List izhaja vsak petek
n velja /a navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 golil., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 soij. — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat - pol. društva je naročnina določena v dr ust v. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobar-ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sorodniku Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah h štev, .'ki6. Vse pošiljatve naj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo en. krat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s-če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Poslano.
Ker je do sedaj že pristopilo k slovenskemu narodno-politiskcmu društvu „Gorica* v Gorici okoli 200 drustveni-kov in ker hode v kratkem sklican občni zbor vseli drušlvc-nikov k volitvi zalednega odbora in v posvetovanje družili važnih reči, vabijo podpisani vse prijatelje tega društva, ki še niso pristopili, da bi svoj pristop km.ro pismeno ali ustmeno naznanili, da se še o pravem času v društvo sprejmejo, iti da jim bode mogoče, udeležiti se prvega občnega zbora.
V Gorici 24. aprila 1875.
Za osno v alni odbor :
dr. Tonkli,	Vinko Slabel j,
predsednik;	tajnik;
France Maraš, pos., obč. staraš, i načelnik gospod, sveta v Dolenji Vertojbi ;
Stefan Rutar, c. k. rac. svetovalec v pokoju ;
Jožef Valentinčič, pos., tergovec in podžupan v Plavéh.
KJo in k<*iko naj bi so osnovalo
na Goriškem meščansko solo.
(Dalje)
Kakor smo videli, shajali bi tudi brez četverorazrednih šol ; ravno takó nam začasno nisi neobliodno potrebne štiri razredne meščanske šole; ker take prizadenejo veliko stroškov po eni strani, po drugi pa niso primerne našim razmeram — one bi se ne prikupile našemu ljudstvu, -• 4 leta se šolati čez navadne ljudske šole, bilo bi ob enem preveč, zato je naravno, da začnemo po malem. Jz malega zraste veliko."
Na podlagi dva — in trirazrednili ljudskih šol nam je snovati daljno šole; a meščanske takole: Dodajmo dobri dva — ali trirazrodni šoli še enega, po okoliščini 2 ali 3 učitelje, kateri bi bolj izurjeno mladino od 11. leta naprej podučevali posebno v taki' imenovanih realnih predmetih t. j. v praktičnem računstvu, merstvu, risanji, nanivoznanstvu (prirodopisji, liziki, kemiji) itd. Tu glej, v mali obliki meščansko šolo, katera bi malo stala a gotovo več koristila, osnovavši jo na več krajih naše dežele.
Sò stroški, ki bi prizadjala ena četverorazredna meščanska šola, napravili bi 2 ali celò 3 malih meščanskih šol po imenovanem kopitu, sosebno ako bi dotične občino sodelovale.
Postavim, naj bi v Ajdovščini k dvarazredni ljudski šoli, kakor zgoraj omenjeno, še 2 učitelja za meščansko šolo namestili; gotovo bi bil ta kraj bolje oskrbljen sò šolami sò samo 4 učitelji nego s čet vero raz redno ljudsko šolo, pa tudi stroški ne bi bili zelatilo veci. Za Kobarid bi bilo k večorau še enega podučitelja treba; tora j z 2 podučitelje-ma in 3 učitelji imeli bi ljudsko in meščansko šolo...
Dežela vzdržuje sedaj —- žalibog — premalo obiskovano kmetiško šolo, ki stane na leto čez 10 tisuč. Ta zavod na praktični podlagi, preskrbljen s potrebnim zemljiščem, pod skušenim in praktičnim vodstvom, ne bode prizadjal deželi celò nobenih večih stroškov. Naj bi dežela tistih 10-12 tisuč žertvovala v podporo 4-G meščanskih šol, preskrbeli bi celo deželo s prav potrebnimi in koristnimi zavodi, v katerih bi se mladina urila in vodila k boljši prihodnosti.
Vem, kar sem izrekel, je le misel, a povdariti je, da vse kar sta človeški um in dlan sestavila, rodilo se je iz gole misli; skušnja je pokazala, ali je bila začetna misel zdrava ali sama domišljija. — Zato vabim skušane može, naj bi hoteli tuhtati in izreči svoja menenja. Ganiti se moramo, da nam ptujci ne bodo gospodarili na lastni zemlji ! Da bomo svoji na svojem! Kar nam je edino po šolah s podukom doseči mogoče.
