855^ fa0l00200 OSREONJA KNJUNlCA ) p.P.126 66001 KOPE* SKI DNEVNIK \ Cena 200 lir grupo Leto XXXIII. Št. 239 (9847) TRST, petek. 14. oktobra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajat] v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 194* se je tiskaj v taskarru «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ŽIVAHNA DEJAVNOST V POLITIČNIH STRANKAH MANCINI POZIVA PSI, NAJ PRISLUHNE VABILOM IZ DEMOKRŠČANSKIH VRST Socialistična kandidatura za predsedstvo republike - Nova struja v KD SOGLASNO ODOBREN ZAKONSKI OSNUTEK RIM _ v političnih strankah vre. poctalistj se pripravljajo na svoj dar**reS,-ki bo šele februarja, ven-: er>im očesom sledijo tudi doga- , 3ju v drugih strankah in še pose-;J V KD- Demokristjani nadalju-♦velike manevre* v pričakova- 1 nju lam napovedanega zasedanja »par-“lenta stl-anke», vsedržavnega sve-n '/jornunisti delajo obračun med-iih™*1 pogovorov in stikov, ki so » ,n®vezali zadnje dni. obenem pa j. kujejo reakcije na Berlinguer 0 pismo škofu iz Ivree, ki pred J9J® nov korak naprej v dialogu komunisti in kristjani, tokrat p0Vs«m mimo KD. v pi?*ejmo najprej, kaj se dogaja iem ■ ^an P° srečanju med Craxi-pokrajinskimi ter deželnimi - .ln*ki stranke se je sestala Manci- ,nijeva struja. To je sploh prvič, po , nBresu PSI aprila lani, da se ne „ organizirana struja sestane jav-sta Najprei kongres, nato pa CK PSI stit namreč jasno proglasila razpu-\io. organiziranih frakcij. No. stai-i ie očitno sklenil izzvati ankino vodstvo in dal »znak*. da »o se lile *anJ s*var* v stranki spreme- jMidas* °d tiste noči, ko je v hotelu CK stranke zamenjal De cin- na s Crajdjem. Tedaj je Mannov cx*'em poročilu naravnost k v IM01- Problemom. Po njegovem se j, jaliji uveljavlja prava « filozofi-vM..riZe». češ da so se stranke priliv116 zmedi >n ne mislijo na to, 'cel ° ^ iz nje rešiti. Tako utegne t ♦Vesterni sporazum* postali feši ^^arska listina*, ki ne bo ^ 'ja glavnih vprašanj mladinske ^a^Poselnosti in Juga. Poleg tega j(a, *P°razum privedel celo do ne-asnega »premirja* med strankami . dokazuje odločitev o u-sita?"*1 volitvah. Odložitev jesen-volitev, je kritično poudaril ni, vsi ostali pa so ga kritizirali (iz proceduralnih razlogov, ker je baje slabo motiviran). Nekateri so celo zagrozili, da bodo glasovali proti taki formulaciji, čeprav bi tako glasovanje ne spremenilo dejstva, da so volitve dokončno odložene. CANDiDA CUR/.l V okviru catanzarskega procesa Višji sodni svet sklenil pojasniti primer Rumor RIM — Višji sodni syet je sklenil pojasniti, kaj se je zgodilo v dvorani catanzarskega porotnega sodišča med zasliševanjem bivšega predsednika vlade Mariana Rnnjorja in Osvetliti ozadje sodne preiskave. Kot smo poročali je namreč javni tožilec osumil demokrščanskega veljaka lažnega pričevanja in zaupal zadevno preiskavo pretorju dr. Chia-ravalottiju, postopek pa si je pozneje prilastil glavni pravdnik dr. Chi-liberti. Proti temu ukrepu so odloč no protestirali Valpredovi zagovorniki in zahtevali od višjega sodnega sveta, naj obtoži Chilibertija.zlorabe oblasti, Chiaravalottija pa, da je nedopustno klonil zahtevam pravnika. Po nekajurni razpravi je višji sodni svet sklenil zaslišati predsednika catanzarskega sodišča in glavnega pravdnika. Svet pa bo v zvezi s procesom zaradi pokola na Trgu Fontana moral razjasniti tudi drugo plat vprašanja, ki so ga načeli prav tako Valpredovi zagovorniki. Med zasliševanjem bivšega predsednika vlade je njegovo stališče podprl državni pravobranilec Paolo Di Tar-sia, češ da je Rumor «molčai, da bi rešil proces in ugled države.* Upravni svet RAI o itretji mreži» RIM — Upravni svet RAI, ki mu pi-edseduje socialist Paolo Grassi, je odobril načrt o reorganizaciji radijske in televizijske službe s posebnim poudarkom na 21 deželnih »sedežev* in pet «produkdjskib centrov*. Poleg tega je upravni svet začel razpravljati,]) ustanovitvi tretje televizijske mreže, ki bo deželnega značaja. V zvezi z organiki «tretjega kanala*; je upravni svet slflenil, da bo poskrbel za tehnično in drugo potrebno osebje na osnovi »mobilnosti* delovne sile znotraj podjetja in deželnih natečajev za zaposlitev novega osebja. ZAČETEK NOVE SEZONE SSG Senat za enakopravnost med žensko in moškim v delovnem razmerju Odpravljena vsaka diskriminacija pri zaposlovanju RIM —- Morda je prvič v zgodovini italijanskega parlamenta, da je ena izmed njegovih Vej (v tem primeru senat) sprejela pomemben zakon Soglasno. To se je zgodilo sinoči v zvezi z zakonom o enakopravnosti med žensko in moškim na delovnem mestu. Zakon bo moral sedaj za kratek čas še v poslansko zbornico, ker je bil izvirni osnutek rahlo, čeprav nebistveno spremenjen. Kot je ob zaključku diskusije poudarila ministrica ža delo Tina An-selmi skuša zakon o enakopravnosti moškega in ženske na delovnem mestu zadostiti zahtevam, ki jih sama družba postavlja, čeprav s tem še ni rešena vsa problematika ženske delavke. V tem smislu je An-selmijeva pozvala sindikate, naj se z večjo odločnostjo borijo proti po- ®cdni, se ne sme ponoviti nikoli ka.iti iala je samo KD in KPI ko pt?* brusiti svoje nože, medtem Na beograjski konferenci Pešič o prosti coni na Krasu kot primeru sodelovanja zaostaja s svojo politično d0 JJ? >n živi nekako »odrinjeno* od da8ajanja. Ni prav, meni Mancini, ■And*0 a^ialisti «plačali oblikovanje | ^jnceottijeve vlade s to ceno*. Po v ^?Vem mnenju je funkcija PSI »»♦Povezovanju demokratičnih sil*. pr.r!Pv9 funkcijo lahko socialisti o-0.ai°. ne da bi zaradi tega «od hov6* v obnavljali stranko*, ki ima ter« a *p Pozitivna izročila, med ka-kuvr, -Velia »meniti tudi desetletno izje vl° levosredinskih koalicij. Tu »Mancini izrekel ključni stavek ten Poročila: «Na zadnjih sho-smo opazili znake in pote-iik’ katerim moramo prisluhniti in re ‘a:!umeti, kajti pozornost, kate-bolit'1^0 ^e*ežr|i' 'ahko obrodi nove sPo»>Cne- PersPektive, če izhajajo iz Porn n-*a, ^a ie v'°Ba socialistov rrlhna’ če KD ne bo vsiljevala vf hegemonije.* R5tj» fazliko od vseh ostalih socia-ne . n,h voditeljev se torej Mancini »t0v rani misli o povratku sociali-»pre v v'ado, čeprav pogojuje to Pii iv,emhi odnosov med politični-^ M ^ nasprotnem primeru, BEOGRAD — V včerajšnji razpravi na zaprtih plenarnih sejah beograjskega sestanka o evropski varnosti in sodelovanju so sprva še prevladovala vprašanja iz »druge košare* helsinške listine — gospodarsko in drugo sodelovanje — proti koncu popoldanske seje pa so se lotili že tudi «tretje košare*, v katero sodijo tudi vprašanja človekovih pravic. Med včerajšnjimi razpravljavci je bil tudi šef jugoslovanske delegacije Mi-lorad Pešič, ki je govoril' o gospodarskem sodelovanju med državami udeleženkami sestanka. Med jugoslovanskimi prispevki k uresničevanju helsinškega dokumenta na gospodarskem področju .je omenil tudi maloobmejni promet s sosednjimi državami, zlasti z Italijo, s katero Jugoslavija na podlagi osimskih sporazumov pripravlja prosto industrijsko cono na mejnem območju obeli držav. dano žensko nočno delo. V družini pa bodo ženske uživale enake pravice kot moški, tudi kar zadeva družinske doklade za otroke (svoje ali prisvojene). Ob moževi smrti imajo ženske pravico do deleža njegove pokojnine, enako pa tudi moški do deleža ženine pokojnine ob njeni smrti. Glede pomoči bolnim otrokom veljajo iste pravice za žensko in moškega. (st.s.) Preiskovalni sodnik zaslišal Lenaza RIM — Sodnik Domenico Nostro, ki vodi preiskavo o umoru mladega levičarskega aktivista AValterja Rossija, je včeraj zaslišal v kaznilnici v Rebibbii Enrica Lenaza, simpatizerja MSI, ki je obtožen sodelovanja pri zločinu. Zasliševanje je trajalo skoraj sedem ur, med katerimi je sodnik prerešetal obtoženčev alibi. Kot smo poročali Lenaza obtožujeta dva očividca, misovec pa trdi, da ga na dan umora sploh ni bilo v Rimu, kar naj bi lahko potrdilo petnajst prič. V prihodnjih dneh bo rimski sodnik zaslišal priče in verjetno dokončno odločil o usodi Lenaza. Prav tako bo v prihodnjih dneh zaslišal 11 misovskih aktivistov. OBISK JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA V FRANCIJI MEDNARODNI ODNOSI PREDMET RAZGOVOROV TIT0GISCARD Danes zaključek uradnici dela obiska - Od ponedeljka Tito na Portugalskem PARIZ — Jugoslovanski in francoski predsednik sta imela včeraj popoldne drugo delovno srečanje bre* navzočnosti sodelavcev. Potem ko sta kmalu po Titovem prihodu v Pariz v sredo popoldne največ pozornosti namenila krizi na Bližnjem vzhodu in položaju v Afriki. Med drugim e-tiopsko - somalskemu sporu, sta včeraj razpravljala zlasti o popuščanju mednarodne napetosti, o odnosih Vzhod - Zahod in o rezultatih nedavnega Titovega potovanja v Sovjetsko zvezo. Severno Korejo in na Kitajsko. Tito in Giscard bosta pogovore nadaljevala in končala danes, ko se jima bodo pridružili tudi sodelavci. Napovedano je. da se bosta nato predsednika srečala z novinarji in jim spregovorila o svojih pogovorih. Danes bo Tito končal uradni obisk v Parizu, naslednje dni pa bo preživel na oddihu na jugozahodu Francije, nakar bo v ponedeljek začel uradni obisk na Portugalskem. ga Mancini, nam ne ostane druge-Stj čakati, da se sprejo komuni- čeln|" demokristjani in preidejo v je >, sP°Pad. «Ni resno,* nadalju-jo , anc'*ii, »ko socialisti vztraja-dine J10 Pri trditvi, da je leve sre- 'e konec, kajti to ne pomeni od Prvenstva demokristjanom.» vlac*a je «anomalija», zadnji «o PSI pa je tudi določil, da altern i'' *vmcsni koraki* do leve kr^. apve. Tako ni prav, da sredi ka. i,?ed* v vladi samo tista stran- stanja' 'e glavn’ krivec sedanjega cinj6 dosegli to, kar si želi Man-k°t)aro .ko socialisti odložili svoj OtUrj,- . ni|j “?..111 počakali na izid uprav n ■ op te v prihodnje pomladi in na - - f.iipj ^v' Predsednika republike po-- ‘ ,J*Jaf«io moramo povedati, da biro j Poslavljajo svojo kandida- P°udar'i Predsedstvo republike,* je V Kri* ae Mancini. . no . m ________ je medtem nastala nova stru- >o v .■ P ie »rinnovamento*. vendar ,'ninistn v glavnem pristaši zunanje-. a Forlanija. Slednji je, res- binjQna J-hibo. zanikal, da bi dal po- Oblikovanje struje, v isti sa- huš?? Zagotovi), da »prijateljev nc ho s ,na cedilu»._ Ni izključeno, da fprii. v* stru-io iskal stika tudi Fan-koj p Jegov glasnik Ivo Butini je ta-hodtiij ™8al ♦skupno akcijo* na pri bo v . Ji vsedržavnega sveta, ki s« iti „a V.elno 7-bral 20. in 21. oktobra sporj 'd°rem bodo prišli na površje ............................. ^auin namerava h* l'°Vea«Stlremernbo statuta in sklicanje Kotr kongresa stranke zborni0 ae dogodek iz poslanske ttncicjg?' kler ie prišlo do čudnega vpr4^ . *• Komisija za ustavna Dr*v nja ie namreč pričela z raz-j* viart° ikonskem odloku, s katerim litv* ja odložila jesenske upravne vo-stratlK 0 Pomladi, čeprav so se vse komisi) ?riniale z odložitvijo, so v’ branili odlok le demokristja- Z otvoritveno predstavo »Veronike Dcseniške« Otona drevi začela nova sezon« Stalnega slovenskega gledališča v sliki: prizor z generalke Župančiča se Trstu. javu »črne zaposlitve* ženske delovne sile. Kaj določa novi zakon? Predvsem načelno enakopravnost med delavcem in delavko na vseh ravneh. Ženska in moški sta pri zaposlitvi, funkcijah, plači in karieri povsem enaka. Prepovedano je, na primer, za določena mesta (razen redkih izjem, ki zadevajo področje mode, gledališča in filma) zahtevati zaposlitev samo moške ali samo ženske delovne sile. Pomemben je člen, ki določa, da sme ženska (če to izrecno želi) o-stati v službi do dopolnitve šestdesetega leta. Starostna meja za upokojitev ženske ostane 55. leto, vendar se večkrat dogaja, da ženske niso nakopičile dovolj socialnih prispevkov. V tem primeru lahko torej svojo delovno dobo podaljšajo do 60. leta. Glede zaščite ženske delovne sile velja poudariti, da je v obrtniških in manifaktumih podjetjih prepove Tito polaga venec pred spomenik neznanemu junaku v Parizu (ANSA) DEŽELNI GLAVAR O TEM, KDO PREDSTAVLJA MANJŠINO i < * r Nemško-nacionalistična gonja proti vodstvu koroških Slovencev Avstrijske Slovencem nenaklonjene sile bi rade našle «janičarje», da bi le-ti «v imenu Slovencev* sprejeli vsiljeno manjšinsko zakonodajo Jugoslovansko - francoski politični pogovori so včeraj potekali tudi nai ministrski ravni. