PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 91 (9396) TRST, sobota, 17. aprila 1976 vRGfvouSS ^ PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» - cu pn renJ1 T ebužl' od 18~ septembra 1944 d0 1- maja 1945 v taskarm «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi VODSTVO KPI MENI, DA DEMOKRISTJANI SAMO ZAVLAČUJEJO KRIZO Čeprav dvomijo o možnosti dogovora bodo šli komunisti na posvetovanja Benigno Zaccagnini se bo v torek najprej srečal s tajnikom socialistične stranke Fmcescom De Martinom (Od našega rimskega dopisnika) RiM, 16. — Takoj po Veliki noči bo še zadnji krog posvetovanj rn®d strankami, nato dokončna odločitev o razpustu zbornic in novih ? I*vah. Prav Benigno Zaccagnini, ki je medtem odpotoval za praz-, ® v Raveno, vztraja za ta zadnji poskus, čeprav so mu znana * anšča socialistov, ki so že pozva- 1 stranke in predsednika republike, J19! pristanejo na nove volitve. S ern; da je «izkopala iz groba» po-udo ta Malte o programskem do-9°voru demokratičnih strank, skuša vsaj z besedami v zadnjem .fenutku preprečiti predčasne vo-litve. .oblika in vsebina predloga ataki, da vzbujata občutek, da Kusa KD pridobiti samo na času, udi zato, ker je v notranjosti stran-e *'azklana in neodločena. Vsebina Predloga je namreč «zasilna eno-arvna vlada», kar ironično ponav-. v drugačnih terminih sacialistič-1 Predlog o «zasilni vladi» z vsemi demokratičnimi strankami. To daje risiiti predvsem izvolitev Fanfani-J9- Da gre samo za poskus izigra-ania in odlašanja so prepričam Predvsem socialisti. Toda nihče si e upa odkloniti zadnjega srečanja. je sprejela komunistična partija. Vodstvo KPI se je namreč, sestalo v dopoldanskih urah, poslušalo Ber-linguerjevo poročilo in po treh urah razprave odobrilo izjavo, ki se začenja s ponovitvijo znanega komunističnega predloga o sporazumu za delovni program zadnjega leta: «Dejstvo, da je KD naglo odklonila naš predlog ni samo pomenilo izgubo časa, pač pa je povzročilo — z drugimi političnimi sklepi KD in vlade — zaostritev političnih odnosov, ki je resno spravila v nevarnost možnost ohranitve parlamenta pred razpustom.» Dejanja vlade in KD, o katerih piše vodstvo KPI. so izvolitev Fanfara ja za predsednika stranke in potrditev Petrillija v vodstvu IRI. Komunisti menijo, da je pobuda KD, ki obnavlja predloge La Malfe «prišla z zamudo, nepopolna in dvoumna» ter poudarjajo sum, da se je KD odločila za to zaradi «tak- tičnih in propagandističnih potreb». ^ Socialisti in komunisti so v zvezi s TClillh'VQPmil ri Cì IO nm’ forvi, iv <-> r> o i olrorif ioni z/7 o non in Kljub vsemu pa je KPI pripravljena preveriti vsako preostalo možnost sporazuma sil ustavnega loka, toda pod pogojem, da KD zapusti splošne fraze in pride na posvetovanje z jasnimi ir' natančnimi predlogi, tako glede družbenih in gospodarskih izbir, kot tudi v zvezi s splavom. Dokument KPI se tudi zaključuje s pozivom k naglici, ker «ni čas za nova zavlačevanja». ^ Da je drugače, dokazuje dejstvo, da so bili komunisti pripravljeni na srečanje že danes ali jutri, KD pa hoče počakati, da minejo prazniki. Nekateri predstavniki KD skušajo medtem ustvariti videz, kot da so sedaj bolj odprti za sporazum o splavu. «Imamo še kakšno možnost,» je dejal podtajnik KD Galloni prvemu radijskemu kanalu, «za odobritev zakona, ki naj ne prizadene načel nikogar. Poskusimo vsaj o-vrednotiti sporazum o prvem členu zakona, ki odpravlja člene Roccove-ga zakonika». Nekateri celo prisegajo, do bo sedaj KD sprejela splav zaradi «gospodarskih ali družbenih vzrokov», ko naj bi «ne bil kazniv». Je tudi smisel dokumenta, ki ga """Mulinili ..........................................mm,, ..... Kovinarji zaostrujejo hoj tem precej skeptični. «Za nas je sprejemljivo samo načelo o samoodločbi ženske», je še enkrat pribil namestnik tajnika PSI Bettino Craxi. Takoj po seji komunističnega vodstva pa je Paolo Bufalini dejal: «Nimam mnogo zaupanja v sposobnost KD, da bi izbrala na laičen, demokratičen in pogumen način.» Čeprav jim ne verjamemo, bodo tudi socialisti sprejeli vabilo KD na posvetovanja. Pravijo, da bodo poslušali, kaj tokrat predlagajo demokristjani. Resnici na ljubo bo Zaccagnini prvega sprejel De Martina, v torek. «Če je pač treba iti, gremo,» je dejal Bettino Craxi, «tudi diskutirali bomo, vendar nočemo zapravljati preveč časa. Sklepati moramo na-glo.» CANDIDA CURZI Leone potrdil datum 13. junija za referendum RIM, 16. — Ne da bi čakal zadnjega dne predvidenega roka je predsednik republike Giovanni Leone podpisal odlok, s katerim določa 13. junij kot dattim referenduma o splavu. Kot znano bo referendum odložen za eno leto, če bodo medtem predčasno razpustili zbornice in sklicali nove volitve. *'rizor z delavske Skupščine v tovarni «Innocenti». (Telefoto ANSA) Manjše stranke se pripravljajo na nove volitve RIM, 16. — Manjše stranke se že aktivno pripravljajo na možne junijske parlamentarne volitve, čeprav formalno govorijo proti razpustu parlamenta in upajo na uspeh pobude KD, so socialdemokrati, republikanci in liberalci začeli že razmišljati, kako nastopiti na volitvah. Tako se zdi skoraj gotovo, da se bodo PSDI, PRI in PLI predstavili ločeno s kandidati za poslansko zbornico, medtem ko snujejo skupne liste za senat. Verjetno bodo take liste oblikovali po deželah, glede pač na nevarnost razpršitve glasov in možnosti izkoriščanja koristnih ostankov. Na skrajni levici sta načelno obnovili sporazum o skupnih listah pod oznako DP (proletarska levica) skupini PDUP in «Avanguardia o- peraia». Ti dopuščata možnost, da se jima pridruži še skupina «gibanje za socializem», pač pa odklanjata vsakršno sodelovanje z «Lotta continua», ki je zadnje čase zavzelo skrajno ekstremistična stališča. LC je zato ostro reagirala in obtožuje PDUP, da «ruši enotnost razrednega gibanja na levici». Svojevrsten sklep, da se bodo predstavili na volitvah, so sprejeli tudi radikalci, ki so doslej vedno podpirali svoje kandidate na listah socialistične stranke. To utemeljujejo radikalci z odklonilnim stališčem kongresa PSI do predloga o «federaciji» med socialistično in radikalno stranko. RIM, 16. — Zaradi nejasnosti prvih poročil o seji vlade je finančni minister Stammati sporočil, da velja odložitev roka za izročitev davčnih prijav do 15, junija samo za «fizične osebe», se pravi ljudi, ki prijavljajo svoje osebne dohodke s pomočjo obrazcev št. 740 in 101. 0-stane pa prejšnji rok za vse ostale prijave, ki zadevajo v glavnem pod jetja. ZAKLJUČEK V DUHU KONTINUITETE IN ZGLEDOVANJA PO SZ Kongres češkoslo vaške partije odobril poročilo tajnika ffasaka Na gospodarskem področju je najvažnejša naloga obdržati dinamičen tempo gospodarskega razvoja tudi v petletki 1976/1980 , (Poseben dopis) PRAGA, 16. — Gustav Husak bo torej tudi naslednjih pet let prvi sekretar CK KPČ, v enajstčlanskem predsedstvu CKjii več bivšega predsednika republike Ludvika Svobode. ki je težko bolan. Razmerje sil v predsedstvu je tako, da ima politika umirjenosti, katere glavni predstavnik je Gustav Husak rahlo premoč. Kongres je v celoti sprejel in potrdil politično poročilo centralnega komiteja, ki ga je podal Gustav Husak in smernice za gospodarski razvoj v petletki 1976-1980, ki -jih je obrazloži! premier Lubomir Strougal. To so glavni sklepi 15. kongresa češkoslovaške . komunistične partije, ki se je končal danes dopoldne. V tem hipu, ko je za globljo analizo seveda še prezgodaj, je vendarle mogoče reči, da je za -češkoslovaško velikega pomena, da je politika realizma in treznosti, ki; jo zagovarja Husak, doživela če že ne blestečo, pa vsaj solidno zmago. To je namreč jamstvo, da se bo Češkoslovaška razvijala normalno brez obračunavanj in pretresov, čeprav seveda v okvirih, ki so realni. Te okvire je ustvarila predvsem sovjetska oborožena intervencija leta 1968 in izven njih ni in ne more biti nikakršne po- sebne češkoslovaške politike — kar je bilo na kongresu dobesedno neštetokrat rečeno. Vse. kar se je dogajalo v minulih petih letih in vse, kar se bo dogajalo v prihodnjih, se bo godilo v teh okvirih. Kongres je torej potegnil črto pod minulimi petimi leti in začrtal glavne razvojne smeri češkoslovaške za nadaljnjih pet let, ali točneje za šesto petletko od 1976-1980. In kakšne so torej perspektive za teh. pet' let? Na področju tako imenovane «čiste politike» nè bo nobenih -sprememb ali novosti. Glavno je in ostaja vsestranska vodilna vloga partije, ki se v vseh pomembnejših stvareh ravna in zgleduje po sovjetskem primeru. To temeljno resnico so poudarjali praktično vsi govorniki na kongresu, m'orda še najkrajše pa je to povedal predsednik centralne nadzorne in revizijske komisije Miloš Jakeš, ko je dejal: «15. kongres naše partije se odvija pod neposrednim vplivom 251 kongresa komunistične partije Sovjetske zveze, katerega sklepi so u-stvarjalni prispevek in obogatitev marksizma-leninizma ter navdihujoč zgled in bogat vir navodil za delo naše partije, za dejavnost mednarodnega komunističnega in delavskega gi- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiuinimniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii!||| PO ŠE NEPOTRJENIH IN NEURADNIH VESTEH IZ DAMASKA Sirsko-palestinski sporazum za rešitev libanonske krize Prihodnji teden izvolitev novega predsednika republike DAMASK, 16. — Ob koncu dolge ! del, kakšen je ton protesta, ki ga j sploh. Pobuda zunanjega ministr-nočne seje so predstavniki sirske j je italijanska vlada izročda vl^di ! slx?-»..zaključuje Craxi utegne izzve-vlade in Organizacije za osvobodi-j Zvezne republike Nemčije in kateri j neti kot nedopustljivo enačenje in-tev Palestine dosegli sporazum o | so vzroki, ki so pripeljali do tega. ( teresov neke stranke z interesi ita-sedanjem kritičnem položaju v Li-1 če so predmet tega protesta, trdi j lijanske države, banonu, ki obsega .sedem točk. Po Craid. izjave kanclerja Schmidta. v zvezi s Schmidtovimi izjavami sfi S&SrpSZSZt Ss&Sft vlade so bili vedno demokristjani, državni tajnik ZDA izražata mne-v tej državi pa družbeni odnosi ni- cj ari11. 16. — Morda so si industrij-diw- ut;vare. da bodo sedaj sin-kaiatl .kovinarjev klonili in sprejeli čez noč «model» pogodbe gjj Fincev. Bo že res, da so bolj p. , manj vsi pripravljeni sprejeti vi «P.no povišanje plače, a ne ko-u, .rjI> ki pa postavljajo v ospred-ige normativne dele po-2 izrazito političnimi vsebi- druge normativne dele po j Ube ?. i-^i-n^if« ,„., u; nami, hilf0v'nari1 50 ia2no mnenje razbli-So 33 kaj enostaven način. Izvedli vai p>emontu in Lombardiji prvi basi stavk, ki kažejo na zaostritev kovjQPa' Gre za sistem, ki ga bodo drž- ■ a**1 delavci izvedli po vsej U «vi 20 aprila in potem. Za štiri žbrar° de'avci prekinili delo in se Ob'-m Pred vhodom tovarn. Tako so in v omočiti drugim izmenam vstop be o , Popolno zmedo v proizvod-tb’otp < •Use' Zveza industrijcev je ke iS<'lrala. a zaman. Podobne stavba’ j ratke tudi pol ure, bodo odslej anevnem redu. v zvg^k FLM Benvenuto je s tem gel ^dejal, da so kovinarji za na-ko Cg juček pogajanj, a ne za vsa-kovino° Kajti za dobro pogodbo so boi nrj' Pripravljeni tudi na daljši kovin ,';enu!0 je tudi potrdil, da bo Vl-ars« sindikat odklanja postop-vVlSanje plače. dan Palfi Chigi se medtem že ves za deipada^u-iej0 naPeta pogajanja 2deiQ vno.P0§0flbo kemijske stroke. sklen; Se je. da je bil dogovor že so D,:,n .v sredo, toda delodajalci Okoli aieje izrazili neke pomisleke, li, da Pelboči so sindikalisti izjavi-iania n,0*?0, edlbčili, ali naj se poga-ložjio aclalJujejo vso noč, ali pa od-00 Prihodnjega tedna. vprašanje, ki so ga — med drugimi — podpisali gospodarski strokovnjaki D’Alema, Peggio in Barca. Komunistični poslanci najprej vprašujejo vlado, zakaj je v trenutku, ko se ji izteka oblast, imenovala Petrillija ob zavesti, da bi tega imenovanja parlament ne sprejel ali odobril. Komunisti opozarjajo vlado, da je Petrilli človek, ki je imenoval Crocia-nija za predsednika družbe «Fin-meecanica» in velja njegova dolgoletna doba vodenja TRI icot ena iz med najslabših tudi iz gospodarskega vidika. Za člana socialističnega vodstva Labriola pa je imenovanje, Petrillija navadna provokacija KD, ki dokazuje še. enkrat da se svečano požvižga na mnenje parlament-:, in celo vladne večine v trenutku,,ko ji gre samo za ohranjevanje svojega sistema oblasti. Kako naj demokratične sile torej verjamejo KD, zaključuje Labriola, ko hinavsko ponuja dogovor o gospodarski poiiiiiri, pred tem pa sprejema take izzivalne sklepe? IllkUIIIIIIIIIIIIIlllIIIIIIIfllllillllll III lllllllllliiiiiiiiilllllllllllllllllliiillli um iiiiimii mi t,|,n(|,|||| itniMIIIIIIII FMDKtGI ZA SREČANJE NA VRHIi V COtOMBU Neuvrščene države za nov svetovni gospodarski red HAVANA, 16. — Na Kubi se je I prekinili odnose za časa kitajsko -zaključilo tretje srečanje koordina- j indijske vojne leta 1962. cijakega odbora neuvrščenih držav, j Poročajo, da bo 2. maja v Kairu na katerem so sprejeli poziv za tristransko srečanje med zastopniki delavska skupščina v lef0| ' Podjetju «Innocenti». Te-10 ANSA). P* i’1 PSI nasprotujeta Snovanju Petrillija Za Predsednika ustanove IRI sveta V Sklep ministrskega imenovan-^e na zadnji seji potrdil sednika n? P1'°^ Petrlll1ja za Pred-gorčenc je vzbudil ostre in o-^ornunistjl'ea^c^e med. sociallsri in ednji so v parlamentu . vložili V maju 6-7 točk dravinjske doklade RIM, 16. — «Borzni teden» se zaključuje : v znamenju stabilnosti lire, ki že nekaj dni ohranja, nespremenjene kotacije okoli 876.65 za en dolar. Rahlo se je stanje lire poslabšalo v primerjavi z drugimi evropskimi valutami. Medtem pa je statistični urad objavil katastrofalni podatek o srednjem povišku cen v mesecu marcu. Cene so se, namreč poprečno zvišale za 2,1 odstotka. Dobrega pol odstotka gre vsekakor pripisati povišku cene bencina. Po podatkih o dosedanjem skoku draginje računajo, da se bo draginj-ska doklada zvišala v maju za nadaljnjih 6 ali 7 točk. BEOGRAD, 16. — Zvezni tajnik za ljudsko obrambo general Nikola Ljubičič je odpotoval danes zjutraj v Irak, kjer bo obiskal tamkajšnje oborožene sile. V Bagdadu se bo Ljubičič sestal z iraškim obrambnim ministrom ter z visokimi častniki oboroženih sil, obiskal pa bo tudi nekatere enote ter si ogledal voja ške naprave. vzpostavitev novega svetovnega gospodarskega reda, obenem pa so obsodili ameriške grožnje demokratični Kubi. Na tem srečanju so pripravili vrsto predlogov, ki jih bodo proučili na skorajšnjem vrhu neuvrščenih, držav, ki bo avgusta v glavnem mestu Sri Lanke Colombu. Zasedanja v Havani so se udeležili zastopniki Alžirije, Kube, Gvajane, Indije, Indonezije, Nigerije in Jugoslavije, navzoči pa so bili opazovalci iz dvanajstih držav. Udeleženci srečanja predlagajo nov svetovni gospodarski red, v katerem naj vsaka država razpolaga s svojim naravnim bogastvom, pozivajo pa tudi k tesnejšemu sodelovanju med državami v razvoju in k njihovi enotnosti, da bi lahko uspešno kljubovali gospodarskim napadom imperializma .Na komaj zaključenem zasedanju so sprejeli tudi predlog o ustanovitvi posebnega sklada namenjenega družbenemu in gospodarskemu razvoju držav tretjega sveta. Pred srečanjem neuvrščenih v Colombu so v teku pospešeni stiki med posameznimi državami, še zlasti med Jugoslavijo in Egiptom, tako trdi italijanska tiskovna agencija ANSA, da bi omejili vpliv Sovjetske zveze na Indijo in jo spet pritegnili v krog neuvrščenih. S tem povezujejo tudi vest o odločitvi Novega Delhija in Pekinga, da navežeta redne diplomatske stike na ravni veleposlaništev. Obe državi sta Egipta, Indije in Jugoslavije, se pravi treh vodilnih neuvrščenih držav. Vsekakor ugotavljajo, da je navezava diplomatskih stikov med Indijo in Kitajsko znamenje, da se indijska vlada oddaljuje od Sovjetske zveze ter da se ponovno približuje neuvrščeni politiki. Medtem bo jm tri egiptovski podpredsednik Hosni Mubarak odpotoval v Peking, da bi utrdil kitajsko - egiptovske odnose, še zlasti po sklepu Kitajske, da dobavi Egiptu nadomestne dele za sovjetsko orožje. Sadat o potovanju po Evropi KAIRO, 16. — Egiptovski pred sednik Sadat je včeraj vodil zasedanje vsedržavnega varnostnega sveta, kateremu je podal poročilo o svojem nedavnem potovanju po nekaterih evropskih državah. Egiptovska tiskovna agencija MEN poroča, da so iz vladnih krogov poudarili, da so bili obiski v Zahodni Nemčiji, Franciji, Italiji, Jugoslaviji in Avstriji zelo pozitivni, saj so prispevali k utrditvi egiptovske politike sodelovanja na znanstvenem, gospodarskem, političnem in vojaškem področju z vsemi državami. V Egiptu so mnenja, da so obiski predsednika Sadata v Evropi prispevali k napredku arabske stvari, še zlasti palestinskega vprašanja; > tem sporazumu Sirija in PLO podpi- ! rata sklep napovedujeta skupen nastop proti tistim skupinam, ki bi obnovile sovražnosti; obnovili bodo visoki tristranski vojaški sirsko - libanonsko-palestinski odbor, ki ima nalogo, da nadzoruje izvajanje in spoštovanje prekinitve sovražnosti do izvolitve novega predsednika republike, ki bi moral sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti; Sirija in Palestinci so proti vsaki razdelitvi Libanona ter proti vsaki pobudi ali akciji, ki bi ogrožala ozemeljsko e-notnost države; prav tako so proti kakršnemukoli ameriškemu načrtu ali rešitvi; Sirija in Organizacija za osvoboditev Palestine podpirata nadaljevanje sirske pobude za rešitev libanonske krize ter sta proti internacionalizaciji libanonskega vprašanja ali posegu mednarodnih sil v državi; končno, pravi sporazum, so sirski in palestinski zastopniki zavrnili arabizacijo libanonske krize, se pravi so proti posegu enotnih arabskih sil v Libanonu. Seje v sirski predsedniški palači so se udeležili sirski predsednik A-sad, zastopniki Damaska v Libanonu, predsednik Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat, in drugi palestinski voditelji. Palestinska delegacija je prispela v Damask pozno zvečer ter takoj odšla v predsedniško palačo, kjer so se pogajanja zaključila danes v prvih jutranjih urah. Treba je reči, da je točke sporazuma objavil neki sirski dnevnik in da jih doslej iz uradnih krogov niso potrdili. Medtem je predsednik libanonske vlade danes uradno podprl kandidaturo guvernerja osrednjega libanonskega denarnega zavoda Eliasa Sar-kisa za predsednika republike namesto Sulejmana Frangieja: to je prvič, da je neka politična osebnost uradno podprla neko kandidaturo Karame se je zjutraj sestal s Sarki-som, ob koncu pa je dal svojo izjavo, v kateri podpira njegovo kandidaturo ter obenem poziva vse svoje pristaše, naj glasujejo zanj. Poslanci, ki bodo morali izvoliti predsednika republike, se bodo sestali komaj prihodnji teden. Na prvem glasovanju bo kandidat moral zbrati dve tretjini glasov, na drugem pa je dovolj navadna večina. Poslansko zbornico sestavlja 99 poslancev, en sedež pa je prost, ker je poslanec umrl. V nasprotju s sporazumom, ki so ga danes ponoči dosegli Sirci in Palestinci je posebni francoski odposlanec v Libanonu Gorše izjavil, da Francija ni proti morebitni prisotnosti svojih sil v sistemu za zagotovitev varnosti Libanona. kakor niso v redu», potem povzroča začudenje dejstvo, da je italijanska vlada imela te izjave za žaljive. Začudenje je toliko večje, ker vlada ni pokazala enake prefinjene občutljivosti ob sodbah in mnenjih, ki so jih izrekli predstavniki drugih prijateljskih držav, v črvi vrsti Združenih držav Amerike o italijanskem notranjem političnem položaju, o italijanskih političnih silah ter o javnem življenju v Italiji na- nja, ki so nedopustno vmešavanje v italijanske notranje zadeve, ne da bi to kakorkoli pretreslo vlado. Komaj pa je nekdo izrazil kritiko na račun demokristjanske vlade je zunanje ministrstvo takoj’ izrazilo protest vlade. KAIRO. 16. — Dnevnik «Al Abram» poroča, da je včeraj odplulo zadnjih pet sovjetskih ladijskih enot iz egiptovskih ozemeljskih voda. banja, kot tudi za vse napredne sile v njihovem boju za mir in socialni napredek v svetu.» Tako se bo torej Češkoslovaška tudi v prihodnje tesno naslanjala na sovjetske izkušnje in zglede, kar pomeni v notranji politiki krepitev vodilne vloge partije, krepitev države in centralnega vodenja ter krepitev stroge planske discipline. Na zunanjem področju pomeni to nadaljnjo še tesnejšo gospodarsko, vojaško, politično. idejno in drugo integracijo v okvirih sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) in varšavskega pakta — vse to seveda pod vodstvom Sovjetske zveze. Kar zadeva gospodarske perspektive je najvažnejša naloga obdržati dinamičen tempo gospodarskega razvoja tudi v novi. šesti petletki (1976-1980). To pomeni, da bo moral nacionalni dohodek naraščati za približno 5 odstotkov na leto, industrij-ska proizvodnja za nekaj manj kot 4 odstotke, kmetijska za približno 3 odstotke. Pri tem je pomembna politična in gospodarska postavka izenačevanje stopnje razvoja posameznih predelov. V prvi vrsti gre tu za razmerje med Češko in Slovaško. Slovaška se je praktično vsa jrovoj-na leta razvijala počasneje kot Češka. tako da se je jez razvitosti poglabljal na škodo Slovaške, kar je bil eden od pomembnih vzrokov za nastanek in razvoj krize v šestdesetih letih. Vse te naloge, ki niso majhne, bo mogoče uresničiti samo, če se bo povečala splošna učinkovitost gosiro-darstva. V šestdesetih letih so to želeli doseči s temeljitimi spremembami sistema, z globoko gospodarsko reformo, ki pa je bila potem razglašena za hud revizionizem. In kako naj bi jo povečali zdaj? Odgovor je, da predvsem z večjo plansko disciplino, s povečano odgovornostjo vodilnih kadrov, večjim prizadevanjem vseh zaposlenih itd., skratka . z odkrivanjem in izkoriščanjem rezerv v obstoječem sistemu. Sicer Pa tudi na tem področju ne gre brez zvestega zgledovanja po Sovjetski zvezi, kot je lepo povedal predsednik vlade Lubomir Strougal v svojem referatu o gospodarskem razvoju: «V tej zvezi je zelo aktualno, da tudi mi globoko osvojimo vso tisto bogatost mnenj, ki jih je izrekel 25. kongres KP SZ skozi usta generalnega sekretarja njenega centralnega komiteja tovariša L. I. Brežnjeva in predsednika sveta ministrov ZSSR A. N. Kosigina o vprašanjih vodenja, planiranja in organizacije. Ta mnenja moramo uporabiti in jih ustvarjalno uresničiti v naših razmerah:» Kaj več in bolj jasno je težko povedati. J^NEZ STANIČ ............................. Izzivalni teroristični izpadi Craiijcvo vprašanje o Schmidtovih izjavah RIM, 16. — Socialistični poslanec Bettino Craxi je naslovil na zunanjega: ministra vprašanje,, da bi zve- t enutkih sindikalne ali politične napetosti in ko trka na vrata kriza z možnimi volitvami se spet pojavljajo teroristi vseh vrst, katerih izzivalne namene skušajo delavci zavreti z organizirano budnostjo. Na sliki primer iz Milana, ko so neznanci zažgali dva avtomobila na Ul. Plebiscito. (Telefoto ANSA) Čeprav nihče več ne verjame v možnost rešitve krize v zadnjem trenutku, posebno še po izzivalni izvolitvi Fanfanija v KD, je vodstvo KPI sprejelo posvetovanja z Zaccagninijem. Tajnik KD bo vsekakor najprej sprejel socialista De Martina, a samo v torek, po velikonočnih počitnicah. Na sindikalnem področju postaja bolj vroče po sklepu kovinarjev, da ne sprejmejo «modela», za katerega so se sporazumeli sindikalni voditelji z Agnellijem. Napovedali so nove razčlenjene stavke in poudarjajo, da ne bodo sprejeli postopnega višanja plač. Požigalci so znova na delu: ni se še polegel val ogorčenja zaradi •dve milijardi lir škode, in že je v Fiatovi tovarni znova zagorelo. Tokrat je bila na srečo gmotna škoda znatno manjša, ker so protipožarni oddelki tovarne takoj udušili požar. Teroristi so včeraj ponoči znesli svojo jezo nad skladiščem Stande v Rimu. Tudi v tem primeru škoda ni bila velika, ker je protipožarna naprava v nekaj trenutkih ukrotila ognjene zublje. Prihodnji teden se bo končno sestal libanonski parlament, ki ho moral izvoliti novega n edsed- vanju bo za izvolitev potrebna dvetretjinska večina, na poznejšem glasovanju pa bo dovolj navadna. Sirci in predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine, ki jih je vodil Jaser Arafat, so dosegli sporazum, po katerem napovedujejo skupen nastop proti vsaki skupini, ki bi kršila premirje ter obnovitev mešanega vojaškega sirsko - palestinsko - libanonskega odbora za nadzorovanje izvajanja prekinitve sovražnosti. V Pragi se je zaključil kongres KP Češkoslovaške, ki je povsem odobril politično poročilo ponovno izvoljenega tajnika Gustava Husaka. Obenem so odobrili gospodarske smernice za prihodnjo petletko. Poudarili so še enkrat, da je edini zgled češkoslovaško atentata, ki je v sredo po«,o*, j mka ^ubj.ke. Na p^em ^rtije TRŽAŠKI DNEVNIK ■- Yr'T- " .Ì I AM POBUDO OBČINSKE UPRAVE NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE Formalno ustanovljen enotni odbor Posvet o možnostih sodelovanja za uveljavitev vrednot odporništva Predseduje mu tržaški župan Spacciai ■ le izdelan program proslav 25. aprila - V Rižarni bo govoril tudi Albin Bubnič Na tržaški občini so formalno u-stanovili «enotni odbor za uveljavitev vrednot odporništva in ustave». Novemu odboru, ki naj bi bil naslednik enotnega antifašističnega odbora, katerega ustanovitev je bila ena od ključnih programskih obvez novega enobarvnega občinskega odbora, predseduje župan Spaccini, v njem pa so predstavniki vseh polit:čnih sil ustavnega loka, pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL ter partizanskih organizacij ANPI m FVL. Namen odbora, kot je rečeno v tiskovnem poročilu občine, je dajati nujne pobude preko izvoljenih uprav ob posebnih priložnostih, poleg tega pa voditi «široko akcijo osveščanja, poglabljanja in nadzorstva», in to preko rajonskih konzult in drugih organizmov, kot so tovarniški sveti in šolski zborni organi. Ob ustoličenju novega odbora je župan poudaril, da je občinska u-prava venomer delovala s podporo vseh strank ustavnega loka, ko je šlo za valorizacijo in zaščito republiške ustave in idealov odporništva. Na operativni ravni bo imel odbor nalogo, da koordinira proslave 25, aprila in tridesetletnice republike. Posebna pozornost, je še rečeno v poročilu, bo posvečena šoli s prirejanjem konferenc in razprav ob sodelovanju šolskih zbornih organov in rajonskih konzult. Že na prvem sestanku enotnega odbora je bil določen program manifestacij ob 25. aprilu, katerih središče bo v Trstu ponovno Rižarna. Uradna svečanost bo v nedeljo, 25. aprila, ob 10. uri, na dvorišču Rižarne ob niši z ostanki žrtev krematorijske peči. Po mašah po katoliškem, židovskem in pravoslavnem obredu, bodo spregovorili župan Spaccini, Arturo Calabria in Albin Bubnič. V Rižarni bodo tudi odprli razstavo o nacističnih lager-jih. Dva dni prej, 23. aprila, pa bodo v palači Costanzi odprli razstavo o prispevku Židov v boju za svobodo: razstavo pod naslovom «Židje v Italiji 1938 - 1945» bo pripravil milanski židovski center za dokumentacijo, istočasno z razstavo pa namerava enotni odbor prirediti še nekaj okroglih miz. Glede tridesetletnice odporništva pa so se elani enotnega odbora dogovorili, da se bodo ge ta mesec ponovno sestali, da bi določili program manifestacij 2. junija, ki bodo morale tudi upoštevati politični trenutek v državi, saj bo takrat po vsej verjetnosti že v teku volilna kampanja.