AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
i*.-**-"ofl^r
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 86—PART I.-
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, APRIL lGTH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXTX.
' Evropski nemiri in pri-
& &
9;
91 Si
4
Of
Q: r>
'■yj «5'
9;
.9 ^
9 &
9
9 ^
9
Častni kanonik
Te dni je bil obveščen Rev. J. J. Oman, župnik fare sv. Lovrenca v Newburgu, da je bil imenovan od ljubljanskega nadškofa dr. Gregorija Rožmana za častnega kanonika ljubljanske nadškofije, s pravico uporabljati vse častne znake in obleke, ki so naštete v tozadevnih štatutih. To sporočilo je poslal župniku Omanu clevelandski škof Most Rev. Joseph Schrembs, ki obenem naznanja Fathru Omanu, da bo slovesno umeščenje kmalu po veliki noči. V svojem pismu na clevelandskega škofa našteva ljubljanski nadškof dr. Rozman vzroke, iz katerih se je odločil za imenovanje Fathra Omana častnim kanonikom. Dr. Rožman piše med drugim: "... če sem ob priliki mojega obiska v Ameriki mogel za versko življenje dragih sorojakov kaj dobrega storiti, je to v veliki meri Vaša (Father Omanova) zasluga!"
To je prvi slučaj med slovensko duhovščino v Zedinjenih državah, da je bil slovenski duhoven v Ameriki tako odlikovan od slovenskega škofa v domovini. Spoštovanemu gospodu župniku in častnemu kanoniku Omanu, našemu dolgoletnemu poročevalcu "Newburskih novic," gredo iskrene čestitke z željo, da naj Bog živi Fathra Omana še dolga leta!
r, B
h\ JVtffc i
V r I
Urad bo zaprt
V soboto opoldne se zapre urad "Ameriške Domovine" in ostane zaprt do pondeljka do S. ure zjutraj. V soboto popoldne torej ne bomo pisali državic Washington, 9, aprila. Delav- ljanskih prošenj kot običajno. W '' ski kot državni oddelek ameri- Pridite prihodnjo soboto.
1 ške vlade sporočata da evropske ' zmešnjave in priprave za vojno 0 povzročajo činidalje večji pritisk v Ameriki naseljenih tuje-, zemcev na državljanske urade po vsej deželi.
Zlasti so se zadnje čase prestrašili ameriški Nemci ki niso
Vse ugodne postave za fujezemce zavržene od kongresa

W
9
-o-—
prave za vojno pospešuje državljanstvo
Iz kongresnega zapisnika, ki 9 je datiran v. dne 6. aprila, 1936, * '( posnemamo, da je poslanska 9 zbornica kongresa zavrgla vse 4k olajševalne predloge k obstoječi 9; naturalizacij ski ali državljanski postavi. En predlog za drugim \ je padal pod fanatično sekiro nativističnih kongresmanov. -Geneva, 9. aprila. Na zboro- Zavrženi so bili sledeči pred- ^ C še državljani, ko je. izšla v Nem-, vanju odseka lft mož, ki ima logi: predlog, da se dovoli vstop ; Y čiji odredba, da so tudi v A me- odločiti o miru med Italijo in v Zedinjene države onim, ki so'^ <6 liki bivajoči Nemci podvrženi Abesinijo, je vstal angleški zu- se nalašč poročili v Ameriki, ; vojaški dolžnosti v Nemčiji, ali nanji minister Anthony Eden, s0 nepostavno bivali, z ame-^ pa bodo kaznovani direktno ali ki je vprašal odbornike, če ima- '"'škimi državljani ali državljan-' , indirektno potom sorodnikov. jo definitivna poročila da Itali- kam'-
Pritisk tuiezemcev na držav- i« rabf strunen* nil«a na uram Predlog, da st
Za veliko noč!
fe
S3
Anglija napada Italijo. Francija zopet ponuja nov mir
lača tujezem-skim delavcem v Panami od-
9
»ti
«i-X
9 9
9:
Pritisk tujezemcev na držav-	ja rabi strupene pline napram
i, ; ljanske urade je tako silen, da	civilnim in neoboroženim ljudem 8kim delav«
i je bil delavski oddelek vlade pri-	v Abešihiji.	škodnina za poškodbe pri delu.
riljen nastaviti večje število no- Odgovoril je generalni tajnik,Precllog da se ponovno jjodeli
jv vi h uradnikov. Delavski oddelek	Lige narodov, ki je izjavil, da 'državljanstvo onim ameriškim ,
y ameriške vlade vodi namreč dr-	Liga nima tozadevnih pojasnil. žeilskf,m> ki s0 l)il(' tu rojene, ki Q
.... 1 .....1 ' •	. 1 . . ' '* 1 . • .......1	,	T ^ 1	•	.	. .	.	.	O i\ I'/O'lllillii ill»'/ili<l 1.....4 . . .	.11
rad.
Spoštovani naročniki, pred vami je velikonočna številka "Ameriške Domovine." Ni sicer tako bogata po obsegu kot je naša vsakoletna božična številka, a vseeno boste tudi letos imeli mnogo zanimivega čtiva za praznike.
Ob tej priliki ponovno apeliramo na naš narod, da se ozira na oglase slovenskih trgovcev, ki so pomagali, da je izšla velikonočna številka v tako povečani izdaji. Nobenega vzroka nimate, da bi kupovali svoje potrebščine kje drugje pri tujcu, ko vam vendar slovenski trgovci nudijo vse, karkoli želite, in to ceneje, bolj zanesljivo in prijateljsko. Poleg tega pa krepko pomagajo našim društvom, vsem našim narodnim in verskim ustanovam in so vselej v prvi vrsti v borbi za napredek.
"Ameriška Domovina*' se je od svojega postanka pred 39. leti neprestano borila za naše ljudi, za naš napredek na vseh poljih. Kljub silnemu gospodarskemu pritisku in depresiji smo se krepko vzdržali na površju.
Vsem našim lojalnim naročnikom, trgovcem in prijateljem želimo zdrave in vesele velikonočne praznike v upanju, da bodo prihodnje leto še boljši kot letošnji.	,f j
Eden je na to'odgovoril, da je s0 ljubile državljanstvo radi ^
'6 ir>
6 t-' SS
1?» t
t P-
t:
< ^
t> gS*
■C
V"**
i
t
t If i
h

