SL 20.
V Trstu, v soboto 11. aprila 1885.
Tečaj
EDINOS
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
f	*	»V *dl
leto je €6 p M., za polu lela i* gid., za četrt let»
dobivaio ori or>ravniitvu in v trafikah v Tr»t» i _	.	,
<1 kr — S'arnčntne. reklamacij« in iw»er*te prejema Opnvniitvo, via Torrente, »Nova tiskarna*. ( črkami plačuj« za vsako be«edo '2 kr
Vsi dnptti pošiljajo Uredništvu »viiTorre.it«' »Nuovh Tipografia;« vsak mora biti
»RDINOST« izhaia 2krat na teden vsako irad« in aabata o poludne. <^na za vse	....	. _
i JL gld. SO kr. — Posamezna Šievilke se / frankiran. Rokopisi o*w/ poeebne vroduosti se ne vračajo. — Innrati (razne vrste nazu»-dobivaii' uri «>nravnii;vu in v trafikah v Tr»t» po S kr., v Garloi in v Ajdovščini no ( niia m poslanice) s-1 zaračnnijo po popodhl — prav »'eno; pri kratkih ogiaaih z drobnimi
Prebivalstvo na Primorskem.
(Dalje.)
Pisatelj graja, in po vsej pravici, tudi to, tla je statistična komisija tudi Furlane kar naravnost vpisala mej Italijane; saj je vendar znano, in Ascoli sam je to po temeljitih Študijah dokazal, da jo furlanščina sicer romanski, ali čisto samosvoj ji'zik, prav kakor rumunšČina, ali spanj ščina, nikoli pa se ne more furlanščina prištevati narečjem italijanščine.
Da se furlanščina ni razvila literarno, temu so razni uzroki, kakor je gotovo, da se Sčasoma popolnoma vtopi v italijanščini; ali za zdaj je furlanski narod še vedno poseben narodni element.
Pisatelj na to preide k statističnim rezultatom zadnje štetve. Goriška grotija ima po tej prebivalcev 211 084 Trst z okolico • « „	„ 1^4-844
Istra	„ „ ,, „ 292-006
Skupr.j torej prebivalcev 617-934 V tem številu so všteti tudi podaniki tujih držav, moj njimi največ italijanskih; takih podanikov je le v Trstu 24*329, na vsem Primorskem pa 37*246; potem takem je pravih avstrijskih domačinov na Primorskem 610'688. Od teh prebivalcev ja zadnja štetna komisija vpisala in sicer
Italijanov: v Trstu	88.887
na Goriškem 73.425 v Istri	114.291
Skupaj 276.603 Slovencev in Hrvatov: v Trstu	26.389
na Goriškem 129.869 v Istri 174.736
Skupaj 330.994
PODLISTEK.
Narodne pripovedke
Iz Spodnje S t irske.
IV.
Velikani.*)
Nekdaj so bili trije možje, posebno močni, pravi velikani. Prvi j* imel već centov težko palico, s katero Be napoti po sveti. Ko tako roma po svetu, najde nekoč mlinarja, kateri se je igral z mlinskim kamenom. Velikan mu reče: Pojdi z menoj, dober si pii meni, samo gospodar ti mora 600 goldinarjev dati, 6* ne ua jaz 8 to palico užJ primoram; tndi goRpodar se ni upal veliko ustavljati, ko ugleda temi velikana, ter zahtevano mlinarju da, misleč Rt, 1 »oljSe dati, nego »Krvava pleča nositi«. Napotita se dalje, najdeta sp*t enega, kateri je nekemu grofu debela hrastova drevesa plpal, mislita, lega bi dobro bilo seboj vzeti, da se z nama klati po <tem svetu. Vel kan s Železno palico mu
*) Ta pripovedka ju močno enaka onej iz trfcašk« okolice, natiunetin v 25. in *,'t>. listu ,,Edinosti"; it imeli smo jo uže v rokah, pred no se j« ZitČtda tiskati prva ; to priču, kuko lm široko «o razširjano pripovedke mej uašiin narodom — Tri tej pri.iki živo priporočamo nabiralcem pripoved »k in drugih i.arodnin sva-tlni, naj jih t pišejo prav tako, kakor ko jih iuli m ust narodu, Iter le tako zupčane bo naravno Brcalo duševnega živeiiju	na-
roda.	Ured.
v Trstu na Goriškem v Istri
v Trstu na Goriškem v Istri
Nemcev:
5.141 2.659 4.779
Skupaj
Drugih: 98 66 348 Skupaj
12.579
512
Zanimivo je tudi število raznih tujih držav podanikov na Primorskem, posebno pa v Trstu. Tujcev Živi j»o narodnosti v Trstu:
Italijanov 16.176, Hrvuto-Srbnv 5207, (v tem številu je okolo 1— 2"/0. Madjarov, ker mej tujce se štejejo tudi vsi podaniki ogerske krone), podanikov nemškega cesarstva 928, angleških podanikov 306, francoskih 172, španj-skih 46, ruskih 55, švedskih 43. švicarskih 823, turških 684, grških 808; vse druge države so zastopane z jako majhnimi številkami, ali vseh pravih tujcev skupaj je v Trstu 24.329; na Goriškem pa 5065 (tnej temi 969 Hrvato-Srbov, 117 podanikov nemškega cesarstva, 3752 Italijanov, 62 Francozov itd.) in v Istri 7852 (mej temi 3900 Srbov in Hrvatov iz druge polovice države, 99 nemških, 3714 italijanskih podanikov); vseh skupaj na Primorskem 37.246 podanikov tujih držav, mej katere se vštevajo, kakor rečeno, tudi podaniki ogerskih dežel.
Pisatelj nadalje dokazuje, kako je treba popraviti statistiko od leta 1880. posebno gleiM Furlanov, Slovencev in Rumuncev. On odvzame torej Italijanom 52567 in jih dene pod posebni oddelek Furlanov, odvzame prav tako 2044 prebivalcev poreškoga okraja Slovencem in jih doda Hrva-
vpP, pojdi z nama, jako bite potrebovala. Giof naj ti da 1200 denarjev, za to d& si mu h rastje pipal, ti pa p<Jdeš z nama, vsi se napotijo h grofu in zahtevajo plačilo, Grof se ne ustavlja dolgo, ker vidi, kakošne vel kane ima pred seboj ter da omenjeno svoto, misleč si, čim r<r*j tem boljše, ker se mu je nže koža ježila, in la'-je mu po koncu vstajali. Napotijo se vsi trije dalje po svetu, jedo in pijejo za dobljeni denar, pa vidijo, da se jim denar zmiraj bolj suSi in da ne pojde dolgo tako; sklenejo kupili tri pare volov, s temi s* napotijo v veliko šumo (les. hosto) in mpj seboj pravijo: Tu hočemo ostati. Eden zakuri velik ogenj, drugi vola ubije, dva pa urasta na lov, bdi so namreč nže štlrji, ker se j m je s potoma Se eden pridružil, pa videč grozne velikane, ušel je ob prvej priliki. Oni pa kuha in peče vola, ter onima dvema, ki sta na lov Sla, pravi, da trna da znamenje, kadar bole olted got-V in se sp»rče meso. Ko je bilo meso pečeno in je uŽ4 mislil iti na drevo in dati znamenje s piščalk*, pride neko majhno človeće, vse z dlako obraslo, imel je črno umazano obl čje. in obleka nj"L'ova je bila iz samih cunj, ki so visele z nj"ga, bil je ves beraču podoben.
Prosim te, reč* črn*c, daj mi goli do juhe; velikan da juh*, katero naglo popije, ziaj še prosi mesa, velikan mu da celo volovsko glavo, nekaj časa trga pridno kos za kosom in videti je bilo, da tnu pra« v slast gre; ko tako nekaj časa pridno grize volovšfiino, pade mu glava na tla, ker jo je sam spin ti I, in prosi velikanu, naj mu jo pobere; veli an se pripogne. misli dati glavo beraču; a zd»j se v ta dozdevni berač spravil in velikana ter ga
tom; potem napravi še poseben oddelek za Rumunce ter vzame v ta namen Italijanom 1590, Hrvatom pa 531 glav. Po takem razvrščanju napravi potem nov statistični izkaz, po katerem živi v vseh treh Primorskih deželah 12.579 Nemcev, 222.446 Italijanov, 52.567 Furlanov, 197.080 Slovencev, 123.383 Hrvatov, 2121 Rumuncev, 510 Čehov in Poljakov in 2 Rusina (to je pravili avstr. podanikov brez tujcev).
Po tej statistiki se torej poslužuje od Primorskega domaČega prebivalstva 2 po sto nemškega, 36 po sto italijanskega, okolo 9 po sto furlanskega, 20 po sto hrvatskega, nekaj nad 32 po sto slovenskega in okolo 1 po sto rumunskega in Češkega, oziroma poljskega jezika. Ali i to razvršČenje je še vedno na škodo Hrvatom in Slovencem, ker teh je tudi na podlagi občevalnega jezika na vsem Primorskem gotovo še nad 65 po sto in so razne italijauske komisije Slovane za najmanj 12 po sto oškodovale, o čemer bomo sicer še kesneje govorili.