Da utrdimo sedanje šole, jih razširimo pa osnujemo nove ljudske in meščanske šole, k temu ne zadostuje nam ne dobra volja ne denar; ampak mi potrebujemo, in to neobhodno, nravnih, zmožnih, deklinih, značajnih učiteljev, brez katerih ni šole, a še tako dobra volj5» in denarne žrtv^ brez uspeha. Koliko pomaga, pripraviti šolske prostorije, ustanoviti plače pa razpisati učiteljske službe, prepričali smo se v pretečenem letu. Dasiravno smo udobili 6 učiteljev iz sosednih dežel, in so koj stopili 4 izšolani učiteljski odgojenci v službe, pomnožilo se je učiteljsko osobje od 1. nov. 1871 do zdaj le za dva, (govorim samo o slovenskemu delu naše dežele), ter je ostalo vender več razpisanih učiteljskih mest praznih. Pomanjkanje učiteljev ne čutimo na Goriškem sosebno, v dirigili deželah je to še občutljivši p. na Kranjskem, v Istriji itd. Učiteljske plače so zdatno zboljšane in uredjene, podpore učiteljskim odgojeneem pomnožene (letos uživa 28 od-go jen cev državnih štipendijev v vsoti 2500 g.) ; nadejamo se tedaj s časom obilnišega števila učitelj, odgojencev, ker sedanje število je prepičlo, ono bi komaj zadostovalo le sprotnemu pomanjkanju; in le tedaj smemo pozitivno misliti na razširjenje in snovanje ljudskih in meščanskih šol.
Ge liže govorim o osnovi meščanskih šol, ne mislim, da bi te napravili kar na vrat na nos; narava ne pozna skokov. — Zraven gmotnih sredstev, bi bili tudi z učitelji v zadregi, ker do sedaj nemarno na Goriškem še nobenega učitelja izprašeuega za meščanske šole. Nekateri učitelji nameravajo se pripraviti za meščanske šole, in kakor čujemo, je zdaj na izobraševališču več izvrstnih mladenčev, ki imajo lepši priložnost se bolje izuriti, nego je bilo v prejšni dobi mogoče ; nadejamo se tedaj v nekoliko letili dobiti sposobnih moči tudi za meščanske šole. Med tim ne smemo zabiti popolnama meščanskih šol: ampak vsestransko nam je premišljevati, in vsa sredstva pripravljati, da si jih tudi mi omislimo, da bodo vživali saj naši potomci, kar nam ni bilo dano. —
Bog ne daj da bi nam naši potomci oponašali, da nismo za nje skrbeli v veku napredka, kakor skrbé naši sosedje za lastno krv ! Skrb za šolo je skrb za lasten rod, denarne žrtve za šolo, ako so le v pravem zmislu porabljene, .so najkrasnejša dedšina (dota), katero zapustimo potomcem !
Kdor ljubi svoj rod in narod mu mili. žrtvoval bo gotovo vse svoje sile in imenje zanj, da mu ostane katolišk in naroden; pa da se na tej podlagi omika in zbistri, ter srečnejših časov doživi! In v ta namen delajmo zložno v božjem imenu vse za vero, narodnost in omiko!
M-v.
Dopisi.
Iz Gorice 6. aprila. (Dalje) — Na pod aj nove postave
za Šolsko nadzorništvo so stopili leta ! 809 v življenje krajni in okrajni šolski sveti in pa deželni šolski svet v Gorici.
Že pri nstanovljenji šolskih okrajnih svetov je dež. odbor na to pazil, da so bili rodoljubni možaki v te sveto zvaljeni. N deželni šolski svet je bil za Slovence izvoljen od dež. odbora dr. Tonk'i, in od vlade za duhovnike pa gosp. Andrej Marušič. Ora sla v prvi seji že predlagala, da ima v dež. šolskem svetu obveljati načelo polne enakopravnosti slovenskega in laškega jezika, da se ima to raj \sim šolskim svetom rešila in dopise pošiljati v narodnih jezikih, in sicer za Slovence v slovenskem, za Lahe v laškem jeziku. Ta predlog je bil sprejet in jc bil tudi vselej djanstveno izpeljan. Ta sklep je imel pa še ta dober nasledek, da so bi i primorani po zgledu «tež. šolsk. sveta vpeljati narodni jezik tudi okrajni šoiski sveti v svoje uradovanje in obravnave. Pri imenovanji okrajnih šolskih nadzornikov je bila huda borba in le zgoraj navedenim zastopnikom slovenskih interesov v dež šolskem svetu in pa dež. šolsk. nadzorniku gosp. Klodic-u se imajo Slovenci na Goriškem zahvaliti, da so bili kljub vsem overuin imenovani za vse tri okraje zmožni in odlični rodoljubi.
