere in predstave s gosti. Računa se takole: Dnevna eena za parternl sedei VIL veste v drami je 20 Din, manj 20%, torej 16 Din. Kupon za nakup sedeža je že plačan s 5 Din, doplača torej imetnik kupona prt dvigu dramskega parternega sedeža VIL vrst« še U Din. Kuponi pridejo v prodajo 1 decembra. — Uprava Narodnega gledališča v LJubljani. © Krščansko žensko društvo opozarja na zelo zanimivo in veleaktualno predavanje dr. Romana Tomioca, ki bo za naš« članice in somišljenice v sredo, 25. t m. ob 20. v dvorani Akademskega doma. Ime znanega ki priljubi jetrnega govornika je pač najboljše vabilo! © Drugo predavanje na nameščenski ljudski visoki šoli. V torek zvečer ob 8. bo v Rokodelskem domu drugo predavanje v okviru nameščenske ljudske visoke šole, ki jo je organiziralo Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani. Predaval bo prof. dr. Vinko Sarabon na svoj znani zanimivi način o pogledu na moderno Evropo. Vabimo vse članstvo pa tudi ostalo občinstvo, da se predavanja v obilnem številu udeleži. Brez vstopnine. © Foto večeri SPD, Osrednjega društva v Ljubljani pričnejo v četrtek, dne 26. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih na Aleksandrovi cesti. Člani Osrednjega društva SPD imajo prost vstop. Na razpolago bo na novo urejena društvena fototemnica ter bo g. prot. Ravnik Janko na prvem foto večeru 'oril o uporabi foto temnice. Osrednje društvo O vabi svoje člane k številni udeležbi. © VII. poljudno-znanstveno predavanje Priro-doslovnega društva Univ. prof. dr. M. Rebek: Kavčuk. Predavatelj nas bo seznanil najprej s pridobivanjem naravnega kavčuka, potem pa zlasti z mnogimi nazori, ki so privedli v mnogih državah do različnih umetnih kavčukov. Predavanje bodo pojasnjevali številni diapozitivi in vzorci kavčuka. Predavanje I bo v torek, 24. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 6, 4, 2 Din. © Akcija sa bolnišnico napreduje. V petek zvečer ob 6 je bil na ljubljanski univerzi sestanek akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice ob še dokaj leipi udeležbi. Sestanek je vodil univ, prof. dr. Košir. Iz poročil je bilo razvidno, da ^^clie že stopila v stik z ministrstvom za soc. politiko, ki pa je zahtevalo podrobne načrte, zlasti-td tehnično in finančno stran nove velike bolnišnice. Mladi arhitekt inž. Sever je že pričel izdelovati idejni osnutek in načrte za novo bolnišnico. Inž. Sever Je učenec Le Corbusiera, znamenitega pariškega arhitekta, ki je izdelal načrte za pariško bolnišnico. Nova ljubljanska bolnišnica je projektirana na drugem prostoru ter je v načrtu prostora za okoli 1700 postelj. Bolnišnica bi bila v zveri s bodočo medicinsko fakulteto. Akcija bo poslala posebno deputacijo k gg. banu in županu, da ju informira o svojem dosedanjem delu. V prvem tednu prihodnjega leta pa namerava akcija izvesti velik propagandni teden, v katerem bi seznanila javnost s vprašanji nove splošne bolnišnice v Ljubljani. Prosilci za izvrševanje gostilniških podjetij se opozarjajo na sledeče: Mestno poglavarstvo v Ljubljani ne bo izdajalo nikakih uradnih potrdil za izdajo začasne točilne pravice in tudi ne predhodnih dovolil za izvrševanje gostilniškega obrta. Prosilci, ki vlože prošnjo za dovolilo za gostilniški obrt v smislu 8 76 obrtnega zakona, ne sinejo pričeti z gostilniškim obratom dotlej, dokler ne prejmejo dovolila za izvrševanje tega obrata od mestnega poglavarstva kot obrtne oblasti prve stopnje. Zoper vsakogar, ki ne bo upošteval teh predpisov, bo mestno poglavarstvo uvedlo kazensko postopanje po zakonu o obrtih. © Kino Kodeljevo igra danes ob 5. ln 8. dvojni spored: »Smrti v obraz« ln »Igra z ognjem«. — Danes ob 3 matieja »Smrti v obraz«. © Orientacijska opazovalnica na grajskem stolpa. Mestna občina je dala ta teden postaviti na grajskem stolpu posebno napravo, ki vsakemu opazovalcu avtomatično pojasnjuje ljubljansko okolico, zlasti pa gorovju krog ljubljanske okolice. Gledalec Bi more samo zaželeti na pr. ime kakšne gore, ki jo z grajskega stolpa vidi, pritisne aparat in že mu aparat pove ime tega kraja ali gore. Med sprehajalci in tujci, ki prihajajo na grajski stolp, vlada za to napravo veliko zanimanje. © Spominjajte se izmed potrebnih najpotrebnejših in položite bednim Blepim na oltar trpljena dar. Darove hvaležno sprejema »Podporno društvo slepih« — Ljubljana, Gradišče 7. © Mlada žena, vajena vseh del, išče zaposlitve (ali pospravljanja pisarn) za dopoldne in popoldne pri krščanski družini. Naslov v uredništvu »Slovenca«. Vic Ustanovili smo novo postojanko združenih delavcev v našem zapadnem predmestju Ljubljane. Delavska organizacija v našem kraju je potrebna, saj tvori večino prebivalstvo prav delavstvo bližnjih tovarn in podjetij v mestu, ki v pretežni večini dosedaj niti ni bilo organizirano. Zavedamo se, da je mogoče zboljšanje življenjskega obstanka le s pomočjo skupnega dela nas vseh v močnt organizaciji, zato je potrebno, da zberemo tudi one, ki so dosedaj stali ob strani in ja-dikovali nad vsem hudim, in jih vodimo k pozitivnemu delu Nnšo organizacijo čaka težko delo, ki ga pa bodo korajžni in podjetni fantje gotovo zmogli. Potem, ko so bila naša pravila odobrena, je bil ustanovni občni zbor. Zaslopnikn centrale sta nam pojasnila pomen in namen nnše organizacije in obljubila pomoč in jx>dporo osrednjega društva pri našem organizacijskem delu. Občni zbor je potekel v najboljšem razpoloženju. Za predsednika je bil izvoljen tovariš lliifferle; v odbor tovariši Sojar, Lilik, Seršen, Cesar in Slabo; v nadzorstvo: Armič in Sodnikar, za delegata pa Sojar in Dovjak. Odbor se zaveda svoje težke dolžnosti in Jo bo tudi izpolnjeval. Brezposelnim delo, delomrznezem prisilno delo Ljubljana, novembra. Večji javni urad v Ljubljani je prejel pred kratkim zanimivo prošnjo za službo. Prosilec je na ginje® način popisal, kako ne more nikjer dobiti nobenega dela in kako mora skrbeti za svojo družino. V svoji prošnji je povedal, da ima dovršeno osnovno šolo in pa kar enomesečni tečaj za šoferja. To je po njegovem mnenju zadošča o za spre'elje v službo. Urad je to prošnjo nekoliko preiskal ter j* ugotovil zanimiva odkritja. Fant je edinec bogatega kmeta. Na domačem velikem posestvu se oče trudi sam z zemljo. V hlevu je polno živine, pomagajo mu pa le hčerke. Toda fant noče kmetskega dela ter se je raje zatekel v Lublano, kjer živi od danes do jutri, navezan na javno podporo in v upanju, da se mu posreči dobiti kje mesto sluge, namesto da bi bil doma v podporo očetu ter se posvetil kmetskemu delu. — Drug primer nam j« znan s Štajerskega. Šofer, ki je peljal gospodo po lepi cesti, je mimo svoje domače vasi vozil nalašč malo bolj počasi ter je pokazal na njive ob cesti: »Vidite, to je našel« Začudeni so spraševali potniki v avtomobilu: »Vas je gotovo mnogo otrok doma, da ste morali iti za šoferja?« — »O ne, jaz sem edini sin, samo rasne veseli šoferstvol Doma naj se ubijajo s kmetskim delom ženske!« Taka je po večini slika brezposelnosti v naših mestih. Ljudje se izogibljejo težkega dela in ubijanja s snovjo ter raje prenašajo kakšna pisma, ali pa že kot sluge na osamelih hodnikih, samo da prejmejo v začetku meseca nekaj sto dinarjev plače kot sluge. Toda ta pojav »boljših« delomrznežev ni družbi in splošnosti tako nevaren, kakor pojav običajnih delomrznežev. Prav sedaj tik pred zimo je skoraj ves ljubljanski policijski aparat zaposlen s tem, da lovi prihajajoče potepuhe in delomrzneže, Ki se izdajajo za brezposelne, v resnici pa pred delom beže ter ves svoj življenski račun grade na tem, da se bodo preživljali z beračenjem, z malimi tatvinami, s kakšnim priložnostnim delom in pa z izsiljevanjem. Pojav teh delomrznežev je pri nas tako splošen in tako velik, da postaja skoraj najbolj aktualno vprašanj« sodobnosti ter da se za-senčuje druga socialna vprašanja, ki so po svoji pomembnosti nedvomno bolj važna. Pomembne besede o delu je spregovoril ▼ nedeljo ljubljanski Škof dr. Rožman, ki je naglašal obveznost vsakega človeka do dela in grajal družbo, ako noče dati delazmoinemu človeku prilike dela in do primernega zaslužka. Mi vemo, da je te demoralizacije, te nemarnosti med brezposelnimi kriva tudi družba. Mezde težakov so padle tako nizko, da marsikomu bolje kaže beračiti, kjer z manjšim naporom dobi morda več, kakor pa s težkim delom. Toda, kdor enkrat zapade temu zlu, ga je težko še rešiti. Po naših mestih in vaseh hodi sedaj vse polno zdravih moških, ki se včasih izdajajo za brezposelne trboveljske rudarje, včasih za invalide, ali za ljudi, ki iščejo dela, toda kakor hitro ponudi kdo kakšnemu takemu skromen za&luiek, ga navadno odkloni. Niti za hrano jim ni več, kvečjemu prosijo za alkoholno pijačo, najraje pa za denar. Zakaj pojdemo v Stično Dne 29. novembra se odkrije v častitljivi baziliki priljubljenih očetov Cistercijancev v Stični spomenik ilirskemu metropolitu drju Frančišku Sedeju. Plošča bo postavljena v spomin na strahotna leta 1915—1918, ko so morali naši bratje in sestre bežati s svete zemlje ob Soči in Adriji. V Stični so našli bogoslovci iz Goriške, Tržaške in Istre s svojim nadpastirjem prijazno zavetišče. Taki ljudje so zapadli globoki nemorali, namreč brezdelju in ljubezni do lenobe. Kdor sovraži delo, sovraži družbo in družba je dolžna, da take ljudi delu zopet privadi. Kakor sedaj zapiramo oziroma izoliramo kužno bolne, duševno bolne, zločince in druge splošno škodljive ljudi, tako moramo družbo ubraniti tudi pred temi delomrzneži. Toda kakor zavodi niso samo izolirnice, temveč tudi poboljševalnice, tako bi morale ustanove za delomrzneže biti tudi poboljševalnice. Škoda je slehernega človeka, ki ga družba izgubi in družba se mora truditi, da ga privede nazaj v splošno delovno harmonijo. Za ljudi, ki »ovražijo delo, ni boljšega zdravila kakor prisilno delo. Kdor ne dela, naj ne jčl Sistem podpiranja brezposelnih v marsičem ko-rumpira dejansko brezposelnost. Pri nas so sicer podpore brezposelnim malenkostne, vendar pa dajejo v marsičem potuho delomrznežem. Pozdraviti je treba zato slifcne ideje, kakor jih ima sedanji ljubljanski župan g. dr. Adlešič, ki'je izdal geslo, da mora vsak brezposelni svojo podporo odslužiti. Stan ali poklic brezposelnih je treba v Ljubljani odpraviti. Kdor je zdrav in delazmožen, bo tudi rad prijel za vsak odelo, samo da zasluži. Dela pa je po ljubljanskih nasadih, pri javnih napravah, na cestiščih vedno dovolj. Mesto da bi j mestna občina podpirala delomrznost, raje daje brezposelnim zaslužka. V socialnem oziru ne bo s tem napravljen noben greh, ker bodo brezposelni dobili prav toliko ali še več, kakor do edai, tisti, ki sovražijo delo, pa seveda ne bodo več živeli ob brezposelnih podporah. Po vsej državi bi morali uvesti tak način podpiranja brezposelnih. Delomrzneže, ki so prav za prav zločinci, pa bi bilo treba poloviti in jih oddati v delovna taborišča. Na vseh koncih in krajih je delo potrebno in družba ne sme pustiti nobenega para zdravih rok brez zaposlitve. Se hiteti moramo, da popravimo to, kar smo v dolgih desetletjih zamudili. Grozno je pomisliti, da nekatere občine obupno prosijo za javno podporo banovino, recimo za regulacijo kakšnega potoka, ali kakšno melioracijo, na drugi strani pa Be gnete vsaj dvakrat na mesec v občinskem uradu j polno brezposelnih in delomrznežev s prošnjami za podporo. Naši mali demagogi radi zabavljajo čez prisilno delo. Temu delu očitajo značaj suženjstva in pa govore o dumpingu, ki bi ga to delo moglo izvajati v škodo redno zaposlenih delavcev. To so igre z besedami. Izvirajo ali iz neumnosti, ali iz zlobe, ali pa iz osebnih koristi posameznih strokovnih tajnikov. Brezposelnega ali delomržnega je prav lahko nahujskati in ga pridobiti za politične cilje. Res ni težavno hujskati lenobo! Sleherno gibanje, ki stremi za ureditvijo človeške družbe, skuša rešiti vprašanje brezposelnosti ali delomržnosti. Prav s prisilnim delom se v Rusiji sedaj ustvarjajo ogromna civilizacijska dela. Pomislimo le na ogromni prekop med Belim in Baltiškim morjem, ki so ga zgradili kaznjenci in delomržneži. Moramo priznati, da je bilo vmes tudi mnogo političnih preganjancev, ki bi jih mogla kakšna demokratična država zaposliti na bolj human način, toda prav s takimi deli se je Rusija znebila tudi ogromne množice delomržne-žev in potepuhov, ki so človeški družbi s svojim delom le znatno koristili. Nemčija in Italija, ki sta idejni nasprotnici boljševizma, vabita ne samo brezposelne, temveč tudi mlade intelektualce k širjenju poljedelskih kultur, k izsuševanju močvirij in k drugim javnim koristnim delom. V Nemčiji sploh nobeden mlad intelektualec ne dobi javne službe, če ne dokaže, da je bil nekaj časa v delovnem taborišču. Delovno taborišče ni niti v Rusiji, niti v Nemčiji, niti v Italiji sramotno za človeka. Ali ne slede tem vzgledom tudi za-padne demokracije: Združene države, Anglija, Slika, ki je mojstrsko delo našega akad. kiparja g. Borisa Kalina in ki jo prinašamo, nam sama dovolj jasno govori o značaju moža, ki ga predstavlja. Iz nje govori neuklonljiv duh, izredna sila njegove volje, pa tudi velikega, v trdoto možatosti skritega srca. .Nebo nam je vedno naklonilo v najtežjih dobah naše zgodovine može, ki so naš narod pred vsem svetom, v dejanju in besedi, častno zastopali. Kdor je poznal dr. Sedeja in njegovo delo, ve, da je postavila v drju Sedeju božja previdnost v najtežji dobi našega rodu ob Adriji ilirskega metropolita moža, ki je vedno in povsod kristalno čisto oživljal univerzalno katoliško načelo. Saj ni za tega velikega sina našega pripro-stega kmečkega naroda nič bolj značilno, kakor dejstvo, da so njegovo smrt objokovali Furlani in furlanska duhovščina prav tako, kakor Slovenci. Med velike narode pravi zgodovinar ne prišteva tistih narodov, ki ustvarjajo s svojimi žrtvami in delom le sebi kulturo in blagostanje, marveč one, ki so vodili in vodijo istočasno tudi težke duhovne ali krvave borbe za univerzalne interese človeštva. Tudi ob tej priliki se zbudi v nas spomin na častni in veliki naslov, ki so si ga v prvi vrsti slovanski narodi zasluženo pridobili v zgodovini: Ame morale Christianitatis. Spomenik poslavljajo svojemu nndpastirju sicer njegovi bivši verniki, združeni v Sedejevi družini, toda dan 29. novembra pa ni njihov praznik. To je v svitu zgori označene ideje veliki, zgodovinski dan vseh Slovencev in vseh Jugoslovanov. Zato bo pohitel v luči gori označene misli na to važno proslavo, kdor bo le mogel in ne Batno Primorci. „Kadar koli Te vidim -vedno si lepa____" Ona je ena izmed onih žen, ki se vedno dopadajo. Čistoto njene polti vsakdo občuduje. To je majhna skrivnost, katero hoče ona ohraniti zase. Ne bo pa menda preveč huda, če jo tu izdamo... Elida krema IDEAL, suha dnevna krema, pomaga da boste lepi kot nobena druga. S pomočjo hamamelisa ima poseben učinek. Ona varuje polf, odpravi majhne poškodbe in nečistoto kože — je idealna podlaga za puder I ELI DA KREMA I DE AL Francija, Nizozemska in Belgija, da ne govorimo o Južni Afriki, od koder je ideja delovnega taborišča prav za prav doma, saj je tam nastal skavtizem. Intelektualna mladina v Rusiji je s svojim napornim delom rešila že marsikateri propadajoči rudnik in isti idealizem mladine se pojavlja v fašističnih, bodisi v zapadnih demokratičnih državah. Ali naj mi, ki živimo v demokratičnih razmerah in ki sta nam tuja tako komunizem kakor fašizem, vse to opazujemo s prekrižanimi rokami? Vse druge države okrog nas skušajo čimbolj izrabiti delovno moč mladih moških in fantov, pa tudi žen in deklet, drugi narodi okrog nas se dvigajo, mi pa dopuščamo, da naša kmetska mladina beži z domov, da delavska mladina računa le na brezposelne podpore in na beračenje, mladi intelektualci pa izgubljajo vsako vero v življenje. Nismo ne komunisti in ne fašisti, pač pa so sovražniki naše demokracije vsi tisti, ki našo zahtevo po delavskih taboriščih za brezposelne in po prisilnem delu za delomržneže, proglašajo za fašizem. Krog nas se gradi svet, ves nov in lepši in bolj urejen, kakor je do sedaj, zato tudi pri nas ne sme zaostati in počivati niti ena mišica, niti ena misel zdravega človeka. Nova cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku Polna življenja je naša dolina. Ni tukaj lepih polj in zelenih travnikov, ni cvetja in rož, ampak visoki dimniki pod nebo štrlijo, kolesa ropotajo in sirene tulijo. Podnevi in ponoči hitijo mladi in stari, komaj tudi šoli odrasli otroci v tovarne, kjer se stroji skoraj ne ustavijo. Mrko in resno stojijo rudniške naprave. V jašku visi dvigalo, ki nosi vsaki dan stotine mož in fantov v črne globine, kjer si ob brleči svetilki v nevarnem rovu služijo svoj trdi kruh. Kolikokrat se je že dogodilo, da je v rovih ponesrečeni rudar zadnjikrat izdihnil gorečo željo, da bi mogel vsaj še enkrat videti modro nebo, videti rože in sonce zgoraj na zemlji. Pa ugasnilo mu je oko, prenehalo je delavsko srce globoko pod zemljo, ne da bi se mu zadnja želja izpolnila. Skoraj 5000 duš živi v tej črni dolini. Pa ta kraj, poln tolike trdote in stiske, je bil brez pravega žarišča. Man kalo mu je božjega svetišča, ni imel ne oltarja in ne tabernaklja z Najsvetejšim, pred katerim ne šteje nič posvetna veljava, ne moč ne bogastvo, ampak čiste roke, zlato srce. Krvavo potreben je bil božji hram tukaj, kjer se uporabljajo vse moderne tehnične naprave za pridobivanje svetnih dobrin, kjer brnijo stroji najnovejših konstrukcij. Tem streže stotine rok, njim so vprežena srca in misli delavcev. Kako je potem nevarno, da vidita podjetnik in delavec samo stroj, samo storitev, na dušo, kulturo srca, se pa nihče ne spomni. Toda le cerkev je tista, ki kaže človeku nadzemelvske cilje, ga uči, da ni le zato tukaj na živem planetu, da streže stroju, ampak da je v njem podoba Večnega bitja, da se naj briga tudi za zaklade srca, ki jih nikdar ne snejo ne rja, ne molji. Pred sedmimi leti se je začela služba božja v najeti Logerjevi dvorani. Prav radi so v njo hodili delavci s svojimi družinami, saj so bili veseli, da je prišel med nje Kristus — delavec, ki si je revne za brate izbral. Pa goreče so mu želeli postaviti njegov lastni dom. Njihov dušni pastir je hodil v spremstvu rudarjev po mestih, trgih in vaseh obeh slovenskih škofij in je v skoraj sedemdesetih župnijah prosil vernike, naj iz vere v Boga in iz ljubezni do delavskih duš dajo svoj dar za delavsko svetišče Kristusa Kralja v Hrastniku. Čudovit je bil uspeh teh prošenj. Vsi sloji in stanovi so prinašali obilne milodare. Za monštraneo in cerkvene posode so pa dajali možje in fantje zlate in srebrne verižice, žene in dekleta, celo nedolžni otroci, pa zlate verižice, obeske, zapestnice, ure, zlatnike, srebrnino itd. Čudovita je vera in ljubezen slovenskega ljudstva do slovenskih delavcev. Nova cerkev Kristusa Kralja je v surovem stanju že dovršena. Zgrajena je iz milodarov prole-tarskega slovenskega naroda, deloma s požrtvovalnimi rokami vernih mož, delavcev, žena in otrok v Hrastniku. Spolnila se je želja, ki jo je mnogokrat izustil marsikateri rudar: O, da bi videl še novo cerkev, potetn pa rad umrjern. Nova cerkev čaka, da jo v nedeljo, dne 29. novembra, blagoslovi ob pol 10 prevzvišeni g. dr. Ivan To-mažič, knezoškof lavantinski, ki pride osebno med delavce, da jim pokaže svojo naklonjenost in ljubezen ter podeli blagoslov njihovemu delu in prizadevanju. Je pa tudi to najvišje priznanje vsem dobrotnikom, po katerih velikodušnosti se je mogla cerkev postaviti. Iskreno vabimo vse prijatelje delavstva, da vidijo, kaj more prava vera in velika požrtvovalnost postaviti tudi v najtežjih časih. Velik požar v Šmarci pri Kamniku Kamnik, 21. novembra. V razdobju nekaj dni nam je v petek zvečer sirena tovarne Knaflič zopet oznanila okrog pol 9 zvečer, da v bližnji okolici gori. Zvedelo se je, da gori pri staroznani gostilni pri »Baragu« v Šmarci. Na mah so ulice oživele in ljud|e so hiteli nekateri na Mali grad, drugi pa kar na lice požara. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju za hišo in se je z nepopisno naglico širil. V obširnem gospodarskem poslopju je bil hlev, pod in drvarnica, ki je bila dobro založena z drvmi, v zgornjih prostorih gospodarskega poslopja pa je bila velika množina slame, krme za živino itd. — Tistim, ki so bili prvi pri požaru, se je posrečilo rešiti vso živino iz hleva. Malo pred požarom sta šla dekla in neki fant v shrambo po repo in korenje, pa nista prav nič opazila, ko sta se vračala v hišo. Gasilci iz Duplice in s Homca, ki so bili prvi na mestu, so prav junaško vršili svojo službo, vendar pa zaslužijo posebno priznanje in pohvalo kamniški gasilci, ki so bili tudi izredno kmalu na mestu požara in so z vso požrtvovalnostjo delali in gasili. Posrečilo 6e je požar kmalu omejiti. Gospodar Cerer Fortunat, ki se je šele pred kratkem preselil v svojo novo domačijo, je zavarovan le za 25.00 Din, dočim trpi na uničenem go-spodanskem poslopju, krmi in drugem ogromno škodo.. Kako je požar nastal, se doslej še ne ve. Poizvedovanja dobi v Mariji Najdena je Ml« nioAka ura in noan domu, SlomAkova tilira 20. Avtomobilska plahta ce Je i/.frubiln nn poti Treh nje— IJubUana. PoAton najditelj naj Jo proti nairrndl odda na nattlov J. Kova«. Trii«!. Jubileji naših prijateljev Osemdesetletnico svojega rojstva obhaja danea spoštovana Tručeljeva mamica roj. Jurkovič v Muski Soboti, sestra pokojnega ptujskega prošta Davorina Jurkoviča. Svoj čas je imela v Mariboru dijaško kuhinjo. Sedaj živi pri svoji hčerki učiteljici v Murski Soboti. V Kropi je 19. t. m praznoval 80-letnico življenja trgovka Klizabeta Smrekar, ki je za svoja leta še prav trdna in zdrava. V svoji mladosti je bila kovačira in celih 22 let nepretrgoma na enem panju (nakovalu) kovala žeblje. Elisabeta Smrekar Ivan Turk Sedmi križ si je to dni naložil na ramena g. Ivan Turk, posestnik v Ložu, organist žujuie cerkve (že 35 let) v Starem trgu in tajnik tamkajšnje hranilnice in posojilnice. Ztipno cerkev in več podružnic je oskrbel z lastnoročnimi slikami, ki razodevajo talent. Pri hranilnici in kmetijski zadrugi sodeluje že nad 40 let. Znan je tudi kot čebelar in sadjerejec. 25 letnico mašništva je pretekli četrtek praznoval duhovni svetnik in župnik v St. Janžu na Dravskem polju g. Franc Oblak. Slavljenec je goreč dušni pastir, ljubljen od vseh svojih župljanov. 30-letnico službovanja in 50-letnico življenja obhaja Andrej Rosulnik. šenkovturnski organist in cerkovnik. Ves čas je bi! vnet delavec pri domačih gospodarskih in prosvetnih organizacijah. Vsem slavljencein iskreno čestitamo in jim želimo, da bi jih Bog ohranil še dolco vrsto let v zdravju in veselju. Zahvala Hubadova pevska župa je dne 16. novembra 1.1. priredila za mojo 70-letnico župni koncert v veliki dvorani Filhartnonične družbe v Ljubljani z velikim uspehom. Trud sodelujočih, prijateljsko spoštovanje, časten in odličen poset koncerta, me je navdal z resničnim veseljem in ganotjem. Zavest, da moje dolgoletno delo in iskreni napori za prospeh naše glasbe in njenega žarišča — Glasbene Malice in državnega konservatorija v Ljubljani, — ni bilo zaman, me je navdala s posebnim zadoščenjem in ponosom. Vsa javnost in čestito koncertno občinstvo naj sprejme mojo globoko zahvalo, prav posebno pa še najvišji predstavniki oblasti ter umetniških kor-poracij. Svojo posebno zahvalo si štejem izreči prijateljem koncerta: llubadovi župi z neumornim predsednikom g. Prelovcem na čelu in gospodu Ivu Peruzziju za prekrasno sestavljen govor. Nadalje še v zadnji vrsti moji stari pevski gardi, ki je dolgo dobo 40 let zvesto in nesebično služila idealom slovenske in jugoslovanske glasbene kulture. Bolezen mi ni dopuščala, da bi bil osebno navzoč pri koncertu, vendar pa sem po radiu poslušal svoje ljubljene zbore, a v duhu sem ostal in bom ostal do poskdnjega diha pri Vas, ki ste se z menoj borili, delali in sc z radostjo žrtvovali za narodno prosvetne namene svoje domovine. Z željo, da bi stavba naše glasbene kulture rastla in prospevala tudi v bodočnosti v najširši razmah, kličem še enkrat vsem in vsakomur mojih prijateljev: najsrčnejša hvala! Matej Hubad, ravnatelj drž. konservatorija v pok. Občinske volitve 6. decembra Trbovlje Za volitve, ki bodo v Trbovljah 6. decembra, vlada v naših revirjih veliko zanimanje. 1 o pa iz vzroka, ker smo pod prejšnjim režimom bili pri-morani iti s socialisti v koinpromis, samo da smo preprečili zmago JNS-arjem. Bivši režim ni imel ia našega delavca niti dobre besede, kaj šele, da bi v njegov dobrobit, ko se je bojeval za življenjski obstoj, kaj napravil. Pač pa 6ino občutili, posebno bivši pristaši SLS vso umazano gonjo napram i"ašim ljudem, kratko rečeno, bili smo brezpravni. Pri sedanjih volitvah je položaj čisto drugačen. Imamo močno državno stranko JRZ, na volitve gremo svobodno, noben ne čuti preganjanja ali demincijanstva, zato ni čuda, da se je skozi celo leto ugibalo, kaj bomo pri sedanjih volitvah storili m kaikšno taktiko napram socialistom zavzeli. Vidno je namreč bilo več čas kompromisnega delovanja na občini, da skupno delovanje ni bilo baš iskreno. Napravilo se je več napak, ki so naše ljudi žalile, zato »o bili naši pristaši zelo veseli, ko se je po več pogajanjih kompromisa zvedelo, da gremo samostojno v volivno borbo. Videlo se je pi tudi, da so nekateri razdirajoči elementi, to so Komunisti, ki so se vrnili v socialistične vrste in tam vodijo močno opozicijo, bili istotako veseli za samostojni nastop. Kaj smo imeli mi od kompromisa? Drugega prav nič, da smo krili hrbet socialistom, vse intervencija na višjih oblastih so se vršile po pristaših JRZ ter so nas samo izrabljali, da smo za nje delali, sarti pa 6e širokoustih na naš račun. Spomnimo se samo pogajanj za dobavo premoga TPD v Belgradu. Ko bi ne bilo intervencije od naše strani, bi bil naš rudar močno prikrajšan in bi se danes ne delalo jx> 19 šihtov kakor se dela, akoravno še to ni zadostno za eksistenčni minimum rudarja- To je bilo in kaj pa *edaj, se vprašamo? Komu bodo dali naši delavci- zaupanje? Kdo bo še v nadalje zastopal delav«ke interese? Mi, kot močna stranka ali pa socialisti, ki povsod propadajo in se v naših revirjih drže umetnim p>otom. Naš delavec mora že enkrat vedeti, da brez nas ne bo šlo, da brez nas ne bo dosegel nič in da mu je njegova pripadnost pri marksistih le v veliko škodo. Naš delavec mora tudi že enkrat vedeti, da to, kar tmi nudijo socialisti, mu v veliko večji meri lahko nudi naša močna JRZ. Od vas volivcev je odvisno kako boste v nadalje ležali. Kmalu se bodo začela pogajanja za premog in druge socialne ukrepe; kdo vas bo ščitil? Oni. katerim boste poverili zaupanje. Izbira vam je lahka. Vransfto Občinske volitve, ki bodo tudi pri nas dne S. decembra, so duhove močno razgibale. Dozdaj sta vloženi dve listi, ki se bosta potegovali za zaupanje volilcev. Prva je lista JRZ, katere nosilec je obče priljubljeni posestnik Frane PeČov-nik iz Jeronima. Druga pa je lista, kateri botruje JNS, ljudska fronta itd. Med drugim je zanimivo zlasti to. da kandidira na tej listi tudi nekdo, ki ga je bivši režim JNS pri zloglasnih volitvah leta 1933 do skrajnosti preganjal in mu odvzel celo gostilniško koncesijo. Lista JRZ je bila sestavljena popolnoma sjiorazumno t ljudstvom. Skoro povsod, kjer je bil to potrebno, so bili vaški sestanki, na katerih so si vaščani sami izbrali kandidate. Naš nosilec Pečovnik, ki je bil že naprej od ljudstva izbran kot bodoči župan združene občine, se ▼ svoji skromnosti ni hotel udeležiti nobenega sestanka, češ, da ne bo kdo rekel, da se vsiljuje ln sili v ospredje. Tudi za svojo osebo nI storil niti enega koraka in v svoj prilog izrekel niti ene besede. In to tudi ni bilo potrebno; kajti komur ljudstvo zaupa samo od sebe, temu ni treba, da bi si sam moral brusiti pete in delati reklamo za samega sebe. Na Pečovnikovi listi so zastopani vsi stanovi in vse vasi velike združene občine Vransko. Tako nosilec kakor ostali kandidati jamčijo, da bo običinsko gosjiodarstvo za bodoča tri leta v dobrih rokah. Saj je nosilec liste Pečovnik Franc splošno znan kot izboren in razumen gos|>odar In mož širokega obzorja, ki bo s svojimi zmožnostmi brez dvoma nesebično delal za splošno korist občanov. Nasprotniki že zdaj trosijo med volivce laži, češ, da bo nosilec JRZ g. Pečovnik po volitvah odstopil itd. Menda med našimi volivci ni nihče tako otročji, da bi takim lažem nasedel in take čenčo verjel. Volivci, zapomnite si to: Naj nasprotniki do 6. decembra raztrosijo še tako gorostasne laži in si izmislijo še bogve kaj vse, vi na vse to odgovorite samo s tem, da greste dne 6. decembra vsi na volišče in glasujete za listo JRZ, katere nosilec je Pečovnik Franc. Kdor je zato, da bo ostala občina Vransko združena in da okoličanom ne bo treba nikoli več hoditi v oddaljeni Sv. Jurij na občino, ta bo glasoval za listo JRZ, kateri je zmaga brez dvoma zasigurana. Velik shod JRZ bo na Vranskem prihodnjo nedeljo, dne 29. novembra takoj jx) jutranji maši v hmeljarni. Govorilo bo več govornikov o političnem (»oložaju in gospodarskih zadevah, ki se tičejo zlasti kmeta. Zato se že danes ojiozarjate, da pridete vsi na ta shod. Ljubno Večina naših slovenskih občin je že volila 25. oktobra. Nekaj, med katerimi je tudi naša, jih je pa še ostalo in te naj bi izj>ovedale svoje prepričanje dne 6. decembra L 1. Med Ljubenci je bilo vedno ob takih prilikah vrvenje in to veliko. Tako tudi danes I Opozicija je močna, to priznamo, a da bi ojiozicija zmagala, ne priznamo! Vsak j^jubenec še predobro ve, kaj se je godilo za vlade JNS in da bi danes JNS upala še na zmago? Se [>ač preveč, motil Ljubenci smo uvidevni, da bi se dali še zapeljati I Vemo, kaj je JNS. Krivice, ki so nam jih JNS-arji delali ne morejo bili pozabljene. Naš slovenski voditelj je bit in ostane dr. Korošecl On edini je tisti, ki se res bori za pravice slovenskega ljudstva. Ljubenci! Ali se bomo še pustili vplivati od raznih nastavljenih agitatorjev? Jim bomo šli še na limanice? Gotovo ne t Dr. Korošec je tisti, ki se za naše pravice bori in če hočemo, da bo imel tudi uspeha, ga jx)dprimo in sicer s tem, da za njegove cilje glasujemo! Storili bomo to s tem, da bomo dne 6. decembra glasovali ln volili listo JRZ, katere predstavniki so res pošleni ljudje, ki se brigajo za blagor občanov. Rečica ob Savinji V naši občini bodo 6. decembra volitve. Lista JRZ je že sestavljena. Na njej so kmetje, obrtniki in delavci. Nosilec je posestnik g. Marko Blckač, ki uživa spoštovanje ogromne večine naših občanov. Hočemo, da bomo v občinskem odboru ljudje, ki bodo delali samostojno in ne bodo odvisni. Nočemo več preganjanj, nočemo več onih Blavnih tožb, po katerih je bila tedaj Rečica znana daleč naokoli. Prolit pa so vlekli le tretji, ki so dobro služili na račun uboge gmajne. Da ona slavna doba poj>olnoma ne bo pozabljena, zato so itak ie tedaj preskrbeli priložnostni pesniki in slikarji, ki so s svojimi deli ovekovečili to »sijajno«, dobo... Toda ne maramo se več spominjati opij« hudih dni, ne maramo več prepirov, hočemo složnega dela, hočemo napredka! Dne 6. decembra bodemo vsi glasovali za našo ljudsko stranko JRZ in voditelja dr. Korošca. Na volišče gremo vsi brez razlike. Ne smejo nas motiti osebni spori, kajti fre za višje cilje, ne za osebe. Hočemo samoupravo lovenije, hočemo močno in srečno Jugoslavijo! Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite z|utral na prazen želodec kozarec naravna FRANZ JOSEF grenflce. Be*t«tnr I od M trn. »oo. pol. ti nar. idr. S. br. 15.485 od U. V. lMfc Maribor n Občni ubor pevskega društva »Maribor«. V petek zvečer so se člani agilnega mariborskega pevskega društva polnoštevilno zbrali k občnemu zboru, katerega je vodil njegov predsednik mestni župan dr. Juvan, ki je v svojem pozdravnem nagovoru poudarjal, da je »Maribor« ostal zvest svojemu poslanstvu od vsega početka in da jjoteka vse društveno življenje v [x>polnem soglasju med člani in odborom. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. ravnatelj Hrastelj, je razvidno, da so vse društvene prireditve, ki jih je samo priredilo ali pri katerih je sodelovalo, bile za mariborsko mesto glasbeni dogodek. Zbor je sodeloval z Glasbeno Matico pri znamenitem »Requiemu«, sodeloval je pri akademiji, s katero je bilo otvorjeno jubilejno Ciril Metodovo leto, ob priliki Slomškovih dnevov pa je samostojno nastopil i »Vnebovzetjem«. Poleg tega je večkrat pel za ljubljanski radio. — Prihodnje leto bo društvo svoje člane pevsko izobrazilo v lastni društveni pevski šoli. Zbor bo gojil predvsem našo narodno in slovensko umetno pesem. Vse sile bo društvo zastavilo, da se realizira načrt, po katerem naj se v Mariboru postavi relejna radijska postaja. Pevovodja gosp. Janez Gašparič je poročal o pevskih uspehih, ki so bili dobri in bodo v prihodnjem letu še boljši, če se bodo člani in Članice še nadalje z ljubeznijo oklepali svojega društva. Blagajniško poročilo je podala gdč. Mara Pobarjeva. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Juvanom na čelu, ki vodi društvo že 11 let od ustanovitve. — Pevskemu društvu »Maribor« želimo v prihodnjem letu pevskokulturnega dela mnogo uspehov. Specialist za ženske bolezni in porodništvo Dr. Ipavic Benjamin v Mariboru, Tomšičev drevored 4 zopet ordinlra □ Poročila sta so v tukajšnji cerkvi sv. Magdalene Demšar Luka, peš. podpolkovnik iz Petri-nje, in Lužnik Hermina, učiteljica, hčerka ugledne mariborske rodbine Lužnik Josipa, orož. nared-nika-vodnika v pok. Kot priči sta bila ženinu Pogačnik Bogdan, bančni ravnatelj v Mariboru, nevesti pa Hameršek Vinko, magistratni uradnik v Mariboru. Želimo obilo sreče in blagoslova I □ Tečaj za rezervne poročnike. Po naredbi vojnega ministra Re bo vršil v Mariboru tečaj za one rezervne poročnike, ki se bodo javili za ka-petanski izpit. V svrho razgovora o določitvi dnevov in ure predavanj se vabijo vsi interesenti, da se javijo dne 26. t. m. med 19 in 20 v prostorih Združ»nia rezervnih častnikov v Jurčičevi ulici. □ Z Ljudske nnlverie. Jutri, v ponedeljek, predava na Ljudski univerzi znani zagrebški estet prof. dr. Lj. Marakovič o aktualnem vprašanju: Koliko in kakšne umetniške vrednosti vsebuje moderni film? □ Razstava mariborskih slikarjev in kiparjev v beli dvorani Uniona na Aleksandrovi cesti je še odprta do 1. decembra. Razstava je izmed vseh, kar smo jih imeli v Mariboru, najbolj izbrana in dozorela in je dolžnost vsakega kulturnega človeka, da si jo ogleda. Za razstavljena dela je znatno zanimanje ter je ie precej slik prodanih. □ Pridobitev muzeja. Redek primer močvirnega bobra, ki je bil ustreljen na Pobrežju, je srečni lovec g. Zaff izročil mariborskemu muzeju. □ Mariborski pešpolk ima jutri, v ponedeljek, v sjx>min osvoboditve Maribora polkovno slavo. Ob 10. dopoldne bo v vojašnici Kralja Aleksandra 1. na Meljski cesti slavnostno rezanje kolača, združeno z verskimi obredi, popoldne je v isti vojašnici vojaška veselica, zvečer ob 20.30 pa priredi častniški zbor v prostorih hotela »Orel« družabni večer. □ Protituborkulozna liga opozarja na svojo dinarsko akcijo. Zbirka se sedaj vrši potom inka-santov Mestnili podjetij ler se zglasi inkasant vsak mesec v vsakem stanovanju. Naj nihče ne odreče skromnega prispevka v obliki enega dinarja, premožnejši pa naj bi prispevali za vsakega družinskega člana po 1 Din. □ Rdeči petelin. Posestniku Andreju Pernatu v Starem Logu pri Pragerskem se je vnelo gospodarsko poslopje ter zgorelo do tal. Uničena je tudi vsa zaloga krme, živil in razno orodje ter se ceni škoda na 50.000 Din, ki je pa krita z zavarovalnino. — V SjmkI. Gorici pri Račah je nastal požar na skednju posestnika Konrada Roharja ter mu uničil še kolarnico in parno. Škode je 15.000 dinarjev. Gasilci so jedva lokallzirali ogenj, da se ni razširil na sosednja poslopja, kjer bi bil napravil veliko škodo.--Zaradi kratkega stika je uastal ogenj v baraki tovarne za dušik v Rušah ter zajel še pralnico za delavce in drvarnico. Oškodovani so tudi nekateri delavci. Tako je zgorelo mizarskemu mojstru Francu Jarcu 23 kokoši, 200 jajc, postelja in dva ročna vozička, Štefanu Krušecu je ogenj uničil razno orodje, Konradu Raulilu pa dva potna kovčka. □ Ukradeno kravo prodal v Avstrijo. Posestnika Franca Plaza v Lokovici so obiskali tatovi ler mu odpeljali 1500 Din vredno kravo iz hleva. Plaz je sedaj izvedel, da so ga okradli neki ljudje iz soseščine, ki so prodali kravo čez mejo v Avstrijo ter jo lam prodali za 150 šilingov. Tatove so že izsledili, pa tudi ukradeno žival bo dobil lastnik nazaj. □ Reve* Izgubil denar. Delavec Ivan Fras iz Stavinskega vrha je izgubil v petek med 18. in 21. uro v Fochovi ulici znesek 800 Din. Ker pa predstavlja ta denar za reveža vse njegovo premoženje, ki si ga je prislužil s težkim delom, naj bi najditelj poslal znesek predstojništvu policije. □ Vodovod dobe stanovalci skrajnega konca Retnavske ulice in Gozdne ulice. Potegovali so se za to ugodnost že v predvojnem času, sedanja občinska uprava pa je pokazala svojo uvidevnost ter odredila, da se začne z napeljavo vodovodnih cevi v najkrajšem času. □ Kožuhovina v veliki izbiri in strokovna izdelava pri S e m k o, krznar. Gosposka ulica 37. Gra'ski načrt pred gradbenim odborom Celie 0 Umrl je v petek na Cankarjevi cesti 10 gospod Vorbach Ivan, železniški zvaničnik v pok. Pokojni je dosegel visoko starost 78 let in je bil oče goape Sadarjeve, soproge blagajnika Mestne hranilnice. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje. 0 »Čemu vzgajamo?« je naslov predavanju, ki ga bo imel na lil. prosvetnem večeru, jutri, v ponedeljek ob pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice g. prof, fvan Bogovič iz Maribora. Predavanje bodo pojasnjevale slike iz zgodovine krščanske vzgoje. Posebno danes, ko se ves svet bori za to, kdo bo dobil mladino, je dolžnost vseh staršev in vzgojiteljev, da se udeleže tega predavanja. 0 Gostovanje ljubljanske drame. V torek, dna 24. novembra, bo gostovala v mestnem gledališču ljubljanska drama z Langerjevo »Konjeniško pa-trolo«, dramo iz življenja čehoslovaških legijonar-jev. Začetek ob 8. Predstava je za abonma, pred-prodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. 0 Porast brezposelnosti. V drugi desetini meseca novembra je število brezposelnih pri celjski ekspozituri borze dela zopet zelo porastlo in ai-cer od 495 na 581, med temi je 213 žensk. 0 Današnji nogomet. Danes ob pol 3 popoldne bo na igrišču SK Olimpa ▼ Gaberju prvenstvena podzvezna tekma tned SK Olimpom in SK Korotanom iz Kranja. — Ob 1 bo istotam pred-tekma med komb'. moštvom SK Atl. : SK Olimp. 0 Umrla je v visoki starosti 84 let v Vodnikovi ulici 3 ga. Uderman Marija, vdova po sodnem izvrševalcu. Naj počiva v miru. 0 Kino Metropol. Danes ob 16, 18.15, 20.30 »V earstvu lutk«. Ob 10.15 in 14 matineja »Železni demoni«. Celjski komunistični proces Celje, dne 21. novembra. Včeraj se je ves dan vršila pred velikim senatom okrožnega sodišča razprava proti 27 letnemu odv. pripravniku Marku Josipu iz Celja, 26-letnemu ključ, pomočniku Šlandru Vilku iz Lat-kove vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu, 80 letnemu brlv. pomočniku Ubojčiču Matku iz Zavodne pri Celju, 43 letnemu trafikantu Osetu Francu iz Zavodne, 24 letnemu kroj. pomočnikn Borštnerju Josipu iz Št. Lovrenca pri Št. Pavlu in 46 letnemu posestniku in strojnemu kurjaču v celjski cinkarni Goručanu Josipu. Državno tožilstvo jih je obtožilo, da so vršiti po Celju in okolici komunistično propagando in jih zaradi tega obtožilo po čl. 1. točka 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, Goručana pa poleg tega še jx> čl." 1. točka 3 istega zakona. Ob 10.25 zvečer je predsednik velikega senata, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič razglasil sodbo in so bili obsojeni Marko in Šlander na 2 leti robije in 2 leti izgube častnih pravic. Ubojčič in Oset nn 8 mesecev strogega zapora, Borštner in Goručan na 6 mesecev strogega zapora, zadnji štirje ludi vsak na izgubo častnih pravic za dobo 1 leta. Obtožencem se šteje v kazen preiskovalni zapor. Marko, Šlander in Goručan so takoj po razglasitvi sodbe prijavili priziv in revizijo, Ubojčič in Rorštner se še nista odločila, Oset je pa izjavil, da Bprejme kazen. Maribor, 21. novembra. Kakor znano, je sklenil letos v februarju mariborski mestni svet, da se mestni grad uporabi za Studijsko knjižnico, Mestni muzej in Banovinski arhiv, le prostori bivšega kina ostanejo rezervirani za mestno občino. Na podlagi tega sklepa je arh. Czeike napravil načrte, kalere je sedaj izčrpno obravnaval mestni gradbeni odbor. Pokazalo se je, da so potrebne šegotove korekture, ki jih bo arh. Czeike v najbližji bodočnosti izvršil. Kakor srno ie svoječasno jioročali, je osnova Czeike-jevih načrtov: zunanjost gradu obdrži sedanjo obliko, v notranjosti se pa izvrše samo one adaptacije, ki so nujno potrebne. Ta osnova je v polni meri dosežena. Adaj>tirani prostori bodo povsem ustrezali novemu kulturnemu namenu. Glavna stvar pa je — kar je za današnjo dobo izredno važno — da se načrti računajo z najmanjšimi adaptacijskimi stroški. Tako moremo po izvršeni korekturi načrtov . pričakovati, da se bo mariborski grad pripravil za svoje poslanstvo in da dobi Maribor v svoji sredini monumentalno in okolico obvladajočo zgradbo, ki bo v trajen ponos sedanje občinske uprave. Za vzajemno delo usmiljenja V sredo. 18. t. m. je bil v dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani sestanek dobrodelnih organizacij, ki jo je sklical socialno-jiolitični odbor mestnega poglavarstva. O tem sestanku so časopisi že j>odrol)neje poročali. Ker so se nekatera poročila glasila tako, kakor da je šla akcija socialno-političncga odbora za tem, da se odpravijo le bo-zičnice, ni bil pa dovolj jx>udarjen pravi namen te akcijo, je treba pojasniti, da socialno-političnemu odboru in uradu ni bil namen, odpraviti te božič-niče zaradi božičnic samih kot tnkih, temveč zato, da se vse dobrodelno delo, ki ga te božičnice opravljajo, osredotoči pod skupno kontrolo. Tako bi se preprečile zlorabe, ki se sicer dogajajo ob takih prilikah od strani iznajdljivih podpirancev na škodo drugih. So bili namreč primeri in to pogosti, kjer so iznajdljivi prosilci bili deležni podj>ore pri več društvih, drugi, morda celo po-trebnejši, pa so ostali brez podpore. Dogajali so se primeri, kakor je kazala debata na tem sestanku, da so mnogi prejete darove zastavili, prodali in denar /.aj>ili. Očetje pijanci so prodali darove, ki so bili namenjeni njihovim otrokom ln ženam itd. Mnogi so si delali iz lega naravnost dobička-nosen posel. Da se vse to prepreči ln da dobrodelna božična podporna akcija res doseže svoj namen, je socialno-politični urad in odbor sklenil, osredotočiti to delo r>od skupno kontrolo. Sklenjeno je bilo, da se božičnice za mladino vseeno obdržijo, zlasti, kjer je to že t vzgojnega stališča potrebno in koristno, da pa se bodo na bodočem sestanku skupno pregledali seznami obdarovancev posameznih društev in da se tako ugotovi, kdo je pomoči resnično potreben, obenem pa se preprečijo zlorabe. Vsako društvo bo prispevalo, kar bo največ moglo, prispevala pa bo tudi mostna občina, kakor doslej vsako leto. Tako se je našlo popolno soglasje med nameni socialno-polltičnega odbora in urada in nameni dobrodelnih društev, kar bo gotovo rodilo lep uspeh. fp v« w Trztc Prosvetno delo t »Našem domu« je v polnem razmahu. Redno sezono smo sicer letos vsled drugih napetosti pričeli bolj pozno, kar se tiče iger, a jiodrobno delo je bilo v stalnem tiru. Za otvoritveno predstavo prosvetnega društva smo v nedeljo gledali »Pri belem konjičku«. Tako Izborno so vsi igralci rešili svoje vloge, da si kaj boljšega nismo mogli želeti. Dvorana je bila polno zasedena in mnogi so prav veseli, da bo igra danes popoldne jx>novljena. Ustreženo bo pač tudi okolici. — Drugi prosvetni večer bo jutri zvečer ob osmih. Pripovedoval ho med drugim ob slikah svoje doživljaje na Poljskem g. Franc Slapšek, akademik. Ob skioptičnih slikah radi mnogi ogledujejo svetovne zanimivosti, pa bo tudi to predavanje važno in lepo. — Tudi prosvetni in športni odseki fantov ln deklet se prav pridno gibljejo. Razveseljivo in važno je to, da kar vsaka skupina na posebnih sestankih razpravlja o socialnem vprašanju, katerega poznanje je zlasti za delavski kraj važno Kranj Zn csperantski tečaj v Kranju se še lahko priglasite danes do t* dopoidno v gimnaziji. Učnl-na nizka. Smučarski vagoni na slovenskih progah Lani »mo ob tem času poročali, da namerava železniška direkcija v Ljubljani v sporazumu z železniškim ministrstvom uvesti v smučarski sezoni posebne smučarske vagone. Kadar je namreč pri nas dober sneg, so 6mučarji drugemu občinstvu v veliko nadlego zaradi svojih smuči in svoje turi-stovske opreme. Smuči bodisi suhe, bodisi vlažne, zavzemajo v vagonih mnogo prostora, smučarji 6 svojimi težkimi čevlji in nahrbtniki tudi niso najbolj prijetna družba drugemu občinstvu. Še težje je, kadar so smučarji polni snega in vlage in 6e vračajo s planinskih postojank. Železniško ravnateljstvo je letoe dak> izdelati v mariborske železniški delavnici 10 vagonov, ki bodo namenjeni smučarjem in bodo v prometu tedaj, ko bo smučarska sezona. Mariborska delavnica bo s tem delom kmalu gotova ter bodo vagoni prišli že letošnjo zimo v promet, seveda, če bomo sploh imeli kaj smučarske sezone. Novi vagoni bodo imeli stojala za smučke, posebno široka okna in prtljažnike za nahrbtnike ter bodo deloma odkriti. Pri vlakih, ki bodo imeli take vagone, smučarji ne bodo smeli v druge vagone. Del teh navih vagonov je namenjen za proge, ki vozijo iz Maribora in Celja do smučarskih postojank, drugi del pa za proge iz Ljubljane in Kranja dalje na Ciorenjsko ter morebiti tudi na Dolenjsko. Deset vagonov je seveda za vso Slovenijo premalo ter bo treba prihodnja leta misliti še na dopolnitev, tako da bo prihodnje leto po zimi vsaka proga, po kateri se vozijo smučarji, zadostno preskrbljena s smučarskimi vagoni. Zaenkrat pa pomen ja že teh deset vagonov ugoden začetek. Naše diiašivo Akademski klub arhitektov v Ljubljani-Vnivma. Nu rodnem lotiiom obC-nutii zboru, (lile U. uovemibrn 1U3I>, Jo bil Izvoljen Bledo« odbor -ia študijsko loto 1936 87: predsednilik: I/ovito Stane, podpredsednik: Ix>j>k Doro, tajnik: IlaJSnk Vlado hljujtajnlk: I»Jk Dorr, knj.tv.nl-c'nir: Gor k Budi, delovala: Otavnik lioon Cirojiorafi Na«e, rovhtorja: 1'lovniik Franc, 1'clok Dušan. Vtlcil nepredvidenih ovir bn občni tbor J K ATI tZarint v urndo 11 nov l. 1 Utrvtnni In oh Ml url. kakor Je bij objavljen Aa dno 21. novembra t L Odbor JKAD .Zarja«. 125 let Kruppovili tovarn Jubilej kralja kationov Dne 20. novembra letos je minilo 125 let, od- I kar na Nemškem deluje sloveča jeklena Kruppova in Itisstrija, katera je danes med največjimi orožarna.ui na svetu. Njeni začetki pa so bili pred 125 I leti prav skromni. Dne 20. novembra leta 1811 je Friderik Krupp sklenil z bratoma Kechel družabno pogodbo, s katero so se vsi družabniki zavezali, da bodo ustanovili podjetje, katero bo izdelovalo angleško jeklo ter vse izdelke, ki se delajo iz takega jekla. Tako je bila takrat ustanovljena Kruppova jeklama v Essenu, katera deluje že 125 let. Vse železne industrije tistega časa na svetu 60 se trudile, da bi mogle začeti izdelovati tisto angleško jeklo, katero so dotlej znali izdelovati edino-le Angleži. Ustanovitelj te nemške družbe je bil torej Friderik Krupp, kateri je od svojih staršev in od svoje stare matere podedoval precejšnje premoženje in ga hotel uporabiti tako, da bi začel izdelovati jeklo, kakršnega je takrat pogrešala vsa Evropa. Že leta 1800 je ta Krupp poskušal nekaj podobnega, toda ni se mu posrečilo, ker ga je ta poskus skoraj docela uničil. Tako je moral že leta 1808 prodati vse posestvo, katero je podedoval po svoji stari materi. To pa ga ni ugnalo, ampak je mislil vedno le na izdelavo jekla. Tako je leta 1811 v družbi bratov Kechel vnovič začel, zaupajoč jima, da ona dva poznata skrivnost izdelovanja angleškega jekla. Toda vnovič je bil prevaran, ker njegova dva družabnika tega nista znala. Mož je umrl kot 40-letni možak leta 1826, sicer razočaran, vendar ne obupan, dasi se je njegovo premoženje vidno krčilo. Njegov sin Alfred, ki je bil takrat šele 14 let star, je podedoval oče- tovo premoženje ter se kmalu lotil očetovih načrtov. Toda tudi on ni imel mnogo več sreče. Sele leta 1830 se je mladi Alfred Krupp lotil ne le izdelovanja trdega jekla, ampak je začel izdelovati tudi jeklene izdelke, kar je doslej zanemarjal. S tistim dnem se je podjetje začelo dvigati. Krupp, ki je spočetka delal le z nekaj delavci, je kmalu rastel. Danes pa dela v njegovih tovarnah čez 100.000 delavcev, kateri uživajo tudi velike socialne zaščite in udobnosti. Danes ima to podjetje velikanske podružnice skoraj po vsem svetu. V njih dela stotisoče delavcev. Vendar je zanimivo, da je podjetje, katero se je tako skromno začelo, za podlago še vedno rodovinski kapital in da vsa rodovina v slučaju potrebe žrtvuje vse svoje premoženje, da pomaga svojemu podjetju iz težav ter nevarnosti. Pred ustanoviteljem Friderikom Kruppom je v Essenu delovalo 6 rodov moškega potomstva, za njim 60 sledili samo še trije rodovi moškega potomstva, nakar je moški del Kruppov izumrl. Ko je leta 1902 umrl vnuk Friderika Kruppa, je njegovo premoženje podedovala njegova hči Berta, katera se je leta 1906 poročila z Gustavom Kruppom pl. Bohlen und Halbach. Podjetje, katero je danes ena največjih oboroževalnih industrij sveta, je leta 1919 prišlo v veliko nevarnost, ker je takrat bilo treba začeti izdelovati druge stvari, ker topov Nemčija ni smela več izdelovati. To krizo je podjetje srečno prebrodilo, nakar sedaj zopet srečno izdeluje kanone in druge reči v blagor človeštva... Krupp je zopet kralj kanonov. Zračni boji nad Madridom Ura, ki vedno gre Stare sanje vseh iznajditeljev je tako zvani »perpetuum mobile«, to je tak stroj, ki vedno gre, kadar ga je enkrat kdo sprožil. Toda žal nas uči na drugi strani znanost, da je tak stroj nemogoč, ker se vsaka sila enkrat obrabi ter stroj prej ali slej neha delovati. Sedaj pa je neki Švicar iznašel tako uro, katere res nikdar več ne bo treba navijati in ki bo sama šla do konca. To pa seveda ni noben perpetuum mobile. Vsakdo se bo sedaj z zanimanjem poprašal, kako neki more kaka ura iti, ne da bi jo kdo navijal. Stvar pa je v kratkem taka: Švicarski iz-najditelj I. Reutter je naredil tako uro, katero goni toplota, prav za prav menjajoča se toplota. V uro je vdelana cevka v obliki črke U. Ta cevka je napolnjena z živim srebrom in tekočim plinom. To je položeno v pregibljiv kovinski bobenček, ki je prav za prav duša te ure. Kadar se toplota še za tako malo spremeni, nastane v bobenčku gibanje. To gibanje pa žene uro. Če se toplota spremeni le za 1 stop. Celzija, ta sprememba zadostuje, da ura gre 5 ur. Ker pa se toplota noč in dan vedno spreminja, je s tem uresničen sen vse urar-jev vseh časov. Kadar bo torej ta ura prišla v promet, bo konec navijanja ur. Najnežnejša sila bo zadostovala, da bo ura šla tako rekoč vsakemu do konca njegovega življenja in za njem jo bodo podedovali njegovi potomci, pa bo tudi šla kar naprej. Toplota, ki pa prihaja od sonca, bo tista gonilna sila. Dobili bomo torej sončne ure v novi obliki. Na zunaj pa se ta ura ne bo prav nič razlikovala od dosedanjih ur. Letalska bomba je Poročevalec dopisnega urada »United Press«, ki se nahaja pri rdečih četah v Madridu, poroča: Napad belih letalskih sil v četrtek popoldne je izvedlo 11 bombnikov, ki je vsak izmed njih imel po tri motorje, in katere je spremljalo devet lovskih letal. Ker so se takoj dvignila tudi vladna letala, se je nad Madridom razvil letalski boj največjega obsega, katerega se je udeleževalo okoli 30 letal. Ta boj v zraku sem opazoval iz vrta vojnega ministrstva. Vladna letala so se dvignila precej visoko ter so se nato s strahotno naglico spustila na nasprotnike, na katere so kar padla. V hipu, ko so vladna letala padala v nižino, je prenehalo vsakršno br- padla na Madrid. nenje motorjev. Takoj nato pa se je bučanje s tem večjo silo znova oglasilo. Iz vseh letal so pokale in drdrale strojne puške. Letala so se navadno tako naglo obkrožala, da kmalu nisem mogel več razločiti, kalero letalo pripada k vladni ..Iranki, katero pa k belim. laenkrat sem videl, da se je eno vladno letalo začelo gugati, nakar je izgubilo smer ter je strmoglavilo na zemljo. Takoj nato je še drugo letalo strmoglavilo na zemljo kakor kamen. Na zemljo je priletelo kakor ena sama goreča razvalina. Se tretje letalo je padlo. Iz tega letala pa so se mogli letalci rešiti s padalom. Vladne protiletalske baterije pa niso imele nobenega uspeha. Voda požrla tisoče ljudi Strašna katastrofa v japonskem rudarskem revirju Angleški kralj Edvard VIII. je obiskal siromašne obisk pri brezposelnih rudarjih, katere kraje v južnem Walesu. Na sliki vidimo njegov pravkar pozdravlja v pozdravnem govoru. Francoski notranji min. Salengro se je zastrupil, ker so mu politični nasprotniki očitali, da je med vojsko kot vojak pobegnil k Nemcem ter jim izdal važne francoske postojanke. Vsi važni spisi o tej zadevi pa so medtem izginili. — Salengro je bil socialist. Kirurgija ni igrača Za kirurgijo je treba zdravniku močnih živcev in varnih rok. Le malo naj se zmoti ali strese, pa je konec. Zato so tudi skušnje iz kirurgije vedno zelo težke. V prejšnjih časih je bila navada, da so kandidate pri skušnjah takole spraševali: Z nožem je moral iti po ozki zarezi, ki je bila zarezana na ploščo. Kdor je le malo zašel vstran, je zazvonil zvonec. Mladi kirurgi so seveda pri vajah zvonili kakor za stavo. Nekega dne je nekdo izmed dijakov vprašal slovečega profesorja kirurgije Billrotha: »Gospod profesor, ali se vam vedno posreči?« Billroth pa je odgovoril: »Niti od daleč nel Čemu pa tudi, saj moji bolniki nimajo zvoncev v trebuhih.« Take pomorske čolne je uvedla angleška pomorska uprava, dn hn r. njimi prevažala popotnike s suhe zemlje na potniška pomorska letala. Ford in njegov avto. Znani ameriški izdelovalec avtomobilov Ford, se je v svoji slabi obleki, kakršno vedno nosi, nekoč z avtomobilom peljal na sprehod. Med potjo je srečal drugega voznika tudi s Fordovim avtom, ki je stal na cesti, ker se mu je voz nekaj pokvaril. Ford je ustavil svoj voz ter pristopil. Kmalu sta oba napako popravila, nakar je tuji šofer Fordu hotel dati napitnino. Ford pa je odklonil: »Hvala vam, saj sem rad storil. Sicer sem pa bogat.« Onega so te besede razjezile ter je Forda, katerega seveda ni poznal, nahrulil: »Pravite, da ste bogat, pa se s takim-le Fordovim vozom cijazite po svetu;« Peterček. Mama doma so pekli krofe in potice ter druge take dobrote. 5 let stari Peterček pa je spremljal mamino prizadevanje z velikimi očmi, odprtimi ustmi in silnimi slinami. Rad bi bil poprosil mamo, da bi mu dala vsaj en krof, pa ni liotel beračiti, ker se mu je grdo zdelo, ko je videl beračiti berače. Nazadnje je bilo Peterčku že prehudo, mama pa njegove sile ni opazila, ker je imela preveč dela. Naenkrat pristopi k njej Peterček ter jo pocuka: »MamaI« — »Kaj pa je. Peterček?« — Peterček: »Mama, zakaj mi pa nič ne reče5?c — >1, kai nai ti pa rečem?« — »Lahko bi mi rekla: Peterček, ali bi rad kak krof?« Rdeče ujetnike, ki so bili vjeti 4 km pred Madridom odpravljalo beli vojaki. Z Japonskega prihaja zopet poročilo o strašni nesreči, ki je zadela ta narod. Na severnem koncu glavnega japonskega otoka llondo je dežela Akita, kjer so veliki rudniki. Tam je dolina, skozi katero teče reka. Ta reka pa je zajezena z velikim jezom, ki daje rudniku pogonsko silo. Ker je kraj rudarski, je tamkaj naseljenih mnogo ljudi. V začetku tega tedna pa je silni vodni pritisk naenkrat čez noč predrl jez, da so se velike vodne sile nenadno razlile po dolini. Jez je voda raznesla s tako silo, da je bilo silno grmenje slišati naleč naokoli. Takoj nato pa so razdivjane vode udarile po dolini ter jo na mah preplavile ter takoj opustošile. Valovi so odnesli s seboj vse, kar so dosegli. Najhujše pa je hilo to, da so ljudje, ko se je nesreča zgodila, povsod spali, ker je pač bila trda noč. Zato je silno veliko ljudi odnesla voda. Najstarejši polkovnik na sveta Dolgo so mislili, da tetovirane slike na človeški koži ostanejo ter jih ni mogoče nič več odstraniti. Sedaj pa so dognali, da se ta stvar da razmeroma lahko odstraniti. Kakor poročata profesorja dr. Fahlbusch in dr. Holz v zdravniški reviji »Miinchner Medizinische Wochenschrifk, je pred kratkim prišel na monakovsko kliniko bolnik, pri katerem se je izkazalo, da je nekoč bil močno tetoviran, da pa je sedaj večina tetoviranih slik izginila z njegove kože. Ko so ga zdravniki vprašali, kako se je to moglo zgoditi, je povedal, da se je nekoč tam močno opekel. Povsod, kjer so bile opekline, so slike izginile. Zaradi tega sta oba zdravnika sklenila umetno povzročati opekline ter tako odstranjati tetovirane slike s kože. Z vročo paro se jima je to doslej vedno posrečilo in bolnik že čez tri dni lahko brez slik na koži zapustil bolnišnico. Tetovirana koža se da očistiti V švicarskem mestecu Siders živi in hodi po ulicah svojega rojstnega mesteca slar, eleganten gospod, ki je 12. novembra letos dopolnil 101 leto svojega življenja. Ta gospod je bil v mladih letih častnik papeževe telesne straže ter se pife Louis de Carten. Leta 1854 je stopil v papeževo telesno stražo ter se potem udejstvoval ludi v bojih zoper Garibaldija. Po raz-sulu papeževe posvetne države je odšel domov v Švico, odkoder ga je leta 1878 papež Leon XIII. {»klical v Rim, kjer je z.nova organiziral ter vodil papeževo telesno stražo. Leta 1901 je stopil kot polkovnik v pokoj ter sedaj mirno živi doma v svojem rojstnem mestecu. Za 80 let nazaj se ve spominjati vseh dogodkov. Zdravniki, ki so ga pregledali, pravijo, da je stari polkovnik še popolnoma zdrav. Najhujše je prizadeta vas Osaruzara in Sp 4 druge manjše vasi tam okoli, odkoder je voda odnesla prav vse, kar leze in gre. Le malo ljudem se je posrečilo, dn so ušli strašni smrti v vodi. V Osaruzari je voda odnesla 300 hiš ter menda prav vse ljudi, razen 18, ki so se k sreči mogli še rešiti. Drugo je najbrže vse našlo smrt v valovih. Ker pa je bila voda, katera je udarila v dolino zaradi industrijskih odpadkov vsa motna in blatna ter onesnažena z bakrenimi in žveplenimi snovmi, je gotovo mnogo ljudi, ki bi se drugače bili rešili v vodi, bilo zastrupljenih ter so tamkaj omagali in utonili. Oblasti so namreč prepričane, (la je moralo to zastrupljeno vodo požirati mnogo ljudi, ki so po njej plavali k rešilnim bregovom. Preden pa so priplavali na suho, jih je strup omamil. Doslej so našli že polno mrličev. Med drugimi so našli tudi truplo matere, katera je v smrtnem krču pritiskala k sebi svojega majhnega otroka. Voda je naplavila na suho mnogo trupel starčkov in otrok, ki se niso sami mogli rešiti. Koliko pa je v resnici bilo žrtev, se bo pokazalo šele takrat, ko bodo vse vode odtekle ter bo mogoče razkopati razvaline vseh 5 vasi, katere sedaj pokriva samo blato na metre debelo. Nesreča se je zgodila v noči od četrtka na petek. Iz vasi Osaruzara, ki šteje 3300 prebivalcev, je že po dosedanjih podatkih ugotovljena smrt 1200 ljudi. Po najnovejših poročilih se je m vseh vasi rešilo samo 75 ljudi. Vse drugo je najbrže mrtvo. V vseh vaseh je voda odnesla 500 hiš. Doslej pa so našli le trupla 300 žrtev. Vse drugo je še pokrito pod debelo plastjo blata. n' t r »Naiprci sem pil vodo rn zraven geruš — polem sem pil geruš z vodo — pozneje sem pil geruš brez vode — sedaj pa pijem geruš kakor vodo.