St. 220 WMM»jlgM 1 milllttlU* anMtHMU Krt
v Trsta, v DtMk M. septembra 1925.
Posamezoa številka 20 cent.
Letnik L
a na ednUc:
khaia, irvzemši pondeljek./^dan	iredaiitvo: uli« .v. Francka
Asiškcža št. 20, L aadstro/^Dfapi^ * ** pošiljajo uredništvu. P* pisma se ne sprej«majoJ tt>kr/»« Prof. F. Peric. « astr'
tnu;a za mcsec L 7.-. 3 mesece L.lpol leU L ^ Zm inozemstvo mesečno 5 lir v
Is^fiL Naročnina
ne vračajo. -
- vst. Tisk tisk
. celo leto L 60.—. ,efon eredniStra in uprave M. 11-57-
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Ogla« naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uli** sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave li-5T
mi ljudstvo ob začetim iolskesa leta
(Iz lazaretske lare)
Pred kratkim smo obširno pisali na tem mostu o velikanskem pomenu, ki ga imajo za" vso kulturno bodočnost slovenskega m hrvatskega ljudstva one mrvice pravic
■ ' • 1	_ 1 I I * MA r rvl rL*rt_i
ice pravic, ki nam'jih dovoljuje na šol oko-kuH urnem po-
liu Gentilejeva šolska reforma v obliki ta-
Zonikunie vesti i mtlmm pozdma
na naslov Društva narodov
RIM, 17. Uradno glasilo Vatikana «Os-servatore Romano« pise: «Nekateri tisti so objavili vest iz Ženeve, da je papež naročil nekemu duhovniku: „Nesite moj pozdrav in moja voščila zastopnikom narodov, zbranim v Ženevi pri velikem delu za mir; recite pa v Ženevi, da naj ne pozabijo, da se brez sodelovanja rimske cerkve ne bo dal doseči pravi mir" ter zaključujejo po tem, da želi sv. stolica vstopiti v Društvo narodov. Pooblaščeni smo izjaviti, da mma
itoimenovanih dodatnih ur za pouk v mate-
v tfosoodarskein kl'Itur lem in narodnem pojedu trdi za otroke same, kateri bodo v -rsti zadeti po nepopravljivi škodi, ki
samega, prejeli doj
urvi vioil	— i—	.	v ,	...
jo bodo trpeli v pozne!ših letiK, ako stansi ne storijo ob začetku šolskega leta svoje dolžnosti, ako ne prijavijo svojih otrok za pouk materinščine v dodatnih urah. pokazali sn-:0. 1 • bodo otroci takih stanšev žrtve nem^r-	'astnih roditeljev.
Dasi 3iro prepričani, da se ogromna večina našega "ljudstva zaveda vsa ogromne in naravnost odločilne važnosti hipa, ko izročajo svoje otroke šoli, se moramo aanes zopet vrniti k temu vprašanju, m sicer to pot na pobudo, ki nam je prišla iz ljudstva Iz lazaretske fare v Istri smo r.i, ki je. kakor smo rekli iv naši-vi i	iz ljudstva samega ob začetku šolske« a. glas. ki je tem pristnejsi in tem . a'lneiši, ker prihaja iz dna duše pri^rosiega kmeta, ki živi in trpi v množici sv, ilh sv trpinov, ki je kri cd krvi našega ljudstva v najšršem pomenu te besede. V naslednjem priobčujemo ta dopis taksen frakor nam je prišel, kot pristen glas iz ljudstva.
Na praznik R. M. D. se je mršila v na i župni cerkvi, ki je posvečena M. b.f »os* na cerkvena svečanost s procesijo do Bertokov in nazaj. V procesiji je šest snežno-belo opravljenih deklet nosilo kip Prečiste Device, a več drugih pa, tudi beio oblečenih, je s šopki cvetic in svečami v rokah stopalo ob straneh. Vsa slovesnost je bila kaj lepa in ganljiva. Zlasti je človeka Ranilo lepo ubrano petje, tofcko v procesiji. kakor*tudi v cerkvi med sv. mašo.
Pri maši je pel moški zbor zelo melodi-jozno maso «Tebe molit*, a Marijine pe: smi med sv. mašo in v mešani ^bor.
Cerkveni pevski zbor je sestavljen <ve-c noraa iz mladih mož. nekaj starejših možakov in mladeniče v ter deklet iz Bertokov in Prade. Možje so vsi še pevci društva <-Samo> , ki žaiihog že več let spi spanje pravičnega.
Ko sem gledal ta mladi pevski naraščaj, so se mi vzbujale trpke slutnie za bodočnost! Kaj bo čez 10 let...!? Ali bodo še lazaret^ka dekleta in mladeniči, obhajali ta praznik z milo našo pesmijo? Ako pojde tako naprej — gotovo ne! Saj bodoč« mladina ne bo znala slovenski ne pisati ne citati!
Slovenski otroci prvih šolskih let se na lazaretski šoli ne poučujejo v materinem jeziku. Zakaj ne! Lahek a žalosten odgovor. Ker sta riši tega ne zahtevajo!
Stariši! Kam Vas bo privedla Vaša nerazumljiva nemarnost in zamkmost?! ATi nič ne pomislite, kakšno krivico in škodo delate s yvojo nepremišljenostjo svojemu narodu in zlasti še svojim lastnim otrokom, ki so kri T/aše krvi.
Kako bcy težko Vašemu sinu, ko. dora«te v mladeniča in pojde k vojakom. Prišel bo med slovenske tovariše iz dru£?h krajev n&:e dežele. Kakšna sramota bo zanj, ko iie bo znal pisati niti navadnega pozdrav-nega pisma v svojem materinem jeziku!
Kaj pa Vaša hči? — Ko doraste v mladenko —• cvetočo slovensko dekle?! Morda bi jo znal zasnubiti narodno zaveden mladenič iz oddaljenega kraja naše dežele. — Mar ji boste Vi napisali slovensko pismo do njenega oddaljenega zaročenca?! Ali pa na i svoje srčne občutke zaupa in izda komu drugemu, ki bo vešč slovenske pisave...?! Ni li res tako?!
Pa še nekaj drugega, kar je mnogo hujše!
S svoj j nemarnostjo v tem oziru kar naravnost duševno kvarimo svoje otroke. Ali se otroci ne bodo čutili manj vredne kot njih vrstniki laške narodnosti? Morda jih bo celo sram svojega rojstva! In čut
Duhovnik, katerega misli pri tem glasilo Vatikana, je o. Gemelli, ki je izustil namišljene besede papeža v cerkvi Notre Dame v Ženevi med vsakoletnim cerkvenim obredom za Društvo narodov.
Hussclini spre]« flir&iorli fflllanskešfl foflii
MILAN, 17. Danes ob 10. predpoldne je ministrski predsednik Mussolini sprejel direktorij milanskega fašja, s katerim se je razgovarjal d-elj časa. Razgovoru sta prisostvovala tudi prefekt comm. Penccli in Paolucci de Calbola. Ministrski predsednik je natančno informiral o položaju fa-
najetje notarskega posojila
Radić bo delegiran v Ameriko, d» posreduje glede posojila
BEOGRAD, 17. (Izv.) Kakor se doznava iz najzanesljivejših virov, je dal finančni minister Stojadinovič razumeti inozemstvu, da namerava Jugoslavija najeti v Ameriki posojilo v višini 300—500 milijonov dolarjev. Ker bo Jugoslavija uporabila to posojilo za povBcKgo gospodarskih in kulturnih ustanov, so izgledi za posojilo zelo ugodni.
