Cena ednoga drobca 20 fil.
Štev. 39.
Maribor, 12. okt. 1919.
Leto VI.
Političen list za Prekmurske Slovence.
Prihaja vsako nedelo.
Cena Novin je na letošnje leto brez Marijinoga Lista i kalendara Srca Jezušovoga 6 K, s tema pa 10 K.
Prekmurski parlament.
To, kaj se je okt. 2. godilo, Prekmurje še nej videlo. Slovenske zastave so visele razobešene po Soboti, po tistoj Soboti, štera je vsikdar skri-vala svoje slovensko lice, a nikdar Skrili ni mogla. Dnes se je to lice tak odkrilo, zagrinjalo za štero seje skrivala, je tak odgrnjeno, da se zagr! ti več nikdar ne bo mogla i ne bo smela. Sobota bo Slovenska.
Iz celoga Prekmurja je prišlo više 60 kotrig sosveta, katoličanci i evangeličanci, prosti i izobraženi ljüdje, pa so dali düška vsemi, kaj njim na srci ležalo. Predvsem so pa dali na znanje, da gori v njihovom srci tisto, na koj so se vsikdar včili,. vera i ljübezen do svojega slovenskoga naroda.
Vküp so prišli morebit s práznim strahom napunjeni, a navdüšeni so šli domo, zato ka so vidili ljübezen, ljübezen, štera nevtrüdno dela, vidili so zaistino očinsko skrbljivost g. civilnoga komisara i njim podrejene gospodov za nje, vidili so požrtvovalno zanimanje od strani državne i deželne vladi v tistih gospoda!^ štere sta njim tive poslale na pomoč. To jih je navdüšilo, da na poti začetoj stanovitno korakajo naprej do popolno zmage, do zmage slovenskoga naroda v Prekmurji na tistoj podlagi, štero so zidali oni sami v boji trplenja i preganjanja, na krščanskoj.
Drügo zborovanju sosveta civilnoga komisara za Prekmurje.
To zborovanje se je vršilo v, četrtek dne 2. oktobra 1.1. v prostorih prejšnjega uradniškèga kasina v krčmi Dobra v Murskoj Soboti od devetih do štirinajste ure (do 2. vüre popoldne.
Prišlo je nad 60 kotrig sosveta, prišlo pa je tüdi več zastopnikov iz ljutomerskega o kraja. Kak zastopnik deželne vlade v Ljubljani vdeležo se je zborovanja poverjenik za socijalno
skrb gospod Prepeluh z dvema po-ročevalcoma.
Na dnevnom redi so bile sledeče točke:
1. Potrditev nastavlenih župa-nov (riftarov). @
2. Vpelanje političnoga opravlala, to je uprave na Prekmürskom (sedež civilnoga komisárstva v Soboti, namestnika v Dolnjoj Lendavi, slüžbe™ dnevi na Cankovi i v Križovcih.
3. Vodstvo matrik (krst, zdávanji, mrtelnost).
4. SMenjavanje zakona.**
5. Solstvo.
6. Nastavljanje višiše dühovne oblasti za Prekmursko (arhidiakonat).
7. Mosti prek Müre i železnica.
8. Aprovizacija Prekmürja.
8. Agrarna reforma.
Civilni komisar dr. Lajnšic pozdravi navzoče in se posebno zahvaljuje zastopniki deželne vlade. Govori v tom smisli, da naj ljüdstvo samo odloča o lastnoj usodi in da je tüdi za voljo toga pozvao sosvet, šteri naj pove svoje mnenje in odloči sam o vseh nujnih zadevah, štere se tičejo uprave i drugih važnih zadev naše lepe nove dežele.
Pred prihodom na dnevni red pozvao je navzoče na našega časti-tega vladara kralja Petra in na re-genta Alexandra i zaklicati Živijo, šteromi poživi so se navzoči navdüšeno odzvali.
V prvoj točki dnevnoga reda poroča civilni komisar, da so se na zahtevi ljüdstvi odstrani!! vsi notar-juši, Znani madžaroni i hujskači proti Jugoslaviji.
Ar bi seja sosveta predugo trpela, če bi se v seji samoj pretre-savalo ali in šteri na novi določeni župani (riftarje) naj ostanejo na mesti, stavim predlog, naj se imenuje poseben odsek, ki naj preišče, so li zanesljivi župani ali naj se nadomestijo z drügimi.
