Številka 268.
Trst. v soboto 29. septembra 1906.
Tečaj XXXI.
Izhaja vsaki dan
'idi oft ledellEl in prsnim cd 5. in, ob foiedelitUi ob 9. tri ijitra]. vopiiinlfne Številke se prodajajo po 3 nvfi (6 stotin k) » mcogir tobakarn&h v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, tiranin. £t. Petru, fšežani. Nabrežini, St. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini. Postojni, Pornbergu, Solkanu itd. ''-efce oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke mm); ts trgovinake in obrtne oglase po 20 stot. ; na osmrtuice. sahvnle, poslanice, oglase denarnih savodov po &« stot. V.a oglase v teketu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-^aljna vrsta K 2. Mali ogi-iii po 3 »t. beseda, najmanj pa po 40 etot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Šdmoot". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moči
H&roflnlna znala
xa vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 neBece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine ae uprava n* ozira Vri dopisi naj se pošiljajo na uredniitvo lista. Nefnv;i«:oTana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liats.
UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galattl 18. (Naro<ir.l dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La -t it konsorcij lista ,^Edinosf. — Natisnila tiskarna konsorrija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gnlatti St. 18.
Poštno-hranllnlčni račun Št. &tl.6r>2.
—— TELETOM itev. 11S7. -
Mesečna priloga: „SLOVEP^SKI TEH N 2 K".
Z manifestacijsRega shoda
polit, mnn .JHinosr za koroške Slovnice, ii/.
Govor Josipa Mandića.
Častiti zborovalci, dragi rojaki!
Doletela me je častna naloga, «la ram spregovorim o spremembi volilnih okrajev in o <Icetretijnski večini, o najvažniji točki v sedanjem stadiju volilne reforme, o vprašanju, od katerega je ali I »o morda odvisno, ali bo vladni načrt, in to brez ovir vsprejet od plenuma zbornice, ali pa vržen v koš. da ga kmalu zopet spretnejše roke dvignejo iz njega v pravičnejši in manje slavofobski obliki. Ali predno vam povem, za kaj se gre in kaj nam je storiti, dovolite mi, da vam na kratko povem, k;«j je prav za prav ta famozna dvetretjinska večina.
Kako prihaja parlament do kakega sklepa ? Kako glasujejo poslanci za kak določen vladni načrt, za kako zakonsko osnovo ? Za sklep parlamenta je navadno potrebna absolutna večina navzočih poslancev ; to se pravi : za načrt mora glasovati najmanje polovica navzočih poslancev in še eden več. Vzemimo, da je navzočih 200 poslancev. V tem slučaju bi absolutna večina iznašala 10]. Da je predloga vsprejeta mora torej gla-
striji posebno od leta 1861 dalje : to vedo Oršovi, kjer se bo o tej priliki vršila slovesna dobro tudi sedaj vse one stranke, v prvi služba božja. Od todi bodo krsto spremljali vrsti nemške, takozvane napredne stranke, ki odposlanci vlade in drugi dostojanstveniki v tako odločno in brezobzirno nastopajo za ■ Košice, kjer polože ostanke v Rakoczyjevo dvetretjinsko večino.	| grobnico. V Kožicah bo tem povodom prire-
Ko smo se tako seznanili z dvetretjinsko jeno več narodnih svečanosti.
večino, moremo odgovoriti na drugo vprašanje: za kaj se gre v našem slučaju?
Avstrijski orel v Temešvaru.
V seji mestnega sveta temešvarskega je
Kaj naj se prepreči? Prepraei naj se. tla prišel te dni na dnevni red tudi predlog, da parlament ne sklene, da se za bodoče spre- i se odstrani z mestne hiše stari napis z av-membe v razdelitvi volilnih okrajev določi j atrijskim orlom, kakor tudi tabla na čast Av-dvetretjiussa večina ! Zakaj ?	j strijcem, padlim leta 1848. Oba predloga sta
Kaj da je to „volilni okraji-, tega, mi-.bila odbita, slim, vam ne treba razlagati. Mnogi vas ste j	_	—————
volflci in zato veste to že iz prakse. Kar Pravica hrvatskemu jeziku, vam moram povdariti, je, da volilni okraji „Wiener Zeitung" «d minolega četrtka morajo odgovarjati trem principom: principu je obelodanila razglas, s katerim se urejuje pravičnost, principu varovanja narodne pc- uvažanje blaga v dežele krone ogrske. V tem
sesti in principu praktičnosti in razumnosti. Razdelitev, ki ne bi odgovarjala tem trem zahtevam, bila bi nespametna, nepravična.
Oglejmo si te tri principe, aplicirajmo jih na vladni načrt in dobimo odgovor na vprašanje : zakaj smo mi Slovani proti dve-
razglasu so prvikrat imena hrvatskih mest in krajev tiskane v hrvatskem jeziku.
Dogodki na Ruskem.
Za glavo Nikolaja 11.
Londonski „Dailv Express" poroča iz tretjinski večini? MJospoda ! Ustreza Ii pred* G ene ve, da na tisoče proglasov, ki so bili
loženi volilni načrt tem trem zahtevam ? Ne! (Burno vsestransko pritrjevanje). Priznati moramo sicer, da je odsek za volilno reformo kolikor toliko sklenil v prid tre t j i zahtevi, namreč : volilni okraji naj bi bili taki, da bi dali vsakemu volilcu možnost, da z največo
aovati zanio naimanie 101 poslanec, docim .	...... , .. . . . A .
. . V * . » i-	,' . komoditeto m najmanjšimi materijalnimi stroski
m drugi ah proti glasovali, ali pa abstinirah	. 1MJ	.„ A f„
. .	t* • x - i	i i vrši svoio volilno dolžnost. To je zahteva
od glasovanja. Pri tem je brez pomena, koliko poslancev je navzočih. Le izjemoma je predpisano določeno minimalno število glasu-jočih. To je takozvani (Juorum. Po domače povedano parlament mora biti sklepčen. Za parlament je določeno 100 poslancev. To je navadni način glasovanja. Ali parlamentarna ustava pozna še drug način glasovanja, pri katerem so kavlele in predpisi rigorozneji. Tu ne zadošča več absolutna večina, marveč se zahteva "/:»• takoimenovana dvetretjinska večina. O tem imamo danes razpravljati : knj je dvetretjinska večina?
J;. 15 temeljnega zakona o zastopstvu države določa da jr za spremembo kakega državnega temeljnega zakona (državni temeljni zakoni so oni. ki v svoji skupnosti tvorijo ustavo države) potrebna dvetretjinska večina, a zakon od 2. aprila 1872. (ki je v Avrstriji uvedel direktne volitve za državni zbor) normira za taka glasovanja tudi posebni Quorum, to je : navzoča mora biti polovica poslancev vsega parlamenta, in ne (kakor pri navadnih glasovanjih) le 100. Da ilustriram to še bolje. Volilni red za državni zbor je fiksiran po državnem temeljnem zakonn. Volilni red je torej sestaven del naše ustave, za to je za spremembo volilnega reda potrebna dvetretjinska večina. Da je predlagana sprememba vsprejeta. morajo glasovati za to -/s navzočih poslancev, a ti morajo tvoriti vsaj polovico parlamenta. Z drugimi besedami : od parlamenta ki šteje «00 členov, I »i jih moralo biti navzočih najmanje 300. a od teh bi jih moralo 200 poslancev glasovati za konkretni vladni načrt, m ne le polovica več eden, torej 151, kar bi bilo dovolj, ako bi se predlagana sprememba »e nanašala na temeljni zakon. Razlika med absolutno in kvalificirano večino bi iznašala v tam slučaju 4i> g 1 a s o v.
Rekel sem : ij 15 govori o spremembi ..državnih temeljnih zakonov". Tu navstaja »prašanje : kateri zakoni so „temeljni zakoni"* ? T praksi večkrat ni lahko dati odgovora ,na »o. V kolikor se torej ne dade operirati z logiko in analogijo, ima parlament, oziroma ■jega predsednik določati absolutno ali dvetretjinsko večino. Tako je bilo ob glasovanju o ■oreli šolskega zakona, tako je tudi v našem
svojo
pametne politike in ne pokoriti se temu imperativu, pomenjalo bi: oslabiti efekt sploš-nosti in volilne pravice. (Živahno pritrjevanje.)	_ (Pride še.)
Slovanska zveza in vprašanje dvotretjinske večine.
Prejeli smo : „Slovanska zveza" poživlja torej poslance, naj z vso odločnostjo nastopijo proti temu, da bi se za spremembo volilnih okrajev določila dvetretjinska večina.
„Z vso odločnostjo !a Hm, beseda zveni nadebudno — bojno. Jaz bi bil celo zadovoljen s to besedo, če bi mi ne kvarili veselja — spomini iz nedavnega časa. In ti spomini mi pravijo, da so gospodje v „Slovanski zvezi*' odklanjali obstrukcijo izrecno izgovorom, da niso smeli spraviti volilne reforme v nevarnost. S tem so že izdali sovražnikom našega naroda, da raje
tiskani v Genevi in Curihu in utihotapljeni v Rusijo, obetajo 65.000 rubljev tistemu, ki umori carja, polovico te svote pa za glavo carjeviča. V proglasu ni rečeno, kdo da plača in kje bo izplačana omenjena svota. Na koncu pravi proglas : Bodi gotov, da bo svota izplačana v treh dneh tebi, oziroma tvojim sorodnikom, ako pogineš izvršivsi ta slaven in junaški čin. Pojdi in osvobodi nas carizma in ustala Rusija te bo blagoslavljala.
