Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. I. Telefon 36-55. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsakdan, razen ob ponedeljkih in po praznikih GLAS NABODA Naročnina na mesec J« IS Din. Za tujino 20 Din. Ureddlltroi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ali-oa št. L Telefon S8-fl6. Rokopisov ne vrečama Ljubljana, nedelja 23. februarja 1936 leto II. Ljudje se v občevanju z drugb mi ljudmi le prečesto postavljajo na napačno stališče. Zamerjajo, kjer naj bi se smejali. Hudujejo se, namesto da se kaj naučijo. Raabe Dnevna pratika Nedelja, 23. februarja 1930. Katoličani: Peter. Pravoslavni: 10. febru. ja, Hnralamp. Ponedeljek, 24. februarja 1930. Katoličani: Matija. Pravoslavni: 11. februarja, lij. Kvntavac. Nedelja: Dr. Kmet, Tvrševa, 43: Trnkom’, Mestni trg 4: Us tar, tielen-burgova 7. Ponedeljek: Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 12; Kamor, Miklošičeva cesta 12: C ari us, Moste — Zaloška Vreme Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini. Dežuje v Gorskem Kotarju in v Savski banovini. Temperatu se je zvišala v primorskih krajih, a padla je v notranjosti države. Najnižja Kragujevac — 4 C, uajvišja Mostar 18. 0. Napoved: Prevladovalo bo oblačno Po vsej državi z dežjem v primorskih krajih iu’ rnostomn v notranjosti države. Temperatura se bo nekoliko zvi-kila. — Sonce vzhaja 6.28, zahaja 17.16. Dunaj: Negotovo vreme. Najbrže splošno slalo. Na se vero vzhodu ■unvamost poledico. V Južnih Alpah oblačno, milo in deževno vreme. Teden v verzih Pri nas je vse kot se spodobi: Ob polni skledi stradamo, drug drugega napadamo, kdor po prižre se do klobas jih razdeli tako med nos, da večji del sam zase si vzame — mastno prase, tako kot se spodobi. Poslanci imajo dnevnice, hotnice arestante in policijo, »Henrika«, ob dalmatincu kvante. Ministri polni so skrbi, kdaj stolček se jim razdrobi. Tako naš svet je ves razdrt, da Uho misli že na smrt slovenstva mozeg in prvenec, ljubljanski slavni naš »Slove* nec« v protest, za boj in za reklamo pošilja bombe—s suho slamo... Drugod drugačne robijo, m v banskem svetu — trobijo, besed postavljajo kanone za »te robotne« bataljone, i'o svetu pa za kralek čas skrbijo vsak po svoje: I' rancoze moti sovjet*Satanas, j‘h stiska v kremplje svoje. — i’ri nas še za žveplenke ni, ,,a Španskem pu tako gori, da cerkve so se vnele — * Češke Hodža na obisk Jc* v Beograd prispel — >og ve, če v parlamentu on t>0 'udi svirali začel ,lu bat, poleno, saksofon za boljši čas — Zapik, pardon... Trmasta trma — Specialitete tihotapcev — živa hahlja — Bič preteklosti — Same licitacije — Odkrita kovnica denarja — Smrdljivi milijoni — Naša trgovina, obrt in finance — Prisluhnite mladi duši — V smrt zaradi žene Addls-Abebl že preti nevarnost Addis-Abeba, 22. febr. Agencija »Radio« poroča, da sc v okolici Addis-Abebe grade zatočišča pred letalskimi zračnimi napadi. Največ zatočišč je zgrajenih v smeri proti Addis-Alamu. Pri gradnji je zaposleno tudi prebivalstvo glavnega mesta. Nekateri prebivalci so že odpotovali v goratejše kraje in vzeli najpotrebnejše stvari s seboj. Pričakuje se, da bodo italijanska letala v kratkem pričela bombardirati Addis-Abebo, ker sta včeraj bila opažena nad pokrajino Šoa dva; italijanska bombarderja, ki sta priletela iz pokrajine Salale. Dopisnik agencije poroča iz Deslja, da so v višjih krogih v resnih skrbeh radi zadnjih dogodkov. Po nepotrjenih vesteh namerava cesar Ilaile Selaslje v kratkem dati ukaz, da se mesto popolnoma evakuira. Vso municijo in orožje, ki je namenjeno celokupni vojski rasa Mulugete in ki se je nahajalo v neki zgradbi v neposredni bližini Desija, so zadnje tri dni prevažali v gorate, skrite kraje, kamor Italijani ne bodo mogli dospeti. Velika sreča je bila, da ni pri bombardiranju Desija nobena bomba padla na to skladišče. Kot v Desiju tako so tudi v Addis-Aebebi odposlali vso municijo v neznane prostore v gorah. Novi oddelki, ki so bili poslani kot ojačenja rasu Mulugeti, so danes dospeli v Desije, nakar so po 7 urnem počitku nadaljevali pot proti severu. Pri odhodu je imel cesar vzpodbudni govor In jih je opominjal na dolžnosti, ki jih imajo vsi do skupne domovine. Položaj v Španiji Madrid, 22. febr. Direktor splošne državne varnosti je iz j a« vil uradno, da so neresnične ve« s ti, da je v nekem mestu v Špa< ntj-i izbruhiiia komunistična vsta« ja. Ravno tako so neresnične ve« sti, da je prt neredih bilo vbitih 27 ljudi. V Barceloni je bila izpuščena na svobodo grupa elanov bivše kata« Ionske avtonomne vlade s pred« sodnikom Companisom na Čelu. TU člani so bili zaprti radi sode« I ovan ja pri idktobrskem puču l<*34. Amnestija Visi prisotni člani stalne d epu« tacije parlamenta so enoglasno sprejeli tekst dekretu o amnestU ji političnih in socialnih obsojen* cev. S tem ždi vlada doseči po« mirjenje med strankami, ki jo nujno potrebno za razvoj Špani« je. Del te stalne delegacije, ki pripada populistični stranki, je predlagal, da se amnestira jo sa« mo oni, ki »o biti kaznovani ra« di izgredov 16. februarja na dan volitev. Po (kratki' diskusiji je vlada vnesla ta predlog v tekst vladnega predloga brez odpora opozicije. Stalna deputacija par* lamenta je dala pooblastilo vladi, da se v vseh krajih, kjer je pro* glašeno obsedno stanje, isto po* daljša. Poleg tega je parlamentni odbor odobril vladi več izrednih kreditov. Svetovni potnik Ivan Jurca, ki je prehodil pol. sveta,. poizkušal priti isr- Abesštulo, Bear so mu pa v Turčiji ‘prepraSiM, ter sc sedaj nahaja v Ljubljani brez posla, če-ntm^jbvlad^ve^hijilMezikov. Živa baklja Ptuj, 22. febr. ,V četrtek zvečer se je dogodi« la v Sv. Vidu pri Ptuju grozna nesreča. Vidovič Marija, 56 letna ku« harica v župnišču, je hotela v štedilniku zakuriti ogenj. Ker so bila pa tirva šc sveža, se ji niso hoteli vžgati. Zato jo vzela 3 11« tersko kangljo s petrolejem ter polila z njim drva. Na mah je bušnil plamen v kuharico; vnela se je tudi k angl j a. — Nastala je eksplozija, da je popokajo več šip v župnišču. Vidovlčeva Je bila vsa v ognju. Vnela sc JI jc oble« ka in lasje. Imela Jo še toliko moči, da je letela proti izhodu in po stopnicah na cesto, ker ni bito takrat nobenega doma ter kričala na pomoč. Sosedje so gn rečo ku« harico val jali po bi eh, da bi M* dušili ogenj. Zgorela pa je na njej že skopo vsa obleka in lasje. Visele so krpe kože od nje. Nu« dil se je vsem grozoten prizor. Nesrečnico so otip el j »H v p tuj« siko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. „Glas11 je poceni % — Sotij#, moja zadnja beseda! če se takoj ne pobotaš, se pri priči vržem v valovel Prepričanje gospe Ivanke. Dobra ali zanikrna gospodinja se najlažji spozna po njenem perilu. Vsaka gospodinja ima dandanes lahko lepo belo, pa trdno perilo. Seve ga mora prati le s terpentinovim milom Zlatorog, ki ima: 1. veliko izdatnost, 2. nedosežno čistilno moč, 3. daje obilno gosto belo peno in 4. deluje obzirno in hitro. Dnevna kronika — Pridite danes na Otroški ringa-raja Atene, ki bo ob pol Iti uri v ka-sinski dvorani Zvezde. Obeta se krasen spored, ribolov ter vesela otroška zabava. Sodelujejo gospe Delak, Golia in Vakselj s svojimi otroškimi skupinami. Slišali boste tudi male harmonikarje iz šole g. prof. Ranči- gaja. — Ljudska univerza v Ljubljani. V ponedeljek, 24. t. m., bo predaval univ. prof. dr. Jakob Kelemina o slovenskonem.