Gospodar in gospodinja LETO 1935 £s== Zelena Zelena je menda izmed viseli zelen- dneh. Seme je jako drobno. Na 1 gram j jadnih rastlin zlasti po kmetih najmanj gre 2—3 tisoč zrnc. Za en kvadratni me- obrajtana zelenjad. Kvečjemu jo upo- ter prostora je 1 gram semena čez ki rahljajo kot dišavo za pridatek k juhi. čez dovolj. Pregosta setev ni nikdar Po mestih, zlasti.po drugih državah pa prida ker daje piešibke rastline. Seme ; velja zelena kot izvrstna prikuha, bo- ostane kalivo 3—4 leta; če je prav do- disi kot topla jed ali mrzla kot solata bro spravljeno, ohrani kalivost do 6 let. (namreč koren od zelene). Od pamtive- Pri dobiem semenu mora biti.vsaj 77% ka pa je zžlena znana tudi kot zdravil- kalivosti (od 100 zrn mora vzkaliti vsaj "na rastlina, ki ima mnogo vitaminov 77 zrn). Seme prej izkali, ako ga tik in rudninskih snovi. Znano je tudi nje- pred setvijo 24 ur namakamo v mlačni no sVojstvo, da žene na vodo. Pri ko- (ne vroči!) vodi. Ker je seme zelo drob- iteniei in pri udniei, uživanje zelene no, ga pred setvijo zmešamo s suho neki prav dobro učinkuje. Ugoden je prstjo, da sejemo bolj enakomerno. tud; na+ živef' T *er j«? se" Kdor nima tople grede, ali kdor poda] čas za setev te Zelenja^ naj na trebuje le malo ^^ 9e'mu getev ne .kratko opišem kako se prideluje. izpia^ veakem vrtnarju lahko do- Zelene je troje vrst: korenasta, be- bi za majhen denar sadik, kolikor jih iušna in listna zelena. Ko govorimo potrebuje, splošno o zeleni, imamo vedno v mislili korenasto (napačno tudi gomoljasto) 2- Pikiranje. Tako imenujemo presa- zeleno; belušna in listna zelena ste pri ja"je še manjših rastlinic na kakih 5 cm nas še manj znani in tudi niste toliko narazen, in sicer zato da se more posa- važni. mezna rastlina bolj popolno razviti in Zeiena uspeva sicer v vsaki dobro dobro vkorettiinitd. Pikiramo v toplo pognojeni zemlji, vendar ji najbolj ki je že precej ohladila, ali prija topla, ravno prav vlažna ilovna- P* tudi v prav dobro zemljo kje na pro- ta zemlja v stari moči, to se pravi v steni. Do sredi maja se tako presajene zemlji, ki je bila prejšnje leto močno rastlinice zelo razvijajo in okrepijo, pognojena. Kisla tla ji ne ugajajo, pa ^ko je zelena zelo redko sejana, se tudi tudi lugastih ne mara. Zemljo treba v sejalnici dohro razvije in je m treba pred saditvijo globoko obdelati, (pre- pikirati. štihati) in gladko poravnati. Zelo ugod- 3. Saditev na stalno mesto. Sele kje no učinkuje, ako damo na vsak ar (— maja meseca, ko so pikirane rastline 100 m2) 8—10 kg nitrofoskala, ki ga z prav močno se razvile, jih sadimo na zemljo dobro zmešamo. Tako gnojenje stalno mesto v dobro pripravljeno moramo opraviti vsaj 14 dni preden sa- zemljo in sicer v vrsti po 20—35 cm na- dimo. ' ■■*/?: razen, vrste pa naj bodo 30—50 cm vsak Pri pridelovanju zelene razlikujemo sebi. če hočemo pridelati debelo zeleno, štiri glavna opravila: setev, pikiranje moramo saditi tako plitvo, da gleda ce- (presajanje v svrho okrepitve sadik). ]0 nekoliko korenine iz zemlje. Pri tem saditev na stalno mesto in obdelovanje. (]e]u je treba torej precej pazljivosti in Setev. Z&leno sejemo zelo rano nekoliko spretnosti in ni da bi vtikali spomladi; marca meseca je za to zadnji sadike kar tjavendan globlje ali pli- čas in sicer v toplo gredo. Na prostem tveje v zemljo. Preden sadimo, cimo sejana bi vzkalila komaj v 4 tednih, v nekoliko skrajšamo. Posajene rastline topli gTedi pa ozeleni najkasneje v 20 dobro zali jemo. 20. MARCA ŠTEV. 12 4. Obdelovanje. Zelena raste izpo-četka prav počasi. Bujneje se jame razvijati šele proti jeseni, ko nastane hladnejše vreme. V tej dobi jo je treba večkrat opleti in okopati. Posebno pa ne smemo pozabiti na zalivanje, ako pritisne suša, kajti zelena potrebuje izredno mnog-o vode. Prav ugodno vpliva na razvoj gomoljev, ako tu in tam, zlasti ob dežju zalijemo z gnojnico. Prav izvrstno umetno gnojnico dobimo, ako raztopimo v 10 litrih vode 100 gramov mešanice iz 4 delov superfosfata, 3 delov 