Pisatelj potem v kratkih potezah omenja zgodovino raznih ljudstev na Primorskem. Kompaktno Italijani na Goriškem prebivajo le bolj ob morju, to je mej tem in roko Sočo, namreč v onem delu dežele, ki je še do leta 1797 spadala pod Beneško ljudovlado, v ostalej ravnini pa Furlani. Slovenci pa se začenjajo precej ob holmcih, ki oklepajo furlansko nižavo in so o 1 tam pa do Koroške meje, na Krasu in v vipavskej dolini do Gorice kompaktni, — okrajna narodna meja Slovencev proti Furlaniji so vas Dolenja, (Rutars) in Mernik.
Mej tem ko italijanski zgodopisci
ie hudo zdelal, tako da ni mogel vstali. Ona dva na lovu vidita, da vedno še ni nikakega znamenja in gresta gledat, kaj se je zgodilo; ko prideta. praŠata ga, kaj se mu je zgodilo, da tako na tleh ves krvav leži. On pa refie, da ga je »Ima pri jela.
Drugi dan pa ostane drugi, da pripravlja in p?če meso zi obed; tudi sedaj gresta dva na lov, ali tuli sedaj pride oni Črnec ter prosi za grižljaj, kakor poprejšnji dan, in tudi temu se prav tako zgodi, kakor prvetuu.
Tretji dan pa kuha oni s železno palico; spet peče enega vola. Ko je bil kuhan, pride prav tisti «črneo» ter prosi golido juhe, in dobi potem še mesa, tudi sedai spusti meso In prosi onega, naj mu ga ponere. Velikan veli: Ti prokleti afalot«. uže sam pobereš; «čmec» se pripojite, hitro na to mahne velikan »črnca« po glavi r palico, da je na mesti šest glav odletelo od teaa cipina; prej pa se je vi delo, da ima le eno glavf-. Z laj zlez« ta velikan na drevo in zapiska svojima tovarišema; ona dva to slišita, ter se čudita, kako bi to moglo biti, da njega ni capin namahal, prideta tja in vidita, da Šest hudičevih glav na tleh leži, on pa njimi hitro razloži, kaj se je zgodilo, malo po-obedvajo ter zapuste tisti kraj in se dalje po sveti podvizajo.
Ko tako nekaj časa potuj-jo, pridejo do necega gradu, kder je bila ukleta de-vojka, grofova hči, globoko v zemlji v nekej votlini. Grof totem trem velikanom pove in še reče: Kdor reši mojo hčer, dobi grad in tudi njo za ženo, ali nijeden se ni upal stopiti v to votlino s prve t'a, nazaduje vendar z božjo pomočjo stopi
le vedno trde, da so se Slovenci po nekako ukradli la Goriško, pa je bar. Czocrriig tako pravičen, da priznava, da so prišli tija kakor zavezniki Avarov in so si z orožjem osvojili sedanje svoj'3 sedeže Goriške, Tržaško okolico in severno Istro, kar dokazujejo mnogi krvavi boji Slovencev z lon-gobardskimi vojvodi, ki so bili gospodarji furlanske vojvodine. Po Pavlu Dijakonu so postali Slovenci občo poznani in pripoznaui mejaši Furlanov še le v začetku 8. stoletja, torej prebivajo na teh tleh na vsak način nad 1100 let. Še le leta 1001 se je pisalo o vasi Gorica, katero je še le grof Henrik II. povzdignol v vrsto most.
Da so prvobitni prebivalci vasi »Gorice« bili Slovenci, to kaže uže ime samo in torej o tem ne more biti dvoma. Pisatelj tega sicer ne omenia, ali nam se zdi to potrebno. Goriški grad je bil lastnina nemških grofov (lippensteinerjev in Lurngauerjev), kateri so Goriško vladali do 1500, katero leto so nastopili mogočni Habs-buržani vladarstvo goriške grofije. Nemški grofi so seboj pripeljali v Gorico gotovo nekoliko nemških vitezov in nemške služadi, naravno je torej, da je v Gorici od nekdaj tudi nekoliko nemških družin bilo, katerih mnogo pa se ja tudi pofurlanilo in poitalijančilo.
Okolo grada so se kesneje naselili tudi nekateri ital. vitezi in nekoliko furlanskega ljudstva. Gotovo pa je, daje bilo ljudstvo goriškega mesta še do začetka tega stoletja večinoma slovensko in da se je potem mnogo tega ljudstva pofurlanilo in kesneje poitalijančilo.
Ta proces pravega poitalijančanja Gorice pa so je začel hitrejše vršiti
eni, ki je več centov teško palico imel, v to votlino, ona dva pa zunaj ostaneta.
Ko tako nekai časa brede po tej votlini, pride do prve hiše, vrata odpre in tu najde vraga v postelji z šestimi glavami, bila je pa tu ti Še zlata krogla, šest centov teška, tudi je bila ueka stara žena, najbolj smrti podobna, sama kost in koži. Ona mu reče, če to kroglo vzdignete, utegnete se postaviti temu vragu. On zgrahi kioulo ter jo zahiti pod posteljo, in vrag oole padne, zatem še s palico parkrat mahne po njem, tako močno, da mu vseh š-^st glav odleti. Te laj se napoti v drugo hišo, vrata odpre m stopi notri, tam pa mjle v postelji spet enega vraga, ti je pa imel dvanajst glav, tu li je bila krogla i0 centov teška iz zlata, uže |>ri tem ga prime huda zimi, tiko aa mu s prva lasje klobuk na glavi potiskajo kvišku. K malo se osrči, prime ono kroglo ter jo z veliko močjo zahiil pod posteljo. Tudi ta vrag paone s postelje. Velikan mahne s palico, pri prvem unarcu mu odleti ednajst giav, ko pa vidi, da ga še ni konec, mahne še drugič z vso močjo in srditostjo po njem in dvanajsta glava mu odleti.
Gre v tretjo hišo, tu vidi vraga, k iteri je imel štivindvajset glav, bila pa je tudi krogla težka 24 centov Iz zlata, v dm.-ej postelji naj ie zakleto devojko, zdaj ga nova moč navdaja, zbere vso moč. zgrabi kroglo, katero s težavo zahiti pod posteljo, in vrag se le malo gane, udari s palico, pa le dvanajst glav mu odleti. Sedaj |e vrag po koncu, postavi se velikanu In grezno zatuli, ali hitro prinese stara žena, katero je videl v prvej hiši, v vklenici vode in njemu reče: Namoči si hitro prst v tej vodi in ga obliži, on to stori, na to dobi
EDINOST
Se le v drugej polovici petega desetletja tega veka, kakor to predobro ve pisatelj teh vrst in mnogo gospodov, ki so v tistem čSasu v Gorici Studirali. V Gorici tudi Se denes skoraj vsak domači Goričan vsaj za silo umeje slovensko; ali pred 80—40 leti se je slovenščina tudi po družinah goriških močno govorila. Slovenski element pa je na Goriškem tako odvažen, da ga ne bode nikoli mogoče v mestu Gorici zatreti, kakor je želja Lahonov. Le narodne šole naj dadć tamošnjim Slovencem, pa bomo videli, da bo statistika, uže v 10 letih še vse drugače govorila.
(Dalje prita.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
CesarjeviČ Rudolf z vzvišeno svojo soprogo je prišel 7. t. m. zjutraj v Prago in bil na kolodvoru sprejet od vseh dostojanstvenikov. Ob desetih dopolu.ine sta visok* sjosta obinkala Rudolfinutn. Vodja hranilnice Peche je pozdravil visoku gosta in prestolnik je v odgovoru izrekel svoje obžalovanje, da inu ni bilo mogoče, udeležiti se slovesnosti, ko se je odprlo krasno poslopje, ki ter o je hranilnica obilniji in umetnosti sezidala. Ob treh popoludn« sta se vzvišena gosta odpeljala v Bruselj, kamor sta 8. t. m. dospela; na kolodvoru ju je sprejela vsa kraljeva obitelj, diplomati-eni zastopniki i najvišji uradniki. Prišla sta v Bruselj, da povišata slavnosti, ki se vrše ob petdesetletnem rojstvenem dnevu belgiškega kralja.
Ko se je 9. t. in. peljal cesarjevič z flanderskim grofom in grofico v cerkev k zahvalnici, ki se je obhajala vsled petdesetletnega rojstvenega dneva belgiškega kralja, napadel je kočijo nek mož ter šipe razbil. Moža so prijeli in zaprli ter se trdi, da je blazen.
Carinska novela, kakor trdijo časniki, ne predloži se do jeseni državnemu zboru, tako ste se neki dogovorili avstrijsko in ogersko ministerstvo. — Komisija gosposke zbornice je sprejela predlogo o severnej železnici tako, kakor je bila sklenena v poslanskej zbornici.