V Ameriko bo delegiran Stjepan Radić, da posreduje pri ameriški vladi glede posojila. Delegiranje Radića v Zedmjene držaive v tej važni miarji pomeni velik korak v konsolidaciji edinstvene Jugoslavije.
izuedba Dfl«e$o«6žo nučrta
se
šizma v milanski pokrajini.
Kongres inozemskih fftfev v
RIM, 17. Proti koncu oktobra *se bo vršil v Rimu kongres inozemskih lašjev, ki štejejo po navedbah lista «Epoca» nad 65.000 vpisanih, raztresenih po vsem svetu. Kongres bo trajal 2 dneva in se bo vršil na Kapitolu. Pri tem bo imel Mussolini otvoritveni govor.
Zboljšanje italijanske trgovinske bilance
RIM, 17. «Agenzia di Roma» ugotavlja gotovo zboljšanje v trgovinski bilanci na podlagi še neobjavljenih številk. Iz teh izhaja da je v mesecu juliju uvoz. ki je v juniju dosegel 2.885,833.853 lir, padel na 1.851,146.420 lir, med tem ko je izvoz do segel 1.391,496.839 lir.
tem — nadaljuje omenjeni dopisni urad — je primanjkljaj v italijanski trgovinski bilanci padel na 459,649.581 lir
h„f ______t medtem ko je isti v četvero prejšnjih me-
pr očesi ji pa je pel secih marcu, aprilu, maju in juniju vedno prekoračil milijardo lir.»
MM italllansKtli delegatov
na interparlamentarno konferenco v firaeriki
GENOVA, 17. S parnikom «DuiHo» je odpotoval sinoči v New York del ifalijan ske delegacije, ki se bo udeležila lnter parlamentarne konference, katera se bo vršila oktobra meseca v Washingtoou in v New Yorku. Člani delegacije, kateri so odpoto.vali iz Genove, so senatorja Luiggi in Nuvoloni ter poslanci Bianchi, Fauaio m Buratti. Ostali parlamentarci se bodo pridružili delegaciji danes v Napolju.
Dramatičen čin kaznjenca
LIVORNO, 17. Včeraj so vkrcali na neki parnik 32 kaznjencev, namenjenih v jetni-šnico v Portolongone. Ko so pelijali kaznjence, privezane vse skupaj k dolgi verigi, po» mostiču na lanov, je eden izmed njih, 26-letni Natale Frizzetti, zelo nevaren zloći nec, nenadoma skočil s samomorilnim namenom z mostiča. Ob visel je na veritfi tik nad vodo in se tako moćno otepal, da bi bil skoro potegnil še ostale kaznjence za seboj. Orožniki, ki «o spremljali jetnike, so le z največjim naponom rešili zbesnelega kaznjenca iz mučnega položaja. Ko so ga potegnili na pamfk, so ga hoteli tovariši iz jeze zadaviti, ker so bdi vsi več ali manj ranjeni na zapestjih. S skokom je namreč Frizzetti nategnil verigo, tako da so se spone vsem zajedle v meso.
Kraljevska duollca«črni m
Spopolnitev jugoslovanskega prometa Zgradba železmčarskega sanatorija v Šu-madiji fia odobriter načrta za predor »kozi Ivan j o Planino
BEOGRAD, 17. (Izv.) Krali in kraljica sta po večdnevnem potovanju po Južni Srbiji dospela v Črno goro in sicer v Ko-podrejenesti — tudi napram manj vrednim | lašin. Prebivalci so jkna priredili prisrčen jim bo ostal za vse življenje. Bodo« naš sprejem.
—-—^—c- J-1-«1 V političnem življenju je zavladal propo-len zastoj. Zaznamovati ni nikakega važnejšega dogodka.
Danes predpoldne ie prometni minister Ra<iojević sprejel novinarje ter jim izjavil, da je Jugoslavija pred kratkim prejela na r-a^in voinih reoaracii 4 lokomotive iz
narod postane prežet suženjskega duha! Rojaki! Bodite možje! Še ni zamujeno, so otroci zamudili v preteklih dveh šoJjkih letih, še lahko pridobe in zamujeno
popravijo.
Torej-. Vsi slovenski stariši, ki imate otroke v šoK v Pradeh ali v Čerarfih, za-
htevajte, da se Vaši otroci poučujejo' tum j Nemčije in 4 lokomotive iz Madžarske. V v materinem jeziku!	'splošnem se promet v Jugoslaviji spopol-
nhi-je in je že dosegel normalno stopnjo, kar * ■____i__..aI<Lraitn nontona /a iiMfosloven-
Še minister prosvete v Rimu je čutil potrebo uzakoniti to Va-so pravico.
To Vašo zahtvo morate pričetkom šolskega leta pismeno prijaviti šolskemu voditelju. Ako pa bi on ne hotel o tem ni-
BEOGRAD, 17. (Izv.] Danes popoldne sta se sestala minister za sklepanje pogodb dr. Rybar in jugoslovenski zastopnik vre-paracijski komisiji v Berlinu Jurič. Razpravljala sta glede izvedbe Dawesovega načrta v Jugoslaviji.
je izredno velikega pomena za jugosloven ski izvoz. Nadalje je prometni minister nakazal pol milijona Dinarjev kredita za zgradbo sanatorija v Vrirjački Banji, v ka-
°	___'___l? L-IAI inlatm^ilf.
eesar vedeH, obrnite se do didakUčnega '.^ga sefc- d ^	^^ra^sto■
ravnaitelia .direttore didatico, v K^^ l l^^^^V^tl
dolg.	_
natelja (direttore didatioo) v Kopru. Ako pa bi i ta imel gluha usesa — kar ni pričakorvati — naznanite to pol. društvu «Edinost*, ki bo ukrenilo pertrebno, da se zadosti Vaši upravičeni zahtevi.
Lazaretski rodoljub.
Prip,: Želeti bi bilo, de bi ta dopis priobčili tudi drutfi listi.
Konferenco Daviđovifeuego kluba
BEOGRAD, 17. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila konferenca Davidovićevega kkiba. Konferenca je razpravljala o agitacijskih zadevah.
Ai&aniia sklenila več pesett i J«teslsv!io
Izsuševalne skaderske^ jezera
SKADER, 17. (Izv.) 20. t m. se sestane albanski parlament. V Skadru krožijo govorice, da je albanski notranji minister Sena Beg, ki se je mudil delj časa v Beogradu, sklenil več pogodb z Jugoslavijo. Tako se je dogovoril z beograjsko vlado glede izsuševanja skaderskega jezera, ki bo največjega poljedelskega pomena. Pri izsuševanju jezera bo soudeležen inozemski kapital.
nasprotujete si izjave ministra Renflisa
o balkanskem garancijskem paktu
BEOGRAD, 17. Današnja beograjska «Pravda» objavlja brzojavko iz Ženeve, po kateri je grški zunanji minister Rendis izjavil sotrudniku lista «La Suisse» nastopno:
«Moij prihod v Ženevo mi je dal možnost ustvariti ugodno atmosfero. Glede na predloge grške vlade še ni bilo ničesar storjenega, ker je za vse potreben čas.»
