0SRfc°
PPl.Vl
""" jStnina Plačana v gotovim p	OA/, ..
.. ** postale i gmppo	l^ena 300 lir
oRSK
DNEVNIK
Leto XXXVI. Št. 64 (10.584)
TRST, torek, 18. marca 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Jjovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 194.5 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POROČILO ZMAVNIŠKEKA KONZILIJA
ZDRAVSTVENO STANJE PREDSEDNIKA TITA ŠE VEDNO TEŽKO
fo/J tisk o vlogi Jugoslavije v mednarodni politiki
je J^UBLJANA, BEOGRAD — Zdravstveno stanje predsednika Tita jjj®' V?no težko, v zadnjih dneh pa niso nastopila vidnejša poslab-jJS,’.. 10 je mogoče razbrati iz zadnjih dveh poročil zdravniškega fefeii 3' V nedeljskem poročilu je pisalo, da ni znakov za nadaljnje •i«* p*iucmce, da je srčna slabost manj izrazita in da v prej ome-jj Motnjah v delovanju drugih organov r.i sprememb. Včeraj pa S^fravniški konzilij izdal kratko poročilo, da je zdravstveno stanje S^PMta Tita še naprej zelo težko in da se nadaljuje intenzivno ‘»avijenje.
iMip OVariOV na VSfih področjih družbenopolitičnega in gospodarskega •dor a 'n 0 mednarodni dejavnosti Jugoslavije v prizadevanjili za sedanjih zaostrenih političnih in gospodarskih razmer v svetu. tervvi^0 vsehine vseh teh člankov so večinoma letošnji programi Jurskega razvoja in stabilizacije - prizadevanja, da jugoslovan-^st®os,P°darstvo poskuša čimbolj uspešno, da v največji meri koristi h Notranje rezerve, odločno uresničuje dogovore o varčevanju j,, T^Pravlja določene težave in zunanjetrgovinske ovire, s katerimi SL anas sooča ves svet v razvoju. Posebno pozornost svetovna sred-ta ?hveščanja še naprej namenjajo splošnemu družbenopolitičnemu °Ju in dosežkom Jugoslavije pod vodstvom predsednika Tita. jkT r.anc°ski mesečnik Le Monde Diplomatique v najnovejši številki k>ci r P°sehen članek o samostojni poti Jugoslavije pri izgradnji Vteaazma in osebnosti predsednika Tita, katerega delo je vtkano v vojn'*>°re ^goslovanske družbe. Kljub težavam, ki so spremljale po-razv°j države, je Jugoslavija ostala zvesta svojemu konceptu «*nega, političnega in gospodarskega razvoja, časopis piše tudi o 8o$l 0Poseljenosti Jugoslavije za neuvrščenost, o samostojnosti ju-1 ganskih republik in pokrajin, spoštovanju narodnosti. gj^PTOezijski dnevnik Indonesian observer piše, da je ime pred-tosl 3 Tita simbol največjih vrednosti vseh prizadevanj in volje ju-,Vai}skih narodov in narodnosti, ki gradijo boljše življenje v miru “toženi bratski skupnosti.
jjvj. eben članek o Jugoslaviji in osebnosti predsednika Tita ob-vij« tadi finski tednik Soumenkuvalehti, ki ugotavlja, da Jugosla-Velik2e desetletja dosledno vodi neuvrščeno politiko in da je dosegla 1 Ugled in vpliv med neuvrščenimi in v svetu nasploh.
& n * Ahajski tisk objavlja daljše članke o osebnosti jugoslovanske-jjJ^edsednika in poudarja, da je Tito splošno priznan velikan med “onimi državniki, marksist in vidni delavski revolucionar.
‘"'"•'"■m,,
VSE BO ODVISNO OD SKLEPOV CENTRALNEGA KOMITEJ A PSI
Cossigova vlada bo odstopila že v sredo Nejasne perspektive za izhod iz krize
Žolčna reakcija socialdemokratov na govorice o dvostranski vladi KD - PRI Saragat: PSDI bo šel v opozicijo - Socialistična levica zahteva oblikovanje take vlade, ki bi obnovila politiko narodne solidarnosti, torej brez PSDI in PLI
RIM — Ta teden se bo torej odločila usoda Cossigove vlade. V sredo se bo namreč predstavil poslanski zbornici prej, in senatu potem ter poročal o sedanjem političnem položaju. Cossiga bo ugotovil med drugim, da njegova vlada nima več podpore dveh strank in da torej ni več pogojev za njen obstoj. Kot so se domenili na včerajšnjem zasedanju načelnikov poslanskih skupin bo po poročilu predsednika vlade govoril po en predstavnik vsake skupine, nakar bo Cossiga sklical vladno sejo in potem odšel k predsedniku republike, kateremu bo vrnil mandat. Nato se bo vrnil v poslansko zbornico in uradno sporočil svoj odstop.
Perspektive za rešitev vladne krize, ki se odpora z odstopom France-sca Cossige, so kar se da nejasne. Vse, ali skoraj vse, je sedaj odvisno od sklepov socialističnega centralnega komiteja, ki se bo sestal v četrtek. Craxi se bo moral ponovno soočiti s strankino levico, ki zahteva dogovorjeno rešitev krize, ne predvideva pa razlike med vlogo KPI in PSI, v smislu, da naj bi socialisti stopili v vlado edino v primeru, če bi v vlado vstopila tudi komunistična partija. Predstavnik socialistične levice in član vodstva PSI Nevol Querci pravi s tem v zvezi, da bi poveritev na'oge za sestavo vlade socialistu, ob sedanjem
HttOVOB Z ELVIOM CABBUGtilMIJEM PO IZROČITVI NAGRADE LA PIRA
{(Priznanje Titu za prizadevanja ža mir in popuščanje napetosti))
florentinski župan o podelitvi nagrade «C iti a di Firenze» jugoslovan-tfomu predsedniku - Kako s pobratenjem z enim oj jugoslovanskih mest?
(p®sebei za Primorski dnevnik)
— Vest o podelitvi na-ta mir Citta di Firenze «La %kn?redsedniku Titu ie globoko s^i)-da v jugoslovanskih, evrop-Ubil® tudi drugih svetovnih časo-iiipL 0 tem smo se pogovorili z stj, o0111 toskanskega glavnega me-1'ijern°munbst°m Elviom Gabbuggia-Diisjj' Predsednikom svetovalske ko-' M je podelila priznanje, delni kakano utemeljitvijo ste po-Priznanje tovarišu Titu?»
6rati!etl^i*tev je bila sledeča. Nabito ^itta di Firenze «La Pira jj. Podelili jugoslovanskemu pred-v0 ,ja,u Titu v priznanje za njego-*ti J^je v obrambo necdvisno-v svpt 0V' 2a Popuščanje napetosti Oh . ,u in za mir med državami, v .J Priložnosti bi rad podčrtal Carj __ nadaljeval florentinski žu-nebaj: sklep o podelitvi I979 06 sm° sprejeli že decembra tele’ aradn° pa smo ga potrdili 1% ^?'eu nekaj dnevi zaradi števil-kottii^.Dvezn°sti posameznih članov t6ga !ie. zaradi problemov politič-'n družbenega značaja ter za kjej. premestitve občinskih uradov,
0 sedaj namestili razstavo o let0 lSo’*1- Zagrada se nanaša na °P*‘avii v. katerem je tovariš Tito korist Vebho dela in potovanj v l*aPetoNtllru na svetu 'n popuščanja Složne-1' V mednarodnih odnosih, v ttionip Sem °hviru pa pomeni pri-skega 2a celotno delo jugoslovan-Sočjj.g.predsednika na mednarodnem kotlin JU ter za njegov doprinos gi-
« je — i^men originalne poti, ha,,; Začrtala Jugoslavija na no-bje-rp» Področju s samoupravlja
da ,ic bil sklep uradno «ki,ko Pred nekaj dnevi, ko si med i^ii01. v jugoslovanski ambasadi kun, Jugoslovanskim predstavni-za T'ta. Če se ne je o podelitvi priznanja
. *e Prei.»
bUgoj .*> Je oc govoril tovariš Gab-SloiLi., • «Sklep o priznanju sem .tearja	med	mitingom 17. fe-
da 0h V Firencah n? Trgu Signo-ia, T prisotnosti Enrica Berlinguer-Sl 'at je bilo zbranih na trgu hitie , dOO oseb, ne samo iz Fi-%nL eteveč tudi iz drugih krajev <k)v0i:’ kl so sprejele sklev z za-Jd.šei _tvom. Nekaj dni pozneje sem delegacijo mesta Firence v Ni|.aJ?\ da bi podpisal listino o Vij jen ju med	obema mestoma.
Hiji,, s“m omenil priznanje pred-St>r°.iolo . u> k' gfl Je občinstvo ^tital 1 dolgim aplavzom in nam ,p 0 M našo odločitev * tettt.(. “stanimo pri pobratenjih. Fi-liogato tradicijo vzpo-b1'1kratil	* drugimi mesti.
i^Vom -e jc	il' s Filadelfijo,
1 “t. Ei?i’ 'toni, Dresdnom. Kess-V n 'JOburgom in nedavno z Nan-Prišlo drugimi. Kako, da ni še ‘“Sosl,,. Pobratenja s katerim od ^ anskih mest?«
°gov in vzrokov je več, in
resnici na ljubo niso vsi opravičljivi*, se je glasil odgovor. «Vseka-kor pa je naš namen vzpostaviti take stike tudi z Jugoslavijo, kar sem ti med drugim že omenil pred leti v intervjuju za Vjesnik in Panoramo. Naš namen ni strumentalen, kot bi lahko pomislil kak zlobnež, saj imajo Firence zaradi svojega položaja v državnem in v mednarodnem okviru potrebo po globoki povezanosti z ':sem svetom, še posebno pa z obmejnimi državami. To velja predvsem za Jugoslavijo zaradi dobrih odnosov med našima državama in zaradi položaja, ki ga zavzema Jugoslavija v svetu s svojimi nenehnimi prizadevanji za politiko miru, blagostanja in popuščanja napetosti med narodi in državami. Če bi hotel še podrobneje vedeti, s katerim mestom — glede na kulturne, politične in zgodovinske značilnosti — bi se lahko pobratilo mesto Firence, ti na žalost ne bi mogel odgovoriti.
Jugoslavijo poznani še premalo, da bi se o tem izrazil. Mogoče bi bila to Ljubljana ali Zagreb ali, kot je omenil eden od odbornikov, Sarajevo ali Dubrovnik. Nekaj pa je gotovo: pobratenje z enim od ju-
goslovanskih i.est bomo izvedli.* Naloga kronista je s tem končana. Kvečjemu lahko še v zvezi s pobratenji dodam, da pobratenje ne predstavlja za Firence votlo formulo, brez vsakega pomena, temveč pomeri za vse mesto moment združitve in sodelovanja vse' sektorjev političnega, družbenega, kulturnega in umetniškega življenja, kar daje 0-bema stranema možnost boljšega in globljega spoznanja.
SANDRO DAMIANI
Andreotti v Beogradu
BEOGRAD — Na povratku z u-radnega obiska v Romuniji se je poslanec Giulio Andreotti sestal včeraj popoldne na beograjskem letališču s predsednikom zunanjepolitične komisije zvezne skupščine SF RJ Nijazom Oizdarevičem. V svoj-stvu predsednika zunanjepolitične komisije poslanske zbornice se je Andreotti pogovoril z Dizdarevičem o možnostih za krepitev odnosov med parlamentarci obeh dežel. Srečanju je prisostvoval italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Ca-vaglieri.
ravnovesju sil v krščanski demokraciji, politični položaj še zapletla. Socialisti so pripravljeni prispevati k premostitvi zastoja, ki bo sledil vladni krizi. Socialisti, je nadaljeval Querci, ne zavračajo možnosti začasne razlike v vlogah KPI in PSI, vendar se je o tem treba domenitj. Querci v bistvu pravi, da so socialisti pripravljeni podpreti od zunaj vlado, ki bi lahko štela na zadostno parlamentarno bazo, da bi lahko uresničila program, ki bi omogočil izhod Italije iz krize in ki bi sestavljale stranke, ki ne ovirajo obnovitev politike narodne solidarnosti. Taka vlada, gre v bistvu za dvostransko vlado KD - PRI, bi morda utegnila premostiti togost sedanjega političnega okvira, je menil Querci.
Vlada KD - PRI bi nujno izločila socialdemokrate in liberalce, saj sta prav te dve stranki bili zadnje čase odločno proti politiki narodne solidarnosti. Čim bolj verjetna postaja ta varianta tem bolj žolčne so izjave socialdemokratskih in liberalnih predstavnikov. Včeraj se je oglasil celo bivši predsednik republike Saragat, ki je napovedal, da bo PSDI stopila v opozicijo v primeru, da se uresniči petstranska vlada KD . PSDj - PSI - PRI - PLI in to na predlog onih, ki so v bistvu likvidirali sedanjo vlado, v kateri so socialdemokrati tvorno prisotni, pravi Saragat. V nadaljevanju svojega posega pravi Saragat, da za socialdemokrate v sedanjem izredno težkem političnem položaju, tako na italijanski kot na mednarodni ravni, ni pomembno ostati v vladi, temveč si spet zagotoviti ugled, ki ga je PSDI izgubil, ko je bil <?žrtev moralnega linčanja* po škandalu Lockheed.
Predsednik Pertini je medtem včeraj sprejel Cossigo. ki je takoj zatem, kot pravi poročilo predsedstva vlade, (SdSel v pošldfiško zbhrnico, kjer se je sestal s predsednico Nil-de Jotti. Slednji je sporočil, kot predvideva ustrezni člen ustave, da bo vlada v sredo 19. marca, poročala v parlamentu. Isto sporočilo je .izročil tudi predsedniku senata Fan-faniju.
Predsedstvo CK ZKS o gospodarskih vprašanjih
LJUBLJANA — Predsedstvo CK ZK Slovenije je na seji, na kateri je ocenjevalo politični in varnostni položaj v Sloveniji v zadnjih dveh mesecih ugotovilo visoko stopnjo mobilnosti in akcijske učinkovitosti organizacij Zveze komunistov. Socialistične zveze in drugih sil. 0-gromna večina slovenskih delovnih ljudi je z izboljšanim delom in večjo delovno disciplino izrazila zaupanje v moč samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Ugotovili so nadalje, da je pobuda delovnih ljudi, naj se začne konkreten boj za gospodarsko stabilizacijo zmanjšala pojave potrošniške mrzlice in malomeščanskih špekulacij. Poleg pohvale komunistom in občanom za povečano družbeno in gospodarsko odgovornost gre pohvaliti tudi delo organov za notranje zadeve organizacij ljudske obrambe in družbene
samozaščite kot tudi mnogih upravnih teles. Celotna družbeno - politična dejavnost je dosegla ne samo množičnost temveč tudi večjo kvaliteto. Kljub nedvomno pozitivni o-ceni pa ostaja še nekaj nalog s tega področja: še bolj široko je treba analizirati varnostni položaj v občinah in političnih aktivih, treba je hitro reagirati na ugotovitve o gospodarskem položaju v posameznih občinah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih in najti nove oblike dela socialistične zveze na terenu tako da se ta organizacija še bolj odpre, (jp)
V Ženevi razprava o «alternativnih» olimpijskih igrah
ŽENEVA — Predstavniki 12 držav so včeraj popoldne na britanskem konzulatu v Ženevi razprav ljali o možnosti, da bi organizirali atletska tekmovanja, za vse tiste športnike, ki se ne bi udeležili moskovskih olimpijskih iger. Poleg organizatorjev srečanja. Velike Britanije, ZDA in Avstralije, so se sestanka udeležili še predstavniki Sudana, Saudove Arabije, Portugal ske, Kenije, Dominikanske republi-
ke in Kostarike ter kot opazovalci predstavniki Kanade in Filipinov. Razprava o «alternativniii olimpij skih igrah* se bo nadaljevala danes, že sedaj pa je jasno, da bodo udeleženci vztrajali pri svoji zahtevi bojkota moskovskili olimpij skih iger in bodo baje predlagali Olimpijo, kot stalni kraj letnih iger.
Tajniki CGIl-CISL-UIL danes pri Pertini ju
RIM — Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je sinoči sklenilo, spričo nastopajoče vladne krize, preklicati množično protestno manifestacijo, ki je bila napovedana za soboto, 29. t.m., v Rimu. Znano platformo zahtev glede gospodarske in socialne politike bodo poslali strankam, da jo bodo upoštevali pri pogajanjih za sestavo nove vlade. Na njihovo zahtevo pa bo Lamo, Carnitija in Benvenu-ta sprejel danes popoldne predsednik republike Pertini.
BOGOTA — Veleposlanik Urugva ja v Bogoti Fernando Gomez Syns se je včeraj laže ranil, ko je iz koristil trenutno nepazljivost svojih ječarjev in se pognai z druge ga nadstropja veleposlaništva.
iitiiiiiiiiiiiiiriitiium min ifiiiiiiiiniiitiiiutiiiMimiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMitiiimnifiiiii
OS PRUSI OBLETNICI POKOLA V ULICI FANI
Giacumbi: osma žrtev terorističnega nasilja
Včeraj popoldne svečan pogreb ubitega držav-nega pravdnih *■ Več organizacij si je pri-lastila odgovornost ža umor
SALERNO — V nedeljo je potekala druga obletnica pokola v Ulici Fani in ugrabitve (ter kasnejšega umora) bivšega predsednika KD Alda Mora. Za krvavo proslavo teh zločinov so si teroristi izbrali novo žrtev, nov krvoločen napad. Udarili so v Salernu — njihova žrtev pa je postal 52-letni državni tožilec Micolo Giacumbi. Včeraj popoldne se je med svečanim pogrebom ob njegovi krsti zgrnilo več kot pet-tisoč oseb, med katerimi ministra Morlino in D’Arezzo, da bi s svojo prisotnostjo izpričala obsodbo zločinske dejavnosti terorističnih skupin, ki vedno bolj ogrožajo svobodo in demokracijo v Italiji.
Giacumbi je že osmi sodnik, ki je postal žrtev političnega terorizma v zadnjjh letih.' Kot je znano, so ga teroristi presenetili, ko se je z ženo vračal okrog 20. ure v ne del jo zvečer domov, potem ko sta se, kot ponavadi, sprehodila ob obali. Minevala je nedelja, bila sta na obisku pri njenih starših, kjet je (na srečo) ostal njun petletni sin Nič hudega sluteč ie Giacurn-bi odklepal hišna vrata, ko sta se iz teme in dežne zavese pojavila
• IIIIMIinHIIIIIHIMIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllHIIIIIIIIIItlllllllMIIIlIllIlllliiiiiliiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiinuimiilllliilllllllllllllllllllllllllUiiMMIII
NOVA ŠTEVILKA PUBLIKACIJE INŠTITUTA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA
Razprave in gradivo: revija o problematiki manjšin za mejo in narodnosti v Sloveniji
Predstavili so tudi program založniške dejavnosti Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta in Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca
LJUBLJANA - Obravnavanje problemov i?i perspektiv slovenske narodnostne skupnosti v sosedniih deželah, obenem pa preučevan',e narodnostnih vprašanj v Sloveniji: to so naloge, s katerimi se ie dolgo let uspešno ukvarja Inštitut za narodnostna vprašanja v Lin bljani. Uspešnost tega dela v veh ki meri prihaja do izrazu v reviji Razprave in gradivo, ni občasno izhaja že dve desetletji. Včeraj so predstavniki inštituta predstavili zadnji dvojni zvezek, ki nosi šle-vilkn 0 - 10; revija je ponovno iz šla po več kot triletnem premoru in zato časovno krije daijše obdobje. Razdeljena je, kol ibičajno, v dva dela. Prvi del je namenjen razpravam, in se začenja s kome morativnimi besedami glavnega u rednika dr. Janka Jerija izrečem mi na spominski svečano,h po smrti Edvarda Kardelja lanskega 12 februarja in z angleškim prevodom dela predgovora k drugi izdali Kar deljeve vnjige tRazvoj slovenske ga narodnega vprašanja*. Splošna
manjšinska vprašanja obravnava Danilo Turk v «Študijt OZN o pr a vicah pripadnikov manjšin». sledi jo pa razprave o številnih drugi a vprašanjih, ki so vezane na posamezne manjšinske in narodnostne stvarnosti. Revija ■vsebuje tudi prispevek ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta dr. Karla Sinkoviča o konferenci o etničnih in jezikovnih skupnostih v videmski po krajini iz leta /978. Pomemben pa je tudi drugi del revije z dokumentacijskim gradivom, med katerim je tudi obsežna do kumentacija o prizadevanjih za do šego globalne zaščite Slovencev v Italiji.
Vendar pa včerajšnje srečanje m bilo zgolj predstavitev nove števil ke revije. Bilo je tudi priložnost za srečanje med predstavniki Inštituta za narodnostna vprašanje. Slovenskega raziskovalnega, inštitu ta iz Trsta in Slovenskega znan stcenepa inštituta iz Celovca. Vse tri-fnštitute vežejo skupne cilji in je torej lesna povezava in sodelo-
vanje nujno potrebno, je poudaril predstavnik Inštituta za narodnostna vprašanja Silvo Devetak. Vče raj je bil govor pretežno o izdajateljskih načrtih inštitutov. Ti pa niso majhni. Ljubljanski inštitut namerava razširiti tematiko revije Razprave in gradivo na vprašanja narodnosti v vsej Jugoslaviji in ne skoraj izključno v Sloveniji kot doslej. Revija naj bi v bodoče izhajala redno, tudi zato, ker je m tem področju opazna vrzel zaradi pomanjkanja strokovne literature.
Oba inštituta iz zamejstva — tržaški in celovški — pa imata poleg preučevanja manjšinske problema tike še nemajhno nalogo, da sezna njata večinska naroda ,1 stvarnostjo manjšinskih skupnosti. To sta poudarila tako ravnatelj Slorija dr. Šiškovič kot tudi ravnatelj koroškega inštituta dr. Avguštin Mahe.
Oba sta obrazložila celoten zalo žhiški program obeh inštitutov. Predvsem ie treba omenili, da bo sta oba inštituta v kratkem izdala prevod — v italijanščino oziroma v
nemščino — obsežne študije Ern? sta Petriča o mednarodnopravnem varstvu narodnih manjšin. Sloven ski raziskovalni inštitut iz Trsta pripravlja še vrsto drugih knjižnih izdaj, tako v letu 1980 kol tudi v prihodnjem letu, za katerega so is izdelali program. Tako bo odslej vsako leto izhajal bilten inštituta, letos bo izšel med drugim Vade-mecum Slovencev v Italiji v petih jezikih (slovenščini, italijanščini, srbohrvaščini, angleščini in ruščini), med izdajami, ki so predvidene za leto 1981 pa naj omenimo predvsem novo izpopolnjeno izdajo knjige Pravne poti za rešitev problemov Slovencev v Italiji in. v italijanščini, Narodnostno vpraša nje v teoriji in praksi. Obe kniigi pripravlja ravnatelj Slovi dr. Karel šiškovič. Zelo obsežen je tudi program izdaj koroškega inštituta, ki pa ima tudi velike tehnične le žave, ker na Koroškem. Slovenci nimajo svojega založniškega pod je tja, ki bi bilo pripravljeno izdaja ti strokovne publikacije, (bbr)
dva maskirana mladeniča, ki sta mu hladnokrvno izstrelila v hrbet deset nabojev. Tretji terorist, preiskovalci menijo, da je to bil prav gotovo Salernitanec, pa je stražil. Giacumbi je pod smrtnimi streli padel in se z zadnjimi silami bo ril proti smrti, žena je omed'ela. morilci pa so izginili v temi ii. dežju.
Preiskovalci, ki so se včeraj popoldne, ob prisotnosti ministra Mor-l:na in drugih višjih sodnih in policijskih funkcionarjev zbrali, da bi preučili položaj so ugotovili, da Giacumbi r.i politično pripadal nobeni stranki, tudi se ni ukvarjal v preteklosti s kakim političnim procesom. Samo v zadnjem času je proučeval atenta, ki so ga rdeče brigade izvedle na račun nekega Fiatovega zastopnika. Zato je morda še najbolj verodostojno sporočilo rdečih brigad, ki so prisvojile odgovornost za umor. V zločin pa so vpleteni tudi «leteči oddelki* in «marxistično-leninistični oddelki*, ki so prav tako izjavili, da so izvedli atentat. Včeraj ie bil v Salernu proglašen dr n žalovanja, sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL pa je oklicala štiriurno splošno stavko, med ka tero so v Salernu delavci izrazili svoj odpor do teroristične logike, ki kosi italijanske napore po stabilizaciji in demokraciji.
Umor Giacumbija je odjeknil tudi v vsej italijanski politični in sindikalni stvarnosti. Najvišj politični predstavniki, med katerimi tudi predsednik Pertini, so ožigosali ta ponovni atentat na italijansko sod stvo kot izzivanje državnih inštitucij. ki pa se morajo braniti pred vsem z učinkovitim delovanjem, ki ne pozna bojazni in kompromisov. Vsedržavna sindikalna zveza je tudi podčrtala v svojem komunikeju, da so, «s tem barbarskim umoro n prevratniške sile sprožile spoznanje, ki ga ni mogoče omalovaževati. 0-bratno, to spoznanje sili deiavsko gibanje v enotno obrambo deuokra-cije in inštitucij: sodnik Giacumbi je bil namreč umorjen, ko se v Italiji začenja posebna težka in zapletena faza na političnem in vladnem prizorišču*, (nf)
.SKGZ počastila spomin Karla Prusnika
Sinoči je izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze na začetku svoje seje počastil spomin umrlega koroškega partizanskega in narodnega prvoborca ter ugled nega predstavnika Zveze slovenskih organizacij Koroške, Karla Prušni-ka - Gašperja. Predsednik Boris Ra ce je v kratkih besedah prikazal nje gov lik in poudaril, da se je pokoj ni tovariš Gašper pogosto udeleže val srečanj z našo narodnostno skup nostjo in predvsem s SKGZ ter se živo zanimal za vprašanja naše manjšine v Italiji.
