8-eto VLf iltev, 65. Današnja števllKa otos&ga 12 slrani In siane 2 Din. Celje, sobofta 7. fmaija 1924. PaStnSße platans u qotowini. ^--¦--• --...... • ¦• ¦ --•' • -" ¦ _________—-¦ ........-.....---------------.....—.^- ... --.......-^w^'—w—......------------------------*»- Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. Of iasi se računajo po tarifu. Pri večkratnern oglaSanju popust. X*5*s*Hvnnie:K?*e< Stte-vt**«** * loin. Kzlaal« v*»& toreK, tetriek in «otoot© tU^rdecliniAiStv©s Sirossrnayerjeva ul. št. 1, pritličje. Telef. 65. &&p*Lrv']nL$f vo: Strossrnayerjeva u. št. !, pritličje. Teie<.6$ Račun pri požtnem ček. uradu št. 10.666. CuHŠka bOrZa v petek 6. junlja. Zagreb: 6*85 dttgodkow IVtattfeto * Beogp&du» — manifest Ljube Davidowica. — Dp. Karo&ec v LjubSjani- BeouiruL i>. junija. V političnih Died. Ves Bco{?rad z mspeiostjo priča- krogiii vlada popolno mrtvilo. Vodjo kuje pozitivni rezultat preiskav o do- opozieijskwa bioka eo odpotovali do- «-odkih v Trbovljah in osUili Sloveniji. mov. Ljuba Davidovii; je ostal v Beo- *' LjuldjuMt. 0. junija. Danes dopol- gradn, kjer bo danes izdal manifest due je prisel dr. Korosee v Ljubljano. svoje stranke. Težisče politicnih do- Skušal bo izposlovati «vdijenco pri godkov se je proncslo i« Beograda v kralju na Bledu, kjcr bi mu poročal po JSlovenijo, t. j. v Ljubljano. Trbovlje in | svoje o trbovrijskih dogodkih. Dff»žawljat*sSLa vojraa v ctlbaniji ftewc*2ucijonas»n@ čete maprecäujejo. — Tirana prttd padccm. — Ukrcpi nase wlatSe, Žalno zborovanje celjske Orjune. (Jz govora (j. dr 1/. Flrciisovca.) Brdtje in retire! Dvorana «larodavnegM. celjskega Narodnt'ga donia jc» videia že mnogo resuih zborovanj iu odmevala dosti- krat upravicont'ga in svelega ogorčonja nad storjenini nasiljem na naši narod- ni časti in nasein narodnom telesu. — Hedkokednj pa je bilo ogorcionje nad storjono krivico tako ogvoinno in ne- j posrodno pod utisom dogodkov, redko- kedaj sta bila narod?">i cut in narodna zavest ranjena tako globcko, redkoke- da.i je bila ta ran a tako pekoča kot dancs. Kaj vas jo pi'ivedlo scm, kaka rni- sol jü v vasib sroih, kaj čutite in mi- slito? — Nopotrobno je to vprašan.jo, ko bercm vsakemn. izmed vas v očeh noino grozo nad krvavim pokoljem na- sili toratov v Trbovljah. Vidim vas, ko poslu.sato in čitate jwve vesti o žalost- nili dogodkin, zmajujote z glavo kot noverni Tomaži in no moreto verjeti, da je res, kar slisile in vidite. Brat moi'i brata po rodn in krvi j zato, kor inn hoče odpreii oči, ker mu hočc podžgati narodno zavest, ker ga bore iz brczbarvnega. življenja privesti niod-one, ki veclo ii> cutijo, da so dr- žavljani in jnoscani em-, veliko in rao- goc.nc jugoslovaneko doinovinc. Krö- gla proclro mohko in toplo slovensko sreo, ki gori za dobro in kpo, hoce od- pirati zaslepljenim oči, hoče dokazati, da smo na svoji zemlji svoji gospodar- ji, oesar se dosedaj vse premalo zave- daino. Nema groza je v vasih oceh, tako ueuia kot so danes w ?a večno nema list a in srea nasjb .jnnaških bratov Šlajpaha, Žiiidoršičji in ßoltavzarja. 1/. innogih ust sem slišal te dni vprašanje, kaj so hoteli pravzaprav Orjunasi v Trljovljali in kaj jib je ve- dlo v kraj. kjer so jo rodilo to veliko gorje? Odgovor na to vprašanje, ki ga zamore stavUi Je clovok, ki o našem narodnein pokretu Dima niti pojma, je kratek. Kaj hore Orjnna: svobodno življenje v svobodni dornovini! Orjuna je le sirnbol in zbirališče tega hotenja. Ona slremi za toni, da strne vse si oje naroda brez razlike sta- mi, starosti in spol-i v \eliko in ogrom- no falango. ki naj prekvasi vse naše državljane v irrls1;jenju in jih naj pri- veds po iolikih težkih letih suženjstva do za vesti svobodc, ž.ivljenja in napred- ka. In kakor je mladina večni izvor zdravja in kro])csti, tako se ravno med mladino najhitreje širi cut in zavest, da jo troba obračunati s preteklostjo in stremeti za lop.šo in boljšo bodoč- nost.jo. V ])rvib vrstah idealnih bratov, ki delajo nemnorno za tern ciljem noč in rdanv so stali zavratno nmorjeni naei tovariši. Zavratno nmorjeni od onih «islepljencev, ki so jih hoteli rešiti iz l»jib krempljev in jim odpreli ot-i. ^ Tnjci so oni element, bralje, ki v Ja«i domovini izrabljajo nase lastne ^n-te Tj?i hojno orozje proti nam. Oni h\Th°hv<) VOsl°' dn jim odklenka prvi Oni' i navotll»e rnnožicc? spreffledajo. nP1115 t je "iih obstoj med nami «vojo rno'o T. "e zuvemo in 13!rabimo vnjniir iln ^i^avkaiii in tern so- SS:* ^ »} «»** velja na9 v«m T oWa*l«o in ödunio, naj se Cite t ° Prilizuiejo - I*^i*ani °oclite, da v aim srea sovražijo naso Bcograd, 0. junija. Po poročilih ta še nikakib porocil. V nasiH diplom iz Albanije so je tain raz\ila državljan- tičnih krogih se prcsojajo dogodki v ska vojna v polnem obsogu. 1 ovsocl na- Albaniji zelo pesjinislieno. Napredo- r-redujejo rcvolucijonarni nacijonali- vanje albanskili rfvolucijonarnih na- sti. Tirana ie od v.seh stra,ni, od severa, cijonalistov pomeni za nas zmago stru- juga, vzlioda in zahoda, obkoljena od je, ki je zelo sovražna naši zunanji po- revolucijonarnih čet. Obroc okrog me- litiki. sta se veclno bolj znianjAuje. Vodijo sc Zunanji minister dr. Ninčic je do- srdite borbe. Vest, da ;je padel predsed- bil od vlade pooblastilo, da stopi v raz- nik iilbanskc vlade, Elija "Vrioni, se še govor z Halijansko vlado gledc skupne na potrjuje. intervervcije in sknpnega nastopa gle- Naso /unanje ministrstvo in al- de albanskih dogodkov v smislu rim- ban sko posianistvo v Beogradu nima- .skega spoi'nzuma. Po^ed drž^vnfm udarom v Ffi*anciji? Alarmanis vest! o preobrafu. Trsl, 0. junija, I/. Pariza prihaja danes dopoldnc poroeiJo, da so vsi poli- tiki levice odklonili Millerandov man- dat za sestavo vlade. Levicarski tisk na.glaša možnost, da bo Millerand, ozi- rajoč se na svoje polilične prijatclje in visoko gcneraliteto. skusal dosei-i nuin- dat za sestavo vlade, ki bo v parlamen- tu preuitala samo svojo poslanico In takoj nato ukaz o razpustu zbornice. Levicarski tisk tudi naelaša, da ni iz- kljnčeno proglasenje obsednega stanja nad vso Francijo, kar bi Millerand sknšnl opravičiti z eveninalniini koinn- nislicnin.'j izgredi. Rim, 6. junija. Bimski »Giornale d' Italia« javlja iz Madrida, da so tarn razsivjene vesti o prevratu v Franciji. Po eni verziji je maršal Foch s pomoč- jo generalitete prevzel vso oblast nase. Druga verzija pa pravi, da je Mille- rand v sporaznmn z najvišjo generali- teto in oprt na zbornio.no desnico vzel vso oblast v svoje roke. Eno kakor drn- go vest je treba sprejoti z vso rezervo. nikom titankom v/.kliknili: »Ponosni nmi'fimo.biti, da smo med oniini, ki so doloconi za to, da nacijonalnim prapo- roni sledijo na neodrešeni Jadran in neodrešeno Gosposveto. Zato naj ti prapori zavihrajo visoko, v znak, da so nasi nkcijonaši sprenmi vsak čas zagrabiti zu orozje, spremni, da preje poginejo nego da prapor zapustijo.« Ko bodo te besede resniena prise- ga vse naše mladino, poiem bo niasce- vana. smi't trbovoijsküi junakov. Mrtvi bratje, vorn.i Vain slava! Pplifsčsie w&sftä« NOVI VLiJlvl ŽUPANI. Kralj jo podpisal uka/, s katerim se imenuje- jo za vel ike župane: v Ljubljani dr. Vilko Baltic, v Alariboru dr. Oton Pirk- maier, v Zagrebu dr. Ivan Zuccon, v Karlovcn Mojsilovic, v Osijeku Perko- vid — Veliki župan dr. Miroslav Ploj je zopot dodeljon reparac. komisiji v Parizu, dr. i^porn pa bo imenovan za jiačeinika v ministrstvu notranjih zadev. O TRBOVELJSKIH DOGODKIH je poročal v cetrtek kralju na Bledu drž. podtajnik Veeoslav Vilder, nakar je bil sprejet v daljsi avdijenci tudi biv- ši minister dr. Gregor Žerjav. Prod tcma dvema je bil na avdijenci notra- nji minister dr. Srskic. RUMIINSKA VLADA dementira vesti o revoluciji v lUiiiurniji. 11118 I Vzn^miHjive vesti iz &umunije, 'Atbanije, Amerike sn Ja> poBiskc. London, (>. junija. Yznemirl.jive vesti o revoluciji in ek.sploziji skladišč municije v luimnniji, poročila o dr- žavljanski vojni v Albaniji ii. to'ne io fonna^ije o veliki napetosti med Zdrn- ženimi državami in «faponsko so an- gleške vladne kroge zelo razburile. — Min. preds. Macdonald je podvzel ini- cijativo, da se cimprej skliče nova ml- rovna konferenca, in sicer takoj po re- sitvi reparacijskega probleina, even- tualno obenem z razorožitveno konfe- renco. V slučaju, da se bodo svetovni dogodki dalje razvijali v nevarni obli- ki, bo zastavila Anglija ^e.s svoj upliv, da prepreci morebitno katastrofo. Goraški fašisti Gorim, 6. junija. Gori^i fašisti so na svoji sinoenji skupni seji sprejeli dve resoiuciji. V eni protestirajo proti govoru juj;oslovanskega poslanca v riinskoin parlanientn dr. Besednjaka in pravijo, da je iz političnih namenov potvoril msnico o dogodkih na volilni skunscini v Ajdovščini. Resolucija pri- pominja. da dvj^ajo sašisti k nebu svo- je zastave in prapore, ki ne poznajo drugega nego samo zmago, in da bodo ostali ti prapori zasajeni na nedotaklji- vih mejah domovine. Druga resolucija protest'ira proti povratkn stolnega pro- šta dr. Faiduttija, ki. je bil vnet pristas Avstrijo in pravi, da sc to ne sine zgo- diti, dokler bo živel v Gorici kak fasist. svobodo, sovražijo naso domovino in delajo na njen pogin. Na. delo, bratje! V boj proti tern sovraz.'iikom na. celi crti! V boj, dokler ni zmaga popolna in ni z dob'rim ali sl.ibim prisiljen vsak sovrag, da se uda ])opolnom*i na milost in nemilost. V boj, bratje, pa tudi v lastne vrste. Od- pirajfte nezavednim oei. sirite zavest, pobijajte nezadovoljnoFt in opravlja- nje, ki pra je povscd preveč m ga nasi sovrazniki tako spretno izrabljajo sebi v korist — nam v Skodo. Pozabite ob velicastni srnrti naših bratov na med- sebojne propirc in imejto pred očmi le en velik eil j: proslost in domovino^ Naj iz žlantnc krvi ftlajpaba, Žni- dersiwi in IJoltavzarja vzklije mogocna radeca roža ljubezni, dela in bratstva Potem bodete lahko vsi z rajnim čet- KREŠNIČICE. Jan KardfidL Za male in velike otroke. Iz eesčine preve- del dr. Fr. Bradac. Založila Učiteljska tiskarna. Ljubljana 1924. Cena trdo vozani, ilustrirani knjigi 20 Din. — Uciteljska tiskarna nam je dala bas, ko zacno letati in svetiti kresnice, pre- krasno mladinsko knjigo, ki je izšla y eesčini že v številnih izdajah, pri raz- nili založnikih, iliii-lrovana in neilu- strovana. Ni ga Čeha, ki'iie bi bil čital te knjige, ki bi se je ne spominjal z naj- veOjun veseljem in s hvaležnostjo za prijetne ure, ki jib je preživel ob njej. »Kre.sničice« so lep ronianček iz živ- ljenja kresnic, pisan s toliko ljubeznijo in nežnostjo, da očara otroško dušo in gane odraslega čitatclja. Kako krasno slika rodbinsko življenje, rodbinsko slogo in srečo! Micnost prizorov ni mo- goce opisati s kratkinai besedami. Zato vzemi vsakdo kn;igc sam y roke in uživaj! Pohvaliti moramo požrtvoval- nost Uoiteljske tiskarne, ki je dala knji- gi prekrasno. lahko rečemo, doslej naj- lepso opremo. Knjigo krasi nebroj slik in sličic domačega urnetnika, ki je utisnil Kresnic team pristen slovenski znaoaj. Pozdravljamo »Kresničice« nelfe zato, ker so pomnožiie število do- brih mladinskih knjig, ki jih pri nas tako pogrosamo, ampak tudi zato, ker so ena najlepsih mladinskih knjig, kar jili iimv.no. Upamo, da tudi pri nas ne bo dJmzine. ki ne bi iiuola »Kresnic«. Cena 20 dinarjev je za lepo, bogato ilu- strovano knjigt) tato riiKka, da si jo more vsakdo nabaviti. St ran »NOVA DOBA< St**/. 65. Občinske volitve v Okolici Celje. Gospodarska kandidatna lista za volitwe v obcinä Celje-Okolica. I. Odborniški kandidati: Nosilec: Kukowec Vinko, posestnik, Lava 22. 19. Teran Wan, pos., Sp. Hudinja 9. 20. Valenšek Alojz, tesar, Lokrovec 1. 21. Grilec Ivan, miz. moj., Gaberje140. 22. MIakar Avgust, pos., Ostrožno 53. 23. Jeretin Rudolf, kolar, Polule 20. 24. Bovha Ivan, pos., Miklavški hrib 18. 25. Zidanšek Josip, trgovec, Spodnja Hudinja 23. 26. Seüsek Anton, kroj. mojster, Za- vodna 83. 