Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 15.
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1926,
VI. leto,
UDRUŽENJA
VOJNIH INVAUDOV KRALJEVINE SHS
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
List izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, št Peterska vojašnica.
Delegatska anketa. «
Oblistni odbor sklicuje že itak nameravano delegatsko anketo, ki jo je pa moral pospešiti radi nastadh razmer, na
nedeljo, dne 22. avgusta 1926
ob 9 uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Po anketi se vrši protestni shod radi sistematičnega poslabševanja našega vprašanja. — Vsak krajevni odbor pošlje po enega izvoljenega delegata ali namestnika s pooblastilom.
Na anketi debatirajo in glasujejo samo delegati, na shodu pa vsi navzoči.
Oblastni odbor.
Da protestiramo.
Uboga invalidska nara čuti vedno močnejši pritisk na svoie pravice. Invalidski zakon more samo citäti. njegove določlbe oa še sploh nikdar niso bile gotovost.
Prihajajo pa na dan drugi zakoni in odredbe. ki prinašajo izmozganim vojnim žrtvam razne materijalne udarce. Druga za drugo se. vrsto odredbe, ki tiralo vprašamo vojnih žrtev nazaj. Invalidsko vprašanie se rešuje z ukinjevanjem.
Zadnji čas moremo beležiti v tem oziru senzacije.
Iz stališča državno - gospodarskega šte-dema posegalo v prvi vrsti na potrebe vojnih žrtev.
Niti invalidskim zdravstvenim zavodom se ne more prizanesti. Zato doživlja naša Protezna delavnica žalostno uro. ki biie že dvanajst.
Pripravlja se nas tudi na'drugo senza-ciio da nam bodo na temelju štedenia trgali procente ori pokojninah
Obljube ipostaneio rade deiauia. Kadar se o stvari predolgo govori, postane navadno resnica.
Take vesti nas razburjajo, ko še niti nismo uveljavili invalidskega zakona. Deveti
mesec preživljamo še vedno zgoh s prevedbami in za nas brez njih zakon ne velja.
Njegove določbe ne.'pridejo v poštev; ne upošteva se pa tudi nič več starih. Brezpravni smo in zato se nas tira v propast.
Dvignimo zopet resen opomin. Naše potrpljenje je predolgo, oglasimo se zopet. Od-daliili smo se že preveč ^ voinega časa. zato postajajmo pozabljeni. Svet že pozablja na voine grozote in posledice. Nova generacija vstaja, mi pa telesno in duševno propadamo.
S tako rešitvijo invalidskega vprašanja ne moremo biti zadovoljni Zato nas skupna organizacija zopet kliče.
Da protestiramo!
Zato hočemo imeti tprotesfcni shod. .Oblastni odbor le moral sklicati spričo takih razmer zopet naše stanovske voditelie-dele-gate. da se snidejo v nedeljo, dn^ 22. avgusta t. 1. v Ljubljani na anketi. Njim se hočemo pridružiti tudi drugi, da protestiramo!
Ko izražamo ta poziv, nai čutijo «tud! drugi, ki jim ie pri srcu naš položaj, da pribite v naše vrste in nam Pamagaio v borbi. Društva in korporacije, oa tudi posamezniki so nam dobro došli brez posebnega poziva.
Borba in delo.
Letošnji cetinjski invalidski kongres mora pomeniti začetek nove dobe v rešeVanju vprašanja vojnih invalidov, vdov in sirot.
Kongres Je jasno ugotovil dve stvari: 1. da z novim invalidskim zakonom invalidsko vprašanie niti najmanje ni odstavljeno z dnevnega reda in 2. da se to vprašanje nikdar ne bo dobro rešilo, ako vojne žrtve ne uvidijo, da rešitev leži v prvi vrsti v njih samih.
Sklepi kongresa popolnoma odgovarjajo tema dvema ugotovitvama. Najpreje se ie naložilo stanovski organizaciji, da zahteva nič mani kot razveljavljenje sedanjega invalidskega zakona, na čegar mesto se ima brez odlaganja skleniti nov. dober ip praktičen invalidski zakon. Drugi sklep gre za tem. da se že do konca tega leta do vseh oblasteh izvede pametna organizacija — samopomoči.
Ti dve nalogi ie kongres postavil kot zapoved in program sedanjega in bodočega dela vseh naših organizacij in vsake vojne žrtve in vseh naših prijateljev.
Kongres je bil iasen tudi v tem kdo ima kaj delati in kakšno delo naj kdo opravlja. Stanovski organizaciji tedaf osrednjemu odboru in njegovim oblastnim in krajevnim odborom L. V. I. je predpisal: borbo za priznanje in zaščito invalidskih pravic: naši zadružni organizaciji pa ie ukazal- delo za organizacijo naše invalidske samopomoči.
Borba!
Zadnje čase izgleda, da se na raznih kra-iih naše domovine poj avba potreba in želja, da se ustanovi po nekaj zadrug za gospodarsko pomoč vojnim žrtvam, ali nič se ne sliši, da bi se tu in tam ustanovil še kak krajevni odbor L. V. I. Kaj to pomeni? Ali nar bo s tem rečeno, da imamo- premalo zadrug, a da imamo dovoli stanovskih organizacij? Mislim, da tako stališče ne more biti točno in zato ga smatram kot zelo škodbivo. ker bi se zanemarilo delo. katero se mora brezpogojno začeti in izvršiti.
L I STE K.
Iv. Vuk:
Skozi okno vlaka ^..
(Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja.)
1. Ljubljana—Brod.
Ob petih zvečer tistega dne, ki je bil določen, smo sedli v voz brzovlaka v Ljubljani. Bili smo: Prijatelj Matevž, Zdravko, Ivan Celjski in pa jaz — sami ljudje iz svetovne vojne, vsi zaznamovani z odlikovanjem, ki nam je sedaj v nadlego. Okupirali smo kupe drugega razreda, kakor se to spodobi starim vojščakom. Zložili prtljago — po stari slovenski navadi založeno s klobasami, poticami in vinom ter po novejšem običaju tudi s slatino. Zakaj dolga je pot, ki je Pred nami.
Dvoje oken na hodniku je sprejelo v svoj okvir naše poprsje, da se pokažemo še enkrat, kakor slika Vsem, ki so nas spremljali do voza in se pripravljali, nam mašejo z belimi robci1, ko se vlak spusti v beg.
Prevodniki že zapirajo vrata vozov. Piščalke silijo k odhodu. Na peronu vrvi ljudstvo, v cilindrih in brez C'1 lin d rov, pomešano z ženskami, kakor trava z marjeticami.
