PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale I gruppo
Cena 150 Ur
Leto XXXII. Št. 167 (9472)
TRST, sobota, 17. julija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Olimpiada in naš čas
Velika predstava se začenja. Na njo smo čakali štiri leta. Po Munch-nv. rekordov in veličastja, pa tudi krvi in smrti, je svet štiri leta pričakoval nove igre, ki naj bi o-hrapijski misli prinesle tisto prečiščenje, ki jo je javnost v zadnjih aesetletjih vedno bolj pričakovala a se je od enih iger do drugih vedno bolj oddaljevalo.
Montreal v tem ni "bil izjema. Pričakovanj ni izpolnil. Prinesel ni nobene novosti. Potrdil je krizo o-limpijske misli. Tega niti današnja bogata koreografija slavnostne o-tvoritve ne bo mogla zakriti. Preveč je bilo, namreč, v zadnjih dneh (m že prej) dogodkov, ki so pretresli veliko in častitljivo olimpijsko stavbo prav do njenih temeljev.
Nihče več ne oporeka dejstvu, da so olimpijske igre ena največjih sodobnih manifestacij naše družbe, teda vsa ta nadstavba svetovne telesne kulture 'le predolgo rasla ločena od lokov življenja, ki so jo obdajali in valovali okrog nje. Zapirale se je v svoj slonokoščeni grad decoubertinizma, ki je iz svojih olimpijskih višav zrl na dogajanja v svetu s prezirom, prepričan v «svetost» svojega poslanstva. Toda svet, v katerem je blagi baron be Coubertin potegnil iz naftalina tisočletij starim Grkom tako svete igre, da so zaradi njih oklicali «.Ume out» v svojih vojnah in vojni-cah. je že davno umrl. Življenje je korakalo naprej, olimpijska misel pa se je ustavila, stala in zrla za njim, ter se čudila, da je ne čaka: dejstva, da bi morala tudi sama za njim, ni nikoli razumela. In čim več časa je svet korakal, olimpijski velmožje pa stali, večja je bila razdalja med obojimi.
Ta razdalja je danes eno ključnih vprašanj sodobnih olimpijskih iger.
Današnjemu svetu daje ton politika. O tem, kakšna je, ne bi razpravljali. O njej je toliko sodb, kolikor nas tlači naš mali plane-tek. Toda dejstvat da nam življenje kroji politika. Usta mala, za vsakdanjo rabo, pa tista velika, ki nam naganja z grozljivimi možnostmi srh v kosti, tega nihče ne zanika. Prav to pa so hoteli zanikati plemenitniki in ugledniki iz mednarodnega olimpijskega odbora. In tako je prišlo do kratkega stika, ki je ogrozil vso veliko o-limpijsko stavbo. Olimpijske igre, ki so danes izgubile že vso svojo patino nedotakljivosti so postale ne le športno borišče, ampak tudi poligon vsakdanjih družbenih težav, ki nas tarejo v mednarodnih odnosih, gospodarstvu, družbenih vprašanjih in drugod. Tega doslej v mednarodnem olimpijskem odboru niso hoteli vedeti.
Kaže, da se zdaj vsaj nekoliko spreminja. Mora se. In še se bo moralo. Kajti mednarodni olimpijski odbor je s tem, ko je spoznal absurdnost svojih stališč do vprašanj, ki so danes jasne že vsakemu zemljanu, v bistvu le odprl vrata za številna druga vprašanja, ki tarejo to organizacijo. Treba bo reševati pomembna vprašanja telesne kulture in s tem velikega, vse pomembnejšega dela našega družbenega življenja. Na vrata trka nerešeno vprašanje amaterizma, stimuliranja tekmovalcev, vprašanje revnega in oogatega športa in vrste drugega. To so velike naloge, katere je vsaka štiri leta olimpijski gigantizem prekril s svojim «sijajem». Toda pod pepelom je tlela žerjavica. Na vsakih igrah šine k pepela močnejši plamen. Tako je bilo tudi letos tudi v Montrealu. In ta plamen opozarja, da je treba v igrah videti več kot le Parado rekordov. Olimpijska misel je velika možnost, kapital, katerega bi bilo škoda zapraviti. Igre zato pozdravljamo in sprejemamo kot del našega časa. Toda tudi one morajo sprejeti naš čas. Tak, kakršen je, kajti čeprav ni najboljši, je vendarle naš.
BOJAN PAVLETIČ
PO ZAKLJUČKU SEJE CENTRALNEGA KOMITEJA
Večina novega vodstva PSI izvolila B. Craxija za tajnika
Glasovanja so se vzdržali pristaši Lombardijeve levice, Bertoldi in Giolitti - Vittorelli bo verjetno novi glavni urednik dnevnika «Avanti»
Olimpijske igre v barvah po TV
RDM, 16. — Po štirih letih, po °limp:adj v Muenchnu, bo italijanska televizija od jutri zvečer po-n°vno oddajala olimpijski program Y barvali. Po nekaterih ocenah ravnajo, da ima v Italiji 600.000 dru-barvni televizor. Večina od njih le v severni in srednji Italiji, kjer R? dlje časa lahko gledajo kopr-ii°' švicarsko in francosko barvno , levizijo. Olimpijski program v arvah bo trajal do 1. avgusta. Si-ei’ Pa bodo tudi v Italiji kmalu acelj redno oddajati barvni pro-Si’am. p0 konvenciji med RAI in ministrstvom za telekomunikacije bi j *e morale oddaje začeti 11. avgusta ,c,os; Konvencijo pa mora še po-trditi medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje.
RIM, 16. — Bettino Craxi je torej novi politični tajnik PSI. Izvoljen je bil na dopoldanski seji vodstva stranke, vendar ga niso imenovali soglasno. Zanj so — v bistvu — glasovali predstavniki De Martinove struje (brez De Martina, ki se je umaknil iz aktivnega političnega življenja), Nennijeva skupina in Mancinijeva bivša struja. Glasovanja so se vzdržali pristaši J.om-bardijeve levice, Bertoldi in Giolitti.
Tako se je v socialistični stranki razbila enotnost, ustvarjena na nedavnem kongresu «alternative». Socialisti ohranjajo soglasje, ko gre za politično usmeritev, glede pudi, ki naj jo uresničujejo pa se je na koncu zasedanja centralnega komiteja dopolnilo ločevanje,, ki je polagoma in protislovno prihajalo na dan po odstopu De Martina. Ni še jasno, kaj se je zgodilo v socialističnem vrhu, vendar vse kaže, da je pred potrebo korenite obnove metod dela in večje doslednosti v političnem usmerjanju stranke. CK PSI je prejšnje dni bil pred izbiro, ki se je dala strniti v dveh imenih: Giolitti, ki bi . kot tajnik poosebljal kongresne smernice obnove v stranki in Craxija, ki je hočeš nočeš še vedno rezultat pogovarjanja med «strujami», ali točneje «bivšimi strujami». Res je namreč, da je CK PSI sklenil razpustiti organizirane struje v stranki, vendar se tega sklepa niso držali. Bivše struje so se kljub vsemu sestajale, celo dlje. kot «plenum» centralnega komiteja. Celo za izvolitev novega vodstva je prevladal ključ iskanja političnega ravnotežja med bivšimi strujami.
Tako so prejšnjo noč izvolili novo vodstvo stranke. V njem je 13 nekdanjih pristašev De Martina (v primerjavi s prejšnjim vodstvom sta dva manj) in sicer: Manca, Lau-ricella, Mosca, Arfè, Vittorelli. Marini, Seppia, Tempestini, Capria. Giolitti, Pedrazzoli, Avolio, Galli, nadalje 7 Mancinijevih pristašev (Mancini, Balzamo, Aniasi, Celdo-ro, Landolfi, Cassola, Neri), šest Lombardijevih pristašev (Lombardi, Signorile, Cicchilto, De Micheliš, Giannotta, Spano), trije Nennijevi pristaši (Craxi, formica, Lagofio) ter Bertoldi in guerci.
Iz starega vodstva stranke so bili izločeni, ali so se umaknili: De Martino, Loris Fortuna, Labriola, Livio Labor, Vincenzo Gatto, Tira-
boschi. Coen, Bartocci, Zagari, Codinola in Mariotti.
Craxiju so kmilu po izvolitvi brzojavili čestitke ostali tajniki strank, od Berlinguerja in Zaccagninija do Zanoneja. Posebno zadovoljstvo je izrazil predstavnik PSDI Cariglia. ki je poudaril, kako da druži socialiste in socialdemokrate «povsem različno gledanje na razvoj Evrope do komunistov».
Po srečanju Craxija z Andreottijem se je socialistično vodstvo še enkrat sestalo v popoldanskih urah. Izvolili so «organizacijsko» tajništvo v katerem bodo: Lauricella, Manca, Signorile in Landolfi, se pravi v bistvu po en predstavnik za vsako izmed komaj razpuščenih struj. Craxi je imenoval tudi novega ravnatelja lista «Avanti!» in sicer poslanca Paola Vittorellija, ki je do nedavnega urejal genovski dnevnik «Il Lavoro». Vittorelli je dejal, da bo sprejel samo, če bo na to pristal sindikalni odbor uredništva socialističnega dnevnika.
Po seji vodstva se je novi tajnik PSI zadržal nekaj časa v družbi s časnikarji. Na vprašanje, kakšne naloge čakajo stranko je Craxi naj-
prej dejal, da «morajo socialisti priti ven iz katakomb in se lotiti politike». Dejal je. da nasprotuje «frontizmu», pa tudi sodelovanju s KD v okviru nekdanjih zavezništev. Potrebno je, poudarja novi tajnik PSI, da se v Itauji okrepi «socialistični privlačni pol», ki naj pospešuje «razvoj KPI v evropskem in demokratičnem smislu». Kajti ta razvoj je po Craxijevem mnenju še le na začetku.
Po seji socialističnega vodstva so se vnele tudi prve polemike. Antonio Giolitti, ki je bil tudi kandidat za tajnika, vendar ga je podpirala predvsem levica, medtem ko ga Mancini ni maral, je izjavil, da se ne prišteva k «večini v stranki».
Še ostrejši je bil Aldo Venturini, ki je dejal, da je prva dva dni seje CK PSI «gojil, skupaj z bazo v stranki, naivne utvare», vendar je kmalu spoznal, da ni tako. «Rekli smo, da bomo razpustili struje, toda samo v besedah, kajti vse o-staja pri starem. Celo kandidati za vodstvo so bili izbrani po tem ključu. Soglasno smo odobrili dokument, ki ga štiri skupine razumejo vsaka po svoje.» * S
ZARADI PREPOČASNEGA UKREPANJA ZA OBNOVO PRIZADETIH PODROČIJ
V V
iiiiii>>iiiiiiiiiii>iii>>iii>iiviiiiiiiaiiiifiiiiiiiiii«i«*iiii>airi>iiiiiii«iii(iiaiiiiiiiiii«ii*ii>«aiii«iiii!ii»*i*»MiiiiiM«»i>iii>«iiaiiiiitiiiiiiiiiiiaiiir>iiMiii>iiiiiiiiMiiiiiiiii«iiiiii>i>iiiiiiii>iiiii>ii>iiiiiii>iiiMiii«|iiiiiiMiiiiiiiii|niMiMiiiiiiit
TEMELJNO VPRAŠANJE JE VSEKAKOR ODNOS DO PSI IN KPI
Andreottijevi pogovori z voditelji strank ustavnega loka o sestavi vladnega programa
Craxi poudaril, da bo kriza še dolga, ker se stališča PSI in KD niso zbližala Previdne izjave Berlinguerja, ki pa poudarja samostojno odločanje komunistov
RIM. 16. — Andreotti j» zaključil prvi krog ločenih posvetovanj s strankami o vladnem programu. Iz pogovorov izhaja vsaj ena gotovost: vlada ne bo sestavljena pred Velikim imamom. «Vsekakor mu bo uspelo,» je izjavil La Malfa, ostaja
Vsekakor pa ostaja nad možnostjo sestave nove vlade dvoje vprašanj: kakšen bo odnos vlade do komunistov, kako se bodo obnašali socialisti.
O prvem vprašanju so izjave Berlinguerja po dveh urah in tri četrt pogovora z Andreottijem (sprejel ga je zvečer) bile, kot po navadi, zelo
Novoizvoljeni tajnik PSI Bettino Craxi odgovarja na vprašanja časnikarjev po razgovoru s poverjenim predsednikom vlade Andreottijem, ki jc trajal dve uri in pol. Poudaril je, da se stališča KD in PSI niso
zbližala
in da bo zato kriza še dolga.
(Telefoto ANSA)
ìl

lilliiiiillpiPi
_____J
Bettino Craxi je novi tajnik PSI. Imenovalo ga je sinoči izvoljeno vodstvo stranke, vendar ne soglasno:	zanj	niso glasovali
pr.staši Lombardija, Bertoldi in Giolitti. Zadnji seji centralnega komiteja sledijo tudi polemike, ker je tudi novo vodstvo stranke bilo izvoljeno po «ključu» komaj razpuščenih organiziranih
struj. To se je pokazalo tudi pri imenovanju organizacijskega tajništva, v katerem se po en predstavnik vsake izmed bivših struj. Novi glavni urednik strankinega glasila «Avanti» pa bo poslanec Paolo Vittorelli.
Medtem nadaljuje Andreotti posvetovanja za sestavo vladnega programa. Ves dan je sprejemal odposlanstva strank ustavnega loka, vendar se je skoraj šest ur pogovarjal samo s socialisti in komunisti. Craxi je poudaril, da se »tališča PSI in KD
niso zbližala in da bo zato kriza dolgotrajna. Berlinguer pa je glede vprašanja, ali naj bodo komunisti v opoziciji ali ne, poudaril, da bo o tem odločala KPI sama, na osnovi vladnega programa, vladne sestave in politične usmeritve.
Po zmagi na zadnjih parlamentarnih volitvah in po izvolitvi prvega predsednika portugalske republike s podporo socialistične stranke, je voditelj portugalskih socialistov Soares dobil mandat, da sestavi novo vlado, pri imenovanju katere vojska ne bo imela neposrednega vpliva. Soares je po pogovoru s predsednikom republike Eanesom izjavil, da sprejema mandat in sporočil, da bo sestavil socialistično vlado, ki bo imela zelo napreden program in ki bo delovala v korist portugalskih delavcev.
previdne. To previdnost pripisujejo mnogi tudi dejstvu, da niso povsem še znani nameni PSI.
Berlinguer je časnikarjem povedal, da mu je Andreotti orisal svoj program, komunisti pa so mu izro-čili dokumentirane predloge.
Ste govorili tudi o političnih formulah? Na časnikarjevo vprašanje je Berlinguer odgovoril, da se je «naravno govorilo tudi o odnosili med strankami, vendar je že Zaccagnini povedal, kje naj bo KPI: v opoziciji»;. Berlinguer je smeje dodal: «Tajnik KD nam je svetoval tudi, kako naj se v opoziciji obnašamo. Mi se mu zahvaljujemo za nasvete, vendai mislimo, da imamo sami dovolj izkušenj.»
S tem v zvezi so ga vprašali, ali meni, da se je stališče KD spremenilo. «Nikakor ne. V bistvu ni spremenjeno». Torej ste razpravljali predvsem o programu? «V tej fazi da, samo o programu. Vendar bi program radi dobro poznali in tudi jamstva, da ga bodo zares uresničili.»
Kaj torej namerava storiti KPI?
«Pridržujemo si pravico, da po a-nalizi programa vlade, njene sestave m splošne politične usmeritve, sami odločimo (če nam to druge stranke dovolijo), kakšno bo naše zadržanje do nove vlade».
Opoldne je Bettino Craxi bil pri Andreottiju. Tajnik je bil komaj nekaj minut. Z njim je bil Pietro Nen-ni. Razgovor z Andreottijem je bil razmeroma dolg, dve uri in pol. Andreotti je govoril predvsem o političnih formulah in ponudil socialistom, naj bi naravnost vstopili v vlado. Craxi je takoj odbil možnost koalicije KD - PSI, ni pa zavrnil možnosti enobarvne vlade KD. Andreotti je Craxija opozoril, da je za KD težko pojmovati vlado, ki bi imela v večini tudi komuniste. Nato je socialistom orisal program, za katerega je dejal, da bi bil «dober za zasilno vlado», katere pa «ne bo». Odposlanstvo PSI je to izjavo vzelo na znanje. Nato so poudarili, da viada lahko deluje le, če bo uživala široko podporo v javnosti, torej tudi komunistov.
Po srečanju je Craxi dejal časnikarjem: «V bistvu se naša stališča niso zbližala. Bo torej potrebno za rešitev krize dolgo časa? «Mislim, da je pot še dolga», je odgovoril Craxi in napovedal, da nameravajo socialisti sprožiti pobudo za srečanje tistih strank, ki so «blizu socialističnim stališčem». V mislih ima srečanje s komunisti in z laičnimi skupinami.
Nek: časnikar ga je polemično vprašal, ali ni bil na pogovorih neizprosen samo zato, ker je komaj bil izvoljen za tajnika stranke/ Craxi ni odgovoril, pač pa je njegov spremljevalec, poslanec Dj Vagno, dejal na hodniku: «Bodite brez skrbi. Novembra se vrnemo v vlado, z Mancinijem na čelu».
Po kosilu se je Andreotti krajše srečal z voditelji KD, nato pa je j sprejel socialdemokrate in republi-1
V VIDMU IN TRSTU MNOŽIČNI MANIFESTACIJI LJUDI IZ KRAJEV, KI JIH JE UNIČIL POTRES
Predstavniki manifestantov so v deželni palači izročili predstavnikom dežele in političnih strank dokument s svojimi zahtevami - Svoj gnev so manifestanti izražali z vzkliki in transparenti - Ostre kritike treh sindikalnih govornikov v Vidmu
proti izseljevanju» in še druga. Ob tem veličastnem sprevodu se je mesto ustavilo. Da bi bilo prisotno čim večje število ljudi, so v Vidmu sindikati vseh strok ob 16. uri oklicali enourno stavko, ki pa je trajala več ur.
Sprevod manifestantov se je počasi premikal po mestnih ulicah od zbirnega kraja na Trgu I. maja ter se je naposled ustavil na Trgu XX. septembra, kjer so spregovorili predstavniki gorskih skupnosti, sindikatov ter političnih strank. Prisotne so bile razne sindikalne organizacije iz vse dežele, poleg njih pa tudi predstavniki pokrajin Trsta. Gorice, Tržiča in Pordenona, predstavniki tržaške federacije KPI, PSI in drugih strank, predstavniki občin Dolina, Milje, Devin-Nabreži-na in Zgonik, tovarniški sveti največjih deželnih industrij in drugi.
Manifestanti so z vzklikanjem gesel in s transparenti protestirali proti neučinkovitosti odgovornih organov, proti zamud: pri izvajanju del za preosnovo področij, proti centralizaciji deželne oblasti, predvsem pa proti izseljevanju, ki grozi furlanskemu ljudstvu ter Slovencem iz Terske in Nadiških dolin.
Obnova naše dežele mora postati državni problem ter državna odgovornost vseh prebivalcev. Zbrana množica je složno dokazala, da se hoče skupno boriti za dodelitev dejanske oblasti krajevnim ustanovam, za soudeležbo vsega ljudstva pri odločanju o izbirah za nove gradnje in popravila, za ljudsko kontrolo nad delovanjem oblasti, za spremembo zakona št. 17 o popravilu hiš, ki so bile poškodovane ob potresu, za učinkovite rešitve socialne oskrbe prebivalstva (menze, občinske prodajalnice, nadzorstvo nad cenami itd.), za dostojno ureditev novih stanovanj pred septembrom, za .iltgditev. socialnih in sanitarnih služb, za davčne olajšave prizadetim, za oprostitev vojaške službe mladih s potresnega področja, za odpravo vojaških služnosti v naši deželi in še za uporabo vojaških moči za obnovo prizadetega področja.
Najprej je manifestanlom spregovoril predsednik huminske gorske skupnosti Ado Mudile, ki je spomnil prisotne na napake in zamudo, s katero se je lotila deželna uprava. Poleg tega je predstavnik gorske skupnost, zahteval geološke tehnike, da bi pregledali potresno področje. Dejal je, da ljudi ne zanimajo za-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Demonstranti
shodu na Trgu
septembra v Vidmu.
kance. La Malfa je pokazal veliko j zanimanje za program, medtem ko se n: hotel izreči o formulah. V vrstah PSDI pa je član vodstva Pietro Longo postavil za zgled deželni’ odbor Lombardije, ki sloni na programskem sporazumu med KD, PSDI. PSI, PRI in KPI. Slednja podpira odbor od zunaj, je pa v večini in ne v opoziciji. Longo je dejai, da bi Italija potrebovala «začasno» tako vlado, vsaj toliko časa, dokler «ne dozori kaj v komunističnih vrstah»
Fo liberalcih je Andreotti sprejel v salonu za glavnim hodnikom Mon-teo.ttoria odposlanstvo KPI. Dokumentirane predloge, ki so mu jih prinesi’, komunisti bo Andreotti preučil prve dni prihodnjega tedna. V drugi polovici tedna se bo še enkrat srečal s predstavniki omenjenih strank, nato pa bo verjetno na vrstj skupno srečanje, «vrh ustavnega loka».
Ni pa dvomov, da bo prvi znak «dobre volje», če obstaja, možni dogovor za mestno upravo v Rimu.
CANDIDA CURZ1
Pogovori Ford-Schmidt
WASHINGTON, 16. — Tukaj dajejo veliko važnost današnjemu pogovoru med Fordom in zahodnonem-škim kanclerjem Schmidtom, ki sta obravnavala predvsem potrebo po uveljavitvi dogovorov sklenjenih na konferenci v Portoriku, da se izboljša mednarodno gospodarsko sodelovanje, vprašanja atlantske zveze, odnose med Vzhodom in Zahodom, pogajanja o omejitvi strateškega o-rožja in položaj v Evropi.
BEOGRAD, 16. — Podpredsednik predsedstva Jugoslavije Vidoje žar-kovič je danes sprejel v Beogradu delegacijo mavretanskega' parlamenta, kj mu je izročila ustno poslanico mavretanskega predsednika Dadaha , za predsednika Tita. Ob tej priložnosti so se pogovarjali o bližnji konferenci neuvrščenih držav v Colombu in dvostranskih odnosih.
Prebivalstvo področij' v furlanski nižini, Karniji, Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, ki jih je uničil katastrofalen potres 6. maja letos, je včeraj stopilo na ulice v Vidmu in v Trstu. Mera njegove skrajne potrpežljivosti in pripravljenosti na prenašanje žrtev je prekipela. Odgovorne državne in deželne oblasti več kot dva meseca po katastrofi niso izpolnile, kar so od prvega dne po potresu nepoveda-le, obljubljale in zagotavljale. Lj'u-dje so ogorčeni nad počasnim u-krepanjem, življenje pod šotori je nevzdržno, zlasti za starejše ljudi in otroke, konkretne pomoči, konkretnih ukrepov za začetek obnove pa ni in ni. Bližata se jesen z deževjem in zima, ljudje potrebujejo, streho nad glavo, obnova poškodovanih h,š pa se sploh še ni začela, da o novih gradnjah, pa čeprav le montažnih hiš, niti ne govorimo. Ljudje so siti hinavskega poveličevanja. trdnega furlanskega in gorskega prebivalstva in ne bodo dovolili, da bi se v Furlaniji in Beneški Sloveniji ponovil škandal Belice na Siciliji.
Vsa ta ogorčenost je prišla do polnega izraza tako v Vidmu kot v Trstu, kjer so v sprevodih stopali tisoči in tisoči, starci in o-troci, mladina, moški in ženske in skandirali gesla s svojimi zahtevami in svoj gnev proti oblastem.
Manifestacijo v Vidmu so organizirale gorske skupnosti, sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL ter deželni federaciji KPI in PSI. Sprevod je bil veličasten. Prevladovala so gesla «Najprej hiše, potem cerkve», «Opéke in ne besede», «Naj gredo na delo1 v tujino Comelli in deželni odbor», pa še razna lokalno obarvana gesla kot «Dolina jezera se joče», «Smo za gradnje in
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniMiiimfiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiim'iiiiimiimiiiiiiiiiniiiimimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
PO IZVOLITVI PRVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Socialistu M. Soaresu mandat za sestavo portugalske vlade
Vlada bo enobarvna * Pooblaščeni predsednik napovedal napreden program
LIZBONA, 16. — Novi predsednik republike Portugalske general Antonio Ramalho Eanes je danes popoldne sprejel tajnika portugalske socialistične stranke Maria Soaresa in mu poveril mandat, da sestavi novo vlado. Ta vest ni presenetila nikogar, saj se je že vedelo, da bo Soares dobil mandat za sestavo nove vlade, potem ko je njegova stranka dobila relativno večino glasov na zadnjili parlamentarnih volitvah, o-benem pa je bil predsednik republike izvoljen s podporo Soaresovih socialistov.
Mario Soares
Predvidevajo, da bo Soares v začetku prihodnjega tedna predstavil vlado in vladni program parlamentu. Gotovo je, da bo nova vlada manjšinska, se pravi socialistična z vključitvijo nekaterih neodvisnih političnih osebnosti in da bo v njej samo en vojak. Dejansko je seznam članov nove vlade že sestavljen. V zadnjem trenutku pa se je moral Soares odpovedati polkovniku Bra-zu, ki ni hotel sprejeti mesta notranjega ministra. To ministrstvo bo sedaj dobil prof. Jorge Campinos, bivši minister za zunanjo trgovino.
Že včeraj je Soares napovedal, da bo sestavil manjšinsko socialistično vlado z vključitvijo nekaterih neodvisnih politikov in izrazil upanje, da bo imela vlada v parlamentu podporo še drugih političnih sil.
Soares je po pogovoru s predsednikom republike izjavil, da sprejema mandat in da bo sestavil zelo napreden program. Sporočil je tudi, da se bo jutri in v ponedeljek posvetoval z ostalimi strankami, sindikati in drugimi socialnimi organizacijami. Vodstvo socialistične stranke pa je tik pred poveritvijo mandata Soaresu objavilo sporočilo, v katerem pravi, da bo socialistična stranka sestavila socialistično vlado brez zavezništev in brez kompromisov, ki bo delovala v korist portugalskih delavcev.
MADRID, .16. -— Novi predsednik španske vlade Suarez je že drugič sprejel glavnega tajnika Ljudske
demokratske federacije (katoliške stranke demokratične opozicije) Maria Roblesa. Politični voditelj je predsedniku vlade postavil nekaj zahtev v zvezi z demokratizacijo javnega in političnega življenja v Španiji in še posebno poudaril, da je treba uvesti svobodo političnega delovanja za vse stranke, brez diskriminacije.
Predlogi sindikatov za stvarne pogovore z novo vlado
RIM. 16. — Izvršni odbor sind kal-ne federacije je ob zaključku dvodnevnega zasedanja izglasoval obširno resolucijo, v kateri odobrava in povzema osnovne točke in predloge, vsebovane v poročilu, ki ga je imel zvezni tajnik CGIL Scheda. Še posebno resolucija sprejema predloge gospodarske in socialne politike, ki io sindikati zagovarjajo in ki jo bodo branili na sestankih z novo vlado. „
Resolucija osvaja stališča tajništva sindikalne federacije glede poli-tičnin odnosov, se pravi glede vladnega programa, ki mora imeti najširšo podporo političnih sil in ki ne sme zavračati sodelovanja nobene od strank ustavnega loka. Poleg tega zaključni dokument sprejema predlog o začetku vsedržavnih pogajanj glede starostne doklade, preureditve letnih dopustov in medteden-sirih praznikov. Poleg tega resolucija pravi, da bodo morali vlada in delodajalci vsaj v začetku začeti reševati vprašanje podjetij z državno udeležbo, cene denarja, kreditov za kmetijstvo, ljudske gradnje in mala ter srednja podjetja.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii 1111111111111111111111111111111111111111111111, mhuihhiuuh
Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju obiskal Koroško
CELOVEC, 16. — Na vabilo obeh glavnih organizacij koroških Slovencev je bil včeraj in danes na o-bisku na Koroškem jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Gustav Vlahov. Pogovarjal se je s predstavniki obeh glavnih organizacij, obiskal pa je tudi več krajev na dvojezičnem ozemlju ter manjšinske institucije in njihove gospodarske ustanove, da bi se seznanil z novim položajem slovenske manjšine na Koroškem, petem ko je avstrijski parlament sprejel zakon o preštevanju in zakon o narodnostnih skupnostih. Vlahov je izrazil upanje, da bo pravičen boj koroških Slovencev za obstoj in raz-
roj uspešen ter da bo Avstrija čim-prej dojela, da mora izpolniti določba državne pogodbe, posebej še čien 7.
Danes so obe glavni organizaciji koroških Slovencev obiskali tudi predsednik in podpredsednik največje organizacije slovenskih izseljencev v ZDA Slovenske narodno jedno-le Frank Groser in John šabec. Predstavniki koroških Slovencev so jima pojasnili položaj slovenske skupnosti na Koroškem. Predsednika Slovenske naiVdno podporne jednole v ZDA sta obljubila koroškim Slovencem vso podporo v njiliovem boju za obstoj.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VPRAŠANJE ZAPOSLITVE IZ DNEVA V DAN BOLJ PEREČE
OHRANITEV DELOVNEGA MESTA OSNO VNA ZAHTEVA SINDIKA TO V
Tovarni Bloch in SIRT v ospredju razgovorov - Nezadovoljstvo zaradi povišanja cen vozovnic na progah zasebnih podjetij
Po daljšem premirju pred parlamentarnimi volitvami je sindikalna dejavnost na Tržaškem v zadnjih dneh zelo živahna. Vprašanje zaposlitve in ohranitve delovnega mesta je postalo izredno pereče, še predvsem po stečaju tovarne Bloch, v kateri je bilo zaposlenih 600 delavcev. Včeraj je pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije zopet proučilo stanje v tej tovarni in na osnovi zahteve tovarniškega sveta napovedalo za sredo, 21. t.m., 4-umo stavko v vseh podjetjih industrijske cone. Vsekakor se bodo v ponedeljek na sindikalnem sedežu pri Domju ponovno sestali tajniki kategorij proizvodnega sektorja in odločali o nadaljnji sindikalni dejavnosti, v četrtek, 22. t.m., pa se bo zopet sestalo pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije. V zvezi s stanjem v tovarni Bloch naj še omenimo, da je deželni odbor nakazal izredni prispevek 50 milijonov lir za pomoč delavcem.
V zvezi s težkim položajem, v katerem se je po proglasitvi stečaja znašlo podjetje Calza Bloch v industrijski coni pri Domju s svojimi 600 delavci, svetovalska skupina Slovenske skupnosti v dolinskem občinskem svetu meni, da napovedano začasno nadaljevanje proizvodnje (do 20. septembra) ni zadovoljiva rešitev, ki bi lahko pregnala strah pred pretečo brezposelnostjo in zaprtjem tovarne.