Po tem takem je jasno dokazano, da je bil po previdnem in modrem ravnanji in rodoljubnem delovanji tedanjih slovenskih poslancev slovenski jezik zadobil svojo veljavo in ravnopravnost v celem javnem življenji na Goriškem
A pri vsem tem ne nahajamo med rečenimi poslanci kot same stare a ni enega mladega ali Sočana. Kar se tiče so-eijalnega življenja teh dni v Gorici, moram pred vsem omeniti goriške čitalnice.
Slovenska čitalnica v Gorici je bila ustanovljena meseca septembra 1862 ; tedanjih jako težavnih okoliščinah. Omeniti je treba, da je bilo v letu 1862 v Gorici le malo zavednih in srčnih Slovencev, in da je bilo toraj prav težavno v Gorici, kjer so ravno takrat skrajni Lahoni zvonec nosili, ustanoviti slovensko društvo Početniki tega društva so bili gg. Andrej Marušič, Andrej Jeglič in dr. Tonkli. Poslednji je moral romati od hiše do hiše, in spodbijati pomislike, ki so se temu narodnemu početju zoperstavljali, in le tako je bilo mogoče združiti nekatere rodoljube, da so sestavili pravila in za njih potrjenje prosili.
Na prošnji za potrjenje pravil so bili podpisani gg. Jožef Budau, giinnazijalni profesor v pokoju v Gorici, France Ličen, posestnik v Rihenbergu in dr. Josip Tonkli, tedanji kandidat za odvetništvo. Med ustanovniki pa so bili med drugimi gg. Andrej Winkier, dež. poslanec, Andrej Marušič kateket na go-riški gimnaziji; dr. Ivan Hrast, profesor v semenišču v Gorici; Milharčič, c. k. adjunkt v Gorici; Andrej Jeglič vodja dež. računanje v Gorici; Leopold Budau, tedaj sodnijski praktikant, sedaj c. k. adjunkt v Gorici, Ferdinand Huber, c. k. svetovalec v Gorici; Anton Goriup, c. k. svetovalec in dež in državni poslanec v Gorici; dr. Abram in drugi.
(Dalje prih.)
Spod Čavna, 20. aprila. — Zavzeli smo se tukaj, bravši v »Soči* popis shoda na Goričici (pri Kebku ali Martinu). Ker želim, da bi prinašale novine resnične dogodbe, a ne domišljije, rečem tudi jaz svojo. Shoda se je udeležilo k večemu 70 oseb. — Trdim, da še tih bi ne bilo, ako bi se ne bila raznašala (ne vem s kakšnim namenom) tod govorica, da pride tudi g. prof. Povše. — Število posvetovaicev je bilo gotovo zmerno, če se pomisli, da se nabere na Goričici o navadnih nedeljah popoldne 50 in še več oseb iz bližnih vasi ; a posebno, če se ustavi kakšen Režjan sč svojo kramo, je tukaj precej veliko mladih, čem reči malih Slovencev.
Govorilo se je veliko, mnoge čez tarčo streljalo, marsikaj se nam je hotelo utepsti v spomin, p. da »Sočo* bere na ti-suce in limce Slovencev, itd. Nisem učen, tudi se ne štejem k inteligenciji ; pa vendar rečem, da podčavenski kmetje beremo vse časnike, in preden so bili „Sočani“ rojeni ali se zavedli kot slovenci, dohajale so nam »Novice*, »Slovenija* itd.
Nečem kritikovati govornikov (so še mladi in korajžni, se bodo vže s časom navadili); vendar naj opomnim, kar se nam čudno zdi, namreč: Da je \ipa\ska inteligeiicija (?) pod predsedništvom „doktorjau stavila in glasovala resolucije, a posebno čudna se nam zdi tista, s katero bi radi polnili (veliko) »Sočo* s pohlevnim »Gosp Listom.* Kedo vzdržuje »Gosp. List* ? Ste prešteli pri shodu ude c. kr. goriške kmetijske družbe, aii »Gosp. Lista* naročnike? Mislim, da števila pet vam ne bi bilo treba. In ako bi bilo tudi vseli skupaj udov in naročil kov desetkrat toliko, še ne bi imeli pravice, ne staviti ne glasovati resolucije. Za take roči so menda druga mesta, pa ne posvetovalni shodi.
Ni res, da po dokončanem shodu bi se bili razšli, saj ste z domačini prav »fletno* skupaj večerjali.
