Št. 101. V Gorici, dne 20. decembra 1898. Tečsd xxv m. Izhaja dvakrat i& teden r štirih Izdanjih, in siser: vsafctorekin pt*ek, zjiitronje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. tiri popoldne, in stane z ,,Gospoclarskii>i Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana aH v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......gld. «•— pol leta........» 3 — Četrt leta .......* 1-50 Posamično številke stanejo ft kr. *» Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. i) v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabišSek vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od :i. do 12. ure. Jia naročila brez doposlanc nairbčiilne se ne oziramo. „PRIMOKEC" izhaja neodvisno od «Soče» trikrat meseno in btatn; vse leto gld. i:3W..., __ «Soča» in 'Primorec* se »rodajata v Gorici v to-hakarni Sehivarz v Šolski ulici in J*»lleisitz v N'un»kt ulici; — v Trstu v tohakumt Lav ro ne i iS na Uy,n dflla Cascrma i« Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo In odpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge roži, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipriivništru. Neplačanih pisem no sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanica so računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krafc 7 kr., 3-krat (> kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. ~ Večje Črke po prostora. Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. Gakršeek tiska in zalaga razen «SoČe» m »Primorca* so »Slovansko knjižnico* katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 h-. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog" In narod! : N;«y. \V!ir. c.-ar, s« iim-tili v »m-fu linriii dogndki, ki nivo prebi-vaMva opravili -,u:io do pravega €Jirorc<'iij.i, iemvef m# daii i-*eii.u povod k resnim ¦.krlu-m za pnhodn;o>t. N.'k;iSri narodni hujskači v s|ovensk-m tabora, katerim m nifcak povod ,v-t in za-tln^li r»-«.n. ako — gr- /a U). tla pokah-jo sum- ovr„vive in la.dslvo hu;:-ka.'<*;,> mumne {••r iia tipiivajo na v.-riit mase •= k.ikošno hipno pn... bno-tjn. --.i m> /;i«. y.*-!i. «ia izzovtM. gori-ko ni.Miio p:.d.ivaMvn t-r da ii.«iti.u r--itiM iu do-fojno ^:.«' *«,!"\:« jtii»iifj-M,Va dr..'. Med t"fii, ko ;.• liilo v- UP -to dne ;». d.cetr.bu Ao/,i in ,-ko,.i ,-. z«>iav.imi v davnih, delnih in n..-tuili barvah, h v \ pr.-vladajuri -.liivliii, - pr.:n.: okrasim. -!a morala ^'\ri-y,i»-ivi<;«\:iu .ira.-.ilno liruVvu >,:-ki .ion,-. k.s'.."!!ii; iM.-«-:;«,.- u-ki -hi-inc.jiik it« iir,\i'.:u (.o '..,!«.¦! iir t..«ki |..sti-I i- \l-":i\U <',i u:\.iT. I.I-.jS:. -iii ni-.k«> lrn5:i»,!<'."». >*(•_! ti.:>; r.:;.i;. -ia ;. :!a:i;a»s-M» }.>-h;;a> -;;.. t;/ -!a Uor.. - v •¦ t!i ir.nralo U'.; i •Sj.iHL t'fri'k« ,ra jnvbi-vai-tva M faNtv.t i/*«*tU\. *>-*L., /• '<• pupi^.it; !;jinr--3.-i:i ::(:-:,i'tij,; |>:« i=:'.^^¦-*.»,i »! i-ti aij-ki- Jsai.t.ItJi'.'.:. ka!-:<» -«• •«• ,-Sr/aa) ua t»US 'lili ^'--'.;.!. -u>t!..'! •a.-.itrf'.;;; t» !' U.-..1-;,rn;[:: .¦;.i-"ir-::[ (».:{. ..;;: 's.:r«r.o;ji! p«-Jav, kaU-rs ;¦• i ".r.a!'._" prav '/a pra*. .: j{.i'.>\a!.). «)if (¦•:!•. p!''.«'.i-! s-- /¦ p',ka.\'ia», «5a v.;r-lv.-j:a oir.,1.! v tS.-riii. -M *.»!• r-> »i.-3t.'.-va« .' nj»-!jia jii^iii.i i.i-tiksM;..' . /r:a?a:!i. Icijjisii d».n— -kou, ?:> stična .-a.iu-itJ: ^oj icalr^i v (»ni i:s.r":. k..«-r.» y >':a .-pr.iv.i-.T-o ;..ri.\.kov.j»i; t:. Ivi ¦¦ i1---; f..:.f ..- >:. ^ -j ' -U ; ..:: 'i, da • ANUI.K^KI SPISAL LUDVIK WALL.VCE Po»lov. PodravsKi. fl»rw^-i zv.-r.fk). SEDMA KNJIGA. IV. Zapeljevanja. L"pa,"i«Ka karavana. p:.a;'.'-»'a !••«' r.a;;k kaei po pti-i\n;. l»-pa /a oko. .-i!i pof:i*no uunw jfihatijc s h:!o in-zno^no i^aJfazarju, kateri ju čhii pro'.u hnt«-] za^irtlati laku tio^o priCakovant-pa Uitre^etjika. Had: t*^a se jo tudi, ptištivši jo zailej. podal na daDjJo pot s hCfrko, s spreni!jevakyRia in z Ben-Hnroin. Ako je naš Citatelj mlad, ali ako že spomin mladostnih let ni povsem ugasnil v njegovem srcu, pa si iahko predstavi, s kakim' veseljem je Juda, jahajoč na strani Egip-eanke, pogledal poslednjlč za taborom, ki je ginil v daljavi. Naposled se bo mogel naradovait njene družbe. A da ga je ona nenavadno mikala — ali je treba o tem še govoriti ? Njeni glas je pospeševal udarce njegovega srca. Ako jo pogledala izpod zaves „hude", jo pognal svojega konja, da je jezdaril vštric izzivali, da so se kuiif-no slednji odlneili, vzrok izpodtikania odstranili. V-prii-o v mestu (Joriri obstoječe vzburjfiKisti, ki bi mogla dovesti pri kakor^ni-ko!i •iiui-ivni ponitvi lakih i/zivan; do obžalovanja vrednih posledir, vsprioo nepnVtopnosli varstvene oblasti v (Joriri. i/;:ivaiija {»roti italijanskeinu prebivalstvu zadr/uvati /. re^no voljo, kc»m*in» \r-priOo ra/.J.irjajoi-ega -e ler nekaznovano pnni oi-mi ohlaslij ^e pojav IjajofTga drn/eMvM delovanja >!oven>-kih agitatorjev, si sh'»' pudpi-aiii v svo]o doi/.no^t. do Nje-g(j\e ekstante, go^pod.i Kiilii-tef.-kega pred-M'dnika, kot vo.litt!',;'. mini^h rstva za no-Iranie \>n<\,\ -!a\iti nastopna vprašanja: i.) Ali .'e N;eg. ek;. pripravljena, s >r< dslvi, katera y- postavno stoje ua razpo-!ag.m>, :-krb.'ti. da se ne bodo ponavljala Vt-e v piilio.iire taka italijaJiski zn.n'.ij me>ta (lorice /a!i-(*a i/;'ivan;a r :.'.) Ah hure Njej;, rk>. V illtelVMI jav- n,,. /„| trn-dej!ri,o/in napad«- od '••'ram 'dovenddh ko- I i lovo-t!:. i/poltiiev.iii ve.tuo svo/o dolžnost, in j :!., i;i biia N;< /. i,-.Sat: pr.-pove.j, da >.i- imke z.l-la\e ne 'minejo ta.-a.lc-ati v nji-!i« C«.iiti, ;ti n,)'.i-! vati. da .•<¦ pozov o, ako ':-> -iue.i.l pripiii, - p:-i-lojMiiki !-!•¦ ,• vo p.,.,i;ivno -tro^o-tjo na o.rjovorr Na Ihinaju. dne Ki. th-ceuibra iMis. reižpi-aiii -o na ii.J.-rpelaeri sami ila- '.L-m-k: pi lan« i, k.u- ;. m!,r!t:o z zivdovoljstvoos ; :i.i ,-.na:r.. V:.li -<¦, ,U \u»'.i-»u-ki klub na I Uima,:; Fii.':.a psi-.-i-uiij zv.z / di«iP'iiiii klubi. i fc.-r b;.;.'or ;:" v-«- k;,!.;.< pi, 'i'm.<:~;;ii, di/av-iid.'.bo^k;ci k.'::b;{,. no j,:';il/ii f-mn ..i. o-Ia.i *-¦ v.-.i::e. '..;¦.". ..-pn -ami! - • i »a -.i.->i3 «;:•,. kt-i -53a.fi t lil !m. J,'i pr.iipi-a: inh-rpel.u-i.io, v.-ib;nd.i. Ni mi-'.;! na fjir<--.ir dnir-"^a, kakor ; .-amo '-¦'. d.i bi pogo i;! <, .-ti- uii^'i. prekosi! '. Prt h.:>¦;;. da>:ravnc i,ajii.!vadi:"j-i. ka- ".riv .-o ^rieaa (di ju.li, >o po?ia!i kra-ni, ako ;e ;.. ima obnnia na xij- pnzorno.-t. Ko 'y < p(>ka7a!a ^ pivfe.nj pf, zraku Aviga;o.Vj Ja-; .-lovko, ^() j... njena erna kii!a fakoj jiijfciila I /. bagrom: ako ji; ;;d!