Ruska vojna sila v Vztočni Aziji.
Rusija ima v Vztočni Aziji 48 pešpol-kov, 111 eskadronov in 70 baterij, potem še ženijske in trdnjavske čete in njihov tren ter še več dragih manjih oddelkov. Vsa ta vojaška sila je vsaki čas na razpolago.
Drobne politične vesti.
— Prihod princa Jurija v Atene. Iz Aten poročajo od 26. t. m.: Danes zjutraj je dospel semkaj princ Jurij. Na kolodvoru so ga vsprejeli prestolonaslednik, ministri, zastopniki vnanjih držav in velikanska množica ljudstva, ki mu je priredila viliarne ovacije. Slišati je bilo klice: „Živela aneksija !"
Srbsko posojilo. Iz Belegagrada poročajo : Srbska vlada se je bila pričela po-
doprinesejo vsako žrtev, nego da bi! ga jati v Parizu radi posojila v znesku 150
volilna reforma padla ! To pa je ravno toliko, kakor da bi rekli sovražnikom : Nič se nas ne bojte, saj ne mislimo tako hudo ! ! Je-li to resna taktika ? In tudi dne 25. je načelnik „Slov. zveze* sam v utemeljevanju ravnokar prijavljenih resolucij izustil besede : „Slovenski poslanci bi torej storili največo politično in narodno napako, ako bi z obstrukcijo hoteli preprečiti volilno reformo".
Ne oglašam se, da bi se tu zavzemal za obstrukcijo, ali izrekal proti njej, ampak vprašati moram: v čem naj prav za prav obstaja, oziroma, komu naj imponira tista „vsa odločnost", ako se tako naravnost in 2e v naprej izjavlja, da se skrajno-odločnega sredstva ne bo ra-
milijonov frankov, toda brez vspelia, ker je francoska vlada izrazila željo, naj se pogajanja odgodijo, dokler se ne reši carinski spor med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Nemške banke niso nikakor hotele sodelovati pri posojilu, ker srbska vlada noče naročiti topov pri Kruppu. Tudi poskus s francosko-belgijsko skupino ni vspel, akoravno je bilo obljubljeno, da bo belgijska industrija v veliki meri sodelovala pri nabavljenju železniškega materijala. Sedaj skuša srbska vlada zopet, da najme posojilo v Parizu.
Albanski pretendent v Sofiji. Iz Sofije poročajo, da se mudi tamkaj albanski pretendent Aladri Castriodes. Prepotoval je baje Črnogoro, Dalmacijo in Srbijo.
bilo, da se bo le nekoliko protestiralo, a Govori se, da bi v slučaju vojne s Turčijo zaključek da bo — resignirano glasovanje ?! j zamogel priti na pomoč Bolgarski s 50.000 Z napovedanjem take „odločnosti" ne poma- i možmi.
gamo našim bratom na Koroškem, izlasti ne i D r« Stadler postane škof v
nasproti nasprotnikom, kakoršnje imajo Slovenci na naši severni periferiji. G. dr. Su-steršič naj mi oprosti, ali povedati mu moram, da tudi taka taktika, s kakoršnio se ob volilni reformi „Slovanska zveza" — „lovi" in brez potrebe predčasno izdaja svoje namene, je žalostna politična in narodna....
mi smo za volilno reformo smo odločili glasovati zanjo
i n
t t
nerodnost. Po mojem mnenju bi bilo dostoj-
slučaju ob vprašanju: kako se ima glaso- j neje in za ugled naše delegacije na Dunaju
vati glede spremembe volilnih; koristneje, da bi odkrito in moško izjavili :
•krajev?
To vam je, dragi rojaki, dvetretjinska
večina. Mislim, da tudi brez nadaljnjih komentarjev umevate sedaj, da absolutna in dvetretjinska večina pri spremembi volilnih okrajev ni eno in isto. Nasprotno. Stvar je relikega političnega pomena. To so videli
Dogodki na Ogrskem. Prenos Rakoczyjevih telesnih ostankov.
Kakor javljajo iz Budimpešte je prenos
Dj ak ovu. „Naše Jedinstvo" poroča iz Rima, da bo sedanji sarajevski nadškof dr. Stadler imenovan škofom v Djakovu; v Sarajevo da poj de pa sedanji pomožni škof v Spljetu dr. Palunko.
Domače vesti.
„Piccolova" zvijanja in zavijanja vspričo govora dr. Slavika proti ustanovitvi italijanske Sole pri sv. Ivanu.
Res, klasičen je „Piccolo" v svojem prizadevanju, da bi izbrisal veliki utis govora dr.a Slavika, oziroma, da bi storil, česar gospodje v mestnem svetu niso znali in niso mogli storiti : da bi opravičil ustanovitev italijanske šole pri sv. Ivanu !
Klasičen v nedoslednosti, to je : v spret-
Rakoczvjevih smrtnih ostankov v glavnem že ! lobro zakonodajalci na Angležkem in v Av-j določen. Številne deputacije bodo čakale pri nosti. s katero — bije samega sebe
po zobeh, je „Piccolo" že v svojem uvodu. Začenja namreč z zatrdilom, da na izvajanja dr. Slavika ni potrebno podrobneje odgovarjati. Podavši to izjavo, pa — začenja vendar s odgovorom, ki polni blizu eno veliko kolono italijanskega lista ! !
„Piccolo" bi hotel dokazati dr.u Slaviku, da ni imel prav, ko je hotel spraviti v zvezo ustanovitev italijanske šole pri sv. Ivanu in odklanjanje slovenske šole a „srcu Trsta". V ta namen je postavil „Piccolo*1 drzno trditev, da je italijanska šola pri sv. Ivanu zgolj šolska odredba, dočim je slovenska šola v mestu politična zastava (bandiera politica) ! !
Ali ste čuli ?! „Piccolo" naj nam enkrat pove, kedaj in kje smo mi lovili italijanske otroke v naše šole, da bi jih tu poslo-venjali ? ! Nikdar in nikjer ! Istotako jih ne bomo v mestno šolo, ako jo dobimo. M i zahtevamo slovensko šolo za slovenske otroke. Ali morejo Italijani reči kaj tacega o tistih italijanskih šolah, ki jih snujejo po naši okolici ? ! Ne morejo, ker notorično dejstvo je, da o tc italijanske šole love slovenske otroke z jasnim namenom da bi jih poitalijančevali! In še s kakimi sredstvi delajo to ? Z najnemoralnejimi • « podkupovanjem in terorizmom ! Kdor ima iskro čuta pravičnosti v sebi, naj nain od{ vori po duši: kje je „politiška bandjera" šoli: ali pri nas, ki hočemo imeti Šol za svoje otroke in ki nam niti na misel ne prihaja, da bi drugorodnim materam grabili nedolžne otročiče iz naročja, da bi uprizarjali lov na ptuje duše — ali pa na strani Italijanov, ki svoje šole po okolici na zvijačen in nemoralen način ter iz narodno političnih razlogov polnijo s slov. otroci ?!! Kdor ima le iskrico resnicoljubja in pravičnosti v sebi, naj sodi! Drzno nesramno čelo in drzno roko mora imeti torej oni, ki|si upa napisali trditev, da ustanovljenje italijanskih šol v slovenski okolici je le šolsko vprašanje, zahteva po slovenski šoli v mestu pa da je
„politiška zastava" !
Nu, naravno : kdor si upa pisati tako
drzne trditve, ta se ne boji pisati v naj-nesramnejših laži. „Piccolo" je namre« takoj za tem napisal debelo laž, da italijanski otroci pri sv. Ivanu ne morejo dobiti šolskega pouka nikjer drugje, nego v novoustanovljeni šoli, ker so mestne šole prenapolnjene, docim morejo slovenski otroci iz mesta prav lahko dobiti prostora v Šolah bližnje okolice, ki da niso prenapolnjene.
Vspričo svoje trditve, da so mestne šole prenapolnjene, naj nam „Piccolo" odgovori : da-li so napolnjene od samih italijanskih otrok? Ni-li v njih velik odstotek slovenskih otrok ?! Če so te šole tako prenapolnjene, zakaj pa ravnatelji toli radi vsprejemajo tudi slovenske otroke iz slovenske okolice? In resnica je. da ravno od sv. Ivana mnogo otrok zahaja v mestno šolo v ulico Kandler. Čudni možje to pri „Piccolu" ! Protivijo se ustanovitvi slove-aske šole v Trstu, da-si bi ravno ta šola odpomogla po velikem dela prav istemu nedostatku r italijanskih šolah, radi katerega tožijo v „Piccoluu .' Ustanove naj slovensko šolo v mestu in italijanske šole se jim precej izpraznijo. Slovenska šola v mestu ne bi bila torej nikak „didaktični luksus", kakor hoče trditi „Piccolo", ampak ustregla bi živi didaktično-pedagogični potrebi.
