àteyjika 4 « leto XUH • cena 1.200 din___________________________________________________________________________________ _____Celle, 26. ¡anuaria 1980
NOVI TEDNIK JE fiLASiLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
»Nagelj
nas ne bo
uspaval«
Reaortaža z Ragie na strani 16.
Pohoda
DO poteh
Stirinalste
ne hO
Mladinci letos ne bodo
pripravili tradicionalnega
pohoda po poteh Štirinig-
ste divizije. Namesto
s pohodom bodo spomin
na takratne dogodke obu-
dili s proslavo. Prireditev
bo predvidoma petega fe-
bruraija v Sedlaijevem.
Poleg tega nsg bi letos po
osnovnih šolah namenili
uro pouka spominu na
pesnika Karla Destov-
nika-Kajuha.
IB
V Topru ukrep
ni potreben
Ni več razlogov za podaljševanje ukrepa
družbenega varstva v celjskem Topru. Ta-
ko je menil celjski izvršni svet. Toper mora
čas prehoda na normalne bančne pogoje in
obresti pričakati pripravljen, so opozorili,
čaka pa jih tudi zahtevna tehnološka sana-
cija. Stran 2.
Sedemnajstič
na morje
Tudi letos bomo pripra-
vili tradicionalno akcijo
- izlet 100 kmečkih žensk
na morje, ki bo tokrat 31.
marca in 1. aprila v Lipi-
co, Piran in Lucijo pri
Portorožu. Prvi kupon bo
objavljen v prihodryi šte-
vilki Novega tednika 2.
februarja. Več na strani 8.
»Prekinimo
pobratenje z
Bačifo Palanico«
žalski mladinci predlagao svoji
občinski SZDL, da prekini brat-
sko sodelovanje z vojvodinsko ob-
čino Bačka Palanka. Vzrok - neza-
interesiranost za kakršnokoli
plodno sodelovanje, napadi na
Slovenijo, ki se iz te občine kar
vrstijo. Bolje bi bilo sodelovati
s kakšno občino, kjer je za različne
oblike gospodarskega, politične-
ga, kulturnega in športnega sode-
lovanja več zanimanja, menijo žal-
ski mladinci. Stran 2.
Golte tožijo Unior
Ker se Unior ni držal rokov pri izgradnji nove dvosedežnice, bodo
delavci Golt vložili tožbo. Stran 3.
Tudi Dom
za obešanje
v Titovem Veleryu, Žalcu,
Celju in v Rogaški Slatini se
pričenja zimski ciklus film-
skega gledališča, katerega
glavni magnet bo n^novejši
film Emiija Kusturice Dom
za obešanje. Ta film bo za-
ključil spored osmih filmov,,
ki se bodo odvrteli v dveh
mesecih. O tem obširneje na
5. strani.
Za peti nasiov
Mladi celjski rokometaši bodo
od petka do nedelje v hali Golo-
vec med osmimi republiškimi in
pokrajinskimi prvaki poskušali
doseči še en uspeh v svoji bogati
karieri: osvojiti peti naslov dr-
žavnega prvaka. Obeta se pri-
vlačna prireditev, za vse ljubite-
lje rokometa, ki jih v Celju ni
malo, pa je vstop na vse tekme
prost. Prvenstvo sodi v sklop
praznovanja 40 letnice igranja
rokometa v Sloveniji. Stran 10.
Bo Icopaiiščev
Preboidu propadlo?
Vsaj milijardo dinarjev bi potrebovali, da
bi temeljito obnovili propadajoče kopališ-
če v Preboldu. Denarja nima, kot kaže,
nihče, zasebnikov pa se bojijo, ker so tudi
v preteklosti znali le služiti z gostinsko
ponudbo. Kaj bo torej s kopališčem?
Stran 8.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
26. JANUAR 1989
»Prekinimo sodelovanje z Bačko Palanko«
Tako menijo mlađi ¥ žalski občini, na potezi Je zdaj socialistična zveza
Iz vrst žalske mladine je prišla pobuda, da
n^ predsedstvo občinske konference soci-
alistične zveze kot podpisnik listine o po-
bratenju postavi vprašanje vodstvu po-
bratene občine Bačka Palanka, ali so
sploh pripravljeni na nadaljnje sodelova-
nje. Mladinci zahtevajo, da svoje stališče
povedo tudi mladi v Bački Palanki.
Pobuda je bila sprejeta na petkovi seji
predsedstva občinske konference ZSMS.
Žalski mladinci so namreč nezadovoljni za-
radi stalnih napadov vodstva Bačke Palan-
ke, zlasti sekretarja občinske organizacije
zveze komunistov Mihajla Kertesa na Slo-
venijo in slovensko politično vodstvo. Do
zadnjega napada je prišlo tudi na minuli
konferenci vojvodinskih komunistov. Čla-
ni predsedstva ZSMS v Žalcu so povedali,
da zaupa^io slovenskemu političnemu vod-
stvu in da je zaradi nenehnih napadov in
obtoževanj pobratenje z Bačko Palanko ne-
sprejemljivo. Pa tudi sicer, so povedali,
v preteklih letih stiki s to občino niso bili
ravno tesni in prisrčni. »Bilo bi pametne-
je,« so menili mladinci, »da sodelujemo
z občinami, kjer so pripravljeni na resnično
gospodarsko sodelovanje, prav tako pa tudi
politično, kulturno in športno.«
Na potezi je zd^ socialistična zveza, pa
tudi mladinci bodo zahtevali pismeno sta-
lišče mladih v Bački Palanki. O sodelova-
nju s pobrateno občino pa so člani predsed-
stva mladinske organizacije in drugi udele-
ženci menili naslednje:
Janko Kos: »Jeseni smo mladince iz Bač-
ke Palanke večkrat povabili v pašo občino,
vendar se vabilu niso odzvali. Če mladi
v Bački Palanki mislijo enako, kot njihovo
vodstvo, zlasti partijski sekretar, potem
z njimi ne moremo sodelovati in biti pobra-
teni. Sodelovanje mora potekati na gospo-
darskih temeljih, stik je dobrodošel tudi na
področju kulture, športa. Z nami skušajo
navezati stike mladi iz Živinice pri Tuzli,
vabijo nas na okroglo mizo, ki jo bo prena-
šala tamkajšnja televizija, pa tudi sicer s to
občino sodelujejo nekatere naše delovne
organizacije.«
Matej Valant: »Podpiram našo pobudo,
upoštevati pa moramo dvoje: kaj mislijo
mladi v Bački Palanki in kaj morajo mi-
süti.«
Grega Vovk: »Tako kot mi zaupamo svo-
jemu vodstvu, tako veijetno tudi mladi
v Vojvodini popirajo svoje vodstvo. Ljudje
so pod vplivom informacij množičnih me-
dijev. Morda bi z dialogom ustvarili vsaj
minimalen stik, jih prepričali, da v enem
prostoru lahko ljudje živijo skupaj, pa če-
prav imajo različna stališča.«
Anka Krčmar, podpredsednica OK
SZDL: »Osebno menim, da je pobuda do-
bra. Iz izkušenj lahko rečem, da so bile vezi
z drugo pobrateno občino Kruševac zelo
prisrčne, sodelovanje z Bačko Palanko pa
nima pravih korenin. Verjamem, da ljudje
tamkaj in tudi mladi ne dobivajo pravih
informacij, dejstvo paje, da so odnosi ohla-
jeni in tudi denarja za takšne stvari nam
primanjkuje. Prav pa je, da gre pobuda
prek socialistične zveze in da ne ukrepate
na lastno pest.«
IRENA BASA
Javno programih
Mladi v žalski občini se temeljito
pripravljajo na volitve najodgovor-
nejših funkcionarjev v občinski orga-
nizaciji, med drugim bodo možni
kandidati v soboto morali predstavi-
ti svoje programe dela.
Pred nekaj dnevi so v občini zaklju-
čili podaj šani postopek evidentiranja
možnih kandidatov za predsednika,
sekretarja in člane predsedstva občin-
ske mladinske organizacije. Za pred-
sednika so predlagani doslej trije mla-
di: Igor Kloar iz Šempetra, Robi Mli-
nar iz Žalca in Vojko Zupane iz Griž.
Trije mladinci so predlagani za sekre-
tarja, to so: Gregor Vovk iz Petrovč,
Matej Valant iz Šempetra ih Samo Jur-
har iz Žalca. O predlaganih kandidatih
bodo zdaj razpravljali v osnovnih orga-
nizacijah in aktivih mladih zadružni-
kov, zatem bodo oblikovali predlog
kandidatne liste in v začetku marca
sklicali občinsko kandidacijsko konfe-
renco. Novo vodstvo bodo izvolili ko-
nec marca na programsko volilni kon-
ferenci.
Že to soboto, torej 28. januarja, pa
bodo možni kandidati v domu SLO
v Žalcu predstavili svoj program dela
in pojasnili, kako si zamišljajo delo in
vlogo mladih v današnjem političnem
trenutku.
IRENA BASA
Poleg priprav na programsko volil-
no konferenco načrtujejo mladinci
v teh mesecih še razgovor z Igorjem
Bavčarjem in Mojco Drčar-Murko,
organizirali bodo kviz: Mladi in kme-
tijstvo, začeli pa bodo tudi s pripra-
vami na delovne akcije ter delovanje
malih produkcijskih enot, ki v tej ob-
čini še niso zaživele.
Lahko hi bilo še holiše
MozIrskI komunisti o gospodarjenju
Komunisti v mozirski obči-
ni so z lanskimi dobrimi go-
spodarskimi rezultati zado-
voljni. Za osrednjo nalogo
v gospodarstvu si postavljajo
delo in kakovost. Posebno
kritični so do nedorecené
davčne politike, ki ne vzpod-
buja napredka drobnega go-
spodarstva.
Večina že znanih rezultatov
lanskega gospodaijenja Zgor-
njesaviručanov je nad republi-
škim in regijskim povprečjem.
Razveseljuje dejstvo, da niso
posledica ugodnih pogojev na
trgu, ampak posledica izkoriš-
čanja notranjih rezerv. V mo-
zirskem gospodarstvu so seve-
da tudi šibke točke: kmetij-
stvo, drobno gospodarstvo,
gozdarstvo ter turizem z go-
stinstvom. Neučinkoviti so tu-
di pri naložbah v manj razvite
Luče in Solčavsko, čeprav so
deležni velikih zakonskih
ugodnosti.
Mozirski komunisti odpirajo
tudi vprašanje ustanavljanja
mćilih proizvodnih enot. Go-
spodarska zbornica n^ bi
prevzela njihovo iniciativo, da
bi sestavili skupino sposobnih
strokovnjakov, ki bi se ukvar-
jali s pospeševanjem ustanav-
ljanja teh enot, poiskali pa bi
tudi sredstva. O tem vprašanju
se v občini veliko govori, a ma-
lo naredi.
Odprta tema komunistov je
tudi organiziranost mozirske-
ga gospodarstva. V občini je
več tozdov, ki imajo sedeže de-
lovnih organizacij v drugih ob-
činah. Zato komunisti odpira-
jo vprašanje, ali naj postanejo
ti tozdi samostojne delovne or-
ganizacije ali poslovne enote
in obrati. Komunisti menijo,
da je potreben širši pristop.
V zvezi z osnutkom kazalcev
družbeno ekonomskega razvo-
ja v občini, republiki in federa-
ciji ugotavljajo, da se razvoj
v letu 1989 načrtuje zelo smelo.
Fizični obseg proizvodnje naj
bi povečali v industriji občine
kar za 8 do 10 odstotkov, v Slo-
veniji in Jugoslaviji pa primer-
jalno le po 1 odstotek. Konver-
tibilni izvoz želijo povečati za
35 odstotkov (v Sloveniji za
8 in v Jugoslaviji za 5,5), druž-
beni proizvod pa za 5 odstot-
kov (V Sloveniji se ne bo pove-
čal, v Jugoslaviji pa se пдј bi za
1,5 odstotka).
BJ
Kje na poti prenove?
Mozirski komunisti ugotav-
ljajo, da je prenova ZK rdeča
nit lyihovega delovanja. Ko-
munisti Zgomjesavinjske do-
line so po številčnosti močno
prisotni v vseh družbeno poli-
tičnih organizacijah, razen
v mladinski. Vsebinsko oce-
njevanje prenove pa je težje.
Mozirski komunisti ugotav-
ljajo, da sta delo in vpliv ko-
munistov velika in da jç delo-
vanje družbenopolitičnih orga-
nizacij v najpomembnejših
vprašanjih poenoteno. Menijo,
da je potrebno v socialistični
zvezi še več pluralizma, da je
treba z delovamjem komuni-
stov okrepiti vlogo sindikata,
oblast pa je treba uveljavljati
v skupščini, kjer je tudi njeno
mesto. Ugotavljajo tudi, da or-
ganiziranost komunistov ne
sledi aktualnim tokovom pro-
jektnega in interesnega organi-
ziranja. Oživili bi lahko aktiv
mladih komunistov, komuni-
stov v sindikatu, socialistični
zvezi, delegatov in druge pri-
merne oblike. Menijo, da je
med komunisti še vedno pre-
več teoretičnih razprav, saj bi
se morali usmeriti v pripravo
pogojev za spremembe. Poseb-
no pozornost пдј bi povsod po-
svečali mladim.
V	miselnosti mozirskih ko-
munistov ni več odprto vpra-
šanje, ali bodo reševali vsakda-
nje težave z metodo oblastne
partije ali v smislu njene pre-
nove. V praksi pa so včasih pri-
sotne stare metode dela. Z oce-
no svojega delovanja zato želi-
jo korak naprej na poti pre-
nove.
Vsebinski vidik zato mozir-
ski komunisti ocenjujejo po
tem, kje so na poti prenove in
v kolikšni meri je postala soci-
alistična zveza pluralistična
fronta naprednih sil.
V	organih socialistične zveze
je 262 predstavnikov, med ka-
terimi je 168 komunistov. Med
desetimi predsedniki kr^ev-
nih konferenc socialistične
zveze je 6 komunistov. V orga-
nih sindikatov je od 196 pred-
stavnikov 79 komunistov. Dru-
gačno je razmerje v ZSMS.
V	občinsko organizacijo ZK je
vključenih 28 mladincev, v ob-
činski konferenci ZSMS pa so
le trije člani ZK. Med 67 borci
je 29 članov ZK. V družbeno-
političnem zboru skupščine je
med 20 delegati 16 članov,
v zboru krajevnih skupnosti je
od 97 delegatov 20 članov ZK,
v zboru združenega dela pa
med 198 delegati 28 članov ZK.
V	sisih so med 566 delegati 104
člani ZK. Mozirski komunisti
bolj kot številčnosti dajejo po-
udarek vsebini dela.
BRANE JERANKO
Srečanie
z duhovniki
laške ohčlne
Včeraj so se v laškem
zdravilišču sestali pred-
stavniki rimskokatoliške
cerkve občine Laško na
tradicionalnem letnem
sprejemu.
Tega vsako leto pripra-
vita predsednik občine in
predsednik Komisije za
verska vprašanja pri
OK SZDL Laško Jure
Krašovec. Kot je že v na-
vadi, so se ga udeležili tu-
di drugi predstavniki
družbeno političnega živ-
ljenja v občini, ki so z du-
hovniki izmenjali izkuš-
nje, prehojeno pot in do-
sežke v minulem letu ter
se dotaknili vseh proble-
mov, ki so širšega družbe-
nega pomena. Pri tem so
še posebej izpostavili ve-
lik posluh organizacij
združenega dela, kultur-
ne skupnosti in občanov
laške občine, ki so pripo-
mogli, da je v minulem
letu prenekateri sakralni
spomenik, ki kroji podo-
bo kraja, dobil novo preo-
bleko oziroma so bila na
njem opravljena nujna
vzdrževalna dela.
VLADO MAROT
Toper brez rdečih številk
NI ¥eč razlogov za družbeno varstvo
Ker je Toper v času od
uvedbe ukrepa družbenega
varstva v začetku leta 1987
izpolnil večino takrat za-
stavljenih ukrepov, je celj-
ski izvršni svet na zadnji se-
ji menil, da ni več razlogov
za podaljšanje tega ukrepa.
To pomeni, da se s 17. febru-
arjem izteče začasni ukrep,
s tem pa tudi sanatorstvo
Merxa.
Vendar so predstavniki
Topra na seji izvršnega sveta
opozorili, da bodo iskali no-
ve oblike sodelovanja z Mer-
xom in da bi na ta način tudi
ostali člani interne banke. Za
nadaljno sanacijo bo to goto-
vo nujno, saj Toper še vedno
pesti pomanjkanje lastnih
obratnih sredstev.
Med uspehi, ki jih v Topru
posebej poudarjajo, je
zmanjšanje zalog, izločitve
nedonosnih obratov, od ka-
terih je problem edino še Do-
nji Vakuf in preusmeritev
v prodíyi na tujih trgih, ka-
mor gre sedaj 70 odstotkov
proizvodnje... Tako tudi
v zaključnem računu ne bo
rdečih številk, pri čemer pa
ima v veliki meri zasluge
Merxova interna banka in
Ljubljanska banka splošna
banka Celje z ugodnimi kre-
diti. Vendar pa je predstav-
nik banke na seji opozoril,
da se 11. februarja izteče tudi
obdobje ugodnih bančnih
kreditov in da mora biti To-
per pripravljen na normalne
pogoje in obresti. Predstav-
niki Topra so ob tem pove-
dali, da vendarle računajo na
prehodno obdobje, medtem
ko je bančnik opozarjal, da
so v Celju še številni proble-
mi, ki jim bo banka morala
priskočiti na pomoč, na pri-
mer Emo in Metka.
V razpravi so opozorili tu-
di na to, da jim je uspelo
zmanjšati izgubo top sporta,
da so ustavili veliko fluktu-
acijo delavcev, vendar jih še
vedno čaka nadaljnje zmanj-
ševanje režije. Tudi zaposle-
ni še niso ustrezno nagraje-
vani, kljub precejšnjim dvi-
gom osebnih dohodkov
v preteklem letu. Še vedno
pa jih čaka tudi zahtevna na-
loga tehnološke sanacije, saj
je oprema zastarela in 80-od-
stotno odpisana.
TC
Hranilna služba v Aeru
Poleg tega, da so se v Aeru pred kratkim kot eden
večjih soustanoviteljev včlanili v interno banko Les
na Bledu, ustanavljajo tudi lastno hranilno službo.
Ker bo ta podrejena Narodni banki glede obrestnih
mer le posredno, bodo lahko varčevalcem ponudili
konkurenčnejše obrestovañje hranilnih vlog tudi na
daljše obdobje. Denarni promet v lastni hranilni službi
bodo vodili s hranilnimi knjigami.
S tem bodo zaposlenim v Aeru nudili redno in n^-
večje možno obrestovañje vloženega denarja, z dobrim
gospodarjenjem s temi in ostalimi finančnimi sredstvi
pa želijo doseči tudi določeno gospodarsko korist za
Aero.	^^
RP
Ukrep ni potreben
Za tozd Kotil tako sodi šentjurski IS
v šentjurskem izvršnem
svetu so menili, da ni nika-
kršnega razloga za začasni
ukrep družbenega varstva
v tozd Kotli, ki je sestavni
del Emo Celje.
Zaradi premajhnega dele-
ža lastnih obrtnih sredstev,
ukrepov tekoče ekonomske
politike in nespametnega go-
spodarjenja so se razmere
v Emo poslabšale do te me-
re, da so v Skupščini občine
Celje sprejeli odlok o začas-
nih ukrepih družbenega var-
stva, saj so menili, da so
v tem primeru že huje priza-
deti družbeni interesi. Ukrep
je začel veljati 1.3. januarja.
Velja pa le za tiste tozde, ki
im^o sedež v Celju. Ker so
v tozdu Kotli uspešno ures-
ničili sanacijski program,
ker ne poslujejo z izgubo in
ker nimajo nikakršnih pro-
blemov s samoupravnimi in
drugimi odnosi, izvršni svet
občine Šentjur ne misli
predlagati skupščini nika-
kršnih predlogov o začasnih
ukrepih. Odprto ostaja le
vprašanje, kako se bodo sta-
re vodstvene strukture prila-
godile načinu dela in eko-
nomski strategiji novega
vodstva Ema.	VZ
Novinarji na sprejemu v Žalcu
Zadnjih nekaj let predstavniki žalske občine redno povabijo medse novinarje, ki poročajo
o življenju in delu v tej občini. Tudi letos so ostali zvesti svoji navadi. Srečanje so pripravili
na Polzeli, ob tej priložnosti pa so predstavniki izvršnega sveta in družbenopolitičnih
organizacij predstavili izhodišča razvoja občine v letošnjem letu.
IB, Foto: TONE TAVČAR
26. JANUAR 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
IVlozirski Obrtniki bojkotirajo zakon
Tudi mozirski obrtniki so, tako kot
nekateri drugi v republiki, podprli
bojkot vodenja poslovnih knjig po
novem pravilniku. Na zboru obrtni-
kov prejšnji četrtek so podprli tudi
ostale zahteve Zveze obrtnih zdru-
ženj Slovenije in zahtevali odgovor-
nost pripravljalcev novih predpisov
ter tudi njihov odstop.
Knjige so pripravljeni voditi po sta-
rem. Će bodo v občini kljub temu nji-
hov bojkot sankcionirali, obljubljajo
kolektivno stavko.
Nov pravilnik o vodenju knjig po
mnenju mozirskih obrtnikov ni niti
najmanj stimulativen, saj še bolj zaple-
ta poslovanje, terja pa tudi več časa in
povečuje stroške v obratovalnicah.
Republiški izvršni svet je zaradi pro-
testov Zveze obrtnih združenj sicer
sklenil, da se do konca marca vodenje
knjig po novem še ne upošteva. Do
takrat naj bi bila kontrola Uprav za
družbene prihodke v zvezi s tem sveto-
valnega značaja, od aprila naprej pa
naj bi novost le obveljala. Kazen za
nespoštovanje pravilnika bi bila od
500 tisoč do 5 milijonov dinarjev ter
v nekaterih primerih tudi odvzem
obrtnega dovoljenja za dobo enega le-
ta. Oblast je popustila tudi v tem, da
vodenje knjige prejemkov in izdatkov
ni obvezno, s tem, da v tem primeru
obrtnik ne more uveljavljati davčnih
olajšav. Obrtnik se lahko tudi sam od-
loči ali bo imel enostavno ali dvostav-
no knjigovodstvo.
V zvezi s tem se mozirski obrtniki
sprašujejo, zakaj gre le za republiški
predpis, s kakšnimi motivi je šla prav-
zaprav administracija v to novost, če
to pomeni več dela in stroškov, izvrš-
nemu svetu pa tudi očitajo, kako lahko
nek zakon, še preden prične veljati, že
spremenijo z nekaterimi podzakoni.
Najbolj so se hudovali avtoprevozni-
ki, ki morajo po novem knjige prome-
ta voziti s seboj, ter gostinci, ko bodo
pravtako morali voditi dnevni promet
in evidenco denarnih tokov. Ali bodo
imeli gostinci zato beneficiran staž, se
je vprašal nekdo, saj bodo morali poz-
no zvečer, po opravljenem delu, vsa-
kodnevno voditi še knjige. V nasprot-
nem jih lahko namreč že naslednje ju-
tro inšpektor preseneti s prej omenje-
no kaznijo...
Ob tem so na četrtkovem zboru go-
vorili tudi o letošnji davčni napovedi
in zakonodajalcu naslovili vprašanje,
kako lahko zahteva natančno davčno
napoved, če k njej ne prispeva pojasnil
in če dvajset dni kasni s podatki, brez
katerih napovedi ni mogoče sestaviti.
Rok za oddajo napovedi pa ostaja isti.
31.januar. Prav tako so se vprašali,
koliko več časa vzame ta nova davčna
napoved v primerjavi s prejšnjo, ki je
bila manj zapletena in če so jo njeni
sestavljalci sposobni narediti sami,
brez pomoči knjigovodij in računovo-
dij. Odgovor strokovnjakov je, da brez
strokovne pomoči najbrž ne bo šlo, to
pa seveda pomeni zgolj dodatne
stroške.
To seveda ni ekonomično, kot tudi
ni ekonomično, da si namesto varčnih
katrc obrtniki za lasten prevoz zaradi
smešne amortizacije raje kupujejo
dražje japonske furgone. Gre seveda
za kup drobnih nesmislov, ki izničuje-
jo vse dobro, kar sta prinesla obrtni
zakon in nov zakon o davkih občanov.
Namesto da bi stvari poenostavili, kot
je še septembra v Celju obljubljal
Branko Mikulič, jih še bolj zapletamo
in dražimo. Cvet teh nesmislov so tudi
nove knjige. Pa ne toliko zaradi kom-
pliciranosti vodenja kot zaradi dodat-
nega dela in stroškov. Cena knjig za
vso Slovenijo je 5,6 milijarde dinarjev.
Tega računa mozirski obrtniki niso
pripravljeni plačati, a vprašanje je, če
ga bo kdo drug. Kdor je tu moral kaj
dobiti, je namreč že dobil, ostajajo le
še plačniki.
R.PANTELIČ
Vlak BIE poln
Na Občinski konferen-
ci SZDL v Laškem v tem
času pošiljajo pisma
družinam, stalnim ude-
leženkam in gostiteljem
vlaka bratstva in enot-
nosti z namenom, da se
pripravijo za pot v SR
Srbijo.
Iz pobratene občine Tr-
stenik so v Laško poslah
pobudo, da naj bi se k vla-
ku priključili tudi tisti, ki
so v času od pobratenja
s to občino pa do danes
navezali prijateljske od-
nose z^ njimi. Teh pa ni
malo. Če bodo vsi za to,
potem bo že iz Laškega
odšel vlak z množico ude-
ležencev.