40% kalijeve soli in 3 delov žveple-nokialega amonijaka. . Gomolji, so dorasli septembra, oktobra in.potrebujejo torej od setve do po- polnega razvoja okoli 30 tednov. Zelena je dvoletnica. Šele drugo leto požene gomolj v seme. Semenskih rastlin od zelene ne smemo saditi v bližino semenskega peteršilja ali korenja, ker so si te rastline v sorodu in bi ne pridelali pristnega semena niti od te niti od druge. Priporočene sorte — zgodnja: snežna glava (Schneeban), pozna: impera-tor ena izmed najboljših sort z debelim okroglim korenom, ki ima samo spodaj korenine in snežno belo meso in pa kratko cimo. Sadimo jo lahko na gosto (20X30 cm). Prav dobri sorti ste tudi delikates in alabaster. H. Za zdravo drevie in lepo sadje Ni rastline, ki bi je v njenem razvoju nič ne oviralo. Posebno sadno drevje ima brez števila sovražnikov, ki ga ovirajo v razvoju in rasti. K raznim vremenskim nadlogam se priključijo še škodljivci rastlinskega in živalskega lodu. Namen vsakega sadjarja je povečanje pridelka, povišanje dohodkov. Če hočemo to doseči, moramo drevje varovati poškodb, ki jih povzročajo sadni škodljivci. V tem smo pri nas še daleč za drugimi državami. Sadjarstvo je bilo doslej pri nas postranska stvar. Zato ta je le malokdo upošteval, še manj se pa brigal za zatiranje škodljivcev. Toda, razmere so se zelo spremenile. Sadje je prišlo do boljše veljave. Lahko donaša lepe dohodke, če je zdravo in sposobno za kupčijo. Največ sadja po-kvarijo sadni škodljivci. Veak zaveden sadjar naj bi zatiral škodljivce, ki povzročajo milijonsko škodo. Varstvo sadnega drevja, bo pa le takrat popolno, ko se bo poprijel zatiranja škodljivcev vsak sadjar. Dandanes imamo mnogo sredstev, da lahko obvarujemo sadne rastline bolezni. Lažje bolezen preprečiti, nego zdraviti. Kdor hoče imeti lepo, zdravo rodovitno sadno drevje, naj temeljito snaži in oškropi ali vsaj maže debla in debelejše veje z arborinom. Zgled naj bodo vinogradniki, ki leto za letom škropijo vinograde ■/. modro galico, da preprečijo peronosporo. Kar je modra galica za vinograd, to je. ar-boriu za.sadno drevje. Vsak sadjar bi moral znati po raznih znakih ugotoviti, kaj je povzročilo obolenje na sadni rastlini. Po taki ugotovitvi je mogoče določiti način sred-st\ ra za zdravljenje. Po deblih in vejah se nahajajo u. pr. razni znaki bolezni raka, pozebe itd. Težje je dognati bolezni, ki jih povzročajo kužne glivice. Najhujša so škrlup ali krastovec, gniloba itd. Mnogoletne skušnje so pokazale, da se z arborinom uničijo vse glivice in da drevje dobi gladko deblo in veje. Zdravega drevja z gladko kožo se škodljivci ogibajo. Tako drevje je pri meni na ogled. Marsikateri se pri neuspehih izgovarja le na slabo leto. Je navadno še večja škoda, ki jo povzročajo v dobrih letinah razni škodljivci. Letos kaže, da bo dobra letina za sadje in tudi za druge koristne rastline, če bodo zdrave. Zgled naj bodo ptujski sadjarji. Lansko leto so obilo lepega sadja pri--peljali v Ljubljano na trg in ga spravili v denar. Seveda pa tudi skrbe, da je sadje zdravo. Pobrigajte se za zdravje sadnih rastlin, če hočete, da boste imeli denar za sadje. Lepo je gošpodai;-" stvo, ki je z lepim zdravim sadnim drevjem okinčamo, še lepši pa korist Franc Bostele, Hradeckega cesta M. »O ti presneti dedec!« je zmerjala žena svojega moža, »vedno piješ in pijei! Se v grob me boš »pravil. Kam pa spet greš?«: »Motiš se, če misliš, da te spravljam v grob. Bas sedaj grem eneg;i pil na tvoje-zdravje,« —i Krmiš en'e prašičev s surovo krmo Že od nekdaj sem, .je pri nas v navadi, .da kuhamo prašičem malodane vsa krmila, zlasti pozimi. Marsikje kuhajo prašičem poleti celo zelena krmi-la, deteljo, mlado pokošeno travo itd. S kuhanjem krmil pa največkrat ne ustrežemo povsem prašičem. Najmanj pa s kuhanjem mladih sočnih zelenih krmil, ker postanejo radi tega le težje prebavljiva, manj okusna in slast.ua. V njih tudi uničujemo s kuhanjem več ali manj dragocene vitamine, ki so važni za življenje živali in ki vplivajo zlasti na razvoj in raščo mladih živali. Ker krmila pred kuhanjem še zalijemo z vodo, da se med kuhanjem ne prežge-jo, in prisinodijo v posodi, zredči prili-ta voda ki a in še po.