Po mnenju SSk je rešitev treba iskati v ponovni osamosvojitvi tržaškega obrata tovarne, katerega nadaljnje poslovanje bi morale zagotoviti deželne finančne ustanove in podjetni domači gospodarski operaterji.
Zaradi tega svetovalska skupina SSk meni, da bi moral o tem problemu kot prvi razpravljati občinski svet občine Dolina, na katere ozemlju je tovarna Calza Bloch in je v njej zaposlenih večje število dolinskih občank, in se izreči za takšno rešitev, ki jo prizadeti delavci pričakujejo. če do te razprave doslej še ni prišlo, je zato, ker občinska uprava v Dolini ni imela to za potrebno.
Kot kaže, se ugodno razvija stanje v tovarni SIRT (bivši Vetrobel). Včeraj so se na pobudo podpredsednika deželnega odbora sestali sindikalni predstavniki in predstavniki vodstva podjetja SIRT, ki so obrazložili načrt za preureditev podjetja; predvidevajo. da bodo do konca leta 1977 vsi bivši uslužbenci podjetja Vetrobel polno zaposleni.
Včeraj so se na deželi sestali predstavniki deželnega tajništva sindikalne federacije z deželnim odbornikom za prevoze Cociannijem. Razpravljali so o odločitvi deželne uprave, da poviša cene vozovnic zasebnih avtobusnih podjetij. Poviški znašajo ponekod celo 120 odstotkov. Deželni odbor je jasno odgovoril, da tega u-
krepa, ki pa ne zadeva področja potresa v Furlaniji in v Beneški Sloveniji, ne namerava preklicati; po drugi strani so sindikati odklonili to stališče z ugotovitvijo, da ni mogoče iskati kritja izgub zasebnih avtobus-i nih podjetij s povišanjem cen, ki prizadenejo prav delavske sloje prebivalstva ter so napovedali protiukrepe v zaščito potnikov na zasebnih avtobusnih progah.
MLADINSKA
DELOVNA
AKCIJA
BENEČIJA 76
Od od 10.
1. do 10. do 20. avgusta
Prijave sprejemajo prosvetna in športna društva ter urada SPZ in ZSŠDI, telefon 31-119
DANES ŠTIRI URE
Stavka uslužbencev trgovske stroke
Enotna sindikalna federacija usluž-bencev trgovinske stroke FULCTAS je napovedala za danes 4-umo stavko Vseh uslužbencev trgovskih obratov, ki bodo stavkali od 8. do 13. ure. Ob 9.30 se bodo stavkajoči zbrali na Trgu Goldoni, odkoder se bo razvil sprevod po mestnih ulicah.
Odložen proces proti mladim levičarjem
Včeraj bi moral biti na tržaškem porotnem sodišču proces proti petim mladim levičarjem, ki so obtoženi, da so 2. maja x974 med manifestacijo v. Gorici žalili italijansko zastavo in državo. Sodnemu zboru so se včeraj predstavili 26-letna Liviana Lorenzon iz Gradišča, 26-letna A.essandra Kersevan iz Aiella, 20-letni Francesco Morena iz Tržiča in 30-letni Franco Masarin iz Vidma, medtem ko peti obtoženec, 27-letni Guido Bergomas iz Gradišča, m prejel poziva po določilih zakonika o kazenskem postopku. Na zahtevo zagovornikov odv. Battella in odv. Maniacca so zato obravnavo odložili na kasnejši datum. Predsednik Maltese, prisednik Bottan - Gri-selli, tožilec Coassin, zapisnikar Casanova.
9 Odsek za trgovino s tujino pri vladnem komisarju dežele F-JK sporoča, da bodo razdeljevali uvozne kontingente predvidene z italijansko -jugoslovanskim sporazumom o maloobmejnem prometu. Podjetja morajo za dodelitev kontingentov vložiti prošnjo do 21. avgusta. Za vsa pojasnila je na razpolago urad odseka za trgovino s tujino, Ul. Carducci 20, I. nadstr.
‘ )
NA POKRAJINSKEM FESTIVALU KOMUNISTIČNEGA TISKA
Večer slovenske folklore in tržaške napredne glasbe
Predstavniki ZKS sosednjega področja na festivalu, drevi nastop TPPZ
V	prostorih tržaškega velesejma se nadaljuje pokrajinski festival komunističnega tiska. Včerajšnji večer, ki je bil kot vsaki doslej zelo obiskan, je bil posvečen slovenski folklori in tržaškim ansamblom napredne glasbe.
V	avditoriju so v okviru večera slovenske folklore nastopili mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Sale-ža, moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline in tržaška folklorna skupina «Stu ledi».
Množici se je najprej predstavila tržaška folklorna skupina, ki je izvedla venec primorskih, belokranjskih, srbskih in gorenjskih plesov. V premoru sta nastopila pevska zbora: pevski zbor Rdeča zvezda, ki ga vodi Janko Obad, je zapel vrsto narodnih in partizanskih pesmi, dolinski moški pevski zbor Valentin Vodnik pa je pod vodstvom Ignacija Ote predstavil poleg borbenih tudi italijanske in sovjetske pesmi. Oba pevska zbora in folklorna skupina so bili deležni toplih aplavzov.
V	avditoriju B so v okviru napredne glasbe nastopili tržaški an-
sambli «Trieste jazz ensemble», Giorni Cantati in Canzoniere Triestino ter Carlo Moser.
žal je sinoči odpadla razprava na temo «Borba za delovne pogodbe in vloga strank na delovnem mestu: dva pogoja za novo politiko v gospodarstvu», katere bi se moral udeležiti tudi član vsedržavnega vodstva KPI Adalberto Minucci.
Festival komunističnega tiska so prejšnje dni obiskali tudi predstavniki organizacij ZKS sosednih področij. Tako so bili gostje tržaških komunistov predstavniki ZKS iz Sežane in obalnega komiteja ZKS. Udeležence praznika KPI je pozdravil tajnik obalnega komiteja ZKS Ceglar.
Drevi bo na prazniku komunističnega tiska razprava o vlogi ženske v družini, na delu in v družbi, ki jo bo priredila ženska komisija pri KPI in katere se bo udeležila tudi sen. Vera Squarcialupi. V avditoriju A bo intemacionalistični večer s Tržaškim partizanskim pevskim zborom in Canzoniere Triestino. Govoril bo Vittorio Vidali. V avditoriju B bodo predvajali otroški film «La torta in cielo».
NA FESTIVALU ZNANSTVENE FANTASTIKE
VČERAJ ČSSR IN ITALIJA
Danes podelitev nagrad
Danes se bo zaključil prvi del tržaškega festivala znanstvenofantastičnega filma s podelitvijo nagrad. Če med filmi iz današnjega sporeda ne bo nobenega presenečenja, mislimo, da bo žirija težko našla film za prvo nagrado.. Resen kandidat bi bil le ameriški film prvega dne, Bartelov «Death Race 2000», ker pa se že predvaja v italijanskih kinematografih, bo verjetno postavljen izven konkurence. Med celovečernimi deli bi kvečjemu našli le kak zmerno zanimiv film (npr. angleški «The Mutations»), Ker pa vemo, kako deluje tržaški festival, mislimo, da ima najboljše pogoje francoski film «Hu man», ker so se pač festivala udeležili razni sodelavci filma, režiser Jéróme Laperrousaz, njegova žena Agnès Stevenin (ki nastopa v filmu) in protagonist Terence Stamp. Žirija bo nato morala upoštevati «dobro voljo» sovjetske in češkoslovaške kinematografije, ki sta bili zastopani z dvema filmoma. Vse to bo gotovo pogojevalo tudi nagrade za najboljše igralske zasedbe, kjer je sicer nekaj resnih kandidatov, Kajr se tiče kratkih filmov, se nam zdi najbolj vreden nagrade Borowczykov «L’escargot de Ver.us».
ti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii n iinmiiiiii n min m mi uni imi iiiniiiiiiiuiiiii iiiiiiii iiiiiiiii iiiiiiin m nun nun iiiiiiiiiiiiiii m mi mn iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
PO DVEH TEDNIH PISMENIH IN USTNIH IZPITOV
Na slovenskih višjih srednjih šolah so včeraj zaključili veliko maturo
Rezultate bodo verjetno objavili že v ponedeljek
Z izpraševanji zadnjih kandidatov so se včeraj zaključili zrelostni izpiti na znanstvenem liceju, na trgovskem tehničnem zavodu in na učiteljišču. Dijaki teh višjih srednjih šol sedaj z nestrpnostjo pričakujejo ponedeljek, ko bodo, okrog poldneva, objavili rezultate velike mature. Na klasičnem liceju s- že prejšnji teden končali z izpiti in tudi izidi so že znani: kot smo že poročali, je vseh 12 dijakov, izmed katerih jih je bilo 5 iz Goriške, uspešno zaključilo srednješolski študij.
Na učiteljišču sta zadnji odgovarjali pred izpraševalno komisijo, ki jo predseduje prof. Boris Tom-masi, dve dekleti. Obe sta se še kar znašli, le prvi je pri filozofiji
povzročal nekoliko preglavic nem-
riiiruv/KH in«r/nn v fi* ,
iiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimuiuiiiiiiiimiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuutiiiuiiiimiii
OB 21,30, V MIIUMARSKEM PARKU
_________________■ ■ -	:	-	• I V I ■ i ■> ■_
«LUČI IN ZVOKI» DREVI PR VIČ V SLO VENŠČINI!
Slovensko verzijo je realiziralo Stalno slovensko gledališče v režiji Jožeta Babiča in v študijih ljubljanskega radia
«Luči in zvoki» končno tudi v slo-1 nato še srbohrvaške verzije trage-
•	n/o/U àn Č/rr_ 1 ri ì io .97 nnovtclro oouarl/i to n en tnr\ ir
lote in Maksimilijana se v sugestivnem scenariju Miramarskega gradu odvija že kakih petnajst let. Prva je bila italijanska verzija, sledila ji je nemška in nato angleška. Predstave so v prvih letih privabljale tisoče ljubiteljev romantičnih zgodb, potem je dotok obiskovalcev začel usihati. Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova je zato začela razmišljati, kako dati tej edinstveni predstavi nove krvi in z zorenjem demokratične zavesti in s kvalitetnim, ne le kvantitetnim, razmahom slovenskega in jugoslovan-skega turizma, je dozorela odločitev o pripravi najprej slovenske in
uiiiniiniiiiiiiiiniimnnniiiiniiHiinuiiiiiimnuiuiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiimiiiinuiinnnHniiiiinuiniiiniiH
VČERAJ V KRAŠKI HIŠI
ODPRTJE RAZSTAVE TERANA REPENTABRSKE OBČINE
S svojim pridelkom sodeluje petnajst vinogradnikov
Včeraj je bila v Kraški hiši v Repnu uradna otvoritev 14. razstave terana, ki jo letos prvič samostojno prireja repentabrska občina. Na o-tvoritvi, na kateri smo videli generalnega konzula SFRJ v Trstu I. Renka, predsednika Kmečke zveze Guština podžupana zgoniške občine S moneto, odbornika dolinske občine Oto, predsednika občinske skupščine Sežana Bernetiča, predsednika zauruge Naš Kras Kravosa, domačega župnika in pa še druge osebnosti, je na kratko spregovoril župan Cbija Župan je najprej pozdravil prisotne in nato poudaril dve novosti v okviru razstave, najprej to, da jo letos prvič samostojno prireja repentabrska občina, drugič pa, da se ta začenja v Kraški hiš:, ker s tem hoče poudariti tipično kraško okolje, ki ga ta predstavlja, za' kar so priča ženske v narodnih nošah, ki so gostom postregle s teranom in pršutom. Colja je nato izrazil zadovoljstvo, ker je bila razstava letos prvič prirejena v duhu tesnega sodelovanja med vinogradniki, ki razstavljajo svoj pridelek in pa med organzacijskim odborom, ki ga sestavljata dva občinska svetovalca in en odbornik. Potem ko se je v svojem govoru toplo zahvalil zadrug’ Naš Kras, da je prijate! iško dovolila, da se je razstava začela v Kraški hiši, je govornik izrazi! željo, da bi bila otvoritev prihodnje razstave v kraški hiši, ki jo je pred kratkim kupila pokrajina, !
a ki se žal zaradi počasi ruš-Fristen domači pridelek razstavlja 15 vinogradnikov in sicer Emil, Ivan. Silvester, Anton in Ivo Škabar, Milan Križman, Roman in E-mil Purič. Edvard, Alfonz in Emil Guštin. Olga Milič, Stanislav Ravbar in Josip Lazar. Vina bo ocenila posebna strokovna komisija, ki se bo sestala drevi ob 19. uri v občinski hiši. Izide bodo sporočili v redelio zvečer, ko bodo tudi najboljše pridelke nagradili. Razstava se bc zaključila jutri zvečer s plesom, k’ bo tudi danes zvečer ob /vokih ansambla lahke glasbe «Pomlad» iz Ricmanj, medtem ko bo jutri goste zabaval ansambel «Lojze Furlan» iz Zgonika.
Danes zmanjšana dobava vode
Občinsko podjetje ACEGAT sporoča, da bo zaradi popravil na črpalki danes popoldne in zvečer prisiljeno zmanjšati dobavo vode.
SPD Tabor Opčine želi mnogo skupne sreče današnjima novoporočencema
MIRJAM VREMČEVI in
ALEKSANDRU ŽIVCU
turiste iz sosedne republike, marveč tudi za tu živeče Slovence, kakor je prav že iz načelnega demokratičnega stališča.
Torej drevi ob 21.30 prvič «Luči in zvoki» v slovenščini. Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova je realizacijo slovenske verzije zaupala Stelnemu slovenskemu gledališču kot najbolj primernemu in kvalitetnemu posredniku slovenske umetniške besede v Trstu. Realizacija ni bila lahka, saj gre za zapleten proces registracij in usklajevanja govorjenih, glasbenih in svetlobnih efektov. Dela se je s svojo znano univerzalnostjo v gledališkem svetu lotil režiser Jože Babič, ki je istočasno prevzel tudi režijo srbohrvaške verzije s člani reškega dramskega gledališča «Ivan Zajc». Vse registracije so bile opravljene v studio ljubljanskega radia s sodelovanjem ljubljanskih tehnikov, montažno usklajevanje svetlobnih efektov pa so opravili tehniki v Trstu. Prva režiserjeva skrb je bila izbrati ustrezne glasove za nosilne vloge in te je našel v Lidiji Kozlovičevi kot šarloti, Liviju Bogatcu kot Maksimilijanu, Stanetu Starešiniču kot Francu Jožefu mlajšemu, Antonu 1 stjetu kot pripovedovalcu tragične zgodbe, pa še v Miri Sardočevi kot recitatorki Carduccijevih verzov, Jožku Lukešu kot Napoleonu III. in drugih. Skupno posoja svoj glas kar 16 članov SSG. Medtem ko so svetlobni efekti isti kot pri italijanski in drugih verzijah, so glasbeni novi iz klasične zakladnice. Slovenski prevod besedila je oskrbel Borut Trekman, srbohrvaški pa znana prevajalka italijanskih TV programov Duša Bradišič iz Zagreba.
Ekipa SSG je svoje delo opravila v studiih ljubljanskega radia v štirinajstih dneh, zakasnila pa se je montaža v Trstu zaradi česar je bila slovenska premiera dvakrat odložena in bo končno na programu drevi ob 21.30.
Ker gre za pomemben premierski dogodek opozarjamo nanj slovensko javnost in vabimo k ogledu te tragedije, ki je zgodovinsko vezana na Miramar in se vanj ponovno vrača kot privid. j. k.
ški filozof Feuerbach. Druga dija-1 september s predložitvijo posebne kinja je odgovarjala na vprašanja | izjave na navadnem papirju, občin-iz italijanščine in prirodopisa. Pri prvem predmetu je bilo govora o Vergi in o njegovem delu Mastro don Gesualdo, potem pa še o kulturnih revijah v Italiji v začetku našega stoletja. Pri prirodopisu pa so imeli ključno besedo vetrovi, in tako smo lahko zvedeli mnogo zanimivega o nastajanju vetrov, o naši kraški burji, o monsumih. Dekle je z lahkoto odgovarjalo na vprašanja profesorjev, izražanje ji ni povzročalo težav. Med pregledom naloge iz matematike je še razrešila nekaj operacij in tudi zanjo je bilo velike mature konec.
Nekoliko časa smo se pomudili še na znanstvenem liceju. Pred telovadnico, v kateri potekajo ustni izpiLf,'1 Sé' je žBraltP stéVilrià" skù’pina petošolcev. Skupaj z njimi smo poslušali še zadnje izpraševanje. Tudi na znanstvenem liceju je dhla-zadnja na vrsti dijakinja. Govorila je o Cankarju, o Ketteju, o polemiki med Cankarjem in Aškercem. In že so bila tu vprašanja iz filozofije in popravki obeh maturitetnih nalog. Ko je ob koncu predsednik iz-praševalne komisije zaprl vrata telovadnice, da bi se profesorji domenili o usodi kandidatke, je padel zastor tudi na zrelostne izpite na znanstvenem liceju.
DO 20. JULIJA
Predložitev prošenj za odlog plačila IRPEF
Davkoplačevalcem je znana vsa kompleksna zadeva, ki se vrti okrog združenih dohodkov zakoncev — «cumula». Ker pa prihajajo te dni davčne kartele na domove z otipljivej-šimi podatki omenjenega združevanja dohodkov, opozarjamo zainteresirane (tiste, čigar skupni dohodek moža in žene je v letu 1974 presegel 5 mi-bjonov lir), da lahko odložijo plačilo julijskega obroka davka IRPEF na
ski izterjevainici davkov, najkasneje do 20. julija letos. Vsi tisti, ki jih je davek o združevanju dohodkov prizadel, pa bodo lahko po objavi odloka ustavnega sodišča predložili na davčno upravo priziv.
Ciane SGZ opozarjamo, da lahko omenjene izjave za odlog plačila julijskega obroka na september, opravijo v uradih združenja v običajnih uradnih urah.
Obenem opozarjamo vse tiste, ki te dni prejemajo davčne kartele za leto 1974 (v tržaški občini so oranžne barve), da naj preverijo navedene vsote, ker je treba za morebitne napake predložiti nemudoma priziv. Tudi za to obveznost so za člane na razpolago uradi SGZ.
Včeraj smo gledali dva celovečerna filma, skupaj z jugoslovanskim kratkim «Gradski perivoj», proizvodnja v risanki svetovno uveljavljene hiše Zagreb-film, ki je sicer tu prikazala igrani fantastični film.
Češkoslovaški film Petra Schul-hoffa «Hodime se k sobe, milač-ku?» (Ali sva lep par, draga?), realiziran v komedijskem slogu kot predvečerajšnji češkoslovaški film in kot toliko drugih proizvodov te kinematografije.
Italijanski film «Prima che il sole tramonti» je delo Carla Ausina, ki je že lani tekmoval s filmom «La città dell’ultima paura». Letošnji film je prikazan v izvodu, ki je že tehnično ponesrečen: gre namreč za nedokončano verzijo, v kateri je nekaj scen celo brez zvoka.
Izven konkurence sta bila prikazana še angleški srednjemetražni film lana F. H. Lloyda «The Face of Darkness» (Obraz teme) in italijanski znanstveni film Amedea A-scioneja «D policoncettuale».
Retrospektiva «FantTtalia» je prikazala film Anton Giulia Majana «Seddok» (1961), zanimiv kot varianta televizijske melodrame istih let.
Drug film v retrospektivi je bilo odlično delo Riccarda Frede «Maciste all’inferno» (1962) s Kirkom Morrisom in Hélène Chanel.
V drugi, jutranji retrospektivi srrio gledali nekaj drobcev ameriškega filma v Edisonovi proizvodnji in selekcijo izvrstnih risank fantastičnega značaja, ki so jih ustvarili Emile Cohl, Pat Sullivan, Dave in Max Fleischer.
Po vsej sili je hotela
vstopiti v nočni lokal
Včeraj ponoči so agenti letečega oddelka kvesture aretirali 27-letno Fiorello Cortese por. Peruzzi iz Verone. Cortesejeva je hotela malo pred 1. uro na vsak način vstopiti v nočni lokal «Mexico» v mestnem središču, vratar Franco Napolano pa ji tega ni dovolil, ker je bila očitno v vinjenem stanju. Prišlo je do prepira in Cortesejeva je mahnila Napoletana s pestjo po obrazu. Ker se ženska ni hotela oddaljiti, je osebje nočnega lokala poklicalo policijo, Cortesejeva pa je vztrajala pri svoji zahtevi, pri čemer je psovala policiste ter se jim z brcami upirala. Zato so jo z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil vinjenost in jo seveda odslovil. Agenti letečega, oddelka tržaške kvesture so jo aretirali in prijavili sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb, upiranja in žalitve javnega funkcionarju in motenja miru.
Šolske vesti
Gledališča
Ravnateljstvo državnega znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren» v Trstu,. Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1976-77. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne strokovne šole za industrijo in obrt — Ulica Matteotti 12, tel. 765-276 — sporoča, da je v teku vpisovanje za novo šolsko leto v sekcije za orodne mehanike, za monterje in popravljavce radio in televizijskih sprejemnikov ter za kemijske analitike (predvsem za dekleta) do 20. julija.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois» — Trst, Vr-delska cesta 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1976-77 do vključno 24. julija. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Razna obvestila
Narodna id študijska knjižnica ob vešča občinstvo, da bo do 31. av gusta odprta po poletnem umiku, t.j vsak dan razen sobot od 8. do 16 ur’ neprekinjeno.
Vodstvo TPPZ sporoča vsem čla nom ansambla, da bo danes, 17. ju lija, ob 21.30 nastop TPPZ v pro štorih velesejma «Teatro A» ob pri liki festivala komunističnega tiska. Opozarjamo člane orkestra, da bo akustična vaja danes ob 18. uri, Ostali člani ansambla naj bodo na prireditvenem prostoru pol ure pred pričetkom koncerta.
Festival operete 1976 v gledališču Rossetti
Danes ob 21. uri in jutri ob 18. uri bodo pod vodstvom dirigenta Hansa Walterja Kaempfla ponovili opereto «Rose Marie».
Včeraj-danes
iniimimiiiiiiiiiiiiinuimiiiiitiuiiiiiniiiiiiiiiHHiiuuiiiiiiiimuiuiiiiiniiinnmiiiininriiiiiiniinniiiiinifi
JUTRI NA OPČINAH
SREČANJE MED JUGOSLOVANSKIMI IN ITALIJANSKIMI H ANDI RAPIR ANIMI
Skupnost handikapiranih je objavila obračun lanskega delovanja
Skupnost handikapiranih na Opčinah, ki vztrajno nadaljuje z gradnjo centra, ki bo pomenil streho in avtonomno zaposlitev zanje in družbene storitve za opensko prebivalstvo, bo jutri priredila zanimivo prijateljsko srečanje med italijanskimi in jugoslovanskimi handikapiranimi za izmenjavo informacij, za skupne pobude na družbenem in zakonodajnem področju ter za šolsko in delovno vključevanje. Srečanje se bo začelo, ob 9. uri, ko si bodo prisotni izmenjali mnenja in pogovorih o izkušnjah. Razgovor se bo nadaljeval po skupnem kosilu, ki bo ob 13. uri, medtem ko bo ob 18. uri kulturno-zabavni program z nastopom znanih ansamblov. Srečanje spada v široko akcijo openske skupnosti, ki hoče
vzbuditi v javnem mnenju večje razumevanje do pekočih problemov, ki jih naša družba še ni uspela primerno rešiti. Pred kratkim je namreč skupnost obiskala večja skupina slovenskih otrok z Opčin, ki so v narodnih nošah zapeli nekaj pesmi tei obdarili vse s cvetjem. Da bi bila javnost vse bolj seznanjena z delovanjem skupnosti, je ta pred časom objavila obračun leta 1975, ki so ga enotno odobrili na zadnji skupščini, ki je bila v Vidmu. Dohodkov, med katerim; bi poudarili predvsem javne prispevke in dobičke od raznih prireditev, je bilo 2.458.650 lir; stroškov, ki izhajajo predvsem iz gradnje doma na Opčinah, je bilo tudi 2.458.650, tako da je saldo letnega obračuna povsem izenečen.
■ninnnnnniiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimmmmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiini
Poldrugi stot mamila v nemškem avtu
Danes, SOBOTA, 17. julija ALEŠ
Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.18 — Luna vzide ob 23.30 in zatone ob 11.54.
Jutri, NEDELJA, 18. julija MIROSLAV
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 31,6 stopinje, najnižja 22, ob 19. uri 29.3 stopinje. Zračni pritisk 1016,3 mb stanoviten, vlaga 56-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, veter 4 km na uro jugozahodni, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 15. julija se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
Umrli so: 67-letni Carlo Sampietro, 89-letni Umberto Patrizio, 66-letni Ferruccio Cian, 73-letna Elisa Lovison vd. Bettio, 61-letni Bruno Avon, 63-letna Emma Chersicla por. Miani, 80-letni Matija Smotlak, 90-letna Giuseppina Felluga vd. Lussi, 77-letna Fortunata Perini vd. Traversa, 75-letna Maria Sancin vd. Lenaz, 64-letni Emilio Leprini, 78-letna Cateri na Marconcic vd. Cok. 61-letni Matteo Vivona, 61-letni Severino Castagna, 68-letni Codarin.
fUfifttti ,w f=;i!	nr \
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od il3c do 16. ure)
AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (1NAM), Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. del-l’Istria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Al Corso, Korzo Italia 14; Prendi-ni, Ul. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. št. 732-627
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna m nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance [NAM INADEL ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627,
Mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma
DANES
Zaključek natečajnega ciklusa
GRAD SV. JUSTA. Ob 21.15: «Gli animali non si guardano allo specchio» (dolgometražni film, Španija), «Un sussurro nel buio» (dolgometražni film, Italija), «Fino alla fine e ritorno» (srednjemetražni film, Jugoslavija).
KINO EXCELSIOR. Ciklus filmov «FantTtalia». Ob 16. uri: «Maciste contro Ercole nella valle dei guai» in «I tre volti della paura».
Pred tem bodo predvajali znanstvene dokumentarne filme in eksperimentalne kratkometražne filme.
Kino
MIRAMARSK1 PARK «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 21.30 «Miramar-ski sen» (v slovenščini) ; ob 22.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «La caduta degli dei». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «Monty Python». Barvni film.
Grattacielo 16.30 «L’adultera». Barbara Bouchet. Barvna kriminalka. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 «Due supercolt a Broo-cklyn». Barvni film.
Excelsior 16.00 14. mednarodni festival znanstvenofantastičnih filmov.
Eden 16.00 «A qualcuno piace caldo». Marilyn Monroe, Tony Curtis, Jack Lemmon. Barvni film.
Ritz 16,00 «Getaway». S. McQuinn. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Giustiziere sfida la città». T. William. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 « La conquista del West». H. Fonda. G. Pečk. Barvni film.
Capitol 17.00 «Bug, l’insetto di fuoco». B. Dilman. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico. Zaprto
Moderno 16.30 «Mako lo squalo della morte». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 17.00 «Sansone e Dalila». V. Macture. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «La scala della follia». J. Collin in C. Lee. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «4 bastardi per un posto all’infemo». Arthur Kennedy.
Radio 16.00 «L’ira di Bruce Lee».
Abbazia 16.30 «Il tocco di classe». Glenda Jackson in George Segai.
Giardino Pubblico 21.00 « American Graffity». Barvni film.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124.
- i ISGiSB ' ;
PD SLAVEC . RICMANJE - LOG
priredi jutri, v nedeljo, in v ponedeljek. 19. julija, tradicionalno
SAGRO
v Ricmanjih.
SPORED :
Jutri, 18. julija
ob 15.00 otvoritev kioskov: ob 19.00 koncert godbe na pi hala iz Ricmanj; od 20.30 do 1.00 ples z ansamblom POMLAD. Ponedeljek, 19. julija
ob 18.00 odprtje kioskov: od 20.30 do 1.00 ples z ansamblom POMLAD.
Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom m spe cialitetami na žaru.
Vabljeni !
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET vabi ob zaključku športne sezone na ogled
KOTALKARSKE REVIJE
ki bo od srede, 21., do sobote, 24. julija 1976, na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah z začetkom ob 21. uri.
Rezervacija sedežev v trgovini čevljev Malalan, Opčine, Proseška 18, tel. 212-136.
Samo naključju je treba pripisati odkritje skoraj 150 kg hašiša v poltovornjaku, ki je bil kako leto parkiran v tržaškem pristanišču. Vozilo z zahodnonemško registracijo je baje last nekega Američana, ki pa ga niso še identificirali. Kot smo že poročali, lastnik ni prišel po vozilo, ki so ga z Lloydovo ladjo «Foscari» pripeljali v Trst iz Indije. Po več kot dveh letih je Tržaški Lloyd prodal ladjo Pietru Beltrami-niju, ki ga je hotel nekoliko modernizirati in popraviti. Med popravili pa je mehanik odkril mamilo. Vozilo je na razpolago preiskovalcem in je parkirano pred poveljstvom finančnih stražnikov v tržaškem pristanišču, kot kaže pa ga bodo že v prihodnjih dneh vrnili Beltraminiju. Na sliki nemški poltovornjak: mamilo je bilo skrito pod deskami v levem zadnjem delu vozila.
TRŽAš K A; KR E Dl T NA B AN K A
' • S;P' A- . ‘ -TRST - -ÙLICA Fj FILZMO - ''C®	Š1-«3<3S '
Mali oglasi
TEČAJI VALITI v VilLAiNL DNE 16. 7. 1976
Ameriški dolar: debeli	837,50
drobni	820. -
Funt šterbng	1483.—
švicarski frank	336.—
Francoski frank	169,75
Belgijski frank	20,50
Nemška marka	323.—
Avstrijski šiling	45,—
Kanadski dolar	852.—
Holandski florint	304.—
Danska krona	133.—
Švedska krona	183.—
Norveška krona	146.—
Drahma: debeli	24,-
drobni	24,-
Dinar: debeli	44.50
drobni	44,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Obveščamo, da bodo naši ura di odprti vsak dan od 8. do 13. ure.
KMEČKA ZVEZA
obvešča članstvo
da je od 15. julija
njena nova telefonska števili-
6 2 9 4
Pris

PO ZELO ugodni ceni prodam hladilnik in kompletno kuhinjsko pohištvo. Telefonirati na štev. 226-195 od 18. do 20. ure.
UVOZNO - IZVOZNo podjetje v Milanu nudi mlademu, vojaščine prostemu, komercialistu ali fantu z vsaj srednješolsko izobrazbo, ki obvlada srbohrvaščino in nemščino, odlične finančne in razvojne možnosti. Ponudbe na: Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Milano».