(,jni-k kremf'lia, a-k(-<"-• ••:•¦ pod po:.'ub'.;u ^oaieuih zark¦ pe,'!»-d n:euih zalili o»"ij, pa je on r.rno zdirai, *l.\ ga je za njo pobral. In ko je od blizu o„\eda;a to, kar se jr? iz daljave videlo jej tako zalo ter 7. nevoijo odvrgla priue.-U-n predmet, le malo -<: hrigajofa za njegov trud, pa se ji: on žalosti!, , ima h.uidieru Bnissa"! ali nikakega pojava ogorčenja ni bilo in tudi ne najmanjšega izpod-tikanja nad 'doveiHdini zastavami, dokler ni redaislvo poseglo vmes ter zahtevalo odslra-nili-v slovenskih astav. llečemo tudi, da bi bi!" slobodno visele slovenske zastave v Goric i, in prav nič bi se ne bilo pripetilo nasproti njim ves dan, da ni redarstvo jih o- O nu.iroduih hujskačih" se z IJlažem in njegovo kousorterijo ne bomo pričkali, pač pa omenjamo, da. lll.iž imenuje društvo „Šnlski dom" ,ein 11 e I z v e r e " uV Tako torej : lirn-lvo, kije sezidalo šolo, namenjeno sloven-.-kim otrokom v Gorici » izobr.izl)o, tisto je — „>'iii 1 let/verein !'- To je pa že imperiinenea, ka-trre ni* moremo dosti točno označili ! Italijani -o u;:anjali svoje lopovščine, podprti „od zgoraj", in jih š" uganjajo s slovensko mestno iolo v Gorici. l!a- vsied teh hdioiiskih lo-pov-riu. ki ovirajo poduk .-ioveuski mladini, l \<- iiii vi /idau »Šolski dom" z namenom, S dajali na-im otrokom potrebni poduk - in ] diiivlvo je po nazorih r.«zuih lliažev —- „ein j IM/.Ver..m»! li.ilje rilamn v iuteipeiaciji, da je bilo :i< slo (»orica okrašeno v prevlada joči Ja le. je ona med lom, dobiv.ši iz ebenovc škalij-ice svoje dragocenosti, obešala si nad če.o zlat denar - čegar blesk se je odbijal od črnih njenih las, toda ni zakrival njih bU-nka • ¦- ter ua zale roke dela si zlate na-ramiiike, a na rožnate prste zlate prstane; vrat si je odičila s trakom prekrasnih biserjev in telo z dragocenim .šalom. In opravljena i ako, se je kot nilska kača plazila do Judo vega i-n-a, ter si jo podjarmovala s sladkimi besedami, s koprnečim, pa znovič pa-lečim pogk-dom in smehom, tekmujočim s srebrnimi kraguljčki velbloda. 8 takšnimi čari je bil nekdaj omamljen A.i-onij, '.oda Kgipčanka, ki ga je spravila v pogubo, ni bilo za polovico tako zala, kakor ta njena rojakinja. Ben-Ilur ni niti zapazil, kako je med tem ljubkovanjem minil popoldan ter mrak začel pokrivati puščavo. Solnce, zapadajoče za grič Bashan, je vrglo svoj poslednji pogled na šoter, razpet pri vrelcu čiste vode, pod katerim so naši popotniki povživali večerjo. Potem so se podali k počitku. Ben-Hur je drugi prevzel stražo. Stal je s sulico v roki nekoliko korakov od spa-vajočega velbloda, a misli njegove so nm neprestano uhajale k zali Iras, postavljajoče mu pred oči njeno mičnost. Rad je sanjaril o njej in želel si je steči k njej, pasti jej k nogam ter poljubovati njene čevlje. • / množini s cesarskimi zastavami, kar ni resi Primeroma je bilo istih najmanj, in po hišah in stanovanjih raznih znanih irredentovcov smo videli samo belo«modre zastave brez cesarskih. Belo-modre zastave pa smatrajo nafti italijanski tako nekako za svoje, za javen znak mesta „Gorizia Haliana". Jtaliano", da, »italiana* pa si res ti solnčna Gorica! Ime so jej dali Slovenci, stoji na slovenskih tleh in živi od Siovencev! — Tako »italiana" je Gorica! Od Česa bi živela Gorica, če bi Slovenci ne nosili svojih grafov vanjo? Zato pa tudi slišiš po ulicah goriških neprestano slovenski govor in laški trgovci —med njimi strastni zagrizenci — se morajo dan za dnevom na 99% v svojem govorjenju posluževati slovenskega jezika, „Pejto ga noter, pejte ga noter!" čujoš dan za dnevom pred laškimi prodnjalnicami in to vse v mestu, ki se zove »Gorizia italiana"!! Gladu bi pomrli U tiči, če bi ne prihajali Slovenci v Gorico! »uorizia italiana*! Poglejte imena, vprašajte tega in onegn, kje se jo rodil njegov oče, pa boste culi povsodi, da teče po goriških lahonih slovenska kri! — „Gorfr.ia italiana!" Polovica prebivalcev je Slovencev, ker odkod hi vzeli v mostu visoko nad 1000 slovenskih otrok, godnih za šolo!? Bežite, bežite, pa nikar se ne hmešito še dalje pred javnostjo s svojo »Gorizia italiana!" Tega Vam ne verjame nihče več. — — Slovensko zastavo imenuje Blaž »rusko'', ker nosi iste barve, karor zastava ruskega trgovinskega brodovja. Nasproti temu smo že povedali, da ima tudi zastava mesta M0o-ri/Ja Italiana" ruske barve in sicer barve ruskega vojnega hrotlovja (belo-modro). Torej, kadar razobesimo Slovenci na Goriškem svoje slovenske zastave (belo-modro-rudeče) ter Italijani »svoje* (belo-modro), tedaj pa plapolajo po T8CM1 Goriškem ruske zastave! I — O naši zastavi smi> že govorili obširneje; če pa Italijani isto Še na-nadaljc imenujejo „ruskoa, nimamo nič proti temu, temveč počasi se že privadimo temu imenu, saj Rusi so mogočen slovanski narod, naši bratje, ki govore našemu najbolj sličen jezik; oni so narod, katerega čaka še najlepša V nočni tišini se je ljubezen približala k njemu z urnimi koraki — stokrat urnej-širni, nego je tek Aldebarana — uničujoča poloma vso razsodnost. ^ f A ko se je tako bavil z mislijo o Egip-čanki, se je drobna ročica dotaknila njegove rame. Strepetal je radi tega. Ozrl se je. Za njim je stala Iras. »Mislil sem, da spiš !* jezaklical začuden. »Spanje je za otroke- in za starce.' Šla sem pogledat na svoje prijateljice —¦ južne zvezde — ki v tem hipu drže nočni plašč nad rodnim Nilom. Toda priznaj, da si bil zasačen iznenadoma." »Ali od sovražnika ?* vpraša, prijemši nežno njeno roko. »O ne! Biti sovražnik, to znaei sovražiti, a sovraštvo — to je bolezen, katero Izis ne pusti priti nad mene. Ona — znaj to — me je poljubila v srce, ko sem bila še otrok* »Tvoje besede", reče Juda, »se glase povsem drugače nego besede tvojega očeta. Ali nisi ž njim jedne vere?" Natihoma se je nasmijala. ^ sKo bi bila videla to, kar je^on videl, pa bi nemara verjela to, kar on veruje. Dqslej pa je moja vera poezija in modro-slovje; poezija, navdahnena z vinom, ljubeznijo in veseljem; modroslovje, ki tolmači in prizanaša vsem norostim, čelom takim, katere ne preži ve dneva do večera. prihodnjost, narod, ki bo kmalu prvi v i Evropi pred vsemi drugimi! (Kje aadej so Italijani!!) To že nekaj pomeni in taka navada utegne nam še prav prili. Kdo ve, kaj nam prinese prihodnjost?!? O slovenski zastavi na Goriškem navajamo iz dr. Gregorčičeve interpelacije ta-le odstavek r »Kar zadeva posebe Goriško, ni nika-kega- dvoma, da belo-modre-rdeče so prave deželne barve goriške, ker deželni grb goriški ima te barve in ker deželne barve se morajo ujemati z barvami deželnega grba. Slovenska trobojnica se je rabila v goriški deželi od leta 1848. vedno in brez ovire, dokler niso prišli sedanji gospodovale! v Gorici na krmilo In nista j postala njihova somišljenika viija i komisarja".