27. Toplak lgnac, miz. mojster, Breg 14. 28. ČrepinŠek Ferdo, pismonoša, Zgor. Hudinja 30. 29. Šariah Jernej, pos., Gaberje 124. 20. Krušič Rafael, posestnik, Lisce (prej Lava 12). 31. Sadu Ivan, rud. urad., Gaberje 93. 32. Poderžaj Franc, črkostavec in pos., Breg 31. 33. Urbančič AJolf, mesar, Gaberje 16. 2. Fazarinc Anton, pos., Ostrožno 46. 3. Omladič Jak., pos., Sp. Hudinja 71. 4. Božič Josip, posestnik, Breg 17. 5. Založnik Ignac, obrtno-zadr. ko- misar, Lava 21. 6. Baebler Baltazar, rudarski svetnik, Gaberje 15. 7. Pušnik Franc, pos., Gaberje 87. 8. Čuvan Hinko, delavec, Gaberje 17. 9. Šribar Jakob, pos., Gaberje 67. 10. Cafuta Robert, gostiln., Zagrad 22. 11. Gajšek Jakob, pos., Sp. Hudinja 39, 12. Garns Ivan, post, ur., Gaberje 9'i. 13. Kolšek Martin, čevliarski mojster, Breg 37. 14. JoSt Mihael, čevlj. mojster, Breg 9. 15. Nerad Fr., zid. mojster, Gaberje 55. 16. Kajtna Anton, posestnik, Liste 25. 17. RamŠak Janez, železničar, Gaberje 39. ..¦ . 18. Dr. Karol Laznik, odv., Gab.erje 76. II. Namestniški kandidati: 1. Božič Martin, pos., Polule 13. 2. Grilec Franc, pos., Gaberje 118. 3. Fazarinc Franc, gostil., Ostrožno 46. 4. Kresnik Franc, oskrbnik, Lava 21. 5. Košec Ant., poštni pödur., Polule 5. 6. Četina Milan, faktor Zvez. tiskarne, Zavodna 2. 7. Kosi Josip, post, kontr. v p., Breg 34. 8. Dolžan Ciril, elektrikar, Gaberie 126. 9. Krajr.c Franc, učitelj, Polule 6. 10. Ropas Ladislav, pos., Medlog 16. 11. Meglič Mirko, bančni prokurist, Za- vodna 8. 12. Kavčič Matevž, pos., Ložnica 7. 13. Krulc Ivan, inženjer, Gaberje'20. 14. Škoflek Hinko, trg. sotrudnik, Ga- berje 3. 15. Cvikl Ivan, pos., Gaberje 66. 16. Povše Ignac, kroj. mojster, Breg 21. V četrtek so se pojaviie na deski okoliške občine celjske od politične üblasti potrjene kandidatne liste peterih strank za volitve v občinski zastop, ki se vršijo dne lö.junija 11. NaStevamo jih tu po vrstnem redu, po katerem bodo postavljene za iste tudi volilne škrinjice: 1. Lista Slovenske ljudske stranke. 2. Lista Socijalistične stranke Jugoslavije. 3. Lista Šplošnega socija- lističnega deiavstva. 4- Lista Gerspa- darske strante© in 5. Lista Ne- polittčne občinske stranke. Na prvi pogled postane vsakemu jasno, da se je položaj od zadnjih vo- Iitev zelo spremenil. Svoji predvojni tradiciji in tudi sedanjemu postopanju zvesta ostala si je klerikalna stranka, to je lista Slovenske ljudske stranke, ki stopa na volitve kot politična stranka. Kako stališče zavzema v naši državi stranka krščanske ljubezni, nam je znano : 21 tigrov, avtonomija, nič dav- kov, vojake v domovino ali celo samo »po potrebi« itd., to so gesla, katera hoČe stranka zastopati v obČini! rvijen namen je torej tudi v občinskem go- spodarstvu propagirati edino plemensko sovraštvo in sejati razdor med vse dobre gospodarske in državotvorne elemente. Druga lista je izrecno razredna. Na njej stojijo imena delavcev, ki se smatrajo za stranko Jugoslavije. To listo vodi dosedanji župan okoliške občine, ki je povsem dosedajnem delu morda sprevidel, da se v gospodarski občtni z eno samo delavsko razredno stranko ne da vladati. Tretja lista nosi obiležje interna- cijonale, brezdomovinstva in močno diši po Moskovitstvu^ Je to odcepek od prvotne celotne socijalistične stranke v naši državi, delavstvo, ki hoče pod geslom boljševiškega proletarijata imeti besedo nad vsem, kar daje ureienim 17. Bezgovšek Alojz, slikar, Zavodna 87. 18. Perc Stanko, bančniuradn., Breg 18. 19. Ribež! Auton, pos., Ostrožno 40. 20. Muc Anton, komisar sin. kontr., Za- vodna 2. 21. Gobec Gregor, trg., Sp. Hudinja 67. 22. Friedrich Ivan, mesar, Breg 11. 23. Gran Tomo, pos., Gaberje 98. 24. Baldasin Alojz, sodavičar, Gaberje 8. 25. Wutt Simon, davč. upr. v p., Za- vodna 75. 26. Kuhar Anton, pos., Zavodna 35. 27. Jicha Julij, pos., Zagrad 42. 28. Wagner Janko, uradnik, Breg 37. 29. Božič Rudolf, pos., Polule 10. 30. Grobelnik Gustav, uradnik, Breg 14. 31. Lavtar Ivan, pos., Lisce 46. 32. Lisec Josip, krojač, Zavodna 50. 33. Alisja Anton, knjigovodja, Lisce 33. gospodarskim razmeram hrbtenico, to je, ona hoče gospodariti s tem,kar drugi sloji občini cloprinašajo, da pa sama ne prispeva ničesar in hoče živeti le na stroške drugih. Čefrfa liSta, katere nosüec je udcdni dolgoletni občinski odbornik g. VlftkO KuHOVeC, predstavlja jedro zavednih narodno naprednih vo- lilcev. Združeno stopajo tu razne narodne napredne stranke na vo- lišče, brez kakoršnegakoli povdar- janja svojih političnih teženj, edino z vidika za dobro, pošteno in pravično občinsko gospodarstvo. Ker bodemo o tem še pozneje več pisali, se omejimo zaenkrat le na ciejstvo, da predstavlja ta lista edina nacijonalno-napredno in aržavotovrno skupino, ki se bori za ternelje naše ujedinjene domovinet za dobro in razumno, poSteno in pra- vično upravo v občini, ker je na sta- lišču, da le tako upravljane občine da- je podlajro za višje organizacije vse tje do velike naše nacijonalne državne tvorbe. Gospodarska lista se bori v tem slučaju proti štirim nasprotnikom, katerim je vse drugo bližje, kakor pa dobra občinska uprava, na kateri ute- meljijo stebri široke naše lastne države. Zaenkrat prepuščamo naši javnosti, da sama sodi, katera stranka izmed do- sedai navedenih je na pravilnem sta- lišču. Pa še pride »nebodigatreba«! Ma- dež na našem narodnem telesu ie in ostane takozvana »Nepolitična občmska stranka«, ki se je izlevila iz »nepo- litične gospodarske stranke«, kakor smo to že parkrat v naSem listu oži- gosali. Predstavitelji te »stranke« so znani in tudi dosedaj nepoznani rene- gati, nemškutarji, nezadovoljneži vseh barv. Tu se najdejo v bratskem objemu } vsi avstrijakanti in prevratniki iz dobe ' naSetra narodnetfa suženistva. Na dru- | gem mestu pokažemo sliko te »ne- poiitiČne«: baže. Oponmimo le to, da se je od postanka pa vse do danes kršila in zopet spopolnjevala, da pa je ostala vendar skrpucalo, katero je raz- drapala ploha, cunja, ki vihra kot ostauek spominov na nekdanje na- rodno robstvo. Že danes torej naše narodno - zavedno, napredno in gos|.;odar?ko čutece volilstvo, da se odzove na dan volitev do zadnjega moža s krofdjico v roki pri četrti Skrinjici, v kateri se bo pokar-tal zna- čaj naše okoliSke občine, ki je in mora ostati tvorbeni del naše velike na- I rodne države ! opozarjamo vse Volitev se vrši v pondeljek, due 16. junija 1924 od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečcr. Dnevroe westi. AGRA UN A DIREKVJJA V U!'~ HIJANI. Uivsi ravnatelj agrarno di- rokcijo v h.'arajovu dr. Anton Fajfalik jo inionovan za ravnatelja agrarnc di- rekcijo v Ljubljani. Mož je rodoin Ne- moc, ki se čiili ludi Nenica ter še da- nas rie /na nIt.i sibohrvatski niti slo- \onski, dasi je dol^o Jet služboval v Bosni. !Njegov delokrog naj bo torej provosti zakon o agrani reformi v Slo- voniji, ki j.redvsem zadene nemško vo- loj)osost. Nem.ški veleposc-stniki l>odo teg'i imcmovanja gotovo veseli; ali naj znaci to nemiski kuiv v Sloveniji? Iz nase.ua nnrodnega in državnega stali- .so.a moramo pa najodloriiejše protesti- rati proti takemu postopanju vlade, ki iiMin na va.zna in odloi-ujot-a mesta v Slovenijc spravljajo l.,'udi, ki so nan» narodno nasprotiu in ih» morejo imeti niti vpogleda v na.se priliko nili srca v.'\ našo potrebe. SII1A11OV.ITA NEVIHTA V MA- lUBOliSKl OKOl.iCI. V pondeljek zv(!oer jc di\'jala jiad Ainrihorom in okolico ležka jii^iiita. Izredno debola toea je v okolici, na Ptujskem polju in ob \\v/.\\\ .straiti Pohorja napravila ogromno skotlü na poljili in v vinogra- dili. ^et(;v jo skoro riuiioinoma uniče- na. Tudi Dravska dolina je precej pri- i'adeta. STATISTIK A AVT0.N0MNIH DO- KLAi). I'irtancna dolegacija objavlja \ .štov. f)0 L'radnega lista z due 5. tm. dodatek k .statistiki avtonomnih do- klad. \7. kateroga so ra/vidni zneski. ki so bili za posa.iTiezno avtcnomno zasto- pe za leti. 1022. in V-Xl?. predpisani na dokladah, dočim so bili y prvotni stati- tistiki izkazani .samo ortsiotki. Obe ob- javi skupa.j nudita ioro; popolno sliko statistiko ;:\i,onoinitih doklad. V celi Sloveni.ji je znasala odmerna podstava doklad (državni davok) za leto 1922 8,495.838 Din, za leto 1923. 11,073.283 dinarjov, celok'aT)na .svotii prodpisanih doklad pa /a Iclo J.0?2. 18.335.807 Din in za loto 1023. 32.081 421 Din. Celjske novice Tafco izySeda ySSepolitična občinsk» Easts'* — Naša nar>odna 8famota! Vsa nem.skutar.ija okoliške občine so r.ajlcpse zrcali v njeni kandidatni listi, ki so blisči na občinski deski. V naslodnjevd podajuino njc^io ra/.drapa- iio sliko. ()dhoriiii,nt hiüididiili: !. Iji'iimen Jakob 2. Petschuch I^ranc -J. Pristovšek Marfir: /t_------- 5. Novak Rudolf >>. Janner Frir, 7. l.'laga Ivan 8. Bclak Jozui 9. Liorn 1'rano ' 10. Schantl Kar! 11. Schnnko Valentin 12. Leo/o Franc 13.------- j4.------- 15. Tajnšek Franc: 16.------- 17. Bernard Otmar j8. Sluga Fwdo 19. Lavrinc Anton 20. Pajk Martin 21.. -— — 22. Pogacnik Leopold 23. KrajiiC I''.ric 24. Znpanc Niha 2f). Junger Ludovik 2(i. Flis Anton 27. Krautberger Jo.sip 28. Gobec Ivan 29. ------- 30. Šlosar Franc 31. Skok ].. Bračič Maks 4. Pristovšek Ivan 5. (Jajšek Avpust 6. Perisich Viktor .SCHICHTQlfO Pravo I milo z znamko JELEN1 Schichl je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko „Jelen"! 7. Zc-r Ivan 8. Possnik Leopold 0. Sobantl Kmerik 10. 11. 12. (luček- lean J3. — — 14. Krajne Josip IT). Miknlič Vincenc H). Zabojnik FJorijian 17. Hoilig.st(!ii] Leopold 18. Alzieblcr Antor, 19. llmelina Žiefan 20.------- 21. Leskošc-k Fi'anc 22. Kolin ]• ranc 23. Kindlbotor Milia 2i. Majcen Anton 25. Šmigovc Ivan 2ti. — — 27. Dovecar .Tosip 28. Korošec Franc 29.........- ' ; 30. «"ossnik Petor 31. Planmšcfc Jnrij 32. iSajovic Valentin 33. Perisicb .han Iz to «like vidimc, da je do potr- ditvo Hsto pri poliiičm oblasti prekli- calo skupno 22 handidalov svoje pod- pise. V posevnem tisku označena ime- na je ta stranka polovila namesto onib, ki so preklicali kr:ndida.ture. Vkljub teniu ;ii je ostalo obiležjo razdrapano- sti, kor ji še vedno nianjka 13 kandi- datovl ^i pa to dovolj. Po potrditvi li- ste se jo oplasilo šo vee podpisovalcev, ki so podpi.se preklioali. n.jih imena se bodo še izčrtala iz lisle uradnim potom. Kolikor j(; nam znano, je preklical pod- pis še g. Sajinic Valentin kot 32. na- .mestnik. Propri<"ani smc. da se bo njih štovilo šo pomnožilo, čim bo posamez- nikom jasno, da so jih je- dobilo na lim. Vidimo pa tudi, da so pesamezni trdo- vratneži vkljub javnemu mnenju ven- dar podpisali 7opet, dr;, so s tem hoteli pokrpati luknje, ki so nastale v tem najsvainotnojšom listu naše narodne zgodovine! ZJjUir/ENl NAJi - NAPREDNI VOIJLCI >O(iSrOI)ARSKK STRAN- KE« V CFJjJU-'lKOLlCI. priredijo se- stanek na binkoštni pondeljek, due 9. I. m, ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Antona T'azarinca na Ostrosnem. Va- bimo vse narodno-napredno volilcc na ta sestanok, cetndi ne bi dobili poseb- Tiih vabil. ŽALNO ZWKOVANJE, ki ga je priredila coljska Orjuna v sredo, 4. tm. zve&sr v veliki dvorani Narodnega do- Stev. 65. NOVA D 0 B A < Stran 3. ma, ji> privabilo tolikc obeinslva vseh slojov, da jo hila velika chorana imtr- pjiuo polna — ¦ dokaz, d;: /na obcinstvo coniti velike žrtve trboveijskega aten- tata in da rnu .jo pri situ vzvišona ide- ja narodnega. in drzavnega edinstva. Zborov.injo je ined grobno tisino otvo- ril z izbranii'.'i bcsodanii iajnik most no organ izaeije v (JoJ.jti, g. Pofjav.nik. Za njLm jo spregovoril v krepkih in jedr- natih besedah g. dr. M. Hrasovec. ko- jega. go'.¦•()?• prinasanio mi uvodnoin nte- st a. Zadnji jo govorii g. Je.rse, ki jo v svojem govom obyojj'.l krvavo dejanjo brez iomovinoov, ki hö zahrbtno umori- li trojieo nasili najboljčih. Vse govore so spreinljali j.;i;i.sai Slava-klici in vi- harno odobravanjo vsega obeinstva. Ob komu je vsa dvorana. zapela »Hej Slovani!< in or iu na.