Poštnina plačana t gotovini. Leto XIV«, štev. 202 LJubljana, sreda 30. avgusta 1933 Cena 2.— Din ■"T Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica šL 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 1L Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Osamljenost Bolgarije Ob podpisu vzhodnega pakta, ki so nanj pristale vse ruske sosede, in ob podpisu sporazuma o definiciji napadalca ki mu je pristopila tudi Mala antanta, ^e je bolgarsko javno mnenje močno vznemirilo. Občutilo je, da sedanji bolgarski režim tira državo v popolno izolacijo in da ne vodi bolgarske politike, marveč služi samo za priprego imperialističnim težnjam fašističnega Rima, Vlada Mušanova se je ustrasila splošnega vznemirjenja in je v zunanjem odboru Sobranja morala podati nekoliko izjav o zunanje političnem položaju, da vsaj nekoliko pomiri prestrašeno javno mnenje v Bolgariji. Pri tej priliki je Mušanov izjavil, da je dosedanja pasivna politika v veliki meri posledica spoznanja, da koristi Bolgarije narekujejo izrecno tako zunanjo politiko, ki se ne veže preveč ne na levo, ne na desno. S to nekoliko pitijsko izjavo je hotel predsednik bolgarske vlade prikriti svoj položaj, ki mu res ne dovoljuje druge poli:ike nego ono, ki je všeč Vanči Miha jiovu. Slednji pa je v vseh pogledih odvisen od Rima. Ni dvoma, da so bolgarski vladni činitelji že dolgo časa bridko občutili italijansko zavezništvo, katerega edina osnova je nesmiselno na-•■rotstvo do naše kraljevine. Zato bi bili ->rž radi porabili priliko, da se rešijo elosti s podpisom vzhodnega pakta. Kak r se je nan>reč naknadno izvedelo, bi bil na tem paktu tudi bolgarski podpis, da se niso makedonstvujušči postavil-: po robu definiciji napadalca, ki je razširjena v tem smislu, da je napadalec tudi oni, kdor na svojem ozemlju oborožil je tolpe domačih ali tujih državljanov in jih pripravlja za vpad v sosedno državo. Pristanek na to definicijo bi seveda primoral bolgarsko vlado, da razpusti in razžene tolpe makedonstvuju-ščih. ko jih edini razlog za obstoj je pripravljanje in podvzemanje vpadov v sosedne države. Mušanov ve le predobro, da njegova vlada nima moči in ne svobodnih rok, do. v tem pogledu napravi red. S tem se je rudi razločno pokazalo, da je Bolgarska zaradi svojih notranjih neurejenih prilik nesposobna za kakršenkoli mednarodni sporazum. Vsaka miroljubna gesta vzbuja odpor Vanče Mi-hajlova in vsako zbližanje z našo kraljevino grozi temu temnemu politiku, da napravi nepotrebnega njega in vso njegovo oboroženo bratovščino. To se je zlasti videlo ob nedavnem posetu Herriota, ki se je končal s tem, da francoski politik in državnik, potujoč očividno v zelo važni politični misiji, ni mogel drugega, nego da ie v Sofiji napravil lepo predavanje o — Beethovnu in nadaljeval svoje potovanje na vzhod. O namenu Herriotovega obiska v Sofiji so krožile najrazličnejše vesti, ki pa so bile druga za drugo demantirane bodisi iz Sofije, bodi iz Pariza ali od Herriota samega. Kljub vsem demantijem pa sedaj ni več dvoma, da je Herriot hotel sondirati teren, ali ne bi bilo mogoče odpravM nezdravega stanja, da Bolgarija niti z enim svojih sosedov ne živi v normalnih, kaj šele v prijateljskih cdnošajih. Moral pa se je prepričati, da se to stanje ne da ozdraviti, dokler so glavni politični činitelji v Sofiji makedonstvujušči, ki žive ravno od teh mejnih razprtij. Vrh tega je moralo vse, kar se je dogodilo v Sofiji ob priliki Herriotovega obiska, prepričati vsakogar, da Bolgarija, kakršna je danes, niti ne more biti zaželen pogodbenik pri reševanju zadev na Balkanu. Ne samo velika ideja balkanske federacije je s tem onemogočena, marveč se ne more niti misliti na kakšno zbližanje Bolgarske z njenimi sosedi. Nad takim stanjem stvari uživa samo Rim, ki Vidi, da je še daleč do one Jugoslavije, ki bi se razprostirala od Triglava do Črnega morja, Vr.kor je v brošurah in predavanjih propagira skupina Mihalčeva in Madžarova in o kakršni je sanjal Stambolijski. Pristaši makedon-stvujuščih, ki so zastopani v vladi in državni upravi, znajo z izredno sposobnostjo preprečiti vsako zbližanje Bolgarije z Jugoslavijo in ostalimi sosedi. že sama misel balkanske zveze je v Bolgariji predmet posmeha in najnedolž-nejši stiki, ki jih skušajo gojiti zasebna društva, dajejo makedonstvujuščim vedno novega povoda za rovarjenje proti sporazumu. Zdelo bi se, da poskusi zbliževanja, ki jih je na obeh straneh veliko, le škodijo stvari posredno, ker makedonstvujuščim dobavljajo dovolj materiala za nove napade in zoprnosti. Vzrok mednarodni izolaciji Bolgarske so tedaj samo makedonstvujušči, ki vladi ne dovolijo nikakih stikov z drugimi državami, razen z onimi iz revizionistič-nega tabora: z Nemčijo. Madžarsko in z Italijo. Odtod namreč Vančeva bratovščina dobiva vsa potrebna materialna sredstva, da lahko ustrahuje svoj narod in njegovo vlado. Največ sredstev ii seveda priba-'a iz Rima, zato se mora vsakokratna bolgarska vlada strogo držati predpisane linije italijanskega imperializma. Vojaška zveza med Francijo in Rusijo? Senzacionalna vest angleškega lista — Rusija definitivno v proti' nemškem taboru — še tesnejše zbližanje s Poljsko London, 29. avg. č. »Daily Herald« se v daljšem članku bavi z zbližanjem med Francijo in Rusijo in opozarja na to, da se je Franciji posrečilo iztrgati Rusijo za dolgo dobo let iz nemškega objema. Za Nemčijo pomeni to silen udarec, saj ji je bila Rusija glavna opora v političnem in gospodarskem pogledu. Pri tem pa ne gre samo za zbližanje na gospodarskem in političnem polji!, marveč tudi, kar je še bcij važno, za vojaško zvezo med Francijo in Rusijo. To se vidi tudi že iz velikih vojaških naročil Rusije v Franciji. Baš te dni ie Rusija naročila v tvornici Renault veliko število tankov in vojaških avtomobilov. V kratkem odpotujejo v Moskvo francoski vojaški strokovnjaki, da bodo zamenjali Nemce, ki so bili dosedaj vojaški svetovalci sovjetske vlade. Tudi polet francoskega letalsikega ministra v Moskvo je v zvezi z vojaškimi zadevami. Velika diplomatska akcija francoske diplomacije je s tem zaključena in Nemčija je danes prav tako izolirana in obkrožena, kakor je bila na predvečer svetovne vojne. Pariz, 29. avgusta AA. Današnji »Temps« prinaša uvodnik o zunanji politiki Sovjetske Rusije in pravi: »Komunistični režim je naletel na težkoče, ki so se pokazale nepremagljive. Vlada je morala pristati na koncesije kmetom. Sovjetski Rusiji sta potrebna predvsem mir in varnost, v drugi vrsti pa finančna in gospodarska pomoč. Zato so sovjeti začeli voditi politiko ne,napadalnih paktov, ki so jih predlagali in sklenili z baltskimi državami, Folijsko, Francijo in Italijo. Razmerje med Poljsko in Sovjetsko Rusijo je postalo tako dobro, da nekateri že kar napovedujejo prisrčno antanto med Var" šavo in Moskvo. Za to gre največja zasluga nemški vladi, katere napake so pospešile evolucijo sovjetske zunanie politike. Varšava, 29. avgusta AA. »Ganeta Polska« prinaša članek znanega sovjetskega politika Karla Radeka, ki je istočasno izšel tudi v moskovskih »Izvest-jih«. Radek navaja citate iz Marxovih, Engelsovih in Ljeninoviji del in dokazuje, da glavni pisatelji, na katerih naukih temelji boljševiška ideologija. Hitlerjevski vpadi v Švico Neprestani incidenti ob nemško-Svicarski meji — Hujskanje švicarskega prebivalstva Curih, 29. avgusta, g. Zaradi zadnjih incidentov na nemško-švicarskl meji, ki so Jih izzvali vpadi nemških narodno - socialističnih napadalnih oddelkov, vlala v okolici Basla in vzdolž švicarsko - Teniške meje veliko razburjenje. Prebivalstvo se boji, da se bodo ti obmejni incidenti ponavljali. Napadalni oddelk: vpaiajo na švicarsko ozemlje in preganjajo tamkaj razne osebe s pretvezami, da »o žalile Hitlerja ali smešile narodno - socialistič ni režim v Nemčiji. Razen tega operirajo tudi s sumničenjem vohunstva prod Nemčiji. Ti vpadi so organizirani taKo premeteno, da jih švicarske abmeine stra že pri največji čuiečnosti ne morejo preprečiti. Narodni socialisti so v zainjib dnevih priredili ob meji v Kreuzlingenu, Se-kingenu in Lorachu velika zborovanja, na katera so povabili tudi švicarsko prebi valstvo. Na zborovanjih so govorniki izjavljali, da bo narodni .-socializem v kratkem preplavil vse kraje, .;Jer govore nemški jezik. Daneg se je tudi 'zvedelo, da so napadalni oddelki neznano kam odvedli nekega švicarskega oficirja. V zadal h štirih tednih so napadalni od Jelki vprizo. rili nič manj kot osem vpadov na švicarsko ozemlje, švicarski tisk zjavlja brez razlike strank, da nI dolžnost Švice, da hI vzdrževala na nemško - švicarski meji drage oborožene čete, temveč da je dolžnost nemške vlade, da te obmejne incidente zatre. Protest v Berlinu Bern, 29. avgusta. d. Zaradi množoČih se obmejnih incidentov, ki jih izzivajo hitlerjevci, je švicarska vlada naročila svojemu poslaniku v Berlinu, naj takoj protestira pri nemški vladi in zahteva najstrožje kaznovanje povzročiteljev teh incidentov. Odmevi hitlerjevske demonstracije v Posaarju Pariz. 29. avgusta- d. Ves francoski tisk ee bavi s hitlerjevsko demonstracijo v Nie-denvaldu ob francoski maji. Nacionalistični tisk poziva vlado, naj napravi energično demaršo v Berlinu zaradi te provokacije. >Temp6< poudarja, da to ni več pasivni odpor, kakor so ga izvajale vse dosedanje nemške vlade napram mednarodnim pogodbam, marveč da predstavlja to že začetek hitlerjevske ofenzive. V Nemčiji nai se ne čudijo, če smatrajo vsi pravi prijatelji miru za potrebno, da ostanejo oboroženi. Francosko - nemški sporazum bi bil prej ko slej najboljši izhod iz sedanje razoroži t-vene zagata, toda preden ?e bo dalo z Nemčijo zopet resno o tem govoriti, mora Nemčija sama pokazati, da hoče mir. Neronske svečanosti na hitlerjevskem taboru Istočasno morajo 2idi v zapore samo zato, da se Nemci lahko roga jo inozemstvu Berlin, 29. avgusta. AA. Za kongres nacionalno socialistične stranke v Niirnbergu se vrše velike priprave. V Niirabergu se mudi 40 pirotehničnih specialistov, ki pripravljajo s 300 delavci »najmogočnejše umetne ognje, kar jih je svet videl«. V zrak nameravajo poginati ogromne bombe, ki bodo tehtale po 75 kg. Za odstrel teh bomb so morali zgraditi posebne betonske podstavke. Računajo, da bo v eni uri najmanj 70.000 eksplozij nad veseličnim prostorom. Bengalični ognji na progi 8 km bodo trajali 10 minut. V višino 300 m bo •poarnanih nad 5000 raket. Darmstadt, 29. avgusta. AA. Policija je mternirala v taborišču v Osthofenu večje Število Židov. Storila je to zato, ker je v nekem inozemskem listu izšlo poročilo, češ da je v Osthofenu interniranih 300 židovskih rodbin in da tamkaj slabo z njimi ravnajo. Po drugi strani pa oblasti izdajajo nove ukrepe o moralni izolaciji Židov. Tako je policija ponekod pozvala Žide, naj se poboljšajo in naj ne zalezujejo krščanskih deklet. Nova škofovska konferenca Berlin. 29. avgusta, d. Danes se je sestala v Fjldi konferenca nemških škofo-v. Na konferenco so bili pozvani vsi škofje z izrecno pripombo, da se bo Oklepalo o zelo važnih zadevah. Zato vlada m 6klepe te konference, ki ee bo bržkone zopet nanašala na odnošaje katoliške cerkve do Hitlerjevega režima, največje zanimanje- Izkopavanje vfljemovskih generalov Berlin, 29. avgusta, d. Pruski ministrski predsednik Je imenoval znanega maršala Mackensena im generala Litzmanna za pruska svetnika. Nadplfnie konfiskaoife Imetfa Berlin, 29. avgusta d. Državni uradni list objavlja odlok vlade o zaplembi vsega »pro-tidržavnega« premoženja. Med drugimi je vlada zaplenila vse stroje socialno demokratske tiskarne v Dlisseldorfu ter premoženje vseh socialno demokratskih in komunističnih organizacij. Bivši Hitlerjevi meceni pred sodiščem Berlin, 29. avgusta. AA. Danes se fe pričel senzacijonalen proces proti bivšim ravnateljem koncema Nordwolle, bratom Latau-sen, ki so 1. 1931. šli v konkurz e primanjkljajem 235 milijonov. Proces bo trajal več mesecev. Brati Lahueefi eo svoj čas izdatno podpirali Hitlerjev pokret. Kislo grozdje: »Nočemo novih posojil!« Amsterdam, 29. avgusta, g. >Allgemen Handel»bladet< objavlja razgovor svojega berlinskega dopisnika s predsednikom Državne banke dr. Schachtom o finančnih in gospodarskih problemih nove Nemčije Na vprašanje novinarja, ali ni dr. Schacnt mnenja, da je antisemitizem tretjega cp. sarstva škodoval nemški zunanji politiki in povzročil tudi finančni politiki veliko težave, je dr. Schchat odgovoril: »Trenutno mi ne iščemo mednarodnih finančnih zvez. V prejšnjih letih je Nemčija na tem polju podvzela mnogo preveč Nemčija sedaj ne računa v nobenem ozira na mednarodno finančno pomoč pc- j prejšnjem vzorcu.« Kar se tiče dolgov, Je dr. Schaoht J mnenja, da je odločitev o tem _ kolikor j se sploh more govoriti o problemu nemških dolgov, — samo v rokah upnikov, ne pa Nemčije. Seveda ne more biti govora, da bi si Nemčija za zaostale dolgove ki Jih trenotno ni mogoče transfenrati, nakopala nove obremen'tve Napake, ki <:li je zagrešila Nemčija v letih 1924 do 1930 z najemanjem odvišnega inozemskega kapitala, se gotovo ne bodo več ponovile. nikoli niso bili proti neodvisnosti Poljske in da zato ni utemeljeno mišljenje, da bi morali sovjeti do korena preurediti svojo politiko, če naj jo spravijo v skiad s sedanjim položajem, ki zahteva med drugim prijateljske odnošaje med sovjeti Ln Poljsko. »Gazeta Polska« komentira ta članek in nekoliko popravlja Radekove navedbe, pri čemer naglaša. da je nesporno, da je prihod Hitlerja na oblast brez dvoma imel velik vpliv na sovjetsko politiko nasproti Poljski, ki je s svoje strani pokazala mnogo politične individualnosti, ko se je sklepal pakt štirih. Naj že bo kako-r hoče. nadaljuje nato »Ga-zeta Polska«. glavno ie. da je v poljsko-sovjetskem razmerju prišlo do bistvene izpremembe atmosfere. Ne glede na po litično taktiko sta si Poljska in Sovjetska Rusija v svesti, da so jima mnogi problemi skupni. List je prepričan, da je moči pričakovati pozitivnih rezultatov, če se poljska in sovjetska zunanja politika koordinirata, ter izraža upanje, da bo zgodovina nekega dne krstiia sedanji preobrat v evropski politiki z motom: ex oriente pax. Posaarje naj postane samostojna država ? London, 29. avgusta č. »Daily Express« objavlja članek, ki je vzbudil v vseh političnih krogih največjo senzacijo, v članku se namreč naglaša, da Društvo narodov najbrž sploh ne bo dopustilo plebiscita v Posaarja, če pa se bo vršil, njegovega izida v korist Nemčije ne bo priznalo, ker Nemčija ne respektira Društva narodov in stalno krši mednarodne pogodbe. Posaarje naj bi po tem načrtu postalo samostojna dr- žava. Francoska meja je nepremagljiva! Pariz, 29. avgusta, s. Ob priliki inšpekcijskega potovanja ministrskega predsednika Daladiera po utrdbah v Lotaringiji piše »Petit Parisien« med drugim: »Na zunaj se komaj vidi ta trdnjavski pas, ki se vleče sto in sto kilometrov daleč ob meji. Pod zemlio so zrasla cela mesta, v katerih bodo lahko mesece In mesece živele cele armade. Ta mesta preprezajo v globini 100 metrov široke in lepo razsvetljene ceste in železnice, po katerih vozijo z veliko hitrostjo skoraj luksuzni vagoni. Tla so deloma betonirana, deloma pa jeklena. Samo maloštevilne kupole segajo iz teh mest do zemeljske površine. Te kupole, med katerimi je najmanjša težka nad 36.000 kg, hranijo že danes topove vseh kalibrov. Na drugih nezaščitenih mestih so trdnjave zavarovane z mnogimi jarki, okoli katerih se tako nenadoma odpirajo prepadi, da jih tanki v napadu ne bodo mogli pravočasno opaziti. Ves trdnjavski pas je z ogromnimi tehničnimi sredstvi zgraien tako, da vanj sploh ne morejo vdreti strupeni plini.« Rooseveltovi pogoji za stabilizacijo dolarja Pristal bo na stabilizacijo, kadar ss bodo cene ustalile Sedaj jo še odklanja Hydepark, 29- avsusta. AA. Roosevollovi prijatelji napovedujejo, da bo predsednik Zedinjenih držav vendarle spremenil svoje fitališče glede stabilizacije dolarja. Vendar pa smatra, da bi bila stabilizacija za zda] še preuranjena. Roosevelt želi. nai bi dolar brez zlate podlage našel svojo stabilizacijsko točko, tako da bi bila povezana 7. razmerami v drucih državah. 2eli pa tudi izvedeti, ali hočejo države, ki so dosedaj ostale zveste zlati podlagi, ki pa imajo velike proračjnske primanikljaje, vztrajati pri zlati podlagi. Roosevelt bo tedaj za povratek k mednarodni zlati pocllasi. ko dobi na ta vprašanja zadovoljive odgovore; Prej na v Rumuni pokojnemu dr. Gavrili Beograd, 29. avgusta. AA. Pri pogrebu pokojnega dr. Emila Gavrile, senatorja v Velikem Bečkereku, bo rumunsko vlado in rumunsko poslaništvo v Beogradu zastopal tiskovni ataše pri rumunskem poslaništvu v Beogradu Raul Anastasiu. Na grob pokojnega Emila Gavrile bo položil dva venca, enega v imenu rumunske vlade z napisom: »Neumornemu borcu za Malo antanto«, drugega pa v imenu predsednika rumunske vlade Vajde Vojevoda z napisom: »Tovarišu iz nekdanjih borb bivših memorandistov — Vajda Vojevod. Cel vlak padel v vodo Newyork, 29. avgusta. AA. Na mostu blizu Tucumcarija v New Mexicu je skočil s tira luksuzni vlak. Lokomotiva in 7 vagonov se je prevrnilo v globel, ki jo je zadnje deževje napolnilo z vodo. Boje se, da so vsi potniki in vse osobie vlaka utonili. Železniška nesreča je, kakor je dognala preiskava, posledica naraslih vod, ki so del mostu odnesle, čeprav je vlak počasi vozil, strojevodja ni o pravem času opazil vrzeli na mostu. V vlaku je bilo 43 potnikov, ki so bili namenjeni v E1 Paso. Pariz, 29. avgusta. AA. Popoldne ob 15.35 je skočil s tira brzi vlak Pariz. Royan. Nesreča sc je zgodila .blizu Meigne-Vicomta. Po dosedanjih poročilih je strojevodja ubit, 25 oseb pa ranjenih. nob^npm primeru ne bo pristal na dolarie-vo stabilizacijo. Pariz. 