DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 285 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 6, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Podeželsko prebivalstvo nasprotuje C. L 0, organizaciji. Farmarji se boje šlrajkov Washington, 5. deembra. Analiza novih poslancev v poslanski zbornici kongresa svedoči, da so republikanci najbolj napredovali v malih podeželskih mestih in v farmarskih okrajih. Farmarji in prebivalci v malih mestih so prišli v nenavadno visokem številu na dan k zadnjim volitvam, trdno odločeni, da uničijo dozdevno moč v industrijskih krajih, kjer so gospodarili zlasti C. I. O. Zanimivo je dejstvo, da organizacija C. I. O. nikjer ni mogla izvoliti enega samega izmed kandidatov. Edsn kot drugi je padel pod težkimi udarci volivcev. , To je vzrok da voditelji CIO še danes ne vedo, kje bi nadaljevali z delom. Republikanci so celo prepričani, da če bi v državah Illinois in Indiana še bolj poudarjali prijateljstvo, ki obstoji med novim dealom in C. I. O., da bi pridobili še toliko več sedežev v poslanski zbornici. Dejstvo je, da smatrajo farmarji in prebivalci malih mest, na takozvanih "Main St." C. I. O. organizacijo povzročiteljico vseh nemirov in štrajkov med delavci, kar ima za posledico, da tudi farmarji trpijo. Štrajk pri Fisher Body v Michiganu poravnan. Sporazum je bil dosežen z avtno unijo Židovske trgovine so odprte v Nemčiji Berlin, 5. decembra, židje v Nemčiji niso tako silno prikrajšani na svojih pravicah kot se iz gotovih virov poroča, židovske trgovine so odprte in prodajajo razno "božično blago" brez vsakega nadlegovanja od strani vla- Permit preklican Mestna zbornica v Clevelandu je pretekli pondeljek skoro enoglasno dovolila organizaciji "Friends of Abraham Lincoln Iirigade" dovoljenje, da smejo nabirati po mestu denar za ranjence, ki se vračajo oc! lojalisti-čne fronte v Španiji. Radi tega permita so pa patriotične, vete- de. židje se lahko svobodno gib- ranske in verske organizacije v Detroit, 5. decembra. General Motors korporacija danes naznanja, da je štrajk pri Fisher Body No. 1 v Flint, Mich., bil poravnan. Pogajanja so trajala pozno v noč, predno je bil dosežen sporazum. Štrajk pri Fisher Body v Flintu se je začel pretekli petek radi nekega nesporazuma. Radi tega štrajka je moralo odložiti delo tudi tisoč delavcev pri Buick podjetjih. Kot trdi kompanija se bo z delom v kratkem začelo. Pri Fisher Body je bilo na štrajku 6,500 uslužbencev, do-čim je moralo pri raznih Buick delavnicah počivati najmanj 14,-000 mož. Kakšni so pogoji pobotanja se doslej še ni sporočilo javnosti. Chicago, 5. decembra, štrajk gotovih klavniških uslužbencev pri Union Stockyards & Transit Co., je bil včeraj končan. Kompanija je obljubila, da bo dala pismeno pogodbo uniji glede dela v bodočnosti. Delavci so se že včeraj začeli vračati na delo. Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev po raznih naših naselbinah ljejo v svojem okolišu, dočim so jim gotovi mestni deli prepovedani. Značilna pa je pridiga pro-testantovskega saškega škofa Petra, ki je na strani Hitlerja in ki je preteklo nedeljo pridigal: "Krist se je boril proti Židom. Boril se je proti največji temi, katero so širili židje. "Včeraj je odpotovalo kakih 1,000 židovskih otrok iz Nemčije v Francijo in Anglijo, kjer bodo dobili nove domove. V sudetskih pokrajinah so se včeraj vršile volitve za državne poslance za nemški parlament. Hitlerjevi kandidati so dobili 99 odstotkov vseh glasov, kar je bilo tudi pričakovati. Iz Dunaja se pa poroča, da je dunajski kardinal Innitzer imel v nedeljo prvo pridigo v katedrali sv. Štefana od 7. oktobra, ko je bila katedrala napadena od nacijev. bila poslana ambulanca, namenjena "Cankarjevi četi" od naših jugoslovanskih prostovoljcev, ni mogel nihče povedati. Slovenske ranjence so prevažale ambulance z raznimi napisi, kakor je naneslo, stalno so pa imeli s seboj neko švedsko vozilo, namenjeno od švedskih darovalcev. Španska vrhovna sanitarna komanda se ni ozirala na napise, ambulance so šle tja, kjer so jih najbolj potrebovali, brez ozira na narodnost. . ." Tako sporoča komunistični list "Naprej." Toda v Ameriki se je med našimi rojaki pobiralo za "slovenske prostovoljce," in če bi se našim ljudem vnaprej povedalo, da bodo šle slovenske ambulance tja, kjer se bo jih najbolj potrebovalo, tedaj ne bi nabrali niti za eno kolo. Tako so komunisti zopet potegnili rojake v Ameriki za nekako $4,000.00. Rojaka Demorta in George Li-povglašek sta se močno poškodovala v jami v Library, Pa. Pobit je bil tudi rojak Jos. Peternel. -o- Zvezni sodnik Predsednik Roosevelt se ni še V So. Chicagu se je rojak Joseph Salehar odpravil, da gre na