Poftnlita plačana v gotovini
V Ljubljani, četrtek S4. aprila 1941
a
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 28. aprila. Stefani, b. I*-redno poročilo it. 321 glavnega štaba italijanske vojske pravi:
Sovražna armada v E p i r u in v Macedoniji je položi a orožje. Grško vojaško zastopstvo je predložilo poveljniku italijanske 11. armade na epirski fronti snoči ob 21.04 kapitulacijo. Podrobnosti udaje so bile v posameznosti določene T popolnem sporazumu z zavezniškim nem. Skim poveljstvom.
Nekje v Italiji, 23. aprila. Stefani, s. Uradno poročilo št. 322 glavnega štaba italijanske vojske pravi:
Naše čete so nadaljevale s svojim zmagovitim prodiranjem na sovražnem ozemlju do predaje grške armade v Epiru in v Macedoniji in so zlomile njegov hud odpor in zajele mnogo ujetnikov ter zaplenile orožje in gradivo. Oddelki letal so napadli grške ladje v kanalu St. Mavra. Parnik s 2000 tonami in dve jadrnici sta se potopili. Ena sovražna
podmornica in druge sovražne ladje so bile poškodovane.
Dne 21. aprila je italijansko torpedno letalo v vzhodnem delu Sredozemskega morja potopilo parnik z 8000 tonami. Parnik je vozil v močno zastraženem sprevodu.
Letala nemškega letalskega zbora so v noči dne 22. aprila bombardirala več vojaških ciljev na pomorskem in letalskem oporišču na Malti.
V severni Afriki je sovražnik pri Tobruku ponovil poizkuse za izpad, toda italijanske in nemške čete so jih hitro zlomile. Več angleških tankov je bilo uničenih. Zaplenili smo orožje in gradivo.
Angleška letala so priletela nad nekatere kraje v Cirenajki, eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
V Vzhodni Afriki je bil nov sovražni napad v odseku pri Dessieu od naših čet odbit.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 23. aprila. DNB: Premikanja nemške vojske v Grčiji potekajo po načrtu. ()d Lame (La-mia) dalje proti jugu prodirajoče sile so pri zgodovinski ožini Termopile prisilile angleške za-ičitnice k boju.
V grških vodah so nemška bojna letala včeraj uničila sedem sovražnih trgovskih ladij s skupno 37.000 tonami in so poškodovala 12 nadaljnjih ladij, in sicer z bombami. V zalivu Suda je ena bomba najtežje vrste zadela veliko bojno ladjo. Pri napadenih ladjah gre večinoma za prevozne ladje, ki so imele na krovu iz Grčije bežeče angleške čete.
Bojna in lovska letala so uničila včeraj in predvčerajšnjim pri napadih na sovražna letalska oporišča na grškem ozemlju 24 letal na tleh in so več protiletalskih topov izločila iz boja.
Nemška bojna in strmoglavska letala so v pretekli noči povzročila nova huda razdejanja v vojni ladjedelnici in tankovskih napravah v pristanišču La Valette na Malti. Angleški rušilec je bil težko zadet. V pristanišču so nastali veliki požari. V letalskem boju nad otokom je sovražnik izgubil 1 lovsko letalo vrste »Hurrieane.«
Okoli Anglije so bojna letala potopila v nizkem poletu nad spremljavo južno od Marlbo-rougha trgovsko ladjo s 3000 tonami in so težko poškodovala z bombami še eno ladjo. V pretekli
noči so bojna letala uničila tri trgovske ladje s skupno 11.000 tonami in so poškodovala še dve veliki ladji.
Močni oddelki bojnih letal so v noči na 23. april znova bombardirali važno vojno pristanišče Plymouth z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Glavni napadi so veljali plinarnam, ladjedelnicam, oskrbovalnim podjetjem, skladiščem živil za mornarico. Nastali so razsežni požari. Druga bojna letala so uspešno napadla vojno pristanišče Portsmouth ter pristaniške naprave na jugovzhodni in jugozahodni obali angleškega otočja in na vzhodni škotski obali.
Pri vdornih poskusih sovražnih letal nad zasedeno ozemlje je protiletalsko topništvo sestrelilo eno angleško letalo.
Nad nemškim državnim ozemljeni ni bilo bojnih dejanj.
V	času od 19. do 22. aprila je sovražnik izgubil skupno 95 letal. Od teh je bilo 38 letal uničenih v letalskem boju, 5 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala letala pa so bila uničena na tlen. V istem času je bilo 14 naših letal izgubljenih.
Oddelki letalskega generala Lohra so pri velikih uspehih pri zbijanju sovražnega bro-dovja v grških vodah dosegli posebne uspehe.
Newyork, 23. aprila, o. Stefani. Bliskoviti konec grško-balkanske vojske in nepopravljiv angleški polom povečujeta moralno potlačenost po vsej Ameriki, kljub Rooseveltovemu optimizmu in navdušenju njegovih pristašev, ki pa ne vidijo nobene možnosti, kako bi se Velika Britanija lahko opomogla. V listih poudarjajo, kako velika je bila angleška izguba v komentarjih pa se predvsem ba-
kole: »Velika Britanija potrebuje popolno pomoč Združenih držav ali pa čudež. Mnogi pa mislijo, da bo Anglija potrebovala oboje.< Kakor je bilo pričakovati. se je britanska propaganda vrgla na vznemirljive govorice, češ, da je državna varnost Združenih držav ogrožena. Nekatera londonska poročila zahtevajo nujno ameriško pomoč in poudarjajo, da bi le takojšnja vojna napoved od
vi jo z zadržanjem washingtonske vlade. Neki list, J strani Združenih držav mogla preprečiti ponolno kl ^V1 *? vedno pod utvaro o veljavi ameriške po- kapitulacijo Velike Britanije v prihodnjih 'the-moci, onsuje sedanji položaj z debelimi črkami ta- • secih.	*	!