* Župan Spaccini je pooblastil občinskega svetovalca. PSDI Cesareja, da skrbi za koofHftìranje vseh teh pobud. la 208 vzorcev laboratoriju za higieno. Pristojnim oblastem so poslali deset poročil v zvezi z raznimi prekrški, medtem ko je laboratorij poslal sodnim oblastem devet prijav. Ugotovili so tudi 23 prekrškov upravnega značaja. V istem mesecu se je nadaljevala tudi dejavnost za nadzorstvo nad morskimi vodami in za ugotavljanje stopnje onesnaženja. Včeraj za dinar rekorden tečaj Močno kolebanje v zunanji vrednosti italijanske valute in čedalje večje zanimanje širše javnosti z našega področja za turistično bivanje v Jugoslaviji, kjer je zlasti gorivo za avtomobile neprimerno cenejše kakor v Italiji, potiskata vred- nost dinarja na tržaškem tržišču čedalje bolj navzgor. Včeraj so v tem pogledu zabeležili rekord, da so namreč banke kupovale jugoslovansko valuto po 46 lir za novi dinar, prodajale pa po tečaju 49 lir. Pretekli teden se je kupna cena za dinar sukala na višini 42 do največ 44 lir za novi dinar. Še višje so cene, ki so jih pripravljeni priznati prekupčevalci valute na črni borzi: včeraj so na tej borzi ponujali po 50—51 lir za novi dinar. Urnik Rižarne Tržaška občina sporoča, da bo od 20. aprila dalje Rižarna pri sv. Soboti odprta ob delavnikih od 10. do 19.30, ob praznikih pa od 9. do 13. ure, medtem ko bo ob ponedeljkih ves dan zaprta. med lukami oh severnem Jadranu Posvet bo 26. aprila - Za maj najavljen sestanek med pred-stavniki luških ustanov iz Benetk, Tržiča, Trsta, Kopra in z Reke Na pobudo deželnega odbomištva i namreč vodijo tako «ločene» poli-, la, ki ga bodo prebrali na konfe- '' ’ tike in malokje kakor prav v pri- j renči gospodarskih ministrov obal- za industrijo in trgovino bo prihodnji ponedeljek (26. aprila) v Trstu posvetovanje o možnostih sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu. Posveta se bodo udeležili strokovnjaki iz Slovenije in Hrvat-ske, iz Italije pa bodo poleg zastopnikov naše dežele prisotni strokovnjaki iz Veneta in Tridentinsko-Gor-njega Poadižja. Organizatorji posveta naglašajo, da so zlasti zadnji dogodki, med njimi v prvi vrsti podpis italijansko-jugoslovanskega sporazuma v Osimu. odprli novo obzorje za sodelovanje tudi med pristanišči iz sosednih držav. Zavedajo pa se tudi težav, ki jih bo treba premostiti, da bi dejansko prišli do enotnega obravnavanja vprašanj, ki zadevajo pomorstvo in pristaniško politiko. Malokje kakor na tem področju se staniški politiki se ljubosumno čuvajo razvojne smernice in inštrumenti. V zadnjem času pa so nastali novi momenti, ki naravnost narekujejo poenotenje gledišč v pomorstvu in pristaniški politiki ob severnem Jadranu: to področje se mora skupno zoperstaviti konkurenci pristaniških kompleksov na severu Evrope: pred kratkim je bil ponovno odprt Sueški prekop, ki nudi nove možnosti in hkrati nalaga podobne probleme italijanskim in jugoslovanskim lukam: v najnovejšem času pa so novi razlogi za zbližanje nastali s podpisom osimskega sporazuma. Na posvetu, ki bo v našem mestu prihodnji ponedeljek, bodo funkcionarji deželnega odbomištva zbrali mnenja, predloge in konkretna navodila za sestavo skupnega poroči- skih dežel iz Zahodne Nemčije. Avstrije, Švice, Jugoslavije in Italije, ki bo letošnje jeseni v Muenchnu. V zvezi z možnostjo, da bi vzpostavili konkretno sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu, naj zabeležimo še, da bo 20. maja v našem mestu širši sestanek, katerega se bodo udeležili zastopniki pristaniških uprav in konzorcijev iz Benetk, Tržiča. Trsta .Kopra in Reke. Glavna tema posveta bo priprava načrtov za sodelovanje v smislu člena 7 gospodarskega dogovora, ki je priložen osimskemu sporazumu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU priredi v sredo, 21. aprila, ob 18.30 uri predavanje v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu? SVETOZAR MARKO VIČ IN TRS T Predaval bo dr. Milorad Naj dano vic iz Beograda ob priliki stoletnice Markovičeve smrti, ki ga je doletela v Trstu, kamor je prišel kot izgnanec zaradi svojih naprednih političnih idej in delovanja. Vabljeni! Odbor NŠK Gledališča Kino itiiiiiiifuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiDuiiiiiii PRVI VELIK ROPARSKI NAPAD V NAŠEM MESTU Trije oboroženi roparji vdrli v tržaško banko v Ulici Caboto in izginili s 60-miUjonskim plenom Najbrž so iz severne Italije - Kliente in uradnike so prisilili, da so se vlegli na tla - Beg z avtom rdeče barve - Za njimi ni nobenega sledu Trije zakrinkani in s pištolami o-boroženi banditi so včeraj drzno napadli in oropali podružnico št. 5 denarnega zavoda «Banca Commerciale Italiana» v Ul. Caboto 12 v industrijski coni ter so nato s plenom, ki znaša nad 60 milijonov lir v gotovini in v čekih, zbežali z avtomobilom rdeče barve pri čemer niso pustili za seboj nobenega sledu. Trije roparji so v banko stopili točno ob 13. uri, ko je do zaprtja manjkalo približno dvajset minut. Pri vhodnih vratih je eden izmed treh potegnil pištolo in jo naperil v hrbet 51-letnega Sergia Saine (Trg De Gasperi 2), ki je vstopal v podružnico. Ropar mu je ukazal, naj ga ščiti in naj gre proti blagajniškemu okencu. Za njima sta prišla tudi druga dva: vsi so si pokrili glavo — dva s temno nogavico, en s črno kapo — in so v -rokah, na katere so si nadeli usnjene rokavice, držali bleščeče pištole z nenavadno dolgimi ce yr^i,, - N§jpdlppnej?i ; izmed treh, ki je imel svetle lase in ki je bil pò vsej verjetnosti vodja kriminalne tolpe, je samozavestno ukazal: «Vsi na tla in ne glejte nas v obraz!» V banžnem zavodu je, kot kaže, bilo v tistem trenutku enajst oseb. Po- • Nadzorna služba občinskega komisariata za higieno je meseca marca izvedla 3.053 preiskav v tovarnah in l-kladiščih jestvin in pijač ter posla- leg 52-letnega direktorja Paola Nor-beda, ki stanuje v Ul. Battisti 14, in štirih uradnikov, je bilo še šest klientov, med katerimi tudi ena ženska. Vsem je bilo že po nastopu banditov jasno, da imajo pred seboj prekaljene kriminalce, ki so pripravljeni na vse. Eden izmed treh je namreč zagrozil, da je pripravljen vzeti si dva talca, če bi podvig spodletel. Zato je direktor svetoval vsem, naj storijo, kar so jim oboroženi roparji ukazali. Pomožni blagajnik, 37-letni. Francesco Lo Prete (Miramarjev drevored 18/1) se je sicer sklonil, da bi se skril ter sprožil alarmni zvonec, a ga je ropar opazil ter mu zakričal, naj tudi on leže na tla. Medtem, ko je prvi ropar, ki je bil temen v obraz in ki je imel črne kodraste lase, ostal pred blagajniškim okencenbiS ,pištolo naperjeno v 39-letnega blagajnika Luigija Fle-ga (Drevored Ippòdromo 2), sé je drugi postavil k vhodnim vratom ter je od tam nadzoroval vse. Plavolasi vodja pa je stopil med uradnike, jim ukazal, naj ležejo k ostalim in je odšel v blagajniški urad .Tam je začel polniti belo plastično vrečko z denarjem, nredvsem z bankovci po deset tisoč lir. POD POKROVITELJSTVOM UNESCO VTrstu mednarodni seminar o izvajanju helsinške listine Rektorji najvažnejših univerz v Evropi bodo razpravljali o izvajanju helsin. ških načel na področju kulture . Seminar bo od 27. do 29. maja 1976 Pod okriljem mednarodne erga-1 disu javno zborovanje na temo «Spre- nizacije UNESCO bo v Trstu v času od 27. do 29. maja seminar o izvajanju listine ki je bila podpisana 1. avgusta 1975 v Helsinkih, na kulturnem področju. Seminarja se bodo udeležili rektorji univerz iz vseh držav, ki so listino podpisale. Konkretno bodo v našem mestu prisotni univerzitetni rektorji iz Avstrije, Bolgarije, češkoslovaške, s Cipra. iz Danske, Finske, Francije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Grčije, Irske, Islandije, Jugoslavije, Liechtensteina, Luksemburga, z Malte, iz Monaca, Norveške, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Anglije, Romunije, Vatikana Španije, Švedske, Švice Turčije, Madžarske in Sovjetske zveze. Seminar se bo vodil v treh ločenih komisijah: I. bo obravnavala temo: «Vpisovanje na univerze in izmenjava docentov in študentov s tujino», H. bo razpravljala o temi «Možnosti okrepitve mednarodnega sodelovanja na znanstvenem področju», III. komisija pa se bo spoprijela s temo «Razširjenost tujih jezikov in kultur v posameznih evropskih državah». Seminarju bodo prisostvovali tudi ambasadorji in kulturni atašeji držav podpisnic helsinške listine, ki so akreditirani pri italijanski vladi; Organizatorji so sklenili, da bo I. komisiji predsedoval Finec, II. Švicar in III. Jugoslovan, s poročili pa bodo nastopili predstavniki vseh držav. Otvoritvene slovesnosti bodo v glavni dvorani tržaške univerze 27. maja. Seminar bo potekal v francoščini, italijanščini, angleščini in ruščini. Pred začetkom seminarja, in sicer 26 maja, se bodo zbrali na pripravljalnem sestanku univerzitetni rektorji iz Bologne, Pariza, Tuebingena, Varšave, Sofije, Moskve in Essexa. Po tem sestanku bo ti- ' J memba k splošnemu regulacijskemu načrtu in dela ljudskih stanovanj IACP v Zindisu». Zborovanju bo prisostvoval tudi občinski odbornik za urbanistiko Walter Bemè. Isti svet prireja v četrtek, 22. aprila, ob 20. uri v Ljudskem domu v čamporah javno zborovanje, na katerem bo spet govor o varianti k regulacijskemu načrt in drugih splošnih stvareh. Tudi tu bo prisoten občinski odbornik za urbanistiko Bemè. Objavljen seznam predmetov na maturi Ministrstvo za šolstvo je včeraj objavilo seznam učnih predmetov, ki bodo letos na maturi na višjih srednjih šolah v Italiji. Ti predmeti veljajo tudi za slovenske šole z razliko, da je prva pismena naloga na vseh slovenskih šolah v slovenščini, na italijanskih pa v italijanščini. Predmeti na klasičnem liceju so: prva pismena naloga je slovenščina. druga pa prevod iz latinščine. Predmeti ustnega izpita, od katerih prideta na maturi v poštev dva pa so: italijanščina, slovenščina, grščina, zgodovina in državljanska vzgoja in matematika. Na znanstvenem liceju je prva pismena naloga slovenščina, druga pa matematika. Predmeti ustnega izpita so italijanščina, slovenščina, filozofija in fizika. Na učiteljišču je seveda prva pismena naloga slovenščina, druga pa matematika. Na ustnem izpitu pa so italijanščina, slovenščina, peda-gogija in filozofija, latinščina na-rovoslovne vede, kemija in zem- skovna konferenca, na katero bodo organizatorji povabili tako domači kakor tudi tuji tisk. O Rajonski svet za Zindis, čampore in Lazaret priredi v torek, 20. aprila, ob 20. uri v osnovni šoli v Zin- Na trgovskem tehničnem zavodu sta pismeni nalogi v slovenščini in knjigovodstvu, predmeti ustnega izpita pa so italijanščina, slovenščina, trgovinstvo, finančne vede, gospodarska statistika in matematika. Na slovenskih šolah bosta na ust- nem izpitu tako slovenščina kot italijanščina, zato pa bo odpadel eden izmed ostalih treh predmetov, katere smo objavili in ki so na italijanskih šolah. Zrelostni izpiti se bodo začeli 1. julija s pismeno nalogo v sloven-. Kasneje pa se je prepričal, da je ščini. Druga pismena naloga pa bo bil njihov naglas bolj lombardski, naslednjega dne. Sledil bo premor Rekel je tudi, da so se mu banditi nekaj dni, nakar bodo še ustni zdeli pravi profesionalci ter da ni-izpiti. J so pokazali nobene slabosti. To po- V tistem trenutku je v banko stopil tudi 56-letni Valentin Giuliani iz Ricmanj 61, ki je prišel po uradnika podjetja «Esso», da bi ga odpeljal v urad. Sprva je zagledal 39-letno Eleno Negrini (Ul. Romagna 190), ki je ležala na tleh in pomislil je, da ji je slabo. Ko pa je videl, da so tudi drugi na tleh in da stojijo le tisti, ki so zakrinkani, mu je bilo vse jasno. Skušal je oditi, vendar ga je pri vratih ustavil ropar s črno kapo in mu ukazal, naj se pridruži drugim. Zanimivo pa je, da so vseskozi roparji mirili vse v banki, češ da se jim ne bo nič pripetilo, če bodo mirni. Predvsem je stokala ženska, ki je govorila, da je vdova in da ima dve hčerki. V dveh, morda treh, minutah je bilo vse zaključeno in drzni banditi so v naglici izginili z rdečim avto-mohjlom.,.K9t,:kaže, jih,pred, banko, ni čakal noben pajdaš, temveč so pustili avtomobil s prižganim motorjem. Izginili.sp„tako.hitrgi, da ,nftr benemu izmed tistih, ki so 'ostali v' stavbi, ni uspelo opaziti, v katero smer so se pognali. Direktor je takoj telefoniral na «113» in kmalu sta prispela avtomobila miljskih agentov javne varnosti in karabinjerjev. Zatem sta prihitela še dva avtomobila tržaške kvesture in s tem se je začela preiskava, ki še ni dala nobenih rezul tatov. Po besedah tistih, ki so doživeli roparski podvig in k: so ostali precej šokirani, je mogoč približen o-ris dveh izmed treh roparjev. Vod ja je, kot rečeno, plavolasec, star približno 25 let (kot tudi druga dva), nosil je smučarskj jopič z oranžnimi črtami. Ropar, ki je prvi stopil v banko, je imel črne kodraste lase in je nosil zelenkaste hlače ter moder jopič iz blue jeansa. Za tretjega nekateri pravijo, da je imel naočnike, drugi pa trdijo, da je i-mel dolge lase. Nič točnega torej. Na vsak način so bili vsi normalne postave in so bili visoki približno 165-170 cm. Izražali so se v pravilni italijanščini. Direktor Paolo Norbe-do, ki je bil rojen v Kopru, nam je povedal, da se mu je sprva zdelo, da so imeli rahel južnjaški naglas. trjuje že dejstvo, da niso bili napadalni, ne prestrašeni: tisti, ki je bil pri vratih se je celo poigraval s pištolo in jo vrtel s prstom — kot pravi kavboj. Pomožni blagajnik Lo Prete pa je povedal preiskovalcem, da je plavolasec prišel približno pol ure pred ropom k njemu, da bi mu menjal 50-tisočlirski bankovec. Očitno je prišel v banko, da bi si ogledal notranjost ter morebitne nevarnosti. Sergio Saina, ki so ga, kot rečeno, roparji uporabili za ščit, je kasneje izjavil, da je pred vhodom o-pazil dva mladeniča in eden izmed njiju si je obraz zakril z roko. Na hodniku je nato srečal tretjega mladeniča in ta je vanj naperil pištolo. Ko že govorimo o orožju, naj povemo, da po prvih ugotovitvah kaže, da so roparji imeli pištole vr-;ste beretta 22 z dolgimi .cavmi za športno streljanje. Nedvomno pa gre v tem primeru za tri izkušene zločince, " kl -so -si roparski načrt izdelali v vseh odtenkih. Izbrali so si tudi najbolj primeren dan in uro, kajti v četrtek je bila banka zaprta in zato je bilo (Nadaljevanje m zadnji strani) Dario Suklan novi pokrajinski tajnik PRI Dario Suklan je bil sinoči izvoljen za novega pokrajinskega tajnika republikanske stranke, s čimer je tudi formalno prenehala komisarska uprava, ki so jo uvedli po sporih, ki so nastali v stranki okrog osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Na prvi seji pokrajinskega odbora, ki je izšel iz nedeljskega kongresa, so tudi' izvolili novo vodstvo: namestnika tajnika sta Arnaldo Rossi in Pio Riego Zennaro, organizacijski tajnik je Claudio Grim, upravni tajnik Riccardo Sovrano, člana vodstva pa sta še Franco Rossi in Paolo Castigliego. Priznanja dijakom liceja «Prešeren» Tržaški župan Spaccini je med kratko slovesnostjo v občinski palači podelil dijakom višjih srednjih šol našega mesta nagrade in priznanja zaradi šolskih uspehov in zaradi udeležbe na vsedržavnem natečaju za spis o odporniškem gibanju, ki ga je organiziralo partizansko združenje FVL (Federazione i-taliana volontari della libertà). Za šolske uspehe v šolskem letu 1973-74 je prejelo nagrade in priznanja 39 študentov liceja «France Prešeren», učiteljišča «Duca d’Aosta» in tehničnega zavoda «Da Vinci». SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V sredo, 21. aprila, tjo ob 16. uri odborova sèjà. Na ': dnevnem redu bo razprava o občnem zboru, ki bo v sredo, 28. aprila, ob 8. uri v Mali dvorani Kulturnega doma. Ker gre za zadnjo sejo pred občnim zborom, priporočamo točno in gotovo udeležbo. niiiMiiiniiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiilliil ODPRTJE POMEMBNE RAZSTAVE V MILJAH Kraška in istrska stvarnost v slikah naivca Marka Skoka Slovenski slikar-naivec razstavlja svoja olja v miljski galeriji «II Mandracchio» S S G Stalno slovensko gledališke v Trstu gostuje v Novi Gorici s predstavo Alda Nicolaja «Stara garda» danes z začetkom ob 20. Ob 10. uri je predstava za dijake. Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Antona Leskovca «Dva bregova» danes, 17. aprila, ob 20. uri v Zemunu. VERDI Drevi ob 20. uri (reda B/A) druga ponovitev Puccinijeve opere «La fanciulla del West». ROSSETTI 24. in 25. aprila Lucio Dalla v «H futuro dell’automobile». Cene: parter 2.000 (abonenti 1.500), galerija 1.500 (1.000). Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Teatro stabile - Rassegna: od 22. do 25. aprila bo Cooperativa fabbrica dell’attore predstavila pod vodstvom Giancarla Nannija Schillerjevo delo «I masnadieri» z Manuelo Kustermann v glavni vlogi. Veljajo odrezki Rassegne in običajni popusti za abonente. Rezervacije v osrednji blagajni. Pasaža Pretti. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let nepretrganega delovanja JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH Igra v dveh delih Glasbena oprema Anton Natek Scena Demetrij Cej, Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija JOŽE BABIČ V ponedeljek, 19. t.m., ob 16. uri ABONMA RED G - okoliški. V sredo, 21. t. m., ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo. V četrtek, 22. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H. V četrtek, 22. t.m., ob 20.30 V petek, 23. t. m., ob 15.30 ABONMA REDU ve Spet imamo v gosteh slikarja — naivca, jasno jugoslovanskega, ki se je predstavil v galeriji «II Mandracchio» na Korzu Puccini v Miljah 5. To je mladi slikar — samouk Marko Skok, ki se je sicer rodil v Ljubljani, vendar njegov rod izhaja s Krasa in Istre. To je očitno tudi v njegovih delih, kajti Marko Skok, ki je po poklicu strojni tehnik, a se ukvarja s povsem drugačnim poklicem in živi v Izoli, upodablja skoraj izključno kraško in istrsko stvarnost. Marko Skok slika na steklo, njegova osnovna barva pa je pravzaprav rdeča, ki jo zna podajati v različnih,, komaj zaznavnih, pa do močno živih, skoraj ognjenih in še vse do mračnih odtenkov. Za razstavo v Miljah, ki jo prireja •krajevna u-stanova za turizem in gostinstvo, je gost iz Izole pripravil dober ducat večjih in manjših olj, ki bodo občinstvu na ogled do 29. t.m. Sinočnega odprtja razstave so se poleg številnega občinstva, predstavnikov turistične ustanove in u- Novinarji pred vhodom v banko. Med vrati stoji direktor zavoda. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 16. 4. 1976 Ameriški dolar: debeli 876,— drobni 860,— Funt šterling 1630.— Švicarski frank 345,— Francoski frank 184.— Belgijski frank 21,30 Nemška marka 344.— Avstrijski šiling 47,75 Kanadski dolar 870,— Holandski florint 325,— Danska krona 144,— švedska krona 197,— Norveška krona 157,— Drahma: debeli 24,— drobni 24,— Dinar: debeli 46,— drobni 46,— MENJALNICA vseh tujih valut metnika samega, udeležili tudi jugoslovanski konzul v Trstu Srečko Kovačič ter umetnostni kritik prof. Sergio Malesi. Galerija «Il Mandracchio» ima sledeči urnik: ob delavnikih je odprta od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30 ter od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vodstvo orkestra Verdi Qianfranču Masinru Upravni svet občinskega gledališča «G. Verdi» je na predlog umetniškega ravnatelja Raffaella de Ban-fielda poveril stalno vodstvo simfoničnega orkestra te ustanove Gian-francu Masiniju, ki je tržaškemu občinstvu že znana osebnost. V lanski operni sezoni je namreč vodil v našem mestu opero «La Boheme». Masini je po rodu iz Emilije in je med najbolj perspektivnimi dirigenti v Italiji. Dirigiral je že orkestre v Parizu, Londonu, New Yorku ter na festivalu v Aix-en-Provence. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 17. aprila RUDOLF Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 18.54 — Dolžina dneva 13.39 — Luna vzide ob 22.46 in zatone ob 7.17. Jutri, NEDELJA, 18. aprila VELIKA NOČ Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 19,8 stopinje, najnižja 9,8, ob 19. uri 17, zračni pritisk 1016,7 mb narašča, vlaga 54-odstotna, nebo skoraj oblačno, veter severovzhodnik 6 km na uro, morje mirno, temperatura morja 11,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. aprila se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 8 oseb. Umrli so: 78-letni Francesco Kan-dare, 65-letni Romano Bassanese, 65-letni Giovanni Dussi 91-letna Antonia Sambo vd. Premiani, 69-letna Elena Pelosa vd. Sancovich 87-letna Anna Pečnik vd. logan, 82-Ietni Anton Guštin, 72-letna Margherita Stigli vd. Stem. Kontingenti za maj-avgust po avtonomnem računu Zunanjetrgovinski urad generalnega vladnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko krajino sporoča, da bo v kratkem porazdelil kontingente za uvoz blaga iz Jugoslavije po tržaškem avtonomnem računu, in sicer za razdobje maj - avgust 1976. Zainteresirana podjetja morajo predložiti ustrezne prošnje najkasneje do 15. maja. Postopek je isti kakor pri prejšnjih porazdelitvah kontingentov. Pojasnila so podjetnikom na voljo v omenjenem uradu. Trst, Carduccijeva ulica 20, prvo nadstropje. Nalezljive bolezni Tržaški občinski zdravnik je sporočil, da so v obdobju od, 5. do 11. aprila zabeležili 9 primerov škrla-tinke, en primer gastroenteritisa, 6 ošpic, 17 norice in primer oslovskega kašlja, pet vnetja priušesne slinavke, 3 vnetja jeter in končno en primer rdečk. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - J NADEL • ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. La Cappella Underground li).00—21.30 «Il vampiro del pianeta rosso». Ariston 16.30 «Il fratello più furbo di Sherlock Holmes». Marti Feld-man, Madelein Kahi. Mignon 14.30 Walt Disneyev film «Avventure di caccia del prof, de Pa-peris». Grattacielo 16.00 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celen-tano, Anthony Quinn, Capùcine. Fenice 16.00 «Ci rivedremo all'inferno». Lee Marvin in Roger Moore. Barvni film. Excelsior 15.30 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod Izletom. Nazionale 15.30 Walt Disneyev flint «Bambi». Eden 16.30 «Il secondo tragico Fantozzi». Igra Paolo Villaggio. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Prepovedan , mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». Igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom, Cristallo 16.30 «Come una rosa al naso». O. Muti in V. Gassman, Barvni film. Capitol 16.30 «L’uomo che volle farsi re». Sean Connery. Barvni film. Impero 16.00 «La donna della domenica». M. Mastroianni in L. Trip tignant. Barvni film. Moderno 16.00 «Il soldato di ventura» Bud Spencer. Barvni film. Filodrammatico 16.00 «Gola profonda». Igra Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Buttiglione diventa capo del servizio segreto». Jacques Durilo. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Quella sporca ultima meta». Buri Reynold. Barvni film. Radio 16.00 «Pluto, Pippo e Paperino alla riscossa». Astra 16.30 «Due cuori e una cappella». Renato Pozzetto in Agostina Belli. Barvni film. Abbazia 16.00 «Dove osano le aquile». Richard Burton in Glint Eastwood. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Texas oltre il fiume». A. Delon in Dean Martin-Barvni vestem film. Razstave V galeriji Forum bo danes ob 18. «ri odprtje razstave del slikarja Afra. V galeriji Tribbio bo danes ob 18-uri Giorgio Rocca odprl razstavo svojih del. V galeriji Planetario bodo danes ob 17. uri odprli kolektivno razstavo 11 umetnikov, med katerimi je tudi Jože Cesar. V Miljah je odprl razstavo svojih del jugoslovanski slikar naif Marko Skok. Do 23. aprila bo v tržaški občinski umetnostni galeriji razstavljala Agnese Pecorari Ruzzier. SPBT vabi vse planince, da s® udeležijo 18. t.m. v jutranjih ura“ množičnega pohoda, ki ga priredi pia-ninsko društvo Vipava na Abramovo zavetišče (po vipavski poti) v spo* min padlih v NOB na nanoški p!a” noti. SPDT priredi 19. aprila skupno Beneškim planinskim društvom izlet na Kobariški Stol z lastnimi avtomobili. Zbirališče je v Starem Seu (pred Kobaridom) pred gostilno «Prl Franku» ob 7. uri. 18-19 april: Velika noč na skem. Ogled Celja, Rogaške in M® ribora z obiskom grada Štatenberg-Vpisnina 23:000 iir. Informacije’ na sedežu Uniona, Ul. sv. Frančiška tel. 772-006. SPDT priredi 1. in 2. maja dvodnevni avtobusni izlet na Koroa LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje-Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: teL 271-124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Bórsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 13; Madonna del Mare, Largo Piave 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9. ko. Postanki na Mokrinah s Šim peš izletom, v Zahomcu gledom smučarske skakalnice kraj-z o-pod vodstvom predsednika slovensk ž planinskega društva Zahomc, P nočevanje v Reki. Drugi dan na Dobrač, znani razgledni st ip> Vrbsko jezero, Celovec z 0p^a. nove slovenske gimnazije., “o, tek čez Ljubelj in Ljubljano v t Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Namesto cvetja na grob Živca darujeta Klara in Guštin (Trebče 211) 3000 lir za poimenu nje šole v Trebčah., , Prispevek 2.000 lir za pevski zda_ «Slavec» iz Ricmanj, ki sta g rovala Evgen in Zora Čuk je ou ^ menjen namesto cvetja na gr0 fije Kuret. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona IVANKA LAVRENČIČ vd. GULIČ Pogreb drage pokojnice bo danes, 17. aprila, ob 14-30 izpred nabrežinske cerkve na domače pokopališče. Žalujoči: sinova, hčere, vnuki In drugo sorodstvo Nabrežina, Sv. Križ, Trst, Šempolaj, Liverpool, Mesina, 17.4-19 GORIŠKI DNEVNIK S TORKOVEGA OBČNEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA RDEČA ZVEZDA SINDIKALNA FEDERACIJA OBRAZLOŽUJE SVOJO PLATFORMO Mladina je dokazala, da je delavna, zavedna Ugotovljena široka istovetnost stališč in tudi zvesta idealom odporniškega gibanja Pohvalne besede zgoniškega župana - V novem odboru ludi predstavniki posameznih vasi Torkovega 3. rednega občnega zbo- Jože Guštin, ki se je zahvalil pro- ra PD Rdeča zvezda iz Saleža so se Poleg velikega števila članstva udeležili tudi predstavniki nekaterih kulturnih in športnih organizacij ter občinski upravitelji z županom na čelu. Po običajni izvolitvi delovnega Predsedstva je v imenu odbora preorala okvirno poročilo tajnica Dorica Kreševič, ki je naglasila, da je Slavni dogodek v minuli mandatni dobi bila organizacija mogočnega Praznika ob 30-letnici ustanovitve društva, zato je bil občni zbor s skoraj enoletno zamudo, ker odbor ni mogel pustiti neizpolnjenih svojih obveznosti, še posebno je ob tej jubilejni prireditvi domača mladina se enkrat dokazala, da je delavna, zavedna, zvesta idealom odporniške-Sa gibanja in budna nad nevarnost-.k> asimilacije z večinskim narodom. Prosvetarji se ne smejo zapirati vase, temveč morajo še poglobiti stike z drugimi občinskimi družbeno - političnimi dejavniki. Prav tesno sodelovanje s športnimi delavci jn stiki s šolsko mladino, katere je treba še izpopolniti, bo lahko prisedlo do uresničitve zastavljenih ci-jjev. Zelo plodni so bili stiki (in taki morajo ostati) z občinsko upravo, 151 je slej ko prej pokazala velik Posluh za problematiko kulturno -Prosvetnega izživljanja na občinskem področju. Prav zasluga občinske uprave je, da bo v začetku JUr|ija Rdeča zvezda dobila svoj se-dež v Saležu. Prosvetarji pa si mo-rajo prevzeti nalogo, da osveščajo upravo s problemi iz vsakodnevnega življenja in tvorijo tako nekak fost, s tesnim obojestranskim sode-ovanjem. Novi odbor se bo moral Potruditi, da se bo poleg tradicionalnih dejavnosti, kot so zborovsko Pelje, kulturni večeri, predavanja. Proslave in izleti, soočil tudi z raznimi krajevnimi in tudi širšimi družbeno - političnimi dogajanji. «Za-orati moramo v živo tkivo našega članstva in zaorati sploh med prebivalstvo naše občine, kajti le tako bomo dokazali, da smo dojeli smisel našega obstoja, saj nismo več citalniški dobi, temveč se moramo zavedati, da se družba razvija n ima sedaj drugačne potrebe o-2lroma poglede, še danes se bori-tbo, kot pred 30 leti, za naš obstoj, vendar danes je potrebno drugačno «orožje», se pravi kulturna osveščenost in zavzetost.» Na koncu svojega poročila je Kre-sevičeva podrobno nanizala vse oblike dejavnosti, ki jih . je društvo gojilo. Glavna pozornost je bila posvečena mladinskemu pevskemu zbo-ru, ki je žel zavidljive uspehe in Sl J6 sedaj po majhni krizi spet opomogel. Poleg tega so prosvetar-J‘ Priredili nekatera predavanja, prosavo 30-letnice obstoja društva, so-. ovali so ob proslavljanju 30-let-lce osvoboditve, priredili izlet na orenjsko, se udeležili izleta v Be-• esao Slovenijo, skupaj s Krasom s šolskimi otroci so priredili Pre-ernove proslave vsako leto v dru-fb vaseh, miklavževanje in gosto-va.nJe SAG. Doslej je bilo vloženega chko truda, v bodoče pa si bo tre-a se k-epko zavihati rokave in na allevati po začrtani poti. poročilu blagajničarke Bojane urlan. ki je omenila, da ima dru-z -O na razpolago nekaj sredstev ria.. opremo novega sedeža, so sle- svetarjem za sodelovanje ob raznih prilikah, pozitivno ocenil prve medsebojne stike Jn izrazil željo, naj bi delovanje prosvetnega društva zajelo vse vasi zgoniške občine. Tajnik krovne organizacije SPZ, ki je opravičeno izostal, je v svojem pismu med drugim priporočil, naj društvo še popestri svoja prizadevanja za obogatitev kulturne, prosvetne in jezikovne tradicije. Med diskusijo je domači zborovodja Janko Obad pozval mlade pevce k še večji predanosti, obenem pa je apeliral na vsa «mlada grla», ki imajo posluh in veselje do zborovskega petja, naj pristopijo v vrste mladinskega zbora. Govor je bil tudi o širših smernicah in o kratkoročnem načrtu, za kar pa bo poskrbel novi odbor, v katerega so bili izvoljeni sledeči predstavniki posameznih vasi; Miloš Budin, Bojana Furlan, Igor Grilanc, Lilijana Kralj, Igor Milič, Jožko Obad, Josip Pegan, Zvonko Rebula in Majda Stubelj iz Saleža; Dorica Kreševič, Miloš Milič, Igor Milič in Stan- ko Milič iz Zgonika; Igor Castellani iz Gabrovca, Jožko Doljak iz