GLAS LETO XXIII. ŠT. 23 (1085) / TRST, GORICA ČETRTEK, 21. JUNIJA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY 30. obletnica procesa JBTZ Višja kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič piše o fotografskem opusu Roška Naceta Bizilja 3 Pogovor Ani Saksida iz Gorice dela kot prostovoljka med prosilci za azil. In na migrante gleda z drugačnimi očmi 4 Repen Ob 50-letnici najpomembnejše etnografske prireditve pri nas je izšla knjiga Živio Kraška ohcet! 10 Foto DP Simpozij v Pisi Tudi slovenske teme iz “zgodovine za javno rabo” godovina za javno rabo” ali “zgodovina za široko javnost” bi lahko prevedli novejšo smer zgodovinske vede, za katero po svetu v glavnem uporabljajo kar angleško ime “Public History”. Italijani ga ne prevajajo zaradi možnosti nesporazumov, tako nosi društvo, ki povezuje njihove strokovnjake na tem področju, ime Associazione Italiana di Public History (AIPH). Hrvati ji pravijo “javna povijest”, za slovenščino pa prek spleta nisem ugotovil, ali ima ustaljen prevod. V bistvu gre za podajanje spoznanj zgodovinarjev širšemu krogu ljudi zunaj univerzitetnih in raziskovalnih ustanov, za delo v muzejih, zgodovinskem in kulturnem turizmu ter publicistiki, za svetovanje javnim ustanovam in zasebnikom, ko se odloča o zgodovinsko zaznamovanih zadevah, ipd. Z zgodovino za široko javnost se torej ne ukvarjajo le poklicni zgodovinarji, temveč tudi za to usposobljeni vodiči, časnikarji, prostovoljci in drugi. Združenje AIPH je v dneh od 11. do 15. junija priredilo na univerzi v Pisi 2. italijansko konferenco Public History. Iz Italije in nekaterih drugih držav je privabila množico obiskovalcev, saj je bilo poleg predavanj, okroglih miz, delavnic in raznih spremnih dogodkov na sporedu tudi več kot 70 panel diskusij (v slovenščini z naglasom “panél”), torej ožjih posvetov o izbranih temah z okoli 380 razpravljalci. / str. 2 Ivo Jevnikar “Z www.noviglas.eu Živele počitnice! Zaključna prireditev na srednji šoli Trinko v Gorici De Gasperijeva hči “pod lipami” Izjemna priča oletni niz goriških Srečanj pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž je 14. junija uvedla Maria Romana De Gasperi, prvorojenka Alcideja De Gasperija. Kot izjemna priča predvojne, medvojne in povojne italijanske zgodovine je spregovorila o očetu, ključni politični osebnosti v prvi polovici prejšnjega stoletja, pa tudi o politiki na sploh, svobodi, Evropi in velikih možeh, ki so ji postavili temelje. str. 3 P Papež Frančišek o družini “Največji dar, ki ga je Bog poklonil človeštvu” rejšnji teden so se s papežem Frančiškom srečali predstavniki Foruma družin, v katerega je vključenih več kot 500 italijanskih družinskih združenj. In že spet je povedal jasno besedo o tem, kaj družina je in kaj ni. Družina je v središču Božjega načrta in vse zgodovine zveličanja, je dejal. Moški in ženska se medsebojno dopolnjujeta in ljubita, zato sta Stvarnikova sodelavca. On jima zaupa rojevanje življenja novih stvaritev. Družina v Božjem načrtu je “zibelka življenja”, prvi kraj sprejetja in ljubezni. Je “okno, ki se na stežaj odpira za skrivnost Boga, ki je ljubezen v troedinosti Oseb”. Naš svet, ki ga vodijo individualistične in egoistične logike, neredko zgreši smisel in lepoto trajnih vezi, prevzemanje odgovornosti v korist drugega in zastonjskost. Papež je povedal še marsikaj lepega. Del (bolj “progresistične”) javnosti je na neki način šokiral, ko je odločno dejal, da je družina kot Božja podoba samo ena, tista, ki jo sestavljata moški in ženska. In to je “največji dar, ki ga je Bog poklonil človeštvu”. Bergoglio je uporabil najmočnejše besede, ko je spregovoril o t. i. selektivnem splavu. V prejšnjem stoletju se je svet zgražal nad tem, kar so delali nacisti. “Danes pa počenjamo isto, samo da z belimi rokavicami”. / DD P Svet okrog nas21. junija 20182 Povejmo na glas Do kdaj bo Zemlja trpela? sakoletno srečanje med predstavniki krovnih kulturnih organizacij iz Koroške in Primorske, ki je bilo letos na Trbižu prve dni meseca junija, je namenjeno načrtovanju in vsebinam kulturnih izmenjav, ki potekajo izmenično eno leto na Primorskem, drugo pa na Koroškem. Gre za večdnevno nastopanje raznih skupin v drugi polovici meseca oktobra. Poleg te pobude povezujejo Koroško in Primorsko razne druge prireditve, predvsem na zborovskem področju, kot sta Koroška poje v Celovcu, na kateri nastopa vsako leto tudi kak goriški zbor, in Primorska poje, ki je na Trbižu ob sodelovanju primorskih in koroških zborov. Včasih nastopa tudi domači zbor. Koroški zbor je vedno prisoten tudi na goriški reviji Cecilijanka, ki je na sporedu dva dni v V Kulturnem centru LojzeBratuž v mesecu novembru.Letošnji Koroški kulturni dnevi na Primorskem so že 18. po vrsti in skupno s Primorskimi kulturnimi dnevi že 26 let bogatijo naša skupna kulturna prizadevanja. Začeli se bodo 19. oktobra in trajali do konca meseca. Predstavniki kulturnih zvez, Krščanske kulturne zveze iz Celovca, Slovenske prosvete iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice so se dogovorili, da bodo kulturni dnevi potekali v vseh treh nekdanjih pokrajinah, v katerih živi slovenska skupnost. Program je zelo pester in bogat in vsebuje gledališke nastope, mladinske in odrasle, zborovske koncerte, tudi za mladinske in odrasle sestave, likovne razstave, predstavitve publikacij, srečanje glasbenih šol, gledališki recital in še druge dogodke. DP i doživel odziva, ki ga zasluži, nedavni Svetovni dan okolja, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov pred skoraj pol stoletja. Lahko je spominjanje na ogroženo zdravje Zemlje marsikomu odveč, ali pa v tem vidimo dolgočasno ponavljanje in že obremenjevanje. Resnica pa je, da gre za izjemno pomembno zadevo, ki jo rešujemo z dosti premalo pozornosti in dejanji, da bi sme- li biti povsem mirni. In povsem mirni ne mo- remo biti in smo upravičeno zaskrbljeni in za- jeti v otožnost, ker ne znamo, ne moremo ali nočemo zadovoljivo odgovoriti na vprašanje, kam vse to gre, kaj bo z našo Zemljo v prihod- nje in kaj bo z nami, če ne bomo prelomno več storili zanjo. Kajti naša mati Zemlja očitno trpi in trpi vedno bolj, zadane so ji hude rane, in to se nadaljuje, čeprav je več kot jasno, da bi se človeštvo njenega zdravljenja vendar mo- ralo resno lotitim, in to v prvi vrsti v svojo ko- rist. Res je otožnost prava beseda ob pogledu na našo nemoč, nemara tudi brezbrižnost ali celo pristajanje na poraz v tej tako vsepomem- bni, da ne rečemo življenjsko pomembni bitki za naše dobro, se pravi v bitki za zdravje našega okolja, ki je pravzaprav naš dom, dom vseh ljudi, dom prav vsakogar od nas. Kaj je res človek pozabil, da so okolje, Zemlja, narava nekaj ustvarjenega, kot smo ustvarjeni mi? In kar je ustvarjeno, daje in omogoča življenje, saj kar je ustvarjeno, je živo, kot smo živi mi, kar je ustvarjeno, je pogoj za naše življenje. Kje in kako bi ljudje sploh živeli, ko ne bi imeli tal pod nogami, svetlobe sonca nad sabo, bla- godejnosti zraku, vode in morja blizu sebe, zemlje, ki nas prehranjuje, gozdov, ki nas osvežujejo in ne nazadnje lepote vseh teh stva- ri. Lepote, ki nas razveseljuje, nam daje novih moči in nemara v nas celo vzbudi lepe in do- brosrčne misli, ki spet in na novo poskušajo ljubiti sočloveka in mu pomagati, kadar je v stiski. Kaj bi brez vsega tega stvarstva okrog sebe, ki ga, se ne ve v kakšnem imenu, vse bolj uničujemo, da se stvarstvo v bolečinah krči in sunkovito premika, spreminja svoj značaj, je vse manj blago, vrača udarce in se zdi, da se nam hoče na vse načine maščevati. Tako se nam zdi, pri tem pa pozabljamo, da je zrak vse bolj zastrupljen, da se na južnem in severnem tečaju letno stopi na milijone in milijone ledu, da se torej naš planet hitro segreva, potem ko onesnažujemo tudi morje, v katerem se vsako leto znajde novih osem milijonov ton plastike, in medtem ko je ostanke pesticidov mogoče zaslediti v dveh tretjinah površinskih voda in celo v eni tretjini podtalnih itd. Da bi vendar slednjič začutili, da nam ustvarjena narava da- je življenje in bi ji bili zato iz srca in dejavno hvaležni. Da bi skrbeli zanjo kot za živo bitje, za katero je treba vedeti, kaj mu koristi in kaj škoduje, da bi torej v njej videli ljubo in drago osebo in ji hoteli dobro in ji delali dobro, da bi nam mogla svojo ljubezen vračati in bi tudi ona skrbela za nas. Zakaj je ne bi videli takšne, kot je, zakaj bi ji še kar naprej delali silo? Janez Povše N Vsakoletno srečanje v Kanalski dolini Živahna kulturna vez med Koroško in Primorsko S 1. strani Tudi slovenske ... eliko jih je bilo po- svečenih spominjanju na preteklost, krajem tra- gičnega spomina, prvi svetovni vojni in njenim prizoriščem (tu- di na soški fronti), mejam, didak- tiki, muzejem in zgodovinskim festivalom. Tudi za Slo- vence so bile zanimive na primer razprave o tem, kaj s spomeniki preteklih ne- demokratičnih režimov ali neprijetnih preteklih dogodkov. Pri takem pa- nelu sta na primer sodelo- vala tako predsednik med- narodne zveze Public Hi- story prof. Thomas Cau- vin iz Kolorada v ZDA in predsednik italijanske zveze AIPH prof. Serge Noiret iz Firenc. Poseben panel so 12. junija po- poldne oblikovali prof. Carlo Spartaco Capogreco z Univerze iz Kalabrije, prof. Marko Medved s Teološke fakultete v Zagrebu in podpisani tržaški časnikar Ivo Jevnikar kot moderator. Kot izhodišče so izbrali spominski park za žrtve fašističnega kon- centracijskega taborišča na Rabu, V ki so ga morali leta 1953 urejatitudi interniranci iz komuni-stičnega koncentracijskega tabo- rišča na Golem otoku, med njimi – kruta ironija usode – celo taki, ki so nekaj let prej trpeli na Rabu, začenši z Jožetom Jurančičem, ki je bil med ilegalnimi voditelji in- ternirancev, ki so po kapitulaciji Italije brez prelivanja krvi razo- rožili posadko 2.000 italijanskih vojakov na otoku. Spomenik pa ima še to “napa- ko”, da se arh. Edvard Ravnikar v zasledovanju svojih estetskih pogledov pri polaganju nagrob- nikov sploh ni oziral na takrat očitno razporeditev resničnih grobov... Na to je opozoril moderator, ki se je naslonil na dela prof. Božidarja Jezernika, čigar sode- lovanje pri panelu je bilo prvot- no predvideno. Opozoril je tudi na posledice resolucije informbi- roja v Jugoslaviji, a tudi na Tržaškem. Prof. Capogreco je kot najboljši italijanski poznavalec fašističnih taborišč predstavil problematiko Raba, tudi razlik med slovenski- mi in hrvaškimi interniranci ter Judi. Prof. Medved, ki je tudi arhivar reške nadškofije, je predstavil hrvaško zgodovinopisje o obeh taboriščih, kot sourednik nedav- no izdanega obsežnega zbornika o solkanskem rojaku msgr. Josi- pu Srebrniču, ki je bil škof na Krku, pa je predstavil še prizade- vanje Cerkve za olajšanje trpljen- ja internirancev na Rabu. Z leve prof. Carlo Spartaco Capogreco, Ivo Jevnikar in prof. Marko Medved Odziv na nedavno pisanje v Primorskem dnevniku Ne netimo nepotrebne polemike olemika, ki jo je pred kratkim sprožil pred- sednik SKGZ Rudi Pavšič do Mladike in njene- ga pisanja, se mi zdi, milo rečeno, neumestna, pa tudi istočasno škodljiva za zdravo skupno sodelovanje v našem narodnem prostoru, katere- ga si pravzaprav v eni ali drugi obliki vsi želimo. Naj pustim na miru razne posmehovalne besede, kot npr. “razni Pezdirji” in po- dobne izraze, ki zagotovo spadajo v daljno preteklost. Ne morem pa mimo stavka, ki mi je dal mnogo raz- mišljati: “O tem sem že go- voril s predsednikom SSO Walterjem Bandljem”, pravi predsednik SKGZ Pavšič. Še dobro, da ni v komunikeju napisal, da je klical predsed- nika SSO na razgovor. Mor- da zgrešim, a meni se vse zdi, da gre tu za prikrito grožnjo, grožnjo Walterju Bandlju, naj skrbno kot predsednik SSO pazi, kaj piše Mladika o zlomu slo- venskih zamejskih bančnih ustanov, sicer bo gorje... Morda predsednik SKGZ ne ve, da so organizacije in društva, ki so včlanjeni v SSO, svobodni v svojih izbi- rah in delovanju, dolžni so le spoštovati duha in črko statuta SSO, v vsem ostalem svojem delu pa so popolno- ma svobodni. Tako je bilo vedno v več kot polstolet- nem delovanju SSO in tako je tudi danes. Ne vem, ali je do sklicanja P na razgovor zares prišlo,vem le, da me tak prikritnačin grožnje zaskrblja, ker sem kot predsednik SSO pred kakim desetletjem doživel nekaj podobnega. Pri tem bom zelo jasen. Moje neupogljive trditve, da sem kot predsednik SSO pri- pravljen s SKGZ na vsakršno sodelovanje, ne pa na združitev oz. zlitje obeh krovnih organizacij v eno sa- mo, niso bile marsikomu všeč, ne tu v zamejstvu in ne v Sloveniji, zato je bila SSO deležna kar nekaj napadov, kritik, prikritih groženj. Pri takratnem ministru za Slo- vence v zamejstvu in po sve- tu in pri takratnem njego- vem državnem sekretarju sem slišal namige, da ni do- volj samo sodelovanje s SKGZ, ampak, da je treba bolj odločnih korakov na poti enotnosti, in ker teh ni bilo, kot so si vsi ti želeli, je kot strela z jasnega prišlo sporočilo, da bo prispevek slovenske vlade SSO manjši za kar okroglih petdeset ti- soč evrov. Neuraden izgovor je bil, da je treba štediti in da so tudi drugim organizaci- jam zmanjšali nekaj prispev- ka. Totalen blef. Potem pa je prišla, hvala Bogu, druga vlada in ministrica Ljudmila Novak je zadevo popravila. Osebno si nisem dal miru zaradi takega načina “kazno- vanja”, ker mi je zares šlo za dobro sodelovanje med na- mi tu v zamejstvu, a občutek v meni, da kdo prikazuje na izkrivljen način naše delo- vanje pri slovenski vladi, je le ostal. In zato sem se ob branju komunikeja SKGZ zdrznil in se spomnil krivic, ki so bile pred kakim dese- tletjem storjene ne meni osebno, ampak SSO in nje- nim članicam. Upam, da se kaj takega nik- dar več ne bo ponovilo, kajti vsaka organizacija, vsako društvo, vsak klub, ki je včlanjen v SSO, deluje po principih demokracije, to je avtonomno in svobodno, le da ne krši pri tem statuta svoje krovne organizacije. Tako je storila tudi Mladika, tako Društvo slovenskih izo- bražencev, ki skušata ocenje- vati z objektivnostjo prete- kle ali polpretekle dogodke v našem slovenskem zamej- skem prostoru, v tem prime- ru slovenskih propadlih ali propadajočih bančnih usta- nov, ki so tako hudo oškodo- vale ne samo našo narodno skupnost, ampak prizadele tudi veliko naših slovenskih družin. Prikrite ali manj prikrite grožnje pa ne peljejo nika- mor, gotovo pa ne v boljše čase za nas vse, ki si zares želimo, da bi med nami en- krat za vselej prevladala kon- struktiven dialog, soočenje raznih mnenj v duhu strpnosti, demokracije in prave enotnosti med nami ter delovanja v luči objektiv- nih analiz naših preteklih in polpreteklih dogodkov. Drago Štoka slovesnim in množičnim pogrebnim sprevodom za krsto po mestnem sre- dišču in pogrebnim bogo- služjem v nabito polni cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici so se sorodniki, prijatelji, so- mišljeniki ter seveda politiki poslovili od nekdanjega go- riškega župana, deželnega in rimskega poslanca, do smrti tu- di predsednika deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, vse to in še več je bil namreč pokojni osemdesetletni Ettore Romoli. Po hudi bolezni, ki ga je pripel- jala na intenzivno nego v vi- demski bolnišnici, je Ettore Ro- moli nenadoma umrl. Ni slučaj, da je bil še na smrtni po- S stelji v vrtincu političnih pole- mik v lastni stranki Forza Italia, saj je bil vse življenje aktiven politik. Romoli, Toskanec po rodu, je bil predvsem človek jasnih in trdih sta- lišč, izhajal je iz Almirante- jeve šole desničarske stran- ke MSI. Nobenega dvoma ni imel, kakšna stališča zavzeti, ko je šlo za Gorico in obmejno po- dročje, pa vendar lahko za- pišemo, da je bil človek dialoga, odprt, neposreden in nikdar za- hrbten. Če je res, da gre prav njemu zasluga, da slovenska prisotnost ni vključena v go- riškem mestu v zaščitni zakon, pa je tudi res, da se je s sosed- njimi župani odkrito in jasno pogovarjal o čezmejnem sode- lovanju. V osebnem pogovoru prijazen, na političnem prizo- rišču neomajen zagovornik ita- lijanstva Gorice in Goriške. Svojcem izražamo sožalje, Bog naj mu bo pa pravičen plačnik za vse dobro, ki ga je storil! Foto dd Zadnje slovo od goriškega politika Preminil je Ettore Romoli Aktualno 21. junija 2018 3 išja kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je poslala čla- nek, ki ga je objavila v reviji Foto- antika, opremljen je bil z vsemi po- trebnimi opombami, ki smo jih mi zaradi lažjega branja izpustili. Zapis pa je odlično pričevanje o časih, ko se je rojevala demokratična Sloveni- ja. Dne 21. novembra 1988 je Nace Bizilj, dolgoletni fotoreporter in urednik fotografije v časopisni hiši Dnevnik, med serijo impozantnih fotografskih posnetkov množice Slovencev v snežnem metežu na Trgu republike, tedanjem Trgu revolucije v Ljubljani, fotografiral tudi množico pred zasneženim spomenikom Edvarda Kardelja. Izkušeni fotoreporter, izurjen v dnevnih soočenjih z družbenopolitično sceno vse od šestdesetih let, se je dobro zavedal sporočilnosti motiva. Sedem let pred tem, 22. julija 1981, na dan vstaje slovenskega naroda, je bil južno od spomenika revolucije postavljen omenjeni spomenik Edvardu Kardelju. Po tedanjem besedotvorju je bil posvečen “velikemu revolucionarju, mislecu in očetu ideje o samoupravljanju in velikanu našega naroda – človeku, predanemu množici delavcev, prežetih od njegovih idej o samoupravljanju”. Arhitekt Fedja Košir in akademski kipar Drago Tršar sta izdelala bronasto skulpturo stoječega Kardelja na čelu skupine ljudi. Umetnino so odlili v livarni Božidar Hočevar v Zagrebu. Drago Tršar si je Kardelja zamislil v motivu fotografije, ki ga prikazuje v Titovem Užicu. Takole je dejal: “Fotografija veliko pove o Kardelju, saj ga prikazuje, kako gre naprej, sledi pa mu množica, s čimer si lahko predstavljamo, kako je znal potegniti za seboj oziroma za svojo idejo o samoupravljanju množice ljudi”. Sedem let po postavitvi spomenika in devet let po Kardeljevi smrti te zveste množice ni bilo več. V zasneženih brezobraznih kipih je v rojevanju demokratične ideje simbolično zapustila Kardeljevo idejo in pod zasneženimi dežniki vztrajno udejanjala slovensko pomlad. Množično zborovanje v snegu, ki ga je prvič prenašala tudi slovenska televizija, je bilo zborovanje za spoštovanje človekovih pravic, za suverenost Socialistične republike Slovenije, za referendum o ustavi in, kot je sporočal transparent pred govorniškim odrom, za solidarnost z Janezom, Ivanom, Davidom in Francijem ter za zahtevo o odložitvi izvršitve kazni. Leta 2018 se spominjamo 30-letnice sodnega proce- sa proti omenjeni četveri- ci – Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Ta- siću in Franciju Zavrlu. Četverica “JBTZ”, ki je bi- la obsojena zaradi pose- dovanja fotokopije tajnega vojaške- ga dokumenta št. 5044-3, je zaneti- la najbolj množično podporo na- roda. Ivan Borštner, zastavnik JLA, je januarja 1988 v službi izkoristil okoliščine in fotokopiral strogo zaupno povelje komandanta Lju- bljanskega armad- nega območja z dne 8. januarja 1988, ki se je na- našalo na organiza- cijo, naloge in boj- no pripravljenost enot JLA. Povelje ni bilo običajno vo- jaško povelje, saj je njegova vsebina ponujala interpre- tacijo priprave JLA na boj proti notran- jemu sovražniku. Povelje je nastalo po znamenitem le- tu 1987, letu drznih dogodkov, ko je izšla 57. števil- ka Nove revije z na- slovom “Prispevki za slovenski nacio- nalni program”, ko je Društvo sloven- skih pisateljev organiziralo javno razpravo o ustavnih dopolnilih k zvezni ustavi in se zavzelo za refe- rendum o predlogu sprememb zvezne ustave, ko so člani umet- niške skupine Novi kolektivizem vzeli za podlago uradnega plakata za proslavo dneva mladosti naci- stični plakat Richarda Kleina, ko so stavkali delavci Litostroja in spreje- li sklep o ustanovitvi neodvisnih sindikatov in pobudo za ustanovi- tev socialdemokratske stranke. Ivan Borštner je fotokopijo tajnega dokumenta izročil Davidu Tasiću, uredniku notranjepolitičnih vse- bin revije Mladina, David Tasić jo je izročil Franciju Zavrlu, odgovor- nemu uredniku Mladine, Franci Zavrl pa Janezu Janši – komenta- torju pri reviji Mladina in Časopi- su za kritiko znanosti, kandidatu za predsednika Republiške konfe- rence Zveze socialistične mladine Slovenije ter uslužbencu računal- niškega podjetja Mikro Ada, kamor je shranil fotokopijo dokumenta. Enaintridesetega maja 1988, na dan plenarnega zasedanja konfe- rence Zveze komunistov Jugoslavi- je v Beogradu, je Služba državne varnosti zasegla fotokopijo doku- menta, Janeza Janšo pa aretirala in priprla. Naslednji dan so javnost o dogodku obvestili revija Mladina, revija Katedra, časopis Tribuna in Radio Študent, izjavo je napisalo tudi uredništvo Nove revije, v znak protesta je eskaliralo zbiranje širo- ke civilne družbe, intelektualne in kulturne sfere. Drugega junija so o dogodku poročali tudi drugi medi- ji, med njimi časopis Dnevnik o priporu Janeza Janše zaradi suma kaznivega dejanja izdaje vojaške skrivnosti po členu 224/1 Kazen- skega zakonika SFRJ in o ogorčeno- sti zaradi Janševega pripora. Tretje- ga junija 1988 je na Mladini nastal Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je pozneje, ko se je iz- vedelo, da sta priprta tudi Borštner in Tasić, preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. V junij- skih in julijskih dneh leta 1988 so aretacije, pravni vidiki z dvomi o korektnosti postopka proti ob- toženim, politične razsežnosti po- stopkov, proces v srbohrvaškem je- ziku in vznemirjanje javnosti zara- di ogrožanja temeljnih državljan- skih svoboščin in človekovih pra- vic mobilizirali slovensko javnost in zdaj bolj zdaj manj tudi sloven- ski medijski prostor. Prvega zborovanja v podporo pri- prti trojici Janša-Borštner-Tasić 21. junija 1988 na Kongresnem trgu v Ljubljani (tedanjem Trgu osvobo- ditve) se je po različnih poročanjih udeležilo od 35.000 do 50.000 lju- di. Edina “protiutež”, le pet dni za zborovanjem, je bil obisk papeža Janeza Pavla II. v Krki na Ko- roškem, ki je privabil 25.000 verni- kov iz Slovenije. Mediji so pisali, da je papeževo potovanje zaradi množice tujih vernikov preseglo avstrijsko razsežnost. Tudi tam je bil Nace Bizilj. Predvsem pa je bil mesec dni pozneje, med 18. in 27. julijem, iz dneva v dan na Roški – na ljubljanski ulici, na kateri sta bi- la Vojaško tožilstvo in Vojaško so- dišče. Slednje je v aferi JBTZ sodilo trojici civilistov in enemu vojaške- mu uslužbencu. / dalje V Ob 30. obletnici sodnega procesa proti znani četverici “JBTZ” Roška Naceta Bizilja Zborovanje v podporo četverici, Ljubljana, Trg republike, 21. november 1988. Foto: Nace Bizilj, MNZS, inv. št. NB 227/17. Ženske med polaganjem cvetja pred Vojaškim sodiščem v Ljubljani, v ospredju Alenka Puhar, ena od glavnih članic Odbora za varstvo človekovih pravic, Ljubljana, Roška cesta, julij 1988. Foto: Nace Bizilj, MNZS, inv. št. NB 217/34. Maria Romana De Gasperi na Srečanju pod lipami Izjemna priča ključnih trenutkov italijanske polpretekle zgodovine GORICA oletni niz goriških Srečanj pod lipami je 14. junija uvedla res ugledna gostja, Maria Romana De Gasperi, prvorojenka Alcideja De Gasperija, znanega italijanskega izobraženca in politika, enega izmed očetov italijanske republike in Evropske skupnosti ter božjega služabnika (postopek za beatifikacijo so odprli leta 1993). Na večeru, ki sta ga organizirala Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič v sodelovanju z Inštitutom za družbeno in versko zgodovino, se je 95-letna uglajena rimska dama v veliki dvorani kulturnega centra - po uvodnih mislih Saše Quinzija in Paola Magagnottija - pogovarjala z Ivanom Portellijem. “Kot izjemna priča predvojne, medvojne in povojne