Teiko stanje angleške vojske v Grčiji
24. aprila j. Radio: Dopisnik ameriške Agencije United Press poroča, da je prišel v stik s tremi avstralskimi vojaki, ki so prispeli v Atene. Ti vojaki so dejali, da so morali prestajati najhujše borbe m potem bežati, se spet boriti in se umikati. To se je ponavljalo po vsakokratnem stiku z napadajočimi Nemci. Najtežje je bilo zanje, ker so jih nemška letala stalno napadala. V gorskih soteskah so Angleži zaprli pot s svojimi tanki, toda nemški pijomrji so te tanke razstrelili, nakar so nemški tanki vdrli naprej. Nemška strmoglavska letala so stalno napadala topniške postojanke in tako lomila odpor Angležev. Angleških in avstralskih vojakov se je lotil živčni zlom.
Dogodki v Grčiji potekajo tako, kakor so Nemci napovedovali. Za Angleže pravijo, da imajo edini cilj prispeti do grških pristanišč in se umakniti iz tega pekla. Nemški radio pravi, da bo sedai grški narod, zapeljan od svojih voditeljev, moral nositi posledice vojne, kralj Jurij pa je brezvestno, norveški kralj iti holandska kraljica, zapustil svoj narod in pobegnil. Grški narod je razočaran in si želi samo miru. Dokaz za to trditev leži v dejstvu, da so Grki svečano sprejeli v Solun korakajoče nemške čete.
Nemški radio poroča, da zelo naraščajo tia-sprotstva med angleškimi in avstralskimi častniki
in četami v Grčiji, Avstralci so hudi, ker so jih Angleži stalno pošiljali v prednje črte, da so se potem angleški vojaki lahko varneje kretalii. Avstralski tisk zahteva zaradi tega sklicanje avstralskega parlamenta, pred katerim bo morala vlada predložiti obračun o svojem delu. Posebno pa bo morala poročati o položaju v Grčiji in o stanju grških čet na grškem bojišču. Agencija Associated Press napoveduje vladno krizo v Avstraliji. Prihajajo poročila, da so se uprli v Singapooreju avstralski vojaki, ki so jih hoteli prepeljati v Egipt. Nemški radio napoveduje, da bo Anglija doživela na Bližnjem Vzhodu svoj drugi Gali polk
SO ameriških torpedovk za Anglijo
Washington, 23. aprila, o. Stefani. Na časnikarskem shodu je ameriški mornariški minister Knox izjavil, da se je VVashington odločil, da bo odstopil dvajset torpedovk od osemindvajset, ki jih ima ameriško brodovje. Te lahke edinlce bodo poslane čim prej preko Atlantskega morja, da bodo mogle takoj prevzeti neke tajne službe.
Hitler Kralju in Cesarju ter Duceju
Berlin, 21. aprila. Ob priliki svojega rojstnega dne je Hitler sprejel nešteto čestitk najvišjih državnih poglavarjev sveta. Fiihrer je poslal Cesarju in Kralju Viktorju Emanuelu III. sledečo zahvalno brzojavko:
»Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete mojo prisrčno zahvalo za vse Vaše prijateljske čestitke
o	priliki mojega rojstnega dneva.
Adolf Hitler.<
Brzojavka poglavarju italijanske države pa se glasi:
'»Duee, bodite prisrčno zahvaljeni za svoje tovariške čestitke o priliki mojega rojstnega dne. Kakor Vi, sem v teh dneh bolj kot kdaj koli prepričan, da sta Nemčija in Italija združeni v politiki in oboroženi sili, da bomo dosegli zmago in dali Evropi novo bodočnost. S tovariškimi pozdravi!	Adolf	Hitler.<
Dnevno povelje Adolfa Hitlerja
Berlin, 24. aprila, j. DNB: Voditelj Nemčije in vrhovni poveljnik vse nemške oborožene sile Adolf Hitler je izdal včeraj dnevno povelje na nemško vojsko v jugovzhodni Evropi. V_ tem povelju pravi med drugim: »Če je nemški vojak dokazal, da je znal v snegu in ledu visokega severa premagati Angleže, bo svojo dolžnost izpolnil tudi na vročem jugu.«
Potrtost v Angliji
London, 24. aprila, j. Nemški radio poroča: Dopisniki švedskih listov poročajo iz Londona, da se je angleške javnosti polastila velika potrtost zaradi stalnih umikov angleške vojske na vseh bojiščih. Angleži ne dobe nobenih zanesljivih poročil o položaju. Listi odkrito priznavajo premoč Nemcev in se pritožujejo nad prevelikim optimizmom, ki se je razširil v javnosti. Prav tako časopisi odklanjajo previsoke številke o nemških izgubah na bojiščih in zamerjajo vladi, da tako brezvestno zamolčuje lastne izgube. Londonski radio svetuje svojim poslušalcem, naj na vse dogodke gledajo s hladno mirnostjo in naj se me dajo spraviti niti ne v preveliko zaskrbljenost ali pa v prevelik optimizem.
Newyork, 24. aprila, j. Nemški radio poroča: Ameriški časopisi poročajo pod velikimi naslovi o zmagah nemške vojske v Grčiji. Vsi pa soglasno zagotavljajo, da Amerika svojih obljub za pomoč ne jemlje resno, kajti dose-daj ni prispela v Grčijo iz USA niti ena sama krogla.
Napad na Plymoafl«
Graz, 24. aprila, j. Nemški radio poroča: 22. In 28. aprila so nemška letala z uspehom napadala angleško pristanišče Plyniouth. Včeraj so nemška ogledniška letala ugotovila, da ladjedelnice še vedno gore in da je bila povsod povzročena ogromna škoda.
Wavroi nezadovoljen z angleško mornarico
Kairo, 24. aprila, j. Nemški radio poroča: Izvedelo se je, da je general Wawel v hudem sporu s poveljstvom angleške mornarice, katero dolži, da ni poskrbela za zadostno varstvo prevozniških ladij, ki prevažajo Angleže iz Grčije. Angleške ladje so imele premalo reševalnih čolnov in zato je mnogo angleških vojakov z zadetih ladij utonilo. To so bile v glavnem žrtve napadov nemških strmoglavskih letal. Ta spor dokazuje, da Angleži svojega umika niso znali dobro organizirati. ,
London, 24. aprila, j. DNB. Izvedelo se je, da je angleški kralj Jurij včeraj sprejel predsednika vlade Churchilla. Čuje se, da je bil ta razgovor zelo razburljiv.