Na vprašanje, ali upa na uspeh, je odgovoril Rendfe, da upa nanj, da pa je treba rešiti še nekatera druga vprašanja, predno bo prišlo do pogajanj paktu. O tem se bo govorilo na eni prihodnjih konferenc. Po podpisu zvezne pogodbe se bodo pričela pogajanja o varnostnem paktu. Kdaj se bo ta konferenca sestala se ne ve. Grška je formulirala idejo varnostnega pakta. Sedaj je odvisoo od najmočnejše balkanske države, da se skliče ta konferenca.
Na vprašanje, ali so sosedne države sprejele grške predloge, je Rendis pritrdil in izjavil, da drugače tuda biti ni moglo. Sodelovale bodo tudi države, ki so si bile do včeraj sovražne. Na ta nacm bodo odstranjena nesporazumijen$a, ki se pojavljajo radi manjšinskega vprašanja. Tudi Turčija se zanfena za grški predlog.
Ta razgovor je zbudil v jugoslovenski delegaciji presenečenje, ker je Rendis pred dvema dnevoma v razgovoru z drjem. Nm-čičem izjavil, da so vprašanja o obveznem razsodišču in varnostnem paktu za Balkan za enkrat odstavljena, z dnevnega reda.
Zadevi ioNSlovenskiH uameta
BEOGRAD, 17. Včeraj je odpotovala komisiija strokovnjakov prometnega ministrstva v Sdbotico, kjer se sestane z madžarskimi delegati, da izdela ž njimi na podlagi sporazuma med jugoalovnsko in madžarsko vlado dogovor radi otvoritve prometa na progi Segedin-Velika Kikinda.
BEOGRAD, 17. Dne 20. t. m. se bo vršila v prometnem ministrstvu konferenca zastopnikov vkrmakuh železnic v Jugoslaviji. Konference se bodo udeležili tudi zastopniki prometnega ministrstva ter se bo na njej razpravljalo o vpraianju izpremem-be tarif na ijugc«lo»venskih železnicah.
FnncosRo-rusR! sporazum dosežen
PARIZ, 17. «New York Herald* doznava, da se je dosegel med Francijo ki Rusijo finančni dogovor glede predvojnih dolgov. Kraški je v imenu svoje vlade predlagal, naj bi se ruskim Ustnikom vrednostnih papirjev v Franciji izplačalo 50 odstotkov njihovih zahtev v novih obligacijah. Kot kompenzacijo bi Francija opustila vsako svojo zahtevo radi posestev, ki so bila v Rusiji konfiscirana. Francoska vlada je sprejela ta ugodni predlog, zahteva pa, da se te zahteve fiksirajo pismeno. Krastn je odpotoval v Rusijo, da dobi odobrenje svoje vlade.	_____
Vratolomen skok avtomobila
4 osebe ubite
BASEL, 17. V kantonu W&ttas se je včeraj pripetila strašna avtomobilska nesreča. Neki avto, ki je vozil z veliko naglico po takozvani cesti Furka, je na nekem ostrem ovinka pri GteHsehu zletel s ceste in treščil čez strmo pobočje hriba, kakih 100 metrov globoko ne isto cesto, ki se vije spodaj. Od petih oeeb, ki so se nahajale ▼ avtomobilu, se fe le ena reifla, ostale so oblgfale mrtve ood razbitim avtotnobilofeu
Uojna v Naroku
Francozi imim\i Minsko planoto spanci bombardiralo neprestano zaliv ftlbucemas
PARIZ, 17. Francoske čete so se polastile libanske planote. Operaci,a se je razvila tako-le: Artileiija in letalci so pričeli včeraj z vso silo bombardirati sovražne postojanke. V zgodnjih jutranjih urah pa je pehota danes izvršila napad na Bibane. Pri napadu so sodclo.ali lanki Rifancri so se srdito upirali, a so se radi -silnega francoskega pritiska končno umaknili iz svojih mečno uirjenih. postojank.
Maršal Petain, ki se je nahajal v bližini Audura, je dobival poročila o poteku operacije.
Kakor javlja general Villaspinosa, ie položaj v španskem odseku precej ugoden. Vreme se je zboljšalo in cmogoča dovaža-nje Živil v SedaibHlo. Španski letalci bombardirajo neprestano zaliv AJhucemas in naselbine Beni Urnaghel. Vzdolž predgorja M'orro Nttevo je položaj neizpremenjen. Iz-krcavanje čet ovira vzhodni veter. Pijonir- ; Ena oseba ubita, dve ranjeni ski oddelki neprestano utrjujejo postojan- j	z orožniki
ke, ki so jih zasedle izkrcane čete, katere
Turki preganjalo kristjana
LONDON, 17. Oficijelno se potrjuje vest, da so Turki prekoračili takoimenovarao bruseljsko črto, to je provizorno mejo v Iraku. Velika Britanija je z ozirom na to poslala Društvu narodov protestno noto. Nadaljnje vesti iz Bagdada ja'vljafo, da 1 ur-ki niso samo prekoračili meje, temveč da so pričeli deportirati krščanske prebivalstvo. Iz okolice Goje so deportirali doslej 8000 krščanskih prebivalcev. Nekatere vesti pravijo, da so pomorili v okolici Mor-ga veliko število kristjanov. Baje Imajo Turki na meji 40.000 mož, ki korakajo ponoći v notranjost czemlja, po dnevi pa se skrivajo v jarkih in skrivališčih.
ŽENEVA, 17. Britanska delegacija pri Društvu nar-odov je vložila oficijelen protest proti turškim rovarenjem na demarkacijski črti v moisulskem vilajetu. Kakor navaja protest, so Turki severno demarkacijske črte obkrožili več krščanskih vasi ter odpeljali kristjane v notranjost Turčije, Le malo število kristjanov se je moglo rešiti z begom v Irak. Na ta način imičujejo Turki stare krščanske naselbina še iz apostolskih časov.
v spopadu
so opremrjene s številnimi artilerijskimi baterijami.