Vnanje dežele.
O rusko-angleUej vojni se piše iz Pe-troburga v Kolner Ztg. mej drugim to-le: Ce tudi Angleži silno pretć z vojno, vendar tukaj ne verujejo dosti, da pride res do vojne, ker Angleška gotovo ne more ozbilj no misliti na to, da bi meč i/drla. Ruse prav malo straši mobilizacija angleške vojske in sklicanje reserve, tem par tisoč vojakom se Rusi smejejo. Rusija je uže meseca decembra lanskega leta zbrala celo
on veliko moč. sedaj Še z večjo močjo in še bolj srdito mahne po vragi, tako aa je kot strela se slišal pok, ter se zemlja stresla. Tudi vrag je uie mislil zdaj pa zdaj ga prijeti, ali velikan ga je prehitel, sedaj še ostalih dvanaj-t glav odpade, devojka pa se v postelji gane in vstane. Velikan pa reče devojki: Jaz »ena tebe reŠ'11 Ti postaneš moja žeoa, jaz tvoj mož, dokler naju smrt ne razloči.
Prime on ljubo djevojko za roko, belo kakor sneg, lica je imela tako krasna, da se je ni mogel nagledati, njen glas je bil podoben zvončku in ljubezni polne so bile njene oči. Ljubeznjivo se mu nasloni na prsi, objame ga ter mu obilno gorkih polubov daje. Za roko jo odvede proti kraju votline, kder je bil izhod. Svojima tovarišima, ki sta čakala zunaj, da znamenje, naj gori potegneta vrv, katera je bila nje pripravljena. In tako vse izvlečeta gori, tudi zlate krogle in vse dragocenosti, katere so bile notri, velikan je tudi imel jezike vseh glav hudičevih. Ko so bile vse dragocenosti uie izvlečene, da Še devojko gori potegnoti. Ko pa jo pajdaša ugledala, močno se jima Uopada, rečeta mej seboj; Sedaj se gotovo najin tovariš gori povleče Kadar do polovice privječeva, prereZiva vrv, da doli padne, se ubije in da potem naju eden dobi zalo devojko. Zdaj poteg« neta, misleča da ulečeta velikana gori, do polovice one votline, potem p* prerežeta vrv in težka pni c* velikanova zdrhti v glohino z velikim ropotom, velikan j* namreč dobro znal, kaj hočeta storiti.
Žalosten tava sem in tamo po vo tllnt, vidi, da se n« more oUti, skoraj se ga obup polasti. Tako nekaj časa tava sem in tja ter premišljuj*, kako bi se rešil
divizijo na avfganskej meji in 40. divizija je nŽe na potu iz Siratova proti meji, in Še druga krdela se tja pošljejo, če bo treba. Rusija ne želi vojne, in v merodajnih krogih se te besede celo ogibljejo; pri vsej tej miroljubnosti pa so vendar o tem edini in ostanejo tudi stanovitni, da od zaželene meje ne odstopijo. Zdaj ne bi šlo za pomorsko vojno, ne za Kronstadt, kakor pravi «Nov. Vremja,» ampak za Indijo. Angleška igra predrzno igro. Z ruskim ve. likanom se ona ne more meriti v vojni na kopnem, vendar pa slika na steno vojnega hudiča. Priljubljeno pretenje, da angleško vojno brodovje rusko trgovino popolnoma uniči, ne dela strahu; vojna bi skoraj gotovo rusko obrt Še povzdignola, iz fabričkih dimnikov bi se Še bolj kadilo in denar bi prišel mej ubožniše ljudstvo. Za vojno v Evropi bi utegnola Rusija imeti premalo novcev, za Azijo jih ima dovolj. Najdražje, kar bi se jemalo v ozir, to so ljudje, a teh carju Še nikoli ni manjkaj*, Angleži pa se s temi ne morejo ponašati. Časniki in občinstvo zasmehujejo angleško pretenje i ne verujejo, da bi tako bedasti bili in v tem njim tako neugodnem času sprejeli se z vojno močjo, kakoršna je Rusija. In, če pride tudi do vojne, tukaj ne-majo nobenega strahu. Ni jim treba b ti v skrbeh, kako se konča, ker, naj se zgodi kar koli, v Aziji bodo Rusi zmagovalci in s tem lahko pobotajo mogoče druge nezgode. Potem bi le prašanje bilo, kdo bo vstraj-niši; v Aziji zmagana Anglija, ali zaprta Rusija. Namestnik vojnega ministra Obru-čev, znani rudeči panslavist, z dušo in te lesom dela na to, da Angležem poplati uslugo za sv. Štefana pogodbo. Temu nasproti pa je Giers zelo previden. Giers in Obručev, oba skušata carja na svojo stran dobiti; kadar je eden pri avdijenoi, vselej se oglasi tudi drugi ter skuša ovreči prejšnjega razloge. Car je miroljuben, a vendar ne bi nikakor dovolil, da se ruska vojska Angležem na ljubo umakne z sedanjih stališč. — Časnik «Mosk. Viedomo-sti» tudi ne pripisuje velike važnosti angleškemu pretenju. Ta časnik pravi mej drugim: Kar se tiče vredbe vojaške moči v Beludšistanu in ponudbe vojne pomoči nekaterih indiških knezov, nismo tako nevedni, da ne bi znali, koliko je resnice na dotičnih poročilih iz Kalkute. Kdor se za vojno pripravlja, gleda, da sovražnika prenagli, strateglčnih načrtov pa ne trobi javno po svetu. In tudi to je znano vsej Evropi, kako malo morejo Anglijo k vojni izpod-bujati nje kolonijalne in druge razmere. V Londonu se zanašajo na shod v Raval-Pindi, kder B6 je lord Dufferin te dni sešel z emirjem Abdurrahmanom. Emir se ima, to je naravno, z indiŠkim namestnim kraljem o čem pogovoriti. On lahko, n. pr. prosi, da se mu poviša letna penjija, sme prositi, da se mu povrne pešaverska dolina, katero so mu Angleži vzeli, itd. Će pa prav rad dovoli volku mej svoje ovce, to je Še
iz votline. Najdražji njegov zaklad, kateri le rešil, namreč devojka, bila je zgubljena, kajti dobro je vedel, da sta njegova tovariša seboj vzela njo in se po sveti dalje napotila. Razne misli mu rojijo po glavi, vidi, da sta ga zapustila oba tovariša, da je zapuščen od vseh in da morebiti se nikdar ne reši iz te votline. Ko tako hodi in blodi, zagleda, da je priletela velika ptica v votlino, sladek up ga navdaja. Ptica sede on pa hitro sede ptici na peruti. Ptica pa razprostre velike peruti ter se dvigne šumom na kvišku in tako ponese našega junaka na vrh s palico vred.
Več let hodi potem po Bveti, zvrŠi še marBikde kako junaško delo ali za svojima tovarišema nežna kam ni kod, tudi za devojko ne ve, kde živi. Po dolgem potovanj« pride prenočišča prosit prav v grad, kder so stanovali devojka in oba njegova tovariša, začne tožiti, kako se mu je hudo godilo na svetu. Tudi pokaže jezike hudičev, katere je porezal glavam, ko je rešil neko devojko, katera je bila ukleta v vo tli n i.
Ko to sliši devojka, k njemu steče, presrčno ga objame tno reče: Ti si m j rešitelj, tudi moj mož, dokler naju smrt ne razloči. On pa jezen da oba svoja paj-laša velikana obesiti Še pred poroko. Ona dva sta potem srečno in veselo po poroki živela, poroka se je obhajala več dni, mnogo je bilo povabljene viteške gospode, vršile so se vesele napitnlce ter žvenke-tale kupice ino kozarci. Dolgo sta še živela v zakonskej ljubezni in blagoslov božji bil je z njima.
prašanje. Angleži natvezujejo svetu, daje tvfganski emir njih vazal, ker mu pošiljajo novcev; to pa ni res, on novcev ne jemlje za službe, ampak le zato, da Angleže pušča v miru. To je le nekak tribut, nikakor pa ne darilo.
Mej Rusi in Avfgani se je uža začela vojna, prej, nego se je mislilo. Poveljnik Komatov je namreč poslal v Petersburg poročilo, na je bil vsled napadanja Avfa-ganov primoran, 18. marcija napasti utrdbe na obeh bregovih reke Kušk. Avfganska vojska, ki je imela 4000 mož in 8 kano-nov, bila je pobita in razpršena ter je na mestu pustila 500 mrtvili. Rusi so zaple-noli vseh osem kanonov, dva prapora, kakor tudi ves tabor z vsem strelivom in živežem. Ruska vojska ima enega častnika mrtvega, tri ranjene, 10 inož mrtvih in 29 ranjenih. Po boju se je Komarov zopet umaknol na to stran Reke Kušk. Angleški častniki so bili pričujoči pri bitvi in so prosili mej begom Avfganov ruskega varstva, ali ubežai Avfgani so jih se sabotirali.
