NO. 49
Ameriška Domovi ima
m e/* rii—h
AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY		SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER	Wmm.
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)	CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING,	JUNE 22, 1982	VOL. LXXX1V
Znižanje zveznega dohodninskega davka zaoensi s 1. julijem
WASHINGTON, D.C. — One 1. julija se začne druga faza programa znižanja zveznega dohodninskega davka, ki ga je bil lani uzakonil zvezni kongres. Po podatkih, ki jih je ta teden objavilo zakladno tajništvo, bo prejela povprečna 4-članska družina s tedenskim dohodkom v iznosu $4G7, okoli $6 več na teden.
Tisti zaposleni, ki zaslužijo več kot $467 na teden, bodo seveda prejemali nekaj več denarja. Delavec pa, ki zasluži samo $100 na teden, bo prejel pičlih 40 centov več na leden.
Finančni strokovnjaki poudarjajo tudi, da bodo morali davkoplačevalci oz. zaposleni prispevati več za pokojninski sistem Social Security, poleg lega je v mnogih mestih in zveznih državah v zadnjem letu prišlo do znatnega povišanja davkov, ki jih terjajo le-te. Samo v Ohiu je državna zakonodaja povišala davke 4-krat v zadnjih 18 mese-cih. Začenši s 1. julijem bo v Ohiu povišan — začasno! — dohodninski davek kar za 50 odstotkov.
Pokojnine povišane
Upokojenci in drugi prejemniki Social Security čekov bodo začeli dobivati povišano pokojnino v juliju. Feki v juliju bodo namreč višji za 7,3 odstotka. Torej za Vsakih 100 dolarjev dosedanje pokojnine bodo prejemali Upokojenci za $7.30 več. Tisti, ki sedaj prejemajo na primer $400 na mesec, bodo od juliju naprej prejemali $429.20 Ud.
-----o------
Irak odpokliče svoje vojake v Iranu domov; umik “proslovoljen”
IVTANAMA, Bah. — Iraški Predsednik Saddam Husein je izjavil, da bodo v naslednjih 10 dneh iraške čete zapustile Iran. Ako bodo pa Iranci nadaljevali z vojno in sku-■uh prekoračiti našo iraško jnejo, je pripomnil Husein, hmtio seveda branili svojo domovino.
Fred dnevi je Husein pred-aSal premirje, Iranci pa so Predlog odklonili. Opazovalci lraško-iranske vojne, ki traja od septembra 1980. leta, soglašajo, da so v zadnjih mesecih Iranci veliko napredovali. in so deiansko premagali Irak.
N svoji izjavi je predsednik Husein odločno zanikal, da bi bil Irak vojno z Iranom Zgubil. Iranci naj bi bili tako daleč napredovali, ker jih je Podprla neka mednarodna Proti-iraška zarota, v kateri j° sodeloval med drugimi državami tudi Izrael, je dejal Uiisein.
U Teheranu še niso uradno odgovorili na Huseinovo izjavo o iraškem umiku. Iranci še vedno govorijo o možno-‘SU, da bodo njihove čete ’''drle v Irak. Iranski predpogoj za premirje je namreč, (*a Uak odstavi prav Sadda-ma Huseina.
-----—o-----
Sporočajte osebne in krajevne novice!
M. BEGIN ZELI AMERIŠKE VOJAKE V LIBANONU; V BEJRUTU DRŽI PREMIRJE
Novi grobovi
Anna Tomšič
V nedeljo, 20. junija, je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla 86 let stara Anna Tomšič z 1193 E. 61 St., rojena Blatnik v vasi Klečet, Šmihel pri Žužemberku, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland leta 1923, vdova po leta 1963 umrlem možu Antonu, mati Anthonyja, 4-krat stara mati, sestra Mary Blatnik in Franka Mervarja, v SFRJ pa Ignaca, Johna, Franka, Stanka, Josepha in Antona (vsi že pok.), članica dr. sv. Ane št. 4 ADZ, Oltarnega društva fare sv. Vida, Materinskega kluba pri Sv. Vidu, podr. št. 25 SŽZ, Kluba slovenskih upokojencev na St. Clairju in V/oodmen of the World št. 110. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6p02 St. Clair Ave. jutri, v sredo, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Rudolph J. Škufca
Umrl je Rudolph J. Škufca,, mož Celie M., roj. Karpinski, brat Josepha (Wis.), Edwar-da (Kalif.), Louisa in Annie (Kalif.) ter že pok. Franka, Tonyja in Charlesa. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, ob 11. dopoldne. Pogrebne obrede bo opravil rev. Jay Messner. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
-----o-----
Ronald Reagan; IM naj pomagajo žrtvam vojne v Libanonu
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ronald Reagan je predložil zveznemu kongresu zakonski osnutek, po katerem naj bi ZDA prispevale 20 milijonov dolarjev pomoči civilnim žrtvam izraelskega vojaškega vdora v Libanon. ZDA so že namenile 5 milijonov dolarjev podpore, pošiljanje le-te pa je onemogočeno zaradi nadaljevanja sovražnosti med Izraelom in PLO.
Opazovalci menijo, da bo • zvezni kongres odobril pomoč po precej hitrem postopku.
Argentinska ujetniki se vrnejo domov; junta v poliHčni težavah
BUENOS AIRES, Ar.; LONON, V. B. — Angleži so že poslali nazaj v Argentino dobro polovico vseh argentinskih vojakov, ki so jih bili u-jeli v 74-dnevni vojni za Falklande. Preteklo soboto dopoldne je potniška ladja Canberra priplula v pristanišče Puerto Madryn in izkrcala 4172 vojakov. Argentinska bolnišnična ladja Almirante pa je v pristanišču Comodoro Rivadavia izkrcala 420; ranjenih in bolnih argentinskih vojakov.
Ker Angleži še niso zadovoljni z izjavami argentinske junte v zvezi z dokončno u-stavitvijo sovražnosti, pravijo, da bodo zadržali v ujetništvu okoli 1000 argentinskih častnikov in poklicnih voj akov.
Novinarji, ki so poročali iz okolice Puerto Madryna, so pisali, da vojaki niso pustili civiliste, da bi prišli blizu. •Bivši ujetniki so bili takoj po izkrcanju prepeljani v močno zastraženo oporišče Trelew, oddaljeno 20 milj od Puerto Madryna.
Opazovalci političnih razmer v argentinskem glavnem mestu menijo, da so člani junte sprti glede bodoče politike do Falklandov in Anglije. Tudi ni soglasja o imenovanju novega predsednika države.
V	junti igrajo odločilno vlogo poveljniki vojske, mornarice in letalstva. V vseh dosedanjih vojaških vladah je pa imela končno besedo vojska. Tako bi rada sedaj vojska imenovala generala iz svojih vrst, za novega predsednika.
Kot kaže, predlaga letalstvo, naj bi bil nov predsednik Argentine poveljnik letalskih sil, gen. Basilio Lami Doza. Gen. Lami Doza naj bi kot predsednik države pripravil vse potrebno za vrnitev k nekakšni civilni vladi. Predstavniki mornarice baje predlagajo, naj bi bil novi predsednik Argentine ugleden civilist, morda sedanji zunanji minister Nicanor Costa Mendez.
V	Londonu prihajajo na dan izjave vodilnih častnikov, v katerih le-ti priznavajo, da so imeli Angleži veliko sreče v borbi zoper Argentince. Kot kaže, več argentinskih
WASHINGTON, D.C.; BEJRUT, Li. — Včeraj je predsednik Ronald Reagan sprejel v Beli hiši izraelskega predsednika vlade Menahema Begina. V Beli hiši niso bili navdušeni za ta obisk in je bil videti Reagan precej zadržan do Begina. Po tajnem razgovoru v Beli hiši je pa ameriški predsednik izrazil podporo za varnost Izraela, ni pa hotel podpreti izraelskega vojaškega vdora v Libanon.
Reagan naj bi zahteval od Begina skorajšen umik izraelskih vojakov iz Libanona in tudi, da bi Izrael ne skušal zasesti Bejrut. V času, ko sta pa bila Reagan in Begin skupaj, je izraelsko topništvo obstreljevalo več soseščin v Bejrutu, pri tem pa je bilo ubitih in ranjenih več civilistov.
Begin je povedal Reaganu, da bodo Izraelci zapustili Libanon, zahteval pa nekakšno mednarodno vojaško enoto, ki bo imela nalogo, preprečiti vrnitev v južni Libanon oboroženim gverilcem PLO. V tej enoti, je poudaril Begin, naj bi sodelovali amerišk vojaki.
Reagan ni v svo j epa odgovoru dokončno odklonil ameriško sodelovanje v takšni e-noti, dal pa je vedeti, da se veliko ne zanima. Dobro poučeni viri v Beli hiši in v zveznem kongresu menijo, da bi bilo pošiljanje ameriških vojakov v Libanon težko politično vprašanje za predsednika. V zveznem kongresu ni. opaziti nobenega resnejšega zanimanja za kaj takega.
Izraelci in PLO še vedno trdijo, da je v veljavi premirje v Bejrutu. Včeraj so pa Izraelci streljali na Bejrut in o-koliške naselbine. Streljali so tudi na nekatere Sirijce in u-ničili sirijski tank. Sirija namreč ima nekaj svojih čet v okolici Bejruta.
bomb, ki so zadele angleške ladje, ni eksplodiralo. Ako bi bile te bombe eksplodirale, bi Angleži izgubili še 4 ali morda celo 5 svojih ladij. V tem slučaju bi pa bili Angleži prisiljeni odpovedati napad na Falklande.
V Jeruzalemu zatrjujejo, da je Sovjetska zveza v zadnjih dneh poslala večjo količino vojaške opreme Siriji, posebno veliko protiletalskih in protitankovskih raket, ter da je nadomestila vse tanke, ki jih je izgubila Sirija v bojih z Izraelom. Sirijci naj bi dobili tudi več novih bojnih letal iz ZSSR.