Vesti iz sovražnega tabora potrjujejo, da je zavladala med Abd E1 Krim ovim i četami splošna -utrujenost. Poglavarji plemen Matalsa so imeli 'včeraj zborovanje ter so sklepali glede zadržanja napram francosko-španski ofenzivi. Glasom poročil iz Tan-gerja, se je položaj v tetuauski okolici znatno zboljšal. Gebalska plemena, ki so doživela v poslednjih dneh velike poraze, so opustiia napadanje španskih postojank.
no
CAGLIARI (Sardinija), 17. V kraju Sea-Montiferro sta dva orožnika aretirala 40-leinega mesarja Raim-unda Fais, ker ju je javno razžalil. Tcda Fais se je s silo uprl orožnikoma in pričel klicati ljudi na pomoč, naj ga rešijo. Na njegovo vpitje se je zbralo kakih 200 oseb, ki so hruptio grozeč obkolile orožnika. Hrup je privabil na lice mesta župana in dva druga orož-„ nika, katerim se je z velikhn naporom posrečilo pomiriti razjarjeno množico. Toda le začasno. Kmalu potem je množica, ponovno vzrojila, še tesnejše obkolila orožni-
Ni mogoče še predvidevati, ako se na- ka in jih začela kamenjati. Tedaj je eden meravajo ta plemena predati, čeravno ži- --1	W^ nrp*tra5,t, neimr-
vijo v zelo »velikem pomanjkanju, kajti ge balska pokrajina je zelo siromašna. Sicer pa se domačini neradi predajajo Špancem, kajti napram njim nimajo nikakega zaupanja.
TAFRANT, 17. Zavzetje bibanske planote je zelo velikega pomena, kajti Bibane tvorijo ključ v urraghelsko pokrajino. Francozi smatrajo navedeno zavzetje za največji uspeh tekom svoje ofenzive. Ri-fanci so zatrjervali, da se Bibane ne dajo za v oje vati, ker so najmodernejše utrjene. Z bibartske plan<?te obvladujejo Francozi popolnoma diolino Uerga.
IzJaEairiJsn atentat
na mehikanskega i rerlsectaika
NEW - YORK, 17. Na mehikanskega predsednika Calles je bil izvršen atentat. Ko je predsednik stopil v stadion, je vrgel proti njemu neznanec bombo, ki je eksplodirala s strašnim učinkom. Bomba je raztrgala atentatorja na drobne kosce. Mehikanski predsednik je ostal nepoškodovan. Oblasti skušajo atentat zakriti.
med orožnikov, hoteč prestrašiti nemir-neže, ustrelil z revolverjem v zrak. Ko je pa ifVidel, da to ni nič izdalo, temveč da se je množica še bolj grozeče gnetla okoli njega in tovarišev, je parkrat ustrelil proti njim. Krogle so zadele nekega 60-letnega starca, ki je ostal na mestu mrtev, in ranile dve drugi osebi, ki se pa nista nahajali med množico. Sele tedaj se je množica razpršila in orožniki so zamogli odvesti are-tiranca v zapor.
Mir je bil kmalu zopet vzpostavljen, vendar pa je bila orožniška posadka iz previdnosti oiačena z moštvom neke bližnje orožniške postaje. Varnostni organi so aretirali 4 osebe, ki so metale kamenje proti
!r
orožnikom.
LONDON, 17. Prihodnji teden prično prvi manevri angleške armade po sv:etovni vojni. Pri manevrih bodo TApiorabili vsa strategična in taktična izkustva svetovne vojne. Pri operacijah bodo 'grala veliko i vlogo letala in tanki. Manevri se bodo vršili v okolici mest Chichester in Readmg južnozahodno od Londona.
letalska n**sr#*a
1 mrtev, 2 težko ranjena - Letalo se je razbilo
OSLO, 17. Iz višine 100 m je padlo na tla pri Risoeru pomorsko letalo. En letalski oficir je pri padcu zgubil življenje, dva opazovalca pa sta zadobila težke telesne poškodbe.
Ukradli so zo 1 milijon droguljeo
NIZZA, 17. Danes predpoldne se je izvršila v Sainfc-Jean Cap Ferrat v bližini Nizze velikanska tatvina. Letoviščarju Du-randu so odnesli tatovi za 1 milijon draguljev. Policija zasleduje tatove.
DNEVNE VESTI
Svečanost na Lovienv |Markom Radulovićem na čelu. Dne 20. tm.
i zvečer bo bakljada, naslednji dan pa pre-
Dne 20. t. m. se začnejo na Lovčenu nad nos kosti v prejšnjo grobnico. Slavnosfne Kotorom, na sveti gori nekdanje kraljevme; govore bosta imela ohridski vladika in zna-Čme gore, ki tvori po svetovni vojni se- srbski cerkveni pisatelj in govornik staven del jugoslovenskega državnega Nikolaj Velimirovič in rektor beograj-ozemlja, velike slavnasti v čast enemu j skc univerze dr. Pavle Popovič. Prvi bo izmed največjih pesnikov in sploh najsH- govoril o Njegošu kot državniku in duhov-nejših duhov rv Jugoslovenstvu, v čast vla- niku, drugi pa o Njegošu pesniku in Blo-diki Petru Petroviču Njegošu, pesniku zna- zofu. Zvečer istega dne bo v cetinjskem menitega dela «Gorski Vijenac». Peter; gledališču svečanostna predstava «Gorske-Petrović Njegoš je bil poslednji metropolit < ga Vijenca>».
in vladar Črne gore v eni osebi. Rodil sej Drugi dan — dne 22. t. m. — bto na je 1. 1813. in je umrl 31. oktobra 1851. | Cetinju velika vojaška parada m velik Njemu je sledil vladika Danilo, kateri se dvorni obed, katerega se udeleži nad 1000 je že naslednje leto (1852) odpovedal verski ljudi. Cela svečanost bo, sodeč po pripra-oblasti ter izposloval s pomočjo Rusije, da Vah, velikanska ob ogromni udeležbi toliko je bila priznana njegova čisto posvetna s strani črnogorskega ljudstva koHkor tudi oblast kot kneza Črne gore.	j s strani oblastev.
Peter Petrovič Njegoš je bil kot mislec, Že doslej je najavljenih okolu štiristo pesnik ki državnik izredna prikazen, ka-! članov vlade, parlamenta, vojske, poieg tera je ostavila globoke sledove v vsem mnogobrojnih predstavnikov znanosti in mišljenju in čustvovanju ne samo Črno-! umetnosti. Črnogorski kraji bodo odposlali gorcev, temveč tudi viseh Srbov in sploh,na CeLinje in na Lovčen posebne delegacije, ivseh Jugoslovenov. Njegovo glavno delo Doslej je najavTjenih že tristo takih ::: stop-«Gcirski Vijenac», polno globoke narodne stev. Od armade se udeleži svečanosti filozofije, nekako ogledalo vsega, kar je deset generalov, dva vojvoda, polk kralje-najplemenitejšega v srbski duši, je največje ( ve garde in dva polka vojakov, delo v srbski književnosti.	|
Pokopan je bil vladika Peter na Lovčenu, Za POinOČ t><&CinI Istri kjer je njegov prah počival do 1. 1916., ko so Avstrijci zasedli Črno goro. Tedaj so njegove kosti prenesli na Cetinje. Jedro svečanosti, ki se bodo začele te dni. bo prenos kosti velikega jugoslovenskega misleca in pesnika na staro mesto njegovega večnega počitka, na vrh kršnega Lov-čena.
