Ljubljana, petek 7* avgusta 1942-XX Cena cent« 89 UprvtvcuKvoi ciuaiMiu, r*uccmijev» abca > IHeloo k. »1-ii. 11-25. »1-24 Lasemtai oddelek > Lhjbltin*. fncdniint ali- ca i — leleloo ta. i1-25 51-26 Pod miru c» Mor« meto t L hibi lanska cesta 42 Računu a Ltobltansko pokra (inc on poštno-čekovnem zavedo 1jV-M°rdovo i Rarran rafskaja 'ij^Anovka \ Bo^oglebik^ \; Novcbopersk SLisk Petrov sk rjanov f /»-RtiščevoV / r Aikarik 'Merilo o Jo ^Markštadt lOO 1S0 ki lom, V f/Koroid f.'OstrogohlpT "J"" \v ° ^NOskol/ S Bjelgorod yfitekje,tvka' SaratovffijWovsk Balašov ^Vol|sko]e"YUrbah * l ^^ iKrasnji ku' V ZolotojpoJ^ T^oNovouzens* ^^Aleksandrov / Boiganik^ ... ^Valujki Roioš,/ VUrjupinskaja Butui-linovkal.j, V _ \2s \ Kamjistr 0 Katač ty^Berezo»sk ' -1--™'—\ fro|ovo Dl njsrasnograd ^Moiovaja Kranalorskaja sKupjanski ipavloorad V Mihajlovka ■ J^a z a n s k a; .MedvedicVaji' Kacakno1 ^tarobjebk \ RUJ3k0V SC" J&^S^rad / NiinejCu-skaja' vanovkav^' "^—M Morozovska«, Rov noje \ t Gleminskaja^-^ |,Palasovka Nikolajevi k I Leninsfc \ Urda © ' isičansk ^jjMilerovo jrošilovgrad LKamensk/ Capiino ---Pftm.rolljtvs*' ^Saht. Konslanli »novSK aVladimtrovka Ver h Baskunčak Cemij jar Žutovo/ oTunduTovo Pol4mkinske>a Jenofajevsk iam|)o»>koi< ^Volhovaha I, \NahičevaiV trkask koteljnikovo 1 "lagarirog iMariupoljT Gostov Ta* : ^ AM, -(Kotevk' Saljsk; Elista tf 8 laskuh O Vr 1 skoje^ ^TimoTfvikaia\ Kropotkln Armaviri jVolefarskaja [•Bašanta D,vno]e Vinodelpoie^ o » i X. Blagodamoie reirovskojeo~—o 3 . «■"* Sambaj ©A Astrahenj iStavropotj Batalpašins^ ■ , r ^ •• (čer kes k) -ze, končno pa, ko je izbruhnila vojna, so pač morali zopet kmetje postaviti najvišji kontingent sovjetskega vojaštva, ker industrijskega delavstva ni bilo mogoče ko lahko pogrešiti v vojnih industrijskih' obratih. Glede na ta položaj sovjetskega kmečkega življa, ki je bilo malo upoštevano, in so se mu nalagale velike žrtve. !e povsem razumljivo, ako danes sovjetski kmetje niso posebno naklonjeni sovjetskemu režimu, ki jim je nalagal le bremena brez kakega povračila. Prav zaradi tega sovjetsko kmečko ljudstvo nemško vojsko povsod s prijateljstvom sprejema in prisrčno pozdravlja. Angleška letala nad Nemčiji Berlin, 6. avg. d. Britanski bombniki so preteklo noč preleteli področje zapadne Nemčije. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta so odvržene bombe povzročile le manjšo gmotno škodo. Po doslej znanih podatkih je bilo sestreljenih pot izmed napadajočih bombnikov. Turčija bo ostala nadalje nevtralna Carigrad, 6. avg. s. Po daljšem odmoru se je zopet sestala velika turška nacionalna skupščina. Predsednik skupščine je pre-čital ukaz predsednika republike, s katerim je' bila imenovana nova Saradzoglova vlada. Kakor doznava list »Akham«, bo parlament zasedal kakih 10 dni, nakar bodo sledile zopet daljše počitnice. V govoru, ki ga je imel pred skupščino, je predsednik vlade Saradzoglu podal najprej preglei položaja in nato poudaril potrebo, da ostane Turčija enotna v sedanjih okoliščinah in strnjena okoli predsednika Ismeta Inenija, ki pooseblja najvišje kreposti turškega naroda. Saradzoglu je nadalje potrdil voljo vlade, da ohrani državo izven sedanjega konflikta, nadaljujoč politiko stroge nevtralnosti. Ankara, 6. avg. s. Narodna skupščina je soglasno odobrila zaupnico Saradzoglovl vladi. Ankara, 6. avg. d. Glasovanja v narodni skupščini o zaupnici novi Vladi se je udeležilo 391 poslancev. -r Vojna na morju Rim, 6. avg. s. Severnoameriško državno tajništvo za mornarico objavlja, da so se izgube mornariških strelcev in vojakov obalne obrambe v času od izbruha vojne na Pacifiku do 26. julija povzpele na 3541' mrtvih, 24 ranjenih in 7857 pogrešanih. Buenos Aires 5. avg. s. Doznava se ra Washingtona, da je pomorska komisija severnoameriškega kongresa razveljavila pow godbo za zgraditev 200 novih trgovskih ladij, ki je bila dogovorjena z ladjedelnica-j mi Higgins. to pa zaradi pomanjkanja po* I trebnega jekla. < Ljubljana, 6. avgusta Z zmagovito zasedbo naše zemlje je Italija z izredno velikodušnostjo nam hotela za jamčiti pod svojim modrim vodstvom kulturno avtonomijo in naše značilne etnične osobine. zagotavljajoč nam v istem času nemoten nadaljnji razvoj našega gospodarskega življenja. Večina je takoj v začetku spoznala, kakšno je s*vavno stanje, in je trezno začela sodelovati, najprvo z vojaškimi, nato pa s civilnimi oblastmi, ki so takoj pokazale izredno razumevanje za naše žeije. zahteve in potrebe ter takoj vse ukrenile za zo-petno uvedbo reda in mira ter gospodarskega ravnotežja v novo ustanovljeni Ljubljanski pokrajini. Spominjamo se še dobro govorov, ki jih je imel Eks. Visoki komisar, ko je potoval v pomladanskih mesecih prejšnjega leta cd kraja do kraja po pokrajini in poudarjal, da Italija ne zahteva od nas ničesar drugega kot lojalnost. tocla lojalnost na vsej črti in popolno sodelovanje z italijanskimi oblastmi. Vsakdo se je lahko prepričal o dobri volji italijanskih oblasti in vojske in resnično je naše ljudstvo spoznalo vso pripravljenost za sodelovanje. Izgledi za bodočnost so bili najlepši, kajti zahtevana lojalnost se je kazala na vseh področjih javnega udejstvovanja. Zgodilo se je pa tudi. da se je po nekaj mesecih pojavila neka skupina med našim ljudstvom, ki je zaradi svoie fanatične zaslepljenosti in zagrizenosti ter po navodilih tujih anglosaških in moskovskih agentov pričela netiti ogen j upora med ljudstvom. Zanimivo ie. da so se skupine upornikov m komunističnih zločincev pojavile v tistih dneh ko se je pričela zgodovinska odločilna borba med svetom novega reda in novih idej ter boljševizmom na vzhodni fronti. Vse dotlej se zločinske skupine, za- radi katerih zdaj naš narod toliko trpi, niso pojavile na svetlobi, temveč so se skrivale. kajti ni jim šlo za blagor in interese našega ljudstva, saj je znano, da so v službi sovražnih tujcev in ne v službi naroda. Pojavili so se tako zvam partizani, ki so pričeli ubijati, moriti in uničevati, Slovensk tisk je z odobravanjem večine trezno mislečih in pametnih Slovencev takoj v začetku pojava teh skupin opozoril na neizogibne posledice, ki lahko nastanejo. in na strašno škodo. ki jo bo moral trpeti zaradi maloštevilnih zagrizencev in fanatikov ves narod. Vsa opozorila niso dosti pomagala, peščici iz tujine podpihova-nih zločincev so se pridružili sčasoma prostovoljno ali s silo še drugi in prišlo je tako daleč, da ni minil dan brez slovenskih in italijanskih žrtev teh zločincev. Prišlo je nato, česar smo se vsi bali, to so represalije. ki so bile nujne, da se v kali zatre upor. Vsi težko občutimo mere, ki so bile odrejene za zaščito italijanskega in slovenskega življenja v pokrajini. Strašne so posledice na vseh področjih našega javnega življenja, toda ukrepi, in sicer strogi in trdi ukrepi so bili nujno potrebni, kajti na italijansko velikodušje ie v manjšini se nahajajoči del našega ljudstva odgovarjal z nelojalnost jo in zločini. Z Ducejevim govorom v Gorizii se je položaj v vsakem pogledu razčistil. Duce je jasno povedal, da se bo in se že izvaja neizprosen rimski zakon proti onim. ki se onstran in tostran stare meje še vdajajo bolnim sanjam. Potrebno jc, da to opozorilo z najvišjega mesta natančno premislimo in si ga vzamemo k srcu, kajti zopet moramo posvariti vse. da Ducejeve besede v Gorizii niso bile izrečene tja v en dan, temveč so globokega pomena in izredne važnosti za našo nadaljnjo življenjsko usodo, f Jspsats&a ne mo^e slopustiti, da bi bila Indija še nadalje angleška vojaško oporišče Tokio,. 6. avg. d. Službeni zastopnik japonskega informacijskega urada Hori je v sredo zvečer podal važno izjavo o japonskem stališču glede Indije, ki ji pritiče še prav possben pomen glede na sestanek ind-ske kongresne stranke v Bombaju, kjer se odloča nadaljnja usoda Indije. V svoji izjavi se je službeni zastopnik japonske vlade najprej dotaknil angleških prizadevanj, da bi se razblinili osvoboiitveni načrti Indije z razširjanjem propagandne trditve, češ, da bi Japonska takoj vpadla v Indijo, čim bi jo zapustili zavezniki. Hori je naglasil, da skuša Anglija s temi propagandnimi trditvami izpremeniti prijateljsko stališče Japonske napram Indiji. »Nobenega vzroka nimamo zanikati«, je dobesedno izjavil japonski službeni zastopnik, »da predstavlja sejanje in bodoče stališče, ki ga bo zavzela Indija, skrajno važen problem za Japonsko. Japonska, ki je morala prej sama trpeti pritisk Anglije in Zedinjenih držav, zasleduje z največjo simpatijo osvobodilno borbo indijskega prebivalstva. Zaradi tega pričakujemo, da bo Indija uresničila svoja prizadevanja za ustvaritev neodvisne države, ki bo stala na isti stopnji skupaj z drugimi azijskimi deželami in aktivno sodelovala pri velikem delu za preporoditev Azije. Naglasiti pa moramo: Ne glede na to, ali bo Indija postala neodvisna ali ne, Japonska nikoli ne more trpeti uporabljanja Indije kot vojaškega oporišča zaveznikov. Glede na dosedanje izkušnje in posebno glede na nedavne grožnje Zedinjenih držav pa Indija nikdar ne sme upati, da si bo izvojevala svojo neodvisnost z miroljubnimi pogajanji z Angleži, še nikoli noben narod ni postal svoboden brez borbe in tudi Indija se mora boriti za svojo neodvisnost.« Z umikom Angležev in zaveznikov iz Indije, je nadalje naglasil Hori, z izvojeva-r.jem neodvisnosti bo Indija lahko mirna glede nevarnosti, da bi bila zapletena v vojno, prizanešeno ji bo le vmešavanje inozemskih sil v njene notranje razmere. Svojo izjavo je Hori zaključil: »Od sklepov konference v Bombaju in oJ peta, ki ga bo po njej ubrala Indija, je že sedaj odvisna usoda indijskega naroda in njegovih bodočih generacij. Sedanja kriza predstavlja največjo preizkušnjo indijskega naroda. Od nje je odvisna odločitev.