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic in francoski zunanji minister Louis De Gui-ringaud sta izmenjala mnenja o žgočih mednarodnih in nekaterih drugih vprašanjih, član zveznega izvršnega sveta Janko Smole pa jg i-mel vrsto srečanj, na katerih je tekla beseda predvsem o jugoslovansko - francoskem gospodarskem sodelovanju. Smole se je o tem pogovarjal z zunanjetrgovinskim ministrom Rossijem ter z drugimi člarri vlade in predstavniki gospodarstva. Največ pozornosti so namenili motnostim za razširitev in uravnoteže nje trgovinske in druge gospodarske menjave med državama. Predsednik Tito je včeraj v svoji rezidenci »Marign.v* sprejel pariškega župana Jacquesa Chiraca, sre- čal pa se je tudi s predstavniki ju-gifišldvanskih delavcev, ki delajo v CELOVEC — Sodeč po številnih i oktobru, tri koroške politične stran- • bilo moč najti janičarja, ki bi bil izjavah, ki jih .je bilo moč slišati iz ke privedla do tega, da sestavijo j pripravljen vstopiti v sosvet, jej kulturo, n« «. nolo- ust nemško - nacionalističnih govor- i takšno manjšinsko -vodstvo, ki bo kampanja^ ostala brez pravega za- “a gnomeniku nežnar^ra^ Franciji, in z delegacijo Makedoni-| je, ki v Parizu sodeluje na »tednu ključka. Oživela je spet prve dni septembra, pri čemer pa je bil scenarij nenavadno podoben aprilske- nikov ob 10. oktobru, se pravi ob pripravljeno sprejeti sedmojuiijsko obletnici koroškega plebiscita, se zakonodajo in stopiti v manjšinski bodo razmere v koroški manjšinski sosvet, politiki to jesen še bolj zgostrile. pri7f,devanja odvzeti osrednjima ! mu: KspetJe(b!,a skrivnostna eksplo-L-r, Kilo npmškr. - hariona- J i zna bombe tista, ki je sprožila kanv Potem ko so bile nemško laciona organizacijama pravico govoriti v, ■ ..bi ,irank in koroškega hstične sile tiste, ki so slovenski miGnu Slovencev sicer niso nova. E_,.i _________t; ’_i„________________ ; manjšini skušale vsiliti sedmojulij- ^ pa dfgjej nikdar niso prive- sko zakonodajo, v kateri manjšina' (jig do končnega cilja, se pravi do slej ko prej vidi kršitev državne ustanovitve takšnega manjšinskega pogodbe, skušajo zdaj te sile matij- j vodstva, ki bi bilo po volji koroške-šini vsiliti takšno vodstvo ki bi bi- j mu nemškemu nacionalizmu. Že sre- lo, v nasprotju z vodstvoma obeh ’ di apri'a letos je vrsta koroških in osrednjih organizacij — pripravlje- avstrijskih funkcionarjev, tned nji-no to zakonodajo sprejeti in stopiti mi deželni glavar Wagner in zuna-v sosvet. j »ji minister Pahr, napadla osrednji Pod geslom: na Koroškem ni ni- rvu gesiom. na . . jima hkrati odvzela pravico nasto- kakrsnega manjsmsKega vprašanj paU y jmenu slovencev. Tedanjo vec, je le se vprašanj JI a : kampanjo proti tako imenovanemu ga zastopstva, je nemški nac.onali-: ,!ovekstremizmu> je podpr. zem te dm končno pokazal, kakšen e(-Sp'0Zjja bombe, koroški državic I_/< I. lrotvmcmolitični smisel te kampanje, ko je dejal, da imata, prvič, osrednji organizaciji mandat za predstavljanje Slovencev le dotlej, dokler ta mandat priznavajo tri stranke, in da, drugič, je le on, deželni glavar, tisti, ki ima izviren in splošno priznan mandat za predstavljanje Slovencev, saj so ga izvolili med drugim tudi slovenski volivci. To logiko so njegovi slo-veski volivci odločno zavrnili manj kot 24 ur kasneje, ko so se srečali s skupino slovenskih novinarjev. Deseti oktober, ki je vedno priložnost za nemško - nacionalistične izpade, je pritiske v tej smeri le še okrepil. Nemško - nacionalistične sile so še enkrat pokazale, da so one tiste, ki iz ozadja vodijo manjšinsko politiko koroških oblasti in treh strank. Pokazale pa so tudi še enkrat da jim ni mar, nc za državno pogodbo, ne za demokratične osnove avstrijske ustavnosti: če vodstvo manjšine vsiljene sedmojulij-ske zakonodaje ne bo hotelo spiejeti, potem je treba zamenjati vodstvo, tako se glasi zahteva nemških nacionalistov. Da je to v nasprotju z ustavo in s sedmim členom državne pogodbe, ki manjšini izrecnp zagotavlja pravico, da si sama postavi svoje organizacije, ni treba posebej govoriti. Osrednji organizaciji se bosta tej taktiki tudi poslej upirali tako, da bosta še bolj mobilizirali bazo in tako dosegli, da morebitnih janičarjev slovensko prebivalstvo nc bo podpiralo. MARJAN SEDMAK jo sporočila, da se ji mudi in da bi morala vlada odobriti prodajo, proti kateri so se izrekli sindikati in levica, v nekaj dneh, deva šla po vodi. Čačinovič veleposlanik v Španiji Odslej bomo lahko nesli v tujino (udi bankovce po 20,50 in 100 tisoč lir Nemško letalo med postankom na rimskem letališču, preden je odletelo proti Cipru (Telefoto ANSA) ne škode, ki jo je utrpelo med zadnjo grško - turško vojno, so preu-smeritelji spet zahtevah, naj jih o-skrbijo z gorivom ter baje izjavili, da imajo namen odpotovati v Bejrut, omenjeni Walter Mohamed se je namreč pozanimal za vremenske razmere v Libanonu. Na letališču je čakal, poleg nemškega veleposlanika na Cipru in predstavnikov ciprskih varnostnih sil. tudi zastopnik PLO na otoku n bdel Rabim, ki se je sku- šal pogajati s preusmeritelji. Wal-ter Mohamed pa je pogovor z Ra-himom zavrnil, češ da s PLO nima nobenih vezi. Pripada namreč doslej neznani skupini, je dejal in obenem zahteval osvoboditev ne samo zapornikov v Zahodni Nemčiji, temveč tudi j v Turčiji. Povedal ; je tudi, da je eden preživehh iz palestinskega taborišča Tal El Zaatar, ki so ga libanonske desničarske sile 12, avgusta lani zasedle, potem ko so ga oblegale 52 dni. Rahim ga je skušal pomiriti, vendar je zračni gusar zagrozil, da bo letalo odletelo takoj s pičlo količino goriva v rezervoarjih, če ne bodo ciprske oblasti takoj začele z dobavo goriva, (if) Pozno zvečer je letalo odletelo iz Larnake, potem ko so ga oskrbeli z gorivom. Preletelo je Bejrut, kjer so mu libanonske oblasti prepovedale pristanek, zato je odletelo proti vzhodu, baje proti Bagdadu. I RIM — Italijanski turisti bodo od ponedeljka dalje lahko nesli s sabo v tujino tudi bankovce po 20, 50 in 100 tisoč lir in ne samo, kot doslej, po deset tisoč lir. Novo določbo, ki bo danes objavljena v Uradnem listu, je izdalo ministrstvo za zaklad, potem ko so zvišali znesek, ki ga Italijani lahko nesejo s sabo v tujino, od 500 na 750 tisoč lir letno. RIM — Sindikalne organizacije železničarjev CGIl, (SFI), CISL (SAU FI) in UIL (SIUF) so proglasile 24-umo vsedržavno stavko kategorije, ki bo od 21. ure 22. oktobra do iste ure 23. oktobra za delavce ra vlakih ter 24. oktobra za osebje na postajah jn v uradih. Pogajanja: najboljši prispevek k razumevanju CELOVEC — Ob prireditvah okoli 10. oktobra je podal tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, B'eliks Wie-ser naslednjo izjavo: «10. oktober je spet enkrat za nami. K razumevanju sta prispevali na žalost samo dve prireditvi: dvojezična proslava 70-letnega obstoja slovenskega prosvetnega društva v Škofi-cah in oktobrski tabor, ki ga je obiskalo 500 do 600 Korošcev obeh jezikov. Heimatdienst in druge »domovini zveste* organizacije so 10. oktobra proslavile znova pod geslom »Koroška - nemška, svobodna, nedeljena*. Ali je to tista nič podrobneje obrazložena in v frazo spremenjena sprava med narodi, ki jo imajo deželni glavar Wagner in nekateri dingi, vendar ne vsi koroški politiki stalno v ustih? Mi koroški Slovenci vidimo najboljši prispevek k razumevanju v enakopravnih pogajanjih med vlado in zastopniki manjšine, ki edina lahko privedejo do take rešitve, ki bo lahko osnova za dejansko razumevanje med obema narodoma. (Sindok) sicer bo za- BF.OGRAD — Dosedanji podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Rudi Čačinovič je bil z odlokom predsednika republike imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Španiji. Vodil je med drugim komisijo za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti. Cačiuovič je prvi jugoslovanski veleposlanik v Madridu Po vzpostavitvi odnosov mod Španijo in SFRJ. URADNO POTRJEN SKLEP DEŽELNEGA ODBORA Slovenec v izvršnem odboru tržaške trgovinske zbornice Novi odbor, ki mu predseduje dr. Marcello Modiano, bo vodil zbornico pet let ■ Uspeh prizadevanj Kmečke zveze Kot smo včeraj poročali, je na svoji zadnji seji deželni odbor Furlanije - Julijske krajine imenoval novo izvršilno vodstvo tržaške Zbornice za trgovino, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo, ker je bil dosedanjemu že davno zapadel mandat. Za novega predsednika so imenovali dr. Marcella Modiana, znanega tržaškega podjetnika, ki je v povojni dobi zavzemal važna in odgovorna mesta v krajevnih in deželnih združenjih industrijcev, zadnja leta je pa med drugim predsednik Osrednjega sveta male industrije in podpredsednik Vsedržavnega združenja italijanskih industrijcev. Dr. Modiano je tudi strokovnjak za finančna vprašanja in je član upravnih svetov nekaterih bančnih ustanov. Deželni odbor je obenem imenoval tudi nov zbornični izvršni odbor, ki bo to pomembno gospodarsko ustanovo vodil za prihodnjih 5 let. V njem bo Ervino Puppi predstavljal trgovce, Ennio Riccesi industrijce, Eugenio Rustia - Traine (ki je dolgo let zastopal kmete) je prevzel po novem predstavništvo veleposestnikov, Carlo Fabricci zastopa delavce. Gabriele Magnaghi obrtnike, Encijan Volk neposredne obdelovalce, Emesto Audoly pomorski sektor, Pietro Florit male podjetnike in Eugenio Vatta zunanjo trgovino. Potrjena je torej vključitev, prvič v zgodovini te ustanove, slovenskega predstavnika v njen vodstveni organ, kar predstavlja uspeh prizadevanj Kmečke zveze, ki ga je določila, in daje upati na večje upoštevanje manjšinskih specifičnih problemov pri bodočem delovanju zbornice na njej določenem področju krajevnega gospodarstva. Ob imenovanju novega predsednika trgovinske zbornice je krajevno vodstvo KD izrazilo zadovoljstvo nad izbiro in zahvalo prejšnjemu predsedniku Caidassijp za opravljeno delo. Zahteva po globalni zaščiti slovenske manjšine Sestava delegacije tržaške pokrajine Na tržaški pokrajini so se včeraj sestali načelniki svetovalskih skupin strank ustavnega loka in se dogovorili za sestavo delegacije, ki bo odpotovala v torek v Rim na razgovore s predstavniki parlamenta, vlade nosti v Italiji. Delegacijo bo vodil predsednik pokrajinskega odbora Ghersi, sestavljali pa jo bodo verjetno podpredsednik Martone in predstavniki strank ustavnega loka: Za-netti (KD), Lskra (KPI), ”olk (PSI), Brezigar (SSk), Devescovi (PSDI), Foscarini (PRI) in Pampanin (PLI). Delegacija se bo verjetno zadržala v Rimu dva dni, saj je dnevni red razgovorov izredno razgiban in predvideva kar devet sestankov. Jutri 24-urna stavka avtobusov Jutri bo v naši deželi 24-uma stavka avtobusov. Ta sklep so sprejeli pred dnevi na skupščini predstavnikov delavcev avtobusnih podjetij in so ga podprle .sindikalne federacije stroke. S tem delavstvo odgovarja na negativna stališča deželnega odbora glede perečih problemov stro-, ke (spoštovanje norm delovne pogodbe, rešitev problema osebja, obnovitev zastarelih prevoznih sredstev...). Delegacija zahodnokraške kouzulte na občini Predstavniki rajonske konzulte za zahodni Kras so v torek obiskali župana Spaccinija ter odbornika zh urbanistiko De I.uco ter ju seznanili s stališči in predlogi konzulte ter prebivalstva, ki ga le-ta zastopa, v zvezi z varianto k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Kvestor prepovedal Almirantejev shod Tržaški kvestor Capitaneo je včeraj prepovedal shod fašističnega prvaka Almiranteja, ki je bil napovedan za jutri popoldne na Trgu sv. Antona. Tako je bila ponovno sprejeta zahteva demokratičnih sil, ki so izrazile odločno nasprotovanje provokatorskemu zborovanju. Tudi včeraj smo zabeležili vrsto protestov. Tako sta komunistična parlamentarca posl. Cuffaro in sen. Gerbčeva obiskala notranjega ministra Cossigo in mu izrazila zaskrb ljenost zaradi naraščanja nasilja v zadnjem času v našem mestu. Opozorila sta ga, da je treba okrepiti nadzorstvo in da je treba preprečiti rovarjenje fašističnih pobalinov v nekaterih mestnih predelih. Prav s prepovedjo Almirantejevega shoda pa bi preprečili nadaijnje provokacije. Prepoved Almirantejevega shoda sta zahtevali tudi pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije CGIL-CISL - UIL in tovarniški svet Arzenala sv. Marka. Še preden je kvestor prepovedal shod fašističnega prvaka so dijaki slovenskih višjih srednjih šol napovedali za danes dopoldne protestno zborovanje proti tej ponovni provokaciji. Dijaki so včeraj po mestnih ulicah delili letake, v katerih so o-pozarjali na nevarnost fašističnih provokacij. NiMiiuiiiniiiinitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiniiiiMiiiiifinfiiiiMiiimiHMiiiiiiHiMiiiriiiHiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiMiMmiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMLui VČEKAJ NA SEDEŽU DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA ZA INDUSTRIJO Obračun desetletnega delovanja deželne finančne družbe Friulia Pozdrav župana Spaccinij'a nik družbe Friulia Bianchi Na sedežu deželnega odbomištva za industrijo in trgovino je bila včeraj dopoldne svečanost ob 10-letniči ustanovitve deželne finančne družbe Friulia, ki so se je udeležili številni predstavniki krajevnih oblasti, Svečanosti so prisostvovali tudi zastopniki podobnih družb v drugih deželah. Po pozdravu predsednika Friulie dr. Williama Banchija je najprej spregovoril tržaški župan Spaccihi, ki je izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim delom družbe in nad njenimi ukrepi za premostitev finančne krize v nekaterih tržaških industrijskih obratih, med katerimi je izrecno omenil tovarno. VM in ladjedelnico Alto Adriatico. Spaccini je zaključil svoj pozdrav z željo, da bi čimprej piemostili sedanjo krizo in da bi se okrepile industrijske dejavnosti, še zlasti ladjedelstvo. Sledil je pozdrav predsednika deželnega odbora Comellija, ki je uvodoma orisal razloge, ki so privedli in predsednika deželnega odbora Comellija * Predsed-o dosedanjih uspehih in o perspektivah za bodočnost in političnih strank v zvezi z zahte- y vo po sprejemu zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skup- fnuiiMiiiiuiiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiMiriiifiiiimiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiimiiii ZARADI ŠE VEDNO NEUREJENIH RAZMER Danes celodnevna stavka v otroških vrtcih ONAIRC V prihodnjih dneh bodo stavkali prvi dve uri • Slovenski starši so medtem poslali protestna pisma pristojnim oblastem Danes ne bo pouka v otroških vrtcih razpuščene ustanoi : ONAIRC v tržaški ix>krajini zaradi stavke o-sebja. Stavka se bo nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, omejila pa se bo le na prvi dve uri. To je sklep včerajšnje skupščine osebja, ki ni prišel nepričakovan, saj so to napovedali že prejšnjr teden, če ne bi dobili pismenih zagotovil o poravnam plač neučnemu osebju. Vsem je popolnoma jasno, da bo to do skrajnosti prizadelo družine, zato o-sebje in sindikalni predstavniki pozivajo starše, da razumejo ta korak in se udeležijo skupnih pobud. Prihodnji s sestdnka na Opčinah poslali ministrstvu in šolskemu skrbniku naslednjo brzojavko: »Združenje staršev o-troškega vrtca na Opčinah protestira, ker otroški vrtec ne deluje, kot bi moral. Zahteva takojšnjo ureditev plač pomožnega osebja, refekcijo, ustanovitev tretje slovenr’ <■> sekcije, namestitev dodatne učiteljice, pomočnico, ki obvlada slovenščino, spremljevalko, 10-urno dnevno odprtje otroškega vrtca ter sobotni pouk.» Starši tudi protestirajo, ker i-4aški župan ni še sporočil, kdaj bo sprejel delegacijo staršev. Iz Križci pa so poslali ministrstvu, torek bo ponovno -kupščlna ob 17. uri 1 županu in šolskemu skrbništvu pi-prostorih sindikata UIL na Trgu | smo, v katerem ponovno opozarjajo na Pa pa Giovanni. SindikalMi pa so mnenja, da ’-hko tudi starši ogromno pripomorejo k rešitvi teh problemov, predvsem Pa vseh specifičnih problemov ' slovenskih vrtcev. Slovenski starši pa so v tej zvezi JADRANSKI KOLEDAR 1978 IN KNJIŽNA ZBIRKA VSE O GOBAH priročni vodnik KRVAVO POSOČJE kronika vojnih dogodkov V1LLETTE svetovni roman SELIVCI domača zbirka pesmi Peednaročniška cena 8.500 lir Polna cena 12.000 Ur NAROČILA IN PREDPLAČILA Preko poštne položnice z nakazilom 8.500 lir na tekoči račun 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Montecchi 6, 34137 TRST — z navedbo: za J dranski koledar in točnim naslovom naročnika. Osebno na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, soba 18, TRST. V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, TRST. Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 Maggio 1, GORICA. SAMO DO 31. OKTOBRA POPUST 3.500 LIR PRI PREDNAROČILU probleme, ki so nastali po razpustu ustanove ONAIRC in prehodu vrtcev pod državno upravo rtefekcija. izpopolnitev urnika, dodatna učna moč). V Križu tudi protestirajo, ker u-čenci italijanske osnovne šole telovadijo v veži pred slovenskim otroškim vrtcem ter z velikim hrupom motijo pouk v slovenskem otroškem vrtcu Iz Skednja pa so poslali šolskemu skrbniku naslednje pismo: «Starši o-trok, ki obiskujejo slovenski otroški vrtcev v Skednju (bivše ustanove ONAIRC) odločno protestiramo, ker se je letošnje šolsko leto začelo brez ureditve najnovejših struktur, ki bi sploh dopuščale reden začetek pouka*. Včeraj so o otroških vrtcih razpuščene ustanove ONAIRC razpravljali tudi na zasedanju deželnega sveta, kjer je bila predložena posebna resolucija. Svetovalec Colli (KPI) je med drugim poudaril, da je nastali položaj hudo prizadel predvsem slovenske otroške vrtce. Nepojmljivo je, da prihaja d0 takih birokratskih za-pletljajev. Tudi svetovalec Štoka (SSk) je v svojem posegu omenil zadovoljstvo ob razpustu ustanove ONA IRC. nepojmljivo pa je, da se ta pozitivna pobuda sooča sedaj s takimi težavami! ki so v slovenskih vrtcih še hujše. Svetovalec Volpe (PSI) pa je prikazal, kako država ne izpolnjuje svojih obveznosti, pri tem pa nosi svoj delež krivde tudi dežela. Resolucijo »o podprli vsi svetovalci strank ustavnega loka, v tej enoglasni podpori pa je pomislek deželnega odbornika za šolstvo Miz-zaua, češ da so občine zamudile rok predložitev prošenj za nakazila v korist otroških vrtcev, zvenel popolnoma neuglašeno. In prav v tem je restev vseh problemov slovenskih otroških vrtcev, z izjemo plač, saj dežela lahko pomaga občinam, da za dostijo svojim obveznostim glede re-fekcije, prostorov in ostalega. do ustanovitve družbe Friulia. Naglasil je /logo te družbe pri odpravljanju emarginacije industrijskih dejavnosti ir. pri njihovi razporeditvi po vsej deželi ter dejal, da je bila Friulia pri tem delu nadvse uspešna. V drugem delu svojega posega pa je predsednik deželnega odbora poudaril vlogo, ki jo bo morala družba imeti pri obnovi Furlanije in pri izvajanju italijansko - jugoslovanskega osimskega sporazuma. Osrednji del včerajšnje svečanosti je bil namenjen poročilu predsednika družbe Friulia Williama Bianchija o dosedanji dejavnosti in o perspektivah v bližnji bodočnosti! Bianchi je najprej podal osnovne značilnost: sedanjega gospodarskega stanja, nato pa je prešel k analizi opravljenega dela. V desetih letih je Friulia finančno sodelovala pri 67 podjetjih, od katerih je 41 na novo ustanovljenih. V ta podjetja je Friulia vložila 29 rrHlijard lir. V podjetjih, pri katerih je sodelovala deželna finančna družba, je skupno zaposlenih skoraj-10“ tisoč uslužbencev. Z izcednimi deželnimi sredstvi je Friulia tudi posegla v pomoč 15 industrijskim podjetjem, skoraj vsem na potresnem področju, s skupno šestimi milijardami lir. Danes je družba zastopana v 55 podjetjih (osem v tržaški pokrajini, 29 v videmski, osem v goriški in deset v pordenon-ski pokrajini) s skupnimi investicijami nad 21 milijard lir. Tp podjetja zaposlujejo približno 5200 delavcev, ob popolni realizaciji razvojnega načrta pa bo v njih zaposlenih skoraj 6.500 delavcev. Bianchi se' je nato zausta /il , pri perspektivah in še zlasti omenil možnosti sodelovanja pri industrijskih pobudah v prosti industrijski coni, ai jo predvideva osimski sporazum V popoldanskih urah pa je bil na sedežu deželnega odborništva za industrijo sestanek med predstavniki deželnih finančnih družb vse Italije, ki so razpravljal o vlogi, ki naj bi jo imele te družbe pri gospodarskem razvoju posameznih dežel. Do 7. novembra Spacal v Ki/arni in na Gradu Medlem, ko ,ie bila antološka razstava Lojzeta Spacala na univerzi zaključena že 15. septembra in pre-nešena v Videm, kjer bo odprta 15. tm. v galeriji «Segno grafico*. se dragi dve antološki razstavi slik in skulptur na Gradu in slik na tem« odpora in osvobodilnega boja v Rižarni nadaljujeta do 7. novembra. Za obe ti dve razstavi vlada še naprej izredno veliko zanimanje občinstva, saj gre za kulturni dogodek leta v Trstu. Razstavo na Gradu sv. Justa si je doslej ogledalo preko 120.000 ljudi, razstavo v Rižarni pa okrog 90.000 ljudi. • Tržaška občina obvešča, da bo od ponedeljka dalje bazen «B. Bianchi* ponovno odprt za občinstvo. Visoko priznane slovenski študentki V ORGANIZACIJI SPD TABOR Pomemben in zanimiv večer posvečen Atiliju Kralju Predstavili so knjigo in odprli slikarsko razstavo domačega avtorja Bogat spored, ki mu je številno občinstvo sledilo z zanimanjem Sinoči je bila dvorana SPD Tabor na Opčinah skoraj premajhna. Toliko se je namreč zbralo občinstva ob pomembni slovesnosti - predstavitvi pesniške knjige in odprtju antološke razstave Atilija Kralja. Ati-lij Kralj je našim ljudem dobro znan. saj je prisoten na vseh področjih umetniškega življenja, od gledališča, glasbe in slikarstva pa do pesništva. Včerajšnja slovesnost je v-celoti potrdila, da je Kralj med ljudstvom priljubljen. Tildi spored proslave j: bil dovolj pester in bogat, tako da so bili vsi zadovoljni. Pa pojdimo po vrsti. Najprej je v imenu SPD Tabor pozdravila prisotne članica društvenega odbora gospa Lucija Hrovatin, ki je poudarila, da je slove most tudi uradni začetek nove sezone openskega društva. Po pozdravni pesmi, ki jo je odpel moški zbor Tabor je spregovoril u-metnostni kritik Milko" Bambič, ki je orisal pomen Kraljevega slikarstva. Umetnikovo pelo ne rine v samo konico umetniškega snovanja, a je kljub temu veren dokaz izpovedne moči človeka, ki skuša segati po kulturnih vrednotah. To potrjujejo tudi razstavljena dela, v katerih prevladuje predvsem realizem: Kras, gmajna, pogled na morje. V karikaturi pa doseže Kralj največ, saj je tu pravi mojster. Ob tem gre omeniti, da je društvo Tabor kupilo nove panoje in poskrbelo za razsvetljavo. Stroškov je bilo veliko, vendar s finančno pomočjo domačinov se je dalo premostiti še tako hude težave. Marko Kravos je govoril o pesniški poti slavljenca. Poudaril je, da se Kralj v svojem literarnem delu naslanja in ravna po okusu ljudi. «Obravnava vsakdanjo anekdotiko vaškega človeka - osebe, ki nastopajo, so vaške ženice in k popivanju nagnjeni dedci, pa mladina, ki ne ceni starih in tradicionalnih vrednot, torej tega, kar je tipično vaškega in domačega.' Tu je še ljudski humor, ki učinkuje zelo neposredno*. Prav humor je prišel do izraza v recitalu Kraljevih pesmi, ki ga Pomorska kluba SIRENA in ČUPA priredita jutri, 15. oktobra, v prostorih barkovljanskega društva, Ul, Cerreto 12 KARAMALOV VEČER za člane m simpatizerje Igral bo orkester. Vljudno vabljeni! Slovenska študentka Erika Mesesnel je skupaj z drugima dvema študentoma ir naše dežele prejela visoko priznanje mlfiere del lavoro» za odlično opravljeno maturo (6(f/60). Pri izbiri. so upoštevali nravstvepfli in 'ruge vrline. Visoko priznanje bo, izročil v, Rimu predsednik republikg,, liimVitiHmmiiiliHiiiHimiHimiimiitliHtiiiiiiitirmiiiiii.. V OKVIRU MEDNARODNIH STIKOV V Rimu vrsta posvetovanj o sodelovanju ob meji Vprašanja možnosti gradnje plovne poti med Tržičem in Donavo ter sodelovanja na kulturnem področju med Italijo in Jugoslavijo glavne teme posvetovanj V Rimu je bilo Včeraj več tehničnih posvetovanj, ki so pobliže zadevala nekatere probleme naših krajev z vidika mednarodnih interesov. Vprašanja tržaškega pristanišča v okviru izmenjav med Avstrijo in I-talijo, proučitve možnosti gradnje plovne poti med Jadranom in Donave ter vprašanje kulturnih dobrin v odnosih med Italijo in Jugoslavijo so bile glavne teme teh posvetov, ki so se jih udeležili tudi predstavniki naše dežele. Na medmimstrski seji, ki je bila na ministrstvu za industrijo, so o-bra-.navali vprašanje ustanovitve mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki naj bi proučila možno sti gradnje plovne poti Tržič - Ljub ljana - Donava, kot je predvdeno po osimskih sporazumih. Srečanja, na katerem so pregledali vse, kar je bilo doslej predlaganega in izrečenega s tam v zvezi, se je udeležil tudi odbornik Stopper, ki je med drugim poudaril, da omenjeni načrt ZARADI NAPADA NA SEDEŽ NEOFAŠISTIČNE ORGANIZACIJE MLADA LEVIČARJA OBSOJENA NA 4 MESECE ZAPORNE KAZNI Kazen je pogojna in. brez vpisa v kazenski list - Tretjemu obtožencu so kazen odpustili zaradi mladoletnosti, četrtega pa so oprostili Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Gervasi, prisednika Co- go Grilz, ki se je predstavil sodnikom v črni srajci in ogrnjen v dolg la in Amodio, tožilec Tavella, za- usnjen jopič) popolnoma drugačno pisnikar Tomizza) so se morali vče raj zagovarjati štirje mladi levičarji: 24-letni Franco Mercadante, 23-letni Lucio Papgos, 25-letni Mauro Stradi in 20-letni Diego P. Vsi štirje so bili obtoženi, da so 29. maja 1974 po zaključku neke sindikalne manifestacije, napadli sedež nepfašistič-ne organizacije «Fronte della Gio-ventu* v Ul. Paduina in povzročili precejšnjo škodo. Obtoženi so bili torej povzročitve škode, poskusa vdora v zasebno stanovanje in tatvine: med napadom naj bi namreč napadalci izruli tri železne drogove, ki označujejo rob pločnika. Vsi obtoženci so zanikali krivdo. Priznali so sicer, da so se udeležili manifestacije, vendar pa niso napadli neofašističnega sedeža. To o-koliščino so potrdile nekatere priče, medtem ko je bilo pričfevanje skupinice pripadnikov »Fronte della gioventu* (med njimi tudi Almeri- saj so nekateri trdili, da so med napadalci prepoznali dva izmed obtožencev. Državni tožilec je v svojem posegu najprej ugotovil, da je obtožba tatvine neosnovana, ampak da je tudi v tem primeru prišlo do povzročitve škode, dejal pa je tudi. da so vsi štirje obtoženci za to odgovorni. Zato je zahteval 4 mesece zapora za Mercadanteja, Pangosa in Stradi ja, medtem ko je za Diega P. predlagal odpustitev kazni, ker je bil maja 1974 še mladoleten. Sledili so posegi zagovornikov Masuccija, Ressauerja, Battella in Longa, ki so zahtevali oprostitev ali vsekakor najnižjo možno kazen. Sodni zbor je po krajšem posvetu obsodil Mercadanteja in Pangosa pogojno in brez vpisa v kazenski list na- 4 mesece zapora, Stradija je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, Diegu P. pa je kazen odpustil zaradi mladoletnosti. ne vzbuja le velikega zanimanja I-talije in Jugoslavije, temveč tudi drugih srednjeevropskih držav. Istočasno so se na zunanjem ministrstvu lotili proučevanja predlogov glede odprtih vprašanj med I-talijo in Jugoslavijo na področju kulturnih dobrin in sodelovanja v tem smislu. V bistvu je šlo za prvo tovrstno posvetovanje, kateremu bodo v kratkem sledila druga. Na istem ministrstvu so, kot rečeno, obravnavali tudi vprašanja, ki so povezana s tržaškim pristaniščem ii. drugimi prometnimi strukturami v našem mestu in deželi. Gre namreč za vprašanja, ki bodo postavljena na bližnjem srečanju mešane italijansko - avstrijske komisije za gospodarsko sodelovanje. Pred imenovanjem novega tržaškega škofa? Monsignor Pietro Cocolin bo verjetno še pred koncem leta zapustil tržaško škofijo, ki jo vodi od upokojitve nadškofa Santina. Že ob njegovem imenovanju pred dvema letoma je bilo jasno, da gre za obdobje prehodnega značaja, kajti mons. Cocolin je ohranil tudi vodstvo goriške nadškofije. V Vatikanu bodo, kot kaže, v kratkem imenovali novega tržaškega škofa. Po neuradnih vesteh naj bi bila za to mesto dva kandidata: dosedanji gradeški župnik Silvano Fain in mons. Lorenzo Bellomi iz Verone, ki je bil