škili kulturnih od noša-jih tekom stoletij. Predavanje se bo pričelo ob 20. uri. Kraj: Delavska zbornica na Miklošičevi cesti. — Pripravljalni tečaj za dijake srednji in meščanskih šol se je že pričel. Tečaj je mišljen v obliki instrukcii, kjer se bodo lahko dijaki temeljito' in pod strogim nadzorstvom profesorjev pripravljali za šolo. Profesorji, ki vodijo tečaj, bodo v stalnih stikih s profesorji ljubljanskih šol. Vsak predmet poučuje samo strokovni profesor, in sicer 3 ure tedensko. Mesečna učnina znaša 80 Din. Vpisovanje se vrši vsak dan od 15,—16. v Beet-liovnovi u!. 7, pritličje desno. Isto-tam se dobe tudi vse potrebne informacije. Odbor DBPK. — Ravnatelj Julij Betetto nam bc v ponedeljek zvečer ob ’* na 7. uro v kratki uvodni besedi govoril o angleški glasbi, kj je na sporedu II. javne produkcije, ki se vrši istočasno v Filharmonični dvorani. — Vpokojen je dr. Viktor Peterlin, profesor III, drž. glm. v Ljubljani; postavljen je Stanko Primšek, svdtnik finančnega ministra, za finančnega svetnika ter na položaj upravnika v Maribor. Z odlokom soc. trim. je postavljen za sekundarnega zdravnika v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu dr. Ivan Kanoni, uradniški pripravnik iste bolnice. — Brez dela zopet 1729 ljudi! Gozdna uprava posestev kneza Auersperga je popolnoma ustavila obrat na parni žagi v Zelendo-hi. S tem je 90 delavskih drtiž:n brez dela, z vsemi, ki so se pa neposredno bavili, pa je brez dela 1729 ljudi. Kam bodo sedaj ti delavci z vso svojo deco? ~~ Ženska sekcija Krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani infa svoj redni letni sestanek v sredo 26. februarja ob 20 uri v salonu 'restavracije »Zvezde«. — Redni občni zbor Krajevnega odbora Jadranske straže v L ubijani bo 2. marca t. 1. ob 20. v prostorih restavracije Zvezda z obi-čnlhim dnevnim redom. Vljudno vabi eni vsi čhn Jadranske straže. Velčev obsojen na smrt na vešalih Sofija, 22. febr. Danes zjutraj je vojno sodišče v Sofiji Izreklo sodbo nad Damjanom Velčevom in tovarišem. Obtožnica jim očita, da so pripravljali vstajo v vojski in hoteli z nasilstvom vreči vlado Toševa. Kadi tega so obsojeni: Damjan Velčev In polkovnik Stančev na smrt na vešalih; polkovnik Ilijev in Nedeljkov na 10 letno robijo; kapetani Radovkov, Krstov, Stančev, Titov, Starčev, Mančev, Mitrov na enoletno robijo; avijatik Lazarov na enoletno robijo pogojno. Ostali so oproščeni. Med oproščenimi se nahaja tudi general Zajmov, bivši upravnik sofijske policije in bivši minister Todorov. Proračun vojske in mornarice Beograd, 22. febr. — Finančni odbor nar. skupščine je včeiaj nadaljeval svoje delo. Dopoldne je bil na dnevnem redu najprej proračun ministrstva zn vojsko in mornarico. V imenu opozicije, ki ima v finančnem odboru večino, je takoj spo-I četka podal posl. Kabalin izjavo, v kateri priporoča sprejem proračuna za vojsko in mornarico brez sprememb. Minister vojšlše in mornarice Peter Živkovič, je Podal o proračunu svojega resora obširen ekspoze, iz katerega sledi, da je predlog proračunskih izdatkov za vojsko in mornarico za okoli 10 milijonov manjši kakor prejšnje leto. Po govoru generala Živkovima, ki so ga vsi sprejeli z velikimi ovacijami naši vojski, je bil proračun za vojsko in mornarico sprejet soglasno. Finančni odlmr je takoj nato za- čel razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva. Po kratkem ekspozeju prosvetnega ministra je Prvi govoril posl. Ivan Mohorič, ki je zlasti opozoril na to, da so učitelji slabše plačani kakor ostali državni nameščenci. Zavzemal se je nadalje za to, da bi država in banovine prevzele skrb za vzdrževanje šolskih poslopij. Obširno je tudi razpravljal o vprašanju unifikacije in monopolizacije šolskih knig. Prosvetni minister je glede šolskih knjig pojasnil da ni niti govora o tem, da bi hotel kdo demontirati slovenski jezik. Učne knjige bodo sestavljene popolnoma ločeno v srh-sko-hrvatskem in za slovenske šole v slovenskem jeziku. Finančni odbor odgođen na nedoločen čas Ker se prosvetni minister in predsednik vlade dr. Stojadinovič nista več udeleževala seje, je bil nato finančni odbor odgođen na'nedoločen čas. — Jugosiovensko-bolgarska liga bo priredila svoje naslednje Predavanje v okvirju bolgarskih dni v ponedeljek 24. t. m. ob 20. Predaval bo predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin o terni »Moji vtisi s potovanja naših gospodarstvenikov po Bolgariji leta 1934«. Predavanje se bo vršilo v dvorani Trgovskega duma. — Zdručetije gostilniških podjetij v Ljubljani cjKtzarja olam-stvo na uredbo. kG dovoljuje na pustni lioreHt taks prosto policijsko uro: kavarnam do 3., gostilnam in restavracijam pa do. 2. zjutraj brez omejitve tolčenja alkoholih pijač. - Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča, da je do vodjema polo v Lea vožnja po našli železnicah članom Društva za ba.-neo’og'jo in fizično terapijo, ki se bod.) udeležili svojega občnega zbora v Ben grad u 23. februarja 1936. Popust velja od 21. clb 25. febr. 1936. — Društvo kmetskih fantov In deklet na Skaručni priredi v nedeljo .23. t. m. v V od e tovi tovarni na Skaručni vetselotigro »Ojej, ta štorklja!« — Po zadnji lepo uspeli igri »Scaipinove zvijače«, ki jo je društvo uprizorilo 9, t. m., je pričakovati tudi pni tej igri prav lepega obiska. Vsi prisrčno vabljeni! — V počastitev spomina blagopokojne gospe Telrczije Martelanc daruje družina Mozetič društvu »Tabor« 50 Din. Denar hrani naša uprava. — Društvo »Tabor« vabi na svojo družabno pritrditev pri Mikliču, Idi 'bo pustimo soboto. Petje, kupleti, šaljivi prizori, prosta zabava im ples do jutra. Vstopnina 5 (Din. Na predpustno soboto in nedelio se bo zabavala in smejala vsa Ljubljana Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 url, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri! pri sijajni. burki Sodelujejo najboljši komiki Leo Slezak, Hans Moser, Carl Anton, Herman Thimig, Liane Haid Najnovejši UFA zvočni tednik! ŠONO SLOGA Rezervirajte si vstopnice v pred_prodaji! THLišFON 27-30 Mladost zmaga — SLšala setiu, da so se ženske v srednjem veku veliko bolj lepotičile, šminkalo ter pudrale kot sedaj. — O saj se sedaij tudi, ko pridejo iz mUndega v srednja vek! Beseda dneva Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? More li ga vera rešiti? Ali je brat nag ali sestra in pogre> sata vsakdanje hrane , pa jima kdo izmed nas reče: Pojdita v miru, ogrejta se in nasitita! a jima ne podeli, kar je potrebno telesu, kaj to pomaga? Tako tudi vera, ako nima del. je mrtva sa* ma ob sebi. (Sv. pismo: List Jakobov, pogt. 2, 14—IH.) Razgovos-i s čitatelji TO IN ONO Ljubljana, 22. febr. Prijatelju v Zlebuh: Besedo dneva govorimo po sv, pismu vsem malim in ubogim, ponižanim in razžaljenim, člove* ško krivičnost trpečim in v bož* jo pravičnost zaupajočim, možem in ženam žut javih rok in cd skrbi razorenih čel v tolažbo, — farizejem in pismarjem in krivim prorokom pa v opomin. Tem go> spodom seveda ni prav, da se zavzemamo za složnost in skupnost ljudstev, ker jim to ne gre v n ji s hov račun, — oni vidijo in išče# jo svoj profit v razcepljenosti ljudskih sit. Zato nas pa tako pisano gledajo. A mi se na vse to nič ne oziramo; mi gremo svojo pot naprej in vemo, • da imamo ljudstvo za seboj. Mi verujemo samo v ljudstvo, — za nas 'je ljudski glas božji glas. Prijatelju na Vrhniki: Vi grajate malomarnost in polovičar* stvo in pišete: 1'saka malenkost mora biti narejena tako natančno in strokovnjaško kakor ono, ki bi se imenovalo največje in na ji važnejše svetovno delo. Če bo> mo vsako delo tako napravili, po: tem pridemo sčasotna do kake veljave, — če ne, bomo vedno na mrtvi točki.