Gg. »Sočani,* lc pridite zopet kaj »pobobnat,* s časoma vas bo spoznal še prosti podgorec!
Isti novic.
V Rihenbergu, dne 22. aprila. »Boljši je drži ga, ko lovi ga,* tako so si menda nekateri kmetje naše doline mislili, ko so slabo i krivo podučeni o nameravanem sadjetržkem društvu pretečene praznike posebno v Prvacini se zbirali i rotili zoper društvo i s pestmi žugali njegovim možem. Zboljšanje sadje-tržtva je potrebno i ga želimo. Kakor je iz 15. lista znano, smo se tukaj o tem predmetu živahno razgovarjali ob priliki kmetijskega poduka. Pozneje je bil zarad tega razgovor pri R-u, kjer se je volil odbor i mu dal nalog, da osnuje sadje-tržko društvo. Govorica pak se je raznesla i med ljudstvom (nalašč) širila, da nameravano društvo bo zabranilo tujcem, sadje kupovati v Vipavskej dolini. Ljudstvo pa, ki trgovstvo i narodnost natančnejši loči, ko nekteri gospodje, je bilo zarad te za-trošene govorice v velikem strahu i v svojej nezaupljivosti do nekaterih mož ustanovljajočega s.; društva, se je dalo še bolj v tem mnenji utrditi od nekterili sebičnikov, ki od tujih sadjetržcev uživaj ) menda kaj dobička ; i tako je prišlo do velike razdraženosti i sovražtva Ta žalostna rabuka pak naj bo tudi vsem domoljubom v poduk: prvič, da narodnost i gmotne zadeve je treba vselej nekoliko ločiti ; drugič, da ljudstvo je treba o nameravanih novih napravah podučevati, pred1 no se izvedejo. Neizobražen krnet je itak preveč nezaupljiv, tedaj potrebuje mnogo poduka, predilo se poprime novih naprav.
Ne bodimo tedaj preveč idealisti, i narod podučujmo v shodih, po časopisih i knjigah ; nevednemu i nepodučenemu pa nikar ne usilujmo tudi koristnih naprav ne, inače škodujemo sami sebi.
Iz goriške okolice, 25. aprila. Velik hrup se je vzdignil med ljudstvom, ko se je razglasilo, da se snuje sadje — trgovsko društvo. Vzrok takega hrupa je bil, da se ni ljudstvu ta stvar določno razjasnila, in da so nekteri popraševali, kteri možje so v osnovalnem odboru, ali se jim ima zaupati, da delajo le za blagor ljudstva. Tudi jez sem bil nasprotnik; ali ko sem zvedel nameri takega društva in da je odbor, ki ima izvrševati vse, da se ustvari društvo, sestavljen iz zanesljivih mož, in da je naš nam priljubljeni gosp. prof. Povše za predsednika izvoljen, sem miren in prepričan, da bo to početje le v blagor in srečo kmetovavcev, in zato izrečem v imenu svojih tovaršev zaupanje do tega društva in obljubo,vda bomo hvaležni in da bomo podpirali tako važno početje. Želel bi le, da osnovalni odbor ljudstvu to natunjko razloži ; kajti kakor jaz in moji tovarši, bodo vsi potem pravega me-nenja in željno pričakovali, da se uresniči koristno društvo, ki ima namen, edino le nam kmetovavcem biti v korist. Na dan tedaj s pravili !
Fjii sadjcrejec iz goriške okolice.
Ogled.
Avstrija. Notranja politika je pretekle dni malo da ne popolnoma mirovala. Vseh oči so bile obrnjene na sijajne
slovesnosti k poroki 20. up. nadvojvodi nje Giscley I71etne hčere Nj. Veličanstva svetlega cesarja, s bavarskim vojvodom Leonidom. Zdelo se je, da bo notranji prepir za hip prenehal in da se vse polit, stranke, brez kakega medsobnega mrzenja ali preziranja, združijo pri svečanosti, katero obhaja vse narode oklepajoča cesarska rodovina. Zares so se zastopniki deželnih zborov in druge politično veljavne osebe vseh krajev in dežel podali na Dunaj, da bi nazoči bili pri poroki ali pa so saj udanost do ces. rodovine v adresah naznanjali ; vendar tudi pri tej svečanosti so se pritožili možje federalne stranke, p. tynolka, da jih merodajni ust a vaški krogi prezirajo ; in pozdeva se, da bi bilo ustavake veselilo, ako bi bili zamegli očitati drž.-pravni stranki pomanjkanje udanosti do ces. rodovine. Svečanosti niso se obhajale le na Dunaji, ampak po vseh večih mestih; se ve, da to je bilo nekaterim ustavakom ugodna priložnost, vodo napeljevati v povzdigo volilne reforme, kakor se je godilo n. p. v Pragi in v Ljubljani.