« Osaka, 6. avg. (Domei.) Službeni zastopnik tiskovnega oddelka v japonskem glavnem stanju, polkovnik Nakao Jahagi, je včeraj v razgovoru s predstavniki tiska izjavil, da bo Japonska prisiljena podvzeti odločne vojaške ukrepe, ako bosta Anglija in Amerika nadaljevali svoje proti japonske akcije na indijskem ozemlju pod pretvezo, da ščitita Indijo pred Japonsko. S takimi odločilnimi vojaškimi ukrepi bo Japonska zatrla sebi sovražne elemente v Indiji. Bcose o angleških obljubah Bangkok, 6. avg. s. V svojem govoru pr radiu indijskemu narodu je predsednik izvršnega odbora Zveze za neodvisnost Indije, Raš Behari Eoose, izjavil, da je Japonska trdno odločena uničiti v=a anglosaška oporišča v Indiji in pregnati Angleže z vsega tega področja prav tako. kakor jih je sama pregnala iz vzhodne Azije in kakor jih je pregnala os iz Evrope. Boo&«. je nadalje prikazal prav0 vrednost angleških obljub svobode, ki zaslužijo tem manj pozornosti spričo neizogibnega zloma britanskega imperija. Niti obljube o takojšnji svobodi bi indijsko ljudstvo ne moglo več resno upoštevati, kajti njen sprejem bi za Indijo pomenil, da bi morala takoj stopiti v vojno na strani Angležev, kar bi imelo za posledico le uničenje dežele. Boo-se je končno pozval indijski narod, naj zaupa v bodočnost in naj se vedno bolj strne za dosego svoje popolne svobode in neodvisnosti. Indijski podkralj {kroti Gandhiju Berlin, 6. avg. s. Glede na položaj v Indiji pripominjajo v tukajšnjih političnih krogih, da si je indijski podkralj koma] tri dni pred sestankom glavne skupščine indijske kongresne stranke v Bombaju dovolil očitno kršitev zakona, ko je dal po policiji preiskati urade komisije vseind-skega kongresa in zapleniti vse dokumen- te. Vlada se je na ta način polastila zapisnikov. ki vsebujejo načrte raznih sklepov kongresa o indijski neodvisnosti in je razen tega brez Gandhijevega pristanka objavila dokument s predlogom, ki ga je Gandhi hotel priporočiti plenarni seji vse-indskega kongresa 7. t. m. V tem predlogu je med drugim Gandhijeva izjava, iz katere je razvidno, d'a bi Indija, čim bi dosegla svojo neodvisnost, takoj stopila v pogajanja z Japonci. Pandit Nehru je hotel k temu predlogu stavjti spremljevalni predlog, ker bi se mogla v nasprotnem primeru Gandhijeva izjava tolmačiti kot pristanek na trojni pakt Angleški listi obširno pišejo o teh dokumentih in obtožujejo Gan-dhija, da hoče izdati svojo deželo, v nemških političnih krogih pa pripominjajo k vsemu, da pomeni dejanje vlade indijskega podkralja najhujši angleški izpad proti Gandhiju in njegovemu pokretu v zadnjem času. Omejitev potrošnje riža na Ceffsnu Stockholm, 6. avg. d. švedski listi posnemajo vest londonskega lista »Daily Te-legraph« iz Colomba na otoku Cejlonu, ki pravi, da so britanske oblasti racionirala potrošnjo riža za domače otoško prebivalstvo. Novi obrok riža za posamezne prebivalce so znatno manjši kakor dosedanji, tako da se bo v celoti potrošnja riža na Cejlonu zmanjšala na tretjino predvojne količine. Kakor zatrjuje angleški list, je bila nova omejitev v prehrani prebivalstva na Cejlonu potrebna zaradi japonske zasedbe Birme, odkoder je Cejlon dobival večino riža. Japonske operacije na novi Gvineji Stockholm, 6. avg. s. V londonskih krogih so včeraj kazali večje vznemirjenje zaradi nevarnega premikanja japonskih čet tik pred Avstralijo. Po zadnjih vesteh so japonske oborožene sile tako spretno prikrite, da jih ne morejo opaziti niti izvidniška letala Mac Arthurovega generalnega štaba. Dobro kamufliiane čete so se približale luki Port Moresby že na razdaljo 100 km. Vse te japonske čete se za svoje prikrivanje poslužujejo tako spretne kamufla-že, da se lahko res smatrajo za izborno opremljene za vojno v džungli. Ko so se znašle na bregu reke Kumasi, kjer so Avstralci pognali most v zrak, so se japonski vojaki navzlic silovitemu toku reke in v svoji popolni bojni opremi vrgli v vodo in dosegli nasprotni breg. Tokio, 6. avg. d. Japonski glavni stan je danes objavil, da so oddelki japonskih oboroženih sil 30. julija zasedli strateško važne točke na otokih Kei Aru in Tenim-ber na Arafurskem morju, severno od Avstralije. Nova upravna razdelitev Jave Tokio, 6. avg. d. S službenega mesta javljajo, da je bila na otoku Javi uveljavljena nova upravna razdelitev celotnega ozemlja bivše nizozemske kolonije. Otok Java je bil razdeljen na »teritorije« in province. Teritorija sta Surabaja in Djokja-karta, dočim je ostalo ozemlje Jave razdeljeno na 17 pokrajin. Batavija tvori samostojno obrambno telo. Pokrajine so bile razdeljene nanovo v prefekture in distrikte. Mandžursko poslaništvo v Taju Hsingking, 6. avg. s. Mandžurska vlada je že imenovala svojega poslanika pri tajski vladi v Bangkoku, kjer bo septembra otvorjeno mandžursko poslaništvo. Prvi mandžurski poslanik v Taju bo svetnik zunanjega ministrstva Ceng Vu. Pomanjkanje gume v Angliji Stockholm, 6. avg. s. List »Aftonbladet« doznava iz Londona, da so bile mnoge londonske tvrdke gume priseljene likvidirati zaradi izgube malajskega področja. Eksplozija v radijski postaji v Montevideu Lizbona, 6. avg. s. Angleški radio objavlja, da je včeraj zjutraj v poslopju kratko-valne postaje v Montevideu eksplodirala Uveljavljenje ameriškega sodstva v Angliji Rim, 6. avg. s. Iz podrobnosti ki so na razpolago o razpravi v spodnji zbornici ob drugem čitanju znanega zakonskega osnutka. ki prepušča pristojni i ameriških vojnih sodišč presojo vseh zločinov, izvršenih po pripadnikih ameriških oboroženih siJ v Angliji, je razvidno, da je navzlic splošni podreditvi Anglije Rooseveltovi volji prišlo vendarie do živahnih nasprotij. Notranji minister Morrison je zaman skušal ublažiti pomen ukrepa ki ponižuje Anglijo na raven kolonijske dežele. Njegove besede niso nikogar prepričale. Resnica je, da se je angleška vlada, kakor je odkril poslanec Dawies, znašla pred pravim ameriškim ultimatom, pred katerim je moTa.la kloniti. Novi zakon ne bo v veljavi samo med vojno, temveč bo veljal tudi 6 mesecev po vojni. Glede na predloge viceadmi-rala Beamisha jc poslanec Russel Thomas izjavil med drugim da so porotne raznrave za Anglijo nekaj bistvenega, medtem ko po mnenju konservativnega poslanca Lvonsa pomeni novi zakon popolno kapitulacijo velikega britanskega ustavnega prava pred ameriškim izsiljevanjem. Znano je namreč. da so ?e doslej tudi vsi inozemci sodili po angleških postavah in pred angleškimi sodišči. Kot zadnji govornik je nastopil laburistični poslance Silverman. ki je ironično vprašal, ali ie to ono najprimernejše sodelovanje, ki ga lahko Anglija pričakuje od Amerike tudi po končani vojni. Razpravo je zaključil pravosodni minister Sommorvvell ki je v tolažbo spodnje zbornice dejaj med drugim, da so Američani postavili isto zahtevo tudi v prvi svetovni vojni, da pa jc tedaj premirje preprečilo, da bi se zadevna pogajanja dokončala. Navzlic vsem kritikam je spodnja zbornica končno zakonski osnutek odobrila. Potreben jc sedaj samo še pritanek vladarja, i>a bo to novo dejanje usužnjenja Velike Britanije Zedinjenim državam postalo zakon. Težkoče v ameriški industrijski proizvodnji Buenos Aires, 6. avg. s. Severnoameriška revija »New Republics piše, da v Zedinjenih državah ne primanjkuje le gume in bencina, temveč tudi mnogo drugih surovin, ki so nujno potrebne za vodstvo vojne. V vsej oborožitveni industriji se je pojavila resna skrb zaradi kositra, niklja, mangana, kroma, volframa, aluminija in raznih zlitin teh kovin. Revija še posebej opozarja, da se bo treba zateči k zbiranju domače posode, zlasti zaradi pomanjkanja bakra. Buenos Aires, 6. avg. s. Iz Washingtona poročajo, da bodo v kratkem začeli graditi petrolejski vod s petrolejskega polročja. v Texa,su v državo Illinois in sicer zaradi vedno večjih težav v prevozu po morju vzdolž atlantske obale Zedinjenih držav in sličnih težav v železniškem prometu. Buenos Aires, 6. avg. s. Državno tajništvo za vojno proizvodnjo v VVashingtonu je odredilo ukinitev nadaljnjega izdelovanja pisalnih strojev, ki bo odslej omejeno na eno samo industrijsko podljetje, katero pa bo izdelovalo toliko strojev, kolikor bi jih potrebovala država sama. Washingtonske grožnje Argentini Buenos Aires, 6. avg. s. Grožnje Zedinjenih držav na argentinski naslov zaradi znanega odločnega zadržanja Argentine v aferi židovskega pisca Franka, se prav jasno odražajo v severnoameriških listih. V tukajšnjih krogih je naletel na poseben odpor zlasti članek lista »Philadelphia Re-cord«, ki je zapisal med drugim: Prepričati moramo Argentino, da hodi po nevarni poti. Izgon pisatelja Franka je tvegan korak v dolgi vrsti neprijateljskih ukrepov Argentine nasproti Zedinjenim državam. Severnoameriški list prihaja pri tem do naslednje nezaslišane ugotovitve: Potrebno bo, da obvestimo Argentino, da bomo zelo strogi z onimi, ki z nami ne sodelujejo. Dodatni portugalski kredit za oborožitev Lizbona, 6. avg. d. Na seji vlade pod predsedstvom min. predsednika Salazarja je bil vojnemu ministrstvu odobren dodatni vojni kredit v višini 250 in pol milijona eseudov. Od tega kredita je 58 milijonov namenjenih za modernizacijo opreme in orožja portugalske vojske, 154 milijonov pa za vsakovrstne druge potrebščine, ki so se pojavile kot posledica sedanje vojne. Huda železniška nesreča v Ajj-gliji Lizbona, 6. avg. d. Iz New Yorka javljajo, da se je pripetila pri mestu Jackson v državi Mississippi huda železniška nesreča. Pospešeni potniški