PRIMORSKI DNEVNIK ____glasilo osvobodilne fronte svobodnega tržaškega ozemlja Kaj se dogaja? R S T sreda, 4. februarja 1948 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlens 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona S: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330,650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: «Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 Poštnina plačana v gotovini Sn°fiizione m abbon. postale Štev. 814 Vsi mednarodni dogovori, v Teheranu, Jalti, Potsdamu, vsi odrejajo aretacijo in kaznovanje faSi. s icnih in nacističnih vojnih zZ5-oincev. In teh zločincev je bilo na našem ozemlju na pretek. Zato so V-h oblastveni organi te med bor-posebno pa takoj po osvobodit-ti tudi aretirali in kaznovali, de. Prav — na žalost — ne vseh! Kajti ^®nes se mnogi sprehajajo po trza$kih ulicah. Ti organi oblasti pa so bili tedaj Orodno osvobodilni odbori, ki jih J® izvolilo ljudstvo v veliki meri ze ed borbo samo. Izvolitvi taksnega najviSjega odbora ea naSo pokra-Slovensko Primorje, Pofcna-J-nskega narodno osvobodilnega od-°°ra za Slovensko Primorje in Trst, Prisostvovali tudi predstavniki ad Sovjetske zveze in Velike Bri. na dan. 15. septembra leta ..ter ^voljeni odbor v imenu drami °k te^ Veliki tudi pos- ■ dv'alC° izv°tjeni narodno osvobo-ni odbori so izvrševali svojo obrni■ V ,vsek osvobojenih področjih .JaSine> ki 1e v maju 1945 ob-so vse Slovensko Primorje s >. ?* iil Gorico vred. Na isti na-tiri odbori, so bila izvoljena knt '^udska sodiSCa: pokrajinsko najvišje, okrožna in okrajna, tar ■ °rgani Andske oblasti so bili Priznam ne samo od Jugoslo-prerit armade’ temveč tudi od p*dstavnikov zavezniških viad in dnkr,°,° oblast invrievali vse dotlej, . '_6r niso po odhodu edintc JA, iz?./°,ameriike Okupacijske oblasti na t 'C7nosno °dredbo St. 11. m ... emelju nje imenovale druge oblastvene organe. Josno je torej, da so bili narcd-Z,tboiilTli °dbori in ljudska ni P°P°j7loma zakoniti in edt-^ zakoniti predstavniki oblasti Za * *« Stavno svojo dolžnost pa smatrali izvršitev mednarodnih J”«*0?,* kaznovanju fašističnih ta£acisti“nih zločincev. Torej: are-% 'la in kaznovanje fašističnih aar>lnCev ni bi*a samo pravica or-itin. Vudske oblasti, temveč celo Wunm dolžnost. tern samo pravica in dolžnost, karVeli *udi tast izvršiti tisto, l ■ .}e Zahteval ves narod, vse ie. vo- ves svet, zato, da se zbri. kriv Z liC° eemlie zveri, ki so bile Z izzivanji in terorlem skuša De Gasperi preprečiti zmago Ljudske fronte Za demokristjane je Ljudska fronta »velika nevarnost” zato bi hotela vlada odložiti volitve - Odločen nastop kmetov in delavcev v pokrajini Mantova proti izzivanju vlade ten j. največrega zatiranja, mu- mere ^'Sanj, divjaštva brez pri-zenrj’ ania- vseh do takrat v cenf°V'n' veznanih strahot, kon. ''Miških taborišč smrti, kre-ori1ev za tiye ijudi itd. itd. ste !°di vsega tega je tovarii D’E-i-,. ‘zPflnoma upravičeno ponosno Rjavil pred sodniki: žalost trajalo na Vo,--3®6 W bila čast aretirati doh-f zlo^nce- toda jaz nisem n°benega ukaza». In nato: krt? V.em’ kdo Jih je — toda r je to storil, je izvršil le dolžnost!*. j. ° 1 to izvajanje mednarodnih fc"V “ itir/TrzaSken 50 „et dni. Po štiridesetih dneh dovolj?!66 Prevzeli oblast tisti, ki tihc. da se danes vojni tlo- no narnesto da bi bili že dav- vojne zločince Žali, aH?ft0’ da bi svojo besedo dr-50 doln*!!^0 in zapirajo tiste, ki ^ševaii PSBfl dogovorov '! sm.atr namreč dogaja to, da ■°90v0r a rzvrševanje mednarodnih ba.hjn „ v slede aretacij in kazno-iin. Srnqljiih zločincev, za — zlo-fcj, a.ra se za zločin vse, kar te,helfu olinost in čast prav na ke3a rp!rnie.n^enifl dogovorov vsa-tagajane g ti'taL.t'stUl davnih štiridesetih iistji ti* kratkih štirideset dni, ■ie,Saifno^Mfco imel° Vvdstvo mat, j v svojih rokah, ob- >kem p., r° ie plačalo v Sloven-*%, a ,. Vn°rJ“ 4* 600 njegovih st-^OoslovavfvL*0 Trst 13000 drugih £>ane, vojakov... °bl“ ™tLTnlh ** lenega človeka: častno (Od, malega posebnega dopisnika) RIM, 3. — Kakor hitro je bila zaradi odločnega nastopa levičarskih strank vlada prisiljena obvezati se, da bodo volitve določene na 18. aprila, je De Gasperi že pričel misliti na to, kako bi odložil ta dan, na katerega gledajo njegova stranka in vsi, ki gia vzdržujejo, s strahom, De Gasperi je po tara vladnega časopisja sporočil, da je ministrski svet odobril dekret, ki določa dan političnih volitev, nato pa je takoj sklical vodstva demokristjan-ske stranke. Doznava se, da so razni člani vodstva zelo poudarjali «nevarnost*, ki jo Ljudska demokratična fronta predstavlja pri prihodnjih volitvah za krščansko demokracijo, zaradi česar je treba uporabiti vsa sredstva, da so prepreči ali vsaj otežkoči njena zmaga. Demokristjani upajo, da bodo dosegli ta namen predvsem s pomočjo izzivalnih in terorističnih akcij kakor s povišanjem števila kara-bmerjev, zlasti pa s tem, da vključujejo v policijo stare fašiste in bivše pripadnike črnih brigad. In res je takoj po končani seji De Ga- vlade Paociardijem in poveljnikom vlade Pacciardijem in poveljniklm policije Ferrarijem. Kmalu nato se je zvedelo, da so vpoklicali v službo več razredov karabinerjev od letnika 1905 dalje «na njihovo prošnjo*. Iz Genove medtem poročajo, da je tam pričelo stavkati moštvo ladij izpod 500 ton. Vlačilci v pristanišču so takoj prenehali z delom. Verjetno bo iz solidarnosti pričelo stavkati tudi moštvo ladij z večjo tonažo, ki je prisiljeno nadaljevati borbo, ker se lastniki ladij ne držijo komaj pred dvema tednoma svečano prevzetih obveznosti, da bodo izplačali mornarjem posebne premije. Tudi v pokrajini Mantova v kraju Le Core, kjer je skupina kme. tov upravljala veleposestvo istega imena, je vlada skušala izzvati nerede. Kmetje so bili namreč zasedli posestvo, ker jim uprava, ni izplačala zaostalih dolgov. Preteklo noč so se na ukaz notranjega ministrstva nenadoma začele zbirati velike skupine karabi-n.-rjev iz Modene, Roviga in Verone, ki so pozvale kmete, naj zapustijo navedeno veleposestvo. Toda čim se je v okoliških vaseh raznesla ta vest, so pričele prihajati v pomoč svojim tovarišem velike množice delavcev. Spričo te ogromne manifestacije moči kmečkih in delavskih mnoiio je poveljnik karabinerjev prejel od prefekture nalog, naj se umakne s svojimi četami, nakar so kmetje zopet zasedli veleposestvo Le Core, Na kongresu socialističnih odpadnikov v Neaplju je bil navzoč poslanec Lombardo, ki je izrazil včeraj svoj” zadovoljstvo nad podpisom italijansko-ameriške pogodbe o prijateljstvu, trgovini in plovbi. Lombardo je sprejel tudi mesto v predsedstvu kongresa, kar pomeni, da bo po tem koraku izstopil iz Nennijeve socialistične stranke in da se bo priključil saragaio-vim odpadnikom. E. MILIC DUNAJ, 3. — Ameriške oblasti so zahtevale odstop zemljišč v za* pahni Avstriji za graditev leta^šč. Številni listi izražajo bojazen, da se ne bi Avstrija pretvorita v ameriško vojaško bazo. NADALJEVANJE PROCESA PROTI TOVARIŠU D’ESTEJU NEZASLIŠAN JURIDIGEN ŠKANDAL Brez vsakršnega pravnega temelja zahteva državni tožilec Paolucci, da bi porotno sodišče obsodilo tovariša D’£steja na trinajst let Zapora ter zasmehuje pri tem ljudsko oblast in njene predstavnike, fašistične zločince, ki so mučili, pobijali, klali in požigali po naših krajih, pa imenuje »ljudi s pomanjkljivostmi” Neverjetno toda resnično: Brez vsakega pravnega temelja, oslanja-joč se le na anahronistične paragrafe a nekakšnem eplagiun, ki mu pravni znanstveniki komad razmetavajo smisel in pomen — je včeraj tožilec Paolucci zahteval, da sodišče kaznuje tov. D’Esteja na — TRINAJST LET ZAPORA. To se dogaja pred sodiščem, ki vrhu vsega sploh ni kompetentno soditi obtožencu za dejanja, ki mu jih očitajo in za kakršna je bilo celo v De Gasperijevi Italiji podeljena amnestija. Toda pri nas so razmere očitno mnogo slabše! Pri nas lahko nekompetentno sodišče sodi človeka samo zaradi tega, ker je odločen antifašist in je kriv samo to, da je kot predsednik ljudskega mestnega odbora v Izoli v dneh po osvoboditvi preprečil nerede in vsako osebno maščevanje. Zadnja včerajšnja razbremenilna priča je bil odvetnik De Grassi, ki je povedal, da so bili nekateri fašisti, o katerih j® govora na tej razpravi, sojeni lanskega leta pred ljudskim sodiščem v Kopru. Takoj po tej priči je spregovoril odvetnik Morgera, zastopnik zasebnih strank. Kot je njifgov običaj, je tudi tokrat na vse načine skušal dokazovati, da se je na naši zemlji vodila izključno le borba proti sovražniku, proti Nemcem, nikakor pa da ni imela ta borba revolucionarnega pomena in značaja. Revolucionarna borba je bila Dimitrov - predsednik Domovinske fronte SOFIJA, 3. — Danes je kongres bolgarske Domovinske fronte diskutiral o poročilu Georgija Dimitrova, ki je včeraj med drugim izjavil, da je glavni namen bolgarskei zunanje politike vprašanje skupne obrambe proti morebitnemu napadu in skrb za ohranitev neodvisnosti, teritorialne nedotakljivosti in suverenosti. Razume, se je dejal Dimitrov, da nimamo namena ustvariti vzhodnega bloka v kakršni koli obliki, kakor to napačno razlagajo tisti, ki so dali pobudo za ustvaritev za-psdnega bloka. V zvezi s člankom «Pravde» je Dimitrov izjavil, da so opaž- SREDOZEMLJE - AMERIŠKO JEZERO Načrt za ustvarjanje »pasu" okrog ZSSR - Angleži zalagajo arabske teroriste z orožjem* Fašisti vojaško vežbajo Arabce LONDON, 3. — V zvezi z ameriško intervenoijo v Iranu, Turčiji, Grčiji i« državah Srednjega vzhoda, piše «Daily Worker», da je Truman uspel tam, kjer Mussolini ni imel uspehov, v kolikor je Sredozemsko morje sedaj postalo ameriško jezero. Nedvomno obstoja ameriški strateški načrt za Sredozemsko morje, ki je del načrta za sve- tovno nadvlado. Čeprav se ta načrt ke lista biie upravičene in po- j Povsem na ZSSR »kiju. *- m * • An ž« 74a+ An % MŽ*vn Mvsvi i*_ trebne in da predstavljajo koristen in dragocen nasvet. Danes je kongres soglasno in ob velikem navdušenju izvolil Dimitrova za predsednika Domovinske fronte. Dom sovjetov izglasoval proračun za leto 1948 MOSKVA, 3. — Danes je Dom sovjetov Vrhovnega sovjeta ZSSR nadaljeval diskusijo o proračunu za leto 1948. Vsi poslanci so se udeležili debate in so odobrili osnutek proračuna ter pri tem poudarili, da bo njegova izvedba prispevala k še vičji utrditvi finančne in gospodarske moči sovjetske socialistične države. Uspeh angleških komunistov pri sindikalnih volitvah LONDON, 3. — Zadnje volitve v največjem angleškem sindikatu, to je v sindikatu nameščencev pn prometnih podjetjih, kjer so bili komunisti v večini znova izvoljeni v izvršilni odbor, so pokazale, da je imela protikomunistična gonja malo uspeha v sindikalnih organizacijah. «Daily Worker» pripominja, da je to odgovor delavBtva glavnemu tajniku Deakinu, ki »e je pridružil Morganu Phillipsu v protikomunistični kampanji. Izid volitev je velike važnosti tudi iz mednarodnega vidika, ker je