Dopisi. Iz Maribofa. (Pometanje z javnimi denarji). Liberalci imajo ime, ki toliko pomeni, kakor: radodarni. No, to so pa res, toda iz lastnib žepov malokedaj, pogosto pa na stroške davkovcev. Kder koli do gospodstva vpležejo, povsod opazujemo, kako so na ta način radodarni, zlasti v mestih. Zato tudi nabajamo toliko meftt z dokladami preobloženih in v dolgove zagreznjenib, n. pr. na Italijanskem, zadnji čas tudi pri nas. Povsod pa delajo liberalci tako, konservativci nikder. Mariborski mestni zastop je od nekdaj liberalen in še kako! Ni čuda, ako casih tudi zajde v liberalne razvade. Pred leti je napravil neko popolnem nepotrebno ustanovo ,,Hangi-Stiftung". Dne 2. sept. t. 1. je zopet 100 fl. zajel iz mestne blagajnice za ,,Deutscbe Schulverein", akopram je g. baron Maka Rast krepko ugovarjal, rekoc, da je to aama rdemonstracija" zoper Slovane in nepotrebno pometanje z denarji davkovcev. Vkljub temu je se sklenilo 100 fl. darovati nnemšken]ii šulvereinu". Mislimo, da je to samo po paragrafib srenjskega reda prav, ki žali Bog takanega postopanja ne brani. Sicer pa to ni prav. Kaj briga na Dunaji izmišljeni nšulverein" mariborske davkoplacilce. Ali nimamo dovolj potroa- ki»v za lastne šole? Ali se ne bera6i vsako leto za doma6e učence po domačem ,,aulvereinu" ? Temu bi ovih 100 fl. prej dostajalo. Splob pa 6e hočejo gospodje dr. Scbmiderer, Girstmajer, dr. Duchatsch, dr. Grogl itd. kot radodarni veljati, pa naj segnejo v lastne žepe! Saj jimniso preveč prazni. Da pa iz srenjske blagajnice po 100 fl. inam darujejo, to je vendar od ve6! — Podobno gospodarenje imamo v okrajnem zastopu. Dne 29. avg. t. 1. bili so v Maribor od g. dr. Scbmidererja pozvaai vsi načelniki 14 okrajnih zastopov, katerih last je ,,kreisamt" z vrtom vred, da mu pomagajo zastran g. Seidlovega računa iz zadreg. Sešlo je se 10 gospodov : Jož. Zemljič je zastopal radgonski okraj, dr. Dncbatscb pa Mahrenberg vsled pooblastila, Fr. Reimoser nemški Landsberg, Stainz, in Ivnik, Fr. Kada ormožki in Ijutomerski okraj vsled pooblastila od 26. avg. t. 1. To se nam res čudno zdi. Zakaj ni prisel g. Kukovec sam, zakaj se je baš g. Kadi dalo pooblastilo v tako važnej re6i? Dr. Strafella ptujski okraj, Filip Mravljak sv. lenartski in gor. radgonski, Ludvik Beier arveški, Joh. Scbweigbofer lipniški in dr. Schmiderer mariborski. Tem je dr. Schmiderer predložil g. Seidlov račun od i. oktobra 1868 do 1. aprila 1880 rekoc, da v teh letib g. Seidl ni polagal nebenega računa in da je 7 blagajnici založen ostanek 5449 fl. 67 kr. To nam je čudna izjava! Pregledovalci računov okrajnega zastopa mariborskega so dne 5. aprila 1880 najšli v blagajnici samo 2400 fl. No, in sedaj je bipoma v njej 5449 fl. Kdo je pa manjkajočih 3049 fl. žrtvoval? Sila vendar tudi liberalna kola lomi in dreganje v ,,Slov. Goapodarji" je vsakako nekaj vredno. Zbrani so potem sklenoli glasovati po glavah in tako so okraji ljutomerski, gornj. radgonski, ivniški in landsberiki svoj glas zgubili. Je li to pravično? G. Reinmoser je nasvetoval, naj zbrani izrečejo, da imajo pravico dnes o ra6unu sklepati in ga odobriti, se ve tako, da nebi nihče imel dalje ugovarjati. Za nasvet bili so vsi razun dveh gospodov, čijib imena nam