« Kes je tako, prijatelj. A žali: bog se pri nas tega zlatega pra: vila zaenkrat držijo samo slavne davkarl je. Prijateljem v Celju, ki druka jo za Abesince: Pogrešate v zadnjem času \’esti n abesinskih zmagah. Mi Uh tu--di pogrešamo. Lovimo jih sicer na valu Addis A beba, a so z m e: raj vmes kake motnje . . . To je od vremena! Za ublažitev razmer aa kmetih LaibLana, 21. feb':. V 2. štev. »Kmetovalcaod 15. r in. se temeljito razpravlja o zcivijaritii iu gospodarski kviz, izhod peresa O. Detela. Vsakdo. Ri ,;i:a opravka s kmaibskimi gospodarskimi vprašanji, bi moral biti Pouč ni o vseb n; tega člaa ;i. Prav kiko zanimiv je uidi č'anek »Vmesliti predlogi KD za vlajša-iv-.' bremen na kmetih:. Kmetijska 5r» /Va je stavila nanvv primerna .Teuk.ge za amandma k finančne-n u zakona za leto 1 bati glede znižanja zemljarine, dalje g'ede obupiiili gospodarskih razmer, pod Ka-cr,i..: trpi naš kmet. - - Sploii sr-' v lej številki »Kmetovalca': ('b;v vnavajo razna važna gospodarska vprašan,a Smrdljivi milijoni Ljubljana, 22. febr. Pred nokaj dnevi smo čitali, da so v Monako vtem zaplenili več vagonov zaklanih prešičev, ki so iz Jugoslavije prišli Smrdljivi V Nemčijo litnamo največji izvoz Prešičev lin taki dogodki lahko postanejo usodni za naš eksport prešičev. Samo pri eni pošiljki je bilo od 12 vagonov zaplenjenih 11 vagonov, da so Nemci sprejeli samo en vagon naših zaklanih prešičev. V vsakem vagonu je po 80 do 100 prešičev, da je vagon vreden kakih 80.000 Din. Celotna škodu zaplenjenih transportov torej gre v milijone, še večja in nevarnejša škoda je pa zaradi nezanesljivosti dobav. Zaradi toplega vremena v vzhodnih in južnih banovinah države se je meso naravno pokvario. Pošiljke so bile iz Banata in Srbije, kjer nimajo niti ledu niti hladilnic, Iz Bačko popotujejo va-jtonl s prašiči do Ljubljane tri dn;, 'Z Ljubljane pa pridejo v Monako-vo tudi šele tretji dan. Meso je torej 6 dni na poro vanju in mora smrdeti tako, da Nemcem ne stne-''jo prav nič zameriti, če takega blaga ne marajo. Ker imamo pa v Ljubljani moderno hladilnice in tudi dosti umet-”ega ledu iz mestne klavnice, so ■s°veda vse lu blja tisk e pošiljke dospele v Vionakovo popolnoma v lvdu. da ni bil zaplenjen niti en vagon, kar se spluh še nikdar ni Ugodilo. Maši izvozniki mesa zato v inozemstvu pridobivajo vedno xččji ugled, kar je v korist tudi 'Dšeniu kmetu. Gledališče DRAMA Začetek o1> l*0. uri 'v"d"ljn tvhniarja uh .in, uri 1'r.ik •'H Hil kmja,-Ua ilo minish-a. I <-Vl’*i. Vene od 10 lihi navzdol. ''h 20. ui i Tuje dvl o. Izv en. Cv-oi| 20 Din navzdol. !vlj..|< 21. I.duiiarja z:l|'i'lo. x'C'hdja O RK K A - I. rvl-ruarj.i ol danu, |[ii||vrfly. •"d i>iu navzdol. 1'h 2(1. m i Apropo p dUla? Izven. ot|edeljok 24. februarja zaprto. lo. uri Ma-I zv zn. Cene od kaj d'da An- Nihče ne prisluhne mladi duši T© in me © mladini starih in avtoriteti Ljubljana, 21. febr. V tramvaju se vozimo skupaj vsako jutro, dan za dnem, teden za (tednom. Človek jo takole zjutraj še ves poln domačnosti z vsemi njenimi tegobami; nič uradnega še ni na njem. Nihče ne misli natanko na besede, ampak jih izgovarja še kakor doma, brez izbranosti in brez tiste previdnosti, ki -jo danes narekuje čas. V trdnjavi brez oken in vrat Star gospod, nemara je bil že kdaj minister, (med starimi gospodi jie v Ljubljani dosti nekdanjih ministrov) kramlja z zastavno gospo o mladini in avtoriteti. Mladina ne pozna nobene avtoritete več. Ne spoštuje starosti, ne spoštuje reda, ne spoštuje zakonov. Zato gremo navzdol. Nujno moramo itii navzdol. Gospa je ginjena in presunjena. Pritrjuje in vzdihuje. Tudi ona :c istih misli. Na postajališču izstopita, študentka Zorka, ki so se ji ustna ves čas bočila v zaničljiv posmeh, si oddahne: — »Ali ste slišali farizejstvo? Avtoriteta! Spoštovanje?!« Govori kakor v vročici. Kaj so nam pripravili ti naši dragi predniki, ki zdaj zahtevajo spoštovanje od nas? Vrgli so nas na svet, kakor such Ko so prednamoi rasli, delali in študirali, so vedeli, da »im je odprta pot v življenje. Mi pa ž-i vin;o kakor v trdnjavi brez oken in vrat. Leta mineva;-;:, človek študira, ko pa konča šele, lahko gre na cesto. Kamor se obrneš, povsod je vse prenapolnjeno, povsod vse oddano. Ni demuvi, ni kredita, ni prostih mest. in vendar ima človek želijo po delu in udejstvovanju, ima voljo do življenja in si lasti hi tudi mora lastiti pravico do življenja. Saj je vendar z rojstvom prinesel to pravico na svet. BaČKflt za stare grehe Oči ji žare in nervozno vstane. Tovariši in družice ji pridno pomagajo.' Trpko jv poslušali bolečine teh mladih življenj. Rad ali nerad jim mora človek iz dna srca pritrjevati. In kaj se danes godi po šolah! Z učnimi načrti žonglirajo kakor nerode z žogami. V prenapolnjenih razredih’se tlačimo kakor sardele. Premalo učnih moči povzroča nered v pouku, površnost in ohlapnost v razlagi. Račun za :e grehe pa moramo plačevati mi mladi z lastnim bitem. Koliko življenj je uničenih, strtih, za vedno izgubljenih samo zato, ker so nam ti dragi naši zreli in vodilni preskrbeli take življenjske pog. te. da nujno moramo propadati! Zato naj jili spoštujemo, cenimo, priznavamo jim avtoriteto in kai še vem kaj!? Nihče ne vpraša .., In še pGiliUiku! Politika v šol;! Danes okrožnica, da moraš biti šesti dara hamevinskega zaseiSažsja v Ljubija«! Trgovina, obrt In Ljubljana, 22. feliruarja Ro končani razpravi o proračunu za socialno politiko in narodno zdravje, v kateri je več najavljenih govornikov zavoljo Pomanjkanja časa odstopilo, je včeraj sledila razprava o proračunu za trgovino, obrt in industrijo. Težak položaj našega gospodarstva Podrobno poročilo je podal načelnik dr. Mam. Na splošno se gospodarski položaj v Sloveniji ni izboljšal, pač pa v nekaterih panogah znatno Poslabšal. Ta položaj se je posebno kazal v trgovini, industriji in •zlasti v obrtništvu. Nelikvidnost denarnih zavodov in splošno pomanjkanje gotovine je bilo občutiti vsepovsod. prav posebno pa še v panogah, ki nujno slonijo na kroženju gotovine, lo je v trgovini. Zadnji čas je nastopil v nekaterih panogah našega narodnega gospodarstva naravnost obupen položaj zavoljo sankcij. Lesno gospodarstvo jo nulvo. Pi opadanje obratov l’os.'iinezite .stanovske in strokovne oiganizaeije so sicer napele vse sile in inicijativno skušale priti Ic/.kivani v okom. vendar ves trud ni znatneje zalegel. So sicer nekatere industrijske panoge, ki še zadovoljivo uspevajo. večina pa je že čisto izčrpana. Roselui" akuten je položaj našega obrtništva. (Ih rut za obratom propada, ali pa -životari od danes do jutri. Lansko leto je bilo prijavljenih HMi!) novih obratov, odjavljenih pa jo bilo 2.747. Konkurzov je bilo 43, prisilnih Poravnav pa 73. Strokovno šolstvo Banska uprava je kljub malenkostnim sredstvom posvečala tudi tem panogam našega gospodarstva kar največjo skrb. Poleg inicijativnih akcij je v prvi vrsti skrbela za zdravo strokovno šolstvo. V pretečenem letu je bilo 77 strokovnih nadaljevalnih šol z. 217 razredi in ,7.690 učenci ter 703 učitelji. V lem oziru je bila žeto važna zlasti srednje tehnična šola z vsemi svojimi oddelki. Tujski promet Tujski promet je bil sicer živahen, vendar pa beleži v pogledu dohodkov precejšen 'padec, kajti inozemski letoviščarji so bili redkejši in se je večina tujskega prometa naslanjala lo na domače letoviščarje. Koncem leta 1937 je bilo v Sloveniji 104 priznanih tujsko-proiiie.nih postojank, v katerih se v glavnem odigrava tujski promet. V lanskem letu j - bilo pri miš 196.402 gostov'in 9(11.017 prenočnin. Tujsko-prometn t fivkvonea se je malone v vseh seediščih ilvgni-la in v celoti beleči piivajdek nad 14.000 gostov. Kljub lemu pa. je !>'l gospodi'raki vfekt nekoliko slabši. Preračun: in pel milišona I n,račun za la oddelek znaša v celoti 2,601.914 dinarjev. Za to razpravo se je prijavilo le 7 govornikov, ki so v svojiii izvajanjih posegli v razmere v obrti iu trgovini Ver in- v, * k i •- .il/i.a a A Aa i » ll Ut mn n. , jlttrl čisto nasprotna 1 Nihče pa ne vpraša, kaj misli iin kako čuti mladi človek sam. V jedru nas izjiodrc-zujejo, nam ubijajo značaje, nam Lmljejo voljo. In še ni vse! Da vam je kdaj pogledati k nam za kulise, gospod (me nagovori Študentka Zorka, ko opazi, da jo poslušam z za-nimaiiiomV. AU si mor»te misM-i ce je študent član takega ati drugačnega društva? Ne znanje, ampak gledanje na svet je odločilno. In ti ljudje nam berejo levite! Odločnost, neupogljivost in odkritost so mi vedno ljube lastnosti. Prav ali narobe, tak človek nekaj velja v življenju in bo znal najti pot, pa četudi gre kakor duša v zlatem očenašu »skozi teli devet mRnškfli kamnov«! Usoda staršev Mimogrede pripomnim študentki samo, da gleda morda le nekoliko enostransko. Le pomislite, gospodična, kaj pri tem trpe sitarši, ki tudi težko občutijo bolne razmere in bi jih radi premagali, »Saj ne govorim o starših. Ti so z nanli vred mučeniki!