-------------—-..............-.........- Torej prej ni vznemirjala slovenska zastava v Gorici rahlih živcev izmozganih irre-dentovcev, temveč še le v poslednjem času , so na umeten način prišli clo tega, da | slovenska zastava ne sme vihrali v Gorici, ker »vznemirja italijansko prebivalstvo". To je lopovščina, kateri ni para na svetu! V Trstu, v Pulju in drugodi slobodno plapolajo slovenske zastave, — v Furlaniji so jo bili razobesili Furlani sami, ker spoštujejo vse zastave — (kaj pravite k temu goriški irre-dentovci, a?!?) — samo v Gorici ne sme se razobesiti slovensko zastavo! Daleč smo prišli! Gospodstvo znane italijanske klike doseže vse in s pomočjo svojih privržencev v oni bledi palači na Travniku je doseglo tudi, da se preganja zastava slovenskega naroda na Goriškem! — Toda to nasprotstvo je ustvarjeno le umetno in se ga hoče ucepili umetno italijanskemu ljudstvu v meso in kri. Nas to ne vznemirja, ker pride čas obračuna z moralnimi vzročitelji nemirov med Italijani in Slovenci! Nikakor ne sodimo lii celega italijanskega ljudstva v Primorju, ker vemo, da je med njim še vedno ljudij, ki se ne strinjajo z lopovščinami, katere uganja s Slovenci znana laška klika v Gorici (Poglejte Furlane same!?), marveč samo hujskače, ki umetno vzdržujejo srd in prepir med prebivalstvom na Goriškem na sploh, podpirani od onih činiteljev, ki so poklicani v deželo v znamenju pravice, miru in sprave, ki pa učinjajo nezakonitosti na škodo jednemu in v prid drugemu. Pride čas obračuna, in denimo, da bi bil tak, da bi Usti naši sovražniki — hoteli bežati, pa ne vedo, kam bi bežali iz mesta, ker vsa 'okolica je slovenska! In tje bi si go- . tovo ne upali, ker naši okoličani vedo, kake j krivice že so se godile njim od italijanske strani, koliko zaporov, zasramovanja, zaničevanja, nesreč i. dr. jih ;e že zadelo, vse izvesini italijanski kliki na .jubo. Naj bi bežal? tje med tiste, ki so res opravičeno ogorčeni (čujete, g. Blaži) ali kam?! Zadosti I Interpelacija Blaževa se dotika tudi iukajšnjega.redarstva, trde, da je postopalo j/repočasno dne 2. decembra t. 1. nasproti Bruskim" zastavam, da je bilo treba še le vspodbujanja itd. Vemo, da je posto- Bog mojega očeta je preveč strog in nepristopen. On ne prebiva v gaju Dafne, niti se ni culo o njem v rimskem a triu mu... Toda dosti o tem. Imam do tebe neko prošnjo, Hurov sin." »Prošnjo ? Toda kdo bi si drznil odreči, | ako prosiš ti?" | »Bova videla.* »Dovdlj bo, če izrečeš svojo željo." »Ta je' kaj preprosta. Evo... hotela bi ti pomagati.* Govoreča to, se mu je približala. On se je nasmejal. »O! zala Egipčanka!" odvrne veselo, »mari ni tvoja dežela domovina sfinksov?" „Kaj razumevaš s tem?" »Ti si jedna od njegovih zagonetek. Daj mi ključ, da jo uganem. Povej mi, pri J;^m potrebujem tvoje pomoči in na kak način ml moreš pomagati?" Zmaknila je roko z njegove dlani in obrnivši se k velblodu, jela božati, kot nekaj lepega, odurno njegovo glavo. „0 ti, najurnejša in najveličastnejša žival iz Jobove črede! Časih se tudi tebi pripeti, da se izpodtakneš, kadar naložen tovor presega tvoje moči in je pot kamenita, toda tebi ugaja lepa beseda in ne preziraš pomoči, naj si bi ta prihajala tudi od ženske." Sprejmi ta poljub, b kraljeva žival — sklonila se je ter se dotaknila z ustmi njenega gobca '— kajti v tvojem razumu ni suma." panje redarstva všeč Blažu in drugim, ali da I se postavi isto v tako luč, kakor da bi hodilo svojo pot, ne oziraje se ne na laško in ne na slovensko stran, (gospoda že ve, zakaj!) končuje interpelacija z besedami, naperjenimi proti redarstveni oblasti! Najbrže gori na Dunaju — kakor po navadi — ne izvrše kdove kakih posebnih sprememb na podlagi interpelacije dr. Gregorčiča, ali upati smemo, da končno zmaga J vendar le pravica. Če gospoda čitajo interpelaciji, Lenassijevo in dr. Gregorčičevo, pač : morejo na prvi hip uvideti, kje je pisana resnica in kje laž, ter kje je potrebno prijeti, da pridemo v Gorici do rednih odnošajev.... DOPISI. las Se m pasa smo dobili dopis, kakor ga objavljamo: Šempas dne 17. decembra. Na podlagi § 19. tisk. zakona, prosim sledeči popravek sprejeti v »Sočo" na dopis: »Iz šompaske občine", (iskan v listu »Soča" z dne IG. decembra 1898. štev. 100. Ni ros, da so na tukajšni pošti pogo-sloma vrše nerodnosti, pač pa je res, da se ni še nihče tu pritoževal o nerodnostih, celo c. kr. poštni komisar, kateri je bil koncem pretečenega meseca tu, našel je vse v uradu v popolnem redu. Ni res, da neka stranka, k« je naročena na »Sočo", dobiva isto l ali celo 2 dni pozneje, kakor drugi naročniki v istem kraju; res pa je, da vsak naročnik dobiva tu naročene časopise, tudi »Sočo", tisti dan, ko prihajajo, in res je, da nokaterikrati za vse.-j tukajšne naročnike ni prišla na isti dan, ampak za nekatero za en dan pozneje. — Nadalje ni res, da osebje na pošti Čila »Sočo" družili naročnikov, res pa je, da ista čita časopise »bralnega društva šempaskega", ker sta na pošti dva uda tega društva. Koliko' »Primorcev" prihaja na naročnike pod enim zavitkom, poštno osobje toga ne preiskuje in torej ne ve — ve pa, da dva zakasnjena ^Primorca" sta dne 14. t. m. prišla pod enim zavitkom s »Sočo" vred na pošto, in sta se še isti dan oddala na svoj naslov v „Osek". Ros pa je, da meseca novembra t. 1. je dc-šla pošiljatev za »Osek", pri kateri se jo na zunajnosti poznala -/.notranja vsebina, to vsjed slabo vloženega blaga. Toraj po vsem no resnično, da so slišijo »pogostoma?!" pritožbe, da dobivajo stranke odprto pošiljatve. Ako bi so bilo to kedaj zgodilo, imela bi so oglasiti dotična oseba sama na tamošnji pošti, ne pa po časopisih razglašati, ki ji itak no morejo pomagati. Zategadelj zahteva »blagohotna gospoda j na pošti v Šempasu", da oni, kateri je stavil dopis »iz šempasko pošle" v „Sočo", v prihodnjem iztisu svojo predrzno obrekovanje prekliče, ako noče pred sodnikom svoj odgovor dali. Šempas, 18. decembra 1898. G. kr. poštni urad Savelli. Ben-IIuru je bilo pikro to govorjenje. »Ne misli, da preziram tvojo pomoč", jej reče. Ako pa kaj skrivam prod teboj, sili me k temu nemara rahločutnost; nemara tudi z molčanjem čuvam življenje in imetje drugih!" »Nemara", odvrne