LXXI Stav. 147 a V Ljubljani, v petek, 2. luHJa I943-XX1 SpdBsIoM ta tfiBoMUMato poateh Poitolna pU4«m « (otatlaJ Prezzo - Cena L 0.80 Harotelaft mmIM 18 Lir, n inozest* ■tro 31 JO Lir • m-deljtka Isdafa w loletoo M lir, m inozemitro 65 Lir. Cek. nI, Unbliaaa 10.650 ca naročala« la 10.349 ca im«nU. Podralaieai Not* out« VENEC lskl]aB>a pooblaKmfa ta oglaleranje ftaltjanikega ta lojeja IsTorai Ualona Pubblleitš Italiaaa 8.A, Milana. Izhaja nak dan ajatra) razen ponedeljka ta dneva po praza&n. Uredalltvo ta apravai Kopitarjeva 6, LJubljana. Badazlona, Aaiaalniatrazione« Kopitarjeva i, Lubiana. Telefon 4001—4005. Abbcamm rotil Maoa 18 Lira. EiUro.ni*« i« 31.50 Lir«. Edi« ■ion« domanlca, »o-no 34 Lir«. Estero 65 lira. C C ?4 Lubiana 10.650 pcc gli tbbonamcntl, 10 349 pvr I« In« aerzionL • Filiala« Noto mesta, Concesslonarla Mclnsfr« per la pnbbTIdtl dl prorealenca Itallana ed aatora: Union« PnbbliciU lUliana & A, Milana Vojno poročilo st. 1132 Pet sovražnih letal sestreljenih GlaTai Stan italiiaMkih Oboroženih ail objavlja: Sovražno latalitvo je napadlo mestna In poljedelska središč« t Siciliji in Sardiniji Znatna Ikoda in žrtve so naatale v Pater-m a, kjer je bilo cadatih več civilnih zgradb, med njimi Kr. univerza in ena bolniinica. Tudi t C a 11 i a r i j u so bila razdejanja ter požari t srednjih mestnih četrtih. Nasprotne skupine, ki so jih večkrat napadli naii lovci, so zgubile t boju 4 stroje. Eno nadaljnje letalo je uničilo obrambno topntttvo v T r a -p a n i j u. Eno naI« letalo se ni vrnilo z dnevnih poletov. Dodatek k vojnemu poročilu it. 1132: Vsled napadov, omenjenih t današnjem vojnem poročilu, so naiteli doslej naslednje žrtve: 3 mrtvi in 2 ranjena v Schiacca (Agrigento); 5 mrtvih in 18 ranjenih med bolniki v palerm-ski bolniinicl Boji pri Lisičansku in Kirovu Junija je bilo potopljenih 31 trgovskih ladij s 149.000 tonami, I križarka, 2 rušilca, I podmornica in 16 izkrcevalnih čolnov julija. Nemško Hitlerjev glavni stan, 1 vrhovno poveljstvo objavlja: Z vzhodnega bojiiča poročajo o krejevnih bojih samo Iz odsekov pri Lisičansku in Kirovu. Letalstvo Je a dobrim uspehom napadlo topniške postojanke, letališča in dovozna sovražna oporišča ter doseglo bombne zadetke v polno nu zbirališča čolnov severovzhodno od Temrjuka. Na Črnem morju je neka nemška podmornica potopilh sovjetski čoln za spremljavo. V času od 21. do 70. junija so nemške pomorske oborožene sile ter protiletalsko topništvo z obale in mornarice sestrelile 46 letal. V borbi proti angleš. in ameriš. pomorskim zvezam je bilo v mesecu juniju potopljenih 31 .sovražnih trgovskih ladij s skupno 149.000 tonami ter tri prevozne jadrnice. Od tega so 107.000 Ion potopile podmornice. Nadaljnjih ladij s skupno 250.000 tonami je bilo večinoma Zgražanje nad barbarskim bombardiranjem Berlin, 1. julija. Nemški tisk izraža svoje in vseh civilnih narodov zgražanje nad barbarskim bombardiranjem spomenikov kakor sta kolnska stolnica in katedrala v Messini, ki spadata v umetniško lastnino celotnega človeštva. »Zvvolf Uhr Blatt« piše- Očividno hočejo anglosaški roparji pripraviti Evropo na dan, ko jo bodo izročili boljševizmu, ki bo izravnal z zemljo cerkve in glavne umetniške spomenike, kakor so to storili Sovjeti v Rusiji. S satanskim razdiralnim veseljem mečejo Angleži bombe na zgodovinske spomenike, ki so uživali spoštovanje številnih rodov. Tako anglosaško barbarstvo praznuje krute orgije. Angleži niso bili nikdar boli zasovraženi v celcm nemškem narodu kakor včeraj, ko se je nemško sovraštvo še pomnožilo. Vsi nepotrpežljivo pričakujemo trenutka maščevanja, ki bi se že moralo začeti, pa je bilo še za nekaj časa odloženo, da bo lahko izvedeno z brezprimerno uničevalno silo. Smuts opominja Angleže Italijanski vojak bi postal lev, če bi meral braniti svojo zemljo Rim, 1. julija. Južnoafriški ministrski predsednik Smuts je podal nekaj izjav, ki so mrzel tuš ea churchillovsko propagando. Smuts seveda Angležem ni mogel z jasnimi in točnimi besedami povedati, kako se je Churchlllova živčna vojna proti Italiji končala a popolnim porazom, niti jim ni mogel pripovedovati, kako je terorizem na slepo zmetanih bomb na italijanska mesta povzročil prezir, čigar posledice so ravno nasprotne, kakor se jih je nadejal angleški ministrski predsednik. Smuts je človek, ki gleda naprej in čeprav ne more vedno jasno povedati kar hoče, vendar na kak način med vrs.ticami opominja londonsko vlado in to resno in stvarno: zaveda se, da imajo Churchillove lahkovernosti svojo mejo in da se morata Anglija in Amerika odločiti za tvegan napad na Evropo ter računati na slovesen poraz ali pa pozabiti Evropo in se obrniti na Tiho morje. Vsekakor pa Smuts, ki ima točna poročila o tem, kaj je zmogel italijanski vojak v Afriki in ki je videl ponosno zadržanje italijanskih ujetnikov, s silo privedenih v njegovo ozemlje, ne dvomi o bojni sposobnosti italijanskih vojakov. Dobro ve, da se je italijanski vojak navzlic obrekovalni Chur-chillovi propagandi vedno boril s pogumom in čudovito požrtvovalnostjo in da bi se ta vojak spremenil v leva, če bi moral branili narodno ozemlje, svojo lastno hišo, svojo lastno družino. Zato si Smuts ne dela utvar in se hoče odtegniti od onih, ki v Londonu in Washingtonu še upajo, da jih bodo na italijanskem ozemlju sprejeli z odprtimi rokami, ki bi jih objele kot »osvoboditelje«. Ve, da imajo Italijani preveč zgledov in zato ne morejo verjeti v angleško dobrikanje. Predvsem pa ve, da je italijansko ljudstvo pripravljeno na najtrše žrtve in je ne le fizično, marveč predvsem duhovno oboroženo pred vsemi napadi, zlasti pred najbolj divjimi. (»Gazzetta del Popolo«.) Moskva in Balkan Odkritje sovjetskih teženj na Balkanu je izzvalo krizo med raznimi londonskimi begunskimi vladami Budimpešta, 1. iulija- »Le Ultime Notizie« ponatiskujejo članek »Pester Lloyda< o krizi jugoslovanske begunske vlade, ki ni prišla pre- senečeno, kajti nasprotstva med Moskvo ter begunsko Poljsko iu Čehoslovaško niso mogla ostati brez vpliva na begunsko jugoslovansko vlado. Smo pred političnim razvojem, nanašajočim se na območje med Baltikom in Egejem, čigar gonilna sila se nahaja izključno v Moskvi. Londonski viri poročajo, da se je Slobodan Jovanovič umaknil, da bi druga vlada laže vodila novo zunanjo politiko, ki naj bi skrbela za sodelovanje z vsemi zavezniki, ne le samo z zahodnimi. Ni še dolgo, kar je sovjetska vlada protestirala pri begunski jugoslovanski vladi zaradi poveljnika četnikov Mihajloviča, ki so ga v Moskvi obtožili »izdajstva« nad zavezniško stvarjo. Sovjetski protest ni imel posledic, toda zdi se, da 6o začeli zoreti sadovi sovjetske politike. Januarja lanskega leta so v Londonu še mislili, da bodo lahko vplivali na usodo naro^ dov iped Baltikom in Egejem ter so predložili dva načrta za konfederacijo v obliki meddržavnih pogodb. Prvo pogodbo sta sklenili begunski vladi Jugoslavije in Grčije, drugo pa Češke in Poljske. Temu je sledila skupna izjava, v kateri sta obe strani izjavili prepričanje, da lx> bododnost evropskega ozemlja med Baltikom in Egejem odvisna od zveze omenjenih konfederacij. Toda med Poljaki in Čehi idila ni dolgo trajala. Beneš je hotel izkoristiti spor med Poljaki in Moskvo in tako so se prelomili odnošaji med Češko in Poljsko. Jugoslovanski politiki v Londonu so k temu dolgo molčali. Čimbolj pa se je čutil sovjetski vpliv, tem bolj se je hladilo navdušenje za zvezo z Grško. Začetek aprila je mladi kralj Peter izjavil, da je ta zveza ideal, za katerega je treba delati ter je izrazil željo, naj bi se balkanski zvezi pridružili še drugi narodi, »v primeru, če bi se ustanovila«. Sovjetski pritisk Berlin, 1. julija. AS. Izšel je 30. zvezek tehnične enciklopedije, posvečen zgodovini tehnike. Avtor te knjige major inženir Ench K.othc doka-ruje, d» je vojna največja učiteljica na vseh področjih tehnike. .. nairaščal. Beneš bi moral potovati oskvo. Zve6t svojim načelom bi rad dosegel sovietsko vlado sporazum za rešitev podo- S? Je s sovjetsko vlado sporazum navskih držav, ki naj bi odgovarjal zahtevam Kremlja. Zadnja poročila govore, da se Moskva še vedno zanima za Balkan in da segajo njene težnje od Egeja do Adrije. Toda če delo za Be-neša ni težavno, begunski Jugoslovani v Londonu nc morejo brez težav dregniti v sršenovo gnezdo. Položaj je zamotan zlasti za mladega kralja Petra. Jugoslovanska dinastija ima izrazito protiboljševiško tradicijo. Vedno so vladali najtesnejši odnošaji med carsko družino in med družino Karadjord jevičev, ki ni mogla odpustiti krvave tragedije v Jekaterinoslavu. Bivša Jugoslavija je sprejela velik del ruskih emigrantov, ki so dosegli visoka mesta v državni upravi. Carski poslanik v Beogradu je dolgo ostal na svojem mestu. Slobodan Jovanovič pripada stari politični šoli in gleda na boljševizem kot na nesrečo, kateri se je treba na vsak način izogniti. Zato se širijo glasovi, da naj bi postal predsednik nove begunske vlade kakšen pripadnik bivše Radičeve stranke. Kakšen bivši radicevec bi lahko vodil takšno jugoslovansko zunanjo politiko, ki bi ustrezala zahtevam Moskve. Gotovo ie, da se kak radi-čevski Ilrvat ne bi pomišljal izdati interese mladega kralja Petra, kajti politična tradicija Štefana Radiea je bistveno republikanska z bombnimi zadetki hudo poškodovanih. Računati je treba, da je tndi del teh ladij izgubljenih* Dalje sta potopila vojna mornarica in letalstvo eno krizarko, dva rušilca, eno podmornico in 16 enot za izkrcavanje. Tri križarke ter 18 drugih bojnih enot ter več čolnov za izkrcavanje, je bilo poškodovanih, Berlin, t. julija. AS. Zadnje dni je več boljše-viških bataljonov ter polkov izvedlo več napadov na nemški odsek med Orlom in Kurskom. Nc gre še za začetek velike ofenzive, katero nekateri v kratkem pirčakujejo in za katero se Sovjeti pripravljajo pri Orlu, pač pa boljševiki preizkušajo trdnost nemške obrambe ter pošiljajo v napad od- delke, obsojene na smrt, kajti napadajo brez tan-kovske zaščite in brez predhodne topniške priprave, ker ne marajo, da bi Nemci prehitro cve-deli, kje se nahaja sovjetsko topništvo. Ti oddelki, ki jih pošiljajo v klavnico, so sestavljeni skoro izključno iz kaznjencev, pobranih nedavno iz ječ, spremljajo pa jih politični komisarji. Tako so Nemci 27. junija uničili tri čete, sestavljene izključno ix političnih kaznjencev. Nekateri so bdi ujeti in so povedali, da so jih pobrali iz ječe v mestu Gor-ki. Boljševiki so jih vtaknili v vojaške obleke, ker so bili zapori poškodovani od bomb in niso vedeli, kam naj bi jih spravili. Mislili so da je najbolje, ako jih uporabijo za topovsko meso v kaki sprednji črti. Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča vlada mir. Vodilno pa je bilo zopet nemško letalstvo, ki je bombardiralo ne le industrijska središča ob Volgi vse do Astrahana. marveč je zadalo trde izgube tudi sovjetskemu izkrcevalnemu brodovju, zbranemu v pristaniščih Azovskega morja. Vsega skupaj je bilo uničenih 50 sovražnih hitrih čolnov. (Gazzetta del Popolo«.) Obletnica ustanovitve Littorie Berlin, 1. julija. AS. Ob obletnici ustanovitve Littorie prinaša »Volkischer Bcobachter« na tretji strani članek z naslovom »Vojna, ki jo ima Musso-lini rajši«i V članku popisuje velikanske uspehe, ki jih je dosegel fašizem v desetih letih pri osuševalnih delih. Nemški list naglaša, da je bilo v zadnjih 10 letih fašistične Italije storjenega več kakor v mnogih prejšnjih stoletjih. Bonifikacija Pon-tinskih močvirij in nastanek cele vrste kmetskih naselbin, ki dajejo delo desettisočem kmetov, je najboljši dokaz konstruktivne volje Ducejeve na vseh odsekih italijanskega javnega življenja. Iz dobe ustanovitve Littorie izhaja zgodovinski Musso-liniiev stavek, ki je široko odmeval po svetu: »To je vojna, ki jo imamo najrajši, toda za dosego našega cilja moramo delati v miru « Danes — nadaljuje člankar — ko sovražnik grozi pred vrati Italije, italijansko ljudstvo nc kaže znakov izmnče-nosti ali obupanosti, marveč se je združilo v granitni blok okoli svojega Duceia, odločeno branili zemlje, katere mu dajejo vsakdanji kruh, odločeno boriti se do dosege zmage. Amerikanci so proti boljševizmu Dočim Anglija, ki je do vratu v vodi, sprejme vse, hočejo Amerikanci debatirati, preden odobre moskovsko stališče Rim, 1. julija. Ameriška revija »Lifet je pisala, da vlada v ameriškem ljudstvu bojazen in odpor pred komunizmom- List opo/arja na zamotano vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Stalin sedel za mirovno mizo in narekoval mir. Ijst hitro dodaja, da ameriško ljudstvo občuduje Sovjetsko Zvezo, kolikor se govori, da Rusija m v celoti komunistična. Povprečni Amerikunee ima mnogo vzrokov, da ne more verjeti, du komunisti nc bi razširjali svojih idej po celem svetu. Članek se zaključuje z naslednjim stavkom: »Rusija pomeni nevarnost za Združene države, ki se morajo zato vedno bolj oboroževati, da bodo tako trdna skala demokracij in da bodo zmagale one in no Rusi.« Povprečni državljan v vseh državah ie dobro misleč pristaš miru, ki ne zaupa nobeni novotariji in se boji vsega, kar ve o revoluciji. Je protikomunist in protifašist, proti-komunist iz strahu, protifašist pa iz nevednosti, nepravilnega tradicionalizma in duševne lenobe. »American Journal* na primer besno napada propagando v prid boljševikom ter \Vilkieja in Wallaceja, opominjajoč, da je Stalin ob 23 letnici boljševiške revolucije dejal, da so njegovi cilji različni od ciljev Angležev in Amcrikancev. List pravi, da bodo Združene države po vojni ločili od Rusije tuko politični vzroki kakor tudi gospodarski vzroki. Različno stališče med Anglijo in Ameriko glede politične tuktike do Sovjetske Zveze izhaja večinoma iz različnega precenjevanja oportunizma. Anglija, ki je do vratu v vodi, sprejme vse. Združene države pa imajo svobodno izbiro in hočejo vsaj debatirati, preden odobre moskovsko stališče. Značilen primer protisovjetskega ameriškega mnenja je članek znanega politika in časnikarja Demaree Bessa v »Sattirduv Evening Post«. Začenja z ugotovitvijo, da je nevarno predpostavljati, da bi Anglija in Amerika skupno z begunskimi vladami v Londonu sami odločali o usodi Evrope v primeru zavezniške zmage. Sovjetska Rusija bi si rada naredila v Evropi takšne meje. kakršne bi sama hotela. Tega se moramo jasno zavedati. — To je nekaj jasnih severnoameriških primerov, ki kažejo, da so Amerikanci proti Rusiji kot velesili, ki bi gojila razkra-jnlni boljševizem- Ravno zadnje mesece so v Združenih državah začeli strastno razpravljati o odnosih med Washingtonora in Moskvo. Snor med Moskvo in Poljaki ter odkritje katinske-ga pokolja sta seveda p ril i In še več olja na žerjavico. (»Le Ultime Notizie«.) Japonska letalska zmaga na Salomonskih otokih Zahodni Pacifik, 1. julija. AS. Poročajo, da je japonsko protiletalsko topništvo na Salomonskih otokih 26. junija sestrelilo nadalnjih 13 sovražnih letal. 7 letal je bilo setreljenih nad otokom Co-lombangara, 6 pa nad Mundo na otoku Nova Ge-orgija. 31 sovražnih letal je priletelo nad Colom-bangaro, toda letalci niso mogli skozi ognjeno verigo protiletalskih topov. Sovražna skupina se je morala umakniti, ko je zgubila 7 letal. Istega dr.e je druga skupina 52 sovražnih letal, med katerimi so bili Douglasi, ogledhiški bombniki in lovci, priletela nad Mundo na Novi Georgiji, pa je bila prav tako odbita po izgubi 6 letal. Sovjetske človeške sile niso neizčrpne Rim, 1. julija. V Angliji je razširjenj mnenje, da so sovjetske človeške sile neizčrpne. Zdaj pa je londonski Kst »News Cronicle« nastopil pioti takšnim lahkovernim prerokom, hoteč obračunati s temi neumnimi utvarami, ki Moskvo le razburjajo. List poziva svoje čitatelje, naj pomislijo na dejstvo, da je štela Sovjetska Zveza v začetku vojne 193 milijonov prebivalcev, od tega pa se nahaja dobrih 50 milijonov v krajih, katere so zasedli Nemci. Do avgusta leta 1942 pa so znašale ruske izgube 5 milijonov mrtvih, ranjenih ali pogrešanih. List nato naglaša tudi razne druge sovjetske izgube, knkor velikanske izgube vojnega gradiva Dočim lahko Nemčija pridela letno 40 milijonov ton jekla, znaša sovjetska izdelava le 10 milijonov ton. Sovjeti so izgubili polovico svojih železnih Churchill ni povedal nič novega Berlin, 1. julija. Na nemški strani doslej I da bodo podmornice znova prešl 'i polurad- I »mi bomo morali mogoče doživeti še niso zavzeli nikakega uradnega ali pol nega stališča do včerajšnjega Churchillovega govora. Po poročilih agencije »Europa Press« pa se dajo takole povzeti prvi vtisi v nemških političnih krogih: Angleški ministrski predsednik ni povedal ničesar novega. Tudi maloštevilne variante njegovih običajnih motivov niso prav nič zanimive. Dovolj značilno je, da je opisujoč podmorniško vojno hvalil dosežene uspelie, ki jih je dosegla obramba v zadnjih treh mesecih, nato pa je zaključil poročilo z jasnim opominom, da si ni treba delati utvar, V zvezi z letalsko vojno |e i e v napad in nove poraze.« nadaljeval, da bodo napadi še povečani in ko bodo uničena večja »industrijska« središča, pridejo na vrsto vsa druga. V glavnem je dal razumeti, da je letalstvo največja sila združenih narodov vse do Sovjetske Rusije. Napovedal je, da bo tudi rdeče letalstvo sodelovalo z njegovimi bombniki v letalski tofalni vojni. Ker je Churchill videl, da Rusija noče začeti z Itoji na suhem, se je zadovoljil s tem, da Sovjetska Zveza sledi vzgledu Anglosasov, to je. da se udeležuje letalske ofenzive. (»11 Piccolo«.) rudnikov ter tri četrtine aluminijastih rudnikov. Vsega tega se mora Anglija zavedati, preden bi zopet ponavljala komodno mnenje o »gigantskih sovjetskih človeških Rezervah«. (»Le Ultime Notizie«.) Obsedno stanje v Iranu Ankara, 1. julija. AS. V vseh področjih Perzije je bilo oklicano obsedno stanje. Varnostno službo so prevzele angleške čete. Angleške oblasti utemeljujejo ta ukrep s potrebo zagotovitve notranjega reda iz vojaških razlogov. Carigrad, 1. julija. AS. Obsedno stanje v Libanonu je bilo podaljšano za nadaljnjih 10 dni. Portugalski obisk v Španiji Madrid, 1. julija. AS. Portugalsko pomorsko odposlanstvo, ki je pod vodstvom admirala Mar-tha obiskalo te dni španske ladjedelnice ter pomorska oporišča v Galiciji in je bilo prisrčno ter z izrazi navdušenja prijateljstva sprejeto od vseh oblasti, se je vrnilo v Madrid, od koder jc z letalom takoj odpotovalo v Lizbono. Ameriške bedastoče o Italiji Rim, 1. julija. AS. Ameriški tisk se zvesto drži poti svojega britanskega brata pri kuhanju presenetljivih novic o Italiji. Zadnjo bedasto iznajdbo amerikanske vrste je prinesel britanski »Datly Te-legraph«. Gre za neko poročilo, ki ga je dobil »Associated Press« iz Berna. To poročilo pravi celo, da je italijanska policija prijela in zaprla »nad 7000 protifašistov in drugih odpadnikov«. Poročilo se končuje dobesedno takole: »Aretirane! naj bi bili visoki fašistični funkcionarji, prefekti ter več tisoč komunistov in protifašistov.