znano, da tudi Bevin in Morrison podpirata protikomiunistično kampanjo v sindikatih. Namen te kampanje je, pripraviti pot veliki ofenzivi proti delavskm zahtevam. To ofenzivo so sprožili in jo tudi podpirajo predvsem ljudje iz Wall Slreeta, ki jih podpirajo desničarski social-demokratični izdajalci. čuje list, je ž njim v zvezi tudi izločitev angleškega vpliva na teh strateških področjih. V Teheranu so aretirali dr. Dja-vida, ld je bil guverner Azerbejd-žana med demokratičnim gibanjem, in Chabestarija, ki je bil predsednik ljudske skupščine Azer-bejdžana v istem času. Oba sta bila v Teheranu pod policijskim nadzorstvom, in so ju aretirali po nalogu tožilca vojaškega sodišča, ker sta sodelovala z demokrati. * * * NEW YORK, 3. — Tednik «The Nat ion* pc-roča v svoji zadnji številki, da angleško in ameriško zunanja ministrstvo sporazumno ovire ta načrt o razdelitvi' Palestine. Namen Anglije je, da ostane v Palestini kot vladajoča sila z novim »načrtom za federacijo*. Na ta način si hiočs zagotoviti ohranitev industrijskih, vojaških, gospodarskih in političnih koncesij, ščititi s tem svoj petrolej in uresničiti načrte anglo-ameriškega imperializma glede izvedbe «pasu» okoli Sovjetske zveze. Clankar nadaljuje, da podpirajo ZDA angleško po-litiko s prepovedjo o izvozu orožja v Palestino, medtem ko kupujejo arabski reakcionarji orožje javno ter ga izročajo pristašem muf ti ja za borbo proti Zidom. Ves vpliv ZDA se izživlja trenutno v tem, da se v praksi ne izvede sklčp OZN glede delitve Palestine. Ameriški vojni minister Forrestal — tako zaključuje list — je celo zagrozil s svojim odstopom in z razkrinkanjem Trumanove vlads, če bo ta podpirala ustanovitev mednarodnih policijskih sil. Agencija »Telepress* poroča, da so angleške mandatame oblasti sporočile tujim dopisnikom, ki so v Palestini, da ne bodo deležni no- Marshallovi »inšpektorji so morali zapustiti Švico Švicarski socialisti proti Marshallovemu načrtu in r tret ji sili» ter za skupen nastop s komunisti — švicarska gospodarska delegacija v državah vzhodne Evrope 2BNEVA, 3. — Tajnik Švicarske soc alistične 6tranke Droz piše v listu «Travail», da so se socialisti kantonov Frlburg in Walals odločno izrekli proti Marshallovemu načftu kakor tudi proti kakršni koli privolitvi socialistov k «tretjt sili*. Poročajo, da veliko število članov socialistične stranke podpira postopanje socialistov v omenjenih kantonih posebno zaradi tega, ker bi bila podpora «tretji sili*, ki jo organizirata BI um in Bevin, v nasprotju s švicarsko neodvisnostjo jn suverenostjo. Številni člani izvršilnega odbora socialistične stranke so znani po svojih levičarskih tendencah. Tudi sam predsednik Droz, ki Je pri zadnjih volitvah kritiziral švicarsko delavsko stranko, je v zadnjem Času spremenil svoje stališče. Pred kratkim je pisal v listu «Travall», d« je tc.čo kapitalistične tfensive za socialiste edina politika, organizirati odločno borbo proti razrednemu sovražniku skupno s komunisti. Telepress poroča, da Je švicarska zvezna vlada pozvala funkcionarje ameriškega zaklada, ki so včeraj prišli v Ženevo kot «inšpektorji» Marshallovega načrta, naj zapustijo švicarsko ozemlje. Omenjen! ((inšpektorji* so danes zapustili Švico. V kratkem bo posebna švloarska gospodarska delegacija odpotovala v številne države Vzhodne Evrope. LIMA, — Perujska vlada je pozvala novo mednarodno organizacijo dela, ki se je organizirala na pobudo AFL z namenomi da razbije enotnost delavcev Latinske A-merike, naj izbere svoj glavni se-1494 te taJš drJaiA bene uradne podpore, če bodo pisali o tem, da se sedanji boji in neredi razvijajo po iniciativi arabskih voditeljev, ki jih podpirajo anglo-ameriške petrolejske družbe, in da imajo ti boji namen zavleči izvedbo sklepa OZN, oziroma, če bodo poročali, da dela angleška vlada vse mogoče, da bi preprečila razdelitev Palestine, ali da višji častniki angleške policijo zalagajo arabske teroriste z orožjem in strelivom. • » * S tem v zvezi se potrjujejo vesti, da bivši nemški vojni ujetniki v Egiptu, poljski častniki Ander-sove armade, člani razpuščene angleške fašistične zveze in španskih frankistov vežbajo arabske vojake v rabi modernega orožja. V tej zmedi je edino arabsko komunistično glasilo »Al Itihad*, ki piše proti državljanski vojni in proti delovanju teroristov ter v prilog po* m ir j« n ja medi Arabci in 2idi. Na podlagi izjav, ki jih je podal poslanik Ibn Saud v Londonu Sejk Hafez Wahba dopisniku lista «A1 Missri*, se potrjuje, da se Saudifc-sita Arabija in Velika Britanija pogajata za sklenitev vojaške pogodbe med obema državama. Poslanik je sporočil, da sta prvi del pogajanj vodila Ibn Saud in britanski poslanik. Drugi del pogajanj, ki bodo v Londonu, bo vodil knez Fey-sal. List «A1 Missri* obsoja ta nov britanski poizkus sklenitve vojaške pogodbe z eno od arabskih držav. List piše: Velika Britanija skuša na ta način pridobiti pravico prehoda svojih čet preko ozemlja Sau-ditske Arabije v primeru vojne. Na ta način hoče braniti anglo-aroeri-ške petrolejske vrelce. Demokratična Kitajska deli zemljo SEVERNI SENSI, 3. — Sto tk soči bivših vojakov kuomintanga, ki se sedaj borijo v vrstah osvobodilne vojske, bodo imeii tudi prar vico do zemlje kakor drugi kmetje na osvobojenih področjih Kitajske. Na podlagi določb poveljstva sever, nogapadnih področij svobodne Kitajske dobijo vsi borci zemljo na podlagi programa agrarne reforme. Sproti kakor se napredovanje nar daljuje, sestavljajo sezname borcev, ki imajo pravico do zemlje na pod-lagi agrarne reforme, in jim dodeljujejo zemljo, ki je prej pripadala veleposestnikom kuomintanga. Družine padl'h borcev imajo pravico do zemlje, do katere bi imeli pravico njihovi sorodniki, ki so padli v borbi. Kakor poroča kitajska porOče-vaina agencija, so več deset tisočem kmetom v zapadnem Hupeju razdelili velike količine žita po nalogu vrhovne komande osvobodilne vojske. V mestu fthungsiand so po osvoboditvi mesta razdelili kmetom ogromne količine »ta, ki so ga zaplenili vladnim četam. Vatikan pa Intervenira PRAGA, 3. — Protest slovaškega nadškofa Kmetka proti razdelitvi obširnih cerkvenih posesti, na podlagi nove agrarne reforme bo ver. jetno povzročili diplomatično intervencijo Vatikana. V pričakovanju morebitne vatikanske note proti agrarni reformi zatrjujejo pristojne oblasti, dia bi smatraU tako intervencijo nasprotno češkoslovaški suverenosti, ker je agrarna refor-ma normalna zakonodajna reforma, pri čemer ni prizadeto izključno cerkev. V prvem obdobju izvajanju grame reforme bodo razdelili rev-nim kmetom in tistim, ki nimajo zemlje, 8 tisoč hektarjev cerkvenih zemljišč. Pogajanja ZDA s Francom LONDON, 3. — Zadnji Bevinov govor o ustvaritvi zapadnega bloka je zopet povzročil nove spletke, ki imajo namen vključiti Španijo v Marshallov načrt. Na podlagi vesti iz Madrida se bo španski zunanji minister razgovarjal z ameriškim odpravnikom poslov o možnosti španske udeležbe v zapadnem bloku kot pogoj za sprejem v skupino držav Marshallovega načrta. Te vesti so v tesni zvezi z obiskom monarhističnega voditelja vojvode Alba v Londonu in z obiskom don Juana v Vatikanu. Razen tega poročajo, da se v zvezi s sprejemom Španije v Marshallov načrt razpravlja o vprašanjih razlastitve lastnine držav osi v Španiji In njihov,* reorganizacije z a-me.riškim kapitalom. Ameriški kreditni zavodi, ki do sedaj niso radi dajali posojil Francu, ker niso videli v tem koristi, so sedaj drugačnega mnenja ravno zato, ker obstoja možnost izkoriščanja sovražnikove lastnine v Španiji. Pred kratkim je španski zunanji minister imel tajen razgovor s francoskimi predstavniki v Tangerju. po odvetnikovih besedah samo v Severni Italiji, kjer se je streljalo, obešalo in ubijalo. Zaradi tega naj bi obtoženci kršili vojaške zakone. Vsekakor je ta odvetnik najbrže celo obdobje osvobodilne vojne na tem ozemlju pnžsipal, ali pa sploh nima pojma, kaj je bila borba tukajšnjega ljudstva proti okupatorju, ker sicer takih neumnosti in popolnega neznanja smisla in ciljev narodne osvobodilne borbe ne bi niti pokazal. Sicer pa je JA te kraje samo zasedla (ne osvobodila, to je izvršila samo Italija leta 1918, vsaj tako je enkrat omenil ta odvetnik), in se ni mogla vmešati v upravne zadeve, ker so bili ti kraji tedaj še vedno sestavni del Italije, Najbrž® odvetnik pozablja, da so anglo-ameriški vojaki, ko so prišli v nemška koncentracijska taborišča, takoj na licu mesta brez posebnih ceremonij postrelili nacistične stražarje, pa te vojake ni š„ nihče klical na zagovor, češ da so nezakonito postopali. Medtem ko je odvetnik proti Klunu umaknil posebno tožbo, ker naj bi bil ta izvrševal povelja v dobri veri, je proti DtEsteju vztrajal pi obtožbi. V drugemi delu svojega govora je odvetnik začel govoriti o eplagiu* in vztrajal, naj sodišče spozna D’Esteja za krivega gled® Genovi in Benetkah, zavarovalne družbe to se izselile. Ladjedelnice le delno delajo in še sedanje njihove ~mog-Ijivosti niso izčrpali, saj so odklonili vsa naročila iz tržaškega zaledja, Bolj prozornega dokaza sabotiranja tržaškega gospodarstva sploh ni bilo mogoče dati Niso pa le odklonili naročil, ki so jih dale za tržaško industrijo zaledne države, temveč ovirajo in onemogočijo vse trgovinske stike z njimi. Vs° to seveda načrtno, da bi bil Trst le vojaško oporišče in prav nič drugega ter da bi tako popolnoma zasužnjili tržaška delavstvo d>i pa ga prisilili na izselitev. Posledice te politike so seveda odpusti z dela, krčenje delovnih ur, slabe mezde ter nizka življenjska raven na splošno, da ne govorimo o prostituciji, črni borzi itd. Proti vsem tem zlim posledicam se delavci odločno bore, bore se, ker vedo da gre za njihov obstoj in ibstoj njihovih otrok. Vsi poskusi Občni zbor Zveze tržaških visokošolcev V Četrtek, 5. t. m. ob 17 bo v krožku «Poiigraficl* v ul. Trento 2111 seja Zveze tržaških visokošoi-cev s sledečim sporedom: Otvortev, izvol tev volivne komisije, politični pregled predsednika, vprašanje vpisnine ’,n visokošolskih pristojbin, izvolitev izvršilnega odbora. Vabljeni so vsi člani, da se te seje udeleiejo. delodajalce v, da bi to borbenost delavcev zmanjšali, so doslej kljub raznim spletkam Delavske zbornice propadli, nasprotno, celo mnogi delavci, včlanjeni v tej zbornici, so spregledali in razumeli, da njihovi voditelji izdajajo njihove interese. Spričo te enotnosti in borbenosti delavstva so se morali delodajalci marsikateri svoji narneti odpovedati in se pogajati z delavci. Vse delavstvo se zato zaveda svoje moči in odločno zahteva dela za vse in boljše delovne in mezdne pogoje. Zato se bo tudi vse delavstvo zbralo v nedeljo ob 11.30 dopoldne pri Sv. Jakobu na velikem sindikalnem zborovanju. To zborovanje bo delodajalcem in vojaški upravi opomin, da ne bo mogoče iti preko volje delavcev, ki ne bodo nikoli dopustili, da tržaška industrija polagoma Izumre in da bodo morali njihovi