Štev. 94.
¥ Ljnbllanl, v torek. 25. aprila 1911.
Leto XXXIX.
== Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . E 26'—
za pol leta za četrt leta „ za en meseo „ za Nem6ljo oeloletno
13--6-50 2-20 29-
za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej .	K 24'— za j»ol leta „ . „ 12'—
za četrt leta „ ,	„ 8-—
za en mesec „ .	„ 2 —
V	upravi prejemati mesefino K l-SO
i Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat ...*.„ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, lzvzemšt nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
GSr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Bokoplsi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. ta Avstr. poštne hran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
J^* Današnja številka obsega 6 sfranl
Slavna sodrga.
»Der beriichtigte Laibaeher Stra-fjenpobel« — to se danes zopet bere po vseh nemških listih in to bo zdaj šlo v kvar in sramoto našemil mestu zopet po celem svetu. »L' inclita mularia di Lubiana« — tako pojo organiziranemu liberalnemu pobalinstvu slavo laški listi. To je bil 23. aprila edini uspeh »vta-rodnonapredne« stranke v Ljubljani, da je njeira »zlata mladina« zopet zaslovela in da se je omikana Evropa spomnila, da slavna ljubljanska na-rodnonapredna sodrga izza 20. septembra ni preminula, ampak le počivala in zbirala svoje moči za pripraven tre-notek.
Eno pa moramo takoj pribiti: tuje časopisje ljubljanske mularije ne zamenjuje več s slovenskim narodom. Danes ne grde tujci več slovenskega ljudstva zavoljo liberalnih pobov in punčol v Ljubljani. Splošno se naglaša, da je bil nastop ljubljanskega liberalnega moba predzadnji krčeviti poizkus, terorizirati pošteno javnost, da se vzdrži tisto gospodstvo, ki jo kljub temu nastopu liberalnih roAvdijev bilo dne 23. aprila strahovito poraženo. Vsa Avstrija danes ve, da. slovenski narod nima s to bando ničesar opraviti.
Žal, pa bodo sramotni dogodki, ki so se 23. t. m. godili pred licejcm, zopet v občutno škodo našemu mestu in tako posredno tucli vsemu našemu narodu. Zopet bo ljubl janski obrtnik in trgovec čutil posledice počenjanja liberalne kamore in tujec se bo premislil, preden bo šel iskat odpočitka v mesto, kjer je javni mir in rod vsled liberalnega bri-gantstva vedno v nevarnosti. Ljubljana bo prišla polagoma na glas Barcelone ali Lodza, če bo šlo tako dalje. Da prekaša danes Ljubljana glede mularije že vsa mesta v naši državi in cla se mora celo že tržaška in zadrska fakinaža skriti pred ljubljanskimi, fantički, je danes že izven debate. Danes, ko je kredit ljubljanskega trgovca in obrtnika tako omajan, ko Ljubljana že žalostno slovi kot kotišče najtemnejših elementov, so laki dogodki, kakoršni so bili predvčerajšnji, tem hujše obsodbe vredni. 23. april leta 1911. jo vreden 20. septembra leta 1908.
To stoji izven vsakega dvoma, cla je mob pripravljal napad na nune; tega liberalno časopisje samo no taji. Že to dejstvo samoobsebi zadosti osvetljuje brezmejno posirovelost, znane
L I
R. L.:
Vihar.
Študentovska zgodba iz naših dni.
(Dalje.)
»Jaz sem poznal moža, ki je bil pri maši mrtvih na Vitovljah!« pripoveduje Bolžar, r.z Rovu jc bil doma. Hudo se jc bil pregrešil, in ko ga je spovednik odvezal, mu ,je naložil za pokoro, naj gre o polnoči k maši mrtvih na Vitov-Ije in moli tam rožnivencc. V cerkvi mora biti, dokler se duhovnik no obrne in reče: »Ite, missa est!« Tedaj naj hiti iz cerkve, kar moro, in naj sc nikar ne ustavi, če bi mu kaj padlo. In šel je revež k maši, cerkev ie bila razsvetljena in polna ljudi. A vsi so bili brez glave, celo duhovnik pred oltarjem. Molil je in molil, ubogi grešnik, lasje so mu vstajali pokonci, a vendar je izdržal. Ko je duhovnik rekel: »Ite, missa est!« je hitel iz cerkve. Noge so se mu zdele težke, kakor da so iz svinca, padel mu 'o klobuk — a nič ga ni zadržalo, hitel jo, kar je mogel. Ko je bil izven obzidja, se mu je olajšalo in bežal jo domov. Drugo jutro je šol po klobuk — a kaj le našel? lilobučina ie bil ti prozorna
mladine. Ljubljanske redovnice uršu-linke niso nikoli nikomur ničesar pri-zacljale, nasprotno so velike clobrotnice našega prebivalstva. Revežem so njihova vrata vedno odprta; marsikatera uršulinka nosi odlično ime in s svojo izobrazbo se morejo pač ponašati precl vsem ljubljanskim ženstvom. Veliko večino ljubljanskega ženstva premožnejših stanov so nune vzgojile, samostanski zidovi in vrtovi shranjajo morebiti najidealnejše spomine marsikatero narodnonapreclne dame. Če bi sami ne bili videli, bi še danes ne mogli verjeti, da so proti nunam najbolj divjalo hčere tistih mater, ki so jih nekdaj in jih morebiti šo danes vežejo najnež-nejše vezi z njimi. Tisti, ki oznanjajo kavalirstvo proti damam za, svoj evangelij, so preteklo nedeljo kakor bestije besneli proti ženam, ki so varstva najbolj potrebne, ker so sveta nevešče.
Kaj morete proti njim imeti? Ali to, da svoje mlado življenje prežjve za zidovi samostana v delu in molitvi, dočim se vaše matere in sestre vesele svojo lepoto in socialne stopnje v svetu in si morejo malodane vse privoščiti, kar jim srce požo'li? Ali i o, da so zveste in pokorne svoji cerkvi? Saj sta pokornost. in zvestoba menda šc vedno čednosti. Ali vas bode v oči niiho^o devištvo? To bi bilo kaj žalostno znamenje. če bi naši mladini, če bi zlasti našim dekletom, bilo devištvo tako zoprno, da bi jim že samo pogled na deviško ženo bil v izpod!iko. Mar se pa najbolj zato jezite na nuno, ker so se šle poslu žit svojo volilne pravice? Eden izmed liberalcev je bil gospod Rast o Pustoslemšek, ki je na shodu v Mestnem domu napadal cerkev, ker da ženskam ne daje nobenih pravic v javnosti. In ko ie cerkev poslala svoje žene v javnost, sie jih pa vi čakali s palicami in s psovkami sprejeli! Liberalci sto, zagovorniki svobodo, in sto hoteli s silo zaprečiti, cla bi sc nune. učiteljice ne mogle posluževati svojih pravic kot svobodne državljanke! Tiste žene, ne samo nune, ki so se predrznile proti volji mularije nosti na volišče glasovnico za S. L. S., so sprejeli z ostudno
psovko: »Farške.....!« Delavke, ki so
šlo volit, po svojem prepričanju, so ozmerjali z najgršimi priimki. In včeraj je »Slovenski Narod« zapisal, cla so se one gospe, ki so z isto pravico kakor »narodnonapreclne dame« agitirale za S. L. S. in varovale naše volilke nasilij od strani liberalnih teroristov, »obnašajo kakor pijane prostitutke«, »kakor steklo živali«, »kakor znorele tercialkc«, »kakor svojat«, »kakor šimpanze v
kakor pajkova mreža, tako so ga bile duše izdelalo . . . In če bi bile moža dobile, bi ga bile zmelele kakor mlin moko . . .«
Tiho je v kamri, študentu jc pre-soparno in v cluši pretežko sredi ljudi, počasi vstane in odide.
Kmetje zrejo za njim. Molčijo in po dolgem času pravi Kobalar: »Tucli njega jc prijelo. Pozna sc fantu, da ga je pretresla očetova smrt!«
»Koga bi pa ne?« meni Vrtin in »(*■ ga zopet pod klop . . .
Pri Sv. Luciji jočeta tenko oba zvona, po klancu iz Vitovlj so vije procesija za trugo z ranjkim Potokarjem.
Odjužno vreme jo, sneg so jo po dolini raztopil, pot je blatna in veter se zaman trudi, da bi jo posušil, ker za-rosi vsak hip iznova iz oblakov.
Počasi zdaj, zdaj hitreje, kakor gre pot, se giblje vrsta pogrebcev k Sv. Luciji v dolino, kjer je pokopališče podgorskih vasic. Prvi stopajo moški, starci, možje in fantje, vsak s klobukom v roki in mnogi z rožnim vencem mccl prsti. Za njimi gredo žensko in dekleta in otroci.
Trije gospodje spremljajo Polokar-ja k zadnjemu počitku, kakor je pihano v testamentu: gospod župnik iu ka-
cvingerju«, »tolpa cigararic«, »kakor pijane babure«. Naše žene so prostitutke, liberalne dame pa »požrtvovalne gospo in gospodične, katerim gre vsa čast!« To jo logika liberalne sirovinc!
»Nune ne bi smele v blato političnih bojev!« pišejo liberalna glasila, da opravičijo svojo najeto in plačano pa-kažo in tiste dijake ter dijakinje, ki brez plačila skušajo prekašati svoje učitelje. Kdo pa je listi, ki vse naše politične boje oblatuje, ki skrbi, tla politični boji v Ljubljani niso to, kar bi morali biti, kdo je tisti, ki politične boje s psovkami začne, s psovkami vodi in s psovkami neha, kdo jo tisti, ki dan na. dan slika svoje politične nasprotnike kot lopove najgrše vrste, kot tatovo, sleparje, nečistnike in najzavržc-nejše subjekte, kdo jc listi, ki jc ščuval nerazsodno mladino na nas kakor pse na divjačino, kclo je tisti, ki je kradel političnemu nasprotniku dan na dan čast, ki ni pustil pri miru niti njegovega zasebnega življenja, ki se je celo spomnil na naše ženo? To sto vi, liberalci, to je vaše časopisje, in če so bile nune in čc so bile naše žene in hčere in sestre v očiglecl velikim interesom, ki so se 23. I. m. vagali, pri mora ne v »blato političnih bojev« stopiti, so stopile v blato, ki ste ga vi napravili;
To sloji in tega ne ovrže liberalno pisanje, ki je danes še bolj sirovo kot je bilo včeraj, da je vsa liberalna stranka zgrajena na močvirju, da je danes mularija tista, ki jo drži, cla nima več nikogar za seboj kakor zapeljano pobe in dekline in nekaj takih, ki so dajo še danes ocl njih strahovati. 20. septembra so I i vaši pobi kričali: Smrt Nemcem! 23. aprila so šli Nemci nemoteni skozi to bando. 20. septembra se jo drulial navduševala za »slogo«, 23. aprila je pljuvala na ist orodne someščane. Čc se duhovnik piše Lampe, g;i zasramujejo, če pa črna suknja pokriva Vrhovnika, mu kličejo »Živio!« In to tudi stoji, da to mularijo prote-?irajo tisti, ki bi io po svojem poklicu najmenj smeli. Če vidi fant c. kr. profesorja sukati se mecl svojimi učenci, se bo le še bolj okorajžil. In govori sc po Ljubljani, da so nekateri vzgojevalci mladine v šoli nagovarjali fante za napad na nune! ln če sc slovenske matere same postavijo na čelu ogretim in naščuvanim hčeram, potem ni čuda, da se to, kar moli imenujemo, pase dalje in postaja od dne do dne bolj divje. In marsikaterega našega somišljenika, ki je sicer tako lojalen, da vidi liberalce in liberalke najbolj takrat, kadar lio-
plan iz Šempasa iu oseški gospod. Čudno ginljivo pojejo, včasih potegne vihar tako, da razume Ignacij Potokar vsako besedo in čuti natanko vso enostransko resnobo in temno veličastnost psalma »Miserere«. Presunljivo done glasovi: »Ne projicias me a facie lun: et Spiritum sanetum tuum nc anferas a me!« — Ne zavrži me izpred obličja svojega in Duha svetega mi na odvzemi! — Kakor spev iz samo večnosti, ki ga poje ocl življenja utrujena duša, hrepeneča po spravi z Bogom, trepeta psalm nad glavami pogrebcev . . .
Žc so v cerkvici. Ljudi je toliko, tla ne morejo vsi vanjo, zvonova ječita šc žalostneje, v polumraku so dviga kadilo sred cerkve, drhti posmrtna melodija »Libere« in zadnjih molitev, sveta Lucija zre žalostno, pokojno z oltarja po ljudeh . . .
Zopet vzdignejo nosila s trugo, počasi se pomikajo ljudje na pokopališče, kjer je izkopan nov grob, krog katerega se zgrnejo kroginkrog črne gruče. Truga se pogreza v globino, poslednje molitve done, stara Potokarica in ne-veista jočeta, Potokarii imajo mokre oči, a drže se hrabro, tla bi jih ne zmagal jok. Kakor v snu ghuh Ignacij vse to, njegove oči so suhe, a v srcu mu jc nemara težje kakor drusrini . . .