tofosofesofc^.^^	in	. Tj r. ino .. - .„ tniwnppm
Enako se poroča od državne- Italija leta 1925 podpisala po- P010«® -s tujezemeem. HillAr lllraial flirAIVIA- I RAfiafini nrknAVaiA fil- tajnika, ki ima v oskrbi tuje- godbo, v kateri se je zavezala, da l^edloK, ('a se podeli držav-
nmer uMtm iprcmc Dogdiimpmpcvdjoiii /emske zadeve Ta oddelek po s]učaju .ne rabila ,jiUlslV() osebam, rojenim /e Baker se umika iz do i- Deoresiia se umika to-
ne SVOte V borbi r0Ča' da je V Nemčiji na primer str»penih plinov.	dinjenih državah, in ki niso po Uf,IICI	^ HU'* WCfllCJIja >C UlllIRCl, !U
JwUIC f UUIUI tisoče Nemcev, ki so bili rojeni Rim, 9. aprila. Diktator Mus- yta,° državljani kake druge dr-
niti značilne Kri-stove besede
Berlin, 9. aprila. Ludwig Mueller, nemški nacijski komisar za cerkvene zadeve, je pravkar priobčil v javnosti "uradno prestavo" Kristovega govora, ki ga je imel na gori. Iz govora je izključeno vse, kar bi utegnilo "žaliti" nacije.
•Blaženi so pohlevni, ker bodo podedovali bogastvo zemlje," je rekel Krist. Komisar Mueller
proti Rooseveltu
tike in vabi mladino k vodstvu
Cleveland. — Newton I).
da ločitev zakonov se dnevno zvišuje
Ba- Cleveland. — Tekom najbolj
v Ameriki, pa so se pozneje iz- .solini je povedal na izrednem žave- l)a<? Pa 80 '-tfubili svoje dr-,selili v Nemčijo, kjer žive že od zborovanju svojega kabineta da- žavljanstvo, ker sta njih oče ali Washington, 9. aprila. Senat- 50 let. Sedaj jih tisoče zahteva; nes, da mora itali janska arma- malj Pitala državljana druge ni preiskovalni odbor proti lo- ameriške državljanske pravice da popolnoma uničiti abesinsko države. Predlog, da se olajšajo
bistom je dognal, da najbogatej- na podlagi svojega rojstva v armado, ker sicer laške kolo- ugodnosti tujezemeu. ki se je po dvakrat izvoljeni župan v. črnih let depresije je bilo milo ši ljudje Amerike prispevajo. Ameriki. Med njimi je seveda nialne posesti ne bodo varne. Waj» mesecu, 1934, poročil z. Clevelandu, vojni minister v ka-: slišati o ločitvah zakonov v največ za borbo proti Roosevel- največ Židov.	Paris. 9. aprila. Francija je: ameriško državljanko ali obrat- l»i«etu predsednika Wood row Clevelandu ali po drugih večjih
tu. 39 posameznikov je prispe- Računa se, da je v Zedinjenih predložila danes zastopnikom no-	Wilsona, in zadnjih 25 let načel- ameriških mestih. Ločitve velja-
.-,alo $250,000 v blagajno tako-^državah, danes še vedno do L- eMopskihdržav nWv« načrte.gle-! l>1'uli «leheriiej{iu j.mllogu so l>ik centralnega odbora demo- dfnar. in v A^esiji je via-zvane Liberty lige, ki .je največ- OOn.OOO tujezemcev, ki nimajo de zasiguranja evropskega mi- bili v,oženi najmanj trije pro- kralske stranke v Clevelandu.."dal, .»bčutno pomanjki-nje de-ja nasprotnica Roosevelta.	niti prvega papirja, a kakih 2,- ru v bodočnosti. Francija pred- testi, tako da ti predlogi ne mc- Je včeraj izjavil, da resignira nar.ja.
30 izmed teh je prispevalo 000,000 je ljudi, ki so vzeli pred: i,lfr.. mednarodno oboroženo si- rejo. priti več na vrsto. ()či\id-z^'t načelnik centralnega odbora,. Kakor hitro se pa' depresija manjše svote, dočim je ostalih leti prve papirje, a so slednj i 'o, obstoječo iz zrakoplovov, bo j- 110 J'e sedanji kongres jako so- ker je prepričan, da mora prit i i umika tako hit ro naraščajo loči-je spremenil te besede Krista v | devet prispevalo največji del. postali stari nad? let in neve- mornarice in armade na su- vražen napram tujezemeem. To- na njegovo mesto mlajša moč. t ve zakonov. V dokaz so števil-sledcče: "Srečen je oni, ki živi vi Izdelovalec smodnika in strelne-. 1 javni.	i hem, ki bi bila za vsak slučaj. rei ponovno povdarjamo: čas Obenem je izjavil Mr. Ha^r, ,ke vzete iz uradnih sodnijskih
dobri tovarišiji, kajti njegov boj ga orožja Irenee du Pont je dal;	'--o------------I pripravljena nastopiti proti ka-; ie> da se odločite za ameriško da njegova resignacija se nika- zapisnikov Common Pleas sodni-
uspeh v življenju."	I organizaciji Crusaders $10,000,' Pojasnjen bombni napad terikoli 'državi, ki bi prva na-' državljanstvo. Tujezemce ved- kor ne sme smatrati kot kak oči- je v Clevelandu.
"Blaženi so oni, ki žalujejo,! a v blagajno Liberty lige je pri-1 V noči med sredo in četrtkom padla kako drugo državo.	no bolj preganjajo v Ameriki. tek napram načelniku eksekn- Leta 19:'3 je bilo v Clevelandu
ker bodo potolaženi," je rekel j spe^val $86,000. Njegov brat La-1 so neznani zločinci vrgli bombo	_(.-----------o------------tivnega odbora demokratske 3,21 J ločitev zakonov, in to. šte-
Doka/, pijanosti	stranke v CleveUuulu, Gongwer- vilo je narastlo v letu 1931, ko
Mt. Sinai bolnici so včeraj -'u- Nasprotno. Baker pri poroča,: so se razmere zbol j šale, na 3,699, ča: "Srečen je oni, ki dobro pre-| W, B. Hutton, bankir iz Wall naredila približno $500.00 škode.	jiltli motorji	' preizkuševali nov aparat .ki naj da Gongwer še nadalje vodi de- lansko leto je bilo 1,226 razpo-
naša žalost. Dobil bo moč, ne Streeta ,je dal Crusader jem $5,- Mr. Rubin ni mogel razumeti, Berlin, 10. aprila. Na svoji z gotovostjo dožene, kdaj je člo-obup!"
--■»-A WV/V1V^	,	------- . ' X' • "1 -r — W, w v . - • J	" »	» W	. v, w	■ • O - * ---------------------------V -------
Krist v svojem govoru. Nacij-lmont je dal Crusaderjem $l,-,v stanovanje Monroe Rubina, 7pnnp]jii jmn fpyavP < SVO ska prestava teh besed je slede-j 000, Liberty ligi pa $10,000. 12661 Cedar Road. Bomba je ^PF™111 1,lld Ic^Vc & »>""
Še en primer. Krist je rekel: "Blaženi oni, ki delajo za mir, ksr bodo nazvani otroci božji."
Mueller je to prestavil sledečeligi pa $15,000.
mokratsko stranko v Cuyahoga	rok dovoljenih, in v letošnjem
000.00, Liberty ligi pa $10,000. kdo bi mu mogel poslati bombo,! povratni vožnji iz Brazilije v vek — pijan. Večkrat policija okraju.	letu se jih pričakuje do malega
Alfred Sloan, predsednik Gene- ker živi v vsem svetom miru. Nemčijo se je eden izmed štirih aretira tega ali onega, češ, da je drugih virov se pa zopet	o,000,
ral Motors korporacije, je' dal Končno je pa dobil pravo idejo, motorjev na novem orjaškem bil pijan toda.žrtev svečano ^.-/poroča, da Baker nasprotuje go-	V prvih treh mesecih je sod-
Crusaderjem $10,000, Liberty Rubin je lastnik znane WJAY nemškem Zeppelinu — Von javlja, da to ni resnica. Doka- Unim >de.jam predsednika	nija v
Clevelandu dovolila že
"^Srečni so oni, ki ohranijo mir s tovariši, Oni izpolnujejo voljo Boga."
radio postaje v Clevelandu. Na Hindenburg — polomil. Povelj-'zati'komu pijano stanje je bila, Roos^elta. Kot tak nikakor ni. 984 razporok in 1031 .nadaljnih
Dočim milijonarji prispevajo1 tej postaji je neki neznani "po- stvo Von Hindenburga je brzo- vselej delikatna stvar za polici-: mogel ostati načelnik demokrat- prošenj čaka rešitve. Kn sodnik po svojih najboljših močeh v šastni reporter" več večerov za- javilo francoskim oblastem za jo. Toda novi aparat ki se ime-:ske organizacije v Clevelandu, ki' mm« druzega dela kot zaslišava-fond za borbo proti predsedni-1 poredcnia opominjal policijo, da dovoljenje pluti preko Francije, nuje "oftalmični telebinokular," 'e obvezana, da bo podpirala ti zakonske može in žene, ki pro-ku, pa dobiva demokratska1 zakaj ne aretira gotovih gem- kar bi skrajšalo pot za osem ur, vas kmalu pogrunta, če štej Roe.^velta.	!}ijo z-i razporoko. Sodeč po šte-
Ne bodo plačali	j stranka tisoče darov od posa- blarjev, ki se zbirajo v gotovih Francoska vlada je dovolila. Da- "všk," "nadelan," srednje, pija-'	.........~	vilu, kako hitro se množijo pros-
Poročali smo že, da je županj tneznikov, ki pošiljajo po 50c ali prostorih. Imenovane so bile tu- nes zjutraj, v petek se je Von ni, pijani ali popolnoma pijani.	I« Baibertona	'M0 za razporoko, bosta morala
Burton zahteval od m e s t n e| $1.00, kar oči vidno prihaja iz di hiše s polnim naslovom. Po- Hindenbui-g nahajal ob španski Včeraj so imeli veliko presku- Kadi velikonočne nedelje in v bodočih mesecih delovati naj-1 zbornice, da slednja odobri iz-! delavskih krogov.	licija je na podlagi teh radio obali in je pltil proti Franciji šnjo. Prometni saržent Roth je l'a«li igre "Revček Andrejček," 'brž dva sodnika, ker sicer preti
plačilo v svoti $138,000, kar naj j	-o---ovadb naredila pogon na doti- nad dolino reke Rhone. Na kro- kupil kvort žganja Ui več ste- ki -'e vrši na isto nedeljo ob 3. zastop. Včasih je razporok« do-
dobi Pennsylvania železnica za štiri akre sveta ob Erie jezeru.
. Dva odseka mestne zbornice sta ...	.	.,_„ _____________„	___________________-
sedaj definitivno zavrgla to za-jdio program. Pel bo Vodnikov ter poslali Rubinu bombo, dasi j poldne, v Friedrichshafen. Le Tekom dveh ur je vsak popil 11 do 15. aprila ol- 7. uri zvečer,'za raz poroko.
Radio program	ene hiše in aretirala kakih 15'vu se nahaja 82 potnikov in po- klenic pive. Kot prostovoljni žr~ »ri popoldne v' dvorani društva, voljena v petih minutah, včasih
V nedeljo 12. aprila se bo od- gemblarjev. In skoro gotovo je. sadke. Pričakuje se, da dospe' tvi sta se ponudila dva taksi voz- Domovina, se premesti seja SI. pa vzame mesece, predno se sod-dajal slovenski velikonočni ra- da so ti gemblarji se maščevali Von Hindenburg danes okoli' nika, brata Frank in Dave SvecJ^m. društva Domovina na sre-.m.ia prepriča, da obstoje vzroki
htevo. Dočim so republikanski člani mestne zbornice glasovali za izplačilo, so bili vsi demokrati nasprotni. Proti izplačilu so glasovali tudi naši councilmani Travnikar, Pucel in Crown. De-
mokrati trdijo, da je nezasliša no, da bi mesto plačevalo želez-!cddaja od 2:45 do 3:15 popoldne
sekstet in Petrovčič sestri sku- j sam osebno ni imel ničesar z do- trije motorji delujejo, vendar unč žganja in to žalil s štirimi Bratje naj se udeležijo seje v paj. Zapeli bodo L Zveličal-naš: tičnimi ovadbami potom radia' se pomika orjak še vedno 601 steklenicami pive. V sobi se je: polnem številu. Podani bodo ra-	Imajo denar
je vstal iz groba. 2. Skalovje; opraviti, pač pa ravnatelj radio mil j na ur0 naprej. Ob 9. v če- zbralo kakih 30 policajev, zdrav- ('U)li- Mr. Frank Poje, tajnik i Pred dobrim tednom je nor-groba se razgane. 3. Danica■ postaje. Mr. Rubin ,j,e v bodoče! trtek zvečer se je nahajal zrako- nikov, sodnikov, prosekutorjev,1 društva Domovina, želi vsein; Veška vlada iskala v Ameriki svetila. 4. Rudeče se nebo žari. prepovedal vse enake ovadbe na;pi0v nad Gibraltarjem. Oddana odvetnikov in drugih. Ko je bratom in sestram, vesele veliko-1 ^0»ojilo v svoti $31,500,000. Po-Za godbene točke skvbi Anton W.IAY radio postaji.	jje bila radio notica, da je z mo- Frank Svec zavžil deveti koza- nočne praznike in mnoge pir- <0jjj0 nosi odstotkov obre-
Trinkov orkester. Program še| Komisar resiffniral I to rji nekaj v neredu. Kaki dveirec žganja, so mu veleli, da po- hov!	j sti. Takoj prvi dan se je nabra-
i lo za več kot za $5(),000,000 po-
nici za zemljo, ki je bila origi-jna WJAY radio postaji, nalno mestna lastnina. Tudi se j	Koncert in igra
jim zdi svota $138,000 previsoka, zlasti v teh časih, ko je mestna blagajna plitva in dohodki redki.
Sprememba časa
Pred 14. dnevi je mestna zbornica enoglasno zavrgla predlog, da se ure v Clevelandu pomaknejo naprej za 60 minut. Te dni je pa mestna zbornica z 31 glasovi proti enemu odglasovala, da se glede spremembe časa vrši Javno zaslišanje. Proti je glaso-
Andrew Kubu, rekreacijski uri potem je pa že radio vest gleda v telebinokular in pove, komisar mesta Clevelanda, je prinesla naznanilo, da je vse v kaj vidi v njem. Videl je to: i resigniral včearj iz svojega ura- redu na krovu. Najbrž so mo- igralne karte, prometne luči,
v zraku popravili. -o--
Pevsko društvo "Soča" prire- da. Kot se poroča je bila resig- tor kai di na velikonočno nedeljo kon-J nacija prisiljena, župan Burton.
cert in igro v Slovenskem domu ima drugega moža za njegovo;	Zadlišnica
na Holmes Ave. Pričetek ob1 mesto. Komisar Kubu je bil V nedeljo zjutraj pri prvi sv. niki sklepali, da je Frank — pi-7:30 zvečer. Po igri sledi ples. znan tudi številnim našim mla- maši ob 4. uri se bo brala maša jan! Quod erat demonstran-
Veteranski bonus
V Clevelandu bo Federalna rezervna banka, kot zastopnica!
nudb za posojilo, tako da je bilo nt.dalj no o g 1 a š e v a n j e takoj
mačke, demante, rdeče m zelene	vkde razpošiljah, biv.j stavljeno,
luči. Vsega tega n. bilo v apara-)šim ameriskim vojakom bonus tu, iz česar so oblasti in zdrav- kakw je to odredil kongres. Vze
Na lielo nedeljo
V nedeljo 19. aprila, se bo vr-
lo bo tri mesece, predno bodo|šiju v župnijski cerkvi sv. Lov-
i	•	razposlani vsi čeki. Tozadevni • renca v Newburgu slovesno usto-
Ker je program izvrsten, igra in J dinskim organizacijam in pri po- zadušnica za pokojno lerezijo dum!	• u , so bo nahajal v 5. nad-; ]iČPllie novejjn ^ast„offa kanoni.
fino petje se bo občinstvo goto- znan kot jako uspešen mož. Dulc ob priliki šeste obletnice; Busi na E. 105th St. |Htropju Federahie rezervne ban.':	»-^koSe doma-
čo odzvalo vabilu pevcev in	Znižanje, dolga	njene smrti. Prijatelji in so- župan Burton je dobil zahte- ke Pričakuje se, da bodo čekii Cega žunnik i Rev 1 j' Omana
pevk. Za ples igra Jankovi* or- Javni dolg, k, ga ima Cuyaho-j redniki ranjke so prijazno vab- vo od trgovcev na E. 106th St.,.m izpM.Uo bouusa pripravljeni, tozadevne obrede bo izvršil kester.	j ga okraj, se je zmzal tekom lan- Ijeni.	.da se vpeljejo busi v tej ozki ulici,1. nekako tk) 15 junjja.
Bazar pri sv. Pavlu skega leta za $11,000,000. Pre- Mrs. Jalovec v bolnici ki je pa ena glavnih prometnih Pri hrvatski katoliški cerkvi! ostali dolg, ki ga še ima okraj; Poznana soproga Mr. J. Ja- žil v Clevelandu, in da se odpra-	/a Kulturni vrt
sv. Pavla ria 40. cesti se vrši v Cuyahoga, znaša $255,048,889. j lovca, 1361 Giddings Rd. je ne-j vijo sedanje cestne kare, ki ovi-' ftrudtvo Napredni Slovenci št. val samo councilman Anton Ve-{dnevih 23. do 26. aprila zani- i V tem je všteta svota $109,000,- varno zbolela in bila odpeljana j rajo promet.	. j 5 S. D. Z. je prispevalo za Kul-j * V novem kubanskem parla-
hovec, ki je izjavil, da spremem-j miv bazar. Tudi naši ljudje so i 000, ki predstavlja dolg, ki ga v Charity bolnico. Obiski so do-1 * Pismo ima pri nas Frank j turni vrt svoto $7.00. Zavedne- j mentu se nahaja prvič v zgodo-ba časa škoduje delavcem.	prijazno vabljeni.	ima mesto Cleveland.	voljeni.	Urankar.	mu društvu iskrena hvala! vini republike sedem žensk.
; sam škof Most Rev. .Joseph i Schrembs. Obredi se bodo zače-i li ob 10. uri zjutraj.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1X11 Bt. Clair Av«. Olorelwad. Oblo ___Publtoh«! dally except Sunday« and Holidays__
\ ki se norčuje iz mimoidoče dru-' prosti ameriški državljani, ki'pokazati sad celoletnega tru- je skromne vasice in v duhu | ni treba skrbeti, da bi imel ka-
NAROČNINA:
Za Ameriko ta Kanado, ua Leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, »5.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna fctevllka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, »6.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0. 8. and Canada »3.00 (or (I months; Cleveland, by mall, »3.50 tor 0 month«. Cleveland and Euclid by carriers, »5.60 per year, »3.00 lor 6 months. Single ooples 3 cents. European subscription, »8.00 per year.
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
se zgražamo nad podlim, nečlo-'da, pa zazija pred prireditel ji ] obhajali tam velikonočne praz-
Koliko papirja smo že pora-1 veškim postopanjem na smrt iz- |polprazna dvorana. Priznati Inike. bili za nepotrebne prepire, ki'mučenega naroda ,ki ni ničesar moram, da je res preveč prire-1 Zato
tucli jaz želim, pre-
NO. 86, Fri., April 10, 1936
K vstajenju
Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje brate!
Veliki teden pravemu kristijanu ni golo praznovanje preteklih zgodovinskih dogodkov, niti samo vrsta cerkvenih obredov in običajev. V velikem tednu doživlja člove.ška duša na naj resnične jši način sama sebe, svoje najbolj globoko življenje, mistično pogreznjeno v trpljenje in vstajenje Boga-človeka.
Tako je doživljal iz roda v rod mali slovenski rod kot
nega blagoslova, se bodo gotovo spomnili onih, ki jih ni več pri slavnostno obloženi mizi: naših ranjkih, s katerimi smo
so največkrat tudi škodljivi. — Koliko izobraževalnih in strankarsko političnih člankov so že vsejali naši uredniki na neplodno možgansko polje, kjer je zrasla indiferentnost ter sirova zakrknjenost. Iščemo si svobodo mišljenja v visokih frazah modernega sveta, pozabimo pa, da jo že imamo. Priborili so nam jo predniki—Amerikanci. Nam, ki smo narod sužnjev, ki se prepiramo na tem kontinentu, kakor bi mi to deželo ustvarili. Pozabili smo na tiranstvo, pozabili na ubogo deželo, ki nas je rodila. Ali je mogoče, da se nekdo izmed nas ameriških Slovencev upa trditi, da smo storili našo, ne bratsko, ampak sa-I mo človeško dolžnost napram I našim bratom v našem Primor-
drugega zakrivil kakor to, da ditev, katere večinoma prire- vzvišeni vladika, da se še več-se je rodil kot Slovenec.	I j a j o podporna društva, kate- krat spomnite na nas. Mi Vas
Na delo torej, zganimo se! — ra s svojimi prireditvami spod- ne bomo pozabili do groba. Sramotna smrt naših cev je sramota tudi
ne storimo vsaj toliko, kolikor jvom, ki se v resnici trudijo,' roda, kakor tudi vse brate in moremo. Prosim slovensko ča- da obdrže in pospešijo narod-1 sestre v domovini ter Vam iz-sopisje, ki je razširjeno po Cle-;ni čut med našimi izseljenci in ročam tudi prisrčne pozdrave velandu, da naj to ponatisne ter!katera se vedno žrtvujejo za'vseh mojih tukajšnjih soroja-apeliram na dopisnike, naj pc~ narodno stvar. Ker-pa je brez kov.
Primor- kopavajo temelje in kopljejo,Vas pozdravljam kot zavedni naša, ako'grob našim kulturnim društ- sin katoliškega slovenskega na-
magajo, da se oglasimo in storimo svojo dolžnost po izreku: — ne samo, kar veleva mu stan, j nje kar more, to mož je storiti dol-i slej žari!
-o-
Koncert pevskega zbora "Soča"
ljudskega sodeloyanja in finančne pomoči njihovo delova-nemogoče, bodo prej ali člani teh kulturnih dru-jštev kljub svoji trdni volji in narodni zavesti prisiljeni prenehati delovati.
Sočan.
-o-
John Dolčič.
Koncert zbora "Cvet"
V nedeljo 12. aprila priredi pevsko društvo "Soča" svoj red-
Glas od podr. št. 32 SŽZ
Cleveland, O. — Kadar naznanimo koncert zbora Cvet, tedaj ni več daleč čas, ko vrtovi ozelene in po gredicah
cvetlice cveto, vdihne naravi
ke sitnosti radi unijskih mizarjev, plumberjev . ali barvarjov. če se dobro poprimejo, si postavijo kočo lahko v enem drevu.
Morda si bo kdo mislil, da so te primitivne koče iz s'ame in trave nerodne in da ne dajo dovolj varstva pred vročino in dežjem. Toda tako umetno znajo ti domači umetniki uplesti travo med palce, da niti najhu jši dež ne pride skozi.
Vsaka vas v Ugandi ima svojo "mestno hišo," ki je veliko večja kot navadne koče. Včasih se poglavar, ali gospod župan te vasi nenadoma spomni, da kraj ni več dober za to naselbino, pa ukaže, da se vsa vas preseli kam drugam. In kakih 200 črnih korenjakov se poprime dela in v par dneh je vsa vas
Zlata pomlad, nekje drugje. To se navadno
novo življenje.
ju
šib dni. Želimo, da nam jih prinese pevski zbor Cvet na svojih pevskih krilih v nedeljo ! 19. aprila v Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave. I Na tem koncertu bo Cvet iz -ivajal več lepih slovenskih pe-
Zima se od nas poslavljajo tej hudi zimi in mrazu res ni spomladanski koncert in ig-jin spomlad je tukaj- Upamo,'^ovek težko pričakuje toplejšo bi svet vedel, kaj se tam | ro> Kakor po navadi do sedaj, j da se narava kmalu ogreje, da godi, bi drugi dvignili glas toda; mislim in upam, da bomo tudi J bomo imeli večjo udeležbo na ne vedo. Poglejmo pritožbe dru-1 na tej prireditvi postregli na-j sejah, ko ne bo več izgovora, gih narodov, kjer se jim godi! šim pOSetnikom s takim prcgra-jda je premraz. krivica. Kaj je vendar z nami?|mom> da bo vsem ugajal. Ob- Sklenjeno, da bomo imeli po dramo svojega lastnega življenja, ne kot simbol, ampak kot Ali, -ie naš(; ljudatvo iz«'ubil° že,segal bo namreč osem pesmi, tri prihodnji seji card party in
živo istinitost, kot dogmo trpi enja in vstajenja Onega, ki	moc.1U upa"f. v Pravi" mešan zbOT> tri ™oški zbor Hples	7 , 7'smi v mešanem zboru, moškem
je resnično življenje in vsem drugim daje življenje.	V ™ s°dl'« d™es,dva kvarteta. Poleg tega bo po- največja udeležba. Za mal de-"«
Ko bodo zbrane naše slovenske družine okoli velikonoč- j stvar]> k! clo;ekf vca«h 7"»™, dana tudi veseloigra enodejanka.nar se vam bo nudila fina za-
Vlx razočarajo, loda življenje je "stara mesto mlade," katera bo bava. Nekdo bo dobil tudi cel
' boj, boj posameznika kakor tu- nudila cenjenemu občinstvu ve-'sodček pive in $2.00 v gotovi-v prejšnjih letih tako živahno praznovali Velikonoč, nada-*j « lupine Zato je skrajen čas,; iiko smeha. Po končanem spo'ni. Pa tudi door prize bo.
lje naših po širnem svetu razkropljenih, v svetovni vojni da slovenski Cleveland dvigne j redu v spodnji dvorani bo pa; Posebno veclamcestevab-	Ker se
padlih, po neznanih krajih zakopanih, spominjali se bomo bfsed« ni glasno pove ,n prote- sledi]a prosta zabava in pies v O ene. Le sezite po vstopnicah ! , r	^ x ........
r	r -■	1 stira proti nepopisnim krivicam,1 zgornjih prostorih Slov. doma. i Kot znano, nam je v marcu
katere preživljajo naši primor- za p]es bo igrai Jankovičev or-|smrt pobrala kar tri sestre, ski Jugoslovani.	I kester. Ker je pevski zbor So-jkar se Pozna tudi v naši bla"
| Časopisi so nam prinesli več ča vedno in povsod pripravljen W™- Potrudimo se, da bo-I kot preveč, naravnost groznih1 sodelovati pri drugih priredit- mo imele dober uspeh' da S1 poročil o stanju našega naroda J vah, tem potom prav vljudno!blagajna zopet opomore, j v Primorju. In med tem, ko se vabim vse cenjeno občinstvo, da ; oni tam ne morejo ganiti, bi mo- se tega našega koncerta udeleži
zgodi tedaj, kadar potrebuje živina boljšo pašo.
Tako se torej vidi, da bi selitveni truki tukaj ne zaslužili niti za gazolin.
IZ DOMOVINE
! in ženskem zboru, duetih in | solih. Sodeloval bo tucli pev-j.ski zbor Jadran iz Collinwoo-j da s par lepimi pesmimi.
Koncert bi se moral
Želim vsem veselo veliko noč in na svidenje v dvorani sv. Kristine na 14. aprila zvečer.
F. Perme. -o-
To in ono iz Girarda
Girard, Ohio. —Bližajo, se
živih in umrlih
ln ko se drugi narodi vesele, ker so vsi njih živi člani zbrani okoli enega omizja, da živijo skupaj eno svobodno življenje v nepretrgani zvezi s središčem, tako da je vsak najmanjši ud naroda zaščiten, kjerkoli biva, pa slovenski narod bridko pogreša sinove in hčerke, ki,so odtrgani od naroda, ki pa še živijo in žalostno gledajo v daljno, kjer Ki-va njih mati in do katere ne morejo.
Mislimo na naše primorske brate in sestre, ki so odre-j™1' tukaj razgaliti pred svetom j ter na ta način daste vsaj ne-zani od našega narodnega telesa, mislimo na plakajoče ma- 2000 letno civilizacijo, katero, koliko priznanja pevcem "Soče" tere in očete v sužnjosti, ko gledajo prazne mize in stole V j m'orajo sprejemati tam naši J za njihovo delovanje in sodelo-svojih bornih domovih' dqqjm so njih sinovi, .tisoče in tiso-! bratje in sestre. Kdor misli, da vanje pri obstoju slovenske peče njih v daljni črni Afriki', kjer prelivajo kri za neznosne-1 je-potreben nas glas in nastop, ga tujega.diktatorja!	, oglasi se. Oficielna Jugoslavija
Kako naj ti nasi-bratje praznujejo Vstajenje, ko se ,zvi- [je bila po versaillski pogodbi jajo v-bolečinah in; Idtčejo •-Razpetega na križu: "Bog, naš j prisiljena sprejeti sramotno'po-Bog, zaka| si'nas Zapustil!"	i mževalne pogoje, zaradi katerih
Naš pogled gre po vsej zemlji, po kateri polje naša kri, ne more storiti, kar bi hotela, sledi bisernemu blesku naše gorske velikane obsevajočega j Edino mi ameriški Slovenci smo toka Soče, objemlje že v nežno cvetje odeto vseskozi vi- svobodni in lahko izražamo in pavsko dolino, naša Brda in trpki Kras, se ljubeče odpočije na zemlji, ki je v svoji tožni lepoti najmilejša slovenskemu srcu, in utone v morju, ki obliva obali od vekov naše domovine ...	-
Vse to je dal našim ljudem Bog, je slovenska kri poji- newyorška slovenska naselbina, j med drugim Judi zelo zahvalju-i narodni in kulturni delavec, ki la, slovenski znoj obdeloval in slovenske roke lepšale, vse sedaj se čaka na nas Cleveland- jej0 za slovenske časopise. (Po-j8» ima vse tako rado, saj je je'odtrgala od njih zlobna roka, nenasitni pohlep po tujem ^ane. Ali bomo še čakali? Pred sial sem jim namreč skrivaj odjtako prijazna družabna duša, in premišljena krivica. Ob velikonočni Aleluji se ponovno, 28 leti, ko sta bila ustreljena vsakega ameriškega slovenskega j namreč Mr. A. Hollander, mi spomnimo zamolkle žalnice: "Poslušajte, prosim, vsa ljud- bunder - Adamič, smo imeli pr-| dnevnika po en iztis). .Pišejo, pe izročil pismo, katerega mu stva in poglejte naše bolečine: moje device in mladeniči so vi narodni protestni shod. Od da so to edine novice, katere so J'e l)isal naš prevzvišeni vladi-odpeljani v sužnjost."	takrat smo imeli skupne protes-| v slovenščini čitali v zadnjih
Velike križe je nosil skozi zgodovino slovenski narod, te, toda še nikdar nismo imeli to-1 par letih ter romajo od hiše do toda vsi so mu bili končno v Vstajenje. Danes nosi najtežje- iliko vzroka kot sedaj, ko se mo- hiše. Mislim, da ni treba posega, pa mu bo'v najveličastnejše Vstajenje, če dobro presta-j ri in mrcvari z našimi ljudmi,' bej omenjati, da skrivaj. Ne mo-ne preskušnjo. Ko toliko narodov tone v uživanju, si hoče .kakor so to delali Turki v sred-'rej0 se prečuditi in se jim zdi prilastiti še več in kopičiti bogastva v svoj propad, nam je njem veku. Kolik o- tisočev na- skoraj nemogoče, ko čitajo o Oni naložil trpljenje, ki naj nas preizkusi, koliko smo vredni.1 *ih ljudi živih gnije še po starih1 svobodi, katero mi tukaj uživa-V blagoslov nam bo, če spoznamo, kako dragocena je| duplinah rimskih ječ ter jem-' mo, 0ni pa so na svoji lastni svoboda in narodna neodvisnost, v kateri živi večina naše- j tie konec na tropičnih Liparskih zemlji vsega tega oropani. Praga naroda, in kakšno odgovornost narodu vse to naklada, J otokih. Mar ni več človeškega vijo, da nas zavidajo za naše slike
smi v tujini. Zavedati se mo ramo, da le s skupnim sodelo yanjem in medsebojno pomoč
jo si bomo podaljšali naše tu- nam z vso nagličoi;velikonočni kajšhje kulturno življenje. To- prazniki. Te vrstice pišem da-rej na svidenje v nedeljo dne 12. j nes s ponosom kot slovenski aprila zvečer v Slovenskem do-!sin naroda, ker bodo ti praznili na Holmes Ave.! Zdravo! !niki tudi prvi enake vrste, kar novemu svetu povemo o nečuve-j	*	i so tukaj naseljeni naši rojaki,
nih krivicah, katere preživlja! Pred mano je pismo, katerega Veliko presenečenje nas je naš narod v Primorju.	j sem pred par dnevi prejel iz sta-1 namreč iznenadilo. Ko nas je
Pred par meseci seje zganila j re domovine, v katerem se trii j včeraj obiskal naš priljubljeni
da narod ne razdira ampak v prvi. vrsti gradi za one, ki so naši, pa ocf nas ločeno živijo.
ka, škof ljubljanski, dr. Gre-gorij Rožman. Da bodo rojaki videli, kako se priljubljeni vladika zanima za nas izseljence, hočem to pismo v celoti priobčiti. Pismo je naslovljeno na g. Kollandra in se glasi: "Spoštovani gospodi Najlepša Vam hvala za zanimive iz Girarda, ki mi bodo
v nas? Kje ste, predsedni- kulturno delovanje o katerem so f^!6 v 'epem spominu na J ki in uradniki raznih društev? se iz tistih par časopisov prepri- kratkl' pa pnJetm obisk on"
čuta
Njihovo trpljenje je najmočnejša sila k razvitkti naj- Mar mora vedno le nekaj goto- čali, na kakem višku je tukaj.
vih oseb pričeti vsako akcijo in
boljših slovenskih sil, ohranja slovenski idealizem in nas
obvaruje okuženja po materializmu litih in zadovoljnih. Iz to samo zato, da postanejo po- mo mi toliko srečni, da se bomo vsakdanjih zdražb se mora narod dvigati k .onemu, kar je tem. tarča podlim, nerazsodnim zopet iahko udejstvovali v slo- vencem' celemu narodu skupno. Po svojih trpečih bratih in trpeči dopisnikom?
z njimi, se darujemo Bogu, da nas še bolj izčisti, okrepi in j Apeliram tem potom na za- gojiii našo dramatiko, godbo,
vzbudi naše najlepše moči.
vedne može, da se
zavzamejo,
dotnih Slovencev. Kadar pri-
™ ,	, , . , dete skupaj z g. Dolčičem ali
1 emu sledi vzdih: "Oh, kdai bo- ,	j • .	01
kakim drugim girardskim Slo-
povejte mu, da jih
,	v. ... . .najlepše pozdravljam in da se
veiiskem kidturnem ^vljenju,' pogosto nanje spominjam. Ze.
., _	, lim Vam in giradskim Sloven-
petje, sport .M Dvomimo, da do-1 cem vesele velikonočnc praz.
Ko osvobodimo sebe od malenkosti, medsebojnega da skupno dvignemo glas proti čakamo"še kdaj, to, ker naša bo- 'T zdražbarstva, sebičnosti in koristolovstva, tedaj postanemo nepopisnim krivicam, ki jih pre- dočnost se nam obeta vsak dan vredni, da osvobodimo vse, ki ječijo pod jarmom krivice, j staja naš narodni živelj v Pri- bolj črna strašna "	!
Mislimo na nje, delajmo za nje, žrtvujmo se za nje, živimo mcrju. Vrši naj se narodna ma-' Kaj pa mi tukajšnji Sloven-i
I)r. Gregorij Rožman, škof ljubljanski.
njim, celemu narodu, da zašije vsem končno Vstajenje! -»o
Piše M. L Lah, Cleveland, Ohio.
Kaj čakamo!
Kolo se obrača v svojem rit- žeti ene nade. mu vsak dan. Nove stvari se po- Koliko smo
rajajo v svetu od dne do dne. Svetovni narodi tekmujejo med seboj, kar nam dnevno prinaša izglede za nov položaj. Mi
nifestacija, ki naj potom bro- ci, ajli |nam01 ^ tako ^litfj Najprvo se moram zahvaliLi ur obelodani vsa grozodejstva, to našo svobodo? To bi se lah- Kollandru, ki je posnel «li-Razposlje naj se tako tiskovino ko prej zanikalo kakor potrdilo, ke ob priliki obiska prevzvi-na vse dele sveta uredništvom Ako bi tukajšnji Slovenci ime- Senega škofa v naši naselbini j listov itd. Le na ta nacm nam je li ie četrti del toliko ognja, ka- in za pismo, ki mi ga je izročil, mogoče svet seznaniti z necuve- kor ga imajo naši rojaki v Pri-|da bodo vsi videli, kako lepe jnim postopanjem najbolj zati- TOOrju glede kulturnega delova-'spomine je odnesel dušni nad-k temu ameriški ranega naroda sveta. ^ |nja, bi se ne bilo treba pritože- j pastir iz našega Girarda. To . ^ . . , ovdarjam se enkrat: cas je vati, da imamo v Clevelandu pre- je tudi prvo velikonočno vošči-mena tu omenjati. Omeniti pa sedaj informirati svet. Prišel več kulturnih prireditev, če hočem, da smo imeli za vsako bo čas, ko bo prepozno. Ce ima- štejemo, koliko tisoč Slovencev narodno podvzetje dovolj izgo- mo še kaj ne samo narodnega, nas je v Clevelandu, in če bi
Slovenci pripomogli, nimam na-
je v (jieveianau, m če
Slovenci smo šele pred malo do-! vorov, da nismo nikdar skupno ampak človeškega čuta, zganimo vsak posetil vsaj eno priredi-bo let postali predmet priznanja! nastopili kot narodna celota, ka-1 se! Slovenski Cleveland, spre-te v v sezoni, ne bi bilo treba, in to ob času, ko se je osnovalo kor to delajo drugi narodi. Ze- govori," da bo naš glas odjeknil da pevci poj o in igralci igrajo Jugoslavijo. V svetovni vojni lo radi gledamo visoko nad dru- od Atlantika do Pacifika in tudi napol prazni dvorani. Kakšni je oživela v trpečem narodu mi- 'gimi ter se v podlem sarkazmu preko morja. To je vse, kar'občutki obdajajo pevce, ozi-
sel po politični in gospodarski postavljamo na razsodna m&ta, svobodi, še več! Po svoji last-'češ, poglejte, kako so nespametni državi. Tisoče življenj se ni.
je žrtvovalo, da se je doseglo za-1 V tem smo podobni paglavcu,
moremo za enkrat storiti. Po- roma igralce, ve samo tisti, ki zabimo malenkosti in stranke, lje to sam skusil. Celo leto se nastopimo vsaj tu kot Slovenci,!učiti ter izgubljati čas z vaja-Jugoslovani ter obenem kot mi in drugim, ko se hoče pa
io, ki nam ga pošilja naš nepozabni gost in velikodušni bo-ritelj za naše izseljence. V resnici nimamo svoj'e slovenske cerkve in ne tistih domačih zvonov, ki tako nebeško lepo donijo in ne petja ne besede božje v tistem jeziku, v katerem smo jo prvikrat izgovarjali z materjo. Ali vseeno se bomo na dan Gospodovega vstajenja v duhu podali v svo-
bor Jadran ta čas ne more udeležiti, se bo koncert pričel ob 6:30 zvečer. Vstopnice so po 40c. Vsak jih lahko kupi pri pevcih in pevkah zbora Cvet. Najboljše je, da si naprej preskrbite vstopnice, in dan rezervirate.
Po koncertu bo vsega dovolj na razpolago: za suha grla in prigrizek. Za plesaželjne pa bo skrbel dobro poznan orkester Anton Trinko, katerega slišimo vsako nedeljo na slovenskem radio programu.
Podpiraj mo drug drugega v društvenem ali kulturnem življenju, ker smo drug od drugega odvisni in uspeh nam bo zagotovljen.
Pevci Cveta se prav radi udeležijo drugih prireditev. Zato ste vabljeni vsi prijatelji Cveta in sploh vse cenjeno občinstvo, da pridete in se udeležite koncerta. S tem boste pomagali še nadalje vzdrževati našo milo slovensko pesem tukaj v Ameriki. Pridite vsi iz Jutrovega, iz vsega Cle-velanda in okolice ter napolnite dvorano. S tem boste poplačali pevcem njih trud. Ne bo vam žal, ker s Cvetarji je res prijetno biti. Na svidenje v nedeljo 19. aprila ob 6:30 zvečer v SDD na Prince Ave.
Voščim vesele velikonočne praznike in dosti pirhov vsem Slovencem širom Amerike.
Mrs. Rose Vatovec. -o-
Selitveni dan v Ugandi
črnci v afriškem Kongu imajo prav tako svoje vsakdanje skrbi in težave kot jih imajo vsi drugi ljudje drugod po svetu. Ampak selitveni dan ne pomeni j zanje nič več kot vsak drugi j dan, medtem ko pomeni selitveni dan pri belcih nekaj izredne- i ga, česar se zlasii "gospodiinje boje. V Kongu namreč ne selijo pohištva, kakor drugod, ampak napravijo veliko bolj enostavno. Kadar se oče in mati domenita, da se bosta selila, gresta naprosit nekaj sosedov, ki pridejo, popokajo kočo in jo prenesejo na kraj, ki si ga je družina izbrala za Inovo bivar-lišče. Seveda, tisto nekaj slame in palic, iz česar je koča narejena, se pač lahko prenese kamor hoče.
V Ugandi si nihče ne beli glavo, kako si bo postavil lastno ognjišče. Nikogar ne skrbi, če bo posodila banka denar na prvo vknjižbo. Visoke trave, trs-ja in palic je dovolj, pa si lahko vsak postavi kočo, kadar ima ima veselje do tega. Nikogar
—Drevo jo je ubilo.—Manja Urbančkova, po domače Jul-kovca, 62 let stara posestnica | v Brinofu, ki ji je mož padel v vršiti j vojni, je nedavno šla s sinom v gozd v Tatine, da bi posekala in naložala nekaj dreves, ki jih je zadnji veter podrl. Med delom je prišla med dva podrta borovca, ki sta visela drug čez drugega. Nenadoma je eno drevo zdrsnilo in zadelo Urban-čkovo za vrat in glavo s tako močjo, da je bila nesrečnica pri priči mrtva. Ker sta se v okolišu v kratkem času pripetili
dve smrtni nesreči, ljudje s strahom ugibajo, ali se bc zgodila še tretja.
—iše 1700 oseb brez kruha.—Iz Dolenje vasi nam poročajo: Gozdna uprava k ne ž a Auersperga .ie popolnoma ustavila obrat na parni žagi Zelen-dol. S tem je 50 delavskih družin brez dela — z vozniki in gozdnimi delavci vred pa 1729 oseb. Hud udarec! Pomoči v podpori ali hrani so delavske, družine zelo potrebne.
—Igranje narave. — IZ št. Lovrenca na Dolenjskem poročajo: V četrtek dopoldne je bilo zelo gorko vreme, popoldne se je pa začelo oblačiti in med dežjem in gromom je začela padati toča s tako močjo, da je voda pljusknila pol metra visoko. Bilo je tako bliskanje in grmenje kakor poleti v največji vročini. Toče je padlo toliko, da je bilo vse belo.
Ce verjamete alr pa ne
SPOMLADANSKA OPERETA
"Pij ga, pij pijane po kravje, pij ga, da se v njem vtepiš!"
" "Ljuba ženka, teb' na zdravje, k' vem, da mi ga pit' pustiš." "
"Doma imaš dva otroka, eden kruljev, eden slep."
" "Boljš bi b'la dva vola v'soka, pil bi zanje dosti let." " A
No ja, vam jih voščim prav vesele in srečne!
KRIŽEM PO JOTROVEM
Po armfck«Mi Isvlrwlka K..
Kako kuje življenje
S posredovanjem blazneža je bil srečen
Naj prvo so prinesli blazini-. nem strahu, ce in sesti sva morala na des- Vedei sem, kaj to pomeni.
ni in na levi moža, ki se je dal imenovati duhovnika, ker je hotel postati duhovnik.
Prijazen je bil z nama in1 ko so prinesli čibuke in tobak, nama ga je lastnoročno nadeval in prižgal. Dobili smo še Lavo in začel sem z njim pogovor. Popraševal sem ga o Nestorijancih in o njihovih od-nošajih do Kurdov, o preganjanjih in mučeništvu, ki so ga Nestorijanci stoletja sem trpeli, in zvedel sem marsikaj pri čemer bi človeku lahko lasje vstajali na glavi.
Ljudje, ki so naju pripeljali, so se utaborili pred hišo. Bili so, kakor sem zvedel iz pogovora, ubogi, preprosti poljedelci, ljudje brez poguma in brez ugleda, po pojmovanju nomadov in drugih slojev, l<i so se pečali z vojsko, ropom in plenjenjem. Na orožje se niso razumeli, v obče je bilo njihovo orožje slabo. Iz nekaterih nepremišljenih besed nielekovega brata sem posnel, da bi se od deset njihovih pušk niti pet ne bilo sprožilo.
"Gotovo sta utrujena!" je dejal, ko smo popili kavo. — "Dovolita, da vama pokažem vajino sobo!"
Vstal je in odprl neka vrata. Navidezno vljudno je stopil na stran in naju spustil mimo, v hipu pa ko sva prestopila prag, je vrata za nama zaloputnil in jih zaklenil.
"Ah —! Kaj pa to pomeni?" se je kregal Anglež.
"V pasti sva!" sem se smejal.
"Pa naju je gostil s tobakom
Dojan .je podrl napadalca na tla in ga prijel za vrat. Oba sta 1 bila v nevarnosti. Dojana bi mi ; utegnili ustreliti in ta bi bil svoji žrtvi pregriznil vrat, preden bi poginil —.
Niti trenutka nisva smela zamuditi —.
"Pojdiva, sir!" sem dejal Angležu.
Uprl sem se z rameni v vrata. Le malo so se vdala.
"S puškinim kopitom!" je svetoval Lindsay.
Nekaj krepkih sunkov je zadostovalo, vrata so se razletela. Planila sva skozi odprtino.
V sobi, kjer naju je prej me-lekov brat. "gostil," so stali štirje moški in stražili. Dvignili so puške in nama zastavili pot. Pa ni bilo podobe ,da bi bili preveč pogumni.
"Stojta! Ostanita!" je dejal eden prijazno.
"Zaenkrat stori ti to mesto naju!"
Porinil sem ga na stran in odhitela sva po stopnicah.
Pred hišo so se gnetli ljudje krog najinih konj. In poleg je ležal — najin "gostoljubni" hišni gospodar na njem pa Dojan.
Ljudi je bilo gotovo nekaj sto krog naju, pa ti ljudje niso šteli niti za tucat pravih Kurdov. Tudi njihovih pušk se nama ni bilo treba bati. Prilika za beg je bila ugodna.
Tudi Lindsay je razumel polo-
Dr. Philip Lester iz Londona "Saj ni treba staviti, če noče-
m s kavo —!
"Da bi naju zanoril, seve!"
"Zahrbten človek, tale!"
"Mu je videti!"
"In vi ste se dali prevari-ti — !"
"Prav nič!"
"Oho! Saj sami sedite v pasti!"
"Slutil sem, da bo tako prišlo."
"Pa ste vkljub ternu šli v past —?"
"Utrujen sem, počil bi si rad. Vse kosti me še bolijo od padca."
"In v tejle luknji si mislite
je šel na izprehod v Essex. Gre-doč je hotel obiskati kmetico, katere sestra je bila v njegovi bolnici dlje časa. Ko se je bližal tej farmerski hiši, je začelo deževati. Potrka in cdpret mu pride postarna kmetica, ki vzklikne ob pogledu na došleca: "No, če ni to doktor Lester! Kar naprej, gospod doktor in se počutite kot bi bili doma. Ampak v tem vremenu ne boste mogli iti nazaj v London; prenočili boste kar tukaj."
Primaknila je stol k ognjišču in velela zdravniku, naj se vse-de, da si posuši čevlje. Ko se je že malo ogrel .reče kmetica:
"Kaka sreča za vas, gospod doktor! Spoznali se boste z mojim nečakom, ki je prišel za nekaj časa na obisk. On .je stras-
te," je rekel Albert. Toda dobili boste sigurno."
Ko je dr. Lester dospel nazaj v London, je res stavil nekaj denarja na konjske dirke pri nekem posredovalcu. Albert mu je telefoniral, na katere konje naj stavi. In v svoje veliko začudenje, zdravnik je redno dobival in je bil kmalu celih $20,000.00 na dobičku.
Spočetka je stavil male vsote, toda je kmalu vsote zvišal ter je imel odprt račun kar pri petih posredovalcih. Ti posredovalci so pa kmalu spoznali, da se jim ne izplača imeti trgovske zveze z dr. Lester jem in-so mu odpovedali zvezo.
"Vi dosledno in preveč dobivate," so mu rekli. "Taka kupčija nam ne nese. Mi hočemo
ten igralec in mnogo stavi na take ljudi, ki samo plačajo, pa
odpočiti
Kot ujetnik
"Tale sobica pač nima podobe, da bi bila ječa! Le poglejte si vrata! Tudi jaz sem si jih natančno pogledal, kcj ko sem za-sumil, kaj namerava kozavi najin prijatelj. Taka vrata mene Pač ne držijo dalje, nego sam hočem ostati! Sunek z nogo ali 8 puškinim kopitom jih zdrobi *ia treske!"
"To bova nemudoma storila!" •ie dejal podjetno.
"Počakajva pa si počijva! Saj tti nobene nevarnosti!"
"Bi radi čakali, da jih pride še več? Ven iz luknje, na ko-nje pa proč odtod! Je bila vobče neumnost, da sva z njimi šla!" "In ljudje doli —?" "Tista peščica ljudi naju ne bo zadržala niti za hip!"
"Bi rajši ostal —. Najin položaj obeta biti zanimiv in najlepšo priliko imava, da se seznaniva z razmerami Nestorijan-cev."
"Lepe zanimivosti, tole! In "a razmera Nestorijancev nisem cisto nič radoveden! Svoboda ^i je ljubša!"
Še sem se ,obotavljal. Tedaj ^a je Dojan spodaj jezno zaren-Cal in zalajal. Nekdo ga je napadi. branil se je. v Soba je imela razen vrat le Se eno samo odprtino visoko go-f/ pod stropom, služila je za 'okno." pa to okno je bilo tako/ ^ajhno, da še glava ni šla sko-2l> in povrh je gledale na vrt. Ni da!0 videti, ka j se godi pred nišo.
. Koj nato je Dojan spet zala-')al in nekdo je zakričal v smrt-
"Pojdeva, sir?" je vprašal.
"Da."
V hipu sva bila na konjih.
"Stojta! Sicer bomo streljali!" sc kričali za nama.
Nekaj pušk se je pomerilo na naju. Nisva se zmenila.
"Dojan, sem!" i Hrt je skočil. Prijel sem puško za cev, jo zakolobaril nad glavo, Lindsay pa svojo, in planila sva skozi gnečo. Dva strela sta počila, nobeden ni zadel. Pa vsi Ncstorijanci so planili na konje in jo ubrali za nama.
Ves doživljaj je bil skorajda smešen. Prepričevalno pa je dokazoval, da suženjstvo posamezniku in celemu narodu spremeni značaj, mu vzame vso možatost in odločnost in ga naredi za hlapca in sužnja. Kaj bi sicer opravila dva človeka zoper toliko premoč, da so ti Nestorijanci imeli še kaj mozga v kosteh !
Niti brigala se nisva več za nje, kar moč naglo sva jezdila nazaj po poti v hribovje, koder so naju prignali. Ko sva se na vrhu ozrla, so bili zasledovalci že daleč za nama.
"Pred temi sva varna!" je dejal Lindsay.
"Pa pred drugimi ne!"
"Pred kom?"
"Pred melekom in njegovimi ljudmi."
"Kdo ve, kje tičijo!"
"Utegnejo naju, srečati!"
"Se jim pač izogneva."
"To ni povsod mogoče."
"Pa se prebijeva skozi nje! Yes!"
"Sir, to se nama najbrž ne bo posrečilo! Slutim namreč, da so Nestorijanci, ki so naju ujeli, le najslabše oboroženi del meleko-vih čet, ljudje brez poguma, ne-porabni, ki jih je melek poslal nazaj, ker so mu bili na poti. Nad naju so si upali ,ker sva bila le samo dva in sva povrh še ležala napol pobita na tleh." "Ne dam se več ujeti! Yes!" "Se tudi meni ne ljubi! Pa človek nikdar ne ve, kaj ga čaka."
Naglo sva jezdila po planoti, kjer smo pred nekaj urami počivali. Na robu planote sem vzel daljnogled iz torbe in pregledal pobočja in doline pred seboj. Nič sumljivega nisem opazil. (Dalje prihodnjič)
konje. No, kdo pa dandanes ne dela tega? Morda vam bo dal kak koristen namig."
Doktor je stegnil roke nad ogenj in smehljaje rekel:
"Veselilo me bo sestati se z vašim nečak oni. Toda priznam vam, da še nisem nikdar stavil na konje in me tudi sedaj prav nič ne rniče."
Kmetica se je zasmejala: "čakajte, da se srečate ž njim. Ko boste nekaj časa govorili z Albertom, to je namreč moj nečak, boste imeli drugačno mnenje o stavah na konje."
Kmalu zatem pride Albert. Bil je visok bradat mož in se je nosil pokonci, kot bi dosti vedel. Ko sta z zdravnikom govorila kakih pet minut, je Albert zasukal .pogovor: "Kaj ne bi, gospod doktor, hoteli zaslužiti prav zlahka nekaj denarja?"
"Da, še nikdar nisem spustil iz rok prilike zaslužiti nekaj poštenih dolarjev," odvrne zdravnik. "Toda če imate v mislih konjske stave, ne boste pri meni dosegli nič."
"Samo za en teden poskusite in rečem vam, da se ne boste kesali," prigovarja Albert. Petem je razlagal, da je stava na konje prav za prav znanost, katero si človek pridobi le po dolgem št udiranju. Tako prepričevalno je Albert govoril, da je postal zdravnik voljan in je rekel, da bo pač parkrat stavil na konjske dirke, da ustreže novemu znancu.
Albert je bil zelo vesel, skoro srečen, ko je zdravnik obljubil,
nič ne dobijo.
To pa dr. Lester j a ni dosti brigalo, saj so bili še drugi posredovalci, kjer je lahko položil stave. V tem času je pa kar naenkrat nehal dobivati namigija-je od Alberta in doktor jeva sreča se je začela protiviti in redno je izgubaval. Kmalu je izgubil vseh $20,000, ki jih je bil dobil pri stavah.
Tedaj se zopet poda v Essex in tam zve, da je dotična kmetica umrla. Vprašal je za Alberta in kako je ostrmel, ko so mu ljudje povedali, da je bil Albert odpeljan nazaj v blaznico, odkoder je bil pobegnil. Albert je v svoji blazni maniji vedno mislil le na konjske dirke in stave ter si domišljal, kako bo enkrat zabogatel. In ravno takrat, ko je bil pobegnil iz blaznice, se je sestal z dr. Lesterjem, ki ni vedel, da je mož blazen. Sledil je njegovim namigljajem, na katere konje naj stavi in srečen slučaj je pač nanesel, da je dobival pri stavah ,kar je pa zopet izgubil. Od tistega časa dr. Lester ne stavi nikdar več na konje.
-o--
PODPIRAJTE SLOVENSKE
TRGOVCE!
da bo poskusil srečo s konjskimi stavami.
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOONA rOSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS
IZ PRIMORSKEGA
—Josip Tavčar ustreljen v Rimu. — Trst, 10. marca 1936. Prejeli smo od strani, ki ne dopušča nobenega dvoma, vest, da je bil 4. marca t. 1. v Rimu ustreljen 35 letni Josip Tavčar, uradnik pri bolniški blagajni v ladjedelnici v Tržiču. Pred dobrim mesecem je bil obenem s kakimi tridesetimi drugimi osebami aretiran pod sumnjo, da so izdali neki velesili tajnosti o gradnji novih vojnih ladij. Aretirance so prepeljali v Rim. Sedaj je prišla od tam vest, da so dne 4. marca ustrelili Josipa Tavčarja. O usodi ostalih areti-raneV nismo mogli ničesar iz--vedeti. Tudi nam ni znano, ali ga je sodil posebni fašistični tribunal ali vojaško sodišče, pod katero spada sedaj vse osobje tržaške ladjedelnice.
Josip Tavčar se je rodil pred 35 leti v Skednju pri Trstu. Bil je poročen z neko Tr-žačanko italijanske narodnosti, s katero je imel dva otroka, ki v najhujši bedi in zapu-ščenosti jokata za izgubljenim očetom. V Ljubljani pa žaluje za njim brat. Ne o aretaciji ne o procesu in tudi ne o ustrelitvi niso prinesli fašistični listi nobenega poročila.
—Številne aretacije v Gozdu. — Gorica, marca 1936. — V vasi Gozd, ki leži ob cesti Col-Otiica, so pred kratkim aretirali več domačinov. Neko noč so neznanci udrli v vaško šolo, ki ima prostore v neki kmetski hiši. Raztrgali so kraljevo in Mussolinijevo sliko, ki sta viseli v šolskih prostorih ter odšli brez vsakega sledu. Oblasti pa so tega de-m j a takoj obdolžile domačine in so dale aretirati šest oseb, in sicer Božiča Štefana, sina Rudolga in Ivana, medtem ko je sin Štefan ušel, da-ije Mikuža Antona, Tratnik Marijo in njenega sina Franca, vsi doma iz gozda. Podrobnosti še niso znane.
—Razmere, v katerih žive naši ljudje. — Postojna, marca 1936. — Iz pisma, ki smo ga prejeli, posnemamo sledeče: Vsak pozdrav in vsako tudi najmanjšo vest, ki jo kdo sprejme, "pretuhtajo" in "pre-šnofajo" kot kranjsko klobaso. Naše ljudi strašijo z vsem mogočim, da bi jim ubili zadnjo nado. Pravijo in širijo vesti, da se godi v Jugoslaviji slabše kot v Afriki. Pred kratkim so bili odrejeni večji dopusti vojakov z motivacijo, da bodo sadili in obdelali polje. V resnici pa, kakor pripovedujejo oni, ki prihajajo na dopust, jim primanjkuje hrane. Vedno bolj krčijo vojakom pri jedi. Vsako kritiziranje razmer je strogo prepovedano in marsikdo je to že okusil na svoji koži. Kakor vse kaže, sankcije vedno bolj pritiskajo in razmere v Italiji se vedno bolj in bolj slabšajo. Vsi, ki so šli na dopust, moi-ajo biti vsak čas pripravljeni na vpoklic. "Afrikanci" le malo pišejo in še to je zelo strogo cenzurirano in črtano. Ce je pismo količkaj po prano, ne najde svojega pravega naslovljenca. Ce nočeš v luknjo, moraš postati očiten izdajalec. Ljudje nimajo zaupanja med seboj in se boje drug drugega. Naši se niso upali, dokler so bili še dovoljeni časopisi v Jugoslaviji, držati jih v prodaji, ker so se bali maščevanja. Zato ni čudno, da jih je v Sežani prodajal na primer caposquadra milice.
V knjigi bo kratka zgodovina Zedinjenih držav in poleg tega tudi z godovi n a demokratske stranke. Ves dobiček od prodaje te knjižice gre v fond za poravnavo stroškov konvencije. Knjiga bo obsegala 300 strani in bo ■ imela tudi oglase. Ena stran oglasa bo veljala $2,000. Ker bo najmanj 150 strani oglasov, bo knjiga prinesla najmanj $300,000 dohodkov. Obseg knjige bo 10x13. V knjigi bodo avto-grafi predsednika Iioosevelta in njegovega kabineta kot tudi drugih prominentnih demokratov. Knjiga sama se bo prodajala po $2.00. Tiskali jih bodo 20,000. Suvenirsko knjigo krasi mnogo lepih slik. Kot naznanja generalni poštni mojster, ki je načelnik demokratske stranke, se je mnogo stotin republikanskih kompanij priglasilo, da bi radi imeli oglase v tej knjigi toda Farlej je odredil, da se sprejemajo oglasi le od demokratov. Star šele 18 let, je fant že bigamist New. York, 9. aprila. Sodnik na tukajšnji mestni sodniji se je nemalo začudil včeraj, ko so pripeljali v dvorano komaj 18 let starega fanta, ki je bil obtožen bigamije. Januarja se je poročil z nekim dekletom in ne da bi dobil razporoko, je pred tremi tedni vzel drugo ženo. Ko je povedal sodniku, da bi se rad izne-bil obeh žensk, ga je sodnik postavil pod $2,000.00 varščine.
MALI OGLASI
želim kupiti
gostilno ali restavrant, najraje kjer imajo popolno gostilniško licenco, ali pa tudi licenco za 6% pivo in vino. Kdor ima kaj primernega na dobrem prostoru, je prošen, da odda naslov v uradu tega lista.	(87)
Naprodaj je
dobro obstoječa in opremljena garaža. Proda se poceni radi smrti lastnika. Poizve se na 1111 E. 61st St. po 4:30 uri popoldne.	(88);
Se vam izplača!
Kupite to hišo. Imate svoje lastno stanovanje 6 sob, poleg tega pa še mesečni dohodek $60. Lot je 60x140. Jako poceni. — Vprašajte na 914 E. 150th St., bizu St. Clair Ave.	(88)
NIKAR BITI SUŽNJI
NEPREBAVNOSTI Trinerjevo Grenko Vino vas reši tega
"Zahvaliti se Vam moram za Trinerjevo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem použil, je ustvarilo plin v mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čajne žličke, ki sem ga použil, je moja želodčna sitnost prešla. Bilo je kot oprostitev kaznjencu. Moja črevR sedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Vaš zvesti, Wallave A. Combs."
Ako trpite vsled neprebavnosti, slabega apetita, zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedova-njem. V vseh lekarnah.
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Joseph Triner Company, Chicago.
JMiiiiiiiiiiiiiiiifiiimmimiiiiimiimm'^
John Pianecki
S SLOVENSKA PEKARIJA
= 6030 St. Clair Ave., vogal 61 St.	=
s	vsakovrstno pecivo.	s
5	Se toplo priporoča	S
V III lili IIII11III lili Mil lili I Mili lili li IIIII lin'
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 0303 GLASS AVE. IIEhderson 2978
Anton Žnidaršič
MLEKARNA 6302 Edna Ave.—HEnderson 7963 Se priporoča
Farma naprodaj
Starejša vdova brez moči želi prodati svojo 40 alcrov obsežno farmo v državi Wisconsin. Farma je ob glavni cesti, blizu šole, nedaleč od mesta. Dobra zemlja, sadovnjak, poslopja v dobrem stanju. Vprašajte pri Jennie Dušek, 1273 E. 60th St., Cleveland, O.
LEPO DARILO Prav primerno in prijetno darilo za velikonoč so prijazni pevci kanarčki. Imamo jih vsakovrstne, vse garantirane pevce, po jako zmernih ce nah. V zalogi imam tudi vse ,kar je treba za nego kanarčkov, hrano, gajbi-ce in drugo. Se vljudno priporoča
MRS. LUNKA 15413 Lucknow Ave.
(87)
Kcjcni prešiti, naravnost 1 z dežele, vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, ioins, izvrsten špeh. Ko-ijemo vsak pondeljek in četrtek, do-peljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno goveje in telečje meso po »»cnah na debelo.
II. F. HElNZ
VINE ST. WILLOUGHBY, O. _Tel. Wlckliffe 110-J-2_
Zavarovalnina	j
VSEH VRST	I
Se priporočamo	*
[ HAFFNER'S	f
b Insurance Agency	|
E 6106 St. Clair Ave.	J
E	T, Z
r	ki*
^ i^t ifc Jfi if-. kf-t iJJjif- JJj JJi i^i if«	^	. J,
Znanstveniki trdijo, da je veliko 'boljše, Če se zemljo preorje v vijugastih črtali. Na tale način voda ne odnese tako hitro zemlje, kot pa v jarkih, ki so izorani v ravni črti. Zgorej na sliki je pokrajina, kjer je bilo nekdaj rodovitno koruzno polje, pa je voda odnesla vso zemljo in je ostala gola skala. Spodnja slika pa kaže, kako naj bi farmer ji orali zemljo.
DNEVNE VESTI
Suvenirski program za demokratsko konvencijo
Washington, 9. aprila. Demokratska stranka namerava izdati ob priliki predsedniške demokratske konvencije v Phladel-phiji izreden suvenirski program v obliki krasno tiskane knjige.
V BLIŽINI, KJER ŽIVITE, DELATE ALI TRGUJETE
je ena Cleveland Trust banka
2 v MESTU
33 NA VZHODNI STRAN I 16 NA ZAP A DNI STRANI
DRUGE V PAINESVILLE, WILLOUGHBY, BEDFORD IN LORAIN
Cleveland Crust
Člani Federal Reserve System
Od mrtvih je vstala
Dogodbica
Na pokopališče nekega malega mesta je sijalo večerno soln-ce. Pogrebci so se poslavljali od novega groba, kamor so položili pokojno gospo šetrajevo iz ugledne meščanske rodbine. Tu pa tam se je še kdo ustavil ob grobu kakega svojca; večje skupine pa so odhajale po belih cestah, ki so držale le v mesto in v okolico.
Ob cesti na robu predmestja je stala nizka krčma. Tu so se zbirali pogrebci iz nižjih slojev. Posedli so okrog miz in naročili — nekateri malico, drugi skromno večerjo.
Pogovori so se sukali okrog pokojnice, katero so nekateri hvalili, drugi pa so milovali potrto družino. Smilili so se jim nedorasli otroci.
Med pogrebci so bili tudi njeni sorodniki. Tem ni ugajalo, ker so pokopali gospo Šetrajevo z vsem nakitjem, kakor ga je imela na mrtvaškem odru.
"Tako je želela v oporoki," je vedela neka gospa, kateri so bile razmere dobro znane.
"Škoda dragocenega prstana!" je vzdihnil prileten možak.
"In uhanov!" je dodala njegova boljša polovica.
"Pa zlate zapestnice! Vsaj verižico z obeskom naj bi ji bil odpeli z vratu, preden so jo zaprli v krsto."
"Greh je zakopati toliko bogastva," je bilo splošno mnenje. "Stvari, ki ne strohnijo, ne spadajo v zemljo. Mar naj bi bih komu podarili ali pa shranili za otroke."
V kotu za vrati je sedel tujec v ponošeni obleki. Na videz je dremal, v resnici pa je skrbno poslušal. Ni se vmešaval v pogovore o pokopanem na-kitju, čeprav bi bil marsikaj rad izvedel. Popil je-skodelico čaja in neopaženo izginil.
Odšel je proti pokopališču. Vrata so bila še odprta. Srečal je grobarja, ki je pravkar dovršil svoje delo. Pokazal mu je novo gomilo in vprašal, ali je tu pokopana gospa šetrajeva.
Mož z lopato na rami mu je nemo prikimal.
Neznanec si je zapomnil prostor in sledil oddaleč grobarju. Videti je hotel, kam bo spravil lopato. Shramba je bila v kotu zraven mrtvašnice.
Skril se je med ciprese in čakal, kdaj se bo stemnilo. Tedaj se je priplazil do novega groba in začel kopati. Kdaj pa kdaj se je ustavil in pogledal okrog sebe. Nikjer ni bilo opaziti sumljive sence.
Nato je sedel na pokrov in prižgal svetilko.
Truplo je bilo pokrito z belo tkanino. Ko jo je odstranil, je zagledal na vratu verižico, ki je takoj izginila v njegovem žepu. Potem je odpel mrliču zapest-
nico in uhane.
Prstana se ni upal takoj lotiti. Ko se je čez nekaj časa dotaknil mrliča, je začutil, da je roka mehka. To ga je nekoliko pogrelo, vendar pa ni odnehal. Prstan je bilo treba zasukati. Ker mu ni uspelo, je poizkušal to storiti s silo. Kakor s kleščami je zgrabil za prst, a brez uspeha.
Tedaj se je zdrznil, roka mu je odrevenela. Žena, ki je ležala pred njim v krsti, se je premaknila. Tiho je zastokala ter se pričela dvigati. "Kje pa sem?" je vprašala s slabotnim glasom.
Tujec ni odgovoril. Komaj je imel še toliko moči, (Ja je planil iz jame in bežal proti obzidju. Tu pa se je zgrudil in obležal.
Gospa se je naglo zavedla. Na pokrovu krste je brlela svetilka; spoznala je, da leži v odprtem grobu. Hitro se je vzravnala in zlezla pogumno iz jame. S seboj je vzela tudi lučko, ki ji je lajšala pot do izhoda.
Vrata so bila zaprta. Morala je poklicati grobarja. Mož je menil, da se je nekdo zapoz-nil na pokopališču. Ko je zagledal pred seboj gospo Šetrajevo, je osupnil. Ključ od velikih železnih vrat mu je pade! iz roke.
"Ne bojte se me! Duh nima telesa," je izpregovorila ter ga prijela za roko.
"Snoči smo vas pokopali . . ." Grobar se je plašno odmaknil.
"Nekdo me je odkopal in od prl krsto . . . Tedaj sem se zbudila . . . Rešil me je grozne smrti."
"Ali niste umrli?" jo je gledal nejeverno.
"Prepričajte se, ako ne verjamete. Grob vam bo povedal, da govorim resnico."
Spremila ga je k odprtemu grobu. "Pogledi!" mu je pokazala odkrito rakev.
Grobar je bil ves zmeden. Ni si mogel razložiti, kako se je to zgodilo. Sklenil je, da bo zadevo javil oblastvu, ki naj jo preišče in razjasni.
Pri šetrajevih so imeli navado, da so hodili pozno počivat. Tudi tisto noč po pogrebu so ostali pokoncu dolgo časa ter se pogovarjali o umrli mamici, ki jih je tak nenadno zapustila.
"Atek, kaj delajo zdajle naša mamica?" je poizvedovala najmlajša hčerka.
"Špančkajo," je odgovoril cče.
"Ali se bodo skoro zbudili?" je bila radovedna. Očetu se je v odgovor utrnila solza.
"Kdor umrje, se nikdar več ne vrne,",je vedela starejša hčerka, ki je že hodila v šolo.
"Morda pa le pridejo," je upal mlajši sinček v svoji otroški nedolžnosti.
"Jutri jim pojdemo naproti," so sklenili otroci in prosili očeta, da jih povede na pokopališče. ,
Tedaj je nekdo potrkal na vrata. "Kdo je?" je vprašal šetraj v krogu svoje družine.
"Jaz," se je glasil odgovor.
Mož se je zgrozil. Spoznal je glas svoje žene. S tresočo se roko je odklenil vrata.
Gospa je vstopila takšna, kakršno so jo položili na mrtvaški oder. "Helena!" je vzkliknil preplašeni mož, meneč, da vidi prikazen.
"Mamica! Atek!" Otroci so se plašno stiskali k očetu.
"Ne bojte se me, saj nisem mrtva," se je smehljala in pobožala najmlajšo hčerko, ki se ji je ljubeče oklenila. Nato so se opogumili tudi drugi ter jo pričeli objemati. Mož se je •razjokal od veselja.
šetrajka je sedla in pripovedovala vse, kako se je zbudila v odprtem grobu. Kdo jo je odkopal, pa ni mogla pojasniti. Svitati se ji je pričelo šele tedaj, ko se je slačila. Pogrešila je verižico, zapestnici in uhane. Ropar ji, je otel življenje. Rešilo jo je pokopano nakitje.
Mestece še ni doživelo take novice. Vse je govorilo o gospe šetrajevi, kako je vstala od mrtvih. Oblastva so uvedla preiskavo in našla neznanca, ki je ležal mrtev na pokopališču Pri njem so dobili ukradeno zlatnino. Umrl je od strahu, kar so ugotovili izvedenci pri raztelešen ju njegovega trupla. -o-
Zaklad na gradu Vodrižu
Na hribu nad Marovškovo kmetijo v ' Šmiklavžu pri Slo-venjgiadcu stojijo sredi temnega gozda velikanske razvaline nekdanjega močno utrjenega gradu, ki se zdaj imenuje Vo-driž. Leta 1759, je na sv. Ja koba dan uničil požar ves grad in komaj se je zadnji baron Leopold Gabelhofen rešil s svojo družino.
Grad je, kakor trdi pripovedka, zgorel zaradi tega, ker je neka stara žena preklela baro na, ki je storil silo njeni 121etni hčerki. O tem gradu je zna na tale pripovedka.
Pol ure od razvalin proti za hodu je dobra Fidejeva kmetija. Pred< davnimi leti je šla stara Fidejeva gospodinja ne kega poletnega -večera pozno 1 mraku mimo razvalin. Neka skrivna sila jo je napotila, da je šla gledat med grajsko zi-dovje. Bila je pogumna ženska, ki je ni bilo strah ne noči ne samotnih razvalin, četudi je že prej tolikokrat slišala, da so straši v starem zidov ju.
Bil je tih poletni več^r. čeprav ni bila boječa, se je je vendar lotevala neka tesnoba. Skoro se je že kesala, da je prišla semkaj.
Na dvorišču je bil tedaj še 124 metrov globok vodnjak, poln vode. Vodnjak je bil zgo-
raj samo dva metra širok, a niže spodaj osem. V tem vodnjaku je imel stari grof, ki je bil pred več sto leti lastnik tega grada, skrite svoje zaklade v močnih železnih sodčkih. Večino tega bogastva si je grof nabral v raznih turških vojnah. Zakladi so sestajali iz zlatnikov, srebrnikov, biserov in drugih dragocenosti. Do zaklada ni mogel nihče drugi kakor sam grof. Zidarje, ki so mu napravili to skrivališče je dal vse skrivaj pomoriti.
Na nekem lovu na Hrvatskem je stari grof po nesreči padel s konja in si zlomil vrat, tako da je na mestu izdihnil svojo grešno dušo. Ko so gro-fovi kmetje izvedeli za njegovo smrt, so bili vsi veseli, saj so' grozno trpeli pod njegovim krutim in neusmiljenim bičem. Otrok grof ni imel, pač pa mlado pobožno ženo, ki jo je zaradi njene pobožnosti. zelo zaničeval.
Grofica je vedela, da je bil njen mož nekje skril zaklade, a kje, ni mogla dognati. Neštetokrat je dala grofica vse prekopati, a bilo je vse zaman.
Ko je grofica umrla, je prežel grad čisto v tuje roke. Zaklada niso več iskali, ali ustno izročilo o velikem zakladu je prehajalo od rodu do rodu.
Ko je prišla stara Fidejka na grajsko dvorišče do vodnjaka, je postalo zdajci svetlo okrog nje. Tri korake pred seboj je zagledala ob robu vodnjaka starega bradatega moža, oblečenega v zeleno lovsko obleko. Na levi in desni strani poleg moža pa je videla dva železna sodčka, polna lesketajočih se cekinov. Na sodčku na levi strani je na vrhu cekinov stala goreča sveča v zlatem svečniku, na desni strani pa je bil na vrhu sodčka med cekini zasajen pol metra dolg nož s ostrim rezilom, okoli katerega je bila v kolobar, zvita velika črna kača.
Strah in groza sta jo obšla. Naglo se je prekrižala in hotela pobegniti. Tedaj pa je zakli-cal bradati mož z močnim glasom :
"Ne boj se, dobra žena! N; česar žalega ti ne bom storil. Srečni boste ti in tvoji potomci, ako storiš, kar ti bom rekel."
Po teh "besedah je dvignil ■mož roke, ki jih je imel zvezane z debelo vrvjo, in pokazal na desni sodček.
"Dobra žena, stopi sem k temu sodčku, izderi nož, odrezi kači glavo in jo vrzi v vodnjak! Nato pa prerezi meni vrv na rokah, ki sem z njd zvezan že tri sto let. Ne boj se kače; ničesar žalega ti ne bo storila. Poln sodček denarja bo tvoj, ako me rešiš."
Strmeča Fidejka se je pri teh ' besedah spomnila, da sa ji domači še kot otroku pripovedovali, da leži nekje v razvalinah zakopan zaklad. V glavo ji je j šinila misel, kako bo srečna in bogata, ako dobi toliko denarja. Pohlep po bogastvu ji je dal pogum, da se je približala desnemu sodčku, na katerem je ležala kača. Stegnila je roko ,da bi zgrabila nož, tedaj pa je kača dvignila glavo, z zelenimi očmi pogledala drzno' ženo in siknil proti njeni roki. V strahu je Fidejka odskočila, se obrnila in ko veter zbežala Čez dvorišče.
Ko je bila že daleč od gradu, je zaslišala za seboj žalosten glas:
"Nesrečna žena, zakaj si pobegnila,! Zdaj bom moral spet sto in sto let trpeti, preden pr de ura moje rešitve."
Čeprav je Fidejka trepetala od groze, je vendar pogledala nazaj. Videla je, kako je bradati mož sunil oba sodčka v vodnjak, za njima pa se je še sam na glavo pogreznil v glo-bočino. črna tema je nato objela razvaline. Pod zemljo je še nekajkrat votlo zaropotalo in vse je spet utihnilo.
Fidejka je bežala proti domu, kolikor so jo nesle noge. Vso pot je molira na glas. Str-mečirn domačim je povedala, kaj je doživela, a domači ji skoro niso hoteli verjeti.
Nekaj denarja željnih moža-
kov je potem hodilo več večerov oprezovat med stare razvaline, a zeleno oblečeni bradač se ni več prikazal.
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
01 M 0 M
Julie H ay don, filmska igralka, v lepo spomladanski noši.