ško himno, nakar so jo mogoona. plcboka rnanifestacija številnega coljskega i.aeijonalnega pre- bivalstva zaključila. ŽALNA .MANJVESTACUA V CE- LJU OKOL/Cf. I/- coljske okoiice nam poroCvijo, da je prottčeno srodo irnolo ria.se naprod.no \oliistvo pri g. Fermo- zerju v ijaborjih svoj sestanek, ki so jo razvil spontano v veličastno žalobno inanifestacijo /a paille zrtve nadjonal- no kieje. Po kralkem joclrnatoni govo- ru g. Misja so zaklicaK nmogoštevilni navzmV: naprodni okolicani za naeijo- naJno in dt'Zavno idejo padlim žrtvam trikratni -Slava« tor so zakleli, da ma- šO.ujejo žrtve /i enod ušn.iin odgovorom na dan volitov v okuliški občini. Po toin I'.Liobno - \elicastnem trenutku so zborovalei presli na. dncvni red, v ka- 'orem se jo pa po.iavljala vedno znova krvav.i nit protokHh dogodkov. Na se- stanek došli clan Or. Ju. Na. g. Jorše jo v plamtoeih bosedah orisal ciljo Or- june ter pozval ob koncu sestanka na- vzoče k pristopu. Propiičani sino, da njegove bosede onrodi.jo v okolici inno- go sadni MtiS'lW'L SijLSKI SYKT V CE- \JV> ima. svojo trdno so jo v potek, 0. t. in. ob 18. uri v posvotovalnioi inost- nega magistrata. OR.fUNA V CELJU javlja, da bo- do v snholo, 7. junija ob 0. uri zvev.cr v pisarni orjranizaci.ie v Tšarodnem do- inn, podstre.sjo, pobira.l luagajnik ola- narino. Ob tej prjliki opozarjamo, I. zbirko S-10 dinarjov. DVE JAVNl VHOlHJKCi.il go- jenc<3v solo olasbono "Malice so vrsita v srodo, duo i I. m v cotrtok, dne 12. trn. v mostnem gledanšru, obakrat tocno ob 7. uri zvocor. Pri I. produkciji na- stopijo posamozni gojonci nižjo stopnjo vijoliusko in klavirsko šolo in dolorna tudi ohi srodnju stopnjo Ta vocor za- ključi skupina gojoncev vijolinsko sole. Pri 11. vecori.i. nastopijo gojoncL srod- nje in visje stopnjo (gosli in glasovir). Izvajalo so bodo pri torn tudi nokatoro koinorne skladbo. Za ta vočor vzbnjj-L GtedališLe. Repertoar: V potek, G. juiii-a «>b 20. uri: »Pri treli mkidenkah . Zadnji.' v sozoni! Izven. V torok IU. jmiiJH <>l. 20 uri: »M0ŽI- CL/y«, plosna pantomirna od V i.Jarmo in haJetne toeko. Gostujo relohupni haleini zbor Opornoga glodali.šča v i.iubljani in solisti. ISožira balotni inojstov Aleksandor 'I'robis. j. "frt mUtdeuke* so liprizoro v po- - Gostu- iinhk'i-?»1 VSPh (los-«öanjih prodstavah ievo. Vstopni« So fc J "*f vočerni blagajni. «'«»nolaRo pri p Gkdališeo jo v to7t; *• •• i • tudi veliko xaviimanjo nanovo usta- novljoni godalni orkestov Clasbeno Ma- tice, pri katorem sodehijojo niationi gojonci vijolinsko sole, nokatori člani glodaliskoga oikostra. in ljubitelji in- strumoülalno glasbo. Sportnl obeh vo- rorov ;io lop in zanimanja vreden; pri- «biVnno ga prihodnjir. — Vabirno cenj. olK'instvo, da so v kolikor snogooo vo- likor.i stovilu \idc!o?i t.eh produkcij. -— l-'rodprodaja vs(c|"Miic pri tvrdki Gori- car &, Loskovsok. TEM1S. Sporli.i klub Coljo vabi vso ljubi!.o!jc tonisa i:a so.-tanok v sre- do, 11. int. ob 20. uri v rudocL sobi NarodnogM dorna v svrbo pogovora o ustanovitvi tonis-sokejjo. Ker namera- va S. K. Coljo v sluoaju, da so |)rijavi dovolj intoivscnlov, v najkrajsoni casu zgraditi dvc- rnodorni tonis-igrišci, prosi, da so /anosljivo iideleže sestan- ka vsi, ki namtravajo ta sport gojiti. NA DESK/ TN bEKUŠKs MES- ČANSK! SOU V VEUll polagajo pri- vatisti razrodno izpito v sredo, dne 11. junija od S. uro napvoj Zakljuciek te- koeega šolskoga l«?trt jo dne 17. tm., vpisovanje za šol.-ko lota 1024/25 pa v j)o!otnoni roku v )'). avgnsta. — Ravna- loljstvo. NEJiO V JL'MJtJ. Po sestnajsl do sedeinnajst ur že stoji solnce nad horieontom. Kor rnoramo tudi upošte- va.ti znatni o.as nirakd, iiroosta.no sarno nialo c*asa za temo, ki v teni mesecn sr.'lob ne bo - tomna kr-ikor v rogd«. To stanje se lokoin rneseca prav nialo spremeni, kajti nahajanio so v tako- zvanotn solstiriju». v oasu na.vid(>zno- ga solnrnoga mirovanja. Toda, kljub- ternn, da so v jasnib (inoh vidno samo najjačjo zvezdo, vabijo vendar mili, topli polotni veo.cM'i k opazovanju noba! Marsikaj zanimivega labko opazi pri- jatolj zvozd tudi na poletnom nobu. Vi- šok sijaja Vonoro koi vočornico je žo pri kraju; ona hitro pojenjuje in.se Jo v drugi jjolovici niosoca veo- no vidi. Zato so pa nahaja drugi najsvetlejši planet, Jupiter, v takoy.vani opozicijski legi na.])i'ani soincui, to so pravi, stoji ravno na iijegovi nasprotni strani, st? toroj pojavi nn. v/.hodit, ko zaido solncc na zapadu. .iiipilor jo vso noc vidon in napravi prjbli/,no i.sto pot kakor soln- ce v deconibru. Tožjo opazujomo nas sosedni planet Mar:-, ki jo v glavnoni vidon na jutranjom nobu in so solo konoem inosoca prikaže tudi v poznib vof'ornih urab. Znn«s'ilon jo njogov hi- tro rastoi-i sijaj, ki ga povzroča prl- bli'zevanjo M'arsa, zornlji. Zvezde stalni- oo se poleti nialo umaknejo. Od njih je najlažjo najli Arktvirja in Vogo. Arktur v vzbo-'-enem podališki' oiosnih zvozd sodaj so visokostojocoga lu^boskoga vo- za, Vega v priiuoTiii oddalji Ievo od njoga, Zvozna Orta toh dvoh glavnih polotnih zvozd vodi .skozi posebno ljub- ko, polkrožno ozvezdjo sovorne krone in skozi Moikula. Na vzhodnem nebu stoji voliki La bud, ua kojega eni strain se uahaja. onsonjeni Vega, rnedtein ko so prikazo i\;\ drugi strani Orel, ki pozneje v/.haja. MliAMiJfl /Z. liJMSKE IJOBE. fl>i izkopavanju novoga kanala v Mi- klosioevi ulici so odkrili dclavoi štiri dobro ohranjone kamno iz bologa mra- da pri vsaki pi-odstavi napolnite gleda- liščo do zadn.joga koiioka, Pričnite no- coj in napolnite gledalisče tako, da bo zmanjkalo vstopnic. 1VJ. iJogodek v ccl^Lem (iledaliscu. Gostovanje balola. Narodnoga gieda- lišea v Ljubljaui, v torek, dno JO. juni- ja ob ¦!(<. uri zvoeer. Ljubljanski gostje nastopijo v plesni panioiniini ^Moži- cek•¦« od dr. Ipavca, instrumentiral V. Parma. Ilazveu toga so solo-, dvo- in osmero-nastopi članiif in elanov. Pleše tudi g. Trobis, baletni niojster ljubljan- ske opore, ki jo rtastudiral pantomimo Mozicok<. V Celju so do sedaj gosto- vale vodno saino soloplesalke ali balet- ke, nismo pa iineli priiiko videti balet- nega ansa;ubla. ali cole« pantomime. Zato jo to brozdvoinno velik dogodek za (Jlelje, da bo glascm sporoda plesalo ozir. nastopilo \o članic in članov ljub- ljanskoga baleta. Ljubljanska kriiika in »Balctni \Qwr* tcr pantomima, »Moziček«. Po- rocajo nam: Kritiki v Ljubljani so ne- deljeno priznali velik naprodek v na- morja. ki gotovo izvirajo iz rimske do- be. Kainni, ki so brez napisov, so naj- brž ostanki kakega zidu ali poslopja. Stavbni urad jo uapr«vil o prostoru, kjor so kamno tuisli, naianrno sliko, ki bo sluzila Muzejskonui društvu pri poznojsom prekopavanju sosodnih pro- stoi'ov kot dobor pripoinot-ek. <;LE!JŠEYAL\EMU DRUSTVr V CEL.W so /a i- ll^-i- darovali: Po 1000 dinai'jov: Ljubljanska kreditna banka in Mostna hranilnica celjska; po 300 dinarjov- Celjska posojilnica in Zla- tarka; po 25') Din. Južnoštajerska hra- nilnioa, Ljudska posojilnica in Hotel- ska družba; po 200 Din: Slavenska banka; po 10n Din: g. J. Aehleitnor, nok niojster. Vsern darovalcem srena bvala. Naj bi nasli obilo posnemalcev! CEIJSKE HANKE IN DENAR- \J ZAVODI v soboto, 7. tin. no poslu- jejo. % AH V ALA. Di.jaški kabinji. je na- klonil lU'ar g. Lečnik na Glavnem trgu zaslužok za popravilo šolske ure v zne- sku 40 Din. Posnemajte! KRETANJV NALEZU1VIH B0- LEZNI V MESTU (fEUV od 25. ma- ja. do 1- junija 1924. Trcbnmi tifutt: nanovo obolel 1, os'ano v oskrbi 1. — SkrlaUW- ostalo 1% nanovo obolela 2, ostano v oskrbi 10. — Menhisjitis cere- hroxpin. epid- wf-iil '- osfano v oskr- ))i 1. SOi'N'J LEKARNIŠKO SLVŽBO iin.i ta todon iekarna > Pri Orlu«, Glav- ni trg. DEMOKiUTSKA NESREÖA. Pod mm naslovoni snio objavili v št. 41 od l(i. a.prila notico o sbodu JDS v Št. .lurju ob juz. /.el., vsled katere se čuti .4. I'wdoli' !.)oboviš(k, odvotniški kou- cipijont v f.lelju. žaljonoga na svoji osebni časti. lzjavljamo, da je bila no- tiea napisana v politieni polemiki in da obžalujoino. da. je bil pri torn žaljon g. Doboviwek na osol.ni rusti ter mu s teni dajeiuo zadosceiijo. V MAJV SO UMHIA V CELJU: V immtii Celju: Baa-Lovro, notar, 74 let; Vorbach Marjeta, žena poštnega poduradnika, 55 let: Florjanc Magda- letm, zascbniea, S7 let: Potzner Ana, klepai\jeva bei, ±\ let; Platovsek Josip, težak, 15 lot; Gaj.sek Marija, «55 lot; Ivollenz Kainhold, stoklarja sin, 15 me- secev. V celjalci jarni bolnici: Morovič Miroslav, dijak iz Novega Sada, 20 let; Eksler M'akso, postajn? cdpravnik iz Žak-M, 25 let: Goricari Franc, cevljar iz (jaberja, 5(5 lot; Apa* Alajz, eevljar iz Skal, (i3 let;'Plankel Terezija, zena ko- čarja iz konjiskega okraja, 61 let; Pi- šok Eliza, dninarica. 2ti let; Kožuh Martin, dninar iz Dobkžie, ()0 let; Mo- rok Karl, dolavoc. Y.* lot; Grilec Ivan, delav(>,t iz Visjevasi, 20 let; Grifič Ig., bivsi duhovmk iz Pribovo, 42 lot; Se- lic Ivan, oficijant iz Scstunja. 29 let; Satovšek Jamiz, nilinar iz Podsrede, 24 lot; Verko I-oj/.ka, posestnikova hei. r/' -St.. Tlja, 22 meseeev; Ribic: Pa via, de- lavce\n zena, 2!) let; Stefanovio. Ana, dijakinja iz Mitrovire, IS let; Turnšek Mateyz, berae iz Št. Pavla, 79 let; Ga- sperič Frau.čiška, viničarka iz Šmarja, 62 let; llorvat Stefan, uradnikov sin iz Celja, R mosecev; Ojstrsek Valpurga, žand. uarednika hci i:-: Šoštanja, 3 leta; Ojsteršok Jera, občinsak reva iz St. 'Turjri okoiice, 70 lei; Graonor Marija, sem iialctu in izrekli kar najbolj laska- v^ priznanja o lopoti in preciznosti iz- vajar.ja. Pu<)lika jo pokazala svoje na- vdusenjo z dolgotrajnimi in neobičaj- nimi ap'avzi. lipaino,. da bo tudi Colje znalo eeniti baletno umetnost in ljube goste, ki pridejo topot prvič v Gelje, v kar najvocjem attvi?1.! pozdravilo v — gledališču! IV. Vstopnicc za gostovanje baleta se žti lahko od danes naprej rezervirajo pri tvrdki Gorioar Ä-. Loskovšek. »Možiček.« (K gostovanju IjubljanskcRa opernega baleta v torek, 10. t. m.) Kolombina ie raztresena. Od časa do časa postoji in premiälja. Stopi k ognjišču, da bi kuhala, mesto tega pa dela nezmiselnosti. Piereta jo zaradi tega ruzburjeno pokara. Ko se pomiri, ji pove par dobrih nasvetov, vzame košarico in odide. Kolombina se približa možičku, visečem na steni, stopi zopet par ko- ključavniearjeva hei iz ('elja, 9 mese- eev; Vidensek Clecilija, najemnikova bri iz St. Janža na Vinski gori, '2 m pol Iota; Erjavec Viljeir, posestnikov sin iz Št. Pavla, 6 lot: .St lie Milenka, oüei- jantova hei, 2 leti; Dobnik Angola, po- sestnikova hei "z Dri.žinirja, ^ Iota; IjUŠoo Angola, rudarjeva hči iz Vehv- nja., 3 leta, Strašek Franc, posestnik iz Zibike, .">8 let; Kegu Marija, delavoeva hei iz Gahorja, 0 let; Pluninsek Franc, pekovski pomoOnik iz okoliee C^elja, 21. let. V »ojaxlii hoiuici: Nikolič Spiro, rodov H.-cete 30. pp., 20 lot; Gvejič B6- židar, vedov ('.. (-ete 39. p])., 20 let. CESTNA NAKLADA Mariborski veliki zupan jo z odlokom z dno ?A. maja ll. dovolil polcj-anjo cestne na- klade v inestu Celjn. Obdaeevalo se bo- do nokatcro na coljskem kolodvoru na- tovorjeno m iztovorjeno blago, za koje so upcrabljajo v prvi vr.sti obeinsko oe- sto v coljskoin okolišu. Ker je goneral- na direkcija oarin v Uradnein listu st. .'iii. 1.1. pi'o|K)vodala obcinam pobi- ranje iivozne in izvo/.ro takse, se skra- ja m vedeio, ali velja. ta odredba. tudi za vSlovonijo. Kor se je pozneje ugoto- vilo, da je veljavna samo za Srbijo in (Jrn'o ixbro, je voliko župnnstvo kasnejo to davscino potrdilo. KINO GABERJE Pondeljek 11., torek 12. in sroda 1';. junija: "GR0V STWWNSEE*. Celjska porofa« Celje, 5. junija. JSodnomu. dveru j)rfedseduje sod. sv. Lovičnik; votanta: dr. Vicar in dr. Novak; -lrž. pravdnik- dr. Likar; za- govovniki tlr. J. H'ra.sovoo, dr. 11 np- nik in dr. Hodza. I'OZ/C. 