Kroginkrog kleče poprebci, oseški
clijo v cerkev, so prizori pred licejem temeljito izpreobrnili in marsikatera naša somišljenica, ki je liberalce in liberalko imela za boljše kakor so, je bila 23. aprila za zmiraj ozdravljena. Popolno pomanjkanje vsake izobrazbe srca, besen srd do vsega, kar ni njihovega prepričanja in moralna anarhija; lo jo govorilo iz tiste množice na Blei-\veisovi cesti, ki jc redovnice čakala! i Kdor še ni do 23. a.prila veroval v popolni bankerot »svobodomiselne« mladine na Slovenskem, ta je od 23. aprila dalje drugega mnenja, To jo mladina, ki so zamrli v njej vsi ideali, ki blago-sti in tolerance ne pozna več, ki ji je spoštovanje do nasprotnika popolnoma luj pojem, mladina, ki bo enkrat pljuvala na tiste, katere danes poveličuje!
■ In to jc, kar nas tolaži. Mularija ni nobene stranke držala in kadar je bila mularija najbolj divja, takrat je bila pol dvanajsta ura za tisto, ki so za mularijo stali. Bcsnost sodrge 23. aprila je bila najsigurnejši znak poraza liberalne klike. Poštena Ljubljana je šla 23. aprila svojo pot, ne zmenc so za mularijo. Liberalna klika v Ljubljani je propadla — bliža se tudi tvoj konec, slavna mularija!
Obračun deželnega glavarja z dr. Tavčarjem.
V včerajšnji seji deželnega odbora je deželni glavar izrekel tehtno besedo, ki je vredna, cla se zabeleži v analah naše politične zgodovine. Dejstva, ki jih jo deželni glavar osvetlil, označujejo borbo, ki se vrši sedaj na Slovenskem, in padejo z vso težo na glavo onih, ki s frivolno brezstidnostjo ko-rumpirajo našo javnost. O seji se nam poroča: Navzoči vsi deželni odborniki. Deželni glavar pl. šuklje naznani začetkom sejo vladni dopis, da so po cesarski naredbi kranjsko melioracijske obligacije zadobile pupilarno varnost, in nadaljuje:
To akcijo je naš deželni odbor Izpeljal častno vkljub težkočam in popolnoma opravičil zaupanje, ki ga je stavil vanj deželni zbor. S cesarsko naredilo je seda j ta zadeva popolnoma rešena. To je veselo dejstvo.
Neveselo pa je, kar se je od neko strani delalo zadnji čas, zlasti pa, goro-stasno neresnice, ki jih je pisal ^»Narod«. (Na »Jutro« sc niti nc oziram.) Ta list je pod naslovom »Bankerot kranjske dežele« pisal, da srno že šest
gospod moli z razločnim glasom poslednji očenaš za pokojnika, in ko konča, zagrmc grude v jamo, na trugo začno padali z votlim bobnenjem mrzla, mokra zemlja. Vsakdo vrže vsaj grudico prsti v jamo za zadnji pozdrav.
Ljudje se razhajajo, poluglasno, nerazumljivo govorjenje se razliva po poti za pokopališčnim zidom iu se izgublja po klancu proti Vitovljam. Nad grobom so vzdiguje prst, Vrlin zatika žo križ v zemljo, zvonova molčita, skoz; odprta pokopaiiščna vrata posije za hip rdeč solnčni žarek v lopo pred cer-kov.
Potokarji se počasi odpravljajo.
Pred pokopališčem stojita šempa-ski gospod župnik in oseški gospod in se pogovarjata. Ignacij Potokar ju pozdravi.
»Velika nesreča vas jo zadela . . , Resnično, žal mi je! . . .« pravi župnik,
Ignacij mu molče stisne roko, pretežko mu jo v duši, tla bi sc zahvaljeval.
»Potolažite se — božja volja je!« pravi oseški gospod in zre z zamišljenimi očmi po poti, koder odhajajo Po-tokarjevi.	•
»Ilvala!« pravi študent s tihim glasom.
Prvič gleda po dolgom času zopet gospodu župniku Goliiv blagi, očetovi
v Krakov! T
milijonov od novega posojila porabili, la smo »delali puf na konto posojila«, i>6d naslovom »Uzmoviči milijonov« nas je dolžil, da smo »porabili 6 milijonov, še predno je bilo posojilo dovoljeno-.
Te gorostasno obdolžitve pa niso ostale samo mi papirju, ampak našli so se ljudje, ki so imeli to drzno in nesramno čelo, da so na shodili ponavljali te iz trte izvite laži.
V	pfigled temu .smatram kot deželni glavar kot svojo dolžnost, tla pojasnim pravo stanje naših deželnih fina ne.
Niti vinar o d dovoljene-g a n a ni posojila se še ni porabil, tudi od kontokorenta, ki nam je odprt do višine 4 milijonov — namreč 2 milijona na račun desetmilijon-skega posojila, in 2 milijona kot posebni kontokorent pri banki Union — nismo še rabili nobenega vinarja, se sploh kontokorenta poslužili nismo.
Tudi sicer nimamo nobenega visečega clolga pri nobenem denarnem zavodu, dočim je prejšnji deželni odbor i m e I plavajoč d o 1 g pri Kranjski hranilnici. To je sedaj vse odplačano.
Viseč dolg imamo le nasproti lastnim zakladom, in sicer znaša ta dolg sedaj 729.720 K.
Enakih dolgov je ime! deželni zaklad t u d i v p r e j š-nji dobi, v dobi od leta 1901 do 1 90 8, in sicer je znašal dolg: ob koncu leta 1901 — 76.476 K 53 h, ob koncu leta 1902 — 696.476 K 53 h, ob koncu leta 1903 — 752.176 Iv 53 li, ob koncu leta 1901 — 1,144.216 K 20 h. ob koncu leta 1905 - 1,184.216 I\ 20 h, ob koncu leta 1906 850.900 K.
V	dobi od leta 1903 do 1906 je imel deželni zaklad poleg dolgov nasproti lastnim posebnim zakladom še vnanje viseče dolgove, ki so znašali: Ob koncu leta 1903 — 204.256 K 25 h, ob koncu leta 1904 — 200.000 K, ob koncu leta 1905 — 200.000 K. ob koncu leta 1906 — 200.000 K.
Kako dobiti torej primernega izraza za tako postopanje? Tudi v volilnem boju ni vse dovoljeno. Dolžnost gentlemana je, da se tudi v borbi drži resnice, ne pa da postane obrekovalec in lažnik.
Ne bi se prepiral s »Slov. Narodom«, ker stoji ta list duševno in moralno tako nizko, da ni vredno se ž njim prerekati. A ta list je v ozki zvezi a prisednikom deželnega odbora, in dr. Tavčar ni vstal ^n zaklical svojim ljudem: To ne gre. to, kar pišete, ni isti-na! — On je to vedel, ker sem jaz sam opetova.no tu vso zadevo pojasnil in tudi gospod finančni referent.
Obžalujem, da mi deželni red in poslovnik ne dasta na razpolago primernih sredstev proti takemu postopanju. V zapisnik se pa zabeleži, da deželni glavar obžaluje in z ogorčenjem obsoja, da se je tako postopalo od strani deželnega odbornika.
Te besede, ki jih je deželni glavar izrekel z velikim ogorčenjem, so pobile dr. Tavčarja. Oglasil se je k besedi, da — kakor že opetovano — na novo zatrdi, da je nedolžen kot jagnje pri liberalnih lopovščinah in da sploh nič ne ve, kaj liberalni listi pišejo.
Deželni glavar mu ne da besede in preide na dnevni red.
Kmiiiite le Yzi$alice: „U hfirist otuneinim Slon"
ski obraz in v njegove oči, iz katerih sije toliko blagohotnosti in sočutja.
»Težko vam je, dragi ... A to so življenja križi, brez katerih ni nihče. Vsi jih moramo nositi!« govori oseški gospod in gleda resnobno študenta.
»Hvala še enkrat za sožalje, vele-častni!«
»Če pridete kdaj mimo župnišča v Šempasu, stopite k meni! Marsikaj bi se rad z vami pomenil!« pravi gospod Golja in sega študentu v roko.
Ignacij se odkrije in odide počasi ta drugimi.
Gospoda gledata molče za njim, in ko izgine za ovinkom, pravi šempaski gospod: škoda bi bilo, da bi se fant izgubil. Morda niti ni tako slab. kakor se o njem govori . . . Bogve. ali bi se ga dalo še rešiti?«
»Jaz mislim, da ni še izgubljen. Čc Bog da, pride kmalu morda na pravo pot!« pravi oseški gospod.
»Bog daj!«
Počasi odhajata gospoda, po mokri, Mat ni poti v mračni, žalostni večer...
(Dalje.)
V nedeljo se vrši v Krakovu ustanovni shod društva »Prijateljev Jugoslovanov«. Poleg v »Slovencu« že navedenih člankov pripravljalnega odbora so pristopili še: Dvorni svetnik dr. Nieč, vseučiliški profesor in bivši drž. poslanec Straševski, prof. dr. Zdzie-chovskl. Obeta se jako imenitno, svojo udeležbo so priglasili zastopniki raznih mest in okrajnih odborov, deželnega odbora, poslanci, člani gosposke zbornice, plemenita^', škofje itd. Zanimanje je med Poljaki velikansko. Na kolodvoru sprejem od mesta z god-bo itd.
'Program shoda je sledeči:
S o b o t a , dne 29. t. ni.:
Ob 9. uri dopoldne: Pozdrav Slovencev na kolodvoru.
Ob 6. uri zvečer: Večerja, ob pol 8. uri gledališče in potem sestanek v dvoranah starega gledališča.
Nedelja, 30. aprila:
Ob pol 10. uri dopoldne: Sv. maša v Marijini cerkvi na glavnem trgu. Mašuje škof.
Ob 10. uri dopoldne: Shod.
I) n e v n i r e d shoda:
I.
1.	Poročilo pripravljalnega odbora.
2.	Volitev predsedniŠtva shoda.
3.	Sprejem pravil.
3..Volitev odbora.
II.
1 Pozdrav gostov ocl predsednika novega društva.
2.	Nagovori odposlancev.
3.	Govori:
a)	Prof. dr. Zdziechovski: O jugoslovanski poeziji.
b)	Dr. Feliks Koneczny: O sedanjem stanju slovanofilstva med Poljaki.
c)	Dvorni svetnik dr. Nieč: Zgodovinske razmere med Jugoslovani in Poljaki (slovenski govor).
d)	Ludovik Stasiak: O jugoslovanski umetnosti.
4.	Posvetovanje in predlogi.
5.	Sklepi.
1.	Ob 3. uri popoldne skupen obed, potem obisk mesta.
2.	Ob 8. uri zvečer banket v saškem hotelu na čast gostom z oficielnim delom nagovorov gg. predsednika, prof. dr. Zdziehovskega, mestnega župnika dr. Capute, mestnega župana in drugih.
P o n e d e 1 j e k , 1. ma ja:
Izlet na deželo.
Slovensko deputacijo bo vodil gospod deželni glavar pl. Šuklje. Glavno inicijator tega shoda, je Slovencem že znani g. Stanislav Jasinski, po ženi bližnji sorodnik ministra Zaleskega. Kdor more, naj se udeleži izleta v Krakov. Odhod v petek ponoči iz Ljubljane.
VELIK PROTIVOJAŠKI IZGRED NA DUNAJU.
Pred Radeckega vojašnico so nastali 23. t. m. zvečer veliki protivojaški izgredi. Inšpekcijski častnik vojašnice je bil obveščen, da je velika množica napadla na Schmelzi nekega desetnika 24. pešpolka, ki je ustavil prostaka nekega ogrskega polka, ki ga ni pozdravil. Množica je desetnika obkolila in mu grozila s kamni. Častnik je odrinil z malini vedno pripravljenim oddelkom po desetnika in ga odvedel v vojašnico. medtem ko je ustavljeni vojak pobegnil. Ko so se vojaki povrnili v vojašnico, se je pred njo zbralo do 2000 demonstantov, ki so grozili, da prično metati kamne v vojašnico. V vojašnici nastanjeni vojaki, 340 mož, so bili takoj alarmirani. Komando je prevzel major Muller. Demonstrante je raz-gnala policija sama, ne da bi bilo moralo nastopiti pripravljeno vojaštvo. Ob dveh ponoči se je pa spri na cesti neki prostak 24. pešpolka z nekim civilistom, katerega je ranil med prepirom z bajonetom. Tudi • nasproti »Bo-reitschaft« je bil vojak renitenten in so ga le s težavo spravili v vojašnico.
POGAJANJA O BRAMBENIH POSTAVAH
so baje že blizu konca. Med obema vladama je posredoval cesar. Ogrska poročila trde, da. so trajale konference včeraj popoldne od 3. do četrt na 5. ure in da je prodrlo načelo ogrske vlade.