-labša njih krmske vrednost.' N,glede na vse to, za-pr.-^.ljanio z nepotrebnim kuhanjem čas. kurivo, ... le e na leto že precejšnjo /vredno ., delovno silo in priprav-* za" kuho (kotel itd.). Kuhanje vseh kr-1 il brez faz. i se torej ne do naša 11 i kakih koristi in prednosti pač pa le škodo in zgubo. Z malo izjemami je kuhanje krmil za prašiče skoraj vedno nepotrebno in slabo. Kuhati ali prekuhati moramo posneto mleko, ak sumimo, da. so v njem kak? e bolezenske klice, ki bi lahk-- povzročile obolenje živali. Dalj knhamo stare kuhinjske odpadke, klavne (mesarske) odpadke in sploh vsa takšna krmila, o katerih menimo, da bi sicer res utegnila škodovati prašičem, Le"1 rompir in večje količine strniščne, repe ali kolerabe parimo v brzoparilni-kih, kar je veliko boljše kakor pa kuhanje v navadnih kotlih. Ako krompir kuhamo, mesto da ga parimo v brzopa rilniku, rabimo le malo vode, ki jo prej segrejemo z manjšo količino kuriva. Ražun tega ne zgubi krompir nikakih redilhih snovi, kakor se to večkrat zgodi pri navadnem kuhanju. Vodo, ki jo rabimo za kuhanje ali parjenje krompirja, izlijmo vselej proč radi strupenih snovi, ki so prešle iz krompirja v njo. Krmske pese ni potreba kuhati ali pariti. Pač pa. kuhamo ali parimo kolerabo in strniščno : repo tedaj, kadar hočemo, da bi jih prašiči pojedli veliko. Vodo, ki jo rabimo za kuhanje ali parjenje kolerabe in strniščne repe ni treba odcejati in izliti proč kakor pri krompirju, ke ni strupena in je v njej obilo redilnih snovi. Vsa drnga krmila pa, zlasti krmsko peso, vsa različna zelena krmila, rezanico posušene strniščne detelje, mlado pokošeno in posušeno deteljo, sempir (seneni drobir) prvovrstnega travniškega sena (v katerem ni plevelnega semena itd.) in de-te.jnega sena, zdrobe žitnega in drugega zrnja, otrobi krmske moke, vsa ostala močna krmila buče, kratko vse, kar ni bilo poseoej omenjeno, pokla-dajmo prašičem le sirovo. Žitne zdrobe, oljne tropine, otrobe in krmske moke or< simo z mrzlo vodo ali mrzlim posnetim mlekom, sirotko ali s čim s ličnim, da jih lahko na to zmešamo v prav gosto (trdo) kašnato ali žgancem podobno obliko. Tudi ribjo moko ali klajno apno lahko primešamo Vso krmo za prašiče je treba čedno pripraviti. Ako so krompir, krmska pesa, repa itd. od zemlje in umazani, jih je treba pred uporabo očistiti zemlje in oprati. Zelo je razširjeno mnenje, da. je treba prašičem pokladati krmo vedno toplo. To je pa tudi največkrat, zlasti pozimi vzrok, da za prašiče knhamo vsa krmila. Tudi preveč z vodo zredčena krma le preobremenjuje po nepotrebnem prebavila in krvni obtok prašičev. Radi prevodenega krmljenja, izločajo prašiči izredno veliko seča, ki naprav-Ija tla v svinjaku prevlažna in nezdrava. Z vodo stanjšano krmo prašiči tudi ne naslinijo in zato tudi ne izrabijo dobro redilnih snovi, ki jib dobijo v krmi.. Tudi meso in špeh tako krmi jenih živali ni prvovrstno. Zato pa krmimo prašiče bolj suho, kar se da najlažje doseči, če jim pokladamo vsa ona krmila, ki jih ni treba kuhati, sirova Vedno naj bo pri krmljenju tukaj najprej potrebna redilna krma in le tej naj se šele pridruži z napajanjem živali in posebej le toliko vode, kolikor jo baš živali potrebujejo. Prašiče je treba pač nasititi z redilnimi snovmi, ne pa jih napolniti z vodo. Dalje po-kladajmo vsa, tudi knhana ali p a.r j ena krmila le shla jena, oziroma vedno ena-k~ mrzla. Tako dosežemo, 'a postane krmljenje bolj enokomerno in prepreči :n orno, da bi dobivali prašiči zdaj prevroč*' zdaj premrzlo ali mlačno krmo. Da se prašiči privadijo na surova, gosta (kašnata) in vedno enako mrzla krmila, jim je taka krmila začeti po-kladati že v mladosti od prvega početka krmljenja, ker le potem se temu najlažje prilagodijo prebavila. Starejši prašiči, ki so morda vajeni le na kuhana in bolj zredčena krmila, je mogoče brez škode le polagoma privaditi na surovo, bolj suho in enakomerno sa veliko rastlinskih hranilnih snovi in mrzlo krmljenje, kar se najlažje zgodi obilo vlage.