29. avgusta. AA. >Agence Econo-milue Financiere« objavlja poročilo svojega newyorškeea poročevalca o razgovoru med Rooseveltom in Montague Normanom. Poročevalec dvomi, da bi na tem sestanku, ki mu je prisostvoval tudi guverner Federalne rezervne banke, ne bili govorili tudi o valjtnih vprašanjih. Včerajšnji sestanek pa vendar ni obrodil sadov, ker ie Roosevelt spretno spremenil svoj sestanek z su-vernerjem angleške Narodne banke v poletni Diknik. „UURLIANA V JESENI" 2. do 11. septembra 1933 Kulturna in gospodarska razstava. Ra.z*Uvi&£e o-teega 40.000 m*. JugwJov. veterinarska r«wtaT«. — Raie.uve »Slovenska cerkev«. Miei/nfko eumloška m Umetno*!n« jl-ov Madon. — Razstave vin«, di.ra in mleka medu. zelenjave, sadja in se men. — Vrt.nars-k« 'ar^tava vai- >d 5 l-" 11 septembra -G >d n.fka 'a»tavu — E'n»l- ika raistav« Tinviske ix>k «.;ine — Inh!šivo). — Knnknrenc« jugo-jlo-v harmoni karjev 8 «ept.*mhra — ^ahavi^e — Varičil Polovična voznina na železnicah. P opusi aa oarobrodih Li-g t macije 1-nijt or' bi!<*t«rn«h Putflika vi»-h vijih denarnih tav^-ih iiiunib in >b 4Mi*k»fc 'iMdth 877! Italijanski pritisk na Rumunijo Pariz, 29. avgusta, s. V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo z velikim zanimanjem skorajšnje gospodarske razgovore med Rimom in Bukarešto. Pri tem opozarjajo na ugodnosti, ki jih ima sedaj Rumunija po trgovski pogodbi z Italijo. Pogodba bo potekla 30. novembra t. 1. Ker je med tem Italija prevzela do Avstrije in Madžarske nove obveznosti, se zdi, da ne bo mogoče, da bi Rumunija tudi v bodoče obdržala svoje prednosti kot dobaviteljica žita za Italijo. Z druge strani pa bodo finančne težave prisilile Rumunijo, da bo storila vse, da si ohrani Italijo kot odjemalca. V Parizu so mnenja da bo Italija izrabila ta položaj in skušala doseči koncesije političnega značaja, ki bodo v zvezi z reorganizaciiskimi načrti Mussolinija v Podunavju. Zato bo rumunski zunanji minister Titulescu osebno potoval v Rim, da brani interese svoje države. Posledica spora med Irsko in Anglijo Dublin, 29. avgusta. A A. V prvih sedmih mesecih 1933 je irski izvoz v Veliko Britanijo padel za dobrih 6 in pol milijona funtov v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Čeprav so se nekatere druge postavke v izvozni trgovini popravile, znaša celotni padec nasproti lanskemu izvozu iz Irske okroglo 7.8 milijona funtov. Lord Grey obolel London, 29. avgusta. AA. Zdravstveno stanje lorda Greva se je iznenada močno poslabšalo. Bolehal je ž? nekaj časa. Lord Grev of Falladon je bil zunanji minister Velike Britanije od leta 19C5 do 1916., torej v dobi, ko ee je zaradi naraščaj >čega nemškega imperializma snovala in osnovala Velika antanta. Fuzija francoskih letalskih družb Pariz. 29. avgusta. AA. Letalski minister Pierre Cot bo 4 septembra t. 1. otvoril v Bourgetu redni promet nove francoske letalske družbe »Compagnie d'Air de France«. ki je nastala s fuzijo vseh dosedanjih francoskih letalskih družb. Premestitve učiteljev na meščanskih šolah Beograd, 29. avgusta p. Z odlokom prosvetnega ministra so premeščeni meščan-skošolski učitelji- Vladko Albert iz Senovega v škof jo Loko, Marija Tičar iz Velikega 3ečkereka v Maribor, Metod šker-janec iz Novega Sada v Trbovlje in Lur.i-jan Janež od Sv. Lenarta v Mežico. Italija in Jugoslavija Grof Sforza utemeljuje svojo rapallsko politiko — »Prijateljstvo z Jugoslavijo je za Italijo življenjska zahteva" — Reka je mrtvo mesto Bivši italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza, ki Je za Italijo podpisal žalostno rapallsko pogodbo, je za zadnjo številko pariške revije »L* Europe Nouvelle« .napisal naslednje razmotrivanje o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo: »Med mednarodnimi paradoksi, ki jih bodo nekega dne navajali kot znak du h ovne dekadence povojne Evrope, gotovo ne bo najmanjši paradoks o današnjih jugoslovensko-italijamskih od nošajih. Študij tega razmerja je še posebno zanimiv, kar je pakt četvorice odstranil vsaj navidezno za tem paradoksom skrito nevarnost diplomatskih zaplet-Ijajev. Pojavljam, navidezno, kajti v resnici ne more iz zveze mogočneže v priti nič dobrega za mir. Najjasnejši dokaz temu je slični poskus po napoie onskih vojnah — Sveta aliansa. Zve" za velesil ali ničesar ne pomeni ali pa se nagiblje k nasilnemu reševanju problemov, ker vsaka velesila že po svoji miselnosti misli, da sila lahko ustvarja pravico. V Evropi se o jugoslovensko-italiian-skih odnošajih zadnje mesece ni mnogo govorilo. Navzlic temu so ti odnošaji danes še vedno eno najobčutljivejših vprašanj našega kontinenta, zato tudi zaslužijo, da si jih natančnejše ogledamo. Ker sem tudi jaz svoječasno sodeloval v odločilnem in zgodovinskem trenutku za odnošaje med obema narodoma, se bom, da ne bi izgledalo, kakor bi se hotel sedaj izgovarjati, omejil le na gola in suha dejstva. Zakaj sem uvodoma rekel, da predstavljajo današnji jugoslovensko-itali-jan.sfri odnošaji paradoks? Francija si je po vojni pridobila nazaj AIzacijoLoreno, kljub temu pa njen najnevarnejši sovražnik danes še vedno živi na vzhodni meji. Angliji je uspelo, uničiti nemško brodovje, izgubila je pa obenem svojo stoletno pomorsko nadoblast; Amerika je izšla iz vojne v blagostanju, kakor ga ni nikdar prej poznala, kmalu je pa uvidela, da se za tem navideznim blagostanjem skrivajo le nevarnosti neuravnovešenega gospodarstva. Edino Italija je dosegla svoj najvišji cilj: popolno uničenje svojega večnega sovražnika, habsburškega cesarstva. Razbitja Avstro-Ogrske si pa ne moremo predstavljati brez rojstva novih nacionalnih držav, pred vsem Češkoslovaške in Jugoslavije. Naravnost nemogoče je torej, da bi se istočasno razbilo avstrijsko carstvo, a bi obenem tudi Jugoslavija izginila z zemljevida. Poskus borbe za propad Jugoslavijo pomeni torej isto kot zavedno ali nezavedno delo za obnovo nekdanjega habsburškega carstva, zgrajenega na propadlem »divide et impera«. 12. novembra 1920. sem podpisal v Rapaliu pogodbo z Jugoslavijo, ki je dala Italiji popolnejšo alpsko mejo kakor jo je Italija kdaj imela v rimskem imperiju, poleg tega še celo Istro, otoka Lušin in Cres, mesto Zadar ter posebne privilegije Italijanov v Dalmaciji, slednjič še neodvisnost Reke, ki bi postala italijansko mesto, obdržala bi pa svojo tradicionalno avtonomijo. Zdelo se mi je. da je taka rešitev mnogo bolj" ša za gospodarski razvoj Reke kakor pa enostavna aneksija, kar so dogodki kasneje tudi potrdili. Zato sem pa opustil naše zahteve po Dalmacija, ker predstavlja tam slovanski element več kot 95 odstotkov prebivalstva. Sam Mazzini, prerok našega preporoda, je pisal v svojih »Slovanskih pismih«, da mora Dalmacija pripadati Slovanom! Za velesilo, kakršna je Italija, bi posest Dalmacije pomenila le izgubo diplomatske neodvisnosti, ker bi bili potem vsi njeni interesi v Evropi, Afriki in Aziji žrtvovani za posest tega ozemlja, odtrganega od našega polotoka in brez vsake gospodarske vrednosti. Predvsem sem pa želel, da bi Reka živela in ne umrla. Zato je bilo treba zainteresirati Jugoslavijo na življenje te luke. Moja misel je bila, ustvariti za Reko pristaniški konzorcij med Italijo, avtonomnim mestom Reko in Jugoslavijo. Štiri leta kasneje pa, ko je bilo czračje mnogo mani napeto, je tedanja fašistična vlada opustila misel na konzorcij reškega pristanišča. V Rimu so rajši imeli enostavno aneksijo Reke, zato so pa dobili današnji uspeh: starodavno jadransko mesto ima danes približno toliko življenja kakor razrušeni Pompeji. Politika fašističnega režima proti Jugoslaviji se je že večkrat spremenila. Najprej je fašizem zavzel prijateljsko politiko do Beograda, tako da se je celo v tako krotkem parlamentu,*kakor je fašistični, našel poslanec Giunta. ki je vzkliknil: »Naša današnja politika ni nič drugega kakor obnovljena Srorzina politika!« Kmalu se ie pa pojavila cela vrsta incidentov in nasprotij. Včasih so ti incidenti izgledali naravnost hudi in nevarni, v resnici pa ie itaKian-ski narod postal skeptičen, tudi v tej stvari, kakor je ostal več ali manj skeptičen pri vseh fantastičnih variacijah fašističnega režima. Življenjski interesi vsakega naroda pa se slednjič morajo le uveljaviti. Če bo Italija hotela ohraniti uspehe svoje zmage, s katero je strla anahronizem habsburške monarhije, bo morala stremeti za tem, da obdrže in okrepe svoje državne edinice oni narodi, ki so s« rešili madžarsko-nemškega jarma. Zavedajoč se svoje moči in življenjske sile, bi moraia Italija dalje gledati na to, da čimprej preneha staro nasprotstvo med Srbi in Bolgari in tam nastanejo pogoji za svobodno združitev južnoslo-vanskih narodov, kjer ne bo nihče zahteval vloge voditelja ali razsodnika. Zares, če imata dva naroda interes korakati roko v roki, tedaj sta to Italija in Jugoslavija. Ponavljam danes ravno tako kakor že pred leti v italijanskem parlamentu, ko je bil zrak .poln sovraštva in sumničenj: »Oba naroda se morata sporazumeti. Če nočeta te" ga narediti sporazumno in zlepa, tedaj ju bo k temu nekega dne prisilila železna roka stvarnosti.« Ne vem, če bodo nemške zahteve pod sedanjo hitlerjevo vlado imele za posledico, da bodo fašistični voditelji uvideli nevarnost, ki bi jo predstavljalo »tretje carstvo«, segajoče tik do vrat Trsta, Ce bi se to zgodilo, tedaj bodo mogoče celo fašistični voditelji spoznali, da je za Italijo naravnost življenjska zahteva, živeti v prijateljskih odnošajih z državami, ki so nastale iz razpadle cesarske Avstrije, predvsem z Jugoslavijo.« Francoski junaki v službi znanosti Brest, 28. avgusta AA. Poveljnik He-bert, šef francoske polarne ekspedicije, ki se je po dvanajstmesečni odsotnosti v ledu in snegu na Gronlandiji vrnila v Francijo, je izjavil, da so vsi častniki, učenjaki, mornarji in vse moštvo junaško prenašali grozote polarnega podnebja. Ekspedicija je proučevala zemeljski magnetizem, atmosfersko elektriko in meteorologijo. He-bert je na koncu naglasil, da je Francija lahko ponosna na takšne može. Angleški načrt za borbo proti brezposelnosti London, 28. avgusta, g. Angleškemu parlamentu bo predložen ogromen načrt za pobijanje brezposelnosti skupno z radikalnimi reformami v podpornem sistemu in poklicnem šolanju brezposelnih. Vlada hoče v temeljih izpremeniti dosedanje postopanje z okroglo tremi milijoni brezposelnih in pokazati javnosti, da se hoče problema brezposelnih lotiti pozitivno in sistematično. Za ta načrt, ki to baje stopil v veljavo prihodnjo pomlad, je bilo treba večmesečnih pogajanj med oblastvi, podpornimi ustanovami in vlado. Podrobnosti načrta še niso znane, ker hoče vlada o njih najprej informirati parlament. Poplavna katastrofa na Kitajskem Sanghaj, 29. avgusta, d. Kitajsko je znova zadela katastrofalna poplava. Rumena reka je tako zelo narastla, de se je v dolnjem toku pretvorila v eno samo morie. V bližini Kansua je voda porušila velike zaščitne nasipe ter zalila vso dolino in poplavila naiplodovitejša kitajska polja. Na tisoče in tisoče kmetov je komaj rešilo golo živlien;e, vse drugo pa iim je uničila voda. Pri Honau je reka izkopala novo strugo in ogroža tudi tu zaščitne nasipe. Oblasti so poslale v ogrožene kraje vojaštvo, da pomaga prebivalstvu pri reševa-niu imetia. Pri Tsinanu je dosegla voda že višino nasipov in grozi vsak čas poplava vsega mesta, ki ga je prebivalstvo v paničnem strahu že zapustilo. Po dosedaniih podatkih je poplava zadela okrog pol milijona ljudi, nad 50.M0 pa jih pogrešajo in misli io, da so utonili. Plavanje čez Rokavski preliv London. 29. avgusta. AA. Danes je Angležinja miss Sunnv Lo\vry preplavala Rokavski preliv v 15 urah in 45 minutah. Davi so v bližini D'ovra začeli plavati čez Rokavski preliv trije tekmovalci za zlati pokal, ki ga je razpisalo mesto Dover za tistega, ki bo letos v najkrajšem času preplaval preliv. Ti trije tekmovalci so miss Mercedes Gleitze in E. H. Temme, ki sta oba že poprej preplavala Rokavski preliv, in ameriški plavač brez nog, Charles Zibelman. Žrtve vročine v Angliji London. 28. avgusta. č. Včerajšnja vroča nedelja je izvabila na tisoče Izlet.nkkov iproti morski obaii. Prt avtomobilskih nesrečah in v vodi je našlo smrt v teku dneva 32 Iju»li. Dfzsiviisi raireslita lotenit Dne 29. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 30.000 Din srečki št.: 25.738, 84.141. 20.000 Din srečki št.: 10.997, 66.170. 10.000 Din srečke št.: 13.218. 26.?67. 28.009, 28.099, 43.406 52 246 56 44«! 58.556,65.026,72.339,87.080,91.966,99.255. ' ' Srečke za tekoče kolo so vse razprodane! Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 Stalno tajništvo Male antante BukareSta, 29. avgusta, d. Stalno tajništvo Male antante, ki je predvideno v novem organizacijskem paktu Male antante, bo pričelo 1. septembra poslovati v Pragi. Sedež stalnega tajništva bo vselej v oni prestolnici, v kateri se bo vršila vsakokratna letna glavna konferenca Male antante. Tajništvu bo prideljen po en Iega-cijski tajnik vsake izmed treh držav ter bo pod neposrednim vodstvom zunanjega ministra one države, kjer bo imelo svoj sedež. Svoje poslovanje bo pričelo s sestavo zgodovine nastanka in razvoja Male antante. Nov član banovinskega sveta Beograd, 29. avgusta. r. Z odlokom gosp-ministra za notranie zadeve z dne 26. avg.r eta 1933, III. št. 33.533 je imenovan za čto-na banovinskega svita dravske banovine za murskosoboški srez gosp. Kuhar Štefan, posestnik in mlinar v puconcih. Z istim odlokom je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana banovinskeea sveta za murskosoboški erez gosp. Faflik Franc, župnik v Kančovcih. Jugoslovensko-bolgarska komisija Beograd. 28. avgusta. AA. Stalna jugoslovansko - bolgarska komisija je končala delo svojega sedanjega zasedanja in podpisala danes zaključni protokol. V protokolu so podrobna navodila za izvajanje obstoječega pravilnika o vzdrževanju reda in varnosti na meji, kakor j» bil »prejet že 1. 1930. S temi navodili so odstranjene nekatere nejasnosti pravilnika, ki eo povzročale doslej razne ovira pri njegovem izvajanju na terenu. Poudarjena je dolžnost obmejnih organov, da pri izvajanju določb pravilnika ooiščejo čim obiektivneiše načine za likvi-diranje morebitnih obmejnih incidentov. Predpisano je nadalie postopanje za primer izrednih in T>er;odi*nih ovinkov• obmeinih organov obeh 6trank. Ur 3jena so tudi ratna vprašanja v zvezi z vzajemnimi odnošaji med obmejnimi organi obeh držav. Prav tako eo rešena mnoga vprašanja o določanju reda in varnosti ob sami obmejni črti. Apel mariborskih staršev šolske mladine Maribor, 28. avgusta Tukašnje društvo »Šola in dom« je naslovilo na mariborsko mestno načelstvo naslednjo spomenico, s katero soglaš."'o vsi starši šoLobvezne mladine, zlasti pa starši onih dijakov in dijakinj, ki so jih nameravali letos šolat na učiteljišču: »Ker je letos ukinjeno vpisovanje v prvi letnik mariborskih učiteljišč in je s tem mnogim staršem nepričakovano onemogočeno, pošiljati svoje otroke v učiteljišče, si dovolimo v imenu prizadetih staršev poročati o tej zadevi ter prosimo za zaščito idejnih in gmotnih koristi staršev in mladine. Kot vzrok zatvarjanja naših učiteljišč se splošno navaja preveliko število učiteljskega naraščaja in preveliko število brezposelnih učiteljev in učiteljic. Proti temu je treba navesti, prvič da ima ta brezposelnost svoie posebne vzroke, katere bomo spodaj navedli in ki se dajo z dobro voljo kmalu odpraviti, drugič pa imamo tudi na vseh drugih srednjih šolah mnogo naraščaja, mnogo več ko na učiteljiščih, pa nikdo ne misli na to, da bi se morala humanistična ali realna gimnazija kot učna zavoda zapreti ali pa garantirati dijakom bodočo stroko ali službo, zato takšna misel tudi glede učiteljišča nima podlage, ki so danes vzgajališča za mladino, posebno za ženski naraščaj ter nam nadomestujejo pre-potrebno strokovno žtnsko šolo, ki je nimamo. Tudi naša država ničesar ne prištedi, če učiteljišča za eno leto zapre, ker je ves profesorski zbor itak na razpolago kakor tudi potrebna poslopja in šolske sobe. Obstoja pa seveda nevarnost, da je opustitev prvega letnika le poskus in začetek trajne demontaže teh naših učnih zavodov. Proti temu pa seveda moramo v interesu države, staršev in otrok že danes nastopati in merodajne faktorje na pretečo nevarnost opozarjati, ki bi bila nova žalostna izkušnja v večni demontaciji javnih inštitucij našega ubogega mesta. In če bi bilo res življenja zmožno le eno učiteljišče v celi naši banovini, naj bo to učiteljišče v Mariboru, ki je itak že dosti demontiran, ne pa v Ljubljani, kajti tudi v državnem interesu je, da ohranimo učne zavode na mejah. V ostalem pa ni res, da imamo preveč učiteljskega naraščaja, ampak premalo, posebno moškega, in vzrok temu je bojazen mladine, da ne pride do kruha. Da se to stanje odpravi, je treba vabiti mladino, posebno moško, v učiteljišče z ukrepi, ki mu zasigurajo eksistenco, to so: 1. starejši učitelji, ki so službovali že 35 let, naj se upokojijo; 2. na šolah, kjer so že dolgo potrebni novi razredi, naj se ti otvorijo, in na službenih mestih, ki niso zasedena, naj se nastavijo učne moči. 3. V mnogih krajih, kjer so potrebne nove šole in so po zakonu predpisane, naj se te otvorijo, da se analfabetizem ne bo še bolj širil. 