je pa zapisnik zamolcal. Potem so dr. Strafella, Mravljak in Reimoser šli Seidlovih 11 računov pregledovat ter so naposled zbranim nasvetovali, naj se računi odobrijo tako, da je dobodkov 16.809 fl. 57 kr. bilo, a potroškov 11.359 fl. 90 kr. in toraj ostanka v blagajuici še 5449 fl. 67 kr. G. Seidl je med potroške vračunil tudi 4600 fl. pla6e za oskrbovanje, kar je g. Reimoser imenoval dar za Seidla ali ^remuneracijo'1. To se je celo tem gospodom preveč zdelo in so rekli, da ima g. Seidl 1600 fl. še vrnoti, tako, da se mu samo 3000 fl. oskrbnine za ^kreisamt" prizna. Vseh 14 okraje7 ima toraj dobiti založenih 5449 fl. 67 kr. in od g. Seidla še 1600 fl. vkup 7049 fl. 67 kr. Tako je bil raeun sprejet, odobren in likvidiran. Pristavili so še, da ima okrajni odbor mariborski dolžnih 1600 fl. od g. Seidla tirjati pa tožiti ga nikakor ne sme, kar je se ve za takšno liberalno gospodarenje 7elike važnoati. Naposled je se skle- nolo rkreisamt z 7rtom" po dražbi prodati do31. marca 1881. Temu se bo marsikdo 6udil, zlasti, ako pomisli, da po nebeni poatavi, pa tudi po nebenem aklepu okrajnib zastopov nima g. Seidl kakšne pravice tirjati dara 4600 fl. Kajti takanega sklepa o nremuneraciji" zanj nikder ni in bi tadi ne veljal, ker § 45 doti6ne postave veli, da je služba okrajnega zastopnistva častna služba ter zamorejo le načelnik in odborniki zahtevati, da se jim gotovi potroški vrnejo. Konc6no še opomnimo, da po mnenji zvedencev gg. na6elniki nikakor niso imeli pravice brez dovoljenja odborov, brez privoljenja zastopo7 toliko denarjev oddati in račun o nkreisamtn" meni nic tebi ni6 kot dognan in reien proglaaiti. Načelniki so odgovorni za to, kar delajo! Od sv. Jurija v Slovenskih goricah. (CirilMetodova slovesnost, — tombola. Vsakemu 61oveku od radosti bliskne oko, 6e vidi pridnega mladen6a, pošteno nedolžno dekle. Kdo ne pogleda rad nepokvarjenih otrok, ki so nada boljše bodo6nosti? Saj 80 podobni lepemu vrtu, ki je obsejan 6e sladko vonjavo puhtečimi cvetlicami in nasajen žlabtnimi drevesci, ki so veselje vrtnarju. Zatorej pa mora tudi vsakega poštenega 61oyeka srce zaboleti, 6e vidi razuzdanost denešnje mladeži. Zalibože, da ne moremo utajiti, da se razdivjanost in surovost mladen6ev in brezsramnost deklic vedno bolj airi. Čut za lepo vedenje in sramožljivost odrasle mladine kako redka prikazen! Kaj je po6eti? Kje najdemo pomoči? Brez dvombe jeden narvečib pripomočkov je čitanje dobrib knjig, ker se na tak način mladi ljudje ne le učijo mnogo koristnega, kar jih spodbuja k delavnosti, temve6 se zabrani mladini tako nevarno nedeljsko pobajkovanje. Toda k temu je potrebno vedno spominjevanje, vedno priganjanje. V to svrho služijo najbolj bratovš6ine. Mi imamo tukaj društva av. Cirila in Metoda, s katero je zvezana čitalnica. Sicer obstoji dalje 6asa, toda mlačnoat je zakrivila, da je druatvo le životarilo in torej malo koristilo. Deloma je pa uzrok bil tudi pomanjkanje denarja za nakupovanje novib knjig. Da se v obojem obziru kolikor toliko pomore smo imeli v nedeljo prav slovesen den. Dopoludne pridiga in sv. meša uprav za ude tega društva, ki šteje scdaj uže blizo 8to mladenčev in deklin. Popoludne je pa bila po ve6ernicab tombola. Ve6 sto ljudi se