UMRL JE KAREL PRUŠNIK-GAŠPER KOROŠKI BOREC PROTI NACIZMU IN ZA NARODNOSTNE PRAVICE
Po težki operaciji je v nedeljo, 16. t.m. v Ljubljani umrl Karel Prusnik - Gašper, koroški revolucionar, partizanski prvoborec in po vojni aktiven in priljubljen družbenopolitični delavec med slovensko manjšino na Koroškem. Pred dobrim mesecem je obhajal svojo sedemdesetletnico v krogu svojih idejnih in političnih somišljenikov, številnih prijateljev, sinov in vnukov in nobene 'slutnje ni bilo takrat, da bo že tako kmalu prenehalo biti srce tega klenega koroškega rojaka, plemenitega, preudarnega in dobrega človeka, čigar življenje je bilo od r.osne mladosti prežeto z zvestobo svojemu slovenskemu rodu in napredni socialni misli.
Karel Prusnik se je redil 7. februarja 1910 na skromni lobniški kmetiji blizu Železne Kaple, pri «Vclčiču* po domače. Ko jim je cesarska oblast zapečatila skromen mlin, je zavladala v družini črna lakota. Očeta so vpoklicali v vojsko in mati ni vedela kako i:i kam. Takrat je mali Karel- postal prvič upornik, ko je kot komaj šestletni otrok hotel s sekiro pregnati cesarjeve biriče. Drugič je bil upornik, ko je v tretjem razijedu osnovne šole snel s stene cesarjevo pedobo, ki je še vedno visela tam,' čeprav je bila že republika in je bi' cesar že dve leti mrtev. S krepko u-čit«|jevo zaušnico je plačal to svojo drznost.
«Mati me je vodila v cerkev, 0-če na slovenske prosvetne prireditve, na sestanke, .čebelarjev in na podobna družabna srečanja* je zapisal v svojih spominih. Ob jugoslovanski zasedbi so ga slovenski učitelji vključili v igralsko skupino in nastopal je na vaških odrih. Po 10. ok^fcru 1920 se je položaj izredno poslabšal in biti o'rck slovenskih staršev je pomenilo prenašati vsakodnevne krivice in ponižanja v šolskih ktopah in izven njih. To pa je v malem Karlu le še bolj uirj-valo njegovo narodno zavest, kmalu pa tudi spoznanje, da pripada večinskemu razredu delavskega, izkoriščanega ljudstva. S šestnajstimi leti je začel zahajati v Železno Kapi o v krog delavskih fantov — socialističnih mladincev. «Nosili smo rdeče nageljne — se spominja — seveda pa zaradi tega nisem postal narodno m'ačen, kot je to postalo nekaj mojih vrstnikov*.
Po uspešnem zaključku dveletne kmetijske šole v Go’dbrvnnhofu pri Velikovcu in šestmesečni praksi v Švici, je postal tajnik tedanjega katohškega izobraževalnega društva v Železni Kapli, ki ga je pozneje preimenoval v Slovensko prosvetno društvo «Zarja*. V društvenem okviru so priredbi vrsto iger, ustanovil je tuo’j prvi-moški pevski zbor v Železni Kapli.. Na vajah so mnogo politizirali, šaj so bili v zboru sami delavci -in' kmečki fanti. Ko pa se je spoznal z domačim komunistom, .Valentinom Kordažem, je začel z njim sodelovati. Udeleževal se je ustanavljanja partijskih celic po vaseh Podjune in ko je bila februarja 1934 demokracija v Avstriji v krv: zadušena, je prešel s partijo vred v ilegalo. 6. junija 1935 je bil prvič aretiran kot sekretar lobniške celice, dobil na okrajnem glavarstvu najprej šest mesecev upravne kaz ni, porotno sodišče v Celovcu pa ga je 19. avgusta istega leta obsodilo na 5 let težke ječe, ki jo je prestajal v graški kaznilnici Kar-lau. Ob razglasitvi amnestije je bil po 14 mesecih izpuščen.
Ko je Hitlerjeva Nemčija zasedla Avstrijo, so bili nacisti točno poučeni o vseh «zaznamovancih» in
Sožalne brzojavke ob smrti Karla Prusnika - Gašperja
LJUBLJANA — Ob smrti revolucionarja in predsednika Zveze koroških partizanov Karla Prusnika - Gašperja so soprogi koroškega prvoborca, Zvezi koroških partizanov Zvezi slovenskih organizacij izrekli sožalje ugledni slovenski družbenopolitični delavci Sergej Kraigher, Lidija šentiurc. Stane Dolanc, Andrej Marinc, Viktor Avbelj, France Popit, Milan Kučan, dr, Anton Vratuša, Mit ja Ribičič, Vinko Hafner. Janez Vipotnik in Franc Šetinc.
že tri dni po invaziji 15. 3. 1939 je skupina SA-jevcev prišla na njegov dem napravit hišno preiskavo. Leta 1940 so ga poklicali na nabor v Dobrlo vas, kjer pa je namesto vojaške knjižice debil tako imenovani cizključni list* z obrazložitvijo, da ni «vreden služiti nemško vojsko*, ker je bil «kaznovan zaradi zločina*. Gestapo ga je imela zaradi tega na črnem seznamu in na jesen leta 1941 ga je poslala v Grabštajn kot «kmetijskega strokovnjaka* na posestvo nekega nemškega oficirja. V Grabštajnu ga je doletela izselitev koroških Slovencev aprila 1942. Izselili so tudi njegove starše in sina v taborišče Frauenaurach.
Čeprav so ga v tem obdobju gestapovci stalno nadzorovali, občasno zasliševali in zapirali, je avgusta 1842 dobil stik z narodnoosvobodilnim gibanjem. Sodeloval je na ustanovnem sestanku odbora OF za Koroško v Lobniku in se preko prvih zaupnikov gibanja sestal s prvimi koroškimi partizani.
V svojih spominih je zapisal: «Ka-kor je bil zame najtemnejši dan, kr so izselili toliko zavednih koroških Slovencev, med njimi tudi mojega očeta, mater in sina, tako je bilo prvo srečanje z aktivisti OF in oboroženimi partizani najlepši trenutek v mojem življenju*.
Konec novembra . 1942 so ga gestapovci ponovno aretirali. Uspelo mu je pobegniti in 3. decembra je bi. že v partizanskih vrstah in bil potem do osvoboditve eden vodil-. nih koroških borcev in političnih funkcionarjev v boju za svobodo. Najprej se je boril v koroški četi, že februarja 1943 je bil okrožni aktivist, organizator tehnik in zvez in kot tak soustanovitelj koroškega partizanskega glasila «Vestnik» leta 1844, od aprila 1944 na je bil sekretar pokrajinskega odbora OF za Kcrcško in član Oblastnega komiteja KPS za Koroško. Vzdolž in počez je kot partizanski borec in politični delavec prekrižaril koroško deželico, njene hribe, doline in vasi, sodeloval v neštetih spopadih z nemško vojsko, se prebil iz mnogih zased in hevarnih situacij, o-poguml.ial in navduševal jg ljudi v težkih tnenutk|h, ki jih na Ko-tršttofti tli bilo malo, vlival samozavest borcem in bil vednr neustrašen med prvimi, ker je verjel1 v zmago pravičnega 'boja slovenskega nareda za svobodo in v poraz mračnih sil. /
Takoj ob zlemu nacistične Nemčije v maju leta 1945 je bil izvoljen za podpredsednika pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Koroško, po odhodu iz JLA pa je bil izvoljen za podpredsednika Zveze kulturno-prosvetnih organizacij koroških Slovencev. Po smrti dr. Franca Pe‘ka je bil izvoljen za predsednika nadzornega cdfcora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, bil pa je tudi ustanovitelj in dolgoletni predsednik Zveze koroških partizanov. Cd leta 1934 je bil tudi predsednik prve slovenske lovske organizacije v Avstriji in kot član odborov ali samo kot navdušenec je sodeloval še pri celi vrsti drugih organizacij in organov slovenske manjšine v Avstriji. Kot pred vojno in me'’ njo je bil tudi v vseh teh povojnih letih nenehno v prvi vrsti boja za narodne pravice svojih rojakov, nastopal je kot govornik na političnih zborovanjih in partizanskih ter prosvetnih proslavah. Zaradi svoje jasne in brez-kompromirne besede se je tudi pod angloameriško okupacijsko o-blastjo znašel v zloglasnem zaporu Karlau v Gradcu ki ga jt 0-kusil že pred vojno pod drugimi oblastniki.
V svoji avtobiografski knjigi «Gamsi na plazu*, za katero je prve osnutke začel pripravljati v ječi v Karlau 1. 1948, in ki e izšla prvič leta 1958 in v drugi jz. daji leta 1974, je opisal svoje življenje in svoj boj s preprosto, odkrito besedo, polno žlahtne pristnosti in ljudskega humorja.
Kot borcu za pravice koroških Slovencev mu je bila vedno pri srcu tudi slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Večkrat je pri-■ hajal k nam bodisi kot predstavnik Zveza slovenskih organizacij na občinskih zborih SKGZ, bodisi kot predstavnik koroških partizanov na razna borčevska srečanja. Na 10. jubilejnem občnem zboru Slovenske kulturne gospodarske zveze 8. dec. 1974 je v svojem po-' zdravu dejal med drugim;
«Mi in v j se globoko zavedamo, da je naš bbj za enakopravnost Stovencev v Avstriji in Italiji istočasno boj za človeške dostojanstvo. Naša skupna usoda iri naša skupna borba nas tako tesno povezuje! in iz te povezanosti raste zavest, da se ta bej izplača bojevati,* kakor se je izplačalo v NOB žrtvovati se za pravico in resnico, za lepšo in človeka vredno bodočnost, čas nam narekuje in zahteva od vsakega poštenega človeka, predvsem pa od mladine, saj gre za njeno bodočnost, da vztrajamo na naš’ skupni poti za srečo človeštva, socializem in mir v svetu*.
S smrtjo Karla Prašnika - Gašperja so koroški Slovenci in ne samo oni, izgubili izjemnega člove-veka in hudo ga bodo pogrešali. S svojim zgledom je postal simbol mladim rodovom in njegovo delo jim bo še dolgo vodilo,
JOŽE KOREN
TRŽAŠKI DNEVNIK
* .-■■■
PRED JUTRIŠNJO SEJO DEŽELNE SKUPŠČINE
Tri mesece po odprtju deželne krize še ni jasnosti glede bodoče vlade
Včeraj se je sestalo deželno tajništvo PSI, ki naj bi proučilo vse dosedanje predloge za izhod iz krize
Dežela je še vedno brez izvršnega upravnega organa. Comellijev odbor je namreč prve dni januarja odstopil, potem ko se je kriza v odnosih med strankami začela že veliko prej. No, čeprav so potekli že trije meseci in so medtem že dvakrat odložili sejo deželne skupščine, na kateri bi morali izvoliti novo deželno vodstvo, se odnosi med strankami, ki so tvorile politično večino tako imenovane deželne solidarnosti, niso izčistili. Nasprotno so se še zapletli in poslabšali. V tem dokaj zapletenem političnem vzdušju, ko še ni padla nobena prepričljiva beseda o tem, kako bo zgledala bodoča deželna vlada, se bliža 19. marec, to je jutrišnji dan, za katerega je napovedana nova seja deželnega sveta. Kot že na prejšnjih dveh naj bi na njej izvolili predsednika in novi odbor, to je nasledstvo Co-mellijevega odbora. Dosedanja praksa pa nam je pokazala, da se je treba o teh zadevah izražati v pogojni-
Problemi tržaške luke na drevišnji seji občinskega sveta
Danes se ponovno sestane tržaški občinski svet. Na dnevnem redu bo med drugim razprava o problemih tržaškega pristanišča, ki bi jih morali o-bravnavati že na zadnji seji, vendar so jih Drenesli na danes.
V tej zvezi je svetovalska skupina KPI predložila posebno resolucijo, ki se sklicuje na dokument, ki so ga poslanci Cuffaro, Gruber Benco in Tamburini pred časom vložili v poslanski zbornici in priporoča predsedstvu poslanske zbornice in pristojni (X.) komisiji, naj bi ga čimprej izglasovali. Dokument omenjenih poslancev predlaga vladi, naj v roku treh mesecev priskoči s posebnim zakonom na pomoč tržaškemu pristanišču, in sicer s tem, da prepusti luški ustanovi vse u-resničene dohodke, razširi pristojnosti Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče kar zadeva ustanovitev deželnega pristaniškega kompleksa, omogoči pu-blicizacijo terminala Čezalpske-ga naftovoda v Miljskem zalivu in sproži preosnovo upravljanja tržaškega pristanišča v skladu z načeli, ki so bitff Sprejeta v okviru X. komisije poslanske zbornice v pretekli mandatni dobi.
ku, zato se lahko izrazimo v pogojniku, zato se lahko izrazimo v pogojniku tudi za jutrišnjo sejo. Glede na to, da še ni jasnega in enotnega pogleda o bodoči sestavi deželne vlade je, povsem verjetno, da bodo glasovanje za novega predsednika in odbornike spet prenesli
V zvezi s tem je deželno vodstvo KPi že napovedalo, da se bo vsakrš. nemu nadaljnjemu zavlačevanju o-dločno zoperstavilo. Partija se je tudi odmaknila od pogajanj, ker se krščanski demokrati na vse kriplje otepajo vsakršnega sodelovanja s komunisti v vladi. Slednji očitajo krščanski demokraciji celo to, da se je tudi predhodnih posvetovanj udeleževala s protikomunističnimi predsodki. Po mnenju partije je skratka zdrknila na dokaj zaprte pozicije, ki niso ravno najbolj značilne za moro-tejsko ltrujo, ki ima v naši deželi večino in ki je bila v primerjavi z drugimi strujami vedno odprtejša v svojih odnosih, zlasti z levico.
Predlog krščanskih demokratov za sestavo nove deželne vlade je po drugi strani znan. Zavzemajo se za petstrankarski odbor, ki naj bi obsegal še socialiste, socialdemokrate, republikance in Slovensko skupnost in ki naj bi imel zunanjo podporo komunistične partije. Če so komunisti že pribili . voje mnenje, se socialisti še niso o tem izrekli. V soboto so se sestali s predstavniki republikanskega deželnega vodstva in ob tej priložnosti se je govorilo o preizkušeni formuli večine deželne solidarnosti, ki naj ne bo zaprta komunistom. Jasnejše stališče bi se moralo izluščiti na sinočnjem sestanku deželnega tajništva PSI, ki se je sestalo v Vidmu in nadaljevalo z delom pozno v noč, tako da dokonč no stališče socialistične stranke glede tega, tako pomembnega vprašanja še ni znano. Izvedeli smo le to, da so bili nakazani razni predlogi, ki jih je vodstvo skrbno proučilo. Iz raznih posegov je izšla tudi skupna težnja, da se izdela er.oten predlog. Glede jutrišn.je seje deželnega sveta pa je bilo rečeno, da bi jo bilo treba odložiti le v primeru, če bi se pokazala konkretna možnost za rešitev delikatnega problema sestave učinkovitega deželnega vodstva, ki bi bilo dovolj trdno za reševanje številnih odprtih problemov, s katerimi se sooča prebivalstvo naše dežele.
Med današnjimi glavnimi politič-
ležimo sejo novoizvoljenega pokrajinskega odbora krščanske demokracije, ki bo izvolil tajništvo in novega pokrajinskega tajnika. Glavni favorit za to funkcijo je bil še na predvečer kongresa načelnik svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu Richetti, njegove mož-
nosti pa so znatno upadle, potem ko je Andreottijeva struja predložila svojega predstavnika Uga Verzo.
NA SEJMIŠČU PRI MONTEBELU
V soboto odprtje salona «Naiiticamp 80»
Na sejmišču pri Montebelu bodo v soboto ob 11. uri uradno odprli IV. salon navtike, taborjenja in »caravanninga* Nauticamp 80, ki bo odprt za občinstvo do vključno 30. marca. Salon bo obsegal najnovejšo italijansko in tujo proizvodnjo športnih rekvizitov, plovil, naprav za življenje v naravi, avtomobilskih prikolic in drugega materiala za «prosti čas*. Kakor je pokazal lanski salon, se za prireditev živo zanimajo ne le v naši deželi, temveč tudi v drugih italijanskih pokrajinah ter v sosednih deželah, zlasti v Avstriji in Sloveniji.
OD KONCA FEBRUARJA LANI
Draginja na Tržaškem narastla za 27,1 od sto
Ncjhujše podražitve pri električni energiji, plinu in gorivu - Prehrana dražja za 16,8 od sto
Statistična služba tržaške občine je sinoči objavila pregled gibanja življenjskih stroškov na našem od močju v preteklem februarju. Pokazatelj, ki mu izvedenci pravijo «pokazatelj potrošniških cen za u radniške in delavske družine*, in ki bi lahko krajše označi'i kot «po-kazatelj draginje*, je v samem februarju poskočil za 1,9 od sto v primeri s preteklim januarjem. Zanimivejša a tudi neprimerno bo!j zaskrbljujoča, pa je primerjava s stanjem konec februarja lanskega leta. Iz objavljenega pregleda je namreč razvidno, da se je življenje v teh dvanajstin mesecih podražilo kar za 27,1 od sto.
Kako sc posamezne komponente «pokazatelja draginje* vplivale na skupen rezultat? V najmanjši me ri so se v omenjenem letnem razdobju dvignili stroški za prehrano: njihov skok je namreč znašal «sa-mo* 16,8 od sto. Sledijo stroški za stanovanje, ki so se povzpeli za 26,8 od sto. Tem so sledili stroški za oblačila, ki so poskočili za 30,9 od sto; stroški za razno blago in
• V občinski zakladnici, v Ul. Nor-dio 11, so •• teku izplačila deželnega prispevka invalidom, slepcem in gluhonemim.
■lllllllllimilllllUIIIIIIIIMIUIHIIf||||||||||||||||||||||||||>|||||||f||||||||||||||||||||m||||||,|||||||im„|n|||n||nm,|||||1|||||I||||||||||„M||||M|||||||||||||||||||||||||||||||,,|U
OSREDNJI PROSLAVI OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA
storitve so narastli za 33,6 odsto najhujši pa je povišek, ki so ga zabeležili pri električni energiji, plinu in gorivu: na tem področju smo dosegli konico kar 54,9 od sto.
Priložen tem podatkom je stati stična služba občine objavila tudi pregled poprečnih cen za posame zne vrste živil na tržaškem trgu Iz pregleda lahko razberemo, da je na primer gnjat že presegla ceno 16.000 lir kg, da je parmezan I. izbire že krepko prekoračil ceno 12.000 lir in da se tudi navaden ovčji sir približuje «kotaciji* 8.500 lir kg. Pa tudi pri manj zahtevnih živilih naraščajo cene vrtoglavo, kilogram kruha stane na primer (gre kakor rečeno za poprečne ce ne) 1.050 lir, kilogram navadnih testenin 860 lir, kilogram riža 926. liter olivnega olja 2.5C0 lir, za eno jajce pa mora gospodinja danes odšteti že 121 lir.
V PRIREDBI PD VESNA
SREČANJE S SLOVENSKIMI USTVARJALCI V KRIŽU
Nastopili so Trio Glasbene matice, pesnik Marij Cuk in člana foloskupine 75 Joško Prinčič in Viljem Zavudlav
Vpogled v kulturno delovanje tržaških in dolinskih žensk
V gledališču Verdi in domu «France Prešerenj> izrecno poudarjena nuja po rasti in vključevanju žensk na vseh področjih
Ženska in njena ustvarjalnost — v tem duhu so organizatorke, članice Zveze žensk Italije slovenske in italijanske narodnosti, zastavile osrednji prireditvi ob mednarodnem dnevu žensk na Tržaškem.
Kakšnemu kulturno - prosvetnemu delovanju se posveča današnja ženska, po čem stremi na tem področju? Tako v soboto v medi dvorani tržaškega gledališča Verdi, kakor mogoče še izraziteje v nedeljo v boljunškem «France Prešeren*, so skušale organizatorke in udeleženke dokazati, da je delovanje Žensk veliko pestrejše od tega, ker se navadno navaja, predvsem pa, da skuša ženska poseči na vsa ustvarjalna področja.
nimi dogodki na krajevni ravni-be-.-JO^ub sliapa namenom pa sta
1 i m r\ colo	ionoefo	‘ Ulil E »ti a*- j „ _ • __i;z_: .
bili prireditvi precej različni: tržaška je bila precej neenotna iti zelo dolga, medtem ko je bila dolinska v zasnovi bolj »klasična*.
V mali dvorani gledališča Verdi se je program začel že v soboto popoldne, ko so predvajali televizijski posnetek »Procesa zaradi po-
mniinHimiiiiiiiuiiitiiitiiiiiifiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiNiiiiuiiiiMiiiiiiiniiiiuniuuHiiiiunniiummmumiiiNiuiuunHiuu Z IZVEDENCI IZ SR SLOVENIJE |
Danes posvet o zaščiti
naravnega okolja
V prostorih deželnega odbora bo danes napovedano srečanje o problemih zaščite naravnega okolja, katerega se bo udeležilo odposlanstvo strokovnjakov iz Slovenije, ki ga bo vodila predsednica odbora za zaščito naravnega okolja in prostorsko načrtovanje Marija Župančič Vičar. Skupino izvedencev iz Furlanije - Julijske krajine pa bo vodil podpredsednik d delnega odbora in odbornik za načrtovanje in proračun Sergio Coloni. Glavna tema pogovorov bodo pobude, ki naj se sprejmejo na skupni osnovi za zaščito naravnega okolja na območju Alp, na Krasu in na severnem Jadranu.
• Urad za počitniške kolonije obvešča, da so v vrtcih, na osnovnih ter na nižjih srednjih šolah na voljo obrazci za vpis v kolonije Prošnje je reba predložiti zdravstvenim asistentkam zavodov do 10. aprila.
Tragična smrt mladega moškega
Karabinjerji nadaljujejo preiskavo o nesreči, v kateri je v nedeljo ponoči izgubil življenje 27-letni Gior-gio Piccolo, ki je stanoval v Ul. delTAbro 3. Mladenič je po vsej verjetnosti hotel v stanovanje skozi okno, izgubil ravnotežje ter padel iz tretjega nadstropja, njegovo truplo pa so mimoidoči odkrili komaj v nedeljo zjutraj. Nesrečni Piccolo je med padcem z nogami dobesedno predrl streho neke lope in ostal vso noč hudo ranjen na mrazu, kar mu je verjetno stalo življenje. V trenutku nesreče ni bilo nikogar v stanovanju, ki ga je Piccolo delil z bratom in z nekim prijateljem.
POPRAVEK
V seznam dobitnikov nagrad letošnjega žrebanja PRIMORSKEGA DNEVNIKA, ki je bil objavljen v nedeljski številki dne 16. marca tl., se je vrinila neljuba napaka. Pravilen vrstni red nagrad je:
27.	nagrada: Giorgi - Sonce Marija, Sesljan 6/B prejme žepni računalnik Texas.
28.	nagrada: Kočevar Bruno, Prečnik 24, prejme kovček iz umetnega usnja.
Za napako se opravičujemo.
Uprava PD
V PROMETNI NCSKCČI V ULICI FLA VIA
TRAGIČNA SMRT POKRAJINSKEGA ODBORNIKA PIERA DEVESCOVIJA
Njegov avto je v noži med soboto in nedeljo iz še nepojasnjenih vzrokov treščil v obcestni drog
V tržaški javnosti je močno odjeknila vest o tragični smrti starejšega pokrajinskega odbornika in člana PSDI Piera Devescovija, ki je v noči med soboto in nedeljo izgubil življenje v prometni nesreči. Pokrajinski odbornik se je nekaj po 4. uri zjutraj peljal s svojim avtomobilom fiat 125 po Ul. Flavia, v višini tovarne Manifettura Tabac-chi pa je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je tako silovito treščilo v železni drog električne napeljave. Na kraj so nemudoma prihiteli karabinjerji iz Milj ter rešilec Rdečega križa, za nesrečnega Devescovija pa ni bilo več nobene pomoči in je izdihnil že med prevozom v bolnico.
Piero Devescovi je bil star 50 let in je kot kurir sodeloval v odporniškem gibanju, leta 1945 je padel v nemške roke in bil nekaj mesecev priprt v videmskem zaporu. Že v povojnih letih je vstopil v PSDI ter opravljal vrsto političnih funkcij v pokrajinskem vodstvu stranke, leta 1975 je bil izvoljen v tržaški pokrajinski svet in je bil od leta 1978 tudi odbornik za javna dela. Devescovi, ki zapušča ženo in osemletnega sinčka, je upravljal tudi neko gradbeno tvrdko ter bil dolga leta predsednik pokrajinskega lovskega združenja in svetovalec PSDI v i-talijanski sekciji Združenja evropskih občin. Komemoracija pokojnega odbornika PSDI bo v četrtek med sejo pokrajinskega sveta. Prvi neizvoljeni kandidat na listi socialdemokratske stranke na prejšnjih volitvah je Mario Martini, ki je trenutno svetovalec v upravnem odboru občinske podporne ustanove (ECA). Sožalno brzojavko ženi tragično umrlega pokrajinskega odbornika je med drugim poslal tudi pred sednik deželnega sveta Mario Golli.