« Majski protestira StocKholm, l. jul. AS. Dogodek, ki je pripravil mnogo užitka, — kakor piše »Daily Herald« — se je pripetil v angleškem mestecu Granlham. Na občinskem poslopju so nekega dne razobesili sovjetsko zastavo, ki je visela tam 48 ur, dokler je niso slednjič ponoči neznanci odstranili. Ko je sovjetsko poslaništvo v Londonu zvedelo za ta dogodek, se je pritožilo pri angleški vladi zaradi žalitve narodne zastave v zavezniški državi. Predsednik angleško-sovjetskega društva, Digrant, je celo zahteval, da mora policija odločno nastopiti in kaznovati krivce. Pritožbe veleposlaništva niso prav nič upoštevali, razen če gospod Majski ne smatra mesta Granthama že za prestolnico ene tistih republik, o kateri Stalin sanja, da bodo vstale v raznih evropskih deželah. V tem primeru se bo smatral pooblaščenega, da se znova pritoži tisti dan, ko bodo na občini tetfa mesta razobesili angleško zastava. Rudolf Andrejka: Zasebni vrtovi - priča ljubljanske imenitnosti Ako gremo iz Miklošičeve na sedanjo Blei- | dobro vzdržan vrt, ki je prehajal v lep, s vveisovo cesto skozi Frančiškansko ulico, ne » smrekami zasajen park. Na levi strani vrta, memo prezreti vrta frančiškanskega samostanu, ki pu je bil pred leti večji in bolj negovan. Precej sveta je odšlo, ko je dolgi zid na Frančiškanski ulici napravil prostor ličnim pritličnim prodajalnam, Da koncu, proti hotelu Slonu pa veliki stavbi Frančiškanske prosvete. Na desni strani Frančiškanske ulice je še ohranjena stara hiša št. 6, nekdaj last trgovca Franceta Gregi a, danes pa Učiteljske tiskarne. Za to hišo je bil nekoč prav čeden večji vrt, ki pa se je porabil za zgrudbo Učiteljske tiskarne. Na vzhodni strani Schellenburgove ulice, tam k.ier stoji danes poslopje glavne pošte, ni bilo posebno velikih vrjov, vendar je za nekdaj Supančiče.vo, danes Scagnettijevo hišo štev. 4 ohranjen stari vrt, meječ na dosti obširen vrt Kleblove hiše v Wolfovi ulici 6, ki je bila pred 100 leti last Primičeve rodbine. lam, kjer stoji moderna hiša zavarovalnice Croatia, št. 3, je bila pred 140 leti majhna eno-liadstropna gostilna >Pri zlati zaponk, ki se omenja že 1. 1803. Pri tej gostilni je bil precej lep restavracijski vrt, ki je vabil zlasti med 1840—1870 Ljubljančane v svojo senco. Vsekakor je bil ta vrt, ki je z gostilno vred I. 1875. prenehal, eden najstarejših gostilniških vrtov v Ljubljani, ker je vrt sosedne Kazine nastal šele okoli leta 1840., vrtova kolodvorske restavracije in Perlesove gostilne v Kolodvorski ulici okoli 1836, veliki vrt Koslerjeve pivovarno v Šiški pa celo šele okoli leta 1870. Onstran bivšega Kongresnega trga, pri vhodu v Gradišče, stoji še danes stara Wurzbacho-va hiša Gradišče 1. Bila je pred 100 leti last odvetnika dr. Jurija Zwayerjrt roj. 1787 v So-dražici. Za njo so se širili nevidni s trga, veliki in skrbno gojeni Zvvayerjevi vrtovi tja do Bab-ne doline, današnje Vegove ulice. l)oi teh vrtov je odkupila leta 1871. Kranjska hranilnica, ko je zidala novo poslopje državne realke v Vegovi ulici. Kar je še ostalo, nima več tistega pomena ko nekoč. V starem Gradišču, tam kjer stoje danes hiše Pokojninskega sklada Pokrajinske hranilnice in kjer poteka široka Gregorčičeva ulica, V> se širili do Igriške ulice zelenjadni in cvetlični vrtovi Andreja Zakrajška, ki ga je nasledil vrtnar Kari Lrinarova. Lota 1013 jih ni bilo več. Obsežne vrtove nekdaj Germekove domačije v Gradišču 10 ima danes v lasti zapuščina B«, da sc vrši žensko klubsko prvenstvo v nedeljo, 4. julija, ob 9-30 na stadionu SK Planine. Prosimo vse gg. sodnike, ki so v tej skupini, da sc zanesljivo javijo vrhovnemu sodniku vsaj pol ure pred pričetkom tekmovanja. Istotako naj sc javijo ob navedenem času vsi gospodje, ki so sc prijavili za sodniške iznite. Udeležba je za vse kandidate obvezna. Vtiod na stadion jc z Vodovodne ceste. 2. Prnvilniki. Vsem gg. sodnikom toplo pri- Eoročaino nabavo pravilnikov, ki jih jc izdala ahkoatletska zveza, in sicer: Tehnični pravilnik po normah I. A. A. F. (mednarodna določila o lahkoatletskih panogah in orodju), Amaterski pravilnik I. A- A. F- in pravilnik Zbora slovenskih nogometnih sodnikov. Vsi omenjeni pravilniki so razmnoženi na cvklostil in so vsem sodnikom in športnim delavcem neobhodno potrebni. Cena vsem trem pravilnikom jc 23 lir. Naročajo se v tajništvu Zveze med uradnimi urami ali po pošti. 3. Sodniški izpiti. Obveščamo vse gospode, ki so se prijavili za izpite za lahkoatletske sodnike, da se bodo vršili izpiti v soboto, 24. julija. . Vsi gg. kandidati bodo dobili Se posebna obvestila. Pristojbina za izpit znaša 20 lir in je. plačljiva pred pričetkom izpitov. — Predsednik. Člen 5. Kršitelji določb člena 2. te uredbe in določb naredbe z due 11. septembra 1941-XIX št. 102 se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja ll)42-XX št. 8 in t uporabo določb naredbe z dno 25. novembra 1942-XXl št. 215 v denarju do 5000 lir ali z zaporom do 2 mesecev. V hujših primerih se izreče poleg denarne kazni tudi zapor in sc lahko odredi z.ačasni ali trajni odvzem obrtne pravice. Ob začasnem odvzemu obrtne pravice se morajo nameščenim delojemnikom nadalje plačevati plače in mezde, državi, pokrajini in občinam pa davki in takse. Člen 6. Ta naredba je stopila v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Podaljšanje rokov za zvišane pokojnine nameščencev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 10. julija 1942-XX št. 150 s spremembami zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, upoštevajoč, da še vedno obstoje pogoji, zaradi katerih so so pokojnine zvišale in smatrajoč za potrebno, da so roki iz členov 2. in 13. omenjene naredbe podaljšajo, odreja: Člen 1. Veljavnost določbe členov 2. in 13. naredbe z dne 16. julija 1942-XX št. 150 s spremembami zakona o pokojninskem zavarovanju, nameščencev so podaljšuje za ves čas vojne. Člen 2. Ta naredba je stopila v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. * Nove cene sladkorja. Visoki komisar je določil nove prodajne cene za sladkorno sipo. Cena znaša v prodaji na debelo za 100 kg 900 lir, v nadrobni prodaji pa za 1 kg franko prodajalna vključno javne dajatve 9.40 lire. IRL Zavod za industrijsko obnovo je lani dosegel dobičke 333 milij. lir, od tega 274 milij. lir od prodaje delnic in podjetij po višjih cenah 81 milij. od normalnih donosov. Leta 1941 so znašaii ti donosi 126 in 31 milij. lir. Zavod je oddal podjetij za 663 milij. lir. Država je od dobička Zavoda dobila 52.5 milij. lir. Fond, ki je nastal iz rezerviranih dobičkov, bo zvišan na 130 milij- lir in služi za tehnično strokovno vzgojo vojnih sirot. Nacionalni zavarovalni zavod. Iz poročila Nacionalnega zavarovalnega zavoda (INA) v Rimu za lansko leto jo posneti, da je proizvodnja v lanskem letu narasla od 4.192 na 5-892 milij. lir. V ljudskem zavarovanju se je zavarovana vsota povečala za 23 na 636-5 milij. lir. Glavnice zavarovanj so lani znašale ob koncu leta 30 milijard lir na 4.991 milij. policah, kar V dobi, ki > svojimi pomembnimi dogodki ustvarja temelje novemu življenju, novemu redu, dobro čutimo in spoznavamo, da gine vse, da se ruši vse, kar ni osnovano na temelju resnice in praivice, Kitajci lepo pravijo: »olje in resnica »plavala vedno na vrli.« Da je resnica res tista, ki nam more biti vodilo našega življenja, ki mora torej biti vedno v naši zavesti, v naši vesti in ki jo moramo izpričevati v vsem našem delova-i nju, v vsem našem teženju, lo ve ogromna večina našega naroda, lo spoznava sleherni. Če se je skoraj ves naš narod s tako silno J gorečnostjo oklenil zopet besede božje in če je strnjen v pobožnostih, ki jih opravlja v čast pre-v svetemu Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu j, Srcu Marijinemu, naj bo to vzpodbuda tistim redkim Slovencem, ki še stoje ob strani! Kdor čuti s svojim narodom, temu vabilu ogromne večine naroda no bo odrekel. Če pa, tedaj nI razumel klica časa, ne želje in klica svojega lastnega naroda in je vslo-( pil ob stran vsemu delovanju, dogajanju in hotenju, ki je bistvene važnosti za našo bodočnost in ki edino sloni na pravih trdnih temeljih, ker ^ so to temelji večne besede božje. Svoji mogočni zavetniei Mariji — naši Kraljici smo slovesno izjavili obljube, za katere na-J rod ve, da mu bodo zvest kažipot v življenju in " da mu bodo prinesle pravega preporoda. Z njimi smo potrdili zaključek pobožnosti petih prvih sobot. Osrednja točka v novi pobožnosti petih prvih sobot naj pa bo prenovitev našega družinskega življenja, posvetitev naših družin brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Po družini — po celici našega ^ naroda bo zdravje prišlo v vse narodne plasti, t v življenje in mišljenje nas vseh. In duhovnega zdravja potrebujemo bolj kot kdaj poprej, če ho-i čemo v vseh preizkušnjah časa obstali. Po prvih sobotah, ki jih bomo jutri začeli, v iščimo ponovno resnične spravo med nami, ki f naj ustvari edine, združi v ljubezni do časnih in l| večnih vrednot, ki nam jih oznanja Mati božja. ( Sprava je drugi veliki cilj te nove poboinosti < petih prvih sobot. In če nič drugega, naj vsaj ta < plemenita misel omeči voljo slehernemu Sloven- < cu in naj ga pripeljo v narodno občestvo, 6 katerim vred naj vdano išče miru in pomoči, ki jo moremo prejeti le po milosti besede božje I Pojdimo k svojemu narodu in s svojim narodom po poti, ki jo je letos nakazal tako jasno! a Mar je to res tako težko?! š. D. pomeni v primeri s prejšnjim letom zvišanje za 714.000 polic in 5 milijard kapitala. Matematično rezerve so narasle za 1.043 na 7.742 milij., inkasirane premije za 276 na 1.426 milij-lir. Čisti dobiček je znašal za lansko letfc 83.6 milij. lir. Državne želcznicc v Italiji. Dolžina železniškega omrežja se je od 1940-1941 na 1941-1942 povečala od 17.051 km na 17.172 km, število potnikov je naraslo od 223 na 283 milij., količina prevoženega blaga od 20-4 na 24.5 milij. ton. Oblačilne karte tudi v Ameriki. Iz Lizbone poročajo, da bo v kratkem tudi v Zedin jenih državah vpeljana oblačilna izkaznica, da bi se na ta način omogočila pravična iu pravilna razdelitev oblačil med potrošnike. Obsodba vojaškega sodišča Vojaško sodišče v Ljubljani jc obsodilo na dosmrtno ječo Antonija Tomaniča, rojenega 11. januarja 1901 v Popovcih na Štajerskem in sta-nujočega v Zaklancu pri Horjulu. Anton Toma-nič je bil obtožen: a) da jc V času pred majem 1943 sodeloval pri Horjulu v oboroženi tolpi, ki se je zbrala z namenom, da bi nastopala proti državni oblasti, kot njen sel; b) da je nekega nedoločenega dne v juniju 1942 sodeloval pri rušenju ceste Vrhnika—Horjul in s tem povzročil znatno poškodbo na tej cesti; c) da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval v združbi, ki je stremela po uničenju dosedanjega družabnega, političnega in socialnega reda v državi. Vojaško sodišče je spoznalo Antona Tomaniča krivega soudeležbe pri oboroženi tolpi in krivega protidržavnega delovanja ter ga jo obsodilo zato na dosmrtno ječo in na trajno izgubo državljanskih pravic z vsemi drugimi običajnimi posledicami. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil oproščen obtožbe, da je sodeloval pri atentatu na javna prometna sredstva. Vremenska napoved. 2. julija (petek:) v glavnem jasno, podnevi vroče, čez noč ponoven vpad deževja. 3. julija (sobota:) negotova oblačnost, od časa do časa dež, nagnjeno k nevihtam in ploham. Res je, rla mnogi delavci, ki so korakali proti carski palači z namenom, da bi govorili s carjem (dejansko so vsi dobro vedeli, da carja ni v mestu, ampak da prebiva v Carskem selu), niso poznali pravega namena te manifestacije. Velika večina izmed njih se je dala zavesti po predlogu, da bo delavstvo predložilo carju prošnjo, kjer bi mu potožilo o svojih gospodarskih težavah, katerih večina so bile resnične. Toda tem mirnim zborovalcem so se pridružili ljudje, ki so imeli čisto druge namene in zahtevam, ki so jih stavili delavci, so voditelji v zadnjem trenutku, brez vednosti delavstva, pristavili politične zahteve, ki jih nobena vlada no bi mogla sprejeti. Podpihovala so tudi dobro vedeli, da je prejšnji dan vojaštvo zasedlo mesto, da je bil prepovedan vsak sprevod in da so čete dobile ukaz, da morajo preprečiti kakršno koli zborovanje. Na čelo sprevoda eo postavili uboge ljudi, ki o teh odredbah niso ničesar vedeli in jim izročili carjevo sliko, da bi jo nosili v sprevodu. Jasno je bilo kakšen bo učinek prvega srečanja teh množic z vojaškimi oddelki. Ko jo množica pretrgala prve vrste vojaških oddelkov, je kakor povodenj drvela proti carski palači. Tukaj je straža pozvala delavstvo, naj se razidc, a razjarjeni ljudje so odgovorili t zasmehovanjem in grožnjami. »Bilo je strašno,« je drugi dan carica pisala eni izmed svojih sester, »Bilo je neizogibno, da so četo dobile ukaz za streljanje. — Bolje je bilo, da jo padlo tri sto ljudi, kakor r!a bi število žrtev bilo še mnogo večji.« Vsi so se dobro zavedali, da je ta dogodek bil ves prej kot navaden izgred. Prva poročila, ki so prišla v Carskoje Selo, so bila še bolj grozotna. Zdelo se je, da bo vse mesto prišlo v roke upornikom. Žena nekega visokega oblastnika je prihitela vsa zbegana v caričine sobe in kričala: »Prišli bodo semkaj in nas pobili! Pobili bodo naše otroke!« Carica ji je mirno dejala, naj se pomiri in pristavila: »Če bi prišli za lo, da pomore naše otroke, bodo začeli z mojimi, ne z vašimi.« Omenjamo ta dogodek kot dokaz, da se je carska dvojica dobro zavedala kako težek je položaj in da gre za strašen boj, ki ograža obstoj vladavine in vladarske hiše. V prestolnici je vojaštvo vpo-stavilo red. Prevratna propaganda pa se jc poslužila lega dogodka, da je razburila vso deželo. Slavke in atentati so bili na dnevnem redu. 4. februarja je bomba, ki jo jo vrgel nek terorist, razmesarila velikega kneza Sergeja. V Moskvi je vladalo tako razburjenje, da je policija izjavila, da ne jamči za carjevo življenje, če bi ta prišel na pogreb svojega svaka. Tako carica ni mogla iti k svoji sestri, da bi ji stala ob strani v tako strašnih trenutkih. Ob času, ko se je izvršil napad na velikega kneza, je velika kneginja Elizabeta delala v moskovski palači, v delavnici za vojne ranjence. Ko je zaslišala pok, je zavpila in planila iz palače, da bi poiskala soproga, ki je pravkar odšel. Z razkrito glavo, v domači obleki je pritekla do kraja, kjer so ostali ostanki sani, kflnj, koči-jaža in velikega kneza, okoli katerih se je že zbrala cela gruča prestrašenih ljudi. Kneginja je drsala po kolenih po snegu in zbirala kose moževega trupla. Neka preprosta ženica jo je pokrila s svojim šalom, drugi ljudje pa so ji prinašali kose knezovega trupla, ki jih je bomba vrgla na vse strani. Nekdo ji je prinesel prst, na katerem je bil še poročni prstan ... Naslednjega dne jc kneginja šla, ne da bi komu kaj povedala, v ječo, kjer je bil zaprt atentator. Hotela jc govoriti z njim. Vprašala ga jc, zakaj je umoril človeka, ki mu ni storil ničesar zalega. Dejala mu je, da mu odpušča in da jc pripravljena prosili zanj carja, če podpiše prošnjo za pomilostitev. Mladenič ni hotel podpisati prošnje, češ da mu njegovi prevratni nazori toga ne dovoljujejo. Velika kneginja mu je podarila sveto pismo in ga prosila, naj ga čila. Nato je odšla, potem ko mu je še dejala, da bo molila zanj. Nedolgo po teh dogodkih je .velika kneginja ustanovila samo- stan v bližini Moskve in se v njem za vedno posvetila Bogu. Te podrobnosti so zelo .'ažne, da moremo razumeti, v kakšnem ozračju je živela carica. To ozračje' je bilo polno pretiranega misticizma, ki je neugodno vplival na caričine živce. Ne smemo pozabiti, da je v tej strašni zimi, leta 1904—1905, carica bila zelo oslabljena, ker je sama dojila svojega zadnjega otroka. Poleg tega pa bila vsak dan bolj v skrbeh zaradi šibkega zdravja svojega ljubljenčka. Kmalu potem, ko se je zgodilo to, kar jo smatrala za čudež, so začele groziti strašne nevarnosti tistim, ki jih je najbolj ljubila. Neprestano je trepetala za življenje svojega ljubljenega soproga, ki bi lahko vsak hip padel, zadet od zločinske roke, kakor njegov stric Sergij. Carica si je večkrat predstavljala, da bo, kakor njena sestra, morala nekoč zbirati okrvavljene ostanke svojega soproga... Če si je prizadevala, da bi se znebila takih zlih slu-tenj, je zmeraj prišel kdo, ki jih je zopet vzbujal. Tako je na primer neka podeželska gospa, v trenutku ko ji je bila predstavljena, začela jadikovati nad strašnimi časi, ki so prišli nad svet. Ko je carica skušala z navidezno mirnostjo obrniti pogovor drugam, je ta dejala z žalostnim glasom: »O, Visočanstvo, Kako strašne stvari so lahko zgodijo! Spomnite se Marije Antoinetle!...« Nesrečna carica se je tega še preveč dobro spominjala. A ona nikakor ni mislila sama nase, mislila je na soproga in na svoje otroke. Nekaj let pozneje je nekoč dejala osebi iz svojega spremstva: »Pogostokrat slišim o ženskah, ki jadikujejo, ker jih za nekaj časa ločijo od njihovih mož, iz službenih ali drugih razlogov. Te ženske si gotovo ne morejo predstavljati, kaj občuti žena, ki ne more niti ta trenutek biti mirna zaradi usodo svojega moža, ki ne ve nikdar, če ga bo še videla živega, ko jo za trenutek zapustil...« Jasno moramo imeti pred očmi stanje uboge carice, ki je neprestano živela pod težo najstrahotnejših slutenj in bojazni, kajti drugače si ni mogoče razlagati bolestnega stanja, v katero je zašla in ki jo J« zavedlo v novo pogubno zanesenost. Trenutno je. iskala v veri oporo, da bi premagala strašno krizo. V vseh svojih težavah se je zatekala k molitvi. Molila jc, da bi dobila sina in dosegla čudežno uslišanje. Zakaj ne bi dosegla še drugega čudeža, namreč rešitev njenih najdražjih in ljubljene Rusije, novica Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice. Prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čim prej poslužiti! .............. I»»M»MIIIM>MI Koledar Petek, 2. malega srpana: Srce Jezusovo: Marijino obiskovanje; Proces, mučenec. Sobota, 3. malega srpana: Srce Marijino; Ilija-cint, mučeneck, Leon 11., papež. Lunina sprememba; 2. malega srpana: mlaj ob 13.44. Herschcl napoveduje oblačno in deževno vreme. Zgodovinski paberki 2. malega srpana 1. 