V	počastitev spomina Angela Kra lja daruje Zoran Škabar iz Trebč 5.000 lir za pevski zbor Primorec
V	počastitev spomina očeta Darka Grgiča darujejo kolegi 52.000 lir za
| dom handikapiranih na Opčinah.
J Namesto cvetja na grob Tončka Grgiča in Angela Kralja daruje
I Ljudmila Jogan 5.000 lir za Dijaško matico.
Zaključil je svoje življenje na zemlji
MATIJA SMOTLAK
Pogreb pokojnika bo danes, 17. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Mačkoljah. Krsto zaprejo ob 13. uri.
Žalujoča žena in sorodniki
Mačkolje, 17. julija 1976
GORIŠKI DNEVNIK
V Trstu in Vidmu manifestacija prebivalstva z območij, ki jih je prizadel majski potres
Sprevod prizadetega prebivalstva iz Humina in drugih krajev Furlanije na tržaških ulicah.
(Nadaljevanje s l. strani)
koni, temveč konkretno delo, ki pa ga je doslej bilo bore malo. Vso oblast in pobudo naj prevzamejo krajevne uprave, potrebno je stalno nadzorstvo, da se napake ne bodo ponovile. Glavna pa je složnost vseh v tej težki, a nujni nalogi obnove naše dežele.
Za njim je spregovoril predsednik deželne federacije UNCEM in gorske skupnosti Kanalske doline in bližnjega predela, Forbosco. V svojem učinkovitem posegu je dejal med drugim, da bodo morali prebivalci potresnega področja dobiti vsaj do septembra streho nad glavo. 0-sLro je napadel špekulacije, ki so že začele cveteti in ki jih delajo vedno eni in isti ljudje. Zahteval je naj država takoj nakaže denar iz vsedržavnega solidarnostnega sklada, poleg tega pa je jasno potrdil, da se furlansko ljudstvo ne bo nikoli umaknilo s svoje zemlje. Jasno je razgalil odgovornosti vsedržavnih in deželnih organov za gospodarsko in produktivno obnovo dežele. Zaključil je ;: upanjem in željo, da furlanskemu ljudstvu ne bo treba čakati zaman ter poudaril, da bo znalo reagirati na vsako špekulacijo in poskus strumentaliziranja njihove nesreče.
Nato je spregovoril poslanec PSDI Martino Scovacricchi, ki pij svejV.ga govora ni mogel končati. Furlani so mu hoteli jasno povedati, kako ocenjujejo pristop deželnih oblasti k perečim problemom obnove.
Kot zadnji je spregovoril deželni tajnik sindikalne konfederacije CGIL, Cii SL in UIL Arturo Calabria, ki je poudaril, da je ta manifestacija jasen izraz ljudstva, njegovih zahtev in želja. Pozval je vse delovne ljudi na odločen boj proti vsem. ki bi hoteli na katerikoli način ovirati obnovo prizadetih področij. «V naši, morda najhujši vojni, moramo zmagali», je dejal CalabiTa ob odobra
vanju občinstva. Spomnil je. da je trenutno pod šotori 47 tisoč ljudi ter da so dela na polju v polnem teku, da mora biti solidarnost vse države v tem času toliko bolj stvarna. «Nočemo razpršitve Furlanov,, temveč popolno obnovo s pomočjo političnega boja vseh naprednih in delovnih ljudi». je zaključil Calabria.
Po končanem zborovanju so se manifestanti v popolnem redu razšli na vse strani s svojimi skrbmi, a tudi odločnostjo nadaljevati boj za takojšnjo obnovo svojih krajev.
V dopoldanskih urah je bila podobna manifestacija v Trstu, kamor se je pod pokroviteljstvom koordinacijskega odbora huminskega šo-torišča in z udeležbo Furlanskega gibanja ter levičarskih izvenparla-mentarnih skupin podalo s kakimi 30 avtobusi nad ava tisoč ljudi. Izpred železniške postaje so se demonstranti napotili peš pred deželno palačo, kjer je njihove predstavnike sprejel najprej predsednik deželnega sveta Pittoni in jim zagotovil prizadevanje, da se pospeši postopek izdajanja zakonov za potresna področja. Kasneje je delegacijo sprejel tudi predsednik deželnega odbora Comelli v prisotnosti demokristjana Biasuttija, komunista Gollija, socialista Ermana, socialdemokrata Lonze in predstavnice Furlanskega -gibanja Puppinijeve.
Predstavniki koordinacijskega odbora šotorišč so deželnim predstavnikom in predstavnikom strank y deželnem svetu predložili dokument, ki vsebuje njihove predloge za obnovo po potresu porušenih krajev in domov, V dokumentu je zlasti podčrtan problem soudeležbe in nadzorstva prebivalstva pri obnovitvenih delih kot odgovor na dosedanje premalo uspešno ukrepanje z vrha-Dokument vsebuje tudi vrsto drugih vprašanj, med katerimi je ureditev kuhinj pod krajevnim nadzorstvom, kritične pripombe k de-
PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO PRALNIH fcglffU IN ČISTILNIH SREDSTEV
KO PER LJUBLJANSKA C, 13
želnemu zakonu štev. 17 za popravilo poškodovanih hiš, ker ne upošteva protipotresnih metod gradnje, predloge za zdravstvo, za odpravo vojaških služnosti in oprostitev vojaškega roka za dobo petih let.
Politični predstavniki so v razgovoru s predstavniki prizadetega prebivalstva poudarili svoja stališča do problemov ki jih vsebuje dokument: socialist je soglašal z zahtevo po soudeležbi prebivalstva pri obnovi, komunist Colli je zagovarjal potrebo po najširši enotnosti vseh sil, da se preide od besed k dejanjem, predstavnica Furlanskega gibanja Puppinijeva je menila, da je obnova nemogoča brez posega vlade, demokristjan Biasutti je ponovil pripravljenost stranke za posege na vladni ravni, predsednik Comelli pa je predstavnike koordinacijskega odbora šotorišč seznanil z dosedanjimi ukrepi dežele ter s pripravljenostjo in voljo deželnega odbora, da prebivalstvo sodeluje pri obnovi. Zavrnil pa je kritične pripombe o nepravi! nostih v upravnem poslovanju.
Vsebino tega dokumenta so udeleženci manifestacije pred deželno palačo po zvočnikih posredovali Tržačanom s skandiranjem. Prevladovala so gesla kot «Besede niso opeka», «Nočemo barak», «Furlanija ni Belice», «Hočemo ljudsko kontrolo nad deželnim denarjem» itd. Med klici je bilo slišati pesem huminske mladine, ki govori o izgradnji rojstnega kraja, ki se ne boji, ker je zrla smrti v oči, žeh si starega gradu, stolpa z zvonovi, novih hiš, šol in veliko vrtov. Svoje nezadovoljstvo so udeleženci izražali tudi s transparenti, z napisi, ki so med drugim ožigosali krajevno italijansko časopisje zaradi neobjektivnega poročanja o dejanskem položaju v porušenih krajih.
Manifestacija je potekala mirno brez najmanjših incidentov, čeprav je bilo čutiti globoko ogorčenost prizadetih zaradi prepočasnega ukrepanja oblasti. «Lotta continua» pa je izdala tiskovno poročilo, v katerem obsoja organizatorje videmskega shoda, ker so priredili ločeno manifestacijo, in zahteva skupen nastop levičarskih: strank.
V zgodnjih popoldanskih urah so se manifestanti začeli vračati proti Vidmu, kjer sp se mnogi priključili tamkajšnji manifestaciji, o kateri pišemo v uvodnem delu poročila in tako potrdili enotnost vseh prizadetih prebivalcev furlanskega področja in področja Beneške Slovenije.
Deželno vodstvo PSI o pomoči žrtvam potresa
Deželni izvršni odbor PSI se je včeraj sestal,. da preuči politično stanje v F-JK. Rezultat srečanja je osnutek zakona o obnovi območja, ki ga je prizadel potres, katerega so poslali socialističnim parlamentarcem naše dežele, da ga skupaj s predstavniki drugih strank ustavnega loka predlagajo obema zbornicama. Ta zakon je v okviru globalnega načrta za razvoj dežele. Deželni izvršni odbor PSI je sklenil glede ria politično stanje, da na podlagi dvostranskih pogovorov z demokratičnimi strankami v deželnem odboru, razčisti možnost sestave zasilnega odbora, ki naj v okviru širše demokratične solidarnosti, poišče rešitev iz težkih problemov dežele. Končno je izvršni odbor PSI potrdil sklep tajništva, da izstopi iz posebne deželne svetovalske komisije, ker ni ta organ posloval v smislu, ki so ga zahtevali socialisti.
• Radio regione Trieste bo danes na valovni dolžini 88 megahercev ob 16.30 oddajal dramo «Šah mat», ki jo je napisal Livio Horrakh. V glavnih vlogah bosta nastopila Elisabetta Rigotti in Renato Leban.
Z vespo se je prevrnil
Včeraj popoldne se je težko ponesrečil 56-letni delavec Silvestro Doglia iz Ul. Cumano 13. S svojo vespo je bil namenjen proti mejnemu prehodu pri Gorjanskem, ko je na ostrem ovinku izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga v nezavestnem stanju sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
V ZNAK PROTESTA PROTI STALIŠČEM GORIŠKE OBČINE
Člani rajonske konzulte v Štandrežu bodo prihodnjo sredo podali ostavko
Na skupščini v Štandrežu je podžupan Zucclli zagovarjal stališča o razlaščanju štandreške zemlje - Arhitekt Cej je podrobno obrazložil veliko škodo, ki bi jo moral utrpeti Standrež
Člani štandreške rajonske konzul- vsem nacionalni moment razlaščanj.
te bodo podali ostavko na svoja mesta v znak protesta proti stališčem goriške občinske uprave o razlaščanju zemljišč, ki so potrebna za infrastrukture in ki j'h je podrobno obrazložil prejšnji večer v Štandrežu odbornik za javna dela in podžupan Zucalli. člani štandreške konzulte so se neuradno sestali sinoči v Domu Andreja Budala skupno s predstavniki vaških društev in sklenil: sklicati rajonsko konzulto za prihodnjo sredo. Tu bodo svojo ostavko formaliz rali. Istočasno pa nameravajo ustanoviti odbor za zaščito štandreške zemlje, v katerem naj bi bili predstavniki vseh vaških društev in organizacij.
Tako oster protest Štandrežcev prihaja po sestanku, ki ga je sklicalo vodstvo rajonske konzulte v sredo zvečer v dvorani Doma Andreja Budala. Vabilu so se odzvali člani rajonske konzulte, številni domačini, občinski svetovalci Brajnik, Wal-tritsch in Chiarion, pokrajinski svetovalec Bukovec, zastopniki krajevnih sekcij PSI, KPI iin SSk, zastopniki SLORI, zastopniki domačih društev, odbornik za javna dela in podžupan Lanfranco Zucalli.
Predsednik rajonske konzulte Danilo Nanut je v uvodnih besedah dejal da z razlaščanjem štandreške zemlje, kjer hočejo zgradit; infrastrukture in industrijske objekte, hočejo uničiti naše gospodarstvo ini kmetijstvo. Štandrežci pričakujejo od odgovornih dejavnikov več občutljivosti za njihove potrebe. Nanut je omenil tudi sporazum v Osimu in dejal, da daje ta možnost zaščite slo-vensk; manjšini in da je prav v tem primeru treba našo manjšino zaščititi. Tovorno postajališče bi docela uničilo Jeremitišče, ki je kmečko obdelano. Na občini niso upoštevali predloga Štandrežcev, da bi to postajališče gradili nekaj sto metrov vstran, na letališču. Za industrijske potrebe je sedaj na novo ogroženo zemljišče, severno od bivše pokrajinske ceste med zgradbami podjetij Viviex in Adani, kjer so prav te dni zabili količe. Nanut je še predlagal ustanovitev protestnega odbora. v katerem bi bili zastopniki vseh vaških društev in ustanov.
Besedo je nato prevzel arhitekt Jože Cej, ki pripravlja z ekipo strokovnjakov. sociološko - gospodarsko anketo o stanju štandreške zemlje, po naročilu Slovenskega raziskovalnega inštituta. Dal je nekaj podatkov o zemljišču štandreške katastrske občine. Od 378 hektarjev zemljišča b; bilo kmetijstvu odvzetih za industrijsko cono, obmejno postajališče. avtoport, ceste, avtocesto, železnico in letališče (slednje je že bilo odvzeto pred drugo svetovno vojno) kar 259 hektarjev, ali 68,8 odstotka celotnega zemljišča. Temu je trebi, dodati še 18 hektarjev za gradnjo ljudskih hiš, upoštevajoč zakon štev 167. kar nam daje nadaljnjih 4,8 odstotka; za današnjo urbanizacijo in nadaljnje urbanizacije pa je namenjenih 50 hektarjev, ali 13,4 odstotka Ostaja 64 hektarjev, in od tel' jih je le 16 izrecno namenjenih kmečki obdelavi.
Arhitekt Cej je dejal, da so sicer nekatere infrastrukture potrebne, vendarle pa Štandrežci sprejemajo avtocesto in nekatere druge ceste, sprejemajo obmejno postajo, ki je nujna, ne sprejemajo pa avtoporta in širjenja industrijske cone ter ho-čeio omejitev površin, ki bi bile namenjene gradnji ljudskih hiš. Odgovorni, ki so izdelovali regulacijski načrt, b; se morali pobrigati tudi za sociološke aspekte in za vsestransko planiran je. misliti bi bili morali tudi na morebitno profesionalno prekvalifikacijo prizadetega prebivalstva, kot delajo v anglosaških državah, prj nas pa na to niso sploh pomislili.
Podžupan Zucalli je dejal, da zares predstavljajo vse te infrastrukture komnleksno vprašanje. Uvodoma je tud; dejal, da se dela na tem, da bi se liberaliziralo okrog 70 odstotkov zemljišča, ki je bilo prvotno namenjeno gradnji ljudskih hiš in da bode tako gradnjo na tem področju ustavili. Prav tako je namen občine, v reviziji regulacijskega načrta, da sprosti zemljišče, ki je bilo prvotno namenjeno obrtni coni. Ni pa moč upoštevati zahtev Štandrežcev, je dejal Zucalli, za revizijo drugih infrastruktur. Ni več moč govoriti o spremembi lokacije za obmejno postajališče, za katero se vodijo skupni pogovori in se delajo skupni načrti z jugoslovanskimi oblastmi. Prav tako ni moč, po njegovem mnenju. spremeniti lokacije avtoporta (Jeremitišče) in industrijske cone. Špediterji nasprotujejo preselitvi avtoporta na letališče, kajti to bi zanje pomenilo petsto metrov več poti od mejne postaje v njihove pisarne. Industrijci hočejo tovarne na levem bregu Soče. t.j. na štandreških poljih, kajti tu je področje goriške proste cone. Njegovo izvajanje je bilo tako odločno in ostro, da so se domačini dobesedno zgrozili.
Sledili so posegi številnih domačinov. ki so protestirali proti takemu postopanju občinske uprave, ki m nikdar poklicala na pogovor domačine, ki bi bili prizadeti, še manj pa je obveščala, tudi v zadnjem času, zastopnike rajonske konzulte. Ljudj? so se zgražali tudi nad počasnim, prepočasnim izplačilom odškodnine za zasežena zemljišča, prav tako so se zgražali nad Zucallijevimi vabili, da je bolje zanje, če pridejo na občino takoj prodati njihovo zemljo ne da bi bilo treba segati po razlastitvah. Med raznimi posegi velja omeniti onega pokrajinskega svetovalca Bukovca, ki je poudaril pred-
Etmčno vprašanje je tu preminent ro ,je dejal Bukovec, in prav upoštevajoč sporazum v Osimu, bi morala goriška občina zagotoviti tudi tu zaščite slovenske manjšne s tem, da bi čimbolj omejila razlaščanja zemljiš" v Štandrežu, namesto da bi trmasto vztrajala na prvotnih načrtih, ki bi zelo škodovali štan-dreški skupnosti.
Kot vidimo je bilo na tej javni skupščini zelo vroče in posledca tega je, kot smo že uvodoma poudarili, skiep, da iz protesta, štandreška rajonska konzulta odstopi.
Na seji občinskega sveta
Odobren obračun občine za poslovno leto 1974
Goriški občinski svetovalci so sinoči soglasno odobrili obračun goriške občine za leto 1974, ki izkazuje 965 milijonov lir primanjkljaja. Obračun je orisal odbornik za finance Ciuffarin , ki je pripomnil, da so imeli 250 milijonov lir pribitka, ki ga bodo uporabili v proračunu za prihodnje leto.
V letu 1974 je že veljal nov davčni sistem, zaradi česar občinska u-prava ni mogla več določevati in pobTati davkov. Državna uprava je goriški občini v tem letu nakazala 1 milijardo 764 milijonov lir, nadaljnjih 600 milijonov lir pa je občina dobila kot povračilo trošarine na proizvode proste cone. Občina pa je imela še vrsto drugih dohodkov. Naj omenimo samo najvažnejše: 300 milijonov lir deželnih in državnih prispevkov, 52 milijonov lir za aktivne obresti, saj je bila občinska blagajna vedno v
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA BENEČIJA 76
Od 1. do 10.
in od 10. do 20. avgusta
Prijave sprejemajo " prosvetna in športna društva in v uradu v Ul Malta 2 (Vili Prinčič), tel. 24-95
dobrem finančnem stanju, skoro 200 milijonov lir kot protluslugo za javne storitve itd. Upoštevajoč tudi prispevke za razna javna dela, je imela v tem letu goriška občina skoro 6 milijard lir dohodkov in prav toliko izdatkov.
Tri četrtine izdatkov so porabili za poslovanje občinske uprave. Za posege na socialnem področju so od te vsote porabili 36 odst., za upravo 25 odst., za šolstvo in kulturo 17 odst., za posege na gospodarskem področju 11 odst. Malenkostna je bila v tem letu vsota, ki so jo porabili za vračanje posojil, saj do tega leta goriška občina ni segala po posojilih za kritje proračunov.
• Pokrajinska uprava iz Gorice o-pozarja, da bo na cesti Fogliano -Pieris začasno omejena hitrost, na 600 m dolgem odseku. Omejitev bo veljala od 22. do 26. julija.
V GORIŠKEM ZAVODU DANTE
Fantje iz treh sosednih držav so prikazali svojo kulturo
Na goričkem letovanju CISV sodelujejo mladeniči is Gorice, Kopra, Celovca in Gradca
Na prijetni svečanosti, ki je bila v parki zavoda Dante pri Rdeči hiši, se udeleženci mednarodnega letovanja organizacije CISV pr redili v četrtek, popoldne kulturno prireditev na čast udeležencem letovanja ir. tudi gostov. V tradiciji te organizacije, ki obstaja že 25 let. je, da pokažejo deklice in dečki vsake države nekaj tipičnega in folklornega i; lastne kulture, predvsem v pesmih in ples h. Zaradi tega smo lahko na prireditvi gledali in poslušali avstrijske, slovenske in furlanske . pesmi in plese, ki so jih izvajali deklice in dečki iz Kopra, Gorice ir. njenega podeželja ter Celovca in Gradca
Mladi udeleženci letovanja so že teden dn v Gorici, drevi in jutri bedo gostje goriških družin, obiskali so ze miramarski grad, goriški grad, šli bodo tudi v Devin in v Gradež.
Na četrtkovi prireditvi je predsednica goriške sekcije CISV Ceranije-va spregovorila o smotrih organizacije ir. se zahvalila vsem, ki so pomagali k uresničitvi letošnjega letovanja, Povedala je tudi. da so goriško sekcijo ustanovili lani, ki je
omogočila letovanje štirih otrok lani v ZDA. letos pa v Angliji. Eden izmed udeležencev lanskega letovanja, Aleksander Waltrltsch, je nato dečke iz treh držav pozdravil v treh jezikih. Naj povemo še. da sta tudi v letošnji goriški delegaciji dva dijaka slovenske srednje šole «Ivan Trinko».
Prireditve so se udeležili župan De Simone, jugoslovanski konzul v Trstu Kante, podprefekt Laveder, predsednik Pro Loco in številni starši otrok.
PD Kras Dol Poljane in sekcija VZPI - ANPI Dol - Jamlje priredila sagro v Dolu pri De velakih.
Spored: danes, v soboto, 20. uri briškola z bogatimi nagradami; jutri, 18. julija, od 20. ure ples.
Vsak večer bo igral ansambel «Lovers». Izkupiček gre v sklad za gradnjo spomenika padlim.
iiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm mimi mm
SINDIKATI OKLICALI ZA TOREK 8 URNO STAVKO
Delavci trgovinskega sektorja zahtevajo obnovitev pogodbe
Odprto vprašanje z INANI - Razprava o preureditvi veleblagovnice Sfonda
V tem tednu se je sestal pokra- ibolelih delavcev. Kakor je znano,
jinski odbor sindikata FULCTA, ki združuje delavce trgovinskega sektorja, turizma in podobnih dejavnosti. V obširnem dnevnem redu so obravnavali vrsto zapletenih in nujnih vprašanj. Predvsem pa so ocenili težak položaj, v katerem se nahaja trgovina zaradi nekontroliranega naraščanja cen ter zaradi neuresničevanja prepotrebnih reform. Samo v marcu mesecu so se cene na debelo povišale za 4,6 odstotkov, medtem ko so se cene na drobno povišale le za približno polovico. Pomeni torej, da so si skoraj polovično breme podražitev prevzeli trgovci. To pa ne more trajati dolgo, kajti z novimi davčnimi obremenitvami (IVA) se bo celotno breme prav gotovo preneslo» na kupce. V takem vzdušju se delavci trgovinskega sektorja borijo za obnovitev delovne pogodbe, čemur se z vso silo upirajo predstavniki združenja trgovcev Confcommercio.
Posebno pozornost so odborniki namestili preverjanju položaja o-
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiitiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiimritmiiiiiimiiiiiiiiiimiiitmiiitiifMiiiH
VČERAJ PRI LOČNIŠKEM MOSTU
Gasilci potegnili iz vode utopljenega podčastnika
Preiskovalci že ugotovili istovetnost
Včeraj, malo pred poldnevom, so gorišči gasilci potegnili iz Soče v bližini Ločniškega mosta truplo 24-letnega podčastnika italijanske vojske Alessandra Riella, ki je služil v vojašnici Pollonio v Gradišču. Truplo se je namreč zataknilo ob zapornico jezu. ki ureja dotok vode v namakalni kanal. Poseg gasilcev je trajal le nekaj minut, nakar so karabinjerji začeli preiskavo za ugotovitev istovetnosti utopljenca ter vzrokov smrti. Pri utopljencu niso namreč našli nobenih o-sebnih dokumentov, zato so šele proti večeru lahko ugotovili istovetnost. Preiskavo so razširili na vse vojašnice v bližnjih krajih. Iz Gradišča so nato javili, da je že 13, julija letos izginil Alessandro Riello. Ker so preiskovalci menili, da gre morda prav za truplo izginulega, so poklicali v Gorico poveljnika, ki je v utopljencu prepoznal svojega podčastnika. Trenutno se preiskovalci ukvarjajo še z vzroki smrti mladeniča, ki je doma iz pokrajine Caserta. Iščejo namreč njegov avto vrste A-112 videmske registracije.
Iztirjen vlak pri Musu
Na železniški progi med Gorico in Vidmom, na postaji v Musu, je v četrtek zvečer, ob 22.48, vozil tovorni vlak štev. 323013, in na kraju kjer progo popravljajo in kjer morajo voziti vlaki deset kilometrov na uro, je tovorni voz iztiril. Na železniški postaji v Musu so takoj poklicali na pomoč strokovnjake in delavce iz Trsta, ki so pričeli progo popravljati že ponoči, tako da je bilo zjutraj že vse nared. Zaradi okvare ponoči niso vozili nekateri tovorni vlaki in zamudo je imel tudi prvi jutranji potniški vlak iz Vidma v Trstu.
Enotni sindikat obrtnikov za ustanovitev zadruge
Sindikat obrtniške stroke je sklenil, upoštevajoč težak gospodarski položaj, priskočiti na pomoč članom
ljali članski deleži (po 10.000 lir) rezerve, prispevki posameznikov ali podjetij, sredstva države ali dežele.
Pobuda, ki jo je sprejel sindikat obrtniških podjetij ima še poseben pomen, kajti z zbranimi sredstvi bodo razpolagali člani — obrtniki sami. Zadruga bo poslovala na osnovi vzajemnosti, zato je tudi od števila včlanjenih obrtnikov odvisna uspešnost poslovanja.
Ob upoštevanju težkega položaja, predvsem pa nemogočih razmer na monetarnem tržišču, je taka pobuda v veliko korist zasebnikov. Informacije dajejo v uradih sindikata v Gorici — Ul. XXIV Maggio ter v uradih v Gradišču, Krminu ter Tržiču.
Obvestila šolskega skrbništva
Šolsko skrbništvo je te dni obvestilo o nekaterih zadevah upravnega značaja. Prvo obvestilo zadeva namestitev učnih moči za dopolnilni pouk na državnih srednjih šolah. Interesenti se lahko zglasijo na šolskem skrbništvu soba št. 3.
Z drugo okrožnico šolski skrbnik obvešča o nekaterih premestitvah vodilnega in učnega osebja na državnih srednjih šolah. Premestitve zadevajo samo nekatere italijanske šole.
V tretji okrožnici nadalje obvešča šolski skrbnik, da so te dni objavili na oglasni deški državnega zavoda za trgovino, na Trgu Culiat začasno lestvico za namestitve na srednjih šolah v letu 1976-77.
Piknik pevk in pevcev iz Štandreža
Pevke in pevci zborov prosvetnega društva «Oton Župančič» iz Štandreža bodo šli jutri, v nedeljo, 18. t.m., na običajni letni piknik, ki bo tudi letos na Čavnu. Prireditelji so za vse udeležence zagotovili dovolj vina in paštašute, za kuharje bodo izvežbani tradicionalni
z ustanovitvijo posebne zadruge, ki j izvedenci. Prireditelji vabijo vse
naj bi nudila jamstva posameznim članom pri najemanju posojil. Glavnico nove zadruge bi sestav-
pevke in pevce, pa tudi druge društvene prijatelje, da se udeležijo družabnega izleta v naravo.
ti ne dobivajo s strani zavoda za bolniško zavarovanje (INAM) nikakršne odškodnine, zato tudi podjetja niso dolžna doplačevati zneskov za dosego i00-odstotnih osebnih dohodkov. Žalostna je ugotovitev, da je tako stanje le v goriški pokrajini. Na sestanku so nato govorili o pomembnem vprašanju, ki se vleče že nekaj mesecev. Gre za preureditev veletrgovine Standa. kjer se še niso začela obnovitvena dela, čeprav so bila medtem rešena vsa sporna vprašanja. Čutiti je, kakor da je vodstvo odstopilo od prvotnih načrtov, kar bo treba vsekakor in predvsem hitro preveriti. Vodstvo naj bi imelo sedaj določene dvome o upravičenosti in predvsem o koristnosti take in čFštfcije za ‘goriško podružnico. Pri tem pa vodstvo prav gotovo pozab; lja, da je v tridesetih letih služilo mastne dobičke (tudi na račun jugoslovanskih kupce» op. ur.) in tudi sedaj podjetje uspešno posluje.
O vseh zgoraj navedenih vpraša njih se je razvila živahna razprava, na koncu pa je vodstvo sindikata sklenilo, da se v podporo upravičenih zahtev okliče osemurna stavka in sicer v torek, 20. julija. Stavkajoči bodo odšli » sprevodu pred sedež bolniške blagajne, kjer bodo protestirali zaradi nezaslišanega za držanja goriškega zavoda, nato pa bodo odšli v Ljudski vrt, kjer bo zborovanje.
Franco je iz Lignana, kjer se reka izgublja v morje telefoniral staršem in jim sporočil, d aje zdrav in naj ga pridejo iskat.
Skupščina mestne sekcije PSI
O volilnih rezultatih v državi in v krajevnem merilu je bilo govora na skupščini članov socialistične stranke v Gorici, ki je bila v četrtek zvečer. Tajnik sekcije Wal-tritsch je v svojem poročilu analiziral rezultate, ki niso sicer bili u-godni v vsedržavnem merilu, v na ši deželi pa so bili pozitivni. V svojem poročilu je nato analiziral stanje stranke in nakazal nekatere možnosti za njen nadaljnji razvoj v mestu in na podeželju in dejal tudi, da se mora stranka predvsem odpreti navzven in odpraviti nekdanje ozke organizacijske ovire.
Zatem se je razvila živahna debata, v katero so posegli številni člani, nekateri pa so predlagali resolucijo, ki jo je skupščina soglasno sprejela.
Po ostavki nekaterih članov odbora in tajnika (odbor je bil izvoljen točno pred dvema letoma in je zaključil svojo mandatno dobo) je bilo izvoljenih enajst članov novega odbora, ki jih bodo sicer kasneje dopolnili z nekaterimi drugimi Po vsej verjetnosti bo tajniško me sto prevzel Giorgio Dellago, ki je že bil tajnik pred nekaj leti.
Teden dni ob Tilmentu
Danes, ko se poslužujemo avtomobila tudi za zelo kratke vožnje si marsikdo privošči tudi daljši izlet peš. Tak izlet je pred dnevi napravil 18-letni dijak Franco Chi-nellato iz Vidma, ki je prehodil kakih 200 km dolgo pot vzdolž reke Tilment. Za tak podvig so se sprva odločili štirje, v trenutku, ko je bilo treba na pot pa sta se člana mini odprave ustrašila napora in vročine, tako da je Franco odšel na pot samo z enim tovarišem. Toda tudi ta je omagal približno na pol poti in se je pri Pinzanu vrnil domov.
Kot znano Tilment izvira pri prelazu Mauria, kjer se je sedemdnevno popotovanje tudi začelo. Skoraj do kraja Socchieve se je ta gorska reka ohranila čista, od tam dalje proti morju pa je vedno bolj umazana.
SPD za akcijo v pomoč Slovenski Benečiji
Slovensko planinsko društvo v Gorici se pridružuje delovni akciji v Beneški Sloveniji, na pobudo komisije za mladino in šport pri SKGZ. V ta namen vabi odbor SPD člane od 18. leta dalje, ki bi bili pripravljeni priskočiti na pomoč prizadetim bratom v Beneški Sloveniji. Delovna akcija bo potekala v dveh izmenah, od 1. do 10. avgusta in od 10. do 20. avgusta. Delavci in uslužbenci bodo lahko na delu samo pet dni. Zainteres « ni naj se prijavijo na sedežu SPL' v Gorici do 25. julija.
Podgorski zbor v nedeljo v Brje
Podgorski moški zbor prosvetnega društva «Andrej Paglavec» bo nastopil v nedeljo popoldne v Brjali na Vipavskem, tejer bo srečanje domačih in zamejskih pevskih zborov. Podgorski zbor bo zastopal Goriško, poleg njega bosta iz zamejstva nastopila še po en koroški in en tržaški zbor. Nastopili bodo tudi nekateri primorski pevski zbori. V Brjah uspešno deluje mešani zbor «Anton Možina», ki ga vodi Stanko Benko ki je istočasno tudi pevovodja mešanega zbora «Oton Župančič» v Štandrežu.