« Črtaj besedo »krmskih« in tekom poletja, ko je tu vse polno krmil, zapiši mesto nje besedo »hranilnih«. .-■- '! | V-"i ; ; : . - ■ 7 -- . , Umetna gnojila za spomladne setve Pred kratkem smo prejeli vpraša- trebam, jim gnojimo z umetnimi ghb- nje nekega naročnika »Domoljuba« — .HIi, ki imajo navadno le po eno nave- i L K. Sm.: kakšna umetna gnojila so denih hranil. Če jim pa hočemo nuditi - najboljša za peso, korenje, Čebulo, ze- vse troje hranil, na pr. namesto hlev- . • . lje, pšenico, rž, krompir in deteljo. To skega gnoja, tedaj jim damo polno gno- je tako široko vprašanje, da se ne da jenje ali mešana gnojila. : |B na kratko obravnavati, kakor je stav- Umetnih gnojil imamo veliko števi- _ : ljeno. Dobro nam je tudi znano, da je lo, izmed katerih je pa pri nas le ma- - še mnogo, mnogo naših kmetov, ki lo vpeljanih. Samo nekatere teh hoče- ''3 umetna gnojila sicer kupujejo, toda mo tu upoštevati, da, bo pouk o tem t jih večkrat, trosijo brez uspeha, ker čim bolj pregleden In , jasen. Najbolj "; " niso poučeni o njih pravilni rabi. Ve- navadna in pri nas razširjena gnojila ~ ■r čina jih še nima pojma o bistvu umet- so: . ' ? ' nih gnojil ter jih ne zna trositi ne k dušlčnata: čilski soliter in apneni du- pravi rastlini, ne ob pravem času in šik; ne v pravi množini. Če potem uspeh fosforna: superfosfat in Tomasova izostane, pravijo, da so gnojila za nič. žlindra; Iz tega razloga je potrebno, to vpraša- kalijeva: kalijeva sol; nje pojasniti nekoliko podrobneje. d, -šana:. hitPofoskal. Predvsem moramo vedeti, da rabi Čilski soliter hitro deluje, zato "a rastlina za svoj razvoj med drugimi trn-imo po že rastoči« rastlinah. Zla- hranili, zlasti dušik, kalij in fosforno sti dober je za bolehne rastline, oziro- kislino. Dušik vpliva najbolj na raščo b "^"."ja slabe setve, ker jim.'hitra PO- zelenih delov rastline in je tej nujno m..ga. Apneni dušik počasi deluje; in 5 potreben, posebno v mladosti; kalij de- ga moramo podorati vsaj 14 dni pred luje na razvoj koreninja in gomolja, setvijo ali saditvijo, ker drugače pt>- s fosforna kislina pa na tvorbo zrnja in škoduje setve, ker je strupen. Po žele- ? trdnost steblovja. To troje hranil do- i ih rastlinah ga ni trositi, ker jih biva rastlina skupno deloma v zemlji, uniči. deloma v glavnih gnojilih, kakor so Superfosfat je hitro učinkujoče fo#- hlevski gnoj in gnojnica. Posameznim fatnn gnojilo, ki ga trosimo zlasti žj- . rastlinam pa ne zadostujejo ta hranila, tom, koruzi in ajdi, da napravi krepke kolikor jih dobe v zemlji in v glavnih steblovje in kleno zrnje. Najb- lje je gnojilih, ampak imajo še posebne za- gnojiti z njim pred setvijo, po. ,- hteve do njih. Tako n. pr. je vsem rast- nah pa zgodaj spomladi, preden gaeno linam potreben dušik v večji ali manj- odganjati. Tomasova žlindra je počasi ši množini; žita pa zahtevajo k temu delujoče fosfatno in apneno gnojilo, ki še nekoliko več fosfor ne kisline, da na- je najboljše za deteljo, lueerno in trav- pravijo kleno zrnje; krompir, pesa, če- nike. Trosimo ga jeseni, da se do apo bulniee pa več kalija, da stvorijo de- ladi v zemlji razkroji, helejše gomolje in čebule v zemlji. P t Kalijeva sol je najboljše gnojilo ai ugodimo tem njihovim posebnim po- o., pavine: koruzo, krompir, peso, k<>- ki jih lahko krmimo snrore, (Obenem v odgovor na tozadevna vprašanja J. T. iz Š.) P. Popravek: V članku »Gojitev in gnojenje ( krmske pese«, ki je bil prioboen v »Gospodarju in gospodinji« z dne 13. marca 1935 v štev. 11 čitaj prav stavek: »Za obilen donos notrehuie krmska ixv. ^-je, repo, »elje; pa tudi za trte in hmelj- Se v -zemlji hitro topi in g a trosimo pred setvijo ali pred saditvijo, oziroma spomladi pred okopavanjem. Mešano gnojilo nitrofoskal je sestavljeno iz apnenega dušika, superfos-fa-ta in kalijeve soli. Uporabljamo