Para sika iz lokomotive, pripravljena da sune bat in zavrti kolesa. Sprevodniki dvigajo roke — znak da je gotovo za odhod. Vlakovodja se ozre še enkrat gor in dol lin nastavi trobento:
»Tö, tööö...«
In glej, tedaj se napne para v cilindru. Kolesa se zganejo. Roke na peronih se dvignejo, zamahnejo in med prsti jim plapolajo beli robci, kakor zastavice k predaji. Iz okvtirjev oken se pojavijo druge. Vlak ropota preko kretnic, ne zmeneč se za znake predaje. Sedaj je on naš gospodar. In beži vedno urneje, vedno hitreje. Zakaj dolga je pot pred njim...
Vrnemo se v kupe. Matevž in Zdravko odvežeta vsak svojo nogo in jo položita na polico, s peto navzgor. Ivan Celjski in jaz slečeva vsak svojo suknjo in jo obesiva v kot kupeja. Nog si ne odveževa, ker so še zaraščene.
Vstopi sprevodnik. Ozre se na polico. Salutira. Odlikovanju iz svetovne vojne ali nam, ne vem. Pregleda karte. Nič ne vpraša. Vrne karte, se dotakne čepice in odide.
Vlak pa bežJi naprej. Mimo nas lete hiše, njive, travniki... svet...
Zdravko si zaviha prazno hlačnico, si jo zatakne za pojas, kakor kuharica predpasnik in se ozre po vseh.
»Boš pil?«
»Že?«, vprašam čudeč.
»Kajpada bo... Kaj sprašuješ?«
»lima svoje muhe«, maje z glavo Zdravko. »Pri sveti vojski je nemara.«
»Tega nisem rekel«, odvrnem.
»Po delih te poznamo«, pravi Zdravko in suče steklenico.
'»Kranjcem se je izneveril.«
»Saj še Kranjc bil ni«, me brani Matevž.
»)A... Nisli Kranjc«, se čudi Zdravko.« No potem je druga. Pil boš pa vendar, čeprav nisi Kranjc.
Nataka kupico in čaka odgovora.
»Polovico slatine«, protestiram.
»E, seveda... Slatino pozneje. Sedaj prvo za srečno potovanje. Saj tudi mašnik pije najprej vino, potem šele vino in vodo.«
Izpijem.
»Mislil sem, da si zares pri »Sveti vbjski«, me gleda Zdravko. »Pokazal si, da sem se motil.«
»Nisem sicer, a pristaš pa sem.«
»Tudi jaz... Ali doma. Tu pa ne gre. Potujemo.«
Popivamo... Vlak nas ziblje, mikasti in leti naprej. Postaje švligajo mimo nas...
V Zidanemmostu si lokomotiva oddiha. Pije vodo v debelih požirkih. Mi pa se pozdravljamo s Francetom, ki je vstopil.
/
(Dalje prihodnjič.)
Kako stoji oravzaorav stvar naših organizacij? Po snisku. ki ie bil sestavljen pred cetinjskim kongresom imamo okoli 480 krajevnih odborov nekai oblastnih in. Središnji odbor U. V. I. Načelo ie bilo. da vsaka občina, kjer ie vsai 100 naših ljudi, mora imeti svoj krajevni odbor. Občin je v naši državi okoli 6000; družin vojnih invalidov, vojnih vdov, vojnih sirot brez očeta in matere in družin, v katerih so starši ali mladoletni bratie in sestre s oravico na pomoč do invalidskem, zakonu. na ie po podatkih iz uradnih virov — okoli 360.000!! V naših organizacijah pa je od teh družin včlanjenih vseea okoli 60.000 družin! To pomeni, da imamo svojo stanovsko organizacijo komaj v vsaki — šesti občini; In to Domeni, da ie komaj vsaka šesta invalidska ali vdovska družina vpisana v našo stanovsko organizacijo. To ie vrlo žalostna ugotovitev. kajti Dreoričan sem. da invalidski zakon nikdar ne bi mogel biti tako slab. kot Je sedami če bi naše stanovske organizacije namesto 60.000 imele včlanjenih 300.000 družin s približno 1,000.000 duš in teles, katerih se živo tiče ali ie invalidski zakon dober, slabši ali za nič.
Tovariši in tovarišice, ki razmišljajo o teh naših stvareh, zlasti pa tovariši predsedniki in odborniki v krajevnih oblastnih odborih in posebno oni v Središnjem odboru U. V. I.. treba, da od zdai naprei vsak dan vsat nekaj minut proučuiejo. kai nam govore, odkrivajo in zapovedujejo gornje številke. Živo naj se zamisle in razodelo se jim bo kako ogromno in nepremagljivo' armado predstavlja teh 360.000 družin brez rok in nog. slepih, z manjšo ali večjo tuberkulozo ali s kako drueo poškodbo. šibkega zdravja brez dovohhe hrane, slabo oblečenih in obutih, med njimi tisoči in tisoči brez pedi zemlje in brez strehe nad glavo. brez dovoljnih sredstev, da sebi in svojim otrokom preskrbe kar ie najpotrebnejše za življenje in za zdrav telesni in duševni razvoj, ubijajoč se z zmanjšano rU>ovno sposobnostjo, da si podaljšajo to bedno trpljenje, katero, jim vsak dan bolj greni spoznanje, da so zanemarjeni in pozabljeni od države in družbe, še več. da si celo njihovi lastni tovariši in tovarišice ne dajo dovolj truda, da bi popolno doumeli to tragedijo, ki se vsak dan dogaja v vsaki od teh 360.000 družin.
Ce že drugi nočejo* vsaj vi. voditelji in inteligentnejši člani naših organizacij, vsaj vi se uživite v to strašno stanje, združite vse vojne žrtve do zadnje v stanovsko organizacijo in povedite vso to armado v boj za njihove pravice! Mar mislite, da vlada in družba pred tako ogromno armado bede. Iki je porojena samo iz zveste službe domovini, ne bosta odložili orožja in ne bosta morali sprejeti pogojev, katere jima boste Vi diktirali?
Mobilizirajte vse vojne invalide, vse vojne vdove in vse vojne sirote! Predvsem razmislite. zakaj doslej nimamo dovoli organizacij. Premislite vsak vzrok posebej in našli boste not in sredstva, da se obstoječe organizacije pomnože in ožive da se ustanovi še tekom letošnjega leta — vsaj še 1000 novih krajevnih odborov! Vsak obstoječi krajevni odbor nai se pobriga, da v svoji bližini ustanovi vsaj še dva kraibvna odbora — in ob novem letu bomo imeli najmanj 1500 krajevnih odborov z vsai 200.000 družin! Vsi vemo, da bi bilo to lepo in zeio koristno, no. oa se vsi lotimo tega lepega In koristnega dela!
Prestanimo z jadikovanjem, kajti tega osemletnega jadikovama sta se vlada in družba že tako navadila, da iim niti srce ne zatrese niti se glava ne zamisli, kajti oni veliko bolje vedo. da ie organizirana moč teh jadi-kovalcev zelo slaba, da komaj vsaki šesti jadikuje in zato si mislijo da ie prvim petim ddbro in da se niti ne oglašajo, čeprav ie v resnici stanje teh. ki molče in ki niso organi-zovani. morda še bednejše in žalostnejše.