Pokrajinsko avtobusno podjetje vabi srednješolce iz Goriške, ki imajo namen obiskovati v prihodnjem šolskem letu državni tennic-ni zavod v Čedadu, da javijo svoje ime in bivališče v pisarni podjetja, v Ul. 9. avgusta 11, najkasneje de 19 julija t.l
Kino
(,orica
VERDI 17.00—22.00 «Inhibition». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Gli uomini falco». J. Coburn in S. York.
MODERNISSIMO Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
'Iršič
EXCELSIOR 17 30—22.00 «Killer di nome Scapper ».
PRINCIPE 18.00-22.00 «E l'altra si macchiò di rosso».
Nora Gorica in okolica
SOČA «Hitri Murfi», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA (Šempeter) «Kri iz sarkofaga», angleški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Rio Lobo», ameriški barvni film ob 20.00
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Giorgio Corradini,
Paola Visintin. Roberta Trani, Fan-cesca Bosini, Simone Pizzin.
SMRTI: 65 letna trgovka Giovanna Feresin vd. Modula, 69-letni trgovec Giovanni Golob.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. Cosulich 17, tel. 72-480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto.
Iran v letu 2535
Nova peresa v kapi bele revolucije
Bogata država ob Perzijskem zalivu se sooča z razvojnimi težavami
Prizoru ni manjkalo simbolike: starka v temno rjavem »čadoz ramazu«, tradicionalnem bombažnem ogrinjalu, ki ga čez obleke, kupljene v butikih na aveniji Šahreza, pogosto nosijo tu-di dame z visokimi petami, je trmasto čepela na pločniku pred bleščeče belo senatno palačo in z vekajočim glasom mirila trop dečice, ki jo je privedla s sabo iz žehtečih ulic v to oazo zelenila■ Mlad uradnik v brezhibni olivno zeleni obleki evropskega kroja s šopom papirja, ki mu ga je s krempljasto roko skorajda vsilila, je nazadnje skomignil z '•ameni in se vrnil v klimatizirano pisarno. Starka je ostala pred visoko ograjo, nebrižna za postavne temnopolte stražarje v načičkanih uniformah, za ameriške li-muzine, ki so tiho drsele po spokojni senčni ulici, za šumljenje vodometov v sosedni premierovi rezidenci. Kdo bi vedel, kakšno pravico je prišla terjat: morda ji je v gorah Dofarja onkraj Omanskega zaliva padel sin vojak, morda je obnemogla v boju s prikrito gosposko ... Vsekakor pa je bila prispodoba sodobnega Irana, ki se kljub neusahljivemu slapu rialov in zagnanim družbenim reformam še vedno sooča s stisko posameznikov in nujo skupnosti.
Leto 2535 se za Iran ni začelo najbolje (ob »nizu«, iranskem novem letu, ki ga slavijo od 21. do 26. marca, so letos spremenili koledarsko štetje in vzeli kronanje Kira Velikega za novo izhodišče). Slovitim 12 točkam »revolucije šahanšaha in ljudstva« oziroma »bele revolucije« so lani dodali še dve, obe značilni za spoznanje, da jarma stoletij le ni mogoče odvreči čez noč, kot so menili v prvem zanosu. Prva točka govori o razširitvi lastništva proizvodnih podjetij in vsebuje zametke participacije delavcev m kmetov, druga poudarja potrebo po ustalitvi cen, izboljšanju sistema porazdelitve in boju proti draginji.
Samo dolar in rial sta premalo
»Leta 1985 bo imela vsaka druga iranska družina svoj avto ... Nacionalni dohodek, ki je zdaj 1320 dolarjev na prebivalca, bo dosegel 4500 dolarjev .. • Delavci bodo imeli v rokah 49 odstotkov vseh delnic svojega podjet-
ja,« je še lani govoril premier Hovei-da. Tudi sam šahanšah Mohamad Reza Pahlavi je javno izjavljal, da se bo Iran v petnajstih letih prebil med peterico gospodarsko najmočnejših držav na svetu, izvzemški obe velesili; vendar je pri tem že večkrat opozoril, da se država ne sme zanašati le na izkupiček od izvoza nafte (samo v zadnjem statistično obdelanem letu je Iran dobil za nafto in naftne derivate 18.651 milijonov dolarjev — za primerjavo povejmo, da je bila vrednost vsega drugega izvoznega blaga le 581 milijonov dolarjev). Peti petletni razvojni načrt se kljub temu še vedno opira le na naftni steber: v razdobju 1973—1978 naj bi od nafte in zemeljskega plina zbrali prihodek 98.200 milijonov dolarjev, od posrednih davkov 8.100 milijonov, od neposrednih davščin 9.900 milijonov, od tujih posojil 2.200 milijonov in iz drugih virov 4.400 milijonov. Toda plameni rafinerij utegnejo že v šesti petletki pojemati, opozarja iranski suveren, in ko bodo povsem zamrli, kot so za vedno ugasnili ognjeni oltarji, posvečeni kultu Ahure Mazde, katerih ostanke je še vedno videti ob marsikateri puščavski cesti, bo ogromna država, po površini enajsta na svetu, morala biti nared, da ogreje tedanjih 45—50 milijonov prebivalcev (po zadnjih ocenah je Irancev nekaj več kot 34 milijonov) pri drugačnih ognjiščih.
Spričo teh zahtev prihodnosti in ob spoznanju neusmiljenih družbenogospodarskih zakonitosti sedanjosti, ki jih ni mogoče krotiti samo z denarjem, so v Iranu ambiciozno petletko že revidirali in jo bodo bržkone morali tudi vdrugo prikrojiti resničnosti.
»Podcenjevali smo veliko stvari,« mi je priznal dr. Amirie Abbas, direktor neodvisnega inštituta za mednarodna politična in gospodarska vprašanja v Teheranu. »Program je bil preveč kondenziran in udarniški, vprašanjem planiranja smo posvečali premalo skrbi, rast infrastrukture ni mogla dohajati rasti gospodarstva, pojavile so se težave s kadri, s preskrbo, in že sredi 1974. leta smo'morali"spre-govoriti o resni krizi upravljanja.«
Preprosto povzeto, Iranci so se preveč oklepali izhodiščne postavke, da je bila njihova država v prvem letu sedanje petletke po podatkih mednarodnega monetarnega sklada pač 13. najbogatejša država na svetu, s po-šesterjenimi monetarnimi rezervami (6,4 milijarde dolarjev). Tudi rast narodnega dohodka je bila v zadnjih dveh letih resda kar 42-odstotna, kar Iran uvršča na prvo mesto na svetu, toda hkrati z inflacijo (20 do 21-od-stotno po uradnih podatkih, po neuradnih čez 30-odstotno) se je razra-
sla kuga korupcije, vse bolj boleče je pomanjkanje kvalificiranih kadrov, naj večja cokla nadaljnjemu razvoj pa je vsekakor prešibka infrastruktura, čeprav je ves Iran tako rekoč eno samo gradbišče in mravljišče tujih firm (v Teheranu posluje poleg 30 domačih bank še 70 tujih; seznam predstavništev inozemskih firm pa obsega v Iranskem almanahu skoraj 100 gosto popisanih strani). Hkrati pa iransko vodstvo tudi priznava, da duhovna rast prebivalstva nikakor ne dohaja bogatenja celotne družbe.
»Rastakiz«. stranka preroda, kvas množic
Tudi zato je iranski suveren lani 2. marca ukinil vse dotedanje legalne politične stranke in 1. maja so uradno objavili nastanek vseljudske »stranke preporoda« — »Rastakiz-e-Mellat-e-Iran«. Premiera Hoveido je šahanšah imenoval za začasnega generalnega sekretarja, letos oktobra pa bo stranka rastakiz na prvem kongresu izvolila novega, profesionalnega generalnega sekretarja.
»Ta stranka naj bi mobilizirala množice,« mi je dejal dr. Zamegar, nekdanji zdravnik-psiholog, zdaj pa eden od vodilnih uslužbencev močne zavarovalniške družbe, ki v prostem času — kot večina funkcionarjev stranke rastakiz — opravlja dolžnost referenta za stike s tujino v izvršilnem odboru stranke. »Postala naj bi iniciator idej in hkrati pes čuvaj vsega dela v naši družbi. Težimo k temu, da bi vsa dejavnost v stranki rasla od spodaj navzgor in dosegli smo že nekaj uspehov pri aktivizaciji širokih slojev, pri bujenju zavesti množic, zlasti pa glede participacije pri upravljanju in široke razprave o vseh lokalnih ter širših vprašanjih.«
V novo stranko se lahko vpiše vsak Iranec, ki je dopolnil 18. leto, vendar članstvo pi pogoj za siceršnje družbe-no-politično delovanje. Stranka rastakiz šteje že kakih 12 milijonov državljanov. »Ko smo zbrane podatke dali računalniku v Teheranu, smo ugotovili, da so se mnogi preprosti ljudje kar po petkrat vpisali na različnih mestih,« se je nasmehnil dr. Zarne-gar, zavedajoč se težkega dela, ki še čaka vodstvo stranke pri prebujanju množic.
Tudi v samih vrhovih spodbujajo »različnost mnenj«, toda ko »se za nekaj zmenimo, smo vsi dolžni pomagati, da zadevo izpeljemo«, je dejal dr. Zamegar. Prav junija so časopisi s poudarkom poročali, da je v stranki glede nekega vprašanja prvič prišlo do jasne konfrontacije: v razpra-
vi glede osnutka novega zakona o na- " jemninah, ki naj bi ga stranka predlagala »madžlisu«, iranskemu parlamentu. Struji stranke rastakiz — »progresivno krilo« in tako imenovano »krilo graditeljev« — sta svoji različici pripravili za izvršni odbor, ki igra vlogo nekakšnega koordinatorja in razsodnika.
Stranka rastakiz ima tudi močan vpliv na sindikate, njen podmladek pa je študentska organizacija. Trenutno obstaja v Iranu približno 35.000 osnovnih celic stranke, na tisoč članov volijo po enega delegata za kongres. Jasnejšo pot v prihodnost bo začrtal prav oktobrski kongres, kajti za zdaj je še precej tipanja in eksperimentiranja — niti, kakih posebnih stikov s tujino stranka še ni navezala — vsekakor pa ostajajo tri temeljne točke programa »stranke preroda« oprte na monarhijo, ustavnost in revolucijo šahanšaha in ljudstva. »V boju za socialne in gospodarske reforme moramo biti združeni,« je poudaril dr. Zar-negar, »in p”ar zato smo se odločili za novi, enostrankarski sistem.«
Odtok možganov in korupcija
Uknitev prejšnjih političnih strank je bila toliko manj boleča, ker so bili pogledi njihovih članov — vsaj iz dveh vodilnih strank (»Iran novin« in »mardom«) — v razmerah presvetljenega absolutizma, ki ga z očetovsko trdo roko iz leta v leto s preskuše-nimi recepti in z novimi prijemi ohranja Mohamad Reza, skorajda identični. To seveda ne pomeni, da ni čutiti nikakršne opozicije; zadnja leta so zlasti nemimi intelektualni krogi, še posebej »neprijetni« pa znajo biti levičarsko usmerjeni študentje. Iranske univerze izšolajo denimo od 650 do 700 zdravnikov na leto, a kar polovica jih odide v Evropo oziroma ZDA na »podiplomski študij«, kar pomeni bodisi oploditev z idejami, ki domačemu režimu niso ravno pri srcu, bodisi preprosto odtok možganov. Menijo, da je v tujini zaposlenih kakih 10.000 iranskih zdravnikov, torej skoraj toliko, kolikor jih dela doma; 70 odstotkov jih je samo v ZDA in ZRN — po podatkih, ki jih je objavila domača revija »Nova družba«, je Iran peti največji »rezervoar« ameriškega zdravniškega osebja. Podobno je z drugimi visokokvalificiranimi kadri; zadnja leta se sicer že vračajo v domovino (po 3.000 na leto), vendar bo moral Iran letos najeti kar 15.000 tujih strokovnjakov, bodisi za krajšo bodisi za daljšo dobo, da bi izvedel najrazličnejše gospodarske načrte, za katere sicer ne manjka denarja, pač pa jih hromita že omenjeno zdomstvo specializiranega kadra in šibka delovna zavest širših zaposlenih slojev (sam šahanšah nenehno grmi proti »lenobi«, ki jo postavlja na »stopnico pod samim zločinstvom«). Podobno kot v Libiji, kjer so prav tako z družbenimi reformami spodrezali fevdalizem in veliki kapital, se ie tudi v Iranu težnja nekaterih slojev po lagodnem življenju izrazila v prilagojeni obliki: razrasla se je korupcija državnih uslužbencev in organov. Le-ta je okužila tako malega uradnika kot ministra: prav letos so v Iranu razkrili afero lockheedovskih dimenzij, v katero so bili vpleteni sam vice-admiral Atai in 13 drugih Irancev, večidel mornariških oficirjev — spravili so si lepe kupčke s sklepanjem pogodb in tihotapstvom, za katerega so uporabljali kar ladje iranske vojne mornarice; viceadmiralu so pobrali štiri milijone dolarjev, ostalim pet milijonov, poleg tega pa bodo sedeli, veceadmiral pet let.
»Od ljudstva sem zahteval,« je izjavil šahanšah, »naj ne zapira oči pred
korupcijo, pa naj se pojavi kjerkoli.« Da je zadeva resna, priča tako rekoč vsakotedensko ponavljanje takih in podobnih opozoril ter spodbud s samega prestola. Vse te afere in aferi-ce so seveda voda na mlin mnogim opozicijskim grupacijam, ki so dostikrat ekstremistično obarvane in delujejo predvsem med iranskimi zdomci ter študenti v tujini. Njihov odsev so sporadični neredi doma, ki jih močno cenzurirani tisk nato označuje bodisi kot izbruhe »verskih fanatikov« (umor verskega voditelja šamsabadi-ja v Isfahanu maja) bodisi kot »teroristično rovarjenje«, za katerega oblasti krivijo libijskega Gadafija, palestinskega Georgea Habaša in domačo ilegalno komunistično stranko Tudeh (s sedežem v Vzhodnem Berlinu).
Z orožjem kupljena nevtralnost
Veliko kritike — tako v domačih kot tujih krogih — je slišati tudi na račun nenehne krepitve iranske vojske. že po uradnih podatkih je v peti petletki za obrambne namene dodeljeno 29.200 milijonv dolarjev (za socialo v istem obdobju 11.100 milijonov, vsi izdatki državnega proračuna za to obdobje pa znesejo 122.800 milijonov dolarjev!). To so zares veliki izdatki in bržkone bo držala ugotovitev, da je iranski vojak drugi najbolje opremljeni vojak na svetu (za ameriškim vojakom, sicer pa Iran tako ali tako kupuje večino vojaške opreme in orožja v ZDA). Tega nesorazmerno velikega deleža narodnega dohodka, namenjenega krepitvi iranske vojaške moči, nihče ne prikriva, kakor tudi ne prikrivajo vojaških objektov, ki jih je moč videti ob katerikoli glavni prometni žili. Pobočja iranske gole visoke planote so vsa prekrita s tarčami za lovce, parajoče vselej vedro nebo. »Dolga leta smo zaostajali v obrambni moči,« zatrjuje iranski suveren, »in ko zdaj skušamo nadomestiti zamujeno, nas kritizirajo zaradi visokih izdatkov za vojsko.«
V uradni interpretaciji Iran teži za popolno nevtralnostjo, ki pa se jo da kupiti le z vojaško močjo. Tudi nemir pred velikim sosedom na severu — kopenska meja s SZ je dolga 1740 km, vodna 630 km — je še zaznati, zadnje čase pa ga že spodriva nezaupanje do arabskega sveta. Spor z Irakom so z ureditvijo obmejnega vprašanja (1280 km voda, močvirij in puščave s 34 nevralgičnimi točkami) sicer formalno uredili, ubežni voditelj nesrečnih Kurdov je dobil dvorec na severnih rezidenčnih gričih Teherana, begunci delo, Kurdi onkraj meje pa »avtonomijo«, vendar hitijo tako v Bagdadu kot v Teheranu staro sovraštvo pometati pod perzijsko preprogo s prevelikimi izlivi »prisrčnih odnosov«, da bi mogel opazovalec povsem verjeti, da so se strasti polegle, kot od časa do časa vzplamtijo tudi na vzhodnih mejah z Afganistanom in zlasti Pakistanom. Vsekakor pa je treba priznati, da si Teheran prizadeva skovati dobrososedske odnose — o tem priča živahna letošnja diplomatska dejavnost in vrsta dolgoročnih politično-gospodarskih sporazumov — vendar ostane občutek, da si skuša Iran v območju Perzijskega zaliva prilastiti vlogo nespornega voditelja. Sc» besedniki se vselej razvnamejo, če nanese beseda na poskuse, da bi geografski izraz »Perzijski zaliv« spremenili v »Arabski zaliv« in prav tako ne prikrivajo nostalgije za nekaterimi ozemlji, ki so jih izgubili v preteklosti.
Težnje, da bi bil Iran sam svoj režiser, so toliko bolj razumljive, ker se je doslej premočno naslanjal na Zahod, zdaj pa zelo hitro in realistično dojema, da politična kohezija na
Zabodu slabi. Prastari strah pred »sovjetskimi kleščami«, ki ga je Iranu pomagala prestajati podpora ZDA, je spričo oslabljenih pozicij Moskve v arabskih državah sicer uplahnil, toda hkrati se je okrepila skrb, da bo svetovne hegemonije nekdanjih velikih zaveznikov kmalu konec in zato skušajo v Teheranu skovati nova zavezništva bolj lokalnega značaja. Od tod izvirata krepitev vojaške moči, pa težnja, da bi Perzijski zaliv postal nea-tomsko območje.
Skrbi v mesecu farvardinu
Prve gospodarske številke, ki so jih letos zbrali v mesecu farvardinu (od 21. marca do 20. aprila), kažejo, da bo letos 2535 najbrže prvo leto v tem desetletju, ko bo državni proračun pokazal deficit in ko bo prihodek od nafte opazno manjši. Splošna poraba in naložbe kljub temu rastejo, država se je močno zavezala na kmetijskem področju in v gradnji infrastrukture. Zavezanost »beli revoluciji« pa neusmiljeno terja »nova peresa za njeno kapo«, kot je rekel šahanšah, kajti sicer bi utegnila speča notranja nasprotja zažareti in ob kakršnihkoli nenadnih zunanjih pretresih tudi vzplamteti. Zato je ministrstvo za finance m gospodarstvo že koj v začetku letošnjega iranskega leta privilo davčni vijak: medtem ko so lani z davki zbrali le 12 odstotkov državnega proračuna, jih nameravajo letos izterjati za 16,5 odstotka oziroma bržkone še precej več. Lani so prihodki od nafte in zemeljskega plina pokrili 83 odstotkov državnega proračuna, letos se bodo zmanjšali kar za 37,7 odstotka. Toda kljub temu bo ostalo v državni blagajni 1.409 milijard rialov in zato načrtovalce predvsem skrbita druga osnovna problema sodobnega Irana. Prvi so kronična ozka grla v infrastrukturi, predvsem v prevozu, komunikacijah, telekomunikacijah in kvalificirani delovni sili; druga je popolno nesozvočje med dejavnostjo zasebnega sektorja in državnimi gospodarskimi organi.
Reševanje teh osnovnih nalog se je že začelo in vanj se vpletajo tako zunanjepolitične poteze kot notranje spremembe. Da bi razgibali množice, so poleg političnega programa stranke rastakiz zastavili tudi širokopotezen načrt participacije delavcev pri čistem dobičku podjetja. Letos je že kakih 340.000 zaposlenih — večidel v industriji — dobilo 6,5 milijarde rialov na osnovi nekakšnega delniškega sistema. Zakon o participaciji delavcev pri delitvi dobička — najnovejše pero v kapi bele revolucije — predvideva, da bo ta sistem do leta 1978, to je do konca zdajšnje petletke, zajel kakih 15.000 podjetij in 500.000 delavcev. Poleg tega je v začetku letošnjega iranskega leta obstajalo 476 potrošniških zadrug, 640 kreditnih zadrug, 170 stanovanjskih zadrug in 6 zadrug proizvajalcev — sistem, ki zajema 400.000 delavcev. Ker pa je večina delovne sile v Iranu (zaposlenih je kakih 10 milijonov Irancev) še vedno vezana na poljedelstvo (v industriji- delata le kaka dva milijona), bijejo velik, vendar še nedorečen boj tudi na pode^eljm.s poskusi uvajanja zadružništva' in zadružne kooperacije.
Kakor da bi slutil, da velike revolucije ne bo mogel sam speljati do konca, šahanšah z veliko publiciteto vpeljuje šestnajstletnega kronskega princa v državniške posle. »Princ se lika«, ugotavljajo komentatorji, hkrati s prirojeno privrženostjo dinastiji in s kančkom skrbi, ali bo sin sposoben nadaljevati velikopotezno očetovo delo.
Vilko Novak
Korenine,pojava Carter*
Jimmy Carter išče svoja izhodišča v moralnih in političnih vrednotah »pionirske Amerike« — »Ravnotežje moči« s Sovjetsko zvezo ostaja konstanta
Preboj poprej skoraj neznanega politika Jimmyja Carterja za demokratskega kandidata za predsedniški položaj, je združen s takimi zasuki in novostmi v ameriškem političnem življenju, da si je že prislužil naziv »pojav Carter«, človek, ki raste iz razmer »novega juga«
(industrijskega kmetijstva), se naslanja na izhodišča populizma iz prve tretjine stoletja, se šteje za predstavnika majhnih ljudi in ni naklonjen velikanski administraciji, se zdi v tem času najbolj ustrezna osebnost; ni izbranec mogočnega strankarskega stroja, ni zvezan z vplivnimi sindikalnimi voditelji, ima podporo črnega prebivalstva, ko nastopa z zamislijo o »ločeni enakosti« (namesto o integraciji, ki je bila cilj »velike družbe«) in pripravljen se je podrediti zakonitosti, ne da bi težil h kopičenju moči v rokah izvršilnih teles.
Na ta način pooseblja Ameriko, ki so ji nekoliko idilično rekli »pionirska« glede na to, kako se je pred 200 leti oblikovala v soočenju s tedanjim evropskim fevdalnim sistemom v demokracijo posameznika na lastnem koščku zemlje. Stik z zemljo in lastno delo sta prinašala po prepričanju očetov nacije tisto čisto novo vrednoto, ki je bogatila družbo m je ustvarjala možnosti za nastanek demokratičnih odnosov med ljudmi. Težnjo po demokratičnosti v družbi majhnih lastnikov zemlje, ki je bila zastarela že ob koncu 18. stoletja, ko so Združene države Amerike dobile ustavo, so, kot vrhovno idejo in kot nadnačelo. skoraj nedotaknjeno prenašali skozi obdobja industrializacije, monopolistične koncentracije kapitala, imerializma in neo-imperializma z multinacio-nalnimi družbami vred. Zdaj, v času rastoče moči zvezne vlade in velikega poslovne ga sveta, se je težnja sprostila v podporo Carterju kot »človeku z zemlje«; le-ta se je prav tako kot znameniti populisti iz 30 let (napadali so miste in zvezno gospodarsko politiko new deal ter se zavzemali za lokalno demokracijo), naslonil šena eno izhodišče pionirske Amerike, na protestantizem. Toda, drugače kot prvi populisti, ki so zagovarjali prerod prvinskih ameriških vrednot, je Carter enako previden nasproti vsem stebrom družbe, vključno z monopoli, in ni zaprl nobenih vrat nikamor. Uje razmere in velja za člo-
veka, ki ni imel izkušenj v
Čeprav je obrnjen v notra-vodenju zunanje politike, ni mogoče reči, da ni ponudil mednarodnega političnega programa. Po svoje bi bilo mogoče govoriti o »nasprotnem programu«, ker je predvsem kritičen do izhodišč prejšnjega, manj pa opredeljuje lastna stališča. Tako Carter, podobno kot v notranji politiki, računa z nezadovoljstvom z izvajalci prejšnje politike in to se zdi dovolj za uspešen nastop v vo-livnem boju. Zvečine se omejuje na to, da nakazuje možnosti, kaj bi on utegnil storiti, če bi bil predsednik, ne pa, iz kakšnih dolgoročnih strateških izhodišč bi izhajal. Iz izjav je mogoče ugotoviti skeptičnost glede odnosov s Sovjetsko zvezo, željo po tesnejšem atlantskem zavezništvu in težnjo po zadržanosti s konservatimimi poudarki.
V Združenih državah Amerike, ki jim multinacionalne družbe kot odsev sodobnega kapitalizma v mednarodni politiki določajo logiko nastopanja, prekucuških skokov v resnici ni mogoče pričakovati; v načinu reševanja mednarodnih vprašanj se ni mogoče vrniti v čas pred Nixo-nom, ne v odnosih do Sov jetske zveze, ne do kakih drugih prvin, ki so izid prizadevanj politike Nixona in Kissingerja. »Popuščanje napetosti« je izrazilo zahteve časa in je bilo odsev objektivne potrebe spremeniti mednarodne odnose, ker je lo-I gika konfrontacije pokazala I neuspehe. Za zdaj torej ni
mogoče pričakovati dolgoročnega programa, ki bi izpodbil izhodišča, kot jih je po končani vietnamski vojni opredelil H. Kissinger za novo smer ameriške zunanje politike (govori v St. Louisu, Kansas Cityju, Dallasu, na pariški konferenci o ekonomskem razvoju, pred senatnim odborom ob 200. oo-letnici ZDA). Za programske osnove se je zato treba obrniti drugam in zdi se najbolj ustrezno upoštevati zamisli Z. Brzezinskega, ki velja za svetovalca J. Carterja in ki je v člankih v zadnjem času modificiral nekatera izhodišča »politike za 70. leta« (Nixonove zunanjepolitične doktrine). Ustrezala bi tudi primerjava z izhodišči prejšnje politike, da bi bilo laže videti količino različnosti in težo razhajanj.
Na kratko o osnovnih črtah teze Brzezinskega:	na
začetku ugotavlja, da številčnost novih držav v mednarodni skupnosti zahteva bistvene spremembe v njeni ureditvi; zahteva učinkovito reševanje neenakosti med obe. ma deloma sveta; če naj bi odpravili vedno bolj nevarne konflikte; manj pozornosti naj bi v ameriški politiki zavzela vprašanja dvostranskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Na prvi pogled gre torej za kritiko Kissinger-jeve politike »detente« in za temeljito obrnjen vrstni red prizadevanj, ki bi ga bilo lahko vključiti celo v okvirno podobo sveta, kot si ga zamišljajo neuvrščene države in druge dežele v razvoju. V resnici je seveda, »po-
puščanje napetosti« mednarodna politična konstanta, ki je novi ljudije na vodilnih položajih ne morejo preprosto zavreči; del sodobnih mednarodnih odnosov prav gotovo sloni na njem. Kritika ne more zadeti popuščanja v celoti, ampak predvsem poudarke, ki so proizvod specifičnih gledanj posameznih politikov. Mogoče je reči, da gre za kritiko Kissingerjevih zamisli o ponovitvi »evropskega koncerta«, oziroma prepričanja, da je izkušnje evropskega 19. stoletja kot način urejanja odnosov med močnimi državami mogoče zadovoljivo prenesti v drugo polovico 20. stoletja. Zdi se torej, da je Brzezinski bolj pri tleh in išče rešitve (ki pa naj bi prav tako poudarile vodilno vlogo Združenih držav Amerike) v današnjem času, z današnjimi državami in družbenimi silami. Ugotavlja na primer krizo liberalne demokracije, ki je zvezana s pojmi napredek in svoboda, pri čemer naj popolna »svoboda« (torej domnevno enake možnosti za vse), že zanesljivo zagotavlja napredek. Ugotavlja tudi spremembe v svetu, ki so prerasle razmere, iz katerih je zrasla ameriška deklaracija o neodvisnosti ter zato išče koordinate ustreznejšega razmerja med »industrijskimi demokracijami« in svetom v razvoju.
Osnova Kissingerjeve politike — zagotoviti ustrezno razmerje med enako močnimi silami — se zdi Brzezin-skemu s tega vidika neustrezna. Ne zato, ker bi imel kaj proti vodilnosti močnih, ampak zato, ker sodi, da Sovjetska zveza ni sposobna sodelovati v sprejemanju in oblikovanju novosti v mednarodnem življenju. Šteje jo za silo izrazitega »statusa quo«, ki se do velikih mednarodnih vprašanj obnaša
»egoistično in nevtralno« in torej »ni računati, da bi se zavzela za oblikovanje novega mednarodnega sistema«, še naprej se bo torej s Sovjetsko zvezo treba zavzemati za rešitev konkretnih konfliktov in vprašanj varnosti, toda od tega odnosa ne bi smeli pričakovati gibala v postopku prilagajanja mednarodnega sistema novim resničnostim.
Brzezinski mednarodno varnost (v pomenu nemogo-čnosti izbruha jedrske vojne) šteje za danost, ki je že posledica opravljenih premikov ob koncu hladne vojne. Osredotoča se zato na žgoča vprašanja, ki pretresajo svet in jih razvrščamo ob črti sever —jug. Toda misel, da se je Brzezinski približal stališčem dežel v razvoju, bi bila nedvomno preveč optimistična; za prvi pogoj učinkovitega spreminjanja šteje še večjo in svestransko povezanost industrijskih držav (gre seveda za zahodne države, ker je Sovjetsko zvezo izključil), Id naj bi s skupnim prizadevanjem rešile žgoča vprašanja dežel v razvoju. V tej točki pa sta že pogleda Kissingerja in Brzezinskega povsem enaka: šlo naj bi za pomoč v okviru sodobnega kapitalističnega sistema, ki so se mu pokvarili izravnalni mehanizmi in kjer napredek sam na sebi redno in praviloma pomeni samo še napredek za že razvite, hkrati pa vedno večjo oddalejnost od nerazvitih. Koncept se torej zavzema za strategijo pomoči, ki se je že enkrat izkazala za neustrezno, ker razvite kapitalistične države niso pristale na korenito spremembo odnosov med »središčem« in »obrobjem«. Kissingerjeva »povezanost sveta« povsem ustreza »povezanosti industrijskih demokracij« pd Brzezinskem, kajti pri obeh gre za težnjo po integriranju, ki jo zahteva razmah tehnologije kot ključne prvine sodobnega kapitalizma. Povezovanje industrijskega sveta je potrebno zato, da bi se nelogičnosti v razmerju do dežel v razvoju nekoliko umirile, pa tudi zato, ker je prišlo do sprememb tudi v »središču« kapitalizma, v odnosih med razvitimi. Zamisel Brzezinskega bi bilo zato mogoče obnoviti tudi takole: mednarod-
ni sistem naj ne bi bil funkcija odnosov med dvema velikima silama (tako kot pri Kissingerju), ampak funkcija tiste sile, ki bi bila bolj sposobna odstraniti nesorazmerja med razvitimi in nerazvitimi.