4. Učiteljice, ki so omožene tn kojih možje so v stanu vzdrževati družino, naj se upokojijo. Razen tega bodo dijaki, ki so hoteli sedaj priti v učiteljišče, ostali v humanistični ali realni gimnaziji, ter bodo ti zavodi še be'j obremenjeni. Da državni meji, kjer je bil vpliv nem-štva in madžarstva posebno velik, je treba za učitelje izbirati domačine, ki razumejo ljudski značaj in domače narečje, da si pridobijo srca i šolske dece i odraslih. Ka-■*o si naj vzgajamo tak naraščaj v oddalje ni in dragi Ljubljani. Dosedanji ukrepi državne uprave so do-vedli do tega, da obstoji učiteljski stalež ponajveč iz oseb, ki stoje pred penzijo, ah so to dobo že presegli. Senilnost poedinca kakor cele družbe pomeni propadanje. Če se ne bodo vzdrževala zdržema učiteljišča. dob:mo široko vrže' med starimi in neizkušenimi mladimi učitelji, kar bo prosveti občutno škodovalo.« Avstrija uvaja splošno vojaško obveznost Poleg sedanje poklicne vojske bo vsako leto izvežbala še do 20.000 rekrutov — Velesile so že pristale Dunaj, 29. avgusta r. V nedeljo je napovedal minister za narodno obrambo Vaugoin, ki je desna roka kamcelar- ja Dolifussa, da bo še ta teden izšel novi zakon o ustrojstvu avstrijske vojske ter da bo znova uvedena vojaška obveznost za vse avstrijske državljane. Vaugoinova izjava, ki ie izzvala v vsej javnosti veliko senzacijo, je bila danes tudi službeno potrjena. Uradni komunike sporoča, da bo sedanji sistem poklicne vojske postopno likvidiran z zo-petno uvedbo obvezne vojaške službe. V to svrho bodo uvedena novačania in bodo morali služiti vojsko vsi nad 21 let stari avstrijski državljani. Vojaški rok bo za enkrat določen na šest mesecev kolikor smatrajo vojaški strokov njaki, da zadostuje za izvežbanje pehote. Ostale panoge, zlasti topništvo in konjenica, bodo morale služiti eno leto. Komunike poudarja, da pristanek velesil na to reorganizacijo avstrijske oborožene sile ni izven okvirja mirovne pogodbe, ker ta pogodba dovoljuie Avstriji stalno vojsko do 30.000 mož. Trenutno pa ima Avstrija samo 20 do 22.000 mož, tako da more povečati svoj kontingent še za 10.000 mož. V kolikoi bo primanjkovalo oficirjev in podoficir-jev ter ostalih inštruktorjev, si bo ministrstvo narodne obrambe do izobrazbe potrebnega naraščaja pomagalo z vpoklicom in reaktiviranjem rezervnih in upokojenih oficirjev in podoficirjev. Na vsakih deset mož se računa en inštruktor. Rekratje bodo poteg opreme in oskrbe prejemali tudi plačo, ki bo znašala dnevno 20 grošev. Za primer, da bi primanjkovalo vojašnic, jih bo vlada takoj zgradila. V vojaško službovanje poklicani re-kruti bodo, kakor že omenjeno, po ogromni večini službovali le pol leta. Čim bodo odpuščeni bo takoj vpoklicano enako število novih rekrutov, tako da bo Avstrija vsako leto lahko na novo izvežbala okrog 20.000 mož poleg onih, ki službujejo v poklicni vojski. Ta bo začasno ostala še v sedanji obliki, vendar pa se avstrijski krogi trdno nadejajo, da bodo kmalu dosegli še na daljnji korak s tem, da bodo smeli sedanjo poklicno vojsko opustiti in namesto nje vsako leto poklicati v vojaško službovanje 30.000 rekrutov. Pri polletni kadrski službi bi to pomenilo, da bi lahko vsako leto izvežbali 50.000 vojakov, s čimer bi bila v Avstriji zopet uvedena splošna vojaška dolžnost. Vsi današnji listi z zadovoljstvom komentirajo povečanje avstrijske oborožene sile in vidijo v tem izredno velik uspeh kancelarja Dolifussa, češ da je s tem ukinjena ena najtežjih določb mirovne pogodbe, ki je Avstriji dosedaj omejevala njeno vojaško svobodo. Veliko važnost pripisujejo zopetni uvedbi vojaške obveznosti tudi z vidika vzgoje mladine v disciplini in v avstrijskem duhu, obenem pa poudarjajo, da bo to koristno tudi že zaraIdijota«. Pa tudi druga dela eo po svoji zasnovi marsikj* zelo 9lična umetninam tega rjskega genija. Povsod srečujemo junake, ki so izprva vzvišeni nad svojo okolico, dokler jih ta na- posled ne požre kakor močvirsko blato ln zaduši- Nekaj pa ima Conrad, česar pri Dostojev-skem pogrešamo. Prirodo zna opisati v vsej mogočnosti in grozi, kakor malokateri pisatelj. Tako je mogočna v njegovih delih, da se nam zde ljudje, ki se z njo bore, kakor lutke, drobne igračke, ki jih prvi veter mimogrede odnese. To opazimo zlasti ▼ »Tajfunu«. Kakor nalašč si je izbral v tem svojem delu živ-ljensko 9liko. ko je priroda najbolj razdivjana in so ljudje najbolj slabi. Ko že niso več ljudje, ko so boječe živali. Na ladji »Nan - Šhin«, kjer se vrši dejanje, ie dosti ljudi. Mornarjev, častnikov in potnikov — Kitajcev, ki se vračajo domov. Pa vendar v strašnem viharju opazimo samo tri. Kapitana Maca Wbirra, ki ne verjame knjigam, barometrom in ljudem, ampak jadra naravnost v osrčje tajfuna, da mu ne bi bilo treba delati ovinkov, Jukesa in pa Salamjna Routa. Vsi drugi so samo statisti, ki se še misliti ne upajo, kakšen bo konec •.. Skoraj ne bi vedli zanje, če s ne bi bilo zgodilo nekaj nenavadnega. V viharju se je na ladji razbil zaboj g srebrnimi dolarji. Takrat pa eo ti ljudje, ki so bili prej plašni in obupa ni, pozabili na vse nevarnosti in se vrgli nad dolarje... Mojstrsko so opisani ti prizori, ta boj s silo orirode. ta pohlep, borba na življenje in smrt. Tak je Conrad v svojem »Tajfunu«. Svet mu je čudovita igra, ki nam vliva pobožen strah, ljubezen, oboževanje in sovraštvo. In v tem svetu žive njegovi ljudje. Ves miste>-rij neizmernih voda, mogočne prirode je zajel. Strašnega tirana nam je narisal tako živo, da se zgrozimo, ko beremo to povest igre s smrtjo- Prevod, ki ga je oskrbel Griša Koutnik, ie lep in sočen. Prav posrečeno eo prevedeni mornarski izrazi, ki jih Slovenci doslej nismo poznali. Umetnost v številkah Pariška Information Sociale je priobčila zanimive podatke o dohodkih pariških umetniških in zabavnih gledališč. L. 1931. so v teh zavodih (gledališča, kinematografi, music - halli) pobrali 709 milijonov frankov vstopnine, lansko leto že 610 milijonov, torej skoro za sto milijonov manj, letaš pa bo dohodek še manjši. 0 vplivu krize na gledališča pričajo te-le številke: Leto 1926. ie bilo zadnje ceneno leto v Franciji; že naslednje leto so se jele cene dvigati in z draginjo vred so se pojavljale tudi druge nevšečnosti, ki jih skupno imenujemo »kriza«. V tem zadniem letu »prosperitete« so pobrala pariška gle-daltffa 144 milijonov, kinematografi 146 milijonov, music - halli 133 milijonov. Leta 1932., torej šest let pozneje, ie položaj tak-V*: gledališča 103 milijone, kinematografi 360 milijonov in music - halli 68 milijonov frankov. Najbolj je bil potemtakem prizadet music - hali, to pa zaradi vedno manjšega dotoka tujcev. Kriza je pritisnila tudi v drugih deželah, oni pa, ki še vedno prihajajo v Pariz,, štedijo kolikor le mogoče in se zlasti izogibajo predragih mueic-hallov. Pri gledališčih je tako-le: Do 1. 1929. je vstopnina rasla in je dosegla tega leta 160 milijonov frankov. Nato se je obrnilo navzdol; 1. 1931. je vstopnina vrgla 138 milijonov, 1. 1932. samo 103 milijone. Tu pa niso vštete vstopnine v subvencioniranih gledališčih, vendar tudi ta čutijo trde čase: 1. 1931. so pobrala 75 milijonov frankov, lani pa samo 32 in pol milijona- Zmagovito se širi kino.' Tu in tam zapro kak biograf, ker ie bil zgrajen v času najhujše draginje in se je zanašal na višjo vstopnino, kakor jo sme zahtevati danes, zaradi česar ne more amortizirati denarja, ki ga je bil vložil v stavbo. Toda na mesto večjega kinematografa, ki so ga morali zapreti. se odpre zlasti na periferiji vsak teden pol ducata manjših ljudskih kino-gl*1-dališč. Kinematograf si ie torej pridobil prvo mesto in kljub krizi napreduje. Tega uspeha ni dosegel samo na škodo gledališča, zakai pariška gledališča 90 predvsem prizadela zaradi manjšega dotoka tujcev. Prav tako ni dezertiraio občinstvo music - hallov in se zateklo v kinematografe, kajti music - haili so v glavnem živeli od tujcev. Razlog, da kinematografi tolikanj napredujejo, je očiten: Znali so 6i najti novo občinstvo. Obiskovalci kino - gledališč so pretežno ljudje, ki pred razširjenjem filma sploh niso zaha- Cerkev sv. Florijana docela obnovljena Ljubljana, 29. avgusta Končana so dela pri popravi cerkve sv. florijana, podružnice mestne župnije sv. Jakoba. Mestna občina je po načrtu arhitekta Plečnika prenovila okolico cerkve sv. Florijana z novim stopniščem v cerkev. Zamisel je odlično uspela. Sedaj pa jo bila nujna zahteva, da se tudi vsa zunanjost cerkve temeljito prenovi. Toda — Kip Sv. Janeza Nepomuka, ki je Ml prestavljen te notranjosti cerkvice v njeno pročelje, kjer so prej bila glavna vrata kdo bo nosil stroške? Cerkev nima nika-kega premoženja in ne krije niti mesečne plače za cerkovnika. Prišli so možje k gospodu župniku in ga naprosili, naj bi se delo pričelo. Podpisani je prevzel skrb in oddal dela. Pozvalo se je vse župljane, naj pomagajo po svojih močeh s prostovoljnimi prispevki. Dela so sedaj srečno končana v zadovoljstvo vseh. Izdatki so naslednji: g. Ogrinu za zidarska dela in postavo odrov za kleparje in slikarja 34.247 Din, g. Cotiču za kleparska dela, nova streha zvonika in drugo Starinski vodnjak pod zvonikom, ki Je nekdaj dobival vodo te stodeooev grajskega hriba 18.921, g. Martincu za tesarska dela na zvoniku 2807, mestni občini za prestavitev sv. Janeza Nep. izplačanih 10.000, poprava in slikanje ure 1000, kamnoseku za osnrf-ženje dveh kipov in vrat 550 ter za strešno opeko 675, skupno tedaj 68.200 Din. Obnovitev fresko slike žalostne Matere božje na zunanji strani je izvršil g. aki.d. slikar Matej Sternen brezplačno. Bog mu povrni! Prispevali pa so do danes župljani 12.056 Din in g. ban dr. Marušič z velikodušnim darom 3000 Din. Skupnih dohodkov je tedaj 15.056 Din. Na zunanji steni se je vzidala marmornata plošča z napisom: »V čast žalostni Materi Božji, sv. Florijanu, sv. Janezu Ne-pomuku prenovila v 1. 1933. mestna občina in župnija sv. Jakoba.« — Ker še mnogi župljani niso doslej prinesli svojih prispevkov, prosim, da izpolnijo svojo dolžnost in hvaležnost nasproti visokim zaščitnikom, ki jih častimo v cerkvi sv. Florijana. Janko Barle, župnik. Pristopajte k Vodnikovi dražbi jali ▼ nobeno gledališče. Ogromne množice ljudi, csle plasti današnje družbe, ki prej niso poznale gledališkega užitka, je film zmobiiiziral in jim odprl nov svet, četudi dostikrat na skrajni kulturni periferiji. Toda nihče ne more vedeti, kaj bo še nastalo iz cinema, in nemara bo !a nova oblika gledališkega uživanja imela nekoč zgodovinsko zaslugo, da ie pripravila z« kultjrao in umetniško življenje ledino, ki se je dotlej ni dotaknil noben plug kulturne dejavnosti. G. Winter. ki poroča o tem v praškem »Činu«, ugotavlja zanimivo dejstvo, da v Franciji vzporedno z napredkom kinematografa nazaduje obisk političnih zborovanj, kamor eo se nekoč valile množice, ki zdaj nahajajo v kinematografih svojo duševno hrano. O podobnem pojavu, ki je zavzel tam še večje dimenzije, poročajo tudi iz Amerike- Kinematografi odtujujejo množico politiki in politične stranke že resno razmišljajo, k«ko bi to napravo izkoristile za svoje propagandne namene. — Kinematografom utira pot cenenost, in to ie tisto, na čemer v teh časih obvisi obubožana množica. Drugi moment je psihološki. Mnogi ljudje ne gredo v gledališče, ker imajo občutek manjvrednosti, a v primeri s kinematografom je gledališče aristokratska naprava. Winter sodi, da se kino in gledališča ne smeta medsebojno negirati: obe napravi imata svoi pomen in svoje mesto v življenju množic. Naposled nf nezanimivo, da statistika cirkusov in zabavnih parkov ne pozna krize: ti so vrgli 1. 1931. čez 30 milijonov frankov in OVO MALTI NE ! je zelo okusna in hranilna osvežujoča pijača. občine, ki se brez (pomoči ne bodo mogle preživljati čez zimo. Škodo cenijo sedaj uradne komisije. ♦ čudna nezgoda kolesarja. Ko se Je nedavno uslužibenec fotografa g. Erjavca g. Jože Kamin iz Trstenika s kolesom vozil v Krško, se mu je med vožnjo vnela obleka. Najprej je bil v ognju hrbtni gel suknjiča, za njini pa nenavadno naglo tudi rokavi in hlačnice do kolen. K sreči je bil ob cesti potok, y katerega se je vrgel kolesar ter se tako rešil hujših opeklin. Obleka, ki mu je pregorela že do kože, je bila zanič, lažje opekline pa je dobil po hrbtu in stegnih. čudno nezgodo je povzročil najbrž tleči ogorek cigarete, ki ga je kolesarju kak voznik pri srečanju na cesti po naključju vrgel med obleko. ♦ Zaradi vročine in težkega dela izgubijo mnogi tek in ko se telesu nedovaja govolj hrane, nastopita navadno glavobol in neu-ralgija. V takih primerih nudijo najboljšo pomoč Pyramidan tablete »Bayer«, ki so dosegle svetovni sloves zaradi učinkovite pomoči pri revmatizmu, pri zobobolu in pri rasnih drugih bolečinah. Zahtevajte v lastnem interesu vedno originalne zavojčke z zaščitno znamko jBayecjev križ.« ♦ Obledele obleke barva v različnih o*r. vab in plisira tovarna Jos. Reich. ♦ Navadno blago se najde povsod, pTa- vi krvalitetni izdelki pa zahtevajo desetletne preizkušnje. Zaradi tega uživa >01ilat svetovni slove«. ♦ Na VII. mednarodnem kongresu zgodovinarjev v Varšavi je okrog tisoč delegatov zastopalo 35 držav. Največ delegatov je prispelo iz Francije in Italije, Sovjetsko Rusijo je zastopalo 6 zgodovinarjev. Jugoslovenska delegacija Je bila petčlanska in tvorili so jo dr. Jovan Radonič, dr. Ljudmil Hauptman, dr. Viktor Novak, dr. Vasilij Popovič in dr. Aleksije Jelačič, ki je na kongresu referiral o agrarni reformi v Hrvatski in Slavoniji v drugi polovici 18. stoletja Dr. Radonič kot delegat Srbske kraljevske akademije pa je poročal o dubrovniškem arhivu im o delovanju Srbske kraljevske akademije. Kongresisti so imeli najboljše namene, izločevati iz raz. prav politiko, kar pa se ni popolnoma posrečilo, ker so morali kot zgodovinarji govoriti tudi o sedanji gospodarski krizi, ki ima tudi svoja politična ozadja. ♦ Balkanski medicinski teden. Minister za promet je dovolil polovično vozno ceno na železnicah in državnih ladiah vsem zdravnikom ,in njihovim rodbinam, ki se udeleže balkanskega medicinskega tedna v Beogradu od 11. do 13. septembra. Udeleženci naj pri odhodu kuipijo cel vozni listek, ki bo veljaven tudi za povratek, ako s potrdilom uprave dokažejo svojo udeležbo na kongresu. Znižana cena je veljavna za odhod v dobi od 7. do 17. septembra za vse vlake razen luksuznih. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je vsem zdravnikom v državni službi, ki se žele udeležiti medicinskega tedna od 11. do 13. sep-tembra dovolil tridnevni dopust poleg časa, ki je potreben za potovanje. ♦ Letna skupščina Jugoslovenskih psihiatrov 3e .bo vršila 1. septembra v državni bolnici za duševne bolezni v Stenjevcu pri Zagrebu. To je druga skupščina tega mladega društva, ki šteje sedaj .54 rednih čla_ nov v raznih krajih naše države. Glavna točka dnevnega reda je letos projekt zakona o duševnih boleznih In duševnih »oblicah. ♦ Vojaška vest Kaplar.dijak I. planinskega polka v Skofji Loki Boris Debevec je ipred izpraševalno komisijo v Osijeku napravil izpit za rezervnega pehotnega podporočnika. ♦ Poštne vesti. Načelnik metliške poite Janko Alič je na lastno prošnjo premeščen ik poštni direkciji v Ljubljani, za poštno upraviteljico v Metliki pa je imenovana gospa Gorjančeva. ♦ Izseljencem v Franciji, ki so prispeli v skupini 120 oseb 12. t. m. na poset v domovino in se nameravajo 31. t. m. zvečer vrniti v Francijo, Je ministrstvo prometa na intervencijo g. bana dr. Marušiča do_ volilo četrtinsko vožnjo od železniške postaje prebivanja do Jesenic. ♦ Naš turistični urad v New Yorku. V New Vorku je nedavno jugoslovenski rojak F. Franulič, po rodu iz Aleksandrova na otoku Krku otvoril turistični biro v svrho, da zbira ameriške turiste in jih pošilja na hrvatsko Primorje in na Jadran sploh. Ta biro je sedaj stopil v stik s pisarno naše Zveze za tujski promet. ♦ Jubilej Kola srbskih sester. Tiho 'in skromno brez svečanosti je proslavilo v ponedeljek v Beogradu Kolo srbskih sester 30 letnico svojega iplodonosnega delovanja. Kolo ima v državi 120, med rojaki v Ameriki pa 6 pododborov. Od ustanovitve pa do danes delujejo aktivno v Kolu gospe Detfa 'Ivaničeva, Persida Prodanovl-čeva in Draga Markovičeva. Kolo je v stalnih zvezah z ženskimi društvi vseh slovanskih držav in ima vsako leto goste iz češkoslovaške, Poljske in tudi iz Bol-Tgarije. ♦ Vojaškim obveznikom. Ker se opaža, da vojaški obvezniki ne prijavljajo spremembe bivališča občinskim uradom, se prizadeti opozarjajo, da mora vsak vojni obveznik, ki odhaja na daljše bivanje izven pristojne občine, v novi občini prijaviti svoj dohod. Ako se to ne zgodi, se mora to smatrati kot izbegavanje vojaški dolžnosti ter po zakonu kaznovati. ♦ Potovanje »Kraljice Marije« po orlen-tu. Letošnje veliko .potovanje luksuznega parobroda »Kraljice Marije« po vzhodnem Sredozemskem morju se prične 14. sept. iz Splita. Ladja bo pristala v naslednjih pristaniščih: Phaleron za obisk Aten in starin, Carigrad z vožnjo skozi Bospor do črnega morja, Rhodos, Bejrut, Jafa (za obisk Jeruzalema In Betlehema), Port Said (Sueški kanal) Kairo, Dubrovnik in Split. Potovanje bo trajalo 24 dni. Cene so od 5000 Din dalje po vrsti in položaju kabine. ♦ Tujci v Dubrovniku. Dubrovniška mestna občina je objavila kratko statistiko, iz katere je razvidno, da je julija letos posetilo Dubrovnik 9754 tujcev. V dobi prvih sedem mesecev tekočega leta je prispelo v Dubrovnik 27.191 tujcev, ki so ostali tamkaj 179.671 dni. Tak obisk je precej zadovoljiv. ♦ Himen. Poročila sta se v soboto 26. t. m. na Brezjah g. Lado Zupančič, železniški uradnik v Ljubljani, znam old-boy »Ilirije« in gdč. Stanka Baša, hčerka po-stajenačel.nika in bivša načelnica Sokola na Zidanem mostu. Bilo srečno! ♦ železniškim upokojencem sporoča Dru_ štvo železniških upokojencev za dravsko banovino naslednje: Finančni minister ;e glede izvajanja člena 272. uradniškega zakona izdal pojasnilo o pokojninskem skladu za rodbinske pokojnine, kakor je bilo to razglašeno v listih že letos 16. julija. Onim upokojencem, ki so že predložili zadevno prošnjo železniški direkciji, bodo te prošnje vrnjene z naročilom, naj Jih naslovijo in odpošljejo na finančno ministrstvo (obče oddelenje) v Beogradu. V tej prošnji naj vsak navede, na kak način in za .katero dobo hoče poravnati za nazaj svoje prispevke. Prošnje so kolkovine proste, priložiti pa se jim mora uverovlji.