V četrtek pride Bienerth zopet na Dunaj, da se pogajanja oficielno zaključijo.
POTOVANJE SRBSKEGA KRALJA V BUDIMPEŠTO.
Srbski vojni minister je pozval vse \ Belgradu bivajoče višje častnike, da naj nastopijo proti tistim častnikom, ki agitirajo proti obisku srbskega kralja v Budimpešti in da naj jih kaznujejo, Umetno razburjenje proli obisku «»■ je ob pravoslavnih velikonočnih
praznikih poleglo. Tudi dijaki so Opustili svoje nameravane demonstacije.
AVSTRIJSKA ESKADRA V KORFU-U.
Avstrijsko brodovje je priplulo 24. I. m. v Korfu. Admiral Kunsti se je takoj podal k nemškemu cesarju, da mu javi prihod avstrijske mornarice. Avstrijske častnike je nemški cesar povabil popoldne na čaj, zvečer je pa bila slavnostna pojedina na cesarjevi jahti avstrijskim častnikom na čast, ki se je je udeležilo nad sto oseb.
VSTAJA V ALBANIJI. Boji ob črnogorsko « turški meji.
V	skadorskem vilajetu je položaj noizpremeujen. Ob turško-črnogorski meji se bijejo vsak dan mali boji med albanskimi vstaši in turškimi vojaki. Izgube na obeh straneh so jako izdatne. Torgut šefket paša je izdal v Ska-dru oklic na krščanske Albance, v katerem jih poziva, naj se udajo, če tega ne store, jim grozi, da bo požgal njih vasi in bo kaznoval krivce.
Albanski vstaši vzeli Turkom transport živil.
Iz Kurnanova so odposlali Turki transport živil na mejo turškim vojakom. Transport so pa ustavili albanski vstaši, ki so turške vojake spremljevalce napadli. Enega turškega vojaka so Albanci ubili, več Albancev je ranjenih. Albanci so izgubili tri mrtve in več ranjenih.
Praska pri Delvinonu.
V	delvinonski okolici se je spoprijela 30 mož močna albanska četa v boj s turškimi vojaki. Ubitih je bilo sedem Albancev, več pa ranjenih. Turki so izgubili tri mrtve in več ranjencev.
VSTAJA V ARABIJI. Arabci oplenill proviantni transport. — Turki groze, da bombardirajo Ho-dej de.
Arabci so oplenili v pristaniščih E1 \Vessir in E1 Birk v Rdečem mor j rt ladje, ki so vozile proviant za assirsko posadko. Arabci so ob tej priliki vjeli enega turškega častnika s šestimi vojaki. Turki so odposlali v Hodejdo šest topničark, da zopet dobe izgubljene ladje. Topničarke imajo ukaž, da bombardirajo pristanišče in da porušijo mesto.
VZNEMIRLJIVA POROČILA IZ MANDŽURIJE. — RUSKI VOJNI MINISTER ODPOTOVAL V MANDŽURIJO.
Iz Peterburga se poroča, da dohajajo iz Mandžurije tako vznemirljiva poročila, da, se je posvetoval ruski ministrski svet o položaju in izjavil, da je položaj v Mandžuriji siten, a da ne kaže se spuščati v pustolovska podjetja. Iz Kirina se pa poroča, da so pozvali Kitajci vlado, naj odločno dela na to, da se vedno večji vpliv Rusije in Japonske v Mandžuriij omeji. Kako da je položaj resen, se razvidi, ker je car ukazal ruskemu vojnemu ministru, da naj odpotuje v Mandžurijo, da organizira ruske vojake. Tudi v Tokiu so vznemirjeni, ker je kita jska vlada imenovala za generalnega, guvernerja Mandžurije Japoncem sovražnega Hao-Er-Hsuna.
Dnevne novice.
-f- Osebna vest. Deželni glavar pl. Šuklje se je odpeljal danes na Dunaj. — Dr. Lampe je odsoten do prihodnje srede. Stranke se naj v uradnih zado-vah oglase pri tajniku in v stavbnem uradu.
-j- Slomškova zveza za Reško dolino. Dne 27. aprila t. 1. zboruje »Slomškova podružnica« za Reško dolino ob 3. uri popoldne v Št. Petru na Krasu (žel. restavr. I. razreda). Poleg drugih predavanj bo predavanje: »UČ-iteljstvo v boj proti kralju alkoholu!« Vsi člani in članice ter prijatelji se uljudno vabijo.
r Osebne izpremembe na južni železnici. Iz Sežane v Št. Peter je premeščen asistent Anton Ptičar, iz Spittala v Ljubljano asistent Emilij Petek. Adjunkt Avguštin Zaflnik je premeščen iz Postojne na Opčino, z Opčine v Postojno pa adjunkt Alojzij Šulgaj.
-f Gospodinjska šola v Črnomlju. Na posestvu Ane Jerman v Črnomlju ustanovi deželni odbor gospodinjsko šolo za dekleta; vodstvo se izroči šolskim sestram.
— Pristojbinski namestek in ob-Mnsko premoženje. Po mnogo kraj P' imajo vasi ali občina skupne pašnike ali gozde in planine, pa tako, da ima vsak posamezen lastnik določenega deleža to pravico tucli vknjiženo v zemljiški knigi. Zadnje dneve dobivajo taki upravičenci pozive, cla predlože. pri-znanice za pristojbinski namestek. prav nevarno je. da bodo marsikje pričeli plačevati pri s to j |j|f tisk i nameček
— nepostavno, ker so lastniki takih
skupnih posestev ne bodo znali dovolj pomagati. Zakon z dne 13. decembra 1862, 10(5 B e, pravi, da se pristojbinski namestek plača ocl nepremične in premične imovine, »čc ne pristojl posameznim določenim osebam delež imovinske osnove«. Ta delež mora biti tak, da ga lastnik lahko tudi proda tretji osebi, in mora biti z ozirom na celoto natančno določen. — Ker sc morajo fasije clo 30. aprila t. 1. predložiti, naj gospodarski odseki pravočasno priskrbel zemljiškoknjižnih izvlečkov skupnega imetja, po katerih bo možno takoj ob predložitvi priznanje z listino dokazati, da imajo posamezni lastniki natančno določene deleže, cla se pristojbinski namestek ne bo niti odmerjal. Ker se bo odmeril, bodo morali načelniki gospodarskih odsekov paziti, da so boclo pravočasno vložili rekurzi. Reč ni malenkostna, ker se gre za sto. tine ljudskega denarja.
—	Himen. Poročil je 24. t. m. gosp. Josip Pečnik, nadučitelj v št. Juriju pod Kumom, z gdč. Katko Miglič, učiteljico istotam. Bilo srečno!
—	Hočevar v Novem mestu. Iz Rudolfovega. se nam poroča, cla je v ne-c'.eljo dne 23. t. m. ob pol 1. uri popoldne dospel usnjar ln posestnik Anton Hočevar, ki ga sodišče preganja racli hudodelstva goljufije. Radovednost je prignala obilo Novomeščanov k ob pol 11. uri dopoldne v Novo mesto dospelem vlaku; a so so zmotili. Hočevarjev zastopnik clr. Slane ter preiskovalni sodnik Kuder šla Hočevarju naproti do mirnopeške postaje, kjer sta ga sprejela in ga v »landaverju« pripeljala v Novo mesto, kjer je sedaj v preiskovalnem zaporu. Preiskovalni sodnik se je pokazal zelo galantnega moža. Ni dvomiti, da bi ne bili pri celi Hočevarjevi aferi udeleženi tudi njegovi kompahjoni Smola in pa Ogoreutz, kar bomo še poročali. Pri Hočevarju so našli i K gotovine.
Samoumor v Krki. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji se je zdravil 72 letni Jerne j Škerjanec, posestnik iz Kostanjevice. Dne 24. t. m. dopoldne je, šel skrivaj h Krki, tam odložil bolniško haljo in opanke, Šel v čoln, ga odrinil nekoliko ocl brega in skočil v Krko. Anton Vargazon, hlapec Usmiljenih bratov, je videl iz dalje kakih 200 metrov, kako se je bolnik počasi spuščal v vodo in je mislil, da si hoče bolnik le glavo v vodi namočiti. Ko je pa videl, da se hoče utopiti, je hitel z drugim čolnom za njim, cla. bi ga otel. Ker utopljenec ni bil še na dnu, ga je hlapec zadrževal pri vrhu vode z veslom, a potegniti ga iz nje ni mogel, dokler mu na njegovo klicanje nista prihitela, na pomoč še dva, druga hlapca. Ko so utopljenca spravili na suho, je prihitel k njemu primarij dr. Buh, ki je bil takrat ravno v bolnišnici, in je konšta-tiral, da je dotični žo mrtev. Vzrok sa-moumora je bržčas njegova bolezen.
—	Občinske volitve na Ježici. Imenik volivcev za občinske volitve na Ježici jc že razpoložen; volivcev je v I. razredu 142, v II. razredu 286, v III. razredu 567. Volitev utegne biti mirna.
—	Nov slovenski list v Ameriki. V Duluthu. Minn., nameravajo izdajati Slovenski tednik »Narodni Vestnik« (National Herald). Družba »Slovenic Printing and Publishing Co.«, za katero podpisuje tajnik R. Fajgelj, je razposlala že na razne tvrdke na zapadu in izhodu okrožnice, s katerimi jih vabi, da bi uvrstile svoje oglase v novi list. Po okrožnici ima list že 2000 naročnikov. To je lep začetek.
—	Tečaj za pridelovanje zelenjadi priredi kmetijska šola na Grmu dne 15.. 16. in 17. maja t. 1. z naslednjim sporedom: V p o n e d e 1 j e k , dne
15.	maja. Od 2. do 4. popoldne: Važnost pridelovanja zelenjadi na kmetih in v okolici mest. Naprava in razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje. Ocl do 5. ure: Razkazovanje šolskega vrta. V torek, dne
16.	maja; Od 8. clo 10. dopoldne: Naprava gorkili leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gorkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega semena. Naročanje semena po cenikih. Ko-Iobarjenje na vrtu in medsetve. Od 10. do 12. ure: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoldne od 2. clo 4. ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4. do'5. ure: Praktično razkazovanje. V sredo, dne
17.	maja ocl 6. do 10. dopoldne: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10. do 12. ure: Ohranjevanje in ukuhavanje zelenjadi za zimsko rabo. Popoldne od 2. do 5. ure: Ukuhavanje zelenjadi v šolski kuhinji (praktično). — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjsko plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano 2 K na dan. Podporo dobi le tisti, kateremu so Izrecno dovoli in ki zanl do 6. maia
po dopisnici prosi. Ker sc pripusti k tečaju le omejeno število udeležencev, s e je z g 1 a s i t i za tečaj do 6, ma-j a. Vabimo naše gospodinje in kmet-cka dekleta k obilni udeležbi.
—	Slovenec občinski svetnik v Ameriki. V Pueblo je bil pri občinskih \olitvah izvoljen Slovenoc Mal. Jerman i veliko večino. Mat. Jerman je bil rojen leta 1880. v vasi Tuševdol, črnomaljska fara. Prišel je v Pueblo s svojo Čo živečo materjo Katarino Jerman za očetom Jakobom, kateri je umrl dne 2(1. februarja 1911, leta 1888., torej kot osemletni deček.
— Deiravdacija. Berolinskemn ženskemu društvu rdečega križa je pone-veril njen dolgoletni blagajnik, stavbenik llugo Wolfer, 200.000 mark. Mož je užival največje zaupanje in opravljal le posle kot častno službo. \V61fer, ki je oženjen, jc živel zelo razuzdano. Po odkriti poneverbi so ga spoznali za umobolnega in ga vtaknili v neko zdravilišče blizu Berolina. Kakor se kaže, sc bo torej mož zelo poceni iz te sleparije izmotal.	,
—	Vzor — pevskim zborom Letošnje velikonočne praznike se jo t-idi lo-škopotoški cerkveni mešan pevski zbor spomnil svojih trpečih bratov in sestra, obmejnih Slovencev, ter daroval »Slovenski Straži« 12 Iv za piruh. S so pokazali vrli loškopotoški pevci in pevke zares lep vzgled, drugim zborom po naši krasni Sloveniji!
—	Poštni debit je odtegnila avstrijska poštna uprava v Milanu izhajajočemu časniku »11 Carroccio« (prej »La Grancle Italia«) in »II Crcpuscolo«.