nočno delo, in ko je stopil v voz poulične kare, ga je zadel neki avtomobilist, ki mu je prav občutno poškodoval obe nogi. Dobil je še druge znatne poškodbe. V Green Bay, Wis., je neki nepridiprav iz Chicaga se seznanil z vdovo Karolino Vučkovič, Hrvatico, ki stanuje v Middle In-letu. Toliko časa ji je pel rta krče, da jo vzame za ženo, dokler mu ni dala vse, kar je posedovala v gotovini, štiri tisoč dolarjev. Ko je dobil denar, je zginil. V Gordobi, Argentina, Južna Amerika, je umrl rojak Ivan An-tončič, star 52 let in doma od Metlike v Beli Krajini. Podlegel je želodčnemu raku. V Argentini je živel enajst let. V stari domovini zapušča ženo, dva otroka in mater. Ana Bergant, West Allis, Wis., Po domače Tišlarjeva Ančka, stara naseljenka, leži težko bolna na svojem domu na 5821 Washington St. Doma je iz Preske pri Medvodah. V Johnstownu, Pa., je za pljučnico umrl rojak Vincent Kon čan, star 31 let, in rojen v Borovnici pri Vrhniki. Tu zapušča odločil koga naj imenuje v Cleve- Clevelandu d v ig n i 1 e ogromen protest, rekoč, da omenjena organizacija je komunistična, ki je kljub prepovedi ameriške vlade pošiljala zapeljane mladeniče na fronto v Španijo pomagat komunistom. Radi tega protesta je sinoči mestna zbornica umaknila enoglasno permit' in odredila tozadevno javno zaslišanje, ki se vrši v petek dopoldne ob 9:30. Laško časopisje še vedno Roosevella že kličejo, da ponovno kandidira družino Po dolgi bolezni, ki je trajala osem let, je v Livingston, 111., umrl rojak Jernej Mestovšek, star 59 let in rojen v Sevnici na Spodnjem štajerskem. V Ameriki je živel 29 let in zapušča tu ženo, dva sinova in tri hčere. "španska ambulanca," za katero so nabirali komunisti v Ameriki, je odšla neznano kam. Toliko je gotovo, kot trdi komunistični tednik "Naprej," ki dobiva tozadevno poročila iz loja listične Španije, da je slovenski prostovoljci niso dobili. Dobesedno piše "Naprej": "Kam je -l. \ landu za zveznega sodnika. Največ prilike je imel doslej Carl Friebolin, toda ker je Mr. Frie-bolin star nad 60 let, je težko, da bi dobil imenovanje, ker je Roosevelt za mlajše moči. Na vsak način pa se bo imenovanje izvršilo pred božičem. Malo zapustil Wm. Baldwin, bivši predsednik Union Trust Co., je zapustil komaj $4,000 premoženja, kar bo nodedovala vdova. * Belgija se bo odpovedala lojalistični Španiji in bo podpirala nacionaliste. Pokojna Ana Spilar V pondeljek zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminula jako dobro poznana Ana Spilar, stara 54 let. Stanovala je na 15712 Sarartač Rd. Tu zapušča soproga Josepha, ki je doma iz vasi Nadanje selo, fara Košana pri sv. Petru na Notranjskem, ter dva sina, Johna in Viktorja, sestro Frances poročeno Mencin in dva brata, Johna in Mihaela. Rojena je bila v vasi Železniki, fara Dobrniče na Dolenjskem, kjer zapušča dve sestri in več sorodnikov. Pogreb ranjke se vrši v sredo zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. ob 8:30 v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Prizadetim sorodnikom naše globoko^ sožalje, a ranjki naj bo mirna ameriška zemlja! Društvo Dosluženci Podporno društvo Dosluženci je izvolilo sledeče uradnike za 1939: predsednik Andrew Lek-šan, 9307 Empire Ave., podpredsednik Martin Kostanjšek, tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., blagajnik Jos. Mar-kovič. Zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: .Frank Kuhar, Martin Kostanjšek, Jakob Braniselj. Zastavonoša Martin Kostanjšek. Zastopniki za del. sejo SND: Frank Virant, za Klub društva SND: Frank Virant, zastopnik za skupna društva fare sv. Vida Mike Klemenčič. Zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. škur. "Normandie" zaplenjen Znani ogromni francoski par-nik "Normandie," s katerim se je že toliko rojakov pripeljalo v Ameriko, ali pa so na njem potovali na obisk v staro domovino, jel bil v nedeljo zaplenjen od francoske vlade radi štrajka mornarjev. Parnik začasno ne bo več vozil in 3,000 mornarjev na njem je ob delo. Dal aretirati mater Lloyd Harringshaw, 20 let star, je dal te dni aretirati svojo 36 let staro mater. Lloyd pravi, da se je poročil in mati se je radi poroke tako razjezila, da mu neče izročiti njegove obleke. Materinski klub Seja Materinskega kluba se vrši v sredo ob 7:30 v novi šoli sv. Vida. Umor v Warrenu Nick Babič, star 54 let, naseljen v Warren, O., je včeraj priznal policiji, da je v nedeljo zvečer ubil svojo ženo, nakar je pobegnil iz stanovanja, in dočim ga je zasledovalo, kakih 20 pomožnih šerifov, je šel k sosedu, kjer je ubil 55 let starega farmarja Dan Grosa, na katerega je imel izredno jezo. Babič je že pred 10. leti skušal ubiti svojo ženo in končati sebi življenje. Tedaj