vlak je zavozil v nasproti prihajajoči tovorni vlak. Doslej so izpod razbitin potniškega vlaka potegnili 13 mrtvih, število ranjencev je zelo veliko, a še ni točno ugotovljeno. Sestrina ©sbsisdfea za?ai35 poneverbe Berlin, 6. avg. s. Uradnik neke ekspedi-cijsikc tvrdke v skladišču blaga na neki berlinski postaji je zlorabil svoj položaj in nakradel raznega blaga in perila v vrednosti 40.000 mark. Ko je oblast prišla njegovim tatvinam na sled. ga jc izročila posebnemu sodišču v Berlinu, ki ga je sedaj obsodiflo na smrt, medtem ko so bili 4 njegovi sokrivci obsojeni na strog zapor od 2 do 8 let. Gospodarstvo Upravna preureditev Pokojninskega zavoda za nameščence Ljubljanske pakrajme Družinski eSasii odgovorni za zSocine svojcev Uradni list zagrebške vlade objavlja zakonski odlok, s katerim se uvajajo nove metode za pobijanje zločmov, naperjenih proti državnim interesom. Po novih določilih se družinski člani oseb, ki same ali v zvezi z oboroženimi skupinami ogražajo javni re1 ali zakrivijo nasilja proti državi, lahko pošljejo za dobo 6 mesecev do 3 let na prisilno bivanje v taborišča. Družinskim članom takšnih oseb pa se lahko zapleni celotno premoženje. Družinski člani se v smislu zakona smatrajo žena, starši, otroci, bratje in sestre zasledovanih oseb. Zakonski odlok ureja hkratu vprašanje odškodnine, ki j0 morajo prispevati vsi davčno zavezani občani prizadetih občin. Kadar se izslede storilci, ki so zakrivili škodo, lahko davčni zavezanci po sodni poti izterjajo vračilo odškodninskih dajatev od njih. Vsa določila zakonskega odloka so veljavna s takojšnjo učinkovitostjo. Pravna sredstva so proti njim nedopustna. Smatrajoč za umestno, da se zaradi zmanjšanja poslovnega območja in zato, ker zbor delegatov zaradi nesklepčnosti ne more redno delovati, Pokojninski zavod za nameščence Ljubljanske pokrajine upravno ! preuredi, je Visoki komisar za Ljubljansko i pokrajino odredil: | Člen 1. Zbor delegatov, upravni odbor, I revizijska komisija, razsodišče in rentnl ! komisiji Pokojninskega zavoda za name-1 ščence v Ljubljani se razpuščajo. člen 2. Upravni organi Pokojninskega zavoda so tile: a) predsednik, b) upravni odbor, c) revizijska komisija, d) razsodišče, e) rentna komisija. Predsednika za-i voda imenuje Visoki komisar. Člane dru-i gih upravnih organov imenuje v tistem številu, kakor je določeno po veljajočih predpisih. Visoki komisar na predlog pristojnih pokrajinskih sindikalnih zvez. Predsednika razsodišča imenuje Visoki komisar izmed aktivnih sodnikov, bivajočih v Ljubljanski pokrajini. Člen 3. Pravice in dolžnosti dozdajšnje-| ga zbora delegatov se prenesejo na Visoki komisariat. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na j dan objave v »Službenem listu za LJulv ljansko pokrajino« (to je letos 5. avgusta). Imenovanje upravnih organov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil, da so upravni organi Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani sestavljeni takole: a) predsednik dr. Mila-vec Anton; b) člani upravnega odbora: Avsenek Ivan, dr. žužek Bogdan, dr. Božič Mirko, Lukič Zvonimir, Jeglič Franc, Tavčar Ivan, Vrevc Franc, Zemljič Jožko, Le-kan Josip, Japelj Franc; namestniki: Ba-hovec Josip. dr. Berce Ivan. dr. Megušar Anton. Naglas Viktor, Laurič Josip, Mar-kelj Ivan, Briški Anton, Pogačar Rudolf, Korče Alojzij, Pire Josip; c) člana revizijske komisije: Čeč Karel. Golmajer Ciril; namestnika: inž. Biskupski Viktor. Patic Anton; d) razsodišče: predsednik dr. Emil Krajnc; člani: dr. Dermastija Josip, dr. Pavlin Franc, Kuhar Ivan, Sitar Alojzij; namestniki: dr. Kopač Andrej, dr. Zupan Franc, Palme Ferdinand, Hafner Andrej; e) člana rentnega odbora: Verovšek Josip, dr. Jan Branko; namestnika: dr. Megušar Anton, Markelj Ivan. Gospodarske vesti r= V trgovinski register se je vpisala nastopna tvrdka Societš. Commerciale In-portazione Esportazione, s. c. i. e., filiale Lubiana (sedež centrale je v Milanu). Obratni predmet: uvoz in izvoz sirovin, blaga, strojev in opreme, tekstilnih izdelkov, strojev in opreme, ki se tiče tkaninske industrije. = V zadružni register se je vpisala: Električna zadruga v Podlipi, zadruga z omejenim jamstvom. Izbrisana sta člana upravnega odbora »Malega doma«, stanovanjske zadruge z o. j. v Ljubljani, Mrak Franc in Arhar Ana. vpisala pa sta se Mayer Josip in Rože Valentin, oba v Ljup-ljani. Kot člana upravnega odbora Vzajemne kreditne zadruge v Ljubljani, zadruge z o. j., sta se vpisala višji inšpektor Dolžan Janko in uradnik Mihelčič Vladimir, oba v Ljubljani. Hranilnica in posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom v Metliki, je spremenila pravila tako, da sestoji upravni odbor odslej iz šestih zadružnikov in treh namestnikov. Zbrisali so se do-zdajšnji člani upravnega odbora Nemanič Jože, Molek Anton, Nemanič Leopold, Kle-menčič Janez, Matkovič Anton, Rus Matija in Petrič Ivan, vpisal pa sc je novoizvoljeni član upravnega odbora posestnik Nemanič Anton iz Gornjih Lokvic. Pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev z o. j. v Novem mestu sta se izbrisala do-zdajšnja člana upravnega odbora dr. Kyov-sky Rudolf in Pavlič Josip ter se vpisala novoizvoljena člana sodni pripravnik Picek Edi in višji pisarniški oficial Lozar Franc, oba v Novem mestu. Pri Strojni zadrugi z o. j. v Savljah se je izbrisal član uprav-netga odbora Kregar Ivan, vpisal pa posestnik škerlj Jože iz Savelj. — Razscžna dela za umetno namakanje polja v Bolgariji. Iz Sofije poročajo: Bolgarski sindikati za vodne gradnje so po pravkar objavljenem letnem poročilu s svojimi podjetji v letu 1941. povečali narodne dohodke za eno milijardo levov. Ta dohodek presega kapital v znesku 220 milijonov levov, ki je naložen v vodnih gradnjah, skoro za petkratno. V Bolgariji sc po podatkih letnega poročila točasno umetno namaka okroglo 70.000 ha zemlje, in sicer 60.000 ha v stari Bolgariji in 10.000 ha v novih pokrajinah. Po računih sindikatov bi se moglo v vsej Bolgariji pri stroških okoli 1.3 milijarde levov umetno namakati še nadaljnjih 280.000 ha zemlje, in sicer 190.000 ha v stari Bolgariji in 90.000 ha v priključenih pokrajinah. S tem bi se donosnost kmetijstva še znatneje dvignila. = V Nemčiji sme biti le sedpm oblik za srpe. Iz Berlina poročajo: Nedavni odredbi glede oblik kos je sledila zdaj tudi podobna odredba glede srpov. Medtem ko je prej skoro vsaka pokrajina uporabljala svoje posebno obliko srpa, bodo poslej tvrdka smele izdelovati le še sedem oblik. Izdelki se ne smejo lakirati in je vsako etiketira-nje zabranjeno. Ta odredba je stopila v veljavo že 15. julija. — Zaključek nemškomadžarskih trgovinskih pogajanj. Iz Budimpešte poročajo: Nemško in madžarsko vladno zastopstvo za ureditev nemško-madžarskih gospodarskih odnošajev je imelo te dni v Budimpešti svoj letni glavni posvet. Pri pogajanjih je bil dogovorjen program za blagovni in plačilni promet med obema deželama za naslednje pogodbeno leto, ki traja od začetka avgusta leta 1942. do konca julija leta 1942. Sklenjeno je nadaljnje povečanje medsebojnega blagovnega prometa. Dalje je poskrbljeno, da se bo blagovni promet, ki je važen glede na vojno, tudi v bodoče razvijal nemoteno od vsakokratnega stanja plačilnega prometa in da bodo obojni izvozniki brez čakanja takoj prejemali plačilo za blago, ki ga bodo dobavljali. Ne glede na blagovni promet se je obravnavala tudi vrsta vprašanj, ki se tičejo sodelovanja obeh gospodarstev v svr-ho, da se v obeh deželah čim bolj pospeši delo za potrebe vojne. Naposled se je ugotovilo, da vlada med obema vladama polno soglasje v presojanju gospodarskih in finančnih vprašanj. To velja zlasti tudi glede na stremljenje obeh vlad, da bi se doseglo s potrebnimi ukrepi daljnosežno vezanje obojnih izvoznih cen. —— Protektorat dobavlja stroje evropskemu jugovzhodu. Iz Prage poročajo: Naravno razpečevalno območje za strojno industrijo nekdanje češkoslovaške države so bile od nekdaj dežele na jugovzhodu Evrope. To je ostalo tudi po ustanovitvi pro-tektorata. Razen tega so se izvažali stroji v evropski vzhod, v Skandinavijo in v za-padnoevropske dežele. Slovaška je postala po razglasitvi samostojnosti glavno odje-malsko področje za strojno industrijo v Češki in Moravski. Slovaška Je bila tudi v letu 1941. med inozemskimi uvoznimi deželami na prvem mestu. Hkratu se je v letu 1941. prav dobro razvijal izvoz strojev tudi v Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Hrvatsko in švedsko. Razen tega so kupovale produkte češkomoravske strojne industrije Madžarska. Danska, Finska in Turčija. Izvažali so se zlasti orodni stroji, gradbeni stroji, sesalke. armature in strojni sestavni deli kakor tudi stroji za živilsko industrijo. = Omejitev klanja živine v Švici. Švicarski narodnogospodarski urad je izdal odredbo o ureditvi klanja živine, ki bo stopila v veljavo 14. septembra. Odredba prepoveduje promet s klavno živino med pro-ducenti, mesarji in trgovci Zvezni urad za prehrano med vojno je pooblaščen, podvreči trgovino s klavno živino nadaljnjim omejitvam in jo po potrebi tudi čisto prepovedati. Odredba določa, da se najprej pokoljejo manjvredne živali. Cene bodo uradno določene. Urad za prehrano med vojno lahko obveže vse lastnike za dobavo klavne živine, in sicer tako, da se bodo za kantone periodično določili prisilni kontingenti. Krompir V tej letni dobi so naše gospodinje pač vesele., da je na ponudbo sorazmerno velika izbira sočivja, ki oskrbuje naše jedilne liste iz dneva v dan. Tcržje pa bo poi-zimi. ko sveže zelenjave ne bo in bomo navezani samo na tisto, kar nudita shramba in klet. Krompir