V	anglelkej spodnjej %bornici je 9. t. m. Gladstone naznanil, da so Rusi potolkli Avfgane ter pristavil, da se mu zdi, da Avfgani niso dražili Ruse in da je zahte val od ruske vlade, naj da pojasnila.
Novo francosko ministerstvo je tako le sestavljeno; Brisson načeluištvo in pravosodje; Freycinet zunanje zadeve, Allain Targe notranje zadeve, Clamageran finance, Globet nauk, Campenon vojaštvo, Sadicarnost javna dela, Pierre Legrano poljedelstvo, Hervemangon trgovina, Sar-rien pošta, Galiber vojna mornarica. — Brisson in Gampenom sta Nemčiji velika neprijatelija, pa tudi Freycmet jej ni prijatelj, vendar pa je jako previden in hladnokrven politikar in zato se ni bati, da bi se spri z Nemčijo. Novo ministerstvo je v poslanskei zbornici 7. t. m. izjavilo, da se bode prizadevalo, pridobiti spoštovanje pogodbam od strani kitajske vlade, če mogoče z pogajanjem, če ne, pa z orožjem in da značaja ekspedicije ne prome-ni brez dovoljenja parlamenta. V evropskih prašanjih bo vlada vedno imela pred očmi naravne interese francoske države in v notranjih zadevah pospeševala svobodno in naravno jučenje republikanskih moči. Ministerstva častna naloga bo, varovati svobodo volitev. Potem je Brisson zahteval 150 milijonov frankov kredita za Tookin, ki je bil s 342 glasovi proti 92 sprejet in s tem izrečena zaupnica novemu minister-stvu.— 8. t. m. je ta kredit sprejel tudi senat z 211 glasovi proti 6. Poslanska zbor-n ca pa je ta dan na mesto Brissona volila novega načelnika, in moralo se |e tri krat glasovati, da se je dosegla zakonita večina. Pri tretjem glasovanji je bil uačel-nikom izvoljen Floquet z 171 glasovi proti 135, katere jo dobil Fallieres. Potem 8ta sei.at in poslanska zbornica odložila seje do 4. maja. — V senatovej komisiji je izjavil ta dan Freycinet, da 8e res vrše dogovori zastran sklenitve miru, ali on hoče pred vsem pozvedeti menenje kitajske vi .de On je vsled tega brzojavi) v Peking ter bo še le, ko pride odgovor, mogel naznaniti, ali se je mir sklenol. — V Tonkinu so Francozi zopet zasedli soteski Deovan in Doakan.
Francoska vlada je 9. t. m. dobila iz Pekinga brzojavno poslanico, ki naznanja, da kitajska vlada sprejme mirovne uvete.
V	Kanadi so re Indijani uprli in upor zelo raste in se širi. Kanadska vlada je napela vse moči, da upor ratare, ali sploh se misli, da jej tega ne bo mogoče, ker je Število upornikov večje nego vojakov in so tudi bolje oboroženi.
K^sal vedenja se bo tudi še tisti naš Li-vrenčič, ki je nas Skedenjce z svojo lažjo na Opčinah osramotil pri našem narodu s tem, da je trdil, da se mi Skedenjci nistno nič brigali za tržaškega sokola, ko je nas obiskal, in da smo mu klicali »pust« m vendar tižaški sokol ši> nikodar m bit boljše in lepše sprejet nego v Skednji; naproti mu je šel odbor naše gospodarske družbe, naši pevci in polno ljudi. Ravnatelj gospodarske družbe je segel v roko starosti Sokola m ga kakor zastopnik Skednja v imenu Skedenjrev lepo pozdravil in ljudstvo inu je zaorilo 3 krat; »Živi, slovenski sokoli« Potem pa smo se z njim skupaj kakor dobri bratje veselili. Sokoli so nam pokazali tuii svojo spretnost, in pri tem jim je več stotin ljudi ploskalo-in jih pozdravljalo z burnimi živioklicl. Sokolov izlet nam je In nam vedno v spominu ostane. To kaže, koliko je verovati' cikorijaŠu Lavrenčiču in kaka ničla je on; iz maščevanja je nas zdaj na Opčinah osramotil, l;er leta 1873. se je hotel vsiliti za kandidata za prvi okraj, a ker smo spoznal), da ima slamo v glavi na mesto možganov, in da on sploh ni mož, ki se mu sme kaj zaupati, zato mu je kandidatura izpodletela. Več Skedenjcev..
DOPISI.
IX Skednje. 9. aprila. — Naši krč-marji so preskrbeli prav dobro vino za velikončne praznike, pa vreme ni bilo nič kaj prijetno In z-rad tega je bilo prav malo vniijdih ljudi po krčmah. Zato pa muo se mi Skedenjci toliko bolj gostili in mirno ee pogovarjali o vsakovrstnih rečeh, in to se ve tudi o cikoriji, ker cikorj'ži se po vsej okolici klat jo, tukaj v fkednji pa nismo še zapazili nobenega; morebiti ee tega strašijo, ker smo od nekdaj na glasu, ta smo silni, a proti tako kilovemu društvu mora biti vsak pošten človek silen, ker spreiemlje take civete in cavate za svoje ude, ki po naŠej okolici trosijo laži. Kaz<>n jim pa ne odide, saj vsako nepošteno ve denje in delo prej aii slej kazni zapade.
Iz Tržaške okolice, 7. aprila.—-(0 Barknvljanskem cerkvenem i narodnem petji). — Se pred kakimi četi rimi leti so sloveli Barkovljanski pevci za prve v okolici. H valje ni so bili po slovenskih i tudi ital. listih. V kratkem času so se naučili najlepše naše narodne in umetne pesmi I peli mnogokrat v gledališčih pri »besedah« slov. društev. A ne le to. Kakor so bili Barkovljanski pevci v narodnem in umetnem petji izurjeni, bili so i v cerkvenem. Skoraj vsako leto so se privadili po eno teško latinsko sv. mašo, I na velike praznike, na pr. Božič i Vuzara (VelikonoČ) prišlo je tudi iz druzlh vasi nekaj ljudstva pošlušat vrle »tedanje« Barkovljanske pevce. Kaj pa je sedaj v Barkovljah? Na velikonoč v nedeljo 5. t. m. je bilo v Bar-kovljah pri velikej maši skoraj »vse mrtvo« mej ljudstvom, ni bilo videti veselja, kakor druga leta, i kakor bi se spodobilo (namreč radi Kristusovega vstajenja). Znano
IV, da petje mnogo poveličuje Božjo čast. >etje pa mora biti lepo i ubrano, kar se i vsakemu priprostemu človeku dopada. Tega pa v Barkovljah na veliko noč ni bilo. Pevci so »žagali« »pol stoletja« staro latinsko mašo. katero zna uie vsaka baba »na pamet«. Odločno more se reči, da so Barkovljanski pevci podobni raku, ki hodi »nazaj*, mesto »naprej«. More se jim tudi reči, da so ovce »brez pastirja«, (namreč učitelja). — Toda tega niso oni sami krivi, i da »možato« govorimo, — čisto nič niso oni tega krivi. Kriv pa je v prvej vrsti »preslavni narobe« Tržaški magistrat, koji ondotnemu učitelju zabranjuje (kakor sam pravi) vsako nadaijno pevsko učenje. Čudili smo se, ko smo zvedeli, da magistrat prepoveduje učenje »narodnih pesmi«. Kaj moremo refii pa sedaj, ko »z odprtimi« usti slišimo, da magistrat tudi cerkveno petje zabranjuje poduČevati. Toda vemo, kaj je temu krivo. V okolici se prepeva vsako nedeljo (izven velicih praznikov) slovensko po domaČih cerkvah. In prav to gotovo naj"fČ »v oči hote« Tržaški magistrat. Tako je tedaj I Gospodje pod »razpočeno« Mihec Jakčevo kolibo bi radi vzeli okoličanom najprej njih jezik (to je narodnost) i potem vero. Napravili bi radi iz okoličanov renegate — Irre lentarje, I potem še — liberalce. — Č. g. B trkovljan-ski učitelj Mosetlig (nekdaj Mož*tič) učil ]e pred leti v Barkovljah narodne I cerkvene pe-tmi. V zadnjih letih se je pa, Žali-hon! videzno o tem jsiko izpremenil. Ge uže magistrat vsako učenje petja zabranjuje, imamo, hvala Bogul vendar v okolici nekaj vrlih učiteljev, kateri domaČe pevce uče. in radi tega bt moral Barkovljanski g. učitelj premisliti pesnikove besede: Dolžan ni sarno, kar veleva mu stanr Kar more, to mož je storiti dolžan.