sinovi iti ta zaslužkom v tujno. Tržaško delavstvo se bo z vsemi silami borilo proti tem načrtom. ZAM povabljena v Ženevo Švicarska svobodna mlad-na Je poslala ZAM sledeči dop-s, s katerim vabi tukajšnjo ZAM n svoj kongres, ki bo v Ženevi. Dragi prijatelji, prisrčno vas vabimo, da pošljete delegacijo na naš kongres, ki bo od ts. do t» marca v Ženevi. Namen kongresa je, da pojasni dolžnosti švicarske mladine v borbi za neodvisnost domovine, za mir, za svobodo demokratičnih organizacij ter dolžnosti v borbi proti moralni pokvarjenosti mladine, katere vzrok je ameriška propaganda. Med drugim se bo kongres pečal tudi z naslednjimi vprašanji: 1. Utrditev naše organizacije, 2. Enotnost demokratične mladine, s. Borba za dosego pravic delavske mladine, J,. Pomoč demokratični Grčiji. Med Jcongresam bodo javne prireditve. Tuji delegati pa bodo na kongresu lahko orisali borbo mladine v njihovih deželah. Prosimo vas, da nam takoj odgovorite na naše vabilo in vam obenem, dragi prijatelji, pošiljamo bratske pozdrave. Švicarska svobodna mladina Mesec demokratičnega mladinskega tiska Glavni odbor ZAM, ki je sprejel načrt za »maaeo mladinskega demokratičnega tiska*, katerega program jt raj/širitev dopisniške mreže, nabiranje prostovoljnih prispevkov za nakup mladinskega tiskar-ikega stroja in pa širjenje mladinskega demokratičnega tiska med vso demokratično mladino, je z gotovostjo računal na pomoč vse mladine, ki je tudi tokrat, kot vselej dokazala, da pravilno razuma pomen te nove akoije. Z navdušenjem so začeli nabirati mladinci in mladinke iz vseh krajev Tržaškega ozemlja prostovoljna prispevke, da bi tako omogočili nakup mladinskega tiskarskega stroja. V ta namen so v raznih krajih priredili zabavne in kulturne prireditve, ki so prav lepo uspele. Geslo nate mladine je »Vse za mladinski linotypi>. Nihče Čitatelji »PRIMORSKEGA DNEVNIKA*! Dopisujte v svoj edini dnevni list! Partizani niso sami Naše ljudstvo neprestano zbira m daje svoje prispevke za pla-čanje globe, na katero je bila obsojana skupina partizanov zaradi znanega lincidenta* na Opčinah. Stalno prihajajo posamezniki in prinašajo svoj prišpevek. Partizani zarts niso sami, ampak vse, zares vse demokratično ljudstvo je z njimi. Prebivalstvo Plavij 4560 lir, prebivalstvo Jelarjev 878, skupina delavcev Cave Gorlato - Jelarji 213S, Slovenske italijanske antifašistične žene Sv. Križa 2000, delavci ILVE 18,242 lir, prebivalstvo Skednja 1515, prebivalstvo Domija 3461, prebivalstvo Boljunca 5200 lir, Kocjančič Elizabeta 150 lir, po 100 lir: Turko Albina, Tončič Marija, Medvešček Rudolf, German Marija, Waldestein Federik, Var-dabasso'Marija, Ribarič Marcel, Vekiet, Peršič Ivan, Roblek Janni, N. N., Kalin, Tončič 118 lir; Ko-slovič Pina 60 lir; po 50 lir: Mer-lič Petsr, Cerovac Marija, N. N., Mahnič Franc, Cek Marcel, Bubnič Anton, Jaksetič Armando, Cunjak Renato, Jaksetlč, Pangerc Adolf, Ferlan Henrik Cernivar Peter, D?-stradi Ivanka, Bonces Ner na, Mo-dena Viktor; po 40 Ur: Klarič Roman, N. N., Abondanza po 30 lir: Kocjančič Marija, Gropajc Rozalija, Marlič Ivan; po 20 lir: Sturm Al- Absolventi tehničnih šol zahtevajo vstop na univerzo V zvezi b borbo dijakor tehničnih 4ol za njihov dostop na univerzo amo prejeli od nekega slovenskega dijaka pismo, ki ga v celot* Objavljamo. Spoštovano uredništvo, kot slovenski dijak tehnične šole v Trstu, se obračam na naš slovenski časopis, ki je bil vedno prvoboritelj ne samo pravic slovenskega ijudstva, temveč vsega prebivalstva, da bi objavili tole moje pisma Ze land amo dijaki tehničnih Sol sproiill kampanjo za nai dostop na univerzo. Takrat smo tudi stavka, li. Vendar pa nismo uspeli, ker Je okupacijska VU zavzela staViče, da ne more spreminjati Šolskih zakonov. S tem Je v zvezi s čisto Šolskim vprašanjem načela tudi pol*-tf'no ter prejudicirala povezanost Trsta a Italijo. Letos smo zopet pričeli z borbo za dosego svojih pravic, ki nam Jii je vzela faSistlčna Gmtllejeva dolska refotma. Kako vel'ka krivt-ea se oam godi, lahko vidimo i t dejstva, da nas Je v Trstu preko 2000 dijakov, ki obiskujemo razne tehnične Sole. Nal udni program Je v veliki meri sestavljen iz predmetov, ki jih druge srednje Sole nimajo, ali vsaj n« y toliki meri. Medtem ko se dijaki drugih srednjih Sod lahko vpise jo na uni-vem), nam to ni dovoljeno frazen na ekonomsko fakulteto), Čeprav imamo sa to večje prav« iz razloga, ker se v tehničnih Šolah učimo predmete, ki bi Jih lahko izpopolnili na univerzi. Ne msllm tukaj za vse fakultete, temveč samo za tehnično, predvsem za inZenjeriJo in arhitekturo. Nočem s tem reči, da se dijaki drugih srednjih šol ne bi smeil vpisati na tehniino fakulteto, pač pa rr.ijsl im, da imamo pravico do vpisa tudi mi. Ce pogledamo šolsko življenje v drug h državah kot SZ, ZDA, Franciji, Jugoslaviji itd. vidimo, da ;m.ijo absolventi tehničnih Sol celo prednost pri vpisu na tehnično fakulteto. Pri vsem tem se ml zdi čudno, da tukajtaja aknonejska VU ne mo re» spremeniti Gent-llejeve reforme. Kako to, da Je okupacijska VU to mogla leta 1944 v Palermu ter dovolila dijakom tehničnih šol dostop na univerzo. Ned vetrno ima zato svoje razloge, ki se izkrsta-liairajo v njeni splošni '»mpetfali-stični politiki: Trst naj postane vojaška baza. Comu naj bi potem potrebovan inSenJerjev, arhitektov Itd? Prepričan sem, da je problem, ki sem ga {sanesel, skupen vsem dl. Jakom tehničnih Sol ter da bomo v naSt pravični borbi dobili polno podpore od vsega demokratičnega ljudstva Tržaškega ozemlja. Zahtevi dijakov tehničnih Sol po KNJIGE- GLEDALIŠČE-KONCERTI RAZSTAVE-FiLMl-KRITiKE DROBTINE Literarna večera na Opčinah in v Boljuncu V ponedlljek zvečer »o začeli na Opčinah s serijo literarnih večerov, ki Jih prireja SHPZ v okviru Prešernovega tedna. Opensko občinstvo Je pozdravilo v svoji sredi iti* ri domače knjižsvnlke: dr. Andreja Budala, Zoro Košuta-Jugovo, Zdravka Ocv’rka in dr. Borisa Pahorja. V lepo okrašeni dvorani Jih je predstavil občinstvu predsednik openskega društva prof. Iv* Sosič. Prof. Andrej Budal Je čital svojo črtico »Se kapljico*, ki Je vzbudila splošno zanimanje. Zelo občuteno in dovršeno je prebrala svojo črtico »Glad* Zora Košuta-Jugova. Zdravko Ocvrk je prečital sed*m zelo dobrih pesmi in končno se Je predstavil še mladi pisatelj dr. Boris Pahor, ki Je prečital dve svoji črtic!. Ob zaključku so Openci podarili svojm gostom šopek cvetja.. Sinoči ob 20 Je bil drug tak literarni večer v Boljuncu, kjer so nastopili književniki Mara Ssmso-va. dr. Vladimir Bartol in Marinči* Ivo. Pr:dsednik prosvetnega društva tov. Žerjal Rudolf Je pozdravil v imenu domačtnov došls goste in povedal na kratko njihov ž.vljenjepls. Nato Je sledilo čltanje del. Mara Sam sova Je prebrala svojo črtico 1* partizansk;ga življenja »Hajka tov. dr. Bartol j« prečital novelo ♦Dva stavka* in tov, Marinčič Ivo je prečital konec svoje novele »Nino* ter d\»2 pesmi: »Jutro na Piv ki* in «Našim Stalingrajcem*. Ljudstvo je napolnilo dvorano do zadnj-gn kotička ln napeto sledilo čitanju literarnih del, Med nj'm (n nastopajočimi književniki se Je ustvarilo prisrčno ozračje, ki se Je proti koncu Se stopnjevalo. Ob zaključku se Je neka mladinka zahvalila književnikom za njihov literarni večer ln Jim poklonila šopek nageljnov, ki pa so ga ti namenili za spomenik padlih borcev v Boljuncu. Ta prva dva literarna večera sta popolnoma uspela. Občinstvo Je žl-vo izražalo svoje zadovoljstvo in dokazalo, da ja kulturno dorsstlo prireditvam te vrste. V obeh krajih so izrazili željo, da bi se književniki v kratkem zopet oglasili med njimi, in zato pr'čakuJemo, da bi prosvetna zveza organizirala Je več podobnih literarnih večerov, med našim ljudstvom. Danes ob 20 bo v Trstu v dvorani grafikov v ul. Trento 2-II literarni večer za tržaiko občinstvo, na katerem bo nastopno devet domačih tržaikih pisateljev. dostopu na univerzo se v polni meri pridružujemo, ker se godi velika krivica ne samo dijakom, temveč vsemu prebivalstvu Tržaškega ozemlja. Trst je industrijsko mesto in mora tako tudi ostati. Zato pa potrebuje svojih tehničnih strokovnjakovi Kakor smo ze rekli, bomo dijake v polni meri podprli, selimo pa, da se tudi za bodoče sami oglasijo ter razpravljajo o tem vaznem problemu. Natečaj za osnutek lepaka za presavo prvega maja i948 v Trstu in Tržaškem ozemlju Odbor za proslavo prvega maja 1948 v Trstu in Tržaškem ozemlju razpisuje natečaj za osnutek lepaka za prvomajsko proslavo. Osnutek mora biti v skladu s to proslavo, t. j. mora predstavljati: okrepitev protikolomalne in protiimperialistične fronte, zvezo med delavci in kmeti, slo-vansko-italijansko bratstvo, neodvisnost Tržaškega ozemlja, obnovo in afirmacijo pravic delovnega ljudstva. Tolmačenje in kompozicija sta svobodni. Lepak mora vsebovati sledeč napis: Prvi maj 191,8 v Trstu in Tržaškem ozemlju. Osnutek mora Imeti format 70X100 cm. Osnutek je treba predložiti v dokončni obliki izdelanega na lepenki ali na papirju v okviru ali nalepljenega na lepenko, tako da je moina takojšnja reprodukcija. Osnutek je lahko eno, dvo ali trobarven. Vsak natečajnik more predložiti kvečjemu tri osnutke. Osnutke je treba predložiti najkasneje do li ure II, marca 191,8 v ulici Zonta */// tel. S998. Vsak osnutek mora biti označen z geslom, ki mora biti napisano tudi na ovitku, v katerem je zalepljeno ime in točen naslov. Odločitve natečajne komisije so dokončne. Natečajno komisijo sestavljajo i člani koordinacijskega odbora in S umetniki, ki jih izbere koordinacijski odbor. Prva nagrada je 50.000 lir, druga pa io.ooo lir. Odbor si pridržuje pravico, kupiti tudi druge upoštevanja vredne osnutke. Nagrajeni osnutki postanejo last Odbora za proslavo prvega maja. Nenagrajene osnutke morajo natečajniki dvigniti do 15. mija 19b8. Osnutki, ki jih ne W dvignili, postanejo s tem last odbora. S svojo udeležbo sprejema vsak natečajnik pravilnik natečaja samega. In:ciativnl odbor za proslavo prvega maja 1048 v Trstu in Tržaškem ozemlju blna, N, N., Pečar Marija, N. N., Železnik Marija, N. N,; Bernoblč 10 lir. Nabrano v TržaškSm arzenalu: v delavnici kotlov 892, v delavnici cevi 747, mehanična delavnica 1125, kovači 630, kleparji 325, mehaniki .3645, z darji 1125, neme-ščenci bazenov 1250, krovni meha-n'ki 3000, inštalaterji 990, mornarji 500, menza 1270, strojni oddelek 625, električarji 620, mizarji 14560. Valenčič Marta 100 lir, žene iz gornjega Rojana V. terena so nabrale 2060 lir. Podbršček Draga 100 lir, Sirk Vida 100 lir, Maule Vida 100 lir, Stepančič Alma 100 lir, Jagodič Albina 100 lir, Milani Pina 100 lir. N. N. 50, Valič Prane 5i\ Lenardon Zora 50, Mirt Marija 50, Mlslej Fani 50, Cuk Nada 50, Davide Angela 50, Fontanot Lidija 50, Trobec Tončka 50, Karič Ivanka 50, BiguVn Ivanka 50. Nadalje darujejo po 100 lir: Škabar Alojz, Sedmak Angel, Marega Emilij, Tence Ivan, Maver Danilo, Žerjal Srečko, Bogateč Franc, Svab Jakob, Gozdan