živo, pa tudi dobro vem, da je tako." Odstopil je od nje in jo vprašal s strogim glasom, najavljajočim začudenje: »Torej tebi je to vse znano? Zasmejala se je. »A čemu bojeviti možje nočejo priznati, J da imajo ženske bislrejši razum nogo oni?" je rekla. »Ves dan sem te imela pred očmi, a še toliko časa nisem potrebovala za spoznanje, da tvoj um zakriva neki namen, in ni j bilo treba mnogo bistroumja, da sem ga uganila. Ali mari nisem bila navzoča pri tvojem razgovoru z mojim očetom ? Hurov sin — tu je spremenila svoj glas v šepet ter stopila k njemu tako blizu, da je njeni dih oveval nalik vetriču njegovo zagorelo lice --Hurov sin! Ta, kateremu greš nasproti, bo kralj židovski, kaj ne?" Srce mladeniča je močno udarilo. »Kralj židovski", nadaljuje, »takšen, ka-koršen je bil Herod, samo dokaj veljavnejši in mogočnejši?" • On je zrl pred se v temno noč, potem [ so se njegove oči srečalo z njenim pogledom Iz Kobariškega Kota. — Kmalu je I nam čas odkrušil poteklo dobo našega cest. odbora, tako, da volitev nam je skoro na dnevnem redu. Oziraje se po okoliščinah časa ter krajevnih razmerah glede zadače, katero je naš cest. odbor pod načelništvom g. O. Gaberščeka izvrševal, gledeuravnanja naših skladovnih cest ter izboljševanja istih, j ir.reeno javimo ' ter priznavamo odboru ono j zaupanje, ki mu pristoja od strani naše še dalje v bodočnosti. Namerjal je odbor še marsikateri črtež izpeljati in dodelati, da ga niso denarne razmere ovirale ter mu preprečile poti v dosego istih.— Častitamo tudi našima g. A. G. in I. G. k njunemu vspo-rednemu soglasju tekom potekle dobe zastopanja v našem cest. odboru. Cesta čez mejo. — Govorilo se je, in marsikateremu strokovnjaku se je zdelo tudi odvažno, da se naša cesta zveze z najbližjo črto onkraj meje, ki je v Tipani. Ako bi se delo iz Platišč nadaljevalo, tedaj je nam cest. proga bliže in sicer do »Bun". Strmina na »Buna" bi delala potemtakem najhuje ovire ali zveza bi bila gotova. Domače in razne novice. Odkupila novoletnih rošČfl v dobrodelno namene objavimo pred novim letom. Darovi naj se namenjajo v glavnem »izolskemu domu*. Želeli bi, da bi so oglasilo prav veliko takih, ki se odkupijo! ("lomu dajati denar pošti in pisariti?! Za „Božičiiieo" so darovali: Alfred grof Coronini 40 K.; dr. Anton Gregorčič 20 K.; pl. llijaševič,baron VVinklor, dr. Tuma, Pavlina Pajkova, mons. dr. Gabrijelčič, dr. Pavlica prof., dr. Pavlica Andrej, tir. Nekdo, tvrdka F. Rcsherg in prelat mons. Filip po 10 K.; dekan Košatka, dr. Kos Vr., dr, Roj-čeva in dr. Lisjakova gospa po 0 K.; mons. dr. Sedoj. mons. Bensa, Kavčič Ivan, trgovec in Kopač Jernej, svečar po 4 K.; Tabaj Anton, Koron Anton, trgovec in tvrdka Kopač in Kutin po 3 K.; prof. S. v G., mons. Ko-fol, gospa Peter-Draščekova, Mercina Ivan, Skubin A. in Sivoc Fr., prijatelj šolske mladine, pc 2 K.; Deklova in jaunig 1 K. — Skupaj 224 kron. Proč. g. Karo! Gigon, vikar iz VojSCico, daroval 25 masnih knjižic. - Prcblagorodna gospa grofica Matilda Atlems iz Podgore darovala zavoj blaga za žensko obleko. — Fon iti Klemeni, klobučarja, podarila sla mnogo klobukov in kap. — Ghiurlo, Marcuzzi. Anton K., J. Može, gospa Novic Franca, Martin • Po vera j in Šušteršič poslali so veliko tkanino za možko in žensko obleko. — Hausner in Lokar, Gasagrandc Karo!, Gofol Alojzij, Golie-dani Ivan, Jakil Franc, trgovci z usnjem v Gorici in Faganel Ivan, Faganel Miha in Sea-Iotari Ivan v Mirnem podarili so dosti usnja. — Kuštrin in Preselj, trgovca v Gorici, izročila sta raznih šol. reči za otroke. — Bog povrni; Ker jo siromašnih otrok mnogo, ki prosijo obleke in obuvala, se nadaljuje z nabiranjem darov. Šolsko vodstvo šestrazrednice društva '»Šolsk. doma". V Gorici, 20. decembra 1898. Jos, II r o v a t i n, šol. vodja. Kdo izziva f — Poroča se nam : Mirnim polom som šol v nedeljo ob % na 10. zvečer od Pontonijeve lekarno v Raštelju čez Travnik, po Gosposki ulici in čo/. Koren in... v tem hipu ni mislil na kralja, ki jo prihajal, niti na njegovo zadevo. Namesto njega je mislila na to ona. »Že od jutra", nadaljnjo, »čujem o prikaznih; torej so obiskale tudi mene. Ako ti jih povem, ali boš potem bolj naklonjen moji prošnji? Kako? Ti molčiš?" Obrnila se je razjarjena ter hotela oditi, toda on jo je pridržal. »Ostani, ostani ter govori!* prosi jo z glasom, zamolklim od ganutja. Približala se je znovič ter oprla roko ob njegovo ramo, on pa jo je objel okrog pasu ter jo močno stisnil. Ta objem jej je bil obljuba, katero je zaželela. »Govori in povej mi o tvojih prikaznih, krasotica moja! Nobeden izmed prerokov — ne, niti Jeremija, niti sam naš veliki zakonodajalec, bi ne mogel ti odreči, ako bi ga ti prosila za kako reč. Udam se ti na milost in nemilost. O, bodi mi usmiljena, bodi usmiljena, prosim te!..." Tako jo je zaklinjal, strastno jo objemajoč. Delala se je, kakor da ne čuje te prošnje. Jela je govoriti s počasnim glasom: »V svoji prikazni sem zrla na veliko, splošno vojno — ki se je vršila na suhem in na morju in čul se je takšen žvenket orožja in tako so se napadali ljudje, kot bi I bili Cezar in Pompej, pa Oktavij in Antonij proti Goriščeku. V Rašteljn sem zapazil 3 laške barabe (mislim, da so bili trgovski pomočniki), katere so skrajno izzivaje, žalili slovenske poslance, slovenski narod itd,, ter ko-* rakale za mano. Ko me na Travniku zapazijo, ti »gospodiči", so me začeli nesramno izzivati: Viva deputati italiani, viva i! nostro deputato del gran possesso del Friuli sig. Verzegnassi e Lenassi! M—a per i ščavi! Potem so se obračali proti meni: Čo, ščavo, coltelli! Fuori i stranieri, fuori i ščavi, Viva Gorizia italiana? Mi moro per la mia patria, oggi voio morir. Co, ščavo? Tem preljubez-nivim besedam je sledilo: Lasse pur cho i canti..... z refrenom: Porchi ščavi! Molčal sem vso pot, ker se mi ni zdelo vredno odzvati se laškim barabam; čudil pa sem se, zelo čudil, da navzlic vsemu tuljenju po Raštelju. čez Travnik, v Gosposki ulici, čez Koren do Goriščeka, torej po glavnih ulicah, ni bilo videti niti enega redarja. Tako nam piše prijatelj, katerega so sinovi blažene »avite eolture" obsipali v nedeljo zvečer z goreujimi psovkami. Zaglavje »Kdo izziva" jo skoro stalno v našem listu, ker laške barabe v gosposkih in raztrganih hlačah porabijo vsako priliko, da pokažejo nad Slovenci, kakova je njihova »avita eol-lura*. Da ni bilo videti nobenega redarja, temu se nič ne čudimo, ker je sploh znano pritoževanje v tem pogledu. In Če bi bili prišli ter