« Prosvetne razmere v Črni gori Nikšič, novembra. Položaj Črnogorcev kot etnografske celote tudi danes v svobodni državi ni kaj rožnat. Vse do prevrata so živeli zasanjani v junaštvo. Vsa preteklost je obdana z glorijolo epske pesmi. Se danes se zasanjanosti v plemenite junake, ki so se borili proti Turkom, niso otresli, čeprav ni več ne Turkov in le malo plemenitih junakov. NI čuda, če se le s težavo uživljajo v novi položaj, ne morejo preiti iz epsko-herojskega gledanja na svet v trdo realnost dela, narodnega edinstva in po tej poti do napredka. Črnogorec prej ni bil vajen dela, še celo sramotno se mu je zdelo. Nemški profesor Oesemann, ki se je toliko vžgal za Črnogorce, mora priznavati: herojska lenoba. Doba bojev je minila, a Črnogorec še vedno živi iz nje. Najljubše mu je, če more odguslariti pesem o bojih s Turkom. V krvi mu je še vsa epika njegove herojske dobe. Obujanje te je en del njegovega duševnega udejstvovanja, drugi del pa politika. V vasi ali trgu je malone polovica hiš krČmarskih in v teh skrajno preprostih krčmah preživi Črnogorec dober del svojega življenja ob žganju ali črni kavi, politiki in pripovedovanju o junaštvu. Prosveta na vasi jim ni znana. Ljudstvo je zaostalo, večjidel nepismeno, ne čuti potrebe po tem, da bi se dvignilo. Zaradi skrajne konservativnosti je nedostopno za kulturne pridobitve. Re-pararijski telesni plugi leie pod kapom ali na vratovih njiv, plugi za sneg so tam, kjer so no-hali orati sneg. Delo je še vedno ženska stvar, za moškega nI dostojno. Kako bi našli sled o prosvetnem delovanju na vasi, ko pa zaman iščeš ljudskih ali diletant-skih odrov v krajih z nad tri tisoč prebivalci. Prosvetne manifestacije te ali one vrste so čisto slučajne in še te minevajo največkrat ob prazni dvorani. Ce je že kje društvo prosvetnega ali humanitarnega značaja, je njegovo življenje bolj na pa« pirju kot v resnici. Nekoliko boljše je s pevskimi društvi, toda tudi ta se le redko pokažejo na koncertih; njihovo delovanje se omejuje bolj na slučajne slavnostne priložnosti. Pomembnejša so tri: na Cetinju, v Podgorici in v Nikšiču. Danes ni na teritoriju bivše Črne gore niti ene javne knjižnice, ki bi bila dostopna ljudstvu. Vendar nas preseneča ugotovitev, sami Crno-orci jo priznavajo, da je bilo kulturno življenje v mi gori pred svetovno vojno živahnejše, kakor je danes. Po zedinjenju so se obnavljala nekatera društva, zopet ustanavljale čitaluice, pa je kmalu vse propadlo. Črnogorska inteligenca je v večjih masah začela zapuščati svojo ožjo domovino in odhajala na boljšo pašo. Družabno življenje je omejeno na krčmo. Ce se že ustanavlja društvo, gre tu za osebni prestiž. Le prepogosto so se ustanavljala društva revolucijonarne mladine in se kot taka že ob samem začetku onemogočila. Tisk je veliko živahnejši kot kulturna društva, tako pred vojno kot po zedinjenju. Od kulturnih publikacij se je obdržala samo ena: »Zapisi«, izhaja na Cetinju, danes glasilo cetinjskega muzeja. Revije, ki so izhajale v zadnjih tridesetih letih, so bile vse deležne prav kratkega življenja. Književni list društva »Gorski Vjenac« pod imenom »Luča« je propadel po krivdi uredništva. »Književni liste prav tako. Najboljšo revijo »Dan« je prekinila balkanska vojna. »I.ovčenski odjek« je izšel le šestkrat, pa utihnil. Vsi nadaljni poiz- S kusi, tudi v obeh stranskih centrih Podgorici in Nikšiču, so naleteli na nerazumevanje. Z listi za mladino je bila ista žalostna pesem, kateri se je pridruževala še gori omenjena revolucijonarnost črnogorske mladine, ki je sama podirala, mesto da bi gradila. Listi za ljudstvo se niso mogli vzdržati, ker je nepismenost t Črni gori še selo pogost pojav. Politično časopisje je izhajalo v treh centrih, ki nekam tekmujejo med seboj: Cetinje, Podgo-rica, Nikšič. Ob izbruhu svetovne vojne se je pojavil na Cetinju prvi dnevnik ▼ Črni gori, ki pa je kmalu saspal. Po zedinjenju so se politični listi pojavljali, pa kmalu zopet izginjali. Ker se ni mogla uveljaviti niti ena knjiiev-na revija, so postali politični tedniki približno to, kar so Slovencem bile nekoč Bleiweissove »Novice« — časopisni omnibus. Strankarskim lističem je upihnil življenje 0. januar, brez velike škode to pot, pomena za ljudstvo niso imeli, razen če mislimo na to, da »o ljudje vsaj nekaj čitali, v kolikor so pismeni. Danes izhajajo v Črni gori trije tedniki: v Podgorici >Zeta<, polna dolgoveznih polemičnih člankov, eden najbolj robatih listov na našem jugu. V Nikšiču izhaja »Slobodna misao«, drugi časopisni omnibus, pisana vsaj malo trezneje kot »Zeta«. Oba lističa sta čisto lokalna in se obračata predvsem inteligenci. Na Cetinju izhaja »Narodni list« — glasilo JRZ. Odgovornost za ljudstvo, ki je danes na prav Isti stopnji duhovnega razvoja, kot je bilo v začetku stoletja, nosi inteligenca. Ako ne računamo na procente in proporcije, moramo ugotoviti, da bodo Črnogorci v produkciji inteligence kmalu dosegli nas. Letos je samo v Belgradu 1200 (tisoč dvesto) črnogorskih visokošolcev. Razumljivo je, da naj se iz ljudstva pasivnih krajev rekrutira uradništvo, ali pretiravanje tega gesla utegne postati tembolj usodno za kraje, ki bi se vendar lahko malo dvignili v gospodarskem oziru. Ce pa poleg pasivnosti kraja sodeluje pri navalu v šole tudi beg pred fizičnim delom in nagnjenje k udobnosti, potem je že v polni meri usodno. Pri Črnogorcih rokodelstvo ni razvito, saj deloma še vedno velja rokodelstvo za manjvreden, ciganski posel. Poljedelske šole Črna gora še nima. V Črni gori velja še vedno ona, kot je pri nas nekoč, ko dajejo otroka v šole, »da bo gospod«, le s to razliko, da je »gospod« v Črni gori v pravem smislu besede. Ako so se nad Slovenijo spotikali neki listi, da proizvaja preveč inteligence, kaj bi morali šele reči o Črni gori. Vsakoletne statistike dovolj jasno govorijo. Seveda so pogoji za šolanje v Črni gori za otroke v materialnem pogledu težji kot v Sloveniji, za starše pa prav gotovo lažji in enostavnejši: črnogorski dijak ima neprimerno manj zahtev kot kakšen drug in to v hrani kot v obleki. Redno hodijo raztrgani v šolo, neumiti, še pozimi v opankah, razumljivo ob slabi hrani. Odtod tudi tako pogosto bolehanje črnogorskih di-I jakov za sušico. Temu primerna pač je tudi zahteva znanja v šolah manjša. Večji del te inteligence, ki letno zapušča šole, beži iz Črne gore. Kolikor jih ostaja doma, životarijo po zakajenih krčmah in politizirajo. Ožive le tedaj, ko vidijo redek primer, da kdo dela za povzdigo ljudstva in njih samih. Z vsemi silami se zalenejo na destruktivno delo. Nič čudnega, ako Črna gora po osemnajstih letih skupnega življenja v svobodni državi nI pokazala nikakega napredka, še najmanj pa v prosvetnem oziru. Savli Iv. Smučarjeva zima Ljubljana, 21. nov. Jugoslovanska zimsko-športna zveza je priredila večer, na katerem je predaval znani nemški športnik in predavatelj G. Luther. Predavatelj je že 30 let urednik nemške zimsko športne revije >Der Winter« in je prav radi tega najbolj poklican, da govori o lepotah in veselju sinuškega športa. Predavatelja je predstavil občinstvu posle-vodeči podpredsednik g. dr. Ciril Pavlin, nakar je predavatelj v šegavem tonu povzel besedo. Vse predavanje je zamišljeno kot prerez športnega udejstvovanja smučarja skozi vse leto. Ze v jeseni gleda smučar na vreme in se poslavljajoč od svojega poletnega športnega udejstvovanja veseli zime, ki mu bo zopet prinesla zaželjeno smuško sezono. Ko pade prvi sneg se začno izleti. Z vlakom odhajajo množice na deželo in v planine. Smuka nudi vse prijetnosti in prisrčnosti, pa ludi težave turističnega udejstvovanja. V vsej zimi pridejo na vrsto tudi tekme in drugi važni šjiortni dogodki in človek je kljub zimi iu mrazu zdrav in zarjavel. Ko pa pride pomlad, romajo smučke v podstrešje, odkoder smučar z veseljem zopet vzame zložljivi čoln in se zapelje z njim po istem elementu, ki ga je nosil na smučkah po zimi. V veliki izberi diapozitivov, ki so v sliki nazorno ilustrirali predavatel jeve misli, je jx>kazal jiredavatelj nešteto posnetkov, ki so po svoji reportažni koncepciji nadomeščali film, ki bi ob živahnih predavateljevih besedah bil skoraj potreben. Predavatelj je a sleherno besedo in sliko pokazal, da je izkušen propagator zimskega športa. Temu smotru so sledili tudi vse slike in vse šaljive domislice, ki jih je natresel med spremljajoče besede. Priznati moramo, da v tem načinu izpeljanih predavanj v Ljubljani še nismo mnogo slišali. Čeprav fotografija sem in tja ni bila dovršena, je vendar tudi taka slika svoj namen popolnoma dosegla. Predavatelju se je posrečilo dokazati slehernemu poslušalcu, pa naj je bil smučar ali ne, da je smučanje eden najlepših športov in da ima vsak, ki ne zna smučati mnogo manj od življenja in zimskih naravnih lepot. Predavatelj se je dotaknil ludi našega slovensko športnega udejstvovanja in podčrtal, da smo Slovenci že dvakrat opozorili nase vso evrojisko zimsko športno javnost. Prvič so nas poznali po naši starodavni smučarski tradiciji, ki jo pozna že Valvazor na Blokah, drugič pa z veliko planiško skakalnico, ki se bo najbrž uveljavila z uvedbo nove športne panoge — smuškega letenja. Predavatelj je v polni meri dosegel svoj namen, za kar mu je tudi občinstvo dalo lepo priznanje. Prepričani smo, da nam bo Zimsko športna zveza še kdaj priredila kaj stičnega, od domačih predavateljev pa pričakujemo, da si bodo dobre strani tega jiredavanja vzeli k srcu. Saj je prav presenetljivo b kako enostavnimi sredstvi je mogoče z vztrajnim delom in temeljito pripravo doseči lep UHpeh, kar je dokazalo prav to predavanja Trbovlje Danes popoldne bo v Društvenem domu vprt-zoril igralski odsek bojevnikov igro »Carski sel«. Kaj jo še danes mogoče! Pred nekaj dnevi Je na kolodvoru eden »višjih« našel v predalu nekega uslužbenca izvod »Slovenca«. Ker zgrozil se je pred najdbo. Nedolžen časopis zmečkal, ga zmašil v peč in sežgal. Kje je potem nestrpnost? Sedaj je pa res skrajni čas, da se s takimi ma-nirami preneha! Avto prmiiei li trga Trbovlje. Na naSo kratko notico na naslov okrajnega načelstva, da bi vozil avtobus iz Trbovelj k prvemu vlaku, ki vozi proti Celju ali Iraškemu, se je ga. Kačnikova sama odzvala temu pozivu ter bo od jutri, t J. od ponedeljka naprej, vozil njen avtobus 10 minut pred 6 iz Trbovelj na kolodvor. Za to uslužnost ji moramo biti vsi hvaležni, naša dolžnost je pa, da jo I>odpremo in jo še drugim priporočimo. Potegnjeni levičarji. — Za občinske volitve so hoteli postaviti svojo listo tudi skrajni levičarji. Stari socijalisti pa so najeli nekega brezposel-nika, ki je začel nabirati podpise za dr. Mačkovo skupino in sestavljati listo. Nabral je precej podpisov nezadovoljnežev in dobil denarja, da je izdal letake s pozivi za opozicijsko listo. Z vsem tem pa je levičarjem skalil vodo in onemogočil listo, da so ponehali z akcijo za lasten nastop in bodo, godrnjaje sicer, šli za starimi socijalisti. S tem pa je akcija za Mačkovo listo dosegla, kar je hotela — zato je ne bo, je že preklicana. Dot pri Hrastniku Miklavževo. Letos bo za Miklavža priredila obdarovanje otrok fara. Vsi otroci bodo enako obdarovani. Zaradi tega posebnih daril ne bomo sprejemali, pač pa prosimo vse, ki hočejo kaj žrtvovati, da dajo to za celotno prireditev. Vsi otroci morajo biti letos Miklavža enako veseli. Prireditev bo v dvorani dne 6. decembra ob 8 popoldne. Po kratkem nagovoru bodo nastopili otroci v igrskih prizorih, nato ba po prišel Miklavž, da otroke obdaruje. Vstopnine na prireditev ne bo. Marijina proslava. Za 8 december pripravljajo dekleta še ne igrano igro: Žena s srcem, ki globoko prikazuje beg dekleta iz fare in iskanje sreče v tujem. Igra ima 'vsebino in lepa je. Tako, da bo primerno spadala v čas, v katerega prazne komedije ne spadajo in pomilujemo ljudi, ki jih prirejajo. Farna univerza. Pri nas imamo mnogo gosti-len, preveč. Imamo pa tudi društva, ki samo veselice prirejajo, še v teb težkih časih. Ljudje, ki tako javno delujejo, pač nimajo prave ljubezni do bližnjega, čeprav bi jo morali j>o namenu teh društev imeti. Farna univerza je res zgolj prosvetna ustanova, ki ljudi uči in ne išče nikakega dobička in ne uživa nikakih podpor. Prihodnje predavanje bo 13. decembra. Predaval bo znani zdravnik iz'Ljubljane. Radeče pri 7Jd. mostu Občina je popravila cesto ob mostu čez Savo. Skrajni čas je bil, da se Je oprijela dela, ki je kričal jio pomoči. Saj je bilo nevarno hoditi ln voziti se po cesti pri križu, kjer je cesta itak ozka, a še ta brez ograje in se je podsipala proti Savi. Tudi most Čez Savo je bil potreben popravila. Zdaj je spet z obeh strani odprt, ker je poprav Ijen. Čudno je le to, da je bilo treba tako dolgo čakati. — Ze dvakrat je bilo na občini prav mnogo dela radi delitve koruze, ki jo je poceni (po 1.15 din) preskrbel g. Jože Rozman. Treba jo bo še en vagon. — Prav živahno je v cerkveni dvorani, kjer se vrši kmetijski tečaj, ki ga vodi voditeljica gdč. Frana Žitko iz Vrhnike. Zanimanje za tečaj je tako naraslo, da se bo v kratkem najbrž zašel še večerni gospodinjski tečaj. — Knjižnica našega društva je odprta vsako nedeljo po sv. maši od enajstih dalje in ob sredah zvečer. Zimski čas je prav primeren, da si človek obnovi tudi duha, kar poleti ni časa za branje. Pridno segajte po naših knjigah! Gledališče in koncerti Rudolf Karel t Botra smrt (Po prvi ponovitvi.) Eno najtežjih vprašanj sodobnega glasbenega ustvarjanja je vprašanje opere na sploh. Čeprav nastaja danes mnogo tovrstnih umetnin in čeprav se vse bore za to, da bi razbile tesnobo, v katero je pognnl razvojni tok to vrsto glasbene umetnosti z njenega viška, ostaja vendar vse to stremljenje brez večjega uspeha, kot bi nastal v odkritju povsem nove, za bodoči razvoj dovolj sposobne podobe ter vrste umetnosti, kjer se objema glasba i dramo v enovit umetniški lik. In čeprav Je R. Karel v svoji novi operi, ki smo jo pod nazivom »Botra smrt« spoznali tudi v našem gledališču, močno iskal poti iz omenjene ožine, se mu to vendar ni še posrečilo. To delo je naslonjeno na dognanja, kot smo jih v zadnjem času že srečali v raznih opernih delih mlajših skladateljev, pa se istočasno okorišča tudi z vrednotami preteklih smeri in ostaja muzikalna drama, ki je vsaj po načinu izraza naturalistično označena. Toda če a stilno-razvojnega pogleda dela nima pomena, je pa vendar v okviru svojega sloga umetnina, ki jo v obstoju povsem opravičuje njen umetniški utrip. Iskra, ki vnema človeka ob tem delu. Je najprej vsebinska snov. Skladatelju je napisal besedilo češki dramatik 9tanislav Lom; snov Je vzel iz narodne pripovedke. In kot večji del starih pravljic, ki so prehajale po ustnem izročilu iz roda v rod iz davne preteklosti, tako ima tudi tu vporabljena pravljica o botri Smrti mnogo zlatih zrn modrosti in resnice. Libretu je osnova zdrav življenjski optimizem. Osrednja os dogajanja je muzikant, ki spričo številne družine 13 otrok, nujno podlega skrbem in stiskam, ki se mu vendar nekako tajajo v glasbi in postajajo znosne. V življenje tega muzikanta pa je silno lepo in smiselno globlje, kot se zdi na prvi pogled, povezana smrt, poosobljena v botri njegovega trinajstega otroka. In tako se odstira pred nami tekom dejanja smrt kot dobra spremljevalka človekova v življenju, kot modra urejevalka tega življenja, ki ga ne vzame prej, dokler ni človek, četudi v najhujšem trpljenju, izpolnil svoje usode dolžnosti, nn katero ga vedno znova opominja kot skrbna mati. Ko pa je končno življenje dopolnjeno, pride, da ga brez groze in strahu, ki se človeku vedno stavi na pot pred spoznanjem največjih resnic, da ga z vso ljubeznijo dobre 6estre (kdo bi se ne spomnil na Asiškega ubožca?) pospremi čez most iz tega življenja na oni vset. Ta osnovni motiv, za katerega je značilno nakazan zlasti odnos glasbe do mitičnega sveta, se prede še med drugo vsebinsko snovjo, k! mu daje lep okvir še zlasti z vrednoto misli, kot je na pr. poudarek človečanake ljubezni, bičanje svetohlinstva in zlasli lep simbol o izgorevanju človeškega življenja, ki mu je pisana dolgost na oni strani. Tej vsebinski snovi pa, ki je obenem prežeta z iskreno prisrčno dobroto, bi se dalo vendar oporekati, da ni prav enotna. Moti jo deloma nekam nasilno miselno poudarjanje brezčasnosti osnovnega motiva z mešanjem raznih časovnih stilov v okvir dejanja (menim, da je ta namen lahko dosežen z nekoliko bolj poudarjenim motivom Limba, ki je sam po sebi čudovit). Deloma pa vzbuja pomisleke pretirana zmes vsebinsko podvignjenih, simbolnih mest s skrajnimi na-turalizmi, ki se mestoma med seboj kar bijejo; neugodno je tudi kompromisno učinkujoče vnašanje prizorov, ki diše že po reviji. Za skladatelja pomenja ta snov svojstven problem po svoji zgrajenosti, v kateri se prav nič ne ozira na zakone opernih libretov, temveč se preko njih urejuje v tvorbo po čistih dramatskih principih. Na ta način nastaja pred nami prekompo-nirana čista drama, ki je s tem res da ušla pred operno patetiko in stilizncijo ter se čim bolj približa naravnemu razpletanju dogodkov. Vendar pa s tem še ni rešeno vprašanje estetskega učinka, ki postaja sporen. Opera je zavisna od zakonitosti, ki ureja zvezo med glasbo in besedo ter njeno vsebino, po kateri naj bosta druga drugI okvir v dopolnjevanje. Kakor hitro pa postane vsebina v besedi preveč izčrpna, ne more več glasba prav do nje in ostaja pri strani. Prav isto se glasbi dogaja v operi, kjer je dramatski del preizčrpen, kar obstoja tudi v danem primeru. Tako se dogaja, da z ene strani gostota besednega izraza glasbo, ki se lovi za njo, izpodnaša v njeni arhitektonski doslednosti, kar daje slednji značaj raztrganosti, z druge strani pa dojemalca ne more zadovoljiti, ker mu pozornost obrača preveč k besedilu (katerega mu pa itak mnogo odpade, kar ga spravi v nemir) in ga obenem odvrača od glasbe, ki ga vznemirja zopet po svoje z označeno razdrobljenostjo. To nepopolnost je občutil tudi skladatelj še zlasti kot pristaš čiste glasbene zakonitosti in jo je skušal premostiti s tem, da je vzpostavljal kolikor mogoče vsaj kot podlago čisto glasbeno ogrodje, če je že moral na tem ogrodju sloneče glasbene misli drobiti in razčlenjevati po zahtevah dramatskega besedila. Ker pa je pri tem obdržal kot osnovni izrazni princip dosledno spremljanje besedne vsebine in dramatskega dogajanja (tedaj neke vrste podslikavanje, čeprav predvsem duševnih razpoloženje in vzponov), je vsaj v glavnih obrisih dobila ta glasbena snov — zaradi goste različnosti in živega menjavanja v tonsko snov zajetih razpoloženj in sploh duševnih vzgibov tako v splošnem oderskem dogajanju kot v posameznih osebah, značaj razdrobljenosti, dasiravno imajo posamezni deli sami v sebi neko zaključenost; vendar je dana tudi celoti neka enotnost, in sicer z osnovno, vseskozi razpletajočo se motiviko. Vsemu omenjenemu je dokaz in potrdilo, da učinkuje DRAMA - Začetek ob 20. Nedelja, 22. novembra ob 15.: iPrva legija*. Izvem. Cane od 20 Din navzdol. Ob JO.: *Na ledeni plošči*. Izven. Cene od 22 Dim navzdol. Ponedeljek, 2«. novembra: Zaprto. Toreik, '.M. roveuibra: *Konjeniika patrola* Gostovanje T CaUu. Sreda, 25. novembra: «Za narodov blagor' Red B. Četrtek. 26. novembra; tKvadralura kronat. Iitveu. Cene od 20 Ddn navzdol. OPURA - Začetek nb 20. Nedelja, 22. novembra ob 15.: *Traviata*. Izven. Cone od »I Din navrjlol. Ob 20. uri. « A praiio', kaj dela Andulat* Izven. Znižan« cone «1 30 Dim navzdoil. Ponedeljek, 23. novembra: Zap.rt». Torok, 21. novembra: «/?otra Smrt*. Hod A. Sreda, 25. novombra: «Pod to goro zeleno.* Operota. Red Sreda. Cetrtok, 26. novembra: t Mafija Gubec.t Rod Cotrtak. Moiibotskv aledftftisie ...mu mmimnii Nedelja, 22. novombra ob 15.: *lorka*. Zadnjič. Oloboko znižane cone. Oh 20 °. *Ciganski primai*. Znižane oena. Ponedeljek, 35. novem br«: Ziuprio. Torok, M. novembra ob 20.: «Baron Trenkt. Rod A. ne le muzikalno, temveč v celoti najjačje 2. slika II. dej. (Limb) ln to v svojem pričetku, ki je na besedilu akromen, odersko stiliziran in glasbeno zaključen; enako vsi prizori, (obenem z učinkovitim zaključkom), kjer stoje ti znaki v ospredju. Na ta način je to snov skladatelj zajel z vso ljubeznijo in ji naklonil vse bogastvo svoje mu-zikalne fantazije, ki jo »premija ugodno mojstrstvo oblikovanja tonske snovi. Spraviti pa ta izrazni način v sklad s pojmom določene stilne smeri, Je težko. Skladatelju, ki je pričel svojo kompozitorno pot v naslonu na Dvoraka, čigar učenec je bil, vedno sveži duh ni dal zapirati se napram novostim, ki jih je sproti rodilo stilno presnavljanje zadnjega časa, ki je v razvojnem pogledu silno napet in strašno nagel. Napram vsemu je bil odprt in je vse preizkusil, da je nato iz tega povzel, kar je bilo dobro in opustil, kar je le preveč dišalo po golem novotarstvu, prezirajo osnovne postave, ki vodijo umetnost sploh. Tako bi lahko rekli, da se v celoti skladateljevega glasbenega izraza javljajo rahlo znaki stilnih smeri zadnjega časa, ki so pa vendar vsi povezani v samoniklo enoto deloma s češko narodno glasbeno tipiko, deloma z osnovno karakteristiko čiste glas-benosti, kar bi utegnilo biti dvoje bistvenih potez skladateljevega osebnega sloga. — Med tremi glavnimi glasbenimi sestavinami se melodika razpleta večinoma v objemu diatonlke, je z ozirom na intervale dovolj napeta; pri tem pa je deloma vznešena, široko vložena in sočna, deloma pa suha, parlandu se približajoča. Ritem je močno enako-meren( 2, 3, 4 in tudi 5-delen) ter se obenem z melodiko precej izrazito oklepa glasbene folklore. Harmonika pa je dovolj svobodna, včasih v trdotah bolj brezobzirna, čeprav tonalnosti ne zani-kuje, drugič zopet pohlevna in enostavna, prav kot se prilega čustveni vsebini. V tem okviru ustvarja skladatelj tonske like, ki so v čustvenem izrazu bogati in prepričevalni zlasti tam, kjer so bolj zaključeni. In te glasbene tvorbe izdajajo skladatelja kot zelo občutljivega umetnika in človeka, kajti le tako more nastati toliko prisrčne dobrote, kot se je razvila čez vse delo (značilno je, s kakšno ljubeznijo je oblikovan muzikant. v kakšno umirjeno milino botra Smrt), a tudi toliko resnih umetniških utrinkov, ki dajejo delu resno umetniško podobo. O izvedbi dela bomo poročal prihodnjič. V. U. Višnja gora je dobila hopališče Te dni je bilo v Višnji gori dograjeno prvo moderno kopališče na Dolenjskem. Potreba po njem je bila zelo velika, kajti Višnja gora postaja vedno bolj tujskoprometni kraj. Nima samo ugodne lege s krasno okolico, tudi podnebje je zelo zdravo in ugodno vpliva na živčno razrvane ljudi. Najbolj pa so tujci pogrešali primernega kraja za kopanje. Zato se je osnoval poseben kopališki odbor iz uglednejših meščanov, ki si je nadel nalogo, da čim prej zgradi moderno in higi-jenično urejeno kopališče. Odbor se je obrnil na okoliške kmete, ki so darovali velike količine lesa. Ta les je potem stiški samostan popolnoma brezplačno razžagal. Ker pa Višnja gora ne zmore sama ogromnih žrtev, — po načrtih, ki jih je napravil lligijenski zavod, so preračunani stroški na 300.000 din — zato so se obrnili na g. bana dr. Marka Natlačena, ki dobro pozna razmere in potrebe Višnje gore, in je v toliki meri priskočil na pomoč, da mu bo Višnja gora vedno hvaležna in ga ne bo nikoli pozabila. Brez njega bi nikoli ne imela kopališča. Prav tako je pokazal veliko požrtvovalnost g. inženjer Maček s hidrotehnič-nega oddelka banske uprave, ki je vodil gradbena dela. Na svoje stroške si je ogledal druga kopališča, tako da je naše kojiališče najmodernejše v Sloveniji. Omeniti moramo tudi to, da za svoje delo g. inženjer ne mara nobenega plačila. Naj ima zavest, da je kopališče samo zanj najlepše priznanje, večje kakor bi mu ga mogli mi dati! NoLSinctnila »————■■n............................... Liubljana 1 Poselska zvezu v Ljubljani v prizori v nodoljo, dne 29. novombra 1936 ob pol 5. popoldne v dvorani Rokodelskega (loma, Komeiutkegu ulica 61. 12, dramo v troli d«0an;ih .Po trnju ilo cvetja«. Keiira g. Majdii Fortunal.. Vabuno služkinje, kakor ludi ostalo občinstvo. 1 Katoliško prosvetno društvo v Spodnji Bitki priredi v ponedeljek 23. novembra predavanje o «'i>i-roUkih gorah.. Predava dobro znu,ul iu priljubljeni' predavatelj prot. Janko Mlakar. 1 Prosvetno društvo na ljubljanskem Uradu ima drevi ob 7. v društveni dvorani na gradu svojo prire-diitev s komičnimi pribori, kupleli, dekiatnaeijaiuii in pevskimi točkami, nakar sledi kino predisLava. Vstopnine nt. Prostovoljni prispevikl za nabavo društvenega odra ho hvaležno sprejemajo. 1 Ženski odsek Sentpcterske prosvete priredi v ponedeljek, dne 2.1. t. m. predavanje, ki g« bo i-moi g. župnik Alojzij KoSmenlj. Vabimo vno kr60an<«ke žene naju žuipnije, da se predavanja v obilnem Številu udeleže. 1 Siškarjil Članski sestanek s predavanjem priredi Sadjarska in vruatrska podiruiuloa v torok, M. t. m oh 8. zvečer v Sold. Pridite! 1 Fantovski kroiek na Kodeljevem bo imel jutri ob 8. redni sestanek, na katerem bo predavanje o vzrokih im o razvoju ruskega boljševizma. 1 Ženski odsek Salezijunske prosvete na Kodeljevem bo imed v torek ob 8. redni Bestaneik, na iMUierem bo predaval g. St. Teanlm »O sv. Tareziikl« — posvečen bo pa ta večer tudi »Izseljenski uirit«- 1 Dekliški odsek Setazijanske prosvete na Kodeljevem bo Imel v sredo ob 8. redmii sestanek, na katerem bo govoril g. L. Erjavec »O. vtisih Iz potovanja po Italiji«. 1 Moiki odsek Salezijanske prosvete na Kodeljevem bo Imel v petek ob 8. rednii sestanek e predavanjem. 1 Kino Kodeljevo igra danes ob 5. ta 8. in juitri ob 8. dvojni nporod: •Smrti v obraz« (Warnar Olaud) ln tigra z ognjem« (Paul Horbiger). Danes ob 3. matineja »Smrti v obraz.. 1 Kino l'it predvaja dame« ob 4, t iu pod 9 »večer fUm »Tajni kurir« a Han« Albensom. 1 Občni zbor zadruge *Stan in Dom* v likvidaciji bo v nedeljo, dne 6. decembra 1936 oh 10 dopoldne v bivših gostilniških prostorih na TržaSki cesti an (Stan lin dom) s sledečim dnevnim redom: 1. Cutanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo luikvidn-oUskaga odbora. 8. Provzem zadružnih h 16 po Mostni občilni ljubljanski. 4. Zaključek likvidacije. Ce ob določani! umi ob6ni zbor nd sklepčen, »e vrfil pod ure kasneje druigil občni zbor v Malh prostorih tu z Mlin dnevnim rodom. K polnoSlevLlni udeležbi vabi vse Mane Likvidacijski odbor. t Nočno sluibo imajo lekarne: dane«: dr. Plccoli, TjrrAova oosta 6, mr. Hočevar, CelovSka cchIb 62 In mr. •Uartus, Moste; jnlrl: dr Kmet, Tyrfieva o-ejTa 41, mr. Tmukoszy ded.. Mostni trg 4 ln mr. 1'slnr, Selen-burgova ulloa 7. Drugi hrail Oorje pri Bledu. Kat. prosvetno drnitvo vpri-zorl drevi ob 7 v Oosposvel.skcm domu zgo«lovi.o»ko l«rro "Zaklad v Radovtai«. SneberJc-Zadobro"a. Dramatični od«ak nadejra Pevskega druStva vprizori v nedeljo 29. novembra ob pol 4 popoldne krstno predstarvo «V lmj za »taro pravdo« Mirna. Dne 22 t. m. oh 8. popoldne vprizori Pro-uvetno drufitvo Itrro »Grobovi«. Pred to Igro za-pole pfrvsfco društvo .Mirna« url pesnile« v slovo g. lievo-votlji kaplanu BabnUtu. K U £ V R Ji Nove knjige Družbe sv. Mohorja Pogled v ekspedicijo letošnjih Mohorjevih knjig. Slomšek je že 1. 1836 opozarjal prijatelja Sto-jana na cenene izdaje knjig oo. mehitaristov na Dunaju in že vzamemo, da se mu je morda že takrat porodila ideja o podobnem knjižnem delu pri nas, potem bi mogli letos slaviti stoletnico ideje Mohorjeve družbe. Vemo pa, da je že 1. 1845 napisal lastnoročno pravila za izdajanje dobrih slovenskih knjig, dasi je do ustanovitve Mohorjeve družbe prišlo šele 1. 1852, ki se je pa kmalu nato — 1860 — spremenila v cerkveno bratovščino, kar je v bistvu še danes, ter se s tem razširila v sleherno gorsko vas in zajela ves narod. Tako se je zgodilo, da je majhen slovenski riarod iniel 1. 1918 nič manj ko 90.512 naročnikov na te knjige, kar je procentualno morda edinstven dogodek na svetu ter še danes dokaz naše kulturno-sti, na katerega moremo biti pred vsem svetom ponosni. Sicer Mohorjeva družha ni nikdar več dosegla te visoke številke — vzrok je pač Koroška in Primorska —, toda po prizadevanju pisatelja F. S. Finžgarja, ki je ustanovo po vojni presnovil ter navdal z novim pogonom, je družba sv. Mohorja še danes eno najvažnejših naših kulturnih podjetij, ki se zaveda svojih dolžnosti do naroda ter mu v najvišji meri daje, kar more. Tako poleg vsakoletnih rednih knjig, ki jih daje za 20 Din. izdaja tudi svojo »Mohorjevo knjižnico«, ki je dosegla že skoraj 90 knjig ter predstavlja lepo iz-bero domačega in tujega slovstva. Poudariti mo- ramo lepo družinsko revijo »Mladika«, ki že 17 let estetsko in duhovno vodi, prej pod Finžgarjevim uredništvom, zdaj pod dr. Pogačnikoviin, naše družine ter ji nudi dovolj dobrega branja, in kar je važno — zlasti domačega. V zadnjih letih pa se je družba tudi prodorno uveljavila pri reševanju šolskega problema ter poleg drugih knjig začela ozir. poživila slavno zbirko »Cvetje iz domačih in tujih logov«, ki jo urejuje prof. Jaka Šolar po najnovejših pedagoških in znanstvenih metodah, ter vsebuje strokovno komentirane najboljše plodove domačih in tujih klasikov, s katerimi se mora nujno upoznati doraščajoče izobra-ženstvo. Na to zbirko se bo treba nekoč še posebej ozreti ter jo primerno predstaviti javnosti. Za razvoj naše znanosti je važna »Slovstvena kniižica« z Zigonovim Prešernom in Keleminovimi Bajkami. Datje »Znanstvena knjižnica« s takimi knjigami kot so Ušeničnikova Knjiga o življenju, Vebrova o Bogu, Pitamicova Država, Lukmanovi Martyres, Koroščevo Rimsko pravo, Gosarjev Družabni red itd., ki so vzbudile pozornost tudi v inozemstvu. Poleg teh rednih zbirk pa je več pomembnih del izšlo izven rednega programa, da imenujemo samo Sovretov prevod sv. Avguština, ki pomeni tudi po zunanji obliki eno najlepših slovenskih knjig. Danes predstavlja Mohorjeva družba eno najbolj razgibanih slovenskih knjižnih založništev, ki s svojimi knjigami sega v najširše slovenske plasti. Redne knjige za leto 1937 Koledar Res, prava čitanka slovenske družine! V lepi obliki slikarja S. Pengova predstavlja našo tajno povezanost z občestvom svetnikov, ki žive z nami nerazdružno preko vsega cerkvenega leta. Poleg te osnovne misli, pa ima Koledar polno praktičnih pregledov in nasvetov, ki so v Koledarju že udomačeni (semnji, takse itd.). Letošnjemu Koledarju dajo glavno potezo — gospodarski problemi. Ze uvodni Finžgarjev »Direndaj« pokaže plastično na našo sodobno rakrano — brezposelnost in bedo, ki jo pa Finžgar tudi skuša rešiti. J. Avsenek razlaga s svojim globokim pogledom v gospodarsko življenje »naše gospodarske težave« ter jim poišče vzrokov; dr. L. Sušnik daje nasvete za razne poklice; dr. Kuhar mojstrsko odgrinja zaveso izpred svetovne politike ter pokaže na gospodarske probleme, ki usmerjajo svet; dr. Šarabon kaže svetovne dogodke, Slapar pa zgodovino Cerkve v teh dneh. Praktičnemu pouku služijo članki o amerikanski uši na našem sadju (Flego) ter o naši živinoreji (ing. Oblak). Leposlovje zastopa Lea Faturjeva s kleno pravljico iz turških časov ter F. Neubauer s pesmijo o vinu, ki ji da ceno ilustracija E. Justina. Poleg vsega tega se Koledar z ljubeznijo spominja v podobi in besedi umrlih slovenskih velikih inož in članov ter čuva tako svet spomin na rajnke. Večernice V letošnjih Večernicah se je pojavil prvič z večjim tekstom pisatelj Jan Plestenjak z »Lovračem«, zgodbo iz škofjeloških hribov. V jedrnatem kmečkem jeziku prikazuje rast in propad grunta, ki ga je zakrivila svobodomiselnost kmeta. Lovrač je sicer podjeten človek, pravi kmet, ki se pa ne briga več za vero, ter sinov ne vzgaja več v nji, pa si jih tako le odtuji. Tip prave matere, žrtvujoče se in ljubeče pa se je posrečil Pleste-njaku v materi Jeri. Predvsem smrt je dobro opisana. Tudi Lovrač že omahuje v svojem brezbo-štvu, toda njegov drugi zakon se maščuje na njem sainem: druga žena, ljubkujoča z drugim, ga da umoriti. Zapuščen od otrok umira Lovrač. Povest je živahna, tipična mohorska povest v dobrem smislu besede, plastična in živahna, toda vendar Čutimo, da ji manjka še nekaj, kar naj bi jo dvignilo v nadpovprečnost. Pisatelj je zasidran v realnem svetu, pozna svojega človeka in njegov nazor, njegov jezik, zna živahno opazovati in opisovati, vendar pa imamo vtis, da se giblje na površini ter mu manjka prav pogled v globino vsakega dogajanja, ki bi imel za posledico bolj izrazito duhovno problematiko. Zanj pa pomeni delo velik uspeh ter je vzbudil upanje, da bo dal še dobre stvari. Življenje svetnikov Zbirka kratkih življenjepisov svetnikov je spet izšla med rednimi knjigami. V tem zvezku so opisani oni, katerih godove je katol. Cerkev postavila med 7. julij ter 2. avgust. Torej — med drugimi — življenjepisi sv. Elizabete, sv. Amalije, sv. Olge, sv. Mohorja in Fortunata, sv. Bonaventure, sv. Vla-dimirja, sv. Aleša, sv. Kamila, sv. Tomaža Mora, sv. Vineenca Pav., sv. Alfonza, sv. Jakoba, sv. Ane, sv. Krištofa, sv. Ignacija itd. Večino življenjepisov popolno centralizacijo. Zanimiva je borba ob »Iliriji«, ki je bila še v ustavi 1. 1849, pa so jo primorski Italijani in koroški Nemci preprečili. Z oznako policijskega sistema, ovaduštva ter svobodomiselnega podtalnega trenja se konča ta zvezek, ki predstavlja brez dvoma eno od največjih vrednot letošnjih Mohorjevih knjig. Ko bo Zgodovina slovenskega naroda končana, bomo šele videli, kaj je z njo storila Mohorjeva družba: postavila je temelje narodno-politične vzgoje, ki jo Slovenci tako zelo in nujno potrebujemo. To bi bile letošnje redne knjige, ki jih jo Mohorjeva družba poslala v desettisočih med naša najširše ljudske plasti, da jim da branja, gospodarskega pouka, oživi smisel za narodno zgodovino in narodne borbe, poveže s cerkvenim letom, pa tudi, da mu da opore v pridobitvah današnje tehnike. Poleg teh rednih knjig pa je obenem z njimi izšlo tudi več knjig za doplačilo, tako Zupančičev prevod Dickensovega romana »Oliver Twist«, Anžičev prevod romana ameriške pisateljice VVille Cather »škof nove Mehike«, F ulit kov pesniški »Sto basni za otroke« Viljema Heya z ilustracijami H. Smrekarja, ter izvirno mladinsko povest N a r t e Veliko n j a »Naš pes«, o katerih bomo še poročali v »Kulturnem obzorniku«. td. Pogovori z glavnimi delavci družbe je preskrbel marljivi pisatelj dr. F. Jaklič, nekaj pa tudi prof. Pavlin, dr. Jere. dr. F. Ušeničnik in kanonik Stroj. Elektrika Posebnost letošnjih rednih knjig je poljudna knjiga o elektriki, ki jo je napisal prof. An drče, pisatelj knjige o radiu. V jasnih pogovorih med učencem in učiteljem je popisano proizvajanje elektrike, nje uporaba ter nevarhosti, ki prete človeškemu življenju v nepravem dotiku z njo. Ob današnjem hitrem tempu elektrifikacije je bila nujno potrebna taka poljudno - znanstvena knjiga, ki bi najširšim plastem na najumljivejši način pojasnila vsa vprašanja elektrike ter vzbudila zanjo zanimanje med ljudstvom. Knjiga bo pa prišla neizmerno prav tudi učeči se mladini, ki bo v njej dobila pojasnjeno vso šolsko tvarino. Pravo vrednost pa dajejo knjigi številne ilustracije, ki ponazorujejo tekst ter nadomeščajo poizkuse. Čuditi se moramo založnici, da tako bogato ilustrirano knjigo more dati med rednimi knjigami ter vseh pet knjig za 20 dinarjev! Praktični pomen pa ima Andreeva knjiga tudi zato, ker v zadnjem poglavju nazorno pokaže tudi na nevarnosti, ki prete človeku od električnih naprav ter bi že radi tega moral vsakdo to knjigo poznati. Zgodovina slovenskega naroda Dr. Mal, zaslužni nadaljevalec dr. Grudnove Zgodovine, v tem 14. zvezku še podrobneje razlaga revolucionarno leto 1848 z vsemi njegovimi reformami, ki se polagoma izgubljajo ter tonejo v težnjah nove, porajajoče se absolutistične dobe. V prvi polovici se peča z zadevami posameznih stanov in ustanov, med katerimi postavlja na prvo mesto vprašanje kmečke osamosvojitve, zemljiške odveze, kar bo tudi širše slovenske plasti najbolj zanimalo. Saj to poglavje kaže, kako se je slovenski kmet osvobodil tlačanstva, kako je reagiral na razne cesarske patente, pošiljal deputacije in se skušal »puntati« ter kalco se je končno šele v 1. 