Da se bodo nove volitve razpisale še le meseca oktobra, še vedno trdijo vladni listi, ali žive agitacije, ki se delajo že zdaj po vsej Cislajtaniji od usta vaške strani, centralni odbori in pododbori, katere snujejo, pričajo, da temu ni verjeti, marveč da ima drž.-pravna stranka že za časa pripravljena biti. Pa tudi opposiejiska stranka ne miruje; tako poročajo novejši listi, da so po „Slov. Nar." sklicani volilci v Ljubljani sklenili, osnovati v Ljubljani centralni volilni odbor za vse Slovence, in pododbore po v-seh slovenskih volilnih okrajih. Kako bo centr. odbor to reč praktično izpeljal, bomo videli v kratkem ; le tega ne zapopademo, da teta „ Trieste rea “(!) postopanje mladoslovenske stranke v Ljubljani do nebes povzdiguje.
Delegaciji ste koj po praznikih svoje delovanje pričeli. Odbori so si bili sicer pri proračunu stroškov za vojaštvo in skupne uradnike močno uavskriž, vendar po skupni rni-nisterski seji 15. aprila pod predsedništvom Nj. Veličanstva bodo reči na gladkem se poravnale, ker je vsaka stranka, toliko vlada, kolikor ogerska delegacija, nekaj od svojih prvotnih'tirjate v prenehala.— Med drugim so v og. delegaciji nekateri delegati napadali in presojevali tudi »rudečo knjigo", na kar je grof Andrassy odgovoril to, kar že vsak ve, da minister vnanjih zadev ne more vsega razglašati, kar se godi v ministerstvu. K čemu potem pa take knjige, ako se nar važniši politični dogodki še omenijo ne ?
Zbornici gosposka in poslanska ste tudi se odpočili; Una je 17., slednja 21. t. m. svoje delovanje pričela, pa je bo že 24. t. m. končala. V prvi seji državnega zbora so poljski poslanci zgubili svoje mandate za drž. zbor in za delegacijo, ker, kakor je predsednik naznanil, niso na njegovo pismo niti odgovorili, niti prišli v drž. zbor. Ta dogodek bo poljske poslance še bolje priklenil drž.-pravni stranki. Sicer misli ministerstvo še vedno, da bo zamoglo Poljake ukrotiti ter je, kakor novejši listi poročajo, Nj. Veličanstvu predložilo *) Ziemialko\vski-a kot minisi ra brez portfelja, s kojega pomočjo bi Poljake sopet v drž. zbor privabili in federalno stranko v Galiciji razrušili; pa bo zastonj. Ziemialkowski, pravi „Vat.", je mož brez nobenega v-pljiva na svoje rojake, polomljen in postaran na duši iu na telesu. — Vse drugače kot Poljaki je ravnal naš Črne, ki se je pismeno zarad svojega izstopa izgovarjal iu že sopet sedi na svojem mestu v drž. zboru. Doslednosti pač ni pri Crnetu. Kaj neki tam išče v »lesenjači."?!
Vnanje države. Francosko. Agitacija v Parizu vedno rase, vse je radovedno, kdo bo zmagal, ali Barrodet ali Remusat. Oba sta svoj program objavila ; osupnilo pa je radikalne republikance, da so je celo Grevy, prejšni predsednik nar. zbora, v posebnem razglasu potegnil za Remusata, moža monarhične stranke. — Razpisala je vlada volitve še za 4 okraje, v katerih se pred ni upala, to storiti.
*) Včerajšna „W. Z.“ je že prinesla, da je po Nj. V. imenovan kot minister.
Nemško. Cesar Viljelm gre 26. t. m. z Bismarkom v Petrograd, da poverne čaru Aleksandru lansko obiskovanje v Berolinu; potem ima se podati tudi na Dunaj k razstavi.
Italijansko. Sv. Oče so skoraj popolnoma ozdraveli ; te dni so sprejeli portug. poslanstvo.
Kralj Viktor Emanuel se je 22. t. m. v Rimu prikazal, — dolgo tam ne ostane, ker v Rimu ga ne trpi, kakor da bi imel žerjavico pod nogami.