se morda spodtikali nad vpitjem, zavili bi bili laški lički vso stvar tako, du jih jo mirni Slovenec i/.zival, da mu samo odgovarjajo, in kdo vo, če bi ne bUi morda šo Slovenca peljali na redarstvo, laške ličke pa pustili?! Blaž, tu je zopet dokaz, kdo da moti mir in rod v Gorici! O tem pa laški poslanci nič ne vodo in tudi Blaževa interpolacija lopo molči o italijanskih izzivačih, ki nadlegujejo dan za dnevom mirno slovenske pasante! Tisto propadle barabe so živa slika »Gorizic ilaliane", to je »italijanski značaj r Gorico ! Kaj praviš „Karjo!a", jo vse to resnično?! Kdor ne verjame, naj so potrudi v našo uredništvo, pa mu povemo ime prizadetega Slovenca. Zopet nekaj 0 laskih otroklh. - Poročajo nam: Za časa trga sv. Androja stojo na Travniku prodajalci z raznim blagom. Okoli teh prodajalcev, posebno okoli onih, ki prodajajo reči, katero mikajo mladino, stoji pogosloma cela kopa otrok. Tako som vido! tudi kakih 10 laških razposajonoev, (dobro oblečenih), ki so kradli z mizo slaščico prodajalcem na Travniku. Le z grda so jih šo lo pregnali. »Karjola*, ki so lako rada i/.podlakue nad slove .iskimi otroki, naj ni do premisli, kakovi so njeni ljubljenčki!! »Karod* o goriški abstinenci. •— »Narod" cul včeraj tedna jo priobčil sicer mirno pisan članek, v katerem zatrjuje, da »Soča" z vsemi svojimi članki ni omajala prepričanja o škodljivosti abstinenco. Svobodno! »Narod" marsičesa no nmejo. kakor sam zatrjuje! No, vkljub temu prinaša članke, ki so tudi zares laki, kakor bi slepec pisal učeno razpravo o barvah. Mi mu no bomo ponavljali staro pesmi, katero pa on šo danes no zna. Go pa »Narod" danes prihaja na dan z ii\omi, ali ima vlada ros kaj upliva na naše Lahe, dočim je znano vsakomur, da jih ima na vrvici, ako lo hoče: ako ne ve. da Slovenci imamo več takih le/.enj, ki so zajed no temeljne zahteve o s r e d n j o g a z a k o u o d o j s t v a, katere treba urediti se z deželnim zakonom. tedaj je to le dokaz, kako noodpustno loiikomiselno pisari o vitalnih interesih Slovencev ob periferiji. prišli iz svojih grobov. Oblak dima in prahu je pokril zemljo in v njem je izginit Rim. Vzhod jo znovič zavladal nad .svetom. In h tega oblaka so nastopali junaki ter so bila pripravljena za oddajo takšna obširna na-mesiuistva in tako sijajno krone, kakoršnih še ni bilo doslej. In ko jo ta prikazen izginila izpred mojih očij, sem so vprašala v duhu: Cf}^i vsega no dobi on, ki bo najprvi in najbolje služil onemu kralju?" Ren-IIur jo je pozorno poslušal. Ko jo končala, je molčal nekaj časa, gotovo premišljujoč njeno besede. »Ha! razumom te*, je zaklical naposled. »Za pridobitev teh namestništev... teh kron... hočeš mi ponuditi svojo pomoč. Razumem! razumem! Vstvarjena si za kraljico. Katera se more kosati s teboj z lepoto iu mičnosijo — katera? Toda to praviš sama, da si v svoji prikazni videla slike požara; te krone treba je bilo pridobiti z meceni in ti, dasiravno te je Izis poljubila v srce, si I vendar-le slabotna ženska. Kako mi zamoioš pomagati v takem slučaju? K večjemu, da mi pokažeš k temu bogastvu in dostojanstvu varnejšo pot, nego čez meče in pomor. Ako poznaš katero, le pokaži jo in iti hočem po njej — radi tebe." Ona se osvobodi njegovih rok. (Dalje pride). Komu v korist? O tem se »Narod*1 lahko pouči tudi iz »Corriera" 13. t. m.,, kije ves blažen radi omenjenega članka v »Narodu". Dovolj! V spomin tistim, ki kupujejo pri Italijanih. — Poroča se nam: »Slovenec in Italijan sta se pravdala za nekakošne obleke. Slovenec (Vipavec) je trdil, da je plačal vse pošteno, italijanski trgovec pa je trdil, da Vipavec »ti plačal ničesa. Vsa reč je prišla pred sodniio. Slovenec je prisegel, da 4L plačal vse v edu ; tudi italijanskemu trgovcu, je bilo dovoljeno priseči, ali ni hotel prvikrat tega storiti, pozneje še le je prisegel, da mu Slovenec ni plačal nič. Tukaj vidite, v kake sitnosti in zadrege (obdolzenje krive prisegel) se lahko zakoplje tisti, ki se peča z Italijani V T&' v opmnin prizadetim !* Razglas. — Deželni odbor v Gorici naznanja s tem, da je podelil pobiranje deželnih davščin, ki so določene za leto 1899, in sicer po 50 krajcarjev od vsacega hektolitra na drobno poločenega piva, po IS krajcarjev od vsacega litra na drobno, to je izpod oii litrov potočenih žganj in, navedenih v I. členu H II. točka 1 zakona od Ls. maja 1875. (drž. zak. sL si) razun špirita iz pokvarjenega vina in po 10 krajcarjev od vsa-cega na drobno (izpod ."jU litrov) prodanih žganjin, omenjenih v 2. točki istega zakono-\ega člena, za celo dc/.olo gosp, ,Jo>ipu Uo-rupu iz Trsta. Slavna županstva ?o povabljena, da objavijo lo v svojih ohčinaii, posebno pa dotičuim obrtnikom. Znumenju mile Jeseni. Dan za dnevom prihajajo nam dokazi o mili jeseni. Po Vipavskem je polno drevja v cvetju, in videli smo iz Prja tudi trlo, ki je počela poganjali. Tudi iz Mathinja poleg drugih krajev smo dobili cvetja in s.ido«j.i, i;. lVvme so nam prinesli krasne trobentid; vsa priroda kaže, da imamo že dije časa krasno vreme. Ti pojavi cvetja mičajo o ugodnem vremenu, ob jednem pa navdajajo nas s skrlijo, da ulegue ugodnemu vremenu slediti imd, u>li-r mraz, ki naiedi drevju škodo, da prihodnje leto ne bomo imeli dobre letine s sadjem. Dodatek k razpravam proti Devin-eem. Dne l."». (. m. se je vr-iS.« na sodišču v Trstu razprava proti l.s letnemu krojaču Kanu Arzonu, ki je bi! zatožen go-Ijuttje, storjene po krivem pričanju. Pred sodnikom v Tržiču je namn-e dolžil ta Atv.on gene P 1 e snv i in Sehoi/, da so povodom znanih izgredov v Devitiu vpile; .Doli z Ligo!*, na razpravi proti Devir/eni p.i je svojo doi^itev prekliea!, ker '^\i j" pekla ve>t, kakor je izjavil sum. Obsodili m) ga v ječo na i meseie. Novi zvonovi za s. Tomaž. - Neki dopiMiik v »Naiodti* pripoveduje, da cerkev v S. Tomažu je dobila nov zvonik in nove zvonove, vredne gotovo čez 1Iuzijo, uc pa. ila se ponašajo z dragimi zvonovi, s katerimi hočejo prekositi b-a alt onega M»seda ali ee!o prvostolno cerkev v (Jorici. - - /. ozirom na gornje podatke o zvonovih v Š. Tomaži"! bi 'ure; radi vi-de'.=, koliko je na njih resntie! Ah so bili ti zvonovi re- potrebni ? Koliko mi občino .-iaiir Kaki'- so jih plačali? Kavnateijstvo trso-oko-ohrtue reir. /iVtlruue v Uonci / n< oiiKjenim jamstvom naznan.a fla.uemu e.ibim>lv<:, da h. novembra t. I. štev. Kll-2 ' M. i. sem dal vnovič nalog, da se j.