Spoznajmo končno, da ie glavna moč vladinega in družbineea zanemarjanja invalidskega vprašanja — v slabosti organizacije vojnih žrtev v malem številu njenih članov in ' v premajhni sistematski borbi za invalidske in vdovske interese in pravice. Zato mora v duhu cetinjskega kongresa tudi vsak naš oblastni in krajevni odbor skleniti kot svoj lastni sklep in program dela bližnje bodočnosti;
»Mobilizirajmo zadnjega invalida, zadnjo vdovo in vsako tudi najmlajšo siroto brez očeta in matere! Armada 360.000 družin vojnih invalidov, vdov in njihovih sirot — s svojo pošteno stvarjo mora zmagati!«
Ddo!
Vojne žrtve, ki so imele za ustanovitev in ohranitev te naše države svoi veliki delež, vedo preceniti, kaj država more. in kaj ne more. Preveč ljubimo to svojo domovino, da bi od me zahtevali, kar nam ne more dati in kar bi io morda slabilo v njenem obstanku. Zahtevali bomo naiskromnejši minimum, ki 'ie potreben za življenje, ki se spodobi človeku. Naše 'glavne zahteve ne pojdejo za tem. da se vsem invalidom, vdovam in sirotam kar na čez ne vemo kolikokrat poveča invalidnina. Res ie. zahtevali bomo tudi zvišanje invalidnin, ali predvsem bomo zahtevali, da bodo pravično in socialno odmerjene. No. naša glavna zahteva bode pred vsem na drugih poljih:
Država in družba imajo sto in sto raznih možnosti in sredstev, da za dobro rešitev invalidskega vprašanja store s nar sto milijoni več. kakor pa če bi država na invalidnine trošila celo milijardo. No to se da doseči samo z našim pristankom in sodelovanjem. Intenzivno gospodarsko delo. ki naj reši invalidski. vdovski in sirotinjski problem se ne da zamisliti brez sodelovanja invalidskih stanovskih in gospodarskih organizacij Dolžnost države bo. da pokaže razumevanje^ za tako delo; država in družba bo^a morala moralno in materijalno pomagati tej veliki akciji vojnih žrtev ki gre predvsem za tem. da spere državi z njenega obraza sramoto vsled dosedanjega zanemarjenja vojnih žrtev in pa da državi v teh težkih časih čimbolj olajša invalidsko breme, ali vendar da vsakemu invalidu. vdovi in siroti nudi vsa potrebna sredstva. da si s poštenim delom more zaslužiti dovoli kruha in pristojno življenje, one pa. ki so res nesposobni in potrebni, da invalidske zadruge same prevzamejo na svoje vzdrža-vanje.
Ta pravkar izrečena misel ie bila pred očmi onemu, ki ie sestavil besedilo III. točke resolucije našega letošnjega kongresa na Cetinju. Misel, ki ie vredna razmišljanja; misel, če io sprejmemo, vredna, da za njeno uresničenje stvorimo posebno organizacijo, ki bo vse to delo začela, vodila in uspešno končala. Ni dovoli, da ie cetinjski kongres sklenil resolucijo v tem zmislu; potrebno ie da vsi naši odbori, zlasti na naši oblastni odbori nekaj svojih sei posvetijo proučavanju tega. kai naj bo 'oblastna »Invalidskk gospodarsku zadruga«. kakšne naj bodo niene naloge kdo vse more biti men član. koliko naj znašalo članski deleži kakšno naj bo razmerje med to oblastno zadrugo in oblastnim odborom U. V. I. itd. Vse to moramo 'dobro proučiti in spora" zumno utrditi taka pravila, način delovanja, zbiranje delavcev v teh akcijah, zbiranje In vporabo gmotnih sredstev da bo pravilno delovanje teh zadrug zagotovljeno in obenem, da bodo vse vojne žrtve že v najkrajšem času spoznale potrebo take zadruge in da bodo od dneva do dneva od teh zadrug imele vedno večjo korist.
Po mojem mišljenju mora taka oblastna »Invalidska gospodarska zadruga« imeti svoj poseben tip oziroma značaj, katerega ji bo utisnila posebna naloga, katero naj taka oblastna »Invalidska gospodarska zadruga« vrši na svojem ozemlju. Jaz bi želel, da taka oblastna invalidska gospodarska organizacija imei 4 glavne naloge: 1. da daje inicijativo ali pobudo. 2. da organizira vse naše gospodarske napore v dotični oblasti. 3. da nadzoruje oziroma revidira vse naše skupno gospodarsko delo v svoji oblasti in 4. da praktično izvršuje neke gospodarske akcije ki so kakor ustvarjene za tako Oblastno invalidsko zadrugo.
Vsako teh nalog bo treba podrobnejše razložiti, no v tem članku moram povedati vsaj nekai opomb o teh štirih točkah. Oblastna »Invalidska gospodarska zadruga« mora predvsem proučiti in točno ugotoviti dejansko gospodarsko — socialno stanje in razmere v katerih žive in delaio volne žrtve na njenem ozemlju. S temi podatki pred seboj bo zadruga zasidrana na ijealna tla - dejanske razmere in potrebe vojnih žrtev v posameznih občinah bodo zadrugi kar same odprle oči. kaj treba storiti za gospodarsko in socialno po-vzdigo posamezne naše družine, ali večine vseh naših družin v posameznih občinah, v posameznih okraiih in končno na ozemlju cele oblastne »Invalidske gospodarske zadruge«. Zadruga na ta način ne bo samo dobila spoznanje o stvarnem stanju in o perečih potrebah. katerim naj odpomore; iz tega proučavanja se ii bodo že tudi odkrile možnosti In sredstva, katere nai izkoristi, pa da uspešno vrši svojo nalogo. Oblastna zadruga bo tako ona. ki bo ali sama dajala pobudo za razno-
vrstna gospodarska delovanja, ali oa bo dajala pravo obliko pobudam, ki bodo prihajale iz ali na tudi izven naših vrst in organizirala bo sposobne člane in primerna sredstva za take posamezne akcije. Njena vbo skrb. da ustanovi zadruge za zdravljenje svojih članov. produktivne, konzumne, kreditne zadruge. kakor tudi vse druge zadruge, ki se bodo po zadostnem proučavanju vseh pogojev pokazale kot potrebne in sposobne za uspešno delo.	*
Na tem mestu moram, da poudarim, da iaz nisem pristaš osnivanja raznih zadrug, kar na slepo in za vsako ceno. Priporočati bo osnivanje novih zadrug zlasti tam. kjer za-drugarstva sploh ni ali le pa zelo slabo razvito. V takih krajih treba, da smo mi invalidi, vdove in sirote pionirji in apostoli zadrugar-stva V krajih pa, kier ie pa zadrugarstvo v raznih svojih oblikah že dobro razvito in uspešno deluje, bilo bi nespametno in greh proti zadružni ideji kot taki ustvarjati neke čisto invalidske zadruge. V takih krajih bo treba vestno proučiti, v koliko so naši invalidi. vdove in sirote že včlanjeni v teh zadrugah a v koliko niso. treba bo gledati, da jih vpišemo v take zadruge. Prav tako bo treba v takih krajih dobro proučiti, v koliko neinva-lidske zadruge že danes odgovarjajo našim željam in potrebam naših članov. Kjer bomo opazili da oostoieče zadruge to delajo v premajhni meri in prepočasi, bo morala biti naša skrb da take zadruge čimbolj zainteresiramo za potrebe naših Hudi. Če te zadruge nimajo dovoli denarnih in gmotnih sredstev za intenzivnejše. pomaganje našim ljudem, bi bila naša skrb. da mi sami, t j. naše oblastne invalidske zadruge in na beograjska »Invalidska zadruga A. D.« najdejo potrebna sredstva na drugi strani in jih stavijo dotičnim manjšim krajevnim zadrugam na razpolaganje. Podpisani kot star zadrugar, dobro ve. da obstoječe zadruge v veliki meri že danes lajšajo gorie naših članov, za kar treba, da smo jim vsi hvaležni. Prav tako sem prepričan da bodo obstoječe zadruge naše najboljše zaveznice in zveste prijateljice v vsem našem gospodarskem delu.