'Mod Lrgov.'Oina. - družabnikoma Avgiistom Otorepeem in Cirilom Žur- manom na eni in 48-letno trgovko in gostilnion.vko (rozijo Žuiuor na drugi strani jo vladalo v Kogažki Slatini hu- do konkureneno razmerjo. Žumerjevo, ki je zivcjio bolna in inm. dvoje otrok, za koje mora ;se sama skrbeti, so razne prilike privedlo do toliko razdraženo- sti. da so jo sklonila osvotiti. Dal jo easa jo nagovarjuia ,svojo l;;-letno služki- njo Ste.fan.ijo Vinkovje. da bi trgovino konkurentov, ki se nahaja v hiši Ivana Ogrizka, v njeni sosescini, zažgala. Koi.čno so je dalo dekle pregovoj'iti. 24. icbruarja tl. zveoer je dala Žumerjeva A'inkovcevi steklenico pe- troleja in vzigalice z naročilom, da za- žge omenjeno tvgovino, kar jo dokle tudi izvršilo. Ivo se je viaeal Jakob Ogrizek ob 11. uri ponoči domov, je opazil, da švi^ gajo iz trgovine cbeh drnžabnikov pla- meni; von dar pa so mu je posrečilo s snogoin ogenj kmalu pdgasiti. Pokli- oal je oba lastnika trgovine. Ko so tr- govino odprli se jo iz nje valil težek dim. K sreei so Se niso bile'vnele sir- kovo rnetlo, ki so bile v hližini ognja, kar bi bilo lahko postalo usodepolno. Zgorela je lesena polica, \ecji del oken- skih okvirov in skoro popolnoma tudi vroee, ki so lozalo na oknu. Žurtiorjeva je svoje dejanje prvot- no tajila, potem pa vse odkrito prizna- la. Ol^e obtozonki ue napravljate slabe- ga. .vtisa. rakov nazaj in mu poSilja z roko po- liubČke. Nato se vrne k ognjišču kuhat. Uganja pa vnovič otročarije, zmeSa moko s soljo in postaja n^voljna. Končno jo popade taka jeza, da se razjoka. Jezna gre k možičkn, pocuka za vrvico in se prične potolažena jokati. Na oknu se pojavi z mandolino v roki Harlekin in skoči v kuhi'njo. Ko- lombina je vsa veselo presenečena. Stojita vsak v enem kotu in Harlekin igra na mandolino. Kolombina očarana posluša, Harlekin se ji bliža, a ona se umika. Končno ji razodene svojo Iju- bezen. Zunaj zazvoni. Harlekin se prepIaSi in uide skozi okno. Kolombina odpre vrata Pierotu, ki vstopi. Sede v na- slonjač, k njegovim nogam pa Ko- lombina. Pierot odpre knjigo in čita Ko- lombini, ki se pa ozira na Harlekina, stoječega ob oknu. Pierot zadremlje. Kolombina tiho vstane in povabi Har- lekina, naj vstopi. Med vrati se po- Ijubljats. Stran 4. »NOVA DOBA« St.ev. 65 Porotnikom je ]>ilo stavljenih dvo- je glavnih in dvoje evenluulnih vpra- šanj. Prva tri vprasunja so enoglasno zanikali, cetrto cv, vprašanje glede krivde hude javne sile, ki jo je zagre- šila Žumorjeva, pa soglasno potrdili. Žurnerjeva jo bila i\aio / upoštevanjeni vseh olajšalnih okoJnosti, obsojena na 1 leto težke jc-čg s postoni in trdim le- žiščom; všteje *se ji tudi zavarovalni in preiskovalni zapor od 23. februarja dalje. Stefanija VinVovič je bila opro- ščena. Glede od.skod.nin.skih zahtevkov se ima jo prizadeti obrnilJ na civilno- pravdno pot. Uboj» Ivan Gorobinka, 29 letni oženjeni rudar iz Trbovelj, ie dne 22. marca s svojo ženo popival po raznih gostilnah. Žena je šla poprej domov, ker pa rnaža dolgo ni bilo, ga je šla iskat Doma sta se skregala, pri čemur je Gorobinka svojo ženo udaril po ustih. Ko je prihitnla hišna gospodinja Hel. Rihter mirit, jo je tudi dejansko na- padel in obkladal s psovkami, ko mu je odpovedala stanovanje. Gorobinkin podnajemnik, 29 letni Čanžek, marljiv in trezen človek, je Gorobinka pri tem resno posvaril. Ko se je hotel Goro- binka v njega zakaditi. sta mu ženski to komaj preprečili. Nato je šla Rihter- ieva po svojega moža v Trbovlje. Ob- toženec pa je med tem šasom izzival Čanžeka, in ko mu ta ni hotel od~ preti, je zlomil s cepinom vrata in ga v postelji ležečega zabodel z nožem. Čanžek se je še opotekal kakih 200 korakov od hiše, nato pa je padel in izdihnil. Gorobinka je svoje dejanje priznal. Porotniki so vpraSanje uboja potrdili, nakar je bil Gorobinka obsojen na 2 leti težke ječe. Posilstvo. 19 letni rudar Alojz Leban iz Tr- bovelj je bil radi poskusa posilstva in tatvine na neki 66 letni ženski obsojen na $no leto težke ječe s postom in trdjm leliščem, Posilstvo. 19 letni rudar Lj. Salamon, 21 letni hlapec Lj. Pajk in njegov 32 letni go- spodar France Bohorč, oženjeni po- sestnik, vsi iz Zabukovja pri Jurkloštru, so bili obtoženi posilstva na neki še ne 14 letni rieklici, ki je bila svojemu stricu Fr. Bohorču izročena v varstvo. Po zanimivi razpravi so porotniki vseh pet glavnih vprašanj zanikali, nakar je sodni dvor vse tri obtožence oprosti I. Celje, 6. junija. Tatvina. Dopoldne se je zagovarjal kot prvi obtoženec Ivan Prirnožič iz Šoštanja, ojpjtožen. budodelstva tatvine. Prirnožič je radi raznih tatvin že trikrat pred- kaznovan, prvo tako kazen je prejel že s 13. leti. V mesecu marca 1924 je izvršil 8 različnih tatvin in sicer v ŠoStanju, Novi Stifti pri Gornjemgradti in Ježici pri Ljubljani. Kradel je kolesa, obleko, denar, sploh vse kar mu je prišlo pod roke. Tatvina je bila že takorekoč nj.egova obrt. Dne 25. marca je vlomil pri nekem posestniku v Novi Štifti, kjer pa je prišel v roke pravici. 6 tatvin je priznal, 2 pa odločno za- nikuje. Porotnikom so bila stavJjena štiri vprašanja, od katerih so 3 eno- glasno potrdili. Sodni dvor je Primo- žiča nato obsodil na 2 in pol leta težke ječe. Prileti komarček, zbudi Pierota, ki začuden gleda, kaj se godi. Vrže se na Harlekins. Ta plane skozi okno. Piereta vstopi. Zavlada napeto razpo- loženje. Pierot kara Piereto in grozi Kolombini, ki zajoka in se zgrudi. Piereta vije roke, ko vidi kako je na ognjišču. Kolombinine prijateljice priplešejo In ji prinesejo rož. Pierot sedi za mizo in podpira glavo. Piereta stoji ob ognjiŠČu, Kolombina pa joka na tleh. Deklice obkrožijo Piereto in vprašujejo, kaj se je zgodilo. Nekatere peljejo Kolombino k možičku na steni; ta ga cuka in jim jokaje vse prizna. Nato dekleta odidejo. Tiste, ki so Se ostale, se laskajo Pierotu in ga konCno spra- vijo h Kolombini, ki ga prosi od- puščanja. Ginjeni Pierot ji vse od- pusti. Zunaj se oglasi Harlekin z man- dplino, vrata se odpro in Harlekin vstopi v družbi deklic. Ko zagleda Ko- lombino, skoči proti njej in ona proti njemu. Ubljalec svojega brata. Kot drugi obtoženec se je zago- varjal danes 25-letni rudar Martin Božič iz Trbovelj radi hudodelstva uboja. Dne 4. maja 1924 se je nahajal na obisku pri svojem starem očetu Jožefu Jazbecu v Žigarsketn vrhu pri Rajnenburgu. Pri Jazbecu so se naha- jali še drugi sorodniki, med njimi tudi njegov brat Janez Božič. Tarn se je močno popivalo. Pri večerji je med obema bratoma priSlo do prerekanja in prepira, ker je Martin Božič svoje brate izzival. Martin Božič je zgrabil na lepem za nož, kateri je ležal na mizi ter ž njim zabodel v vrat svojega brata Janeza Božiča. Ta je vsled dob- Ijene poSkcdbe drugi dan umrl. Obto- ženec se izgovarja, da je on izvrSU svoje dejanje v popolni pijanosti. Svo- jega dejanja se kesa. Porotnikom so bila stavljena vprašanja gled« uboja in glede popolne pijanosti. Potrdili so, da je storil svoje dejanje v popolni pijanosti. Bil ie kaznovan vsled tega samo na 3 mesece zapora. NEPUEYWGN »POLITIK*. De- in okrulska slrnnka ,-e imela pred nekaj časom v i'odcetrtku javno zborovanje. Poročal je g. Ivan Yidgnj iz Rogaske Slatine. Trgovee P.unjcr jo pripeljal na shod voc razgrajačev, in skušali so zbo- rovanje prepreeiti, kar sc jim pa ni posrecilo. Ker je g. Renjer g. Vidgaja osebno rjizžalil, je ta vložil tožbo. Pred oki'ajnim sodišcem v Kozjcin je Renjo- ru upadel pogum in preklical je vse žalitve. Plačal je proatovoljno 200 Din za .JDS in se zavezal poravnati tudi vse stroske. DEN All 'XV JE DIŠAL. 3. maja jc natafcarid Minki }>ečečuik v gostilni Bajatar v öo-star.ju izginila listnica z 1250 Din. Ko so jo okrog 22. nre po- klicali v kuhinjo, so ostali v gostilni še stirj? gosti. Trije so kmalu odšli, eden, 54-letni delavec Anton Primožič iz Lo- kavice. ,io o^tal. Natmiko je l)il poprej o.paz-0-val, kuko je naiakarica stela de- nar. Primožič, ki jo bil radi tatvin že diesetkrat kazi^ovan iu jw /.nan kot de- lomržnež-, dejanje taji. Celjsko okrož- no sodisre <;;l je obsodilo na ö mesecev poostrenega zapora. IVAN BELLE t. (Do-pis iz Zalca.) Vsa starejšii geuoracija bivše štajei\ske Slovenije je poznala blagoga in nadvse po.stvežljivega nekdanjega potovalnega uciteija in današn.iega ravnatelja gosp. Ivana Belleta, V svojih mladih letih je na svojem iskrenem liscu jezdil iz kra- ja v kraj ter imel ncsteta gospodarska predavanja, ki so rodila obilne sadove na vseh poljih lašcga krnetijstva. In kam je šei rajnki Belie najraje? K nam v Žalee, k Simon Kukeevi rodbini, v hišo savinjskega slovesa, v hišo^ kjer je nasel notranji' zavetjo. Dcbrega srca je bil rajnki Belle in v tej najlepši clove- ski lastnoati je nfisel v liiši srcni od- mev in tamkaj še je spojilo dvoje po- (lob)iili — cnakih src, ki sta uzivali oho redko sreco, ki je danes skoraj ni vec. In zato je ta izguba ttm bridkejša za zapusceno gospo soprogo in sinova. Ž njimi pa zahijemo tudi mi Žalčani. Ko Hiiio zaznali, da je šel Belle od nas, se nas je polaslila iiek^. tajna bol, ki aino ji dali izraz v naši udeležbi na zadnji njegovi- dol^i poti, Pri »zlatem ki'izu* blizu Zalca smo ga pričakovali. Mrak je žo le^el na zemljo, ko ,smo ga spremljEili zadnji častilci na poslednji vožnji. in srca so govorila zopet srcu, ko je izpel žalski povski zbor turobno »Vigred* in večno lepi »Gozdič je že zelen« v slovo tistemo velikemu pokoj- niku, ki jo našel v ^alcu svojo srečo, ki je prihel zopet v Žalec po svoj mir. Kr. ZADNJA POT P0NESREÖENE- UA AYUATIKA - R0JAKA. (Dopis iz Pelrovč.) V Novem Sadu je pone- srečil 31. maja petrovški rojak, pilot pot'ocnik Ljudevit Polak. ki se mu je povodom vzleta v višini 150 m potrl motor in je nesrečnea razmesarjen pri- letel z letalom na zemljo. V srodo, dne 'j. tin. siiio položili njegove zemeljske ostanke k večnemu pcčitku. S tukajšnje želozniško poslaje so prepeljali z mno- gobrojnimi venci okraseno krsto na nirtvaškem vozu ob spremstvu sorod- nikov in njegovega prijatelja poročni- ka,. .ob časlnem f-premstvu oficirjev in eta r>i). pp. v ('e'lju ter ob obilj udelezbi domacinov na zalsko pokopališče, kjer je cut a izstreüla častno salvo v slovo. Njegovi lovariši so oskrbeli nadvse ča- ;ten prevoz ponesrečenega avijatika v doinaco zemljo in ta.ko težko prizadeti maleri, ki je pohiteJa po rartvo truplo >vojega sina v Ncvi Sad, lajšali gorje. Kako priljul)ljen je bil pokojnik med tovariši in pri lelalskem oficirskem zbor«i sploli, priča impozantni mrtva- ski sprevod v JSovem Sadu. Bodi sme- lemu avijatiku - rojaku lahka domača zemljai GASILNO DRUSTVO PASKA VAS vabi vsa gasilna društva Slove- nije, kakor vse Celjane, celo Savinjsko dolino, Salesko, Misiinjsko in Dravsko dolino na izvanredno slavnost dne 21. ¦epteini)]'a, ko se bode na slovesen na- cin blagoslovil nov plezalni stolp ter nova drustvena zastava, ter se bode brala sv. maša na prostem tik postaja- lisča Paška vas. Drustvo prosi vse za blagohotne darove za novo zastavo. — Vsak majhon dar dobrodošel; kdor pa daruJG do 15. julija J00 J)in, se mu na- roi'i zebelj, ki ga zabijo sain na dan blagoslovitve v drog zastave. Vse pri- jiive obiskovalcev in darove sprejenia 1. č. podnačelnik Korošec Dragotin, Gorenje št. 7, Ptečica ob Paki. LAŠK(K Käs trg je bil pred pre- v rat oin najzagi izenejže renegatsko guezdo celjskega okolisa. Izletnikov- Neincev je bilo vedno polno, slovenskili nič! Kar nas je bilo tržanov-Slovencev srno se zbiraii v ^Pivnici«, last dr. Kolšeka, kreuienitega narodnjaka, Nemci pa so imeli dom v hotelu Henke. Ta bi bil laliko danes v slovenskili ro- kah, a se ni izrabila prilika — nasprot- no? Henkeju je pretily gospodarska katasti'ota.; pred to so ga rešili sami Slovenci in mozakar sloji danes na ttdnej.sih nogah ky.kor kedaj poprej. Warodni voditeiji posečajo Ie ta lokal; celjski slovoiLski izletniki, Orjunaši, Sokoli in drugi drvijo lnmio slovenskili gostiln direktuo v hotel Henke, dasi- ravno smo že jinstetokrat objavili, da je to nemški hotel. Vemo, da jili vara dejstvo, da iina Sokol v isti liiši svojo telovadnico, a jo ima Ie. ker