ga za polno gnojenje, zlasti namesto hlevskega gnoja k okopavinam. Pod o r jemo ga ali podbranamo. Če naj dobro učinkuje, ga moramo vzeti na ha najmanj 500 do 600 kg. Kakšne potrebe po posameznih gno-jilih imajo kmetijske rastline? Žita ljubijo že prej zagnojeno zemljo, zato jih navadno sejemo po oko-pavinab, ki smo jim gnojili s hlevskim gnojem, ali po detelji. Dušika rabijo manj. Edino pšenica in ječmen sta zanj hvaležni, zlasti če sta slabo pre-- ziaaili- Tedaj jim spomladi potrosimo do 100 kg čilskega solitra na ha ali 60 kg na oral. Izvrstno jim pa prija fosforna kislina, ki jim jo damo v hitro topljivem superfosfat-u 300 kg na ha ali 180 kg na oral, Superfosfat trosimo pred setvijo, oziminj pa lahko tudi še spomladi. 3 ■-; - Koruza potrebuje mnogo hrane, zato ji ne zadostuje samo gnojenje s hlevskim gnojem, ampak bogato poplača tudi umetna gnojila. Na ha ji damo še do 200 kg kalijeve soli in 300 kg su-perfosfata, ker je v hlevskem gnoju Čebelne vošcme Na vprašanje L. Z. Št, I., :če se ne da iz čebelnih voščin kuhati žganje, ka1-o jih je namakati in koljko časa 'pred žganjekuho, podajemo tu naslednja pojasnila. Čebelne .voščine so odpadki satovja pri pridobivanju medu potom stiskalnic ali točk. Pri tem ostane v njih še nekaj medu in sicer več v izprešanih nego v izločenih. S točilom se da namreč med skoraj popolnoma izločiti iz satov j a, zato so na ta način pridobljene vošoine neporabne za kuhanje žganja. V iztisnjenih pa ostane še precej medu, ki ga s stiskalnico ni mogoče pridobili iz voeka. Da ga vendar izločimo, gnetemo veščine v nekoliko mlačni vodi, da se med čimprej raztopi. Tako dobimo red ko medico ki se da pri* praviti za žgan j ekuho »de tedaj, če premalo kalija in fosforue nisline. Če pa nimamo hlevskega gnoja, ga nadomestimo z nitrofoskalom in sioer najmanj 600 kg na ha. Zaorati ga moramo pred setvijo. Krompir sadimo v zemljo zagnojeno s hlevskim gnojem. Sicer je pa to izrazito kalijeva rastlina, ki rabi za svoje gomolje mnogo kalija, zato mu pred saditvijo potrosimo še 250 kg kalijeve soli na ha. Brez hlevskega gnoja pa podorjemo do 500 kg nitrofoskala ali pa damo polno gnojenje % apnenim dušikom, superfosfatom in kalijevo soljo. Pesa, čebula, zelje pridejo istotakn v hlevski gnoj. Če naj pa dajo bogat pridelek, morajo pred setvijo dobiti se-do 250 kg kalijeve soli na. hektar. Detelji in lucerni ne gnojimo s hlevskim gnojem, ker si.same zbirajo du- ... šik iz zraka. Potrosimo jim pa; 300 kg Tomasove žlindre na ha, ki vsebuje razen fosforne kisline;tudi apna, kar oboje je tem rastlinam potrebno. Toinaso-va žlindra deluje sicer počasi, zato pa' več let; enako učinkovita je tudi na travnikih. Trosimo jo jeseni, da se do spomladi v zemlji razkroji. Povdarjamo, da je treba navedenim rastlinam gnojiti z zadostnimi množinami teh gnojil, kajti male količine ne učinkujejo in je tedaj denar zanjo zavržen. Štedljivost tu ni na mestu. L. za žganiehuho vsebuje vsaj 15 odstotkov medu. Osta- : nejo izlužene voščiue, ki vsebujejo samo onesnaženi vosek. Če je tako pridobljena medica prerod k a, jo lahko dopolnimo z dodatkom medu. Iz voščin pridobljena medica je pa črna, umazana, zato da pri kuhanju žganja temu lahko neprijeten ukus. Da to preprečimo, jo moramo precediti skozi platno, da postane bolj čista in se nesnaga odstrani. Tako priprav]je-: no postaviti na topel kraj, da začne kipeti in sladkor spreminjati v alkohol. Ivipenje pospešite, če jt primešate nekoliko vinskih droži. Koliko časa ta pretvorba traja, je od visno od množine medu in od toplote, ob kateri medica kjpi. Ko ta popolnoma no vre in so umiri, jo lahko prekuhate, v žganje. L. V KRALJESTVU GOSPODINJE KVHJNJA »Leenata« juha. Lečo najprej preberem, nato operem v vroči vodi in osvežim z mrzlo. Če je leča trda, jo že zvečer namočim, sicer jo pa kar v slani vodi skuham. V poldrugi uri je kuhana. Da se leča enakomerno skuha in da ne poka jo je treba le toliko zaliti, da jo voda pokriva. Zalivati se mora polagoma in "z