VLADO MAROT
Dvomi o zagotavljanju denarja
IS o ukrepih za boljše окоЦе ¥ Celju
o programu ukrepov za iz-
boljšanje okolja v Celju je bi-
lo v zadnjem času že veliko
govora. Nastal je na osnovi
zahtev prve ekološke javne
tribune v Tmovljah, na drugi
pa so ga predstavili in spreje-
li. Na zadnji seji je o njem raz-
pravljal celjski izvršni svet,
v zaključni fazi pa naj bi svo-
je mnenje dodali še delegati
občinske skupščine. Pričaku-
jejo, da bo na ta način pro-
gram obvezujoč za vse nosilce
posameznih nalog.
Program zćOema vrsto razi-
skovalnih nalog, ki bodo ugo-
tavljale onesnaženost zraka
s težkimi kovinami in nekate-
rimi organskimi spojinami, ne-
oporečnost pitne vode, ones-
naženost tal in vsebnost težkih
kovin v živilih živalskega izvo-
ra. Ugotavljali naj bi tudi po-
sledice onesnaženja na zdravje
ljudi. Drugi del ukrepov pa za-
jema zadolžitve pristojnih
upravnih organov in inšpekcij-
skih služb.
V izvršnem svetu so se delo-
ma pojavile razprave, ki so bile
prisotne že na vseh predhod-
nih pogovorih na to temo. Ta-
ko so se spraševali, če bodo
meritve osnova za ukrepanje
in ali bodo onesnaževalci tudi
prisiljeni stanje sanirati. Spra-
ševali so se o rezultatih »topli-
fikacije« v Celju, ki naj bi pri-
spevala k čistejšemu zraku, pa
ni bila dokončno izpeljana.
Prav tiste inštitucije, ki bi mo-
rale biti primer, imajo še ved-
no lastna kurišča (občina, stav-
ba družbenopolitičnih organi-
zacij, bolnišnica, knjižnica...)
Še n^več dvomov pa je bilo
slišati o zagotavljanju potreb-
nih sredstev, za katere je doslej
znano le, da bodo znatna. Prav
sprejem ukrepov v skupščini
nai bi zagotovil, da bi posa-
mezni nosilci nalog sprejeli tu-
di financiranje, kar pa bo goto-
vo zahtevalo še veliko razprav
in prepričevanja.
TC
Nič več resolucij
»Minili so časi obširnih re-
solucij, v katerih je bilo veli-
ko napisanega in precej manj
realiziranega,« so menili na
zadnji seji šentjurskega izvrš-
nega sveta, ko so obravnavali
izhodišča razvojne politike
občine Šentjur za leto 1989.
»Novo« razvojno politiko so
poimenovali program ukrepov
za dinamične spremembe
v razvoju, v katerih mora biti
določena predvsem osnovna
strategija delovnih organizacij,
njihovo vkljuèevarye v eko-
nomske odnose s tujino in bolj
dinamično kadrovanje, pred-
vsem večji pretok mladih ka-
drov.
Člani izvršnega sveta so tudi
opozorili, da leto 1989 prinaša
nov zakon o družbenem plani-
ranju in nekatere nove sistem-
ske zakone. Tudi ta dejstva na-
rekujejo nov pristop k načrto-
vanju razvoja, saj se bistveno
menjajo tako pogoji gospodiir-
jenja kot tudi pristojnosti.
Kateri so glavni razvojni cilji
šentjurske občine v letu 1989?
Ob upoštevanju materialnih in
kadrovskih možnosti razvoja
ter predvidenih ukrepov eko-
nomske politike si bodo priza-
devali zagotavljati predvsem
izboljšanje uspešnosti gospo-
darjenja s sprotnim prilagaja-
njem tržnim razmeram, uskla-
jen razvoj dejavnosti v prosto-
ru, zlasti na področju gospo-
darske infrastrukture in druž-
benih dejavnosti ter razvoj
družbene nadgradnje in večjo
racionalizacijo na področju
njene organiziranosti.
Seveda pa razvoja ne bo brez
konkretnih programov, ljudi,
rokov in zadolžitev. Le tako, so
menili člani izvršnega sveta,
lahko v Šentjurju naredijo pre-
skok iz zadnjega mesta v repu-
bliki po družbenem proizvodu.
VOJKO ZUPANC
Planinci po poteh divizije
Lefos mineva 45 let od le-
gendarnega pohoda 14. divi-
zije iz Hrvaške v Slovenijo,
oziroma 15 let, kar mladina
iz laške občine (kasneje so
se vključili tudi mladi dru-
gih občin) pripravljajo po-
hod po poteh v smislu obu-
janja revolucionarnih tra-
dicij NOB.
V tem času so se prejšnja
leta po občinskih konferen-
cah mladine že intenzivno
pripravljali na spominski po-
hod. Letos je to nekoliko
drugače. Kot kaže, jim je
zmanjkalo volje in menda tu-
di denarja. Tako bo letošnji
pohod nekoliko spremenjen.
Bistvena sprememba je ta,
da bodo pot skrs^jšali, da ga
povsod ne bodo organizirali
in da ne bo imel več principa
vojaške pohodne enote, tem-
več bo organiziran kot pla-
ninsko rekreativni pohod.
Pohod, ki ga pripravljajo
v laški občini, se bo pričel
v soboto, 11. februarja ob 14.
uri pri Planinskem domu
Bohor. Od tam bodo šli po
poti do planinskega doma na
Lisci, kjer bodo prenočili.
V nedeljo, 12. februarja bodo
iz Lisce krenili čez Sela do
Lovrenca, od koder bo po-
hodna enota krenila v dolino
Gračnice, kjer bo pri spome-
niku Ilije Badovinca osred-
nja proslava. Tam se jim bo
priključila tudi množica ude-
ležencev rekreativnega po-
hoda pod geslom Razgiba-
mo življenje iz Laškega,
Rimskih toplic in Zidanega
mosta, kjer bodo startna me-
sta pohoda, ki ga pripravlja
ZTKD občine Laško.
Organizacijski odbor po-
hoda v laški občini vabi na
pohod planince, nekdanje
udeležence pohodov, mla-
dince in ostale, prav tako pa
bodo veseli, če se jim bo
priključil kdo od še živečih
borcev pohoda 14. divizije na
Štajersko.
Letošnji pohod je organizi-
ran z večjim poudarkom na
množičnosti, podružbljanju
in hkrati kot vzpodbuda
vsem ostalim, da bodo pre-
hodili tudi ostali del poti le-
gendarne 14. divizije.
VLADO MAROT
Sil išatelji Politične šole v Titovem Velenju
Devetdeset slušateljev Politične šole Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije
Josip Broz-Tito iz Kumrovca je skup£u z direktorjem šole dr. Emilom Rojcem obiskalo
velerysko občino. Pogovarjali so se s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitič-
nih organizacij, nato pa so si ogledali proizvodnjo v Gorenjevi delovni organizaciji Gospo-
dinjski aparati (na sliki Hinko Jerčiča)
Nova Igra s starimi Igralci
ZDA so tudi formalno dobile novega predsednika, izvo-
ljenega sicer že novembra lani. Ronald Reagan je po osmih
letih zapustil Belo hišo s slovesom najpriljubljenejšega
povojnega predsednika ZDA. George Bush, podpredsed-
nik v obeh Reaganovih mandatih, ima tako lažjo kot težjo
nalogo. Lažjo zaradi pridobljenih izkušenj v zankah wa-
shingtonske administracije, težjo pa zato, ker od njega
pričakujejo, da bo uspešno nadaljeval in presegel Reaga-
nove dosežke. Ne le v zunanji politiki, zlasti v odnosih
z Moskvo, marveč tudi, ko gre za težavna domača vpraša-
nja, med njimi na prvem mestu zmarijšanje proračunskega
in zunanjetrgovinskega primanjkljs^a.
64-letni Bush, katerega »osebno izkaznico« smo na tem
mestu orisali že ob njegovi izvolitvi, je takoj dal vedeti, da
želi svoj mandat zaznamovati s tehtnostjo in stilom. To so
mu priznali že ob izboru nove administracije, kjer mrgoli
n^eminentnejših imen republikanske politike, po vrsti
diplomantov najodličn^jših univerz James Baker (državni
sekretar), John Tower (obrambni minister), Nicholas
Brady (fmančni minister), Charles Dallara (znan kot teh-
nomenedžerski »čarovnik«) in nekateri drugi veljs^o za
malodane »brezmadežne« politike. Skratka, za njegovo
administracijo trdijo, da je »najprofesionalnejša« med
vsemi dosedanjimi.
Toda, ali že to Bushu zagotavlja uspeh, je drugo vpraša-
цје. Kar zadeva zunanjo politiko, je Bush sicer napovedal
nove prodore na kriznih področjih (Južna Afrika, Bližnji
Vzhod, Srednja Amerika) in nadaljnje izboljševanje odno-
sov s Sovjetsko zvezo. Vendar pa naj glede slednjega ne bi
»pretiraval«, je že namignil, češ da bo treba upoštevati tudi
prioritete ZDA in NATO. Predsednikov svetovalec za
državno varnost general Scowroñ je, bil še ostrejši, ko je
izjavil, da hladna vojna med blokoma še ni končana in da
povzroča Mihail Gorbačov s svojo mirovno ofenzivo
zahodni vojaški zvezi velike težave. Javna skrivnost je, da
vplivna republikanska desnica zahteva od Busha, naj
ohladi odnose s Sovjetsko zvezo, češ da naj hi ob koncu
Reaganovega mandata postali »preveč prijateljski«.
Težav ne manjka niti na domačem prizorišču. Bushu bo
preglavice zlasti povzročala predvolilna obljuba, da držav-
ljanov ne bo obremenil z novimi davki. Toda kako tedaj
oklestiti proračunski primanjkljaj? Novi predsednik pa se
bo moral izkazati tudi na drugih področjih, ki jih je začrtal
kot prioritetna - v ekologiji, boju proti mamilom, izboljša-
nju šolstva in zaščiti najrevnejših. Cinik bi lahko dejal - če
seje z vsem tem lahko dßjal filmski igralec Reagan, zakaj
se ne bi mogel še teksaški »aristokrat« Bush?
Evropa, neuvrščenost, Balkan
v tem zapisu imamo priložnost le na kratko povzeti
nove dokaze, da politični tokovi v svetu in Evropi teme-
ljito načenjajo tudi nekatere »železne« stalnice. Z vstopom
Finske v Evropski svet, združenje 22 držav, bo zatonil
v zgodovino pojem »fmlandizacije«, kije v primeru Finske
pomenil vezane roke v zunanji politiki zaradi soseščine
velesile - Sovjetske zveze. Pa tudi Evropski svet sam naj
bi - zlasti na področjih kulturnega in socialnega sodelova-
nja ter varovanja človekovih pravic - postal ogrodje evrop-
skega sodelovanja čez meje Evropske skupnosti.
Za sodelovanje z Evropskim svetom (ki kot pogoj za
članstvo sicer postavlja politični pluralizem) se zanimata
tudi Madžarska in Sovjetska zveza, pa tudi v Jugoslaviji je
to vprašanje že nekaj časa aktualno. Vedno resnejše pa se
zaustavlja tudi vprašanje morebitnega članstva Jugosla-
vije v Evropskem združenju za prosto trgovino (EFTA),
v katerem so evropske nevtralne in neuvrščene (samo
Malta) države. S tem bi namr0č morda še utegnili ujeti
»evropski vlak« pred integracijo Evropske skupnosti leta
1992.
Predsodek o »čisti« neuvrščenosti je namreč dandanašnji
iluzija, kar so pravzaprav ugotovili tudi udeleženci nedav-
nega ministrskega sestanka neuvrščenih v Nikoziji
s soglasnim stališčem, da je treba gibanje posodobiti,
demokratizirati in odpreti za sodelovanje navzven. Beo-
grad bi se kot gostitelj letošnjega vrha lahko izkazal le
z lastnimi zgledi v notranji in zunanji politiki.
In še besedica o Tirani, J^er je bilo srečanje visokih
funkcionarjev zunanjih ministrstev balkanskih držav.
Sestanek po sebi sicer ni bil spektakel, vendar pa je Alba-
nija s svojim gostiteljstvom in interesom za nove balkan-
ske pobude izpričala svojo »diplomatsko pomlad« po letih
izolacionistične politike. Toliko obetavnejše bo zato drugo
srečanje balkanskih zunanjih ministrov (prvo je bilo lani
v Beogradu), ki bo prihodnje leto v Tirani.
Golte tožijo Unior
Tik pred zaključkom re-
dakcije smo izvedeli, da bo-
do predstavniki Merxa, DO
RTC Golte na pobudo druž-
benega sveta za sanacijo in
razvoj RTC Golte sprožili
odškodninski tožbeni po-
stopek proti zreškemu Uni-
orju, ker ne spošt^e dogo-
vorjenih rokov za izgradnjo
dvosedežnice na Smre-
kovec.
Gre namreč za to, da je bil
pogodbeni rok za izgradnjo
dvosedežnice šest mesecev
po plačilu zadnjega avansa,
torej lani 5. novembra. Do te-
ga roka dvosedežnica ni bila
zgrajena, ker Unior ni pravo-
časno uvozil reduktorja in še
пекдј drugih, manjših delov.
Takrat so se dogovorili za
nov rok in sicer 13. februar.
Dvosedežnica pa še do sedeO
ni zgrajena in kot vse kaže še
nekaj časa ne bo, sću si je
Unior samovoljno določil
nov rok konec februarja ozi-
roma v začetku marca. '
Ponudnikov za izgradnjo
dvosedežnice je bilo sicer
več, vendar so se na Golteh
odločili za Unior, s^ so mu
hoteli dati možnost, da se iz-
kaže pri opravljanju takšnih
del kot je gradnja dvosedež-
nice, tudi zaradi bližine Zreč
in s tem lažjega servisiranja
in oskrbe z rezervnimi deli.
Gre za naložbo, za katero so
s skrajnimi napori zagotovili
v okviru Merxa in štirih ob-
čin celjskega območja 900
milijonov dinarjev.
JANEZ VEDENIK
4. STRAN - NOVI TEDNIK
26. JANUAR 1989
Bolj podjetniška gospodarska praksa?
"Prej začnemo z novostmi, prej bodo oblike popolnejše,^' Je povedal Jože Lednik
Kaj lahko po gospodarski
plati pričakujemo v letu, ki
je kot mnoga prejšnja spet
»prelomno«, s to razliko se-
veda, da so tokrat dane vsaj
nekatere zakonske možno-
sti za bolj podjetniško go-
spodarsko prakso?
Nek^ vprašanj v zvezi
s tem smo zastavili Jožetu
Ledniku s Savitijsko šaleške
gospodarske zbornice, ki
spremlja gospodarstvo dveh
lani zelo uspešnih gospodar-
skih občin: Titovega Velenja
in Moziija. Uvodoma smo ga
vprašali, ali dosedanje za-
konske spremembe nudijo
dovolj možnosti za potrebne
spremembe.
»Zakon o podjetjih sicer
ne prinaša vsega pričakova-
nega. Še vedno je na mnogih
mestih premalo dorečen in
pušča odprta vprašanja. Ta-
ko ni razvidno, kdsg lahko po
novem govorimo o mešanem
podjetju, ali že takrat, ko ima
nekdo le en odstotek druge-
ga kapitala ali pa mora imeti
tega kapitala več. Kakorkoli,
po mojem bo praksa pa tudi
zgledovanje po tujih vzorih
te nedorečenosti dopolnila.
Tudi stara Jugoslavija je
imela zakon o trgovinskih
podjetjih in marsikćO bi se
dalo za sedanjo rabo iz njega
sposoditi. Skratka, prej zač-
nemo z novostmi, pa četudi
so nepopolne, prej bomo pri-
šli do popolnejše oblike. Bi-
stveno pri vsem pa je, da za-
konodaja ni več negativna.
Za razliko od prejšnje na-
mreč našteje, česar gospo-
darski subjekti ne smejo po-
četi, vse ostalo pa je dovolje-
no. S tem je sproščeno raz-
mišljanje v vseh mogočih
oblikah.«
Velenjska in mozirska ob-
čina imata, vsaj kar se pro-
izvodnje tiče, z vstopom
v to leto nekaj prednosti?
»Vendar pa pri financah
naše gospodarstvo ni dosti
na boljšem kot je ostalo go-
spodarstvo na celjskem ob-
močju, s^ ima nominalno
manj denaija kot lani. Lik-
vidnostnih sredstev je še
vedno le okoli 43 odstotkov,
tako da bo to tudi v bodoče
glavni omejitveni dejavnik.
Kar zadeva fizično rast proiz-
vodnje, pa sta velerysko in
mozirsko gospodarstvo v ne-
kakšnem posanacijskem re-
nesančnem obdobju. Kljub
številnim nedorečenostim
glede prihodnosti med go-
spodarstveniki ni maloduš-
ja. Močno se delovne organi-
zacije usmeij^o na zun^e
tržišče, kar kaže, da m^ski
ukrepi v vsem le niso bili sla-
bi. Pri tem pa ne gre le za
prodajo, gre predvsem za
stik s svetom in svetovnimi
kriteriji, kar pozitivno vpliva
na kakovost proizvodov in
tudi zmanjšanje stroškov
proizvodAie.«
Ali je tudi v vaši občini
v zadnjem času, podobno
kot drugod, toliko poizku-
sov reorganizacij in »detoz-
diranja« organizacij?
V občini smo imeli že eno
potozdovsko obdobje, le da
je takrat šlo za povsem
obratno smer kot danes.
A takrat kot danes v gospo-
darski zbornici pravimo, da
je treba po pameti ohranjati
dobro in odpravljati slabo.
Ko govorimo o teh giba-
njih je treba povedati, da to
prinaša koncentracijo enih
ter decentralizacijo drugih
funkcij v podjetju. V Gore-
nju recimo razmišljao
o združenem podjetju, kar
pomeni dejansko koncentra-
cijo financiranja, kadrovske
funkcije in mednarodnega
marketinga, vse ostalo pa se
decentralizira. Tako imeno-
vana avtonomna decentrali-
zacija teče že pred uveljavi-
tvijo zakona, ker pač model
korporacij, s katerimi Gore-
nje sodeluje kaže, da so kor-
poracije tega tipa uspešne.
Ljudje so tisti, ki vse
ustvaij^o in v tem oziru je
lahko cilj tudi avtonomna
decentralizacija. Končni cilj
in motivacija je ta, da bi bil
vsak podjetnik bolj odgovo-
ren za pošlovaAje.«
Osnova za načrtovanje
bodočnosti sta kapital in~
programi. Kako je s tem na
območju vaše zbornice. Je
kdo doslej kandidiral za
razvojni dinar?
Kandidirali so predvsem
tisti, ki imiOo programe že
v predalih, pri tem pa mislim
predvsem na Gorenje. Sicer
pa je celotna velenjska aku-
mulacija okoli 20 milijard di-
naijev, kar ni niti tretjina
vsote, s katero bi lahko reci-
mo zgradili en pošten hotel.
Rešitev vidim zato pred-
vsem v tem, da bi morali po-
leg tujega kapitala najti
predvsem takšne programe,
ki ne zahtevno velikega
vložka. Mislim predvsem na
drobno gospodarstvo.«
Kaj pa razbremenitev go-
spodarstva?
»Zbornični cilji so jasni.
Sedaj ostaja podjetjem 40
odstotkov sredstev, ostalo
gre ven. To razmerje bi se
moralo obrniti. Za Velenje
lahko rečem, da ostaja 15 od-
stotkov obremenitev gospo-
darstva v občini, na 52 od-
stotkov občina nima vpliva.
Na občinski ravni smo lani
od polletja do konca leta do-
segli za 10 milijard dinarjev
razbremenitev, kàr je, poseb-
no če to primerjamo z aku-
mulacijo, kar lepa številka.
Seveda je šlo nekaj tega
v osebne dohodke itn., ven-
dar pa ne smemo pozabiti,
da smo najbolj zategnili pas
prav pri plačah. Kam to pe-
lje, pa je drugo vprašanje. Će
ostanem pri osnovnem vpra-
šanju, stališče zbornice je se7
veda, da se morajo tudi veli-
ki proračunski potrošniki bi-
stveno omejiti...«
Kaj pa tehnološki viški, je
gospodarstvu jasno, kam
z njimi?
»Ne izogibam se odgovo-
ru, a moram povedati, da po-
djetja različno reagirlo. Za-
nimiv je primer elektroener-
getskega kombinata REK
Franc Leskovšek Luka.
Z večanjem produktivnosti
in prilagajanjem cene med-
narodnim merilom, je vsako
leto za dva odstotka več de-
lavcev. Potrebni so torej no-
vi programi, zato so razpisali
nateč£y za nove ideje. Res, da
rezultatov še ni, vendar pa je
napredek že to, da delavci
vedo, da le novosti pomenijo
zaposlitev zanje in njihove
otroke.«
R.PANTELIČ
To nas mora zliuditi!
Primerjavo kupne moči
prebivalstva med Slovenijo,
Avstro in Italijo je pripravil
Inštitut za ekonomsko diag-
nozo in prognozo Visoke
ekonomske - komercialne
šole iz Maribora.
Podatki so na žalost kruti,
toda resnični. To, da je kup-
na moč poprečnih sloven-
skih osebnih dohodkov
mnogo ni^a od kupne moči
poprečnih avstrijskih in ita-
lijanskih, je jasno že, ko se
pripeljemo po kavo in riž
v Phberk. Do junija lani je
sicer kupna moč slovenskga
osebnega dohodka narašča-
la, lani julija pa je močno
upadla, kar je bila predvsem
posledica izrednega padca
realnih osebnih dohodkov
v Sloveniji. Poprečni meseč-
ni čisti osebni dohodek je bil
julija lani na,ravni 23,7% po-
prečnega avstrijskega me-
sečnega neto zaslužka in 27,2
odstotka poprečnega itali-
janskega mesečnega neto za-
služka. S poprečnim oseb-
nim dohodkom je Slovenec
lahko julija lani kupil 43,6
odstotka dobrin v primerjavi
z nakupi, ki jih je zmogel za-
posleni Avstrijec in 40 od-
stotkov dobrin v primerjavi
z zaposlenim Italijanom.
Razlog za poslabšanje
kupne moči je padec realnih
osebnih dohodkov v Slove-
niji (od junija 1987 do julija
1988 za dobro petino) in po-
rast realnih zaslužkov v Av-
striji in Italiji. Pa še to: Av-
strijec oziroma Italijan si lah-
ko pri nas, na sončni strani
Alp za svoj osebni dohodek
privoščita, 4,22 krat oziroma
3,68 krat več kot domačin
s slovenskim poprečnim
osebnim dohodkom. Kako
to vpliva na stimulativnost
slovenskega delavca, ni tre-
ba posebej govoriti.
J. V.
Pot do kakovosti tudi s krožki
Dejanska in aktivna pod-
pora vodstvenih in poslo-
vodnih kadrov na vseh ni-
vojih, dostop do informacij
in prostovoljnost pri sode-
lovanju, to so osnovni pogo-
ji delovanja krožkov za iz-
boljšanje proizvodnje in po-
slovanja. Pozna jih že mar-
sikatero podjetje naâega ob-
močja, skoraj dveletne iz-
kušnje na tem področju pa
imajo tudi že v celjskem
Aeru.
S krožki so na pobudo
vodstva pričeli že pred dve-
ma letoma v Grafiki, postop-
no pa so jih uvedli tudi
v drugih tozdih in delovni
skupnosti. Ker delov krož-
kih potèka strogo sistemat-
sko in stopenjsko so se izo-
braževanja tistih, ki so pro-
stovoljno ustavnovili krož-
ke, lotili v povezavi z Zavo-
dom za produktivnost
v LJubljani. Na seminarjih so
člane krožkov seznanili
predvsem s postopki dela in
uporabami metod. Trenutno
imsgo sedem krožkov z 44
člani, naloge, ki jih rešujejo,
pa so seveda odvisne od oko-
Џа, v katerem delujejo.
Tako krožek »Napredek«
v AC obratu rešuje problem
rezanja jeder na ustreznejše
krsOše dolžine, krožek »Ide-
ja« pri samolepilnih trakovih
rešuje problem notranjega
transporta, krožek »Kaseta«
pa se ubada z ločevanjem,
zbiranjem in evidentiranjem
slabih komadov v posebnih
zabojih ter prostorsko uredi-
tvijo priročnega skladišča
surovin. S povsem konkret-
nimi primeri se ukvarjiOo tu-
di krožki imenovani »Vroči
dnevi« v obratu impregnira-
nih papirjev, »Sladka jago-
da« v družbeni prehrani, tik
pred rešitvijo problema, ki
so si ga zastavili nazadnje pa
so tudi v krožku »Iskanja«
v poslovno informacijskem
sektorju, kjer rešujejo mot-
nje pri prekinitvah rednega
dela. Kot je povedala Silva
Pišek, ki vodi ta številčno
najmočnejši Aerov krožek,
bodo člani ki-ožka v kratkem
predstavili več rešitev obrav-
navanega problema.
Z krožki v Aeru krepijo
mesebojne odnose, s takš-
nim prostovoljnim reševa-
njem problemov v delovnem
okolju pa izboljšujejo kako-
vost dela, kar seveda pomeni
prihranke, ima pa tudi druge
prednosti.
Kijuii težavam zadovoljivo
»Polzela^ hoče obdržati vodilno mesto
Kljub težki gospodarski
situaciji so v »Polzeli« v to-
varni nogavic, poslovali
v mejah normale in proti
koncu leta celo izboljšali
likvidnostno bilanco po-
djetja.