Sovjeti so izjavili včeraj, da so izraelske granate poškodovale tudi veleposlaništvo ZSSR v Bejrutu, da pa človeških žrtev ni bilo.
Še vedno je uganka, ali nameravajo izraelske čete zasesti tkzv. Zahodni Bejrut, v katerem se nahaja vodstvo PLO z Jasirjem Arafatom na čelu.
—-----o-----
Zadnje vesti
•	Washington, D.C. — Sinoči je porota zveznega sodišča oprostila Johna W. Hinckleya ml. krivde za atentat na predsednika Ronalda Reagana. Porota je menila, da Hinckley ni bil priseben, ko je streljal na Reagana 30. marca 1981. Odločitev pomeni, da bo Hinckley poslan v neko umobolnico, kjer ga bodo skušali ozdraviti psihiatri. Če bi zdravljenje uspelo, bi bil Hinckley izpuščen na svobodo, morda celo v nekaj mesecih. Tega pa nihče ne pričakuje. Hinckleyevi starši in odvetniki so bili veseli, ko so slišali odločitev porote, državni tožilec pa se je obnašal, kot da ni mogel verjeti svojim ušesom. Potrt je bil videti tudi 27-letni John W. Hinckley ml.
•	Washington, D.C. — Včeraj je na tiskovni konferenci dejal tajnik ža delo v Reaganovi administraciji Raymond J. Donovan, da bo ostal na svojem mestu. Donovan je namreč tarča mnogih kritikov, ki ga skušajo povezati z ameriškim podzemljem v letih, ko je bil podpredsednik gradbenega podjetja v New Jerseyju.
------o-----
Poravnajte naročnino pravočasno!
Slovenski marksist o Cerkvi in veri na Slovenskem
Pred nedavnim je govoril prosvetnim delavcem v Novi Gorici dekan za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani Zdenko Roter o šoli, cerkvi in religiji- Iz predavanja posnemamo na j zanimivejše trditve;
— Stanje vernosti v sodobnih socialističnih družbah. Po vojni je vladal med marksisti optimizem: prepričani smo bili, da bomo vero odpravili. To se pa ni zgodilo. V našem narodu so pri veri množično u-deleženi delavci in kmečki prebivalci. Danes so celo mladi odprti za vero. Kljub družbenim oviram v Jugoslaviji vernost zadnja leta raste, kar pomeni, da ima vera globlje korenine. Pričakovati moramo, da bo še naprej rastla. Vera daje življenju smisel in se prenavlja. Verniki se vra-
čajo iz katakomb prenovljeni, z novo kvaliteto.
— Sekularizacija družbe ne 1 pomeni smrti vere, čeprav na šolskem področju še vedno o-hranjamo ustaljeni vzorec borbenosti, pa tudi sicer negativni odnos do verujočih. Cerkev ni z ločitvijo od države svoje družbene moči izgubila. Zato bi morala država to skrito moč Cerkve tudi priznati.
— Ateizacija|na šolah. Šola naj bo nevtralna Preštevanje otrok v šoli z dviganjem rok, kdo hodi k verouku, je nedopustno in hkrati žaljivo. Naloga šole ni spreobračanje. Spreobrnjeni se radi spreobračajo. Vse to zapušča v o-trocih hude posledice. S to prakso je treba prenehati. — Če puščamo iz naših internatov in domov otroke na plpse,,
jih moramo pustiti tudi, da gredo k polnočnici ali mla-denskemu verouku. — Da bi imeli v šoli kakšno prireditev istočasno, ko je nekaj v cerkvi. je nesmisel.
— Učitelj kristjan. Če so bili veliki znanstveniki verni, zakaj ne bi smel biti veren tudi učitelj, ki te zakonitosti poučuje? O veri moramo govoriti ravno tako, kot govorimo o marksizmu.
— Naši učbeniki ne bi smeli vsebovati ničesar, kar bi žalilo zavest vernih.
— Vprašanje Boga. Cilj naše šole ni odgovarjati, ali Bog je, ali ga ni, ampak razlagati znanstveni nastanek vere. Pustimo človeku njegovo pot!
— Novi semenišeniki. Kje je vzrok, da je letos vstopilo v malo semenišče v Vipavi 18
novih dijakov? Treba je preučiti vzroke, od kod so fantje, ki so vstopili. Edino pomanjkanje kadra bi utegnilo Cerkvi škodovati in jo tudi pokopati. Na Poljskem ni razpadla Cerkev, pač pa partija.
— Tipičen slovenski vernik je človek, ki veruje v Boga, gre štirikrat na leto k maši, da krstiti otroke in se cerkveno poroči.
— Tipičen slovenski ateist je človek, ki je brezbrižen do vprašanja smisla življenja. Je osebnost predhodne oblike.
— Ali so naše oblasti priznale ta vaša dognanja? — Plačal sem s svojo politično pokoro. Vprašajte oblast! Do vsega sem se dokopal sam in za Vse sem pripravljen odgovarjati.
(Naša luč)
Iz Clevelanda in okolice
Bomo na počitnicah—
Letos bo Ameriška Domovina z vsemi uslužbenci v pisarni in tiskarni vred na počitnicah od petka, 2. julija, do ponedeljka, 19. julija 1982. Izšla bo torej izdaja A.D. v petek, 2. julija, naslednja bo pa izšla v torek, 20. julija. Pisarna bo odprta že v ponedeljek, 19. julija. Dopisniki in drugi naročniki našega lista naj te datume vzamejo v poštev pri pošiljanju dopisov, novic,- oglasov, itd.
Spominska proslava—
Preteklo nedeljo je podalo Tabor DSPB Cleveland spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha. Slovenske pristave za pobite slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo. Maševal je č.g. Franci Kosem. Udeležiba je bila velika, vreme je bilo ugodno.
Povratek škofa Pevca—
V nedeljo. 4. julija, bo sve-tovidska župnija pozdravila novega škofa Pevca v svoji sredi. Ob 11. uri bo sv. maša, takoj potem bo sprejem v farnem avditoriju/ Vsi ste vabljeni, da se sv. maše in sprejema udeležite. Več o tem v naslednjih A.D.
Drugi festival slovenske folklore 3. in 4. julija—
Slovenski folklorni inštitut Amerike bo priredil Drugi festival slovenske folklore v Ameriki v soboto in nedeljo, 3. in 4. julija 1982 na Slovenski pristavi. Program se bo začel ob 1. pop. oba dni. Vstopnice so po $3 in jih imajo člani Inštituta, Sterletovo gostišče, Tivoli, Tony’s Polka Village, Swiss Haus v Madi-sonu in Kuhar’s Restaurant v Gene vi. Otroci izpod 12 let starosti bodo imeli vstop prost.
Delegacija ho tu—
Proti koncu tedna se bo v Clevelandu mudila uradna delegacija slovenske vlade. Delegacijo bo vodil Vladimir Klemenčič, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta oz. vlade. Delegacija se mudi v ZDA na povabilo guvernerja Georgie. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Georgio je precej razvito, posebno aktivna v tem oziru je firma Coca-Cola. ki ima zastopstvo v ZDA za tkzv. Avia vino. To vino, ki ga izvaža v ZDA slovensko podjetje Slovin, je že mogoče dobiti v večjih trgovinah. Razen uradnega sprejema v Mestni hiši, ni A.D. znano, koliko časa bo delegacija tu in kje se bo mudila.
Streljal je—
Preteklo nedeljo zvečer sta dva 16-letna črnca vdrla v gostilno Gordon Park Cafe na 7901 St. Clair Ave. Lastnik, 57-letni Frank Nagode, je črnca slišal, šel pogledat s puško na šibre v roki, zahteval od mladih roparjev, naj se ustavita. Ko ga nista ubogala, je g. Nagode streljal in oba mladoletnika ubil. Preiskava je še v teku. policisti so g. Nagodeta priprli in ga zaslišujejo.
Tiskovnemu skladu—
Rev. Rudolf Urbič, ki sedaj biva v Fort Worth, Teksas, je daroval $17.50 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Hvala lepa!
K molitvi—
Članstvo Oltarnega društva fare sv. Vida, podr. št. 25 SŽZ in dr. sv. Ane št. 4 ADZ je vabljeno v Želetov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave. jutri, v sredo, ob 8.30 zjutraj, k molitvi za pok. članico Anno Tomšič.
Romanje v Lemont—
Tisti, ki bi radi potovali z avtobusi v Lemont 3. in 4. julija, pa se še niso prijavili, so naprošeni. da to storijo čimprej. Nekaj mest je še prostih. Zadnji dan za prijavo pa je že ta četrtek, 24. junija. Romarji, ki bodo potovali z avtomobili, pa bodo želeli hrgno in prenočišče, se lahko obrnejo na spodaj imenovane osebe. Ne odlašajte!
Marija Meglič (761-1060), Janez Prosen (486-2394). Vinko Rožman (881-2852).
- Julka Smole (391-6547) in John Petrič (481-3‘t65-briv-nica) ali (481-3762-dom). Visok obisk—
V	ponedeljek, 5. julija, pride v Cleveland mariborski škof dr. F. Kramberger, ki bo v torek. 6. julija, ob 7. uri zvečer daroval sv. mašo pri Sv. Y.du. Po maši bo sprejem v avditoriju. Vsi lepo vabljeni, da se sv. maše in sprejema udeležite. Posebno želijo udeležbo v narodnih nošah, zbirališče bo na vrtu pred župniščem.
Piknik MZA—
Tudi letos bo imela Misijonska Znamkarska , Akcija svoj letni misijonski piknik na Slovenski pristavi in sicer v nedeljo, 11. julija 1982. Rev. Charles Wolbang, duhovni vodja MZA, bo prišel iz Toronta. Vši člani in prijatelji misijonov vabljeni.