Truplo utopljenca pri starem svetilniku
Neki pomorščak tovorne ladje »Chieto*, ki je zasidrana v bližini starega svetilnika, je včeraj zjutraj opazil v morju truplo moškeg in o tem takoj obvestil karabinjerje in gasilce, ki so kmalu nato potegnili iz vode utopljenca. Gre za 59-letne-ga Bruna Praselja iz Ul. Costaiun-ga 84, ki je po mnenju dežurnega zdravnika Rdečega križa utonil pred približno tednom dni. O dogodku so karabinjerji uvedli preiskavo.
silstva*. S tem je pokrajinski odbor ZŽI - UDI še enkrat hotel o-pozoriti na pojave nasilja nad žensko in s tem v zvezi na zakonski osnutek ženskega gibanja proti spolnemu nasilju. Zbiranje podpisov se namreč izteka kajti že konec meseca bodo vse zbrane podpise predložili parlamentu.
V tako imenovanem slovenskem delu programa so nastopile tri ženske pevske skupine in sicer po vrsti pevke folklornega ansambla «Stu ledi* (vodja Nadja Kriščak), kriškega zbora »Vesna* (dirigent Pija Cah - Širca) in prosvetnega društva «Igo Gruden* iz Nabrežine (dirigent Sergij Radovič).
Zaključni del prireditve pa je bil
-Marini;
ki je v sodelovanju z Lupilo Ga-leazzi, Tatp in, /innaliso di Nola prikazala-' koncert «E nessttflo' “df ned ha parlato* (In nihče izmed nas ni spregovoril). V več kot poldrugi uri pričevanja in petja je Marinijeva nakazala pot italijanske ljudske pevke — nje same seveda —• od izvajalke narodne pesmi, predvsem kmečkega izvora, do glasbene raziskovalke in samostojne ustvarjalke.
Naslednjega dne v Boljuncu pa so slovenske ženske ponovno dokazale, da jim je zborovsko petje posebej pri srcu. Nastopila sta dva ženska zbora — openski «Tabor» (dirigent Svetko Grgič) in pa dolinski «Valentin Vodnik* (dirigent Vihra Kodrič), uvodoma je zapel še otroški zbor dolinskega didaktičnega ravnateljstva (dirigent Vihra Kodrič).
Vendar so dolinske ženske na nedeljski prireditvi pokazale tudi nekaj novih prijemov: med najbolj zanimive in za nas neobičajne sodi uporaba lutkovnega gledališča za prikaz ženskega položaja. V režiji Nerine Švab so z »Gospodom petelinom* predstavile nadutost močnejšega in zato gospoda - gospodarja.
Nazorneje so o položaju žensk spregovorile Mirna Kapelj - Rapotec z lastnima črticama o usodi mlade ženske — žene in matere, Franca Parpaiola s poezijo velikih ustvarjalcev ter Silvana Mondo z navedbo nekaterih trenutnih perečih vprašanj. Čemu take prireditve, kot je bila osrednja za dolinsko občino, pa je nakazala Nerina Švab, ki je še posebej poudarila nujo po rasti žensk na vseh področjih. Mednarodni dan žensk naj bi bil namreč posvečen tudi pregledu tega, kar so ženske iz leta v leto dosegle, kar so u-stvarile, čemu so se še vedno morale odpovedati, (bp)
MiiiitiiiiriiiiiikiiaiiiiMiiiiiiMiMiitiMiiiiiiiinJiifeHiiiiMimiiiiiitiiMiiiiiiiiitiiitiiHMiiiiiiiiiimnismaitiiniiiiii
VČERAJ ZJUTRAJ V DREVOREDU D’ANNUNZI0
NASILNEŽ «ZGREŠIL» ŽRTEV
Tiberia Ermenegilda je ropar s palico udaril po glavi in mu izmaknil listnico
11
k danes stavka univerzitetnih docentov
Tudi na tržaški univerzi so bila včeraj maloštevilna predavanja, saj so docenti in pomožno osebje v glavnem pristopili k dvodnevni stavki, ki jo je po vsej Italiji oklicala e-notna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL. Stavka bo trajala še danes. Poleg osebja univerze stavkajo tudi nameščenci poliklinik in organizacije »Opera universitaria*. Za prekinitev dela se je enotna sindikalna zveza odločila zaradi nesprejemljivih pogojev za izboljšanje delovne pogedbe prizadetega .osebja, ki jih vsebuje zakonski osnutek, o katerem se mora v teh dneh izreči senat. K novi normi je -sindikalna zveza predlagala več popravkov, ki pa niso bili sprejeti in ki se nanašajo v glavnem na status posameznih kategorij osebja na univerzah in z njimi povezanih ustanovah.
PD Vesna iz Križa je že peto leto zapored pripravilo srečanje s slovenskimi ustvarjalci in s tem proslavilo tudi dan slovenske kulture. V kriškem Ljudskem domu se je v nedeljo popoldan zbralo kar lepo število obiskovalcev, da bi sledilo tej sveži in dobri pobudi domačega društva, Srečanje s slovenskimi ustvarjalci je vsekakor korak naprej k razumevanju in spoznavanju naših književnih, likovnih, glasbenih, itd. umetnikov, korak k dojemanju njihovega dela, i ki se m ta način približa in uza-vesti tudi v širših množicah. K temu pripomore tudi pogovor, ki je zaenkrat seveda malo prisiljen, vendar menimo, da bo z leti, ko bo stvar prešla v navado in prerasla razumljivo oddaljenost umet-nik-občinstvo v dvorani, postal spontan in privlačen ter zadostil radovednosti mnogih. Srečanje s slovenskimi ustvarjalci pa je priznanje delu le-teh, saj domače društvo pokloni vsakemu izmed njih lično plalceto, pritrjeno na bel kraški marmor.
V nedeljo so se kriškemu občinstvu predstavili Trio Glasbene ma tiče, pesnik Marij Čuk in člana goriške fotoskupine 75 Joško Prinčič in Viljem Zavadlav, ki sta v dvorani razstavila tudi nekaj svojih izdelkov. Violinista Igor Kuret in Marko Bitežnik ter kitarist Igor Starc so poskrbeli za prvovrsten glasbeni užitek, nakar se je občinstvu predstavil Marij Čuk, ki je povedal nekaj misli o svojem u-stvarjanju in ustvarjanju nasploh. Joško Prinčič pa je občinstvu orisal nastanek in namen goriške jo-toskuvine 75.
Srečanje s slovenskimi ustvarjalci je cdprl domači moški pevski zbor »Pesna*, ki je pod vodstvom Frančka Žerjala zapel nekaj pesmi, prav tako pa je -esem zaključila kulturni spored, in sicer iz grl dekliškega zbora, ki ga vodi Pija Cah. Pohvaliti pa gre seveda tudi organizatorje in pa recitatorlce, ki so vodale izbor čukovih poezij. Ude Košuto, Katjo Verginella, Sonjo Bi-zin, Tanjo Sedmak in Kristino Pahor. Napovedovala je Sara Košuta.
hov*. V resnici ni bilo nič tako groznega in pretresljivega, prej bi rekli, da je mladi hipnotizer znal s svojo izredno spretnostjo očarati in izvabiti smeh. Vsekakor posrečena večera, ki bi ju veljalo še kje ponoviti.
V Rocolu posvet o zdravstveni reformi
Rajonski svet za Kjadin in Rocol priredi danes javno razpravo o zdravstveni reformi. Razprava bo na sedežu v Ulici Mauroner 2. Prisotnim bosta spregovorila predsednik pokrajinskega konzorcija za zdravstvo Maurizio Pessato in občinski zdravnik dr. Romaro Bot-teghelli. Sestanek se bo pričel ob 18.30.
f Čestitke
Čarovnik Grilc očaral s svojo spretnostjo
Prosvetno društvo Tabor z Opčin je v soboto in nedeljo poskrbelo za zelo zanimiva in nenavadna večera. Naša društva namreč v zadnjem času obiskujejo čarovniki in tako je tudi opensko društvo povabilo v svojo prosvetno dvorano čarovnika. Številnemu občinstvu se je predstavil mladi Franc Grilc - Egon. Vabila in oglasi so sicer napovedovali čudne in neverjetne čarovnije in sam večer je imel dokaj privlačen in sugestiven naslov »Hiša stra-
GRENKO PRESENEČENJE NA ŠOLI V RICMANJIH
Tudi v našem mestu smo priča zaskrbljujočemu naraščanju kriminala, ki ima za tarčo banke in v zadnjem času predvsem zlatarne in draguljarne, da ne govorimo o skoraj vsakodnevnih manjših tatvinah v stanovanjih, po avtobusih in tudi drugod, katerih plen je večkrat skromna pokojnina ali prihranek, ki je stal prizadetega leta in leta truda in dela. Zgodi se tudi, da ropar «zgreši» osebo in se namesto s pričakovanimi milijoni znajde le s 16.000 lirami ter •* osebnimi dokumenti žrtve roparskega podviga.
Podobna usoda je doletela 46-let-nega Tiberia Ermenegilda, ki je kot vsako jutro, tudi včeraj zjutraj približno ob 8.30 odhajal od doma v Drevoredu D’Annunzio 9. Na stop nicah ga je pričakal in s palico si lovito udaril po glavi neznani moški srednjih let. Nesrečni Ermenegildo
je padel v nezavest, ropar pa mu je iz torbice izmaknil listnico, v kateri je bilo 16 tisoč lir, ter zbežal. Med prvimi, ki so ranjenemu moškemu nudili prvo pomoč, je bil tudi 58-Jelni gostilničar Giovanni Barbo, ki upravlja neki javni lokal v Ul. San Marco in ki je povedal policiji, da vsak ponedeljek, približno ob isti uri zjutraj zapušča stanovanje z zaslužkom prejšnjega tedna, ki ga nato položi v banko. Barbo stanuje v istem bloku kot napadeni Ermenegildo in je bil torej on po vsej verjetnosti izbrana žrtev tatvine, nasilni ropar pa se je moral tako zadovoljiti le s skromno vsoto. Ranjenega Ermenegilda pa so medtem z rešilcem Rdečega križa pripeljali v glavno bolnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zaradi globoko rane na glavi zdraviti približno deset dni.
NEZNANI TATOVI UKRADLI DRAGOCENE UČNE PRIPOMOČKE
Danes praznuje v Kopru JOŽE KOROŠEC svoj 80. rojstni dan, jutri pa god. Ob tej priliki mu voščijo sestra in vsi nečaki iz Boljunca obilo sreče in zdravja.
Danes praznuje svoj rojstni dan IVAN KUZMIČ iz Prebenega. Vse najboljše, obilo sreče in zdravja mu želijo žena Olga, sin Jordan in hči Livija z družinama. Čestitkam se pridružujejo vnuki Damjan, Sandi ter Aljoša.
Aldi in Sergiju se je pridružila mala IRINA. Čestitajo jima in želijo vse najboljše, mali IRINI pa obilo zdravja ter sreče v življenju Vasja in Vanja, teta Divna in stric Igor ter nona Pavla.
Dori in Mirjanu žagarju se je rodila prvorojenka IRINA. Iskrene čestitke srečnima staršema, mali Irini pa obilo sreče in zdravja želi stric Vinko z družino.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE	.
Namesto cvetja na grob Ivana e giča darujeta Valerija in Lvew (Bazovica) 10.000 lir.
N.N. daruje 35.000 li-'-	,	...
V	spomin ra Ludvika žužka rujeta Mara in Gigi (Trnovca)
V	spomin na strica Ludvika žužka darujejo Katja, Franka in Kn* Škrk 15.000 Ur.
V	spomin na svaka Ludvika Zu** daruje Bruno z ženo in mamo M* rijo 10.000 lir.
N. N. z Opčin daruje 10.000 ta.
V	spomin na svaka Ludvika Zu darujeta Romana in Egon »kt (Veliki Repen) 10.000 Ur. ..
Namesto cvetja na grob M* č Ravbar darujejo Anica in 10.000 Ur ter Paulina Raubar 0^ 23) 5.000 Ur.	. ri,
V	spomin na Fran jota P®*8^ darujeta Justina in Milko Cit»c tisoč lir.
* * *
Namesto cvetja na grob Lin® Švab darujeta Grozdana in Im lerič 10.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina tov. D** Kosmine darujeta Grozdana ® . Kolerič 10.000 Ur za poimenovan* osnovne šole pri Sv. Jakobu P° sipu Ribičiču.
V	počastitev spomina tov. D". Kosmine darujeta Marica Škabar Alma Reschitz 10.000 Ur m P01'!^ novanje osnovne šole v Barko* po F. S. Finžgarju.
V	počastitev spomina Helene u tar darujeta Zora in Li
jac 25.000 Ur za poimenovanje os ne šole v Barkovljah po F. S. žgarju ter 25.000 Ur za Slove®* dobrodelno društvo.	,
V	počastitev spomina M*®8!. Flajbana in dr. Slavka Tute d jeta Zora in Libero Polojac w-lir za Slovensko dobrodelno dru
V	spomin na Darka Kosmino_ 8 rujeta Laura in Livio Pertot »• lir za Dijaško matico.
da®
Ob diplomi iz angleščine na videmski univerzi čestita svojemu sodelavcu - snemalcu
DANILU BAŠI kolektiv agencije
Alpe - Adria
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na 7. redni občni zbor, ki bo v torek, 26. marca, Ob 15;30‘tarnali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
Na dnevnerii redu je ' poročilo o delovanju društva, obračun in proračun, poročilo nadzornega odbora in volitve novega odbora.
Če ob napovedani uri ne bo navzoče za sklepčnost potrebno število članov, se bo občni zbor začel pol ure kasneje ob vsakem številu prisotnih članov.
Član, ki ne more prisostvovati občnemu zboru, lahko pismeno pooblasti drugega člana, da ga zastopa.
Vabljeni so tudi upokojenci, ki bi se radi vpisali v društvo.
SPD »I. Gruden* izreka svojemu bivšemu odborniku Bogu Rojcu in svojcem iskreno sožalje ob tragični smrti brata Jožefa.
PD Slavko Škamperle izreka iskreno sožalje družinama Švab in Zajec ob izgubi drage žene, matere, none in sestre.
Za PD Rovte - Kolonkovec jo Amalja Pečar 10.000 dr. lerija Slavec 30.000, Rudi^ ^
7.000, Pina Samec 5.000 Bertocchi 3.000 lir.	.
»Čebelice in metulji* daruje)0 PD Primorec 10.000 lir ter za os1* no šolo P. Tomažič 10.000 lir-
Namesto cvetja na grob H® *y. Gantar so darovale učiteljice o ne šole P. Tomažič 40.000 ®^ šolo in ne učenci, kakor je pomotoma objavljeno.	j,
Za poimenovanje osnovne šole
Sv. Jakobu po Josipu Ribičicd ruje Marija Perhauc 20.000 ® ^ ne Mara Perhanc kot pomoto®* javljeno).
V počastitev spomina neP°fL1ila, Bjanke Frandolič darujejo Zlata in Vlasta 60.000 lir za novanje osnovne šole v Barko ur po F. S. Finžgarju.
šol«
in starši i*«1
“,‘lijice
Evgenu ob izgubi drage učite« Bjanke Frandolič.
Učenci V. razreda osnovne - ^ Bazoviški junaki in starši i*re,j))i) iskreno sožalje možu Mirku ® s.jce
Dragi prijateljici Giocondi D®^ covi in malemu Paulu izreka 1 ,a no sožalje ob izgubi dragega.^ , oziroma očeta Edda Župan«1 družino.
Svojci
Jožefa Rojca
18.
sporočajo, da bo pogreb dane ■ t.m., ob 15. uri v cerkvi v Dev*n Devin, 18. marca 1980
Zapustil je to zemljo in odšel v nebesa
FERDINAND0 GEORGETTI (FERDV)
zaslužni športni sodnik, vitez »zlate legije*
Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice gl*vlie bolnišnice v cerkev v Nabrežini.
Z neizmerno bolečino v srcih naznanjaj® žalostno vest: njegova ljubljena Ge®> brat Oscar in vsi njegovi dragi Namesto cvetja dobra dela.
Trst, 18. marca 1980 Pogrebno podjetje Zimolo
Ricmanjske učitelje je včeraj zjutraj, ob prihodu v "šolo, čakalo neljubo presenečenje. V noči od nedelje na ponedeljek so neznanci vlomili v šolsko poslopje in pobrali več dragocenih aparatu.. Vlom je odkrila šolska kuharica Vanda Berdon, ki je prva prišla v šolo in o-pazila. da so vhodna vrata vrtca odprta in poškodovana. Osnovna šola in vrtec imata namreč pouk v ist' stavbi. Vanda Berdon je nemudoma poklicala policijo iz Milj. ki je uvedla preiskavo. Tatovi namreč šarili po notranjosti poslopja
Nova 'elefonska številka Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu je:
61183
in ker je bila večina vrat zaklenjenih, so vsa povrsti vlomili in pokvarili. Odnesli pa so bogat plen, in sicer: iz vrtca radio in registra-tor, iz osnovne šole pa pisalni stroj, snemalno kamero, steklenico konjaka, projektor in več drugih manj pomembnih predmetov. Vrednost u- j kiadenega blaga in škoda na po-1 kvarjenih vratih znaša okrog 700 ti- | soč lir. Policaji iz Milj so poklicali tudi kolege z znanstvenega oddelka, tržaške kvesture, niso mogli ugotoviti ničesar, ker so bili sledovi prstnih odtisov ali zabrisani, ali pa zmešani. Storilci dejanja torej o-stajajo zaenkrat še neodkriti, pre-izkava pa je v teku.
Na sliki: ravnatelj šole Stanislav Škrinjar kaže na omaro, Iz katere so tatovi odnesli dragocene aparature.
Po dolgi bolezni nas je mirno zapustila naša draga
BIANCA SHIVITZ por. FRANDOLIČ
Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne b°* nišnice naravnost v cerkev v Barkovljah.
Žalostno vest sporočajo: mož Mirko, sl®
Genio s Franco ter drugi soroi Žalovanju se pridružujeta Franccsco Giustina Černe
dnlki
m
Prisrčna zahvala zdravnikom in osebju za skrb in nego, ki 50 jo nudili pokojnici v zadnjih mesecih.
Trst, 18. marca 1980
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 60-096
Žalovanju se pridružujeta družini
BATTISTELLA - FRANDOLIČ
Doberdob, 18. marca 1980
GORIŠKI DNEVNIK

Gledališča
KO&lshlTTi
Danes ob 20.30 ansambel «Gruppo oella Rocca» uprizarja «Koncert» Kenza Rossa. V abonmaju odrezek “t- 7 izmeničen (brez odrezka 50% Popusta). Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
avditorij
Od jutri, 19. t.m., ansambel «dell’-Albero preta» predstavlja delo «Ve-bere in pelliccia». L. Modugno in O. Angelilla.
tismmmm
Nazionale 15.30—22.00 «Live show» (L apoteosi del sesso). Prepovedan mladini pod 18. letom.
Afiston 16.00-22.00 «11 boxeur e la ballerina». Barvni film. kden 16.00—22.15 «Tesoro mio*. J. Dorellj, Z. Araya, S. Milo, E. M. balerno, R Pozetto. Barvni film. b-^celsior 16.30 «Kramer contro Kramer*. D. Hoffman. M. Streep. wattacielo 16.30-22.15 «Cafe ex p Press* N. Manfredi. Barvni film menice 16 30 «Piedone d'Egitto». B.
ppencer. Barvni film. m>gnon 15.00 «Innamorarsi alla mia eta*. j. Igiesias.
^“»drammatico 15 30-22.00 «La vi-ziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
fistallo '7.00 Varjetejski program s skupino Giusti - Medini «Hair schow» in film «Allosanfan» "J- Mastroianni, M. Harner, L. Massari. Prepovedan mladini pod ,18. letom.
Moderno 15.00—21.30 «11 signore de-gli anelli*. Risani film. bjfora 15.30 «Aragosta a colazione*. E. Montesano.
16.00 »Le rose di Danzica*.
^dtorio Veneto 15.00 «Animal house». Rarvni film.
a*deharan 16.30—22.00 «11 ritorno di Butch Kassidv e Kid». Barvni film. volta (Milje) Zaprto
toSSEF
GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM JOHN M. SYNGE
VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI
komedija v treh dejanjih
RežiJa ZVONE ŠEDLBAUER
Jutri, tj. marca, ob 20.30 ABONMA RED d - mladinski v sredo
Y	četrtek, 20. marca, ob 16. ^ ABONMA RED H
Y	soboto, 22. marca, ob 20. Uri ABONMA RED F - druga sobota po premieri
Obveščamo abonente reda F (druga sobota po premieri), da se bo predstava Vražji fant zarodne strani začela v. .soboto, marca, izjemoma ob 20. uri romesto ob 20.30.
tisti, ki bi se iz kateregakoli razloga ne mogli udeležiti , Predstave, lahko svoj abonma “Porabijo ob vsaki drugi ponovitvi.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici Zveza vojnih invalidov
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju
VABIJO NA SPOMINSKI VEČER
ALBINA BUBNIČA
v petek, 21. marca 1980, ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Ulici Petronio 4, s sledečim sporedom:
—	o liku Albina Bubniča bo spregovoril Jože Koren
—	člani SSG bodo izvajali odlomke iz igre «Rižarna», režija Marij Uršič
—	odprtje razstave »Življenje in delo Albina Bubniča*
Razstava bo odprta od 21. marca do 12. aprila 1980 vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 12. ure.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
vabi na 4. predavanje iz ciklusa
POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA
na temo «Ilirske province* bo predaval univerzitetni profesor / dr. FRANC ZWITTER
Predavanje bo jutri, 19. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4
MLADINSKI KROŽEK TRST MLADINSKI KROŽEK PROSEK KONTOVEL
Organizirata avtobusni velikonočni izlet 6. in 7. aprila na Štajersko in v Prekmurje. Cena je 20.000 lir (prevoz, prenočišče, dve kosili in večerja). Vpisovanje in informacije na SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 od 18. do 19. ure razen ob sobotah ali pa na sedežu Mladinskega krožka Prosek-Kontovel.
sin
GLASBENA
MATICA
Trst
V četrtek, 20 marca, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
HINKO HAAS
KLAVIRSKI RECITAL
Spored: J. S. Bach Brahms, Srebotnjak, Prokofjev.
Vljudno vabljeni!
Izleti
SPDT prireja ob priliki smučarskega tekmovanja «Kanin 80», ki bo v nedeljo, 30. t.m., na Nevejskem sedlu, avtobusni izlet. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2) vsak dan od 11. do 12. ure.
Tržaška sekcija združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnjci o-svoboditve obisk koncentracijs ih taborišč rfiucheavvald, ttevhau in Mauthausen. Odhod bc 8. in povra tek 14. aprila. Izlet-zaobjame tudi' Obisk'Munchna, Weimarja, Dresdna, Prage in Čeških Budojevic.
V	Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri, 19. marca, odprtje slikarske razstave. Razstavljal bo
ATILU KRALJ
Slikarjeva najnovejša dela bo predstavil prof. Milko Rener. Dramski odsek SPD Tabor bo uprizoril Kraljeve pesmi in humoreske. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure.
V	nedeljo od 10. do 12. in od 16. do 20. ure do vključno 28.
marca.
VLJUDNO VABLJENI!
PD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg
priredi jutri, 19. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih v Prebenegu predavanje
DANAŠNJI POLITIČNI POLOŽAJ IN ENOTNI NAPORI ZA GLOBALNO ZAŠČITO SLOVENCEV V ITALIJI
Razgovor bo vodil član Izvršnega odbora'SKGZ Bogo Samsa.
Vabljeni!
DANAŠNJA PROBLEMATIKA NA 1. DEŽELNEM KONGRESU PSDI
Longo in Bianchi za vladna zavezništva med laičnimi strankami in demokristjani
Če pride do koalicije med KD, PSI in PRI gredo socialdemokrati v opozicijo Mešana industrijska cona na Krasu bi prinesla blagostanje vsej deželi, je dejal Bianchi ■ PSD! za zaščito Slovencev, vendarle mora le-ta biti ozemeljsko diferencirana
Privekala je
IRINA
Da bi kmalu tudi zapela in zaplesala ji želi
TFS Stu ledi
Aldi in Sergiju iskrene čestitke.
Družino Alde in Sergija Sancina je osrečilo rojstvo male
IRINE
Prvojenki želimo vso srečo, staršema pa obilo zadovoljstva.
PD France Prešeren
sv. Frančiška 20/11
d&nes, 18, marca, ob 20.30
UMETNIŠKI OBISK
Štefka Drolčcva, igralka SNG Drama v Ljubljani, nam bo po-leS dveh Prešernovih pesmi Predstavila še svojo vlogo v slovenski dramski noviteti Daneta *ajca »Varane* ter vloge iz del *ennessea Williamsa, Durren-matta, Dominika Smoleta, Ev-•<r>pida, Ajshila, Becketta in Faulknerja
?avla Uršič, harfistka, pa bo 'žvečila koncert, ki obsega slepca dela:
Mftyer: Sonata, andante, po-co allegro, minuetto Debussv: Mesečina Tournier: Jutro Zabel: Vodomet
Pj5 koncu pa bo priložnost še Pogovor z obema gostjama, predvsem s Štefko Drolčevo,
',r* s„e tako po daljšem času spet recuje s svojim tržaškim občinstvom.