ni dobiti dru&od dvoranc. Na žahii nianifesta- ciji, ki :>e je vrpiki v »Pivnici«, se je trdilo, da odsiJidob ne sme nobedeu Slovenec prc\sLo])iti praga nemškega lokaia, ker so Nemci najvecji sovražni- ki nase svobode, naše s krvjo pridob- ljene. jugoslovanske države. Izrečena prisega pri nas v I.aškem vse premalo di'zi. Slovenci posečajo nemško lokale, kakor so jiii pred trboveliskinii dogod- ki. i'oüivaino iu opominjunio še enkrat vse zavedne Slovence. tržane kakor tu- di izlctnike, da poseeajo slovenske go- stiln e, in to so \se, razen liotela Henke iu gostiln "Weber ter Drolc. Svoji k svojim! CimL-MET()D')VA P0DRUŽNI- CA V PETROVČAH izreka prisrčno zahvalo g. Lud. Plavsaku, veleposestni- ku v St. Jurju ob Tab or u za podarje- nih 7ö Din. SLOYKNJGRADEC. Tudi pri nas imamo že davno ustanovljono kineiij- sko podruznico, kateri že dclga leta na- celuje predobro znani ISemec, kateri sovraži vso, kai' je slovenskega. Gotovo bo kdo rekel, da kaj takega po šestem letu osvobojenja ni mogoče. i'a kaj ni danes mogoce. kjer ima vso moči v ro- kah nazadnjaska Slov. Ijudska stran- ka! Največje zasluge za ta narodni greh so si ])riborili gg. fupniki iz Sta- reg.1 trga, bniarinega in Slovenjgrad- ca, kateri svoje ovčice tako učijo. Na občnorn zboru snr.o vidoh razen enega Nornca same naprodne Slovence to- da kljub torau se g. župnik niso upali predlagati kakega drugega načelnika. Ce se peljom po cesti od JColneja proti mestu ali iz inesta proti Pogorju ali kolodvoru, se nohote spomnim na za- nömarjenfi dolžnosti oki\ zastopa, ka- terega tudi vodi po za.slugi goraj ime- novanih gospodov neopravičeno Ne- mec. Cesto so tako zanemarjene, da se človek že boji Mopiti na voz. Izgövor, da nema pare, ne drži, saj tudi drugod ni voč pare, ceste pa so vendar bolj- se. Pa kaj «e Nernec briga za naše ce- ste, njomu rojijo bolj po glavi bližajo- če se občinske volitve, za katerc se tu- kajžnjo nemčurstvo z brutalno silo pripravlja pod imenom j.Gospodarske litite«. Opozarja se žc v naprej, da je vsakega zavednega Sloven ca sveta dolžnost, da z vso enorgijo bojkotira \\sakega obrtnika, kateri se je vpisal na nemško, takoz\rano >Gospodarsko listo-. S'akolstvo« Sokol v Brežicah. slavi due 1~>. junija Ü. 20-letnico svo- jega društvenega olxstoja. Kdor je po- znal predvojne razmere v našem me- stu, ve, kako ogromno delo je Sokol do- vršil v tem času, posebno še pred iz- bruhom svetovne vojne, ve pa tudi, ka- ke zapreke so se delale od strani na- rodni h nasprotnikov in. takratne vlade, da bi se drustvo moral)]o in materijel- no ugonobilo. Vsi nio^oči koraki so se podv/eli že takoj ob usianovitvi, da bi se ista prepreeila. A pritisk od strani Nemcev in vlade je odzval v brežiskih rodoljubih odlocen odpor. Gela vrsta neustrašnih, njim na čelu danes že pokojni br. dr. Stj-ažek in dr. so znali vse te ovire premostiti in drustvo se je ustanovilo leta 1.9'^. Sokol. zavedajoč se v(?like naloge, ki caka Slovence v bo- doče, je začel zbiraii okoli sebe vse na- rodnc elemente ter jib vzpodbujal in krepil za boj v dosego riacijonalnih in še višjih ciljev. Takoj ob pocetku je šte- lo drustvo ill clanov ter je število istih x dveh mesecih naraslo na 71. Tekora kratkega časa je navezaio drustvo mno- Ko mlačnežev na sebe, ki so postali do- bri in zavedni Slovani. Svoje delovanje pa je drustvo razsirilo tudi na okolico, da pride tako v stik s kmetskim ljud- stvom. Kmalu je sklenilo drustvo z okolicani tako trdno zvezo, da je bila ».Grenzfeste«, kakor so nazivali Nemci Brežice, kar na man obdaiia z odlicni- mi borci, ki so naskakovali pogerma- njeno tnesto. Sad neutrudljivega so- kolskega del a so občutili prekmalu Nemci, ki so, da obdrže mestno zastop- stvo .so nadalje v svojili krempljih, s privolitvijo vlade izlocili iz mestnega ozemlja precejšnje stevilo slovenskili his, da so se tako olmsli nevarnih na- sprotnikov j)ri obc\ Aolitvah. Toda to je bil za iNeaice Ie zacasen uspeh, kajti nova Ip-ivica jo podzyala Slovence Ie še bolj in p-ribližal se je čas obi-ačuna še za pokojne Avstrije, da ni izbruhni- hx svetovna vojua. Dobro bo še v s])ominu, ne samo brežiškemu, anipak tudi marsikatere- mu bivšeuiu slovenskeuiu, hrvatskemu in srbskeniu Sokolu, s ktikimi sredstvi so skušali. sokolsko drušlvo v Brežicah miičiti. Leta 1914., tik ]ired izbruhoin svetovne vojne, je obhajalo naše di'u- stvo svojo Ki-letnico. Priprave za to proslavo so bile že izvršene. Nemci pa so si skrivoma meli roke ter se veselili. In res! Dan pred slavnostio je prišel ukaz županstva, da je slavnost na rae- stnih tick prepovedana. S to potezo so hoteli Nemci preprečiti slavnost ter obenem. drustvo materijelno uničiti. A Brežicani so se dvignili kot en mož ter še isti popoldan,. celo noč in naslednji predpoldan pripravljali zletišče na no- vo doloceneni prostoru tik mesta. Ko so začeli priliajati zjutraj prvi gostje, so bila vsa dela do malega izvrsona. Nemci so v onemogli iezi nato zbobnali skupaj celo arniado orožnikov in vo- jakov, da bi, varni za njih bajonoti, iz- zvali krvoprelitje. Kljub vsem nemškim mahinacijam pa se je vrsila slavnost mirno in kar najveličastnejše. Iz vsch krajev Slovenije in Hrvatske »o priha- jali Sokoli v Brežice in tudi drugega narodnega občinstva iz okolice se je zbralo na tisoče. Dan je bil prava ma- nifestacija sokolske misli in slovanstva sploh. Ponosno je laliko zrl po 10 letih brežiski Sokol na svoje delo, kajti ljud- stvo je pokazalo a svojo udeležbo, da ceni sokolsko delo in da stoji z-a sokol- stvom kot en niož. Neizbrisne ostanejo vsem udelezencem. posebno .se Breži- čanoni, zgodovinske in pvoroske besede odlicnega sok. in nacijonalnega borca dr. Budisavljevica, ki jib je izgovoril takrat, kažoč na »Nemški dorn«: »I ova kula ce pasti!« Pi-av kmalu so se uieKiiicile njegove besede! V osv-obojeni domovini; obhaja na- se drustvo letos svojo 20-letnico. Pred- priprave-so v polneni (eku in poskrb- Ijeno je, da se bo slavnost kar najsve- čanejše obhajala. Ker je medtem dru- štvokupilo tisti prostor, k/er se je vr- sila UMetnica, se bo torej vršila 20- letnica kot prva prireditev že na last- j nib tleh. Vsa društva pa se prosijo, da se ozirajo na to prireditev ter se je pa Stev. 65. »NOVA DOB A Stran 5. možnosti udeleže v ravno takšnom što- vilvi kot pred 10 leti, posobno so radi tega, ker bo to nekaka predizkušnja za pokrajinski zlet v 2'agrebu. DVAJSETLETNICA SOKOLSKU- GA DRUŠTVA V BREŽ1CAH, ki se vrši v nodeljo, 15. jimija. tl., obeta po- stal i vredna vrstnica prireditev našega «drustva v oasih, ko so smatrali naši na- rodni nasprotniki Brežice že za svojo postcjanko. kjer ni bilo dovoljeno na- stopati v soküLskcm kroju. Pa ti časi .so minuli m dvajsetletnica se bode slavi- la v sredini mesta, \v-\. mestnem trgu, ki se je v to svrho posebej nanovo ure- dil. Spored pnreditvc ¦ Sprojem gostov pri vlikih o'o V.?A< in lü.26 dopoldne na kolodvoru. od koder so vrši povorka na slavnostni prostor v inestii. Obed. Po- poidne ob 13.30 predskušnja članslva in naraščaja. ob 10. uri javna telovad- ba, nato ljudska slavnost. Vse, ki ste bili kedaj v preteklosti price sokolskUi nastopov v Brezicah in veste, kaj je te- daj -.Sokolstvo za Brežioe pomenilo. va- bimo, da pollute ludi oh dvajsotletnici, 15. junija mod nas. Priprave za slav- nost so že v toku. tako da bo za preskr- bo in zabavo skrbljeno. Prijave za obed je nasloviti na »Sokolsko društvo v Brežicah« do 12. junija tl. DDL Pill HRASTNIKU. Celjske Soh-oUke zupc naimlajše, a tern delav- nej.se Sokolsko drustvo l^ol pri Hrast- nikn razvije v ncdeljo, cine 16. junija svoj naraščajski prapor. V dostojno proslavo tega dne se vrši obenem tudi izlet ;>Posavskega okrožja« na Dolu. Pri hod drustev iz smeri od Gelja s pop. vlakom ob eetrt na IS., onih od Ljub- ljana ob pol 14. uri no postajo Hrast- nik, odkoder odkorakajo na tclovadi- šče, kjer se vrši .svecanc razvitje pra- pora. Javna telovadba bo obsegala proste vaje članov, članio, moš. in žen. narasea.ja, dene in orodno telovadbo. Ker je železniška zvezu tako glede pri- hoda, kakor odhoda posebno ugodna in ker zasluži Vztrajno delujoce dru- stvo krepke moraine zaslombe, vabimo na fa dan na Dol vsc Sokolstvu naklo- njeno obcinstvo od blizu in dalee. — Zdravo! — Odbor P. «S. okrožja. IV. ZLET SAVINJSKEGA SOKOL- SKFGA OKKOZJA V ŽALCU. .Sokolsko dvvisivo v Žalcu je dalo incijativo, da se vr&i IV. zlet savinjske- ga .sokolstva zopet v obzidju žalskega 'trga, da pokaže ludi v svojih sokolskih vrstali vrednega tekmeca pri javni te- lovadbi oelega okrožja. Da se vr.ši TV. zlet okroija dne 22. jnnija il. v 2aleu, ,?e pripisovati tudi 'dejstvu, da praznuje Sokclsko drustvo v Žalcu istoeasno tudi 20-letnico svo- iiega obstoja. 22. junij jc zepet praznik Savinj- ¦skega Sokolstva, praznik sokolskega osvobojenja, praznik uase sokolske mladine. 22. ;unija vse v Žalec! ( SOKf'LSKO nnjIŠTVO V PE- THOVCAFI izreka prisrčnc zahvalo g. Ludoviku Plavšaku. veloposestniku v Ml. Jurju ob Taboru, za znesek 75 Din, podarjenih v vesoli družbi na kljubost nestrpno cakajocomu kočijažu povo- -no raztopino sode, ])otem pa še za kake pol ure v 2%-no i'aztopino solne kislinp. Nato so niora jo zopet dodobra posusiti in potem so šele za rabo. Ne- steto je receptov, kako spraviti v tobak šo poseben aroma. To in o«Oi ZAKONSKA KRIZA. Henry Bor- deaux odgovarja na anketo, ki jo'^c o zakonski krizi otvorila Renaissance! Po izjavi Piordoauxa se je kriza zako- na osobito pričela po vojni, ker se je »eden pogodbenikov spremenil, med- tem ko drugi ni znal ali ni hotel opa- ziti te spremembe*. »'Pet let vojne je naučilo žene, da lahko žive brez može- ve pomoci . .. one ne iščejo gospodar- ja. nego prijatelja, ki bi postopal ž nji- mi kot z ravnopravnimi udi človeške družbe in ki bi jim poklonil dovolj za- upanja, da jih pusti v neodvisnosti; one obžaljujejo žene, ki so poročene po starem nacinu podložnosti. One po- vdarjajo podlost moža, ki teži samo za denarjem, pritožujejo se, da mladeniči predpostavljajo priprosto ženo-gospo- dinjo kulturni žoni, informirajo se o staliscu svojega protendonta mnogo te- meljiteje nego o njogovem premozenju in, no izgubljajoč čas — kakor poprej — z lovom za moženi, love raje mesta in di))lome. in celo prekašajo pri vse- uoiliščnih izpitih znatno stevilo moških kandidatov. One so odločne in prak- ticne. V celoti se mi zde ta dekleta s svojo navidezno frivolnostjo vzvišena nad proslimi naraščaji. Nekaj pleme- nitega je v tej marljivosti za delo in v zelji, da se ženska zaščiti pred materi- jolnimi neprilikami, da bi stopila v za- kon svobodno, mesto da se uklene van,] iz straJiu prod bodoenostjo.« Ta ženska cvolucija niti najinanj ne plaši Bor- doauxa: >-Jaz torej nisem pesimist: clovestvo se je vedno borilo z iskušnja- mi; ta kriza zakona je v zvezi z vsemi aktualuimi vprašanji: vzgoje. dela, karijere, moževe oblasti, rodbine in roj- stva. Resila se bodo samaposebi, ko nas bodo ta vprasanja nehala zani- mati. V nasih socijalnih običajih in navadah se opaža neko premikanje, ki ga je povzrocila vojna. Nahajamo se v* času obnove. Tsialoga naše omladine je, da s svojim delom in vsakodnevnimi napori rusevine zopet popravi. Jaz za- upaui v Rjo.'