Jubilejni festival—
Ne pozabite, da bo jubilejni poletni festival pri Sv. Vidu 16., 17. in 18. julija! Belokranjski klub—
V	nedeljo, 27. junija, priredi Belokranjski klub piknik na Slovenski pristavi. Igral bo Belokranjski orkester iz Girarda, Ohio.
-----o-------
Zadnje testi
•	London, V. Br. — Sinoči ob 9.03 uri se je prestolonasledniku Charlesu in njegovi ženi princesi Diani rodil prvi otrok, sinček. Novorojenček je tehtal nekaj več kot 7 funtov in je zdrav. Mati se dobro počuti. Nainovejšemu članu kral jevske družine še niso dali imena.
•	Livermore, Kalif. — Včeraj so policisti aretirali 1332 oseb, ko so demonstrirale pred laboratorijem zvezne vlade, v katerem vodijo raziskave 6 novih vrstah jedrskega orožja. Demonstranti so pripadali gibanju za mir, ki se je v zadnjih mesecih v ZDA močno razvilo.
------o-----
VREME
Spremenljivo oblačno danes z možnostjo dežja v dopoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 68 F. Pretežno sončno jutri z naj višjo temperaturo okoli 75 F. Tudi v četrtek pretežno sončno t najvišjo temperaturo okoli, 78 F.
AMERIŠKA DOMOVINA
«117 ST. CLAIR AVE. — 431-6€28 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
k
Sto*
Published Tuesdays and Bridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 msnths; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleyeland, OH 44103
No. 49 Tuesday, June 22, 1982
Nekaj pomembnih številk iz domovine
Dasiravno smo daleč ocl stare domovine naših prednikov, nas samih in tudi naših potomcev, in v drugih deželah, uživamo lepote in dobrote, polne svobode in življenjskega blagostanja, se nam misli zmeraj spet povračajo v deželo pod Triglavom, kakor se vračajo lastovke leto za letom v gnezdo, od koder so zletele. Zanima nas vse, kar se tam dogaja, dobrega in slabega. Zlasti želimo vedeti,, kako je tam z ljudmi, našimi brat: in sestrami po krvi in jeziku. Vesti so v mnogih pogledih skope, ker tam družba ni odprta, prosta in svobodna, marveč vklenjena v vezi marksističnega ozkega koncepta življenja, ki zavrača in izključuje visoko vredne elemente človekove narave in specifične o-'sebnosti.	'
Kar se zve, gre več ali manj skozi sito uradnih in partijskih ustanov, radi česar je navadno nekoliko, ali pa kar pošteno sfrizirano v smislu komunistične propagande. Še največ nam večkrat povedo številke, ker govorijo svojo govorico, ki jo je sicer mogoče s frizerskimi opisovanji in spretnimi razlagami zavesti na stranpot, a govorice številk samih ni mogoče spremeniti za tistega, ki jih zna brati.
Pred kratkim so bili v Jugoslaviji uradno objavljeni rezultati popisa prebivalstva, izvedenega v letu 1981. Ni mogoče v tem kratkem sestavku prikazati gibanja prebivalstva na teritoriju cele Jugoslavije, omejili se bomo le na našo domovino Slovenijo. Na podatkih smo živo interesirani zlasti, odkar zopet in zopet beremo o priseljevanju v Slovenijo prebivalstva iz drugih republik. Obiskovalci Slovenije drug za drugim zatrjujejo, da so v Ljubljani slišali na ulicah'več srbohrvaščine kot slovenščine, jezika slovenske republike. Takšne vesti iz domovine so vznemirljive za obstanek številčno majhnega naroda, če se pri tem pomisli, da je v ozadju tega pojava uradna politika partije in marksizma. Oba elementa sedanje neomejene oblasti stremita za brisanjem narodnih razlik in uničevanjem dragocenih kulturnih in verskih tisočletnih specifičnih vrednot ‘slovenstva ter vse to utopiti v breznarodni proletarski družbi tostranskih “nebes”.
V Jugoslaviji so imeli pod sedanjo komunistično vlado pet popisov prebivalstva (census) in sicer v letih 1948,' 1953, 1961, 1971 in 1981. Prvi popis je obsegel le ozemlje tedanje republike Slovenije brez obmorskega pasu s Koprom, ki je tedaj pripadalo Samostojnemu tržaškemu ozemlju kot cona B, pod jugoslovansko vojaško upravo. Ostali štirje popisi pa obsegajo celotno ozemlje sedanje republike Slovenije, vključno koprski obmorski pas. Leta 1953 so na tem ozemlju našteli 1,466,425 ljudi, 1. 1981 pa 1,891,864. Prirastek v eni generaciji znaša okoli 425,000 duš, a če hočemo dobiti na-rast Slovencev, moramo odšteti prirastek priseljencev z juga, ki znaša okoli 120,000 duš, in manjšine v Sloveniji Slovenci so se torej v približno 30 letih namnožili komaj za 300,000 duš. Če bi iskali vzroke za ta vznemirljivi pojav, bi jih tudi v Sloveniji našli —- kot drugod po svetu — v povsem materialistični, potrošniški miselnosti, ki išče le naslade in udobnosti življenja brez pripravljenosti za sleherno žrtvovanje višjim ciljem. Zato toliko seksualnosti, a otrok malo ali nič. V naši žalostni domovini ta življenjski nazor odločno podpira marksistična javna oblast in zatorej ni izgle-da, da bi se v tem oziru kaj obrnilo v drugačno smer.
Med tem ko se slovensko prebivalstvo množi v zelo skromni meri, se priseljevanje iz južnih republik stalno povečuje. L. 1981 so našteli poleg 1,712,445 Slovencev tudi 55,600 Hrvatov, 42,000 Srbov in nad 18,000 muslimanov, zraven tega pa še blizu 2,000 Albancev in okoli 1,500 ciganov (Romov). Tako znaša priliv z juga okrog 120,000 ljudi, ki iščejo boljši zaslužek v Sloveniji in se naseljujejo večidel okrog mest in industrijskih središč. Ker so zelo glasni in objestni, ni čuda, če je na ulici slišati več srbo-hrvaščine kot slovenske besede. Ljudsko štetje izpričuje, da se odstotek slovenskih ljudi v Sloveniji z ozirom na povedano stalno zmanjšuje. V tridesetih letih je padel od 97Č na 90.5%. Ali so te številke za naš narod spodbudne? Bog pomagaj!
Da je oritisk juga, poleg sistematične politike oblasti v to smer, na Slovenijo tako močan, je pripisati zelo veliki razliki v višini družbenega proizvoda na prebivalca. Dočini j e' f a %> i-o iz vod' za b/so" Ju g-osta vT j h
Beseda iz naroda...
Drofotmice, sladke m žaltave..J
CLEVELAND, O. — Vre-	vdušenje v nas poleglo, je tre- ;
me se je skisalo na soboto in	ba že zaradi te mladine, da
se še cmerikavo držalo v ne-	jih gremo pogledat in jim za
deljo, 6. junija, ko je bila Slo-	trud dati priznanje. Mladina,
venska pristava pravomočno	v cvetu svojih let, se rada po-
odprta za letošnjo sezono. O-	kaže, — mi starejši pa smo
poldne je bila darovana sv.	lahko veseli te mladine, ki
maša, sledilo je telesno okrep-	hoče še ohraniti vsaj nekaj
čilo, po 3. uri pa je mogočno	našega narodnega izročila,
zaigrala USS godba na piha-	Brez dvoma lahko pričakuj e-
la, kateri so sledili Mladi har-	mo, da bo spored lep in zani-
monikarji. Bilo je vse veselo,	miv, — tudi kaj novega od
— še posebno Mladi harmoni-	lanskega nastopa,
karji so vse navzoče pritegni- Kdor ne bo v Lemontu, naj li. Precej je bilo med nami bo 3. in 4. julija na Slovenski takih, ki so Mlade harmoni- pristavi, — samo doma naj karje “slučajno” prvič poslu- nihče ne obsedi, šali in jim takoj z močnim a-	*
plavzom dali polno mero pri-	DOBA PIKNIKOV
znanja.	^	Včasih kar po več na'en in
Ti mladi naši muzikantje,
s pevci vred, pod vodstvom nasmejanega g. Rudija Kneza, smejo brez strahu nastopiti kjerkoli, tudi na največji prireditvi,
Lepo je, da so se eni kot drugi povabilu Pristave od-
isti dan. Cela vrsta teh piknikov^ (vrtnih veselic) bo letos tudi na Slovenski pristavi.
Za 11. julij nas vabi MZA
na svoj vsakoletni piknik. Ob
12.30 se bo darovala v Spo-
r. .	,	, ,	,	.	... minski kapelici sv. maša, sle-
zvah in da so tako lepo igrah	,	,	..	.	,	,
,	dilo bo kosilo m potem se bo
za sam boglonaj !	mit.
razvila vesela zabava — se-
*	veda je potrebno, da prinese-
Za prve dni meseca julija,	nekaJ dobre volje s seboj.
3. in 4., Clevelandčani ne ve- Komur so mar naši slovenski mo prav, kam naj se obrne-	misijonarji v	daljnjih tujih
mo, kako naj naredimo, da	deželah,	ima ta	dan posebno
bo volk sit in koza cela.	priliko, da se izkaže sklenje-
Lemont pravi:	“Pridite to	odprtih rok. Sklenje-
leto v Lemont kar moč v naj-	n1^ ro^	30 tisti,	ki doprinaša-
večjem številu, da se po Ma-	3° žrtve	in molijo za misijon-
riji zahvalimo Bogu za števil- . s^e namene. Odprtih rok ne prejete dobrote in se ob-	sem spadajo pa tisti, ki mate-
enem Mariji Pomagaj pripo-	rialno v ta namen darujejo,
ročimo še za naprej, ker obla-	Med katere spadava midva,
ki se zbirajo nad nami. Pridi- dragi bralec? te, da v svoji sredi dostojno Že dolgo tega, ko sem še pozdravimo mariborskega F° hišah ljudi nadlegoval, mi škofa, prevzv. dr. F. Kram- Je nekdo rekel. V misijone bergerja, — šestega namestm- gredo največ taki, ki so tako ka našega svetniškega kandi- yc-*enh); 50 pustolovščine data, škofa A.M. Slomška.”	željni.