O poslovanj u'v preteklem le-
tu in načrtih za letošnje je
direktor inž. Alojz Došler
povedal:
»V letu, ki je za nami, smo
prodali za 2,6 odstotka več
kot v letu 1987 na domačem
trgu in enako količino izvozi-
li. Skup^ smo prodali
40,500.000 parov nogavic, od
tega 40 odstotkov v tujino.
Letos načrti^emo 15 odstot-
no povečanje izvoza, na do-
mačem trgu pa bi radi razši-
rili asortiman in izboljšali
ponudbo. V naše izdelke bo-
mo vgradili še več uvoženih
surovin in tudi tako izboljša-
li kvaliteto. Seveda pa nas,
kot celotno gospodarstvo,
močno bremenijo visoke
obresti, inflacija, s tem se
znižuje reproduktivna spo-
sobnost in možnost pravo-
časnega investiranja. Kljub
temu imamo ta čas v teku
zanimivo naložbo v opremo,
ki je namenjena proizvodnji
za izvoz, v višini 1,150.000 za-
hodno nemških mark.«
Višina izvoza, proizvedene
in prodane količine nogavic
ter kvaliteta še vedno »Pol-
zelo« postavljajo na vrh ju-
goslovanskih nogavičarjev,
to mesto si v »Polzeh« želijo
tudi v bodoče obdržati. ^
T. TAVČAR
Imamo mandatarja
človek, ki je leta 1982 podpiral in izvršil sklep, da se
- vsem pritiskom navkljub - zapre Obrovac kot ena n^-
večjih jugoslovanskih gospodarskopolitičnih polomij; člo-
vek, kije prevzel nehvaležno nalogo, da bo s tujim kapita-
lom naposled jadranska magistrala postala morda res
magistrala; človek pri 65 letih, ki je bil 25 let na čelu
tovarne Rade Končar, začel v njej kot delavec in pri 30
letih diplomiral (ob delu) kot inženir elektrotehnike; člo-
vek, ki ga svetovni tisk imenuje »liberalnega ekonomista«
in velikega zagovornika radikalnih gospodarskih reform.
Ta človek je inž. Ante Markovič mandatar za sestavo
novega zveznega izvršnega sveta.
odločitev predsedstva SFRJ, ki je dalo prednost inž.
Anteju Markoviču pred dr. Borisavom Jovičem (ta je imel
širšo podporo v delih Jugoslavije), je bila presenečerye. še
preden je zd^j Ante Markovič položil karte na mizo (pred-
lagati mora 14 članov novega ZIS, 12 mu jih predlagíóo
republike in pokrajini po ključu, gre za tako imenovane
ministre brez listnice; ministrica po tem ključu je bila
v Mikuličevi vladi iz Slovenye Francka Herga-Četkovič),
je bilo slišati prve komentarje. Bo tàko sposoben ekono-
mist, osebnost, za katerega velja, daje aktiven »trideset ur
na dan«, zmožen narediti več kot Mikulič? Bo bolje obvla-
doval 6.000 uradnikov, kot jih je dosedar^ji predsednik, če
je to sploh mogoče, saj gre za ljudi, ki že desetletja pišejo
(slabe) zakone na podoben način? Se bo izkazalo, da je dr.
Borisav Jovič ostal na klopi za rezerve in bo stopil v igro
kot odrešitelj, če se Markoviču ne bo posrečilo uresničiti
načrtov?
★
Medtem koje bila končana bitka za novega predsednika
ZIS, divja pa še vse bolj ostra in okrutna okrog predsed-
nika predsedstva CK ZKJ dr. Stipeta Šuvarja (v ZK Srbye
in ZK Vojvodine zahtevno ryegov odstop ali vs^ razreši-
tev s te funkcije), vsi skupaj izgubljamo bitko s siroma-
štvom.
Po najbolj svežih podatkih zavoda za samoupravljanje iz
Zagreba bi se štiričlanska družina v Jugoslaviji decembra
1988 komaj preživela z 1,519.783 dinarji, od teh gre 83
odstotkov za stanovanje, hrano in obleko; izdatki za hrano
v tem dobrem poldrugem milijonu pomenijo 890.842 di-
narjev.
Sicer pa je najbolj zgovorna tabela.
Kot vidimo, je v enem letu življer^je na Kosovu v primer-
javi s Slovenijo cenejše za 609.244 din (december 1988),
medtem ko je bila ta razhka decembra 1987 le 166.011
dinarjev. Pa še ti vrednostni primerjavi nista stvarni, če
vemo, da več kot polovica Kosovčanov ne plačuje (ne
more, zlasti tam, kjer je zaposlen en sam ali pa sta zakonca
brez dela) stanarine, elektrike, vodarine.
Seveda so Zagrebčani tudi izračunali, koliko bi morala
biti najnižja plača (glede na življer^jski minimum) decem-
bra 1988: v SFRJ 759.891 din, v Sloveniji 916.232, na Hrva-
škem 807.895, na Kosovu (najnižja v Jugoslaviji) 611.609
dinarjev. Teh podatkov pa prav gotovo ni poznalo vodstvo
slovenskih sindikatov, ki je s sindikalno listo (dne 20.
januarja) predvidelo najnižji osebni dohodek (tega očitno
dobivao le še na sindikatih, medtem ko drugi v glavnem
dobivamo plačo, ki ni dosti odvisna od živega in minulega
dela in rezultatov dela) 700.000 dinarjev.
Koliko še manjka do rekorda?
Veliko govora je v zadrtem času o političnem plura-
lizmu, ki je v Sloveniji priznan kot objektivno dejstvo;
v nekaterih delih Jugoslavije ga močno napadajo, češ da
mnoštvo političnih interesov (s tem pa tudi Slovenija)
rahla trdnost Jugoslavije, da poskuša Slovenija skozi zad-
nja vrata vtihotapiti v Jugoslavijo meščanski družbeni
red, gnili kapitalizem in sploh korakati po svoji poti, ki je
nezdružljiva z avnojsko Jugoslavijo. Ugovori zoper te
očitke niso zapleteni, najboljši je ta, da organizirarye obča-
nov ali samoorganiziranje - dokler ni upeijeno zoper
ustavni red, pravnost in zakonitost in neuvrščenost - ni
protiustavno. Še zlasti pa ne tàko ne more biti, če gre za
nova gibarla, ki so v okviru socialistične zveze kot frontne
organizacije. Res paje, če bo šlo tako naprej, da kmalu ne
bomo več dosti zaostajali za predvojno Jugoslavijo, ki je
■ imela 39 strank. Že zd^j imamo v Sloveniji, kot so ugoto-
vili v jugoslovankem tisku, ob petih »uradnih« zvezah
(socialistična zveza, ZK, borci, sindikati, mladina) še 14
raznih organizacij, zvez in društev. Izbor je izredno pester,
za tiste, ki im^o različne interese, od »demokratov« prek
»zelenih« do homoseksualcev in lezbijk.
Sicer pa je spisek »neuradnih« naslednji:
iniciativni odbor za ustanovitev slovenske socialdemo-
kratične zveze; slovenska kmečka zveza; zveza slovenske
kmečke mladine; slovenska demokratična zveza; mladi
radikalci in mladi evropski federalisti; odbor za družbeno
zaščito norosti (njegovo geslo je: biti norec пад pomeni
kompliment!); odbor za zaščito človekovih pravic; gibarvje
zelenih (ogreva se za zdravo prihodnost prebivalcev Slove-
nije, Jugoslavije, Evrope in Zemlje); delovna skupina za
mirovna gibanja pri RK SZDL; delovna skupina za kul-
turo miru pri ŠKUC; delovna skupina za duhovna gibanja
(tudi deluje v okviru ZSMS); Magnus - sekcija za socializa-
cijo homoseskualnosti; Lilit - sekcija za ženska vprašanja;
LI - sekcija lezbijk.
Pa naj še kdo reče, da ne more izraziti svojih interesov...
26. JANUAR 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Tudi Dom za obešanje
y zimskem ciklusu filmskega gledališča osem
Izrednih filmov
Glavni magnet zimskega ciklusa fílm-
skega gledališča, ki so ga skupaj pripra-
vili upravljalci kinodvoran v Titovem
Velenju, Žalcu, Celju in Slovenskih Ko-
njicah bo nov Kusturičev film Dom za
obešanje. Tudi drugače pa bo izbrani
spored osmih ñlmov, ki bodo krojili
programsko podobo kinematografov
v omer^enih krajih zelo kakovosten, pe-
ster, gledljiv in s tem privlačen.
Projgram načerua v ponedeljek 6. fe-
bruaija odličen grški film Ifigenija, ki ga
je Michael Kakoyannis posnel po klasič-
ni grški tragediji. Sledil bo angleški film
Garderober, z imenitno zgodbo o muha-
stem ostarelem igralcu in ^egovem edi-
nem spremljevalcu, skrbniku in prijate-
lju. Izganjalci duhov so ena nsguspešnej-
ših ameriških komedij vseh časov, izrael-
ski film Za rešetkami pa ponuja gledal-
cem pretresljivo zgodbo o dog^aryih
v zaporu, kjer skup^ služijo kazni izrael-
ski kriminalci in palestinski politični za-
porniki.
Poseben dogodek v tokratnem spore-
du bo Hitchcockov film Mož, kije preveč
vedel, ki v avtorjevem klasičnem slogu
ponuja napeto kriminalko. Program se
bo nadaljeval z dvema angleškima filmo-
ma. V delu Rada se te spominjam briljira
mlada Emilly Lloyd v vlogi mlade pode-
želanke, ki se na svojski, vulgaren način
upre prisili utesrxjenega malomeščanske-
ga okolja, ki v poznih petdesetih letih
skuša še vedno vztrajati pri viktorijanski
morali. Mona Lisa pa je naslov filma,
v katerem je Neil Jordan upodobil dramo
o prijateljevaruu nekdanjega zapornika
in prostitutke ter o njunem boju za člove-
ka vredno življet^je.
Kot že zapisano bo hit tokratnega gle-
dališča Kusturičev film Dom za obeša-
rye, pretresljiva drama o romskih otrocih
in življeruu Romov nasploh, film, kije že
zdcO jugoslovanska, obeta pa postati tudi
svetovna filmska uspešnica.
Pri blag^nah kinematografov v Tito-
vem Velenju, Celju, Žalcu in v Rogaški
Slatini so že na razpolago programske
brošurice s temeljitejšimi orisi vsebin fil-
mov in s podatki o njihovih avtorjih, mo-
goče pa je že tudi kupiti vstopnice za
celoten spored ali le za njegov del, za
posamezne filme torej.
Filmsko gledališče prihaja s svojimi fil-
mi na platna kinematografov takole:
vsak ponedeljek bodo predstave v Tito-
vem Velenju, vsak torek v Žalcu, ob če-
trtkih bodo predstave v Celju in ob pet-
kih v Rogaški Slatini.
Ob koncu velja zapisati še željo, da bi
spored, ki je tako dobro zasnovan in ki
ponuja po žanrih, deželah izvora in zgod-
bah tako pestro vsebino, naletel na pri-
meren odziv občinstva. To sicer zelo rado
godrrya nad slabo programsko politiko
kinematografov. Upajmo, da to pot, ko
gre za imenitno akcijo, ne bo zatajilo
samo.	^ ^
BRANKO STAMEJČIČ
Filmsko gledališče bi moralo startati
že prihodnji teden s filmom Dom za obe-
šanje, vendar se je zapletlo s kopijo fil-
ma, tako da bo ta film sklenil program
in sicer konec marca.
PRIREDITVE
V	mali dvorani Doma kulture v Titovem Velenju bo
v soboto, 28. januarja nastopil lutkar Nace Simončič z lut-
kovno predstavo Veliki Kikiriki. Predstavi bosta dve in
sicer ob 10. in ob 15. uri, primerni za otroke med 4. in 8.
letom starosti.
Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja
organizira v soboto, 28.januarja ogled gledališke pred-
stave Marije Jurič Zagorke Čarovnica z Griča v dvorani
Vatroslav Lisinski v Zagrebu. Odhod bo v soboto, ob 15.
uri izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju.
Prihodtyi petek, 3. februarja bo v Domu kulture v Tito-
vem Velenju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko
z baročno komedijo Prebrisano dekle, ki jo je napisal Lope
de Vega. Predstava bo za gledališki abonma in izven.
V	klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšiče-
vem trgu v СеЏи bo jutri ob 20. uri predstavitev sklada
Vladimira Bartola. Sodelovali bodo sodelavci revije Pro-
blemi-literatura in založbe Aleph.
V	dvorani Zdravilišča v Laškem bo jutri ob 20. uri
nastopila folklorna skupina iz Kompol. Folkloristi bodo
predstavili slovenske plese, pesmi in viže.
V	zadružnem domu na Ljubečni bo jutri ob 17. uri
promocijski koncert pevca in kantavtorja Marijana Smo-
deta ob izidu njegove kasete.
V	kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo
Š soboto, 28. januarja ob 20. uri javna finalna TV odd^a
tevilke in črke televizije Zagreb.
V	razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju je na
ogled razstava novejših del Srečka Skoberneta, likovnega
ustvarjalca iz Celja. Razstava bo odprta do nedelje, 29.
januarja dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
V	knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu
v Celju je na ogled razstava »Faksimilirane izdige starih
knjig in rokopisov«. Razstavo si lahko ogledate v času, ko
knjižnica posluje za bralce do 20. februarja.
V	Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina je na ogled raz-
stava akademskega slikarja, risarja in grafika Miodraga
Nagorskega. Razstavljena dela si lahko ogledate do 3.
februarja.
KDO JE OBTOŽIL
ZAJCA ROGEBJA
VIDEO KLUB CEUE ★★★★★ CANKARJEVA 13
Igrajo: Bob Hoskins, Christopher Lloyd, Charles Freischer
Režija: Robert Zemeckis
Naslov originala: Who Framed Roger Rabbit ★ USA 1988^
zabavni ★
Kljub temu, da ideja o zdru-
ievaryu dveh tehnik, tehnike
risanega in igranega filma, ni
nova - imamo jo na primer tu-
di v jugoslovanski kinemato-
grafiji s filmom Sedmi konti-
nent, da o tuji, na primer Dis-
neyevi produkciji sploh ne go-
vorimo - lahko rečemo, da
predstavlja film Who Fremed
Roger Rabbit pravi režijski
podvig. Režiser R. Zemeckis (v
VIDEO KLUBU ga že pozna-
mo iz filmov Vrnitev v prihod-
nost in Iskarye zelenega dia-
manta) je izkoristil takorekoč
vse tehnične možnosti in
ustvaril film, ki nedvomno po-
meni novost in novo kvaliteto.
Doslej so bile animirane figure
v igranem filmu brez senc, pri
Z^cu Rogerju dosledno
spremljajo risane junake; do-
slej so bile scene, v katerih so
skup^ nastopale animacije in
jravi igralci, posnete s statično
tamero, tu je kamera dinamič-
na in perspektivna, kakor da
ne bi šlo na ravni realnega za
temeljno diferenco med risa-
nim in materialnim; še več: Ze-
meckisu in Richardu William-
su (sledryi je bil zadolžen za
animacijo) je uspel nov podvig
tudi z re^esyo tehnike, s^
animacij nista prekrivala raču-
nalniško, ampak ročno. To je
seveda film enormno podraži-
lo, sta pa s tem dosegla večji
»vtis realnosti«, vse do perfek-
cije. Problemu izvrinosti ani-
macije sta se spretno izognila
tako, da sta v filmsko dog^a-
гце vpletla celo plejado pozna-
nih animiranih junakov, risa-
nih po pravilih diznijevske šo-
le. Zgodba je zanimiva in nape-
ta, po vsebini kriminalistična,
zaradi sveta v katerem se doga-
ja pa mestoma komična, ves
čas pa zabavna. Glavni igraiec
Bob Hoskins (v VIDEO KLU-
BU ga poznamo iz filma Mona
Lisa) se odlično znajde med
očarljivimi animacijami, pred-
vsem z Zajcem Rogeijem in
njegovo prikupno animirano
lepotico, četudi je iz filma ned-
voumno jasno, da bi človek iz
mesa in krvi v svetu animacij,
kjer se brez večjih posledic
strahotno streljajo, preteplo,
pad^o v prepade itd., nadvse
težko preživel.
Kdor je videl пекгу scen iz
Z^jca Rogerja, ta razume zakîy
Američani čakajo v dolgih vr-
stah, da bi ga videli - film je
namreč samo v prvih desetih
tednih predv^arya (predvajati
so ga začeli 27. 10. 1988) navr-
gel svojih 125 tisoč dolarjev
casha.
samo za tvoje oči - (For Your Eyes Only) 1981 - krimi-
nalka - (616) - ★★★★
Agentu 007 (igra ga Roger Moore) je zaupana naloga n^ti edini
krmilnik za jedrske rakete, ki seje potopil зкирад z ladjo, ki gaje
testirala. Kdo bo prišel prej do r\jega? Bond ali KGB?
Nikoli ne reci nikoli več - (Never say never again) 1983
-	kriminalka - (611) - ★★★★
Agerit 007 (tokrat ga ponovno igra že nekoliko ostareli Sean
Connery) mora odkriti, kje se nahajata dve ukradeni jedrski
konici, in preprečiti izstrelitev. Na poti k uspehu si pomaga
2 motorjem, ki leti, z nalivnim peresom, iz katerega strelja, z uro
2 laserjem itd.
vohun, ki me je uubil - (The Spy Who Loved Me) 1977
-	kriminalka - (617) - ★★★★
Agent 007, ali kakor se sam predstavi: »Bond... James Bond«,
(igra ga Roger Moore) skuša s prikupno rusko vohunko prepre-
čiti noremu in bogatemu biologu, da z ukradenimi jedrskimi
faketami uniči svet. Bondu pomagajo, poleg privlačnosti Rusi-
•^је, podvodni avto, motorne sani, ura s teleksom itd., noremu
biologu pa poleg tehnike še impozanten, takorekoč neuničljiv
Pomagač z jeklenimi zobmi.
Inventar naravne
dediščine Slovenije
Zavod SR Slovenije za
varstvo naravne in kultur-
ne dediščine je pred dnevi
izdal izredno dragoceno in
pomembno publikacijo
- Inventar najpomembnejše
naravne dediščine Sloveni-
je (prva knjiga zajema
vzhodno Slovenijo, druga,
ki bo predvidoma izšla do
poletja, bo zajemala sred-
njo in tretja do konca leta
ie zahodno). Že naslov pove,
da gre za izbor 180 lokalitet,
kajti evidentiranih je 1900,
označenih za pomembne pa
800.
Publikacija bo zelo korist-
na ne le za samo stroko, am-
pak 'tudi za planerje, za
upravne organe v občini in
republiki ter za inšpekcijske
službe, ki imíQo na skrbi var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine. Zanimiva pa je tudi
za širšo javnost, posebno še
za ljubitelje naravoslovce, za
šole, planinske in turistične
organizacije in druge. Podat-
ki so strokovno obdelani, ze-
lo dragocena je preglednost.
Takšen inventar je izšel že
pred dvanajstimi leti, a je že
zastarel, novi pa vsebuje kar
dvakrat več lokalitet od
prejš^ega.
К^ je na seznamu n^po-
membnejše naravne dedišči-
ne za celjsko območje: Celje:
Dobrna - zdraviliški park,
Dobmica - vrt ob graščini,
graščinski park na Frankolo-
vem, graščinski park v No-
vem gradu, Prešnik - graš-
činski park, Socka - graščin-
ski park, Socka - soteska,
Šen^anž nad Štorami - bodi-
ka in Vojnik - medvedja le-
ska. Laško: Dvor - graščin-
ski park, Gašperjev kostary,
Gračnica, Kopitnik, Lisca,
Rimske Toplice - zdraviliški
park, Sopota pri Laškem,
Sopota pri Radečah in Veli-
ko Koqe.
Mozirje: Cue, Dleskovško-
va planota, Golerjev pekel,
Golte, Jezero pri Jezerniku,
Klemenškov pekel, Logar-
ska dolina, Matkov kot, Ma-
tokov kot - Logarska dolina
(gozdni rezervat). Menina
planina. Nova Štifta (najdiš-
če koral), Palenk, Potočka zi-
jalka. Račka vrata, Raduha,
Rjavčeva jama, Robanov
kot, Robnikove peči, Savi-
nja, Savinja - Soteska pri
Igli, Slap Savinje, Smereko-
vec - Komen, Solčavska tisa,
Škaf v Matkovem kotu, Trbi-
ška zijalka, Turkova bodika,
Visočnikov javor. Zelena ja-
ma, Železna voda, Žvepleni
studenec pri Rihaiju.
Slovenske Konjice: Golič
-	graščinski vrt, Socka - So-
teska, Stranice - kamnolom,
Trebnik - graščinski park.
Vrt Pipuš in Žiče - kam-
nolom.
Šentjur pri Celju: Bistrica
-	reka na Koqanskem, Bla-
govna - ribnik, Boletina pri
Ponikvi - rastišče velikonoč-
nice, Glija jama, Gračnica,
Ločnica in Svetokriško
brezno.
Šmarje pri Jelšah: Podče-
trtek - gozdni rezervat, Aj-
dovska žena, Bistrica - reka
na Koqanskem, Boč, Donač-
ka gora, Gruska jama, Jelšin
-	grad. Ločnica, Log ob Sotli
-	gozdni rezervat. Pokojnik
-	Veternik sestoj tise, Roga-
ška Slatina - zdraviliški
park, Strmol v Rogatcu
-	graščinski park, Zag^j in
Zelenjak.
Titovo Velenje: Golte,
Ravne pri Šoštanju - graš-
činski park, Rotovnikova ja-
ma, Smrekovec - Komen,
Velunja peč.
Žalec: Grmovje - graščin-
ski park. Kamnita hiša. Kr-
vavica, Mrzlica, Novo Celje
-	graščinski park. Pekel pri
Šempetru, Šenek - graščin-
ski park ter Šenek, Strovse-
nek in Žovnek - vsi trije
graščinski parki.
Po številu lokalitet pred-
njači občina Mozirje. Celot-
no celjsko območje je bogato
z naravno dediščino, je pa tu-
di močno ogrožena, n^bolj
v industrijsko razvitejših ob-
činah. Inventar J1ÍÜ zato pri-
pomore k oblikovanju zave-
sti o vrednotah,
DRAGO MEDVED
6. STRAN - NOVI TEDNIK
26. JANUAR 1989
•	Ismet Č. je prejSryi pone-
deljek iskal ženo. Zdelo se
mu je, da bi morala biti pri
Edini M. v Štorah, ker pa jo
tam ni našel, je začel razgra-
jati. Posredovali so milični-
ki in Ismeta vtaknili v pro-
store za treznenje. Ismet tu-
di tam ni našel svoje žene.
•	Prejšnjo sredo so imeli
miličniki precej dela s Fi-
kretom Š., ki je prišel pre-
več v rožcah na delo v Žele-
zarno Štore. Tam je razgra-
jal in vpil ter udaril Vlada P.
in ga ranil. Miličniki so ga
odpeljali na postno milice,
da so naredili zapisnik. Ven-
dar Fikretu za ta dan še ni
bilo dovolj; malo kasneje se
je na Dečkovi cesti spri
z Asimom H. in Milivojem
M. Milivoja je tudi udaril.
Ker je bil Fikret očitno pre-
več pretepaško razpoložen,
so ga miličniki pridržali čez
noč, da se je umiril.
•	V Viski baru je razgrajal
Stanko A., tako da so morali
posredovati miličniki. Za-
dostovalo je opozorilo, po-
tem paje bU v baru spet mir.
•	V soboto pozno zvečer je
doma razgrajal Radovan S.
iz Okrogaijeve ulice. Sose-
dje, ki bi radi spali, so pokli-
cali miličnike. Možje v pla-
vih uniformah so Radovana
hitro umirili in ga prepriča-
li, da je šel spat.
S.Š.
Srebrni lot čez
tovarnišifo ograjo
Kraja srebrnih in bakre-
nih lotov v Gorenju je dobi-
la sodni epilog na višjem so-
dišču v Celju, kjer so prvo-
obtoženemu Pavlu Šibancu
iz Titovega Velenja znižali
kazen s treh na dve leti in
pol zapora, v ostalih delih
pa zavrnili pritožbo na pr-
vostopenjsko sodbo oziro-
ma to sodbo potrdili.
O kraji srebrnih lotov smo
že pisali, vse skup^ pa sega
v leto 1985, ko je Šibane iz
Tozda Zamrzovalna tehnika
odnesel 65 kilogramov srebr-
nega lota boljše kakovosti,
15 kilogramov slabše kako-
vosti in 5 kilogramov bakre-
nega lota, vse skupey pa je
bilo vredno več kot 5 milijo-
nov dinanev.
Ker so Sibanca izključili iz
delovne organizacije, se je za
tatvino lota v septembru leta
1986 dogovoril z Ramizom I.,
ki je še delal v Gorenju. Ra-
miz mu je prinesel 20 kilo-
gramov^ lota k tovarniški
ograji. Šibane pa ga je skril
pri sorodnikih na Kozjaku.
Dogovorila sta se, da bosta
delila izkupiček, vendar so
ju prej odkrili kriminalisti in
ves srebrni lot iz te кггде ter
še 51dlogramov iz prejšnjih
кгад zasegli.
Pri prodni lota je sodelo-
val Ahmed B., ki ga je prodal
Draganu B., denar pa izročil
Šibancu. Ker je Ahmed ve-
del, da je Šibane prišel do
lota na protipraven način, ga
je prvostopenjsko sodišče
obsodilo zaradi prikrivanja
kaznivega dejanja.
Na prvostopenjskem soje-
nju je Ahmed B. priznal de-
janje, v zagovor pa je pove-
dal, da gaje Šibane prosil пад
mu pomaga prodati srebrni
lot in mu tudi pokazal, da ga
ima skritega v neki leseni ba-
raki v Hudi luknji.