italijanske zgodovine ima mnogo povedati o eni ključnih osebnosti tistega obdobja” (sic Quinzi), o očetu, ki se je rodil P na Tridentinskem, bil poslanecna Dunaju v času avstro-ogrskemonarhije, zadnji ministrski predsednik kraljevine Italije in prvi predsednik prve republikanske vlade. Njegov lik je zanimiv še danes, saj je bil dosleden politik, zvest samemu sebi in svoji visoki etični drži. Ga. Maria Romana je imela “prav posebno vlogo v očetovem političnem življenju” (Magagnotti), saj je bila vrsto let njegova “osebna tajnica in tudi svetovalka”; sploh pa je ves čas zbirala dragoceno gradivo o očetovem življenju in delu, napisala več knjig in s svojo dediščino se še vedno (!) dvakrat tedensko rada udeležuje podobnih srečanj (predvsem z mladimi) po vsej Italiji in tudi v tujini. Gostja je zlasti prek spominov in anekdot povedala mnogo zanimivih stvari o očetu in družini: o njegovem študiju na Dunaju, o tem, da je postal časnikar, “ker je rad pisal”, da se je začel ukvarjati s politiko, “ker je imel pri srcu ljudi in njihova življenja”. Izkušnja v poslanskih klopeh na Dunaju je bila zelo pomembna, saj je cesarstvo povezovalo številna ljudstva: to mu je gotovo pomagalo, tudi ko je kot predsednik vlade iskal stike z drugimi evropskimi narodi. V hudih letih v času fašizma je našel “skromno mesto v vatikanski knjižnici”, kjer je lahko bral veliko (tudi tujih) tiskovin, spoznal marsikoga. Večkrat je bil globoko razočaran, ko je videl marsikaterega politika, o komer je mislil, da je bil svobodomiseln, ali, še slabše, cerkvenega dostojanstvenika, da so pristajali na fašizem. Ta “izdajstva” so mu povzročala veliko žalost. Sploh pa so v družini, ki je bila znana po svojem antifašizmu, v tistem času doživljali strah, da bi se jim kaj hudega ne zgodilo; živeli so dokaj osamljeno, saj si niso mogli privoščiti imeti prijatelje, da bi koga ne ogrozili. “Imeti antifašistične prijatelje je bilo nekaj junaškega”; kdor je bil samo osumljen, je lahko že imel velike težave. “Danes se zdi absurdno, in vendar je bilo tako”! Na poseben način je Maria Romana De Gasperi poudarila ekonomske težave in revščino v povojni Italiji, ki - “ne smemo pozabiti” - je bila poražena. Januarja 1947 je šla z očetom v ZDA iskat podporo in pomoč za lačno Italijo: “To je bil prvi pomembni korak do naše samostojnosti in svobode”. Dobro se še spominja, kako je očeta spremljala med volilnimi kampanjami, kako so ljudje vneto razpravljali o politiki: “Ta ni bila samo za poslance in stranke: postala je življenje”. Samo prek nove politike bi italijansko ljudstvo lahko spet vstalo in zaživelo. De Gasperi je bil eden prvih, ki so začeli verjeti v združeno Evropo. V Adenauerju in Schumanu je našel idealna somišljenika, s pomočjo katerih so postavili temelje novi Evropi. Bili so “trije kristjani, trije politiki, ki so preživeli vojno ter našli v sebi sposobnost in voljo reči: 'zdaj pa dovolj vojn med Evropejci'”. Začeli so z majhnimi koraki, program pa je bil zelo obširen in je slonel na ideji politične enotnosti. “To so bile velike sanje teh evropskih mož”, velikih državnikov. “Večje so osebe v svoji notranjosti, bolj so preproste in skromne. Kdor bolj kriči in se dela velikega, manj velja”. Oče je ljubil gore, gozdove, naravo in tišino. Rad se je sprehajal po hribih. “Vse to je govorilo o Bogu”. Bil je globoko veren, a otrokom o veri ni govoril: preprosto jo je živel. DD Kristjani in družba21. junija 20184 Ani Saksida “Pred sabo imamo ljudi, ki so potrebni pomoči” POGOVOR e ena značajna ženska, ki zna pogledati beguncem v oči in si zavihati rokave, je Ani Saksida. “Pridi in poglej”, nekako med vrsticami pravi vsakomur, ki z mržnjo ali vsaj brezbrižnostjo gleda na prosilce za azil, ki v Gorici pogosto živi- jo na človeka nevreden način. Tudi sama je prej imela več po- mislekov, postavljala si je veliko vprašanj. Zdaj pa, kot pravi, se ničesar več ne boji. Že nekaj mesecev imaš opra- viti s prostovoljnim delom z begunci oz. prosilci za azil v Gorici. Kako je prišlo do te odločitve? Do tega je prišlo nekako slučaj- no, naravno. Pot me je dostikrat zanesla v Bombijev predor, kjer so se begunci zbirali lani jeseni. Kakšnih posebnih občutkov ni- sem imela. Če sem šla mimo, recimo, dvakrat na teden, sem opazovala, kako se je vrsta nji- hovih “ležišč” vedno bolj daljšala. Iz tedna v teden jih je bilo vedno več. Spali so na kar- tonih, tudi bolni, z vročino itd. Prostovoljci, ki so doživeli to, kar se je tam dogajalo, tistih po- dob in občutkov ne morejo po- zabiti. Tudi sama sem začela razmišlja- ti o tem, kakšno mladost imajo ti fantje, ali je to življenje sploh kaj vredno. Ko se v tunelu sko- raj ni dalo več dihati, sem se ti- sti poti nekaj časa raje izogibala, sem pa vedno brala o tem, kar se je tam dogajalo. Enkrat po novem letu me je naš župnik Marijan Markežič slučaj- no poslal na sestanek župnij- skih skupnost: tam sem šele spoznala, kakšna je resnična si- tuacija beguncev. Stanje je bilo nevzdržno, neznosno. Njih je bilo veliko, prostovoljcev pa razmeroma premalo. V tistem času sem šla kar nekajkrat mi- mo župnišča v Podturnu, pa se nisem nikdar ustavila. Nekega dne - očitno je bil pravi trenu- tek - sem se ustavila. Prav tisti dan so prišle še druge osebe, ki so ponudile svojo razpoložlji- vost za pripravo večerje. Jaz sem bila sama in česa takega seveda nisem zmogla. Gospa Maria, ki je nekako koordinatorka žup- nijskih prostovoljcev, mi je re- kla, naj pridem v skladišče, kjer se beguncem delijo obleke. Ta- ko sem storila in stvar se je začela. Tja sem šla brez poseb- nih načrtov: grem, potem bo- mo videli, sem si rekla. G. Marijan po maši pri sv. Ivanu včasih spodbudi verni- ke ali pove, ko kaj nabirate. Kdo še sodeluje? Kakšna je soudeleženost faranov? Iz naše župnijske skupnosti med begunce hodim edino jaz. Ko je bila potreba - to se je do- gajalo zlasti pozimi, ko smo po- trebovali topla oblačila -, sem omenila g. Marijanu, ki ga vsi poznamo po njegovi dobrodel- nosti in sploh delavnosti, in je sprožil akcijo oz. naznanil v cer- kvi, da bomo naredili nabirko. Povedati moram, da so se ljudje izredno izkazali: dali so več kot to, kar so imeli doma. Neka go- spa je prinesla, kar je imela, pa je videla, da bi rabili še čepice in rokavice; šla je v trgovino in se po pol ure vrnila s polno tor- bo … Odziv je bil izreden. Pozi- Š mi je bila stiska res velika. Fan-tje, ki so prihajali po t. i. balkan-ski poti, so prišli do Gorice zares v slabem stanju. Morali smo jih dobro obleči in obuti. Ko se je končala zima, smo začeli rabiti lažje obleke. Fantje prihajajo pri 30 stopinjah še vedno v dolgih in toplih oblačilih, zato smo - vedno pre- ko g. Marijana - sprožili drugo akcijo. Tudi tokrat so se ljudje dobro izkazali. V tem trenutku je nekako za- tišje, fantov je manj kot v prejšnjih mesecih. Zakaj, še sa- mi ne vemo. Eden izmed razlo- gov je gotovo bil ramadan, ko v bistvu od sončnega vzhoda do zahoda ne jejo in ne pijejo; zato ostajajo precej umirjeni. Prav čudim se, kako spoštujejo rama- dan. Če ne ješ, še še zdržiš; toda ne piti v vročih dneh je “druga muzika”. Večerjali so po 21. uri. Menda jih je bilo tudi pri večer- ji nekaj manj. Opazili smo, da prostovoljci ne vemo vedno, kaj se v resnici dogaja. Kdaj in kje pomagaš deliti obleke? Skladišče je v Podturnu, v stavbi nasproti župnijskega središča, na glavni cesti. Odprto je trikrat na teden: ob ponedeljkih, sre- dah in petkih med 17. in 18. uro. Tam sva dva ali smo največ trije; kakšenkrat pomaga kakšen fant. Dosti ljudi prinaša blago direktno tja. Nekateri no- sijo tudi k meni domov. Fantje prihajajo tja iskat, kar rabijo. V vrsti čakajo na pločniku, pove- do, kar želijo, mi presodimo in jim damo, kar imamo. Če kdo prosi čevlje in vidimo, da ima že dober par, mu jih ne damo, saj toliko blaga na izbiro pa vendar nimamo. Si pač poma- gajo, kot morejo in znajo... V skladišču zbiramo oblačila, pa tudi hrano; pred meseci so nam npr. nosili riž, pašto, para- dižnike ipd. Darovi so prihajali tudi iz Nemčije. Prostovoljci iz nekaterih goriških župnij, ki pripravljajo večerje, lahko včasih kaj najdejo tudi v našem skladišču. Drugače pa kupujejo tudi sami in za to ne pričakujejo nobenega plačila. Njihovo delo je res hvalevredno. Zakaj biti prostovoljci? Večina prostovoljcev, kar jih jaz poznam, niti ne razmišlja o tem, ali je prav, da delajo to, kar delajo. Pač delajo, ker vedo, da imajo pred sabo ljudi, ki so po- trebni pomoči. In tako gremo naprej. To delamo z velikim ve- seljem. Tudi sama sem imela pomisle- ke. Priznam, sem jih imela. Zdaj jih nimam več. Imamo možnost nekaj narediti za dru- gega. Kristjani smo pravzaprav dolžni to delati. Kot smo tudi dolžni ne obsojati, če je le mo- goče … Morda ne vsi, a mnogi begunci vedo, da mi smo tam prav zato, ker smo kristjani. Mislim, da prostovoljcev trenutno ne manjka. Jih pa tudi ni preveč. V tem trenutku nas je dovolj, ker se je njihovo število v zad- njih tednih zmanjšalo; prihaja jih od 30 do naj- več 45. Sicer pa že napo- vedujejo, da bo prišel je- seni nov val migrantov, najverjetneje po balkan- ski poti. Kakšen je bil tvoj prvi vtis ob prvem stiku s stvarnostjo migrantov na Goriškem? Ko sem pred meseci vide- vala fante iz Pakistana, stare 18-20 let, ki so ko- maj prišli v Gorico in so morda še nekaj dni prej bili doma, moram reči, da so se mi smilili. Niso znali jezika, veliko jih je nepi- smenih. Najraje bi jim na kakšen način pomagala. Bili so sramežljivi, zadržani, verjetno zelo žalostni. Moram reči, da imajo “pose- ben” odnos do žensk: med sabo se lepo pozdravljajo, do nas dveh v skladišču pa so se kdaj vedli, kot da naju ni. Pa sva jih z gospo Mario malce spodbudi- li, naj lepo pozdravijo, se po- smejejo. Prav je, da se zavejo, da so v drugem svetu, v neki drugi kulturi. Hočeš nočeš, vsaj malo se morajo prilagoditi tudi našim razmeram, pa če želijo ostati tu, o čemer močno dvo- mim, ali pa ne. Kar jih poznam, se mi zdijo mi- roljubni, prijazni, nasmejani in dobri. Logično, med njimi je gotovo tudi kakšen, ki ima sla- be namene. Kot povsod! Je pa tudi res, da nekatere zapirajo za prazen nič, za malenkosti. Kakšne so njihove zgodbe? Zgodbe so najrazličnejše. Hre- penijo po lepšem življenju. Vsakdo, ki gre v svet, hrepeni po lepšem in boljšem življenju. Tako je bilo tudi z našimi pred- niki, ki so se iz domovine izse- lili iz ekonomskih razlogov ali pa po vojni; vsi dobro vemo, kaj so tvegali... Sprašuejm se, ali so tudi naši predniki, ki so šli v svet, med potjo doživeli toliko hudega kot ti fantje. Kakorkoli že, zaradi podobnih razlogov se izseljujejo tudi da- nes: hrepenijo po boljšem življenju. Veliko jih pošiljajo proč sami starši. Vem za fanta, ki je bil star 14 let: ni hotel štu- dirati, mama se je bala, da ga bo pobrala ulica oz. rekrutacija v Islamsko državo, pa so ga posla- li v svet. Ponaredili so celo do- kumente in mu “dodali” štiri leta, da je “postal” polnoleten in je lahko odšel. Vsi hrepenijo po boljšem: nekateri potem imajo srečo, da to dosežejo, drugi pa ne. Ljudje se sprašujejo, kje so žen- ske. Kar je meni znano, v glav- nem ostajajo doma; starši čaka- jo, da si fantje tu uredijo življen- je, potem jim bodo že poslali žensko. Toliko zaupajo družini, ki po njihovi tradiciji izbere ne- vesto. Težko, da bi si fantje tu našli Italijanko; vsaj v bližnji prihodnosti mislim, da tega ne bo. Kulturne razlike so preveli- ke, da bi se kar tako integrirali. Nekateri obiskujejo razne tečaje, da pridobijo kakšno točko več, ki jim koristi za pri- dobitev dovoljenj. Vse skupaj je zelo zapleteno, res ni enostavno. Bojim se, da bo- do še prihajali; bojim se, ker tu nimajo kdove kakšne prihod- nosti. Težko je priti do kruha. Vem za nekatere, ki pri nogo- metnem klubu kosijo travo ali čistijo slačilnice, in to po eno uro na dan; da vam niti ne po- vem, koliko so plačani. So tudi nekateri, ki bi radi ostali tu, obenem pa še naprej hrepe- nijo po svojem domu. V njih prevladujeta upanje in moč ali razočaranje in po- trtost? Po mojem eno in drugo. Mnogi pripovedujejo, kaj vsega so po balkanski poti doživeli, kako so jih ljudje zavračali, tudi prete- pali brez nobene milosti. Kako naj ne bi bili razočarani? Upan- je pa vedno zadnje umre. Ne prihajajo le prek Balkana. So tudi tisti, ki prihajajo iz Nemčije, Francije in drugih bolj severnih evropskih držav. Naši someščani včasih jamrajo, češ, poglejte, kako so lepo oblečeni, kakšne telefončke imajo itd. Osebno me to ne zanima. Vem pa, da so mnogi od teh npr. v Nemčiji več let delali; dovoljen- je jim je poteklo in so prišli v Gorico, da bi ga obnovili. Seve- da imajo nekaj denarja. Zakaj bi ne smeli biti oblečeni? So lepi in mladi fantje, ki si želijo biti lepo oblečeni, prav tako kot naši. Razlika je v tem, da si je večina od njih sama zaslužila denar; naši pa so lepo oblečeni, ker jim je nekdo to kupil in plačal. Telefončki pa so edino sredstvo, ki ga imajo na razpo- lago, da ohranjajo stik s svojo družino. Kdo bi se ne želel te- ga? Kakšno je vzdušje med pro- stovoljci? V skladišču smo trije, poleg me- ne gospa Maria in en fant, Da- vide. Radi se pogovarjamo in marsikaj zanimivega izvemo. Z drugimi prostovoljci nimam veliko stikov. Odločila sem se za to dejavnost, ker dosti več časa na razpolago nimam. Vem pa, da je med prostovoljci predv- sem veliko upokojencev; so tu- di nekateri študentje, ki nudijo tečaje italijanščine. Obede, kot znano, pripravljajo verniki v nekaterih župnijah. Prostovol- jci delamo, kar čutimo, da mo- ramo delati. Jesti jim je treba dati. Tako je tudi prav. Naredi- mo, kar je v naši moči. Če po- mislimo na sedanji politični trenutek v mestu, na deželni in državni ravni, pa ugotavljamo, da čas res ni najlepši. So nekatere goriške družine, ki veliko delajo, tudi sredstva so pomembna. Tudi v naši župniji je že marsikdo rekel, da kon- kretno ne more pomagati, pa denarno prispeva, da nakupi- mo, kar potrebujemo. Velika večina ljudi je veliko- dušna. So pa nekateri, ki se kar obrnejo proč in se delajo, kot da nič ne vedo, kot da se jih ne tiče. To se me več ne do- takne, grem mimo. Pred 20 leti bi me ver- jetno prizadelo, zdaj pa ne več. Grem naprej svojo pot. Tudi če mi kdo reče, da je npr. po- membnejše skrbeti za “naše” ipd., se me kaj dosti ne dotakne. Česa se še bojimo? Ni- mamo česa se bati. Bo- do muslimani prevlada- li? Logično, saj nas je kristjanov vedno manj. Saj nas ni, saj imamo premalo otrok, cerkve so prazne … Bodo naše cerkve v prihodnosti postale džamije? Kaj naj naredimo? Tisti, ki niti ne hodijo v cerkev, lah- ko tudi skačejo; naj pa povejo, kaj naj naredi- mo. Dejstva so ta. In ni- mamo česa se bati. Očitno smo premalo trdni v naši veri in sploh v volji do življenja. Oni res veliko pretrpi- jo in še imajo voljo do življenja. Sprijaznimo se z dejstvi: za sabo puščamo “prazen prostor”. Naj se naselijo drugi. Je logično, da bodo počasi prevladali po šte- vilu. Mi bomo pač v manjšini; morda niti ne mi, temveč naši potomci. Kar vam je znano, kako gle- dajo na priseljence mladi? Žal opažam, da pogosto gledajo nanje s prezirom. Po mojem je prav, da jih vsaj malo spoznajo. Prepričana sem, da bi nanje gle- dali drugače. Tako vsaj ne bodo čutili sovraštva. To bo že nekaj. Zakaj bi jih morali sovražiti? So nam kaj naredili? Od novembra do februarja je okrog 5.500 prosilcev za azil našlo prenočišče v velikem šotoru na dvorišču zavoda Contavalle, od marca do konca maja 3.600 v središču Karitas pri kapucinih. Od 1. junija v Gorici nimajo več strehe nad glavo, saj je zviška prišel ukaz, da morajo zapre- ti tudi to začasno pri- bežališče. Kako naprej? Zapreti središče Karitas migran- tom, češ da je najhujši mraz mi- mo, ni nobeni stvari podobno! Ne moremo živeti tako. Ne mo- remo reči: vreme je lepo, naj spijo kar zunaj! Se šalimo?! Zdi se mi grozno, da so priseljenci našli streho nad glavo dva me- seca v šotoru, dva meseca v dvoranici, praznih in zaprtih javnih stavb pa je v mestu nešteto. Naj gredo spet v t. i. džunglo na bregove Soče? To je nesprejemljivo! Leta 2018 se kaj takega ne bi smelo dogajati. Ka- ko mogoče, da za priseljence “izven konvencije” ne najdejo kraja, kjer lahko vsaj spijo na človeka vreden način? Kaj bo jutri, ne moremo vedeti. Ne o nas ne o njih. Saj ne vemo, kaj bo. Vem samo, da nimam več nobenega strahu. To lahko rečem, odkar sem v stiku z nji- mi, odkar sem jih malo spozna- la. Tudi jaz sem se jih prej malo bala oz. sem čutila neko tesno- bo. Dokler se nisem začela srečevati z njimi. Danijel Devetak V ponedeljek, 18. junija, se je v Močnikovem domu ob cerkvi sv. Ivana v Gorici z odmevnim in res dobro obiskanim predavanjem p. Ivana Brescianija o sprejemanju kot principu duhovnega življenja (članek prihodnjič) uspešno začelo praznovanje farnega zavetnika, sv. Janeza Krstnika. Pod imenom “Ivanovanje” se bo praznik nadaljeval ob koncu tega tedna s spletom srečanj duhovnega, kulturnega, družabnega in liturgičnega značaja. Drugo srečanje bo kulturno- glasbenega značaja in bo potekalo v petek, 22. junija, ob 20. uri v cerkvi sv Ivana. Zaživeli bodo Svetoivanski glasbeni utrinki, ki bodo vabili perspektivne in mlade glasbene skupine in posameznike. V petek bo nastopil MeMlPZ Emil Komel z zborovodjo Davidom Bandljem. Po nadvse uspešni sezoni je zbor pripravil celovečerni koncert v domačem mestu, ki bo predstavil opravljeno delo v celotni sezoni. V soboto, 23. junija, na predvečer praznika, bo ob 21. uri v cerkvi potekala molitev slovesnih večernic. Pel in vodil jih bo vikar za Slovence g. Karlo Bolčina. Večernicam bo sledilo tradicionalno kresovanje za cerkvijo ob hrani, pijači in druženju. V nedeljo, 24. junija, na god sv. Janeza Krstnika, bo praznovanje kronala slovesna maša, ki jo bo ob 10. uri daroval domači župnik Marijan Markežič. Letošnje prvo Ivanovanje je dodatna možnost, da se župnija poveže s širokim teritorijem, pravijo organizatorji, “zato ste vsi prisrčno vabljeni na vsa srečanja, ki bodo zagotovo obogatila duha in dušo. In tudi za telo bo poskrbljeno”. Gorica / “Ivanovanje 2018” “Česa se še bojimo? ... Bodo muslimani prevladali? Logično, saj nas je kristjanov vedno manj. Saj nas ni, saj imamo premalo otrok, cerkve so prazne … Sprijaznimo se z dejstvi: za sabo puščamo ‘prazen prostor’. Naj se naselijo drugi”. “Večina prostovoljcev niti ne razmišlja o tem, ali je prav, da delajo to, kar delajo. Pač delajo ... In to delajo z veseljem”. foto dd Kristjani in družba 21. junija 2018 5 Magija in vera Reinkarnacija večer navali na dvorišče skupina mladih s tremi av- tomobili. Poprosijo, ali lah- ko prespijo pod milim nebom. Malo čudno se mi je to zdelo, pa jim ponudim streho. Oni pa: “Ne, mi spimo pod milim nebom”! Zjutraj, ko pokukam skozi okno, če so še tam, me preseneti prizor. Sedeli so v krogu in izvajali jogo. Mislim si svoje. Ko skupaj pripra- vimo zajtrk, se razplete pogovor. “Veste, zakaj imamo mi zjutraj jo- go”? “Verjetno, da se zbudite”? “Kje pa, da se povežemo s predni- ki, ki so v nas po reinkarnaciji”! “A ja”? izjecljam. “Torej kdo je v kom”? Začnejo naštevati neka ne- poznana imena, mene pa vse sku- paj ni več zanimalo, ker sem vi- del, da tu nimam kaj iskati. Ko je kdo o čem prepričan, četudi to ne drži, se ga pusti pri miru, drugače te popraska ali raztrga, kot se je meni že tolikokrat dogodilo. Ljudje imajo svoj prav, četudi ni prav, in bodo živeli v večni zmoti. Vedno bodo govorili, da tako je, ker zanje to drži kot pribito, pa čeprav je v resnici napačno! Do pravega spoznanja pa zaradi na- puha, v katerega so vklenjeni, ne bodo prišli zlepa … Za vsako spoz- nanje je potrebna osebna po- nižnost. Reinkarnacija je nauk o ponov- nem utelešenju duše umrlega v drugem bitju. Ta nauk poznajo v budizmu, v najrazličnejših ra- zličicah pa ga srečamo tudi v po- pačenem krščanskem učenju. V pojmovanju, kakršnega pred- stavlja reinkarnacija, ni osnovnih sporočil Boga, takšnega, kot se je javljal Abrahamu, ali ki je Mojze- su dal zapovedi, govoril po staro- zaveznih prerokih in prišel v člo- veško zgodovino v osebi Jezusa Kristusa. To, kar v reinkarnaciji učijo, je skupek iz delov različnih tradicij in verstev, s katerimi se je krščanstvo srečevalo in jih od- Z klanjalo skozi stoletja. Kjer ni Sv.Trojice, Kristusovega utelešenja –Boga človeka, ne moremo govo- riti o krščanstvu kot tudi ne o tako imenovani zapuščini Abrahamo- ve vere – judovstva in islama. Vse te veroizpovedi spoštujejo enega Boga, stvarnika, ljubitelja človeka, ki v veri vstopi v osebni odnos z vsakim posameznikom. Pri rein- karnaciji svet ni ustvarjen, ampak večno ustvarjena duhovna bitja postopoma prehajajo druga v drugo telesno, duševno in duhov- no. Kot pravzrok vsega se ne po- stavlja stvarjenje materije, ampak se to samo idealizira. To mišljenje nima enega osebnega Boga, stvar- nika, zato je to ateizem. Lahko bi celo govorili o idealističnem ateiz- mu. Zanimiv primer idealističnega ateizma smo lahko opažali v na- jrazličnejših odtenkih komuni- stičnega ateizma, pri njihovem učenju kot tudi prepričanju, ki so ga iz tega spoznanja pridobili po- samezniki, še zlasti v nekdanji Sovjetski zvezi, in so o tem na ve- liko pisali in tako spravljali ljudi na stranpota tako v mišljenju kot tudi v življenju. Mirno lahko trdimo, da je nauk o reinkarnaciji magija in ne vera. Razlika med magijo in vero je v tem, da vera vedno skuša ustvar- jati oseben odnos z Bogom, išče prijateljstvo z Njim in tako človek v Njem doseže tudi odrešenje. Vsako versko prepričanje se je ne glede na to, kdaj in kje se je poja- vilo, vedno pojavljajo v obliki ve- re, prijateljevanja z Bogom, v ka- terega je treba imeti zaupanje, ga ljubiti in se iz ljubezni zanj žrtvo- vati. To velja za krščanstvo, judov- stvo in islam. Magija pa se naslan- ja na skrivnostna znamenja. Vsak- do, ki se odloči za takšno obliko verovanja (reinkarnacija ni vera!), se mora zavedati, da se je tako odrekel krščanstvu. Kristus, ki ga mogoče učitelji reinkarnacije tudi omenjajo, nima nobene povezave s Kristusom, kot ga oznanja krščanstvo. Iz tega se vidi versko neznanje: tisti, ki ima količkaj ver- skega znanja, to razliko takoj zaz- na in se od tega tudi takoj oddalji. Kdor pa krščansko vero površno pozna, pa ga takšne verske stran- poti celo privlačijo. Ambrož Kodelja 14 krajih Vipavske do- line bodo letos odprli vrata oratoriji. Celod- nevne delavnice bodo pope- strile počitnice tisočem otrok po vsej Sloveniji. Letošnji oratorij ima kot osrednjo temo Friderika Bara- go, svetniškega kandidata, ki je v Ameriki ogromno dobre- ga naredil za Indijance. Otroci se bodo zato igrali indijance in se učili indijanskih veščin. Oratoriji so v zadnjih letih povsem preplavili Slovenijo. Župnijska dvorišča in igrišča, ki bi sicer v poletni pripeki sa- mevala, so tako polna razigra- nih otrok, ki jih vodijo mladi animatorji. Prostovoljci, ki vse to počnejo povsem zastonj. Težko bi bilo našteti vse, kar mladi počno, a oratorijski dan je poln petja, iger, ustvarjalnih delavnic, športa in molitve. Namen oratorijev je vzgajati otroke v preventivnem smislu – vzgojitelji otroke spremljajo pri igri in ustvarjanju. Ustano- vitelj oratorijev je bil italijan- ski duhovnik in svetnik Gio- vanni Bosco, ki je deloval v Turinu v 19. stoletju. To je bil za Italijo čas hitre industriali- zacije. Mladi podeželani so v upanju na boljše življenje pri- hajali v velika mesta, kjer so V bili zelo ra- zočarani. Življenjski po- ložaj teh mla- dih je bilo ce- lodnevno delo brez pogodbe in le za nekaj drobiža na dan. Če je kdo v la- koti ukradel za preživetje nuj- no potrebno hrano, pa mu je grozil večmesečni zapor. Don Bosca je pogled na te fante pretresel. Obiskoval jih je v za- porih in ugotovil, da so si žele- li spremeniti življenje, a niso zmogli zaživeti