je zgubila Mrs. Babič desno nogo. Babič je radi tega dobil dve leti zapora- V nedeljo ,ie nastal prepir v družini radi avtomobila, ki je zapisan na ime Mrs. Babič. Žena ni hotela dati ključev možu, nakar je šel mož po britev, da prereže žile soprogi. Slednja , je zbežala iz hiše, toda Babič jo je vjel na njivi in jo umoril. Policija ga je obdolžila umora prva vrste. Grosa je ubil, ker ga je baje spravil ob delo pri WPA. -o-- Washington, 5. decembra. Demokratski senator Guffey iz Pennsylvanije je prišel danes na dan in izjavil, da mora na vsak način Roosevelt ponovno biti nominiran za predsedniškega kandidata. Senator Guffev je izjavil, da bo leto 1940 zgodovinsko leto Korzika je absolutno borbe med Iiberaln0 demokracijo, kakor jo zastopa Roosevelt in med "zakritim fašizmom" mogočnih finančnih interesov, ki se skrivajo za republikansko stranko. Nova postrežba lokalnih bank glede posojil The Cleveland Trust Co. naznanja, da j3 pravkar vpeljala več prav lahkih načinov, da si ljudje na primeroma nizke obresti in ugodne obroke posodijo denar na bankah, ki so last The Cleveland Trust Co. Enakih posojil The Cleveland Trust dosedaj še ni dajala. Ako želite kupiti avtomobil, pohištvo ali sploh kake potrebščine, lahko dobite denar na posojilo in odplačujete na mesečne obroke. Denar dobite na posojilo, če ste odjemalec banke ali ne. Posojila se naredijo na osebni kredit prosilca, ali če kdo podpiše zanj, ali če ima kako varščino kot avtomboil, zavarovalne police, bonde, hranilne knjižice, itd. Posojila se lahko odplačujejo tekom 18. mesecev. Vsa na-daljna pojasnila dobite direktno v bančnih prostorih. napada Francijo Rim, 5. dec. — Laško časopisje še vedno kriči o "laških aspiracijah" in pri tem napada Francijo. Razmerje med [talijo in Francijo postaja vedno bolj napeto. Znamenit laški časopis "II popolo di Roma" piše včeraj: "Laški narod ne bo nikdar pozabil kako je bil osleparjen za svojo lastnino. italijanski otok, kjer govori 90 odstotkov ljudi laški jezik. Afriška provinca Tunizija je bila Italijanom ukradena od Francozov. Djibouti je za Francoze nerabljivo pristanišče, dočim je ogromnega pomena za Italijo, ki bo izrabila pristanišče v zvezi z novo pridobljeno provinco Abesinijo. Francija je tudi pozabila, da je Italija tekom svetovne vojne Franciji izdatno pomagala k zmagi. 640,000 laških mla-deničev' je prelilo svojo kri za rešitev Francije. In ko je bilo vojne konec Francozi niso hoteli privoliti Italiji niti 1000 kilometrov afriške pustinje." --o- Prepovedani piketi J. Otis Garber, pomožni administrator WPA del v državi Ohio, je izjavil včeraj, da vlada nikakor ne bo trpela piketiranje trukov, ki vozijo material za WPA projekte. Mnogo trukma-"nov j e odšlo na štrajk. štrajkar-ji so izjavili ,da bodo piketirali in blokirali one truke, ki bodo nadaljevali z delom. Administrator Garber pa je izjavil, da so WPA projekti vladna dela in bodo vsi piketi ali oni, ki skušajo WPA projekte preprečiti, aretirani in se bodo morali zagovarjati na zvezni sodniji. Vlada nikakor ne more trpeti, da bi bilo 279,000 WPA delavcev v državi Ohio vrženih od dela radi štraj-Ka trukmanov. Vest iz domovine Mr. Anton Habjan, 10314 Reno Ave., je dobil iz domovine žalostno' vest, da mu je v vasi Znojile, fara Krka, umrla mati Jera Habjan, i-ojena Miklavčič, stara 71 let. V Clevelandu zapušča dva sinova, Franka in Antona, v domovini v letu 1940. Amerika ne more iti nazaj "posredovalni kandidat." Ali se bo Amerika nagnila v letu 1940 k načelom in principom Roosevella ali pa bo sledila klicu reakcijo-narne republikanske stranke, 'drugega izhoda ni,'; je dejal senator Guffey. "Leto 1940 bo pokazalo, če bo Washington glavno mesto Zedi-njenih držav, kot je bilo od leta 1933 naprej, ali se sedež vlade preseli na Wall Street. Pennsylvania je danes edina za Roose-velta, za katerega bo oddala 72 Nihče ne more biti takozvani elektoralnih glasov." Rev. Coughlin postavil rabinca Franklian na laž. Pozivlje v boj proti širjenju komunizma Detroit, 5. dec. — Father Coughlin je zopet napadel židovske agitatorje v Zedinjenih državah tekom svojega nedeljskega radio govora. Predvsem je poudarjal, da on ne napada Židov kot take, pač pa Žide, ki širijo komunizem. Kako neverjetno grde propagande se poslužujejo nekateri židovski organizatorji je Rev. Coughlin skušal dokazati s sledečim faktom: Pred nekaj dnevi se je mudil židovski rabinee v Fordovem uradu v Detroitu. Rabinee Franklin je vprašal Mr. Forda, če on simpati-zira s preganjanjem Židov in če bi bilo mogoče židovske izgnance iz Nemčije zaposliti v Fordovih tovarnah v .Detroitu. Ford je izjavil, da je to lahko. Po tej namišljeni izjavi rabinca Franklina je ameriško