1820., sta konjeniška poročnika Morelli in Silvati začela v Noli upor. Evropski državniki,* ki to se po zmagi nad Napoleonom zbrali na Dunaju, so hoteli zbrisati vse sledove revolucije in upe-Ijati zopet stari red. Narodi, utrujeni vsled dolgotrajnih vojn, so 6icer klonili pred silo, toda pod pepelom je tlelo dalje. Kot drugod, so se tudi y južni Italiji vrnili na prestol stari vladarji in ( njimi tudi stari red. Kralj Ferdinand je ukinil ustavo, ki jo je dal Siciliji leta 1812. in prenesel središče enotne države v Napoli. Ta poteza je razočarala napolske liberalce in razsrdila Sicilce, ki jim je kralj vzel stoletno samoupravo; tako se je rodilo v Napoliju uslavno-Iiberelno gibanje, na Siciliji pa separatistično. Nezadovoljneži 6o se organizirali v tajnih družbah karbonarjev, posebno veliko pristašev so našli v vojski. Ko se je razširila vest o uspeli vstaji v Španiji, so se zganili tudi italijanski nezadovoljneži in prisilili kralja, da je dal državi špansko ustavo. Ustavna vlada je morala rešiti dvoje težavnih vprašanj, prvo notranjepolitično je bila separatistična vstaja na Siciliji, ki jo je general Collctta s silo zatrl, drugo težje pa je bila grožnja Svete zveze, ki je na kongresu v Opavi na avstrijsko zahtevo sklenila intervenirati. Ta grožnja je postajala iz dneva v dan nevarnejša, ker tudi kralj Ferdinand ni bil zadovoljen z vlado libcralcev. Kralj je odšel januarja 1821. na kongres v Ljubljano z nalogo, da bi preprečil intervencijo, vsaj tako je obljubil parlamentu v Napoliju, toda kakor hitro se je r.našel med samozavestnimi zveznimi monarhi, mu obljube ni bilo več mar. Po sklepu ljubljanskega kongresa naj bi avstrijske čete odšle na jug in strle upor. Tedaj se je pokazala nepripravljenost in slabost ustavne vlade, ki je v širokih plasteh naroda našla le malo opore. Čete, ki jih jc vlada poslala pod vodstvom Viljema Pcpeja, da bi zastavile Avstrijccm pot, so se po prvem porazu pri Rietiju naglo razpršile. Avstrijci so brez .posebnih borb zmagoslavno vkorakali v Napoli in ostali v njem celih šest let. Ustavna vleda se je zrušila, absolutistični red je bil v celoti obnovljen, uporniki kaznovani; 1. 1937., ie umrl v Stični na Dolenjskem nadikoi dr. Anton Bonaventura Jeglič, rojen 29. februarja 1850. leta v Begunjah na Gorenjskem. Vladikovanje A. B. Jegliča tvori ne samo v zg > ■ dovini ljubljanske škofije, ampak v celotni zgodovini našega naroda pbsebno obdobje, ki mu je prav njegova velika osebnost in jekleni značaj dala posebni pečat. Osebne novice = Na filozofski fakulteti je bila diplomirana gdč. Vida Zupanič, Čestitamo! = Poroka. Na praznik sv. Petra in Pavla sta se v Zagrebu poročila g. dr. med. Vladimir Duvaneič in gdč. Rada Kocli, zaščitna sestra. Bilo srečno! m. LEVSTIK MARTIN KRPAN u 1 1 L OIZ E PERKO Bibliofilsko izdajo opremil Ar h. OAJŠEH Kuoujte to izredno lepo knjigo, kf bo v kratkem prava redkost Novi grobovi + V Ljubljani je neizprosna smrt iztrgala rodbini mr. ph. Gartusa, lekarnarja v Mostah, sina Franceta. Pogreb bo v petek, 2. julija, ob pol petih popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče h Sv. Križu. + V Ljubljani je umrl upokojeni šolski upravitelj g. Ivan Zupančič. Po rodu iz Idrije je služboval v Ratečah in v Preserju pri Ljubljani. Kot vzoren učitelj in mož poštenjak je bil povsod priljubljen. Pogreb bo v petek, 2. julija, iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. + V Ljubljani sta umrla: gospa Frančiška Trezen, posestnica in trgovka. Pogreb bo v petek, 2. julija, ob pol štirih z Žal; gospod Anton Koiič, ki ga bodo pokopali v petek ob štirih z Žal na pokopališču pri Sv. Križu. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki ialujejo za njimi, naše iskreno sožalje! — Duhovne vaj« za duhovnike. Ta mesec bosta dva skupna tečaja v Domu duhovnih vaj in sicer prvi od 12. do 16. julija, drugi od 26. do 30. julija. Ker je za prvi tečaj ie dovolj prostore, se sprejemajo priglasi še naprej. Vsi drugi pogoji so objavljeni v Škofijskem listu št. 5, str. 31. — Naslov za prijave: Dom duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9. — Izšla je knjižica; »Sveto mašniiko posve-čenje«. Verniki, ki bi se radi udeležili slovesnosti posvetitve novomašnikov v stolnici, ki bo 4. julija ob 7 zjutraj, naj si nabavijo knjižice, da bodo obrede laže razumeli. Knjižica jc naprodaj v Ljudski knjigarni in v nedeljo tudi pred stolnico. — Po močnem deževju hladno. Vremensko-matematični verjetnostni račun ea zadnje dni junija je kratko naznačil vpad deževja. Po lepem prazniku je nastopilo že ponoči deževje, ki je neprestano trajalo nad 30 ur do četrtka, 1. julija zjutraj, ko se je počasi začelo jasniti in je deževje prenehalo. V 24 urah, od 7 zjutraj zadnjega junija do 7 1. julija, je po podatkih meteorološkega zavoda padlo 26.2 mm dežja, kar predstavlja znatne množine vode. Trnovska vremenska opazovalnica jo v tem času namerila 24.4 mm dežja. Po deževju je nastopilo hladno vreme. Po gorah je zapadel nov sneg. V četrtek zjutraj jc bil temperaturni minimum +11*0, r sredo temperaturni maksimum + 14.3° C, v Trnovem za 3 stopinje višji. Barometer v četrtek zjutrai 761.1 nun. Zaradi deževja je Ljubljanica narasla, prav tako njeni mali in veliki pritoki. — Stcnografski tečaj za začetnike in napredne prične znova v ponedeljek, dne 5. julija. Ko-respondenčno in debatno pismo. Brzopisne vaje po diktatu. — Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. — Tschamba Ffi ubrani sončarico ter se po njem dobljena rjava koža nikdar ne lupi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. — Lepo knjižno darilo za konec šole in godove je pesniški izbor iz največjega poljskega Sesnika Adama Mickiewicza v prevodu Tineta __ ebeljaka in opremi akad. slikarice Bare Rem-čeve, ki je izšel pod naslovom: Kitica Mickfewi-czevih. V nji je 1200 verzov največjega slovanskega epa »Gospod Tadej« ter 16 slik z roko vrezanih v cink! Knjiga je izšla v bibliofilski opremi v nakladi 350 izvodov, izmed katerih jih bo prišlo na knjižni trg komaj 300. V surovo platno vezana stane 90 lir. Založila papirnica Vera Remec, Poljanska cesta 13. — »Dolorer« tablete proti migreni. V lekarnah 2.50 lire — Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija. Čas pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva in stenografije za začetnike in sposobnejše Informacije in vpisovanje dnevno do 19. — Nesreče na deželi. Po raznih krajih na Dolenjskem je sedaj nastopila sezona za obiranje češenj, ki so ponekod dobro obrodile Pri obiranju češenj sta se primerili v Zagradcu kar dve nesreči. Ko je obiral češnje, je padel z drevesa 20-letni sin posestnice Jože Globokar. Dobil je hudo poškodbo na glavi, da je moral iskati zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici. Enaka nesreča je doletela 56-letno posestnico Terezijo Papeževo, ki pa si je pri padcu s čeznje zlomila levo nogo. — Pri padcu si je zlomila levo nogo 5-letna posestnikova hčerka Cveta Šcmetova v Žalni. — Sprejemni izpit za prvi razred gimnazije. Dne 7. julija začne priprava za sprejemni izpit v 1. razred gimnazije za one,, ki bodo izpit »>o-lagall jeseni. Temeljita razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji — strokovnjaki. Pouk bo trajal do pričetka izpitov. Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne od 9 do 12, popoldne od 4 do 6. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole- Kongresni trg 2. Iz dela in življenja - od iu in tfani Iz Gorizije Zlatomnšiiik. G. Valentin Pipan, zupnik-dekan v Rasizinno pod Fajtoviin hribom, bo 2. julija obhajal 50 letnico svoje nove sv. maše. Slovesnost tega dne 1k> povsem zasebna in tiliu-Svečano zlato mašo bo po želji svojih faranov pel v nedeljo, 18. julija, ko župnija slovesno obhaja praznik sv. Mohorja, domačega patrona. G. zlatomašnik se je rodil 11. februarja 1868 v Škof ji Loki na Gorenjskem. Dve novi maši. V nedeljo, fc. junija, je praznovala svojo novomnšniško slavje Mednnn, ki kraljuje ob južnem robu zapadmega, brdovi- i tega predela naše dežele. Nova maša za Me- » dano ni nič izrednega, saj je dala zlasti v zadnjih desetletjih lepo in častno število dc-lavcev v vinogradu Gospodovem. Vendar pri vsaki novi maši Medana znova potrdi svojo globoko vernost in toplo ljubezen do onih svojih mladih sovaščanov, ki so poslali maziljeni božji služabniki. Tako se je postavila in odzvala merlanska duhovnija tudi za letošnjo novo mašo. Cerkev je tonila v nakitjtt in tudi vas si je nadela praznično obleko. Z zvonika jc nc-ugnano donelo ubrano pritrkovanje in oznanjalo po prijaznih sosednih gričih raztresenim vasem veselo in blagoslovljeno vest, da stopa v Medani mlad borec pred oltar Gospodov. Cerkveni pevski zbor se jo z vnemo potrudil in prav dobro odrezal. Slavnostni pridigar je bil g. župnik Andrej Simčič. Pri svečani daritvi Erve sv. maše so novomašnikn g. Francetu Sre-rniču stregli sami sobratje domačini. Pri pripravah za novo sv. mašo in kar je z njo v zvezi, jc požrtvovalno sodelovala in pomagala vsa fara, za kar ji gre posebna čast. — V nedeljo, 13. juni ja, je pel svojo prvo sv. ma.