drugače. Ob nedeljah popoldne je zato zanje pripravljal oratorije z ve- liko igre in zabave. Hkrati jih je učil brati, pisati in računati. Obvezen del srečanja je bila tudi malica … Mladi animatorji se na oratorij pripravljajo več let. Ker so ključne osebe oratorija, so zla- sti pozorni, da bi se vsak otrok na oratoriju čutil sprejetega in dobrodošlega – kot doma. Sa- lezijanci, ki so pobudniki ora- torijev, na svojih spletnih stra- neh www. oratorij. net poja- snjujejo: “Tak odnos anima- torjev do otrok ni samo vzgoj- ni pristop, tržna poteza ali me- nedžerski trik, temveč ima svoje duhovno ozadje. Don Boscov oratorij je bil v prvi vrsti namenjen socialno ogroženim in zapostavljenim mladim, ki so bili zaradi po- trebe po preživetju v zgodnji mladosti iztrgani iz domačega okolja”. Tino Mamić Oratoriji na Vipavskem Indijansko poletje za otroke 26. - 30. junij Podnanos (Šembid) 2. -7. julij Mirenski Grad, http: //www. mirenski-grad. si/oratorij Nova Gorica, Kapela Kamnje, https: //www. facebook. com/oratorij. kamnje Šturje 13. -18. julij Budanje, http: //www. facebook. com/budanjski. oratorij 17. -20. julij Lokavec 18. – 22. julij Otlica, http: //www. facebook. com/groups/285725434874949 13. – 19. avgust Šempas in Osek 20. – 26. avgust Šmarje, Planina in Velike Žablje Šempeter Vipavski Križ, https: //www. facebook. com/oratorij. vipavskikriz Oratorij je napovedan tudi na Colu in v Podkraju ter v Prvačini in v Dornberku, vendar datuma pred koncem redakcije še nista bila objavljena. ZCPZ / Koncert cerkvenih pesmi Lepe svete melodije ŠTANDREŽ cerkvi sv. Andreja ap. v Štandrežu je 7. junija potekal že tradicionalni predpoletni koncert cerkvenih pesmi, ki so ga priredili Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica, štandreška župnija in Zveza slovenske katoliške prosvete. Kljub družbenim spremembam ta koncert vsako leto privablja lepo število domačih zborov, je v uvodnem pozdravu povedal predsednik ZCPZ Dario Bertinazzi (na mali sliki). Lani jih je prepevalo kar nekaj otroških in mladinskih, letos pa več odraslih. To razveseljivo dejstvo kaže na dobro zastavljeno delo naših pevovodij in organistov na Goriškem, obenem pa tudi na navezanost pevcev na domače pevske zbore, župnije in društva. Pomembno je, da so omenjeni dejavniki povezani, pa tudi to, da mlade vedno spodbujamo h glasbi in lepemu petju. Preden je Bertinazzi prepustil besedo prvemu zboru, je še povedal, da bo v kratkem redni občni zbor ZCPZ, na katerem bodo tudi izvolili nov odbor. Kdor ima pri srcu naše zborovsko in cerkveno petje, naj se torej približa združenju in mu pomaga, da nadaljuje svoje dragoceno poslanstvo. V Otroško razposajenost je na štandreški koncert prinesel Otroški pevski zbor Vrh Sv. Mihaela, ki je odpel tri pesmice pod vodstvom Karen Ulian in ob spremljavi kitaristke Tatjane Devetak. S kora je pod taktirko Silvana Zavadlava in ob orgelski spremljavi Tiziane Zavadlav, domačinov, zapel Mešani pevski zbor Ciril Silič iz Vrtojbe. Cerkveni pevski zbor Jazbine-Pevma, ki ga vodi Zdravko Klanjšček in posebno rad prepeva Filejeve pesmi, se od nastopa do nastopa krepi; tokrat je kot solist zablestel Martin Srebrnič. Prav lepo sta svoje pesmi odpela tudi domači Mešani pevski zbor Štandrež s svojo zborovodjo Zulejko Devetak in Mešani pevski zbor Mirko Špacapan iz Podgore s Petrom Pirihom. Vedno lepo je slišali Klanjščkov Moški pevski zbor Mirko Filej, v katerim sta se z duetom izkazala Matija Faganel in Andrej Čevdek. Odličen je nato bil Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, ki je med drugim odpel čudovito Opelo Stevana St. Mokranjaca. Izvrsten finale koncerta je poslušalcem ponudil doberdobski Mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča (na sliki); krasna Serenity mladega norveškega skladatelja Ole Gjeila ob spremljavi čelista Jurija Lavrenčiča je tudi zasluženo doživela najdaljši aplavz večera. / DD Cerkveni in družbeni antislovar (46) Š kot ŠPORT teh dneh je šport seveda glaven, posebej nogomet, pa bi lahko pisali o marsi- kom, vendar smo izbrali nekoga, ki ga po eni strani sicer vsi pozna- mo, a ki, po drugi strani, ne bo to- liko v soju luči na tem mundialu, ker njegova reprezentanca ni med favoriti za končni vidni uspeh. Če prav... na zad- njem svetovnem prvenstvu so prire- dili kar nekakšno presenečenje, ko so prišli do četrtfinala, kjer so jih šele po enajstmetrovkah izločili Nizozemci, pred tem pa domov poslali tudi Italijane in Angleže v skupi- ni, kjer je bil še Urugvaj, potem pa v osmini pre- magali, spet po streljanju enaj- stmetrovk, trdožive Grke. Govori- mo o srednjeameriški reprezen- tanci Kostarike in o njenem vra- tarju Navasu. Tega je sicer v ne- deljo premagal srbski kapetan Ko- larov s prostega strela za zmago Srbije, a bolj nas zanima ta vratar nespornih kvalitet, kadar je na go- lovi črti, malo manj ob kaki drugi priložnosti. Pa vendar je s klubom Real Madrid od takrat osvojil že marsikaj, med drugim tudi rekor- dne tri zaporedne naslove v Ligi prvakov. Zanimiv je Keylor Navas zaradi svojega odkritega verskega prepričanja. Zanimivo je, kako pred vsako tekmo poklekne in razširi roke v molitev. Ampak to, da pokažejo svojo vernost, delajo mno gi, bolj je zanimivo nekaj drugega. To je namreč le del Na- vasovih prizadevanj, ki želijo biti pričevanje vsem ljudem, zlasti pa otrokom, da se s pomočjo vere lahko doseže vse. Pravi, da vera “nam da moči in talente, da do- sežemo svoje cilje”. Zato je nare- dil tudi biografski film, da se vidi, kako je, kakor je dejala Božja in naša Mati Marija: 0 “Velike reči je storil Vsemogočni”. Dejal je, da želi, da “ves svet vidi, od kod sem izšel, v kakšnih okoliščinah sem odrastel, kar sem moral prestati, in način, na katerega je Bog delo- val v mojem življenju... Zame je vse to privilegij, ne pa slučaj... ” Tisto, kar je zanimivo, je to, kako je prešel v enega od največjih klu- V bov na svetu, ko vendarle njegovaavantura v Španiji ni bila takoenostavna. Najprej je bil v klubu Albacete, ki pa je igral v 2. španski ligi, potem je šel v Valencio, a v drugi mestni klub, Levante, kjer pa mu sprva ni bilo lahko, saj je precej tekem presedel na klopi. “Želel sem poudariti ta čas, ki je pripeljal do tega, da sem lahko šel potem v Real Madrid, ki kaže, ka- ko sem moral čakati, biti po- trpežljiv, se boriti... Da se potem vidi, kako otrok, ki je odrastel, prvič stopi na igrišče stadiona Santiago Bernabeu”. Navas seve- da upa, da se razume, da ne želi poudariti, kako kdo išče pohvalo, temveč, da lahko tako pokaže, ka- ko duhovni človek lahko doseže svoj cilj. Vrnimo se k njegovi mo- litvi na začetku vsake tekme: “To poč nem že od svojega petega leta starosti. Pokleknem, da izročim vse v roke našega Gospoda. Vselej sem prosil, da bi lahko to počel na največjih stadionih sveta, da bi ljudje videli, da je na igrišču ve- ren človek”. Pa seveda njegova prošnja ni ta, da ne bi prejel veliko golov, temveč, “da mu izro čim vsako tekmo... ”. Vselej pa tudi prosi, da bi odigral dostojno in skladno tekmo. Tisto, kar je pa za naše bralce, zlasti za naše družine najpomembneje, pa je poudarek Navasa v svojem filmu na tem, kako so v družini vsak večer sku- paj molili rožni venec, o čemer pravi: “Da mu nič ni dajalo več energije in moči kot ta čas skupne molitve”. Ko bi se le po današnjih krščanskih domovih zavedali, ka- ko pomembna je, poleg seveda skupne udeležbe pri sveti maši, prav ta skupna molitev, in sicer prav rožni venec! Trudimo se tudi mi, da bi bili Gospodovi športni- ki, pa karkoli že delamo. Andrej Vončina Keylor Navas foto dd foto dd Goriška21. junija 20186 Štandrež / Gledališče pod zvezdami Z “nostalgično komedijo” Toneta Partljiča Čaj za dve v izvedbi domačega dramskega odseka in režiji Jožeta Hrovata se je v nedeljo, 17. junija 2018, končal niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin Gledališče pod zvezdami, ki ga vsako drugo leto v poznopomladnem času prireja Prosvetno društvo Štandrež. Daljši zapis o letošnjih predstavah bomo objavili prihodnjič. Drugo poletno Srečanje pod lipami: gost dr. France Cukjati Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo vabita v četrtek, 21. junija 2018, ob 20.30 na srečanje s teologom, zdravnikom in politikom ter nekdanjim predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije dr. Francetom Cukjatijem, avtorjem knjige Slovenske podobe zla, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Knjiga Slovenske podobe zla je bila označena kot “delo, ki je na neki način vojna napoved pozabljenju, pa tudi kažipot h krščanskim koreninam naše evropske civilizacije”. Z gostom se bo pogovarjala dr. Tanja Ozvatič. Srečanje bo potekalo v zunanjih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, drev. 20. septembra 85. Vrh Sv. Mihaela / Zbor, kresovanje, kmetija... in veliko več Poletno delovanje Prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela bo kar bogato. V okviru Junijskih večerov občine Sovodnje ob Soči bodo organizirali 23. junija že redno delavnico v sodelovanju s kmetijo Sara Devetak na Vrhu Sv. Mihaela. Srečanje je namenjeno otrokom od 5. do 11. leta. Potekalo bo v Hiši okusov od 15.30 do 18.30. Večer “Razpalite kres, divje skačejo živi akordi” bo letos v ponedeljek, 25. junija, ob 20.15 v kleti kmetije Grad Rubije na Vrhu Sv. Mihaela. Preden se bodo plameni dvignili v noč, bodo pevci OPZ Vrh Sv. Mihaela uprizorili vrhovsko ljudsko pravljico ETKO MUŽETKO, ki jo je za to priložnost preuredila Nika Cotič, režirala pa Karen Ulian. Nastopila bo tudi mladinska pevska skupina Vihar pod vodstvom Mateje Černic. Pevci in člani društva se še posebej veselijo tega večera, ker bodo preimenovali otroški pevski zbor. Druženje se bo nadaljevalo na Largi ob svetoivanskem kresu in glasbi. DVS Bodeča Neža bo v mesecu juliju organizirala drugi del tečaja Gregorijanskega korala s prof. Susi Ferfoglia in se predstavila na dveh koncertih. Zboru lahko sledite na strani facebook: Bodeča Neža. Mladi iz društva vabijo na razvedrilni izlet v torek, 5. julija, v Istralandijo. Za informacije pišite na številko 334 6499441 (Marta) ali na pdvrhsvmihaela@yahoo. it. Meseca avgusta pa bo društvo organiziralo 23. izlet po slovenskih poteh. Letošnja novost v organizaciji društva in kmetije Sara Devetak je poletno središče, in sicer teden na kmetiji, namenjen otrokom od 5. do 11. leta, ki bo potekal od 3. do 9. septembra 2018. Vsak dan od 7.45 do 16. ure bodo na programu delavnice čebelarstva, vrtnarjenja, kuhanja in umetnosti. Otroci bodo čez teden skrbeli za živali in vrt. Ob tem pa se naučili še kakšno besedo v angleščini z delavnico “English on the farm”. Za informacije in prijave za enodnevno delavnico in teden na kmetiji lahko pokličete številki 338 8229940 (Karen) ali 338 1395941 (Sara). Branica / Sv. maša za žrtve Letošnja sveta maša za žrtve iz Brecljeve družine bo v ponedeljek, 25. junija, ob 10. uri v cerkvi pri Kodretih v Branici. Združena bo z blagoslovitvijo prenovljenega cerkvenega zvonika. Sveto daritev bo vodil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Doberdob / “Ne jokej ljubica” Ob 50. obletnici nastanka društva in ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne prireja SKD Hrast iz Doberdoba zanimiv večer, ki bo dejansko tudi sklenil delovanje istoimenskega mešanega pevskega zbora v tej sezoni. Šlo bo za večer poezije in glasbe z naslovom “Ne jokej, ljubica”, ki bo v sredo, 27. junija, ob mraku (nekje okoli 21.15) v Doberdobu, na “brjaču pr Jelj'nevih” (Goriška ulica, 1). Večer bodo oblikovale različne umetniške komponente tamkajšnjega kulturnega življenja. Nastopali bodo OPZ Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič, MePZ Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, kvartet violončelov in recitatorji. Režijo večera podpisuje Franko Žerjal. Rdeča nit dogajanja je nasprotje med ljubezenskimi čustvi in vojno pripovedjo, ki je zaznamovala slovenske ljudske pesmi. Skozi napeve in recitalom bodo tako gledalci lahko podoživljali občutke, ki so prevevali slovenski narod in predvsem njegove mlajše predstavnike pred začetkom vojne, med vojno in v povojnem obdobju. Ljubezenski ton napevov se v predvojnem obdobju združuje z radostnimi naborniškimi napevi. O grozotah vojne takrat še ni bilo ne duha, ne sluha. Nabor je bil trenutek, ko je fant postal moški. Zato je v podtonu vseskozi mogoče občutiti razigranost. Povsem drugačen ton se seveda vzpostavi, ko vojna postane vsakdanja realnost tukajšnjega človeka. Tragedije in občutek izgubljene človeškosti se prenesejo tudi v pesem in v razmišljanje človeka. Ljubezen v tem kontekstu skorajda nima več kaj iskati. Ostaja samo občutek groze in sočutja. Povojno obdobje v ospredje prinese temo vračanja iz begunstva, ljudi pa ob spominih na predvojni svet prevzame nostalgija, ki se odraža vsesplošno v njihovem življenju. Lok življenja se po tragedijah in žalosti vsekakor mora ponovno postaviti na tirnice normalnosti. To je potrebno zato, da se na ruševinah starega sveta zgradi novo življenje in tak pristop je moral imeti tudi človek v takratnem obdobju. Večer, ki ga bodo številni izvajalci predstavili v Doberdobu, bo poskušal v ospredje postaviti tovrstno rdečo nit, ki bo idejno popeljala vse prisotne skozi enega najtežjih poglavij zgodovine tukajšnjega človeka. Kratke Snovanja Glasbeni mozaik SCGV EMIL KOMEL klepni koncert ob koncu šolskega leta Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel je tudi letos v nizu Snovanj ohranil tradicionalni na- ziv in obliko. T. i. Glasbeni mozaik, ki je potekal na odru velike dvorane Kulturne- ga centra Lojze Bratuž 8. junija, je prikazal široko paleto glasbenih zvrsti. Kot je uvodoma povedala ravnateljica Alessandra Schettino, so ponudili sprehod od klasičnih avtorjev do sodobne glasbe; ude- leženci so lahko prisluhnili in- strumentalnim solistom ter manjšim komornim skupinam S klasičnih instrumentov in jazza,pa tudi zborovskemu petju. Velikavečina mladih poustvarjalcev se je med šolskim letom odlično iz- kazala na tekmovanjih, nekateri pa so bili tik pred izpiti na držav- nih konservatorijih. Nekateri na- stopajoči so pokazali, kaj zmore- jo, čeprav opravljajo šele prve ko- rake na svoji glasbene poti; drugi so, kljub rosni mladosti, že prese- netili z zrelejšimi interpretacija- mi; starejši so pobudili že prave biserčke. Na večeru so kot violinisti nasto- pili Lucia Vrtovec (na sliki ob pia- nistki Damijani Čevdek Jug), Ja- kob in Makrina Quinzi, Athena Picech in Sara Gorkič, na klavir Tine Lestan, Luka Kernjus in Mi- chela Sbuelz, na harmoniko Miha Bužinel, Antje Gruden in Manuel Persoglia, na kitaro Ivan Boškin in Andrej Cotič. V program so želeli vključiti točko oddelka kla- sične kitare iz zgoščenke Recuer- dos, ki so jo uspešno izdali letos spomladi in predstavili pred do- brim mesecem na Vrhu, in pa točko jazz skupine (Luka Paljk, saksofon, Francesco Sentieri, kla- vir, in Gabriel Gardenal, elek- trična kitara), ki je februarja letos prejela štipendijo iz sklada Silvan Kerševan. Koncert osrednje go- riške glasbene ustanove je pod vodstvom Davida Bandlja svečano sklenil Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, ki je ob koncu maja zablestel na držav- nem tekmovanju v Arezzu, z izbo- rom treh priredb slovenskih ljud- skih pesmi. / D Okrogla obletnica nekdanjih sošolcev 40-letnica mature 40 let po maturi so se v prejšnjih dneh zbrali prijatel- ji iz šolskih klopi, ki so se v šolskem letu 1973/74 znašli v četrti gimnaziji goriškega kla- sičnega liceja Primož Trubar, takrat še v Križni ulici. Da bi primerno proslavili pomem- bni jubilej, so si zamislili dvodnevno srečanje, ki se je pričelo z obiskom grobov prerano preminulih sošolcev Ivana in Anamarije. Sledil je obisk drage postrežnice (šol- ske sluginje) gospe Anice na domačiji v Koštabonu. Doga- janju se je pridružil upokoje- ni šolski tehnik Oskar. Po zdravici so se nekdanji matu- ranti odpeljali proti Kanalski dolini. Prespali ali, bolje rečeno, preživeli so noč v koči svetega Jožefa v Žabni- cah, saj živahnega kramljanja in obujanja spominov na šol- ska leta res ni manjkalo do jutranjih ur. Drugi dan praz- novanja oblet- nice mature se je po zajtrku nadaljeval pri Belopeških je- zerih, kjer so si privoščili sprehod okoli zgornjega, manjšega jeze- ra. Ura jih je začela že ne- koliko pregan- jati, ko so štar- tali proti Gori- ci po Soški do- lini. Na hitro so si ogledali zaprti rudnik v Rablju, po vožnji preko prelaza Predel pa še vhod v zaprt 5 kilometrov dolg rud- niški predor v Logu pod Mangartom, ki je vodil v nek- danji že omenjeni rudnik svinca in cinka v Italiji. Pri- jetno snidenje je zaokrožila slavnostna večerja v znani gostilni v Štandrežu. Tam sta se jim pridružili še sošolki Irena in Tamara. Za prihod- nje leto, ko bodo postali 60- letniki, pa že načrtujejo obisk Igorja, ki si je družino ustva- ril na daljni Kubi. Osnovna šola Fran Erjavec iz Štandreža Potovanje okoli sveta ak je bil naslov zaključne prireditve štandreške osnovne šole Fran Erja- vec, ki je potekala zadnji dan šol- skega leta. Pester in raznolik spo- red je vseboval plesne, glasbene, pevske in gledališke prizore. Začel se je na šolskem dvorišču, toda po nekaj plesnih korakih je dež prisilil nastopajoče, da so se preselili v bližnjo župnijsko dvo- rano Anton Gregorčič. Na no- vem prizorišču so se takoj znašli in program malenkostno spre- menili. Prvošolci so se sproščeno predstavili z raznimi ugankami in izštevankami o prometnih sredstvih. Nato se je letalo dvi- gnilo in s pesmijo potovalo skozi Češko in nato v Rusijo, kjer so učenci 2. razreda spoznali Mo- T skvo. Zadonela je značilna Kalin-ka v pevski in plesni obliki. Po- tovanje se je nadaljevalo še po drugih kontinentih. Tretješolci so obiskali Afriko in njene narav- ne značilnosti. Slišali smo pra- vljico o orlu in žabi. Povezovalna vloga je bila zaupana učencem četrtega razreda, medtem ko so učenci zadnjega letnika poleteli v Ameriko in se vživeli v vloge prvih krajevnih prebivalcev. Sez- nanili so se tudi z mitom o stvar- jenju sveta in človeka. Skupni šolski zbor je lepo zapel nekaj pesmi raznih narodov, končal pa je z venčkom sloven- skih narodnih in poskočnih pe- smi. Ko so se vrnili na domača tla, so ugotovili, da je povsod lepo, na- jlepše pa doma. Kot je tradicija, so učenci petega razreda, ki zapuščajo osnovno šolo, izročili ključ mlajšim sošol- cem četrtega razreda, ki so si ga pridobili z odgovori na zastavlje- na vprašanja. Petošolci so si na- deli značilne klobuke, saj bodo prihodnje leto obiskovali nižjo srednjo šolo. Predstavniki staršev so se zahva- lili učiteljem in drugemu osebju, ki so potrpežljivo skrbeli za nji- hove otroke in jim posredovali čim več znanja in srčne kulture. Po prireditvi je bila v cerkvi sveta maša ob koncu šolskega leta. DP Foto Rudi Nanut Foto Darija V sklopu koncertnega cikla Snovanja 2018, ki ga organizira Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, bo tudi letos, kot zaključni koncert sezone, zazvenel tradicionalni večer, poimenovan Glasba pod cerkvenim obokom. Gre za koncert, namenjen pretežno vokalni glasbi na nabožno vsebino in instrumentalni komorni glasbi, ki idealno zazveni v radodarni akustiki naših cerkva. Letos so se organizatorji odločili, da izvedejo koncert v cerkvi sv. Martina v Sovodnjah ob Soči v četrtek, 21. junija, ob 20.30. Izbira lokacije ni naključna. Veliko učencev SCGV Komel, izvajalcev večera, prihaja prav iz sovodenjske občine; koncert je letos vključen v praznovanja ob 50- letnici mašniškega posvečenja domačega župnika Renata Podbersiča. Na programu so skladbe iz svetovne literature, od čiste miline renesančnega moteta do žlahtne elegance baročnih mojstrovin in do skladateljev, ki so vidno zaznamovali dvajseto stoletje. Nastopili bodo učenci, ki so se letos izkazali na raznih glasbenih dogodkih, solisti, komorni ansambli, Mlajši godalni orkester in Mladinski zbor Emil Komel, ki je letos zmagal na državnem tekmovanju mladinskih zborov v Arezzu. V goste prihaja dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z dirigentko Matejo Černic, ki se je letos uspešno udeležila mednarodnega tekmovanja Georgy Dimitrov v bolgarski Varni, ki velja za enega najprestižnejših svetovnih zborovskih tekmovanj. Dekleta nas bodo tokrat očarala s skladbami Palestrine, Rheinbergherja, Esenvaldsa, Koscarja in Fileja ob spremljavi tržaškega pianista Matjaža Zobca, ki izpopolnjuje študij korepetitorja na prestižnem konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah. Obeta se nam kakovostni koncert ob koncu šolskega leta, ki je bilo za “komelovce” še posebno uspešno. Sovodnje / Glasba pod cerkvenim obokom foto dd Goriška 21. junija 2018 7 Podžupan Ceretta je sprejel nagrajene člane dveh mladinskih zborov centra Komel “Vedno skušajte napredovati!” oriški župan Rodolfo Zi- berna je čestital Mladin- skemu in Mešanemu mladinskemu pevskemu zboru Emil Komel za prvo nagrado na državnem tekmovanju v Arezzu ob koncu meseca maja. Člane dveh zborov ter zborovodji Dami- jano Čevdek Jug in Davida Ban- dlja je 15. junija v beli dvorani občinske palače sprejel podžupan Stefano Ceretta; navzoče so bile tudi občinska svetnica Marilka Koršič, ravnateljica centra Komel G Alessandra Schettino in predsed-nica ZSKP Franca Padovan. Rav-nateljica je v imenu šole najprej izrazila sožalje ob smrti nekdan- jega župana Romolija, nato pa je s ponosom predstavila vrh zbo- rovske piramide centra Komel, ve- lik dosežek, za katerega si je veliko prizadeval že prof. Silvan Kerševan. Ceretta, ki je kot mla- dostnik tudi sam pel v zboru in se preizkusil tudi v Arezzu, se je zah- valil mladim komelovcem in di- rigentoma ter pohvalil njihov po- gum. Zborovsko petje daje veliko zadoščenj, je dejal, in jih spodbu- dil, da bi vedno skušali napredo- vati, kajti v petju je vedno mo- goče izboljšati kakovost, sploh pa je prijetno biti v prijateljski družbi in deliti strastno ljubezen do pet- ja. Kerševan je bil velika umet- niška duša, ki ga je označevala iz- jemna človečnost v medsebojnih odnosih, zaradi česar ostaja nepo- zaben, je dejal Ceretta, ki je rav- natelja osebno poznal in cenil. “Zgledujte se po Silvanu: kar de- late, delajte s strastno ljubeznijo! Dosegli boste veliko ciljev”. Ban- delj se je podžupanu zahvalil za izrečene besede in poudaril, da otroke skušajo učiti prav ljubezen do tega, kar delajo. Preden je Ce- retta podelil zborovodjema priz- nanje v zahvalo za to, da so pone- sli “čudovite glasove mladih go- riških talentov tudi izven meja našega mesta”, je Marilka Koršič sklenila srečanje in v slovenščini med drugim dejala mladim: “Vi ste naš ponos! ” / DD četrtek, 14. junija 2018, so na goriški Trav- nik prišli malčki iz vrtca Ringaraja. Spremljale so jih učiteljice Verena Čevdek, Katja Bandelli, Adriana Ma- lič, Darja Sfiligoi, Vanja Ba- tistič in jezikovna asistentka Vlasta Brecelj Črnič. Najprej so si ogledali razstavo likov- nih del Kristine Martelanc v Galeriji Ars, kjer jim je ured- nik Novega glasa Jurij Paljk natančno obrazložil, kako umetnica, kljub svojim težavam z vidom, s čudovi- timi barvami ustvarja slike, ki izražajo veselje in ljubezen do življenja. Ko Kristina vza- me barve v roke, popolnoma izklopi racionalni del možganov in v sebi najde kozmične barve iz svojega notranjega sveta, ki jih pre- nese na platno. Otroci so pa- zljivo poslušali, z ročicami so si zaprli oči in sami skušali opa- V zovati barve in oblike, ki so sejim rojevale v mislih. Jurij Paljkjim je tudi razložil, da je razsta- va zelo lepa, in jim dejal, da moramo biti vsi veseli, ker do- Obvestila V soboto, 23. junija 2018, od 20.45 dalje prirejata društvi Jadro in Tržič tradicionalni družabni Svetoivanski večer v parku ob cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Vabljeni! V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled do petka, 29. junija 2018, samostojna likovna razstava Odsevi časa novogoriškega umetnika Bogdana Sobana, od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča udeležencem izleta v pokrajino Evganejskih gričev, da bo v soboto, 30. junija, ob 5.30 odpeljal avtobus iz Gorice s trga Medaglie d'oro / z Goriščka s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu. Organizatorji priporočajo točnost. Družine z majhnimi otroki (do približno 10. leta) so vabljene na letovanje v koči sv. Jožefa v Žabnicah (3. -7. 