...........................................................
Doro in Mirjana je osrečilo rojstvo male
IRINE
Srečnima staršema čestitamo, Irini pa želimo veliko sreče v življenju
mama, tate, Stojan in Suzana
Dori in Mirjanu se je rodila IRINA
Srečnima staršema čestita, mali Irini pa želi mnogo sreče v življenju
PD Lipa
Včer&j-danes
Danes, TOREK, 18. marca
ltw EDVARD “o vzide ob 6.11 in zatone ob ‘ , TI Dolžina dneva 12.03 — Lu-Vzide ob 7.22 in zatone ob 20.30. Jutri, SREDA, 19. marca JOŽEF
e??e včeraj: najvišja temperatu-pw.2 stopinje, najnižja 7,4 stopi;
• ob 18 urj stopinje, zračni t ‘011 mb ustaljen, veter 22 km |n,Uro[ vzhod severovzhodnik, s jr,1 “orje 21 km na uro, vlaga '^stolna, nebo pooblačeno, mor-°Pinfiban°' temperatura morja 8,6
ROJSTVA in smrti
ifODlU SO SE: Maurizio Longo, n 3®rpa, Lorenzo Suerzi Stefa-,Martina Hauser, Gianni Tra-Miryam Grippari, Michela >i cm-’ Tania Škrlj, Maurizio Maf ido 'Sa Danetli. Massimiliano Ni-
DMrli so. fi7.|etni Kodolfo Pe , Sa' 76 letna Orsola Gonni vd. Va-• h. 68-letni Romano Penco, 88-let tin o ria Macho, 79-letni Carlo Gu-• 88-letna Mattea Fiorin, 82-let-
na Giacoma Bokalich vd. Zanardo, 93-letna Angela Visinoli, 71-letna An-na Fabich por. Paoletti, 91-letna Giovanna Vocchi vd. Gallina, 73-let-na Antonia Padovan vd. Furlan, 84-letni Alessandro Rosmann.
PD VALENTIN VODNIK
DOLINA
priredi jutri, 19. marca, ob 18. uri v društvenih prostorih
ČAROVNIŠKI VEČER
z Mariom Pogačnikom. VABLJENI!
Mali oglasi
telefoh (040) 79 4672
PRODAM dva mladiča — nemška ovčarja. Emili Bogateč, Devinšči-na 14, telefon 225-294.
TVRDKA išče sposobne tehnike zn popravilo radio-TV in elektronske aparate. Carli, Ul. Rapicio št. 7.
PRODAM FIAT 500 1	- letnik
1970. Odlično ohranjen motor ter komaj obarvana karoserija. Telefon 410-372.
ŽENA srednjih let z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine bi se zaposlila nekaj ur dnevno v trgovini ali v uradu v Gorici. Telefonirajte na številko 87538 v Gorici
ŽELITE fotografije vaše poroke. . . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoama terje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390.
CVETLIČARNA nujno išče pomočnico. Telefonirati na tel. št. 226 488 po 19. uri.
Socialdemokratska stališča o sestavi osrednje rimske vlade i i deželne tržaške vlade so si popolnoma podobna. To smo lahko razbrali iz govorov osrednjega tajnika Pietra Longa in deželnega tajnika Willia-ma Bianchija na prvem deželnem kongresu PSDI, ki je bil v nedeljo v Gorici. Socialdemokrati se zavzemajo za široko sestavljeno vladno koalicijo brez komunistov, v kateri bi bili prisotni poleg KD tudi socialisti, republikanci, liberalci, (v deželi še Slovenska skupnost), in seveda oni. So proti vsaki drugi obliki koalicije, iz katere bi bili izključeni. So predvsem proti tistim, ki predlagajo tako v državi kot v deželi sestavo vladne koalicije med KD, PSI in PRI.
To je bila osnovna točka Longo-vega govora. Iste misli je povedal že v soboto zvečer na deželnem kongresu svoje stranke v Rimu in jih ponovil v nedeljo popoldne na podobnem deželnem kongresu v Benetkah. To je tudi vsebina izjav, ki jih je dal italijanski tiskovni agenciji ANSA in televizijski agenciji Alpe Adria ter RAI-TV.
Longo se je zaustavil tudi ob vprašanju zadnjih škandalov. Ko je govoril o škandalu Italcasse, je dejal, da $o vse stranke dobile denar in je sam prevzel nase odgovornost za to, da je denar dobila tudi PSDI, ker stranke potrebujejo denar zato, da delujejo za blaginjo italijanske demokracije. Vsi imajo svoje skrivne fonde, je še dejal Longo, tako tudi komunisti, ki črpajo tangente od vseh trgovskih poslov z vzhodnoevropskimi državami. Ko je omenil mednarodni položaj, je zavzel stališče podpore atlantskemu paktu, obsodil pa seveda sovjetski poseg v Afganistanu. Izrazil je tudi željo, da bi se lahko Jugoslavija nemoteno in samostojno razvijala ter da bi se stiki med Jugoslavijo in Italijo še bolj poglobili.
Socialdemokrati so se na svoj deželni kongres zbrali prvič, upoštevajoč nova strankina pravila. Iz vse dežele je prišlo v goriški avditorij 114 delegatov. Poleg že omenjenega tajnika Longa so bili prisotni še e-vropski poslanec Flavio Orlandi, podtajnik Martino Scovacricchi, odgovorna za ženska vprašanja pri direkciji PSDI Ivanka Corti. Bili so tudi prisotni zastopniki političnih strank KD Braida, KPI Pascolat. PSI Bravo, SSk Bratuž, PRI Bar naba z-delegacijami. SKGZ (Sam sa in Primožič), ACLI, sindikalne federacije in drugih organizacij.
1 Poleg' župana De Simona, ki je poudaril zanj vzorno večletno so delovanje med demokristjani in socialdemokrati v goriški občinski u pravi in omenil tudi pot sodelovanja z vzhodom, po kateri hodi goriška občinska uprava, sta kongresiste po zdravila le Pascolat in Bratuž, i zražajoč stališči svojih strank o de želni problematiki.
Socialdemokratsko stališče do raz nih vprašanj v deželi je podrobno o risal tajnik William Bianchi. Njego vo stališče do sedanje deželne krize smo že prikazali v začetku naše ga članka. Bianchi je tudi ožigosa) enobarvno deželno vlado in dejal da se kriza, ki so jo oni sprožili že lani junija, vleče, ne da bi ji bilo videti izhoda. Kar se obnove po po tresu tiče, je Bianchi dejal, da jf treba napraviti še precej, vendarle je bilo veliko že napravljenega predvsem glede obnove industrijskih in obrtnih podjetij te rinfrastruktur in danes imamo pozitivno dejstvo da se je veliko izseljencev vrnilo v Furlanijo.
Zanimivo je bilo Bianchinijevo sta lišče do osimskega sporazuma in Liste za Trst. Pobudniki te liste in tudi drugi v Trstu niso razumeli, da bi bila imela mednarodna in dustrijska cona na Krasu važen go spodarski pomen za vso deželo in
da bi korist od tega imela vsa de žela. Melonarji v Trstu tega niso razumeli in na političnem področju je treba tržašk iproblem rešiti tu di s posegi deželnih vodstev političnih strank.
Govoreč o vprašanju slovenske na rodnostne manjšine je Bianchi dejal, da se socialdemokrati zavze majo za rešitev vprašanj, ki zani majo Slovence, vendarle mora biti to reševanje zemljepisno diferencirano. «To sem že povedal v Nadi ških dolinah», je dejal Bianchi. Za kon o globalni zaščiti je stvar dr žavne uprave, vemo da vlada pripravlja svoj osnutek, pripravljeni smo dati svoj prispevek k rešitvi ki jo bo rimska vlada predlagala, je še dejal socialdemokratski tajnik, ki je še naglasil, da njegova stranka brani kulturne specifičnosti ir. etnije.
Temu vprašanju je bil posvečen tudi poseg prof. Fabia Suadija iz Trsta, člana komisije pri predsedstvu vlade, ki je podprl to Bianchi-
jevo stališče in dejal, da se ga bo držal na prihodnjih sejah komisije (prva je sklicana v petek v Rimu). Suadi je dejal, da je položaj v komisiji težaven, slovenski predstavniki (sicer je Saudi dejal, da ti predstavljajo KPI, PSI in deželno upravo) ne soglašajo s stališči večine članov komisije. Kakšno je bile vzdušje na kongresu dokazuje ploskanje Suadiju, ko je ta dejal, da so socialdemokrati za priznanje pra. vic Slovencem, vendarle nočejo, da bi bila italijanska večina potisnjena v isti položaj kot so Italijani v Bo-cnu.
V ostalem pa se je diskusija odvijala v glavnem okrog notranjih vprašanj pa tudi drugih, ki so vezana na deželo in krajevne uprave. Pozno popoldne so izvolili novo deželno strankino vodstvo. Že danes popoldne se to vodstvo sestane v Buttriu. Nekateri napovedujejo, da bo Bianchi potrjen za tajnika, podtajnika naj bi bila Zucalli iz Gorice in Ferraresi jz Pordenona.
«Vražji fant» drevi v Gorici
rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiimtiiiiHiiiHMiitiiiiiiminiimiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiifitiTtiiiMiiim
■iiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiit iiiiiii mulim
Demonstracija s tovornjaki po osrednjih gor iških ulicah
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19.
(od 8.30 do 13. In od 18. do 20.30) , Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance [NAM od 22 do 7. ure: telef. številka 732 627.
I.EKARNF V OKOMUl
Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124.
BANQA Dl CREDITO Dl TRI E STE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
trst - guicA-r. filzmo - IS? eirf^c •
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 17. 3. 1980
Ameriški dolar	865,-
Funt šterling	1890.—
Irski funt šterling	1700.—
Švicarski frank	482,—
Francoski frank	197.—
Belgijski frank	27,50
Nemška marka	462.-
Avstrijski šiling	64,25
Kanadski dolar	725.—
Holandski florint	420,-
Danska krona	147.—
Švedska kron-	193,—
Norveška krona	168 —
Drahma	19,-
Mali dinar	36,50
Veliki dinar	36,50
Goriški avtoprevozniki so včeraj predpoldne bučno demonstrirali po goriških ulicah s kolono tovornjakov, na katerih so bili nalepljeni plakati z obrazložitvijo te protestne akcije. Kolona tovornjakov je vozila po obeh goriških korzih, šla zatem na Travnik, od tam nazaj na prehod pri Rdeči hiši. Podobno demonstracijo so avtoprevozniki priredili v soboto pred prehodom Rdeča hiša.
Delegacija avtoprevoznikov je šla včeraj Zjutraj ponovno k prefektu, delegacija sindikata carinskih uslužbencev pa se je v nedeljo pogovarjala s socialdemokratskim tajnikom Longom.
Položaj na prehodu pri Rdeči hiši je enak kot v prejšnjih dneh. Tovornjaki so parkirani tudi na številnih ulicah, carinski uradniki nočejo delati nadur. Danes pride najbrž v deželo generalni direktor carin Del Gizio, vendarle sindikalisti tožijo, da se bo najbrž hotel pogovarjati lc z visokimi carinskimi funkcionarji, župani in morda predsednikom deželne vlade. Ali je to-
rej sploh videti izhod iz sedanjih težav, ki pestijo že mesec dni gospodarstvo naše dežele?
Nevarnost, da bi naša dežela ostala odrezana od velikih cestnih povezav
Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo predvideva tudi določene finančne ugodnosti za izgradnjo avtocestne povezave z Grčijo in to preko ju goslovanskega ozemlja. To bi utegnilo povzročiti nekakšno odrezanost naše dežele, v kolikor ne bo do pravočasno zgrajene tudi druge cestne povezave, med temi predvsem avtocesta med Gorico in Ljubljano.
Na ta vprašanja že dalj časa o-pozarjajo v deželnem merilu, o tem pa je tekla beseda tudi v evrop-
skem parlamentu v Strasbourgu. Tako je evropska poslanka Paola Gaiotti De Biase sporočila goriške-mu županu, da je zahtevala, naj Evropska skupnost sprejme nekaj konkretnih ukrepov v korist dežele Furlanije - Julijske krajine. De Bia sejeva je te zahteve sporočila tudi Antoniu Giolittiju, ki odgovarja za deželno politiko v okviru EGS.
Danes zvečer ob 20.30 bo ansambel Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta nastopil v Katoliškem domu v Gorici z igro irskega dramatika Johna M. Syngea Vražji fant zahodne strani. Igra je bila ob svoji premieri in dveh ponovitvah v Trstu deležna velikega uspeha in občinstvo se je nad delom zelo navdušilo.
Uspešna režija Zvoneta Šedlbauerja je ob učinkoviti sceni Marjana Kravosa, smiselno pogojenih kostumih Marije Vidau in virtuoznem izvajanju violinista Hegediša pripeljala delo do realizacije, ki je zmogla vse prisotne pritegniti v svet svojega dogajanja in jih v tem svetu ohraniti vse do konca predstave.
Posvet o uporabi občinskih bazenov
Zanimanje za plavanje, oziroma za uporabo plavalnih bazenov na Rojcah stalno pada, kljub številnim pobudam, da bi to dejavnost tako ali drugače poživili. Goriška občin ska uprava pripravlja 27. marca ob 18. uri javni posvet o možnostin in koristih pravilne uporabe občinskih bazenov. Posvet bo na županstvu. 'v *''	.
Iz goriške bolnišnice
V goriški bolnišnici se zdravita Gianna Sturi in Rosanna Calisti. Ranili sta se v prometni nesreči, včeraj okrog 11. ure v Drevoredu Virgilio v Gorici. Peljali sta se v avtu, ki ga je upravljala Sturije-va in ki je iz nepojasnjenih razlogov treščil v drevo ob cesti.
Okrog 16. ure pa sta na križišču Svetogorske ulice in Ul. Palla-dio, prav tako v (Sorici, trčila dva avtomobila. Pri tem je telesne poškodbe zadobila 58-letna Dorotea Terčič izpod Sabotina. Zdraviti se bo morala 10 dni.

V SOBOTO V VIPAVI PRVI KONCERT PRIMORSKA POJE
Velika pevska manifestacija globoko ukoreninjena v ljudeh
Nedeljska revija v Tolminu prinesla krstno izvedbo zbora France Prešeren iz Boljunca
MENJALNICA
vseli tuiili valut
V soboto zvečer je v Vipavi stekla prva letošnja revija velike pev ske manifestacije Primorska poje Revijo prirejata Slovenska prosvetna zveza iz Trsta in Združenje pevskih zborov Primorske, letošnja je že enajsta povrsti. Zato se ni bilo bati neodzivnosti občinstva ali organizacijskih polomov. Mehanizem revije je že tako utečen, da brž ko se sproži, potegne za sabo tisoče ljudi od pevcev do poslušalcev in samih organizatorjev. Na letošnji reviji Primorska poje sodeluje 113 zborov z več kot tri tisoč pevci. Prvi koncert v Vipavi je pokazal, da kljub ustaljeni formuli revije, je zanimanje zanjo še vedno polno, rekli bi navdušujoče. Občinstvo samo pa spremlja izvajanje zborov veliko bolj kritično kot na primer pred desetimi leti, kar pomeni, da je vsa ta leta revija le pomagala oblikovati estetski okus in širiti splošnjo vedenje o slovenski in neslovenski pevski zakladnici.
Od dvanajstih prijavljenih zborov, jih je v Vipavi nastopilo devet. Kakovostno je večer vseskozi rastel, vrh pa je dosegel s komor nim moškim zborom Zorko Prelo-vec iz Idrije. Lepo se je odrezal zbor Valentin Vodnik iz Doline, ki je na željo občinstva običajnim trem dodal še četrto pesem.
Nedeljska revija v Tolminu, jc pokazala živo in cvetočo ljubezen do petja primorskih ljudi, ki so se stekli v šolski center Vojvodina tudi z oddaljenih krajev. Tolminska revija je pokazala dokon čen zaton Goriškega okteta in vzhn jajočo zvezdo okteta Simon Gregorčič iz Kobarida, ki je ž Marol tovo Soldaško naravnost pretresel občinstvo. Tolminski koncert je prinesel tudi krstno izvedbo. Boljun-ški dirigent in skladatelj Drago Žerjal je namreč uglasbil pesem Borisa Pangerca Tam med skalami v Bregu, ki pripoveduje o nekdanjem in zdajšnjem življenju sloveti skega ljudstva ob Glinščici.
Prihodnji koncert Primorska poje bo v petek, 21. marca, ob 20. uri v domu JLA v Ilirski Bistrici.
Goriško županstvo sporoča, da lahko zaprosijo za denarno pomoč v znesku milijon lir osebe, proii katerim je bil sprožen sodni izgon, ker so v zamudi s plačevanjem najemnine. Za pomoč lahko zaprosijo osebe, ki v letu 1978 niso imele preko štiri milijone lir dohodka Rok za predložitev prošenj poteče 1. aprila letos. Za podrobnejša po jasnila se interesenti lahko obrnejo na urad za socialno skrbstvo in pomoč.
TRAGIČEN KONEC TEDNA NA GORIŠKIH CESTAH
V PROMETNIH NESREČAH USAHNILA TRI ŽIVLJENJA
Med Gradiščem in Marianom umrl Alessandro Paparella Srhljiva nesreča v bližini plesišča «Love $tory» v Buttriu
Spet tragičen obračun prometnih žrtev ob koncu tedna. V prometnih nesrečah na goriških cestah ali v bližnjih krajih so usahnila kar tri mlada življenja.
V petek ponoči je v bližini kraja San Vito al Torre umrl komaj 18-letni Andrea Zaninello iz Ogleja. Peljal se je s prijateljem, 23-letnim Erosom Scuzom. prav tako iz O-gleja, v fiatu 127. Avtomobil je u-pravljal Scuz, ki je naenkrat izgubil nadzorstvo nad vozilom ter treščil v betonski nosilec cestne razsvetljave. Pri nesreči je bil Scuz težko ranjen, medtem ko za Zani-nella ni bilo več pomoči.
Srhljiva nesreča se je v soboto, nekaj po 21. uri pripetila tudi v Buttriu, v bližini znanega plesišča »Love story». Avtomobil je do smrti povozil 23-letno Rito Schilone iz Tržiča, sicer po rodu iz Gorice. Dekle, ki je malo prej bilo v plesišču, je bilo menda namenjeno k svojemu avtomobilu. Kako je do nesreče prišlo, še ni povsem pojasnjeno. Menda je dekle hodilo po desnem robu ceste, pri tem pa jo je zbil avto. Nalet je bil silovit, saj se je truplo nesrečne Schilono-ve odbilo nekaj metrov stran, kjer je obležalo v jarku. Dekle je umrlo že med prevozom v videmsko bolnišnico.
Tretja smrtna nesreča se je pri-
petila v prvih jutranjih urah v nedeljo. Okrog pol štirih je orožniška obhodnica opazila na državni cesti med Gradiščem in Marianom v obcestnem jarku, lancio fulvio 1300, v njej pa, sklonjenega na prednjem sedežu mlajšega moškega. Kasneje so ugotovili, da gre za 28-let-nega Alessandra Paparello iz Gradišča, Ulica Palmanova 40. Tudi zanj ni bilo več pomoči, saj i zdravniki krminske bolnišnice lahko samo ugotovili, da je podlegel hudim poškodbam.
Menda je Paparella vozil iz Ma-riana proti Gradežu. Na ovinku, v bližini nadvoza, je izgubil nadzorstvo nad vozilom, zapeljal najprej na desni rob ceste ter po nekaj deset metrih treščil v betonski zid. Trčenje je bilo silovito in usodno za voznika.
Paparella je bil znan zlasti ljubiteljem nogometa. Igral je v enajsterici Morara, zaposlen pa je bil v krminski zadružni kleti.
SLOVENSKO .-STALNO,. ■GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete
JOHN M. SYNGE
VRAŽJI FANT
ZAHODNE STRANI
komedija v treh dejanjih
danes, 18. marca, ob 20.30 v Katoliškem domu v GORICI (Goriški abonma);
Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri.
Kino
(j uri ca
VERDI 17.00-22.00 «Agenzia Riccar-do Finzi... praticamente detective*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00-22.00 «L’infemo». E. Giorgi in G. Levia. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.30 »Uno sbirro dalla faccia d’angelo».
PRINCIPE 17.30-22.00 »I giomi contati». •'
JVovn Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Skupinski portret z damo». Jugoslovanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Superman*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Ne ukradi mi otroka*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 2.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči jv. v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 30. marca, avtobusni smučarski izlet na Nevejsko sedlo, kjer bodo smučarske tekme zamejskih društev in krožkov. Prijave tekmovalcev sprejemajo do 20. marca na sedežu društva, za rezervacijo mest v avtobusu pa poteče rok 26. marca. Uvrstitev na tekmovanju bo veljala tudi za sestavo prednostne lestvice v okviru društva, za letošnjo zimsko sezono, ki se bo zaključila z družabnostjo 19. aprila, v štandrežu. Podrobnejša pojasnila na sedežu društva!
tmmsmm
Ob 16. obletnici smrti očeta Benedikta Kosiča daruje sin Andrej 50.000 lir Podpornemu društvu za Goriško in 50.000 lir društvu krvodajalcev občine Sovodnje.
Namesto cvetja na grob Antonu Primožiču daruje Alojz Dornik 10 tisoč lir za PD Naš prapors
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
SP V ALPSKEM SMUČANJU
S PODELITVIJO KOLAJN SKLENILI SEZONO 79/80
Zmagovalca sta Andreas Wenzel pri moških m Hannie Wenzel pri ženskah - Stenmarku zlato v slalomu in veleslalomu - Uspeh Bojana Križaja - Paralelni slalom Steinerju
SAALBACH — Z nedeljskim paralelnim slalomom in podelitvijo kolajn se je končalo letošnje svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Zmagovalec sezone 1979-1980 je Andreas Wenzel, ki je osvojil pokal zaradi dvomljivega pravilnika, ki je iz kombinacije za prvo mesto odrezal najboljšega smučarja Ingemarja Stenmarka. Čeprav Wenzlu ne gre oporekati, da ne bi bil odličen smučar, pa je vendarle vprašljivo, koliko vrednosti ima njegovo prvo mesto, ko mednarodna smučarska zveza vsako leto «izcimi» nekaj novega, samo da ne bi bil Stenmark zmagovalec. No, kljub temu se je Šved lahko «potolažil» s kopico zmag, zbral jih je kar enajst, in sicer šest v veleslalomu in šest v slalomu. S tem je krepko presegel čarobno mejo petdesetih zmag v svetovnem pokalu, kar ni uspelo še nikomur in tudi zlepa ne bo.
In ko skušamo ob koncu letošnje smučarske sezone pritegniti črto čez ves tekmovalni del moramo zabeležiti, da v končni razvrstitvi ni prišlo do velikih presenečenj. V lestvici najdemo sama znana i-mena, med mladimi pa se je še najbolj uveljavil 18-letni Švicar Luthy, ki je zasedel končno šesto mesto in pripravil s tem prijetno presenečenje. Ob vsem tem ne moremo seveda mimo jugoslovanske reprezentance, za katero je letošnja sezona pomenila prodor v sam svetovni smučarski vrh. Bojan Križaj je Jugoslaviji priboril tudi prvo zmago, uvrstil se je na končno četrto mesto s samo točko zaostanka za P Mahreom in osvojil srebrno medaljo v slalomu. Vendar dobro ime plave vrste ni vezano samo na Križajeve uvrstitve, saj so opozorili nase tudi Strel, Kuralt in predvsem mladi Franko, kateremu se najbrž obetajo dobri časi. Prav homogenost reprezentance je, p'>leg Križajevih uspehov, najbolj svetla točka jugoslovanskega alpskega smučanja in verjeti je, da v prihodnji sezoni ne bo manjkalo zadoščenj.
še beseda o Italijanih, ki so popolnoma razočarali. Herbert Plank je edini rešil «čast» azzurrov, medtem ko so se slalomisti in veleslalomisti popolnoma izgubili v a-nonimnosti. Vprašljivo je tudi, če bo sploh kdo od italijanskih smučarjev prihodnjo sezono sploh še štar-tal v prvi jakostni skupini. Od aktivnega smučanja se je poslovil tudi večkratni zmagovalec svetovnega pokala Gustav Thoni in to d: kaj bledo. Na vse drugačen način pa se je od smučanja poslovita Anne Marie Moser-Proll. In že ko smo pri najboljši smučarki vseh časov naj omenimo, da je bi'o letošnje tekmovanje v smučanju pravo slavje družine Wenzel. Hannie Wenzel je, prav tako kot njen brat pri meških, osvojila prvo mesto v končni razvrstitvi pri ženskah.
V tej konkurenci so se dokaj dobro odrezale Italijanke, ki so po začetnih neuspehih vendarle na koncu sezone osvojile nekaj zmag z Žinijevo in Giordanijevo. medtem ko o jugoslovanskih smučarkah ni vredno spregovoriti, saj jim je bil svetovni pokal dobra šola pri na-bi-anju izkušenj.
Nedeljski paralelni slalom terja tudi nekaj dodatnih informacij. Pri m škili je nepričakovano, a zasluženo zmagal Avstrijec Steiner pred Stenmarkom, Halsnesom in P. Mahreom, medtem ko je bi Boris Strel c-Hični deveti, Križaj pa dvanajsti. Pri ženskah je slavil; Moser-Proll pted Giordanijevo it M. Epplovo iz. ZRN. S tem uspehom je Moser-PrdUova sklenila svojo kariero in pustila v ženskem alpskem smučanju neizbrisno sled.