« meni s trpko resnostjo študentka. »Govorim le o njih - Ah, saj veste, o kom.: Da, vem. In ker vem, molčim. In sem zadovoljen, da štejem že dobršno- število lut. finance duutriji in orisali Položaj na podeželju in v nekaterih naših industrijskih centrih. Razpravo o izdatkih je nato zaključilo še poročilo o finančnem oddelku in rezervnih kreditih banovine. Razprava o banovinskih dohodkih Zasedanje je nato prešlo na zadnjo točko dnevnega, reda, to je na dohodke. Tozadevno poročilo je podal načelnik finančnega oddelka g. Orel. Pror&čun dohodkov predvideva 97,327.(146 dinarjev. Tu predvideva proračun samo dvoje novih dohodkov, in sicer 1.260.000 Din na davščinah na vodno silo in pa 0,20 Din povišano trošarino na bencin. Mimo tega so se za malenkost zvišale tudi pristojbini na lovske karte. Dohodki predvidevajo Pri dokladah na neposredno davke 47.795.000 dinarjev, trošarine 27,430.0000, Davki in takso 16.170.000, državna dotacija 2.700.000 in še nekaj nepobranih terjatev iz prejAiiijh let ter raznih banovinskih dohodkov. Na današnji dopoldanski razpravi o dohodkih so prijavljeni govornici razpravljali o dohodkih na splošno tn navajai! svoja mnenja. Roselmo 8(i se mudili pri razpravi o bednostneijo 'omlii. Glede državne dotacije v vi1 srni skoraj treh milijonov dinarjev sc je nadejati, da jo bo finančno ministrstvo odobrilo. Na dnevnem redu je še razprava o izpremembi uredbe o banovinskih uslužbencih in občinskih volitvah. Današnje specialitete tihotapcev Saharlnčck, lajercajgi In cigaretni papir Maribor, 21. febr. Pred teti je bilo tihotapstvo na naši severni meji v bohotnem razcvetu. Središče tihotapske trgovine pa je bil in še še wdno Maribor. Kaj tihotapijo Z nevarnim poslom tihotapljenja sc baViljo lljudje, kii so jih k temu prisilile slabe gmotne razmere in seveda tudi taki, ki opravljajo posel zgolj zaradi pohlepa po Mtrem in velikem zaslužku. Po vojni so tihotapili najraje manir fakturno blago. Sedanje specijalitete tihotapcev so pa saharin, vžigalniki, kresilni kamni in cigaretni papir. V Avstriji se te stvari dobe poceni, ker niso monopolske oziroma obdavčene z visoko drž. trošarino. Saharmček ... Saharin je tudi še danes tihotapsko blago, ki precej nese. Do nedavna je bil še monopol, sedaj ni več. Vendar je carina na saharin izredno visoka in je plačati za kilogram uvoženega saharina 1000 dinarjev carine. Spričo dragega sladkorja, ki mu je cena te dni zopet narastla, je povpraševanje po tihotapljenem saharinu veliko in je trgovanje, z njim v polnem razcvetu. Kljub največji pažnji izredno visokim kaznim in živ-Ijenski nevarnosti za tihotapce prihajajo preko meje na najrazličnejše načine večje količine saharina. Da, iz Maribora je razpletena trgovina s saharinom celo do Ljubljane in Zagreba in še dalje. Oblasti sicer od časa do časa odkrijejo skrivna skladišča in pridejo na sled tihotapcem in prekupčevalcem, vendar najdejo ljudje vedno nove možnosti in poti, da so oni, ki so potrebna, vedno preskrbljeni s cenenim tn izdatnim sladiom. Stroga zaupnost Na tajinstven način pride večja zaloga saharina v glavno skladišče, ki je običajno kje v okolici mesta. Od tu se saharin razdeli med prekupčevalce, ki ga na prav 'tako tajinstven način spravijo med male odjemalce. Med vsemi pa vlada stroga zaupnost in so bolj redki primeri, da bi kdo kdaj iz maščevalnosti izdal tihotapca oziroma razprodajalca. Značajnost ljudi je celo tako velika, da ne izdajo svojih pomagačev niti tedaj, ko njim samim prede trda pri oblasteh. Triki in srečna roka Pri lovu tihotapcev in razpro-dajatcev pomagajo financarjem tudi orožniki, policija in detektivi. Seveda je treba imeti pri tem poslu dober nos in tudi precej srečno roko. Triki tihotapcev in mi-hovih pomagačev so izredno rafinirani in oni, ki bi se hotel z ">11111 seznaniti pobližie. hi potreboval za to posebno visoko šolo. Dosedanja razkritja so bila skoraj vedno plod dolgotrajnega opazovanja in zasledovanja, ali P:i fe pilo odkritje te ali one tihotapske špelunkc bolj shtčnino. Debeluh postal suhec Zanimivo, a le slučajno bdkrue je napravila lani mariborska p T:- cija. Bilo je neke noči, ko je rejen možakar umih korakov hitel po Aleksandrovi cesti proti kolodvoru. Mož se ga je v gostilni najbrže pošteno nasrkal in mu žilica ni dala miru, da se je moral obregniti ob službujočega stražnika. Naši možje postave pa ne po-znaljo šale ih možakar je moral zaradi žalitve uradne osebe na policijo. Možakarjeva debelost pa , najbrže ni ugajala policijskemu nadzorniku, ki je odredil telesno vizčitacijo. Sledila je senzacija! Na mrzli se je nabralo kokoti 40 kilogramov zrn alti ga saharina, ki ga je mož imel privezanega v vrečicah okoli telesa. Turoben je bil pogled na moža, ki mu je policija poskrbela za shujševalno kuro. Saharinček, namenjen v Zagreb, pa je moral na carinarnico... Draga salata Pogosta so odkritja tihotapljenega saharina na Glavnem trgu. Odjemalci prepovedane sladkosti že vedo, pri kateri prodajalki jc dobiti tihotapljeno blago. Navadno razpečevalka saharina prodaja salato, fižol, ali kaj podobnega. Pa j>ride k njej ženica in zahteva kupček salate, pri tfem pa za nameček še tajiinstveno pomežika. Kupčija je v tem sklenjena in med kupčkom salate je zdrknil v torbo tudi zavojček saharina. Seveda stane tak kupček salate okoli 5 do 10 dinarjev ... Prodajalke obiskujejo svoje stalne odjemalce tudi na stanovanju. Prodajajo maslo ali kaj sličnega, saharinček pa je postranska zadeva, vsaj za one,, ki ne smejo o tem izvedeti ničesar. Fajercajgi so priljubljeno in dobičkonosno tihotapsko blago. Razpečava se na sličen način kot saharin, vendar je Ho bolj posel moških. Pri tem je gotovo udeleženih polovica Mariborčanov, namreč tako, da so lastniki vžigalnikov, ki niso Celje,, 21. februarja. Ob 8. zjutraj. Razpravna dvorana okrožne sodnije na Grofiji je ravnokar zakurjena. Nad Savinjo se dviga malice megla tako, da je ob tej uri v razpravni dvorani še mračno. Na hodniku se že sprehajajo ljudje, mrko se po-gledujejri. Glad in brezposelnost Iz gruče ljudi, ki so nemo postupali po dolgem hodniku, je kmalu po 8. predsednik malega kazenskega senata dr. Brčko poklical Janleza Zakšlea. Nekoliko je poklicanega pretreslo, vsi ostali so se nanj ozrli, ko" je šel mirno z nekoliko sklenjeno glavo za sodnikom v dvorano. Mož je star 30 let. Je oženjen, na srečo nima še nič otrok. Pele ti je delal pri regulaciji Savinje, imel 18 Din dnevne plače, Od 15. novembra dalje pa je brez sredstev. Za siatiovame plača 80 Din ■mesečno. Za božič je hotel vsaj nekoliko napi init želodec sebi in žigosani. Taksa za žigosanje je 50 dinarjev. Čeprav znesek ni velik, vendar se mu rad vsakdo izogne. Seveda je treba z vtihotapljenim vžigalnikom previdno postopati. Ce ga zalotijo pri tebi, te »špas« stane 400 dinarjev in še ob vžigalnik si. Sicer so pa ljudje previdni dovrilj in nosijo poleg vžigalnika v žepu še — za rezervo pravijo — škatljioo vžigalic, s katerimi si zapallijo pred financarjem cigareitio. — V zvezi z vžigalniki je tudi tihotapljenje kresilnih kamenčkov, o katerih ni potrebno posebno poglavje. Naša monopolska uprava budno pazi, da si iz zavojčka cigaretnega tobaka ne zviješ več kot 30 cigaret in dobiš, ko kupiš tobak, odgovarjajoče število papirčkov. Ce pa že dobiš tobak še po kaki drugi poti, kot je ona, ki vodi skozi monopol, se prav lepo priležejo papirčki, ki so tihotapljeni. Iz Avstrije se iztihotapi k nam precej take robe. Zaplenjena roba spravijo v posebno skladišče na carinarnici. Saharin prodajajo na javni dražbi, in sicer po 400 Din kilogram. Zgodi