je poleg kruha v naših krajih najvažnejše živilo. Okvara živil je neodpust-ljiv greh, zato ne bo odveč, če tiste, ki imajo priliko, opozorimo na način, kako se najuspešneje hrani krompir čez zimo. Meščani. ki imajo primerne kleti ga najbolje spravijo, če ga na,lože v lesene zaboje, ki pa ne sinejo biti preveč na tesno zbiti. temveč mora biti nokaj presledka med deskami. da krompir lahko nemoteno diha. Za shrambo pa je dober tudi vsa.k drug zdrav, suh prostor ki ustreza temeljnim zahtevam za hrambo živil. Krompir mora priti v shrambo povsem suh. hladen in zdrav. Če je vlažen, ga je treba pred vskiadiščenjem posušiti na ta način, da ga na suhem kraju razstremo v tanko plast in ga po potrebi tudi obračamo, da se povsem posuši. Pri tem moramo paziti. da mokre kepice zemlje ne ostanejo na njem. Če se je krompir med sušenjem in prebiranjem ogrel, ne smemo vročega nasipati v zaboje, ker bi se oznoji.l, kar bi povzročilo gnitje in prezgodnje poganjanje kali. Pred vskiadiščenjem ga moramo z vso pozornostjo prebrati in odstraniti ne le vse gnile, temveč tudi vse malo nagnite gomolje. vskladiščiti pa ga smemo šele, ko se je dobro ohladil. Že na njivi je dobro, da kmet izloči vse z motiko ranjene ali presekane gomolje. Nadvse važna je temperatura kraja, na katerem hranimo krompir. Skrbeti moramo, da tudi v najhujši zimi vlada v kleti temperatura od 1 do 8 stopinj Celzija in da nikoli ne pade pod minus 1. Spomladi, ko zunaj naglo narašča toplota, moramo krompir hladiti z zračenjem prostora. Krompir je še vso zimo živa rastlina, ki v kletj diha in s tem dihanjem proizvaja ogliicovo kislino. vodne hlape in toploto. Zato se krompir na kupu ogreva in je treba paziti, da nikoli v kleti ne leži v predebeli plasti. Največ sme biti sloj krompirja v kleti 150 cm visotk. Otroka je rešila in je dobila nove čevlje V Nevvcastleu je šla 29letna Elizabeta Brovvnova mimo vodnega rezervoarja in je bila priča velike nesreče. Neki štiriletni dečko je padel v globoko vodo in bo zdaj zdaj utonil. Nabrala se je kopica radovednih ljudi, ki so vsevprek vpili, nihče pa ni tvegal, da bi rešil fantička. Gospa Brov/no-va se ni dolgo pomišljala. Vrgla se je v vodo in je v poslednjem trenutku privlekla fantička za lase na suho. kjer mu je vrnila življenje s pomočjo umetnega dihanja. Njeno junaško dejanje je vzbudilo mnogo občudovanja. Ko so ji čestitali, je rekla: »Ah kaj, mislila sem na svojega sinčka, ki je prav tako velik!« Toda gospa Brovvnova je utrpela občutno izgubo. Njeni čeveljčki ki jih je bila šele nedavno kupila na nakaznico, so ostali tam spodaj v globini. Če bi jih tudi našli, najbrž ne bi bili več uporabni. »To so bili moji edini spodobni čevlji,« je rekla gospa Brovvnova prav otožno, ko je v nogavicah romala domov. Kajpada je za to perečo zadevo zvedel tudi gospod župan. »Ta je pa lepa.« je rekel, »da bi taka žena po junaškem dejanju še škodo trpela«. Neglede na vse uradne predpise je župan napisal nakaznico na mestno hranilnico, da kupi go?pe Brovvnovi nove čeveljčke. Razume se: kakršne si bo sama izbrala. Ta županov sklep, ki je pogumno pustil uradnega šimeljna ob strani, je šele dal pravi povod, da so se o gospč Brovvnovi in o županu iz Nevvcastlea razpisali listi in da je Anglija ves dan govorila o — dveh junakih. INSERIRAJTE V »JUTRU" I KULTURNI PREGLED Pesniška proza o Ljubljanskem barju Joža L i k o v i č je zbral v knjigo na 160 straneh svoje legende in pripovedke z Ljubljanskega barja (»Svetinje nad Barjem«). Slovenčeva knjižnica št. 21). Enaindvajset proz, ki so povezane v celoto ne le s krajinsko skupnostjo svoje snovi, marveč tudi s stilno sorodnostjo obeh slovstvenih žanrov, predstavlja zanimiv poizkus obujanja prozne baladne poezije. Del teh proz je izrazito legendarnega značaja: evangeljske osebe in prigode so — kakor v starih flamskih legendah in na podobah davnih mojstrov — prenešene v okolje, ki združuje z njimi svojega genia loci. Tako pri Likoviču beži Sveta družina preko kraških hribov na Krim, Judež se prička z mlinarjem pod žalostno goro za srebrnik in se naposled iz obupa obesi prea hišo tega skopuha, Marija, prosi pomoči za svojega sina ženo rimskega cestninarja onstran Men:šije, Jezušček hodi s svojo materjo in rejnikom Jožefom ob Ljubljanici itd. Ne veni, koliko se te izrazite legende naslanjajo na kakršno koli folklorno podlago in koliko so tudi po zasnovi, ne le po obdelavi delo Likovičeve stvarjalne fantazije. Likovič jim je dal to, kar imajo podobne flamske legende (in legende mnogih drugih narodov): ozadje rodne zemlje in ljudskega življenja, naivno spojenost starih evangeljskih motivov s tajinstveno, bolj melanholično kakor veselo krajino. Prenesel jih je v območju Krima in Ljubljanskega barja, z njegovimi gozdovi in vodami, s travniki in njivami, s poezijo letnih časov in s trdo stvarnostjo ljudskega dela. Ce izvzamemo take črtice, kakor je mladostni spomin »Miklavževa obljuba«, ki je zgoščen okrog materinega preroškega privida in očetove nagle smrti, so ostale proze pripovedke, v katerih nastopajo delno razna pravljična bitja, znana iz krajevnega narodnega blaga, delno pa se dogajajo nenavadne, tajinstvene reči. Kakor v legendah, stopa tudi v pripovedkah najbolj v ospredje krajinski moment s svojo pri-rodno poezijo, z mistiko in magijo ljudskega verovanja. Likovič hoče biti v tej knjigi izrazit pravljičar, vendar je čisti pravljični element v posameznih pripovedkah — prav kakor v legendah — manj izviren in nič kaj invenciozno bogat. Težišče Likovičeve proze ni v izrazito pravljičnem elementu, kakor je pri Tiecku in drugih pravljičarjih, marveč v lirizmu, čigar sanjavo tkivo obilno prepletal pravljično ogrodje in vnaša vanj zadosti subjektivne, čustvene snovi. Medtem ko je pravljica v svoji »klasični« podobi epično-mitična zvrst, dobiva v Likovičevih pripovedkah obilno lirično, ponekod kar razpoloženjsko primes, s čimer — prav kakor balada v vezani besedi — ne pridobiva na svoji pristni in čisti podobi. Likovičeve pripoveike prav kakor legende ne rasto orgarrično iz miitično-epič-ne domišljije ali iz verskega čustva, ki si pobožno zamišlja svetopisemske postave v krajinskem okolju domačega kraja, marveč imajo svoj izvor v nekoliko sentimentalnih spominih na mladost in v čustveno vročem odnosu do rodnega kraja. Človeško je to sicer povsem naravno in lepo, s stališča notranje epične zakonitosti pa ne daje posebno ugodnih tal za nastanek balad-no krepke pravljične proze. Z drugimi besedami: to, kar naj bi bilo pri legendah in pripovedkah primarno, je tu sekundarno. Toda če nimamo prel seboj formalno čistih in dognanin primerov legend in pripovedk, se ni s tem zmanjšala zanimivost Likovičevega doneska v slovensko prozo. Predvsem je njegova vrednost v tem, da je prinesel v naše slovstvo doslej še največ lokalnega kolorita tega literarno začudo najmanj znanega krajinskega sveta v okolici našega osrednjega mesta, kolorita Barja in njegovih močvirskih tal, njegovih lenih vod in tihih gozdov ter hribovitega sveta, ki obdaja največji del velike ploskve usahlega jezera. Barje je — mutatis mu-tandis za Ljubljano to, kar za Rim njegova Kampanja: tu kakor tam je vsa pri-rola nastrojena v molu, zamišljena in zasanjana v davnino; samo da ima Kampanja svoj posebni čar v starih grobiščih, Barje pa v svoji jezerski preteklosti, v mistiki tu pronicajoče, tam izdajsko skrite vode, v toku svoje Ljubljanice in njenih pritokov, v otožnosti samotnih dreves, v vlažnem dihu trave in grmovja. Skratka; so to krajinsko svojevrstna tla, ki so utegnila zlasti v starejših časih, pred velikimi osuševalnimi deli, mikati domišljijo okoliških prebivalcev, ko je megla nad Barjem ali sončna svetloba v nasičenem vlažnem zraku ustvarjala čisto posebna, meditacijam in pravljicam prijazna razpoloženja. Prav tako so naklonjeni fantazijski igri prehodi teh tal v goste gozdne pasove in odtod v svojevrstna kraška tla, pa je kar čudo, da niso ti kraji bolj oplodili naše lirične, pripovedne in slikarske umetnosti (slikarsko so jih odkrili impresionisti). Likovičeva proza ima poglavitno pomanjkljivost — poleg že omenjene — še v tem, da je ponekod zabrisana, nejasna in neenakomerna v svoji konstrukciji. Bralcu ostaja po čitanju samo nekaj ne posebno izrazitih podob in liričnih impresij, medtem ko na pr. pri Timmermansu dobiva breughelsko žive literarne slike neznane mu pokrajine, četudi le kot ozadje legendarnim motivom. Likovičev jezik kaže sicer ljubezen in skrb za točno in domačo besedo (v čemer gre tako daleč, da> mora za svoje lokali,zme in arhaizme dostaviti ob koncu slovarček), vendar je ponekod nekoliko izumetničen, kar ne pristoja legendam in pripovedkam, ki naj se čim bolj približajo preprosti, kar moči konkretni ljudski besedi. V slikanju razpoloženja na Barju je Likovič prav sočen. Navedimo na primer prvi odstavek iz pripoveike »Svetinje se obiskujejo«; »šmarne maše, zlate maše! Poznopolet-na zarja nemirno plamti nad barsko širja-vo. ljubeče osvetljuje zrelo brinje in sive kraške brežuljke ter mineva za Ljubljanskim vrhom, kobilice z rdečimi životki so se poskrile po dehtečem razstelniku. Sad povodnik je prhnil v šumnik in se zvil pod črno koračo. Kos se prijetno pozabava na bogatem bezgu in požvižgava: Vse sem po-zobal, vse sem pozabil, ali sem pisan ali sem zlat... Za zapuščenimi jaški se krivijo dolgočasne jelše; tam so našle priljubljeno zatišje neznatne skrivnosti, zelene oči mrakov in bledi plamenčki, ki bojazljivo jecljajo, se tulijo in pregorevajo v kimavčevih nočeh brez sledu.