VRSTNI RED SVETOVNEGA POKALA
Moški; 1 \Venzel točke, 2. Stenmark 200, 3. P. Mahre 132, 4. Križaj 131, 5. Steiner 130, 25. Strel 43. 37 Kuralt 24, 68. Franko 10.
Ženske: 1. Wenzel 311, 2. Moser-Proll 2C9, 3. Nadig 221, 4. Pelen 102, 5. I. Epple 141, 6. Serrat 124, itd.
Vrstni red po državah: 1 Av
strija 1.294 točk, 2. Švica 929, 3. ZDA 718, 4. Liechtenstein in Italija f°l, 10 Jugoslavija 224.
UMETNOSTNO DRSANJE
Jt* V DO»Vl'*U'OIL<|i
Potzscheva tudi svetovna prvakinja
DORTMUND - V sobotnem sklepnem nastopu žensk r.a SP v umet nostnetl drsanju je olimpijska zmagovalka Anett Potzsch v veliki športni dvorani pred več kot de: set tisoč gledalci osvojila tudi naslov svetovne prvakinje.
Domačinka Dagmar .urz si je priboriln srebro, lanska svetovna p vakinja Linda Fratianne pa se je morala zadovoljiti z bronom.
Zagrebčanka Sanda Dubravčič je osvojila 12. mesto, torej mesto slabše kot na OI v Lake Placidu. Tokrat je bit celotni nastop drsalk
Dora Žagar je perila prvorojenko
IRINO
Srečni mamici in svojemu odborniku tar nogometašu Mir janu čestita, mali Irini pa zeli obilo sreče
ŠD Zarja
dokaj slab. Spodrsljaji so se vrstili kot na tekočem traku. Med tem pa so kar štiri tekmovalke odstopile.
V plesnih parih pa se je končala desetletna «vlada» sovjetskih drsalcev. Zmagala sta Madžara Krisztina Regoczy in Andras Sallay. Olimpijska zmagovalca, ki sta bila prva po obveznen in kratkem programu - Ličinuk - Karponosov -sta se morala tokrat zadovoljiti z drugim mestom.
BOKS
Alan Minter novi svetovni prvak
LAS VEGAS — Britanec Alan Minter je novi svetovni prvak v srednji kategoriji v boksu, potem ko je po točkah v petnajstih krogih odpravil dosedanjega prvaka Italijana Vita Antuoferma.
Boksarski dvoboj v Las Vegasu
ni izpolnil vseh pričakovanj, saj sta nasprotnika «pozabila» na vse tehnične veščine. V zameno pa sta se neusmiljeno obdelovala s pestmi, tako da sta imela po koncu dvoboja obraz povsem zmaličen. Vsekakor je Alan Minter pokazal več svežine in napadalnosti ter stalno zadeval svojega nasprotnika v o-braz. Antuofermo najbrž za dvoboj ni bil dovolj pripravljen, saj je deloval trudno in statično in je Minterja obdeloval pretežno po telesu.
Izid dvoboja je vsekakor pravičen, čeprav so mnogi negodovali, predvsem v italijanskem taboru in pravili, da bi bil najbolj pravičen neodločen izid.
Matthes ob rekord
BUDIMPEŠTA — Na mednarodnem plavalnem mitingu je Madžar Sandor Wladar dosegel nov evrop-ski rekord na 200 m hrbtno z rezultatom 2’01"78.
Stari rekord je imel še Roland Matthes (NDR) z 2'01”87.
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
Pod dežjem in snegom zelo slaba igra
Skoraj vsa srečanja 21. kola prve jugoslovanske nogometne lige so potekala ob zelo slabem vremenu: dež in nekje tudi sneg sta ovirala nogometaše, ki so tako pokazali še slabšo igro kot doslej. Eno tekmo so celo preložili. Zgodilo se je to v Splitu, kjer je bil na sporedu derbi kola med Hajdukom in Veležem.
Škoda, kajti tako res ne moremo oceniti forme Spličanov pred izredno težkim povratnim srečanjem v pokalu prvakov proti zahodnonemški ekipi Hamburgerja.
Drugi jugoslovanski predstavnik, ki bo jutri
stopil na igrišče v evropskem pokalu, Rijeka, pa je z zanesljivo i-gro odpravil Budučnost, kar daje Rečanom novega zanosa pred izredno težko nalogo v spopadu s favoriziranim Juventusom. Rečani so tako v povratnem delu osvojili že tretjo zmago in tako tudi znatno popravili svoj položaj na lestvici.
Na razpredelnici je prišlo do spremembe. Crvena zvezda, ki je v zadnjih minutah srečanja v Beogradu strla odpor požrtvovalnih nogometašev ljubljanske Olimpije, sedaj sama vodi pred Sarajevom, ki je na težkem igrišču v Kru-ševcu izgubilo proti Napredku.
In ostali?
Na kratko bi rekli le to: veliko razočaranje! Povsod smo bili priča izredno slabemu nogometu, tudi število golov (skupno le 14) je
bilo rekordno slabo. Zato tudi
boljšo igro se bodo le ti vrnili na stadione.
IZIDI 21. KOLA Dinamo - Borac	0:0
Vardar - Osijek	1:0
Napredak - Sarajevo	2:0
Čelik - Partizan	1:1
Željezničar - Vojvodina	3:0
Radnički - Sloboda	1:0
Rijeka - Budučnost	2:0
C. zvezda - Olimpija	2:1
Hajduk - Velež	prelož.
LESTVICA
....	, , ,	.	... Crvena zvezda 29; Sarajevo 27;
število gledalcev se je občutno Radnički 26; Napredak in Hajduk zmanjšalo: na tribunah osmih ju- 25; Partizan	Velež 22; Vardar,
goslovanskih stadionov je sedelo željezničar in Rijeka 21; Dinamo skupno le 51.000 gledalcev.	20; 0Rmpija 19; sloboda in Buduč.
Za primer slabe igre bi omenili nost 18; Osijek 17; Čelik in Borac le zagrebško srečanje, v katerem 16; Vojvodina 13. sta Dinamo in Borac igrala brez Hajduk in Velež imata tekmo zadetka. Za nameček sta obe mo- manj. štvi še zgrešili po eno enajstmetrovko (Kranjčar za Dinamo in Kusmič za Borca). Tako slabe nogometne predstave v Zagrebu že dalj časa nismo videli.
Sedaj bodo imeli jugoslovanski Čelik; Partizan nogometaši tri tedne tprvenstve- vo - Rijeka. nega počitka». Ta čas bo kot na-
PRIHODNJE KOLO (6. 4.)
Budučnost - Željezničar; Vojvodina - Crvena zvezda: Olimpija - Hajduk; Velež - Dinamo; Bcrac - Radnički; Sloboda - Vardar; Osijek -Napredak; Saraje-
NAJBOLJŠI STRELCI
lašč za vsa moštva, da popravijo 11 Okuka (Velež)
formo svojih nogometašev, da izboljšajo igro. Verjetno jc jugoslovanskim nogometnim privržencem tako slabe igre že dovolj in le z
9 Halilhodžič (Velež), Sušič (Sarajevo) in Radovič (Rijeka)
8 Kranjčar (Dinamo) in Kovačevič (Sloboda)


MILAN - SANREMO
Cavazzi pred Saronnijem
Po večletni premoči tujcev končno zmaga Italijana
SANREMO — Letošnja že 71. kolesarska dirka Milan - Sanremo se je končala z zmago italijanskega kolesarja Pierina Gavazzija. Zadnja leta so na tej prvi večji klasični enodnevni dirki praviloma zmagovali tujci. Kot zadnji Italijan, ki je prvi privozil na cilj v San-remu, je bil Gimondi leta 1974. Poprej pa je slavil Dancelli leta 1970, ki je moral čakati precej let, preden je prekinil vrsto zmag tujih kolesarjev, saj je bil Petrucci poslednji -zmagovalec leta 1952 in leto kasneje.
Dirka sama ni bila kaj posebej zanimiva in razgibana. Glavni akterji so bili Tosoni, Bertacc in De Beule. Slednja sta bila nič manj kot 251 kilometrov na begu in glavnina ju je dohitela pred vzponom na Poggio. Najprej sta poskušala pobegniti Vendenbrcuche in Bortolotto ter kasneje še Francoz Pollentier, ki ga je glavnina ujela šele kilometer pred ciljem. Pri zadnjem naletu pa je imel največ moči Gavazzi, ki je z minimalno rezliko prehitel Saronnija (bil je kar tretjič zapored drugi) pred Raasom, ICelleyem in lanskim zmagovalcem De Vlaeminckom.
VRSTNI RED
1. Gavazzi (It.) ki je prevozil 288 km v 6 urah 42’07” s popreč-
iiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiniiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiittiniiiiiiiiiiiMiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

NOGOMET
Po slabi Triestini
3. ITALIJANSKA LIGA
tekmi točka
Sodnik je Mantovo oškodoval za očitno enajstmetrovko • Neambiciozna igra Tržačanov, ki so drugi na lestvici
Mantova — Triestina 0:0
MANTOVA:	Ciasehini, Gamba,
Ceccotti, Bianco, Falcetta, Facchi, Cappotti, Fontana, Frutti, Palese, Pozzi.
TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Magnocavallo. Politti, Prevedini, Mascheroni, Giglio, Mitri, Paina (27' d.p. Panozzo), Franca, Coletta.
MANTOVA — Triestina se vrača iz gostovanja s točko v žepu, kar ji je uspelo v letošnjem prvenstvu že nič kolikokrat. Kot tolikokrat, pa niti tokrat ji ni uspelo zmagati, kar postavlja tržaškega tretjeliga-ša v dokaj protislovno luč. Triestina namreč meri na prestop v drugo italijansko ligo, vsaj po izjavah njenih predstavnikov, po drugi strani pa igra na gostovanjih tako bledo in neambiciozno, da ne more zabeležiti uspeha. Samo zmage na tujem pa lahko privedejo mošto na prvo ali drugo mesto na lestvici.
Nedeljska tekma v Mantovi je bila povsem brezoblična, brez tempa in pravih možnosti, skratka tekma, ki odvrača gledalce s tribun. Naj navedemo samo podatek, da je Triestina prvič streljala na nasprotnikova vrata šele v drugem polčasu, še ta strel pa je zletel mimo vratnic. Mantova je pokazala nekaj več dobre volje, sodnik jo je oškodoval tudi za očitno enajstmetrovko, pravih priložnosti za zadetek pa si domače moštvo ni znalo ustvariti. Rezultat 0:0 je torej logična posledica blede iare.
IZIDI 24. KOLA
na 23, Novara 21. Mantova 20, A-lessandria 18, Pergocrema 15, Lec-co 14, Biellese 10.
PRIHODNJE KOLO (23. 3.)
Biellese - Lecco, Casale - Piacenza, Cremonese - Fano, Novara - A-lessandria, Rimini - Forli, S. Angelo - Pergocrema, Sanremese -Reggiana, Treviso - Triestina, Va-rese - Mantova.
OBVESTILA
Občni zbor SPK Čupa
Slovenski pomorski klub Čupa iz Sesljana sporoča, da bo
8. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 21. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v Trstu.
Dnevni red:
Poročila predsednika, tajnika in blagajnika
Poročilo nadzornega odbora
Razrešnica
Razno
Vabljeni so vsi člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
ODBOR
KOŠARKA
V NADALJEVANJU FINALNE SKUPINE «P0ULE C-2»
Sodnika močno oškodovala Jadranovo peterko
Naši košarkarji so v nedeljo izgubili v Me strah proti moštvu San Marca - Klavdij Starc odličen
77:70
San Marco — Jadran (38:26)
JADRAN: A. Sosič (k) 5. K. Starc 14, Ambrožič, Udovič, V. Sosič, Kraus, I. Starc 4, Vitez 15, Ban 14, čuk 18.
SODNIKA: Rizzini iz Vicenze in Reatto iz Felter.
Tudi iz Mester se je Jadran vrnil brez točk. Po začetnik štirih zmagah, ki jim bi morale vliti novega poguma, so se jadranovci nerazumljivo «usedli» in nedeljski je bil že tretji zaporedni poraz. Sobotni dvoboj s Sagradom je tako za slovensko ekipo postal dramatičen. Treba je nujno zmagati, kajti zmaga pomeni skoraj 'gotovo 1 tfldt' rtapretfovanje, poraz pa bi nedvomno zapečatil u-sodo našega moštva* ki bi moralo tako napredovanje prenesti na naslednjo sezono
Čemu ta nenadna kriza, ki je zaustavila polet Jadrana? Pravega odgovora praktično ni. dejstvo pa je, da je Jadran zelo mlada ekipa, kar predstavlja njeno pravo moč glede na prihodnost, trenutno pa lahko prinaša take zastoje, kot ga sedaj jadranovci nedvomno preživljajo. Vsaj igra v drugem polčasu proti San Marcu pa le odpira nove perspektive, saj so naši fantje predvajali dobro košarko, kar postaja pred sor betnim dvobojem nadvse spodbudno.
Na splošno gledano pa je tekma s San Marcom slika spremenljivega značaja jadranovcev. Začeli so dokaj solidno in vodili vse do rezul-
Alessandria - Lecco	0:0
Fano - Treviso ,	2:1
Forli - Biellese	2:0
Mantova - Triestina	0:0
Pergocrema - Casale	4:1
Piacenza - Novara	2:1
Reggiana - S. Angelo	1:1
Rimini - Cremcnes.	2:0
Varese - Sanremese	3:0
LESTVICA
Varese 32 točk, Rimini, Triestina in Piacenza 31, Cremonese in Forli 30, Fano 27, Treviso 26, Sanremese 25, S. Angelo in Casale 24, Reggia-
• IIIMHIIIMIIIMimilMIIIIIIIIMIUIIMIIIItllllllilMlIllllll
Como - Brescia	1
Lecce - Cesena	1
Matera - I*isa	2
Monza - Bari	X
Pistoiese - LR Vlcenza Sambenedettese - Taranto	1
Sampdoria - Genoa	1
Spal - Palermo	2
Teraana - Atalanla	1
Verona - Parma	1
Rimini - Cremonese Campobasso - Foggia L'AquiIa - Avezzano	X
KVOTE
13 — 15.007.680 lir 12 -	499.500 'ir
1. -
1.	Errata Corrige
2.	Miss Diane L Billing 2. Audio
1.	Fasana
2.	Safety
1.	Jair
2.	Mastergin
1.	Furigolo
2.	Marlene
1.	Reashn To W*a
2.	Duppcr Val
KVOTK
12 - 30 889.157 lir 11 -	398 500 lir
10 —	38.500	lir
2. -
3. -
4. -
5. —
6. —
1
2
1
2
2
X
X
2
1
X
X
2
Komentar Mirka Novosela
štiri kola pred koncem prvenstva prve jugoslovanske lige je položaj na vrhu lestvice jasnejši, to se pravi, da sta v borbi za državni naslov ostali le Bosna in Jugoplastika. Obe moštvi imata enake možnosti za uspeh.
V	osrednjem srečanju 18. kola je Bosna v Sarajevu zasluženo premagala zagrebško Cibono, ki je v Sarajevu dokaj poprečno igrala. Zagrebčanom se je nedvomno poznala utrujenost iz polfinalnega srečanja v Koračevem pokalu, tako da so imeli Sarajevčani še lažjo nalogo.
Z zmago nad Partizanom je Jugoplastika o-stala na drugem mestu lestvice z dvema točkama zaostanka. Ta za-stanek pa Spličani lahko nadoknadijo, prav v zadnjem srečanju doma. ko se bodo spoprijeli s Sarajevčani.
Za velik podvig v tem kolu pa je poskrbela ljubljanska Iskra Olimpija, ki je v Beogradu osvojila svojo prvo prvenstveno zmago na tujem in s tem tudi predragoceni točki za mirnejši potek v nadaljevanju prvenstva. Ljubljančani so namreč v Beogradu premagali Radnički L MK, potem ko so še v drugem polčasu izgubljali celo s 16 točkami zaostanka. V napetem koncu srečanja pa so košarkarji Iskre Olimpije imeli še toliko moči. da so dohiteli nasprotnika in z odličnim Jelovcem 3 sekunde pred koncem tudi dosegli zmagoviti koš. Po tem porazu pa postaja položaj Radničkega LMK zelo zaskrbljujoč. Beograjčani so po odličnem začetku prvenstva, ko so bili celo pri samem vrhu lestvice, zdrknili na dno razpredelnice in sedaj je njihov položaj izredno nevaren. Med kandidati so za izpad.
V	izredno slabih vodah je tudi beograjski Beko, ki je v mestnem derbiju izgubil proti Crveni zvezdi. Glede na to, da bodo Beograjčani že v prihodnjem kolu igrali z močno Jugoplastiko, je jasno, da samo v primeru zmage nad Spličani lahko še upajo na obstanek v skupini najboljših.
Če izvzamemo zmago Olimpije v Beogradu proti Radničkemu LMK. je v glavnem to kolo potekalo brez večjih presenečenj, sicer pa bodo jugoslovanski prvoltgaši že jutri zaposleni, saj bodo na sporedu četrtfinalna srečanja jugoslovanskega pokala. Najzanimivejše bo zopet v Sarajevu, kjer bo Bosna igrala proti Partizanu.
IZIDI 18. KOLA
V	BEOGRADU: Radnički LMK - Iskra Olimpija LJ
V	SARAJEVU: Bosna - Cibona Zagreb
V	SPLITU: Jugoplastika - Partizan Beograd
V	ČAČKU: Borac - Zadar
V	ŠIBENIKU: Šibenka Rabotnički Skopje
V	BEOGRADU: Crvena zvezda - Beko Beograd
85:86
99:85
89:79
98:91
93:75
97:77
LESTVICA
Bosna 28; Jugoplastika 26; Cibona 22: Zadar, Iskra Olimpija in Crvena zvezda 18; šibenka in Partizan 16; Borac, Radnički LMK in Rabotnički 14; Beko 12.
PRIHODNJE KOLO (22. 3.)
Bosna Radnički LMK: Cibona - Šibenka; Rabotnički - Crvena zvezda; Beko - Jugoplastika; Partizan - Borac; Zadar - Iskra Olimpija.
tata 20:15, saj jih ni obramba «mož-moža» nasprotnikov minimalno za-skrbljala. Ko pa so domačini prešli v cono, je vsak še najbolj enostaven napad postal prava uganka. V desetih minutah so jadranovci dosegli samo šest točk (!), kar je gotovo svojevrsten rekord. V bistvu so pokazali, kaj ni košarka, in to je še posebej trenerja Spiichala, ki pri vsem tem ne nosi nobene krivde, spravilo v obup. San Marco tudi ni igral posebno dobro, izkoristil je pač črn moment nasprotnika. Neverjetno pa je. da niso znali jadranovci v tem delu postartati niti ene žoge ped svojim košem, kar je glede na »centimetre* naših igralcev gotovo nepojmljivo. Skratka - -katastrofa.
Drugi polčas pa je naša peterka začela z novim duhom, kar je kmalu prineslo svoje sadove. San Marco je sicer takoj povišal svojo prednost na 18 točk. odtlej pa so gostje zagospodarili na igrišču. S Klavdijem Starcem na čelu so končno zaigrali tako, kot so sposobni, in že je kazalo, da se bo vse izteklo na še najboljši način, se pravi z zmago. Na oder pa je tedaj stopil mladenič iz beneškega zagorja, sodnik Reatto iz Felter, kateremu lahko domačini brez obotavljanja počastijo svojo zmago. Že v dvanajsti minuti so se namreč jadranovci približali na samih šest točk zaostanka. kar pomeni, da so imeli srečanje praktično že v žepu. Vsakič in prav res vsakič pa je gospod Reatto zaustavil njihov polet z absurd-■ nimi žvižgi, katerim še domačini t gotovo niso našli razloga. Kljub temu presenečenju pa so vseeno znali izkoristiti «morda» nepričakovano pomoč in so tako vseeno prinesli do konca samo zaradi prvega polčasa zasluženo zmago.
Delo sodnikov pa je še vredno nekaj besed. Kmalu po začetku je prvi sodnik Rizzini izključil trenerja domačinov, kar je izzvalo nešportne proteste domače publike. En gledalec je celo stopil na igrišče in se dalj časa ni odmaknil, tako da bi lahko sodnika tekmo tudi prekinila. Tega nista storila, ker sta bila očitno prestrašena in polna strahu sta svoje sojenje tudi nadaljevala. Prestrašen sodnik pa pomeni slab sodnik. In tako je seveda bilo. Ko je kapetan Adrijan Sosič vprašal na koncu teknu Reatta za pojasnila, mu jc ta odgovoril, da Jadran igra »drugačno košarko*. Ta odgovor pove zelo veliko in kdor se na košarko spozna, ve tudi zakaj. Za Italijane so vsi jugoslovanski košarkarji na igrišču pretepači in to samo zato, ker se ne bojijo fizičnega kontakta in Jadran naj bi bil zvest tej liniji. S takimi predsodki sta torej sodnika stopila na igrišče in nista pri tem pomislila, da sta oškodovala pošteno delo desetih fantov in njihovega trenerja.
Ivo Starc
IZIDI 7. KOLA
San Marco - Jadran	77:70
Sagrado - DieN'Ai	92:67
Spilimbergo - R. Palmanova 93:87 LESTVICA
Sagrado 10, Ja Iran, Spilimbergo in San Marco 8, Die N’Ai 6, Ro-bur Palmanova 2.
PRIHODNJE KOLO
Jadran - Sagrado (22.3. ob 19.30 v Dolini): San Marco - Spilimbergo; Robur Palmanova - Die N’Ai.
PROMOCIJSKA LIGA Kontovel — Ferroviario 62:59
(28:22)
KONTOVEL: Emili 6. Ban 12, Rauber, Vellussi 4, Vasallo 10, Benčina, Lisjak 7, Robert Daneu 21, Praše! j 2. Evgen Daneu.
PROSTI METI: 12:23.
PET OSEBNIH NAPAK: Prašelj v 36. min. in Lisjak v 37. min.
SODNIKA: M. in S. Gilleri.
Končni rezultat 62:59 v korist domače peterke je končni obračun po 40 min ostrega, enakovrednega igranja med Kontovelom in prvouvršče-
nim Ferroviariom. Če smo bili v teh zadnjih tekmah precej kritični do igre, ki so jo naši košarkarji predvajali, se lahko tokrat o njej le laskavo izrečemo. Fantje so namreč prikazali zelo zrelo in učinkovito igro. tako v obrambi kot v napadu. Uspešni so bili pri lovljenju odbitih žog. v obrambi pa so skrbno čuvali svoje nasprotnike in dobro zapirali prostor po nasprotnikovem metu. Za presenečenje pa so tudi tokrat poskrbeli mlajši igralci in sicer kadetska vrsta, ki je tokrat zastopala kar polovico vse ekipe, dosegla je kar 61 košev cd skupnih 62 zadetkov.
. H. L.
Inter Milje — Bor 55:48 (33:16)
BOR: Caneiani, Raseni 4 (2:2)* Marsich 3 (1:5), Gerdol, Perko 2, Race 6 (2:6), Vatovec 12, Pegan 16, Gregori, Lokar 4 (2:2). SODNIKA: Scuderi in Modolo (TS). «Baby» ekipa Bora je v soboto zvečer odšla iz Milj praznih rok. Izključitve in vojaške obveznosti so onemogočile mnogim starejšim in bolj izkušenim igralcem nastop v promocijskem prvenstvu, zato so morali tokrat priskočiti na pomoč mlajši fantje, ki so doslej nastopali v mladinskem in kadetskem turnirju s spremenljivo srečo. Ko smo vse te razmere pretehtali, nas ne sme presenetiti poraz, saj se je hitro poznala neuigranost tovrstne ekipe, zlasti v napadu. Nekaj podatkov nam lahko jasno pokaže sliko sobotnega srečanja: 2:14 v 6. minuti in 6:22 v 11., niti 30-od-stotni met iz igre in samo 16 zadetih pik ob koncu prvega polčasa.
V	drugi polovici tekme, so se slovenski igralci nekoliko opomogli in razpolovili zaostanek predvsem po zaslugi točnih metov Andreja Pegana. Slabe igre ne gre vsekakor pripisati mlajšim fantom, saj so ravno starejši odpovedali pa vsej črti: Race, Marsich, Perko in Vatovec so v metu skupno imeli 10:43.
-fl>-
IZIDI 17. KOLA Stella Azzurra - Cus	n.o.
Grandi Motori - Barcolana 62:68 Inter Milje - Bor	55:48
Alabarda - Scoglietto	81:91
Kontovel - Ferroviario	62:59
Edera - Rifle	n.o.
LESTVICA
Stella Azzurra in Rifle 26, Ferroviario 24, Barcolana 22, Bor 20, Kontovel in Scoglietto 18, Cus 16, Inter Milje 10, Edera 8, Grandi Motori 6, Alabarda 4.
Cus ima dve tekmi manj; Ferroviario, Stella Azzurra in Rifle imajo tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Ferroviario - Stella Azzurra; Barcolana - Inter Milje; Rifle - Kontovel (22.3. ob 21.00 v Miljah); Alabarda - Grandi Motori: Cus -Edera; Bor - Scoglietto (23.3. ob 11.00 v Dolini).
DEČKI
Bor — Ferroviario 81:100 (28:47)
BOR: Tremul 4, Volk 2, Zacca-ria, Krevatin č. Bradassi 30 (2:2), Paoli 2, De Carli 31 (13:19), Tavčar 4, Jagodic 4, Vascotto.