Preidimo k drzni laži ,,Piccolovi", češ, da slovenske šole v bližnji okolici niso napolnjene in da morejo tudi mestni slovenski otroci najti mesta v njih. To je res nesramna laž. Nu, ne treba se nam truditi z zavračanjem te notorične neresnice : saj je sam magistratni asesor Rozzo — in ta je menda tudi za „Piccola" verodostojna oseba — povedal, da je na teh šolali povprečno do 80 otrok v vsakem razredu. Sleherni pametni pedagog poreče gotovo veliko preveč, ako se hoče dosezati primernih učnih vspehov.
„Piccolo" jaše zopet tudi tisto določbo o 4 kilometrih, ali to določbo pušča „Piccolo" veljati le za slovenske mestne otroke. Itali-
»^crau II.
»EDINOST« štev. 268
V soboto, dne septembra L90»;
janoki otroci, kolikor jih je pri sv. Iranu, stanujejo blizu vsi tara okolo bošketa, od koder imajo le kakih deset minut hoda do mestne sole v ulici Kandler. Za te je torej predaleč in se jim mora ustanoviti šola. Slovenski otroci pa naj bi iz sredine mesta zahajali v veliko bolj oddaljene okoličanske šole !! Seveda laže „Piccolo", da mestni Slovenci stanujejo vsi na periferiji mesta, od koder imajo blizu v okoličanske šole. Ta trditev nosi na sebi žig lažnjivosti in niti ne treba odgovarjati nanje. Konstatiramo naj le, da samo nekateri odborniki pol. društva „Edinost", ki stanujejo notri v mestu, imajo nad 20 za šolo godnih otrok ! A neštevilo slov. uradnikov, trgovcev, obrtnikov in tudi delavcev, ki stanujejo notri v sredi mesta — koliko otrok imajo ti ? In kdo ne bi jih umel, ako imajo toii srca, ljubezni in usmiljenja se svojimi otročiči, da jih ob znanih tržaških vremenskih in prometnih razmerah nočejo pošiljati morda uro daleč v šolo ?
Nič manje lažnjiv ni „Piccolo" tam, kjer govori, kako da so Italijani pred davnimi leti milostno dali okoličanom šole. Ne bodite vendar tako neslar.i in ne brbljajte tako tja v en dan ! Tedaj ni bilo še sedanjega drž. šolskega zakona in zato niso bili Italijani prav nič ..uniči padroni" in niso imeli prav nič besede, ker v onih časih je vlada odločala o ustanovljanju šol.
Se eno prav grdo laž je zagrešil „Pic-colo". rekši, da so najviša sodišča odbila krivično zahtevo tržaških Slovencev. Marveč je resnica, da so najviše oblasti razveljavile rešitev nižih instancij radi pomanjkljivega postopanja in vprašanje še čaka na definitivno rešitev.
Zelo interesantna so „Piccolova" izvajanja tudi po tem. čemur so se modro... izo-
drugič za popa Milaša v Zadru. Kar pa je j trebo. Načrti so baje že eno leto na občini, ' naše somišljenike skoroda iznenadilo je bil to ia so se že oprašili. In menda jih kmalu pot Rybarev govor. Vprvi* se je naravnost začno miši glodati, ker se do danes še nihče brez povoda zaletel v klerus, v „rimsko po- ni potrudil v tem oziru. Seveda, g. Dekleva
gnila. Zakaj pa na ono pasažo
„Piccolo" ne odgovarja nič v Slavfkovem govoru, ki se
peča z I j u d s k i m štetjem, ki so je gospoda sedaj potajili, kakor zatajuje kaka dama iz „visokih krogov*4 svojeg.« — neligitimnega otroka ? ! Kjer bi bila polemika postala naj-interesantneja, je vzel „Piccolo" vode v usta in si zaprl govora dar.
A* zaključku očita -Piccolo" d.ru Sla-viku. da ni izbral najboljega momenta za te deklamacije o velikodušnosti in enakopravnosti. Dobro — jemljemo na znanje. Se pa zopet oglasimo, da vidimo, kdaj pride tisti „bolji moment", ko bodo gospoda hoteli biti res liberalni, pravični in moderni!
..Slovenec" piše: K tržaškemu shodu sc* nam piše iz Trsta: Kam je politika „Edinosti" prignala svoje tržaške somišljenike, je jasno pokazal zadnji slioi tega političnega društva. Za to, kar so tam sklenili ni nam dosti mar, ker tržaški advokati in znani špiritu s ngens tiskarne Edinosti" niso kompetentni v stvari, za katero so se šele sedaj zavzeli, ko so poslanci S. L. S. in primorski poslanci sami že zdavna zvršili svoje delo. Značilen je le ton. ki je vladal na tem shodu in ki mnogo več pove, kot sladke besede našega bourgeois dr. Otokarja Rvbara. Najprej je to slabo vplivalo, da so gospodje sklicali shod nekako pod moralnim pritiskom klik e. ki je cele mesece priganjala obmejne Slovence, naj obsojajo posl. S. L. S. in celo vol. preosnovo. Dan pred shodom je „Edinost1" v nekem dopisu psovala dr. Šušte r š i č a. „ki se še vedno poteguje za volilno reiormo" in hotela spraviti njegovo politiku \ nesoglasje z narodno voljo, ki baje noče take reforme. Ti gospodje, ki primorskim Slovencem dan na dan brezpogojno sugeriraju v „Edinosti1* svojo nezmotljivo politiko, naj bi bili preje na edino kom petentnem m e s t u i n n a edino pravi način povedali svojim last »i ni posla n-c e m, kakšno preosnovo „en detaii" si oni želijo in kako se jim njena izveditev zdi mogoča. Hubent suos episcopos! Na Dunaju sedijo njihovi poslanci, ki jim morajo težnje primorskih Slovanov biti dobro znane. Ni torej čuda. da od tega shoda ni bilo pričakovati nobene objektivne samostojne sodbe, nobene politične razsodnosti in takta. Grafen-auer in koroški mandat so bili le gola pretveza, da so se znesli nad poslanci S. L. S. in nad „kranjskimi farji", ki so tržaški inteligenci in napol narod, napol socialističnemu m o b n že od nekdaj trn v peti. Shod se je vršil kot vsi shodi političnega društva -Edinosti". <Tovoril. sklepal in ogorče ral se je dr. Rvbar, isto je ponavljal njegov alter ego Mandič, ljudje so pa pritrjevali in kimali. Kajti, kaj ni vse tem „Edinja-Šem" prav! Danes so zavzeti za politično, jutri za kulturno edinstvo z Rusi: sedaj za Karagjorgjeviča, za katoliškega Strossmaverja.
litiko" in modroval o „veri' za vse surovosti, za ves ski ton, ki je vladal na tem shodu in spremljal njegov govor, ne da bi ga bil zavrnil, popolnoma od kraj a do konca odgovoren! Radovedni smo le, ako bo prevzel ta sladki in gentlemanski advokat, ki se nikoli nobenemu ni hotel zameriti, to odgovornost nase! Volilna preosnova nima z Naglom prav nič opraviti, z Rimom pa še celo nič ! In v kakšni zvezi je „Susteršičev načrt" s tisto frazo o „veri, ki jo rešujejo Slovani, ki pa ne rešuje Slovanov*', s to frazo, ki čisto označuje dr. Otokarja Rvbara, efektnega govornika, pa nekoliko zme denega misleca? No, za kulisami se več izve. Tudi dr. Rybar ni bil dovolj diplomatičen. Ves njegov govor je bil v prvi vrsti, po tonu pa še posebno naperjen proti katoliškemu gibanju v Trstu, ki bi gagospod doktor tako radsu-verenno ignoriral, pa ga ne more. V drugi vrsti je dal doktor duška tistemu sovraštvu, ki napolnjuje tržaške Slovence, ki so hodili v šolo k „Edinosti", do „Kranjcev". To je cela psihologija shoda. Nikdo ni protestiral proti nečuvenemu psovanju cele stranke na Kranjskem, ki je v enem tednu za primorske Slovence storila več, kakor vsi njihovi advokatje in koncipijen ti v celih dvajsetih letih, v katerih jim niti ene šole niso priborili. Resolucije tega shoda so efemernega pomena, raz-por pa, ki so ga tu zborovalci s takimi sirovimi psovkami brez povoda proglasili, bo trajen. Komu v škodo, bomo videli!
Strašna žrtev istrsko-italijanske ka-more. Pod tem naslovom piše „Naša Sloga" povodom smrti pok. dr.a Ivana Krstiča : Ko-likokrati smo mu zaklicali v našem listu: „Ali ne veš nesrečnež, da Bog ne plačuje vsake sobote" — ali ko smo mu tako klicali, nismo slutili niti od daleč, da bi ga moglo plačilo tako hitro doseči in da bi to plačilo bilo tako grozno. Takega plačila bi mu ne mogel za-želeti niti najhuji njegov sovražnik. Kako grozna je ta plača ? ! Izgubiti največi dar božji, luč božjo, razum, pamet ter odseliti se na drugi svet v tem stanju ! Ali more biti veče, strašneje usode ? ! In taka, toli grozna usoda je zadela nesrečnega dr.a Ivana Krstiča.