Natala, Bemardls Ivan, Besednjak Ivan, Suselj Franc; Novak Angela 80 lir, Košuta Franc 70 lir, Košuta Srečko in Verginella Franc po 60 lir; po 50 lir: Košuta Slava, Tetjak Rudi, Cotič Hadrijan, Magajna Karlo, Bogateč Marij, Soban Bruno, Bogateč Ferdo, Tence Boris, Tretjak Srečko, Košuta Gizela, Kodrič Albin, Košuta Mund', Ko. šuta Ivan, Tence Slavko, Sulčič Anton, Sulčič Virgllj, Padovan Alojz, Sulčič Lado, Bole, Sedmak Albert, Sedmak Albin, Sossič Ivan, Košuta Vera Sedmak Ivan, O-ulič Franc, Bogateč Alojz, Sulčič Albert, Vidoni Ivan, Primani Ludja, Cedelnik Marcela, Aprasio Marija, Barini Berta, Natlačen Lojzka, Novak Marija, Žagar Dorica, Zet-ko Dragica, Grgič Karlo, Vello At-tilio, Pegan Silvij, Laurenti Jurij, Carli Viktor; Sedmak Lucijan 45 Ur; po 40 lir: Rina Kozman, Go-deas Viktor, Gaio Bruno, Sedmak; po 35 lir: Cepek Jože, Polil Anton, Sedmak Danilo; po 30 lir: Pahor Rudi, Zocchi Viktor, Kobal Artur, Ptocek Rihard, Novak Ivana, Pra-šelj Dora, Andlovec Kristina, Stoka Frida, Bratoš Arnida; po 25 lir: Jursinovič Josip, Lussi Alfred, Maganja Cvetko; po 20 lir: Tence Viktor, Bogateč, Kcbač Boris, Sedmak Marij, Košuta Drago, Spez-n'amiglio Jurij, Valenčič Marija, Rener Roza; po 15 lir: Plščano Pavla, Maganja Berto; po 10 lir Pohor Just, Kuret Kai. Literarni večeri v Prešernovem tednu 4. februarja bo v Trstu v dvorani tiskarjev v ul. Trento 2111. ob 20 literarni veter, na katerem bodo brali iz svojih del književniki: dr. Vladimir Bartol, dr. Andrej Budal, dr. Igo Gruden, Zora Jugova, Lu-dovika Kalanova, Ivo Marinču1;, Zdravko, Ocvirk, Jote Pahor, dr, Boris Pahor, Mara Samsa in Stane Stanič. 5. februarja ob 20 bo v Kopru literarni večer z istim sporedom kot v Trstu. DraglnisK^ doklada za Itai-mam mn nespremenjena Včeraj zjutraj so se aveza indu-strjcev ln sindikalne orgat\lzac;je sporazumele, da ostane drag!n1sk:i doklada sa februar.marec nespremenjena, to je enaka dra ginj.sk i dokladi ra december 1947 ln januar 1948, tudi Se bi se indeks cen i v-ljenjskih potrebščin med tem znižal. Sindikalne organizacije 'n delodajalci so "ae poleg tega obvezali, da ee bodo pred koncem marca 1948 pogajali o sporazumu, ki bo določil novo draglnjsko doklado, če bi padel indeks cen. noče zaostajati, zato pa tekmujejo razni okraji med seboj, da bi bili najboljši v tej nabiralni akciji. Tržaška antifašistična mladina, ki ee hoče čim bolj izkazati, je sklenila, da priredi v soboto dne 7. t. m. v prostorih tP op grafi oi+ mladinski ples, katerega čisM dobiček bo namenjtn nakupu mladinskega li-notgpa. Druga naloga, ki so sl jo postavili mladinoi je nabiranja novih naročnikov za mladinski tisk. Mladina dobro ve, da je mladinski demokratični isk voditelj in glasilo borbe vse demokratične mladine, zato je sklenila, da bo v mesecu mladinskega tiska pridobila čim več novih naročnikov, ki bodo tako obveščeni o vseh mladinskih problemih, o življenju mladine v svetu in o svetovnem i« krajevnem političnem, poloiafu. Trdno je odločena razširiti mladinski tisk med vso demokratično mladino in zato lahko verujemo besedam mladinca iz Kopra, ki je e navdušenjem izjavil tNaša je dolžnost, da pridobimo v tem mesecu toliko naročnikov, da ne bo nikogar več, ki ne bi bil naročen na mladinski časopis. In uspeli bomo!» Tudi vprašanje dopisnikov, ki naj bi poročali o vseh mladinskih problemih je zelo vaino, saj zatrisl od njegove dobre izvedbe v i>elikl meri izboljšanje mladinskega tiska. Z dobro izvedbo tmesSca mladinskega tiska*, bo mladina prispevala največji delei svojemu Vhku v borbi proti imperializmu za dosčgo bolfierja in srečnejšega življenja na našem ozemlju. ..Gospodarstvo,, Izšla je 11. Številka -»Gospodarstva, časopisa za gospodarstvo na Tržaškem ozemlju s sled;čo vsebino: Nalagati davke je lahko. — Trst med Jugoslavijo in Italijo. Razvrednotenje franka. — Industrializacija Slovaške in Trst. — Bari išče zveze z Jugoslavijo. — Tržaške ladjedelnice v krizi. — Proizvodnja kraškeg« in istrskega kamna. — Svetovni pomen sovjet, sko-angleške trgovinske pogodbe. — Najdonosnejša angleška industrija ogrožena. — Zvezna proga S^žana-Dutovlje. — Vprašanje tranzita v tržaškem zaledju. Razen tega je v čaeopisu lep tržni pregled 4n vestnik Slovenskega gospodarskega udruženja. Dobi sa in naroča pri upravi v Trstu, ul. Rug-gero Manna 29, kakor tudi v vseh večjih trafikah in papirnicah. KOLEDAR Spominski dnevi 1815 se je rodil v Osijeku Josip Ju-raj Strossmager, kulturni hr- vatski delaveo ln patriot. 1881 se je rodil Klim, D. Vorošttov, maršal Sovjetske zveze, PRESKRBA Sreda 4- februarja Bojana, Draž Sonce vzhaja ob 7.23, zahaja ob 17.12. Dolžina dneva 9.49. Luna vzhaja ob 3.24, zahaja ob 12.02. Jutri 5. februarja Agata, Dobrana du je vprafanje podjetniške živilske zadruge in drugi sindikalni prob.«-mi. URADNE GBJffiVE Vpisovanje za vsa raci-onirana živila za mareo-junij. Do 17. t, m. morajo biti dokončana vpisovanja za vsa racionirana živila po potrošnikih m^sta in podeželja na navadne in dodatne živilske nakaznoe' vstevšl AVISS. Za vpisovanje ostalih živilskih nakaznic (prednostnih) za reveže, brezposelne ln upokojence bomo objavili v nasl:dnj h dneh. Testenine za tovarniške, civilne ii; podporne menze. Vsi lastniki oziroma uprave omenjenih menz morajo dvigniti danes pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine za prvo polovico tega meseca. Razdeljevanje drv. Pri prodajalnah v ul. Parini, Madonna del Mare ul. Kolonja ter na Istrski cesti se nadaljuje razdeljevanje drv na odrezke 25-d, 23-d nakaznic AVISS ter na odrezki 6-f in 13-f prednostnih nakaznic revežev, brezposelnih ii upokojencev. Cena: 600 lir za dolga drva, 700 lir za kratka drva. ENOTNI SINDIKATI E8 kmetijske stroke obvešča vse odbornike, predstavnike in zaupnika, da pridejo na sestanek, ki bo v četrtek 5. februarja ob 18 v ulici Imbriani 5. Kemična stroka. Jutri ob 20 bo v ul. Zonta sestanek upravnega odbora. Prevozniška, stroka. V petek ob 19 bo v ul. Zonta sestanek upravnega odbora. Gradbena stroka. Jutri 5. t. m. ob 18 se sestane glavni svet in zaupniki te stroke na sedeZu v ul. Imbriani 5. Zaradi varnosti, sestanka, naj se omenjeni sestanka gotovo udeleže. Zveza ES zavarovalne stroke. Jutri 5. t. m. ob 18.30 se sestane glav. ni svet v uL Zonta 2. Kemična stroka. Jutri ob 20 se sestane glavni svet v uL Zonta 2. Prevozniška stroka. V petek ob 19 se sestane glavni odbor v ul. Zonta 2. ES tiskovni urad. V četrtek ob 17.30 je v ul. Imbriani 5 sestanek tiskovnih referentov. Glavni stan oivilne polioijt & vešča vse lastnike barcv, gostila kavarn itd., da bodo 10. t. m. l®' kali lahko ostali odprti do 4 zjutraj. ŠOLSTVO Uprava Slovenskega dijašktifl; doma v Tr-stu, vabi starše na r Vicolo Ospedale Militare 2 javi.*' da je danes zadnji dan «Razfita “ naše knjige* v društvsnih ProStn, rih. Opozarjamo vse člane, ds £ zemude te prilike in si ogjledajo l*-pe zbirke naših novih knjig. ZPP Skupščina uslužbencev v ACEGAT-a Vsi uslužbenci ACEGAT-a !majo jutri 5. t. m. ob 17 v uJ. Centi 11 splošno skupSčino. Na dnevnem re- Bombe v Ljudskem vrtu Čuvaj v ljudskem vrtu pri ul-Olulia, Cuoco Brun) le včeraj ob 9.15 prinesel na joUcijo v ul. Co-lcgna pločevinisto Škatlo, v kateri sta bil; dve ročni bombi tipa «>3rt-da» v popolnoma dobrem «tanju. Čuvaj Je izjavil, da je našel Ikatlo z bombami uribl žno £0 m od glavnega vhoda proti uL Marconi, Nenriietno presenečenje Ze.o neprijetno sta bili presenečeni Rupel Marija stara 42 let in 47-letna Uiič Berta, obe s Kon-tovela St. 98, ko sta se včeraj vrnili domov. Na Sil sta na»xah V soboto 31. januarja se Je v dvorani Kraljiča končal brzoturnlr za prvenstvo društev. Prvo m:»io «1 delijo kar trije tekmovalci in sicer: Filipovič, Gabrovšek :n Ocvirk s 7H točkami. 2. Ctpar 614, 3. Baša. Rener, Volčič 3V4, 4. Zen jal2H, 0. OHo 2, 6. Kranjec 1. Opozarjamo šah ste, da bodo v zadnjem tednu tega meseca lanov-ske tekme med prvimi in drugo plasiranimi Igralci »a pr\ensfvo društev za mesec januar. Vab mo v*e odbornike šahovskega odseka ZDTV, da se ude eie seje, ki bo Jutri 8. t. m. ob 19 na seaeiu v ul. Machiavelli 13, II. Zaradi izredne važnosti prosimo točnosti in gotove udeležbe. nih predpisih prepovedano prekoračiti mejo. Oba sta Izjavila, da so z njima ves čis zelo lepo ravnali ln da se ne moreta nad ničemer pritoževati. Kar se angleškega vojaka tiCe, ki da se je vežbal s svojim motociklom ravno t k ob tr.eji, kot da bi res no bil imel drugje prostora, sploh ne ve nihče nič povedati, ker se ni tam vozil noben motociklist. Tako služi torej «Voce l,’bera» pfav pr dno svojim gospodarjem, ki si vedno izrn š-jajo obmejne incident«, le da lahko blatijo Jugoslavijo ter pitajo svojo javnost z laSmi in izmišljotinami. Tako pravi to naciocal stiono trobilo, da sta policaja «ben ssimo* poznala mejo, pčlicaja pa sta izjavila jugoslovanskim obmejnim oblastem, da sta zelo slabo poznala obmejne kraje in da sta zato aašli. Kot se vidi, je «Voce Libera* bolje infonrirana kakor sama policaja, k; sta v tem pr.mcru prizadeta, kar seveda spada v «objekt;vno poročanje demo. kratičnega tiska*, o katerem nam tako radi pridigajo. Vsekakor bi bilo bolje, da bi poveljstvo policije, ki je o tem dogodku Uko hitro obvestilo «Voce», raje bolje poučilo svoje polcaje o poteku meje in jih opremilo * boij-Simi specialkami, če Jih sploh znajo brati. KINO KINO OB MORJU, 15.30: »Kamniti cvet». Sovjetski film. ROSSETTI. 15.45: «Zene», J. Craw-fottl, N. Shearer ln R. Rtissel. FILODRAMMATICO. 15.30: «U*c tajnica sindikata ga prehrambeno stroko v Franciji ter Poslanka v Narodni skupščini. .^a sedežu mestnega odbora . Z ;e bila ebrafia prijetna / a in vse kazalo, da to te ’*»*• delegatke prav dobro vouvtiie med! tržaškimi lenami. "tPovedovale so o položaju v an°i>i ter spraševale o raznih vpraianjih, kako živi triaSko demo ljudstvo, v eem. obstoja de. "laSkih antifaSistik za prezrt ? oirok‘ kako se udejstvuje *™»ka organizacija na kultur- P°iro ^CiaJ’tem in Političnem Dva dni so hodile po Trstu zbudila v časm (Osvobodilne borbe. Ta borba vaSih lena, vsega demokratičnega triaSkega ljudstva, vaSa enotnost in strnje. nost okoli naprednih organizacij, pa bo tudi za nas nova vzpodbuda za borbo, ki jo vodi francoski narod proti tujimi imperialistom. Francoski oblastniki hočefo »premeniti Francijo po Marshallovem načrtu v domeno ■ anglo. ameriškega imperializma ter francoski narod gospodarsko, kulturno in politično zasužnjiti. Vse bolj naraiča v Fraticiji Število brezposelnih, po cestah se podijo otroci brez staršev in pra.~ ve vzgoje. Trgovci in viajhni obrtniki morajo zapirati svoja podjetja, ker ameriški velekapital ne dovoljuj% da bi se razvi. jala domača obrt in industrija, marveč za dragi denar prodajajo svoje Ze napravljene izdelke. Toda v demokratičnih množicah Francije vedno bolj narašča od-por, delavci stavkajo in vse bolj se krepi Ljudska fronta in plačana francoska vlada je vedno bolj osamljena. V tej doprlnaša velik delež francoska napredna delovna Zena.