Ti pregledani seznami županov se bodo poslali potem deželnoj vladi v potrjenje. Stavljen predlog se sprej-
me s spremembo, naj se imenuje 4 takše preiskovalne odseke, zato ka ljüdje iz različnih krajov bolje poznajo nastavljene župane i zato ležej stavijo predloge. Na to so so volili sledeči zaupniki:
Za skupino (občine okrog Sv. Jürja in okrog Cankove) gospodje: Štefan Horvat, kaplan pri Sv. Jürji, gospod Leopold Kočar iz Skakovec, posestnik Pitz iz Topolovec in posestnik Sukič.
Za drügo skupino (občine okoli Murske Sobote i na Goričkom) vučiteo Dzuban v Križovcih, župnik Klekl, V. Dolenci, posestnik Franc Slivnjek, Sebeborci in Peter Gomboši, Salamenci.
Za tretje skupino (občine okrog Beltinec) vpokojen župnik Jožef Klekl v Črensovcih, posestnik Škafar iz Beltinec, župnik Kühar iz Beltinec, župnik Sakovič iz Turnišča in Štefan Lejko kaplan v Beltincih, Štefan Gabor, posestnik iz Male Polane.
Za štrto skupino (občine okrog Tišine) posestnik Jože Kühar, Gradišče, posestnik Franc Obal Rankovec župnik Vadovič Rudolf, Tišina.
Te štiri skupine majo svoje delo dokončati do prišestnoga 9. okt.
K drügoj točki dnevnoga reda je poročo civilni komisar, da je zdaj civilna uprava tak vrejena, da tvori celo Prekmurje eno pokrajnino z enim civilnim komisarijatom s sede-žom v Murskoj Soboti, Za prebivalec, ki majo bliže v Dolnjo Lendavo, se je nastavo v Dolnjoj Lendavi zastopnik civilnoga komisara dr. Kočar, šteri ma svoj urad v prejšnjem madžarskom glavarstvi. Vse občine okrog Dolnje Lendave se bodo pozvale, naj se izjavijo ali bode zahajalo njih Prebivalstvo ali v Mursko Soboto ali v Dolnjo Lendavo, da ne pride do kakših zmešnjav. Da pa Prebivalstvo okoli Sv. Jürja, Križovec, Dol-njih Dolenc i. t. d. ki bi imelo v Mursko Soboto predugo pot, ležej občuje s civilnim komisarijatom, pred-
Str. 2.
NOVINE
Leto VI.
laga civilni komisar, naj se vsaki mesec ob četrtkih v Cankovi i v Križovcih vršijo uradni dnevi, na štere pride civilni komisar sam ali njegov zastopnik. Vsi kotrige sosveta so se strini ali s to ureditvijov uprave i izrazili le željo, naj se vršijo ti uradni dnevi ne samo ednok nego dvakrat na mesec.
K točki 3. poroča civilni komisar, da so se, ar so se notariuši odstavili, naprosili žűpnijski uradi (katoličanski kak evangeličanski i židovski) naj vodijo še naprej kak dozdáj ma-trike i pa rojstne, mrtveče i zdavan-ške. Vsi kotrige sosveta so Stov provizoričnov ureditvijov zadovoljni in prosijo, naj višja oblast to ureditev potrdi.
K točki 4. poroča civilni komisar, da je v Prekmurji bio do zdaj dovoli en samo civilni zakon, šteri se je moga skleniti pred notariušom. Da pa notariušov nej več, je on začasno odredil, naj se sklepajo zakoni v cerkvi in vsaki po svojoj veri. Tudi tej ureditvi so priterdili vsi kotrige sosveta in so Zednim izrazili zahtevo, naj se civilni zakon več ne dovoli.
K točki 5. šolstvo poroča civilni komisar, da je na to poli najbolje zanemarja^ Vogrska vláda svoje delo in njoj moramo biti za to delo zahvalni, kajti če bi ona prle začela tak sistematično gojiti madžarščino kak se je to zgodilo v zadnjem časi. z ustanovitvijov vekšega števila šolskih vrtecov (ovod) s popolnoma madžarskimi učiteljicami, dnes te so svet ne bi meo prilike se posvetü-vati o šolstvi v Prekmurji, kajti Prekmurje bi bilo v tom slučaji popolnoma madžaronska pokrajina.