časopisje tiskalo vest, da bo Ford sprejel židovske begunce iz Nemčije in je pripravljen zaposliti jih. Rev. Coughlin pa tej trditvi ni verjel in je šel sam do Forda tozadevno. Mr. Ford je sprejel Rev. Coughlina in v njegovi navzočnosti diktiral in podpisal sledečo izjavo: Ni resnica, da •e rabinee Franklin pravilno citiral Mr. Forda, pač pa popolnoma napačno. Rabinee Franklin si je sam izmislil, kar je bilo priobčenega v listih. Mr. Ford je nadalje izjavil, da ni prepričan, da se vrši ogromno preganjanje Zidov v Nemčiji, in kar je preganjanja, ni odgovorna nemška vlada, pač pa hujskači, ki neprestano hujskajo na vojno. "Židje niso pripravljeni in ne bi bili zadovoljni delati v tovarnah," se je končno izjavil Ford, ki je še enkrat poudaril, da kar je rabinee Franklin napisal o njem je absolutno napačno. Končno je govoril Rev. Coughlin o silnem bogatajst-vu, ki ga širijo komunisti, ki preganjajo kristjane hujše kot vsak drug diktator. Imenoval je Leona Trotzkya največjega morilca modernih časov, ko je dal ubiti do 20,000,000 kristjanov v Rusiji. Bulkley za župana? Včeraj se je v elevelandski politični javnosti prvič pojavilo ime senatorja Robert J. Bulkley, ki bi bil primeren kandidat za Novi uradniki Društvo Glas Clev. delavcev št. 9 SDZ je izvolilo sledeči odbor za 1939: predsednik Fr. češnik, tajnik Lojze Rozman, blagajnik pa štiri hčere in sina. Molitve gupansfci urad v Clevelandu in o j Joe Lovšin ml., zapisnikar Louis Ženski klub ženski klub Slov. doma na Holmes Ave. je izvolil sledeči od bor: pi^edsednica Rose Planin-šek, podpredsednica Frances^ Kromar, tajnica Frances Mar-tinjak, blagajničarka Mary Be-nevol, zapisnikarica Frances Su-šel. Nadzorni odbor: Filomena Sede j, Angela Pucel in Alice Grošel. Gasolinske sesalke Ker so nekateri prodajalci ga-aolina na zapadni strani znižali ceno gasolina, so jim bile ponoči njih gasolinske sesalke poškodo-. vane tako, da so postale nerabne. * V turški provinci Anatolia je nastala silna poplava, ki je zahtevala 70 žrtev. in cerkvene obrede je opravil č. g. Anton Miklavčič, župni upravitelj na Vinici, kateremu je bila pokojna teta. Naj ranjka mama mirno počiva! K molitvi članice ženske Marijine družbe fare sv. Vida so prošene, da pridejo k skupni molitvi za pokojno sestro Mary Ivane v Za-erajškov pogrebni zavod v sredo ob 7. zvečer. Bolna na domu že več tednov se nahaja Mrs. John Gor j up, 15505 Daniel Ave. pod zdravniškim nadzorstvom na svojem domu, Prijateljice so prošene, da jo obiščejo. Nerodni lovci V bližini Warren, Pa., je bil včeraj ustreljen lovec Ray Simpson, katerega je njegov tovariš na lovu smatral za jelena. Simpson je bil takoj mrtev. Računi za plin Zadnji dan, da plačate račune za plin je do petka 9. decembra. Plačajte vse račune v našem uradu. V bolnišnici V Huron Rd. bolnišnico je bil odpeljan 18 letni Anton Snyder, 1166-E. 60th St. Mu toplo želimo dobrega okrevanja za božič. katerem se pričakuje, da bi zlahka porazil sedanjega župana Bur-tona. Predno morejo demokrati v Clevelandu misliti na zmago pri volitvah mora priti do popolne sloge v njih vrstah. Zdravstveni položaj Tekom zadnjih dvajset let so gotove bolezni skoro zginile iz Clevelanda, dočim so se pojavile druge. Za j etiko danes v Clevelandu umre komaj 7 oseb izmed 100,000, davica je skoro nepoznana, in tudi mrzlica je ponehala. Povečalo se je pa število smrtnih slučajev, ki nastanejo radi srčne hibe. Približno ena tretjina ljudi danes več umre za srčno hibo kot pred 20. leti, pravijo zdravstvene oblasti. Uradniške plače Kot naznanja zvezna komisija je pri raznih telefonskih, brzojavnih in radio družbah v Zedinjenih državah 586 uradnikov, ki dobivajo na leto $10,000 ali več plače za svoje delo. Seja podružnice V četrtek 8. decembra se vrši letna seja podrujžnice št. 10 SŽZ v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7. zvečer. Naj se vse članice udeležijo v obilnem številu. — Tajnica. Debcljak. Predsednik nadzor, odbora: Frank Bittenc ml. Zastopnik Kluba društev SND Frank Češnik, zastopnik za delniško sejo SND John Levstek. Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: Rud. Otoničar st., Rud. Otoničar ml. in Martin Svete. Vest iz domovine Mr. Louis Krai, 1177 Norwood Rd., je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je umrl ljubljeni oče Johan Kral, star 73 let. Umrl je v vasi Lužarjev Kal, fara št. Vid. V domovini zapušča hčer Frances, tukaj pa sina Louisa. Bodi mu rahla domača zemlja! Gospodinjski klub Gospodinjski klub SU>v. del. dvorane na Prince Ave. in ima v sredo večer jako važno sejo. Obenem se vršijo tudi volitve. Bodite navzoče vse! Letna seja Danes zvečer se vrši letna seja podružnice št. 18 SŽZ. Seja .se vrši v navadnih prostorih. Apelira se na vse članice, da se te seje gotovo udeleže. — Predsednica. "'Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ___Published dally except Sundays and Holidays_ ___ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. '.f.