Samatorce, Anica Kralj od Brišč-kov, Dorica Milič iz Repniča in Vilma Širca iz Sesljana. —bs— V pripravi zakon o družinskih posvetovalnicah Deželni odbor je na zadnji seji sprejel zakonski načrt, ki ga je predložil pristojni odbornik Romano in ki predvideva ustanavljanje družinskih posvetovalnic. Posvetovalnice, ki jih predvideva državni zakon štev. 405 iz lanskega julija, bodo upravljali zdravstveni konzorciji. Njihova prvenstvena naloga bo stati ob strani mladim parom pri načrtovanju družine ter pomagati mladini in družinam, ko se znajdejo pred raznimi problemi psihološke,' družbene ali zdravstvene narave. HiiiiHiitiiiHmiiimimiiiiiMnnimimimiimmmomMHmmiimmMmMKiliiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiltl IZ SREDSTEV DRŽAVNEGA SKLADA Razdeljenih 25 milijard za holnišniško oskrbo Omenjeno vsoto je deželna uprava razdelila bolniš-niškim ustanovam za prve štiri mesece letošnjega leta dili Pozdravi gostov. V imenu ŠK V. gusto V. V ras. je Tamara Blazina pozitivno cola medsebojno sodelovanje in t , zelcla še tesnejših stikov, da bi tako vsestransko popestrili delova- Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine je za prve štiri mesece letošnjega leta izplačala dvaindvajsetim civilnim bolnišnicam naše dežele za holnišniško oskrbo 21 milijard in 366 milijonov lir. Skoraj tri milijarde lir je dežela za isto obdobje nakazala za posredno zdravniško oskrbo zasebnim zdraviliščem ter otroški bolnišnici «Burlo Garofalo» v Trstu, eno milijardo lir pa je prispevala za amortizacijo posojil, ki so jih bolnišniške uprave uporabile za gradnjo ali preureditev raznih zdravstvenih naprav. Skupno je torej dežela nakazala v prvem šti-rimesečju 1976 nad 25 milijard lir. Gre seveda za predujme, ki jih je deželni odbor že odobril iz sredstev, ki so naši deželi namenjena iz državnega sklada za holnišniško o-skrbo. Lani je deželna uprava porazdelila iz tega sklada bolnišniškim u-stanovam 75 milijard in 843 milijo-hov lir. Kljub terrtù prišpevku, in kljub 9 milijardam neposrednega dohodka bolnišniških ustanov, ne da bi bilo mogoče nameniti nobenega prispevka za kritje stroškov za razna preureditvena dela, bo v obračunu bolnišnic za leto 1975 okrog 20 milijard in pol lir primanjkljaja. Kako bodo ta nevzdržni položaj v bodoče reševali? Ministrstvo za zdravstvo je na nedavnem srečanju, ki so se ga udeležili deželni odborniki za zdravstvo, napovedalo izdelavo osnutka zakonskega dekreta, ki predvideva 700 milijard dopolnilnih sredstev in na ta način bi se državni sklad za holnišniško oskrbo dvignil z 2700 na 3400 milijard lir. Od tega bi po neuradnih vesteh dodelili naši deželi 105 milijard lir, namesto 75 milijard lir, kar pa tudi še zdaleč ne bo zadostovalo za skladen razvoj bolnišniške oskrbe ter za izboljšanje funkcionalnosti bolnišniš-kega omrežja. NOVA EKSPRES RESTAVRACIJA taccia ^Trieste TRG CAVANA 4 Gostom na razpolago 100 različnih toplih in hladnih jedi Cene primerne in dostopne — priporočamo se za obisk! Je in pritegnili čimveč mladine iz ^oOniške občine, da jih vzgajamo zavedne člane naše narodnostne »Pnosti. Po priložnostnih pozdra-Jadranke Sedmak (PD Vesna -in Borisa Čoka (PD Kraški - Repen), je v imenu zgoniške closke uprave spregovoril župan___________________________________ ,,>,Ol||llt|||||f|||||||)|(|t||||||||)|||||||||||1|||||||||||||,m||||||n||||||||||||,,,|)|,|,|,|||||||||||||||||l|llllllllHIIII V’ Studijska nakazila dijakom ^vinsko - nabrežinska in dolinska | 1 ,Cina sta sklenili podeliti za šolsko „ 0 1975-76 vrsto študijskih nakazil, niii Ur, dijakom višjih sred- i?nk š°l *n zavodov za umetnostno 0, .. azbo. Devinsko - nabrežmska s!nlna k° skupno podelila 70 študij-fiakaz^f^zil’ cl0l'ns^a občina pa 63 Omenjenih prispevkov bodo delež-dijaki; ai so vpisani in obiskujejo v le-osnjem šolskem letu državne, 1Zen®?ene oziroma pravno prizna-J16 višje srednje šole in zavode za umetnostno izobrazbo; 4, ki so v preteklem šolskem letu 3 ;zclelali; {i Popadajo družinam, stalno bi-''a.iocih v občini, z neto letnimi oohodki, ki ne presegajo 3.000.000 u’i je pr. predvideno zvišanje to adevnega maksimalnega dohod za 200.000 lir glede na vsake- družinskega člana v breme, 4 uazen.za družinskega poglavarja; u pripadajo družinam delavcev izključitvijo torej otrok trgov-g uev in profesionistov; ,! n'so deležni morebitnih podpor ^studijskih nakazil ali štipendij) tuci rani drugih ustanov in inSti- ^fnteresn-am morajo predložiti dalo*1!0 na..ustreznih obrazcih, ki jih brii-a P^čmi sami. Za devinsko-na-nin lns^° občino zapade rok vlaga-ski P!°.šeni 30. aprila 1976. v dolin-uložv* morai° zainteresirani ja io7c>ro^n^e najkasneje do 20. ma-ž;h , K prošnji je treba predlo-f1 sledečo dokumentacijo: 2; finski list; i.V''’110 potrdilo, iz katerega naj «haja; a) vpis in redno obiskovanje pouka; b) da je v lanskem šolskem letu izdelal; 3. potrdilo tržaškega okraj, davčnega urada o prijavljenem oziroma ugotovljenem družinskem letnem dohodku za 1974, ki izhaja iz u-strezne prijavnice za določ.tev davka na dohodke fizičnih oseb. Ustrezna občinska komisija z^ šolsko skrbstvo bo preučila tozadevne prošnje ter bo izdelala prednostno lestvico za dodelitev študijskih nakazil prvim uvrščenim dijakom. SKLEP ZGONIŠKE OBČINE Na podlagi deželnega zakona z dne 27.8.1975 št. 62, ki pooblašča občine za izvedbo vrste pobud na šolskem področju, bo občinska uprava — po mnenju ustrezne občinske komisije za šolsko skrbstvo — podelila študijska nakazila po 40.000 lir potrebnim dijakom višjih srednjih šol in zavodov za umetnostno izobrazbo. Zainteresirani morajo predložiti prošnjo na ustreznih obrazcih, ki jih nudi občina sama, najkasneje do 8. maja 1976, Prošnji je treba priložiti : L družinski list; 2. šolsko potrdilo o vpisu in rednem obiskovanju pouka; 3. potrdilo tržaškega okrajnega davčnega urada o prijavljenem odnosno ugotovljenem družinskem letnem dohodku za leto 1974, ki izha: ja iz ustrezne prijavnice za določitev davka na dohodke fizičnih oseb. Podpore bodo deležni potrebnejši dijaki, ki ne prejemajo morebitnih drugih podpor, kot so študijska nakazila ali štipendije. Škofovska kurija o izgredih v stolnici V zvezi z dogodki, do katerih je prišlo v sredo zvečer v stolnici sv. Justa, je tržaška škofovska kurija objavila naslednjo izjavo: «Maša za posvečevanje olja za podeljevanje zakramentov, ki se o-bičajno daruje na veliki četrtek zjutraj, je bila letos — ker je a-postolski administrator zaposlen v dveh škofijah — anticipirana na sredo zvečer. Ker je šlo za mašo v spomin u-stanovitve duhovniške službe, ki se je navadno udeležuje veg kler škofije, je svet prezbiterija imel za bolj ustrezno enotni prisotnosti italijanskih in slovenskih duhovnikov ter posebnemu pomenu obreda, da bi bili nekateri deli obreda izraženi v italijanščini in slovenščini, medtem ko je bil osrednji del maše bran v latinščini. Po drugi strani pomeni prisotnost celotnega klera izraz enotnosti krajevne Cerkve, ki dobi svoj viden pečat v stolnici. Novosti, ki je bila letos uvedena, ni predlagal msgr. Cocolin, pač pa je pobuda prišla od sveta prezbiterija, ki je predstavniški organizem vsega klera škofije. Svet je želel spoštovati duha koncila, ki obsoja vsakršno ločevanje med ljudmi in poziva kristjane vseh narodov, ki so združeni v Cerkvi, da se izogibajo vseh oblik prezira do drugih narodnosti in pretiranega nacionalizma, medtem ko se zavzema za univerzalno ljubezen med ljudmi (ad Gentes, 15). Zaradi tega je povzročila začu denje gesta skupinice, ki je ni sestavljalo več kot petnajst oseb in ki je v stolni cerkvi odkrito manifestirala svoje nesoglasje, s tem pa je pokazala nerazumevanje do pomena liturgičnega obreda in se postavila v nasprotje s stalnim naukom in prakso Cerkve ter z duhom Svetega pisma, ki ne dela razločkov med ljudmi. Končno je povzročila globoko žalost neobčutljivost teh oseb do občutenega poziva, ki ga je nanje naslovil nadškof msgr. Santin, navzoč pri obredu, naj spoštujejo svetost kraia in svečanost obreda. Motilci so bili povabljeni, naj odi-deio, ter so jih odvedli nekateri duhovniki in policija, ki je bila prisotna v stolnici, ker jo je poklical župnik zaradi lažne vesti o bombah, ki naj bi jih namestili v cerkvi. med sindikati in socialistično stranko PSI bo zagovarjala sindikalne zahteve v upravnih forumih • V zvezi s stavkovnim gibanjem, ki je zajelo osebje tukajšnjega bančnega zavoda Banca Cattolica del Veneto, je prefekt tržaške pokrajine odredil, naj se roki za bančne posle, ki so zapadli 7. aprila in v petih naslednjih dneh. podaljšajo za 15 dni od 8. aprila dalje. Iz istih razlogov se roki za bančne posle pri Tržaški hranilnici in pri tržaški podružnici Banco di Roma, ki so zapadli 9 aprila in v petih naslednjih dneh. podaljšajo za 15 dni od 10. aprila dalje. OSMICE Silvester Berdon, Ricmanje 30, toči domače belo in črno vino. Sindikalna federacija je pred nekaj meseci, po posvetovanjih z raznimi strokovnimi sindikati in z bazo, sprejela svojo sindikalno platformo za gorlško pokrajino in v tej platformi so vsebovane vie zahteve, ki jih imajo sindikati tako do delodajalcev kot do krajevn h uprav in do političnih strank. Svojo platformo je sindikalna federacija obrazložila tako vodstvom političnih strank kot raznim strokovnim organizacijam. V četrtek zvečer sta se zastopnika sindikalne federacije Padovan in Colleoni sestala z zastopniki pokrajinskega vodstva socialistične stranke. To so zastopali tajnik Del Ben ter član; tajništva Trombetta, Di Bert in Dell’Orco. Na sestanku so sindikalni zastopniki obrazložili podrobno vsebino svoje platforme. Posebno pažnjo so dali razvoju ladje-deiske industrije v Tržiču, ki je vodilna industrija ne le za Tržič marveč tudi za druge kraje v pokrajini in v deželi. Prav tako je važno tudi vprašanje razvoja kmetijstva in s tem v zvezi je treba preiti k preosnovi deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Govor pa je bil seveda tudi o zelo aktualnem vprašanju in sicer o publicizaciji avtobusnih prevozov v severnem delu goriške pokrajine. Tajnik federacije PSI Del Ben je poudaril, da se soc!alistična stranka praktično zavzema za ista vprašanja in na isti način kot sindikalna federacija in da je sindikalne zahteve vedno podpirala v raznih političnih forumih in da bo tako delala še vnaprej. Iz tiskovnega poročila sindikalne federacije je razvidno, da je bilo soglasje skoro splošno v vseh točkah. Istočasno je bilo tudi sporazumljeno. da je treba zahteve krajevnih uprav zagovarjati v deželnem svetu in zaradi tega so voditelji posoške federacije PSI obljubili, da bodo te zahteve zagovarjali pò svojih predstavnikih v deželnem svetu. Včeraj pa so se zastopniki sindikalne federacije Petrah, Padovan in Bregant sestali z zastopniki goriške zveze trgovcev. Slednje so zastopali predsednik Barnaba ter člani odbora Vianello in Neri ter ravnatelj Scarano. Sindikalni predstavnik; so tudi njim obrazložili platformo enotne sindikalne federacije in so še posebej poudarili točke o trgovini in o turizmu ter one, ki obravnavajo razne infrastrukture ki so nujne, da se razvije tovorni cestni promet. V odprtem pogovoru je bilo moč ugotoviti precej stičnih točk, so pa bile druge točke kjer so bila mnenja različna. Vendarle so se domenili, da bodo uvedli občasne pogovore na katerih bodo skušali najti skupno rešitev, čeprav vsak s svojega stališča in v svoji avtonomiji. go zemljišče. Levičarske stranke pa menijo, da bi se lahko počakalo nekaj let in da bi se za potrebe športa uporabljali paviljoni razstavišča Espomego na Rojcah. Dva sta že zgrajena, nekaj pa jih bodo zgradili čez nekaj let, med temi tudi večjega, takega, ki bi lahko sprejel do pet tisoč gledalcev. Polemike, so spet prišle na dan po zmagi Patriarce, Fašisti so v četrtek dali razobesiti po mestu plakate, s katerimi zahtevajo takojšnjo gradnjo športne hale, napadajo komuniste in socialiste, da temu nasprotujejo in krščansko demokracijo, da se udinja levičarjem. Včeraj pa je izdal v zvezi s tem poročilo mestni odbor PSDI in v njem zahteva, da se birokratske težave z gradnjo športne hale takoj odstranijo in da se takoj začne z gradnjo. • Danes popoldne ob 16. uri bo po tržiških ulicah mimohod deklet in vseh tistih, ki hočejo sodelovati na pohodu v prid odprave zakona o prekinitvi nosečnosti. Pohod organizirata ženski kolektiv iz Gradišča in Gorice ter dijaški kolektiv tržiških srednjih šol. Skupina goriških žena o posvetovalnicah Poročali smo že, da so se tudi na Goriškem ženske organizirale v posebnem krožku «Gruppo di lavoro sui problemi della donna». O-menjeni krožek si je zadal kot glavno nalogo proučevati vprašanja s katerimi se ženske srečujejo vsak dan, na delovnem mestu, v šoli, v družini. Te dni je krožek razposlal poseben osnutek, ki naj služi kot Osnova za debato o nameravani u-stanovitvi družinskih posvetovalnic. V njem pa pojasnjujejo, kaj in kakšno pomoč bi morale take posvetovalnice dati. Vsekakor bi moral biti to kraj. kamor bi se ženske zatekale po pomoč in nasvete v teku celega svojega življenja, od mladih nog. preko zrelih let in v bolj zrelih letih. ZANIMIVE GOSPODARSKE POBUDE Prizadevanja vinskih konzorcijev za povečanje prodaje naših vin Članom konzorcijev «Colilo» in «Isonzo» bodo razdelili reklamne tablice - Prihodnjo nedeljo občni zbor briškega konzorcija Konzorcija za zaščito tipičnih briških in nižinskih vin si prizadevata, da bi čimbolj koristila svojim članom in neposredno vsem drugim vinogradnikom na našem področju. Prizadevanja konzorcijev so sicer u-smerjena v glavnem v podporo članov in zato tudi prirejata predavanja, izlete, prodajne akcije, propagandne akcije in podobno. Lani je npr. konzorcij za zaščito tipičnih briških vin «Collie» organiziral izlet v nogradnikov v Alzacijo. Na tem izletu so bili tudi nekateri slovenski vinogradnik; iz naših Brd. O tem izletu bodo poročali na predavanju, ki bo v petek, 23. aprila, ob 20. v dvorani Orzan v Šlovrencu. Ob tej priliki bodo prikazovali tudi diapozitive in kratkometražni film o tem potovanju. Seveda bodo tudi drugim vinogradnikom povedali vse kar so izletniki videli na tem potovanju. Prejšnji dan je v dvorani goriške trgovinske zbornice dr. Giovanni Cargnello, strokovni sodelavec raziskovalnega vinogradniškega inštituta v Coneglianu Venetu, govoril o raziskavah na tem področju v na- iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 29- OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA Obračun opravljenega dela in smernice za novo sezono Zelo uspešno je bilo delo jamarjev in smučarjev V sredo zvečer so se goriški pia-Ila jama obljudena. Po dosedanjih ninci zbrali na rednem občnem | ugotovitvah, je ta najdba izredne Športna hala spet v ospredju Po lepi in zasluženi zmagi goriške košarkarske ekipe UGC Patriarca v košarkarskem prvenstvu, zaradi katere bo prihodnje leto Patriarca igrala v prvi državni ligi, prihaja spet v ospredje vprašanje gradnje športne hale. v kateri naj bi bilo več kot 4 tisoč sedežev. To zahteva namreč vsedržavna košar karska federacija, ki je tudi zagrozila, da ne bo ekipi dovolila tekmovati v dvoranah z manjšo kapaciteto. Kot naši bralci dobro vedo, je vprašanje zavzelo v Gorici politični obseg sredinske in desničarske stranke, ki so se v debati v občinskem svetu zavzele za gradnjo te športne hale in tudi izrekle mnenje,, naj UGC sama zgradi halo. občina pa bi ji dala brezplačno na razpola- zboru, da bi pregledali opravljeno delo in določili smernice za novo sezono. Na začetku smo prisluhnili pevcem sovodenjskega noneta, ki so ubrano zapeli nekaj narodnih in tako poskrbeli za prijetno vzdušje. Škoda le. da je bila dvorana bolj slabo zasedena. Iz poročil, ki so jih podali predsednica društva Jožica Smet in nekateri odborniki, smo se seznanili z uspehi in tudi s težavami, s katerimi se spoprijema največje slovensko društvo na Goriškem. Pretekla sezona pomeni namreč za SPD pomemben mejnik, saj je poteklo 30 let od obnovitve. To pomembno obletnico so planinci dostojno proslavili s slavnostno akademijo 20. decembra, ki je bila združena z razvitjem novega prapora. : Na tem mestu moram» nadalje omeniti četrto srečanje zamejskih planinskih društev, ki ga je u-spešno pripravilo SPD Gorica. Kljub velikemu delu, ki je bilo potrebno za organiziranje takih prireditev, društvo ni zanemarilo ostalega u-dejstvovanja. Pred kratkim so se člani v velikem številu udeležili «Pohoda prijateljstva» po goriških in novogoriških ulicah. Organizirali pa so vrsto uspelih vzponov in izletov. Hvalevredna je pobuda v korist starejših članov za katere odbor skrbi s prirejanjem družinskih izletov. V okviru društva delujeta tudi smučarski in speleološki odsek, ■ ki sta v zadnjem obdobju zabeležila lepe dosežke! Posebno so se izkazali jamarji, «Kraški krti». Lani so se lahko spet posvetili odkrivanju in raziskovanju kraškega podzemlja. Zaključili so namreč z deli pri jamarskem domu, za katerega so žrtvovali veliko prostovoljnih ur dela, ki ga niso mogli posvetiti raziskovanju. Odprli so nekaj novih jam in brezen, a največji uspeh so doživeli z odkritjem nove jame v bližini Vrha, kjer so našli številne keramične fragmente in živalske kosti, kar dokazuje, da je bi- liimiHiiimiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiitiiiiiMiiiiiMmimmmiiHimmHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitililiiiiiiuituiiiiiiiiiitiiiiiit TISKOVNA KONFERENCA FEDERACIJE KPI Stano Milič, Zgonik 34, toči belo in črno domače vino. Komunistična federacija teži k večji finančni neodvisnosti Lanski proračun goriške federacije je znašal 103 milijone lir Včeraj popoldne so o tem razpravljali v razširjenem aktivu Posoška federacija Komunistične partije Italije je včeraj popoldne priredila zborovanje o samofinansi-ranju stranke. V jutranjih urah pa so priredili tiskovno konferenco in pojasnili posamezne točke v predloženem obračunu za leto 1975 in predračunu za 1976. Nekaj podatkov je posredoval Luigi Guerra, ki je zaposlen v osrednjem uradu v Rimu in je zadolžen za administracijo. Poudaril je, kako se partija usmerja k temu, da bi bila finančno čimbolj neodvisna. Sklenili so namreč, da se bodo dohodki v prihodnjih treh letih skoraj podvojili. Pri tem je treba pojasniti, da mislijo dohodke iz članarine in dohodke pri prodaji finità in drugega komunističnega tiska. V vsedržavnem merilu naj bi se dohodki od tiska povečali z lanskih 6 milijard lir na dobrih 10 milijard. Povečanje dohodkov iz članarin pa bi dosegli s povišanjem kvote, ki jo člani plačujejo, kakor tudi z vpisom novih članov. Na ta način bi lahko sredstva, ki jih komunistična partija prejema iz fonda javnega finansiranja uporabili v korist skupnosti s finansiranjem raznih dejavnosti (založništvo, ljudski domovi itd.). Ob podrobnejšem pregledu obračuna vidimo, da je posoška federacija upravljala lani s sredstvi v vi- šini 103 milijone lir. V prihodnjem letu računajo na 10-odstotno povišanje. Med glavnimi dohodki so članarine (skoraj 24 milijonov lir), prispevki za partijo in komunistični tisk (9 milijonov), sredstva zbrana na festivalih Unità (30,5 milijona), prispevki skrutinatorjev (9,7 milijona), sredstva iz javnega fonda (8,8 milijona). Danes prostovoljno delo v Kulturnem domu «A. Budal» v Šlandrežu Upravni odbor za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal» v Štan-drežu vabi danes domačine, zlasti pa mladino da se zberejo ob 10. uri predpoldne na Pilošču, v prostorih prosvetnega doma, da bi s prostovoljnim delom uredili notranjost doma. Otvorili ga bodo na svečan način v nedeljo, 9. maja. Načelnik društev in organizacij, ki so zastopane v upravnem odboru, bodo vodili delo prostovoljcev. Ob tej priliki bo tudi pogovor o do- važnosti za proučevanje starejše zgodovine na doberdobskem Krasu. Jamarski odsek že od vsega začetka uspešno vodi Slavko Rebec. Tudi smučarji, zbrani v smučarskem odseku, se lahko pohvalijo z lepimi uspehi, čeprav je bilo tudi precej težav. Najbolj jo je seveda zagodel sneg, ali točneje pomanjkanje snega in tako je odpadel vsakoletni tečaj za mladino. Kljub vsemu so se nekateri posamezniki na tekmovanjih dobro uvrstili in tudi društvo je v končni lestvici nekje pri vrhu. V bodoče bo treba, prav zaradi težav s snegom, tečaj kako drugače organizirati. To so uspehi. Spregovoriti pa moramo tudi o tčžclvšlrj 'ki' '^berhljhjb' delovanje društva. Skoraj nemogoče se sliši, da med 556 člani ni najti mladih ljudi, kv'b'i1 pdprijelf žii Stelb in pomagali pri organizaciji raznih ajccij. Odborniki se leto za letom ubadajo s tem vprašanjem, a ga žal niso uspeli razrešiti. Nekaj težav je tudi z blagajno, ki so jo izdatki za lanske prireditve pošteno osušili. No to ni tako hudo, saj so planinci po naravi bolj skromni, pa tudi iznajdljivosti jim ne manjka. Prijetno je bilo ob koncu uradnega dela poslušati pozdravne besede gostov, med njimi predstavnika Planinške zveze Slovenije Mirka Freliha. Spregovoril je tudi starosta goriških planincev Ludvik Zor-zut in dejal, da je malodušje, ki mogoče izhaja iz nekaterih poročil neutemeljeno. Planinsko društvo je doseglo uspeh že s tem, da je znalo zagotoviti kontinuiteto planinstva v Gorici. Oglasil se je še Stanko Pertot in orisal cilje zadruge Mangart, ki si je postavila težko nalogo, dograditi planinski dom v Žabnicah. Ob koncu je spet zapel sovodenjski nonet. Planinci so se ob poslušanju pesmi in prijetnem kramljanju ob kozarčku vina zadržali do pozne ure. Vojaki protestirajo V vojašnicah v naši deželi že nekaj časa tiho vre. Zdi se, po poročilu, ki . ga je izdalo Gibanje demokratičnih vojakov, da so oblasti zelo ostro nastopile do pobudnikov ter izvedle vrsto aretacij in premestitev. V naši deželi, točneje v Villa Vicentina, naj bi aretirali 16 vojakov. Spričo takega ravnanja se Gibanje demokratičnih vojakov obrača na politične sile, naj zavzamejo stališče in tako ravnanje obsodijo. Stališče občinskega odbora v Tržiču Sodišče naj takoj ugotovi morebitne «krivde» na občini Pred približno dvema tednoma so tržiški karabinjerji, po nalogu go-riškega preiskovalnega sodnika, zaplenili v tržiškem občinskem gradbenem uradu kup dokumentov in jih odnesli na sodišče v Gorico. Gre v glavnem za dokumente o raznih gradnjah na področju tržiške občine. Včeraj je tržiški občinski odbor v zvezi s tem izdal tiskovno poročilo. V njem poudarja, da je sodna oblast dala nalog za zaplembo dokumentov iz prejšnjih let. Gre za dokumente o aferi o kateri je bilo že pred leti govora in kot je našim bralcem znano je že pred dvema letoma tržiški občinski svet imenoval svetovalsko komisijo, da bi u-gotovila če so resnici odgovarjale govorice o nekaterih nepravilnostih v občinskem tehničnem uradu. Kot nam je znano je omenjena komisija končnem programu otvoritvene sve-, končala z delom že lani, o stvari čanosti. | so razpravljali na tajnih sejah prejš- njega občinskega sveta in zadevo arhivirali. Sedanji občinski odbor pa želi, da bi sodna oblast postopala hitro in da bi se hitro izvedelo ali je kdo kaj zagrešil. Istočasno pa je sedanji občinski odbor mnenja, da je treba, tudi v luči tega dogodka, izvesti čimprej reorganizacijo tehničnih in upravnih uradov. V zvezi s tem bodo takoj pričeli pogovore s sindikalnim predstavništvom uslužbencev občine. Istočasno je občinski odbor v Tržiču mnenja, da je treba vse stvari takoj razčistiti, da se obnovi zaupanje prebivalstva do občinskih funkcionarjev. • Občinska podporna ustanova v števerjanu vabi vse oskrbovance kakor tutìr tisté občane, ki mislijo, da bi lahko bili deležni občinske podpore. da se zglasijo na županstvo ■ za izpolnitev11 posebne vprašalne pole. Urnik trgovin za praznike Ob priložnost; velikonočnih praznikov bodo goriške trgovine poslovale z naslednjim urnikom: Sobota, 17. aprila: vse trgovine bodo odprte: mesnice bodo odprte tudi v popoldanskih urah. Nedelja, 18. aprila: vse trgovine bodo zaprte. Ponedeljek, 19, aprila: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn, pekarn in dežurne cvetličarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. Vozni red mestnih avtobusov V nedeljo, 18. aprila, bodo mestni avtobusi uvedli naslednji vozni red. PROGA ŠT. 1. Odhodi iz Štandre-ža in izpred čakalnice pri Transalpini: od 8. do 12.30 ter od 14.30 do 20. ure vsakih 16 minut. PROGA CRE. Odhodi izpred glavne pošte ob 15.20, 16.30, 17.40, Ì8.50. Odhodi iz San Rocco di Luzzinis ob 15.40, 16.50, 18.00, 19.10. PROGA CRI. Odhodi izpred glavne pošte ob 14.50, 16.00, 17.10, 18.20, 19.30. PROGA CNE, Odhodi izpred glavne pošte ob 9.00, 10.10, 11.20, 14.50, 16.00, 17.10, 18.20, 19.30. Odhodi iz San Rocco di Luzzinis ob 9.20, 10.30, 11.40, 14.00, 15.10, 16.20, 17.30, 18.40, 19.50. PROGA CNI. Odhodi izpred glavne pošte ob 8.35, 9.40, 10.50, 12.00 14.20, 15.30, 16.40, 17.50, 19.00. PROGA ŠT. 6. Odhodi izpred glavne pošte ob 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 16.20. Odhodi izpred pokopališča ob 10.30, 11.40, 12.20, 15.40. 16.40. PROGA ŠT. 7. Odhoda izpred glavne pošte ob 12.40 in 16.00. Odhoda z Oslavja ob 12.50 in 16.10. Občinsko avtobusno podjetje nadalje obvešča, da bodo avtobusi zaradi zaprtja dela korza esmerjeni na ulice 9. avgusta, Nizza, Margotti in Diaz, čakalnico bodo z glavnega korza prenesli pred avtobusno postajo Ribi. Prometna nesreča v Dolu V goriško splošno bolnišnico so včeraj sprejeli na zdravljenje 2Uet-nega Ivana Frandoliča iz Doberdoba, Dol št. 41, ki služi trenutno vojaški rok. Frandolič se je okoli druge ure zjutraj z avtomobilom ponesrečil na državni cesti, ki pelje iz Gorice proti Trstu. Pri nesreči je zadobil lažje udarce po glavi in pretres možganov. Zdraviti se bo moral teden dni. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolò, Ul. 1. Maggio, tel. 73-328. ši pokrajini. Po njegovih izvajanjih so v debato posegli številni domači strokovnjaki in vinogradniki. Na splošno so prisotni ugotovili, da je bilo s strokovno pomočjo precej napravljenega v zadnjih letih na Goriškem. Dr. Cargnello bo govoril o vinogradništvu francoske Alzacije na zgoraj napovedanem predavanju v Šlovrencu. Vinogradnike bo zanimala še vest o novi pobudi dveh konzorcijev «Collio» in «Isonzo». Da bi dali večji poudarek svojim članom sta konzorcija dala izdelati posebne tablice z reklamnimi oznakami konzorcija in na katere bo moč napisati tudi ime vinogradnika, ki jih bodo člani «razobesili» ob cestah, pred posestvom ali hišo. Te tablice naj bi privabile turiste, k; si žele kupiti vino na zaščitenem področju. Akcija se uskla-ja v že znane akcije tako imenovanega agriturizma. Sicer pa se s tem v zvezi postavlja vprašanje kaj bodo rekli k temu tisti vinogradniki, ki niso člani teh dveh konzorcijev. Ti ne bodo imeli na svojih hišah ali na robu svojih vinogradov reklamne tablice in obstaja možnost, bolje bi rekli nevarnost, da bi turisti menili, da je njihovo vino slabše kvalitete. Vemo pa, da določajo zakoni, da je zaščiteno vse vino. ki se pridela na določenem ozemeljskem področju, konzorcij pa je le zasebna pobuda, ki združuje več ali manj vinogradnikov, kj dajo na svoje steklenice e-tiketo in značko 'člana konzorcija. Za veljavo kvalitetnega vina pa velja, poleg resnične kvalitete, le vpis v register trgovinske zbornice, pa naj bo kdo član ali nečlan konzorcija. Zaradi tega so nekateri pred leti govoril) o možnosti ustanovitve drugega briškega konzorcija pa se ni iz njih namere nič izcimilo. Še eno vest o konzorciju «Collio». V nedeljo, 25. aprila, bodo člani konzorcija imeli svoj redni občni zbor. Zbor bo v dvorani trgovinske zbornice v Ulici Crispi ob 9. uri. Na dnevnem redu so poročila upravnega odbora in preglednikov računov o lanskem obračunu, razprava o letošnjem proračunu in razno. Občni zbor bo eno uro po sklicanju veljaven ob katerikoli udeležbi članov. Možno je, da člani delegirajo druge člane, da jih zastopajo. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča udeležence izleta, ki bo v ponedeljek, 19. aprila, da bo odhod avtobusa ob 13.30 s Travnika v Gorici ter ob 13.35 iz Podgore, 13.40 iz štandreža in ob 13.45 iz Sovodenj na običajnih postajališčih Razna obvestila SKPD «Hrast» iz Doberdoba priredi v ponedeljek, 19. aprila običajni «Praznik pomladi». Odprtje praznika ob 10. uri z razstavo slik Antona Mihelčiča. Popoldanski spored vsebuje: ob 14.30 odbojkarsko srečanje med ženskima ekipama Hrast in CUS iz Trsta; ob 16. uri nastop folklorne skupine iz Sovodenj ter ob 18. uri koncert ansambla «Igo Radovič» iz Nabrežine. Zvečer prosta zabava ob zvokih istega ansambla. Deloval bo dobro založen bife z domačim vinom, piščanci in klobasami. 1 *Kino Gorica VERDI 17.00-22.00 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celcn-tano in A. Quinn. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Luna di miele in tre». R. Pozzetto, S. Casini. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30—22.00 «L’uomo che volle farsi re». S. Conneri' in M. Caine. Barvni film. CENTRALE 17.15—21.30 « 005 matti; da Hongkong con furore». Igrajo: Chariots. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Bruce Lee. la sua vita, la sua leggenda». Barvni film. Tržič ENCELSIOR 16.00—22.00 «Come una rosa al naso». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Culastriscc, nobile veneziano». Barvni film. ]\ova Gorica in okolica SOCA (Nova Gorica) « Zapeljivec ». ameriški barvni film ob 1800 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Super policaji», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Najdaljši dan», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes iz ganskega maiicnega urada ROJSTVA: Andrej Ciccone. Igor Paoletti. Thomas Thomann, Saiin David. Degonhardt Enrico, Mala< rča Silvia, Urru Stefano, Semoli Barbara, Raffa Laura. SMRTI: 86-letna Maria Padovan vd. Mascarin: 46-letni finančni stražnik Vittorio Cantami. 76 letna Antonia Terpin; 67-letni Bruno Pussig; 72 letni Arturo Giaconi; 54-letm železničar Vecchiet Ciro; 69-letna u-pokojenka Visintin Alda vd. Fortunato; 86-letna gospodinja Bongo Teresa vd. Verzegnassi. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. POSLEDICE NEDAVNIH DOGAJANJ V VRSTAH KOMUNISTIČNIH PARTIJ Prvi maj v SZ: v prvi vrsti proletarski internacionalizem •v Častno mesto med gesli, ki jih vsako leto objavljajo v Moskvi, sodi prav tistemu, ki je v današnji svetovni stvarnosti v ospredju MOSKVA, april — Obstajajo določeni znaki in med drugim celo namigi v političnih krogih, da bodo sovjetski voditelji v kratkem podali o-ceno o nekaterih vprašanjih, ki so danes v ospredju debat v svetovnem komunističnem gibanju, tako v socia-lis-:ičnih državah, kakor tudi v kapitalističnih. Med ta vprašanja spada v prvi vrsti proletarski intemacionali-zem, potem pa so še diktatura proletariata, odnosi med partijami, ki so na oblasti itd. Kdaj se bo to zgodilo, se še ne ve. Verjetno pa zelo kmalu, in sicer zaradi vsaj dveh razlogov: v Sovjetski zvezi morajo čimprej zavzeti jasno ideološko stališče do teh vprašanj, da bi tako odgovorili na stališča nekaterih komunističnih partij na Zahodu, ki so zavzela kritična stališča do že omenjenih vprašanj in na drugi strani tudi zato, da po-jasnejo svojim lastnim članom in prebivalstvu, kakor tudi drugim v socialističnih državah, zakaj se je treba, prav v tem trenutku zavzemati za proletarski internacionalizem in za boj proti nacionalizmu ter desničarskemu in levičarskemu revizionizmu. Toda sedaj je pred durmi praznik 1. maja. Kot vsako leto je tudi letos CK KPSZ objavil prvomajski proglas v katerem je 63 gesel. V letošnjem proglasu pripada prvo mesto geslu o proletarskem intemacionaliz-mu. To je tudi razumljivo, saj je to geslo že prevladovalo na 25. kongresu KP Sovjetske zveze. V letošnjem primeru se proletarski intemaciona-lizem pozdravlja kot «preizkušeno sredstvo in močno orožje v rokah mednarodnega delavskega razreda». Lani ni bilo opaziti med gesli prav tega. Letos pa se pozivajo komunisti vsega sveta na «enotnost in strnjenost ... na trdni podlagi marksizma in leninizma ter proletarskega in- ternacionalizma». Na koncu pa je geslo o proletarskem intemacionaliz-mu povezano še z odnosi med partijami, ki so na oblasti: «Naj se krepi nerazrušljiva borbena zveza komunističnih partij socialističnih držav na temelju izkušenih načel marksizma in leninizma ter socialističnega in-temacionalizma». Zanimivo je, da se že več let namesto besede «proletarski internacionalizem» uporablja izraz «socialistični internacionalizem», kadar gre za socialistične države. Verjetno gre pri tem za izraz, ki se ga uporablja od tedaj, ko so se začeli krepiti napori za čim tesnejšo povezavo socialističnih držav na gospodarskem področju in potem, seveda, na vojaškem. Zgoraj smo omenili, da bodo sovjetski partijski forumi verjetno v kratkem povedali svoje mnenje o teh pomembnih vprašanjih delavskega gibanja na svetu sploh ter navsezadnje tudi v Sovjetski zvezi in drugih socialističnih državah. Pojasnitev je nujna, ker glede teh vprašanj je zmeda že precejšnja. Na Zahodu smo priča francoskemu primeru (francoska KP je izločila tezo diktature proletariata iz svojega programa) pa tudi italijanskemu in španskemu. V vseh teh državah komunistične partije gredo pc svojih «nacionalnih» poteh, kar izzveni popolnoma v duhu krivoverstva, če upoštevamo rezultate kongresa KP SZ (in sedaj tudi KP češkoslovaške). Komunistična partija SZ pa še ni zavzela do sedaj konkretnega stališča do nacionalističnih in deviacio-nističnih teženj. Nikoli ni s prstom pokazala, kdo so krivci. V svoji notranji propagandi ni povedala niti tistega, kar je namenila za javnost v svetu. V teh pogojih je seveda težko voditi bitko za «proletarski internacionalizem», če sovjetski delavec Z razstave psov: «Figaro» je star 13 mesecev, tehta pa 80 kg. Njegov gospodar je Glavko Švab od Sv. Ivana pri Trstu sploh ne ve, kdo je razen buržujev njegov sovražnik. Glede sovjetskih stališč pa ni pričakovati pomembnih sprememb. Brežnjev je na 25. kongresu partije dobesedno izjavil: «Mi sovjetski komunisti smatramo obrambo proletarskega internacionalizma za sveto obvezo vsakega marksista in leninista.» Še malo prej je Brežnjev dejal, da so v partiji funkcionarji, ki menijo, da je od proletarskega intema-cionalizma ostalo zelo malo in da je ta baje zastarel. Te besede so se nanašale seveda na Sovjetsko zvezo, toda prav zato so bolj zanimive. Nekaj dni po kongresu je govoril tudi Mihail Suslov, ki je bil še o-strejši, čeprav se je v glavnem zadržal le pri obravnavi zgodovinskega pomena proletarskega internacionalizma. V ZRN arhiv pevca Robsona Pri umetnostni akademiji NDR so ustanovili poseben arhiv v katerem bodo hranili dokumente o življenju in delu Paula Robsona, znanega ameriškega pevca in borca proti rasni diskriminaciji. V arhivu bodo Robsonove pesmi, posnete na 8.000 m dolgem traku, njegova pisma, okoli 1.500 fotografij ter lepaki z napovedmi koncertov in koncertni sporedi. Zbranih je tudi precej izvlečkov iz listov in revij ter odlomkov iz knjig o pčvčevi ustvarjalnosti. Belgijec Daniel Vercamer je star 26 let ter je gasilec po poklicu. Postal je požigalec in ko so ga razkrinkali je dejal, da je rad podtikal požare, da bi potem slišal gasilske sirene. Te je potem tudi posnel na magnetofonski trak, da bi jih poslušal doma. AMERIŠKE ZASEBNE ŽELEZNICE V KRIZI Tudi državna uprava pred dilemo: nacionalizacija ali nazadovanje Zaradi stečaja več zasebnih železniških družb je bilo ustanovljeno podjetje «Conrail» > Washingtonska vlada se upira nacionalizaciji iz načelnih razlogov NEW YORK, 16. — V ZDA so ustanovili novo družbo za želez-, niče. Poimenovali so jo «Consolidated Rail Corporation», ozirona na kratko Conrail. Družbo je ustanovila in finansirala ameriška vlada. Združuje pa sedem zasebnih družb, ki so zašle v stečaj zaradi vsakodnevne izgube v znesku enega milijona in pol dolarjev. Te družbe so kontrolirale železniške proge od Chicaga do vzhodne obale ter od kanadske meje do Marylanda. Nameščene so v najbolj industrijskih predelih ZDA. Ustanovitvi Conraila sledi propadu nekaterih najbolj znanih železniških družb v zgodovini Amerike, kot so na primer «Lehigh and Hudson, Reading Railroad» in še posebej «Perm Central», ki je največja ameriška železniška družba. Zgodilo se je, da je prav stečaj te zadnje družbe leta 1970, ko je zabeležila primanjkljaj več kot ene milijarde dolarjev, povzročil sedanjo krizo, ki se je končala s tem, da je bila ustanovljena nova družba. Ameriški kongres je dodelil 2,1 milijarde dolarjev kreditov Con-railu, da bi reorganiziral to področje in da bi tako lahko postalo rentabilno. Edward Jordan, ki je predsednik te nove družbe je optimistično razpoložen: meni, da bo njegovo podjetje izgubilo v prvem 'etu uprave 630 milijonov dolarjev ob sikupnem prometu v znesku 3,3 milijarde dolarjev. Potem pa se bo primanjkljaj zmanjšal in podjetje bo postalo rentabilno do leta 1980. Conrail razpolaga z več aduti, pravijo opazovalci. Predvsem gre za monopol železniških prevozov na omrežju, ki povezuje velika jezera. Pennsylvanio in Ohio z velikimi pristanišči na vzhodni o-bali. Nadalje bo deležen tudi dodatne finančne pomoči, ki jo je namenil kongres za izboljšanje železnic na osi Washington - New York - Boston in ki ima vzdevek «Severovzhodni hodnik». V dobro obveščenih krogih pa menijo, da bo Conrail trpel, posebno ob začetku, na številnih slabostih, ki so povzročile stečaj njegovih predhodnikov. Modernizacija naprav, ki so sedaj že v zelo slabem stanju, bo zahtevala prav gotovo več kapitalov, kot jih je dodelil kongres. Nekatere železniške proge njegovega omrežja s 27 tisoč kilometri niso več rentabilne, toda treba jih bo obdržati v prometu zaradi krajevnih razlogov. Pa tudi sindikati ne nameravajo popustiti glede metod dela, ker hočejo zaščititi zaposlitev. Ameriška administracija upa, da bo po gospodarski sanaciji teh železniških prog prodala v celoti to omrežje zasebnemu sektorju, če bo reorganizacija spodletela, pravijo v specializiranih krogih, se bo postavilo vprašanje: ali odpraviti resor ter prodati železniške proge in naprave drugim železniškim družbam, ali pa se bo treba odločiti za nacionalizacijo. Wa-shingtonska administracija se upira tej zadnji rešitvi, ker bi nasprotovala načelom liberalnega gospodarstva in tudi ker bi utegnila odpreti pot postopni nacionalizaciji ameriških železnic v celoti. Ameriška administracija je že rešila železnice s tem, da je pred nekaj leti ustanovila Amtrak. Gre za poldržavno družbo, ki ji je bila poverjena naloga, da skrbi za prevoz potnikov v vseh Združenih državah. Ta izkušnja ne vliva voditeljem Conraila preveč poguma V letu 1971 je Amtrak izgubil vsako leto desetino milijonov dolarjev. čeprav so jo ustanovili z namenom, da bi donašala dobiček, so kmalu izgubili to upanje. Potniki se pritožujejo zaradi za- mud (25 odst. vlakov vozi izven voznega reda), zaradi muhastih voznih redov, zaradi vagonov s slabimi napravami za klimatizi-ranje, zaradi mrčesa, prepirljivih nameščencev itd. Samo lani je moral Amtrak plačati 1,09 milijona dolarjev odškodnine nezadovoljnim j potnikom. Napori za modernizacijo te družbe so se v glavnem izjalovili. Kupili so sicer več francoskih turbo-lokomotiv, toda uspeh je izostal. Na najboljši in najbolj hitri ameriški progi, na tako imenovani-«Metroliners», ki povezuje New York z Washingtonom, vlaki ne morejo prekoračiti 120 km na uro zaradi slabe proge. Srednja hitrost vožnje pa znaša okoli 50 km. . Obstajajo pa tudi družbe, ki so rentabilne. Kriza pa grozi mnogim od sedemdesetih ameriških železniških družb. Te družbe plačujejo davke na ceste. Cestno omrežje je bilo deležno v 50 letih 323 milijard dolarjev federalnih in krajevnih kreditov, medtem ko so železnice prejele samo 209 milijonov dolarjev. Nadalje se je zgodilo, da so ta podjetja morala postopoma plačevati višje mezde, kot so jih deležni šoferji tovornjakov. Ostalo je opravila, slaba uprava in nezmožnost železnic, da bi spoznale, da bi se morale modernizirati. Ameriške železnice bodo lahko preživele to krizo, pod pogojem, da se koncentrirajo in se specializirajo za prevoz, ki je drugače nenadomestljiv. Gre tu predvsem za prevoze žitaric, premoga in avtomobilov. To pa bi pomenilo pomembno okrnitev enega od največjih svetovnih železniških o-mrežij, ki meri okoli 330 tisoč kilometrov. Za sedaj pa je potrebna rastoča podpora države področju, ki je bilo pred enim stoletjem najtrdnejši steber ameriškega kapitalizma. iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Pogovori o davkih Kako izračunamo samoobdavčitev ali nekaj o «zloglasni» vrsti 37 V prejšnjih pogovorih smo govorili o uvodni strani obrazca 740 ter o nepremičninskih dohodkih, ki se prijavljajo v okvirih A) in B). Danes bomo prav na kratko omenili okvir C), ki je namenjen prejemkom delojemalcev in upokojencev ter še nekaterim drugim davkoplačevalcem (sejnine občinskih, pokrajinskih in deželnih svetov itd.). Ločeno za moža, ženo in mladoletnike se vpišeta za vsakega dajalca dva zneska: obdavčljivi dohodki in davčni odtegljaji, ki jih lahko vsakdo dokaj lahko razbere iz obrazcev 101 (prvi so navedeni pod postavko 8, drugi v postavkah 19 in morebitno 20; od njihovega seštevka se odtegne mo- tiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Patronat KZ - INAC svetuje DVE POKOJNINSKI ZAVAROVANJI NISTA DOPUŠČENI ISTOČASNO Vpr.: «Kof specializiran delavec sem zaposlen nekaj let pri večjem podjetju v industrijski stroki in mi seveda na plači redno zadržujejo prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Doma imam nekaj zemlje in, čeprav ne ravno intenzivno, ob prostem času še vedno gojim kmetijstvo, predvsem za domačo rabo, ker sem vpisan v SCAU že od vsega začetka. Te dni sem se začudil, ko sem prejel od davkarije še en poziv, naj plačam še nov davek za kmečko zavarovanje, kar me sedaj res bremeni. Se ne bi morda dalo urediti, da bi ne več plačeval za zdravstveno zavarovanje, saj imam boljšo «kašo» na svojem delu, tako bi nakazoval prispevke le za kmečko pokojnino.» E. B. Zgrešena vladna politika do kmetijstva je povzročila po celi državi «beg» kmetovalcev s svoje zemlje, ker je zaposlitev v industrijskih dejavnostih zanesljivejša, zahteva manjše število delovnih ur in je še rentabilejša povrhu. Tudi vi ste eden izmed teh podrejenih delavcev, ki se posvečajo delu na svojem posestvu le «po u-rah» ali «a part-time», kolikor mu dopuščajo delovne obveznosti. To je vse v redu, saj je lepo od vas, da niste povsem zanemaril svojega posestva. Z zavarovalnega vidika pa obstaja velika nepravilnost, ki vam povzroča sedanje težave in nalaga vedno večja finančna bremena. Vi ste namreč zavarovani dvakrat pri dveh različnih skladih, saj plačujete prispevke za pokojninski sklad in za zdravstveno oskrbo tako pri splošnem obveznem zavarovanju kot pri posebnem upravljanju neposrednih obdelovalcev. Po obstoječi zakonodaji je namreč lahko podrejeni oziroma avtonomni de- | lavec istočasno zavarovan le pri enem pokojninskem skladu, in sicer za tisto dejavnost, ki jo pretežno opravlja. V našem slučaju ste zavarovan kot podrejeni delavec in pravzaprav nimate lastnosti, da bi plačeval tudi za kmečko zavarovanje, saj se vi sedaj le občasno posvečate kmetijstvu. Dejansko ste ostal še vpisan v SCAU in kar naprej plačujete prispevke, ker niste javil, da ste se zaposlil pri podjetju. Tako so neveljavni kmečki prispevki za pokojninski sklad in vam jih ne bodo upoštevali pri izračunavanju zneska pokojnine, za zdravstveno oskrbo pa plačujete dvakrat, pravzaprav prispevate za kmečko bolniško blagajno, ne da bi se posluževal njenih uslug. Ker ni mogoče, da bi se izognil plačevanju le za kmečko zdravstveno oskrbo (kar se v vsakem primeru niti ne bi splačalo), vam svetujem, da se zbrišete iz kmečkega zavarovanja, saj boste lahko kljub temu vseeno občasno delal na svoji zemlji. Tako boste plačeval le malenkosten prispevek za zavarovanje proti nezgodam pri kmečkem delu. DOZORELI OBROKI KMEČKE POKOJNINE Vpr.: «Po skoraj dveletnem čakanju (delno sem tudi sam kriv, ker dvakrat nisem mogel na pregled 1NPS zaradi bolezni), mi je zavarovalni zavod vendarle priz- nal invalidsko kmečko pokojnino. Ker mi pritiče pokojnina od maja 1974 dalje, bi rad vedel, kol$co denarja mi je 1NPS dolžan izplačati in če mi bi lahko razložil posamezne poviške.» S. G. Na zavarovalnem področju velja za vse pokojninske vloge (razen družinske pokojnine), da dozori pravica do mesečnega nakazila od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi ustrezne prošnje. Ker navadno likvidira zavarovalni zavod pokojnine z veliko zamudo, pritičejo nato koristniku vsi že dozoreli in neizplačani obroki pokojnine, poleg tega pa še pravica do negativnih o-bresti od četrtega meseca po vlogi. V vašem primeru vam od vsega začetka pritiče minimalna kmečka pokojnina, zato si bomo skupaj ogledali posamezne poviške. Leta 1974 je kmečka pokojnina znašala po 34.800 lir mesečno, za prvih šest mesecev leta 1975 pa se je povišala za 13.000 lir (47.800 lir), s 1. julijem 1975 pa je stopilo v veljavo izenačenje pokojnin avtonomnih delavcev z minimalnimi pokojninami podrejenih delavcev, se pravi, da so poskočile na 55.950 lir. Z letošnjim letom pa znaša pokojnina 66.950 lir mesečno: potemtakem je do danes dozorelo v vašo korist približno milijon 200 tisoč lir neizplačanih pokojninskih obrokov. V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja rita-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC. Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 In popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. rebitni znesek, ki je zaznamovan v postavki 22). 1 * • Okvir D) se uporablja samo za morebitne zaostanke ali za odprav-ninske likvidacije; podatki so razvidni iz drugega dela obrazca 101 ali obrazca 102 (samo za likvidacije). Kdor je bil deležen tovrstnih prejemkov, je vedno dolžan položiti obrazec 740! Našo pozornost bomo v današnjem in prihodnjem pogovoru posvetili okviru N), ki je na zadnji strani prijave, saj si bo moral med drugim prav tam prijavlje-nec (ali prijavljenci) izračunati svoj dohodek s tako imenovano sa-moobdavčitvijo — strah in trepet davkoplačevalca, če bo naš bralec količkaj pozorno sledil našim razlagam bo spoznal, da je operacija dokaj lahka. V prvem delu okvira N) so povzetki dohodkov in davčnih odtegljajev, kakršni so prikazani v o-kvirih od A) do L) s pripombo, da se prvi (dohodki) napišejo v stolpcih 1), 2) in 5), drugi (odtegljaji) v stolpcih 2), 4) in 6. Za nepremičninske dohodke (A in B) se odtegljaji ne napišejo, ker jih pač ni. Za nepremičninske dohodke se dohodki za D (mož) ali (žena) če je mož nemanič, za M (žena) ih F (sin) povlečejo iz u-streznih okvirov, medtem ko so v ostalih okvirih tako dohodki kot odtegljaji že razdeljeni za vsakega družinskega člana posebej. Vse posamezne dohodke in odtegljaje nato seštejemo v vrsti 30; vse skupaj pa zopet seštejemo in napišemo v isti vrsti pod veliko puščico in na ta način dobimo skupne kosmate dohodke. Ta seštevek je važen, ker nam pove če bomo morali dohodke združeno ali ločeno obdavčiti, če so le-ti namreč nad, oziroma izpod 7 milijonov lir (stvar bomo pozneje bolje razložili). Kot smo že večkrat pojasnili i-ma tako D, kakor M in F pravico, da odtegne od kosmatega dohodka (vsak zase) določene odtegljaje, ki nimajo nobenega opravka s popusti na samem davku, o katerih bomo govorili prihodnjič. Vsi ti odtegljaji se navedejo v vrstah od 31 do 34. V vrsti 31 se vnese v celoti davek ILOR, ki so nam ga odmerili s kartelami, ki so nam jih dostavili med letom 1975. Pozor: zneski letošnjih kartel ILOR, ki jih prav te dni dostavljajo in ki so plačljivi v nekaterih primerih v obrokih še v letu 1977, bodo dobri za odtegljaje v prijavi, ki jo bomo sestavili prihodnjo pomlad. Vsi drugi neposredni davki (zaostanki družinskega davka, davka na zgradbe itd.) se lahko odtegujejo le v polovični meri. Dopolnilni davek (complementare) ne pride v poštev. V vrstah 32, 33 se navedejo morebitne ostale odtegljive postavke, o katerih smo, kot rečeno, pred kratkim obširno govorili. Vse postavke morajo biti dokumentirane s fotokopijo in oštevilčene. Namesto postavk od 32 in 34 lahko delodajalec in upokojenci zberejo pavšalni odtegljaj 18.000 lir v vrsti 49. 7 ;, o mečno » Če od kosmatih dohodkov (skupek I) odštejemo odtegljive .postavke (skupek II), dobimo čisti in torej obdavčljivi dohodek. In tu zopet nekaj pozornosti: če znesek, ki je na koncu vrste 30, presega 7 milijonov lir, bomo dohodke v vrsti 36 sešteli in jih vnesli v zadnji stolpec pod navzdol obrnjeno puščico. Če so združeni dohodki izpod 7 milijonov lir (vrsta 30) bomo pustili pravkar navedeni prostor pod puščico prazen. Prišli smo končno do «zloglasne» vrste 37, kjer je prostor za kosmato samoobdavčitev. V vrsti 36 i-mamo torej zaznamovane ločene, obdavčljive dohodke moža, žene in mladoletnikov, če združeni kosmati dohodki, navedeni pod prvo puščico, presegajo 7 milijonoc lir (in samo v tem primeru) smo v zadnji vrsti, kot že povedano, navedli pod drugo puščico tudi sku-piček vseh dohodkov, sicer smo pustili ta prostor prazen. Gre sedaj za obdavčitev teh dohodkov. Ločeno bomo obdavčili dohodke za D, M in F, če že večkrat omenjeni združeni dohodki ne presegajo 7 milijonov lir, skupno pa bomo obdavčili dohodke, na znesek, ki je naveden pod drugo navzdol obrnjeno puščico. Kaj moramo napraviti? Vsem je že morda znano, da je bila lani v veljavi enotna davčna progresivna lestvica, enaka za vse davkoplačevalce (10 odst. obdavčitve do 2 milijonov lir, 13 na naslednji itd.). Na strani 9 ministrskih navodil je zelo praktična lestvica, ki nam omogoča brez posebnih težav izračun kosmatega davka na kakršenkoli dohodek. Praktični primer bo ponazoril u-porabo lestvice. Vzemimo, da s. dohodki moža (D) 4.500.000 lir, žene (F) pa 2.500.000 lir. V letu 1975 nista imela postavk, ki bi jih lahko odtegnila od kosmatih dohodkov. Njun skupni dohodek ni torej presegel (kot je razvidno na koncu vrste 30 pod prvo puščico) 7.000.000 lir, ker je prav ta njun skupni kosmati dohodek. Potemtakem ne gre za združeno pač pa za ločeno obdavčitev. Mož ima, kot rečeno, za 4.500.000 lir dohodkov. Poglejmo omenjeno lestvico; takoj bomo razbrali, da znaša davek na prvih 4.000.000 lir 490.000 lir. Na preostanek 500.000 lir pa bomo zaračunali 19 odst. t.j. 95.000 lir, se pravi skupaj 585.000 lir. To je ločena obdavčitev za moža. E-nako bomo ravnali z ženinimi dohodki (2.500.000 lir) in dobili njeno obdavčitev v iznosu 265.000 lir (200.000 plus 13 odst. na 500.000 lir). Na koncu vrste bomo obe ločeni obdavčitvi združili v skupni znesek, ki ga bomo vpisali na koncu vrste 36 v znesku 850.000 lir (585 tisoč plus 265 tisoč lir). Sedaj pa primer združene obdavčitve. Možu pripišemo kot zgoraj 4.500.000 lir dohodkov, ženi pa 2.600.000 lir, skupaj tedaj 7 milijonov 100.000. Znesek je zabeležen na koncu vrste 36. Tokrat bomo morali opraviti skupno obdavčitev na navedene združene dohodke v iznosu 7.100.000 lir. S pomočjo lestvice bomo takoj prišli do kosmatega davka v znesku 1.770.000 lir, t. j. za 820.000 lir več kakor v prejšnjem primeru, čeprav se je skupni znesek zvišal le za 100.000 lir. Glede samoobdavčitve je za danes vse. Prepričali smo se, da gre za preprost račun, ki mu je lahko vsakdo kos. K,,, Na ta način smo prišli do kosmatega davka, od katerega bomo odtegnili po zakonu predvidene popuste in končno prišli na davek, ki ga bomo morali položiti potom bančnega zavoda v državne blagajne, seveda če med letom nismo v celoti ali deloma naš dolg že poravnali (n. pr. z mesečnimi odtegljaji na plači). Toda o tem prihodnjič! ANAGRAFSKO BIVALIŠČE IN DAVČNI DOMICIL Vprašanje: Stanujem v okoliški občini, svojo trgovino imam v Trstu. Moram zaradi tega prijaviti svoj davčni domicil v mestu, kot to zahteva zabeležba, na uvodni strani prijave (puščica pred okvirom «posebni podatki»)? y. V. Odgovor: Navedite samo nasiov v občini, kjer ste anagrafsko vpisani, in izpustite prazno vrsto o davčnem domicilu, ki je v vašem primeru v občini anagrafskega vpisa. Davčni domicil se namreč lahko prenese izven občine anagrafskega vpisa samo na izrecno in utemeljeno prošnjo davkoplačevalca s posebnim pooblastilom davčne oblasti. Svojo prijavo boste potemtakem lahko predložili na vaši okoliški občini, nikakor ne na tržaški občini. Kot vam je znano, se lahko prijave dostavijo osebno ali po pošti (priporočeno) tudi na pristojni okrajni davčni urad (ufficio distrettuale delle imposte dirette). V tržaški pokrajini posluje en sam ustrezni urad v Trstu. Na Goriškem sta dva urada in sicer v Gorici (med drugim je pristojen za občine Zagraj, Kr-min, števerjan in Sovodnje) ter v Tržiču (Monfalcone), ki obsega tudi občini Doberdob in Ronke. V videmski pokrajini je kar pet u-radov. Pod videmski urad spadajo vse občine Beneške Slovenije, Tolmeč (Tolmezzo), je. med drugim zadolžen za neposredne davke v občinah Trbiž in Naborjet -Ovčja ves. Z dostavo prijave na napačni naslov (prej ali slej jih bodo pač naslovniki odposlali na pravo mesto) lahko prijavljenec zgubi predvideni rok, če namreč dokument ne pride pravočasno na pristojni davčni urad. Toliko glede fiskalnega domicila. Posebno pravilo pa velja za davščino ILOR, ki bo šele z letom 1978 dodeljena krajevnim ustanovam (občinam, pokrajinam, deželam, turističnim ustanovam, trgovinskim zbornicam). Prav zaradi krajevne razdelitve je potrebno navesti občino, kjer se ustvarjajo dohodki podvrženi ILOR. Videli smo že, da je ločitev po občinah obvezna pri nepremičninskih dohodkih. Prav tako pa je obvezna pri podjetniški in profesionalni dejavnosti. Tako bo trgovec ali obrtnik, ki ima svoj anagrafski fiskalni domicil v Dolini, pripisal svoje dohodke za obdavčitev ILOR občini Trst, če je med letom imel svojo trgovino ali svojo delavnico na območju tržaške občine. SOBOTA, 17. APRILA 1376 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: OTROŠKE RISBE 12.55 Simfonični koncert Simfonični orkester milanske radiotelevizije bo pod vodstvom Nina Sanzogna izvajal Sibeliusove in Ghedinijeve skladbe, kot solist pa bo nastopil flavtist Gazzelloni 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Odprta šola 14.45 ROTO 20 — Italijanske kronike 16.45 Program za mladino: Benove pravljice — ŠOLAR 17.00 Flikove in Flokove povesti 17.05 Program za mladino: DEDALO 17.55 Izžrebanje loterije 18.00 Nabožna oddaja 18.15 ČLOVEK — Zgodba, ki jo je svet pozabil 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1 19.30 Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 L’ULTIMO FIDANZAMENTO Kanadske kinematografije skoraj ne poznamo. To velja posebno za najnovejšo proizvodnjo. Film, ki ga bo predstavila televizija so sicer prikazali v originalni obliki na srečanjih v Sor-, rentu leta 1974. In vendar gre za film, ki je pomemben po svoji vsebini, kulturi in tudi informaciji. 22.15 A — ž: Dogodek, kako in zakaj? 22.50 DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 18.00 Rubrike dnevnika št. 2 18.25 Srečanje z Danielom Vigliettijem 19.00 Kratke vesti dnevnika št. 2 19.02 Športna sobota 19.30 DNEVNIK 20.45 GLASBENA ODDAJA ' Oddajo je pripravil Luciano Berio, sodelovali pa bodo Canthy Barberian, Sandra Mantovani, Antonello Venditti, Anna Casalino, Maria Carta in drugi 21.40 Danes v Italiji: ZMAGOVALEC Preden se povzpne na ring, neki boksar premišlja o svojem življenju. Sad njegovega razmišljanja je ta, da sklene, da ne bo v boju nastopal š tisto surovostjo in nasilnostjo, 22.40 DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.30, 10.35 in 12.00 TV ŠOLA ČSSR in Madžarska, Vzgojna posvetovalnica, Partizansko gledališče itd. 13.25 Katowice: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ŠVEDSKA — NDR 16.00 študij na univerzi: Matematika Kaj je matematika, kako se je razvijala, kakšne so njene osnove in nadaljnje perspektive, kako poteka študij matematikov pri nas in kje se zaposlujejo. Na ta in podobna vprašanja skuša odgovoriti današnja oddaja 16.20 Veliki raziskovalci — serijska nadaljevanka 17.10 Obzornik 17.25 športno popoldne 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 ČASOVNA STISKA — celovečerni film Ministrskega predsednika sira Shieldsa bega misel, da bo njegov sin Norman morda prodajal časopise v Westminstru. Z veseljem sprejme Barlettovo ponudbo, da bo zaposlil Normana pri svojem časniku. Njegova ponudba pa ni brez razloga. Upa, da bo za nagrado dobil službo v ministrstvu. Norman odide v Tin-mouth in že takoj ob nastopu službe povzroči splošen hrup. Bar-lett je razburjen, toda si noče uničiti možnosti za napredovanje s tem, da bi odpustil Normanna. Zato naroči Eleonori, poročevalki časopisa; naj piše poročilav-ki 'bodo usmerjena proti laburistični skupini mestnega sveta, ki jo vodi Corcaran. Ta poročila so precej zlagana in pošteni in naivni Norman s pomočjo Aldermanove hčere' riapiše članek, ki razkriva pravo resnico. 21.40 Moda za vas 22.55 Jazz na ekranu Koper — barvna 17.25 športno popoldne 19.30 Otroški kotiček — risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Decameron «O UROČENEM PISMU» — kratki film 21.10 Pionirji letalstva — peti del 22.00 Hokej: SZ — ČSSR TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Popoldanski koncert; 14.45 Dejstva in mnenja; 15.45 Avtoradio; 16.00 Franz Joseph Haydn; 17.20 Solistične skladbe tržaških avtorjev; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Romantična simfonična glasba; 19.15 Liki iz naše preteklosti; 19.30 Angleški virginaiisti; 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 «Poimrak» radijska drama»; 21.30 Godalni orkester. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 10.00 Z nami je. . .; 10.35 Literarna oddaja; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester Molinari; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Vrstijo se plošče; 14.35 Italijanski zbori; 15.00 Orkester Borghesi; 15.45 Slovenski pevci; 16.45 Primorski periskop : Zadnji trentarski vodič; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 20.45 Glasba za konec tedna; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Glasbena oddaja; 14.05 Instrumentalna glasba; 15.40 Mozartove skladbe; 17.05 Izžrebanje loterije; 18.00 Lahka glasba; 19.15 Nabožna oddaja; 19.30 Radijska opera «Jerusalem»; 22.10 Plošče; 22.40 Orkester lahke glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranje popevke; 8.40 Orkester Coniff; 9.35 Melodrama; 10.35 Najnovejše plošče; 11.35 Igra kitarist Almeida; 12.40 Jazz; 13.35 Glasbena oddaja; 15.40 Instrumenti in glasba; 16.35 Filmska glasba; 17.30 Posebna reportaža; 19.05 Mahalia Jackson in Paul Robeson; 21.30 Glasba v večeru. SLOVENIJA 9.00„ 13.00, 17.00, 19.00, 24.00 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 10.00 Danes dopoldne; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.00 Dogodki in odmevi; 16.45 S knj;/nega trga; 17-® Na poti v Colombo; 18.05 Pogovor s poslušalci; 19.40 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Radijski radar; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V svojem poslovanju boste dosegli zavidanja vreden uspeh. Imejte več razumevanja do družinskih članov. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Potrebno je, da si v delu poiščete-ustrezno pomoč. Pazite, da ne pokvarite nekega lepega prijateljstva. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neki uspeh vam bo omogočil določene spremembe v sistemu poslovanja. Vaša upanja se bodo u-resničila. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ognite se nekaterim manjšim sporazumom in bodite bolj pomirljivi. Neki prijatelj bo spremenil odnos do vas. LEV (od 23. 7. do 22. -8.) S svojo dinamično dejavnostjo si boste zagotovili lepe uspehe. V čustvenih odnosih ne pričakujte novih razvojev. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Trenutek je posebno ugoden za sklenitev večjih finančnih sporazumov. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10-> Jutranje ure vam bodo PrjneS. prijetno presenečenje na finan nem področju. ŠKORPIJON (od 24. 10. do /f 11.) Prejeli boste zunanjo P?rP ro, ki vam bo zagotovila oduc ^ perspektive. Prijetno vzdušje družini. ■, STRELEC (od 23. 11. do 20. 1^ Ne povečujte obstoječe DaP. med sabo in sodelavci. Neki černi razgovori vas bodo moc razburili. . \ KOZOROG (od 21. 12. do 20. w Vse današnje pobude vam h° spodletele, ker ste preveč Povr J Ne navdušujte se nad novim P jateljstvom. 1Q VODNAR (od 21. L do ^ Storite kar je v vaših močeh, se izkopate iz neprijetnega P žaja. Nasprotovanja v custv odnosih. „ „ ct,.. RIBI (od 20. 2. do 20._ šajte premagati vse ovire 1 , spelo vam bo rešiti neko z P teno vprašanje. KULTURA 55. IN 56. ŠTEVILKA IZ ZBIRKE VODNIKOV Po poteh velikega tolminskega punta Koristen zgodovinsko-domoznanski vodnik izpod peresa zgodovinarja B. Marušiča Veliki tolminski punt iz leta 1713, katerega 260-letnico je nadvse slovesno proslavila Tolminska spomladi pred tremi leti, v svojem času ni bil razburkal le nekdanje Tolminske, ampak je njegov revolucionarni vpliv segel čez Vipavo in Kras v Brkine in Istro ter na obrobna ozemlja beneške republike. O tem tolminskem puntu je bilo že veliko napisanega, zlasti še v zadnjih letih, ko se je Slovenija spominjala 400Tetnice slovensko-hrvaškega punta pod vodstvom Matije Gubca. Mnogo je zgodovinskih razprav in člankov, ki se dotikajo tolminskih puntarjev, in ni bil le en pisatelj, ki ga je zamikala junaška, a tragična izkuš-' nja tolminskih tlačanov. Med leposlovnimi deli so Pregljevi «Tolminci» nedvomno najveljavnejši pričevalci tolminske uporniške preteklosti. A do zadnjih let nismo imeli samostojnega zgodovinskega dela, ki bi v zaokroženi obliki Predstavljalo ta legendarni tolminski punt v celotnem njegovem obsegu. Verjetno je prav velika tolminska obletnica spodbudila zgo-govinarja .Branka Marušiča, da je zbral dostopno gradivo in za proslavo v Tolminu pripravil ciklostirano brošuro o velikem tolminskem puntu. Isto delo je v nadaljevanjih izhajalo v Primorskem dnevniku in Primorskih novicah, nazadnje pa je izšlo tudi v tiskani obliki. Še zmeraj pa je manjkal skrben, a ne preobširen žepni vod-mk, ki bi posameznikom, zlasti pa skupinam, ki obiskujejo tolminske m primorske kraje, nudil potrebne podatke o znamenitem puntu in krajih, ki so z njim tako ali drugače v zvezi. Tudi za tako delne je poskrbel Branko Marušič. K°t 55. in 56. številka iz Zbirke vodnikov, ki jih pod naslovom Kulturni in naravni spomeniki Slovenije izdaja Zavod za spomeniško varstvo Slovenije, sta izšli knjižici žepnega formata Branka Marušiča Po poteh velikega tolminskega punta, prvi in drugi del. V prvem delu pisec v zgodovinskih in zemljepisnih črtah predstavi Tolminsko do časa upora ter opiše prvo obdobje punta, ki tra-la od zadnjih dni marca 1713 do srede aprila istega leta. Ob fotografijah raznih risb in litografij Tolmina, Kanala, Gorice in šte-verjana iz 17. oziroma 18. stoletja se pri branju tako kot tolminska kmečka vojska pomikamo navzdol ob Soči in spoznavamo vse,; 'rar zgodovinskega ali spomeniškega hranijo ali izpričujejo kraji kot Tolmin, Volče, Mengore, Most- na Soči, Ročinj, Avče z Nadavčem, Kanal, Krstenica, Goljevica, Pri-tosje. Sv. gora, Solkan, števerjan, m končno Gorica. Zgodovinska pripoved o puntu Se tu in tam prepleta s kulturnozgodovinskim potopisom. Prvi del •'imi, se zaključi na goriškem Travniku, kjer so 28. marca 1713 tolminski puntarji ogrožali palačo grofa della Turre ((tam stoji danes tako imenovana vladna palača ali stavba prefekture), na tistem zgodovinskem trgu torej, kjer so 20., 21. in 22. aprila naslednjega leta (1714) rablji obglavili in razčetverili 11 vodilnih tolminskih puntarjev. Drugi del je nekaj strani debelejša knjižica, ki obravnava drugo obdobje velikega tolminskega punta, ko se je ta razširil in zajel ozemlja «daleč zunaj prvotnega žarišča: skoz* Vipavsko dolino in Kras je segel v Istro, čez deželne meje na vzhodu in jugu v sosednjo kranjsko deželo in dosegel na zahodu čez Brda in zahodni Kras tudi beneško Furlanijo.» Pisec tu obravnava nekatere manjše upore ali spopade, navaja tudi zanimive listine, ki jih o u-poru tolminskih podložnikov pošilja cesarju goriška deželna gospoda, potem pa se več zadrži ob treh pomembnejših žariščih v drugem obdobju punta, to se pravi, da nas seznani s puntarskim gibanjem na območjih podložnikov rihemberškega, devinskega in švar-ceneškega (Brkini, sev. Istra) gospostva. Če je v prvem delu poudarek na Tolminski in v njem predvsem sredina začetkom punta in uspešnemu prodoru Tolmincev v deželno mesto Gorico, pa iz drugega dela spoznamo, da je bil boj Tolmincev kot iskra, ki je vžgala skozi stoletja rastočo in težko naloženo grmado kmečkega nezadovoljstva na vsem Primorskem. V drugem delu zvemo tudi za vse posledice in kazni, ki jih je gosposka naložila upornim kmetom. Avtor zaključi: «Upor leta 1713 so oblasti krvavo zatrle. Kmetom ni prinesel nobenih sprememb in po uporu je ostalo vse pri starem. Več kot sto let pozneje je revolucija 1848 tudi primorske kmete rešila fevdalnih obveznosti, popolno gospodarsko in socialno osvoboditev pa jim je prinesel šele veliko poznejši čas.» Tudi v drugem delu so med zgodovinsko pripovedjo o puntu posejani kratki zgodovinski opisi krajev in gradov, ki jih je upor zadeval, med katerimi pa je skoraj večina gradov le še v razvalinah, zemlja jih je že skoraj prekrila. Tako si sledijo kraji in gradovi ' Rihemberk : (tu najdemo tudi vse pomembne podatke o sedanjem Braniku), Preserje (c. sv. Katarine)! Štanjel, Kbbditj, 'Vipavski križ, Devin, švarcenek (sedaj razvaline pri vasi Podgrad pr; Vremah), Podgrad pri Vremah, Novi grad (sedaj razvaline Stari grad pri Podgradu v Brkinih), Socerb (nekdaj Strmec), Škulje (ostanki gradu pri vasi Velika Brda pri Hruševju), grad nad vasjo Orehek (pri Postojni, ohranjeni še tri stolpi in nekaj obzidja), školj (razvaline v Goričah pri Famljah), Famlje, grad Podbrje (tudi Rože-nek) pri Podnanosu, Podnanos. Po raznih risbah in Valvasorjevih bakrorezih iz knjižice si lahko predstavljamo vse te gradove, od katerih so nekateri še danes veličastne zgradbe, čeprav še ne povsem obnovljene, medtem ko sta druge pometla zob časa in ljudska sila. Prvj to drugi del vodnika krasi nekaj del Rika Debenjaka, tako med besedilom, kot tudi na zadnjih straneh platnic (lesoreza Žena iz Brd in Kraševka). Na sredi vsake knjižice je odgovarjajoči del zemljevida punta (izd. Ana Sirk), medtem ko so s starinskimi zemljevidi Goriško - Gradiščanske domiselno zasnovane prve in druge strani platnic. Škoda pa je, da ni objavljena fotografija kraljevega reliefa v Tolminu, edinega spomenika velikemu tolminskemu puntu. Bogat seznam literature na koncu bo prišel prav vsem, ki jih snov globlje zanima. Lahko sklenemo, da sta knjižici Po poteh velikega tolminskega punta pretehtano in zgledno pripravljeno delo. Pisec se zvesto drži naslova, hkrati pa tudi poda sklenjeno zgodovino krajev, ki jih srečujemo v zvezi s puntom, in povsod opozori tudi na dogodke in spomenike NOB. Prikupno je menjavanje različnega tiska, ki ponazoruje potek upora in opis krajev ter gradov; tako se veča preglednost in bralčevo oko se odpočije. Uporaba verzov iz Gradnikovega soneta na obeh začetkih, zgodovinska primerjava s Pregljevimi Tolminci, pestro slikovno gradivo in umetniški dodatki potrjujejo zraščenost naše umetnosti z bojem ljudstva in hkrati lepo plemenitijo drobno, a po gradivu pomembno delo, ki ga bodo hvaležno sprejeli v roke vsi tisti, ki jim je kaj do junaške in težke preteklosti naše slovenske zemlje. T. P. PRED PREDAVANJEM V KULTURNEM DOMU M. Dogo: Svetozar Markovič «Il socialismo nei Balcani» Italijanski prevod petih najznačilnejših Markovičevih spisov ob 100-letnici smrti velikega srbskega politika in socialističnega teoretika Svetozar Markovič imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiimiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia MARIBORSKO KULTURNO PISMO Aplavz za novo Partljičevo «Ščuko» Drugi del komedije «Ščuke pa ni» z naslovom «0, ne, ščuke pa ne» še uspešnejši od prvega Prožen, dinamičen in uigran ansambel - Koroški zamejski likovniki «Mladjevci» v Rotovžu Dobrih dramatikov je malo, komediografov še manj. Zato je toliko bolj vredno pozdraviti najnovejšo komedijo Toneta Partljiča, O, ne, ščuke pa ne. Slovenska dramatika je z novo, na sodobno struno uglašeno komedijo, obogatila prav tisto polje gledališkega ustvarjanja, kjer naša dramatika najbolj boleha: v pomanjkanju dobre sodobne komedije. To vrzel zdaj uspešno odpravlja Tone Partljič. Doseči to, v današnjem, čeprav še tako «norčavem» svetu, ni lahko. Potrebni so možatost, talent in bistro oko. In seve, znanje. Znane so komedije, ki po svoji plehkosti in puhloglavi blebetavo-sti prej dolgočasijo kot kratkočasijo. So celo komedije, s katerih zapuščaš gledališče bolj žalosten kot vesel. Zato je komedija, pri kateri se lahko od srca nasmeješ toliko več vredna, skratka, je celo dragotina. Takoj v začetku je trèba pri-slutili, da imamo j biti, da sedanja «Ščuka», tako po : ...j: j..! vsebini kot po svoji izgradnji, «plava» mnogo bolj sproščeno že v prvi njegovi komediji Ščuke pa ni, smo ' J‘ !-------------- Slovenci v svoji sredi duhovitega kožerja, ki «drži času zrcalo». S sedanjo komedijo je samo potrdil, da naše slutnje niso bile zaman. Tudi našemu upanju se ni izneveril. Podaril nam je komedijo in ponovno dokazal, da. smo z njim pridobili dobrega komediografa, ki zna razkriti našo vsakdanjost na odru z mnogo poguma. Brez licemerstva stopi pred gledalca in mu vrže v obraz: «Takšni smo! Kaj se bomo delali lepše!» Bridka resnica, ki ne prizadene ostro. Ovita je v smeh, ki blaži. Prav to je vrlina nove komedije: razkrije slabosti človeka in njegovega občestva, na da bi žalila. Nasprotno! Celo razvedri gledalca in ga prisili, da se smeje — lastnim slabostim. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimf imiii m iiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiimmitiiiiiiiiii V ZALOZBI MMMNSM KNJIGA I Sedem knjig Josipa Ribičiča našega tržaškega rojaka je uredila mladinska pisateljica Branka Jurca Tiskovna konferenca, ki jo je Pred dnevi priredila založba Mla-‘nska knjiga v prostorih Pionir-knj žnice v Ljubljani ob hkrat-e® izidu sedmih izbranih knjig ^ladinskega pisatelja Josipa Ribi-ica je kjia p0j. ve£ p0(ja_ .. Itev pisatelja, ki si je s svo-J m neutrudnim pisateljskim, zla--,1. Pa organizatorskim in uredni-Kitn delovanjem pridobil med na- šimi Pajmlajšimi že zdavnaj veliki Sled in ljubezen. Bila je v bistvu °vo odkrdje pisatelja, ki je bil oslcj jn morc]a samo zato, ker je ^* * * * v°je delo posvetil izključno mla-ln>. po krivici zapostavljen v smi-11 velike, resnične literature za arasle, čeprav je na drugi strani Pnt res, da je «stremljenje po kva-n,etno dobri mladinski knjigi pri ,as na Slovenskem tako rekoč v S|.!Vl- Po izvirnih mladinskih spi-11 starejših pisateljev predvojne generacije (Levstik, Stritar, Župančič, Kette), katerih dela doseglo in nekatera celo prekašajo "'^Ptoiško vrednost del velikih na-d°v (Martin Krpan, Ciciban;, je Povsem razumljivo stremljenje no-s literarne generacije, da skuša o^eči te vzore,» kot je zapisal R?S*P Ribičič že 1938. leta in te ■fgove da tako rečemo program-®. besede o mladinski literaturi ■iajo še danes. Še več. Svoj Program je tudi sam v svojem dol-& letnem delu ir pisanju potrdil ostvarh ,n tako nam sedem nje-& ym knjig v izboru iz njegovega 'sirnega m doslej še nepovezane-n 10 todi ne pravilno ovrednote-■ opusu, nedvomno priča, da J Kib čič zdaj dokončno vstopil klasiko naše mladinske književnosti. ?jOnka Jurca, prav tako znana . . inska pisateljica, se je lotila eJanja izbora iz Ribičičevega o-naS? ‘n nam tako v prvi knjigi pod L ,vom Ptička noče v grad, zbra-n- kratke pravlj ce za najmlajše, jegove, cjanes £e znamenite iz-te nleva*ke in igrice, ki kažejo 5 nak avtorjev posluh za najmlaj-ia 1' dru^ knjigi izbora je ob-voinena danes zelo popularna in rkokrat ponatisnjena Ribičiče-zv ^0,vest Nana mala opica, tretji ezek izbora pa nosi naslov «ihcev škrat, četrta knjiga sna naslov Trije na pohodu, peta knjiga prinaša morda najpopularnejšo Ribičečevo partizansko povest Rdeča pest, medtem ko sta zadnji-dve knjigi avtobiografskega značaja in presegata okvir in meje mladinske literature ter sta po svoji vsebi- ni, iskrenosti in tudi literarni vrednosti odlično branje za slehernega. Gre za šesto knjigo pod naslovom Moja mlada leta in sedmo pod naslovom Za zapahi. Če je urednica Branka Jurca v prvi knjigi napisala tudi jasen in pregleden Ribičičev življenjepis, namenjen in napisan za mlade bralce, potem ima sedmi, zadnji zvezek izbora ob koncu odličen n tehten esej pod naslovom Ob Ribičičevem delu izpod peresa pisatelja Ivana Potrča in priloženo Ribičičevo bibliografijo, ki j je sestavila Tatjana Hojan. Oprema celotnega izbora je bila v kah Irene Tršar, medtem ko je ilustracije prispeva! Milan Bizovičar. Tako bi lahko poročilo o tiskovni konferenci ob( izidu obširnega Ribič čevega izbora tukaj zaključili, vendar naj dodamo še nekaj, kar je še posebej zanimivo in pomembno za tržaške Slovence. Ribičič je namreč pred prvo svetovno vojno, med njo in tudi po njej, dokler je bilo mogoče, deloval v Trstu ne samo kot slovenski učitelj, temveč tudi kot mlad nskf pisatelj in urednik. Ko je začel namreč 1922. leta urejevati tržaški mladinski list Novi rod (drugi letnik in dalje), je iz tega lista, ki ga je začela izdajati v Trstu Zveza slovenskih učiteljskih društev kot svojo manifestacijo ,ki naj ohranja slovensko besedo tudi pod fašizmom, ustvaril najboljši takratni slovenski mladinski list sploh, saj je uspešno povabil k sodelovanju celo plejado naših takratnih najboljših književnih tvorcev. Naj o-menimo, in to je Ribičičeva nedvomna zasluga, da so takrat v tržaškj mladinski list Novi rod pisali in sodelovali takšni naši u-metniki kot Bevk, Finžgar, Gangel, Golar, T. Gaspari, Gradnik, Kmetova, Srečko in Stane Kosovel, VI. Levstik, Lovrenčič, Matičič, Meško, Milčinski, Pregelj, Petruška, Roš, Albert in Karel širok, Sar-deoko, loxaa, gg ur, Pastuškic '£i Li- ri al) in seveda je vanj pisal tudi sam. Kako se je napredna miselnost v tretiranju mladinske književnosti pri Ribičiču hkrati ujemala tudi z nacionalno ogroženostjo primorskega človeka pod fašizmom, je v svojem eseju Ivan Potrč zelo dobro in pravilno poudaril, ko je zapisal: «Na rešetu je bila takrat celo smiselnost pravljičnega teksta za otroke, vendar je tod pri Ribičiču prevladala misel, da so druge pravljice, ki vcepljajo usodnost, da pa so tudi pravljice, ki osrčijo otroka ali človeka in ga navdušujejo, da bi postal sam junak, da bi se spopadel s kvarnim in z neživljenjskim, s tistim, kar mlado in otroško bralčevo voljo ubija. Danes moremo bolj do kraja razumeti, kako da so napredni tržaški kulturni in prosvetni delavci prvi tako zavzeto terjali, da se njihove zamisli uresničijo, saj je mladi Josip Rib čič celo v domači pravljici videl predvsem «narodovo mišljenje, narodovo dušo» in da se v pravljici «najlažje v plastičnih barvah oriše teža in stremljenje trpečega človeka, ki hrepeni po soncu in sreči». Otrok na Primorskem, ki je ra-stel pod obubožano Italijo in ki je prihajal pod peto fašističnega režima, ta otrok je najprej in najbolj neusmiljeno občutil na sebi socialno in narodnostno ogroženost — to pa je zahtevalo čisto in jasno misel tudi v mladinski književnosti, zahtevalo je aktivnejšega junaka: hkrati pa se je s takšnim pisanjem hotelo ali ne, že tudi spopadalo z ostarelimi in dovčerajšnji-mi avstrijskimi in zatem s starimi slovenskimi pedagoškimi ali političnimi strukturami, z njihovo zgolj pedagogizirajočo pobarvano mladinsko literaturo». Torej tudi iz tržaškega okolja je rastla ideja in pobuda za Ribičičevo, tudi kasnejše literarno delo, ki je zorelo celo vrsto let in se zdaj. v sedmih izbranih knjigah, pridružilo izboroma mladinskih’ del dveh naših klasikov mladinske literature, Bevka in Seliškarja, ki ju je prav tako izdala založba Mladinska knjiga. DuIm Željeznov . _ in veselo po kalnem od prejšnje; da je v komediji manj banalnosti, ki se sicer tako rade vrinejo v takšen komedijski žanr. Mogli bi celo trditi, da je v sedanji «ščuki» mnogo poglobljenosti v značajih in vedenju oseb, kolikor sploh ni absurdno govoriti kaj takega o komediji, ki naj s satirično ostjo razkriva naše slabosti in pri tem sprošča smeh. Tega ni manjkalo: po avditoriju se je razlegal na pretek. Tudi po uprizoritveni strani je delo zaživelo s tisto prešernostjo, kot takšni komediji pritiče. Igralski ansambel, znan že iz prve «ščuke», je tokrat še bolj homogeno izpolnil svoje naloge. Po individualnih, karakterno začrtanih vlogah in po kolektivni uigranosti je presenečal z interpretacijsko sproščenostjo, ki je ves čas, kot peneče se vino prekipevalo zdaj sladko, zdaj kislo, kakor je pač bila tempirana komedijska nit. Med ženskimi vlogami so bili izredno plastični, iz življenja vzeti liki, ki so jih predstavljale: Milena Muhičeva kot direktorjeva žena in tajnica, Angelca Jankova kot preprosta ženica radijskega komentatorja, alkoholika, sicer čistilka radijske podružnice, Breda Pugljeva kot odcvetela ljubimka iz koristoljubja, sicer napovedovalka in Minu Kjudrova kot novinarka, ki zbegano živi med možem in kolegom ljubimcem. Prav tako komične a življenjsko verne moške like so podali: starega direktorja podružnice Radia Center, Kremžarja, ki se po pro-tekcijah povzpne na najvišje mesto direktorja Centra, Boris Brunčke; zapitega, nato ozdravljenega novinarja Klandra, Roman Lavrač; vedno prilagodljivega novinarja Kadivca, Janez Klasinc; pesnika in zunanjega sodelavca Radia Siratko, ki s svojim spletkarskim prispevkom najprej vzburi javnost, Evgen Car, in seve, novega direktorja podružnice, mladega idealista Petra, ki si z novimi idejami radijskih oddaj, imenovanimi «Telefon resnice», naprti jezo, razburjenje in zdražbo pri somišljenikih in nasprotnikih, Peter Ternovšek. V manjši vlogi telefonista Fonze, ki mu je malo mar za vse zdrahe, nastopa Inko Hanžič. Režija Voje Soldatoviča je bila vseskozi dinamična in dovtipna. Preprosto a iznajdljivo je poganjala tok komedije v prekipevajoči ritem, ki se je iskril v Partljičevih komediografskih duhovitih besednih in situacijskih poantah. Režiserju v pomoč so bili tudi slikovita scenografija Melite Vovk-Štihove in kostumi Vlaste Hege-dušičeve. Na mariborskem gledališkem odru je torej zablestela nova uspešnica, redka zvezda slovenske ko-mediografije. V prejšnjem kulturnem pismu smo poročali o vezeh mariborskih pisateljev s slovenskimi koroškimi književniki v Avstriji. Tokrat z veseljem poročamo o otvoritvi razstave slovenskih koroških likovnih umetnikov združenih v klubu Mladje. V razstavnem salonu Rotovž je pod okriljem Slovenske prosvetne zveze odprta razstava devetih mladih zamejskih likovnih umetnikov. Na vpogled je trideset slikarskih del. Mladjevce ne veže enotni likovni koncept, vsak stopa svojo umetniško pot. Povezuje jih nacionalna težnja, ki hkrati nudi večje možnosti nastopanja pred svetom. Kot takšni so se prvič predstavili lansko leto v Celovcu, nato v Trstu, in pred tem v Kranju. Seve so posamezniki mnogo razstavljali doma in v tujini. Njihovi nastopi, zabeleženi v razstavnem katalogu, dokazujejo, da v njih tli bogastvo likovnega izročila, ki ga vsak sam izpoveduje z njemu lastno umetniško izraznostjo. O njihovem delu je bilo napisanih že več ocen, prav tako v Trstu. Zato bo dovolj, če v našem poročilu predstavimo le deveterico razstavljavcev profesionalnih umetnikov in amaterjev, ki so družno posredovali zanimiv likovni dogodek tudi Mariboru. Predstavili so se Celovčanka Zorka Weiss, ki ni neznana v Sloveniji. Samostojno je že razstavljala v ljubljanski galeriji Labirint in v umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu. Mladi Jože Boschitz je študiral na dunajski akademiji za upodabljajočo umetnost in živi na Dunaju. Iška Rano iz Krive Vrbe ob Vrbskem jezeru, je večkrat razstavljala na Dunaju, znana je tudi na Poljskem in v Italiji, kjer je v Palermu prejela nagrado za portret. Učitelj Gustav Januš iz Podrožce se ukvarja bolj z ornamentalnostjo; razstavljal je v nekaj avstrijskih mestih in tudi pri nas. Valentin Oman, znan z večkratnih razstav v Ljubljani, je med vsemi v skupini največkrat razstavljal v inozemstvu, med drugim v Italiji, Švici in ZDA. Hubert Greiner, po poklicu zdravnik na Dunaju, se uspešno ukvarja tudi z ekspresionističnim slikarstvom. Jože Štefan iz Komlja je študiral na Dunaju in diplomiral v Parizu, z njegovih del veje francoska domiselnost. Rihard Vakai živi in dèluje kot kipar na Dunaju. Razstavljene risbe izpričujejo študioznega risarja. Za svoja dela na razstavi v Monte Carlu je prejel prvo nagrado. Zanimive so podobe enostavnih zglajenih obhk in barv Ernesta Ar-beitsteina rojenega med vojno . v Bohinjski Beli pri Bledu in živečega na Koroškem. Na otvoritvi so v svojih govorih pozdravili delovanje koroških umetnikov vidni družbeni delavci Maribora, med drugimi predsednik kulturne skupnosti Ignac Kamenik, podpreflšbdnSta' bbčine Brigita Kuharjeva in kustosinja galerije Rotovž Meta Gabršek-Prosen-čeva, v imenu društva mariborskih likovnih umetnikov pa predsednik Slavko Kores. V imenu razstavljavcev Mladje se je prirediteljem in obiskovalcem za gostoljubje in topel sprejem prisrčno zahvali pesnik Andrej Kokot. Emi! Frelih «Sto let po smrti Svetozarja Markoviča v Trstu 26. februarja 1875, ko mu je bilo komaj 29 let, odkrivajo njegovi glavni spisi — tudi italijanskemu bralcu, ki bo iz te knjige prvič zvedel zanje — izredno aktualno vrednost. Kot u-stanovitelj delavskega in socialističnega gibanja v Srbiji, je Markovič v svojem kratkem in intenzivnem življenju združil z neposrednim političnim delom, ki ga je plačal z zaporom in izgnanstvom, nenehno in bistroumno razglabljanje o realnosti balkanskih dežel. Videl je njih zaostalost, toda tudi revolucionarne možnosti, ki so jih ti pogoji vključevali. .. Branje teh spisov pa omogoča u-gotovitev, da so bile v njih že prisotne kategorije, ki lahko služijo za analizo zaostalih družb (mednarodna delitev dela, ropanje surovin, odvisnost, funkcionalnost nerazvitosti za razvitost drugih); v teh spisih so ugotovljene nekatere značilnosti tistih družbenih sredin, ki omogočajo stalno izkoriščanje (hipetrofija birokracije, trajnost rente, prisotnost neproduktivnih srednjih slojev); v njih so nakazane že pravilne oblike borbe in sredstva za graditev socialistične družbe izhajajoč iz določenih zgodovinsko - družbenih pogojev». S temi stavki je — med drugim — mladi italijanski politični zgodovinar MARCO DOGO sežeto označil pomen in namen svoje knjige, ki je izšla ob Markovičevi stoletnici smrti pod naslovom SVETOZAR MARKOVIČ; IL SOCIALISMO NEI BALCANI pri florentinski založbi Guaraldi (konec lanskega februarja) in na katero hočemo opozoriti naše bralce pred predavanjem o Svetozarju Markoviču beograjskega kulturnega delavca dr. Miloreda Najdanoviča, ki bo v priredbi Narodne in študijske knjižnice prihodnjo sredo 21. t.m. v Trstu. Knjiga vsebuje poleg 36 strani dolgega temeljitega uvodnega eseja o Markoviču in kratkega (najnujnejše podatke vsebujočega) «bibliografskega zapisa» italijanske prevode (izpod peresa istega M. Doga) petih najznačilnejših Markovidevh spisov: 1. Iz časopisa «Radenik», ki je izhajal v Beogradu leta 1871. je preveden spis NAŠE UDRUŽIVA-NJE». Toda pripomniti je potrebno, da spada ta spis med tiste, ki jim danes Markovičevi biografi očitajo utopičnost, ki je prisotna tudi v njegovih koncepcijah o «ko-ooeracfjah za proizvodnjo ir. po-trosiSo». ... 2. Sledi prevod Markovičevega najbolj pomembnega in najbolj izvirnega dela «SRBIJA NA ISTO-KU», ki je hkrati najdaljši spis v tej knjigi in ki je izšel leta 1872 v Novem Sadu. V njem je Markovič boj proti birokratizmu na notranjem planu razširil tudi na mednarodni plan in izdelal svojo izredno originalno in za tiste čase drzno koncepcijo rešitve narodnega vprašanja jugoslovanskih narodov, kot označuje ta spis eden izmed Markovičevih življenjepiscev (dr. Ilija Stanojevič). 3. PROGAM IZ LETA 1873 je naslov tretjega M. spisa v tej knjigi, za katerega je P. Stambolič v predgovoru za Markovičeva zbrana dela zapisal, da se je nanj naslonila v svojem programu «prva srbska meščanska stranka (radikalna partija, ki se je v prvi povojni Jugoslaviji tako zelo izrodila) in ki se je takrat naslanjala na kmečke srbske množice in katere voditelji so bili pod vplivom idej Svetozara Markoviča, ki je ostal v še večji merj «ideolog in praktični borec za socializem v Srbiji vse do nastopa objektivnih pogojev za nastanek modernega delavskega gibanja». 4. Sledi krajši spis, ki ga je objavil leta 1873 v Kragujevcu časopis «Javnost» pod naslovom «OD KUDA DOLAZI NAŠA SIROMA-ŠTINA», ki ga uvrščajo med tiste Markovičeve spise, ki obravnavajo vzroke kmečkih dolgov. 5. Zadnii Markovičev spis knii-ge je «SOCIALIZAM ILI DRUŠTVENO PITANJE», ki je drugi najdaljši spis te poučne publikacije in v katerem je Markovič dokazal izredno globoko poznavanje sodobnih vprašanj delavskega gibanja in zagovarjal v njem dialektični materializem. Spis je izšel komaj dva meseca pred Markovičevo smrtjo v decembru leta 1874 v beograjskem tedniku «Rad». Iz omenjenega bibliografskega zapisa sledi, da se je Marco Dogo pri pisanju svojega zanimivega u-vodnega eseja posluževal v glavnem naslednjih dveh temeljnih del, ki jih navajamo za tiste bralce, ki bi želeli bolje spoznati slavnega S. Markoviča: 1. Jovan Škerle, SVETOZAR MARKOVIČ. NJEGOV ŽIVOT, RAD I IDEJE (prva izdaja iz leta 1910, povojna iz leta 1966); 2. W. MeClellan, SVETOZAR MARKOVIČ AND THE ORIGINS OF BALKAN SOCIALISM, Princeton University Press, 1964. Za Markovičevo stoletnico je izšla seveda cela vrsta publikacij z rezultati najnovejših raziskav o njegovem življenju in delu. O tem bo v sredo kaj več povedal naš beograjski gost v svojem predavanju. Dogov uvod pa obravnava v šestih poglavjih: «srbsko inteligenco med nacionalno realnostjo ni evropskim socializmom»; «kmete in primitivno akumulacijo v Srbiji»; «birokracijo in odvisni kapitalizem»; politični program še neobstoječe socialistične srbske stranke; «zahodne vzore in vzhodno tradicijo» ter «realizem neke socialistične utopije». S. R. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiii im imimmi mil iiiiiiiiuii um ... «SPOMINI OB JASNO ZAČRTANI POTI...» Maove pesmi v slovenščini 38 pesmi je prevedel in oskrbel uvodno besedo pisatelj Vitomil Zupan Dokaz živega zanimanja za dogajanja v svetu in spremljanja dogajanja na Kitajskem je tudi knjiga pesmi Mao Tse-tunga v slo-svenščini, ki jo je pravkar izdala založba Mladinska knjiga, kot prevajalec in urednik pa pripravil Vitomil Zupan. Knjiga osemintridesetih pesmi kitajskega voditelja je sicer knjiga poezije. Toda ker nekateri razlagajo, da so Mao Tse-tungove, pesmi samo pečati politične misli, imajo pa v vsakem primeru neposredno zvezo s sodobno kitajsko stvarnostjo, pomeni knjiga poezije ne samo približanje kitajske umetnosti slovenskemu bralcu, ne samo predstavitev voditelja današnje revolucionarne Kitajske, temveč tudi poskus približanja te daljne in neznane dežele našim ljudem. Prevajalec Vitomil Zupan je knjigi napisal uvodno besedo v kateri daje kratek oris Mao Tse-tungovega življenja in dela in predstavitev njegovega dela predvsem kot pesnika. V tej spremni besedi pojasnjuje, da celo Kitajci sami različno tolmačijo Maove pesmi. Tisti komentatorji, ki so prodrli najgloblje pravijo, da je teh 38 pesmi nastalo kot spomin ob jasno začrtani poti. Ene delujejo kot freske, druge kot akvareli, vmes so tudi bežne risbe, vse pa so pričevanje nekega življenja, transformacije valujočih čustvenih doživljajev v urejene zavestne enote. Pri tem pa je treba predvsem poudariti, da so te pesmi nastale v duševnosti človeka, ki stoji m čelu 809 - milijonskega naroda, da pa kljub temu o svojih pesmih govori zelo malo, predvsem pa zelo skromno. Pesmi same so pisane v širokih zamahih, za evropski okus preširokih' in ponavljajočih. ..................................... Za mladinsko sekcijo na Proseku - Kontovelu Prosvetno društvo Prosek - Kon-tovel, ki je v začetku tega leta imelo svoj redni občni zbor na katerem je obnovilo odbor je postopoma začelo izvajati začrtani program. Kot prvo je društvo povabilo na pristop vse kulturno - športne in gospodarske organizacije, ki delujejo na Proseku - Kontovelu in z njimi izdelalo okvirni program dela. Posamezne organizacije in skupine so med tem časom imele že svoje nastope, proslave in dale tudi letne obračune. Društvo pa je do sedaj priredilo uspešno Prešernovo proslavo, otroško pustno rajanje in prejšnji večer na spodbudo združenja staršev vrtca in šole, ki sta tudi pristopili v prosvetno društvo, predavanje dr. Sonje Mašere o vzgoji otrok. V sredo 14. t.m. je društvo spet priredilo zanimiv večer in sicer okroglo mizo s temo Ustanovitev mladinske sekcije. Za mladinski odsek pri prosvetnem društvu odgovarja Marija Puntar, ki nam je v zvezi z okroglo mizo o problemu proseške - kontpvel- ske mladine napisala sledeči prispevek: Mladina živi danes v burnem političnem in družbenem življenju. Mislim, da je splošna želja današnje mladine ta, da sodeluje, živi in dobi odgovore na vprašanja, ki se tičejo nje in celotne družbe. Naše družbe, tiste, v kateri živimo, v kateri se soočamo dan za dnem s sto in sto problemi. Skupno iščemo odgovore na ta vprašanja, skupno iščemo izhodiščno točko in pot. Mladina čuti, da je tudi njen pristop potreben, želi si sodelovanja in angažiranosti. Potreba temelji predvsem na tem, da se mladi ne glede na družbeni stan, lahko kulturno in politično angažirajo. Treba je gledati z očmi mladih, prisostvovati njih življenju in skritim željam. Mladini moramo zagotoviti take pogoje za delo in sodelovanje, da bo lahko razvijala svoje delovne sposobnosti in tako potrdila svoje poslanstvo. Akcije, ki se razvijajo v taki mladinski skupini, naj bodo usmerjene življenju mladih in njih interesom. Mladinske organizacije bi morale sprejeti sklep in ugotovitev, da samo s skupnim delom in rezultati tega in takega dela, omogočajo boljši družbeni položaj. V delu in skupnem naporu lahko prideš do ciljev, ki si jih začrtal. Čuti se potreba po debatah, o-kroglih mizah, mladina si želi razgovora o aktualnih problemih in temah družbene problematike, želi si informacij in odgovorov na vsa ta vprašanja. Dajmo mladini vse to, da bo cenila in znala ceniti naše kultuvnc dobvinc, da bo pošto,-la kritičen gledalec in poslušalec našega kulturno - političnega življenja. Potrebna je, da jo z nečim senzibiliziramo, da iščemo in najdemo ustrezne načine, s katerimi jo privabimo v svoj krog. še bolj je občuten ta problem na vasi. Nekateri bi res radi sodelovali pri skupini, a problem je v zbližanju. Vsi niso imeli možnosti, ali zaradi finančnih ali zaradi osebnih razlo-, gov (tega tu ne bom razglabljala), da bi lahko obiskovali šole. Ti se čutijo prikrajšani za tako delo. mislijo, da se ne morejo vključiti v tako skupino, ki jo sami imenujejo «šolska elita* (takšnim in podobnim pogovorom sem večkrat sama prisostvovala). Radi bi pristopili, a iz same trme odbijajo misel, češ da nimajo enakega kvalitetnega znanja. To pomeni, da v naši družbi obstajajo še vedno razlike, ki jih ne bi smelo biti. V tem svojem kratkem članku sem skušala zbrati nekaj misli, nekaj smernic, da bi s tem povabila mladino in še posebno «svoje vaščane», da bi malo premislili na to in morebitno pristopili z željo in namenom, da bi v vasi ustanovili mladinsko organizacijo. Ustvarimo tako skupino, v kateri se bomo lahko še trdneje povezali in spoznali naše skupne interese. Naj nas življenje in potrebe po boljšem življenju poganjajo k temu cilju, da bomo lahko uspešno delovali in dobivali odgovore na vse in postali uspešen dejavnik družbe. S skupnim delom si lahko rešujemo probleme in s tem ustvarjamo boljšo pot v bodočnost. vendar besede ne zgreše svojega namena, čeprav jih noben prevod ne more jasno povedati. Sicer pa v svojem uvodu Vitomil Zupan govori tudi o Kitajski in njeni u-metnosti in skuša slovenskemu bralcu približati košček te daljne dežele in njene kulture. Pri tem opozarja na težavnost prevajanja, saj pravi, da je na pr. 14 prevodov ene same pesmi precej različnih. Na začetku knjige je sicer napisano, da je Zupan pesmi prevedel in uskladil z izvirniki, ni pa pojasnil po kakšnih virih je prevajal in kako. Na začetku citira senegalskega pesnika Sen-ghorja, ki pojasnjuje, da je Mao Tse-tung teh 38 pesmi napisal v obdobju 1925-1965, iz česar bi lahko sklepali, da so slovenski prevodi prirejeni po francoski izdaji. Sicer pa v dodatni besedi citira francoskega orientalista Guya Brosseleta in njegovo izdajo Mao-vih pesmi, pripominja pa, da je vse pesmi primerjal po raznoje-zičnih prevodih in iskal pri Kitajcih samih originalna pojasnila. Naj bo to tako ali drugače, dejstvo, da se je slovenski pesmk in pisatelj lotil kitajske lirike je hvalevredno. Ih tako imamo po zaslugi Vitomila Zupana, z njegovim prevodom, uvodno besedo in komentarji k posameznim pesmim v slovenščino prevedeno kitajsko liriko, konkretno liriko voditelja Mao Tse-tunga. Ta dejstva, da gre za kitajsko liriko in liriko voditelja današnje Kitajske pa so sama po sebi dovolj zanimiva, da moramo avtorju slovenske izdaje in založbi dati polno priznanje. V u-panju, da bomo iz kitajske kulture po prizadevanju istega prevajalca dobili še kako knjigo kitajske lirike v slovenščini. Sl. Ru. BERITE REVIJO EMi Kakšno prosto cono bomo zasnovali V elikanski velikanskih razsežnosti Prva tipanja v stvarnost in soočanje z mnogoterimi odprtimi vprašanji O obsegu, lokaciji in nekaterih idejnih urbanističnih zasnovah bodoče proste industrijske cone, ki sta se jo odločili Republika Italija in SFR Jugoslavija ustanoviti po posebnem sporazumu (OsimJ o pospešenem gospodarskem sodelovanju med državama — natančneje na kraškem svetu blizu Sežane — je sedaj znanega že nekaj več. Nedavno je o tem stekla tudi prva javna razprava in zajorej tipanja niso več tako v prazno, pa čeprav se problemi, kot ob vsakem velikem projektu mednarodnih razsežnosti, vrsti-jo kar sami od sebe. Ko bo ustrezen sporazum in poseben protokol o prosti coni ratificiran v parlamentih obeh držav, bo Jugoslavija odstopila za potrebe proste industrijske cone nekaj več kot 10.000, Italija pa približno 5000 hektarov zemljišča. Prosta cona bi se torej raztezala na površini kakih 15.000 hektarov ali 15 kvadratnih kilometrov. Seveda ta trenutek še ni čisto določeno, koliko površin bo cona dejansko zadela; o tem še razpravljajo, stališča pa so, vsaj kar zadeva površine na naši strani, kaj različna, vendar o tem pozneje. Skratka, eno so predpriprave, drugo dokončna odločitev, sicer pa bo o obsegu in natančnejšem poteku meje proste cone odločeno na skupnem sestanku medvladnih teles, pristojnih za te zadeve, in to po opravljeni ratifikaciji osnovnih dokumentov. Kdaj bo to, je natančneje težko predvideti, najbrž pa ne v preveč odmaknjenem času, saj sta za razvijanje pospešenega gospodarskega sodelovanja (torej za različne ravni sodelovanja, ne zgolj za obseg čiste blagovne menjave) zainteresirani obe državi, tako Italija kot Jugoslavija. Prav gospodarska funkciia proste cone pa naj bi pomagala takšno sodelovanj valorizirati na kvalitetnejšo raven. Na ustanovitev cone, kot je znano, z veliko naklonienostio gledajo tržaški go-snodarski krogi. Tržaškemu gospodarstvu bi naj prav z ustanovitvijo cone bil omogočen nadaljnji razmah v prihodnjih dveh, treh desetletjih, saj dmgie v bližini Trsta kakih bistvenih možnosti za razvoi nekaterih vrst industrijskih dejavnosti praktično ni. Drusn nomembni vidik je, kajpada, izvoz. Tako za italiiansko kot jugo-s'ovansko gospodarstvo je izvozna naravnanost gospodarskih delavnosti v coni med najdločilnejšimi komponentami: za ene prag na vzhod, za nas nove možnosti za večjo in cnakonrav-neišo menjavo z gospodarstvi držav Evropske gospodarske skupnosti. Tu je potem še most za tesnejše gospodarske odnose z državami v razvoju in vloga Jugoslavije v tem svetu. Če torej opazujemo solet skupnih interesov s takega vidika, potem najbrž ne gre odlagati nekaj, kar lahko sosedoma prinaša samo korist, torej večjo blaednjo Ob tem nikakor ne gre prezreti, da ustanovitev cone, skupnih organov vodenja samo po sebi še ne predstavlja tudi začetek učinka. Projekt tako obsežno zasnovane proste industrijske cone terja temeljne priprave in projektne študije, ki jih preprosto ni mogoče opraviti v enem letu, kaj šele, da bi lahko začeli z deli. Za Slovenijo predstavlja predvidena cona velik poseg v prostor z mnogoterimi posledicami za široko zaledje, če ne v nekaterih primerih celo za vso republiko in državo. Proizvodno-izvozna usmeritev Za obseg cone in njeno mikrolokacijo, torej definitivno pozidavo z infrastrukturnimi objekti (industrijske ceste do avtoceste, železniški tiri, kanalizacija, vodovod, plinovod, elektrika) in proizvodnimi ter drugimi objekti bi seveda načrtovalci želeli čim-prej zvedeti kaj natančnejšega o tem, katere proizvodne dejavnosti naj bi v coni zlasti razvijali. Mi se zavzemamo za izrazito proizvodno-izvozno usmeritev dejavnosti v coni, kar ji bi dalo evropski in mednarodni pomen. Omenja se čista industrija, ki ne bo potrebovala veliko vode, saj je oskrba z njo zahtevna, v perspektivi pa bo terjala velike naložbe. Z elektriko, železniško in s cestno povezavo ne bo problemov. Nekateri objekti v Sežani že obstajajo oz. jih gradijo. Dokončno bo treba narediti spisek dejavnosti oz. tistih stvari, s katerimi se v prosti coni ne bo mogoče ukvarjati v roku dveh mesecev po ratifikaciji. Pri tem bo seveda treba uskladiti stališča obeh strani. O ekonomskih aspektih in strukturi kaže razmišljanja in priprave pospešiti, zakaj prav na teh točkah se ponavadi ustavljajo programerji in načrtovalci iz najrazličnejših področij. Uskladitev dejavnosti že v grobem ne bo tako lahka, saj je prostor proste cone ne glede na teritorialno državno pripadnost (državna mejna črta znotraj cone ne bo imela nobene vloge) enoten in bodo italijanski industrijci gradili objekte tako na »svoji« kot na »naši« zemlji, obratno pa velja za naše organizacije združenega dela. Nedavni posvet naših predstavnikov vladnih in upravnih organov ter strokovnjakov številnih ustanov pa tudi predstavnikov domicilne občine Sežana je pomagal k delnemu razčiščevanju mnnogoterih odprtih zadev, ki jih velja v prihodnjih mesecih urediti. Sicer pa lista dejavnosti sama po sebi še ne bo pomenila življenja, če za določene dejavnosti ne bo zainteresiranih investitorjev. Priprave torej kaže pravilno in časovno dozirati tudi po tej plati, še posebej, ker brez določenega sporazumevanja naših organizacij združenega dela najbrž tudi pri tem mednarodnem projektu ne bo šlo. S prevelikim kleščenjem seznama dejavnosti, s katerimi naj bi se ukvarjali obrati proste mednarodne cone pri Sežani, bi morda prišli do idealistične predstave o proizvodnji v coni, ki pa je življenje najbrž ne bi v celoti sprejelo. Prevelikim skrajnostim., in zahtevam, «S^okažb Pgpiti že na tej stopnji priprav, da ne bi pozneje pri konkretizaciji in pogajanjih ostalo preveč odprtega, m spornega. Zakaj izvozna usmeritev cone in kaj naj bi podjetja privlačevalo? V svetu je znanih približno 200 prostih carinskih con, od tega kar dve tretjini na ozemlju držav v razvoju. Ogromna večina teh con je v glavnem za tranzit blaga, manipulacije, preprodajo, konfekcioniranje in podobno. Prostih con z industrijsko proizvodno usmeritvijo je v svetu malo, pojavile pa so se šele nekako pred dvanajstimi leti. Najbolj znane so proste cone na Irskem, v Hongkongu in Južni Koreji. Manjši sta še na Filipinih in v Indiji, v pripravljalni fazi pa so proste industrijske cone še v Egiptu. Analize rezultatov posameznih prostih industrijskih con povedo, da so naibolj uspešne prve tri, in sicer zaradi svoje izrazite izvozne usmerjenosti proizvodnje. Prosta industrijska cona v Hongkongu (ima naj večji rezervat cenene delovne sile) je na primer v letu 1974 izvozila 65 odstotkov proizvodnje in s tem dosegla nekaj več kot 4 milijarde dolarjev prometa. Proizvodni obrati v podobni coni v Južni Koreji so istega leta dosegli izvoz v vrednosti 200 milijonov dolarjev, prosta industrijska cona v Shanonu na Irskem, ki je odprla vrata predvsem tako imenovani umazani industriji, pa za več kot 150 milijonov dolarjev izvoza. V tej coni je zaposlenih 7.500 ljudi, strošek za eno delovno mesto pa je, čeprav leži ob morju in ni bilo potrebno velikih izdatkov za gradnjo prometne infrastrukture, znašal približno 20.000 dolarjev. Temeljne postavke za izračun uspešnosti so torej proizvodna usmeritev za izvoz, kar naj bi do maksimuma upoštevali tudi v primeru proste mednarodne cone na meji Italije in Jugoslavije. S tako orientacijo pa se že konkretneje opredeljuje tip cone. Podatki mednarodnih inštitucij omenjajo tri bistvene elemente, zaradi katerih se podjetje odloči za gradnjo svojih novih obratov na območju proste cone, če je za to možnost: prvič pride za svoj obrat do lokacije, na kateri je vsa notrebna infrastruktura že zgrajena. Zaradi tega je potreben manjši začetni kapital, drugi odločujoči'faktor je delovna sila, za katero usposabljanje je poskrbela država na svoje stroške, in tretjič so pomembne za odločitev sistemske ugodnosti: davčne olajšave za samo investicijo, carinske olajšave in druge stimulacije. V primeru skupne jugoslovansko-itali-janske proste cone bi bilo za podjetnike privlačno dvoje: kompletna urbaniziranost in izgrajena infrastruktura v coni in do cone (kar bo seveda veliko dražje kot v primeru prostih con z lokacijo ob morju), naslednja privlačnost pa so sistemske olajšave, ki jih običajno uveljavljajo za proste cone. Z delovno silo v našem primeru prav gotovo ne bo lahko, ker le-ta primanjkuje že za obstoječe dejavnosti. Dosedanje ocene za cono pri Sežani napovedujejo možnost, da bi lahko tu zgradili kakih 250 proizvodnih obratov, v katerih bi bilo končno zaposlenih približno 15.000 ljudi s tostran in onstran meje. Ob taki zasnovi bi znašala vrednost proizvodnje za izvoz kakih 200 do 300 milijonov dolarjev. Objekte v coni naj bi gradili postopno, tako da bi bila v celoti zgrajena približno do leta 1985. To navsezadnje niti ni tako dolg rok, če naj upoštevamo, da bo potrebno za priprave in gradnjo infrastrukture precej časa. Na terenu — vsaj kar zadeva naš del — ni praktično ničesar in bo nujno zgraditi vse na novo, torej ustrezno dimenzionirano za dokončno zmogljivost. Načrtovanje — celoten urbanistični projekt — bo nujno napraviti in ga uskladiti z delom za italijanski del cone za končno zmogljivost cone. Čeprav ta čas pri nas še ni ustanovljen ustrezen zavod za prosto cono pri Sežani (ustanovitelji tega bodo zvezni izvršni svet ter skupščini občine Sežana in Koper), številne predpriprave že izvajamo ter bodo očitno po prvem javnem posvetu o problematiki cone stekle v prihodnje bolj koordinirano in hitreje. Zlasti okrog prostorske ureditve mora sodelovati širok krog dejavnikov in ni naključje, da odpade veliki del nalog okrog priprav in izvedbe projekta prav na Slovenijo. V proučevanju so med drugim tudi modalitete različnih davčnih, carinskih in finančnih olajšav za investitorje pa tudi možnosti financiranja nemajhnih stroškov za začetek del na prvih infrastrukturnih objektih na ozemlju proste, cone in tistih zunaj cone, ki bodo neposredno za normalno funkcioniranje aktivnosti cone. Veliko denarja bo treba med drugim tudi za odkup zemljišč (pretežno so zasebna last) in za to bo pač potrebno seči v državno blagajno, pa tudi za nekatere objekte, ki bi pomenili za sklade samoupravnih interesnih skupnosti preveliko breme. Zato naj bi pri drugi fazi sprejemanja srednjeročnega družbenega načeta Jugošlaviie vsekakor upoštevali tudi zahtevni projekt proste mednarodne cone na meji Italije in Jugoslavije. Ekonomski napredek zahteva tudi žrtve Vsi posegi okrog načrtovanja in pripravljalni postopki zanje niso mogoči brez vsaj okvirno znane meje, znotraj katere bo cona. Zato je bilo prav o lokaciji cone, vključno z mikrolokacijo, ta teden na posvetu v Lipici prav veliko govora, končne odločitve o tem pa tudi ta posvet ni prinesel in tudi pristojen ni bil za to. Po prvih urbanističnih zasnovah o mejah cone na našem ozemlju (1210 hektarov) in osnutku za mikrolokacijo objektov vključno z infrastrukturo bi bil razpoložljiv prostor močno skrčen; na voljo bi ostalo le kakih 720 hektarov ali, natančneje, 310 hektarov bruto zazidalne površine. Cona naj se, so poudarili predstavniki Sežane, čimbolj vključi v urbano rast Sežane (pri tem je zlasti mišljena pomembna funkcija suhozemnega terminala v Sežani, železniške zmogljivosti itd.), hkrati pa je bilo slišati močno težnjo, da bi med mejo cone in sedanjo urbanizirano Sežano ostalo še dovolj prostora za bodoči razvoj Sežane. Tu bi torej na škodo obsega cone šlo nekaj površin. Naslednji poseg je varovanje Kraškega krajinskega parka z Lipico. Po sporazumu določeno okvirno območje za cono meji neposredno do objektov kobilarne in turističnega kompleksa Lipica (cesta). Po enem predlogu naj bi park v celoti izvzeli, tako da bi meja proste cone tekla po obstoječi katastrski meji Lipice (vmes bi zasadili še dodaten varovalni zeleni pas). Kot tretja površinska omejitev cone bi bila vas Orlek, ki naj bi ostala kot enklava nekako sredi kompleksa proste cone in bi bila prometno povezana s posebnim koridorjem. Tako »kle-ščenje« bi seveda močno zožilo možnosti za ekspanzijo proste industrijske cone. Očitno se bo treba soočiti z večjo realnostjo in stvarnimi okoli- ščinami, zaradi katerih je tudi med pogajanji z Italijani prišlo do odločitve o tolikšni prosti coni. Na treznejšo presojo je opozoril tudi drugi del posveta in zato ne kaže, da bi vas Orlek ostala tam, ampak bo treba naselje podreti in zgraditi novo zunaj cone. Za izločitev iz cone pride kvečjemu v poštev del kompleksa parka Lipica, ne pa v takem obsegu, kot predvidevajo načrtovalci prve zasnove. Na tesno z delovno silo — razpršena poselitev Nesporno je, da bo bodoča prosta industrijska cona pomenila s svojo gospodarsko aktivnostjo neslutene možnosti za družbeno ekonomski napredek obalno-kraške regije s širšim zaledjem, skratka pravcati preporod za ves zahodni del območja Slovenije. Take možnosti začrtujejo na tem ob močju tudi v svoje srednjeročne plane. Če naj bo upoštevano število 15.000 zaposlenih znotraj meja cone, velja k temu dodati še kakih 5000 delovnih mest, ki bodo nujna v dodatnih dejavnostih zunaj cone, ki pa bodo neposredno rabile aktivnostim proste cone. Po minimalnih računih je treba to število pomnožiti z 2,5, da dobimo približno številko novega prebivalstva. Lahko bi še dodajali; v primeru te cone računajo na hektar zazidane površine 60 zaposlenih, vtem ko zaposlujejo v koncentriranih industrijskih območjih po svetu na hektar tudi dva ali celo štirikrat več ljudi. Pa bodi dovolj račupic in vizij. Stvarnost je namreč v tem, da na obmejnem območju že sedaj ni dovolj delovne sile in da v prihodnje ni računati na delovno silo iz prirasta. Večja prometna povezanost z zaledjem utegne nekaj dati, toda ob tako velikem gospodarskem projektu bi se prav gotovo s problemom delovne sile srečevali kjerkoli v Sloveniji. Delovne moči bo treba dobiti od drugod. Prav s tem v zvezi pa se že rojevata dve inačici za nastanitev. Ena omenja Sežano in najbližjo okolico kot center za poselitev, druga, najbrž bolj pravšnja, pa ponuja v razmislek, da bi nove naselitve prevzeli že obstoječi kraji, vključno s Postojno, ker ne bi v tem primeru prihajalo do prevelike koncentracije ne le ljudi, ampak tudi problemov, ki nastajajo v zvezi z zdravstvom, šolstvom, otroškim varstvom in podobnim. Ne gre namreč-prezreti, da bo z aktiviranjem proste industrijske cone moralo sočasno priti tudi do gradnje avtoceste proti Se- i žani in do drugih sodobnejših promet, nih povezav krajev na zahodnem delu Slovenije, kar pomeni bistveno približevanje delovnega mesta. Načrtovalce čaka torej v zvezi z izvedbo veliko odprtih vprašanj, za katere niti ni tako veliko čaša. Pri ob-ravnanju in odločitvah o strokovnih vprašanjih velja, po sodbi udeležencev posveta v Lipici, biti preudaren, saj bi poenostavljeni sklepi, pa naj gre za katerokoli območje, lahko škodovali. Veliko strokovnih raziskav bo treba še opraviti. Naj na primer omenimo samo geološke in speleološke raziskave kraškega sveta med Sežano, Lipico, Orlekom in drugimi kraji našega ozemlja, kjer je več kot 1000 vrtač, številne kraške jame itd. Zaradi izravnave terena, na primer, računajo, da bo treba razstreliti približno tri milijone kubičnih metrov skal in da velja pri tem zaradi stroškov še kako paziti na izbor mehanizacije. Posebno vprašanje je oskrba vode, potrebne bodo temeljite študije o poseiitvi, tu so potlej še interesi obeh manjšin in seveda temeljita obdelava ekonomske plati zahtevnega projekta. Ker bo nastala prosta cona na izrazito kontinentalnem mejnem delu dveh držav — kakršne na svetu še ni — bo, samoumevno, splet problemov že pri samem projektiranju in usklajevanju kot pri samem izvajanju toliko bolj raznolik in zahteven. Urbšnistično-pro-storska problematika je le kamen nove zgradbe. Franjo Krivec BERITE rimorski nevnik Novorojenčkov jok vselej le zaželen Novi zakonski osnutek prinaša vrsto novosti na področje urejanja pogojev za rojstvo zaželenih otrok LJUBLJANA, 13. aprila — »Odbor vzpodbuja družbene akcije in usklajuje različna stališča in predloge, ki zadevajo pogoje za rojstvo želenega otroka za humanizacijo in racionalizacijo biološke reprodukcije ter za uveljavljanje socialistične morale tudi v spolnih in družinsKih odnosih. V okviru te dolgoročne programske usmeritve aktivno sodeluje pri oceni uresničevanja skupščinske resolucije o načrtovanju družine in i33. člena ustave SR Slovenije in vzpodbuja različne akcije, ki naj pospešijo razvoj v tej smeri.« Tako je republiški odbor SZDL določil naloge koordi. nacijskega odbira za načrto vanje družine, ki je 2. marca letos postal samostojen organ SZDL. Danes se je koordinacijski odbor v novi sestavi, pod predsedstvom žive Beltram, prvikrat sestal. Mimo nalog odbora v letu 1976,. imenovanju sekretariata in delegatov v Svet načrtovanja družine Jugoslavije ter poročila o pripravah na uvajanje predzakonskega svetovanja, so se člani koordinacijskega odbora najdlje zadržali pri pretresu osnutka zakona o zdravstvenih vidikih uresniče vanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Ko bi na kratko opravili z vsebinsko zasnovo osnutka novega zakona, bi lahko rekli, da le-ta ureja oblike, ki jih mora zdravstvena služba zagotoviti človeku pri urav. navanju rodnosti. Zakaj pri novem zakonu gre tudi za medicinsko zmanjševanje neplodnosti ter za vse medicin sko znane načine, ki tu pomagajo. Prvikrat bomo v naši ustavni praksi namreč le. galizirali umetno oploditev. Kar zadeva preprečevanje rojstev, upošteva zakon kot najprimernejše, sredstvo preventivo (kontracepcijo). Novost v osnutku novega zakona pa je vsekakor sterilizacija. Moški ali ženska, ki sta razsodna in sta dopolnila pet. intrideset let, se lahko odločita za sterilizacijo. Sterilizacijo odobri posebna komisija, vendar jo izvedejo šele šest mesecev po pravnomočnosti odločitve komisije, če ugotovi zdravnik pri mladoletni osebi, da je sterilizacija iz zdravstvenih razlogov potreb na, jo zdravnik na pristojni zdravstveni ustanovi izvede, vendar po privoljenju staršev ali skrbnikov Kar zadeva splav, se lahko ženska po novem zakonu od. loči zanj do desetega tedna nosečnosti le z obiskom socialnega delavca in s potrebno medicinsko dokumentacijo, po preteku tega časovnega razdobja pa se mora na. potiti na komisijo prve stopnje. če ji omenjena komisija iz kakršnihkoli razlogov spia va he dopusti, velja njena naslednja pot h komisiji druge stopnje, če ženski iz zdrav stvenih razlogov splav odsve. tujejo,' se še vedno lahko sa ma odloči zanj ali proti. Pri mladoletni nosečnici pa morajo socialni delavci zavoljo umetne prekinitve nosečnosti najprej zaslišati starše ali njene skrbnike. Umetna prekinitev nosečnosti se lahko opravlja le v pri- stojni zdravstveni ustanovi. V poglavju o metodah za ugo. tavljanje in odpravljanje zmanjševanja neplodnosti, je na današnji seji veljala največja pozornost umetni oploditvi. Zensko lahko strokovnjak oplodi s semenom mo. ža, semenom drugega moškega ali z mešanim semenom. V vseh primerih pa je tajnost zajamčena, tako darovalca semena kot ženske, ki jo oplodijo. Umetno oplojena more biti le ženska, ki je razsodna, zdrava in v pri. merni starosti. Dajalec semena pa mora biti moški, ki ni niti telesno niti duševno pri- , zadet. V vseh slučajih umet-I ne oploditve je popolna anonimnost zajamčena. Koordinacijski odbor za načrtovanje družine bo v svojem mandatnem obdobju 1976—1980 izpolnjeval nekatere že prej začete kakor tudi nove naloge tako, da jih bo vsebinsko in organizacijsko opredelil ter jih v skladu s poslovnikom RK SZDL uresničeval s povezovanjem in medsebojnim vsklajevanjem dejavnosti organizacij, katerih delegati sestavljajo ko. ordinacijskj odbor za načrtovanje družine. BARBARA GORIČAR Hitri železarii Takoj ko so se v Železarni Jesenice začele kopičiti zaloge, so sprejeli vrsto ukrepov JESENICE, 14. aprila — železarna Jesenice je svojim dobaviteljem 31. decembra lam dolgovala 124,6 mn lijona dinarjev z zapadlostjo do 25. januarja letos in 9,6 milijona dinarjev z zapadlostjo po tem dnevu. Skupni dolg je torej znašal 134,2 milijona dinarjev in ^ so ga v celoti poravnali do 31. marca. Dolg, ki so ga kupci priznali jeseniški železarni ob koncu leta, pa je znašal 482,3 milijona dinarjev. Do 5. aprila (ne 31. marca, kot je zahteval zakon) so kupci poravnali dolg iz preteklega leta v višini 447,4 milijona dinarjev, od tega z menicami 165,8 milijona, štirje veliki kupci iz drugih republik jim dolgujejo 17,6 milijona. Pri letošnjih terjatvah je položaj še precej kritičen. Skupaj kupci z letošnjimi dobavami dolgujejo 1,3 milijarde dinarjev, plačali pa so vsega 0,9 milijarde. Ob dejstvu, da so v prvih treh mesecih fakturirali 0,8 milijarde, je bilo le polovico tega plačanega, tako da je letošnja plačana realizacija le 0,4 milijarde dinarjev. Prve dni aprila so se začeli v skladiščih kopičiti