8.) in duhovni vikend v Logu pod Mangartom (31. 8. – 2. 9.) v organizaciji Skupnosti družin Sončnica in s sodelovanjem Mladinskega doma. Info in prijave na tel. +39 329 749 8194 ali +386 31 523 963 do 15. junija. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Čestitke Družino Alenke Di Battista in Aljoše Dornija ter male Urške je osrečil prihod bratca Primoža. Iskreno jim čestitamo in želimo veliko lepega in dobrega člani zbora in člani odbora društva F. B. Sedej. Darovi V spomin na moža Davida Brezigarjadaruje Marinka za Novi glas 100 evrov. John Ravnik, ZDA, daruje za Novi glas 69,35 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 22. 6. 2018 do 28. 6. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 22. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 23. junija (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 24. junija: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 25. junija (v studiu Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec. Torek, 26. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 27. junija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: 425 let cerkve sv. Ivana v Gorici. - Izbor melodij. Četrtek, 28. junija (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. bro vidimo in slišimo, in da moramo gledati na svet tudi s srcem in dušo, ne samo z očmi. Slike na zidovih galerije so si malčki natančno ogledali, po- tem pa so po stopnicah veselo in razigrano prispeli v drugo nadstropje, kjer so spoznali uredništvo Novega glasa. Obra- zložili smo jim, kako nastane naš časopis, oni pa so z velikim zanimanjem opazovali, kako njihova slika iz telefončka po spletu hitro potuje in se s po- močjo “velike čarovnije” pri- kaže na računalniškem ekranu in nato na strani časopisa, ki bo šel v tiskarno. Malčki so bili ve- seli, ko so sebe prepoznali na fotografiji, navdušeno so spraševali, kako lahko nastane taka “čarovnija”. Zanimalo jih je prav vse. Ustavili so se tudi na upravi Novega glasa, kjer jim je Tiziana Zavadlav ra- zložila, kako vsak mesec na- staja otrokom zelo priljublje- na revija Pastirček. Otroci vrtca Ringaraja so prisotne razvedrili s pesmico o prijatel- jstvu in s posebnim darilom: v skrbno zaviti vrečki so nam prinesli lepi umetniški deli in vazico s soljo in zelišči, ki jih pridelujejo na zeliščnem vrtu vrtca Ringaraja. Ko so se najmlajši otroci v spremstvu učiteljic odpravili nazaj v vrtec, so večji ostali v prosto- rih Galerije Ars in sami ustvar- jali svoje umetnine. Takrat jih je z obiskom presenetil tudi Pastirčkov urednik Marijan Markežič. Dragi otroci, olepšali ste nam dan! Pridite še k nam na obisk! KF Otroci vrtca Ringaraja na obisku pri nas O umetnosti, barvah in čarovnijah ijaki nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici so se poslovili od šolskih klopi s prireditvijo, ki je bila na zunanjem šol- skem stopnišču v ponedeljek, 11. junija, in je privabila veliko število staršev, sorodnikov in prijateljev. Za uvod je nastopil šolski zbor, ki je pod vodstvom prof. Nede Sancin ubrano in ra- zigrano odpel pesmi, s katerimi se je uspešno predstavil na Spomladanskem festivalu v kraju Montecatini Terme. Lepa skupina dijakinj in dijakov vadi v popoldanskih urah in njihov trud se lepo obrestuje. Na klavir jih je sprem- ljala Katerina Visintin. Šolskemu zboru so se nato pridružili ostali dijaki, ki so ustvarili lepo kuliso pred šolskim poslopjem ter pogumno in veselo zapeli več pesmi, predvsem slovenskih. Skupni zbor je vodila prof. Neda Sancin, ki je tudi igrala na klavir. Na violino je spremljala Makrina Quinzi, na tolkala pa so igrali Lapo Fa- rolfi, Matija Pahor in Martin Zavadlav. Med iz- vajanjem zbora so dijaki prvih ra- zredov postavljali prisotnim uganke o znanih osebnostih, ki so se posebno uveljavili na raznih področjih, predvsem na kultur- nem. Dijaki so o teh prebrali ne- kaj značilnosti iz življenja in dela, prisotni pa so odgovarjali z ime- nom predstavljene osebnosti: Dante Alighieri, Primož Trubar, Marco Polo, Adam Bohorič, Al- bert Einstein, Ivan Cankar in še drugi. Končali so seveda z Ivanom Trinkom, po katerem je poi- menovana šola. Za gledališki del je poskrbel prof. Franci Vaupotič. Zaporedje glasbe in opis zgodovinskih osebnosti sta dala celotni prire- ditvi lahkotnost in vsebinsko bogastvo. Ob koncu prijetne prireditve je spregovorila ravnateljica Elizabeta Kovic, ki se je zahvalila vsem nastopajočim, staršem, ki zaupajo šoli svoje otroke, profesorskemu zboru in drugim sodelavcem, ki so se res potrudili in pripravili lepo prireditev, ki je vse navdušila. Ravnateljica je izročila posebno priznanje Mojci Srebrnič za dosežke v slovenskem jeziku. Priznanje podel- juje Sindikat slovenske šole v spomin na profe- sorja Ivana Sirka. Dijakom je nato zaželela lepe in brezskrbne počitnice. DP D V tržiški bolnišnici je umrl Piero Lo Re iz Villanove pri Farri. Med slovenskimi prijatelji je bil znan tudi po žlahtni gostoljubnosti. Nepozabni ostajajo glasbeni večeri, ko so na njegovih orglah igrali italijanski, slovenski in drugi mojstri, med njimi Hubert Bergant in Angela Tomanič. Glasbenemu delu je vselej sledilo druženje ob najrazličnejših domačih dobrotah in prijateljskem kramljanju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Soprogi gospe Irmi in drugim sorodnikom iskreno sožalje. / LB V petek, 15. junija, dva dni pred njegovim 81. rojstnim dnem, so na goriškem pokopališču položili k večnemu počitku Pietra, za prijatelje Rina ali Piera, Lo Re. Pogrebno mašo je v cerkvi sv. Ignacija daroval stolniški in travniški župnik Sinuhe Marotta skupaj z msgr. Ruggerom Di Piazzo, Albertom De Nadaiem in Mirkom Butkovičem. Piero je bil prvorojenec sedmih otrok, petih sinov in dveh hčera, zadnjega travniškega cerkovnika. Družina je živela v župnišču, zato je Piero, že kot otrok, vzljubil glasbo in že kmalu stregel pri mašah in spremljal na orgle razne obrede. Po poklicu je bil učitelj gluhonemih in kasneje, do upokojitve, podporni učitelj. Z ženo Irmo sta delila ljubezen do orgelske glasbe do take mere, da sta si doma dala zgraditi od mojstrov Zanin baročne orgle, ki sta jih rada nudila v uporabo za vadbo številnim študentom. Istočasno sta zakonca vabila znane organiste in prirejala na domu orgelske koncerte. Piero je z izredno ljubeznijo in marljivostjo s pomočjo sestre Nuccie in sodelavcev pripravljal za vsak koncert dvojezične knjižice s programom. Različni po narodnosti so bili tudi njegovi gostje in izvajalci koncertov. Ker je bila njegova mama, ki jo je sicer izgubil že v mladih letih, Slovenka, se je Piero trudil, da bi se z učenjem jezika približal slovenskemu svetu. Pletel je mrežo prijateljev tako med slovenskimi glasbeniki, kot so bili Bergant, Tomanič, Mauri, in med poslušalci, med katerimi je bil pogosto Andrej Bratuž. Vsi omenjeni so zdaj že pokojni. Kako so bili Pieru hvaležni prijatelji in organisti, je izzvenelo iz zahvalnih besed in glasbe. Na orgle je bogoslužje spremljala organistka Silvia Tomat, povabljena na majski koncert, ki je odpadel zaradi Pierove bolezni. Glasba, ki je pomenila zanj stik z Najvišjim in zdrav odnos med ljudmi, naj ga spremlja tudi v večnosti. / Marilka Koršič V večnost je odšel Piero Lo ReNižja srednja šola Ivan Trinko / Prireditev Razigran nastop ob koncu šolskega leta Kultura21. junija 20188 Katoliška knjigarna na Travniku v Gorici / Svojevrsten aperitiv Dišeče vrtnice v vabljivih poslasticah atoliška knjigarna v Gorici je v četrtek, 7. junija 2018, pod večer povabila na poseben aperitiv, ki so ga najprej v “teoretični”, potem pa v “praktični” obliki okusili tisti, žal maloštevilni, ki so prišli na predsta- vitev knjige Sladki recepti z vrtnicami. Nenavaden kultur- ni dogodek spada v kulturni program knjigarne, ki ga so- financira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Ka- ko lahko iz dišečih vrtnic spečemo različne sladice in pri- pravimo okusne jedi in še kaj, je po uvodnem pozdravu Franke Žgavec v prijetnem vzdušju obrazložila avtorica knjige Katja Kogej, etnologinja in vodja Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, someljejka 3. stopnje, ki se zanima za na- turopatijo. Njena knjiga je izšla pri založbi Armulin l. 2017, ob 70-letnici začetka izgradnje Nove Gorice, ki ima, kot znano, sloves mesta vrtnic in v grbu vrtnico. Publikacijo s približno sto stranmi je pripravila s hčerko Vido Rojšek in Anjo Korenč, ki je prispevala fotografije. V njej je zbrala več kot petdeset starih in novih receptov, katerih sestavine žlahtnijo vrtnice. Katja Kogej je bila sicer že l. 2008 ured- nica knjige receptov Z okusom vrtnic. Že od malega je vzljubila vrtnice. Dolgo let je živela v Novi Gorici, ki vsako leto dobiva več gredic dišečih vrtnic. Tudi novogoriški fe- stival vrtnic je zmeraj bolj popularen. Da sploh ne omen- jamo zbirke starih sort vrtnic burbonk v vrtu samostana na Kostanjevici, katerega obišče vsako leto navdušena množica ljudi. Za te žlahtne vrtnice skrbi prav Goriško društvo ljubiteljev vrtnic. Gostja Katja Kogej je povedala, da za zdravje teh vrtnic in vseh drugih poskrbijo z narav- nimi sredstvi proti škodljivcem. Uporabljajo namreč ete- rično olje cimeta kot naravni insekticid. Take neškropljene morajo biti vse vrtnice, ki jih uporabljamo v kuhinji. Tiste kupljene v cvetličarnah ne pridejo v poštev, ker so pre- polne strupov. Najboljše je, če sami vzgojimo rožni grm, tu- di tako, da potaknemo vršičke kakšne stare sorte vrtnic, ki smo jih morda za- pazili v kakšnem za- puščenem vrtu ali ob ruševi- nah kakšne hiše. Te vrtnice se bodo lepo razrasle. Ko cvetijo, moramo pravočasno osmu- kati cvetne liste, jih posušiti, lahko tudi v pečici na 30 sto- pinj, je svetovala Kogejeva, in potem jih lahko uporabimo. Za uporabo v kuhinji je pri- meren tudi šipek. Teh “div- jih”, od domačinov prezrtih vrtnic raste na Primorskem 22 različnih vrst, ki jih prihajajo občudovat in nabirat izvedenci iz raznih držav. V omenje- nem Goriškem društvu ljubiteljev vrtnic si prizadevajo pri- pravljati zbirko teh šipkov. Nad Kanalom ob Soči so na pri- vatnem zemljišču, na skalnatem in zračnem prostoru, na- sadili že 12 različnih šipkovih grmov. To je edini tak nasad v Sloveniji in eden redkih v Evropi. Katja Kogej intenzivno zbira recepte iz vrtnic od l. 2008 dalje. Najbolj jo zanimajo damaščanke in burbonke, iz ka- terih lahko naredimo marsikaj. Največji “proizvajalec” da- maščank je Bolgarija, ki oskrbuje tričetrt vse industrije. Tudi Kogejeva je že večkrat obiskala te ogromne “nasade” vrtnic v Bolgariji. / str. 12 IK K DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (21 ) Rodbina Rijavec (1) Ivan Rijavec se je rodil v Štandrežu 21. januarja 1887; dne 30. januarja ga je krstil bodoči goriški knezonadškof Frančišek Borgia Sedej, ki je takrat predaval biblične vede Stare zaveze in semitske je- zike v goriškem semenišču. Oče je bil Jožef Rijavec, letnik 1857, mati pa Terezija Nanut, oba iz Štan- dreža, toda rod Rijavcev je izhajal z Ravnice pri Trnovem, saj tam se je leta 1825 Matiji Rijavcu in Uršuli Karlin rodil Ivanov ded Matija mlajši. Iz po- ročne knjige izvemo, da 32-letni novoporočenec Matija mlajši je bil kmet in “miles dismissus” - tj. upokojeni vojak -, iz česar s precejšnjo verjetnostjo lahko sklepamo, da je bil vojak generala grofa Jožefa Radetzkyja v vojnah v severni Italiji leta 1848. Kot alternativo lahko upoštevamo tudi možnost, da je bil udeležen v spopadih na Madžar- skem ali na Dunaju pod povel- jstvom bana in generala Josipa Je- lačića, generala Juliusa Jakoba von Haynaua ali generala Alfreda I. zu Windisch-Gra- etza. Matiji Rijavcu mlajšemu in Tereziji Tabaj, hčeri Štefana Tabaja in Katerine Pavletič iz Štan- dreža, se je leta 1857 v Štandrežu rodil sin Jožef. Kot zapisano, se je Jožefu Rijavcu in Tereziji Nanut, hčeri Andreja Nanuta in Katerine Vecchiet, leta 1887 rodil v Štandrežu Ivan Rijavec. Ivana Rijavca poznamo predvsem kot župana v Štandrežu in kot dolgoletnega ravnatelja Kmečke banke v Gorici. Po opravljenem študiju se je zapo- slil kot 'sodni oficial' na goriškem sodišču. Cesar- sko-kraljevo vojsko je služil s činom narednika (nem. Feldwebel). Njegov brat Anton je bil zidarski mojster, v prvi svetovni vojni desetnik železničar- skega polka, po vojni pa eden od glavnih izvajal- cev načrtov za obnovo vasi po navodilih znanega arhitekta Maksa Fabianija. Sestra Marija Angela je bila žena cesarsko-kralje- vega orožnika in občin- skega sla v Štandrežu Blaža Tabaja, brata duhov- nikov in gimnazijskih pro- fesorjev Andreja in Ivana, sodniškega pisarja Antona ter trgovca Alojzija.   Zadnji štandreški župan pred prvo svetovno vojno je bil Andrej Lutman, ki je nadaljeval upravno delo tudi v povojnem času, ko je Primorsko zasedla Itali- ja. Z odlokom z dne 2. 12. 1918 je bil ustanovljen Gospodarski svet občine Štandrež, ki mu je načelo- val sam župan Lutman; ta je po kratkem času prepu- stil to funkcijo članu Go- spodarskega sveta Ivanu Rijavcu, ki je županu očital nepravilnosti pri razdeljevanju živeža in oblek v vojnem in povoj- nem obdobju ter pri prev- zemu bakra od občanov. Prišlo je do zelo ostre kon- frontacije, ki je privedla do inšpekcije, ki je doka- zala nekatere pomanjkljivosti v uradnih seznamih oddane hrane in oblačil. Župan se je branil, rekoč, da je v tistem obdobju deloval v izrednih razmerah in da ni imel občinskega tajnika in sla, Rijavec pa mu je odgovarjal, da je za to bil sam kriv, saj se je Rijavec brezplačno ponudil za občinskega tajnika, medtem ko občinskega sla ni več sprejel v službo, ko se je le-ta (Rijavčev svak Blaž Tabaj) vrnil s fron- te julija 1918. Rijavec je zbral več kot 70 podpisov, s katerimi so občani zahtevali odstranitev župana Andreja Lutmana, ki je aprila 1919 odstopil in pre- dal uradne občinske spise Vinku Bandlju; ta je ko- nec maja funkcijo predal Ivanu Rijavcu.   Županovanje Ivana Rijavca ni bilo lahko, saj se je moral ukvarjati z zelo zahtevno nalogo obnove od vojne hudo poškodovane vasi (načrt je izdelal zelo znani arhitekt Maks Fabiani, ki je pred vojno veljal za dvornega arhitekta prestolonaslednika nadvoj- vode Franca Ferdinanda, medtem ko se je po vojni močno približal novim - fašističnim - obla- stem, morda iz oportunizma). Rijavčev šti- ričlanski odbor (sestavljali so ga Anton Reščič, Jožef Paškulin, Jožef Lutman in Alojz Brisko) je moral urediti in zaključiti račune ter odobriti dohodke in izdatke za obdobje 1913 - 1918, ki, so bili, kot rečeno, zelo neurejeni. Tudi to delo je Rijavec izpeljal z uspe- hom, čeprav mu je po smrti nekdanjega župana Lutmana primanjkovalo veliko informacij, ki mu jih nekdanji odborniki niso znali posredovati.   Politika Ivana Rijavca je bila do novih italijanskih oblasti zelo načelna in včasih presenetljivo ostra. Vojaške oblasti so takoj začele pritiskati na občino Štandrež, da bi jim ta odstopila Rojce in Velike Ro- je, pod grožnjo prisilne razlastitve. Šlo je za ob- močje, ki ga je vojska že imela v uporabi. Odgovo- ri, zabeleženi v zapisnikih občinskega sveta, so bili vedno zelo kratki in jasni: “Soglasno se sklene, da Rojce in Roje se ne prodajo” ali “Soglasno sklene se zavrniti to prošnjo”. OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, POR- TALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENSKIH POKRAJIN (www.kamra.si), KI GA UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Orožnik in občinski sel v Štandrežu Blaž Tabaj, praded avtorja tega članka Dimitrija Tabaja, je bil svak Ivana Rijavca. Dimitri Tabaj Ivan Rijavec v uniformi, po vsej verjetnosti med prvo svetovno vojno, s činom narednika (nem. Feldwebel). Iz knjige Damjana Paulina Štandrež samostojna občina 1866 - 1927 - Prosvetno društvo Štandrež, 1997. Anton Rijavec, brat Ivana Rijavca med prvo svetovno vojno. Bil je zidarski mojster, v prvi svetovni vojni desetnik železničarskega polka (na ovratniku nosi krilato kolo z bliski, znak tega polka), po vojni pa eden od glavnih izvajalcev načrtov za obnovo vasi po navodilih znanega arhitekta in urbanista Maksa Fabianija. Anton Rijavec, brat Ivana Rijavca, je bil eden glavnih izvajalcev načrtov za obnovo Štandreža. Na sliki načrt hiše njegovega svaka Blaža Tabaja iz leta 1920. Foto dd Devin / Letni koncert Pester pevski večer soboto, 16. 6. 2018, so v Devinu prire- dili Letni koncert, ki so ga sooblikovali Moški pevski zbor Fantje izpod Grma- de, dekleta Devinskega mladinskega krožka, Fantovska skupina Devin Nabrežina ter Kvar- tet Dobniško jezero iz Loč na avstrijskem Ko- roškem. Večer na dvorišču sedeža devinskih zborov so si mladi DMK zamislili nekoliko nekonven- kcionalno. Povezovalko - Petro Pahor je nam- reč že na začetku nje- nega napovedovanja zmotila poslušalka iz publike - Jasmina Gru- den, astrološka nav- dušenka, ki je svoje znanje nujno želela deliti z drugimi. Polet- ni horoskop najbolj znane (namišljene) za- mejske vedeževalke Vesne Novak je nam- reč potrjeval vse, kar se je zgodilo na devin- skem koncertu - nena- povedano odsotnost dirigenta MoPZ Fantje izpod Grmade, Her- mana Antoniča, kate- rega je priložnostno nadomestil Mirko Ferlan, pa celo prihod gostov “od daleč”! Napovedo- valka Petra se je med večerom naveličala zo- prne obiskovalke in oder prepustila Miri Tavčar, kateri je - najverjetneje zaradi “škor- pjonske trme”- uspelo “ukrotiti” to glasno go- spodično in koncert privesti do konca. Hu- morno besedilo je napisala Barbara Fužir, ki lik astrologinje Vesne Novak in njene horo- skope tedensko ustvarja in oživlja v oddaji Ra- dioaktivni val na Radiu Trst A. Pevsko so večer uvedli moški: MoPZ Fantje iz- pod Grmade, ki je zapel dve skladbi (Solinar, S. Ivančič - prir. P. Quaggiato Burja, H. Kju- der), Fantovska skupina Devin Nabrežina prav tako dve (Studenček, Niko Zlobko, Tebi le se pesem glasi, Franjo Steban), zbora pa sta, pod vodstvom Mirka Ferlana, zapela tudi združeno (Barčica, France Marolt, in Predraga lahko noč, Bojan Praček). Kvartet Dobniško jezero je zapel tri pesmi, Koroška domovina Franceta Cigana, Pojdi z menoj Milke Hartman (prir. France Cigan), ni mogla pa manjkati koroška ljudska pesem (To ja nščir ne vi, prir. Anton Nagele). Kvartet Dobniško jezero pa je nasled- njega dne s petjem oblikoval nedeljsko mašo, ki jo iz Rojana oddaja Radio Trst A. Zadnja so na oder stopila dekleta Devinskega mladin- skega krožka, ki sicer med letom pojejo v ra- zličnih zborovskih sestavih, priložnostno pa nastopijo tudi skupaj, na domačem odru. Za- pele so Nevesta le jemlji slovo, v priredbi An- dreja Makorja, Tonight iz Muzikla West Side Story Leonarda Bernsteina ter večer, ki je mi- nil ob napovedovanju prihodnosti, končale z znano Que sera v priredbi Carstena Gerlitza. Na klavir jih je spremljala Lucija Lavrenčič. Ob koncu so se Devinčani s pesmijo in verzi Toneta Pavčka spomnili na isti dan preminulo učiteljico Mirijam Vescovi, ženo in mamo pevcev devinskih zborov. Konec sezone so pevci pozdravili še s skupno večerjo in druženjem, ki sta sledila koncertu. LT V Kultura 21. junija 2018 9 iterarni prvenec Primoža Sturmana nosi provokativen naslov Gorica je naša. Gre za zbirko 11 krajših zgodb in novelet, ki so pred kratkim izšle pri mariborski založbi Litera. Petkova predstavitev v Tržaškem knjižnem središču, 15. junija, je naletela na široko zanimanje ljubiteljev literature. Knjigo in avtorja je predstavil Martin Lissiach. Uvodoma je nastopil tudi urednik založbe Litera Orlando Uršič, ki je pripomnil, “da Sturman lepo gradi like in ponotranjene osebe. Njegov odnos do slovenskega jezika in krščanstva spominja na Alojza Rebulo, vendar ima njegovo delo izrazit podtekst in marsikaj se lahko razbere med vrsticami”. Uršič je pri nastanku te knjige deloval kot mentor, saj je Primožu Sturmanu svetoval teme in ga spodbujal k pisanju zgodb. Avtor spremne besede je pisatelj Jurij Hudolin. Povod za nastanek knjižnega prvenca je nastal po polemiki, L ki jo je Primož Sturman začelna lastnem blogu in sprožil vDelovih književnih listih v lanskem poletju, ko se je kritično obregnil ob urednike založb v osrednji Sloveniji, ker niso prebirali in objavljali literarnih del mlajših avtorjev iz zamejskega prostora. Takrat se je Sturman javno postavil v bran goriškega pesnika Davida Bandlja in tržaškega pisatelja Erika Sancina, ki sta mu zaupala, da nista našla založnika za svoja dela. Kot edini založnik iz Slovenije se je po takratni javni debati oglasil Orlando Uršič iz založbe Litera iz Maribora, ki je dal povod za to knjigo in je vseskozi verjel v ta projekt. Avtor Sturman je otroštvo preživel na Katinari, mladost pa na Opčinah. Leta 2010 se je preselil v vasico v osrčju Krasa, Brje pri Koprivi. Selitev iz predmestnega okolja v vaško ga je kot pisatelja močno zaznamovala. V osrčju Krasa je spoznal nove ljudi, ki so imeli do okolja, družine in skupnosti drugačen odnos. Iz osrčja Krasa gleda na stvarnost v tržaškem okolju z določenim odmikom. Zbirko krajših črtic in novelet sestavlja enajst različnih zgodb, ki so postavljene v različna zgodovinska časovna obdobja: od tridesetih let prejšnjega stoletja do današnjih dni. Združuje pa jih dogajalni prostor, ki sega od slovensko- hrvaške meje v Istri do furlanskega jezikovnega ozemlja. Gre za pisan geografski prostor, ki ga oblikujejo jezikovno in narodnostno mešana populacija, nekdanji in sedanji migracijski tokovi. Literarni junaki so preprosti ljudje in v tem smislu je perspektiva precej eksistencialistična in mestoma avtobiografska, saj opisuje zgodbe, kako zgodovina učinkuje na posameznike, ki so v obmejnem prostoru izpostavljeni. Z druge strani gre za opis meje, ki ni le fizična in geografska, temveč tudi psihološka. Erik Kuret Prešernovo gledališče Kranj / Program sezone 2018/2019 “Z glavo in s srcem” inevajoča sezona je bila za Prešernovo gleda- lišče Kranj izredno uspešna, ovenčana z dosežki in nagradami. O tem priča tudi dej- stvo, da se bo gledališče na le- tošnjem Borštnikovem srečanju, oktobra 2018, predstavilo s kar dvema predstavama, Terorjem in Našim razredom. Letošnjo sezono končujejo s pred- premiero otroške predstave Kdo je napravil Vidku srajčico z Blažem Setnikarjem v glav- ni vlogi. Priljublje- no pravljico Frana Levstika je dramati- ziral Boris A. No- vak. “Nastala je le- pa poučna predsta- va ne le za otroke, ampak tudi za odra- sle, in sicer v času, ko je sočutja vse manj”, je dejala umetniška vodja Prešernovega gle- dališča, Marinka Poštrak. S to pred- stavo se bo tudi začela prihodnja se- zona: “Za publiko, ki je naša pri- hodnost”!, je dejala Mirjam Drnovšček, direktorica Prešerno- vega gledališča. Povedala je tudi, da je Ministrstvo za kulturo že četrto leto zapored priznalo, da ima kranjsko gledališče vrhunske predstave, a žal “se to nič ne poz- na na finančnem področju”! Projekti, ki jih pripravljajo v PG Kranj, so zanimivi, novi in sveži, z njimi nadaljujejo tradicijo, da je v gledališču treba biti z glavo in srcem, odpirati vprašanja in raz- mišljanja. Za tri predstave vaje že potekajo. Poleg predstave Kdo je napravil Vidku srajčico nastajata M še Venera v krznu in Prerok. Sep-tembra bo slovenska krstna upri-zoritev priredbe novele avstrijske- ga pisatelja Leopolda von Sacher- Masocha Venera v krznu, ki jo je leta 2009 ustvaril ameriški drama- tik David Ives in po besedah Ma- rinke Poštrak “mazohistično te- matiko prenesel v odnos med režiserjem in igralko ter izdelal duhovito, briljantno igro o tem, kako gledališka fikcija vpliva na realnost in obratno”. Režijo bo podpisal Primož Ekart, “ki pozna tako režijsko kot tudi igralsko plat pasti gledališke iluzije in njen za- pleteni ustvarjalni odnos”. Na odru bosta Vesna Pernarčič in Borut Veselko. S slovensko krstno uprizoritvijo dela Prerok libanonskega avtorja Kahlila Gibrana bo gledališče od- prlo t. i. “duhovno okno v naših glavah”. To je velik uprizoritveni izziv zaradi poetičnosti in mi- stičnosti, ki ju delo vsebuje. Pred- stava nastaja v koprodukciji z Za- vodom Senzorium, Slovenskim mladinskim gledališčem Ljublja- na in Slovenskim stalnim gleda- liščem Trst, režira jo Barbara Pia Jenič; premiera bo oktobra v Stol- pu Škrlovec. Ob stoti obletnici smrti Ivana Cankarja bo Prešernovo gleda- lišče decembra krstno uprizorilo Cankarjeve črtice, iz katerih bo mladi režiser Žiga Divjak izdelal novo predstavo Ob zori. Sezono bodo v Prešernovem gle- dališču Kranj končali s prvo dra- mo Thomasa Ber- nharda Zabava za Bo- risa. To je neizprosna igra o dvoličnosti družbe in njenih po- sameznikov. Režirala jo bo prodorna srbska režiserka Snežana Trišić. Novosti so letos tudi v abonmajih, v katerih odslej gledalcem po- nujajo, da poleg do- mačih predstav izbe- rejo še eno izmed osmih gostujočih predstav. Abonmaje v spomladanskem ob- dobju vpisujejo do 23. junija, znova pa sep- tembra. Trudijo se, da bi bilo gle- dališče z ugodnimi cenami vstop- nic dostopno vsem, brezposel- nim ponujajo brezplačne, študen- tom, dijakom in mladim do 26. leta subvencionirane vstopnice, z obilico popustov (predvsem pa z odličnim programom!) pa upajo, da bodo privabili tudi vse druge ljubitelje gledališča, ne le iz go- renjske prestolnice, ampak iz vse Slovenije. Upati je, da bo PG Kranj prišlo pri- hodnjo sezono s kakšno predsta- vo v goste tudi k nam v “zamej- stvo”. IK Marinka Poštrak in Mirjam Drnovšek, umetniška vodja in direktorica PG Kranj Foto Erik Kuret Foto JMP 40 let avantgardnega umetniškega društva Gruppo78 V tržaški galeriji DoubleRoom bodo 21. junija ob 19. uri odprli zgodovinsko pregledno razstavo Desanti na javni prostor 40 let Skupine78 (Incursioni nello spazio pubblico i 40 anni del Gruppo78). Gre za razgiban pregled najbolj pomenljivih akcij in posegov public art, javne umetnosti, ki jih je vsestransko spod - bujevalnemu umetniškemu združenju uspelo udejanjiti na nekaterih najbolj sli ko - vitih tržaških javnih lo ka - cijah v zadnjih štirih desetletjih. Predsednica in duša društva, neu - trudna in venomer sveža Maria Campitell i ter mlajši ustvarjalni kustos nekaterih najbolj izvirnih medmedijskih dogodkov, Massimo Premuda, sta pripravila svež izbor arhivskega materiala, od videa in foto do projektov in performanc, ki so razvrščeni v več vsebinskih in časovnih sklopov in se jih ne da tu posamično našteti. Omenimo jih vsaj nekaj od pribl. 