Da, tako je. Badi cerkvenega petja v Barkovljah je nevoljna v^a vas, i tudi p«vci sami. Poiskali bi si u že dru/ega učitelja (kakor sami pravijo), toda Barkovlje so od mesta malo prevtč otdaijene, drugih domaćih pevovodjev pa nemamo. G. Barkov-Ijansketra učitelja bi pa prosili: naj zopet poprime za delo, ter naj ukaŽeljne pevce nadalje podučuje Svetovali bi mu tudi, naj se ne zbnjt vsakega migljaja »male Barkovljanske avtoritete!« Ako to stori, pridobi se zopet zaupanje domačih peveev in vse vasi. — Slavno c. kr. vlado bi pa vprašali, ali ve za postopanje magistrata v okolici? In kar je š« več, če ve, da s« tiiiii učenje crkvenih i narodnih pesem prepovedujejo? Čas je menda uže, da vlada magistratu malo »na prste stopi«. Ako i lega ne bode, uteirne si ljudstvo samo pomagati. Iu potem 1 ....
Iz Holjune*. dne 7. aprila. — (lav. •top.) — Na velikonočni ponedeljek popo-ludue so prišli nekateri gn^ponje ,od pa-trij'dlčnega društva Avstrija" i/. Trsta tu 8*m v Boljunec. v gostilno h g. Jos. Kraljiću, kder so bili prav takrat zb-ant tudi »odci pri kupici dobrega vina. Prijazni ,.Av*tr»jci'4 so *e jeli takoj pogovarjati z navzočimi v dokaj pošteiifj slovenščini.
EDINOST
povdatjajoč" posehno a\strij?ko domoljubje m n.*pr»<aili so go Ice, na so v dokaz živega i i resničnega domoljubja polet; diu-zili komadov tudi a\sirijsko himno trikrat zagoili, na kir so vselej po vsej dvorani zaorili gromoviti „živio-klici". S takimi Italijani bi bila sprava lehko reč, sploh ne more biti mej njimi in Slovenci prepira, kar kaže, da le slabi Avstrijci more|o biti sovražni Slovencem.
S prijateljskimi pozdravi so se poslovili k malu potem vljudni gospodje od nas. Želimo, da bi jih še večkrat videli mej sebi j, kajti gosti, ki spoštujejo našo narodnost in ljubijo našo skupno domovino, mogočno Avstrijo, vedno so nam dragi.	Josip Kraljić.
Domače in razne vesti.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil v tržaškem deželnem zhoru skleneni zakon, vsled katerega se odpravijo doneski za zalog normalnih šol in uvedć doneski iz zapuščm.
RaZplKaoe službe. Pri glavnem colinskem u;adu v Trstu razpisana je služba asistenta XI. vrste. Prošnja do 26 april i 1.1. — Občinskega tajnika v Do-bašnici 300 f. in službi pota ravno tam 70 f. plače, prošnje na županstvo v Do-bašnico do 20. oziroma 14. aprila t. 1. — Paznikova služba v kaznilnici v Gradiški plaća 200 for. 25 po sto službene doklaoe, stanovanje, kruh in obleka, prošnja ti a okrajno sodišče do 15. maja t. 1. v Gradiški.
Odbor del. podp. društva je v zadnjej seji sklenol, da v zmisiu društvenih pravil priporoča na novo odprto pekarijo rodoljuba Frana Jerleka, kar s^ tudi vsem udom društva in vsim rodoljubom naznanja v ravnanje.
Veteransko društvo za Trst in okolico priredi v malo dneh veliko tombolo na dvorifiČI velike vojašnice, dan se pozneje razglasi s posebnimi naznanili, ki se javno nabijejo. Dobitek prve cin-kvine je določen na 100 gld., prve tombole na 300 in druge tombole na 200 gld. Dobitki se splačajo koj na mestu po odbitku erarične pristojbine. Kartele se po 30 kr. uže uobivajo v društvenej pisarnici. Čisti dohodek te tombole je namenjen društvenej zalogi za vzajemno podporo.
SEarad shoda v Bazovici na veliki pondelek se Tržaška »Šolonarda« norca dela. Shod je bil tak, da so se nekemu odborniku Cikorije, ki je vse videl In slišal, kar sline cedile, kajti prepričan je bil, da Cikorija bi ne imela kaj tacega niti poskueiti v okolici Tržaškej. Gospod Raškovič je to stvar tudi videl, videl jo je tudi odbornik Cikorije K*-lzmančič, oba sta prišla in tudi brž zginola. Naj se torej potolaži »Solobarda« In naj pošlje svojega lažnjivega kljukca v nedeljo, to je jutre na Ončino. morda ga vjame tu ii on en glažić; vsaj Slovenci srno dobre duše in pnvošimo tudi »Solobardi« nečastno svojo eksistencijo, tudi taki ljudje In listi morejo biti. da se človek uči, k;ik ne sme biti. A rivcderci a l »Opicina«.
Odbor OikorUe je v Irredentar-skem listu »L* Alabarua di Trieste« prijavil ne k Oiilas, ki se obrača proti nekim listom, katere imenuje »starnpa disonesta«. (nepošteno časopistvo) in zatrjuje, da je Cikorija neodvisna od drugih društev (hoče reči, od Progressa), da bode pri volitvah za mestni zbor delala za domačine, a pri volitvah za drJavni zbor za može, katerim je na srcu čast Trsta.
Kako Žilofitni patroni so pač v tem odboru; to izjavo je pač mogel pisati le VerZota v kakej »petegarijl«, ko ga je uže »ruknol« 10 glažkov. Ljudje, ki obečajo svojim p isiašem. da bodo dajali javne iue»ine službe onim, ki se vpišejo v Cikorijo, službe katere je treba oddajati le po zmožnosti in zaslugi; ljudje, ki obečajo drugim ljudem, kar sami nemajo, in če imajo, imajo le po krivici; ljudje, ki obečajo, da po ovinkih Bločanu sina oproste, ako se vpiše v Cikorijo; ljudje, ki obečajo, da bodo dajali služuo pri mestnem tlaku po protekciji in pod roko; ljudje, ki okoličanom kažejo ponarejena pravila; ljudje, ki kriče na euo stran, Kranjce iz Trsta, pa se poteza jo za Italijane iz kraljestva onkraj luže: taki ljudje se dr/evajo še govoriti o poštenju.»V hifii obešenega ni dobro govoriti o vrvi«, to bi moral vendar znati fcior Poldek. Tudi je grda nesramnost, uko odhor Cikorije javi, da ni v zvezi z Iredentarji, pa vse svoje uradne oglase javi v iredentarskih listih, pri pogrebih in demonstracijah koraka vštric odbor, društva Progres-o. Kogar »L'Iudipendente« in »L'Alaba»da« hvali, ta vendar ne more biti prayi avstrijski In tržaški patrijot In zakaj p.i ni Cikorija postavila v svopi pravila paragraf, da bode delala tudi proti nagibom Iredente?
. Hal to je kaj druzega: Domačine hočejo voliti, pa predsednik Cikorije pri vsem tem sedi in glasuje z Consoli, VidakoviČi Kaskoviči itd., koliko je sploh robnih v lrstu gospodov od levice mestnega zbor«? o. , 4Vni *l)0r hočejo kandidirati Slor Po I Jota, češ da on ho skrbel i* čast Trsta. L°pa Čast ta, v Trstu bolevičir, na Dunaji pa desničar — ein Madchen fiir Mles. Pove| < i s kom hoiiS, In povem ti. kedo si. — Kedor pa pljarce lovi in na-
vadnega »ftaklarja« imenuje svojega ko lego, pač ne more nobenega zastop iti dostojno.
Toraj le tiho. laž ima kratke noge; ali politika Cikorije ni le nedostojna, ona je tudi abotna; ker vsak kor.«k teh mož ni niti tega vreden, da bi ga primerjal, boju don Qniscotte-ja proti veternim mlinom 1 Apage!
Opozorujemo si. občinstvo na denašnjo številko i tal. dnevnika »II Sol io«, ki Cikorijo m Cikorjaše ošteva, kakor zasluzijo ter jim naravnost očita da ljudstvo slepijo, ker mu obljubujejo medvedovo kozo, katera pa m njihova. Kedor zna italijansko, naj čita oenašuji .11 Soldo«.
Tržaške novosti t
Dr. David Starćevič se bavi uže več dni v Trstu, odkoder odpotuje s svojo mlado soprogo v Pariz.
Zbolel je 401etnl prodajalec sadja J. P. iz Trsta naenkrat na cesti. Morali so ga odvesti v bolnico.
Policijsko. V četrtek večer je bilo prijetih 0 večinoma težakov in mornarjev, ker so imeli se seboj več dolgih nož. Nevarni ljudje to! -— Zaprli so tudi 49let-nega ključarja A. K. iz Trsta, ker je svo-jej gospodinji grozil. — Zasačili so tudi tri dečke, ki so v gledališču Politeama Rosseitl vkrali 55 listkov za vstopnino, ter jih priprli. V trli so steklo, da so se polastili listkov. — Nevaren prosjak 34ietm godec J. B. iz Trsta, ki je nečega gospoda na ulici prosil in ga je isti zavrnil da mu nič ne da, ga je z nožČem ranil na lici. Potepina so odvedli v zapor.