Grški kralj in prestolonasleditlk na Kreti
Graz, 24. aprila j. Nemški radio poroča: V svojem proglasu n* grški narod je rekel grški kralj Jurij, da je z njim ’ vred na Kreto pobegnil tudi grški prestolonaslednik Pavel. Resnično pa je, da 1* bil grški prestolonaslednik že dokaj časa na Kreti in so ga imeli pod varstvom Angleži, ker so se bali, da bi grški prestolonaslednik, ki ni kazal navdušenja za vso sedanjo grško politiko, storil kakšen korak na lastno pest.
Von Papen v Berlinu
Berlin, 24. aprila, j. DNB. Nemški veleposlanik v Ankari von Papen je prispel v Berlin in bo merodajnim činilcem poročal o sedanjem stanju nem-ško-turških odnošajev.
Hess v Madridu
Rim, 24. aprila, j. Radio Roma: Namestnik vodje Nemčije minister Rudolf Hess je dopotoval v Madrid. Iiess ima posebno važno poslanstvo, katero mu je poveril voditelj Nemčije Adolf Hitler.
Drobno
Madrid, 24. aprila, j. Agencija Stefani poroSa, da vse madridsko časopisje slavi italijansko zmago v Epiru in pravi, da se italijanska vojska junaško vojskuje i Angleži tudi v Afriki.
Newyork, 24. aprila, j. Izolacionisti so imeli v Newyorku veliko zborovanje v neki operi. Med drugimi je proti vstopu Amerike v vojno govoril polkovnik Lindbergh.
Ottawa, 24. aprila, j. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je izjavil, da se ne misli udeležiti imperialne konference v Londonu, katero je sklical Churchill. Nemški radio pravi, da je treba to izjavo tolmačiti kot ost proti Churchillu.
/?/m, 24. aprila., j. Rimski radio poroča, da naplavlja morje ob traški obali silne množice trupel angleških vojakov, ki so utonili ob priliki napadov nemških letal na an«Ieške prevozne ladje.
Neivuork, 24. aprila, j. Agencija Stefani poroča, da se v ameriškem kongresu pripravlja ostra opozicija proti novemu Rooseveltovemu načrtu za obdavčitev. Ti novi dohodki naj bi krili ogromne vojaške izdatke USA.
Berlin, 24 aprila, j. Po vsej Nemčiji so v teku zbirke za zmagovite nemške vojake na vseh bojiščih.
Berlin, 24. ‘aprila, j. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je sprejel novega romunskega poslanika v Berlinu.
Nekaj zagrebških novic
Zagreb, 24. aprila, j. Vstaško gibanje ima mnogo svojih pristašev med akademsko in srednješolsko mladino. Danes dopoldne so se morali vsi vstaši univerze in srednjih šol zbrati na zagrebškem vseučilišču. Nihče od vstašev ni smel oditi iz Zagreba. Ukazano je pa tudi bilo, da vstaši ne smejo prinašati s seboj orožja.
Hrvaško gospodarsko ministrstvo je odredilo, da morajo vse zasebne banke brezpogojno sprejemati vse tri vrste novčanic nemške marke, ki jih imajo nemški vojaki. Vse vrste novčanic se zamenjujejo v razmerju 1:20. Kdor bi se pregrešil proti tej določbi, bo kaznovan.	«
Sporočilo trgovskim združenjem
Združenje trgovskih združenj v Ljubljani Je prejelo od Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje pod št VIII. No. 98-1 sledeče obvestilo:
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje naroča, da se smejo živila in vse življenjske potrebščine (tudi obleka, čevlji in manufaktura) v trgovinah na drobno in v proizvodnih obratih prodajati za konsum samo v najnujnejšo potrebnih količinah.
V	toliko se spremene določila uredbe o obsegu blagovne prodaje i dne 18. januarja t. 1. (Službeni list št. 73-9).
Nemci zasedajo severne grške otoke
Sofija, 24. aprila, j. Radio: Nemški oddelki, ki so odpluli iz bolgarskih pristanišč v Traciji, so zasedli grški otok Samotrakč. Nemški oddelki so se tjakaj pripeljali s splavi in čolni.
Rimski radio pa poroča, da so Nemci, ki m se vozili na motornih čolnih, zasedli tudi grški otok Thasos, ki leži nasproti tracijskemu pristanišču Kavali. Obenem nadaljujejo Nemci zasedbo vseh bližnjih grških otokov.
Grška vojska v Epiru in Macedon$
se je vdala
Vse ujetnike bodo odposlali na njihovo domove
Graz, 24. aprila j. Radio: Napadi nemške vojske na desno krilo grške epirs-ke vojske so bili tako hudi, da je že 20. aprila prišlo do delne vdaje grške vojske. Zaradi obkolitve se je 22. t. m. zve-
Na dunajskem sestanku med grofom Cianom in von Ribbentropom je bHo govorjeno
O razmejitvi zasedenih področij na Balkanu
Bratislava, 24. aprila j. Bratislavski radio poroča: Kakor se je izvedelo so potekali dvo-dnevni razgovori med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom v zelo prisrčnem ozračju. V berlinskih političnih krogih se je o vsebini teh razgovorov dalo izvedeti toliko, da sta se oba zunanja ministra zavezniških držav razgovarjala o vseh vprašanjih, ki se tičejo novega stanja na balkanskem polotoku in jugovzhodu Evrope. Prvenstveno sta oba
oba zunanja ministra govorila o posledicah razpada Jugoslavije in o vprašanjih, ki se tičejo nove samostojne države. V berlinskih političnih krogih poudarjajo, da je balkansko vprašanje silno zapleteno in da zaradi tega ni mogoče pričakovati hitrih odločitev in naglih ukrepov. Tako težkih in zapletenih vprašanj drugje v Evropi namreč ni. V berlinskih političnih krogih pravijo, da na Dunaju niso določevali kakšnih stalnih novih meja na Balkanu, pač pa so le določevali obseg posameznih za-
sedb, ki prihajajo v poštev za Italijo, Nemčijo, Bolgarijo in Madžarsko. Te odločitve bodo veljale za čas, dokler se ta vojna ne konča. Po končanih razgovorih je italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana sprejel tudi voditelj Nemčije Adolf Hitler. Berlinski politični krogi konč-
trojnemu paktu.