> strogo držali navodil, ki sem jih bil izda! upravnim oblastim v tem pogledu. Ker je namestnik od tedaj že izdal primerne odredbe v tem zniislu in je pričakovati, da se ne ponove dogodki, slični onemu navedenemu od gospodov interpelantov, nimam povoda, da bi izdal kako posebno na-daljno odredbo radi doglodka, o katerem je Tu i;am prihaja v spomin, da baš po laki .pomoti1" so bili gore imenovani razpisi poslani tudi na (iori-ku samo v laškem a-,dku in v spomin nam prihaja nepravilno postopanje (ukapiijt-ga okr. glavarstva nasproti -•¦mpa-keimi županstvu ter možat odgovor baš i-t.-ga županova do okr. glavarstva. O te piclidie ,pniiiole". kolikt* jih je v 1'riniorn in sicer lakih .pomol", ki niso »pomote*-, ampak prav zlovoijno in vedoma uritroiie m-zakonitosti proti Slovencem!! Otrerski državni zbor so v soboto zopet ohoriii. Slarostni predsednik Mada-rasz je oj)Om"m"ai stranke, naj Čuvajo ustavna prava ter se varujejo nezakonitostij. Predlagal j'*, naj se (Uu- 19. f. m. določi, kedaj naj bo volitev predsednika zbornici. Listi ugibajo, če ogerska zbornica do praznikov sploh dobi svojega predsednika, ker obs.truk-cija v ogerskem parlatneulu cvete bujno ter namerava strmoglavili vse, kar se d;i. Po splošni razbnrenosti med strankami se je bati, da tudi Ugri dožive take pojave ob-strukcije, kakor smo jih doživeli v naši državni zbornici. God ruskega carja. — Z Dunaja naznanjajo brzojavt 19. t. m. tako: Včeraj je bil god ruskega carja. V po-litiških krogih obuja pozornost dejstvo, da je šel cesar v ruski uniformi, z ruskimi redi na prsih, k poslaniku K a p n i s t u čestitat, kar se doslej še ni zgodilo, in to isti dan. ko je bil avstrijski poslanik v Berolinu v posebni avdijenci pri ruskem carju! ]S*a Španskem Tre. — i&v.nisterski predsednik Sagasta, o katerem se je za časa zadnje vojne z Zjed. amer. državami veliko govorilo, je odstopil. Vsled tega menijo poročila, da utegne priti do velike krize. Italijanov", da protestuje proti nameravanemu hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. Shod pro-gressovcev je bil sklican v gledališče .Politemu Rossetti". In res, polno je bilo, natlačeno do zadnjega kotička. O %l. ure je vstal predsednik progressa, Benussi, da pozdravi zbrano množico. Komaj je vstal, je zadonel po gledališču aplavz, ki se ni hotel poleči. Predsednik je prijel za zvonec, poskušal govoriti, a.i glej, zopet je zaoril krik in vrišč po poslopju, kakoršnega tam morda še nI bilo. Socijalni demokratje so na prvi galeriji razvili rudečo zastavo ter kričali na vse grlo: Živel socn>,Iizem! Proč z liberalci! Na drugi galeriji pa so vpili! Doli z židi! Proč z oderuhi! Med tem kavsom pa se je culo tu in tam po gledališču vpitje: Živela Avslrija! Vse to je trajalo kake */. me in ker je bilo videti, da ta hrup ne poneha, je jelo postajati toplo in mrzlo sklicateljem shoda. Ker le ni bilo miru in kričanje ni odjenjalo, so začeli iz parterja na vrh kričati: i.opovi, postopači! Množice so take krike laške sinjorije vsprejele z ogorčenjem; zmerjali so z ;alerij laško gospodo, da je bilo joj, preklinjali jo in pretili jej, potem pa začeli metati na njo razne predmete, blazine, cunje, deske itd. Da ni bilo mirnejših življev med njimi, pometali bi bili na laško gospodo klopi in druge ležko predmete, da bi se bila uteguda zgoditi velika nesreča. Do zborovanja sploh ni moglo priti in laška gospoda je odšla z dolgim nosom, prepevajo »ijiisso pur" — po ulici! Blanuiža, blamtiža, grozovita blamaža ! Tako je govoril Trst, „presi o lic a Italijanov", svoj govor proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu ! Za slovensko prebivalstvo v Trstu pa je ta dogodek znamenit, ker pomeni velikansk moralen vspeh... po vsem tem, kar se je godilo v Trstu v poslednjih časih. Društvo Jiolo" v Trstu je priredilo preteklo nedeljo velik koncert v največjem gledališču „Pol i leama Itossetti*1, ki je bilo razprodano da zadnjega sedeža. Tu je bilo naroda iz vseh slojev, da je človeku srce veselja plalo, ko se je oziralo oko po leli nešletih množicah! Pa pravijo, da nas ni v Trsiu ! prihajalo je človeku na jezik ! Ze na to stran je doseglo Jvolo" velikanski vspeh, ker je zbralo toliko Slovencev pod jedno streho. — Naznanjeni spored so izvršili pevci in ianiburaši v nepopisno veselje in odiiševljoiije navzočih množic. (10 lambu-ra'ev iu teiubnrašic je častno rešilo svojo nalogo; vspeh je bil popoln in lo komaj po lJ mesecih šole! Le naprej lako! Kaj šele bo v enem letu, ako bosle tako vsi rajno napredovali?! Petje je tudi vzbujalo veliko odu-ševijenje občinstva, posebno veliki mešani zbor .Cigani". Pevovodjo g. V o griča naj ta prvi nastop vspodbuja na vsi rajno delo po tej poli! — Na koncertu smo videli tudi znanega antisemilskega poslanca gospoda Schueidei-ja, viteza Nabergoja in oko-lieanske poslance, tržaško inteligenco zapored, lupi iz hrvaške, srbske in češke kolonije, — z Goriškega pa več rodoljubov, med temi g. i1 lesa s hčerkama iz Devina. — Vsakdo je bil pač zadovoljen, da ni zamudil tega krasnega večera v .Politeami". — Na delo, da doživimo še večkrat kaj podobnega. Tudi v Piranu so imeli v nedeljo po* poludiie shod, na katerem so proleslovali proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. Govorilo se je o slavizaciji, o »aviti colturi*" itd., kakor po navadi. Protest je bil sprejet soglasno, kar je umevno samo po sebi. »Naša straža". — Daljni uslanovniki med drugimi: dr. Karol Triller, odvetnik v Tolminu 10 K, Matija Sila, dekan v Tomaju pri Sežani 10 K, dr. Henrik Turna, dež. odbornik v Gorici :!0 K, Matijejevič v Gorici, 10 K, Jos. Tomšič, župnik v Pomjanu, 10 K, Jože Novak, župnik v Povirju, 10 K. Dedni udje mod drugimi: Anton Rogač, dekan v Hrušici ••• K, Zorko Klim, kaplan v ihnšiei i K. Pran VVaišel, nadučitelj v Hrušici 1 K, Avgust Nad»lo, pos. uradnik v Podgradu 1 K, Josip Slrnad, kaplan v Podgradu -2 K, Hajko Logar, kaphn na Pregarijah 2 K, Ivan Grilce, mizar pri Sv, Martinu v Istri 1 K, Ivan Roječ, kurat v Diljah pri Gorici, 4 K. Društva: hranilno iu posojilno društvo v deloven 100 K. Nekateri gg. pošiljatelji svojim pošiljatvam ne pristavljajo n< tančnih naslovov prislopivših članov. Prosi se, da se v bodoče blagovoli za vsacega člana povedati njegov naslov. Naznanila pristopov in plačila za »Našo stražo* spreje.ua začasni tajnik in blagajnik i dr. Janko Brejc v Ljubljani. Nekateri pri-' stopivših p. č. članov žele potrdila poslanega denarja. Doličnike prosimo, da naj se za~ dovolje s priobčenjem njihovih imen in zneskov v časopisih, kar naj služi mesto posebnih potrdil. .Inbilejski darovi za družbo