Kaj vse to pomeni v praksi, je mogoče opredeliti samo okvirno. Kljub zadržkom do Sovjetske zveze bo najbrž še naprej aktualno iskanje prave razlage za ravnotežje moči, ki je posledica zgodovinskega merjenja moči in kjer (po besedah sporazuma o osnovah sovjetsko-ameriških odnosov iz leta 1972), nobena država ne bi smela pridobiti kake prednosti na račun druge. Še naprej bo v Evropi žgoče vprašanje, ali »smejo« na zahodni .strani priti v vlade levičarji in, ali smejo na območjih, ki veljajo za »nikogaršnja«, priti na oblast levi revolucionarni režimi.
Zasuke je, če uporabimo hkrati teoretični okvir Brzezinskega in konkretne izjave Carterja, mogoče iskati le v posameznih poudarkih veljavne mednarodne politike Združenih držav Amerike. Ne gre zanemariti učinkov, ki jih ima kritika Nixonove in Kis-singerjeve politike v času, ko se zdi, da je javnost razočarana zaradi nekaterih »neuspehov« in ko ni pripravljena opustiti misli na vodilnost, odločilnost in zmagovitost v sleherni situaciji. Kritika pa ne odgovarja na argumente, ki jih je državni sekretar Kissinger v zadnjem času nekajkrat omenil, ko je razlagal okvire zunanjepolitičnih možnosti in ki slonijo na preprosti ugotovitvi, da pač nih-č ne more zaustaviti rasti Sovjetske zveze in je zato treba živeti z njo. Torej naj ne bi šlo za vprašanje, ali je nekdo hotel kaj ukreniti v Angoli (to je namreč ključna točka obtožbe o Kissinger-jevi popustljivosti), ampak, kakšne možnosti je imel za uspeh. Z drugimi besedami, če je že moč tista, ki določa politiko (Brzezinski se tezi ne odreče, niti posledicam, ki iz tega dejstva izhajajo), potem je treba računati z močjo drugih, s kompromisi, popuščanjem, sporazumi in vsem, kar sodi zraven.
MOJCA DRCAR-MURKO
Kaj misli delavec
Enoten sistem informiranja in baze proti vrhu na Madžarskem - Nezamenljiva vloga sindikalnih poverjenikov
OD DOPISNIKA TANJUGA POSEBEJ ZA DELO
BUDIMPEŠTA, julija — Madžarska sodi med države, v katerih zelo pogostoma izvajajo razne ankete In raziskujejo mnemje ožjega ali širšega kroga ljudi o določenih ali tudi splošnejših temah. Te raziskave mnenj so nekoč opravljali od priložnosti do priložnosti, glede na problematiko, ki jo je organizator ankete obravnaval, vendar so jih večinoma skrbno pripravljali In dobro organizirali. Že kako leto dni pa tukaj funkcionira enotno informiranje višjih družbenih in državnih organov o vsem, kar se kot mnenje, stališče ali atmo-sfera ustvarja in živi v najožjem krilu delavskega razreda, pri proizvajalcu ali pri delovnem ljudstvu v celoti.
Sindikat ie po posebni uredbi vlade dolžan po svojih kanalih redno in organizirano pošiljati informacije o vsem, kar utegne zanimati vodstvo države kot odmev m reakcija »baze« družbe na določene ukrepe, poteze, akcije državne uprave.
V prvi varianti je sindikalni poverjenik v podjetju, ki ;e kot aktivist na čelu 10 do 15 ljudi in izbira vse, kar se zdi zanimivo v reakcijah ljudi, ki jih predstavlja: pritožbe zaradi plače, zaradi delovne norme, draginje, stanovanj, delitve dobička in tako naprej, vse do izražanja mnenj o vodilnih osebnostih in načinu njihovega dela.
Sindikalni poverjenik ta mnenja sistematizira in nato jih odda naslednji pristojni sindikalni instanci — sindikalnemu odboru delavnice, ki mnenja vseh poverjenikov podjetja pošilja naprej odboru sindikalne podružnice celotnega koletkiva. Podruž-
nica obvešča upravo podjetja in partijsko organizacijo, enako poročilo pa pošljejo centralnemu svetu sindikata. Uprava podjetja sprejema nato ukrepe (ali jih ne sprejema) za odpravljanje pomanjkljivosti, o katerih poročajo poverjeniki, centralni svet sindikatov pa zbira najpomembnejša in najkočljivejša mnenja poverjenikov iz vse države ter jih natisne v strogo zaupni brošuri v kakih 350 izvodih. Te brošure dostavijo najprej članom politbiroja in vlade, potem pa naprej do tiste ravni, o kateri sodijo, da jo morajo s stvarmi, ki so v brošuri navedene, seznaniti.
V prizadevanju, da bi si ta sistem informiranja utrl pot, sta se pojavila dva problema: prvič, kako ljudi opogumiti, da bodo poverjeniku povedali, kaj jih tare, in drugič, kaj narediti, da poverjeniki kot skrajne tipalke za raziskavo javnega mnenja ne bi zbudili vtisa, kakor da so nekakšni ovaduhi. Po oceni poučenih tudi te težave kljub vsej kočljivosti, ki tako delo spremlja, uspešno premagujejo.
Drugi sistem informiranja, neodvisen od tega, se nanaša na 105 naj večjih podjetij v državi, kjer sindikalni poverjeniki rezultate svojih raziskav pošiljajo neposredno centralnemu svetu sindikata, obvestijo pa tudi 19 forumov sindikata, organiziranih po panogah.
Informacije, zbrane po tej poti, natisne centralni sindi kat v posebni brošuri in jo
razpošlje na omenjeno število naslovov od politbiroja do županijskih komitejev.
Med stvarmi, ki so v splošnem intresu, so sindikalni poverjeniki zadnje mesce obveščala »vrhove« o dolgem obdobju draginje na zelenem trgu letošnjo pomlad, o slabi izbiri mesa, o nekaterih nerazumljivih nesorazmerjih med posameznimi kategorijami in panogami, o pomanjkljivostih trgovine, ki po ovinkih navija cene, in tako naprej.
Za mnoge probleme, ki nastajajo, ponujajo delovni ljudje tudi že rešitve, vsaj takšne, kakršne si sami predstavljajo. Zlasti jih prizadene, če se cene povečajo nad možnostmi njihovih družinskih proračunov. Zato so se množično zavzemali za to, da bi omejili zgornjo mejo cen zelenjave, ki so ravno letos »globoko segle« v žep potrošnika.
To seveda ni edina pot, po kateri najodgovornejši ljudje v državi dobivajo podatke o razpoloženju ljudstva. Partija ima razvit aparat, ki v nekem svojem delu na določen način opravlja tudi to funkcijo. Sindikat je trenutno v tej dejavnosti najbolj angažiran. Zdaj bi samo želel svojo prakso informiranja obogatiti tudi z zbiranjem odmevov na pojave, ki bi jih delovni ljudje ocenili kot dobre, da se ne bi omejeval pretežno na kritike.
Toda to gre seveda precej teže, kajti ljudstvo zmeraj rajši kritizira kot hvali.
MILOŠ COROVIC
UREDITEV OBALNE CESTE
Cilj: ob morju brez „za maskov“
Jeseni je naposled le predviden začetek del pri rekonstrukciji obalne ceste — Postopoma bodo odpravili ozka grla, ki povzročajo avtomobilske kače od ankaranskega križišča vse do Portoroža
KOPER, 14. jul. — V eno samo pločevinasto kačo strnjena kolona vozil, nejevoljni vozniki in sopotniki, ki jim prijetne spomine ali pa obete za počitnice greni vožnja domov oziroma na morje, nestrpni domačini, siti čakanja pred semafori, prepoteni miličniki — taka je, največkrat z vročim soncem »popoprana«, podoba poletne prometne gneče na obalni cesti.
Spoznanje, da pomembna prometna žila ne bo kos naraščajočemu prometu, sega 14 let nazaj, ko so bili izdelani projekti križanja obalne ceste s semedelsko cesto — vpadnico v Koper. No, to je bil le začetek, uradni začetek, če hočete. Precej resneje in zavzeto so se pričele priprave na gradnjo obalne ceste tri leta kasneje (1965), ko je takratni cestni sklad naročil izdelavo investicijskega programa obalne ceste. Sledilo je nekakšno obdobje zatišja pred nevihto, bi rekli. Kajti v vseslovenskem merilu so se pričele polemike o tem, katera različica ceste je najboljša.
In med tem ko smo razpravljali o cesti, se je promet večal, cestna zagata pa še bolj.
»Vse skupaj je bilo velikopotezno sanjarjenje o hitri cesti, ki je ne potrebujemo. To kar potrebujemo je samo večja propustnost sedanje ceste, ki naj zagotovi nemoten, tekoč promet — tako medmestni kot tranzitni,« pravi Branko Furlan, pred-
sednik skupščine obalne skupnosti.
Obala ne potrebuje hitre ceste
Obala za svoje potrebe trenutno res ne potrebuje kake hitre ceste, ali nečesa temu podobnega, kar omogoča predvsem hiter pretok tranzitnega prometa. Po obalni cesti vozi namreč le 30 odstotkov vozil v tranzitu in še ta se bodo lahko v prihodnjih letih preusmerila na šmarsko cesto, ki bo peljala od Kopra do Šmarij in potem do Dragonje in naprej v hrvaško Istro. V prvem planu je torej zagotovitev prepustnosti obstoječe ceste, kar je tudi prvi motiv za gradnjo, ne nazadnje pa smo tudi ob sprejemu posojila mednarodne banke za obnovo in razvoj za Bernardin, prevzeli obvezo, da bomo posodobili obstoječo cesto do Portoroža.
Strokovnjaki so izračunali, da je največja prepustnost ceste zagotovljena ob hitrosti 60 km na uro. Takrat vozila vozijo v precej strnjeni ko-
loni, hitrost je dovolj velika in vožnja varna. Seveda mora biti tudi cesta taka, da zagotovi tak nemoten pretok vozil. In nova obalna cesta, za katero so dokončno sprejeli načrt rekonstrukcije in izgradnje, bo taka. Odpravljeni bodo semaforji in ostala ozka grla.
Prometna gneča je kljub ankaranski deteljici ostala, se maforski križišči pri Slavčku in Slavniku sta pločevinasto reko »sekala«, vzpona nad Izolo in Strunjanom pa upo časnjevala. V prvem petletnem obdobju (do leta 1980) kanijo na obali urediti predvsem omenjene štiri probleme in tako v precejšnji meri odpraviti gnečo, zaradi katere od ankaranskega križišča do Portoroža vozite tudi uro ali dve, čeprav je ob normalnih pogojih to razdaljo moč prevoziti v slabe pol ure.
Najprej deteljica pri Slavčku
Poglejmo si, na kratko, kakšen je plan izgradnje in rekonstrukcije obalne ceste do leta 1980, plan, ki je bil spre-
jet jn od katerega ne bo no
benih odstopanj več. Koordi nacijski odbor za izgradnjo obalne ceste si bo prizadeval, da bi že to jesen pričeli z izgradnjo deteljice pri Slavčku, tako da bo odpravljeno prvo semaforsko križišče. Seveda se bo gradnja pričela jeseni, če bodo v koprski občini ure dili vse zadeve, ki se nanašajo na »prestavitev« Badaše-vice. Potem je v tem petletnem obdobju v načrtu še izgradnja odcepa v Bertokih, tako da bodo težka vozila že od tam peljala v industrijsko cono, zgradili bodo nadvoz za Semedelo in tako odoravili še drugo semaforsko križišče (ta nadvoz zopet nalaga koprski občini obvezo zgraditi novo povezovalno cesto med Koprom in Semedelo). Do Izole bo cesta v prvem petletnem obdobju ostala taka kot je. Da se bodo izognili belveder-skemu in strunjanskemu vzponu, pa bodo zgradili povsem novo cesto, dvopasovnico, ki se bo odcepila pri Rudi, obšla tovarno Mehano-tehnika in peljala nekako mimo Jagodja do Valete. Dokončna trasa še ni znana, kajti oroiekt je v izdelavi.
V drugi etapi izgradnje in rekonstrukcije obalne ceste pa bodo naredili še dvopa-
sovnico od ankaranskega križišča do Slavnika — ta pa bo tekla vzporedno s staro cesto, nato pa bodo ob morju ob sedanji trasi naredili še dva pasova ceste do Izole. Cesta se bo po vsej verjetnosti razširila v morje, vendar je ob tem dan poseben pogoj, da je treba ta predel poprej urbanistično urediti tako, da Slovenci ne bomo izgubili tega dela »divje« in precej obiskane plaže. Druga etapa izgradnje naj bi se končala leta 1985.
Republiška skupnost za ceste je že sprejela izgradnjo te ceste, soglasje so dali tudi obalni dejavniki ter republiški komite za promet in zveze. Treba bo le še skleniti družbeni dogovor med zainteresiranimi za izgradnjo tega objekta, katerega pr v* faza del (do leta 1980) bo veljala — po sedanjih cenah oziroma ocenah — približno 320 milijonov. Od tega bo četrtino moralo prispevati obalno gospodarstvo.
Tokrat gre torej zares in upajmo, da bomo po tolikih letih letos jeseni le dočakali začetek gradnje oziroma rekonstrukcije, ki bo obalno ozdravila »zamašenosti«.
DUŠAN GRČA
Spomenik
dražgoški
bitki
DRAŽGOŠE, 15. julija — čez nekaj dni, na praznični 22. julij, bodo dražgoški hribi in planote sprejeli medse veličasten betonski spomenik, delo kiparja Stojana Batiča, arhitekta in slikarja Borisa Kobeta, ki bo istega dne prejel tudi nagrado za življenjsko delo in slikarja Iveta Šubica. Slednji, ki je bil sam, z orožjem v rokah, priča dražgoški bitki, kateri spomenik posvečamo, je k delu svojih dveh kolegov priložil prelep mozaik. Spomenik j» veljal 5 milijonov in ustvarjalci sami pravijo, da komisija, ki mu je našla prostor, ne bi mogla izbrati lepše razgledne točke. V. M.
PETEROKRAKA ZVEZDA — je tloris, ki ga je izdelal arhitekt Kobe, za katerega je to največji spomenik, pri katerem je delal.
IZPOD RESTAVRATORKINE LOPATICE
Izredno odkritje
V cerkvi v Podčetrtku odkrili baročne freske iz leta 1712 — Znan je avtor — Temeljno povojno odkritje
PODČETRTEK, julija —- Tukajšnja župnijska cerkev sv. Lovrenca je spremenila svojo notranjo podobo. Pod njen strop so postavili lesen zidarski oder. Pa ne za zidarje in tudi za pleskarje ne. Na njem po vse dneve neutrudno dela restavratorka — slikarka Avgusta Dola-šek iz Maribora, ki je pod ometom v prezbiteriju odkrila čudovite freske, stare več kot četrt tisočletja.
»Sem sem prišla obnavljati freske iz leta 1890. Pa se je naenkrat tam na oboku z ro-kokojsko ornamentiko, kjer je bilo nekaj odluščenega, rjavkasto zasvetlikalo. Takoj sem zaslutila, da lahko naletimo na fresko, da pa bo nekaj tako čudovitega spodaj ...« je zagreto pripovedovala restavratork?..,.>|To je bilo 8. julija. Od takrat naprej sem v cerkvi po ves dan, od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, taka strast me je prijela. Poglejte te čudovite barve... Pa da smo našli podpis avtorja teh fresk, to je nekaj vredno ... In letnico sme odkrili, kar poglejte,« mi je neumorna restavratorka razkazovala prelepi svet baročnih fresk, ki ga je odkrila. »Vidite, tule piše HO-CAVÉ REPIFIC ATUM, kar pomeni, da so freske iz leta 1712«.
Rešeni rebus
»Oprostite, toda jaz ne razumem, kaj ima ta hocave opraviti z letnico,« sem protestirala in že izvedela rešitev tega zanjo tako preprostega rebusa. »Tako je to — enkrat se pojavlja črka M. to je rimska številka 1000, enkrat D, to je 500, dvakrat CC je 200, dvakrat V je 10 in dvakrat I je 2. To vse skupaj seštejete in dobili boste 1712.
A še bolj pomembno je, da smo našli podpis. Taka najdba je res nekaj edinstvenega, sai so podpisi ponavadi zabrisani ali jih pa sploh ni. Tule pa je razločno podpisan G. C. Wàginger, vidite, kako lepo smo ga ven spravili.«
To sem videla. Dosti več pa ne, ker se mi je začelo vrteti v glavi. »Kaj ne bi šli raje s tegale odra?« sem pre-
dlagala. Bistro. Ker smo se potem preselili v župnišče, k Frideriku Stemadu, ki je bil ta dan ravno en dan osem insedemdeset let star. še z mladim upraviteljem bližnje olinjske cerkve Mirkom Kraševcem, ki je vodja obnovitvenih dei ha župnijski cerk. vi sv. Lovrenca, smo vsi sku paj -sedli .za mizo, se-podprli s slavljenčevo torto in okusnim vinom ter poslušali župnika Steroada. O tistih povojnih časih je govoril, ko je odkril atomske toplice v Podčetrtku (kasneje sem si jih ogledala — sramotno ne primerne so za bolnike v tej pasji vročini). Mlajšemu kolegu je prepustil besedo o cerkvi Naj en, dva, tri, zapišemo nekaj osnovnih podatkov: V Podčetrtku, tem zelo starem naselju, je tudi cerkev stara. Verjetno je re manska iz 10. do 11. stoletja Na njenih temeljih so 1347 zgradili gotsko cerkev, ki so jo 1712 temeljito predelali Tudi kasneje so jo večkrat obnavljali. Potres 1973 je cerkev zelo poškodoval, tako da je bila potrebna resnih obnovitvenih del. In t.ako so v Podčetrtek povabili našo restavratorko, ki je našla to, kar sploh tskala ni m odkrila treske, ki bodo ključne za odkritje mnogih slikarskih del na tem področju.
»Živim za to delo«
Še besedico, dve, o Avgusti Dolašek. Restavratorka je delala že po vsej Sloveniji. Restavrirala je freske mariborske frančiškanske cerkve Pa frančiškansko kapelo v mariborski stolnici. Freske v novomeški cerkvi, »to je tista lepa. Kakšno ornamenti-
ko smo tam odkrili!« Našla je freske v cerkvici v Dov-jah (Mojstrana). Med najzanimivejšimi spomini pa je gotovo cerkev sv. Antona v Ravnah na Koroškem, kjer je odkrila gotske freske iz leta 1492. »Jaz živim v tem delu,« je rekla navdušeno.
Kaj vse je restavrator, sem malce spoznala tistih nekaj minut, ko se mi je na zidarskem odru vrtelo. Torej
—	restavrator je nekaj podobnega kot zobni zdravnik, kadar z drobno lopatico nežno strga in lušči plasti ometa, pod katerim se potem razbohotijo stare podobe, in kadar plombira luknjice, Iti so jih zvrtali, da so lahko stene ometali. Je gospodinja, kadar s sesalcem za prah sesa po stenah. Je pleskar, kadar odkrite freske čisti z destilirano vodo, jih utrjuje in barva. In je še marsikaj
—	preveč za laika.
Da bi bil tale reportažni zapisek vsaj malce strokoven, sem že iz redakcije telefonirala Zavodu za spomeniško varstvo v Celju, prof e sorju Stoparju, ki si je odkritje v Podčetrtku s sodelavci že ogledal. »To je eno temeljnih, eno najpomembnejših odkritij baročnega slikarstva po vojni pn nas,« je zatrdil. Zato najbrž ni ne upravičeno upanje, da bo zavod ne le strokovno, temveč tudi finančno podprl izredno odkritje v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Podčetrtku. Morda bodo pa pogledali še na grad, ki leži malo viiše in tudi hrepeneče čaka na obnovitev. A to je že druga zgodba ...
MANCA KOŠIR
HLEBCI, DA BI SI ČLOVEK PRSTE OBLIZNIL — Vsaka gospodinja iz Polenšaka, ki kaj da nase, se je na prazniku žetve postavljala z doma pečenim kruhom. Kakšen je bil najlepše pove to, da ga ni nič ostalo. Turisti so ga kaj hitro pokupili.	Foto: Bogo Čerin
Tobaku dobro kaže
BEOGRAD, 15. jul. (Tanjug) — Domači kmetijski proizvajalci so letos s tobakom zasadili okoli 60.000 hektarov, kar je nekaj tis'>č hektarov več kot lani. Pričakujejo, da bodo kmetje kooperanti (letos jih je v kooperantske odnose stopilo precej več kot lani) predlani okrog 83.000 ton tobačnih listov. Ocena je uradna, temelji pa na trenutnem stanju na tobačnih nasadih. Letošnja »tobačna« bera bo neprimerno polisa od lanske, sicer pa zadnja leta pridelek tobaka stalno narašča Kmetje imajo s prodajo manj težav kot poprej, pa tudi cene so zanje ugxinejše. torej ni nič čudnega, da se nasadi širijo.
Jugoslovanska tobačna industrija je lani izvozila okoli 24.000 ton tobaka in tobačnih izdelkov, po letošnjih predvidevanjih in načrtih pa ga bomo izvozili 4000 ton več.
IA& priskočil na pomoč
SARAJEVO. 15. jul. — V sredo, 21. julija, bo iz Sarajeva je sept začelo leteti v Dubrovnik. Progo, na kateri leti letalo enkrat tedensko, je odprl ljubljanski prevoznik Inex Adria Aviopromet. Cena vožnje v eno smer je 146 dinarjev. Prejšnji teden smo poročali, da jugoslovanski prevozniki smatrajo sarajevsko letališče za zračno podeželje. Inex Adria pa je pokazal, da je vseeno pripravljen priskočiti Sarajevčanom na pomoč.
B. N.
KMETICE PREBUJAJO TURIZEM
11	.. ■	"	...	i i	■
Polenšak v znaku kruha
Enajsti praznik žetve v Slovenskih Goricah —Tekmovanje žanjic in mlatičev — Predvsem pa razstava kruha, ki bi bil lahko za vzgled marsikateri pekarni
Polenšak v Slovenskih goricah je moral minulo soboto in nedeljo sprejeti na svojem griču skoraj več gostov, kot ima prebivalcev z bližnjo okolico vred. Vse pisano je bilo okrog gostilne, šole, cerkve, pošte, trgovine in gasilskega doma. Pločevina avtomobilov pa se je bleščala »v ta deveto vas«. To je bilo najbolj zgovorno znamenje, da zanimanje za žetvene turistične prireditve v tem majhnem, slabo razvitem, a prav zagrizeno po napredku strem-Ijivem kraju v goricah za Ptujem sploh ne pojenja, čeprav Polen lani in okoličani prikazu-jejo vsako leto v glavnem ene in iste stvari.
Saj tako tudi mora biti pri narodopisnih običajih. Že enajsto poletje lahko izletnik od blizu ali daleč na Polen-šaku vidi tekmo žanjic in
spravilo.snopja, mlačev po
starem s cepci in pripravljanje slame za skope, s katerimi .so naši predniki pokrivali strehe.
Domačini in gledalci imajo veliko veselja tudi s prireditvami, ki so le »za špas« :n ne sodijo k starim običajem, to so kolesarske dirke žensk, od katerih ne sme biti nobena mlajša od 50 let (navzgor starost ni omejena, tudi 78 let stare se spravijo na kolo, zmagajo pa seveda običajno »mlade« med 50 in 60 leti). Pri letošnjem teku suhih in debelih so jasno zmagali suhi — in podobne igrice si izmišljajo turistični delavci na Polenšaku, med katerimi je več kot polovica žensk, v glavnem kmetic ali gospodinj. Predsednica turističnega društva pa je Mimica Šegula, gostilničarka, kmetica in predsednica sekciie kmečkih žensk, kooperantk ori kmetijskem kombinatu Ptuj.
Razprodan na mah
V znamenju ženskih veščin je tudi osrednja in za goste najmikavnejša, pa tudi z narodopisnega stališča gotovo najdragoeenejša prireditev »turistične žetve« na Polenšaku, razstava kruha in po gač. Letos je bila že četrta in doživela je podobno otip ljivo priznanje kot prejšnje tri: gostje so v nedeljo zve čer pokupili večji del razstav ljenih kruhov in pogač.
Več kot dva dni, v soboto m nedeljo, prireditelji razstave v polenški šoli namreč peke ne želijo imeti razstavljene, ker so stvari pač pokvarljive, pa tudi, obiskovalcev bi si razstava ob delavnikih tam gori v goricah, 15 kilometrov daleč od Ptuja, pač težko obetala. Zanimivo je, da kupci iz mesta najrajši kupijo razne vrste kmečkih kruhov in tudi za to, kako se kruh peče, se živo zanimajo. Med 46 vrstami kruhov in pogač so tudi manj znane, stare prleške dobrote Iz kmečke krušne peči, kot na primer pšenični žrmlenski kruh, drobnjakova potica, koruzna pogača z jabolki, ajdova repna pogača, pražena in kuhana pogača, krompirjevi opa lenki ali kruhovi krapci z zaseko.
Stara dobra peč
Etnologi in drugi izvedenci za varstvo narodopisnih izroči) naklonjeno spremljajo vsakoletne žetvene prireditve na Polenšaku, ki jim gre priznati preprostost, in izvirnost. Zanimanje zanje zbuja nova razmišljanja, na primer, kako koristno bi bilo, če bi kmetom, ki si obnavljajo domačije, svetovali, naj vsaj v enem prostoru spet postavijo krušno peč, lahko tudi v stari hiši, ki jo mnogi ohranijo tudi potem, ko zgradijo novo. Ohranitev starih kruš nih peči v primerih, ko je to mogoče, ne bi bilo le kulturno dejanje, ampak je taka peč tudi vsestransko koristna gospodinjstvu. V njej je mogoče peči vse mogoče vrste
kruhov in pogač, pa tudi tisto, kar sodi h kruhu, je iz kmečke peči najokusnejše. Krušna peč se dobro obnese ob kolinah, v njej je mogoče sušiti sadje, predvsem pa je peč združevalka družine v mrzlih dneh. Naprednejši ■kmetje in vaški gostilničarji zato spet postavljajo krušne peči, ki jih štajerski in pomurski pečarji še delajo.
Tudi pri šegulovih na Po lenšaku se je sin, mlad gostinec, ki je prevzel gostilno, že odočil, da bo v domači hiši postavil kar tri kruš ne peči. Polenške turistične žetve so spodbudile krajane m šolarje, da spet zbirajo stara orodja, priprave m posodje za mlačev, mletje in peko in nekaj takih predme tov vsako leto tudi pokažejo ob razstavlienih kruhih in pogačah. Movoče bodo tako pomaiem spet zbudili zanimanje za st.aro. saj priredite ljice krušne razstave in žet venih prireditev na Polenša ku zaskrblieno ugotavliaio da so vsako let-0 stareiše mlade pa se jim ne pridru žijo.
Gibanice za cesto
Ce so se gibanice, ki so jih v nedelio pekli na Polen saku kot na tekočem traku, komu zdele preveč »zasolie ne« (80 dinarjev za cel hle bec) potem tega niso bile kri ve kuharice, ki so jih pekle, ampak cesta. Polenšak je do bil asfalt od Dornave ki pa še ni do kraja plačan. Tudi žetvene turistične prireditve naj bi prinesle nekaj izkupič ka za dolg, saj ljudje tod
plačujejo že toliko samoprispevkov, da več res ne zmorejo.
»Gibanje« polenških in okoliških žensk ter moških krajevnih delavcev, ki jim pomagajo pri zahtevni organizaciji prireditev, je daleč preraslo zgolj turistično veselične namene. V tem kraju pomenijo žetvene prireditve obliko zbiranja in družbene zavzetosti ter složnosti krajanov. Odkar se gredo žetveni turizem, so se vasi prebudile. Urejajo ceste, vodovode, kmetijsko se izobražujejo, hodijo na izlete v kraje z razvitim kmetijstvom, prenavljajo si hiše in skrbijo za lepo okolje svojih domov.
Močvirja ne bo več
Letos pa so si zastavili nov, velik gospodarski cilj: osušiti zamočvirjene travnike po slovenskogoriških doleb, da bo več boljše krme in lepša živina. Takšna je ta presenetljiva zveza med gibanicami, tekmami žanjic, turizmom, cestami in naprednim kmečkim gospodar lenjem: najprej ljudje združijo moči, da bi pripiravih dobre žetve ne prireditve, ali spreieli iz mesta »gobarski tzlei«. potem pa se znajo podobno složno organizirati, ko gre za cesto ali celo za osuševanje travnikov.
Nekoč bo krajevni kronist Polenšaka in okoliških vasi, ko bo pisal o razvoju kraja, zna biti jxizabil, da so svoje dale za napredek tudi kmetice, med numi Potrčeve Mica, 66 let; Neža, 60 iet m Ana, 64 let, ki so delale ka. kor mravlje pri žetvi, mlačvi in peki ter tako pomagale »delati« polenški turizem, ki je potem prinesel vse drugo.
FRANCE FORSTNERIČ
SEMINAR VELIKEGA POMENA
Na ljubljanski filozofski fakulteti se že izteka dvanajsti seminar slovenskega jezika literature in kulture — Kar 117 slušateljev iz sedemnajstih držav
LJUBLJANA. U. julija - P.	"'“»“'“"Su'
ska beseda. Z najrazličnejšimi naglasi oba	ST)oznati jo in jo ponesti med svoje ski literaturi pa Manfred
so prišli k nam iskati njene Izvore, je skupna zelja -	j J P	Jaehnichen iz Berlina, profe-
sodelavce, študente, bralce po vsej Evropi m se cez
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture na filozofski fakulteti, ki traja od 5. do 17. julija, slavi že lepo obletnico letošnji je že dva najsti po vrsti. Kar 117 slušateljem iz 17 držav ponuja vrsto zanimivih predavanj, ki jih seznanjajo in bogatijo z znanjem slovenskega jezika, z njegovo zgodovino, z zakladnico naše literature in kulture nasploh.
Velikega pomena je ta seminar. Tako strokovnega kot političnega, saj nosi slovensko besedo daleč čez mejo, med ljudi, ki tako spoznava jo ne le naš jezik, temveč celoten kulturni in družbenopolitični utrip naše dežele. »Seminar pospešuje zanima
nje za slovenščino v tujini. Tako se na tujih univerzah slovenščina vključuje v študij slovanskih jezikih kot enakovreden predmet in ne kot stranski. V zadnjih letih tudi rastejo lektorati za slovenščino, tako, denimo, v Parizu, v Moskvi, v Nottinghamu, kjer jih prej ni bilo.