tajnik bivšega goriškega škofa Pangrazia. je imel pesnik Aleksij Pregare. Občinstvo je pesmim prisluhnilo z veliko pozornostjo in uživalo. Atilij Kralj sam se je potem vsem zahvalil za prisotnost in dejal, da mu bo večer ostal v- trajnem spominu. Slavnost je zaključil pevski zbor Tabor, ki je pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča zapel nekaj tipičnih tržaških pesmi. Ob koncu naj še dodamo, da bo razstava Kraljevih likovnih izdelkov na ogled do 23., t.m izvrstna predstava Zagrebškega gledališča mladih v našem mestu V’ teh dneh zaključuje v našem mestu svojo dolgo in uspešno pot po Italiji Zagrebško gledališče mladih. Včeraj se je v župnijski dvorani v Ul. Ananian predstavilo slovenski o-troški publiki, danes pa se bo tudi italijanski. Med nas'prihaja z izvirno otroško glasbeno igro Maček Džingiskan, in Miki Trasi, ki jo je naša mlada, žal ne najbolj številna publika, sprejela z velikim navdušenjem. Gre za neke vrste *musi-cal», to je gledališko zvrst, ki jo vedno pogosteje uvajajo predvsem zagrebška gledališča. Izvrstna glasba Ladislava Tulača, ki je poleg Vesne Parun avtor tega prijetnega «musicala», razgibana in duhovita koreografija Ike škomrlj, ki si je omislila tudi živahne kostume, ter dinamičnost v izvajanju in režijskem pristopu tvorijo nadvse prijetno in zabavno predstavo, ki ji otroci od začetka do konca sledijo z zanimanjem. Sicer pa b’ lahko potrdili to, kar je zapisano v i>odnaslovu igre, in sicer, da je tmusical* namenjen mladim od 7. do 77. leta starosti.'V živahnem ritmu se spajajo elementi ■sodobne lahke glasbe z elementi narodne glasbe, in ravno tako je s plesi. Zvjezdana Ladiha, režiserka predstave, je znala skratka harmonično povezati vse te elemente in ustvariti gledališko delo, ki je dejansko užitek. Kot sm.o že pisali, je glavni junak igre maček Džingiskan, ki ga zvabi iz rodnega kraja v svet želja po novih dogodivščinah, a ga domotožje, ljubezen do domače zemlje ter do svoje ljubljene prikličeta domov. O-krog Džingiskana, ki ga pooseblja izvrstni Ivica Šimic, se vrti vrsta domačih živali. Predstavo bodo ponovili danes ob 8.30 ter ob 10.45. Včeraj-danes Danes, PETEK,i il*4v>. oktobra NEDELJKO Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 17.22 —N Dolžina dneva 11.02 — Luna vzide ob 8.03 in zatone ob 18.31. Jutri, SOBOTA, 15. oktobra TEREZIJA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,3 stopinje, najnižja 14,8, ob 13. uri 21,3, zračni tlak 1020,6 mb rahlo pada, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, veter vzhodnik-severovzhodnik, 22 km na uro. morje razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 13, oktobra 1977 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je' 9 oseb. UMRLI SO: 73-letni Daniele Barne-stein, 83-letni Lodovico Manetti, 76-letni Francesco. Franco. 51-letna Gio-condina Schott, 75-letna Maria Muha, 59-lčtna Lucia Larice Por. Safred, 90-letnj Pietro Malusa, 55-letni Francesco Apollonio, 78-Ietni Danilo Godina. 81-letna Giuseppina Guidone vd. Gaio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Orianj 2. Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA lekarn (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM ■n l£NHAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226-165': Opčine: tel. 211001. Prosek: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209 197: Žavlie: tel 213-137: Milje: tel. "7M24. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM • Sezona 1977/78 OTVORITVENA PREDSTAVA » ! OTON ZUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA -Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIČ Nastopajo: JOŽKO LUKEŠ - ALEŠ VALIČ - LIDIJA KOZLOVIČ — MIRANDA C AH ARI J A — ANTON PETJE - ALOJZ MILIČ - STOJAN COLJA - BOGDANA BRATUŽ - STANISLAVA BONISEGNA — DUŠAN JAZBEC - ADRIJAN RUSTJA — LI-VIO BOGATEČ — RADO NAKRST —. SILVIJ KOBAL - MIRA SARDOČ - STANE STAREŠINIČ - ZLATA RODOŠEK I Danes, 14. t.m. ob 20.30 ABONMA RED A — premierski Jutri, 15. t.m. ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri V nedeljo, 16. t.m. ob 16.00 ABONMA RED C — prva nedelja po premieri STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1977-78 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (sindikalni — druga sobota po jtremieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) , Red I (mladinski) Red J (mladinski) VPISOVANJE ABONENTOV VSAK DELAVNIK OD 10.30 DO 12.30 PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. 734-265 VLJUDNO PROSIMO VSE ABONENTE, DA DVIGNEJO IZKAZ-' NICE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10.30 DO 12.30 : Gledališča STALNO SČOvfcVšKO GLEDALIŠČE TRST Danes1, 14. Im., bb 20.30 za abonma red A — premierski Oton Župančič »Veronika Deseniška* — OTVORITVENA PREDSTAVA. PONOVITVE: Jutri 15. t.m., ob 20.30 za abonma red B — prva sobota po primeri; . v nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri za abonma red C — prva nedolja po premieri; v sredo, 19. t.m., ob 20.30 za a-bonma red D — mladinski v sredo; • v soboto, 22. t.m., ob 20.30 za a-bonma red F — sindikalni; v nedeljo, 23. t.m., job 16. uri za abonma' red G — popoldanska predstava na dan praznika. POLITEAMA ROSSETTI Danes, ob 20.30, izven abonmaja: Garipei1 in Giovannini: «Anche i banchieri hanno un'anima». Komedija. Glasbena .spremljava Terzoli in Vaime. Nastopajo Gino Bramieri, Paola Te’- —o in V. Valeri. Za Ahonen' ■ 20 odst. popusta. Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstave bodo še jutri ob 16. uri in 20.30 ter v nedeljo ob 16. uri. Vodstvo TPPZ obvešča pevce, godbenike in recitatorje, da ho danes ob 20.30 uri generalka za jutrišnji nastop v Portorožu na odkritju spomenika borcem mornarjev NOV. • Na Garibaldijevem trgu bo danes od 17.45 do 20. ure javna manifestacija, ki jo organizira sekcija KPI «P. Tomažič*. Ob 18. bosta o problemih šolstva na področju Stare mitnice spregovorila F. Aloisi in F. Mon-falcon. • Danes oh 9. uri bo v Ul. Ponda-res 8 na pobudo sindikalne federacije CGIL delavcev krajevnih ustanov in zdravstva seminar o položaju žensk v javnih službah. Šolske vesti Državni trgovski tehnični zavod »Žig Zois* v Trstu obvešča, da bo v nedeljo, 16. oktobra občni zbor združenja staršev v šolskih prostorih ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju. ' 'iSBBTS DANCA Dl CRrDITO Dl TDIESTE TRŽAŠKA kreditna banka ’< • ; s. p. a.; • TRST guCA F. FIL2I 1Č> - 1 S£ S1-Ž14B TEČAJI VALITI V MILANU DNE 13. 10. 1977 Ameriški dolar: debeli 877.— drobni 850.— Funt šterling 1545,- Švicarski frank 370.- Frartcoski frank 179.— Belgijski frank 24.10 Nemška marka 381,- Avstrijski šiling 53,- Kanadski dolar 765.- Holandski florint 355.— Danska krona 135.- švedska krona 173. — Norveška krona 152.— Drahma: debeli 20,50 drobni < 20,50 Dinar: debeli 42,- drobni 42,- Na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, razstavlja skupina tržaških fotoamaterjev. Razstava je odprt ob delavnikih od 16. do 19. ure. SPD Tabor - Opčine prireja antološko razstavo in predstavitev zbirke domačih pesmi «Pogruntane na risalne mize Atilija Kralja*. Razstava bo odprta do 23. oktobra 1977 ob nedeljah od 10, do 12. ure in od 16. do 1 20. ure, ob delavnikih od 18. do 20. ure. V umetnostni galeriji «Planctario» (Ul. Diaz 1/D) razstavlja umetnik Pichette. V galeriji »Torbandena* razstavlja slikar Zoran Mušič. V galeriji »Forum* v Ul. Coroneo 1 razstavlja tržaški umetnik Edvard Zajec. V koprski galeriji Meduza, v Čevljarski ulici, razstavlja grafiko slikar Jože Spacal. Kino Ari: Klili anni in tasca*. H*' žija Francois Truffaut. Moris Jau' i bert, Nicolei Felix, Barvni film. Mignon 16.00 «Dudino, il super tna4' giolino*. Walt Disney. Nazionale 16.00 «Una eprrale di neb" bia*. M. Berti, C. Gaipa, E, Giof gi, M. Porel, S. Santaflores. PreP0" ; včlani pe' 18, letom. Grattacielo 16.30 »Porci con le ali*' j Cristiana Mancinelli, Franco' Biart j chi. Prepovedan mladini pod 1*' 1 letom. Barvni film. Excelsior 16,00-22.15 »Esorcista B: f L'eretico», Linda Blair, Richard I Burton, Prepovedan mladini pod H- ; letom. Barvni film. Eenic*' 16.00 a-ette note in nero»- 1 Jennifer 0'Neil. Gabriele Ferzetti- I Prepovedan mladini pod 18. letom- j Eden 16.00 «Colnn secco*. I' I Ne'r E man R->rvm film. Ritz 15.30 «I,a croce di ferro*. J*’ mes Mason, Senta Berger, J. Or j burn, M. Schell. Prepovedan ml*' : dini 14. letom. Filcdrammatico 16.00—22.00 »Greta, i* I donna bestia*. Prepovedan mladii® | pod 18. letom. Barvni film. Cristallo 16.30 »La stanza del vese*- ( vo*. Ornclla Muti, Ugo TognazZ'- i Barvni film. Aurora 16.30 «1 magnifici sette*. To' '5 Brynner, Steve McQuinn, Charle* Bronson, Eli Wallach. Barvni film-, f Cnpitol 16.00 «Rocky». Silvester Stal' j Ione. Barvni film. Moderno 16.00 «Rocky». Silvester Stal' f Ione. Barvni film. Ideale 16.30 «L'uomo che sfido T°r' ganizzazione*. Howard Ross. Bar’ vni film. Imreio 16.30 »Casanova & CompanP | Tony Curtis. Prepovedan mladim j pod 18. letom,, Barvni film. j Vittorio Voncto 16.30 »California*. I Gemnia. Barvni film. Astra 16.30 »L altta meta del delo*' ; Monica Vitti, Adriano Celentano. , Radio 16.00 «11 fratello Piu furbo m j Sherlock Holmes*. Jene Waldef- ; Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Gateway». SteV« > Mc Queen. Barvni film. MENJALNICA vseh tujih valut Izleti irirer PD Rdeča zvezda - Salež pi v nedeljo, 23. oktobra, društveni let z ogledom Novega mesta, Kost njevice in čudovitega Otočca. Vpis vanje do vključno 16. t.m., pri dl štvenih odbornikih: Bojana Furli (Salež), Jožko Milič (Zgonik), Cia dio Trobec (Gabrovec), Neva ' Mil (Repnič) in Anica Kralj (Briščiki Na osebo 10.000 lir s kosilom. Zapustil nas je FRANC FRANCO Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavni bolnišnice v opensko cerkev. Žalostno vest sporočajo: sinovi, bivajoči v Avstraliji, z družinam!, sestra, ^ bratje ter drugi sorodniki Trst, Adelaide, 14. oktobra 1977 ^•MORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 14. oktobra 1977 V SREDO ZVEČER V UL. SV. FRANČIŠKA ha seji gl a vnega odbora spi 001OČILI NO VE SMERNICE DELA Nova sezona bo potekala v znamenju mnogih novosti - Posebno skrb posvetiti mladini - Osrednja točka programa bo proslavljanje Župančičeve stoletnice rojstva oktobra, je bila v Slovenske prosvetne »la, v Ul, Sv. Frančiška seja °dbor-a SPZ. Žal moramo da je bila udeležba ne-Drent. a' Predvsem smo pogrešali Ravnike iz Goric« krat'*a davnega odbora je bila to-Pred..nadvse pomembna, saj so brisihavniki vodstva v glavnih o-van;. očrtali smernice za delo-$p7 t,,v rovi sezoni. Predsednik Mr&Wi ^ Palč!č Je najprej po-Jan.tV -,vse navzoče,' nato se je 8vptnavi °b ciljih in. namenih pro-dana? .zveze- Dejal je, da je v nj„_ ■ \teni času SPZ z vsemi včla novem' društvi postavljena pred Vsem na 0Re 'n odgovornosti. Pred obstfj- '1e zveza garancija našega kot j!9' *u P0 so še novi vidiki, tke br. podpora izvajanju osim-resni--.Sporazuma in borba za u-obljub, ki jih je dal 8v»u j nik vlade Andreotti letos *nan A- Predstavnikom slovenske da iS,,ne; Palčič je še poudaril, Vseip611'? v tesnem stiku z pa :p oašim ljudstvom, noles rega Padce ■ 1 most fte besede ne gre ipa- Entevati) med dvema narodo-»afe--- .* tudi konkretno dejstvo dervifif delovanja, s sodelovanjem je § ^ratičnih Italijanov*. Palčič *ope _ejal, da pomeni začetek se- Dadai.b^etnvenje novih smernic za 8est J?.'0 delo. Načrt pa mora biti vezz izvedljivih pobud. Ob-rnorajl) biti tudi uresničene. Ploj v^pm ie važna vzajemna poko in društev, saj edino ta Vosi?V delovanje pestro in kako-Čai ,° Sv'0.i nagovor je'Palčič kon Iti pojavitvijo, da tudi društva. *ek) as‘. b.gjnjajo. oziroma ima,jo ka^t^ejen program, morajo po-Mo 11, nekn dejavnost, čeprav satja Zekreativnega značaja. To ve-J%dvsem za mesto samo. je j€ tajniško poročilo, ki ga Kale 3 Dušk(> Kalc- Najprej se je delni Zau'stav‘l ob Splošni usmeritvi Det a?Ja SPZ, ki ga je strnil v i>a " avnih točk: Najprej je tre-Ob .r^Uati vse, kar se dogaja «,& Političnega dogajanja (an-, J in!!. a budnost); pristop in .Dos društev k izvajanju o doSfKna SSs t>ost |£a sporazuma; soodgovor S“Z Za tiajih"1/' za t°, kar se dogaja na ?