čer vdala vsa grška armada, ker je bila popolnoma odrezana. Vdaja je bila podpisana v Solunu od strani poveljnikov nemške in italijanske vojske in poveljnika premagane grške vojske,
Rim, 24. aprila, j. Radio: Na albanskem bojišffu proti Italiji so imeli Grki 22 divizij raznih vrst orožja. Tem četam so Angleži izkazali obilno pomoč v vseh vrstah orožja in v letalih. Navzlic temu in navzlic prvini grškim uspehom, je italijanska vojska vzdržala ves pritisk in je sedaj vojno zmagovito zaključila. Včerajšnja vdaja grške vojske v Epiru in Macedoniji je junaška epopeja tako italijanske kakor nemške vojske. Agencija Stefani pravi, da vdaja grške vojske ni nikogar presenetila. Že vnaprej mora propasti tisti, ki je v službi Anglijj in ki se zanaša na njene obljube in pomoč. Italijanska vojska je kononoveljavno pregazila grško vojsko.
Kakor se sliši, sta poveljstvi italijanske in nemške vojske sklenili, da bosta poslali vse ujete grške vojake na njihove domove in ne v ujetniška taborišča. Italija in Nemčija vesta, da se grški vo-
Ijak ne bi spuščal v nesmiselno vojno pustolovščino, Če ne bi bil zapeljan od svojih voditelje?.
Stran 2.
»SLOVENSKI DOMc, dne 24- aprila 1941
Štev. 93.
Drobni ljubljanski dogodki
Ljubljana, dne 24. aprila.
VCerajšnj’ dan je bil, kljub naši napovedi, precej lepši kakor smo pa pričakovali. Proti poldnevu so se začeli oblaki kar nekam trgati i. jasnilo .o je. Bilo je krasno popoldne. Ljudje so le zgodaj Sli na sprehode na Rožnik ali pa v Tivoli, da se naužijijo miru in v krogu prijateljev prekramljajo sedanje dogodke. Verni sprehajalci v našem lepem Tivoliju so prenesli klopi, ki so postavljene na južni strani glavnega sprehajališča, na severno in jih obrnili proti južni. Klopi so se na ta način podvojile na eni strani, na drugi strani jih pa sploh ni bilo.
še v tramvaju človek ni varen pred tatovi
Da te tatovi olajšajo v tramvaju za denarnico, še končno ni nič Čudno, da ti izpraznijo stanovanje, ko te ni doma, lahko razumemo. Čudno pa je, da ti tat odnese izpred nosa, na primer v tramvaju kovčeg, ki si ga prislonil na tla prav zraven sebe. ""•»k ruedrzen tatinski podvig je doživel oni dan v tramvaju, ko se je vozil od Langusove ulice do glavnega kolodvora, pravnik Uranič Ferdo. Ko je hotel na kolodvorski postaji izstopiti, da bi se odpeljal proti Štajerski, je pogrešil svoj rjavi kov?
I	- v katerem je bila ena moška obleka in cela kopica različnih dokumentov. In prav te dokumente prosi ukradeni, naj mu jih tat vrne na kakršenkoli način. Upamo in želimo, da bi bil tat do ukra-denega vsaj toliko uvideven, da bi mu vrnil važne listine.
Tatvine koles na dnevnem redu
- H.1-- nri javljajo okradenci policijskim oblastem, da so jim tatovi odnesli oziroma odpeljali kolesa. Cela kopica prijav prihaja vsak dan na ljubljansko policijo in uradniki že 6koraj ne vedo, kam s tolikimi prijavami.
Tudi v včerajšnjem policjskem dnevniku so kar cele štiri strani popisane s kolesarskimi tatvinami. Da bi vse tatvine podrobneje opisali, bi bilo malo pK vč, omenjamo pa, da je bilo vsega akupaj ukradenih 36 koles, ženskih in molkih, ki so bila >redna skupaj okrog 38.000 din. Lepa vsotica, kajne? Zdi se, da bo kmalu na ceeti skoraj več ukradenih koles, kakor pa koles s pravimi lastniki.
V	mestu ali pa okolici morajo biti pravi arzenali m predelavo koles, kajti ukradena kolesa morajo tato» 1 vsekakor predelati in prenoviti, da jih bodo
E litem lahko spet prodajali, kadar bo prišla sezona, edaj je potrebno, da vsak kolesar pazi na svojega »konja«, pozneje pa bodo morali paziti tudi kupci, da ne bodo kupovali ukradenih koles in zastonj metali denar za stvari, ki so bile vzete drugim.
Regulacija Ceste na Rožnik
Že precej časa regulirajo Cesto na Rožnik. Ublažili bodo majhen ovinek, ki je bil doslej pod crvim tivolskim hribom in je zapiral pogled proti Rožniku. Posebno je bilo nerodno voziti avtomobil poleti, ko je bila cesta preveč zasenčena. Da bi cesto napravili bolj pregledno, se je mestna občina odločila, da bo ublažila sedanji ovinek Z deli so pričeli. Cesto so razširili in jo pomaknili v hrib, ki so ga še prej morali odkopati. Tudi telefonske drogove so morali prestaviti. Na cesto so navozili nekaj voz trdega kamenla, ki bo utrdilo cestišče. Cesta je sedaj široka skoraj še enkrat toliko, kakor pa je bila doslej. Od vile »Kredarice« pa proti mestu je sedaj cesta zaprta, ker so jo delavci razkopali in kanalizirajo ta predel ceste. V nekaj dneh bodo tudi kanalizacijska dela dokončana. Potem bo moral priti na razširjeno cesto le še cestni valjar, ki bo utrdil cestišče. Potem pa bo močno prometna cesta spet odprta za vsak promet.