Izpred sodnlje. Te dni je bil obsojen fakin Anton Š'"iiau iz Trsta na 2 leti težke ječe, ker je okoličanu Josipu Peritzu vkradel pred kolodvorom jopico, ali Peritz je tekel za njim in straže so ga vjele, ubežal je stražam, katere so ga potem vjele v nekej uže znanih hiš v starem mestu; tudi tam se je soperstavijal in po stražah mahal, zato pa hujša kazen.
—	Obsodila je sodnija tudi nekega Adolfa D-ržiča, 231etnega trg. agenta na 3 mesce ječe, ker je nekej graškej firmi »itšvin-dlal» blaga za 42 gld.
tiorlŠke novosti. Zmešnjava je nastala v goriškej trg.zbornici. — G. Erž-tič (Slovenec) ni o pravem času naznanil, da prevzame odborništvo v trg. zbornici; zato je zbornica poklicala na njegovo mesto g. Gasserja, ki je imel za Izvoljenimi največ glasov. To pa ni po volji večini zbornice, ki ne mara Gasserja. Zato pa veČina v prvi seji, ko jo je povabil vladni komisar, da se konstituira, oi hotela tega storiti in je izrekla, da čaka odgovor na rekurz Erzetiča. Stvar je zmedena, in mogoče, da se cel6 zbornica razpusti. — Gospod France Povš6, vodja slov. oddelka kmetijske šole v Gorici In dež. poslanec odpovedal se je zarad bolehnosti službi in poslanstvu na Gorifikem ter se preseli v Ljubljano. Čudne reči se godć včasih za kolisami. — Konjske dirke so se vršile v četrtek na rojicah pri Gorici. Udeležili so se teh dirk domači, Tržačani, tudi Italijani iz kraljestva in DunajČani, ali zadnji so odnesli vsa bogata darila. — Za otroški vrt in za dekliška šola je g. dr. vitez Ton kil nabral mej drž. poslanci 400 gld, sam pa dodal v ta namen 100 gld Otroški vrt tu dekliške škole ste za Goriške Slovence tako važui ustanovi, da je moramo nujno priporočati vsim bogatim sloven. rodoljubom. — Gospodarski list goriški j-zaostal tri mesce in mislilo Be je uže, da več ne pride na svitio, ali te dot ste prišli na svitio prvi 2 Številki v jako lepej novej obliki in z jako zanimivo podučljivo ose-bino. Urednik mu je baje g. Ernest K lav žar, ki je uekdaj sodeloval pri Kmetovalcu in pri »oči.
Slovan ilustrovan, leposloven list v Ljubljani prinesel je v avojej zadnjej 7. Številki lepo sliko rajncega pesnika Krilana in njega životopis iz mojstrskega peresa pesnika Gregorčiča, potem krasni <lik cesarjeviča Rudolfa in cesarjevne Štefanije, sploh samo zanimivo osebino.
»Kres.« Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem pof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. k. gimn. prof. v Celevci. Obsen 4. številke: Arabela, Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Pe«ni mladeniške ljubezni. A. Pln — Na višavi. Povest. Spisal Anton K »der. — Pevec. Mirko. — Ponočna ježa, Balada. Mirko — Nirodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valja-*ec. — Rjavost žita. Spisal M. Cilenšek — O ndrodnih pesnih koroških Slovencev Spisal J. Schemigg. fDalje.) — Dohavina. Spisal M. Sila. — Solv*. Davorin Trstenjak.
—	Drobnost. Izhaja v mesečnih zvezkihjna 3—4 polah začetkom vsakega meseca; ve|j£ 4 gld. na leto, 2 gld na pol leta in se tuni lahko po snopičih i 40 kr. v knjigarnah kupuje: Tudi letnik 1882, 1883 i u 1884 se še dobi in sicer po 3 gld., prvi letn'k nam je pa pošel.
Zloben napad na cesarico. Naša cesarica se |e23. marcija, kakor po navadi, sprehajala po nekem najobljudnejSih sprehajališčev v Amsterd unu. Kar st >p proti njej dedno oblečen okoli 40letni inož, in 5 stopinj od nje vz ilgn- palico, da udari ž njo cesarico po kilavi. Cesarica j« k sreči to opazila i is s p.halceiu palico odbila. pihalce pa se j«
vsled udarca zlomilo. Ljudje so začeli skupaj vreti in gospica plemenita Majlath, k' je cesarico spremljala, razjasnila je okoli stoječim, da je cesarica, ki je bila napadena. Nekateri so tekli po policijo, <irugi pa prijeli napastnika, ki je nadesno in Jevo mahal in hotel uteći, kar se mu pa ni posrečilo, ker je bila policija hitro na mestu. Cesarica je bila tako razvneta, da ni rao».la odgovoriti na prašanja, katera so jej stavili, da se stvar pojasne. Molče j^ cesarica odtekla, vzela kuči|o in se peljala v hotel Amstel. Napastnik je pri policiji izjavil, da se z ve L^on Biudshuyden in da je trgovec. Na prašanje, kaj ga je napotilo k temu zlobnemu napadu, odgovoril je, da je už^ več dni opazoval, »to gospo«, ki na sprehajališči ne govori z nobenim človekom ter je tako pouosna. • kakor bi bila kaka cesarica.« Ko so mu povedali, da je gospa, katero je napadel, avstrijska cesarica, zgrudil se je skoraj od strahu ter je kleče odpuščanja prosil a pristavil je, ua je delo izvršil pri po-polnej zavesti. Obdržali so ga v zaporu in ni dvombe. da ga zadene ostra kazen. V Amsterdamu je naravno vsled tega velika razburjenost; bolanski minister notranjih zadev je Še tisti dkn Šel k cesarici ter jo v imenu vsega holandskega naroda odpu-šČmja prosil, potem je sprejela cesarica mestnega Župana, ki je v mestnem imenu odpuščanja prosil. Cesarica je bolela še leset do dvanajst dni v Amsterdamu ostati, vsled teg i dogodka je prej odpotovala, in drugo leto pa utegne ue več obiskati Amsterdama.
Nesreče. V Moskvi j« 5. t. m. vstal ogenj v nekej hiši in zgorelo je 19 osob.
Čudna dogodba Nek župnik, nastavljen na kmetih hii/.u Doggenoorfa na Bavar skem, sprehajal se je nedavno po stezi ob gozdu. Sreča ga neka zena, lep> ga pozdravi in praŠa, koliko je ura. Župnik seže po zlato uro, pa v tem trenotji jo žena zgrabi in pobegne v gozd. Poropam |e bil tako prepanjen, da se kar z mesta ni mo^el ganoti, Kako li teči za roparko.
predito se je pomiril, pride proti njemu nek mož, kateremu je žunnik tožil svojo nezgodo. Mož ga je tolaž l ter rekel, ua hoče tatico proganjati, ako hoče župnik mej tem časom varovati veliko pletenico, katero je imel na roki i bi ž njo ne mogel titice doiti. Postavil je tedaj pletenico na tla pred župnika ter tekel ▼ gozd za tatico. Mine četrt ure, mine poln ure, mine ura, a mož se ne vrne. Župniku j* bilo uie dolg čas in polasti se ga tudi radovednost, kaj ima mož v pletenici; vzdigne toraj pokrov, in glej 1 majhen deček mu pomoli ročici naproti. — Dobra kupčija ! Otrok bo imel dobrega očeta, da bi mu sin tu li veselje delal, pa Župniku ne bode žal za uro.
Poslano.*)
Jaz podpisani Ivan Skerl Iz Grete sem večkrat v Edinosti in od ljudi na paden, da sem Cikotjaš. Jaz sem bil res pri prvem zboru tega društva, kakor razni drugi zapeljani okoličani, ali od tistega Časa sem sprevidel, kaj je to, in sem popustil vse skupaj ter se več ne pečam ne s Cikorijo, ne z nobenim drugim druš tvom.— Prosim torej, da se jme pri miru pusti.
V Greti, 8. aprila 1885.
Ivan Skerl
* Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
GospoU in Masko stvari.
Posojilnica in hranilnica v Kopru.
(Dalje.)
čosed soseda najbolje pozna, drug drugemu najlož« zaupa, drug drugemu ima tudi pomagati v potrebah in sicer b-ez plačila, brez »žornade«. Danes meni, jutri tehi. Dane* je je len potrehen posode, drugi mu s poroštvom pomaga, da jo vdobi. Jut'1. to je za nekoliko časa, mogne Idti potrehen drugi, pa mu prvi pomaga Nikdar se nepovzdigovati jeden nad drugega, vselej se ljubiti kakor brati i to ljubezen kazati ne samo s besedami, lemuČ tudi r dejanjem. Jedino tako morejo na-pre lovati vsi pošteni i dobri i popraviti •=e slabi, kar je i mora biti vseh nas vroča želja.
Po teh besedah naj grem dalje se svojiin sporočilom.