V	odločilni tekmi za tretje mesto so borovci, žal, ponovno izgubili in to nedvomno zasluženo. Prikazali so namreč zelo slabo igro v napadu, kjer je vladala le zmeda, v celoti pa so zatajili v obrambi in v skoku pod košema. Res je sicer tudi, da je sodnik tudi večkrat opravil svoje; vsekakor pa opravičilo o slabem sojenju še zdaleč ne drži. Za poraz so fantje krivi sami. Že začetek »plavili* je bil katastrofalen. O-brambe sploh ni bilo. Ferroviario je to seveda izkoristil in povedel. Vodstvo je nato obdržal do zaključnega sodniškega žvižga, ne da bi borovcem uspelo zmanjšali razliko. Svojo igro so v nadaljevanju sicer
nekoliko uredili; kljub temu pa so bili še daleč cd tiste igre, ki jo lahko prikažejo. Med redkimi, ki so v soboto zaigrali na pozivitni ravni, bi lahko omenil Marka Jagodica, ki je res prijetno presenetil.
	Meko
IZIDI 16. KOLA	
Bor - Ferroviario	81:100
Sokol - Don Bosco	68:90
Ricreatori. - Saba	47:62
Polet - Inter 1904 Počitek: Alabarda	43:106
LESTVICA
Alabarda- 26, Don Bosco 24, Ferroviario 20.. Bor 18. Inter 1904 16, Saba 10, Sokol 8, Ricreatori 4, Polet 0* . ntVo - 'r ttot-slrfvi Ricreatori ima tekmo več: Alabarda ima tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Don Bosco - Saba; Ricreatori -Bor (23. 3. ob 8.15 v Športni pala-
no hitrostjo 42,972 km na uro. • Saronni (It.), 3. Raas (Niz.), ■ Kelley (Irska), 5. De Vlaenunck (Bel.), 6. Mcser (It.), 7. Bossis. 8. Thaker, 9. Martinelli, 10- w Wolf (vsi v času zmagovalca).
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
V	četrtfinalu
vse po predvidevanju
V	četrtini finala «play-offov»> j-T tekem, ki bedo odločale o skem prvaku, ni prišlo do Pre(S.h nečenj. Potem ko je bilo po PU.. dveh srečanjih v vseh dvoboj stanje izenačeno 1:1, so favoriti tretji tekmi vsi zanesljivo zmag • Ogorčen boj se je bil le v
kjer je Gabetti le s točko raz ^ premagal domači Arrigoni, k* , je prav do končnega žvižga 1®?“ no požrtvovalno boril.	,
Billy je, potem ko je bil v Prt-, šnjih dveh tekmah že na r0*>u, ,t padla iz nadaljnjega dela, to izredno zanesljivo premagal o® " presenetljivi Jolly. Tudi Ernerčj. ni imel težkega dela, saj je z .7)) čajnim odličnim Morsejem (50 toc ■ zlahka odpravil Pintinox. . ...
Tudi Sinudyne, ki je v prejs J tekmah zaigral izredno slabo., je tokrat oddolžil ter z dobro 'o■ Villalte (22 točk) ter McMilhan* (26) izločil torinski Grimaldi.
IZIDI
Arrigoni - Gabetti Billy - Jolly Emerson - Pintinox Sinudyne - Grimaldi Prihodnjo nedeljo bedo prvo tekmo polfinala, s sporedom:
Billy - Gabetti Sinudyne - Emerson
74:75
96:65.
108:78
94:81
cdigi-8'
takšni®
Marke
ROKOMET
L JUGOSLOVANSKA LIGA
Dragocena zmaga Kolinske Slovana
Rokometaši Kolinske Slovana ^ v boju za naslov prvaka v tfS® neposrednim tekmecem Crveno_*v do osvojili pomembni točki Beograjčane bržčas dokončno* čili iz konkurence za prvo n®5 ' Njihov edini tekmec bo v P''ec® ■ lih treh. kolih sarajavski Želje Čar,1 ki ima samo točko mani- ,, ekipi bosta po dvakrat gosto'1 enkrat--pa igrali doma.
IZIDI 23. KOLA , Kolinska Slovan - Crvena zve^
dui o. ou ov apoiuu paia- ,4-20 želiezničar (SA) - Borac či); Ferroviario - Alabarda: Polet- K	- Dinamo 33:32.
Sokol (23. 3. ob 11.00 na Opčinali) Počitek: Inter 1904.
NARAŠČAJNIKI
NA GORIŠKEM
Pagnossin A — Dom 92:39 (47:21)
DOM: Pisk 13, Komel (k) 12, Florenin, Cej 6, Košuta, Braini 3, Feri 7, Čaudek, Fajt in Kocijančič.
SODNIKA: Verdoliva in Crasnich iz Gorice.
Goriški Dom je 'igral drugo tekmo povratnega dela naraščajniške-ga prvenstva. V tem nastopu proti močni ekipi Pagnossina A moramo priznati, da so se «belo-rdeči» v f>rvih desetih minutah dobro upirali nasprotniku. V drugem delu prvega polčasa pa so se naši fantje zmedli in to je nasprotna ekipa takoj izkoristila.
M. K.
26:23, Dubočica - Dinamo -	.
Krivaja - Partizan 29:34, Melis ka - Borac (U) 30:24, MetaloP14 stika - Medveščak 20:20, Crvenka Železničar (N) 35:33.
LESTVICA	'f
Kolinska Slovan 31, Žel jezni (SA) 30, Crvena zvezda 28, Pal. zan in Dubočica 26, Crvenki . Dinamo 24, Železničar (N) vaja 21, Metaloplastika 20, J, veščak Borac (BL), Borac (U) Mehanika 14.
ATLETIKA
Petruccij'eva 17,39 m s kro9^
LOS ANGELES - Na atletsk/^ tekmovanju v Los Angelesu je 1 lijanska metalka krogle Cinzia trucci izboljšala lasten državiu kord s 17,39 m.	■ , b■
Prejšnji rekord je imela ista tletinja iz leta 1978 s 17,12
r
"A
i
>N
!
o
•O
o
o
o
a
Kg
>o
E
o
'o
a
■o
o
o
■D
<
•D
O
-J
0)
s
3
tS
.SL
c
o
o
o
o
o
c
n
a)
U)
o
CL
Polica «4R»: z leti se pomladi. Od nekdai dober zaveznik avtomobilista
MAKSIMALI: 100/30/10 milijonov. Vključujejo tudi sopotnike.
FRANSI2A 50% letne premije, po dveh letih brez nesreč se zniža na 40% in 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nesreč.
EVIDENČNE TABLICE- GO - TS
0)
<0
o
£
~a
0)
>
Tip		FISKALNE		KM	nad 18
Police	do 10	10-12	12-14	14-18	
4R	63900	95200	101000	133600	170000
Bonus Malus	82283	122622	130005	172056	218922
Lloyd
Adriatico
V
POLICA AVTO
Poiščite v rubriki nPAGINE GIALLE» agencijo Lloyd Adriatico. ki vam je najbližja
SMUČANJE
V NEDELJO NA 14. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH
Odlično uspela prireditev na Zoncolanu
Rekordna udeležba - Odlična organizacija - Aleksandra Škrk (Polet) in Samo Sanzin (SPDG) najboljša posameznika - Goriško SPD prvo na ekipni lestvici
bil;et?Šnje J4'. zims‘-e igre, ki so Rava i aede'j° na Zoncolanu nad «vaadettom (le tretjič zaporedo-
žifnA S° .orSarl*zacijsko, pa tudi mno-iih ; Ze • d?bro uspele. Tudi tokrat ® je priredilo SPD iz Trsta, ki že zamoM?3 začetka skrbi, da se to kniot0 sm.u^arsko prvenstvo vsa-moram razviia in obnavlja. Takoj ®°ramo povedati, da je vreme to-
sai \ ° ponaSajalo organizatorjem, toentt-i6 zaradi res negativnih vre-s pai nePrilik tekmovanje začelo lom °; Ur?.,zamude- Pred Ravasclet-avtnmfu i a ,do*ga kolona osebnih sov ^b,'ov in Preko deset avtobu-šofar- J časa ustavljena, ker so vsi Med t* i, nameščali snežne verige, lo in 5 . ovanjem je nato še snežita^ dezeval°- "ato pa je, kot se v nem P51,menh rado zgodi po končalo,^ tekmovaniu cel° pokukalo
ndpfn»o0Vn^a v veleslalomu se je sanihl t-317 tekmovalcev (367 vpi-štev n kl s° ,zastopaii barve 12 dru-kipP ,P°??Janih po vsem področju, je	zamejski Slovenci. Tako
Kanal W tudi -kipa iz Žabnic v Rkl dolini, ena iz Gorice (SP
študenti0 v® sestavljali zamejski Ekinnr,1’- kl studirajo v Ljubljani. 0 Je Prvo mesto osvojilo Slo-
VenaV T “ U ‘neslo osvojilo Sloki ia n d.ninsko društvo iz Gorice, Po	razporedilo svoje sile
tudi n.BU' »kategorijah ter osvojilo Peti n iVec Pnsameznih zmag (kar
SanzinPu0 epl-tefia pa imaJ° v Samu
«o m 'V'^snjega prvaka ZŠI. Dru-lefeS?0 «5 društvih v skupnem Trsu l- *** Je osvojilo SPD iz Posamn 1 Slcer ni usvojilo niti eno Pri<mt>fZno zmago, zato pa je bilo &mn*o prav v vseh ka-Tretiiab’ °d najmlajših naprej, točk ■ mesto v skupnem šestevku me,osvojilo ŠD Polet (štiri posa-ztnaoai zn?fSe), ki je lansko leto bolifin 1.' Ve.ndar pa je letošnja naj-Poletn s?lu,carka prav tekmovalka *eeU V i !eksandra Škrk, ki je doda rip°eika^ odličnih rezultatov že Piih	smučarskih tekmova-
Vin t; - 0 mesto je osvojil SK Deležnih 'rž?, tud!.‘štiri zmage v posa-
hS-iasifssss
lo^ toči? °ru^va z manjšim števi-
jeN,L,skupni lestvici posameznikov »lo Wen<l zmagal član SPDG Šali	k' ie nastopil v kategori-
gOmiinCev (letnika 1962-63). Dru Križni * °i J-e osvojil poletovec Andrej Doseair kl je na teh igrah večkrat Pa if k i*30, oajvišiem odličju, tretji Pili Ki j P1?nir Mitja Terčon. Ome-Pfe., ’ ,?• jfi bil lanski prvak Igor anc diskvalificiran.
tu nL!!fnskad ie Prvo mesto (po le-fanal ?0rf' kar Je bila diskvalifici-Pa dr08'e osvojila petnajstlet-Sledi u iCa foleta Aleksandra Škrk. (SK n‘ anska Prvakinja Katja Škrk (SK De\in) ter *e Elena Paulina
dvehe!ez?n.c' I1!- Zšl so tekmovali na je štAi=™mh Progah: na moški (ki strma ?„ 20 ,vrat' je pa bila še kar le hiiJn zahtevna) ter na ženski (ki Vrat) nj!30 oznejša, štela pa je 22 start nrna P°?vici te proge je bil kjer p °8e najm ajših (baby-sprint) Pai tCa tekmovala oba spola sku-0b» rfr pr°.ga Pa je štela 11 vrat. čarsk °g! j? Postavil direktor smu-lo Rr,,®?)? *z Ravascletta Giampao-proei nettl. ključna vrata na moški kjer if8 s jbda vrata številka devet, Tpu Padl° ved »favoritov*. d0 i4 °vaaJe Je trajalo od 10.45 ti Da AT).končni in uradni rezultati n , j objavljeni približno dve
^i»“'‘!1tr„.lekmov,nia'
biloaSirilstvo na obeh progah je PraHn; ■.tPonsko, zanj pa so skrbeli italianoCasomerdci EIC (Pederazione
kot „ a oronometristi). Tudi to je. V or~? drugo, potekalo brezhibno. <VDrelon^ac‘j° tekmovanja je bilo ki s« vv res dosti članov SPDT, Vratih i- k°t kontrola ob vsakih start., ,! ?a so sodelovali na cilju, ab še drugje.
dobili13^110^ na cilj so vsi smučarji topel čaj.
Zšr hlaznejša novost letošnjih 14. variiA v tem. da je bilo nagraje-samn t lstega dne, kot tekmovanje trov 'rJf'J? ie bilo v nekaj kilome-oudaljenem kraju Arta Terme.
SKUPNA LESTVICA	
PO DRUŠTVIH	
1. SPD Gorica	404
2. SPDT	348
3. ŠD Polet	338
4. SK Devin	303
5. TPK Sirena	207
6. ŠD Mladina Križ	125
7. ŠZ Kontovel	110
8. Žabnice	82
9. S. Gregorčič	61
10. Klub zamejskih	
študentov	41
11. D. Kette	32
12. PD Kraški dom	11
v veliki dvorani toplic. Med čakanjem na nagrajevanje so si vsi prisotni ogledali film, ki so ga snemali med tekmovanjem. Vsekakor je bilo to prijetno presenečenje za smučarje, ki so se tako videli na «tele-viziji*.
Nagrajevanje je bilo najbolj »svečani* del dneva, tako da je skoraj spominjal na že tradicionalna vsakoletna nagrajevanja v mali dvorani Kulturnega doma. Uvodni govor je imel predsednik SPDT inž. Pino Ru-dež. spiker je bil Livij Valenčič, nagrade pa sta podeljevala tajn'k SPDT Ervin Gombač in načelnik smučarskega odseka SPDT Pavel Fachin.
Pokale je prejelo vseh 12 nastopa-
jočih ekip, nato prvih pe. na absolutni moški in ženski skupni lestvici. Poleg teh pa so pokale prejel trije najboljši «baby-sprint», ki jih je podelil direktor mladinske revije Galeb Lojze Abram. V vseh petnajstih kategorijah so prvi trije prejeli plaketo, vsi «baby-sprinti» pa so prejeli spominsko kolajno. Torej res pravo slavje za otroke.
Tu objavljamo še imena tistih u-stanov in podjetij, ki so prispevala pokole ali denarne prispevke: Dežela F-Jk, Tržaška pokrajina, občine Devin - Nabrežina, Repen tabor, Dolina, Milje. SKGZ, Primorski dnevnik, SPZ, ZSŠD1, Tržaška kreditna banka. Hranilnica in posojilnica — Opčine, Avtonomna letoviščarska u-stanova iz Ravascletta, m’adinska revija »Galeb* ter še tvrdke Segulin. Legovini, Godina, Graphart, Sergio Pertot, Vatovec, Centralsped in Me-diterranea.
Omenili bi še, da je bila udeležba na letošnjih 14. zimskih športnih igrah rekordna, saj je tokrat nastopilo kar 317 tekmovalcev od 367 vpisanih (210 tekmovalcev je uspešno zaključilo spust, 60 je bilo diskvalificiranih, 47 pa je odstopilo). N. lanskih ZSI je nastopilo 301 tekmovalcev, predlanskim 302, prejšnja leta pa še mnogo manj.
Baby sprint (1971 in mlajši)
1.	B.	Brleč (Polet)	24"68
2.	A.	Žezlina (D. Kette)	28”56
3.	J.	Gombač (SPDT)	28”95
4.	T.	Hrovatin (Mladina)	31”96
5.	R.	Paulina (Devin)	32"52
6.	S.	Škrk (Devin)	32”67
7.	C.	Mazzolini (Žabnice)	32"98
8.	K.	Lutman (SPDG)	33"07
9.	A,	Volpi (SPDT)	33”59
10.	M. Kokorovec (SPDT)	33’'80
11.	B.	Robert (SPDG)	34’31
12 H.	Volpi (Sirena)	34"89
13.	D.	Žerjal (SPDT)	35”89
14.	T.	Kermec (SPDT)	40 ”95
15.	E.	Bavcon (SPDG)	41”15
16.	I. Devetak (D. Kette) 45"21
17.	B. Lovisutti (SPDG) 46 *58
18.	A.	Tavčar (SPDT)	56"65
19.	K.	Volpi (Sirena)	1*11*92
20.	V.	Fachin (D. Kette)	1'20"75
DISKVALIFICIRANI:
Vesna Jagodic (Sirena), Tanja Se-ganti (SPDT), Tanja Colja (Konto-vel), Damjan Kosmač (SPDT), Ka-rim Vitez (SPDT), Jasmin Rudež (SPDT), David Sosič (SPDT), David Zidarič (Devin).
Miške (1969 - 1970)
1.	M.	Fajt (SPDG)	57 *63
2.	V.	Purič (Devin)	57"72
3.	E.	Antonič (Devin)	58"80
4.	S.	Mazzolini (Žabnice)	59**71
5.	V.	Gerdol (SPDT)	1’00"43
6.	R.	Plet (SPDG)	1’01"92
7.	V.	Kermec (SPDT)	1'02”03
8.	T.	Spanghero (Devin)	1*02**49
9.	E.	Prelec (Polet)	1'04"50
10.	M. Starc	(Kontovel)	1*06**16
11.	K. Volpi	(SPDT)	1’06”33
12.	I. Kralj	(SPDT)	1’07”19
13.	D. Colja	(Kontovel)	1'07”93
14.	S. Žeziina (D. Kette) 1’09”35
15.	N. Vesna ver (Mladina) 2’11 ”24 DISKVALIFICIRANE:
Tamara Bernhardt (Devin), Erika Barbiero (SPDT), Alenka Sosič (Polet), Elena Verč (Devin).
Miški (1969 - 1970)
1.	T. Brleč	(Polet)	47"75
2.	M. Lokar (Sirena)	48”60
3.	S. Kokorovec (Polet)	50" 12
4.	S.	Peric (Mladina)	54 *73
5.	D.	Gombač (SPDT)	55”08
6.	E.	Dolhar (Polet)	55"94
7.	S. Mučič (SPDG)	57* 03
8.	D.	Lutman (SPDG)	58”09
9.	A.	Terčon (Devin)	58"92
10.	P.	Sterni (Kontovel)	1'00”53
11.	T.	Ban (Kontovel)	1’04"54
12.	M.	Degrassi (SPDG)	1’05"03
13.	A.	Otzingher (Žabnice)	1*13 *34
14.	M. Rupel (Kontovel)	1T8”19
15.	B. Zavadlal (SPDG)	1*31* 33
DISKVALIFICIRANI:
Aleksander Piciulin (Kontovel),
Erik Cingerla (Kontovel), Pavel Kralj (Devin), Boris Grahorja (SP DT), Davorin Pahor (SPDG), Mit.ia Rupel (SPDG), Marjan Gustinčič (Mladina), Igor Krizmančič (Devin), Mojmir Kokorovec (Polet). A-leš Turk (SPDT), Kristian Sisko-vič (SPDT), Kristjan Zidarič (Devin).
Medvedke (1968)
1.	B. Corbatto (Devin)
2.	T. Kokorovec (SPDT)
3.	A. Škrinjar (Devin)
4.	T. Škabar (Kraški dom)
5.	H. Sosič (Polet)
6.	S. Sedmak (Mladina) DISKVALIFICIRANE:
Nataša Milič (Sirena),
Degrassi (Gorica), Alenka (Gorica), Fabrizia Unussi
Medvedki (1968)
1.	A. Antonič (Devin)
2.	B. Stopar (SPDT) DISKVALIFICIRANI:
Marko Kokorovec (Polet), Aljoša Škabar (Devin), Jožko Pahor (SPD Gorica), Igor Vodopivec (Gre gdrčič).
Cicibanke (1966 - 1967)
1.	E.	Paulina (Devin)	43**72
2.	I.	Gerdol (SPDT)	47”57
3.	M.	Scanghero (Devin) .	51**47
4.	K.	Milič (Sirena) '	53"80
54’ '32 53**96 1*02**81 1*09”32 1*28**61 1’41”24
Pahor
(Polet).
1*07*10
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
1 K S T
se zahvaljuje vsem tistim, ki so pripomogli k čimbo'jši organizaciji 14. zimskih športnih iger na Zoncolanu dne 16. marca 1980.
6.	M. Malalan (Polet)
7.	S. Ban (Kontovel)
8.	A. Starc (Kontovel)
9.	A. Filipovič (Polet)
10.	K. Turk (SPDT'
11.	N. Šuligoj (SPDG)
12.	G. Predan (S. Gregon
13.	M. Milič (Polet)
16.	K. Dolhar (Polet)
17.	T. Sosič (Polet)
18.	T. Pertot (Sirena)
19.	M. Russo (Devin)
20.	N. Fafangel (Sirena) DISKVALIFICIRANA: Marjana Adam (Devin).
Cicibani (1966 - 1967)
1.	D. Matiz (žabnice)
2.	A. Piščanc (Sirena)
3.	R. Moschitz (žabnice)
4.	S. Grendene (SPDG)
5.	M. Kalc (SPDT)
6.	E. Bensa (SPDG)
7.	B. Žerjal (SPDT)
8.	K. Germani (SPDT)
9. J. Čavdek (SPDG)	51"76
10. M. Kralj (SPDT)	53"02
11. D. IValtrisch (SPDG)	53”09
12. W. Bric (SPDG)	54”90
13. E. Lutman (SPDG)	55''65
14. A. Tavčar (SPDT)	56”67
15. D. Cesar (SPDT)	58''12
16. B. Tavčar (SPDT)	58”65
17. D. Košuta (Polet)	59”64
18. M. Vižintin (SPDG)	59”76
19. A. Petelin (Devin)	1’01"19
20. I. Primožič (SPDG)	1’01’'25
21. I. Gustinčič (Mladina)	1'02”29
22. V. Pahor (SPDG)	1’07”31
23. D. Košuta (Mladina)	1'09"53
24. R. Žerjal (S. Gregorčič)	1T1”89
25. B. Bogateč (Mladina)	1’12”44
26. A. Zobec (SPDT)	1’44”27
SKUPNA LESTVICA	
ŽENSKE	
1. Škerk Aleksandra	
(Polet)	38”23
2. Škrk Katja (Devin)	42”82
3. Paulin Elena (Devin)	43”72
4. Vižintin Marta	
(SPDG)	46”77
5. Bavcon Katja (SPDG)	47”19
MOŠKI	
1. Sanzin Samo (SPDG)	40”61
2. Križnič Andrej (Po’et)	41”50
3. Terčon Mitja (Devin)	41”79
4. Damian Matiz	
(Žabnice)	42”48
5. Kuret Stojan (KZŠ)	42”79
DISKVALIFICIRANI:	
'Peter Žerjal (Gregorčič), Alek-	
sander Grilanc (Mladina),	Mauro
Renar (Polet).	
Pionirke (1964-1965)	
1. A. Škrk (Polet)	38”23
2. K. Škrk (Devin)	42"82
3. J. Košuta (Polet)	52'TO
4. S. Verč (Devin)	5!"S0
5. T. Hmeljak (SPDG)	53”21
6. M. T. Petelin (Devin)	53"19
7. S. Salvi (SPDT)	57”93
8. S. Lutman (SPDG)	1’14”55
Pionirji (1964 - 1365)	
1. M. Terčon (Devin)	41"79
2. B. Vižintin (SPDG)	43"84
3. D. Poljšak (Sirena)	45**52
4. D. Vodopivec (SPDT)	43 ”97
4. P. Starec (SPDT)	45”97
6. H. Maver (SPDT)	47"91
6. M. Pertot (Kontovel)	47”91
8. B. Slavec (Gregorčič)	48"98
9. A. Slavec (Gregorčič)	49”11
10. M. Delise (Devin)	51”47
11. A. Štefančič (Gregorčič) 53”15	
12; M. Atbka' (Kontovel)	55**42
13. A. Šuligoj (SPDG)	56"00
DISKVALIFICIRANI:	
Oskar žužek (Devin) Roberto An-	
i toni (Polet), Danilo Tomasi (SP	
DG). Mitja Bavcon (SPDG).	
Mladinke (1962 - 1963)	
1. K. Bavcon (SPDG)	47”19
2. A. Margon (SPDT)	51"61
3. T. Vecchiet (SPDT)	51"71
4. D. Ruppel (Sirena)	53”35
DISKVALIFICIRANA:	
Makri Milič (Polet).	
Mladinci (1962 - 1963)	
1. S. Sanzin (SPDG)	40”61
2. Š. Schillani (Sirena)	43”20
3. L. Korbo (Polet)	44"15
4. R. Starec (SPDT)	44”68
5. R. Pertot (SPDT)	46”13
6. A. Petelin (Devin)	48"04
7. M. Sossi 'Mladina)	49’ '35
8. W. Krpan (Polet)	50”01
9. A. IValtrisch (SPDG)	50' '71
10. D. Pahor (Mladina)	57"37
11. M. Malalan (Mladina)	57”48
12. M. Sandri (Devin)	l'O4”40
DISKVALIFICIRANI:	
Igor Škerlj (Sirena). Renato Met-	
likovec (Devin), Aleks Piccini (Po-	
let), Tomaž Baldassi (Devin), Her-	
man Cantelli (SPDG).	