« V takih in podobnih stavkih je nedvomno sočen kos naše impresionistične prozne poezije. V tem pogledu pomeni Likovičeva Visok! komisar je predsedoval seji pokrajinskega odbora za vzporeditev preskrbe in cen Ljubljana 6 avgusta Včeraj dopoldne ob 11. uri je predsedoval Visoki Komisar v vladni palači sestanku pokrajinskega odbora za vzporeditev ureskrbe in cen. Navzoči so bili Zvezni Tajnik in vsi člani navedenega odbora. Snov dnevnega reda. zlasti pa proizvodnja. cene in razdeljevanje premoga so bili oredmet natančnega in koristnega prouče- vanja ki so se ga udeležili navzočni strokovnjaki in sindikalni dirigenti. Ugotovljene so bile mere za intenzifika-cijo proizvodnje in razen tega je bil določen poseben razpored za pravično razdelitev kuriva s posebnim ozirom na javne interese ter korist zasebnih potrošnikov. Visoki Komisar je povzemajoč vsebino razpravljanja določil, da se sklepi odbora čim preje uresničijo z objavo odgovarjajočih zakonodajnih ukrepov. Počitniške kolonije GELL-a v Terenziu Ljubljanski otrcci so nastanjeni v lepi vili s slikovitim razgledom Po potovanju, privlačnem zaradi novih krajev, ki so jih videli prvič so ljubljanski otroci prispeli v obmorsko kolonijo v Sun Terenziu. Tam so izrekli dobrodošlico tovarišem iz nove italijanske pokrajine majhni tovariši iz La Spezie razvrščeni vzdolž stopnic v poslopje. Prisotni so bili tudi za stopniki oblasti iz La Spezie in krajevni voditelji. Kolonija v San Terenziu je resnično '.ke terase in ljubke verande. Vila je opremi jena s svetlimi ie ■iilnicami in snažnimi spalnicami z vsemi pripomočki higijene in spodobnosti. Je pravo gnezdo sreče za majhne in drage ljubljanske goste. S strani obrnjene proti morju, se oko spočije na prostrani razsežnosti spezijske °a zaliva, obkroženega s hribi, poraslimi z iozdovi in zelenjem. Na desni sttani po- * Smrt kosi. v Ražnju je dne 21. julija umrl g. Ljudevit K r a n j c, bivši uradnik Mestne hranilnice v Mariboru. Pokojnemu blag spomin, preostalim naše sožalje! * Pogreb uglednega novinarja. V torek popoldne je množica občinstva spremila nacionalnega svetnika Enza Casillija, di--ektoria lista »PopoJo delle Alpi«. na pokopališče v Torinu. Pokojnikovi rodbini in lastništvu lista s0 izrekli svoje sožalje tudi Tajnik Stranke Vidussoni, minister za judsko prosveto Pavolini in direktor Italijanskega tiska dr. Mezzasoma. * Odlikovanje vojnega dopisnika. Novinar Otazio Bernarc1 inelli, ki je kot vojni dopisnik dodeljen Kr. mornarici, je bil odlikovan z vojnim križcem. Utemeljitev navali. da je bil Bemardelli vkrcan na križarki, ki je bila v najhujših bojih s sovražnim ladjevjem, tako da je iz neposredne bližine sledil razvoju operacij. Svojo službo je vršil točno in z vedrim pogumom. * Nov madžarski jadralni rekord. Laszlo Tasnadi, ki je najuspešnejši madžarski športni letalec, je drugič Izboljšal jadralni rekord na daljavo. Nedavno je letel 335 km daleč. Te dni pa se je iznova dvignil in je dosegel nov madžarski jadralni rekord na dolžino, ki znaša 352 km. * Poroka na bolniškj postelji. V bolnišnici v Diezu je bila te dni opravljena poroka v nenavadnih okoliščinah. Dva mlaaa zaročenca sta pripravila vse potrebno za poroko. Ženin je pravočasno dobil dopust. Nevesta, zaposlena v železniški shižbi, pa se je ponesrečila in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Ženin seveda ni mogel na lastno pest podaljšati dopusta, zato je bilo sklenjeno, da se poročita na bolniški postelji. Sobico, kjer je ležala nevesta, so lepo okrasili in poroka je bila opravljena, kakor se spodobi. * Čudaška oporoka. V Budimpc-šti je umrl dokaj premožni Stanislav pl. Kanias. Zapustil je gotovino in posestvo, v oporoki pa je zapisal: »Nisem bil član društva za varstvo živali, zato prepustim svoja lovišča lovcu T. B., ki še svoj živi dan ni ustrelil nobenega kosa aii drozga. Tako bom tudi po smrti prepričan, da je divjad v varnih rokah. Grofu S. I. ne zapustim nič, ker vem, da bo v svoji velikodušnosti spoznal, da je treba denar, ki je bil njemu namenjen, razdeliti med budimpeštanske reveže. Romanopisec F. A. pa naj dobi 1000 pengov, da bo zdrobil svoje polnilno pero in omogočil ljudem spanec tudi brez tega, da bi prej brali njegove knjige.« * Pomoč zakoncem brez otrok v Nemčiji. Kakor smo poročali, je nemški zdravstveni vodja dr. Conti odredil, da se v vsakem nemškem okrožju ustvari pomožni urad za dostojne zakonce brez otrok. Centrala teh uradov je na Dunaju in se imenuje »Zakon brez otrok«. Zakoni, ki ostanejo po najmanj dveh letih kljub vsej pripravljenosti in volji orez otrok, bodo poslej deležni vse pomoči ;tranke. države m zdravstva. Preiskava in zdravljenje bosta ne glede na stroške vsakomur brezplačni Nemški listi navajajo dva vzroka, ki sta kriva, da je doslej bilo premalo pomoči za take zakonce. Prvič to, da v deželah kjer ni večjih mest, na vasi ali v deželnih bolnišnicah večinoma ni bilo mogoče opravljati zadostnih preiskav in zadostnega zdravljenja. Drugi vzrok pa je bil ta da je bila vsa skrb za preiskavo in zdravljenje prepuščena zakoncem samim, ki po navadi niso imeli dovolj sredstev. Centralni urad na Dunaju bo torej odstranjeval vse take zapreke. Na razpolago bodo razne klinike in bolnišnice s posebnimi oddelki. Tako bo lahko sleherni zakonec ka; najskrbneje preiskan in deležen zdravljenja po načelu: »Otroški blagoslov naj pride v hišo vsakega dostojnega zakonskega para!« knjiga značilen donesek v slovensko prozo. Uvodna beseda o tem pisatelju Ljubljanskega barja je iz peresa Severina šalija, oprema in ilustracije pa so delo Joža šenka. ZAPISKI Nova slovenska knjiga. Kot 22. zvezek Slovenčeve knjižnice je pravkar izšla detektivska povest Johna Fergusona »Slepec« v prevodu Griše Koritnika. Taras Ševčenko v italijanskem prevodu. Pri Garzanziju je izšla knjiga z izborom liričnih pesmi največjega ukrajinskega poeta Tarasa ševčenka (Liriche ucraine) slopja se na zelenem ozadju hohnov razvrščajo vzdolž obrež ja čiste stavbe San Te-renzia. Na levi pa se vrste stavbe Lericija, ki nad njim gospoduje veličasten srednje veški grad. Nasproti čelni strani vile se iz morja dvigata kakor dva neizmerna velikana otoka Palmaria in Tino in vrh tega lepo mestece Portovenere. Stran obrnjeno od morja kolonije, ka -akterizirajo zeleno globino sosedne Ville Ribolini in prirodna izhlapevanja njenega smrečja. zlivajoč se z rezko značilnostjo morja in napolnjujoč ozračje s prijetnim vonjem, ki širi pljuča. Poslopje je rezervirano izključno za ljub ljansl> C. V juliju smo imeli samo dva dneva s tako hladnim ozračjem, in sicer je živo srebro zabeležilo 13. julija kot najvišjo temperaturo komaj 15.6° C, še hladneje pa je bilo 19. julija, ko je bila najvišja dnevna temperatura komaj 15.2° C. Včeraj je bilo ves dan prav hladno in oblačno in je zdaj pa zdaj rosilo. Proti poldnevu je pa začelo izdatneje deževati. u— Urad za nakazovanje plač bivšim jugoslovanskim vojaškim osebam, ki so v ujetništvu in internaciji ob ponedeljkih od 8.30 do 12. in cd 16. do 19. izplačuje častnikom in njihovim svojcem; ob torkih od 8.30 do 12. in od 16. do 19. izplačuje podčastnikom in njihovim svojcem; ob sredah pa urad sploh ne izplačuje, pač je pa od 9. do 12. in od 18. do 19. odprt za informacije; ob četrtkih in petkih od 8.30 do 12. in od 16. do 19. izplačuje plače svojcem civilnih internirancev, a ob sobotah in nedeljah je urad zaprt. Mestno poglavarstvo opozarja vse stranke, naj se natanko ravnajo po tem razporedu, da ne bodo motile rednega poslovanja urada in po nepotrebnem tratile časa. u— Pripomba. Prejeli smo: K zanimivim spominom na staro Ljubljano g. E. Jo-sina naj bo pripemnjeno dvoje: Nekdanja zelo ozka ulica, ki jo nadomešča zdaj široka Dalmatinova, se je imenovala nemški »Barmherzigengasse«, a slovenski »Dolga ulica«. — Scheuchenstuelovi, lastniki hiše v sedanji Wolfovi ulici št. 6. niso bili starši Primicove Julije. Zakaj Julijo, hčer An- v prevodu, z uvodom in komentarjem Mlade Lipovecke. Zgodovina glasbenih instrumentov. Pri Marzoccu v Firenzah je izšlo obsežno delo prof. Rosaria Profeta »Stori.a e letteratu-ra degli strumenti musicali«. Spis obsega nad 600 strani. Slovar švicarske glasbe. V curiški založbi Atlantis je izšel v 2 zvezkih »Schwei-zer Musikbuch«. V obliki slovarja sestavljena knjiga, katere avtor je Willi Schuh, daje celoten pregled glasbe v tej deželi od njenega zgodovinskega razvoja do sedenjih institucij. nju. Z Garaškega tona Primica, je le poročil Jožef Anzelm pl. Scheuchenstuel. Po smrti zakoncev je ostala hiša last njunih otrok odnosno pravnih dedičev, dokler je ni kupil od njih A. Pauschin. — Uredništvo pripominja: Pisec spominov bo hvaležen za vsako opozorilo in bo zavoljo točnosti objavil potrebne do-stavke na koncu svojih člankov. u— Ravnateljstvo drž. klas. gimnazije sporoča, da se vrše počitniški popravljalni tečaji za učence, ki imajo popravni izpit iz italijanščine, vsak ponedeljek in četrtek od 9.—10. za I.—IV. razred in od 10.15 do 11.15 za učence V. do VIII. razreda. Kdor ne bo obiskoval teh tečajev, ne bD mogel delati popravnega izpita. K tečaju pa lahko pridejo tudi drugi učenci. Vse drugo kaže oglas na deski meščanske šole v Nunski ulici. Ravnatelj. u— Tečaj za popravne Izpite v Trg. domu. Začetek 10. avgusta v ponedeljek. V tečaju poučujejo strokovnjaki dijake temeljito in uspešno trikrat po dve uri tedensko vse predmete. Prijavite se takoj od 9.—12. dnevno: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. u— Tečaj za sprejemne izpite na gimna-! zije v Trg. domu. Nov tečaj za temeljito pripravo iz vseh šestih predmetov se začna 10. avgusta. Prijavljanje dnevno od 9.