Nadale poroča on, da je višji šolski svet že potrdo stavljeni predlog, naj se ustanovi za Prekmurje Okrožni šolski svet in naj se pozavajo v te sosvet najboljše moči, štere bodo imele nalog, urediti vse šolske razmere (šolskih moči, šolskih poslopij, plače, šteri jezik se naj vči i. t. d.) Prekmurja. V te sosvet za ureditev šol so se izvolili sledeči gospodje:
civilni komisar za Prekmurje; šolski nadzornik za Prekmurje dr. Pavel, šteroga je določila deželna vláda za šolskoga nadzornika v Prekmurji ; kaplan Lejko Štefan v Beltincih ; župnik Sakovič v Türnišči; Štefan Kühar, pleb. v Beltincih; Jos. Klekl, pleb. v Velkih Dolencih; Jos. ‘Klekl, vpokojeni pleb. v Črensovcih; Cvetko Franc, nadučitelj v Vučoj vesi; Šprager Ferdo, nadučitelj v Veržeji; Horvat Štefan, kaplan pri Sv. Jurji; paster Adam Lüter v Pü-concih; Kam! Šiftar, paster v Bodonci; učitelj Josip Dšuban v Križovcih ; Štefan Godina, Petrovci; učitelj Karl Kočar, Cankova; učitelj Ivan Preininger iz Ižekovc.
Nadučitelj Cvetko iz Vuče vesi, šteri je meo od višjega šolskega
sveta nalog, da pregleda v Prekmurji vse šole i preuči vse šolske razmere poroča:
V Prekmurji sta bili do zdaj- dve meščanski šoli in 89 ljudskih šol. Ljudske šole so verske to je katoličanske i evangeličanske nadalje državne veške, edna mestna ljüdska šola v Soboti in ena židovska šola v Dolnjoj Lendavi. Vse te šole majo sküpno 177 razredov, obiskava jih pa približno .13.740 decé. Šolska poslo pja so večinoma lepe, moderne zgradbe, najti pa je tüdi nekaj šol štere so Podobne skoraj hlevi. Vse starejše šole so od zvünaj in od zno-traj nujno potrebne popravila. Dve državni šoli sta ostali med bojno ne-dozidani. Neštere šole, ozirema razred! so bili najeti v zasebnih poslop-jih. Ar je tekom letošnjega leta po-teko najem, je lastnik hiše vrgo šolo kratkomalo vö in se naselo notri sam;. takše šole so zdaj takrekoč na cesti.
Šolski vrtovi (ovode), so večinoma zanemarjeni; samo en šolski vrt ma lepo drevesnico, in gosp. G. Titan v Küpšincih. Pač pa majo mnOgi škelniki lepe sadovnjake. Ra-zumno sojarstvo se je pri šolah go-jilo vse premalo. Vzorna šoj ar a sta Benkovič v Dokležovji in Titan v Küpšincih.
Učni jezik v šolah, kje prebivajo Slovenci, bode slovenski, gledati pa se mora na prekmursko naročje.
Učitelje, šteri ne znajo slovenskoga jezika, se naj odpüstijo iz slüžbe; takših bole okoli 80. Vsi v Prekmurji rojeni in slovenščine zmožni učitelje, če se tudi zdaj računajo madžarom, se lehko pri držijo v slüžbi, čeravno ne na istem mesti, kjer so te čas.
Pri vsem tem bode trebelo vzeti iz Slovenije okroglo 100 učiteljskih moči, če-se hoče primerno zasesti vsa prázna učiteljska mesta.
Pouk na ljüdskih šolah se je v vojnem časi jako zanemaro. Naha-jajo se tüdi šole, na šterih Zadnja štiri leta sploh ni bilo nikšega včenja. O način! prevzela ljüdskih (katoli-čanskih, evangeličanskih, občinskih, državnih) šol, nadalje glede prevzela učiteljstva bode trebalo temeljitoga prevdarka, preden se določi kaj stalnoga. Ar se je itak že ustanovo Okrožni šolski svet za Prekmurje, bode pač njegova najvažnejša naloga, da se poglobi v ta pitanja in Stavi višjemi šolskemi svetu konkretne predloge. Ar sem itak član toga sosveta, bodem imo priložnost, nasve-tüvati, ka bode potrebno, da sem se temeljito preučio v šolskih razmerah v Prekmurji.