izdelki. Zato so v Železarni sprejeli nekaj nujnih ukrepov, ki naj bi pomagali k razrešitvi teh problemov. Kupcem bodo ponudili sprejemljivejše plačilne pogoje, da bi upoštevaje težave v prehodu na zaostreni plačilni sistem laže prevzemali že naročeno blago v Železarni. Z dobavitelji se bodo sporazumeli o takem načinu plačevanja, ki ga bodo z ozirom na priliv sredstev'tudi iahkoq,ureshičeV8(li.' Trenutno za tretje trimesečje letošnjega leta ne bodo zaključevali nobenega uvpza .polfa^rikatov, , Železarna ne . bo dajala soglasij za uvoz materialov, če ne bodo njene-zmogljivosti polno zasedene. Po vpeljanih izvoznih poteh bodo povečali izvoz v drugem trimesečju. Nabavo rezervnih delov iz domačih podjetij bodo do nadaljnjega znižali na najnujnejše rezervne dele. Nezačete investicije in tiste, ki jih lahko odložijo brez večje škode, bodo prestavili na pozneje. Zmanjšali bodo angažiranost drugih podjetij za redno delo v proizvodnji, s premeščanjem delavcev med obrati znotraj železarne pa nameravajo doseči tisto stopnjo gibčnosti, ki omogoča učinkovitejše prilagajanje zahtevam kupcev. O morebitnem premeščanju delavcev govori tudi zadnja okrožnica, s katero so bile seznanjene vse sa moupravne delovne skupine Zaradi nastale resne situacije in predvidevanj, da bodo v drugem polletju nadoknadili planirane obveznosti, odrejajo z okrožnico tudi, naj delavci v vseh temeljnih organizacijah zdru ežnega dela in delovnih skupnostih skupnih služb aprila, maja in junija izkoristijo najmanj 46 odstotkov skupnega dopusta, kot ga predvideva sprejeti plan za Železarno. VLASTA FELC ,Poslovni napotki' V ZDA priporočajo družbam, naj umaknejo kapital iz »nevarnih območij« afriškega Juga - Režimi pred propadom OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA NEW YORK, 15. aprila — Uradni Washington, čeprav sicer z besedami ne podpira rasističnih režimov na afriškem Jugu, daje vedeti, da je proti nasilnim spremembam, Wall Street pa svetuje investitorjem, naj se počasi umaknejo iz firm, katerih položaj je odvisen od obstoja teh vlad. Vrsta specializiranih firm ta čas ocenjuje, kako bo vplival nadaljnji razplet dogodkov na afriškem Jugu na delnice in položaj večnacionalnih družb, katerih dejavnost je: povezana s temi najbolj bogatimi viri bakra, kroma, zlata, kobalta in drugih suro-vin na svetu. Ena od takšnih firm Shields Model Roland — njena naloga je svetovati investitorjem, katere vrednostne papirje teh firm naj kupujejo in katere prodajo — nič ne prikriva, da ne kaže rožnato. Predstavniki firme pravijo, da ne priporočajo takojšnje prodaje vrednostnih pa pirjev. Pristavljajo pa, da je kaj verjetno, da bo na afriškem Jugu prišlo do zloma in da bi manageriji investicijskih podvigov prav ravnali, če bi se pripravili na tak razvoj dogodkov. Rezultat teh analiz je, da bodo profitirale severnoameriške družbe, angažirane v produkciji zlata, ameriški in večnacionalni koncerni bakra, ameriški producenti urana, industrija orožja, industrija, ki predeluje diamante, trgovci surovin, izdelovalci nakita z velikimi zalogami itd. Firma pravzaprav predlaga lastnikom kapitala, naj se us. merijo v te dejavnosti. Razvoj dogodkov, za katere firma, kot pravijo njeni pred stavniki, ne more ugotoviti, kako se bodo natanko razple. tali, bo najbrž potekal tako le: najprej bodo nasilno strmoglavili belo vladavino v Rodeziji (»kaj malo možnosti je za spremembe po mirni poti«), zatem bo sledila Namibija, »v poznejšem razdobju pa tudi sama Južna Afrika kljub močni vojski in možnostim za dobivanje zahodne pomoči«. Analitiki na Wall Streetu pravijo, da bodo ob takšnem razpletu dogodkov najprej prizadete svetovne borze delnic v ZDA in Evropi. Glede investicij pa nadrobnejša analiza razmer kaže, da bodo prvi udarec prestregli južnoafriški vrednostni papirji, pa tisti, s katerimi v ZDA trgujejo kot s »pobotnicami za ameriške depozite«. Naslednje so pri izgubah na vrsti britanske in evropske rudniške družbe. Tretja skupina družb, ki jim slabo kaže, so britanski in evropski trusti z velikimi investicijami v južni po. lovici Afrike. Študija navaja za 90 velikih družb naslednje napovedi: Amax, Newmont Mining, Phelps Dodge, Kennecot in Asarco — ameriške rudniške družbe na afriškem Jugu, se bodo soočile z velikimi odpisi investicij, kar bodo deloma omilili z dobičkom zaradi bližnje podražitve bakra in večjih dohodkov od drugih dejavnosti. Firma Shields Model Roland opo-zi rja investitorje, naj računajo na to, da bo precej prizadetih več deset afneri-škin večnacionalnih družb, zlasti tistih, ki so angažirane pri raznih gradbenih načrtih. Zanimivo je, da taista fir-ru polemizira o tem, da bi prek precej večjega vojaškega proračuna dali novo spodbudo ameriški industriji. Njena študija namreč kaže, da bo raz/oj dogodkov na afriškem Jugu, kot ga je mogoče predvideti, povezan z večjimi ameriškimi izdatki za orožje, povzročil prvo hudo pomanjkanje nekaterih strateških mrterialov, zatem pa tudi močan pritisk inflacije. Afri-k" namreč daje petino svetovne proizvodnje bakra, Rodezija in Južnoafriška republika pa sta poleg ZSSR glavna svetovna proizvajalca kroma; veliko dajeta na tržišče tudi tako pomembnih kovin, kot so: kobalt, antimon, platina, nadij, pa tudi diamantov. Javno seveda o.‘ takih firm ni mogoče zvedeti za važnejše nadrobnosti iz takih analiz, značilno pa je, da vse računajo na naglejši ali počasnejši padec rasističnih režimov v Afriki ter svoji klien-teli dajejo podrobno sliko o tem, kje lahko podvoje svoj denar, kje pa ga bodo izgubili. DRAGIŠA BOSKOVIC NOGOMET V prijateljskem srečanju Jugoslavija danes proti Madžarski Miljanič je imel s sestavo svoje ekipe precej težav BANJALUKA, 16. - Selektor ju-slovanske državne nogometne re-Prezentance Mladinič je danes konč-P° objavil postavo svoje ekipe, ki se bo jutri v Banjaluki pomerila v P^teljskem srečanju z Madžarsko. Mladinič je imel s sestavo svojega moštvo precej težav. Nekaj igral-Jcu ^e,,-renutno namreč poškodova-. ’ težave je zato imel z Buljanom ln “Užiničem, prav tako je na skup- Postava jugoslovanske repre-sentance: O. Petrovič, Peruzo-vié, Hadžiabdič, Jerkovič, Pri-m°rac, Mužinič, Vabeč, Ačimovič, Vukotič, Vladič, Šurjak. vratarja Marchesana. Kmalu zatem je imel srednji napadalec Stule zrelo priložnost, toda njegov strel je šinil za las čez prečko. Domačini so takoj reagirali ter do konca polčasa trikrat premagali vratarja Skupka. Krasova obramba je v drugem polčasu imela polne roke dela, saj so domačini napadali z vseh strani in se je mreža gostov še. trikrat zatresla. R. B. Priprave prispel poškodovan tu-, d a Pa vendarle lahko pričakujemo, a bodo pokazali dober nogomet, saj , ‘a takma zanje predvsem pre-‘>us moči pred odločilnim sreča-Jem z Walesom, v četrtfinalu tek-^anja za evropski pokal narodov. Dosedanji'obračun medsebojnih te-arn med Jugoslovani in Madžari je «Plave» negativen. Madžari so namreč zmagali doslej kar štirinajst-ro ’ osem je bilo remijev, štiri zma-g Pa so pripadle Jugoslaviji. i. ^®'lrno Jugoslavija — Madžarska lió i neP°sredno prenašali tudi Ijub-J tiska in koprska televizija, in si-er * začetkom ob 17.25. V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV Mladost popustila v drugem polčasu Romana — Mladost 4:1 (1:1) ROMANA: Sambo, Ferfoglia, To-?• Cacciato, Miniossi, Furlan, Ser-s10> Camuffo, Caulaera, Presello in “asso. MLADOST: Peric, Boneta, F. Ger-solet, Frandolič, Devetta, Gretti, Lavrenčič, E. Gergolet, Bagon, Ko- čk) ^ ^er®0'e*; m^n- ^-P- Čer- Ascoli - Inter 2 Cagliari - Verona 1 Cesena - Lazio 1 Milan - Como 1 Napoli - Juventus X Roma - Bologna 1 Sampdoria - Perugia X Torino - Fiorentina 1 Catanzaro - Novara 1 Reggiana - Palermo X Sambenedett. - Genoa 1 Lecco - Cremonese 1 Salernit. - Benevento X X X 2 X 2 NAMIZNI TENIS DANES NA DP V RIMINIJU S. Vesnaver in A. Žigon kanita naslov državnih mladinskih prvakinj (dvojke) Tudi v osialih kaiesjurijah imajo članke Krasa možnost priti io visoke uvrstitve V današnjem drugem dnevu državnega mladinskega in naraščajni-škega namiznoteniškega prvenstva v Riminiju jé na sporedu tekmovanje posameznic in dvojic. Od Frasovih igralk bosta v kvalifikacijskem delu tekmovanj kot prvi stopili za zeleno mizo Anica Rebula in Vesna Doljak, ki bosta v igri naraščajni-ških dvojic poskusili srečo z upanjem na solidno uvrstitev. Med posameznicami bo Krasove barve branila naraščajnica Darma Purič, ki je tehnično dobro pripravljena, vendar bo težko prodrla ob tako hudi konkurenci. Najboljše možnosti za osvojitev državnega naslova ima odlična mlada igralka Bacigalupa iz Ternija Manicci, ki je že lani prepričljivo zmagala. Krasova mladinska dvojica Silvana Vesnaver in Anica Žigon brani naslov državnih prvakinj in ima vsaj na papirju najboljše možnosti, da tudi letos ponovi ta prestižni dosežek. V igri posameznic bodo nastopile vse tri Krasove mladinke, in sicer Vesnaver jeva,. Žigohova in Neva Rebulova. Največje možnosti i za visoko uvrstitev ima gotovo Ves-1 naverjeva. ki je lani dosegla tretje mesto, vendar če ji bo uspelo prebiti se do polfinala, bo tam naletela na številko ena Cardinalijevo, katero bo težko premagala. Če bi kvasovki uspel ta veliki podvig bi se ji poleg visoke uvrstitve odprla na ste-žaj tudi vrata državne reprezentance. Na sporedu bosta tudi finalni srečanji v naraščajniškem ter mladinskem ekipnem tekmovanju in upajmo da bodo krasovke odigrale vsaj eno izmed vodilnih vlog. Vse krasovke so bile ob odhodu dobro pripravljene in optimistično razpoložene,, zato lahko upravičeno pričakujemo marsikatero športno zadoščenje. Kolikor pa bi doživele kak spodrsljaj, ga moramo že vnaprej .sprejeti z razumevanjem, saj je tudi pri pingpongu žogica okrogla . . . Današnji spored: 11.20 naraščajniške dvojice 12.00 naraščajnice posamezno in finale naraščajnice ekipno; 17.00 finale mladinke ekipno; 21.00 mladinske dvojice in mladinke posamezno. Tik pred zaključkom naše redak- cije smo prejeli prve rezultate iz Riminija. Krasave mladinke so po dobri igri s čistim 5:0 premagale CSI Bedonija in se tako uvrstile v polfinale, ki bo na sporedu danes zjutraj. Po prvih nastopih sodi ekipa iz Cagliarija med najnevarnejše konkurente. Naraščajnice Krasa pa so izgubile z ekipo San Marco iz Verone s 3:0 in so tako plačale davek svoji neizkušenosti, vendar pa so se vseeno uvrstile med prvih osem ekip v državi. b. s. AVTOMOBILIZEM NAIROBI, 16. — Japonski avtomobili so zabeležili v prvi etapi safari. rallyja izreden uspeh: med prvimi dvanajstimi vozili so sami japonski avti, le na 5. in 10. mestu sta dva peugeota. Na vrhu lestvice vodi trenutno Dat-sun (mehta-doughty). Italijan Munari je zaradi okvare na svojem stratosu dejansko že izločen. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 17. aprila 1976 KOŠARKA MINIBASKET 17.30 v Trstu, Športna palača Visentini — Breg NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA 16.45 na Padričah Gaja — Rosandra ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE 14.30 v Trstu, stadion Grezar Nastopa tudi Bor NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 11.20 v Riminiju Nastopa tudi Kras JUTRI NEDELJA, 18. aprila 1976 NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 11.Ù0 v Riminiju Nastopa tudi Kras POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 19. aprila 1976 NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 11.00 v Ričniniju Nastopa tudi Kras SMUČANJE NA ETNI M. ZECHMEISTER PRVA V SLALOMU Vse Italijanke, razen Gamperjeve, so izpadle Urhova (Jug.) na odličnem desetem mestu CATANIA, 16. — Zahodna Nemka Marianne Zechmeister si je zagotovila prvo mesto v današnjem ženskem slalomu, v okviru mednarodnega šestdnevnega smučarskega tekmovanja na Etni. Italijanke so imele na tem tekmovanju smolo: vse, razen Gamperjeve, ki je bila četrta, so padle in odstopile. Izreden uspeh je zabeležila mlada jugoslovanska smučarka Andreja Urh, ki si je priborila odlično 10. mesto, kar je eden največjih uspehov jugoslovanskega ženskega smučanja sploh. Lestvica: 1. M. Zechmeister (ZRN) 72”46 2. R. Enz (Švi.) 72”93 3. M. Schlechter (Av.) 73’'56 4. T. Camper (It.) 73”69 5. N. Spiess (Av.) 75'T4 6. L. Essen (Niz.) 75”21 7. H. Wiesler (ZRN) 75'’73 8. E. Deufl (Av.) 76”17 9. A. Bischofberger (Švi.) 76”44 10. A. Urh (Jug.) 78”67 Med tekmovalkami, ki so odstopile, je bila tudi druga jugoslovanska udeleženka tega tekmovanja, Barbara Pikon. un,..................................................................................... NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Prvič v letošnjem prvenstvu vsa naša moštva 'brez poram Jutri ne bo prvenstvenih srečanj - Izredno zanimiv razplet prvenstva Za nogometaše amaterje bo jutri Sampvitp 14, Don Bosco in Ginnasti-dan počitka. Že prejšnjo nedeljo so ca 11, Kras 10, Union 7. bila prvenstva promocijske, prve in PRIHODNJE KOLO (25. 4.) druge amaterske lige prekinjena, ker so v naši deželi odigrali kvalifikacijske tekme deželnih amaterskih reprezentanc. Prvenstvo 3. amaterske lige se je redno nadaljevalo, prekinjeno pa bo jutri zaradi finalnega dela amaterskih nogometnih reprezentanc. Nedeljsko, predzadnje kolo v 3. AL ni prinesi ovečjih presenečenj in bo treba zato na Tržaškem čakati na končne zmagovalce skupin P in O do prihodnje nedelje, ko bodo . _ odigrali pari zadnjega kola. V sku- Naraščajniki iz Doberdoba‘so-izgu-Lpin-k^sHe^kenčno-.zmago predčas- ',no. zagotovila-, Opicina Supercaffè. -Posebno-zanimiv bi moral biti razplet sktipwp;' kjhb'igbajo naše tržaške enajsterice. V nedeljskem, predzadnjem zavrtljaju se je vseh pet tekem končalo pri neodločenem izidu. Kar štiri tekme so se končale brez gola. Edini štirje zadetki so padli v zanimivem derbiju na Padričah med domačo Gajo in Bregom. Remi pa' ni zadostoval Bregu, da bi ši matematično zagotovil prestop v višjo ligo, kajti Primorec je v Bazovici remiziral proti Sampvitu in je ostal v vodstvu s točko prednosti pred Bregom, ki mora odigrati še eno tekmo, in sicer z ekipo S. Andrea, medtem ko je Primoreč prvenstvo končal. Torej izid tekme s S. Andreo bo odločal o končnem zmagovalcu. Brežani morajo za prestop v višjo ligo zmagati, z remijem bi bilo potrebno odločilno srečanje s Primorcem, s porazom pa. bi v 2. AL prestopil Primorec. Torej razplet je res zanimiv. O ostalih ekipah lahko rečemo, da sta se v nedeljo dobro odrezala Kras in 'Union, saj sta prisilila k remiju S. Andreo, oziroma Don Bosco. Nedeljski zavrtljaj je bil za naše ekipe uspešen, saj (prvič v tem prvenstvu) ni nobena doživela poraza. ekHvC?ì0^en izkuPiček proti . tržiški Pi Romana. Bili so enakovreden, ■asprotnik le v prvem*'polčasu;--v ri'gem delu srečanja so se domato1 razigrali in so brez težav pressali šibko obrambo Kraševcev. F. G. San Marco — Kras 6:1 Skupek, Trampuš, Pobe-Škabar, Bertolino, Kocjan- 1 „ ’ “Prič, Vitez, Stule, Okretič, “ppzana. SAN MARCO: Marchesan, Pado- 2 n’ SPklatich. Leban, Spech, Lan-nA Scubini, Morato, Cortese, Fili- • Stradi (Rosini). v cetrtek popoldne so naraščajniki ca a?,a Poc^eSli močni ekipi San Mar- ^aši tekmi drugega kola. ln so že v prvi minuti povedli bro fantje so začeli tekmo zelo do- o’. zaòetniÈki napaki nasprotnikove ^1^6. Napako je spretno izkori-t-auzana in brez težav premagal L 2. - 3. __ 4. -. Prvi drugi prvi drugi prvi drugi Prvi drugi Prvi drugi prvi drugi X 2 1 2 1 X 2 2 X X 1 2 IZIDI PREDZADNJEGA KOLA Sampvito - Primorec Domio - Ginnastica S. Andrea - Kras Gaja - Breg Don Bosco - Union LESTVICA Primorec 30, Breg 29, 0:0 0:0 0:0 2:2 0:0 Gaja 26, GMT - Gaja, Breg - S. Andrea, Kras - Don Bosco, Union - Domio, Ginnastica - Sampvito. SKUPINA O IZIDI 9. POVRATNEGA KOLA Baxter - Duino 0:2, CGS - Opici-na 1:1, Inter SS - Campi Elisi .1:,1, Virtus - Barcola 2:1, S. Marco - Ac-. conciatori 3:0. LESTVICA Opicina 27, Duino 26, S. Marco 25, Baxter in CarppÉ Elisi 23, CGS 20, Virtus 17, .Bar.cpla ,in . Inter SS 15, Acconciatori 5, Bave 4. ■ SKUPINA Q IZIDI PREDZADNJEGA KOLA; Zaule - S. Sergio (odg.)/ Donatori - Op. Supercaffè 1:2, Esperia-SL.-CMM «B» 0:2, Giarizzole - S. Vito (odg.), Rozzol - Roianese 0:0. LESTVICA Op. Supercaffè 32, CMM «B» 25, Giarizzole 23, Zaule in Roianese 21, Esperia SL 18, S. Vito 15, Donatori 12, Rozzol 11, S. Sergio 8, Mediano 4. B. R. predvsem v zagotovljenih pripravah pred prvenstvom, zato bi kazalo v prihodnje to zimsko ligo razširiti tako, da bi vključili tudi mladince v predtekmah. TTKS Nova Gorica je zmagovalni ekipi NK Vozila poklonila lep prehodni pokal v tekmovanju zimske lige 1976 v velikem nogometu. ' ' - ' Varl R. 2:1 Domio in S. Andrea 25, GMT 22, ZIMSKI POKAL V NOVI GORICI Koristno tekmovanje Prvi prehodni pokal v zimski nogometni ligi občine Nova Gorica je osvojila ekipa NK Vozila kot zmagovalec. Iz same lestvice je razvidno, da je. tekmovanje bilo izenačeno in zanimivo, razen zédnjih dveh enajsteric, ki sicer tekmujeta v nižji ligi. Zmagovalec pa ni bil povsem prepričevalen, kajti, če bi NK Renče izkoristil 11-metrovko proti Volizom, bi bile prvak Renče. Lestvica te zimske -nogometne lige je sledeča: Vozila 8, Renče 7, Adria 6, Vodice 5, Brda 3, Bilje 1. Liga je bila umestna in koristna, zanimanje občinstva je bilo veliko, ekipe so se dobro uigrale za prvenstvena srečanja v SNL, ZCNL in TNZ Goriške. Tudi sodniki so dobro opravili svojo nalogo. Na splošno je bil namen dosežen ATLETIKA DANES V TRSTU Priložnost za Loredano Kralj da se izkaže v metu diska Pred nedavnim je v Bologni dosegla svoj osebni rekord 32,88 m ,, V .PRIJATELJSKI TEKMI Pa zanimivi i^ri Realna zmafala Realna— Trgovska ‘ton p " REALNA : Perko ; Puzič ; Timeus ; Daneu; Žerjal; Mihelčič; Novello; Terčič (Starc); Ferluga (Bitežnik); Grgič; Saražin (Malalan in Smo-tlak). TRGOVSKA: Kapun (Skupek); Križmančič; Pertot (Trobec); Versa ; Kralj (Cibic) ; Košuta : Grizo-nič (Kalc); Germani; Štoka (Žerjal); Klun; Albi. SODNIK: Koren iz Boljunca. STRANSKA SODNIKA: Pertot in Risniondo. STRELCI: Klun (T), Bitežnik (R), Grgič (R). V tradicionalni nogometni tekmi | slovenskih šol med Rezalno in Trgovska- je tokrat (verjetno prvič v zgodovini) zmagala Realna. Srečanje je bilo dokaj zanimivo. Takoj na začetku so trgovci silovito pritisnili in ustvarili nekaj zanimivih akcij, ki pa niso prišle do živega obrambi realčanov. Ko je vse kazalo, da se bo prvi polčas končal brez gola, je Klun dosegel z lepim strelom gol za kademike. V drugem delu se je stanje na igrišču spremenilo. Realna je stalno napadala. Kmalu nato je Bitežnik z neubranljivim strelom izenačil. Po izenačenju so realčani ostreje napadali in končno povedli z Grgičem. Predstavniki žige Zoisa so se zdramili in začeli napadati, toda do konca tekme se izid ni spremenil. Mič - Big Danes popoldne bo na občinskem stadionu v Trstu žensko atletsko tekmovanje deželnega značaja. Tekmovanje, veljavno za pokal «Piero De Jurco» prireja Soc. Ginnastica Triestina. ŠZ Bor bo nastopilo z nekaterimi svojimi atletinjami, druge, ki so komaj pred kratkim začele s sistematičnim treningom pa še ne bodo prišle v poštev za današnje tekmovanje. Vodstvo sekcije je prijavilo skupno 8 tekmovalk, udeležba pa bo verjetno nekoliko manjša, ker so imele atletinje dokaj nesrečen teden. Kot smo že poročali se je prejšnjo nedeljo v Latisani poškodovala1 Patrizia* Radovan; med Tednom pa je doživela nepriiiko tudi Sonja Antoni. Obe tvorita jedro na-raščajniške' vr’ste. Za 'prvo, ki je prijavljena v krogli, daljini in na 100 m je nastop še negotov, Antonijeva pa bo tekla samo na 100 m. Če bo rezultat dober bo uro kasneje nastopila tudi na 200 m. Loredana Kralj bo metala kroglo in disk. Pred dnevi je iz Bologne prinesla lepo vest, da je na univerzitetnem prvenstvu dosegla zelo dober rezultat v metu diska: 32,88 m. v kar je seveda 'nov osebni in društveni rekord. Stara značka je bila za skoraj 2 m krajša. Borovka meni, da je bil rezultat sad srečnega naključja, ker je obseg njenega dosedanjega treninga zaradi šolskih obveznosti za sedaj še razmeroma skromen. Za tek na 800 m je prijavljena trojka Laura Lavrenčič, Mira Su-sič in Bruna Mahne. Slednja, ki bo tekla v mladinski konkurenci, ima nekaj možnosti tudi za tekmovalni uspeh. Alma Gruden bo predvidoma opravila svoj drugi letošnji tek na 1500 m, Erika Košuta pa bi morala teči na 100 m in skakati v daljino. Če oo šlo vse po sreči bodo borov-ke z naraščajniško ekipo nastopile tudi v štafeti 4x100 m. Tekmovanje se bo začelo ob 14.30. k. b. Na tekmovanju za «Pokal Primavera» IZREDNO USPEŠEN START BOROVCEV Prvo atletsko tekmovanje za «Pokal Primaver. > za kategorije dečkov in deklic se je začelo izredno ugodno za ŠZ Bor. Včeraj je na šolskem stadionu na Kolonji nastopilo pet predstavnikov Bora. V metu krogle za starejšo kategorijo je bil prvi Igor Bigatton, z res odličnim rezultatom 12,43 m. Rezultat predstavlja velik osebni napredek. David Blazina je bil v isti panogi peti z zadovoljivim metom 9,23 m. Tudi on je občutno napredoval v primerjavi z lanskimi rezultati. Na progi 80 m čez ovire je zmagala Sandra Montanari z dobrim časom 17,60 sekunde. Tretja zmaga za Bor še ni povsem gotova. Sara Košuta je zmagala v svoji skupini teka na 80 m z odličnim časom 11 sekund, kar je za 4 desetinke boljše-od njenega lanskega osebnega rekorda. V drugi seriji sta sicer dve atletinji dosegli čas 10”7 in 10*58;' Tek i M’ bodb verjetno razveljavili zaradi nepravilnega starta. Serijo so skušali ponoviti, na startu pa se je predstavila le ena atletinja. Odločitev sodnikov še ni znana. Tudi če ne bo šlo za prvo mesto, ostaja zadoščenje za velik tehnični napredek. Na koncu je Adrijana Dovgan nastopila v teku na 1000 m in dosegla čas 4’24”4, ki ja prinesel 14. mesto. Tek je začela zelo hitro in to jo je na koncu drago stalo. ,K. B. Četrtkovega pokrajinskega tekmovanja, ki je bilo prvo izmed desetih nastopov za «Trofejo Primavera», ki jo prireja pokrajinska atletska zveza v Trstu, so se udeležili tudi najmlajši tekmovalci lonjerskega ŠD Adria. Nastopili so v dveh kategorijah (mlajši ter starejši dečki) in so glede na to, da so komaj začeli nastopati, dosegli tudi nekaj zadovoljivih rezultatov. KATEGORIJA A met diska: 3. Renato Gombač 22,64 metra met krogle: 4. Pavel Blokar 9,45 m 2000 m: 8. Darij Druškovič 8’10" ' ' KATEGORIJA B 80 m (skupine): 5. Diego Batič 13”! : .6. Igor--čok .16'’1 met krogle: 4. Livij Maver 5,07 m. (Omeniti je treba, da je prvič metal kroglo.) Na 2000 metrov je nastopil Zudek, ki pa zaradi krčev ni dokončal teka. R. Pečar NOGOMET Mariborski Branik je v prijateljskem nogometnem srečanju premagal ljubljansko Olimpijo s 3:1. KOŠARKA V PRVENSTVU MINIBASKETA Kljub porazu Polet zadovoljil MINIBASKET SGT — Polet 64:44 (27:25) POLET: Hrovatin 16, Kalci 16, D. Vidah 4, Taučer 2, Vremec 6, Sosič, R. Vidali, Košuta, Furlan, Feri. Poletovci so pričeli s prvenstvom dokaj pozitivno. Prvi nasprotnik je bil namreč ena najmočnejših ekip v našem mestu, ki lahko razpolaga z velikim številom mladih košarkarjev. Dobra volja in požrtvovalnost v obrambi pa veliko pomagata. Pole-tovo moštvo ima med svojimi vrstami tudi zelo mlade košarkarje, ki trenirajo le kratek čas. Openski fantje so bili do dveh četrtin enakovreden nasprotnik. Dobro so se borili pod obema košema in dosegali točke zlasti s protinapadi. Tudi z individualno tehniko so se dobro izkazali. V ostalih četrtinah so nekoliko popustili in tako se je nasprotnik lahko oddaljil. Odpovedala je obramba in zato tudi napadi niso bili več točni. Poleg tega pa je nastopila še živčnost. Na splošno smo s tekmo torej zadovoljni, kritizirati pa moramo to. da igrajo poletovci preveč individualno. Starejše fante lahko pohvalimo, ker so poskrbeli za točko, z mlajšimi pa smo zadovoljni ker so se v obrambi borili agresivno in u-spešno. Adrijan Sosič Kontovel — Sokol 59:41 (26:12) KONTOVEL: Emili 10, Gulič 12, Daneu 11, Starc P. 4, Čuk 8, Košuta 2, Štoka 4, Pertot 2, Grilanc, Starc M. 2. SOKOL: Terčon 14, Pupis 14, Zidarič 5, Caharija 2, Gruden 2, Pertot, Kojanec, Ušaj 2, Devetak 2, Grilanc. SODNIK: A. Pahor. PM: Kontovel 5:8, Sokol 1:4. Kontovel je po pričakovanju premagal nabrežinski Sokol, vendar ne s tolikšno lahkoto, kot je bilo predvidevati, Nabrežine! so se namreč požrtvovalno upiral boljšim nasprotnikom, čeprav ne razpolagajo z enakovrednimi menjavami kot Konto-velci. Domačini so si priborili največ prednosti v prvih dveh četrtinah, ko so nasprotniki imeli na igrišču šibkejši postavi. V zadnjih dveh četrtinah pa smo bili priča lepši in bolj izenačeni igri in nekaterim dobrim akcijam. Pohvalo tokrat zaslužijo E-mili, Gulič in Daneu pri Kontovelu ter Pupis in Terčon pri Sokolu, j Marko Tako je Plesničar, vratar ekipe ZSŠDI, med tekmo z Rijeko prejel prvega izmed petih golov ISTRSKI » ODRED (OpLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) 1 S ^ Te so redno delovale do nemškega vdora na Mašun in n uranjsko, 25. oktobra, medtem ko so bile od tedaj do prihoda štaba 14. divizije v Brkine, 12. novembra 1943, in ■Ud| Pozneje dokaj otežkočene in neredne. Tako zvemo že k 0ltienjenega dopisa z dne 21. oktobra 1943, da je odredni vid11" 0dnesel 18- oktobra na štab divizije 2 zavoja zemlje-Mr* in sPremljal na Mašun 5 tovarišev, ki so prispeli z v n; 20. oktobra so mobilizirali na Barki 6 vojaških ob-2a^nik0V’ iste§a dne Pa 50 prejeli iz štaba divizije 5000 lir v /tohavo potrebnih stvari v Trstu. Naslednji dan so poslali val ^ divizije 13 mobilizirancev. Glede bojne morale prebi-stva pa SQ da je «gibka», hkrati pa poudarili na- težktn°’ da ijndje po tistih vaseh, ki so jih Nemci požgali, kazi0 CakaJo. da jih obiščejo partizani. Prav ta trditev do-kra; Ju’ da je ostalo brkinsko ljudstvo v najbolj prizadetih hodil tUdi v kritičnih dneh vendarle zvesto narodnoosvo-2e lnemu boju. Tedaj pa so bile že tudi vzpostavljene /.veje ^°Peratlvnim štabom za zapadno Slovenijo, od koder teri^P.^oval radiotelegrafist Marjan Horn po radijski ma-Ri da bi vzpostavil zvezo z Istrskim odredom. Okoli 20. oktobra se je vrnil iz 13. Loške brigade v Brkine k Istrskemu odredu Jože Markučič in prevzel dolžnost odredovega obveščevalca. Kmalu potem je poslal štab VH. korpusa v odred za šefa obveščevalnega Maksa Tomažiča. Oba sta bila že dokaj izkušena v delu na obveščevalnem področju. Markučič pa je dobro poznal tudi kraje in ljudi ter obvladal italijanščino, zato je njuno delo u-spešno steklo. Po vrnitvi iz Skadanščine v Brkine je moral štab odreda nemudoma energično nadaljevati začeto delo, da bi z zbiranjem nepovezanih partizanskih skupin in množično mobilizacijo čimprej ustanovil bataljona s po 150 borci, kot je določala ustanovna odredba. V začetku novembra je bil sklican skupen sestanek odredovega štaba in okrožnega komiteja za Brkine. Na njem so razpravljali o vseh najpomembnejših organizacijskih vprašanjih, ki jih je bilo treba za razvoj odreda rešiti. Zlasti pa je bilo zahtevno vprašanje, kako poiskati primerne kadre za bataljonske štabe, ki jih je takrat tako primanjkovalo, kako organizirati čete, vode in desetine ter jim postaviti na čelo komandirje in politične funkcionarje. Organizirati je bilo treba partijske organizacije v enotah, borce oborožiti in opremiti, nato pa se lotiti vojaškega urjenja, političnega in kulturno-prosvetnega dela, da bi enote in borce čimprej usposobili za izvrševanje vseh nalog revolucionarnega narodnoosvobodilnega boja. * Po izjavi Agostinija in ostalih ugotovitvah pisca, ki je kot kurir odreanega štaba spremljal iz Brkinov na Mašun z Mun prispele tovariše, so bili: Giovanni Zol komandant Tržaške brigade, ter njegova spremljevalca Bruno Bizjak in Umberto Dorini, imenovan El Raio. Kdo sta bila 4. in 5. tovariš, ni znano ker tudi nista potovala s kurirjem i* Brkinov na Mašun, čepi a v je to v dopisu omenjeno. Vsi trije so med vojno padli (Ris. izjava E. Agostinija v AO IO v Kopru). (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. letna naročnina ža inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 17. aprila 1976 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst TERORISTIČNA ATENTATA V TURINU IN V RIMU Požigalci znova na delu: opustošeni Fiatova tovarna in skladišče Stende Medtem ko si odgovornosti za turinski atentat ni prevzel še nihče, si očetovstvo požiga v i\imu lasti neka doslej še neznana «proletarska akcijska grupa Mara Cagol» RIM, TURIN, 16. — Z razliko od prejšnjih let, v katerih so se krize stopnjevale ob eksplozijah peklenskih strojev, kaže, da bo letos volilna kampanja, pa naj bo kampanja za referendum ali za predčasne volitve, potekala v znamenju požigov. Ni se še poleglo ogorčenje za podli izpad v Fiatovi tovarni v Rivalli, kjer so ognjeni zublji «pogolt- v, n::.