sv. Ciril«, in Metoda. — Med drugimi darovalci čitamo: Ženska podružnica v Gorici po g. blagajničarici Amaliji Drufovki 100 gld. —-Obili darovi dokazujejo, da vsi grozni pritiski še niso upihnili Slovencem plamena narodne ljubavi. Le tako naprej! Ne udajmo se! vrstno vsebino: poleg pesmij krajše povestice, razprave, n. pr. »sodobni slikarji in kiparji slovenski" iz k .resa g. Fr. Košaka, dalje »reforma srednje školeMz literarne kronike . omenjamo zlasti kritiko o »Slovanski knjiž-nicirt in pa ono o Jelovškovih »Simfonijah''. Zbornik kaže vsekako, da se dijaštvo, zbrano krog njega, zanima vsestransko za slovstvo in marsikateri izmed njegovih pisateljev utegne sčasoma še kaj lepega napisati. Popcvčlce milemu narodu. — Pod tem zaglavjem je zbral čitateljem »Dom in-Sveta" dobro znani in priljubljeni pesnik Anton Hribar (Korinjski) svoje pesmi «/ posebno knjižico, katera je izšla v Celju v tiskarni Drag. Hribarja. Vsa izdaja je kaj lično prirejena (s sliko pesnikovo) ter stane elegantno vezana gld. 1*50 kr.; po pošti 10 kr. več. Svoje pesmi je razdelil na 4 dele: lirične, balade, romance in junaške. Dasi čitaš tudi med liričnimi proizvodi marsikaj lepega, je vendar glavna sila pesnikova osredoto cena na epiko, v kateri se na mestih kaže pravega mojstra, Knjižica je vredna vsakega priporočila. . P« Shod ss značilnim izidom. — V nedeljo je imel spregovoriti Trst, „prestoliea Poslano.*) Isjavo. Ker se zadnji čas pojavljajo Iz Prago po nekaterih slovenskih časnikih dopisi, kojih ost jo naperjena proti meni, ker nisem član »Suniadijc*, in ker se mi v teh dopisih posredno podtika, - da baje ne odobravam ideje jugoslovanskega zjedinjenja, dasi sem dokazal baš nasprotno že na mnogih krajih, moram izjavili sledeče i V »Šumadijo" ne morem vstopiti, dokler bo v nji vladala taka teroristična večina, ki s kričem zabranjujo vsako pozitivno dobro delo; dokler se bo debatovalo skoro na vsaki seji o izključitvah članov in raznih škandalih; dokler se »Novodobašem" (med kojo se smem prištevati i jaz, dočlm niti jeden iz teroristične večine) ne omogoči, da ne bodo insnltovani s psovko »policijski o r g a n S u m a d i j o", no da bi predsednik ugovarjal. Ako se i/.pleve vos la plevel iz društva, pristopim drage volje, ker sem prepričan, da jiomo potem lahko delali za jugoslovansko idejo; kričali jaz no maram zanjo... Mislim, da sem so . tem opravičil; če no, pa imam pri rokah še drugačnega materijah ! V Pragi, 12. decembra 1898. A nt, Dermota, pravnik na češki univerzi. ' *) Za sestavke pod tem naslovom /« uredntituo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon — Op. ur. Zahvala. Blagorodnemu g. Francetu Broiiiju,, zvonarju v Gorici-Vidmu. Pogodba za nove naše zvonove se je sklenila dne 12. avgusta 1898. Pogodbine člene ste vestno izpolnili. Cena je bili primerna in posebno pa dopade lepo uglašenje, tako da zvonilo vsem ugaja. Zato Vam izreka podpisano oskrbništvo tem potom svojo zahvalo in najiskrenejše svoje priporočenje. Oskrbništvo cerkve sv. Tomaža. Pri sv. Tomažu, dne 17. dec. 1898. Alfonz Poljšak, farni vikarij. France Klemenčič, Josip Bratina, ključar. ključar. ost. Nora Nada, knjiž. zbornik zabave i pouke, prinaša v svojem 3. zvezku razno- Domača slovenska gostilna ^tan IDateUc v Trstu v ulici Solitario št. 12 toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okollžansko Tino. Daja se tudi vino na debelo krčmar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna. Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetlč, krčmar. Za dekoracije božičnih dreves priporočam izber vsakovrstnega, peciva, lepo okrašenega, kr^or tudi mandlovega čokolade, likerja, arabeske in pismenke. Preprodajalcem prednostne cene. Na zahtevo pošiljam zabojčke s 120 komadi za 1 glu\, z angeljčkom za 15 novč. več. Zabojčki se ne vračunajo. Fine figure za gld. 1*20 zabojček, Z odličnim spoštovanjem Anton Tesar, sladčičar, Brno, Brtckcrgasse št. 7, "" Špcdicijsfca poslovnica jj| Ga* H« v Gorici f I 30 5;~-42 v ulici Morelli U vJ se toplo priporoča Slovencem v j |>§ Gorici in z dežele. r^ ®--------------__^ *M Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, * Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — riž - mast — poper — sveče — olje — škrob —ječmen - kavino primeso — moko — oris - drobne in debele otrobe — turšico — z6b - sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol Itd. 3 20 53 Zalaga pristnega dalmatinska žganja na debeli ter pristnega črnega iu belega Tina. (nasproti nunski cerkvi) priporoča prof-. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalniuo umetnih cvotlio za vsakovrstno eorkvene potrebe. Ima veliko zalogo nadrobnih vencev, zn mrtvaške potrebe, voščeno sveče U<1.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča .slav. občinstvu tudi svojo (ti. d.) tiskarno jrfc na perilo. (P. rl.) ^ Ustanovljeno leta 1863. k* Prvi primorski zavod za izdelovanje aromatiških izcedkov, likve-rov itd. tvrde Fratelii Marega Gradišča, Isonzo. Čistilnica na par: konjaka, slivovke, tropinovca in najfinejših likverov. Tovarna vinskega kisa po edino racijonelni sistemi »Pasteur" §* 8» s* g* 8» 8» 8* r* li favlin v lonci v Nunskih ulicah št. 10 nasproti gostilne .Belftga zajca' priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo nadrobnih vencev vsake vrste rož za rer-kve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk, lesenih stojal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv. črno rumenih, trobojnte, bisernih vencev, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. ©p- Vse po nizkih cenah!!! -%tf| Opozarjani tudi, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. ODLIKOVAN fotografski aielier na Jravniku štev. // v Gorici, podružnica na Acqncdottu št. 25 v Trstu, priporoča se slavnemu občinstva v mestu in na deželi v blagohotno podporo. t i Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča veleeastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljali blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. — Pošilja vsako blago 149 poštnine prosto! Krojaški mojster FRANC ČDFBR v Gorici »v ulici sv. Antona štv. 1, izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE f za možke po meri, bodisi fine ali priprosfe. n t , ---- 10 52—±7 friporoca se svojim rojakom v Gorici »• m, na deželi, posebno pa učencem ljudskih in srednjih gol za obila naročila. ******** Nova čevljarska prodajalniea in dolalmca a^ Janeza Maj Jm^/K^ »a Travniku šter. 9 jL9^^^6^ v Goric;. Priporoča obuvala iz lastne delavnice za možke in ženske bodisi za odrasle ali otroke. Izdeluje in popravlja se po jako nizkih cenah! Anton Pečenko GORICA Via Oiardino S priporoča _ _ briških, dal- „-a/ ^tešB& matinckih in isterskih vinogradov. Dostavlja na doni in razpošilja po železnici na kraje avstro - ojrerske monarhije v sodih od Titi [>v naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorre. Cene zmerne. Postrežba poštena. Ambrož Furlan trpovec z jedilnim blagom — na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi kroglje za igro, likerje, ter zganjena debelo in na drobno. Postreže vestno in po zmerni ceni. Goriško pivo! (na Goriščeku II). Podpisala priporočam svojim p. u. odjemalcem svojo posebno dobro mešano i,:vozm>, marčno in ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva sn v sodčkih I'«' J/i. V- '/.