K toj točki se je oglasilo več govomikov in vidilo se je, da je za za šolstvo Splošno zanimanje med Prekmurci.
V debato so posebno vsegli evan-gelski pastor Luter iz Püconc, pl. iz
Turnišča, pl. Klekl in drügi.. Večina teh govoro!kov je posebno zahtevala, da se zraven književne slovenščine vedno jemlje ozir na prekmursko naročje in da se naj pridržijo tudi neštere v prekmurskom narečji pisane knjige.
Prihodnja točka dnevnoga reda je bila socijalna skrb v Prekmurji. Na prošnjo civilnoga komisara je k toj točki porcčo gospod poverjenik iz Ljubljane sam. Obljübo je, da se bode radi izplačila invalidnih penzij, vzdrževalnih prispevkov v naj kraj šem časi potrebno ukrenilo, obljübo nadalje, čase ustanovi za Prekmurje posebna bolniška blagajna (kasa).
K točki višja djihovska oblast je povdarjao civilni komisar, da je najnüjnejša potreba ljüdstva, da se ustanovi kak na Koroškom tak za Prekmurje en vikarijat, šteroga vodi zanesljiv Slovenec.
Sosvet je zrazo prošnjo za takši vikariat.
Jako žitfahna je bila debata pri točki: mosti prek Müre i železnica. Prekmurje ma zdaj samo dva izhoda, ednoga v Radgoni, drügoga v Dolnjoj Lendavi, če pa Radgona odpa-dne, je ves gornji del Prekmurja brez vsake zveze z Jugoslavijo, da Zdajšnji brodi prek Müre v jeseni, po zimi i na sprotoletje sploh le redko kdaj vozijo, zavoljo prevelike vode. Prekmurje rabi v naj kraj šem časi nov izhod Čez Müro in kak takšega predlaga civilni komisar most črez Müro pri Veržeji. Gospod Kukovec iz Ljutomera naznanja, da je vojaška oblast obljubila zgrabiti v naj kraj šem časi tri pomožne mostove Čez Müro pri Gor. Radgoni, oziroma pri Ra-dencih, pri Veržeji in pri Moti.
Veliko vode še bode preteklo po strügi Müre, predno bodemo dobili novo železnico Čez Müro, trebe je zato skrbeti,. da prvič taki dobimo en most in drügič da skrbimo, da zadeva zavoljo zgradbe železnice ne zaspi nego ostane vedno v osredju. Po mnenji govornika pride za železniški most edino v poštev kraj pri Veržeji, ali ne zvezo z Križevci nego z Ljutomerom z nadaljno zvezo z Čakovcem, Zagrebom in Reke. Vsaka druga železniška zveza ma le krajevni značaj in bi le nikdar ne prišla de izvršitve. Tomi predlago proti guči gospod Maurič, nadučitelj v Gornjoj Radgoni, ki jo mnenja, da le železnica Murska Sobota, Gor-nja Radgona, Ptuj, Rogatec, Novo mesto, Peka ima bodočnost.
Sodnik gospod Fric iz Sarajeva, doma iz okolice Veržeja se zavzema za železnico Murska Sobota, Beltince, Veržej, Križevci, Sv. Lenart, Maribor.
Na predlog civilnoga komisara se izvoli železniški odsek šteri ima nalog, včiniti vse korake zavoljo najnujnejše postavi t ve konči ednoga mosta črez Müro pri Veržeji in soglasno z drügimi železniški mi odbori
Leto VI.
NOVINE
Str. 3.
preučevati razmere zavoljo zgradbe .železnice iz Prekmurja prek Müre. Ta Predlog se sprejme in se izvolijo ' v ta odbor sledeči gospodje;
Kaplan, Štefan Lejko iz Beltinc; posestnik Škafar Jožef iz Beltinc; posestnik Ivan Jerič iz Dokležovja; posestnik Josip Kuhar, Gradišče; po-licijski svetnik in gerent občine Murska Sobota Keršovan.