—	Ameriške vesti. V Clevelandu je timrl Ivan Klaus po hudi trimesečni bolezni, katero jc povzročilo delo v pli-novi tovarni. (Pokojni je bil 32 let star, doma iz vasi Iludikonc, fara sv. Gregor na Dolenjskem. V Ameriko jc prišel pred osmimi leti. — Umrli so v Clevelandu tudi: Ivan Zrimšek v starosti 73 let. Mož je bil doma nekje iz Krajine na Dolenjskem in je bival v Ameriki 22 let. — Ivan Hočevar, star 32 let. Bolehal je dolgo časa, skoro sedem mesecev za sušico. Doma jc bil iz vasi Male Korenje na Dolenjskem; v Ameriko je prišel pred osmimi leti. — Frančiška Žurga, stanujoča na Rast. Collins St. v Collimvoodu. Stara je bila 22 let. Po-kojnica je bila poročena samo sedem mesecev; prišla je v Ameriko pred dvema letoma iz vasi Loška Polica na Notranjskem, kjer ima še dva brata in starše. — V New-Yorku je umrl.Mihael Zlobec, doma iz ribniške doline. — V Broughtonu, Pa., je umrl 31. marca Slovenec Martin Kirk v 65. letu svoje dobe. Rajni jc bil doma blizu Celja na Štajerskem. V Ameriki je bil že nad 20 let.
—	Ljudska šola v št. Vidu pri Ljubljani priredi prihodnjo nedeljo, 30. aprila v Cebavovi dvorani igro »Križ v gozdu«. Pričctek ob % popoldne. Ker so vse točke na vsporedu prav dobro pogojene, čisti dobiček pa namenjen za nabavo nove šolske zastave, je želeti obilne udeležbe. — Vodstvo.
—	Shod v šmartnem pri Litiji. V
•nedeljo, dne 30. t. m. po litanijah se vrši shod »Kmetske zveze« v društveni dvorani. Poročat pride kandidat gosp. svetnik P o v š e in dr. Božič. Pridite v obilnem številu, ker gre za važno zadevo!
—	Pri zadrugi svobodnih rokodelskih in dopuščenih obrtov v Mokronogu
vrši sc dne 7. maja ob 9. uri dopoldne preizkušnja pomagalccv. K preizkušnji se sprejmejo tudi vnanji vajenci in pomočniki, ako v njihovem stanovališču ni zadruge. Prošnje za vsprejem je vlagati opremljene z učnim spričevalom, pri pomočnikih tudi z delavskimi, na načelstvo zadruge clo 30. aprila I. 1.
—	Tretji internacij onalni shod nnionistov se vrši ocl 26. do 29. julija na Velehraclu. Vsi, ki se zanimajo za zedinjenje vzhodne cerkve s katoličani, se vabijo, da se tega kongresa udeleže.
Štajerske novice.
š Velik volilni shod za laški okraj
50 vrši v nedeljo, dne 30. aprila 1911, dopoldne po prvem sv. opravilu v Lahkem trgu. Govori kandidat g. dr. Iv. Benkovič in tajnik osrednje zadruge za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje g. Zebot ter g. A. Traven, ravnatelj »Zadružne zveze« v Ljubljani o našem zadružništvu, o vzrokih in o posledicah zadnjih gospodarskih polomov liberalnih zadrug. Vsi na shod!
š Prvi ženski shod v Trbovljah se rrši v nedeljo, dne 30. aprila 1911, popoldne takoj po večernicah v »Društvenem domu«. Govorila bode znana organizatorka slovenskega ženstva in najbrže ludi g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Celju. Dnevni red bo: Novi Jruštvcni zakun in naše žentsvo. Slo-
venska žena v javnem življenju itd. — Poživljamo somišljenike in somišljc-/lice na primerno agitacijo, da Po obilni" udeležba.
š Volilni shod S. K. Z. na Vidmu sc vrši v nedeljo, dne 30. aprila 1911, ob 3. uri popoldne v gostilni Potljed. Govorita kandidat g. d)-. Ivan Benkovič in tajnik osrednje zadruge za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje g. Zebot. Vsi na shod!
š Za naše služkinje v Gradcu. Na belo nedeljo se je izvršil ustanovni občni zbor društva za brezposelne slovon-sk.' služkinje v Gradcu. Imenuje sc društvo sv. Marte in je slično urejeno ko ljubljansko. Pristopilo jc takoj nad 50 članic. Upamo na precej visoko število. Društvo ima že svoj dom v Pro-kopigasse 42 čisto sredi mesta in pripravno za dohajajoče služkinje. Radi dohajajočih in odhajajočih služkinj in potreb naše zapuščene kolonije smo si pridobili i gostilniško koncesijo. Raz-mere to nujno zahtevajo. Tako bo i v Gradcu poslej poskrbljeno za naša dekleta, kar jc bilo že dolgo potrebno in živa želja deklet samih. Za socialno in karitativno delo za ubogi in zanemarjeni slovenski proletarijat v Gradcu pa naj vsak dobromisleč rojak prispeva po svojih močeh. Potreba je velika in stroškov bo obilo.
ž Samoumor vojaka. V Gradcu sc je ustrelil 221etni vojak Maks Sanzoi vsled nesrečnih razmer v domači dru, žini.
Ljubljanske novice.
LJUBLJANČANKE!
Pocestna liberalna sodrga ljubljanska je v nedeljo na nečuven način uprizarjala po ljubljanskih ulicah portugalske razmere. Celo tuje nam nemško in laško časopisje se zgraža nad surovostmi, s katerimi je liberalna slovenska mularija nastopala proti poštenim slovenskim ženam. Povzdigniti moramo odločno glas proti takim razmeram, ki so v škodo celemu mestu, zato Vas vabimo, da pridete
NA VELIK PROTESTNI SHOD KRŠČANSKEGA ŽENSTVA LJUBLJANSKEGA PROTI LIBERALNIM SUROVOSTIM IN NEZASLIŠANIM NAPADOM NA UBOGE REDOVNICE IN POŠTENE KRŠČANSKE ŽENE.
Na shodu g o v o r i v o d i t ei j Slovenske Ljudske Stran k b dr. Ivan šusteršič.
Shod se vrši v četrtek dne 27. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«.
Somišljenice! Na volišču so Vas nasprotniki obkladali z najhujšimi surovostmi, na vozove redovnic, ki so prišle izvrševat svojo volivno pravico in dolžnost, je liberalna sodrga pljuva'a, o poštenih naših volilkah in poštenih naših delavkah piše sedaj liberalno časopisje, da so se obnašale kot »pijane prostitutke«, kakor »stekle živali«, »kakor šimpanzi« itd.
Krščanske žene in dekleta ljubljanska — v četrtek ob pol 7. uri zvečer vse na noge, vse na shod, da pokažemo, da se sramotiti več ne damo, da ne pustimo od pobalinskega slovenskega liberalizma teptati ženske častil
lj Velikanski maček leži zdaj na ljubljanskih liberalcih. Vsa avstrijska javi.o; t jc edina v tem, da so liberalci clne 23. t. m. bili katastrofalno p o r až e n i. Prvi nemški list, ki je o izidu občinskih volitev v Ljubljani poročal, »Grazer Montagszci-t u n g «, je izicl označil za »težek poraz liberalne stranke«. Enako pišejo danes vsi ostali listi. »Ta ge s p o s t« pravi v uvodniku, da je slovenski liberalizem pred tridesetimi leti z enim naskokom Ljubljano zavzel in z enim naskokom po tridesetih letih izgubil.« »Drugače kakor poraz se včerajšnje navidezne zmage slovenskega liberalizma namreč nc more imenovati«, pribija graško glasilo. Kar se tiče S. L. S., pravi »Tagespost«, da sc Nemci okrepitve naše stranke ne morejo veseliti, tocla kar je, jc: »Ljubljano bo zadela usoda, da bo slovenski klerikalizem iz dežele prešel tudi nanjo in jo zavzel popolnoma«, piše liberalni nemški organ. Uspeh volitev vidi »Tagespost« v tem, da je »napravljen konec samovoljnemu vladar-stvu in koruptnemu gospodarskemu delovanju liberalne stranke.« »Zmago« liberalcev označuje tucli »T a g b 1 a 11« s tem, da konštatira, da je »terorizem slovenske liberalne stranke v Ljubljani strt, ker si je le z velikansko težavo mogla od i5 mandatov priboriti 23 in ker so vse opozicionalnc stranke dobile celo 511 glasov več kakor liberalci. »Rcichspost« piše: »Te volitve sn dozdaj neomejeno gospodslvo slovenskih liberalcev ob tla vrirle: dozdai edi-
ni gospodarji, imajo zdaj lc še 1 sam glas večine. Liberalni terorizem ni mogel poraza liberalcev preprečiti, opozicionalnc stranke so dobile 511 glasov več kakor liberalna.« »G raze r V o 1 k s b 1 a 11«: »Občinske volitve v Ljubljani so se končale z dejanskim občutnim porazom slovenskih liberalcev. Ti, ki so dozdaj v občinskem svetu imeli neomejeno majoriteto, so včeraj samo 23 mandatov dobili. Na podlagi svojih glasov so pa dobili le 20, ostali trije so dodatni kandidati po določilu zakona. Med slovenskimi libcralci vlada zato velika pobitost, do čim S. L. S. svoj velik vspeh smatra za dobro znamenje za državnozborske volitve.« — Kar se tiče liberalnih slovenskih organov, je njihova pisava tako smošnožalostna in obenem sirova, da bi svojega poraza lepše sploh nc mogli kazati. Če bi liberalci res v »zmago« verjeli, bi bila Ljubljana že v nedeljo ponoči vsa v zastavah, v ponedeljek bi bili imeli razsvetljavo in morebiti še kak — prešičji voz, poln liberalnih zmagovalk in zmagovalcev, »Slovenski Narod« in »Jutro« pa bi izšla v vseh barvah. Tako pa jc »zmago« liberalcev proslavil edinolc oni veliki hudomuš-než, ki je v nedeljo še pred volivnim izidom šel na Gracl zažgat veliko žabo, koje pok je liberalce spravil v zmagoslavno razpoloženje, ki se je seveda nemudoma poleglo, ko so sc prikazale številke 23, li, 7, 1. Liberalne lotristov-kc so bile poparjene. Zato ni čuda, da je včerajšnji »Narodov« uvodnik (v resnici niti uvodnik ni, ampak uvod k seriji zabavljanja) tako klavern, da je naslov: »Zmaga v Ljubljani« celo brez klicaja na koncu in da ga niso črez celo stran z največjimi črkami, kar jih imajo v tiskarni, natisnili. »Jutro« tudi jamra kakor povoženo kuže. Oba pa zabavljata kakor da bi liberalci zadnje dni razun špirita, sploh ničesar druzega. ne bili zavživali. Ampak kdor tako psuje, ta gotovo ni zmagal. Čc ste zmagali, čemu pa tako na vse strani mečete svoje pljunke? Vi ste tako strašno tepeni, da še uvodnika niste mogli napisati, ampak ste le par notic slabo skupaj zvezali, da ni nikomur podobno. Če bi bili res količkaj kaj dosegli, bi še danes tako po Ljubljani vpili in razgrajali, cla bi se sploh nič druzega kakor liberalcev ne slišalo, ampak od dne 23. aprila ponoči ob 10. naprej še ni bil po Ljubljani nikoli tak mir kakor jc zdaj. Opoldne so pred li-cejem delali nečuvenc škandale, ko-mej 12 ur potem pa so bili pobiti kakor pustne šemc na pepelnično sredo in se kmalu poskrili, dasi so imeli pripravljene za slučaj zmage izgrede. Silno komično jc, cla sc »Narod« zdaj tako jezi na volivni red, češ, da je hudobija, ko pa so liberalci ravno na podlagi tega volivnega reda dobili 3 mandate več kakor jim po razmerju glasov gre! Potem se zaganja v vlado, ker ni pred liccjem pustila soclrgi nun pobiti. Nadalje sc laže, da jc duhovščina pri velikonočni izpovedi volivce obdelovala; seveda kadarkoli so liberalci natepeni, so tega duhovniki krivi. »Tretja fronta«, proti kateri so se morali liberalci boriti, so bili — socialni dcmokratjc! Ta pa je lepa; proti tem se jc bilo res treba veliko boriti! Na Nemce se pa »Narod« prav nič nc jezi, kar je zelo značilno. Gotovo — libcralci bodo Nemce presneto rabili, čc bodo hoteli s svojim enim glasom večine vladati. »Jutro« kajpada lajna, ker je 7 Nemcev v občinski svet prišlo, češ, »klerikalni izdajice«, »klerikalni Vuk Bran-kovič šusteršič«, »klerikalni efijalti« itd. so tega krivi. Sama farbarija seveda. Nemci so v tolikem številu v občinski svet prišli, ker jih je veliko in ker so izborno organizirani. Tega so pa krivi le liberalci, ki so sc danes z njimi zvezali, jutri pa jih oblajcvali, v vsakem slučaju pa jim samo koristili. Sicer pa za Ribnikarjeva gobezdanja po volitvah nobeden nič ne cla kakor ni nobeden nič dal na njegove otrobe pred volitvami. Kakovost svoje »zmage« so liberalci sami najbolj s tem označili, da so priobčili neko pesmico znane »pesnikinje« Manice Ivomanovc v slavo njihovi »zmagi« sramežljivo na — koncu »Jutra«. S to pesmico jc treba na vsak način končati premišljevanje o liberalni »zmagi«. Glasi se:
Slava, slava, slava! »O srce slovensko pevaj, z vriskom znatni čuvstva svoja, konec je skrbi morečih, konec ljutega je boja! Oni pa, ki so kričali, da jo bodo pokončali, zdaj sami so pokončani kakor črv, v tla poteptani. V prahu vsi leže na tleh širni javnosti v zasmeh.«
Po tej pesmi se lahko reče: V prahu vsi leže na tleh - lomi velikansk jih smeli!