Da. bil je nekdaj dober, oduševljen, stra-steu Hrvat, ki je branil Hrvatstvo samokresom v roki na oni Reki, ki ga je prav radi tega izgnala s svojega teritorija, a ga kasneje kakor odpadnika in italijanskega plačenika obojeročje vsprejela. Grozna usoda tega nesrečneža hi morala spametovati tudi tiste njegove nekdanje prijatelje in naslednike v Istri, ki so se podali v službo italijanske gospode ali iz grdega koristoljubja, ali vsled užaljenja in radi kljubovanja. Posebno ona četa Dal-matincev. svečenikov in posvetnjakov, ki silijo v italijanske verige mukotrpnega istrskega Hrvata, bi se morali osvestiti ter tužnemu bratu nuditi roko pomočnico, da se reši iz težkih okov robstva. v katere so ga tudi oni pomagali kovati. Ako teh naših bratov ne spameti strašna usoda njihovega sodeželana, potem jih ne more nič več pretresti, ali vedo naj razni Marchi, Nikoliči. Buzoliči, Matiči itd., da Bog ne plačuje vsake sobote in da peva pesnik-prorok :
„Prošteno je svima svima,
Zulumčaru ubojici,
Prošteno je griešnicima
Samo nije izdajici!"
Na svežem grobu Ivana Krstiča, te grozne žrtve istrsko-italijanske kamore, kličemo tudi mi bolne duše : Veliki Bog, bodi mu milo-stljiv ! !
Podgrad v Istri. Nedavno je bilo čitati v „Ediuosti", kako se Podgrad lepša. Res je, da se je zadnja leta nekoliko storilo
in zato je on zna dobro kože kupovati — a za županska f a k i n - opravila nima menda ne smisla, ne volje.
Ako vzamemo, da bi vodovod stal K 50.000*—, smemo pričakovati državne podpore V« j to Je K 25.000*—, deželne x/4, to je K 12.500*—, na občino bi torej odpadlo K 12.500*—. Res je lepa svota to, a delavnim močem posrečilo bi se gotovo isto še znižati in razdeliti jo tako, da bi nihče ne bil preveč prizadet. Podgrajska posojilnica, ki je veliko koristila v splošnem našemu okraju, gotovo ne bi odrekla svoje pomoči ; ravnotako bi se dalo dobiti nekaj denarja od zavarovalnic. Vrhu tega pa bi še ves drugi od države in dežele dani denar prišel zopet v korist našim ljudem samim, ki bi z delom, vožnjo itd. zaslužili lepe svote.
Kakor razvidno iz navedenega, dobil bi Podgrad na ne prav težek način prepotreben vodovod, kar bi privabilo zopet tujce v naše kraje in s temi bi se Podgrad razvil.
V drugi vrsti je potrebna Podgradu nova, veča cerkev, za katero je nabranega denarja že blizu K 40.000*—. Tudi ta bi prinesla Podgradu živahnejši promet, posebno trgovcem in gostilničarjem, a tudi prebivalstvu, ker bi svoje pridelke lahko doma dražje prodajali, mesto da jih nosijo sedaj v Trst in na Reko, in jih morajo dostikrat oddati za neprimerno ceno.
Mlina na daleč na okoli ni nobenega. Temu bi se dalo odpomoči na prav lahek način. Na starem gradu n. pr. je veden veter, in mlin na veter, bi jako koristil okoliškim vasem, to je : Račice, Sobanje, Podbeže, Hru-šica itd. Za to se ni nihče še zavzel — in ako ni najti posamičnika za to, bi se lahko ustanovila zadruga z majhnimi in večjimi deleži, s katerimi bi se sezidalo poslopje in nabavila oprava. Ta mlin bi lahko — izvzemši nekaj dni v letu — vedno mlel, ker na visokem hribu piha vedno dosti močan veter.
Razsvitljava po trgu bi bila jako na mestu z ozirom na razne urade in veliko število uradnikov. Pred „Nar. domom" stojita sicer dve privatni svetilki, pa ti navadno le temno svetita.
Z novim letom pride baje v Podgrad c. kr. finančna straža kakih 5—0 mož, nadalje se naseli tu (z ozirom na novo telefonsko zvezo med Reko in Trstom) brzojavni preglednik. Zastopane bomo torej v kratkem imeli vse stanove in urade in naša skrb mora biti, da z raznimi napravami odpremo Podgrad tujemu svetu, ki bo rad prihajal v vročih poletnih dneh v naše senčne gozdove uživat hladen zrak. — Zatorej nikar ne rok križem držati!
Dopuščenje prilepljenja slik na omotih, poštnih spremnicah in poštnih nakaznicah. V tuzemskem prometu je dopuščeno prilepljati slike na omote (izvzemši one, ki vsebujejo denar, vrednostne listine ali dragocenosti), nadalje na poštne spremnice in poštne nakaznice.
Kakor ona na pismih, morajo se tudi ta prilepila od poštnih znamk in kolekov po obliki, barvi in ostali opremi očividno razlikovati in biti popolnoma pritrjena.
Na omotih je njih poraba dopuščena le v toliko, v kolikor radi tega ne trpi razloč-nost naslova in ne ovira poštno-uradnili pri-Iepkov in zapiskov.
Pri poštnih spremnicah in poštnih nakaznicah dopuščena so slična prilepila le na odrezku, odmerjenem za pismene prijave, v velikosti, da tega odrezka ne presegajo ; ako se jih pa namešča na prednji strani, mora ostati prostor za naslov odpošiljalca.
Tržaška statistika. V tednu od 16. do 22. t. m. se je v tržaški občini poročilo 35 parov. Rodilo se je 111 otrok, in sicer 65 moških in 46 ženskih (med temi 16 nezakonitih). Umrlo je 93 oseb, 50 moških in 43 ženskih (med temi 25 pod enim letom).
Ne le 150, ampak 155*4 km je pre-
v tem oziru, a le nekoliko. Storiti bi se dalo še dosti, kar bi bilo gotovo v korist ne samo Podgradu, ampak vsej občini in okraju. Žal, da nam ravno toli potrebne sloge manjka. Kar je eden storil, že drugemu ni prav. In ako je kdo sprožil kako pametno misel, že se jej oglašajo nasprotniki, ki jo dušijo, preden je prišla do izvršitve. Priznati pa si moramo, da smo preveč leni. O letošnji suši vozili smo si vodo po uro do uro in pol daleč; pa še
hodil Francoz Eugene Buer, in sicer v samih 20, mesto v 24 urah.
V včerajšnji „Edinosti" smo poročali,
da je 4 minute pred 3. uro zjutraj odšel 16.
pot iz Trsta v Barkovlje in nazaj. A ko ob 8. uri in četrt prišel 21. krat nazaj Trst, mu je srce toli silno utripalo, da ; mogel dalje. Sicer je 011 hotel še nadaljevati A neki zdravnik, ki je bil slučajno v karan, „Alla Stazione" in ki ga je preiskal, mu u svetoval, naj odjenja. ker sicer bi znal t napor imeti zanj hudih posledic. Francoz, i je čutil tudi, da ga zbada pri srcu, so vdal zdravnikovemu nasvetu in odjenjal.
Računali so, da je od kavarne „Ali Stazione** pa do tram\vayske postaje v Bar kovljah le 3 kin poti. Včeraj popoludne j pa v nekterih navstal dvom, da li ni raonl, ta pot kaj več dolga. Neki inženir je pa h< tel pot točno zmeriti. Res se je spravil na to delo, a rezultat tega dela je bil, da je od kavarne „Alla Stazione" pa do tramwajsk postaje 3*7 km, torej tja in nazaj 7*4 kui Prehodivši torej to pot 21 krat tja in naz;i,i je Francoz Eugene Buer prehodil 155 Li lometrov in 400 metrov, in sicer v 20 *ra in četrt.
Mlademu Francozu — ima namreč .v le 26 let — treba res priznati, da ima <!<> bre noge in še bolja pljuča.
Samomor. 49-letni težak Anton Zenaaro stanujoči v ulici sv. Silvestra št. 3, je včeraj o poludne se samomorilnim namenom izpi! precejšnjo množino karbolne kisline. Zdrni nik, ki je bil pozvan na pomoč, ga je naši-1 že mrtvega.
Kolodar In vreme. Danes: Arhanget M hftel ; Bogomir; Voja. — Jutri: Hijeronini, spo znavalec; Stedrag; Jekioa. — Temperatura včeraj: o, 2. uri popoludne 19® CelBius. — Vreme TČern lepo.	_
Društvene vesti in zabave.
Veselice, ki jo priredi „Posojilno in konsumno društvo" v Dekanih jutri, dne 30 t. m. v korist ubožniui učencem, sc udolež korporativno pevski zbori iz S p o d n j Š k o 1' i j e (!), iz Plavij in pevsko dru&tv „Slovenija" iz Srednje Škofije, ki nastopi pesmama „Domovini" in „Vojaška kora«" niča".