K točki aprovizacija Prekmurja naznanja civilni komisar, da je zvün onoga prebivalstva, štero nema štem-planiga penez, celo Prekmurje pre-skrbljeno s soljov, z sladkorjom, pe-trolejom, šibicami in tüdi delom a z melov i mastjo. Zdaj obstojijo tri skladišča za živila, iz šterih se daje blago na debelo, v Cankovi, Murskoj Soboti in Dolnjoj Lendavi. Prišo je že tüdi sladkor (cuker) za oktober in se bode z izdajanjom toga glad-, korja že te den začéle. Da so ostale do zdaj vse prošnje zavoljo nakazila tobaka brezuspèšne, prosi civilni ko -misar riavzočega poverjenika za so. cijalne skrb, naj on posredüje pri deželnoj vladi oziroma -pri pristojnoj oblasti, da se duhan .v najkrajčišem časi nakaže.
K zadnoj točki izjavlja poverje-, nik za agrarno reformo v Prekmurji gospod A. Štrekelj, da mora postati tüdi prekmurski kmet, kakor je peo slovenski pesnik, na svojoj zemlji svoj gospod. Hlapčevao je dugo tüj-com, ki se potem sad njegovoga trüda izkoriščili dostakrat proti kmeti samomi.
Večina zemlje, štero posedüjejo zdaj razni grofi, je bila nekdaj kmečka last in zato ma kmet pravico, dá jo zahteva nazaj. Kak se zvrši razlasti-tey, določi poseben zakon. Za zdaj so ministerialne odredbe, štere doío-čajo, kak je dati zemljišče velepo-sestnikov v najem. Po teh naredba!! sme imeti velepo^estnik toliko zemlje, koliko jo zamore obdelati s svojo drüžino i držinov. Bolje natančno po agrarni reformi bo poročao pover-jenik na raznih shodih, štere priredi in kje bo zamogel slišati tüdi ljüdsko mnenje. Na teh shodih se bodo izvolili za vsaki kraj posebni nábori, šteri bodo pomagali poverjeniki pri težkpin deli, da se razlastitev in razdelitev zemlje pravično f zvrši,
Na to se je zborüvanje zaključim, v šterom je vladalo v vsakom pogledi soglasje in navdüšenje za smotreno sodelovanje za ureditev razmer v Prekmurji.
Pozdrav ministra vojne mornarice našoj deputaciji.
Kda je naša deputacija pod vodstvom g. Lejko Števana, beltinskoga kaplana v Belgrad hodila zavoljo Slovenske uprave celoga Prekmurja, je obiskala v Belgradi tüdi g. ministra vojne mornarice. A g. minister je te ravno ne bio doma. Obiska pa
ne pozabo, nego toplo se zahvalo za njega. Na g. Lejka je namreč sledeči brzojav pnslao:
»Izrazite prekmurskoj deputaciji, štera je dospela v Beograd, mojo posebno zahvalo za iskreno izjavo zahvalnosti do naše vojske za oslo-bodenje Prekmurja. Istočasno sporočite, da obžalüjom, da sem bio slüž-beno oddoma i nisem mogo osebno sprejeti deputacije.«
Glasi.
Na znanje Prekmurcom! Civilni komisar za Prekmurje naznanja, da se bode vsakomi obrtniki, bodisi mesari, trgovci itd. v Prekmurji, ki je zapleteni kakšo tihotapsvko (šver-cersko) zadevo odvzela Obrtna pravica (za Odajo). Naznanjajte iihotapce (švercare) in rešite se na te način vaših najvekši!! škodljivcov.
Krčme v Prekmurji. Več krčmarov se ne briga za odločbe civilnoga komisara zavoljo policijske vüre za igro i ples. Krčmarom naznani civ. komisar, da se bo proti vsakomi, ki prestopi to naredbo, kazensko postajalo zraven pa tüdi zaprla krčma. Milosti se v teh slučajih ne bo delile.
Prodaja masti. V Murskoj Soboti in Dolnjej Lendavi je dovoli masti na razpolago. Vsaki jo lehko küpi na prosto po 44 kron kg. V Murskoj Soboti gospodarska zadruga, v Dolnjoj Lendavi trgovec Ivan Toplak.
Prava fina kava. 400 kg prave fine kave se je zasedla v Dolnjoj Lendavi. 200 kg se je odalo v Dolnjoj Lendavi, 200 se pripelaj v Mursko Soboto in se oda na prosto v pro-dajalni gospodarske zadruge kg po 40 kron.
Zgrabljeni so tiste štirje od narodne stráže, šteri so več ljüdi vsmr-tili v našem kraji.