600 dogodkov, ki so se zvrstili vsa ta leta. Čisto v začetku, konec sedemdesetih, Avstrijca Herrman Nitsch v starorimskem teatru in Otto Mühl na umet - niškem zavodu Nordio, (elisa)Betta Porro na mehiški turneji 2013, pobude Serial Public ob 29. Barkovljanki leta 1997, tri izdaje Specchio d'Acqua pri Rusem mostu (2005-2007), Public Art iz leta 2007, štiri ponovitve Manifesti d'Artista (2007-2010) na mestnih oglaševalskih prostorih itd. itd. Srž dela vseh umetnikov in strokovnjakov okrog Skupine78 je konstitutivno usmerjena v najsodobnejšo in mednarodno profilirano raziskovalno obzorje. Campitellijeva s svojimi sodelavci nam ponuja celo anticipacijo letošnjega Festivala umetnosti in robotike, od 17. do 28. novembra tudi na “Hidrodinamični centrali” v starem pristanišču (info http: // robtics. gruppo78. it). Fabiola Faidiga dokumentira svoj projekt prve lekcije slovenščine s pomočjo neonskih dvojezičnih napisov iz cikla To je zid (2010). Slikar Paolo Ferluga pa svoje imaginarne neoarhitektonske projekcije in multietnične vizije Trieste in Novi Trst, kjer se srečata Dunaj z Ljubljano in srednjeevropsko zaledje z morjem... Razstava v prostoru DoubleRoom arti visive v ul. Canova 9 bo odprta do 5. avgusta, od ponedeljka do četrtka, od 17. do 19. ure. Info: http: //doubleroomtrieste.wordpress.com, info gruppo78.it, www.gruppo78.it. / Davorin Devetak Trst / Jubilejna razstava Fabiola Faidiga, To je zid Tržaško knjižno središče / Predstavitev knjižnega prvenca Primoža Sturmana Gorica je naša, zbirka zgodb Tržaška21. junija 201810 r. Matjaž Klemenčič in dr. Aleš Maver sta avtorja knjige Izbrana poglavja iz zgodovine selitev, ki je izšla la- ni pri Univerzi v Mariboru, na kateri oba poučujeta. Bogata je s statističnimi podatki in poglo- bitvami. V njej najdemo vse, kar je zaznamovalo življenje Evro- pejcev: od homo sapiensa do se- litev v času starih civilizacij pa do današnjih dni, ko beležimo be- gunsko krizo. V Društvu sloven- skih izobražencev je knjigo in av- torja predstavil dr. Miha Zobec. Najprej spoznamo selitve po ce- lem svetu, nato pa selitve v Slo- venijo in iz slovenskega prostora. Dr. Klemenčič je kot redni pro- fesor za novejšo zgodovino in so- dobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru podkovan v zgodovini priselje- vanja v ZDA s posebnim ozirom na zgodovino slovensko-ame- riške skupnosti, zgodovino raz- D padanja SFRJ in nastajanja samo-stojne slovenske države ter zgo-dovini koroških Slovencev. Je av- tor devetih znanstvenih mono- grafij in znan- stvenih član- kov. Kot je dejal v Peterlinovi dvorani, cilj knjige ni po- poln prikaz mi- gracij, temveč strnjen prikaz glavnih selitve- nih procesov v človeški zgodo- vini. Najprej je obrazložitev definicije migracija in povezane terminologije. Knji- ga razlikuje avtohtone manjšin- ske skupnosti od migrantskih skupnosti. Priseljenci imajo namreč pravico do uporabe svo- jega jezika, nimajo pa političnih pravic, ki veljajo za avtohtone manjšine. Dr. Maver je avtor prvega dela, in sicer starejšega obdobja, dr. Klemenčič pa no- vejšega. Le-ta obravnava dobo industrializacije in med obema vojnama, prisilne selitve po dru- gi svetovni vojni in med hladno vojno do padca Berlinskega zidu. V knjigi je izpostavljeno, da je zgodovina migracije del splošne zgodovine, saj je selitev ena iz- med osnovnih značilnosti člove- kovega bivanja. Dr. Maver, do- cent za zgodovino srednjega ve- ka in lektor za la- tinščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ma- riboru, se ukvarja z zgo- dovino pozne antike, poznoantičnega zgodo- vinopisja in zgodnjega krščan- stva, pa tudi s slovensko kultur- no zgodovino in z zgodovino strankarskih in volilnih siste- mov. Na predsta- vitvi je dejal, da si brez selitev ne moremo pred- stavljati zgodo- vine. Naštel je tri točke, ki še da- nes odmevajo v tem prostoru in času. Najprej je poudaril selitev govorcev indoe- vropščine in shematično prikazan vznik naj- pomembnejših jezikovnih sku- pin. Sledi vprašanje selitev po obdobju rimskega cesarstva zara- di markomanskih vojn v času Marka Avrelija, na koncu pa še obdobje preseljevanja ljudstev. Metka Šinigoj nedeljo, 17. junija, je bil na Opčinah na sporedu že tradicionalni koncert ob koncu pevske sezone društva Vesela pomlad, tokrat z naslo- vom Poj, pleši in igraj... z nami v Talin se podaj! Ponavadi ima končni koncert naslov Poj, pleši, igraj... in še kaj. To po- meni, da se petje ponavadi ob tej priložnosti prepleta z igro, plesom in različnimi glasbenimi točkami. Letos pa so se pri društvu odločili, da nekoliko spremenijo koncept prireditve in ji za- menjajo ime. Ker se pevke Vesele pomladi kot edine predstavnice naše dežele po- dajajo na festival Europa cantat v Talin, so letošnji pri- reditvi spremenili ime v Poj, pleši in igraj... z nami v Talin se podaj! Letos so se na koncertu predsta- vile tri pevske skupine. Poleg do- mačega Dekliškega pevskega zbo- ra Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin Cergol sta zapela še Fantovska vokalna skupina Devin – Nabrežina, ki jo vodi V Mirko Ferlan, in Vokalna skupinaGrlica iz Budanj pod vodstvomKatarine Kodele Zadnikar. Pevski večer so začele domačin- ke, ki so številni publiki v dvora- ni Finžgarjevega doma predstavi- le nekaj slovenskih ljudskih pe- smi, in sicer Ena ptička priletela, Vse tičice lepo pojo, Rezijanska, Kaj me boš taku zamjeru in Ko- mar se je oženu. To je del progra- ma, ki ga bodo dekleta izvajala na festivalu Europa cantat v Tali- nu, na katerega se odpravljajo ko- nec meseca julija. Večer je nadaljevala Fantovska vokalna skupina Devin – Na- brežina, ki se je predstavila z ljudskima Vsaki dan in Stu- denček, Tebi le se glasi iz opere- te Teheranski plemiči Benjami- na Ipavca, hudomušno, a zahtev- no Nos in dalmatinsko Sjećanje na Vela Luku. Posebno bučen aplavz je vzbudila zadnja pesem, v kateri se je kot solist izkazal Martin Misson. Fantje so se začeli zbirati na pevskih vajah komaj pred enim letom, kljub temu pa so se s svojim nastopom zelo iz- kazali. Lep pevski večer je sklenila Vo- kalna skupina Grlica iz Budanj, ki je v svoj program uvrstila ljud- ske pesmi Sem mislil snoč v vas iti, Da bi biva liepa ura, La c'Ź il mio amor, Igraj kolce, Sončece, sij! Stanka Premrla, Čudovit je ta svet (zelo znano angleško pesem What a Wonderful World je pre- vedla Nada Žgur) in Mačje oči Svetlane Makarovič. Letos je zbor Vesela pomlad sodeloval na nji- hovem božičnem koncertu, zato so jih povabili, da sodelujejo na zaključnem koncertu Vesele pomladi. Koncert je sproščeno povezovala Rossana Paliaga, ki je tudi neko- liko “mučila” zborovod- je. Vsak je moral namreč pred sklepno pesmijo od- govoriti na nekaj vprašanj o svojem pev- skem zboru. Andreja Štu- cin Cergol je opisala, ka- ko se dekleta pripravljajo na poletno izkušnjo festi- vala Europa cantat, Mirko Ferlan je povedal, da so celo leto veliko vadili, da so dosegli nivo, na kate- rem pojejo, Katarina Ko- dele Zadnikar pa je razložila, ka- ko sta prišla zbora v stik: ena od pevk je študirala z zborovodkinjo Vesele pomladi, zato so prišle do ideje, da bi lahko skupaj nastopi- le na kakšnem koncertu. Večer je podprl Rajonski svet za Vzhodni Kras. Urška Petaros Ob 50-letnici najpomembnejše etnografske prireditve pri nas V kraški hiši v Repnu predstavitev knjige Živio Kraška ohcet! b letošnji 50-letnici naj- pomembnejše etnograf- ske prireditve med Slo- venci v Italiji, Kraške ohceti, je Zadruga Naš Kras izdala publika- cijo z naslovom Živio Kraška oh- cet!. Njen predsednik Edi Kraus se je na predstavitvenem večeru srčno zahvalil vsem tistim, ki so doslej aktivno sodelovali pri Kraški ohceti in s svojim požrtvo- valnim delom pripomogli k uspehu vseh dosedanjih izvedb. Poudaril je, da ima Kraška ohcet večplasten pomen za širšo skup- nost, kajti s prikazom tradicional- ne poroke ovrednotimo stare na- vade. Z obnovo Kraške hiše je za- druga ovrednotila še arhitektur- ne značilnosti Krasa in muzeja sa- mega. Kraška ohcet pa se je iz leta v leto oblikovala v razpoznavno kulturno prireditev. Avtorica knjige Vesna Guštin je že vrsto let vključena v kulturno O življenje na Repentabru kot zbo-rovodkinja, organizatorka in ra-ziskovalka ljudskih navad, predv- sem kulinaričnih. Na predstavit- venem večeru si je med drugim zaželela, da bi prav izdaja te pu- blikacije zadnji trenutek spodbu- dila kak mlad par, da bi se odločil za poroko na letošnji jubilejni Kraški ohceti. Knjiga je sinteza njenih dosedan- jih raziskav in publikacij ter pričevanj, ki jih je ob prvi izvedbi Kraške ohceti leta 1968 zbrala njena sestra Majda med sta- rejšimi osebami v Repnu, katerih spomin je segal v konec 19. sto- letja. Publikacijo bogatijo foto- grafije vseh dosedanjih izvedb ohceti od leta 1968 do leta 2013 iz arhiva Primorskega dnevnika in gradiva, ki ga hrani Narodna in študijska knjižnica. Knjiga je nastala v času, ko se zelo malo pa- rov odloča za poroko na Kraški ohceti in sta zaradi tega celotna prireditev kot tudi odnos do la- stnih tradicij postavljena pod vprašaj. Predstavitve so se ude- ležili številni pari, ki so se po- ročili na Kraški ohceti in so v knjigi posredovali svoje spomine na pomemben življenjski dogo- dek. Kot gost je na petkovem dogodku nastopal priznan slovenski etno- log Janez Bogataj, ki je obrazložil, da je bila nekoč celotna skupnost soudeležena pri porokah, ker je v svojo sredino sprejemala ženina ali nevesto iz drugega okolja. Da- nes je poročno dogajanje osredo- točeno le na par, na priče, na ožje sorodnike in prijatelje. Predavatelj je povezal izid knjige s pozitivnim naključjem sovpa- danja s predvečerom obletnice rojstva Primoža Trubarja in izpo- stavil, da imamo v človeškem življenju tri pomembnejše mej- nike: rojstvo, poroko in smrt. Vsak od teh treh mejnikov ima seveda svoje obrede, svoje navade in oblike, ki se skozi zgodovinski razvoj spreminjajo. Tudi poroke so se v času in različnih okoljih spreminjale. Vsaka poroka je bila od nekdaj odslikava gmotnega in finančnega položaja družin, iz katerih sta izhajala ženin in ne- vesta. Poroka je z etnološkega vi- dika prehodni obred, po katerem ženin in nevesta prehajata iz samskega stanu v poročni stan. Povezana je s fantovskimi in de- kliškimi skupnostmi, ki obstajajo še danes, a imajo drugačne la- stnosti kot pred petdesetimi ali celo sto leti. Prof. Bogataj je še poudaril, kako je Kraška ohcet pred petdesetimi leti dala povod za raziskovanje in izdelovanje noš in drugih oblačilnih elemen- tov ter ovrednotenje nesnovne kulturne dediščine v pristnem avtohtonem slovenskem okolju. Zdaj pa ponuja veliko možnosti za razvoj inovativnih idej. Erik Kuret Foto Erik Kuret Foto Erik Kuret Foto damj@n Ponedeljkovo srečanje DSI / Gosta dr. Matjaž Klemenčič in dr. Aleš Maver Zgodovina selitev Opčine / Pevski koncert društva Vesela pomlad Poj, pleši in igraj … 12. prireditev Vitovska in morje Množičen obisk priljubljenega dogodka b vremenu, ki je bilo kot naročeno, je mi- nuli konec tedna Društvo vinogradnikov s Krasa s številnimi partnerji ure- sničilo dvanajsto izvedbo dvodnevne prireditve Vitovska in morje za vrednotenje avtoh- tone bele kraške vinske sorte. V pravljičnem okolju Devin- skega gradu so organizatorje in razstavljalce ljubitelji kako- vostne kraške kapljice nagradi- li z množičnim obiskom. Po- kusili so lahko vzorce vitovske 30 vinarjev z obeh strani meje in vin štirih gostov iz drugih okolišev ter prigrizke gostin- cev in proizvajalcev ostalih krajevnih dobrot. Ponudbo hrane je usklajevalo Slovensko deželno gospodarsko združen- je po gibanju Okusov Krasa. V petek se je priljubljeni festival začel s posvetom o temi Kras in vitovska - zgodovina in tra- dicija za razumevanje sedanjo- sti in obvladovanje prihodno- sti. Udeležila sta se ga tudi se- natorka Tatjana Rojc in novi deželni odbornik za kmetij- stvo, ligaš Stefano Zannier, ki se je naši kmetijski srenji de- jansko prvič predstavil. Obra- zložil je svoj način dela. Soočiti se želi s stanovskimi or- ganizacijami in krajevnimi de- javniki, da se sploh seznani z odprtimi vprašanji. Kar je bilo dobro v prejšnji upravi, name- rava potrditi oziroma nadalje- vati, kjer so težave, pa bo po- segel in poiskal rešitve. V vsebinskem delu okrogle mize je uvodne misli podal O predsednik kraških vinarjevMatej Škerlj. Znani televizijskiobraz Davide Rampello, do- cent na milanskem Politecni- cu in eden tvorcev italijanskih razstavnih prostorov na Expo- ju, je izpostavil pomen pripo- vedi za vrednotenje območja. Zgodovinar Fulvio Colombo je poiskal prve zapise o vitov- ski, raziskovalka Sabina Passa- monti pa njene zdravilne učinke. Priznani enogastro- nomski novinar Daniele Cer- nilli, ki mu pravijo Doctor Wi- ne, pa je razkril, da je pred 30 leti Kras in vitovsko pred smrtjo spoznal tudi znani pi- satelj Leonardo Sciascia. Co- lombo je prodrl s predlogom za prizadevanja za zaščito sorte vitovska, Passamontijeva pa se v tej luči ogreva za skupni čez- mejni pravilnik o pridelavi. Priznanje za vztrajno promo- cijo avtohtone bele kraške vin- ske sorte in s tem naziv Viteza vitovske pa sta dobila novinar- ka in someljejka Liliana Savioli ter gostinec Marino Rossa iz devinske restavracije Al Caval- luccio. Ko smo že v svetu vina, briški pridelovalec žlahtne kapljice Damjan Podveršič je v nedeljo v Pesaru prejel nagrado Galva- nina za vinarja leta 2018. Še eno priznanje torej za svetov- no znanega vinogradnika, ki izstopa z avtohtonimi belimi vini. Na podelitvi priznanj in v sami utemeljitvi nagrade so izrecno poudarili, da je Slove- nec. HC Foto damj@n Tržaška 21. junija 2018 11 Obvestila KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars in Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2018 spominsko razstavo o tržaški slikarki Eldi Piščanec. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Elde Piščanec, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz.org. Ob praznovanju vaškega zavet ni - ka sv. Janeza Krstnika bo SKD OPLA v soorganizaciji z Občino Dolina organizirala razstavo Reciklaža = naše bogastvo in sejem. Razstava bo v Boljuncu v novih prostorih sedeža Srenje Boljunec. Odprtje bo dne 18. junija ob 19.00 v novem sedežu. Razstava bo odprta: od torka, 19., do nedelje, 24. junija, od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Sejem pa se bo odvijal od petka, 22., do nedelje, 24. junija, od 10.00 do 19.00 na glavnem trgu v Boljuncu. Tridnevni praznik v poklon Igu Grudnu O Nabrežina, ti moj rodni kraj abrežina se je konec mi- nulega tedna z nizom pobud poklonila svoje- mu velikemu sinu, pesniku Igu Grudnu. Ob 125-letnici rojstva in 70-letnici smrti so se namreč SKD Igo Gruden, osnovna šola V. Šček in nižja srednja šola I. Gru- den, ob teh pa še ŠZ Sokol, na- brežinska godba in zbori, ki de- lujejo v društvu, povezali, da bi obeležili ta jubileja. Bil je to resnično lep praznik, ves poln sporočil Grudnovih poezij. Petkov večer, 8. junija, v Kultur- nem domu so sooblikovali učen- ci in dijaki nabrežinskih šol z Grudnovimi otroškimi pesmimi. Najprej so odprli razstavo del osnovnošolcev, ki so se udeležili šolskega ekstempora in delavnic s slikarko Katarino Kalc, med ka- terimi so tudi pripravili ilustracije N za razširjen ponatis Grudnovezbirke otroških pesmi Miška ose-dlana in druge otroške pesmi. Ob odprtju razstave je prisotne otro- ke, učitelje in starše nagovorila prof. Nadja Doljak. V nabito pol- ni dvorani je nato sledila za- ključna šolska prireditev učencev in dijakov, ki so recitirali celo vrsto Grudnovih otroških pesmi, med posameznimi recitacijami pa so krajše skladbe zaigrali tudi številni mali glasbeniki. Pod vod- stvom Barbare Corbatto je nasto- pil osnovnošolski zbor, medtem ko je zbor nižje srednje šole vodil Stefano Iob, ki je tudi vodil sklep- no pesem Sinku v Maličevi ugla- sbitvi. Pesem, ki s svojim vabilom k ozaveščanju pripadnosti do- mačim krajem, jeziku in kulturi, je ob otrocih na koncu pela vsa dvorana. Na večeru so tudi pred- stavili zbirko Miška osedlana in druge otroške pesmi, sveže nati- skano in obogateno z doslej ne- objavljenimi pesmimi. O knjigi sta spregovorili prof. Vera Tuta in Alina Carli kot zastopnica ZTT, saj je knjiga izšla pri tej založbi. Uvodne besede je napisala Agata Venier, ki se z Grudnovo otroško poezijo ukvarja kot raziskovalka, Vera Tuta pa je prispevala strnjen pesnikov življenjepis, medtem ko je Ivan Vogrič, kot eden glavnih pobudnikov nastajanja te knjige, napisal esej Pot do otroškega srca, v katerem predstavlja dosedanje objave Grudnovih otroških pe- smi. Kot smo omenili, je nova zbirka bogato opremljena z risbami na- brežinskih osnovnošolcev; prav posrečeno so na zadnjih straneh objavili tudi kazalo ilustracij z imeni malih ilustratorjev ob 'spominski' fotografiji pred vho- dom v osnovno šolo. Prisotna sta bila tudi županja Pal- lotta, ki je pozdravila prisotne, in pesnikov sin Primož, ki je bil na- ravnost navdušen nad sporočilno bogatim večerom, ki so ga obli- kovali otroci. Nevihta z grmenjem in strelami ni pokvarila praznika, ki se je na- to nadaljeval naslednjega dne, v soboto, 9. t. m., ko so prireditev izoblikovali domači ustvarjalci. Grudnove poezije je recitirala Mi- randa Caharija, uglasbila pa sta jih Matej Gruden in Aljoša Saksi- da, ki sta nekatere spremljala s priložnostnim ansamblom, sode- lovala sta tudi Dekliški pevski zbor Igo Gruden in Fantovska pevska skupina Devin-Na- brežina, ki ju vodi Mirko Ferlan. Dekleta so sodelovala s tremi pe- smimi, medtem ko so fantje za- peli eno Saksidovo uglasbitev. Slavnostni nagovor so zaupali se- natorki Tatjani Rojc, ki kot lite- rarna zgodovinarka in Nabrežin- ka odlično pozna in ceni Grud- nov opus. Tudi v soboto je nabito polna dvorana potrdila, da Grud- nova poezija s svojim sporočilom še vedno nagovarja ljudi. V okviru tridnevnih prireditev v poklon pesniku Igu Grudnu je SŠD Sokol v nedeljo, 10. junija, priredilo pohod, ki so ga simbo- lično poimenovali od Slivnega do Križa, v resnici pa so se pohod- niki zbrali na Sokolovem igrišču in se nato podali do Praprota. Šli so si ogledat urejeno področje s številnimi obrambnimi struktu- rami iz časa prve svetovne vojne, ki jih je uredila družina Lupinc. Lupinčevi so tudi sprejeli pohod- nike. Ti so se nato čez Ostri vrh vrnili v Nabrežino, kjer so se po- novno zbrali na igrišču Sokola na kosilu in nato prisluhnili godbi na pihala Nabrežina, ki se je tudi pridružila tridnevnemu poklonu pesniku Igu Grudnu. Ob zavesti, da je bil Gruden gla- snik trpečega primorskega ljud- stva in odločne volje, da preživi, kajti krivica in nasilje rodita upor in odpor, in da poezija lahko tudi danes nagovarja ljudi s svojim najglobljim sporočilom in vliva nove življenjske volje in ustvar- jalne moči, lahko trdimo, da je Grudnovo tridnevje v Nabrežini prineslo dragoceno obogatitev in nov zagon. LT EDUKA2 Čezmejno upravljanje izobraževanja torek, 12. junija 2018, je bilo v Trstu, v dvorani Tessitori v palači deželne- ga sveta Furlanije - Julijske kraji- ne, drugo srečanje zbora partner- jev projekta EDUKA2 - Čezmejno upravljanje izobraževanja, ki je sofinanciran iz sredstev Evrop- skega sklada za regionalni razvoj na podlagi javnega razpisa za pre- dložitev standardnih projektov v okviru Programa sodelovanja In- terreg V-A Italija - Slovenija 2014- 2020. Sodelavci projekta so med do- godkom predstavili prve dosežke projektnih dejavnosti, ki so se začele septembra 2017. Projekt EDUKA2 je ustvaril mrežo za čez- V mejno sodelovanje, ki jo sesta-vljajo 31 šol, tri univerze in trijeraziskovalni inštituti; v tej mreži, ki je že izpeljala vrsto aktivnosti, deluje 16 delovnih skupin z več kot 60 učitelji in raziskovalci. Med raznimi aktivnostmi naj omenimo srečanja čezmejnih ra- zredov, na katerih je sodelovalo več kot 170 učencev šol iz Italije in Slovenije, ki so skupaj spozna- vali celovitost čezmejnega ob- močja in se soočili s potrebo po zaščiti njegovega naravovarstve- nega, arhitektonskega, arheo- loškega, zgodovinsko-kulturne- ga, umetnostnega in jezikovnega bogastva. Na torkovem srečanju so vodje posameznih delovnih skupin predstavili tudi didak- tična orodja za podporo pri poučevanju slovenščine na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji, italijanščine na šolah z ita- lijanskim učnim jezikom v Slo- veniji in furlanščine na italijan- skih šolah. Poleg teh orodij so učitelji in raziskovalci oblikovali še čezmejna didaktična gradiva o manjšinski literaturi in literaturi obmejnega območja v sloven- skem, italijanskem in furlanskem jeziku. Projektni partnerji so na- zadnje predstavili