Šibane pa je na sojenju za-
trjeval, da je ukradel le 15
kilograov lota in ne toliko,
kot je bilo navedeno v obtož-
nici, vendar mu je sodišče
s pričami (tudi Ahmeda B.)
dokazalo, da je dejansko
ukradel 85 kilograov lota.
Prvostopenjsko sodišče je
Ahmedu B. izreklo kazen le-
to dni zapora, pogojno na pet
let, Šibancu pa 3 leta zapor
in varnostni ukrep zdravlje-
nja alkoholizma v kazensko
poboljševalni ustanovi.
Na prvostopenjsko sodbo
se je pritožil zagovornik Pa-
vla Šibanca, višje sodišče pa
je pritožbo upoštevalo le gle-
de višine kazni in jo Šibancu
zmanjšalo na 2 leti in 6 mese-
cev zapora. Odločitev so ute-
meljili s tem, da je prvosto-
penjsko sodišče premalo
upoštvalo nekatere olepše-
valne okoliščine, ki gredo
v prid Šibancu. To pa je
predvsem skrb za mladolet-
na otroka, slabo zdravstveno
sti^e obtoženca in pa tudi
dejstvo, da je sed^ zaposlen
in obiskuje šolo.
S, ŠROT
Umoril krušnega očeta
Preiskovalni sodnik je priprl 19-let-
nega Željka Sarajliča, ki je osumljen,
da je prejšnji torek zvečer v domači
hiši Cesta na Roglo 2Z v Zrečah umoril
svojega očima, 38-letnega Slavka
Oroša.
Zgodilo пдј bi se približno ob 20. uri
zvečer. Slavko Oroš je nekoliko prej le-
fel k počitku; ko je zaspal, je pastorek
ieljko odšel v hlev po sekiro. Očimu je
prišel za hrbet in ga z ostrim delom seki-
re udaril po zadnjem delu glave.
Slavko Oroš je kmalu nato umrl (kdaj
natančno bodo ugotovili z obdukcijo),
pustili pa so ga ležati kar v sobi in so šele
naslednji dan, v sredo zjutraj, poklicali
miličnike.
Prvi podatki iz preiskave kažejo, da so
vzrok tragediji neurejene družinsice raz-
mere, S£Ò naj bi Slavko Oroš večkrat kaj
popil, potem pa se znašal nad družino,
Zeljko Saraglič pa пдј bi se mu zato maš-
čeval.
S.Š.
Preiciniil sojenje
Prejšnjo sredo se je na
šmarskem sodišču začelo po-
novno sojenje 48-letnemu
Dragutinu Kunšteku iz Pe-
trovskega Benkovca, ki je ob-
tožen dvojnega umora in po-
skusa umora, ker je 3. maja
lani s streli iz pištole v Spod-
njem Sečovem pri Rogatcu
umoril dva brata in huje ranil
še enega vaščana.
Na prvem sojenju je šmar-
sko sodišče Kunšteka obsodilo
na 12 let zapora za dvojni
umor, oprostili pa so ga obtož-
be za poskus umora. Kot smo
že poročali, se je na oprostilni
del sodbe pritožil javni tožilec,
celjsko višje sodišče pa je me-
nilo, daje pritožba upravičena,
zato je prvostoperxjsko sodbo
razveljavilo in dalo zadevo
v ponovno sojerye.
Na tem sojenju, ki se je zače-
lo prejšnjo sredo, naj bi pred-
vsem osvetlili, v kiikšnih oko-
liščinah je Kunštek streljal
v Matijo P. in ga huje'ranil.
Skratka, ali se je Kunštek sa-
mo branil (kot je menil senat
na prvem sojenju) ćdi pa je Ma-
tijo P. poskušal umoriti.
Sojene so prejšnjo sredo
prekinili in nadaljevali včerćp
(v sredo, 25. januarja), torej po
zaključku naše redakcye, zato
bomo o r\jem poročali v na-
sledili številki.	s
Varnostni pas le za oleras
če bi si miličniki morali
s pobiralcem mandatnih
kazni sami služiti denar za
plače, potem zagotovo ob
koncu meseca ne bi dobiva-
li tako tankih kuvert. To je
potrdila tudi akcija prejšnji
torek, ko so preverjali, če so
vozniki med vožnjo pripeti
z varnostnim pasom.
Šlo je za republiško akcijo,
ki so se je udeležili tudi mi-
ličniki s postžO na Celjskem.
Ustavili so 1823 voznikov
osebnih avtomobilov, skor^
tretjino - 514 voznikov - pa
so kaznovali (mandatna ka-
zen znaša 10.000 dinarjev),
ker niso bili pripeti, 43 pa so
jih opozorili.
Rezultati kažejo (v primer-
javi s številom kaznovanih
na drugih območjih v repu-
bliki), da so vozniki na Celj-
skem med n^bolj nediscipli-
niranimi in da jim je pravza-
prav кцј malo mar za svojo
varnost. Še posebej v nase-
ljih je bilo zelo težko n^ti
voznika, ki bi bil pripet z var-
nostnim pasom.
Miličniki so tokrat voznike
tudi seznanjali s potrebo po
privezova^u z varnostnim
pasom, s^ lahko na ta način
marsikdaj pripomorejo, da
bodo v morebitni nesreči po-
sledice veliko blažje. Var-
nostni pas je že marsikatere-
mu vozniku rešil življenje ali
pa ga obvaroval pred hujši-
mi poškodbami.
Torkova akcija je bila
v sklopu vseslovenske akcije
»-10%«. Gre za prizadevanja,
da bi naredili več reda na ce-
stah in da bi tudi vozniki več
prispevali k prometni varno-
sti ter pomagali zmanjšati
število prometnih nesreč
vs^ za 10 odstotkov.
Miličniki bodo zato letos
pripravili še več podobnih
strožjih nadzorov prometa,
med katerimi ne bodo samo
kaznovali, ampak tudi sveto-
vali.
SREČKO ŠROT
Tudi patrulja Postaje prometne milice Celje, kije ustavljala vozila v Šentjurju, je imela
dovolj dela s pobiranjem mandatnih kazni.
Aleš Dergan: »Predvsem
v naseljih se vozniki zelo
redko privežejo z varnost-
nim pasom, nekoliko pogo-
steje pa na odprtih cestah.
Več je privezanih tudi voz-
nikov v slabših (cenejših)
avtomobilih, ker ti pač ver-
jetno težje zmorejo plačati
mandatno kazen.«
Vinko Litrop: Nesporno je
ugotovljeno, da je privezo-
vanje z varnostnim pasom
zelo koristno, saj ublaži po-
sledice v morebitni nesreči.
Vendar pa vozniki, ko sede-
jo za volan, pač ne računajo,
da bo do nesreče prišlo, zato
se velikokrat pozabijo pri-
vezati.«
Boris Kroneker: »Malo se
vseeno pozna, da so se man-
datne kazni povečale, toda
za marsikoga 10.000 dinar-
jev že ne predstavlja veliko.
Večina voznikov, ki smo jih
ustavili, je brez besed pla-
čala kazen, le nekateri so se
poskušali izgovarjati.«
Trčil V avtobus
v soboto opoldne je 42-Ietni
voznik kolesa z motorjem
Franc Požlep iz Lokavca
v ovinku na cesti v Globokem
pri Rimskih Toplicah zape-
ljal na levo. Tedaj je nasproti
pripeljal z avtobusom 42-letni
voznik Izletnika Božidar Paš-
činski z Mrzlega роЦа, ki je za-
vrl in ustavil avtobus. Ni pa
mogel ustaviti Požlep, ki je
vseeno trčil v avtobus in se pri
tem huje ranil.
Pobegnil po nesreči
v soboto zvečer ob približ-
no 20.30 uri je 38-letni Vin-
cenc Drobne iz Šentjurja s te-
renskim vozilom na cesti
v Čmolici pri Šentjurju zadel
15-letnega kolesarja Petra K.
iz Rifnika, ki je vozil pravilno
po desni strani. Drobne je s te-
renskim vozilom nato peljal še
čez kolo in odpeljal d^e, ne da
bi pomagal kolesarju, ki je
obležal huje ranjen. Vendar pa
so miličniki zbrali dovolj po-
datkov očividcev, da so Drob-
neta izsledili že poldrugo uro
po nesreči.
Neprevidno
prečkanje v megli
Prejšnji torek zjutraj je 51-
letna Agata Zalokar iz Podpe-
či pri Sevnici pri bencinski
črpalki v Šentjurju neprevid-
no prečkala cesto. Po cesti je
takrat pripeljal z osebnim av-
tomobilom 53-letni Štefan Pe-
taver iz Okroga pri Ponikvi, ki
je v gosti megli prepozno opa-
zil Zalokaijevo, tako da jo je
zbil z avtomobilom. Huje ra-
гцепо pešakihjo so prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Umrl v bolnišnici
Prejšnji torek zvečer je
v celjski bolnišnici umrl 20-
letni Iztok Babič iz Šempetra,
ki se je huje ranil v prometni
nesreči 11. jauuarja. Tedió je
pripeljal z neprimerno hitrost-
jo po cesti od Doberteše vasi
proti Polzeli, vozilo pa je zače-
lo zanašati, tako da je v des-
nem ovinku zapeljal s ceste,
podrl mostno ograjo ter zadel
v drog električne napeljave in
ga prelomil. Voznik ni bil pri-
pet z varnostnim pasom.
Sumijo požig
Prejšr40 sredo zjutraj, pri-
bližno ob 8.30 je gorelo gospo-
darsko poslopje last Franca
Mauheija s Padeškega vrha 7.
Ogenj je uničil poslopje veliko
16 krat 11 metrov, 30 ton sena,
8 kubičnih metrov smrekovih
plohov, 150 kvadratnih metrov
ladijskega poda, tračno žago,
dva voza in še več drugega oro-
dja, tako daje škode za približ-
no 100 milijonov dinarjev.
Vzroke požara še raziskujejo,
sumijo pa, da je šlo za požig.
26. JANUAR 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Odmevi na ^
»Klepet
s celjskimi
klošarjl«
Zelo me je ujezila reporta-
. ža o klepetu s celjskimi klo-
šaiji, predvsem pa, koga
smatrate za klošarja, pijanca,
: razgrajača, brezdelneža, go-
ljufa itd. Če so, пад bodo, saj
jih je veliko, a kje ste našli
Ivana in ga uvrščate med-
nje? To je skrbno nesramno
in poniževalno. On je upoko-
jenec, ki je bil in je še sedaj
zelo priden delavec, s^j pri-
ložnostno opravlja razna de-
la. Ni postopač in to tudi ne
zna biti, ampak eden nsgbolj
pridnih mož in dober oče
svojih otrok. Če pa posedi na
klopci na Tomšičevem trgu,
je vzrok v tem, da živi v (ure-
jenem) stanovanju sam in
gre malo ven, saj je doma
v mestu. Če popije kozarec
vina, zato še ni pijanec, še
najmanj pa klošar, v katere
ste ga uvrstili.
Če bi le bilo več tako prid-
nih delavcev v Celju kot je
on; še na starost je preobre-
menjen z delom.
Kot njegova sorodnica ne
dovolim, da ga uvrščate med
brezdelneže, pijance. Zato
zahtevam, da se v naslednji
številki Novega tednika
opravičite in ga predstavite
kot človeka, ki je vzor prid-
nosti. Za mene in vse njego-
ve sorodnike je to sramota in
ne dopustimo, da se izživlja-
te nad človekom, ki je zaradi
pridnosti vsak dan v mestu,
saj je to njegov honorarni za-
služek.
Pojdite kam okoli Celja,
kjer boste našli bolj primer-
no snov za vaše reportaže,
poštenjaka pa pustite na
miru.
VERA LESKOVŠEK
Celje, Čopova 7
Globoko sva pretresena in
oba se sprašujeva ali je to
sploh mogoče, ko prebirava
članek o najinem očetu Iva-
nu. Kako je moral novinar
človeku, ki ga je veijetno
srečal prvič v življenju, dati
pečat »klošaija«. Se zaveda,
kaj je s tem storil 69 let stare-
mu človeku, ki ga pozna sko-
raj ves center Celja in okoli-
ca kot zelo pridnega delavca
in vzornega očeta,
S poštenim delom v po-
djetju, kjer je bil zaposlen 40
let, si je zaslužil pokojnino.
Veliko let je bil edini Celjan,
ki je na svojih ramenih pre-
našal težke klavirje, honorar-
no opravljal razna težaška
dela na občini. Reklamni
plakati, ki jih vidite še danes
na panojih, so njegovo delo.
Danes, ko ni več sposoben
za težka fizična dela, ne po-
hajkuje po mestu, čeprav
ima pokojnino, ki mu zado-
stuje za življenje, temveč ho-
norarno opravlja manjša de-
la v restavraciji Koper. Vsi
ga poznajo kot dobrega člo-
veka in ga im£oo radi.
Zakaj se občasno ustavi ob
vaših takoimenovanih »klo-
šarjih«?
Pred letom dni mu je, žal,
umrla dobra žena in nam
predobra mati. Želi živeti
sam, čeprav sva mu oba nu-
dila topel dom pri naju. Člo-
vek, ki živi sam (čeprav ga
redno obiskujeva), potrebuje
tudi stik z zunanjim svetom.
Moj oče se ne sramuje, če
sreča človeka, ki je »razca-
pan« in ga prosi za liter. Od-
govori mu tako, kot ste vi
zapisali pod ryegovo sliko
v Novem tedniku, zgodi pa
s tudi, da se mu kdo zasmili
in mu da tudi kakšen stotak.
Odkar mu je umrla žena,
mu čistim, perem in likam
jaz kot hči in s tem člankom
ste zadeli v srce tudi mene.
Nikoli ga ne boste videli,
da s svojim denapem poseda
v gostilnah in pije. Če se mu
zahoče piti, gre v trgovino, si
kupi liter vina, ga v torbici
nese domov in počasi spije
ob gledanju televizije.
Vi pravite takemu človeku
»klošar«?
S solzami v očeh to piševa
in obsojava novinarja, ki je
tako sramotil najinega očeta
in mu s tem zagrenil zadnja
leta življenja.
V kolikor se to ne prekliče
z vsebino, ki sva jo prikazala
v pravi luči, in obvezno z ob-
javo fotografije v naslednji
številki, bova takoj tožila za
žalitev časti in neresnične iz-
jave, resnico pa objavila
v vseh slovenskih časopisih
s podpisi najmanj 500 pošte-
nih ne-»klošarskih« Ce-
ljanov.
VERA FISTER (hči)
DUŠAN ROJC (sin)
Pripis uredništva:
Na moj podpis ne računaj-
te, čeprav ne sodim med
»klošaije« (to besedo ste
v pismu vztrajno postavljali
v narekovaje) in si pošteno
služim kruh. Menim, da tudi
z grožnjo s tožbo »za žalitev
časti in neresnične izjave«
niste mislili resno. Kakšne
neresnične izjave vendarle,
če avtor reportaže (naš novi-
nar Vojko Zupane) povzema
pogovor, katerega del tudi
čisto povprečno brihtnemu
bralcu natančno pove, da
Ivan ni delomrznež.
Citiram: »Kako je mogoče
živeti popolnoma brez de-
narja? Ivan: Jaz imam denar.
Dobivam penzijo in še nekaj
drugih zaslužkov. Veliko de-
narja imam v banki in tudi
v denarnici. Lahko po-
keižem!«
Skratka, radi bi dokazali,
da Ivan ni delomrznež. Dva-
krat sem prebral reportažo,
pa vseeno nisem mogel n^ti
trditev, da je Ivan delomrz-
než. Vaš dokaz je torej po-
vsem nepotreben. Ivan je
v reportaži tudi drugače
predstavljen kot pozitivna
osebnost, kot človek, ki trez-
no razmišlja in ki ve, kaj je
življerije.
Verjetno vas pri vsem tem
n^bolj moti to, da se je Ivan
znašel v družbi celjskih klo-
šarjev, ki so zaradi takšnih
ali drugačnih razlogov »za-
bredli« v življenju in ne naj-
dejo pravega izhoda iz sti-
ske, ali pa so si čisto zavest-
no izbrali način življenja, ki
je večini tuj in nerazumljiv.
Res je, da je veliko lažje
biti klošar (beseda izhaja iz
francoščine in pomeni brez-
domca, potepuha) v veleme-
stu, kot pa v majhnem, za-
plankanem mestu. Pariz je
na primer na svoje klošarje
ponosen (z njimi se je družilo
tudi precej svetovno znanih
umetnikov), večina Celjanov
pa gleda na svoje klošarje
bolj postrani. Pa čeprav ni-
komur ne želijo nič žalega in
tudi miličniki praviloma
z njimi nimajo nobenih
težav.
Tudi sam včasih poklepe-
tam s celjskimi klošarji (пгц-
veèkrat s Fredijem, ki ga
poznam še iz časov, ko je še
živel v okvirih norm, ki jih
priznava večina njegovih so-
meščanov), a me ni zaradi te-
ga nič sram. Čisto prijetni in
zanimivi fantje so to. Zakaj
пдј bi bilo potlej sram Ivana,
če z njimi preživi kakšno
kratkočasno urico? Zato, ker
mu tega ne dovolijo sorod-
niki?
SREČKO ŠROT
za uredništvo Novega
tednika
Veliko je bilo odmevov na
mojo reportažo »Klepet
s celjskimi klošarji«. Mnogi
ljudje so mi telefonirali in
dejali, da je prav, da pišemo
o ijudeh, ki jih večina ljudi
največkrat prezira in gleda
po strani.
Vsaka stvar pa ima seveda
v^č plati. Reportaža je zelo
užalila Ivana in njegove so-
rodnike, ki mi očitajo ne-
sramnost, žalitev časti in ra-
širjanje laži. Najbolj mi za-
merijo to, da sem Ivana uvr-
stil med klošarje, ki jih nje-
govi sorodniki pojmujejo
ravno tako, kot si sam ne že-
lim, in pa to, da je Ivan eden
izmed tistih, ki izhajajo z dna
družbene lestvice.
Ivana sem uvrstil med klo-
š^e zato, ker se z njimi dru-
ži. In to ne samo občasno,
temveč stalno. To lahko po-
vedo Fredi, Jože in mnogi
ostali Celjani. Ravno tako še
vedno trdim, da je Ivan z dna
družbene lestvice. Družbeni
položgj namreč ni odvisen,le
od denarja, tega Ivan inia,
ampak tudi od načina živ-
ljenja.
Tega pa ima Ivan takšne-
ga, ki je specifičen za ljudi
z dna družbene lestvice, ki
jih je v našem okolju iz dne-
va v dan več, tudi zaradi raz-
mer, v katerih smo.
V mojem pisanju ni veljalo
pravilo: »poglej ga, kakšne
prijatelje ima in videl boš
kakšen je on«. Ivan se na-
mreč precej razlikuje od svo-
jih prijateljev, kćir sem v re-
portaži tudi večkrat pouda-
ril. Še kar se laži tiče. Za vsa-
ko besedo, ki sem jo napisal,
mislim, daje resnična. A kaj,
ko ima resnica, po odmevih
sodeč, več različnih plati.
VOJKO ZUPANC
Božič
z ognjemetom
- tretjič
še enkrat se oglašam glede
»Božiča z ognjemetom« in
tudi tokrat prosim za objavo.
Tudi mene je zelo prizade-
lo pisanje Ivanke U. in se ne
strinjam, »da se na veselje in
čast prazniku poka«. Jaz
sem se namreč vprašala, če
so petarde z zakonom dovo-
ljene. Dobila sem dobesedni
odgovor »da« in navdušenje.
Glede miličnikov pa - to so
državni uslužbenci in pri nas
je država ločena od cerkve.
Miličniki pa sami vedo ali so
petarde dovoljene ali ne.
Kar se tiče nekulturnega
obnašanja, še naprej ostíyam
pri svojem mnenju in se ne
strinjam, da mladina to mora
početi in da je spodobno.
Glede sreče, da nam poUti-
ki čestitko za te praznike, pa
mislim, da imamo v teh ča-
sih dovolj drugih problemov
in ni potrebno, da smo tako
srečni, ker nam oni čestitajo.
Mislim, da je vse to že eno
veliko pretvarjanje.
Želim samo, da se Božič in
velika noč ne skazita z divja-
njem, ampak ngj ostaneta le-
pa praznika, kot sta bila
nekoč.
MARIJA K.
Celje
Čiščenje
dimnikov in
žemlje
Prišlo je leto 1989. Nekaj
dni kasneje je prišel tudi
dimnikar. Ima enostavno de-
lo - metlo oziroma omelo po-
tisne v notranjost dimnika in
nato ven. Dobra minuta dela.
Potem je sledil račun. Za en
dimnik zaračuna 10.600 di-
narjev; v decembru je bila za
isto storitev cena še 6.400 di-
narjev. To je prevelika po-
dražitev in je zelo prizadela
starejše in druge občane, ki
imajo zelo malo denarja, vse,
do peteršiljčka, pa morajo
kupiti. Račun za dimnikarja
je na primer odnesel mleko
za 11 dni.
Vsi starejši občani se še
spominjamo dimnikarskega
mojstra Antona Košenine, ki
nam je čistil dimnike v stari
Jugoslaviji. Za čiščenje dim-
nika nam je zaračunal 3 di-
narje (za kar si takrat lahko
kupil 3 velike žemlje), račun
pa nam je poslal za 6 mese-
cev skupaj. In nikoli ni nič
podražil in mi smo bili zado-
voljni.
Danes pa dobi dimnikar za
čiščenje dimnika (10.600 di-
narjev) 24 velikih žemelj in
še mu ostane rdeč stotak. Če
naj bi bila cena poštena, bi
moral tudi danes dimnikar
zaračunati čiščenje dimnika
le 1500 dinarjev (3 žemlje).
ANA GROBOVŠEK
Celje
'8. STRAN - NOVI TEDNIK
26.
Prihodnji teden prvi icupon
v uredništvo smo dobili že kar precej
pisem, v katerih nas kmečke ženske
sprašujejo, li|daj bomo začeli z objav-
ljanjem kuponov za naš tradicionalni,
zdaj že 17. izlet 100 kmečkih žensk na
morje.
Mi smo s pripravami začeli že takoj po
Novem letu, prvi kupon pa bomo obja-
vili že prihodnji teden v Številki, ki bo
izšla 2. februarja. Tudi letos bomo obja-
vili štiri kupone od 1-4, za mašilo, če bi
katera kakšno številko izgubila, pa bo še
rezervni kupon. Tudi пекго podrobnosti
je že znanih. Direktor Vrtnarstva Med-
log Ludvik Dermol je obljubil, da bo
kljub temu, da je cvetje izredno drago,
tudi letos^egov kolektiv olepšal naše
potnice. »Če smo bili zmeraj zraven, bo-
mo pa še letos,« je poudaril. Prav tako je
že potrdil.svoje sodelovanje Janko Me-
lanšek iz 2alca, ki bo izdelal spominske
značke za vsako udeleženko. Prav tako
je tudi s sodelovanjem Keramične indu-
strije Liboje in njenimi izdelki. Imamo
že tudi ansambel za večerno veselje
v Luciji pri Portorožu, kamor bomo po-
tovali, to pa je ansambel Mira Klinca iz
Liboj, ki bo prvič z nami.
Da za sodelovanje sta rekla tudi že
Čarovnik Jani Jošovc iz Petrovč in oktet
Studenček. To naj bi bilo zaenkrat, po-
tujemo pa predvidoma v petek, 31. mar-
ca in se bomo vrnili v soboto, I. aprila
popoldne z dvema Izletnikovima avto-
busoma, kar je že tudi potrdila direktori-
ca Izletnika Ana Jovanovič. Skratka boj
za sto mest na 17. izletu se bo začel
prihodnji četrtek, o vsem ostalem pa vas
bomo sproti obveščali.
T. VRABL
Počitnice v posteili
čeprav ni o snegu ne duha
ne sluha, se mladež med po-
čitnicami že kako znajde, da
jim ni preveč dolgčas, če dru-
gega ne, imajo zdravje. To pa
ne velja za okrog 30 malčkov,
kolikor jih je v teh dneh na
oddelku otroške kirurgije
v Celju.
Zlomov je letos sicer manj
kot pregšnja leta, ko je bilo do-
volj snega. Toda postelje na
oddelku kljub vsemu ne osta-
jajo prazne in marsikomu je
bolezen ali pa poškodba pre-
križala načrte za počitniške
dni. Kako in zak£Ó preživi^o
počitniške dni v bolnišnici
- o tem so takole pripovedo-
vali:
Barbara Keglič, Močle: »Tu-
кгц sem zato, ker sem padla
s hleva in si zlomila nogo. Pri-
^ peljali so me pred desetimi
'dne\^ Zd^ niti ne občutim, da
so počitnice. Zdravniki pravi-
jo, da bom šla domov čez tri
tedne, v šolo pa marca. Тикцј
berem knjige, se pogovarjamo,
pa tudi sošolci in domači me
obiskujejo.«
Damjana Poš, Šentjur:
»Smučala sem na Rogli, na str-
mini me je malo zaneslo, padla
sem in se kotalila. Ker se
smučke niso odpele, sem si po-
lomila obe nogi. Zd^j sem tu-
kio, drugače bi počitnice preži-
vela tako, da bi пекдј dni smu-
čala, zatem pa obiskala sestrič-
no v Rogaški Slatini.«
Denis Pire, Tmovlje: »V
bolnišnici sem zato, ker sem
začel bruhati in pravijo, da je
to slepič. Že prej sem imel te-
žave z ledvicami, če ne bi bil
tuk^j, pa bi bile moje počitnice
na smučanju in plavanju.«
Kamenko Jovančevič, Tito-
vo Velenje: »Тикад sem na
elektroterapijah, pravijo mi, da
bom še enkrat operiran in se
pač moram sprijazniti s tem,
da preživim počitnice v bolniš-
nici.«
Grega Bred, Žalec: »Verjet-
no bom šel že danes, torej v po-
nedeljek domov. Tako mi osta-
ja še kakšen dan počitnic, če-
prav vem, da ne bom mogel
чаг s prijatelji naokrog.«
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Niti ene ure niso piačaii
Po občinah celjskega ob-
močja so začeli z rednimi
letnimi občnimi zbori gasil-
skih društev. V Celjski obči-
ni sta to nalogo prvi opravi-
li gasilski društvi v Strme-
cu in na Svetini, tretji pa so
bili prejšnjo soboto v Pro-
žinski vasi, kjer so se lahko
v delovnem vzdušju pohva-
lili z lani resnično lepimi
dosežki.