-n prepis rešitve o odmeri pokojnine. V po-štev pride saimo nastavljeno osobje. Nadalje poziva društvo Antona Ojstra, Uršulo Frank, Jero Hačin, Nežo Janžekovič in Katarino Kunčič naj nemudoma javijo svoje naslove direkciji državnih železnic v Zagrebu ali pa društvu zaradi nakazila nezgodnih rent. V splošnem naj vsak član v lastnem interesu javlja vse izpremembe svojega bivališča onemu uradu, ki mu nakazuje mesečne prejemke. ♦ Novi grobov!. V Ljubljani je preminil trgovski uradnik g. Herman De is t n-g e r, ki si je s svojim blagim značajem pridobil mnogo prijateljev ne samo med stanovskimi tovariši, temveč tudi v širših krogih. Bil je tudi navdušen lovec in velik pr.oatelj prirode. Pogreb bo v četrtek ob 16. iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — V Beethovnovi ulici 6. je nagle smrti umrl železniški uradnik g. Vatentin Ladi h a. Zapušča soprogo in hčerko. K večnemu počitku ga bodo spremil; danes ob pol 18. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! I ♦ Stoletnlk obdeluje svoje posestvo. Kakor poročajo iz Gjevgjelije, je na skrajnem I jugu naše države mnogo ljudi, ki so dosegli izredno visoko starost — 100 let. A med vsemi, četudi je najstarejši, je vendar I najbolj zdrav in svež stoletnik Zafir Sta- 1 rajeljevič, ki še vedn0 sam obdeluje svoje vrtove ter na svojih ramah prenaša tudi do 50 kg težka bremfena. Spominja se tudi I še prav dobro ljutih bitk s Turki v 40 letih 19. stoletja ♦ Spomeniki davne preteklosti se v mnogih naših krajih odkrivajo kar po naključju in toliko jih je, da nimamo ne časa in ne gmotnih sredstev, da ibi jih vse iziko- I pali in primerno predstavili javnosti. Mno- I ge važne in zanimive starine morajo spet J zasuti ter se zadovoljiti samo z zazname. I novanjem mesta za strokovnjaško razi- I skovanje v poznejših boljših časih. Tako so v Humskem blizu Foče našli te dni nagrobnik in tudi grob nekega srbskega velmoža iz dobe carja Dušana ali še od poprej. Ta I kraj je sploh bogat starodavnih apomeoi- J kov, kajti v dobi Dušanovega carstva je I vodila tod važna cesta, ki je vezala Dn- I brovnik s Carigradom. Odkopali so tudi že j ostanke starinskih topilnic rude, temeljito I raziskavanje obsežnega področja pa je še vedno treba odlagati. Več sreče ima naš I znani in zaslužni arheolog prof. Vasič, ki letos že četrtič, in sicer z gmotno pomočjo nekega .bogatega Angleža, sistematično raz I iskujebogato področje prastarih zanimivosti okrog Vinče .blizu Beograda ob Du-navu, kjer je bila nekdaj velika starogrška naselbina. Letos je ekspedicija prof. Va-siča naletela na zelo lepe in zanimive keramične in kovina ste izdelke. Prva arhe. ološka odkritja profesorja Vasiča v Vinči datirajo že iz 1. 1908. ♦ Nevihte v Hrvatskem Zagorju so pretekli teden napravile ogromno škodo. Dobro tretjino zlatarskega sreza je potolkla gosta in debela toča, ki je padala dobrih 10 minut ter napravila milijonsko škodo. Mnogi vinogradi so oškodovani za 100, koruza pa povprečno za 60 odstotkov. Okleščeno je tudi sadno drevje, otava Je vsa zbita in pomandrana in se tako povprečno ceni po 600 Din škode na vsak oral. So DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA v Ljubljani, Pražakova ulica 8/n. Začetek novih knjigovodskih, steno-grafskih, trgovskih in jezikovnih tečajev. — Pišite takoj po pojasnila. . _8865 u_ Seja sreskega odbora JNS za ljubljansko okolico bo v nedeljo ob 9. dopoldne v restavraciji »Zvezdi«. Na dnevnem redu ibo razgovor o komasaciji občin in o bodočih občinskih volitvah. Sresko tajništvo prosj vse gg. odbornike sreske organizacije in predsednike krajevnih organizacij, da se seje gotovo udeleže. u_ Dobrovoljčl! Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev poziva vse dobrovolj-ce, da se udeleže širšega sestanka v četrtek 31. t. m. pri Slamiču, kmečka soba Na dnevnem redu bo poročilo našega delegata o kongresu dobrovoljcev Male antante v Romuniji. Pridite vsi! Začetek točno ob 20. Odbor. u_ C. M. ženska podružnica v šlškl je nabrala v nabiralnikih na Jernejevo nedeljo za družbo 400 Din. Srčna hvala nabiralcem in darovalcem! u_ Druga kolonija Kola Jugoslov. sester v Ljubljani se vrne v četrtek 31. t. m. ob 20.45 iz Dečjega donja Franje Tavčarjeve lz Kraljeviče čez Karlovac v Ljubljano. Starši naj pričakajo svojo deco na glavnem kolodvoru. • u— Zahvala. Našim dragim prijateljem in znancem iskrena zahvala za ljubke spomine ob našem družinskem slavju. _ Rodbini dvor. sv. Vedernjaka in dr. Steske. u— Dr"štvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani razglaša, da bo imelo letošnji občni zbor v ponedeljek 4. septembra ob 18. v raz-pravni dvorani justične palače, soba št. 16. z naslednjim dnevnim redom: poročila društvenih funkcijonarjev, generalnega varuha In računskih preglednikov, volitev Zobozdravnik dr. RODOSCHEGG zopet ordinira Telefon 33-87. Renate Miiller in Georg Aleksander v veselem filmu 2ena brez pižame Danes ob %7. in %9., jutri ob uri! Pride! Pride! »PESEM NOČI« Slavni tenorist Jan Kiepura Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. založbi izidejo Zbrani spisi največjjsa češkega esejista in kritika Fr. X. Š a 1 d e. Izdaja bo obsegala 14 zvezkov. Srbskohrvaška slovnica za Italijane. G Androviča »Grammatica deli,a linarua tueo-slava (serbo - croata), je izšla v trst je m predelanem izdanju v zbirki Manuali »ri Hoepliju v Milanu. 0 Przyhyszewskem, poljskem pisatelju, čigar literarni vpliv sega tudi v nažo 'it*-raturo, je spisal profesor vsejčilišča v Lil-leu Maxime Herman studijo, ki obsega okrop 400 strani. Knjiga izide še Dred zimo v Franciji. Politika in literatura na Madžarskem. V praškem francoskem tedniku »L' Europe centrale« je izšel članek Mauricea Galeotti-ja o današnji madžarski književnosti. N:i Madžarskem 60 Š3 nedavno delili literaturo v »konstruktivno« in »destruktivno«, šele v zadnjem času je prodrla ločitev v »levo« in »desno«. Pesnik Gyula Illye9 in kritik Aladar Schopflin sta skušala v reviji ?Ny> gat« analizirati oba, iz politike posnita iz raza in Illyes prihaja k sklepu, da je pravi duh madžarske literature reprezentiran ja »levi«, kjer so smeri, ki imajo avtentičen in res narodni madžarski značaj. Literaren tradicija je na Madžarskem neločljiva od revolucijskega duha. Klasične tradicije Madžari nimajo, in kdor bi s> hotel sklicevati na preteklost, ki bi] moral citirati imena Bocskay, Bethlen, Thokolv, Rakoczy. Kos-suth, a to so narodni voditelji izrazito upor- nega duha. Značilno je, da v vsej madžarski literaturi prevladuje pesimistična tendenca. Razen Petofija ga ni v tej književnosti velikega duha. ki bi z zadostnim zaupanjem zrl v bodočnost in ki ne bi bil v skrbeh za .isodo svojega naroda. Tudi Aladar Schopflin sodi, da imajo pisatelji, ki jih Madžari štejejo med svoje klasike, pretežno revolucionarno idejno osnovo. Če je v času Alek9- Kisfaludvja, Berz9enyja m še v Koleserovi dobi bila madžarska literatura izključna domena plemičeV, je v štiridesetih letih postala izraz vsesa naroda. Takrat ni nihče govoril o livi ali d »ni literaturi i bila je samo ena madžarska književnost, ki jo je vso prevevalo široko hrepenenje po svobodi. Čudno je. da 92 po 1. 1876 ni literatura energičneje uprla reakcionarnemu duhu, ki se je pričel pojavljati tudi v madžarskem slovstv.i.. Šelje četrt stoletja pozneje so se duhovi zganili in v madžarski literaturi fe nastopila ločitev v dva tabora: enega, ki se oklepa ljudstva in drugega, ki pozna predvsem privilegiranem Današnja >levica« in »desnica« v madžar-9kem slovstvu pomenita nadaljevanje te ločitve. Ne gre samo za politične, marv-č tudi za estetske razlike. ^Desnica* uživa vso podporo vladnih krogov in p's^felji, ki «e št?iejo v njene vrste, so pretežno javni uslužbenci. PRISTOPAJTE K AEROKLUBU Gospodarstvo med tem Izginil kos 12 m Svil«, vfedefi 600 Din. Čeprav sta Z. in O. to tatvino tajila, sta vendar morala za zamiežena olcna. a— Prodaja cenenega mesa. Danes od 8. ure dalje se bo prodajalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 180 kz govedine po 5 Din kilogram. Iz Celja o— Akademija v mestnem gledališču. Ljubljanska »Soča« bo priredila v soboto 2. septembra ob 20.30 akademijo v celjskem gledališču. Na sporedu je uprizoritev odlomka »Hlapec Jernej in vagabund« iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, recitacija Gregorčičeve »Soči«, solospevi (pesmi in operne arije), recitacija Zupančičeve »Pomladne epistole« in uprizoritev Czinnerje-ve groteske »Maska satana«. e— Slovesnost na Kamniškem sedlu. Na praznik 8. septembra bodo na Kamniškem sedlu odkrili spominsko ploščo letos smrtno ponesrečenemu Sandiju Wisiaku iz Ljubljane. PRIMARIJ DR. STEINFELSER zopet ordinira. 8866 e— Brezobzirni avtomobilisti. V zadnjem času se je dogodilo že več primerov, tia so brezobzirni avtomobilisti na ulicah in cestah povozili pse. Prav te dni je neki avtomobilist na Kralja Petra cesti, ki je dovolj široka, povozil in usmrtil plemen-s -lega jazbečarja, last g. S., v nedeljo okrog 18.30 pa je neki drugi avtomobilist na ccsti pri Piškovi gostilni v Cretu pri C elju v divji vožnji povozil lovskega psa ptičarja, dasiravno je bil pes na strani ceste in je bilo dovolj prostora za avtomobil. Škodo, ki sta jo povzročila vozača, cenijo na 6000 Din. Avtomobilista 6ta naznanjena oblastim. e— »fleil Hitler!« Nedavno je celjski Nemec S. na ulici navdušeno zaklical »Heil Hitler!« Zaradi tega vzklika je bil sedaj zaenkrat policijsko obsojen. Razni celjski Nemci in Nemčiči se pozdravljajo že kar po fašistovsko. e— Kino Union. Danes ob 20.30 zvočna opereta »Gospoda od Maksima« in zvočna predigra. Iz Ptuja j— Pripravljalni odbor za proslavo septembrskih dogodkov naproša vse ptujske hntelirje, gostilničarje ter privatnike, da prijavijo število postelj za 8., 9. in 10. september pri ptujskem mestnem načelstvu. j— Znižane cene kruhu. Mestno načel-stvo je prvotni cenik pekov zavrnilo in določilo nove cene, ker se je moka pocenila: beli kruh je po 4 Din kg, polbeli po 3.50 in črni po 3 Din. Te cene stopijo v veljavo 1. septembra- Iz Trbovelj t_ Akcija za mlečno prehrano revne rudarske dece se bo z novim šolskim letam razširila. Krajevni odbor RK dravske banovine so že obvestili kraj. odbor RK Trbovlje, da pridno zbirajo prispevke za mlečno prebrano in so že začeli nakazovati RK v Ljubljani. Trboveljski odbor RK je prejel od krajevnega odbora Ribnica ln ŠAOfja Loka zaboj poncšenih oblek. Drugi odbori bodo sledili, župan občine črna g. Ivan Geršak je sam daroval za mlečno prehrano 100 kg bele moke. G. Jakob Božič ie podaril ob priliki godovanja 100 Din, kar je posnemanja vredno. Krajevni odbor v Trbovljah ne priredi posebne zbirke, naprošajo pa se vsa društva, podjetja in zasebniki, da prispevajo tudi oni k akciji RK za prehrano revne dece. člani, ki še niso plačali za letos članarine, se vljudno naprošajo, da storijo dolžnost in skrbe za povečanje števila članstva, ker more le močno društvo uspešno reševati svoje vzvišene naloge. Ii življenja na dežel? ŠOŠTANJ v avgustu 1933. Iz naše šalr ške metropole ni več glasu v našem časo-pi9ju. Bolje tako! Kaj bi nas dramilo iz naše blažene letargije, v katero nas ie zazibalo menda samo blagostanje in izobilje. Drugi kraji, ki se iz daleka ne more o me-r ti z našim mestom glede lege, podnebja, l.-pih izprehodov in izhodov na mnogobroj-n° krasne izletne točke, pisarijo v liste, se trudijo in delajo reklamo, da privabijo na stotine letoviščarjev in zlmovišoarjev, kateri jim p.iste v kratkem času lepe denar-c?. Nam vsega tega ni treba! Raje držimo rjke križem ter zabavljamo, tožimo in stokamo po dolgem in počez,' reguliramo Tako, gradimo brv v smeri od živinskega samskega proelora. popravljamo most pri Agrairiji, olepšavamo mesto, gradimo kopališča itd. — z jeziki namreč! Resno najbrž nihče ne premišljuje, kako bi bilo potrebno javno kopališče n. pr. na Pečovnici, kajti Paka ne pride za to v poštev. Primerno kopališče bi res povzdignilo Šoštanj v pravo letovišče. Voda iz našega vodovoda je že tako in tako zdravilna. V najhujši vročini jo lahko piješ na preteg — ne boš ee pre-hladil. V ostalem pa imamo v pravem pomenu besede — pasje dneve- Še vedno! Naši psi vihajo nosove! Plačati je od glave 150 D in letnega davka, s pošteno izjemo lovskih psov. za katere je plačati le 50 Din, ker lov ni luksjs, temveč le življenjska potreba »ubogih< Šoštanjčanov. Zato pa gre konjaču pšenica v klasje! Gris got! Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v •/». B »mer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj ▼išjo, druge najnižjo temperaturo. 29. avgusta Ljubljana 7, 766.3, 14.6, 80, El, 10. 