Vsak kdor noče dobiti posojilo, mora biti član zadruge, ter imeti saj je len del-ž («kc|jo), koja je po pravilih ustanovljena na najmanj 5 forintov. To je denar, kojega izpo^ojevakc ne izgubi, ampak n;< njega še obresti vleče, i s kojim se izpo -ojevalca na zadrugo nekakim načinom v že, da i on sam na njeno korist dela R«zun teh 5 for. mora vn.k član plačati vstopnino od 2 for. t. j. ko stopi v za drugo, ta znesek plačati i to jeden krat za vselej, dokler je član zadruge, dokler iuia *aj jeden delež. Ko bi prenehal biti član ter pozn-je zopet hotel postati, moral h> zopet plačati vstopnino. Ko bi tega ne bdo, lahko bi se našlo mož, koji bi Re več-Kr.it izbrisali ter zopet vpisali in tako
prouzrokovali mnogo brezpotrebneg i opravila. I prav v tem se vidi potreba vstopnine; :z tepa se vi ii, da je po vse opravdana, kakor je to odbor v svojej prvej se inici ouločil. Vstopnina je potrebna, ;z-nesek bi mogel o ibor tudi na rn mje -preminiti. Vsekako pa denar, koji se pod tem naslovom vdobi. neizgubi se, ampak ali se potroši za potrebe ali pa se ga za vsako mogočo nepredvidjeno potrebo z obrestmi vred hrani.
V to svrho ustrojen je tudi poseben rezervni fond. V ta gre denar, koji se lezervira, hrani, da bo^ie. kakor rečeno, v nepredjenej potrebi porabljen, da zadruga tudi sama za se nekaj ima,da bode tako bolj stalna i bolj močna. O tem se je tuli razpravljalo v prvej Bednici odbo-rovej, kakor tudi v sednici odbora i nadzorstva i odločilo, da ima rezervni fond obetati i da se ima do dalnjega odloka uzimati pri vsakej posodi 1 po sto.
Tolik po^totek se je odločil tudi r\ uradne stroške pri obeh imenovanih sodnicah. Tudi ti stanejo zadrugo, posebno prvo leto, a ko bi tudi kaj ostalo, ne izgubi se, bode na korist zadruge, knje obstoj je neobhodno potreben i koja koliko je |ača toliko je koristneja vsem njenim čl nom.
Trošok pri sodnijah, za kolike, za thkovlne, za podpise pri onih, koji neznajo pia.iti i podobne imajo nositi oni, koji si denar izposujejo.
Vzeinši v ozir obresti, rezervni fond i uradne troške, vsak izposojevalec plača nekaj nad 8 po sto. To je dosti visoko, ali. ako se vzame v ozir, kaj, koliko t kako so naši ljudi plačevali i še plačujejo na posode drugod, potem ni to tako visoko, kakor se na prvi mah zdi.
Da samo nekaj omenim o postotkih, koje naši ljudje drugod plačujejo.
Za 10 for. da plača nekdo nekemu vsak dan pol litra mleka. Recimo da pol litra mleka 5 novč. stoji, potem ta plača ua 10 for. glavnice ali kapitala novč., obresti ali interesov na teden, na mesec >ini 1 for. i 50 novč., na leto dni 18 for., ali kar je to isto, 180 po sto. K temu se v več slučajih nežna nikdar pravega računa. Vsak Čas se kaj prinaša, ali n t račun obresti, ali pa darove, koji bi v mnogih slučajih zadostovali za primerne obresti. Drugač se pa plačuje po 10, 12, 20, 25,30 i već po sto za obresti, kakor se je mogel odbor tečajem svojega poslovanja osve-dočiti i kakor se lahko vsakdo iz prošenj osvedoči. To je tudi dokaz, kako je posojilnica bila potrebna i ako je nekoliko draga, vendar je veliko ceneja nego drugi navadni verovniki. To je tudi jeden glav-iuh uzrokov, zavoljo kojih so ljudi pri posojilnici posodo prosili — da se namreč reše dolgov, na koje plačujejo previsoke obresti.	(Dalje prih.)
Tržno porodilo.
Kava — mlahova kupčija, cene Šibke.
—	Pioiaio se je 500 vreč kave Rio po f. 44 do 59., 600 Santos po f. 49.50 do 59.
Sladkor — še precej živahna kupčija.
—	Pro ialo se je te dni 6000 vreč sladkorja po f. 19.75 do 22.
Sadje — potneranč?, limoni f. 2 do 5, man ulji f. 77 do 80, fke v vencih f. 10, rožiči f. 650 do 7, opaša f. 13 do 17, cvebe f. 12 do 15 Eleuie t. 24 do 35. Sultanina f. 26 do 37.
Olje — malo kupčije, cene so zarad tega nekoliko odnehale. —iNamizno stane f. 08 do 91, jedilno f. 42 do 47.
Petrolje — cena trdno na f. 9 jO z nagibom, da še poraste.
Domači 'pridelki — zanemarjeni, ceue nespremenjene.
Ž'to. — Nekateri hočejo vedeti, da bodo cene žitu poskoč.b, ali to je le manever.
Seno — Še precej i-kano in plačujejo dobro konjsko od f. 1.3) do 1.60, volovsko fino celo do f. 1.75.
Borsno poročilo.
Borsa je bila nekohko dni jako m i rje mi, denes pa je nže bolj mirna kurzi, ki so nekoliko paul, hOpet vzdigovuti se.
Dunajska Borsa
dne 40. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld Enotni drž. dolg v srebru 81 •
Zlata renta.....
či°l0 avst. renta ... lirluice narodne banke . Kreditne delnice . . . i ondon 10 lir sterlin .
Napoleon......
C. kr. cekini.....
ltH) državnih mark . .
105 97 856 283 125
9
vzne-In so začsli
40 kr.
60	»
85	•
25	•
30	•
45	•
—	u
89	>• 84 •
za Živ no, poljske pridelke, gospodarsko in kuietij-iko orodje, štacunako blago itd. bole na Sv. J u rja dau 23. aprilja in na Sv. Matevž »dan 21. septembra vsako leto. V Tolminu, 6. sprila 1885.
Županstvo.
EDINOST
Št. 19.
Razglas.
Razpisuje se služba cestarja na skladovnej cesti Skopo-Dutovije.
Pogine pove načelniŠtvo v Sežani. Proiinje naj se vlagajo pri podpisanem.
Cestni odbor v Sežani 29. marča 1885.
Načelnik.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejnu pomoč in ni treba mnogih besneli, Ha k« dokaže njihova Sudovi ta moČ. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleztmim nn jetrih, in na vranici, proti črevesnim boler.nim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čist i pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(3)
Prodajejo se v vseh slavnih leknrnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve na edino v le-karruci Cristofoletti v Gorici, Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovi*, G. B. Faraboscki in M llarasitii. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, h katerimi se zavolj želj.- po dobičku tu p« tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
DeP
beste Motor
Friedrich & Jaffe
Fabriki WIml UL Hauptstn 109.
Prosim! Čitajte!
Pri nekej javnej dražbi sem i\ polovico navadne cene kupil od eno najbolj imenitne fabrike cel zalog kocev in konjskih odej in lahko dam dokler imam kaj v zalogu samo for, I*§0 komad. V zalogu je do sedaj še nad 1550 komadov jako velikih, zelo d Selih, širokih in trdnih
KONJSKIH ODEJ.
Ti ko9i so po 185 cmt. dolgi in 130 cmt, široki z barvanlml zobci. Debeli so skoraj, kakor deska radi tega so tako močni. Več ko sto zahvalnih pisem imam od bogatih oseb, ki so si Še naročile pri meni tacih od>j, v svojci pisarni na razgled,
PoŠlj-m /a g um v dei'er ali po povzetji. Vsaki dan od pošljem na vse štiri dele uvela več tacih odej, in povsod so ž njimi zadovoljni, ker jih tudi za posteljne odeje rabijo In ker so preje Še »mk rat toliko stale.
Naslov: Rxportwaarenhaux uzur Austria*, Wien, Oberdobling, Mariengasse Št. 31-E.
Neverjetno ali resnično!
Vse skup le 1 for. 50 nov.
1 Močna platnena rjuha brez šiva 280
cmt. dolga, 155 eru. široka — — — f. 1.30 1 tueat malih prtiČev, dobre vrste — f. 1.50 4 obrisač« z zobci, turške vrste — — f, 1.50 6 obrisač iz prav. platna 1 m. dolge f, 1.50 G platnenih sei-vietov, veliki — — — f. 1 50 1 8|4H platneni namizni prt za 6 oseb f, 1.50 1 8i4fl platneni kiivni pot — — — — f. 1.50 6 platnenih žepnih rut velikih ln tinih f. 1,50 6 platn. žepnih rut z barvanim robom f. 1.50 13 batist-Žennih rut z robom — — — f. 1.50
0	modrih ali pa rumenih Žepnih rut za nosljače —	— — _ — f4150
1	Ona srajca za gospode iz šifona-cre-tona-oksforda v vseh Doljubnlh merah f. 1.50
1 fino vezena švicarska Ženska srajca v
vseh velikostih in poljubnih širjavah f. 1 50 1 nočni korzet s krasnim vezanjem v po-
ljubnej veličini in širokosti — — — 1. 1.50 1 platneno Žsnsko spodnje krilo krasno
CQ

1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno*.