Po besedah predsednika
društva Ivana Stojana so
prizidali garažo, asfaltirali
površino okoli gasilskega
doma in kupili novo cister-
no, poleg tega pa so sodelo-
vali s sedmimi ekipami na
občinskem prvenstvu, kjer
je bila njihova nćOslabša eki-
pa četrta, vse ostale pa so se-
gle po medaljah. Stojan pa
ob tem ne pozabi povedati
zanimivega podatka, da pri
vseh delih niso plačali niti
ene same delovne ure, kayti
naredili so vse prostovoljno
in s pomočjo SIS za požarno
varnost, občinske gasilske
,zveze ter delovnih organiza-
cij Železarne Štore in Cin-
karne. Letos bi radi kupili
dve radijski postžOi za boljše
obveščanje, nove delovne
obleke, cevi, prekrili streho,
opremili sejno sobo, ki je za-
enkrat še prazna. »Vse pa bo-
mo zmogli s pomočjo prej
omenjenih, katerim smo
hvaležni za pomoč in obljub-
ljamo, da jim bomo v teža-
vah pomagali,« je v zaključni
besedi dejal na občnem zbo-
ru Ivan Stojan, nato pa so se
še malo poveselili, s^ so si to
po vsem opravljenem pro-
stovoljnem delu tudi zaslu-
žili.
V celjski občini bodo
v tem tednu še štirje občni
zbori in sicer v petek, 27. ja-
nuarja ob 18. uri na Teharju
ter v soboto, 28. januarja
v Vojniku ob 17. uri ter na
Dobrni in v Trnovljah pri Ce-
lju ob 18. uri.
T. VRABL
V žalski občini imajo 45
gasilskih društev, od tega
38 prostovoljnih in sedem
industrijskih, z občnimi
zbori pa bodo začeli 4. fe-
bruarja, ko se bodo na de-
lovnem sestanku zbrali ga-
silci v Braslovčah, na Go-
milskem, v Grižah, Gornji
vasi in Petrovčah, Zadnji
občni zbori pa bodo 18. mar-
ca v Grobljah, Arji vasi in
na Vranskem.
REKLI SO:
Ivan Stepišnik, vodja iz-
mene v Zavodu za požarno
varnost Celje: Do 23. januar-
ja smo zaradi pomanjkanja
vode z našimi cisternami
opravili 58 prevozov v naj-
odročnejše in hribovite pre-
dele celjske občine. Dnevno
imamo poprečno po tri pre-
voze, Vozimo pa praktično
non - stop, podnevi in pono-
či. Tako smo samo januarja
prevozili okoli 200 tisoč И-
trov vode v predele nad Do-
brno, v Košnico, Žepino, Ma-
ie Dole, Brdce, Šmartno,
Šentjungert in drugam. Néy-
težje je tam, kjer im^o veh-
ko živine, ki potrebuje vodo.
Predeli so isti kot prejšnja
leta, 8цј se problem vode po-
javi ob vsakem sušnem času,
ker pač ponikalnica ponikne
tako globoko, da je ni moč
zajemati, vodovodi pa še ni-
so urejeni.«
Tone Gros, Občinska ga-
silska zveza Žalec: »Pri nas
vodo vozimo že od decembra
in skor^ vsak dan imamo po
dve vožnji, n^več v zaselke
okoli Založ in Andraža,
v zadnjem času tudi na Bmi-
co nad Libojami. Pri nas ne
gre samo za kmetije, ampak
tudi zadruge, ki se oskrbuje-
jo samo z vodnjaki, tam paje
voda padla pod potreben ni-
vo. Gasilci v Preboldu pa
s svojo cisterno vozijo vodo
n^več v zaselke okoli Marije
Reke.«
Jurij Bojanovič, predsed-
nik gasilskega društva Voj-
nik: »Januarja je naša cister-
na za prevoz vode non-stop
zasedena, s^ je pomanjkanje
vode izredno, to pa še pose-
bej velja za Male Dole, Konj-
sko, neposredno bližino Voj-
nika nad bolnišnico ter za-
selka Gornjan in Vršnik, ki
predstavljata sploh poseben
problem. Kmetje im^o živi-
no in vodo zahtevno že ne-
k£ú let, odziva za ureditev vo-
dovoda pa ni. Januarja smo
opravili že 36 prevozov. Ci-
sterna vode stane 50 tisoč
din, večji kmetje pa porabijo
po dve na teden. Plačujejo
sami. Problem je, da za takš-
ne prevoze sploh nismo regi-
strirani, vendar v stiski lju-
dem zlasti zaradi živine ne
moreš odreči pomoči.«
T. VRABL
Tudi v Celju z ladralnlml padali
V petek, 27. januarja bo ob 18. uri v Tmovljah pri Celju
v kulturnem' domu zanimivo predavanje Vlaste Kunaver
in Sandija Marinčiča iz Ljubljane o njunem vzponu na
Trisul v Himalaji, visok 7128 m.
Vsa stvar ob vrhunskih dosežkih jugoslovanskih alpini-
stov ne bi bila kaj posebnega, če se ne bi oba udeleženca ob
povratku s Trisula spustila v dolino z vse bolj popularnimi
jadralnimi padali. S tem je Vlasta Kunaver tudi dosegala
svetovni ženski rekord v tej disciplini. Oba bosta v prvem
delu predavanja govorila s pomočjo slikovnega gradiva
o tem podvigu, v drugem pa širše opozorila na takšno podal-
stvo pri nas in v svetu. V Celju že imamo ljudi, ki se s takš-
nim padalstvom ukvarjajo več let. Poleg Štefana Sk^eta in
Aca Pepelnika, alpinista iz Šentjurja, je to še Darko Zvižej:
»Po petku bomo izrabili soboto, seveda če bo ugodno
vreme, za predstavitev te dejavnosti, ko se naj bi okoli 15
tekmovalcev, med njimi tudi naša gosta Kunavrova in
Marinčič, i	justili s Homa v Košnico. Let
triga približno tri minute, sam prika ; pa bo med 12. in 15.
uro. To bo prva takšna predstavitev ne samo v СеЦи, ampak
tudi na Štajerskem.«	yraBL
Elektriko
v zadnil dve hiši
Sliši se morda nenavad-
no, a je res. Te dni bosta
zadnji dve domačiji v kra-
jevni skupnosti Dobrna do-
bili električno energijo.
Skupno je bilo še lani 7 do-
mačij brez električne nape-
ljave. Dve stabili v Lold, ena
v Zavrhu, ena v Vinski gori-
ci, dve v Stranicah. V pet do-
mačij so elektriko napeljali
lani, v zadnji dve jo napelju-
jejo te dni. Minulo soboto so
v kr^evni skupnosti organi-
zirali akcijo, kjer so ljudje
prostovoljno pomagali kopa-
ti jame za drogove.
L BAŠA
Tečaj za šolanle
psov
Celjsko kinološko dru-
štvo tudi letos organizira
tečaj ca šolanje psov. V te-
oretičnem delu - za vodnike
psov, s pričetkom 2. februar-
ja in bo trajal še 9., 16. in 23.
februarja, bodo vodniki po-
slušali zanimiva predavanja
o vzgoji, vzreji, prehrani,
zgodovini reševalnih psov,
njihovi uporabnosti in bolez-
nih psov. Pričetek praktič-
nega pouka pa bo 2. marca
na vežbališču pri Joštovem
mlinu.	NX
Spet zlata prstana
Skoraj tako je bilo kot
pred petdesetimi leti. Ema
in Viktor Grobin iz Mesti-
nja pri Šmarju sta si pred
kratkim spet izmenjala pr-
stana, si krepko segla v ro-
ke in se poljubila. Skoraj ta-
ko, kajti njun zakonski list
je bil pred petimi desetletji
prazen, danes pa je njegova
vsebina bogata.
Na listu so zapisana dobra
in slaba, tudi huda leta. Čas
jima je prinašal veselja in ža-
losti in veliko tistega vmes.
Troje otrok sta vzgojila.
Med nemško okupacijo sta
bila oba aktivista Osvobodil-
ne fronte, po osvoboditvi pa
sta se zaposlila pri takrat-
nem Окгшпет ljudskem od-
boru v Šmaiju pri Jelšah.
Viktor je merdai službo in
zdaO je upokojenec celjskega
Merxa.
Prijetne urice so bile za
Viktorja zlasti tiste, ki jih je
prebil v pihalni godbi. Od le-
ta 1933 je bil član pihalne
godbe, v Šmarju, takratnega
društva Sokol, še danes pa
sodeluje pri pihalni godbi
Boris Kidrič v Rogaški Slati-
ni. Ema je ves čas slcrbela za
zdravje in vzgojo otrok in
pozneje za njune vnuke.
STANKO MESTINŠEK
Dete, ici ga imajo radi vsi,
niliče pa noče slcrbeti zanj
Bo kopališče ¥ Prepoldu propadlo?
Kopališče v Preboldu so-
di med najstarejše na na-
šem območju, sedaj pa ga že
nekaj let najeda zob časa in
v Preboldu ne vedo, kaj naj
storijo, saj bi bilo za celovi-
to obnovo potrebno zbrati
vsaj milijardo dinarjev.
Partizan, ki je lastnik ko-
pališča, za to nima dovolj de-
narja. Кад storiti sedaj, na to
vprašanje so skušali odgovo-
riti na okrogli mizi, ki jo je
sklicala krtgevna konferenca
socialistične zveze, udeležili
pa so se je tudi predstavnild
celjske Turistične zveze, sa-
moupravnih interesnih
skupnosti, skupščinskega in
družbenopolitičnega življe-
nja žalske občine.
Dogovorili so se, da je tre-
ba kopališče obravnavati kot
objekt splošnega družbene-
ga pomena za vso žalsko ob-
čino, kar пгц bi hlcrati pome-
nilo tudi to, da za ^egovo
usodo niso odgovorni le Pre-
bolčani, pač pa vsa občina.
Tudi zato so v tem smislu
zapisali pripombo na osnu-
tek resolucije o družbeno-
ekonomskem razvoju občine
Žalec v tem letu, ki je sedîù
v javni obravnavi. Ne nazad-
nje se je v zadnjih desetih
letih na kopališču v Prebol-
du naučilo plavati okrog dva
tisoč otrok iz vse občine, po-
leti pa ga obiskujejo tudi de-
lovni ljudje in občani iz vse
občine in ga ve^etno bodo
še bolj kot doslej. Tudi zato,
ker je vedno manj tistih, ki
bi si lahko privoščili dopust
na moiju.
Ker TVD Partizan niti slu-
čajno nima dovoli dena^a za
redno vzdrževanje, kaj šele
za obnovo (kljub pomoči ob-
činske telesnokultume
skupnosti), je pred kratkim
pripravil razpis za oddajo ko-
pališča in nekaterih vzpored-
nih objektov, vključno z go-
stinskim objektom. Tisti, ki
пад bi vse to vzel v пдјет, пгд
bi bil pripravljen tudi vložiti
nekaj starih milijard za ob-
novo in vzdrževanje kopališ-
ča. Vse preveč je namreč sla-
bih izkušerxj iz preteklosti,
ko so se na kopališču menja-
vali upravljalci tako iz vrst
družbenega kot tudi zaseb-
nega sektorja. V glavnem je
bil edini cilj iztržiti čim več
iz gostinske ponudbe, vse
ostalo pa so prepuščali pro-
padai\ju.
TVD Partizan bi moral se-
d^ pripraviti ustrezen stro-
kovni program del, ki so po-
trebna, vključno s finančno
konstrukcijo. Vse to bi mo-
ral ponuditi združenemu de-
lu v Preboldu in občini in
rešitev bi morali niuti, k^jti
gre predvsem za objekt za re-
kreacijo, ki je potreben veči-
ni občanov in delavcev v ob-
čini in Preboldu. Tudi zato
so morda odveč nekateri
očitki, češ da пдј bi bila v pr-
vi vrsti za to zainteresirana
Hmezadova delovna organi-
zacija Gostinstvo-turizem
s hotelom v Preboldu. Ne na-
zadnje se na kopališču kopa
še najmanj turistov, ki poleti
prih^j^jo v Prebold. V Pre-
boldu pa bi morali vendarle
n^jti skupni jezik za razreši-
tev tega problema, pa čeprav
izkušnje zadrtega časa kaže-
jo, da je to zelo, zelo težko.
JANEZ VEDENIK
ffliD ЕШЈ Ш аЛООШЕ
NOVI TEDNIK - STRAN 0
nje tudi na kmečke liomačije
ran¡e kmetov v skrajšanih programih
eč veljaš. To je znano ljudsko
upoštevajo tudi kmetijci. Veli-
fa, ki po končani osnovni šoli
svojih domačijah in ne morejo
folanja na kmetijski šoli. Rav-
e so pred tremi leti v kmetijski
iirju pripravili skrajšane pro-
utno po tem programu izobra-
letov v Laškem, s prvim letni-
ričeli tudi v Sevnici,
skrajšane programe izobraževa-
tremi leti dala zadružna zveza
îko republiškega centra za po-
metijstva.
posebno izobraževalno skup-
ivilstva in področnimi kmetij-
80 začeli organizirati izobraže-
itijce, ki se niso šolali v rednih
'olovico denaija za to izobraže-
nca republiški center za pospe-
ševanje kmetijstva, polovico skladi za in-
tervencije v kmetijstvo v občinah, kjer se
izobražujejo kmetje.
Na Genskem skrbi za to izobraževanje, ki
traja dve leti, kmetijsko živilska šola Celje
oziroma njena enota v Šentjuiju. Pred dve-
ma letoma so organizirali oddelek v Slo-
venskih Konjicah, istočasno je bil oddelek
v Šentjuiju, lani so začeli izobraževati v La-
škem in letos odprli prvi letnik v Sevnici.
O izobraževanju kmetov po skregšanem
programu je ravnateljica kmetijske šole
v Šentjuiju mag. Nevenka Cmok povedala
naslednje:
»Program je pripravljen tako, da vključu-
je znarya, kijih morajo mladi kmetje obvla-
dati. Upoštevali smo, da mladi že im^o
izkuši^e s kmetova^em in da marsikaj že
рогпадо. Skušamo jih bolj seznaniti z razni-
mi novostmi.
Lani in letos smo organizirali izobraževa-
nje v Laškem, začeli smo izobraževati
v Sevnici. Izobraževanje organiziramo tam,
kjer so kmetijske zadruge zainteresirane
zanj. Odprto je še šmarsko področje, Sa-
vinjska dolina, Moziije. Vprašanje je, če bo-
do te oblike izobraževanja zaživele tudi
v teh kreyih, ker je, zlasti iz Savinjske doli-
ne, že leta in leta veliko mladih vključenih
v redne programe, tako da je kandidatov
malo.«
O izobraževalcu v Laškem so povedali:
Adriana Zupane, predavateljica: »Skup^ še
z enim učiteljem predavam tuk^ živalsko pro-
izvodnjo. Moje teme so splošna prehrana do-
mačih živali in prašičjereja. Predmeti so prila-
gojeni praktični uporabi. Poleg živalske proiz-
vodrye spoznavno slušatelji še osnove sadjar-
stva in vinogradništva, kmetijskega strojni-
štva, s poljedelstvom so zaključili lani, v pri-
hodryih tednih pa začenj^o z zdravstvenim
varstvom in osnovami veterine.«
Janko Trupej: »Lani nas je bilo 20, letos nas
je ostalo 16. O izobražev^u bi rekel takole: tu
smo nekoliko starejši, tisti, ki po končani os-
novni šoli nismo imeli možnosti obiskovati
redne šole v Šentjurju. Po eni strani to niti ni
tako slabo, zdaj smo v položaju, ko se nas
kmetijski problemi resneje dotikajo, bolj jih
občutimo kot pri petnígstih letih. Stvari, kijih
tuk^ poslušamo, nas zdeO bolj živo zanimajo,
govorimo o problemih, ki jih moramo reševati
v praksi. Predavanja, kijih poslušamo, mislim
da so takšna kot v rednih programih. Morda
ponekod manjka praktični prikaz.«
Anton Teršak: »Meni je tole izobraževat^e
zelo všeč. Obiskiyemo farme, zanimivo je bilo
npr. tudi kmetijsko strojništvo. Pri tem pred-
metu smo se seznaryali s stroji, ki jih vsak tudi
nima na svojem dvorišču. Mislim, da mi bo
znanje prišlo kar prav na naši hribovski doma-
čiji, kjer se ukvarjamo z govedorejo.«
Marica Lokošek: »Po osnovni šoli sem osta-
la doma, ker nisem imela možnosti za nadalj-
rye šolarje. Zato sem se tudi odločila, da bom
obiskovala to izobraževar^e. Prav mi bodo pri-
šli nasveti, nek^ izkušervj pa tudi že imam, saj
se doma ukvarjamo v glavnem z živinorejo.«
IRENA BAŠA
Adriana Zupane
Janko Trupej
Anton Teršek
Marica Lokošek
Vode manj, ljudje
pa nič manj žejni
Kot vsepovsod v republi-
ki, smo tudi na celjskem ob-
močju soočeni s precejšnim
pomanjkanjem vode. Dolgo
in suho zimsko obdobje je
namreč zelo osiromašilo
pretok vode pri izvirih, pri
katerih črpajo vodo za širo-
ko porabo na Celjskem.
Zaenkrat po občinah še ni-
so uvedli kakšnih posebnih
ukrepov, kar pa se bo zago-
tovo zgodilo, če padavin še
пекад časa ne bo. Sicer pa
smo pripravili pregled stanja
po občinah:
Celje: Položaj še ni kriti-
čen, dasiravno iz vodnih vi-
rov v Vitaryu, Medlogu in
Stranicah priteče precej
manj vode kot v normalnih
razmerah.
Laško: V Laškem se pojav-
Ij^o manjši problemi pri
oskrbi predvsem v hribovi-
tih predelih. Na področje
Kuretna morajo vodo že do-
važati s cisternami.
Mozirje: Trenutno stanje
s pitno vodo je na tem ob-
močju zadovoljivo in zato tu-
di v naslednjih dneh ne pri-
čakujejo kakšnih omejitev.
Slovenske Konjice: Izvir
Belovo na tem območju ne
zadošča več za preskrbo
z vodo, vendar nastalo situ-
acijo rešujejo z dvema vrti-
nama v Pólenah, ki so ju do-
gradili lani.
Velenje: Ob enakih vre-
menskih razmerah pričaku-
jejo v Titovem Velenju večje
probleme s pitno vodo čez
kakšnih štirin^st dni. Ta-
krat nameravajo tudi ukre-
pati in to najprej pri uporabi
vode v industrijske namene
in kasneje pri gospodinjski
potrošnji. Osrednji vodovod
T. Velenje-Šoštanj deluje ne-
moteno, medtem ko so večji
problemi po kríyevnih skup-
nostih. Za zelo koristnega, se
je letos izkazal rezervni vod-
ni vir v Topolšici, katerega
zmogljivosti zelo dobro izko-
rišČ£uo.
Šmarje pri Jelšah: Ni
kakšnih večjih problemov
pri oskrbi.
Šentjur: V tej občini so od-
visni predvsem od virov vo-
de iz šmarske in celjske obči-
ne. Njihov vodovod Rifnik
ne more zadostiti vseh po-
treb po pitni vodi.
Žalec: Dolgotrajno sušno
obdobje tudi v tej občini iz
dneva v dan bolj krni dotok
vode v rezervoarje iz narav-
nih virov. V višjih legah je
pomanjkanje še posebno ve-
liko, pa tudi v nižini so curki
iz vodovodnih pip vse tanjši.
V nejcaterih neg bolj ogrože-
nih predelih (Založe, An-
draž, Brnice) vodo dovaž^jo
s cisternami. Poleg tega,
imžOo Žalčani še problem
z onesnaženostjo vode.
Ob teh podatkih, si.vsi
skup^ želimo, da bi čimprej
dočakali obilne padavine, ki
bi nas rešile tegob pomanj-
kanja pitne vode. Poleg tega,
je dobro varčevati z vodo tu-
di takrat, ko še ni kakšnih
posebnih ukrepov. Dejstvo
je, da se začnemo zavedati,
koliko nam voda pomeni še-
le takrat, ko jo začne pri-
manjkovati.
V SPOMIN
O Kudiš
ug dnevi je iznenada za ved-
đ nas naš stanovski tovariš
ij, s katerim smo dolga leta
n delili vse vzpone in padce
ine industrije.
udiš se je rodil leta 1913
podjetnega trgovca in leta
xbyega tovarnarja tekstilne
J^ v Celju. Starši, po pore-
Židje, so se priselili v Celje
933 osnovali tekstilni obrat
lenimi.
po meščanski šoli v Celju še
mo srednjo tekstilno šolo
SSR). Po končani tehniški
kijučil v družinsko podjetje
i bistveno prispeval k širje-
oju podjetja, ki se je v nekaj
Io v perspektivno podjetje
'že z 130 zaposlenimi,
^etja je prekinila okupa-
li njihovi družini ni prizane-
la seje razšla in bežala proti
Џ0- Beno seje leta 1943 pre-
Italiji skozi zavezniško
fronto v južno Italijo in se
'iašim prekomorskim briga-
erimi seje vrnil v Slovenijo
^er družina in Beno zaradi
icije podjetja niso mogli več
Ustnega obrata, se je Beno
Metki sprva v računovod-
je bil obratovodja tkalnice
i vodja podjetja.
'S se je vsa družina zbrala
]istanovljeni državi Izrael,
je izselil tudi Beno z ženo
■iicovo (domače ime kmetije
® 'Jožefovim hribom). Ker pa
'Oživel vsa svoja mlada leta
J® bil že klimatiziran Celjan
We po desetih letih vrnilo
Zaposlil se je pri izvozno
^.^^etju Jugoteksül v LJub-
^ Uspešno delal do upokoji-
razgledan strokovnjak,
" trgovec in z znanjem tujih
Jugoteksül opravljal po-
Afriki in Aziji,
.je skoraj tedensko in ob
'««ah vračal v mesto ob Sa-
X'^pg mladostnih prijateljev
j ^ pryetnih družabnih ur.
tovariš in sogovornik
, ^^Ijenjskimi izkušnjami.
.Sa radi in ga spoštovali,
t^ ^iah, med prijatelji in
^a vrzel, ostal pa bo spo-
" ^ega prijatelja in znanca.
L	V.G.inl.M.
Nova prodajalna
OtìprII so Jo ¥ Preboldu
Ni še tako dolgo kar so se
v Preboldu takratni krajevni
funkcionarji in predstavniki
Savinjskega magazina prere-
kali o tem ali je smotrno za-
preti staro, eno prvih sloven-
skih samopostrežnih trgovin.
V Preboldu je namreč Sa-
vinjski magazin zgradil novo
blagovnico, za katero so trdili,
da povsem zadostuje za vsa-
kodnevno, osnovno preskrbo
tega кгцја do leta 2000. Staro
samopostrežno trgovino so po-
tem zaprli, var\jo prestavib po-
što z novo telefonsko centralo,
ki vsakih nekaj tednov doživ-
lja popolni mrk. Direktor Sa-
viryskega magazina. Tone Pri-
vošnik, je v nìòbolj razvnetih
časih trdil, da bi bila velika
družbena škoda, če bi staro tr-*
govino zaprli, že zaradi skla-
dišč, hladilnih naprav in tako
naprej. Kakor koli že, prerok
ni bil nihče, kar dokazujejo no-
ve zasebne trgovine v кгади
pod Žvajgo.
Eno takšnih je pred dnevi
odprl tudi zasebni pek Edi Pe-
temel, ki ima svojo pekarno
v Preboldu že 22 let. Prej je
bila prod^alna kruha odprta le
ob dopoldnevih, r^egov kruh
pa so lahko popoldne kupovali
v blagovnici Saviryskega ma-
gazina. Po novem letu so se
v Savinjskem magazinu odlo-
čili, da pekovega kruha ne bo-
do več prodajali, kar nekateri
sicer povezujejo s tem, da Sa-
viryski magazin iz Žalca sodi
k Merxu, Merx pa, kot vemo,
ima svojo pekarno. Pek Edi
Petemel je v pičlem tednu raz-
širil in preuredil prostore bivše
prodigalne kruha, v kateri je
sed^ možno kupiti tudi paleto
izdelkov, potrebnih za osnov-
no preskrbo, od mleka in vina
do Čokolina. V kiosku zaseb-
nega lastnika na nasprotni
strani pa lahko potrošniki ku-
pijo tudi sadje in zeleryavo.
Skratka, za osnovno preskrbo
je v Preboldu dobro preskrb-
ljeno. Tudi po zaslugi zasebne
prodajalne v Latkovi vasi, ki je
včasih tudi burila duhove.
Konkurenca pač mora biti!
JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVČAR
Jubilej poizelskili planincev
V tem letu slavi trideset
let uspešnega dela Planin-
sko društvo na Polzeli. V ju-
bilejnem letu bodo pripra-
vili vrsto izletov, pohodov,
tekmovanj in prireditev.