lj Somišljeniki. Kdor ni dobil za občinske volitve izkaznice (legitimacije), bodisi cla ni bil v imeniku ali da se mu izkaznica ni mogla dostaviti, naj sc zglasi ali pismeno to naznani tajništvu S. L. S. Imenik za državnozborska volitev v Ljubljani je na vpogled v tajništvu od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne in od 3. do 7. ure zvečer. V vseli političnih zadevah se obračajte na taj« ništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6, levo stopnjišče, II. nadstropje, telefon št. 301.
lj Napad liberalcev na avtomobil nadvojvoda. Ljubljanski liberalci so svoje kričanje nad odprtim grobom svoje klike zaključili na poseben način. V ponedeljek vsezgodaj jc prišla iz kavarne v obližju deželnega dvorca »žalostno ginjena« liberalna družba ter razgrajala po cesti. Nakrat se pri« 9 pelje skozi Gosposke ulice avtomobil. Nakrat so hrljavi liberalci pričeli kričati na vse grlo: Deželnozborski avtomobil pr e! Abzug Kregar! Abzug Štefe! Fej! Kej! Sleparji! Avtomobil pa je bil lasi. namestnika deželnega glavarja barona Liechtenberga in v njem nista sedela ne Kregar ne Štefe, ampak
—	nadvojvoda Jožef Ferdinand, ki se je peljal na lov na divje peteline. Liberalci so tako kričali, da jih jc nadvojvoda dobro slišal in jc imel priliko se osebno prepričati, kako surovost širja liberalno kričaštvo po Ljubljani. Cela liberalna stranka je za tako vzgojene in izobražene ljudi odgovorna, pa tudi za škodo, katero taki ljudje s svojo poulično surovostjo napravljajo našemu mestu.
lj Pej mularija! Vse avstrijsko časopisje sc zgraža nad sirovostmi in nasilji, ki jih je liberalna sodrga v Ljubljani dne 23. aprila uganjala. Glasilo Los-von-Romovccv, strupeni »Grazer Tagblatt«, ki je katoličanom in cerkvi skrajno sovražen, obsoja napad na nune: »Sodrga je uboge nune sprejela a tako gnjusnimi psovkami, cla je morala vsakega poštenega človeka pri tem rdečica obliti.« Nadalje pravi ta list, da je nasilni agitaciji načelovala dr. Tavčarjeva. »Nune so opljuvali«, konštatira graško glasilo, »metali kamenje na njihove vozove, ker so hotele svoji volivni dolžnosti zadostiti«, dejanja ljubljanskega narodnonapreclnega mo-ba obsojajo tudi »Grazer Tagespost«, »Grazer Volksblatt«, »Rcichspost« in drugi. Zopet gre po svetu glas, da v Ljubljani človek ni varen svoje časti in življenja! Slovenski trgovec in obrtnik zdaj lahko zopet štejeta tiste solde, ki nikoli nc bodo prišli v Ljubljano, kakor bi mogli, čc bi se tujci nc ogibali našega sicer tako miroljubnega mesta, ki pa trpi pod terorjem izvestnih gosposkih fakinov. Cela Evropa se bo zgražala, da je ljubljanska liberalna družba napadla dne 23. aprila celo avtomobil nadvojvode in kako bo ta surovost Ljubljani v škodo, to bo pošteni ljubljanski meščan še dolgo brit« ko čutil! Če Ljubljana noče popolnoma propasti, mora take pojave enkrat za vselej zadušiti.
lj Pobožne ženske — liberalke. Ljubljansko ženstvo — lo se mu mora priznati — jc verno, ljubljanske cerkve vedno polne, in da so ženske v cerkvi prve, to ve vsak. Kako pa more kaka ženska voliti stranko, ki na najgnus-nejši način blati vse, kar more krščan-skemu srcu biti sveto: cerkev, zakramente, molitev, Marijo samo itd., to je uganka. To seveda velja le o nekaterih. Da so mnoge ženske volivke izredno zavedne in agilne, to je gotovo; in tem vsa čast! A žal, da se dobe tucli take, ki hočejo veljati za dobre kristjane, pa so tako kratkovidne, da tako malo poznajo važnost volitve. Kaj ima javnost ocl njenega krščanstva, če je sama zase še tako dobra, če pa roko drži zakletim sovražnikom Cerkve? Najgorje je pa, ako kaj takega stori taka, ki je v kaki ccrkveni družbi. Edini odgovor na tako ravnanje je — takojšnje izključenje iz družbe, Jkateri dela sramoto!
lj Liberalno »navdušenje« v prav! luči. Po vroči bitki, v kateri se jc dobilo izmed 45 lc 23 glasov, se upa še hvaliti stranka, ki jc plačevala volivcem, ki sc štejejo za inteligentne ljudi
—	železniške stroške, da so prišli na volišče. To je plačano navdušenje. Libcralci nc morejo razviti nič več sile, vsa naša sila pa šc ni bila razvita!
lj Hinavci. Ona ljubljanska faki-naža, ki se z »Jutrom« vred zgraža nad nemškimi odborniki, je trgala plakate S. L. S. po mestu in okolici ali pa čeč-kala po njih izbruhe »Jutrove« izobrazbe. (Glej ulico ob drevoredu nasproti justično palače!)
lj Podrta razsvetljava. Ljubljanski liberalci danes podirajo razsvetljavo, katero so imeli pripravljeno za »sijajno zmago« preteklo nedeljo. Vse je bilo pripravljeno, da bi se vrh Rožnika svetil daleč na okolu — pa so se po Ljubljani svetili samo dolgi nosovi propada-
joče klike. RažsVetljAVo Rožnika so hitro odpovedali, pripravljeni godci šo vzeli inštrumente pod pazduho in šli domov. Danes pa so priprave za razsvetljavo na Rožniku žalostno podirali. Žalostno pogorišče!
lj Profesor Pavel Grošelj, hlami-rani Haecklov kandidat, je bil tisti junak, ki je v nedeljo tudi kričal pred ženskim licejem. Toliko, da se kakemu njegovemu sorodniku ne napravi krivice.
lj Liberalni vplivi na dijaštvo. Kakor vedno pri demonstracijah, so tudi c nedeljo pustili liberalci dijake demonstrirat. Hujskali So jih iz ozadja •n ščuvali, da je uboga mladina kar besnela, ne da bi vedela zakaj. Ce hi bilo prišlo do kakih izgredov, bi seveda liberalni prvaki izginili in pustili noloviti dijake, sami pa se poskrili, ka-ior kaže slučaj, da je med demon-stranti-dijaki najbolj kričal in psoval .iijaček, ki ga podpira dr. P. To fante je še vedno kričalo in psovalo, ko ga je "lr. P. opazoval. Ko sta se z očmi sre-?ala, deček še vedno ni nehal, ampak ie proti dru. P. začel kričati: - Klerikalni lumpje«, »farške barabe« itd. Temu ^e ni čuditi, čc fante o svojih profesorjih ve, da so bili po klerikalni dobroti v semenišču, a sedaj psujejo svoje dobrotnike.
lj »Plnj« za dober nauk. V nedeljo »e je naš agitator vozil v avtomobilu na žensko volišče. Med demonstranti jo bilo največ mlečnozobili dijakov, lato jim je zaklical naš agitator: Otroci, domov pojdite in se učite, da ho iz vas kaj ratalo!« Kakor na pritisk pri orgijah, tako so zakričali dijaki •>pfuj in začeli pljuvati. Pristno liberalno!
lj Kako neprijetna je beseda »korito« našim liberalcem, najbolj kaže logodek. ki se je pripetil v nedeljo popoldan v bližini ženskega volišča. Tam
je neznasko jezil in z orožniki kregal magistratni Govekar. To je tisti Govekar, ki je slovensko gledališče tako daleč spravil, da nihče več notri noče. Ko se lako jezi, pride mimo naš fOmišljenik in pravi: »Za korita se jim ?re!« Kakor Iti ga gad pičil, je poskočil Govekar zaslišavši besedo »korito«. Kri mu je šinila v glavo in jezil se je še bolj. Zakaj, gospod Govekar?
lj »Saj sem tudi jaz kandidati« tako je kričal mali Milohnoja od finančnega ravnateljstva v nedeljo pred licejem. Stal je v prvi vrsti demonstrantov in se neznasko jezil, da ni mogel priti v licej. Mislil je, da ga bodo prej notri pustili in neznansk respekt pred njim dobili, če se bo skliceval na svojo kandidaturo. Sicer se je Milohnojcva kandidatura za enkrat še nekako srečno končala, ker letos je bil izvoljen, garantiramo mu pa. da čez tri leta on preko kandidature ven ne pride.
lj Strasten agitator za liberalno stranko ie postal pekovski mojster Mole v Florijanski ulici. Pravi, da jo njegov kruh le za liberalce.
lj Komisioner št. 29, po domaČe »Indiumkomandum« pravi in se širo-kousti, da dr. Zajce sedaj mod volitvami ni imel časa svojo ljudi zdraviti. Vprašamo številko 29, kedaj jo on spravljal službo namesto dr. Zajca? Napada tudi duhovščino, od koje tako-rekoč živi! To si bomo zapomnili! Č.c no bo miroval, bomo šo več povedali o St, 29.
lj S »farškimi podrepniki« je zmerjal v nedeljo neki s cvikarjem našemljeni dr. Frlanov pisar, ki sliši na ime Karol Vojska, naše volilce. Ima pač vzroke! Kakor vsi pridni fantki je bil tudi on svoj čas izročen Salezijan-cem na Rakovniku v oskrb, dve skrbni njegovi toti, delavki v tobačni tovarni, «ta ga pozneje vzgajali; kot vajenec v Katoliški tiskarni jo bil pa dno 14. novembra 1907 radi tatvino odslovljen. Obnašal se je v nedeljo tako, da ga je odpeljal orožnik. Dober tok liberalcem na takih cksomplarjih!
lj Živinski mešetar SeidI iz Spodnje Šiške jo v nedeljo tako agitiral prt ljubljanskih občinskih volitvah za liberalce, da mu je koiii popolnoma onemogel in jo bil vos kruljav. No, dosti seveda ni opravil; marsikje je dobil dolg nos. Seveda se z volilci več tako mošotariti no more, kakor io Soidl navajen.
lj Zbor »Ljubljane« ima danes v veliki dvorani »Fniona« prvo vajo celotnega programa. Treba jc brezi z -j e m n o udeležbo. Zborovodja.
I j šentpetersko prosvetno društvo v LJubljani ima jutri v sredo zvečer i>b pol osmih predavanje. Predaval bo v društveni sobi Sv. Petra cesta 101 (pri Podboju) filozof in urednik »Zore<' gospod Franc Stclo o predmetu: Ljubljana prod 200 loti . Predavanje je zelo poučno, zgolj zgodovinskega pomen:'., zato vabimo na obilno udeležbo. Odbor.