bo popolen uspeli, ako jo
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih
mmmmmmammatmk
M
Kremžar Furniture
6806 ST. CLAIR AVE.
TRGOVINA S POHIŠTVOM
VOŠČIMO VSEM ODJEMALCEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SE TOPLO PRIPOROČAMO
ENdicott 2252
0 M 0
0] M 0 M 0 M
0; &
0i &
0!
0! M 0] M 0! M 0
0 M 0 M 0] M 0
0 M 0 M 0 M 0 JA
0 &
S
M 0j M 0

0 M 0 M 0 M
0 ^
0
Oj &
0 M
a
0
0! M 0 41
0 &
0 ^
0 fl! 5 0 M
PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE
ZA S. D. Z.
Najfinejše doma preša-no belo in rdeče
V I X O
Prodajamo ga na galo-ne in sode po najnižjih cenah. Napravite vaši družini vesele praznike in postavite jim na mizo izborno kapljico.
Se priporočam.
Veselo alelujo vsem prijateljem in znancem.
John Možina
1081 Addison Rd.
Ja%)no priznanje
Mnoge kupčije, ki smo jih pošteno sklenili z našimi rojaki, me silijo, da se javno zahvalim vsem onim, ki so se mojega posredovanja direktno ali in-direktno poslužili.
Moje geslo je bilo in ostane, kakor je tudi našim zastopnikom naročeno: točna postrežba, poštena kupčija in najnižje cene.
Velik krog odjemalcev nam je v zaupanju hvaležen, ker je z nami napravil čisto in pošteno kupčijo. Najbolj sem vesel dejstva, da sem mogel rojakom dobro postreči in si ohraniti zaupanje za bodoče kupčije.
Znano je dejstvo, da smo v lanski sezoni prodali potom mojega posredovanja skozi založnika MANDEL HARDWARE STORE
v Clevelandu in okolici največ enovrstnih električnih ledenic.	*
Mi imamo v zastopstvu še vedno sledeče predmete:
F RIGID AIRE in ELECTROLUX električne ledenice
MAYTAG in T H OR ................ pralne stroje
GRAND in T1NERMAN .......... kuhinjske peci
ROYAL in EAGLE SPECIAL . . . električne čistilce PHILCO in ZENITII ............... radio aparate
Kadar rabite katerekoli predmete za svojo hišo, pokličite nas in mi vas obiščemo ali brezplačno odpeljemo in pripeljemo na dom, da si lahko ogledate našo zalogo brez obveznosti, da bi morali z nami skleniti kupčijo. Dovolj je telefonski klic in mi vas pridemo iskat na dom. Damo vam vsa pojasnila v ma-ternem jeziku, ki ga razumete vi in mi. Pazite na naše tedenske oglase v slovenskih dnevnikih.
Obljubljamo vam, da bomo strogo tucli nadalje . pazili na to, cla boste najboljše postrežem v blagu in cenah. Zaupajte nam kupčijo; vi boste nam, mi pa vam hvaležni.
Vesele velikonočne praznike vsem mnogim našim odjemalcem in prijateljem želi
JERRY BOHINC
Sales Man ager M A H.DEL HARDWARE STORE
15704 Waterloo Rd. 6614 Bliss Ave. KEnmore 1282	ENdicott 4613
r
b W
58
gr
B
r
B W b if b
r
6 r
b
r
b If
b W b
r b w (6 r b w
b
r b r b
r &
r
b
w
b
r [0
r
8
b
r
(6 r
b If b
r
b
gr b
IT b
r
b
r
(6 w
b
If
b
gr
b
Midland Dairy

xS^!	—
0
0
SLOVENSKA MLEKARNA
682 E. 162d St.
F. PETROVČIČ, lastnik
Naša mlekarna ie poznana kot ena najbolj sanitarnih v Clevelandu. Naši odjemalci so vsi zadovolni z našo postrežbo. Priporočamo se še vsem onim, kateri še niso naši odjemalci, da postanejo in se prepričajo o naši izvrstni postrežbi.
Vesele velikonočne praznike želim vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
Član Progresivne trgovske zveze.
b
m
b
m
b
r,
b
r
b
r
B
r
b gr
b
r
b
r
b
r
S.
m
b
r
b b
iac
a š?
b

BOSS
WASHERS
49*
* TtlaufrictuAtM ofi quality U/adifu Since /889
sal te dogodke. Tudi Zalika, ki »mtmm»ftgwnmm«mpn«»mwim
je zdaj že poročena, mi je to do- I Jce (Jream — sMtfoled	8
volila. 8	8
tj	Mi sami izdelujemo slac.o-	H
8	led. Toplo se priporočamo	§ H	za naročila v poljubni m no-	g
9	žini za piknike, svatbo in	5 H	parties. Pripeljemo nti dom	g g	Za večja naročila posebno	g 8	znižane conc.	S
H
|	Mandel Drug Store	|
p	SLOVENSKA LEKARNA	I
HEnderson 1126 \\	15702 Waterloo Rd.
«	KEnmore 0031	S
Velikonočna srečka
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE.
Povest starega Gašperja
— is the best bccausc its superior exclusive features put it in a class beyond competition.
Save time, effort and money on wash day by letting a BOSS THERMO Washer cleanse your clothes in half the time, easily and with less soap and electricity.
A BOSS Washer is Lifetime Lubricated at the factory—just another BOSS point of superiority.
The best BOSS costs no more—why be satisfied with an ordinary washer? See BOSS first—and you will realize why no other washer approaches its quality.
^ Vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem zeli^
Anton Dolgan
$ 15617 Waterloo Rd.	KEnmore 1 299 g*
Stari Gašpar je sedel na veliko soboto pred svojo hišico in čital časopis, ko ga je nenadno pozdravila brhka gospodična.
"Oprostite mi, da vas nadlegujem. Prosim vas ali bi hoteli prečitati tole pismo?'
Komaj je stari Gašpar prebral pisanje, se je hitro dvignil in ves razburjen vprašal mladenko :
"Gospodična, ali ste vi poznali gospo Matildo? Kako ste prišli do tega pisma?"
Zalika, ki se ji je zasmilil trpeči oče, je tedaj s solzami v očeh, ponudila roko očetu:
"Oče, srečne praznike vam želim prvič v svojem življenju."

izvrstne šunke in kiobase
m se obrnite tudi letos k dobro poznani slovenski trgovini W
Stari Gašper je bil po tistem dogodku, k a k o r izpremenjen. Sleherno nedeljo in sleherni praznik je obiskovala Zalika svojega očeta. Poprej čmerni in čudaški Gašper je postal zgovoren in vesel. Smeje se mi je dostikrat rekel: "Tone ko umr-jem, pa lahko napišeš to zgod-
9; Dobili boste najboljše blago, pa tudi cene so zmerne. Vam želimo vesele velikonočne praznike!
I 10723 St. Clair Ave. Tel. GLenv^lle 1062
Mussolini, zgorej, in Hitler, spodaj, sta clva glavna faktorja danes v Evropi. Mussolini je zadnje čase zagrabil vso privatno indu-stijo in Hitler se je pa proslavil z zasedbo Porenja.
Gašper zdaj že počiva na po kopališču, zato sem lahko opi

1105 Norwood Rd
ENdicott 4735
Gašper Kcrenčan, železniški uradnik, je nekaj let živel v naj-
Veselo alelujo želim vsem rojakom
Vesele velikonočne praznike
6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
15507 Saranac Road
Najfinejši legalni likerji, dobra vina, 6 in okusna jedila.
(A	SLOVENSKA MLEKARNA	p*
4	ROSE URBANClC, lastnica	8
Priporočam naše fine in vedno sveže mlekarske izdelke nt5	in želim vsem odjemalcem	O
vesele velikonočne praznike!	rL
g 1172 Norwood Road	ENdicott 3457 p1
Mrs. Roosevelt je sprejela, r Washingtonu priznano pisateljico. Helen Keller, ki je slepa in ki veliko stori za slepce v Ameriki.
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 10TH, 1936—PART I.
r;. ...... mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmm	. .m
ammmnm uttm:t»t::t:t::t:t::»i:ut»:t»m:::»Ktm:»nm:::::::«mmn::«mttmn
CLEVELAND, OHIO
Cena v gotovini
$3,600.00 2,800.00
■za eno družino; 8 sob
euclid, ohio
22871 Ivan Ave.—za eno družino; 5 sob.... 23870 St. Clair Ave.—za eno družino; 5 sob
1416 E. 222 St.—za eno družino; 7 sob......
22641 Ivan Ave.—za eno družino; 6 sob.... 18717 Locherie Ave.—za eno družino; 4 sob.
867 E. 209 St.—za eno družino; 6 sob......
951 Babbitt Rd.—za eno družino; 7 sob....
1050 E. 200 St.—za dve družini; 10 sob____
981-83 E. 218 St.—za dve družini 10 sob____
21471 North St.—za dve družini; 9 sob....
975 E. 237 St.—za dve družini; 10 sob......
783 E. 222 St.—2'trgovini in 1 stanovanje.. 630 E. 222 St.—2 trgovini in 1 stanovanje..
maple heights, ohio
19230 Raymond Ave.—za eno družino; 5 sob
The International Savings and Loan Co.
6235 St. Clair Ave.
2 «	Telephone: HEnderson 7336	fj
n	i
nmnmtm::»»?n:mttmtt«mn:m«mn«n<wmtmnmmKmmmtmmtttmmmt
§£ Usliiana želja j
Pravijo, da so bili nekoč časi ko marsikaj ni bilo tako, kakor je danes. Ako je sosed rekel I sosedu "osel," tedaj se je ozmer-janec izpremenil v osla. Kadar je kdo komu zagrozil, naj ga strela u,bije, tedaj je treščilo z jasnega neba in nesrečnika ubilo.
Stenar ni živel v tistih časih, a so mu o njih pripovedovali. Mož ni bil hudoben, imel pa je navado reči, kadar je bil jezen: "Svet naj se podere!" Zaman ga je opominjala žena', naj se odvadi teh besed.
Stenarjev dom je stal pod rebri jo,"odkoder se je večkrat odluščila kaka skala in zdrknila v dolino. Hiše se je vselej srečno izognila.
Nedaleč od hiše je stala mala lesena shramba. Stenar je bil tisti dan nekoliko hud, pa je go-del v shrambi: 'Svet naj se podere!"
Tedaj je v rebri nekaj zahre-ščalo. "Kaj pa je?" je vprašal ženo, ki je stala ob svinjaku.
"Beži! Svet se podira . . ." je kriknila in zbežala.
Bežati je hotel tudi Stenar, a v tistem trenutku je začutil za hrbtom močan sunek. Skala, ki je priletela z rebri, je zadela ob shrambo in jo podrla, moža pa je vrglo daleč po vrtu.
Ko se je zavedel, je poklical ženo: "Liza, povej mi, lepo te posim, kaj se je prav za prav zgodilo . . ."
"To, kar si hotel imeti," mu je odvrnila. 'Svet se je podiral. . . ."
"Ali meniš?" je bil ves prestrašen.
'Saj si videl, pa najbrž tudi občutil . . ."
Stenar se je trdno zarekel, da ne bo nikdar več instil take nepremišljene želje.
--o-
Pepelova šala
iskal je na dnu kovčega bele lovili, da ni nobeden hotelskih platnene hlače in prav tak suk- j brivcev sličen .onemu, ki jih je njič. Naglo se je oblekel in ko Itako pošteno namazal, si je poveznil na glavo še belo1 Celo hotelskemu detektivu se kopališko čepico, je bila njego- j ni posrečilo odkriti krivega briv-va zunanjost dokaj izpremenje- ca. Pepe Namazan je pa še ti-na. Vzel je iz kovčega še pri- sti dan zapustil hotel in se pre-
selil v drugega.
Ribic brez mreže
pravo z a britje in nato stopil na hodnik.
Začel je hoditi od sobe do sobe, trkal na levo in desno in vljudno izpraševal goste, ali se dajo obriti. Vseh petdeset v hotelu stanujočih tujcev je bilo takoj voljnih podvreči se njegovi britvi. Pepe Namazan se je ročno lotil dela.
spodu je pošteno namazal obraz'čel žvižgati, žvižgal je tako le-z milom, a ko bi bil moral pri-j po, da so ga hotele še ribe sli-četi z britvijo, je menil: "Vra-jšati. Kar na površje so pripla-ga! Britev sem pozabil v so-! vale in se zbirale okoli čolna.
Pripovedka Mladi ribič Matija ni imel mreže. Znal je čudovito žvižgali. Vlegel se je v svoj plitvi Vsakemu go-'čoln. pomolil roki v vodo in pri-
v so-j vale vrnem !'"
sedni sobi. Takoj se
Odšel je in ni ga bilo več nazaj. Ta svoj trik je ponovil pri vsakem, ki se je želel obriti. V najkrajšem času je bilo vseh petdeset tujcev tujcev pošteno "cžajfanih." Gospodje so sedeli vsak v svoji sobi in nestrpno čakali brivčevega povratka. A brivec se ni vrnil.
Ko je Pepe Namazan izvršil svoje delo, je naglo smuknil nazaj v svojo sobo se hitro preoblekel in nato v naglici še svoj obraz namazal z milom.
Tekle so minute. Zdajci je nastalo besno loputaiije z vrati. Po
in
jih metal k
On je pa žvižgal sebi v čoln.
Ko je spet šel lovit ribe, se je prikazala na površju vodna vila in mu dejala:
"Ribice pripovedujejo o tebi čuda. Po vodi se voziš in žvižgaš tako omamljivo, da te še ribe poslušajo. Ti jih pa loviš. Pokaži mi vendar, kako to delaš!"
"Priplavaj k meni, pa boš videla!" odvrne Matija.
Deklica se približa.
Matija jo objame čez pas. Z levico jo potegne k sebi v čoln. Z desnico pograbi veslo in divje
vsem hotelu se je vzdignilo sil- zakrene k bregu.
Moj stari, dobri prijatelj Pepe Namazan je bil hudomušen človek. Dečko je v teku svojega življenja mnogo rogovilil po zemski obli, bil je nekakšen večni popotnik. Na svojem kolo-vratenju križem sveta mu je usoda naklonila različne doživljaje, lepe in prijetne, a še več grdih in neprijaznih. Toda ne v sol ne u n.dosti ne v dežju žalosti ni izgubil svoje zlate do-vtipnosti. Kjer in kadarkoli mu je prilika nanesla, je rad nekoliko potegnil za nos človeški rod in se potem prisrčno radoval nad razočaranjem in srdom onih, ki si jih je malo izposodil. Ena njegovih mnogoštevilnih šaljivih zgodbic je naslednja:
Ko se je Pepe Namazan nekega leta s tisočaki, ki mu jih je naklonila smrt bogatega strica v Ameriki, zopet napolnil izpraznjeno listnico, mu potepuška njegova narava ni dala obstati doma. Moral je vzeti pot pod noge. Kot previden človek je vzel s seboj vse reči, o katerih je upal, da mu bodo dobro služile. Vse to je nosil v velikem kovče-gu, v katerem je bila tudi vsa njegova garderoba.
Na svojem potepuškem popotovanju je Pepe Namazan pri-kolovratil tudi na Dunaj, ki je bil takrat še cesarsko mesto. Nastanil se je v lepem hotelu.
Razen njegove osebe se je tisti dan naselilo v onem hotelu še petdeset drugih gostov, bankirjev, veleindustrijalcev, diplomatov in enakih. Med temi magna-ti se je Pepe Namazan, kranjski Janež, videl kakor bela vrana med črnimi.
Nekega dne je Pepe Namazan srečal na hodniku denarnega mogotca, malega, debeluša-stega moža, katerega obraz je bil prav kosmat. Pri pogledu na njegove kocine se je Pepetu potrdila v glavi zelo ljubka misel, lcitero je sklenil izpreme-niti v dejanje .
Drugega dne je skočil iz postelje dokaj zgodaj zjutraj. Po-
I
no kričanje in ropotanje. Razburjeni glasovi so doneli z leve in desne. Zdaj je tudi Pepe Namazan začel rjuti in je planil iz sobe, kjer se mu je nudil j smešen prizor. Na hodniku je bilo zbranih vseh petdeset gostov in njihovi od mila onesnaženi obrazi so bili nad vse smešni. Gospodje so tekali sem in tja, mahali z rokami in kričali vse vprek:
"Brivec naj pride, brivec!"
Pepe Namazan se je nemudoma pomešal med druge nama-zance in prav tako ogorčeno klical brivca.
Privabljen po strašnem hrupu je prihitel na lice mesta lastnik hotela, za njim pa točajke in natakarji. Ko so hotelski uslužbenci zagledali namazane obraze gospodov, jih je posilil smeh. Prihiteli so 'tudi ti'i.je
"Pusti me vendar! Kaj hočeš od mene?" se brani vila.
"Moja žena boš! Mati mi je umrla, pa mi boš ti gospodinjila in otroke boš pestovala, če nama jih prinese štorklja."
Vila se je udala. V začetku je bila boječa in nezaupna. Kes-neje je bila srečna. Nikoli ji ni bilo žal, da je postala ribičeva žena.
Le vode se je vedno ogibala. Mlada žena je dobila že tretjega otroka, ljubko deklico. Ko je ustala iz postelje, ji Matija ni dal miru:
"Pojdi, greva v čoln! Enkrat se morava spet peljati po morju prav tjakaj, kjer si se mi prikazala!"
Slušala ga je, čeprav nerada. Splavala sta v čolnu na morje.
Komaj sta bila nekaj strelja-jev od brega, je švignil iz vode hotelski brivci in gostje so j i Iv ostuden povodnjak. Skočil je v začeli obkladati s psovkami in j ribičevo hišo, pograbil vse tri jim groziti s pestmi.	! otroke in jih odnesel s seboj.
"Eden izmed vas je bil tisti j Kosta se mož in žena vrnila, falot!" je grmel Peter Nama-1 je vila zajokala, zan. "Gorje mu, ako pride v j "Moram iti otroke iskat! Glo-moje roke!"	1 boko v morju so. Dobro vem,
Hotelir je moral pošteno, rabi-1 da jih je odnesel povodnjak, ki ti jezik, preden se mu je posre- me sovraži, ker nisem postala čilo pomiriti razjarjene gospo- njegova žena!" pravi vila Made. Zlasti Pepe Namazan se ti j i.	* dolgo 11 i hotel potolažiti, sled- Ni ji branil, želel ji je srečuj ič je vendar tudi on podlegel no pot in ostal sam. ljubeznivemu prigovarjanju in Vila se je vrnila k vodi in sko-utihnil. čila v valove.
Zdaj se je začela preiskava Preteklo je leto dni. Vile ni proti hotelskim brivcem, ki jo bilo še od nikoder, je vodil Pepe Namazan, a krivca Ribič je žalosten blodil po niso mogli odkriti. V svoje ne- morju, malo presenečen ie so gostje'ujro- Pa ga je nekaj poklicalo:
"Očka!"
Ozrl se je in zagledal svojega najstarejšega kodrolasca. Prijazno se mu je smehljal iz valov ill mu rekel :
"Takoj moram nazaj, da me povodnjak ne opazi. Mamica me je poslala k tebi. Ko bo nocoj odbila ura polnoči, nas pričakuj na bregu. Povedala ti bo, kaj moraš storiti."
Deček je zamahnil izginil v valovih.
Ribič se je zamišljen vrnil domov.
Ob polnoči je čakal na bregu.
Ne nebu je sijala luna. Voda je šepetala kakor živa, zlata griva valov se je nemirno premikala.
Tedaj se je voda razgrnila. Na suho je stopila vila s svojimi | tremi otroki.
"Povodnjak bo prišel za me-noj. Zdaj spi. Gorje mi, če se prehitro prebudi."
"Kako naj pomagam?" vpraša Matija.
"Povodnjak bo prirogovilil na suho. če ga treščiš nazaj v morje, ne bo imel več nobene pravice do mene."
Matija je odšel v kočo. Pograbil je vrečico stolčenega popra j in se vrnil na breg. ženo in de-co je spravil počivat.
Tedaj je prirentačil iž vode povodnjak:
"Kje je vila in njena deca?"
"Tukajle!" zakriči ribič in vrže polno pest popra povodnjaku v obraz.
Oslepljen se povodnjak opo-teče.
Tedaj ga udari Matija z ves-> lom po glavi in ga sune nazaj v vodo.
Povodnjak zarjove in zgine v valovih.
Odslej je ribič srečno živel s svojo družino. - Ker je bila njegova žena morska vila, je imel posebno srečo in je zelo obogatel.
-—-o-
Nekaj navodil za slikanje pifhov
Velika noč je pred durmi in ž njo skrb za pisanke. Zato vam navedemo nekaj prav preprostih načinov izdelovanja pisank.
Kuhana jajca je treba naj-pej umiti s špiritom, nato se naslikajo na jajca z gostimi vodnimi barvami različni obraski, kar jih pač kdo zna. če se barva jajc ne prime, je to znamenje, da je jajce mastno zato ga je treba še bolje umiti s špiritom.
Za drugi način pripravljanja pisank potrebujete nekaj posušenih pomladnih cvetlic (zvončkov, trobentic, vijolic in drugih). Cvetlice trdno priveži-te na jajca, da se bodo povsem prilegale. Lahko se tudi nalepijo. Nato položite .jajce v običajno barvo, ki se ji primeša pest soli. Ko se jajca posušijo, .se odstranijo cvetlice in se poznajo na jajcu bele cvetlice, ostalo jajce pa je pobarvano. ,
Tretji način je barvanje z voskom. V majhni skledi raztopite vosek, vanj pomakajte debelo pero, ošiljen klinček in z
njim rišite po jajcu razne narodne vzorce cvetlice, napise ali drugo. Ko je jajce porisano z voskom, ga položite v barvo, kateri ste primešali nekaj soli, da se rajši prime lupine. Ko je jajce lepo pobarvano, ga osušite i p zdrgnite s cunjo, da odstranite vosek. Kjer je bil vosek, so zdaj bele lise. ; Pri vseh teh pisankah mora-z roko in jmo vedeti, da barvamo že kuhana jajca. Da bodo pisanke prav svetle, jih namažite s skorjo od slanine.
Model 110
MAYTAG
iamo
SKRBNO PRANJE
ZA
MANJ DENARJA
MAYTAG0M
Prvi pogoj pralnega stroja je, da pere hiti o in natančno. Toda Maytag doda k temu še nežnost, ki napravi, da traja obleka dlje, udebnest, ki olajša operatorju težke delo in najfinejša konstrukcija vseskozi. Prt Lc j te Ma^tagcv iz enega ko^a vlit aluminast čeber, gyratator pralni obrat, valjčni izžemalec vode in mnogo drugih finih pritiklin.
Lahko ga dobite na lahka odplačila.
Kremzar Furniture
6806 SI. Clair Are.	EN 2252
ODPRTO ZVEČER DO DEVETIH
Georgia Carroll kaže košaro, r kateri je neka Indi-janka leta 1830 odnesla r Fort Parker, Tex. 6 letno Cynthio Parker. Indijanci so imeli dekle v jetništ-vv celih SO let, predno so jo • osvobodili teksaški ranger ji.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIC«
Imamo » polni »lojrl. Poilljamo tudi po poitl,
Mandel Drur Co. 15702 Waterloo Rd. Clavalaad, O.
-J,.j, 4, ,f, .J, 4, .j,.j,,}, .j,,], .j,	,j, .j, ,j, -j,
t	*
i	Čevlji za |
t	veliko noč *
i	za vso družino
Hodite pripravljeni za
velikonočno parado!
Dobili smo skrbno izbrane SVILENE OBLEKE za najnovejšo spomladno jnodo, mere od 14 do 62. Cena je
$3.95 in $4.95
Za maLo deklico, ki bo šla k prvemu sv. obhajilu, imamo mnogo crepe in taffeta BELIH OBLEK. Cena $2.25 in $2.95
PAJČOLANI za deklice so po
$1.00, $1.50 in $1.95
Tudi druge potrebščine so vse v taki ceni, da ne bo mamina in atova denarnica preveč trpela.
Vaš sinko pa lahko dobi lepo SRAJCO, OVRATNICO, NOGAVICE, SPODNJO OBLEKO in se bo jako postavil za praznike, če mu te stvari kupite pri nas.
ANZLOVAR'S
6202 St. Clair Ave.
I Miller United Shoe Store
*	6405 ST. CLAIR AVE.
.f, Sedaj v poslopju S. N. Doma
*
*
.H-l-J,-!^,.j.,},.],,J,.J„1,.[,.1,.j,.],.j,,j,,•„!,,;„]„;,
A11 gic G clan, desno, eden najboljSih igralcev pri či-kaškem klubu "Cubs." St. Louie Cardinals so bili pa ojačeni, ko so dobili v svoj klub Tarzana Parmelee, na sliki zgorej, ki je poprej igral z nciajorškim klubom "daniš."
rArIJ*AINJa IJN BARVANJE
Proračun zastonj. 21 let v Collinwoodu. Pišite mi kartico in pridem k vam.
GEO. H. HOON
889 E. 140th St.
05
6
ŽENE in DEKLETA
oglejte si našo slamnikov.
pslnc zalogo oblek
Neveste in tovaršice poživljamo vas, da si ogledate našs zalogo krasnih oblek in pajčclatiDv.
OBHAJILNIH OBLEK
IN
PAJČOLANOV
imamo veliko in lepo izbero. in si izberite.
Vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem prijateljem.
Pridit"
želimo in
dr&ttta š>tj0pp?
61ii st. clair avenue
£ If
B
r
r '6 w 6 w
w 56
r r
56
w
[0

866 E. 76 St.
1403 E. 90 St.—za eno družino; 7 sob.
14503 Darwin Ave.—za eno družino; 6 sob...... 3,000.00
1360 E. 171 St.—za eno družino; 5 sob........... 2,500.00
13513 Rugby Rd.—za eno družino; 7 sob........ 3,600.00
18611 Chapman Ave.—za eno družino; 5 sob.... 2,500.00
18324 Neff Rd.—za eno družino; 5 sob.......... 3,400.00
19209 Pawnee Ave.—za eno družino; 5 sob..... 2,500.00
976 E. 63 St.—za dve družini; 7 sob____, ........ 1,800.00
1025 E. 69 St.—za dve družini; 8 sob____'...... 2,200.00
378 Cleveland Rd.—za dve družini; 8 sob...... 3,000.00
16006 Saranac Rd.—za dve družini; 8 sob...... 2,300.00
13621-23 Diese Ave.—za dve družini; 8 sob...... 4,000.00
14508 Sylvia Ave.—za dve družini; 8 sob........ 4,000.00
901-03 Rudyard Rd.—za dve družini; 8 sob____ 3,000.00
876 E. 200 St.—za dve družini; 10 sob.......... 4,700.00
6213 St. Clair Ave.—1 trgovina in 1 stanovanje. . 5,800.00 871 E. 67 St.—1 trgovina; 1 stanovanje za 4
družine, krita z opeko.................... 5,600.00
7108 St. Clair Ave.—2 trgovini in 2 stanovanja. . 8,500.00 830 E. 140 St.—2 trgovini in 2 stanovanja...... 6,500.00
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina"
Brneča vrba
zi odprtine, drugi so dolžili črve, men. Nič ga ni bilo groza, ker je režala iz drevesne dupline, tretji pa so trdili, da se v vot- je mislil, d., je v vrbi nekdo za- Fantu so zastajale noge; kar lini skrivajo živali, morda pol- kuril. Drugi dan pa se je pre-' otrpnil je od groze.
■ hi ali netopirji.
| pričal, da ga je strašilo.
Poslednje mnenje je nazadnje Dragarjev Pepe je imel v Za-obveljalo. Zato so sklenili, da potju izbrano nevesto, Mejače-bodo pregnali živali iz dupline.Ivo Rozaljko. Za njo je lazil tu-
V dolinici pod Zapotjem je stala vrba, vsa razjedena od črvov. V nji je bilo za več ljudi prostora. Vrba je bila namreč tako debela, da je ni nihče ob-
segel. Slovela pa je tudi zara-i, , ,, , . , , , j. , , ... ». Icm po votlem deblu, da je karila zaradi tega v di tega, ker se je culo ponoči I	! .... _____
iz njene votline skrivnostno j
brnenje. Sličilo je ropotanju
i Mlinarjev Blaže je udaril
kolovrata. Po okolici so govorili, da se "vicajo" oni predi-ce, ki so predle ob nedeljah. Ljudje so hodili s strahom mimo vrbe.
Neke poletne noči se je zbrala skupina fantov, ki so jo mahnili proti vrbi. Hoteli so se prepričati, odkod, izvira brnenje. Nekateri so menili, da povzroča take glasove veter, ki piha sko-
zabobnelo.
Tedaj je utihnilo brnenje. Iz dupline je planil velik črn maček, ki se je vzpel po vrbi in ob-
s ko-! di Dacarjev Ivan. Fanta sta bi-
hudem sovra-ištvu in sta drug drugemu grozila.
Z neko tajno grozo je stopal Pepe neke noči proti vrbi. Šel
sedel med vejami. Zrasel mu je; je z vasovanja v Zapotju. čim greben in strahovito je pihal j bliže je bil drevesu, tem bolj so
okrog sebe. Fantje so se ustrašili in zbežali.
Šumenje v votlini je od tiste noči prenehalo. Ljudje pa so začeli pripovedovati o drugih ! rikaznih ki so se jele pojavljati. Dacarjev Ivan je videl, kako je ponoči iz vrbe švigal pla-
ce mu ježili lasje in mrzel pot ga je oblival. Fant je premišljal: "Nekdo je skrit za vrbo." Slišal je že, kako je človeka rtrah, kadar gre mimo kraja, kjer se nekdo skriva.
Ko je bil vštric vrbe, je zagledal mrtvaško glavo, ki se mu
9!
91 &
9
m
&
0! m 9 m
9;
M
9 M 9
9 S. 9
03
9
9 ^
9
9 M
9] &
9 9 9 9
Veselo alelujo!
želi vsem odjemalcem in prijateljem ter se jim zahvaljuje za naklonjenost v preteklosti in se priporoča za bodoče.
"BETTER DAIRY PRODUCTS"
RACE in SINOVI, lastniki
1083 East 68th Street
HEnderson 4926
16-
b r
b r
is
r [0
r
b
r [0 r
b
r e r
e
r 10 w
b w
10 r
■ b
w
b
r 10
r
B
r b W b r b r b r b


9]
9 9 9 9 9 9
9 9 9 9 9
| 15333 Waterloo Road
BLIŽAJO SE VELIKONOČNI PRAZNIKI ....
Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo prejeli novo zalogo vsakovrstnih
PLOSKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV
V zalogi imamo posebno široke čevlje za moške in ženske, vsake velikosti in mere, po nizkih cenah. Vsa ženska, moška in otroška obleka, spodnje perilo, kakor tucli veliko izbero spomladanskih klobukov za moške in ženske, se dobi pri nas. Poskusite in prepričajte se o dobri kvaliteti našega blaga, nizkih cenah in točni ter prvovrstni postrežbi. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem.
Anton Ogrin
V Slov. Del. Dom«
16 B b b
V'
■u
b
Bj
B
SI >0 b b b b b b
O prikazni sta se nekoč menila z Rozaljko. "Pepe," mu je rekla s strahom, "to pa nič dobrega ne pomeni." Tudi fanta je skrbelo.
"Nocoj pa nikar ne hodi mimo vrbe," mu je branila. ,"Pojdem," ji je odvrnil. "Saj nisem, tak plašljivec!"
Za vrbo ga je čakal Dacarjev Ivan z dolgim kolom. S Pepe-tom je hotel obračunati zaradi dekleta. "Udari!" ga je huj-skal izkušnjavec.
Začul je korake. Pepe je prihajal iz Zapotja. "Sedajle!" Ivan je nesrečno zamahnil. Mislil ga je oplašiti ,a ga je zadel na gavo.
"Pomagajte!" Pepe se je zgrudil na zemljo. Nekaj časa se je še zvijal nato p^ je utihnil.
Izza vrbe je prileze} Ivan ter. ,se sklonil k' mrtvemu tovarišu. "Kaj si storil?" se mu je oglasila vest "Ubijalec!"
Nesrečnik je bežal v gozd, kjer se je skrival kakor Kajn, lro je umoril brata. Potem se je sam javil sodišču.
Tam, kjer je nekdaj rasla brneča vrba, stoji danes preprosto znamenje kot spomin na nesrečni dogodek.
-o--
Očetovi škornji
Izredno mrzel zimski dan je bil. Od hišnih streh so visele ledene sveče .
Petletni Petelinov Janček je stal pri oknu v topli sobi in z žalostjo v očesu in z zavistjo v srcu opazoval svoje, mlade sovrstnike, ki so se z glasnim vikom in krikom drsali po zamrznjeni vaški mlaki.
Jančka je vleklo iz hiše tja h prijateljem na led. Prejšnjo zimo je Janček po cele dneve prebil na vaški mlaki., in raztrgal par novih čevljev. Tp zimo pa se" PetfefhW	ŠmeHfi
tudi ni mogol .drsali na vaški mlaki, kajti bi i je bos. Očka in mamica mu nista hotela kupiti novih čevljev, čgjirav je Jan-ček noč in dlan moledoval zanje.
"Dovolj podplatov si že raztrgal na ledu. Ne bo nič, dečko. V sobi si lahko bos!" tako mu je rekel strogi očku.
Od jutra do večera je stal Janček ob oknu in opazoval druge vaške otroke, ki so se preganjali po zamrzli mlaki.
Zlasti danes je Jančka s posebno silo vleklo ven. Začel je ugibati, kje bi dobil kako staro obutev. Z žalostjo je ugotovil, da ni v podstrešju niti enega starega škornja. Hipoma se je domislil očetovih prazničnih škornjev, ki so lepo svetli j stali pod klopjo pri peči. Po-1 lastila se ga je izkušnjava, da bi jih obul. V njih bi se gotovo dalo imenitno drsati. Očeta ni doma in niti opazil ne bo, da si .h izposodil njegove škornje. Pred očetovo vrnitvijo bo že zo-

pot nazaj.
Sklenjeno, storjeno. Janček je privlekel izpod peči očetove nove škornje in si jih nataknil n:; noge. Golenice škornjev so mu segale malone gor do pod-pazduhe, noge so mu plesale v njih.
Odprl je vrata in smuknil na prosto. Kmalu je bil med otroki na vaški mlaki. Sprejeli so ga z glasnim smehom.
"Hoj, Janček, kje si dobil škornje?"
"Kupil sem jih," se je odrezal Janček in se zapodil po ledeni plošči. Ni šlo tako imenitno kakor lani, ovirali so ga nerodni (škornji. Mnogikrat ga je položilo na zadnjo plat. Pravkar se je zopet pognal, ko se mu je zdajci udri led pod levo nogo. Preden je Janček mogel zgrabiti za škorenj, mu je ta že smuknil raz nogo in izginil pod ledeno ploščo.
Janček je zajokal, druga otroci so se mu zlobno posmehovali. Celo uro je preklečal Janček poleg odprtine v ledu, se trudil zgrabiti beguna in ga privleči na svetlo. Zaman se je trudil.
"Ali jih boš dobil s palico!" te mu je pačil Klinčarjev Na-cek.
"Sij vem, da jih bom dobil!" je zopet zajokal Janček.
"Veš, kako naredi!" mu je svetoval žgančev Pepček. "Doma ni treba nikomur nič povedati, kaj se je zgodilo. Tvoj cčka bo mislil, da mu je čevelj ukraden."
'Sa.j res! Kar tiho bom, pa bo vse dobro," si je oddahni F Janček.
Hitro je potegnil raz nogo še drugi škorenj, ga stisnil pod pazduho in se bos spustil v tek pioti domu. Nihče ga ni opazil, ko se je splazil v hišo. V sobi ni bilo nikogar. Vrgel je očetov škorenj v kot in smuknil za peč.
Naslednjega dne je bila nedelja. Oče Petelin je vstal zdlo zgodaj, kajti 'Ml 'te namenjen k jutranji maši. Oblekel je praznične hlače in segel po škornje. A škornjev ni bilo na mestu, kamor jih je postavil. Petelin je zarobantil in začel iskati škornje. Vse kote je pretaknil, zlezel pod posteljo, nazadnje pod peč, kjer je res našel svoj levi škorenj, a desnega ni bilo.
"Sto tisoč petelinov!" se je jezil oče Petelin in togotno premetaval predmete, ki so mu prišli v roko. Celo hišo je preiskal, celo v omaro in mizico je pogledal, a šmentanega škornja ni mogel nikjer zaslediti.
"Ali si znorel? Kaj pa toliko rogoviliš po sobi?" se je hipno oglasila mati Peteiinka, ki jo je rohnenje jeznega moža vzdra-milo iz sna.
"Sakramiš!" se je togolil oče Petelin. ' j kornjje iščem. ;Enie-ga sem našel v kotu pod pečjo, drugega pa ni nikjer in ga ni. Ne vem kam je prešel! Mogoče si ga ti kam položila?"
'Glej gi, dedca," se jc razje-
zila Peteiinka, 'mar so mi tvoji V resnici jc oče Petelin lcrna-škornji. Le še enkrat dobro po-'hi izvedel, kako in kam je preglej, gotovo je tudi drugi ško-1 šel njegov škorenj. Sosed Ku-renj tam, kjer si našel prvega!"|šter mu je odkril skrivnost. Ko 'Saj gledam z očmi in ustmi,'se je Petelin neke nedelje vrnil
a škornja le ne zapazim."
"čudno!" se je zavzela mati. "Kam pa naj bi izginil?"
"Sam vrag ga je odnesel," je trdil oče Petelin. "Ali naj grem k maši v enem novem in v enem starem škornju?' '
"Vprašaj malega. Morda je Janček kam zavlekel tvoj škorenj."
"Jaz ga že nisem!" se je oglasil Janček, ki je ves čas skrivaj opazoval, kako njegov oče išče oni škorenj, ki se je klaverno potopil na dno vaške niiake. "Gotovo je škorenj odnesla naša mačka, da ga pokaže svojim mladičem!"
"Skoro gotovo si bil ti tista mačka!" mu je požugal oče. "Ako izvem, da se je izgubil škorenj po tvoji krivdi, tedaj že veš kaj te čaka!"
od rane maše je poklical sinčka k sebi in mu velel, naj gre iskat šibo. Jančka je obšla neprijetna slutnja, vendar je prinesel strahovalno sredstvo. No, kaj so je potem zgodilo ni treba povedati. Le toliko naj omenim, da so se Jančku, na tistem mestu, ki pride pri tepenju v najožjo detiko s palico, še dolgo poznali pisani sledovi.
Ko so dve leti pozr.eje čistili vaško mlako, so razen bhta spravili na svetlo tudi Petelinov škorenj.
►Svetfs Flower Shoppe;
MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 ST. CXAIR AVE.
HEndcrsofl 4814 CVETLICE ZA VSE NAMENE '!'"<"' tu. posi r i ■ /11 n—/m or no ceno.
9 #
9
s
9
S
9 #
9i
iS
8!
9


Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi
1UCL1H DAIRY
Louis Starman, lastnik
Največja in moderno urejena slo. venska mlekarna.
Cenjenim slovenskim in hrvatskim gospodinjam se toplo priporočamo
515 East 200th Street	KEnmore 0515

b P*
b
r
b
r
b š*
b
m
B r
b| t'f i b!
r b
w
b
Ko je zavdo naraščati roda. za Boulder jezom, se je gorski kozel M ga vidite na dilci, znašel naenkrat na otoku iu Ves začuden zre u vodovje pod seboj.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti nepopisne žalosti naznan jamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 10. marca 1936 za vedno zatisnila sveje mile oči naša ljubljena .in nepozabna soproga in mamica
JENNIE LAURICH
Njeno truplo smo položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče dne 14. marca. Ranjka je bila starf ob smrti 56 let, rojena v Št. Vidu nad Vipavo ter je bivala v Ameriki okrog 29 let.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli ranjko pokropit, ki so se udeležili pogreba in ki so nam v teh težkih urah stali ob strani s tolažilno besedo in nasvetom.
Najglpbukejša zahvala naj velja vsem, ki so položili krasne vence na krsto drage ranjke ter spremenili mrtvaški oder v krasen raj. Sledečim se zahvaljujemo :družini Victor Laurich, družini Matthew Ivans, družini Frank Rutar, družini Anton Tomsic Sr., družini Anton Tomsic Jr., družini John Mausar, družini Koren, družini John Perme, Mr. Edward Krsnik, prijateljem in sosedom, šolarjem 12-A razreda Shore High šole, Type Casting Dept. of Adressograph Multigraph Co., Third Shift Roof Dept. of Fisher Body Co., Employment Dept. of Adressograph Multigraph Co., podružnici št. 32 SŽZ, društvu St. Clair Grove št. 98 W. C.
Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo darovalci ".a sv. maše, ki se bodo brale v pokoj duše pokojne: družina Frank Rutar, družina Anton Tomsic Sr., družina John Mausar, Mr. William Tomsic, Miss Evelyn Di Santo, Miss Mary Cesar, Mrs.- Mary Hochevar. Miller Ave., Mr. in Mrs. Frank Steklasa, Mrs. Bukovec, Mrs. M. Stefančič, Mr. in Mrs. Louis Vesel, Holy Name Juniors of St. Christines, Mrs. A. Grub, Mrs. Louise Okorn, Mr. in Mrs. A. Novak, Mr. in Mrs. A. Muha, Mr. in Mrs. John Prince Sr., Mrs. Jamnik, Mr. in Mrs. Anton Longar, družina John Glatch, družina Glavič, družina A. Rossa, Mrs. J. Nossi, Mr. John Rutar, employee of Cleveland Post Office.
Iskrena hvala vsem ki so dali avtomobile za pogreb: Mr. Frank Rutar, Mr. Victor Laurich, Mr. Anton Tomsic, Mrs. A. Grub, Mr. Louis Vesel, društvo St.' Clr.ir Grove št. 98 W. C., podružnica št. 32 SŽZ, Oltarne društvo sv. Kristine.
Enako lepa hvala nosilcem krste, ki so nosili nepozabno ranjko k zadnjemu počitku.
Najlepšo zahvalo naj sprejmejo članice Oltarnega društva sv. Kristine, podružnice št. 32 SŽZ in St. Clair Grove št. 98 W. C., ki so prišle molit za pokoj ranjke naše mamice ob mrtvaškem odru.
Iskrena hvala Rev. A. Bombachu. za spremstvo iz hiše v cerkev, za ganljive cerkvene pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče. Ravno tako lepa hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za vzorno preskrbe pogreba.
Ti pa, ljuba in nepozabna naša soproga in mamica, počivaj mirno v tuji zemlji po prestanem zemskem trpljenju. V naših srcih boš ostala zapisana za vedno za Tvoje neprecenljive dobrote do nas. Bog Ti naj poplača v večnem raju za vse.
žalujoči ostali:
JOSEPH LAURICH, soprog: VICTOR, WILLIAM, JOSEPH, FRANK, sinovi;
MARY, hči; ANA, poroč. IVANS, FRANCES,
poroč. RUTAR, pastorki. V stari domovini
zapušča dve sestri.
Euclid, Ohio, 9. aprila, 1936.
MORSKI RAZBOJNIK
"Prodan v sužnost!" Lord se je zgrozil. "In postati last takega prekletega kolonijalnega plantažnika!" Naglo js umolknil: "Prosim vas odpuščanja, gospodična. Za trenotek . . ."
"Za trenotek ste se razgreli v obrambi tega . . . pomorskega razbojnika."
Lord jo je osupel pogledal. Nato pa je napol zamižal ter rekel mehko:
"Čudim se le, zakaj ga tako zelo sovražite."
Lord je.videl, kako so njena lica zardela in kako se je nagubalo njeno čelo.
"Sovražim? Moj Bog! Kakšna misel! Za tega človeka se sploh ne brigam."
"Pa bi se morali, madame!" Lord je odkritosrčno in naravnost izrazil svoje misli. "Vreden je, da se človek zanj zanima. Ta človek bi bil dika kraljevske mornarice — mož, ki je zmožen storiti to, kar je on izvršil davi! Če količkaj vem, tedaj vam priznavam, da nima kraljevska mornarica njemu enakega. Tako se zagdzditi med ti dve ladji, kakor se je on zagozdil, nato pa jima tako zagosti ... Pa midva, ki sva takorekoč kopni podgani, nisva bila edina, ki ju je presenetil. Tudi španski admiral se ni prej zavedel o njegovih namenih, kakor šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Velik mož je ta človek, Miss Bishop, mož, vreden vsega občudovanja!"
Miss Bishop se je sarkastično nasmehnila.
"S svojim vzhičenjem bi morali vplivati na lorda Sunder-landa, da bi mu izposloval kraljevski patent in častniški čin v mornarici."
Njegovo lordstvo se je; mehko nasmehnilo. "Gospodična, je že storjeno, je že storjeno. Njegov patent imam v svojem žepu." Po teh besedah je še bolj podžgal njeno radovednost, ko ji je povedal okoliščine. In v tem njenem razburjenju jo je pustil, da gre poiskat kapetana Blooda.
Kapetana Blooda je našel na zadnjem krovu, kjer se je nemirno šetal gor in dol. S prirojeno vljudnostjo in familijar-nostjo je lord Julijan potisnil svojo roko pod Bloodovo pazduho ter prilagodil svoj korak njegovemu.
"Kaj naj to pomeni?" je zarezal Blood, ki je bil skrajno slabe volje. Lord pa se ni dal motiti, niti ne razburjati.
"Želim, gospod, da bi bila prijatelja," je dejal brez ovinkov.
"Lepo od vas." Lord Julijan se je delal, kakor da je preslišal očividen sarkazem.
"Čuden slučaj je, da sva se spoznala pod takimi okoliščinami, posebno Če pomislim, da sem prišel vso to dolgo pot, da se z vami sestanem," ,je rekel lord Julijah.
"Nikar ne mislite, da ste prvi, ki se je hotel z mano sestati," je bevsknil Blood. "Toda ostali so bili večinoma le Španci in niso imeli tiste sreče, kakršno imate vi."
"Povsem napačno me ume-vate," je rekel lord ter mu pričel pojasnjevati svojo misijo.
Ko je končal, je kapetan Blood, ki ga je dotlej osuplo poslušal, odrinil njegovo roko izpod svoje pazduhe, se ustavil ter pogledal lordu v obraz. "Gost ste na moji ladji," je
rekel, "pa se mi vendar drznete staviti tak predlog! Seve, jaz sem samo navaden pirat in tat! ... Pa kljub temu sem boljši kakor menite, zato vam ne bom povedal, kaj si mislim o vas ali o vašem lordu Sun-derlandu,- ki vas pošilja s takimi ponudbami. Sicer pa se ne smem čuditi, če minister Jamesa Stuarta smatra vsakega moža zmožnega, da se bo dal podkupiti in da bo izdal one, ki mu zaupajo." Ob teh besedah je iztegnil roko tei pokazal proti medkrovju, odkoder je zvenel glas melanholične pesmi, ki so jo peli njegovi bukanirji.
"Spet ste me napačno razumel*!" je vzkliknil lord Julijan. "Nihče ne namerava tega! Tudi vaši tovariši so všteti v tem patentu." .
"Tako? ... In mislite, da bi šli z mano ... na lov svojih tovarišev, Bratov obale? Pri moji duši, lord Julijan, vi ste oni, ki stvari ne razumevate! Kaj ni res ostalo v Angliji niti trohice časti več? Ali res mislite, da bi mogel sprejeti patenten častnišški čin od kralja Jamesa? Povem vam, da jaz, tat in pirat, kakršen sem, si ne bi hotel za nič na svetu s tem umazati svojih rok. Da, tat in pirat, kakor me je na-zvala danes Miss Bishop. . . izmeček človeštva. . . Pa kdo me .je storil.to, kar sem? Kdo me je storil tatu in pirata?"
"Če ste bili rebel. . ." je pričel lord.
"Vedeti morate, da nisem bil nikoli rebel in ničesar, kar bi bilo temu podobno. Saj se ni zdelo celo nikomer vredno, da bi me vsaj na videz prikazal za takega. Če bi se bilo to zgodilo, bi .jim še mogel odpustiti. Obsojen sem bil samo za to, kar sem storil, ne za več, ne za manj. Tisti krvavi vampir, Jeffreys — Bog ga pogubi! — me je obsodil na smrt, njegov gospodar, James Stuart, pa me je pozneje poslal v suženjstvo zato ker sem vršil delo usmiljenja, ker sem obvezal rane človeku, ki je bil obdolžen veleizdaje. To je bil ves moj greh! To boste našli zabeleženo tudi v zapisniku. In samo zato sem bil poslan v sužnost! Ali si morete v sanjah predstavljati, človek, kaj se pravi: biti suženj ?"
• Na višku svoje strastne govorice je nenadoma umolknil. Nato se je trudno nasmehnil:
"Ah! Brez potrebe se razburjam. Bog mi je priča, da vas nisem nameraval žaliti!— Hvaležen sem vam, lord Julijan, za vašo dobro voljo! Tak sem pač. . . Ampak vi me boste morda razumeli. Vsaj izgledate tako."
Lord Julijan je molče obstal. Bil je globoko gin.jen nad besedami onega drugega, ki so v taki strasti izbruhnile na dan. V teh besedah je čutil in zapopadel vso trpko brid' kost in grenkobo, ki jo je občutil oni napram človeštvu in iz teh besed je razbral popolno opravičilo vseh njegovih dejanj in nehanj. Lord je pogledal v ta lepi, zdaj nekoliko izmučeni obraz, ki ga je obsevala svetilka na zadnjem krovu, in čutil je, da so se mu njegove oči orosile.
Lord je globoko vzdihnil: "Je pač križ," je dejal počasi. "In kakšen križ!" Sledeč ne-
nadnemu impulzu velikodušja, .je iztegnil desnico proti Bloo-du in dejal: "Pa brez zamere, kapetan Blood."
"O, brez zamere. Ampak, saj veste: sem tat in pirat."
Ob teh besedah se je trpko zasmejal in lie meneč se za ponujano mu roko, se obrnil na peti ter odšel.
Lord Julijan je nekaj časa gledal za njegovo vitko postavo, ki .je odhajala, nato pa je kakor v brezupu izpustil obe roki, da sta mu ohlapno pali ob telo ter je tudi sam odšel.
Baš v vratih kabine pa je skoraj zadel ob Miss Bishop. Lord Julijan se je vrgel v naslanjač, nato pa, povsem proti svojemu običaju, eksplodiral:
"Vrag me vzemi, če sem že kdaj srečal moža, ki bi ga imel rajši kakor tega! Pa žal, ž njim ni mogoče ničesar opraviti."
V kabini na drugi strani ladje je bil tudi že lord Julijan pokonci ter se je zdaj v naglici oblačil; tudi njega je zbudil isti ropot. Ko je končno stopil na krov, se je znašel pod celo goro belih jader, ki so se bočila v vetru ter delala Arabeli široko brazdo v brezmejno morsko ravan.
Ob ograji gornjega krova in nekoliko za njim je stal kapetan Blood v pogovoru z eno-okiin orjakom, čigar glava je bila ovita z rdečim robcem, njegova modra srajca pa odpeta na prsih. Ko se je lord Julijan pojavil, so glasovi nenadoma umolknili in kapetan Blood je stopil proti njemu.
sem cula," je pri-Bila je zelo bleda je na svoje sklenje-
"Da, tako znala tiho. in gledala ne roke.
Lord jo je osuplo pogledal. "Čudim se," je rekel, "če .je vse lo pripisati vašemu obnašanju. Vaše besede so ga globoko zadele. Ponovno in ponovno mi .jih je vrgel v obraz. On ni hotel sprejeti kraljevega patenta; sprejeti ni hotel niti moje roke. Torej, kaj naj storim s človekom, kakršen je cn? Kljub vsemu bo ta človek še na jamboru končal. In bedak drvi baš zdaj za najino korist spet v nevarnost. . ."
"Kako?" mir j enim
"Kako?
"Dobro jutro!" je rekel ter takoj pripomnil: "Lopo stvar sem storil! Moral bi bil vendar bolje vedeti, kakor pa prijadrati ponoči v tako bližino Jamajke. Stopite sem gori! Imam vam nekaj pokazati!"
Čudeč se, je lord Julijan stopil k Bloodu, kakor mu je slednji dejal. Stoječ poleg kapetana Blooda, je pogledal na levo, kamor je Blood iztegnil roko. In kdo, naj popiše njegovo začudenje ob lom pogle-Tamkaj, ne več ko tri oddaljena, je bila kop-vsa živa in zelena. In milj dl.je .je zagledal ladij, ki so jadrale za
na lorda Julijana, ki sam ni bil majhen mož.
"Kakor kaže, boste kmalu spet doživeli pomorsko bitko, moj lord," je rekel.
"Saj to je baš, o čemer govorimo," je rekel. Blood. "Zakaj, jaz mislim, da se ne izplača začeti boja proti tako veliki premoči."
"K vragu s premočjo!" je zarohnel Wolverstone. "Sa.i smo že tega vajeni. Še večja premoč je bila proti nam v Maracaybu, pa smo prišli navzlic temu skozi. In prav ta ko .je bilo včeraj, ko smo naleteli na ladji Dona Miguela."
"lies — ampak imeli smo opravka s Španci."
"In čemu naj bi bili le-ti boljši? — Mar se bomo bali takega-le barbadoškega plantažnika? Kaj pa ti je, Peter? Še nikoli nisem doslej videl, da bi se bab"
Takrat je počil" za njimi topovski strel.
"To je signal, da se ustavimo," je rekel Blood ter vzdihnil.
go nedeljo Vida.
v mesecu v stari Soli
SKUI'NA DRUŠTVA TAKE SV. VIDA
Predsednik. Joseph Ponikvar, 1030 E. 71 St.; podpredsednik Frank Turek; finančni tajnik Rudolph Otonicar Jr., 1110 E. 66 St.; zapisnikar Lawrence Bandi; blagajnik John Melle; nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Anthony Klancar, Mary Salamon. Seje se vrše vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare Sole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se: redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih seiah.
sv. i ali $14 na teden. V društvo se spre-j jemajo tudi otroci od rojstva do 16. — i leta. V slučaju bolezni se na i bolnik j javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna se naj po pravilih Jednote.
DR. SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
Predsednik Frank Habich, 6310 Carl Ave.; podpredsednik Ant. Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St., blagajnik Anton Korošec. Zdravniki dr. J. M. Seliškar. dr. M. F. Oman. dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A Skur in dr F. J. kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in clanice od 16. do 55. leta in se jim nudi štiri vrste zavaiovalnine od $250 do $2000. Bolniška podpora znaša $7
se ,je odločno svojega kape-
e vprašala z vzne-zanimanjem.
Mar ste pozabili,
ni tam " — je si ni-
čla jadra proti Jamajki, Jamajka pa je glavni stan angleške vojne mornarice v teh vodah? Resnica, vaš stric je tam poveljnik. . ."
Gospodična se je naslonila ob mizo, hoteč ga prekiniti. — Težko .je dihala in oči so ji udno žarele.
"Sa.j baš za stran tega zanj nobenega' upanja! vzkliknila. "Ah, nikar česar napačno ne predstavljajte! Kapetan nima na vsem svetu hujšega sovražnika od njega! Moj stric je trd, neusmiljen mož. Zdi se mi in menda se ne motim, da ga je samo misel na maščevanje pripravila do tega, da je zapustil svojo plantažo na Barbadosu ter sprejel governerstvo Jamajke. Kapetan Blood tega seveda ne ve. . ." Umolknila je, ne vedoč si pomagati.
"Menim, da ne bi na stvari prav nič izpremenilo, če kapetan Blood to ve ali ne," je rekel lord Julijan resno. "Mož, ki more odpustiti takemu sovražniku, kakor je Don Miguel, napram meni pa zavzeti tako nekompromisno zadržanje, ne more soditi po običajnih pravilih. Toliko je gotovo, da je viteški do meje idi-jotstva."
"In vendar je bil to, kar je bil, in storil to, kar je storil v teh zadnjih treh letih," je rekla, toda rekla je malodus-no in žalostno, brez vsake jeze v glasu.
"Življenje je pač mnogokrat peklensko komplicirano," je rekel lord Julijan ter globoko vzdihnil.
Eno in dvajseto poglavje
Miss Arabela Bishop je bila drugo jutro že zgodaj zbujena po glasu trobente in silovitem zvonenju ladijskega zvonca. — Ko je ležala nekaj časa bdeča, jo nenadoma zbudil njeno pozornost hrup na krovu, topotanje mnogih tele sem in tja, zi. Sklepajoč, delavnost, ki se razvija na krovu, izredna in nenavadna, je sela na postelji ter zbudila tudi svojo spletenko, ki je spala na drugi postelji poleg nje.
du? milje nina, nekaj troje njimi.
"Ladje nimajo razvitih zastav, toda jasno je, da spadajo k mornarici Jamajke," je rekel Blood. "Ko se je zdanilo, smo jih uzrli. Hoteli smo jim ubežati, pa je bilo zaman. Ladja Arabila je že štiri mesece na morju in njeno dno in stene so polne školjk, ki ovirajo njeno naglico."
Wolverstone se je razkora-čil, zateknil palce svojih rok za širok usnjeni pas ter s sar-doriskim smehom pogledal dol
Wolverstone postavil pred tana.
"Videti hočem polkovnika Bishopa v peklu, ali pa grem sam tja!" .je pljunil, da bi podprl svoje besede.
SI.OV'. SAM. DR. SV. ANTONA PAD.
V NEWBURGU
Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Frank Kokotec; tajnik Louis Hochevar, 9914 Elizabeth Ave.; blagajnik Frank Marinčič; nadzorniki: Anton Hrovat, Frank Perko, Frank Jazbec; zastopnika za SND: Frank Kokotec, Anton Russ; zastopnik za SND v Maple Heights: Anton Skufca. Društvena zdravnika: dr. A. J. Perko. dr. J. Folin. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v S. N. Domu.
DRUŠTVO SV. NEZE.
ŠT. 1.19. C. K. of O.
Predsednica Mary Ivane; podpredsednica Frances Baraga; finančna tajnica Jennie Yelitz, 15718 Huntmere Av.'. tel. KEnmore 2317-W; zapisni-fcarica oLui.se Piks, 1176 E. 71st St.; blagajnlčarka Katarina Perme; vra-tarica Francds Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Mary Oto-ničar. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida. Bolne članice naznanite na domu zapis-nikarice. Društvena zdravnika sta dr. L. J. Perme in dr. J. M. Seliškar. Duhovni vodja Rev B. J. Ponikvar. Članice ce sprejemajo od 16. do 60. leta.
9	r
Zelišče prinese zdravje
Golden Allow Hcrli Tea System Regulator
Ta čaj vsebuje zmeni 1 različnih želiSč za želodee, jetra, obisti in čveva. Ofislite 7.nost4Uiki\ in strupe ki povzročajo oslabelost, utrujenost, nervozno stanje in bolečine ri vniatizma, hrblobol in druge bolečine života. Teli 15 zeli&č deluje skupno, da vas op veži v novo življenje Naravna pot je najboljša pot.
Za določen
Posebna ponudba:
čas, le eno naročilo odjemaleu.
vsakemu
2—w£no ^tolarska zavoja čaja
1—4. m'. Steklenico Pine Needle Bath Oil
1—Komad Pine Oil mila
Vse za J^.OO, poštnina plačana
(Žlico vse koži cijo.)
ira olja v vašo kopalnico, odpre sllizo, hladi živce, ojač.a cirkula-
GOLDEN ARKOVV HERB CO.
IS!) N State St., Chicago, III
nog, ki so hi-in glasni uka-da je vsa ta
DVOR BARAGA REDA KATOL.
BORŠTNARJEV ŠT. 1317
Duhovni vodju: Rev. B. J. Ponikvar; nadborštnar Frank Perme Sr.. 1133 Norwood Road; podborštnar Anton Hlabše Sr., 1082 E. 72 St.; bivši borštnar Matthew Juratovac, 7505 Myron Ave.; finančni tajnik Charles Baznik. 1580 E. 133 St.; tajnik-zapiu. nikar Matthew Bazilik. 6321 Orton Ct.; blagajnik Martin Dulc, 6416 Carl Ave.; nadzorniki: Ivan Zupan, Joseph Gcrnilc Henry Opalek; sprevoditelja Louis Erste in Frank Znidarsich; vratar Frank Skerl; društvena zdravnika Dr. James Seliškar in Dr. Louis J. Perme.
Seje se vršijo vsak tretji potek v mesecu zvečer ob 7:30 v stari šoli sv. Vida.
DRUŠTVO DOSI.UŽENCEV
Predsednik Frank Virant, 1161 Norwood Rd., podpredsednik Martin Ko-stanjšek; tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEnmore 9946-W; blagajnik Jos. Markovič; zapisnikar Mihael Klemenčič. Nadzorniki: Martin Kostanjšek, Viktor Peterca in Ja-kcb Braniselj. Zastavonoša Frank Hitti. Zdravniki: dr. Kern dr. Oman in dr. Perme. Zastopnik za letno konferenco SND in za Klub društev SND Frank Vtrant. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida Mihael Klemenčič.
Društvo "Doslužencev" je na dobri finančni podlagi. Ima nad $5000 premoženja, plača S7.00 na teden bolniške podpore in priredi časten pogreb umrlim članom z udeležbo vseh članov. Asesment je samo $1.00 na mesec. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v starem poslopju v SND. Slovence in Hrvate od 16. do 45. leta se vabi k pristopu.
Ave.; blagajnik in zapisnikar Joe Snyder. Računski nadzorniki: John Sterle, Louls Koren, John Mlakar, Za sprejem novih članov so opravičeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu,' št. 4. staro poslopje. Društvo plačuje $200 posmrtnine in $7.00 bolniške podpore na teden. Asesment $1.00 na mesec. Sprejme se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in bolniško preiskavo.
SLOVENSKO SAM. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA
Predsednik Joseph Lekan; podpredsednik Domen Blatnik; prvi tajnik Frank Blatnik. 8906 Union Ave.: drugi tajnik in zapisnikar Frank Papež St., blagajnik Matt Zupančič, 3549 E. 81 st St;nadzorniki: Frank Mulh, Anton Škrl, Ladislav Volčanšek. Zastavonoša Joseph Millet. Zastopnika za SND v Nevvburgu: John Perko in Joe Miller. Zastopnika za SND v Maple Heights: John Peskar in John Kic. Zastopnika za Slovensko šolo: John Perko in Joseph Miller. Zastopnika za skupna društva fare sv. Lovrenca: Lad. Volčanšek in Frank Mulh. Zastopnika za kulturni vrt: John Perko in John Kic. Duhovni vodja Rev. Oman in Rev. Slapšak. Društveni zdravniki dr. Perko in dr. Folin. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND.
0: Ǥ*
9,
, »O*
9 jt 9
9,
M
9
S&Z
O'
3 0;
9 M 9 š
9 ^
9 &
0; »3
l
s
9 J&k
0; 9
Hvala vam, ki ste se odzvali
na tem na en ali
zahva-način
mestu druf
so pomagali isto izpe-v dnevih 22., 23., 24. in
DR.
138
SV. ANTONA, ST.
C. K. of OHIO
Predsednik Jos. Meglič, ]>odpredsed-nik John Hrovat, finančni tajnik Anthony C. Skuly, 1174 E. 74th St., zapisnikar in bolniški obiskovalec Jos. Perpar 5805 Prosser Ave., blagajnik Frank Turek, 985 E. 65th St. Nadzor, niki: Jos. Hrovat. John Hrovat Jr.. DRUŠTVO Jos. Kostanjšek. Redar Frank Mrhar. Vratar in zastavonoša Anton Grego-rač. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Zastopniki za Jugoslovanski kulturni vrt: Jos. Perpar, John Hrovat. Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: Frank Turek Frank Skrab. — Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. Člani se sprejemajo od 16. do 60 leta.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Predsednik in pevovodja Peter Sr-rovršnik, 6127 St. Clair Ave.; podpredsednik John Cerar, 5819 Bonna Ave.; tajnik Fr. Kuret, 1246 E. 59 St.; kolektor Fr. Jaklič, 6514 Edna Ave.; blag. Joe Marinko, 1234 E. 74 St.; arhivarja: W. Frank in J. Polz; nadzorniki: Josephine Maček, Elizabeth Stu-cin, Theresa Gorenčič; zastopnik združenih društev Frank Prijatelj. Pev. ske vaje društva se vrše vsak torek in petek, mesečne seje vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari fioli sv. Vida.
95 O
SLOV. SAM. POD. DRUŠTVO LOŠKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc; tajnik John Znidaršič, 6617 Schaeffer
SRCA MARIJE (STARO)
Predsednica Julija Brezovar; podpredsednica Mary Grdina; prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave.; blagajničarka Katarina Perme; druga tajnica Mary Bradač; odbornici: Mary Škulj in Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan in Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica Louise Pikš. Zastopnice združenih društev fare sv. Vida: Mary Pristov, 1:30 popoldne. Društveni asesment se Cecilia Skrbeč; zastopnice za Jugo-slovaiukn Kulturni vrt: Mary Stano-nik in Johana Gornik; zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik; zastopnica za konferenco SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako dru-
Qi M
M
9 &
9
4? 0: M 9, M 9, S 9 M 9,
M 9-
M 9
a
V	dolžnost nam je, da se limo vsem, ki so se udeležili naše trgovske razstave in ki ljati s svo.jo pomočjo in deli 25. marca v S. N. Domu.
Dolžnost nam narekuje, da bi zbrali najlepših besed, s katerimi bi se vsaj deloma mogli prav hvaležno izraziti v zahvalo, za toliko delo in potrpljenje, ki so ga z nami imeli vsi, ki so pomagali pri delu vse dni, kakor tudi še poprej in pozneje, ko je bila že razstava zaključena.
Delavcem, ki so razstavo pripravili in jo tudi vse dni vzdrževali, smo gotovo dolžni največ hvaležnosti; radi bi naštevali imena, toda se bojimo, da bi katerega prezrli, kar bi užalilo druge, radi tega v splošnem izpustimo imenik, razen kjer zahtevajo častna imena. Prejmite vsi našo sočutno zahvalo, ker bi brez naklonjenosti vaših zmožnih in dobrih pomoči ne mogli izvršiti tako redno in složno, kakor se je izvršilo Vse zaporedoma delo v celi razstavi.
V	zahvalo spada vse delo in opravilo, bodisi na odru ali v dvorani, bilo pri bari ali v kuhinji, povsod smo potrebovali dobre, voljne in zmožne osebe in povsod so tudi vršile svojo nalogo, da je narod užival koncertna izvajanja in razgled po razstavi.
Nikakor ne smemo prezreti imen vodij koncertov torkovega večera Louis Semeta in pa Nick Maloviča, ki sta izvajala s svojimi zbori pester in živahen program, Mr. John Gorniku za otvoritveni nedeljski govor in Progresivni Trgovski Zvezi za krasen šopek cvetlic in za poset odbora ter govor predsednika Mr. John Rožanca.
Tudi vodstvu S. N. Doma smo dolžni zahvalo za vso točnost in pomoč osobja, ki so nam bili ves čas naklonjeni. Gotovo da sta nam lokalna časopisa s svojo naklonjenostjo privabila tako ogromno maso posetnikov, za kar jim tudi izrekamo prav vljudno zahvalo za isto, osobito še, ker se vedno ponavlja potrebni opomin: "Svoji k svojim, rojaki!"
Čutimo se narodu hvaležne, ki je nas v tako velikem številu obiskal na razstavi in se tako sijajno lepo zadržal in marsikaj potrpel brez godrnjanja, brez sedežev prestal dolge ure programa. Zelo pohvalno se moramo izraziti tudi darovalcem za prizadete poplavljence, ki so darovali potom Rdečega križa v svoti $80.00, kar je zelo pohvalno; k temu je firma dodala še toliko da je bila izročena Rdečemu križu vsota $100.00.
Zahvalo smo'dolžni tudi Mr. John J. Grdina, ki je priredil tako sijajno čarovniško predstavo v nedeljo popoldan in zvečer občinstvu v zabavo. Tako tudi vodstvu trgovine "Grdina Shoppe,'" ki so podali tako živahen program na odru zaključni večer, da je narod užival vsestransko izvin reden koncert.
Za vso to lojalnost, s katero se .je potom razstave narod izkazal in izražal v zadovoljstvu napram prirejeni razstavi, bo naša firma tudi v bodoče sodelovala v obeh oddelkih, tako v trgovini pohištva, kakor tudi v vodstvu pogrebnega zavoda, da bo vsak, ki se bo posluževal našega podjetja, deležen koristi domačega podjetja. Vsak se lahko zaupno obrača na nas. Mi smo se in se bomo zavedali, da smo sinovi svojega naroda. Nam bo v čast in v veselje kaj storiti v korist svojega naroda!
Anton Grdina in Sinovi
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNIM ZAVODOM
6019 St. Clair Ave. 15303 Waterloo Rd. 1053 E. 62d St.
i
i
KONCERT in IGRO
priredi
9
A
&
Sf ©
56
gr
&
w B
b
B
B
x-r £
B
\jifv
y.
kj
r
56 B
B gf
B gf
B B B
m
is?
I
w
'A
r
B w
w
B
r s
r :c
Srf
B
r
B
B r B
Irj
B
r
5
B
/
I
I
6
B w
B
I
6 v** f J
k

PEVSKO DRUŠTVO "SOČA"