Ponosni so na planinski
dom na gori Oljki in na kočo
na Vimperku, ki sta prijetni
in priljubljeni izletniški toč-
ki. O praznovai^u in priredi-
tvah ob jubileju ter o delu
članov planinskega društva
nam je pripovedoval pred-
sednik Vili Vybihal:
»Osrednjo praznovanje na-
šega jubileja bo od 23. do 26.
marca. Tokrat bomo pripra-
vili občni zbor, proslavo, raz-
stavo planinstva in podelili
zaslužnim članom priznanja.
Sicer pa bo leto bogato z izle-
ti, pohodi in drugimi priredi-
tvami. Že 29. tega meseca
pripravljamo pohod Šoštanj-
-Gora Oljka, ki ga lahko šte-
jemo že med tradicionalne,
S£Ù bo ta že sedmi. Lani se ga
je udeležilo petsto pohodni-
kov. Sicer organiziramo po
tri do štiri izlete na mesec.
V februarju bomo šli na Ka-
mene svate, na mozirsko ko-
čo, ter na Valvasorjev dom in
naprej na Stol. V marcu se
bomo podali čez Sviščake na
Snežnik, potem na Petrovo
brdo in naprej na Porezen.
V aprilu bomo imeli planin-
sko orijentacijo, pohod na
Dobrovlje, v maju bo cela vr-
sta pohodov v naravo na
okoliške hribe, junija bomo
šli na Matkov Škaf, julija pa
iz Bohinja na Vogar, Triglav-
ska jezera, Prehodavce,
Trento in Vršič. Tudi avgu-
sta bomo imeli več izletov.«
Izdali so tudi koledar izle-
tov, pohodov in tekmovanj
in prireditev. Njihovi člani
vsako soboto in nedeljo ter
ob praznikih dežurno na Go-
ri Oljki, vedno pa je odprta
tudi koča na Vimperku.
T.TAVČAR
Predsednik društva Vili Vy-
bibal: »Naše delo je tudi
vzdrževanje doma na Gori
Oljki, kjer bi radi napravili
še dve tuš kabini, redno oz-
načujemo planinske poti,
pa še mnogo drugega dela
imamo.*
PLANINSKI KOTIČEK
Zdravju naproti
V nedeljo 29. januarja ob 9.15 minut organizira Planin-
sko društvo Polzela sedmi pohod »Zdravju naproti«, ki ga
bodo tokrat že drugič pripravili iz Šoštanja po planinski
poti, označeni že leta 1904, na goro Oljko.
Pohod posveča o obletnicam smrti Johannesa Frischaufa,
, Blaža Plaznika, avtoriziranega vodnika in graditelja lani
obnovljene poti čez Turski žleb, in urednika Planinskega
vestnika dr. Josipa Tominška.
Krenili bodo z železniške postaje Šoštanj (357 m) po pri-
hodu vlaka, ki gre iz Celja ob 8.30, Petrovč 8.39, Žalca 8.42,
Šempetra 8.48, Polzele 8.53, Šmartnega 8.59. Šli bodo čez
Lokovico (387 m) in se po gozdni Okonini dvignili na raz-
potja pri Stanovšku. Do tu, kjer se od Poc^jta priključi
Šaleška planinska pot, bodo porabili za hojo približno uro.
V naslednji uri pa se bodo pod Turijskim vrhom (576 m)
spustili na neizrazito sedlo pri Vedetu (480 m) z lepim razgle-
dom na Posavsko hribovje. Veliki in Mali Koželj, Radojč in
Vinsko goro. Ta razgled jih bo spremljal še ves čas poti, ki
bo vodila mimo Savineka in Rogelška ter mimo Rogelškove
kapele (536 m), kjer se pot prii^uči tisti iz Šmartnega ob
Paki, na vrh Gore Oljke (733 m). Pohod bo v vsakem vre-
menu, zato primerna obleka in oprema ne bo odveč.
T.TAVČAR
10. STRAN - NOVI TEDNIK
26. JANUAR 1989
Bodo petič ziati?
Konec ledna v Celju državno klubsko
mladinsko prvenstvo v rokometu
Mlade rokometaše Aera Ce-
lje čaka od petka, 27. do nede-
lje, 29. januarja izredno težka
in zahtevna preizkušnja.
V hali Golovec bodo na zdaj
že 18. prvenstvu države za
klubske prvake republik in
pokrajin poskušali osvojiti
naslov državnega prvaka.
Doslej so se v zaključni del
uvrstili devetkrat in od tega bi-
li tudi devetkrat v velikem fi-
nalu: petkrat drugi in štirikrat
prvi. To je fenomen, ki ga mla-
dinska klubska rokometna
ekipa v Jugoslaviji ne pozna.
Zadnji dve leti so igrali v veli-
kem finalu v Baryaluki in lani
Beogradu ter obakrat s samo
golom razlike izgubili s prva-
koma Borcem oz. Crveno
Zvezdo. Zd^ je čas, da večni
gol minusa doma prelevijo
v gol prednosti in se ovenčajo
z naslovom najboljšega. Seve-
da bo to težko in biti je treba
previden in trezen ter ne pre-
več zahteven. Mladi celjski ro-
kometaši naj zaigrajo svojo
igro in dosežejo mesto, ki jim
pripada. Želeti je samo, da ne
bi bilo prevelike sodniške ku-
hinje in poškodb.
Prireditev je še toliko po-
membnejša, ker sodi v okvir
proslavljanja 40-letnice sloven-
skega rokometa, kjer ima iz-
redno cenjeno mesto prav celj-
ski. Pri klubu so se organizaci-
je lotili resno in zavzeto, poma-
gajo pa jim poleg glavnega
sponzorja, delovne organizaci-
je Aero, še mnogi drugi, od Ro-
kometne zveze Slovenije do
ZTKO, TKS Celje, NT-RC itd.
Vsi v želji, da prvenstvo uspe
in da bo še enkrat dobra rekla-
ma za nadaljnji razvoj te atrak-
tivne panoge v našem mestu.
Zato se je organizator tudi od-
ločil, da bo ogled vseh tekem
vključno s finalno brezplačen.
Ljubitelje rokometa torej v ve-
likem številu pričakujejo v héili
Golovec.
Vse tekme se bodo igrale
2 X 25 minut, nastopili pa bodo
prvaki republik in pokr^in:
Slovenijo zastopa Aero, Črno
goro Mornar iz Bara, Srbijo
Metaloplastika, Vojvodino Cr-
venka, Hrvaško Mehanika iz
Metkovičev, Makedonijo Peli-
ster, medtem ko zaenkrat pr-
vaka Kosova in BiH še nista
znana. Ekipe bodo razdeljene
v dve skupini. Nosilca sta lan-
ska finalista iz Beograda - sku-
pine A prvak Srbije in B Slove-
nije. Ostale ekipe bodo z žre-
bom razvrstili dve uri pred pr-
venstvom. V predtekmovanju
igra vsak z vsakim, potem pa
zmagovalca skupin za prvaka
itd.
TONE VRABL
Program tekmovanja
Petek, 27. januaija ob 16. uri
otvoritev prvenstva, od 17. do
20. ure predtekmovanje (štiri
tekme).
Sobota, 28. januaija od 9. do
12. ure predtekmovanje (4 tek-
me) in od 16. do 19. predtek-
movarye (4 tekme) ter
Nedelja, 29. januaija od 9. do
12. ure finale (4 tekme), zaklju-
ček prvenstva predvidoma ob
13.30.
Najboljša
Jurak In Šeško
V ponedeljek, 30. januar-
ja ob 17. uri bo v prostorih
COŠ Fran Roš v Celju slo-
vesna proglasitev najbolj-
ših športnikov in športnic
za leto 88 v celjski občini.
Ob tej priložnosti bodo
podelili prizn^a tudi naj-
bolj perspektivnim šport-
nikom, ekipam, treneijem
in udeležencem obeh olim-
pliad v Seulu. Na prvi smo
imeli predstavnika atleta
Kopitaija in rokometnega
sodnika Juga, na olimpiadi
invalidov pa plavalca Pa-
vlinca, ki je osvojil celo dve
medalji, kar se v takšnem
okviru ni posrečilo nobene-
mu celjskemu športniku.
Prireditev pripravljeno
TKS, ZTKO in Novi tednik
- Radio Celje, slednji pa je
poleg pokalov za najboljše
pripravil tudi posebno priz-
nanje za plavalca maraton-
ca Jožeta Tanka.
Kulturni program pri-
pravljajo učenci šole, l^er
bo proglasitev, пад boljši
športniki pa so Grega Ju-
rak (PK Klima Neptun Ce-
lje), Rok Kopitar (AD Kovi-
notehna IGadivar), Jure
Vračun (PK Klima Neptun
СеЦе), Jožica Šeško in Ma-
rika Nagy - Kardinar (КК
EMO СеЦе) ter Kristina
Jazbinšek (AD Kovinoteh-
na Kladivar СеЦе).
TV
Na Beici odločiie trojice
V15. kolu 1. B zvezne lige so
resnično prijetno preseneče-
nje pripravili košarkarji Mer-
xa, saj so po ogorčenem boju
uspeli premagati ekipo Kvar-
nerja 95:98 ter se ji tako od-
dolžiti za lanski poraz
v Celju.
Celjani so igrali kolektivno
dobro, odločile pa so »trojke«,
s^ sojih dosegli kar 15 ali sko-
raj polovico vseh danih košev.
Pri tem je bil še posebej razpo-
ložen Govc z osmimi, ostale pa
sja dodala Pipan 5 in Gole 2.
Ta zmaga je izrednega psiho-
loškega pomena za celjske ko-
šarkaije, ki so bili že »obsede-
ni« od stalnih tesnih porazov.
Zdaj bodo lahko igrali bolj
sproščeno, osv^ali točke in tj
di dobra uvrstitev jim tako iJ
more uiti. Na lestvici so devety
Razočarale so košarkariJ
KORS Rogaške, s^ so v nadaj
Ijevanju 1. B lige doma izgubil
le s Partizanom iz Novega Sd
da 64:70. Zanimivo, da so Roj
gačanke prvo tekmo v jese^
skem delu v gosteh dobile. Ta.
ko so s 3. zdrknile na 6. mesto,i
V moški republiški ligi stàj
obe ekipi s celjskega območja'
zmagali. Rogaška doma z No.
volesom visoko 109:76, Cornei
pa v Trbovljah z Rudaijeml
61:80. N^boljša strelca sta bila
pri Rogaški odlični Trobiš 37,1
pri Cometu pa znova Šmid 23'
Comet je tretji, Rogaška pa
osma. V ženski ligi tekem ni
bilo.	Ti
Prvi poraz Icegljavic EMO
Na Reki je bil prvi derbi
v zvezni kegljaški ligi med
vodilnima in nepremaganima
ekipama, trenutno n^boljši-
ma v Jugoslaviji, Rijeko in
KK EMO Celje. Boljše so bile
domačinke, ki so premagale
Celjanke z 2538:2499.
Teh 39 kegljev pa bi lahko
Celjanke nadomestile, če bi
vsaj vsaka po 20 kegljev več
podrli Razlagova (komaj 399)
in Šeškova 407, kar je za njo
tudi izredno slabo. Najboljša je
bila Gobčeva s 432 keglji. Zdaj
СеЦапке zaost^j^o dve točki.
Sicer pa počakajmo, kajti do
naslova je še daJeč, res pa je
tudi, daje bila na Rijeki izpuš-
čena iqemna priložnost.
V moški republiški ligi sta
obe ekipi zmagali: Hmezad je
v Žalcu premagal Brest
5006:4824 (n^boljši Sivka 860,
razočarala Kompan 793 in Leš-
nik 817), EMO pa v Golovcu
Slovana 5174:5103. EMO je
drugi za Triglavom, oba pa
imata po 10 točk, Hmezad je
četrti.
V 2. republiški ligi vzhod so
kegljači Tekstilne iz Prebolda
izgubili v gosteh s Fužinaijem
5221:4952.
TV
Najboljši v sindilcaliiem športu
ZTKO Celje bo skupaj s strokovnim svetom za športno rekre
acijo pripravila proglasitev najboljših v letu 88, ki bo v torek, 31
januarja ob 17. uri v zgornji dvorani ŠRC Golovec.
Ob tem, da bodo podelili več najrazličnejših priznanj najboljšin
v različnih športnih panogah, pa bodo svoja priznanja dobili tucii
»Celjski kerlci«. Teh je v lanski akciji sodelovalo preko sto, kartone
pa pravočasno vrnilo 69. Štirin^st jih je osvojilo bronasto plaketo, 26
srebrno in 28 zlato (pogoj, da so se akcije udeležili drugo leto zapoi
red). Zlati Celjski kerlci 88 so: Slavko Kgjtner, Jože Ašenbergeri
Štefan Gaberšek, Mitja Lamper, Hinko Kožar, Tatjana Nezman,
Andrej Znidar, Darinka Špacapan, Vera Zupane, Ečo Sepec, Huben
Ravtar, Alojz Vehovar, Igor Golčman, Terezija Jeršin, Liljana Riz-|
mal-Ravnikar, Gorazd Lešničar, Tomaž Polak, Blaž Črepinšek, Igotj
Nunčič, Srečko Audič, Viktor Herle, Marjan Kolar, Edvard Stepiš-
nik, Emil Brečko, Jana Snoj, Ivan Juhart, Ervin Seršen in Aco
Ibraimov.	xy
REKLI SO:
Dani Novak, RK Aero Celje:
»Ves prejšnji teden smo bili na
skupnih pripravah članov in
mladincev Aero na Slemenu
nad Zagrebom. Pogoji za delo
so bili odlični, vadiU pa smo
pod vodstvom glavnega tre-
nerja Anteja Kosteliča dvalcrat
na dan, ob tem pa smo odigrali
še tri prijateljske tekme. Izgu-
bili smo z vodilno ekipo 1.
zvezne lige Zagrebom z golom
razlike, mladinci so visoko
premagali Jedinstvo, za konec
pa še kombinirano ekipo Bor-
ca 24:22. Takoj po zadnjém sre-
čanju smo imeli delovni sesta-
nek, kjer je Ante Kostelič
ugodno ocenil priprave, ki so
bile zahtevne zlasti na pridobi-
vanju telesne moči. Vsi so bili
izredno disciplinirani. Žal je še
пекад	pomanjkljivosti
v obrambi, kar še posebej velja
za mladince in to bomo s seda-
njimi treningi doma poskušali
odpraviti. Tudi doma vadimo
dvakrat dnevno, poleg tega pa
smo oz. bomo odigrali še tri
srečanja. V torek smo se sreča-
li s Šoštanjem, v sredo s Slo-
venj gradcem in danes z Ru-
daijem iz Trbovelj. Mladinci
morajo svojo nalogo čimbolje
opraviti od petka do nedelje na
državnem Idubskem prven-
stvu, člana pa čaka start v spo-
mladanskem delu v 2. zvezni
ligi, kjer smo trenutno drugi,
tekmovanje pa se bo začelo 11.
februaija.«
TV
iŠPORTNI KOLEDAR
Košarka:
1. B zvezna liga moški 16. ko-
lo: sobota, 28. januaija ob 19. uri
v Tehničnem centru KK Merx
- Slavonka Osijek.
1. B zvezna liga ženske 14. ko-
lo: sobota, 28. januarja v Splitu
Lavčević - KORS Rogaška.
Republiška liga moški 15. ko-
lo: sobota, 28. januarja v Maribo-
ru Maribor 87 - Rogaška in
v Slov. Konjicah Comet - Tri-
glav.
Hokej na ledu:
Medrepubliška liga 12. kolo:
sobota, 28. januaija v Ljubljani
Slavija - Cinkarna СеЏе.
Kegljanje:
Zvezna liga ženske 10. in 11.
kolo: sobota, 28. in nedelja, 29.
januaija na kegljišču Golovca
KK EMO - Podravka in KK
EMO - Varteks.
Republiška liga moški 7. kolo:
4. februar Brest - KK EMO in
Proletarec - Hmezad Žalec.
Rokomet:
Mladinsko državno prvenstvo
od petka, 27. do nedelje, 29. janu-
aija v hali Golovec. Slovesna
otvoritev v petek ob 16. uri, tek-
me vsak dan, finale v nedeljo ob
12. uri, razglasitev najboljših
predvidoma ob 13.30.
Streljanje:
1. republiška liga vzbod zad-
nje 9. kolo: petek 27. januaija na
strelišču v Storah derbi med Ko-
vinarjem in Celjem, prednost na
strani domačinov, ki imajo mlaj-
šo ekipo, v Mariboru SD A. Maja-
rič - Unior, domačini so veliki
favoriti in v Žalcu Žalec - Nor-
šinci, kjer bo domača četa skoraj
zagotovo zmagala.
Sobota, 28. januarja: na stre-
lišču na Gričku bo občinsko pr-
venstvo za vse kategorije.
Četrtek, 26. januarja: Helena
Lavrinc iz Rečice pri Laškem je
kot članica državne reprezentan-
ce odpotovala na veliko medna-
rodno tekmovanje v Sofijo v Bol-
garijo.
Ponedeljek, 30. januarja: ob
17. uri v COŠ Franc Roš, progla-
sitev najboljšega celjskega šport-
nika za leto 88.
Hoicejisti zmagaii
Hokejisti Cinkarne Celje so
po dveh porazih v medrepu-
bliški ligi ponovno zmagali,
saj so doma na drsališču
v Mestnem parku premagali
zelo dobro ekipo Triglava iz
Kranja 9:3 (4:1, 2:1, 3:1).
Strelci so bili Žolek in Žlof
po 3 ter Bulatovič, Filipovič in
Grčar po 1. Tekmo sta sodila
DremeU z Jesenic in Zorko iz
Celji Izključitve: Cinkarna 4,
Triglav 6 minut. V celjskem
moštvu so bih najboljši Filipo-
vič in Bulatovič v igri ter Sodja
v golu, Iqer je branil odlično.
Pioniiji Cinkarne so doma
premagali sovrstnike Jesenic
7:4, tretjine 3:1, 3:0,1:3. Strelci
Pire in Fideršek po 2 ter Pod-
sedenšek, Kelgar in Čretnik po
1. Sodil je Zorko iz Celja. Mladi
hokejisti so prikazali lepo igro
in so povsem zasluženo prema-
gali goste. Naslednji dan so go-
stovali v Ljubljani in izgubili
s Kompas Olimpijo 11:3, (2:2,
3:0, 6:1). Kljub porazu so celj-
ski pioniiji zapustili lep vtis,
vendar se jim je poznala utru-
jenost s tekme prejšnji dan. Pri
zadnjih igrah celjskih pionir-
jev se vidi lep napredek, kću-je
tudi zasluga njihovega trener-
ja, nekdaj odličnega celjskega
hokejista Vojka Bratca.
Končano je tekmov^e
v občinski sindikalni hokejski
ligi, kjer je brez poraza zmaga-
la elčipa Kovinotehne pred
Zlatarno, Grofijo, Lokrovcem
in Konusom. Zaradi pomanj-
kanja sredstev so odigrali sa-
mo eno kolo. Najboljša strelca
sta bila Ogrjgenšek Zlatarne
8 in Lesjak Grofija 7.
MARJAN SORŠAK
Dragoner v Grčijo
Med športnimi konji za pre-
magovanje ovir v Jugoslaviji
je prav gotovo med najboljši-
mi, če ne že najboljši Drago-
ner, ki je zdaj last konjeniške-
ga kluba Gotovlje.
Z različnimi tekmovalci, po-
sebej pa Francem Mesaričem
in v zadnjem obdobju z enim
n^ perspektivnejših jahačev
mladim Alijem Pevcem je Dra-
goner postal dvakrat državni
prvak, dvakrat je uspešno na-
stopil na Balkanskem prven-
stvu, bil v Libiji in Avstriji ter
navduševal po mnogih doma-
čih in tujih tekmov^ih s svo-
jo eleganco in znanjem ter ta-
lentom.
»Dragomer je star 13 let in
čez dve leti bi bilo konec nje-
gove tekmovalne dobe,« pripo-
veduje eden najzvestejših čla-
nov konjeniškega kluba Go-
tovlje Miro Novak. »Tako ga
bom sam 28. januaija odpeljal
v Solun v Grčijo, iger ga bo
kupil nek tovarnar, ki se uk-
vaija s krznom. Za prodajo
Dragoneija bomo dobili toliko
denaija, da bomo lahko kupili
tri nove konje.«
Poslavlja se vehko ime naše-
ga konjeniškega športa. Ob
tem pa se postavlja laično
vprašanje: ali je to treba storiti
ravno letos, ko naj bi v Gotov-
Ijah organizirali državno pr-
venstvo v preskakovanju ovir
in kjer naj bi Ali Pevec z Dra-
goneijem ponovil lanski na-
slov državnega prvaka? Če bo-
do v Gotovljah dobili tri nove
ko^e, je to sicer dobro, vendar
kaj bo iz tistih konjev nastalo?
Bo med njimi nov Dragoner?
Konjeniški klub Gotovlje je na
prelomnici: ali se bo usmeril
v turistično in rekreacijsko ja-
hanje, za kar je potrebnih čim-
več kory ali pa bo še poskušal
obdržati mesto med vodilnimi
konjeniškimi klubi tudi na
športnem področju. Če bo ho-
tel slednje, bo z Dragoneije-
vim odhodom za nekaj časa
gotovo stopil v »senco« vo-
dilnih.	TONE VRABL
NA KRATKO
IMaiec in Voler
v občinski strelski ligi Celje
so opravili s 3. kolom z zračno
puško. V 1. ligi, kjer nastopa
8 ekip, vodijo strelci Kovinarja
Štore pred Ingradom in Celjem,
v 2. ligi. Iger nastopa sedem ekip,
pa so niOboljši predstavniki Avto
Celje. Med posamezniki v 1. ligi
vodi Branko Malee, v 2. pa Zofija
Voler.
Celjska strelska družina je pri-
pravila tekmovanje za zlato puš-
čico, kjer je letos zmagal Jože Je-
ram pred Barbaro Jager in ostali-
mi. Med pionirji je prijetno pre-
senetil Tadej Dolar, ki je za dva
kroga premagal favorita Mateja
Dobovičnika.
TJ
Strelci v Šempetru
Na strelišču v Šempetru v Sa-
vinjski dolini je bilo občinsko
prvenstvo z zračno puško za vse
kategorije, kjer je nastopilo 50
strelcev iz petih družin. Rezulta-
ti: pioniiji ekipno 1. Žalec, 2.
Šempeter, 3. Polzela^^posamezni-
ki 1. Aleš Klovar, 2. Žiga Cilmer-
man, 3. Simon Vošnjak, vsi Ža-
lec, pionirke posamezno 1. Rena-
ta Flego, 2. Mateja Demovšek, 3.
Jana Habjan, vse Žalec, mladinci
ekipno 1. Liboje, 2. Žalec, 3.
Šempeter, posamezno 1. Mitja
Toplak Liboje, 2. Mišo Drofenik,
3. Boštjan Vidmajer, oba Žalec,
mladinke 1. Lučka Klovar, Žalec,
2. Marija Lindekar, Braslovče,
člani ekipno 1. Žalec, 2. Liboje, 3.
Šempeter in posamezno 1. Mla-
den Melanšek z odličnim rezulta-
tom 377 krogov, 2. Vojko Škod-
nik oba Žalec in 3. Poldi Valant
Liboje.
Nova Helenina
zmaga
Na 3. republiškem kontrol-
nem tekmovanju najboljših slo-
venskih strelcev v Kranju so lep
uspeh dosegle strelke iz Rečice
pri Laškem, saj so se kar tri uvr-
stile med prvih pet: 1. Helena
Lavrinc 374 krogov, 3. Ksenija
Maček 357 in 5. Valerija Kufner
335 krogov.
Na strelišču v Rečici pri La-
škem je bilo družinsko prven-
stvo za zlato puščico, kjer je na-
stopilo 45 strelcev, deset pa jih je
izpolnilo normo za nastop na ob-
činskem prvenstvu Laškega, ki
bo 19. februarja, to pa so: Zlatko
Deželak 546, Andrej Brunšek
545, Damjan Pader 540, ter Dam-
jan S^evic, Helena Lavrinc,
Branko Goluh, Aleksej Peklar,
Matej Šmerc, Marko Novak in
Stanko Brečko.
Prav tako v Rečici so pripravili
še tekmovanje z zračno serijsko
puško za vse kategorije, kjer pa
so bili najboljši med člani Zlatko
Deželak, Andrej Brunšek in
Damjan Pader, med članicami
Irena Grešak, Zora Lavrinc in
Silva Goluh, mladinci Marko No-
vak, Dušan Deželak in Boris La-
pomik, mladinkami Helena La-
vrinc, Valerija Kufner in Ksenija
Maček, pionirji Robi in Roman
Jakopič ter Boštjan Perko ter pi-
onirkami Tea Muhovec in Daija
Grešak.
VINKO LAVRINC
Zmagal Brinovec
šahovska sekcija pri Partiza-
nu v Vrbju je ob sodelova^u
ZTKO Žalec pripravila četrti hi-
tropotezni turnir za posamezni-
ke v šahu v žalski občini, kjer je
nastopilo 27 tekmovalcev. V ve-
likem finalu je zmagal Franc Bri-
novec st., v malem pa Branko
Pipai oba iz Žalca. Skupni zma-
govalec vseh turnirjev pa je Jože
Zorko pred Francem Brinovcem
st., oba ŠK Žalec in Stanetom
Skokom ŠK Savinjčan Šem-
peter.