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 lor 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 285, Tues., Dec. 6, 1938 Francija in Italija Pretekli teden je bil precej izrazit v poteku dogodkov v Evropi, zlasti kar se tiče Francije in Italije. Dočim ima Francija opraviti z domačimi razmerami in se vrši v Franciji silovita borba med levico in desnico, je Italija nepričakovano hotela izkoristiti položaj v Franciji. V laškem parlamentu so nastali klici, da zahteVa Italija francosko pokrajino v Afriki Tunizijo, in drugi laški domišljivci so šli celo tako daleč, da so zahtevali Korziko. Savojsko in nekatere druge francoske pokrajine, naselbine in kolonije. Italija je računala na to, da je Francija medsebojno sprta in da kot taka se nikakor ne bo mogla ustavljati zahtevam laškega fašizma. Toda Francija je kljub svojim notranjim sporom, ki jo v trenutku slabijo, pokazala, da nikakor ne želi biti druga Čehoslovaška, pač pa je francoski poslanik v Rimu precej značilno povedal grofu Cianiju, ki je laški minister za zunanje zadeve, da mora Italija prenehati s kričanjem po zasedbi francoskih kolonij ali pa mora računati na posledice. Odločen francoski nastop je končno vplival tudi na angleškega ministerskega predsednika Chamberlaina, ki je nameiaval začetkom meseca januarja narediti prijateljski obisk v Rimu pri diktatorju Mussoliniju. Chamberlain je te dni dal italjianski vladi razumeti, da se Anglija popolnoma strinja s Francijo, katero bo podpirala, ako Franciji grozi zguba kake kolonije. Mussolini sam je že sprevidel, da je šel laški parlament predaleč, ko je začel zahtevati francoske kolonije. Kljub temu je Mussolini odgovoren za izgrede v laškem parlamentu. Ako bi Mussolini tako želel, bi kričanje fašistovskih poslancev v parlamentu popolnoma izostalo in začasno bi vladal nekak mir in sporazum v Evropi. Tako se pa smatra, da je bil prvotno Mussolini sam direktni povzročitelj fašistov-skega napada na francoske kolonije, toda je hotel trenutno zakriti svoj obraz in vso afero vreči na parlament in na zunanje ministerstvo. Da nima Francija doma v teh dnevih dovolj opravka, bi pokazala druge -zobe Italijanom. Toda francoski notranji položaj je trenutno tako zapleten, da ga niti v Evropi vsi ne razumejo, še manj pa mi v Ameriki, ki želimo vsemu svetu mir. Zgodba francoskih nemirov in sporov med vlado in delavci ter srednjim stanom je v kratkem sledeča: Daladier, sedanji francoski ministerski predsednik, ima dobre namene z bodočnostjo Francije, tod;i česarkoli se loti, prime z nesrečno roko. Daladier je hotel samo delavce narediti odgovornim, da prispevajo, da se Francija izmaže iz strašnega finančnega kaosa, v katerega je padla. Ob istem času pa ni naredil dovolj močnega pritiska na francoski kapital, ki mora seveda tudi prispevati svoj delež za rešitev francoskih financ. Tega mnenja so tudi ameriški finančni krogi v New Yorku in tega mnenja je tudi ameriška vlada v Washingtonu. Daladier je poskusil "novi deal" Roosevelta, toda je prijel na napačnem koncu. Francoski kapital je že tekom zadnjih treh let bežal iz Francije, kar je povzročalo padec franka, zvišanje cen živ-ljenskih potrebščin in nestalnost vsakdanjega življenja. Daladier je bil mnenja, da če prisili delavce, da bodo več delal', bodo več proizvajali, kapital bo raje investiral. Toda motil se je. Če se hoče delavce prisiliti k boljšemu proizvajanju, se mora prisiliti tudi kapital k boljšemu in večjemu investiranju. Ker Daladier tega ni uvidel, je padla nanj obdolžitev, da želi postati diktator in demokratična Francija se je seveda temu zoperstavila. „ Ta položaj je izkoristila Italija in začela kričati po francoskih kolonijah, o katerih trdi, da so bile prvotno italijanske. Toda Daladier, kljub temu, da ima koš francoskih težav na hrbtu, je Italijanom povedal, da ne dobijo niti ene pearfrancoske zemlje. Francija ima lahko svoje notranje zmešnjave in spore, katere bodo Francozi sami poravnali, toda ne verjamemo, da bo Francija zmešana in sprta, ako pride Mussolini in s silo skuša vzeti francoske pokrajine, kot je storil Hitler z Avstrijo in Sudeti. Anglija je podprla Francijo in deloma poravnala, kar je zagrešila v Monakovem. Zaenkrat je dobi! Mussolini hudo brco. Zakaj vendar ti ljudje v Evropi ne živijo kot mi v Ameriki, kjer si sežemo v lase, potem pa za'dolgo časa podamo prijateljsko roko? Nove slike iz domovine Eden naših lovcev je stal na