Ker je namen veselice tako blag, nadejati se je obilne udeležbe od blizu in daleč. Veselica se bo vršila ob vsakoršnem vremenu.
Vspored: 1. „Naprej", godba. 2. VoL-rič : „KviŠko bratje !fc poje dekanski moški zbor. 3. „Domovini", poje „Slovenija" i/ Srednje Škofije. 4. ,.0 glasbi in petju'4, po učni govor. 5. Adamič : „Ptička", poje dekanski mešani zbor. „Vojaška koračnica", poje „Slovenija". 7. „Moja domovina", de-klamuje učenka Marica Luša. H. pl. Zajr „Nočni stražari", poje dekanski moški zbor 9. Po pol urnem prenehljaju ples in svobodna zabava.
Vstopnina na veselico 30 stot., k ple->i<
80 stot. za osebo.
„Učiteljsko društvo za Trst in okolico" vabi vse svoje člene na društveno zborovanje, ki bo v četrtek, dne 4. oktobra t. !. ob 2. uri in pol popoludne v šolskem poslopju na Opčinali s sledečim dnevnim dom :
1. Poročilo o „Zavezinem" zborovanj«. 2. Peticija na vlado glede učiteljskih imenovanj. 3. Razni predlogi.
1 Razne predloge je naznaniti pismeno v
društveno pisarno, ulica Giorgio Galatti najkasneje do prihodnjega torka. — Gestji. dobrodošli.
„Zveza uslužbencev c. kr. javni* skladišč v Trstu" priredi jutri v nedelj« ob 10. uri predpoludne v delavskem domu * ulici Boschetto (II. nadstropje) javen shod z dnevnim redom : Diskusija o predložitvi ultimatuma.
Vodstvo „'Tržaškega podpornega in bralnega društva" v Trstu vabi svoje odbornike, namestnike in odbornice na slikanjt-katero se bo vršilo pri sv. Ivanu v „Narodni dom" dne 30. t. m. po 2. uri popoludne.
Bratje Sokoli!
Redna telovadba pričenja s prihodnjim tednom. Telovadili bodo: Naraščaj v sredah in sobotah od 3—4. popoludne ; starejši bratje v ponedeljkih in petkih
Trsta v Barkovlje in nazaj še 9 krat, a časa je imel v to le še 8 ur. Videči, da je že nekoliko zamudil, je začel silno hitro hoditi, kakšno, blatno iz potoka ! To se pa navadno Hitel je tako, da je do 8. ure in četrt, to je ponavlja vsako leto in ni se še našel v Pod-i v štirih urah in 15 minut prišel petkrat tja gradu človek, ki bi začel resno misliti in de-j in nazaj. Prištevši teh 5 k prejšnjim 16, je lovati za vodovod — to našo življensko po-i bil torej do 8. ure in četrt prehodil 21 krat
krat v Barkovlje. Ob 4. uri točno je pa odšel 10d 7—8. ure zvečer; redni telovadci iz Trsta 17. krat. Imel je torej — računaje|v ponedeljkih, sredah in petkih od 8. ure in pot tja in nazaj 6 km — prehoditi pot iz poi do 9. ure in pol.
Dijaki se pridružijo starejšim bratom in rednim telovadcem, tako namreč, da telovadijo mlajši in oni, ki nimajo časa zvečer, s starejšimi brati, a v posebni vrsti, večji pa z rednimi telovadci skupaj.
Vpisovanje naraščaja in dijakov : prihodnjo soboto od 4.—5. ure popoludne v telo-
V soboto, dne 29. septembra 1906
»EDINOST« štev. 268.
Stran III
vadnici in potem vsako telovadno uro neposredno pred začetkom telovadbe.
Gospodarstvo,
Zadružne Zveze.
Zadružna ideja se je žirila v novejšem času jako bitro. Navstale niso samo posamične /adruge, ampak celo združenja zadrug r zadružne zveze ali osrednje zadruge. Te so navstale na ta način, da so posamične zadrugo smatrali kakor juridične osebe, ki so potem pristopile kakor členice k zvezi. Seveda so dvomili sprva, če se smejo juridične osebe (društva, občine, uradi itd.) podobno fizičnim osebam vsprejemati kakor udje v zveze. Kazna sodišča so bila v mnogih slu-ča-jili ravno nasprotnih misli in so menila, da v smislu zadružnega zakona juridične osebe ne morejo pristopiti k zvezi; zato razna kreditna društva različno postopala v tej točki. Nekatere zadruge so vsprejemale juridične osebe ter jim dajale posojila, druge zopet ne. Zato deželna sodišča večkrat niso hotela registrirati zadrug, ki bi imele obstati iz juridičnih oseb. V spominu nam je še slučaj trgovskega društva „Merkur" v Celju, ki v,- v bled takega razlaganja zadružnega zakona ni moglo ustanoviti. Kako vlada meni o tej točki, se dolgo časa ni vedelo. Ko je pa pri-,el takozvani revizijski zakon od 10. junija 1903. na svet, se je izprevidelo, da vlada dovoljuje juridičnim osebam pristop k zadrugam, ,<ajti najimenitnejši dogodek na zadružniškem polju v zadnjih letih je zakon od 10. junija 1903.. zadevajoči obligatorično revi-z i j o pridobninskih in gospodarskih zadrug in društev. S tem zakonom se začenja nova doba \ zgodovini avstrijskega zadružnega živ-ienja. Na podlagi tega zakona so pridobnin-,ka in gospodarska društva dolžna svojo ravo in poslovanje v vseh strokah dati revidirati po zato zmožnem revizorju, ki pa ne ■>:!: biti člen iste zadruge, oziroma društva.
Zveza, ki odgovarja vsem tem zahtevam, mora biti zmožna, da za svoje člene sama naroča revizorja. To potrja ministerstvo notranjih stvari, če je zvezin obseg razprostrt ez več dežel, drugače deželna vlada.
Z i društva ki ne spadajo k nobeni zvezi, i revizorja politična oblast tistega kraja, 1 : - r :.e,<> svoj sedež ; za zadruge, ki niso v nobeni zvezi, pa trgovsko sodišče.
Zveza naj bo sestavljena na podlagi zakona od l-~>. novembra 1867.. ali pa na podlaci /ak^na od 9. aprila 1873., in njej naj < revizija členov glavni smoter. Zveza, kije -c-tavl-.-na ua podlagi zadnjega zakona, sme .raven tudi negovati skupne koristi svojih lenov. kakor tudi vplivati na njihove trgovske odnošaje med njimi in med zvezo. Dt u--iik namenov ne sme imeti.
Zveza mora obsezati tako število zadrug •.i društev, da jej bo zagotovljeno vspešno '• iovaire. Tej zahtevi je ustreženo, če zveza j- . najmanje 50 zadrug (društev), ali vse r\i\ig>' (vsa društva) v deželi z enakimi go-.■od;u -liiini nalogami in z enakim opravilnim -zikoi; . \/. zveznega ustava ali zveznih pra-i a biti razvidno, da je zveza zmožna ;oš< i pregledni dolžnosti ; sosebno ima vezni u-tav (pravila) dolžnost, ustanoviti ezno oženil e ter obsezati določila o po-ivljei: u preglednika in pa o kakovosti in /-••/i:: pregledov. (Tako govori zakon).
V Avstriji je bilo že koncem I. 1902.
.adružnih zve/, ali osrednjih zadrug. Od i ih bilo 25, ki so se bavile z denarno • e so potemtakem registrirane za-insge. Miri so imele revizijsko pravico ; 10 o^rc.Iiiiiii zadrug je bilo takih, ki so bile t;novMi" le po društvenem zakonu od 15./11 >o bile dobile revizijsko pravico. Od ■e-h 1"» zadružnih zvez je bilo 16 nemških,
-kiii. •"» slovenskih, 3 italijanske, 2 poljski. 2 jualoruski, 1 romunska. Od slovenskih :adružnih zvez imajo letos (190H) že 3 revi-ij«ko pravico : Celje, Ljubljana, Gorica. Ce • "ii tr/.aška zadružna zveza že deluje, nam ;ii znano. Čuli smo pa, da se utegne Gospodarja z veza" v Puli preustrojiti v „za-'ružno zvezo" po izgledu zadružnih zvez v Ljubljani. Celju in Gorici.	L.
Razstava ječmena bo vršila letos na Dunaju od 30. septem-a do 7. oktobra. Prijavljenih je na razstavo •r n.: 1 ti-oč pošiljatev ječmena. Izlasti se rova- i zanimajo za to razstavo.
Razne vesti.
*	Srbska princesinja Jelena, hči kra-•'i Pt;lta. se teh dni poda v Rim obiskat
..:;ait-ko kraljico, svojo teto.
*	4C-1etnica srbskega lista. Dne 7. ktvbra t. 1. praznuje novosadski list „Za-
stava", glasilo srbske radikalne stranke, svojo štiridesetletnico. O tej priliki izide list v praznični obliki.