se, da se na teh licitacijah pojavijo prekupčevalci, k; kupijo saharin na kilograme in ga nato še vedno s precejšnjim dobičkom prodajajo na drobno kot »tihotapljeno« blago. Prepovedano pa je itak vedno najslajše! Žalostna usoda zadene vžigalnike. Ko se jih nabere primeren kup, jih pošljejo v Beograd, kjer jih uničijo v topilnici. Globe In robija pa zadenejo izsledene tihotapce in razpečevalce. Kazni so izredno visoke in dosežejo po množini najdenega blaga tudi sto tisoče dinarjev! Ker pa večina tihotapcev in manipulantov ne zmore visokih glob. morajo za dolgo vrsto let za zamrežena, okna, kjer se spokore za svoje tihotapske grehe. -ob- ženi, pa je zato ukradel Ani Kovačevi purana. Tatvino priznava. Prinesel je tud j 70 Din, da bi ih dal Kovačevi za ukradenega purana, a je zato že prepozno. Zakšek je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora. Ker ima pa revno ženo bolno, je prosil, da so mu nastop kazni odgodili za teden dni! NI hodil po grozdje Pojavi se odvetnik dr. Goričan. Takoj se mu je videlo, da mi postavljen za zagovornika ex offo, kakor pravijo, zlasti ker je s talko pazljivostjo brskal po svojih aktih n mc'tril obtoženca Muzla Konrada iz Prankolovega, H' je kratko in jedrnato odgovarjal sodnikom in izpovedal svojo zgodbo. Ni kriv, pa ni, da ki v začetku septembra, ponoči zahajal v neki tuji vinograd s košem po grozdje. Sodišče pa mu ni vsega verieto in mu prisodilo tri mesece zapora Kaznjenca iz Lepoglave Ob 11. so se sodniki nekoliko »‘zapenja vali, mesto predsednika je prevzel s. o. s. Ročnik. V dvorano sta bil! a piri ved ena Hrvata -.Miloš Ivkovič im Matija Duh. Oba že po 30 tet stara, prvi ključavničar, drugi pa mizar. Vendar pa ■svojega poklica že blizu šest let nista mogla opravljati. Do nedavna sta bila vsak po 4 leta v kazmilnici v Lcpoglavi, pozneje sita imela dolgo potovanje polno zantimiivosti in za njim pa prijetnih im neprijetnih doživljajev. Nista mogla dobiti nikjer deia, kjer sta pokazala potrdila iz Lepo-'glavske kaznilnice. Kako je bilo v kaznilnici ju predsednik ni vprašal, ko sta od tam po štiri letnem bivanju odšla, je dobil Ivkovič 400 Dim, Duh pa 160 Din. Detnar sta kaj femailu potrošila, v raztrganih oblekah, brez sredstev sta prišla tudi v Brežice, kjer so ju mmoča pred neko Grabnerjevo trgovino pograbili in zaprli. Tam se je njiju potovanje zaključilo, ker je vse kazalo, da sita hotela v trgovino vlomiti. Od tedaj sta že več kot mesec dni v celjskih zapornih. Razprava je bila preložena, ker je treba dobiti še nekaj podatkov iz Savske banovine. latarsaBtsiEimrm^eTOjEBBmaaBaaBBaoKe V smrt zaradi žene Ptuj, 22. febr. Skela Franc, posestnik iz Piajn* »kepa, je s svojo ženo slabo rav< nal. Pred kratkim se je nekoliko opil, ko pa jo prišel domov, sta se pričela z ženo zopet prepirati in pretepati. Žena pa je pobrala svoje stvari tor odšla, ne da bi mu povedala kam. Po odhodu go* spodinje je bilo doma vse naro* be. Ker je imel opravljati več živine in sam ni zmogel vsega dela, je najel za delo Purga Fran* ca iz Skrb ulj. Ko ni bilo žene na* zaj in tudi ni vedel, kje sc nahaja je bil zelo potrt ter je tudi rekel sosedom, da si bo vzel življenje, če se ne povrne žena. Nekega dne pa je Skela izginil in so Purg kakor sosedje mislili, da je od* šel iskat ženo. Čez teden dni ga je Purg zvečer na podstrešju našel obešenega na vrvi. — Bomba, ki ni zadela. Pred dm-evi je rimski list »Giornale d’ Italia« objavil zaključke neke posebne komisije, M jo je v marcu lanskega leta »imenovala angleška vlada z nalogo, da prouči -angleške . interese v Abcs.niji. Komisija je to svojo nalogo -izvršila in točno opredelila interesno sfero Anglije v Atiesiniji, glede katere je bila mnerija, da bi jo morebitna italijanska akcija v Vzhodni Afriki ne prizadela. Angleški listi pa sprejemajo ta odkrit ja lita 1 ijanskega lista zelo hlan-okrvno, češ, da ta dokument samo dokazuje, da se Anglija ni spustila v »sankcijslko« bitko proti Italiji zaradi varstva svoj h sebičnih koristi, marveč edinole zaradi zašč-'t-c miru. „GIasi4 j® zanimiv Bič preteklosti Ukradel je purmana, ker je živel v bedi . Morala gospe Dulsflce Kdor želi preživeti v nedeljo zvečer nekaj prijetnih uric, naj l»e zamudi v Šentjakobskem gledališču »Morale gospe Dulske«. V tej komediji opisuje poljska pisateljica Zapoljska zelo duhovito življenje v rodbini gospe Dulj-ske. Predstava se prične ob 20.15 Mladimi vstop prepovedan. Maribor Narodno gledališče: ob 15.: »Veseli pustni prizori«. — Ob 20: »I3a.:i(lcri'«. Globoko znižane cene. Union kino: Sijajna veselovgra »Čiščenje na veliko«. Grajski kino: Sovjetski veie-fiiilm »Žena za tisoč rubljev«. Nogomet: ob 15. v Ljudskem vrtu prvenstvena tekma ISSK Maribor : SK Železničar. Sodi g. Bergant. m Žile si je prerezal. SOleitni zasebni uradmik Josiip Mohorko iz Kosarjeve ulice je skušal izvršiti samomor. Ko je h i sam doma, si je z brtitvijo prerezal žile na levi roki. NašK so ga starši vsega v krvi. V bolnici so mu zdravniki nudiili prvo pomoč. m— Strašna nesreča bi se skoraj pripetila v petek zjutraj na Ptujski cesti. Šofer Stanko Pe-n.hicr v tern i ni videl spuščen ih zatvor ni c. Z vso siilo je zavozil z avtom v nje in jih prelomil. Prav v tem hipu je zdrvel mimo ju-froitiji brzovlak. K sreči je b i Peiatier že na dirugj strani tračne in je le po srečnem naključju ušel smrti. Prehod je treba bolje razsvetliti! m— Tragična smrt dečka. 15- latni sun mariborskega trgovca Peter Krstič Je pred dnevi padel na ledu pri drsanju in se poškodoval na glavi. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je čez dva d.ni podlegel poškodbam. m— Dve tatvini. Ključavničarju JbVi.Ki Her,lahti je nekdo z mak uri iz žepa denarnico s 150 Din gotovine. — Trgovskemu vajencu Jakobu Černetu pa je nekdo ukradel aktovko, v kateri je imel .300 Din vredne knjige. Celje c— Umrl je v četrtek v celjski bohiici 441ctn.i Ivan Kopitar, posest« k iz Lahomška pri' Laškem. Naj počiva v miru! c— Goljufal je trgovce in natakarice. Iz Karlovca je prišel v četrtek v Čelje 421et'iii brezposeln: čevljar Dragollin B. Obiskal ie okrog deset trgovin iti gostiln. Plačeval je z 20 ali 50 Din. Ko so mu odštevali denar, je hitro iz rokava smuknil na mizo 25 par. češ da sb mu dali tak denar na-y-nj. namesto 10 Din ali pa še več. Na tak način je pridobil nad '00 Din. Zvečer pa so ga že pri '-amparuttiju a rte i rali in zdaj na policiji raztega svojo umetnost. c— 54 litrov vina je ukradel Posestniku Gobcu iz Zibike pred Peko gostilno v Celju z voza v eetrtek 221 cimi delavec Anton Š. Iz h mar ja. . e Na Frankolovem vprizori mineš popoldne Društvo tomet-S\ih fantov in deklet dr. Krekovo 'gro »Tri sestre«. . c Vojašnico kralja Aleksan--,r/‘ 'K> nicstna občina prodala za ■ -JIO Dn vojaškemu urarju. 7x '”833 Din pa vojaško slVadi-Pri Glaziji. Kovnica Kastelic d. d. Pobijali so krizo s ponarejanjem denarja Ljubljana, 22. febr. Oblasftva so že dtelj časa opažala, da si skuša nekdo pomagati iz kirize na tak način, da kuje denar. Od vsepovsod so prihajala obvestila, da se sedaj tukaj, sedaj tamkaj pojavi svetel ko-vanček, ki ni tak kot ga »cesar kuje.