Dve Kovačevi Micki
Pred dnevi so ljudje na debelo kupovali čevlje in drugo blago za morebitne slabše čase. Trgovine so bile polne kupcev, ki so se gnetli okrog prodajalniških pultov. Prodajalci niso mogli vsem kaj. toliko je bilo kupcev.
V	neko ljubljansko trgovino s čevlji sta prišli tudi Špela in Meta. Ena bolj suha kakor diuga, kar se denarja tiče. Tudi oni sta hoteli izrabiti velik naval kupcev in sta »e pričenjali gnesti kakor so se gnetli ostali. Pregledovali sta in izbirali, da je bilo že prodajalcu nerodno. pa čeprav ima vedno polne roke dela in opravka z različnimi sitnimi kupovalkami. Kar ni in ni mogel ustreči mladima damama, ki sta bili res elegantno oblečeni. Skoraj roko bi dal v ogenj, da imata vsaka vsaj po iurja v žepu, doma pa še bogve koliko. Naval v trgovino je bil vedno večji, gneča prav tako in to je prišlo kaj prav obema. Pričeli sta pomerjati moderne visokopetne čeveljčke. O, kako so se jima podali. da ste videli. Tako so jima ugajali čeveljčki. da se nista mogli ločiti od njih in sta sklenili, da jih bosta na čim cenejši način *po-bnsali«. Sklep ie bil storjen in pri njem ie tudi ostalo. A kako odnesti čeveljčke i* trgovine? Le to je bilo samo še vprašanje. Pa sta stuhtali tudi to. Takole sta naredili: stare čevlje sta sezuli in nove obuli. Potem pa sta začeli kazati svoje nezadovoljstvo, češ da iima niso čevlji všeč in da so celo predragi in še številne druge napake sta našli. Tako sta govorili, da je bila še trgovka prepričana o napakah, ki sta jih na-
vajali. Seveda je bil to le njun trik. V veliki gneči, ki je bila v trgovini, sta jo, prebrisani kupovalki popihali in se na ulici hitro izgubili med ljudmi. Šele čez nekaj časa je prodajalka opazila, da sla ji izginila s pulta dva para novih čevljev. Hitro ie pohitela na ulico, da bi morda še dohitela Špelo in Metko, pa je bilo vse prepozno. Kje sta že bili srečni »kupovalki«. Oni sta se že veselili, da sta na tako poceni način prišli do lepih čeveljčkov.
In pravijo, da je bilo takih primerov po ljubljanskih trgovinah tiste dni še precej.
Naval bolnikov v znatno manjši
bolnišnico
Že nekaj časa je opažati, da ie naval v ljubljansko bolnišnico znatno popustil. V preteklem letu in tudi v začetku sedanjega je bil dotok bolnikov že tako velik, da uprava bolnišnice že ni vedela kam bi s tolikimi bolniki. Vedno znova je bilo mogoče v časopisju brati, kako neznosno stanje je v naši bolnišnici, in da morata celo po dva bolnika ležati na eni postelji ali pa trije bolniki na dveh. Razmere so bile res že obupne. Sedaj pa je dotok bolnikov vedno manjši in le po nekaj jih sprejmejo na dan. Bolnišnica se počasi prazni in kmalu bo imel vsak bolnik svojo posteljo. Da več ne prihaja toliko bolnikov, je vzrok to, ker bolniki iz nemškega zasedenega ozemlja ne prihajajo v našo bolnišnico, ampak ostaiaio v bližnjih bolnišnicah. Prav tako prihaja zelo malo bolnikov tudi z Gorenjskega.
Zbrraire kosti
Zaradi vojnih dogodkov in s tem združenimi težavami pri prevozu surovih fosfatov iz preko-nv iških pokrajin je pri nas nastalo veliko pomanjkanje fosfatnih gnojil, ki lahko pov-roči nevarno zmanjšanje pridelkov krušnega žita in drugih kmetijskih rastlin. Da bi se- temu pomanjkanju vsaj deloma odpomoglo. hi bilo nujno potr >b-no, če bi za izdelovanje fosfatni' gnojil, kakor euperfosfata in kostne moke, po vseh mesti!) in tudi po deželi začeli zbirati kosti. To j? iko važno in koristno za producenta kakor tudi za kousumenta hrane. i\osti b^Jo z.ouali to .1?« Akcijske družbe za kemično industrij v Ljubljani, ki izdeluje klej, iz odpadkov pa kostni zdrob w osfatna gnojil in tudi surovo kostno molco kot neposredno gnojilo. Poleg teh Izdelkov izloča omenjena tvrdka tudi maščobo, ki je neobhodno potrebna surovina za izdelovanje mila. Zato naj kosti nihče ne sežiga ali meče v smeti, temveč jih zbirajte in skrbno hranite. S tem pomagate omilit pomanjkanje prepotrebnih gnojil in mila. Imenovana tvrdka bo zbirala kosti in jih tudi primerno plačevala. Kako bo zbiranja in oddajanje organizirano, bo še objavljeno.
Nad 865 milijonov sta odnesla iz Narodne banke
Dnevi poloma na veliki teden bodo pač zapisani v zgodovini v najpestrejših in najžalostnejših nijansah, mnogi so doživljali tragedijo, drugi pa so imeli materialno srečo, ko so imeli priliko si nagrabiti razne zemeljske dobrine. Koliko raznih blagajn je izginilo? O tem se že po Ljubljani širijo različne vesti, kako so nekateri praznili vojaške blagajne, tako da so ostali mnogi brez piač in denarja.