1854 uredilo razmerje do graščakov. Dalje opisuje dr. Mal splošne gospodarske razmere v slovenskih deželah, razne letine, obrtniška vprašanja, rast in propad fužinarstva, sejmov, vozništva itd. ter konča z neuspelim notranjim posojilom 1.1854. Posebno poglavje tvori vprašanje Cerkve ter takrat se porajajočega liberalizma, ki so ga propagirale »Celjsiie novine«. Predvsem pa se ustavlja ob Slomšku ler njegovi duhovščini (Majer Ziljski), ki je stala na strani slovenskega ljudstva v narodnostnem oziru. Posebej pa se peča s Slomškovo ustanovitvijo Mohorjeve družbe. Zanimivi sta poglavji o razvoju ljudskega šolstva pri nas (Slomšek, Močnik, 1'raprotnik), zlasti pa Se o težnjah 1. 1848 po slovenskem vseučilišču v Ljubljani, ki so se le deloma realizirale (pravna in medicinska predavanja, poleg filozofskih in bogoslovnih), dokler ni Gradec prevzel slovenskih pravnih predavanj ter s t«m zavrl ustanovitev vseučilišča, katerega potrebo je minister že priznal. V drugi polovici knjige pa se dr. Mal peča z razmerami ob nastopu novega vladarja Franca Jožefa (»z novim cesarjem v novo smer«), z zmagami nad revolucionarji v Pcšti in Italiji ter novo oktroirano ustavo iz 1. 1849., ki je polagoma 1. 1851. privedla v Urednik Mohorjevih knjig dr. Pogačnik Kaj mi morete reči o treh letih svojega uredniškega dela? Ko sem ob koncu 1. 1933 prevzel uredništvo od Finžgarja, sem dobil bogato dediščino- skrbno urejevan, v javnosti dobro usidran in literarno pomemben list Mladiko, velikanski zbor dragocenih sodelavcev in obširen program za prihodnja leta. Naj ob tej priliki povem, da bo v slovenski kulturni zgodovini veljal Finžgar za drugega ustanovitelja, bolje rešitelja Mohorjeve družbe, ki bi brez njega po vojni težko obstala. Uredništvo Mohorjevih publikacij presega moči enega človeka. Iskal sem pri tem velikem bremenu krepkih sourednikov. Mnogo so mi pomagali po vrsti profesor Niko Kuret, potem Viktor Smolej in po njegovi nastavitvi mi je desna roka profesor France Vodnik. Le z žilavo delavnostjo in dobrimi sodelavci je bilo mogoče v zadnjih treh letih nuditi toliko knjig v Mohorjevi založbi. Knjižnica, ki je ob Finžgarjevem odhodu štela 60 zvezkov, jih danes šteje 89, kar je deset knjig na leto. poleg »Mladike« in rednih ter drugih publikacij. Kaj sodite o slovenski literaturi naših dni? Mladika je bogata revija in brez dvoma važna. Kaj radi govore o literarni krizi. A čutim, da je ni. Pred desetimi leti se je mnogo manj pisalo kakor danes. Tudi kakovosti imamo vmes. Okrog Mladike se zbira zelo številna družina, vsako leto zacvete nekaj novih, obetajočih imen. — In drugo, kar naj pri tej priložnosti povem, je to, da zaradi smeri lista še nisem čutil vezi. Bajka je, kar trdijo »svobodni misleci«, da j« katoličan vezan in ne more svobodno ustvarjati. Zaradi tega nisem imel še z nobenim avtorjem težav. Pač pa čutim, da je razlika med katoliškimi revijami in nekatotiškimi ta, da mi po svoji notranji nuji hočemo v vsem tudi smisla, drugim ni toliko potreben. Zalo so nam tembolj danes potrebne resne revije, ki so podobno kakor jezik nosilci narodne kulture ter njen dokument. Mladika zavedno daje prednost domačim pisateljem in skuša biti njihovo družinsko ognjišče. List je, upam, potreben, mnogo ga bero, saj je po kavarnah Mladika često najbolj obrabljen, najbolj bran list. Poleg tega ima to prednost, da poleg Doma in sveta edina prinaša reprodukcije slovensko in tudi druge, zlasti slovanske likovne umetnosti. Tako list narod tudi estetsko vzgaja. Kakšni so Vaši načrti za bodočnost? Rad bi, da govore dejanja, ne želja in načrti. Zakaj, kdo nima velikih načrtov, posebno če je še mlad in ga življenje ni še povsem razočaralo in podrlo. Prihodnje leto bomo nudili udom več. povesti, Koledar bo imel lažjo vsebino, dali bomo potopis, ki je v naši literaturi zadnji čas tako redek, pa tudi molitvenik, za katerega nas prosijo že dalje časa. V izrednih publikacijah smo se začeli razgledovati po slovanskih književnostih. Mladinsko slovstvo skušamo razgibati. Pač pa pogrešamo slovenske humoristične literature; ni je dobiti. V bližnji bodočnosti izdamo nekaj proti-komunističnih knjig, ker to je tudi Mohorjeve družbe dolžnost v tem trenutku. Pripravljamo katoliško delo o spolnosti in spolni vzgoji. Veber piše svojo, že obljubljeno Filozofijo evangelijev. Kmalu izide slovenski prevod knjige Štirideset let babica Lisbethe Burger. V kratkem izide tudi slovenska liturgična rubricistika, slovenski Erker. To je le nekaj del bližnje bodočnosti. Na uho pa Vam povem, da smo sprožili delo za ljudsko izdajo sv. pisma, ki ga liodo izdali drugi, in da se zelo trudimo, da bi slovenski mi-sale vendarle izšel. Pisatelj F. S. Finžgar Gospod pisatelj, kako se Vam je posrečilo po prelomu zopet poživiti Mohorjevo družbo? »O tem sem že napisal svojo zgodbo v Mohorjev Koledar. Po vojni je bil duhovni položaj družbe nekam obupen. Pravi udarec pa je bila izselitev iz Celovca, ko smo morali iskati stanovanje v barakah v Prevalju ter so nam najrazličnejše motnje ovirale obrat. Tedaj tudi ni bilo mogoče pravočasno pošiljati knjige v Ameriko in drugam, radi česar so bili člani precej nejevoljni ter je to imelo za posledico njih padanje. - Obenem je Iz Celovca odšel ves odbor, ki je bil odslej razkosan — nekateri so pomrli — ter je ostal prav za prav sam stari g. Huter, ki je Se držal posle v svojih rokah, v kolikor je Se mogel. Pravega urednika ni bilo. Tudi vezi s sotrudniki so bile pretrgane in tako sc jc zgodilo, da »eni se — ko sem po velikem oklevanju sprejel uredni- štvo knjig — vsedel za prazno mizo brez rokopisov in brez sotrudniškega kadra. Edini rokopis je bil en zvezek Zoretovega Življenja svetnikov. Gruden je umrl in tudi drugi, na katere bi lahko računal. Moja prva skrb je bila dobiti sotrudniko ter napraviti vsaj malo podoben program in izboljšati tudi knjige po zunanji opremi, ker je stara po svoji stereotipnosti že odbijala. Tudi je bilo treba prevzeti dediščino: tako nadaljevanje Grudnove Zgodovine ter Zoretovega Življenja svetnikov, ker sta to tako važni knjigi, da jih družba mora končati. Dobil sem dobre nadaljevalce. Pokazalo se je nujno, da vsakokratni urednik stanuje v Ljubljani kot kulturnem središču Slovenije, kakor se je tudi pokazalo, da je dobro, da je tiskarna v geografskem središču Slovenije, v Celju, za kar smo se odločili, ko nam ni bilo več vrnitve na Koroško. Ko smo se nekoliko uredili, je bilo treba družbo razgibati. Lotil sem se najprej družinskega lista, kajti med Vrtcem in Dom in svetom nismo imeli vmesnega člena. Tako smo prevzeli Goriško »Mladiko«, ki gre zdaj že v 17 leto. Ustanovil sem Mohorjevo knjižnico, predvsem z ozirom nn potrebe naših podeželskih knjižnic, ki dobe v njej najboljše branje. Škoda, da se tega premalo zavedajo. Na, tako se je zgodilo, da sem se tedaj, ko sem odložil uredništvo na mlajša ramena, lahko zahvalil že 130 sotrudnikoin.« Kako pa, g. pisatelj, ste ostali še kaj v zvezi z Družbo in kaj mislite za bodoče? »Seveda, saj sem v odboru. Potreben pa sem bil miru, saj sami veste, kaj je to urednik: korigiraš, pišeš, prosiš, iščeš, se trudiš za žive in mrtve in ko knjiga izide, ne ve nihče, da si imel prste vmes. Vse delo gre v nič, živci pa trpe kot le kaj, posebno pa, če sem moral ustvarjati vso iz nova. Poleg tega pa še drugod. Zdaj pomagam uredniku z branjem rokopisov in podobnimi. Za bodoče bi samo želel, da se družbi posreči zaključiti dve važni knjigi, ki bi bili že zdavnaj končani, da ni umrl Gruden in zbolel Zore. To sta knjigi, na kateri je Družba ponosna, ki pa vsakoletne izdaje knjig narede nekoliko enolične. Zlasti še, ko je tudi Koledar že tradicionalen. Ko bo družba prišla preko tega, bodo knjižne zbirko lahko bolj pestre. Zdaj se ta pestrost kaže bolj v izrednih zbirkah. In kaj vse hi izdajali, da bi mogli priti do svojega premoženja!« Ravnatelj Mohorjeve tiskarne dr. Fr. Kotnik Kako se je tiskarna razvijala po vojni? Ko je naša jugoslovanska vojska zasedla Celovec, in jo bilo gotovo, da je ta zasedba le začasna, je pod nadzorstvom ravnatelja Zeichna in faktorja Kolenca Družba demontirala vse stroje v tiskarni in knjigoveznici, ves drug mate-rijal spravila v zaboje in se preselila v barake na Prevalje. Tu je obratovala do pozne jeseni 1927. V Celju je kupila Kosovo trgovsko hišo in si po zamisli arh. Jos. Plečnikn in po načrtih ter vodstvom ing. A. Suhadolca postavila novo tiskarniško poslopje. V Celovcu še nismo imeli stavnih strojev, enega stno kupili na Prevaljah, drugega v Celju. Istotako je bilo treba nabaviti en veliki in en manjši tiskarski stroj z vlagalnima aparatoma in še veliko drugih stvari. Investicije so bile velike. Sedaj sino za zatožno podjetj e za naše razmere kolikortoliko dobro opremljeni, manjka pa še več važnih stvari. Kaka morete iidajati toliko knjig? Saj jih ni toliko. Poglejte zadnji Književni glasnik in primerjajte »poplavo« drugega slovenskega tiska. Držimo se pač načel Antona Martina Slomška, Andreja Enspielerja in sijajnega organizatorja duševnega dela med Slovenci Antona Ja-nežiča. Ves naš književrii program je sestavljen po tem vidiku. V dobi prejšnjega režima naš narod ni imel toliko priložnosti, da bi nastopal na politični areni, zato se je posvetil zopet slovenski knjigi. Zopet se je duševno zbral. Saj je včasih ganljivo, kako nam pišejo naši udje iz daljnih krajev, s hribov in z vseh vetrov, ko naročajo knjige ali pa svetujejo: to in to izdajte, to je še potrebno. Naša Družha je le Se skupna vez vseh Slovencev. Lepo je zapisal prof dr. Fr. Sušnik v zadnjem Književnem glasniku, ko je bral svoje ime prvič natisnjeno v Koledarju: »... zdelo se mi je. da sem adaj prav vpisan ud slovenskega naroda.« Kaj nameravate r bližnji bodočnosti? Družba objavlja svoj program v Književnem glasniku. Mogoče vas bo zanimala Občna zgodovina, ki jo pripravljamo. Menda bo najprej gotov rokopis o grški in rimski zgodovini, ki jo piše nas sotrudnik prof. A. Sovre. Če bo prej gotov, ga lahko kot prvega izdatno. Potrebna pa je taka knjiga — to sami veste — za vse, ne samo za urednike in profesorje. Pa četudi NVels izide v slovenskem prevodu, bo naša originalna zgodovina imela trajno vrednost. — O Cvetju bi vam lahko veliko povedni, Se več pa njegov marljivi urednik prof. Šolar, ki je zasnoval že 120 zvezkov. Pa: »zavedajte se namreč, da ste kupci pri zbirki vsaj tako važen činitelj kakor »va uredništvo in založništvo.« stoji na 41. strani zadnjega Književnega glasnika. O drugih načrtih pa vam ne moreni ničesar izdati, naj veste, da ravnatelj izvršuje samo sklepe družbenega odbora. MLADI SLOVENEC Prebrisani Janezek Mladi Slovenci in Janez Fičfirič Janezek je dečko tak: zlepa ni mu kdo enak; komaj sedem let je star, pa v zadregi ni nikdar. Zadnjič moško priracal ie k trgovcu im dejal: »Brž zračunajte, stric Žane, koliko to skupaj stane: osemdeset kil masti, petindvajset kil soli, liter olja, pet limon, venec fig na vrh zastonj...« »Dobra ta kupčija bo!« mož se nasmehlja sladko; pleša nvu žari kot luna, ko s peresnikom računa... »Torej skupaj koliko?« vpraša Janez. »Toliko!« reče mož in pomoli listek bel mu pred oči »Hvala! Veste, ta račun nam je dal učitelj Kljun za nalogo šolsko danes,« zvito se zasmeje Janez. Kdo je najmočnejši? Lastovka je ujela muho in odletela z njo v svoje gnezdo. »Joj, meni,« je zatarnala muha, »kaj sem ti sirota storila? Tudi jaz bi rada živela.« Lastovka je odgovorila: »Vse nič ne pomaga, moja si, ker sem močnejša od tebe.« V tem hipu je priletel jastreb in zgrabil lastovko s svojimi ostrimi kremplji. »Pu6ti me!« ga je zaprosila lastovka. »Ce me raztrgaš bodo vsi moji mladiči umrli od gladu.« jastreb pa se je za režal: »V6e nič ne pomaga, moja 6i, ker sem močnejši od tebe.« , , . »Stoj!« je tedaj zakričal nad jastrebom orel in ga zgrabil s svojimi močnimi nogami. »Orel, kralj vseh ptičev, usmili se me!« je za-tarnal jastreb. »Ne bodi tako brezsrčen, saj ti nisem nič hudega storil.« »Molči in trpi! Jaz sem najmočnejši!« je od govoril orel in 6e pripravil, da bi jastreba raztrgal. Nenadoma je odnekod počila puška. Orel, zadet v prsi, je padel na zemljo. Tam je že čakal nanj pes. Zgrabil ga je in odnesel svojemu gospo darju. »Slišal sem tvoj krik, orel ošabni,« je rekel lovec. »Najmočnejši na zemlji sem jaz, najmočnejši nad menoj pa je samo — Bog!« Domišljavo jabolko (Basen) Bilo je /abolko, ki je padlo z drevesa in se nasadilo na kol vrtne ograje. Kajpak ga je zelo bolelo, saj se je konica kola zajedla prav v sredo mesa. Tako globoko se je kol zasadil, da bi kmalu jabolko razpolovil. Vsaka rana se zaceli — pravi pregovor — in tudi naše jabolko je že drugega dne pozabilo bolečine. Kako bi tudi mislilo nanje, ko ie pa spoznalo, da čepi na vzvišenem prostoru, kamor doslej še nobeno jabolko ni padlo. Domišljevati si je začelo, da sedi na kraljevskem prestolu. Ne samo jabolka, ki so padla na tla, so ponižno gledale na njegovo veličanstvo, tudi jabolka na drevesu so spoštljivo menila, da je njihov tovariš napravil mojstrski skok. Ni čuda, da je bilo jabolko od ure do ure bolj domišljavo in bahato. Proti večeru pa je prišel v sadovnjak njegov lastnik. Ko je zagledal na tleh ležeča jabolka, je vzel košaro in iih zmetal vanjo. Nazadnje je stopil k ograji in snel nabodeno jabolko Toaa že en 6am pogled mu je povedal, da je jabolko v njegovem brezdelju razjedel črv. Kajpak ga je vrgel proč. Jabolka, ki so še ostala na drevesu, pa so st mislila: »Kaj pomaga, biti nekaj posebnega, če pa nisi zato nič boljši!« Kako so se maščevale ose V bližini nekega mesta v Italiji so poleti našli delavca, ki je ležal mrtev na kupu listja in vej. Strašno oteklo telo in roj razdraženih os sta ljudem pojasnila vzrok smrti. Mož je pri delu na polju staknil osje gnezdo. Podrezal je vanj z rov-nico. da bi ga razdrl. Ose so se razkačeno zakadile vanj. Zaman se jih je delavec otresal; os je bilo čedalje več. Prestrašeni mož se je nazadnje spustil v beg. ose pa so letele za njim in ga opikale tako, da je omedlel. Zgrudil se je na kup listja. Ose so ga obletavale in pikale toliko časa. da je zaradi zastrupljenja, ki ga je povzročila mravljinčna kislina. umrl, Jana h Neki pes je opazoval sonce ki je vzhajalo izza daljne gore. . »Kakšen spak pa je to?« je pomislil pes in začel na vso moč lajati nad-soncem. Laja! je ves dan Ko je proti večeru sonce sjjet zahajalo za daljno goro. je pes ponosno rekel: »Aha. pa sem ga pregnal! Pa naj še kdo reee da nisem junak!« Mirko Kunčič: Igra s peljem in rajanjem OSEBE; Tri deklice v narodnih barvah: bela, modra, rdeča. Janez Fičfirič. Peter in Pavel, njegova spremljevalca. Prvi deček v narodni noši. Drugi deček v narodni noši. Tretji deček v narodni noši. Prva deklica v narodni nošt. Druga deklica v narodn noši. Tretja deklica v narodni noši. Deček s harmoniko. Drugi dečki in deklice v narodni noši Pozorišče: V ozadju slika Triglava ali Blejskega jezera al. Ljubljane. Zraven stoji novi prapor. 1. PRIZOR. Deklica v narodnih barvah. I. deklica v narodni barvi (snežno belem, do peta segajočem oblačilcu al! halji, z belimi čeveljčki, belo pentljo v laseh in šopkom belih rož v desnici, priskaklja z desne, se prikloni in predstavi): Meni je ime Ceciliia, bela sem kot v vrtu lilija. II. deklica v narodni barvi (v modrem oblačilcu ali halji, z modrimi čeveljčki, modro pientljo v laseh in šopkom spominčic ali kakšnih drugih modrih rož v desnici, piriskaklja takoj za prvo deklico in se postavi zraven nje): Jaz sem Katarinčica. modra kot spominčica. III. deklica v narodni barvi (v rdečem obličilcu ali halji, z rdečimi čeveljčki, rdečo pientljo v laseh in šopkom rdečih nageljnov v desnici, priskaklja takoj za drugo in se postavi zraven nje); Jaz kot lučka sem goreča, ot slovenski nagelj rdeča. Vse tri. (vtaknejo šopke za pas ali za nedra. se primejo za roke, se zibljejo po taktu in pojo ob spremljevanju klavirja za odrom): Na Slovenskem je fletno, so visoke gorč, so bistri studenci in bele ceste. (Zarajajo.) La—la. la—!a, la, la—la. la—la. la. la—Ia, la, la. la. la ... (Ponovijo.) I. deklica (ko nehajo peti in rajati, važno): Ta ko. zdaj pa že veste, kdo smo in in kaj smo! Vse tri (svečano in s povzdignjenim glasom): Bratec se danes rodil nam je nov, (pokažejo prapor) pa smo pwiš!č ga pozdravljat, botra in botrco, ki 6ta krstila ga, s pesmijo zvonko proslavljal (Se spot primejo za roke in zarajajo jx> taktu.) La—la, la—la, la, la—la, la—la la, la—la. la, la, la, la ... itd. 2. PRIZOR. Prejšnje. Dečki in deklice v narodni noši. Dečki in deklice v narodni noši pridejo medtem ko deklice v narodnih barvah rajajo po odru, z desne in sicer v parih: ob vsakem dečku po ena deklica. I. deček (dvigne roko in svečano zakliče): Fantje in dekleta, zapik! (Pokaže s pustom rajajoče V šoli. »Mislite »i, drogi otroci, da ste čreda ovac, pravi učitelj Koi bi bil v tem primeru ioz.« — »Koštrun. gospod učitelj.« deklice.) To so naše barve. Pozdravimo jih, kot ee spodobi. Klobuke dol! Deklice v narodnih barvah (nehajo rajati in se postavijo na levo). Dečki (se jim odkrijejo in priklonijo). Prva deklica v narodni noši (naivno): Ali me deklice tudi? II. deklica v narodni noši: Prismoda! Saj me nimamo klobukov. III. deklica v narodni noši: To velja samo za fante. (Smeh.) I. deček (strogo): Mir! Ali mislite, da 6mo prišli na špetir? Imamo važnejše reči. Torej začnimo—en, dva, tri! II in III. deček (stopita iz gruče in 6e postavita k njemu). L, II in III. deček (slovesno, obrnjeni k deklicam v narodnih barvah, pokažejo najprej deklico v belem oblačilcu): Barva bela — Vsi dečki in deklice (v zboru): ladja upov jadra je razpela. L, II. in III. deček (pokažejo deklico v modrem oblačilcu): Barva plava — Vsi (v zboru): vez zvestobe preko sten Triglava! 1., II. in III. deček (pokažejo deklice v rdečem oblačilcu): Barva rdeča — Vsi (v zboru): kot ljubezen naših src goreča! 3. PRIZOR. Prejšnji. Janez Fičfirič. Njegova spremljevalca. Janez Fičfirič (z rejenim trebuščkom, grdo na šemarjen. s petelinjim peresom za klobukom, previsokim in preširokim trdim ovratnikom, v irhastih hlačah, črnem fraku in lakastih čevljih, čez rame pa mu bingljajo podkovani kmečki škornji; norčavo dviga noge in kričavo poje). Hipla, hopla, hipla, hopla. dob ra je klobasa topla, a še boljša je seveda mastn.h cmokov polna skleda. Njegova spremljevalca (stopata za njim; prvi je oblečen v kmečko delavno obleko, drugi v gizdalinsko mestno obleko z lovskim klobučkom). Dečki in deklice (se presenečeno umaknejo nekaj korakov nazaj): Poglejte, poglejte, kdo pa prihaja? U II in III. deklica v narodni noši: Ptičje strašilo! Fičfirič (hitro zaporedoma pozdravlja): Servus! Sluga! Moj poklon! Živijo! Nazdar! Srečno! Na pomoč! Smuk! Lovski blagor! Zdravo! I. deček (stopi nekaj korakov naprej pred Fič-firiča): Kaj vidijo naše oči? Hej. kdo pw si tt? II. deček: Saj nisi povabljen na našo proslavo. III. deček: Nemara le cesto izgrešil si pravo? (Konec prihodnjič.) ZA MLADE RISARJE Kako pravimo — in kako bi bilo v resnici... „Pri izpitu je padel..." Ce študent pri iizptu nič ne zna, pravimo: »Padel je!« Kako bi bilo, če bi v resnici »padel«, nam je šaljivo narisal Franc Ježovnik, učenec ob. žel. šole v Mariboru. — Ubogi študent! Gotovo se je pri »padcu« hudo potolkel. „Očha ima Metko tako rad, da bi jo kar požrl..." Ce ima očka svojo hčerko zelo rad, pravimo: »Tako rad jo ima, da bi jo kar požrl!« Takšen pri-zorček, v katerem očka svojo hčerko od same ljubezni hrusta, nam je narisala Dorica Jamšek, uč. I. r. m. š. v Licntent zavodu v Ljubljani. Miklavž prihaja... Kakšne knjige naj vam prinese 7 Se nekaj dni — in iz nebes se bo po zlati lestvi spustil na zemljo sv. Miklavž. S seboj bo prinesel zvrhan koš pisanih igrač in slaščic, mumo- frede pa se bo gotovo oglasil tudi v Jugoslovanski njigarni v Ljubljani in nakupil tam še zvrhan koš takšnih daril, kakršnih niti v nebesih nimajo: knjige, polne čudovitih pravljic in prelepe slikanice Otroci, dobro premislite, preden se odločite za kakšno knjigo in preden napišete svoje želje Miklavžu! Ce bi vas kdo kar takole na lepem vprašal, katere knjige si želite, bi bili gotovo na vso moč v zadregi. Iz te zadrege vam nočemo zdajle pomagati in vam svetovati knjige, s katerimi boste imeli res veliko veselje Prva knjega, ki io toplo priporočamo najmlaj šim, je Slikanica ABC. S to slikanico se otroci, ki še ne hodijo v šolo. zlahka in tako rekoč igrajč naučijo abecede. K vsaki črki od A do Z je posebna večbarvna slika, pod njo pa gladko tekoča pesem. ki ponazoruie, kar slika predstavlja. Ce vam povemo da je te peanu k slikam zložil Kotičkov striček. boste gotovo kar koj rekli očetu in materi: »To slikanico naj nam prinese Miklavž!« — in očka in mama bosla nemudoma -»poročila vaše želje radodarnemu božjemu svetniku. Druga knjiga, s katero boste obogatili 6vojo knjižnico, je slikanica »Naših malib igra in šport«. Tudi v tej knjigi je mnogo večbarvnih slik m pesmic, ki jih je prav tako zložil Kotičkov striček. Potem vam priporočamo še pet drugih slikanic, ki jih je Jugoslovanska knjigarna izdala nalašč za Miklavža. Kar po vrst; vam jih naštejemo: Mizica, pogrni se! Na vso moč zabavna in kratkočasila pripovedka z večbarvnimi 6likami. Mali pedenjček. Prelepa pravljica za najmlajše z večbarvnimi slikami. Robinzon. Čudovite prigode, povedane na kratko in opremljene s petimi večbarvnimi slikami. Gulliverjeva potovanja. Čudoviti doživljaji kmetskega dečka med palčki. Prirejeno za najmlajše. S šestimi večbarvnimi slikami. Nazadnje moramo omeniti še veliko slikanico Pravljični vrtec, ki bo vaši mladinski knjižnici v poseben okras. Slikanica je izšla v 3. zvezkih. V vsakem zvezku so po tri čudovite pravljice s tako lepimi večbarvnimi slikami na trdem belem papirju, da boste kar strmeli. Kakor rečeno, bo Miklavž vse te knjige naročil v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, kjei imajo v zalog' še vse polno drugih mladinskih knjig Torej ae pozabite opozoriti očeta ia mamo na to! Znamke pripovedujejo (Nadaljevanje.) III. Kaj je doživela avstralska znamka »Jaz 6em pa najmlajša med sestricami,« je začela pripovedovati novejša avstralska znamka. »Ka kor vidite, nosim sliko pokojnega angleškega kralja Jurija V. Lani, ko je obhajal svoj srebrni jubilej (25 letnico vladanja), smo se me rodile. Moja življenjska pot je precej enaka življenjski poti mojih prejšnjih tovarišic. Razen veselih stvari 6em doživela tudi mnogo žalostnih. Moja prva pot je bila v neko mesto k bogatemu trgovcu. Ko je ta prebral vsebino pisma, na katerem sem bila nalepljena, me je vrgel v koš. Drugo jutro sem se znašla v zaboju za smeti, ki je stal v temni veži. Ne vem, koliko časa 6em tam ležala, ko sem nenadoma začutila mehke otroške roke. Pred seboj 6em zagledala bledega lanta Položil me je na dlan in me pobožal. V tem hipu pa se je zgodilo nekaj, kar ne bom nikoli pozabila. Neki mož je surovo zakričal nad dečkom: »Potepin, kaj iščeš tu? Poberi 6e!« Prestrašeni deček je nekaj zajecljal, potem pa je stekel iz veže na ulico. Takoj sem razumela vse. Ubogi deček je v zaboju za smeti iskal znamke. Hišni gospodar pa ga je napodil... Nekje daleč v pwedmestju me je deček odnesel v temno, revno stanovanje. Položil je pisemski ovitek. na katerem sem bila nalepljena, v vodo. da me je lahko snel. Nato me je posušil in me uvrstil med druge znamke. »Tako,« je rekel, »zdaj imam pa celo serijo znamk! Jutri jih prrodam, denar pa izročim mami « Drugo jutro me je deček res purodal nekemu gospodu, ki me je potem poslal temu Tončku. Kako sem potovala p>a ze itak veste. Ubogega dečka, ki me je rešil iz zaboja za smeti, bom ohranila v najlepšem spominu. IV. Kaj je doživela znamka iz Nove Zelandiie »Zdaj vam bom pw še jaz nekaj zanimivega povedala,« se je oglasila majhna rdeča znamka. Jaz sem p« doma iz Nove Zelandije. Moja domovina je otok, ki leži vzhodno od Avstralije v Tihem morju. Tudi na tem otoku gospodujejo Angleži. Na sebi nosim sliko čudovitega ptiča. Takih ptičev nimate v Sloveniji. To je kivij. V moji domovini te ptiče lovč in se radi sladkajo z njegovim mesom. Seveda kivij ni tako majhen, kot 60 vaši vrabci. V domovini sem bila vredna 1 p>eny, tu pa je moja cena že poskočila. Zdaj naj vam pa opišem še svoje potovanje. Poslušajte! Iz Nove Zelandije sem bila poslana v New South Wa!les. Zanimalo vas bo, da je bilo pismo naslovljeno na tam živečega Slovenca. Saj pravim, Slovence pa res lahko dobite po vsem svetu! Ta Slovenec me je 6pravil k drugim znamkam. Nekega dne pa nas je vse skupaj odposlal svojemu tovarišu v Melbourne. Vse drugo pa že itak veste,« je končala zelandska znamka. (Konec prihodnjič.) STRI C KOV KOTIČEK Dragi Kotičkov striček! — Jaz sem za malega hlapca in pastirja v Balkanu v Kranjski .gori. blodim v ponavljalno šolo. Imamo tri krave, ki dajo; če so pri volji, mnogo mleka na dan. Imamo tudi dva konja, enega za težko delo, drugega za,lažje delo. Danes dnigega konja, ki je zelo , lep, nekaj ščiplje in me resno 6krbi, kaj bo. Imamo pa fudi šest morskih prašičkov, ki so dobri za piečenko. Enega je požrla podgana, enega pa mačka. Zelo sta se mi smilila. Potem imamo še dve mački, ki sta samici in ima/ta vsako leto po piet mladih, včasih p>a še več. Jaz zelo rad berem Tvoj kotiček, že rajši p« bi imel Tvojo nagrado. Tri dni 6em čisto sam sestavljal rešitev za »Trmoglavega 06lička«> Samo sliko, ki sem si jo sam izmislil, je narisal naš gospod, da je bolj razločna. Lepo Te pozdravlja Ivan Štrukelj, mali hlapec in pastir v Kranjski gori, Balkan. Dragi Ivan! — Kar odkrito moram prizati, da se že dolgo nisem kakšnega pisma tako razveselil kot Tvojega. Pisem od šolarjev sem že vajen kot preluknjan čevelj vode, od malega hlapca pa doslej res še nisem prejel nobenega pisanja. Potemtakem ni čudno, da sem Tvoje pismo s prav posebnim spoštovanjem vzel'v roko in ponosno rekel svoji sivi bradi: »Pa reci, če moreš, da tale Strukljev Ivan ni fant od fare! Okoli krav in konj se suka, gnoj kida in še to in ono kmečko delo opravlja —■ pri vsem tem pa le ne jx>zabi na knjige in časopise. Takšne fante imam jaz v časteh, primojdevet! Ziviijo Ivan Štrukelj!« Tako sem dopovedoval svoji sivi bradi in brada je neutegoma prikimala, kakor bi hotela pritrditi: »Prav imaš, Kotičkov striček I« Pišeš, da si za malega hlapca in pastirja v Balkanu v Krajski gori. Ta ali oni kotičkar bo besedo »Balkan« debelo pogledal, kajti mu ne bo in ne bo šlo v glavo, odkdaj je Kranjska gora — na Balkanu. Jaz pa sem kakopak takoj uganil, da ta Balkan ni tisti Balkan, ki je Balkan, ampak da je ta »Balkan« — hotel v Kranjski gori. Mislim, da 6e nisem dosti zmotil; če pva sem se, potlej bom za kazen kar samega sebe po glavi česnil! Tri krave imate, pišeš dalje, ki dajejo mnogo mleka, 6e so pri volji. Torej takšne so vaše krave! Samo takrat dajejo mnogo mleka, kadar so dobre volje. Moder nasvet Tt dam. Kadar bodo kravo slabe volje, jim kakšno prav poskočno zažvižgaj na ušesa ali zaigraj na gramofon, in če še to ne bo zaleglo, jim povej kakšno smešntoo, da se bodo začele grohotati na ves glas. Boš videl, koliko bo potlej mleka! V skrbeh si za konja, ki ga ščiplje. Tudi mene močno skrbi, kaj bo iz tega. Ampak povej, kdo pa je prav za prav tisti nepridiprav, ki konja ščiplje? Nemara kašna konjska stenica? To ščipanje bi mi moral pač bolj natančno opisati, da bi Ti vedel kaj pametnega svetovati. Nad morskimi prašički sem se tudi globoko zamislil. Sest jih imate, pišeš, takoj zraven pa pristavljaš, da je enega podgana požrla, drugega pa mačka. Šest prašičkov manj dva prašička so štirje prašički, zato bi dejal, da tale Tvoj račun ne bo čisto pravilen. Ali tista dva pohrustana morska prašička še vedno prištevaš k živim, ali kako je s to rečjo? Toda saj vse to ni važno. Važno je. da ei mi pisal vse tako prisrčno in zaupno, kakor da si še vedno otrok in ne za malega hlapica v »Balkanu«. Ena Tvoja lastnost pa me še prav posebno veseli: odkritosrčnost. Kdo drugi na Tvojem mestu bi nemara brez obotavljanja napisal, da je priloženo sliko narisal sam, Ti pa kar naravnost poveš: »Narisal jo je naš gospod«. Se koj vtdi, da dobro poznaš pregovor: Laž Ima kratke noge Ker si tako resnicoljuben, sem nagrado prt priči prisodil Tebi. Knjigo si medtem gotovo že dobil. Upam. da TI je všeč. Bog Te živi, vrli fant z gorenjskih planin! — Kotičkov striček. 2) K V Ž I N Ji Od lanu do hodnične srajce Imam oblačilo domač'ga padnana, ženica pa krilo it pran ga mezlana; se soeii na lice ko pir'h moj škerlat, nje iapel, jeglice, nje moderc je zlat. (Valentin Vodnik, Zadovoljni Krujn'c, 1806.) Takrart je najlepša pomlad, je maj, srce vsega leta. V maju posejejo l a n e n o seme in čez 14 dni že prikufcajo zelene kali iz zemlje in konec ju/ija ^e blesti tako sinje, tako slikovito polje cve- ja lanu ko morska gladina. Ko se porumeni in začne seme zoret:, tedaj začno lan puliti 6 koreninami vred. In tako; ležeč na tleh, mora še 14 dni zoreti, dokler ne pride na pod. Tu ga mlatijo ali manejo ko proso, da odstranijo seme. Seme dajo v stope za lan; dobivajo lan eno olje ali pa seme skuhajo za krmo ali ga pustijo za novo setev. A stebla, ki vsebujejo lan, raztrosijo še po travniku, da ga popari in opraži sonce. S kmetico stopiva na podstrešje, kjer stojijo stare naprave, ki 6o z njimi jeseni in pozimi pripravljali ko svila mehko predivo. Lepe so oblike tega orodja, pristno domače delo so; izraziti so okrasi kolovrata. »To je t r I i c a,« pravi kmetica. »Z njo je trdja trde dele stebla potolči in zmehčati. Se prej pa smo lan posušili na 6 u š i 1 n i h jamah, na robovih okroglo zidanih zidov, kjer je spodaj v jami gorel ogenj. Ko so terice (ženske za to delo), navadno pcmoči, trle lan pri sušilnih jamah, je bilo veselo in pražnje življenje in štrukljev in petja nič koliko! Nam vsem je bil ta posel, ko da opravljamo kako svečano delo. Vlakna strtega lanu je bilo treba zrahljati in jih še enkrat treti. A še se je prediva držalo smetje in vzele smo mikavni*, ki je na mikavnem stolu. Predivo smo potezale po mikavniku, da je bilo vse oči ščeno. Nato 6tno napravile k o d e l j e in s ko-delje smo predle niti na kolovratu. Kolovrat se je vrtil in vrtil vse dolge zimske večere in pozno v noči. Kako smo klepetale ob topli peči, koliko pravljic, povesti, novic ie šlo od ust do ust med nami, predicamil Kdor je kdaj doživel te Ovratniki, plastroni, šapotlji, pentlje krasijo obleke in bluze Preprosti, črtasti, beli, okrogli ovratniki iz pikeja ali batista se nič več na tesno ne sklepajo, temveč jih vežejo gumbi ali zadrge. Jako lep je ovratnik v zobčkih, ki pada v zgrbkih. Ovratnik tudi lahko trikrat prešijemo in dodamo kratek naprsnik (plaMron) in uvežeino nekaj luknjic v špičaste vogale ovratnika, ki je obrobljen z ozko progo zgibkov. Sapotlji in volane obrob- lepe zimske večere, jih ne pozabi nikoli več. Nato smo vzele v roko m o t o v 11 o. s katerim smo navijale niti na vreteno, odtod pa so šle štrene v mesto, aH smo sami tkali platno doma. Platno, naše dobro, domače ali hodnično platno je bilo treba na soncu beliti, da je bilo belo in prožno. Ko je prišlo platno še v lug iz pepela, je bilo mehko in je dehtelo, kot le more dišati domače blago.