Odgovor in primerjanje. Velik boben poje; velika votla beseda v govoru in v časopisju gre po deželi. Ogenj in voda: PribičeviC in Radič sta se združila ter oznanjata novo blagovest, rešiti hočeta posebej kmetsko ljudstvo, dati mu blagostanje in svobodo. Sicer dobro vemo, da naše izobraženo ljudstvo pozna dobro te junake, vendar je dobro, da jih malo požgečkamo, jim izprašamo vest ter opozorimo na nepremostljivo razliko med njihovimi besedami in njihovimi dejanji. Kje ste bili dosedaj? Naenkrat so samo oni sposobni rešiti vsa kmetska in državna vprašanja, napraviti raj na zemlji; toda predpogoj je: streti VukiČevičevoDavidovičevo in Koroščevo vlado. Mi vprašamo te novopečene kmetske prijatelje: Kje pa ste bili dosedaj? Kaj ste delali vi dosedaj, da je treba kmetsko ljudstvo reševati? Kako ste ravno naekrat najsposobnejši postali, ko ste radi nesposobnosti bili vrženi iz kučijaževega mesta na državnem vozu in od krmila državne ladje?! Ljudstvo je imelo zadnjih deset let Radiča in njegovo stranko na vladi več kot dve leti, PribiČeviča in njegove nasilneže pa večkot pet let. Torej skupaj skoraj 8 let! Kdo je odgovoren za razmere, iz katerih je sedaj treba ljudstvo reševati? Odgovora seveda ne bomo dobili in ga ne rabimo: odgovor so dobro znana dejanja teh ljudi. Ko bo Radič hrvatskim Zagorcem, ktere vodi politično že trideset let, znal preskrbeti vsaj najskromnejši kruhek in obleko, da ne bodo lačni in nagi beračili po našem Štajerskem, bomo verjeli, da zna za ljudstvo nekaj napraviti. Ko bo Žerjav in Pivko nudil ljudstvu več kot papirnato »Domovino« in advokatske račune, bomo verjeli, da so se začeli zboljševati! Naši grehi so po njihovem zatrdilu med drugim, da se ne izvede agrarna reforma, da naše zadružništvo ne vrši svoje naloge in da naše duhovništvo ovira ljudstvo v gospodarskem in umstvenem napredku. Koliko trditev, toliko zavijanj in neresnic. V agrarnem ministrstvu so ti patentirani osrečevalci ljudstva imeli kot ministre Pavla Radiča, dr. Poljaka in dr. Krizmana. Kaj so ti ljudje delali po našem Prekmurju in po Štajerskem, kako se liberalni advokatje trudijo za intcrese tujerod nih veleposestnikov, to znajo in obiutijo preveč dobro vsi agrarni intoresentje! Računi, računi, to je krona njihovega delovanja za ljudstvo! Da se pa ni razbilo in razdejalo recimo gornjegrajsko posestvo Ijubljanskega škofa, za to so zakoniti in stvarni razlogi. Ni bolj skromnega in požrtvovalnega moža kakor je ravno naš ljubljanski vladika, ki je Slovencem v glavnem z dohodki tega posestva zagotovil slovenske knjige za srednje šole, prvo slovensko gimnazijo,| kjer se sama uboga kmetska mladi-^ na vzgaja in izobrazuje. Pokažite vi nasprotniki v celi slovenski zgodovini iz svojih vrst vsaj podobno kulturno in človekoljubno dejanje! Nimate ga! Ne zmorete ga. Naše zadružništvo je že dolgo rešilo ono veliko nalogo, ki bi jo Radič tudi moral in Srbi ravnotako! Naše ljudstvo je rešeno spon oderutva in pošten in priden človek dobi poceni kredit pri svojih zavodih, ki jih opravljajo naši možje sami po svoji sposobnosti in uvidevnosti. Naše kmetsko ljudstvo ni več suženj liberalnega oderuha in nemškutarskega meščana, kateremu je moralo poleg rednih obresti samo »za dobroto« še dajati letno po 10% in še več. Pomlslite: nikdar več slovenski kmet pod liberalnim oderuhom klečal ne bo in to je zasluga požrtvovalnega dela Slovenske ljudske stranke, posebej še našega duhovništva, ki je vodilo in vzgojilo te naše može, da sedaj lepo sami strokovno in pošteno delajo in vodijo svoje zavode, ki so blagoslov in rešitev za naše ljudi v dnevih nesreč in težav. Ko je vsled notranje gnilobe propadla stara Evropa in rimsko carstvo, jo je dvignil k novemu moralnemu in gospodarskemu življenju sv, Benedikt s svojim: »Ora in labora«. Ko je bil vsled fevdalnega in meščan sko liberalnega gospodarstva sloven ski kmet reven, beden in zanemarjen v svoji leseni, nizki kolibi, kakor cigan v svojem šotoru, je prišel Slomšek z nasledniki v »Slomšeku«, prišel je JegliČ in Krek z drugimi. Uspeh je ta, da stoji slovenski kmet danes kot močen faktor v slovenski in jugoslovanski javnosti. Narodno, politično, prosvetno probujene Slovenije ne bi bilo, ako ne bi bilo teh mož. Imamo stotine mož, ki 15 do 20 let in še dalje brez beliča odškodnine delujejo zadružno. Pokažite nam jih vi nasprotniki, če jih imate v svo jih vrstah!? Kaj nudite? Vi, ki hočete sedaj osrečiti naše ljudstvo, ste nam ustvarili centralistično državo, kar sedaj sami obsojate. Do sedaj pa ste obrekovali in natolcevali naše ljudstvo in njegove zastopnike, ker je hotelo samoupravo. Vi ste nagromadili uradništvo in tisoče mladih penzijonistov, vi ste zvišali vse davke, vi ste napravili s slabim gospodarstvom nered, in mi, ki s težavo popravljamo, mi smo seveda krivci! Vi ste s svojimi nacijonalizacjjami in bankami spravili par ducatom svojih razsipnežev milijone, Slovencem kot narodu pa ste zapravili stotine milijonov ter jih vrgli v gospodarsko odvisnost in suženjstvo, da mora slovenski rudar tlačaniti za tujerodce, inozemce. Po svojih knjigah in časopisih širite kugo in smrad, da količkaj skrbni oče ne more in ne sme dati v roke mladini vašega strupa. Ob enem pa besedičite o močnem in zdravem narodu, pa rušite moč in osnovne temelje naroda in države. Ne, naš samozavesten, naš pošten in delaven kmet, globoko uverjen, da je mogoče uspešno in zdravo delo in napredek samo v duhu in na temeljih dejanskega krščanstva, ta vam slediti noče, ker vam tudi kot glava svoje rodbine slediti ne sme, ako noče v gnjilobo in propast. Naš zaključek. j« ta: Proti tatovom se mora človek čuvati, proti političnim tatovom pa š« bolj. Kakor je prinesel Pribičevič »svobodo« jugoslovanskim državljanom kot notranji in prosvetni minister in Radič svojim Zagorcem blagostanje in »republiku, svemu svetu diku«, tako bosta sedaj oba skupaj prinesla «seljačko demokracijo«. — Pomnimo: krave ne odvadiš v deteljo hoditi in mačke ne miši loviti!