Oblastna »Invalidska gostpodarska zadruga« bo nadalje imela kontrolo in revizijo celokupnega delovanja teh našiti manjših invalidskih zadrug. Njena skrb ne bo samo. da se v naših zadrugah vrši vse strogo oo zakonu, pravilih in sklepih nego bo posebno skrbela tudi zato. da se denarna in tudi druga gmotna sredstva previdno izkoriščajo z naivečio koristio za skupnost vseh zadrugarjev oziroma vojnih žrtev na dotičnem ozemlju.
Končno bi oblastna »Invalidska gospodarska zadruga« imela tudi nekaj čisto svojih gospodarskih nalog; v prvi vrsti bi bila njena skrb; sodelovati oziroma izvajati odkupnino invalidnine na svojem ozemlju: v drugi vrsti bi bila niena praktična naloga: kot pooblaščenka vseh družin s pravico na invalidnino za vse niih njihove invalidnine in izplačevati lih hitrejše in vestnejše. kot se pa to vrši danes; tretia praktična naloga bi bila: posredovanje in izvajanje zavarovanja življenja in premoženja naših članov proti vsem nevarnostim, ki jim prete.
Na tako kratkem prostoru ni mogoče opisati vso veličino vsega blagodejnega delovanja ki bi ga te naše oblastne »Invalidske gospodarske zadruge« lahko vršile v največjo srečo in zadovoljstvo vseh vojnih žrtev. Trdho Verujem, da bi te zadruge mogle postati vzor plemenitega zadružnega dela; baš te naše zadruge bi v naivečii meri rešile invalidsko vprašanje in prav te zadruge bi mogle pomeniti pravo revolucijo v pogledu moralnega in gospodarskega zdravljenja našega naroda.
Vojni invalidi so že enkrat žrtvovali sami sebe. vdove so žrtvovale svoje može. sirote so žrtvovale svoie očete, da se reši domovina: vsi ti moraio še enkrat v borbo in na delo. da še enkrat rešiio domovino in obenem sami sebe!
V tei borbi in delu naj nam Bog pomaga!
Dr. Franjo Jež.
Protezna delavnica.
N
Ta najnovejši zavod za invalide pohabljence preživlja vedno večje krize.
Letošnji budžet ie do skrajnosti zmanjšal sredstva za materijalne potrebe in plače osob“ ja Protezne delavnice. Zato se je že po L aprilu t. 1. zmanjšal stalež delavcev in materijal se ie pričel nabavljati jako skromno. Naši invalidi to občutijo ko naročajo in moledujejo za proteze in druge ortopedične pripomočke.
.§•
Mesece in mesece ie treba čakati, ©redno dobi invalid neobhodno notrebno protezo. Vrši se samo ©opravljanje in kroanje. nov aioarat ie ©a zelo težko dobiti.
Nič ne zaleže, če se invalid jezi in ©rosi, ker ni denarja tudi ni ustreženo. Potrebe pohabljencev ©a so velike in talko se delo kopiči. Zastoi ie velik in se vedno povečuje, ker ie vedno mani delavcev.
Aprila so lih morali odpustiti ©et ali šest, in delo se ie za eno četrtino zmanjšalo.
Toda vsled štedenja pri državnem proračunu so zooet zmanjšali ©ostavke že iz ve-liavneea budžeta. In zopet se mora začeti šte-diti pri nafvečiih revežih — pohabljencih. Mi' nistrstvo socialne politike ie zaukazalo našo protezno delavnico zopet zmanjšati. Kar naenkrat ie ©riše! ukaz in delavnica polna zastoja se ie pričela zopet reducirati.
V Ljubljani so odstavili zooet 5 delavcev — v Celiu v oooravlialnici pa eotovo tbdi še kaj. — Tako ie postala delavnica, kalkor v suši mlin brez vode. Med preobloženimi naročili se vrti nekai nad desetorico delavcev, ki skoro ne vedo za kai bi prijeli.
Ako bo napravljen le še majhen budžetni sunek pa delavnice sploh ne bo več. Tako skrbi naš novi invalidski zakon za zdravstvene potrebe vojnih' pohabljencev. Šteditl ie treba seveda najprej pri invalidih, saj ie njihovo vorašanie balast od danes do jutri ki se 'io itak samo zatira, zato smo oa dobili šele po sedmih letih zakon.
Ves čili rešitve invalidske&a vprašanja obstoia v tem odpraviti ea čimpreje. Nismo mislili, da bi se invalidom enkrat celo okrnilo zdravstvene potrebe, čeprav smo se že navadili na zastoj podpor in drugih zaščit. To nam pa priča ravno redukcija našega zdravstvenega zavoda Protezne delavnice, ki že sedai ni mogla zadostiti v nebo vpijočim potrebam.
Znano je, da je voda poplavila velike komplekse v Bački. Znano je tudi, da je to posledica nedelavnosti in brezskrbnosti za narodov blagor beograjskih vlad vseh smeri in vseh kalibrov. Znano je, da zato, ker hoče vlada pomagati siromakom-poplavljencem, je vzela siromakom-uradnikom od plače. Tako je one poplavila voda, druge ministrski sklep. Ali da bo lepša vzajemna pomoč je vlada tudi hotela siromakom invalidom vzeti od njih državne podpore en odstotek. Češ, siromaki naj pomagajo siromakom, ker bogataši, posebno pa oni, ki »zaradjujejo« in dobivajo »provizije«, takozvani korupcionisti nimajo s čim bi pomagali, vlada sama pa tudi nima.