0.1, dež; Ljubljana 13, 764.1, 19-0, 68, NI, 9, Maribor 7, 766.3, 13.0, 80, mirno, 3, __; Zagreb 7, 765.8, 16.0, 50, NE2, 8, —, BeogTad 7, 763.8, 11.0, 90, NW1, 9, _, _; Sarajevo 7, 764.8, 11.0, 90, NI, 8, Skoplje 7, 761.5, 14.0, 80, SW2, 10, 1.0, dež; Split 7, 759.4, 19.0, 50, NE6, 3, —; Kumbor 7, 757.8, 21.0, 40, NNE7, 8, _, —; Rab 7, 764.7, 15.0, 60, NNE4, 5, —, —; Vis 7, 760.7, 18.0, 50, NE7, 3, 9.0, dež. Temperatura: Ljubljana —, 14.2, 19.8, —, viaribcr 20.0, 12.0; Zagreb 22.0, 14.0; Beo-;rad 2.0, 10.0; Sarajevo 20.0, 9.0; Skoplje .!7.0, 12.0; Split 28.0, 17.0; Kumbor —, 20.0; Rab _, 14.0; Vis —, 16.0. Solnce vzhaja ob 5.17, zahaja ob 18.44. Luna vzhaja ob 15.20, zahaja ob 22.41. Računski zaključek delavskega socialnega zavarovanja za preteklo leto Kakor smo že včeraj kratko poročali, je ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev te dni odobrilo računske zaključke za preteklo leto, ki kažejo navzlic neugodnemu razvoju razmer vendar boljši rezultat kakor lani. Zavarovalna panoga zoper bolezen zaključuje v bilanci za preteklo leto z dobičkom od 6,960.000 Din, bilanca zavarovalne panoge zoper nesrečo pa deficit od 2,650.000 Din. Ce primerjamo ta rezultat z rezultati zadnjih dveh let dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din; -j- označuje suficit, — deficit): bolezensko za v. nezgodno z« v. 1930 — 3.83 —11.83 1931 —31.16 — 5.46 1932 -f 6.96 — 5.28 Če vzamemo torej obe panogi skupaj, dobimo za preteklo leto skupen suficit od 1.7 milijona Din nasproti deficitu od 36.60 milijona Din v letu 1931. in 15.8 milijona dinarjev v letu 1930. Skupna izguba nezgodnega zavarovanja znaša sedaj po prt-bitku prejšnjih izgub 40.1 milijona Din. Zaradi nazadovanja števila zavarovanih delavcev in nižjega povprečja dnevne zavarovalne mezde so dohodki delavskega zavarovanja lani ponovno nazadovali. Skupna vsota predpisanih prispevkov za bolezen, nesrečo, onemoglost in smrt. borzo dela in delavsko zbornico je lani znašala le 350 milijonov Din nasproti 398 milijonom v letu 1931. in 410 milijonom v letu 1930. V dveh letih je torej predpis padel za 60 milijonov Din. Zaostanek na nepobranih prispevkih je znašal ob koncu preteklega leta več kakor polovico vsega predpisa, namreč 175.5 milijona Din, t j. 50.2 odst. predpisanih prispevkov, nasproti 173.9 milijona Din ali 43.7 odst. v letu 1931. ter 158.6 milij. Din ali 38.7 odst v letu 1930. Dohodki bolezenskega zavarovanja so lani znašali 243 milijonov Din, nasproti 302 milijona Din v letu 1931, in 308 milijonov v letu 1930. Med posameznimi krajevnimi organi je zaključil preteklo leto bilanco z največjim dobičkom Okrožni urad v Beogradu, kjer znaša poslovni višek 4.1 milijona Din (lani primanjkljaj od 6.6 milijona Din). Za Beogradom ima največji poslovni prebitek ljubljanski Okrožni urad, namreč 2.1 mi-iijona Din) lani primanjkljaja od 1.4 milijona Din). Suficit od 1.1 milijona Din beleži tudi Okrožni urad v Novem Sadu, dočim ao suficiti ostalih aktivnih Okrožnih uradov manjši. Od pasivnih Okrožnih uradov beleži Okrožni urad v Dubrovniku razmeroma prav velik deficit od 4.5 milijona Din. Tudi splitski Okrožni urad bele-li primanjkljaj od 1.5 milijona Din, sarajevski Okrožni urad pa prav tako primanjkljaj od 1.5 milijona Din. Med pasivne Okrožne urade spada tudi zagrebški, ki zaključuje s primanjkljajem od 1 milijona dinarjev. Privatno društvene blagajne so bile vse aktivne. Zagrebški »Merkur« je zaključil poslovanje s prebitkom od 2.2 milijona dinarjev, ljubljansko Trgovsko, bolniško in podporno društvo pa s prebitkom od 370.000 Din. Pri tem je treba upoštevati, da znaša bolniški prispevek pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani le 36 odst. enodnevne zavarovane mezde, dočim znaša pri zagrebškem Merkurju 39 odst. čvrste cene hmelju Žalec, 29. avgusta, o. Položaj na hmelj-skem trgu je ostal danes v glavnem nespremenjen. Cene so se gibale med 85 in 90 Din za kg, v posameznih primerih so šle tudi preko 90 Din. Davi so ponujali nekateri kupci še samo po 85 Din, tekom dneva pa so skoro vsi zvišali ponudbe na 90 Din. Producenti še vedno prodajajo le manjše količine, tako da doslej do prav velikega nakupa še ni prišlo v nobenem kraju savinjskega okoliša. Včeraj in danes je dospelo v Žalec več novih trgovcev iz Nemčije in Francije, ki bodo šele začeli z nakupovanjem. Po današnji brzojavki iz Zatca so se danes pri močnem povpraševanju cene na Češkem znova okrepile na 2400 Kč za 50 kg, to je okrog 106 Din. Producenti v žateškem okolišu so rezervirani, ker se hmelj še obira. V Nemčiji je v nekaterih okoliših obiranje v polnem teku, v nekaterih drugih pa se bo pričelo šele septembra. Žalec, 29. avgusta. Zaradi današnjega živinskega sejma je danes prišlo v Žalec mnogo hmeljarjev z vzorci. Zaradi tega se je v dopoldanskih urah cena držala za malenkost nižje nego včeraj zvečer. Ker pa hmeljarji niso hoteli blaga prodati v večjih količinah, je popoldne cena zopet narasla na 90 Din in se je v izjemnih primerih proti večeru plačevalo tudi 92 do 95 Din. Žalec, 28. avgusta. Žateški hmeljski trg kaže nadalje čvrsto tendenco, čeprav se kupčija zaradi poznejšega obiranja še nI prav začela. Včeraj je bilo prodanih v raznih predelih okoliša nekaj manjših partij po 2200 Kč, danes pa je cena na deželi 2300 Kč za 50 kg (101 Din za kg). Navzoči švedski in nemški kupci se prav živahno zanimajo za žateški hmelj. Gospodarske vesti = Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Kakor poročajo iz Berlina, vodi naš delegat z nemško vlado pogajanja zaradi ureditve nemških uvoznih carin na sadje, ki so bil«, kakor znano, nedavno povišane. Ta pogajanja bodo v kratkem zaključena. Prav tako se vodijo pogajanja zaradi Izvoza jugoslovenskih jajc v Nemčijo. Obstojajo izgledi, da dobimo pogodbeni kontingent za uvoz jajc v Nemčijo pod sploSniml pogoji, ki sedaj veljajo za uvoz jajc, to je pod pogojem signiranja in standarizlranja jajc. Pogodbeni kontingent, ki ga naj dobimo, bo prilično velik, ker te kontingenta določa Nemčija avtonomno. = Uveljavljen Je trgovinskega sporazuma z Avstrijo. Dopolnilni trgovinski dogovor z Avstrijo, ki je bil 9. t. m. podpisan na Dunaju, stopi začasno v veljavo 31. avgusta t. 1. = Zmanjianje državnega dolga pri Na- ; rodni banki. Kakor smo že pred dnevi poročali so bile v zadnjem Izkazu Narodne banke izvršene znatnejše spremembe, 'n sicer v zvezi s sporazumom naše države • glede zunanjih posojil i Inozemskimi imetniki teh obligacij. Predvsem so se zmanjšale takozv&ne obveznosti na pokaz po raznih računih, kjer ae knjižijo klirinški saldi, vezani dinarji ;n dinarska vplačila države na račun anuitet za zunanja posojila. Ta pozicija se je v novem izkazu skrčila od 633 na 305 milijonov dinarjev. Svoječasno po napovedi moratorija od države vplačani zneski na ta račun so očividno znašali okrog 100 milijonov Dm, ki sedaj po ureditvi vprašanja anuitetske službe zunanjih dolgov niso bili vrnjeni državi, temveč so bili porabljeni za delni odpis starega državnega dolga pri Narodni banki, ki se je tako skrčil od 1618.3 na 1716.5 milijona Din. — Kaznovani kršitelji deviznih predpisov. Zaradi kršitve predpisov pravilnika o poslovanju z devizami in valutami Je finančni minister kaznoval: Kontinentalno družbo za trgovino * železom >Kern in drug« v Beogradu za 150.000 Din, Vladimir ja Dekleda iz Beograda za 100.000 Din, Mika Stojanoviča iz Beograda za 75.000 Din, Rusko-slovensko banko v Beogradu za 75.000 Din, Jelko Samoukovičevo z Raba na 25.000 Din, Mirka Frlana iz Marčelja za 5.000 Din, tvrdko Bratje Nanlč lz Sarajeva 6000 Din in Viljema Freuda lz Maribora za 3000 Din. = Oprostitev od takse na vozila, ki niso v prometu. Glede na vprašanje, ali mora lastnik prevoznega sredstva plačati celoletno takso iz taksne St. 100. taksne tarife za svoje prevozno sredstvo tudi tedaj, kadar se ga poslužuje meseca januarja, odnosno tudi februarja, pa šele ob koncu januarja, odnosno februarja zaprosi pristojno oblast za plombiranje in oprostitev letne takse za dotično leto, je davčni oddelek finančnega ministrstva na podlagi čl. 43. taksnega zakona izdal pojasnilo, po katerem si država po zakonu pridobi pravico do te takse, kakor hitro se z vozilom vrši promet v dotičnem letu, p« čeprav samo en dan. Vsak lastnik vozila, ki hoče vzeti svoje prevozno sredstvo iz prometa in se na podlagi točke 3. pripombe 5. k tarifi št. 100. taksnega zakona hoče oprostiti plačila letne takse za nastopajoče leto, se opozarja, da mora pustiti vozilo plombirati najkasneje do 1. Januarja dotičnega leta, ker mora po tem roku plačati celoletno takso. = Izvoz nate koruza v Francijo po preferenci. Kakor poročajo francoski listi so zaradi obilne žitne letine v Franciji, ki je primorana celo del svojega pšenlčnega pridelka izvažati na tuja trih&ča, možnosti za uvoz tuje pšenice v Francijo letos malenkostne. Vendar Je v znak dobre volje ln prijateljstva pristala Francija na podlagi sporazuma, sklenjenega z Jugoslavijo, na uvoz od 2400 vagonov koruze v času od 10. Junija do 30. septembra. = Oddaja pleskanja mosta na progi Pra-gersko - Kotoriba se bo vršila potom plemenih ponudb, katere Je vložiti do 1. septembra t. L pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Dobave smučarskih čevljev. Dne 18. septembra se bo vršila pri upravi III. oddelka zavoda za izdelavo vojnih oblačil v Zagrebu licitacija glede dobave 7000 parov planinsko-smučarskih čevljev. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. septembra ponudbe glede dobave 70 palic kotnega železa in 570 komadov žarnic. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 14. septembra ponudbe glede dobave 100 kg firneža, 100 k« kita. 150 kg barve v prahu, 100 komadov krtač za ribanje, 100 m* stekla za okna in 1 soda petroleja, do 21. septembra pa glede dobave 200 komadov ključavnic. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 20. septembra ponudbe glede dobave električnega mate-rijala, kaučukastega materijala, Samotne opeke, do 22. septembra t. 1. glede dobave stekla, do 25. septembra pa glede dobave fotografskega materijala. Dobava mesa za čas od 1. oktobra 1933 do 31. marca 1934 se bo vršila potom javnih licitacij dne 12., 14., 16. in 18. septembra t. 1. pri vojaških komandah. = Dobave. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. septembra ponudbe glede dobave 2000 kg masti za mazanje vozičkov, 500 kg olja za mazanje vozičkov, 1000 kg bencinske zmesi za pogon motorjev in 2000 kub. metrov kisika, do 13 septembra pa glede dobave 15.000 kg livarskega grafita in 200 parov čevljev z lesenimi podplati. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 24. septembra ponudbe glede dobave železnih cevi, do 25. septembra glede dobave zakovic, podložnih ploščic, žebljev, medeninastih vijakov in cinkove pločevine, do 26. septembra pa glede dobave železa. — Dobave. Strojni oddelek drž. želez, v Ljubljani sprejema do 31. t- m. ponudbe za dobavo 300 kg sive oljnate barve, 2000 kilogramov firneža in 300 kg sikativa in do 1. septembra glede dobave 50 m balat jermen. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. septembra ponudba glede dobave 1900 kg petroleja in 500 komadov samotne opeke; do 19. septembra glede dobave 240 m* mrežaste tkanine. 60 m bom-baževine. 20 komadov medeminastih ključavnic. 444 komadov medeninastih šarnir-iev. 650 kg železa. 120 kg cevi. 38 kg železnih matic. 100 komadov železnih vijakov, 2050 m jeklenega motvoza. 180 m katrani-ranega motvoza, 2 kg merlina in 72 k? kar-bolineja. Komanda pomorskega zrakoplov-stva v Divuliab sprejema do 20. septembra ponudbe glede dobave akumulatorjev. Dne 4. septembra s? bo vršila pri komandi pomorskega arzenala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave tkanine za zastave: 18. septembra pa pri 'ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunj glede' dobave raznega elektrotehničnega materiala. Dne 2. septembra se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladiSču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave J500 komadov blazin, polnjenih e k on teko žimo: 5. septembra pa glede dobave 3000 parov usnjatih ror>0< iz nove pšenica 330 — 325. banatsfca 330 do 335. -t- Novosadska blagovna borza (29. L m.) Tendenca prijazna, prometa je bilo 99 vagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad, srednjebaška, gornjebanatska, baška ladja Dunav 105 — 107-50; baška, okolica Som bor 102.50 — 105; eornjebaška, baška poti6ka in baška ladja Tisa 107.50 — 110; sremska in slavonska 100 — 102.50; južno-banatska 97.50 — 100. Koruza; baška 62 do 64; sremska, baška, okolica Sombor, banatska 63 — 65; slavonska, baška ladja Sava ali Bege j 65 — 67; baška, ladja Tisa ali Dunav 66 — 68- Oves: baški, sremski, slavonski 57.50 — 60. Ječmen; baški. sremski, 64/65 kg 62.50 — 65. Moka; baška, banatska >0g< in >0gg« 207.50 — 227.50; »2c 187.50 — 207-50; ,5« 167.50 — 187.50; >6« 137.50 _ 157.50: »7« 95 — 105; >8< 50 do 52.50; banatska, sremska >Og< in »Oge« 197-50 - 112.50; >2« 177.50 _ 192.50; >5< 157.50 — 177.50; *6< 127.50 - 142.50; »7« 90 — 100; >8* 50 — 52.50. Otrobi: baški. sremski 42 — 44; banatski 39 — 41. + Somborska blagovna borza (29. t- m.) Tendenca nespremenjena, promet 56 vagonov. Pšeuica: baška, okolica Sombor 102.50 do 105; gornjebaška 110 — 112.50; sremska, slavonska 97-50 — 100; banatska 105 do 107.50; banatska potiska 110—112.50; baška pot. 112.50 — 115. Oves: baški, sremski 55 — 57.50. Rž: baška 65 — 70. Jefmen: baški, 6remski, 63/64 kg 57.50 — 62.50: pomladni, 67/68 kg 70 — 72.50. Moka; baška >0g< in »0gg< 205 — 225; »2c 185—205; »5< 165 — 185; >6« 135 _ 155; >7c 95—105->8« 50 — 50.50. Otrobi: baški 42 — 44. + BudimpeStanska terminska borza (29. i. m-) Tendenca nedoločena, promet slab. Pšenica: za oktober 8.42 — 8.44, za marc 9.48 — 9.49; rž: za oktober 5.07 — 5.08, za marc 6.96 — 6-97; koruza; za september 6.85, za mai 7.58 — 7.59. ŽIVINA. + Mariborski sejem za živino. Na včerajšnji sejem za živino so prignali 15 konj, 12 bikov, 130 volov, 331 krav in 16 telet, skupaj 504 glave. Prodanih je bilo 306 komadov živine, od tega 14 za izvoz v Italijo. Cene so bile naslednje: voli debeli 4 do 4.25 Din. poldebeli 2.50 do 3.25, voli za rejo 3.25 do 3.50, biki za klanje 2.75 do 3.25. krave debele 2.25 do 4, plemenske 1.75 do 2.25, klobasarice 1-50 do 2, molznice 3 do 3.25, breje 3.25, mlada živina 3.50 do 4, teleta 5-50 do 6.50 Din za kg žive teže; cene mesu: voli L vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 5 do 7. telečje meso I. vrste 10 do 14, II. vrste 6 do 8, sveža svinjina 10 do 16 Din za kg. Kmetijski napredek Gornje Savinjske doline Rečica, 26. avgiusta. Sreski kmetijski odbor v Gornjem gradu je imel 17. t. m. v Rečici ob Savinji redno sejo In Je predsednik g. M Goričar predložil osnutek proračuna za 1943-34. k« je bil po stvarni razpravi odobren v naslednji obliki: Izdatki: 1. Za upravne strn-Ske 8200 Din, 2. občimi Šmartno ob Pai! za stroške ob orlllkl potujoče kmetijske razstave 400 Din, 3. za šolnino učencem kmetijskih šol 3490 Din, 4. za pospeševanje živinoreje 16.370 Din. 5. za posneSeva-ne travništva 1000 Din. 6 za vzdrževani«' sreske drevesnice 12.000. 7 prispevek k nabavi gozdnih sadik 250 Din. 8. za nepred videne stroške 493.50 Din, skupno 42.203.50 Din; dohodki: prispevek občinskih skladov 20.653.50 Din, 2. preostanek iz le- ta 1932. 21.560 Die. S tem si je odbor začrtal smernice za bodoče delovan;e, posebno za zatiranje živalskih bolezni, odblro plemenjakov, rodovniško odgojo goveje živine, podpiranje selekcijskih zadrug, za perutnimarstvo, za povzdigo solčavske ovce itd. Za pospeševanje travništva določeni znesek 1000 Din naj bi se izročil snujo-čim krožkom za pridelovanje travniških semen za nabavo semen proti vrnitvi do dveh letih v semenskem blagu ali denarju. Nadalje se ;e razpravljalo o potrebi pospeševanja planšarstva, ki je kljub možnostim v okraju še premalo razvito. Enega učenca pošljejo v planšarsko šolo. Pri razpravi o sadni drevesnici je g. predsednik poudaril skrb za zatiranje sadnih škodljivcev, nakar je g. sreski ekonom poročal o uspehih prašenja sadnega drevja z apnenim prahom. Ta način je zelo učinkovit in po ceni ter bi se mogel splošno razširiti. V ta namea pa bi bilo potrebno omogočiti izumitelju tovrstnega razpršilnika, da prične svoj stroj izdelovati. Seji sta prisostvovala dva delegata gospodarskih ustanov, nadalje g. sreski načelnik, sreski veterinar in sreski gozdni referent. Sprejetju proračuna je sledil ogled sreske drevesnice, ki je v najlepšem redu in razvo.u. Sreski ekonom jepodal potrebna po:asni!a. Pričakujemo, da se bo sadjereja -• okraju v doglednem času zelo razvila, investirani kapital pa bo mogoče prenesti na druge panoge kmetijstva. Nato je g. predsednik sejo zaključil. G. sreski načelnik je zlasti izrekel svoje zadovoljstvo glede točne udeležbe na odborovih sejah, čeprav so nekateri člani zelo oddaljeni . Posl. Petovar v Halozah Ptuj, 28. avgusta. Iz Slovenskih goric je naš poslanec g. Lovro Petovar to pot pohitel v slikovite Haloze, kjer je imel v nedeljo 27. t. m. dva zeloi lepo obiskana shoda. Ob hrvaški meji je obiskal prelepi kraj Zavrč, kjer je bil shod ob 7. zjutraj. Zbralo se je veliko število zvestih prijateljev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem svojega poslanca. Shod je vodil župan g. Murkovič, ki je pozdravil poslanca in zastopnika sreske organizacije JNS dr. Fermevca. Poslanec Petovar je poročal o dosedanjem delu vlade in Narodne skupščine. Razložil je navzočim državni proračun, predpise o direktnih in indirektnih davkih, zakon o zaščiti kmeta, trošarinski zakon, ki je v veliki meri ravno v prid našim Ha-ložanom. Končno je še poročal o komasaciji občin in o državnem kongresu naše stranke v Beogradu. Za sresko organizacijo je poročal g. dr. Fermevc. Po poročilih se je razvila živahna debata, v kateri so zborovalci zlasti izrazili željo, da se iz podporne akcije predvsem nadaljujejo dela na cesti Turški vrh — Klenovnik, s čimer bi bila dana možnost zaslužka revnim in brezposelnim Haložanom. Drugi shod, ki je bil po svoji udeležbi naravnost impozanten, je imel g. poslanec ob pol 11. uri pri Sv. Barbari v Halozah v gostilni g. Korenjaka. Zbrsla se je tako velika množica, da sta bili obe veliki sobi veliko pretesni in so morali zborovalci stati zunaj v veži ter pri odprtih oknih. Gospod poslanec je v bistvu podal isto poročilo kakor v Zavrču. Shod je vodil župan g. Štumberger. Za sresko organizacijo je poročal dr. Fermevc, ki je zlasti poudaril potrebo, da se politične organizacije oklene tudi naša mladina, ki je v veliki meri obiskala tudi ta shod. Potrebno je tudi, da se ravno Haložani oklenejo svoje politične organizacije, ki jim bo šla v vsakem oziru na roko zlasti pri ustanavljanju vinarskih in sadjarskih zadrug, katerih si Haložani želijo. O tem je govoril na shodu tudi g. Janez Debeljak st.; poudarjal je, da se pojavljajo ob sezoni vedno razni vinski in sadni špekulanti, ki izrabljajo o cenah nepoučeno ljudstvo ter tako dosežejo, da dobivajo te produkte za vsako ceno. Po poročilih se Je razvila zelo zanimiva debata, v katero so med drugimi zlasti še posegli oba brata Korenjak. G. poslanec je podal na stavljena vprašanja potrebna pojasnila. Zborovalci so nato soglasno izrekli zahvalo in zaupnico g. narodnemu po-sfancu Petovarju. Ker trdijo naši nasprotniki, da je naša organizacija protiverska in da se vera ne spoštuje, naj še omenimo, da je g. poslanec med shodom, ko je v bližniem zvoniku zazvonilo opoldan, shod prekinil in so prisotni zborovalci odmolili očenaš, nakar se ie zborovanje, ki je trajalo nad dve uri, nadaljevalo. Demagoška netaktnost Iz Trbovelj nam pišejo: V zadnji številki »Delavske Politike« po roča neki P. v notici »Otroci organiziranih rudarjev pri sodrugih v Mariboru,« da je sprejelo nekaj »sodrugova iz Maribora in okolice med počitnicami pet rudarskih otrok v popolno oskrbo, in sicer od onih rudarjev, ki so organizirani (seveda v marksističnih organizacijah) ali pa vsaj naročniki »Delavske Politike«. Obljublja, da se bo izvedla ta akcija drugo leto v večjem obsegu. »Pri tem se bo oziralo v prvi vrsti na deco naših sodrugov« pravi g. P., ki nato nadaljuje: »V dravski banovini bi lahko na tisoče meščanskih družin med šolskimi počitnicami vzelo v oskrbo rudarske otroke. Toda v bogaboječem in rodo-Ijubarskem svetu ni sočutja za proletarsko deco. ki je v revirjih TPD obsojena na pomanjkanje in glad.