* Zanimalo nas je, kakšne vtise so odnesle e drugega kongresa AFZ Jugoslavije. aKongres jugoslovanskih lena je pokazal, da so jugoslovanske zene postale v resnici enakopravne ter da se lahko poslulujejo vseh objektivnih možnosti, ki jih jim daje demokratična država ter da sodelujejo pri izgradnji ekonomskega in kulturnega ziv Ijenja Jugoslavije. V Ljudski fronti imajo narodi Jugoslaviie svojo močno politično organizacijo, ki se je prekalila v najteljih dneh borbe. Jugoslovansko ženo preveva delovni polet in teinja po čim večjem strokovnem znanju, ki vodi h kulturi in prosveti in s tem k boljšemu življenju. Veliko izkušenj smo odnesle s tega kongresa In francoski na. rod se bo moral Se veliko učiti od jugoslovanskih narodov ter voditi odločno borbo proti ome-riškemu imperializmu za tesnič. no neodvisnost.* Naslednjega dne so se poslovile od Trsta in naročile, da naj se zahvalimo TrZašanom za njihovo gostoljubje in da imajo tržaške množice v francoskemu delovnem ljudstvu velikega prijatelja DOLARSKA DEMOKRACIJA mnogo klepetajo o 0 *»«\(em sve*u- Zaradi tega »io *e poblize seznani- » Wathlngto-®°teue „»tet,e<,ene predsedntike ^Htve n ll volltve v senat niti ffane kr *onlU2bi v*ltk,fl m°-w m ie kUka teh ^ 0wiemfr, SOxvkratsk, strank, tljujorške drlave. Jasno je, da velja isto tudi za republikansko stranko. Ugotovljeno je, da v primerih, ko pokrajHnski vod/itelfi ne vrše dela tako kot bi ga mo. rali, razni politični «bosses» reagirajo na najbolj Široki podlagi. Za primer lahko navedemo mahinacije v državi Mtssisipi, kjer se je rodil sedanfi predsednik. Mnogo let je bil popolni gospodar Kansas Cityja (glavno mesto države MissisipiJ znani Pendergast, o katerem to govorili, da je tustvarjal senatorje in celo predsednika». On pa lih je v resnici tustvarjal* in to toliko Sata, dokler ni končal v zaporih, ker ni plačal davkov od nekih sumljivih poslov. Vendar pa njegovi aaupniki še neovirano krotijo po deleli. Tako je pri zadnjih predsedniških volitvah nek Pandergastov sorodnik organiziral kriminalce Kansas-Clty)a, c katerlmA so bili nato izvoljeni njegovi kandidati na mesto sodnika in pokrajinskega tožilca. Kako so bile organizirane volitve v Kanja* Cityju? Nek lokalni časopis je Izvedel anketo p 40 votivnih okrajih Izmed 429 Okrajev. Na anketo je odgovorilo okrog 10.000 moSklh. Rezultati ankete pa so dokazali, da je bilo mnogo volivcev strahovanih od političnih «bosse.n in da so bili v mnogih primerih prisiljeni Ze v naprej izpolniti volivni listek. Kontrolno voltvna komisija pa je spregledala Je tako velike napulit u Izpolnjevanju listkov. Konč- no je bilo na tisoče tmrtvlh*, ki so volili Pendergasta. Ti primeri so *ela karakteristični pri razumevanju votivnih pravil v Združenih driavah. Vsepovsod je na tisoče velikih .n majhnih *bossesn, podobnih onim Pendcrgastovtm, ki so odvisni od raznih petrolejskih, jeklenih in in borbenega tovariša, ki jih bo podpiral v njihovi borbi za neodvisnost TrZaSkega ozemlja proti mednarodnemu imperializmu, ki skuša ustvariti iz Trsta vojno oporišče proti naprednim demokracijam in uvesti kolonialni sU teinu. Francoski delavci in delav. ke bodo še nadalje vodile borbo za obrambo svojih pravic in za boljše Življenje svojih otrok. Vlak se je ze pomikal iz postaje, ko so nam še vedno mahale v pozdrav in na njihovih ustih je zvenela njihova borbena pesem «Za svobodo». Kupite koledar GREGORČIČEVE ZALOŽBE ZA LETO 1948 Poverjenike in prosvetna društva prosimo, da čimprej dvignejo knjige pri «Gregorčlčevi založbi* v ul. dei Porta 16. Knjige dobite tudi v knjigarni Štoka v ul. Milano in v knjigarni Fortunat na trgu Sv. Antona Novega. V vsako družino koledar Gregorčičeve založbe, edini slovenski koledar na Tržaškem ozemlju! Tržaika industrija, ln sicer n Jari e 3 glavne panoge - kovinski, strojna in ladjsdelniška. predstavljajo vogelni kamen, na kat*-rem aloni tako rekoč vs« gospodarstvo Trsta. Neqx>arevisna od dobav težke Industrije. V dobi, ko zaradi mednarodnih političnih razmer Tržaško ozemlje pravno še ni urejeno in ko je zaradi tega. ves mednarodni železniški, trgovski in pomorski promet Trsta dospel na najnižjo točko, Je nujno pretresti pereče Tržaška Industrija biti več igrača ne sme spletk svetovne reakcije in domačega iredentizma vprašanje tržaške industrije, od kateri je odvisna, bodočnost in obstoj Tržaškega ozemlja. Spletke lokalne in mednarodne reakcije povezane a rim#ko vlado De Gasperija in Marshallovim načr- NADELA SVOJ POMLADNI FLASC. to m poskušajo na vse preteke to stanje ie bolj zamotati in ne gled* na koristi širokih, ljudskih množic otežujejo obnovo in pot k predvojnim razmeram. Zgolj politični razlogi narekujejo, da smo dospeli do tega stanja, ki je za najširše kroge postalo ie neznosno. Ni opaž ti nobene prave iniciative in zagona, ki ga je videti v veeh drugih državah. Uprave podjetij ne sprejemajo naročil tudi od tam, kjer bi lahko, v tisti meri, ki bi si jih skrbne uprave mogle priskrbeti' Zlasti pa ne upoštevajo naročila in ponudbe iz sosednjih držav iz zaledja, ki bi bila v obojestransko korist. Z vidika aktualnih mednarodnih dogodkov vztrajajo na sta lišču, češ da je tržaška industrija samo del italijanske industrije in trga, kar pa ne odgovarja niti Egrdovinsllc; stvarnosti niti sedanjim razmeram. Da: je ta trditev točna, nam dokazuj« poročilo priobčeno v «Notiziar!o indu*triale», poslano Zvezi italijanskih industrijcev. Podajamo n«ikaj izvlečkov iz teea poročila. «Očitno je, da bodo italijanska vlada, italijanska Zveza Industrijcev in vse italijanske gospodarske ustanov« dale svojo pomoč, (za vzpostavitev industrije namreč), toda je zelo dvomljivo, Spomini iz zapora Srečko Vilhar, Vekoslav Spanger in Ruggero Spadaro (Nadaljevanje iz nedeljske Številke) Politični kaznjenci pa so re i* tega poraza mnogo naučili. Naša parola je bila odslžj: «V borbo za poboljšanjg položajal* Politična raven političnih kaznjencev je postajala vedno boljša. Trdnejši poiitični obsojenci »o učili tistej ki so bili Hbkejši. Gladovne stavke so se vrstile dru-ga za drugo. Padale so nove žrtvi. Narodi širom Jugoslavija so trvedili na našo težko borbo ter nam priskočili na pomoč. Sremska Mitroviča je začela rasti. Končno smo postavili zahtevo koncentracije weh po-litlčnlh kaznjencev v Sremski Mitroviči, Leta 19S6 ji bila Sremska Mitroviča že znana kot univerza, na kateri so se politični kaznjenci kovali ter oborožtvall za borbe, ki so jih čakale po prihodu iz zaporov. Življenje v Sremski Mitroviči je postajalo vedno bolj pestro. S prihodom Lepoglavcev (koncentracija) so se naše poizlcije znatno okrepile. Tedaj so se vrnili v S. M. tovariš Moša Pijade, ki je v zaporu prevedel Marksov Kapital, Kerie-vani Otokar, ki je bil poznan po svojem globokem poznavanju nacionalnega ter agrarnega vprašanja, Hebrang, Milutinovič ter še mnogi drugi. Sremska Mitro-iioa se je popolnoma prirodila. Politični kaznjenci so bili v tem faiu že nameščeni v novi zgradbi (Mladička zgrada) ter strogo ločeni od kriminalcev (tako smo tedaj imenovali vse oni, ki ni«o bili obsojani zaradi politike). Nastopila je nato taka delovna atmosfira, kakršne S. M. Se ni doživela. Mrvogo stražarjev, ki so bili dodeljeni kaznilnici, je jelo simpatizirati z političnimi kaznjenci. Literatura se j8 začela iz vseh strani prilivati v Sremsko Mitrovioo. Knjižnica je kmalu narasla na 6000 izvodov. Tako je začela S. M. dobavljati kadre, ki so igrali pozneji v narodno osvobodilni borbi izredno važno vlogo, Politični kaznjenci so ime H tedaj v S. M. tudi svoje gledališke predstave, svoje pevske zbore tir orkester. Izredne tehnične sposobnosti j g pakazal neki slovenski učitelj, ki ju tako rekoč is ■niža sestavil harmonij, ki je bil pravo čudo. Vsaka soba je imela svoj sttnčas. Vsi politični kaznjenci pa so stalno čitali dnevnik tUdarnik», fci so ga sami izdajali in ki ji prinašal vse važne vdsti te sveta ter države. Med posameznimi sobami se je razvijalo zdravo tekmovanje. Tekmovalo »e je tudi v tem, katera soba bo sestavila ter uglasbila najlepšo pesem. Tako so nastale pesmi tNabrvsimo ko-se*, tMltrovianka», «Hcrcegov-ska» in ši mnoge druge. O Sremski Mitrovid je začela govoriti oela Jugoslavija. Sremska Mitrovioa je dajala v vedno večji meri važne doprinose v borbi sati ranih narodov Jugoslavije, dala je pozneji na tisoče, hrabrih borcev, ki so se postavili na (clo narodno osvobodilne borbi. Srimska Mitrovioa je poslala bnrot tudi v Spanifo, kjer so avtomobilskih družb, ali pa od bank ali od trustov. Ti monopoli praktično kontrolirajo višji volivni organ — kongres Združenih držav. V senatu je to Industrijcev (n velikih izdajateljev, 7 bankirjev ln velelastnikav, na desetine advokatov, katerih veliki del predstavlja razne družbe. V poslanski zbornici je 7* indJistrijcev, le bankirjev, 16 velelastnikov, H izdajateljev in veliko število advokatov. V kongresu ima ogromen vpliv reakcionarni senator Taft, ki je eden izmed ideologov republikanske stranke in ki bo I9t,s kandidiral na predsedniško mesto. Družina Taft ima okrog 100 milijonov dolarjev premoženja. Povezan je z naivečjimi avtomobilskimi in mesnimi družbami. Taft Nikoli več vojnih strahot! Z NEDELJSKEGA KONC R RESA BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV. je bil eden izmed največjih podpornikov v borbi proti kontroli na mesne cene. Kakor je znano, je Taft tudi eden izmed avtorjev suženjskih protldelavskih zakonov, ki jih je Odobril kongres Združenih držav in ki so stopili v veljavo avgusta 19$7. h teh primerov je očtvldno, kako vplivajo nekateri senatorji na življenje državljanov Združenih držav. Senator Moor iz OkloHoma (Imenujejo ga: petrolejski senator) je v kongresu branil odloh o ukinitvi kontrole cen nad petrolejskimi produkti in ki je stal ameriške potrošnike "tso milijonov dolarjev. Senator Mac Phar-len Iz Arizona je povezan z velikim mlečnimi trustom ter je zahteval ukinitev kontrole nad cenami mleka. Tako so morali Američani plačati za mleko l.tso milijonov dolarjev več kot vre j. Clan poslanske zbornice Frank Keefy je bil proti zakonu o državnih pokopališčih za padle v vojni in se je zavzemal za privatna pokopališča. Nekaj časa niso razumeli, zakaj se tako bori za privatna pokopališča. KmalM pa se je razvedelo, da je Keefy predsednik pokopališke družbe »Lakeivhorme Memorial Ceme-tery». Ze mnogo se je pisalo o le milijonih črncev, ki so v Združenih državah oropani najosnovnejših človečanskih pravic. Potrebno pa je še, da povemo, da niso %amo črnci izključeni od aktivnega udejstvovanja v političnem življenju. Med zadnjimi predsedniškimi volitvami 1941, se je r osmih državah, kjer še vedno velja zakon o votivnem davku, udeležilo volitev samo 18 odstotkov volivcev. Talto so politični «bosses» uspeli, da so bili izvoljeni tisti reakcionarni senatorji in kongre-sisti, ki