To, da se hoče (ali se morda kje že je) od invalidov vzeti tudi od tiste beračije, ki jo dobivajo, je najnovejše v Jugoslaviji in najznačilnejša. To je tako čudno in nenavadno, da je tudi slovenska javnost, ki ji ni veliko mar za invalide in invalidsko vprašanje postala pozorna in zaprotestirala.
»Slovenski Narod« je v svoji številki od 4. avgusta t. 1. napisal uvodnik, ki je vreden, da ga priobčimo v celoti in to tembolj, ker do-sedaj nismo bili vajeni, da bi slovensko dnevno časopisje govorilo o invalidski bedi in krivicah, ki se nam gode.
Evo:
Iz Beograda prihaja danes vest, da je vlada sklenila znižati invalidbm že itak beraško odmerjeno miloščino za en odstotek. Na prvi pogled bi človek ne verjel, da je kaj takega sploh mogoče. Že znižanje draginjskih doklad državnim uradnikom je bilo tako nesocijalno in neutemeljeno, da je naša / javnost po pravici spontano obsodila ta vladni ukrep. Tem ostrejšo obsodbo zasluži znižnje invalidnine, ki pomeni negiranje dolžnosti, ki jih ima država napram invalidom.
Pisati o naših invalidih in njihovem skrajno bednem položaju bi bilo odveč. Naša javnost je itak dobro poučena, da invalidi niti od daleč niso dobili od države tega, kar jim po pravici gre. Nesrečne žrtve svetovne vojne so izgubile najdražje, kar ima človek; na' bojnih poljanah so pustili ti ljudje svoje zdravje; vrnili so se v osvobojeno domovino, za katero so se neustrašeno borili, v trdnem prepričanju, da te zasluge ne bodo pozabljene.
Toda zgodilo se je drugače. Domovina, ki bi jih morala sprejeti z odprtimi rokami in jim nuditi vsaj najpotrebnejše za življenje, jih je prezrla in
Politične beležke.
Bolgarski vpad na naše ozemlje. Bolgari ne dado miru. Zapet je 50 mož broječa tolpa bolgarskih komitašev vpadla pri Krivi Palanki v naše ozemlje.
Prišlo je do ostrega spopada med njimi in bašjmi orožniki, katerim je prihitelo na pomoč tudi naše obmejno prebivalstvo. Posrečilo se je
Invalid ie čakal sedai mesece in mesece na ortopediranie. od sedai naprei pa zna sploh zastonj Čakati.
Ali so naredbodajalci redukcije Protezne delavnice pretehtali ooorei njene ootrebe m zahteve? Nikakor ne. ker drugače bi morali delavnico še razširiti. Naij gredo širom Slovenije vprašat na'še invalide kdaj in kako prejemajo svoie ortopedične pripomočke?
Ta čin bo rodil med invalidi zle posledice. Predstavljaimo si pohabljenca brez noge, ki brez proteze ne more nikamor. On ne bo mogel na delo in kako bo prizadet ko bo čakal mesece in mesece na protezo, delavnica pa je pri sedaniem stanju ne bo mogla izgotoviti.
Pri tako neobhodno potrebnem vprašanju kot ie invalidsko zdravljenje, bi se oa vendar ne smelo štediti. Mi mislimo da ie dosti bolj perečih vprašani za štedenje. Poirn zdravstvene pomoči, ki io nuldi človek človeku, mora biti pa že toliko vzvišen, da se mora oorabiti zani zadnia sredstva. Vse drugo lahko poprej pade. zdravstveni zahtevki naroda ©a so predmet. za ktereea se mora vse žrtvovati Človek če ie še tako siromašen, porabi skrajna sredstva za rešitev ali izboljšanje svojega zdravja.
Naša Protezna delavnica je dokazala kako potrebna in koristna ie za naše pohabljence. To čutiio invalidi-pohablienci. Vedo pa tudi dobro, da ie bila že dosedanja protezna delavnica nezadostna in da ni mogla zadosti d niti najnujnejšim potrebam.
Zato pomeni zmanjšanje take protezne delavnice udarec v telo ranjenih in oohab’je-nih invalidov.
Čut, ki mora pri tem navdajati človeka, naj to popravi.
Protezna delavnica mora obstojati v potrebnem obsegu.
pustila stradati. Merodajni Činitelji so rešili invalidsko vprašanje na način, ki nobenega invalida ni zadovoljil. Dali so jim nekako miloščino, ki imena invalidnine sploh ne zasluži, ker ne zadostujejo niti za najskromnejše preživljanje. Tako so prišli invalidi v skrajno težak gmotni položaj, vendar pa niso obupali, ker so se nadejali, da se vlada končno zgane in poskrbi zanje. Zavedali so se tudi, da preživlja država sama težke/ čase in zato so se v svojih zahtevah omejili.
Zdaj se je pa vlada naenkrat spomnila, da bi lahko tudi invalidi prispevali za poplavljence. Posledice letošnjih poplav, ki bržčas niti niso tako katastrofalne, kakor jih slikajo vladni krogi, naj torej nosijo državni uradniki in invalidi, ki se že itak komaj preživljajo. To pomeni izzivanje tistih slojev, ki so neposredno odvisni od države in s katerimi lahko dela vlada po svojem čudnem prepričanju, kar hoče.
Manjka nam primernih besed, da bi ožigosali to, nečloveško ravnanje z ljudmi, ki si trenutno ne morejo pomagati. Znižanje invalidnine ni samo skrajno nesocijalni in državi škodljivi čin, kakor je bilo znižanje uradniških draginjskih doklad, marveč je tudi sramota za našo državo. Kaj si bodo mislili o nas v inozemstvu, kjer vsaj v mejah možnosti pomagajo vojnim invalidom prenašati težko usodo, dočim jim naša država ne da niti toliko, da bi se mogli skromno preživljati? Dolžnost javnosti je nastopiti z vsemi zakonitimi sredstvi proti temu nekulturnemu činu in opozoriti vlado, da ima vsaka stvar svoje meje.
Kako bo m ali bo. da se nam res odtegne gotov procent od naše beraške invalidnine, se ne\ve točno. Bile so že vesti, da to ni res in da vlada tega ne namerava, a potem1 so se pojavile že upornejše vesti, da vlada ne samo da ne namerava, nego da se je že 1. avgusta ponekod odtegnilo kar 10%. Baje je to finančni minister naredil na svojo roko, ker, ministrski predsednik Uzunovič o tem ničesar ne ve — vsaj tako zatrjuje na intervencijo Središnjega odbora.
Bogsigavedi, kako je to pri nas, da ministri nočejo ničesar vedeti, vrši se pa le in sklenjeno je tudi bilo. Ali morda ne eksistira kje kakšna tajna vlada, ki dela dočim javna vlada ničesar ne ve?