š6 g. France Švarn, doma iz Aurisine, znanega središča naše kamnoseške obrti. Za na marmorju in skalovju zidano Aurisino je bila nova maša resnična posebnost. Kakor daleč sega spomin, ni bilo nc tu ne v okolišu nobene nove sv. maše. Cerkev jc bila do zadnjega kotička natrpana, na trgu pred cerkvijo je bilo pa še za tri cerkve občinstva- Slavnostni pridigi sta bili dve: prvo je imrl superior karmeličanov na Grati, drugo pa misijonar Gregor, ki je s tridnevnico pripravil župljano na izreden cerkvcni dogodek. Petje jc bilo ubrano, odlično in moramo pevce za njihov trud pohvaliti. Po sv. opravilu je bil na novomašnikovem domu obed, katerega so se udeležili sorodniki in najožji prijatelji. V gostoljubni hiši je vladala vedra domačnost in je bilo prav prijetno. Vse slavje je poteklo v neskaljeni harmoniji in bo ostal iskreno zaželeni praznik trdoživi vasi v trajnem spominu. faOaJuL dv^čitU, ^* Mlado jutro jo je obudilo. Odprla je oči in začudeno pogledala okrog sebe. Joj, lepota! V mehki beli postelji loži, okrog nje pa se vse blišči. Le kje je? Mar je to vilinji dom? Mar še vedno sanja!? »Oh sanjani, še vedno sanjam,« si je dejala deklica. »Da bi dragi Bog dal, da bi te prelepe sanje trajale dolgo, dolgo!« mmm S1 i i -'A m i-M'^ Novomašnikn sta praznovala vsak svoje najsvetejše slavje, njun korak gre zdaj iz ozkih študijskih dvoran v široki svet. Pri vzvišenem, pa truda|>olnem delu, ki ju čaka, jima želimo obilo uspehov in božjega blagoslova! S Spodnjega Štajerskega V Mariboru sta umrla 85 letni Gustav Storn, čigar truplo so prepeljali v Hamburg, in 64 letui sodar Leopold Kobale iz Marenberga. Smrtna nosrefn na tračnicah. V Bukovju, občina Bizeljsko, stanujoči ccstni delavec Jožef Pust se je peljal z motornim kolesom proti Slovenjem Gradcu. Pri prehodu čez železniško progo je prezrl iz Velenja prihajajočo lokomotivo, ki je vlekla motorno kolo 0 metrov daleč. Pust jo pri tem dobil smrtne poškodbe. Umetnostna razstava v Mariboru. Štajerski umetniki prirejajo od I. do 10. julija v Mariboru razstavo dveh spodnještajerskih umetnikov: kiparja Einesta Stovra iz Krške okolice In slikarja Franca Stipeja. Poročila sta se v Rogaški Slatini Ivan Iler-naus iz Velikih Roden in Elizabeta Belko i/. Spodnjo Sečove. — Na Teharjih sta se poročil« Franc Podvornik in Terezija Pukmajster. Umrla sla 55 letna Marija Jagodič iz Pod-turnn in Alojzij Skct iz Gornje Sečove pri Rogaški Slatini. — V Celju je umrla 67 letna Dora Kunstek-Trslenjak, Marija Knzi, roj. Aškerc. Zlato poroko sta obhajala v Sv. Lenartu pri Brežicah upokojeni nadučitelj Jožef Poro iu njegova žena Marija. , Iz ITrvaške Odlikovanje finančnega ministra. Italijanski poslanik v Zagrebu, eksc. Cnsertano, je izročil hrvaškemu finančnemu ministru dr. Fili-pančiču italijansko odlikovanje I. stopnje z zvezdo italijanske krone. Jubilej zagrebškega nadškofa. Včeraj smo poročali, da je zagrebški nadškof dr. Stepinac praznoval dne 4. julija devetlctnico, odkar je uil posvečen za škofa. O tem jubileju poroča celokupno hrvaško časopisje ter oraenju, da ga je slavljenec proslavil čisto skromno. Od vseh pa jc prejel mnogo čestitk, katerim pridružujemo tudi mi svojo željo in prošnjo, da bi Bog obilno blagoslovil delo v njegovi težki nndpa-stirski službi in skrbi za zaupane inu vernike. Podražitev hrvaških dnevnikov. S I- juli- ! jem so se podražili vsi hrvaški dnevniki ter • stane sedaj dnevnik v nadrobni prodaji b kun. V Mostarju so odprli urad za zaščito delavske mladine. 52 Ker ta na novo najdena princeska ni bila Marjetica, temveč njena sestrica-dvojčica uboga Maruškal »Sanjam, da sem princeska,« si je dejala. IGWMKS m RMCNM MHKMtiir tir: mmm f*. VaZna praktična nujna novost Dr. rRAN BRADAČ SLOVAR TUJK I * ■ I Druga predelana in pomnožena izdaja, 2l)3 str., broširano L 86-, vezano L 44-. Slovar tu/k razlaga nad 12.000 izrazov m rraz, ki jih uporabljajo modeitu jeziki Prepotrebna knjiga prav za vsakega B Slovar je izdala založba LludsKo hnllgorna Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 5 J Iz Srbije Srebrni mašniški jubilej valjevskega župnika. Valjevski župnik g. Valentin Bertoncelj je praznoval dne 3. julija 25-letnico svoje prve sv. maše. Valjevski Slovenci so ob tej priliki svojemu priljubljenemu dušnertiu pastirju podarili v spomin dve lepi umetniški plaketi, ki sta ju izdelala ravnatelj meščanske šole v p. in blagajnik voljev-ske slovenske kolonije Jakob Gospodarič in Boris Kos iz Maribora. Darilo je slavljencu izročila posebna deputacija tamošnje slovenske kolonije in slovenske mladine. Slavnostni govor je imel beograjski kaplan in slovenski pisatel) Joža Vovk. K mašniškemu jubileju g. Bertonclju iskreno Čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov in blagoslova božiega pri njegovem dušnopastirskem delu in skrbi za njegove vernike. Drobna ifuhljanska kronika Praznovanje Srca Jezusovega v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani Slovesen sklep junijske pobožnosti (vrtnic) bo v nedeljo, i. julija. Ta dan bo zjutraj ob 8 slovesna pontifikalna sv. maša z orkestrom pred izpostavljenim Najsvetejšim, zvečer ob pol 8 pa bo kratek govor in slovesna procesija z Najsvetejšim po bližnjih ulicah. Obe sveti opravili bo opravil presv, lavan-linski gen- vikar in prošt msgr. Vrabcr. Ta dan prejmejo lahko vsi verniki, ki so se vsaj desetkrat udeležili junijske večerne poliožnosti, porcijtinkulski odpustek. to jc večkraten popolni odpustek, kolikorkrat obiščejo cerkev jn zmolijo po 6 očenašev, zravamarij in čast bodi v papežev namen. Zvečer po procesiji bo darovanje sveč, ki se bodo dobivale v ccrkveni veži, ali darov za sveče okrog glavnega oltarja. K obilni udeležbi so vabljeni v« i verniki, zlasti pa kongreganisti in kongrega-nistinje. Mesečna rekolekclja ljubijnnskMi gospo: dov duhovnikov bo v Domu duhovnih va.t »a oni petek. 2. julija. Skupna adoracija od 4—5, meditacija oh 5, nnto konferenca. Zbirališče v hišni kapelici. Vse ljubljanski Kff. duhovniki vljudno vabljeni. Vodstvo. Na željo starSev bo v uršulinskem sa-moslnnu pripravljalni tečaj za sprejemne Izpito od 5. do 18. julija. Učenke, ki žele posečali tečn.1, naj pridejo 5. julija ob 9. rouk bo dnevno od 9—12. Za prvi letnik ur.šullnske«ra učiteljišča v Ljubljani naj Be vpošljejo prošnje do 1. av-RUsta. Na urSultnskl vadnlcl In v otroškem vrtcu bo vpisovanje Iti. in 17. julija. V otroški vrten, se sprejemajo surno peltletui dečki in deklice. Opozarjamo na nedeljsko predsta-ro IJo-nlzettljeveira »Ilon Pasijnala«, ki bo znpot uprizorjen po voč kot polletnem premoru. Delo je imelo že lani zaradi posrečenega dehutii Mnn,je Mlejnikove v partiji Norino, In Betetta v naslovni buffo-piirtljl. izreden uspoh in je doseirlo štirinajst repriz. letos v doloma spremenjeni znsedbi z lvnnčičcvo in Lipuščkom osem repriz. Melodlozna klasični! irlaslm in Sonavi libreto dajeta osnovo zn komorno opero s finim humorjem, ki dajo vsem štirim solističnim partijam velike možnosti pevskesra lil v smislu roko kojsko dobe stilno znhlevnejrn IjrralskeKH udejstvovanja. Zasedba pnrlij: don Pašnim-lo — Betctto, Norlna — Mlejnikovu, dr. Mh-liitostu — .Innko. Erneslo — LlpufiSek. notar - Jolnikiir. Dirigent A. Neftat. režija in scena Primožič, zborovodja Simonu!. Vremenska opazovalnica v Trnovem. V vremenskih poročilih jo biln že večkrat omenjena vremenska opazovalnica v. Trno. vem. Ta io začela delovntl že pred dobrini poldrugim letom. Opazovalnica je dejansko postavljena v bližini Breskvarjeve eostilne ob Cesti v Loko, ki se odcepi od slavne Opekarske oeste. Za mesce junij je ta vre-menska opazovalnica podala zanimiv vremenski preRled, ki navaja med drujrim te vremensko sprememba. V poprledu stanja temperature je biln 19. juni.ia najnižja jutranja temperatura 4-4.5, najvišja dnevna pa na kresni dan, 24. junija, ko je bilo +29.1 Opazovalnica je v Trnovem zaznamovala 22 deževnih dni, ko jih .ie bilo v mestu 20. Nekatere dneve je tam padlo več dežja kot v mestu, pa bilo je tudi narobe, da je tam bilo manj dežja kot v mestu. \ 22 dneh juni.ia je v Trnovem padlo 217.;) mm dežia. Imeli so v Trnovem 13 meglenih dni, trikrat ločo In sedemkrat je močno grmelo. Oblačnih dni je bilo 13. prav vedor dan ni bil zaznamovan nobeden. V juniju je bilo dalje 9 dni prav vročih, ko se jo dnevna temperatura dvignila ntfd 4-25 stopinj. Iz zemljiške knjige. V juniju t. I. jo zemljiška knjiga okrajnega sodišča zaznamovala do 35 kupnih pogodb zn celotno kupno vrednost 1,310.00(1 lir. Med večjimi kupčijami: Hafner Fran In Jožica, posestnik« v Dravljnh. sedaj v Ljubljani, Biten-čeva ulica 9. »In prodala Pavli Ciglarjevl. ženi poslovodjo tvrdko »Speetrum«. zemljiško parcelo št. 481-9 njivo k. o. Zgornja Si-škii v izmeri 590 kv. m zn 70.809 lir; kvn-dralnl meter lo bil po 120 lir. — Htšn usmi-Ijenih sester sv. Vicenelja Pav. (Hiralnica sv. .Jožefa) .ie že marca letos odprodala večji kompleks v okolici Sv. Križa, »pndn jočega pod k. o. 1'etrsko predmestje T. del. Ud tega sveta .io kupil več parcel v SMipnl izmeri 1599 kv. m trgovec Josip Vesel, stn-nujoč v Petrarcovi ulici G. Kupnina je znašala 143.910 lir. Ponesrečenci v Ljubljani. Novak Andrej. 32 letni zasebnik, je padel z vozn iu si zlomil desno nogo. — 49 letui delavec Peter Volkln je bil zaposlen pri nakladanju tramov. Tram mu je padel na levo nogo in mu jo zlomil, — Zorman Marjan. 5 letni sinček uradnika, je med igro padel in si zlomil levo nogo. — Mavec Franc. 65 letni upokojeni železničar, je padel s etoln in si zlomil levo nogo. GlcdallSfo O o e r a i Petek, 2. julija: zaprto. Sobota, 3. julija ob 18: »Prodana nevesta«. Izven. Cene od lir navzdol. Nedelja, 4. julija, oh 18: »l)un Pasquale«. Izven. Ceno od 23 lir navzdol. Ponedeljek. 