Finančna logika pač pravi, da mora biti finančnik in bančnik v takih dneh sila previden in mora pravočasno spraviti zlate Ln vse druge zaklade na varno. Kakor drugod, je imela Narodna banka kraljevine Jugoslavije tudi v Mostarju svojo podružnico, ki je hranila znaten zlati zaklad. Ravna* telj te podružnice Milorad Krstič in njen uradnik Marjan Krister sta 13. t m., torej na samo Veliko noč tik pred zasedbo mesta po prodirajoči italijanski armadi odpeljala iz podružnice neznano kam zlati zaklad v teži 9612 kg. Koliko vrednost naj predstavlja ta zaklad? Prav mili|onsko velikansko! Pravijo, da predstavlja sedaj 1 kg zlata 90.000 din! Torej sta ta dva gospoda odnesla celotno 865 milijonov din v gotovini.
V	Mostarju sedaj fungira ustašk! poverjenik, zastopnik Hrvatske. Ta je sedaj izdal proti obema tiralico s pozivom, da je treba oba funkcionarja podružnice Narodne banke izslediti, aretirati m pod močno stražo pripeljati v Mostar. Tiralica je bila izdana na vse strani in poslana v vs» večja mesta.	d-
Zbirke za nemške in bolgarske vojake v Bolgariji
Sofija, 24 aprila j. Nemški radio poroča: V Bolgariji zbirajo prostovoljne prispevke za nemške in bolgarske vojake, ki se nahajajo na bojiščih. Doslej so zbrali zanje že 6 milijonov levov. V sofijski dobrodelni centrali pripravljajo 60.000 zavojev, ki jih bodo razdelili med nemške in bolgarske vojake.
Edgar Wallaea:
Na sever, potepuh!
Nekoliko pozneje je srečal še dva moža, ki sta
Erav tako morala biti tujca. Eden izmed njiju ie il visoke, močne postave in ie nosil kratko rdečo brado. Njegov tovariš pa je bil majhen debeluhar s širokim obrazom. Cm« obrvi in brki »o napravljali njegov obraz ie boli iirok. Hodila sta drug poleg drugega in glava debeluharja je segala tovarišu komaj do ramena. Ko sta šla mimo Llmer-jevega voza, sta vrgla nanj bežen pogled m naglo korakala naprej, ne da bi jjozdravila.
»Littleberg napreduje«, ti je dejal Andrev El-
Ker se je brv« s prekupčevanjem z nepremičninami, je pač naravno, da ga je razveselilo vsako še tako neznatno zanimanje tujcev ra njegovo rodno mesto.
Oba moža sta naglo korakala dalje in zavila v hotel, kjer se je nekaj minut poprej ustavil avtomobil iz Kanade, katerega je srečal Elmer. Pred vrati hotela je stal lastnik v pogovoru z nekim gospodom, katerega je visoka postava še bolj pa govorica izdajala, da je Anglež. Po obleki in po vedenju sodeč, bi ga bik) mogoče prištevati k imo-vitejšim slojem.
Znaki za alarm v primeru letalskega napada
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje v sporazumu z vojaško komando » d r e j a :
Člen 1.
Delno se spreminjajo dosedanje odredbe ter se bo dajal znak za alarm v primeru sovražnega letalskega napada v mestu Ljubljani in na ozemlju ljubljanske občine od 0 ure dne 28. aprila 1941-XIX dalje izključno z enim samim žvižgom v valoviti modulaciji, trajajočim tri minute.
Znak za prenehanje nevarnosti se daje z žvižgom sirene, trajajočim tri minute.
Od zgoraj navedenega datuma se bodo oglašale sirene vsak dan ob 10. url z žvižgom, trajajočim 10 sekund, da se preskusi brezhibno delovanje.
Clen 2.
V drugih krajih ostane v veljavi uporaba zvonov za dajanje znaka o preteči nevarnosti, kakor tudi za prenehanje nevarnosti, in sicer na način, ki je bil doslej v rabi (pretrgano triminutno zvone-nje ter nepretrgano triminutno zvonenje).
Člen 8.
Za Izvrševanje verskih obredov smejo zvoniti cerkveni zvonovi kakor doslej.
Člen 4.
V mestu in na ozemlju Ljubljane je prepovedana uporaba siren v druge namene nego so označeni v 51. 1. Kršilci teh predpisov se kaznujejo po zakonu.
Ljubljana, 21. aprila 1491-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli.
Poštna, telefonska In telegrafska tarifa za notran|i promet
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje
odreja:
Poštna tarifa za notranji promet na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se razširja na vse poštne pisemske pošiljke, brzojavke in telefonske pogovore v Italijo.
Ta odredba stopi v veljavo dne 28. aprila 1941-XIX.
Ljubljana, 21. aprila 1491-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grailoli.
Zastopniki novinarskega združenja spreleti pri kr. civilnem komisar|u
Ljubljana, dne 23. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za slovensko zasedeno ozemlje objavlja.
Predvčerajšnjem je Kr. Civilni Komisar Emilio Grazioli sprejel na Komisariatu zastopnike novinarske organizacije časnikarjev in profesioni-stov.
Delegacija je bila sestavljena takole: Predsednik Združenja in glavni urednik »Jutra «Stanko Virant; podpredsednik dr. Ivan_ Ahčin, glavni urednik »Slovenca«, comm. Božidar Borko, kulturni urednik »Jutra«, blagajnik in urednik »Slovenca« Karl Potočnik, urednik ter tajnik »Jutra« in poslovodja Združenja J. Prunk.
Gospoda Prunk in Virant sta v imenu vseh naslovila na Kr. Komisarja vdani jx>zdrav časnikarjev in profesionistov ter sta mu zagotovila še enkrat j>olno sodelovanje in popolno lojalnost za fašistično vlado.
Potem sta se toplo zahvalila Kr. Komisarju za naklonjenost, ki jo je izkazal časopisom, ker jim je dovolil redno izhajanje že takoj prvi dan zasedbe in sta prepričana, da bo enako naklonjen tudi v bodoče.
Kr. Komisar je vrnil pozdrav in ponovil še enkrat, da je fašistična Italija prišla semkaj po volji’Duceja in da bo zastavil vse svoje sile, da se bodo razna vprašanja, ki se postavljajo v interesu slovenskega prebivalstva rešila.
