PoMnt urad M!) Cetovac — Vadagtpottamt !0!1 Ktageniurt t!ha)a v Celovtv — tucheinungtort Ktagentur! Posnmetnt hvod ISO Ut., tnetečno namčnina 5 Sitingov P. b. b. Letnik XXVii. Ceiovec, petek, 24. marec 1972 Poročiio o manjšinskih vprašanjih na zadnji seji koroške dežetne v!ade števitnih šotah, ki pridejo v poštev za manjšino, zaradi pomanjkanja prijav k dvojezičnemu pouku že Deieini giavar Sima je po pranju koroškega nemškega tiska na torkovi seji koroške dežetne viade poroča) o trenutnem stanju nekaterih "ujnih prob!emov v zvezi s siovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem. Med drugim je tudi poveda), da bo o teh vprašanjih kancier dr. Kreisky 5. apriia 1972 v navzočnosti deie)nega gtavar ja Sime raz-govarjai $ predstavniki obeh koroških manjšinskih organizacij. Zvezni kancier je predstavnike Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev medtem uradno povabi! "a razgovor S. apriia na Dunaju. O načrtu deieine viade za dvojezične "opise, kakor je razviden iz časopisnih poroči), pa je deieini giavar Predstavnike manjšine svoječasno ob priioinosti točenih razgovorov formativno obvesti), medtem ko nadaijnje podrobnosti niso znane in *ato tudi ne moremo zavzeti podrobnega staiišča. Na seji dežetne vtade je dežetni 9tavar — kakor je razvidno iz pi-*onja dnevnega tiska — uvodoma "akazat razvoj teh vprašanj ter Opozorit na obširno vtogo, ki sta jo obe manjšinski organizaciji na Koroškem 20. aprila 1971 postati zvez-"omu kancterju in etanom zvezne ^!ade in ki vsebuje katalog raztič-"o važnih zahtev. Po obsežnih u-'rodnih proučevanjih je potem pri-do ponovnih razgovorov med gradniki urada zveznega kaneterja prizadetih ministrov na eni ter Gradnikov dežetne vtade na drugi strani. Potem je dežetni gtavar 12. jamarja 1972 posredovat zveznemu kancterju in zunanjemu ministru kot Pobudo za nadatjnje obravnavale nujnih manjšinskih probtemov diskusijski predtog o vprašanjih topografskih napisov, imenovanja ''odij dvojezičnih šot in pripustitve slovenščine kot dodatnega urad-"ega jezika v upravi. Ta diskusijska podtaga je bila Potem predmet nadatjnjega razgovora dne 9. marca 1972 med depotnim gtavarjem, zveznim kaneter-to*n, ministrom dr. Sinowatzem in Poslanikom dr. Wodakom kot zastopnikom zadržanega zunanjega "'inisfra. Na tem razgovoru je bit ocenjeni diskusijski predtog narobno obravnavan. Gtede topogratskih napisov ta Predtog skuša na podtagi tjudske-9o štetja 1961 ugotoviti območja z Mešanim prebivatstvom. Spričo dej-^a, da ai strnjenega manjšinske-So področja in da se krajevno ka-^ojo močne raztike, so bita ugofov-tona nasetja, v katerih je naj-*^onj 20 odstotkov prebivatstva na-Vodto občevatni jezik stoven- O'no ati pa kakšno jezikovno kom-'"acijo s stovenščino. Na ta na-je bito ugofovtjenih 205 nase-'t 36 občin. Zvezni kaneter je ugotovit, da ^'pnava predtog, ki temetji na na-kot uporabno in reatistično edtaga za zadovotjivo rešitev, pri ^rner je tudi odstotek 20 % vseka-treba smatrati za primernega, odalje je bit zvezni kaneter mne-da mora biti vprašanje topolskih napisov urejeno na zvez-' ^avni. .diskusijski predtog se je nadatje ^ ^it z vprašanjem zasedbe rav-tnk^skih mest na dvojezičnih šo- Mednarodni dan ZA ODPRAVO RASNE DiSKRiMiNACiJE Na poziv Združenih narodov so v torek po vsem svetu obhajaii .mednarodni dan za odpravo rasne diskriminacije". Ob tej priložnosti je glavni tajnik OZN dr. Kurt Wald-heim objavil posebno izjavo, v kateri je naglasil, da tudi o-sebno podpira boj proti rasni diskriminaciji .v katerem koli kraju in v kateri koli obliki". Z obžalovanjem je ugotovil, da v nekaterih afriških krajih še vedno obstaja nezaslišana rasna diskriminacija. Poudaril je obveznost, da bo uresničil .vse sklepe, ki so jih glede rasne diskriminacije sprejela razna telesa