je zbralo pri Pavale6evej hiši, toda veliko jib moralo oditi, ker nij bilo prostora. Vse se je v narlepšem redu vršilo. Po6astili 80 na8 tudi zunajni gostje od sv. Marjete, sv. Jakoba, Snežnice, sv. Ane, sv. Lenarta. Dohodk07 je bilo 32 fl. 40 kr. Gotovo lepa svota, katero bomo upotrebljali za nakup knjig. Zadobitke smo dobili od gosp. dubovnikov sosednjih in od drugib deloma v denarjib, deloma pa v stvari. Srena bvala vsem dobrotnikom! Želeti je le, da bi sedajna gore6nost in navdušenost ne pojemala, temve6 vedno rastla; le tedaj je upati, da z božjim blagoslovom veliko lepega uspeba dosežemo. Od sv. Križa pri Ljutomeru. (ŠoUke razmere.) V šolstvu nam ne gre prav naprej. V Vu6jivesi se vže kake 3—4 leta nova aola dela, pa še vselej niso dalje prišli, kakor da so si vsled zažugane kazni šolske odbornike izvolili, kteri pa zdaj nečejo k seji priti, in spet druzega ne preostaja nego te nevbogljivce 7 7kup stirati. Ako se pa končno vendar posre6i, da ubogajo, kakor je tudi prav, pa se snidijo in aklenejo: nam nove žole ni treba, nam zadostuje etara, dokler ne bomo sredstev imeli si novo narediti. In zdaj smo radovedni, kako bode jib mogo6e prisiliti, da druga6e sklepajo! Ako pomislimo, koliko se je vže tukaj papirja in tinte porabilo, koliko zlatega 6asa potrošilo, koliko sej pri okrajnem aotekem svetu itd. zastonj presedelo, potem nas res srce boli, da se s 6asom in blagom ljudstva bolje ne gospodari. Da je temu tako, to ima svoje uzroke. Predsednik našega krajuega solskega svetovalstva gosp. Ivan Farkaš je odstopil. Sitnobe, ki jih je vedno na vse strani imel, so ga iz tega mesta pregnale; tudi ga je bolelo, nalagati kazni starsem, ki svojib otrok, zavoljo golega siromaštva, ali, ker jih večkrat silno doma trebajo, ne morejo redno v šolo pošiljati. Zal nam je, da je odstopil, ker po avoji neumorni delavnosti in trudu, po svojih vsestranskih izkušnjab in izurjenosti, bil je on prav na svojem mestu, in je tudi šoli dosta dobrega storil. Ali ker se nazadnje vendar vse pretrpeti ne da, šel je rajši. Naši učitelji in predsedniki krajnib šolskib svetov niso ravno na rožicah postlaui. Proti učiteljem preizkava, a proti predsednikom kazui in ukori so aplob ua dnevnem redu. Od sv. Urbana pri Ptuji. (Petdesetletnico) presvitlega cesarja smo sloveano obbajali. V torek zvečer je velikan8ki kres dolgo švigal proti nebu. Strelba donela je po gričih in dolinab daleč 6ez Vrbansko faro. V sredo o pol 9. uri je bila slovesna sv. meša, pri kteri so zbrani učenči in učenke kaj lepo pevale, odraščeni pa pobožno molili za presvitlega cesarja. Pri sv. meši in hvalni pesmi ,,Tebe Bog" so možnarji gromeli. Po slovesnosti v cerkvi so mladini v soli 6. g. župnik vpričo c. g. kateheta, g. nadu6itelja, g. šol. ogleda, g. nadzoruika, g. poštarja in predstojnika razložili imenitnost dneva, popisali blago, milo, dobrotljivo iu darežljivo srce presvitlega cesarja do svojih podložnikov v vsaki priliki, nesre6i itd. ter vzbujali mlada arca k ljubezni, pokoršini in udanosti do preavitlega ce8arja a trikratnim: živili. G. nadu6itelj po čvrsti besedi zakli6e preuzvišenej cesarskej rodbini trikratno: živijo, kar je bilo navdušeno sprejeto in naglašeno! Bog obrani, Bog obvarji, svitlega