« Gotovine ni Posebno Dolenjska je biiia na vso meč sumljiva, vsi Dolenjci so postali sumljivi, da kupujejo lažne novce. Do Novega mesta je šla sled dvajseiduiarjev! Vsa zadeva je bite sila zamotana, prejemnik največkrat ut vedel, od kod ga je dobil! šele pozneje so ugotovili, da »podpira« državo v kovanju denarja neki mladenič, ko pa vendar gotovine tako zelo manjka! Usodne Sige Po deže :o hodili ta mladenič te: ■ vidno n alki lipova! razne drob narije, pni tem pa seveda pridno menjaval nove svetile novce. Ker pa se seveda v mestu denar veliko lažje razpeča in tudi Ljubljenci — zaspanci radi kaj zaslužijo, jo je malin M mladenič kar v Ljubljano. Lepo po Dolenjski cesti jo je mahal, tam ob potu pa stoji branjevska lopa Zupančič Frančiške. Zapeljivo ima robo razpostavljeno, pa si je mladenič privošči"! kar za dinarček fig ter za pol dinarčka kruha, vse pa plačal s kovancem lastnega kova. Pa te preklemanske fige so ga upropastile, če bo še kedaj kupovali fige, se bo gotovo spomnil na ta dogodek, sicer pa gotovo fig že te zamere ne bo več jedel. Priznanje Budino oko postave je izvedejo za to kupčijo, kako i;n na kakšen način, o tem kriminal ne izda pjorcčila! Kovanec ije til ponarejen im konec! Prišlo je ma dan, da je mladenič 24 letni Kastelic Anton, doma iz Otočkoga vrha, pri Št. Vlidu v Stičnli na Dolenjskem. Kasteillc se je izvijal, toda že poznamo talke tiče! Denar sii ponarejal in konec! Zadrgnili sio zanjko dokazov okoli vratu in možu mi osfelb drugega, kot piiiznatii. Ni mojstra iz neba Ker pa še prav posebno človeku ni dobro v nesreči samemu Hiti, Zato je tudi izdal brata Janeza. Policija je poklicala na pomoč omožniŠtvo iz št. Vida na Dolenjskem, kateri so potekali kovnico, ki tako uspešno konkurira »Kovnici, a. d. Beograd«. Ugotovili pa so. da tudi v Stični obstoja nekakšno akcijsko društvo, kli pa na vso nesrečo ni prdiokoSramo. So to bi 16 bratje Kastelic — Anton, Janez. Franc ■ter Ignac, torej kovnica »Bratje Kastelic«. Glavni strokovnjak v kovanju je bil brat Janez, ki pa je bil že obsojen nekoč, ker je stare avstrijske kovance za 5 kron raz-ncčnval Z" naš-- netdesctakc. Proti zadnji postaji Vzeli so mu prstne odtise, kakor zločincu Ljubljana, 21. "februarja Koliko ljudi potegne s seboj v vrtinec takle dogodek, kakor je razkrinkanje ženske vlomilke! Alojzija Sočan (ne Sorčan, kakor smo njeno ime navajali doslej), je na policiji že priznala reši o svojih grekov. Ako še ni, bo po končani preiskavi menda prav kmalu izročena sodišču v »a-daljuo postopanje. Gospod, ki ima druge rad ... Ko je prišla na dan vsa godlja, ki jo ima Sončanova na vesti, se je naravno skušala kolikor mogoče izvleči iz zagate. Ker ni mogla tajiti, je pa vsaj skušala vreči kolikor toliko sence na ljudi, ki jim je prej kradla. Tako je o nekaterih ukradenih predmet ili rekla, da jiii ji je dal tisti »oženjeni gospod s te in s te cesto, ki ima druge ženske rad«. No, ta se bo lepo zahvalil za prijaznosti 5 dni v zaporu »Meni ni več življenja v Ljubljani!« je obupaval J. L., ki je moral čisto im nedolžnem in prav za prav radi svoje dobrote za nekaj ur v preiskovalni zapor, dokler sc ni vsa godlja okrog Soča nove zadostno Poja- ! snila. Kakor smo že Včeraj omenili, j je Sočanova mimogrede prišla tudi k i L-ovi ženi. ki je pastorka Alojzijinc j tete. Spravila jo lam nekaj nakrade- | nih predmetov, o katerih je trdila, da jih je dobila v dar ml tega ali onega. Trdila je, da biva v Zavodu svete Marte«. To je zavel išče za brez poselite služkinje v Streliški ulici. (Včeraj smo pomotoma imenovali Marijin dom). Tam pa seveda o Soča novi ne vedo nič. Tako je torej ubogi L. romal v preiskavo, kjer je moral nekaj ur prežive! i s pobratimi, kakršnih v zli c svoji revščini ni vajen. Prstni odtisi >In kaj je Idlo tako hudega? Ali so vam na policiji storili kaj žalega?« »Ne. nič žalega! Bog ne zadeni, da bi trdil kaj takega! Toda, pomislite: Vzeli so mi prstne odtise kakor zločincem! Tako me jo Se sedaj gram, da bi se najrajši Pogreznil v zemljo. — In potem v preiskavi sem bil skupaj z ljudmi, ki jim je vse to kar nekako v zabavo. Neki lak ptič mi je smeje pravil, da je že 12 krat .igra! na klavir’ na policiji. Pomislite, gospod, v takj druščini!« Vzlie njegovi presunjenosti jo prijetno in prav za prav zanimivo poslušali moža. ko s tako drastiko opisuje druščino v zaporu. Lepi Janko O ribolovskem orodju je Alojzija zatrjevala, da ga ji je poklonil lepi Janko, ki je menda res »zavber fant«. Ko pa so Janka poklicali na policijo, ni nič vedel o tem. Pač je poznal Kečanovo. toda kar ji je on poklanjal, o tem se ne govori. Tako je Alojzija končno priznala, kje m komu je vzela orodje, ki ga je zdaj že dobil Patnik nazaj. — Očka mi je obljubil, da iy| da pol milijona doto. 1« kaj moreš nuditi ti? — Poitrdiilo za pol miz; j ona! ............................ imt Delavci brez zaslužka Same licitacije Ljubljana, 22. febr. To cesto, ki bi jo bili lahko delali že vso zimo, če bi biic licitacije za oddajo del uspešne, gradimo pravzaprav s samimi licitacijami, delavstvo pa čaka na zaslužek. Za odsek skozi Ljubljano od Šentjakobskega mosta po Zoisovem grabnu in Aškerčevi ulici do Bleiweisove ceste smo imeli že dve licitaciji. Obe biezuspcšni. Kedaj čaka v ministrstvu odobrenja nov elaborat s predlogom za boljše kocke. Za progo od šišenske mitnice do Št. Vida smo imeli v petek tudi že drugo brezuspešno licitacijo. Projekt namreč predpisuje za tlakovanje granitne kocko lit. vrste, ki jih pa naša industrija sPloli ne izdeluje. A četudi bi bile predpisane boljše kocke II. vrste, bi ne mogli pričeti z delom, ker je industrija za izdelovanje granitnih kock do kraja leta tako zavzeta in z naročili popolnoma okupirana, da bi kock ne mogla dobaviti. Zato je treba projekt predelati na drug sistem tlakovanja. Tudi dražba za Medenski klanec je bila piva brez. uspeha, pri drugi je pa dela prevzelo stavbno Podjetje Miroslava Zupana. Ko bo licitacija potrjena, bi z deli lahko pričeli takoj. Toda. kdaj pride odobrenje iz. Beograda? Prav tako ju bila dražba za odsek od Št. Vida do Jeperce brez uspehg, zaradi kock. Sedaj so iz licitacijo iz* ločili dobavo kock in Iti. marca bjJ dražba za to Progo brez kock, marca bo pa dražlia samo za dobav® teli kock. Projekti za progo od Jeperce t^o Lalmr pred Kranjem, kjer je na Sorškem polju tudi nadvoz čez. železnico, bodo gotovi do srede 'aPrita, a prijeki za preložitev Uaštvjskega klanca od Labor do kranjskega mosti čez Savo, kjer bo tudi nadvoz železnico, bo do 15. marca že pr6$ lož.eii ministrstvu v odobritev. Imeli smo torej že ti hrezuspcimOi licitacij ena pa še čaka odobrltvK C e veslo sploh pričnemo graditi v (]$» glednem času, jo bomo imeli v tiji-r skoprometni sezoni raztrgal.o. Volitve na Japoitsi.em šo itottikle precej burin. Udeležim ie bi,'a ponekad s m >!: Ja :il S ik®)trate niti 40 odi •.kav. Poj# ei.ia se ie 11:1 vse ■ a cg: trudite, d ti b' preprečila \ ' ne skpairijjL Na tteoec volkcev i t 35 kandidat iv je bilo a reto': Ji. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. Drugi Uel. Iz mračnih misli ga je zdramila Blia: »'Pozna ;jj ž.v. Wuilia:m, iram;, aiaju gobovo že te?4in Ijhaiteče razprostrla roke čez iMnaffca. t >Tega «e veva, gnspodioiiul ^re-jela sva samo nalog, kalteroga fitootrava zdaj izvršit!:..« idVfcoj sorodnik ni uioeisar zukri-! v«, To ije nezasH'šauio, da sredi i'W)či vdirate v tu.io hišo, ko je ih, | /Mtomi .nedciiius'ino! j,; srd va odgovoriti. »In če nksiihe odvesti iijfoga, dblrrp, pa odvedite se me-tfe v zaipoir!« Soraržmka sta se malo osupla nad tem •odgnvoiroim spogledala 1 -ittidaj pa je 'stopil k njej oskrbnik kakor da jo hoče odriniti vd Vrat, pri tem pa ji je pošepetai: »Gospod je že na varnem! Slišali sem zaškripat; dvoriščna vrata.« Zdaj se je Ela odmaknila, stražnika sta seveda našla sobo prazno ‘in nato pretaknila vso hišo, a •tudi brez uspeha. Ko sta se vrnila, sta*ihaš!a samo •oskrbnika — Ela je bila v spalnici pri svoji materi — in sla mu rekla: »Vaša gospodarica se je pregrešila proti zakonu. Javila bova to pristojni oblasti. Postodee ne budo izostale.« Z mrkim pogledom ju je oskrbnik spremil do izhoda. Vrnitev v London. •Po naglem begu 'iz Elinega doma je sedaj VV.jHatn Jack zopet plul na svoji .podmornici, •nestrpno pričaikovaje trenutka, ko bo spet doma v Londonu, v ti-tlsti skrivnostni hiši, kjer se jc •počutil popolnoma varnega, saj je bilo ravno pristanišče »Terorja«, s katerim bi lahko pobegni! vsak hip. Ko so zagledati rdečo luč, znamenje vhoda v pristanišče, se je obrnil Jack k Edvardu: »Santo midva bova izstopila. N® bi rad, da bi dekleti videli, kako bom kaznoval Eiizo.