Po razporedu bodo te svečanosti velika in pomembna jugosiovenska kulturna manifestacija. Dne 20. t. m. prideta na Cetinje jugoslovenski kralj in kraljica, da prisostvujeta obredu prenosa kosti na Lcnrćen. Na Cetinju se fe sestavil za to proslavo poseben odbor s predsednikom sodišča
Gospodarske razmere so v Istri letos zelo žalostne Nikdar niso bile sijajne, toda leto« so pritisnile na našega istrskega kmeta razne nesreče, ki kličejo po pomoči. Po nekaterih vinorodnih krajih je filoksera uničila ve« vinski pridelek, po drugih je zopet razsajala toča. V podgrajskem okraju do Ilirske Bistrice pustoši svinjska kuga, ki je napravila za približno en milijon lir ikode. Te dni je obišlud pulskega prefekta g Cassini-ja predsednik istrskega odbora našega političnega druitva dv. Mirko Vratovič ter mu natančno obrazložil bedni položaj, v katerem se nahajajo leto« naH istrski kmetovalci Obenem je prosil g. prefekta, naj pokrene akcijo na korist kmetijstvu v Istri, Do prihodnje žetve — je predlagal
«£DWOST»
V Trstu, dne 18. septembra 1925.
predsednik naše istrske organizacije — bi se moralo pomagati istrskemu kmetu tudi na ta aačin, da se odpišejo davki, kakor tudi z drugimi olajšavami. G*, prefekt je odgovori« da je o IctoSn-jem kočljivem položaju istrske
SPORT
— Savez sodnikov. Danes sestanek ob 20. v 1 ^ratfo' prostorih V. Fabio Fšlzi. Vai udruženi sodniki g * morajo biti navzočni radi razdelitve izkaznic.
ga kmeta obveščen. Glede odpisa davkov je z današniim dnevom začne disciplinarno po-rekel, da so nekatere občine proti takmu	-
takrat smo se pričeli razhajati z neko prazni-j — Iz Vrtojbe, Naš domači vikar, č. ž- Švara no v duši, ker je vsakdo iz nas čutil, da je iz- I uživa veliko ljubezen pri neznanih uzmovičih. gubil za vedno nekaj, kar mu je bilo mUo in | Vsako toHko časa mu napravijo kakšen pono-
čen obisk. Včasih so prišli na svoj račun, da
— Sezona kwmh preiskav. V torek zjutraj so izvršili tolminski orožniki fabšne preiskave
Pr°" J?*^"! stopanje, ki se bo strogo vršilo proti vsakemu pri odvetniku dr Devetaku, pri dr. Alfonzu ukrepu, ker bi z n-jim odpadli tudi občinskij sodnik ki ho ncUpravičeno manjkal pri vseh Serjunu, pri g. Alfonzu Štruklju in pri g. Vin-
• ostale brez sredstev___*_«	r	i—---- ~	-
sestankih. — Predsednik.
— Kolesarska dirka, ki jo je imel prirediti
«Va!» v nedeljo 20. t. m., se odloži za nedeljo!so hišne preiskave v zvezi z vprašanjem
davki, tako da bi občine ostale brez sredstev za svoje potrebe. Kljub temu pa je osrednja vlada odredila, da se prošnje za odpis davka na podlagi vremenskih nesreč imajo vzeti v poštev , ako prosijo pr deti zato preko občine ali direktno pri finančni intendanci v Trstu. Finančna intendanca mora potem posiati na lice mesta komisije izvedencev, kateri preiščejo, kje je nastala škoda in koliko je je, nakar se odpiše davek v razmerju 9 škodo.
Glede druge pomoči je odrejeno, da morajo občine izvesti nekatera dela, iako da bodo
mogli kmetje nekaj zaslužiti in se preživiti ^o na laslnem jgrišču v nogometni tekmi s I. četo
prihodnje žetve. V ta namen se dajo občinam M D ,prosvctaB _ Trst. Ker nastopita obe ^{TZaT^' "L.*1 na razpolago večje svote, a ena obema ?e; 5eti v pt.p0lni formaciji, bo tekma zelo zani-l1Skal1 rudeco Po8ast
mivu in bo brezdvomno privabila mnogo ob činstva na .grišče v ulici Calvola.
kotu Fili. Tolmincem ni znano, kaj neki je dalo povod tem neprijetnim obiskom, ugibajo pa,
4. oktobra, ker se vršijo po vremski dolini vojaške vaje Tudi bo deloma spremenjena proga, ker je pot od Trnovega do Po"dgrada sedaj v takem stanju, da je za dirko neporabna. •
Vsi že vpisan: dirkači se obveščajo, da velja že vplačana vpisnina za preneseno dirko, katere neva proga bo pravočasno objavljena. — S. D. «Adria»; M. D, «Prosveia». V nc
občinskih volitev
Dosedaj je bil počaščen z hišnimi preiskavami navadno samo moški spol, sedaj pa so pričeli orožniki in policijski agenti delati te vrste obiske tudi ženskemu spolu. Na Bukovem so napravili možje postave nenapovedan j in nepričakovan obisk dijakinji Fanici Obid.
Ravnotako so bile izvedene v torek zjutraj in ponoči tudi v Gorici mnogoštevilne hišne
deljo, 20. t. m se bo I. četa «Adrie» merila' isk toda nc j Slovencih, iz česar si-
n o UrlnAm «rti»icAi1	T«/\/rr»r*»ft f tli T O LT m 1 r I fPT H *	. .	*	..	.«
so se lepo pogostili ter preskrbeli s perilom in drugimi potrebščinami, včasih jih je pregnal pes-varufr, da so morali oditi praznih rok, ampak radi tega n;ihova ljubezen do našega g. vikarja fe ni prenehala. Pred par dnevi so mu hoteli tudi napraviti obisk, toda takrat bi jo bili kmalu skupili. G. vikar, sit te neugasljive ljubezni, se je raztogotil in je oddal proti njim v ppzdrav par strelov iz revolverja. Ker se iim pozdrav g vikarja ni piav nič do-padel, so jo pobrisali v temno noč.
Sicer pa naj vedo ti falotje, če čitajo -Edi-ncst», da so g. vikarja že tako pošteno počistili pri prejšnjih obiskih, da b» našli pri njem
in pa brevir.
T
Borana poročila«
DEVIZE:
Trst, 17. sept. Amgterdam od 9S0.— do 1000-— Belgija od 106.— do 109.-; Parit 115.— do 115 50 London od llt>.40 do 118.H0 ; New York od 24.40 do 24.55; Španija od 335.— do 365.— ; Švica od 471. - do 475.— ; Atene ud .15.— do 35.50; Berlin od 575.— do .'»*5.— ; Bukarešt od 10.50 do 11.25 Praga od 72.50 do 73.-: Ogrska od 0.03.% do: 0.0350; Dunaj od 3-ti.— do 352.— ; Zagreo od 43 5f do 43.90.
VALUTE:
Trst;', 17. sept. Avstrijske kron« ol 0.0335, do 0.035U; dinarji od 43.— do 43.75; dolarji od 24.301 do 24 ;50 novci po 20 frankov od 93.— do 97 —; funt šterliag od 118.20 do 113,65, Benečusko obveznice 71.50. Zurich, 16 septembra. Italija 21.ll1,'*; ^ouujn
v slučaju ponovnega obiska samo kup kn ig i -j5.il. /,; Pari/. L'4.43*/«; l*e\»-York 5.18'/,,; Beo-
grad 9.221/,.