Švicarsko. Kakor pred škofa Mermil!od-a iz Geneve, /*e vlada Solothurnska škofa Lack it-a pregnala iz njegovegi stanovanja in iz domačega okraja. Takih surovosti, kakor so jih vladni izvrševalni možje počenjali z Lachat-om škofom, in jih še počenjajo s katoličani, je le brezverski liberalizem zmožen.— Prepovedala je vlada tudi vsem fajraoštrom iu dušnim pastirjem, zvestim svojemu škofu in kat. načelom, maševati, ss. saldamente deliti in je povrh tega še cerkve jim zaprla. Verno ljudstvo pa roma v bližuje francoske duhovnije, več ur in dni hoda, da le pride k službi božji in si tužno srce v kat. cerkvi ohladi in okrepča. — Taka je svoboda, kakor jo razumejo današnje liberalne vlade !
nomača novica.
( Vi dihi za mestno starešinstvo) II. in III. volilne skupščine ste bili 18. in 19. t. m. Zmagala je sopet konservativna stranka in sicer sijajno. V drugi volilni skupščini so bili voljeni: žl. Karl Catinelli s 185, dr. Friderik Della Bona s 177, žl. J. Bosizio s 162 glasovi izmed 193 vo-lilcev ; v tretji skupščini pa: bar. Hektor Ritter s 109, dr. Herman Perco s 105, Alojzij Marizza s 104 glasovi izmed 121 volilcev. Tako imajo zdaj možje zmerne, konservativne stranke večino v mestnem starašinstvu ; kar jih še sedi v njem liberalne stranke, bo se jim pri prihodnjih novih vo-volitvah ravno taka zgodila. — Stranki laška-liberalna in vladna-nemška-liberalna ste bili prisiljeni, bojišče popustiti ali pa se udati kon«. stranki. Nar zanimivše je to, da bar. H. Ritter, zaštitmk nemške-protestantiške stranke, sedi v starešinstvu le po — milosti konservativcev ali (kakor drugi hočejo) klerikalcev.
Razil, o vos ti.
*
— V’ Grahovem na Tominskem se je 16. aprila odprla postna postaja ; v zveri je s tominsko pošto.
— GcSfiod Valentin Leban, c. kr. učitelj tukajšne vadnice v pokoju, nekdaj izgkdni učitelj v Kanalu, je dobil zlat križec za zasluge.
— f Slavni kemikar Liebig (tudi po Sloveniji znan) je umrl v Monakovem na Bavarskem.
— Predlog ztleznic od Divače do Pulja, in od Knina (na meji vojaške granice) do Sp ita v Dalmaciji je sprejela tudi gosposka zbornica. Za glasovanje neposrednih volitev so udobili lstrijani in Dalmatinci železnici. — Bomo vidili, kaj pride še za tun !
— Nedeljskih šol po novi šolski postavi ni več. Da pa ni vse prav, kar je novo, sprevideli so že v nekaterih krajih, zalo pa sopet vpeljujejo nedeljske šole. Tako n. p. bodo odprli na Dunaji s I. majem 15 pripravniških šol za male o-brtnike, t. j. za učence rokodelcev, v katerih se bo učil materin jezik, računstvo in risanje o nedeljah od 9—12, in o ponedeljkih m sabotali od 6 do 8 zvečer. Korniinci imajo vže tako šolo; poslušalcev je neki vse polno. Komenski pnduc. g. S. podučuje polno sobo odraščene mladine. — Tako je prav ! Gg. učitelji! kaj ni vse polno uka potrebne in željne mladine!?
— Na 0 g er shem je veliko pomanjkanje ljudskih Šol (8018 ljudsk. učiteljev jim manjka). Da temu v okom pridejo, so zaceli na vse kriplje delati. Samo mesto Buda-Pcšt je potrosilo lan-I sko leto za ljudske Šole 1,155.5*42 gold.
— V Lokvi na Krasu se bo odprla nova pošta. V zvad bo s pošlo v Divači in v Bazovici. Služba postnega uradnika za to mesto je razpisana.
— Dežman, ljubljanski župan, je tudi med onimi srečnimi, ki so za ustavaske zasluge redove dobili ; dobil je red železne krone in postane vsled tega žlahtni. - Ko bi bil mož nar. stranke se držal, gotovo bi ne bil dosegel te casti.