*	Papež hoče zmanjšati število postnih dni in vigilij. Rimska „Tribuna" poroča, da papež priobči v kratkem pismo, s katerim zmanjša število postov za vernike vsega sveta. Temu pismu pripisujejo veliko važnost, češ, da pomenja to zmago modernih nazorov nad starimi zapovedmi cerkve.
*	Češkim Sokolom so povodom njihovega obiska na Cetinju cetinjski meščani poklonili v dar bojno opravo Črnogorca in sicer : 2 srebrom okovani pištoli, jatagan, puško, plašč, torbo in gosli, ki jih črnogorski vojak težko pogreša. Ta zanimivi dar so češki gostje vsprejeli z veliko radostjo.
*	Viharji in poplave v Ameriki. List „Daily Telegraph" poroča iz New-Yorka: Grozen vihar divja ob Atlantski obali od Norfolka do Meksikanskega zaliva. Glasom dospelih prvih vesti je silna plima poplavila New-Orleans in tudi Galveston. Pozneje vesti poročajo, da ni vihar provzročil veliko škode, akoravno je bila poplavljena vsa okolica med mestom in morjem. O silnih nalivih poročajo tudi iz drugih držav.
*	Čitanje časnikov zdravilo. To zveni nekako čudno, ali vendar je tako. Na Angležkem priporočajo glasoviti strokovnjaki čitanje časnikov tistim, ki so prenapeti duševnim poslom. Prvi med temi prijatelji novinstva, ki mu imajo novine zahvaliti ta poklon, je preds. „društva zdravstvenih nadzornikov" sir James Crichton Brown. On posebno priporoča čitanje časnikov za tipične moderne bolnike, ki bolujejo na nervozni utrujenosti ter pravi: S popolnim prepričanjem moram izjaviti, da so novine z vsemi svojimi pomanjkljivostmi vspešno sredstvo za vzdrževanje našega zdravja. Oni so protilek proti delu, ki napenja živce, iste odpirajo kratkovidnim svetovno obzorje, iste nam dajejo lahko prebavljive duševne hrane ; in ako bi se našlo koga, ki bi hotel odpraviti novine, ta bi moral povečati — blazniee.
Zasedanje porotnega sodišča.
Radi zločina težkega telesnega poškodovanja.
Včeraj se je vršila kazenska razprava proti 20-letnemu težaku Rudolfu Kert, doma iz Trsta, in sicer radi zločina težkega telesnega poškodovanja, izvršenega dne 15. febru-varja t. 1. na osebi 22-letnega težaka Henrika Strassnerja.
Razpravi je predsedoval sodni svetnik Pederzolli, a votanta sta bila sodni svetnik Codrig in sodni tajnik Rismondo. Obtožbo je vzdrževal sam državni pravdnik dr. Zenko-vich, a branitelj toženčev je bil dr. Ga-sparini.
Bilo je dne 15. februvarja t. 1. Toženec Rudolf Kert, Henrik Strassner, Benedikt Ro-tarovicli in Gustav Garusa so bili skupaj v krčmi „Alla bella Venezia" v zagati del Pane. Navstal je bil mej Strassnerjem in Garuso spor. Radi tega jih je krčmar spravil vse na cesto. Garusa in Strassner sta se začela na cesti pred krčmo pretepati. V tem je pristopil k njima Kert in takoj za tem se je Strassner zgrudil na tla : imel je dve jako težki rani, ki sta mu bili zadani z nožem v levo stegno. Zdravniki so izjavili, da sta rani nevarni ter da bo Strassner vsled istih ran pohabljen.
Poleg tega je pa moral Kert odgovarjati radi prestopka poskusa tatvine, ker je dne 28. januvarja t. 1. v krčmi „Al buon Dalmata" skušal nekemu Andreju Vernieru ukrasti žepno uro, — in radi prestopka, ki ga je zakrivil s tem, da je o isti priliki žalil službujočega redarja Spiridijona Mariniča, ki ga je bil aretoval.
Na včerajšnji razpravi je toženec Rudolf Kert — ki je čakal razprave v s%*obodi — tajil vse : i da je ranil Strassnerja, i da je skušal ukrasti uro Vernieru. Priznal je le, da je žalil redarja, ko ga je isti aretoval radi tega poskusa tatvine, kar pa je storil ravno zato, ker ga je redar aretoval po nedolžnem.
Zaslišanih je bilo ti prič ; mej temi tudi ranjeni Strassner. ki se po 7 mesecih še ni oporavil in je vsled dobljenih ran ohromel. Ta poslednji je zahteval kakor odškodnino 5 kron na dan. dokler ne ozdravi popolnoma in pa 1000 kron za prestane bolečine.
Iz izjav vseh prič in iz vseh okolnosti so porotniki dobili prepričanje o Kertovi krivdi glede zločina težkega telesnega poškodovanja in o prestopku glede žaljenja redarja ter so na obe dotični vprašanji potrdili soglasno, dočim so s sedem glasovi proti pet zanikali na vprašanje glede prestopka poskusa tatvine.
Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Rudolfa Kerta na 2 leti in pol težke ječe, v plačilo treh kron na dan Strassnerju, dokler isti ne ozdravi ter v plačilo 1000 kron istemu za prestane bolečine.
Brzojavne vesti.
Prenos Rakoczy-jevih ostankov.
BUDIMPEŠTA 28. (Ogrski biro). Mini-sterski predsednik dr. Wekerle je obvestil prebivalstvo glavnega mesta, da dospejo smrtni ostanki Rakoczy-ja in Tokiilv-ja v Budimpešto, dne 28. oktobra t. 1. Se zvečer istega dne bosta krsti z ostanki Rakoczy-ja in Toko-lily-ja prepeljani v Košice oziroma v Kesmark. Nesreča na železniški postaji v Juden-burgu.
GRADEC 28. O nesreči na železniški postaji v Judenburgu je zvedel c. kr. kores-pondenčni urad od prometnega nadzorništva južne železnice nastopne podrobnosti. Danes zjutraj ob 7. uri 44 min. je trčil osebni vlak št. 38 v Judendorfu na tovorni št. 139, kije stal na tiru.
Vsled tega so bili 3 potniki težko, osem pa lahko ranjenih. Od vlaka št. 33 so lokomotiva in deset vozov več ali manj močno poškodovani ter so skočili s tira. Nesrečo je zakrivil čuvaj, ki ni bil prav nastavil premičnic. Težko ranjeni so : Ivan Kowald komisar finančne straže iz Gradca, Karol Singer, trgovski agent iz Dunaja in Viktor Martin, adjunkt bosansko-hercegovskih železnic. Avdijenca pri sultanu.
CARIGRAD 28. Danes je sultan vspre-jel v avdijenci nadvojvodo Karola Štefana in poslanika grofa Calice.
Picquard — divizijski general.
PARIZ 29. Uradni list objavlja, da je brigadni general Picquard imenovan divizijskim generalom.
f Vojvoda Karol Croy-Dulmen.
BUDIMPEŠTA 28. (Ogr. biro). Vojvoda Karol Crov-Dulmen. svak nadvojvode Friderika, je na gradu Karapaucsa [županija Pe-čuhj umrl. Truplo prepeljejo v Bruselj. Vihar v Floridi.
NEAV-JORK 28. Vsled zadnjega silnega viharja so bile v Pensacoli (Florida) poškodovane skoraj vse hiše. Mnogim hišam je vihar odnesel strehe. Mnogo parnikov in jadrenic so valovi vrgli na suho, ter se sedaj nahajajo po ulicah. Skoda, ki jo je vihar provzročil v Pensacoli znaša 2 milijona dolarjev. Ustaja na Kubi.
LONDON 28. „Morning Post" poroča iz \Vashingtona, da bo prva divizija operacijske armade močna 8200 mož, za slučaj da bodo Združene države primorane na Kubi posredovati. Poveljniki posamičnih četnih zborov so že prejeli tozadevna povelja. Za prevažanje čet je že preskrbljeno. Izdano je baje tudi že povelje za mobilizacijo drugega ekspedi-cijskega zbora, ki bo enako močan.
Predsednik Palma obolel.
FRANKOBROD 28. „Franfurt. Zeitung" poroča iz Nevr-Jorka, da je kubanski predsednik Palma obolel in da se poda na deželo na svoje posestvo.
Papež in francoski zakon o ločitvi.
PARIZ 28. „Gaulois" je priobčil razgovor svojega dopisnika s papežem o zakonu o ločitvi: Papež je izjavil, da je storil svojo dolžnost, kakor sta mu jo narekovala blagor cerkve in s poštovanjem pred katoliškim naukom. Papež je nadalje rekel, da se v Rimu vse pozabi in odpusti, ako francoski zakonodajalci popravijo svojo zmoto. Ako bodo pa iskali vojno, tedaj najdejo branitelja kršćanskoga nauka in pravic cerkve, ki bo iz vere crpil največo eneržijo.
Papež je nadalje še izjavil, da dokler zbornica in senat ne skleneta potrebnih zboljšanj, s katerimi bo zajamčena nedotakljivost cerkvenih pravic, dotlej ne vsprejmejo zakona o ločitvi ni Vatikan ni katoliki.