—j• ____________________• pred ■ rjo. Ker je naprava povsem avtomatizirana, je . ob nji zaposlenih le nekaj delavcev, katerih naloga je nadzorovati pravilno delovanje strojev. Po pričevanju očividcev je pred izbruhom požara prišlo do eksplozije v avtu 127 rdeče barve. Na srečo se je trak avtomatično ustavil, tako da so protipožarne skupine v tovarni in nato gasilci v kratkem nui» za dve milijardi pnevmatik, in I ukrotili ognjene zublje. že sta v Turinu in v Rimu izbruhnila nova požara, ki pa sta na srečo povzročila občutno manjšo škodo. V Turinu je bilo podjetje Fiat že spet tarča podlih teroristov. Požar je tokrat izbruhnil v tovarni Mira-fiori in sicer v odseku, kjer že dokončane avtomobile prelijejo s posebnim oljem, ki jih ščiti pred rjo. Ogenj je popolnoma uničil pet avtomobilov in del avtomatskih naprav, drugih deset avtov pa je bilo lažje poškodovanih. Gmotno škodo cenijo okrog sto milijonov lir. Prizorišče atentata je bil oddelek, kamor se stekajo vsi avtomobili, ki jih proizvajajo v tovarni Mirafiori in sicer 127, 131 in 132. Gre za neke vrste tunel, dolg 800 metrov, v katerem posebna naprava polije avtomobile z oljem, ki ščiti pločevino Kot v sredo si tudi danes, ni še doslej nihče prevzel odgovornosti za atentat, čeprav ni nobenega dvoma, da je bil požar namerno povzročen. Podli izpad so brezpogojno obsodile vse politične in sindikalne organizacije, predvsem pa delavci Fiata, ki so neposredno prizadeti. Nekaj ur pred izbruhom novega požara, se je delegacija odbora piemontske dežele sestala s predstavniki turin-skega sodišča, s kvestorjem in s prefektom. Kot že med včerajšnjimi srečanji s sindikati in z zvezo tovarnarjev so tudi danes poudarili nujnost odločnega posega proti požigalcem. Organi javne varnosti pa bi bili v tem boju brez moči, če ne bi tudi vse družbene sile aktivno sodelovale pri osamitvi mračnih sil, ki skušajo oživljati strategijo nape- MNENJE SINDIKATOV LETO DNI PO NJEGOVI ODOBRITVI Zakon o reformi RAI-TV treba dosledno izvajati Preosnova radiotelevizijskih sporedov prepočasna zaradi birokratskih zaprek - Glavni ravnatelj ustanove Principe je optimist tosti in terorja. O rezultatih teh srečanj in o pobudah za boj proti prevratnikom bo deželni svet razpravljal v sredo po ponovnem srečanju s sindikati in s političnimi silami. Če so teroristi iz Turina še neznani, pa se je na rimskem prizorišču pojavila nova provokatorska skupina samozvana proletarska akcijska grupa Mara Cagol (ime si je nadela po Curciovi ženi, ki je bila ubita lani v spopadu s karabinjer ji), ki si je prevzela odgovornost za požig skladišča družbe Standa v četrti Montesacro ter za vrsto. roparskih napadov na rimske veleblagovnice. Požar v skladišču Standa je izbruhnil okrog 3. ure, vendar pa ni povzročil velike škode, ker je toplota, ki jo je razvil pbžar, sprožila avtomatsko protipožarno napravo. Na ognjene zublje se je ulilo na hektolitre vode in požar je bil udušen še pred prihodom gasilcev. Očividci trdijo, da je bila vzrok požaru silna eksplozija, najbrž zaži-galna bomba, ki je počila pred vhodom v skladišče. Preiskovalci domnevajo, da so teroristi polili vhodna vrata z bencinom in nato vrgli za-žigalno bombo. Gmotna škoda pa je kot rečeno omejena — zgorelo je nekaj zabojev igrač — ker je bilo skladišče opremljeno, z izredno u-čmkovito protipožarno napravo. Vsekakor pa so uslužbenci podjetja Standa sklenili, da bodo odslej dan in noč stražili pred skladišči podjetja, da bi preprečili ponovne sabotaže. utrjena osnova za poglobitev zaželenega sodelovanja. Na beneški prireditvi bodo italijanski in, jugoslovanski predstavniki obravnavali v prvi \Tsti probleme jadranskih pristanišč kot važnih dejavnikov za gospodarski in socialni razvoj obalnih mest na tej in oni strani Jadrana., Prireditelji obenem poudarjajo vsebinsko razliko med prvo in drugo konferenco. Medtem ko na prvi konferenci ni bilo težko najti nekega skupnega imenovalca med sogovorniki, kolikor je šlo za vprašanja splošnega turističnega razvoja o-ziroma ekološkega varstva jadran-skih obal, bo na prihodnjem zasedanju v Benetkah vsekakor teže priti do soglasnih sklepov: govor bo namreč, kot rečeno, o luških dejavnostih. razen tega splošno o industrijskih, trgovinskih ter infrastrukturnih problemih, ki imajo na obeh straneh Jadrana svojstvene značilnosti. Prireditelji so kljub temu uverjeni, da bo konferenca u-spešna, saj bi morala na vsak način postaviti še trdnejšo podlago nadaljnjemu medsebojnemu sporazumevanju. «ODREŠENIK» NA KRIŽU TRŽAŠKI DNEVNIK TRGOVINSKI PROMET CEZ TRŽAŠKO LUKO V prvem trimesečju 10.000 ton blagu več kakor v lanskem leta Letos več žitaric, oljčnih semen in lesa • Promet / rudami in premogom upadel - Manj tudi kosovnih pošiljk Tuni letos, že sedmič zaporedoma, se je filipinski kmet Juanito Piring dal za veliki petek privezati na križ. Uredniku filipinske časopisne agencije, ki je hotel vedeti čemu križanje, je Piring izjavil, da «skuša rešiti samega sebe in človeštvo». (Telefoto ANSA) ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE SE ITALIJANI MNOŽIČNO ODPRAVLJAJO NA ODDIH CIUDAD BOLIVAR, 16. — Venezuelsko vojaško letalo je strmoglavilo na stanovanjski poslopji v kraju Ciudad Bolivar 400 km jugovzhodno od Caracasa. Pri nesreči je bilo ubitih deset ljudii RIM, 16. — Dne 17. aprila 1975 je pričel veljati zakon o reformi italijanske radiotelevizijske ustanove, ki ga je tri dni poprej odobril parlament. Na vprašanje, kako ocenjujeta dejavnost RAI v enoletnem obdobju, ki je sledilo začetku preosno-ve, odgovarjata glavni ravnatelj u-stanove in tajništvo sindikalne federacije dokaj različno. Ravnatelj Michele Principe je v izjavi tiskovni agenciji Ansa dejal, da je obračun vsekakor . pozitiven, ih to ne le spričo konkretnih rezultatov, s katerimi so se lahko seznanili tudi radijski poslušalci oziroma televizijski gledalci, temveč zlasti. POROD V... DVIGALU Italijani niso nikoli sloveli po svoji organizaciji in discipliniranosti kot Nemci, zato pa so vselej nadomestili te pomanjkljivosti z iznajdljivostjo. Ni tu mesto, da bi polemizirali in tarnali, kam nas je «iznajdljivost» politikov, ki že trideset let upravljajo državo, privedla, radi bi le opozorili, kako si morajo v bolnišnicah zaradi slabe organizacije in pomanjkljivih naprav pomagati z iznajdljivostjo. V Pattiju, veliki vasi pri Mesini, je neka ženska, 27-letna Pina Di Pino, rodila kar v dvigalu bolnišnice «Borromeo», pa ne zato, ker bi si otrok želel predčasno na svet, pač pa zato, ker je dvigalo zaradi okvare odpovedalo. Ura je bila že polnoč čez, ko je mož pridrvel v bolnišnico z ženo, ki je dobila porodne popadke. Po kratkem pregledu je dežurni zdravnik takoj odredil prenos Di Pinove v porodniški oddelek, saj je bilo očitno, da bo ženska rodila vsak čas. Rečeno storjeno: Di Pinovo so položili na posteljo in bolničar jo je posprem.il v porodniški oddehtic. Toda dvigalo je med potjo odpovedalo in poskusi bolničarjev in zdravnikov, da bi ga spravili «k pameti», so bili zfiman. Medtem pa je tudi o-trok Di Pinove neučakano rinil na svet: revček namreč zaradi svoje detinske prostoduš-nosti ni še razumel, kolikšno potrpljenje je pač potrebno v tej demokristjanski Italiji, kjer je za oblastnike odlašanje z reformami najbolj priljubljen šport. Tako je moral bolničar pošteno pljuniti v roke (seveda le metaforično) in pomagati detetu na svet. Edina pomoč so bili nasveti, ki mu jih je babica kričala z drugega nadstropja. Medtem ko je Di Pinova rodila, pa je bilo bolniško osebje splošno mobilizirano. Babica je telefonirala ginekologu, ta primariju svojega oddelka, primarij ravnatelju, ravnatelj predsedniku upravnega sveta in tako dalje, dokler se ni nekdo spomnil, da bi poklicali tehnika, ki'je končno spravil dvigalo «k pameti». Tedaj pa je bil novi član družine Di Pino že ra svetu in je z močnim jokom protestiral, češ zakaj pa tolikšna zamuda. Ah, ta neučakanost mladoletniška, samo do kontestacije ji je. ker je prišlo brez vsakega pretresa do popolne preobrazbe, prenovitve in poživitve RAI. To se najbolj odraža seveda v preosnovanih radijskih in televizijskih dnevnikih, ki izpričujejo voljo, pp d^lediifiijj.,fjpp,-štovanju načel o objektivnosti, popolnosti in pluralizmu obveščanja. Število poslušalcev oz. gledalcev dnevnikov je poskočilo, to pa je le prvi korak na poti k dokončnemu preustroju oddaj. V nadaljnjem, je zaključil Principe, bo treba namreč korenito preosnovati sporede, uresničiti decentralizacijo na dežele in preustrojiti produkcijske centre. Mnogo manj optimizma zasledimo v izjavah tajništva sindikalne federacije FELS - CGIL, FULS - CISL in UILS, ki omenja, da je bila o-dobritev zakona o reformi RAI sad skupnega boja deželnih uprav, sindikatov in političnih strank, a da pomeni omenjeni zakon v resnici šele začetek novih bojev. Sedaj je treba zastaviti vse sile za dosledno izvajanje zakona, kajti vse preveč je še raznih omejitev, ki zavirajo resnično preosnovo radiotelevizijske u-star.ove. Težave izvirajo predvsem iz nedemokratičnih izbir vodstva RAI. ki slonijo še vedno na izrazito birokratskih in oblastvenih načelih. Takšne izbire spravljajo v resno nevarnost nadaljnjo enotnost programiranja. Sindikati obsojajo konkurenco med krščanskodemokratskim: in laičnimi radiotelevizijskimi delavci ter opozarjajo na nevarnost, da bi vodstvo RAI pri nadaljnjem širjenju dejavnosti ne upoštevalo potrebe po pravični razdelitvi delovnih mest med vse časnikarje, kot tudi po sprejetju učinkovitega načrta za decentralizacijo. Zlasti pa obsojajo sindikati, da se vodstvo ustanove pri izbiranju programov ne posvetuje poprej z uslužbenci oz, sindikalnimi predstavniki. * Nadaljevanje procesa o grabežu pri Jadranu KOPER, 16. — Danes se je pred okrožnim sodiščem v Kopru nadaljevala razprava proti petim nekdanjim vodilnim uslužbencem sežanskega Jadrana. Pred senat sta stopila nekdanji računovodja Milivoj Ravbar iz Jadrana in devizni referent centrale Narodne banke Dragoljub Di-mitrijevič. Kot priča je nastopil direktor koprske podružnice Ekspertne banke Peter Fabjani. Milivoj Ravbar, je potrdil, da je vedel za črne sklade podjetja, vendar ni imel o denarju v tujini nobene evidence. Peter Fabjani pa je dejal, da Ekspertna banka ni imela ničesar z Jadranom, temveč je samo on kot bivši direktor Jadrana pomagal svojim nekdanjim sodelavcem. V varnostnih blagajnah je hranil denar, ki so mu ga le ti prinašali. Tega denarja ni nikoli štel. Dragoljub Di-nritrijevič ni zanikal, da je prejel 20 tisoč dinarjev. Denar mu je izročil v Sežani Žiberna, in sicer tako, da bi mu ga Dimitrijevič vrnil šele čez dve leti. Tudi ta vsota je menjala lastnika brez vsakega potrdila. Pripovedovanje Dimitrijeviča je Žiberna zanikal, češ da je neumno govoriti, da bi komu posodil tako vsoto denarja, tako, da bi mu ga ta začel vračati šele čez dve leti. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek. L. O. Sodelovanje med jadranskimi mesti Italije in Jugoslavije BgNEXKE,^Jj6«.—. Na otoku Sv. JCtfija pri Benetlkah, in sicer v prostorih ustanove CESTI bo v dneh 28., 29. in 30. aprila II. konferenca o jugoslovanskih in italijanskih mestih ob jadranski obali. Priredita jo združenje italijanskih občin (ANCI) in ustrezna jugoslovanska organizacija (Stalna konferencija gradova Jugoslavije). Prireditelji nagla-šajo v tej zvezi, da je bil podpisan 25. februarja 1974 v Trstu med o-menjenima ustanovama poseben protokol, ki med drugim potrjuje voljo po nadaljnji krepitvi in širjenju sodelovanja med jadranskimi mesti Italije in Jugoslavije z namenom, da se kar najskladneje rešijo najpomembnejša vprašanja vzajemnega interesa. Združenje ANCI in konferenca jugoslovanskih mest menita, da je napovedana druga konferenca še tembolj potrebna, ker so bili 10. decembra lani podpisani osimski sporazumi, s čimer je bila pač le še Znaten promet in neprevidnost zahtevala težak krvni davek: 7 mrtvih, 10 rapjenih V najbolj znanih letoviških krajih so že oddali vse sobe - Z razliko od ostalih, politiki najraje preživijo praznike v družinskem krogu - «Delovne počitnice» radikalca Pannello RIM, 16. — Čeprav se velikonočni prometnega zakonika. V prazničnih i Od žalostnih vesti preidimo k ne most dejansko še ni začel in je na italijanskih cestah zažuborel le studenec, majhen delček veletoka desetih milijonov vozil, ki bi moral po fat-uhih avtomobilskega kluba "in dneh bodo policija in karabinjerji I koliko zabavnejšim. Medtem ko si mobilizirali vse svoje sile za nadzorstvo nad cestnim omrežjem,, o-benem pa bo avtomobilski klub u-vedel posebno službo, ki jbo'dajala prometne policije v prihodnjih dneh t' vsem informacije o prometu in o preplaviti državno .cestno omrežje, najmanj obremenjenih cestah. je s'mrtna kosa žela že obilno žetev: sedem mrtvih in deset hudo ranjenih so tragičnj obračun današnjih prometnih nesreč. Tako velik krvni davek pa vsekakor ne preseneča, saj so velikonočni prazniki že tradicionalno črno obdobje za avtomobiliste. Po statistikah avtomobilskega kluba je v zadnjih desetih letih za veliko noč obležala brez življenja na cestiščih kar 801 oseba, ranjenih pa je bilo 19.751. Na velikonočno nedeljo je zadnjem desetletju umrlo 370 ljudi, okrog 9.000 pa je bilo ranjenih, na velikončni ponedeljek, ko je promet še bolj intenziven zaradi množičnega povratka, pa je bilo 431 mrtvih in nad 10.030 ranjenih. Tudi letos predvidevajo, da bosta konici prometa v soboto in v ponedeljek, žara di česar prometna policija in avtomobilski klub pozivata vse avtomobiliste k previdni vožnji in k strogemu spoštovanju vseh določil iiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiimtiiHiiiiiiiltii|||||||||||||llimiinnMIIIIII||l||||||||ll|||||||||||||m||||||||mi||1|||||||||||m( LE U US PMPRKtM TRAGEDIJA LETALO DC-9 ZAVOZILO S STEZE:10 RANJENIH Trčilo je v kup kamenja, sicer bi zgrmelo v prepad Od 99 potnikov sta le dva zadobila hujše poškodbe PALERMO, 16. — Na letališču Punta Raisi le za las ni prišlo do tragedije.. Letalo DC-9 družbe ATI se po pristanku zaradi okvare ni pravočasno ustavilo, temveč je zdrknilo š steze in trčilo v kup kamenja. Žrtev ni, pač pa je več potnikov ranjenih, dva menda hiije. U-vedena je bila seveda preiskava o vzrokih nesreče. DC-9, ki ga je upravljal kom. Berlini, je zgodaj zjutraj odletel iz Milana. Po približno dveurni vožnji se je letalo znašlo nad palermskim predmestjem in se jelo nižati za pristanek. Kontrolni stolp na letališču ni od pilota prejel nobenega opozorila, ki bi kazalo, da z letalom kaj ni v redu. DC je povsem redno pristal na 3 km dolgi prečni stezi in šele tedaj je letališčno osebje zapazilo, da je njegova brzina prevelika, skratka, da pilot ni pritisnil na zavore. Teža letala znaša ob pristanku 40 ton, ustaviti pa ga je mogoče šele po slabih 2 km. Letalo je imelo torej pred seboj še dober kilometer steze in vendar je nadaljevalo vožnjo: najprej je z levim krilom podrlo svetlobno signalno napravo, nato pa drselo po trupu čez gmajnat, z vsakovrstnim kamenjem posejan svet, dokler ni trčilo v visok kup zemlje in grušča. Kolesa so se medtem polomila, rezervoar dnokrvno obvladati drsenje letala, kajti nekaj sto metrov naprej zeva 20 m globok prepad nad morsko obalo. Gasilci in drugo letališčno osebje so brez težav,rešili vseh 99 potnikov, prav tako so iz letala potegnili nepoškodovano prtljago. Okoli deset ljudi je bilo laže ranjenih in so jih po prvi zdravniški pomoči poslali domov s prognozo okrevanja v treh do šestih dneh. Le Calogero Orlando iz Turina in Casimiro Rizzot-ti iz Milana sta morala zaradi hudih bolečin v hrbtu na bolniško posteljo: morda imata zlomljeno hrbtenico. Kaj- je zakrivilo nesrečo? Najprej so domnevali, da so se pokvarile zavore, pozneje pa so preiskovalci u-gotovili, da so tè pravilno delovale, okvara je torej nastala drugje. V tej zvezi omenjajo tri možnosti. Skvaril naj bi se eden od kovinskih preusmerjevalcev («reverser»), ki u-rejujejo iztok izpušnih plinov iz reaktorjev: zadnja krilna opornika, ki ob pristanku delujeta kot nekakšna zavora, naj bi se ne obrnila dovolj (to je za 90 stopinj); letalo naj ne bi pristalo v predvidenem kotu, ampak prepoložno, kar mu je preprečilo, da bi se pravočasno ustavilo. V teku so tri vzporedne preiskave, ki so jih sprožili sodstvo, ministr- s kerosenom pa je k sreči ostal ne- ■ Stvo za prevoze in letalska družba dolaknjen, s:cer bi prišlo do eksplo- ; ATI. Po nalogu sodne oblasti se po-zije in požara, ki bi nedvomno zah-1 škodovanemu trupu letala ne sme te val smrtne žrtve. Največja sreča j približati nihče, razen seveda pre-pa je v tem, da je pilotu uspelo hla- i iskovalcev... Kot že za Jožefovo ob prvem letošnjem spomladanskem mostu tako tudi za velikonočne praznike kaže, da kriza in podražitve niso občutno vplivale na turizem in večina ljudi, ki si v teh dneh privoščijo oddih, se je ceni bencina navzlic odločila, da potuje z avtomobilom. Vsekakor pa je opaziti, da narašča tudi število tistih, ki so se odločili za potovanje z vlakom, medtem ko je letalo kot prometno sredstvo kljub včeraj sklenjenemu sindikalnemu sporazumu, še preveč problematično. Piloti niso namreč o-svojili sporazum, ki so ga sprejeli ■Vsi ostali uslužbenci letalskih družb. Prav zato se potniki še vedno bojijo, da bodo ostali na cedilu če se odločijo za letalo, upoštevati pa gre tudi dejstvo, da so cene letalskih vozovnic znatno poskočile. V najbolj znanih italijanskih turističnih krajih so vse sobe v hotelih in v zasebnih penzionih oddane. Gostinski delavci si zadovoljni manejo roke zlasti v Gornjem Poa-dižju, saj se že od davi ob mejnih prehodih z Avstrijo vije dolga ,kača tujih turistov, predvsem Avstrijcev in Nemcev, ki sta jih lepo vreme in ugoden menjalni tečaj privabila v Italijo. Prav .tako so oddane vse sobe tudi v Umbriji, kjer v tem času zaživijo stari verski običaji. Promet na vseh cestah ni dosegel konice, vendar pa. je znatno boi j intenziven kot, prejšnje dni. Kot rečeno pa je žal motorizacija že zahtevala -težak krvni davek, vzrok katerega sta intenziven promet predvsem pa neprevidnost kot dokazuje nesreče na avtocesti sonca v neposredni bližini izstopne postaje Roma - Nord. Pred izhodom se je vila nekaj sto metrov dolga kača vozil, v katerih so avtomobilisti potrpežljivo čakali, da bi poravnali cestnino, Tedaj- je divje privozil tovornjak z evidenčno tablico iz Siene, ki je trčil v zadnji tovornjak v vrsti. Težko vozilo se je nato odbilo na sredo cestišča in o-plazilo dostavno vozilo ford tran-sit. Medtem ko se je ford počasi ustavil ob guard-railu, je tovornjak nadaljeval svoj divji ples in trčil fiat -125 štirih salernskih zdomcev, ki so se za . praznike vračali domov. Ob udarcu je fiat dobesedno odfrčal in se zaril pod tovornjak s prikolico, ki je čakal v vrsti za izhod, šofer fiata, 21-letni Paolo Di Candia, je bil pri priči mrtev, njegove tri sopotnike pa so potegnili hudo ranjene iz skrotovičene pločevine. Vse tri so sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo. Prav tako sta neprevidnost in prekomerna hitrost botrovali prometni nesreči pri Bologni, v kateri sta izgubili življenje dve osebi, in silovitemu trčenju pri vasi San Giuseppe di Comacchio, v katerem sta umrla nemška turista. Istim vzrokom gre pripisati tudi nesreči v Abrucih, kjer je v čelnem trčenju večina družin (katerim nista draginja in inflacija, «požrli» plače) prizadeva, da bi si c veliki noči privoščila nekaj dni oddiha daleč od delovnega mesta in od okolja, v katerem živi vse leto, so politiki med redkimi, ki si ob praznikih želijo domov, da bi v družinskem krogu pozabili na vsakodnevne težave, zlasti še v dobah kot je sedanja, ko se politični položaj spreminja iz ure v uro. Seveda pa si niti doma ne morejo privoščiti pravega počitka, saj se morajo ubadati s težavami in s problemi, ki jim jih povzroča njihovo volilno okrožje. Kljub temu pa je večina poslancev in senatorjev odpotovala iz Rima že v sredo zvečer takoj po zaključku zasedanja v zbornicah. V nrestolnici sp ostali le glavni voditelji strank, ki so skušali razvozlati zapleten politični položaj. Danes pa so se kot kaže tudi oni lahko odpravili na oddih. Tako je demokristjanski tajnik Zaccagnini davi odpotoval Raveno, kjer bo preživel nedeljo in ponedeljek v družinskem krogu, socialistični tajnik De Martino .pa se je odpravil v Neapelj in upa, da se bo ob lepem vremenu lahko po svetil ribolovu, ki je z lovom njegov najVečji hobby. Komunistični tajnik Berlinguer, socialdemokratski tajnik Saragat in misovski lider Almirante bodo preživeli praznike v Rimu, medtem ko si bo liberalec Sam Quilleri privo-voščil izlet na Isejslvo jezero, predsednik poslanske zbornice Pertini pa oddih v Nici, kjer se rad sprehaja po nabrežju. Sprehodom po svojih trentinskih gorah pa se . je moral odpovedati predsednik demokristjan-skih poslancev Piccoli' ki bo preživel veliko noč v Rimu. Edini ,ki v načrtu «delovne» in nič kaj jetne «počitnice» je vodja radiu ai-cev Marco Pannella, ki je napovedal gladovno stavko. Kot prizorišče svoje protestne demonstracije pa si je izbral Trg sv. Petra. Povišek pristaniških tarif, ki je stopil v veljavo 1. januarja letos, ni bistveno vplival na razvoj blagovnega prometa čez tržaško luko. Iz začasnih statističnih podatkov je celo razvidno, da se je promet v prvih treh mesecih letošnjega leta nekoliko povečal v primeri s, prometom v prvem trimesečju 1975. Pri tem pa je treba upoštevati, da je povišek tarif v dobri meri kompenziralo razvrednotenje lire na tujih tržiščih in da se je pri tem ustvaril posebno ugoden položaj zlasti za nemško marko in avstrijski šiling, dve pomembni valuti v, tradicionalnem zaledju tržaškega pristanišča. Začasni statistični podatki se nanašajo le na trgovinski promet v luki, to se pravi, da je iz preglednic izvzet promet s surovo nafto za Če-zalpski naftovod, promet surovin in polizdelkov za in iz industrijske cone ter nabave goriva in potrebščin za posadke, ki jih vkrcajo na ladje v tržaški luki. V prvih treh mesecih leta je ta promet dosegel skupno 510.603 ton in je bil za okoli 10.000 ton večji od prometa, ki so ga zabeležili v ustreznem razdobju lanskega leta in ki je znašal 500.669 ton. Pri posameznih postavkah so letos zabeležili precejšnje spremembe. Tako se je promet z rudami in premogom vidno skrčil: medtem ko je v razdobju januar-marec 1975 dosegel 41.557 ton, je ta postavka v prvem trimesečju letos vrgla le 29.096 ton prometa. Skrčil se je tudi promet s kosovnimi pošiljkami, in sicer z lanskih 421.109 na 411.353 ton. Zato pa se je povečal promet z žitaricami in oljčnimi semeni, in sicer z lanskih 21.432 na 42.274 ton, in promet z lesom, ki se je dvignil z lanskih 16.571 na 27.885 ton. Trgovine, ki so običajno zaprte ob sobotah popoldan, bodo danes, 17. t. m., lahko izjemno odprte. Slaščičarne in trgovine z jestvinami pa lahko med tednom preskočijo tedenski počitek. Združenje trgovcev iz tržaške pokrajine obvešča, da je predsednik deželne vlade s posebnim odlokom začrtal področja v tržaški pokrajini, ki jih je zajela povodenj v dneh 28., 29. in 30. junija. Za oškodovane trgovce in turistične delavce so predvidene posebne oblike finančne pomoči. Ustrezne prošnje bo .dežeL no odborništvo za industrijo in trgovino spremalo do 28. maja letos. Deželna uprava priznava enkratno denarno pomoč v razmerju 60 odst. utrpele škode (največ 500.000 lir) in delno kritje obresti na srednjeročna posojila za obnovo prizadetih loka lov in zalog. Po treh letih ponovna preiskava o samomoru mladeniča Namestnik državnega pravdnika dr. Claudio Coassin je pred nedavnim spet odprl preiskavo o smrti .mladeniča, ki so ga pred tremi leti našli obešenega v avtomobilu. Preiskavo so tedaj sicer arhivirali, češ da gre za samomor, ta zaključek pa ni povsem prepričal. Zaenkrat še niso znani razlogi, ki so privedli do ponovnega odprtja preiskave, nedvomno pa so ta sklep narekovali indici, ki govorijo o odgovornosti še nekoga drugega za mladeničevo smrt. Dogodek se je pripetil 20. maja 1973. V nočnih urah je v Ul. della Fonderia, v bližini bolnišnice, neki mimoidoči odkril v parkiranem avtomobilu obešenca. Agenti letečega oddelka so 'ia. identificirali za 24-letnega Sergia ^alombierija. Okrog vratu je imel privezan pas, Id je bil obešen za kljuko avtomobilskih vrat. Na podlagi raznih indicov se je v preiskovalcih pojavil dvom o naravi Palom-bierijeve smrti. Mladenič bi bil lahko podlegel silovitemu udarcu v tilnik, nakar mu je nekdo privezal pas okrog vratu, da bi simuliral samomor. Vse to pa bo točneje preverila nadaljnja preiskava. Avstrijo Iz Slovenije v skozi predor pod Karavankami LJUBLJANA, 16. —Leta 1979 se bodo pričela dela pri izvrtanju cestnega predora pod Karavankami, ki bo znatno pospešil prometne tokove med Slovenijo oziroma Jugoslavijo in Avstrijo .Dolg bo 7.670 m, sicer 3.487 na jugoslovanski in 4.200 m na avstrijski strani. Izvrtan bo v višini 625 do 645 m, skozenj pa bo vozilo po sedanjih cenitvah nad 1.800 vozil na uro. Stroški za uresničitev predora naj bi se sukali po današnjih cenah okoli 2 milijard dinarjev ali več kot 100 milijonov dolarjev. Ca- Urnik trgovin med prazniki Zaradi velikonočnih praznikov bodo jutri in v ponedeljek trgovine v tržaški občini zaprte. Jutri bodo odprte le slaščičarne ter trgovine s pripravljenimi jedmi in sicer od 8. do 20. ure. V dopoldanskih urah, od 8. do 13., bodo odprte tudi cvetličarne ter stojnice s cvetjem. V ponedeljek bodo poleg slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi, ki bodo odprte od 8. do 20., odprte od 7;40 do 13 .ure tudi mlekarne in pekarne. vanja v dveh tednih. Trije oboroženi roparji Pet ranjenih pri Sesijanu V bližini bencinske črpalke «Esso» pri Sesijanu je včeraj popoldan prišlo do trčenja med kombijem bet-ford z milansko registrsko tablico in avtomobilom ford caprijem s pordenonsko registracijo, v katerem se je ponesrečilo pet oseb. Najhuje se je poškodovala 54-letna Maria UflWftkili" por. Pamich doma iz kraja San Retro in Selva ki si je najbrž ■ zlomila levo ramo ter si je opraskala noge. Sprejeli so jo nj ortopedski oddelek tržaške bolnišnice s prognozo 20 dni. Poškodbe pa so zadobiie tudi 21-letna Iolanda Ramici por. Gallia iz Milana, ki si je opraskala noge. Amalia Udovich por. Funcich iz kraja Trezzano sul Naviglio, ki si je poškodovala voke in prsni koš in ki so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo 1° dni ter 24-letna Ljuba Pamici PoT'• Triscari iz kraja Trezzano sul Naviglio, ki se je udarila v noge. P°' leg omenjenih žensk so bili v kom; biju še 22-letni Aurelio Triscari, k1 je vozil in trije dojenčki: 16-mesec-na Cinzia Gallia in dvojčka Patrizia in Cristian Gallia, ki sta stara mesec in pol. Na srečo se malčki niso poškodovali. Šofer forda, ■” letni Giovanni De Monte iz Vajonta, si je najbrž zlomil kako rebro so ga sprejeli na kirurški oddelk tržaške bolnišnice s prognozo okre- Pogled v notranjost oropane banke. V kotu je bl:/.aina- (Nadaljevanje z 2. strani) včeraj v blagajni več, denarj^, ker je bilo tudi operacij več. Preiskovalci so že nekaj minut po ____________________ __ roparskem podvigu postavili več po- rinske in druge o'bmVjnelormàinosti liciiskih blokov na raznih cestah, se bodo odviiale pred vhodoma v vendar brez uspeha. Zato nekateri soočanje pred sodnikom n®^ÌÌ|!jeili Dejstvo, da so se roparji om za podvig prav v Trstu, nedvom preseneča. ' Trst namreč sla v ^ predor. Neroden topničar PORDENON, 16. — Med strelnimi vajami ob bregovih reke Medu-umrl vojaški podpolkovnik, šofer, | ne je topničar oklopne brigade «Ma-tbvornjaka pa Je med manevrira-j meli» iz Tauriana nerodno naravnal njem podrl in do smrti povozil 4-1 tankovski top in s- srednjekah'brsko letnega otroka»- - - [kroglo zadel stanovanjsko hišo. sklebajo, da so banditi zbežali proti mestnemu središču in, da bodo v mestu ostali, dokler se vode ne pomirijo. Tržaški karabinjerji so včeraj, popoldan že mislili ,da so na dobri poti, ko so pri kraju Noventa di Piave ustavili. rdeč avtomobil s tremi mladeniči, ki bi lahko odgovarjali opisu. Zato so v Novento odpeljali tudi enega izmed tistih, ki so bili med ropom v banki. Vendar je bilo tahji kot mesto, Ki ju “““r . j^g ke zločinske naklepe, saj J Q_ skoraj nemogoč. Z ene strar, £vna mejùje morje, z drug® ?aledp0 ob-meja. Zato je beg mogi?liški cesti-morski cesti ali pa P0,T olirij' To pa pomeni, da z dvema poi^.. skima blokoma agenti lan pa to ni bil Prvi r°PveS napad v Trstu, bil pa J® P.. jg64. jo roparje. Sicer rop. V isti banki, sta jerjL kot so nam povedali k ven_ dva mladeniča poskusila sreč - so dar jima je spodletelo. Eneg ^ aretirali takoj, drugega P dneh.