Potem je navzočim razložil polno sodelovanje časnikarjev ter se z njimi še nadalje razgovarjal o časnikarskih vprašanjih in o najvažnejših problemih, ki so že predmet hitrega proučevanja od strani zainteresiranih izvedencev.
Imenovanja komisarjev za okr. glavarstvi Logatec In Kočevje
Ljubljana, 23. aprila 19ti-XlX Kr. Civilni komisariat za zasedeno slovensko ozemlje objavlja:
Kr. Cvilni Komisar \e v smislu svojega polnomočja, ki mu je bilo dano. imenoval fašista dr. Giovannija de Sisgoreo in Umberta Rosin za Komisarja v okrajnih glavarstvih Kočevje in Logatec.
Dr. Giovanni de Sisgoreo je sprejel tudi funkcijo Komisarja za kočevsko občino.
»... Ceste so pa tukaj izredno slabe. Ali ne vodi državna cesta v Ogdensburg?«
Rdečebradec in debeluh sta se za hip ustavila, tako da sta slišala te besede; nato pa sta krenila nroti stopnicam, ki so vodile v prvo nadstropje. Neki moški, ki je sedel v veži pri miza in dremal, je odprl oči v trenutku ko sta šla mimo njega. Vstal ie »i popravil dolge sive lase m jjohitel za njima po stopnicah. Oči vidno je vedel, v kateri sobi stanujeta, kajti brez obotavljanja je potrkal na vrata Št 7. Eden izmed tujcev mu je z zadirčnim glasom zaklical naj vstopi.
»Dober dan, fanta«, je dejal vstopivši m jima fntjazno pokimal. Bil je taiko samozavesten, da je bilo skoraj odveč, da je pokazal srebrno zvezdo Še-rita, katero je imel pripeto na notranji strani plašča. »Slišal sem, da sta v mestu. Ali mislita ostati dolgo?«
Rdečebradec je v duiku izpil kozarec vode, katerega je ob obiskovalčevem vstopu vzel z mize. Nato si je obrisal usta s svilenim robcem, potegnil Iz žepa cigaro in « jo prižgal. Potem pa je dejal:
»S' prijateljem sva se ustavila tukaj le za par ur, da si kraj nekoliko ogledava. Nato pa bova nadaljevala svoje potovanje; namenjena sva namreč v Filadelfijo. Kajne, da je tako, Lenny?« je vprašal, obmivši se k tovarišu.
»Res je,« je pritrdil Lemty.
Obiskovalec si je tudi prižgat cigaro.
»Poglavar mi je naročil, naj vaju obiščem tu,« je dejal, kakor da bi se hotel opravičiti. »Mislil si je, da še ne vesta, da so vaju videli, ko sta do-sj»ela. Ni bog ve kaj prida ta Littleberg. Brez dvoma tukaj ne bosta mogla veliko opraviti; najbrže bi od lakote umrla. Tudi Ogdensburg ni nič boljši. Tudi so tam nekateri ljudje, ki se ne pustijo imeti za norca in kakor so danes telefonirali mojemu šefu, so mnenja, da bi vama zrak v Ogdensburgu najbrže ne prijal.«	1	:
»Filadelfija«, je dejal Rdečebradec »Saj sva prekinila potovanje le za par ur. Prihajava iz New yorka.«
»Prav«, je dejal mož s sivimi lasmi, Id ga kakor je bilo videti Rdečebradčeve besede niso popolnoma prepričale. »Ali ima kateri izmed vaju mogoče samokres pri sebi?«
Rdečebradec je dvignil roke. Detektiv je pretakal najprej njega, nato pa še debeluhar ja; našel pa ni nikakega orožja.
»To bi torej bilo v redu,« j« dejal smehljaje. »Ob deveti uri se torej vidimo na kolodvoru?«
»Brez dvoma«, je prisrčno odvrnil Rdečebradec.
Detektiv se je vrnil v pritličje in prekoračil vežo. Napotil se je k telefonu. Angleža ni bilo več pred vhodom.
»Nekateri ljudje hočejo imeti kar ves svet,« je tožil hišni gospodar. »Negovo vwočanetvo je želelo novo državno cesto.«
»Anglež?«
Pretiskovanje vrednotnic
Sr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje Emilio Grazioli je izdal naslednjo odredbo:
1. Do 26. aprila 1941 - XIX se morajo pre-tiskati vse državne in banovinske vrednotnice.
2. Do tega roka naj prodajalci, ustanove In zasebniki, ki imajo take vrednotnice, poskrbijo za njih zamenjavo in sicer: a) pri blagajni finančne direkcije v Ljubljani ali pri davčnih upravah: za državne kolke, davčne znamkice, sodne znamkice, znamke za obrambni sklad, menične golice, obrazce za najemne pogodbe, kolke za najemninske pobotnice, kolke za živinske potne liste, carinske prijave in tovorne liste; b) pri blagajni bivše banovine v Ljubljani: za banovinske kolke in kolke zn živinorejski sklad; c) pri blagajni poštne direkcije, oz. pri poštnih uradih: za vse poštne vrednotnice vobče.
3. Dne 27. aprila 1941-XIX izgubijo veljavo vse v tej odredbi navedene vrednotnice, ki bi ne bile zamenjane po gornjih točkah.
Prepoved plačil in izvoza valute v nezasedeno ozemlje bivše Jugoslavije
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je odredil:
Čl. 1. Do nove odredbe se razen po predhodnem pooblastilu Kr. Civilnega Komisarja za zasedeno slovensko ozemlje odgodijo vsa plačila iz te^a ozemlja v tista ozemlja bivše jugoslovanske države, ki jih ni zasedla italijanska vojska.