Krepitev narodne zavesti
Naše seminarje obiskuje vr sta prevajalcev. Ti prenašajo slovensko literaturo ne le v slovanske, temveč tudi v zahodnoevropske jezike. Letos sta na seminarju, na primer, Viktor Kudčlka iz Brna, znanstveni sodelavec na tam-
VIKTOR KUDÉLKA, Češkoslovaška: »Slovenija je moja druga domovina.«

WILLIAM DERBYSHIRE, nnerika: »Vaši ljudje in vaša lepa mesta so mi všeč.«
sor na tamkajšnji univerzi, ki je že veliko prevedel. Dobri so njegovi prevodi Cankarja in Kosmača. Veliko je tu slušateljev, ki jih bolj zani ma jezikoslovje — primerjalno jezikoslovje in struktura slovenskega jezika,« je naštevala predsednica dr. Helga Glušičeva. »Pomembno je tudi, da obiskujejo seminar zamejci iz Italije, Avstrije in Madžarske. Hkrati s spoznavanjem jezika in literature se krepi tudi njihova zavest slovenstva, pripadnost in pove zanost z matično domovino. Prav zanje smo letos posebej
TEODOR DOMEJ, Avstrija: »Tudi to preizkušnjo bomo koroški Slovenci prestali.«
Foto: SVETO BUSIC
pripravili v okviru seminarja štiridnevni pregled zgodovine slovenske literature in razvoja jezika. Predavanja so poljudna, saj so namenjena tudi tistim zamejcem, ki niso slavisti — učiteljem in kulturnim delavcem, če bodo slušatelji zadovoljni z njimi. Jih bomo naslednja leta vklju čili v reden program. S tem seminarja ne bomo časovno širili, temveč bomo bogatili njegovo vsebino.«
Tako je povedala delček načrtov za prihodnje leto ljubezniva predsednica, še pohvalila slovenske kulturno, izobraževalno in raziskovalno skupnost, ki so seminar brez pripomb finančno podprle, ter se obrnila k novi obiskovalki, ki je že čakala nanjo. »Pri nas je kot na tekočem traku,« se je še nasmehnila.
Medtem sta pridni dekleti, »vodički« po seminarskih dogodkih, že pripeljali omenjenega dr. Viktorja Kudčlka iz Brna. Navdušeno je pripovedoval o »usodnem« srečanju s slovensko literaturo Leta 1964 je v Brnu preda val profesor Paternu, ki je Kudèlki omogočil enoletno študijsko bivanje v Ljubljani. Tu je poslušal vrsto predavanj o slovenski literaturi. Potem je prišel na seminar leta 1967 in 68. Po osmih letih
je ves vesel zopet med svojimi slovenskimi tovariši v Ljubljani.
Čehi imajo radi Cankarja
»Počasi vračam Paternujevo investicijo. Tako je zdaj izšel prvi del mojega visokošolske ga učbenika Zgodovina slovenskega slovstva. Skupaj z drugim delom, ki bo tudi kmalu natisnjen, je v rokopi-su obsegal 520 tipkanih strani. Drugače prevajam vaša dramska besedila. Deset sem jih prevedel, med drugimi Hiengovo trilogijo o Spancih, Kozakovo Afero, pa Krefta, Jovanoviča. Preden sem pri šel, sem končal že četrto verzijo Cankarjevih Hlapcev. Ob pisateljevi stoletnici je izšel v mojem prevodu izbor njegove proze. In izdali smo že peti prevod Hlapca Jerneja, kar pomeni, da je Cankar priljubljen pri naših bralcih.«
Dobrodušni češki slovenist še ni utegnil končati svoje pripovedi, ko je, kot na rekočem traku, na razgovor že čakal simpatični William Derbyshire iz New jerseja (ZDA). Profesor ruskega jezika in slovaške lingvistike na tamkajšnji univerzi je prvič v Ljubljani, Jugoslavijo pa že dobro pozna — eno leto je raziskoval lingvistiko na zagrebškem lingvističnem inšti-
tutu. Tečaji dr. Logarja iz dialektologije in zgodovine slovenskega jezika na semi narju so ga pritegnili. In novi kraji, ki jih je spoznal na enodnevni ekskurziji po Ito garski dolini, Mozirju, Gornjem gradu in Celju, so zanj osvežitev, »še bom prišel v Slovenijo. Vaši ljudje in vaša lepa mesta so me navdušili,« je pribil v ameriško obarvani slovenščini.
Korošci nismo osamljeni
Da bi bila paleta seminari-stov, ki vam jih predstavljamo, čim bolj pisana, smo za isto zeleno mizo v »sprejem niči« seminarja povabili Korošca Teodorja Domeja iz Rinkel pri Pliberku. Teodor končuje študij slavistike in zgodovine na dunajski univerzi, hkrati pa je zaposlen na mladem slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu. Na ljubljanskem seminarju je bil že večkrat. »K vam prihajam predvsem zato, da se v pogovorih s profesorji filozofske fakultete in drugih znanstvenih ustanov seznanim z novejšo literaturo in da razpravljamo o problemih, ki jih obravnavam v disertaciji ali kot član celovškega inštituta. V okviru dizertacije se ukvarjam z
zgodovino slovenskega knjižnega jezika na Koroškem v obdobju od 1740 do 1848 hkrati pa ugotavljam etape, ki so bile pred tem v razvoju slovenskega knjižnega jezika. V nalogi so nekatere za Koroško nove najdbe, ki bistveno spreminjajo sliko o tem, kako se je uporabljal slovenski jezik tudi v javnem življenju.«
Korošca sem povprašala o preštevanju naše manjšine onstran meje. »Preštevanje so ocenili koroški Slovenci in delovni ljudje iz vse Jugoslavije kot revizijo avstrijske državne pogodbe. Seveda se ne smemo zadovoljiti s to formalno ugotovitvijo, ampak moramo videti v zvezi s tem aktom tudi vse negativne posledice. Lahko bi rekli, tragedije v življenju marsikaterega koroškega Slovenca. A naj to ne zveni pesimistično — tudi to preizkušnjo bomo prestali,« je prepričan Domej. Njegov tovariš, ki je medtem prisedel. Franc Wakounig iz Mlinč pri Šentvidu v Podjuni, tudi seminarist, pa je še pribil: »Saj nismo sami. Na naši strani so tudi nemško govoreči avstrijski demokrati. Ti so naši sobojevniki za uresničitev avstrijske državne pogodbe, so naši zavezniki v boju proti preštevanju«.
MANCA KOŠIR

-s > V:
V	*. -
Mnntrpal
monireai
Montreal
Kljub težavam politične in gospodarske narave danes slovesna otvoritev 21. olimpijskih iger
Igre ho odprla angleška kraljica Elizabeta - Izredni varnostni ukrepi - Morda dokončno rešen problem Taiivana - Grožnja Afričanov še ni postala konkretna - Kol običajno dvoboj SZ-ZDA


K) Montreal

MONTREAL, 16. — Dan pred o-tvoritvijo 21. olimpijskih iger se je končno zvedelo, da je Taiwan od-
drugo krizo. Nekateri menijo, da je politične narave, drugi pa jo i-majo za človečansko. Gre za pri-
stopil. Vest naj bi bila dokončna. . mer afriških držav, ki protestirajo
Sporočil jo je meunarodni olimpijski odbor.
Ker se je zadeva neverjetno zavlekla in je bilo že večkrat slišati glasove o odstopu, izključitvi in o morebitnih ukrepih drugih držav je težko trditi, da se je Taiwan resnično in dokončno odpovedal svoji anahronistični zahtevi, da bi sam predstavljal kitajski narod. Zadeva sicer še ni bila rešena. Problem se bo ponovil, čez štiri leta, če ga ne bodo razčistili prej. Verjetno borno resnico izvedeli komaj med otvoritveno slovesnostjo in mimohodom vseh ekip.
Za jutrišnjo otvoritev je medtem vse pripravljeno, vendar bolj malo na pravem mestu, kot so mnogi ugotovili. Razni stadioni so še na razpolago delavcem, ki dopolnjujejo zadnja dela.
Otvoritev iger naj bi bila podobna vojaški paradi. Kanadska vlada je mobilizirala strahovit obrambni sistem, ki med drugim predvideva posebne leteče skupine, ki imajo samostojen delokrog. Skupine imenovane «Alpha» lahko ustavijo in pregledajo vsakršno vozilo v Montrealu. Izgleda, da se policaji zabavajo in redno nastajajo vsak dan velikanski prometni zastoji.
Pot ekip od olimpijskega naselja do stadiona je strogo zastražena. Med poskusi so posebne avtobuse spremljala oklopna vozila in pot so do minute točno izmerili. Praktično se zna, kdaj bo vsaka ekipa prišla na stadion.
Organizacija sama močno šepa. Na vsakem koraku se udeleženci iger in novinarji srečujejo s skoraj nerešljivimi problemi. Kanadčani so svoje delo ze uskladili s tem položajem in v glavnem gre za improvizacijo in ne za organizacijo.
To naj bi bila celo pozitivna plat letošnjih iger. Po prireditvi v Miin-chnu, kjer je prišla do izraza do skrajnosti točha nemška organizacija, se je čutila potreba po olimpijskih igrah, ki bi bile bliže človeku. V Munchnu je teklo vse po načrtu, najmanjša napaka pa je lahko ustavila mogočen aparat. V Montrealu gre drugače. Napake so na dnevnem redu, rešujejo pa jih sproti ljudje sami. Olimpijske igre naj bi bile zato «človeške».
Olimpijske igre doživljajo
proti Novi Zelandiji, ker je ta poslala v rasistično Južno Afriko športno ekipo dan po pokolih v Sowetu.
Fronta afriških držav je v Montrealu razbita. Ostro stališče je že privedlo do odstopa Tanzanije, o-tokov Mauritius m Sènegaia. Baje je tudi nigerijska vlada že poslala v Kanado letalo, ki naj bi nemudoma pripeljalo domov športnike, ki so že v Kanadi.
Druga struja je zmernejša in govori o problemu «apartheida» v širšem smislu. Struja, kateri načeluje Kenija, zagovarja tezo, da bi bilo treba bojkot razširiti tudi na
vse ostale države, ki imajo prija- , zveza — ZDA. Vsi se sprašujejo če teljske športne vezi z Južno Afri | bodo Sovjeti tudi v Montrealu po ko in ne maščevati samo nad Novo ! novili 50 zlatih kolajn iz Miinchna.
Zelandijo. Iz pravnega olimpijskega vidika nimajo afriške države nobenega izgleda za uspeh. Novozelandska delegacija je v Montrealu že večkrat potrdila, da so športne zveze pri njih povsem svobodne v določanju športnih nasprotnikov Novozelandski olimpijski odbor je celo izdal sporočilo kjer ostro protestira proti «apartheidu». Da bi u-blažili afriške proteste navajajo tu di primer svojih atletov, ki so pred dnevi v Ziirichu bojkotirali tek kjer je nastopil tudi predstavnik Južne Afrike.
Na zgolj športnem področju je v ospredju kot vedno dvoboj Sovjetska
Sovjeti so kot po navadi zelo previdni v prognozah in se omejujejo na splošne izjave. Američani se niti ne spuščajo v preveč triumfa-listična predvidevanja, ker so v zadnjih štirih letih v nekaterih športih prej nazadovali kot napredovali. Med oba velikana bi se morala vmešati še Nemška demokratična republika, ki je močno napredovala v ženskem plavanju in v glavnem drži trdne pozicije v skoraj vseh športnih panogah. Senzacij žejni novinarji so na tiskovni konferenci NDR celo vprašali, če računa NDR prehiteti Sovjetsko zvezo na neuradni splošni lestvici osvojenih kolajn
tiiiHiiimniiiiimiiiiiiiiiiimiHfiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHtiiiiJitimiiiiiimiiiMiiiiiimiHmiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiumiii
JUGOSLOVANSKI ŠPORT PREŽIVLJA RES KRIZO?
Kljub skrbnim pripravam atietm bo težko ponoviti uspeh iz Munehna
Največ dvomov je na račun ekipnih tekmovanj, kjer so Jugoslovani sicer zelo kvotirani - Stekič glavni kandidat za zlato
Jugoslovansko predstavništvo ni Lilo še nikoli tako številno kot letos: v Montreal je prispelo 134 oseb, od katerih 88 atletov. Ker so bile tudi priprave zelo skrbno izvedene in do pičice preštudirane, bi si lahko pričakovali tudi temu primerne dosežke. V resnci pa vlada v jugoslovanskem taboru precej nemira, saj so zadnji rezultati prikazali -V, nekaterih disciplinah precejšnjo krizo, iz drugih držav pa so prišle vesti o celi vrst5 podvigov, ki so .spravili v dvom lani še precej zanesljive cilje.
V prvi vrsti je treba pri tem poudariti ekipne igre. Jugoslovani so tu potencialno izredno močni. Nastopali bodo v košarki, rokometu in vaterpolu, v vseh treh disciplinah pa so v zadnjih letih sod li v sam svetovni vrh To velja predvsem za košarkarje, katerim manjka pravza-prestižen uspeh
krat premagali. Hladna prha iz E-1 Tudi rokometaši bodo težko ob-diiiburgha pa je samo prvič odkrito držali svoj sloves, ki je v tem pri-pokazala tisto, kar se je kljub zma- • meni še večji : v Munchnu so nav-
gani dalo že prej slutiti. Kot se večkrat zgodi je moštvo, ki je stalno zmagovalo, preveč zanemarilo problem pomlajevanja in nima trenutno novih sil, ki bi nadoknadile odsotnost aii slabo formo nekaterih lanskih Stotoffij ekipg* Medj-centri je tako Jerko - v reprezentanc; še vedno zelo nesoliden, žižič in Knego preveč neizkušena,'ozdaj .pas.se je poškodoval še Jeiovac, tako da bo čosič zelo osamljen; med krili je Varajič še vedno daleč za nekdanjim Ka-pičičem. med branilci pa nosi vso težo režije Slavnič. ker sta Kičanovič in Delibašič predvsem klubska i-grslca in individualista. Vedno boljši rezultat1 Italijanov, nove sile v sovjetskih vrstah in že tradicionalna meč američanov, da ne govorimo o vedno možnih presenečenjih, dajo
prav samo še prestižen uspeh na
olimpijskih igrah saj so svoje naj- slutiti, da bo Jugoslavija tudi tokrat tudi bolj kvotirane nasprotnike že več- • ostale brez lovorike.
...........................................
GLAVNE ZNAČILNOSTI PREJŠNJIH IZVEDB
Najprej zbor gospode in «plave krvi» kasneje pa stvar državnega prestiža
Manj romantična resnica o Pclriju - Leon Štukelj prvi Slovenec z zlato kolajno
Verjetno je povsem odveč podrob-) pisati kako so nastale moderne impijske igre. Gotovo je, da so le prve izdaje iger zbor visoke ispode, ki se je edina lahko bala s športom, ker je zato imela cristva. Izjemo so predstavljale sa-
0	ZDA. ki so pri visokem življenjem standardu že pojmovale šport ì široki ljudski osnovi.
Ocenili bomo samo nekaj zanimi-)sti prvotnih izvedb.
Grki so na primer leta 1896 dosegli oj cilj z zmago v najbolj klasični
1	vseh panog. V teku od Maratona > Aten. Zmagal je bivši pastir Luis. alijan Airoldi je v Atene prišel peš ■eko Dalmacije in Albanije, da bi istopil v tem teku. ni pa imel plave vi m niso ga sprejeli v uradno edstavništvo. Obsodili so ga celo ofesionalizma, ker je leto prej spre-1 na neki dirki pri Milanu na-■ado 2 lir, ker prireditelji niso pra-časno kupili praktičnega darila.
Druge igre v Parizu niso v bistvu ivedale ničesar, trajale pa so kar mesecev v okviru svetovne razsta-Isto usodo so doživele igre tudi in leta kasneje v St. Loisu v ZDA. gubile so se ob velikem brezbrižju edalcev. Iz Evrope so prišli samo igleži, Nemci in Madžari. Američani zmagali skoraj vse. Zanimiv je bil jpoln uspeh Kube v sabljanju.
Londonske igre leta 1908 so šle v [odovino predvsem zaradi italijan-,ega maratonca Petrija. ki je o-agal samo nekaj pietrov pred ciljem, esnica naj bi bila manj romantična, etri naj bi bil dobesedno nasičen s lovmi, ki danes pomenijo «doping», revelika doza naj bi bila kriva njene krize.
Stockholmske igre so zabeležile vero slavje ameriškega Indijanca Thor-?ja. ki je zmagal v deseteroboju, matu pa so ga diskvalificirali, ker ij bi prejel nekaj let prej denarno »grado za igranje bezbola. Kako »realno je bilo smatrano amaterstvo
dokazuje dejstvo, da je bil v istem deseteroboju na petem mestu Avery Brundage, kasnejši milijarder in predsednik mednarodnega olimpijskega odbora. Ker je bil zelo bogat že tedaj se je s športom lahko bavil ne da bi prejemal denarne nagrade in njega nihče ni diskvalificiral. Brundage je v vseh letih predsedovanja vodil politiko. ki je v bistvu branila njegove interese.
Če so pri starih Grkih igre prekinjale vojne, so v moderni dobi vojne prekinjale igre. Po prvi svetovni vojni so se tako športniki zbrali komaj leta 1920 v Antwerpnu. Velik junak je bil Finec Nurmi.
Pariz je gostil že drugič igre leta 1924. Tokrat so bile igre zelo resne in lepo organizirane. V plavanju se je izkazal John Weissmuller, kasnejši Tarzan v filmu. Do prvih kolajn je prišla tudi Jugoslavija. Leon Štukelj je osvojil prvo mesto v skupni telovadni oceni in bil prvi tudi na drogu. Do zlata je Štukelj prišel tudi štiri leta kasneje v Amsterdamu. Uspešen je bil na krogih. Zabeležiti treba tudi nadomestitev barona de Coubertina na čelu olimpijskega odbora. Na njegovo mesto je stopil belgijski grof Baillet - Latour.
Leta 1932 so ZDA komaj prebolele hudo gospodarsko krizo in Ameri cani so hoteli prikazati tujcem prijet no sliko Amerike. Kljub vsem vabi lom pa je bil Los Angeles zelo da leč in Evropejci so se iger udeležili v majhnem številu. Domačine so v plavanju presenetili Japonci. Znamenita je bila tudi zmaga Italijana Bec-calija v teku na 1500 m.
Prvi olimpijski «kolosal» so priredili Nemci v Berlinu. Po učinkovitosti organizacije bi igre lahko primerjali z današnjimi prireditvami. Junak i-ger je bil čmopolti Američan Jesse Owens. Hitler je raje zapustil stadion kot. da bi mu čestital osebno kot vsem drugim zmagovalcem.
Rasni spor je nastal tudi okoli predsednika nemškega olimpijskega odbo-
ra in prirediteljskega odbora Lewalda, ki je bil Žid. Nacisti so ga hoteli odstraniti, mednarodni olimpijski odbor pa se je uprl in Lewald je lahko dokončal svoje delo.
dušili izvedence in premočno osvojili zlato, tudi takrat pa je šlo za reprezentanco, ki je zapela svoj labodji spev in se nato izgubila. Rezultat; na predolimpijskih turnirjih dopuščajo malo možnosti, da bi juge slovani premagali SZ»HuR«munijo, obt- Nemčiji, ČSSR in Poljska pa so vsaj na njihpyjLyjsi.ni.
Ostanejo še vaterpoliATb v zadVijih lepil so brez prestižnih rezultatov, verjetno pa bi že na svetovnem prvenstvu v Galiju brez afere Rudič prišli do konkretn:h uspehov. V Montrealu bodo lahko prišli do kolajne (glede na moč SZ in Maržarske bi bil tudi bron dovolj), paziti pa bodo morali v kvalifikacijski skupini, kjer so naleteli na Italijo in Kubo. ki prav tako gojita nekaj ambicij.
Še največ zanimanja pa je gotovo za atlete. V jugoslovanski ekipi sta dva res vrhunska šampiona, ki bi lahko posegla po kolajnah. Nenad Stekič je celo glavni favorit v skoku v daljino. Njegov skok do 8,45 m je sicer ostal marsikomu sumljiv zaradi negotovega merjenja vetra, z letošnjim 8,39 in ostalimi skoki pa je vsem dokazal, da so mu znamke nad 8 metri vsakdanje. Stekič torej lahko računa z uspehom, zelo pa bo odvisno od živcev ker je skoraj nedvomno, da bo prav v tej disciplini za zmago potreben vrhunski rezultat. Zadnji podvigi Francoza Rus-seaua (8,37) in Američana Robertsona (8,32) so mu v opomin Nekoliko bolj pesimističen je glede zmage Sušanj, ki je letos pozimi skušal precej spremeniti svoj stil. Splošno mnenje je, da se je izboljšal v kondiciji, izgubil pa na sprintu.
- * " J
' " J
J
m m
Prihod Doranda Petrija na cilj v maratonskem teku v Londonu leta 1908. Sodnik, ki mu je pomagal, je bil kriv za njegovo diskvalifikacijo
Program
slovesne otvoritve:
Ì4.4C (20.40 po ital. času) prihod kraljice Elizabete II. v olimpijski stadion.
15.00 prihod reprezentanc v o-limpijski stadion.
16.2C govor Rogerja Roussoja, generalnega tajnika organizacijskega odbora.
16.25	kraljica Elizabeta odpre igre. najprej v francoskem jeziku, nato v angleščini.
16.26	ob zvokih grške glasbe prinese na stadion dvanajst mladeničev olimpijsko zastavo.
16.32 munchenski župan Krona-witter izroči lordu Killa-ninu zastavo, ta pa jo izroči montrealskemu županu. Takoj nato se prične folklorni nastop z nemškimi in kanadskimi plesalci.
16.43 prihod olimpijske bakle.
17.0C v imenu vseh tekmovalcev kanadski atlet izgovori o-limpijsko prisego, nato zbor zapoje kanadsko himno. Sledi odhod vseh tekmovalcev s stadiona.
«Svobodna Evropa» in Vatikan
MONTREAL, 16. - Kljub pravilu, da novinarji na olimpijskih igrah lahko pripadajo samo državam udeleženkam, oziroma glasilom teh držav, je organizacijski odbor sprejel prijave 10 novinarjev radia «Svobodna Evropa», ki oddaja iz Miinchna sovražno propagando--'»proti Socialističnim državam. Sprejem med u-radno osebje doslej še • nr'sprožilo reakcije socialističnih držav. Radio se je obvezal, da bodo poročila izključno športnega značaja.
Prvič bo «novinarsko» prisoten tudi Vatikan. Vatikanski radio je prijavil dva svoja urednika. Prijava je bila sprejeta.
• ***	..	/. . j
«.SV-W	, g V . i >	' I.
itoMikrL;. Fr. - - :-*•* •_ ..... •*.;

Taka je bila snemalna televizijska kamera, katero je upravljal Walter Krusch (na sliki) na olimpijskih
igrah v Berlinu
BRSKANJE V TEHNOLOŠKEM ARHIVU OLIMPIJSKIH IGER
le pred vejno televizija v Berlinu
Med tedanjimi snemalci tudi Krusch, izumitelj barvnega sistema PAL
MONTREAL. 16. - Edini član tajvanske reprezentance, ki ni imel nobenih težav z vstopom v Kanado je bil konj «Mi recuerdo». Med dolgotrajnimi pogajanji se ni nihče spomni! na njegovo taiwansko državljanstvo.
Za televizijo so letošnje igre komaj j devete. Kratko odštevanje nas pri-1 vede presenetljivo kar pred drugo svetovno vojno v Berlin leta 1936. Nemci so tedaj prvič snemali dogodke na olimpijskem stadionu in jih posredovali TV-gledalcem.
Nikakor ni šlo za širokopotezno akcijo. Televizija je bila komaj na začetku in tresoče slike so spremljali na 21 različnih mestih, vendar samo v Berlinu. Izračunali so, da si je oddaje tedaj ogledalo kakih 160.000 Berlinčanov.
Televizija je bila komaj v eksperimentalni fazi in si še ni utrla poti v nacistničnem propagandnem aparatu. Njen pojav na Ol je bila skoraj zasebna zadeva poštijp uprave. Zgcdilo sc je celo, da je načrtovalec stadiona nasprotoval prisotnosti snemalnih kamer in režijskega vozila, češto da so naprave molile lepoto objekta. Ostri so bili tudi spori zaradi položitve raznih kablov pod zemljo.
Za današnje pojme so bile oddaje seveda slabe. Napovedovalec ni imel monitorja in je dogodke opisoval po svoji presoji. Snemalec je poslušal napovedovalca preko slušalk in skušal v objektiv ujeti to o čemer je napovedovalec govoril. S kamero je moral divje loviti dogodke in slike so bile včasih povsem zanič ker «zoom» še ni bi! znan. Opisani dogodki so večkrat popolnoma odpauli, ker se je kamera le s težavo obračala.
Snemalna kamera je bila zgrajena povsem drugače kot danes. Iz zgornjega dela se je odvijal filmski trak na katerega je kamera sprejemala dogodke. Trak je nato preko posebne cevi drsel v režijsko vozilo, kjer so ga tekoče razvijali in sušili. Celotni proces je trajal 90 sekund. Slike so nato spreminjali v električne signale in jih pošiljali do sprejemnikov v mestu.
V Berlinu so tedaj imeli samo 4 snemalne kamere, izdelane ločeno od raznih tovarn in laboratorijev. Kamera katero je izdelala firma Te-lefunken je bila dolga preko 2 metra, terjala pa je prisotnost dveh tehnikov. Eden od teh tehnikov • je bil tudi«"Vveiter' Utušfch, ?k§'je?pifed T.cka.f Leti ‘ izdelal barvni- televizijski sistem PAL.
Besedni dvoboj B&basMf-Ender
Plavanje bo že v nedeljo stopilo v živo in bo držalo pokonci igre do nastopa atletike.
Stvar je pri plavanju razmeroma jasna. Premoč žensk NDR in fantov ZDA Ostali bodo verjetno pobirali! drobtinice res tudi zlate, a vendar | samo drobtinice.
Posebni' veliko pričakovanje vlada !
za medsebojne dvoboje med Nemko Koinelic, Ender in Američanko Sh’r-!ey Babashoff. Propagandni aparat skuša njun nastop prikazati kot izredno dramatičen za sami državi kateri pripadata.
Doslej je prišlo samo do posrednega besednega dvoboja med obema plavalkama. Na ločenih tiskovnih konferencah.
Shirley Babashoff je povedala, da jo nasprotnica ne briga. Njen cilj naj b' bla samo zlata kolajna. K opombi, da je Enderjeva v petih dneh postavila pet svetovnih rekordov je odgovorila, da rekordi niso važni. Važnejše so zmage.
Enderjeva je bila v svojih izjavah bolj umerjéna. Dejala je, da u-pošteva moč nasprotnice.
Enderjevo so vprašali tudi o njeni bodočnosti. «Po igrah», je povedala. «se bom poročila z Rolandom Matthesom», Datum poroke ni bi ša najavljen. Enderjeva ni povedala če bo zapustila aktivni šport.
MONTREAL. 16. — Kanadski sindikati izkoriščajo ugodno priložnost olimpijskih iger za reševanje raznih sporov.
Med najbolj slikovite akcije spada grožnja stavke elektrikarjev. Olimpijske naprave imajo sicer svoje generatorje. morebitna stavka pa bi lahko v celoti zatemnila vse ostalo mesto.
I'»
r-‘
OD 17. JULIJA DO 1. AVGUSTA
OTVORITEV
ATLETIKA
NOGOMET
KANU
VESLANJE
KOLESARSTVO
JAHANJE
TELOVADBA
HOKEJ NA TRAVI
JUDO
GRŠKORIMSKA ROKOBORBA
PROSTA ROKOBORBA
DVIGANJE UTEŽI
PLAVANJE
VATERPOLO
SKOKI V VODO
KOŠARKA
ROKOMET
ODBOJKA
MODERNI PETEROBOJ BOKS
SABLJANJE
STRELJANJE (mirna tarča)
STRELJANJE (premic, tarča)
LOKOSTRELSTVO
JADRANJE
ZAKLJUČEK
Sobota, 17. 7. Nedelja, 18. 7. Ponedeljek, 19.			Torek, 20. 7.	Sreda, 21. 7. Četrtek, 22. 7. Petek, 23. 7. Sobota, 24. 7. Nedelja, 25. 7. Ponedeljek, 26. Torek, 27. 7.							Sreda, 28. 7. Četrtek, 29. 7. Petek, 30. 7. Sobota, 31. 7. Nedelja, 1. 8.				
9 1															
						9	9	9	9		9	9	9	9	
	©	•	0	©	©	©		0		9		*		•	
											9	9	•	9	
		©	•	©	©	0	9	e	9						
	9		«	9	©	©	9		O						
					9	9	9	o		9	9	9	9		9
	•	•	•	©	e	©									
											9	9	9		
									0	9	9	9	9	9	
			•	9	•	9	9								
										9	9	9	9	«	
	•	•	•	9	©		9	9	9	9					
	•	•	•	9	•		9	9							
	•	•	•		•	©	9		9	9					
		•	•	•	•		9	9	9	9					
	•	•	•	•	•	9	9	9	9	9					
			•		•		9		9	9	9				
	•	•	•	•		•	9	9	9	9		*	9		
	•	•	•		•										
														9	
															
	•	•		•	•	9									
	•	•	•		•	9	9								
										9	9	9	9		
	—	•	•	•	•			9	9	9					
	1														9
» - »//v
Montreal


KOPRSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 17. VII.
20.55	- 23.30 Otvoritev iger NEDELJA, 18. VII.