Bomo še govorili o tej zadevi. Eno pa je gotovo: Vzeti si ne bomo dali ničesar od tega, kar imamo, nego še pridjati nam bodo morali.
sicer komitaše popolnoma obkoliti, vendar pa se je boj zavlekel pozno v noč in pod varstvom teme je obupno borečim se Bolgarom uspelo z bombami prebiti obdajajoči jih kordon in pobegniti. Zasledovanje je ostalo brez uspeha. V borbi sta bila ubita dva naša orožnika in en civilist je bil težko ranjen. Ali in koliko so imeli nasprotniki mrtvecev in ranjencev, se ni dalo ugotoviti. — Javnosti se je vsled tega drznega
napada, ki kaže, da se makedonstvujušči še vedno niso pomirili, polastilo veliko razburjenje in vse časopisje zahteva od vlade energično akcijo v Sofiji, ki mora enkrat za vselej preprečiti podobna vznemirjenja našega obmejnega prebivalstva.
Vkljub dolgemu kolebanju zunanjega ministrstva in intrigam Musolinija, je bila v sredo 11. t. m. izročena Bolgariji kolektivna demarša Jugoslavije h kateri se je še pridružila Romu-mja m Grčija.
Zopet novo zatiranje podjarmljenih rojakov.
Tržaški prefekt je z dekretom razpustil strokovno organizacijo jugoslovanskih učiteljev v Italiji »Učiteljsko zvezo« in vse njene podružnice. Kot vzrok se navaja, da vsled novega fa-šistovskega sindikalnega zakona nima zveza nobenega razloga za obstoj. S tem je prizadejan kulturnemu življenju naših trpinov v Italiji zopet strahovit udarec. Italija in njen fašizem pač hoče z vsemi sredstvi zatreti vsako sled jugoslovanskega življa v podjarmljenih krajih. No, zatrli nas niso spečih, še manj nas bodo budečih, pa četudi mnogi, ki so nekoč kričali, da sp Slovenci, sedaj ravnotako vneto kriče, da so fašisti in pomagajo zatirati Slovence. Vendar — ko se bomo videli, ali jim bo prijetno?
Radikali se cepijo. V Beogradu sta za občinske volitve postavljeni dve listi. Dosedanjega podžupana radikala Bobiča in pa Maksi-movičeva. Mi jim pravimo, le dajte se.
Ukinitev oddelka za Slovenijo, ki je bil pri njinistrstvu za notranje zadeve, češ, da treba štediti. Prvi načelnik tega oddelka je bil sedanji ljubljanski veliki župan dr. Baltič. Da se akti hitro rešujejo, kateri prihajajo iz Slovenije, je to zasluga tega oddelka. Sedaj je ukinjen. Pa še naj Slovenijo ukinejo — radi štednje.
Naše gibanje.
Naročnikom. Uprava našega lista ie že pri razpošiljatvi zadnje številke naznanila poleg naslovov posameznih naročnikov 'z rdečilmi številkami zaostanke naročnin. Tudi pri raz-pošiljatvi današnje številke ie še nekaterim to storila. Vse dotične prosimo, da brez odlašanja poravnajo naročnino za nazaj in naprej, da iim ne bo primorana uprava list prihodnjič ustaviti. Tovariši in tovarišice, ki s svojo solidarnostjo podpirajo organizacijo, morajo podpirati tudi men tisk. karti brez niega ne more imeti organizacija pravega uspeha. Zato naj ne bo nikogar, ki bi prestal biti naročnik. Pač oa naj se tovariši in tovarišice potrudijo, da pridobe še novih naročnikov, da bo prišel list z našimi težnjami čim več v Javnost. Na ta način bomo svoji organizaciji veliko pripomogli v njeni borbi.
Krajevni odbor Udruženia vomih invalidov v Celju obvešča vse svoje Člane in članice, da ie s 15. t. m. preselil svojo pisarno iz Oizke ulice štev. 8 v Invalidski dom. Benjamin-Ipav-čeva ulica, kamor nai se člani z gl asa jo v vseh zadevah. Uraduje se vsak dan razun nedelj od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 17. popoldne. Članom in članicam, katerih prevedba po novem zakonu na tukajšniem okrajnem sodišču še ni definitivno rešena ter reducirancem se priporoča, da se zg lasajo v svrho informa-cii ali vlaganja prošeni za obnovo postopanja izključno vsak torek in soboto, to pa vsled tega ker ima te dneve za uradovanje o invalidskih zadevah dosločenp tudi sodišče.
Za višieea ietniškega paznika ie razpisano mesto pri okrožnem sodišču v Mariboru. Prošnje se vlagajo do 20. avgusta t- 1. Zahtevajo se pogoji za zvaničnika.
Beltinci Prizadetim invalidom javljamo, da brez podpisov člankov ne sprejemamo. O predmetu pa se bomo informirali.
Prošeni za brezobrestna po*oiila ni treba več vlagati na oblastni odbor, ker ie tozadevni kredit, ki ga ie odobril letdšnji redni občni zbor. že izčrpan. Le za prekmurske agrarce ie mogoče še prošnje reševati.
Nove pokojnine. Veliko prošeni prihaja vedno za intervencijo glede izplačevanja pokojnin po novem invalidskem zakonu. Oblastni odbor zasleduje potek tega vprašanja. Vzrok temu. da se marsikomu, ki ima že zdavnaj v rokah sklep sodišča o prevedbi in je že tudi pravomočen. kliub temu še ni izplačala nova pokojnina, tiči v tem. da se radi spremembe davčnega cenzusa ne more likvidirati pri računovodstvu nove pokojnine. Sodišča so v starejših sklepih upoštevala še podlago 30 Din neposrednega davka za siromašnost. dočim ie bila ta podlaga spremenjena s posebnim zakonom na 20 Din neposrednega davka. Po predpisih, ki jih ima finančna oblast. ne more reševati predmetov, ki niso rešeni na podlagi novega davčnega cenzusa. Zato ie moralo računovodstvo vse no starem
Koliko nam vzamejo od beračije?
cenzusu izrečene sklene vrniti sodiščem nazaj v svrho nove ugotovitve siromašnosti. Ko bodo dotični skleni nopravbeni dosoeli naizaj. bo računovodstvo dotičnim takoi nakazalo.
Podružnica v Mariboru je od 1. ainrila do 30. junija 1926 zopet obdarila nekaj svojih najrevnejših članov v obliki denarnih nodnor. in sicer so preidi: Julijana Ferleš v Mariboru 250 Din, Rozalija 'Knezer v Mariboru 200 Din. Pihlerič Karel v Studencih 200 Din. PolenšaK Antonija v Šent liju 150 Din. Bezenšek Alojzija v Peklah 150 Din. Valher Konrad v Beču 150 Din. Tonlak Konrad v Št. Uiu 100 Din, Ferk Franc pri Sv. Benedikti v Slov eoricah. 100 Din. Košar Mariia v Šent liju .50 Din Sen-šek Neža v Smolniku 50 Din. Turin Alojzij, mimo potujoči iz Celja 50 Din. Erhart Anton, mimo Dotuioči iz Gradca 50 Din. — V prvem pd letu 1926. se ie izplačalo na podporah skupno 4900 Din.