« Ti časi so za nami. AH se še kdaj povrnejo? Stroj m mesto sta nam vzela ljudi, vzela lepoto in ljubezen domačije, pravljični čar naših toplih, zimskih večerov. Kaj sta dala stroj in mesto tem družinam? Lahkotne, cenene cunjice in ljudi, ki nimajo srca za domače ognjišče in slovensko zemljo. Za naša dekleta »o te tri obleke. St. t je ljubka, športna in dnevna obleka, kjer je z reverji >bdan naprsnik. Krasijo jo šivi, bel ovratnik iz pralnega blaga s pentljo in usnjat pas. Potrebuješ 25 cm blaga v širini 130 cm. — St. 2 pa je tako rvana obleka angora iz bledorumene volne. Pa-bovka, ki prehaja skozi odprtino v naprsniku z vratu na pnsi, j« iz iste vrste blaga, a zelene barve. Kupiš 250 cm blaga, ki je široko 130 cm. — Prav primerna obleka za v službo je pa št. 3 iz zelenega volnenega kre-pa, ki jo krasijo šivi. Rokavi so spodaj odprti, ovratnik ima na hrbtu čopko, spredaj pa se zapenja na zadrgo. Kupiš 270 cm blaga v širini 130 cm. Ijajo tudi večje, z luknjicami okrašene ovratnike reverje, ki se zapenjajo s pentljico zaponko. Ovratniki so tudi iz nežnih čipk ali iz tenčice. Družina je prapodoba pametnega življenjskega reda v boju zoper svetovnega sovražnika: boljševizem. Orehe taremo Prišel je čas. V temnorjavih lupinah, še vsi vlažni in sveži, nas vabijo orehu Lepo je slišati njih pokljanje, ko jih z dolgim, špičastim nožem odpiramo in jemljemo v roke blesteče se, rumen-kastobelo jedrce in potegnemo z njega tenko, a prožno, trdno kožico, da slednjič zaužijemo lepo, belo, raskavogladko vsebino. Sveži orehi in grozdje! Kakšno uživanje brez konca in kraja! Ko prenehaš z orehi, začneš z grozdjem, pa spet primeš orehe v roko in spet grozdje! Nekateri posebno uživajo ta »šport«, da devajo lupino vrh lupine in nato vso grmadico naglo poderejo po mizi. Ali se zabavajo s tem, da prav natančno obelijo jedrce in ga natančno razpolovijo. Slikovit prizor na mizi! V peharju imaš orene, zraven v košarici pa grozdje. Pehar in košarica romata iz rok v roke krog mize. Malo je besed pri tem. le pokljanje orehovih lupin in hrustanje prekinja molk za mizo. Grmade lepih hipin so zmeraj večje jslednjič jih poberemo m nesemo v kuhinjo, ker so izborno netivo. Sveži orehi so težki na tehtnici in, žal, nič lažji v želodcu. Kaj bi pomagalo? Požirek žganja? Navadnao zaleže kos suhega kruha in voda. Za jedce svežih orehov »gre zdaj žito v klasje«. Kako okrasiš oblek r s krznom Krzno je pripravno lepotičje, saj greje in krasi. Časih pa je krzno kar tako na obleki, n. pr., kak obrobelt iz krzna krog žepov te pač ne bo ogreval. Mimo okraskov iz krzna, ki so le za pogled, pa imamo krzno predvsem za to, da nas greje. Na sliki vidiš, kako moreš krzno lepo uporabljati. — Na prvi sliki vidiš okrogel ovratnik iz krzna. Ce je plašč odpet, moreš imeti ovratnik položen po Strgalnik (ribeženj) nove vrste, ki je zdaj na znotraj izbočen (ne na ven); zato je laže strgati, ker ti jedila ne spolzijo na tla. O dobri kuhi prejšnjih časov Zdi se, da ni svet še nikoli toliko pisal in govoril o kuhi in jedilih ko v sedanji dobi. — Prejšnje dobe se razlikujejo od sedanjih najbolj s tem, da so prej jedli skoraj samo meso. Neka nemška knjižica o dobri kuhi, ki jo je (kot pri nas frančiškan, književnik Valentin Vodnik!) spisal neki inenih v 15. stoletju, vsebuje sama navodila za mesno prehrano, a ta navodila so bogata raznoterih sprememb. Tu najdemo paštete, žolice in vmes pečeno in praženo meso in neštete omake, sladke in kisle, prirejene celo z medom. Postna jedila so iz jajec in rib in le malo je moč-natih, a prav nič sladkih jedil. A že v tisti dobi so se začele odlašati kuharske .'go . . Ana W eck e r i n . leta 15^8 O svojem možu piše knjige, ki skrbijo tudi za dijeto. fu so že jedila iz zelenjave, sadja. moke. Knjigo je spisala ženska, ramah. — Druga skica zgoraj ti pokaže, kakšen je moderen kožuhovinast telovnik. Plašč moreš nositi pa hidi brez tega telovnika, ker jc telovnik le z gumbi pripet na plašč. Srednja 6kica ti pokaže ovratnik, ki je za zimo najbolj primeren. Plašč je iz črnega snkna. Skica na levi, spodaj, pa ima krznen ovratnik jx> moški obliki. Plašč ima dve vrsti gumbov, krzno je 6vetlosivo. — Tudi moderni zimski kostumi so okrašeni s krznom (skica na desni spodaj). Prav tako so pokrivala iz krzna; imamo torej kučme raznih oblik. Varčna gospodinja šiva Za naše šolske otroke je tako zvana »naranma obleka« jako uporabna. Moreš jo napraviti iz dveh različnih ostankov blaga, moreš obleko, ki je pre- v knjigi: »Rajši si vsako bolezen zdravi z zdravili iz kuhinje kot iz lekarne —,« dasi je bil zdravnik Iz kasnejšega stoletja je knjiga Suzane E g e -r i n iz Lipskega, ki ima 910 navodil in še do-stavek o tem, katera jedila so zdrava ali nezdrava. Tu nas marsikaka opazka preseneti. Tako piše, da so ribe nezdrave, ker se njih meso spremeni v sluzo, ki škoduje človeškemu telesu. O jesihu, limonah in vseh kislinah noče avtorica ničesar vedeti, češ, »vse, kar je kislo, povzroča 6labo prebavo, zapira in veliko bolezni nastane iz kisline.« Nasprotno pa je polna hvale za začimbe: »Poper I>ospešuje prebavo in tek, a ne sme biti stoičen ali zmlet, ker se potem prilepi na čreva in je štkodljiv.« S hudo jezo pa piše o kavi, čaju, čokoladi. »Kava,« pravi, »suši in povzroča jalovost, trganje in tresenje udov. bolečine v glavi, omotičnost in utripanje srca,« zato pa, pravi dalje »je boljša ovsena ali ječmenova juha.« Se bolj ogorčeno zavrača čaj, češ, »ni nam treba iz tujega sveta zelišč in teptati z nogami boljših, domačih, ki jih imamo pred nosom.« Glede na dobrino in bogatijo jedil je bila seveda tudi v srednjem veku merodajna visoka gospoda, zlasti vladarskih vnst. Tako je imel cesar Karel V. vsak dan za kosilo po 20 raznih jedač in Ludovik XIV. je tozadevno tako grešil, da je imel neizmerno razširjen želodec Poedini vladarji so imeli za sleherno jedačo posebnega kuharja, »vsaka skleda je imela svojo kuhinjo.« V 19. stoletju je živel slavni umetnik-kuhar, »kralj kraljev«, Francoz Auguste Escoffier, ki je bil »najuspeš nejši francoski poslanik 19. stoletja«, saj je kuhal za V6e slavne jedce svoje dobe, za kralje in umetnike. denarnike in državnike. Naša kuha Zelje in krompir imamo pozimi največkrat na mizi. Ker raste zelje povsod pri nas, ga prištevamo k najcenejši zelenjavi. Razen tega ima zelje še to dobro lastnost, da je na tisoče jedil, ki jih priredimo v zvezi z zeljem. Neka; takih jedil naj tn navedemo: Vzameš 1 in pol kg zelja, (glavo) 1 kg krompirja, eno osminko slanine, četrt kg čebule. Krompir razrežeš na rezine in ga malo okuhaš. Vanj daš na rezance razrezano zelje (ko za solato). V i sredo zelja napraviš vdolbino, ki jo izpolniš s primerno količino tele omake: V razbeljeni masti opra-žiš slanino, čebulo, dodaš jesiha, soli in popra. Nato kuhaš na milem ognju vse to tri četrt ure in daš na mizo. Vestfalsko zelje. Potrebuješ: 1 in pol kg zelja, 60 gramov presnega masla, 1 čebulo, 1 skodelico juhe; poper in sol. — Zeljnato glavo o|iereš in iztrebiš in skuhaš v slani vodi. Nato vzameš zelje iz vode, ga na drobno sesekljaš in ga dušiš v omaki iz čebule, dušene v maslu, juhe, soli in popra. Zraven j>ražen krompir. Zeljnat lonec. Potrebuješ: 1 in pol kg zeljnate glave, pol kg paradižnikov četrt Kg čebule, 375 kratka, prenoviti, ali moreš poletno oblekico, ki je že prekratka, spodobleči. Tu »ta dve sliki, ki jti bo mogla praktična mati s pridom uporabiti. Sušenje volnenih oblač'1 Neka čitateljica nam piše: Doma smo vsi navdušeni pripadniki lagodnih volnenih jopic in tedaj moramo imeti zdaj pa zdaj »volneno pranje«. Pletenine zahtevajo več truda in skrbnosti ko druga oblačila ali ko perilo. Skoraj vse zavisi od tega, kako ravnamo pa pranju z volnenimi predmeti, da jim ni poznati, da so bili kdaj oprani. Izmislila som si preprost način za sušenje volnenih pletenin, ki mi delo jako olajša in ki me celo veseli. Namesto rut in prtičev, ki jih damo sicer pri sušenju pletenin med poedine plasti in ki jih dajemo v rokava, vzamem obrabljeno nočno jopico, kalco spalno srajco itd., na vsak način pa take 9tvari, ki dobro vsrkavajo močo in oblečeni volneno oblačilo čez te stvari. Nato ga položim na snažen prt na mizo in če je vloženo oblačilo že jako mokro, oblečemo v pletenino novo podlogo in zdaj je pletenina že toliko osušena. dajo lahko 6 podlogo vred obesimo na obešalnik. Tako si prihranimo dosti prostora, saj je sicer vedno sitno glede na prostor za obešanje volnenih pletenin. Tudi nas ni treba skrbeti, da se bo volneno oblačilo razpotegnilo, saj ga »drži v mejah« podloženo oblačilo! V lesu so črvički Vse ti uničijo in preluknjajo. V luknjice smo časih vlivali petrolej, a ta ima preoster duh. Bolje je, da kaneš v luknjice kapljico bencina in jih zadelaš 6 sickloiškini k i lotil. Cez nekaj dni moreš kit odstraniti, a črvički so poginili radi bencina. gramov zelene paprike, pol kg koštruna. 1 kg krompirja. — Meso skuhaj, dodaj zelje in čebnlo. Počasi dodajaj papriko, paradižnike in na kocke razrezan krompir. Nato osoliš in dodaš po okusu česna. Kuhaš do mehkega. Navadni piškoti. Zmešaš 4 jajca, 21 dkg sladkorja in dr. Oetkerjev vanilijev prašek, dodaš 23 dkg moke in žličko dr. Oetkerjevega pecilnega praška in spečeš v podolgovati posodi. (Ce j>ečeš to kakor torto, lahko dodaš kak nadev in glazuro, ali razrežeš na rezine in potreseš z janežem ali sladkorjem in rezine opražiš- Poceni in dobro! Hren v mleka. Vzameš četrt litra mleka in vtepeš vanj 8 dkg moke; osminko litra mleka zavre!, dodaj 3 dkg presnega masla, 3 dkg sladkorja ln osoliš. Vse skupaj zdaj prevreš in preden daš n« j mizo, daj pcet hrena v to. Gorko na mizol »No, hvaia Bogu, zdaj pa gre kiavii skozi okno!« Nas domači zdravnik J. P., N. Na rovaš mene ne gredo vse bolezni postarne žene, najmanj pa vnetja, kakor n. pr. pljučnica, zarebrnica in dr. Če se ob taki pretežno telesni bolezni pojavijo še živčno-duševne motnje, je presoja bolezenskega stanja bolj zamotana, a glede zdravljenja manj važna, ker se mora zdravljenje ozirati na telesno in živčno-duševno stran hkrati. Isti. Vodno zdravljenje je odsvetoval, po nasvetu dobrega prijatelja pa se je poskus »knajpa-nja« dobro obnesel. Čeisa se držite? Vsekakor dobrega! Ne vem, kdaj in v kateri obliki vam je zdravnik odsvetoval uporabljanje vode, vem pa, da spada zunanje uporabljanje vode med ona splošna sredstva, ki se iih poslužujejo vsi zdravniki. »Knajpanje« kot zdravljenje je včasih nekoliko tvegano ravnanje, ki ga ne pogodi vsakdo, kot splošno utrjevanje pa zelo priporočilno. Seveda velja to za pametne ljudi. Tudi najboljša stvar utegne škoditi ob nespametni rabi. A. Z., H. Prvesnici s 35 leti se ni bati zaradi starosti prav nič! Znani so premnogi primeri nad štiridesetletnih prvesnic, ki so opravile to opravilo morda nekoliko bolj počasi, a brez zunanje pomoči, brez vsakršne škode zase ali otroka. Člo-večja narava je čudovito prilagodljiva. Strah je nevaren svetovalec in zdravnik. Isti. Ledvične bolezni so različne. Nekatere se v nosečnosti rade poslabšajo. Vsekakor treba noseči ženi, ki je imela kdaj prej opravka z obistmi, zdravniškega nadzora in morda zdravljenja, predno se pokažejo nepopravne motnje. Isti. Južnaška tršljika (malaria tropica) in nosečnost je nevarna združba. Spravite soprogo prav kmalu na oddelek za notranje bolezni, morda se da preprečiti grozeči splav, tudi sicer je nujno potrebno načrtno zdravljenje bolezni sami. — Vašemu primeru se čudim več ko v enem pogledu! J. Š., Lj. Premočno potenje pod pazduho se da omejiti — zatreti se ne sme — 6 formolovim cvetom (10%), ki ga dobite v lekarnah ali miro-dilnicah. Razredčite si formolov cvet (eno žlico na dve žlici vode) in otirajte si potečo kožo enkrat dvakrat na dan, kasneje smete rabiti močnejšo raztopino im celo formolov cvet sam, a zelo oprezno, da se vam koža ne izsuši preveč. Za vmes si posipljite pazduho s salicilovim smukcem. Ne nosite pod pazduho »potnih listov« ali drugačnih ne-premočljivih vložkov. A. T., Lj. Vrtoglavost po večkratnem krvavenju iz nosa in neznatni hripi? Dajte si pregledati nos, morda je v njem kaj, kar treba urediti. Motnje krvnega obtoka v glavi iz krajevnih ali oddaljenih vzrokov, bolezni v glavi in posebno v ušesih, draženja v želodcu ali drugod po drobju, za-strupljenja (n. pr. z alkoholom) sprožajo občutek vrtenja v glavi. Razvidno je torej, da je vrtoglavica samo znak raznoličnih bolezni, ki se ne dajo zdraviti po enem kopitu. R. M., S. Angleška bolezen, po domače »mehke kosti«, postaja čedalje redkejša, ker so otroci vobče bolje vardevani glede prehrane in bivališča. Vaš otrok je bil bržkone preveč enostransko hranjen, morda tudi otrokovo bivališče ni neoporečno. Dajte otroku poleg močnatih oz. zdrobnatih jedi tudi vrtnine, zelenjave in sadje v obliki zmeč-kanin. Nekaj presnega naj dobi otrok vsak dan, drobno nastrgano jabolko ali koren, enkrat ali dvakrat na teden po en surov rumenjak. Kadar se le da, naj bo otrok nekaj časa na soncu, stanovanje dobro zračite. Tisto zdravilo, ki vam ga je predpisal zdravnik, je imenitno, a tudi nevarno, ker ie zelo močno. Dajajte ga otroku rajši dosti rtianj kakor količkaj pTeveč, ker se časih prehitro otrde kosrti po njem. Vedite tudi, da se napravijo dovolj tega zdravila v samem otroku, da je le kaj časa na soncu. K. V., K. Otekle noge oz. goleni so nasledki oviranega krvnega obtoka ali v trebuhu ali pri srcu, za uspešno zdravljenje nog oz. goleni se je treba lotiti teh ovir, vse drugo poskušanje je prav za prav šušmarjenje. Skušajte pripraviti svojo po-starno mam,ko, da naj vsekakor poskusi z vzročnim zdravljenjem, ki je dostikrat uspešno. Otekle goleni ji povijajte z ovitiki, namočenimi v pomol- ženem mleku, ki iih še ogrevajte s toplimi ob-kladki (po dve uri na dan). Otiranje oteklin s kalr-nim cvetom ni napačno. Odprto rano ji posipljite s prahom, ki ga sestavljata sladkor Ln lipovo oglje, drobno stolčena v enakih množinah. M. K., K. Bradavica ali pega v trepalnic i in lise pod očmi so zadeve, ki ne spadajo v našo posvetovalnico ne glede presoje, še manj glede zdravljenja. Če vam je nakaza zares neznosna, napotite 6e v bolnico z dobro urejenim kožnim oddelkom, morda vam odpravi nakazo tudi kak strokovnjak za kožo prav poceni. Glede lepotnega uspeha pa ne pričakujte preveč. P. G., K. Žolčna bolezen se vam noče poleči s samimi zdravili? Pojdite za neka| tednov v bolnico in sicer na oddelek za notranje bolezni. V veliki večini primerov se da bolezen omiliti in celo trajno odpravit s primerno prehrano, zdravili, ogrevanjem in podobnimi pripomočki, v nekaterih primerih ie operacija umestna ali celo nujno potrebna. Imel sem nekaj stotin bolnikov ter vnste po rokah, komaj ena petina (20%) od njih je prišla pod nož, drugi so okrevali brez njega. M. M., M. Pekoča in srbeča oteklina na peti pri poštami ženi je bolezen, ki bi se jo morda upal zdraviti, če bi si poprej do dobra ogledal bolno peto in preisikal splošno stanje bolnice. Čudno, da 6e bolnica, ki noče biti stara, otepa neposredne zdravniške pomoči. Tako ravnajo ljudje, ki sklepajo račune z življenjem. J. T., Lj. Mešički z rumenkastim lojem se vam navzlic izžigu ponavljajo na vekah? Neumevno mi je, kako si mislite »domače zdravljenje« takih za-devščin, zlasti na taiko kočljivem mestu? Površno izžigaraje ne zadeva korenik takih tvorb, ki se potem obnavljajo, zato treba izbrati način, ki uničuje koTenike. Torej k strokovnjaku, ki je opremljen s tako napravo za neškodljivo ne boleče odstranjevanje nevšečnih kožnih tvorb. M. P., K. Okužba s spolno boleznijo po pitju iz skupne čaše je mogoča za sililo, ki se prenaša tudi po kužni slini, ni pa prav verjetna za kapavico, ki se prenaša po gnojnem izcedku. Strah ima velike oči in vidi nevarnosti povsod v lastnih prividih ali sanjavih tvorbah, kakor je vaša zamisel o načinu okužbe: bolan ud, umazan prtst, čaša, prijem čaše, prenos kužila na pnat in ud dotlej zdravega človeka. Zdi se, da se vam je domišljija i&zfoohotela preko zdrave razsodnosti. Isti. Kašljate, odkar kadite. Zdi se, da vam je všečna ta združba. Vendar vam vzbuja kašelj nekaj pomislekov in skrbi za prihodnost. Kaj napravite? Opustite vendar kajenje vsaj za pol leta. Če vas kašelj dotlej ne popusti, pa se oglasite, a brez otročjih čenč. L. J., C. Ledvično kamenje vas nadleguje? Česa se držite, česa se ogibljite, da 6e znebite nadlege? Težko je reči, ko ne poročate, katere vrste je vaše kamenje. Ledvično kamenje je vobče troje in različne vrste, vsaka zvrst zahteva svojo posebno prehrano, ki onemogoča tvorjenje kamnov. Obrnite se na zdravnika, ki vas je imel po rokah in videl odšle kamenčke in vam pregledal seč. I. S., Lj. Ogrci in mozolji v obrazu so največkrat v zvezi 6 prebavnim motnjami. Dobro de prememba hrane, vsaj tri mesece se vzdržite vsega, kar je živalskega izvora, ne samo vseh vrat mesa, ampak tudi mesne juhe, živalske zabele in jajc, 6amo mleko je dopustno in vsa rastlinska hrana. Ker se kot dijak bržkone ne morete hraniti brezmesno, pa opustite vsaj prekajeno, posušeno ali drugače shranjeno meso in vse dražeče mesne izdelke. Sest tednov uživajte na dan po ščepec dunajskega fiakrskega praška na tešče z mlekom ali čajem, nadaljnjih šest tednov pa za oreh veliko kepo pekovskega kvasa, zamešanega z mlekom. Bolna mesta na obrazu si očistite oz mažite 6 sa-Kcilovim cvetom dvakrat na dan. Brijte se po-redkoma, namesto mila rabite kakšno smetani podobno mažo. Isti. Brazgotina po kilni operaciji je pri hoji občutna? Če je motnja zares znatna, pojdite se pokazat v ambulatorij kirurškega oddelka. — O laseh drugič. Drugi — drugič. Pravni nasveti Rodbinska pokojnina za ženo. K. L. — Vpoko-jeni ste bili s polnimi službenimi leti. Koliko pokoi-n/ine bo dobila žena v primeru vaše smrti? — Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih od prejemkov, od katerih je vplačevalec po določbi § 136 zakona o uradnikih vplačeval ob času smrti v uradniški pokojninski sklad, in sicer znaša za enega uživalca (za ženo ali za enega otroka največ 55%. Izračuna se pa na sledeči način: po dovršenih petih letih vplačevanja znaša za enega uživatelja rodbinske pokojnine 25%, za dva 35%, za tri 45%, za štiri in več 55%. Po dovršenih desetih letoh vplačevanja se ti odstotki zvišajo za 5%; za vsako nadaljnje leta preko desetih let 6e pa zvišajo za 1%, toda rodbinska pokojnina ne sme biti večja, kakor: za enega uživalca 55%, za dva 65%. za tri 75%, za štiri in več pa 85%. Ce je več uživalcev rodbinske pokojnine, 6e zmanjša ostalim pokojnina po stopnjah, določenih v prejšnjem stavku. Vrnitev prošnje in kolkov. T. M. — Prošnja, ki ste jo poslali državnemu uradu, vam je pač ni dolžan vrniti. Nalepljene kolke je dotični urad gotovo uničil, ko je prošnjo prejel i« jiiti tudi ne morete zahtevati nazaj. Lahko pa zahtevate, da 6e vam vrnejo druge priloge. Epidemijska doklada. Dr. A. — Uredba o specialnih dokladah za epidemijsko 6lužbo je bila objavljena v »Službenem listu« dme 11. junija 1931. leta. Poleg zdravnikov, postavljenih po zakonu o službi epidemijskih zdravnikov in zakona o pobijanju nalezljivih belezni, imajo po čl. 5 zakona o službi epidemijskrh zdravnikov pravico do teh doklad: Uradniki VIII. položajne skupine navzgor, ki 60 zdravniki v oddelkih ali bolnišnicah za nalezljive bolezni, kakor oni, ki se smatrajo za higienike (biologi, sanitetni inženerji, šolski zdravniki, bakteri-ologi, kemiki, veterinarji), ki so nastavljeni v ustanovah za raziskovanje in pobijanje nalezljivih bolezni in se bavijo z raziskovanjem in pobijanjem nalezljivih bolezni, kar overovljajo pristojni nared-bodavci. Zdravniki v bolnišnicah in oddelkih za nalezljive bolezni, ki prejemajo to doklado, nimajo pravice do doklade iz § 329 zakona o uradnikih. — Tako predpisuje uredba. Sami boste lahko ugotovili, če velja ta predpis za vas. — Kakšne odškodnine radi infekcije, po našem mnenju ne boste dobili. imiiiiiiiiiiimiintiiiiiHmiiiiinitinni ODREZITF, iniiiiiiiiiiiiiitmiiiiitiniiiiiiiiiimitm odgovarja samo na vprašanja, ka- 1 terim je priložen tale odrezek. | ,Slovenec', 22. novembra 1936 | niiiiiiiiiiiiHiiiiuimiiimimiimiiminiiiiniimiiiiimiimiiiiiimiHiiiiiiiiimiiniiiiiiiiii Zastaranje občinskih taks. P. š. — Vprašate, po kolikem času je občina še upravičena izterjati takse, ki jih ni po pomoti izterjala o pravem času ali pa jih morda svoj čas prenizko odmerila. — Občinske takse zastarajo tri leta potem, ko so se morale plačati, pa se niso izterjale. Taksa 6e mora plačati, če ne prej, najkasneje takrat, kadar se izroči rešitev, ob začetku uradovanja, ali kadar kdo okorišča taksi zavezane pravice. — Tako boste mogli sami izračunati, če so pretekla tri leta od dneva, ko se je taksa morala plačati. Ribolov. F. S. — Dotični potok spada najbrž v »samosvoj ribarski okraj« in pripadla ribarjenje v njem upravičencu (ali več upravičencem). Tudi posestnik samosvojega ribarskega okraija mora plačevati letno ribarsko taikso, kakor oni zakupnega okraja. Kdor lovi ribe izven ograjenih okrajev, mora imeti ribarsko knjižico, ki potrjuje njegovo pravico do ribjega lova v dotični vodi in ki jo mora pokazati nadzorovalnim organom, če to zahtevajo. Hišna preiskava. J. B. P. — Gotovo ste bili osumljeni kakšnega kaznivega dejanja, ker so orožniki izvršili hišno preiskavo. Ce ste vedeli, da je sum neopravičen, ni bilo povoda za strah. Ako niti ne veste, česa ste bili osumljeni, pač ne kaže po enem letu iskati ovaduha, za katerega boste najbrž težko zvedeli. Sicer pa vprašatje pri okrajnem glavarstvu. Morda vam bodo kaj povedali. Dolg iz kupne pogodbe. R. A. — V letu 1031 ste kupili zemljišče ter ste ostali večjo vsoto dolžni. Radi bi vedeli, če spadate pod kmetsko zaščito. — Ako 6te bili v času zadolžitve kmet in tudi na dan, ko je stopila uredba o likvidaciji kmetskih dolgov v veljavo ter izpolnjujete pogoje te uredbe, ste zaščiteni Prodaja harmonija. A. R. S. K. Prodali 6te prekupčevalcu na up harmonij za 2500 Din. Zavezal se je pismeno, da bo kupnino plačal takoj, ko bo harmonij naprej prodal. Od tedaj je preteklo nad eno leto in še niste dobili plačila. Prekupčevalec se opravičuje, da za tako visoko ceno v sedanjem času ne more najti kujxa. Vprašate, če bi lahko pi-isilili prekupčevalca, da vam plača obljubljeno kupnino. — Ne. Po vaši pogodbi zapade kupnina šele takrat, ko bo harmonij naprej prodan. Bolje bi bilo, da ste se tako dogovorili, da prepustite prekupčevalcu harmonij, da ga proda za določeno ceno v določenem roku, če ga ne proda, ga pa mora vrniti. Potem bi dobili vsaj hormonij nazaj, po sedanji pogodbi je pa harmonij že postal last prekupčevalca, čeprav zapade kupnina šele tedaj, ko najde kupca. Neopravičeno pobotanje kupnine za pravo. L. F. P. Prodali ste kravo in je kupec plačal '/, kupnine v teku 1 meseca. Sedaj pa kupec noče plačati ostanka, češ, da dolguje vaš brat njegovemu očetu ravno tak znesek in da sedaj ta znesek proti vam poračuna. Vprašate, če je kupec opravičen k takemu po- računanju. — Ne. Ce bi vi dolgovali kaj kupčevemu očetu, bi slednji lahko odstopil svojo terjatev sinu in jo bi ta lahko z vami pobotal. Ža dolg svojega brata ne odgovarjate. Zato lahko vsak čas iztožite ostanek kupnine od kupca. Odpravnina kuharice. M. J. Lj. Služila ste kot kuharica nepretrgoma 12 let v eni družini. Pred enim tednom ste zboleli in ste šli v sporazumu z gospodinjo domov. Cez dva dni ste prejeli od gospodinje pismo odpoved službe. Vprašate, če vaiin gre odpravnina in plača za štirinajst dni. — Ker je vaše službeno razmerje trajalo preko pol leta, zato je delodajalec dolžan, da vam da plačo, potrebno oskrbo, zdravniško nego ter jx>trebna zdravila za trajanje bolezni najdalje za štiri tedne. V tem času vam lahko odpove službo na 14 dni, vendar imate pravico za celo 4 tedensko plačo, tudi če odpovedni rok prej izetče. Po desetih letih službe ste pridobili pravico do odpravnine v višini ene četrtine letne plače v gotovini. Za vsako nadaljne polno leto službe pa imate pravico do 5% letne plače. V vašem sporo morate najprvo zahtevati poravnavo pri občinskem posredovalnem uradu in šele če tam ne pride do poravnave, smete tožiti pri sodišču. Manufaktura na obroke. R. S. Lj. Kot dekle 6te kupili manufakturo na obroke in odplačevali, dokler ste imeli službo. Potem ste se poročili ln dolg še ni bil poravnan. Tvrdka je poslala svojega inkasanta, ki je zahteval plačilo od vašega moža. Vprašate, če va3 lahko tvrdka toži in zahteva plačilo od moža. — Tvrdka samo vas lahko uspešno toži na plačilo ostanka dolga. Ce so pretekla tri leta pred tožbo in v tem času niste priznali, potem je nastopilo zastaranje, kar smete v morebitni pravdi izrecno ugovarjati. Za vaše predporočne dolgove pa vaš mož ni plačnik, če se ni morda kdaj napram Ivrdki posebej obvezal, da bo poravnal vaš dolg. Souporaba hleva: K. F. Sv. J. Od soseda ste kupili parcelo s hlevom. Cez nekaj let je hlev jx>-gorel. Sedaj nameravati postaviti hlev bližje doma in ne več na starem stavbišču. Prodajalec pa se temu protivi, češ, da morate na istem mestu postaviti nov hlev. zato, ker je sebi zgovoril dosmrtno pravico do souporabe prodanega hleva, vendar niti ni ta pravica zapisana v kupni pogodbi niti se ne spominjate, da bi ustno to dogovorila. — Nov hlev lahko postavite na svojem svetu, kjer hočete. Ce je prodajalec res imel pravico do souporabe hleva, je ta pravica ugasnila, ko je hlev pogorel. Ce pa na istem svetu postavite nov hlev, potem bi ta prodajalčeva pravica zopet oživela. Odplačevanje dolga. L. F. Lj. Kot porok ste podpisali prijatelju menico za znesek 1800 Din. Od tega zneska vam je prijatelj posodil 750 Din in ste se pismeno obvezali ta dolg odplačevati naravnost posojilnici v tedenskih obrokih po 25 Din. Prijatelj se je ponesrečil in umrl. Njegova žena je dobila v roke listek, s katerim ste potrdili prijatelju dolg v znesku 750 Din in zahteva, da ji cel dolg naenkrat vrnete. Vprašate, če ste dolžni plačati vdovi ali posojilnici. — Vas veže odgovor 6 jx>koinim. Kakor sta se dogovorila, tako morate odplačevati dolg. Tudi vdova ko|x>jnega ne more za 6ebe nič drugega zahtevati kot to, kar je bilo med vama dogovorjeno. Redno plačujte obroke posojilnici. Le če bi bili v zamudi z odplačili, bi vas vdova smela tožiti. Premičnine najemnika jamčijo za dolžno najemnino. E. Z. Lj. Imeli ste na stanovanju gospoda z vso oskrbo za mesečno plačilo 600 Din. Nepričakovano je med mesecem odšel, pustivši pri vas kovček z obleko, čevlji in perilom. Pisali ste njemu in njegovim staršem, naj plačajo ostanek najemnine v znesku 300 Din, pa ne dobite nobenega odgovora. Vprašate, če smete njegove pri vas puščene stvari prodati za kritje dolga. — Imate sicer zakonito zastavno pravico na predmetih, ki jih je pustil podnajemnik v vašem stanovanju, vendar teh predmetov ne smete sami prodati. Svetujemo vam, da vložite tožbo na plačilo dolžne najemnine pri okrajnem sodišču. Ko bo sodba postala pravomočna, boste predlagali izvršbo in bo sodišče na dražbi prodalo podnajemnikove stvari in izkupiček od te prodaje vam izplačalo v kritje dolga na najemnini s pravdnimi in izvršilnimi stroški. Naložba in uprava denarja za drugega. R. A. Po naročilu znanca ste naložili njegov denar v hranilnico. Ko se je šlo za finančno pomoč nekemu sorodniku tega znanca, ste s privolitvijo znanca uporabil to vlogo kot nekakšno varščino za najem kredita pri drugem zavodu. Nato so se sorodniki med seboi nekoliko sprli in je ta vaš znanec zahteval od vas zopet svojo vlogo, da jo naložite v prejšnji hranilnici, kar ste tudi storili. Ta hranilnica pa je med tem šla pod zaščito. Znanec vani sedaj grozi s tožbo, če mu ne preskrbite gotovine. — Na vaši strani ni nobene krivde in tudi s tožbo od vas ne more izsiliti gotovine, ker ste pač z njegovim denarjem in potem z vlogo vedno le ravnali v sporazumu z njim. Naj par mesecev še potrpi, ker vse kaže, da bo vaša hranilnica kmalu začela v celem obsegu izplačevati vloge. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Naš delavec Ameriški dogodki V Združenih ameriških državah bivajo deset-tisoči Slovencev. Združene države so znane po federalistični ustavi, ki je prav za prav okrog 150 let stara pogodba, ki so jo podpisale nekdanje samostojne države in to ne popolnoma prostovoljno. Ta ustava daje vso moč — posebno v gospodarskem oziru — federalnim vladam, dočim ima osrednja vlada v WasIungtonu zelo malo vpliva. Take razmere so bile lahko dobre pred 150 leti, ko jc bil gospodarski ustroj popolnoma drugačen, kot pa je dane«. Ustava je za dunnšnje razmere gotovo že zastarela, toda vsakemu Amerikancu pomeni nedotakljivo svetinjo, čeprav je v škodo socialnega življenja. Po konservativni razlagi osrednja vlada ne more izdajati socialnih zakonov, češ da je to stvor avtonomnih vlad. To stališče koristi seveda samo podjetniškim slojem. Posamezne države si namreč sploh ne upajo uvajati soc. zakonov, ker se boje kapitalističnih protiukrepov. Podjetniki kaj lahko prenesejo svoj kapital iz socialno napredne države v države, kjer ni socialno zaščitene zakonodaje, in s tem povzroče brezposelnost Avtonomne vlade si seveda ne upajo nakopati krivde za naraščanje brezposelnosti Tako nekaj podjetij, v katerih rokah se nahaja večina proizvajalnih sredstev, z lahkoto izvaja diktaturo kapitala nad vso federalistično državo, prijatelji ljudstva pa ne morejo dati za vso državo veljavnih socialnih zakonov. Prevelik federalizem pomeni škodo tudi v poljedelstvu. Ameriške suše so vedno katastrofa za poljedelstvo. Toda borba proti tej nadlogi, ki uničuje zemljo, je nemogoča, ker je ena država ne more izvojevati, več držav ali vse skupaj je pa ne morejo organizirati. Demokratska stranka z Rooseveltom hoče izboljšanje socialnih razmer, hoče izvedbo soc,-politične zakonodaje, ki je mogoča le preko osr. vlade. Roosevelt je svoječasno že izdal več takih zakonov. Toda razveljavilo jih je vrhovno sodišče koti protiustavne. To sodišče se je pokazalo kot zaščitnik velepodjetnikov. Dejstvo, da razsodiščne razsodbe niso bile enoglasne, pa dokazuje, da bi bili Rooseveltovi zakoni lahko tudi ustavni, če bi bilo v sodišču več socialno čutečih ljudi. Republikanci, stranka magnetov, sc predstavljajo kot čuvairji čiste ustave. Je pa dejansko čuvarica kapitalistov, ki se izrekajo za njo. Ford, eden najbolj znanih magnatov, se je očitno postavil na stran republikancev, češ da uvaja Roosevelt gospodarstvo, ki bo pripeljalo v komunizem. Pred volitvami je izjavil Roosevelt, da hoče delati za skrajšanje delovnega časa in zvišanje mezde. Onemogočal bo zaposlitev otrok. Boril se bo proti kartelom in poslovnim monopolom, podpiral pa snovanje kolektivnih pogodb. Zaščitil bom vlagatelje, ki imajo prihranke v denarnih zavodih. Roosevelt ni rtikak ddavski vodštdj in demagog, temveč gleda na stvari kot so in vidi nujno potrebo pomoči delavstvu. Na tem prepričanju tudi sloni njegova socialna in gospodarska politika. Delavstvo je videlo v njem moža, ki razume njegove težnje in mu je zaupala avpje glasove, s tem vred pa tudi vodstvo države aa nadaljnja 4 leta. "wc no. Po volitvah je izjavil Roosevelt, da hoče nadaljevati svoje delo za socialno zakonorfejo jo glede drža\ne kontrole gospodarstva. V .pr jhodr nji dobi bo pri svojem postopanju še energič-nejši kot doslej, ker ne bo imel ozirov na prihodnje volitve, pri kalerih več ne bo mogel nastopali po ustavnih določilih kot kandidat. DROBNE V novi avstrijski vladi so dobili avstrijski krščanski strokovničarji dva zastopnika v osebi ministrov Roda in dr. Pilza. Njuno imenovanje ministrom pomeni na eni strani prijazno gesto nasproti delavstvu, na drugi strani pa onemogo-čenje prevelikega vpliva dveh novih nacionalno pobarvanih ministrov. Prve volitve v korporacijsko zbornico so »e vršile v Avstriji v poljedelska panogi. Volitev se je udeležilo 85% volivnih upravičencev. Voditelji krščanskih kmetov so izvoljeni 100%. Komisar za vojvodinsko Delavsko zbornico ie Stevan Majstorovič, uradnik banske uprave donavske banvoine. Kongres belgijske krSčanske sfrokovne zveze se je vršil 15. in 16. avgusta v belgijskem mestu Hasselt. Na sporedu so bili poleg ostalega referati o eksistenčnem položaju belgijskih delavcev in podjetij, o mezdnih zahtevah strokovne zveze m o zahtevah organizacije glede družinskih doklad. Referati so bili že preje poslani delegatom, tako da je bila na kongresu o vsem tem zelo plodonosna debata. Predsednik Pau-wels je poročal o gospodarski vlogi strokovnih organizacij v novem urejenem gospodarstvu. Kmetijski nasveti Bukov žir za pridobivanje olja. S. L B. — Radi bi vedeli, kako se da doma pripraviti olje iz bukovega žira. — Bukov žir vsebuje 16 do 17 odstotkov olja, ki se da tehničnim potom iz njega pridobivati. 