—12. (tudi v nedeljo) Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. u— Dopolnilni Izpit za Trgovsko akademijo. Dijake, ki so končali dvorazredno trgovsko šolo in se nameravajo vpisati v 3. letnik Trgovske akademije, dobe popoln pouk iz vseh predmetom za dopolnilni izpit. Prijavljanje dnevno (tudi ob nedeljah) od 9.—12.: Trgovski dom, pritličje, Gregor-čieva 27. u— Dijaki in dijakinje trgovske akademije, ki imajo popravljalni izoit iz italijanščine. naj se zglasijo v petek 7. t. m. v pisarni ob 10. uri. Poseben brezplačen i tečaj se bo vršil za dijake in dijakinje, ki želijo svoje znanje italijanskega jezika izpopolniti. Frijave sprejema direkcija do torka 11. t. m. u— Več konj bo mestno poglavarstvo oddalo v začasno oskrbo in uporabo ter naj se interesenti zglase jutrišnjo soboto 8.t. m. po 9. na mestni pristavi. Iz Novega mesta n— Himen. V zasebni proštijski kapelici na Kap tlju sta se poročila znani novomeški javni delavec g. Mirko Jafc.še. pravnik, in zasebna uradnica gdč. Dana Koširjeva iz ugledne novomeške trgovske rodbine. Priči eta b:li za ženina g. dr. med. Idi Ko-p*ač in za nevesto g. Marko Grm. Priljubljenemu mlademu paru iskrene čestitamo in želimo obilo sreče! n— živilske nakaznice. Tudi za mesec avgust se bodo delile živilske nakaznice po istem vrstnem redu kakor v preteklem mesecu. Vse cd 15 do 50 let stare osebe morajo nakaznice dvign;t1 osebno na ro-tovžu v petek in soboto. Izostanek od o-sebnega prevzema nakaznic je opravičen vsled službene odsotnosti edinole železniškim uslužbencem. Leti bodo prejeli nakaznic prihodnji teden do najkasneje 12. avgusta v mestnem preskrbovalnem uradu. Zaradi hitrejše in točnejše razdelitve nakaznic je nujno potrebno, da pridejo vsi prizadeti člani družine skupno in vsakdo naj že tudi pripravi potreben drobiž za nakaznice. n— Uradni dan za kontrOJo sodov. Na podlagi člena 4 zakona o ureditvi službe kontroliranja meril pri občeupravnih oblasteh bo 8. in 9. avgusta v Novem mestu pri postaji zn. kontrolo sodov uradni dan, nii kar se epozarjajo vsi gostilničarji, vinski trgovci in ostali lastniki sodov. n— Cepljenje proti davici. Vsi eni, ki iz kakršnegakoli razloga še niso pripeljali svojih otrok k cepljenju proti davici, kakor tadi oni, ki so izostali pri drugem cepljenju. se obveščajo, da se vrši nnknadno cepljenje še ves mesec avgust vsak dan od 8. do 12. razven nedelj in praznikov v prostorih Zdravstvenega doma v Novem mestu. Cepljenje je obvezno za vse otroke od izpolnjenega 18 meseca do 10. leta starosti. Izvzeti so le oni, ki so bili 2e cnpljeni proti davici ali pa, ki so davico že preboleli. Ker cepljenje razen malenkostne in kratkotrajne bolečine na mestu uboda v splošnem ne povzroča težav, se pcr.ovn® p: živa jo starši, da v interesu za-šč'te proti davici pripeljejo otroke k ceplje- Bojevniki iz svetovne vojne so bili sklicani v nedeljo v raznih krajih radovljiškega okrožja. Največje zborovanje je bilo na Jesenicah v dvorani kina. kjer je govoril major Maier-Kaibitsch v navzočnosti predstavnikov stranke, vojske in države. Manjša zborovanja so bila na Brezju, v Tržiču, v Kranjski gori, v Dovju-Mojstranah, v Kropi, na Breznci, v Gorjah, v Radovljici in na Bledu. Celovški dnevnik pravi, da so propagandisti na*odno-socialistične zveze bojevnikov govorili pred 3000 poslušalci. Povsod so bila zborovanja zaključena z nemškimi himnami. Na vzhodni fronti so padli našle lnji koroški rojaki: 37 letni naddesetnik dr. Gustav Haas, ki je bil sodni svetnik na Dunaju. dalje 39 letni Maks Obmann, desetnik v planinskem polku, ter 22 letni prostovoljec pri oboroženem oldelku SS Franz Reishofer. ki je padel v borbah za Rostov. Mladi Gorenjci v taborišču. V nedeljo popoldne je bilo na Osojah zaključeno taborenje gorenjske mladine, ki je ob Osoj-skem jezeru prebivala v šotorih. K slovesu je sklical mladinski vodja Rauter vse gorenjske tabornike, ki se jih je zbralo 650. Iz Radovljice se je pripeljal okrožni vodja Hochsteiner. Prirejena je bila tekma med posameznimi posadami taborišč. Mladeniči so pokazali, česa so se naučili v športu, redu in discip^ni. Ocenjeni so bili tudi posamezni okrašeni šotori. Naposled so se vse edince zbrale ob zastavi k zaključku taborenja. Skupno so zapeli pesem »Ein jur.ges Volk«, nakar je mladinski vodja tega področja Sehoas-Rogger izpregovoril Gorenjcem v slovo. Rekel je, da so se zelo izobrazili in da so bili zgledno disciplinirani. Iz Spodnje štajerske Nov! gr°bovi. V mariborski bolnišnici sta umrla 63 letni čevljarski mojster Lovro Zohar in 151etni železničarjev sin Srečko Bohak. Nadalje je umrla v Mariboru 25 letna M^.rta Kolbezncva, v Ptuju kleparski mojster in hišni posestnik Andrej | Frank, star 35 let, v Celju Marija Zorma-i nova, po rodu Legvartova, v Llpju pri Naše gledališče OPERA Petek, 7. ob 17.: Trubadur Red četrtek. Sobota, 8. ob 17.: Baletni večer. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Nedelja, 9. ob 16.: Trjbadur. Zaključna predstava v sezoni. Izven. Cene od 24 lir navzdol. • Ab«nente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli zadnjo abonaitsko predstavo tokrat izjemoma v petek in sicer iz važnih tehničnih razlogov. Zaključna predsiiva letošnje operne sezone bo v nedeljo ob 16. uri. V njej se bo poslovil Ivan Franci, ki odhaja na aB-gažman v Zagreb. Dobrni 771etni Ciril Jablanšek, v Trličem pri Rogatcu pa 691etna Marija Pavličeva, po rodu Nežmahova. Poroke. Na Dobrni sta se poročila Janez Jamnikar in Neža Kranjčeva, v Rogatcu pa Anton Refcič in Terezija Pipu-ševa. štiri zborovanja v celjskem okrožju je sklical v nedeljo 2. t. m. okrožni volja Dorfmcister. Zborovanja so bila na Veliki Pirešici, na Dobemi, v Vojniku in v Smart-nem v Rožni dolin'. Poieg funkcionarjev Heimatbtmda je bilo sklicano tudi ostalo prebivalstvo, moški in ženske. Dorfme:-ster je orisal vzroke drnjšnje vojne in je pezival prebivalstvo, naj sodeluje v borbi proti tistim, ki poslušajo tuje srečolovce. Nadrobno ie povedal, kaj vse se je zgodilo v zadnjih časih. Dorfmeistrove govore je prevajal tolmač iz Celja. Po zborovanjih se je okrožni vodja s svoj.m štabom še dalje časa pomulil med prebivalstvom, da je poslušal želje in pritožbe. V Vojn ku se je zbralo največ ljudi, tu so tudi prepevali brambovci in mladina. Iz Smartna v Rožni dolini se je Dorfmeister odpeljal v Petrovče, kjer je bil prirejen vaški večer. čebelarska zveza je obvestila spodnje-štajerske čebelarje, da bo začela v svoji poslovalnici v Mariboru z 11. avgustom deliti sladkor in bo obenem sprejemala med. Sladkor bo delila vsak torek ln četrtek, dobijo ga pa samo tisti čebelarji, ki so se priglasili k novo ustanovljeni štajerski čebelarski zvezi. Kdor tega še nI storil, ima poslednji rok do 5. avgusta. Zbiranje odpadlih jabolk. Mariborski dnevnik objavlja: »Prinašajte odpadla jabolka v najbližjo zbiralnico, kjer dobite 9 mark za 1q0 kg. S tem pomagate zagotoviti prehrano in dosežete boljšo donosnost svoj h nasadov!« Iz Hrvai Veliki načrti za izgradnjo bodoče prestolnice. Sklep hrvatske vlade, da preseli glavno mesto države iz Zagreba v Banja Luko, je sprožil celo vrsto važnih ukrepov. Z zakonskim odlokom je bil te dni postavljen državni odbor za izgradnjo Banje Luke. katerega je, zagotoviti stavbi-šča za nova vladna poslopja in izdelati enoten načrt, po katerem naj se Banja Luka izoblikuje v nov0 prestolnico. Ta naloga je zlasti zaradi lege mesta težavna. Banja Luka leži prav na kulturni ločnici med Srednjo Evropo in muslimansko Bosno, v mestu, ki šteje kakšnih 50.000 prebivalcev. se začenja bosanski Orient. Arhitekti bodo torej morali skrbeti za ohranitev tega dvojnega lica Banja Luke. Zemljepisno pa je položaj bodočega upravnega središča brez dvoma ugoden, saj mesto leži skoraj v sredini nove država. Nujno pa ;e, da se Banja Luka pribhža glavni prometni žili Hrvatske, ki teče od nemške rnf^e čez Zagorje, Zagreb Slavonijo m Srem do Zemuna. Potrebna zveza bo ustvarjena z železniško progo, ki poteka od Okučanov na progi Zagreb—Zemun proti Banji Luki. Iz Okučanov do Banje Luke bo zgrajena tudi nova cesta. Izvedba vseh teh načrtov bo terjala kajpak daljšo dobo. najbrž nekaj let. Odločilne važnosti pa je. da so že zdaj ustvarjeni zakoniti pogoji za izgradnjo bodočega glavnega mesta Hrvatske. Manifestacija delavsko-kmečke solidarnosti. Po vsej Hrvatski se z velikim uspehom prodaja takozvani žetveni znak, ki ga občinstvo kupuje v znak solidarnosti vsega prebivalstva s hrvatskimi kmeti. Na zelo topel sprejem je znak naletel zlasti med delavstvom. Te dnr je prispela brzojavka iz Borova, da delavci tvornice Bat'a naročajo 2000 znakov, iz Berlina pa je brzojavil ataše za socialna vprašanja pri hrvatskem poslaništvu, naj jih pošljejo 10.000. Velikodušen dar nezmanega dobrotnika. Osrednji blagajni HrvaŠkega Rdečega križa je neznan dobrotnik te dni že drugič izročil vsoto 100.000 kun za deco iz južnih krajev države. Svečana zadušnica za domobrance, ki so padli v prvi svetovni vojni. V cerkvi sv. Blaža v Zagrebu je bila svečana zadušnica za hrvatsko domobranje, ki so dne 25. julija 1917 padli v bitki pri Snyatinu, in za vse ostale hrvatske domobrance, ki so padli v prejšnji svetovni vojni ali so umrli za posledicami po nji. Zadušnici je prisostvoval tudi doglavnik vitez Kvaternik s številnimi oficirji, častno četo in g^dbo, daroval pa jo je vojaški duhovnik I.