. STRELJANJE NA LUNO. Ame- riski listi prinasajo dolgt razprave o profosorju J'l. II. Goddardu, ki ima na- men letos poleti izstreliti na luno ra- keto, katera bi bila tako natancno usmerjena in imela tako veliko začet- no hitrost, da bi jo dosegla, ker je lima od nase zomlje oddaljena samo cetrt milijona milj. Prvi j)oskusi so se vršili z raketami, ki so bile sestavljene na ta nacin, da se clvignejo, ee so bilo enkrat izstreljene, za])oredoma v vodno večje visine pod uplivoiu pritiska zaporedo- ma si sledečih eksplozij razstrelilne snovi, ki jo vsobujejo v posebnih od- delkih. Ko dose/e raketa j-vojo najvišjo tocko, izxtreli liovo rakoto s tako hi- trostjo, da lahko premaga odpor zrač- Tiih plasti, ki obdajajo zernljo. Profesor (Joddard je po mnogostevilnih posku- sih prisol do prepricanja, da je mogoce dati ])riiuerno zgrajeni raketi zadostno zacetno hiirost — 7 milj na sekundo — da se oddalji do pasa, ki ga obvladuje privlacnost zemlje. Nato bo lahko ra- keta nadaljGvala svoj polet brez pva- trganja do lime. Co bo raketa ubogala racune svojega iznajditolja, bo dosegla mesec 36 ur po svojem odhodu. Zado- stuje torej izraounati - kar ni ravno pretozko — natančno točko, kjer se bo lima nahajala ob tisti uri, in meriti na oni del neba. Pri dotiku z luno se bo vžgal posoben smodnik, s katerini bo raketa napolnjona, in vtjliki plamon bo mogoče opazovati z.vocjimi daljnogle- di. I'oskiis se bo izvršil začetkom po- letja, skoraj gotovo ob času, ko ne bo polne June, zato, da se bo plamen tern bolje videl, ko bo raketa zadela ob tem- ni del sprouiljevalke naše zemljo. LONDONSKI POL1CIJSKI RA- DI0AVT0M0B1LI. Tudi v trušču mo- dern ega velikomeslnega promota se radiotolefonijo kmalu no bo moglo več pogresati. Dokaz za mnogotere uporab- ne mcžnosti, ki se nudijo na tern po- lju radiotelegrafiji, tvori konstrukcija avtomobila, ki je opremljen z moderno sprejemno in oddajno napravo in ki omogoča tudi med vožnjo trajen med- sebojen stik z bližnjimi stabilnimi po- stajami. Glavni nameu tega voza, ki ga je pustilo zgraditi londonsko poli- cijsko predsedstvo, je možnost premič- no zvoze za nadzorovanjc promota. Obdrži zdravo tö!o za usta, zobe, grlo -- Odoi rabi! Stran 6._____________________________________________________.NOVA BOB A«____________________________________________________gtev, 65. Vozni red državnih avtomobilskih poštnih voženj Rečica na Paki—Gornjigrad in Mozirje--Solčava, veljaven od 1. junija 1924. B I II Daimler Daimler | Daimler Daimler 9'00 16*30 o Rečica na Paki p 515 1600 9*10 1640 o LetuS o 5 05 1550 9"30 1700 p Mozirje o ! 4'45 15^0 Opel Opel 9"40 17 05 o Mozirje p 4*40 15*20 945 1710 o Nazarje o 4*35 15'15 10'00 I 1775 o Spod. Rečica o { 4'20 15'00 10*10 1735 o Grušovlje o 410 1450 1015 17*40 o Okonina o 4'05 1445 1025 | 1750 p Ksaverij v S. d. o 3'55 | 1435 17*55 o Ksaverij v S. d. p 3 50 18*25 p Gornjigrad o 3'30 10 30 o Ksaverij v S. d. p 1430 1040 o Ljubno o 14*25 1120 I o Luče o 13*45 12*00 p Solčava o 1300 Za smoh in kratek čas. V SOLL Proi'esor (iziienaden): Kaj, v Vasih lotib., pa ne znato čitati? Jaz sem m 7.wA ntati, ko sem bil rrino- tfo mlajši od Va.s!« Dijak: »Mogoče sto iineli bol.iso.ua protcsorjn kot ya innini jaz?!« ZRELOST. — *.j«-li VaSiin heer- kaiu že zasitfuraua bodoenost?« — »Soveda. Milka, najstarejša, je pri zo- bozdi-avniku, Francka pri odvetniku, najmlajša, Mi na, je pa zclo norodna — t(» bomo poroeili —.'¦ VEDNO ZVEST. Ljubi Joško, ali mibos ostal ludi vedno zvest?« — - »Na- ravno, draj^ii! Ostal sem . še vsaki /vost! I'REYW'S'OST . . - Šef (nasüiv- Ijencu, ki bus lolotonira): >Človek, kaj Vjtm no pado v glavo — saj vendar ro- vorito s lovarno za dinamit! Proč s ci- garo!* Oägor-onii urtdmk: Rado Pečnik, Jzdaja in tiska: Zvezna tiskarna. Cel.ie. Razširjajte „Novo Dobo"! IŠČE SE stanovanje z dvema sobarna ali 1 soba in pred- sobo ter kuhinjo ali s souporabo iste, v mestu a!i okolici Celja pod dobrimi plačilnimi pogoji. Naslov v upravi. Kupi se zlafa ura z dvojnim pokrivalom. Naslov v upravi lista. kupuje po oaJvišjIH cenah tvrdka V. H. ROHRMANN, Ljubljana. Gospodinje,pozor! Prispeli so kozarc[ za vkuhovanje sadja, zelen- jave, mesa i. t. d. Že ime svetovnoznane znamke WREXW jamči za največjo solidnost, trpežnost in trajnost. Ogled in predvajanje brezobvezno v veletrgovini sfekSa kn |3orcefawa M. RAUCH, CELJE PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 4. Zunanja narocila se izvršujojo najkulaütneje i obratno pošto. škoduje zdravju, radi tega sl kupite pn-tvočasno no- čen, finii in počeni katerega pa edino dobite v veletrgo- vini R. Stermecki, Ceije. Trgovci en- gros cene. Istotam se prodajaletos po (iudovito nizkih ccnah perilo, čev- Iji, klobuki, noga- l, vice in vso drugo modno blago. II. Usfopnic? kakoršne so predpisane, ima v zalogi Zvezna tiskarna. Kose in srpe najboljše kakovosti, okovi za pohištvo in stavbe, pristna &1&VOV1&& in vse specerijsko blago midi po najnižjih cenah Jos. Jagodžč POZOR! 2^T w Svbžb mteho 1. 3'50 Din, se dobi v mlekarni S9NG. vodnikova 2. Vsaka ßospodinja naj rabi za konserviranje sadjit in sočivja le BISUK kozarce, ki so pr- vovrstni izdelek, zelo praktični inpo niiki ceni. Zaloga v veletrgo- vini stekla, porce- __lana itd. Franc Strupi Celje 15-2 pworfZabinnoiMJ Cevüje za birmance | Ivisoke, nizke, lakaste, črne, rujave, I bele platnene in iste na eno za- j ponko v veliki izbiri. Bogata za- • loga vseh vrst ženskih in moških | čevljev. Cene nizke! 4-2 j ŠtefoD Mil Cclie. imM il. 1 j ¦___________ ___________ ___________ ___________ ___________ __________ __________ v Ant Lecnik O iSütrap in juvelir O Ce^je, Blavni trg St. V (prej Pacchiaffo)* 100 Hjpn lahek uoz, po možnosti polpokrit, 2-3 sed. ^*? M\$M üoz, j vecji polpokrit. Filip Kulterer, 1 živinozdravnik, Braslovče. Mmrn (leWifl in tpiiia n Mm m simlne stroje Sac icAlf* I AI1A Prešernova ulica štev, 16. ¦ ¦¦¦¦¦BBBCnilBBIIBBIlillBBiaiBaiBHBaB Naznanjamo, da začne poslovati as 1O. juur&ijern 1934 ruäsa na novo otvorjena podružnica v Celfu Äleksandrova cesta 4., ki bo vrSila vse bančne posle. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BAMKA D.D. Telefon št. 44. V LJUBIJANI. Telefon št. 44. Oglejte si nianufakturno trjgovino J. KUDIŠ EaberiB št. 3 (gostilna Plevčakj nasproti Mestnega mllna NA DROBNO! 50~25 NA DEBELOS ^___ B PRIPOROČA 1 / ¦ \ svojim eenjenlm odjjemalcem veliko množino Ino- I xenifikega bSacia ftcakor sukno s;a moške in ien- | «fee oblekef cefjp, «sifonv vse krujaöke pot^obtidi- 1 no fen* raxnovrstno manuffakturno blago po zelo I J I nlxkih oenah. I i^B^flHfl^ BBBfl^BflW flflflflflflA BBflH ^Bflfl^flfl^flW ^BBflffifl^flTflV bb^NHQ!^ flsaflaV HBHi^, IH bHB ifl ^S dBhb'i^hIbb ft^HHn^^^^^A. A^^^^^^^B , *^^^B BBBBB^^^^B^flBB B^BBBB^^^^BbIb) ¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦ BBBBBBBBBBbV B^BBh ^BBBBh ¦¦¦¦¦¦ BBBB^I BbIbh BBBBfli OH BflflH fl^Lfl-^ABH B^lflflH^flV BflflH BflflB 'Bflfll flflflflfll ^^ BB^BadSBar B^kflH^iflM1 ¦^BBHBB^BBBf BBBflflflBflflflflflH fl^H ^flflB flBDI BflH W^^^L_,^^^^H ^^^^m ^l^li^^^^^A B^R^L^^^^HI ^^^^L^-^^^^h V^^^^^^^HH ^^^H ^Bl^l ^^^H^*^^^^A ^^^H ^^^1 ^^^^1 ™J v ' _ najboijŠB pomnozevalna aparat. Samoprodaja IVAN LEGAT, mehanik MARI BOR, VetHnjska ulica štev. 30. Specijalist ža pisalne stroje. Šiev. 65. »NOVA DOB 4« ___________^_^________________Stran 7" IH Vlagateijem se naznanja, da se obrestujejo hranilne vloge od I. aps-ila 1924 naprej po ako so vezane na 3Odnevno oziroma 9Odnevno odpoved. Tudi te vloge se izplačujejo navadno takoj, zaracuni se le primerna eskontna pristojbina. Večje vloge z daljšim odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo po dogovom tudi višje. Obrestna mera navadnih vlog ostane nespremenjena. Upravni svet. l_!«gg^j Podnižnicn Celje 1 rsk I [ Reiefwc preko Din «5>,5oo.ooo' . I f>odruznice: Beograd, Bjelovar, Brod na Savi,Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Vršac, Wien. Ekspozifures Jesenlce, Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka. Agendje: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe (Argentina). Afilijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslovanska industrijska banka d. d., Split. Izvtriuje vse baančsae ^osle s&ajkulanlneje. Strain 8. ^bV^Bb Ha ^B» ^y »NOVA DOBA« Stev. 65 «5 <8S mi ¦*B@ 3fc «81 w y&j !e).Gf< A*. 8» IIDEQBinD BBMlflW «NIUI WW ¦»¦«¦ H^V ^R^ '¦¦I ¦¦ ¦¦ ' H «¦»¦¦«¦ "I ^^ WBöM^r J|H B DBXBQaBBD JBDH Telefon št. 22. • 9 • 0 ¦ o« «Jt a fl B a w u a iu u a m a u Q i*^ u m in a m task mm (a Ka u u m a u *» m •• Sprejema vloge proti n a aus ««BBMBaHravoiaDGffaa a ess Ate u*c«to»tt«a«ra b ¦ b ¦ b z b ¦ Obavlja vse denarne posle Dajkulantneje Podružnica ŠoštaraJ. OTI<^ TWO? CnJ^Q Dein, glavnica in rezerve Din 60,000.000'- Gentrala w Lj mIb!jam Deln, glaynica in rezerve Din 60,000.000'- .^ Ustanovljena Ieta 1900 j Podružnice: Brežice, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Prodaja srečke državne razredne loterije. Otvarja akreditive in izdaja kreditna pisma za tu- in inozemstvo. » štev. 65. NOVA nOBA Straii 9. - rp — Miris. Poznal som žoioko, mlado in čuil- Tio. Kaiüa piav/aprav ni imela, samo iucJai;holiCna godfoa jo globoko upliva- la rut njo. Nenadotna je postala otož- na, zamišljona. in takrat nisi spravil iz iiji.« bosedioe. Pa miiiilo je in zopot jo. bila vsi preserna in noprisiljena — pr.iv, kakor tta 'e poznala. od rojstva odinolo -.lati brez rnraku. Ona --• reoirno, da je bila Miris -- moj pri.jatelj in jaz sedimo lepoga dne na Aorandi u'likoniestne gostilnc. Na.voeor gre in nebo jt odprto, kakor da krvavi i/. ogrornno '.•ane. Okrog nas po.sijmova.jo kostanji. Vcasih zajde do niize opojen vonj skrite rože. Miris jo vsa židano voljo. Jiroz prostanka brblja in so sniojo s porednin:, zvonkim irln- sorn. V gostilni stoji :-'lasovir. Mlad elo- vok z ohno.seno. kratko suknjo in. blo- dirn, boiohnim obr.izorn sedo predenj, popvavi dolge, rujavo lase, so mimo- grede ozre po gostih in se dotakno tipk. —- Herenada. Pritnjoni. mehki zvoki. Polagoma sa vzponjajo likj na srobrnib lostvicah višje in visje, postajajo ne- in irnej.ši,burn i. Kakor vino v nebrzda- noin kipcnju. Konee sanjav, otožen —. Nehoto snio bili umolknili. Ko so vzdramim iz zamišljeno.sti. opazim, da jo umrla s pesmijo tndi veselost prijet- no znanko. N.jono oei zro nekam vode- no in brozizrazno; obraz pa. jo kakor iz trdega jr.ramor.ja. skoroda pusl in dolgočason' Prijatolj so oprosti, ros da. iina še Tiujnib opravkov v nicstu. Ostanova sa- ina. — - Žo uavno sc-ui l)il storil trden sklep, da prodrem v to nejasno.sl in odkrijeni vzroke njenih čudnih izpro- moinb. hončno se mi nndi zažoljona priložnost. • Gospodu-na — ¦ kako, da, st.e na- onkr.it tako zamišljeni in redkobesod- ni? To mi je nepojmljivo.« Kakor da se je ravnokar zbndila iz omoüc.e. Pogleda int; plašno in ob- enein oeitajočo, knkor da liočo roči: Kaj delas se Ti tukaj-» Mislila sern. da si razumel in si sei?! — Toda odloeen som dognati n.jj»no tajnosl. Sklonim so k njej in jo primem m mehko, ioplo ročico: »Miris, no gonite me od sobo! Vom, da potrebujote öloveka — prijatolja, ki bi mu razodoli solzo in bridkosti. Glejle — jaz sern Vam bil vsikdar od- krit. — Zaopajtc mi! Bojje Vam bo, ee olajšato bronio. ki toži dušo —«. •Srodi besod iik- pix-kino z rozkirn, «lasnini srnohoni. Kakor da «ovori o vromonu ali oblokali: a No, čemu bi Vam pravila dolg roman'?! — Hosnicna. seveda večna Ijubczon. Lep fant — da otnenini — igral je irnenitno na j^osli — podokni- Sai io <.in. -OC1 pač >x'10 nenavadno. dne uinrla ka¦ *} lu ™ ^° »GküK''1 '•ajnornu možu Jks1Ul vzglavju so našli iz- vod va.šo krasne dramo Ljubozou in Sinrt«. Voliko mosL jo bilo podortanili. l'robirala jo jo ioroj mogooo se pred smrtjo. 15II«i. ji ,(o najijub.ša knjiga. NaJ- brž jo našla podobnosti nied svojirn skiomnitn shieajom in mod usodo va- so poetiene junakinje, mogoöe }• gg- navljala vase lepe .stihe v mnonju, da jih misii s<;ma. [»a?.unil.jivo vam jo, mojslcj', da sobo ta stvar razglasila, in to lombolj, kor so dancs o vas voliko jjovori. Zato mi je pri.slo na misel, vam Io tako.j naznaniti in vas prositi, da rni nizložite svojo nmc-njo o dogodku. Idojfi. jo ugajala mojoriiu ssifu . . . Od- krifo varn pri/nani. da računam na va.šo prijaznost . . . Troba nii jo ttidi, da so i/k/ižern pi-i svoj(Mn nosJn.< Ko jo opazil zaniinanjo, ki ga jo zbndila njogova liovio«. se jo mladonio dtrosol bojočnosti in so pomiril. Kor jo Claronoö sodel, je sodel tndi on, da po- čaka odgovora. Ker ga pa se ni bilo, jo nadc'ljoval z nculolžno knitostjo svo- jo noizkušenosti: >Zolo (uiden dogodek. kaj no? . .. Co se pomisli, to jo skoro zgodba Al- li-oda do Vignyja po njogovem »Chat- lortonn^, ki jo povzroOil oolo opidomi- jo sainoniojov. 