Daj Bog, če že ne bi bil le- Seveda sem ga zavrnil. Pre-montski griček natrpan ro-	sneto hitro bi nazaj domov
marjev, naj jih bo vsaj lepo	pricvilil tisti, ki bi šel v misi-
število, da bo prevzv. škof dr.	Jone po pustolovskih nagibih.
Kramberger dobil lepo sliko Misijonarji in misijonarke in prepričanje o naši verno-	se morajo spoprijeti s števil-
sti v tujini.	nimi težavami tropskih, tujih
Življenjepis škofa dr. Kram-	dežel, s težavami, kakršnih si
bergerja je lepo popisano, na	mj tnkaj niti misliti prav ne
kratko, kakor imamo radi, v	moremo. Njih veselje je, če
junijski številki Ave Maria.	vidijo in čutijo, da njih napor
rodi vsaj nekaj zaželj enega Za 3. in 4. julij pa vabi tu-	sadu. Več morejo storiti, če
di Slovenski folklorni inštitut	za svoje številne potrebe dona Slovensko pristavo, na	be vsaj nekaj pomoči iz za-
svoj drugi festival.	ledja, — zaledje smo mi, njih
Lansko leto je bilo lepo, — bratje po veri in narodnosti, navdušenih gledalcev in po- Povedal bom dogodek p. slušalcev več kakor zadosti.	Lovra Tomažina, mojega ro-
Tudi letos bo tako, skoraj	jaka, povedal v upanju, da mi
drugače ne more biti, saj bo	tega pripovedovanja p. Toma-
nastopilo, kakor je povedano,	žin ne bo zameril,
do 400 mladine — tudi gostje	Takole je pripovedoval:
iz drugih mest. Če bi se na-	Z malim tovornjakom sem
povprečno 2,400 ameriških dolarjev, doseže v Sloveniji skoraj 5,000 dolarjev. Prva za njo je Hrvatska (3,000), potem Srbija (2,300), potem Makedonija, črna gora in Bosna ter Hercegovina (vsaka 1,600), na zadnjem mestu je Kosovo (676). Kdor te številke premisli, bo situacijo razumel. Odgovorna je tudi slovenska industrija, ki v južnjakih išče poceni delovno silo in jo tudi lahko dobi, med tem ko najboljša slovenska kri služi tujcu izven domovine.
Ko sme že pri številkah, naj bodo omenjene še številke kulturnega barometra v Sloveniji. Vsi vemo, da je najboljše in najbolj zanesljivo merilo ali barometer kulturnega stanja med širokimi množicami število knjig Mohorjeve družbe že dolgih 130- let. Ta izvirno celovška (koroška) družba se je nekaj let po prvi vojni preselila v Celje, kjer so jo po drugi vojni dobili v oblast komunistični sopotniki.. Vendar svojo prvotno kulturno misijo v spremenjeni obliki še vedno vrši na področju republike Slovenije (Korošci imajo svojo, Primorci svojo). A celjska Mohorjeva počasi peša, ker ljudstvo, zlasti duhovščina, noče marksistične duhovne hrane. Leta 1981 je padla prodaja knjig za 3,000 naročnikov redne zbirke in je komaj dosegla 44,000 redne naklade. Ker je tudi letos znatno padlo število pred-naročnikov, je obstoj družbe v nevarnosti. Meja donosnosti je 40,000 izvodov.
Nič kaj razvesljive niso številke v tem opisu, a stvarnosti je treba gledati v oči. Nemara bo domovina krvavo potrebovala sodelovanje izseljenskega kadra, ko pride Čas. in če slovenske zavesti med izseljenci še kaj bo.
’ - '	'' '	L. P.
se peljal po cesti, nič z gramozom posuti, v sosednjo naselbino. Vedel sem, da v deževnih dneh ta cesta ni uporabna, ker pa je bilo po moji sodbi le malo dežja, sem se okorajžil in se spustil na pot. V gozdu, nekako sredi poti, pa mi tovornjak kar naenkrat začne “brcati”. Sedaj sem videl, da je cesta bolj mokra, kakor sem jaz mislil. Grem iz tovornjaka, lomim veje in jih mečem pod kolesja.
Kolikorkrat sem poskusil potegniti naprej, so bila kolesa globlje v zemlji. Sedem v kabino in čakam, če bi kdo prišel mimo, da mi pomore, ali da vsaj mene odpelje. Dolgo sedim — nič. Odločil sem se peš domov, po ljudi, ki mi bodo pomagali, da izvlečemo tovornjak iz tega, nič potrebnega blata. Parkrat sem samega sebe ozmerjal, le zakaj sem šel na pot, ko bi vendar moral vedeti, da ob deževju cesta ni prevozna.
Podam se na pot. Pridem komaj par sto metrov, ko se ob cesti nasproti postavita dva volka. Gledamo se. Kri mi je poledenela in mrzla pot me je oblila. Obrnem oči v nebo in kratko pomolim, — ne, kakor me je mama učila, ne kakor sem tolikokrat molil iz “bukvic”, — nova, sama se mi je molitev iz dna duše poredila:	“Ljubi Bog, tukaj,
vidiš, je Tvoj revni misijonar Lovro Tomažin. Če ga še kaj potrebuješ na misijonskem polju, Te prosim, reši me, — če nisem več za rabo in me ne potrebuješ več, me pusti, da me volkovi požro.”
“In kaj je bilo potem,” vprašam.
“Nekaj časa se še gledamo — verjemi mi —, potem pa sta od capljala v goščo — Lovro pa je tekel domov.”i
V zahvalo za srečno rešitev Lovro danes še z večjo vnemo gradi cerkvice tam v sončni Zambiji.
Je to zaželjena pustolovščina?
Čas počitnic je! Tudi jaz bom “duška”, pa se morda zopet oglasil, če se odpočit povrnem. Star človek se zlepa zadosti ne odpočije.
J. P.
------o------
Pismo z Otoka
LONDON, V. Br. — Ponovno par vrstic o našem življenju tu na otoku. Smrt nam ne prizanaša in moram zopet poročati o izgubi dveh naših rojakov tu.
Dne 19. decembra lani je v lastnem domu v Stoke-on-Trentu umrl 79 let stari Franc Klaužer. Umrl je vsled možganske kapi. Pokojni /je bil rojen v Zagorju ob Savi in do 1. 1941 služil kot orožnik v hrvatski Dalmaciji. Prva leta po vojni je delil u-sodo begunstva v raznih državah zahodne Evrope in leta 1948 prišel na Britanska tla in delal v rudnikih.
Bil je poročen, pred 14 leti je stopil v pokoj. Pogreb je bil koncem decembra v tamkajšnji katoliški cerkvi. Kljub izredno slabemu vremenu je bilo lepo število ljudi na pogrebu, od teh, precej naših, Srbov in domačinov. Pokojni g. Klaužer sedaj počiva na pokopališču Lyme v N e w c a s t le, Stratfordshire. Naš župnik vsled dolge poti, poledic na cestah in zaradi obiska rojakov tu čez Božič, ni mogel s svojim avtomobilom na tako dolgo pot.
Dne 29. januarja letos je po dolgem bolehanju za rakom umrl v bolnišnici v Bed-fordu 75-letni Ivan Murn, doma iz Vodic pri Ljubljani. Pokojni je bil vdovec od leta 1937, med zadnjo vojno pa je užival dobrote okupatorja. V Veliko Britanijo je prišel leta
Da ne pozabimo:
Kakor že 22-krat, bomo tudi letos imeli naš narodni praz-* nik, ko bomo eh cel dan posvetili
SLOVENSKI DOMOVINI V KANADI
V nedeljo, 25. julija 1982, bomo na Slovenskem letovišču pri Boltonu
pr aznovali
23. SLOVENSKI DAN
Praznovali bomo v hvaležnosti Kanadi, ki je pred let1 dala PROSTOR, MOŽNOSTI IN SVOBODO, da smo mo-gli v njej ustvariti SLOVENSKO DOMOVINO.
Praznovali bomo v priznanju vsem delavcem slovenskega duha, ki so tej SLOVENSKI DOMOVINI polagali teme' Ije, gradili njeno stavbo in jo še danes vzdržujejo, da šivi, rodi sadove ter ohranja zakladnico slovenske l71 krščanske tradicije.	;
Praznovali bomo, ko bodo s ponosom zrli na nas bratje in sestre s Koroške, Primorske, velike Amerike, Argentine ... Pridružite se praznovanju!
SLOVENSKO-KANADSKL SVET (Združenje slov. demokratskih društev)
1948 in naj prvo delal dve leti v Bristclu.
Leta 1950 je prišel za delom v Bedford in si kupil majhen domek z vrtom. Posledice preteklosti so se poznale pri njemu in se je vsa leta bolj držal sam zase. Ko, so ga začela pritiskati leta in bolezen, je po zaslugi dobrih naših ljudi tam prišel v krajevno sirotišnico-bolnišnico in se s časom zelo okrepil in počutil mnogo boljšega.	1
Krajevni župnik, Poljak po rodu, ga je vsak mesec obiskal, č. sestra v bolnišnici ,pa mu je vsak dan prinesla sveto popotnico, druge krajevne katoliške socialne delavke so skrbno pazile nanj. Obiskovali so ga tudi naši ljudje in xmož se je ves oživel in izdihnil lepo, vdano in mimo.
Pogrebno mašo dne 5. februarja ob 10. uri dopoldne v novi cerkvi sv. Filipa in Jakoba je imel naš župnik, g. Roth. G. Ivan Murn je bil pokopan na pokopališču v Bed-fordu in tako dela družbo sedmim našim rojakom tam.