Združenih narodov". Po mednarodnih merilih velja za rasno diskriminacijo tudi zapostavljanje posameznikov ali celih skupnosti zaradi jezika ali narodne pripadnosti. Zato upamo, da se Waldhei-movo zagotovilo, da podpira boj proti rasni diskriminaciji „v katerem koli kraju in v kateri koli obliki", nanaša tudi na Avstrijo — čeprav le-ta ni afriška dežela. več tet ni več stovenskega pouka. Dežetni gtavar je poudarit, naj bi za rešitev tega problema novetizi-rali ustrezni zakon. Vendar pa sta bita zvezni kaneter in minister za pouk dr. Sinowatz mnenja, da no-vetizacija tega zakona v smistu u-radnega predtoga v danih okoti-ščinah trenutno ni sprejemtjiva in je to vprašanje zato treba začasno odtožiti. Gtede pripustitve stovenščine kot dodatnega uradnega jezika v u-pravi je diskusijski predtog predvidevat, da mora sedanjo ureditev (ki je urejena z odtokom dežetne-ga glavarja, op. ured.) zamenjati normativna ureditev. Čeprav je nesporno, da sedaj vetjavna ureditev v polni meri izpotnjuje praktične potrebe, morda te ne gre zanikati, da je v ureditvi z odtokom mogoče videti te provizorij. Pri razgovorih med zveznim kaneterjem dr. Kreiskym in deželnim gtavarjem Simo je bito zastopano sporazumno mnenje, da bi tozadevno tahko pri-što do zvezne ureditve potom odredbe. Pri razgovoru je bito nadalje obravnavano vprašanje stovenščine kot dodatnega uradnega jezika na sodišču v zvezi z morebitno reformo organizacije sodišč, končno pa tudi še vprašanje, ati bi zaradi reforme občinske strukture tahko nastati probtemi za manjšino. V obeh vprašanjih je bito poudarjeno, da morajo in morejo biti sprejeti u-krepi, ki bodo zagotoviti, da ne bodo okrnjene obstoječe pravice manjšine. Ob koncu je dežetni gtavar povedat, da namerava zvezni kaneter te probteme 5. apriia 1972 obravnavati s predstavniki obeh organizacij stovenske manjšine. Na ta razgovor je povabtjen tudi dežetni gtavar Sima, ki pa bo s svoje strani na informativni razgovor povabi! predsednike v dežefnem zboru zastopanih političnih strank. NOVAKOV PROCES NA DUNAJU: ^ Po sedanji ureditvi morajo biti °dje fakjh šot usposobljeni tudi za Y v stovenskem učnem jeziku. Reditev je pogosto nezadovo-'n sicer zaradi tega, ker na ^Prometni šef s utrl!" SE JE PONOVNO ZNAŠEL PRED SODIŠČEM Ta teden se je pred dunajskim porotnim sodiščem začel proces proti bivšemu SS-ovskemu oficirju Franzu Novaku, ki je obtožen, da je sodeloval pri množičnih umorih Zidov v času nacizma. Zadeva Novak je vsekakor značilna za avstrijsko pravosodje in njegov odnos do nacističnih vojnih zločincev. Franz Novak, splošno znan kot ..prometni šef smrti", je bil najožji sodelavec Eichmanna ter je deloval v tistem oddelku nacistične policije, ki je bil odgovoren za tako imenovano .dokončno rešitev židovskega vprašanja". V povojnih letih se je moral za svoja dejanja v nacistični dobi že trikrat zagovarjati pred sodiščem. Najprej je bil obsojen na 8 let ječe, vendar je vrhovno sodišče to sodbo ovrglo; v drugem procesu je bil Novak oproščen vsake krivde in sodba je bila ponovno razveljavljena, kar se je zgodilo tudi še po tretjem procesu, na katerem je bil Novak obsojen na 9 let ječe. Tako se je Novak ponovno znašel pred sodiščem, kjer se spet ponavlja stara, že dobro znana pesem: obtoženec trdi, da je bil le .zadnje kolo na vozu", da samostojno sploh nič ni odločal, marveč je izpolnjeval le povelja svojih nadrejenih — skratka, da je najbolj nedolžen med nedolžnimi. Vendar pa prihajajo med obravnavo na dan podrobnosti, ki govore precej drugačen jezik. Predvsem pa te podrobnosti spet v vsej grozoti rišejo dobo, v kateri je nemški .Herrenmensch" vzpostavljal v Evropi svoj .novi red" s tem, da je milijone nedolžnih žrtev, pripadnikov najrazličnejših narodov in narodnosti, enostavno pošiljal v smrt. )tm