-a (j0 s°loh; soodgovornost zveze Jonjk^ajanja na upravni ravni (ra-in v konzulte - decentralizacija); kako v vidiku novih Dojen, ndl sprememb obravnavati Prostega časa. Rrohli ^a.'c K’ nato Dodal v v Dov' “ortsih program delovanja »kih L5??00'- Poleg običajnih nev Vefc, evii bo treba vključiti med kar |Pri>'editve tudi nekaj novega, ta n ' britegnilo zlasti mladino. V De Planirajo pri zvezi raz- hod pk in jazzovske prireditve, ki MU* /,rez dvoma naletele na ši-vost rjJ,rtlevrK>st. Poleg tega bo noče,, . cikloma revija »Čez tri gore, »topjj 1 dole*, na kateri nai bi na-kije a ^Dlklorne skupine iz Slove-bo treh tr'-’e 'n Italije. Razgibati H*a dramsko dejavnost. V ta %, i. bodo organizirali predava lofam’ bodo uokvirila določeno li vsetn;° ,°bdob.ie in ga osvetlila z ki j"' gledališkimi rekviziti (odlom itd.) bkamskih del. scenski efekti, bfavt,/at'nkrat je predvidena o-bfsirp 'a treh velikih mojstrov o-Shai(„ besede; Linharta, Ibsena in dfiiBe t>t.i?ra' ^ aačrtih SPZ so še go$|0„ °b ike delovanja (revija iu Droau*nskih filmov, Prešernova DHDraVa. Totoamaterska dejavnost, Do ,^Va na občni zbor. itd;), glav- ?a, !ki treba r-etiti y ^evi stoletnici ro.istva. veliitaazprayi je prišlo na dan še Jov, i., drugih problemov in nasve-bo gpJ*h bo treba upoštevati, da 5kupn . *** živ organizem naše 8krbeti Predvsem bo treba po kajtj Za Plačane funkcionarje, k°t «z amaterskim delom se več vaieri llko ne da doseči. Posebno hov* d« ie problem mladine in tegnitVl..ost s šolo. kajti le s pri Išglčpn ° mladih si,- nam je zastoj in kulturna rast. Jna «najstarcjša» ^čina v naši deželi i1® se6!3 Pur'anija - Julijska kraji-* s ponVra^a med italijanske deže-p ^no najstarejšim prebival-borpjjj p° ugotovitvah deželnega od-bgna^o3 Za socialno skrbstvo je L^ih oh dbdruuju 256,000 ljudi, sta-k«r 2i 2 *et’ t° pa predstavlja »bistva ki je na videz sicer zelo »humano*. v bistvu pa prav nič boljše on drugega atomskega o-r/žja. Ko je že govor o tern. bomo spregovorili nekoliko več o orožju m oboroževanju. Pretekli teden se .je v Washing-tonu zvedelo, da je bil sprejet sklep o nadaljevanju poskusov z izstrelkom, ki je znan pod šifro MX. Kongres mora za ta program odobriti 215 milijonov dolarjev za proračunsko leta 1979. Toda to je le del ogromnih sredstev, ki jih Ito oborožitev s tem orožjem zahtevala: 70 milijard dolarjev. Ta vest posredno potrjuje domnevo tistih, ki trdijo, da se tekma k oboroževanju med velikimi silami nadaljuje. In ta tekma najde svoje razloge v nekakšni notranji logiki, ki se izraža v ugotovitvi. da današnji svet. ki se krči v i konomskih težavah,- troši po eno milijardo dolarjev, torej 900 milijard lir na dan za oboroževanje. . Pri tem velja omeniti še drugo dejstvo. Že dolgo govorimo o sovjetsko-ameriškem sporazumu SALT-1. Kljub temu sporazumu o omejitvi oboroževanja se oboroževanje nadaljuje in se orožja • HlimilllvMtllimMIIIIIIHilllllHIIIIIIIIIIItllHIIIIIIIIimiltUIIIIIIIIIIHMIKIIMIIIIIIIflHIIIIIIIIIimiliMMIIIIMMI Patronat KZ - INAC svetuje Prenos prispevkov iz zavarovanja državnih uslužbencev na INPS Vpr.: cPreden sem se poročila, tem delala tri leta in pol v neki trgovini kot prodajalka. Mislim, da sem bila tudi redno zavarovana, ker imam to napisano na delovni knjižici. V zadnjih letih pa sem bila le občasno zaposlena na občini, vsega skupaj skoraj dve leti. De jansko sem delala nekaj več kot pet let in sem bila redno zavarovana. Slišala pa sem, da prispevki na občini niso veljavni za INPS, kar pomeni, da sta tisti dve leti izgubljeni za pokojnino in ne morem niti vprašali za plačevanje prostovoljnih prispevkov. Obstaja kak izhod, da bi mi INPS priznal tudi delovno dobo pri občini?» S. M. V vašem primeru gre za slučaj, ko uveljavljate dobrih pet let zavarovalne dobe. vendar so bili prispevki nakazani v dva različna sklada, ki izključujeta drug drugega. Za delovno dobo kot prodajalke so vam plačali prispevke v sklad splošnega obveznega zavarovanja INPS. dveletna zaposlitev pri javni ustanovi — občini pa je bila krita s plačevanjem prispevkov v sklad CPDEL. Ker je bila vaša zaposlitev. kot občinske uslužbenke le začasna. vam tisti dve leti zavarovanja ne dajeta pravice do nikakr-. -šiieja pokojninstva prejemka, pri splošnem; obveznem zavarovanju . pa vam avtomatično ne prištevajo v tiste dobe. Vgndar pa se celotna zadeva da zelo enostavno urediti: zavarovalne prispekve pri CPDEL lahko pre-nesete pa zavarovalni zavod INPS, zadostuje, da naslovite na CPDEL prošnjo, iia prenesejo na INPS vaš zavarovalni položaj z vsemi pri-jspevki. Ta operacija je povsem brezplačna, ker se smatra, da je JNPS nadomestno zavarovanje vseh ostalih skladov, v kolikor pri ; teh ne dozorijo pogoji za uveljavitev pokojnine Velja pa tudi o-bratno, vendar z nekaterimi razlikami. Kdor ima nekaj delovne dobe pri INPS in dobi nato stalno zaposlitev pri neki javni ustanovi, lahko vloži prošnjo za prenos vseh prispevkov v državni sklad, to pa lahko stori le z odkupom, se pravi, da mora plačati določeno vsoto denarja za polnomočno priznanje prispevkov INPS. Svetujem vam torej, da naslovite na CPDEL prošnjo za prenos dveh let prispevkov na INPS, nato pa lahko vložite na zavarovalni zavod prošnjo, da vam izstavijo avtorizacijo za prostovoljno plačevanje prispevkov. PREDHODNA PROŠNJA ZA STAROSTNO POKOJNINO Vpr.: »Dovršil sem komaj 55 let. vendar pa bi rad šel čimprej v penzijo. Po mojih računih i-mam namreč že 32 let delovne dobe (čeprav za nekatera obdobja nisem gotov, če so mi plačevali prispevke) in pa štiri leta vojaščine oziroma partizanščine. Kako hi dobil točno informacijo. če dosegam 35 let? Ne bi se namreč hotel odpovedati delovnemu mestu, kot so se • že pripetili nekateri slučaji, nato pa da bi mi INPS zavrnil prošnin, ker ni dovoli prisoevkov.t F. F. Vaša previdnost je povsem na mestu, saj bi prenagljena zapustitev delovnega mesta resnično lahko privedla do tega, da bi bil brez službe in brez pokojnine. Vendar pa je, rešitev celotne zadeve precej enostavna: najbolje je, da takoj vložite na INPS predhodno prošnjo za starostno upokojitev. Tako bodo izračunali skupno število prispevkov, ki so do tedaj ddzpreli, ' vendar pa vam bodo prošnjo v vsakem primeru odbili, ker boste še zaposleni. Če boste na osnovi uradnih podatkov dobili odgovor, da že uveljavljate 35 let pokojninske dobe (vsaj 1.820 tedenskih prispevkov), se boste lahko mirne duše odpovedali službi in nato ponovili prošnjo za starostno pokojnino (pensione di anzianita). izpopolnjujejo, posebno kar zadeva strateško raketno-jedrsku o-borožitev Gre za izpopolnjevanje v cilju »ravnotežja jedrske moči med ZDA in SZ*. To »ravnotežje* sloni na treh elementih, na jedrskih raketah s kopnega iz zraka in z morja. Prav pred nedavnim, ko se je zaključila veljavnost Dogodhe SALT-1. 3. oktobra, je bilo izdano sporočilo, ki ga je pod naslovom •'■Vojaško ravnotežje 1977 78» objavil zavod za strateška raziskovanja v Londonu. Logično je, da zavod ne razpolaga s povsem točnimi podatki, vendar se smemo na njegove podatke zanesti kot na najbblj točne po datke. Iz teh podatkov izhaja, da imajo ZDA sedaj 2083 medcelinskih balističnih izstrelkov, nnr bi bilo za 203 manj kot pred desetimi leti. Toda danes ima jo ZDA nič manj kot 11.330 jedrskih glav, to se pravi manj raket, hkrati pa dvakrat več rušilne moči V istem času je tudi Sovjetska zveza krepko povečala svojo jedrsko rušilno moč, kajti danes SZ razpolaga z 2521 raketami, vtem ko je pred desetimi leti i-mela le 837 izstrelkov. Toda SZ ima le 3800 jedrskih glav v nasprotju z 11.330 ameriškimi, le da so sovjetske «glavc» potencialno yel'ko večje, da ic rušilna moč enih in drugih tako rekoč enakovredna. Osnove »zastraševanja* med dvema blokoma temeljijo na tem. da obe strani razpolagata ž dovolj velikimi silami, ki so zaščitene pred prvim napadom in morejo torej morebitni udarec- vrniti. Le ta element je tisti, ki naj bi varoval mir na svetu , Sile, ki naj bi bile «pod zaščito* za ^vrnitev udarca*, nahajamo v glavnem na podmornicah. opremljenih z izstrelki ali pa tudi v posebnih »bunkerjih*. In tu so tisti elementi, ki jih čedalje bolj izpopolnjujejo, da iz že tako strahotnega orožja napravijo še bolj strahotno. V ZDA služijo v ta namen rakete minu-teman 3, ki v pravzaprav že «tretja generacija tovrstnega o-rožja» in ki nosijo več jedrskih glav vrste Mark 12-A. Čeprav predstavlja tovrstna o-borožitev popolno varnost ZDA, se onstran Atlantika krepi ofen zivna »sla*, ki vidi vso bodočnost v »prvi mobilni raketi MX». ki bi nosila od 10 do 12 jedrskih glav Pravijo, da so prve tovrstne rakete namestili na puščavskem področju Arizone. V Pentagonu menijo, da bodo ZDA po trebovale 500 tovrstnih raket. Stroški za izgradnjo in »namestitev* tega raketnega kompleksa. vključujoč tudi podzemeljske predore, ki bi bili dolgi tudi več tisoč kilometrov in ki bi skrivali lokacijo raket, bi znašali kakih 70 milijard dolarjev. Ranljivost raket MX bi se morala zmanjšati s tem. da bi jih mogli izstreljevati iz mreže /plitvih tunelov. Vsak tak rov bi bil dolg od 7 do 20 milj in prekrit s tankim betonskim pokrovom, nad katerim bi bil še sloj zemlje porasle s travo. Izstrelek MX bi bil premičen, ker bi bil na kolesih in bi se vsak dan premikal po svojem predoru, da bi ?a morebiten tuji napad ne mogel v nobenem primeru presenetiti. Novi programi ameriškega strateškega orožja so izredno dragi. V Pentagonu pa te stroške onra-vieujejo. ker da se »potencialni nasprotnik*, to se pravi SZ naglo oborožil je Iz krogov Pentagona in tudi iz krogov zahodnoevropskega sistema NATO so pred meseci vrgli vest. da so sovjetski izstrelki SS-18 in SS 19 «dvakrat bolj precizni kot se je doslej računalo* in da -/.ato morejo zadeti sleherni cilj z najvišjo napako 70 melrov, vtem ko rakete minuteman pogrešijo 400 metuov. Vrhu tega so »registrirali* tu- di nov sovjetski izstrelek 88 20 z daljšim srednjim dometom. Kar da je namenjeno evropskim ciljem. In te izstrelke pa da morejo Sovjeti v izredno kratkem času spremeniti v izstrelke z dolgim dometom. Nedavno je ameriški obrambni minister Br.nvn rekel, da SZ pripravlja, peto generacijo medcelinskih balističnih izstrelkov, sedaj pa. da izdela na leto od 100 do 150 tovrstnih raket, ki da so po preciznosti in rušilni moči — prvovrstne. Brown je* tudi rekel, da SZ izpopolnjuje raketo SS 16 z nekakšna premično glavo in da dokončuje načrte še za štiri tioe izstrelkov. Brojvn je v islčm svojem go vpr u podčrtal, da sc bo ravnotežje med ZDA in SZ ohranilo le tedaj, če se bodo ameriški 'obrambni stroški povedali zu najmanj 3 odstotke na leto. V te .j tekmi med Moskvo . in Washingtonom je zanimivo, kako »tenkočutni* so ameriški zavezniki. Nedavno je italijanska revija «Rcla/ioni internazionali* med drugim zapisala: «Tako SZ kot ZDA je v interesu, da medsebojno precenjujejo vojaško moč druge strani. Ker se v Evropi ne more sprožiti vojna . bi mogla popustiti zunanja odvisnos* evropskih zaveznikov cd ustreznih velikih sil, ki jih vežejo. Zaradi tega je v interesu ZDA in SZ, da druga drugi pripisujejo pretirano moč, da bi se v Evropi ohranilo stanje napetosti in da bi se čimbolj odložila samostojnost u-streznih zavezniških sil*. V tem okviru strašne in izrecno drage tekme se •(vendarle človek vprašuje, odkod optimizem, ki se kaže v določenih relacijah med Moskvo in VVashingt onom Nedol go tega je bil sovjetski zunanji minister Gromikn na obisku v Washingtonu in marsikdo se je ob tem nekako oddahnil, uač v zvezi z možnostjo pomirjenja v okviru napovedanega SALT-2. In vendar je ves svet vedno bolj zaskrbljen, ko pa strategi ko generali zahtevajo vedno več in vedno hujšega orožja, saj tudi nevtronska bomba spada v okvir teh načrtov «ravnotežja strahu*. V začetku smo rekli, da končnega sklepa o nevtronski bombi še ni'bilo, prav tako se v Washing-tonu še niso dokončno odločili za program mobilne rakete MX niso se niti odločili za izstrelek »cruise*. Kazalo bi torej, da so politiki vendarle nekoliko previdni. le da, nato, po navadi, vendarle popustijo in tekma se na-ljuje. Pozitivni rezultati veronskega festivala VERONA — Letošnji gledališki festival v Veroni se je zaključil. Čeprav je slabo vreme preprečilo nič manj kot šest prireditev, morejo organizatorji z zadovoljstvom ugotoviti, da se je festival pozitivno zaključil, saj so imeli nič manj kot 45 tisoč gledalcev za skupno 85 milijonov lir inkasa Na programu je bilo sicer 43 prireditev, vršilo pa se jih je 37. Jedro občinstva so. kot vedno, predstavljali sami prebivalci Verone, toda veliko obiska je bilo tudi iz sosednjih mest, da ne govorimo o turistih, ki jih je pot vodila skozi to severnoitalijansko mesto. Če lahko govorimo o pozitivni bilanci, kar zadeva publiko, moremo prav tako z zadovoljstvom ugotoviti, da je bila raven prireditev na visoki ravni, začenši z «Romeom in Julijo* kot tudi z drugimi deli kot na primer z Goldonijevo »Družino starinarja*, ki so jo tu prvič uprizorili. Decentralizacija univerz in znanstvenih inštitutov je vsekakor pozitivna, vendar se zdi malone neresno govoriti o tem, da naj bi na primer v Bujah ustanovili fa kulleto, saj gre za mestece s 3000 prebivalci ali kai več. z vsemi, u-i strežnimi zmogljivostmi. In vendar deluje od 15. oktobra 1973 — ter že cela 4 leta — v Bujah kon-sultativno nastavni centar zagrebške fakultete za zunanjo trgovino, to se pravi, da je tu posvetovalno - učni center kot inštitucija za grebške univerze. To središče so ustanovili ob sodelovanju podjetja Buje export in seveda zagrebške univerze. V prvi letnik nred leti se je vpisalo 97 izrednih slušate 1. jev, po večini nameščencev podjetja Buje export. V naslednjem šolskem letu se jih je vpisalo, manj. 38 študentov. V predlanskem šolskem letu je center- imel 117 slušateljev, v lanskem pa že 243. Vtem ko je bilo v začetku obstoja centra, kot smo rekli, največ slušateljev iz bujskega podjetja Buje export, jih je bilo v lanskem šolskem letu iz istega podjetja le 29. iz drugih delovnih organizacij in drugih krajev na v naslednjem razmerju: s področja Buj 75. s področja Poreča 14. iz Buzeta 7. iz Pazina 9, iz Rovinja 2, iz Labina 1, iz Pulja 4 in prav toliko z Reke. To se pravi da bujski center zbira v svojih, učilnicah slušatelje iz vsega hrvaškega dela Istre. Še bolj zanimivo bo morda za nas še to. da je v bujskem centru čedalje več slušateljev tudi iz ostale Istre in iz Primorske nasploh, saj je vpisanih skupno iz Nove Gorice, Kopra, Izole ih Pirana še nad sto slušateljev, to se pravi, da je slovenski del slušateljev zelo velik. Ustavili smo sc pri tem vprašanju zaradi dejstva, da so Buje zelo majhno mesto in da so zato razmere za delo visoke šole vse ka j drugega kol idealne, saj mestece nima primernih struktur, v katerih bi se vršil pouk. Ker pa sd je čutila potreba po strokovno usposobljenih kadrih na področju Buj in drugih predelov Istre, so se našli tudi, pa čeprav zasilni prostori, in sicer v prostorih ljudske univerze ter v prostorih novega srednješolskega centra v Bujah. Zagrebška fakulteta za zunanjo trgovino oskrbuje bujske študente z, vsemi knjigami, in če teh ni, pridejo v poštev skripta, seveda kolikor je vsega tega na razpolago. ICljub temu se čuti pomanjkanje strokovnega slovstva, posebno ker bujska mestna knjižnica ne razpolaga z zadostno strokov no literaturo in zato jc bujska mestna knjižnica začela poleg bole tristike naročati tudi veliko strokovne publicistike za svoje nove potencialne bralce. Kljub težavam, ki so bile predvidene za center v mestecu, kakršne so Buje. se je veljavnost te- ga študijskega središča kmalu pokazala in bujski center se je izkazal kot eden najboljših, kar jih je organizirala zadevna zagrebška fakulteta. Vsak petek, soboto in nedeljo se študenti za zunanjo trgovino z vsega zainteresiranega področja zberejo v Bujah na štu dij, posvetovanje in tudi na izpite, tako da slušatelji, ki so sicer zaposleni, ne izgubljajo delovnih dni in vendar, seveda z u-strez.no dobro voljo, nadaljujejo študij, nadaljujejo strokovno u-sposabljanje, ki jim bo prav gotovo koristilo. Posebno skrb .je temu centru posvetil prof. dr. Pavao Kurtek z zagrebške fakultete, ki se je prvi potegoval za ustanovitev centra, njegovemu zgledu so sledili še drugi profesorji kot naprimer Ne-reo Zollia, Jakov Tironi in Stanko Filipovič, ki se trudijo, da bi se center v Bujah čim bolje razvijal. T. F. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odlična priložnost za uveljavitev. Kar se Uče nekega noveg t poznanstva, je nevarno, da se spremeni v ljubezen. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Možni so nesporazumi, ki bi se utegnili spremeniti v razkol. Nekoliko raz. tresenosti, ki je zelo nevarna. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Utrujeni boste, kljub temu vam bo šlo delo od rok. V vašem zasebnem življenju bo spet zavladal mir. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Srečali se ' osle z nekom, ki bo močno vplival na nadaljnji razvoj vaših poslovnih zadev.* LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Primeren dan za odločitve in sklepe. Nekdo se vmešava v vaše čustve- np nfinAtJP DEVIC* (od 23. 8. do 22. 9.) Vaše načrt, bodo izpodkopavali zainteresirani tekmeci. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prijetne vesti, ki bodo podprle va še poslovne podvige. Majhen toda neprijeten nesporazum. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Poslovno niste- tako trdni, da bi si mogli privoščiti površnost. Pozabite na preteklost, če hočete imeti mir. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V posloynih zadevah boste morali napraviti --ed. Če se hočete uveljaviti v družbi, ji posvetile več časa. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Kak predstojnik vas bo vznejevoljil. Razumevanje,,.v,-vašem ožjem kro^u, VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Več d namizma z vaše strani in vse bo prav. Ljubljeno osebo upoštevajte več kot doslej. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Če boste še nadalje pesimisti, ne boste nikamor prilezli. Glede ljubezni naj j vas prvi viden ne zapelje. PETEK, 14. OKTOBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Nova vzgojna vprašanja 13.00 Staniio in Olio 13.30 DNEVNIK in Danes v par lamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Nemščina 16.00 Iz Genove: Navtični salon 17.00 Amedeo Nazzari 17.15 Zorro 18.00 Argumenti: kinoteka ANTROPOLOGIJA 18.30 Dnevnik 1 — kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.05 Spaziolibero Programi pristopanja k TV 19.20 Mama na štirih kolesih — TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 Posebna oddaja Dnevnika 1 21.35 Najlepša leta naše Rite SHANGHAJSKA GOSPA — film Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele 17.(K) Program za mladino: Dnevnik Ate Frank — film 18.25 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - Šport 18.45 Ridolini ricerca fidgnzata 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 GASSMAN NA DRAŽBI — tretje nadaljevanje 21.45 Leo Ferre': la poesia e un clamore 22.40 Tiziano Ob zaključku DNEVNIK 2 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.60, 9.50, 15.00 TV V ŠOLI: Ruščina, Jesen v gozdu. P® neznanem. Angleščina, Risanka. Zgodovina 10.55 OKTOBER V KRALJEVU 17.10 Križem kražem 17.25 Morda vas zanima: Slavko P regi 18.00 OBZORNIK 18.15 Tuja folklora: FOLKLORA Z OTOKA BALI 18.45 Hrvaški narodni parki 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.55 Zunanjepolitični komentar 20.05 N. Cripp: DRUŽINSKE VEZI 20.50 Razgledi: ' Ugasite cigareto 21.25 Policijske zgodbe 22.15 DNEVNIK Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 BROOKLYN KLIČE POLICIJO — celovečerni film 21.55 Glasbeni nokturno Zagreb 17.15 DNEVNIK 17.45 Kapetan Mikula Mali 19.05 Kulturni pregled 20.00 V čast mi je, da vas lahko povabim 20.50 Ljubezenske zgodbe 21.40 Portreti ŠVICA 18.00 DNEVNIK 18.05 Program za mladino 19.25 Umetnik na vulkanu 20.45 Teater 77 - Cece 21.30 Argumenti 22.30 Svetovno prvenstvo v ritmič ni telovadbi TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro: 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 z modo po svetu; 10.05 Koncert; 10.35 Rojstna hiša naših velmož; 11.35 Današnja plošča; 12.00 Glasba po željah: 13.15 S pevskih revij; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Fi-libert Benedetič odgovarja; 14.30 Veliki izvajalci; 15.35 Njej v posvetilo; 16.00 G-erho v kino; 16.30 O-troški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji; 17.30 Glasbena panorama; 18.10'Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.25 Klasični album. KOPER 7.30. 8.30, 12.30, 13.30, 14.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.05, 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Baročna glasba; 9.15 Ansambli lahke glasbe; 9.32 Plošče; 10.32 Sprint glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn; 11.32 Min1 juke-box; 11.45 Pravljica; ‘12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14,10 PJošče: J4.33' Ansambel Predmestje; tf45Xa‘vera Romagna; 15.00 Mi in naši otroci; 15.10 Polke, valčki in mazurke; 15.40 Ital. zboiriV 16.00 Raziskovalec; 16.40 Glasbeni notes; ,17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Tops-pops; 18.35 Naši zbori pojo; 20.00 Zvoki; 2117 Orkestri lahke glasbe; 21.32 Simfonični koncert; 23.00 Jazz. RADIO 1' 7.00, 8.00, 12.05, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.30 Glasbčno prebujenje; 3.50 Peščena ura; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.30 Barvni radio: 12.10 Drugi zvok; 13.30 Lahka glasba; 14.05 Imate radi Beethovna?! 14.30 Grški Pl; 15.05 Rdeča plošča! 15.35 La sfera e 1'urlo; 16.15 E. . .stale con noi; 18.35 VIP —- Leopold Stokowsky; 19.35 Zlata doba! 20.15 Konec tedna; 21.05 Simfonični koncert; 22.30 Glasba in barve. SLOVENIJA 6.00, 7.00 , 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 14.00. 15.00, 18.00, 19.00 22.00, Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda n* današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbene tradicije: 10.45 Turistični napotki! 11.03 Znano in priljubljeno; 12.1® Z orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godb« vam igrajo; 13.30 Priporočaj® vam. . .; 13.50 Človek in zdravje! lj.05 Glasbena pravljica; 14.14 Naši umetniki mladim poslušalcem! 14.30 Glasba po željah; 15.30 Napotki za'tMriste; 15.35 Glasbeni i®' termezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 »Vrtiljak*; 18.05 Moment mu.dcal! 19.20 Obvestila in zabavna glasba! 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45. M*' nule z ansamblom Vilija Petriča! 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja « morju in pomorščakih; 22120 Beseda in zvoki iz logov domačih- .................................................•iliuliiii............................mn............iiiiimiiimiiml,imiliiiiiiiiiiii,ii„iii'|l< AmKEJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriškr generacije slovenskih učiteljev (1875- 1909-1919) XV. Fran Finžgar 1865- 1928 sp§j Rojen je bil na Brezjah na Gorenjskem. vendar je obiskoval u-čiteljišče v Kopru, kjer je kot Finšger maturiral leta 1886 za osnvno - šolski pouk v slovenščini in nemščini. Bilo je nekaj primerov, da so dijaki, ki so bili doma izven Primorske, obiskovali učiteljišče v Kopru, tako na orimer Ivan Ki-ferle iz Borovnice, Fran Ločniš-kar iz okolice Medvod, Franc Ko-šutnik iz okolice Dramelj pri •$elju ali pa Anton Skala iž Mnh-lič blizu Dobrle vasi na Koroš kem, ki je kot privatist maturiral (1882) v Kopru. Fran Finžgar je tipičen primer Gorenjca, ki je deloval v Kopru in Gprici ter povezoval primor sko šolstvo s Slovenijo kot celoto. Nadaljeval jc študij in postal profesor na učiteljišču v Kopru, nato je bil vrsto let šblskj nadzornik zn slovenske ljudski- šole v soriškem, gradiščanskem in tr-žiškem šolskem okraju. Skupaj z Viktorjem Bezkom je zastopal primorske pedagoge v odboru Slovenske šolske matice. Bil je u- stanovni član te pedagoške založbe in njen dolgoletni poverjenik v svojem nadzorniškem področju Slovenska šolska matica je i-mela v programu tudi pedagoška predavanja in Finžgar jc marljivo izpolnjeval ta program na raz nih učiteljskih zborovanjih in konferencah Izbiral je zlasti teme iz metodike pouka prirodoznan-stva. Kot profesor na učiteljišču, šolski nadzornik in mentor učiteljstva je bil Fran Finžgar pomemben za strokovno izpopolnjevanje učnega kadra. Malo pred prvo svetovno vojno ga je profesor dr. Josip Pavlin zamenjal kot šolskega nadzornika za slovenske ljudske šole v gorišketn, gradi ščanskem in tržiškem šolskem o-kraju in v mestu Gorici Frana Finžgarja oziroma Finžgerja spet najdemo 2 leti kot profesorja na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici, nato je šel v pokoj. Med prvo vojno sta goriški učiteljišči delovali v svojih zaposlovalnih tečajih v Trstu in Gorici. Frana Finžgarja ni bilo med profesorji teh tečajev. Janko Furlan (1888 - 1967) Rojen je bil v Mavhinjah blizu Devina, po osnovni šoli v domači vasi "je šel na pripravnico v Sežano, od tam ria učiteljišče v Koper, kjer je maturiral !. 1907. Učitoljcval je najprej v Štpmažu, nato v Temnici na Krasu, v prvi vojni je bil vojak, po vrnitvi iz vojske je učil v, Šempolaju in nekaj krt opravljal hkrati št . po sle občinskega tajnika, vodil šem-polajski pevski zbor in dramski odsek Ljudskega odra. Bil je vseskozi razgledan učitelj, zagnan v delo za napredek, izobrazbo in vzgojo delovnega človeka, šc posebno mladine. Od 1. 1919 je sodeloval pri tržaškem časopisu Delo, torej pri slovenskem komunističnem glasilu. Fašisti so zato že koj spočetka navalili nanj. Leta 1922 je na balkonu njegovega stanovanja v šoli odjeknila eksplozija, ki, k sreči, ni ter- jala človeških žrtev, a je napravila veliko materialno škodo. Furlan je zaprosil za drugo šolo. bil je premeščen v Nadanje selo blizu Pivko, a fašisti • mu niti tu niso dali miru in so mu onemo-gpčili učiteljsko delo MoVal je pustiti šolo in se zaposliti pri Kmetijski zadrugi v Ilirski Bistri ci. širil in utrjeval je zadružno misel in. slovensko narodno zavest v Reški dolini in Brkinih. Lota 1928 je pred grozečo mu aretacijo in konfinacijo zbežal čez mejo v Jugoslavijo, najprej sam.i za njim se je pozneje odselila še družina in se nastanila v Mariboru, vtem ko je sam dve leti služboval, v Zamostju pri Dol nji Lendavi, nakar je prišel na III. deško osnovno šolo v Maribor. Tu se je uveljavil kot pionir šolskih zadrug za učence. Njegova šolska zadruga je bila prva zadruga učencev v Jugoslaviji. Imela je svoj pravilnik in celo himno, ki jo je napisa! in u-glasil sam Furlan. Razen vzgojnih zadružnih smotrov, ki jih je imela šolska zadruga, je zbirala tudi sredstva za nakup šolski! potrebščin. Kot predan in Izkušen zadr® gar, sposoben pedagog in oni3 nizator je Janko Furlan leta 1$ šel v Makedonijo, v Bistreni®1 pri Demir Kapiji, da bi vvk1' kmetsko kolonijo primorskih Sl® vencev, beguncev iz Italije. je deloval okoli tri leta. Neki P° litiki, ki so imeli s primorsko 1 migrantsko kolonijo v BistrerUc posebne namene, so začeli ro^ riti proti Furlanu, ovadili so P celo na sreskem načelstvu, d' propagira komunizem in vadi p®1 je komunističnih pesmi. Furl®1 se je vrnil v Maribor na III. d* ško osnovno šolo. Okoli leta !$ je primorska kolonija v Bistr< niči razpadla, kolonisti so se i'a> kropili na vse strani, v glavn®3 po Jugcslavjji, nekaj mladih > šlo celo v Španijo bojevat se pr° ti fašizmu. Furlan je ostal v N3 riboru do začetka druge voj'1! v aprilu 1. 1941 se je zadnji N umaknil gestapu v Banjo Luk‘ kjer je organiziral odbor za P1 moč slovenskim izgnancem. Znašel se je pač -v vsaki -tuaciji in se vključil v delo napredek ter pomoč ljudstvu. T* ko je npr. na Primorskem pel slovenskem učiteljskem pevskri zboru, dokler je deloval pod '®<: stvom Srečka Kumarja; sreča1® ga med ustanovitelji Kmečke /M ze. Razen v Delo je pisal v E1* nost, Novi rod, Gospodarski V®s' nik, Grudo. Zadružni vestni Ljudski tednik, 1. 1928 je Gori.