Kljub delavniku, se je v petek dopoldne sv. maše in pogreba udeležilo lepo število naših rojakov, prav tako Srbov, Hrvatov in domačinov. Pri M. Rehbergerjevih so 0-pravili, v soboto zvečer tri sv. roženvence po stari slovenski navadi za dušo pokojnika. Zbralo se je bilo pri Rehbergerjevih nad 40 naših ljudi.
Oba pokojnika sta preživela v življenju res pravo Kalvarijo in sedaj čakata na lepo, srečno Veliko noč.
Na pogreb g. Ivana Murna sta prišla od doma tudi njegov starejši sin, 51 let stari Ivan ml. ter njegov 20-letni vnuk Stanko. Družine pok. gg. Frana Klaužarja in Ivana Murna naj tolaži dobri Bog. Prav vsem izrekam iskreno sožalje. Dobrim rojakom, ki so pokojnim ob težki uri prišli na pomoč, naj bo dobri Bog obilen plačnik.
Pa ne mislite, dragi bralec, da naša kri tu samo umira! Živi in gre živo naprej! V družini dr. Joška Jančarja, sina našega vrlega profesorja dr. Jožeta Jančarja, so vile rojenice na Valentinovo prinesle zdravega, krepkega sina. Oče Jože in mama Slavka rej. Brecelj sta oba pristna Slovenca.
Sinček je dobil v nedeljo, 14. marca, v tamkajšnji katoliški krajevni cerkvi ime Peter. Obilo zdravja, veselja in varstva božjega na njegovi koirtaj začeti življenjski poti:

lenjskih goric Jože Jančar že
list prof. četrtič staf
•aV;

oče. “Ej, prmejduš,” Pr stari ata, “Dalenjska kri še živela naprej” in tako j tudi ostalo, kakor Amen očenašu!
Zima je seveda v teh P° mladanskih dneh popoln0113' popustila, vendar je v jaIltl arju letos v premnogih ^ jih Otoka pustila velike P°, sledice. Škoda je v gmotIie oziru šla v visoke mili j °1? Takšne zime, kakršna je a ( pri nas letos, ne pomnijo pa, 120 let. Vremenski preroki lani v jeseni napovedova milo zimo, a so se temelj ušteli. Kot kaže, tudi v % oziru ne ve nihče za bo0 nost, razen Boga. Na to r ^ nico sedanji svet rad PoZa Ija.
Doslej je bila pomlad 5 < in sorazmerno hladna in mojem pisanju ni opaziti ke večje živahnosti naraV Pa bo tudi to prišlo sčaso111
V	Sloveniji tožijo isto.
Veliko noč smo kar ^
praznovali. Ves postni čaS naš župnik obiskoval ljudi po naselbinah in P pravljal njih duše za ^eJj noč. Odziv je bil zelo 1PP številen. Po končanih slnž ^ božjih v cerkvi in doma ^ stanovanjih je lepo odmeV ( naša pesem. Na Veliko sok0 ob 3. uri popoldne je bil ^ našem Domu blagoslov % konočnih jedil, katerega^ opravil naš župnik. Proti mu pričakovanju je bilo saj iz Londona 22 naših b13 Lepo je zadonela naša ve 1 ( nočna pesem, g. župnik je ■ tem odšel v Bedford, Mer | bila v cerkvi sv. Jožefa ° ^ uri zvečer slovesna slove velikonočna sv. maša.
Drugi dan, na Veliko je pa g. župnik maševal V mostanski cerkvi v Ro^1 J
V	obeh krajih so'se naši J^ je maš udeležili v o*33 s,
številu, kar stoodstotno
prejeli sv. obhajilo.
Doma v Sloveniji s° prav lepo praznovali ^ e ^ noč. Poročilo iz LjiA^.., pravi, da je bila pri Sv. %%, na Zalah na Veliko noč v ^ jenjska procesija, katero . vodil škof Lenič, ob pol oS ^ zjutraj. Zemlja je hila ^
:mel1
na1
zmrznjena in je bil hud na Kljub neugodnemu vre ^ se je procesije udeležilo 3000 vernikov, največ nala V cerkev niso mogli vsi morali prisostvovati s 1 u
(Dalje na'str. 4)
mmmammmmmmmKmmmmmmtmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmBmanmamBmmammamm
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
NEKOLIKO
PRIMERJAVE
Letos je prišla med bralce . — škoda, da med tako red-, ke — knjiga važne vsebine, potrebne za razjasnitev pojmov. Spisal jo je dr. Andrej ^r.obal, pisatelj knjige “Svetovni popotnik pripoveduje”. Dr. Andrej Kobal je za Slovence izredno važna osebnost. Mcral bi biti zgled vsakemu Slovencu, živečemu v velikem svetu. V tem svetu je iskal, kar je bilo v njem najboljše in najlepše. Na najboljših učnih zavodih si je nabral znanja, a ne da bi si z njim nakopičil denarja in bogastva, temveč, da bi z njim služil bližnjemu. To je ena njegova odlika. Druga pa je, da je kljub visokim službam, kljub delovanju po vsem svetu, kljub visoki izobrazbi o-stal zvest jeziku svoje matere, zvest slovenstvu.
Lani je pri Goriški Mohorjevi izdal knjigo:	“Slovenec
v službi F.B.I.” Knjiga vsebuje več povesti slovenskih izseljencev. Med njimi pa je prva, prva po sporedu in prva po važnosti “Slovenec v službi F.B.I.” Povest je vzeta iz realnega življenja. Nič v njej ni sad domišljije, vse opisano je bilo resnično dogajanje. Ne mislim tukaj pisati o literarni vrednosti te knjige. Tako oceno je že napisal dr. Tine Debeljak. Treba pa je govoriti in pisati o njeni vsebini, o njenem junaku Mattu Cveti-, ču. Kdo je bil to?
Slovenec, rojen v Ameriki cd očeta in matere, ki sta prišla čez lužo iz Slovenije, iz Bele krajine. Vse, kar sta ta dva lepega in dobrega prineslo s seboj, sta v novem svetu ohranjala in obogatila in izročala svojim otrokom: pridnost in delavnost, poštenost in zavednost, predvsem pa vernost in predanost Cerkvi. Ničesar tega nista v velikem svetu izgubila, vse sta prenesla na otroke, ki so vdano sprejemali in niso hiteli od doma; nanj so bili navezani in so tako bili velika srečna družina. Iz take družine je izšel junak naše povesti, ki je postal junak Amerike, Matt Cvetič.
Bilo -je v desetletju med 1S40 in 1950. Tedaj se je bil boj med diktaturami in de-, mokracijo in se je urejal svet za novo življenje.
Fašistično-nacistična diktatura je bila premagana, a komunistična je izšla iz boja o-krepljena in je povečala teritorij svoje oblasti, ker se je med bojem pridružila velikim demokracijam. Te so ob koncu vojne v velikem delu sveta preslišale demokratične klice:	“Na pomoč!” in so v
boju za svobodno demokracijo dopustilo, da so ta klic za-"' dušile krvave sile komunistične diktature. Ironija druge svetovne vojne. V krvi zadušen je bil tudi slovenski klic.
V času vojne pa boj ni divjal samo na frontah, samo med vojaki, ni bil samo boj crožja, bil je tudi boj za duše, za posest mišljenja. Ta boj je divjal povsod, po mestih in vaseh, po tovarnah in organizacijah, v vladnih in zasebnih službah. Matt Cvetič ga je poznal, ker je veliko bral in je bil v vsem na te-kečgm. Hitro je spoznal, kaj preti Ameriki od subverzivnih elementov, zato je želel za njeno varnost in za o-', hranitev demokratičnega reda storiti kaj več. Ponudil je sebe, svoje sposobnosti in
znanje v službo domovine.
Bil je prostovoljec, ko je stopil v službo F.B.I. In služba ni bila lahka. Na zunaj je moral postati’ to, proti čemur se je boril. Zagovarjati je moral vse tisto, kar je v globini svojega prepričanja obsojal. Ljubezen svojcev — celo lastnih otrok — je zamenjal za zaupanje tajnih agentov, ki so prihajali iz Moskve.
Opustiti je moral vse, v kar sta ga vzgojila oče in mati, da je moral tajno in skrito služiti Ameriki, njeni svobodi in demokraciji. Kako je bil devet let osamljen, le Bog je bil z njim. Končno je doživel dan rešenja, ko je pred odborom za protiameriške aktivnosti izpovedal, kako se je med komunisti bojeval proti njim.	^ j
Nekaj primerjave v mesecu juniju, ko svobodni Slovenci mislimo na naše juna-ke-mučence. V istem času, ko je deloval Matt Cvetič v Ameriki, je tudi slovenski narod bil boj na življenje in smrt. Po odločbi velikih je v tem desetletju zadela Slovenijo naj večja nesreča, ko so nanjo pritisnili fašisti in nacisti in je končno prevladala komunistična diktatura.
Ko je bil narod okupiran, so začeli revolucijo enaki a-genti kot v Ameriki, ki jih je tudi izšolala Moskva. Komunizem tedaj ni napadel samo
Novica, da bodo Slovenci v Hamiltonu, Ontario, postavili novo hišo božjo, je sicer že prišla med rojake, a veliko se o tem ni pisalo. Graditelji z g. župnikom na čelu so bili mnenja, da je bolj modro najprej vse pripraviti in to temeljito, začeti graditi, potem pa svetu sporočiti: “Mi gradimo, ali ste pripravljeni pomagati, da bo'nova slovenska cerkev skupen spomenik vseh vernih Slovencev v bližnji in malo bolj oddaljeni okolici Hamiltona!?”