že prejela precejšnjo svoto za zgrado cest, za melijoracie itd Glede pomoči za ublaženje nesreče, ki jo je povzročila svinjska kuga v podgrajskem okraju, misli g. prefekt, da ni mogoča nikaka posebna pomoč razen na nač n, kakor že zgorajomenjeno. Vendar pa se bo
cer sklepamo, da so čuvarji postave najbrže;
Čudežna rešitev. V pondeljek zjutraj se je ' dvignil iz letališča v Vidmu aeroplan tipa
— S. D. «Adria», Danes zvečer ob 20.30! «Ansaldo» ter odletel prdko vipavske doline
j v idrijski okraj, da sodefuje pri tamkaj vrs-e-. j čih se vojaških vajah. V njem sta sedela pilot j podporočnik Ivan Mauro iz sv. Jurja pri No-1
sestanek vseh rogometašev.
dalo morda kaj napraviti tudi v tem pogledu.: |»	t^SdŠkdfld £ivIl@fM& £aro »n opazovalec poročnik Tomaž Debbia
Končno je g prefekt obljubit, da se bo z	—rnmm^m mm , jz Losuola v modenski pokrajini. Ko sta po
vsemi močmi zavzel, da se da kmetu čim večj pomoč.
GrcSs netaktnost ali pomoto?
županstva od furlanske prefekture
Kakor nam poročaio, so dobila vsa, goriška
v kateri se jim zapoveduje, da morajo piti kot članice s prispevkom 200 lir k dru
štvu Dante Alighieri
— Samomor mladeja rinf-1-- V svojem sta- dobljenem povelju opazovala iz višine 1500 m novanju v ulici Gatteri št. 8 je sinoči napravil nad Crnim vrhom gibanje sovražnika, je nena-konec svojemu življenju komaj 17-letni dijak doma odletelo od ogrodja letala vrtilo (prope-Aldo Malan, rodom iz Caserta v Južni Italiji; Ler) in kmalu zatem tudi motor, tako da je pognal si je z revolverjem kroglo v srce. M'a- letal obviselo v zraku brez dveh svojih naj-tfenič je bil ves večer nenavadno zamišljen in bistvenejših delov. Toda le za trenutek, kajti nemiren, tako da ga je mati pri večerji vpraša- kmalu je pričelo padati tudi letalo z veliko
( rožnico,! ]a) da mu jc Aldo jo je pomiril, rekoč, brzino na tla, čeprav se je pilot trudil na vse t jo pristo- <ja -€ nekoliko slabe volje, sicer pa da mu ni načine, da bi s pomočjo krmila zadržal letalo ir k dru-	i____T.J, —____:a	>tn ir nrs^itrom nakanili OVin	nntn'ka sta
;kaj
Po vsej verjetnosti je imela furlanska pre- ------, ------—-7—- ----------, 1 -n	j . i. .i	c.a
fektura pri odpoš ljatvi okrožnic v mislih ita- j pa je še* v sobo, k.er ie kmalu potem zadonel Pa vendar! V Jrenmku njune ^^ode^staje-
lijanske občine furlanske pok kor ne moremo verjeti, da od slovenskih občin prispevke
«Dante Aliglrcri». Saj bi podobna zahteva ! je še tiščal očetov revolver, s katerim si je	ščilo z vso silo, pa ga je zadrzalo gosto vejevje |
pomenila - milo povedano - skrajno grobo; pognal smrtonosno kroglo v prsa Domač: so	dreves vsled cesar se ie sila padca tako
netaktno«! napram slovenskemu ljudstvu. j nemudoma poklicali na pomoč zdravnika re-	zmanjšala, da sta oba častnika pr dete ga na U* BABICA avtorizirana sprei-ma noseče. Govo-
društvo .Dante1-1-, Posta*' k5 Pa	U	P°Po!nra "TfZ^Tv vJlT	» ^SI?G?iil 29.	64
j • 7-1 e mladenič že mrtev. Pozneje so se podali na	se vrni]a na avtomobilu v Videm.
Kolikor nam je znano, ima
Alighieri. namen ustanavljati m podpirati ita- licc mesta orožn;ki iz orožniške postaja lijanske šole v inozemstvu, kjer so naseljem Qliozza ki so izpokitvi postavnih .Italijani. To je vsekakor hvale m posneman;^	oreDeliati truplo v mrtvašnk
postaje v ulici
vreden namen, ki zasluži vse podpore s strani italijanskega l udstva. Toda zahtevati od sto.* venskih davkoplačevalcev, da oni podpirajo
. . , -- Himen, V sredo dne 16. t. m. se je poro-j2 KOČIJI Landauer in koleselj, v dobrem sta-tormaI-|£i| v Gorjci gosp. Josip Kristijan Baudaž iz nju* se prodata po izredno nizki cem. De-;
scovich & Comp, Fiume (Reka) zaloga že-!
1287
nosti dali prepeljati truplo v mrtvašnico mest- Kanala z gospodično Anico Petrovčičevo iz ne bolnišnice.	znane goriške družine, ki ima gostilno znano
Zdi se, da je šel mladenič v srnj radi ne- pod imenom „pri Maksu*. Gosp. Baudaž je že
delne ustanove (Slov. sirotišče), to bi se ne s moglo imenovati drugače kakor groba netaktnost in norčevanje z nesrečo slovenskega l ud-stva, to bi pomenilo zbadali slovensko ljudstvo v Italiji v njega najbolj občutljivo in ske-leco rano.
Zato ne verjamemo, da je tudi slovenskim občinam odposlana okrožnica njim namenjena pa nepremišlj b i sedanji fu3 Slovencem takten.
št. 9, kjer so pobrali 350 kg čokolade in znesek
— ■ —».- — * . . , . -	, . • — Kraljevi dar za goriško lovsko razstavo.
1150 lir v gotovmi ki so ga našli v neki m:«-	golega podprefekta je poklonil kralj
n,c. Ko so bih gotov|iz «delom», so odšli , ^ ^ « ^^ ^ Iovske raz_ moteno, kakor so prish. Tatvina, ki so ,o od- .J' sr€brno kolajno, ki bo tvorila eno iz od-

V največji žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, sestra Itd.
Ivana ¥aSenči! roj. Urbaataš
po dolgi in hudi bolezni, danes ponoči ob 1. uri, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek, 18. t. m., ob 3.30 pop. iz hiše žalosti Cologna in monte št. 256 v cerkev sv. Antona novega in od tam na pokopališče.
TRST, dne 17. septembra 1925.
Franc Valenčič, soprog, Lojze Valenčič, sin, Lojze in Franc Urbaričič> brata, Marija Urbančič roj. Vidrih, svakinja, Lojze in Vladka, nečaka
in ostali sorodniki.