odločno branijo interese Velekapitala. Evo, to so praktični rezultat' toliko opevane ameriške *demo-kracijertf t LAPICKU dali svoje življenje tudi S mladi Primorci, bivši politični kaznjenci iz Sremske Mitroviči: Kuret Peter iz K cmanj, Valentinčič Maks iz Solkana ter Bogateč Peter iz Sv. Križa pri Trstu. Borba iz Sremske Mitroviči ima zelo bogato -usebino in odkriva vso trnjevo ter krvavo pot, po kateri so hodili politični preganjanci. Sremska Mitroviča je zelo poučna tudi za naše tržaške razmere. Tudi v Jugoslaviji smo imeli stranke, ki so si nadele lepe nazive (demokratična, narodna, ljudska, radikalna, napredna stranka itd.), toda bili so demokratične ali napredne samo na papirju. Te stranke niso Imele političnih preganjancev, ker so se borile proti ljudstvu in bile torij agent velesrbske buržuar zije ter dvorske klike. Poglejmo danes v Trstu le koliko imajo političnih preganjancev stranke, ki govorijo v imenu «demokraciji». Njihova preteklost je bila prazna in prazna bo njihova bodočnost. Toda ne le to: iz zgodovine političnih preganjancev se jasno vidi, kdo je na strani napredka In kdo so tisti, ki Izdajajo interese delovnega ljudstva. Sremska Mitrovioa nazorno po-kasuje, da je ljudstvo v svoji volji, da si ivvofujt svobodo, nezlomljivo. Sremska Mitrovioa, M je danes eden izmed pomembnih simbolov trpljenja jugoslovanskih narodov ter njihove mu-ienišks borb?, je še vedno živa ter bo služila mnogim narodom za vzor, kako se morajo tudi v bodoče politični preganjano! boriti za svoj in narodov obstanek. SREČKO V. Dnevi trpljenja, dnevi odpora so utelešeni v srcih tržaškega demokratičnega ljudstva, ki ga ne more nihče več izločiti Je potrebno, da sovražnika opomnimo na ta naš zaklad v stremljenju za mir in boljšo bodočnost, na zaklad, ki se je rodil v klicu trpljenja in borbenem poletu Zgodovina tržaškega demokratičnega gibanja je napisana t krvjo in mukami najboljših sinov. CorCmeo, Gesuitl, Regina Coell. S. Stefano, Porto Longone, Civi-tavecchia, Fossembronio, C as tel-franco so bile ječe, ki so uklepa-le neupogljive borce za svobodo. Naša spominska knjiga pa so celice onih ječ, kjer s krvjo jx>liti6-niti zapornikov odsevajo podpisi nebroj trpinov. Kaj vse nam povedo podpisi na vratih celic v rižarni in koprskih zaporih. Toko so se podpisali tudi štirje pr r* junaki, Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, ko so se poslovili od svojega življenja. Predali so klic odpora ter označili pot, ki je peljala do osvoboditve Ta dediščina se je množila in širila meč tržaškim demokratičnim ljudstvom. Cim bolj je naraščal fašistični teror, tem bolj je naraščalo število antifašistov v ječah. Disciplina in teror, ki sta jih uvedla fašistični režim, sta postajala ostrejša. Pazniki, Id so bili dodeljeni za nadzorstvo političnih zapornikov, je bila za paznika poskusna zarota. Vsak politični zapornik si je postavil svoj študijski program. Nabavil si je potrebne knjige, s katerimi si je v nekaj letih poglobil politiino-socialno in kulturno znanje. Toda upravi zapora to ni bilo všeč, zato so najprej prepovedali vse knjige politično-social-ne vsebine. Vendar pa so sl politični zaporniki v Fossenbronio ustvarili svojo tajno knjižnico, ki je vsebovala najboljše knjige, ki jih je bilo mogoče takrat nabaviti. Med temi knjigami so bila tudi dela Maria, Engelsa, Lenina in Gabrlole. Toda po enem letu so biriči zavohali to tajno knjižnico in uvedli neznosen teror. Za nesmiselne prekrške sq kaznovali od s do 15 dni samotne celice, kjer je bila edina hrana pol kilograma črnega Jeruha na dan. Celice so bile temne in plesnivi smrad je otežkočal dihanje. Vsak politični jetnik se je že v prvem času spoznal z običaji in tajnostmi zapora. Najprej si 'e preskrbel poglavitno sredstvo za dopisovanje: požgana šiblca, oglje, košček golega svinčnika. Tako so romali listki in sporočila iz Č8 bodo pomoč dovolili «siav!», kar bi utegnilo izzvati težke posledica v notranjem življenju Tržaškega ozemlja.,.* Obnova oziroma vzpostavitev široke italijanske kolaboracije eioni le na «pomoči». Zaradi tega j« nujna preusme-nitev dela glede na nove razmere, ki so nastala z ustanovitvijo Tržaškega ozemlja, Ta preusmeritev leži v naročilih iz zaledja in v dobavah surovin v sosednjih državah Srednje Evrope ter odkupa izgotovljenih industrijskih izdelkov. Italijanski trg Je Že danes prenasičen, dočim bi m po preusmeritvi pridobila nova tržišča in nove razvojne možnosti- Prav gotovo pa je res, da «slavi» ne bi šli mimo mimo italijanske «pomoč!», ki stvarno ne bi bila aamo pomoč, ampak politično zasužnjenje Tržaškega ozemlja po italijanskih kapitalističnih krogih v zvezi z Marshallovim planom, kar bi seveda motilo miren in samostojen gospodarski razvoj. To bi pomenilo tržaško industrijo vezati na tisto gospodarstvo, ki že samo preživlja težko krizo. Gospodarstvo pa ne pozna sentimentalnosti. Tudi tržaška industrija bo morala prej ali slej spoznati novo stvarnost. Toda iz tega poročila je vredno omeniti še druga izvajanja, ki nam odkrivajo pravo sliko miselnosti tržaških industrijcev. Tako pišejo, potem ko bo razložili primanjkljaj v občinskem proračunu, velika upravne stroške, predvideni primanjkljaj v proračunu Tržaškega ozaml ja v znesku 20 milijonov dolarjev letno še o drugih finančnih težavah, ki bi prav tako pritiskale na tržaško Industrijo, Jd da je že itak ogrožena od politične negotovosti, pomanjkanje kapitala in »odrejanje revne vreče njeneg«. naravnega italijanskega telesa*. Te zveze, ki Jih poročilo omenja, Je v danih rammerah, vsak dan teže pretrgati, Toda, kar preseneča je to, da poročilo ne omenja niti z besedico zaledja in dobrih izigledov za sanacijo. Iz poročila izhaja obupen klic po pomoči, ni pa nobenega govora o tem, da bi bilo možno najti tudi druge rešitve v na italijanske m ozemlju. Jugoslavija, MadSarska, Poljska so bogate na surovinah — železu, premogu, lesu in rudah. Šovinistično časopisje pa se trudi preslepiti javnost, češ da ni naročil, surovin in kap'tala. Javnost pa naj ve, da so to ls pretveze za povsem druge politične in ne pa gospodarske cilje na iko- Delo ljudske oblasti V ROVINJU SO ZACELI S TLAKOVANJEM MESTNIH ULIC celice v celico, največkrat skozi okno. Le s tovarišem, ki je bil zaprt v sosedni celici, je bila mogoča zveza s Morsovo s»-gnalacijo. To je bilo najboljše in najhitrejše iredstvo, toda gorje onemu, /ci so ga pri tem zasačili. Po vseh mukah in trpljenju mora tržaško ljudstvo nadaljevati z borbo, ker tako imenovani zavezniki ne samo, da ne priznavajo priborjene svobode, temveč celo zanikujejo moralno in materialno zadoščenje vsem borcem in trpinom iz časa fašizma. Se več! Borce proti fašizmu postavljajo celo pred sodišča. Kako Je pa z onimi gospodi tako imenovane demokratične zveze, ki bi hoteli postavljati in celo zahtevajo vodstvo primorskih Slovencev? Kje so bili ti v časru fašističnega terorja, ko je slovenski narod stokal v okovih fašističnega nasilja, kje so bili ti gospodje v času osvobodilne borbe? Kongres bivših političnih preganjancev iz črnih dni nacija-šizma bo dokaz, da bodo ostali tudi v naprej dosledni neupogljivi v borbi za svobodo ln boljšo bodočnost. v. S. (Nadaljevanje na i- strani) do tržaškega prebivalstva in delavstva v svrho oslabitve njegove enotnosti in udarne moči. Sedanje stanje je po krivd: kapi. talistov in političnih podpihovalcev v popolni skladnosti s političnimi cilji rimske vlade. Sledeči izmsd mnogih primerov nam to potrjuje. Češkoslovaška je nedavno zaprosila rimsko vlado, da bi Ji do volila izselitev 100.000 italijanskih delavcev, ki bi jih zaposlila pod enakimi pogoji kakor svoje. To ugodno ponudbo pa je rimska vlada zavrnila. Med tem pa so ti krogi istočasno bili pripravljeni dovoliti izselitev tržaških delavcev. Ta dvojna mera ima seveda politično ozadje. Omenjamo to zaradi pojasnila tistim, ki še ne verujejo, kakšnih zakuVsnih spletk so poslužujejo ti brezvestni krogi in njihovi pomagtiči. Ni j’h briga obnova tovarn in delavnic, zaposlitev in preskrba delavstva, poživitev trgovine '.n obrti, gospodarski dvig Trsta in njegovega prebivalstva, ampak zasledujejo po vsem druge in mračne iredentistične načrte. Raje demontirajo tovarniške naprave in s tem umetno ustvarjajo brezposelnost, ki naj bi tržaško delava etvo prisilila na izselitev. PRIMORSKI DNBVNIK M------■ - ■ - >■ naga j£l tirnim feliruarja umm mm Bilo je v drugi polovici smptembra usodnega leta 1930. Dobrega pol leta napora v Kopru in v Regina Coeli v Rimu, ki je je oznanjal ogromen napis, spran- ~ de sorveglianza* na oeličnih •vratih, — je bilo le ea menoj, Z njim tudi tedni brezkončnih za-sliševonj z neprestanim obetanjem IB kroglic i» podobnih stvari. Se sta mi na primer v dobrem spominu dva tedna, prebita v prizemni kazenski oelioi, dolgi kakor slamnjača ležeča na tleh, temni tudi pri belem dnevu. Le prdv od daleč, s konca ozkega hodnika, se je pri soncu lahko svetlikalo. Enkrat sredi teh dveh tednov so me odvedli na hodnik osvetljen z dnevno svetlobo — menda je prišel briveo, ki mi je ostrgal lice, prvič odkar sem bil v zaporu —; osa rožnata se mi je zdela, četudi sem imel vtis, da dežuje. Bila je to le duhovna priprava za zasliševanje. Cisto iskreno povedano me ni ta oelica čisto nič pretresla, komaj sem se bil dobro zaveddl kaj hočejo z rjo, — vendar mi je bilo neskončno prijetno, praznik je bil, Velika noč, ko sem prišel spet na svetlo. Z doma so prihajale Jobove vesti. Mama je doživeta svoj živčni polom ob pogostih policijskih zmm jelincic ielodeo. Bil je res antipatičin s svojimi rumenimi, polizanimi lasmi, rumeno-zlatimi »obrni, z veliko zlatorumtno urno verižico, z zlatimi prstani, — še oči in glas so se mi zdeli žolto rumeni. Nato je prišel sodnik Posebnega tribunala. Prečital mi je takoj odgovor z žigom in podpisom njegove eksoelence podpredsednika Posebnega sodišča, kjer mi javlja, da so odločili, da bo pro-cčs čimprej mogoče. Sodnik je divje vzrojil, ko sem ga vprašal, kaj to stvarno pomeni in me nagnal v oclioo. Toda še predno sem prišel do srede hodnika se je premislil in me poklioal nazaj. Ze čisto miren mi je razložil, da kolikor on pozna vrstni red procesov, bi se moj proces lahko vršil še v tekočem meseou t. j. oktobru, Kaj sem hotel več t Opustil sem gladoven j e ter, zaupajoč v podpis njegove ekscelence in sodnikovo besedo, čakal na proces, čakal sem ves mčseo oktober, čakal prve tedne novembra. Med tem vesti z doma, od žene niso bili več tako črne, obratno postajale Saj ne vedo, kaj delajo... TEDEN V BETKAH! rDIVTDE ET IMPERA»... V KONČNI OBLIKI V PALESTINI, ARABCI SE PRIPRAVLJAJO NA SVOJ POHOD. preiskavah in ob živčni napetosti bobneče propagande o našem prooesu (tega takrat nisem vedel, ker nam političnih časopisov niso dovoljevali). Se huje je bilo, da so živoi odpovedali ženi, konfi-■nirani v divjinah in zapuščenosti Basilioate z enoletno hčerko, — njej