Sladkor (cuker) za mesec oktober je že prišo v Prekmurje in se začne taki razdeljavati. Stem, se pozovejo vsi župani, da si püstijo taki nakazati pri civilnom komisari v Murskoj Soboti ali njegovom zastopniki v Dolnjoj Lendavi sladkor za oktober. Vsaka oseba dobi y2 kg.
Štere občine hočejo dobivati šol, sladkor in druge potrebščine v Dolnjoj Lendavi,naj to taki pismeno prijavijo civilnomi komisari v Prekmurju, da jim ne bode trebelo hoditi v Mursko Soboto nego dobijo pn-trebna nakazila v Dolnjoj Lendavi na okrajnom glavarstvi.
Vujšo je Tkalec z štražov vred iz zapora v D. Lendavi.
Tobak za Prekmurje se bode kak so prišla poročila v najkrajčišen časi dokazao. Le malo potrpljenja še kadilci, tüdi ví pridite na račun.
Tihotapci, to so tisti ljüdje, šteri na škodo svoje domovine in svojih soobčanov na skrivno spravlajo blago črez mejo, so se poli v velikoj množini pojavili na meji. Prej jim ide pri tom deli vojaška straža na roko. Prosimo vojaško oblast, da da stroge odredbe na obmejne stráže, da nas stráže podpirajo in tihotapce ne le podpirajo nego zapréjo.
Tihotapce naznanite! Prekmurci, Vzemite na znanje, da dobi vsak, ki je naznano tihotapca za to svojo do-movinsko delo polovico zaseženoga blaga kak dar. Kmetje na meji včinite svojo dužnost, pazite na tihotapce, dajte jih bližnjoj orožniškoj postaji, in lehko si na te način za-slüžite veliko premoženje. Nešterim naznanitelom tihotapcov so se v zadnjem časi izplačale premije do 30.000 kron na eno osebo.,— Zato na delo obmejni prebivalci!
Na znanje! Pripravljajte se Slovenci! Dr. Brejc, ministrski predsednik ljubljanske vlade pride ov tjeden v Prekmurje, da naš obišče. Pripravljajte se, da ga lepo sprijmete 1
Tihotapci vlovljen!. Na meji pri Sv. Jürji se je vlovila velika tihotap-ska drüžba. Poglavar teh tihotapcev je trgovec Raffl iz Sv. Jürja. Zaseglo se je blaga v vrednosti nad 300.000 kron. Raffl je že dobo svojo plačilo. Civilni komisar za Prekmurje ga jé kaznüvao za 10.000 kron, tri tedne zapora in z zapadom vsega zaplen-jenega blaga. Raffl si pa je pridobio še zraven najhüjše kazen, dobo je na glavo pečat, tihotapec, ki v Jugoslaviji nima več prostora za trgovino.
Zopet vlovljen! tihotapci. Zopet se je posrečilo vjeti par nevarnih tihotapcov, Knar Geza, posestnik v Sebeborci!! je hoto iztihotapiti tri svinje v Avstrijo. Svinje so se zaplenile in odale Siromaškomi ljüdstvi. Tihotapec pa, ki se zdaj skriva, še dobi primerno in zaslüženo kazen.
Drügi, tihotapci. Nevarni tihc-tapec je Štefan Benkič, trgovec z živino v Beznovcih. Iztihotapiti je hotel v Avstrijo 11 svinj. Zaslüžena kazen se glasi: 500 kron in zapad vseh 11 svinj. — Bagola Anton, mesar v Beznovcih je tüdi tihotapec. Šteo je iztihotapiti v Avstrijo velikoga bika, ka pa se njem nej posrečilo; Kazen se glasi: 2000 kron, 5 dni zapora in zapad bika, šteroga meso je dobilo po nizkoj ceni Prebivalstvo v okolici. Cankova.
Póli tihotapstvo. Posestnik Ku-čič je püsto po vozniki Jožefi Nem-čič posestnikovom sini iz Ivanjšovec pelati dva voža mesa približno 200 kg svinjskoga, 350 kg telečjega in 120 kg govejega mesa iz Ivanjšovc proti Sv. Petri na Madžarsko. Orož-ništvo je prijelo tihotapce in razün zaplenile blaga zadene 1 tihotapce občütna kazen.
Str. 4.
NOVINE
Leto VI.