5. julija: Zaprto. Oper« pripravlja kot naslednjo prentlero n'Albertove »Mrtve oči« s Heybnlovo iu Primožičem v glavnih partijah, pod muzi-knlnitn vodstvom Satna Htibnda, v režiji C. Debevca in v iuscoiinci.il inž, arli. S. Rolir-mann. n r a m » l Petek, t. julija: Zaprlo. Sobota, 3. julija, ob 18.30: »Skupilo Jivlje- nle«. Ped B. Nedelja, 4. julija, ob 18.30: »Deseti brat«. Izven. Zadnjikrat v sezoni. Ceue od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 3. julija: Zaprto. Naznanila RADIO. Petek. 2. Julija: 7.30 resmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošča — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lnhkn glasba — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 1.1.10 Poročilo vrhovnegu poveljsstvn oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Si.ianec, or-kestrulua glasba — 13.45 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Oporna gin* ha na ploščah — 14.2(1 Orkester Cotrn vodi dirigent Barzizzn -- 15 Poročila v »loven-ščlni — 17 Napoved čnsa. poročila v italijanščini — 17.15 Koncert kitarista Stanka 1'reka — 17.35 Prenos za Bolgarijo — 19 Oovorimo italijansko, poučuje prof. dr. Si. Lebcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved čnsa. poročil« v italijanščini — 20 20 Radio z« družino — 21.05 Orkester »Armo-nia« vodi dirigent Segurlnl — 21.40 Koncert mezzosopranistke Elzo Knrlovčeve — 22.10 Lahko glasbo vodi dirigent Petralia — 22.45 Poročila v italijnnščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarno: mr. Leustck, Ronljeva cesta 1; mr. Bnhovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Poizvoilovnnja Najdena .io bila živilska nakaznica, gin seča so na ime Nokovar Marija. Cizelj Stanislav, strežaj. .lupljev« 2. Vrl prihodu vlaka zvečer iz Novegn mosta v Ljubljano na glavni kolodvor, ko mi je postalo slabo, je nekdo vzel moj kovček ter lepo prosim, naj bi ga dollčni proti nagradi oddal v upravi *SlovenoR«. Prstsn s modrim kamnom, obrobljen z briljanti. sem izgubil« pred nekaj dnovi. Ker jo drag spomin, prosim najditelja, d« ga oddu proti visoki nagradi v upravi lista. J. Oliver C u r w o o d 21 Najhuje je bilo četrti dan, ko se je izvedelo, da Cardigana "še oseminštirideset ur ne bo nazaj. Ko je Mercer to izvedel, se je blagovolil vzvišeno izjaviti, da bo kirtirg ob svojem prihodu domov našel velike izpremembe. Nato je z nespametnim sa-modopadajenjem tepcev rekel Kentu: »Kedsty mi je zelo naklonjen. Če ga pravilno ocenimo, je res mož na mestu. Današnje popoldne sva na primer skupno preživela; kadila sva in klepetala. Ko sem mu rekel, da sem vas preteklo noč skozi odprto okno vaše sobe videl kako delate telovadne vaje, je planil kvišku, kot da bi ga kdo z iglo zbodel. »Kaj? Saj sem vendar mislil, da je še vedno nevarno bolan!«, je rekel. Odgovoril sem mu, da znam jaz mnogo bolje ravnati z bolniki kot pa doktor Cardigan »Na primer,« — sem mu rekel — »treba jim je dajati močne hrane, da si prej opomorejo. Poglejte Kenta: ves teden je jedel kot volk in sedaj je močan kot bik « Pravim vam, da se je zelo začudil in da mu Cardigan ne bi mogel napraviti tako velikega presenečenja. Nato je poklical Pellyja — saj veste, tistega stražnika — in mu dal kos papirje, na katerega je nekaj napisal. Stisnil mi je roko, me prijateljsko udaril po rami in mi dal ie drugo smotko. To je možak, ki ve, kaj je prav, vam pravim, in ni mu bilo treba mnogo opazovati, da je videl, kaj vse sem znal jaz napraviti, odkar je Cardigan odšel!« Če je bil kdaj Kent s skušnjavi, da zadavi človeka, bi bil prav v tem trenutku tega zmožen. Le s težavo se je krotil. Presneto! Prav sedaj, ko je hotel začeti z izvajanjem načrta, ga je Mercer izdal in naznanil Kedstyju! Obrnil se je v stran, do bi strežnik ne mogel z njegovega razburjenega obraza razbrati misli, ki s-j se mu podile po glavi. Če bi bil Cardigan povedal Kedstyju o resničnem stanju njegovega zdravja, bi to popolnoma razumel: to bi bda njegova neprijetna dolžnost; ta nespametni Mercer, ta napihnjeni bahač, ta neumni malopridnež in ošabnež pa bi prodal svojega najboljšega prijatelja!... Nekaj časa se je boril sam s seboj in se zadrževal, da ne bi pograbil strežnika za vrat, končno pa je le zmagala pamet. Dobro je vedel, da bo mogel tiste maloštevilne možnosti, ki so mu še ostale, izkoristiti le, če bo ohranil mirno kri. Z druge strani pa mu je sam Mercer pomagal krotiti se, ker je — potem ko si je izbral nekaj Kentovih smotk —-odšel iz sobe. Kent ga je slišal kako se je nekaj minut pogovarjal s stražnikom pred vrati. Nato je skušal premišljevati. Ura je bila pet. Koliko časa je že od takrat, ko je Mercer videl Kedstyja? Kakšen neki je ukaz, ki ga je nadzornik dal Pellyju? Ali ga bodo morda sedaj strože stra-žili? Morda ga bodo morali celo v ječo odpeljati? V tem primeru bi propadli vsi njegovi upi. Athabasca Landing sicer ni imel prave ječe, toda v vojašnici konjeniške policije je bilo več celic, ki jih je on dobro poznal, kajti on sam je bil tisti, ki je predlagal, da tih zgradijo in utrdijo s cementom. Ironija usode! Iz teh celic še nihče ni ušel! Torej — je sklepal — če ga odvedejo tja, ni zanj nobenega upanja več. Toda četudi bi Ked?ty bil ukazal, da pripravijo zanj celico, bi ukaz moral biti izvršen še pred šesto uro, sicer bodo zadevo odložili do naslednjega jutra. Kent je vroče v srcu molil, da bi se tako zgodilo: da bi mu pustili še eno noč! Samo še to noči Ura je kazala pol šestih, nato tri četrt na šest, nato pa šest. Nič! Srce mu je močno utripalo, dasi je bil znan kot najbolj hladnokrven človek pri vsej policiji. Prižgal si je smotko in jo počasi kadil, da bi za vsak slučaj skril vznemirjenje, ker se je bal, da se na njegovem obrazu vidi zaskrbljenost. Ob sedmih mu bodo prinesli zaskrbljenost Ob sedmih mu bodo prinesli večerjo. Ob osmih bo nastopila tema. Luna je pozno vzhajala, šele okrog desete ure; ubežati bo torej poskusil približno ob desetih. Na reki je bilo vedno mnogo čolnov; polastil se bo enega, in preden bo mogel Mercer drugo jutro odkriti njegov beg, bo on že štirideset milj daleč. Nato si bo kupil kaj živeža s petdesetimi dolarji, ki so mu še ostali in ki jih ni dal Mercerju. Ob sedmih mu je strežnik prinesel večerjo. Na njegovem obrazu se je Izražalo veliko razočaranje, ko je videl, da je škatlica smotk prazna; Kent je to izkoristil in hlinil dobro voljo: »Rekel bom očetu Layonneu, naj mi prinese novo škatlo, Mercer« — je rekel. — »To se pravi, če ga bom videl « »Verjetno ga boste videli. Ne stanuje daleč od vojašnice, kamor vas bodo odvedli. Kaj sem že hotel reči — nalog imam, pripraviti vas na jutrišnji odhod.« Kentu je srce utripalo, kakor da se bo pretrgalo. Popil je malo kave, da bi se laže obvladal, nato je skomizgnil z rameni in rekel: »Saj je končno bolje tako, Mercer. Ne vem, kdaj se bo zadeva končala; prej odidem tia, prej se bo končala. Ničesar se ne bojim, ker vpm, da bom zmagal. Niti enega odstotka verjetnosti ni, da mi bsdo mogli dokazati krivdo.« Nato je po kratkem molku relrel: »Gledal bom, da dobim škatlico smotk. Hvaležen vam moram biti, da ste ves čas tako vneto skrbeli zame.« Po Mercerjevem odhodu je Kent s stisnjeno pestjo zamahnil proti vratom. .»Ah, kaj bi dal za to, da bi bil z njim nekaj časa sum v gozdu! Zadoščalo bi tudi samo nekaj nifnut!« ŽPORT Mars : Hermes V nedeljo, 4. julija, ob 18 na igrišču Ljubljane Zdaj, ko se približuje ljubljansko nogometno prvenstvo koncu in ko je dejansko že rešeno, kdo bo nn prvem mestu in kdo nn zadnjem, je prišla na vrsto zanimiva tekma med kluboma, ki se bosta notegovula za drugo mesto. To sta Mars in llermes. Ljubljani nikdo ne more več odvzeti prvenstva, Dopolavoro 1.1, pa se tudi ne bo mogel več povzpeti i. zadnjega mesta. Preostala sta samo še Hermes s šestimi točkami in Mars s štirimi. V nedeljo se bosta spet spoprijela; pri tem bodo imeli Železničarji lažjo nalogo, zakaj Mars zaostaja za dve točki, vrh tega pa tudi v razliki golov. Gotovo pa je. da bo igra odprta in da bosta podali enujstorici, ki sta zdaj že dobro vigrani, najboljšo partijo. Bati se je tudi, da bo tekma prevroča in zaradi tega opozarjamo klubski vodstvi, naj ukreneta potrebno, da bo potekla v pravem športnem dunu. — Ostali pari, ki so določeni za nedeljo, so naslednji: II. razred: Korotan : Mladika: rezerve: Korotan : Vič, Mladika : Ljubljana. Mars : Žabjak; mladina: Zab-jak : Mladika, Mars : Hermes in Tobačna tovarna : Vič. Glavna tekma bo ob 18 na igrišču Ljubljane. * SK Mladika vabi vse igralce I. in rezervnega moštva na sestanek, ki bo v petek ob 8 zvečer v Mladinskem domu. L, A. Z. vabi tekače k izbirnemu tekmovanju v teku na 100 m V nedoljo bosta nn Stadionu ob Dunajski cesti kar dve lahkontletski prireditvi. Ženske bodo tekmovale za klubsko prvenstvo, moški pa v izbirnem teku na 100 m. Slednje tekmovanje je propagandnega pomena in se ga lahko udeleži vsakdo, ki čuti veselje do lahke atletike. Kakor znano, prirejajo po vsej državi rožna velika izbirna tekmovanja atletskega naraščaja: tako odkrijejo v vsaki pokrajini vsako leto nove nadarjence, ki jih pozneje usmerijo v redno udejstvovanje v športnih društvih. Nedavno smo imeli tudi v Ljubljani takšno prireditev — takrat so tekmovali v teku na 100 m — zdaj pa so na vrsti tekači na kratke proge. Tudi za nedeljsko prireditev je dal pobudo milanski športni tednik »Gazzetta dello