1 xxxxxxxxxxxxxxxx
M ovo kons. društvo v Barkovljah
priredi
jutri 30. septembra t. I.
KONCERT
v proslavo
n Obletnice svojega obstanka ■
v svojem sedeža
v Barkovljah (za velikimi žel. mostovi) Na koncertu svira Wagnerjeva godba.
Začetek ob 4. url pop.
Vstopnina prosta
Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR
„Novega Konsum. društva".
X3000CXXXX500CXXXX
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejema y ' ^Tnseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti 5t. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od J. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost14
Josip Oppenheim
švicarski kronometer in urar
priporoča svojo bogato opremljeno zilogo
pravih švicarskih ur
najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah.
Specijalist v popravljanju prav malih ur za gospe in starih hiš .ih ur.
ulica della Jarriera vecchia 35 (nova palača)
Govori se tudi slovensko.
Mn ni«Arloi ca • ena hiša v ulici S. na prouaj bO . cilino s 150 sežnji zemljišča; dve hiši v isti ulici z 2G0 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča; zemljišče v ulici del Eremo, voda iz Brojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za 11 let, vrt voda. plin, ob glavni cesti. - Obrniti seje na
H u s i j a.
BEROLIN 28. Tukaj se govori, da je veliki vojvoda Hesenski, svak Nikolaja II., ki je te dni odpotoval te dni v Rusijo, svetoval carju, naj se s svojo rodbino poda v Ko-danj.
PETROGRAD 28. „Petersb. Zeitung" javlja, da je v carskem dvorcu v Carskojem selu nastal požar, ki je upepelil vse poslopje. Sumi se, da je bilo zažgano navlaž.
Borzna poročila dne 25. septembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.07VS—19.10l/5, angležfc* lire iv — do —. London kratek termin K 240.30 —240.30
Francija K 95.35--95.55. Italija K 95.42—.—95.65 —
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.42—117.60. nemški bankovci K —.—•— -avstrijska ednotca renta K 98.£5— 99.95, ogrsk: kronska renta K 94.70—95.—, italijanska renta K
(Dalje na 4. strani).
TRST, Corso št. 22, II. nadstr.
Zaloga tu- in mimM m špirita in litarje?
in razprodaja na dobeio in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via deii'Acque štv. 6. (nasproti Eale Crttrsll). Vflik izhor francoskega šampan'ce, penečih dezertnik italijanskih in avBtro-ogrskih vin. Bordeaus, B»r gunder. renskih vin, Mosella in Chiauti. — Runa, tocjak, razna žganja ter posebni prirftui tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka uaročba te takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ia franko. — Razprodaja od pol li'-ra naprej.
Prva avtorizovana agencij a za posredovanje „Gambri-
mio" (Prima autorizratta aganzia di me-diazione „GAMBRINUS4) v ulici Far-neto št. 10, II, nadstr., se priporoča gospo-dom SW gostilničarjem in krčmarjem ki žele kupiti ali prodati gostilne, krčme in pivarne v mestu ali okolici, ki iščejo najem nike ali drugo osobje. oziroma zaloge, naj se obrnejo edino !e na omsnjano agencijo.
MAHIO JSSURUPJ.
s	__^
|- ion o 11 oiioiioiioiiouoiiononoi
i?!--
jo j Tovarna pohištva
11 ^IsksanSer £evi Jtai
ulica T*sa štv. 52. n (lastni teša).
ZALOGA:
?mzzn HCSHRIO (Šolsko poslopje). j|
' Cdit«, da *• nt toatl noben• k«nkureno«. ir
Srrejemajo fle vsakovrstna dela tudi po F ; »mmmmc: £Oft»bnUi načrtih. **cccocooce j?
TM oomlk brosylo6mo trn fratk« J?
lOilOllOilOllOC' I O »' o'' o' 11 o'' o»
I ^ i
; i !! ' j
Podpisani naznanja Blavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je njegovo prejšnjo na Korzu štev. 2 obstoječo trgovino
z delikatesami in prekomorskim blagom
preložil
v ulico Cavana št. 13
(nasproti škofijski palači)
Ker je nova trgovina povečena ter vedno svežim ter najboljšim raznovrstnim blagom opr» mijena, nadejam se mnogobrojnega obiska udani ^nlOKt Jlirlail. TELEFOI 1002 (Utot&ko m nasprotni strani). -
Ftran IV.
EDINOSTc ŠLev. 268
V soboto, dne 20. septembri: 190.
—.— —.—, krfdii.ne akcije K 673.50 — 675.50,
ieifFi.iee K 617.--67d.— — Lcmbardi K
mSm--185— Llovdovs ckciie K 782— 790.—
gre^i. e Ti«a K 331.75—/35.75, KrcrVt K — <?o 48«.—, Bcderkredit 18F0 K 3- CIO.—. Eo-drakro it 1F89 K 302,— 310.— . Tuišie K 100.— «o 162— Srbske —.— do —
Velike vinske stiskalnice rž&lunun**r*im*W- M n IsIžmsseSss
"vic, Trgovinska ulica 2.	1089
v najem
Dunajska. borza ob 2. pcp.
Di?avL.j dolg v r.apiiju r, r. n srebrn ▲vatrijs-ka rer.tft, v zlatu
r	v kronah V"
AvBtr. iDVCFticijr-ka renta Ogn-kc rt-p.tr. v zlatu 4°.t kronah 4D.
3t« p ii •
A krije narijonahie henke Kreditne akcije Locdcn, 10 Latr. IGO držav&ih mark 'Ai murk 20 frankov 100 it al. lir t"fsnr?ki cekin:
v cera.; 99.95 100.05 110.60 99.15 88.75 112.45 94.75 84.15 »779 — 672 25 240.25 117 40 t'3.43 19.101 S5.40 11^1
dane s i 00.— i 00.05 116.55 99J.5 88.86 112 40 94 80 84 20 1777.— 674.25 240.071 117 47 23.43
95.40 11 M
fpi! V Aid^vjfrni prirpdi fantovski S Kj O V rtjUo^M-tm v nedelja 30. *ei
klub nept'-m.
v narodno < krflJpr.i dvorani cr. Bratina. — Pri ple^u g\ha flnv. polr.oštevilna jrodba iz Prvsčine. Na obilno udeležbo uljudnu vabijo Fantje.	10G9
FILIP IVARHSEV1C
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici ValAlrivo St. 17 (Tclefcn 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne .AU'Ađria* uiica Nuava št. 11 in ,.Ai fraieil dalmati.. nl)ci* Zudecche št. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste
iaGrLAS
MIZARSKA DELALN1CA
s
V bsgsržj zalogi pohištva
En?. Ehreafreund
(prej JctD
ulica Mm 2-4 (sritlisa
novo in rabljeno poh;£tvo po konkurenčnih conah v najem, z^z
Josi
novit«
TRST. ulica Dante Alighieri
izvršuje vsiikovnttuo delo
pri nov ž h zgradah
Prodaja jslove deščice za r- jde
I
Farižka in londonska borza.
1'ariz: (Sklep ) — Fraucozka renta 9G.30 italijanska renta 102.50, Španski extrr;eur 96.55, akcije otoniKuske banke 666 -. Menjice na London •251 75.
F a r i z : (^klep) Avstrijske državne železnice
--Foinbarde 192.— unificirana turska renta 94.15
avstrijska zlata renta «>9.95, ogrska 4°/0 zlata renta 95.10, iJinderbank 476.—, turške srečke 146.25, panika banka 15.58, italijanske meridijonalne akcijc-100.— akcije Rio Tinto 18.49 Trdna.
I. o n d o u : ttiklep) Konsolidiran dolg 86 T/„ srebro 31.7/i«. Lombardi 7.1/,, fcpaniika renta 95-—ita-hjtaiBka renta 101.*/« tržni diskont 4'/,, menjice na Puna u 24.31. Stalna.
Tržna poročila 23. septembra.
Budimpešta Pšenica za okt. Iv 14.26 do K 14-28, rž za okt K 12.26 do 12 28, oves za okt. od K 13.64 do 13.66, koruza za sept. —•— do —.—.
Psenira : ponudb zadostne, povpratetcnic bolje, tendenca mrtva. Prodaja: 60.000 met. stot., za 10 utot. nižje. Druga žita mirno. Vreme: lepo.
Hamburg. (Sklep pop.) Ka7a Santos good
average za september--, za december 58'/;., za
marcc 38%, za maj 39.—. Stalno.— Kava Rjo na-Tsdna loco 37—40 navaJna reelna 41—42 navadna dobra 43—44.
II a m b u r g. (Sklep). — Sladkor za september 19-70, za oktober 19.25, za november 18.95, za dec. 18.95, za januar 19.— , za februvar 19.15. —j Mirno. — Vreme : oblačno	!