Članice (1948 - 1961)	
1. M. Vižintin (SPDG)	46"77
2. G. Zandomeni (Mladina) 49”89	
3. B. Mahne (KZŠ)	52"70
4. E. Košuta (KZŠ)	54"62
5. L. Legiša (Devin)	56"45
6. M. Fachin (SPDT)	1'04"87
7. A. Bavcon (SPDG)	1’05"67
8. R. Sosič (Polet)	1'05"78
9. N. Vitez (SPDT)	1’12”76
10. T. Malalan (Polet)	1’16"55
11. M. Furlani (Polet)	1'20”65
DISKVALIFICIRANE:	
Loredana Canciani (Mladina), Cirila Kralj (Devin), Rosana Petean (SPDG)
Člani (1948 - 1961)
A.	Križnič (Polet)
S. Kuret (KZŠ)
B.	Milič (Sirena)
L.	Nanut (SPDG)
R. Čorbo (Polet)
E. Malalan (Polet)
R. Tavčer (Polet)
I. Volpi (Kontovel)
P. Sedmak (Polet)
M.	Piccini (Polet)
E. Križman (Polet)
M. Vogrič (SPDG)
R. Faganel (SPDG)
A.	Mermolja (SPDG)
I. Košuta (Sirena)
E. Štoka (Kontovel)
W. Ukmar (KZŠ)
L.	Mužina (Mladina)
I. Plesničar (SPDG)
M.	Lutman (SPDG)
B.	Pegan (Devin)
M. Furlani (Devin)
L. Pertot (Sirene.)
P. Sosič (Polet'
V. Volk (SPDG)
DISKVALIFICIRANI:
Igor Piščanc (Sirena)
Fučka (Devin), Livio (Kontovel), Sergio Grgič Edi Daneu (Polet).
Dame (1947 in starejše)
54’'42 55”27
3.	E. Milič (Polet)	59"09
4.	A. Tretiak (Mladina)	59”35
5.	N. Volpi (Sirena)	l’OF’97
6.	Z. Lutman (SPDG)	1T1"08
7.	J. Tretjak (Mladina)	1’20”77
DISKVALIFICIRANE:
Danila Paulina (Devin), Marija Brleč (Polet), Silvana Peric (Mladina).
Veterani (1947 in starejši)
1.	M. Dolhar (Sirena)	43”37
2.	B. Baša (SPDG)	44”03
3.	P. Brleč (Polet)	44"25
4.	R. Starec (Sirena)	50"68
5.	S. Paulina (Devin)	50**83
6.	Z. Bogateč (Mladina)	50"96
7.	O. Volpi (Sirena)	53"69
8.	A. Bavcon (SPDG)	53”70
9.	D. Krizmančič (Devin)	54**68
10.	B. Grendene (SPDG)	55”02
11.	D. Košuta (Mladina)	55”80
41"50 42**79 44”14 44’'22 44"90 46"89 46"92 47 ”59 48''25 51"62 52''70 54”25 54"41 55''22 55"69 55"83 59''23 59''45 1’02”73 1’04"87 1’06”37 1’13”89 1’14”30 1’18"20 3'47”22
Žarko
Tramnuž
(Devin),
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
ODIGRALI SO LE TRI TEKME
Izmed slovenskih moštev sta regularno tekmo odigrala le Vesna in Breg
1,	S. Bavcon (SPDG)
2.	M. Volni (SPDT)
Vosna — S. Marco	1:0
(0:0)
VESNA: Bubnich, Perisutti. Ten-ce, Acquavita. Pribac, Vecchio, Massimi, Giacchin (v d.p. Zucca), Querci, Candotti, Doglia.
SAN MARCO:	Pellis. Giraldi.
Paolich, EDini, Taffanin, Stradi, Gerin, Minca, Purini, Bernabei in Savi.
STRELEC: v 23. min. d.p. Massimi.
Tekma med Vesno in San Mar com je (kljub slabemu vremenu) privabila ob rob kriškega pravokotnika lepo število gledalcev. Igra je bila vseskozi hitra in zanimiva. Takoj moramo reči, da so Križani stopili na igrišče trdno odločeni, da osvojijo celotni izkupiček, saj bi se z osvojenima točkama oddaljili od
ZMAGE PrSAMEZNIKOV PO DRUŠTVIH SPD GORICA	5 SK DEVIN in ŠD POLET	4 ŽABNICE in TPK SIRENA 1	
12. M. Kokorovec (Polet)	58 ”12
13. M. Glessi (SPDG)	58’'63
14. A. Terčon (Devin)	58"98
15. S. Milič (Sirena	59*25
16. M. Škabar (Kraški dom) 1'00"16	
17. R. Dolhar (Devin)	1 02 30
18, J. Lutman (SPDG)	1'02”51
18 F. Punis (Mladina)	1'03''87
20. A. Žezlina (Sirena)	1'10”26
21. E. Germani (SPDT)	l’U"02
22. E. Sterni (Kontovel)	i’ii"08
23. S. Sosič (Mladina)	1’11’TO
24. P. Milič (Polet)	1'12”70
25. G. Turk (SPDT) DISKVALIFICIRANI:	1'43”22
Boris Gombač (SPDT),	Aleš Lo-
kar (Sirena), Jož* Lutman (SPDG).	
	
Glavni protagonist nedeljskega desetega povratnega kola nogometnega prvenstva 2. AL je bila burja. Štiri tekme so bile odgodene, eno (Campanelle -Primorec) pa so prekinili 18 minut pred koncem.
Od naših ekip so v nedeljo stopile na igrišče Vesna, Primorec in Breg.
Trebenci so tokrat imeli res srečo. Igrali so proti Campanel-lam in zgubljali 2:0. Ko je manjkalo 18 minut do konca pa je zaradi močnih sunkov bur-je sodnik ob splošnem veselju Trebencev in razočaranju domačinov prekinil srečanje.
Dobro se je ponovno odrezala kriška Vesna. S tem uspehom so se Križani vrinili na zgornji del lestvice.
Pod pričakovanjem pa je tokrat zaigral Breg.
Napovedani derbi Zarja -Primorje je bil odgoden zaradi močnih stinkov burje.
IZIDI 25. KOLA Sovrana - Libertas	1:0
Baxter - Breg	1:0
Vesna - San Marco	1:0
Campanelle - Primorec (prek.) Zaule - Domio	(odg.)
Rcsandra - Castalunga (odg.) Zarja - Primorje	(odg.)
Čampi Elisi . Giarizzole (odg.)
LESTVICA
Sovrana 36; Costalunga 33; Libertas 32; Campanelle 30; Vesna 26; Giarizzole, San Marco in Breg 24; Čampi Elisi, Baxter in Primorje 23; Domio in Rosandra 20; Zarja 19; Zaule 18; Primorec 15 točk.
PRIHODNJE KOLO (23.3.)
Libertas - Breg; Costalunga -San Marco; Rosandra - Vesna;
Domio - Primorec; Camppnel* le - Zaule; Giarizzole - JTimor-
Campi Elisi.	B. R.
Vesna bo lahko s to ekipo dala svojim navijačem še marsikatero zadoščenje.
Fabio
Baxter — Breg 1:0 (0:0)
BREG: Micor, Samec, Klun, Po-ropat, Tritta, Dagri, Dazzara, Azzo-lin, Jež, Lovriha, Strnad (Fiorella).
Po petih zaporednih pozitivnih nastopih je moral v nedeljo Breg zopet poražen z igrišča. Igral je proti ekipi Baxter, ki je novinec v drugi amaterski ligi in ima trenutno točko manj od Brega na lestvici.
Tekmo, ki se je odvijala na igrišču pri Sv. Sergiju si je ogledalo precej gledalcev, ki pa so ostali nekoliko razočarani nad prikazano igro.
Seveda glavni protagonist tekme je bila burja, ki je vseskozi obračala svojo smer pihanja in odločilno vplivala ria reden potek igre.
Prvi polčas se je končal pri belem izidu, v tem delu pa so bolje igrali Brežani, ki so si z Ježem in Poropatom ustvarili tudi dve zreli priložnosti za gol.
Že v prvi minuti drugega polčasa so domačini poskrbeli za presenečenje. V hitrem protinapadu jim je uspelo, da so prišli v Bregov kazenski prostor in gol je bil neizbežen.
Po golu so si Brežani opomogli in se podali v napad, da bi prišli do izenačenja. Igrali pa so proti burji in tako jim je bilo zelo težko prodirati na nasprotnikovo stran i-grišča. Vsi njihovi napadi pa so bili zaman, saj ni prišlo več do spremembe v rezultatu in poraz je bil neizbežen.
•- ■ SMI
Campanelle — Primorec
(Prekinjena v 27. min. d.p. pri stanju 2:0 za Campanelle).
CAMPANELLE: Medin, Castella-no, Raguso, Messi, Famigliolo, Zor-zut, Vascotto, Bon, Piščanc, Gatti-nci, Aversa.
PRIMOREC:	Pavatič, Marko
Kralj, Štoka, Skren, Križmančič, Husu (v 16. mi d.p. Možina), Cec-colin, Edvin Kralj, Mauro Kralj II., Delič, Darko Kralj.
STRELCA: v 11. min. p.p. avtogol Pavatič, v 16. min. d.p. Gat-tinoni.
SODNIK: Stubel iz Trsta.
Ko je že izgledalo, da bo moral Primorec poražen z igrišča, je v 27. min. d.p. sodnik prekinil tekmo, ker je pač čez ves drugi polčas močno, pihala burja in je zelo ovirala potek tekme. Domačini so .v Drvem polčasu povedli že v 11. min., ko je po nemočnem strelu
žoga ušla iz rok Pavatiča in se zakotalila v mrežo. Trebenci sp nato skušali remizirati, a ' so - bili v napadu skrajno nezbrani in prepočasni.
V drugem polčasu se je burja ojačila in je tila kontrola žoge vedno bolj težka. V 16. min. so domačini podvojili z Gattinonijem, ki je močno streljal izven kazenskega prostora. V 27. min. je sodnik končno le prekinil tekmo, potem ko je minuto prej nepotrebno izključil Skre-ma. ker je oddaljil žogo, ko je bila igra ustavljena.
Bruno Križmančič
3. AMATERSKA LIGA
SLFY - Gaja	0:0
Piedimonte - Mladost	0:2
Kras - Cave	1:2
Sovodnje - Audax	2:0
Plllllfe ;&3BI	
Slovenska interiiga	
V nedeljo so v Sežani odigrali drugo kolo Slovenske interlige v mini-	
basketu.	
IZIDI	
Kraški zidar - Sokol	40:14
Kraški - Dom	2:0 b.b.
Bor . Kontovel	41:25
Kraški zidar - Polet	26:18
	
ŠZ Bor
obvešča, da bo seja glavnega od bora jutri, v sredo, 19. marca, ob 20. uri na stadionu «1. maj».
* * *
SPDT
vabi vse tiste, ki bi radi tekmovali za SPDT na smučarskem tekmovanju »Kanin 80», ki ga prireja SPDG v nedeljo, 30. marca, na Nevejskem sedlu, naj se vpišejo na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3, tel. 744249) danes od 19. do 20. ure ter jutri od 20. do 21. ure. Tu se je možno neposredno tudi vpisati za avtobusni izlet, ki ga ob priliki tega tek-vanja prireja SPDT. Vpisovanje za avtobusni izlet pa je sicer možno na sedežu ZSŠDI vsak dan, od 11. do 12. ure.
»vroče* cone lestvice in si pred časom zagotovili obstanek v ligi.
Tako je tudi bilo. Vesna je od samega začetka začela pritiskati, toda odlični nasprotnikov vratar je večkrat odlično ubranil lastna vrata. Z druge strani pa je San Marco ogrožal Bubnicheva vrata s pogostimi protinapadi, ki so bili vedno zelo nevarni.
V d.p. se je igra še bolj razživela in vratarja sta bila ves čas zaposlena Končno je v 23. min. padel zadetek, ki je odločil tekmo. Querci je lepo poda! pod vrata burja je ukanila nasprotnikovega vratarja in Massimi je hrez vsake težave, na sami gol čerti, potisnil usnje na dno mreže.
Od tega trenutka pa vse do konca tekme so se akcije vrstile kot na tekočem traku in gostje so dokazali, da si ne zaslužijo poraza, toda Bubnich ali prečka sta vedno preprečila remi. Tudi Vesna bi lati ko povišala rezultat, toda Pellis je bil vedno na pravem mestu.
Tokrat pohvala gre vsej ekipi, saj so prav vsi pokazali izredno navezanost na društvene barve in
/s? o>
lajfiia
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Dotnovci so v prejšnjem kolu premagali (sicer ne preveč prepričljivo) ekipo Erbasol iz Gorice, ki je na dnu lestvice brez zmage. S to zmago so dohiteli na lestvici Gori-ziarvo, ki je v derbiju z Mobilcaso klonila le za točko razlike, potem ko sta se ekipa izmenjavali v vodstvu skozi vse srečanje. Mobilcasa je praktično že uvrščena v finalni del prvenstva za vstop v D ligo, saj ima pred tretjeuvrščeno ekipo kar osem točk prednosti.
Domovci so s prikazano igro popolnoma razočarali, igrali so v o-kmjeni postavi, saj sta manika!a oba centra in sicer Podberšič, ki si je med treningom zlomil nogo, in Prinčič, ki je zbolel. Oglejmo si rezultate drugega povratnega kola: Drm - Erbasol	74:64
Goriziana - Mobilcasa	90:91
Edera .- Pagnossin	82:85
Časa del C. - Arte	B	127:91
Arte A - Sagrado	88:59
Pom - Begliano	88:82
LESTVICA
Pagnossin 26, Mobilcasa 24, Dom, Goriziana, Časa del Carrozziere in Arte A 16, Edera 14, Pom 12, Begliano 6, Sagrado in Arte B 4, Erbasol 0.
,	M. Č.
Vesna je v nedeljski tekmi proti S. Marcu povsem zadovoljila
P	I
Bob Woodward I
mTONOV PADEC
Carl Bernstein
i
1
i
130.
Prevedel Dušan Dolinar «««««!
in t^azlo*i: 1. Glasov za sojenje in odpoklic je čedalje več pr Plazu po vsem videzu ne bo mogoče več ustaviti... trak n&mi ’e Cedali0 več obsod'3- čedalje več razkritij o H 0vih. sodna obravnava v zvezi z VVatergateom, slabe ° gosP°darskih razmerah in o zunanji negotovosti, obeta se nam zelo malo dobrih novic.
t}0 Ger«en je ugibal, da bi se glasovanje v predstavniškem tri U ute8nilo izteči z razmerjem dva proti ena ali celo v Proti ena v škodo predsednika, temu pa bi sledil polom tq	Ce bi predsednik sam spodbudil k sojenju v sena-
Post bl Si ustvaril psihološko prednost, ker bi se sam iz-*>urk * sodbi in ne bi dovolil, da bi ga v to zvlekel raz-gju Predstavniški dom. Sojenje v senatu bi teklo po stro-Pravilih o upoštevanju dokazov. Beli hiši bi to ustva-
rilo najboljšo priložnost, da prikaže svoje stališče in napade uporabnost široko razpršenih, ohlapno opredeljenih obdolžitev o nedokazanih predsednikovih zlorabah položaja. «RN potrebuje zdaj odločilen met pred javnostjo,* je zapisal Gergen. »Spraviti se mora spet v sedlo, to pa lahko doseže samo z dramatično potezo.*
Gergenov predlog je v Beli hiši naletel na odprta u-šesa. Višjim funkcionarjem, ki so bili popolnoma osamljeni, če ne štejemo redkih telefonskih pogovorov s Hai-gom in Zieglerjem v San Clementeju, je upadel pogum; izgubili so zaupanje vase in v svojo zmožnost za koristna dela. Burchova skupina se je zbrala na sestanek.
Timmons je ves izgubljen opazoval, kako se v pravosodnem odboru predstavniškega doma osipa podpora za predsednika. Svoje nekdanje optimistične napovedi za glasovanje o sojenju in odpoklicu je zdaj popravljal. Republikanci, ki so se zavzemali za odpoklic, so nastopali pre-pričlivo. Njihov srd in bes, ki je bruhal na dan v razpravi, to pa je prenašala televizija, utegne streti še zadnje ostanke predsednikovih opornikov. Timmons je priganjal, naj se nujno lotijo razprave o opciji dve: pustiti predstavniški dom in se spraviti na senat.
Pat Buchanan je bil proti. Podobno kot Nixon je mislil, da sodi večina kongresnikov med evnuhe, če naj predsednik v predstavniškem domu potone, mora potegniti s> seboj pod vodo še nekaj kongresnikov. «Te mamine sinčke moramo malce cvreti,* je rekel, če bi omilili pritisk na predstavniški dom, bi le spodbudili zadeve, ki se razvijajo v senatu. »Tako prijazno smo ves čas ravnali s temi fantički, zdaj pa povetje, kaj dobrega nam je to prineslo?*.
Meglo je razpodil Burch. Razpravljati o različnih možnostih je zdaj popolnoma nesmiselno. Saj ni nikakršnih možnosti in nikakršnih izbir, dokler sploh ne vedo, kaj je na trakovih, ki pojdejo k Sinci Nekateri deli bodo zanesljivo pricureli na piano bodisi med razpravo v predstavniškem domu bodisi med sojenjem v senatu. Kako naj na Capitol Hillu branijo predsednika, ko pa se jim niti ne sanja, kakšno dokazno gradivo se bo znašlo pred sodiščem?
Timmons je bil enakega mnenja. Predsednikovi neskončni, zmedeni in pičlo pojasnjeni obsedenosti s tem, da mora ohraniti trakove zase, se preprosto ne da izmikati. Prismuknjeno bi bilo upati, da bodo zmogli še enkrat spraviti skupaj podporo za Nixona, ko pa se je njegova verodostojnost razpršila v prah. Člani obeh domov bodo terjali trdne dokaze, da ni nikjer več nobene mine.
O tem niso razpravljali prvič. Predsednika so se tu lotevali, kjer je najbolj občutljiv; ni bilo treba, da bi jim to kdo posebej razlagal. Trmasto je zavračal sleherno misel, da bi med svojimi ljudmi odprl dostop do trakov komurkoli razen Buzhardtu. A celo Buzhardt, ki ponavadi vidi najprej boljšo plat sleherne zadeve, se zdi zdaj tak. kot da je v stiski. Predsednik jim ne bo pustil poslušati trakove. Toda če naj ga sploh kako branijo, bodo morali zvedeti vsaj nekaj več od tega, kar vedo zdaj. Vsaj en njihov predstavnik mora slišati, kaj je na trakovih.
Ta človek mora biti političen realist. Vsi so se strinjali, da bodi to Buchanan. On pozna obdolžitve, zagovor in pričevanja, po Beli hiši se suče dovolj dolgo, da pozna osebnosti in šifre. Se bolj pomembno pa je, da
mu predsednik zaupa bolj kakor drugim. Pat Buchanan je trden mož, ne bo se sesedel vase.
SOBOTA, 27. JULIJ
Buzhardt je bil trdno prepričan,, da trak z dne 23. junija minira ves predsednikov .položaj, vendar si. ni. mogel pridobiti podpore. Haig si o stvari ni bil. na jasnem. Predsednik je takšni sodbi v celoti nasprotoval. St. Clair pa traku ni maral poslušati in je poleg tega gladko ižjavljal, da ima dovolj dokazov, s katerimi lahko spodbija sleherno obdolžitev o tem, da je predsednik oviral pravico ali pa zlorabljal svojo oblast, ko je naročil Haldemanu, naj govori s CIA.
Buzhardt je v soboto zjutraj prosil Buchanana, naj pride k njemu v pisarno. Haig mn je naročil, naj Buchanana pretipa v zvezi s trakom s 23. junija, a naj mu ne pove natanko, kaj je na posnetku.
Ko je Buchanan prišel, je začel Buzhardt hoditi kot mačka okrog vrele kaše. Kaj bi se zgodilo, če bi se ob vsebini katerega izmed trakov spletle resne težave? «A1 mi je naročil, naj vprašam vas,* mu je povedal Buzhardt.
Buchanan je hotel vedeti, kaj ima za bregom.
«No, kaj bi rekli, če bi se pokazalo, da je predsednik vedel za prikrivanje prej, kot pa je rekel?*
•Gre za enega prvih ali enega zadnjih trakov?* ' )e vprašal Bučhanan. Še preden ie Buzhardt utegnil odgovoriti, je Buchanan končal misel. «če gre za kaj dvoumnega, bomo to že prenesli, če se je zgodilo marca, no, to potem pomeni, da se je zmotil za kak teden. Toda če je bilo v juniju ali juliju leta dvainsedemdeset, potem imamo pred seboj kadečo se pištolo.*
Uredništvo uprava, oglasni oddelek
TRST Ul Montecchi 6 PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800,00 din.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
18. marca 1980
Za SFRJ	2lro račun 50101 603-45361 jADITj DZS 61000 uuDliano
Gradišče 1C/II nad., leleron 22207
Oglasi	Ob delavnikih trgovski 1 modul (šil l st., »IS 49 ni
22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. s°z “ 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 0'	6	'
Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furiormo JU ' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druai v Italiji pri SPI.
,	,	član italijanska
Izdajaj JZTT	zveze časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in riška j ^irst založnikov Fito
PO CARTERJEVIH NAPOVEDIH 0 NAČRTU PROTI INFLACIJI l NOGOMETNA AFtRA 0 NEZAKONITIH STAVAH SE ŠIRI
Okrepitev dolarja, padec cene zlata F škandal vpletena omejitev kreditov ob večjih obrestih tudi vodstva društev
Zaskrbljenost zaradi negativnih posledic za italijansko gospodarstvo in izvoz
RIM — Po Carterjevih napovedih o omejevanju kredita v ZDA in po svarilu Bance dTtalia bančnim zavodom, naj ne prekoračijo pri posojilih postavljenih omejitev, vlada v italijanskih finančnih krogih vznemirjeno pričakovanje.
Svarilni poziv državnega denarnega zavoda prihaja namreč v tre nutku, ko je večina italijanskih bank odkrita, zlasti pri močnejših klientih, krepko prek meja, ki jih je določila Banca d’ltalia. Pri takem stanju ni mogoče izključiti, da bo ta prisilila banke na omejevanje kreditov z zvišanjem eskomptne mere, kar bi ponovno podražilo de nar Povpraševanja po investicijskih sredstvih pa ne bo mogoče kriti niti z najemanjem posojil rt evropskem denarnem tržišču, saj obresti dosegajo ali celo presegajo italijansko raven.
Po mnenju strokovnjakov smo zato pred nevarnostjo močnega pro duktivnega zastoja v italijanskem gospodarstvu, kot posledica težav pri najemanju kreditov in nespo sobnosti mnogih podjetij, da plačujejo 20-odstotne obresti. Zmanjšanje proizvodnje pa bi se neposredno odražalo po eni strani na povečanje brezposelnosti, po drugi pa na zmanjšanje izvoza in zato na hudo poslabšanje plačilne bilance. Po vseh znamenjih sodeč se bo italijanska valutama situacija še poslabšala. Tudi okrepitev dolarja ima hkrati pozitiven in negativen učinek: ob njem se krepi tudi lira, toda pri tem se podraži in torej zmanjša italijanski izvoz.
Še pred izvajanjem napovedanih protiinflacijskih ukrepov je pa odmev Carterjevih izjav že rodil prve učinke na mednarodnem linančnern tržišču: prvič po več kot dveh le tih se je vrednost dolarja povzpela prek 870 lir. Vzporedno je na vseh tržiščih skoraj navpično padla cena zlata, ki so ga včeraj prodajali v Londonu po 484 dolarjev za unčo, kar znaša v italijanskem denarju približno 13.550 lir za gram. Tako na mednarodnem tržišču z valutami, kot na trgu z zlatom pa jemljejo taka gibanja z? znamenje negotovosti, ne pa ustalitve, Precej ugibanj je pa glede vprašanja, ali bo utrditev dolarja pomenila tudi ustalitev petrolejskih cen. kar bi odločno vplivalo na zajezitev mednarodnih inflacijskih tokov. Ali na to vprašanje še nihče ne tvega odgovora. (Iv)
Sklepi sestanka «Skupine 77»
NEW YORK - Na ministrskem sestanku «Skupine 77» prejšnji teden so poleg komunikeja sprejeli tudi tri posebne sklepe, O predlogu dnevnega reda globalnih pogovorov, njihovi pripravi in o priporočilih za večje opiranje držav v razvoju na lastne sile. V obveščenih krogih se je izvedelo, da prvi sklep vsebuje okoli 40 točk za dnevni red globalnih pogovorov, te pa zajemajo vseh pet najpomembnejših področij, ki jih je generalna skupščina označila minulo jesen.
Na področju surovin so med drugim predlagali pogovore o izboljšanju in zaščiti kupne meči surovin po vrednostnih enotah, krepitev krajevnih surovinskih zalog, nadomestilo izvoznih prihodkov zaradi padca cen in okrepljeno udeležbo držav v razvoju v trgovini, prevozu in delitvi surovin.
Na področju energije so predlagali ukrepe za bolj smotrno porabo, pomoč mednarodni skupnosti vse večjim potrebam držav v razvoju, podporo razvijanju novih in že obstoječih energetskih virov v državah v razvoju in raziskave in razvoj energetskih virov v deficitarnih državah.
Na področju trgovine je v ospredju vprašanje protekcionizma, povečanje zaščite kupne meči izvoznih prihodkov držav v razvoju in vprašanje prevoza.
Razvojna problematika zajema vrsto vprašanj, vključno povečanje
kmetijske proizvodnje v državah v razvoju, kot tudi pomoč mednarodni skupnosti tem državam za premostitev kratkoročnih in strukturnih problemov na tem področju.
Glede monetarno - finančnih vprašanj države v razvoju predlagajo preučitev tako imenovanega čistega prenosa finančnih sredstev v države v razvoju, reševanje dolgov v tujini in pomoč za izboljšanje plačilne bilance držav v razvoju kot tudi spremembo mednarodnega denarnega sistema.