— Kako razume gosiško glavarstvo § 19. ?— Županstvo v Solkanu dobi od gor. glavarstva neke odloke v nemškem jeziku, kuje nemudoma glavarstvu vrne, rekoč, ila naj mu v slov. jeziku piše, ker nemškega ne razume. Glavarstvo pokliče župana 24. t. m. pred se in mu grozi, da mora sprejeti nemške odloke, — ker glavarstvo si ne bo iskalo posebnega moža za to, vda bo slov. županstvom slovenski dopisovalo Na to žiu pan: Se manj si bo iskalo županstvo posebnega moža, da bo glavarstvu nemški dopisoval. In ko glavarstvo le trdi, da bo sopet nemške odloke pošiljalo, župan zagotovi, da bodo taki odloki ravno tako sopet romali v Gorico, koiikorkratov pridejo, in — odide. — Tako je treba postopati.
— \ Desklah so Tarmani 23 t. m. praznovali god sv. Jurja patrona z vso slovestnostjo, kakor nar vece praznike v letu. V veliko spodbujo je bilo, gledati občinske starašine, ki so z gorečimi bakljami šli se sv. B T. v procesiji. — Tako je treba, da vse občine pokažejo, da spoštujejo patrona domače cerkve.
— V torek, 22. t. m. so našli pri mostu v Melcih mrtvo ženo; ranjeno truplo kaže, da je nenaravno smrt storila. Umora sumljivega človeka, ki je bil neki prejšni dan ž njo skupaj do noči, so že zaprli. — Imela je neki 100 gld. pri sebi, kateri se niso več našli pri njej.
— Glede prih. šmarnic živo priporočamo vsej čast. duhovščini to, kar piše o njih „Zg. Dan.* v zadnji IG. štev.
— Kmetijsko podučtvanje g. prof. Povše-ta 20. t. m. v Komnu so od vseh krajev čez in čez obilno zbrani Kraševci navdušeno sprejeli. Popis in vtis v vsakem oziru izvrstnega poduka prinesemo prihodnjič.
Naročnike našega lista,
ki se nam sopet kupoma pritožujejo, da „ Glas “-a ne dobivajo razun ene ali druge številke, sploh pa nobene, sopet uljudno prosimo, da skrbno vsakikrat na pošti poprašajo in nam k oj naznanijo, ako ga ne dobijo. — Reč se nam že nekako čudna dozdeva. Ur.
Listek.
Nekaj o pričetku Slovanov.
[Konec.)
7.'Kteregn rodu so bili pač Skitje? V novejših časih so je nekteri učenjaki 1) Mongolom prištevali. Po tem takem ne bi se mogli Jafetovim potomcem prištevati. Hipokratovi in pa Galenovi spisi res govorijo o Skitih kakor o Mongolih, ter pričajo, da so rumenkaste polti 2). Toda mogoče jo, da so se posamezni mongolski rodovi med Skiti pomešani nahajali, kar je tema slovečima zdraviteljema povod dalo, da sta vse Skite Mongolom prištevala. Sploh so bila po severnih stranóh bivajoča ljudstva, kakor piše Aristotel j 3) pa tudi Plin i j	in
Vitruvij, tedaj tudi Skitje in Traki, bele polti, modrih oči in rusih las in Galen 4) daje Germanom, Skitom in Trakom òtQua leoY.óvl j, belo kožo. Herodot ne opomni na Skitih ni-česa, kar bi pričalo, da so Mongoli, ki pa vendar pri Argi-pejeih tega nikakor nc zamolči Stari pisatelji sploh ne govorijo nikoli, da bi bili Skitje popačenega obraza, pač pa od Hunov pravijo, kako so obraz strašno pačili, da so sc jih sovražniki v bojih tim bolj bali. Tudi v podobščinah, v kterili so tudi Skitje vpodobljeni, se riič ne nahaja, kar bi Skite Mongolom podobne delam. Tedaj moramo verjeti, da so bili Skitje, kar zadeva telesne lastnosti, Keltom in Germanom
podobni. Po Justinu in Amijanu Marcelinu so bili Baldrijani in Perzijani po rodu Skitje, in po Herodotu so bili trakijski Agatirsi Skitom brntovsk narod. Ali bi bilo to mogoče, ako so bili Skitje odurni Mnngoli? Kar sc je sicer mongolskega na Skitih opazilo, to ali ni res mongolsko, ali pa sc nahaja tudi pri ljudstvih, 5) ki niso mongolskega rodu. Kar se je skitijskih besed do naše dobe obranilo, da se skoro vse iz indo-evropejskih jezikov 6) razložili. Ali prištevamo tedaj Skite Indo-Evropejcem.