Ij Roditeljski sestanek na e. kr. II. driavnl gimnaziji. V sredo, dne 26, t.
mčs., se bode vršil v fizikalni dvorani c. kr. II. državne gimnazije ob 6. uri zvečer četrti roditeljski sestanek v tem šolskem letu s predavanjem gospoda primarija dr. Vinko Gregoriča o važnih zdravstvenih vprašanjih pri vzgoji naše šolske mladine. Na ta sestanek prav uljudno vabi vse stariše, oziroma, njih namestnike in druge prijatelje naše mladine ravnateljstvo.
lj Umrl Je danes zjutraj v Leonišču trgovec g. A r n o š t V i n d i š e r, ki je znan po svojem trpljenju radi nesrečnih 20. soptomberskih dogodkov. Ž njim leže v prerani grob zopet nova žrtev teh dogodkov, njihovi pravi povzročitelji pa stojo brezsrčno ob grobo-vili teh svojih žrtev, ki so šle tako brez koristi v mrzlo grobove, škoda, jih, ker bi v življenju, če bi jih ne obpihnila mrzla sapa teh ljudi, lahko mnogo koristili narodu, škoda tudi Arnošta Vin-dišorja. Naj mirno spi njegovo plemenito srce v domači zemlji, katero je iskreno ljubil!
l j Umrla je Berta Srvalla, učenka, stara 10 let. Valvazorjev trg št. 6.
lj Odgovor na »jutrov« napad na mojo osebo. Da so bodo »Jutrovci« tudi ob mojo osebo obregnili, jim ne zamorim, saj nisem nikdar trobil v njihov rog. In če so mislili, da bodo vsaj jedno Številko svojega lista meni prodali, so se tudi zmotili, kajti za napad vem lo, kor mi jo o njem pravil slikar Z. —- Kor pa ciljem, da so mi očita plagijatstvo, da sem »Junaka« za »Slovensko Stražo« narisal, moram seveda izjaviti, da risbe nisem jaz napravil, ampak kakor vsakdo iz signature pod risbo lahko spozna, nekdo drugi. — Jutrovci si mislijo, vsaj malokdo v6 za Koželjevo krstno ime, glavna stvar jo, da ga osramotimo. Pred pol letom so mi na enak način liberalni listi predbacivali »Ribiča« v Mohorjevih »Legendah«. Signa-tura pod risbo pa pokaže vsakemu, ki zna in hoče brati, A. V. — Anton Veiter. Menda so mi tudi predbaciva, da odjedam drugim kruh, tedaj da »Kund-.schaft požiram«, na to odgovarjam lo to, da imam vedno »naročenega« dela dosti, da se mi ni potreba nikjer siliti c-li celo s »solzami« prositi produjemov. — V svojem prostem času hodom vodno rad sledil pesniku Gregorčiču, ki pravi: »Dolžan ni sam6, kar veleva mu stan, — Kar m6re, to mož je storiti dol-Ž£.n!« — Ne hodom si tratil šole prostega časa: »Rajše na. delo, kor resnobni so d novi, — A delo in trud naj mi Bog blagoslovi!« — Anton Koželj, akad. slikar in c. kr. profesor.
lj Razstava vajenskih Izdelkov na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani. Na obrtno-nadaljevalnih šolah, to jo: na strokovni nadaljovalniei za mehan-sko-tehniške obrti v Komenskega ulici, na strokovni nadaljovalniei za stavbne obrti na Cojzovi cesti, na strokovni nadaljovalniei za umetno in oblačilne obrti na Erjavčevi cesti in na občni obrtni nadaljovalniei na Erjavčevi cesti so zaključi šolsko loto 1910/11 v nedeljo, dno 30. aprila 1911. Na vsaki teh šol bo z zaključkom šolskega lota združena tudi lokalna razstava vajenskih izdelkov, ki bo trajala omenjenega dno od osmih zjutraj do dvanajstih opoldne. Na to razstavo opozarja šolski odbor vse mojstre, starše, vajence in pa prijatelje obrtnega šolstva sploh ter zanesljivo pričakuje, da so bodo njegovemu povabilu v mnogobrojnem številu odzvali.
lj Nov slučaj koz. Danes pojavil se jo prvi slučaj koz v mestu samem, in sicer jo obolela šestletna hči Marija mostnega prižigalca Štruklja, stanujo-čega v Wolfovi ulici št. 3. Otrok jo bil radi škrlatiee v deželni bolnišnici, kjer so jo tudi nekaj časa nahajala za. kozami obolela Trojer, tako da jo kontakt s prvimi slučaji koz dokazan. Obolelega otroka so danes prepeljali v mestno bolnišnico za silo, njega sostanovalce pa nastanili v mestni Ubožnici, da so mod lom stanovanje temeljito razkuži. Pri vseh ostalih stanovalcih hišo so jo takoj izvršilo cepljenje proti kozami. Občinstvo iznova opozarjamo na važnost cepljenja. Le-to so od si h d ob vrši vsak delavnik ob 3. tiri popoldne v »Mostnem Domu«, sicer pa cepi t tuli veČina ljubljanskih zdravnikov. Ker se io občinstvo žo koj po prvih slučajih v velikem številu podvrglo cepljenju in ker so so osobito cepili vsi šolski otroci, so pač ni bati, dn bi so kozo po mestu razpaslo, pač pa š* lahko slede poedini slučaji.
I j Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih imelo je dno 21. t. m. svoj letošnji rodni občni zbor, ki ga jo otvoril predsednik, dvorni svetnik grof C h o r i n s k y, naglašajoč, da jo društvo tudi v pretočenem lotu sledilo načelom, ki si jih je postavijo ob svoji ustanovit vi.' Osobito jo društvo skrbelo •/.i soejalno «»d vračati ie (etike na domu i
prizadetih rodbin. Seveda bi bilo treba to delovanje popolniti z ustanovitvijo otroškega zavetišča. Tako zavetišče ohranilo bi tudi ono otroke zdravo, ki jih doma radi prenougodnih liigieni-škili in zdravstvenih razmer ni moč rešiti. Upati jo, da bo volilo 20.000 K plemenito dobrotnice gospe Hozhevarjeve na Krškem omogočilo ustanovitev tega prepot robnega zavetišča. Nato je generalni tajnik dr. Dčmeter Bleiweis-Trs teniški podal poročilo o društvenem delovanju. Iz toga povzemamo, da si je društvo stavilo štiri cilje, ki jih energično zasleduje, in sicer: L socialno odvračanje jetike na domu prizadetih rodbin v Ljubljani in okolici. Leta 1910. bilo je 33 rodbin s 108 člani v društveni oskrbi in pod stalnim higieniškim nadzorstvom. 2, Oskrbovanje prizadetih rodbin na. deželi in njih nadziranje po zdravnikih in društvih za otroško varstvo. 3. Zdravljenje ozdravljivih jetičnikov, osobito takih, katerim so lahko vrne dola zmožnost v zdraviliščih. Lani so je s polnim uspehom zdravilo 5 bolnikov, in sicer 4 moški v Ilorgasu, ena ženska pa v zdravilišču Vila Rnrbara na Zgornjem štajerskem. Zdravljenje škrofuloznih, slabokrvnih in k jetiki nagnjenih otrok v pomorskem hospicu v Gradožu. Lani jo. na društveno stroške 10 otrok absol-viralo šesttedensko zdravljenje v hospicu. Posebno razveseljiva okolnost je, da jo lani tudi c. kr. vrhovno ravnateljstvo tobačno režije dovolilo društvu subvencijo 1500 K. To z ozirom na spomenico tobačnega delavstva in pa, ker je društvo že od svoje ustanovitve sem oskrbovalo mnogo rodbin tobačnega delavstva. Na. subvencijah jo društvo leta 1910. prejelo: 4500 K od c. kr. ministrstva za notranje zadevo iz dvamili-jonskega fonda za odvračanje jotiko, 1500 K od deželnega zbora, kranjskega, 1500 K od c. kr. vrhovnega ravnateljstva tobačne režijo, 500 K od deželnega stolnega mosta Ljubljano 111 500 K od Kranjsko hranilnice. Članov jo štelo društvo 520. od teh 305 na deželi. 295 pa v Ljubljani. Med podporniki in rednimi društveniki je mnogo občin, zdravstvenih zastopov, župnih uradov in šolskih svetov. Na. predlog generalnega tajnika izreče se vsem podpornikom kakor tudi časnikarstvu zahvala občnega zbora, — Iz poročila blagajnika ravnatelja A. Mahra jc posneti, da jo imelo društvo lota 1910. 11.781 K 37 vin. dohodkov, 8576 K 39 vin. pa izdatkov. Društveno premoženje znaša vračunši stavbni svet za otroško zavetišče 25.197 K 80 vin. K temu pride še \olilo 20.000 K gospe Hozhevarjeve iz leta 1911. Na predlog računskega preglednika lekarnarja J. Mayrja se izreče odboru absolutorij. Konečno poudarja podpredsednik dr. D. M a j a -r o n uspehe društva in pa skrbno delovanje ožjega odbora, ki rešuje vse tekočo pošlo. Na njegov predlog izreče se ožjemu odboru in pa društvenemu zdravniku dr. A. Lovi črti k u zalivala občnega zbora.
1 j Hladit se je šla. V nedeljo popoldne so ga jo bila neka ženska, v Flori-janski ulici precej navlekla ter pri-kolovratila do .Šolskega drevoreda. Ker ji jo bilo pa prevroče, jo šla k Ljubljanici in so začela z vodo hladit. Hipoma je pa izgubila ravnotežje ter štrbunk-nila v vodo. Na pomoč ji jo takoj pribito] policijski stražnik, jo potegnil iz Ljubljanice in jo odvodel na magistrat.
lj Posledice pijanosti. V neko hišo na Dunajski cesti se jo bila včeraj vtihotapila 161etna, brezposelna služkinja Uršula Gerjavič rodom iz Brežic ter tarn ukradla z mostovža. pot sveč in izpila liter mleka. Nato so je podala v klet in ukradla skozi okno iz skladišča dve politorski steklenici brinjevca, Nato se je vsedla na stopnice ter naglo izpraznila 0110 steklenico. Vsled tega se je tako opijanila, da je nezavestna obležala na stopnicah, kjer so jo našle hišne deklo in izročile policijskemu stražniku, da jo jo pustil prepeljati na magistrat. Poklicani zdravnik je odredil, da so jo prepeljali v deželno bolnišnico in jo malo upanja, da okreva.
Ij Aretacije. V soboto je bila are-tovana na Mostnem trgu neka 201etnn, brezposelna služkinja, katera jo bila obdolžona, da je svoji prejšnji gospodinji vkradla bluzo in več žepnih robcev. Po izvršeni preiskavi jo bila ob-dolžonka izpuščena na prosto. Istega dno jo bil aretovan zaradi prepovedanega povrn i ka v mesto 341etni dninar Ivan Knez iz Grosupljega in izročen okrajnemu sodišču. — Pri raciji so bili po šupali zasačenl štirje postopači, kateri so bili istotako oddani sodišču. Naposled jo bil na Zaloški cesti dobljen nek pijanČek, ki si jo bil postlal kar na cesti. Stražnik ga jo pustil z zelenim vozom prepeljati na magistrat
?	POZIV »
Tem potoni poživljam dotičn? osebo, katera je dobila v včerajšnj; izdaji »Jutra« prostora za podli in rio! opravičeni napad, da v teku kratkega časa vpošlje na zadružni odbor pri. tožbo z odkritimi podpisi tistih »Vej gostilničarjev«, v katerih imenu je pri. občilo »Jutro« dotično notico.
Povzročitelj je imel dovolj nesraiu, nosti, naj ima tudi dovolj poguma po voda t i imena. Event ualne spore in ne dostatke v zadrugi ima razsojati samo odbor, no pa tako umazan list kot je »Jutro«.
Ako pa dotična oseba temu pozivu ne ugodi, tedaj odpadejo meni pred-bacivana korita na njegov hrbet, kajti o koritih pisati zamorejo samo ljudje, kateri so pri koritu, ali so ga pa pričakovali tam, kjer so korita dosedaj bila doma.
Potnik Srečko,
vodja I. kranjske tovarne mineralne vode, r. z. z o. p. v Ljubljani.
Telefonske in brzojavno poročilo.
LJUBLJANSKE OBČINSKE VOLITVE IN OBMEJNI SLOVENCI.
Maribor, 25. aprila. Iskreno čestita-1110 k lepemu uspehu pri ljubljanskih občinskih volitvah. Za štajersko Vseslovensko Ljudsko Stranko: dr. Koro-šec.
Trst, 25. aprila. \a stolcih sede fantje, oj fantov je štirnajst! Živijo! — Tržaški somišljeniki.
PAPEŽEVO ZDRAVJE SLABO.
Berolin, 25. aprila. Vkljub pomirljivim vestem iz Vatikana- se tu zatrjuje, da jo zdravstveno stanje papeža Pij« X. zelo slabo. Papež trpi hudo na protinu (Gicht). Pretekli teden jc bila katastrofa prav blizu, a zdaj jo nevarnost premagana. Y Vatikanu imajo zdaj zdravniki noč in dan službo, Avdijenco so popolnoma odpovedane
AVSTRIJS7CO-OGRSKA POGAJANJA,
Dunaj, 25. aprila. Vesti ogrskih listov, kakor da bi pri pogajanjih radi novega vojaško kazenskega postopka podlegla avstrijska, vlada, so tendenci« jozne in se razširjajo namenoma, da bi se še bolj ne omajala itak kritična situacija kimona Hedervaryja. Da bi pri teh pogajanjih podlegla Avstrija, nc more biti nobenega govora. Zlasti se pri celem sporu gre samo za območje nemškega in mažarskega jezika na Ogrskem, odnosno hrvaškega in nemškega na Hrvaškem. V Avstriji se bode v novem postopanju uvedla, kolikor bo glede na sestavo vojaških sodišč sploh mogoče, popolna, narodna ravnoprav-nos t.
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 25. aprila. V prvič po toll« kom času je promet na borzi miren, Špekulacija jc skrajno rezervirana Tudi kupčija s škodovimi akcijami se jo pomirila, škodovo akcije so izpo-četka šle po kurzu 645, potem padle na 631. pa potem poskočilo na 638.
RESEN POLOŽAJ V MAROKU.