« Ko ista prispela do stopnic, iv; so vidille iz prtstana v hišo, je Jack začuden zamrmral: »Vse je tiho. 'Niče-ar .ni slišati. l Kje pa je Sam, Čuvar hiše? Saj •je vendar moral slišati naš prihod? !« Nervozno je odpil vrata, ki so vodita v notranjost hiše. »Izgteda ipa, da je vse v redu! Ampak to. kje je Sam vn kje je Eli za?« Hitela stado Samove sobe. tam sta ipa v grozi obstala. Na tleli je ležal Sam — mrtev. »Uhtr.Tj&n!« je vzkliknil Jack. »ihla, zdaj ml je vse jasno! »Najprej je hotela umiaridi mas, potem njega, . . . «Besno je stisnil pesti in drvel po hiši sem i-n tja, iskali e El im. Nikjer je ni bilo. •Naposled ju prišel do tajnih vrat v zakladnico. Ko je pogledal noter, mu je belo takoj vse jasno. Zakladnica je bila izropana. >Torej tudi to še! O, ti kača! Ali ne uideš mi, najdem te, pohodim te . . . « Edvard ga je ves prestrašen gledal. Sc nikdar ga ni bil vidci tako razjarjenega! 'Slednjiič se je Jack 'nekoliko pomiril im vrnila sta sc k mrliču. -Ul agi Sam,« je tiho govoril Jauk. ».Dolgo sl mi zvesto in vda-sl'uži'1 zdaj pa ti je brezbožna roka »ničda življenje toda maščeval te bom, Sam: (kurje morilki. gorje!« Na sledi. Cez nekaj ■'■ sta se oh-e dekleti, Bessie ;iu Mo ify, pire telili s Terorja v hišo. Zdaj :;ta a:; lirevze'! gospodinjstvo . . . V d Jacku vi pumočivki >.:> bili na nogah in i o 'n dram iska l Elzo. hoda zaman, iipo jc mogli najti . . . Nekega dne opoldne, Bessie ia •Violiy sta pravkar pospravile z mize, Jack ia Edvard pa sta imela uakii razgovdr, ye potrkalo na vrata. V sobo je stopili Jackov pomagač — detektiv, eden tistih, čega r miloga je bila, da stalijo voha po poticiijl, kaj snujejo in kujejo. »Ben, za vraga vendar, kod pa hodiš toliko časa?!« ga je sprejel. Jack. >Ze štirinajst dni te ni bilo na spregled.« »Oprostite, gospodar,« je odgovoril Ben«, vzrok, da me toliko časa mi bito, je zelo tehten, namreč — iskati sem na svojo pest. Eiizo — hi sem jo tudi našel!« Jack je planil pokorne it, oči so tlim gorele: »Kaj? Našel si jo? . Kje? Po-vej — govori!« »V najodličnejšem delu mesta, tam ima krasno- vilo — na tudi odličnega in bogatega zauočcm-ca!« Ni mogoče! — Nadaljuj!« »Zaročencu je lilme ilarr.v Black, zelo mlad človek, ki je bil že zaročen z nekem lepimi dekletom. Toča Eliza ni mirovala vse dotle3, dokrer ji ga ni prevzela. Cez nekaj dni bo že poroka!« Jack se je zakrohoital, a ta smeh je bit pošasten. »Poročila se bo, praviš? — O, to bo krvava svatba!« Edvard jc prebledel. Zdaj jc vidci, kakšen konec čaka Eiizo. Bil je mehkega srca, hi Eliza se mu je zasitr lila. Reči pa mi sme! •iti česar. Iz gajev JOS. PREMK: Sonet N ud mehko gladino gr gruje se me- [čejo valčki srebrni v čaroben ples, ■/.raven si pravljice sladke šepečejo o nemih zvezdicah visokih nebes ,.. Plešejo, pojejo, v njih se leskečejo modra nebesa, slo božjih očes, vile prirajajo, plaho se slečejo... čuvaj se, potnik, ki blodiš skoz les! Videl sem tebe, občulil sem osi... bal sem se bdli, a ljubil skrivnost tvojih oči bolj od jezera v vesntt A kar si mi dala, svet ne izve, dovolj, da te pomnim do zadnjega (dne z dušo nesrečno in z gosli brez pesmi! . . . Josip Premk jc bil močan pri« pjovedni talent in malone samo« uk. Dovršil jc samo nekaj razveš dov gimnazije, nakar so mu ne« srečne razmere onemogočile nas dalje vanj e študija. Nastopal je zlasti v »Ljubljanskem Zvonu«, pa tudi v drugih mesečnikih, dres cej je pisal za »Slovenski Narod« kjer je izšla vrsta njegovih krat« kih črtic v podlistku. Kt m tj 24 letnega je pokosila jetika. Umrl jc v svojem rojstnem mestu Ljubljani I. 1913. Izbor njegovih del je uredil Cvetko dolar, lasts nik pa je založba Kleimaver & Barbcrg, ki pa doslej rokopisa še ni dala v natis. Naša pesem jc vzeta iz mesečnik« »Slovan«, 1. IX. 1911. Razne novice V istem času, ko imajo na Španskem krvave nemire, pustošijo deželo tudi neurja in poplave. Več rek je prestopilo bregove in so cele pokrajine pod vodo. Nešteto •ljudi je brez strehe, mnogo jih je utonilo ali se drugače ponesrečilo. Po Severni Evropi je zadivjah huda zima. Na vzhodnem Pruskem je zapadel več metrov visok sneg, tako da mestoma motijo ven samo vršiči dreves. Z Danskega poročajo o silnih snežnih viharjih in zametih. Železniški in ladijski promet je na mnogih krajih ustavljen. Na angleški obali sta se ob skalovju razbili dve ribiški ladji, po-posadkj •— skupno 20 mož — sta utonili. Na Ruskem vlada silen mraz; v Kolajskem zalivu, ki navadno nikoli ne zamrzne, je v ledu obtičalo več parnikov. Ledototnci jim hitijo na pomoč. Na neki pogrebščini v Kal vatu (Indija) so vsi pogrebci zboleli po zaužitih pogačah, ki so Me zastrupljene. Štirinajst oseb je umrlo, dvajset sc jih bori s smutio. Zločinca iščejo. Na Švedskem obhajajo letos 300-Ietmco obstaja pošte. Izdali so jubilejne znamke, ki sc žigosajo s posebnim žigom. — Hud potres na Japonskem, V Osaki, Kolti rim N ari je bil včeraj hud potres, iki je zahteval veliko število človeških črtev. Pire-cej hud: potres »o včeraj čutili tudi 'iia Turškem. Kriza gledališča v Zagrebu Kljub vsem prizadevanjem m naporom uprave sc zagrebško gle< dališčo nc more izmotati iz mre« že težkega finančnega položaja. Redni dohodki so padli tako niz« ko, da ne krijejo niti najnujnejših izdatkov, tako da igralci že delj časa niso prejeli rednih plač. V tem položaju jc upravnik dr. Senoa predlagal, naj sc zagrebške« mu gledališču da posojilo v zne« sku 1,600.000 dinarjev in sicer iz takozvanoga fonda »gledališkega dinarja«. Ta predlog je gledališče poslalo Državni hipotekarni ban« ki, ki je pokazala za ta predlog precejšnje razumevanje. Astrološki! napoved za 23. februar. Za demme zadeve ta dan ni ugoden, primša »zgube in ra/ -čaranja. Ženske so muhaste m razdražljive, moški nezadovoljni. Pletejo sc 'intrige, pojavljajo se skriti sovražniki. Ženske so postavljene obrekovanju. V zna-'incinjii »Raka« rojeni bod > ttouaš nji dan posebno neugodno občutili. za 24. februar. Bodite danes v vsem preš idili! Za ljubezen je prav stotu ikonsteiacjja; pretijo ivjtiijt !j ■• točitve. Dan stoji v znamatijti nezvestobe in ljubosumnosti. Danes 'sklenjena poznanstva v ljubezni im vodijo k dobremu. Slab' vpliv:! v ljubezni nastopajo dane; naglo ju nepričakovano. D. je slab za tur. e lirike. Doživljali boido raz toarania. zlasti v ana-terijehic.m 'pogledu. | Janko In Metka kupujeta balo v Mariboru. Janko In Metka sta sklenila, Iz daljnje je Amerike da se bosta poročila. poslat stric jima dolarje. Menjalnica Putnik Aleksandrova cesta 35 Aršič Leopold Frankopanova ul. 16. Elega — Faconč krojaški modni salon za dame in gospode Osnovano 1. 1840. C. BiideSeldt pletenine — volna — kratka roba Na debelo! Na drobno 1 Gosposka ul. 5-6. Telefon 29-77 JHH Ivan Kravos MARIBOR Aleksandrova cesta 18. 1 ji »Najbolj« menjaš v Mariboru E pri Putniku«, gl.-vsi se v zboru. »Kar h Kravosu«, nevesta komaii- | dira, »denarnic tam in torbic velika je [izbira.« »Oblečeva ceno se In po modi pri Aršieu, le tja me, dragi, vodi.« Najlepše pletenine in volna se dobi pri Btidefeldtu v Gosposki ulici! 1 Franjo Novak k pohištvo, vložke, tapetništvo. Veli-| ka izb/ra pohištvenih tkanin In zaves. Koroška c. 8, Vetrinjska 7 Telefon 29-05 Ljudska samopomoč reg. pomožna blagajna Grajski trg 7/1. Putnik potovalni biro ' „Glas NaredaM najboljši posredovalec med prodajalcem in kupcem Pohištvo udobno in opremo izbrala sta pri Novaku, to vemo. Zavaruj pravočasno se oseba [vsaka, nesreča — kdo ve, kje in kdaj te [čaka. Po teh opravkih srečna in vesela pri Putniku sta listke preskrbela. In predno poslovita se, na »GLAS« še naročita se. Boji na jugu oživljeni Dopisnik agencije »Radio« javlja z južne fronte, da je med Vc* ^i-Sebeli in Ganale«Doria prišlo v bližini kraja Mulata do spo« Pada med abesinskimi in itali« Janškimi četami. Abesinci so s strašnim vpitjem napadli italdjan* sko postojanke, ki so po več ur« nem boju le ostale v posesti Ita« 1'janov. Izgube so bile precejšnje Do spopadov je prišlo tudi pri Laderi, kjer so pa že pojačani °ddelki generala Grazijanija od« ^ili napad brez večjih izgub. Tu« di ob Vebi Gestro so Abesinci navatii na postojanke italijanske yojske. Vnel se je boj, ki je kon« ^!