vrelo ali vsaj vročo vodo. Ko je leča kuhana, napravim bledorjavo prežgan je. Vanj streseni lečo z vodo vred. Za duh pridenem en lav o rov list. vršiček materine dušice (timijaua), .in vršiček zelenega peteršilja. Po okusu, okisam ali tudi ne. Leča je redilna, in zdrava, jed. — Ako hočem napraviti bolj fino lečino juho, jo kuhano pretlačim z vodo vred. Prežganje in dišave rabim iste kot pri nepretlačeni. Karfijola s krompirjem. Posamezne jtarfijoline cvetke skuham, ne preineh-ko v slani vodi. Plitvo kožico uamažem s surovim maslom. Karfijoline cvetke zložim na sredo kožice. Okrog naložim v oblicah kuhanega, olupljenega in na reazine zrezanega kdompirja. Krompir posolim, nato pa polijem karfijolo in krompir z osminko litra kisle osoljene smetane ter dam za četrt ure v pečico. Kot prida.tek k karfijoli napravim vo-lovska očesa,. Za volovsko oko mora biti jajce sveže, da se ne razlije in pa mast zelo vroča. Jajce se ubije v mast, ter se mali. posoli. Ponev je treba tresti, da jajce uaraste in da beljak zakrije rumenjak. Volovska. očesa se daje z lopatico na jed ali lahko tudi posebej. Pečene žemljine rezine. Žemljice na-, režem na pol prsta debele rezine. Te namočim v mleku ter pokladam v namazano ponev rezino ob rezini tako.. da. je vsaka rezina pokončno naslonjena na drugo. Ko imam vse rezine vložene jih polijem z raztepenimi jajci," v katere sem pridejala žlico ali dve kisle smetane in pa.malo žličico moke. Wpol-iiri je jed pečena. Pečeno potresem s-sladkorjem in dam na mizo. Kot ^pridevek mi služijo pražena jabolka: ali kuhane suhe češplje. . Kuhane češplje. Češplje. operem v-topli vodi in jib z mrzlo osvežim. — Češpeij naj bo do polovice posode,, vode pa polna posoda. Skuhati se morajo do mehkega, a ne smejo razpasti. Češplje osladim s sladkorjem, odišavim pa z odre z kom limonine lupinioe in s koščkom cimeta.. Ako pridenem češpljam par žlic vina, da se z njimi kuha. okus češpeij znatno izboljša. GOSPODARSKE VESTI živina g Mariborski živinski sejem 12. mar-ca. Prignanih je bilo 24 konj, 15 bikov, 164 volov, 317 krav in 15 telet. — Povprečne cene za. 1 kg žive teže so bile: debeli voli 3—4 Din, poldebeli voli 2 do 2.5® Din. vprežni voli 2—3 Din. biki za ki je 2—2.80 Din, klavne krave debele 2—2.75 Din, plemenske krave '2—2.25 Din, molzuie iii breje krave 2—2.50 Din, krave za klobasarje 1.29—150 Din, mlada živina 2.50—4 Din, teleta 3—4 Din. Kupčija je bila živahna in prodanih je bilo 296 glav, vendar so cene nekoliko nazadovale. — Mesne cene: Volovsko meso L vrste 1 kg 8—9 Din, volovsko meso II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav, telic 4—6 Din, telečje meso I. vr- ste 8—10 Diu, II. vrste 4—6 Din, svir sko meso sveže 8—12 Din! g Mariborski prašičji sejem 15. marca. Dovoz na ta sejem je znašal 235 prašičev, odprodaja pa 42 glav. Cene o bile nekoliko nižje kot na zadnjem sejmu. Mladi prašiči 5—6 tednov stari so bili po 60—70 Din eden, 7—9 tednov stari 80—90 Din, 3—4 mesece stari 150—160 Din, 5—7 mesecev stari 200—250 Din, 8—10 mesecev stari 300—330 Din, 1 leto stari 400—500 . Din. Kilogram žive teže je bil 4—5.50, kg mrtve teže 7^-9 Din. g Zadruga za zavarovanje živine ▼ savski banovini. Osrednja zadruga sa zavarovanje živine v savski banovini je imela koncem leta 1934 včlanjenih 43 zadrug z 928 člani, ki so zavarovali 2178 glav živine v vrednosti 2.7 milj. Oi . V letu 1934 je poginilo 18 glav vine v vrednosti 23.390 Din. torej samo \% zavarovane živine. Presežek zadruge v tem letu je znašal 130.000 Din. — Iz tega kratkega poročila je razvidno, kako se v sosednji savski banovini razvija to važno vprašanje živinoreje. Kaj pa pri nas? — Bilo je sicer ustanovljenih par zasebnih živinskih zavarovalnic, ki so pa že po par letih hiranja' prenehale s svojim delovanjem, ker niso našle nobenega razumevanja na me-rodanjih m stih. Če se jim ni hotela dati zaprošenih podpor, na ji bi se jim dalo vsaj moralno pomoč z vzpodbudo ki nasveti. Toda žal pri nas se vse gospodarstvo zanemarja