2ir je najprej oluščiti, potem zdrobiti in na to z močnimi stiskalnicami iz6tisniti iz njega olje. Tako pridobivajo v tvornicah oziroma v oljarnah na mrzel način iz njega olje, ki je svetloru-mene barve, ima neznaten vonj in prijeten okus. Tega navadno uporabljajo kot jedilno olje, pa tudi za razsvetljavo v leščerbah. — Na vroč način pridobljeno olje iz neoluščenega žira je bolj temne barve in trpkega okusa; uporabljiv je le za napravo mila. — Da bi mogli doma izdelovati olje iz njega, dvomimo, ker vam manjkajo potrebne priprave. Ce bi 6e poslužili načina kakor pri bučnem olju, bi morda imeli nekaj uspeha. Tedaj bi morali žir najprej opražiti potem oluščiti, v možnarju stolči in v topli vodi zgnesti. Olje bi se nabralo vrh vode in bi ga lahko posneli. Povdariti pa moramo, da se pri bučnem semenu olje laže izloči kot pri žiru. Najbolje pač bo, če žir pokrmite prašičem. ki se dajo z njim dobro opitati. Pri tem boste imeli največjo korist. Masten karton se ne da očistiti. F. St. &t. I. — Po neprevidnosti je dobil kartonast predmet masten madež, ki bi ga radi spravili iz njega. — Mastne madeže se da spraviti iz tkanin z bencinom, toda iz kartona pojde to težje. Bencin 6icer raztopi mast, »oda težko jo je potem spraviti iz kartona, kajti razleže se že bolj po njem. Bencin bo izpuh-tel, mast bo pa ostala in madež bo še večji. Razen tega razstopi bencin tudi nekatere barve in tedaj bo tisti kartonasti predmet še grši, nego je bil z navadnim madežem. Vzitnljenje krompirja v zasipnicah. F. K. L. — Semenski krompir bi radi vzitnili v zasipnicah na prostem, da bi imel enakomerno tonloto. Kako in kdaj naj 6e to izvede? — Krompir se v zasipnicah prav dobro drži, toda le tedaj, če je ob pravem času in pravilno spravljen. Kdaj je čas za to? Najbolje proti pozni jeseni, ko začenja že nekoliko mrzleje. Dve stopinji pod ničlo ob spravljanju krompirja ne škoduje. Pač pa mora biti vreme suho, ne vlažno, deževno. Nadalje mora zasipnica tako ležati, da ne pride voda vanjo. To jamo je dobro izkopati nekoliko dni prej, da se popolnoma posuši. Ce je zemlja nekoliko zmrzla, ne škoduje. Jama ne sme biti pregloboka, kvečjemu pol metra v zemljo; če ie pa tam talna voda, zadostuje tudi 20 do 30 cm. Na dno in ob 6traneh gomile naložite plitvo plast slame, na katero nasujete odbran in popolnoma zdrav semenski krompir. Naloži se ga v obliki gomile in pokrije s slamo. Zaradi prezračevanja 6e ob nakladanju položi skozi jamo ŽTd, ki 6e potegne ven šele tedaj, kr je kup gotov in pokrit s slamo in zemljo. Kjer je bila žrd, ostane rov, ki služi za dotok zraka in odtok ogljikove kisline, ki se tvori v kupu. Na vrh slame položite nekoliko zemlje, čije plast je vedno bolj dvigati, čim bolj pritiska mraz. Ob hudem mrazu se zakrije 6 slamo tudi prezačevalni rov, napravljen z žrdjo. Tako vzimljen krompir se prav dobro hrani; le spomladi ni prezgoda odgrniti zasipnice, da ne začne gomolje prehitro odganjati. Kisla krma ni za breje krave. I. M. R. — Imate jamo za okisanje krme — napravo silaže. Pravijo vam pa kmetje da breje krave po kisli krmi kaj rade zvržeio. Kaj je na tem resnica? — Kmetje imajo prav. Visoko brejim kravam, nekako po šestem mesecu, ni pokladati 6iIože, ker so se res dogodili slučaji zvrženja. To ie približno isto, kakor so pravili naši stari, da zelnica ali zelje ni dobro za breje krave, ker po njem rade povržejo. Bolje je torej, če se držite teh starih izkušenj. (Nadaljevanje priti, nedeljo.) Študent iz Saragosse Zdaj, ko z jasno modrega neba, ki se boči nad Španijo, odsevajo rdeči plameni požarov, ko španska zemlja komaj sproti pije kri lastnih sinov, sem se spomnil nanj, na Roariga de los Santo6a, študenta iz Saragosse. Seznanila sva se po naključju med svetovno vojno. Takrat sem spremljal z rusko-poljskega bojišča transport vojakov, samih Dunajcanov, ki jim je štabni zdravnik predpisal zdravljenje v nekem dunajskem lazaretu. Do Krakova je bil vlak nabito poln. Gneča je bila tolikšna, da so se celo civilisti pomešali med ranjence in bolne vojake, kar je bilo sicer . .(rakovu M je vlak precej izpraznil. Med gnečo na j>eronu sem zagledal mladega človeka, ki je takoj zbudil mojo pozornost Kaj čudno se je odražala njegova elegantna obleka med sivimi vojaškimi suknjami in povaljanimi uniformami vojakov, ki so se drenjali proti vlaku. Tujec — da ni domačin sem spoznal prvi hip — je vstopil v naš oddelek. Vljudno j« pozdravM in namestil svoja dva kovčega na polico v kupeju. Nato je sedel in se mirno zazrl skozi okno. Vlak se je pričel pomikati, kmalu smo se enakomerno zibali mimo dolgočasnih galiških pokrajin, kjer so tu pa tam grtrleli navpik začrneli zidovi požganih vasi, delo demona — vojne. V kotu kupeja se je stiskala poljska kmetica, ki je z objokanimi očmi pripovedovaja, da je šla v Krakov obiskat svojega težko ranjenega moža in da ji je vojna že dva 6inova vzela. Izstopila je na prihodnji postaji. Tudi drugi civilni zastopniki so drug za drugim izstopili na sledečih postajah, tako da sva z mladim tujcem slednjič ostala sama v kupeju. In kakor je že ob takih prilikah navada, sva se večkrat spogledala, kakor v pričakovaju, kdo bo prvi pičel pogovor. Končno sem izpregovoril jaz: »Kam pa potujete, gospod?« Tujčeve oči so se živo zapičile vame. »V Španijo — če bo mogoče,« je odgovoril v slabi nemščini, veta! in se predstavil: »Rodrigo de los Santos, študent akademik.« »V Španijo?« sem se začudil, on pa mi je takoj pojasnil: »Študiram na univerzi v Krakovu, a zdaj nameravam domov, na počitnice, samo če —« Prekinit je stavek, ker najbrž v svoji nemščini ni našel izraza, da bi ga dokončal. Kakor njegovo ime, s katerim se mi je pred stavil, je bila bleščeča vsa njegova pojava. Temno-ok, zagorel južnjaški tip, z resnim, skoraj otožnim obrazom, ki ga je včasih preletel ponosen nasmeh. Kar nasmehnil sem se v mislih čudnemu dejstva, da se po galiških tleh vozim 6 pristnim juž-njakoin Spancem. Seveda sva se le težko s]X>razu,mela, zakaj v poljščini je bil Španec še manj podkovan kakor v nemščini, njegov jezik pa je bil takrat meni še — španska vas Toda česar mi prijazni Spanec ni mogel razo-deti z besedami, je tolmačil s kretnjami rok in s svojo živahno mimiko. »Moj rojstni kraj je Saragossa,« je pravil z grandeco španskega dona; »tam prebivalo moji starši. Oče je rmovit, ima v Saragossi veliko trgo-vinOj v okolici pa posestvo, kjer redi zmeraj po nekaj bikov za igre. Saj menda poznate ta naš narodni običaj — bikoborbe, oorrida de toros?« »Da, poznam, marsikaj sem že čital o tem,« sem pritrdil, a piicro opazko, ki mi je bila na jeziku, sem zaradi vljudnosti rajši pogoltnil. Spanec pa, kakor da bi bil uganil moje misK, je z neko veselcštjo nadaljeval: »Samo Spanec more pravilno razumeti to naše navdušenje za bikoborbe. Svet nas obsoja zaradi tega, očita nam surovost, zamerja nam neusmilje-nje do živali. Toda poglejmo v ostalo Evropo; vsa je pobesnela od surovosti, sovraštva, pa ne do živali, ampak do ljudi. Na vseh koncih in krajih se streljajo in pobijajo, a Španija je mirna. Oprostite, če vam to pripovedovanju kot vojaku, saj —« »Prosim, prosim,« sem pripomnil, čeprav se mi njegova primera zares ni zdela umestna. Ce bi bil ta španski študent takrat le slutil, kako bo v njegovi domovini čez dvajset let, bi najbrž obsodil — Španijo samo. »In še to,« je po kratkem premolku spet povzel besedo; »videl sem v teh krajih, kako so pre-tepali goveda, ko so jih gnali v klavnico. Mi bikov ne pretepamo, nego se borimo * njimi. Na očetovem posestvu sem imel še kot deček kravo, »morena« smo jo klicali. Ta žival me je poznala že od daleč in če sem jo pogladil po vratu, mi je fizala roke. Vidite, da nismo taki krvoločneži kakor nas slikajo.« Takrat sem verjel besedam idealnega Spanca, danes bi bolj težko. Vendar sem prepričan, da besede niso bile le puhel slavospev, temveč resničen izraz duše, zakaj vse na svetu ima svojo sončno in senčno sitran. Spet sva umolknila. Pokrajine so bežale mimo oken kakor dreveče slike, ro[x>tajoča pesem koles me je skoraj uspavala. S silo sem se otresel dremavice in prekinil molk. »Dovolite, da vas vprašam,« sem se pomaknil nekoliko od okna, »iz kakšnih razlogov študirate tako daleč od svoje domovine?« Lahen nasmeh je vztrepetal na obrazu Spanca. »Iz čisto osebnih razlogov. Ze od nekdaj me je veselilo potovati po tujih krajih, posebno me je mikala severna Evropa. Odločil sem se, da se vpišem na univerzo v Krakovu. Cemu bi človek tičal le doma, ko je svet tako velik, tako lep!« »A vaša domovina j« najlepša, mar ne?« sem pohvalil, ne da bi se laskal, temveč ker sem se spomnil na Cervantesa, na romantiko don Kihot-skih krajev. Spancu so zaiarete oči, zamišljeno je uprl svoj pogled vame. »Da, lepa je. A še lepša bi bila, če bi je tujci tako ne izkoriščali. Vsa večja podjetja, na priliko pomarančna polja okrog Valencije in drugod, so v rokah tujega kapitala. Naš človek pa hlapčuje. Po eni strani je v naših ljudeh preveč anarhizma, po drugi pa premalo samozavesti, ambicije, kjer bi bila na mestu.« V takih in podobnih pogovorih nama je hitro mineval čas. Pozno v noč je privozil vlak na dunajski severni kolodvor. S prijaznim popotnim tovarišem sva se prisrčno poslovila. Seveda sein bil prepričan, da zgovornega Spanca ne bom videl nikoli več, pa vendar je hotel slučaj, da sva se že prihodnji dan srečala, toda v čisto drugačnih okoliščinah. Imel sem namreč opravka na vojaškem sodišču zaradi podpisa nekih listin. Pred nekimi vrati na dolgem hodniku sem se ]>resenečien zagledal v dozdevnega študenta iz Saragosse — med dvema avstrijskima vojakoma z nasajenimi bajoneti. Kakor okamenel sem obstal. Spanec se je orrl, vjela sva se z očmi. »Buenos dias*)« je zašepetal. Njegov obraz se mi je zdel bolj bled kakor prejšnji dan, okrog ustnic mu je krožil prezirljiv nasmešek. A vse le nekaj trenutkov, zakaj že so se odprla vrata in vojaka sta [»rinila Spanca v »obo. Ta čudni dogodek mi ni šel iz spomina. Cim bolj sem razvozlaval uganko, tem bolj zamotana je postajala in so slednjič moje misli spletle skrivnosten nimbus okrog zagonetnega Spanca. Šele naslednji dan, ko sem se vračal z vlakom na svoje mesto in sem med vožnjo prebiral jutrnjo izdajo nekega dunajskega časnika, se mi je stvar pojasnila. Predsinočnjem so aretirali v nekem hotelu drugega okraja elegantnega mladega gospoda z imenom Rodrigo de los Santos, baje akademika, doma iz Saragosse v Španiji. Tujec je nujno osumljen vohunstva v prid Rusije. Izročen je bil vojaškemu preiskovalnemu sodišču. Nisem mogel veneti poročilu in sem si pomel oči, da bi se prepričal, ali ne sanjam. Še danes ne morem verjeti, da bi ljubeznivi, vljudni Španec mogel biti — vohun. Nikoli več nisem slišal, ne čital več o njem Ce mu je ccsarska Avstrija takrat prizanesla, Bog ve. če mu je tudi usoda v sedanji bratomorni vojni? V mojem srcu bo ostat spomin nanj — lep in svetel. -— (Vinko Bitenc.) •) dober dan Pes ljudskega komisarja Koder ljudskega komisarja se je potepal po ulicah. Ker je bil pes tak, kakršni so vsi, se ni nihče zmenil zanj. Nesreča je pa hotela, da je mestni konjederec zapazil kodra in ker pes ni imel znamke, ga je takoj prijel. Spretno ko indijski metalec lasa, je zgrabil svojo žrtev z vrvjo, ga po-tegnil k sebi in že čez nekaj hipov je bil koder interniran v konjederčevem vozu. — Toda koder ni niti bevsknil; le ponosno se je usedel v kot in je pazno motril 6voje sotrpine. »Tu pa nekaj ne bo v redu.« je pomislil ubogi konjederec. »Vprašati moram stražnika.« »Tovariš redar,« je klavrno zaklical. Ko se je bližalo veličastno oko postave, je vzel čepico z glave in je zbegano zajecljal: »Jaz ... sem ... nekega kod rilca ... ujel... A mogoče ... je ... je to pes ... ljudskega Komisarja ... ali... kakega generala ...« »Pokaži ga, kakšen jel«, je odvrnil stražnik m se je sklonil k zantrežetiemu okencu. »Tale? Osel! Takle kilav pes naj bi bil generalov? Oenerali Imajo jerebičarje, japonske psičke s svileno dlako, imajo hrte... A tudi od ljudskega komisarja ne bo ta koder. . Dobro poznam njegova dva psa.« Konjederca je to pomirilo in obraz se n it razvedril. Tedaj je pristopil iz neke stavbe hišnik, radovedno je pogledal v voz, a je koj od skočil. »Kaj se ti je pa zgodilo?« ga je redar csuplo vprašal. »To je koder ljudskega komisarja,« je odvrnil hišnik svečanega obraza. »Ljudskega komisarja?« Redarju je bilo, ko da so se tla zamajala ixxl njim. »Takoj izpusti psa!« je nahrulil konjederca. S temi besedami mu je dal tako zaušnico, da je konjedcrcu zdrknila čepica na tla. — A ni ugovarjal in je s tresočo 6e roko odprl voz. Redar jc medtem skušal z žvižganjem poklicati psa k sebi. »Z avtom ga bomo odpeljali domov,« je dejal. »Ah, ti mrha ti mrhasta, kam p>a hočeš s psom brez znamke?« je iznenada kriknil glas jx)licijskega nadzornika. »Ali ne jx>znaš predpisov?« Knrte perje naravno, lepo blago po Din 5 kg razpošilja po povzetja Viljem /Vbt, eksport • Maribor Najmanjša količina 15 kg Redar je bil ves iz sebe in je samo zajecljal: »Saj je .. pes ... ljudskega komisarja.« Predstojnik se je zagrohotal. »Tepec neumni! Ali misliš, da hodi pes ljudskega komisarja sam po mestu? Pes ljudskega komisarja je odlično bitje, ki ima za spremstvo slugo ali hišino... Sicer pa ni, da bi se razgovarjali! Alo v voz s tem ščenetom!« je zaukazal. Konjederec je surovo pograbil kodra, ga brcnil in ga nagnal v voz. »Hm, ta pes pa ni kar tako,« je pripomnil neki branjevec iz bližnje branjarije. »Ze po dlaki mu je videti, da pripada dragoceni pasmi. In kako skrbno je umit in jx>česan!« Policijski nadzornik se je zamislil. »Mogoče je pa le pes ljudskega komisarja,« si je dejal. Mahoma ga je pograbila jeza in zaccpetal je pred konjedercem: »Izpusti kodra! Saj vend.-ir vidiš, tepec, da je plemenit pes!« — Konjederec je planil k vozu, kot bi ga pičil škorpijon. »Ha, ha, plemenit f>es,« se je nekdo zasmejal blizu policijskega nadzornika. »Ha, ha, kako se spozna na pse...« Vsi so se ozrli in so zagledali mestnega svetnika Pjetrova. »Dobro jutro, tovariš,« ga je vzradoščeno [pozdravil policijski nadzornik. »Torej mislite, da je tole kak navaden pes?« »Takega garjavega ščeneta še videl nisem ne, dragi moj. Saj ima kar kalne oči. Kdo ve, mogoče je še stekel?« Policijski nadzornik se je ves zmede!. Konjederca je suval v rebra in je vpil ko besen nanj: »Le čakaj, le čakaj, ti zverina neumna! Jaz ti bom že še pokazal, takole spuščati stekle pse iz voza! He. stražnik, jutri vržeš tega osla za dva dni v luknjo!« Konjederčev voz je oddrdral in čez nekaj hipov izginil izpred oči navzočnih. Cez pol ure sta pa na isto mesto prišla dva policijska nadzornika in še trije višji nadzorniki in pet redarjev. »Ali ni nihče videl novega psa ljudskega komisarja?« je neki uradnik vprašal ondotnega stražnika. Ta ni ničesar odvrnil, ampak je stekel za vozom konjederca in za njim je tekla vsa komisija. • Drugi dan so konjederca obsodili na tri mesece ječe. Mestni župan je moral plačati kazen pet tisoč rubljev. Dotični redar in policijski nadzornik sta bila na podlagi paragrafa 3 (Splošnih službenih predpisov. I. del) spodena iz službe. Po čudnem naključju pa ni bil prav nič kaznovan odgovorni urednik domačega lista. (Rusko: S. O. Fangor.) Nebeška družica Korejska pravljica Neki pobožen sin je tako skrbel za starše, da se ni utegnil niti oženiti. Ostal je revež. Ko sla mu ohromela na stara leta oče in mati, ju je naložil v cizo, vozil po mestu in pobiral miloščino. Tako je minila njegova mladost. Ko sta mu umrla starca, Je ostal sani kot priletfrn mož. Ni imel nobenega denarja za pogreb. Zato se je za deset let prodal v sužnje, dvignil vnaprej ves zaslužek, z njim svečano pokopal starše ter odkorakal proti onemu kraju, kjer je bival njegov gospodar. Spotoma je srečal ženo nevidene lepote. Ustavila ga je, mu rekla, da se boji sama naprej in je prosila, da ga sme spremljati, dokler pač imata isto pot. Cim bolj jo je gledal in z njo govoril, tem bolj mu ie bila všeč. Naposled se je zaljubil in se nerad ločil od nje, ko je zagledal svoj cilj. Zena ga je vprašala, zakaj je tako žalosten, m je odgovoril: — Usoda nti vzame vse, ki jih imam rad. Ljubljeni starši so šli v nebesa in zdaj boš odšla še ti. — Ce hočeš, ostanem s teboj. — Kako bi smel to hoteti? Saj si mlada in čudovito lepa, a moja najlepša leta so že minila. — Ljubezen ti povrne mladost, — je rekla žena. — A ne bo povrnila tudi prostosti. Saj sem suženj. — Nič ne de. Tudi jaz bom sužnja s teboj. Ko je pripeljal mlado ženo h gospodu, jo le vprašal, katero obrt pozna? — laz sem tkalka svilenega platna. — Koliko vatlov boš laliko letno napravila' — Tristo bal letno. — A bala meri štirideset vatlov. Povprečna tkalka bi rabila za tri sto bal veliko več čarji. Kaj praviš? Ce bi delala ženska noč in dan, še sko/i dve sto let. ne bi opravila toliko, koliko hočeš ti narediti v enem mesccu. — Rekla sem, — mu je odgovorila žena. — Ce bo to držalo, prisegam, da bom po enem letu vrnit prostost tebi in tvojemu soprogu. Mož je moral gnesti ilovico za strešno opeko, in zeni so dali tkati svilo Mož je dobil hudo delo. Ko je prihajala noč, ni mogel niti premakniti prstov. A žena je prihajala vedno vesela in tnu dajala poguma. 1 Ko je preteklo leto dni, je oddala žena gospodu tri 6to bal svilenega platna. — Zdaj sta prosta, — je rekel gosjx>d. Ko sta mož in žena zapustila mesto, je bil mož tako zdelan, da ni mogel hoditi. Obsedel je kraj ceste in rekel ženi: — Cim boli te gledam, tem bolj sem prepričan, da h nisi navaden človek. Mar imajo ljudje tolikšno lepoto, dobro srce, moč in zvestobo? Katera navadna ženska bi imela rada mene, onemoglega umirajočega sužnja! — Rekel si, — je odgovorila žena, — in ker si prišel do spoznanja, ti bom razodela resnico. Jaz sem nebeško bitje. Vsemogočen Okonšante, kralj duhov, me je ustvaril iz najboljših lastnosti tvojega srca. Zdaj je napočil čas. Ce hoCcš, mi daj desnico. Splavala bova v nebesa, v palačo velikega Okon-šanteja, kjer čakajo tvoji starši. Dobil boš povrnjen no mladost in boš v sreči poleg mene pozabil na zemeljske bridkosti. — O, hočem, hočem! Dal ji je desnico in se je z njo vred na vekoma t dvigml v nebeško sijajno modrino. Pletenine so res poceni pri TRjPINU. Oglejte si izložbe I Maribor, Vetrinjska 15. Karol FlorMiC Cel|e EleMro-radio CANKARJEVA CESTA ST. 2 elektromotorje — radioaparate lestence — žarnice ves elektromaterifai - velika izbira - znliane cene LEPOTE NAŠE ZEMLJE HlttllNIlIVIIVHIIIVVMIHIlItlllllllllllllltlllllllllllllVtllllflVfVlItlllllllllf IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHItllltlllltllMIll Slovenski smučar v Francoskih Alpah Obdan na severu od zelenega masiva Char-treuse, na jugu od snežnobele verige Belledonna, leži v lepi dolini Graisivaudana — srce Dauphineja Grenoble. Ko mreža pajka je preprežen z zelenimi bulvarji. Univerzitetno me6to, polno študen tov, središče letoviščarjev, pravi pamj vrvenja vseh mogočih narodov. Najdobrosrčnejši narod Francije živi tu in se kar izgubi med znanja, zabave in lepot prirode lačnimi tujci. Tujec je tu sprejet s tako preprosto odkritosrčnostjo, da mu je kot doma. V mnogočem sliči ta okolica naši Gorenjski. Le korak iz mesta, pa smo v najdivnejši prirodi, vse divje krasote božjega stvarstva so tu. Belledonnsfki masiv je poleti in pozimi priljubljen po turistih. Poleti nudi tudi komodnim vso udobnost, zložna pota in lepe koče. Mnogo manj seveda pozimi, a tem več nudi tukaj krasot. Tudi plezalcev ne zanemarja, nudi jim dokaj zanimivih opasnih sten in vrhačev. Lista onih, kateri so dobili v njej zadnji objem, je precejšnja. Lezli in prelezli smo marsikaterikrat ta masiv. Bil je mrzel in meglen petek v februarju, ko sem že opoldne zapustil ropot strojev v tovarni v Voironu. Oprtan z nahrbtnikom in dilcami sem vstopil v ničesar lejsega obetajočem vremenu v vlak v Grenoblu. V Grenoblu je v resnici pričel nale-tavati suh sneg. Do izhodne po6tajee Uriage, 12 km od Grenobla, sem se peljal z električno železnico. Na postaji sta me že čakala moja dva tovariša. Letovišče Uriage je znano termalno kopališče Po dobrih 15 minutah smo prišli do veličastnega gradu, ki vlada strmo nad Uriagom in nudi seveda v lepem vremenu, krasen razgled po Vaul-naveyski dolini. Nam je naletavajoči sneg zbrisal iz pogleda tudi sam grad. Suh sneg in razigrana dobra volja sta nam bila verna druga vso pot. Do vasice St. Martin nas jc še spremljala ugašu-joča dnevna svetloba, a ko smo jo najbolj potrebovali, nas je zapustila in poslala temno noč na pot skozi gozdove. Brez besed smo korakali dalje po širmski stezi in globokem snegu. Da bi si nadeli smučke, o tem ni bilo niti misliti. Sneg nas je zbadal in po ponesrečenem poskusu se nam je zdelo, kot bi nas zemlja prikovala nase. Boj s pri-rodo nas je toliko navdušil v kljubovanju, da nismo hoteli prenočiti v zadnji kmečki bajti in smo sklenili iti do la Seigliere (1076 m) in tam pri našem starem znancu lovskem čuvaju naprositi prenočišča. Hoja po globokem snegu je bila res mučna in neskončno dolga. Bilo je že krog devete ure zvečer. Komaj smo se ogreli in osušili, že smo opazili skozi okno svetlikanje zvezd. Skoro bi ee bih razsrdili, da je moralo snežiti ravno tačas, ko smo bili mi na potu! Bili smo pa vendar zadovoljni, da smo opravili najdolgočasnejšo pot. Naslednje jutro so bili vsi naši upi uresničeni. Jasna zvezdnata noč je še bila, ko smo stopili jx> obilnem zajtrku na snežno plan. Steze seveda nikjer, vse zameteno. Nad gozdnimi obronki je prodirala proti nam varljiva svetloba vzhajajočega sonca. Nataknili smo dilce in že smo bili v snežnem gozdu. Pot je v početiku dokaj složna. Mraz nam jc ukazoval naglico, da smo se ogreli. Lepota božjega stvarstva nam je pregnala sleherno misel na utrujenost tudi potem, ko se je pričela strmina večati. Krasen je bil zasnežen gozd, ko so se prvi sončni žarki pričeli poigravati z belimi vrhovi smrek, lezli vse nižje in nižje, ter razlili svojo mehko božajočo svetlobo preko snežnih kristalov prav do nas. V dveh urah, minule so kot trenutek, smo bili že na La praire de 1'Oursiere. mala ravnina s krasnim pogledom na snežni plašč gozdov, skalne poljane in divjo globclj zledenelega hudournika. Nismo se hoteli tu ustavljati, a pogled sam nam je ustavljal korak. Pot je vodila- sedaj po veliki strmini sredi ozke grape. Le v serpentinah je bilo mogoče nadaljno prodiranje v strmino. Postajalo nam je kljub ranemu jutru in mrazu vedno topleje tako, da smo še pred sedlom Col de 1'Oursičre, ko se spremeni strmina v veliko jezersko kotlino, osvobodili vseh puloverjev in nadaljevali pot le v široko odprti srajci. Gozd se je že davno razredčij in prešel v grmičevje in snežno puščavje. Poleti tako lepa jezerca Lac David, Lac Longet in Lac Claret so bila skrita globoko pod snežno in ledeno plastjo. Skromni potoček le Domenon se jc in in tam prikazal kot razbrcani otrok izza snežnih blazin in radovedno pogledoval v svet in na na?c čudne prikazni. Drugače tako skalnata pokrajina je bila le ena sama snežna plan z lepo zaokroženimi vzpetinami. Kljub dokaišni plasti novega snega na sijajni trdni podlagi, je bila smuka idealna, o čemer smo se nekajkrat prepričali, ko smo hoteli preveč drzno navkreber in smo se za plačilo z nosom zarili v 6neg in merili pot nazaj. Bilo je okrog poldne, ko smo zagledali planinsko kočo La Pra, (2110 m) nekako v velikosti naše Kredarice. Seveda je bila zaprta. Varno zavetje smo našli v kolibi poleg koče, kjer je bilo narejeno skromno skupno ležišče za turiste s slabotnimi denarnimi sredstvi. Za nas je bilo to bivališče največji kom-fort. Komaj smo se odrešili zahrbtnih bremen, smo morali očistiti kolibo snega. Kljub zaprtim vratom si je osvojil sneg pat skozi špranje in domoval brezskrbno v tem prostoru. Napolnil je tudi nekaj starih konzervnih škatel, katere so mu dobrotvorni turisti pustili v uporabo. Pot in hoja brez odmora nas v resnici ni utrudla. Komaj smo odložili, si skuhali čaj in obedovali, smo bili že zopet zunaj na dilcah Da bi napravili kak daljši izlet, o tem radi rane noči ni bilo govora, a izgubljati časa zopet nismo hoteli. Spravili 6mo se na bližnji vrh Colon (2393 m). Z običajno potjo se nismo okoristili, ker nas je v naglici zanimala smuka in smuki primerna pota. Zaokrožili in podaljšali smo pot, šli preko Lac Merlata in nato po veliki peščeni strmini na malo ravnino, katera je bila tudi ze vrh. Mirna tišina, ki je bila vse dopoldne nad vso snežno divjino, se je pričela polagoma vznemirjati. Toplota in sonce, ki nas je žgalo v obraz in razgaljeno telo, se je pričela ohlajati. Drugovali nam je pričel preko snežnih prelazov oster vetrič in nam veselo žvižgal okoli ušes. Pričeli smo bežati pred njim. a on nas je gonil divje tuleč nazaj prav v našo kolibo, kjer smo se mu zaprli. Nedeljsko jutro nas je prebudilo že z jutranjo zarjo. Včerajšnji drug nas je v noči zapustil in utihnil, a zasnežil nas je skoro do strehe. Imeli 6mo precej truda, da smo si utrli pot v beli dan. Le kovinski zvok naših smučk je motil tq tišino. Culi smo utrip lastnih src in dih nam je zastajal. Za kočo smo zavili proti vzhodu, kjer smo vedeli, da približno vodi pot proti vrhu Od. Eto-menona (2789 m) in dalje do Croix de Belledonne (2013 m). Pot ni opasna niti pozimi. Včerajšnji vihar nam je sneg razpihal ponekod do golega ledu, a drugod nanesel na metre visoko snežnega pršača. Kmalu smo zagledali pod seboj veliko ledeno ploščo jezera Pt. Domen ona in še malo dalje ploščo njegovega večjega zamrzlega brata Gd. Do-menona. Cez dobre tri ure smo dospeli na vrh Gd. Domenon (2789 m). Kratki zimski dan nam ni dal oddiha, preden nismo dosegli drugega vrha Croi* de Belledonne (2913 m). Tega smo dosegli brez težkoč z dilcami skoro do vrha. Le zadnjih 10 minut smo radi neprikladne strmine dilce odvezali. Misel, da bi naskočili še Trois pies de Belledonne, smo pa glede na plezalno turo opustili. Povratke je bil divja, a krasna vožnja. Poznanje terena nam je tu sijajno služilo in nam je omogočilo skoroda brezskrbno smuko preko ledenika Freydane. Začetek sicer ni bil najprijetnejši. Kot sem že omenil, je bil sneg razpihan in je kazal poledenela rebra, a drugod visoke nasipe mehkega snega. Tako smo časih po brezskrbni vožnji za-vozib na led in se s povečano hitrostjo zarili globoko v sneg. Ni nas motilo, skoro nam je bilo v zabavo in kar z užitkom smo se valjali po mehkem naročju naše belldonnske dive. Komaj smo se prav zavedeli, smo bili že ob ledeni gladini jezera Lac Blance de Freydane (2171 m). Sredi veličastne kotline leži to jezero, kjer bi človek lahko živel v večnost in pozabil ob teh krasotah na čas in smrt. Iu so, žal, že prvi znaki civilizacije, a le v poletju, pozimi k sreči prikriva vse to beli plašč. Od jezera n,al,nr<^ jemljejo vodo za eno prvih evropskih električnih central (vodni padec 485 m), katere gonijo velike papirne tvornice v Lancevu. Sestop v dolino proti Lanccyu je divje lep, zanimiv, a dokaj težak radi strmine. Ozka steza večkrat preide nenadno v prave skakalnice, le žal s skrajno neprimernimi tereni za pristajanje. Ustavi te »trmi breg, živa meja smrek ali pa ledeno mrzla voda hudournika. Neprijetni jarek smo kmalu rajši zapustili, šli v gozd in na obrobne planjave. To nam je sicer podaljšalo pot, a pridobili smo si časa in užitka radi ugodne smuke. Ob zahajajočem sonc« smo bili kar nenadoma pred umazano civilizacijo v dolini. Vasica St. Mury Monteymond je zrasla pred nami iz tal kot trpko razočaranje vsakdanjosti. Bilo nam je, ko da smo sc prebudili iz lepega sna! Ravno jc legel temni mrak na zemljo, ko smo pnvozili na zamazani sneg med ozke ceste industrijskega mesta Lancey. Cez pol ure pa smo se /e vozili s cestno železnico nazaj proti Grenoblu. Clnž. V. šj Razvezano snop je Kdaj je bila slovnišha sodni ja? V Blervveisovih »Novicah« se je leta 1855 poja-; pravda o glagolu. Ta prepir je spomnil sio-. nilsko občinstvo na glasovito abecedno vojsko leta 1833. Tu in tam je bilo veliko krika, trme in učenjaške bahavosti, a zmešnjava in nedoslednost nista bili nič manjši. Zato je neki A. M. (katehet Andrej Marušič) nasvetoval višjo slovniško sodnijo (akademijo), ki se naj bi sestavila iz učenjakov in bi bila pooblaščena, slovnrške zadeve razsojevati in razreševati. Premotrila naj bi vse članke za in proti. Predlog glede slovniške sodnije (1836) je bil stavljen v pravem času. Po Slomškovem prizadevanju so prestavljali takrat sveto pismo. Da bi to radi raznih prevajalcev ne kazalo preveč pisanega lica, so si mnogi želeli slovnišike sodnije. Neke vrste sodnija je bila že to, da je bil Slomšek določil pre-gledovalce rokopisov. Leta 1868 se je oglasil nov slovniški sodnik: Levstik, ki je izdal znamenite »Napake slovenskega pisanja«, podprte z lepim številom značilnih zgledov. Prvi slovenski uradni lisi »Ljubljanski Časnik« je bil prvi slovenski UTad ni list, ki ga je urejeval Blai Potočnik in pozneje s Cegnarjevo pomočjo profesor Melcer Glavni so-trudniki 90 bili: Cegnar, Levstik, Navratil, Trdina. Valjavec. Ko se je vlada odločila za izdajanje takega lista, je tedanji avstrijski minister Bach mislil na »Novice* in Bleiweisa (leta 1851). Dr. Anton Beck, urednik državnega zakonika v češki izdaji, je pisal Bleiweisu, da bi on prevzel uredništvo, a Bleivveis je to odklonil in mislili 60 potem na Kastelca. »Ljubljanski Časnik« je Slovence polagoma pripravljal na dobo reakcije. V zunanji politiki so zagovarjali tedaj celotno zvezo Avstrije in Nemčije s skupnim carinskim ozemljem; v notranji politiki pa so zagovarjali misli, da ne potrebuje Avstrija ne deželnih ne državnih zborov, ne narodne straže, ne kovanih dvajsetic, ne svobode tiska, ne odprave obsednega stanja: ampak le zaupanje državljanov do vlade. Kateri ie bil prvi slovenski politični list? Prvi slovenski politični liet ustavne dobe v av-stro-ogrski državi je bil »Naprej«, ki ga je ustanovil Miroslav Vilhar in mu je bil duša Fran Levstik. »Naprej« je izhajal dvakrat na teden od 2. januarja 1863 do 29 septembra 1863 v Ljubljani in je bil pisan v lepem, pravilnem jeziku Razvil je obširen program in se je potegoval za zedinjenje Slovencev in za narodno enakopravnost, radi česar je Vithar presedel šest tednov ječe. Časopis je prenehal, sledil mu je nemški »Triglav« (1865—70), ki so mu bili uredniki Peter pl. Radics, Edvard Pour, Peter Graselli in Jakob Alešovec in sotrudniki: Bleiweis, Costa, Levstik itd. A zlasti Levstik se je ustavljal temu listu, ker je bil mnenja, da se s tem zagraja pot slovenskemu jjotiličnemu časopisu. »Triglav« je prenehal, ker ni imel dovolj naročnikov. Kaj reče tehnika Enonadstropni brzovlah s 120 k m na uro Nemška železniška družba LObeck-BOchener je na svojih železnicah uvedla letos poleti novost: enonadstropni brzovlak, ki more razviti hitrost 120 km na uro. Brzovlak sestoji iz lokomotive tipa LBI in vagona za 6 oseb. Novost je to, da lokomotiva ne vleče voza, ampak ga peha pred seboj. Zato mora biti strojevodja na sprednjem koncu vagona in upravlja stroj z elektriko. Lokomotiva in voz sta • pločevino oblečena, tako da predstavljata vsak zrak po litoželeznih grelcih, ki jih greje para, v posebne kanale, nameščene na stropu spodnjega oddelka. Topel zrak teče nato po navpičnih kanalih, ki so izpeljani ob oknih in zavarovani na zunaj s plutovino ,tako da vstopa zrak v posamezne prostore nad tlemi. Odprtine imajo žaluzije, s katerimi se da regulirati dotok zraka. Temperatura v notranjščini vagona se avtomatično uravnava tako, da termostat (naprava za mero toplote) avtomatično M h k i m aaa yy aa o D m a7| T| I II. II 1 MM I n n M .. .. .. ...... - V6/4 »i J — v y ---^ -V zase aerodinamično zaključeno celoto. 