- i" Vh "• k«1""" '"'i' * posebnih steklenicah. Z.ijedno naznanjam, dn sem v minulem letu svojo pivovarno znatno zboljšali iu da sem rabil za vu-renje dobrega piva le najboljše blago: Žatečki hmelj iu 'hanaški ječmen. (J v2u' l'.\ Proseč, p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagotavljam, naj-Ui'":".ejšo postrežbo. Z najodličiicjsim spoštovanjem I;r. Waiiek, pivovar. ili /'ti- ---/-"A a5*vA H. m sadjarsko društvo za Brda * v Geriei prodaja pristno M, jko rebulo, m 't bris IBO do 309 gld. mesečno SESJrfflRJR I Kcnsorcij goriških pekovskih mojstrov vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig Oster-reicher, VIII Deutsche #asse S Budapest. 10- ž, NsgboUi goveji prah iz Barthelovepa krmilnega apna obvaruje pred lizanjem in žrenjam lesa. Žabranjuje mehkobo kostij in medlost, vzrota slast v zrenju, krepi prebavljanje, poveča množino mleka in moč za delo ter da izvrstno meso. Za vso govejo živino je pri letošnjih slabih pičah velike važnosti. Navodila pošiljajo se na zahtevo zastonj. Na poskušnjo 5 kij?, za 1 gld. M. Barthel &, Comp. Dunaj X., Repkifrasse 20. Trpeči mi pluftkli, v sjrlci, na iluliii in trakcalni! Kdor se liof«- iznfbili enkrat za vselej pltii-iiih ah trukeainih holrzui tudi zasl.i-rflih, bolezni na dnhn, katere se dozdevajo neozdravljive. na i uporablja čaj za bolne na plučah in v grlu A. Wolffsky. Tisočere zahvahiice jaiurij« prMno.st tecra raja. Zavoj, kateri zadostuje dva kr. Zvezki gndi-,. Pri«l«ie^a dobiva se edino pri tvrdki A. Wolffsky, Berlin, $tv. 37. javlja p. n. gospodom pekom v deželi, da ima v zalog kvasu najbolje kakovosti po 56 kr. kg. Obrniti se je na G. D. Conforto na Komu št. 12 in v pekarne: Karola Drašček, na Kornu Št. 3, Peter Tomasmi v Rabatišcu št. 12, Andrej Fait vGle-diščni ulici St. 5 in Ivana Budinja u ulici Parear St. 16. Usojam si slavnemu občinstvu, nazna- S?1 niti, da prevzamem in izvršujem točno |»ji naročila na jg^ kavo. čqj, olje, riž, makerone, ^ delikatese, sadje, ribe, vina itd. igT 1'ošiljatve v omotih po 5 K. oddajam §* po pošti, one od :M K. naprej pa po že- &•* 1 1)0' Inznici s povzetjem *i. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, p? po. ebno p. n. ptr. krčrnarjem, družin:>m in «r onim, ki rabijo z,i don. različne jfstvine ali V ž'b: o raznih prilikah nabaviti si r-i.....ijali- p! lete. katere >¦(> na deželi ««• dobi, ali pa h* % z«-lu draP'o. n. pr. morske ribe In rake, V sveže sadje, fino olje itd. f Glavni moj namen je razpošiljati ,^T f dobro blagro In po nizki ceni. r* ^ C.-nike flopošljem rudovoljno in bi-^zj-iačuo. fy L Zi p. n. v,:, tr^ovie imam po-ebcii ffo ?} ren.k :u zamorem dajali bla^-č, po iak-. ^? y ni/kili kupih, da m- m- bojim konkuiviue. t** •i- Tudi sprejemam za>-t.op^'va m v-..ik»jaka f$> % l'»^';«"^iija (t( _ ^ ^ g Krnest IVsran S? U THST f* g (• 1.) v ulici S. Francesco §tv. 6. 3^ ©0©00<5)©©©©©( © r—^ Muzikalge -f*L t" izdano po ^Glasbeni Matici" v Ljubljani in raznih dn^.h i-/il.ija!i -Ijili ima v zalogi in prodaja po originalnih remih 0 Anton Jerctič v (iorici S ki ob enem priporof-a svojo dobro urejeno knjigoveznico, v katero sprejema vsaklero knjigovežko delo, od najceriejega do naifinejega, po zmernih cenah. Nadalje izdeluje in prodaja zvezke za SOlo po navodilu si. e. kr. dež. ^«w šolskega sveta, iz dobrega papirja, za samih 60 novč. 100 komadov. 000®000®0®00000©©0< v------------__--------.-----------------i 1 Dobroznana gostilna V ANTONA VODOPIVCA * Trstu ulici 6hega st. 7. je v bližini juž- ii...Mki»l.».lvnra jedina a:i!'i>;lni gonilna >ra taci pristna bela in črna TVP vina iz Vipavske doline. ^ s prcnocisGi, ka. Kuhioja d«>maea z ;ikusn» pripravljeiunii jeilini. > •^^^^^^•^^^^^-^^^^^^^'^^^'¦ji&lg-^^ «U aW'^'«» m Svetovni izdelek Po vseh deželah *e rabi v vedno večji meri. Jako pripravno, čedno in dobro sredstvo za čiščenje zob. SARGOV AL000NT .(Preskušeno od zdravstvenih oblasti. Spričevalo Dunaj ;}. jul. ISS7.) Jako praktično na potovanju. Aromatično osvežujoče. Dobi se povsodi. »Gospoda! Mislim, da skrb za usta (za zobe) zasluži toliko uvaževanj«, kakor druge discipline, ee ne že več. ako pomislimo, da so usta uhorf v notranje dele telesa*. S temi besedami je pričel dr. \Volft* iz Zagreba svoje predavanje na XII. mednarodnem medicinskem shodu v Moskvi. Nadaljeval je: »Mislim, da se ne motim, ako pripisujem uzroke mnogih katarov v želodcih iti v eevih. pomanjkanje krvi, bledice itd., baš zanemarjanju ust. Ni malo slučajev, v katerih se s korenitim izeiSccnjem ust vse te bolezni zopet odpravijo". Popolno soglašajo vse zdravstvene avtoritete v tem, da pripada pri skrbi za usta glavna uloga mehaničnemu čiščenju z zobno ščetico; da je ^potreba čistili zjutraj in zvečer in da je priporočila vredno ponavljati to po vsakem obedu. Priporočajo se posebno paste za zobe t tubah, ker je v istih neporabljeni ostanek vedno trdno zaprt. Prednost pa se mora dati tubam iz cinka, ker nimajo nikake škodljive svinčene primesi. Prof. Midler iz Berlina, odločilna avtoriteta na polju zobozdravstva, zahteva glede na zobne paste, da naj bodo izdelane iz nevtralnega mila. Vsem tem zahtevam in predpogojem k vspešni, racijonelni skrbi za zobe, vstreza -m najpopolnejši način »Kalodont* v katerem pravi nekdo drugi: „Da smemo biti veseli, da obstoja tak izdelek, kateri ima poleg drugega še to prednost, da se ga mnogo razproda in da ostane nepokvarjen; tor j se pri »Kalodonfu" ne zgodi lahko, da bi so vdobilo staro, slabo, nerabno blago, kakor Pfjjzdelkih, katerih se manie razproda itd. Čuvajte se radi tega brezvrednlh ponarejanj, ki se nahajajo, ž namenom varati, r »ličnih zavitkih. m