Madrid, 25. aprilu. "Ministrski pred« sednik Canalejas jc izjavil, cla je pre. kršenje statusa quo od strani Francije, ki jo odposlala 12,000 mož iz alžirske meje proti maroškemu ozemlju, jako resna stvar. Veliko vprašanje je, ako bodo Maročani to mirno prenesli • in skoro ni dvoma, da se bo začela zavoljo tega oznanjati sveta vojska. Canale-jas je nadalje dejal, da so poročila iz Feza vznemirljiva.
TEŽKI OBLAKI NA VZHODU.
Pelerburg, 25. aprila. Včeraj sta šla vojni in mornariški minister carju predavat glede položaja na Dalj-njem Vzhodu. Položaj v Mandžuriji in Poamurju jo vsled vojaških priprav Kitajske jako opasen. Vojni ministei in mornariški minister odpotujeta na Vzhod.
Razne slvori.
Napad na denarnega pismonošo>
Neki kolesar je v Draždanih 24. I, m. zjutraj v neki temni veži zavralno napadel nekega že starega denarnega pi-smouošo in ga z lesenim kladvom udaril večkrat po glavi. Pismonoša so je branil z vsemi silami in klical na pomoč. Napadalec se je zbal in pobegnil s koles 0111, 110 da hi bil pismonoši iztrgal torbo z denarjem. Pismonoša ga je izkušal zasledovati, a so je kmalu zgrudil vsled dobljenih poškodb.
Požar v Sarajevu jo divjal 23. t. m. popoldne. Zgorele so štiri hiše. Zvečei so pa zopet zgorelo štiri hiše.
Eksplozija plavža. V llayngenu, Loronn, jo eksplodiral plavž. Ranjenih jo 20 delavcev,
Kolera v Batavijl. V Bataviji divja kolera Dno 22. t. m. jo umrlo na koleri
oseb.
Kuga na Kitajskem je ponehala. Umrlo je na kugi 60.000 oseb.
Zdravnik samoumorilec. Zaradi revščine se je zastrupil z morfijem v Obermetzu zdravnik dr. Pogany.
Vlom v pošto. V Aaehenu sta vdrla T pošto ponoči dva našemljena vlomilca in prisilila poslujočega uradnika Breiniiga z revolverjem, da odpre blagajno. Vzela sta 4000 mark in nato brez vsake sledi pobegnila. Niti s policijskimi psi ju ne morejo izslediti.
Nove uniforme francoske vojsko. Francoske čete dobijo nove uniformo. Tako imajo konečno izginiti iz vojske rdeče hlače, ki so bile sicer slikovite, ali nikakor ne pripravne za poljsko službo, ker so obračale nase pozornost sovražnika. Nove uniforme bodo baje barve, ki se ne bodo mnogo razlikovale od terčna. Tudi gumbi na novih uniformah ne bodo svetli, ampak medle barve. Nove uniforme bodo v kratkem predložene vojnemu ministrstvu. S to izpremembo uniforme so izvrše tudi neke izpremembe v orožju, tako dobijo n. pr. časniki lagljo in krajšo sabljo.
Rop na pošti. V Aachnu sta udrla dva mdividua dne 24. t. m. opoldne v ondotno pošto ter prisilila navzočega poštnega uradnika z revolverji v rokah, da je odprl blagajno. Vlomilca, ki sta imela na obrazili krinke, sta uropala 5000 K ter nato pobegnila. Doslej nimajo nobene sledi za njima.
GLAVNE POTEZE POLETNEGA VOZ-NEGA REDA 1911
v področju c. kr. državnoželezniškega ravnateljstva v Trstu.
A. Proga Jesen'ce-Trst c. kr. d. ž.
Vlak št. 1 jc malenkostno spremenjen in pride 5 minut prej v Trst c. kr. d. ž. (ob 11. uri 10 minut dopoldne).
Vlak št. 2, ki je skoro nespremenjen, pride 2 minuti prej na Jesenice (ob 9. uri 39 minut zvečer),
Istotaka sta vlaka št. 501 in 502 nebistveno spremenjena. (Vlak štev. 501 pride ob 8. uri 50 minut zjutraj v Trst c. kr. d. ž., 502 gre 5 minut kasneje od tam. t. j. ob 9. uri.)
Podnevni brzovlaki bodo vozili od
1. maja deljeno po voznem redu. Vla-
ka št. 507 in 508 opravljata službo v re-
laciji Dunaj j. k. in Berolin — čez
phyrnsko železnico — Trst, vlaka štev.
707 in 708 pa v relaciji Berolin—-Mun-chen-Trst čez turško železnico.
Vlak št. 507 je nov brzovlak in odhaja iz Jesenic ob 4. uri 9 minut popoldne ter pride v Trst c. kr. d. ž. ob
7. uri 14 minut zvečer.
Vlak št. 508 je tudi nov ter odhaja fz Trsta c. kr. d. ž. ob 8. uri 20 minut zjutraj Ln pride na Jesenice ob 11. uri 47 minut dopoldne.
Ta dva brzovlaka imata postanek (c v postajah Bled, Bistrica-Bohinjsko jezero in Gorica d. k. v svrho vstopanja oziroma izstopanja potnikov.
Vlak št. 707 ima lego v lanskem poletju od 1. julija vozečega vlaka štev. 707 in pride 3 minute prej, t. j. ob 8. uri 12 minut zvečer v Trst, c. kr. d. ž.
Vlak št. 708 vozi kakor v lanskem poletju.
Vla*ka št. 11 in 12 sta le malenkostno izpremenjema.
Vlak št. 13 odhaja 5 minut preje.
Vlak štev. H je za 10 minut prej astavljen.
Vlak št. 15 je skoro nespremenjen.
Vlak št. Hi jo moral oditi 4 minute prej iz Trsta c. kr. d. ž. in biti nekoliko spremenjen.
Vlaki št.. 17, 18 in 20 so nespremenjeni.
Vlak št. 41 se je moral za 4 minute pospešiti in ima bistveno spremenjen vozni red.
Promombe vlakov 42 in 43 so brezpomembne. Vlak štev. 46 je zapoznjen za 14 minut.
Nedeljska in prazniška vlaka št. 44 in 45 sta nebistveno spremenjena.
Vlaka štev. 25 in 48 vozita kakor v lanskem poletju od 1. julija do 30. septembra na progi Jesenice—Bled.
B. Proga Herpclje—Kozina—Trst, c. kr. drž. žel.
Vlaki štev. 211, 217 in 218 so ne-bistveno spremenjeni.
Nespremenjena vlaka št. 221 in 222 vozita zopet le ob nedeljah in praznikih.
C. Proga Divača—Pulj.
Vlak Štev. 317 odhaja na progi Divača—Herpclje—Kozina 3 minute preje.
Vlaka štev. 321 in 322 vozita od nedeljah in praznikih.
Od puljskih delavskih vlakov volita vlaka štev. 319 in 320.
D. Proga Kanfanar—Rovinf.
Na ti progi vozijo vlaki štev. 440, 433, 444, 445, 446, 447, 448 in 449, izmed katerih sta vlaka štev. 444 in 446 nebistveno spremenjena,
B. Proga Trbiž—Ljubljana.
Vlaka štev. 1711, 1715 ln 1718 so malenkostno spremenjeni.
Vlak štev. 1712 se je moral za 14 minut, preje ustaviti.
Vlak štev. 1713 odhaja radi zgodnejšega južnoželezniškega vlaka št. 2 za dve minuti preje.
Vlak štev. 1716 se je. moral radi prej omenjenega zgodnejšega vlaka štev. 2 juž. žel. za 10 minut pospešiti, kar je bilo tudi nujno potrebno.
Vlak štev. 1717, ki obstoji šele od 1. oktobra 1910, se je radi dosege zveze na južnoželezniški vlak štev. 73, ki odhaja kasneje iz Ljubljane, od Jesenic za 13 minut prej ustavilo in tako pospešilo, da pride že ob 9. uri 48 min. v Ljubljano, j. k.; s to odredbo je napravljena nova zveza iz Mvlnchena v Opatijo z vlaki 701, i, 1717, 73, 1613.
Vlak štev. 1722 bo zopet vozil kakor lansko leto v maju in juniju ob nedeljah in praznikih, od 1. julija na progi Ljubljana j. k. — Jesenice vsak dan in na progi Jesenice—Trbiž le ob nedeljah in praznikih.
Vlak št. 1729 bo vozil od 1, julija do 10. septembra vsak dan.
Vlak št. 1727 bo vozil na plavža v Beli Peči vsak drug
zahtevo ponede-sporta delavcev iz
ljek v svrho t ran ziljske doline.
F. Proga Kranj—Tržič.
Ker prihaja vlak št. 1721 prej. se je mogel tudi vlak št. 2553 za 14 minut prej vstaviti.
Vlak št. 2555 odhaja 9 minut proje, ker prihaja vlak št. 1716 preje.
Vlak št. 2559 vozi kakor pozimi.
H. Proga—Ljubljana d. k. — Kamnik.
Na ti progi bodo vozili v maju in juniju vlaki štev. 2151, 2152 pet minut prej, 2154, 2155, 2158 in 2157, in ob nedeljah in praznikih tudi vlaka št. 2160 in 2159.
Od 1. julija bosta vozila še dva vlaka.
Od 1. julija bodo tedaj vozili vlaki štev. 2151, 2152, 2154, 2158, 2157, 2160 in 2159, kakor prej povedano in na novo vlaki štev. 2153 (iz Ljubljane oh 11. uri 40 minut dopoldne, prihod v Kamnik ob 1. uri 2 minut popoldne), 2156 (iz Kamnika ob 1. uri 30 min. popoldne, prihod v Ljubljano ob 2. uri 40 min. popoldne) in 2155a (iz Ljubljane ob 3. uri 10 min. popoldne, prihod v Kamnik ob 4. uri 24 min. popoldne); vlak štev. 2155 ne bo več vozil.
J. Dolenjsko želcznice.
Vlaki so splošno enaki ostali. Postanki vlakov štev. 2211, 2212, 2213, 2216 in 2215 so na. Grosupljem nekoliko daljši, vsled česar odhajajo vlaki štev. 2311, 2313 in 2315 malo kasneje in vlaka štev. 2314 in 2316 prav malo preje. Nadalje imajo vlaki štev. 2212, 2214 in 2216 v Trebnjem primerne postanke, vsled česar odhajajo ti vlaki na progi Budolfovo — Trebnje malo preje.
K. Proga Trebnje—št. Janž.
Na ti progi so zlasti postanki regulirani,' vsled česar odhajajo vlaki štev. 2652 za 5 min., 2654 za 7 min. in 2656 za 10 minut, preje iz Št. Janža in prihajajo vlaki štev. 2651 za 7 min., vlak štev. 2653 za 10 min. in 2655 dve minuti preje v Št. Janž.
1.. Proga Gorica juž. kol. — Ajdovščina.
Preložitev osebnih vlakov proge Jesenice—Trst imajo toliko vpliva na vlake proge Gorica juž. kol. — Ajdovščina, da odhajajo vlak štev. 1151 za 10 minut in 1154 za minuto prej, vlaki štev. 1156 za 19 minut, 1158 za dve min. in 1155 za 9 minut kasneje.
Vlaka štev. 1157 in 1158 bosta vozila kakor v lanskem poletju le ob nedeljah in praznikih.
M. Proga Tržič—Červinjan.
Vlak štev. 803 se je moral nastaviti radi omogočenja zveze na vlak št. 1860 iz Gradeža, ki pripelje vračajoče se tržaške izletnike, za 13 minut kasneje.
N. Proga Červinjan—Belvedere.
Na ti progi bodo vozili kakor v lanskem poletju štiri pari vlakov.
Vozni časi so se regulirali z ozirom na že utrjeni tir.
Vozili bodo vlaki štev. 1851, 1&54, 1853, 1856,' 1855, 1858, 1857 in 1860.
Vlaka štev. 1857 in 1860 vozita toliko kasneje, da ima prvi zvezo na vlak štev. 803, zadnji pa na vlak štev. 804 v Červinjan.
Vlaka štev. 1852 in 1859 bosta vozila. do Benetk od slučaja do slučaja po naročbi potne pisarne Grigolon v Gradežu za izlet gradežkih letovišča rjev.
C. Proga Trst—Poreč.
Vlak štev. 959 odhaja r/uli zveze v Trstu c. kr. drž. žel. na vlak štev. 507 za 11 minut kasneje, vsled česar odhajajo tudi vlaki štev. 958 kasneje.
Vlaka štev. 911 in 912, ki vozita ob nedeljah in praznikih, se je radi preložitve vlaka štev. 959 pospešilo.
Asperges me in Vidi aquam za
mešani zbor zložil Alojzij Mihelčič, organ ist v Metliki. — To sta dve pripro-sti, a dobro porabni skladbi, odobreni tudi od kn. šk. ordinariata ljubljanskega. Ilarmonizacija pravilna, težav nikakih. Omenjam pa, da ako se v kaki skladbi uporablja koral, naj se uporablja natančno po novi vatikanski izdaji. Zato naj so v 2. številki pri besedah »et Spiritui šaneto« popravi v toliko, da se postavi clivis na. zlog »ri< in podatus na zlog »tu«, kakor stoji v vatikanski izdaji. Dobiva se izvod po 70 vin. pri g. skladatelju in v Katoliški Bukvami. Ker se ta dva speva pogosto-ma rabita in ker razlika mika, bodo naši organisti gotovo radi segli po tem skromnem delu.