« To je netaktnost, ki ne sme ostati brez odgovora. Vprašamo g. P.: Kdo je bil prvi, ki je povzdignil glas za gladujočo rudarsko deco? Ali niso bili to »rodoljubarski« krogi? Ali ni bil med prvimi naš, gospodu P. »n njegovim sodrugom tako osovraženi »So-k^l«? Kdo je skrbel vsa zadnja leta za revno rudarsko deco in jo očuval pred gladjo? Ali ne vsa »rodoljubarska« društva, pri katerih sodelujejo izključno »rodolju-barji«? Kdo zbira prispevke širom države za revne rudarske družine? Ali ne vsa »rodoliubarska« javnost? Gospod P., vprašajte vse revne družine po revirjih, kako bi bilo. ako bi teh »rodoljubarjev« ne bilo in bi bila vsa skrb za nje prepuščena »sodrugom«. Prinzavamo, da ie še mnogo meščanskih družin, ki bi lahko dale še več. ali g. P. naj najprvo preišče pri svojih »sodrugih«. ali so tudi vsi oni storili svoio dolžnost? Poznamo mnogo dobro situim-nih »sodrugov« ki razpo'agaio z večjim premoženjem in večjimi dohodki, kakor marsikateri »rodoljubar«. pa še nismo čuli. da bi ti »sodrugi« pomagali svojim revnejšim pristašem. lz življenja in sveta Kamenje namesto kruha ••• Po sledeh češkega učenjaha: KALIJ Nov vir življenjske energije Nemški listi obširno poročajo o neki razpravi dr. O. Rieda, v kateri avtor navaja. da izžareva kalij neki »fluid«, ki daje rastlinam in živalim posebno življenjsko energijo. To »odkritje« nemškega raziskovalca ni nobeno odkritje. Že pied *3 leti, t. j. 1020., je znameniti češki profesor dr. Julij Stok-lasa opozarjal na to, da izžareva kalij dve vrsti žarkov, žarke bet? in gama, ki silno posnešujejo rastlinsko in živilsko rast. Obsevanje s temi žarki daje na zemlji, ki mora seveda vstrezati tudi vsem drugim obdelovalnim pogojem, za 100 do 140 odst. večji pridelek. To je zelo važno odkritje, kajti z malenkostnimi stroški (kalij je zelo poceni in učinkuje tako rekoč večno) si bo poljedelstvo lahko povečalo svoje letine. Kalijevi žarki vplivajo podobno kakor radijevi žarki beta in gama na rastlinski in živalski organizem in prav tako kakor te jih je mogoče uporabiti v zdravilne svrhe. To so pokazali n. pr. novi fiziološki poskusi dr. Rudolfa Kellerja. Kakšen pomen ima kalij v organizmu, je najbolje razvidno iz dejstva, da ga ta vsebuje 60 do 80 g. Čim starejši je organizem, tem več kalija izloča in ga moramo nadomestiti z zauživanjem krompirja in zelenjave. Telo sprejema kalij samo v organskih spojinah rastlin, t. j. v spojinah z organskimi kislinami Kdaj b® konec življenja ? Dognanje moderne elektromagnetske teorije je, da ima vsaka vrsta žarenja neko težo, ki je prav tako realna kakor teža 1 tona železa. Pr;tisk, ki ga izvršuj'? svetloba na kakšno ploščino, naisibo še tako neznaten, so izmerili eksperimentalno. Iz tega sledi, da mora vsako telo, ki žari, izgubljati težo. Tako izgubi sonce z izžarevati jem vsakih 24 ur 360.000 milijonov ton. Izguba teže na zemlji po izžarevanju pa znaša le 50 kg v 24 urah. Preprost račun kaže, da bo pri šel nekoč čas, ko sonce ne bo moglo več oddajati svoje substance v nrostornino in tedaj bo konec življenja tudi na zemlji. Na podlagi dejstev, ki so iih ugotovile moderne naravoslovne znanosti — astronomi ia, astrofizika, fizika, kemija — podaja sliko o vesoljstvu, v katero smo postavljeni s svojim živlieniem, nadvse zanimiv članek »Začetek in konec sveta«, ki ga nri-občuje v tekoči številki ilustriran« tedenska revija »Živlienie in svet«. (Mesečna naročnina samo 8 Dm: posamezni zvezki 2 Din: Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5.) Z jadrnico čez Atlantik m Mala jadrnica »VVinnidelle II.«, s katero je francoski umetnik Couppal popolnoma sam prevozil Atlantski ocean, po srečnem pristanku v New Yorku čez Trije Poljaki v čolnu Ocean Trije poljski častniki so te dni v majhnem čolnu srečno prevozili Atlantski ocean ter dospeli v pristanišče Hamilton ca Bermudih. Nobelova nagrada — manjša Odbor Nobelove ustanove v Stockholmu je razglasil, da bodo letos denarne nagrade Nobelovega instituta manjše kakor običajno. Vsaka bo znašala 170.331 švedskih kron in bo za 1421 kron manjša kakor lani. Nagrade so se znižale zaradi skrčene obrestne mere pri bankah, nasprotno pa se je osnovna glavnica tudi letos povečala ln znaša 31,709.034 švedskih kron. Uživaj sadje! Sveže sadje v vsaki obliki in k vsakemu obedu ni nobena sladkosnednost, temveč koristna izpopolnitev naše prehrane. Posebno otroški organizem ve prav dobro, zakaj je tako poželiv na sadje. Ta čas, ko je sadje največ in izbira največja, bi moral vsakdo posvetiti zadostno pažnjo temu prepotrebnemu dopolnilu prehrane. Vendar pa je tudi pri uživanju sadja potrebna neka mera previdnosti, kajti nepremišljenost se utegne maščevati na zdravju in življenju. Pred vsem bi morali vsako sadje pred zaužitjem načeloma oprati, najsi bo sadje z domačega vrta ali s trga. Neupoštevanje tega pravila daje neštetim bacilom priliko, da pokažejo v človeku, kaj znajo. Grda navada je piti na sveže sadje vodo. Griža, težke želodčne motnje in podobno utegne biti posledica te razvade, če že moraš piti, pij kvečjemu čašo kave, a še k tej vzemi nekaj trde hrane, kruha, pre-pečenca ali podobnega. Nezrelo sadje je menda posebna poslastica za otroke — ki se pa maščuje z ne-tečnostjo, želodčnimi motnjami, slabostmi i. t. d. Starši naj strogo pazijo, da si otroci s takšnim sadjem ne pokvarijo zdravja. Na koncu navedimo še eno razvado, ki lahkomiselnemu človeku sicer ne škoduje neposredno, utegne pa hudo škodovati sočloveku: Metanje sadnih ostankov, jeder, lupin na cesto je povzročilo že neštetokrat, da je človeku na njih spodrsnilo, da si je zlomil kakšen ud si naprtil kakšno dolgoletno zlo. Tudi v tem pogledu je treba imeti nekaj ozira do svojega bližnjega. Lastavice odhajajo••• štirinajst dni prej, kakor vsako leto, nas topot zapuščajo lastovice. Ponavadi se začno lastovice zbirati za polet v južne kraje v prvi četrtini septembra. Letos pa že sedaj obletavajo zvonike in kmalu bodo vzele ščebetajoče ptice slovo od naših krajev. Nekateri pravijo, da je to znak zgodnje zime. življenje v nemških taboriščih »Deutsche Postzeitung« poroča o življenju v koncentracijskem taborišču v Ora-nienburgu naslednje: Ob 5. uri 30 minut zbudijo jetnike, ki ce takoj umijejo in gredo pod prho. Ob 6. se morajo uvrstiti na dvorišču, kjer jih razdelijo v skupine ter jim določijo dnevno delo. Jetniki so zaposleni deloma v taborišču, deloma izven njega. V taborišču opravljajo večinoma stavbna dela, nrzari-jo, lupijo krompir, izven taborišča pa sekajo drva, pomagajo pri melioracijskih delih in slično. Jetniki, ki niso določeni za delo, se smejo zračiti in sončiti na prostem. Normalno dnevno delo traja osem ur, ob nedeljah in praznikih so jetniki prosti. Takrat so kvečjemu predavanja v taborišču, po predavanjih pa je zabranjena sleherna diskusija. Spalnice so velike in prostorne. pri vsaki postelji je posoda za pitno vodo in hrano, pred vsako spalnico pa je garderoba za odlaganje obleke. Po tem opisu sodeč, je življenje v nemških koncentracijskih taboriščih »idealno« in človek se naravnost čudi, če bere, da jih dnevno toliko in toliko skuša pobegniti v svobodo, pa jih na begu kratkomalo ustrele! Fašizem in ženske Mednarodni socialistični ženski odbor, ki se je te dni pod predsedstvom Angležinje Adamsonove sestal v Parizu, je sprejel sklep, da se mora ženstvo boriti proti fašizmu zaradi tega, ker je vzel ženstvu še tiste pravice, ki so jih imele poprej. Spominu vojnih žrtev Maroški sultan polaga venee na grob neznanega vojaka v Parizu čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Poroka brez dokumentov •. • ali začasno zaključeno poglavje ljubavnega romana »individualno" vzgojene hčere bogatega pariškega zdravnika Pariško sodišče je ločilo zakon 17 letne Arlette Bourcardove, hčere znanega '.mo-vitega pariškega zdravnika, z bivšim barskim plesalcem Sperrijem. Mladi par se je poročil v Gretni Green na Škotskem Dr. Bourcard je nedavno prišel na policijo in naznanil, da je izginila njegova 17 letna hči iz njegove vile v Plessisu. Povedal je. da si tega izginotja nikakor ne more p>jasniti in izrazil domnevo, da gre najbrže za ugrabitev po razvpitem ameriškem sistemu z zsiljevainin! ozadjem. Policija je uvedla preiskavo, zadeva pa se je končno pojasnila brez intervencj oblasti. Arletta se je namreč po krarici odsotnosti sama javila očetu. Poslala mu je brzojavko, v kateri ga je prosila denarja- Telegram je vseboval tudi sporočilo, da se je za svoje odsotnosti omožila na Škotskem in da je njen mož jivši plesalec Sperri. Ta vest je očeta silno potrla, in sicer tembolj, ker so mu informatorji zatrjevali, da je Sperri nepridiprav z jako nečast- Poskusno letalo za bodoče zračne akrobate V Scarboroughu na Angleškem so montirali »privezano letalo«, ki izvršuje (samo 8 popolno varnostjo) skoraj vse gibe kakor normalno letalo v zraka. Za ceno 6 penceov se na njem prav radi vežbajo bodoči piloti in zračni akrobati no preteklostjo. Še bolj ga je pa žalosMo, da je doživela njegova vzgoja popoln polom. Bourcard je namreč vzgajal Arletto po čisto posebnih pedagoških pravilih. Hjtei ji je prikriti vse slabosti mondenega življenja, posebno pariškega. Zato je povenl vzgojo svoje hčere dvema odličnima pedagoginjama, od katerih je ena staino živela v zdravnikovi vili z gojenko. Arletta ni smela nikamor sama. Z avtomobilom je smela delati izlete samo v spremstvu svojega očeta ali vzgojiteljice. V nagrado za to odtujenost svetu pa jo je oče jemal s seboj na potovanja križem sveta. Obiskala sta skupno vse evropske prestolnice, bila sta celo v Monte <^arlu. Ti obiski so imeli namen odtujit: Arletto slabim vplivom velikomestnega miljeja. Ko je Arletta dovršila šestnajst let, je sklenil oče, da jo izroči v samostansko šolo. Toda kaker poprej, je Arletta tudi zdaj živela doma in samo šofer jo je vsak dan vozil v šolo ter prihajal po njo, ko se je vračala od pouka. Nekega dne pa je Arletta na vsem lepem izginila. Potem je prišla ptjjnsnilna brzojavka o poroki na Škotskem, kjer ni treba nobenih dokumentov. Kako je prišlo do pobega Arlette in do njenega padca? Mlada Arletta je skrivala pod blazino buljvarske romane, katere ji je prinašal očetov šofer, grd človek, ki je prejemal za to obilne denarne nagrade. Pod vplivom tega štiva se je začela Arletta zanimati za pariško življenje. Vprašala je šoferja, če bi je ne hotel peljati v kakšen nočni lokal. Šofer je bil takoj pripravljen ugoditi prošnji, ker se je zavedal, da ne bo njegova »požrtvovalnost« zastonj. Dogovorila sta se z Arletto, da je vstajala ponoči, ko je spala vsa hiša, iz postelje, nakar sta od-drdrala po nočnih ekskurzijah. 2e na tretjem izletu te vrste se je Arletta v nekem zabavišču nizkotne vrste seznanila s plesalcem Sperrijem, ki ga je šofer opozoril, da je dekle hči zdravnika-milijonarja- In neizkušeni napol otrok je kmalu podlegel ple-salčevi skušnjavi. Dogovorila sta se. da bo Arletta pobegnila z očetovega doma in da pojdeta na Škotsko, v Gretno Green, kjer bo poroka brez dokumentov. Rečeno, storjeno. Arletta je postala Sperrijeva zakonska žena Nato je brzoja-vila očetu, naj pošlje denarja. Ampak na-mestu denarja je prišla policija, ki je pripeljala neizkušeno tičico nazaj v očetov dom in zdaj je pariško sodišče razveljavilo njen romantični zakon. V malem mesteca Hindenbnrgu so — kakor že po dragih nemških krajih — postavili spomenik »junaku tretjega carstva« Horstu Wesselu. Svečanost je bila skoraj Izključno vojaškega značaja Alpe se dvigajo Znanost ve že precej časa, da se evropska, a tudi ostala zemeljska površina neprestano dviga in niža. Obala Severnega morja se n. pr. na nemški strani v celoti pogreza. To pogrezanje se je pričelo menda že v začetku ledne dobe, ko je bila Temza še pritok Rena na levi strani. Tudi severnotrancoska in holandska obala se nižata, a po drugi strani se dviga Skandinavija čedalje bolj iz vode. Med ozemlja, ki se dvigajo, je šteti, med drugim ozemlje Alp, ki postajajo tako povprečno čedalje višje. Seveda se to gibanje zemeljske skorje vrši zelo počasi in ga je opaziti le z Dete z dvema glavama Neka dunajska medicinska revija poroča o neki ženi, ki je v 41. letu, po rojstvu treh povsem normalnih otrok, rodila redko abnormiteto; deteta z dvema glavama. Otrok se je rodil v 7. mesecu nosečnosti in so morali uporabiti narkozo. Med ramami je imel na pravilnih vratovih dve pravilno oblikovani glavi, med obema tilnikoma pa mu je rasla še tretja roka, ki je imela kakor leva roka samo štiri prste brez mezinca, dočim je bila desna roka normalna. Prsti na obeh ska-ženih rokah so bili tenki in dolgi s šilja-stimi, krempljem podobnimi nohti. Spaček — ženskega spola — je za srečo prišel mrtev na svet. Pri obdukciji so ugotovili, da je imel dve srci, večje in manjše, obe pa sta bili obdani s skupno kožo. Poleg teh abnormalnosti je bilo opaziti Še dva goltanca, dva sapnika, dva požiralnika in dve hrbtenici. Razpolovljeno letalo Nekemu letalcu, ki se je udeležil tekmovalnega poleta po Nemčiji, se je na zadnji etapi primerila nenavadna nezgoda. Kakšnih 100 km pred ciljem je odletela spodnja, polovica letala, tako da pilot ni tega niti čutil, niti opazil Spodnji del je zgrmel na zemljo, zgornji s stroji in propelerjem pa je ostal cel. Zanimivo je, da ni zaradi tega nastopila niti najmanjša motnja v ravnotežju, šele kratko pred ciljem so pilota, ki je mirno sedel v svoji kabini, opozorili, naj oprezno pristane. Mož je to storil, in sicer tako previdno, da se ni razpolovljeno letalo niti najmanje poškodovalo. Zemeljska površina se giblje Švicarski letalec utonil v Kongu švicarski letalec Kari Nauer, ki je star-tal z namenom, da bi postavil nov rekord na progi Capetown-London, je padel v Kongo. Našli so ga ob izlivu reke mrtvega. Prva je uzrla truplo neka bolna švicar-ka, ki je sedela na verandi, ko je naplavila reka predmet, ki se ji je zdel podoben letalu. Obvestila Je o tem sosede, ki so šli takoj k švicarskemu konzulu. Preiskava je dognala, da je predmet, ki je plaval na vodi, letalo Nauerja, ki je na poletu padel v reko m utonil v njenih valovih DOBRO JE, ČE VEŠ. da so letos že začele štorklje zapuščati Češkoslovaško. Ptičeslovci menijo, da bo kmalu pritisnilo hladno vreme; da bo francoski letalski minister Pierre Cot v začetku septembra na povabilo moskovske vlade z zračno eskadro obiskal Rusijo; da igrajo v šanghaju dramo »Napoleon«, v kateri nosi Korzičan ameriško uniformo ter ima sina Aigla. Kitajski Napoleon žveči gumi, pije whisky in neprestano telefonira; da so začeli v srednjeevropskih državah šoferjem po avtomobilskih nesrečah preiskovati kri. Takšna preiskava zanesljivo dožene, če in v kakšni meri Je bil vozač vinjen; da je bil razvpiti bolgarski razbojnik Mihajlov, ki ga je sodišče trinajstkrat obsodilo na smrt, te dni ustreljen, ko je skušal pobegniti iz ječe; da so bolnišnice na Dunaju znižale bolniške takse za 10 odstotkov; da bo začel kralj severnih Jelenov, Američan Charles J. Lowen preskrbovati ves svet z mesom severnih jelenov. Trenutno ima 300.000 teb živali; da toži Američan Hamer filmsko zvezdnico Mary Pickford in zahteva od nje milijon dolarjev odškodnine. Pickfordova mu je obljubila, da bo imel v primeru, da izgubi premoženje, pri njej azil do smrti imenje »Pickfair« pa je diva medtem prodala; * da razsaja na Danskem epidemija otrplosti tilnika, koje ognjišče je v Hostebrir * ^ 1X5 najnovejšem ljudskem štetju 42.520.000 prebivalcev; da Je pokopala dunajska mestna občina arhitekta Loosa na svoje stroške ln v častnem grobu. dolgoletnimi meritvami. S takšnimi meritvami in na podlagi drugih opazovanj pa so znanstveniki prišli do prepričanja, da se kopnine ali ne premikajo samo navzgor ali navzdol, temveč tudi v vodoravni smeri. Tragično preminuli prof. Alfred Wegener je na tej podlagi zgradil n. pr. svojo prosJulo teorijo o premikanju kontinentov, ki so po njegovem tvorili nekoč eno samo skupno celino. Dokaze za to teorijo so zbrali učenjaki že na raznih koncih sveta. Tako je dokazal prof. M. Schmidt za švabsko-bavarslio visoko planoto, da se v 85 letih pomakne približno za 2 in pol metra proti zapadu. Posebno jasno je opaziti to vodoravno gibanje kopnin na Grenlandiji in v Kaliforniji. Tu se premikajo zemeljske plasti vsako leto za 5 do 40 cm. Ob velikem kalifornijskem potresu 1. 