Šport«, prireja pa jo Lahkoatletska zveza v Ljubljani. Prireditelj poudarja, da se lahko udeležijo izbirnega tekmovan ja v teku na 100 metrov vsi tekači, organizirani ali neorganizirani, pa tudi iel. KINO UNION 22*11 Da Je tudi med grofovsko hčerko tn navadnim meščanom mogoča zakonska zveza, hoče pokazati film »Njegova visokost« " V glavnih vloga: Germana Paollerl, Oretta Flume, Adriano Rimoldl in drugi. TREDSTAVE: ob 10.SO., 17.30. ln 19.30. url iel KINO SLOGA 27-30 FOSCO GIACHETTI tn LAURA SOLARI v njunem najnovejšem filmu, pretresljive vsebino »Živa slika « FIlm Je bit sneman tudi v Trlestti. — DrugI soigralci: Camilo Pllotto, Lauro Gazzolo. Poleg Se dokumentarij: STRA2A NA NEBU Zaradi veliko dolžine filma PREDSTAVE ob 14, 16.15 ln ob 1S.30. iel KINO MATICA 12-41 Film o življenju ln tragičnem koncu slovite pevko preteklega stoletja »Maria Malibran« Marla Cebotari poje arije Iz oper Ros-sinija in Belllnlja. Sijajni Igralci: Rossano Brazzi, Renato Cialente, Tina Lattanzl PREDSTAVE : ob 15., 17. in 19.15. url člani FIDAL-a, ki so uvrščeni v III. razred. Potrebno je samo, da se oglasijo v pisarni L. A. zveze (Bleivveisova t a), kjer bodo dobili zučasne izkaznice, če nimajo športnih dovolilnic. Oni, ki se še niso prijavili, naj se oglasijo med današnjim dnem na sedežu zveze. Najboljša dva tekača se bosta lahko udeležila semifinala, pri katerem bodo nastopili izbrani tekmovalci vseh pokrajin. Prijateljski nasvet Tvrdka Legrand in Cie. praznuje 23 leinico ustanovitve. Pri tej priliki se posvetuje Legrand s svojim tovarišem: »Rad bi za to priliko napravil kakšno stvar, ki bi ne bila draga, o čemer pa bi pisali časopisi in bi istočasno ustregel uslužbencem. Kaj misliš, prijatelj?« Prijatelj nekaj časa premišljuje, nato pa zakliče: »Izvrstno! Obesi se, prijatelj! To te ne bo drago stalo, časopisi bodo o tem pisali in predvsem boš razveselil svoje uslužbence.* Dotrpela jc dne 20. junija 1943. po težki in mučni bolezni, v 68. letu starosti, naša dobra mati, stara mati, gospa Frančiška Treven poscstnica in trgovka Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, 2. julija 1943, ob pol 4 popoldne z Žal, iz kapele sv. Frančiška na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Spalato, Idria, dne 30. junija 1943. » Rafael, sin, Marija por.Rupnik, bčerka, Minka, vnukinja in sorodstvo T Skladišče e Berite Sloitenca• "in oglašujte v njem! in lišaj 1 Službe B Dobe: Dekle skromno ln pošteno sprejmemo takoj k dvočlanski rodbini. Kodeljevo, Pov-šetova 72. (b Fanta za domača dela lSSem. — Lavtar, Poljanska c. 21. |Kii|iimp| vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Drogerl-Ja KANC, Židovska ul. 1. Ščurke mtsi ln podgane gotovo pokonča strup, ki ga dobite v drogerljl KANC, Židovska ulica 1. Mrčes Brezove metle senene grablje, vile, grab-lje, držaje za lopate Itd., dobite pri Gospodarski zvezi, Bleivveisova cesta 29 ln Maistrova ulica 10. (uSl, Btonice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s Toxin i praškom. Drogerija Kane, Židovska ulica 1. I Suho sadje prodaja Gospodarska zveza, Bleivveisova cesta 29. Suhe gobe j» najvišji dnevni ceni kupuje 6ever_ & Komp. |Vna|cm| večje, suho, v sredini mesta, vzamem v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4424. (m vaicnui Učenko Sprejmem v salon dam-nkth klobukov. Mlini Sari; Ljubljana, Kreditna banka. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnji poti in položili cvctje na grob gospoda IVANA MIK l/S A računskega preglednika se Vam iskreno zahvaljujejo Lj,ubljana, 30. junija 1943. žalujoči ostali. Umrl nam je po dolgi, težki bolezni naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Anton Košic Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 2. julija 1943, ob 4 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Antona k Sv. Križu. Ljubljana - Zagreb, dne 1. julija 1943. Žalujoči: Ivana, soproga, L c a, hčerka — Joža, Tone, France, sinovi in ostalo sorodstvo Dotrpel nam je, po dolgi in mukupolni bolezni, naš predragi sin in brat FRANCI Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 2. julija 1943, ob pol 5 popoldne z Žal, iz kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. junija 1943. Žalujoča rodbina Mr. ph. jG a r t u s a, lekarnarja v Mostah Domačija v cvclfia Tomaž Poklukar 19 Samo kratek čas jc ostal spodaj pod jablanami, in že jc čutil toplo do-moto/je po svoji lepi ženi. Ko se je zdaj ozrl v nebo, so se mu zvezde spet prijazno smehljale. Svetile so kakor vsako lepo poletno noč, Matevžu pa se je vendarle zdelo, da sc smehljajo. »Zdaj bova odpotovala, draga,« je šepnil Majdi na uho, ko je spet sedel pri njej. »Komaj čakam,« mu je odgovorila z nežnim glasom. Mati Andraževa je opazila njuno namero in ju je zadrževala; potem je odšla iz sobe. Kmalu na to je prišla Anekina najmlajša; v rokah je nosila blazino in na njej škarje. Za njo so prišli fantje in dekleta s skednja. Nekam slovesno so se držali, ko so pre pevali staro svatovsko pesem: Ura bije k'tcra skrije tvoje ledično ime; v toti fari pri oltari se ti gnes odvzelo je. Počasi so peli kakor da bi bili v .•crkvi in kakor da bi čutili pomen vsake izgovorjene besede posebej. Matevž je vzel škarje v roke, se obrnil k Majdi in ji obzirno snel pše-nični venec z glave. Medtem so fantje utihnili, dekleta pa so povesila oči in otožno nadaljevala: Samo to bom žalovala ker devica ne bom več, ker bom krancelj z glave dala, ali, moj ledig stan je preč. Nepričakovani obred je Majdo ganil; pri srcu je začutila rahlo bolečino in v grlu jo je stisnilo. Rada bi ostala zadržana, njena narava pa je bila prenežnn za to. Po njenem mladem licu so se usule vroče solze. Ko je tako stala brez venca na glavi, je izgubila prejšnji svečani videz. Zdelo se je, da ji nekaj manjka: postala pa je zato tem bolj ljubka in naravna; Rdečica na licih ji jc ostala, in bila jc podobna zreli breskvi, z večerno roso ošk ropi jeni. Medtem je Korl pripravljal kolc-selj, ki ju bo popeljal do avtomobila, čakajočega pri sv. Lovrencu in naprej po cesti ob Dravi proti Mariboru. Ko sta se preoblekla za na pot, sta 5e še enkrat pojavila med svati. Osi-pali so ju z vsem, kar dajejo dobri ljudje svojim dragim na pot: z voščili in nežnimi besedami, s toplim stiskanjem rok in s poljubi, z očetovim blagoslovom in z materinimi solzami. IV. poglavje. Hoja v dvoje. Jernač je bil medtem že zelo daleč. Krcvsal je okrog Slovenske Bistrice in se držal smeri proti Konjicam. Kdaj pa kdaj se je ustavil pred to in ono kmetijo ter gledal, kako vleče konj mlatilnico. Ljudje niso imeli časa, da bi poslušali njegovo lajno. Pa ie tudi ne bi slišali, zakaj stroj, ki je hrustal zrnje s snopja, je bil preveč glasen. Na južni strani Pohorja je bil čas mlačve. Tam, k jer so ležala pred tedni spokojna etrnišča, je zdaj klila ajda, poi/ekod pa je zalenela repa. »Dež bo,« jc dejal kmet, ko je sli šal oster žvižg vlaka. Jernač ga ni slišal. Daleč za travniki in potoki, za visokimi jagnedi in prijaznimi gori cami je sopihal brzovlak in zavijal proti jugu. Ženske, ki so okopavale krompir □ a njivi, so se vzravnale; vse, kar «o videle, je bil hiteči vlak z galerijo bežnih obrazov pri oknih. Nekateri so dremali, nekateri pa so sloneli pri oknih in veter se je igral z njihovimi lasmi. Slika je izginila; zapustila je samo rahlo hrepenenje po dalji. Ženske na polju so se spet sklonile k zemlji in spet so videle pred seboj samo motike, plevel in prašečo sc Prsb jernaču niti na misel ni prišlo, da je bil to vlak, ki je vozil tisto grajsko gospodično, ki mu je položila v klobuk pri Andraževih toliko denarja. Še vedno ga nosi v skriti vrečici na prsih in ne bo mu treba šteti drobiža, ko bo naročil mašo za rajnko mater. Trudno se je vzpenjal na zdravo desnico, še bolj utrujeno pa ie vlekel za seboj svojo hromo levico. Nikamor se mu ni mudilo, zakaj minul bo še čas trgatve, preden bo krenil na senčno pot ob Savinji in naprej proti Jurkloštru. Mlada zakonca, ki sta včeraj prevzela domačijo Andraževih, sta se peljala na morje. To je bil začetek njune hoje v dvoje. V oddelku brzega vlaka sta slonela pri oknu in se obirala po dolgem gorskem grebenu, ki se razprostira nad prostrano in plodno ravnico Nista se brigala za otroke, ki so se igrali na tratah in tudi ne za nagee, ki so skakali v potok, se škropili in plavali. Tudi se ni«ta ozirala po vinogradih z dozorevajočim grozdjem ali po vaseh, ki so se vrstile druga za drugo. Ljubezniva žena se jo ozirala po daljnih pohorskih naseljih, o katerih ji je pripovedoval Matevž. »Tam so Sveti Trije kralji — glej, na oni strani leži Vitanje, in tara čez je sv. Lovrenc z najino domačijo.« Srčno si je želel, da bi to dušo vsaj malo priklenil na hribovski svet, ki ne uživa slovesa orjaških grebenov, onih od Jalovca do L.ipance ali onih od Ojstrice do Plan jave, ima pa svojo posebno lepoto in svojo gozdno po-czijo. Majda se je' zasmejala. Domislila se je dogodka v mestu, ko jo je Ma-tevžev znanec nagovoril z »milostiji-vo«. Dobro |i je storilo, hkrati pa se ji je zdelo «rae>no, da jo je počasti j s tako besedo; saj je bila še včeraj zjutraj samo gospodična; zdaj pa je nosila prstan na roki, ki ji je vedno iznova dopovedoval: poročena, poročena... In tale fant, krepkih ličnih I kosti ter zagorelega obraza, naprnv-j Ijen v sivo športno obleko, jc zdaj I njen mož.