III I Mlllll llllM'llllll'm III! IHMWrwriMliT
v nedeljo 12, aprila v Slov. domu na Holmes Ave.
Pričetek ob 7:30 zvečer Za ples igra Jankovičev orkester
I
i
i
immi
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
k.I
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 86—PART II.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, APRIL iOTI-T, 1!) /.G
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
V ALBUM P REČ AST IT EMU GOSPODU J. J. OMANU, ČASTNEMU KANONIKU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE
Dvajseto leto sv. Lovrenca venca župnijo, kur Ti, častiti
pastir, si n jena dika ponos., vzklilo življenje, odkar si v vzor.
"Pojdite po svetu, učite vrsti nezabljenih mož Tvoje blišči se ime.
Nova se luč je razlila, novo je vinogradu Ti, dela neumornega
.!" Struna ubiraj glasove: v
Rja nehvaležnosti nikdar ne skruni Tvojega dela!
Delo za brata je kip, jačji od afriških sfing. Križ zlati Ti prsa junaška, to zmagoslavje je Tvoje. Delo plačilo dobi— zmaga otiraj Ti znoj!
Radost nam srca prešinja nad Tvojo odliko, častili kanonik, zvesti prijatelj, pastir in vodnik. Vodi še dolgo Slovence! Tvojega slava imena v srcih rojakov živi, bode živela vsikdar!
DR. FRANC TRD AN, škofovi zavodi, Št. Vid nad Ljubljano.
t van Zor man:
RAZGLEDNICE
Mladostni spomini na velikonočne praznike
Piše John Delčič, Girard, O. Vsako leto se prea- velikonočnimi prazniki spomnim na nikdar pozabljeno vas Ilrastje, ki leži ob bistri Savi. Spominjam
rejši med otroci, je dala tri in še pomarančo navrh. Seveda, sem pontisno gledal po bratu in sestrah, češ, da nekaj več veljam pri hiši.
Toda moja baharija je bila kmalu ponižana. Mati mi re-i če: "Ivan, zdaj pa zberi lupine in jih potresi okrog hiše, da se ne bodo približale hiši kače. se, kako smo se veselili prihoda j 1» veš, zakaj si dobil en piruh Gospodovega. Naša vas, kakor več in še pomarančo?" tudi sosednje vasi: Šmartno, "Kaj ne bom vedel," se odre-Obrije, Jarše, Tomačevo, so j ženi. "Zato, ker sem naj stare j*-
spadale v največjo in najstarejšo f.iro k sv. Petru v Ljubljano. Imeli smo uro hoda do farne cerkve. Pa ta razdalja ni pomenila nič za romantično mlade?..
Posebno smo težko pričakovali velike sobote. Po ukazu očeta smo morali predpoldnem vse počistiti in pomesti okrog hiše. To je bilo znamenje, da prihaja veliki dan, ko bo vstal naš Zve-ličar iz groba z vsem veličanstvom in v radost vesoljnemu človeštvu. Nekateri so šli že na veliki petek v cerkev poljubit , Kristusovo telo na križu. Nam pa je oče, ki je imel svojo obrt, ukazal, da gremo na velike soboto popoldne. To je bilo z,a nas otroke še večje veselje, ker nam je ta dan oče kupil novo obleko in obutev, da smo se postavili pred ljudmi in smo bili ponosni
ši." Ona se pa prav ljubeznivo nasmeje in reče: "Ta piruh in pomarančno nosi sosedovi Mi-'c iki kot velikonočni dar." ! škoda se mi je zdelo lepega
VSTAJENJE . . .
Rožnate so breskve v
bregu, črešnje vse so kakor v
snegu ...	i
V panj čebela nosi str d, ves svet postal en sam je vrt.
Cerkve, hiše vse dežele so se svatovsko odele • • • Beli so po mizah prti: Krist je naš vstal od
smrti.	j
--I
i
dne k nauku k Dev. Mar. v Po-j lje. Jaz sem samo nemo poki- j m al in rdeč kot rak skrival košarico za hrbtom. Ona je bila i pa bolj korajžna, pa me kar na- j ravnost vpraša kaj da skrivam ; I v košarici. Nič nisem rekel, kar • I v rok£ sem ji stisnil košarico in j I se ob t nil, da bi jo urezal proti J I domu. Ona me pa potegne na- i
NOVO ŽIVLJENJE SE BUD!
Spet žolna trka na drevo, naj v plašč zeleni se ogrne. Smehlja pomladno se nebo, in pesmice so vse srebrne.
Beži čez polje bela smrt. opravila je delo svoje. Razvit vstajenja je načrt, vse stvarstvo alelujo poje.
Pomlad je tu—življenja raj,
ki spet mladosti me spominja.
Prirode kras in njen sijaj me z novim upanjem prešinja.
• VELIKANOC
Solnce mlado brstje greje in se smeje skozi veje, drami, boža, kliče, gladi: "Kaj ne čutite pomlad?"
V rosi zjutraj umita trata polna je srebra in zlata, v gozdu ptičji zbor pojoč že slavi veliko noč.
Zvon se "zgane, se zamaje in oznanja na vse kraje: Zmagoslaven, solčno čist vstal iz groba nam je Krist.
boste, ko boste hodili po malo |
bolj težavni poti." Vsi zaČu- j-------—
deni ga vprašamo, kakšna pot va jo ta hiAa< pa 01ia druga. On |
Prva pravi: "Lep pozdrav iz Floride. Sredi zime, na podnebje milo, da bi človek vsemu svetu razodel: tu pozimi je najslajše razvedrilo." Berem in ob Erie jezeru zmrzujem, na prijateljske pozdrave se hudujem.
Druga pravi: "V Salzburgu je res lepo!
Krasni so vzporedi festivala.
Slavni dirigenti, pevci, glasbeniki.
To bi tvoja duša uživala!"
Jaz pri radiju sedim, lovim, trpim,
sred reklam le malo muzike dobim.
Tretja pravi: "Vrli Triglava le pozdrav!jamo. Zremo v veličast triglavskega pogorja. Daleč spodaj pošurneva bistra Soča. Jasen dan, da segajo oči do morja." Stolp Aljažev gledani in potem ves dan samotar od hrepenenja sem bolan.
Bog odpusti vam, ki ste že toliko srčnega trpljenja meni prizadeli, vzbujali zavist in bolno hrepenenje, me z dražljaji, miki pitali veseli. O, nekoč prišel bo tudi dan za me: znal vam bom vrnili vse darove te!
žasto ruto in oč bo z ruto
za j in vpraša, če je to moj veli-1, ., ... , I	1	r	. , najboljše sekati pomaranče, vi
| konočni dar. Jaz se pa msemlv^
'hotel udati in ji rečem, da so ji
Vse smo si hoteli ogledati, to-
he. V roki je držala veliko, ro- j da nas čaka. Na Šmarno goro ; luun je pni vs* lepo j>r j povedo- j da oče nas je priganjal naprej
i in nam obl jubil, da nam bo kupil odpustkov gori pri cerkvi, j Tako grenm skozi vas Stožice Kon(-.no prisopihamo vrh gore.
1,-	. ... .... ,	: lia Jožico, kjer smo šli čez, sav-:	■ k t J §u smer v
Pri nas ie bi! obicai, da smo' , . . . ...	„„„ l4juul
v,.	. . • .. . slu most ni zavili na levo pro- kp , službi božji Zvonovi
sli na velikonočni pondeliek na ... « , n	„,	UU/--'J- ^
! ti Spodnjim Gameljnom. smai- gQ veselo potrkavali in ozna-
"Popoldne bomo šli k nauku k Dev. Mar. v Polje. Tam bo vaš Jože, ki je znan, da zna
jo vpraša, kaj : bomo šli, nam je veselo odgovo- | : ril. Ej, to je bilo pa zopet novo veselje za nas.
Šmarno goro, ki je bila nekak-	• - ,
svojo umetnost, da bomo sna božja pot za naše vasi Ros.' K°ra T """V* \	' njoVa,i ZH$juček velikonočnih
1	ti m kmalu pridemo v Šmartno, p^^ikov.
Oče nas pelje v gostilno pri Jo-!
zetu, da se malo okrepčamo, ' Po pobožnostih nas je peljal prodno nastopimo pot v goro. j oče '>« »ore in nam razkazoval prekrasno okolico ter pri-
i'uto pomaranč prinesli domov."
piriiha in pomaranče dati iz t« »'«"?	"" 'Tr roklfl Mici. Šele sedaj sem
,	... i da v kesanco m vidi tam tako, .	. . . . ,,.
rok, pa sem vseeno izpolnil ma-	. . ^ .j IVI i c i k št vuiel, zakaj je hotela iti Ali-
teri željo. Mati mi je še dala! ('' lH,u1' •|t ' <l ' ' : cika sem k nauku. In res, po , , v . , '	boli rdeča ko piruh. Lepo se , . . ,	, .	,
lepo košarico, kamor sem po- ^ . blubi cjH i, > tudi	iniel brat Jože v pol
sadil darilce in hajdi k sosedo-1 ^a\Vinesl° \iaši Varni pirhe' lui polno	»omaranč. Vsi sosedova Mici in njen brat Tine. mo v goro. Pot jo bila precej j krajf kako oni_ Pri stojnicah
vim. Sosedova Mieika je bila j ^ '	Jj^ n'edo]'žen in veseli smo se podali proti domu. Naš oče so nam bili pa za vod-; strma. Vsa gora je bila odeta , nam je potom kupil Se 0(ipust-
tudi starejša v družini in je bi-i	.' .	„ Bila je lepa pot preko zelene-; nilca. Korajžno smo hodili po- v zelenje. Teloh, zvončki in ! k j zadovolini smo se noda-
KI » ! micen prizor, da se ga ne mo-	....	.... 1	'	'	■ ,	MUUW'J|U	1JUlw
Nasa	' .,.
drugo .jutro nas mati zgodaj po kliče in nas sili, naj se dobro najemo, ker potjo dolga in težavna. Tudi seboj nam je dala nekaj jedi. Z nami sta šla še sosedova Mici in njen brat Tine.
Po kratkem oddihu, odrine-1 povedoval kako se imenuje ta
la skoro vedno pri nas.
re pozabiti.
ga polja in čas nam .je hitro mi- leg njega in ga venomer spra- trobeiltice so zvedavo kukali j j. proti domu hieval. Razigrane volje se sme- Ševali, če borno kmalu navrhu.: iz trave in dren je rumenel, da l T() -e bj| 1110J- prvi iziet na
mati jo .je zelo rada imela.
Micika mi prileti nasproti in ; Kmalu potem pride res Mici-s jemo, ko nam oče šaljivo reče : Komaj nam je sproti odgovar-1 je kar žarelo, me vpraša, če bomo šli popol-1 ka k nam in prinese mateii pir- "Le smejajte se, saj jutri se ne jal. ko smo hoteli vedeti, čiga- dan.
9




Lepo je bilo t.a

c,>
9, M 9
9 Jt 9
na svojega očeta, ki je toliko žrtvoval za nas. Ko smo opravili versko dolžnost v cerkvi, nas je oče peljal v trgovine in nam nakupil, kar smo potrebovali. Potem smo pa šli k sv. Petru k vstajenju. Kako smo ponosno korakali za našim banderom, ki je bil največji in najlepši. To bandero .je bilo iz naše podružnice sv. Martina v šmartnem. Imel je štiri droge, medtem ko so drugi imeli le tri. Pa tudi na- j i*1 ši najbolj zauber fantje so ga ^ nosili.
Točno ob šestih se je začela pomikati procesija z vojaško godbo na čelu.
To so spomini, ki so še vedno zapisani v dno srca. Zato pa, ko se človek spomni nazaj in primerja sedanjost s preteklostjo, se čuti nekako zapuščenega ob teh praznikih.
Ko smo prišli domov, sta nam oče. in mati povedala, da gremo v nedeljo k prvi maši, potem bomo imeli pa velikonočni kolač za zajterk. Naša mati so nam vedno dali najprej na mizo repne olupke s kašo, kar je bilo ja-ko okusno. Oče nam je pa navezal domače šunke, želodca, klobas in potic. V resnici je bito to kraljevsko kosilo, čeprav Uživano pod skromno streho.
Potem nam je pa mati razdelila piruhe in sicer vsakemu po dva. Meni, ki sem bil liajsta-
M 9,
M 9
9
M
9
M
9
M
9
M
9
M
9
M
9
a
M 9
9 M 9
5 9 M 9 M
9
6
VaJte zdrai)je
T AHKO se smejete, če ste zdravi. Smeh, dobra volja in dobro razpoloženje pride, če ste zdravi. In s čim morete dobiti dobro zdravje kot z dobrim mlekom?
Šmarno goro. Potem, ko sem dorasel, sem sel pa večkrat gori, toda prva pot je bila najlepša in najbolj se mi je vtisnila v spomin.
Doma nas je čakala okusna
Pomnite, da je naše mleko najboljše, ker je vsak dan sveže, čisto in bogato na maščobi.
Ako še niste naš odjemalec, pokličite nas po telefonu in naš razvažalec vam bo pripeljal že jutri to fino mleko. Pri nas dobite vse najfinejše mlekarske izdelke. Se priporočamo!
Race's Dairy
• t
11 • *
• t
• i 11
• t
• i • *
«»
• t
11 < *
* t • t • t
• t • •
• t •»
•»
* t * t 11 i •
11 •«
• t 11
• t 11
• t 11
• t • *
•»
»t 11
• i • *
i •
• i »•
• i
11 • *
• *
11 • t • i • i
* t
• *
• i 11
11 • *
• i • i • i • t
* i 11
11 i *
•Vače bogastxto!
J^AJ vas v poletni vročini bolj ohladi kot dober Jg i slast po dolgi poti. Pogovai
V;?1 i večerja, ki nam je sla prav v
sladoled? Kadar greste na piknik, Če ste na kakem partyju, ali kjerkoli, se vam bo kaj dobro priletel sladoled.
Naša lastna izdelovalnica sladoleda je najmodernejše urejena in v tem kratkem času, kar smo začeli z izdelovanjem sladoleda, se je isti že vsem priljubil. Zahtevajte povsod naš sladoled. Priporočamo se slaščičarnam, društvom in posameznikom. da naročajo vedno le naš sladoled.
| jaii smo se, kako bomo še dosti-5(3 j krat skupno obhajali velikonoč-W\ ne praznike. Toda usoda .je
v.. .'
i nanesla drugače. Moj oče. ka-fE^lteiega krije zelena gomila že 80 ! deset let, praznuje veliko noč | onstran groba. Jaz sem v tuji-'€)_ ni, sosedova Micika in brat Tine sta nekje v rojstni domovini. Moje sestre so pomrle, razen dveh, katerih ena je na krasni Limarski gori pri Moravčah, druga pa živi z materjo na Črnučah. Revica je po nesrečnem naključju izgubila vse prste na roki. Brat ima pa kovaško obrt v Mostah pri Kamniku.
Veliko je rojakov tukaj od naših krajev, zato sem pa napisal te spomine. V resnici je lepa tujina, toda lepša kot rodni doin ni. Tudi velikonočni j prazniki tukaj niso tako veseli M*; kot so bili doma. H koncu želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike. Spominjajte se svoje rodne domovine, ki je v naši mladosti tako razveselila naša srca ob krasnih veliko-| nočnih praznikih.
© |
fe gf
fe
gf %
P.? i*
•a - ^i?
6
"h
Race's Ice Cream
FRANK RACE mL lastnik
1028 E. 61st St.
HEnderson 1786

if5 fe
h

56
!,:/;": , f
objema. "Pa res moram domov, Vinko. Če ne pride še kdo za menoj in naju najde tukaj."
Pritegnil jo je in v poljubu vprašal: "Ali boš prišla v nedeljo?'" '
"Bom," je dihnila in že stekla po stezi med žitnimi njivami. Pri hiši je previdno zadržala korak in si poravnala ru-
ki so jo z nastopajočim mrakom ni bil po volji poljanski ošab-motili le murni, oglašajoči se nosti. Zabreški fantje, med ka-* v vedno večjem številu na dnu terimi je bila polovica rudarjev, visoke, goste trave. .	so bili zelo ponosni na svoje
Tedaj se mu je iztrgala iz prosvetne ustanove. Na svoje objema in plaho kliknila :	Pevsko in izobraževalno dru-
"Ali nisi slišal, Vinko? Kli- štvo, na svojo čitalnico. Prav čejome!"	tako pa tudi na svoje mišiča-
"Nič ni bilo!" jo je pomiril, ste roke, ki so bile že nekajkrat "Ne plaši se, dekle!"	dokazale, da so močnejše od
"Torej se mi je le zdelo." poljanskih. Nemirno se je ozrla proti hiši Tudi Liziki se je videl Vinko ob koncu polja.	utelešena moč sama. Njegovo
"Pa vendarle. Pozno je pr vitko, visoko telo je bilo, kakor stalo. Pomisli, če bi te zalotil iz jekla. Ponosno ga je pogle-Pepč. Pa prav tu na naši nji- dala, ko se je tako p*onorčeval vi."	iz brata, in za njegov smeh ga
"Tvojega brata se prav toli- poljubila naravnost na lice. ko bojim!" Naredil je omalo- "Bojim se za tvojo ljubezen, važevalno kretnjo in se obenem Vinko. Saj ne boš mogel dolgo zasmejal.	prenašati tega, da te ne mara-
V mraku je razločila njegov jo. Naveličal se boš in me za-krepki spodnji del obraza in pustil," je rekla. Zasmejal se zobe, ki so se mu čudno belili je vnovič. Njegov smeh, ki je izza napetih in nekoliko dvig- razodeval, kakor vse na njem, njenih ustnic. Toliko sile in odločnost in samozavest, ji je poželenja je izražalo vse na del dobro. Potem pa se je na njem, da se je Lizika čutila ka- mah zresnil in ji pogledal v kor priklenjena. Njegove roke j oči:
so jo držale tako trdno, kakor; "Lizika, ni stene, ki bi me da spada edinole sem v to nje- mogla ločiti od tebe!" govo naročje.	Zajela je šop klasja. Prsti
Davno bi že bila morala biti so ji meli žito, da je zrnje sulo doma, saj ni bilo nikogar več na izza njih. Ko je koj nato sun-bližnih njivah. Vedela je, da kovito strgala klas, je vprašajo bo mati zdaj zdaj pogrešila, la: "Le kako si zamišljaš to reč, a ni se mogla odločiti. Saj sta Vinko?"
se tako poredko videla in danes "Z menoj pojdeš v rudarsko se je bil osmelil in prišel narav- ■ selo," je odgovoril kratko.
materi, ki se je že zagrizla v svoj načrt in vidi v njej le nasprotnico njenih treznih računov. Toda sklenila je, da se bo bojevala do zadnjega. Uporabila bo vsa sredstva, da pride do smotra. Posestvo njenega očeta pa mora postati njeno in Vinkovo. Fant, ki mu bo pristajala kmetija kakor kralju kraljestvo.
To so bili njeni računi, ki so se razlikovali od materinih in Pepčevih. Oba sta ji huda nasprotnika. A Petra tega je hotela v sili uporabiti za sredstvo k smotru. Z njim je hotela biti odslej prijazna in s tem sklepom v srcu je pogumno stopila v družinsko sobo.
9;	'	P*
■M ' ■	6
*Pripra*)ite se za VeliKp ^oc
MANHATTAN
NOVE SPOMLADANSKE SRAJCE
Velika izbira v barvah, kombinacijah in vzorcih. Duke of Kent ovratniki. Regularni ovratniki. Ovratniki za gumbe. Veliko iz belega broadclotha.
Vence, šopke in cvetlice za vsako priliko
SUPERBA
OVRATNICE
Nova zaloga spomladanskih ovratnic—črtanih, čekastih, pikastih in vse solidne barve.
Naročila se hitro in točno izvršijo. Fino delo. B
■
Cene nižje kot kdaj poprej.	$
Qjj Vesele velikonočne	(0
9j!	praznike	10
Qj želi vsem odjemalcem
ri	K*
PORTIS
KLOBUKI
Nove barve, nove oblike. Zaloga je popolna v merah, barvah in vzorcih
Se priporočamo
Vesele velikonočne praznike vsem cenjenim rojakom.
KOMPLETNO ZA DEČKE!
pozor!	r(
Pazite na izložbeno okno. ^ Imamo veliko zalogo kras- ^ nih košaric od 25(j; do $5, g zajčkov, pirhov in igrač. ^ Vesele velikonočne g praznike	^
želimo vsem skupaj! g
1—Z	dvojnimi hlačaipi 'longies' obleke, s pasom na hrbtu, ena ali dvoje
vrst gumbov. Najnovejše spomladanske mode in blago. Tudi plavi gerge in sevioti.
2—Klobuki—kakor	očetov. Plavi, rujavi in sivi.
3—kaynee	srajce za fante in mladino, novi vzorci, novi ovratniki.— Jako velika izbera.
FRANK BELAJ
ZALOGA MOŠKIH IN DEŠKIH POTREBŠČIN 6205 St. Clair Ave. — Cleveland, O.
em St. Clair Ave. Yd (zraven St. Clair kopa- |T lišča)	jg
Vesele velikonočne praznike želi naša fvrdka vsem svojim prijateljem in klijentom.
Se priporočamo
Uboj na Poljanah
Resnična zgodba
Stala sta na koncu njive, ki se je nekoliko spuščala v nižino ter ju od strani malone zakrivala s svojim bohotnim plodom. Žitno polje je na lahno pošumevalo v večernem vetru in pelo svojo prirodno pesem,
nost iz Zabrega v Poljane, da jo vidi, in če bi se mu nudila prilika, tudi govoriti z njo.
Zabrežan, ki je obiskoval svoje dekle v Poljanah, je moral biti dovolj drzen, ker že od nekdaj je vladala napetost med fanti obeh naselij.
Poljane so slovele po bogatih kmetijah, a Zabreg, napol baj-tarsko, napol rudarsko naselje,
Menda ji ta načrt ni šel posebno k srcu, ker se je šele čez čas oklevaje oglasila: "Pa saj veš, da sem namenjena za posestvo. V oporoki je tako narejeno."
"Naj ga le ima Pepč. Saj se dovolj puli zanj," je odgovoril nekam nestrpno. "Tebi naj izplača, kar ti gre. Tudi materi boš takole ustregla."
prišla v Zabreg, Lizika!" je šepetal proseče. "Veselo bo. Samo s teboj bom plesal, dekle. Ne morem več prikrivati svoje ljubezni do tebe, pa četudi me vidita Pepč in tvoja mati. Zadušilo me bo, če .ji ne dam duška."
"Lizika!" se je oglasilo zdaj glasneje od hiše.
Sunkovito se mu je snela iz
bi ji vsilila Petra.
"Pa kaj vidiš slabega na njem?" je vzkipela mati. "Boljših nevest ima na izbiro, kakor si ti, prifrknjenka. Koliko skrbi bi lahko prihranila bratu in meni. A mi nočeš storiti pr. to je."
Lizika je molčala in se nato tiho odpravila v svojo kamrico. Kaj bi pomagalo ugovarjati
na prsi, izkušaje se med seboj v dovtipnosti.
Prav nazadnje je privrela še plesa željna mladina, tako da je bilo Pirhanovo veselišče pod jablanami kmalu podobno ogromnemu pestremu mravljišču.
Gruča fantov, med njimi tudi Vinko, je zasedla klopi v bližini plesišča, pripravljen ega iz
ci zagledal. Pripeljala se je na kolesiju, sedeča med bratom in sosedovim Petrom, ki je nekaj vsiljivo žlobudral vanjo.
Izpregli so na travniku za šotori in zdela se mu je cela večnost, preden so se spet pojavili na veselišču. Zasedli so mizo nasproti Vinkovi mizi. Peter je začel oblastno naročevati jecu in pri tem je obračal svojo de-
A 1
Pwvs >n i/K
(LOVER DAIRY
SLOVENSKA MLEKARIJA
......., ij,
JOSEPH MEGLIC, lastnik
1003 E. 64th St.
ENdicott 4228
n ®>
s
a &
9i &
95
m
95 A
91 &
&
9
M 9 »i
91 &
9 A
9j .
|j 7513St. Clair Ave.
^
gj Slovenska točilnica legalnih najboljših likerjev,
Vedno sveže mleko in vsi drugi mlekarski izdelki. Se toplo priporoča in želi vsem skupaj vesele velikonočne praznike
Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi
ANION KOTNIK

w
b W b
B W b W
b
r
B
r b r b
.r
b W b
9 ^
9 A 9
9 A 9
9
9 M
9 .0
9 Ji 9 A 19
bU
n9 Bi^ r 9 b a r 9
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
boste gotovo radi pili izvrstno zanesljivo domače vino, katerega lahko dobite po jako zmerni ceni pri
Jernej Knaus
r
b
ff
B fcf
b b
r
b b
o vina
b
9 A 9.
A 9 A 9 A
9 $
9
M
9
9 ^
9 A
.9
najboljše pivo ter okusen prigrizek. Se toplo priporočam za obilen obisk.
ANTON SVETE
Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike
Grocerija, candy, cigare, cigarete
IZVRSTNO PIVO
Se priporočam za obilen poset. Točna postrežba!
Imam fine doma posušene klobase. Pripeljem tudi na dom, ako naročite.
1184 E. 60th St.
9
9 A
9 #
9 A A
9 ^
9 A 9
a
9
A
9
A
9 *
A
9
A
9
9 A
9 £
9 A
9 #
9
b \a W\®> b >a ri9
ri9 J6\A m 9
bUI
r 9
b ^ r 9
b a ri9 BUl ri9 BU
9 ^
9 ^
9 ^
9
b
-p*
b
If
b
r
b
r b w
b
r
b
- §
B
1052 E. 62d St.
Vladno licenzirana vinarna za prodaj na drobno in debelo.
UBOJ NA POLJANAH
(Nadaljevanje z 2. strani;
je pri sosedni mizi dekle in šel
z njim na plesni oder. Med potjo se mu je zazdelo, da je videl očitajoč pogled Lizike. A bolelo ga je, silno ga je bolelo, da .je sedela tam s Petrom in ne z njim.
Lizika je to bržkone čutila, ko ga je videla klubovalno od-
9 M 9 ■M 9 M 9 M 9 A 9



Želim vsem prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike!
MARN DRY CLEANING
6527 St. Clair Ave.
ENdicott 2940
b W b
b W 'b
PAULICH RESTAURANT
5238 St. Clair Ave.
Domača jedila, cigare, cigarete, mehke pijače in izvrstno pivo.
Se toplo priporoča Slovencem in Hrvatom ter želi, vsem skupaj vesele velikonočne praznike.
b
r r
b r b r b
r
b
r
b
r
b
w
.b
9
A
9
A
9.
M
9 A 9
9 A
9 ^
9 A 9
Pressing - Repairing - Remodeling
Prinesite svojo obleko k nam, da vam jo zlikamo in sčistimo za praznike.
Vesele velikonočne praznike vsem rojakom.
b b
r
b W b
r
b r b w b W b tr b
9/ ■M 9 A 9 A 9 A 9 A 9
9 A
9 ^
9 A 9
9
9 A 9
9)
9 »1$
OBIŠČITE NAS!
Se prav vljudno priporočamo vsem našim spoštovanim odjemalcem, da nas obiščejo ob praznikih. Postregli Varno bomo z najboljšim vinom, okusnim pivom in z vsakovrstno drugo pijačo.
ZA DOBER PRIGRIZEK se lahko vsak dan zglasite v naših prostorih in boste dobili domače, zdravo in okusno kosilo.
A
JOSEPH DEŽELAN
6124 Glass Ave.
SLOVENSKA PEKARIJA
Pri nas dobite vedno svež kruh, potice, kekse in drugo. Se priporočam.
Želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike!
95
gjj
A .9 A
9
A
9 A
9) $
9 A 9
a
9
iS
.9}
A
č $
9 #
9
MIKE PIKŠ
1383-85 E. 53d St. ENdicott 2058
Se toplo priporočam gospodinjam za nakup vsakovrstnega mesa, kot šunk, klobas, želodcev, dalje finih orehov, rozin in vseh drugih potrebščin.
Veselo alelujo vsem!
b
r 9 3 Ut ri9 WA šf|9
wa r,9 b
F: 9
ri9 b ^
W19
r|9	^
^jŠ —	P*
Vsem odjemalcem prav srečne in zdrave velikonočne praznike!
Modic Cafe
6201 St. Clair Ave.
JOHN J. WOLF

4526 SI. Clair Avenue
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
Se priporoča gospodinjam za praznike.
Vsakovrstno doma posušeno meso. Želi vsem odjemalcem veselo Alelujo!
b r b r b r
•b b
r
b
r
b
r
-b
r
b
r
b b
r
b
b
9 M 9 •J
9 S 9
9 ^
9 M 9 M 9
4 9 M 9 »J
9 ^
9 M 9
hajati z dekletom, a ni si mogla pomagati. Hotela bi mu biti blizu, zato je ugodila Petru, ki jo je prosil za valček.
Med plesom se mu je nekaj krat približala na korak, a nemogoče mu je bilo dati kakršnokoli znamenje za spravo. Vinko se ni na videz prav nič menil zanjo, ki je plesala v. okornim Petrom. Mučna zavist nasproti dekletu, ki se je spr. no vrtelo v Vinkovih rokah, je obšla Liziko. Vinko je bil fant, ki ga je bilo lepo gledati na plesišču.
Oddahnila se je, ko je godba prenehala. Nekoliko zamišljena se je vrnila k mizi. Peter ji je vsiljeval pijačo, a pila je le malo in niti govoriti se j ni več ljubilo. Pri mizi, kjer je sedel Vinko, se je bila medtem družba razživela, da je odmevalo hrupno veselje naokoli. Vinko sam je bil videti enako vesel. Lizike pa ni pogledal niti enkrat.
Godba je igrala plesne sklaa-be, a Vinko zdaj ni več plesal % in tudi Lizika ni marala ugodi- -ti Petru, da bi se zavrtela z njim. Nazadnje je prišla k mizi botra Štefka, veselo trknila s Pepčem in Petrom in odvedla Liziko k šotorom, kjer sta med drugi m ogledovali lectarjevo drobnjavo.
' Tedaj se je za njima na ma' Bi pojavil Vinko, ki pa se je delal, kakor la dekleta ne vidi.
"Ti,!" mu je zapretila Lizik-in ga obenem pocukala za rokav.
"Saj imaš Petra!" ji je op< nesel z narejeno užaljenostjo.
"Da si tak ! Grdo je od tebe, Vinko! Saj sem prišla le zaradi tebe. Za Petra mi ni niti toliko." Pokazala je figo i Vinko se je zasmejal. Ni se mogel več delati jezen. Kupil je najlepše srce iz lecta in še Štefki molek z debelih jagod. Nato sta z Liziko odhitela na plesišče.
Godba je igrala valček. Zaplavala sta v krogu in sestavljala par, ki je zbujal pozornost med plesalci. Njej je bilo, kakor da jo odnašajjo valovi, čutila je le vročo Vinkoyo sapo in tesen objem, v katerem jo je nosil po prostoru. Bilo ji je, kakor da mora umreti od sreče. Za ti dno je čutila, da spada za 1 vselej le k njemu . . . Dvig-jsFfinila je obraz in se mu ljubeče Jg nasmehnila. Tedaj jo je ožar-jen od zanosa dvignil visoko v zrak, zavriskal je in jo spretno ujel nazaj v svoje močne roke. Godcem je priletel v nastavljeno posodo petdesetak. Zaigrali, so z novo močjo, kakor bi čutila, da se dogaja tu nekaj nenavadnega. Lizika se je začela nazadnje omamljena in trudna od plesa opotekati. Toda Vinko ni odnehal, ampak jo je tem trdneje prižemal nase, da je ječala od sladke bolečine, in jo vrtel v divjem vrtin-
b r
b w
b ffr
-'b ¥j
b
gr
b
r
b W b
b
r
b
r
b
r
b
r
b
w
B
r
b
b
b
r b r
b p*
b
Mrs. Frances Krašovic
SLAŠČIČARNA
6206 St. Clair Ave.
Cigare, cigarete, mehke pijače in sladoled. Košarce in candy.
Se toplo priporočam in želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike.
b W b If b
r
b r b B? b
r
b
B r b
cu.
Vse ju je opazovalo. Le onadva nista opazila nikogar.
Ko je godba utihnila, sta stopila v senco drevja za oder in se pomenkovala. Plesala sta tisti večer še mnogo in obema je bilo, kakor da sta naposled premagala vse predsodke in kakor da upata danes vsemu svetu povedati, da se ljubita . . .
Tudi Pepč in Peter sta videla Liziko in mladega rudarja. V Pepču je tiho vrela kri, Peter pa je navidezno brezbrižno bu-lil v pestro plešočo množico. Le nekoliko bled je bil videti.
(Dalje na 4. strani)
Trim-Tred
Shoes
P«
b
r
b {p
b
r
b
w
b" i? b
b
B' W b
b
w
Rose-H-a
Nič več vam ni pctreba žrtvovati m c do za udobnost, namreč, če ncsite Trim Tied Arch čevlje, ker ti imajo srečno kombinacijo mode in udobnosti, kar si želi vsaka ženska. Pridite si jih pogledat. velika izbera mere in Mrokosti.
9 M 9 S. 9 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9
9 ^
9 M 9
9' M 9 M 9 d 9
M 9 S.
9
9 M 9
9 M 9
Ti čevlji zastopajo skrbno izbrano modo, izvrstno izdelavo in fino usnje. Pri nas jih dobite polno zalogo vseh mer.
SAMO ENA TRGOVINA
9 S
9 ^
9 M 9 M 9
b
r
b
b W b
B
Frank Butala
TRGOVINA Z OBUVALOM ZA VSO DRUŽINO / 6410 ST. CLAIR AVENIJE
Ignac Slapnik st.
PRVA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU
95
9 M 9
9
9 M 9
9
9
h,'
Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike.
V zalogi imamo vsak čas najfinejše sveže cvetlice vsake vrste, kot tudi vsakovrstne umetne cvetlice. Prodajamo tudi cvetlice v posodah.
Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, porokah in drugih prilikah je prve vrste, in naše cene so vedno najnižje.
Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne praznike.
6102 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 1126
P
B
r
r
„b
W b
r
b
r
b
r
b
r
b
w
b W B
r
b
r
b
r
b W b
r
b
w
b
Vf
b
w
b
gr b W b r b r b w b w
b
I
w
b
r
b r b
W b W
b
r
b
r
b
9 ^
0! 9
4
M 9
4 9, M 9 M 9
9-
M 9 M 9 M 9 M
9! &
9 M 9 M


VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
D. LUSIN'S S0HI0 SERVICE STATION
6002 St. Clair Ave.
vsem svojim odjemalcem in prijateljem. In se toplo priporoča.
PETER MUKAVEC
IZVRSTNO PIVO
1231 E. 61st St.
CIGARE, CIGARETE, MEHKE PIJAČE SLADOLED
Se priporočam in želim vsem rojakom vesele velikonočne praznike
9 JI
9 ^
M 9
joseph stampfel
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA ZA ŽENE, DEKLETA IN MOŠKE
Se toplo priporoča.
Želim vsem cenjenim odjemalcem vesele velikonočne
praznike
9 M 9 M 9
4
M
4 9
4 9 M 9
i
B If [6 if 50
r
(6 gf
(6 r B r
B
w
B
.r
58 r (6 r (0 r
B
r b r
B if 10 r (0 r B
.r
[0
r
B B
6108 St. Clair Ave.
10 r
B r b
gr B
r
B
r 6
UBOJ NA POLJANAH
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nasposled, ko so bili že davno zažareli lampioni v raznobarvnih lučcah med vejami jablan, je prišla Lizika z Vinkom, ki je zdaj prisedel k njuni mizi. čakali je, da mu fanta ponudita pijače, kakor je veleval običaj, toda Pepč in Peter sta nabrala obraza v najošabnejše gube, kar sta jih premogla, in se odmaknila, kakor bi hotela narediti prostor garjevcu.
Lizika je takoj spoznala, da je tvegala preveč, ko ju je hotela zbližati z Vinkom, a Vinko je naročil polič vina in ga začel mirno piti. Položaj je postajal vse bolj mučen, dokler ni zaigrala nova godba za ples. Vinko se je olajšan dvignil in se poklonil Liziki. Tedaj pa se je dvignil Pepč v vsej svoji ma-hedravi postavi in strmo pogledal sestro: "Ti ostaneš pri mizi. Dovolj si se naplesala s tem knapom."
M 9] M 9 M 9
S 9 M ,9 M 9 M 9
9 M 9
4 9
5 9 Ji 9
U3
6
U3 0] M 9
frank mihcič
7202 St. Clair Ave.
RESTAVRANT
Izvrstno vino, 6% Wooden Shoe pivo, 9 ' '< Genesee Ale. Se toplo priporočam Slovencem in bratom Hrvatom in želim vsem skupaj
vesele velikonočne praznike!
mike poklar
THE PENNZOIL STATION E. 43d St. and St. Clair Ave.
Telefon ENdieott 9181 TIRES — TUBES Se toplo priporočam in želim vsem vesele velikonočne praznike!
B W B,
B W B W B W B
r [0
r B
r
'B
r [0
r
B
w
B W B W B
Sf B fcf B
U
9!
4 9
—POPRAVLJAMO TUDI'AVTOMOBILE—
91
0; M 9 M 9 ji
RALPH CEBRON
SLOVENSKA MESNICA
4030 St. Clair Ave.
Vsake vrste p reka j eno suho meso, klobase, šunke, kakor tudi najboljše sveže meso. Se toplo priporoča. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem!
B
•r (0 r B
B tf 10 r
B
r
B B
"O," se je zasmejal Vinko in izkušal obrniti vse skupaj v šalo. "Nisem vedel, da imaš tako strogega brata, toda plesala bova kljub temu vsaj še po! valčka. Ali ne?"
Lizika se je še nekaj obotavljala, toda Pepč je zdaj približal svoj obraz čisto k Vinkove-mu in zapihal kakor razjarjen bivol:
"če hočeš plesati s Poljanko in imaš dovolj poguma, pridi na našo veselico v Poljane!"
Vinkovi tovariši pri sosedni mizi so postajali pozorni. Začeli so se bližati molče in s stisnjenimi pestmi v hlačnih žepih. Vinko sam je nekoliko poble-del, toda Lizika mu je skrivaj ljubeče stisnila roko. Pogledal jo je in ne da bi odvrnil pogleda od nje, mirno dejal: "Pridem!"
"Nikar!" je kliknila.
"Pridem!" je še enkrat potrdil.
"Bilo bi bolje zate, da ostaneš kjer si!" je puhnil Peter za-ničljivo oblak cigaretnega dima vanj. Tedaj se je zganilo med Vinkovimi tovariši. Le s silo jih je zadrževal Vinko, da niso planili za izzivalcema, ki sta se bila med tem časom z Liziko še dovolj urno pobrala.
"Prilika nam ne uide, ko bosta sama!" jih je miril Vinko, ko jih je napotil nazaj k mizi, kjer se je izkušal na novo raz-živeti. Plesal ni več, a klical je na mizo vina in napajal z njim prijatelje in sebe. Toda opijaniti se ni mogel. Ponižanje, ki ga je bil požrl ta večer na ljubo Liziki, ga je peklo v prsih kakor živ ogenj.
Vinko ni mogel pozabiti dogodka pri Pirhanu. Zato je nestrpno želel, da bi mogel Po-ljancem pokazati svoj pogum na prvi njihovi prireditvi.
Toda Poljane i so bili, kar se prireditev tiče, bolj počasni, šele prav na jesen se je razvede-lo, da se obravnava med naprednejšimi vaškimi fanti misel, da bi ustanovili lastno gasilno društvo, ki naj bi bilo v čast j vsemu poljanskemu naselju. Misel je bila sprejeta z odo
da bi mu kljub željnemu svidenju le branila priti.
Proti večeru se je napravil v pražnjo obleko in se oborožil z debelo, na koncu bunkasto palico. Domačim je rekel, da poj-de k tovarišem v rudniško pivnico. Dež, ki je lil vse popoldne, se je bil zdaj izpremenil v redek prš, ki mu je prijetno hladil nekoliko razgreto lice. Najprej je krenil k prijatelju Minčetu, ki je bil že pripravljen, da pojde z njim. Minče pa ga je hotel le še pregovoriti, češ: "Ne hodi v brlog, Vinko. Ali je vredno zaradi tistega dekleta, ki nemara niti ne misli i-esno s teboj? Prej ali slej bo le vzela bogatega Petra."
"Ne bo!" je dejal Vinko in pomislil na! Lizikino prizadevanje, da bi delila posestvo z njim.
"Ali si pozabil, da sem bil izzvan?" je dejal skoro jezno. "Mar naj ostanem večen strahopetec v očeh onih ošabne-žev?"
Minče je spoznal, da bi bilo zaman ugovarjati. Šla sta še po Ludvika in Tonča, katerima sta obljubila pijače, kolikor bosta hotela. Tonču, ki je bil velik požeruh, se je obetal mimo tega še najlepši kos pečenke; kar ga premore kuhinja "Pri jelenu." V zameno bo treba le ne koliko pretrkati ošabne poljanske butice, če se bo pokazala potreba. Za primer pa, da ne bi bili izzvani, so sklenili mirovati. Tako dogovorjeni so korakali molče in naglo. V pičli pol uri so dosegli vas Poljane. Že oddaleč je bilo slišati iz gostilne hreščeče glasove harmonike, ki je igrala za ples. Tombola je bila torej že končana. To jim je bilo prav. V veži so si nekoliko obrisali blatne čevlje, nato pa vstopili po vrsti Ludvik, Tonč, Minče in nazadnje Vinko, ki je z1 enim pogledom preletel prostore in dognal, da sedi Lizika, ki je tisti trenutek vsa prebledela, med materjo in Štefko ob ogelni mizi pri vhodu v tako zvano boljšo sobo. Pepč je plesal z dekletom, ki ga je v ramenih skoro presegalo, a Peter je bil baš prispel s krožnikom narezane gnjati, ki jo je bil zaradi po-manj kanj a p o s t r e ž n i h moči očitno sam prinesel iz kuhinje. Postavil ga je pred Liziko, ki pa ni odmaknila svojih preplašenih oči od Vinka.
Zabrežani so se mirno razpo-sedli za mizo ob peči. Minče je naročil vina, a Vinko sam je odšel za Tonča po obljubljeno pečenko. Pri tem je skoro malokdo opazil, da fantje niso odložili svojih palic; šele, ko je nategnil Dolfe novo za ples, so jih zložili v kot k peči. Prostor pa je s stolom zasedel Tonče, ki je zdaj z vso vnemo razko-saval pečeno teletino.
Potem sta vstala Minče in Vinko ter stopila k Lizkini mizi. Vinko je odvedel Štefko, ki je presenečena planila v smeh, a Minče je prosil za ples Liziko, ki ji je udarjalo srce kakor drobno kladivce.
Pepč in Peter sta pozorno ogledovala plešoče izza mize. Še prav dobro sta imela v spo-
vsakršen pomen.
"Prišel sem, da te vidim in zaplešem s teboj!" ji je odvrnil.
Smehljala se je še naprej vsa srečna in odmaknjena; le en-j 9 krat ji je v naključju ušel po-gled k materi, ki jo je napeto opazovala.
"Nemara spoznava mati, da si ti tisti, katerega sem si izvolila. Tako naju gleda," je za-šepetala.
"Pa sva jyiazadnje še všeč!" se je zasmejal, kar mu je vselej dobro pristojalo, toda zbodlo je Pepča, ki ga ni spustil iz oči. Pepč je videl v njegovem smehu ponovno izzvanje.
Dolfe je nategoval svoje mehove. Največ parov se je bilo že utrudilo in se vrnilo k mizam. Le Vinko in Lizika sta plesala, kakor bi ju nosile pero-ti sreče, vsa smehljajoča se.
"Pričakuj me pod mostom v grapi ob potoku, preden zagrneš danes zastorček svoje kam-
rice!" ji je polglaso dejal.
9
bravanjem. Pepč in Peter sta minu rudarja, ki jima jej zaha-
9	_____-_______________'
4
9 j® 9
5 9 M 9 S 9 M
KOMIN'S PHARMACY
PRVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVLANDU JOHN KOM IN, lastnik (1430 SI. CI air Ave., vogal Addison Road
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
|f (0
If [0
r
B
r
B
r b
r
bila med tistimi, ki so sklenili prirediti za novo društvo v gostilni "Pri jelenu" dobrodelo tombolo, združeno z zabavnim večerom. Po vaških lipah so nabili lepake, ki so obljubljali imenitne dobitke lastnikom izžrebanih srečk. Zbrali so med ljudmi tudi nekaj prostovoljnih prispevkov. Za prijeten nameček so povabili na veselico Ma-tijčevega Dol Ca, ki naj bi s svojo harmoniko skrbel za razpoloženje.
Nihče ni pričakoval te prireditve z. večjo nestrpnostjo kakor Vinko, ki je sklenil kljub ugovarjanju tovarišev udeležiti se zabave v Poljanah. Liziki sami ni bil sporočil ničesar o