In res, zidovi že rastejo iz tal; nazaj ni več mogoče, naprej bo šlo hitro. Sedaj je pa že čas, da se o teh naših graditeljih zapiše kaj več.
sji
Slovenska župnija sy. Gregorija v Hamiltonu je sorazmerno mlada in morda v naj-lepši dobi svojega razvoja, kakor so v najlepših letih njeni fantje in dekleta. Kot je otroška doba povezana včasih z otroškimi boleznimi, in kakor ima doraščajoča mladina občasno svoje prehlade in glavobole, tako tudi župnija sv. Gregorija Velikega ni bila v teh letih brez vsakih težav, a se je vseeno razvijala, rasla, krepila in zorela. Dvaindvajset let je temu, kar je prišel med rojake dr. Lojze Tomc (1960) in jim poskrbel lep kulturni dom z začasno kapelo pod dvorano (1964). Leta 1965 je bila Ustanovljena župnija.
Julijska številka 1975 Ave Maria je prinesla obširno poročilo o desetletnici župnije, ki sta jo vodila po odhodu prvega župnika Al. Tomca, Ivan Dobršek in Stanko Ceglar.. Na jesen istega leta se jima je pridružil Karel Ceglar, ki je sicer deloval od leta 1955 po vzhodni Kanadi, a vedno in povsod le med Francozi in Angleži. Takrat je župnio težil še dolg, a se je krpalu začelo z anketo za cerkev. Poizvedeti je bilo treba, če so rojaki za to, da se bs-ta-
Slovenije, ampak tudi Ameriko. Tisti, ki so se temu napadu postavili v bran — vaški stražarji, domobranci in četniki so bili tudi prostovoljci kot Matt Cvetič. Tudi v ciljih so si bili podobni, uničiti komunistično nevarnost, da bi mogel slovenski narod ustvariti pogoje za svobodno življenje, podobno onemu v Ameriki. Nič drugega ni bil cilj slovenskega odpora proti komunizmu.
Koliko podobnosti! Da jih ponovim: Časovna v desetletju 40 do 50. Agenti revolucije: šolani v Moskvi, poslani iz Moskve. Cilji odpora: Priboriti narodu možnosti svobodnega izživljanja v demokratičnih ustanovah. Borci odpora: prostovoljci, Matt Cvetič, kot domobranci. In odmev z leve: psovke, obrekovanja, laži in samo sovraštvo tako na Cvetiča kot na slov. borce, mrtve in žive. Vse to v Sloveniji kot v A-meriki.
Kljub vsem podobnostim pa je bil konec tako zelo različen. Zanima me, kaj je mislil o njem Matt Cvetič, če je vedel zanj? On je zmagal, postal je junak Amerike. Tudi slovenski borci so premagali komunizem na slov. tleh, a so., velike sile pomagale premaganim do oblasti, junake pa izročile, da so jim brez sodbe vzeli dobro ime in življenje. Slava jim!
ne pri tem, kar že imajo, ali pa naj bi se lotili drugega dela prvotnega načrta, ki je bil takšen, da naj bi se ob primernem času zgradila še cerkev z župniščem.
Župniku Karlu Ceglarju se je zdelo bolj potrebno, da se zgradi najprej župnišče in morda pozneje še cerkev in je v tem smislu dobil od škofa Redinga potrebna dovoljenja. Začelo se je z nabirko za gradbeni sklad, a kaj kmalu se je pokazalo, da za tak načrt ni bilo navdušenja. Večina faranov je bila mnenja, da se cerkve nikoli ne bo gradilo, ako se ne zgradi takoj o-boje, cerkev in župnišče. Kakor je redni letni občni zbor sprejel nasvet župnikov, da se postavi najprej župnišče, tako je na izrednem občnem zboru župnik sprejel željo prisotnih, da naj se gradi o-boje, cerkev in župnišče.
Rečeno — storjeno! pravi star pregovor. Tako hitro seveda ni šlo, ker je bilo treba dobiti najprej privoljenje škofije. Pogoj je bil kaj preprost: Naberite in naložite na škofijsko banko tretjino vsote, ki jo predvidevate za cerkev in župnišče. Nato je bilo treba ustvariti finančno-grad-beni odsek. V finančnem pod-odseku je bil izbran za predsednika Ignac Horvat, v gradbenem pa Ludvik Hull, skupne sestanke obeh pa vodi Cecilija Mlinarich. Farani so poprijeli z navdušenjem in, vsak po svojih močeh, v kratkih dveh letih nabrali sto tisoč dolarjev, medtem ko so razne župnijske dejavnosti spravile skupaj drugih sto tisoč in nekaj več. K lepemu finančnemu uspehu je pripomogel triletni predsednik cerkvenega odbora, Martin Ma-levič ki je znal na sestankih in pri zabavah ustvarjati veselo razpoloženje.
Na letnem banketu I960, ko je župnija obhajala 20-letnico prihoda prvega župnika, in 5. obletnico usanovitve
Slov. Domobranec
iz Slovenskega Hamiltona v Kanadi
župnije, je bil škofu izročen zadnji ček na račun prvega dolga, kar je seveda vplivalo dobro na vse. Topla škofova beseda na banketu je povedala, da škofija gleda na prisotnost narodnih skupin z veliko bolj prijaznim očesom, kot je bilo pred leti. Takole je govoril:
“Ko gledam vašo rriajhno slovensko skupnost, moram občudovati vašo globoko vero in pogled v bodočnost pri var ših duhovnikih, pa tudi podporo, ki jim jo nudite z žrtvami, ljubeznijo in vztrajnostjo.
Obhajate obletnice, deseto, petnajsto in dvajseto. Ob tem pomislim na začetek vaše župnije, na tiste, ki so jo ustvarjali. Predvsem na prvega župnika Fr, Lojzeta Tomca, ki se je popolnoma žrtvoval, dokler mu ni odpovedalo zdravje. To je naredil z željo, da bi Kristus živel v vaši krščanski skupnosti. Mislim tudi na sedanje duhovnike, ki se v letih, ko drugi mislijo na upokojitev, lotevajo odgovornih načrtov za gradnjo cerkpč v večjo božjo slavo, ter žele pripraviti primernejše življenjske pogoje duhovnikom, ki bodo prišli za njimi.
Nocoj zahvaljujem Boga za vašo globoko vero, za vašo daleko vidno st, pogum in moč, s katero se,, lotevate: načrta, ko vam niti ni jasno, kako boste nabrali sredstva, ki šo potrebna za izvedbo načrtov.
Lahko rečem, da bo zame v vaši skupnosti samo tisti dan večji, ko bom kot vaš duhovni pastir imel srečo blagosloviti novo cerkev in novo župnišče, kar bo še dolgo potem zgovoren dokaz vaše vernosti, medsebojne ljubezni, sodelovanja z vašimi duhovniki in nad vse drugo vaše ljubezni do Boga.
Zato vam toplo priporočam najtesnejše sodelovanje s cerkvenim odborom, z vašimi duhovniki strnite svoje vrste, sodelujte stoodstotno. Vaša skupnost se dobro zaveda odgovornosti in ste jo kazali vsa ta leta, zato vam še enkrat svetujem, da združite svoje moči, pa boste izvedli svoje načrte. Vi sami in vaši potomci bodo cenili vašo ljubezen in navdušenje za izvedbo lepega načrta. Vaši otroci in njihovi otroci se bodo v duhu vračali in s ponosom mislili na današnji dan, na svoje prednike, ki so jim zapustili dediščino, ki jim bo pomagala graditi vedno trdnejšo skupnost v Gospodu Jezusu. Zame je nocojšnji večer eden najlepših v mojem življenju.”
Letos je minulo dve leti od njegovega obiska, zato se je čutila župnija počaščena, ko je prišel škof blagoslovit zemljišče, na katerem bo stala cerkev. Bil je prvi pomladanski dan, 21. marec, in nedelja, ko je župnija obenem obhajala zunanjo slovesnost praznika sv, Jožefa. S škofom so so-maševali štirje duhovniki. Petje mladinskega in moškega zbora je navdušilo in prevzelo vernike, da so se pb maši vsi kot eden podali na prosto. Po večurnem deževa-nju je proti koncu maše dež ponehal, kot bi se domenili. The ‘ground-breaking’ slovesnosti se je udeležilo okoli 500 rojakov, od katerih jih je bilo nad 50 v narodnih nošah.
Po blagoslovitvi zemljišča so bili rojaki deležni v dvorani prigrizka. Tam so bili izpostavljeni tudi vsi načrti, ki so si jih lahko ogledali. Za škofa je bilo pripravljeno kosilo, ki so se ga udeležili vsi cerkveni odborniki in zastopniki društev in odsekov (finančni, gradbeni, mladinski.
športni, prosvetni, liturgični, Katoliška ženska zveza in odsek za veselice.) V svojem nagovoru je škof spet izražal veselje nad napredkom s pripravami na gradnjo in priporočil nadaljnje sodelovanje v prid župnijske skupnosti. Načrti so bili izdelani in kmalu tudi odobreni (škofijska gradbena komisija in mestna občina). Izbran je bil gradbenik, Holandec po rodu, dal je možnost tudi slovenskim o-brtnikom, da pomagajo pri gradnji (elektrika, barvanje, mizarska dela, preproge, tlakovanje itd.
Dne 11. maja se je začelo z delom. Gradbenik in, njegovi ljudje niso zgubljali časa, saj je komaj tri tedne, pa že lezejo v drugo nadstropje z delom. Predvidenih je 24 tednov, pa bo zelo verjetno vse dovršeno že preje.
Naslednji korak oziroma dogodek bo žegnanje v soboto in nedeljo koncem avgusta. Za to priliko bo sv. Gregor Veliki v Hamiltonu imel čast, da bo torontski škof dr. Alojzij Ambrožič vzidal ploščo z letnico 1982, kar je neke vrste vogelni kamen. Tega je blagoslovil lansko leto ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ko se je mudil med rojaki po Kanadi in Ameriki. Žegnanje (god sv. Gregorija Velikega je sedaj 3. septembra, medtem ko je bil nekdaj spomladi) in vzidanje spominske plošče bo tudi v znamenju likofa, ker bo takrat vse pod streho. Likofii pravijo v Prekmurju odomaž, smreki j e 1 i č, trakovom pa cmeri. Angleži pa rabijo za to besedo ‘Topping off. Žegnanje bo torej v dneh 28. in 29. avgusta.