čakališču, puško pripravljeno na .strel. Gonjači prodirajo od nasprotnega hriba, da poženo divjad proti čakajočim lovcem. Iz gošče se opreznih korakov bliža lepa srna. Lovec pomeri in že misli sprožiti, ko zagleda, da se poganja za srno čez skale in podrta debla mala srnica. Mati se od časa do časa ozre nazaj, da vidi, če ji otrok sledi in če mu ne preti kaka nevarnost. Mala hčerkica se počuti zelo varno za materjo. Ne vesta, da sloni kakih sto korakov pred njima ob deblu lovec, ki drži puško obrnjeno naravnost na mater. Mati zavoha nevarnost in postoji. Odločilni trenutek je tu. Lovec, zdaj upali! Lovec pa po-besi puško, srna plane v stran in za njo se poganja hčerka v kratkih skokih. Lovcu je bilo kar toplo pri srcu, da je pustil srnici mater, ki bi .i siccr težko iskala sama živeža izpod debelega snega. Dolgo pričakovane filmske slike so končno dospele iz bele Ljubljane. Prinesel jih je Ludvik Medvešek, ko se je vrnil iz potovanja, kjer se je nahajal daljši čas. Slike mu je pa izročil nam dobro znani slikarski umetnik Božidar Jakac, ki se je pred nekaj leti nahajal med nami v Ameriki. Vsebina teh slik je sledeča: Na Binkoštno nedeljo nas popelje slika na ''Žalostno goro" v Preserski fari, kamor vsako leto prihajajo romarji in sicer po staremu običaju pridejo iz enotedenskega potovanja iz božjepoti na sv. Višarjah. Prvo vidimo tiste, mnogim znane prosjake ob stezi in poti,-ki vodi v cerkvi po strmem hribu. Sede ali kleče ob poti in molijo ter prosijo za darove. Med temu vidimo tudi pastirčke. Ob straneh vidimo živino, ki se pase in lepe kraje te okolice. Za tiste od teh krajev ali okolice bo slika naravnost privlačna. Ko pridemo dc cerkve, si ogledamo številne znance, med njimi pa bomo videli našega Jožeta Grdina-ta, ki se meša med romarji. Bilo je ravno takrat, ko je Jože bil na potovanju in tam tudi na praznovanju; njegov rojstni dom je le nekaj minut od cerkve. Gotovo hočemo to romarsko cerkev prav dobro ogledati znotraj in zunaj, celo v zvonik gremo k zvonovom. Ko sem videl zvoniti Jožeta na iste zvonove v istem zvoniku, cd katerih vrvi sem imel tolikrat žuljeve x'oke, me je pa kar nekaj zagrabilo. Spomnil sem se številnih noči ali zgodnjih jutranjih ur, ko sem se priplazil v ta meni tako priljubljeni zvonik. Kdo ima lepši glas kakor je glas zvona, kadar na njega udarjajo mladi pa veseli vaški fantje v zgodnjih urah, ko po vaseh še vse spi in miruje. Res sladki spomini! V cerkvi vidimo, da gredo k darovanju okrog oltarja, vidimo kako potem od dela in hoje utrujeni romarji sedejo po trati. Cerkev se polni in s praznuje in zopet napolni. Vsi ne morejo v cerkev, molijo zunaj pri vhodu. Mnoge domače sem videl, ko so se dre-njali sem in tam. Jože se je pa družil sedaj s tem sedaj z onim, večkrat je bil v družbi preserske-ga kaplana. Pod goro še vse tiste bele hiše stoje, iz katerih oken so viseli nekdaj cvetoči rdeči in pisani nageljni: Birtova, Maze-jova, Anškova, Trojarjeva, Du-čeva in druge hiše še niso nikamor izginile, tam so kakor sem jih pustil pred 42 leti. Ko gremo m; lo ven iz vasi, se znajdemo na njivah, kjer močni konji vlačijo brano in plug; sejali so in seme zakrivali, da bo rodilo. Ker ni več nego tri ure hoda gremo v Ljubljano, kjer ima naš slikar Božidar Jakac svoj urad in galerijo. Jakac je pa poreden dečko, pa je lepo nastavil kamero (mogoče skrit za grmom) na mlekarice, ki so pehale pred seboj dvokolesne vozove polne mle-ga in drugih pridelkov, ki so jih peljale n.a tržišče v Ljubljano. Med temi se je tu in tam pokazala tudi katera bolj previdna mlekarica, ki je svoj tak voz potiskala Z bicikljem naprej. Tako življenje je v Ljubljani vsakdanje in to nas najbolj veseli videti. Dalje vidimo kako se ženske plazijo po njivi in rujejo "strni-še,'"to je delo na polju. Ko pa se malo odstranimo iz Ljubljane ob Savi, tam vidimo pa plavačice in šport, ki ga tudi v domovini ljubijo. Od daleč pa zremo na visoko, vsem daleč na okrog znano šmarno goro. Kar n,a enkrat se pa pojavi Ljubljani znameniti pogreb blagoupkoj nega škofa Jegliča. To je pa nekaj izvanred-nega. Mnogi so pred letom dni že brali, kako na slovesen način se je vršil pogreb tega velikega in vsezasluženega apostola. Vsa Ljubljana in še mnogo več drugih od drugod so se zbrali, da zadnjič počaste svojega ljubljenca. O tem bo pričala slika sama, ker popisati je vse težko. Nič manj slovesno pa nadaljuje druga slika, slika, ki je nekaj redkega in pomembnega, to je slika, ki kaže kako so prepeljali telesne ostanke svetnika Andreja Bobola, katerega so peljali iz Rima na Poljsko, (bil je poljskega rodu). Umrl že pred dve^ sto in petdeset leti kot mučenik, mučen od ruskih kozakov v Rusiji, ko si je kot