Čl. 2. Zneski, ki jih pravne ali privatne osebe iz kakršnega koli naslova dolgujejo fizičnim ali pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ga italijanska vojska ni zasedla, se morajo položiti do 26. aprila 1941-XIX, še ne zapadle obveznosti pa na dan dospelosti pri Hranilnici dravske banovine, ki bo odprla račun na ime osebe, v katere korist bi se imelo plačilo izvršiti. — S tem računom se ne more razpolagati brez pooblastila Kr. Civilnega Komisarja za zasedeno slovensko ozemlje.
Čl. 3. Položba po določbah prednjega člena oprosti položnika njegove obveznosti.
Cl. 4. Naclal:e ji brez pooblastila Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje prepovedan vsak prenos denarja, vrednostnih papirjev v kakršnikoli valuti, zlata ali srebra v palicah ali izdelkih ter drugih dragocenosti in predmetov j^oseb-ne umetniške vrednosti z zasedenega slovenskega ozemlja bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po italijanski vojski.
CL 5. Kdor prekrši določbe prednjih čl. 1 in 4 »e kaznuje z zaplembo zneska, vrednostnih papirjev ali predmetov, ki bi jih skušal izvoziti, ter se izroči sodnim oblastvom, pristojnim za nadaljnji kazenski postopek jx> zakonu.
Cl. 6. Ta naredba je stopila takoj v veljavo.
Sprejemi pri Kr. Civ. Komisarju
Kr. Civilni Komisar g. Emilio Grazioli je dne 22. aprila sprejel v avdienci člana banskega sveta dr. Sajovica, okrajnega načelnika dr. Bratino in župana v Kočevju dr. Lovšina, s katerimi se je razgovarjal o vprašanjih, ki zanimajo mesto Kočevje in njegovo področje.
Dalje je Kr. Civilni Komisar sprejel častnega portugalskega konzula g. Dragotina Štruclja, kanclerja romunskega konzulata Jakoba Klemenca, ki je prišel v zastopstvu konzula g. Miloša Jelačina, ki ni mogel osebno priti, ker je bolan. Istega dne so bili sprejeti tudi inž. Cerjak z gozdne uprave, in gosjjod Zevnik, upravnik razlaščenih gozdov, s katerima se je pogovorjal o zanimivih vprašanjih. Dalje so se prišli poklonit predstavniku Kraljeve italijanske vlade tudi državni branilec dr. Vidmar, muzejski ravnatelj dr. J. Mal in konservator dr. MesesneL
Koledar
Danes, četrtek, 24. aprila: Jurij, muč.
Petek, 25. aprila: Marko, ev.
Obvestila
Nofno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška 48.
Starše onih dijakov, ki so bili v šoli za rez. peš. in topniške oficirje v Sarajevu obveščamo, da so njihovi sinovi vsi zdravi in živi ter da se nahajajo še vedno v Sarajevu in pričakujejo, da se jih bo te dni transportiralo domov. Če kdo želi podrobnejših informacij naj se zglasi na Pogačarjevem trgu 3, od 10 do 12 ure dopoldne.
Neupravičeni lastniki morajo oddati konje, vole, avtomobile, motocikle, kolesa, vozove in opremo na mestni pristavi v Povšetovi ulici št. 12 do sobote 26. aprila vsak dan od 16 do 18 f>of>oldne. Vsi, ki bi neupravičeno prilaščenega _si blaga ali živine ter opreme ne oddali ter pridržali, bodo po določilih uredbe najstrožje kaznovani.
Ljubljansko gledališče
Drama. —	Začetek ob 17. uri	po	novem	časa.
Četrtek, 24*	aprila: tZaprta vrata.i	Hod Četrtek.
Opera. —	Začetek ob 17. nri	po	novem	času.
Četrtek, 24.	aprila: «Fflu»t.« Red A.
Petek, 26. aprila: Zaprto (generalka).
Sobota, 26. aprila:	«Princeska in »maj.« Kritna m
mladinska predstava. Izven.
»Izgleda, da.«	_. » .	.	.	„ ,
Uro pozneje sta prišla Rdečebradec in debeli Lenny v vežo in imela priliko prisostvovati nekemu
zanimivemu prizoru.	.	.....
Skupina mladih prešernih domačih fantov je obkrožala zbeganega mladeniča in pela neko kvan-tarsko pesem. Tujca sta takoj uganila, da se bo mladenič bržkone v kratkem poročil. Ko so končali pesem, so pričeli peti drugo, ki jo je najbrže sestavil kateri izmed njih:
»Sam, tihotapska ti mrcina, privoščiti nam nočeš vina; da vsakih stroškov se znebiš, poroko tajno ti slaviš.«
»Poslušajte vendar, tepci...!«
»Nevesta nas ne bo gostila; in žganje bosta sama spila!
Tvoj oče, Sam, je grd skopuh; nikoli sit ni, požeruh!«
»Nehajte vendar! lo je pa že preveč!«
Krog se j« razdelil v mamjše skupine fantov, ki pa niso nehali kričali.
»Res je Sam! Tudi ti si grd skopuh, kakor tvoj
oče.«
»Dokazati vam hočem, da me krivo obsojate. Pridite z menoj v moje stanovanje.
Mladci »o takoj sprejeli njegov predlog in se hrupno rinili skozi vrata. Hotelir je zadovoljno gledal za njimi in si mel roke.
(Dalje sledi.)
Za Jaco»letea»ka tl.karoa « Ljobll.oi; Jata &ramarlt - Ud.lm.IJ> te«. Jat« Sod J. «. Uradniki Mirka Javaralk - BokapUaf aa tratama - »Sloten.kl dom« Uhaja »..k deU.olk ob 12 ~
V	Dooadcllklk M Intraoilk - Mase+na aarotataa fa 14 din. aa loaiamtlta K din - Same penedeljtkl »Slot.n.ki doma valja metetoe B dinarjev, polletna 25 dinarje?, eeloletno 60 dinarjev. Uradaitirai fc.plurj.T« altea «111 ~ Oprava! Kapilarna »Ilca 6, IJubljana ~ Tal.t-a W01 do 401» - Eadcalal.ai Maribor, Celje, Pu* Jeteuice, Kranj, Nar« mesto, Irtoma.