j al v zelnik, in čutila sta se z njegovo navzočnostjo izzvana. Premerila sta se s pogledi, ki so pomenili, da se razumeta.
Peter je kmalu nato šel ven. Pepč pa je s fanti pri sosedni mizi po tihem nekaj govoril.
Vinku, ki je plesal s Štefko, ni ušla niti majhna kretnja obeh. Po končanem plesu je odvedel Štefko nazaj k mizi in na klic nekega znanca iz Poljan je pristopil k njemu ter izpil ponudeni kozarec vina. Naslednjega plesa ni plesal ,ampak je obsedel pri znančevi mizi. Šele v tretje je šel po Liziko, ki je vsa vzdrhtela v njegovem objemu.
"Zakaj si mi to storil?" je
svojem namenu, saj jo je upal bilo prvo, kar je izpregovorila, najti "Pri jelenu," in je vedel, a njen smehljaj je jemal očitku
"Nemogoče!" je plaho dvignila k njemu oči.
"Moraš!" se je smejal. "Bom!" se je vdala. Posvetile so se oči Petru, ki je stal v bližini. Fant poleg njega pa je zakoračil po sobi in kakor nevede podstavil Vinku nogo. Nezgoda je bila tako hitra, da si niti gledalci niso mogli pozneje razložiti, kako se je zgodilo. Vinko se je v največjo sramoto znašel s svojo plesalko na tleh. Kri, ki mu jo .je pognal ta dogodek v lica, je pobarvala njegovo obličjo do skrajnih robov. V oči mu je planil blisku podoben sij. Ni opazil Lizike ki se je pobrala urneje od veverice in izginila skozi vrata. Mati je utegnila še komaj stopiti za njo, kajti v gostilni je v trenutku nastal direndaj, da je letelo vse križem.
Minče je bil skočil na mizo, ki je bila najbližja omarici s
steklenicami. Jel je razmeta-
. i. .
vati litre in kozarce, da je žven-ketalo razbito steklo po mizah in mimogrede oprasnilo tistega, ki se ni dovolj hitro umaknil. Vnel se je boj, da so se vrišče porazgubila še zadnja dekleta in možje in žene iz sobe. Tonče in Ludvik sta otepala s palicami, kakor bi vihtela cepce, a Vinko sam se je ljut ko zver zakadil v sredino, kjer je klel Pepč s kravavo čeljustjo, ki mu jo razbil Minčetov kozarec, in kjer je srdito mahal Peter z odlomi,jeno stolovo nogo. Vinko sam ni imel ničesar pri roki, toda sunki njegovih pesti so bili silni, šele nazadnje, ko se mu je posrečilo zadenski doseči kot, kjer je samevala njegova palica, in je nekajkrat zamahnil z njo, se je začela nagibati zmaga na zabreško stran. Domačini so se začeli umikati v vežo in odtani na piano. Tedaj je pristopil k Vinku znanec, ki je bil ves čas nastopal kot posredovalec in miritelj, le da ga v velikem šundru ni utegnil nihče poslušati, in mu svetoval, naj se porazgubijo skozi kuhinjska vrata, ako nočejo dočakati česa hujšega, zakaj domačini so se utegnili medtem oborožiti zunaj s poleni in plankami.
Zabrežčani so sprejeli ta nasvet sicer z neko dostojanstve-nostjo, vendar so mu z veseljem sledili, ker so vedeli, da bi bilo blazno čakati na oboroženo premoč. Vse se je izvršilo z bliskovito naglico. Skozi kuhinjska vrata .so šinili na dvorišče in čez plot na stezo, ki je držala skozi gozdiček k cesti v Zabreg. Veseli, da se jim je boj takoj častno obnesel, so hiteli, kar so mogli. Toda ko so prav prebrodili gozdiček, je obstal Vinko in se nečesa domislil.
"Fantje, nazaj moramo! če me ne marate spremljati, poj-dem sam."
"Ali si znorel?" je planil Minče. "Zdaj, ko smo srečno odnesli kožo, da bi se vrnili?" (.Dalje na 5. strani)
9
9
9 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9
9
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
l
boste lahko boljše in veselejše obhajali ako \ boste imeli doma zanesljivo, okusno kapljico
pristnega vina.	i
i
Pri nas ga lahko dobite na kvorte, galone | ali na sode.	,	ij
Belo ali rdeče vino. Po jako zmernih i cenah, in garantiramo, da boste zadovoljni, i Se vljudno priporoča	j
Anton K_oročec\
BONDED WINERY	j
1063 Addison Rd.	j
e. 66th SI. DAIRY
Nick Spelic, lastnik
SLOVENSKA MLEKARNA
HEnderson 2116
1007 E. 66th St.
Pri nas dobite vedno sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo. Se vljudno priporočamo vsem Slovencem in Hrvatom. Vsem odjemalcem in prijateljem želimo vesele velikonočne praznike!
9.
I
9 ■M 9 M 9 M 9
Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi cvetlice v posodah, po nizki ceni.
JIMMIE SLAPNIK JR.
6620 St. Clair Avenue	HEnderson 8824
SAMO ENA TRGOVINA Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočam.
JOS. GLAVAN
SLOVENSKA MLEKARNA
1166 E. 60th St.
Se priporoča Slovencem in Hrvatom za naročila mlekarskih izdelkov in jim želi
vesele velikonočne praznike!
JOHN in JOSEPHINE JEGLIČ
1188 Norwood Road
Želita vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočata za obisk na fino PIVO, mehke pijače, cigare, cigarete
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL iOTH, 1936—PART II.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmrnmmmmammmmmmammmmmmmmmmm^	immmm
K.
9	P*
A	b
9 A 9 A 9
9 A 9
9 A 9 A
9 ^
9 A 9
9.
A 9 .0
9 ^
9 A
9 ^
9
9
9 A 9
9
9 A
9 ^
9
A"
9 ^
9
9 A 9 A 9
9 ^
9 A 9
9 a 9 A
9 ^
9"
A 9
"/V
9 A 9
9
^
9 A 9
9
9!
A §
A 9 A 9
9
9 A 9
9 A 9
9
9 A 9
Mf
TRGOVINA ČEVLJEV
LOUIS MAJER
7508 St. Clair Ave.
Želi vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike.
Se toplo priporoča.
JACK BONCA
6105 St. Clair Ave.
TRGOVINA S
STENSKIM PAPIRJEM
FRANK GREBENC
1297 E. 55th St.
Žganje od I Oc naprej. Izvrstno Black Forest pivo in Union Ale. Se priporočam našim rojakom za obilen obisk, kjer bodo vedno dobro postreženi s pijačo in jedili.
Se toplo priporočam.
Vesele velikonočne praznike želim vsem skupaj.
ANTON ZNIDARSlC
SLOVENSKA MLEKARNA
6302 Edna Ave.
HEnderson 7963
Fino mleko in drugi
mlekarski izdelki. Se toplo priporočam.
Vesele velikonočne praznike vsem cenjenim odjemalcem
UBOJ NA POLJANAH
Sedaj je čas, da prenovite trgovine in sobe. V zalogi imamo vsake vrste papir, naredimo dobro delo po nizki ceni.
Se toplo priporočamo in želimo
vesele velikonočne praznike.
B W 8 r
B r B
8
8 r
B p*
B
r B r '8 ,r
56
r
B
r
r i 81
B
r
B
r 8 W 8 r 8 r 8 W 8 W
8
JVtfVe
0 '8
r 8 r
8 gp
8 gf
8 r r
8 &>
8 r 8 W 8 r 8 r 8 r
_B
r 8 r 8 r 8 w 8 r 8 r 8 r 8 w
8 w
ilfS 8 r
B
w
8
&
-"8
,ih!i i
• rial Je van le s 4 strani)
"Dekle me čaka. če ne poj-dete z menoj, pojdem sam," je dejal.
Vse ugovarjanje je bilo zastonj. Vinko je vztrajal pri svojem in šel nazaj v smer proti Poljanom. Ludvik in Tonč sta se razjezila. Tako lahkomiselno vendar ne bosta nosila svojih butic pod poljanska polena. Le Minče mu je sledil v oddaljenosti; a ko je izgubil v temi obrise Vinkove postave, se je vrnil in se jezil nad prijateljevo lahkomiselnostjo, a obenem nad svojo nezvestobo do njega. Tolažil pa se je s tem, da se mu ne bo nič pripetilo.
prost. A pridržali so Petra. Lizika je strmela in ni mogla verjeti. Peter je bil vendar nedolžen, ker je bil ubijalec Pepč. Že je odprla usta. Hotela je po-
vedati vse, vse, kar je imela na srcu, toda pogled na mater, ki je sijala od zadovoljstva nad srečnim izidom, jo je vso razo-(Dalje na 6. strani)
9 A 9 A 9
n
A 9
S
9 A
9 A 9

DOMINIK KRAŠOVEC
lastnik novo predelane dvorane in pod imenom
w 8 W 8 W
gostilne 8
8
Twilight Ball Room
6025 St. Clair Ave.
ENdicott 9691
9 A 9 A 9
9
4 9 A 9 A 9
5 9 A 9: A 9
9
A
9
A
9-
A
9
A
9
9 A 9 A 9
4 9
9 A 9 A A
9
'
9
ANION NOVAK
SLOVENSKA PEK ARI J A 6213 St. Clair Ave.
So priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup dobre domače pecive, kot:
POTICE, PIŠKOTE in VSAKE VRSTE KEKSE
Voščim vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem •
■M A 9j
Naslednjega dne so zbudili Liziko že navsezgodaj razburljivi klici po dvorišču. Nekdo, ki je prihajal mimo, je vpil s ceste. Odgovarjalo mu je vzkli-kanje. Slišalo se je tekanje mimo hišnih oken. Vse to je bilo tako nenavadno, da je Liziko kakor vzmet vrglo iz postelje. Oblekla se je za silo in šla gledat. Toda v hiši ni bilo nikogar. šla je na cesto. Tam doli ob mostu je videla gručo ljudi. Nejasna slutnja se ji je porodila. Noge so ji otrpnile, da se je pomikala le s težavo naprej. A še preden je dospela, je čula krik vaščanke, ki se .je vračala: "Mrtev je, o groza, mrtev je."
Liziki ni bilo treba vprašati, kdo. Čutila je podzavestno, da mora biti tisti, o katerem je govorila ženska, le njen Vinko.
Obstala je. Ni mogla več dalje. Tudi ni hotela zdaj več k njemu, zdaj, ko je bilo že tako vseeno in ko je bilo pri njem toliko tujih ljudi.
Popoldne je prišla komisija iz mesta, šele tedaj so smeli truplo prepeljati v poljansko mrtvašnico. Tedaj je prispela tudi Lizika. S seboj je prinesla velik šop belih krizantem,« l<i jih je bila natrgala na svojem vrtu. Z njimi je posula mrliča, od katerega ni mogla utrgati pogleda. Jokati ni mogla. Nemo je strmela na tisto pošev no rano, ki se je vlekla prekc čela do desnega ušesa.
"čigava je tista zločinska roka, ki te je udarila, Vinko?" je mislila s težavo. In potem je še ugenila, da bi to mogel biti Pepč, njen po polibrat. Pri tisti priči ji je sovraštvo spačilo bledi obraz. Sum, ki se ji je porodil v srcu, jo je na mah 'potrdil v veri, da je mogel biti to le on. S kamnitnim obrazom je stopila iz mrtvašnice.
Potem se je začela preiskava, ki je privedla pred sodnike skoro obe vasi — Poljane in Zabreg. Nihče ni mogel natan-<o popisati boja. V ostalem pa so trdili, da so Zabrežani izšli iz boja skoro brez vsakih ran, medtem ko .je bilo nekaj Po-ljancev lahko ranjenih. A potem je nastopil Minče, ki je povedal mnogo obtežilnega za Petra in Pepča. Lizika mu je v duši pritrjevala, a glasno ni hotela pričati zoper brata; vedela je, da bi s tem zapisala mater najžalostnejši usodi. Saj zdaj jc bilo zanjo tako vse končano. Le kako je mogla v tisti zmedi, ko je osramočena pobegnila iz gostile, z katere se je kmalu zatem razlegalo vpitje, misliti na to, da bi ga šla čakat v grapo pod mostom. Vinko se je vrnil zaradi nje — srce ji je zastalo ob misli na to — in zločinska roka mu je iz teme zadala smrten udarec. Le kako je mogel kdo izvedeti za njun skrivno domenjeni sestanek. Sumila jc le Pepča ....
Toda zastrmela je, ko se je pred sodnikom Pepču s pomočjo matere posrečilo dokazati alibi.
Pepč je bil prišel kmalu za materjo domov; imel je močno ranjeno čeljust, čas se ni strinjal s časom uboja — bil je
Želi vsem skupaj vesele velikonočne praznike!
;e priporoča še za nadaljno naklonjenost.
b
gf
b
r
b r b
r
b
r b W 8
b
r b r
b
r b r
b
?>T 8 W 8 W 8 W 8 -r
b b
r
b
r
b
8 W
9
A
9
A
9
A
9
A
9.
A
9
A
9
A
9
M
9'
M
9
A
9.
M
9
A
9
M
9
A
9
M
9
A
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Road	HEnderson 5H79
TINNING, ROOFING and FURNACE WORK
Se zahvaljujem za preteklo naklonjenost in se priporočam še za naprej Želim vsem mojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike!
JOS. F. DOLINAR
TINNING and ROOFING
6025 St. Clair Avenue	HEnderson 4736
COMPLETE SHEET METAL WORKS
Kadar rabite popravila na strehah ali žlebovih ali drugod, zglasite se pri nas. Veselo Alelujo vsem skupaj!
JOSEPH GLAVIC
SLOVENSKA BRIVNICA
6506 SI. Clair Avenue
Se toplo priporočam ter'želim vesele velikonočne praznike vsem klijentom in prijateljem!

8 r
b
r
b
r
b p*
'b
r b
r b
r
b
r
b
r b
.r
b
b

9
Ji
9
M
9
M
9
A
9
M
9-
M
9
A
9
A
9
M
9
M
9
MARTIN ŠORN
RESTAVRANT
6034 St. Clair Ave.
Najboljša domaČa kuhinja, vedno sveža jedila in najbolj zmerne cene.
b W b W b W 8 W 8
b
r
b
r
b
r
b Šf
b
MAKOVEC CANDY SHOPPE
(Slovenian Auditorium Building)
Where all good friends meet. Ice cream sandwiches and hot chocolate served.
Happy Easter lo all!.
OBLE KE
dobite pri nas, narejene po vaši meri. Cisto volneno blago.
CHARLES ROGEL
6526 St. Clair Avenue KROJACNICA in ČISTILNICA OBLEK Želim vesele velikonočne praznike vsem skupaj!
8
iT b
r
b
b r b
m 8 r
b
r
b gf
b
•r,
b
r b
r.
b r b
r,
B
r
Želim vesele velikonočne praznike odjemalcem in prijateljem.
Vseele velikonočne praznike želimo vsem Slovencem in Hrvatom.
Se toplo priporočamo za naročila za obleke in površnike.
8 r
b
r
b
r
b
r
b
r b
8 W 8 W 8 r
b
w
b
r -.b w
b gf
b W b W (6 r
b r b
9 M 91 A 9
4 9 A 9 M 9 A, 9 A 9
5
1 M 9 A 9 A 9 A 9
4
9; A
9 M
A M 9
9 A 9 M 9 M 9
Ar 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A' 9 t 9 M
9
^
9
GEORGE KOVACIC
6312 St. Clair Avenue
(v Hrvatskem -narodnem domu)
JUGOSLOVANSKA BRIVNICA
Želi vesele velikonočne praznike vsem prijateljem, znancem in obiskovalcem!
JOHN MOŽINA
I OSI Addison Road
Fina vina na drobno ali na debelo po zmerni ceni.
Se toplo priporočam in želim vesele velikonočne nraznike vsem skupaj!
■ b gr
b tr 8
r
b
b
m
b
r,
b r b
b
r
b
NOVAK'S
J. A. BRAZIS
Brazis Bros. Inc.
6905-07 Superior Ave.
A. BRAZIS, Manager
Podružnica na 404 E. 156th St.
A. KASTE LIC, Manager Odprlo vsak večer do osmih, v soboto do devetih
8 r
b
r
b
r
b
b r B.
gT 8
8 r b r
b r b
9 A 9-
A 9 A 9 A 9 A 9 A 9
9.
A 9
9 A 9 A 9 A 9 A
GROCERIJA in MESNICA 5204 St. Clair Avenue	ENdicott 0067
Želi vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem!
Pripeljemo vam tudi na dom naročeno blago.
MRS. AMALIJA GOLOB
6314 St. Cluir Avenue
Se toplo priporoča Slovencem in Hrvatom za domača jedila, kakor tudi za 6'< pivo in vsake vrste >'ina.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijateljem!
'8
r,
b ^
B
r
b
fjr
B
.V
IS1
b W
8 gf
b
'tr 8 IT 8
RUDY BOZEGLAV
1125 E. 601 h Street
Se priporoča cenjenemu občinstvu za nakup finega vina za praznike; prodajamo na debelo in na drobno. Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem!


b i?
8
b ■0»
B
r b
8
Ob uri duhov
Dogodek v noči velikega pondeljka.
Na štajerskem, kjer sem jo zapisal, pravijo, da je naslednja zgodba resnična. Zgodila se je pred dobršnimi leti, še davno pred veliko vojno. Velika noč se je zakesnila kakor letos. Štiridesetdanski post zaradi tega ni bil ne daljši ne krajši, toda ljudje so bili tistih dob še bolj na stare šege in je pokora res še kaj veljala. Post je resnično bil post in od pepelnice do velike nedelje nikdo ni sreb-nil mastne svinjske juhe, ki po njej veselo plavajo drobi cinki. Kje neki, da bi se bil kdo mesa in mastnega preobjedel, kakor se to dandanašnji dogaja v mestu, ne na kmetih. Pa ne le, da miza ni uzrla mesa, noben dedec tudi ni v postu pri prednjih vratih zavil v krčmo, šele potem, ko so se zvonovi vrnili iz Rima, se je ra^vezalo tudi poželenje po žlahtni kaplji. Takole po Vstajenju-pri pekate-
rih farah ga imajo na veliko
soboto zvečer-so n a j b o 1 j
žejni zavili naravnost v prvo oštarijo.
Andrejec Balant pa ni bil med poslednjimi. Še na veliko noč k žegnu in opoldne k puranu ni srknil drugega, kakor nekaj krepkih požirkov domačega tolkca. šele na velikonočni pondeljek—da, na velikonočni pondeljek je pa prišla njegova svečana ura, ko se je, lepo pra-žnje opravljen s paličico v roki, mrmraj e poslovil od svoje ljube Barbe in jo zavil mimo fare uro daleč v drugo vas. Adam v Praprotnem je imel za veliko noč vselej kaj žlahtnega in krepkega na pipi. V pred-pustu je po Bizeljskem nakupil, v postu spravil in po veliki noči. začel gostiti žejne verne duše. Velikonočni pondeljek je bil torej darf veselega pomladnega začetka, ko so se znašli znanci iz vse soseske, plesa
željna mladina in fantje pretepači.
Tisti veliki pondeljek, ko se je ta historija godila, se je An-drejcu Balantu nekam posebno mudilo. Kaj bi ugibali o tem, saj smo že rekli, da je bila velika noč hudo pozna, pomlad pa tako suha, da je kar ščege-tala po grlih. Ko je komaj prav odložil kost obranega puranje-ga bedra, je Andrejec že segal po klobuku in iskal paličico med pa.jčevino za veliko omaro.
"Saj ne gori voda, ka-li?" se je raztogotila žena Barba.
"Hentaj no," se je hotel iz-lizati Andrejec in je z desnipi rokavom obrisaval krajec svojega črnega klobuka — hentaj no, kako živo ti zavijajo in žvr-golijo škorci pred hišo.
"Ti pa tvoji škorci! Drevi ti bo pa ščinkavec prepeval na nosu, to vem. Ampak rečem: če mi ne prideš pred večno lučjo domov, potem naj te sam vrag pocitra, dobro se ti ne bo godilo!"
"Ihta ihtasta . . . hentaj no, k večernicam bom vendar lahko stopil mimogrede, že davnO je odvabilq!"
Tako urno se je obračal Andrejec, da je bil naenkrat onkraj domače kljuke in že je prožnih korakov, veselo vihteč paličico v desnici, ubiral pot proti fari. Lep dan je bil, sobice je toplo sijalo, po drevju in grmovju se je nežno zelenile mladovje, kakor da rase na njem sama sveža berivka. Resnično je Andrejec ravno prav prišel k večernicam, toda cerkev je bila do malega polna, in
jec! Veš, da mi .je ljubše tebe [ob tla, Andrejcu in Jernejcu pa videti, kakor da bi zlat pobral, ie bilo milo pri srcu, kakor že Sedem laških let že nisva trči- i dolgo ne, dolgo ne. la vkupe. O, to je pa vendar vredno glažka vina!"
"Ti Andrejec ti, 110, si le še stari moj prijatelj. Pa pojdiva! En križ več ali manj pri večer-
Že je bila noč zunaj, ko sta začela klicati liter na mizo. Že so odhajali nekateri skromnejši gostje, ko sta Andrejec in Ternejec prvič poklicala Štefan
nicah — zavolja tega ne btvva j Šentjanževica. Ali to salamen-pogubljena."	sko vino je bilo brez kosti in—
In sta pokrižala in jo mahni- čast komur čast—očitno tudi la od fare nizdol po klancu v ; Adam še ni ničesar primešal v prijazno vas Praprotno. Tam je i sode. Pili so dalje. Omahova-že pela harmonika, da jo je bi-1 le so glave, jezik se je zaple-lo čuti od daleč. Nekdo je tal, noge so bile prijetno trud-
ne, kakor da po malem hromilo. Toda srce je bilo polno neke prešerne radosti. In- kaj ne bi bilo! Velikonočni ponede-
ukal. Debeli oštir Adam pa je stal na pragu gologlav, roke je tiščal v hlače in se zadovoljen razgledoval po lepi pokrajini. Kaj prijazno je pozdravil Ijek je tudi v Praprotnem samo sova gosta in .ju povedal v ono j enkrat v letu in srečanja pra-manjšo sobo poleg kuhinje. Pa j vih, dobrih prijateljev so tako, takoj jima je bil voljan sam po- |tako redka na tem goljufivem streči.	i svetu.
"Takšnega imam na pipi," je j Ko so tretjič pili šentjanžev-hvalil, "takšnega da sta se ga j ca (točil ga je Jernejec in ga je nekje na Bizeljskem nasekala j več nalil po prazni mizi kakor oče in sin in sta drug drugega ; v kozarce) je oštir mimogrede vikala, ker se nista spoznala. j opomnil, da se bliža dvanajsta Ampak vaju dveh še nisem imel ura. Hentaj no, tedajci je An-skupaj v druščini. Me res ve- drejca nekaj narahlo zbodlo seli, me srčno veseli!"	pod srcem. "Sam hudič naj te
"O, kaj ti povem, Adam," je pricitra domov! . . ." Natanko važno pojasnil Jernejec, "jaz tako je bila po kosilu rekla nje-in pa tale moj dragi Andrejec gova stara. In nič dolgo se ni sva stara pajdaša, pri soldatih več obotavljal. Samo še krep-sva skupaj odbijala seno in shir- i ko je stisnil desnico oštir ju in mo — o ,le kaj bi pravil, ko bi Jernejcu, še enkrat je zaradi se cele bukve dale napisati o lepšega vprašal, ali je vse platem, kar sva midva skupaj pre- čano, potem pa se je odmajal živela."	1 po veži na cesto.
"Me prav veseli, me res srč- j Mesec je sijal,-prijeten topel no veseli," je pritrjeval Adam, vetrič od juga je plapolal nad postavil vino na mizo in razme- tihotno dolino. Sam samcat na stil kozarce. Tudi nase ni po-i cesti, zdaj pa zdaj malo oma-
zabil. Prisedel je, iz kuhinje ,hujoč# si je Andrejec skušal tako je ostal zunaj ob stran-; pa je zajedna gospodinja prine- prepevati, pa ni šlo prav iz hra-skem zidu. Po zidu je.potegnil i sla orehove potice. Da, tako pavega grla. Ne da bi prav s prsti desice in se pokrižal—i se je žlahtni rumeni bizeljčan vedel kdaj, je po malem in s to velja posta.jačem okrog cer-; dal imenitno srkati. Andrejec težavo začel meriti korake pro-kve prav toliko, kakor če se in Jernejec sta do vseh milih ti klancu, mimo pokopališča, omočiš z žegnano vodo. In prav viž brenkala pogovor, kako sta Tenko je dvakrat udarilo v stol-tisti trenutek, ko je Andrejec j skupaj odbila soldate. Le ura pu. Polnoč! Ura strahov . . . začel žebrati svoj očenaš, mu j je tekla in nič ni rekla, pollitr- Kaj bi, misel nevšečna in ne-je na ramo legla težka desnica.! čki so se praznili, zmračilo se; umna.! Strahovi in strašila so Ko se je ozrl, so se mu oči za- ie zunaj, harmonika pa je pe-j za vrabce in za otroke . . . . smejale od milobe:	la bolj in bolj hreščeče in vese- j Toda — ali se ni nekaj zganilo
"Hentaj 110 .. . ti si, Jerne-i lo, plesalci so ukali in udarjali za oglom pokopališča? . . . .
Nekaj belega, sklonjenega . . . T11 tedajci — groza,! — je pošast skočila izza zidu, v rokah je nekaj vihtela — Andrejcu je nastopila zadnja ura .... Ves presunjen, oblit s kurjo poltjo od temena do pete, ma-horrja trezen se je pognal v div ji beg . . . strah pa za njim. Čul jej njegovo sikanje in hro-penje, v diru se mu je zdelo, da z gorjačo ali z metlo zamahuje po njem . . . "Sam vrag naj te pricitra domov! . . ." O, kako prav je rekla Barba!
Kam? Bliskovito je Andrejcu šinila v glavo rešilna misel: v cerkev, pod zvonik! .... Ves zasopel je pridirjal tja in se obesil ob vrv, z obema rokama je potegnil — in kakor iz sna predramljen .ie začel klen-kati srednji zvon .... Udarjalo je, kakor da se je vnela vas. Andrejec .je vlekel in vlekel — in bolj ko je vlekel, bolj je strah udrihal po njem. Andrejec za vrv, strah pa po hrbtišču. Ves sključen, ves zno-jen, ves pretepen je Andrejec koprnel po rešitvi. In bolj ko je padalo po hrbtu, bolj je obu-paval: "Zdajle izdihnem!"
Silno zvon.jenje sredi noči je predramilo mežnarja. Pa se ni upal na piano. In je predramilo tudi gospoda kaplana. Pa je le previdno pokukal skozi okno. Zdramil *e je tudi gospod župnik. Planil je kljub svojim križem pokonci, se za silo oblekel, vrgel nase štolo, popadel črne bukve ter hitel proti zvoniku, čisto nič ni bilo strah odločnega, izkušenega dušnega, pastirja. Velike križe .je delal pred seboj in ko se je približal zvoniku, je zagrmel kakor za sodni dan:
"Paks vobiskum! . . . mir z vami . . 4 . Kdo si, ki kališ nočni mir?"
"Jaz sem, gospod župnik, jaz ... Andrejec Balant . . . pomagajte!"
"In kdo si, neznana pošast, ki po Andrejcu udrihaš?"
Klenkanje je prenehalo, An-
drejec se je zravnal in odsko- Lizika, ki je od dne do dne čil k župniku, bela pošast pa huJe črtila brata, je prejokala je vrgla črno krilo, da je spet: marsikatero noč v svoji kamri-
prekrila belo spodnjico, odvrgla je tudi metlo in zaihtela:
"Gospod župnik . . . Barbka, žena Andrejčeva . . . Naj ne zamerijo . . . kaj sem hotela, ko mi dedca ni in ni iz oštari-je!"
"Pričakala si ga v zasedu-"
"Pričakala, gospod župnik. In namlatila, kakor je zaslužil."
"Hentaj no, ta sramota, ta sramota," je momljal Andrejec in si grizel ustni in ščetinaste brke.
"Paks vobiskum . . . mir z vama!" je velel gospod župnik in se obrnil proti farovžu. Niti malo ni bilo mar izkušenemu
ci. Ničesar drugega si ni želela, kakor stran iz te hiše, katere streho mora deliti z ubijalcem. Ponoči se je večkrat odločila, da po.jde naravnost pred sodnika ter mu odkrije pravega ubijalca. Toda zjutraj — zjutraj ni mogla.
Leta so minula in Lizika je še vedno čutila grozo in mužn.jo do brata ubijalca. Takrat jo je prav nenadno zaprosil Peter, naj postane njegova žena. Hotela ni drugega kakor stran, stran od doma. In tako se je poročila s Petrom ....
Rodila mu je že dvoje otrok, ko se je nekega dne vnel prepir med njenim možem in bratom
dušnemu pastirju, kako bosta ! Pepčem, ki je bil zdaj tudi že
nadaljevala pot proti domu Andrejec in njegova skrbna Barba.
UBOJ NA POLJANAH
(Nadaljevanje iz 5. strani) rožil. Čemu bi strla ubožici srce zdaj, ko .je vseeno ... A Peter se .ji je smilil — zelo ga je pomilovala, ker je trpel po nedolžnem zaradi Vinka. In ve-
ozen.jen in je imel enako stare otroke kakor Peter. Le otroci so bili povod, da sta se sprla moža, ki sta bila vse do Lizine poroke najboljša prijatelja. V prepiru, ki se .je vnemal z vedno večjo srditostjo, je padla beseda "morilec."
Lizika, ki .je bila navzočna. .je ostrmela. Ubijalec torej ni Pepč, katerega krivdo je imela v sebi že davno za dognano, ker je pač govorilo preveč tihih vzrokov za to, ampak Peter — Peter, njen mož, v katerega ni nikoli posumila in ki je stal zdaj tu s povešeno glavo, kakor bi ogledoval svoje roke, katerih se je držala kri — Vin kova kri ....
Strašna je bila misel, ki .je zdaj prešinila Lizikine možga-i ne, kajti zakričala je, kakor bi
sela je bila, ko so ga čez dva meseca poslali domov, češ, da bila dobila sunek z nožem, na-manjkajo dokazi za njegovo ; to pa je zdirjala v gozd, kjer
krivdo. Zdaj se .ji ni bilo treba prav nič premagovati. Lahko je bila z njim prijazna. Tudi doma je niso nič več silili z njim, zato ji je postajal prikupnejši.
In konec, ki ga je treba pripisati k tej resnični zgodbi, je prav tak, kakor ga je bil prerokoval Vinkov prijatelj Minče.
so jo po dolgem iskanju našli šele ob koncu drugega dne. Sedela je tam 11a trhlem štoru kakor splašena bolna šoja in bolščala z nemirnim pogledom predse. Zakričala je, ko je zagledala ljudi, vendar se je dala mirno odvesti domov, a ostala je od tistega dne sirota s po-mračenim umom. . . .
>\ \ \ ! ! <
01 M 0)
'A 01 S
9
4 01 A 01 M 03
01
M
01 ^
01 M 0! M 01 A 0!
0!
4
9 &
01
4
9 &
01 &
01
M 9 »a
9
A 9
01 JM 9 M 01
ANTON BARTOL 1425 E. 55th St.
• t 11
»t »»
• t
!!
---------j j
LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Rd.
JOHN FILIPIČ 1048 E. 76th St.
JOHN GODNJAVEC 1011 E. 64th St.
GEORGE KUHAR 3846 St. Clair Ave.
J. KREČIČ 1054 E. 61st St.
C. LEVEČ 6614 St. Clair Ave.
J. LUPSINA 10201 Prince Ave.
i s • t
s i • *
!!
t • • *
t«
S i t
t • t t
!!
! S
i!
11 11
• t ■ ••
11 *«
11 «t
11 •«
1»
»t 11
♦•
11 • •
M • *
11
*	1 «•
< t «t
•	t 11 • t 11
t *
i < • *
11
»1 11
•	1
:!
•	t
• t »*
t • ♦•
11
• i
• t • •
1« •»
• *
• i 11 • t
•	1
•	*
• • ■ »»
i» • •
• t • t «t • t t i t 1 t t ( t t I t t t 1
JVfarodni TrgoVsKi KJub
ŽELI
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
IN PRIJATELJEM
Priporočamo se vsem našim gospodinjam za nakup vsakovrstnih potrebščin za praznike. Imamo veliko zalogo na izbiro, da vam ni potreba hoditi k tujcu. Pri nas dobite vedno sveže in prvovrstno blago:
NAJBOLJŠO MOKO OREHE, ROZINE MASLO, JAJCA IN MED
Najbolj svežo, različno zelenjavo ter istotako raznovrstno sveže in prezer-virano sadje, po najnižjih mogočih cenah.
Zahvaljujemo se vsem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo še za naprej.
E&
il&|
iva
( j t t t t t ( t t t t
t t
«j
«t i t • t
11 11
i * 11 » i t I t j. » t t t t t t I ) I t I t t ( * t ( » I t t t t I I « t t t t t i
• t t I t t I t t t
t « « <
t I ( t « t • t t t t t t t t t t I t t t t
t t »
i t t I t I t t ( t t t t t t t t t I ( I ( t t I ( ( I t t < t t ( t t I t t I t I I • I I t i I I I t I t t t t i t • t t • t I t ( t t I t t ( t < t « t • i t t I I t i I 1 I I t t t I ( t t t t t I t I I I t t I I ( I t t t I t t I t t
r ■e w
16
-"C %
LOUIS LAUTIŽAR 1193 E. 60th St. 1195 E. 71st St.
JOS. M0DIC • 1033 E. 62d St.
LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd.
KARL MRAM0R 1140 E. 67th St.
ANTON MARTINČIČ 5919 Prosser Ave.
LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd.
ANTON PRIMC 985 Addison Rd.
r
C
i?'-/
b
..r
B
r 16
■fr %
r ©
-r
56
kT
'B ff
B
"B
gr
B
r-yrw
1© gf
B
-r
B
r r
B
..r
v? B
r s
FRANK P0ZAR 1126 E. 68th St.
0*
B gf
■B B
DOMOVIN ft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 86 — PART III.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING. APRIL 10TH, 193«
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
\rj1al je
Sezonski spomini
Cleveland, O. — Spomini na j veliko noc se ponavljajo vsako i leto in to že sto in sto let. Veli-: ka noč spominja na tragično i smrt Kri sta, onega velikega Uče 1 nika, ki je učil vse človeštvo, j da naj se ljubi med seboj kot ) bratje in sestre. Sovražil je hinavce, preganjal goljufivce iz templja. Učil je, naj se ljudje poboljšajo ter živijo po njegovih naukih. Ako bodo tako živeli, ne bo sovraštva, ne nevošlji-vosti, ne pomanjkanja ter bodo živeli pravično in umirali častno, ko poteče njih zemeljska doba življenja.
Veliki Učenik je zabičal da če bodo tako živeli, kot živijo, da pride gorje nad človeštvo, čas je, da enkrat izprevidijo, da je prišel čas, ko naj spoznajo svoje zmote.
Ampak veliki Učenik se je zameril tiranom, goljufom, farizejem. židovskim duhovnom in poglavarjem tedanjih časov. — | Obsr lili so ga v smrt ter ga na [biirtalen način umorili. Od tistega časa se ponavlja njegova meritev vsako leto med narodi, ki so, vsaj na videz, sprejeli njegove vero in pravične nauke. Velika noč spominja človeštvo ; vsega sveta na mučno trpljenje i onega velikega Učenika pravice in dolžnosti vseh njegovih I vernikov, da se zdramijo ter sle-
I tlijo njegovim naukom.
Velika noč se pričenja na palmovo nedeljo (cvetno nedeljo), kot smo jo imenovali v stari domovini. Spomin cvetne j nedelje je, ko je prišel Krist v | Jeruzalem in je jezdil na oslici, i Ljudstvo jeruzalemsko ga je pozdravljalo z mogočnimi vzkliki: i hozana sinu Davidovem, ki pri-; J de v imenu Gospodovem ter mu metalo palmove veje pred njim.
Kakor hitro so zvedeli farize-j ji za njegov prihod, so ga začeli zasledovati. V spomin cvetne nedelje nosijo katoličani v j stari domovini butare zelenja v 1 cerkev.
j Krista so prijeli že v četrtek s nomočjo izdajalca, ki se .je po-; lakomnil denarja. V spomin na ta veliki četrtek utihnejo zvonovi po cerkvah in prične se žalovanje. Židovsko ljudstvo ga je mučilo in kamenjalo. V spomin na to so pobarvana jajca (rdeči kamni). Kronajo ga s tr-njevo krono. (V spomin velikonočni kolač v stari domovini). Pogača v stari domovini je pa spominjala na kruh, ki ga je razdeli! Učenik pri zadnji večerji.
T:-, ko se spominjamo na muke velikega Učenika, na trpljenje in smrt za pravico vseh.
Nato pa pride velika nedelja. Vse se veseli, ko je veliki Učenik iriumfiral nad smrtjo ter pokazal dejansko svojim vernikom, da se ne smejo bati smrti,
Aleluja
Zapel spet zvon je v prvi dan
glasno: "Gospod je vstal!" Hiti vesela vest čez plan urno: "zares je vstal!"
Veselja se nebo modri, i: duje sleherna se stvar. In trava spet zelenj. toplejši sonca zdi se žar.
Src i naj se še prebude, odpro naj bednim se v pomoč.
Enkrat spet bodimo ljudje vsaj danes na velikonoč!
; Jowphriie Pra-mt, Clccclinid :
*
Velikonočni pozdravi
('■ez morje široko in širne daljave striček šaljivo pripomnil. ; iskreno želi mi srce,	j ko si otiral je znoj
|tja v naše slovenske dobrave, j raz lic in glave osivele, tja k cerkvi vrh šmarne gore. pa ga boba ram takoj:
ako pravično živijo. Ali dane' se človeštvo pogreza \ grehe ter brat sovraži brata, pobija, obre-kuje, goljufa, laže. Vse to dela, ksr je veliki Učenik sovražil ter radi tega trpel in umrl.
Ko bodo narodi spoznali svoje zmote ter postali pravični do svojega bližnjega, takrat bodo obhajali pravo veliko noč, vstajenja pravice in resnico na zem-
K.
! Kjer lahno planine mogočne in polja prostrana oko ! na praznike velikonočne j bo zrlo popotnikov sto.
j Tam duša topi se v spominih mi danes, kot čestokrat že, kjer sonca prameni ljubeče že božajo cvetkam glave. > i
Kjer zvonček pod cerkvico belo v č;.st svet'mu Antonu je pel; prošnje pa srečne mladine, odnašal odmev je vesel.
; Kaj pa vi, striček, na primer, ; kžilešne so vaše želje? M), jaz pa za liter terana, jvuiinke, pozvonil bom le.
Vse drugo je zame minilo,
al' srčno jaz ljubim ta kraj,
(kjer zviška zrem na panoramo
rojstne dežele, — moj raj. i ...
|' ^ i -■
Resnične, pri proste besede; hranim kot zvesti spomin, pozdrave prisrčne planinam pošiljam i;-, daljnih tujin.
Le krepko "pocukaj" ti dečva, l»a, krasne ste naše w gore.