energični, žilavi ženi. Misel nanje je neprestano vrtala v glavi. Ne, to mora nehati. Cs se to nadaljuje bo prišlo do katastrofe. Z e priletna, slabotna mati, — in kaj bi se zgodilo z otročičkom, če bi se ženi res kaj zgodilo t Ne, ne, to mora, brezpogojno mora nehati. Odločil sem se, naj stane kar stane. Pozvonil sem stražniku in zahteval, da mi da papirja. Napisal sem Njegovi eksoelenci predsedniku Posebnega tribunala, da zahtevam iz teh in teh razlogov, da že končno določijo dan razprave: naj bo razsodba kakršna kod, v olajšanje bo svojoem. Ako tega ne določijo, začnem s prvim oktobrom z gladovno stavko. Kocka je padla. Na mali trikotni polici v kotu očlice so se kopičili hlebi kruha z dnevi stavke, kruha, ki ga nisem hotel jesti, poleg njega vsak dan nova skleda mineštre (stare so odnašali pometači), in hrano od *spe-se», ki sem jo bil naročil te pred gladovanjem. Drugi in tretji dan so me ves božji dan gnjavili s svojimi razlogi, dokazovanji, pritiski in končno z grožnjami s celico, seda) jetniški podvodja, sedaj vodja sam pa končno sam jlSiniški ravnatelj, da bi me pripravili, da opustim gladovanjč. Tretji dan me niso več pustili na sprehod, — sicer sem pa res precej občutil oslabelost vsled živčne izčrpanosti. Četrti dan zjutraj je prišel zdravnik. Bilo je to prvič, da sem ga videl, in reči moram, da mi je bil srčno zopern, ne le zato, ker mi je prišel prav za prav le povedat, da če ne bom hotel jesti, da mi bodo hrano s *sondo» (ne vem, če imamo slovensko besedo za to pripravo) spravljali v so vedno bolj tolažljive in prešel je meseo november, december, 1930. L in tako dalje 14 mesecev osamljenosti, do prooesa v decembru 1931. leta, — kljub podpisu njegove eksoelence in sodnikovi besedi. Sp omini iz zapora Ruggero Spadaro Zapori v Civitavecchia. Spomladanski popoldan 1942. Na po. steljah čepijo tovariši. Nekdo Čita, ■nekdo sanjari, nekdo dremlje. Z nekim mladim grškim tovarišem sem se sprehajal po sobi. Naenkrat zaslišimo suh žvenket ključev, ki so udarjali ob železna vrata. Obrnili smo se. Birič je naveličano dejal: zNov prišlec». Vsi so vstali. Polotila se nas je radovednost. Vsak izmed nas bi rad vedel, kako je zunaj. Nov priš’ec je vzbudil naše zanimanje s svojo postavo. Okoli IM m je bil visok. Imel ia ramena, kakor da bi bil rokoborec. Toda to, kar nas je zadelo, so bile njegove oči. Nepremično so gledale nekam daleč, daleč. Z rokami pa si je venomer božal zapestji. Približali smo se mu in ga vprašali: sOd kje si?» niz Trsta, nam je odgovoril z pridušenim glasom, kakor da bi prihajal z onostranstva. Njegove oči so nas zmedeni gledale. sKoliko senc? Kje sem? Zakaj Je toliko senc?* Bali smo se mu povedati resni, co. Stavili smo mu še nakaj vprašan). »Koliko si bil Obsojen?» »Ne vem. nič ne vem, bojim se, toliko senc je.* Medtem ko nam je odgovarjal, si je vedno božal zapestji. Lisice so mu izmučile meso na zapestju. PriSlec Je bil norec. TO smo zvedeli drugi dan na Ameriški škandal v St. Moritzu 1. FEBRUARJA 1948 Sodelovanje dveh ameriških hokejskih društev na olimpijskih tekmah v St. Moritzu se Je iz-premenilo v škandal, ki nam jasno pokate, kako daleč segajo trgovski računi ameriških in iui-carskih, športnih ter finančnih špelulantov, kateri izmaličijo takšno mednarodno športno manifestacijo, kakor je ta v St. Moritzu in ki nosi ime: ollmpinda. V to afero so vmešani: mednarodna hokejska zveza, ameriški in švicarski olimpijski odbor ter dve ameriški hokejski udruženji. V Ameriki obstojata dve konkurenčni zvezi in sicer hokejska sveta ter amatersko udrutenje. Hokejska zveza je profesionalna, trgovska organizacija, dočim je amatersko udrutenje nekaj podobnega, samo da je vpisana kot udruienje, ki ima za člane le amaterje. V hokejski zvezi so ljudje, ki imajo več srtdstev na razpolagi) kakor pa oni v amaterskem udrutenju. Zato hokej- ska zveza večkrat kupi od ama. terskega udruženja boljše igral-oe zase. Ko je nastalo vprašanje, kdo bo na olimpiadi zastopal A-miriko, je bilo sklenjeno, da jo bo zastopalo amatersko udrutenje. Mojstri iz zveze profesionalcev pa se niso hoteli kar tako odreči taki dobri propagandni kupčiji kakor je 8t. Moritz in zalo so sklenili, da se bodo udeležili olimpiade, pa čeprav bi s tem prekršili sklepe. Ker vzamejo oni v vseh svojih računih v poštev le kalkulacijo na podlagi dolarja, so se tudi tega posla lotili z vidika dobička. Pravico, ki je niso mogli dobiti drugače, so kupili z dolarji. Tako se je ta zveza profesionalcev, katere ravnatelj je istočasno solastnik stadiona v Ma-dieon 8quare Oardenu v Neto Yorku, priplazil eskozi okence* v Mednarodno hokejsko zvezo. To se je zgodilo nekaj mesecev pred začetkom tekčm v St. Mo- sprehodu od tovarišev. Bil je na Tomažičevem procesu. Med procesom je bil miren. Sele pozneje se mu je zaradi okrutnega mitu čenja zmešalo. Od takrat so mu oblekli prisilno srajco, ki so mu jo slekli le v redkih prilikah. Tovariši so z njim občevali, kar se da vljudno, ier so na vse mogoče načine pazili, da bi biriči ne spoznali njegovo duševno stanje. Pripravljali smo mit posteljo, umivali posodo, žlico tld. Imel pa je tudi svetle trenutke. Takrat nam je pripovedoval o Trstu, o svoji družini, o starših, o delu, o življenju. Poskusili smo, da bi ga zdravili, kar pa je bilo nemogoče v tistih prilikah. Biričem pa ga nismo hoteli izročiti, kajti če bi ga iztočili, bi ga biriči nedvomno ubili. Njegčvo zdravstveno stanje pa se iz dneva v dan slabšalo. Nekega večera, spominjam se ga, kakor da bi bilo danes, je naš ubogi tovariš dobil hud napad. Vse, kar je našel, je metal < koli sebe in grozil tovarišem. Poskušali smo ga pomiriti. Vsedel se je na posteljo in se razjokal. Ker smo se bali, da bi ga zopet prijelo, smo pripravili njegovo posteljo na ta način, da bi se v njej ne mogel gibati. Domenili smo se tudi, da bomo pazili nem j. Nastopila je no!■ Slišalo se je samo dihanje tovarišev in hoja biričev po hodniku. Bilo je ob treh po jpolnoči, morda tudi ob štirih. Naenkrat je naš *o-variš nečloveško zakričal. Tovariši sq skočili na njega, da bi ga umirili. Pritekli so pazniki. Hoteli so vedeti, kaj se je zgodilo. Nismo mogli več prikrivati žalostne resnice. Prišlec nam je razlagal, da ga spodaj strašno žge. Venomer je ponavljal: »Ti si mi naredil, ti si mi naredil, ah, kaj si mi naredil.* Nekdo ga je vprašal: »JmaS morda hemeroide?* »Da, da*, je jecljal kakor btrok. »Potem moraš na operacijol* »Dobro, bom vstal*. V resnici se je oblekel in se vsedel blizu vrat. Kako žalostno ga je bilo gledati, ko je skrčen v dve gubi sedel in se obračal k nam in k biričem. Slutili smo, da ga bomo zgubili, da ga bodo zjutraj privezali na tiste proklete postelje v oddelku za blazneže. Na vse zgodaj sta ga poklicala dva paznika. Predno se je pošlo, vil, nam je stisnil roko in dejal: »Grem na operacijo, kmalu se vrnem!* Dogodek smo opisali drugim tovarišem, ki so nam povedali, da je tovariša zasliševal v Trstu zloglasni Perla, ki se je pri zašli, ševanjih posluževal nafgrožotnej-ših srednjeveških sredstev. Naše- mu tovarišu je z vrvico zvezal spolovila in se nato zabaval s tem, da je vlekel za vrvico. To so bili vzroki nečloveškega krika. Nekaj tednov nismo ničesar vedeli za našega tovariša. Nekega dne pa nam je sporočil »scopino*, ki je delal v odd el ku za blazneže, da je bil prestavljen v kriminalno blaznico v A' versi. Sele v Trstu sem zopet zvedel, da je umrl. Nova žrtev fašizma je s svojim življenjem pokazala pbt v svobodo. T. S. Založništvo v Sovjetski zvezi Slčvilo knjig tiskanih v jezikih narodov Sovjetske zveze se je za časa sovjetske oblasti SBkrat povečalo in so tiskajo v 119 jezikih. Skoro polovico vseh publikacij predstavlja socialno politična literatura, eno tretjino zavzema znanstvena literatura, eno petino tiskanih knjig pa književnost. Dela Tolstoja in Gorkega so prevedena na 66 jezikov različnih narodov, dela Shakespearja na BO jezikov, znanstvena dela D ar verna in Timirježeva pa na 11 jezikov, Dela ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka so prevedena na 33 jezikov, pesmi aaerbefdži-sta-nskega pesnika Nizamija na IB Jezikov. Samo v Turkmeniji, ki je bila pred 30 leti najbolj zaostala obmejna pokrajina Rusije, je tiskano več knjig kot leta 1913 na področju desetih današnjih sovjetskih republik. V Ukrajini je sedaj tiskano 163, v Armeniji JOB, v Uzbekistanu lOOkrat več knjig kot leta 1913. Lani so v Uzbekistanu tiskali okoli 6 milijonov, v Azerbejdžanu pa B in pol milijonov knjig. BAZIL DAVIDSON PARTIZANSKA SLIKA CPoslovenll Mirko G. Kuhel) m. Sel sem po vasi, da vidim, kaj se je zgodilo z dvojico, pri kateri sem jaz stanoval. Težak duh po požaru je še vedno visel v zraku. Po ulici je bilo globokega blata ravno toliko kot vedno. Lahko bi vse bilo le včeraj. Male skupine ljudi, ki so se rešili, so stale po pragih. Otožno so se smehljali, a molčali. Ko so opazili, kam sem namenjen, so zmajevali z glavami in mi mahali: »Zastonj iščeteI — kuma in ku-me. ni več...*. Hiša je bila v razvalinah. Sta rnga gospodarja 'o s sekiro razmesarili; starka je dobila strel v glavo. Trupla so našli pod kupom koruznice zadaj na vrtu. Povedati ni bilo ničesar Nihče izmed njih ni želel govoriti. Nazaj grede sem v StanlegffsA hiši naletel na starkino hčer: zdaj ni več pela Hej, Slovani. Mati ji Je bila mrtva, hiša do malega porušena. Le Brna izba je ostala deloma uporabna; v to se je nastanila. Smehljala se je, ko me je zagledala, se potolažila m vprašal, kdaj prideta Stanley m Steve nazaj. Rekel sem, da prideta kmalu, in jo pustil samo. Izbico je pometala, ko sem odhajal. Pozneje je Lala pripeljal od- bornika na konferenco s Koljo in menoj. Popisal je, kako se je on z dvema drugima odbornikoma trudil tri dni, da so znosili mrliče v primerne grobove na pokopališče onkraj vasi. Pomagaj je tudi dvanajst prostovoljcev iz delovne brigade v Grku. Po možnosti so sestavili imenik vseh trupel in napisali imena na križe, toda nekatera trupla so bila tako razmesarjena, da jih nfti on ti iti kdo drugi iz Rače ni mogel spoznati, čigava so bila. Dejal Je, da je vas silno pretresena vsled tega dogodka in je še vedno razburjena in se boji, da bi se fašisti ni povrnili in poklali še ostale. Rekel je, da ljudje razumejo politične vzroke za vse, kar se je dogodilo, ter da hočejo fašisti zvaliti krivdo na ljudsko vojsko, da pa vojska za to ni odgovorna; toda vojska bi sedaj morala neka) ukreniti in dati ljudem razumeti, da se kaj takega ne bo več pripetilo.. Odbornik je bil visok, močan človek, vodilen kmet v Rači, samozavesten in odgovoren; zdaj pa je nemirno stopioal z ene noge na drugo, žileč nas zagotoviti, da so ljudje še vedno na naži strani ter da noben fašistični čin ne more odvrniti njihovega sočuta za ljudsko vojsko, da to ni kritika... Lala ga je pre- DOM V PLANICI ritzu. »Amatersko udruženje* je zaradi tega protestiralo in trdilo, da profesionaloi nimajo