London. Sladkor iz repe surov, a 91*/,« Sh
Trdno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 17.25, za okt. 17-25, za nov.-februvar 17.50, za januvar-april 17.50 (mirno). — PSenica za tekoči mesec 22.85, za okt. 23-C5, za novembfebruvar 23.20, za januvar-april 23 35 (stalno). — Moka za tekoči mesec 30.20 za •kt. 30.25, za november-februvar 30.30, za jan.-april 30.35 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 691/« za okt. 70.—, za noveinber-december 70.—, za jan.-april «9.7, (mlačno). — špirit m tekoči mesec 46— /a okt. 43.»',» za januvar-april 44— , za maj-avgust 45.—f (stalno) — Sladkor surov 88° uso nov 24.'/»—24.®/, (stalno), bel za tekoči mesec 28.*/,, za •kt. 29.*/«, okt.-januvar 29.'/,, za januvar-april i93/4, (mirno), rafiniran 60.—60.50. — Vreme: hladno.
Anonimno društvo malih železnic v TRSTU
S 1. oktobrom stopi v veljavo sledeči
I RED:
Odhod iz Opčine: ob 5-30, G-26, 056, 7-36. s-19, 907, 0-5G. 10-44,11*47, 1220, 12-44*). 1-03, 1-32*). 1-49, 2*04*), 2-20*), 2-44, 3 08 ), 3 5G, 4.32,5 07, 5-31*), G 04, o 44, 7 32. 812, 9 07, 10 44. Odhod iz Trsta: 602, 7 20. 8.—, 842, 907, 956, 10 44, 1130, 12-20, 1-32*), 1-56, 2*12*), 2 28*), 2-44, 3-OS, 3-32, 3 56*) 4 32, 5 07, 5 56, 6 28*), 0-44, 7 32, 8-20, 9 07, 9-56, 11-20.
: ) Zaznamovane številke značijo vozove, ki odhajajo le <b nedeljah in praznikih ter ob lepem vremenu.
Prodaja inicaizgotcvSjenih ofttek
......- z lastno krojačnico.	-
ELISA LEVI
nlica Ponte della Fabbra štev. in Trg Garlo Goldoni st 7
Priporoča se cenjenim odjemalcem r konkurenčnih cen in radi točno izvi>.-ni — dela izkušenega krojača.

Pristno, garantirano, čisto, toskansko
£ucca olje iz oljk m vino Chianti
tvrdke &IUSEFFE FEEEANTE v Fiorenci
razpo^ilia zastopnik
ALEKSANDER GAZULLi, ul. Stadion 14, Trst
franceseai
železnina TRST — ulica Torrente 45 — 1 RS
3zbera železaine za stavbinsko uperabs. SPECIJALITETA : ledenice lastnega izdelka, štcdilr. o ognjišča in železne peči
(R06ERIJA* Josip Ziaonui cš: _
• •••	*	v	• » t .
r
MALI OGLASI.

U
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. NajmanjSa pristojbina 40 stotlnk.
. — Plača se takoj.	■
i
Maček
Izletniki!
Na Opčinah
črn, skopljen, z belimi madeži na nogah, izginil je v soboto 22. septembra iz b 5e via S. Franc eseo 41. Kdor ga donese ali kaj izve naj ee potrudi v ulico Giorgio Galatti 18, kjer dobi primerno nagrado.	1333
Josip Živec v Skopem toči najbolji teran, postreže tudi z dobrimi jedili.
bodo imeli lastniki posestev j n-tri ob 4. uri pop. javno posvetovanje v prostorih druStvene krčme.	1111
Spalna meblirana soba "/^'d1:
odda v najem. Naslov pove .,Inseratni oddelek Kdinosti'_HO«
meblirana za 1 ali 2 gospoda se odda v naiem. Ulica Valmartintgo Stev. 347, I. n.
1110
Dormberška mladina
-*i0. sept€mbra v prostorih Karola Ker§evanija. Svirala bo Sokolska godba iz Prvačine.	1097
takoj 16-letni mladenič z dobrimi spričevali, vešč treh jezikov, izvežtan v vseh strokeh trgovine z jestvinami.
a Tntarotni	l-Min nat iu	1059
Sobe
v Bojanu.
Službe išče
Obrciti se je na ^Inseratni odd. Edinosti"
Udovec mlad
z 1 otrokom želi seznaniti se s pridnim dekletom ali udovo krez otrok. Na«lov: „A. i*. 200" Poste restante, Piazza Kicolo Tomaseo.	1106
nj^llfni: (kolo) prve vrste freilauf se proda za DlUlKGIJ K 8". Naslov: olica Calvola 5tev. 14 1. nadat., vrata 6.	1103
Gospodska hiša lepim razgledom, ob
glavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali rffugo obrt se proda po ugodni ceni ali pa se zamenja s kako hi&o v mestu ali z malim po aeetvom v bližini mesta. Pojasnila pri „lnseratnem •ddelku Edinosti".	110U
aq služkinja za hišna opravila. Imeti 5C mora dobra spričevals. Plača po zmožnosti. Več ee izve pri „loseratnem oddelku Edinosti
Išče
Movi in stari
Paduina štev. 21.
podi, vsake velikosti, prodaja Fran Budau — Trst. ulica
109(3
Pekarna in slaščičarna Mikuš
trg S. Francesco d' Rssisi štev. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in biškote najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : fiitfi vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin.
= Pivo v steklenicah.	s
<Vne zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom.
Mlini, robkalnice, stiskalnice za grozdje
ter vsakovrstni stroji in orodje za vinogradstvo.
V. A. FISCHETTI, Trst, ul. O. Itossini 20
TELEFON štev. 723
Tehniški stroji in predmeti za vsako industrijsko stroko. Motorji za vsakovrstno kurjavo.
Izbor drog;, barv, čopićev, poxo<stl parfumov, fin. milo. — Zaloga ialnore-1?. 2 vo4a, voska za parkete, na mrzlo pripravi;ouoga alrnpa t&martndo, malinovcc. itd. Itčl.
Garlo Vites
j Trst. Trg S. Carlo 2 — tlhod ul. de! Arsefia ? A UTOR1ZOV AN A
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
Velika zaloga priprav za 2ame loči na sliF
Grand hotel „Union" v £jnbljani.
7[o»fort prve vrste.
■i mm jiad 100 sob
«srn	1
Podpisani aen> v ulioi Lazzaretto vecchio i to v 13 (n;i vogUi ulice 8an Giorgio) otvoril
ZALOGO VBNA "-m
z* doma!<> rabo, pridelek U w>jib viuograJor v Bol-i . iii ga prodajam v sodčekih iu aiftloni.-ah. Z« h-iin ir» V.t zugotovlja, da je kakovost najbolj.. IU iimor. m ■	!
odicinalc m jamčiti za pripluo Tino, sera lUnil, da i đo -v ortfinalnlh soddskUi n.r.vnost lz mojih klo.l v 3c.a in dm ^a tako razpošiljam tu Ji rja »ranoTanja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne care.
V nali, da uit; (HjOastite t ViJj uaroOt>o litl^/inj ri.i udanoje
»VAN CVITANIC.


Svoji k svojim !	Svoji k svojim !
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
iCroatiatf
99
zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino.
Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila.
Podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - SrsS
--CORSO štev. 1----—
IV Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
Podpisani priporoča si. občinstvo tvoio
zalogo dalmatinskega vina
nahajajočo se
v ulici Torre bianca št 4 o
in gostilne
al. Somagna št. 4 in ul. Giulia St. 71
v katerih toči dalmatinska vina s s
bolje vrste	^InlC gVOmik
trgovec z vino.":-:
Tovarna cementnih plosr
ARISTIDE GUALCO
THST, ulica S. Servolo 2.
Velika zaloga dobro vležauih cementnih pio-: vs i velikostij vrst iu barv.
Tovarna in zaloga cementnih cevij
Blapro trpežuo. — Brezhontnrenčne tene. Ka željo se stavijo v delo plošče solidno in po cen od izurjenih lastnih delavcev
Važen razglas za vso okolico!
Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko
zalogo narejene obleke
---5---- Trst, ulica Arcata štev. i —
Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo ^ po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA- **
[SKA LJUDSKA MiliJO
vpisar.a zadruga z cn.sjenim jam stvori:
v Goriei
Gosposka uiica hšt. 7.. H. naa-tr.
v lastni MS!.
NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in bla^a za obleke
Uzorci zastonj. ^
VITTORIO PIŠKUR- §
Kdor se želi elegantno obleci
naj ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek
ALL' UNIVERSO
Srg Carlo Coldoni šL 1
kjer najde največo ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo.
Načelstvo in nadzorstvo je s.;, n
v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako Hranilne vloge se obrestujejo po 4 y j Stalne vloge od 10.000 kron dalje t. odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni dave! phjčuje pos. sama.
Posojilo: na vknjižbe po '/na varščino ali zastav-o in na menice -jo 6°/ Glavni deleži koncem leta 5 l/s —
Stanje 31. dec. 1IK>4 (v kronah): Č 1 a o v 1781 z deleži K =. 113.382. — H r 11 1 1 n e vloge 1,554.089-13. — Posojila 1,:>T- .slO * Vrednost hiš 110.G75.— (v resnici si» vredn-več). — Rezervni zalog 75.101*01.
Hranilne vloga se sprejemajo od vsakogar Telefon štev. 79.