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zj<-dinjenih držav Ameriških.
Dosezni uspeh: vsakorŠna nerazpo-ložnost, oeprebavlji-vost. kolika, gljiste, krvavica, (hemo-r o i d e), po vračljiv® mrzlico , vodenica pranica, leno t. slabost. čišćenje krvi Čisti polagoma in okrepčuje zdravie. — Z vsako stakle-nico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor preti ponarejanju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice. sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.	33 -48
Tvornica s Romano Via hov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Lazzaro Št I
F
-o
o N
o
-i
o =3 P
—J
m o"
Najboljši
papir za eigaretke
34 - 36 je pristni
LE HOUBLON
frinc. fabrihtC&vlejev in ileurjftJT v Pariza
Svari se pred ponarejanjem.
Pristen j u ta papir za cigaretke le, ako nosi vsaki listek znamko : „LE HOUULOV4 in dolnjo zavarovalno marko ter signaturo.
ISC
Fac-Slmite dc 1'Etlguetta
šr„.t.O
rAaticANTS.
IT Itn« Ptr»?M i I^RlS
Prašek za prsa
Izvrsten |ek proti kaSlju, nre-
4 tniklosti. pehlali i drugim kata-	n 3? rah-iin manam.
Skatlja /. napotkom nn 30 nvč.	^
j dobiva se samo lekarni	q<
P a
t PRAXMARER
Piazza Grande — Palazzo Munlcipale C	Trst.	£
^ N »ročbe ob »vljajo se bezokladno.
irp-ljuno
f. 1.50 f. 1.50
1 platnene vsii* — — — — — — 1 ženske hlače vezene z plišom — — f. 1 50 3 flne svilnate Žepne rute — — — — f. 1.50 1 volnena srajca, način .litger — — — f. 1.50 1 volnene Idače, način Jdger — — — f. 1.50 12 parov svilnatih nogovic — — — — f. 150 1 ženski moderc iz najboljšega anglež-kega jekla s zaklepom — — — — — f. 1.50
0	purov svilnatih nogovic vsiike druge barve-----------t. 1.50
6 vezenih žepnih rut z raznimi imeni f. 1 50
1	posteljni tepih v najkrasnejših barvah f 1.50
Prodajalo se bode le do 20. nrihodnjega meseca. Poznejša naročila se ne bode mogla izvršiti. Ni j« druge trgovine, ki bi mogla tako ceno in toli dobro blago oddajati, radi tega se iz vseh krajev Avstro-Ogerske vsak dan veliko blaga naroči. Tudi se lenko dobi za ženitvanjsko balo vda oprava, kakor: namizno, posteljno in drugo perilo 100—150 -2HO for. po najni2j'-j ceni. Kur se komu ne dopade pa vzamemo nazaj. Naročila izvršujejo se le proti poštnem povzetji.
Naslov naj »h narodi; Waschfl Export »zur Austria«, Wien. Oberdobling Mariengasse 3!. E

B 6Z te varstvene znamke, pn-stavno zavarovi.ne, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d-. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter rennatizem, trganje po vdih, bolečin* v krili ter Zitcih, oteklin*, otrpnele ude in kite itd., malo lasa če se rabi, pt> mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «r.ret* zoper trpanje po dr Maliču* s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, bripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr. koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.	13—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, i /borno zoper bramore, pljučnico, kožne iznustke in bezgavne otekline 1 stekl. 00 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljša za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smrad Ijivo sapo Iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krog'jice, c. kr. priv.,
ne smele bi »e v nijednem gospodinjstvu posreŠat.i in so se uže tisočkrat sijano osve-doČlle pri zn banan ji človeškepa telesa. e'a-vobolu, otrpnenib udih, nkaženem želodcu, ji'trnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr; jeden zavoj s 6 Škitljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le Joden zavoj.
Na očila iz dežele izv še re takoj
v lekarni pri „samoi ogu"
Jul. pl. Trnkozy-ja
na mestnem tryu v Ljut>ljani.
Tovarna v Požunu
C. k. prif. torama
L TeflBSKo k G.
DUNAJ.
V Trotu Corso 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih ol»lolc#zfi gospode in Npnlnih Niikcni, obleke za dečke in majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v naj^legantneji in najnovejši moiii.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela ln posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav »a to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno One in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 2—a4 stalne} tovariiki ceni
Filiala pri Tovarna v Proanicah
v TRSTU Corso št. 709 2.
Javna trgovska agencija
^ (Pubblica Agenzia Commerziala) 3 S
"3 1 D
t. »-. 13
n a
W TT f» 3 ® W
1 O
i5 %' —1 U
Corso V Trstu St. 22. i! §
ZANIMIVO ZA VSE
p — ■■
Posebna postrežba za male ^ a a naročbe. Pošilja se na vse kraje S ^ na drobno družinam in gostil- g.a"5 j ^ nieam: Razno sočivje, kavo. o
mirodije, p ome ran Če, limone, ^ a S ® sadje, cv>'tliee, rokodelsko oro- S p V
dje, pohištvo, diŠavine. modno o ~ blago itd , vse po originalnih o"® S. S - 0 c*nah proti mali proviziji, ca- "
M = .E rine prosto.	<« g-
_____ w .
___ Prevzame razposiljatev in JT«^
U vročitev tiskovin, okrožnic, ce-9 gj nikov, za katere koli dežele in ^

-3 s stanove.	9—10	s o;
^sasBSHrasHsisisznns szszszszszszsm«
Agencija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
3 priskrbuje služb« svake vrste u A'- H S atriji i inozemstvu. Kupuje I prodava i9 P kuć-. po najugodnijimi pogodbami. K Piazži Ponterosso br. 2. I. kat. S ©isEsasasasasasasasiansasHsasaszsEsasS
p-. iT
•••••••••••••••
OPFK 4 dor,,a Zjjana. U<d>i v vseli
vrstah pri podp'smrm po najn ijih cenah za brzo plač lo, ali ti t obroke, ali pa tu ii pospo/nunjl naup inja. .Linidi se z< donro rotiu. Op^čnica je t■ Vc cest?, ki drž: od Keke proti Tisi". — Zi obilno nn-nčilo [iriporr»ča	llmijA
Ani lir (t ž lev n.bnarocšta Košana S.P-ter.
»ooeoeeemar
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Piccoll ]a .pri angelu« naDunajsknj cesti v Ljubljani ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem ln zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasa nje, hemerojide, zlatenico, migreme, itd. in je najboljši pripomoček zoppr gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust
Blagoiodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaca pri moji bolezrd v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.
Josip Snvdat, Župnik Knmrje, pošta Crnlče.
Tukiij velja izrek: »Čast zaslužku* Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo drr.zih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri želode.cnih boleznih. A. J.npetina, Župnik, Kršan na Primorskem.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna vsenea ljubljanskega lekarniča^ja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo j<* mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komuj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi xa jedno steklenico želodi-čne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlujenji, kostobolji, hrornotl delavnih fiutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi In v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pafttllje santoninske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koščekov 5 gld. Satloilne paotlle orott prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritisj, nlnčnim,
E ranim in vratnim bolečinam, zoper ku ripavost. škatljica 20 kr.
ZeliiSnl prsni lirop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspelioin proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za« sliženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašiju itd. OdrsiJČeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic,. Steklenica Sfi kr.
Tu navedena. Kakor vsa druga zdravila se imlraj friina dob« v lekarni
O. Piccoli-ja
«pri angelu»
LJUBLJANA, Dunajska cesta.
NaroČila izvršujejo so s prvo pošto proti povzetju zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg. Foraboschi. Prendini. Ravasini in Zanetti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske.	23 — 30
<5ll TUJI
Hi
Tili kl % i m
f1' ki
I11 ln
juj
Ln
Ljil m
"o najnizjej ceni!!
ZALOGA
Rlmljanskega žveplja
za žveplja n j o trt
pri ti rini
FRATELLI ZERN1TZ
ULICA DEL T0RRENTE Št. 2
(poleg t skarne Dolent ),
W,___
/M?
Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z autoniatlčnim aparatom so dobro rahljlvi zarad natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskati i njimi in i.a'ud trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati t a roko so bolj ikonomični, a!i treliajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat »Merkur»
kukor tukaj naslikan na ima vse prednosti au-matičnih pećaiov. a zarad pripn ste konstrukcije ln lahkote slane le fr :t.SO.
Novi pečet MKRKUI-t z automatičnem barvilom dobi se le v	G1--L'0
odlikovanem grafičnem zavodu
II. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecch:o" 4
V TRSTU.
Lhhiuik. uru^lvn • KliiNiJtS i «. — jzdathij io .>a»ruvorui .tr¥<i(n. : VIKlUlt DOLENC
s.»n tiKkarna V. DOLKNG v 'lratu