MLADA GOSPODŽiČNA želi dopisovala -svrho ženitve z značajnim gospodom srednjih lei. Prednost ima^o uradniki ali trgovci. Dopisi naj se pošljejo na upravništvo pod «Blaga* _ 1313
MLEKARJA, ki se dobro razume v mlekarski stroki in hlapca, ki se razume pri konjih sprejmem. Prednost imajo neoženjeni. Mlekarna Alojfcij" Možina Sv. Križ - Cesta pri A'dovš6ini	1311
HIŠA v Vrbovcu pri II. Bistrici, nova, ob cesti, -z dvoriščem in prostranim vrtom, pripravna za vsako obrt ali trgovino, se proda. Ugodni pogoji. Pojasnila daie dr. Fortunak Mkuletič, odvetnik, II. Bistrica, ki je pooblaščen, da uredi premoženjsko stanje.
1315
leznine.
GOSPA vojna vdova, vešča italif. slovenske ter nemške korespondence, išče službe kol uradnica. Ponudbe pod ^Uradnica.» na, upravništvo.	1319
krili včeraj zjutraj, je bila prijavljena orožnikom na postaji v ulici Chiazza.
Otrok in konj. 2-letni Homer Leiber. sta-
likovanj za najboljše razstavFalce. Pred raopaatom občinskega
Poziv in proinja
preveč pribl____ , . „
pitom v obraz. Neka ženska je prenesla ubogega otroka v mestno boJn^šnico, kjer so mu , obvezali široko rano, ozdravljivo v 10 dneh.
Tu v afrikanski Aleksandriji nas je kakor znano okoli 2 do 8000 Slovenk in Slovencev. Nimamo lastnega doma, le v bivšem avstrijskem zavetišču imamo malo prostora za čas RICA. Alojzij Remec: Magda. Tragedija
i	___1___a: __ 1 „ Jn.	1/n!!$n<Vn Tn vSP * * f 1 «■____j<i _I'L_<.___ ■■ -Tj r. J«a
Vesti z Goriškega
_ AKAD. FER. DR. «ADRIJA» - GO
brezposelnosti, mal oder in knjižnico. To vse ^^^^ deklice v 12 slikah se uprizori dne še dolgo ne zadostuje. Zato je nujno^ da sezi- ^ ^ v Trgovskem domu v Gorici.
*	% • % ^ A	mm	— _
damo večji Slovenski dom», k^er bi b;lo zdrti-
Vs4 cm, ki hočete slišati pesem življenja.
ženo zavetišče za brezposelne, onemogle in	v soboto v Trgovski dom ob 9 tiri
stare, lepa društvena dvorana in eventuelno JMKftte V Sobolo V irgOVSKi aom od ^
sčasoma šole za otroke slovenskih staršev,	zvečer. M . . ,r A;
da se ne izneverijo materinemu jeziku. Ker	Dne 20.tm.se ponovi Magda^ v Aj-
tukajšnia sredstva ne bodo mogla zadostovati	d^ščini v dvorani g. Bratine. Zacctek
za ta blagi namen, se obračamo s tem na vso	točno ob 16. ori.
slovensko javnost z milo prošnjo, da nam po-	Ajdovci in okoličani, ne zamudite prili-
magate tu v tujini. I>ru<e slov. časopise pro-	j^, y Tj0ga|l nastopno najboljši igralci.
s mo za večkratn- ponatis in objavo te prošnje.	rzniae Trošt ve V d
M v RKL jescndcem jutru jc	in ^ f kah; 3)
55ek»»driji O. Ferdinanda Zjjci ki vedi vso p:la go»P= ricnnjja svojo posjedao pot Žeob:„Po	deklamacija; 4».fH;e - Igrali bo-
zadevo obenem s čč. slovenskimi sestram Za	t* P
vsak najmanj® dar se že naprej toplo zahva-	POđ -lrgovSK ljujemo in kličemo: Bog oUča'!
Slovenci v Aleksandriji.	»jene dolge poslednje poti Ob 10. uri se ie
«1 f - 1 _» • *	______ J __ IpnlnrAm n n K I ' 3 t
_ __ZLATARNA, dobro idoča, se odda pod d^bri-
IZGUBIU so se dokumenti v vlaku od _Sv. j mi pogoji. Naslov pri upravništvu. 1313
Luciie — Trst pod imenom Albin. Najditelj-----—---.	— "
se naproša, da jih odd*a proti nagradi v tr- HLAPCA poštenih staršev sprejmem. Divača
govini Golja, Gorica, Travnik št. 23	23,	_

manjšini. Par dni po volitvah so se vršile županske volitve, pri katerih je bil izvol;en za župana načelnik komunistične liste, Karol Si-monetti. Goriška podprefektura pa ni hotela potrditi novoizvoljenega župana. ampaJc je zahtevala, da naj si izvoli občinski zastop drugega župana. Pred dnevi se ^e vršila seja občinskega sveta, na kateri je bil vnovič izvoljen oziroma potrjen za župana g Simonetti Radi pazite na naslov! te upornosti in neubogljivosti bo občinski svet v Podgori v najkraćem času zopet razpuščen.
_Iz Solkana. Po kratki toda mučni bolezni
je umrl pri nas komaj 32 let stari Josip Vuga, ki ie bil radi svojega blagega značaja splošno priljubljen v naši občini. Težko \e gledati, kako padajo pri nas v poslednjem času pod smrtno koso sama mlada življenja. N. v. m. p.
— Kanal ob Soči. V soboto ob 20 uri in v nedekp 20. t. m. ob 15. uri priredi kanalska mlad na svojo veselico s sledečim sporedom: 1) "Italijanska deklamacija; 2) «Krivoprisež
62
plačuje
ALOJZU PO'JH, Piszza Goritaldl 2
prvo nadstropje
Pazite na naslovi
pričela zbirat; na goriškem korzu; do cami mladi {&nt in atleta od 16—18 let „ tk;.m domom »velika množica Lu-^. tQ naslopijo	na odru. Vendar pa
k >e orihi ela od vseh stran:, da p	0 da ^ -astno ^Uvijo in uspešno re-
poslednji pozdrav in da ,o spremi vsaj košček i naJ ^	^ana	—ič.
Planimka koča m Triglav V nedeljo se
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Viale XX settem* bre ®4 (prej Acquedotto) na drobno in z* družine Via Giullan! 32. - Tele;. 2-41
Priporoča se lastnik (47)	FR. STRANCAR.
m Kurilo mi otrsi,
mozelčki
madeži
trclnsce
efelis bule
in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi« ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo pos«bno v vročih mesecih vsled močnega solnca, so zdravijo uspešno z antifelidično voda «Pertinax», ki je gotovo sredstvo, rabl,ivo z največjo lahkoto in ki je na pruda] v vseh lekarnah.	66
Iz urada PcL Sr. „Edluast41 v Trsta
— A. K. — Tomaž; Dobili smo od kniigo-vods va zagotovilo, da Vaw bo plača za
sec september 1924. v na kra sem času naka-	p0 blagoslovljen u trupli
zana. Ako se to ne bi zgod io v teku 14 dr»i	^ je vji po^rebn! sprevo'vJ po Mazzln.-jevi j co. upa pa d:
naznnnite nam, da bomo ponovno posredoval	uljcj Stolni tr« in irg sv. Antona po Via doifc: caka.i	v .	. ,
V zadevi Vaie pokojnine pa je treba čakati	D-eossi do Rudečc Kiše. k er e pogreba? voz Mlad alocmec. Ko * .^..^f*1 v- tor€k
odločitve: Direzione Generale Cassa Depositi	s krsto, vso rcvlto v jesensko cvelie, obstal. popo dne absolviram učiteljzsčn* e Prestiti O Roma. Tudi tam smo rešitev. — Osrednje tapiištvo.