tudi spletno platformo, po kateri bo didak- tično gradivo na razpolago jav- nosti. Od septembra 2018 bodo par- tnerji projekta EDUKA2 organizi- rali izobraževanja (tudi na dalja- vo) za učitelje in profesorje, na katerih bodo predstavili omenje- ne didaktične modele in orodja. Zbor partnerjev projekta se je končal s predstavitvijo orodij za podporo študentom in diplo- mantom pri postopkih prizna- vanja izobrazbe in poklicnih kva- lifikacij, pridobljenih v sosednji državi. V nadaljnjih fazah projek- ta bosta izdelana priročnik za študen- te, ki se odločajo za izobraževanje oz. se že izobražujejo v so- sednji državi, ter skupni program usposabljanja za strokovne delavce referatov, vpisnih služb in kariernih centrov univerz v obmejnem prosto- ru. Cilj projekta EDU- KA2 je krepitev čez- mejnega sodelovan- ja na področju izo- braževanja z razvijanjem enotnih didaktičnih orodij in izobraževal- nih modelov. Predvidene dejav- nosti so namenjene še posebej šolam in univerzam programske- ga območja in potekajo v pokra- jinah Trst, Gorica, Videm in Be- netke v Italiji ter v Obalno-kraški, Osrednjeslovenski statistični in Goriški statistični regiji v Slove- niji. Projekt se je začel 1. septem- bra 2017 in se bo končal 28. fe- bruarja 2019. Vodilni partner projekta je Slo- venski raziskovalni inštitut -SLO- RI. Partnerji projekta so: INV - Inštitut za narodnostna vprašan- ja, Societât Filologjiche Furlane - Furlansko filološko društvo “Graziadio Isaia Ascoli”, Uni- verza v Novi Gorici, Univerza Ca’ Fosca- ri v Benetkah in Univerza na Pri- morskem - Peda- goška Fakulteta. Pridruženi partnerji projekta so Deželni šolski urad dežele Furlanije - Julijske krajine - Mini- strstvo za izo- braževanje, visoko šolstvo in znanost Republike Italije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slo- venije in Sektor za šolstvo, izo- braževanje in znanost Dežele Furlanije - Julijske krajine. Tržaško knjižno središče / Predstavitev knjige Mojce Širok Kriminalni roman Pogodba adnja knjiga novinarke Mojce Širok je kriminalni roman Pogodba; postavljen je v Rim in je prežet s tematiko mafije. Avtorica je bila kot novinarka RTV Slovenija trinajst let dopisnica iz Italije in Vatikana. Prve reportaže o sicilijanski mafiji je pisala za tednik Mladina, za RTV Slovenija je posnela dokumentarni film Molk v Palermu. Poleg člankov in reportaž je izdala tudi tri knjige z naslovi Zadnji rimski cesar, Oblast brez obraza in Od Benedikta do Frančiška, ki so povezane z italijanskim kulturnim in političnim življenjem. Pogovor z Mojco Širok je v torek, 12. junija, v Tržaškem knjižnem središču vodil novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence, s katerim sta med letoma 1999 in 2001 kot dopisnika iz Rima spremljala parlamentarno obravnavo zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Tence je avtorico knjige spraševal, kje je meja med fikcijo in realnostjo Z oziroma med državo inmafijo. Po mnenju avtorice jemafija del države, zato je absurdno, da država investira v zaščito in strukturo za boj proti nečemu, kar je del lastnega ustroja. Ko ugotoviš, kakšna so razmerja med državo in mafijo, razumeš, da z novinarskega vidika nimaš dovolj dokazov za objavo v medijih. Za pripravo novinarskih prispevkov o “političnih igrah” je bil zbrani material med parlamentarnimi razpravami v večini primerov neuporaben. Za roman ali fikcijsko zgodbo pa je bil zelo zanimiv. K nastanku knjige je prispevalo tudi okolje starega dela Rima, v katerem je kot dopisnica RTV Slovenija živela. Zgodba in junaki v Pogodbi so izmišljeni, ozadje pa je resnično: atentata na tožilca Falconeja in Borsellina iz leta 1992. Mojco Širok sta dogodka poklicno močno zaznamovala. Kot novinarka se ni nikoli neposredno ukvarjala s kriminalom, zanimalo pa jo je, kakšno je življenje v krajih, kjer je mafija dejavna. Dogajanje se začne v prestižni rimski četrti, kjer policisti odkrijejo moško truplo v vili odvetnika Giovannija Marie Silvestrija di San Cristoforo. Umoru sledi še prometna nesreča na drugem koncu Rima in samomor najvplivnejšega mafijskega šefa v zaporu. Naključja pa obstajajo samo v romanih, pravi glavni policijski preiskovalec. Z raziskovanjem zakulisnega dogajanja umorov nas avtorica s sočnim jezikom, živimi dialogi in nepredvidljivimi zapleti popelje v osrčje mafijskega dogajanja. Glavni akterji so kriminalisti, tožilci, novinarji in politiki, ki imajo svoje obraze, značaje, osebne zgodbe in po mnenju Tenceja se ne izkažejo v dobri luči. Širokova je k temu še dodala, da pri junakih gre za mešanico resničnih ljudi, ki jih je spoznala med delom v Italiji. Intervjuvala je številne protimafijske tožilce, med Foto Erik Kuret Foto damj@n drugimi tudi Scarpinata v njegovi vili v Palermu, kjer živi pod stalnim nadzorom številnih varnostnikov. Ta ji je zaupal, da živi v nekakšnem hišnem priporu, a da mora šele ugotoviti, katero kaznivo dejanje je dejansko storil. Na srečanju je Tence povprašal Mojco Širok, ali bi lahko podoben roman nastal v Sloveniji. Po avtoričinem mnenju bi glavno dejanje slovenske zgodbe, brez prisotnosti italijanske mafije, lahko predstavljal umor na RTV. K temu je še dodala, da je sicilijanska mafija več let imela svoje prste v igralnicah v Portorožu. Pogovor se je nadaljeval še s pogledom na aktualno italijansko dogajanje po letošnjih volitvah. Mojca Širok je opozorila na nesposobnost strank uspešno delovati v spremenjenih razmerah v širšem okolju in na nerazumevanje stiske ljudi, ki se vsakodnevno borijo za lastno golo preživetje in ki že načenja tudi srednji družbeni razred. Na koncu je tekla še beseda o slovenski manjšini in o napačnem odnosu, ki ga je imela Slovenija po razpadu Jugoslavije, ko z njene strani ni bilo prave odločilne politike do ohranjanja in podpiranja Slovencev izven države. Erik Kuret Videmska / Aktualno21. junija 201812 TAKI SMO (41)Katja Ferletič Nižajo se inteligenčni količniki, otroci so manj inteligentni od staršev. Ali so za to kri- ve video igrice? Še do polovice prejšnjega stoletja so znan- stvene raziskave dokazovale, da se je inteli- genčni količnih (IQ) človeštva stalno višal. Zelo verjetno je bilo to posledica boljših življenjskih razmer, izobrazbe in prehrane. Pred kratkim pa so raziskovalci dokazali, da se je to začelo spreminjati že od sedemde- setih let 20. stoletja in da se še danes srednji inteligenčni količnik stalno niža, in sicer za 7 točk vsako novo generacijo. Pojav naj bi bil posledica različnih dejavnikov v okolju, spremenjenih življenjskih navad in vzgoj- no-izobraževalnih metod. Na zatožni klopi so še posebno splet, tablice, pametni tele- fončki in video igrice, zaradi katerih otroci “nimajo časa” za branje knjig. V zadnjih dvajsetih letih se je z zelo hitrim tehnološkim razvojem povsem spremenil način sprostitve in igranja otrok in odraslih. Televizijo in radio so zamenjala nova elek- tronska sredstva in video igrice, ki jih nanje lahko namestimo. V Italiji se industrija, ki se ukvarja z razvijanjem in ustvarjanjem vi- deo iger, stalno razvija in je vredna že pri- bližno 1,5 milijarde evrov. S povpraševan- jem se viša tudi možnost zaposlitve v tem sektorju in vedno več mladih obiskuje tečaje programiranja, računalniške grafike in tehnologije iger na univerzah in inštitu- tih. Danes je večina otrok, tudi mlajših od 10 let, popolnoma sproščena pri upora- bljanju tehnoloških sredstev, spleta in video igric. Vsi otroci se radi igrajo. Že od prvih let z igranjem razvijajo svoje umske, socialne in čustvene sposobnosti. Pravila iger postajajo vedno bolj zahtevna in tako otrok razvija in izpopolnjuje svojo samopodobo in pravila družbenega vedenja. Prosti čas otrok in naj- stnikov je vedno bolj usmirjen v uporabo video iger, ki imajo tako pozitivne kot ne- gativne učinke na njihov psihosocialni raz- voj. Igranje iger je za mnoge razvedrilo in priljubljen način zabave, saj olajša pristop k tehnološkemu razmišljanju, spodbuja spomin in sposobnost izračunavanja in oblikovanja strategij. Negativnih učinkov pa je veliko: odtujitev realnosti, pomanjkan- je empatije in poškodbe na očeh so le neka- teri od teh. Preveč ur sedenja privede do pre- komerne telesne teže in poškodb hrbtenice zaradi nepravilne drže, nerealen občutek moči in nadzora nad dogajanjem, nomofo- bija oz. strah, da ostanemo odklopljeni od spletnega omrežja, agresivnost in motnje spanja so še druge skrb vzbujajoče posledice prekomernega uporabljanja iger. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na izredno močan učinek, ki ga imajo na otrokovo in najstni- kovo psiho nasilne vsebine video iger, ki povzročajo desensibiliziranje in agresivno vedenje. Ena od največjih nevarnosti prekomernega uporabljanja video igric je, da lahko pride do popolne zasvojenosti. Zasvojenost z igra- mi je uradno priznana kot bolezen: težave nastopijo, ker se igralci pogosto ne zavedajo, kdaj prestopijo mejo med igranjem za spro- stitev in stanjem, ko so od igranja že odvi- sni. Težav z igrami se zavedajo tudi pri Sve- tovni zdravstveni organizaciji, kjer so odvi- snost od iger uradno uvrstili v seznam ene izmed oblik duševne odvisnosti. Bolezen so opisali kot “značilen vzorec trajnega ali po- navljajočega igranja po spletu ali lokalno, s pomanjkanjem nadzora nad intenzivnostjo, frekvenco, trajanjem in kontekstom”. Gre za zasvojenost, pri kateri igričar nima več nadzora nad tem, kar se dogaja v povezavi z igranjem iger. Pri Svetovni zdravstveni or- ganizaciji so prepričani, da ima lahko odvi- snost od iger zelo velik vpliv na vse vidike življenja bolnika. Ta lahko namreč zaradi iger izgubi zanimanje za vse ostale vsakod- nevne aktivnosti v življenju. Da zdravniki lahko diagnosticirajo takšno bolezen, je nujno, da so simptomi odvisnosti od iger vidni vsaj eno leto, razen v izredno hudih primerih, ko so simptomi izjemno izraziti. Zasvojenost z igricami se lahko namreč po- slabša do take mere, da se pri igričarju raz- vije t. i. sindrom Hikikomori (v dobesed- nem prevodu iz japonske besede pomeni “umik” ali “povlečenje sam vase”), ki pri- vede do tega, da se človek (večinoma fanti, stari med 15 in 25 let) popolnoma umakne iz družbe in ne zapusti več svojega doma oz. svoje sobe. Sindrom je na Japonskem zelo pogost pojav, zelo pa se širi tudi po Evropi, še posebno med najstniki iz družin srednje- ga razreda, ki jih lahko podpirajo in preživljajo, medtem ko so sami zaprti v svoji sobi, brez stika z zunanjim svetom. Zasvojenost je gotovo skrajna posledica zlo- rabe sodobnih tehnoloških pripomočkov. Naši otroci se lahko mirno igrajo s tablicami in računalniki pod pogojem, da jim starši pazljivo sledimo in skrbno nadzorujemo vsebino video iger in čas, ki ga otroci na- menjajo igranju. Ne pozabimo tudi, da je dober zgled najboljša vzgoja! O izvoru priimka Černuš imamo dve razla- gi. Černuš je vrsta hrasta, ki mu tako pravijo v okolici Subotice v Vojvodini. Gre za drevo z latinskim imenom Quercus cerris. V slo- venščini ga imenujemo cer. Mogoče ga je do- bil človek, ki je bil velik, močan ali široko- pleč, da so ga primerjali s hrastom. Ali pa je živel v hiši ob velikem hrastu. V slovenščini imamo tak priimek v Breginjskem kotu: Hrast. Druga razlaga je, da izhaja iz besede ČRN. Gre za starodavno besedo, ki jo najdemo tu- di v drugih slovan- skih jezikih. Praslo- venci so imeli tudi osebno ime ČRNI. Torej je lahko prii- mek nastal tako, da so sinovi nekega Črnega po nekom, ki mu je bilo tako ime. Ali pa je bil temnejše polti. Ali je imel vranje črne lase. Ali pa je živel ob potoku, ki se je zaradi izvira v temačni grapi imenoval Črnec. V Sloveniji imamo celo vrsto krajev, ki so ze- lo podobni priimku Černuš. Jezikoslovec Marko Snoj navaja kraj, ki so ga leta 1267 in 1334 zapisali kot Chur- nuch, leta 1411 pa kot Chernech. Še danes poznamo vas, ki pa je danes del Ljubljane: Črnuče. Kraj so prvič zapisali leta 1322 kot Zternutts, kasneje pa še kot Zernuschez in Zer- nuch. Izvorno gre za hrvaški priimek iz Lemeša v Bački, pokrajini na skrajnem severozahodu Vojvodine v da- našnji Srbiji, kjer je bilo prebivalstvo nekoč večinoma hrvaško. Zdi se, da je priimek Černuš v Slovenijo pri- spel v času izseljevanj krščanskega prebival- stva, ki se je umikalo pred Turki. To je mora- lo biti pred letom 1730, ko so se Černuši pri- selili v bližino Krškega (Zdole, Sromlje, Ko- stanjek). Iz tega gnezda je nastalo več različic priimka: Černuš, Černovšek in Černoš. Prvi so v Sloveniji danes le še štirje, vsi na Pri- morskem. Dru- gih je deset, vsi v Podravju. Teh pa je 19, največ v Ljubljani in Po- savju. Zmedo po- večuje še različno pisanje, saj ljudje radi izpustijo črko E. In do- bimo iz Černuša Črnuša. Priimek Černuš najdemo danes tudi v Srbiji, kjer jih je 68 (največ seveda v Vojvodini), ZDA 14, Avstraliji 11, po enega pa še v Ro- muniji in na Češkem. V Srbiji in na Hrvaškem najdemo tudi priimek Černoš, ki ima 34 oziroma 10 no- silcev. Verjetno gre za isti prii- mek. Černoše najdemo danes tudi v Splitu, kjer gre za potomce izseljenih Slo- vencev. V Slavoniji najde- mo tudi priimek Černušak, ki bi lahko bila različica priimka Černuš. Na Koroškem in v Posavju zato naj- demo danes priimek Černovšek, ki je na Šta- jerskem dobil svojo domačo končnico. Černuše najdemo danes ne le med Hrvati, ampak tudi med Slovenci, Srbi in Madžari. Med znani- mi imeni najdemo profesorja latinščine in grščine iz Lemeša v Vojvodini (1853) Gre- gorija Čer- nuša, ki je pisal pesmi in prevajal. Nekaj Černušev je bilo tudi plave krvi. V Le- mešu je tako leta 1803 od nemškega cesarja Franca prejel posest plemič Ištvan Černuš. Pri prednikih primorske družine Černuš, ki izhaja iz Kostanjeka, najdemo priimek naj- večkrat zapisan kot Černuš, nekajkrat pa tudi kot Černovšek. Ker v starih zapisih črke Č ni- so uporabljali, so pisavi v nemškem pravo- pisu: TSCHERNOUSCH, TSCHERNUSCH, ZHERNUSH, TSHERNESH, TCHERNOSH, ZERNESEK ipd. PRIMORSKI PRIIMKI (73) Tino M a m ić Zapis iz leta 1769 iz Kostanjeka v posavski župniji Zdole: priimek so najprej napisali kot Zernesek, potem pa popravili v Tzerneshek. Rodoslovna raziskava je dokazala, da gre za isti priimek, ki ga danes zapisujemo kot Černuš. Matično knjigo hrani Nadškofijski arhiv Maribor. ČERNUŠ Sredi 19. stoletja najdemo zapis Černuš kot Tschernosh in kot Tschernetsch. Matično knjigo hrani Nadškofijski arhiv Maribor. rtnice so uporabne v ku- hinji, pa tudi v kozmetiki, ker blagodejno vplivajo na človeško telo. Rožna voda je npr. primerna tudi za nadloge pri menopavzi. Kogejeva zbira tudi strokovno gradivo o adaptogenih in antimutagenih učinkih da- maščanske vrtnice. Ta nosi v sebi zravilno moč. Zadnje študije do- kazujejo, da zna razpoznavati tudi rakaste celice in jih, baje, nevtra- lizirati. Avtorici knjige Sladki recepti z vrtnicami sta želeli ponuditi tudi tistim, ki niso ravno najbolj vešči kuharji, preproste recepte z vrtni- cami. Knjiga vsebuje v uvodnem delu sestavine za ustvarjanje skad- kih dobrot z vrtnicami, to so lah- ko cvetni lističi in popki, vrtnični med, vrtnična marmelada, rožni sirup, žele in liker, eterično olje V damaščanske vrtni- ce, rožna voda in še kaj. Knjiga je zelo pregledna, saj sta jo avtorici razdelili na poglavja: Rožni zajtrk: (tu najde- mo ovseno kašo, chia puding, pi- kaste mafine, granole, kruhove rože itd.); Sladki grižljaji: tu so re- cepti za brijevo tortico – sir brie posut z različnimi cvetnimi listi in polit z vrtničnim medom -, marcipan, čičerkino čokolado, mini jabolčne vrtnice, čokoladne medaljone …; Omamni napitki (med drugim so tu rožni čaj, earl grey latte, rožni ledeni čaj, rožni koktejli, rožni sorbet in frape); Razkošje sladic (zvezda s šipkovo marmelado, rikotin sladoled, pa- nakota, rožni puding, jagodni za- vitek in še vrsta drugih poslastic). Ker ima Kogejeva še veliko recep- tov za vrtnice, bo morda tej knjigi sledila še druga s slanimi recepti. Njeno vodilo pri izdelavi jedi sta vonj in okus. Paziti je namreč tre- ba, da okus vrtnic ne prekrijemo s kakšno drugo sestavino. Po izčrpni predstavitvi vseh la- stnosti in uporabnosti vrtnic ter raznih izdelkov iz njih (nekatere je gostja Kogejeva prinesla s seboj v košaricah in jih ob razlagi dala na ogled) je prišlo na vrsto naj- slajše: opojni sladki aperitiv iz aro- matičnega penečega muškata in vrtničinega sirupa. Naravnost božansko! Zraven pa so udeležen- ci srečanja pokusili še sladico iz koruznega zdroba, ki se je kuhal v vrtničinem soku. Krasna, zelo preprosta poslastica, ki jo lahko vsakdo pripravi, ker njena pripra- va ni zahtevna. Sestavine za recepte iz vrtnic lah- ko najdete v trgovinici Zale &Pe- pe, ki jo ima gospa Kogejeva v pa- saži Eda centra. V njej ponujajo tudi hrano, pridelano ekološko. Prodajalnico so poimenovali po njenih starih starših, Rozaliji in Jožefu Peršolji, ki sta “potomcem še vedno zgled poštene podjetno- sti, delavnosti in srčnosti”, kot piše v reklamni zgibanki. Kmalu bodo zagoreli kresovi Praznovanje poletja v Benečiji unij je na bujnih, zelenih pobočjih Nediških dolin menda eden najlepših me- secev, v čast poletju, ki se razbohoti v vsej svoji veličini, pa se ljudje vse rajši zbirajo na prostem ob številnih kulturnih in družabnih dogodkih. Za KD Rečan - Aldo Klodič je junij zelo bogat z dejavnostimi in družen- jem, saj je to mesec, ko že dolgo let poteka prireditev Kar jo pieje kukuca. V soboto je bila na spo- redu glasbeno gledališka pred- stava Zapuojmo jo na sred vasi, ki se vsako leto dogaja v drugi vasi rečanske doline in dreške občine. Letos so v mali, slikoviti vasici Ocnebardo, na robu Ko- lovrata, ob sodelovanju KD Ivan Trinko, združenja Kobilja glava in komiteja Sv. Matije, na- stopili mešani zbor Rečan - Al- do Klodič, kot gostje pa vokalna skupina Liška dekleta iz Idrske doline. Na prošnjo občinstva so zapele še domačinke, Dreške čeče, ki že veliko let neutrudno nastopajo po Benečiji, Terski dolini in drugod po naši deželi. Bogatemu in usklajenemu pev- skemu nastopu je sledila kome- dija Beneškega gledališča Vičer- J ja za enega, ob kateri so se pri-sotni iz srca nasmejali. Odličnigledališki izvedbi so se seveda odzvali z burnimi aplavzi, nato pa so se vsi zadržali na zabavi s prigrizkom, ob zvokih harmo- nik pa so prisotni še zaplesali in poklepetali dolgo v noč. Nedelja je bila za prebivalce Rečanske doline in sosede z Liv- ka namenjena pohodništvu, saj se je ob prelepem, sončnem vremenu razigrana skupina, s harmoniko Roberta Bergnacha na čelu, podala s Topolovega čez Briezo in Škarje do vrha Sv. Martina. Na Briezi, ob spomin- ski plošči neutrudnemu kultur- nemu delavcu in seveda pobud- niku pohoda Aldu Klodiču, so se Benečanom pridružili še Livčani, skupaj pa so se nato čez strmino podali do cerkvice, kjer sta bila najprej peta maša, pel je zbor Rečan - Aldo Klodič, nato druženje s piknikom. Letos je bil to že 25. pohod, ob jubilejni številki pa so organizatorji ne- koliko spremenili in podaljšali traso. Doslej je mareč druženje potekalo izmenično na Livku in v Topolovem, ki ju povezuje pot čez Briezo. Praznovanje poletja se bo po vsej Benečiji nadaljevalo pri- hodnjo soboto, ob poletnem solsticiju, na predvečer prazni- ka sv. Ivana. V Nediških doli- nah je namreč tradicija kresne noči močno zakoreninjena, kresovi na zelenih obronkih za- gorijo domala v vsaki vasi. Čla- ni KD Rečan Aldo bodo kreso- vali na Lužah, kjer bo skupaj z domačini iz vasice Hostne ob mogočnem ognju poskrbeli za glasbo, veselje in prigrizek. V Gorenjem Tarbiju bo ob mraku zagorel Kries, ki ga prireja kra- jevno športno društvo, že po- poldan pa se bodo radovedneži lahko udeležili pohoda, ki ga pripravlja Proloco Nediške do- line in v okviru katerega bo mogoče spoznati cvetje in ze- lišča, ki so povezani s prazno- vanjem kresne noči. Po okrepčitvi v Srednjem se bodo udeleženci lahko peš odpravili do Gorenjega Tarbija, kjer se bo ob temi pričelo kresovanje s pe- smijo in harmonikami. Ob kre- sni noči bo zagorelo še v Mašerah, na Vartači in drugod po Benečiji. Suzi Pertot Z 8. strani Dišeče vrtnice ... Slovenija 21. junija 2018 13 V nedeljo, 17. junija, je bilo v župnijski cerkvi v Vrtojbi izjemno slovesno, saj je daroval jubilejno zlato mašo msgr. Renato Podbersič, zdaj župnik v Sovodnjah, Gabrjah, Rupi, na Peči in na Vrhu Sv. Mihaela; poleg tega je predsednik Goriške Mohorjeve družbe. G. Renato Podbersič, ki je podiplomsko študiral pedagogiko v Rimu, je bil med leti 1979 in 1987 rektor Malega semenišča v Vipavi, veliko let pa generalni vikar koprske škofije. V Sovodnjah bo zlata maša msgr. Renata Podbersiča v soboto, 30. junija, ob 18. uri. Zlata maša v Vrtojbi Dr. Jože Pučnik zaslužen tudi za evropsko misel in sodobno evropsko zgodovino Predsednik Borut Pahor bo mandat za sestavo vlade ponudil Janezu Janši Sloveniji se ob skoraj brezbrižni in pogosto ne- jevoljni javnosti nadaljuje splet najrazličnejših dogodkov, ki jih spodbujajo ali izvajajo poli- tične stranke in njihovi predstavniki, polni sle po oblasti in svoji pomembno- sti. Zdaj se politika ukvarja največ z najbolj žgočo in ak- tualno temo, namreč kate- remu političnemu bloku bo uspelo najprej oblikovati novo slovensko vlado in s kakšnimi programskimi in politično-ideološkimi izho- dišči bi ta delovala. Po preiz- kušenih merilih in praksi slovenski politiki skoraj ni- koli ne priznajo krivde za napravljene napake in celo za korupcijo, tudi v prime- rih, ko jim je to dokazano. Zato se krčevito oklepajo svojih funkcij oziroma pridobljenih po- ložajev, zelo pogosto, denimo, v organih izvršilne oblasti, ki naj bi ponujali največ samovolje in privilegijev. Zgodilo se je, da tudi vladajoča koalicija priznava, da največjo težavo in tudi nevarnost za Slo- venijo pomeni napovedani nov vpad velike množice nezakonitih beguncev, ki bi Slovenijo izbrali za svoj bivanjski prostor in cilj. Ko je politična opozicija pred vo- litvami navajala podatke o na- raščajočem številu t. i. beguncev, so jo v vladi naklonjenih množičnih medijih zasmehovali in zatrjevali, da je beguncev malo V in da ne pomenijo večje nevar-nosti za Slovenijo. Zdaj pa je no-tranje ministrstvo skoraj v obupu in na hitrico mobiliziralo skupi- no pomožnih policistov, ki bodo sodelovali pri varovanju sloven- skih meja. V tem kontekstu je av- strijska vlada sporočila, da bodo na enem od mejnih prehodov s Slovenijo v teh dneh pripravili vojaško vajo o varovanju pred be- gunci. Vlada Slovenije se je o pri- meru zaman izrekla in avstrijski vladi sporočila svoje nasproto- vanje. Tiste politične stranke in njihovi voditelji, ki snujejo vlad- no koalicijo pod vodstvom na vo- litvah drugouvrščene Liste Mar- jana Šarca, pa s svojimi pobuda- mi zanikajo ustaljena pravila in prehitevajo postopke. Kritizirajo predsednika države Boruta Pa- horja zaradi njegovih izjav o vo- litvah. Zadnji sporni pogovor z državnim poglavarjem je bil ob- javljen v časniku Primorske no- vice. Borutu Pahorju privrženci Marjana Šarca zamerijo zaradi iz- jave, “da je Janez Janša relativni zmagovalec volitev, zato je voljo ljudi treba upoštevati, kar pome- ni, da ima on pravico do prvega mandatarstva”. Po naziranju šefa države bi bilo najbolje, če bi vla- do sestavil zmagovalec volitev. Alternativa bi zaradi razdroblje- nih političnih strank na nasprot- nem polu zahtevala veliko več usklajevanja, potrpežljivosti in kompromisov. Veliko nelagodja je povzročila tudi Pahorjeva trdi- tev, “da ni nič narobe, da bi imeli politično močnega predsednika, kar Janez Janša je. Podobno so močni predsedniki Putin, Erdo- gan, Orban in bratje Kaczynski”. Predsednik Slovenije pravi, “da je Janez Janša sicer močna politična osebnost, o čemer ni dvoma, vendar ni nujno, da bi to vodilo v avtoritarnost. V Sloveniji nam- reč imamo demokratične usta- nove, ki niso tako krhke, da bi za- radi Janeza Janše morali zganjati preplah”. Borut Pahor nadalje še takole poudarja: “Zavedam se, da tvegam očitek, da se zavzemam za vlado, ki bi jo oblikoval Janez Janša. Ne zavzemam se za nobe- no koalicijo posebej. Toda prvi bo na vrsti za mandat Janez Janša, ki je s svojo stranko, SDS, zmagovalec volitev”. V kroniki aktualnega dogajanja v preteklih dneh sta tudi priznanje in počastitev dr. Jožeta Pučnika v evropskem parlamentu. On naj bi bil po mnenju dobršnega dela slovenske politike in javnosti po- litični oče slovenske državnosti. Po dr. Jožetu Pučniku so poime- novali tudi eno izmed dvoran v četrtek, 7. 