Štetje ljudij v Prekmurju, Gospod civilni komisar za Prekmurje nas prosi, naj s tem pozivamo vse župane Prekmurja, da v najkrajšem časa natančno poiščejo vse osebe, ki stanüjejo v vsaki {občini. Naj se gospodje župani potrudijo in sestavke natančne sezname, iz katerih naj bode razvidno ne samo ime vsake osebe, ampak tudi starost vera in značaj.
Na znanje! Vse krčme (oštarije) v Prekmurji (izvzete so One v Soboti in Dolnjoj Lendavi) se morajo zapreti zvečer ob devetih. — Igranje (godba) de samo z dovoljenjom rih-tara dopüščeno. Dopüščanje na ples de se samo pri civilnom komisari vödavalo. Takše dopüščenje bode samo rejtko vödano. Ki prestopijo eto odrédbo, oni do poleg gorstoječe pravde ostro kaštigani.
Na znánje! Občno se razglasi, da je skrivno trštvo, tak zváne »švercanja« scžrnjom najostreše prepovedano. Vsí pri skrivnom trštvi pok njeni bodejo po obstoječi postávaj ostro kaštigani, blago se zastavi i v hasek države za zapádnjeno pove.
Da bi pa se vertom polskih pridelkov redna odaja višešnjega zrnja omogoéila, bodejo v Prekmurskoj okolici pooblaščenci küpci zrnja na-stavljeni, šteri do pravico meli, zrnje k takdaj določeni cenaj vküp spo-küpavati.
Opomni se, da so se od vlade dozdáj nikše najvišišo ali maksimalne cene nej odredile. V krajinaj Bara-nija, Baőka i Banat se toga časa po kakšnosti ponüja; Pšenica od 170 do 200 K, žito od 150 do 160 K, ječmen od 150 do 160 K i oves po 130 do 140 K v prostom trštvi. Da bi pa se vertomprekmürske kra-jíne po mogočnosti najboše v vred-dnost spravljanje, višešnjega zrnja zagvüšala, bodo nasledeče zapisane cene, štere se ne smejo, niti podpo-nüjati in nej prestopitii do prezvanja določene: Pšenica stare in nove žetve 220 K, žito stare in nove žetve 160 K, žito stare in nove žetve 160 K, ječmen stare in nove žetve 160 K, oves stare in nove žetve 150 K. Cene veljajo za sto kil pri polskom pri-delniki.
Prevzeme se samo Zdravo, za mlenje pripravno zrnje z najviše 2% zmesni smeti. Pri bole najčistom zmji se za vsakši nadaljni •/„ (odstotek, procent) 20 fil. dol. potegne.
Kak naküpec za celo prekmürsko okrogline se gospod Jožef Urban iz Maribora pooblasti, šteromi se Zednim napove, da za vse vekše pridelne središča podnaküpce k obla-stnomi potrdili v predložbo prinese. Vekša predstojništva se oprosijo, da to odrédbo občno razglasijo i da edno pripravno pripravno popolno
zanesljivo, v trštvi i prevažanji s zmjom navčeno peršono za pedküpca naznanijo »gospodi Jožef Urban, v Maribori, službeno pnslopje okraj nega glavarstva, soba št. 14, I. nadst.« — Civilni komisar za Prekmurje: dr. Lajnšič s. r.
Podoba višarske Matere božje, štero je o. Juvenal rešo z rok Itali-janov na Višarjah v Koroškom i srečno Spravo v Maribor, je nazaj pre-nešena na Koroško. Plebanoš A. Ga-bron jo je neso nazaj k Sv. Križi pri Dravogradi iz cerkve frančiškanske Matere milosti, kje je podoba prle devet dni k javnomi češčenji izpo-stavljena. Prenesitev se je vršila slovesno, železniški voz je bio opleten, 3000 ljüdi je spevajalo podobo, med njimi 70 parov belo eblečenih i opleteno deklin pa 1000 možov, dečkov i vojakov.
Najnovejše.
Slovenskim starišom na znanje! Višji šolski svet Slovenije je dovolo, kak naznanja civilni komisar za Prekmurje, da se še té mesec odpré v Soboti Slovenska gi-mnazija i meščanska (pörgar-ska, polgarska) šola. — Starišje Zglasite se v Soboti, ki namenite poslati svoje dečke i deklice v edno ali drügo teh dveh šol. Zdaj pokažte, ka ste Slovenci, mate slovensko šolo, v njo dajte deco. Ka ste želeli, ste dobili, slovensko gimnazijo i meščansko šolo, napunite obe z svojov decov!