1906. se je 440 km dolgo ozemlje premaknilo na mah za 6 in pol metra proti severozapodu. kar je bilo videti zelo razločno na zidovih in ograjah. Tudi na Japonskem ln na Malajskem otočju so različna premikanja zemeljske površine zelo opasna. Vse to nam kaže, da naša stara premičnica še davno ni našla svojega notranjega ravnotežja. Bodoče karte njene površine bodo precej drugačne, nego so današnje. KARIKATURA Dollfuss — zmagovalec! VSAK DAN ENA »Gospodična, če se jokate privatno, vam moram, žal, izjaviti, da so privatne zadeve med uradnimi urami prepovedane!« ŠPORT Športni dan v Kamniku Kakor smo poročali že v ponedeljskem »Jutru«, je priredil agilni SK Kamnik \ nedeljo veliK športni dan s teniškimi^ plavalnimi in nogometnimi tekmami. Teniški turnir je bil izveden po izločilnem sistemu in sicer v moškem in damskem singlu ter moškem in v mešanem doublu. V moškem singlu, kjer je bilo 16 tekmovalcev, sta prišla v finale Ilirijana Truden in D. Zaje. Ob velikem zanimanju številnih gledalcev je zmagal Truden v dveh setih. Semifinale in finale moškega in mešanega doubla se bo odigral v teku tega tedna na Iliriji v Ljubljani, damski single, v katerem tekmuje 8 dam, pa bo odigrac v Kamniku, ker tekmujejo večinoma saico Kamničayke. Nedeljska teniška prireditev ie bila *ako po številu udeležencev kot po obsegu, največja, kar jih je bilo dozdaj v Kamniku. Plavalnih tekem se je udeležila igudi Ilirija m SK Korotan iz Kranja. Kl^ib mrzli vodi in neugodnemu vetru je bi>o absolviranih vseh 11 točk programa, klterega je zaključila water polo tekma med Ilirijo an Kamnikom. Rezultat 9:1 •ustreza poteku in razmerju moči obeh klubov. Kamničani imajo premalo prilike igrati tekme v waterpolu. Med plavanjem je nekaj domačih tekmovalcev doseglo prav odlične rezultate, najbolj se je pa odrezal Cerar, ki je plaval 50 m prosto SO sek. To je tudi najboljši čas, ki je bil dozdaj dosežen v tej disciplini na kamniškem kopališču. Po plavainm Sllanah so se srečali na travniku poleg kopališča kamniški nogometaši z močno enajstorico Ljubljančanov. Ker so se plavalne tekme nekoliko za.lekle, se je tekma pričela razmeroma pozno in je trajala do mraka. Dopoldne | je kamniška rezerva podlegla SK Radon^-Ija 0:1. Za popoldansko nogometno tehtno je vladalo veliko zanimanje, ki Je bilo tudi izraženo v posetu tekme. Takoj se je ■opazila prvorazredna igra gostov, ki so prevladovali v tehničnem in taktičnem nziru in z lahkoto preigrovali krilsko vr- ■o domačinov, številne lepo izvedene ak-e napada pa so se razbile ob dobro -položeni kamniški obrambi, v kateri se je posebno odlikoval Krek. Krilska vrsta se je trudila pač kolikor je mogla in podpirala napad, ki je parkrat resno ogrožal nasprotni gol( vendar pa zaradi neodločnosti strelov ni mogel realizirati nobene šrmse. Rezultat 6:1 (3:1) je prav za prav za Kamnik časten. Plavalna tekma na Jesenicah V nedeljo je jeseniški ASK Gorenje v ličnem kopališču, ki ga je zgradil g. A. Cufer in je buo začetkom letošnjega poletja otvorjeno, priredil s sodelovanjem državnega prvaka in rekorderja Draška AVilfana, člana ASK Primorja iz Ljubljane ter kompletne plavalne sekcije SK Ilirije z reprezeutantoma Kordeličem in Hribarjem na čelu, lepo uspelo plavalno prireditev, prvo na Jesenicah. Jeseniški bazen, dolg 33.33 m ustreza vsem športnim predpisom in bo, čim bo po savezu verificiran, postal bržkone priljubljeno plaval išče za postavljanje rokordov. Dosežen; so bili naslednji rezultati: 100 m prosto — Ljubljančani: 1. Wilfan (Prim.) 1 :Q3, 2. Fritsch (Ilirija) 1:04, 3. Petrovič (ll.) 1:15.3. 33.3 m prosvo — domačini: 1. Heim 23.1, 2. Schwab 24.4, 3. Luckman 35.4. Mladi Heim je plaval v dokaj dobrem crawlu in se mu brezdvomno obeta še lepa bodočnost! 300 m prosto — Ljubljana: 1. Mlchalek 4:10, 2. Jesih 4:12.3, 3. žirovnik 4:14.4 (vsi Ilirija). 100 m prsno — domačini: 1. Hoffmann 1-38.5, 2. Katnig 1:45.4. — Haffmann Je dober plavač in zmožen daleko boljših rezultatov. 100 m prsno — LJubljana: 1. Hribar 1:25.6, 2. Jamnik 1:33.4. 3. Lavrič 1:36 (vsi Ilirija). Mešana štafeta S X 66.66 m — Ljubljana: 1. Jamnik - Wilfan - Čuden 2:33.4, 2. Ilirija I. (Hribar - žirovnik - Pregelj) 2:37.2, 3. Ilirija II. 2:43. — Zmago je odločil Wilfan. 33.3 prsno dame — Jesene«: 1. Ražem 36.8, 2. Alič 37.2, 3. Kocjančič 49. — Tekmovalke so startale iz vode. S3.3 m prosto naraščaj — Jesenice: 1. Segolin 34.6, 2. Svetina 52, 3. Pretnar 53. štafeta 4 X 33.3 m na prosto gosp. — Jesenice: 1. Schwab - Luckmann - Palme-Heim 1:36.4, 2. Vergles - Jug - Vehar -Katnig 1:56, 3. Korenini - Hermann - Ražem - Reinhard 2:15.1. V prvi štafeti je odlično plaval Heim. 33.3 m naraščajnice — Jesenice: 1. Po-har 42, 2. Rabič 42.2, 3. Potrato. Štafeta 4 X 33.3 m prosto gosp. — Ljubljana: 1. Vrankar - Jamnik - žirovnik - Wilfan 1:18.4, 2. Ilirija I. (Lavrič -Salzer - Michalek - Fritsch) 1:18.9, 3. Ilirija n. 1:19.2. — Najlepša točka dneva. Os-tra borba vseh treh štafet vse do cilja. Skoki Jeseničanov: 1. Ražem I. 25.33, 2. Žnidar 21, 3. Ražem n. 20 točk. Nato sta predvajala propagandne skoke Ilirijana Kordelič in Petrovič in žela za svoja odlična izvajanja mnogo zasluženega priznanja. Vršila se je še propagandna tekma dveh kombiniranih water-polo moštev v katerih sta kot gosta nastopila Dunajčan Salzer in Primorjaš Wilfan, ki se je končala z rezultatom 2:2. Za Kamnikom, Radovljico ln Kranjem ie Jesenice. Plavalni šport se po naši lepi Gorenjski širi in prav lepo razvija. Z dežele Na Rakeku je gostoval preteklo nedeljo SK Jadran iz Ljubljane in zmagal po lepi igri s 5:2. Domačini so se pokazali enakovredni le v prvi polovici igre, zlasti prve pol ure, ko so predvajali izredno smotreno igro. Ko bodo izpopolnjena še tri sedaj z rezervnimi močmi zasedena mesta, bo »Javornik zopet v polni formi. Sodil je g. Hobacher. Za športni dan, ki ga »Javornik« priredi v nedeljo 3. sept. je že sedaj veliko zanimanja in priprav po vsej Notranjski. Pripravljajo se v Planini, Logatcu, na Vrhniki, v Begunjah, Cerknici in tudi na Uncu ter obetajo biti dopoldanske štafeta in te Ki zelo mteresantni. Največ zanimanja pa je za Primorje, ki bo nastopilo v glavni točki dneva proti najmočnejši garnitur), ki jo Javornik premorb. V Zagorju sta na igrišču Zagorje-Svo-boda odigrala prijateljsko tekmo SK Svoboda in SK Hrastnik, ki je zmagal s 4:0 (2:0). Zmaga je izražena nekoliko previsoko ker je napad domačih često ogražal nasprotnikova vrata, a izborni vratar je držal vse. Poleg izvrstnega napadalnega kvinteta ima SK Hrastnik v svojih dveh branilcih neprecenljivo kvaliteto, ki ni nikdar odrekla. V napadu domačih je Igral kot gost izvrstni »Mašo«, ki je izdelal zrt-le pozicije, a ni našel umevanja. V predtek-mi sta se pomerili rezervi istih klubov in remizirali 1:1. Publike zadosti. Sodnik g. Arhar. — Športni dan bo 3. septembra. Sodelovala bo garnitura ljubljanske Ilirije, na kar še posebej opozarjamo. SK Laško : SK Ilirija 5:4 (4:2). V nedeljo je bila v Laškem odigrana gornja prijateljska nogometna tekma med komb. moštvom SK Ilirije iz Ljubljane in SK Laškim. Ilirajani so pokazali lepo in premišljeno igro, gotovo po se niso nadejali, da bodo imeli v domačinih tako resnega nasprotnika. Doberlet in Pfeifer sta se zelo trudila za zmago, ali domača branilca sta sijajno odbijala njune nevarne žoge. Malič je mnogo pripomogel, da ni bil poraz še večji. Laščani so popolnoma zasluženo zmagali. Vratar Kačič je bil najboljši mož domače enajstorice, lovil je z neverjetno sigurnostjo. Tudi obramba je bila dobra, zlasti levi branilec, vsi pa so pokazali, da imajo zmisel za lep šport. V krilski vrsti sta se odlikovala Majcen I in Kreutz, levo krilo Kokol pa je zabil najlepši gol. Sodil je g. Pfundner iz Ljubljane zelo slabo. Gledalcev je bilo nad 300. V "Murski Soboti se je ob velikem številu občinstva odigrala preteklo nedeljo prijateljska nogometna tekma med SK Muro Ih SK Rapidom iz Maribora. Mura je tokrat pokazala, da zna biti tudi na nogometnem polju nevaren nasprotnik. Enaj-storica Rapida, ki je prošlo nedeljo premagala ISSK Maribor, je morala podleči krasni igri, ki so jo predvedli igralci Mure. Duša Rapida je bil, kot po navadi. Barlovič, ki je s svojo krasno igro pridobi! simpatije občinstva. Mura je zmagala 2:1 (1:0). Domačini dosežejo najprej s krasno kombinacijo vodilni gol z desnega krila in ta rezultat se do odmora ne menja. V 13. min. drugega polčasa izenači Rapid na 1:1. V 27. min. je bila enajstmetrovka za Muro, ki jo desna zveza pošlje v mrežo in zviša rezultat na 2:1 za Muro. Tekmo je sodil prav dobro g. Nemec Janez. Službene objave LNP (S seje p. o. dne 23. avgusta 1933.) (Konec.) Upravnemu odboru se preda SSK Celje v Celju, ker ponovno ni pravočasno prijavil odigran ja prijatsljske tekme 20. t. m. z SK Olimpom in SK Šoštanjem v Celju, nadalje se odstopi dopis SK Delavca, Hrastnik št 17.-33 od 20. t. m., v kateremu sporoča spremembo imena ln odbora. SK Panonijl, Murska Sobota, se sporoča na njen dopis z dne 10. t. m., da se predlaganih igralcev ne more čitati. ker niso predloženi na predpisanih tiskovinah s predpisano pristojbino. Igrajo pa lahko poskusne tekme. Denar za tiskovine je poslati vnaprej. Verificirajo se: s pravom nastopa dne 26. avgusta 1933 za SK Muro v Murski Soboti: Novak Anton, s pravom nastopa dne 2. septembra 1933 za SK Šoštanj v Šoštanju: Ročk Ivan, Langus Milan, Cajnko Josip, Pirmanšek Josip. — Igralec Ninkovič Jovan bo verificiran za 2SK Hermes, čim prejme p. o. odjavnico od ZNP v Zagrebu. _ Zavrne se verifikacija igralca Milherja Franja za SK Jugoslavijo v Celju, ker ni priložena predpisana pristojbina. — Citajo se za SK Delavec v Hrastniku: šmit Ivan, Cešnovar Jože, žveplan Josip, Ramšak Viljem, Kožar Benjamin, Potrata Franc, Krajnc Anton, Velšt Jernej, Kramžar Edi, Bremec Maks. — Poziva se Krški SK v Krškem, da takoj predloži v verifikacijo svoje Igralce na predpisanih tiskovinah. Iz seznama verificiranih Igralcev se črtajo: Guna Oto, Skubic Slavko, Arh Ivan, Jane Slavko, Hribar Albin, Bostič Anton, Medved Alojzij, vsi SK Amater v Trbovljah. Palčič Hinko, Stern Emil, oba SK Svoboda v Zagorju. Debevc Franc, SK Korotan v Ljubljani. Kajtna Mirko, Prašni-kar Miha, Lavrič Janko, Vozelj Ignac, 2arn Ferdo, Klemen Gustel, šmodič Edi, Hribar Franc, vsi SK Retje v Trbovljah. Brunšek Viktor, SK Jugoslavija v Celju. Kramar-šlč Konrad, Gerželj Ivan, Vedernjak Dušan, Rozman Štefan, Turk Otmar, Kositer Franc, Straub Ervin, Turk Danilo, Bačnik Zdravko, Jug Andrej, Ciček Edvard, Singer Anton, Gliha Anton, Straub Ivan, Stojšič Dimitrije, Kalin Adolf, vsi SK železničar v Mariboru. Podjaveršek Peter, SK Rapid v Mariboru. Grošičar Leopold, Juvančič Joško, Medvešek Albin, Fajn Ciril, Kauka Bruno, vsi SK Zagorje v Zagorju. Ciček J., Benčec Franc, Tivadar Josip, šarkany Al., Foht Franc, Tratenšek Džuro, škodnik Fr., Cimperman Rudolf. Slapničar Slavko, Raj-nar Drago, vsi SK Mura v Murski Soboti, žabkar Rudolf, SK Rudar v Hrastniku. Rosband Rihard, Taurer Henrik, Likovič Franc, TUrk Vendelin, vsi SK Svoboda v Zalogu. Strohsak Vlado, Skuk Jož6, Cerne Slavko, vsi SK Javornik na Rakeku. Zrim-ji Ladislav, Madjarič Evgen, Spitzer Pa-vao, vsi Čakovečki SK v Čakovcu. Hirkič Omer, Gvardjančič Alojzij, oba ŽSK Hermes v Ljubljani. Blazl Vencelj, Komlanc Ivan, Kmetič Edi, Vok Franc, Haberl Ad Benčina Emil, Kovač ZanI, Velser Joslr vsi SK Hrastnik v Hrastniku. Mlinar Fr. Bizjak Karel, Mesaroš Mika, Baumkircher Rado, Trajkovlč Dragomir, vsi ASK Primorje v Ljubljani. Per JNS Se ni dal svojega tolmačenja kako se mora postopati z igralci razpušče-nega kluba, se popravlja verifikacija igralcev, ki so prešli v druge klube iz razpu-ščenega kluba SK Zarje v Zg. Kašlju, tako da imajo pravo nastopa po osmih dneh za vse tekme, In sicer se popravlja verifikacija od 14. junija na 24. julija 1933 za ASK Primorje v Ljubljani: Bertoncelj Josip, Bertoncelj Stanko, Repotočnik Avgust, Zemljič Ivan, Makovec Rudi, Lipovšek Ferdo, Logar Peter. — Za SK Ilirijo v Ljubljani: Zupančič Boris, Bogme Simon, Brum Viktor, Trifunovič Božidar. Za SK Svobodo na Viču; Janežič Anton, Gorenc Ivan, Mar-jetič Anton, Usnik Jože, Košmerl Milko; od 19. julija 1933 — se popravlja na 29 julija 1933. za žSK Hermes v Ljubljani: Pogačnik Miro; od 26. julija 1933 se popravlja na 5. avgusta 1933; za SK Svobodo v Mariboru: Novak Karel; za TSK Slovan v Ljubljani: Bunc Rudolf, Eržen Franc, Polšak Marjan; od 2. avgusta 1933. se popravlja na 12. avgusta 1933 za ISSK Maribor v Mariboru: Gomol Stanko. Tajnik I. Službeno lz LNP. Danes v sredo, ob 19. seja p. o., ob 20. seja u. o. v tajništvu LNP (nebotičnik, IV. nadstropje). Tajnika. I in C. Službene objave LUP■ Redna seja uprav, odbora bo drevi ob 30. v posebni sobi restavracije Slon. Točno in polnoštevilno! Koturaški sa\'ez kraljevine Jugoslavije razpisuje cestno državno prvenstveno dirko na 150 km dne 3. septembra t. 1. na progi Zagreb - Novo mesto - Višnja gora s ciljem v Ljubljani na Dolenjski cesti. Pravico tekmovanja imajo verificirani vozači vseh pododborov. Start v Zagrebu ob 6. zjutraj, prihod v Ljubljano okoli 10.30 doDoldne. Prijave se zaključijo dne 1. septembra ob 21.; poslati jih je treba savez-nemu športnemu referentu g. Potniku, Zagreb. Kosovska ul. MIL Prijavnina 10 Din, poznejše prijave 23 Din. Dirka bo ob vsakem vremenu. Klubsko žensko lahkoatletsko prvenstvo LHP. za 1. 1933. Upravni odbor podsaveza opozarja vse klube, da je zadnji dan prijav za žensko lahkoatletsko prvenstvo LHP. v petek 1. IX. opoldne. Prijave je treba poslati na naslov podsaveza, Ljubljana, kavarna Evropa. Prijavi mora biti priložena prijavnina 30 D;n. Istočasno je treba poslati po en izvod prijav prireditelju v mestu, kjer namerava dotični klub startati, in sicer v Ljubljani na naslov SK Ilirija, hazenska sekcija; v Mariboru pa SK Maratonu. Tem prijavam ni potrebno prilagati prijavnine. Zakasnele prijave, odnosno prijave brez prijavnine se ne bodo upoštevale. Tekmovanje bo nepreklicno 8. IX. v Ljubljani in Mariboru. Točen razpis tekmovanja je bil objavljen v »Jutru« z dne 11. VIII. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening liginega moštva. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob 17.30 hazenski in lahkoatletski trening za vse članice. — Težkoatletska sekcija sklicuje za drevi ob 2J.15 zelo važen sestanek za vse atlete zaradi določitve odhoda za Celje. Obvešča se Vrečko, da je določen za nastop in naj se javi 3. septembra pri prihodu popoldanskega vlaka v Celje gospodu Neredu. Naprošajo se vsi atleti, ki imajo triko doma, da ga prineso na sestanek. Vsi in točno. — (Nogometna sekcija, službeno). Kaznujejo se s takojšnjim suspenzom igralci: Grintal, Hortner, Ei-selt, Pečan, Derenda, obenem se uvede proti njim disciplinsko postopanje ter se jim zabrani pravica treninga. Sestanek vseh naraščajnikov, ki se hočejo prijaviti, bo danes ob 16. na igrišču. Redni treningi bodo za prvo moštvo in rezervo ob torkih in četrtkih od 17. dalje, za juniorje pa ob sredah in petkih od 17. Subjuniorji trenirajo ob sredah od 15.30. Kolesarska sekcija ZSK Hermes Ima drevi ob 19.30 sestanek vsega svojega članstva pri Beliču. Ker je na dnevnem redu sprememba sekcijskega načebtva, je udeležba vseh nujna. K udeležbi se vabita tudi gg. Ciglar in Drovenik. Smučarski klub Ljubljana. Vabimo članstvo in klubove tekmovalce, da se zanesljivo udeleže sestanka drevi ob 20. v damski sobi kavarne Emona. Izčrpno poročilo o gradnji našega doma na Pokljuki m o ugodnostih, ki jih želimo nuditi klubovim članom. Razgovor o vseh ostalih podrobnostih. Prosimo čim večje udeležbe; sestanek je za tekmovalce obvezen. i o Sreda. 30. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 19: Otroški kotič-k. - 19.30: Plošče. - 20: O kontroli mleka. — 20.36. uri popoldne iz hiše žalosti, Beethovnova ulica št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. avgusta 1933. Žalujoči: ELA, soproga; TANJA, hčerka, ter rodbini LADIHA in ŠKULJ. 8862 ZAHVALA Za številne dokaze iskrenega sočutja ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Adolfa Zakrajška lesnega trgovca in posestnika in za poklonitev vencev, cvetja ter obilno spremstvo izrekamo najlskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo p reč. duhovščini, bratom Sokolom, bratu Sokolu Jerali za ganljiv nagrobni govor, prijateljem lz Blok, Loškega potoka In od drugod ter vsem domačinom, ki so mu Izkazali zadnjo čast na poti k večnemu počitku. Vsem srčna hvala. žalujoči ostali* 8859 X H.: 9 Jezero ljubezni Roman »Jaz nimam denarja,« je zatrdil Krištof, ki je koma t Din. za dajanje naslova ali za Srfro pa 5 Din. (3) Šiviljo ii>čpve. ki bi naju učila Šivanja ia i»e, proti p! a-6' -j. Ponudbe n« oglas-n' oddelek »Jutre« pod šifro »Fina Šivilja«. 2.5580-S Vsak* beseda 50 par: za dajati'" na^lo-va ali za Šifro p» 8 Din. (1) Delovodjo la tovarno lesnih izdelkov — galanterijskih i® stru-gsrskih. ve?č dela da vseh strojih. poštenega. agiloe-ga iu inteii g eotn ega, e primerno kavcijo, sprejme mo v trajno slnžibo. Ponudbe s preip»i spričeval ki zahtevkom na oglasni oddelek »Jutra« peni šifro »Agileo delovodja«. 