6. 2018, so se v Kopru poslovili od velike- ga Primorca Vekoslava Ba- tiste. Iz poslovilnega besedila od pokojnika, ki ga je prebral istrski publicist Milan Gregorič, obja- vljamo kratek povzetek enkratne- ga Batistovega življenja in dela. Nekaj osebnih podatkov Vekoslav Batista se je rodil 16. 9. 1927 v Zarečiči pri Ilirski Bistrici, v kmečki družini očeta Franca in matere Antonije, ter je bil zadnji od sedmih otrok. V ranem otroštvu se je zaradi nekaj izgo- vorjenih slovenskih besed učitel- jica v italijanski osnovni šoli spra- vila nadenj z grdo psovko. Otro- kova duša je bila ranjena; Slavo je svojo bolečino zaupal stricu du- hovniku, ki se je otroku posvetil in skušal razložiti, od kod tak od- nos učiteljice do njega. Pri tem je malega Slavota uvajal v kulturni svet naših prednikov, pri čemer sta trčila tudi na njihove mito- loške ostanke. V otroku sta zrasli radovednost in samozavest ter je začel sanjariti, kako bi tudi on kdaj kaj ustvaril in prispeval k tej zakladnici, kar je v kasnejših zre- lih letih, kot bomo videli v nadal- jevanju, pomembno vplivalo na njegove ustvarjalne izbire in usmeritve. Prišla so leta partizan- stva, ko je njegova upornost še bolj ojeklenela. Po vojni si je ustvaril družino s soprogo Ireno, ki je bila deseti otrok primorske- ga begunca pred fašizmom, ki je našel zatočišče na Štajerskem. Ire- ni so med vojno Nemci ubili V očeta, starejši brat je padel v par-tizanih, dve sestri pa sta umrli odpomanjkanja in lakote. Po vojni jo je mati poslala k sorodnikom na Primorsko, kjer je spoznala svojega življenjskega tovariša, s katerim je ostala neraz- družljivo povezana do svoje prerane smrti. Družina se je ustalila v Kopru, si ustvarila prije- ten dom, v katerem se ji- ma je rodila hčerka Ire- na, ki jo je Bog obdaril s tremi vnuki, Anjo, Met- ko in Vidom. Batistov staroslovanski Olimp v dolini Rižane Že v prvih povojnih letih je začel Slavo ljubiteljsko kipariti; Slovenija je po- sejana z njegovimi skul- pturami, ki so črpale motive predvsem iz te- matike primorskega od- porništva. V Mačkovcih pri Ptuju je npr. pred osnovno šolo tudi nje- gov kip Kurenta, visok sedem metrov. Ob po- klicnem delu kmetijske- ga tehnika je Slavota kar še naprej begal tudi mi- tološki svet naših slovan- skih prednikov. In na- ključje je hotelo, da je začel prijateljevati s hrvaškim znanstvenikom dr. Franjom Le- dićem, ki je na stičišču romanske- ga in slovanskega sveta razisko- val, do kod vse so segali vplivi sta- roslovanske kulture, zlasti tisti materializira- ni, ki govori- jo o mito- loškem svetu naših pred- nikov. Člo- veška vez, ki se je razrasla med njima, je bila tako močna, da je Slavo svojemu prijatelju tik pred smr tjo obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se ostanki te kulture ohranijo še na- prej. Sledilo je poldrugo desetlet- je iskanja virov, preučevanja lite- rature in Batista si je počasi pri- klical pred oči in naskiciral podo- be staroslovanskih božanstev. Na- to se je ponudil koprskim občin- skim oblastem, da jim brezplačno izkleše staroslovanski Olimp. Prosil jih je samo to, da mu določijo primerno lokacijo, pri čemer je predlagal razgledno točko na Markovcu ob restavraciji Belveder. Vse drugo bi postoril sam. Vendar časi niso bili pravšnji za nikakršne bogove in Batisto so občinski možje obzir- no pospremili do vrat s pripo- ročilom, naj ne razglaša preveč teh svojih sanj o bogovih naših prednikov. Vendar notranja zave- za, ki jo je dal prijatelju in same- mu sebi, je bila tako močna, da mu ni dala miru. Kuhal jo je v sebi in kuhal, dokler se ni odločil, da jo uresniči na svoji mali čudoviti oazi na Robidi pri Dekanih, v dolini Rižane. Z veliki- mi žrtvami se je dokopal do večjega števila več kot dvometrskih in več ton težkih kamnitih skladov, iz katerih so počasi začeli vznikati njegovi sanjski bogovi, kot Radogost, bog go- stoljubja, ki pred poljsko hišico sprejema obisko- valce nenavadnega par- ka s kruhom in soljo v rokah, pa mogočni Sva- rog, stvarnik sveta, pa Vodan, Perun, Svarožič, Voloska idr. Klesal jih je z zagrizenostjo človeka, ki mu je okolica z nera- zumevanjem pokazala hrbet. Klesal je in klesal, dolga, dolga leta, trma- sto, sam samcat, s svoji- mi trudnimi rokami in mislimi, s svojimi skromnimi sredstvi in brez vsakršne družbene podpore, in hitel, da bi dokončal svoje po- slanstvo, da bi se mu prej kaj ne zgodilo. Pri tem je moral preska- Umetnik samouk in inovator s kopico uresničenih zamisli Slovo od velikega Primorca Vekoslava Batiste kovati oviro za oviro, a je vztrajno šel naprej in končno ustvaril svoj staroslovanski Olimp. In nekoč bo park na Robidi obiskovala šol- ska mladež ter iz njega in njegove zgodbe črpala svojo nacionalno zavest in pokončnost. In ob Bati- stovih bogovih bo treba postaviti spomenik tudi temu sanjaču, ki se ni ustrašil nobene ovire pri uresničitvi enega od svojih po- membnih življenjskih ciljev. Glasbeno ustvarjanje družine Ba- tistovih Slavo je zgodaj začel tudi muzici- rati na temo ljudskih motivov, ki jih je največkrat tudi sam posnel ter glasbeno in tekstovno uredil. V njegovem življenjepisu namreč lahko preberemo, da je prej igral na orglice, kot shodil. Do kraja zvest svojemu izročilu je ostal pri ljudskih glasbilih, ki jih je celo sam izdelal. Ustvaril je vrsto nev- sakdanjih glasbenih programov, pri katerih ga je najprej spremlja- la soproga Irena, po njeni prez- godnji smrti pa hčerka Irena ter vnuka Metka in Vid. Tako je družinska glasbena zasedba Bati- stovih kar naprej prirejala prese- nečenja po Slovenski Istri, Pri- morski, Sloveniji in tudi preko njenih meja. Izdala je tudi zgoščenko z naslovom Ena ptička priletela. Glasbeni kritiki so zapi- sali, da jih odlikujejo “elementar- nost, prečiščenost in neposreden izraz” ali, skratka, prava kulturna zgodovina iz prve roke, z ljudski- mi pesmimi, ljudsko glasbo in ljudskimi glasbili. Batista naš primorski Leonardo da Vinci Ko sem ga kdaj predstavljal v živo na kulturnih večerih ali v medi- jih, sem ga primerjal, malo za šalo in malo zares, z Leonardom da Vinci. Kajti česa vsega še ni počel v življenju ob svojem red- nem poklicnem delu kmetijskega tehnika, ob kiparstvu in muzici- ranju? Še v pozni jeseni življenja je zrl v svet z otroško radovedno- stjo in zasanjanim obrazom, kot da vsak dan spet in spet odkriva božja čudesa okrog sebe. Bil je namreč tudi inovator, ki je sam sestavil vrsto kmetijskih in go- spodinjskih strojev. S šestimi križi na hrbtu je še vedno letel z zma- jem ter se z njim spuščal iz Glema v dolino Dragonje. Prav rad je po malem tudi kmetoval in izdelo- val odlične kozje sire. Nastopal je v igranih filmih, med njimi, se- veda, tudi v filmu Iskanje slovan- skih bogov. In tako naprej brez konca. Narodno zavedna, gostoljubna in svetovljanska družina Batistovih V družini Batistovih je veter slo- venske pomladi zavel zelo zgodaj, ko se je drugje komaj še talil led. Za narodno zavedno dru žino, spoštljivo predano kulturni za- puščini naših prednikov, drugače tudi ni moglo biti. Tako so dočakali demokratizacijo in sa- mostojno slovensko državo pri- pravljeni in s polnim srcem pričakovanj. Njihov dom je bil na široko odprt za prijatelje in ljudi dobre volje in v času slovenske politične pomladi je v njem do- besedno vrelo. V njem so se srečevali ljudje iz najrazličnejših okolij, poklicev in pogledov, od kiparjev, pesnikov in pisateljev pa vse do politikov, publicistov in preprostih ljudi in sanjarili o novi slovenski državi. Skratka hiša, prežeta z gostoljubnostjo, člo- veško toplino, stvariteljskim iskanjem in energijo, ki jih pre- našajo naprej Batistovi potomci, v spoštovanju do lika svojih staršev in starih staršev. Koper, 7. 6. 2018 Milan Gregorič Foto Tina Umer zgradbi sedeža Evropskega parla- menta v Bruslju. Za poimeno- vanje so se najbolj zavzeli evrop- ski poslanec dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka z vodjo Manfredom Webrom in Sloven- ska demokratska stranka, katere predhodnico je vodil in navdiho- val dr. Jože Pučnik. V Bruslju je bilo rečeno, da so s poimenovan- jem dr. Jožeta Pučnika postavili ob bok največjim Evropejcem, kot so Konrad Adenauer, Win- ston Churchill, Paul-Henri Spaak in drugi. Evropski poslanec iz SDS dr. Milan Zver je prepričan, “da poimenovanje dvorane v zgradbi Evropskega parlamenta po dr. Jožetu Pučniku pomeni za Slovenijo zgodovinski dogodek in ji je v posebno čast”. Vodja de- legacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu pa spo- minja, “da je dr. Jože Pučnik eden največjih Slovencev in po- litični oče slovenske države”. Tehtne so misli, ki jih je ob poi- menovanju izrekel Janez Janša, predsednik Slovenske demokrat- ske stranke. Poudarja, da je s poi- menovanjem dr. Jože Pučnik končno dobil svoj prostor tudi v Evropi. V tisti Evropi, v kateri je iskal srečo in svobodo tudi takrat, ko je bil izgnan iz svoje domovi- ne. Na priznanje v Bruslju je naš veliki Slovenec sicer nekaj časa čakal, ampak je zdaj toliko bolj jasno in temeljito. Ponovno o povolilnem obdobju in dogajanjih v Sloveniji. Usta- novna seja nove sestave državne- ga zbora bo v petek, 22. junija. Postopno se zaznavajo obrisi le- vosredinske koalicije, v kateri bi vlado ponovno sestavile tudi stranke, ki so zaradi slabe politike in nesposobnosti v mandatu, ki se izteka, odšle s prizorišča. Karl Erjavec, predsednik upokojenske stranke Desus in zunanji mini- ster, največji poraženec volitev, sam ni bil izvoljen, a ohranja funkcije in pravi, da bi bilo mo- rebitno imenovanje za kakšnega veleposlanika Slovenije v tujini, “zanj premajhna funkcija”. Med tem pa nekatere manjše politične stranke, ki jim ni uspelo svojih poslancev poslati v Državni zbor, trdijo, da volitve niso bile zako- nite in poštene ter bi jih zaradi tega Vrhovno ali pa Ustavno so- dišče moralo razveljaviti. Vendar se to ni zgodilo, kar priča tudi na- povedana ustanovna seja nove sestave slovenskega parlamenta. Marijan Drobež Janez Janša Aktualno21. junija 201814 NATUROPATSKI NASVETI (203)Erika Brajnik Utrujenost in pomanjkanje energije - naturo- patske rešitve Iridologija ni diagnostična metoda, in to tudi ne sme postati, saj bi tako izgubila svojo vred- nost in učinkovitost. Naturopat si lahko po- stavi delovno diagnozo, na podlagi katere sve- tuje posamezniku, kako uravnati homeostazo v telesu. Oko začnemo opazovati po 6. letu starosti. Sesta- vljeno je iz istih embrio- nalnih lističev kot organi telesa, živčni sistem itd., zato se informacije lahko prenašajo na iris in se tu- di stalno spreminjajo. Oko je odsev psihofi- zičnega stanja celotnega organizma. Govori nam o organih in o emocijah. To ni vedeževanje, je enostavno branje telesa, skozi katerega se izražajo zakoni narave. Zato so naravne tehnike zdravja tiste, ki bodo telo najhitreje in najbolj učin- kovito uravnale. Opazovanje očesa ni novost, to tehniko poz- namo že zelo dolgo. Naloga iridologa je, da zagotovi ustrezne instrumente, ki spodbudijo sposobnost samoregulacije - ta pa je vsakemu posamezniku prirojena. Iridologija ni kristalna krogla, to ni preroko- vanje. Je dragoceno orodje, ki nam omogoča, da postavimo zanimive ocene o vzročnosti, vi- talizmu (energetski kvocient, obrambna zmo- gljivost), telesnih tekočinah (prenasičenost) in izbiri ustreznih naturopatskih tehnik. Hipokrat, oče medicine, je poudarjal pomen opazovanja očesa. Dejal je: “Opazujte oko, ka- ko popolno je grajeno v vsaki svoji podrobnosti in kako lepo se ce- lotno telo zrcali v njem”. Evangelist Luka je o očesu povedal: “Opazuj svoje oko! Če je telo zdravo, je oko sve- tlo in sijoče, če je telo zavito v te- mo, je tudi oko te- mačno”. (Evan- gelij po Luku, 11. poglavje, verzi 33-36) Tudi Paracelzij, kemik, alkimist in raziskova- lec, je upošteval pomen iridologije: “Vsemo- gočni Bog je ustvaril tako prefinjeno lepo, de- tajlno in eksaktno oko, ki je odsev naše celote. Tam je pustil svoj pečat”! / konec www.saeka.si NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (13) Mariza Perat Aparecida v Braziliji Brazilija je največja južnoameriška država in je tudi edina na tej celini, kjer je uradni jezik portugalščina. Brazilijo je leta 1500 odkril Pedro Alvares Cabral. Kmalu so se v državo začeli priseljevati Portugalci. Prišli so tudi misijonarji – jezuiti in tu pričeli pokristjanjevanje do- mačinov. V naslednjih stoletjih je v Brazilijo prispelo veliko izseljen- cev iz Evrope, v upanju, da v novem svetu najdejo boljše pogoje za življenje. Med drugimi se je v to državo izselilo tudi kar precej Slo- vencev. Skozi Brazilijo teče reka Amazonka, najširša reka in na svetu. Tu se v vlažnem in toplem podnebju raz- tezajo neskončni pragozdovi, ki pa jih je človek začel nevarno krčiti. Glavno mesto države je Brazilija, vendar je mor- da še bolj znan Rio de Janeiro, o katerem pra- vijo, da je mesto izred- ne lepote. Znano je tu- di zato, ker se tu na hri- bu Corcovado dviga spomenik Kristusa Odrešenika z razprtimi rokami. Podoben spo- menik Kristusa Kralja stoji pri Lizboni. Po zaobljubi so ga tja dali postaviti portugalski škofje. Kot piše p. An- ton Nadrah v svoji knji- gi Fatima – okno upan- ja, so se ti leta 1940 zbrali v Fatimi in se zaobljubili, da bodo pri Lizboni postavili velik kip Kristusa Kralja, če bodo obvarovani druge svetovne vojne. “Čeprav”, še piše p. Nadrah, “je Hitler že načrtoval zasedbo Portugalske, da s tem prepreči izkrcanje An- gležev na njeni obali, niti do poskusa zasedbe ni prišlo”. Kristusov kip tako stoji na obeh straneh Atlantika, kot bi Kristus s svojim objemom sprem- ljal tiste, ki odhajajo in jih sprejemal ob njihovem prihodu na novo celino. Marijino svetišče v Apare- cidi Je glavna Marijina božja pot v Braziliji in njeno na- rodno svetišče. Leži v me- stu Aparecida v državi Sao Paulo. Je največje Marijino svetišče na svetu in lahko sprejme do 45.000 oseb. / dalje Rio de Janeiro Spomenik Kristusa Odrešenika ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 19. junija 2018, ob 13. uri Spomenik K. Kralja pri Lizboni Ukve / Prireditev v slovenskem narečju Da bi tudi otroci spoznali svoje korenine ponedeljek, 11. junija, je v večnamenski dvorani v Ukvah pred navdušenimi starši in sorodniki potekala po- sebna prireditev v do- mačem slovenskem narečju z nadnapisi v knjižni slovenščini in italijanščini za tiste, ki narečja ne obvladajo. Nastop, ki so ga soobli- kovali predvsem otroci, ki hodijo v ukovško šolsko poslopje, a tudi ne- kateri najstniki, ki hodijo v sekun- darno šolo prve stopnje in v trbiške višje šole, je bil ob koncu projekta za vrednotenje domačega ziljskega slovenskega narečja, Jezik – koreni- na naše kulture. S projektom so se med šolskim letom v Kanalski do- lini potrudili, da bi vrednotili in oživili domačo slovensko besedo. Projekt, ki poteka v dveh sklopih, izvaja Združenje Don Mario Cernet v partnerstvu z Večstopenjskim za- vodom Trbiž, z Občino Naborjet- Ovčja vas, z Inštitutom za sloven- sko kulturo iz Špietra in z društvom Monte Joanaz iz Čeniebole. Razne dejavnosti, ki so jih v okviru pro- jekta izvajali in ki jih delno še izva- jajo, sta v petek, 8. junija, na tiskov- ni konferenci v društvenih prosto- rih v Ovčji vasi predstavila predsed- nica Združenja Cernet, Anna We- dam, ki je med drugim pokrajinska predsednica Sveta slovenskih orga- nizacij za Vidensko, in koordinator projekta Albert Devetak. Projekt za skupno vrednost v višini 16.700 evrov izvajajo in sofinancirajo s sredstvi za vrednotenje jezikovnih različic iz deželnega zaščitnega za- kona za slovensko jezikovno na- V rodno skupnost. Prvi sklop projek- ta se je osredinil na vrednotenje in rabo ziljskega slovenskega narečja. V dogovoru z Večstopenjskim za- vodom Trbiž je Združenje Cernet izvedlo dejavnosti na osnovni šoli v Ukvah, kjer so učenci zbirali in brali zgodbe v domačih slovenskih narečjih, se naučili pesmi in pripra- vili risbe. Dejavnosti so opravili s pomočjo učiteljice, ki je bila dodel- jena za to pobudo. Zbrano gradivo so otroci zbirali v učbeniku-zvezku v ziljskem slovenskem narečju, v knjižni slovenščini in v itali- janščini, namenjen je še posebej učencem osnovnih šol v Ukvah in na Trbižu. Z risbami sta publikacijo obogatila zakonca, likovnika Paola Bertolini Grudina in Walter Grudi- na. Par je sodeloval tudi pri pripravi pobarvanke o domačih pripovedih in navadah, ki jo bodo razdelili v otroških vrtcih na Trbižu, v Žabni- cah in Ukvah. Zdaj izvajajo še drugi sklop projek- ta, v okviru katerega bodo strokov- no opozorili na to, kako so si be- sedni zakladi jezikovnih različic v Kanalski dolini, Nediških dolinah in Terskih dolinah blizu. Primerjali bodo narečni besedni zaklad iz zvezka-učbenika z besednim zakla- dom, ki sta ga med letoma 1850 in 1930 v svojih pridigah uporabljala župnika Nediških dolin Peter Po- dreka in Alojz Klinjon, in z da- našnjim izrazoslovjem Nediških dolin. Primerjalno študijo izvaja mladi Tadej Pahor, ki je na Univerzi v Ljubljani študiral slovenistiko in primerjalno jezikoslovje. Na podla- gi primerjave bo nastala nadaljnja brošura. Za sodelovanje pri izvajanju projek- ta se še posebej zahvaljujejo učitel- jicam ukovške osnovne šole in učiteljicama slovenskega jezika Al- mi Hlede Preschern in Elisi Kan- dutsch, ki so vložile precej truda. Domačinom Mariji Moschitz, Ma- rielli Preschern, Osvaldu Errathu in Alessandru Omanu se pa zahval- jujejo za pomoč pri zbiranju mate- riala za didaktično uporabo. Svetu slovenskih organizacij gre pa zah- vala za sodelovanje pri pripravi ce- lotnega projekta, ki ga bodo nad- gradili z novim projektom z naslo- vom Žabarim – m' pa te sem. Pri projektu je sodelovala tudi Jasmin Schnabl, ki so jo na Združenju Cer- net zaposlili v okviru projekta Mi smo tu, ki ga izvaja Inštitut za slo- vensko kulturo. Luciano Lister V torek, 29. maja, je otroke iz vrtca Ringaraja v Gorici obiskala priznana naturopatinja Erika Brajnik iz naturopatskega centra Saeka. Svojo študijsko pot je opravila na naturopatski fakulteti v Turinu. Neprekinjeno se izpopolnjuje z dodatnimi izobraževanji in je članica svetovnega naturpotaskega združenja. V vrtec je prišla z veliko energije in s polno košaro naravnih izdelkov. Otroke je pohvalila, ker tako vestno skrbijo za zeliščni vrt vrtca, in jim govorila o zdravilni moči narave. Otroci so ji s pripovedovanjem dokazali, da že poznajo marsikatero lastnost žajblja, rožmarina, bazilike in mete, in ji pokazali vrtčevsko čutno - Kneippovo pot. Ob gospe Eriki so otroci spoznali zdravilne lastnosti cvetov bezga in lipe, zdravilno moč zelnatega povoja v primeru oteklin in še marsikatero naravno skrivnost. Otroci so ji v zahvalo zapeli pesem Dobrote so nam všeč in Beri, beri rožmarin zeleni, nato pa so ji podarili aromatično sol, ki so jo sami pripravili v vrtcu, in posušene bezgove cvetove, ki so jih sami nabrali za okusen naravni čaj. Ker smo se skupaj v vrtcu imeli tako lepo, se v zraku že obetajo nova sodelovanja. Naturopatski nasveti v vrtcu Ringarja v Gorici Aktualno 21. junija 2018 15 Poletna simfonija narave Pesem murnov urni. Črne žuželke po- dobne kobilicam, z za- nimivimi vzorci na kri- lih in živo rumeno črto med gla- vo in trupom. To imajo samo samci, samice so enobarvne in se ne oglašajo z značilnim čričkan- ju. Zuželk sicer ne maram, nekak odpor čutim do njih, z murni pa me povezujejo spomini iz otroških let in navezanost na njih petje. Poletja brez murnov, ki se oglašajo na travnikih in se- nožetih, si namreč sploh ne mo- rem zamisliti. Prijatelj iz Kanalske doline me je lani spraševal, ali sploh vem za murne. Malokdo jih v resnici pozna, je dodal, po večini jih ljudje istovetijo s kobilicami. Ne- kateri jih sploh ne slišijo. Preveč površni so, da bi prisluhnili gla- sovom narave, in preveč zavero- vani v mestni vsakdan. Povedala sem mu, da znam murna izbezati iz luknjice in da točno vem, kako ločiš samca od samice. Ni mi ver- jel, dokler mu nisem do pike točno opisala, kako žuželka izgle- da. Smejal se je. Ni vedel, da meščanke poznajo murne. Sicer bi zate nikoli ne rekel, da si rojena v mestu, je priznal, predvsem pa, da si Tržačanka. Ker ga poznam, vem, da gre za pohvalo. Kričavih Tržačanov namreč tam v gorati, skopi Karniji nihče ne mara. Murne me je naučil loviti oče, ko sem bila še čisto majhna deklica in me je mama oblačila v rožnata krilca, jaz pa sem sedala v travo in tekala po gmajnah. Spomin- jam se travnikov, ki so bili zame neskončni, poletnega sonca, ki se je spajalo s pesmijo tisočerih M murnov, očeta in moje ročice, kise je izgubljala v njegovi veliki,raskavi, razpokani dlani. Murni so peli in nebo je bilo nedolžno in čisto. Spoznavala sem svet in sanje. Oče je murne izredno rad lovil. Naučil me je, kako izbereš pravo travnato bilko. Ne sme biti nam- reč pretanka, niti predebela, niti preveč upogljiva ali tako ostra, da bi murna lahko ranila ali poško- dovala. Potem gre samo za po- trpljenje. Znajdeš se na travniku, kjer se murni oglašajo vsepovsod. Čri črii, čriii... Njih pesem te vabi z leve in desne, trave se zibljejo v vetru, simfonija poletja prehaja v višek, nebo se vali čez zelenje. Murna moraš izbrati. Najgla- snejšega, najpogumnejšega, tiste- ga, ki najlepše poje. Z očetom sva bila čisto tiho, poslušala sva, in ko sva izbrala, sva počasi, korak za korakom, med vsakim pa dolg postanek v tišini, sledila čričkan- ju. Stopala sva nežno. Neslišno. Breztežno. Muren ne sme zaznati tresljajev, niti šelestenja trav. Dru- gače utihne in tedaj postane ne- mogoče najti njegovo skrivališče. Če imaš srečo in slediš čričkanju, murna zagledaš, kako med trava- mi stoji pred luknjico in poje. V ta namen uporablja črna hrbtna krila, tako da drgne desno krilo ob cvrčalo, ki ga ima na levem. Seveda te v tistem trenutku zazna tudi muren in smukne v pod- zemno skrivališče. Z očetom sva tedaj počasi sedla v travo, za mur- novim skritim domovanjem, in začela počasi drezati z bilko v dno luknje. Nekaj potrpljenja je treba in nežnosti, da murna ne poško- duješ. Če si spreten, po nekaj mi- nutah žužek zadenjsko prileze na plano, še malo ga podrezaš, s prstom zapreš vhod v skrivališče, z drugo roko pa ga ujameš in za- preš v dlan. Z očetom sva ga po- tem najraje spravila v leseno ška- tlo za vžigalice, doma pa v ste- klen lonček, da nama je pel in lepšal dolge poletne noči tam, v tesnem bloku v tržaškem pred- mestju, kjer je znala biti vročina neznosna in poletje brezbarvno. Zaradi asfalta, ulic, tisočih stano- vanj in mesta, ki je človeka okle- palo in dušilo. Tam, kjer sem preživela otroštvo, ni bilo trav- nikov, trav in vetra. Nobene pe- smi ni bilo, ki bi opajala noči. Zato sva z očeton lovila murne. Zaradi neizsanjanega poletja. In neba, ki ga je prerasel asfalt. Ko mi je bilo komaj šest let, je bil oče dolge mesece v bolnišni- ci. Mama je hodila na obiske vsak dan, medtem ko sem jaz čakala v parku, na klopci. Mur- nov tam ni bilo. Ker je bil oče sa- mostojen podjetnik, mama pa nezaposlena, nama je počasi zmanjkalo denarja in računali sva lahko samo na pomoč znan- cev in sorodnikov. Mama nikoli ni delala, bila je šibkega zdravja in sploh poizkusila ni, da bi