L

patrona deklet za rokav! ženin najlepši bo za te, če se prikupiš mu prav.
iS
i i uuantičen tamkaj je svet. ; Usi la pa kruta kljub lomu i v.iznaša vsekriženi svoj cvet.
b&h&k S 5S 55
9 Si 9
9 ^
9 s 9$
1
95
S.
%
tši
9 &
9
M 95
9
mi
9
9 M
a «6?
S,
9;
.
9 ^
^
05 «Šf 9;
9
I
v Collinwoodu
ŽELIJO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM iN PRIJATELJEM VESELO ALELUJO
LUDWIG RADDELL 15802 Waterloo Rd.
CERGOL & OGRINC 412 E. 156th St.
FRANK LACH 637 E. 185th St.
JOHN ŠKOF 1170 E. 174th St.
JOSEPH SETINA 608 E. 185th St.
JOE JANES 16016 Parkgrove Ave.
JOHN DOLENC 573 E. 140th St.
LUDWIG MANDEL SR. 920 E. 140th St.
JOE METLIKA 14316 Svlvia Ave.
VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave.
FRED. JAZBEC 821 E. 222d St.
LUDWIG MANDEL 15607 Waterloo Rd.
FRANK KASTELIC 19300 Shawnee Ave.
FRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd.
FRANK GABRIEL 595 E. 140th St.
ŠLAŽ BOLDIN 14401 Thames Ave.
ČLANI KLUBA NUDIJO K PRAZNIKOM ZNATNO ZNIŽANE CENE NA VSEH POTREBŠČINAH, KI JIH RABITE ZA PRAZNIKE
Gospodinje, katere hočete svoji družini ustreči in jih za praznike presenetiti z dobrim kosilom, izborno šunko ali velikonočnim želodcem ter dobrimi poticami in kolači, kupite blago pri članih tega kluba in zagotovljeni ste lahko, da boste dobili najboljšo kvaliteto po nižjih cenah kot kje drugje.
Ohranite narodno zavednost, okrepite narodno samostojnost in poslužite se pri nakupu za praznike naših trgovin, ki so združene v obrambi vaših in narodnih interesov. Slovenski trgovec pozna vaše domove, vaše kulturne in dobrodelne organizacije—je vedno z vami, ob slabih in dobrih časih.
Geslo naših rojakov naj bo "Podpirajmo eden drugega po
geslu Svoji k svojim"
Izberite si ime trgovca in storite svojo narodno dolžnost.
JOE PETRICH 26594 Lake Shore Blvd
JOHN TOMAŽIČ 16821 Grovewood Ave.
JOHN TEKANČIČ 19302 Chickasaw Ave.
LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave.
JOHN KAUŠEK 19313 Kewanee Ave.
SOBER & MODIC 544 E. 152d St.
JOHN VIDENŠEK 486 E. 152d St.
JOHN ASSEG 15638 Holmes Ave.
JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave.
JOE TLSOVEC 16224 Arcade Ave.
JOE JANŽEVICH 542 E. 152d St.
CHARLES LESJAK 15708 Saranac Rd.
FRANK FABJAN 399 E. 152d St.
MARY KUHEL 16321 Arcade Ave.
MAX HABINC 542 E. 185th St.
BLAŽ GODEC 16903 Grovewood Ave.
JOSEPH MODIC 315 E. 156th St.
t
'y4»
b
© ***
£
fe h
.p,
yT
k
e
iw
C'c-
0 w
w
6 sr
b
£ fgy'
v
C f*
£ fcfor
1 fe
gr
ie
t fe
B if
b f*
b
b ir*
b
t


9!
&
9 S. 9 M 9, U3
a
M
9 &
9 'M 91-£ 9 M 9 tf 9 U3 9
9 U3 9 tf 95 US 9;
VESELO ALELUJO
Vsem odjemalcem in prijateljem želi
JOSEPH KERN
353 E. 156th St.
vogal Arcade Ave.
Gasolinska postaja z najboljšo postrežbo za vaš avtomobil. Razvažanje ledu in premoga.
Pokličite nas po telefonu za hitro postrežbo.
£f
B
r
(6
B
r
B
MR. in MRS. JOHN PIANECKI
SLOVENSKA PEKARIJA
želita vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in mnogo pirhov.
Priporočata se za raznovrstno pecivo.
6036 St. Clair Ave.
B if
-r
B
r
a
r
■B
r
Sf*
B
r
Prvi Slovenec v Argentini
Piše Franc Krašovec Kdo pa je bil sploh prvi Slovenec, ki se je naselil v Argentini? Bil je to neki Andrej Farčnik, doma iz konjiškega okraja na štajerskem. Ugotovil sem to stvar takole:— Leta 1920, kakor še večkrat pozneje sem potoval po gorati argentinski provinci San Luis. Med drugim sem prišel tudi v naselje Merlo, sredi krasnih sado-nosnih krajev. Ko sem se z nekim trgovcem, Argentincem, pogovarjal o svoji narodnosti, mi pravi da moram imeti rojaka v tem kraju. Ker doslej nisem bil spoznal več kakor štiri do pet

CHARLIE ZUPANČIČ
SLOVENSKA PEKARIJA
v Slovenskem Narodnem Domu
6413 St. Clair Ave.
Za velikonočne praznike kupite vaše potice, kolačke, pecivo in kruh v slovenski pekarni.
Želim vsem mojim odjemalcem vesele velikonočne praznike!
w
B r B
r
f8
BT
@
r
B
r
si je mislil Farčnik ter vzel konzulovo kuharico v zakon. Bila je Mehikanka mestiškega plemena (mešanica med Indijanci in belci). Farčniku se je nudila prilika, da si je poceni kupil posestvo v mestu San Luisu, kjer je, čeprav ne po bogastvu, pač pa po preudarnosti in preizkuše-nosti postal najuglednejša oseba. V čebelarstvu, ribolovu, sad-jereji, sviloreji, vinogradništvu, živinoreji itd," je vsej okolici dajal nasvete. Mnogo je bral ter imel gotovo preko tisoč knjig. Bavil se je tudi s padarstvom in njegove rastline so tudi kaj zalegle. Za to nikdar ni zahteval plačila, pač pa so mu ozdrav-ljenci nanosih polno masla, kokoši in jajec.
Farčnik' ki mu je bila Mehika druga domovina, Argentina
Slovencev na potovanjih, me je treUa. je gojil tudi po od-
B
© r
Vesele'velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in
4
9
a
0!
4 9
4 9 M 9 M 9 M 9' M 9 'M 9
4 9
9 S. 9
9
9
4 9
4 9'
M
S.
9
M
9
t&t
9
M
9
4
9 M
9
4 9 M
prijateljem
ANTON GUBANC
16725 Waterloo Rd.
Velika zaloga blaga na jarde, spodnje moško, žensko in otroško perilo. Ženske in otroške obleke najmodernejšega kroja in barve.
Cene najnižje, član Progresivne trgovske zveze
FRANK POJE
SLOVENSKA KROJAčNICA in
KEMIČNA ČISTILNICA ZA OBLEKE
631 E. 185th St.
Obleke po meri doma izgotovljene, trpežne in iz najmodernejšega blaga od $25.00 naprej, čistimo in likamo ženske, otroške in moške obleke po najnižjih cenah. Pridemo iskat in dopeljemo na dom.
Pokličite KEnmore 4720
Veselo alelujo vsem odjemalcem in prijateljem!
r
r '6 r
56
r g
gr
B
r ■B
r
B
r B r B
r
B
r
B
fT
B i?
B
Po meri narejene obleke in površniki od $21.00 naprej. Hlače od $3.75 naprej.
B
r
B
Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupaj.
BRAZIS KROJAČI
6113 St. Clair Ave.
B VT K3 If B
B

M 9
9 4 9 M 9 M 9
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
JOHN A. TRČEK
BLED TAVERN 15506 Holmes A Ve.
CONFECTIONERY 15506 Holmes Ave.
član Progresivne trgovske zveze
B tr B P B
r B ir
I
B

stvar silno zanimala. "Farencik se imenuje in pol ure hoda odtod leži njegovo posestvo." Farencik, Farencik, pravim sam pri sebi, to ni prav nič slovensko ime, prej bi rekel, da je ba-skiščega izvora. Stvar pa je bila ta, da Argentinci, ki govorijo blagoglasno in s samoglasniki bogato španščino, prikrojijo tuja imena kar po svoje. Ker se jim zdi, da primanjkuje samoglasnikov, jih kar svo-jelastno vrinejo in tako je tudi nastal iz Farčnika Farencik.
Ko sem prišel k Farčniku, ,ie možakar v zidanici stiskal jabolčnik. Osem let sem bil že v Argentini, pa še nisem bil pokusil te pijače — zato ne vem, kdo je bil srečnejši, Farčnik ali jaz. Tri dni sem bil njegov gost v tem prelestnem kraju, polnem najrazličnejšega sadja, zdravilnih rastlin, šum-nih vodopadov, bistrih potokov in senčnatih gozdov. V teh dneh sva se marsikaj pogovorila.
Farčnik se je rodil leta 1840 v konjiškem, okraju na Štajerskem. Študiral je učiteljišče v Gradcu in v Trstu odslužil vojaški rok. Pa ne;';vem, po kakih priporočilih se mu je posrečilo, da je bil nastavljen kot paznik v dvorcu Miramaru, ki je bil last takratnega nadvojvode Maksimilijana, brata cesarja Franca Jožefa. Ko je zviti Napoleon III. poslal leta 1863 mehikansko deputacijo v Miramar, da ponudi Maksimilijanu mehikansko krono, je Farčnik že užival neomajno zaupanje svojega gospodarja. Malo preden se je Maksimilijan vkrcal za Mehiko, ga je obiskal, tako mi je pravil Farčnik, njegov brat, cesar Franc Jožef. Cesar je nosil belo generalsko suknjo. Ko se je z Maksimilijanom nekaj spri, mu je ta v raj/ourjenju zalučal poln črnilnik v prsi. Najbrž cesar ni imel druge suknje pri tebi, zato se je dva dni skrival v neki samotni sobi, dokler mu niso poslali z Dunaja druge suknje. Farčnik pa je medtem stregel vladarju. Brata se nista spravila in Franc Jožef se ni poslovil, ko je odhajal. Ko je Maksimilijan odpotoval v Mehiko, je postal Farčnik njegov najvdanejši osebni sluga. Tri leta je trajala Maksimilija-nova cesarska slava v Mehiki. Dne 19. junija 1867 je bil ustreljen v Kverctru. Farčnik ga je smel spremljati na moii-šče. Vdani Slovenec ni mogel verjeti, da gre zares, in ko so počili streli, so mu v strašni grozi klecnila kolena in padel je v nezavest.
Farčnik je po cesarjevi smrti ostal v Mehiki ih posrečilo se mu je vriniti še v mehiško državno službo. Januarja 1880 je prišel v Argentino in sicer kot /majcrtlomo (hišni upravitelj) mehiškega konzula v Buenos Aircsu. Tu je služil devet let. Konzul je bil samec in zfclo vtb:n raznim strastem. Ko je leta 1889 kot samec umrl, je zapustil svoje precej skromno premoženje (krog .12,000 pezov) na enake dele oskrbniku Farčniku ter kuharici. "Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača
hodu iz Mehike pismene stike s svojo drugo domovino. Tako mi je tudi med drugimi zaupal zanimivo dejstvo, da se je ob času, ko sem jaz Farčnika spoznal, nahajal v Mehiki Lojze šušter-šič, brat pokojnega deželnega glavarja dr. Ivana šušteršiča in se tam povzpel celo do čina generala.
Ko sem leta 1923 prišel vnovič v naselje Merlo, sem našel m pokopališču kamen, ki krije telesne ostanke tega prvega slovenskega pionirja v Argentini.
In\i pa Farčnik svojega tekmeca v osebi gospe Ane Pavli-lu ve, ki še danes živi v pokrajini Formoza na skrajnem severu argentinske republike in je prišla v Argentino le nekaj mesecev za Farčnikom.
-o--
Dvakrat Zvijovič
Oni dan jo maha oče Zvijovič po blatni cesti sem od Sotle proti Brežicam. Na Hrvaško je bil šel pokušat vino in ga je toliko pokusil, da mu je začelo jemati noge. Na Harmici je komaj našel most Čez Sotlo, na tej strani pa mu kakor nalašč brzi avto nasproti. Mož začne mahati šoferju, naj ustavi, in se začne nato pogajati ž njim, za koliko bi ga peljal v Brežice.
"Ne gledam na ceno,"'sopiha možak, "samo da me peljete."
"Izpod dve sto dinarjev ne," meni šofer.
"Še petdeset po vrhu vam jih dam," de Zvijovič in že sedi na mehki blazinici.
Kjer pri Dobovi prekorači cesta železniško progo, mora avto
učitelj, ki je prišel semkaj v neko vas na oglede, ker ga je tovariš prosil, da bi zamenjala službeni mesti. Pokrajina mu je ugajala in je bil namenjen zdaj na postajo v Dobovo, da bi se odpeljal in v Ljubljani čimprej izposloval dovoljenje za zameno.
"Brzi vlaki se tu ne ustavljajo," pojasnjuje Zvijovič, "do potniškega vlaka imate pa kar tri ure časa."
Učitelj je vesel take vljudnosti in se zadovoljno smehljaje razgovarja z možakom, ko drvi avto ž njima proti Brežicam.
Malo pred mestom ukaže Zvijovič ustaviti.
"Samo trenutek," pravi in izgine.
Trenutki minevajo, šofer kliče in trobi, a možaka ni. Naposled ne preostaja učitelju nič drugega, kakor da plača šoferja.
Čim avto izgine, prisopiha Zvijovič:
"Kje je voz?"
"Se je vrnil," kislo pove učitelj.
"Pa mu menda vendar niste kaj plačevali?" nedolžno vpraša Zvijovič.
"Dve sto petdeset dinarjev." "Kaaaaaj ?"
"Dejal je, da sta se bila tako pogodila.' '
"Seveda, potepin grdi. To je pa zamolčal, da sem mu kupnino tudi brž odštel. O, naj le čaka, mrcina, saj imam njegovo številko! Takoj ga bomo imeli!' '
Prijazno se opravičuje in zatrjuje, da ne bo miroval prej, dokler ne dobi gospod učitelj svojega denarja nazaj. Povabi ga celo v hotel, da nekoliko "po-plakneta to neprijetno razburjenje." V hotelu naroči oče Zvijovič izbrano in obilo, potem pa prosi gospoda, naj trenutek počaka, da skoči na orožništvo.
"Takega lopova ne smeva izpustiti kar tako iz rok!"
Učitelj zadovoljno pritrdi in udano čaka. čez čas pride hotelir in začne kramljati ž njim. Beseda da besedo in naposled učitelj pove, kaj se je zgodilo njemu in možu, ki je bil prišel ž njim prejle sem. Nenadno buši hotelir v smeh:
"Kje ste pa padli temu človeku v roke?"
Učitelj se zdrzne, a hotelir re če:
"Torej vas je kar dvakrat zaporedno namahal! Pripeljal se je na vaš račun, pa še najedel in napil za vaš denar."
Kdo pa je to?" se čudi uči-
r
B
r r
B
9 ^
9 M
9 M 9„
M %
M 9 M 9 M 9 d 9~
Jf
9;
M 9 M 9 M 9 M 9
5 9
91
6
Vsem gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem veselo alelujo želita
MR. in MRS, FRANK VESEL
791-93 E. 185th St.
GROCERIJA in MESNICA RESTAVRACIJA in TOČILNICA Pristne domače šunke in želodci. Specijalno dobro sveže meso in vsa grocerija. Najfinejši legalni likerji, najboljše pivo in izborna kuhinja. Vedno gorka jedila.
JOSEPH PERME
15607 Waterloo Rd.
SLOVENSKI KROJAČ
B
B gr
B
r
B
r
B
-r
16 r B
Spomladanski in poletni vzorci, od $20.00 naprej. Posamezne
Obleke in hlače $3.75
površniki naprej.
Trpežna obleka, domače-delo po najmodernejših krojih. Veselo alelujo vsem prijateljem in znancem. Član Progresivne trgovske zveze
B
w
B
r
r B
r 8
B
r ■B
9 M 9 4 9 M 9 M 9 M 9 M
Mk 9 M 9-
M
9 M 9 J 9
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
PETER USAY
MODNA TRGOVINA
783 E. 185th St.
Vedno velika zaloga moškega, ženskega in otroškega perila. Ženska in otroška zgornja obleka ter blago na jarde v najmodernejših barvah. Cene nizke.
Član Progresivne trgovske zveze
Vsem klijentom in prijateljem želi veselo alelujo
JOHN BUKOVNIK STUDIO
B
r
B
B B
r
S3
r
B
r
B -B
r
B
r ss
r
8
tSi Najmodernejši fotografski studio pa vzhodni strani mesta. P4
9;
J3
9
Izvršena in na mednarodnih razstavah visoko odlikovana C
56
čakati na prihod vlaka. Medtem zagleda prihajati Zvijovič mla-jtelj.
dega, gosposkega človeka po; "To je bil Zvijovič, gospod," polju. "Učitelj bo," ugiblje in I pove hotelir. "Zdaj ga lahko ga povabi:	i iščete kakor šivanko, pa ga ne
"Dajte no, gospod učitelj, j boste našli. Zakaj dedec je več prisodite! Kdo bi se mučil po |'cakor dvakrat Zvijovič." tem blatu!"	Res ni kazalo učitelju druga-
Tujec ga začudeno pogleda in | če, kakor seči v žep in plačati z vercljem sprejme prijazno po- j račun. Ohranil ga je za spo-nudbo. Iz pogovora Zvijovič i min, kdaj se je družil z Zvijovi-■ pozna, da je mladi gospod, res 1 čem.
Slika je bila vzeta v neki hiši v Shatp&b-urg, Pa., kjer je dosegla voda do stropa- in pustila tako opustošenje -a seboj. Tisoče gospodinj je našlo svoje kuhinje v takem sta-njv., ko 'je voda■ upadla.
9 M 9
9 Js 9 M 9 M 9 M 9 M 9 M
fotografska dela. Točna postrežba in nizke cene.
762 E. 185th St., vogal Muskoka Ave.
Član Progresivne trgovske zveze
(0LLINW00D DRY (LEANING
LEO KAUŠEK iri FRANK KOVAČ, lastnika
15210 Saranac Rd.
Slovenska čistilnica moških, ženskih in otroških oblek. Delo jamčeno in prvovrstno.
Postrežba točna in nizke cene. GLenville 4746
Veselo alelujo vsem klijentom
m pri
cm.
M 9 M 9 S 9
9 M 9
M %
■M 9.
M
9 &
9 m
9 ^
9 A 9 M
Veselo alelujo vsem odjemalcem iri prijateljem želi
DOLŠAK DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA
448 E. 158th St.
Člarf Progresivne trgovske zveze
Lepo sfrizirana ženska ter pravilno ostrižen in obrit moški napravita vedno dober vtis. Pri nas vam napravimo vedno najboljše delo.
MR. in MRS. L. SANABOR
BRIVNICA — BEAUTY PARLOR 15801 Waterloo Rd.
Veselo alelujo vsem prijateljem in znancem.
6 ^
B
r ie
■B
B
r
56
Bf
56
r
B
r
I
r ©
r
B
r
B
r
"(Ci
r
B W B
r
r
1 r
B
r
i r
:c
r
i r
'B
r
I if
i
r
B

©S


jjks

r
to
A 9 A 9 M <9 M 9
želi
JOHN LADIHA
1242 E. 74th St.
GROCERIJA in MESNICA
vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele veilkonočne praznike.
9
Priporoča se gospodinjam za nakup vsakovrstnih potrebščin za praznike: najboljšo moko, orehe, rozine, maslo, jajca in med.
Ravno tako suho in svežo mesenino.
(6 W B
b
r
b
w
b
b r b
Zakonski zapisnik
9J M 9 M 9! M 9! A 9! A 91 M 9) M 91 A 9)
S 9l M 91
Vesele velikonočne praznike želita vsem svojim prijateljem in odjemalcem
MR. in MRS. FELIX DRENIK
5422 Hamilton Ave.
Se toplo priporočava za izvrstno pivo in dober prigrizek.
b
r
b W b
r
b
r r b r 68 0* b r
.b
r
b
r
b
^	r
9j Izplačalo se vam bo, če natančno preberete naš oglas b v tem listu prihodnji teden.
r b
nitna iznajdba ' ])isnik!"
Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem in prijateljem.
91
M '9) M 91 M .91 M 91
LOUIS OBLAK
Zaloga finega pohištva in drugih hišnih potrebščin.
6303 Glass Ave.	HEnderson 2978
b if b

91 Ut 91
M 9 M 9i
VESELO ALELUJO
vam
želi
FRANK PERME
9jj Priporoča se za vsa dela, ki spadajo v mizarsko stroko: M	.bare, kandre in sploh opremo za gostilne.
.91
91 M 91 M 9 A 9 'S. 9 A 91 M 9
9 M 9 A 9 »H 9
NORWOOD CABINET CO. 1133 Norwood Rd.
b W b
r
b
tr (6 W b W b W
b W
MI SMO MI!
Točimo izvrstno pivo in vino.
Ni treba misliti, da imate samo na St. Clairju dobro pijačo. Kaj pa, če bi jo prišli St. Clairčani pokusit enkrat k nam v Newburg? Dobro vas bomo "potretali," ii prav zares.
Prijazno se priporočam domačim in zunanjim gostom, da me obiščejo ob praznikih in tudi drugikrat. Voščim vsem skupaj vesele velikonočne praznike.
FRANK KUŽNIK
3525 E. 81st St.
b
b W b W B r b w
B P*
b r
b

9 A A 9 M 9 M 9 M 9 A 9
A
9 A
9 #
9 A 9 A 9
9 A 9
9; &
PRESKRBITE SE ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE!
FINO OHIJSKO RDEČE IN RUMENO VINO
Imam dovoljenje za prodajo na drobno in debelo. Cene zmerne. Pri nas dobite tudi okusen domač prigrizek.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM !
I. BAŠCA
1016 E. 61st St.
Bonded Winery No. 76
b r b r b
Poteklo je leto dni od njegove poroke.
Jeremija Munter je stal pri oknu svoje pisarne in gledal čemerno na cesto, kjer se je mrzli novemberski veter igral z ostankom listja in prahom. Potem je malo prijazno pogledal na stenski koledarski je kazal 10 novembra.
"Moj poročni dan !" je vzdih-nil. "Danes pred enim letom sem stal z Elizo pred oltarjem. Kako lep se mi je takrat še zdel zakon! Moja Lizika je bila tako krotka, kakor bi ne bila znala šteti do pet. In po enem letu? Moj Bog, zakaj napravljaš iz prijaznih žen največje Ksantipe! Zakaj si da! moji Elizi takšno jezično spretnost?"
In drug še glasnejši vzdih se je zaslišal, tako glasen, da se je stari registrator ob velikem pultu obrnil in s skrivnostnim nasmeškom rekel: "Tovariš Munter, kaj pa vam je spet?"
"Ah, mislil sem samo na to, da je danes poteklo leto dni od moje poroke," je otožno izpre-govoril Jeremija Munter.
"Prvi, kajne?" In male sivo oči starega registrator)a so se bleščale tako čudno. "Po enem letu že vzdihovanje? Dragi tovariš, kaj vam takšne gode ženica?"
"Moj Bog!" je dejal Jeremija Munter. "To se pravi, pritoževati bi se sicer ne mogel, toda če bi le ne govorila toliko . . ."
"Sem si že mislil, gospod tovariš," se je pretkano nasmehnil stari registrator. "Ali ima hiter in spreten jeziček vaša najdražja? No, seveda ima na razpolago pridige za gospoda soproga . . ."
"Da," je ves zlomljen odgovoril Jeremija Munter. 'Dolge ure vam govori. In zakaj? Za prazen niej. če ostanem kdaj kakšno urico dalje pri 'Solncu' ali če ne pridem do minute točno k obedi ali . . ."
"No," ga je prekinil tovariš, "prijateljček, ali vam vaša soproga prav zmerom dela krivico? Zdi se mi, da sedite vsak večer malo preveč vztrajno za svojo mizo pri 'Solncu'."
"Zaradi tega ji pač še ni treba početi toliko sitnosti!" se je branil Jeremija Munter. "Prav to je tisto, kar mi ni všeč."
Spet je gubasto lice starega registratorja spreletel nasmešek in v njegovih očeh se ^e ponovil pretkani blesk:
"Gotovo ne pišete nikakega zakonskega zapisnika, tovariš. Zaradi tega je pri vas tako."
"Zakonski zapisnik?" je radovedno vprašal Jeremija Munter. "Kaj je z njim? Ali pomaga ?"
"Sredstvo je preprosto. Nabavite si zapisno knjižico in napišite nanjo Zakonski zapisnik. Imejte jo potem skrbno zaklenjeno. če bi prišla vaši soprogi v roke, bi bila v naslednjem trenutku raztrgana na tisoč koščkov. Kadar se vaša soproga huduje in vas zmerja, poiščite
čednemu obrazu niso prav nič pristajale stroge poteze. Kar. nič ne bi človek mogel prisojati rdečim ustnicam, da se za njimi tako spretno vrti jeziček in
da znajo tako hude besede iz-j ko mu je Munter popoldne ves kričal govarjati. Tudi danes je ležala žareč od veselja sporočil uspe- gika -
e zakonski za- ali ga i*es moram za vsako rec ."Gostilničar
takoj psovati?"	jzašepetala.
Ne! Je zaklicalo, kakor se
od "Solnca.!" je Zdajci so se ji od
"Samo popustiti ne smete!" ji je zazdelo, od vseh strani, je menil stari registrator resno, Toda Čim glasneje je ta "ne"
v njej — o ti ženska lo-
- toliko bolj se je upira-'imam! Le pridi mi zdaj s svo-
veselja zasvetile cči. Vstala je
tako naglo, da ji je šivanje padlo na tla, skrčila je ročico v pest in si zmagoslavno rekla: "že
mračna guba na njenem čelu he njegovega zakonskega za- la gospa Eliza temu "ne." "O' jim zakonskim zapisnikom!" in v njenih ustnih kotih je sum-j pisnika! "Samo popustiti ne ta preklicani zakonski zapis-j	* * *
smete'!"	™k!"	j Naslednji mesec se je bližal
Jeremija Munter je obljubil.' "Hm," je spet razmišljala.ikoftcu. Jeremija Munter je bil še več, obljubo je tudi držal. |"Kdo ga je neki privedel na mi-]'vestno dalje pisal svoj zapis-Gospa Eliza je sedela istega sel zakonskega zapisnika? Samjnik. Toda glej, v tem mesecu popoldneva v svoji sobici in ši-|od sebe se ni spomnil tega . . . je bilo manj strani popisanih.
b r b
r
b
r
b
Veselo alelujo vsem gostom in prijateljem želi
ALBIN FILIPIČ
PIVNICA in RESTAVRACIJA
b gr
b r b If b
r
b if
Najfinejši likerji, najboljše 67 pivo In najboljša kuhinja. ^
513 E. 152d St.
član Progresivne trgovske zveze
b W b


ljivo drgetalo, ko .je pogledala na uro, katere veliki kazale'c je stal že dvajset minut za dvanajsto.
"Postopač!" je vzkliknila proti Jeremiji Muterju, ko se je ta kmalu nato pojavil v sobi. "Kod si se spet klatil, pijanec? Cele četrt ure prideš prepozno, potepin !"
Jeremija Munter je namesto odgovora samo prikimal in skoro vesel nasmešek je spreletel njegovo obličje. Vzel je kupljeno knjižico iz žepa, sedel, ne da bi odgovoril ženi. ki ga je osupla in razjarjena pogledovala, za bližnjo mizo in napisal
na prvo belo stran-'Torek,
10. novembra: postopač, pijanec, potepin!"
Gospa Eliza pa še ni končala: "Ali naj se skrbno pripravljena jed zaradi tebe pokvari, ničvrednež?"
Z žarečim obrazom je zapisal Jeremija "ničvredneža" v knjigo, čudno, zdaj ko je začel pisati v zapisnik te prijazne priimke, s katerimi ga je njegova soproga obkladala, ga ti niso več tako hudo boleli.
S krepkim "O, ti potepuh vseh potepuhov!" je gospa Eliza pohitela v kuhinjo. Jeremijo se te besede vendarle nekoliko ogorčile : ko pa jih je lopo zapisane pogledal od strani, se jih je res skoro razveselil.
Naslednji dnevi so nudili zakonskemu zapisniku ogromno snovi. Petega je bilo že dvanajst strani popisanih. Ena sama strašna pridiga je napolnila kar štiri strani. Jeremiji je igralo srce od zadovoljstva in veselja. Prej je bil.zmerom nekoliko ugovarjal, zdaj pa je bil preveč zaposlen s prisluškovanjem in razmišljanjem o tem, kar je poslušal, da ne bi pozabil kakšne sočne besede. Torej ni več odgovarjal, in čudno, tu-j di pridige gospe Elize so postajale krajše.
Ko se je bližal konec meseca, je izkazoval zakonski zapisnik devetintrideset tesno popisanih strani. Jeremija se je veselil na prvega kakor na svoj rojstni dan.
Prvi je prišel. Pre vrnite v šolnika pri obedu, ki jo .je zakrivil Jeremija, je dala snov za majhno povodenj tistih prijaznih, priimkov. Zdajci pa je gospa Eliza osuplo pogledala svojega moža. Jeremija se je dvignil v vsej svoji velikosti, vzel knjižico iz žepa in zagrmel: "Prosim za mir, da bom pieči-tal zakonski zapisnik!"
Zakonski zapisnik,! Beseda je zvenela dobri gospe Elizi tako čudno, tako spoštljivost zbujajoče, tako uradno — sama ni vedela zakaj. Poslušala je molče, ko je začel Jeremija brati: "Na teh listih so napisane vse psovke, s katerimi me je obkladala moja ljuba žena knjigo in zapišite vanjo glavne Eliza, rojena Lammerhirtova: besede njenega govora. Saj me "Torek, 10. novembra: posto-lazumete, tovariš. To delajte pač, pijanec^ potepin, ničvred-vsak dan. Naslednjega prve- než, potepuh vseh potepuhov, ga pa, ko bo spet enkrat prav j Sreda, 11. novembra: Ti nisi zgovorna, privlecite knjigo na vreden da bi te solnce obsevalo!
vala. Zgodba z zakonskim za- O ti preklicani zakonski zapis
pisnikom jo je bila silno pretre-' nik !" sla. Sramovala se je. "Vse tiste besede sem jaz govorila? zatopila gospa Eliza v žalostno S takimi nemarnimi priimki razmišljanje. Čutila je prav sem ga obkladala? Take res ne dobro, da bo zapisnik njenegji zasluži, res ne! Zakaj me pa moža počasi zlomil njen jezik toliko jezi . . ." Gospa Eliza in ji morda celo vzel glavno be-je zdajci malo zardela. "Zakaj sedo v hiši. To pa se ne sme
ne stoii vsega kar hočem? Ali mu morda želim slabo? Ne! Toda . . ." Zdaj so oči gospe Elize pogledale zelo brezupno in kakor proseče na pomoč na la skozi okno na ulico, krepke-j blazinico s šivankami. "Toda ga gospoda, ki je šel po ulici.
In vendar je bil dcbii Jeremija hudo pospeševal način zaba-S.tem bridkim vzdihom se je|ve, ki mu jo edina dajala hrano za zakonski zapisnik. V tem [mesecu je bil mnogo pogosteje kakor sicer obiskoval zvečer gostilno in se pozneje kakor poprej vračal domov, čudno, plen j za njegov zaoisnik kljub temu zgoditi! Ali kaj naj stori proti ni hotel postajati' večji. Skoro
temu '	.	! jezilo ga je že, da ima zdaj ta-
Po naključju je opazila, ko ko malo opravka s pisanjem zaje globoko zamišljena pogleda- pisnika.
Bilo je spet prvega. Z neka-
(Dmiis HM -I Omilil
svetlo in preberite ji vso vsebino. Videli boste, da bo pomagalo."
Po teh besedah se je stari registrator spet lotil dela in tudi Jeremija Munter je prijel za pero. Toda čemernost je izginila z njegovega obraza, čedalje bolj všeč mu je postajal tovarišev predlog. Ko je odbila ura dvanajst, je pograbi! klobuk in palico in hitel domov. Med potjo je šel v trgovino s
Popivanje je smoter tvojega življenja! Največja baraba na ulici je boljša od tebe . . ."
Tako se je nadaljevalo brez prestanka celo uro. Povodenj besed je udarila na ušesa gospe Elize. Pa prav nobena beseda se ji ni zdela lepa. Vse to da naj bi bila rekla? Pa bo že res, saj je zapisano v> zakon skem zapisniku. Občutek žalosti se je naselil v njenem srcu in mračne, resne poteze so ji iz-
papirjem kupil vezano knjiži- J ginile z obličja. Ko je Jeremi-co z mnogimi snežno belimi, li- .ja končal, je vstala, pritisnila sti.	I predpasnik na oči in hitela ven.
Gospa Eliza je bila prijazna,! 'To je učinkovalo!" si je pel postavna gospa, ki njenemu' zmagoslovje Jeremija. "Ime-
Vsak Potegljaj Manj Kisloben

Vsak Potegljaj Manj Kisloben
LAHKA KAJ A
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA
na-
Tekom let so bili storjeni gotovi predki v izbiri in ravnanju cigaretnega tobaka za Lucky Strike Cigarete.
Te vključujejo uvodne analize tobaka izbranega; uporaba srednjih listov; ravnanja tobaka pri višji gorkoti ("Toasting") ; vpoštevanje kislobno-alkali j skega
razmerja, s temu 'sledečim končnim izboljšanjem okusa; in kontrolirana enotnost v zavrženem izfielku.
Vse to skupaj proizvede boljšo cigareto — moderno cigareto, cigareto napravljeno iz bogatega, zrelega dela tobaka — Lahko Kajo.
CoiurlKht 10311. The Amwk'uu TaJlkeco Company
Luckies so manj kislobne
Zadnje kemične preizkušnje kažejo* da imajo druge znane vrste preobilico kislcbe nad Lucky Strike od 53% do 100%.
Preobilica Kislobe Drugih Znanih Vrst Nad Lucky Strike Cigarturai
§ .... s ■■■■?■■■ .5 . . 3 . . 5 ... ž
BALANCE	; 1
I L U C K V
STRIKE
BRAND
BRA N D
* Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih Skupin.
//
IT'S TOASTED
//
Zaščita vašega grla-proti draženju
scroti kašlju