in zlasti živinoreja propada tako, kakor še nikdar poprej DENAR g Ljubljanska borza. Največja zanimivost na denarnem trgu v zadnjem tednu je dvig avstrijskega šilinga v prostem prometu od 8.30 na 8.65 Din. Ta nenadni skok je v zvezi s potovanjem kanclerja Sušnika v Pariz in London, kai' je pomagalo utrditi avstrijsko ne-o isnost in podpreti avstrijsko gospodarstvo. Nadalje je zaznamovati znaten dvig angleškega funta v prostem prometu od povprečno 222 na 229 Din. Na borzi v Curihu je pa naš dinar za malenkost nazadoval od 7.02 na 7 eelitino- , kar je le neznatno. — Na ljubljanski borzi so notirali uradni inozemski tečaji kakor sledi: angleški funt 210.22 Din, ameriški dolar 43.82 Din, ho-landski goldinar 29.84 Din, nemška marka 17.67 Din, švicarski frank 14.28 Din, belgijski belga 10.29 Din. italijanska lira 3.66 Din, francoski frank 2.91 Din eeška krona 1.84 Din. g. Vrednostni papirji. V zadnjih tednih se opaža na naših borzah precej živahna kupčija z državnimi Vrednostnimi papirji, ki kažejo stalen dvig, in sicer večji na zagrebški in belgrajski borzi kot na ljubljanski. Tu so namreč navadno za dve točki nižji nego tam. Tako se kupčujejo drž. papirji v Ljubljani:. 7% in vest. posojilo 75—76 Din, agrarji 47— 48 Din, vojna škoda 379 -383 Din, S% begluške obveznice 65.50 —66.50 Din, 8% Bleirovo posojilo 75•50—'76 Din. 7% Bleirovo posojilo 66—66.75 dinarjev. 7% posojilo Drž. Hip. banke 70.50 do 7L50 Din. cene g Ljubljanska blagovna borza. Tu se vrši žitna kupčija po cenah za 100 kg pri vagonski dobavi franko nakladna postaja za plačilo proti duplikatnem voznem listu. — Pšenica bačka 78 kg težka je bila zadnje dni ponujena po 132.50—135 Din, banaška enaka po 127.50 do 130 Din, oves slavonski 105—110 Din, koruza prekomerno suha s kakovostnim jamstvom bačka po 71—74 Din, banatska 67—69 Din, bela prekomerno suha bačka za niletev 87—89 Din, moka ničla banatska 210—230 Din. bačka 205 do 225 Din, štev. 2. 195—215 Din, štev. 5. 175—195 Din, otrobi debeli bački 105 do 110 Din. g Žitno tržišče. Na trg so dovozi pšenice slabi, zato je tudi kupčija slaba in položaj v cenah čvrst. Za pšenico zahtevajo 127.50—130 Din za 100 kg. Izvoz koruze je znaten in zanimanje za krmila ravno tako. Cene so pa različne. Tako zahtevajo za bosansko koruzo 92 Din, za baranjsko 85, za koruzo v Indjiji 70—71 Din, v Sisku 87—88 Din, za prekmursko celo 100 Din. Za nas se najbolj izplača koruza iz Siska, ki pride v Ljubljani na 105—107 Din, dočim pridejo druge vrste na 115—120 Din, prekmurska celo na 122 Din. Moka je v ceni ostala neizpremenjena. Za črne moke je veliko zanimanje, dočim je po belih malo povpraševanja. — Izvoz je v zadnjem času znaten. V Nemčijo se izvaža zlasti mnogo krmil: koruze, ne sme biti oženjen in ne starejSi a ma r-m V lil M od 30 let, pismeno se mora zavezati, da bQ ----služil pri obmejni Četi kot pripravnik nak Zgradarina cerkovnika. A. K. Imate manj leto dni. lastno hišico nekaj lastne.zemlje in ne- Policijska služba. M. H. O lede službe pri kaj njiv v najemu. Zraven tega mežna- policiji se informirajte pri upravi policije, rite pri duhovnijski cerkvi, kar vam da glede službe pri žandarmeriji pa vpraSajte par sto dinarjev dohodkov na leto. Pro- P" bližnji žandarmerijski komandi, sili ste za oprostitev zgradarine, pa je Siromašno pravo. J. K. Sodišče vam je bila prošnja odbita. Kako bi napravili .odbilo prošnjo za siromaško pravo, čeprav ugovor. — Po zakonu so samo hiše, ki imate samo 60.000 Din vredno hišo, ki je služijo izključno kmetovalcem in njih obremenjena s hipoteko za 70,000 Din. Kaj kmetijskim delavcem za prebivanje, storiti? — Ako vknjiženi dolg še ni plačan oproščene zgradarine. To pa le tedaj, če in če. res nimate nobenih dohodkov ter ne stoje V vaseh ali izven okoliša mest, morete plačati stroškov, vložite proti skla- trgov in krajev, proglašenih za javna pu sodišča, s katerim je odbilo vašo proš- zdravilišča. V vašem slučaju davčna njo, rekurz in predložite dokaze (potrdila), uprava