25517-1 Postrežnico zd'a.vo in pošt en o, za v p* dan išče uradniška družba. Naslov pcvve ogasni oddelek »-Jutrat. 25528-1 Dekle za hišna dela »P'ejmem. Vnrašat.i v trgovini na Mastnem trgu Št. 13. 25581 -1 Mlajšega brivskega pomočnika po možnosti oodulerja — snrejme Šinkovec, Mestni trg. 25547-1 Izvežbano gdč. sprejmem za čas velesej ma kot prodajalko T trgo vini. — Zgiasiti ee j-e pri tvrdki Pavel St.rgu.lec, Go-sposvetska 13. 25508-1 Natakarja poStenega, abstinenta, ki je služil v večjih podjetjih išče veiifco restavracijsko podjetje i nastopom 15. septembra. — Pismene ponudbe z življenskioa opisom pod šifro »Natakar« na ogiasni oddelek Jutra. 35563 1 Gospodično izveSbano v kavarn. stroki, išče odiionio podjetje. Samo pismene pon-udbe i življenekim opisom pod šifro »Kavarniška stroka« oa oglasni oddelek Jutra. 25564-1 Mikserja sp*etn-ega in itrvežba-nega, išče veliko podjetje. Ponudbe na oglas™ oddelek »Jutra« pod »Mlkser«. 35565-1 Prodajalko izuSeno v d-eHkateo! trgovini, prikupne zunanjosti, ki bi znale odjemalce toč.no io bit.ro poetreči, išče velijo podjetje. Pismene ponudbe z življen-skim opisom pod znafko »prodajalka« na oglasni oddelek »Jutra«. 25566-1 Mehanika srednjih let, kučenega, W ■>e zelo dobro razume na svoj posel, z dobrimi spri-čeva'i. išče veliko podjetje. Samo pismene ponudbe pod zračilco »M>hain:čarc na oe-iasnr, oddelek JutTa. 25567-1 Perfektno kuharico sprejmem za t »a hiSn-a dela. — Ker je gospa ve« dan odsm-t.ra. mora bi tU zm-oina samostojnega po-spodin.jistva. NaeLov pove oglasni oddelek »J>vtra«. 25536-1 Starejšega brivskega pomočnika sprejmem. — iPon-udbe na »glasni oddelek »Jutra« pod značfco »Stalnost«. 25600-1 Dobre kuharice samostojne — ter spretna dekleta za ve-a hiSn« dela. dobe e'nžbo. — Oglasiti se je v Selenbu^po-vii ulici St. 7/1. Brezposeln« dekleta dobe prenočišče. 25596-1 G rh. Rrtman: Nove prigode gospoda K 073^urnika Učenko v modo« trgovino sprejmem e hrano io stanovanjem v hiši. Potrebna kavcija 5000 Din. Ponudbe pod Šifro »Za pošteno in priidroo diobro mesto«. 25521-44 Učenca mo&nega in zdravega, poštenih stariev, aprejmem v trgovino mešan, blaga. Vsa oskrba v hiši. Prednost imajo sinovi žel-ez-niič-arjev. J. Razboršek, Trbovlje I. 256TŽ-44 Oglasi trg. značaja po 1 Dio beseda; ta aa ianje na.s!ova »J: za Iifro 5 Din. _ Ogis*' sortalnep imčaja p« vsaka beseda 50 par: za dajanje nasl-ova aH ra Srfro pa 3 Din. (8) Že nekaj tednov se je Bdela Minka mlekarju Jaki presneto zalo dekle. Tako čedna je bila, tako prijazna, rad bi ai jo T-il nagovoril za ženo. In nekega jutra w je ves rdeč pobaral, ali bi hotela iti drevi z njim na iz-prehod. »Ljubljanski Zvon« seretni letniki 1923., 1928., 1929. im im poceni prodam. Naskvr pove oglasni oddelek »Jotra«. 25266-8 Geografski Atlas Šenoa proda.m. Nas;ov t oglas, oddelku »Jutra c. 215536-8 /7< K* i O^iaai tr«. značaja po 1 Din beeeda; u da Janj« naslova aii ta Šifro 5 Din. — Ogla«! »ocialoega mačaja ve« ka beseda 30 par; sa dajanj« narionra ali ea Šifro p« a Din. (6) Gospodinje! Kuhinjsko posodo im orodje, jedilni pribor, kupite jako ugodno tudi n« hranilo« knjižice pri »Jeklo«, Stari trg. 24Č67-6 Otroški voziček na peresih, pomiklja-n. globok, dobro ohranjen, naprodaj v SvetSevi ui. 4 fPodroinft). 25554-6 FHm-kamero 9.5 mm (Pathe) proda® »id »amenjam z« koto. — »Fototehnik«, Prf^err>ova alica. 25614-6 Železen štedilnik (misa) fina iele®n« pe5. vrata ta okna takoj poceni! naprodaj Cesta v Rožno dolino 5. 25462-6 Službe išče V"M-ki beseda SO par; za dajenje naslova aH z« ttfne pa 3 Din. (V) Mesto skladiščnika ali raznašalca ;$čem. Imaim rvoje ko4o. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 25482-2 Šivilja ze!« dobra, ljubiteljic« otrok, sprejme kakršnokoli riuibo pri boJjSr dra-iini, ia manjšo plačo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tudi iizv-en Ljubljane«. 25S1S-2 Mlada učitelfica ki ima ves-elje do otrok, in ki bi poučevala tudi klavir. iš6e brenplačmo mesto vzgojiteljice. Ponud.be na oglas.. oddelek »Jutra« pod »Hrana io sta.mn-a.nje« 255182 Natakarica iSče mesto. Gre tudi n« velesejem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlada in simpatična« 25591-2 1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi službo sluge, viličarja, nočnega čuvaja, skladišč nika ali kaj ei.ičneg«. N« slov povp oglasni oddf.ek »J »tra«. 25615? Preglednik (poduradnik) fin. kontrole v pokoju, z z«n.a.niem slov., brv. in nemškega jezika, vesten im trezen, išče službo iokasaota ali kaj elionega. — Prevzame twd.i službo kakega nailzi-rat.elja ali kaj primernega Naslmr pove ogl. oddelek »Jutra«. 25516-2 Trgovski pomočnik 25 let star, mešane stroke, zmožen samostojnega vodst.va trgovine, išče primerno služlbo za ta.koi pozneje. Ponaidbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Priden io pošten 10«. •25524-2 Stužbo skladiščnika Inkasanta ali potnika Išče mlad in agilen trg. po m.očnik. ki lahtkro po-lo-ž do 10.000 Dim kavcije. — Cenj. ponudbe «ia ogiasni oddelek »Ju-tre« p^d .šifr^ »Vsestransko uiporablj.iiv«. 25525-2 Avto, moto Vaak* beseda l Din: ia A^janj« nasiora ali z« iifro pa 5 Din. (10) Avtobus »Renault« t oradiH) določenimi 16 s« deži io 4 stojišči, v zelo dobrem stanju prodam pod po voljnimi pogoji. Nasl-ov v ogasnem oddelku Jutra 25136-10 Motorno kolo 750 wan, e prikolico, v brezhibnem stanj.u prodam uidi proti hranilni knjižici. Ponudoe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »1295«. 256S4 10 Kolesa1 za besed«. Ogla«! w> cijalnega mačaja po 50 par beseda. Za da jarge naslova ali za Šifro t Dia, oziroma 5 Din. fi/i) Moško kolo rabljeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Cena«. 25537-11 Moški bicikelj dobro ohranjen, kupm ta ko j proti takojšnjemu plačila. Košar, resta-vracija »Soča«, Sv. Petra cesta. Najbolje osebna ponudba med 12. io 2. uro. 25560-11 L»gJ*»i trg. značaja po 1 Di« beseda; za da janj« nasiova ali ui o 5 Dim. — Oglas socialnega iničaja vsa ka beseda 50 par; za oaja-nje Dostava ali za iifro pa 3 Din. (T) Hišo v Perastu najlepšem kraju Boke Ko-torske, z visokim pritličjem in 2. nadstropjema, 'er 8 oddelenji, v sredini mes-ta sto metrov od mor ja z dobro pitno vodo, 4a 60.000 Din proda D« rinke Radu.lovie naslova aii ta Sifr« pa 5 Din. (20 Novo hišo ob mestni meji, z velikim vrtom oddam v najem ze D50 Din. NasIo Ooseda 1 IHn. sa dajanje naslova al: ia Vfro m 5 Din. rs.V. Srebrne krone staro zlato ln srebro kupuje afinerija dragh kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod 17 Vidovdan«ke ceste — pri gostilni Možina. 70 v«aka beseda 1 Din: M dajanje naslova a lisa Šifro n« 5 Din. (13) Pohištvo Kupim elegantno spalnico, jedilno sobo io damski salon. d'"bro ohranjeno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poh'Stvn« 25527-12 j Vsaka poseda 1 Din; 1 «a dajanje o a slov« ali t 'A šifro pa 5 Din (19) 2 lokala primerna trgovina pi •arn-" aii d-eiavnic.0 'a k'»j idrtam v iredi.ni mesta Naslov v «Hft. odd. Jutra 25150-19 Kavarna na zelo promenem k'• v Ljubljani naprod« nudbe na oglasni odrte.ri »Jutra« pod »Kavarna«. 25018-19 Lep lokal na Miiklošifpvi rpsti odda 'akoj drogerija »Hermes« Mk-.šičeva epsta Št. 30. 249S7 19 Lep trg., lokal » postranskimi prostori ta koj oddam Vprašati v pi sarni dr. Luckmanoe — Ljubljana. Gradišče št. 4. 25608-19 Lokal na prometni cesti pri Ljubljani takoj oddam. — Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 25616-19 Vsaki baseda 1 Din: za dajanj* naslova ali Za šifro pa 5 Din. (17) Obrtni list vzamem v najem — ali sprejmem druiabnico. Po nudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Slaščice«. 25582-17 Trgovino z mešanim blagom, io tra-fikio, na prometnem kraju radi bolezni oddam v na jem. Potreben ka.pito.1 Din 40.000. — Ponudbe ca podružnico »Jutra« v Celiu pod značko »Dobro vpeljana«. 25597-17 Pridelki Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali za Sih-o pa 5 Din. (33) Kislo zelje novo, prvovrstno rezano ln cele glavice za sar-mo, v sodčlh, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, LJubljana, Kodeljevo 10, telefon 25-91. 236-33 Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (15) Meterskih trdih drv do 600 m'. Midi pol suhih na m», lahko tudi samo od 5—30 cm debele rezane oblice, za takoj-šnjio oddajo franko vagon kupi Babič Franc. Deri.-e-polje. 25545-15 tanovanje Vsaka Beseda 1 Din. za daja.nje naslova ali za iifro pa 5 Din. (31) Enosob. stanovanje oddam s 1. septembrom v Orlovi ulici 7. 25543 21 Enosob. stanovanje po d pritlično, z vsemi pri-t&klinami, pod enim k'ju-čem, odda-m boljši stranki bre7 otrok. Naslov v og. oddelku »Jutra«. 26612-2.1 Stanovanja j Vsaia beseda 50 par; ia dajanje naslova ali za Sifr« 3 Din. (21-a) Dvosob. stanovanje s ku.hinjo io kopalnico, iščem, po možnosti v bližini kolodvora- Ponudbe na hotel »Metropol«, soba št. 123. 25558-01/a rilr Starejša dijakinja ki zna perfekrtno nemško, dobi brezplačno stanova nje za poučevanje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »H. 255S9-22 Dijakinje boljših rodbiin, sprejmemo v že znano prvovrstno vsestransko oskrbo v centru mesta. Nemško občevanje. Naslov po.ve ogl. oddelek »Jutra«. 25197-22 Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ah za Šifro 3 Din. (23-a) Sobico i5če za 1. september ves dan odsotna gospodična Ponudbe pod »Sta I.n«. pa ooeeni«, na oglasni oddelek »Jutra«. 254il4-23/a Prazno sobo in kuhinjo s plinom, oddam takoj. — Pnizve se v trgovini An drej Sever. Stari trg 30. 25540-21 Enosob. stanovanje parketirano. z vsemi pri-tiklinami. vod.ovodom in souporabo kopalnice oddam v vili »Volga« v Zs. Šiški št. 214. tik tramvajske postaje Kosoro polje. 25526-31 Dvosob. stanovanje oddam takoj či-sti in mir ni stranki brez ->trok. — Pristou. Hrenova t*!. 12. 25577-21 Komfortna stanovania dvo-. tri-. št:ri- in pet s^.bna takoj o.idam Na ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25604 21 Opremljeno stanovanje 2 sob. knh:n;e in kopalnice v f-»d'«r m.s'a a koj oddam. pove to-lasni oddelek >Jnfra« 25551 21 Sobo z vso oskrbo išče s 1. septembrom mirna gospodična pri boijši druiini. Ponudbe na og.. oddelek »Jutra« pod šifro »V 6redim mesta«. 25556-23'a Sobico išče stalen in soliden gospod. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Juti«« pod »Cifitio«. i5550 2o/a Majhno sobico suho, poceni, za sk adišče iščem na periferiji. — Ponudbe na og'esTi oddelek »Jutra« pod -Skladišče«. 25548 2J a Sobo v bližini velesejma iščem. Piooudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod zmačiko Velesejem«. 25587-23/a Opremljeno sobico snažno io solnčno. s pečjo, v sredini mesta išče solidna gospodična t 1. ali 15. septembrom. Plač« 250 do 300 Din. — Dopise na iglas. oddelek »Jutra« pod ■S'a!na i«i točna plačnica« 25594-23/a Dijaške sobe Vsaka boseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro 3 Din. (22) Dva dijaka sprejmem po nizki ceni na sta:iova.nje in za.jt.rk, v bližini srednje tehnične šole. Nas:ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25576-22 V Celju v Vegovi ulic-i St. 2. sprejmem dijake v vso oskrbo. Državna gimnazija v Ceiui 25507-22 Dva dijaka sp'pimem na stanovanje io hrano na Bleiweisovi cesti. Naslov v ogl. odd. Jutia. 25096-22 Dijaka sprejmem na sta.n»?va.nje in vso Oskrbo. Lepa soba in dobno nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25562-22 Dve dijakinji učiteljišča ali srednjih ž o! sprejmem, v mirno i.n son-fno sobo z vso oskrbo. — Gregorčič. KI rekov trg 10 n. nedstr., hodnik, levo. 25553-22 3 dijakinje sprejmem v vpo oskrbo po 400 Din m-espčno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25549-22 Difaka sprejmem po iraki ceni z vso oskrbo k akademiku v lepo in zračno stanova nje. Pomoč pri učenju. — Bolgarska ulica štev. 2.1. 255S8-22 Gdč. ali dijakinjo v vso oskrbo smreiimem na Starem trgu 28/111. levo. 25561 22 Dijake sprejmem po nizki ceni na hrano in stanovanje pri majhni družini. Naslo.v v oglasnem odde'bu »Jutra« 25583-22 Dva dijaka tiifj-ešolca sprejme b"!jša rodbina. Naslon v ogas. oddelku »Jutra«. 25607-2? 4 dijake sprejmi e-m v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutri«. "25610-22 Dve dijakinji sprejmem v prav dobro oskrbo v lepo in zračno, suho s-obo v sredini mesta. — V družini hčerka osmošolka. Naslov v ogl. oddelku »jutra«. 25593-22 r/7'7/ it* r* i Vsaka beseda 50 pa.r; za dajajije naslova ali za Šifro 3 Din. (23) Dve dijakinji sprejmpm v oopolfio oekr bo v bližini gimnazije na Poljanah. Dobra domača hran« zdravo in zračno stanovanje ter strogo nad-».orstvo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24895-22 Dijaka srednje šole. sprejme boljša družina na stanovanje, h-ano in dobro oskrbo za 400 Din. Naslov v og'as. odde ku »Jutra«. 25532 22 Dijaka z zijtrkom aH vso oskrbo sprejmem. Naslov v og. oddelku »Jutra«. 25458-22 Dijakinfo vzamem v v*o oskrbo. — K'ir!r na razpolago. Kje ihvvp ogl. »Ju*'a« 25585-22 Majhno sobo oa želio z oskrbo odd« boljšemu gospodu ali dijaku Podgornik, Idrijska ulica 11 — Stan in dom. 254-34-23 Opremljeno sobo separirano, v I. nadstropju zraven sodišča, oddam stal nemu gospodu. Nas'ov v ogiasnem oddelku »Jutra« 26037-23 Sobo lepo opremljeno, s sppa rajnim vbodom io krasn'm razgledom, pri operi od dam le stalnemu gospodu i 1. septembrom. Knaf I jeva 13/U. 25007 23 Mesečno sobo zelo veliko io lepo oprem Ijen-o. ? najlepši legi cen tra z dvema posteljama oddam eveot 1 vso oskr bo le boljšam, stalnim osebam Kopa nic« .0 telefon na razpolago Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Udobnost«. 25008-23 Zelo lepo sobo v solnčni legi. e pa.rke-tom. elektriko io po6eb-n-lm vhodom oddam na Napoleonovem trgu 6/TI — nasproti križevniške cerkve. 2553H-23 2 lep« pisarn, sobi v I. nadstropje n« Miklo Sičevi ees.'1 .vdda drogerija Hermes Mk'm .oddelku »Jutra«. 25529-23 Lepo, zračno sobo v sredini mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. " 23530-23 Elegantno sobo soločno itn mirno, s posebnim vhodom, blizu banske pa'ače oddani boljši osebi. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 25613-23 Sostanovalca sprejmem v Strečiški ulici št. 10, pritličje. 25601-28 Opremljeno sobo visok-opritl.lčno, tik Bo-Ijanske gimnazije oddam tako-;'. Na.s!"v pove Dgi. oddelc-k »Ju-tra«. 25617-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodnim, električ no razsvetljavo i.n parketom, tik gorenjskega kolodvora oddam. PoVkove št. 14. 25533-23 Opremljeno sobo s parketom, elektriko io posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 25542-23 Mesečno sobo opremljeno — s posebnim vhodom, v centru mesta oddam takoj ali s 1. septembrom. — Ogledati med lil. io 12. irro. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 2.5544-23 Sobo lepo opremljeno, z balkonom. tekoč-o vodo im separatnim vhodom s s:ot>-njic, za 2—-3 osebe, "d-dam. za 295 Din. Na željo dobra domača hrana, in vsa oskrba po nizki ceni. — Spodinja Slaka, Goriška ulica 31 (tostrao goreoj-ske žei-eznice). 25534-23 2 lepi prazni sobi poceni oddam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra« 25606 23 Mirno sobo lepo opremilje>no, takoj oddam po znižani ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jiiiir«*. 25603-23 Lepo solnčno sobo mirno in zračno, oddam v sredini mesta takoj mirnemu in solidnemu gospodo. Naslov pove og'. oddelek »Jutra«. 25592-23 Majhno sobico oddam dijakinji z vso oskrbo. Palača nebotičrtka — II. Sare, Ga-jeva u'. III 25596-23 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova alt za šifro tra 5 Din. (29) Veliko prazno sobo soločmo, eventt. opremi'je-no, s posebnim vhod.om, blizu igrišča »Ilirije« oddam. Naslov pove oglas.ni oddelek »Jutra«. 25515-23 Solidnega gospoda sprejmem po »me-rm ceni na stano-varii-p. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25555-23 Separirano sobo lepo opremljeno, po želji s klavirjem oddam v vili pod Rožnikom, Večna pot št. 14. 2.5560-23 Sostanovalke ali dijakinjo sprejmem v vso oskrbo na StaTem trgu 191 levo. 25579-23 Pletilne stroje kratke, v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe na oglas, -oddelek »Jutra« pod značko »K.« 25609-29 Vsaka Peseda 1 Din: za dajanje nasfova al: ».s šifro r>a 5 Din. (31) Sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta oddern. Naslov v oglasnem oddelku Jut a 25546-23 Fotokamera 9 X 12. št. 10.643, Nag~l-Anastigmat 4.5, stari kom-pur, več kaset, dostavna leča, v črni, leseni škatli, mi je b:!a ukradena. Kdor jo izsledi, naj javi proti dobri nagradi na naslov: K. Kocja-nčiič, Večna pot 7 25659-80 Vsaka Peseda 1 Din: za da jam je naslova »H za Šifro pa 5 Din. (27) Psičke vnlčjake, čiste pasme. 6 tednov stare, proda Kolio-ska tovarna d. d. 2553S-27 dokazano v milijonih po vsem svetu razširjen Oficirski dom v Slnfu išče s 1. oktobrom ZAKUPNIKA snenze* V menzi se hrani povprečno okrog 40 članov. Zakupnik menze mora položiti 10.000 Din kavcije. Pismene ponudbe je poslati do 10. septembra upravi Oficirskega doma v Sinju. 8860 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fianc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.