jezuit prizadeval, da ! bi se pravoslavna cerkev združila s katoliško cerkvijo. Truplo mučenega svetnika je nestroh-njeno in se na njem po spričeva-nju Jože Grdina poznajo še rane in udarci. Ta sprevod je tudi nekaj vzvišenega, precejšni del v barvah. Zatem pridemo do procesije Sv. R. T. v Ljubljani, kar je povsem razumljivo, da se ta obhaja na najslovesnejši način. Tako bomo imeli sedaj poleg drugih zbirk še novo sliko za zimske večere skupin za kratko-časje. Zelo sem hvaležen g. Jaka-cu za slikanje, kakor tudi g. L. Medvešku, ki jih je prinesel v Ameriko. Društva se lahko priglase za kazanje slik kjer in kadar želijo, bilo za krajši čas, ali da se jim priredi dolga predstava. Naša firma bo odsedaj naprej v naselbini rade volje nudila priložnost prirediti predstavo za naše odjemalce. Pokličite na telefon ali pridite k nam. Za firmo A. Grdina in Sinovi Anton Grdina. prišla zadnja ura. Vsa pomoč Te1 ni mogla rešiti. Trpela si mnogo v teh dolgih sedmih letih. Daj Ti Bog večni mir in pokoj. Zadnji dan Tvojega trpljenja, ko nisi mogla že več govoriti, si hotela še nekaj povedati svojim dragim. Kaj neki? Morda si hotela samo ponoviti Jezusove besede: dragi moji, ljubite se med seboj, ker le v tem bo zmaga vaša. To naj bo v mal spomin Tebi, draga sorodnica. Ti pa prosi Boga za nas, J. Intihar. Slike v West Parku V zadnji spomin Zadnje čase, ko sem pisala dopise v Ameriško Domovino, je moja draga sestrična, ki sedaj ni več med živimi, prosila svojo sestro Mary, .da naj brž prebere, kar piše Jennie iz Euclida. Ker nisem nikdar imela preveč časa na razpolago, sem jo vsaj tako malo razveselila v njeni težki in dolgi bolezni. Kadar mi je bilo zelo dolg čas, sem jo obiskala, ker pri njej sem bila vedno dobrodošla. čeprav sama velika reva, vedno navezana na drugo pomoč, je imela še vedno dobro voljo meni kaj pomagati. Kadar je videla, da sem v stiski radi pomoči, je svoje drage nagovorila, da so mi pomagali. Njena sestra. Mary Zupančič, skoraj njena soseda, ji je bila močna opora sko> zi dolgo bolezen; do zadnje ure je ni zapustila. Videti edino sestro toliko trpeti, bi ji prav rada napisala par vrstic v drag spomin. Zato jaz pišem to, da njej olajšam, ker reva joka noč in dan. še ene solze se ji ne posu-še, pa se zopet nov grob odpre. Pokojna Frances Rugel je bila rojena v Starem trgu pri Ložu, po domače se je reklo pri Kro-pinovih. Pozneje so sfe starši selili na Gornjo Dobravo, fara Trebnje na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 18 let. Nekaj časa je s svojo družino živela v Gross, Kans., zadnja leta pa v Cleve-landu na Bonna Ave. Imela je tri otroke, 2 sta poročena in hči, stara 24 let, je bila lansko pomlad ubita v avtomobilski nesreči. Ta dekle je bila njena močna opora. Delala je vedno v tovarni, da je bolni materi pomagala. Prosti čas je vedno doma ostajala in imela vse lepo v redu. Pa prišla je nesreča in hčerka se ni več vrnila domov. Nihče si ni mislil, da bo mati prebolela ta hud udarec. Na 21. januarja letos je dobila iz domovine vest, da ji je njena mati, moja teta, umrla. Spomladi letos so vsi njeni sorodniki hiteli na pogreb v Kanado. Pa njeno trdno in zdravo srce je tudi vse te udarce preneslo. Ampak pregovor pravi, dolga bolezen, gotova smrt. Tako jo tudi Tebi Društvo Delavcev št. 257 S. N. P. J. bo priredilo kazanje slik v soboto 10. decembra v Jug. nar. domu v West Parku. Filmi so s piknika društva št. 559 v Willow Springs. Dalje so slike s kon-venije SNPJ v Clevelandu in razno lepe slike iz Jugoslavije in iz drugih krajev Evrope, kot Pariz, Ženeva, Trst, Gorica, reka Soča, Trbovlje s trboveljskimi Slavčki. Dalje boste videli krasne slike Kamniških planin, Kamniško Bistrico, Kranj, Bohinjsko Bistrico, Jesenice, slap Savice, Bled in Škofjo Loko, Vrhniko, Cankarjevo rojstno hišo in njegov spomenik, Ljubljano z gradom, Trubarjev spomenik, Tivoli. Potem Novo mesto, Trško goro, Višnjo goro, kjer imajo priklenjenega tistega slavnega polža. Navzoči bodo nekateri gl. odborniki SNPJ in br. Petrovič bo imel zanimiv govor. Torej pridite na to zanimivo prireditev v soboto večer. John Zrnel, predsednik. Razgovor z najstarejšim Pohorčanom Ko sem prvič slišal o najstarejšem prebivalcu župnije Sv. Kundigunda na Pohorju, 94 letnem Jakobu Jeriču, p. d. Pogačniku na Koroški vasi št. 2, sem sklenil, da ga obiščem s prošnjo, naj mi za čitatelje "Slov. doma" na kratko opiše svoje življenje. Našel sem ga ravno pri izdelovanju lesenih javorjevili podplatov za cokle. Ko sem se mu predstavil in mu pred-jložil prošnjo za kratek "intervju," se je veselo nasmehnil, odložil že skoraj izdelan podplat in strgalo ter se vsedel za mizo. Očividno sem ga veselo iznenadil. "Oče, koliko