38 lei ie preteklo, odkar se jo pričela industrija pisalnih strojev in je neverjetno, kako visoko stopinjo jo dosegla ta stroka. Po najmodernejših načelih tehnike izdelani pisalni stroji so pa nedvomno, kakor poroča. »Ne\v-vork Herald«, stroji »Boyal«, kateri izpodrivajo povsod vsled nizke in praktične konstrukcije ter razmeroma nizko cene. vse dosedaj poznane sisteme, kateri so povečini pretirano dragi. Boyal Standard pisalne stroje ima v zalogi v Ljubljani J. Perko, Sodna ulica št. 3, L, ter priporočamo vsakomur naj topleje, da predno si nabavi stroj, preizkusi ta najnovejši amerikanski izdelek, katerih je že nad 80.000 komadov v uporabi.
rr i*scsj s<: CK^ i',..
Cene veljajo za 'i0 leg.
Budimpešta, 24. aprila.
PSetvca za april 1911.....1284
Pšenica za maj 1911......12 95
Pšenica za oktober 1911 . . . .	1148
Rž za april 1911.......9 15
Rž za oktober 1911......8 92
Oves za april 1911......972
Oves za oktober 1911.....778
Koruza za maj 1911......6 34
Koruza za julij 1911......6 48
Višina n. moriem 30(r2 ni, sred. zračni tlak 736-0 /72«
! Sl»rt|e ; 1 C«? o v a- I baio-| zovanja ! metra I v mm
1 .»(tipe- j
i Vetrov'
po , Celziju
Nebo
j , ., , i ____.___'_________ _._L__s
23, 9. zveč. | 733 8 13 9 j brezvetr	j p. obiač. l
2 , si. szali.	del. ofcl. ' 0 0
i	, i
24
7. zjutr
734 3 10: .
'j 2. pop 73M 22 3 j si. jjzah. | , j Srednja včerajšnja temp . 14 8' norm ti 1J.
Maslo! Jsjca za. valenje!
franko povsod po povzetju: maslo iz kravjeeta mleka 10 funtov z t: boj, K 8"50; 6 funtov zaboj, H 5'50; 30 jajc za valcnje, K 5'—; 60 jajc za piti, K3'50; 60 velikih živih rakov, K 7'-. B. Margules, Buczacs vla Oderberg (Slezija). 1315
VABILO
i n c l Mirit
Tužnini srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, »in jc naš iskreno ljubljeni sin. stric in svak, gospod
„Kranjske deželne vinarske zadruge" v Ljubljani
ki sc vrši
v četrtek, 11. maja ob pol 11. nri dopob dne v deželnozborsk? dvorani v Ljubljani (deželni dvorec)
D n c v n i red: t. Poročilo in predložitev računskega zaključka
za prvo upravno leto 1910. 2, Citanje revizijskega poročila. 5. Volitev namesto i^stopivših članov tiačcl-
stva in nadzorstva, /t. Slučajnosti.	NačelstVO.
trgovec v tvrdki Jesih S Ulindischer
danes ponoči ob pol 2. uri v 25. letu svoje starosti po dolgi, mučni bolezni, prejemši sveto zakramente za umirajočo mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega pokojnika iio v sredo dne 26. aprila 1011 ob pol 6. uri zvečer iz tukajšnjega Leo-nišča na pokopališče k Sv. Križu.
Mašo zaclušnicc so bodo brale v župni cerkvi pri sv. Jakobu.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 25. aprila 1911.
Marija Windlscher, mati; Francka Ahlln, roj. Windischer, sestra; Josip Ahlin, c. kr. davkar, svak; Josip, Ladko, Stanko, Bojan, Vera, nečaki in nečakinja.

13,75
f
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja s tem tužno vest, da je njegov redni član gospod
trgovec
danes ob pol 2. uri po noči po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 25. letu starosti mirno \ Gospodu zaspal.
Pogreb bode v sredo 2(5. aprila ob polu ti. uri popoldne iz Lconišča na pokopališče pri Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v prijazen spomin.
Ljubljana. 25. aprila 1911.
f
Globoko potrtega srca si uso-java naznaniti v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok, da jc po volji neskončno modrega Stvarnika zapustila solzno dolino naša ljubljena hčerka, oziroma sestricu	1351
Stani
Zatisnila jc nusa ljubljenka svoje trudne oči po kratki a silno mučni bolezni danes dne 24. aprila ob pol 12. uri dopoldne v nežni dobi 3 let.
Pogreb se vrši v sredo 26. aprila ob polu '1. uri popoldne iz deželne boi-[f nicc na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 24. aprila 1911. Itt Karol in Karolina Majce.

rabi tvornica stolov Fran Švigelj-a na Bregu pri Borovnici. — Drugo po dogovoru. 1334 3
Na Jesenicah, Corenjsko se radi preselitve tla v najem
opremljen lokal
kjer je že več let vpeljana trgovina s skladiščem oziroma s stanovanjem ali mcblovano sobo na najugodnejšem prostoru in v bližini kolodvora. Gospodom trgovskim sotrudnikom ali samostojni izvežbani prodajalki so nudi dobra prilika zagotovljene eksistence. — Natančnejši podatki so izvedo pri Antonu Halner-ju v škofji Loki, Glavni trg.	1333
Za slabokrvne in prebolele
jc zdraviliško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K 4*50 BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
,KUC
m
0 ,f\
m


• k
jBritjan+i jro ni/krčem
urahprvš;največja domača Tovarniška.vahJ:: TI^F^ ■ exportna tvrdka ur.zlatnine	mIIVU| j,
)anaMestmtrg. jn	a ur v Švici. f
Književnost.
Za majiiikovo pobožnost priporoča »Katoliška Bukvama« v Ljubljani:
Kerčon, Salve Regina ali razlaganje molitve Ccščena bodi Kraljica za šmarnično opravilo. Okusno vezano rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K HO h.
Kerčon, Šmarnice. Marija podoba pravico. Okusno vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
P. Ladislav, šmarnice. Marijine čednosti in dobrote. Vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
Vole, šmarnice. Marija v predpo-dobah in podobah. Okusno vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
Godec, Devica verna. Šmarnice. Okusno vezano, rdeča obreza 1 K 40 h.
Morzinger, Das Blumenreich im Dienste der Gottesmutter. 2 K.
ANTIKVARIJAT »KATOLIŠKE BUKVARNE«
ima na razpolago:
Antikvarijat Katoliške Bukvarne
ima na razpolago: »Rimski Katolik« (Mahnič) I. tečaj 1889 6 K, II. do IV. tečaj 1890—1892) samo 4 K 50 h, .V. do VIII. tečaj (1893—1896) samo po 3 K.
Voditelj v bogoslovnih vedah. Letnik I. (1898) do XII. (1909) mesto po 5 K samo 2 K 20 h.
Katoliški Obzornik. Letnik I. (189?) do X. (1906) samo po 3 K 50 h.
Čas. Letnik I. (1897) do X. (1906) samo po 3 K 50 h.
Slovenski prijatelj. (Einspicler.) Časopis za cerkev. Letnik IV. (1855) do XXXII. (1885) samo po 2 K.
Navedeni letniki so deloma tudi vezani v zalogi; za vsako dobro ohranjeno vezavo računamo posebej samo 50 h.
Od vseh zgoraj navedenih listov so na razpolago tudi posamezne številke v našem antikvarijatu.
sc sprejme takoj v poduk za mizarsko obrt. Andrej Kregar, mizarski mojster Št. Vid nad Ljubljano.	1311 3
I
S
Vsa £}ubljana govori o tem, da je
aninšek-
ova
pražena kava
najboljša ! 1 ! !
dobi službo pri župnjistvu Velika Dolina P. Jesenice ob Savi na Dolenjskem.	1312 3
Išče se spreten, kavcije zmožen
gostilničar
za restavracijo Medijske toplice pri Zagorju.
Gostilničar mora skrbeti za dobro postrežbo, fino kuhinjo ter pristno naravno izborno pijačo. Le takim reflektantom, ki morajo ustreči vsem navedenim pogojeni, je na razpolago naslov za ponudbe pri upravi »Slovenca«,	1270 t
čepice, krauate, perila samo zadnje norosti u Ipesrtasi frgmiini za
nasproti glavne poŠte.
1046 (10)
2 hiši
se prodasti. Prva v blijlu Ljubljane, s 4 stanovanji j| lepim ograjenim vrtom; di n ga jo 5 minut od kolodvor; Vižmarje pri okrajni cest pripravna za vsako obrt. Okoli hiše je vel|| ograjen vrt, v hiSi je vodovod. Radi prijazn lege jo pripravna za letovišča rje ali gospod; v pokoju. Pojasnila daje Podrekar Gregor v Vižmarjih št. 61.	_121
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
veleprima, najboljše kakovosti, rumeno mesnat, semenski in za živež, odda p po nizki ceni v vsaki množini tvrdk
lv. H. Hartmann nasi
fljornažlč, Liubliani
/ Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim ilt
JZa/bol/. kosm zobo-čistil, srea'
Katoliška
am,
..................................................................111 !!1 IIM1111J1........1111IIH11111,1111! 11111 i 1111111< I! I! 11] llil 11 OI M11MII1111 r 11 li 1111111111111111111) MIIIII! fl 111! I
TIpI?1p 7 lli^SPTl Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, IlCIklU L MldCl !• vezano K 320. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem vedenju.
Sociologija.
Spisal Urbanu s. K 3'—, elegantno vezano K 4'—. — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,

poezij« Jlnten JV(edu«d
1. del K 3-80, elegantno vezano K o-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših naj krep kej šili in najizrazitejših pesniških
individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. .......................................................................................................................................................................................
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Stepnl kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjcjevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Stcp-njak. — Josip Jurca. K 1 -20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prut^. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani ln razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20.
6.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-60.
fi. zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1'90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damašoini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno J\ 3-40, vez. K 4-50.)
5.	zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5"80.
Kacljanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. K 3-20. Andrej Hoter, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). »K —-80, deset izvodov K 5- -. Grnn žena. Povest iz domačo zgodovine. K 140, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
L zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —-60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80.
3. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achlcltner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K P—, vezano K 1-90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust še-noa. Zgodovinska povest iz teta 1573. K 1-130., vezano K 2-60.
li. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasck. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Bctlchemsko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v F.gipet. — 5. V Nazaretu. — P. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal.
I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. de). K 1-20, vezano K 2—. )2. zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-
neža. K 1-40, vezano K 2 30. '13. zvezek: Haggard, Dekie z biseri. K 21—, vezano 1\ 3-20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spi 11-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5'40. Za križ iu svobodo. Igrokaz v petih dejanjih ((5 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščangka načela. Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska, igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici
Metodove smrti (885—19TO). K l"—. Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da sc bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vsebina:
1.	zvezek sc začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževallta. Gluma v enem dejanju. (0 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih zn dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: t. Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tičck. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri „zlati goski". Burka enem dejanju. (0 ženskih vlog.) K —'80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Kr mar pri zvitem rogu. Burka v enem dej nju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modi ptica ali boj za doto. Veseloigra v štir dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cil Slika iz njenega življenja v treli dejanji (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloig v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — li. Črc Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 mošk vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen pi zor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študei Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K H
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali sp štuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 m škili vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enod janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3,0 činski tepček. Veseloigra v treh dejanji (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igroti s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlo|
' — 5. Nežka z Bleda. Narodna igra v pet dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdci hči. Igra za ženske vloge v treh ilejanji (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9.	zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. B žična igra v treh dejanjih. (9 moških vloi
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih de: njih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kleti Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejan; (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: t. Fernando strah Asturije ali preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh de njih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči noso Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v eni dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skr nost ali začarano pismo. Burka v enem i janju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ži ske vloge.) K —-80.
JI. zvezek: 1. Večna mladost in večna lepo Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlo
—	2. Itepoštev, duh v krkonoških gorah vsega jc enkrat konec. Čarobna burka petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. P pirljivasosedaali boljšajo kratka sprava I dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 n ške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vlo Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Si Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška dekli Devica Orleanska. — Za moške vloge: Boštjan. — Za otroške vloge: Materin I goslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in N<
—	Za moške vloge: Turki pred Dunaje K --80.
Navedene igre so si vsled lahke upri' Ijivosti in krasne vsebine v najkrajšem E1 osvojile vse naše domače odre.
Use te Knjige se tfcfce u Katoliški BuRml u Ljubljani, t> Msarnl, Ilirija" u Kranju In I. Kroječ nosi. u Nooem mestu,
izdajatelj: Dr. Ianaclj Žitnik,
Tisk: »Katol ke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štele.