cesarja! Iz Dobrne. (Sklep solskega leta) imeli smo dne 28. aug., a skušnjo iz nauka vere še le 31. augusta. Zadnji dan se je malo pred 8. uro naša mladež se svojo belo zastavo podala iz solskega poslopja ter se razvrstila pred župniškim stanom, v kojem je bival kanonik in dekan od Novecerkve, preč. gosp. zlatomešnik Juvan6i6. Od tod smo krenili v cerkvo k sv. meši. Po službi božji so se učitelji in otroci vmili v šolske prostore, kder je v navzočnosti zbranih poslusalcev se vršil izpit iz krščanskega nauka. Ko je izvpraševanje prišlo do kraja, so preč. gosp. kanonik u6ence opomnili na to, da naj bi z rastjo telesnib mo6ij si tudi srce kinčali z lepimi čednostmi, da bo se o slebernem šolcu zamoglo re6i, da je kakor Jezus ^napredoval v modrosti in rasti, pakv milosti pri Bogu in Ijudeh". (Lukaž 2, 52.) Častitljivi govornik so v spomin zaklicali kralja Salomona. Totemu se enkrat 7 spanji prikaže Bog, rekoč: nProsi, kar bočeš, da ti dam". Salornon odgovori: nGospod, Bog moj! Ti si mene, svojega alužebnika, postavil za kralja; - . . jaz sem še mlad ter ne vem, kam se djati, . . . daj mi toraj razumno srce, da bom zamogel prav soditi Tvojemu ljudstvu pak razpoznavati dobro in hudo". Ta prošnja bila je vše6 Gospodu, zato spregovori: ,,Ker si zaiskal te reči, a nisi poprosil dolgega življenja in bogatstva, ne pogubljenja svojih sovražnikov, ampak želiš modrosti, — storil ti bom po tvojih besedah: glej, dam ti srce modro in raznmno, da nihče pred teboj ni bil tebi enak in tudi za teboj ne bode; vrh tega dajam ti ae, česar nisi prosil, namreč bogatstvo in slavo; . . . ako boš hodil po mojih potih ter bos spolnopal moje zapovedi, kakor tvoj oče (David), bom tudi podaljaal dneve tvoje". (III. Kralj. 3, 5—15.) Tako naj bi ravnal vsak 61ovek, posebno mladi otroci morali bi se že zgodaj privaditi, da bodo vedno iskali pred vsem to, kar se tiče božje časti in vzveličanja naaih duš, po tem bo ostalo, t. j. kar potrebujemo za telo, nam nprivrženo" (Mat. 6, 33.). Otroci naj za sprejete dušne in telesne dobrote ne pozabijo zabvaliti se ljubemu Bogu, potem svojim skrbnim učiteljem in milim starišem. To svojo dolžnost vresničili bodo z lepo pokorščino, s čednim obnaaanjem; naj toraj vestno spolnujejo božje zapovedi, svoje predpostavljene naj vbogajo ter za nje molijo kakor v ob6e za vse dobrotnike. — Še več! Na glasoviru si lahko zapazil cel kup piipravljenih oblačil. To se je bilo priskibelo od zne8ka tombole, ki jo je 8. avg. blagovoljno priredilo vodstvo tukajanje toplice ter je gosp. dr. Paltauf 130 fl. 40 kr. odmenil za obdarovanje šolske dece. Razven tega so vc. gosp. Gajšek nakupili nekoliko knjig-molitvenikov a gospa pl. Leyritzeva je poslala razne tkanine, več rutic itd. Vse to se je danes sporazdelilo. Jeden dobil je suknjo, druga janjko, tretji hlače, obutalo itd. K sklepu še so kn. šk. dub svetovalec in župnik otrokom na srce položili besedici nmoli in delaj" in 6e vpra7 6 tednov ne bode šole, vendar učenec ne sme svojih knjig obesiti na klin. Toto ,,slovesnost" smo ovenčali a pesmicami ,,v nebesih sem doma" in ,,Bog obrani, Bog obvarji nam cesarja, Avstrijo" itd. pak z molitvo. Dal Bog, da bi dobro semenje ne bilo popadalo na slaba tla! M. K.