-iško Ju-rič. Iz Srbije Nov slovenski grob v Valjevu. Družine bivšega šolskega upravitelja in sedanjega uradnika drinske finančne direkcije v Valjevu tov. Viljema Kusa je zadel v petek, 10. julija zelo hud udarec: nenadno je umrl njihov ljubljeni 3 letni sinko Borut. Dan prej se je vbodel z zarjavelim žebljem noga je začela v petek otekati in starš! so iz skrbj za otroka hiteli k zdravniku, ki je dal injekcijo proti tetanusu. Ker pa organizem že ni več prenesel injekcije, je otrok pet minut nato umrl. Ubogi starši so zelo prizadeti, prav tako večji bratec Miloš. V soboto, 11. t. m. so valjevski Slovenci spremili Boruta na zadnji poti. Pogreb je bil zelo lep, zlasti je vplivala na vse skupina slovenskih otrok, kj je šla s šopki. Boruta so nesli tovariši do kapele, kjer je bil blagoslov, zatem je bil na pokopališče odpeljan z mrtvaškim vozom. Vsi pogrebci so spremili mrlička na oddaljeno pokopališče in je pogreb trajal poldrugo uro. Na pokopališču je staršem v tolažbo spregovoril lepe besede tov. župnik Valentin Bertoncelj. Zatem je blagoslovil še tr! slovenske grobove, ki so v isti vrsti m skupini. Malemu Borutu naj bo ohranjen lep spomin, prizadetim težko staršem ln bratcu pa naše iskreno sožalje. ŠPORT Otroci in matere v športu Živa in živahna ter zadovoljna m vesela gledamo dandanes pred seboj prava športna dekleta. Krepko in odločno stopajo po cestah in nikjer ne oklevajo niti za korak. Če je treba stopiti hitreje, storijo tudi to in brez spodtikanja in razburjenja dohitijo marsikdaj tudi tramvajski voz. ki bi jim včasii že davno odnesel pete. Vse te živahne dekliške pojave smo dobili iz ženskega športa, kajti na športnih terenih so se dekleta privadila, da se spet kretajo preprosto in naravno. In to mora biti tako v sedanjem načinu živlien.ia. ki nam zmerom bolj iemlje možnosti gibanja. To pomanjkanje trpijo prav tako ženske. ki so v zadnjih letih po poklicnem in gospodinjskem delu včasih še bolj obremenjene od moških. Osem do deset ur dnevno morajo sedeti ali stati v tovarni ali uradu ali na delati v majhnih modernih stanovanjski prostorih. Katera še tako zdrava ženska bi to vzdržala, ne da bi pri tem oslabela in izgubila voljo do dela? Ženski posili sn bili zmerom združeni s telesnimi napori, bodisi v stanovanju ali okrog hiše ali na vrtu. Čeprav so ženske prepevale in se smejale pri tem. so bile vendarle vsak večer trudne do onemogfneti. Dandanes ie treba športa in igre. da človek ostane krepak telesno in duševno. In mi zdravniki — te vrstice so posnete iz članka neke docentinje na nemški visoki šoli za telesno vzgojo — moramo gojitev športa predp'sovati marsikateremu zdravemu. sem in tja pa tudi mnogim bolnikom. Vsekakor je treba vedeti, da šport ni univerzalno sredstvo ki bi delalo čudeže povsod in v poljubni množini Tudi v športu je treba zdravilo jemati v primernih količinah. Kakšna je ta mera to vse ugotovijo najrazličnejše zdravniške preiskave, toda na .splošno se mora reči. da brez telesne vežbe zdrava ženska opeša, šibka oslabi še bolj, bolehna pa oboli še laže kakor sicer. Najlaže prenaša sedanje »nezdravo« življenje srednji tip ženske, k.i nima preveč nHi premalo nekdanje »elegantne linije«. Praksa je pokazala da kratkotrajno, toda krepko delo v športu, kakor na primer v atletiki, telovadbi ali plavanju, povišuje te'ef'no težo in znani so primeri, da so posamezne športnice v teku ene sezone pridobile po več kilogramov na teži. Samo pretirano' treniranje lahko povzroči občuten padec telesne teže, obenem pa tudi onemoglost. Redno izvajane trajne vežbe v gozdnem teku ali v tenisu ali v planinstvu pa samo polagoma uravnavajo telesno težo v razmerju z ostalo telesno konstitucijo. Seveda je treba za vsak primer izbrati pravi način športnega udejstvovanja. Telesne oblike se pri raznih športnih panogah spreminjajo različno. Težke vaje, kakor pri metu krogle na telovadnem orodju ali pri veslanju, povzročajo trše in izrazitejše mi- šice, medtem ko postanejo pri plavanju mehkejše in prožnejše, kakor sri jih želi ženski zdravnik. Teki na kratke proge in raznovrstne igre z žogo razvijajo vitke in prožne mišice. Najlepše se telo oblikuje z vsestranskimi športnimi vajami, torej tako, da morajo atletinje gojiti tudi plavanje, plavalke pa tudi atletiko in razne igre z žogo. Brž ko ženska neha gojiti šport, se v nekaj mesecih oblike njenega mišičja spet vrnejo v prvotno stanje Čim daljši je odmor. tem bolj ohlape tudi najbolj trenirane mišice. Posebno značilne so te spremembe pri športnicah, ki postanejo matere, pri čemer pa vendarle obdržijo še toliko telesnih sil. da lahko tudi pozneje opravljajo zelo težka hišna dela brez škode in pritožb. Značilno je, da se jim po porodih svojih otrok spet presnetljivo naglo vrne prrotna prožnost in gibčnost. Športna dekleta so zaradi športa tudi najbolj pripravljena za notranje obremenitve materinstva. Pridobitve športa ugodno vplivajo na športnico tudi ves čas nosečnosti. Prav tako koristen je tudi vpliv sp-T-ta na razne pritožbe, ki izvirajo iz periodičnih motenj v krvnem obtoku. Mnogo' znanih športnic iz zadnjih desetletij je že davno zapustilo športne terene in se posvetilo svojemu naravnemu poklicu. Mnogo od njih se je med tem že razveselilo več krepkih m zarjavelih potomcev. ki po njihovem vzgledu prav tako do-raščajo na solncu in zraku. Kakor njihove matere, tako se tudi športni otroci spuščajo v življenjski boj kakor v vsako športno tekmovanje, korajžno in z vero v uspeh. Če vprašate katero koli teb mater, kako je zadovoljna s svojim naraščajem, vam bo odkrito priznala, da je ponosnejša nanj" bolj kakor na najlepšo športno zmago ali še tako zavidano športno nagrado. čisto na kratko V Monakovu je na povratku iz Berlina na mednarodnem mitingu pretekli torek še enkrat nastopilo več Italijanov m Madžarov. Izmed italijanskih atletov so se posebno uveljavili Lanzi z zmago na 800 m (1:52.2), Profeti. ki je potisnil nemškega prvaka v krogli W6Ukeja na drugo mesto in Beviacqua k.i je po dolgem enkrat obračunal s »starim« Syringom v teku na 5000 m. Med nemškimi tekači sta ugajala Kaindl, ki je postavili tudi nov rekord na 2000 m s 5:23.4. in »printer Melle,rowicz, ki je zmagal na obeh najkrajših progah z 10.7 odnosno 21.4 nad Holandcem Ossendarpom. Za teniško prvenstvo okrožja Donau-Al-penland so v soboto in nedeljo v Mariboru' igrali proti najboljšim teniškim igralcem i:z Leobna. Domačini, ki so zmagali s 5:0 brez 'zgubljene partije so imeli najboljše moči v znanih mariborskih igralcih Alba-neseju. E. Blankeju in Holzingerju. Graški nogometaši so zadnjo nedeljo gostovali v Mariboru in zmagali nad tamkajšnjo nedavno sestavljeno enajstem co poštarjev z 1:0. Drugo nedeljo bodo imeli v Mariboru na nogometnem polju večjo atrakcijo, in sicer znano dunajsko moštvo Sportklub. adkor iz pese In trsa Zgodovinska konkurenčna borba, po kateri |e sladkor postal ljudsko živilo V Indiji, svoji domovini, je bil sladkorni trs znan že od nekdaj. Baje so že vojaki Aleksandra Velikega na svojem indijskem pohodu občudovali rastlino, ki »brez čebel daje med«. Iz Indije se je sladkor razširil po vsem svetu. Preko Kitajske, Perzije, Arabije in Egipta je končno prišel v Evropo. Evropski narodi so ga najprej spoznali kot redko slaščico ali kot zdravilo. Večje količine sladkorja so začele prihajati k nam po odkritju Amerike, ko so se veliki novi nasadi sladkornega trsa razširili po Zahodni Indiji, Mehiki, Peruju in Braziliji. Vendar pa je bil takrat še tako drag, da je bil njega užitek pridržan sarno pripadnikom imovitejših razredov. Nova doba se je začela, ko je v prvi polovici 18. stoletja nemški kemik Markgraf prišel na misel, da bi domače rastline preiskal v pogledu sladkorja. Svoja opazovanja je objavil leta 1747., do praktične veljave pa je njegova dognanja izvedel njegov učejrec in naslednik Karel Achard, ki je za njim prevzel vodstvo kemičnega laboratorija pruske akademije v Berlinu. Gojil je zlasti sladkorno peso, s katero je dosegel velike uspehe. Leta 1799. je Achard od pruskega kralja prejel privilegij za domače proizvajanje sladkorja in leta 1801. je ustanovil prvo slstikorno tovarno v šlezdji. Ko se je sladkor iz sladkorne pese pojavil na evropskem trgu, so mu angleške sladkorne družbe, ki so še zmerom delale s sladkornim tršem in so se čutile ogrožene po novi konkurenci, ponujali visoke vsote, če zapre svojo tvornico. Toda Achard je bil bolj znanstvenik kakor trgovec, in čeprav od svoje sladkorne pese ni obogatel, ni sprejel angleških ponudb. Nekaj let nato je mlada industrija našla velikega podpornika v Napoleonu. V borbi proti kontinentalni zapori je Napoleon v Franciji ustanovil lastne tovarne za pridelovanje sladkorja iz pese, ki pa so ostale v obratu tudi potem še, ko so po letu 1815. spet začeli uvažati sladkor iz sladkornega trsa iz prekomorskih dežel. A borba med obema proizvodnjama — med sladkorjem iz trsa in sladkorjem iz pese — še nikakor ni bila odločena in nekaj časa je evropski proizvodnji grozila resna nevarnost, da podleže. Na srečo pa se je nemškemu veleposestniku von Kwedlingu, ki se je posvetil proučevanju sladkorne pese, po dolgoletnih prizadevanjih posrečilo, da je vsebino sladkorja v pesi dvignil cd prvotnih 5 na 20 odstotkov. Hkratu je von Kwed-ling iznašel tudi izdatnejši postopek za proizvodnjo sladkorja, šele po tistem se je začel pravi, zmagoviti pohod sladkorja iz pese proti trsnemu sladkorju. Posledica te velikopotezne konkurenčne borbe pa je bila, da je cena sladkorja znatno padla, s čimer se je sladkor približal konzumu širokih plasti in postal ljudsko živilo. V zadnjih desetletjih je zrasla še velika vrsta sladkornih tovarn v Evropi, hkratu pa se je pridelek sladkorne pese v naših krajih tako dvignil, da je Evropa danes, kar se sladkorja tiče, povsem neodvisna od prekomorskega trsa. Rdeči križ poroča