Zimska liga v malem
nogometu
v Celju igrajo trenutno malli
nogomet v štirih ligah, v 1. ligi;
pa so odigrrali 6. kolo. Rezultati
Penal Zvezdaš Intihar - Klateži;
5:0, Cinkarna - Grofija 1:0, Ga-
beije - Aškerčeva 4:1, Skavti
-	EMO Škorpioni 4:2, Sokoül
-	Ledo ВС 4:2, Umetniki - Kovi-I
notehna 6:2 in Marinero - Aero'
4:1, Vodyo nogometaši ekipe Pe-
nal Zvezdaš Intihar z 12. točka
mi, ker še niso doživeli poraza,
sledijo pa Umetniki in Aškerče-
va po 10, Marinero, Gaberje in
Skavti 8 int.
Viki Vertačnik deveti'
v Celju je bilo republiško hi-J
tropotezno šahovsko prvenstvo
za slepe in slabovidne. Nastopi-
lo je 20 šahistov, med njimi tudi
štirje iz celjskega društva, ki so
dosegli naslednje uvrstitve: 9. Vi-
ki Vertačnik, 13. Terezija Šoster,
17. Valter Vertačnik in 18. Ladi-
slav Humski.
MATEJ ŽNUDERl
Mladi Judoisti
dvakrat Izgubili
3. kolo republiške judo lige j(
bilo tokrat v Celju v telovadnici
osnovne šole Franc Roš. Nasto
pile so tri ekipe: Železničar iJ
Maribora, Olimpija II iz Ljublja-
ne in domači judo klub Ivo Reya
Srečanje med gostujočima eki-
pama so dobili Mariborčani 8:6.
Celjani pa so izgubili z obema
ekipama 12:2.
SiioraJ vsi odgovori pravilni
Za prejšnjo šahovsko nagradno igro smo dobili 85 dopisnic, na
osemdesetih pa je bil pravilni odgovor Alisa Marič. Nagrade je
izžrebal nekdanji odlični celjski atlet Simo Važič, dobijo pa jih:
Melita Leber, Primož 28, Šentjur; Angela Šanca, Rifengozd 23,
Laško in Barbara Verdenik, Pod gozdom 10, Šentjur. Skriv-
nostni gostje bil urednik športa v Delu Evgen Bergant, spoznal
pa ga je Ivan Trupkovič, Vojkova 4 iz Celja.
26. JANUAR 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Dragi prijatelji!
Pa ni nič pomagalo. Res sem držala pesti, da bi
zapadlo vsaj malo snega, kot vidite, pa so bile tudi
letošnje počitnice bolj pomladanske kot zimske. Se
nekaj dni in spet bo treba oprtati težke torbe. Veijetno
so v tem času vsaj vaše glave postale nekoliko lažje in
iz njih je izpadla vsa nepotrebna navlaka, s katero vam
večkrat polnijo ušesa. Tako ste naredih nekßj prostora
za tiste koristne stvari, ki vam bodo v življenju prav
prišle in ki si jih je vredno zapomniti. Ce m prehuda
Wemenitev, lahko poiščete kakšen prostorček
v vaših glavah tudi za to, da kdaj pomislite na tole naso
stran. Pričakujemo vas!	xr ^ m •
Vaša Tanja
Kaj bom počel, če
ne bo snega
-	Veliko bom igrala na "klavir
in se zabavala z muckom Pi-
kijem.
(LAURA)
-	Luščil bom fižol.
(BRANE)
-	Malo bom plesala, malo pela
ter igrala flavto.
(LUCIJA)
-	Pomagal bom očetu pri delu
v gozdu. Večkrat se bom sestal
s prijatelji.
(TOMAŽ)
-	Doma bom pletla, krmila zaj-
ce in dobro počistila hlev.
(BARBARA)
-	Pomagala bom paziti Doro-
tejina dvojčka.
(KRISTJANA)
-	Pospravljala bom stano-
vanje.
(PETRA)
-	Mislim, da bom letos veliko
sedel pred televizijo.
(MARKO)
-	Izmislil si bom kakšne nove
igre.
(PRIMOŽ)
UČENCI 4.Г.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Mir, svoboda,
enakopravnost
Dan se nagiba k večeru. Trud-
na ležem in gledam televizijo.
Oh, spet ta Armenija. Le kako
jim je tam? Mi spimo v toplih
posteljah, ko se oni bojijo zase,
sorodnike in se sprašujejo, kako
bo z njimi. Res, da za to nesrečo
ni kriv človek. Toda koliko ljudi
umre zaradi vojn, ubijanja, zara-
di človeka? Take in še druge mi-
sli so me obdajale in z njimi sem
zaspala.
Prebudila sem se na čudovi-
tem otoku, obdanim s kristalno
čistim moljem in poraščenim
s palmami, polnimi sočnih koko-
sovih orehov. Na videz sem se
začudila, toda vedela sem, zak^
sem tu. »Končno bo na svetu za-
vladal mir,« sem si rekla, med-
tem ko sem stopala po lesketajo-
čem pesku. »Priti moram do hi-
še,« sem ponavljala in hitela.
Kmalu sem prišla, toda ne do hi-
še, pač pa do ogromnega gradu.
Pred njim so se igrali otroci, črni
in beli, vseh ras, z vsega sveta.
»Čakajo te!« so govorili. Hitro
sem vstopila in prišla do sobe,
v kateri so bili zbrani voditelji
sveh držav. Sem smo prišli zato,
da sklenemo mir na svetu, ukine-
mo vojne in da bi ves svet živel
v bratstvu in svobodi. Sestavili
smo pogodbo o miru in jo podpi-
sali ter obljubili, da se bomo po
njej ravnali. Nato smo se zado-
voljni razšli, vsak na svoj konec
planeta. In čez teden dni je na
svetu zavladal mir. Iz planeta, ki
je pobijal, umiral, je nastal nov
planet, poln otroške radosti, svo-
boden planet zemlja.
Od nekod je prihígal drdrajoč
glas budilke. Zbudila sem se.
V trenutku so izginile lepe sanje.
Za vsak slučaj sem potipala po
žepu. Ne, tudi pogodbe ni bilo
več. Bile so le neuresničljive sa-
nje. BUa sem jezna na uro, pa
tudi na šolo, saj sta mi prekinili
lepe sanje. Medtem pa se v svetu
ni nič spremenilo. O miru pov-
sod na svetu lahko res samo sa-
njamo.
CVETKA MIČEVSKA, 8. r.
OŠ Franjo Vrunč
Slivnica pri СеЏи
Na motorju v smrt
Iz СеЦа smo krenili z majhno
zamudo. V začetku se nismo veli-
ko pogovarjali, pravzaprav mi ni-
ti ni bilo do pogovora. Skoz okno
sem opazovala polja, njive, dre-
vesa, hiše, "in premišljevala
o vsem mogočem, v glavnem pa
premlevala predstavo, ki naj bi jo
igrale tisti večer v Domu špan-
skih borcev v Ljubljani.
Naenkrat... Glavno križišče
pred Žalcem. Razbito steklo na
cesti. Uničen motor, ob strani pa
avto. Pri srcu me je stisnilo. Sre-
di ceste je negibno ležal mlad
človek - mrtev. V začetku nam je
vsem zaprlo sapo. Ljudje so se
začeli zbirati okoli njega.
Obšla me je čudna slabost in
naenkrat se mi je vse zagabilo.
Zagabil se mi je motor, ta prekle-
ti motor, zaradi katerega je ležal
na cesti mrtev fant, zagabila se
mi je cesta, ljudje, ki so se zbirali
iz radovednosti in se zgražali,
v resnici pa jim je bUo prav malo
mar, ali bo fant še kdaj odprl oči
ali ne. Večina je gledala razbitine
in veijetno že ugotavljala, koliko
materialne škode je povzročila
nesreča. Še celo pot sem razmi-
šljala o dogodku in ga videla
pred očmi. Tistega dne sem si
prisegla, da z motoijem ne grem
nikoli več na cesto. Sama ga tako
nimam, na prijateljičinega pa tu-
di ne sedem več.
Ko starši kupijo otroku motor,
mu ne kupijo prevoznega sred-
stva, kupijo mu krsto. Koliko
mladih ljudi je že izgubilo življe-
nja zaradi tega? In koliko jih še
bo? Večina ne uporablja motoija
kot prevozno sredstvo, pač pa
jim je igrača. Da lahko predrzno
igro plačajo z življenjem, na to še
pomislijo ne. Ko danes vidim
mlade na motoijih, kako brez-
skrbno divjajo po prometnih uli-
cah, se spomnim tistega jesen-
skega popoldneva in mrtvega
fanta sredi ceste.
ESTELA ŽUTIĆ, 8.Г.
COŠ Fran Roš
Celje
Vesele počitnice
Zimske počitnice so tu, juhu!
Vesel bom doma,
jedel klobase in sir,
S£Ù vem, da mi mama ne bo dala
mir.
Pomagal očetu bom,
večkrat pa šel na potep
in kakšnega psa prijel za rep.
MARKO KOKOL, 4.Г.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Rlčja krmilnlca
Sonce se je počasi nagibalo
proti zahodu. Iz gozda so pogle-
dali prvi jutranji žarki. Zjutraj
najraje pokukam skozi okno, še
preden se umijem. Odprla sem
balkonska vrat, ki gledajo narav-
nost proti gozdu, kjer vzhaja ju-
tranje sonce. Lepe pisane barve
se bleščijo v snegu. Vse je bilo
krasno, le melodije drobnih pti-
čic ni bilo slišati, tako kot poleti.
Stisnilo me je pri srcu in pričelo
me je zebsti. Zaslišalo se je moč-
no ropotanje. Seveda, to je bil
moj očka, ki že ob sedmih prileze
iz postelje. »Pojdi se umit, kaj ne
vidiš, da je sonce že visoko!« je
rekel in odšel v garažo. Hitro sem
se oblekla in stekla k očku. »Veš,
očka, ptički se pozimi zbirajo
v krmilnicah. Tam se hranijo in
tudi prenočujejo. Zanje moramo
skrbeti prav vsi. Prosim te, očka,
napravi mi krmilnico!« Res, očka
je privolil. S skupnimi močmi je
bUa krmilnica kmalu končana.
Vanjo sem natrosila proso in vča-
sih nastavila tudi ptičjo pogačo.
Tako tudi sama skrbim zanje.
Včasih jih opazujem skozi okno,
kako se zaganjajo v hišico in se
v njej drenjajo. Ko so siti, veselo
odletijo. Vso skrb in trud mi bo-
do poplačale z lepim petjem.
VANJA POKLEKA, 6.r.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki.
Pomivanje posode
ml ne diši
Nekega dne mi je mamica re-
kla, naj grem pomivat posodo.
Ker mi to delo zelo smrdi, sem se
zgovaijala, da imam domačo na-
logo in tako pač nimam časa.
A mamica mi jé rekla: »Kar pojdi
pomivat, naloga lahko še za pol
ure počaka in za kazen tudi poso-
do pospravi!« Ker nisem imela
nobenega izgovora več, mi ni
preostalo drugega kot pomiva-
nje. Ko sem si v umivalnik nalUa
dovolj vode, sem vanjo nalašč zli-
la preveč čistila. Ko je mamica
videla preveč pen, me je spet
okregala. Nato pa sem začela po-
mivati. Kar hitro mi je šlo od rok.
Toda še pospraviti! Ker se mi ni
ljubilo, sem rekla sestri, daje ma-
mica naročila, da mora ona po-
spraviti posodo. Sestra pa mi ni
veijela. Ni mi preostalo drugega,
kot da posodo še pobrišem. Ko
sem tudi to končala, sem šla v so-
bo in začela prepisovati pesmi.
Mamica je to videla in mi rekla,
da moram napisati nalogo. Ven-
dar je nisem ubogala in sem se
šele kasneje lotila naloge.
URŠKA ZUPANC, 6. r.
OŠ Bratov Juhart
Šempeter v Sav. dolini
Rada berem
V razredu imamo zbirko knjig.
Knjige so lepo zložene v stekleni
omari. Zanje skrbijo knjižničarji,
ki jih določimo vak mesec. Kryi-
ge lahko beremo v odmorih ali
pa jih nesemo domov. Stopim
pred omaro in potegnem ven
knjigo. Pogledam naslov, jo malo
prelistam, da vidim ilustracije in
se odločim zaryo ali pa ne. Če je
ne vzamem, jo dam na isto me-
sto, kjer je bila. V spominu mi je
ostala Knjiga Lukec in njegov
škorec. To knjigo radi beremo
vsi v razredu. Všeč mi je bilo, ker
je imel Lukec svojega prijatelja
škorca, solzna pa sem bila, ko je
Lukcu umrla mama in je moral
sam na dolgo pot. Doma imam
tudi knjigo Grivaijevi otroci.
Bralno značko na šoli vodi tova-
rišica Milena, ki nam svetuje, ka-
tero knjigo naj še preberemo.
SONJA KALŠEK, 4.r.
OŠ Stranice
Atklna zanka
Atka ima počitnice in bere Bevkovo povest
o dečku, ki je postal močan kot... Sestavi naslov te
knjige iz črk, ki so zgoraj napisane v abecednem
redu. Štiri črke ti bodo še ostale; te ti bodo prav
sestavljene povedale, česa si želi Atka in tudi veliko
njenih prijateljev na počitnicah.
Rešitve Atkine zanke pošljite na naslov NOVI TED-
NIK, Trg V. kongresa 3 a Celje, do torka, 31. 1. 1989.
Med pravilnimi rešitvami prejšnje zanke smo izžre-
bali nagrajenko Natašo FREITAG, Zg. Hudinja 18,
63000 CELJE. Nagrado prejme po pošti.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
26. JANUAR 1989
Škodljivci
V mozirski občini že nekaj časa opozarjajo na
gozdne škodljivce, ki ob slabem zraku še močneje
prizadevajo drevje. Ob tem pa niso nedolžni še
neke druge vrste gozdni škodljivci - tisti, ki sekajo
na črno.
Ti se lotevajo zdravega drevja, ne glede na to, ali
je ozračje onesnaženo ali ne.
Dvojnost
Zgleda, da bodo minile
še ene zimske počitnice, ko
bodo nekateri še vedno go-
drnjali, da smo za otroka
preslabo poskrbeli; da ima-
jo kam iti, kaj delati...
In ko bodo drugi godr-
njali, da so pripravili veliko
raznih prireditev, pa ni bilo
otrok.
Najmasovnejša pa bo ak-
tivnost mladih tam, kjer jih
najmanj vidimo: za televi-
zorji.
Sicer pa ob slabem zraku
tako pravijo, da je bolje, da
ne zapuščajo stanovanj.
Bliža se pust
Marsikje z nekate-
rih že pridno trgajo
maske!
Bojkot
Obrtniki SO napoveda-
li bojkot, ker so jim pred-
pisali še dodatne knjige.
In nasploh poudarjajo,
da se njihov položaj ne
zboljšuje, celo slabša.
Še en dokaz več za to,
kam nas pripelje, če
»oblast« reče, da bomo
neko področje močneje
pospeševali.
I
ČETRTEK, 02. 02. 80	'
Program':' LJ1
8.05-13.10 in 16.05-23.40 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.20 VIDEO STRANI
8.30 POČITNIŠKI SPORED; 8.35 MAČKON IN NJEGOV TROP: NAJDENČEK
9.00 PERISKOP: PREKMURJE, 10.05 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
г0.10 RASTOČE TEŽAVE JADRANA KRTA, ANGLEŠKA NADAUEVANKA; 11,0(j
SAFARI v MESTU: JEGUUE IN GALEBI. ANGLEŠKA POUUDNOZNANSTVENA
SERUA 4/6; 11.30 RISANKA; 11.35 ČAROBNA MITNICA. AMERIŠKI MLADINSKi
FILM; 13.00 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI, EPP; 16.30 TV DNEVNIK 1
MOZAIK; 16.45 PO SLEDEH NAPREDKA; 17.15 PORTRET ALECA GUINESSA
AMERIŠKI DOKUMENTARNI FILM; 18.05 DIVJE ROŽE: LOKVANJI; 18.15 VIDEQ
STRANI; SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.25 OTROCI GLASBE, AMERIŠKA
ZABAVNOGLASBENA ODDAJA; 18.45 VRTEC NA OBISKU: NEKAJ 2A
DEŽEVNE DNI; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI
19.24	EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 TEDNIK'
20.55 EPP; 21.00 J.B.PRIESTLEY: ZBLEDELI BLIŠČ, ANGLEŠKA NADAUE-
VANKA; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA
FILMA. 30 LET NAGRADE JELEN: VLAK V SNEGU; 23.30 VIDEO STRANI
PETEK, 03. 02. 89
Program: LJ1
8.05-13.25 in 16.05-23.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.20 VIDEO STRANI
8.30 POČITNIŠKI SPORED; 8.35 MAČKON IN NJEGOV TROP: MRAVUINČAP
NA OBISKU; 9.00 PERISKOP: BIH; 10.15 KAM, KJE. KAKO MED POČITNICAMt
10.20 RASTOČE TEŽAVE JADRANA KRTA, ANGLEŠKA NADAUEVANKA; 1 l.ic
SAFARI V MESTU: ZATOČIŠČE V PARKU. ANGLEŠKA POUUDNOZNAÜ
STVENA SERUA; 11.35 RISANKA; 11.45 KLOVN NA SEVERNEM TEČAJU
ROMUNSKI MLADINSKI FILM; 13.15 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI
EPP; 16.30 TV DNEVNIK 1. MOZAIK; 16.45 TEDNIK; 17.35 MOSTOVI; IB.Oi
VIDEO STRANI: SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.10 DREJČEK IN TRUE
MARSOVČKI. LUTKOVNA SERIJA; 18.30 ZLATI DEŽ, DANSKA NADAUE-
VANKA; 18.55 MALI KONCERT S.COLLERY: REVERIE ET SCHERZO; 19.00
RISANKA; 19.12 TV OKNO; 19.17 NAŠE AKCUE; 19.34 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 NAŠ EDINI SVET, KUTUMBARA: UUDSTVO,
KI SE BOJUJE. ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA; 20.35 EPP; 20.40
DETEKTIVA IZ MIAMUA, AMERIŠKA NANIZANKA 5/21; 21.50 TV DNEVNIK 3
22.00 NOČNE POTEZE, AMERIŠKI FILM; 23. 35 VIDEO STRANI
SOBOTA, 04. 02. 89
Program: U1
7.45-11.25 in 14.10-1.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.00 VIDEO STRANI,
OTROŠKA MATINEJA-8.10 RADOVEDNI TAČEK: PJUS; 8.25 LONČEK, KUHAJ:
ZDROBOVI SKUTINI ŽLIČNIKI; 8.30 N.KURET: OBUTI MAČEK, 1. DEL LUT-
KOVNE IGRICE; 8.55 OTROCI GLASBE: AMERIŠKA ZABAVNOGLASBENA
ODDAJA; 9.15 NEKAJ ZA DEŽEVNE DNI; 9.35 DIGITALNI PAS. ODDAJA TV
SARAJEVO; 10.00 POLETI PESEM. NANIZANKA TV SK; 10.30 IZBOR TEDE4
SKE PROGRAMSKE TVORNOSTI; 11.15 VIDEO STRANI; 14.25 VIDEO STRANI;
14.35 OLIVER TWIST, ANGLEŠKI MLADINSKI FILM (ČB); 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.45 ZBIS: 2 -I- 2 == 4; 17.00 ZDAJ PA PO SLOVENSKO, DOKUMENTARNA
SERIJA; 17.30 SARAJEVO: DP V KOŠARKI- BOSNA:JUGOPLASTIKA. PRENOS
(V ODMORU VIDEO STRANI). Reporter: J.GAŠPERLIN; 19.00 RISANKA; 19.15
VIDEO STRANI; 19.20 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
-VREME; 19.59 UTRIP; 20.15 EPP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 S.CONRAN:
ČIPKE, AMERIŠKA NADAUEVANKA; 21.25 EPP; 21.30 KRIŽ KRAŽ; 23.00 TV
DNEVNIK 3; 23.10 PATTSBERG, AMERIŠKI FILM; 1.05 VIDEO STRANI
NEDEUA, 29. 01. 89
Program: LJ1
9.00-23.05 TELETEKST RTV UUBUANA: 9.15 VIDEO STRANI: OTROŠM
MATINEJA; 9.25 ŽIV ŽAV; 10.15 ZLATI DEŽ, PONOVITEV DANSKE NADAUE-
VANKE; 10.40 S.CONRAN: ČIPKE, PONOVITEV AMERIŠKE NADAUEVANKE;
11.30 VIDEOMEH; 12.00 UUDJE IN ZEMUA; 12.30 LILI, AMERIŠKI FILM; 13.50'
VIDEO STRANI; 14.00 LEDENI DVOR, AMERIŠKI FILM; 14.45 PRISLUHNIMO
TIŠINI: 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 LE PO KOM SE JE VRGEL TA OTROK,
OTROŠKI MUSICAL; 17.30 KULTURNI CENTRI EVROPE: MILANO; 18.35 00
ZIME DO ZIME, ODDAJA ZA OTROKE; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI;
19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2. 19.55
VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.15 EPP; 20.20 DUŠAN PERKOVIČ-PRE-
DRAG ANTONIJEVIČ: KAKO SE JE KALILO UUDSTVO GORNJEGA
JAUKOVCA. DRAMA TV BEOGRAD. 2. DEL; 21.05 EPP; 21.10 SMUČAJMO VSI;
21.25	ZDRAVO (VMES POROČILA); 22.55 VIDEO STRANI
PONEDEUEK, 30. 01. 89.
Program: U1
8.05-12.55 in 16.05-23.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.20 VIDEO STRANI;
8.30 POČITNIŠKI SPORED; 8.35 BISKVITKI; 8.55 PERISKOP: ŽELEZARSTVO;
9.55 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI; 10.00 SKRIVNI DNEVNIK JADRANJ
KRTA, ANGLEŠKA NADAUEVANKA; 10.55 SAFARI V MESTU: DIVJE ŽIVAU
V LONDONU, ANGLEŠKA POUUDNOZNANSTVENA SERUA; 11.20 RISANKA;
11.25 TA UUBKA ZELENA TRAVA, MADŽARSKI MLADINSKI FILM; 12.45
VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI EPP, 16.30 TV
DNEVNIK 1, MOZAIK; 16.45 UTRIP; 17.00 ZRCALO TEDNA; 17.15 TV MERNIK;
17.30 OČI KRITIKE; 18.00 SMUČAJMO VSI; 18.15 VIDEO STRANI; SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.20 RADOVEDNI TAČEK: PUJS; 18.35 POLETI PESEM,
NANIZANKA TV SKOPJE; 19.05 RISANKA; 19.15TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 ŽELIMIR ŽILNIK: GREŠNE
OVČICE, DRAMA TV NOVI SAD; 20.50 EPP; 20.55 OSMI DAN; 21.35 POGOVOR
DVEH MEST, ČEŠKOSLOVAŠKI KRATKI FILM; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22,00
ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE. 1. ODDAJA; 23.00 VIDEO
STRANI
TOREK, 31, 01. 89
Program: U1
e.OS-14.30 in 16.05-22.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.20 VIDEO STRANI;
8.30 POČITNIŠKI SPORED; 8.35 BISKVITKI; 9.00 PERISKOP: ARHIV SLOVE-
NUE; 10.05 KAM. KJE. KAKO MED POČITNICAMI; 10.10 SKRIVNI DNEVNIK
JADRANA KRTA, ANGLEŠKA NADAJEVANKA; 11.25 SAFARI V MESTU: OAZE
ZELENJA, ANGLEŠKA POUUDNOZNANSTVENA SERIJA; 11.50 RISANKA;
12.00 ROGLA - POPOVA ŠAPKA, PONOVITEV SKUPNE ODDAJE TV U IN TV
SK; 14.20 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI, EPP; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.45 GULLIVERJEVA POTOVANJA: AMERIŠKI RISANI FILM; 18.00 VIDEO
STRANI: SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.05 LONČEK, KUHAJ: ZDROBOVI
SKUTINI ŽLIČNIKI; 18.10 J. KISLINGER: IZLET, POSNETEK PREDSTAVE SNG
MARIBOR; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24
EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 2C.05 CIKLON TRACY,
AVSTRALSKA NADAUEVANKA; 20.50 EPP; 20.55 DINAR; 21.40 MALI KON-
CERT: CAPELLA CARNIOLAE, ANSAMBEL ZA STARO GLASBO; 21.50 TV
DNEVNIK 3; 22.00 JAZZ FAIR ZAGREB, ODDAJA TV ZAGREB; 22.45 VIDEO
STRANI
SREDA, 01. 02. 89
Program: U1
8.05-13.05 in 16.05-23.25 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.20 VIDEO STRANI:
8.30 POČITNIŠKI SPORED; 8.35 MAČKON IN NJEGOV TROP: BENČI VIOLI-
NIST; 9.00 PERISKOP: 40 LETNICA PIL-A; 10.10 KAM, KJE, KAKO MED POČIT-
NICAMI; 10.15 RASTOČE TEŽAVE JADRANA KRTA, ANGLEŠKA NADAUE-
VANKA; 11.05 SAFARI V MESTU: LOV NA PONIRKE, ANGLEŠKA POUUDNO-
ZNANSTVENA SERUA; 11.35 RISANKA; 11.40 CVEK Z ZVEZDICO, ČEŠKOSLO-
VAŠKI MLADINSKI FILM; 12.55 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1, MOZAIK; 16.45 OSMI DAN; 17.25 ČLOVEK IN ČAS: ZANESENI
SOCIALIST, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA TV NOVI SAD; 17.55 VIDEO STRANI,
SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00 ZBIS: 2 -(■ 2 - 4; 18.15 DIGITALNI PAS.