16.55	- 18.35 Košarka:	JUGOSLA-
VIJA — PORTORIKO
23.20	- 23.50 Veslanje - KV
23.50	- 0.20 Telovadi:'. ob. vaje
M - Ž
0.20 - 0.50 Boks: KV 0.50 - 1.00 Kolesarstvo, ekip. kronometer ■
1.00 - 2.00 Plavanje
Ponedeljek i9. vil
18.30	- 18.45 Dviganje utčži, 52 kg
18.45	- 18.50 Streljanje, prosto s pi-
štolo
18.50	- 19.00 Moderni peteroboj - Ja-
hanje
19.00	- 19.45 Telovadba ob. vaje M-Ž
19.45	- 20.25 Boks KV
20.25	- 21.00 Igre
23.00	- 23.30 Veslanje, KV
23.30	- 24.00 Telovadba, pr. vaje - Ž
24.00	- 0.30 Boks, KV 0.30 - 1.00 Igre
1.00 - 2.00 Plavanje TOREK, 20. VIL
18.00	- 18.15 Dviganje uteži, 56 kg
18.15	- 18.25 Moderni peteroboj, sab-
ljanje
18.25	- 19.15 Telovadba, pr. vaje - Ž
19.15	- 19.40 Boks, KV 19.40 - 20.20 Igre
20.20	- 20.25 Jadranje
20.25	- 20.30 Streljanje
23.00	- 23.45 Košarka - UNILATERAL
23.45	- 0.15 Odbojka - Nogomet 0.15 - 1.00 Telovadba pr. vaje M 1.00 - 2.00 Plavanje
SREDA, 21. VIL
18.30	- 18.45 Dviganje uteži, 60 kg
18.45	- 19.00 Rokoborba, G - R
19.00	- 19.30 Igre
19.30	- 19.35 Streljanje
19.35	- 19.55 Skoki v vodo
19.55	- 20.00 Moderni peteroboj - stre-
ljanje
20.00	- 20.05 Jadranje
20.05	- 20.35 Telovadba - pr. vaje - M
20.35	- 21.00 Boks KV
22.00	- 24.00 Telovadba, F - Ž
24.00	- 0.20 Igre
0.20 - 0.40 Boks, KV 0.40 - 0.50 Moderni peteroboj - Plavanje
0.50 - 1.00 Kolesarstvo - zasl. vožnja 1.55 - 2.35 Košarka: JU - ZDA v odmoru košarke Plavanje
ČETRTEK, 22. VIL
18.30	- 18.45 Dviganje uteži, 77,5 kg 18.45 - 19.00 Rokoborba G - R
19.00	- 19.35 Telovadba - M - F
19.35	- 19.40 Streljanje
19.40 - 20.00 Igre	ili
20.00	- 20.10 Sabljanje	•
20.10	- 20.30 Skoki v vodo
20.30	- 20.55 Boks - KV 20 55 - 21.00 Jadranje
23.00	- 0.15 Košarka: JU - ITALIJA 0.15 - 0.35 Boks - KV
0.35 - 0.50 Kolesarstvo, hitr. na pisti 0.50 - 1.00 Moderni peteroboj - kros 1.00 - 2.00 Plavanje PETEK, 23. VIL
17.30	- 19.00 Telovadba, F - Ž
19.00	- 19.10 Rokoborba, G - R
19.10	- 19.25 Dviganje uteži, 75 kg
19.25	- 19.40 Skoki v vodo
19.40	- 21.00 Rokomet, JU - SZ
23.00	- 23.40 Atletika
23.40	- 24.00 Kolesarstvo - hitrostno 0.00 - 0.30 Boks - KV
0.30 - 2.00 Atletika SOBOTA, 24. VIL
17.30	- 18.50 Telovadba F - M 18.50 - 19.00 Jahanje - dresura
19.00	- 19,10 Sabljanje
19.10	- 19.15 Streljanje 19.15 - 19.30 Rokoborba, GR
19.30	- 20.00 Igre
20 00 - 20.30 Boks KV
21.30	- 23.10 Atletika
23.10	- 0.10 Veslanje F - Ž o 10 - 1.00 Igre
1-00 - 2.00 Plavanje
Nedelja, 25. vn.
16.30	- 17.00 Rokoborba, F 17-00 - 17.30 Igre
17.30	- 18.00 Boks - KV
18.00	- 18.05 Streljanje
18.05	- 18.30 Dviganje uteži, 82 kg
18.30	- 18.40 Jahanje, zapreke
18.40	- 18.50 Skoki v vodo
18.50 - 19.00 Sabljanje 19.00 - 20.45 Veslanje, F - M
22.45	- 0.30 Atletika 0.30 - 1.00 Boks - KV 1.00 - 2.00 Plavanje PONEDELJEK, 26. VIL 18.30 - 18.45 Sabljanje
18.45	- 19.00 Dviganje uteži, 90 kg
19.00	- 20.00 Igre
20.00	- 20.05 Jadranje
20.05 - 20.25 Jahanje, zapreke 20 25 - 21.00 Boks - KV
22.00	- 0.40 Atletika
Kanadski televizijski uslužbenci so preklicali stavko in tako vse kaže, da bomo velikim športnim dogodkom v Montrealu le lahko sledili po televiziji. Prenosov ne bo manjkalo in ker se bodo nekateri zavlekli celo tja do ranih jutranjih ur, bodo morali biti najbolj vr.eti televizijski gledalci v kar dobri formi, če bodo hoteli vztrajati do konca. Vsekakor, prenosov bo toliko, da bodo zadovoljili gledalca, se tako «žejnega» športnih dogodkov; da se bodo naši bralci lažje orientirali v «morju» vsega, kar bo prispelo k nam preko umetnega satelita, priobčujemo danes sporede vseh treh televizij, ki jih pri nas vidimo.
Opozarjamo pa, da bo lahko prišlo v teh sporedih še do manjših sprememb in novih oddaj, kolikor bi se ta ali ona jugoslovanska ali italijanska ekipa uvrstila v višji del tekmovanja, kot je bilo pred igrami predvideno.
0.40 - 1.00 Boks, KV 1.00 - 1.30 Igre
1.30 - 2.15 Rokomet: JU - ZRN varianta
TOREK, 27. VIL 17.10 - 18.40 Košarka
18.40	- 19.00 Rokomet, odbojka, va-
terpolo
19.00	- 19.40 Boks 1/4
19.40	- 19.55 Dviganje uteži, 110 kg 19.55 - 20.15 Judo, PF
20.15 - 20.20 Jadranje
23.00	- 0.00 Košarka - UNILATERAL 0.00 - 0.30 Boks 1/4
0.30 - 1.00 Vaterpolo 1.00 - 1.45 Nogomet - PF 1.45 - 2.00 Nogomet - PF SREDA, 28. VIL
18.30	- 18.45 Dvig. uteži, preko 100 kg 18.45 - 19.00 Rokoborba, prosti stil
19.00	- 19.30 Košarka, F
19.30	- 19.35 Jadranje 19.35 - 20.00 Boks 1/4
20.00	- 20.10 Vaterpolo, F
20.10	- 20.25 Sabljanje
20.25	- 20.30 Lokostrelstvo
20.30	- 20.40 Judo
20.40	- 21.00 Skoki v vodo
21.30	- 1.10 Atletika
1.10	- 1.45 Rokomet F - M
1.45	- 2.00 Rokomet F - Ž ČETRTEK, 29. VIL
18.30	- 18.50 Kajak
18.50	- 19.05 Sabljanje
19.05	- 19.10 Lokostrelstvo
19.10	- 19.40 Jahanje, dresura
19.40	- 19.50 Jadranje
19.50	- 20.05 Rokoborba prosta
20.05	- 20.15 Judo P-F 20.15 - 20.20 Boks 1/4
23.00	- 1.00 Atletika
1.00	- 1.30 Jahanje, dresura 1.30 - 2.00 Boks PF
PETEK, 30. VIL
18.30	- 18.45 Rokoborba prosta 18 45 - 18.50 Lokostrelstvo
18.50	- 19.00 Sabljanje
19.00	- 19.30 Odbojka PF - M
19.30	- 20.20 Boks PF 20:20 - 20.50 Nogomet
20.50	- 21.00 Judo
23.00	- 1.00 Atletika
1.00	- 1.50 Odbojka F - ž SOBOTA, 31. VIL
18.00	- 18.25 Odbojka F - 3. m
18.25	- 18.40 Judo
18.40	- 18.45 Lokostrelstvo
18.45	- 19.00 Rokoborba prosta
23.00	- 23.30 Kajak
23.30	- 2.00 Atletika
2.00	- 2.10 Kanu
2.10	- 4.00 Boks NEDELJA, 1. VIII.
17.30	- 18.00 Rokoborba, prosta
18.00	- 18.20 Kajak 18.20 - 18.30 Judo
18.30	- 20.00 Nogomet
20.00	- 20.30 Boks
23.00	- 1.30 Jahanje, VN NARODOV PONEDELJEK, 2. VIII.
19.00	- 19.45 Zaključek iger SREDA, 4. VIII.
21.30	- 23.00 Olimpijska revija
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL 1976-77
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 17. VIL
21.00	- 23.30 otvoritev (2.)
NEDELJA, 18. VIL
22.30	- 2.00 pregled (2.) PONEDELJEK, 19. VIL
12.00	- 13.30 pregled - Rim (2.)
13.30	- 16.00 pregled - Montreal (2.)
22.00	- 2.00 neposredni prenos (2.) TOREK, 2C. VIL
12.00	- 13.00 pregled - Rim (1.)
13.30	- 16.00 pregled - Montreal (1.)
22.30	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.)
SREDA, 21. VIL
12.00	- 13.00 pregled - Rim (1.)
13.00	- 16.00 pregled - Montreal (1.)
21.30	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.)
ČETRTEK, 22. VIL
12.00	- 13.00 pregled - Rim (1.)
13.30	- 16.00 pregled - Montreal (1.)
20.00	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.)
PETEK, 23. VIL
12.00	- 13.00 pregled - Rim (1.)
13.30 - 16.00 pregled - Montreal (1.)
18.00	- 1.30 pregled in neposredni
prenos (1.)
SOBOTA, 24. VIL
12.00	- 14.00 pregled - Rim (2.)
14.00	- 16.00 pregled - Montreal (2.)
20.00	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (2.)
NEDELJA, 25. VIL
12.00	- 13.30 prenos - Rim (2.), pre-
gled - Rim (2.)
13.30 - 16.00 prenos - Montreal, pregled - Montreal (2.)
LJUBLJANSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 17. VIL
“7-09 - 23.30 otvoritev
nedelja, is. vil
15.55 - 17.30 jugoslovanska oddaja iz ,	Montreala
*2.50 - 2.00 igre, gimnastika, boks, kolesarstvo, plavanje PONEDELJEK, 19. VIL 5.15 - 18.45 pregled OI 23.00 - 2.00 igre, gimnastika, boks, Tnil„	plavanje
TOREK, 20. VIL
ì,-25 - 18.55 pregled OI
^•50 - 2.00 igre, gimnastika, pla-
JRa*. 2i. VvT 22 m ‘ 18’55 Pregled 01
-	2.00 gimnastika, igre, boks,
m. peteroboj, kolesarit.,^	stv°, plavanje
ČETRTEK,	22. VII.
-	16-00 pregled OI
'^0 - 3.30 igre, boks, plavanje, veslanje, gimnastika, vključno rokomet Ju-goslavija - SZ f ETEK, 23. VIL
22 in ’ 18'55 Pugled OI
•10 - 4.15 atletika, boks, SOftn-r«	gimnastika
Id nn0TA’ 24‘ VIL 51 00 ' oo'°° prečled 01
54 10 * 23,10 ?tletika
2.00 igre, kolesarstvo, boks,
J®*«. »
19 i! ' 16-00 pregled OI •00 - 20.00 veslanje
igre,
22.00	- 2.00 veslanje, igre, atletika,
boks, plavanje PONEDELJEK, 26. VIL
16.00	- 18.00 pregled OI
18.30	- 18.45 jugoslovanska oddaja iz
Montreala
22.00	- 2.30 atletika, boks, igre,
vključno rokomet Jugoslavija - ZRN TOREK, 27. VIL 16.15 - 18.45 pregled OI 22.50 - 2.00 jahanje, nogomet, boks SREDA, 28. VIL
16.00	- 18.40 pregled OI
18.40 - 18.55 jugoslovanska oddaja iz Montreala
21.00	- 2.00 atletika, rokomet ČETRTEK, 29. VIL
16.20 - 18.50 pregled OI
21.00	- 24.00 atletika PETEK, 30. VIL 15.25 - 17.55 pregled OI
17.55 - 18.40 kajak, boks	. .
18.40 - 18.55 jugoslovanska oddaja iz Montreala
22.10 - 0.10 atletika SOBOTA, 31. VIL
14.00	- 16.00 pregled OI
16.00	- 17.00 igre, jahanje, kajak
22.30	- 3.30 atletika, boks NEDELJA, 1. VIII.
14.00	- 17.00 pregled OI
21.30	- 23.00 skupili pregled OI
24.00	- 4.00 jahanje, film o Moskvi
in Lake Placidu, zaključek iger PONEDELJEK, 2. VIII.
16.30	- 18.45 zaključek
18.00	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (2.) PONEDELJEK, 26. VIL
12.00	- 13.30 pregled - Rim (2.)
13.30 - 16.00 pregled - Montreal (2.)
19.00	- 1.30 pregled in neposredni
prenos (2.)
TOREK, 27. VIL
12.00	- 13.30 pregled - Rim (1.)
13.30 - 16.00 pregled - Montreal (1.)
20.00	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.)
SREDA, 28. VIL
12.00	- 13.00 pregled - Rim (1.)
13.30 - 16.00 pregled - Montreal (1.)
20.00	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.)
ČETRTEK, 29. VIL
12.00	- 13.00 pregled - Rim (1.)
13.30 - 16.00 pregled - Montreal (1.)
21.00	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.)
PETEK, 30. VIL
12.00	- 13.30 pregled - Rim (1.)
13.30	- 16.00 pregled - Montreal (1.)
21.00	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.)
SOBOTA, 31. VIL
12.00	- 14.00 pregled - Rim (2.)
14.00	- 16.00 pregled - Montreal (2.)
21.00	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.)
NEDELJA, 1. VIII.
12.30	- 14.00 pregled - Rim (2.)
14.00	- 17.00 pregled - Monti-eal (2.)
21.30	- 2.00 pregled in neposredni
prenos (1.) PONEDELJEK, 2. VIII.
11.00	- 1.40 zaklj. slovesnost (2.)
Sedemdeset kvalifikacijskih tekem za uvrstitev v zaključno tekmovanje
Zmagovalci sedmih skupin v finalu skupno z Napolijem
RIM, 16. — Danes so s pomočjo elektronskih možganov sestavili koledar 70 tekem za letošnji italijanski nogometni pokal, katere bodo o-digrali v izločilnem delu tega tekmovanja. Pred tem so sestavili se dem izločilnih skupin, od katerih ima vsaka po pet moštev. Tekmovanje bo tudi letos imelo pet kol in vsako moštvo bo imelo torej tudi en dan počitka.
Zmagovalci posameznih skupin se bodo uvrstili v finalni del tekmovanja, kjer bo nastopal tudi Napoli, zmagovalec tega tekmovanja za sezono 1975-76.
Žrebanje je dalo tak izid:
MLADINSKA
DELOVNA
AKCIJA
BENEČIJA 76
Od 1. do 10.
in od 10. do 20. avgusta
Prijave sprejemajo prosvetna in športna društva ter urada SPZ in ZSŠDI v Trstu, tel. 31-119 in v Gorici urad v Ul. Malta 2 (Vili Prinčič), tel. 24-95
PRVO KOLO (29. avgusta) A SKUPINA Atalanta — Lazio Milan — Catania Počiva Novara B SKUPINA Monza — Juventus Verona — Genoa Počiva Sambenedettese C SKUPINA Pescara — Fiorentina Varese — Inter Počiva Palermo D SKUPINA Spal — Catanzaro Ternana — Cesena Počiva Como E SKUPINA Lecce — Ascoli Torino — Foggia Počiva Taranto F SKUPINA Bologna — Avellino Rimini -“'' Roma Počiva Brescia G SKUPINA Cagliari — Perugia Sampdoria — L. Vicenza Počiva Modena DRUGO KOLO (1. septembra) A SKUPINA Lazio — Milan Novara — Catania
Počiva Atalanta B SKUPINA
Genoa — Sambenedettese Juventus — Verona Počiva Monza C SKUPINA Fiorentina — Varese Inter — Palermo Počiva Pescara D SKUPINA Catanzaro — Como Cesena — Spal Počiva Ternana E SKUPINA Foggia — Lecce Taranto — Torino Počiva Ascoli F SKUPINA Avellino — Rimini Brescia — Bologna Počiva Roma G SKUPINA Cagliari — L. Vicenza Perugia — Modena Počiva Sampdoria TRETJE KOLO (5. septembra) A SKUPINA Lazio — Novara Milan — Atalanta Počiva Catania B SKUPINA
Juventus —■ Sambenedettese Verona — Monza Počiva Genoa C SKUPINA Fiorentina — Inter Pescara — Palermo Počiva Varese D SKUPINA Como — Cesena Spal — Ternana Počiva Catanzaro E SKUPINA Ascoli — Taranto Lecce — Torino Počiva Foggia F SKUPINA Avellino — Roma Rimini — Brescia Počiva Bologna G SKUPINA Modena — Cagliari Perugia — Sampdoria Počiva L. Vicenza ČETRTO KOLO (12. septembra) A SKUPINA Atalanta — Novara Catania — Lazio Počiva Milan B SKUPINA Monza — Genoa Sambenedettese — Verona Poč: va Juventus C SKUPINA Palermo — Fiorentina Varese — Pescara Počiva Inter D SKUPINA Catanzaro — Ternana Como - Spal Počiva Cesena E SKUPINA Ascoli — Foggia Taranto — Lecce Počiva Torino F SKUPINA Bologna — Rimini
Roma — Brescia Počiva Avellino G SKUPINA L. Vicenza — Modena Sampdoria — Cagliari Počiva Perugia PETO KOLO (19. septembra) A SKUPINA Catania — Atalanta Novara — Milan Počiva Lazio B SKUPINA Genoa — Juventus Sambenedettese — Monza Počiva Verona C SKUPINA Inter — Pescara Palermo — Varese Počiva Fiorentina D SKUPINA Cesena — Catanzaro Ternana — Como Počiva Spal E SKUPINA Foggia — Taranto Torino — Ascoli Počiva Lecce F SKUPINA Brescia — Avellino Roma — Bologna Počiva Rimini G SKUPINA L. Vicenza — Perugia Modena — Sampdoria Počiva Cagliari
Čeprav smo sredi počitnic, naši košarkarji vendarle nadaljujejo z nastopi
niiiMniiiimiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiriiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
KOŠARKA
MED STIRIMI EKIPAMI
Reprezentanca ZSŠDI tretja na turnirju kadetov v Skednju
Zmagala je peterka S. Lorenzo - Ljubljanska Olimpija ni nastopila - Zelo dobra igra slovenskih košarkarjev v malem finalu
Včeraj je društvo Servolana organiziralo na domačem igrišču zanimiv turnir kadetov, na katerem so nastopila sledeča moštva: ZSŠDI, Pali. Trieste, Servolana in reprezentanca poletnega škedenjskega turnirja S. Lorenzo. Zaradi tehničnih ovir ni v Trst prispela ljubljanska Olimpija, ki je tako spravila v težave sam potek turnirja. V nadomestilo so organizatorji povabili lastno ekipo, ki pa zaradi njene- tehnične skromnosti ni kljubovala močnejšim nasprotnikom.
V prvi polfinalni tekmi je bii rezultat sledeč:
S. Lorenzo - ZSŠDI 62:54 (28:30)
ZSŠDI: Kneipp R., Kneipp B. 11, Daneu 17, Starc K. 12, Ban 10, Ukmar 4, Ferluga.
fiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHniiiii!iiiiitiiiiniiiiiiiiiiiii('**!iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE
DVE ETAPI PRED KONCEM DIRKE JE DEJANSKO ŽE VSE ODLOČENO
Dvajseto etapo je osvojil Nizozemec Zoetemelk, z majhno prednostjo pred Van Impejem, ki si je tako v bistvu že zagotovil končno zmago
PUY DE DOME, 16. - Današnja etapa je bila zopet naklonjena Zoe-temelku, ki si je priboril že tretjo gorsko etapno zmago. Zoetemelk, za katerega se je pred dnevi zdelo, da bo celo odstopil, je tik pred ciljem ušel svojemu soubežniku Van Impe-ju in je prispel na cilj s prednostjo dvanajstih sekund. Van Impe je tako v bistvu ohranil skoraj nedotaknjeno svojo prednost. Dve etapi pred zaključkom «Toura» torej res skoraj ni več mogoče, da bi se na skupni
lestvici še kaj bistveno spremenilo,! seveda, če se ne zgodi kaj nepričakovanega.
Lestvica 20. etape:
1.	Zotemelk (Niz.), ki je prevozil 220 km dolgo progo v 6.52’52”
2.	Lucien Van Impe (Bel,) 6.53’04”
3.	Francisco Galdos (Šp.) 6.53’17”
4.	R.	Poulidor (Fr.)	6.53’24”
5.	W.	Riccomi (It.)	6.53'54”
6.	R.	Delisle (Fr.)	6.53’54”
7.	R.	Martin (Fr.)	6.54’08”
8. A. Martos (Šp.)
6.5414”
Olimpijski stadion v Montrealu
9.	M. Martines (Fr.)	6.54’35”
10.	V. Lopez-Carril (šp.)	6.54’40”
Skupna lestvica :
1.	L. Van Impe (Bel.) 109.59’24”
2.	Joop Zoetemelk (Niz.) po 4’21”
3.	R. Delisle (Fr.) in
R. Poulidor (Fr.)	1215”
5.	W. Riccomi (It.)	12’27”
6.	F. Galdos (Šp.)	14’33”
7.	M. Pollentier (Bel.)	15’05”
8.	F. Maertens (Bel.)	16’24”
Jutrišnja etapa do Versaillesa bo
merila 145 km.
SODNIKA: Boniccioli in Polica-stro iz Trsta.
PROSTI METI: ZSŠDI 6:14.
PON: Starc K., Kneipp B., Daneu.
V otvoritveni polfinalni tekmi so se slovenski košarkarji pomerili z reprezentanco San Lorenza. To srečanje je bilo v bistvu pravi finale za osvojitev prvega mesta. Ekipa ZSŠDI, katero so sestavljali igralci Poleta, Kontovela in Bora, je nastopila-v okrnjeni postavi zaradi odsotnosti treh ključnih igralcev — Udoviča, Starca , I. in Čuka, ki je zadnjiJtrenutek odpovedal. V popolni postavi našim predstavnikom končna zmaga ne bi ušla, saj so dokazali svojo moč s tem, da so bili skozi celo srečanje v vodstvu in e-nakovredni višjim nasprotnikom. V končnih minutah (potem ko so zapustili igrišče zaradi petih osebnih napak Starc K., Kneipp B. in Daneu) je bila naloga gostov veliko lažja. Izkoristili so prednost in osvojili pravico do nastopa v velikem finalu.
Druga polfinalna tekma: Pallacanestro Trieste — Servolana 86:72.
Finale za 3. mesto
ZSŠDI — Servolana 115:78 (53:36)
ZSŠDI: Kneipp B. 22, Ferluga, Daneu 13, Starc K. 24, Ban 15, Ukmar 12, Vitez 16, Mesesnel 2, Kneipp R. 11.
SODNIKA: Gilleri in Policastro iz Trsta
PROSTI METI: ZSŠDI 13:22.
PON: Daneu, Vitez, Starc K- ta Kneipp B.
ZSŠDI je s precejšnjo lahkoto odpravila ekipo Servolane, ki je bila
najslabše moštvo na turnirju. Slovenski košarkarji so dosegli najvišji rezultat s 115 točkami. O tem srečanju ni dosti povedati, kajti premoč naših fantov je bila taka, da so domačini igrali podrejeno vlogo in niso nikoli resno ogrožali končne zmage. V slovenskih vrstah so vsi igralci zadovoljili s prikazano igro.
Finale za 1. mesto
S. Lorenzo — Pallacanestro
Trieste 74:64 (43:32)
Pallacanestro Trieste je v poslednjih minutah zamudil priložnost, da bi osvojil prvo mesto. V prvem polčasu je bila reprezentanca S. Lorenza odločno boljša, predvsem zaradi višinske prednosti in dobre igre p!ay-makerja Sivinija.
V drugem delu pa so «belo-rdeči» s Cumbatom in Granierijen v dobri formi znižali zaostanek, a to je bilo tudi vse, ker so domačini zadrževali žogo do končnega sodnikovega žvižga.
Ob koncu uspelega turnirja je predstavnik FIP Jacobucci nagradil nastopajoče ekipe, ki so zasedle sledeči vrstni red:
1. Rep. S Lorenzo, 2. Pallacanestro Trieste, 3. ZSŠDI, 4. Servolana.
edko
Naša dolgoletna trenerka Nor-či je povila drugorojenko
KATJO
Srečnima staršema čestitamo, mali Kat]i pa želimo veliko sreče.
Športno društvo Kontovel
AVTOMOBILIZEM
V BRAND HATCHU
V prvem dnevu Huni najhitrejši
BRANDS HATCH, 16. — V prvem dnevu poskusnih voženj za veliko nagrado Anglije v Brands Hat-chu so dosegli take rezultate:
1.	James Hunt Vel. Britanija) mc larer 1.20”39 s poprečno hitrostjo 188,360 km na uro.
2.	Lauda (Av.) ferrari	1’20"50
3.	Peterson (Šve.) march	1’20”64
4.	Andretti (ZDA) Ictus	l'2r’09
5.	Merzario (It.) march	1’21"39
6.	Regazzoni (švi.) ferrari	1’21”46

TENIS
V DAVISOVEM POKALU
VODSTVO ITALUE PROTI ŠVEDSKI PO PR VEM DNEVU 1 IZIDOM 2:0
S tema točkama si je verjetno že zagotovila zmago v polfinalu evropskega področja
RIM 16. — Italija vodi že po prvem dnevu z 2:0 proti Švedski v evropskerh polfinalu teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Tako Panatta, kot Barazzutti sta namreč osvojila točko za svoje barve.
Pri vodstvu z 2:0 po prvem dnevu lahko rečemo, da imajo Italijani napredovanje v višje kolo dejansko že zagotovljeno in le velika smola bi jim lahko preprečila pot do cilja, ki ga že imajo na dosegu roke.
Panatta je izbojeval dokaj lahko zmago proti četrtemu švedskemu i-graicu Norbergu (6:2, 6:2, 7:5), ki je v zadnjem trenutku nadomestil cdhčnega, a poškodovanega Bjoma Bcrga Panatta je potrdil, da je trenutno v res dobri formi. Pred njegovim nastopom je namreč vladala v italijanskem taboru precejšnja zaskrbljenost, ker si je pred časom poškodoval roko. Danes je
nastopil s široko obvezo na roki, vpndai1 ni čutil hujših bolečin in njegovi servisi so bili izredno močni.
Norberg ni izpolnil pričakovanj. Na treningu je pokazal odl cen tenis, v dvoboju s Panatto pa je precej odpovedal.
Srečanje se je v prvih dveh nizih odvijale enosmerno. Panatta je trdno držal vajeti igre v svojih rokah. V tretjem nizu pa je Norberg vzdržal Italijanove napade, izenačil je celo na 5:5, nato pa je Panatta z nekaj odličnimi udarci odločil srečanje v svojo korist. Dvoboj je trajal pribl.žno dve uri.
Barrazzutti je priboril v srečanju z Johanssonom Italiji drugo točko (6:2, 6:4. 3:6, 3:6, 6:2), Srečanje, ki je trajalo kar tri ure, je temeljito ižčrpak oba igralca, vendar ni bilo posebno lepo. Tehnična vrednost o-beh igralcev pač ni taka, da bi lah-
ko prikazala zanimivejši tenis.
Jutri bo na vrsti dvoboj di Panatta in Bertolucci bosta i; proti Norbergu in Bengtsonu.
KOŠARKAŠ * > .
Danes m v ponedeljek t>< v St; ranzanu košarkarski turnir L. div zije, na katerem bodo nastopale p terke Begliana, Sagrada, Poleta i Staranzana. Openci bodo danes c 19 30 igrali s Staranzanom
BOKS- ' v .z
| TOKIO. 16. — Ganec David Kolt: l je ohranil svoj naslov svetovneg; ! prvaka peresne boksarske kategorije j V tretjem krogu je k.o. premaga I Japonca Fukuyamo.
Uredništvo, uprava, oalasn) oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2 100 lir — vnapre| plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacija in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» a DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Stran 8
17. julija 1976 Odgovornl orednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska	ZTT - Trst
I
i
DANES V PRESTOLNICI SAUDOVE ARABIJE
PO PRIMORSKIH EMIGRANTSKIH KOLOVOZIH - DRUGI DEL
Vrhunski sestanek treh arabskih poglavarjev
Uspešno politično in organizacijsko delo v težkih gmotnih in materialnih razmerah
Sudan ne bo protestiral pred Varnostnim svetom * Amerikonci zapuščajo Libanon
iz klerikalnih vrst in s policijo
KAIRO. 16. — Državni poglavarji Egipta, Sudana in Saudove ‘Arabije se bodo sestali jutri v Riadu (prestolnica Saudove Arabije), da bi se pomenili o vrsti važnih vprašanj. Pogovori bodo trajali tri dni. Vest je sporočil kairski časopis «Al Ahram».
časopis poudarja, da bo do tega tristranskega vrhunskega posvetovanja. ki prej ni bilo predvideno, prišlo na pobudo saudskega kralja Kbalèda, iu je povabil v Riad predsednika Sadata in Nimeirija. Ne ve se še, o kakšnih vprašanjih se bodo pogovarjali-
Skupaj s Sadatom in Nimeirijem, pripominja časopis, bosta odpotovala v Riad tudi egiptovska ministra za o-brambo in zunanje zadeve. Konkretno gre za generala Mohameda Gamasija in Ismaila Fahmija. Sudanski predsednik Nimeiri je prispel v Kairo pred tremi dnevi, kjer se je pogovarjal s predsednikom Sadatom v zvezi s ponesrečenim prevratniškim poskusom v Sudanu. Osebni svetovalec kralja Khaleda šejk Kamal Ad-nian, pripominja «Al Ahram». bo izročil Sadatu osebno poslanico arabskega glavarja, v sredo pa je imel triurni sestanek v Aleksandriji s Sadatom in Nimeirijem.
Iz New Yorka sporočajo medtem, da se je Sudan odrekel svoji nameri, da bi protestiral pred Varnostnim svetom OZN glede domnevnega sodelovanja Libije pri ponesrečenem poskusu državnega udara proti sudanskemu predsedniku Nimeiriju. Sudan pojasnjuje svojo namero s tem. da hoče zagotoviti dobro politično vzdušje in sodelovanje na področju Bližnjega vzhoda in Afrike.
Nekatere dobro obveščene osebe so izjavile, da je sudanski zunanji minister Mahgoub Makavvi formalno preklical zahtevo po sklicanju varnostnega sveta, potem ko se je pogovoril z drugimi arabskimi in afriškimi delegati po svojem prihodu v New York prejšnji torek.
Sudan je bil obtožil Libijo, da je pripravila poskus državnega udara in sam predsednik Nimeiri je bil zahteval. naj se varnostni svet sestane. Sudan je bil začasno preklical to svojo zahtevo zle prejšnji teden na poziv' arabske zveze. Ni pa izključeno, da te zahteve ne bi ponovno postavil.
Iz Londona sporočajo medtem, da je ameriško veleposlaništvo v Beirutu pozvalo vse ameriške državljane, ki živijo v Libanonu, naj prihodnji torek zapustijo to državo. Skupni odhod ameriških državljanov bo pripravilo ameriško veleposlaništvo.
Začenši že s ponedeljkom bodo a-rreriškj konzularni uradi v Beirutu prenehali popolnoma svoje delovanje. Podrobnosti o evakvaciji ameriških državljanov iz Libanona bodo objavili v kratkem.