64 km dolgo progo Hamburg—Btichener (odgovarja razdalji postaj Ljubljana—Zidani most) prevozi v 40 minutah. Podstavki t j. konstrukcije, ki nosijo kolesa, na katerih sloni vagon, so zvarjeni iz profilnega ekla m jeklene " pločevine (St. 52). Vozovi so pri-enjeni na lokomotivo z avtomatičnimi sklopkami. Avtomatično so sklopljeni tudi parni vodi za za toto in segrevanje voza. V slučaju potrebe morejo »oz priklopiti tudi navadnemu vlaku. Vagon ima 300 sedežev. Da je bila ta izvedba mogoča, so morab pogrezniti dno vagona kolikor mogoče nizko. Prostor nad kolesi ki ga niso mogli razdeliti v dve nadstropji, so uporabili za shranjevanje prtljage, za strojevodjo, za stranišče in za stopnice, ki vodijo v prostore za potnike. Sam vagon je dolg 46,14 m, širok 2.774 m in visok 4,32 m. Težak j« 71.000 kg Radi velike dolžine mora biti tako izdelan da se v sredini lahko uporne, kar so dosegli na ta način, da je vagon sestavljen iz dveh polovic, ki imata na vsakem koncu po dva para koles, v sredini pa se obe polovici opirata na isti kroglični ležaj na skupnem podstavku srednjih dveh parov koles. Prostori, kjer bivajo potniki, se segrevajo s toplim zrakom. Naprave za to je izdelala Tirma Jul. Pintsch v Berlinu. Električni ventilatorji pihajo bolj ali manj odpira dotok pare v pregrevalec; re gulira pa se lahko tudi dotolc svežega zraka v pregrevalec. Poleti delujejo ventilatorji tako, da zračijo prostore, lahko pa napeljejo v pregrevalec namesto pare vodo, ki se hladi v posebnih posodah z ledom Za kroženje vode skrbi posebna črpalka Pred začetkom vožnje se more voz shladiti še na drug način. Na začetnih postajah so ob stranskem tiru zgrajene posebne hladilne naprave. Vagon zapeljejo k hladilniku; iz tega hladilnika spustijo hladen zrak pod pritiskom v vagon skozi posebno odprtino v strehi, skozi ustrezajočo odprtino na drugem koncu pa zrak črpajo nazaj v hladilnik. Tako kroži hladen zrak skozi prostore in jih hladi. Razsvetljava je električna. Za tok skrbita dva generatorja, ki sta obešena na srednjem vrtljivem podstavku. Dva akumulatorja sta nameščena pod stopnicami, ki vodita v zgornje prostore, tako da sta lahko dostopna. Lokomotiva razvija indidranih 650 konjskih sil. Pritisk v kotlu je 16 atmosfer, para se pregreje na 300° C. Pritisk na osi je 18,5 ton. Zavore na kolesih so tako urejene, da se pri zaviranju ne za-vrejo vsa kolesa naenkrat ampak avtomatično izmenoma posamezne skupine koles. ir Sah V Pragi se igra sedaj memorial Kautskega in je stanje po 9 kolu: Dr. Trevbal 6 in pol, Prokop 6 (1), Pelikan 5 in pol (1), Kubfinek, Maksimovič 5 in pol, Ruuza 5 (1), dr. Skalička 4 in pol (2), Ha-šek 4 (2), Hofrnan 4 (1), Ceha 4 Tudi v dravski banovini ie prinesel ta teden precej novic. Železničar iz Maribora je iizločil Orno. Celje pa Ptuj z rezultati, prvi dan 4 : 4, drugi dan 6 : 2, skupno z 10 : 6. Dr. Vidmar je ob priliki svojega bivanja t New Torku odigraj mateh e Pesdiovskym z rezultatom Enačba (a-b) + (e — 8) + (d-e) + (f-g) + + (h-i) -f (j-k) + (1-m) + (n-o) = x a = slovnični izraz, b = vrsta zvoka, e — risarski okras, č = jugoslovanska reka, d = velika skala, e = lahka stvar, f = težava, nadloga, g = gozdna rastlina, h = dober glas. i = vrsta žita, j = vrsta pastirja, k = krasota, urok, 1 = del noae, m = del voza, n = osrednje društvo, o = ima vsak človek, z = želja oprave. RozpoSlllomo prlmo: Bosanske suhe slive 10 kg......Din 62'- Bosanske suhe slive 50 kg ...... Din 220'- Oiiščen« orehe bele 5 kg......Din BO* Očiščen« orehe bele 20 kg......Din 320'- Očiičene oreh« bele 30 kg......Din 405'- Orehe v luičinah, letošnje 50 kg ... Din 250'- Vse franko voznina povzetjem bto/nto. Agenlura PranjK — Tuzla Sestavljalnica L IL Pesek Sahare list ovca kajon stok ieva Vranje elita Krek Etna vse gliva tesen cenik krov m. dobil 3, zgubil 2 in ena remis. Naš velemojster je dobil tudi povabilo angleške šahovske zveze na turnir v Hastingu, ki se vrši redno vsako leto o Božiču. Današnja partija je dobila lepotno nagrado na turnirju v Nottinghamu. Nottingham, 31. avgusta 1936. Beli: M.Botvinik. — Črni Dr. Tartakover. 1. Sgl—f3, Sg8-f6. Z c4—c4, d7-d6. 3. d2-d4, Sb8—d7. 4. g2-g3! e7—e5. 5. Lfl-gZ Lf8—e7 (boljše bi bilo 5... g6 poleg Lg7). 6. 0—0, 0—0. 7. Sbl—c3, c7—c6. 8. e2—e4, Dd8—c7. 9. h2-h3 (priprava za he3. Dobro je tudi 9. b3 z hb2) Tf8 —e& 10. Lcl—e3. Sd7—f8. 11. Tal-cl, h7-h6 (najlepši razvoj črnega bi bil Sg6 in Ld7 11... Se6 omogoča belmu 12. Sd5l). IZ d4—d5, Lc8-d7. 13. Sf3—dZ g7—g5? (Normalna igra bi se razvijala z Sg6. 14. f4 eXf 15. gXf Sh4 itd). 14. f2-f4l (nujna posledica prejšnje poteze črnega) g5Xf4. 15. g3Xf4, Kg8—g7. 16. f4Xe5, d6Xe5. 17. c4-c5l, c6Xd5. 18. Sc3Xd5, Dc7—c6. 19. Sd2-c4, Sf8-g6. 20. Sc4—d61, Ld7—e6. (Vseh groženj ne more črni parirati, zato se odloči za obrambo točke 17, ki je najobčutljivejša v črni poziciji. 2X(0)... Th8 21. SXe7, SXe7 2Z TXf6. KXf6 23. Dfl in dobi 20... T—f8 21. SXe7, SXe7 22. LXh6+ ali Z 1. SX!6, LXf6 22 Sf5 ali Dh5! Vseh teh prednosti Botvinik ne mara in se raje odloč.i za matehm napad). 21. Sd5Xe71, Sg6Xe7 (21 ... TXe7 odloči beli hitro 22. Sf5+, Kf8 itd.). 22. TflXf6!l, Kg7Xf6. 23. Ddl —h5 (grozi mateh v dveh potzah z DXh6+ in Lg5. Najboljša obramba bi še bila s 23 ... Sg8.) Se7—g6. 24. Sd6—15! 1 (Najlepše. S tem drži beli črnega kralja na njegovem slabem polju, ker 24... LXf5 25. eXf5 zgubi figuro) Te8—g8. 25. Dh5Xh6, Le6X a2. 26. Tel—dl, Ta8-d8. 27. Dh6-g5+, Kf6-e6. 28. Td 1 Xd8. f7-f6. 29. Td8Xg8l. Sg6-t4 (po fXg5 30. TXg6+ in Tc6) 30. Dg5—g7 in črni se vda. Sestavi iz besed pod I. in II. besedo pod III I Prve Črke besed pod lil. ti povedo naslov slovenskega dnevnika. Bistroumen »Kaj je poštno povzetje? Bral sem to besedo, pa je prav nič ne razumem.« »Poslušaj: ti, na primer, potrebuješ nov klobuk.« »Ne potrebujem nobenega novega klobuka!« »No, ga ne potrebuješ..., ampak, recimo, da si izgubil klobuk.« ■Da nisem izgubil. Tamle visi!« »Dobro. Pa recimo, da bi imel rad še en klobuk. Imaš klobuk za slabo vreme in bi rad imel še enega za lepo vreme.« »Saj imam dva klobuka! Tu visi klobuk za sla bo vreme, in doma imam še enega za lepo vreme « »Pojdi se solit. Kaj je poštno povzetje ti pa ni moči razložiti. Karenčkuva Neška ma tud beseda Nakl Kej tacga m pa m še pršlu naprej u žeulejn. Se dons se usa tresem ud jeze, če se spounem nazaj. Kene, z Gustlnam 6e puznava že ud mladeh nog. Kulkat sva skp frmkulala pud Zgunar-jam. Ce sa mu dal duma dva al pa tri kraj-cerje za kašna teka, jih je ta mrcina prec za frečkou za ružiče, na-most de b s kupu teka. Strašen je biu slad-kasneden. Ke se je ba-vu, de b na biu duma nabiksan. je pa mene napumpu, de sem mu posudila tiste dva krajcerja, al pa de sem mu moja teka udstupila, de ja je duma pukazu. Pa kulk drugeh uslug sem mu že nardila. Sevede useh na morem met več u glau Puglejtel Un dan sem ga pa prusila, de b šou z mana u umetniška razstava, in še ublebila 6em mu, de bom jesi tud zajnga pla čala ustupnina Saj veste, kuk ja naroden za ena dama, če gre sama tam pu prumenad preke Tibuli. Pa veste, kua m je reku ta kmetauzar? »Neška. kar sama pejd u razstava, če te tku uleče. Jest na grem. Nečem, de b pol še mene časupisi skuz zube ulačil, in m naprej metal, de sem farbenblind, koker sa tebe zadnč. Ce me čš pelat h Figuc al pa h Zeksarbirt, grem pa kar prec. U razstava pa na grem s taba za nuben gnar. Kene, ti b rada pol spet soj ježek stegvala u časupise, mene b pa ge-spudi umetnki delal uržah, koker de sem te jest nakajfu. U kašna štariia grem že s taba. Tu že reskiram, če prou pride tojmu može na nus. U kašna umetnška razstava me pa na boš nekol sprau-la, če s piou ceu soj ježek znucaš.« Vite, takele m je zabelu nazaj, namest, de b m biu hvaležen za vabil. Se u čast b s žiher šteu, de ga uzamem s saba. Ke jesi smatram za soja doužnost, de umetnast pu sojih mučeh pudpiram. sem pa Gustlne ubrnila hrbet, pa sem šla. Se adija mu nisem rekla. Sevede, naroden m je biu pa useglih, de b kar sama caplala. Pa člouk ma tud rad kašenga prjatla al pa prjatelca s saba, de se ma 6 kum puguvort, keaer kašna taka reč ogleduie. Zatu sem pa skučila h moj prjatelc Katre, ke se že puznava. kar stare babe peklaja. No, zdej pa tam na vogale, ket je bla učaseh »Krvava rihta«. kostajn peče. Pa sem ia 6 saba puvabila Sevede, ona je bla prec .prpraulena jit z mana, ke sem ji puvedala, kam sem namenena. Kar sojmu dedce, ke tku ceu dan zraven ne pr štant stuji in se greje, ke duma nimata nč zakurjen, je naručila, de nej ta čas. de ona nazaj pride, kostajn predaja. »Pusebenga kšefta leta6 tku ni, ke Ide še za druge bi putrebne reči nimaja gnarja. Am pak gultat me pa na smeš,« mu je še rekla. »Veš. jest mam ves kostajn preštet. Če bo le enga man-kal ke bom nazaj pršla. pa jih boš fasu, de boš ves plou Sej me puznaš.« Ke sva s Katrco pršle du Jakupičuga paviljona se je že use tri noter, koker pr kasen žogo-brcarek tekem. Več ket en ferkelc ure sva mogle čakat tam pred kasa, de sva pršle na vrsta, tak drejn je biu. Jest sem že mislela. de naj sploh noter na boja pusti, ke se je biu za bat, da b se kašna nasreča na zgudila. Tu je biu še dober de 6em jest z gespudom Pejjcam dober znana, ke je tam za kasirja. Ke naj je s Katrca zagledu. pa nama je kar čez glave drugeh pumulu ustopnee, de sva se lohka noter zbasale. Vi na verjamete, kuku je Katrca začela debel gledat, ke je tulk ene lepote vidla ukul po zid razu-bešene Ona mende šc nekol ni bla na kašn res mudern umetnšk razstau. »Men kar use mrguli pred učmi,« je zdihnla in s začela uči s šnajctihlnam mencal. »11. Neška, kua nek pomen listala rjuha, ke je namalana. de na tleh leži. Gvišen ja maja prpraulena de ja boja dal peric, ke je že precej puflekana. Al je pa za reklama za kašna žajfa.« »Mejčken putrp, Katrca, bom preči u katalog pugledala,« sem ji udguvarila in začela pu kataloge brklat. »Aha, že mam! Nuntara 23. Tle je zapisan, de je tu »Prebujajoči se fantom« »Kaj m na puveš? Ti. dejva še tulk pučakat, de se bo vn iz rjuhe skubacou, ke je tku vajna za-humatan Jest 6em strašen ferbčna, kašen je ta fantom, ke tku doug spi. Ce je še mlad in lejst fant, se splača, de še mal pučakave. Doug tku mende na bo več spau, ke bo že hmal deset ura.« »Cak, Katrca, bom jest gespuda Pepeta pra-šala. kdaj punavad ta fantom ustaja. On bo že ve-du. ke je ceu dan tle.« »No, ke se je mal gespoda razšla, de sma se lohka gibal pu razstau, sem pa jest stupila h ge-spude Pepete in ga prašala, kdaj ta lantom punavad ustaja. Rekla sem mu. de b ga Katrca rada vidla, kuku vn vid. »Oprostite, milostive. Tu vam pa prou res na morem puvedat. Jest sem sam tud ferbčen najn. Al udkar sa ga sem prnesel kar naprej in naprej spi. Jest na vem. al je bnlan, al je pa tku faulast, de 6e mu na lub ustat. Sej veste, kašna je dondons mladina Sam žogobrc ji gre pu glau, druzga pa nč. Prou žou m je, de vam ne morem dat nubeneh infurmaci. Ce vam je na tem res mik ležeče, kdaj fantomi ustajaja, b vam pa nasvetvu. de se ubrnete na derehtarja Narodne galarije gespuda Zormana. Sej prideta večkrat mal sem pugledat.« Tkule nama je gespud Pepe puvedu in hiter letu nazaj h kas ustopnee predajat, ke se je spet precej Idi nabral pred kasa. Skoda, de ni6va mele več časa. Jest sem mogla jit hiier kusiu kuhat. Katrca pa kostajn pečt. Ampak naprej sva s uzele, de bova šle še enkrat ta reč pugledat. Tisieh par dinarčku gor al dol. Sej en kritkar je tku pieu. da se more jit taka reč večkrat pugledat, če če pugruntat, kua prouzaprou gleda. K. N. Vsako disharmonijo žiul/en-TjjBffir ski h funkcij takoj v začetku ^^ normatiziraite z našo najbo/išo in na/bolj zdravo prirodno mineralno vodo ono z rdečimi srci, RADENSKO! Znani SALVAT-ČAJ proti žolčnim kamnom in boleznim žolčnega mehur-ia se dobiva pri glavnem zastopniku Lekarnii pri Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. Ogl rcg. S. br. 27870. Poravnajte naročnino! Nagradna hrizanica ia „ Rešitev" pošljite najkasneje do četrtka opoldne na „Uredništvo Slovenca označite na kuverti „Knžanica". Vsak četrtek ob treh popoldne /e žrebanie. V pismu naj bo samo izrezina kritanica iz „Sloverca" in znamka za en dinar. Za prihodnjo pravilno rešitev kritanice je zopet razpisanih 10 nagrad. Izžrebani bodo dobivali „Slovenca" meste dni brezplačno. Besede se začno pri številki, nehajo pri debeli črti ter pomenijo: Vodoravno: 1 del telesa, 3 del noge, 7 vrsta piškotov, 11 lovska potrebščina. 15 češki krivoverec. 17 azijska država, 19 .lel telesa, 21 naredijo čebele. 22 sadno drevo, 24 tvarina. 26 divja zver. 28 časovna kratica. 30 ud izumrlega naroda. 32 čarov-niškii gora. 34 zvezda. 36 vas | ri L ubljani. 38 uora na Kori škem. 40 kovina. 42 ud izumrlega naroda 43 ka/nivo dejani«, 45 -veto|'isemska estba, 47 prelom, 4y del strehe, 51 mraz. 53 tujks 2a poziv. 55 dolenjski hrib, 57 italijanska reka. 59 vroča voda. 61 prški junak 63 izr e ski kr«M. 65 pijača starih Slovanov. 67 podzemeljski prostor. 69 slovenski zgodovinar 71 alkoholna > i ača. 72 priudelj tuje Instnine 74 del pok< pal šca, 76 svetopisemska i seba 78 športna | riprava. 80 osje gnezdo, 82 knz-nivo dejanje. 84 južna rast! na £6 i ameL 87 kos tesa, 88 najmanjši del. 89 del telesa. Navpično: 1 del glave. 2 del sobe. 4 rimski denar. 5 divja zve r. b vojaška pnirava 8 vr-tla pesmi, 9 kovanje, 10 Slomški v r< istni kraj, 12 izraz pri kartah, 13 del parm-ga stroia 14 lujka za borila, lii človeška naselb na. 18 molčanje, 20 tia. 23 napaka. 25 pesniški izraz. 27 veliki Slovenec, 2V velikouc Čna jed. 31 vodna žival, 33 del tuesa. 35 vodni padec 37 govorjenje 3v» poliski pridelek. 41 hude sanje. 44 Iu ka za nasa.l. 46 del njive, 48 inoško krstro ime 50 voiaJ-ki oddelek 52 neplačan račun, 54 sn vansko drevo, 56 umski bog voske. 5f> vesoljna po»odenj, 60 ameriška država, 62 glasbeno orodje, 64 azijsko mesto, 66 lovska i riprava, 68 moško krstno ime, 70 griček 73 del telesa. 75 kači podoben ovratnik iz ko^ubovine, 77 del p lave, 79 ima vsak človek, 81 izraz pri karlah 83 del suhe zemlje. 85 ploskovna mera. Gospodarsko Naše zadruge in hranilnice zahtevajo drugo ureditev kmečkih dolgov Zastopniki podpisanih zvez, zbrani dne 19. novembra 1936 na konferenci v Ljubljani, ugotavljajo, da bi izvedba Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. septembra 1936 pomenila za pri njih včlanjene zadruge in hranilnice nepopravljivo škodo, saj bi jim po pretežni večini bil zelo otežkočen, če že ne onemogočen nadaljni obstoj. Treba je upoštevati posebne gospodarske prilike, ki vladajo v dravski banovini in ki tudi nujno zahtevajo poseben način razdolžitve kmetov, in •ic«r tako, da se v polni meri ugotovi nadaljni neokrnjeni obstoj kreditnega ladruintftva ter samoupravnih hranilnic, torej denarnih zavodov, ki so tekom dolgih desetletij r svojimi izredno cenenimi posojili bili v pomot ne samo gospodarsko šibkemu človeka, kmetu in delavcu, marveč hrbtenica celokupnega slovenskega gospodarstva sploh. Podpisane Zveze so že opetovano same predlagale, da se izvede potrebna razbremenitev kmeta, ki je zašel radi vladajoče gospodarske krize v take teikoče, ic katere se sam i lastno močjo ne more rešiti. Tudi so podpisane Zveze slej ko prej pripravljene po svojih močeh prispevati k rešitvi tega perečega problema, vendar mislijo, da je možna rešitev, ne da bi s« pri tem ogrožal obstoj obstoječih denarnih zavodov. Z odrom na navedeno smatrajo podpisane Zveze, da je možna za dravsko banovino rešitev na sledeči način:' 1) S posebno, dodatno uredbo naj se iiložijo iz veljavnosti nekaterih določil Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 25. 9. 1936 terjatve kreditnih sadrng in samoupravnih hranilnic s sedežem v dravski banovini napram kmečkim dolžnikom, ki imajo Bvoje bivališč« v dravski banovini, tako, da ostanejo dolžniki, ki jih označuje omenjena uredba, še nadalje pri dosedanjih spnikih. 2) Za vse kmečke dolžnike naj velja načelo indnvidualne »ašiite in to po predpisih in načelih, ki so določeni v 19. 24—29 omenjene uredbe za kmečke dolgove nad din 25.000 S) Da se razbremenijo sodišča in pospeši čim hitrejša presoja, predvidena pod točko 2) naj se ustanovijo poeebne posredovalno komisije na sedežu vseh okr. sodišč, in le v onih primerih, kjer se ne doseže sporazum, naj razpravlja pristojno okr. sodišče. Člani komisije naj bi bili zastopniki političnega, finančnega in občinskega oblastva ter zvez denarnih zavodov, pri katerih so upniki včlanjeni. 4) Da »e zaščiti v vsakem ozira Interes države, naj finančno ministrstvo vrši nadzor po svojih organih, zlasti glede vporabe rezervnih fondov, ki se pritegnejo h kritju odpisov na podlagi prečiščene bilance s dne 81. decembra 1936. 5) Vse oetale določbe uredbe z dne 25. 9. 1986 naj ostanejo v veljavi, v kolikor seveda ne nasprotujejo gornjim načelom. Zadrnina iveia, Zveia Jugoslovanskih hranilnic, Zveta Slovenskih sadrng. OBRTNA »ANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE D. D. ZANAISKA DANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D. Delniška glavnic« Din 75,000.000-— Udeležba države Din 30,000.000 — Račun pri poštni hranilnici št. 14003 PODRUŽNICA V LJUBLJANI GAJEVA ULICA št. 6 Telefon št. 20-30 »prejema na obrestovanje vsaki čas razpoložljive vloge na tekoče račune po 3*/•, na vložne knjižice po 4°/o na leto; vezane vloge na tekoče račune in na vložne knjižice: na 3 mesečno odpoved po 4 V«*/, is na 6 mesečno odpoved po 5*/*. Obresti se pripišejo glavnici 30. junija in 31. decembra. Stare in nove vloge so vlagateljem na razpolago brez vsakih omejitev. Za nalaganje denarja zahtevajte poštne položnice. Zaposlitev v septembra Osrednji ara d za zavarovanje delavstva v Zagrebu objavlja statistiko svojih zavarovancev za septpmber 1986. Število zaposlenih je naraslo od 644.093 v avgustu na 651.649 v septembru,, dočim je. lani septembra bilo zaposlenih samo 504.340 delavcev. Najbolj je mrasio število zavarovancev od septembra lani na september letos pri gradnji, železnic, cest itd. in sicer za 8.279, nadalje pri grad-bah nad zemljo za 7.909, v strojni in kovinski industriji za 7909. Zmanjšanje je zabeleženo pri nameščencih denarnih in zavarovalnih zavodov ter pri delavstvu kemične industrije. Največji prirastek izkazujejo uradi v Belgradu, Ljubljani, Osjeku. Dubrovniku, Novem Sadu ter Splitu. Povprečna zavarovana mezda je nadalje narasla od avgusta na september ter je za 0.20 din višja kot septembra lani. Znašala je septembra letos 21.97 dinarjev povprečno na 1 delavca in na 1 dan. Skupna zavarovana mezda vsega delavstva v Jugoslaviji je znašala septembra letos 367.97 milij. din, avgusta 363.35 milij., septembra lani 823.61 milij. dinarjev. Borski rudnik zvišuje glavnico Iz Pariza poročajo, da bo družba borekih rudnikov povečala svojo glavnico od 15 na 60 milijonov francoskih frankov. Te delnice bodo razr pisane po paritetnem tečaju. Zaenkrat bodo nove delnice emitirane samo do 25 frankov (imenska vrednost 100 frankov). Nadalje je sklenil upravni svet, da bo kasneje zvišat glavnico na 120 milij. Začasna dividenda borskih rudnikov bakra je določena na 75 frankov. To povišanje glavnice je v rvezi z izdatki, ld jih bo imela družba za zgraditev trornice za elektrolizo bakra. Dosedanja glavnica dražbe je bila razdeljena v 150.000 delnic po 100 frankov, od tega je bilo 48.500 prvenstvenih delnic, ki jih podjetje amortizira od leta 1912, ter 101.500 navadnih delnic, ki dobe vsako leto za 3 franke nižjo dividendo kot prvenstvene delnice. Skupna dividenda za 1935 je znašala 160 frankov za prvenstveno^ delnico, 157 frankov pa za navadno delnico. Sicer je dražba delila že višje dividende, tako n. pr. za 1929 300 frankov oz. 297 frankov za delnico. Tečaj delnic Bora je izredno visok ter so to eden najvažnejših papirjev na pariški borzi Uradni tečaj je znašal za delnico imensko vrednosti 100 frankov, dne 18. t. m. na pariški borzi 5.340— 5.390 frankov za prvenstveno delnico, 5.250—5.390 frankov pa za navadno delnico. Stanje naših ktiringov Kliring s Francijo. Po poročilu kompenzacijskega urada pri pariški trgovski zbornici za 17. novembra Je bil tedaj plačan avizo št. 6299 z dne 10. decembra 1934 na račun A. Torej morajo francoski izvozniki Čakati skoro dve leti na prispetje plačil. Kliring s Poljsko. Zaradi eskonttranja gotovih nedospelih poljskih terjatev v naši državi je bilo vplačanih v kliring okoli 10 milij. dinarjev, kar pomeni, da bodo naši izvozniki dobili čez par dni izplačane vse svoje terjatve. Cene v Franciji naraščajo še naprej Najnovejši podatki o gibanju cen v Franciji kažejo vedno bolj, da bo devalvacijski dobiček, ki ga je prvotno imela Francija pri cenah, kaj kmalu izginil in aa bodo za francosko gospodarstvo na svetovnih trgih kaj kmalu konkurenčni pogoji iz- enačeni, ker bo odpadel glavni motiv za izvoz, nizke cene. Indeks cen v veletrgovini se je od 7. do 14. novembra dvignil od 460 na 466 točk, od tega indeks za domače proizvode od 401 na 407, indeks za uvoženo blago pa od 402 na 411 točk. Posebno je narastel indeks tekstilij in sicer od 376 na 302 točk. Tako dobimo za dobo po devalvaciji tole sliko: 26. sept. 14. nov. splošni indeks . . . 404 466 domači proizvodi . . 451 497 uvoženi proizvodi . . 319 411 živila....... 503 481 industrijski izd. ... 411 453 Iz tega pregleda je razvidno, da je skupni indeks cen v Franciji narastel od devalvacije z 15.4%. Samo indeks domačih proizvodov je narastel za 10.2%, dočim je indeks uvoznih proizvodov narastel za 28.8%, torej za približno toliko kot znaša odstotek devalvacije. * Razglas. Miklavžev sejem, ki bi se imel vršiti v Novem mestu dne 1. decembra L 1-, se zaradi državnega praznika preloži na 24. novembra t 1. Licitacija pragov. Te dni je bila v glavnem ravnateljstvu državnih železnic licitacija za nabavo večje količine gradbenega lesa in okoli 1.25 milij. pragov. Hrastovih pragov je bilo razpisanih na licitaciji 1,111.299, ponudenih pa je bilo samo 1,083.289, nadalje je bilo razpisanih 296.552 bukovih pragov, ponudenih pa je bilo 474.050 komadov. Cene bukovih pragov so ostale skoro neizpreme-njene, dočim so bile ponudbene cene za hrastove pragove za 5—10% višje kot lani. Te številke nam jasno kažejo položaj na našem lesnem trgu. Za trdi les je veliko povpraševanje in dobra konjunktura, dočim je za mehki les položaj neprimerno slabši. Belgrajski tednik Privredni pregled se zavzema za to, da bi železnice jemale več bukovih pragov kot doslej. Licitacija. Dne 5. decembra bo v inženirskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dozidanje šupe m popravilo XIV objekta vojašnice »Kr. Aleksandra I.« v Ljubljani. Trgovinska bsnka v Zagreba, ki je bfla ustanovljena leta 1927, sklicuje občni zbor za 30. november ter bo na njem sklepala o likvidaciji. Bilanca za 1935 Je ni objavljena. Po bilanci za 1934 je imela pri glavnici 1 milj. Din 1J milj vlog, 12.7 milj. pa upnikov. Med aktivi so znašala menična posojila 13.5 milj., dolžniki 1.2 milj. Din. Borza Dne 21. novembra 1906. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 3.986 milij. Din v primeri s 8.873, 2.655, 4.924 in 6.863 milij. Din v prejšnjih tednih. Na belgrajskem zasebnem trgu je položaj po poročilu tednika »Narodno blagostanje* nekoliko cvrstejši. Imenovani so bili naslednji tečaji: funt 241.90, francoski frank 228, švicarski frank 11.325 in dolar 49.30. Ziirich. Belgrad 10. Pariz 20.2325, London 21.2725, Newyork 435, Bruselj 73.56, Milan 22.925, Amsterdam 235.40, Berlin 175, Dunaj 77 (81.20), Stockholm 109.675, Oslo 106.875, Kopenhagen 94.975, Praga 15.39, Varšava 81.70, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.46, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.3875, Buenos-Aires 1.21. Živina Mariborski sejem. Na svinjski sejem 20. nov. je bilo pripeljanih 216 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 60-100 Din, 7—9 tednov 120 150, 3—4 mesece 166 225, 5—7 mesecev 240—335. 8 -10 mesecev 360 -580, 1 leto 570—900, 1 kg živo težo 5.50—7, mrtvo pa 7.50—10.50. Prodanih je bilo 70 svinj. Der Winter' Spoti O problemu Planice Z bližajočo se zimo postaja problem Planiee vedno bolj aktualen. Naši javnosti je znano, da je ing. Bloudek utemeljil teorijo, po kateri je do-gnano, da je smuško skakanje na velikih skakalnicah povsem nekaj novega, da je šport, ki se razlikuje od običajnega skakanja najmanj tako, kakor se razlikuje tek na 18 km od vztrajnostnega teka na 50 km. Planica kot svojevrstna smuška skakalnica je dala Inicijativo, da je ing. Bloudek poslal Fisi predlog, da se vpelje nova smuška disciplina, ki se Imenuje »letenje na smučeh«. O tem smo že poročali. Priznati moramo, da smo takrat objavili vest ■ precejšnjo rezervo. Čakali smo na odziv v mednarodnih avtoritativnih imuških krogih. — V zadnji številki nemške smuške revijo »Der Wln-ter« pa nas prijetno preseneti članek pod naslovom »Ločitev smuškega skoka od smuškeg« letenja«, ki ga je podpisal »Cll«, to je C. J. Luther, upoštevan in popularen urednik »Wlnterja«. Iz Članka je razvidno, da kaže Luther polno razumevanje za teorijo Ing. Bloudka. Zlasti dragoceno pa je dejstvo, da je Luthrovo poročilo izšlo baš v reviji, po kateri segajo vsi evropski strokovnjaki. Blondek je prvi letalski strokovnjak, Id se bari • imaškimi skoki. Uvodoma ugotavlja Luther dejstvo, da stoji v Jugoslaviji skakalnica- ki omogoča 100 meterske skoke, ki pa je s strani Flse prepovedana. O graditelju orjaške skakalnice ln utemeljitelju nove smuške discipline ing. Bloudku piše med drugim sledeče: Vsekakor ga moramo smatrati za strokovnjaka in sicer z ozirom na erodinainiko, ki jo je odkril Straumann. Kajti Bloudek je izkušen letalski strokovnjak, ... ki je že 1. 1909 spadal med prve letalske graditelje. Smuške erodinamike se je lotil kot prvi letalec in letalski znanstvenik in kar je dosegel na planiški skakalnici, ki se je leto za letom povečala, je našim čitateljem znano, za vsak slučaj pa objavljamo rezultate Planice v izvlečku: V teku zadnjih treh let so 113 krat preskočili 80 m (samo 13 padcev); Srednjeevropejci beležijo 53 skokov in le 5 padcev. 16 krat so skočili preko 90 m (2 padca), 12 krat preko 95 m (2 padca) in končno je dosegel Avstrijec Bradi najdaljšo dolžino 101 m. Ako Bloudek predlaga, da je treba ločiti smuške skoke od smuških poletov, tedaj se njegovo naziranje strinja s Straumannovim, katero smo b strani prvega Fisinega strokovnjaka že pred leti slišali. Luther se nadalje mudi pri Bloudkovih izvajanjih, da so smuški skoki možni le na skakalnicah, ki omogočajo začetno hitrost 20 do 23 m v sekundi. S to hitrostjo pa se dajo doseči le 70 me-terski skoki. Pri tem se naslanja na skakalnice, ki so zgrajene po predpisih Fise. Na skoke pa, ki imajo večjo začetno hitrost od 23 sek. metrov, Hermes: Reka »Derbi« ob 14J0 na Hcnnesv ob 13 Hermes »B« : Grafika Redkokdaj ima naše Športno občinstvo priliko prisostvovati res lepim in napetim borbam med domačimi klubi. Ena lakih redkih prilik bo danes, ko bo letošnja zadnja prv. tekma ▼ pod-zvezni ligi. Pri tem pa ne gre samo za žetjeno zmago enega ali drugega moštva, gre predvsem za prestiž dve hljubljanskih športnih okrajev, kajti vsakdo u želi, da bi obdržal la primat še naprej. Na eni »tra-ni »Šiškarji«, ki ta primat branijo in »i ga tudi ne dajo kar tako odvzeti, na drugi strani pa »Vičani«, ki pravijo, da niso kar tako. Bomo videli danes popoldne, kako bo. Razpis teka t koz i mesto Maribor, ti ga prireja ISSK Maribor, Man J L A/ v torek, dne 1. decembra 193* ob 11.M za prehodni pokal narodnega borca ega 14 klubov in to v Zagrebu o, Karlovcu 3, v Ljubljani 1, v Sisku 1, v Mariboru 1, v Celju 1 ter v Belgradu 1. Pogoji za vpis so naslednji: člani more|o biti redni, podporni, ter začasni. Vpisnina znaša din 100, članarina tudi din 100. Drsalna sezona se računa od 1. Io. do 80. 4. Pozivamo vse one, ki se žele vpisati v zvezo, da storijo to čimpreje z ozirom na predstoječo sezono, a če Žele sodelovnti v prv. hokeju, naj to izrečno povedo in sicer do 18. 11. 1036. da bi se mogli zvrstiti in izžrebati po pokrajinah, kjer njihov sedež. Obenem se pozivajo vsi oni, ki žele sami prirediti javne tekme. vpliva upor zračne plasti v toliki meri, da je nemogoče skakati v duhu mednarodnih tekmovalnih predpisov za smuške skoke. Za orjaške skoke je potrebna posebna tehnika in to tehniko je treba vaditi na skakalnicah, ki so v ta namen zgrajene. V tem je railika med skoki in poleti na uniufeh? Ce sta se v smuškem skakanju razvila dva povsem različna načina, ki stavljata različne pogoje na skakače in zahtevata različne skakalnice, tedaj se razume po sebi, da imamo pred nami dve športni disciplini in da je treba obe podpirati v nadaljnjem razvoju. V smuškem športu torej obstoja posebna panoga »skakanje« in posebna panoga »letenje«. Na podlagi Bloudkovih računov dokazuje Luther, da je možno »skakati« le do 70 m. V mislih so seveda skakalnice, ki so zgrajene po Furi-nih predpisih. Karakteristika skokov. Zračni upor, ali bolje, zračni tokovi, nimajo I »osebnega vpliva na držanje smučarja in na izvedbo skoka; zračni upor Je prešibak, da bi učinkoval kot faktor, ki podaljšuje skoke; skakalec torej ne izkorišča zračnega upora za podaljšanje krivulje letenja, temveč se mu s primerno držo telesa kvečjemu nmika; s ozirom na ev. izkoriščanje zračnega upora so skoki teijt in nevarnejši od poletov; dolžina skokov in njihova vrednost zavisi v glavnem od krepkega odskoka z mostu. Skoki pa, pri katerih je začetna hitrost večja od 23 sekundnih metrov (to so smuški poleti I), so pokazali sledeče: Karakteristika smuških poletov. 