si poiskala službo. Bila je pozna pomlad, klicale so me senožeti in spomnila sem se na murne, ki sva jih lovila z očetom. Ali jih znaš loviti sama, me je nekega večera vprašala mama in videla sem upanje v njenih očeh. Znam, sem bila gotova. In naslednjega dne je mama prebredla vse trgo- vine s hišnimi ljubljenčki. Murne bodo kupili, če jih bova nalovili, mi je veselo povedala. In vozili sva se vsak dan v Bazovico. Na prostranih travnikih sem se s sla- mico v roki prepustila čričkanju in vetru. Počasi, s potrpežljivostjo sem vsak dan izbezala nekaj mur- nov. Ko sva se vozili z avtobusom domov, so peli v lesenih škatlicah za vžigalice, ki jih mama skrivala v torbici. V trgovinah za male živali so na- ma za vsakega nepoškodovanega murna odšteli petsto lir. Tedaj je bilo to kar nekaj. Murne so nato namestili v majhne, komaj kva- dratni decimeter velike plastične kletke in jih prodajali. Kako po- nosna sem bila, ko sva z mamo pešačili po Korzu in se je z okna zaslišalo petje murna. Ta je tvoj, mi je veselo rekla mama, jaz pa sem bila ponosna na svoj prvi za- služek. Tudi trgovci so me imeli radi, spominjam se, da so mi nek- je pri Borznem trgu podarili pla- stično kletko, ki sem si jo vsak dan ogledovala s poželenjem v očeh. Zdaj sem jo lahko tudi jaz obesila na balkon in v njej mi je muren prepeval o poletju in dal- jnih travnikih brezskrbnega otroštva. Murne lovim še zdaj. Četudi sem že zdavnaj odrasla in me stiska ne sili več, da jih prodajam v trgovi- nah za male živali. Sicer bi danes murnov verjetno nihče ne kupil. Ljudje menda sploh ne vedo, da nekje, daleč od mesta in nakupo- valnih središč, še vedno pojejo med travami in oblaki. Menda jih splo ne slišijo. Preveč je hrupa naokoli in preveč površni smo postali, da bi se zavedali narave. Preveč je naglice, preveč je po- trošništva v naših dušah, da bi lahko prisluhnili pesmi, ki jo je komaj zaznati v veličastni, neiz- peti melodiji poletja. Murni. Murni iz že zdavnaj poza- bljenih otroških sanj. Murni, ki na visokogorskih senožetih čričkajo v neskončnost poletnih večerov. Kako rada imam njih pe- sem, ki me uspava v objemu dal- jne preteklosti. Pesem murnov lahko ustavi čas, v njej je vonj po- letnih rož, širnih polj, zelenih va- lov pod bežečimi oblaki, toplih in nežnih poletnih noči. Vem, da je vse to za mano. Da je travnikov vse manj. In da za murne skoraj nihče več ne ve. A v meni še ved- no živi deklica, ki so ji prezgodaj ukradli sanje in bi še vedno rada tekala med travami in lovila son- ce in oblake v objemu ne- skončnih obzorij in nedorečenih, še vedno neizživetih sanj. Da bi jih nato zaprla v leseno škatlico in shranila za dolge, težke, brez- barvne zimske dni. Suzi Pertot V iskanju naših najboljših nogometašev Reprezentanca za Europeado 2020 ne, 14. junija 2018, se je začelo nogometno sve- tovno prvenstvo v Rusi- ji, ki bo trajalo do 15. julija. Osrednja športna vest pri nas pa je bila v minulem tednu nogo- metna reprezentanca Slovencev v Italiji. Zamisel so pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji kovali že nekaj časa, odkar je prišlo vabilo za sodelovanje na Europeadi 2020 v Celovcu, no- gometnem tekmovanju evrop- skih manjšinskih jezikovnih skupnosti. Pred tednom dni se je na Proseku na prvem treningu zbrala trideseterica pretežno mladih nogometašev, ki predsta- vljajo širšo osnovo za sestavo, v prihodnjih dveh letih, izbrane vrste za prestižni nastop na Ko- roškem. Ravno proti selekciji slo- venskih nogometašev iz avstrij- ske Koroške pa bo naše moštvo pod začasnim vodstvom selek- torjev Maria Adamiča in Alena Carlija igralo v soboto, 23. junija, D v Bazovici krstno prijateljsko tek-mo.V tem dolgem pripravljalnem obdobju (v dveh letih se lahko zgodi marsikaj) pa bodo vrata odprta tudi novim obrazom, ta- kim, ki se niso mogli udeležiti uvodnega zbora, pa tudi mladin- cem, ki bodo v tem času dozore- li. Že v teh dneh ima ekipa redne treninge, ki se bodo nato vrstili tudi med sezono s stalnim srečevanjem izbrancev. ZSŠDI, ki ga je na prvem treningu zastopal (in reprezentantom izrekel do- brodošlico) organizacijski tajnik Igor Tomasetig, se je projekta lo- til zelo resno, izjemno zavzeti so tudi fantje, podporo pa so ponu- dila tudi slovenska društva. Naj poudarimo, da bo selekcija slo- vensko govorečih nogometašev iz Furlanije Julijske krajine nasto- pala tudi pod pokroviteljstvom deželne nogometne zveze FIGC, kar daje zgodbi še dodatno ura- den pečat. Poigrajmo pa se malce z imeni, ki bi lahko prišla v poštev, saj jav- nost seveda zanima morebitna sestava enajsterice, ki bi zastopa- la manjšino na uglednem tek- movanju. Kdo so zdaj zamejski “top playerji”? V napadu zagoto- vo David Colja, ki je v dresu Lu- mignacca zaposlen v play-offu elitne lige za preboj med četrto- ligaše, pa tudi Kevin Kerpan, mladi up Juventine, Ivan Koc- man in Alessio Caselli, oba na- zadnje pri Primorcu, a iz Krasove šole, ter Martin Juren, ki je zrasel v Biljah, nazadnje pa je uspešno igral v elitni ligi s Krasom. V sre- dini obram- be izkušena Goran Ker- pan, kapetan Vesne, ki ima sicer za sabo hudo poškodbo, in Stefano Simeoni, ste- ber Krasa tu- di v minuli sezoni. Vra- tarja bo tre- ba šele evi- dentirati. V zvezni vrsti pa veliko mladih, ki se šele dokazujejo. Skratka, v vsakem primeru am- biciozen start novega projekta, prav je, da vsi soudeleženi pristo- pajo tako zanosno in navdušeno. Navsezadnje pa ne gre za pravo novost pri nas, saj so naše “repre- zentance” v ekipnih športih pod krono ZSŠDI v preteklih desetlet- jih, zlasti v državah nekdanje Ju- goslavije, pa tudi v širšem evrop- skem prostoru, že tekmovale na mednarodnih turnirjih. Ne pa še na tako odmevnem, od medna- rodne zveze UEFA priznanem dogodku, kakršna je Europeada. HC OBROBNOSTI Za Švico ponavadi rečemo, da je urejena, bogata, da tam vse deluje tako, kot delujejo švicarske ure, saj so mehanske švicarske ure še danes znane kot najboljše na svetu. Švica je znana tudi po odlični čokoladi, bankah in izjemno pretkanem pranju de- narja v švicarskih bankah, vemo pa, da je nevtralna in tudi država, ki nima rada tujcev, še na Italijane gledajo zviška, čeprav je italijanski jezik v Švici eden od treh uradnih. Znani so referendumi v Švici, na katerih večina prebivalcev gladko in serijsko za- vrača olajšave za priseljence in tuje delavce, ki jih sicer rabijo na vseh področjih. Ne bo daleč od re- snice, če rečemo, da je Švica zgled najmanj odprte, do drugačnih precej sovražne države na svetu, vse prej kot tujcem prijazna dežela torej. Švicarji so znani tudi po strogi policiji in neusmil- jeni prometni policiji, ki naloži človeku globo tudi v primeru, da je peljal samo tri kilometre hitreje od predpisane hitrosti. Na sir z velikimi luknjami tudi ne smemo pozabiti, kot ne na njihovo pregovorno nevtralnost, ki sloni tudi na eni najbolje organizi- ranih vojsk na svetu. Samozadostni so, to je. Vedno so nekje na obrobju, le velika ter polna de- narnica namreč na stežaj odpre vrata njihove države; ob pogledu na kup denarja hitro postanejo gostoljubni za bogate, le-teh na meji tudi ne pre- gledujejo prav dosti. Tujcev ponavadi ne marajo, razen če ne prinesejo denarja ali pa jim nujno služijo za čiščenje greznic in podobnih zadev. Potem se zgodi, da pride svetovno nogometno prvenstvo, da se nanj uvrsti tudi švicarska enajste- rica nogometašev in drugačno švicarsko obrobje se takoj pokaže. Minulo nedeljo je nastopila švicar- ska nogometna reprezentanca v najboljši postavi, prav je, da povemo, kdo je za Švico nastopil, to so bili: Sommer, Lichtsteiner (od 87. Lang), Schär, Akanji, Rodriguez, Behrami (od 71. Zakaria), Xhaka, Shaqiri, Džemaili, Zuber, Seferović (od 80. Embo- lo). Trener švicarske reprezentance je Vladimir Pet- ković, imenovan tudi Vlado, pred leti nogometaš Bosne in Hercegovine, danes je “naturaliziran Švi- car hrvaške narodnosti”, kot beremo o njem na spletu. Švica je v nedeljo igrala tekmo z brazilskimi asi, a se ni dala zmesti, po velemojstrskem golu ene- ga od brazilskih “fantazistov”, Coutinho mu je ime, so Švicarji igrali še vedno trdo igro, naredili nad enim najboljših nogometašev na svetu Neymar- rjem 19 grobih prekrškov in potem je njihov igralec Steven Zuber zadel za izenačenje, izid je postal tudi končni izid srečanja. Za Zuberja sem na spletu iz- vedel, da je poročen z Mirjano Vasović, ki je bila fi- nalistka na tekmovanju za Miss Švice leta 2014... “Ah, prepoceni je to tvoje pisanje”, bo marsikdo re- kel, “pa saj v nogometu vidimo, kako stvari tečejo, dovolj je, da pogledamo slovensko nogometno re- prezentanco, ne”? “Si videl reprezentanco Srbije”? me je vprašal sin. “Nisem”, sem odvrnil. “Potem pa poglej”! In sem pogledal. Sami Srbi. Potem sem pogledal še rusko in tako naprej. “Danes bodo Brazilci asfaltirali Švicarje”, je napo- vedal izvedenec v nogometu, ko sva po nedeljski maši zjutraj pila kavo. Ko so Švicarji izenačili in jo odnesli z remijem, sem ga poklical: “Allora, che si dice, kaj poveš”? “Imaš prav ti, se vidi, da so ti 'Švicarji' vsi jedli od malega 'brodo magro'”, je prišlo v odgovor, prija- telj je iz Toskane, s svojo 'revno juhico' pove, da so fantje s socialnega dna, zato bolj garajo in postanejo dobri nogometaši. “Si videl Zoffa sinoči”? me je vprašal; legendarni furlanski vratar nekdanje italijanske nogometne iz- brane vrste je za osrednji televizijski dnevnik pre- prosto povedal, da “Italijanov na svetovnem nogo- metnem prvenstvu ni zato, ker niso zmagali, na svetovno prvenstvo pa gredo le tisti, ki zmagajo”! Prav nasmejal sem se, ko sem ga poslušal, Furlan do zadnje celice je, trd in neizprosen, delavec še da- nes, predvsem pa ne mara ne stokanja in ne jokan- ja. Z roba, obrobja, tudi on in tega nikdar ne skriva, saj še danes govori o odnosu do zemlje, jezika, svo- jih prednikov; posebnež med nogometnimi zvezd- niki. “Slišal, ja”, sem odvrnil prijatelju, ki je po toskansko povedal, da je bil Zoffovega odgovora vesel, in mi še enkrat ponovil, da so švicarski nogometaši go- tovo jedli 'brodo magro', zato so se tako borili: “Naši se ne znajo več tako, so razvajeni, tem se poz- na, da so živeli v pomanjkanju”! In sva se smejala, ko je rekel, da niso ravno plavolasi vsi, a naj bo, “so pa zato Švicarji, kot se šika”! Tudi on živi danes na obrobju, domov hodi pored- ko, rodna Toskana je lepa, a samo še ostarela sestra živi tam in niti lep domači oljčnik ga ne zmore zva- biti za stalno več dol, otroci so zasadili tu korenine. Ko ga gledam, kako pelje za roko enega od vnukov na polje, vem, da se ne bo nikdar več vrnil v Toska- no. V baru nasproti našega uredništva v Gorici sem v ponedeljek zjutraj poslušal, kako so bili nekateri veseli, ker so Nemci izgubili proti mehiški izbrani vrsti, za strelca edinega gola Lozana sem sam sicer prvič slišal, a tega nisem povedal na glas. V Italiji moraš v baru molčati, če nisi nogometni izvedenec, “calcio” je več kot šport, je več kot vse. In eden od tistih, ki vedo, kaj bi morala Italija sto- riti, da bi prišla na svetovno nogometno prvenstvo, a tega ni, ker seveda njega nihče ni vprašal za na- svet, kot ni milijonov drugih Italijanov nihče vprašal, kakšno enajsterico bi poslali na igrišče, je sočno nekaj povedal o nekdanjem italijanskem tre- nerju, ki “je samo pokasiral denar in sramotno od- stopil, ko njegovi izbranci niso uspeli v kvalifikaci- jah”, za kar bi mu morali narediti vsi italijanski no- gometni “tifosi” take stvari, o katerih pa se res ne sme pisati. “Prihaja čas zamorcev”, je rekel eden v baru. Drugi je dodal, da bodo tokrat presenetili Arabci. Baje tečejo hitreje. O slovenskih in italijanskih nogometaših ni nihče govoril. “Nema”! je bil kratek eden od njih. “Nema ništa”! je rekel starejši možakar, nakar sta nadaljevala pogovor med sabo v goriškem italijan- skem narečju. JURIJ PALJK 5 Prvi trening, ki je bil v sredo, 6. junija, na Proseku Kultura21. junija 201816 entro Teatro Animazio- ne e Figure (CTA), deželno središče za ani- mirano gledališče, ki ima sedež v hiši v Coroninijevi ulici v Go- rici in ga vodi Roberto Piaggio, vsako leto prireja tudi tečaje za izobraževanje vzgojiteljic. Le- tos je k temu spadal tudi tečaj kamišibaj gledališča. Vodila sta ga priznana slovenska gleda- liška ustvarjalca, mojstra lut- karstva, Jelena Sitar in Igor Cvetko, ki sta pred petimi leti to posebno japonsko gleda- liško zvrst začela širiti tudi na Slovenskem. Sama sta že večkrat obiskala Japonsko in dodobra spoznala to gledališko umetnost, ki se je kot ulično gledališče najbolj razcvetela v 20. stoletju, in sicer v 30. letih, ko je veliko umetnikov izdelo- valo risbe prav za to obliko pri- povedovanja zgodb ob slikah. Takrat je bilo v Tokiu tudi do 3.000 predstav na dan. Name- sto vstopnic so ljudje, ki so spremljali pripoved, kupili sladkarijo. V 50. letih prejšnje- ga stoletja, ko je televizija začela vstopati v hiše, je ta gle- dališka “zvrst” začela usihati, zdaj pa se spet uveljavlja. Ka- C mišibaj (jap. kami: papir, šibaj:gledališče) je edinstvena oblikapripovedovanja zgodb ob sli- kah. Slike-ilustracije so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Navadno je bil iz rdečkastega češnjevega lesa. Pripovedova- lec pri pripovedovanju menjuje slike, ki prikazujejo ključne pri- zore iz zgodbe. Zdaj je ta zvrst, ki omogoča pripoved različnih žanrov, že kar uveljavljena tudi na Slovenskem, tudi zato, ker ne zahteva nič drugega kot omenjeni odrček, butaj, ki ima dvoje kril, tako da se ob koncu zgodbe zapre, in kakih od dva- najst do šestnajst risbic, ob ka- terih pripovedovalec razvija svojo zgodbo. Kamišibaj gleda- lišče ima svoja pravila in zah- teva poznavanje svojih zakonitosti, ne rabi pa veliko prostora za samo pripoved, zato je ta način pripovedovanja zgodb že zašel tudi med postelje v bolnišnicah. Goriškega tečaja ka- mišibaj gledališča, ki ima svojevrsten čar, se je udeležila skupina dva- najstih učiteljic. Med te- mi so bile tudi Slovenke iz naših vrtcev Večsto- penjske šole iz Gorice: Katerina Ferletič iz vrtca Sonček, Alessandra Po- sillipo in Valentina Tul iz vrtca Pikanogavička iz Štandreža, Vesna Buzin iz vrtca Kekec, Verena Čevdek in Vanja Batistič iz vrtca Ringaraja in Lau- ra Hvalič iz vrtca Pikapo- lonica. Nekatere so se za to navdušile že ob začetku šol- skega leta, ko so imele srečanje o tej temi. Omogočila jim ga je prof. Andreja Duhovnik v sklo- pu izobraževalnega tečaja. Od marca do maja pa so si pod CTA / Tečaj kamišibaja Slovenske učiteljice so se navdušile nad staro japonsko gledališko zvrstjo vodstvom Jelene Sitar in Igorja Cvetka sledila štiri srečanja, na katerih so udeleženke spozna- vale zgodovino, tehniko in vse, kar je treba vedeti o tej svoje- vrstni umetnosti pripovedo- vanja. Na zadnjem srečanju v maju so štiri slovenske ude- leženke skupaj z italijanskimi kolegicami predstavile vsaka svojo pripoved. Same so nari- sale ključne prizore iz zgodbe in jo pripovedovale mentorje- ma Cvetku in Sitarjevi ter osta- lim tečajnicam. Mentorja sta zelo pozorno spremljala pripo- vedi in ob koncu natančno razčlenila pripovedovanje zgodbe in povedala svoje mnenje, ki je bilo zelo spod- budno za vsako izmed njih. Še posebno pozornost sta name- nila poetiki, ki je zaznamovala posamezno zgodbo in ilustra- cije. Pri tem sta pohvalila trud, ki so ga tečajnice vložile v svoje delo. Zdaj bodo svoje kamišibaj zgodbe lahko uporabljale pri delu z otroki. Tako bodo lahko otroci še sami ob poslušanju pravljice napravili obnovo v ri- sbah in morda izdelali svoj bu- taj kar iz debelejšega papirja. Katerina Ferletič je za svoj prvi “kamišibaj nastop” izbrala do- berdobsko ljudsko pravljico v barvitem narečju, ki pripove- duje o zelo delavnem, spret- nem krojaču, ki se prav nič ni zmenil za smrt, ko ga je kar ne- kajkrat obiskala, da ga odpelje s seboj. Namesto risbe je za upodobitev zgodbe izdelala ko- laže in pri tem uporabila odrez- ke blaga, gumbe in pravo iglo, tako da je bilo vse zelo “kon- kretno”. In res učinkovito. Pre- pričljivo in duhovito je prika- zala in podala svojo zgodbo o burji v tržaškem narečju (Il gi- gante e la bora di Trieste – Veli- kan in tržaška burja) Laura Hvalič. Tudi ona je bila deležna pohvale za risbe in tekočo pri- poved. Povsem drugačen poe- tičen nadih se je prikazal pri ri- sbah in zgodbi Valentine Tul, ki je razvila pravljico o tem, ka- ko je miška našla robček. A sra- ka ji ga je ukradla. Po kar nekaj pustolovskih postojankah ji ga je vrnil veter, ki je miško nežno pokril z njim. Ljubka pravljica bo gotovo naletela na uspeh pri otrocih. Alessandra Posillipo pa je izbrala in izdelala poučno zgodbico o dveh zobkih, ki je- sta preveč sladkarij, in o posle- dicah tega početja. Uporabila jo bo v sklopu zdravstvene vzgoje. Otroci si bodo gotovo bolj vestno čistili zobke! Učiteljice so opravile res skrbno, zgledno delo vsaka s svojim pristopom do te gleda- liške zvrsti, upoštevajoč glavna pravila. Mentorja sta bila z nji- mi zelo zadovoljna. Njuno pri- zadevanje se je odlično obre- stovalo! Učiteljice bodo odslej imele čudovit pripomoček za šolske ure, otroci pa bodo de- ležni zelo lepih trenutkov. Iva Koršič Predstavili so novo sezono Slovenskega stalnega gledališča Trst V središču bo kulturni dvom ulturni dvom je tema nove sezone Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. S to temo in besedno igro se navezujejo tako na Kulturni dom, v katerem domuje SSG in ga bodo v letu 2019 temeljito obnovili, kot na bistveno vprašanje o vlogi umetnosti v današnjem času. V sezoni 2018/2019 bodo podpisali pet produkcij. V času velikih kriz se moramo po prepričanju umetniškega vodje gledališča Igorja Pisona nujno ukvarjati z izpraševanjem bistva umetnosti. “Naša stavba naj bo v prihajajoči sezoni dom dvoma oziroma 'kulturni dvom'”, je zapisal Pison v programskem listu. Nova sezono se bo začela 21. septembra s slovitim Hamletom Williama Shakespeara, “ikonskim besedilom, iz katerega črpa navdih vezna nit sezone”. Besedilo v prevodu Ivana Cankarja bo na oder postavil Matjaž Farič, ki bo ubrano povezal tradicijo s sodobnostjo. Naš največji slovenski pisatelj Ivan Cankar bo v programu prisoten tudi s politično dramo Kralj na Betajnovi, s katero bo režiser Tomaž Gorkič prvič sodeloval s tržaškim gledališčem. Priznani režiser Dušan Mlakar se bo v tržaško gledališče, kjer je ustvaril kar nekaj prodornih predstav, vrnil s slovensko praizvedbo zbadljive komedije Videz vara Thomasa Bernharda, ki bo po navedbah vodstva SSG “priložnost za občudovanje umetnosti dveh izkušenih igralcev”. Predstavo bosta namreč izoblikovala Vladimir Jur in Ivo Ban. Premiera bo v Gorici, saj bo predstava uvrščena tudi v abonmajski program SSG za Gorico. Robert Waltl bo medtem oblikoval poteze jidiš humorja, ki jih K ponuja komedija Goldbergovevariacije madžarskega avtorjaGeorgeja Taborija. Priljubljena tržaška igralca in zelo dobra pevca, Danijel Malalan in Patrizia Jurinčič, bosta protagonista posebnega umetniškega izziva nove sezone SSG, uprizoritve komornega off- Broadway muzikala Zadnjih pet let, ki ga bo podpisala mlada goriška režiserka Jasmin Kovic. Glasbeno-gledališka predstava je koprodukcija s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in bo nastala v sodelovanju z Glasbeno matico. Med gostujočimi predstavami, ki dopolnjuje osnovni abonmajski program v Trstu, je predstava Galeb Antona Pavloviča Čehova, uspešna uprizoritev SNG Nova Gorica, ki jo je režiral Paolo Magelli. Tri velika gostovanja pa so nastala s podporo Dežele Furlanije - Julijske krajine in bodo zaživela na odrih treh gledališč. V gledališču Nuovo Giovanni v Vidmu bo na sporedu plesna stvaritev nagrajenke Prešernovega sklada Valentine Turcu Smrt v Benetkah, ljubljanska Opera bo z diptihom Ksenija/Carmina burana gostovala v Kulturnem domu v Trstu, tretje gostovanje v sklopu projekta pa je koncert Perpetuum Jazzile v gledališču Verdi v Gorici. Sezono upodablja mislec v okviru sodobne pop kulture. “Pop” bo tudi zasnova sezone, ki nagovarja s prikupnimi dogodki zelo raznoliko občinstvo. S to sezono se umetniški koordinator Igor Pison poslavlja od SSG. Z mandatom do konca leta ga bo nasledil Tržačan, igralec Danijel Malalan. Upravni svet SSG je sklenil, da bo jeseni objavil razpis za imenovanje novega umetniškega vodje. Na petkovi predstavitvi repertoarja je gledališče podelilo tudi nagrado Primorski dnevnik 2018. Goriško in tržaško občinstvo ter komisijo novinarjev in sodelavcev Primorskega dnevnika je prepričala komedija Carla Goldonija Barufe, ki jo je priredil Predrag Lucić, režiral Vito Taufer, nastala pa je v koprodukciji SSG, SNG Nova Gorica, Gledališča Koper in teatra INK iz Pulja. Jubilejni koncert v štivanski cerkvi sv. Janeza Krstnika Pevke in pevci dveh skupin so se izkazali ojstvo nove pevske skupi- ne je vedno dobrodošlo, ker je zborovsko petje vse- stransko koristna in “zdrava” de- javnost. Ko pa novonastala sku- pina vrednoti eno najbolj deli- katnih področij zborovskega ve- solja, so razlogi za praznovanje še bolj utemeljeni. Eno leto de- lovanja je bilo v tem smislu že dovolj, da je fantovska skupina Devin Nabrežina obeležila opra- vljeno delo in prve dosežke sku- paj z dekliškim zborom Igo Gru- den, ki praznu- je desetletnico delovanja. V primeru deklet je dalj ša pot znamenje do- seženega “sta- tusa” skupine, ki je postopoma gradila svojo pevsko identite- to in je v zad- njih letih izsto- pala z marsika- terimi odlični- mi koncertnimi in tekmovalni- mi uspehi. Vez- na nit teh dveh skupin je zbo- rovodja Mirko Ferlan, ki ni poiskal bližnjic, ampak se je odločil za vzgojni načrt z dolgo- trajnimi učinki. Korak za kora- kom so dekleta postala skupina z enotno zasnovo in samozave- stnim pristopom k različnim stil- nim izzivom, fantje pa so v eni sami sezoni pridobili zvok sku- pine z večletno pevsko “kilome- trino”. Zato je bil njun jubilejni koncert v cerkvi svetega Janeza Krstnika v Štivanu posebno pri- jeten za številno občinstvo in spodbudno potrdilo o zanimi- R vem razvojnem potencialu za or-ganizatorje SKD Igo Gruden,tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov in Zveze slovenskih kul- turnih društev. Skupini sta nasto- pili v alternaciji in po vsebinskih sklopih, kar je dalo poteku večera prikupno noto. Dekliški zbor je ponudil prikaz časovnega in geografskega razpo- na, ki je obvezna “oprema” vsake skupine z večjimi, predvsem tek- movalnimi ambicijami. Elegan- tno in ekspresivno vodenje Mir- ka Ferlana je učinkovito pospre- milo pevke skozi različne glasbe- ne pokrajine: prvi sklop je preiz- kusil njihovo obvladanje stare glasbe in sodobnih stilizacij gla- sbene in besedne umetnosti prejšnjih stoletij, v drugem so obarvale rahle in pravljične vtise anglosaških skladb, nato so končale s slovenskimi in zamej- skimi avtorskimi skladbami in priredbami. Na sporedu so bile skladbe Gallusa, Donatija, Hol- sta, Stanforda, Whitacreja, Ma- liča, Preglja in Tadeje Vulc. Na klavir je nastope zanesljivo in tankočutno spremljal Matjaž Zo- bec. Fantovska skupina pa se je pred- stavila v skladu s svojo ustanov- no usmeritvijo: fantje so se odločili namreč za vstop v zbo- rovski svet skozi vrata ljudske gla- sbe. V ta namen so v lanski jeseni obiskovali tudi intenziven tečaj. Prav gotovo je bil trud poplačan s prepričljivimi dosežki, dožive- timi in premišljenimi izvedbami, ki so z ubranim zvokom in čustvenim sporočilom ovredno- tile priredbe slovenskih tradicio- nalnih spevov, a tudi postanek pri dalmatinskem, klapskem pet- ju. Skupina pa premika prve ko- rake tudi v avtorsko smer, kot sta potrdili skladbi Benjamina Ipav- ca in Hrabroslava Volariča. Konec lepega večera je seveda potekal v zelo obetavni združeni zasedbi, ki verjetno ne bo samo priložnostne narave. PAL Foto damj@n Foto damj@n