'Jak dogodek načne Hinogo vpi-ašan.]. toda, vsekakor je vodno laskav /a poeta - >Tako rnislilo vi«, jo vzkliknil Cilarenoo. -Oh. ios, takega mnonja sio.-?< Merlon je izoopchiil svojo inisol: »To doka/ti.;c. da je pool zadol v živo! * S svinrnikoni v l'oki jo oakal in ubogljivi) po;.'l«'doval na mojstra. Cla- \odtm, kakor belo jagnje na pasi; da inu naj v ivajlepsi luei opišom pi-ijot- nosti in radosti zakona in sploli bolj zaiipnoga obeevanja 7. drugim spolom. včotudi mo \ olpspoštovana babica zal pioceii.iu.io, hoeem vondar nstroöL njoni želji, kajtr Zgodaj se oženi in ro- di otroke, hlevilne kakor pesek ob nior- j«, pmvi Konfucijus, 17. poglavje, od 2X. do 24. vr.ste. Naj mi ioroj vsoga •spostovanja vredna staika poislje svo- joga sina. Storil born, kar born mogel z opomini in niodriuii izroki.« Naslednjega dne je prišol mlade- nio. Panietne m<*j(; prijateljioo in |>ri- jatolji ,iaj si predstavljajo rnladeniea izrodno lopol.o. Pojasnil sem mu, da sc mora o/.eniti ne samo radi svojo staro matore in rajnega ooeta, arnpak tndi ltd, ltd., da je prav prijetno in korisl- no. Da se r«e sine pozabiti, da, rabi do- rrioyiiia vojakov. Hazjo.snil sum ran. kolikor mi je dopuscal moj svečeniški «tan — Feng-Vang res ni kazal niti nainavadnojsega osnovnega znanja -— razjasnil sem mu, kar sem rnu sploh mogeJ razložiti pri svojetn pomanj- kljivem tozadevnom znanju. Pri lern ronrr jo kolebal za :uinjilo mod pi'evid- nosijo. ki ga je siJiia. da molöi, in svo- jo odkritosmuisljo. ki 'j-,\ jo silila. da govori. >:()li, vam se zdi, da je tak dogtxhik za pi.satol.ja laskav? Jaz pa sein inne- njri, da je razoearljiv in krnt, razume- te? Ne vein, kaj jo misliJ Alfred do Vi- o-ay o samomorih. ki so sledili njogo- voinu ¦¦•Clialtertonn- , toda ni mi mo- "očo \erjeti, da. mu jo t(> laskalo. Kar so tioo mono . . . (!e bi se mi dokazalo, da !•' Ljabezon in S'mrt- tndi nokoli- ko vzrok te nesrece* ßi m* ia globoFq in bolestno pretreslo. Priznam to. ne mogei bi vam fega prikriti . . .< Nadaljcval jo in so vodno bolj in holj razvnemal, ne meneo se za svino- ni|-. ki jo pisal za, njim: ,ln sani si stavlja.in \prasanjc, ki sto mi gii Mtavili vi . . . Z istimi bese- daini mogoi'x1, toda v kako drugaonein sniishi! ¦' • '/¦& v;ls i(> t() «tvar rado- vednosli- ^nov za <--'ani'k; zanie je Io zadeva vesti, .snov bojazni in tesnobe Pustiva splo.šnosti. no zaupain te- m,,. Drživa so tega posobnega dogod- ka kolikor ga trenn In o poznava .... liotovo1 je, kaj no. da so bili zo pred mojo dramo zalJLibljonci. ki so so sarni usmrtili. .Nisein ja/ iznasel plinovc žorjavico. Obupanci s<, jo našli in- stiiiktivno, brez ino.io pomoei . . . Toda, kako se naj loei v tragiöni zadovi, ki sie mi jo ravnokar pripoveclovali, to; kar Je posledica vec-iie strasti, od tega, kar priliaja od domisljije, ki jo raz- vname f'-tivo? Prva jo naravna sila, kakor voda, ogenj ali voter; odkar ob- stoji svi't, razširja okoli sebe isto pusto- sonjo in tira iiesrečne pare, ki jih po- k!gne. za s(iboj, do isiega oilja. Nieesar ne moroino proti njej, kakor ne more- iiio nstaviti nevihte ali plime. Toda dniga.,. domišl.iija? Jo li ne inoremo öbvladati? Ali jo ne dvažijo ravno lju- hezonski .spisi, jo !i iu; mikajo raA-no poetiene laii? Kako jo treba torej looi- !.i v shiraju Io unogo deklicoV Troba bi bilo poznati iindrohnosi.i, rifa,(i a sreu, ki no bije voc . . . To pa jo proveč za naso takozvano ,psilu>logijo\« Modtorn ko oljn ndadenie. ki je še posobno ustv.irjon za.to — stoletnemu starekn je seveda. neuiogoce dojansko sodelo- vanje -- kaj no, da pa — no, kratko 'erono. ni mi ;Mo v glavo in sern rnu rekol: > Ali mi evetooi be/eg iw more po- vedati vzroka svoje.üa nonavadnega nazirHnja?<' Odvrnil jo: »Vzrrk je la. da ni v vsoj dožoli dekleta—da niti ne govo- i'im o naseni malern iriestn - ki bi bi- lo vredno, da me poroci ali drugace — na drug naf'.in — okusi!« »Oh, ošabiiost je najgrsa last- j)ost:. sem ivkol po'rto. >Radi lepote je postal Jcpooki orlie pi'o.vzeten. Lepo- ta zgine, c-ednost ostane. Misli-li, da v naši veliki «lezoli ni dovolj devie, lepih jim ga lahko slori ali ki jim. ga jo zo povzročil? . . ."¦ (ilaroiKv jo molril Alertona lako, da jo ta mislil. da jo vprasanje narae- njeno njoinn, in ,,o odgovoril: ¦Oh, zlo! . . . l.judje, ki nikdar ne oilajo, ljubijo in niuirajo ravno tako, kakor dragi. Ceravno je hotela ])osne- niati va«o junakinjo, mojster. kor vas jo slabo razumela . . . Kaj morete vi za to?. Kaj ni(»rom . . . pisal bi naj ne hii: To hosode, ki so povedale veliko, so ušle Clarenceju, ki ni izmeril njih daloko^ožnosti. Morton ni. raogol vede- ti, da so bilo priznanje silnega notra- njega napora in dolovanja. Zato je od prosonoconja ostrinel, potem zamalmil z roko in se nasuiehnil, kakor razuniOTi elovek, ki mu horojo kaj natvesti. pa so no da potegniti. To jo innen je, mojster, ki gn ne ho niliöt» odobravai*, je rekel nljndno. >Stavijn, da ne. Kaj je sinrt to dekliee v primeri z deloin, ki sie ga nstvarili vi, ki bi ga brez va..s no bilo, ki je east- no za vašo dobo, vašo domovino. ki vam zagotav!ja nesmrtno slavo?« Clarence so je za trenutek ozrl na rnladeniea .s svo.;im lepinij jasnini in mil irrt pogledom in rekel: >Zelo mlad ste še, deeko moj. Vi so ne vesto, kako ihalo pomeni delo do- miyljije. naj bo šo tako slavno, v pri- rneri z iiajskrornnejs-im yivijenjem, ka- ko važnosli jo trajnost kakega. imena ali misljenja. Kar steje, kar volja, to je zlo, ki ga je rlovek storjl; to jo dobro dolo. ki bi ga VW lahko storil.«: rp — Komedija. Vseokrog po.siiinevajo kostanji. Voljen vetrie grebe nied vejaini, da se trese pol no listjo. Tnpatam zažari izza drwja zvezda, kakor da eepi na zeleni \(!.jii-i. l'o drevoredih .so pretaka. veeer- no ži\ljoi!.io. liadost s(^ hihita iz ooi. Postor smeh in zivahno oebljanje se driižita v prijelnern kaosu, ki vre po ziLili in /.ilic.aii, razvnema kii, inanu sroi1 . . . Toroj |)ojtilri.šnjem! .Sodaj se vendar ne boss zopet skujal in prelozil koncert? — Zadnje ease ti je presla ta na.va.da nekako v moso in kri. Seveda, öi> se nkvarja elovok z drugimi stvarmi . . . ha haha-------.« Tesnojp se privije k njemn. Ooa- ru.jor blisk '^'igne iz tenniib puneic. ko stopata po drobnem ])eskn. oblitem z belo hiejo žarnio.. Neobičajen par. Ona kakor zivljenjo — prešerna, bujna, za- r)oljivii. —¦ on: malee skljucen, bledega, trpeeega obraza, a na hrbtn pod levo rnmo nosi grbo. —- iSpo?.nal jo je bil po koncertn povodom eestitanja. Znanci in neznanei; rned njimi tudi ona. — Poklon, gospodiena! — Zdravo, J.inko.-. üstavi ju Zorič, mlad eastnik. in šo lepsili <^d njojua \- O xvoji lopoti ne govorim!* Naj n;i oprosti mojLanl som se podal na i'ast svojemu i'ajnemu ooetii — naj uživa vee.no veselje — na romarsko pot k samostanu svetega (jt'OtTiovnika :ia gori Vu-Dang-San. Kna i/!t\ed bunošnjih nun se je zalju- bila. vame — lopa deviea — in kakof st> pae dogaja . . . »Oh, kako \olik qreli!« sem rekel žalosino. t|ja, tudi moni se je zdelo tako, ko som zapu.sti) saniostan in se zopet sfreznil. tembolj, ko sem pomislil, da Stran 19. »NOVA D O B A « Stev. 6?. eleganten, šegav fant, dobro znan in priljubljon inert ženskim svetom. »Ves veeer že tavam okrog. Kakor da se je odprla, zemlja: nikjer znane duše. Sreča mi je voritiar se naklonje- na, da sem vaju našel!« Obieajno forinalnosti — in Setajo se po drevoredu, kraiiiJjajoe o tisocorih stvareh., Zor.ič urneje zabavali. ¦¦»—-• <*!ujta —- danes ponoči sem do- zivol nekaj/eesar za vraga ne morem pozabiti. Blizu nasipa ob reki. Tako okrog polnoči. Xakih dvajset korakov prod seboj opazim postavo, tesno zavi- l,o v i>lašč. Zdi se mi, i*a se opoteka. .Pijanee', si mislim in hitim svojo pot. Kar c.ujem zatiiolkel krik. Prislušku- jern, einkam: a kor o>iane vse mirno, se napotim dornov. - - Dopoldne prelistu- jem časopise. OJistrmirn. Novica, ki bi me sioor ne I)i1a rartaJ.io zanimala: ,Danes v zgodnjih urah sc< našli v reki pole»' uasipa človesko lrup]o. Istinitost še.ni dognaua. Vsi znaki ka/ejo na. sa- moraor.' Tako nekako so .je g^asilo. Od ti-fto ure me mulleguje nebnebljiv ob- eut^k, da sta človek v pl-^ui in utop- lit-r,".- isln osoba.. - Godno — ka;j Za hip i>f wms^i^o. V ra/.igrano- sti pa je ilcnodbica km alii pozabljena. 7ü\A-.i <\\iv\\ in zopet *r>•• • umetnik nje- ne pogbde. Morda je poznbila.. — Ali pa no- če pritiV!« Tuja impel se mu približa. »— Nesmisel! Ona pride, mora priti.« Toda vznemirljiva slutnja ga ne mam. zapustiti. Sum. zasejan v sree, se kovenini in poglablja. — Solnca ni ree. Za goro se Se topijo negotove bar- vo in oblike. V prsih ga tišči, kakor da so vali nanj z gore težka kamenje. »Saj vea, kakšna jo bila z drupimi. Kaj, če to jo zapustila, ker ne mara več zate —kaj bo potem?! — Zoprno in ško- doželjno se rezi sknwnjavec, da mu pre- tresa kosti'in mozeg. . — Bilo je menda, na koncu svG.toy..; 7'rlravniki so obnpavali. kimali z plavami, zmigavali z rameni. a slodnjic je zmagala narava in ga vzbudila Is. prej.snjemn zivljenjii. Prva beseda je vprasanjt? po njej. Nopreviden zna.neo mn pove, da jo odpoiovala žo pred ted- ni Yj nekim rastnikoir neznano kam. Pred odhodom ie pnstila pismo, na- slovljeno nanj. S tresočo roko ga od- pira. Gita. Prvič, drugič, tretjič —•. Obraz oiov>s-va, ori se širijo. Popled blazneza. -Cc-njeni gospod' Tistib visokih ?anj. ki sva jiii sa- njala, je konrc. Zn.stor se je razblinil in postala je očita komedija, ki sva jo ipra.la. Pomnite: Ijnbila sem, reva, sa- mo Vaso umetnost — ne Vas! Oprosti- tn mi, i"e Vas s tern žalim. Toua u.ver- jena c-pm, da l^odeie ravnotako zado- voljni s iem, kar je moralo prifi.« Z zamoiklim, ndnsenim krikom pado bolnik na blazine. Tz prs vre hro- penje. Čelo prepregajo pötne srage. — Po do!gib. tednili jc okreval. To «? prov:: tolesno. Po/.nl).iti sc mn pnr ni da.lo. Postal je cmeren in neprijazen. Tzogibal se je družbe. Preganjal ga je občutek, da. mu čitajo bistorijo raz ce- lo \v da se posmehujejo. Polgo era, je nmičil ZorJcev do/.ivljaj. Vnbil iv zape- Ijoval ga jo 7. Tttajinetieno silo. PorVti- sal je s saHOinm'om, pn m jc p^pmislil.. — rp — Resnična zirortba o štu- dentu MateTžn. Matevž Želodkai' sodi pri glasovir- }u. Debeli, neokreini prsti kobaeajo na levo in desno in pometajo prasne, oru- menel? tipke. da izbrubne iz glasovirja marsikat ov<\ r>esramez]j i vn. d isonan ca. Matevz sirer trcli, da jo tako moderno, a norad se «trinjas ž njim, če imaš sre- čo, da ga zalotis »in i'lagranti«. Kak- sen sldadatelj je ustvaril te nove akor- de in ritme? — Pred iijim lezi uma- zan, napol zgneton papir. vSekiric ni videti na njem — pac pa vorze. Kajti Matevž je poet! Kot tak ima navado, da sede takoj, ko je opravil s svojo Mu- 7.n, k gla.sovirjn. si prilivno zamislime- lodijo in zasvira.. Svoj koncert pa Kj)rGmlJM s tankim, hreščečim glasom. Postavo ima za svojn mlada lela —•• tec*} mu h'fo osenmajsti maj — make neprilično. Eujnemu tolesu se pozna. da nživa v častiiljivi mori diše^ po kadilu. Ko me je vidol na tro- buhu. ležocega, ;c rekcl prijazno: »No, no.. .« Osrcil sem se: -Vasa najsvetejsa Svet.ost. ce Vasa.. « ^Nisem Njegova Svotosf', me je prekinil, >jaz sem le eisfo. nevreden podiaina. Govoriti z Nje^-ovo Svof.ostjo ni tako lahko. Imam pa nje«jrovo naisvetej?e nho. Če mi to- r^i pobozni romar hoče razodeti svoje želje... Zahvalil sem se Njegovi Visokosti proi'astitosti, ga, prosil. da me pripo- rooi Nieeovi na.isvelejsi vSvetosti in mu priznal svoj greh . . . »Oh«, je kriknil, ko sem končal. T>vi?rni1 je ves prestrasen svoje roke f-roli nebu: »Oh, imnG — nebeško l.cT-rko?!«- >Tvai? Nun a je nebeška hcerka?