Zadnjo nedeljo v maju, to 1 je dan po letnem banketu, je
bila binkoštna nedelja, ko ima župnija letni Marijin dan. Sovpadla pa je tudi slovesnost prvega obhajila najmlajših. Župnija se je ponovno posvetila Mariji Pomočnici in njenemu brezmadežnemu Srcu. Med procesijo od kipa Marije Pomočnice do cerkve je ljudstvo prepevalo litanije Matere božje. Po maši je bilo slikanje, otrokom pa so matere postregle s prigrizkom.
Če se župnija počuti mlajšo, gre velika zasluga kaplanu Francu Slobodnik, ki se je od svojega prihoda lansko leto pa do sedaj že močno vživel in bolj in bolj postaja duša vsega cerkvenega in kulturnega življenja. Župnija se ponaša z Mladimi harmonikarji, ima lep mladinski in moški zbor. Franc Slobodnik je prevzel odgovornost za slovensko sobotno šolo in prireja z mladimi taborjenje in izlete. V cerkvi med božjo službo je tudi vse bolj privlačno, odkar mladi prepevajo in včasih tudi zaigrajo na razne inštrumente.
Kdaj bo cerkev dogotovlje-na, oziroma kdaj bo blagoslovljena, je danes težko vedeti. Če bo šlo z delom tako naprej, bo brez dvoma vse pripravljeno pred Božičem. Gradi se dosti hitro in farani se zavedajo, da niso sami, ker vidijo, da imajo lepo število prijateljev, dobrotnikov. Najbolj pa se zanašajo na nebeškega Zidarja, o katerem je zapisano v sv. pismu: Zastonj se trudijo zidarji, če Bog ne gradi z njimi. Seveda vse pod Marijinim varstvom.
Por.
-----o------
Slovenski mesečnik Ave Maria
potrebuje vašo pomoč!
Rojstna hiša demokracije
Kaj dosti zaenkrat res ni videti, nekaj stopnic in nekaj temeljnih kamnov, pa vendar gre za najpomembnejše arheološko odkritje v Grčiji v zadnjem desetletju.
Ameriški in grški arheologi, ki so začeli izkopavati na prostoru, nedaleč od Hefajstovega templja v Atenah, so prepričani, da so našli ostanek stavbe, v kateri se je pred 2.500 leti rodila demokracija.
“Ni več dvoma, da gre zanjo,” trdi arheolog John Camp. Pri tem misli na slavno atensko “stoa poikile”, poslikano odprto dvorano (stoa).
Kot govori zgodovina, je bila stavba prva pomembnejša gradnja, ki so se je lotili Grki po perzijski invaziji v 5. stol. pred n. š. Postavili so jo na severozahodnem oglu agore (trg), kjer so se zbirali atenski državljani in razpravljali v odprtih dialogih o vseh vprašanjih, tikajočih se atenske države.
Trg je obkrožalo 6 dvoran na trg odprtih s kolonadami vanje pa so se navdušeni demokrati zatekali v slabem vremeu ali prehudi pripeki. Med temi dvoranami je bila najbolj poznana tista, ki so jo slikarji poslikali s prizori iz velikih mitov in iz zgodovine.
Stavba je postala slavna tudi zaradi filozofa Zenona, ki se je najraje zadrževal prav v nji in tam učil državljane svoje filozofije.
Kasneje je ves Zenonov nauk prevzel ime po stavbi, pripadniki Zenona pa so se imenovali stoiki. Še dandanašnji pravimo človeku, ki je umirjen in ga zlepa kaj ne vrže s tira, da je stoik.
Iskrene čestitke
Slovenskemu folklornemu inštitutu v Ameriki za Drugi festival slovenske folklore v Ameriki in
Prisrčna dobrodošlica
vsem iz širnega Severno-ameriškega kontinenta, ki se boste tega nepozabnega dogodka udeležili!
*
Medtem, ko boste že tako blizu, vas vse iz ZDA in Kanade vabimo Slovenci, lastniki restavracije
SWISS MS al Mic Vito
Madison, Ohio
da nas obiščete, saj smo samo pet minut od Pristave. Ne bom vam žal!
Igrala bo slovenska godba JASMIN!

m

OKB FAIRUNE MIVI
‘Society'
WSi
Sine« 1914 .. •
JGUET, n. 00434
•.. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community For half-a-century your Society has offered the finest In insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historic*! Facts
Fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
I. Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
Z. Scholarships for young women aspiring to become nuns. S. Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating In the program of Papal Volunteers of Latin America.
I. Bowling, basketball and little league baseball 8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer

Družba
sv. Družine
Officer!
President .............
First Vice-President .. Second Vice-President
Secretary .............
Treasurer .............:
Recording Secretary .. First Trustee ...
Second Trustee Third Trustee First Judkial Second Judicial ...
Third Judicial ....
Social Director ... Spiritual Director Medical Advisor .
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances .Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Mary Lou Golf
Joseph A. Zalar, M.D.
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. MINUTES OF THE SUPREME BOARD ANNUAL MEETING, MARCH 6, 1982
Ron Zefran and seconded by Father Stalzer. Motion carried. First Vice President
Mr. President. Rev. Father, Fellow Board Members and Guests: The only thing I can say is that a few short years ago the word million was not even in our vocabulary and now we throw it around constantly at our meetings. We have aspired to new heights and increasing by almost one half million dollars putting us now in the 6V2 million dollar bracket. A few years ago we thought this was well beyond our reach. We have achieved a goal. We have excellent management. We have pulled ourselves out from the bottom. We are now sitting on top, moving forward. We are getting more progressive ideas on how to better manage the Society and also what to do for our members. We are trying to incorporate more and more things to benefit the membership — for them to see that there is a definite reason for belonging to a Society such as ours. Thank you.
Ronald Zefran
First Vice President
At this point our President asked that rather than having a motion after each officer’s report, to have one general motion after all reports have been presented.
Second Vice President
Rev. Father and Board Members:
I see we are gaining right along and the credit goes to our officers. They are .doing a wonderful job. Thank you.
Anna Jersiha Second Vice President
Spiritual Director
My first words, Board Members and Guests, are to thank you very much. 1 am very appreciative of having the opportunity to go to the Holy Land. I won’t go into any detail on this. I did write an article for the paper. I would really hope that in 1983 that we could offer a tour to our membership. All we would need is about 25 people and I have talked with some people who said they are already willing to go.
In addition to Tony’s comments, I think today is a day of real good news, seeing financial growth, the property coming back and the whole aspect that Bob brought out about the spiritual and fraternal aspect of the Society. Those are all plusscs. There were a lot of positive things accomplished today. Hopefully in a year when we come together, we can see some of these items being accomplished. Again I would like to thank everyone and wish you a happy lent and a happy Easter. Thank you.
Rev. David Stalzer Spiritual Director
Recording Secretary
Rev. Father and Members of the Board:
I feel as though everything has been said and if I can borrow a phrase from another insurance company, I think we are in very good hands. We are always looking forward to new developments. We are not standing still. We have a great spirit of enthusiasm. While we are always concerned about our present membership, looking for new growth is the avenue we must take. Thank you.
Nancy Osborne
Recording Secretary
(Continuation)
Our Secretary, Robert M. Kochevar, followed with his report. Dear Fellow Board Members-
Once again, we have heard our Treasurer present an excellent financial report and our President give an equally good report about the outstanding growth the Holy Family Society has experienced during 1981. As you’ve heard, our assets, unassigned funds and our investment income all reached all-time highs last year.
Due to the hard work and planning of our President, the Growth Membership Program was very successful during the past year and we look to repeat this success in the years to come.
Another avenue that the Society would like to explore is the active solicitation of Social Members. While Social Members cannot have an Active voice in governing the Society, we feel that there may be a large number of Catholics who would like to participate in the Spiritual and Material Benefits offered by the Society other than the insurance protection we offer. With this in mind, we would like to develop a program to appeal to Catholics who would be Social Members only. We will definitely publish a newsletter that will be sent to our social as well as our beneficial members. We will look for ways to enrich the spiritual lives of our members because we are first and foremost a Catholic Fraternal Society. Another service we could offer our social members as well as our beneficial members is our vitamin program — a program that has been very successful since we started it over a year ago.
We will continue to look for ways to serve our present membership and look for new ways to attract new members into our Holy Family Society.
Robert M. Kochevar
Secretary
The Secretary’s report was accepted with a motion made by Ronald Zefran. Motion seconded by Fran Kimak. Motion carried.
Our President then asked for a short verbal report from our Treasurer.
Rev. Father, Mr. Chairman and Board Members:
This is one of the happiest meetings I have attended in a long time. The financial report shows a nice gain of $435,875.73 which is really wonderful in these hard times. Another thing that makes me really happy is the fact that we are going to be in our own building again. I am really happy that the President and Secretary and all those involved got together and brought this matter to a head. I thank you.
Anton J. Smrekar
Treasurer
Mr., Smrekar’s report was accepted by a motion made by
Social Director
Rev. Father, Mr. President and Members of the Board:
I personally would like to address the President and thank you for the very optimistic and enthusiastic report that you gave us financially as well as the report on the membership growth. It makes me very happy, not only as a Board Member, hut as a member of the Holy Family Society to know that we have reached a financial level that we really can become more personally involved in the lives of our membership and the spiritual needs of our membership. The insurance part is how we reached them initially but I think we need the spiritual growth in our membership to make tighter bonds.