Iz jeseniškega kota. Ravno te dni smo preživeli žalostno 12-letnico od one usodepolne nedelje v juliju 1914, ko ie zadonel klic do zadnie oidiarske bajte vrh Možaklie in notri pod triglavsko steno v Vratih »Vojska«. Spominjam se še. kakor da bi bilo včeraj, ko smo hodili tisti dan oo Jesenicah in (premišlievalli o vojni, čutili v omotici o nekai strašnem. Bili smo kakor letnik ki mu 24 ur poorei povejo, da bo obešen. Nismo se mogli držati v krogu družine, ki ie delala žalostne obraze: šli smo po uteho — v gostilne in tam smo pili. pijače je bilo dovolj. Napivanje ie bilo žalostno, glasovi so bili vse prej kot veseli, marsikdo Bi najraie jokal Dobivali smo obljube, da se bo skrbelo za družino deco. obljubljali so nam zlate gradove. Mnogo se nas ie vrnilo, veliko iih ie ostalo na bojiščih. Prišli smo pohabljeni, a ni bilo več onih. ki so dajali zlate obljube. Bili smo razočarani. Mnogi so iz naše krvi kovali kapital, mi smo iim oa postali balast. Letois smo se obrnili na naše imovite s prošnjami za malenkostni dar v prid vojnim žrtvam jeseniške podružnice. Kaj mislite koliko se iih ie na 270 odposlanih prošeni odzvalo? Ne maramo povedati, ker nas je sram. Med 27 jeseniškimi gostilničarji nri katerih smo takrat popivali, ko smo odhajali in pustili lepe denarce in ki so bili tako srečni v oni grozni dobi. da so nas lahko tolažili ne da bi bili sami tolaženi. ie bil sedat samo eden. ki ima tudi še po 12 letih srce in tolažbo v dejanju. Pa tudi še o kakem drugem bi se dalo kaj omeniti.
Zborovanje Zveze vojakov. V nedeljo, dne 7. t. m. se ie vršilo letno zborovanje tovarišev slovenskih vojakov svetovne vojne organiziranih v »Zvezi«, in sicer kakor prejšnja leta na Brezjah. Toda letos jim ni bilo naklonjeno vreme. Lilo ie kakor iz škafa. Kljub temu pa ie prišlo na Brezje že na predvečer v soboto in v nedeljo zjutraj, kakih 3000 ljudi. V cerkvi pri Mariji Pomagaj se ie vršila maša. pri kateri ie zapel zvezin nevski zbor tri pesmi in ie svirala godba železničarjev iz Ljubljane. Nato ie bil rekvijem za padlimi in umrlimi voljnimi tovariši. Bivši kurat gospod Bonač pa ie imel krasen cerkven govor v spomin padlih in živečih vojnih žrtev. Po cerkvenih obredih se ie vršil v dvorani samostana redni letni občni zbor zveze. G. major Colarič ie v vznešenem govoru otvoril zbo-rovanie in ga vodil kot dolgoletni priljubljeni zvezin predsednik. Sledil je tudi lep govor g. kurata Bonača V imenu našega Udruženja je pozdravil zbor delegat oblastnega odbora tov. Tomc. Navzoč ie bil tudi zastopnik Saveza iugoslovenskih dobrovol.jcev g. Velkavrh. ki ie tudi pozdravil zbor. Po običajnem nadalinem dnevnem redu ie bil izvoljen zopet po večini stari odbor zveze s predsednikom g. majorjem Colaričem na čelu. Zbor je dal mnogo izrazov ogorčenia nad postopanjem z vojnimi žrtvami in ie sprejel tudi resolucijo, s katero zahteva pravično ureditev invalidskega vprašanja. Končno ie g. major Colarič predlagal, da sp ob prihodnji priliki, ko bo vreme dopuščalo, snide mogočnejši zbor bivših voiakov, kar sedaj ni bilo mogoče radi premalega prostora, sprejme za častnega zvezinega člana našega edinega slovenskega narodnega generala g. Majstra. ki ima neven-liive zasluge za obrambo slovenska domovine. Iz zbora ie bila odposlana tudi udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Popoldne se ie vršil sestanelk vojnih tovarišev po tamošnjih g Gostilnah ob zvokih oriliubljenp železničarske godbe. Kljub skrajno slabemu vremenu ie bil zbor impozanten, do svoie veličastnosti bi pa prišel isigiurno v slučaju lepega vremena.
Odkritih spomenika v Kranju. Dne 1. avgusta ie manifestiral Krani in ž njim vred bližnja in daljna okolica za veliko idejo, ko .ie odkrival prvi spomenik v Sloveniji našemu
prvemu jugoslovenskemu Kralju Petru Velikemu Osvoboditelju. Zbrala se .ie ogromna množica ter razna društva in korporacije, korporativno in po deputacijah Slavnosti odkritja sta se udeležila tudi Njih Veličanstvo krali in kraljica v prelepi slovenski narodni noši. Ob enajstih iV padla zavesa ob salvi častnega vojaškega oddelka in grmeli so topiči. Odkrit je bil spomenik, kateremu so Po" kladala zastopstva vence s primernimi nagovori. Tudi naš oblastni odbor ie poslal svojo delegacijo, ki ie skupno s krajevnim odborom položilo lep venec s trakovi na spomenik. Nj. Vel. krali se ie v govoru zahvalil za počašče-nje spomina Njegovemu očetu. Sledilo le de-filiranip vojaške čete in društev, nakar ie bil oficijelni del zaključen. Popoldne se ie razvila pred Narodnim domom živahna narodna zabava.
Vezava knjig »Zakon«. Oblastni odbor more preskrbeti po nizki ceni vezavo knjig Invalidski zakon. Pravilnik itd. Cena posamezni knjigi bi bila le 6 Din do 6 Din 50 para več. Ker gredo knjige iz rok v roke. ie zeio priporočljivo 'kupiti si vezano knjigo. Naročila sprejema oblastni odbor.
^ Izguba knjižice. Član ljubljanskega krajevne"^ odbora, tov Karl Brežic iz Loga štev. 25 pri Ljubljani, ie izgubil člansko knjižico št. 2866. Kldor bi jo našel naj javi oblastnemu odboru.
Za tiskovni sklad »Vojnega Invalida« so
darovali sledeči člani in članice, vsi iz Trbovelj: Gregorčič Alojzij 1 Din. Oodec Ivan, 5 Din. Černe Jakob 2 Din. Brici Karl 3 Din, Kus Karl 4 Din, Sajovic Marija 2 Din Fink Emil 5 Din. Saje Franc 5 Din. Rožaj Pavla 5 Din, Krassnik Filin 10 Din Savine Ivan 6 Din, Skala Albin 7 Din. Krali Ivan 10 Din. Franko-vič Jakob 5 Din, Hostnik Anton 1 Din Neime-novani 4 Din, skupaj 75 Din. Iskrena hvala!