^ Matica izdala njegovo knjip Danska in Danci. Po končani drugi vojni se > vrnil zopet na Primorsko in daljeval zaradi fašizma prekini* no delo. Sredi dela in o vsem * na tekočem je preživljal zad® desetletji svojega življenja, članki je sodeloval zlasti pri P1 morskem dnevniku, v njem i objavil serijo opisov zgodovin mnogih naših vasi na Tržaške® Umrl je na pragu 80. let. NOGOMET JUTRI V TURINU ITALIJA PRED LAHKO NALOGO JUGOSLOVANI FAVORITI frkma s Finsko bi ne smela delali «azzurrom» velikih težav - Možnosti igranja ^ SP so se za Italijo znatno povečale po pičli zmagi Anglije nad Luksemburgom a i o o o 3 O 5 13 O 10 2 j " Mesecu dni se bo odločila uso-'taiijanske nogometne reprezen-^”ce- V tem obdobju jo namreč «kata važni kvalifikacijski tekmi J® nastop na SP v Argentini: naj-bo jutri proti skromni Finski, A novembra pa v Londonu proti nsliji. Vsa pozornost je tako že naij časa osredotočena na reprezen-?lnc°> ki se pripravlja na ta odloga nastopa. "endar pa ni naloga Italije med Sjtežjimi. Po zadnji tekmi med uksemburgom in Anglijo, v kate-£ so Angleži zmagali le z 2:0, lah-f° ifdimo, da ima Italija že zago-ry*jen nastop na SP. Ko morajo v “J. skupini odigrati še tri tekme, je lestvica naslednja: ^nglija 8 5 4 Sfkja 6 3 3 finska 4 5 2 Hamburg 0 5 0 Poigrati pa še morajo te tekme: Jutri: Italija - Finska 11.: Anglija - Italija A 12.: Italija - Luksemburg Čeprav ima Italija dve točki manj Anglije, lahko računa na dve sotovj zmagi proti Finski in Luksemburgu. Oba nasprotnika sta ze-® šibka, poleg tega pa bodo obe •®kmi na sporedu v Italiji, tako da ?kaja samo vprašanje koliko golov pUo Italijani nasuli nasprotnikoma. jutrišnjo tekmo ima Anglija laki*0 razbko v golih, vendar pa .a“ko že rečemo, da bo Italija po ekmi s Finsko na boljšem. . Anglija bo odigrala samo še eno ekmo in sicer proti Italiji. Tudi v Primeru zmage so njene možnosti ,a Potovanje v Argentino zelo maj-j®®. ker bi se v tem primeru obe ,®Prezentanci znašli z enakim števi-Pm točk. Italija pa bi morala i-n'*ti boljšo razliko v golih. Kljub temu da ima Italija že sko-,aJ zagotovljen nastop na SP, se ®,2a jutrišnjo tekmo dobro pripra-j'la- Prejšnji teden je odigrala pri-Jrate*jsko tekmo proti ZRN, v kateri Pa ni povsem zadovoljila. Trener , aarzot bo po vsej verjetnosti po-u'1 isto postavo, s katero je repre-,entanca nastooila v Berlinu. Edini j.v°m ostaja še za Causia, ki je la-J.®. poškodovan, poleg tega pa ni j Ul v najboljši formi. Zato je možno jja bo njegovo mesto prevzel Clau-J® .^a'a' ki je v drugem polčasu ZR Nemčiji popolnoma zado- , fako bo Italija nastopila v Turinu ^ ‘e kolavdirano postavo, saj si ne Pa trener Bearzot prav v tej tek-l(.1 _ zamenjati tistih nogometašev, J',Se niso proti ZRN najbolje izka-a '■ «Azzurri» bi zato morali stopiti V POKALU PRVAKOV U Duca: «Žal smo izIofani» Vse kaže, da je Duina izloče-?a iz evropskega pokala prva-"”v v rokometu. Po povratni ®kmi, ki so jo odigrali v sredo 'n ki se je zaključila z zmago Aostov z 21:17, je kazalo, da je uuina (ki je v prvi tekmi zma-a*la z 22:18) le napredovala v |Ugo kolo. Vse kaže tudi, da Mašiti igralci niso poznali pra-yi'nlka, ki pravi, da napredu-•le. v primeru enakega števila Solov', tista ekipa, ki v gosteh Uoseže večjo število zadetkov. I 'er je Hapoel v prvem kolu gr«l v gosteh in je dosegel 18 a,Ie!kov, v tem primeru si je *aRotnvil tudi napredovanje v "Slednje kolo. Po telefonu smo pozvali tre-er.ia Dnine Lo Duco, ki nain Je dal naslednjo izjavo: “Bili smo prepričani, da kljub sl??*11’ smo napredovali v na-'Icanje kolo. Ko pa smo natanč-. ele prečitali pravilnik* je bilo :asn°. da so se v drugo kolo vrstili izraelski rokometaši. 4arcs, škoda!« na igrišče z nasledno postavo: Zoff, Tardelli, Gentile, Benetti, Mozzini, Facchetti, Sala (Causio), Zaccarel-li, Graziani, Antognoni, Bettega. V ZAOSTALI TEKMI 1. ZNL Hajduk-Borac 1:1 SPLIT — Včeraj so v tem kraju odigrali še zadnjo tekmo 11. kola L jugoslovanske nogometne lige med domačim Hajdukom in Bončem. Tekma se je zaključila z nepričakovanim izidom, kakor večina srečanj 11. kola. Gostje so pripotovali v Split s trdnim namenom, da odnesejo točko, kar jim je tudi uspelo. Igrali so zelo zaprto in domačinom onemogočili skoro’ vsak napad. Prišli so tudi kot prvi v vodstvo in sicer v 56. minuti, ko je bil uspešen Kovačevič po lepi podaji Marjanoviča. Spličani pa so izenačili le sedem minut pred koncem, ko je Žungul izkoristil priliko po gneči v kazenskem prostoru. Po tem neodločenem izidu je Hajduk izgubil prvo mesto na lestvici in je sedaj s 16 točkami drugi. Bo-rac pa ima sedaj 14 točk in je šesti. Milan poprečen RIO DE JANEIRO - Pred dvajset tisoč gledalci je brazilska nogometna selekcija premagala italijanskega prvoligaša Milan s 3:0 (2:0). Gole za Brazilijo so dosegli Rive-lino, Žico in Serginho. Tekma je bila na nizki tehnični ravni, posebno zaradi Milana ki je zaigral zelo poprečno. ROKOMET NA TURNIRJU V UUBUANI Poleg «plavih» bodo igrale še reprezentance ČSSR, ZRN in Danske Danes se bo v Ljubljani pričel tridnevni tradicionalni rokometni turnir, na katerem bodo nastopile poleg Jugoslavije še reprezentance ČSSR, Danske in ZRN. Jugoslovanski rokometaši so gotovo veliki favoriti tega turnirja, svojo dobro formo pa so pokazali v trening tekmi z reprezentanco Slovenije, ki je bila sestavljena iz i-gralcev slovenskih prvoligašev (Slovan - Celje). Končni rezultat je bil 45:23 za državno reprezentanco. Delovanje ZSŠDI Danes se ob 17.30 sestane na sedežu ZSŠDI komisija za odbojko, ki bo govorila o občnem zboru pokrajinske odbojkarske federacije in o tečaju za trenerje, ki bo v Trstu 29. In 30. t.m. V RAZNIH MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH NA TRŽAŠKEM Tudi tokrat le skromna bera Nase enajsterice so v 12 tekmah dosegle le tri zmage (Breg 2, Primorje 1) Nedeljsko kolo raznih mladinskih prvenstev na Tržaškem je bilo za naše enajsterice dokaj neuspešno. V 12 tekmah so dosegle samo tri zmage: Breg pri kadetih in začetnikih ter Primorje v kategoriji najmlajših. Poglejmo pa sedaj še vse ostale izide v raznih kategorijah. KADETI V 4. kolu tega prvenstva je od treh naših predstavnikov zmagal le Breg, medtem ko sta Primorje in Primorec doživela visoka poraza. IZIDI S. Giovanni - Primorje Rosandra - Zaule Edile Adriatica' - Edera Libertas - Breg Op. Supsrcaffč - S. Marco Primorec - Ponziana 6:1 1:0 2:1 0:1 2:1 1:7 NARAŠČAJNIKI V 5. kolu naraščajniškega prvenstva je edinole Primorje iztržilo neodločen izid s S. Sergiom, medtem ko je Breg v gosteh klonil proti Ederi. IZIDI SKUPINA B S. Giovanni - Inter Sr Sabba 0:1. Primorje - Inter S. Sergio 1:1 Rosandra ■> Domio 7:0 1:0 3:0 Costalunga - Giarizzole Edera - Breg NAJMLAJŠI V nedeljo so odigrali 5 kolo tega prvenstva. V skupini A je Zarja i-grala neodločeno proti ekipi S. Crtf-ce, medtem ko je v skupini B Primorje visoko premagalo S. Sergio. IZIDI SKUPINA A Zarja - S. Croce 0:0 Muggesana - Inter S. Sergio 0:6 Campanelle - Chiarbola 10:0 Zaule - Dcn Bosco 0:0 Triestina - Fortitudo 3:0 Esperia - Giarizzole 0:3 SKUPINA B Opicina - Stock 1:3 Primorje - S. Sergio 5:1 R-zzol - Domin 1:1 Costalunga - Roianese 3:0 Portuale - S. Vito 3:0 Cave - S. Andrea 1:2 ZAČETNIKI Tudi v tem prvenstvu so v nedeljo odigrali 5. kolo. Od slovenskih predstavnikov je zmagal le Breg, Primorje je izenačilo, Kras in Gaja pa sta morala poražena z igrišča. IZIDI SKUPINA B Stella Azzurra - Kras 7:0 Primorje - Inter S. Sergio 0:0 Gaja - Domio 0:1 Porluale - Breg 0:1 Soncini A - Esperia 1:2 CICIBANI Edini slovenski predstavnik v tem prvenstvu je proseško Primorje, ki je v 2. kolu klonilo proti ekipi S. Andrea. IZIDI Zaule - Soncini 1:3 Domio - Ponziana 0:0 S. Andrea - Primorje 5:2 Chiarbola - Campanelle 2:0 Muggesana - CGS 5:3 Fortiiudo - Fulgor 8:3 Inter S. Sergio - Giarizzole 1:3 Mandanicci odstopil kot trener Zarje ŠD Zarja je sporočilo, da je .trener Zarjine nogometne ekipe, ki igra v 2. amaterski ligi, Mandanicci odsto pil kot trener znradi družinskih in osebnih razlogov. ŠD Zarja se Mandunicciju zahvaljuje za vso doslej opravljeno delo in sporoča, da bo trenersko mesto svoje članske nogometne ekipe prevzel Vojko Križtnaučič. TURIN — Danes bodo podelili trenerju turinskega Juventusa Giovan-niju TrapattUhijU' trofejo «Zlati se-jr.vec«, katero si je zaslužil v lanski sezoni, ko je JuVentus zmagal v državnem UEFA. godkov v Liverpoolu po kvalifikacijski tekmi za SP med Walesom in škotsko. Končni obračun izgredov pa je 1 mrtev, 58 ranjenih, katere so morali prepeljati v bolnišnico in pa 120 aretiranih, poleg seveda velike gmotne škode. KOŠARKA Cibona uspešna ZAGREB — SinočT se je pričel veliki mednarodni košarkarski turnir v okviru praznovanj 30-letnice ustanovitve KK Cibona. V prvi tekmi je Cibona premagala bolonjski Sinudyne z 91:85. v dru- ] gi tekmi pa je Gabetti iz Cantuja l odpravil ameriško ekipo St. Bona- j venHIra z 'X):89. KOLESARSTVO «T role j’a Baracchtn BERGAMO — Kot vsako leto bodo tudi letos s »Trofejo, Baracchi* v glavnem zaključili kolesarsko tekmovalno sezono. Dirka bo v nedeljo in bo merila, 100 km. Kolesarji pa bodo tekmovali v dvojicah na kron' meter. Nastopilo bo sedem dvojic, in sicer: Maertens - Zoetemelk, Demeyer - Mareusscn, Baronchelli -Schuyten, Barone - Johansson, Ed-vtardš - Bayt'on, Parsani - Bettoni SPORED DANES: ZRN - ČSSR, ob 17.00 Jugoslavija — Danska, ob 18.45 JUTRI: ČSSR — Jugoslavija, ob 16.20 (po TV) Danska — ZRN, ob 17.45 NEDELJA: ZRN — Jugoslavija, ob 16.20 (po TV) Danska — ČSSR, ob 17.45. VATO DP V CIOCCU V Ze 1. kolo zelo borbeno CIOCCO — Včeraj se je v tem kraju pričelo italijansko državno šahovsko prvenstvo, na katerem nastopata tudi dva Tržačana: Rupeni in. Spinetti. Skupno nastopa 14 šahistov, ki *o bili v turnirsko razpredelnico razvrščeni z naslednjimi žrebnimi številkami: 1. Toth 2 Tatai 3 Cosulich 4 De Eccher 5. Trapattoni 6 Messa I Mariotti 8 Valenti 9 Spinetti 10 Rupeni II Taruffi 12 Passerotti 13 Cappello 14 Zicchicchi že 1. kolo je bilo zelo borbeno. ' Zmagali so Tatai proti Cappellu, Co-i sulich proti Passerottiju, Mariotti ' proti Valenteju in De Eccher proti Taruffiju, torej vsi, ki so vodili bele figure. Prekinjene pa so bile partije Toth -Zicchicchi, Trapattoni - Rupeni in Messa - SpinetP. prvenštVh in v pokalu in Galdos - Cima (ali Vilardebo). BOKS Galindez —- Gteqory BUENOS AIRES - V tem kraju so sporočili, da bo svetovni prvak poltežke kategorije po verziji WBA Victor Galindez boksal 19. novembra v Milanu proti Američanu Ediu Gregoryju. Dvoboj bo veljal za svetovni naslov. Dvoboj bo v Milanu istega dne, ko bi se morala spoprijeti za svetovni nasiov poltežke kategorije po verziji WBC Argentinec Miguel Cuel-lp(ljp Jugoslovan Mate Parlov. I Do ponovne odložitve tega dvoboja pa je prišlo, ker se je Cuello zopet poškodoval. - v. i | ■ >r.,y ' ' i M yWjtm * m 1 Pred kratkim v Dolini v prijateljski odbojkarski tekmi spoprijeli članski ekipi Bora in Novega mesta. Na sliki: zbrani ekipi KOŠARKA TURNIR' DL FERR0VIARI0 Kontovelci drugi ‘ V tekmi za 3. mesto je Bor izgubil s Servolano Tržaško društvo DL Ferroviario je priredilo košarkarski turnir za igralce letnika 1962 in mlajše, ki sta se ga udeležila tudi dve slovenski ekipi, Bor in Kontovel. FINALE ZA 1. MESTO Ferroviario — Kontovel 55:44 (30:16) KONTOVEL: Ukmar 2, Milič 4, Ban 10, Bukavec 8, Gulič 2, Robert Danev 18, Černoli, Pupis, Slavec, Sedmak, Davorin Danev, Štoka. SODNIKA: Policastro in Alle- gretto. . Ferroviario, ki je bil glavni favorit za prvo mesto na tem -turnirju, se je moral mečno potruditi, da je strl odpor požrtvovalnih Kon-tovelcev, ki so izgubili le z 11 točkami razlike. Valter Ban, Pavel Bukavec in Robert Danev so bili v vrstah Kon-tovela najuspešnejši. FINALE ZA 3. MESTO Servolana — Bor 86:63 (45:31) BOR: Bajc 5 (3:12) Canciani (k) 2, Pegan 4, Gerdol (0:2), Ražem M. 10 (£5), Lokar 12 (2:3), Vassallo 6, Švara 4 (0:5), Štvgp 4,, Kosovel, Pečar 16 (6:13). Bor je na turnirju DLF dosegel, po predvidevanjih četrto, oziroma ACARIGUA — Nogometna enajsterica Pescara je zaključila svojo turnejo po Venezueli z neodločenim izidom 1:1, ki ga je dosegla proti trikratnemu državnemu prvaku Porto guesi. BUDIMPEŠTA - V prijateljski nogometni tekmi je Madžarska premagala. Švedsko s 3:0. LATINA — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Lazio premagal Latino (C liga) s 5:1 (3:0). Za Lazio so bili uspešni dvakrat Clerici ter Lonez, Cordova in Garlaschelli.' PERUGIA — V prijateljski nogometni tekmi v tem kraju je doma či prvoliga' Perugia1 premagal brazilsko moštvo Juvcntus iz Sao Paula z 2:0 (1:0). Zopet izgredi LONDON — Angleški «navjjači» še vedno ne mirujejo. Po izgredih, ki so jih povzročili p-ed, med in po pokala tekmi S. Et.ienne - Manchester United in po kateri jo morala Evropska nogometna zveza ukrepati, So ponovno pokazali vso svojo športnost. Tokrat je prišlo do podobnih do- Gaja jc dokaj uspešno startala v prvenstvu 2. nogometne amaterske lige. Doslej je namreč zbrala že štiri točke. Na sliki: posnetek s tekme Gaja — Opici na Supercaffe zadnje mesto. Če primerjamo to tekmo s polfinalno, ki so jo odigrali v torek, opazimo nekaj izboljšav, vendar vse to še ni dovolj, da bi ocenili igro kot zadovoljivo. Večini igralcev manjka nekaj temeljnega za košarko: napadalnost. Škedenjsko moštvo je (kljub izgubi Rossija) boljše od Bora, ki je vsekakor tudi zgubil svojega najboljšega igralca. Kerpana. »Plavi* so tu pa tam pokazali nekaj lepih potez, ki v vsakem primeru ne zadoščajo za zmago. Še enkrat je treba omeniti slab odstotek pri metih iz igre in pri prostih metih, kar