Mary Lou Golf Social Director
This concluded the officer’s reports and our President then asked for a motion that the reports presented by the Board Members be accepted. Motion made by Ronald Zefran and seconded by Joseph Šinkovec. Motion carried.
Our Spiritual Director then passed out to each of the members and guests of the Supreme Board, a little wood cross, made in Bethlehem out of olive wood, as a memento of his trip to the Holy Land.
There being no further business to bring before the Board, our President asked for a motion to adjourn.
Mr. Šinkovec made a motion that the meeting be adjourned. Anthony J. Smrekar seconded the motion. Motion carried.
Rev. Stalzer led the officers in prayer to conclude the Supreme Board meeting of March 6, 1982.
Respectfully submitted,
Nancy Osborne Recording Secretary
--------0--------
\
PRVI SLOVENSKI KOVANCI
na razpolago je še nekaj zlatnikov in srebrnikov kovanih leta 1978. Na kovancih, ki so krasno darilo za poroko, krst, sorodnike v domovini so ovekovečeni Cankar, Prešeren, Trubar, Baraga, Slomšek in Krek še Bled, Brezje, zemljevid Slovenije, Vojvodski prestol in mariborsjki in ljubljanski grb. Nakup predstavlja izvrstno naložbo ker cena še posebej sedaj ko je zlato in srebro padlo več kot ugodna. Srebrna serija na razpolago po originalni ceni od 1978 to je USA $93.--, zlata serija v krasni šatulji pa USA $348,— informacije: Dr. Peter Urbanc, 1 Daleberry Place, Don Mills Ont., Canada MSB 2A5 tel: 447-4332.
ANDREJ KOBAL;
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Iz urada departmana za zunanje zadeve so ravno tako prišli na posvetovanje šefi odsekov za razne države. Razloge za take sestanke z menoj so navadno našli po čitanju mojih referatov; vsak je hotel vedeti več, kot je bilo v poročilu. Vedeli bi radi tudi podrobnosti, odkod so izvirali naši podatki, toda vsako omenjen j e oseb in krajev obveščevalcev je bilo nedopustno. Pravzaprav tudi G-2 niso bile znane take podrobnosti, zlasti pri poročilih, ki so izhajala iz O.S.S.
Bolj kočljivi kot sestanki z zastopniki ameriških služb so bili oni z Angleži. S posebnim dovoljenjem so ti imeli dostop do sob, odrejenih za ta namen. Predstojnika je bilo treba obvestiti glede obiskovalčevih vprašanj in mojih odgovorov. Težav v tem oziru nisem imel, paziti pa sent moral, da sem vedno govoril samo o vsebini in da nikdar nisem črhnil besede, odkod so podatki prišli.
Te omejitve v sodelovanju s tujimi tajnimi službami so se izkazale neobhodno potrebne zlasti v povojni dobi. Znano je na primer, da so se nekateri važni voditelji angleške tajne službe izneverili, se prelevili v komuniste in zbežali k Sovjetom. Sodelovali so z ameriško tajno službo, a izdati o nji so mogli bore malo, saj niso poznali svojih ameriških sodelavcev niti po imenu.
Jaz sem na primer imel parkrat sestanke z vplivnim angleškim agentom Philbv-jem, ki je kot zastopnik svoje vlade imel dostop do ameriških uradov. Ko je pobegnil v Moskvo in izdal vse, kar je vedel (kot je opisano v knjigah o njem), ni mogel omenjati več kot splošno znanih imen dveh ali treh voditeljev ameriške tajne službe.
Sestanki z zastopniki O.S.S. se niso vršili v uradu G-2.
Polkovnik Jadwin je bil premeščen iz G-2 dva ali tri mesece po mojem prihodu. Vzroka njegove ali drugih premestitev nisem vedel; dogajalo so se neprestano, posebno leta 1944, ko se je po raznih konferencah predsednika Roosevelta in Churchilla s Stalinom začel čutiti vpliv spremenjene politike, z vedno večjim zaupanjem Sovjetski zvezi.
Načelnik G-2 je bil odstavljen in na njegovo mesto nepričakovano imenovan nepoklicen brigadir, imenovan v visoki čin iz civilnega življenja. Po poklicu advokat iz
Pismo z Otoka
(Nadaljevanje z 2. strani)
božji’kar zunaj potom zvočnikov.
Škof Lenič in 7 duhovnikov je delilo obhajilo kar zunaj cerkve na prostem nad pol ure. To je njih roka tako zazeblo, da so morali potem v cerkvi čakati 5 minut, da so mogli nadaljevati s sv. mašo. Po drugih cerkvah v Ljubljani, drugih mestih in po deželi je bila slika ista.
Pri tem se spominjam besed pok. dr. Lojzeta Kuharja, kateri je nam Slovencem, zbranim v Londonu L 1949 rekel: “Svet je še krščanski, morda še bolj, kot nekdaj.”
Prav iskren pozdrav vsem rojakom doma in v tujini pošilja prav iskreno rojak
Peter Selak
New Yorka, po priimku Mac-Cormick, mi je bil osebno nepoznan. Kolege sem slišal o njem govoriti, da je liberalnih nazorov in kot tak mogoče imenovan na nadvse važno mesto po prizadevanju levičarske skupine, ki se je u-gnezdila okoli predsednika in Bele hiše.
Karkoli je že bilo vzrok za . odslovitev pravega vojnega poveljnika nad G-2 in nastavitev civilista, postalo je jasno, da se je v obveščevalni službi odražala politična sprememba na vrhu vlade. O Rooseveltu samem so se širile govorice, da Stalinu preveč zaupa in da se obdaja s svetovalci, katerim interesi Združenih držav niso brezpogojno pri Sircu.
Polkovnika Jadwina mi je bilo žal, ker sva v kratkih mesecih skupnega poslovanja postala iskrena prijatelja in somišljenika. Novemu brigadirju se je moral zdeti preveč konservativen in to je mogel biti edini vzrok odslovitve. Kot šef v obveščevalni službi je bil vzor resnicoljuba, kar je poklic načelno zahteval od njega. Voditelji, prežeti z novo politiko odobravanja vsega, kar so “zavezniki” Sovjeti želeli, pa so tako staromodno obveščevanje smatrali kot konservativno, nazadnjaško in neprikladno za nove čase.
Z Jadwinovim naslednikom polkovnikom Schow so pre-mestitelji napravili veliko pomoto, če so mislili, da v njem najdejo kakega liberalca ali po njih usmerjenega političnega obveščevalca. Pod tem častnikom sem v G-2 služil le nekaj mesecev, v poznejših letih pa precej dolgo dobo.
Bolj poštenega in bolj sposobnega načelnika službe bi bilo težko najti in kar zadeva resnicoljubnost, naj je bilo politikom prav ali ne, je bil Schow brezobzirno konservativen. Bil je istega letnika kadet vojne akademije kot general Eisenhower, s katerim je ohranil osebno prijateljstvo vse življenje. S Scho-wom sem se seznanil prvi dan njegovega zaposlen j a v G-2 in deloval z njim do dne, ko sva bila skupno odpuščena iz službe, kar bom pozneje razložil.
(Se nadaljuje)
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojimi
MALI OGLASI
For Sale
Euclid by Owner. Open Sat. & Sun. 1 to 4.
23306 Roger Dr.
Low 50’s. Call 731-6249
(49-50)
Garažo iščem
Garažo iščem za avto, med E. 76 in E. 40 cesto. Kličite 391-1515 in vprašajte za Billa Modica. >
(49-50)
BY OWNER—CUSTOM BUILT
3	bedrm. brick Colonial — double garage, Ige. lot, in desirable Beverly Hills, Euclid. Lge. liv. rm. with bay window, wd. burning f. place -full din. rm., corner cabinets, enclosed back porch, fin. basement with wd. burning f. place and full kitchen. Prize winning rose garden. $69,500 by appt. 531-6789.
(49-50)
For Rent
4	room apt. $150 plus deposit. No pets. E. 160 St.
also
3 room apt. newly decorated. Completely furnished. E. 160 St. Call 761-8206.
(49-50)
FULL TIME HELP NEEDED
Elderly woman needed. Pleasant attitude. Room, board & salary. Euclid Beach area. Call 481-5935 or 944-7186.
(48-49)
By Owner 23820 Greenwood Euclid
3 hdrm. 2y2 baths. Dining room. Rec room. 2 car attached garage. Brick & cedar siding. Must see to appreciate. Owner agent. 486-2743
(48-51)
FOR SALE
Euclid brick, 2 hdrm. bungalow. Attached garage. Basement. Expansion up. Low 50’s. Call 585-0703 or 944-1928 after 4:30 p.m.
(48-51)
CARPENTRY
Old Home Remodeling and additions. Garages. Estimates.
Call 944-9780
(40-51)
STANOVANJE IŠČE
Miren fant, srednje starosti, išče stanovanje, po možnosti pri slovenskih ljudeh, med E. 61 in Addison. Ponudbe pošljete na upravo Ameriške Domovine.
(47-50)
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing, and driveway jobs.
TONY KRISTAVNIK Owner 831-6430
(X)
FOR RENT
Furnished. 2 rooms & bath. Preferably a man.
391-5718
(X)
HOUSE FOR SALE
Double, 6-6, alum, siding, carpeting thruout, in perfect condition. Near St. Jerome’s church. Call 481-3324 by noon or after 6:00 p.m.
(48,50)
For Rent	HIŠA NAPRODAJ
3 rooms. Newly decorated.	Dvojna, 6-6, z alum, opa-
Bath & Furnace, 2nd floor.	žena. Preproge. V odličnem
Near St. Vitus. Ideal for sin-	stanju. V okolici sv. Jerama.
gle person or retired couple.	Kličite 481-3324 dopoldne ali
431-2674.	po 6. uri zvečer.
(49-50)	(47,49)
%	
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA	
1653 Fast 67 SL	431-2U8S
17(110 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM	
15301 Waterloo Road	531-1235