Opanke. Ministrstvo za socialno politiko ie nakazalo revnim invalidom in družinam padlih v ljubljanski in mariborski oblasti 330 parov opank, in sicer za vsako oblast oo 165 parov. Gospod veliki župan ljubljanski poživlja naše udruženje da imenuje z ozirom na dejansko potrebo in gmotno s tani e one invalide in družine ki bi prišli v poštev za podelitev Da zamoremo sestaviti natančni -seznam za obe oblasti, pozivamo one tovariše, kl reflektiralo na opanke, da javijo do 25. t. m. svoje naslove in natančne podatke ki morajo biti podpisani tudi od pristojnih naših krajevnih odborih. Opanke so bile izdelane v invalidskem zavodu v Zemunu.
Druge novice.
Povodnji na Kitajskem. Iz Harkana prihajajo poročila, da je mesto popolnoma pod vodo, ker so se podrli nasipi, ki so bili že popravljeni. Bati se je velike lakote, ker je mesto odrezano od vseh strani. Reka Yangtsekiang je udrla tudi v pokrajino Hupe. Tri tisoč ljudi je utonilo v valovih narastle reke.
V Koreji je vsled dolgotrajnega deževja veliko rodovitne zemlje poplavljene. Pri poplavah je utonilo 75 oseb.
Velike vremenske nezgode v Sloveniji so v nedeljo 10. t. m. povročile po dosedanjih ugotovitvah več miljonov škode. Lilo je in grmelo. Naenkrat je bilo Celje pod vodo in so morali ljudje plavati domov. Pri tem je utonil en otrok. Voda je vdrla v kleti in v hiše, uničila pohištvo, razbila sode z vinom. Pri Štorah je prodrla progo. Tudi Prlekija je poplavljena. Lesnica in Ščavnica sta izstopili in pri Pušencih je izpodjedla voda železniško progo. Pri Rimskih topljcah je voda odnesla čuvajnico in telefonski aparat. Med Zalogom in Lazami se je vsul na progo plaz, ko je vozil mimo ravno brzovlak. Stroj s tenderjem se je prevrnil v grapo, od koder ga še sedaj dvigajo. Pri tem je kurjaču polomilo noge. Potnikom se ni nič zgodilo in tudi strojevodju ne. — Savinjska
dolina je vsa poplavljena. Tudi mariborska in ljubljanska okolica. Na Gorenjskem so se vtr-gali plazovi, da je bila tudi tu železniška proga pretrgana. Proga Novomesto-Ljubljana je bila popolnoma obkrožena od vode.
Zdravje.
Kako si ohranim zdrave noge. Tisoči in tisoči bolehajo na tem, da imajo noge ali otekle ali razbolene z raznimi izpuščaji, krčne žile, kurja očesa, ozebline in ne vem kaj še vse.
Zdravniki raznih držav so ugotovili, da posebno revnejši sloji trpijo na bolnih nogah prvič radi neprimerne obutve, drugič napačne prehrane ter radi pomanjkanja svežega zraka in solnca. Otroku noga oboli že, če nosi premajhne ali prevelike nogavice. Pri odraslih pa nosijo glavno krivdo čevlji. Od desetih oseb, posebno ženskih, jih nosi devet premajhne čevlje. Ozek čevelj neprestano nekje na prste pritiska in čisto naravno obrambno sredstvo se napravi samo s tem, da se dotično mesto po večkrat preraste. Na ta način nastane kurje oko.
Zmotno je mišljenje, da ima kurje oko korenino. Ne, kurje oko je večkratna prevlaka kože, katera ima v sredini tudi jedro in to jedro pritiska na živec ter povzroča bolečine. Zato pa razni obliži ali odstranjenje kurjega očesa pomaga le začasno. Ako ostaneš pri isti ozki, tesni obutvi, se bo kurje oko kaj kmalu zopet pojavilo.
Da si noge utrdiš in če hočeš živeti brez teh nepotrebnih nadlog, nosi predvsem primerne čevlje. Za tistega, ki to more, priporačajo mnogo -»broditi« po morski vodi, ker morska voda vsebuje sol in nekoliko joda. Kadar imaš razgrete noge, koplji jih v mlačni vodi v kateri si raztopil pest navadne kuhinjske soli.
Kuhinja.
Kolač iz suhih češpelj- Napravi testo kakor za orehovo potico. Razvaljaj testo in pomaži ga s sledečim: Kuhanim češpljam odstrani koščice. ter jim prideni drobno zrezane pomarančne lupine, ščep cimeta in žlico sladkorja. Testo zavij kakor za potico, položi na pomazan pleh, postavi na gorko da vzide. Potem pa pomaži po vrhu kolač s smetano ter nato speči.
Kakao. Zavri četrt litra mleka, deni v poseben lonček kavino žlico kakava, ravno toliko mleka, vse to pa dobro zmešaj. Nato vse to zakuhaj v vrelo mleko, pusti, da počasi par minut vre, nakar odstavi ter postavi v skodelici na mizo.
Raznoterosti.
Kača z dvema glavama. Kače z dvema glavama so že večkrat opazovali. Dolgo časa so imeli takšno kačo v zoološkem vrtu v Newyorku. Jedla je mlade miši, dočim so njena hrana v naravi črvi in hrošči. Včasih sta se glavi zapletli in sta se borili druga z drugo, nato spet se je plazila kača naprej, na dve strani sikajoč. Kača je hitreje rasla kot druge; najbrže zato, ker je imela dve glavi in je jedla z dvema žreloma. Da so preprečili preveliko obilico hrane naenkrat, so hranili vsako žrelo -posebej, ne obe hkrati. Med glavi so deli tedaj list papirja in tako ena glava ni vedela, kaj dela druga. Sicer bi se -bili začeli boriti in bi bili hrano raztrgali.
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10./17 pošlje vsakemu naročniku »Vojnega invalida« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja: France Štrukelj.
ARGUS Je na& najboljši Informacijski zavod_______________
ARGUS *ma v V8eh mestih svoje poverjenike________________
ARGUS daJe Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrijskih podjetij In privatnikov____________________
ARGUS-ovo *r>f°rmac'le 80 vaikdar točne Izčrpne
In hitre_____________________________________
ARGUS s® naha)a v v»ka Karadžića ul. ||. Beograd ARGUS-ov *e,e*on €-25, a brzojavni naslov Argus
Kupujte knjigo Invalidski zakon in pravilnik s komentarji in statistiko. Knjiga stane samo 12 Din, po pošti' 1 Din več. — Naroča se pri oblastnem odboru in krajevnih odborih.