očividno cerkovnika ne smatra da vknjižen dolg še ni plačan. Morda boste za kmetovalca, čeprav mu je glavni po- uspeli. klic poljedelstvo. Nekaj opore ima to Komu sme občina izdati ubožno spri-naziranje v pravilniku k členu 32 za- fcvalo za pravdo? J. G. K. Ubožno spriče-kona o neposrednih davkih. Ta pravil- vale ali potrdilo o imovinskem stanju za iz-nik določa, da se ne smatra za kmeto- poslovanje siromaške pravice v pravdi sme tfalca oni, ki ima dohodke iz javne ali občina izdati vsaki stranki, ki namerava zasebne službe. V pritožbi bi se morali zaprositi za pri pozna vo siromaške pravice v opirati na oni odstavek tega pravilnika, pravdi. K*r mora občina izrečno potrditi v ki pravi, da izjemoma ne vpliva po- potrdilu, da stranka ne zmore stroškov po- : stranski poklic, s katerim se bavi kme- stopanja brez škode za neobhodno potrebno ; tovalec samo zdaj pa zdaj, ob času polj- vzdrževanje same sebe in svoje rodbine, bo skih del ali po teh delih, na kvalifika- izdala to potrdilo samo taki stranki, o kači j o^ pojma »kmetovalec«, pa čeprav teri je prepričana, da je tako revna, da ne plačuje tudi davek na dohodek od ta- zmore stroškov za pravdo. Če občina od-kega poklica (n. pr. če odide čez zimo V kloni izdajo potrdila, mora o tem izdati od-s luž bo na delo.) Proti odloku davčne lok, proti kateremu se stranka lahko pri-nprave imate pravico pritožbe v roku toži na okrajno načelstvo. Za siromaško 30 dni. Pritožbo, ki mora biti kolkoVana pravico morete zaprositi v vsaki pravdi, s kolkom za 20 Din je vložiti pri davčni Sodišče pa ni vezano na potrdilo, ki ga je upravi, reši jo pa finančna direkcija. izdala občina in v vsakem slučaju samo Proti rešitvi finančne direkcije je mo- presodi in odloči, če stranki po zakonu pri- . goča tožba na upravno sodišče. pada siromaška pravica. Zid na stari škarpi. V. J. Z. Zidati na Obrtnikova žena ne uživa zaščite kmeta, meravate shrambo za žito in bi radi zid V. F. Obrtnik ste in le malo zaslužite, a postavili na staro škarpo ob občinski cesti, skupaj z ženo imate malo posestvo, čigar od katere je oddaljena en in pol metra. lastnica je žena, Oba imata dolg v posojil- ' Dalje bi radi vedeli, koliko morate stavb- niči in sta prosila za zaščito, ki vama je pa no črto umakniti od sosedove hiše. — Obr- ne priznajo. Kaj storiti? — Za kmeta v nite se na županstvo in prosite za stavbno smislu uredbe b zaščiti kmetov se smatra . dovoljenje. Pri. stavbnem ogledu se vam bo oseba, ki obdeluje zemljo samo ali s člani določila stavbna črta tako ob občinski cesti, svoje rodbine, in čije obdavčeni dohodki po-kakor tudi ob sosedovi strani. Praviloma se tekajo pretežno iz kmetijstva. Kmetijstvo zgradbe ne smejo postavljati bliže, nego 4 mora biti tej osebi glavni poklic. Zato se metre od zunanje meje cestnega zemljišča, ne morejo smatrati za kmete osebe, ki jim Lahko se pa tudi napravi izjema. Kar se je drugo glavni poklic, kakor n. pr. trgo- • tiče oddaljenosti od sosedove hiše, mora vina, industrija, obrt i. t. d., čeprav njeni biti stavba pač toliko oddaljena, da kap bije obdavčeni dohodki potekajo pretežno iz kme-na vaše zemljišče; ako pa ima proti vam tijstva in njeno posestvo ne presega 75 ha okna, pa ne smete graditi tako blizu oken, površine. Omožena žena, ki živi skupaj s da bi mu vzeli svetlobo. svojim možem, se šteje za kmeta samo, če Obmejna (graničarska) četa. K. R. M. je treba šteti njenega moža po predpisih te Za službo pri obmejni četi se obrnite na uredbe za kmeta ali če potekajo njuni komando obmejne čete. Kandidat, ki želi skupni obdačeni dohodki pretežno iz kme- h biti sprejet k obmejni četi, mora biti naš tijstva. — Obrniti? se na občino. Morda vara . državljan, mora odslužiti vojaški rok, biti bodo izdali potrdilo, da ste kmet. Proti odmora popolnoma zdrav, neoporečnega ve- loku občine, ki odkloni izdajo takega po-denja, ne sme biti v preiskavi, niti obsojen trdila, imate pravico pritožbe na okrajno zaradi umazanih dejanj, znati mora pisati načelstvr