V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, Puharjeva ul. 2-1 naj dvignejo pošto; Ark Josip, Ačimovič I. Done, Beden Olga, Bonn Greta; Benet Marija, Bulatovič Vera, Cuk Marija, Dernač Marija, Dolinar Julija, Deschman Jerica, Drobtina Albina, Dolinar Stanislava, Farkoš dr. Andrej, Fur-lan Marica, Fajon Terezija, Furlan Marija. Gustinčič Ema, Gamze Anton, Golja Marija, učiteljica, Hribar Vila, Gladovič- Olga, Hitti Pavla, Klinec Franc, Kotnik Berta, Kušar štefi, Kastelic Gabrijel. Ksršič Ančka, Korene Riko, Kessler Josefina. Korene Anton, Konjar Anton, Kitek Milica, Korenčan Jerica, Levčuk Nina, Lenassi Ivana, Lah Ervin, Leskovar Olga., Lendov-šek Bogdan, Mačkovšek Franja, Močnik Pepi, Mežnar Simon, Mercina Franc, šoi upr. v pok., Muh3r Heinrich, Može Anton, Mihevc Ivanka, Marine Hermina, Mandri-no ing. Djordje, Memedovič Mina Mišič Milan, Macarol Franka, Novak Rezi, urad., Nukovec ing. Janko, Naglič I. Vladimir, Naglic Vladimir, Pahor Milka, Pečovnik dr. Adolf, Prah Ana, Puh Meri, Podgajsk: Milenka, Polič Zoran, Popov Boris, Rekar dr. Ernest, Rajina Franc — Avtobus, Rav-bar Ivana, Roganovič Mileva, Spektorski Eugenio, Stemberger Stane, Simončič Jo-hana, Stefanovič Mia, Saksida Vlado, Svet-lič Matija, Skerbic Rozi, Sajovic Marja, Suligoj Draga, špicar Zlata pri Perko. Škof Zdravko, špan Marija, šušteršič Ernest Urbar Helena, Tome Alojzij, Vogl Helena, ViJic Dana, Vidic Miren, Zamejic Ema. Amon Dana, Bradaška Barbka, Cerne Heelna, Grčar Franci, Hrovatin Vinko, Hladnik Franc, Jošt Dragica, Jenko Janez, Krunič Lea, Kneisel Vida, Kos dr. Franc, Logar dr. Danica, Likar Helena, Privšek Hinko, Pišot Franc, Sovre Roza, Sušnik Ivan, šetina Avrelija, Vidmar Marko, Vidmar Dana, Veselko Maks, Vasič Konrad, Veselko Maks, žel Tone, žbogar Marija V tajništvu poizvedovalnega urada naj se zglase: Kdor je poizvedoval za Pegam Antonom iz Mešač (Podnart), za Sotler Uršulo iz Malega Trna pri Krškem, za Posegom Francem iz Srbije, za Jugom Ivanom iz Trstenika, Franc Saksida pri Kr. Kvesturi. Dobrila Jeličič, Rapuš Leopold, dr. Ivo Se-nekovič, Ilias Janez. Radio LjuMfaita PETEK, 7. AVGUSTA 1942-XX. 7.30: Lahka glasba. 8: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Trio Prek. 13: Poročila v italijanščini. — Napoved časa 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 13.50: Operna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert mezzosopranistke Ermine Weber. 17.35: Koncert baritoni sta Vekoslava Janka. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevj. 20: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Orgelski koncert Pavla Ranči-gaja (iz cerkve sv. Petra v Ljubljani). 21.35: Koncert sopranistke Pavle Lovšetove. 22: Koncert vodi dirigent Narducci. 22.45: Poročila v italijanščini. Težave kanadskih rekrutov Kanadski rekruti so t veliki zadregi, ker ne vedo, koiga vse morajo pozdravljati. V kanadski vojski imajo namreč reaiične ženske pomoč ne organizacije, zato je razumljivo, da je nastala velikanska zmeda pri medsebojnem pozdravljanju. Pripadnice »ženskega letalskega zbora« so na primer priznane za polnovreden sestavni del kanadske vojske in jih je torej treba po vojaško pozdravljati, v kolikor imajo kakšno znamenje. Na drugi strani pa velja kanadski »ženski vojni zbor« samo za pomožno trupo. Častnice tega zbora ne morejo zahtevati. da bi jih kdorkoli po vojaško pozdravljal. Nasprotno ima kanadska vojna mornarica spet posebno »žensko pomožno organizacijo«, ki so jo dolžni pozdravljati mornarji, ne pa pripadniki kopne vojake. A uniformirane pripadnice ženske mornariške organizacije morajo pozdravljati prav vse oficirje na kopnem in na morju. In tako se razume, da jih morajo oficirji prav za prav naprej pozdravljati, da jim ne bi kdo očitali negalantnosti. Tu se naj izpozna ubogi kanadski regrutl It.fflffTTFITf Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Pisarniško moč začetnico, z znanjem itsllj&aščine, sprejmem Cen J. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod s-Indu-itrija v Ljubljani«. 10363-1 ftišnika za veliko hišo v centru sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ,.Klinik«. 10365-1 Služkinjo ki zna kuhati, iščem za takoj. Plača in hrana dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10374-1 Beseda L 0.60, taksa 0.60. za daianje naslova aii ca šifro L 3.—. Dijakinja 16ih let, išče primerno zaposlitev, najrajši k otroku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 10355-2 Vajenci (*ke> Beseda L 0.60. taksa O.GO. ^a dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Beseda L 0.C0, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Višinsko sonce Hanau ln Solux svetilko za 220 V kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bach 220 V«. 10370-7 a 2233 IRVM9MM 23 HIiliW>I* Ti Beseda L O.GO. taksa 0.S0, za dajanje naslova ali za _šifro L 3.—._ Kabinet s posebnim vhodem, v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 103(50-23 Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Prodam svetlejšo obleko, fresko, srednje mere. Mikjuš V.. Wolfova 10-1. 10357-13 Vajenca za krznarsko obrt sprejme takoj Eligij Eber, Ljubljana. Kongresni trg št. 7. 10283-44 [iT* Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Nov kuhalnik električni, prodam. Naslov v vseh poslovalni- cah Jutra. 10354-6 Prodam 8 balin krogel (»legno santo«) za 400 lir. — Mikluš V., Woifova 10-1. 10356-6 Otroški voziček globok, avtokrem, 1000 lir, prodam. Istotam šivalni stroj. Marenčičeva ul. 5 (nasproti karme-ličanske cerkve), pri Baje, dvorišče — Moste. 10364-6 Otomano skoraj novo, predam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10369-6 Škornje št. 43 močne, dobro ohranjene, ugodno prodam. — Tomažič, Tržaška c. 45. 10359-6 2imo za modroce vseh kvalitet, kupite najugodneje pri »Zima«, Ja-ger Milan, Prvi ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20-42. predilnica Fužine, telef. 20-45. J-102-6 Kupujte edino pri naših oglaševalcih! Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajp.nie naslova ali za šifro L 3.—. Stavbna parcela v Mostah na lepem kraju, ca. 500 kv. m., zdrava, peščena zemlja, ki je uporabljiva za zidavo, ugodno naprodaj zaraui družinskih razmer. — Rudolf ZORE. Ljubljana, Gledališka ulica 12. 1C375-20 Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Eno- ali dvosobno stanovanje v bližini tramvaja, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10353-21a Iščem za takoj dvo- do trisobno komfortno stanovanje s kopalnico ln centr. kurjavo, v centru mesta, najraje v stanovanjski palači, kakor »Slavija« ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«. 10268-21a Opremljeno scfco z dvema posteljama, souporabo kuhinje in kopalnice, oddam stranki brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10366-23 Opremljeni sobi z dvema posteljama, v centru blizu Evrope, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10363-23 Opremljeno sebo s kopalnico, prost vhod. takoj oddam boljši stranki. Streliškn, ulica 36-11., levo. 10372-23 Beseda L O.GO. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za _šifro L 3.—. Prazno sobo s posebnim vhodom, v centru, išče boljši stalni gospod. Ponočibe na ogl. odd. Jutra pod »Svetla, čista«. 10353-23a Prazno sobo v sredini mesta, iščem za dve osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10371-23a Širite Dopisi Beseda L 0.60, taksa 0.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Dvignite gospele ponudbe v oglasnem oddelku Bo! i si domačin. Center. Dober mož, Damsko kolo, Instrument, Imam prijeten dom. Industrijalec, Kritje, Lep značaj, Neanonimno. Nova h<ša, Nagrada, Oskrba. Profesorica, Skladišče, Famski železničar, Sreča. Spretna. Strojnik, Tr.koj, Takoj kupim, Trgovina ali obrt. Udobno. Uradnik. Vesten in agilen. Vknjižba. Volt, Zamenjava. Zmožen in spreten, Zeleznina. IKSERIRAJ V „JUTRU"! Beseda L 0.60. taksa 0.60, za daiMn;r> naslova ali za šifro L 3.—. Harmoniko z 32 basi, dobro ohranjeno. prodam takoi.— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10367-23 Beseda L 0.60. taksa 0.50, za da anie naslova ali za šifro L 3.—. Ključ Wertheim in znamko Continental Pneumatic sem našel na Tyrševi cesti. Dobi se v ogl. odd. Jutra. 10373-23 BI SLUŽBO BOBI TAKOJ verziran ZOBOTEHNIK zmožen vseh del v jeklu, kavčuku in zlatu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« PROFESORSKI ZBOR III. MOŠKE REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI naznanja, da je umrl njegov član in senior, gospod RudolS Pr proSessr Pogreb dragega tovariša bo v petek, dne 7. avgusta ob 5. uri popoldne z Žal k Sv. Križu. R. L P. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1942. Odšel je k Bogu po težkem trpljenju naš ljubljeni predbori mož, oče, stric in svak, gospod RUDOLFI profesor na III* državni rea&si glu^ailji Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 7. avgusta 1942 ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Počivaj v miru, blaga duša! Ljubljana, dne 5. avgusta 1942. Žalujoči: STANA rojena RAPOTEC, žena — VLADIMIR, sin in družine RIBARIČ, RAPOTEC, ZUPANIČ, VAGAJA lil MIKI 44 Petdeset milj za njegovim hrbtom ie ležal Fort 0'God, dvajset milj pred njim pa Nanetina koča: v to stran ie stekel nizdol po hribu. Čim bolj se je razdalja krčila, tem globlja pobitost je znova legala nanj, podobno, kakor snoči pri Challonerjevem šotoru. Zdaj, ko se je bližal cilju, ga je obhajala skrb, kako bo sprejet. Kajti v tej koči je bil zadavil moJutra< Stanko Virant. -> Narodno tiskarno d. d. tort tiskarnarjat Fran Jeran. - Za inaeratni del Je odgovoren Ljubomir Volčič. - Val v Ljubljani.