Državljani drugih držav, ki bi želeli priključiti se v to akcijo Arne-likancev. ki zapuščajo Libanon, so naprošeni. naj se povežejo s konzularno sekcijo ameriškega veleposlaništva v Beirutu. Angleško veleposlaništvo je naslovilo na svoje državljane poziv, naj izkoristijo to priložnost.
Odnosi med Ugando in Veliko Britanijo so še vedno zelo slabi zaradi nedavnih dogodkov v Entebbi. Ugandske oblasti so izgnale iz Ugande dva britanska državljana, (enega moškega m eno žensko), ker sta obtožena, da sta sodelovala s CIA.
Po sporočilu o izgonu je radio U-ganda v nekem komentarju izjavil, da bi. bilo nevarno in tudi brezpomembno, če bi Velika Britanija skušala odpeljati z letali 500 Angležev, ki še vedno živijo v Ugandi Radio je pristavil, da vsi tisti, ki živijo v Ugandi, lahko računajo na popolno osebno varnost, če se ne vmešavajo v Ugandske notranje zadeve.
, Predsednik Idi Amin je izgnal ta teden drugega angleškega visokega
komisarja v Campali Petra Chand-leya.
Francoska gornika žrtvi Mont Blanca
AOSTA. 16. — Dva francoska gornika Pierre Pennin in Andree Jaccob, stara oba 29 let ter doma iz Liona, sta izgubila življenje pod «osrednjimi stebri» Mont Blanca, kakih 1000 metrov pod vrhom. Domnevajo, da sta Pennin in Jaccob zdrsnila, ko sta se spuščala po neki strmi steni ter po več sto metrih padla na ledenik Bruii, lard. Helikopter je že pripeljal nekaj gorskih vodičev v bližino kraja, kjer ležita žrtvi.
LATINA, 16. — Za današnji po- | tek procesa proti obtožencem u-mora Rosarie Lopez so bili zna- | čilni posegi zagovornikov. Predsednik porotnega sodišča je odprl debato, potem ko so v prejšnjih dneh zagovorniki treh obtožencev zaman poskušali zavleči proces, Porotno sodišče pa je odbilo vse zahteve in tako se je končno le zaključil dokazni postopek.
Danes sta govorila dva zastopniku civilnih strank, in sicer senator Tomassini ki zagovarja koristi očeta Rosarie Giuseppa Lopeza ter senator Franco Luberti za mater Donatelle Colasanti in za brata Rosarie Lopez. Tudi davi je bilo v dvorani precej ljudi. Na zatožni klopi ni bilo nikogar
Senator Tomassini je posvetil posebno pozornost osebnosti in vzgoji obtožencev. Med drugim je omenil kazensko preteklost Andree Ghire in Angela Izza, posebno v zvezi s pod-Jsno. epwodo »polnega nasilja do katere je prišlo pred nekaj leti in ki na srečo ni imelo tako hudih posledic kot zločin v Circeu. Angelo Izzo je bil tedaj obsojen na dve leti in štiri mesece zapora.
Ko je zaključil svoj govor, je Tomassini dejal: «Nočemo maščevanja, toda niti usmiljenja. Zahtevamo obsodbo, ki bo odražala pravico».
Odvetnik Franco Luberti je dejal. da ima zločin v Circeu posebne značilnosti zlasti še zato, ker gre za ubogi dekleti, ki se nista mogli braniti in ki sta postali žrtvi nasilja, kateremu sta po-trovala bogastvo in moška nadutost. in tudi sovraštvo do vsega kar je drugačno in kar prizadeti obtoženci niso hoteli spoštovati. Propast Izza. Ghire in Guida je istočasno propast njihovih družin.
Zastopnik zasebne stranke je potem opisoval okolje v katerem so živeli obtoženci ter še posebej poudaril bogastvo njihovih očetov. Nadalje je omenil pomanjkanje njihove kulture in izobrazbe, njihovo nagnjenje k nasilju in k surovim odnosom do drugih. Odločno pa je nastopil proti domnevi, da so obtoženci ravnali tako kot' so ravnali, ker naj ne bi bili popolnoma prištevni. Med drugim je vzkliknil: «To ni ravnanje norih ljudi. Vse kar so napravili Izzo, Ghira in Guido, so storili ker so dobro vedeli za kaj gre in so tudi to hoteli storiti. Gre za nesocialne mladeniče, ki jim je lasten visok indeks nagnjenja k zip1-*' nu. Luberti je nadalje analiziral tudi odnose obtožencev do žensk.
Težave s
m.
Glavni odbor je imel pet članov To je bil gibčen organ, ki ga je bilo možno sklicati v vsakem trenutku. Vse funkcije v glavnem odboru so bile po pravilih brezplačne. Seje so bile sklepčne ob navzočnosti navadne večine članov -odbornikov, sklepe pa je odbor sprejemal z nadpolovičn„ večino glasov odbornikov.
V pripravljalnem odboru za glavni odbor je sedelo pet antifašistov pri složnem in skupnem delu. Goreči tržaški rodoljub Fran Venturini, resni in preudarni Jože Pahor, temperamentni Alojz:j Hreščak. večni Idrijčan Lado Božič. Zadnje mesto pa je bilo nestalno in na razpolago tako rekoč
Na podlagi te analize je zaključil, da so obtoženci imeli po spolnem zločinu samo eno skrb, in sicer, kako bi likvidirali žrtvi. Zato je Luberti zaključil svoj govor s tem, da je zahteval dolgo prestajanje kazni v zaporu, kar naj bi omogočilo obtožencem, da razumejo vrednote strpnosti in spoštovanja do drugih ter do družbt, na kar so doslej popolnoma pozabili.
Ko so predvajali film «That’s Entertampient» (Cjsra una volta Hollywood), smo izrazili upanje, da bi spričo njegovega uspeha distributerji ponovno predvajali vsaj najbolj znane izmed musica-lov, katerih je film vseboval o-dlomke. Žal do tega ni prišlo, prišlo pa je do drugega dela antologije, «That's Entertainment Part Ih (Hollywood, Hollywood!, 1976), ki nekako še poostri omejenost prvega filma, se pravi povsem naključno povezavo drobcev. Zdelo bi se, kot da je ameriška hiša Metro Goldwyn Mayer, medtem videla antologijo italijanske T.tanus («Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca»), od katere ta drugi ameriški film nekako povzame igračkanje z drobci filmov. Skoraj vsi odlomki so namreč prekratki in brez kriterija rezani.
Kljub temu je seveda film vreden ogleda, kajti v njem najdemo mojstrske odlomke z Genom Kelly jem. Fredom Astairom. Ginger Rogers, Cyd Charisse, Judy Gar-land, Eleanore Pomeli, Ann Miller, Kathryn Grayson, Nelson Eddyjem in Jeanette MacDonald, Mauricom Chevalierom, Bingom Crosbyjem, Leno Horne. Debbie . Reynolds, Esther Williams, Jimmyjem Du-rantejem in nešteto drugimi. Prikazani so tudi neglasbeni odlomki, med katerimi se najbolj izkažejo tisti z brati Marx ter s Spencerjem Tracyjem in Katherine Hepburn. Morda je tokrat manj «redkih», «presunljivih» o-dlomkov; vidimo vendar ples Grete Garbo in petje producenta in avtorja besedil Arthurja Freeda.
petim odbornikom
nekakemu zastopniku emigrantov iz klerikalnih vrst. Tega problema nismo mogli drugače rešiti. Ostali štirje pa niso imeli nobene strankarske etikete. Znotraj organizacije in v njenem zunanjem delu so bili ti odborniki predvsem sovražniki fašizma in primorski emigranti. Izven organizacije pa so bili lahko še narodnjaki, liberalci, komunisti, klerikalci in še kaj, to je bila njihova privatna zadeva. Naravnost nerazumljivo je bilo soglasje, ki je vladalo med temi ljudmi v organizaciji in se vsak dan še bolj krepilo. Malo težav je bilo le s petim odbornikom, ki se je neprestano menjaval oziroma, ki g< je za vogalom nekdo menjaval. Za nobeno sejo nismo vedeli, ali bo prišel oni, ki je b:l navzoč na zadnji seji ali pa bo nastopi1 spet nov obraz. Največkrat se je zgodilo zadnje. Prav posebno gotovo pa tudi ni bilo, če bo kdo s te strani sploh prišel. Zato smo se morali za to udeležbo neprestano boriti. Imeli smo celo vtis, da nič kaj radi ne prihajajo v našo sredino in v našo organizacijo. Javno in glasno pa svojih odnosov niso hoteli prekiniti. Vztrajali so tako ali drugače in bili obveščeni o vsem, kar se je v organizaciji dogajalo. Na sejah pa so vztrajno molčali in zvesto po slušali. Bili so nemi opazovalci. Med temi «delegati» so bili n pr. duhovnik Tonkli, Doktorič in vrsta drugih. Tako docela negotovo sodelovanje je trajalo do razpusta organizacije. Ni se pa več ponovilo v naslednjem obdobju obnavljanja emigrantskih organizacij.
! Navedli smo seveda le nekaj pri-j zorov kljub vsemu zelo bogatega izbora (italijanska verzija je žal rahlo skrajšana — še vedno pa traja dve uri).
Tudi v prejšnjem filmu je bilo nekaj na novo režiranih prizorov, v katerih so se prikazale nekdanje zvezde. Tokrat so ti prizori bolj homogeni: v njih nastopata Gene Kelly in Fred Astaire, režiral jih je Kelly sam. Če je bil v prejšnjem filmu nekako poudarek na nostalgično prikazanem propadu sedanjosti, je tokrat nekako poudarjena kontinuiteta s preteklostjo. Posebno zanimivi pa so v novi antologiji začetni naslovi. ki jih je ’zdelal slavni Saul Bass: po dolgih ietih. sredi katerih se je poskusil tudi v režiji, se je Bass povrnil k ustvarjanju naslovov.
C. Andrew:
«BLOODY VIRGIN»
Največja zanimivost tega grškega filma je moida v italijanskem naslovu. Bodisi «Bloody Virgin» kot ime režiserja C. Andremo pa sta sad domišljije italijanskih distributerjev, ki so poangležili tudi-imena igralcev (med katerimi imamo vtis, da je navedenih več ženskih imen, kot je v filmu zenskih vlog: izmišljeni interpreti so Left Garryl. Lynn Adams, Magda Lekka, Lia Fless . . . ).
Bralec je gotovo že razumel, da mu distributerji nudijo ta film kot pornografski proizvod. Italijanski naslov ne dopušča dvomov: «Hard-core profumo di vergine». Kot bo kdo že vedel, je «hard-core» angleški izraz, ki opredeljuje izraziti pornografski film.
V tej mali skupinici avantgardnih starejših, zrelih mož in po Primorskem znanih in poznanih javnih in političnih delavcev sem se znašel kot pravi mlečnozob fantič. Prevzel sem glavno tajništvo. se gorak sem prišel na to mesto iz šole Zorka Jelinčiča v Gorici. Prav zadnje čase smo se mladi na Primorskem odločili za nekak narodni demokratizem, viz naroda za narod». Pravzaprav smo se politično šele iskali. Če ni bilo tu še vse jasno iu izdelano pa je bil docela jasen in izdelan naš antifašizem. Tak sem prišel v emigracijo, ki je dobila še močan idrijski poudarek. Svojega i-drijskega in kranjskega porekla nikjer nisem mogel skriti. To, da sem Idrijčan, Notranjec in s tem tudi Kranjec, so mi kaj radi metali pod nos mnogi polnokrvni državljani SHS, ki so videli moja vnemo za zasedeno Primorsko.
Da bo moja legitimacija tedanjih dni popolna, jo je treba o-svetliti še z druge strani. Kaj neki so o meni mislili ostali odborniki, politično že popolnoma izklesani možje? Ni jim moglo biti vseeno s kom imajo opravka, saj sem zasedel sicer zelo odgovorno pa tudi pomembno in odločujočo funkcijo glavnega tajnika. O tem se je razvila na neki seji, ki je bila v Učiteljski tiskarni v Frančiškanski ulici, razprava med predsednikom Avgustom Rozmanom, ki je nasledil Venturinija in J. Pahorjem ter A. Hreščakom. Zadnja dva sta odločno in glasno u-gotavljala, da sem tako po svojem poreklu kakor tudi po svojem
z resničnimi spolnimi scenami, medtem ko so prizori, v filmih «soft-core» simulirani'. '*
Italijanska cenzura je vendar še daleč od tega, da bi dovolila «hard-core», ki se vendar že dovoljuje specializiranim revijam. V Italiji ima celo «soft-core» težave, kot pričajo tolikšne zaplembe. Zadnje čase je igralko filmov te zvrsti, Franco Gonello, celo prizadela obsodba. Vsi filmi, ki se proizvajajo v Italiji, temeljijo predvsem na razkazovanju golih teles lepih igralk (od Laure Gemser - Emma-nuelle Nera pa do številnih igralk filmov Brunella Rondi ja: v zadnjem «1 prosseneti (I maniaci sessuali)», ki se sedaj predvaja, so zbrane kar skupaj Juliette Magni el, Stefania Casini, Silvia Dionisio Consuelo Ferrara, Sonja Jea-nine, llona Stallar). Celo, ko je v Italijo prišla slavna igralka francoskega «hard-core» Claudine Beccarie. so z njo napravili «soft-core» filme.
Težko je bilo torej verjeti, da bo ta grški film odgovarjal naslovu. In tako res je, saj so v njem mili spolni prizori celo sekundarnega pomena spričo detektivske zgodbe, ki tudi ni bogve kako zanimiva. V trstu pa je bil sredi filma vključen hkrati «hard-core» film, «Lecherous Monica», kar je bilo z lahkoto izvedjivo. saj si nekje v filmu protagonista ogledujeta drzni film. ki je pa bil verjetno v izvirniku dosti manj drzen.
Italijanski distributerji so menda odkrili grški film. Najavlja se že drugi s čisto izmišljenim naslovom, «La gola profonda di Madame d’O», ki naj bi ga režiral Paul Roman.	S. G.
delu lahko samo njihov, to je na strani Pahorja in Hreščaka in prav nikjér drugje. Razgovor je pritegnil mojo pozornost, saj je bil odkrit, tovariški in je odkrival toplo ozračje, v katerem smo tedaj delali. Moram priznati, da sta Pahor in Hreščak zelo močno vplivala name z vsem svojim žitjem in bitjem. Te seje sem se vedno spominjal, posebno tedaj, ko je v našo sredo prišel še Ivan Regent.
Glavni odbor se je ukvarjal v pretežni meri s sestavljanjem pravil, na svojih sejah pa je razpravljal tudi o problemih emigracije, sprejemal sklepe in ukrepe ter pripravljal sestanke in predavanje za svoje ljubljanske člane. Glavni odbor je istočasno vodil namreč tudi ljubljansko krajevno organizacijo. Seje glavnega odbora so bile navadno v pisarniških prostorih Učiteljske tiskarne, kjer se je tiskalo tudi učiteljsko glasilo. Pri njem in pri učiteljski stanovski organizaciji sta sodelovala tudf Pahor in Hreščak. Z njuno pomočjo smo tako dobili košček strehe in zavetja.
širše sestanke smo sklicevali v popoldanskem ali zgodnjevečer-nem času v «damski» sobi v prvem nadstropju kavarne Emona nasproti glavni pošti. Dnevni redi sestankov so bili pestri; predavanja, poročila in razprave. Sestankom so vedno prisostvovali tudi zastopniki ljubljanske policije po službeni dolžnosti. Če je ^i ta Primorec in je sestanek slučajno zamudil, je šlo kar v redu, sicer pa je bilo vzdušje zelo moreče.
Organizacijsko področje dela, zbiranje naslovov emigrantov iz vse države, dopisovanje z njimi, priprave za ustanavljanje krajevnih organizacij je bila naloga tajništva oziroma tajnika. Mnogo je bilo tega dela, za katerega opravljanje je bil potreben lokal, neko središče, na katerega naj bi se emigranti obračali, iz njega prejemali navodila, nasvete ii podobno. Za poslovanje pa so bila potrebna tudi določena sredstva. Teh seveda uj biten iOd. nikoder, zato smo morali zbirati med seboj sredstva za poštnino in pisarniški material.
Lažje smo prišli do lokala, ki je bil sicer nadvse reven, imeli pa smo to srečo, da po najemnini ni nikoli in nihče vprašal. Omenil sem že. \la je bilo to zavetišče nad policijsko postajo pri železniškem prehodu na Dunajski cesti. Vse kar je bilo v tej podstrešnim, sta bila polomljena pisalna miza in stol. Prava zaporniška celica.
V tem beraškem brlogu ni bilo peči. Zadovoljili smo se z dejanskim stanjem in izbica je postala emigrantska delavnica in o-srednja točka emigracije. Tu sem vladal in gospodari) kot g'avni tajnik, držal v rokah organizacijske vajeti, razvijal propagando in prejemal in odpravljal pošto. Ostali člani glavnega odbora semkaj sploh niso prihajali. Ó svojem delu sem stalno poroča1 na sejah in pri tem bil deležen vsestranskega zaupanja in podpore glavnega odbora. V tem brlogu sem prestajal tudi strašno zimo 1928-29. Črnilo se ni nikoli odtalilo. Če sem hotel pisati, sem moral najprej s sapo ogreti pero in nato še tmtnik in tako priti do tekočega črnila. Pri tem pa mi je močno zanohtovalo in boroa z mrazom je bila huda. O pisalnem stroju tedaj sploh nismo mogli niti pomisliti. Toda kljub tem bednim pogojem je delo teklo.
Lado Božič (Nadaljevanje sledi!
liiiimiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii
Zahteve zastopnikov zasebnih strank na procesu v Latini
Visoke zaporne kazni za Izza, Ghiro in Guida

Na filmskih platnih
Hollywood, Hollywood, 1976
SOBOTA, 17. JULIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
13.00	Poljudna znanost: OLIMPIADA
13.30	DNEVNIK
14.30	V evroviziji: Tenis, za Davisov pokal ITALIJA - ŠVEDSKA
18.30	Program za mladino:
Ideje in nasveti za življenje na prostem
19.40	Izžrebanje loterije
19.45	Nabožna oddaja
20.00	DNEVNIK
20.45	PER UNA SERA D’ESTATE
Glasbena oddaja, katero vodi Claudio Lippi.
V današnji oddaji bodo kot gosti nastopili Renato Carosone, Trio De Paula, Ornella Vanoni, Isabella Biagini ter Raffaella Carrà
21.50	DNEVNIK
22.00	Srečanja na Rdečem planetu:
KAKŠEN JE MARS?
Ob koncu VESTI DNEVNIKA 1 in Vremenska slika
Drugi kanal
16.30	V evroviziji iz Francije — Versailles:
TOUR DE FRANCE
18.00	RUBRIKE DNEVNIKA 2
18.30	I DUE ORFANELLI - DVE SIROTI, film
20.00	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.45	ALI’ BABA’, risani film
21.00	V povezavi preko satelita z Montrealom OLIMPIJSKE IGRE
Nocoj se bodo, kot kaže, začele olimpijske igre, za katere je na vsem svetu vedno več prikritih in negativnih sodb. Sam Avery Brundage, Američan, ki je toliko let vodil olimpijski odbor, je tik pred svojo ostavko rekel, da se boji za bodočnost olimpijskih iger, kajti «gigantizem, profesionalizem, tehnologija in kemija so zlagoma pokvarile olimpiade, jim odvzele njihovega borbenega duha». Po njegovem mnenju bi morali olimpijskim igram dati bolj človeške dimenzije, kajti le tako jih bodo rešili.
Nekateri menijo, da so Kanadčani, ki so pripravili sedanje olimpijske igre, v začetku ubrali pot, ki jo je dal v svoji «o-poroki» Brundage. Svoji akciji za pripravo olimpijskih iger so dali za geslo — preprostost. Pripravam olimpijskih iger so namenili 300 milijonov dolarjev, kar pa vendarle ni tako malo, v resnici pa so porabili eno milijardo 200 milijonov dolarjev Ob zaključku DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
19.25 Veliki raziskovalci: ALEKSANDER VON HUMBOLDT
20.30	DNEVNIK
20.50	Tedenski zunanjepolitični komentar 20.55 Montreal :
OLIMPIJSKE IGRE 76, PRENOS ZAČETNE SLOVESNOSTI
22.30	DNEVNIK
22.45	Pogovor s TV gledalci
Koper — barvna
20.30	Otroški kotiček
20.40	DNEVNIK
20.55 OLIMPIJSKE IGRE V MOTREALU, prenos
Zagreb
18.45	DNEVNIK _________________ . ,
19.15 Festival otroka v Šibeniku
20.30	DNEVNIK
20.55 Montreal: OLIMPIJSKE IGRE 76
23.30	POROČILA
23.35 STROKOVNJAK ZA NEREŠENE PRIMERE, celovečerni film
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 17.15,
20.15	Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Izbor iz tedenskih sporedov, 13.30 Glasba po željah;
14.45	Dejstva in mnenja; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17 00 Motivi iz nedavne preteklosti; 18.30 Klasiki dvajsetega stoletja; 19.10 Ženski liki v romanu; 19.30 Pevska revija; 20.50 «Levstik v Trstu», radijska igra, 21.30 Vaše popevke; 22.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30, 12.30, 13.3C, 14.30, 18.30.
21.30	Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranje popevke;
9.30	Plošče; 10.00 Z nami je;
10.15	Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti: 11.15 Orkester Leoni Intra; 11.45 Ansambel Lee Sai močo; 12.05 Glasba po željah;
14.15	Plošče; 14.35 Najnovejši LP:
15 35 Italijanski zbori; 16.00 La Vera Romagna folk; 16.45 Poje Ivo Mojzer. 17.00 Glasba po željah:	17.30 Primorski periskop:
17.45	Zabavna glasba; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 20.30 in 21.35 Glasbeni vikend; 23.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00,	17.00,
19.00.	21.00 Poročila; 8.30 Jutra-
nje popevke; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Najnovejše plošče lahke glasbe;
13.20	Preizkušajo se diletanti;
14.00	Drobec satire. 15.00 Aktualnosti, turizem in šport; 15.40< Veliki variete: 17.10 Pomenimo se o glasbi; 18.00 Plošče; 19.20 Na naših trgih: 19.30 Folk glasba; 20.00 Opera Suor Angelica; 21.15 Olimpijske igre 76.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 11.00, 13.00. 16.00
20.00	Poročila; 6.15 Danes za vas;
7.20	Rekreacija:	9 08 Glasbena
matineja; 10.05 Pionirski tednik. 10.35 Počitniški pozdravi; 11.35 Turistični napotki; 12 03 Sedem dni na radiu; 13 10 Godala v rit mu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Danes do 14.00; .4.30 Priporočajo vam... ;	15.05 S pesmijo po
Jugoslaviji: 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 S knjižnega trga; 18 05 Na poti v Colombo; 18 30 Gremo v kino: 19.05 Poletni divertimento; 20-40 Ansambel Atija bossa; 20.50 Lahko noč, otroci! ; 21 00 Sobotna glasbena panorama; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.30 Oddaja za izseljence; 00.05 c pesmijo v novi teden; 2.03 Zvoki: 3.03 Glasbena skrinja; 4.03 Koncert; 5.03 Lahke note.
se *
spremenilo. Ukrep pa je bil politično zelo pomemben, kei je končno združil vse slovenske partizanske enote; pod enotnim vojaškim poveljstvom in s tem v ^geo ra skem obsegu uskladil vojaške pristojnosti s politično odpornostjo v enotni vojaškopolitični upravni enoti.
štab IX. korpusa je — kot priča že njegova prva odredba _ že od začetka posvečal veliko skrb potrebam borcev svoje nove enote, čeprav so tedaj njegove glavne operativne enote delovale v izredno težkih razmerah. Ko pa je prišla 25. februarja 2. četa 4. bataljona 18. brigade v Cerkno, ji je nemudoma dodelil novo orožje, vsem borcem pa nakazal nove obleke, perilo in čevlje, kar je izredno vzpodbudno vplivalo na njihovo bojno moralo.
Prvo obvestilo o priključitvi IX. korpusa je dobil[ bataljonski štab 30. januarja 1945 z radijsko depeso iz US NOV in PO Slovenije. Dne 1. februarja pa je prejel se radijsko depešo št. 98 iz štaba IX. korpusa o vključitvi v 18. SNUUB (Bazoviško) in 30. divizijo. Zato je še isti dan preimenoval
dotedanji 4. bataljon 9. brigade v 4. bataljon 18. SNOUB (Bazoviške) in o tem obvestil vse svoje enote. Korpusovi odredbi št. 73 in 99 pa sta prispeli v štab bataljona po kurirski zvezi šole 16. februarja.
štab 4. bataljona je na zahtevo štaba IX. korpusa v odredbah št. 73 in 99 le-temu odgovoril 3. februarja z obširnim pismom. Poročal je, da šteje bataljon 228 borcev, odsotnih pa je 38. Seznanil ga je tudi z razmestitvijo, o-borožitvijo in glavnimi problemi delovanja bataljona, še posebej pa je poudaril, da je moštvo treh čet zelo slabo oblečeno in obuto, medtem ko je mobilizacija zaradi vsakodnevnega sovražnikovega nadzorstva in zapadlega snega trenutno nemogoča.
Dva dni pozneje je štab 4. bataljona na zahtevo načelnika štaba podpolkovnika Franja Rustje obširno in podrobno poročal tudi štabu 30. divizije o stanju v bataljonu in razmerah na njegovem operativnem območju. Dne 4 februarja je bataljon sicer obiskal član štaba 30. divizije kapetan Anton Manfreda - Jaka, ki pa ni mogel dati bataljonskemu štabu podrobnejših navodil o bodočem delu ter pojasniti razmerij do štaba 30. divizije in 18. brigade. Zavoljo tega je štab 4. bataljona v že omenjenem poročilu prosil divizijski štab, naj čimprej pošlje pismena navodila za delo in določi formacijo bataljona ter pojasni odnose do štabov brigade in divizije.
Navzlic izmenjavi dopisov in depeš, obisku kapetana Manfrede in poročilom štaba bataljona, je ostalo ob podreditvi bataljona IX. korpusu še nekaj pomembnih problemov nerešenih:
__ Višji štabi niso bataljonskemu štabu pojasnili, ali naj
ohrani bataljon tudi v prihodnje 4. operativne čete, obveščevalni center z vodom, štab z odseki in referati, vod za zveze z radijsko postajo, minersko-sabotažno skupino, referat za motorizacijo s prevoznimi sredstvi in materialom,
pripravljenim za VII. korpus, ter pomožne delavnice,
— Neurejena je ostala tudi zdravstvena služba. Po priključitvi bolnišnice «Zalesje» Vojnim partizanskim bolnišnicam Snežnik (17. januarja 1945) je bataljon ostal brez zdravnika dr. Magomeda Gadžijeva - Miša, ki so ga bolni in ranjeni borci hudo pogrešali. Bolnišnice SVPB-S pa so spadale v sestavo zdravstvene službe VII. korpusa. Zdravstvena služba 30. divizije in IX. korpusa pa je bila zaradi velike oddaljenosti za bataljon skoraj nedosegljiva.
Da bi se štab IX. korpusa kar najhitreje in čim bolje seznanil z razmerami v 4. bataljonu 18. brigade ali v bivšem Istrskem odredu, je poslal 25. februarja z 2. ba-taljonovo četo iz Cerknega v Brkine svojega operativnega oficirja, kapetana Marka Sladiča, da bi proučil razmere in poročal štabu.
Ob podreditvi IX. korpusa je večina bataljonskih enot —- štab in tri čete ter del voda za zveze — še vedno taborila v Padežu pri Mašunu; četrta četa, obveščevalni center in vod ter 9-članska minersko-sabotažna skupina so bili v Brkinih. Borci bataljona so bili oboroženi z 2 lahkima minometoma, 14 lahkimi mitraljezi (1 zbrojevko 1 Šarcem, 9 breni in 3 lahkimi bredami), 32 brzostrelkami (pretežno italijanskega in angleškega porekla), 145 puškami (27 mav-zericami, 100 vinčesterkami in 18 italijanskimi), 82 pištolami, 27 defenzivnimi in 50 ofenzivnimi ročnimi bombami. Čeprav je imel bataljon dovolj orožja, to ni moglo priti do polne uveljavitve, ker je zlasti za brzostrelke in puške primanjkovalo streliva, saj je bilo za minometa na voljo le 24 min, za vsako lahko strojnico pa 918, brzostrelko 112, puško 55 in za pištolo le po 6 nabojev.
Bataljon je imel skritih še 64 italijanskih pušk, 18 lahkih in 3 težke mitraljeze ter 1 protitankovsko puško. Tudi minersko-sabotažna skupina je imela zadostne zaloge razstreliva in drugih sredstev.
BATALJON V KRITIČNIH ZIMSKIH DNEH
Objektivne razmere, v katerih je deloval bataljon so bile zlasti v začetku februarja 1945 izredno kritične: Pivko in Brkine je še vedno pokrivala debela snežna odeja, sovražnik je celotno območje dnevno nadzoroval z močnimi silami in iskal po snegu sledove za partizani, ropal kmetom hrano in krmo za živino ter jih teroriziral ; problem obleke in obutve za borce pa še vedno ni bil rešen: velika večina borcev je imela zelo slabe čevlje, mnogi so jih povezovali z žico ali vrvico, da jim ne bi razpadli, nič bolje ni bilo z obleko. Zaradi takšne opreme so bili borci nesposobni za daljše pohode in zimske boje, zato se je bojna in manevrska sposobnost enote zelo zmanjšala. Zveze štaba bataljona s štabi XII. korpusa, Notranjskega odreda in glavnega štaba Slovenije so bile s Pivke tedaj še vedno redne; otežkočene pa so bile z bataljonovimi deli v Brkinih in Istri, medtem ko so bile s štabom IX. korpusa in 30. divizije po 3. februarju dalj časa prekinjene, sicer pa do konca vojne dokaj neredne in nezanesljive. Pošta je prihajala z zamudo 2 do 4 tednov. Tako je n.pr. štab IX. korpusa poslal 24. februarja prepustnice za člane bataljonovega štaba, dobili pa so jih šele 4. aprila.
Problem prehrane je bil zlasti za enote, ki so bile na Pivki, čedalje težji. Pomanjkanje živil nasploh in denarja v bataljonovi blagajni, čedalje strožji sovražnikov nadzor nad nabavami živil v Trstu in čedalje ostrejša kontrola nad prevozi po cestah so vedno bolj onemogočali nakupe, posebno tiste z boni in potrdili. Zato je bataljonski štab 31. januarja prosil trgovca Aleksandra Ličena in Kristjana Hodnika iz Ilirske Bistrice, naj odstopita moko za bataljon. In res sta potem poslala manjšo količino živil v Podgoro.
(Nadaljevanje sledi)