«, sem rekol jaz. Co je stvai taka . .. Obr- nil sem se vesel in se podal ravnim poioni domov . . . GUmIo, preenstiti, za- f o mi zdai ni r» oben a devina dovolj do- bra. nHi lcaka prineesp. Kaiti — ne- bo?;k:i, hčerka — saj jc vendar potem Buddha moj pravi tast... in Dalai- T.ama me lahko ... I. Celjski izleti. (.lital sem neki.'c. da oi)stoja v Ce- Iji! kolesarski klub, kojepa namen je gojiti kolesarski sport. Tekom svojega, skoro c-noletnega liivanjp, v Celju, pa še nisem irriel prilike na. svoj ill kolesar- skili iz^etih najti kakega clan a omenje- nega kJuba. Mislim, da se člani pač Ie prevažajo i/. Gaberja v Celje in obrat- r,o, a.li f)a no celj.skih ulirali, kjer jili ¦je najveu videti. In vendar nudi krasna celjska okolica toliko i/lelov. da je vredno in umestno opozoriti tovarise kolesarje, da no vozijo samo od-enega konca liie- sta do drvigega, ampak da pogledajo veasih tudi ven. bodisi proti zelencmu iPohorju, si vim Alpam, proti Savi ali pa proti Sotli. Povsod imate kolikor- loliko dol)re roste, vosele. dobre in pri- jazne Ijudi. I'olep. U-ga pa svobodno obzorje, divne kraje, ljubka letovišča, prijazne trge, lične vasi. šumeče poto- ke, v ozadju snežne vrhove. bele zida- nice po vinskih gorali — skratka: kar ciloveku ni dano uživati na vožnji z vlakom ali avtomobilom. to lahko na- vdušen kolesar nemotenc občuduje. i\e niislim pa .- tern profesijonal- nih kolcsarjev, ki jim je samo to mar, koliko kilometrov so prevozili v toliko in toliko uran. Xikakor ne' Jaz menim kolesavja. ki mu je po celotedenskem tlelu vožnja s kolesom ven v prosto na- ravo nekaj razvedrilnega veselega, da se tu duševno odpoC'je. Mnogo ,-jiii je, ki sicer radi polelijo z dvo»oh- Preles{en je ta dan v življenju inojeiib:, 'iiu zapoje v glavi verz. »Ta- koj ko pi'idein domov, ga, napisem, zlo- zini pesmico in jo porlarim njei.<' Mir !ii vedel, kod jr hodil in kako so jo znažel v svoji kamricvi. Mislil jo samo na njen pbraz —- njen smehlja- joci obraz! Tn še ponnči jo sanjal o njem. ' ''* ¦ ' ¦ Näsled nji dan — oj. vesel je! — jo zvedel za n jono ime in uaslov. — Ire- na! — Kako eudovUo se to glasi, kako volioastno se strinja ime z osebo! In njegov :>Matevž«! -— Popoldne ji ])ošlje dolgo, goreče pismo in jo povabi na se- stanek. Jutri ob j;esti uri .. . Priloži nekaj svojih. najleppih verzov. »Ponud- bo bo gotovo sprejela — žo zaradi ver- V:ov! ¦•- Veo.er. On caka. na določoneni nie- stu. Kako lajinstveno jo v mraku! ])ol- | go (iro 7.0 čaka nes'.rpen. in. razbnrjen i ¦— roda, njo ni od nikoder. Najbi'z se je | i>ismo izgnbilo. —- Kaj pa, oe ima, žo < ¦driu'vega? Grozno! Naslodnjega dne prejme pismo z ; vorzi vrod. Gl.oboko užalošoen in srdit so odloL'i, da. unici vso svojo >industri- jo«, pa. mn no gre in ne gre. Sede za jni^o, izyali po doJgcin »kropanju«, se spravi za glasovir in jamo ropotati. Danes jo vso v rnolih. — *Nad. zvezda- mi —«. Toga je zo dolgo; toda. Želodkar pesni in komponii'a so yed.no. Pod el. i mu svoj blagoslov, o Muza! rT- ——-- IS a prveni mestu Lodijo omenjeni poldnevni izloti. ki nam jib coljska oko- lica nudi v prav obiieni slevilu. Vabijo nas v/oddih tri naša kopa- lisča: Dobrna, Sla'iina in Rimske To- ¦ plice. V Dobi-ni si. v poldi'ugi uri po- časue vožnje. V išlem času prides do Himskih Joplic. Do Slaiine je že nekaj dajjk verfda'if ¦ v LX do .-> urah si tarn. V času rezije iinaš priliko prisostvovati koncoi'lom, odj-ocili si v lepiii parkili in si eventuelno privoseiti zabavo, ki ti jo v.sod Žejo si lal.ko pogasiš s slatino, all pa s kako boljšo vrste vinskim pro- izvodom. Zvečer se vrnes ali a kolesom. ali pa /. Alakom. Ako so ne strasis dal.j- so pott, se iz Sjatine laiiko vrnes preko .Poljrri! in Korrjic. i/ I^ohrr.o pn proko Žak?.-7. Pa tudi cola vrsta drugih izletov ti jc na razpolago: \ ransko. Mozirje— Gornji grad, Volen;,"e—Soštanj, Vitanjp, Smnrjo, Ät. I'avel, Lasko, Konjice, PI. Hi Ulrica in drngi. (^'lodnovnili izlotov jo vec kot do- volj. Nm.i onionim satnc ;par: St. Pavel ¦— Mrzlica — Trbovlje — Zidani most —¦ Celje. Yojnik — Ko- r.jicü -¦ Poijčano — Slatina. Šmarje — Gelje. Vitanje — Dolio —- Slov. Cra- dec — Drayograd -- in nazaj z želez- nico v Gelje. Vran^ko — Trojane — Ljubljana —-in nazaj z vlakom. Vran- sko. — -Molnik, Kamnik, Ljubljana, lvonjice. Slov. Bistricn — Maribor. urobelno. Smarje -.-• Fodcelrtek — llrozice. Zidani most — Trbovlje — Litija. Vransko — Trojane, Izlake — Zngorjo — Zidani most. Mozirje — Gornji grad. in nazaj. Mo?irjo — Sol- cava in nazaj itd. DvodllL'Vlli iz'cii: . >«jiH>ui jiop. odhod, vrnitev v nedeljo zvecer. v/ z vlaki v pondoljck zjutraj. 1. Vransko - - Ljubljana — ivam- nik (Bistriea) — mx?/.\j prctko Motnika ali oa preko Gornjcga gi-ada ( v obeli slučajih brezhibne zavoj-e ])ri kolesih!). Lepa je posebno vrnitev preko Černil- ca in Gornjoga jrrada. 2. Mozirje — Solcava — Ldgar- ska. dolina (kolesa se shrani pri Pis- kerniku ali pa pri I'lesniku) dalje prš ii a Ok rose! j — Kjirnniško Sedlo eventuelno kako drujre tore — popoi dne naza.) v Celje; srednja vožnja vr. »Solcave do Colja 4.14—5 ur. ?>. Konjice — Pragorsko — Ptuj —- Slatina ---• Celjo. 4. Šmarje — PodOcU'lek — Bre- žico - - Zidani most — Geije. 7). Ruse pri Mariboru — peš na Po- hovj? —- drugi dan pop. v Gelje. •>. Žalec - Velenje — Mislinje (pes na Vel Kapo) drugi dan vrnitev preko Vitanja v Gelje. 7. Slov. Gradec — Dravograd — ('.ma m nazaj. &. Maribor — ob Dravi v Dravo- grad — nazaj z vlakom. 0. Slov. Gradec — (peš na Urško) vrnitev preko Sel (pic Mešk.o) in na- zaj preko Soštanja v Celje. Dal join ne omen jam, ker se bo morda marsikdo u&lrašil; pa ni tako hndo. Zmerna vožnja. trezna glava, trdna voija, brez prctiravanja, pa si ogled;it(; lepe kraje, našo zemljo in nje zanimivosti. Povsod bodetc našli vese- le in res prijazne Ijudi, postrežejo radi povsod, in kar je glavne, no drago. Kar bi se izdalo za zelozuico, so polroši meä potjo, in resnici na ljubo bodi omenjo- no, da nikdar ne potrošiin toliko, ka- kor pa, ce sem primoran ostati v me- stu in prodajati lam dolgčas na kakor- senkoli način. iTpam, da so vzdrami par ljabi- t.eljev kolesarskega sports, in poskusi- jo s preje navedenimi partijami. Mne- nja sem, da jim ne bo žal Seveda je prvi predpogoj dober xkonj«, brezhib- ne zavore in vztrajnost, zraveu pa do- bra proskrba želodca ir.. počitek pri studoncu, a ne pri litru, ker to utrudi in iškoduje. Kdör ima vse te lastnosti, naj po- skusi. No bo mu žal, mene pa bo vese- lilo, ako bom videl odslej par junakov, ki se ne strasijo poletncga solnca, ne neviht in dežja. 1'roti vrocini imate na razpolago hladne sence, vabi vas kri- stalnočista voda poioko\ in Savinje, ja se ohladite v njih valovih. Seveda treba tudi pri tern prpvidnosti. /adovoljni se bodeto vračali na tedensko delo, osveženi in življenja ve- seli. Kdor je za to, nai i)oskusi in ne bo mu žal! I I sst»v. 65.__________________________________________________»NOVA D O B A <_________________________________________________Stra» n- UstanovljiGna E. 1846. # ASefcsandrovs ultea. U sis no* 3^ na 1.6846. Delniška glavnica: D 75,000.000 --------------~~" Rezerv. zaklad: nad D 35,000-000'— E2^^ SSäS1 BSSS CEMTRÄLÄ V ZÄGREBU. ™iz™^ |;^« LXn*,i7 Beograd Djakovo Mitrovica______________ L?.žeša Sv. Ivan Zelina Zemun. Bjelovar Gjurgjevac Nova Gradiška gfJe.ka XaFa|.dlI\ Ekspoziture: SÄ5« K°ar.ovac SSlS* V10Ee: D 500,000.000- f& ™L%" Ö^STZ^i Cakovec Kraljevica Osijek g. grad Skoplje Viroviticu Vinica. Prejetna vioge na hranUne IzdaJa 41/2%nezastavniceln4l/2°/0ne 'zC*aja Čeke in kreditna pisma IzvrŠUJe vse borzne naloge knjižice in na tekoči račun. — ' öbveznice, ki so davka proste, pupi- RE1VIOG in KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češko- slovaSki in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovagki premog, črni premog in brikete. 22—9 Naslov: Prometnl zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 15/11. BiivtdjsHi Vajenec» nčcnKa za izdelaVo Vcriiic se sprejmeta pod ugodnimi pogoji v temeljito izobrazbo. Samo oni z dobrimi spričevali naj se javijo pri Zlatarki d. d. Celje. Pupilapnovaren in jawnokoristen denarni zavod ceijskega mesta Mestna hranilitica celiska ^^ovl/eaa /eta 1864 -Pod I V 1äb*»* palaoi ppi kolodVOPll. - trajn/in ,ir- iOf>t. i uu ,,_,.. Ill Vrednost rezervnfh zakladov «rxa vmm nadzorstvom. | V«I ^"miinlčnt po8l| ,e,2vršuJeJo nallwlaninele. hltro tat toe- ffl nad ^ron 25.OOO.OOO«-. no. u go duo obresiovanie. Polasnlla in nasveSi breaplačno, a a hramtoe vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno mocio. stran 12-_________________________________ »NOVA DOB A«___________________________________________________§tev. 65. BrusBmo voei britve, škarje, nože, gilette )zdravnikom, brivcem, krojačem, hotelirjem itd.). Za delo se jamči. 9 Elefetr« brusarna Celje, PreŠernova uHca 5t. 19 88? Vsakovrstna rocna dela vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu- Naročila js poslati na »ATELJE ROČN1H DEL« Nika Zipser, Kran) (teiefon 3D Prevzemam žaganje drv vsako množino. po najnižji ceni ali po dogovoru. JERNEJ ŠARLAH, Gaberje. Informacije daje in naročila sprejema gostilna Kus (Krobat), Celje, Glavni trg. -13 25°|0 cenej® se brijete in strižete od danes naprej v brivnici Ko&tomaš, Pyc&er»s?©wa uB. S3. Prodst «e do nizki ceni 1 Honccrtni gteofir, 230 cut doles, 1 tultu za zito na roan pogott, 1 modcrni ccbdojaH in 1 Hotel iz litega ždcza. Nadaljna pojasnila naj se zahtevajo v trgovini Karlovšek na Lavi. 791 3—2 Trboveljski ppemog iz rudnikov: Laško, Hrastnik in Trbowlje in trboveijski prima poHtBamcB ©emeof dobavi iz tukajšnj&ga skladišča ali pri celih vagonih = od vagona po najnižjih dnevnih cenah ¦¦ Premog se «Eosfavja na željo tudi na dam. ZVEZA SLOVENSKIH TRGOVCEV Cvenkcl, Eisbacher in Ravnikar pri podružnici LjubSjanske kreditne banke v Celju. LASTNIDOM registrovasa kredtbt« in «tatvb. vm&rwgm z otne)eno Kav«so spvejecTQhranüne ft&/ <*Mim od «^0 — pro** wc^je tncR od neclamw 8 / •dponredl po !O*/# — hi jih obreslnje po w/ß od sto — na tefo. Pisama: CELJE, Presernova tri.iSjL Radi opustituc trpuine mesanegg blsga ^ CeEju, Glavni trg 9, prodam vso zalogo od različnega kratkega blaga, čipke, vezenine, pletenine, ročna dela, konec, bombaž, Sopke, vence i. t. d. po zelo znižani ceni in sicer: od 2.jun5]a do 25. junija 4. L Prodam tudi po iigoi'üni ceni trgovsko opravo in pudlne brez predalov, 200 belih različnih kartonov (Lagerkartone), veliko zrcalo 155X80 cm v 2V2 metra visokem okvirju, 1 nikelnasto opremo za eno veliko izložno okno, 3 steklene omare za trg. opravo itd. Celje, 2. junija 1924. 3—3 Anton Kocuvan. Gevlje za birmance kakor tudi raznovrstne druge čevlje priporoča Čevljarna „ADRIA" Celje :: PRODAJALNA NARODNI DOM. :: Unmmi- Prvo žrebanje 8. in 9. juiija E924 5 premij IOO.OOO srečk 50.000 dobitkov Absolutna sigurnost in državna garancija Tekom ssutih mesecGv bo i*žo»ebaKBb in v gotovini izpllačanih brez liB^šnegaboli ottbitho. NajveČji mogoči dobltek z eno srečko je: 1 nilijon 500.000 dinorjeu Dafljni doisatki po: Din 500.000, 400.000, 300.000' 150.000, 140.000,130.000,100.000, 90.000 80.000, 70.000, 60.000, 50.000 itd., itd. Cena srečkam za vsako 2rebanje Cela srecka Pol srečke DEn 80-- Din 40*— [ Četrtinka 1 srečke I Dl« 20*- Seznam izžrebanih srečk takoj po vsakem žr*eb«nju! Hitra, točna in strokovna postrežba! Naročila iz vse države najsepo- šiljajo na: Uradno glavno kolekturo drž. razredne loterlje Bančno homanditno^dpusfuo 9. REIN IN DRUG (oddelek razredne loterlje) Zagpeb Preradovičivflnl.Z. BQ]evaul.8. Telefon 17-03 in 20-26. Poštni predal 380. Del. glavnica: Din 60,000.000-— Rezerva Din: 30,000.000'— Cavtat, fUUFWLHUV. Mar»ifc>or», Celje, IMIetlxoviö, I>i3itoi»ovmii55:, ^»i?evaalje, Hei*cegnovi, Sarajevo, Jelsa, v Si>lit, Jesenice, Sibe^nili, Kopcula, Ti?žžio, Kotop, 25agfi?eto. Kr»a.xij, ¦¦¦¦¦¦¦¦ AracrlHansKi odddet K«W n brniBfc: ]adratt$l(a. Äfiliiratii za^oai: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.