Dr. Lanjšic šče oditi iz Prekmurja zavnlo slaboga zdravja. Med vojno je meo žmeten poseo. bio je ravniteli za živež v Maribori. Po vojski pa je kakti glavar v Maribori naprave iz nemškoga Maribora slovenski Maribor. Kelko je meo posla v Prekmurju, da ga je napravo slovenskoga, vsi Znamo. Preveč dobro se je brigao za nas. Zato nam je Žao da odide. Čüjemo, da ide najprle v nekšo zdra-vilišče, potli pa za glavara v Maribor nazaj. Za njim pride v Prekmurje g. dr. Berbuč, kak se čüje, šteri je že tri tjedne v Murski Soboti.
Okrajno glavarstvo ščemo. Dozdaj smo imeli v Prekmurju civilnoga komisara. Mi ščemo, ka bo to zdaj okrajno glavarstvo za Prekmurje v Murski Soboti. Če mamo komisariat, vláda lehko pozabi na nas, smo vsigdar ozaja za drügimi glavarstvi. Za-kej na priliko dobi glavarstvo v Lotmerki ali v Maribori tobak, mi
pa nej ? Ena mera za vse. Kelko dobijo drüga glavarstva, ščemo tüdi mi dobivati od vlade v tistom časi.
Meščanska šola v Murski Soboti. Víšij šolskij svet za Slovenijo v Ljubljani, je tudi dovolil ustanovi-tev meščanske šole v Murski Soboti. Tudi na tej šoli se začne v najkrajšem času s poukom.
Gimnazija v Murski Soboti. Višji šolski svet za Slovenijo v Ljubljani je dovolil, da se ustanovi v Murski Soboti gimnazija za Prekmurje. S poukom v prvom razredu se začne še ta mesec. Prekmurci! Sedaj imate priliko dati študirati vaše otroke v svoji lastni domovini, v sredini vašega lepega Prekmurja, v Murski Soboti. Naj sa oglasi največje število učencev za prvi razred. Priglase sprejema sedaj civilni komisar v Murski Soboti.
Ravnatelj glmnazije v Murski Seboti bo gospod Ivan Bračko, 0d°-zdaj profesor na državni gimnaziji v Celju. Poslan je od vlade za. Slovenijo v Ljubljani.
Šolski stolec (svet) za celo Prekmurje je imeo 9. oktobra, važno posvetüvanje v Murski Soboti. Prišo je tüdi novi gimnazijski ravnatelj in več gospodov od šolstva v Ljubljani. Naša šola gre naprej!
Ka še trebe? Dobra bi bila kme-tijska šola v Beltincih in gospodinjska v Seboti.
Vsi na shode! Slovenska kmeč-ka zveza (drüžba krščansko mislečih kmetov) ma 19. oktobra predpoldnom shod na Tišini, zaodvečara pa na Cankovi, 26. okt. pri Sv. Sebeštjani, 1. nov. pri Sv. Benedikti, 2. nov. pri Nedelji. Govorili bodo g. Pušenjak in drugi.
OREL
Vaje. Orli iz Črensovske fare so začeli telovadske vaje. Telovadijo se pred večernicov po nedelah, po telovadbi ba ido sküpno dva po dva v cerkev. 'To navado bi dobro bilo povsod vpelat!.
Priglasitev. Iz tümiške i bogojanske fare so se priglasili dečki,, da bi radi stopili v orlevsko zvezo. — Za odgovor so dobili, da je brati črensovski obiščejo enkrat, kda se bolje navčijo telovadbe i njim razložijo namen orlovskoga drüštva.
Kaj je nOrel“? Orel je tisti dečko, šteri verno spunjava dužnosti orlovske drüžbe, to je ljübi Boga i ljüdstvo svoje ne z gučom nego v dejanji i je najvekši junak; žive Čisto. Poleg düševne moči se pa skrbi tüdi za telovno moči zdravje, da več do-brega more doprinesti.
Izdajatel] in odgovorni urednik Klekl Jožef, vp. pleb.
Tisk tiskarne sv. Civila v Mariboru.