Drugi sklep zajema vprašanja priprave procedure in datumov globalnih pogajanj. Predlagali so, da bi izredno zasedanje generalne skupščine konec tega leta sklicalo konferenco OZN za globalne pogovore na visoki politični ravni, ki naj bi se začela takoj po novem letu. Tretji sklep pa govori o sodelovanju med državami v razvoju.
(dd)
Proti jedrski energiji
is




:: ■ J'

5 Tri.
u s\ i I \ s '
šlllsil
*■: »v	.%
m M
‘ P	>•••	. ' v ...
Na Švedskem se v pričakovanju nedeljskega referenduma, na katerem bodo Švedi odločali o jedrski energetski izbiri, stopnjujejo po vsej državi protestne manifestacije. V samih strankah je jedrski problem povzročil prave zaplete, saj se članstvo večkrat ne strinja s sklepi vodstva. V takem položaju so razne ekološke in protijedrske grupacije z lahkoto spravile ljudi na ulice. V Stockholmu je 30 tisoč ljudi skoraj v celoti ohromilo mestni promet, ko so se trumoma pomikali proti mestnemu nogometnemu igrišču	(Telefoto AP)
Med dvajsetimi novimi sodnimi sporočili so (udi imena predsednikov Juventusa, Milana, Napolija in Bologne
RIM — Nogometni škandal širi Po zadhjib sodnih sporočilih rimskih namestnikov državnega tožilca. ki vodita sodno preiskavo o nezakonitih nogometnih stavah in o podkupovanjih nekaterih vrhunskih nogometašev, se je število o-suniljenih oseb,, ki naj bi bile vpletene v afero, povečalo na petdeset, pri čemer je! še najbolj presenetljivo, da sO med osumljenci tudi štirje predsedniki italijanskih prvoligašev."
Nova sodna sporočila sta sodnika Roselli in Monsurro izdala po zaslišanju Massima Crucianija in Alvara Trinca, rimskih trgovcev, ki sta 1. marca prijavila sodstvu prvih 27 nogometašev. Vse kaže, da sta trgovca zdrdrala’ sodnikoma še vse drugo, kar sta vedela o nezakonitih stavah. Sobotna sodna sporočila naj bi bila torej sad njunega pričevanja, ki je bilo gotovo še bolj .»eksplozivno* kot njuna prva prijava sodstvu.
Med osumljenimi so se tokrat znašli tudi Boniperti (predsednik Juventusa). Colombo (predsednik Milana), Ferlaino (Napol-!) ir Fab-brc-tti (predsednik Bologne), trije trenerji (Trapattoni. Lovati in Pe-rani) ter tehnični direktor Bologne Sogliano, vrsta igralcev Bologne ir Cesene. oče Massima Crucianija Ferruccio ter nekdanji srednji napadalec Lazia Giorgio Chinaglia, ki že vrsto let služi težke dolarje z brcanjem usnjene žoge po Ameriki. Vsi so osumljeni goljufije v obte-žilnih okoliščinah.
Medtem ko so bila v prvem spisku osumljencev le imena nogometašev, so tokrat na «zatožni klopi* tudi nekateri voditelji društev, kar postavlja italijanske klube (vsaj nekatere) v še slabšo luč. V italijanski javnosti se sedaj vsiljuje dvom. da so bila sama vodstva društev vpletena v podkupovanja, oziroma, da so se vodstva že pred tekmami med seboj sporazumevala o rezultatih nekaterih srečanj.
To naj bi po mnenju nekaterih veljalo za lgtošfAje teknjg Ji)Xi?ntus-Bologna, ki se je končala neodlo-leno 1:1 z avtogoloma bolonjskega vratarja Zinetjijg jn stppgrjg ventusa Bria. Vodstvi obeh društev (Juventus je bil tedaj v globoki krizi in skoraj na repu lestvice) naj bi sklenili sporazum za miroljubno delitev točk. zato pa sta se sedaj Boniperti in Fabbretti znašla v škripcih.
Poleg Crucianija in Trince bo imel pri odkrivanju resnice o nogometnem škandalu tudi zelo veliko vlogo odvetnik Ugo Dal Lago, ki je že zatožil sodnika Menicuc-cija. Po drugem zaslišanju je dejal novinarjem, da je preiskoval nima sodnikoma «osvetlil» ozadje nekaterih nogometnih dogodkov iz pred štirih let. Po novih sodnih sporočilih se je izvedelo, katere dogodke je imel tedaj v mislih. Gre za tekmi Cesena - Lazio (0:0) in Lazio - Milan (4:0). Rimski prvoligaš je bil takrat z eno nogo že v B ligi, prav rezultata teh dveh srečanj pa sta ga rešila izpada. Preiskava bo morala dokazati, ali
se | je Lazio kupil tekmi ali ne, prav v tej zvezi pa bosta sodnika zaslišala tudi Chinaglio.
Monsurro in Rosell; sta včeraj nadaljevala z zasliševanji. Najprej je bil na vrsti Ferruccio Cruciani. nato pa novinar «Corriere dello šport -Stadio* Paolo Biagi (zaradi stikov, ki jih je imel s Trince in Maksimom Crucianijem). Popoldne sta zaslišala še odv. Goffreda Giorgija, prvotnega zagovornika o-sumljenih rimskih trgovcev, ki je napisal njuno prijavo sodstvu ter se potem odrekel njuni obrambi.
Pred 38 leti je na Ledinah padel miner Bogdan Oblak
Na današnji dan pred 36 leti je na Ledinah nad Spodnjo Idrijo padel pod zahrbtnimi streli nacističnega sovražnika pogumen partizanski borec Bogdan Oblak, brat
Umrla je Biče Valori
RIM — V starosti 52 let je včeraj popoldne po daljši neozdravljivi bolezni umrla znana italijanska igralka Biče Valori.
nedavno umrlega dr. Stanka Oblaka, dolgoletnega ravnatelja ZTT in znanega zamejskega javnega delavca.
Bogdan Oblak se je rodil 19. februarja 1916 v Škofji Loki, kjer je bil njegov oče v begunstvu kot sodnik. Ko mu je bilo 5 ali 6 let je prišel z družino v Trst in tu dokončal italijansko gimnazijo in poleti 1941 diplomiral na ekonomski fakulteti tržaške univerze. Po napadu na Jugoslavijo so ga vpoklicali v vojsko in poslali na bojišče v Črno goro, kjer so ga po kapitulaciji Italije zajeli Nemci in odpeljali z drugimi italijanskimi vojnimi ujetniki proti Nemčiji. Med vožnjo pci je Bogdanu v bližini Zagreba uspelo skočiti z vagona in čez nekaj časa doseči partizansko postojanko. Vstopil je med partizanske borce, kot primorskega Slovenca ga je partizanska pot še leta 1943 privedla na Primorsko in v zimi tega leta je bil že borec takratne «Triglavske», pozneje 31.
divizije IX. korpusa NOV.
V partizanih se je kmalu spe liziral za izdelovanje in polaBw min na nemške prometne zue, , leznice, ceste, mostove in tuto P? razne druge objekte. Januarpi miniral celo idrijski rudnik 0 boko pod zemljo in se s soborm pravočasno umaknil pred zijo. O tem dogodku piše tudtjon Svetina v svojem romanu in omenja Bogdana kot drznei/
Med bitko na Ledinah sredi ruV ca 1944 ga je zadela nemška* gla, ko je stopil iz kmečke P Gospodar je njegovo truplo ppr Ijal na ledinsko pokopališče. J . je pokopano v skupni gf° ,. borcev, ki so padli v znam te . ski bitki enot IX. korpusa P’^ mnogo močnejšemu nemškemu vražniku.	. .
Bogdan Oblak je bil fant vis postave, plavolas in vedno nas jan. Strahu ni poznal in sabore ga imeli radi. (jk)
PO PAPEŽEVEM POZIVU UGRABITELJEM
Se vedno nobene vesti o Annabel Marti Schiid
Z molkom kopni upanje, da je petnajstletno gluhonemo dekle še živo
CAGLIARI — Osvoboditev 15-let ne gluhoneme hčerke britanskega industrijca Rolfa Schilda, ki je že skoraj 7 mesecev v rokah svojih ugrabiteljev, bi bila pravi čudež, saj se vedno bolj poglablja sum, da Annabel Marta ni več živa. To vsaj trdijo dobro obveščeni krogi v Nuoru, ki so tolikokrat v preteklo sti razkrili marsikatere uganko sardinskega podzemlja.
Tudi dejstva vzbujajo precejšnjo zaskrbljenost glede usode dekleta. Ugrabitelji so do sedaj dokazali neobičajno surovost in brezvestnost prekršili pa tudi marsikateri nenapi sani «pravni običaj» sardinskih u grabiteljev. Mater, Daphne Schiid, so ugrabitelji izpustili v noči med 14. in 15. januarjem, potem ko prejeli 500 milijonov lir odkupnine, ki bi morala po prvotnih sporazumih zadostovati za osvoboditev o-beh jetnic. Ugrabitelji so se surovo znesli nad žensko, jo pretepli m ji zabičali, naj skrbno prikrije vse vesti, če ji je pri srcu usoda njene hčere, ki jo bodo izpustili, ce bo družina plačala nadaljnjih 500 milijonov lir.
Družina Schiid je dva meseca skrbno prikrivala osvoboditev in nove zahteve ugrabiteljev do nedelje, ko je papež Janez Pavel n. povsem nepričakovano in na prošnjo Schildpvih samih, omenil tragedijo med nedeljskim blagoslovom in pozval ugrabitelje, naj osvobo dijo gluhonemo dekle. Družina je torej prekinila molk, ki so ga zah-

Po nedeljskem glasovanju za obnovo deželnega parlamenta
Uspeh ekološke stranke v Baden-VViirttembergu
Preostale stranke niso zabeležile bistvenih premikov
BONN — Dokončni izid glasovanja 6 milijonov in pol volivcev za obnovo parlamenta v zahodnonemški pokrajini Baden -" Wiirttemberg so potrdili pomemben uspeh ekološke stranke. « Zelenim* je namreč prvič v kakem večjem landu uspelo prebiti zid 5 odstotkov, ki je do sedaj omejeval prisotnosti na nemškem političnem prizorišču |e na tri velike stranke, in sicer demokristjan-sko (CDU), socialdemokratsko (SPD) in liberalno (FDP).
Ekološka stranka ki se zavzema za zaščito okolja in je proti jedrski energiji, je prejela 5,3 odstotka vseh glasov in bo poslala torej lahko šest poslancev v deželni parla ment Njeni kandidati sp v glav nem vsi pod 30. letom starosti, tudi. volivci pripadajo mlajšemu sloju prebivalstva. £ato je razumljivo dej stvo, da so «zeleni» nabrali največ glasov v univerzitetnih mestih, kot so Tobingen, Freiburg in Heidelberg.
Demokristjanska stranka je izgubila 3,3 odstotka glasov, venda- je kljub temu ohranila popolno večino, ki jo ima v Baden - Wiirttembergu že od leta 1972. S 53,4 odstotka glasov jo bo v Stuttgartu predstavljalo 78 od skupnih 120 poslancev. Tudi socialdemokrati so zabeležili 0,8-odstotni padec števila glasov in so torej zbrali 32,5 odstotka vseh glasov.
Liberalci, ki niso med volilno kampanjo zavzeli jasnega stališča do možne koalicije v deželnem parla mentu s socialdemokrati (njihovi savezniki na nacionalni ravni) ali a demokristjani (ti so v vladni opo-
ziciji), so na nedeljskih volitvah, ki se jih je udeležilo le 74 odstotkov volivcev, zabeležili porast števila glasov za 0,5 odstotka. V tej po-krajni, ki je prava trdnjava za liberalce je FDP zbrala 8,3 odstotka glasov in poslala v parlament 10 poslancev, torej enega več kot jih je imela prej.
Predsednik SPD Willy Brandt je ocenil izid volitev kot zelo nezadovoljiv za SPD, medtem ko je de mokristjanski kandidat za kanclersko mesto Strauss izrazil zadovoljstvo, v kolikor je njegova stranka kljub padcu števila glasov ohranila popolno večino. Vsekakor se vsi ra zen czelenih* strinjajo, da nedeljski izid ne more služiti kot «test» za oktobrske politične volitve in to predvsem zaradi nizkega števila volivcev, kar je šlo v korist ekološke stranke, katere volivci so prav gotovo vsi oddali svoj glas. «Zeleni».bodo prihodnji teden na vsedržavnem kongresu sklepali, če se bodo udeležili političnih volitev oktobra. Če bi vstopili v zvezni parlament bi lahko s koalicijo z demokristjani prisilili liberalno in socialdemokratsko stranko, da stopita v opozicijo. To bi bilo mogoče, ker ima sedanja večina le 10 glasov več kot CDU. Vsekakor je 'a možnost skrajno o-krnjena, ker imajo «zeleni» v drugih «landih» veliko manj privržen cev kot v Baden ■ - Wiirttomburgu.
Komunistična partija Nemčije je z 0.3 odstotka zabeležila padec za desetinko odstotka števila glasov: še večjega pa so doživeli neonaci sti, ki so od 0,9 prešli na 0,1 odstot ka vseh glasov, (nf)
Uspehi borcev Polisario
M W m i
tevali ugrabitelji. Razlog je zelo preprost. Po osvoboditvi Schildove so se pretrgale vse veze z ugrabitelji, namesto njih se oglašajo razni «šakali». Papežev poziv naj Di torej služil za vzpostavitev pretr ganih stikov z ugrabitelji.
V Nuoru pa zatrjujejo, da bo to precej težavno, saj so nedavni u-spehi varnostnih sil na Sardiniji sprožili pravi preplah med ugrabi teljskimi tolpami, ki so se skrbno potuhnile in čakajo, da mine ne varnost, čas pa je za 15-letno ugra bljenko lahko usoden. Annabel Marta je bila namreč po pričevanju njene matere med jetništvom bolna. bolezni pa ni v celoti prebolela. zato Schildovi zahtevajo sedaj gotova jamstva in dokaze, da je njihova hčerka še živa in le pod tem pogojem so pripravljeni nadaljevati pogajanja z ugrabitelji.
Ob vsem tem pa preiskovalci tavajo v popolni temi, saj nimajo nobene sledi, Schildovi pa so v vseh teh mesecih dosledno zavračali vsako pomoč italijanskih preiskovalnih organov. Dafne Schiid se nahaja pri prijateljih v Cagliariju njen mož pa je v Londonu, da bi si priskrbel pri prijateljin in znancih še kaj denarja. Ugrabitelji so se namreč glede gmotnega položa ja Schildovih precej zmotili, saj družina ni tako premožna, kot se je prvotne sklepalo. V prvih dneh ugrabitve so se celo širile govori ce, da je ugrabitev le namišljena in služi za prikrivanje težkega gmotnega položaja, britanska sred stva javnega obveščanja so celo izrazila domnevo, da so Schildovi izginili, ker so bili vpleteni v pro tizakonite finančne operacije. Vse te zlonamerne govorice je odpra vila osvoboditev Rolfa Schilda, ki je s svojim zdravstvenim stanjem, ugrabitelji so ga surovo pretepli, vsem dokazal, da ugrabitev r;i hlinjena, temveč resnična, izvedla pa jo je tolpa, ki je dokazala neobičajno surovost, že samo dej stvo, da so osvobodili mater, za držali pa bolehno gluhonemo dekle. je dovolj zgovoren dokaz njihove brezčutnosti. V Nuoru so zato prepričam, da tudi papežev poziv ne bo zalegel, ugrabitelji bodo skti šali izvesti svoj načrti do konca, če pa se ne bodo oglasili v pri hodnjih dneh, bo njihov molk po menil le, daje 15-letna Annabe) Marta mrtva, (voc)
RIM -• Tudi poslance je prizadela , inflacija. Včeraj so. namreč v poslanski zbornici podražili cene v baru; skodelica kave je «posko-čila* od 100 na 150 lir, cbriocho* stane 100 lir (prej 50 liri., sendviči s šunko so se podražili pd 200 na 300 lir, brezalkoholne pijače pa od 100 na 200 lir. Navadnim smrtih kom, ki morajo v baru za voglom plačati vse te pijače in jedače dvakrat dražje, se verjetno, kljub podražitvam, cedijo sline po baru v palači Montecitorio.
,.
mm %smm '-mr
Ujeti maroški vojaki v bivši španski koloniji Rio de Oro so zgovoren dokaz, da se po umiku Mavretanije še stopnjuje odpor ljudstva Saharoui. Borci Polisaria pa se ne omejujejo zgolj na teroristične akcije, kot to trdijo maroške oblasti	(	(Telefoto AP)
lUlllllllllinilllMIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlIlillimillllltllllllllMIIIIIIIIIIIMIItllllMIlilllllllllilllllllllinillllllllliniMIIIIIIIHIIIIillllUllllllllllllllllltlllllllllllllMIIIIIIIIMIIlllMllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllMIllIllllllilliliB
TEŽAK OBRAČUN PLAZOV NAD ALPSKIM LOKOM
AOSTA — Obilnj sneženje v zadnjih dneh nad vsem alpskim lokom je v nedeljo terjalo življenje šestih oseb, eno pa pogrešajo.
Najhujše je bilo na francoskem delu masiva Mt. Blanca, kjer se je skušala skupina štirih ameriških turnih smučarjev v spremstvu ne kega francoskega vodiča prebiti od skupine Grands Monets do Chamo-nixa, a jo,je-pod Droom. zasul' plaz. Dva Američana sta se rešila In ji-
ma je uspelo prispeti do Chamo-nixa. Reševalci so v poznih urah izvlekli iz snežne gmote njuna mrtva tovariša, francoskega vodiča pa niso našli.
Na Montjoieju pa se je snežna past zrušila pod težo nekega ameriškega turnega smučarja, ki je zgrmel v -,repad. Sneg ga je. pre kril, ko so ga rčševalci izvlekli je bil že imrtjdv.	r ). «
V Val dTseru je snežni plaz ter-
jal življenje nekega smučarskega učitelja, ki je zapustil teptano progo, da bi prečkal nevaren žleb. V nekem žlebu na švicarski strani Mt. Blanca je izgubil življenje tudi šestleten otrok, ki je bil v spremstvu svojega smučarskega učitelja. Učitelju je uspelo odkopati otroka, a ta je izdihnil med prevozom č bolnišnico. •	i ,.
Na Bondonu pri Trentu se je zgodila zadnja nedeljska tragedija. S
pobočij Cime Verde se je utrgal plaz in zasul dva alpinista iz Tren ta. Eden se je rešil, a šele včeraj zjutraj je reševalcem uspelo s helikopterji prispeti na kraj nesreče. Truplo ponesrečenega alpinista so našli pod 50 centimetri spgga. kar dokazuje, da bi ga lavinska vrvica, če bi jo imel s seboj lahko rešila* saj. ga bi tovariš lahko odkopal, če bi vedel, kja. se nahaja
(voc)
13	- \i7tiL5i
llSiaiB 187 iz 175
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Skede - Matematika
13.00	Dan za dnem,
Rubrika Dnevnika 1
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	3, 2, 1.. . stik!
17.30	Mazinga «2», risanka
18.00	Šolska vzgoja:
Intervju z znanostjo Srečanje z Giancarlom Ci-cognanijem
18.30	Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
19.00	... in leto se nadaljuje,
4. del
19.20	Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«11 gtoco (legli iogattai*
Tri epizode o vohunstvu med drugo svetovno vojno 3. epizoda
21.45	Alfa, znanstvena oddaja
22.45	Dokumentarna oddaja, ki jo vodi Nanni Lov
Ob koncu DNEVNIK. Vremenska slika in Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Objektiv Jug, tedenska oddaja o problemih Juga
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Življenjski prostor Program za mladino
17.00	Čebelica Maja, risani film
17.30	Trideset minut za mlade
18.00	Šolska vzgoja:
Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.50 Dober večer s. . .
Ugorn Gregorettijem Vmes TV film iz Serije «Lažnivi Billy»
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti Studio
20.40	«Per una mandata, di šoldi»,
film v katerem nastopa Paul Newman
Ob koncu DNEVNIK 2 - Z4 nje vesti
Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja:
Turizem Turizem in delo
19.00	DNEVNIK 3	, „.stj
19.30	DNEVNIK 3 - Deželne
20.00	Malo gledališče
20.05	Mamila in podeželje, *•
20.45	Znanstvena oddaja
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče (P000” del
22.10	Mamila in podeželje, i-
JUGOSLOVANSKA 1
Ljubljana
9.15	11.35 TV v šoli , .j.
16.00	Šolska TV: Razpad kolom nega sistema
17.00	Poročila
17.20	Pisani svet	cip
17.55	Glasbeni pejsaži Srbije-niča
19.10	Risanka
19.30	TV*,DNEVNIK
20.00	Aktualna oddaja ,
20.55	B. Prus: Luka * nadW vanka
22.20	V znamenju
22.35	Iz koncertnih dvoran
Koper
19.15	Odprta meja 19.50 Stičišče
20.00	2 minuti
20.05	Risanka
20.30	TV DNEVNIK .	.
20.05	Samčevo stanovanje • iu* , -
22.10	Aktualna tema
22.40	Narodna glasba
Zagreb
17.15	TV DNEVNIK
17.45	Pustolovščina
18.15	Nove knjige
19.00	Kulturni pregled .
20.00	Signali - aktualna oddaja
20.55	Doktor Strangelove
ŠVICA
18.15	Program za mladino 18:50 TV DNEVNIK
19.05	Pionirji fotografijet TV nadaljevanka ■ ,
19.35	Svet, V katerem živ««0
20.45	OberstancTtgass, film
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; Čar pesniškega sveta; 9.00 Iz arhiva -Friedrich Schiller: «Marija Stuart*; 9.35 Glasba v razvedrilo;
10.10	Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert; 11.30 Vam še ugajajo?; 12.00 Kulturno pismo;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezervirano za. . .; 15.30 Postni govor; O poslednjih rečeh; 15.40 Doba kantavtorjev; 16.00 Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 17.10 Mi in glasba: Jugoslovanski skladatelji; 18.00 «Prepo-rod», igra v 3. dejanjih; 18.50 V ritmu bolera; 16.20 Veliki izvajalci lahke glasbe.
KOPER
(Italiianski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12 30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operna glasba; 9.00 Igra, orkester Glenn Miller; 9.15 Knjiga po radiu: Most na Drini;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Igra orkester Baiardi; 10.40 Mozaik, glasga in novosti; 11.00 Kirn, svet mladih;
11.32	Horoskop; 11.32! Glasba; 12 05 -Glasba po željah; 14.00 Mirno popoldne; 14.33 Simfonične .pesnitve: Liszt in Sibelius; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Igra skupina Casadei; 15.45 Pesmi; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Crasli; 16 55 Koledarček; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Orkester in zbor Ahaw;
17.45	Radijski zastor; 18.15 Poje skupina Pepel in Kri; 18.32 Na odru; 19.00 Glasba; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6 30. 7.25 13 30, 14.30 Poročila; O.OO Glasba za dobro jutro; 13 05 Domači pevci zabavne glasbe;
13.40	Male slike velikih mojstrov;
14.00	Mladim poslušalcem; pj.^ Glasbeni notes objave; ,:air nos RL; 15.30 Glasba po ze‘J r
16.00	iz zborovskega arhiva1
njevipavski mešani zbor .^jAgoj
nanosa in mešani zbor Marij o
- evni*’
iz Trsta; 16.30 Primorski dne' 17.00' Sotočje.
RADIO 1 ,r0o 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00. 1* 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Olas^. prebujanje; 8.40 Včeraj v P4
mentu; 9.00 Glasbeno-govorm F gram; 11.00 vs Zanicchi P0^ ^
11.15 Radig 12.03 Oddaja z Ange;,a.
atell®:
mi C. Aznavourja priredba
Sabatinijem; 14.03 Poje Dona 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska s _ Čanja; 16.30 Mladi in klasična g’ ba; 17.00 Patchowork; 1, nSge našnje popevke; 19.30 Evr°P poti.
LJUBLJANA ,,0,
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00,
11.00,	12.00, 14.00, 15.00. l9;*™!) ročila; 6 20 Rekreacija; 6.50 ro jutro, otroci!; 7.30 lz našn' ; redov; 8.08 Z glasbo v dober a
8.30	Iz glasbenih šol: r,'ai,,y,ii; šola Piran; 9.05 Z radiom na r s
9.45	Turistični napotki za nase.jLi0 te .iz tujine; 10.05 Rezerv« : za. . .; 11.35 Znano in priljlll,n,lllts
12.00	Na današnji dan; 12,'°_. „8 smo izbrali; 12.30' Kmetijs«' sveti; 12.40 Po domače; 13-^ 13Ž9 nes do 13.00 Iz naših krajev: . jo Zabavha glasba;' lS 30 PriP01"0^^ vam...;	14.05 V korak 1 ,«flO
dimi: 15.30 Zabavna glasba: V. «Vrtiljak»; 18.00 Antonin Djor s Serenada za godala: 18-30 ' 8ril
teli pri zborih jugoslovanskih.sS
dijskih postaj; 19 25 Zabavna F ,5 ba; 19.35 Lahko noč. otroci!: ^ Minute z ansamblom Milana leža; 20.00 Slovenska zemjJ pesmi in besedi: 20.30 Tipke «1% dala: 21.05 Od premiere do Prt’ re: 22.20 Informativna oddaj tujino; 22.30,S Plesnim orkesi' RTV Ljubljana; “3.05 Lirični U“-ki: 23.10 S popevkami P° J slavij!.	^