|1 s porazom italijanskih čet. Dopisnik poroča iz Hararja: •^as Nasibu vodi ljute borbe juž« NAZNANILO! ’hvoviii smo na Tyrševl cesti St. 87. sllrejemaliiče za barvanje in kemlč-11,1 snaženje vsakovrstnega oblačila, blaga. Itarvanje vsakovrstnega r,->ia. Pranje in svetlollkanje. Zn *rii>oroča Jugobarvarna Kamnik ter kr< no Dagaburja in v okolici Varan daba. Število abesinskih vojakov je približno 160.000 mož, ki so razkropljeni po celem ozemlju od reke bofan in še preko Kuratija. Vendar je število zadostno, ker v tej črti ni mesta, kjer bi se našel kak nezaseden prostor. Ras Nasibu je na nekaterih kra« jih prodrl, vendar do odločilne borbe, ki bi pomirila boje za ne« kaj časa, še ni prišlo. Iz angleške Somalije prihajajo transporti orožja, ki je namenjeno, rasu Na« sibu. Radi tega je bil odposlan del njegove vojske, da zasede predele med Kura ti jem in mejo z angleško Somalijo, da ne bi ge« neral Graziani poslal svojih od« delkov z nalogo, da presekajo pot po kateri gredo transporti. S severne fronte poroča dopis« nik agencije »Radio«, da sta rasa Kasa in Sejum že dosegla zvezo z oddelki rasa Mulugetc. Itali« Janške čete so se približale Am= bi«Aladži z veliko hitrostjo in sc pričakuje skorajšnjih bojev za to važno postojanko. Italijanska vojska pa prodira le južno Mra« kale, dočim desno krilo miruje. Aerodrom v Makali jc poln itali« jamških bombarderjev. Izgleda, da bo v kratkem zopet močan le« taiski napad na abesinske posto« janke ali pa na Desije. Ras Mu> lugeta je zato sporočil v Desije, da je treba biti pripravljenim na najhujše. Izvi dni ški letalci so zopet delali polete po vsej Tigre« ji tja do Gondarja. Pomorska konEcrenca London, 22. febr. Delo pomor« ske konference je ogroženo z no vimi komplikacijami vprašanj ev» ropske politike. Sir Norman Da« vis je v razgovoru z ministrom Edemom zavzel stališče, da ame« riška vlada v nobenem oziru ne more dopustiti, da bi se mešala v pomorsko konferenco vprašanja, ki ne spadajo v njo. Eden je iz« javil, da se popolnoma strinja z mnenjem Normana Davisa. Pomorska konferenca mora delo« vati le v okviru tehničnih pomor« skifi vprašanj. Situacija jc posta« la zelo težka vsled odloka, da sc projektu pomorskega sporazuma doda tudi protokol, na kak način hi se st pilo v stike z drugimi silami posebno - Japonsko, Sov« jetsko Rusijo in Nemčijo, da bi tudi te podpisale ta sporazum. Francoski ambasador Korbin je imel danes važne razgovore z Edenom italijanskim ambasador« jem v Londonu Grandijem in Normanom Davisom. Predlagal je da se glede na francosko poli* tiko o medsebojnem sorazmerju zračnih in pomorskih sil izpopol« nijo protokoli z več formulami, ki bi značile nekak poziv na ana« logni zračni sporazum. Predlagal je tudi, da se izvrše neke malen« kostne reforme preden se potlpi* še pomorski sporazum. Glede Ita« lije se doznava, da Mussolini ni 1 stavil zahteve, da se takoj uki* nejo sankcije in istočasno Angli* ja umakne vojno brodovje iz Src« dozemskega morja -------—:------------------------- — Dr. Milan Hodža, češkoslovaški. nknstrski predsednik ih zunanji minister je danes prispel v Beograd. Njegove mm obesku iprioifcujeio v vseh mednarodnih krogih zelo velik pomen, posebno še z ozirom na vesti "nekaterih , tujih listov, ki so imele za cilj, da bi med Prago in Beogradom skonstruirale neke sporazume, ki i h ni. Beograjski; razgovori bodo demantirali vse Intrige, ki hi hotele sejati razdor med državami Male antante. Stran 8 »GLAS NARODA« 23. H. IMt BELI 12-1 Batist v raznih barvah, za žensko perilo meter .... Bin 1.— 12-6 Tenis flanela za perilo, meter . . Bin V 12-8 Flanela za domače halje v raznih pisanih vzorcih, šir. 70 cm, meter .......Bin D.fiO 12-10 Švicarski markize! za zaustore v beli ali ekri barvi, širina 110 cm, meter .... Din 15.— šlr." 150 cm . . Bin 20.— 12-2 Tusor - popelin v 12-0 Plavotisk za pred' vseh barvah, za žensko pašnike, širina 80 cm, perilo, meter Bin 10.— boljše vrste Bin 12.— 12-7 Enobarvna flanela v vseh bai-vah, meter Bin 6.50 meter .... Bin 7.— 12-11 švicarski sukani fl markizet, beli in ekri, Šir. 110 cm . .Din 17.— šir. 150 cm . . Din 24.— Komur je na tem, da ceneje kupi, naj takoj zahteva Brezplačen slovenski, ^esiik Zagatb ^ Naj večja trgovska in raz]M>šlljalna hiša v Ju goslaviji M -e - '< <5 GL@$ Primerno nagrado dobi tisti, ki mi preskrbi icaršnokoli službo v pisarni ali kaki tovarni. Ponudbe ha upravo pod šifro »Nagrada«. Večjo trgovino v velikem industrijskem trgu na Gorenjskem oddam pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji solidnemu in dobremu trgovcu v' najem. Ponudbe na ogl. odd. »Glasa naroda« pod »Slučaj«. Perje, kem. očiščeno, polnjene pernice in blazine, dobite najceneje pri »Posteljina« Zagreb — Ilica 76/32. Zahtevajte brezplačne in vzorce. Enosobno stanovanje za april ali pozneje iščem. Cenj. ponud be na upravo Gla- cenike sa naroda pod: „ ... , »Mirna družina: UffiditCV dfllgOV potom sodnih In izven sodnili poravnav Nasveti v kon-kurznili zadevah GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naslov v ______ upravi »Glasa na- in vsell drUgih tr 29732—135 št. 27—29 St. 27—29 Din49*>» St. 30—34 Din59*-St. 35—38 Din V?' 69B,,, 70735—464 St. 33—42 ženske 36505—607 8t. 35—42 moške 36507—607 8t. 39—46 Din 69.- 78735—649 čt. 35—42 78635—633 št. 35—42 za visoko in nizko pelo roda«. >•»»**•♦»♦*»>►*►»♦»»*»*•* Ženitve govsko - obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske e. revizije, sestava in in možitve aprobacija bilanc, boljših krogov po Preskrba kreditov. sređujemo najvest neje. Razpošiljamo informativno pro spekte proti predplačilu Din 10.— nasveti glede hranilnih vlog ja plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. fiata. Hranilne knjižici ,____________ prodate ali kupite v poštnih znamkah Edina koncesiioni-najbolje potom diskretno. Velika rana komercijalna LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica Snoje pisarne. So- ! izbira odličnih par-lidno poslovanje, tij obojega spola Priložite znamko! Naročito takoj pro-Itndolf Zorč, Ljub- spekte! »Rezor« IjaMo, Gledališka KUca 18. Tel. 88-10 Zagreb — pošta 3 11 » J »X v« , 1 ka ulica 7. Telefon 38-18 Zatcai Kupujem vedno v Grajski starinarni in manufakturi, Trg Svobode 1, Maribor? Zato, ker sem postrežen s prav močnim blagom, cenejše kot povsod drugod! ODDAJ® SE poslovili prostori, samsko stanovanje obstoječe Iz 2 sob in kopalnice in komfortno 4 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami. — Poizve set Uprava palače Grafike 4» nadstr. NI IDEALNEJŠEGA SREDSTVA ZA OTROKE, STAREJŠE LJUDI IN REKONVALESCENTE (PO OPERACIJI, PORODU, GRIPI I. T. D.) KOT JE y ON A s SRCEM S SADNIMI SOKOVI, MALINO,, LIMONO, VROČIM MLEKOM I. SL. RADENSKA JE NAJBOGATEJŠA NAŠA VODA PO RAZNOLIKOSTI ZDRAVILNIH SESTAVIN (JOD, LITIJ, KALCIJ, BROM, FOSFATI, MANGAN ITD.) SLEHERNEMU BO KAKA NJENA SESTAVINA SIGURNO DOBRODOŠLA! Predsedniki občin! Važno za Vas? V tisku se nahaja in te dni bo Izdan „KOMENTAR11 Pravilniku o tinančnem poslovanju v občinama od Dr. S. Subotina inspektora in <1. Romanosa višeg financ«eg tajnika Dunavske Banovine. K O M E N T A U ao obdelali finančni strokovnjaki Vsebuje vse zakonske predpise - jasno pretolmačen — tiskan z lahkim stilom — vsakemu pristopen — Naročite Čim preje v' lastnem interesu. Izdavatelj Komentara Pravilnika o finančnem poslovanju v občinama NOVI SA», DUNAVSKA 14 izdajatelj: Josip Fr. Knnfltč. — F rednik; Milan Zadnek. — 7* Narodno tiskarno d. d. kot tlskanmrja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.