&
A 9
a
9 a 9 a 9 m 9 A 9 M 9 A 9 S. 9 A 9 M 9 A 9 a 9 a 9 a 9 a 9 a 01-a 9 m 9 A 9
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
Kramer's Meat Market & Groceries
5301 St. Clair Ave.
in
Kramer's Meat Market
1423 E. 55th St.
ANTON ANŽLOVAR
6202 St. Clair Ave.
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA za
ŽENE in DEKLETA, MOŠKE in FANTE
r
B
r
b r
b
r
b r b w°
b
r b
b r b
r
b
r
b gr
b
r r
b gf
b
Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem.
— p,
(LAIR-DOAN RECREATION 6
10322 St. Clair Ave.
SLOVENSKO KEGLJIŠČE
r
b r
a	If
K	JOE POZELNIK, lastnik	g
8 alleys na razpolago. Dober prigrizek in fino pivo. ^
Qj	Se toplo priporočam in želim vsem skupaj	jgj
vesele velikonočne praznike.	gf
'§,_________________________________________________i
g	ir
gp" Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in jgj 4	prijateljem želi	p-
3	FRANK KEPIC	p
0!	SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA	B
A	14301 Sylvia Ave.
Najfinejše in okusne šunke, prvovrstno meso in velika ^ Qj	izbira grocerije.
^	Član Progresivne trgovske zvez(
9-------------------------------------
| GROVEWOOD BAKERY
a
<9 a 9!
9 A 9r A
9
A
9
M
,9;
A
.9
A
9
A
9r
M
9
M
9
A
9
s
a
9
m
05
a-
9
a
9
a
MARIE HABJAN, lastnica
17203 Grovewood Ave.
Najfinejše in vedno sveže pecivo, kruh in mleko. Veselo alelujo vsem odjemalcem in prijateljem.
b
r
•b
r
b
Veselo alelujo društvom, gostom, prijateljem in znancem želi
GEORGE TUREK
r
b
w
»B
r
b
w
b w
b w
b
r
16011 Waterloo Rd.
SLOVENSKA PIVNICA in RESTAVRACIJA' Najfinejša legalna vina, 6'< pivo in okusna, jedila. Dvorane za svatbe, party in druge prireditve in društvene seje. član Progresivne trgovske zveze	g^
C
Vesele velikonočne praznike vsem svojim gostom in prijateljem želita
MR. in MRS. JOHN TOMŠIČ
16000 Waterloo Rd.
Najboljša legalna vina, najfinejše 6% pivo in balincarski prostori.
PLESEC CAFE In PLESEC GAS STATION
Vcgal Waterloo Rd. in E. 169th St.
Sebi jo je zagodel
Potepinov Tomaž se je zagledal v Kodranovo Moniko, a ona ga ni marala, saj si je izbrala Strumnovega Drejo, ki je bil vesel in prijazen fant. Tomaž je bil dolgočasen in mrk. Če bi bil mladenič vsaj dober, bi njegovo dolgočasnost že še kako dekle prezrlo, a ker je bil tudi potuhnjen in hinavski, ni mogel dobiti neveste. Pa je Moniko enkrat kar naravnost vprašal:
"Kako pa je s teboj ? Ali res misliš na Drejo?"
"Sva že domenjena in kmalu bo poroka. Drejče je prijazen in dober človek. Pa kakšen zvonar je, kadar potrkava. Posluša ga vsa župnija!" mu je dekle odgovorilo.
"Ti bom že dal tvojega zvonarja!" se je jezil v srcu Tomaž, rekel pa ni ničesar.
Tedaj se je približala velika noč in Tomaž je vedel, da bo v nedeljo zjutraj prvi v zvoniku Strumnov 'Dreja.
Na velikonočno soboto zvečer je lezel čep i nov Tomaž sam v zvonik. Ko je prilezel k zvonovom, je pogledal skozi line. Mesečina je sijala nad vasjo, v si-njavi je blestela bela hišica na gričku — dom Kodranove Moni-ke. Tomaža je spet pograbila jeza:
"Pokažen ti tvojega zvonarja. Jermena pri kembljih mu narežem, da si bo razbil bučo!"
Spravil se je nad veliki zvon in pričel rezati debeli jermen, pa mu je šlo prepočasi: Spomnil se je na sekirico, ki je ležala v nekem kotu, kjer je imel cerkovnik spravljeno različno orodje. Poiskal jo je in pričel z njo sekati jermen.
Tedaj pa je strašno zaropotalo. Tomaž je zajavkal in te-lebnil s kembljem vred kake tri metre globoko pod stopnice. Kembelj se je namreč odtrgal, prebil tik trama lesena tla in Tomaž je zdrknil za njim.
Obležal je v temi' in začutil hudo bolečino. Zlomil si je nogo. Izkušai je vstati, pa ni mogel, saj ga je noga vedno bolj bolela.
Andrej je res prišel zjutraj zelo zgodaj v zvonik. Začul je stokanje in posvetil je s svečo pod stopnice, kjer je našel Tomaža. Začudil se je, ko je videl poleg njega kembelj. Ko je odnesel kembelj nazaj, je dobil pod zvonom sekirico in Tomažev nož. Pogledal je na jermen in videl, da je bil nasekan. Takoj je vedel, da je to storil Tomaž in nihče drugi. Vrnil se je pod stopnice in mu rekel:
"Najrajši bi te pustil kar tukaj le, ker delaš tako škodo. Menda si jo mislil meni zagosti, pa si jo samemu sebi!"
"Tu me vendar ne boš pustil, saj vidiš, da niti prestopiti ne
morem!" je zajavkal čepinov.
Dreja mu ni odgovoril, zadel ga je na rame in nesel domov.
Tisto velikonočno nedeljo ni pel veliki zvon. črni kembelj je ležal osamljen v mračnem kotu v zvoniku, Tomaž pa doma.
Ljudje so se povpraševali, kaj to pomeni. Tomaž je upal, da bo Dreja molčal, a slutil je, da bodo drugi zvonarji zvohali, kako je bilo. In res se je kmalu razvedelo po vasi, da je nezgoda čepinovega Tomaža v zvezi s kembljem, ki ga je odrezal.
Ko je popoldne prišla Čepino-va mati od krščanskega nauka, se je glasno zjokala, kako je nesrečna, ker ima takega sina, ki ji dela samo sramoto. Oče je pristopil k postelji in mu dejal:
"Kar po svetu bi te pognal, a ker si edinec, ostaneš doma. Dokazal pa si, da nisi vreden našega poštenega imena, ker nam delaš tako sramoto! Ker si tak, si izbij ženitev kar lepo iz glave, kajti ti ne prepustim posestva prej, preden ne zatisnem oči!"
Tomažu je čudno zabrnelo v glavi, prav kakor bi se nenadno oglasil veliki zvon. Bilo ga je tako sram, da nekaj mesecev sploh ni šel mel ljudi.
--o-
zakonski zapisnik
(Nadaljevanje z 3. strani) kim razočaranim veseljem je
Jeremija Munter na obračunski dan zjutraj vzel knjižico v roke in še enkrat v naglici pregledal vse vpise. Tokrat je bilo popisanih samo osemnajst strani. "Niti pol toliko kakor prejšnji mesec!" je zavzdihnil Jeremija.
Opoldne. Oba zakonca sta sedela pri kosilu. Jeremija je študiral obraz svoje žene. Bil je jasnejši kakor kdaj prej. Začel je godrnjati zaradi preveč slane jedi in se je skoro ustrašil te svoje drznosti. To pač mora razburiti njegovo ženo.
Ne, gospa Eliza je samo skomignila z rameni in ostala nema.
Dobri Jeremija je začel čutiti nekaj takega, kar je bilo podobno strahu, če se njegova žena ne bo razburila, je šlo učinkovanje njegovega zakonskega zapisnika k vragu. Upal se je torej reči, da je pečenka strašno trda.
Gospa Eliza je mirno dejala, da to obžaluje in da je najjbrže vzel najslabši kos, zakaj mestfT ki ga je bila kupila, je bilo prav izvrstno.
Jeremija je obupoval. Ostalo mu je le še samo eno sredstvo, to je prevrnitev šolnika.
Jezen pogled je planil iz njenih oči vanj, ko se je z lahko tresočo se roko poslužil tega zadnjega sredstva, toda niti be-
Jeremija je globoko zadihal. Torej mora začeti brez uvoda. Vstal je in malo zaklel, da bi si dal več poguma. Ko tudi to ni učinkovalo na njegovo Elizo, se je resnično razjezil.
"Nič več ne bom poslušal tvojih psovk!" je nadno zaren-čal.
"Ali sem sploh kaj rekla, dragi Jeremija?" je odgovorila njegova soproga tako milo in nežno kakor nevesta, ki prvič odkrije na obličju najdražjega potezo nejevolje.
"Da, tisočkrat da!" je hitel Jeremija. "Le poglej . . ." Jeremija je potegnil knjižico iz žepa. "Vidiš, vse besede so zapisane črno na belem! Ponde-ljek, 1. decembra: vagabund, lenuh. Moj Bog, s kakšnim vzornim eksmeplarjem moža moram živeti. . ."
Bral je stran za stranjo in je pri branju postajal resnično zmerom bolj ogorčen. Prebral je vse do zadnje strani. Zdaj bo učinkovalo, zdaj . . .
Gospa Eliza proti pričakovanju ni pritisnila predpasnika na oči in ni šla ven, nego se je samo zaničljivo"smehljala in rekla: "Ali si že končal? Zdi se mi, da je tvoje predavanje trajalo zadnjič dalje časa."
Brez besede in ves osupel je Jeremija odložil knjižico in strmel v ženine roke, v katerih se je zdajci pojavila podobna knjižica.
"Zdajle pride na vrsto moj zakonski zapisnik,!"
O gorje! Jeremiji se je zdelo, da je sanjal. Kaj je bil res tolikokrat pri "Solncu," kolikokrat je zapisala njegova žena v knjigo? Ali je bil res enajstkrat v mesecu prišel po eni uri ponoči domov? Ali je res, da je zapil toliko denarja?
Gospa Eliza je že končala branje, a Jeremija je še zmerom mračno strmel predse. Kdo je zdaj zmagal?
Tedaj, je začutil mehko ročico na svoji i'anli in glas ki tako prijaznega že dolgo ni slišal, je zašepetal: "No Jeremija, kako je? Ali hočeva oba pisati zapisnik, ali pa hočeva poizkusiti tako živeti, da bosta ti knjižici nepotrebni?"
Tedaj je padel njegov zapisnik na tla in Jeremija je čvrsto
objel svojo Elizo.
* * *
9	-	W
Vesele velikinočne praznike vsem odjemalcem ter ^ Qj prijateljem in znancem tukaj in v stari domovini želita
a MR. in MRS. LOUIS ZDEŠAR f
g;	687 E. 200th St.	fi
A Trgovina z železnino, Maytag in Apex pralnimi stroji, b
Apex električnimi ledenicami, kuhinjskimi A	pečmi in vsevrstnim orodjem in barvo.	b
95 a 9 a 9 a 9 m 9 m 9 m 95-m 9 s. 9 a 9 a 9 a 0i m 9r s 9 m 9 m 9 ■m 0] m 95 m. 9 a 9 m 9 S. 9 m 0] m 0] m.
"No, tovariš," je menil nekaj mesecev pozneje debeli registrator, "zdaj ste pa kakor izmenjani ! Zmerom veseli in zadovoljni. Moj nasvet je pomagal, kajne?"
Prijazen nasmešek je spreletel Jeremijev obraz:
"Da, tovariš, vaš nasvet je imel čarovno moč. Midva sva jo čutila, moja žena in jaz.
seda se ni prikradla izza čvrsto | Zdaj ne piševa več zapisni-stisnjenih ustnic njegove žene. I kov!"
9 želi vsem gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem
a
9 a 9
4 9„
9
9 a 9 a 9 s.
9 &
veselo alelujo.
Legalna vina, najboljše pivo in okusna jedila. Vsa avtomobilska postrežba. Član Progresivne trgovske zveze
Veselo alelujo vsem gostom in prijateljem želita
JOHN in FRANCES POLC
16605 Waterloo Rd.
Najboljše pivo, izborila postrežba v jedilih in mehkih pijačah.


Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi
FRANK LAVRICH
15601 Holmes Ave.
član Progresivne trgovske zveze
Veselo alelujo vsem gostom in prijateljem želi
ROOSEVELT CAFE
LOUIS ROYTZ, lastnik 524 E. 200th St.	KEnmore 0897
Najfinejše pivo, okusen prigrizek in šolske potrebščine.
JOSEPH IVANČIČ
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA ter
BEER PARLOR 618 E. 2001h St.
Najfinejše šunke, prekajeno in sveže meso. Vsa grocerija in najfinejše pivo in prigrizek. Veselo alelujo vsem odjemalcem, gostom in prijateljem.
Vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem
želi
MRS. JOSEPHINE PETJAN
SLOVENSKA RESTAVRACIJA in TOČILNICA 383 E. 156th St.
Vedno sveže 6'/<- najboljše pivo ter okusen prigrizek.
b
r
b
r b r
b
r
b
r
b
-r
b
r
b r b
r
b
r
b
r b -r
b
r
b
r
b
r
b
r b r ;b
r
b W b
b &
b
r
b
a
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in ^	prijateljem želi
m
| PIBERNIK GROCERY & MEAT MARKET
;	830 Babbitt Road
0
Vedno sveže in prekajeno meso. Najboljša kvaliteta Qj v mesu in groceriji. Postrežba točna in nizke -cene
tT
9"
m 9 m 9 m 9 m 9 m 9
a-
9
9 m 9 a 9 s. a 9 a 95-
b gf
b
r
b
r b r
b r b
r
"b
r
b
r
b
r
B w
■b
b
Veselo alelujo vsem odjemalcem in prijateljem želi p*
b
§r
Vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem želita
MR. in MRS. LOUIS GREGORIČ
15226 Saranac Road
Najfinejše 6'. pivo in prvovrstna restavracija.
FRANK IVANČIČ
t
15416 Saranac Road
Delikatesna trgovina in grocerija. Najboljše blago in nizke cene.
r
b b
-r
9 m 9 m 9 m 9
9
9'
a 9 a 9 a 9
m 9 m 9
J.
JOHN CIMPERMAN in SIN
1259 Marquette Road
Fino pivo, žganje in dober prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk. Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike.
b
r b r
b
r
b
r
b
r
b
Vesele velikonočne praznike želita vsem prijateljem in znancem ....
Mrs. Olga Schutle in Mrs. Louise Trenta
5401 St. Clair Avenue
Domača jedila, fino pivo in dobra vina. ■ Ob petkih imamo vedno fin Fish Fry.

b
r
B &
S
r
$
B l
#
ČETRTSTOLETJA	|
t MED NARODOM ZA NAROD %
nji Letos praznujemo 25 letnico, ko smo stopili v zem-
ljiško stroko v posredovanju za prodajo hiš in pose- jg q} stev. Mnoga leta so nam bili rojaki naklonjeni, se prid- p* ^ no posluževali naše zemljiške pisarne in z zaupanjem jjg Q>" poslušali naše poštene in dobre nasvete. Zaupali so ro- gf® •j> jaki nam in mi njim, zato jim gre velika hvaležnost, da Q smo mogli skozi veliko depresijo prekoračiti najtežje dneve zadnjega pol stoletja. Našim dobrim rojakom gre tozadevno
JAVNA ZAHVALA IN PRIZNANJE, Qi da smo se vzdržali v svoji stroki, v kateri smo vedno nu-4 dili najboljše posredovanje, točno postrežbo in zanes- 'fi QJ ljivo izgotovitev vseh.listin. Veseli smo, da smemo jav-4 no priznati iskreno zahvalo vsem našim klijentom, ki
so se poslužili našega posredovanja. 4f Mnogoletna izkustva so nas vsestransko usposobila, Qj da lahko postrežemo rojakom z največjo sigurnostjo. 4 Mi smo bili prvi med Slovenci v Clevelandu, ki smo se 9 posvetili temu za NAROD važnemu poslu. Nikdo se ni 4| povrnil v našo pisarno prevaran in razočaran. Naša 9] beseda je bila jamstvo vsakomur, kdorkoli se nas je po-
,4-5? služil.
9 Tudi zdaj smo vedno v tem poslu in drage volje na 4l razpolago, če nas zahtevate. Imamo v zastopstvu za-9 nesljivo zavarovalnino proti požaru, tornadu, tatvini in 43 drugo. Pokličite nas po telefonu in mi vas obiščemo na 9 domu. Poslužite se našega zanesljivega posredovanja, Ji ker naš REKORD je vseskozi c 1st in pošten. 9 Vesele velikonočne praznike v globoki hvaležnosti 4-1 želi —
3 JOHN Z U LI C H
| 18115 Neff Road	KEnmore 4221
93
B W B
r
© w
B
w
56
r
b
gf
©
8 if 56 r (6
Konec starega Malijca
Vse prigovarjanje je bila zaman. Pomagale niso besede ne zdaj že ranjke žene Mete, ne vaške klepetulje Rozalke, brezzobe ženščine, ki je vedela prav vse in imela nos povsod tam, kjer ga ni bilo treba. Stari Matije se ni dal ugnati.
Sin, Matija, krepak, visok fant, za katerim so gledala vsa dekleta velike trebanjske fa-l^e, je zaman prosil očeta, naj mu že vendar izroči grunt, ker ima dekle, hčer starega Martina. Toda Martin mu je bil dejal, da Matijčev Matija ne dobi prej njegove hčere, preden mu oče ne prepiše grunta. Tako je Matijčev Matija dan za dnem rotil očeta, ali je le godrnjal in govoril, da se kaj-žarjeva hči ne bo šopirila na
i ril, da pije lahko povsod, in šel
| dalje brez pozdrava.
* * *
Stari Matije je zlezel v dve gube. Ko o sinu le ni bilo glasu, je najel še enega hlapca. Ni se vdal, ni iskal krvi svoje krvi. Gospodaril je dalje — že z eno nogo v grobu — le da kajžar-jeva hči ne bi osramotila njegove ponosne, kakor za veke zidane domačije.
* * *
Potekali so meseci. Pri Ma-tijčevih je prazno puščobno. Hlapci gospodarijo. Staremu Matijcu je vid opešal. Tudi zelo pozabljiv je postal. Kdaj pa kdaj se spomni sina. Toda to so le trenutki, ki jih kmalu pozabi. Tarejo ga skrbi. Sanr je. Za vse je sam. In ničesar več ne more dobro premisliti. Obraz je kakor razorana njiva, njegovem svetu in da zemlje Roke trepetajoče. Od dne do trebanjskih Matijčev ne bo sra-jdne hodi bolj sključen. Z niko-motil noben žganjar, noben | mer več ne spregovori besede.
B B
.r
9 43
9 M 9 M 9
9 M 9 43 9 JA 9 M 9
4
9 M
9	|
SPEH GROCERIJA
1100 E. 63d St.
Pazite na cene, ki vam jih nudimo vsak petek in soboto.
Se toplo priporočamo in želimo vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike.
56
r
56
r (6 W B
r r
56
r
B
r
B
w
B
r
r ©
kajžar, najmanj pa Martin, ki niti koze ne more rediti na svojem osatu. Takole je govoril stari Matije v svojo sivo brado in postrani gledal sina, ki ni vedel več ne kod ne kam. Bal se je za Milko,, kateri zastavnih snubcev ni nedo.stajalo, čeprav je bila le hči Martina, ki je znal kuhati žganje, a se r polje ni prav nič menil. Pa kaj, saj Matijčev Matija, najlepši in najbogatejši fant trebanjske fare, ni snubil Martina, snubil je le njegovo zalo Milko, ki je kakor plaha srna hodila ob nedeljah k maši t.ja in nazaj le s teto in mislila na Matijo, le nanj, kateremu se ni smela približati.
Tako je Matija ponoči, časih
9 M 9 Ji 9 M 9 S.
9 ^
9 JA 9
9
a
e&>2
9 J?
9 M 9 JA 9
Vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijatelem želi
J, KUNČIC-PERROTII
NITE CLUB
Najfinejši likerji, vina in pivo.
Izborna kuhinja. Vedno na razpolago najokusnejše jestvine.
Vsako sredo, petek in soboto ples z najboljšo godbo.
Odprto vsako noč do 2:30 zjutraj. 397 E, 156th St.
Član Progresivne trgovske zveze
Vidi se, da na nekaj zmerom misli, da ne najde več miru. Ali to je videti le iz njegove drže. V očeh je pa še ista trma kakor nekoč. Žive so oči, svtle, tako svetle in zgovorne, ukazajoče, da ga hlapci in dekle razumejo molče. Ali Matija je gluh. Nič ne sliši in njegove svetle oči razodevajo le še'njegovo voljo, vidijo pa vse manj.
Hlapci gospodarijo na ponosni Matijčevi domačiji. Kadar se krava oteli, Matija o tem nič ne ve. Koliko je žetve, vedo le hlapci in dekle. In Milka, kajžar jeva hči, hodi med njegovimi njivami, hodi po njegovi ho-
tako vase poglobljenega v Svetlem trenutku, se jim je le zasmilil, se jim je zazdel ves drugačen, ves izpremenjen.
"Da, da, hudo se je postaral ošabni Matije. Kar čez noč ga je vzelo . . ." so govorili, "čas je . . ."
Toda Matijcu je bilo že prav vseeno, kaj so mislili in govorili o njem ljudje. Nikoli jih ni maral. On, veliki gruntar, je lahko tudi prenašal vse sovraštvo soseske.
Tako je hodil med njivami. Solnce je žgalo. A Matije, kakor da solnca ni čutil. Hodil je med njivami, med visokim, od solnca pozlačenim klasjem in upiral oči predsed v razpoka-no zemljo, v korenine žitnih stebel.
"Kaj je pod to zemljo? . . . Kaj je pod to črno-rjavo prstjo? . . . Kaj je v njej?"
Ti nič ne veš, Matije,! Ne veš ,ali je v njej smrt ali življenje. Teptal si jo vse svoje življenje, in ji jemal. Ne veš, kaj je nad teboj, kaj je pod teboj. In sina si pognal, ga preklel zaradi teh krhkih grud, ki si jih le drobil. O, smrt se ti bliža. In ne v tem sinjem, danes tako žarečem nebu, ki je nad teboj, ne v te.f črni, tako plodni prsti, ki je pod teboj, ni tvojih rok. Nebu nisi dal ničesar. Zemlji si le jemal. Hlapci so ji gospodarili, hlapci so ji dajali svojo kri, ustvarjali iz nje sebi žulje. Ti si pa le ukazoval, in kadar si mernike štel, si ji jih prodajal. Nikjer ni tvojih dobrih rok. Ali si imel kdaj, Matije, dobre roke?
Lice se mu je za trenutek
stiinjoče. Gorje ji, če jo zalo- ,pačilo/ Nagrban5eno čelo je
tijo Matijčevi hlapci. S krepelj
do zore, vasoval pod njenim J ci ali s koso jo naženo.
gr 56
r r
B
r
B
r
B
5rv> &
B
r 16 r (6 r
B B
9 JA 9
OHIJSKO, DOMA PREŠANO OKUSNO
VINO
Pristna kapljica, ki jo prodajamo na kozarce, galone in sode. Postrežite družini in prijateljem ob z izbornim vinom, ki ga dobite pri Bonded Winery No. 131
fr
'B
JA 9
4 praznikih
9
43 ■ 9 M 9
43 9 M 9
F. MARINCK
15012 Sylvia Ave.
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem.
9 M
9 Jj
9 4$ 9! 41
9 M 01 43 9 43

Vesele velikonočne praznike želita vsem prijateljem in znancem
Mr. in Mrs. Frank in Mary Brandula
6406 Superior Ave.
NORWOOD CAFE
B IT B
r
56
r
B
w
B
r
56 W B W* B
r
56
r
if B W B
oknom in tožil Milki svoje gorje, a ona njemu svojo bol. In ko je vzšlo solnce, je sin vprašal očeta:
"Oče, kdaj mi boste dali
grunt?"
"Ko se pomenim s snubci!"
Sin je sklonil glavo. Razumel ie, da misli oče le na sosedovo hčer Tonko, na ostarelo, bledo dekle, o katerem so govorili, da se je bila spečala s ciganom. Toda imela je zemlje na pretek. In le to je rojilo staremu Matijcu po glavi: Oba grunta združim v enega. Kakor kralj bo hodil Matija med njivami in med hostami, kakor graščak bo ljudem odkazoval delo in jim odšteval dnino — veliki gruntar.
Takole je mislil stari Matije, a sin, krepki Matija, pravi fant od fare, je šel v svet. šel si je v mesto služiti kruha, hlapče-vat tujim ljudem, da si pristra-da Milko, da se mu izpolni na-da njegove mlade ljubezni — Ida povede Milko pred oltar in postane tudi on kajžar. Najprej se .je bil doma zapil. Milka ga .je nekaj časa rotila, naj se vendar spametuje, češ, da sc bo cče že vdal. Toda oče, ki ni maral o Milki nič slišati, se ni dal pregovoriti, ni mogel verjeti, da bi kajžarjeVa hči mogla biti dobra gospodinja, grun-tarica, ki bi jo lahko vsi špo-
g
Prva slovenska izdelovalnica mehkih pijač. ffi
B
Razvažalec vsakovrstne fine pive:
P gf
UNION, GOLD BOND, BUCKEYE, GREEN SEAL
Double Eagle Bottling Co.
JOHN POTOKAR, lastnik
6511-19 St. Clair Ave.
HEnderson 4629
želi vsem rojakom vesele velikonočne praznike, v Ameriki in v stari domovini.
9 M 9
9'
M 9 43 9 M 9; M 9
Mladega Matije ni odniko-der. Stari pa, kadar se spomni sina, pomisli: vsi Matijci so hodili po svetu in se vrnili. Va-ščani se ga izogibajo. Pognal in preklel je sina.
M>	*	*
Vroč poleten dan je. Matija je globoko zamišljen krenil na polje, čelo ima močno nagubano. Pokrito je z znojnimi kapljicami. Zdaj pa zdaj si z velikim rdečim robcem obriše lice. Ljudi srečava, a se v nikogar ne ozre. Nikomur ne odzdravi. Otroci vpijejo za njim. Stari godrnjajo in gredo jezno dalje. Nihče ne ljubi Matijca. Ta ali oni ga le radovedno pogleda. Morda misli, da bo tudi Matijcu kmalu za vedno odklenkalo. Toda Matije gre mirno svojo pot dalje. Njegovo staro, razorano lice je kakor kepa izsušene zemlje razpokano, polno gub in globokih brazd.
Z desnico se opira na grčav-ko. Močno je sključen. Sedem križev že nosi po svojem svetu. Zdaj pa zdaj se ozre v nebo. In kakor da sloni ves neizmerni sinjf obok na njegovih ramah, se vse bolj upogiba, da se mu grčavka v desnici ugreza globoko v mehko prst. časih obstane, kakor da se hoče odpočiti. A sključen v dve gube ne more umakniti pogleda
bilo zdaj res videti kakoi sveže izorana njiva. Potem pa mu je okrog usten zaigral mahoma čuden, skoro zloben nasmeh.
"Kaj ti veš, ali so v njej moje roke dobre ali ne! Kaj ti veš? . . . Vse življenje sem . . ."
"Grabil!" mu je zašepetal skrivnosten glas s sinjega neba in se združil s trepetom ožgane zemlje.
"Kaj? . . . Ljudje marsikaj govore. Ali sem jaz kriv, če gredo na boben?"
"Ti! Ti! ... ki si samo jemal . . . grabil!"
In staii Matije je kakor pod nevidnim batom še bolj zlezel v dve gube. Postajal je vse
Kadar rabite železnino, vrtno orodje ali umetna ^ gnojila, oglasite se pri nas.
Imamo veliko zalogo najboljše barve po najnižjih mogočih cenah.
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi
JIM ŠEP1C
HARDWARE STORE
16009 Waterloo Rd.	KEnmore 1300
Član Progresivne trgovske zveze
9 A 9 JA 9
M 9
&
tA
53 £f
B gf
B
r
\T
B
W
B
W
B
if
66 ar
56 r r
56
r
e r
56
r
JB
B
r
B B
r
B'
r
56 p
56
r
66 tr
B W*
56 r 56 r 66 r
L
M
9
4l
9
4i
9 M 9
41
9
4!
LOUIS GREGORIC
GROCERIJA in MESNICA
56 Bf
56
1171 E 74th Street
Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, oglasite se pri nas.
Vesele velikonočne praznike želim vsem skupaj.
HEnderson 2153
r e r
56
Kf
manjši. In zdelo se mu .je, da|9------------------------------------------------
je silno avgustovsko solnce upr-

lo vanj vse svoje žarke in ga
4 9
Vesele velikonočne praznike vsem odjmalcem in prijateljem želita

9
9 M 9
6 £f
B
r
B 0*
B If
Velika izbira grocerfje in točilnica najboljšega piva. B
MR. in MRS. ANTON JERMAN
663 E. 160th Street
štovali, ki bi bila vredna gospo- zdaj ne od sinjega neba, zdaj
dinja trebanskih Matijčev. Tako se Matijčev Matija kmalu ni lotil nobenega dela več. Po-sedel je po krčmah, dejal za pijačo — ali pa samotaril s puško v roki po hostah in premišljeval, kaj mu je storiti. ■ K Milki je prihajal vse bolj po redkem. Ni videl njenih objokanih oči, ne skrbnega obraza
ne od svoje zemlje. Vse je njegovo.
"Nad nebom . . . Kaj je nad nebom? . . ." strme vprašujejo njegove oči.
"Sedemdeset let živini. Sedemdeset let gledam v oblake, v zvezde, v sipj in v črno — in še ne vem . . ."
"Umrl bom, govori stari Ma-
hoče pogubiti.
Zazvonilo je angelsko češče-n,je. Na zemljo je padal mrak. Matije se je odkril. Iz žepa je potegnil rožni venec. Ustnice so se mu začele naglo premikati kakor same od sebe — kakor | iz navade.
Ali je Matije nocoj molil?
Molil .je kakor še nikoli.
"Pognal sem sina. Preklel sem sina. Usmili se me, o Bog, \ ki si za nas krvavi pot potil!"
Vsi so odšli, je premišljal. 4^ "Vse me je zapustilo. Tudi j 9 Matija, moj Matija,!"
Bilo mu je, kakor bi se nje- 4 Grocerija najboljše kvalitete, vedno sveže in najboljjše govega vratu oklepala mrzla, 9 meso. Prekajene domače šunke, klobase in želodci, trda roka. Nekaj ga je davilo, 4!	Kupite svoje potrebščine pri nas.
vse bolj clušilo. In je molil: 9__________________________________________________
"Usmili se me, o Bog, ki si Ji
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem
Vesele velikonočne praznike ^	želi vsem odjemalcem in prijateljem
ANDREJ MOŽINA
15931 Saranac Road
16 p*
B šf t';
if ©
b
ka.jžarja Martina, ki je klel se- tije sam s seboj.
be in Matijca in kuhal vse slab-1 In Matije, nekoč silni Matije,
še žganje, da 1 >i čim več izkupi-l se stresa. Smrti se boji.
Vino in 6'
pivo. Ob petkih imamo okusen Fish Fry. Se toplo priporočava.	|f
B
Čil.
Lepega dne je Matija izginil. Nikomui- ni povedal, da pojcle v svet, v mesto, da sc kakorkoli prebije do tistega, kar mu .je najljubše na svetu. Nič manj ni bil trmast od svojega očeta. Le ko ga je župnik sre čal s popotno palico v roki in ga pobaral, kam pa kam, sinko, mil je Matija osoriio odgovo-
Kadarkoli pride tista ura, pride prezgodaj.
Njegov veli obraz .je čudno otožen, zdaj ob misli na smrt skoro lep. Pa vendar je videti, da njemu otožje, lepota prav nič ne pristojita. Ljudje soi vajeni le njegovega osornega. I ul<azujočega glasu in trdega, mračnega pogleda izpodčela. Toda zdaj, ko -so ga sreča vali
za nas krvavi pol potil!"
Zdaj sem jaz na vrsti, je mislil med molitvijo. Njegovi koščeni prsti so se od trenutka do trenutka bolj krčevito oprijemali molka. Molitev, izpoved je topila njegovo okamenelo srce.
"Dve ženi sem pokopal. Pet otrok!" je nadaljeval. "Matija je pobegnil! Kje je ka.jžar-jeva Milka? Kje je Matija? Kajžar Martin? O Bog odpusti, usmili sc me!"
Med prsti mu je drsel rožni venec. Matijcu je molitev pojemala. Ustnice so mu drhtele. Mislil je: Komu naj zapustim njive? . . . Hišo? . . . Živino?
In jagode rožnega venca so drčalc skozi njegove prste brez (jUalje ua 0. straMU
9
4i
9
9 M 9 M 9 M
JOHN MAVSAR
23741-51 St. Clair Avenue
slovenska trgovina z grocerijo in vsakovrstnim prekajenim in svežim mesom.
B
r
56 ■ B
50-Čf B
ŠT J®

9
ANGIE'S (AFE
6702 St. Clair Avenue ANGELA PEČJAK, lastnica
9]
4
5
^ a '
a 6'r pivo, vino in dober prigrizek. Se toplo priporoča za obilen obisk. Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem in prijateljem.
B
■B Vf
B foj-
V
> "M
w B
£v»
t- •

Jernej pride iz ječe
Takrat so se odprla vrata jetniške celice. Na pragu je stal sodnik in mu povedal, da je kazen prestal.
Jernej je bil iznenaden. Toda sodnik mu je pojasnil, da ga zaradi vzornega vedenja puste na svodobo dva meseca prej.
Ko je stopil na cesto, je zajel polne prsi svežega zraka. Kako se mu je to prileglo. Saj ga je tudi v ječi dostikrat ob odprtem oknu. Toda tam — kakor bi bil še zrak začaran, kakor bi se bil že od železnih križev navzel smradu in vlage.
Deset mesecev je sedel v zaporu! Deset mesecev.! In vse zaradi tistega neumnega sunka z nožem. Branil se je in ranil nekega fanta.
Deset mesecev ni gledal ničesar drugega kakor pusto zi-dovje, popisano z neštetimi pisavami, in košček neba skozi zamreženo okno.
Neznana mora ga je muciia in ni se je mogel otresti.
"Samo da sem prost da je konec vsega," se je skušal tolažiti, toda zaman. Kakor mo-toglav je hodil po ulicah.
Ko. je sedel v vlaku, se je iz-treznil. Misliti je začel na dom, na njo. Kaj dela ona? Ves čas, kar je bil v zaporu, ga ni obiskala in še pisala mu ni. Ko je bila nedavno mati pri njem, mu tudi ona ni hotela nič o njej povedati.
Vlak je obstal. Jernej je naglo skočil iz vagona in zavil k
izhodu. Nihče ga ni pričakoval. Kako naj bi ga tudi bil! Saj niso mogli vedeti, da pride.
Samo deset minut je imel do doma. Od daleč ga je že videl. Pod hribom je čepel in gledal v dolino kakor osivela starka. Spodaj je pa hišica, kjer stanuje ona, Danica. Njeno okno —in rdeč nagelj na njem. Kako se je razrasel! Lani je bil še majhen — komaj po en cvet je dal vsak teden . . .
Lahkih korakov je šel skozi vas. Skoraj vsi ljudje so bili še na polju. Le tu in tam se .je pokazal, znan obraz, v zadregi pozdravil in izginil, odkoder je bil prišel.
"Najprej domov," se je odločil Jernej, čeprav ga je vleklo k Danici.
Mati je sedela na pragu in podpletala nogavico. Tako je bila zaverovana v svoje delo, da ga ni opazila niti tedaj, ko je stal zraven nje. šele tedaj, ko jo je poklical, je dvignila glavo.
"Ali so te izpustili?" je rekla veselo, vstala in ga odvedla v kuhinjo.
"Najprej se najcj!" mu je rekla skrbno. "Saj vem, da si lačen." Vsega mu je nanosila, kar je shramba premogla.
Ko se je najedel je šel v sobo in se preoblekel. V omari je med staro ropotijo našel svoj | nož, tisti nož, ki mu je prinesel deset mesecev zapora. Podzavestno ga je vtaknil v žep. | "Kaj pa Danica?" je mimogrede vprašal, ko se je vrnil iz čumnate.
•Tako . . . tako . . ." mu je rekla mati v zadregi. "Že dolgo je ni bilo k nam."
"K njej pojdem zdaj," je rekel. "Pozno je že."
"Ne, nikari ne hodi,!" je zaklicala za njim, ko je že stal pred vrati, toda bil .je predaleč, da bi jo bil še čul.
Stekel je po bregu navzdol, odprl leso in stopil na sosedov vrt.
"Danica!" je veselo poklical, ko jo je zagledal sredi dvorišča.
Zdrznila se je in zardela. Ozrla se je, da bi pobegnila, toda on je že stal pri njej in jo držal za roko.
"Kaj ti je, Danica?" je rekel začudeno. "Zakaj se me bojiš? Saj sem se vrnil k tebi."
"Pusti me!" je hladno odvrnila in se mu iztrgala. "Pusti me!"
"Kakšna si?"
Prijel jo je okoli pasu.
"Pusti me!" se je trdovratno upirala. "Ne dotikaj se me. Nočem pretepača."
Zdaj je vedel, zakaj ga ni prišla obiskat v zapor, zakaj mu ni pisala . . . Sramovala se ga je.
"Ne Danica," je proseče rekel. "Saj nisem tak . . ."
"Si prav tak si," mu je vrgla v obraz. "Ne maram te več!" Premolknila je, potem pa se mu je izvila. "Drugega imam!"
"Drugega,!" je zahropel. "Drugega . . . Nič več mene .... Ne, ne smeš ga imeti . . ."
Roka mu je popustila in zdr-

Vesele velikonočne praznike želi
STUDIO
8 f-r
8
ir
8 ft
8 |f
8 gr (0
(122 ST. CLAIR AVE.
Tel. ENdicott 067G i
b

4..............C
A A
m S.
S. A M M M A M
M A A A M A
A A M s. a
a
m *fl a a a a
Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
DRENIK
razvažalec
ERIN BREW
standard pivo iz Clevelanda in
OLD SHAY ALE PUB PORTER HALF & HALF
Pivo, ki napravi vsak dan praznik.
23776 St. (lair Ave.
KEnmore 2739
p* w
m §f
if K
if ff*
If
r
w.
r r
w
W iff
|f gf
W if k*
š-f
&
snila po njenem krilu
"Ne, ni mogoče," je zajec-ljal. "Ali si pozabila, kako sva se rada imela?"
Tedaj je še opazil, da je zavita v veliko ruto, ki jo krčevito stiska k sebi. Skočil je k njej in ji jo z naglo kretnjo strgal z ramen.
"Danica! Vlačuga . . . vla-čuga. . . ." je krjknil. "Vlačila si se z njim in . . ."
Zgrabil jo je za roke in potegnil k sebi.
* ,* *
Kaj je prišlo potom, tega ni vedel. Ko se mu je vrnila zavest, je videl, da kleči na njej. Na roki se mu jo lepilo nekaj toplega in nož je bil do ročaja krvav. Danici pa je vrela kri iz prsi.
Tiho, brez besed, je odšel z dvorišča. Lesa je zaškripala, ko se je oprl na njo, da ni padel. Potem je šel počasi v breg in vsak korak mu je bil muka.
S težavo se je privlekel do domače hiše. Na pragu je obstal. Ali naj gre noter?
V veži in v kuhinji je bilo že temno, le v izbi je gorela luč. Stopil je k oknu. Videl je mater, ki je sedela za mizo in brala iz starega molitveni-ka. Obraz ji je izdajal nemir. Njene ustnice so se gibale v tihi molitvi.
čutiti je morala, da je nekdo pred hišo.
"Ali si ti, Jernej?" je vprašala z drhtečim glasom.
"Jaz, mati."
"Pridi v hišo. Tema je že."
"Ne, mati . . . Zbogom, mati .. . ."
Ko je prihitela k hišnim vratom, Jerneja ni bilo nikjer več.
—.--o-
KONEC STAREGA MATUCA
Betty Davis je bila priznana, da je bila v letu 1935 najboljša filmska igralka.
(Nadaljevanje z 5. strani) molitve. Njegove oči so se vpi-
rale v zemljo.
In neki glas mu je govoril:
"Moli. Matije! Moli za svojo dušo.! Izperi grehe! Dolgo si grešjl. Sina si pogubil, ga pognal zdoma, ga preklel. Na ves glas se izpovej!"
Matijcu je posineval obraz. Mrak okoli njega je rasel. Z njim Matijčev trepet. Angelsko češčen.je je že zdavnaj potihnilo. Matije se je iznenada zdrznil. V polju med žitom je za-šumelo. Zapihala je hladna večerna sapa. Matije je zaše-petal:
"Usmili se me, ki si za nas bičan bil . . ."
"Sosedu si prestavil mejnik!"
"Ki si za nas bičan bil . . ." je molil Matije — in nekdo mu je spet šepetal:
"Po krivem si prisegel!"
"Ufemili se me, ki si . . ."
Stari Matije je zastokal. V prstih ga je zapeklo, zbodlo. Prsti, ki so tiščali rožni venec, so se mu krčili. Spet se mu je izvilo:
". . . za nas bičan bil."
Sredi polja je za trenutek obstal. Ni mogel dalje. Moči so ga zapuščale. Zbral je vse svoje ugašajoče sile. A izku-šnjavec ni hotel od njega. Spet mu je siknil:
"Koliko zemlje! Koliko zemlje! čigava bo? Kdo bo na njej gospodaril? Kako? Milka,! Milka! Kajžarjeva hči! Hahaha!"
Matije se je opotekal.
"Vrni jo, Matije! Vrni jo, Matije! Daj jo kajžarjem! i Kajžarjevi hčeri! Osemkrat si I zemljo jemal. Osem domačij si podrl! Osemkrat si z gosposko poslušal jok in boben in se mrko smejal,!"
J Tedaj so Matijcu iz oči pri-| vrele solze. Vsega se je spomnil. Zaihtel je.
| Počasi, opotekajoč se, je pri-drsal do vasi. Tam pa je onemogel in se zgrudil ob prvi hiši. Nekaj časa je mesec bledo obseval stari, v smrti lepi, skesani obraz trebanjskega Matij-ca. Potem so prišli ljudje in ga spravili v hišo.
Skozi nočni čas je tenko pel mali zvon. Milka se je v koči zdrznila. Stekla je v vas. A sredi vasi je obstala. Pred Ma-tijčevo hišo je ugledala gručo ljudi, ki so mračno zrli predse. Ni se upala dalje. Vrnila se je v izbo. In tenko, počasno zvo-nenje malega zvona, ki je oznanjalo smrt, je v njenem srcu bilo pesem upanja, odrešenja. Zdaj se vrne tudi Matija, mladi trebanjski Matije.
VESELE VELIKONOČNE
PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ROJAKOM
LOUIS FERFOLIA
SLOVENSKI POGREBNIK
3515 E. Slst SI.	Michigan 7120
—Dnevna in nočna postrežba—

VAM »A DOKAZE O VSE1I PETIII STANDAlt-niH ZA NAKUP LEDENICE.
J—Manjši stroški obrata V—Varnejša projekcija
—, ..vi ,:■■>. zamrznjonje —več ledu .J.—Več uporabnosti
Petletni projekcijski načrt
La»k Ur UlU N<III<<PUM
FRIG IDA1RE
m
NOVE CENE tako nizke kot
$84.50
Nclx negra deti a rja takoj
Vprašajte
nas za DOKAZE
Nakupna cena
vključuje $5.00 za 5-letni protekcijski načrt
MANDEL HARDWARE
15701 Waterloo Road	odprto zvečer
Pokličite KEnmore 1282 za prosto demonstracijo. Posebna cenn za delavce v Fisher Body 20'< popusta na 1035 Erigidaire modelih
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM.

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIJO SLOVENSKI ČEVLJARJI IN SE TOPLO PRIPOROČAJO:
W m
SaS&S&S&S&fekfc^ ^ ^ ^ la ^ ^ la fei ifev fei la ^ 1st Sa f^i la la ^ ^
M
9
9 A 9
m 9 M 9
h M
9C f
9! A 9 S 9 A 9 A 9 A .9 A 9 A 9
.9 A 9"
9 M 9 M 9 M 9 S. 9 A 9 A
cj
Vsem svojim prijateljem in odjemalcem voščim kar najbolj vesele in zdrave velikonočne praznike, obenem se '../.pa tudi priporočam za nadaljno naklonjenost. q;Vsakovrstna grocerija in konfekcijsko blago kot sladoled. ^tobak in drugo dobite pri meni-vedno po najnižjih cenah.
9
S3 B
JOS. GRBEC, 6026 St. (lair Ave. FR. URANKAR, 7226 St. (lair Ave. FR. L0NGAR, 6630 St. (lair Ave. RUDY KOZAH, 6530 St. (lair Ave.
VELIKONOČNO VOŠČILO!
C
P 6 r
8 p*
8 G
r 8
'€
r ©
8 gf
8
8 r ■>f
8 W
9 A
9
Se vljudno priporočam vsem cenjenim rojakom!
FRANK G0RENC
ENdicott 9716
8 r 8
8 P*
50 r 56 w
8 isjf
8 W
8
V:*
8 8
Q 1435 E. 55th St.
M
t