ODDAJA TV SARAJEVO; 18.40 N.KURET: OBUTI MAČEK. 1. DEL LUTKOVNE
IGRICE; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPPi
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 FILM TEDNA: URADNA
VERZUA, ARGENTINSKI FILM; 22.00 EPP; 22.05 TV DNEVNIK 3; 22.15 SVET
POROČA; 23.15 VIDEO STRANI
Program: U2
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.30 REGIONALNJ
PROGRAMI TV UUBUANA - STUDIO MARIBOR; 19.00 MOJA KRAJEVNA
SKUPNOST KS NOVE FUŽINE 4/4; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 EPP; 20.05
KONFERENCA ZSMS; 22.05 SUPER POKAL V NOGOMETU - MECHELEN;PSL.
POSNETEK (DO 23.50)
Kakšna sreča, da imamo dnevnik Delo — sicer bi
te besêde ob sedanjih^^političnih razčiščevanjih
in iskanjih poti j/ lepši jutri sploh ne slišali^^^g^
Slabo
Ko SO v Žalcu zgradili kulturni
dom, SO rekli, da so svojo kulturo
končno spravili pod primerno
Streho. Vendar to zdaj velja le
v prenesenem smislu.
Zaradi spuščanja strehe kultu-
ra namreč v resnici še ni pod
streho.
Varovanje
Tudi v celjski banki so ure-
dili varne šefe. Pravijo, da so
zelo potrebni.
Seveda - manj imamo,
bolj moramo to čuvati!
Nekateri pevci iz drugih
krajev se vse bolj selijo v Slo-
venijo.
Pa ne zato, ker bi bilo pri
nas ozračje toliko prijetnejše
za petje; le z davkarijo naj bi
bilo laže prepevati.
Premalo in preveč
Iz vse več krajev na našem ob-
močju poslušamo zadnji čas tar-
nanje, da ljudem primanjkuje
vode.
Precej pa je tudi takih poročil,
ki pravijo, da že marsikomu res-
no teče voda v grlo.
Siromašenje
Oddelek Vekša v Celju naj bi
ukinili.
Pa da ne zato, ker slišijo, da
kadri tako in tako vse bolj bežijo
iz Celja.
Čudna neka smo družina,
se le prepiramo močno
in s pelinom namesto vina
z grenkobo si nazdrav-
ljamo!
VALERIJA SKRINJAH-WRZOVA
DOLINA CRNE KEÏŒ
Prevedla Neža Maurer
Odtekajo dnevi. Ana je okrevala in se spočila. Nagle-
dala seje mesta. Tudi njene misli so bolj vedre. Dañes je
sploh čudovit, sončen dan. Zvedela je, ^eje Vid.
Če bi vedel, kako sem se tega razveselila, bi me gotovo
dražil. Nekoč, že zdavnaj, po mitingu v neki planinski
vasi - še zdaj ve, kakšna je bila tista vas, čeprav je
pozabila, kako se imenuje - sta sedela na vrhu nekega
hriba. Daleč, v daljavi so žarele luči velikega mesta.
Takrat ji je Vid pravil:
»Ko bomo nekoč osvobodili tudi naša mesta, si lahko
predstavljaš, kako bo čudovito? Takrat bomo mi,
navadni ljudje, gospodarji svoje usode. Ali čutiš, v kako
velikem, zgodovinskem času živimo? Ana, ko bo svo-
boda, bova imela dovolj časa za ljubezen. Pred nama je
vse življenje.*
Še zdaj ga sliši in posluša, ker želi znova slišati vsako
besedo posebej, bogve kolikokrat že. Ko ji je hudo, zbira
v sebi vse, kar je bilo dobrega. Vse, kar je padlo v živ^e-
nje kot kaplja na žejno zemljo. Hrani spomine in z njimi
gradi most do današnjega dne. Človek potrebuje veliko
mostov v življenju, še posebno če je sam. Ana to nabo-
lje ve, toda zdaj se je odločila, da ne bo več dolgo tako
samevala. Svoboda je. Ve, kje je Vid. Danes ga bo izne-
nadila. N^j vsi vidijo: naj vsi zvedo, da se ljubita.
»Vid, k tebi sem prišla,* pravi Ana, ko zagleda Vida,
samega pred domom armade. »Iskala sem te, in te
našla.*
Drug kraj drugega sta stala z roko v roki. Mladenič se
je razveselil dekleta. Ne more reči, da seje ni. In vendar,
Ana bolj àuti kot vidi, da nek^ ni v redu. V Vidovem
pogledu tiči nekakšno vprašaje, strah ali kaj. Najraje bi
takoj planila: »К^ seje zgodilo, tovariš, govori!* vendar
ne bo. Ve, da Vid ne mara spraševanja. Sam ji bo vse
povedal; nikdar se ni zlagal.
»Ana, danes zjutraj sem dopotoval. In zdaj sediva
skupaj, ti in jaz po tako dolgem času. Mojo enoto so
premstili. Še dan, dva ostanem v mestu, nato bom moral
oditi tudi sam. Čeprav se ne bojujemo več, imamo
veliko obveznosti.*
»Vid, k tebi sem prišla. Svoboda je.*
»Ana...*
»Ta soba me spominja na tvojo nekdanjo podstrešno,
predvojno sobo. Želim si, da preženeva čas skozi okno,
da vmeva nekdanje dni*
»Ana moja, zakaj si me zapustila? Zakaj si to storila?
Zakaj?* zašepeta Vid z vlažnim glasom.
»Kaj ti je? Odkod ta misel?* osupne Ana. To ga torej
muči! Moške čenče. To bova lahko kmalu razčistila,
pomisli.
»Še zdaj te vidim, kako si se razveselila tovariša
Tihega, koje prišel v našo enoto. Se spominjaš, ko smo
zasliševali tistega Švabo? Tisočkrat sem se pokesal, da
ga nismo takoj poslali v »trinajsti bataljon* in da smo
poklicali Tihega. Potem teje poklical na teč£u za bata-
ljonske sekretarje SKOJ-a. On je to lahko storil, imel je
položaj. Ti pa si stekla za njim, kakor da bi bil magnet.
Pred Ano so se zavrteli dnevi in naenkrat, kakor bi bil
zdaj izgovorjen, zasliši stavek: »Tihi ima rad dobre
kadre*.
» Vid, naj ti pojasnim... Ti ne veš... *
»Počakaj, zdaj moraš ti poslušati. Meni ni bilo lahko.
Iskal sem te po osvoboditvi in zvedel, da si v bolnišnici.
Prihitel sem takoj, ko sem mogel. Bila si v nezavesti.
Lahko ti povem, da niso verjeli, da boš preživela. Nisem
mogel ostati kraj tebe, čeprav sem si želel. Govoril sem
z dravnikom in mu rekel, da bom našel nekoga, ki bo
skrbel zate, ker vem, da si sama v mestu. Zdravnik je
rekel:* Nikar se ne trudite, za tovarišico skrbi tovariš
Tihi... »In odšel sem. Ne bom ti pravil, kako mi je
bilo...*
»Vid, Vid, utihni. Poslušaj me, dobro me poslušaj.
Vid, tovariš Tihi, Ivan je moj polbrat*
■ »К£џ praviš, Ana?*
»Res je. Res.*
»Zakaj, zakaj mi tega nisi nikdar povedala?*
Skomignila je z rameni. Res, le zakaj ni povedala
Vidu?
»Nisi me vprašal, sama pa nisem hotela govoriti o sra-
moti.*
»Kakšni sramoti?*
»Ivan je nezakonski sin mojega očeta.*
»Je to sramota? Ana, kaj ti je?*
»Moj oče ni nikoli spregovoril o tem. Moja matije to
prikrivala. Ivan ni nikdar bil v naši hiši. Ni ga bilo - vse
do takrat, ko sva se Ivan in jaz našla pri rudniku. Gle-
dala sva se in se vzljubila. Vid, takrat sem, že dolgo je
tega, sanjala o Ivanu kot o svojem možu in želela, da bi
mi nekega dne rekel, naj bom njegova žena. A povedal
mi je, da sem njegova polsestra. Ničesar dobrega mu
nisem naredila, vendar je zmeraj skrbel zame.
Tudi takrat, ko sem bila v bolnišnici, le da tega nisem
vedela. Od tebe pa čujem...*
26. JANUAR 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 13
14. STRAN - NOVI TEDNIK
26. JANUAR 1989
26. JANUAR 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
16. STRAN - NOVI TEDNIK
26. JANUAR 1989
»Nagelj nas ne ho uspaval«
Tako obljubljajo na Rogll, kjer so so za zimsko sezono Izjemno potrutllll
človek skorajda ne bi ver-
jel. V dolini se je spustila me-
gla, na Rogli bi pričakoval
sonce. Toda minuli ponede-
ljek je bila Rogla kaj nepri-
jazna. V oblakih, skorajda si
se jih z roko dotaknil. In piha-
lo je, da je mraz rezal do kosti.
»Bo sprememba, bo, takšen
veter vedno kaj prinese,« je
v upanju razlagala vodja RTC
Unior Rogla Panika Lamov-
šek. V upanju, da bo sneg
končno le pobelil smučišča,
kamor sedaj s traktorji dova-
žajo sneg in izkoriščajo še
zadnje rezerve.
O smučiščih, snežnih razme-
rah je падргеј stekla beseda.
Rogla je namreč kljub pomanj-
kanju snega eno redkih smu-
čišč v Sloveniji, kjer žičnice
obratujejo. »Sezono smo začeli
15. decembra,« je razlagala Pa-
nika Lamovšek. »Ne uporab-
ljamo topov, pač pa sneg vozi-
mo z deponije. Z nakladačem
ga nalagamo in potem s trak-
toiji vozimo po smučiščih.
Ljudje so zadovoljni, razume-
jo, da snegja ni in da proge ne
morejo biti takSnè, kot bi lah-
ko bile. Toda vidijo, da se tru-
dimo,« je njeno pripoved do-
polnil vodja smučišč Srečko
Retuznik. Na Rogli trenutno
deluje Mašin žaga ena in dve,
Ostruščica ena in Uniorček,
urejena je 3 km dolga tekaška
proga. »Naša zaloga snega je
okrog 10 tisoč kubikov snega,
upamo, da bomo zdržali še ta
teden in uspeli urejati smučiš-
ča vs^j med počitnicami,« je
razmišljala Fanika Lamovšek.
»Na začetku sezone smo pri-
čakovali večji obisk,« je nada-
ljevala. »Hotelske kapacitete
so sicer zasedene, okrog Nove-
ga leta so prevladovali tujci,
zlasti Angleži, Belgijci in Nem-
ci, zd^ prevladujejo domači
gostje, ni pa dnevnih gostov,«
je pripovedovala vodja RTC
Unior Rogla. Srečko Retuznik
pa je dodal: »Doslej še nismo
imeli primera, da bi jgost npr.
zahteval denar nazaj, ker ni
mogel smučati tako kot bi se
ob večjih količinah snega. Vča-
sih se pritožujejo nad kakšnim
kamnom, to pa je tudi vse. Če
snega v prihodnjih tednih ne
bo, potem se bodo gostje sami
odločili, ali pridejo ali ne.
Smučar\ie pač ne bo več mogo-
če,« je zaključil Srečko Re-
tuznik.
Novost: iportni
otroški vrtec
Ledeni piš je v ponedeljek
večino smučaijev pregnal
s smučišč na toplo. Posedali so
po avli, kjer so brneli televizor-
ji in videorecordeiji. Drugi so
se zatekli v športno dvorano,
spet tretji v bazen ali v savno.
Car Rogle je namreč v tem, da
poleg smučanja in smučarske
šole zn^o gustu ponuditi še
кгц drugega. Npr. n^jml^šim
športni otroški vrtec. »Vrtec
vključuje učenje alpskega
smučanja in organizirano re-
kreacijo v dvorahi,« je razlaga-
la vodja športa in rekreacije
Barbara Dvoršak.
»190 tisoč dinarjev stane vrtec,
z njim smo leto pričeli prvič.
Otroci imajo urejeno igralnico,
organizirano vadbo v športni
dvorani, po uro in pol smuča-
nja. Otroci so zadovoljni, starši
tudi,« je bila prepričana sogo-
vornica.
Športna dvorana, ki je odpr-
ta ves dan, je namenjena tudi
in predvsem odraslim, prav ta-
ko bazen, savna. »Imamo teni-
ška igrišča, gostje lahko igr^o
namizni tenis, sqwash, dvigu-
jejo uteži, gostom ponuj^o ju-
tranjo telovadbo in aerobiko«
je razlagala Barbara. »Zelo po-
pularna sta surfanje na snegu
in snowboard. To je šport, po-
doben surfanju, vendar je bolj
primeren za cel sneg. Trenutno
se temu moramo pač odpove-
dati, ker ni snega,« je potožila.
Sicer pa na Rogli verjamejo, da
bo vendarle zapadlo še nekaj
snega in da bodo lahko organi-
zirali odprto prvenstvo v surfa-
ryu na snegu in snowboardu.
V začetku marca pa se bodo
pomerili nekdanji reprezen-
tantje v tenisu in smučanju.
In k£0 ропијгцо gostom na
Rogli, ko pade mrak? Anima-
tor Jernej Senegačnik je razla-
gal takole: »Vsak dan se tukiO
nek^ dog^a. VčeriO npr. smo
imeli Muppet show, vsak dan
je odprt disco in imamo živo
glasbo, vrtimo filme, priprav-
Џато otroške matineje, disco
matineje in še kaj. Odziv go-
stov je velik, še zlasti, ker ni
toliko snega,« je zaključil.
Čeprav na Rogli skorajda ni
snega, so imeli v tej sezoni
kljub vsemu okrog 30 zlomov
oziroma poškodb. Tem je na
voljo tako imenovani medico
center, kjer se poleg kurative
ukvarjajo predvsem s preven-
tivo. Center vodi zdravnica
Jasna Brkjačič: »Opravljamo
preventivne preglede, ki zaje-
mno sistematične klinične
preglede,« je razlagala Jasna.
»Opravdamo tudi laboratorij-
ske preiskave, imamo testimi-
co srca in ožilja - to je naš po-
nos, testiramo tudi pljučne
funkcije. Gostom ponujamo še
masažo, obe sestri sta maserki,
zd^ smo začeli s tečnem: boj
proti celulitu. Naša skrb je tudi
higienski nadzor v hotelu,« je
razlagala Jasna.
Gobova Juha in
ajdovi žganci
Bil je čas kosila in o čem dru-
gem je stekla beseda kot o ku-
hinji na Rogli. »Dnevno ponu-
jamo pet obrokov,« je dejal vo-
dja kuhinje Marjan Vezenšek.
»Od 9. do 21. ure je odprta sa-
mopostrežna restavracija, na
vsakem smučišču so od 9. do
17. ure odprti bifeji. Kjer ponu-
jíóo pijačo in prigrizek. Naš ob-
vezni meni je gobova juha in
^dovi žganci, ponujamo peče-
nice in krače, skratka domače
jedi.«
Kako so gostje zadovoljni
s ponudbo - to ve nabolje vo-
dja strežbe Tatjana Podkriž-
nik: »Vsak petek, ko pripravi-
mo poslovilno slovesno večer-
jo, razdelimo gostom anketne
liste. Rezultati kažejo, da so
kar zadovoljni,« je povedala
Tatjana.
In кад pravijo sami gostje?
Takole so pripovedovali:
Ivan Jakin, Nova Gorica:
»Tukfü smo šele dva dni, smo
v apartmaju. Od Rogle priča-
kujemo počitek in smučanje.
Malo smo že smučali, za silo
kar gre.«
Iztok Preložnik, Zreče:
»Sem domačin, skoraj vsak
dan prihíóam smučat in včasih
tudi ostanemo tukaj š prijate-
lji. Smučišča so urejena, malo
je sicer že категца, proge niso
takšne, kot bi morale biti, kar
je razumljivo ob tem pomanj-
kanju snega. Tudi športna dvo-
rana je super.«
Srečko Faraguna, Labin:
»PriheOamo iz Istre, prišli smo
v soboto. Pričakovali smo več
snega, drugače pa je lepo tu-
кдј. Hrana je dobra, zabava tu-
di v redu, morda bi lahko bilo
še malce boy živo, tega smo
v Istri boy v^eni. Sicer pa pri-
hajamo z družbo vsako leto in
to je dokaz, da nam je Rogla
oziroma Pohorje res všeč.«
Helen Hills, Velika Britani-
ja: »Tuk^ so zelo prijazni lju-
dje, smučamo sicer ne veliko,
ker ni snega, vendar kljub vse-
mu uživamo.«
Iztok Tome, Yugotours:
»Preko naše agencije je tuk^
ta teden 10 tujih gostov. Pri-
pombe im^o na vreme, ampak
tu se k^ dosti ne da narediti, ni
pa jim dolgčas, ker so na Rogli
znali poskrbeti za to. Gostje
im^o včasih pripombe na hra-
no. Ne da ni dobra, le nav^er^
je niso. Drugih pripomb pa nt
majo.«
Tako torej delavci in obisko
vaici Rogle. Dejstvo je, da j(
Rogla postala center brez pri
mere v daljni in bližnji okolici
Delo je rodilo sadove, dokaz zj
to je tudi pred nekaj tedni pa
daijeni nagelj. »Dobili smo g|
za trdo delo, ne bo nas uspaval
temveč nas vzpodbi^al pri n»
šem cilju: izboljšati kvaliteto
in zadovoljiti gosta,« je ob slo.
vesu dejala vodja RTC Unioi
Rogla Fanika Lamovšek.
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEÇ
Domovina, 27. januar 1899
Celje.Dokler so gospodarili Nemci v celjskem okraj-
nem zastopu, ni se nikdo pobrigal, da si živina ne
polomi nog na mostu čez Voglajno. Niso se pobrigali,
če je ta most še sploh pristopen. Tudi mestno starešin-
stvo se še dandanes ne sramuje slabe, grde in starove-
ške pokveke čez Savinjo zvano »kaucinski most*.
Sedaj pa, ko seje slovenski okruni zastop lotil naprave
železnega mostu, sedsu pa, ko se je isti za pešce že
pristopen ter bo v kratkem času povsem zagotovljen,
kot večni svedok skrbi in delovanja slovenskih mož,
sedaj pa se oglašajo nazadnjaški lenuhi polni nemške
nevoščljivosti ter kriče o neki nevarnosti, ki preti
pasantom na tem mostu, češ da lahko kdo zabrede na
nepokrito sredino. Toda, če se najde bedak, ki kljub
železnim predalom in dvojni žici, bi vendar silil
v zabranjen oddelek ter padel v vodo, lahko isto stori,
če spleza na ograjo vsacega mostu.
Fanika Lamovšek
Srečko Retuznik
Barbara Dvoršak
Marjan Vezenšek
Tatjana Podkrižnik
Jernej Senegačnik
Jasna Brkjačič
SHALOMÍZRAEU
Piše Branko Leban
Kibucom zagotavljajo v težavah finančno
pomoč, džgejo jim tehnične nasvete na vseh
področjih delovanja, del^o ekonomske
analize, gradijo svoje klinike za prizadete
otroke, organizirajo seminale za mlade čla-
ne za različne strokovnosti v sodelovanju
z univerzo Levi Eshkol iz Jeruzalema (agro-
nomska fakulteta). Na regionalnem princi-
pu ustanavljéOo kolidže, kamor imajo do-
stop tudi zainteresirani ljudje izven ki-
bucov.
Ustanovljena je bila tudi kibucniška in-
dustrijska zveza, ki je ena najmočnejših te
vrste v Izraelu.
Tedensko izdajajo zveze publikacije in
knjige, od hebrejskih prevodov klasičnih
socialističnih del, do poezije in knjig za
otroke. Organizirajo tudi večje kulturne
prireditve na regionalnem nivoju.
Kakšno delo opravljajo ljudje?
Delo je princip in filozofya ljudi, živečih
v kibucih. Občasno opravljajo vsako delo,
od streženja v menzi, do dela na plantaži
banan. Materialni status človeka ni odvisen
od vrste dela, ki ga le-ta opravlja. Po prete-
ku krajšega ali daljšega obdobja si vsak
niOde posel, ki ga veseli in kibuc mu potem
pomaga v izpopolnjevanju.
Delo vsako jutro deli koordinator in v pri-
meru potrebe po drugem delu je vsak dol-
žan odstopiti od svojega permanentnega
posla. Eventualne konflikte glede tega re-
šuje ustrezni komite.
Za nekatere poklice, ki jih v kibucih ne
potrebujejo v tolikšnih količinah, kot jih
im^o (učitelji, zdravniki), kibuc priskrbi
članom zaposlitev izven skupnosti, s tem,
da gre njihov zaslužek v skupno blagajno.
Osnovna dejavnot kibucov je v večini pri-
merov poljedelstvo in živinoreja in njihov
delež v izraelskem kmetijstvu je očiten, kar
nazorno prikazujejo naslednji podatki. Pri-
delajo 40% kmetijske proizvodnje dežele,
in sicer 50% pšenice, 80% bombaža, 56%
sladkorne pese, 71% krompiija, 77% banan,
46% jabolk. 52% mleka, 56% govedine in
ulovijo 97% rib.
Naslednje kibuce so ustanavljali Židje iz
Poljske, Romunije, ČSR in Avstrije, ker je
bilo priseljevanje iz sovjetske Rusije zau-
stavljeno. Velik priliv je bil predvsem v ča-
su Hitleijevega holokavsta.
Vsem tem kibucnikom so bile skupne
socialistične in cionistične ideje in še danes
velja kot takrat »vsakdo prispeva po mož-
nosti, vsakemu po potrebi.« Danes pa je
stopnja standarda v kibucih že dosegla ni-
vo standarda delavcev v mestih.
Kako se ustanovi kibuc?
Kibuce in njihovo ustanavljanje podpira
danes izraelska država, kot tudi svetovno
cionistično gibanje. To v nobenem primeru
niso skupine ubežnikov iz družbe, kot se
včasih zmotno misli.
Glavni vir popolr4evarxja kibucov je ved-
no bila vrsta cionističnih mladinskih gibanj
v Izarelu in zunaj njega. Néyprej se formira-
jo jedra bodočih naselij, katera sprva teore-
tično preučujejo življenje v kibucih, nato
pa gredo na usposabljanje v že utečene gru-
pe. V prvih korakih k popolni neodvisnosti
jih vodi nacionalna zveza kibucov, ki poz-
neje tudi pomaga popolniti njihove vrste,
dokler se število na ustreznem nivoju ne
stabilizira.
Država podpira formiranje kibucov
z uvedbo posebnih vojaških enot Nahal.
Skupine fantov in deklet, ki so se odločili
živeti v kibucu, služijo vojaški rok skup^.
Po osnovnem vojaškem uijenju jih pošljejo
v utečen kibuc, da dobijo osnovna znanja
o poljedelstvu, nato pa preostanek vojnega
roka prežive v garnizijah v stilu kibucov
blizu vojaških oporišč na strateško po-
membnih obmejnih točkah. Ob demobili-
zaciji nekatere grupe ostanejo tam in tvori-
jo jedro novega kibuca, druge pa se priklju-
čijo že obstoječim kibucom drugod.
Lokacija teh naselij ni skoraj nikdar iz-
brana na osnovi ekonomskih pokazateljev,
ampak prevladuje nacionalni (cionistični)
interes. Kibuci se grade v močviijih, po-
trebnih drenaže, v puščavah, kjer je potreb-
no izpirati sol z zemlje, v gorah Golana ali
na vročih obmejnih področjih. Potrebno je
trdo delo, da se dosežejo prvi ekonomski
rezultati.
In кад potem te ljudi žene v ta način
življenja? Veijetno so to ideje in sicer ži-
dovstvo in socializem.
Kako se kibuc upravlja?
Bistvo samouprave kibuca je tedenski
zbor celotnega članstva, katero znaša okrog
200 do 400 odraslih ljudi, lahko tudi več, pri
mligših kibucih pa manj. Na teh zborih se
kroji pohtika naselij, volijo se funkcionaiji,
preverja blagajniško stanje, sprejemno no-
vi člani in nadzira delo komisij. Novi člani-
pripravniki im^o že prvo leto vse pravice,
razen biti izvoljeni za posamezne funkcije
in voliti. Za sprejem v polnopravno član-
stvo morajo dobiti dvotretinjsko večino na
zboru.
Ob sprejemu se vse njihovo premoženje,
če ga im^jo, prepiše na kibuc, ki jim v na-
prej zagotavlja življenjsko eksistenco. Bo-
gatejši kibuci svojim članom celo ob even-
tuelni zapustitvi zagotovijo osnovne mate-
rialne pogoje za življenje v družbi.
Dnevne probleme reši^ejo izvoljeni ko-
miteji, vodilno telo pa je sekretariat. Se-
stavijo ga generlani sekretar, blagajnik, ki
je tudi predstavnik kibuca v upravnem te-
lesu п£цbližjega mesta, kmetijski ekonom
in kadrovski koordinator, ki dnevno odreja
ljudem delo ter vodja izobraževalnega ko-
miteja. Vsak teh članov je v sekretariatu
zastopnik posameznega komiteja (za delo,
za planirarye, finančni komite, izobraževal-
ni in kulturni komite).
Nacionalne zveze kibucov
Kibuci se na nivoju države združujejo
v tri večje in več manjših zvez kibucov, ki
se med seboj razlikujejo le pri nastopanju
v politiki izven sfere kibucništva, kot npr^
v Knessetu. Korenine teh razlik je treba
iskati predvsem v sami zgodovini delavske-
ga in cionističnega gibanja, katerega del
kibuci od nekd j so. Že sami pogledi na
industrializacijo in dopustno velikost kibu-
cov, različna gledanja na politizacijo kibu;
cov so pogoj ila ustanovitev večih zvez. Vsi
pa so spoznali, daje sama ideja, kijih zdru-
žuje, daleč nad političnimi razlikami in zato
delujejo v vseh ostalih pogledih zelo
enotno.
Zveze so tesno povezane z izraelskim sin-
dikatom Histadrut in vlagajo denar v njego-
ve banke in njegove zavarovalne družbe.