pravice sodelovati pri olimpijskih igrah. Ravnatelj ameriške hokejske profesionalne zveze je premagal tudi to zapreko; z dolarji je kupil izjavo, da njegovi »gojenci* niso profesionalci. Te izjave pravijo, da so to čisto nedolžni športniki, ki za svojo Igro ne prejemajo niti stotinke plače, ampak se borijo izključno za, razvoj — amaterskega športa. Sedaj pa se je vmešal v spor tudi mednarodni olimpijski od. bor, ki je zagrozil švicarskemu olimpijskemu odboru, da ga bo izključil <* zveze, ker je dovolil znanim profesionalcem, da sodelujejo v olimpijskih igrah. Svi-čarski olimpijski odbor, ki mu tudi ni posebno mar napredek športa, ampak so mu bolj pri srcu interesi gospodarjev turističnih podjetij v St. Sforitzu, se je sklicevalo na omenjene izjave o amaterstvu ameriških profesionistov in se sklicuje, da bodo le z njihovo pomočjo rešili dobre dohodke bank, ki so vložile kapital v ureditev razkošnih hotelov v St. Moritzu. Svičarski olimpijski odbor je vztrajal na svojem stališču in organiziral hokejsko tekmo mfd Svioo in Ameriko. Člani medna- rodnega olimpijskega odbora (ki je po avtoriteti nad švicarskim odborom) so v znak protesta odšli z igrišča, ko se je začela tekma- Da bi stvar nekako rešili, so proglasili hokejsko tekma Švica-Amerika ne kot olimpijsko, ampak kot »privatno* — dokler ne bodo stvari razčistili. Afedtem skušajo zadevo rešiti. Ze t. februarja zvečer je bil napovedan kongres Mednarodne hokejske zveze. Gre zato. da bi dosegli kompromis. Za dosego tega kompromisa bodo napravili pritisk na delegacije vseh sodelujočih držav predvsem zato, da bi spremenili prvotna določila. Seveda bodo tudi tukaj igrali ne majhno vlogo dolarji mana-žerja (z Madison Square Gardena. Pojav takih škandalov in afer ni kako ne služi napredku športa, predvsem pa ne njčgovemu razširjenju med ljudskimi množicami. Kaže pa, da organizatorji olimpijskih iger niso imeli niti tega namena. Vsa ta zmešnjava služi edino gospodarjem Madison Squttre Gardena za ameriško reklamo. Oni že seda) uspešne zaključujejo pogodbe o raznih turnejah po St. Moritzu-, v tistih deželah, kjer vladajo v športu podobni principi, kakršne poznajo v Ameriki. P. STEVCIC kinil — razvnet kot po navadi.* »Da, da! Seveda, tako je prav...* Zdelo se je, da je polet naš ih bombnikov nad njihovimi glavami precej pomagal k utrditvi njihove m&rale. Toda nič slabega niso videli v tem, ako si dajo du-ška s tako oddaljeno manifestacijo našg sile. Spali smo v Lallni hiši, si pripravili dobro večerjo iz rib, ki so bile včeraj vlovljene v Bosutu, in jo končali s sladko koruzno jedjo, ki jo zovejo sremska proja. Lala pa je imel še nekaj žganja, ki nam ga je ponudil namesto vode. Toda volje za jed ni bilo. Naslednji dan smo se odpravili iz Rače in šli v Grk v upanju, da bomo tam iztaknili konje za našo ponočno pot severno do Fru-ške gore. Grk je lepa, premožna vas z več sto bogatimi kmečkimi družinami. Vsled nektga nepojasnjenega vzroka ni trpela usode, ki je zadela sosedne vasi, in mnogo starejših ljudi in otrok je še vedno prebivalo v nji. Grk leži na bregu reke Bosne. Lesen most, trden zadosti le za kmččke vozičke, jo je tedanje čase povezoval z drugim bregom. Pot iz Rače pelje skozi gozd in Grk se najprej zagleda zaradi lepega zvonika, ki se vzpenja nad drevjčm, stolp, ki je pokrit z zelenkasto bakreno kupolo m ki vlada nad okoliško planjavo ter se blesti v poletnem soncu. Grk je vhod v bosutsko gozdove za partizanske potnike s Fmške gore (kot je Divoš na severni sfrani planjave). Prišli bi ponoči čez široko sremsko planjam), urno prehodili razdaljo od Divoša do železniške proge, katero bi prekoračili med Kuzminom in Kukujevoi, ali pa skozi Martince, ko so petelini že odpeli polnoč, krenili bi potem jugozahodno, dokler ne bi zagledali nizkega, temnega obrisa dreves. Enkrat pod drevesi, so lahko postopali in ob prvem svitu bi ne bili daleč proč od Grka ter bi zagledali bakreni blesk zelene kupole nad drevesjem. Tako so prihajali naši konvoji s potrebščinami teden za tednom iz Brtma v Bosno, ljudje in tovorna živina — najprej po vzhodnem Sremu severno čez glavno progo na Fruško goro, potem pa zopet nazaj čez progo v bosutske gozdove, nato z brodom čez Savo — zatem pa zadnji neizmerni pohod v plavo daljavo... V celem Sremu je imel sovražnik kakih trideset ali štirideset garnizonov kakor tudi pehotne patrulje in patrulje na oklopnih avtomobilih, več oklopnih vlakov in obilico vohunov. Naša zveza je bila mogoča le zaradi gozdov Fruške gore, ki se razprostirajo ob južnem brebu Donave po nizkih pobočjih in posegajo južno zelo globoko v planjavo. — — V Grku »e nam je posrečilo dobiti konje. — — V kolibi železniškega čuvaja ob zapuščeni stranski progi smo našli propagandni odsek. Partizani še niso prenehal) izmenjavati si čestitke z dobrimi znanci, ker so ostali pri življenju; mi smo z veseljem izmenjavali novice o tem in onem, toda nekoliko zaskrbljeno o tistih, ki niso bili tu. »Kako si kaj prestal ofenzivo f» smo spraševali drug drugega. »Kje je ta tn taf» V odgovor pa so se smehljali in kimali z glavo, ali pa pogledali v tla in se zasmejali v veselem ponosu, ali pa povedali kakšno fantastično storijo, ali pa le kričali in eavmili vprašanja s širokim zamahom — vsak po svojem občutku. Toda umori v Moroviču, Rači In Bosutu so je vedno nad nami kot temne, pošastne sence: v bosutskih gozdovih tistega aprila smo se počutili kot ljudje, ki so se vrnili na domačo grude in jo našli od dolgotrajne povodnji golo in zapuščeno. KONEC. VELIK USPEH FILMA cTO LJUDSTVO BO ŽIVELO. Drugi Jugoslovanski film «To ljuriatvo bo ž‘.velo» ima ve'lk uspeh. V Zagrebu m Beogradu Je film do sedaj gledalo preko 229 tisoč gledalcev, v Sarajevu pa 29 tisoč gledalcev. Snov filma Je v?eta ia narodno-osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. 99 BOTANIČNI VRT jruiii.a.POk. V TRENTI Ti naša čudovita slovenska domovina! Od sanjavih koroških jezer in plavega morja z devinsko skalo in tajinstvenim Tima-vom, od strmih planin in pojo. čih Slovenskih goric, koliko nešteto oči je srkalo vase tvojo lepoto, koliko peres v raznih časih in v raznih jezikih je pod tem alt onim imenom govorilo 0 tebi, raznim časom in raznim ljudstvom. Triglavske gore, s svojimi pre. padi in previsi, plavim južnim nebom in vse pretkane in obsute s čudovitim gorskim svetjem. In v njih srcu pravljična Trenta, Zibelka Soče, vsa čista v svoji prirodni lepoti, daleč od hrupa in sveta. Tu sem je ljudska domišljija postavila črnošolca, trentarskega sholarja, tu je bajala o Zlatorogu in divjem lovcu, o roži mogoti in o triglavski roži. Tu sem je postavil g. ing. Albert Bois de Chesne, Švicar po rodu in državljanstvu, Tržačan po rojstvu in čustvovanju, poseben vrt. Kot navdušen planinec je prehodil mnogo gora, kot ve- Svišč ali encijan m ENA NAJREDKEJSIH CVETLIC V NAŠIH PLANINAH lik prijatelj narave in cvetlic je videl in spoznal mnogo cvetja, toda ko se je odločal, kje naj postavi svoj vrt planinskega cvetja, se je odločil za pravljično Tren. to, kateri daleč na okoli ni para, in ko se je odločal, katero cvetje na) posadi vanj, se je odločil, da bo tu zbral cvetje triglavskih gora, kajti na tako pičlem kosu zemlje, zlepa kje na svetu ni zbranih toliko in tako lepih cvetlic. Pred 25 leti torej je v Trenti v ozki dolinici blizu izvira Soče ob poti, ki veže Trento z Vršičem in Kranjsko goro, osnoval g. Bois de Chesne, komaj en ha velik, gorski botanični vrt. Cilj tmu je bil tu zbrali vse cvetje iz Julijskih planin iz raznih leg. Temeljito se je pripravil, obiskal nešteto takih vrtov po svetu, posvetoval se z raznimi strokovnja. ki samo zato, da bi svojim ljubljenkam iz naših gora pripravil udoben dom in da ne bi pogrešale ničesar, kar potrebujejo za svoje življenje. Vrt sam leži v višini 750 metrov, njegovo zemljišče je precej strmo, valovito in nekatero samo v višjih legah, ne. skalnato. Gorsko cvetje pa raste katero samo na skalah, nekatero samo v skupnosti z nekim drevjem in drevesi. Nekatere zahtevajo prav posebno zemljo, zopet druge so si izbrale blizu svojih korenin tekočo vodo, nekatere nekaj metrov pod seboj vodo, neka. terim prijajo izpostavljene lege, drugim zavetje. Treba je biti zaljubljen v gorsko cvetje in se baviti z njim, da mu spoznaš vse želje in hotenje, treba je i-meti veliko ljubezen do gorskih cvetlic, da jih preneseš vse na eno mesto in da skušaš po skromnih človeških močeh, dati vsaki svoje. In g. Bois de Chesne Je svoje poslanstvo čudovito izvršil. Njegov »Hortus botaMcus alpinus Juliana» je postal slaven in znan, svetovno znana imena so se ustavljala tu, glas o naših gorah in naših rožah Je šel po svetu. Sicer kje so že časi, ko so možje iz drugih krajev in dežel, prihajali občudovat naše gore in naše cvetje. Kdo ne pozna samo dve izmed mnogih imen-Scopoli in Hacquet. Toda kdor je hotel videti redko čudovito cvetlico, je moral često visoko v gore med skale, ta vrt pa mu je olajšal delo, kajti vsakdo je našel, kar je želel, v čimbolj mogoče naravnem okolju v Trenti. Nič ni čudnega, da se je Tržačan odločil ravno za naše gore in naše cvetje. Saj se je tudi Tržačan Julij Kugy, navdušen planinec in ljubitelj narave, odloči za triglavsko pogorje. Koliko lepih gora se vidi iz Trsta čez morje, koliko čudovitih gre. benov in vrhov te vabi, toda Julij Kugg je zapisal svoje srce Triglavu in triglavskim goram. Naravno, kaj bolj spada skupaj kot Trst in Kras in Julijske planine. Kam naj zapiše svoje srce tržaški ljubitelj narave kot Krasu in Julijskim planinam, kamor ga že podzavestno vabi klic njegovih prednikov, in samo neka nesmi. selna in nečloveška francoska črta. potegnjena z nožem ljudi denarja in brez src, more zarezati v živo te Jo. Tudi Julij Kugy. ki je razširil glas in slike o naših gorah širom sveta, se v eni izmed svojih knjig »Iz preteklih časov* na nekaj straneh dolgem opisu spominja botaničnega vrta v Trenti. »Med vojno modrice molče*, pravi staro reklo. Ta vojna ni bila v korist botaničnemu vrtu v Trenti. Med vojno imajo ljudje druge skrbi in se ne utegnejo toliko baviti z rožami, med vojno je vse nevarnejše hoditi po gorah in iskati rože. Vrt v Trenti je pričel propadati. Razpadla je ograja. Mnogo rož je izumrlo, po prej skrbno negovanih gredicah se je razrastel plevel. Lastnik že od vesel, kakor je zadovoljno testno muzeja. Upam, da je iest gel svoj cilj. Blažiti tloveW srce in ga navajati k dobremu t" lepemu. Da pa še tržaški ilMtj vidi v svojem muzeju razstavili no cvetje is slovenskih gora, :l onih planin, ki spadajo k Trs** in Trst k njim, in da vidi pene® nost te zemlje s svojim mestosl in povezanost teh ljudi s samir s seboj in zaživi ljubezen in brf j stvo enega do drugega, pa da je najveiji cilj in smisel daru in te razstave. Moral bi se na koncu dotal* ti še same otvoritve tega botes* O PUSTU BO »BRIVEC* BRIL CEZ CELO STRAN. DO TAKRAT POŠLJITE DOSTI PRISPEVKOV. V RUB# KI