čo, uaa pa, da očaku Triglavu ne bo treba več na italijansko planinsko kočo.
Krasna
D, K. K Tommeseo — Trst
uri redna odborova seja v prostorih	x. Ko"so zabrenčali motorji avtomobilov, tedaj
Ob 18 uri reden sestanek jstotam. — Fred- go mova zaigrale so'ze v mnogih že prej ro»-
MU« »	j*.	--------t	*
Vrtojbi hiša št. 144, last posestnice Ivanke Saksida. O^enj ie divjal s tako silo, da m bilo
sednik.	nih očeh in srca vseh navzočnih so pošiljala v mogoče skoraj ničesar rejiti. 2e itak uboga
— Pers-ko društvo «HaMrib» na Prošeku	črnem avtomobilu spava joči gospe Herm-ni | družina je ™ nomoč "težko
skl cuje svoj redni občni zbor. ki se bo vrSil	poslednii pozdrav še trenutek, in avtomobilna brosrčni ^ pnsko^ « t^ao
v nedel o dne 20. t. m. ob 13. uri v knjižničnih	kolona s črnin avtomobilom v sredi pe izginila udarjeni druzmi ter s prispevki oJaisa.o n?eno
prostonh. — Odbor.	spremljajočim očem v pocestnem prah«. Sele bedo! ^
TISKARNA ,ED!N0ST' v TRSTU
Hr—-
| Izvršuje vsa tiskarska deta v najmodernejem stilu kakor | f tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga zjiajmodernejinrJ stroji, |
l črkami, Lynotype,
stereotypijo ter rotacijskim strojem. :
: vsa naročila se Izvršujejo točno in po zmernih cenah. :


PODLISTEK
v. J. KRIŽ ANO VSKA:
Ho2 preteklosti
Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. *
V tem trenotku se je iz aparata pojavila svetlika-	Požarna bramba je b
— joča se roka; nekaj sekund je krožila nad njegovo kmalu, toda (1W) glavo, potem pa se je spustila na njegovo čelo. Tedaj o*enj >e dosegel ze stolpič.
Požarna bramba je bila bHzu in pomoč je prišla m<*la ganiti; ^jfs^Jl^&i soTnapo^ tfosDcdarsko krHo bile je že gorelo m duh;^dla ,e na kolena m Ji;--,.^
Borisu in možu.
0	švigali bliski in kmalu so zadobili čloreško obliko, ^ ampak je rešila svoj koš z obleko. Valerijo je jc z grozo
1	ie bila zvezana s telesom po širokem, solnčno- prebudilo vpitje gasilcev in množica, Wt # je napolmia }e njen
•	i __- onilnka to tIa(oI• kalrnr	narfln to \rr<tla n»5<p neka i obleke m se vrgla k megio.
so ki
razžarjenem
Nemudoma se je v sobi
K Dwnsu 111 lUUiu. 1 . ,1 .	.
močno zabHskalo. pokazala « je oblačna masu. posuta z iskrami in razširjala poživljajočo vcm,avo vk!,ub
močnemu prepihu.
Valerija je olajšano vzdihnila, toda pogled sc ji 0 ustavil na zelenkastem siju, sredi katerega — mož, smrtnobled in zavit v svetlikajočo se
zvezana s i«ieMJin fu	~	------ — -- . . .	k
, , , r«^,™«!! oasu- ta človeška poddba je zletela kakor ce«to; na^o je vrgla nase nekaj obidte in se vrgla k Toda kakšna groza ga je spreletela, ko je zagledal . ' ^	^ izginiia. Joda istočasno se je vratom- Komaj pa jih je odprla, so ji puhrnli v obraz Nag!o jo je dvignil> ^ kakor da ga nese na^
namesto indij«ke^a gradu ietno hišo Bakulinovih v	baronovega negibnega telesa pojavila senca mo- oblaki dima, zato jo je naglo zaprla, stekla k otom m	yeter je Mpustii z njo ^obo,	1»«*ne	-
Pavlovsku. Hiša je gorela; gosti oWaki dima in pla- P«^	^^tave v dolgi beli tuniki s turbanom razbila šipe. Polkovnik, ki je medtem prenesel: zeno^	za_e|e ^^ Va^eriia je ime! občutek. Ukor da ic
sosedno hišo, se je vznemirU, ko ni videl Vaienje,	glavo in reke objela tanka, vi;
lizali zidove, a črez nekaj trenotkov se je
škega visoke- postave v dolgi
na glavi. Ta postava je pokleknila, položila eno roko
vlažna snov, ki je
mena so ii-tcui iiuuvc, a — , -	- . r> os tava ie poKieKnna, puiuztia trnu	soseanu iusu, s»K. "" --— _ ii raz- 11*	------------. . . i-i
pokazala v stolpiču Valerijina 5=rKi. Šum o^jja je	^ * o a drPugo na ^ ^^ višnjcva aureola je	jo je m klical, ko je nenadoma zaslišal *™£esobi in b^la prežeta z ostro in močno vonjavo, nato je iz«*»N.a
bržkone prebudil mlado ženske ol naga, duseca	^ na tjeh iztegnjenega človeka in čudnega,	bitega stekla in spoznal, da je Valenjaj srcd_ zavest
se od dima, je bila blizu omed ; trepetala ,e m	^ n im sklonjcnega ^^ -------------- v«> vsa - - ■
s svečnikom je razbila šipe okna ter se povecaja	_	„^..v... ,
nevernost, zakaj z dvorišča je silil skozi okno plamen	Stanovalci letne hiše niso ničesar slutili o nesreči	lamcn ^ jc
in dim v sobo. Baron je pridušeno zakričal. Valerija	jn so se zgodaj razšli, ker je bila gospodinja zaradi	^ ^ je bila v simtni nevarnosti nemočna priča strašnega ga je pepadel m vzkliknil
uateli pomagaj, svetuj mi, kaj na naredim! k^ ileč'£ ^Tje^^im in pradcetanje ognja sta^raztadila	^ ^ po«v»«. naj se vrže skozi okno, kjer bi ji
Svoje astralno telo „Joti tja, 4. re« tvojo	ki ,e	»-VŠM rf-ho.
žen„. Podvizaj se, jaz	ie-^v^	Buketa opravi, te.elona, bogve
slabotno, toda Irdo in jasno glas gospoda 2e«Wa.	ka, bi se ffilo agoddo.
v smrtni nerarnosU V tisten.hipu	,e toda	vladah, zr.ieda in eden izmed
^ prene* k	gasilcev je skleni?, da'se »J*?^fg^
mo in ml ago e
. . ' lr^trv- vpter in ko je prišel na cesto, sel mimo njega KaKor >e«ri,	» r___
je položil Valerijo drugemu gasilcu v naročje.
Valerija ie bila v resnici skoraj brez diha in se ni
------------