lahko pripisujemo slabim razmeram, v katerih naši fantje trenirajo. Borovci so imeli v dveh tekmah na razpolago kar 80 penalov, zadeli so jih le 26. Najboljši je bil nedvomno Gianni Pečar, ki se je stalno boril v obrambi in napadu. Pri drugih smo o-pazili izboljšanje in, kar je najvažnejše, treba je reči, da so mlajši igralci pokazali, da lahko nastopajo z odličnimi rezultati v višji kategoriji. KONČNA LESTVICA L Ferroviario 2. Kontovel 3. Servolana 4. Bor fp V PRIJATELJSKI TEKMI Ferroviario — Bor 153:93 BOR: Švara 12 (0:6), Lokar 28, Pečar 26 (4:6), Vasallo 12 (2:6), Škrl 4, Gerdol 6, Kosovel 2 (0:3), Bembi 1 (1:3), Cej, Furlan. FERROVIARIO: Gerolini 39, Pec-chi 36, Marco 28, Giannotti 21, Por-celli 13, Floridan 16, Gianneschi. V prijateljski tekmi je Ferroviario premagal naraščajniško ekipo Bora s 60 točkami razlike. Naši fantje so .grali zelo dobro v napadu, toda obramba ni zadovoljila. Povedati moramo tudi, da je manjkal trener Franko Perco. V napadu so »plavi* izredno dobro igrali predvsem po zaslugi Lokarja in Pečarja, ki sta 'pod nasprotnim košem prejela več odbitih žog. Max KOLESARSTVO BARCELONA — Francoski kolesar Bernard Thevenet je zmagal na gorski kolesarski dirki v Montjuichu, ki je bila razdeljena na dve poletapi. Na drugo mesij sta se z enakim časom uvrstila Španca Galdos in Cima, ki sta za Thevenetom zaostala za 12”. Gmondi je bil peti, Maertens pa osmi. KOŠARKA »TURNIR TREH BENEČIJ« Pagnossin drugi Hurlingham tretji Canon — Pagnossin 94:79 (51:34) CANON: Ceron 2, Zennaro, Pu-jatti, Carraro 23, Wolk 10, Dordei, Pieric 16, Silvestrin, Suttle 27, Gia-con, Grattoni 2, Gorghetto 14. PAGNOSSIN: Savio 16. Pootin. Garret 20, Turello, Ardessi 6, For-tunato 2, Laing 17, Flebus 4, Anto-nucci, Bruni 14. SODNIKA: Zanqn iz Benetk in Mogorovic iz Trsta. * PON: Savio in Bruni. Z zmago nad Pagnoesinocn j« beneški Canon osvojil turnir »Treh Benečij*, za ekipe A lige. Na drugo mesto so se uvrstili Goričani, tretji je Hurlingham, četrti Mobiam iz Vidma, zadnji pa Vidal. V odločilnem srečanju so varovanci trenerja Benvenutdja medlo zaigrali, predvsem pa sta razočarala Američana Laing in Garret. Pri Benečanih pa sta se nad vsemi izkazala režiser Carraro ter center Suttle, ki sta skupaj dala 50 košev. V prvem polčasu so domačini ta- koj prešli v vodstvp, ki so ga nato stalno večali. V drugem delu sta bili ekipi enakovredni, tako je Pa-gnossinu uspelo znižati razliko. Nekaj minut pred koncem so namreč Benečani vodili samo za 6 točk. V tem treriutku pa so gostje ponovno popustili in Canon je brez težav zmagal. P. R. MINIBASKET V PRIJATELJSKI TEKMI Bor premagal Polet Bor — Polet 42:13 POLET: Husu, čok, Kerpan. Furlan 2, Bellafontana, Gerič, Ivo Hrovatin, Sossi, Persi, Fabi 3, Feri C, Košuta, Granjer 2, Zajec. BOR: Bradassi 33, Vascotto, A. Tavčar 2, M. Tavčar, Semen 2, J» gan, Jagodič. Paoli 3, Krapež 2. P M: Polet 1:6, Bor 4:14. SODNIKA: Tavčar in Kerpan. V prijateljski trening tekmi so se v Prosvetnem domu na Opčinah spoprijeli najmlajši košarkarji Poleta in Bora. Zasluženo so zmagali borovci, ki so v svojih vrstah uvrščali visokega Bradassija, le-ta je namreč dosegel 33 točk od skupnih 42, kar je v njegovi kategoriji nenavaden ia* kupiček. Pri Opencih, ki so tokrat zaigrali precej zmedeno v napadu, naj M pohvalili predvsem Fabija in Košuto, ki sta se dobro borila v o-hrambi. LOTA Kitajski 31. « dnevnik Eden izmed njenih spremljevalcev nas je ostro opo-v°riE da so ji v drugih mestih ob prihodu priredili slo-esen sprejem. V Ta Čaju pa nič. Ob petih zjutraj nam so re^a’ da hoče fizično delati. Ni se zmenila za to, da j Vsi njeni spremljevalci utrujeni. Potem je hotela vi-hišo predsednice, mojo hišo torej. Pri meni visijo a steni fotografije Mao Ce-tunga in tri fotografije pred-®dnika ču En-laja, ki so bile posnete med njegovim obi-pQ°m v Ta čaju. Ko je bila Čiang Čing prvič tu, mi je v clarila barvno fotografijo. Nisem je obesila na steno: k. k° je zdaj prišla k meni, me je vprašala: ’Kje je slika, oh Sena podarila?’ Odgovorila sem ji, da je nisem ^ na steno, ker je prevelika. Takrat sem spoznala, ie imela velike ambicije. ^ Se Opoidne je zahtevala, naj grem z njo na hrib. Takoj se spomnila, da bo hotela videti svojo uto, ki pa bilo več. Podrli smo jo namreč in tam zgradili svi->jl. • Ko je to videla, je začela z visokim glasom vpiti: *e )e moja uta? Kje je moja uta? Vi poslušate revizio-. s|,e. ne pa mene. Rušenje moje ute je politično vpra- šanje. Kdo vam je dovolil, da na tem mestu zgradite svinjak? Ali vam je to naročil Teng Hsiao-ping?’ Odgovorila sem: ’Če ne delamo prav4 nas lahko kritizirate. Toda če trdite, da poslušamo revizioniste, vašo kritiko zavračamo. Svinjak nima nič opraviti s Teng Hsiao-pingom.’ Strašno je vpila na nas. Marsikaj grdega nam ie rekla. Ko se je pomirila; je še dodala: ’Ne bom več prišla k vam!’ Zdaj je zares ne bo več. Tudi če bi hotela priti, ne bi mogla. Bila je tu tri dni in ves čas n^s je zmerjala. Takrat še nismo vedeli, da je bil predsednik Mao že hudo bolan. Nismo vedeli, da je prišla za hrbtom tovariša Maa, da izdre njegovo rdečo zastavo. Ni slabših na Kitajskem PREKRIVANJE HUDOURNIKOV — Nad oboki tunelov, ki Imajo tudi obrambni namen, bodo nastala rodovitna polja Foto: M. G. od »bande štirih*. Če bi »banda štirih* zmagala, bi bilo zelo slabo za vse nas. Vsi njeni postopki so v popolnem nasprotju z interesi proletariata.* Tako je končala svoj govor mlada predsednica. Nismo mogli postavljati vprašanj. Za sestanek z njo so nam odmerili le kratek čas, tik pred odhodom na vlak. Poslovili smo se in odšli. Govor predsednice tačajskega revolucionarnega komiteja pa mi je živo ostal v spominu in porajal vprašanja. Kdo je bila pravzaprav Čiang- Čing? Kaj je bila Čiang Čing? Vedel sem, da je njen opis karikiran, morda tendenciozen. Toda racionalno jedro je gotovo bilo v njem. Na vlaku sem segel po literaturi, ki sem jo imel s seboj. Edino, kar so nam Kitajci ves čas našega obiska govorili o Čiang Čing, je bilo to, da je bila najaktivnejši, najbolj negativen, najbolj strupen in najbolj protirevolucionaren člen »bande štirih*. Enkrat samkrat so jo omenjali v zvezi z Mao Ce-tungom in še to zato, da bi bolj plastično orisali njen značaj. Na venec, ki ga je. položila na mrtvaški oder svojega moža, naj bi dala napisati: »Velikemu voditelju in učitelju, predsedniku Mao Ce-tungu, njegova učenka in soborka Čiang Čing.* v Kako zelo grd značaj, kakšno slo po oblasti naj b! izražal ta napis na vencu, so nam Kitajci želeli pokazati s primerjavo napisa na vencu, s katerim se je od svojega moža poslovila Ču En-lajeva žena. Na vencu naj bi pisalo: »Svojemu dragemu En-laju njegova mala Čao.» To seveda ni zadostovalo, da bi si ustvarili resnično podobo o Čiang Čing. Toda naši kitajski prijatelji so menili, da je to dovolj in takb sem si moral pomagati sam. Tuji viri navajajo, da je bila čiang Čing rojena leta 1914 v siromašni kmečki družini v Tajanu v provinci Šantung. Oče ji je zgodaj umrl, mati pa je z otroki odšla k svojemu očetu, ki je bil šolski nadzornik. Deklet« so dali ime Li Juan-he, kar bi pomenilo Štorklja belih oblakov. Nekaj časa je v knjižnici prevajala tuja literar- na dela v kitajščino. Potem se je vpisala na inštitut za dramsko umetnost. Menda je bila zelo privlačna, lepa ženska, za Kitajko precej velika, lepega obraza, velikih sanjavih oči. Kmalu se Li Jun-he zaljubi v mladega Ju Ki-veja, nečaka ČangkajSkovega ministra za Obrambo Ju Da-veja. Ju Ki-vej, ki je bil že od leta 1932 član KP Kitajske, ilegalno dela pod imenom Huang Sing. Mlada dva sta močno zaljubljena, skupaj se bojujeta in skupaj sta zaprta. Ko ju izpustijo, odjdeta v Šanghaj. Toda Kf-vej zapusti svojo lepo ženo in odide v Peking. Zapuščena Li Jun-he se preda gledališču. V Šhanghaju debitira v vlogi Ibsenove Nore. Vendar je to njena prva in zadnja gledališka vloga. KULTURNI DOM VZORNE VASI — Taiajski politični In kulturni center s slikami udarnikov in revolucionarnimi napisi ter faksimili Mao Ce-lunguvih \c»4ov » ■' Foto: M. G. Uredništvo, uprav*, oglasni oddalak, TRST, Ul. Montecchi i PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2 500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». y SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 Ljubljani. Oglas! Stran 6 14. oktobra 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad. telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedi' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dež®1 v Italiji pri SPI. Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Iždajai in tiska I IZTT I Trst SODNI ZBOR ZASLIŠAL RENATA VALLANZASCO Proces «ordine nuovo »: v ospredju vez med navadnim in političnim kriminalom Fašistični prevratniki odgovorni za letalsko katastrofo na palermskem letališču? RIM — V vzdušju znatnega pričakovanja zaradi napovedanih za t-iiževanj milanskega bandita Renata Vallanzasce in njegovega pribočnika Rossana Cochisa se je včeraj zjutraj nadaljeval v Rimu proces proti 132 pripadnikom teroristične organizacije »ordine nuovo*. obtoženim oživljanja fašistične stranke. Med obtoženci je tudi Pierluigi Concutelli, vojaški vodja teroristične organizacije in eden od morilcev sodnika Vittoria Occorsia. Ne glede na osebnost milanskega bandita, ki zaradi svojih «podvigov» še vedno pritegne pozornost časnikarjev in javnega mnenja, je za njegovo pričevanje vladalo precejanje zanimanje tudi iz drugih razlogov. Del odkupnine za Emanuelo Trapam, katere ugrabitev si lasti Vallanzasea, so preiskovalci na- I mreč odkrili februarja lani v Con I govem cutellijevem skrivališču v UL dei' vanj Foraggi v Rimu. Odkritje je vsaj delno potrjevalo domnevo o tesni povezavi med navadnim in političnim kriminalom, med tolpo Vallan-zasca in Concutellijem. Vezna člena pa naj bi bila fašista Luigi Fer-rorelli in Paolo Bianchi, ki sta bila aretirana v okviru .preiskave po aretaciji fašističnega kolovodje in milanskega bandita. Vallanzasea, ki je kot na vseh dosedanjih procesih podal lik odločnega in neustrašnega gangsterja in je nastopal zelo izzivalno, ni hotel pojasniti nobene plati tega ključnega in izredno pomembnega vprašanja. Poudaril je, da Concutellija sploh ne pozpa, s Ferrorellijem in Bianchijem pa naj bi se srečal le nekajkrat in le zato, da bi v nje- PODLEGLA JE SKRIVNOSTNEMU OBOLENJU NA JETRIH Ženska v Desiu žrtev dioksina? Elisa Colombo zapušča sina • Sodišče odredilo obdukcijo SEVESO (Milan) - V bolnišnici v Desiu je minulo soboto podlegla obolenju na jetrih 35-letna Elisa Co-lombo. Nesrečnica, ki zapušča sina, je stanovala 1.800 m od tako imenovanega območja «B» — kot znano, so oblasti kmalu po ekološki katastrofi z dne 10. julija lansko leto razdelile ozemlje, nad katerega’ je lege! oblak dioksina iz dimnika tovarne ICMESA, na več delov glede rta stopnjo zastrupitve. Vse kaže, da gre za novo žrtev groznega strupa. Vsekakor bo končni odgovor lahko dale obdukcija, ki so jo o-dredile sodne oblasti. Prve bolečine na jetrih je mlada ženska začutila že lani pozimi. Maja se je podvrgla zdravniškemu pregledu, toda izvid je bil negativen. V začetku septembra se je njeno zdravstveno stanje močno poslabšalo in sprejeli so jo v bolmšpico, kjer so sprva pomis.ili na raka, vendar je rentgenska analiza to izključila. K nčno je nastopila smrt. Poleg: obdukcije je sedišče odredilo še- vrslo nadrobnih pregledov, tako zlasti histološke narave, da bi ugotovili na pokojničinih jetrih morebitne sledove dioksina. Dejstvo je, da ta- str up napada prvenstveno ravno ta človeški organ. Z druge strani bo treba preveriti, če je rajna zahajala na območje, kjer je bila koncentracija strupa najgostejša. pa tudi, če je morda uživala zastrupljeno zelenjavo in sadje. Višji svet za zdravstvo je medtem Vzroki požarov niso znani. Sodstvo je odredilo vzporedni preiskavi. Odkrivanje Amerike (Nadaljevanje s 4. strani) POKOJNINE ZA MRTVE Tudi mrtveci prejemajo pokojnino. . Zgodilo se je seveda v Palermu, kjer je policija odkrila. da na stotine oseb, ki je že red časom umrlo, še redno prejema pokojnino, in da celo podpisuje neprenosne čeke ustanov za socialno skrbstvo. V glavnem gre za pokojnine, ki jih izplačuje IN A1L zaradi invaVi.nosti: zneski niso veliki, od 34 do 90 tisoč lir mesečno. Kol so ugotovili karabinjerji in preiskovalni sodnik, svojci niso prijavili zavodu za socialno skrbstvo smrti sorodnika, ki je prejemal pokojnino, in so z enostavnim ponarejanjem podpisa lahko vnovčili ček, ki so ga redno dobivali vsak mesec. Okrog 190 oseb je. bilo že prijavljenih 'zanufi prevare in poneverbe. Tnda v nekaterih primerih ni šlo -a prevaro, saj so svojci redno prijavili smrt upokojenca. vendar je INAIL še naprej pošiljal čeke. Jasno je, da ni nihče protestiral. sMislili smo. da je šlo :,i zaostanke, ali pa za pokojnino preživelim», so se izgovarjal' pred preiskovalci. Pretikala se patini ju je. (trn) odobril sklep, da se smejo vrniti na domove prebivalci območij «A6» in « V->, ki so bili izseljeni po tragediji — gre za 530 oseb. Počri-atl boli , n orali vsekakor, da jinj kr ajev-r • zdravstvene oblasti Ustavijo po-t. <31' i o vsiljivosti riaeovan; po odobritvi s otraii višjega brd* za ačravstvo. Vč:-i f j c< poldne je skupine dru-*,’n i/ UjUKiVar.jskega bloka «Fan-fi nI > s i sčverni meji oi-tnor-ja «A» rai-it)rii’a pristojne dejavnike, naj j:>i < i.-.srktev, kor te hoje z d-1 ksinum, saj b vajo « ivc v*i'-»dni bližini najbolj okužc-n * o .*