$,♦ Na mesto starih Skitov stopijo pozneje Savromati ali Sarmati. Pervi je omenja Herodot. Po rodu so bili Medi. ktere so Skitje v prestarih časih na reko Tanais prenesli, zato jim I‘linij Medorum soholes 7) pravi. Ali ne vidimo, zakaj ne bi imeli vere dati temu staremu sporočilu, tudi ako bi se dokazati moglo, da so Vedi na kak drug način do reke Ta-naistdospeli ; to pa treba uže sprejeti, da so sc ti Medi s S k i j i o ml i pomešali, tako da so bili Sarmati nekaj Skitovskcga neka Medovskega rodu. Ako Herodot piše, da so Savromati imeli Skitovsko mladenče za očete, za matere pa Amazonke, zadeva to samo en del sarmatskega ljudstva, saj tako je ločijo drugi pisatelji od ostalih Sarina to v, da jim dajejo ime Sarmatae ggnaecocrat imeni 8). Omenjenja vredno je to, kar pravi, da so Sarmatje skitovski jezik govorili, dasiravno ne popolnoma čistega. Gotovo so bili tedaj Skitom v rodu. Od tod pride, da je nekdajni pisatelji zdaj Skite imenujejo iu Skitom prištevajo, zdaj pravijo, da so Sarmati en del ali rod Skitov, zdaj pa Sarmate in Skite kot dva razločna rodova imajo; pa tudi nasprotno mnenje se nahaja n. pr. pri Kurti ji 9), da so Skitje le del Sarmatovskega ljudstva. Ne da se tedaj tajiti, da so si bili Skitje in Sarmati po rodu ozko sklenjeni. Strabon govori tudi v resnici od enega celega skitovskcga in snrmalov-skega ljudstva in njegovih navad kakor enega samega ljudstva, Pervotni sedež tega ljudstva je bil na vzhodni strani reke Tanais, kjer je pozna Herodot; pa uže Skilaks 10) imenuje Sinuate na zahodni, in Savromate na vzhodni strani reke’Ta-
«i
n a i s, in obedve ljudstvi niste bili prav za prav gotovo kakor eno samo ljudstvo. Od ondod se je ljudstvo v bližnjih stoletjih pred Kristusom in po Kristusu proti zapadli širilo, in mejilo z Germani; njegovo ime je ime Skitov spodrinilo, in poprejšnja Skitijn imenovala se je zdaj Sarmatija. Mela ll) piše, da Sarmatje stanujejo od Germanov noter do Azije, in pa Ptolemejevili 12) besedah se je stegola evropejska Snrmatijc od Dona do baltiškega morja in do Visle.	St. K.
1)	Niebuhr, Bockh. B. Ilansen, v. Ilanmicr, itd.
2)	Hippocr. de aere, locis et aquis. Galen. de sanit. tuonila.
?i) Arist. de gen. anira. Plin. liist. nat. 2. 80. Vitr. arcliit. 6. 2.
4)	Galenus de temp.
5)	TJkert Geogr. d. Gr. u. Ft. III, 2.
6)	Šafarik slov. starož. I. Grimiu. Gcscli. d. deustch. Spr.
7)	Hist. nat. VI. 7.
8)	Herod. 4.
9)	Curt. Alex 7. 7.
10)	Scylax. Peripl. 61).
11)	Pompon. Mela. 5. 3.
12)	Plol. 3. ».
Od velečastile osebe je došlo uredništvu sledeče:
G, urednik!	Blagovolite priloženo	pismice v „Glasu“
priobčiti mojemu brezimnemu dopisniku. Morda bom s časom zanj zvedel.
R. D Anonymo Goritiensi. Grato animo acccptis Tuis	litens dd. 18.	li. m., rogo Te omni	cum	revcrenlia,	ut
digneris ctiam posthac reda veraque loie	in re	diligenter	i n-
quirere opportunoque tempore m hi notiIiurn rei et nominis Tui patefacere. „Qui faci t verità I eni, venit ad lucci».*
Die 21. Apr.	1873.
Karorhns slov. B. *)
*) Neka oseba v Gorici že dalj časa v priinanjkanji drugega dela si čas krati s tim, da /daj tej /daj drugi osebi kara,oča in svarilna brezimna pisma spisuje in s tim gospode vznemirja in žali. Treba bi bilo tudi tenni zajcu lož staknili, in menimo, da po nekih sporočilih hi to ne bilo ravno težko. Ur.
Odgovorna iz davate! ja iu urednika: Ant. Val. Toman in Matija Kravanja. — Tiskar Seitz v Gorici.