1. Odskok in balansiranje igrata podrejeno vlogo, glavna stvar je erodiuamičui moment, katerega je treba izkoristiti. 2. Pravilen odskok je skoraj nemogoč, na dolžino skoka in na njegovo sigurnost |>a učinkuje celo neugodno. 3. Držanje telesa in smuči pride šele pri smuških poletih prav do veljave. Zato bi bilo potrebno, da se ocenjuje le dolžina in sigurnost poleta. 4. Ker je pri smuških poletih krivulja drugačna, je potrebno za to smuško disciplino graditi posebne skakalnice, katerih profil ne ne strinja s profilom Fisinih skakalnic. 5. Za smuške polete je potrebno določiti načela za ocenjevanje in sestaviti poseben tekmovalni pravilnik. Na koncu svojih izvajanj omenja Luther, da so v Plauici ustanovili mednarodno smuško skakalno šolo, ki »e bo posebej bavila s proučevanjem nove smuške discipline. Do nadaljnjega je smatrati smuške polete kot novo, še neregistrirano smuško disciplino, kakršna je n. pr. ski-joring ali kilometerlancč. Šele kongres Fise, ki bo uieseca februarja r Varšavi, bo odločal o tem, ie bo Fiaa sprejela smuške polete v svoj program. da javijo to zvezi najpozneje do 18. 11. 193« Icr obenem naznačijo laželjen termin, da bi jih zvc;za v svojem razporedu prireditev za to sezono mogla vzeti v poštev. Program prireditev za to so-zono se pošlje vsem članom, ko bo gotov. V kolikor bi kdo želel točnejših podatkov glede vpisa ali kaj drugega, naj se obrne na tajništvo Jug. drsalne zveze, Zagreb Kozarčeva 5. Nov svetovni rekord v dviganja uteži. V berlinska nemški dvorani ae je vršila v eoboto velika športna prireditev, na kateri so sodelovali težko-aitleti, metalci in tekači. V dviganju uteži je Nemec Manger, mojster težke kategorije postavil v oboje-ročnem potegu e 131.5 kg postavil nov svetovni rekord. Borba med Palusaln (Eetlandija) proti Nemcu Horniischerju v težki kategoriji rokoborbe je ostala neodločena. V metanju uteži je zmagal Nemec St6ck z metom 15.66 m pred svojim rojakom. olimpijskim zmagovalcem W81hejem, ki ga j« zalučal 15.47 m daleč. — Intereeamtjiia je bila borba v teku na 3000 m. Poleg najboljših nemških aredrejeprogašev, je bil tudi fiiwki olimpijski zmagovalec leo Hollo, poljski prvak Roji ter madjarski svetovni rekorder Szabo. Na aplošno presenečenje je zmagal Madjar Szabo s časom 8.0-1,2, ki je bil v prvi rundi ie na zadnjem mestu. ST K Mo*t*. V nedeljo iu»J bodo rtul.1 trotumna teknie z Mamom na uoSern iorriis'"n oh 1*2.,10 jutilorji; ob 13.3U i«xuJci I. muttva. Zudržke javiti ua>'oluii4u v soboto. Radio Programi Radio Ljubljana t Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA« Nedelja, EL novembra: 8.(KI Venal nolelJ.skj i«>-adT«T lplo4<«) — 8JO Telovadba (U minul 7* iniuik«, M midirt m moAt, vodi g. prof. Marjan Dobovtak) —i ».00 (Vas, poro61Ja, «porad — 1.14 Preuon oerkvane be ia fraoii eejikve — S.44 Verak-i govor («. dr. ttoman 'lVimlneo) — 10.00 Polastitev ur. Cecilij« tploft<>) 10 » Zbor koroAktUi pevcev ia Sei ta Kadi« - 11.JO ln-geltireoht: Zadnd« imraftke (ploAf.e) — 12.15 OdUnnki ia oimjt« «Ptee v ma»kah« (Verdi). Sodelujejo: gd«S. OUro Otjdokopov«, Jean Kranel in JUdiJekJ orkester — 13.1» Ca«, »porod, obvestila — 1J.50 Odlomki te opere «P1(» v nionkahi (Verdi). Sodeludodo: gd<. Ot«a OiJ.lokoiiova, .loan Framol ta Radijski orko»ier — 16.00 2en»k« uTa: Zon« v pokllon (irdč. Slava Ltpogilavfikova) - lfi.'J0 Ke-produoiren koncert tahJso glasbe - 17 00 Kinouijuk n ura: Uspehi letoAnJeca čebularulva (g. Okorn Jnie) — 17.31 Orglice ta harmon.iika (gg. Petjin hn SU\mk.i — 18.00 Venet Jesenski sprehod (Radijski ork»lbn. —Belgrad //.; 1» Tuji diplomati • niifti driavt. Zagreb: 'JO Vokalni komi-«rt. — 21 Pester večer. — '„120 Plesna glasba - Dunaj: IgTa. — -J3.10 Klavir. a».35 Plesna glu*l>&. — Trst- Milen: 17 Sinroinioi« *on-oert (dirUreskt Hlchard StrauHs). — Ojirreta — Rim Bori; 20.40 Sinf<»nlčml konoort. — 22.3S Plesna glatba. — Frana: I9.JS VoiJsAka godba. — 20116 Pmter koneort. — 28.46 Opereta. - 22.20 PloSA«. — 2Bj)o PloSče. — 22.35 Kavaniiftka godb«. — l'«r.?ot)«: 21 Zabavna nra. - 21.5(1 VoJeAkn godb«. — 22.36 Plesne plrrtčc. -Hrrlin: 20 Oodftlui kvartet kn petj«. — KSniguberg: 30.06 VioMm« ta klavir. — 30.SS Orkester ta zl*»r. — Hamburg. "0 Zahil koncert. — lApsko: 20 Kanta!« «Od-IMtdlo listje.. — 20.S0 Dntnknsrjeva VIII. slm/onlja. — K 1*1« -Prank/urti JO.30 V»'«r velikih skladalcUev. — Stullaart: 3(1 Sliirnericv rrhvMcm _ tfonakovo: 2f! IS Igr« -Klrchfetdskl inpnlfc«. — Brromtin.itcr: 20 Operet« KJreti t sreči*. — Strasibovrg: Z1.30 Oporni vet'«*. V malih oglasih velja vsaka beseda Din V—; ienltovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za moli oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka peUtna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Vsakovrstno zimsko perilo, snežke, galoše, dežniki, praktična Miklavževa darila na zalogi pri tvrdki F. M. SCHMITT LJUBLJANA Pred škofijo 2 Lingarjeva 4 Potnika za okraj Kranj, Novo me-ito ln Ljubljana mesto — Išče tvrdka Pfaff-šivalnl stroji, len- Vok, Ljubljana, kamor Je nasloviti cenjene ponudbe. (b) Dekle sa vsa hiena dela, ki zna tudi kuhati, Iščem za malo družino v Zagrebu. — Špedicija Stevo Tončlč, Maribor, MeljBka 12. (b) Čevljarskega pomočnika sprejmem. - Jože Keber, Pobrežje, SlomSekova 1», Maribor. Gospodarski praktikant ki Je dovrSll kmetijsko ali mlekarsko Solo, s dobrimi •pričevali, se sprejme v službo na veleposestvo. Predpogoj pošten, trezen ln marljiv, zmožen slov., po možnosti tudi nemškega jezika. Ponudbe pod : »Posten gospodarski praktikant« »t. 1720» upravi »Slovenca«, Maribor, (b) Foto-pomočnika laboranta specljallsta za fina amaterska dela, posebno malega formata, Lelka, Kon-taks povečave, sprejme ra ■talno Foto-Lončerevič — Beograd, Terazlje 31. (b) ■ srednjo ali vlSJo trgovsko Izobrazbo, po možno-sU ■ prakso, ■ perfekt-nlm znanjem slovenskega, srbskega, hrvatskega ln nemškega Jezika — se sprejme. — Ponudbe Je opremiti ■ prepisi šolskih ln praktičnih spričeval, navesti reference, priložiti ourrlculum vltae. Znanje strojepisja Je pogoj. Ponudbe naj se oddajo upra-▼1 »Slovenca« pod značko »Industrija« Stev. 1«787. Vrtnarski pomočnik vešč v vseh panogah vrtnarstva, dobi takoj službo. Ponudbe s sliko na upravo »Slov.« pod »Gra-ščna« št. 17184. (b) Rim. kat. verska občina v Dol. Lendavi razpisuje mesto kantorja Reflektantl naj vložijo svoje prošnje pri župnem uradu v Dol. Lendavi do 8. dec. 1936. Prošnji Je priložiti: rojstni in krstni list, potrdilo sam. odnosno zakonskega stanu, spričevalo (diplomo) or-glarske gole odnos, glasbene šole, nravstveno spričevalo tup. urada. -Prosilec mora popolnoma obvladati slovenski ln madjarski Jezik. Volitev in Javna izkušnja se bo vršila 10. dec. ob 9 dopoldne. Rim. kat. župni urad. Sprejmem dekle čedne zunanjosti, začetnico. Gostilna »K o č a r«, Celovška c. «(. (b) Išče se pisarniška moč v knjigovodstvo za tovarno na deželi blizu Ljubljane. Ponudbe pod »Trezen« upravi »Slovenca« pod št. 17392. (b) Raznašalca za trlclkl, dobro poznanega v LJubljani, s kavcijo, išče Resman, Borštnikov trg. (b) Pomočnika popolnoma verzlranega v usnju in železnlnl, vojaščine prostega, sprejmem takoj. Ponudbe upr. »SI.« pod »Zmožen ln samostojen« St. 17267. (b) Žensko ali moškega sprejmem za prodajo masla na trgu. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 17294 Trgovski pomoinik-ica skromen, pošten, vesten, soliden, starejša moč, lz-učen v trgov, z meš. blagom, zmožen samostojnega pisarn, dela s perfekt. znanjem strojepisja, slovenščine ln italijanščine v pisavi, se sprejme v večji trgovini na deželt. - Ponudbe Je staviti na oglasni odd. »Slovenca« pod »Agllen« št. 17237. b Konjskega hlapca dobrega, Izkušenega, z dolgoletnimi spričevali, ki se razume tudi na gozdno delo - Iščemo. - Ponudbe r upravo »Slovenca« pod »Uprava graščine« 17266. Blagajničarko za galanterijo ln želez-nlno sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Bla-gajničarka« St. 17296. (b) Prikrojevalka ln šivilja moškega perila ter po možnosU vešča ■troja, za tovarno perila, gumbov ln gumbnlc, dobi takoj službo. - Ponudbe pod »Prikrojevalka« 17180 upravi »Slovenca«. poštena, pridna, stara 30 do 40 let, vajena samostojnega gospodinjstva ln boljše kuhinje za večjo gostilno na deželi — so sprejme s 1 .Januarjem. -Ponudbe upravi »SI.« pod «8talna služba« 17269. (b čevljarskega pomočnika sprejmem Oskrba v hiši. Ponudbe upravi »SI.« pod »Deželno« št. 17291. (b) Samostojno kuharico ln dekle k otroku - takoj sprejmem. Ponudbe podr. »Slov.« v Celju pod »Dežela« It. 17267. (b) Iščemo zastopnike za prodajo interesantnih ljudskih knjig. ZaBlužek prvovrsten. — Knjigarna Ant. Turk, nasl., Dvora-kova ul. 8-1., LJubljana. Mizarski pomočniki z nekaj kapitala se sprejmejo v dobroldočo mizarsko podjetje z velikimi delavnicami In stroji kot družabniki, ozir. se ustanovi zadruga mizarjev. -Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod: »V slogi je moč« št. 17420. (b) Avtomobili PRAGA radi devalvacije čsL krone znatno cenejši. Zastopstvo: Zagreb, OundulICeva 16/1 Služkinjo z dežele priporoča gospodinja dobri družini v LJubljani aH Zagrebu. Je poštena, zanesljiva ln vajena vseh hišnih del. Naslov v upravi »Slovenca« pod 17080. Vrtnar samostojen, z 20 letno prakso, Išče stalno službo pri graščini, tovarni, vili ali kaj sličnega. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 17223 Mehanik fant 22 let, pošten, pripraven tudi za vsako drugo delo, Išče mesta. Prvo službo Je Izgubil radi vojaščine in Je brez službe že nad 2 leti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17249. (a) Občinski tajnik s 14 letno prakBo, z dobrimi spričevali, želi pre-menltl svojo službo. Prevzame tudi službo organl-sta. Naslov: Občina Studenec pri Sevnici. (a) Prvovrstna prodajalka dobro lzvežhana v manu-fakturi, želoznlnl, špece-rljl, vešča nemščine, dobra aranžerka Izložb, išče mesto v večji trgovini. -Dopise na oglas. odd. Slovenca pod »Perfektna in poštena« št. 17196. (a) Sobarica Izobražena, govori per-fektno nemško, srbohrvat-slto tn deloma Italijansko, Išče nameščenje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ob morju« št. 17307. (a) Postrežnica poštena, išče zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 17276. (a) Šivat gre po hišah za 20 Din dnevno, dobra šivilja, z večletno prakso. Jemlje tudi na dom. Pred škofijo 11. (a) Dobra šivilja gre na dom za 16 Din. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17293. Naprodaj več eno- ln dvovprežnlh različnih kočij, 8 zaprav-ljlvčka, voč sani ln tudi konjske opreme po ugodni ceni. — Ogleda se v Slomškovi ulici 6. (1) I a orehova jederca od 5 kg naprej franco 16 Din, v lupinah Din 4.80, suhe slive od 60 kg naprej franco 460 Din pošilja po povzetju : Deslder Goldgruber — Gračanlca, Vrbaska banovina. (1) Miklavževa darila! Najmodernejša : damske torbice, aktovke ter vso tapetniške Izdelke najceneje pri G. Mešiček, Tržaška cesta 1. Maribor Resnica je da so kovčki, ročne, šolske ln tolletne torbice, aktovke, listnice, denarnice, tobačnlce, gamaše, nahrbtniki Itd. — najprimernejša Miklavževa darila Dobe se pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 18. Slavan Oalanterijo, pletenine, nogavice, Čipke, parfumeri jo, papir, dežnike, krava te, šivalne potrebščine itd dobite po nizkih cenah. Maribor, Glavni trg 14 (rotovž) Modroce posteljne mreže, železni zložljivo postelje, otonui ne, dlvane In tapetniške Izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugoden nakup morske trave, žime, cvllha zn modroce In blaga za prevleke pohištva. Zimska jabolka najskrbnejie sortirana ln pakovana od 8.71 Din naprej. - Kmetijska družba. Ljubljana, r. z. s o. z.. Novi trg 8. Tol. 11-*». 1 Za Miklavža lgračnl vozički, sklrojl, trlclkljl, holonderjl, avtomobilčki, konjički — se dobe najceneje pri »Tribuna« F. Batjel, Ljutlja-na, Karlovška cesta 4. Podružnica r Mariboru, Aleksandrova eeota 81. -Ceniki frankol (1) Posteljo z vložkom nočno omaro, umivalnik, poceni prodam. Zrlnjske-ga Trt. (1) čevlje 150 cipres poceni proda It. Zlcherl, vrtnar, Domžale. (1) Mizarji pozor Najfinejše ielake od 86 Din dalje, »Pollnlt« zgoščena polltura 48 Din za 1 kg. špirit za pollturo, garantirano (5%, Durlln lak zn lakiranje pohištva nudi Rudolf Hafner LJubljana VII, Celovikn cesta (1. Tel. S6-«(. »Singert, »Pfaff« malo rabljene šivalni stroje, ženske, krojaške, čevljarske — tn kolesa, ki odgovarjajo novim — dobite po lzvanredno nizkih cenah edino pri »Promet« (nasproti krlžanske cerkve). (1) Parketno voščilo odprto, dobro In poceni, nudi Oroslav Dolenec, LJubljana, Wolfova ul. 10 »Mundlost šivalni stroji so nemški proizvod Izredne kakovosti. Predvajanje brezobvezno. Plačevanje v obrokih. Kleindlenst A Posch, Maribor, Aleksandrova 44 Trtni cepiči petih čudes grozdja Miklavž prihaja! On dobro v«, da dobi pri nas vse, kar si otrooi najbolj želijo: vozičke za punčke jjngalne konje, avtomobilčke, triciklj« i. t. d. S. Rebolj A drag Ljubljana, GosposvaUkm 13 trpežne, domačega Izdelka, lz lastne delavnloe la LJubnega na Gorenjskem, zamore vsakdo kupiti najnižjih cenah. Izdelujem čevlje po naročilo, posebno smučarske ln goj-zercel Na zalogi Imu partijo čevljev po znlž»-nlh cenah. Anton tloho-rlč, Ljubljana, Oosposvet-ska 18. Lastni izdelki rasllčnlh omel ln tlm-natih metel ter vsakovrstnih ičstk pri Šimenc (Tinko Tyr*«v« S.prej kn i^arm Tur k »Kohler«, »Singert šivalne stroje, nove, malo rabljene, stare — dobite najceneje samo v Novi trgovini na Tyrševl 8». VATA v tablah in za odej« vedno v zalogi Zahtevajte vzorce ln cenik. — ARBEITER, Maribor, Dravska Stev. 15 Gospodinje — Obrtniki Popolna odprodaja posode, orodja, štedilnikov 1.1, d ls skladišča po zelo nliklb oenab pri Stanko Rorjinflt, lalesnlna, Realjsva 8 — nasproti Mtdl6-Zankl (Vbod skozi dvorišče) VINA Vam nndl Centralna vlnarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje • (Muškat I. Ollver, Musca. kraljica vinogradov, Musoat »npr. Mathias Jovana, kraljica Jellsaveta ln Bernat Jovan) kakor tudi drugih 100 rasnih namisnlh ln vinskih vrst. — Najplemanlteji* sadja. Vse zajamčene vrst«. • Narodna sa sajenj«, opis ln glavni pončnl katalog po&llemo breiplačno. Akad. dipl višji vrtnar mrši Vladislav i drugovi Velika trtje- ln sadjereja SUBOTICA PoiUiukl prvi. M. Tal.lt« M omoierlL pozor Radioomarice dobite poceni pri iiuDiiana Kersnikova 7 Premogovnik (Stollenbau), rentabilen, v prometnom kraju drav. banovine, 4000 kalorij -tioprodnj. Pojasnila daje posestvo. Naslov v upr. »Siuv.« pod it. i»7š». (1) Svate na|Hn«iie norveiko ribje olje ix lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani klica, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za vse izraze sožalia, zlasti čč. sestram iz Marjanišča za strežbo. Nadalje se zahvaljujemo g. obrat, ravnatelju inž. Sauru za njegovo naklonjenost, gasilskim četam KID mesta Jesenice in Sv. Križ, posebno prvi za častno stražo ter njenemu poveljniku Luckmannu za poslovilne besede, ASK »Gorenjcu« za nošenje vencev in preds. g. Smoleju Albinu za ureditev žalnega sprevoda, godbi KPD, združenim pevcem, oktetu KPD, in pevskemu društvu »Sava«, društvu »Aljaž« Dovje. Hvaležni smo vsem darovalcem cvetja, tovarišem, prijateljem in znancem, ki so ga počastili z obiskom na mrtvaškem odru in s spremstvom na zadnji jjoti. Bog plačajl Jesenice, 21. novembra 1936. Družina Nočeva. Zahvala Ob prebridki izgubi mojega dobrega moža Ivana Kačnika sem dobila toliko izrazitega sočutja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. — Zato se tem potom zahvaljujem 6č. duhovščini, godbi »Sloga« za njene v srce segajoče žalostinke, vsem sorodnikom, ki ao mi takoj priskočili na pomoč, sosedom, ki so njegov grob naravnost zasuli z venci in šopki, ter vsem, ki ®o ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem prisrčna hvalal — Bog Vam naj bo plačniki Trbovlje, dne 21. novembra 1936. Žalujoča vdova Kačnikova. RADIO, r.z.zo.L, Ljubljana; Dovršena harmonija odlikuje aparat ORION 33. Ta na oko mali super, daje odlične rezultate, kakor veliki sprejemniki. Izvanredna reprodukcija ne samo na srednjih in dolgih, marveč tudi na kratkih valovih. Brez mikrofonije, tudi pri najmoft-nejšem glasu. Kakovost tona izpolnjuje tudi največje muzikalne zahteve. Najnovejše TUNGSRAM elektronke. ORION RADIO RADIO VAL, Ljubljana - Celje; Josip WIPPLINGER, Maribor M. Krašovec, Jesenice ■ I. Guček, Zidani most - J. Klenovšek, Trbovlje - St. Engelsberger, Tržič - J. Ogrizek, Novo mesto Janez Nemecz, Murska Sobota V globoki žalosti sporočamo, da je na5 dobri, ljubljeni soprog, oče, tast, stari oče, stric, gospod Vorbach Ivan žel. zvaničnik v p. previden • tolažili sv. vere, danes preminul. Pogreb predragega nam pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 22. novembra ob 4 popoldne iz mrtvašnice me6tnega pokopališča v Celju. Celje, Sežana, dne 20. novembra 1936. Žalujoče rodbine: Vorbach, Sadar, Cecchi. Zahvala ■ Za premnoga izraze aočuatvovamja ob smrti naSe predrage aestre, teta, avaJdnje itd«, gospa Alojzije Bernardi roj. Leon izrekamo najtoplejšo zahvalo. Istotako prisrčna zahvala vsem darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so kakoskoli počastili njen spomin Celje, dne 21. novembra 1936. Žalujoči ostali. Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sožalja in darovano prekrasno cvetje ob bridki izgubi našega dragega VOJKA Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda Ivana Kokolja želez, uradnika v pok. za poklonjeno cvetje in vence, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebna zahvala naj velja prečastiti duhovščini za spremstvo in tolažilne obiske, ravnateljstvu, UTadništvu in vsem njegovim stanovskim tovarišem, gg. pevcem in godbi »Sloga« za prekrasne žalostinke, končno prav vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so našega srčnoliubljenega pokojnika v tako častnem številu spremili v zadnje domovanje. Ljubljana, dne 21. novembra 1936. Globoko žalujoči rodbini: K o ko 1 i, Dolenc. se vsem iskreno zahvaljujemo. Najiskrenejšo zahvalo pa smo dolžni posebej g. dr. T. Jamarju za njegovo brezprimerno požrtvovalno pomoč m očetovsko skrb, s katero mu je lajšal trpljenje, dalje g. H. Matku, ki mu je med boleznijo izkazal toliko prijateljske vdanosti. Zahvaljujemo se vojaški oblasti, ki ga je počastila z godbo in častno stražo, njegovim drugom častnikom, Klubu koroških Slovencev, čč. sestram in mladini Lichtenthurnovega zavoda m vsem ostalim, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 21. novembra 1936. Žalujoča rodbina č a č e k. Pri SLADKORNI BOLEZNI PANCRESAIETS tablete zmanjšujejo izločevanje sladkorja. Povečujejo možnost hranitve z ogljikovimi hidrati. Zavitek 84.- dinarjev. Dobivajo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna S. MITTELBACH Zagreb, Jelačičev trg 2/c Odobreno pod S. br. 243311 11136. \dler pis alni strofl J. Karbeutz Glavni trg 20. Maribor, TeL 2884. Proda se oz. da v nafem z 21. januarjem 1937 knjigarna in papirnica zaradi starosti, fogoji ugodni. K podjetju spada knjigoveznica s šestimi potrebnimi stroji in drugim orodiem, ki se lahko prevzame skupno ali brez. Podjete obstoja 55 let in nima v krogu 50 — 70 km konkurence. Ponudbe nod »Knjigarna, papirnica in knjigoveznica« 17.077 na upravo »Slovenca«. Velik trgovski lokal s skladišči, kletmi itd., v dobro frekvenčni legi, takoj oddam. A. H rak, Frankopanova 55/1 BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEUHEROLD TVOfiMKE GtASS/L MA A/8 O A i/ ,«/ Z „SUPER-ALADDIN" glavo za svetilko se zamore vsaka navadna svetilka pretvoriti v »ALADD1N" petrolejsko-plinsko svetilko 12S SVeČ jakosti Polnovredna zamena električne svetilke originalna angleška AloMm petrolejska-plinska svetilka. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: JBARZEL" d. d. Subotlca Zahtevajte brezplačen prospekt! Vsaft naročnik ,Slovenca' je zavarovan ! Oblastno dovoljena popolna RAZPRODAJA Japonski in ieSki PORCELANASTI SERVISI BruSeno STEKLO In navadno Svetilke KRISTAL Jedilno orodje in vse ostalo blago STEKLARNA BRACA GROSS, ZAGREB ILICA 84 MIDVA Z GORENJSKEGA " HINKOTU kupujeva! KLOBUKI " sra/ce. kravate, nogavice ter osa ostala moda za damo in gospoda/ Nov, mlad trgovec, nova trg o oi na, no o o hlaoo, nove nizke cene VSE TO so pog o/i za Vaše popolno zadoo olistoo) MODA-KLOBUKI H1NKO POD3AVORŠEK KRANJ - pri farni cerkvi CENIK IN VZORCI ZASTONJ JOSIP HAGER Maribor, Miklošičeva 4 izdelnie dragulje in zlatnino. Priporoča se za predelovanie briljantnega ter drugega zlatega nakita. Vette slrohovno delo po zmerni ceni. Tinček in Tonček spet v Afriki 215. s. o. s. ZA BOŽIČ 19361 ARIBOF15 TOPLE puhnate odeje volnene odeje vata odeje Tkanine za odeje I otroakt vozički n«]- Dvokolesa, šivalni stro« novejših modelov motorji, trlclkljl, pogreiljlrl Po lelo nizki cenil Ceniki Brankol ..TRIBUNA" r. BATJEl, LJUBLJANA, KarlovSka h Podrutnlca: Maribor, Aleksandrova cesta 1«. Tedaj je gorila zagledala neko svojo tovarišico in se pognala za njo. Ali od veselja ali od jeze — kdo ve? »Ta je že izgubljena za nas!« je vzkliknil Tinček. »Gotovo je ne bo več nazaj.« Nenadoma sta Tinček in Tonček napeto prisluhnila. Na uho jima je udarilo oddaljeno, zamolklo ropotanje bobna. »Ali slišiš?« je rekel Tinček. »To je gotovo kapitai Mrhar, s katerim sva se seznanila ob svojem prvem prihodu v Afriko. Tako samo on tolče ob boben! Poznam njegove posebne znake. Meni 6e zdi, da kliče na pomoč.« DRUŽABNIK za visoko rentabilno tekstilno industrijo se išče. Ponudbe z navedbo udeležbe na upravo lista pod »Velika rentabilnost« 17260 8ALDA-KONTE 8TRACE - JOURNALE 60LSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE rnx •j < NUDI PO IZKKDNO UGODNIH CKMAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKB TISKA&NB rsu K. T. D. T LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTKOPJB Zahvala. Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, Očeta, brata, strica, svaka, gospoda FRECE IVAN izrekamo vsem, ki *o lajšali težko bol, našo najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljuiemo za poklonjeno cvetje, pevskemu društvu Grafika za ganljivo petie. vsem stanovskim tovarišem in posebno pa gosp. D. Kosmu za iskren poslovilni govor ob odprtem grobu in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 24. nov. ob '/>7, v farni cerkvi sv. Petra. Ljubl|ana, 21. novembra 1936. Žalujoči ostali. ZAIIVALA. Za izraze sočutja ob težki izgubi našega soproga, očeta, strica in tasta, gospoda TOMAŽA KOMAC, višjega strainlka v p. se najprlsrčnejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo 65. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram za njih požrtvovalno nego pokojnega, pevcem »Jadrana« za petje, zastopnikom policije, Zadruge drž. nameščencev ter vsem sorodnikom, prijateljem, tovarišem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in darovalcem vencev in cvetja. — Vsem in vsakemu, ki ste nam stali na strani v teh pretežkih časih, Bog plačaj! — Maribor, dne 19. novembra 1936. Žalujoči ostali. Zahvala Za premnoge izraze sočustvovanja ob bridki izgubi našega dobrega gospoda Tenente Rudolfa trgovca, gostilničarja la posestnika izrekamo vsem najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, dalje usmiljenim sestram za vestno postrežbo, pevskemu društvu »Krakovo - Trnovo« za ganljive žalostinke, dalje darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem ostalim korporacijam in društvom, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v trnovski cerkvi v ponedeljek, dne 23. novembra 1936, ob 6 zjutraj. V Ljubljani, dne 21. novembra 1938. Žal a joti ostali. ZAHVALA Vsemogočni je poklleal k sebi našo ljubljeno hčerko DOBNIK MARIJO ■tenko 2. raireda meščanske iolo v Ptuja. Vsem, ki so ji stali ob strani v njenem trpljenju ln smrti, ki so molili za njo in jo spremljali k večnemu počitku, kakor tudi vsem, ki so nas tolažili ob tej bridki izgubi, se prisrčno zahvaljujemo. — Zlasti se zahvaljujemo domačemu g. župniku Vekoslavu Skuhala za obisk v bolnišnici, za spremstvo na njeni poslednji poti in za govor ob odprtem grobu; g. mestnemu kaplanu Močilniku za dušno skrb v bolnišnici in g. patru ka-pucinu za spremstvo pri pogrebu. Naša zahvala velja čl. sestram usmiljenkam za desettedensko požrtvovalnost v bolnišnici in da so jo spremljale od hiše žalosti do groba. Lepa zahvala g. primariju dr. Kuharju in g. asistentu za ves trud in skrb pri zdravljenju; najlepša zahvala učiteljstvu, učencem in učenkam meščanske šole v Ptuju, kt so spremljali svojo součenko na pokopališče in ji ganljivo zapeli doma pri hiSI in pri grobu; prav tako prisrčna zahvala vodstvu in učiteljstvu osnovne šole na Bregu, kakor vodstvu in učiteljstvu osnovne šole na Hajdini za udeležbo vseh treh šol pri pogrebu. Naj sprejmejo našo zahvalo vsi njeni mnogoštevilni obskovalci v bolnišnici, Marijine družbenice iz Hajdine, ki so jo nosile, vsi darovalci rož in vencev, ki so z njim obsuli njen grob, vsi, ki so jo hodili kropit in za njo molit in vsi, ki so jo v nepregledni vrsti spremljali na njeni zadnji poti. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki so z nami sočustvovali, vsem, vsem naš najsrčnejši: Bog plačaj I H a j d i n a, dne 15. novembra 1936. Žalujoči starši In brata Alja Rahmanova: 113 Tovarna novega človeka R o tn a n. Tedaj pa se je prestrašeno zdrznil. Nekdo se je poleg njega v sobi nenadoma zasmejal, čisto na glas in razločno — z nekim posebnim smehom, kakršnega ni še nikoli slišal. Obrnil se je in zagledal pred seboj obrazek svoje deklice, svojega otroka, ki je kukal izza posteljne ograjice in se znova zasmejal s tistim posebnim smehom, ki ga je pravkar preplašil v njegovem sa-njarenju. Tako ljubko in tako nežno so zveneli ti glasovi, da je tovariš Vladimirov nezavedno vstal in stopil k posteljici. Pozorno si je ogledoval otrok svojega očeta in nagnil pri tem glavico kot kak majhen radoveden ptiček; tovariš Vladimirov je opazil, da ticita v odprtih ustkih dva blestečebela zobka. Vzel je v roke knjigo; kakor bi hotel storiti nekaj, kar naj bi ga oprostilo te nerazumljive zadrege, je zopet razrezal z velikim lesenim nožetn nekaj strani. Znova je zazvenel tisti smeh. Tedaj se je moral zasmejati tudi on. Rezal je dalje, ker je opazil, da je otroku šuštenje papirja očitno v veliko zabavo, zakaj vselej se je glasno zasmejal, vedno glasneje in glasneje. Z nekim povsem novim občutkom je tovariš Vladimirov opazoval otroka. Doslej je prav za prav ta otrok vzbujal v njem le nezadovoljstvo; motilo ga je, če je jokal, na poti mu je bil, kadar se plazil po |x>dii, in jezilo ga je, če mu je posvečala Tanja preveč časa. Tanja je dobro vedela, da čuti on kaj malo nežnosti do tega bitja, pa je zavoljo tega skrbela, da mu je prišel otrok čim najmanj pred oči. V tem trenutku pa ko je videl, kako ga gledajo te očke, in slišal kako vro iz teh skoraj brezzobih ustec ti nežni glasovi, se je v njem vzbudilo ter ga popolnoma prevzelo čustvo nežnosti in ljubezni. Iztegnil je roko proti otroku; ko se je ta oklenil njegovih prstov in se dvignil k njemu, je ves ponosen in poln veselja dejal: >No, poglej no, čelo ima pa res moje in nos tudi !< In čez nekaj časa je dodal; >Usta seveda so bolj Tanjina!« Tovariš Vladimirov se je sklonil k svojemu otroku in mu božal bradico. Dotik z mehko, žametno kožo ga je očaral. Nerodno kot medved je prislonil svoja lica k otrokovim; ko je ta z obema ročicama zagrabil njegove lase in pritisnil svoj obrazek k njegovemu obličju, je bil oče brezmejno srečen. >Ti punčka ti, le nikar preveč divje!« je šaljivo grozil in skušal osvoboditi svoje lase iz malih ročic. V tem trenutku je stopila v sobo Tanja s kadečim se samovarom v rokah. Ko je zagledala moža v tem položaju s svojim otrokm, je pobledela. Sprva je hotela planiti tja in obvarovati svojega otroka; toda že v naslednji minuti je spoznala, za kaj gre, in njeno srce se je napolnilo s prekipevajočim veseljem. Hotela se je tako napraviti, kot bi ničesar ne videla, in se je prav počasi splazila k mizi. Toda tovariš Vladimirov jo je že opazil. Osvobodil se je otrokovih rok in obrnil od radosti in sreče žareči obraz k njej. Tanja je urno postavila samovar na mizo in šla proti njemu. Objel je jo, položil glavo na njeno ramo in ji šepetal: »Tanja, ti... li si zmagala na vsej črti!«... Tovariš Vladimirov si je napolnil aktovko, oblekel plašč in se pripravil k odhodu. Od Tanje se je poslovil s poljubom. Nekaj povsem novega, svežega, prisrčnega je bilo v njegovem ljubkovanju — nekaj, kar je Tanjo najgloblje ganilo. Prvič v njenem zakonu jo je obšlo čustvo slasti in vzhičenja. Z izrazom brezmejne nežnosti je zrla v njegove oči. Tovariš Vladimirov je ob tem pogledu zardel, ji nerodno stisnil roko in nato hitro odšel. Se dolgo po njegovem odhodu se Tanja ni mogla umiriti. Misel za mislijo se je vrstila v njeni glavi, ena veselejša od druge. V duhu je preletela svoje življenje od dneva, ko je prvič srečala svojega moža. Mislila je na veliko nalogo, katero ji je tistega dne naložila usoda. Znova in znavo je preletela vso to pot, ki jo je prehodila; še enkrat je okusila boj, katerega je bila za njegovo dušo. In spoznala je sedaj, da vse to ni bilo zaman, da je imelo globok pomen in da je dalo smisel njenemu življenju. Sklenila je roki k tihi molitvi... brez besed se je zahvalila Gospodu. Znočilo se je. Tanja je prenehala misliti. Sedla je k odprtemu oknu in tiho gledala navzgor k lesketajočim se zvezdam — kakor popotnik, ki je po dolgi vožnji v snegu in viharju končno zagledal v daljavi luč, ki mu obeta mir in počitek... Počasi je tekel čas. Ura za uro je minevala. Tanja je še vedno sedela pri oknu. Še vedno je sanjarila o čudežu ljubezni, ki pozablja samo sebe, ki ne pozna nobenega časa, nobenih ovir in nobenega strahu, ki vse premaga, ki traja vedno in na veke, ki preživi življenje in smrt... Pozno je bilo. Tanja je vstala in pogledala na uro. Pol dvanajstih! Sedaj bi se moral njen mož pač že kmalu vrniti! Odgrnila je posteljo, postavila samovar in pripravila majhen prigrizek. Medtem je bila ura polnoč. Sedaj se je začela Tanja resno vznemirjati. Hodila je po sobi in semterlje pogledala skozi okno v nepredirno temo. Napeto je prisluškovala, toda zunaj ni bilo slišati nobenih korakov; grozotno tiho je ležala zunaj črna noč... Neprestano je hodila Tanja po sobi sem in tja — enakomerno kot stroj. Njen nemir, njen strah je rastel in rastel. Strašne misli, grozne predstave so se ji podile po možganih... Odbila je ena. Tanja tega ni več vzdržala. Stopila je k telefonu in poklicala urad svojega moža. S tresočim se glasom je izrekla svoje ime. »Tukaj politrak Sidorov!« je zadonel globok glas, zvonek kot kovina. »Moj mož se še vedno ni vrnil domov. Saj ni mogoče, da bi zborovanje še vedno trajalo?« je vprašala Tanja; čutila je, kako so ji noge hotele odpovedati. »Zborovanje je že davno končano,« je odgovoril po-litruk. »Vašega moža smo na žalost morali zapreti. Saj poznate zadevo z razkolniki v »Tovarni človeka«! Zdi se, da tudi z njegovo ideologijo ni vse v redu! Kot rečeno, zelo žal mi je, toda vašega moža smo morali obtožiti protirevolucije!« KONEC. I I I • • • «20 a a a qQQ ggg 5 -5 5 u « 1> 5 "> « S 2 ® S S B ŠJ1 £ ® « a a a M rt M N N N " S! 2 |> > 1» r-. f> T 0 u 1 n -ss o w TJ 3 t > < ^ S US s > ja -i 83 © o _ ° o „ > T) B o M O O o o..b .b » n M ►JN.-n. (8 e m ® C « 41 © 2 — h 4> 10 a e iJ (fl 0 o s Z» »Jugoslovansko tiskarno« » Ljubljani: Karel Čet Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik Viktor Crnčifc.