pa ste res stari? Kdaj je vaš rojstni dan?" Ponosno je dejal: "O sv. Jakobu koncem julija ko imam god, sem dopolnil 93 let; torej sem že v 94 letu!" Hitro sva dognala, da je njegovo rojstno leto 1845. Radovoljno je pripomnil, da bo ta številka držala. "Rojen sem bil gori na Planini, dve uri odtod v Studenč-nikovi koči. Imel sem še dva brata in sestro, ki pa so že vsi umrli. Oče je bil graščinski ;'jager"; umrl je, ko sem bil star 3 dni. Na Ptuju bi bil moral 12 let služiti vojake, pa je po nekaj letih ušel in se potlej dolga leta skrival po Pohorju. Sicer so biriči pridno stikali za njim, a ker ga le niso našli, so ga pozneje pustili pri miru. Moj ded pa je bil star 102 leti, sploh je naš rod zdrav. Mlada leta sem preživel na Planini. Ker nisem obiskoval tedanje šole, ki jo je imel neki kaplan ob petkih in nedeljah, ne znam ne brati ne pisati. Le koledarske številke poznam. Teh sem se priučil. Dve uri daleč mi namreč ni bilo mogoče v tedanjih razmerah hoditi. Birma! me je v 7. letu starosti škof Slomšek 1. 1852. v Čadramu. Polna težav in trpljenja so bila moja mlada leta. Ko sem služil pri pohorskem kmetu na Planini, sem nekega dne šel na svisli po slamo. Ker na mestu, kamor sem stopil po njo, ni bilo desk, sem padel šest metrov globoko na glavo. Na srečo se nisem ubil. Tam sem potem dva dni ležal nezavesten, pa me nikdo ni našel. Na temenu se mi še sedaj pozna znamenje hude nesreče." "Kdaj ste naredili prve cokle?" "Tedaj sem bil star 17 let. Prestavili smo se na Sv. Kuni-gundo. Svoje zemlje in doma nismo imeli. Prvo vajo v cokla-renju sem torej že zgodaj začel. Zdi se mi, da sem se mudil s prvimi coklami dva dni. Bila je to le poskušnja. Začetek je povsod težak — tudi pri coklarenju. Niso bile prvovrstne, vendar še vem, da sem že tedaj dobil veselje za to delo. Ko sem se delu privadil, sem pa naredil 2, včasih tudi 3 pare cokelj na dan. Prodajal sem jih po 20 krajcarjev. Do dela sem vedno imel veselje. Tedaj smo tudi hudo stradali. Enkrat, ko je mater tako zamedel sneg v planini, da so jih komaj rešili, nismo dva dni ničesar jedli." "Gotovo ste bili vojak, kaj ne da?" "No, hitro sem bil star dvajset let ter sem moral na "šteln-go." Tam so me vzeli in po kratkem času sem moral odraj-žati. V Mariboru se nas je zbralo veliko. Od tam smo nekega jutra odšli na vlak ob dveh ponoči. Ob devetih dopoldne smo se pa že pripeljali v Trst, kjer sem služil pri pešcih dve leti, nato pa še v Ši-beniku eno leto. Nosili smo bele suknje in plave hlače. Ni mi bilo žal, da sem bil vojak — ponosen sem še danes na to. Tam se mi je godilo zelo dobro. Neko noč sem ob mesečini i v Trstu stražil municijsko skla-| dišče, ki je bilo zunaj mesta. Naslonil sem se na obzidje skladišča. V tem trenutku nekaj zašumi. Naglo snamem puško. Tedaj pa je mimo mene zadrvela v skokih dolga vrsta belih zajcev v enakih razdaljah. Zavili so mimo vogala in izginili. Ustrašil se nisem prav nič! Vojak se sploh ne sme ničesar bati! Saj sem imel orožje. Sprožil pa nisem, ker zajec ne more trdnjavi škodovati. Le, kako so bežali mimo mene! Ko sem potem dogodku povedal tovarišem, so rekli, da to niso bili pravi zajci, ampak duhovi nekdaj padlih branilcev tega gradiča." "Ste tudi v Šibeniku gledali zajčjo parado?" Oče Jakob se je zasmejal in rekel: "Ne, tam mi je pa enkrat "h'auptman" skril ponoči puško, ko sem na izmenja* malo zadremal. Jaz potem nisem mogel držati straže. Malo so me priprli — zato., ker nisem bil pazljiv. Potem pa je moral zaradi površne službe ! služiti še pol leta povrhu za j kazen." "Ko sem odslužil vojake, sem šel k drvarjem. Naša hrana je bila prežganka, krompir, ovseni žganci, ovsen kruh in korenjeva juha. Drugega tedaj še nismo poznali. O beli moki se mi še sanjalo ni. Kolikokrat pa je minil dan, ko nismo ničesar zaužili. Pa sem — hvala Bogu — še zdaj na svetu. Tako se mi je godilo do 37. leta, ko sem opustil drvar-ski poklic." Nato je pripovedoval veliko zanimivosti iz drvarskega življenja. Med drugim je dejal: "Ob drvarjenju sem doživel marsikaj. Pozimi nas je sneg nekoč popolnoma zasul. Nedeljsko jutro smo si naznanjali od koče do koče tako, da smo splezali na vrh ter nabijali po suhi bukovi deščici. Glas je odmeval od bajte do bajte in daleč v zasnežene planinske gozdove; z njim pa je nastala drvarska nedelja. Vsa dela srno vršili za graščino. Tudi sneženi plazo.vi so bili tedaj na Pohorju hujši. Spominjam se, da je nekoč im Pe- telinjeku med Roglo in Klopnim vrhom plaz kar posnel dve bajti, pri čemer je bilo ponesrečenih več ljudi. Na mestu prve bajte so potem našli posteljo in dva živa otroka pod njo, ker je plaz posteljo z njima vred obrnil. Nekoč je graščinski gospod prinesel v drvarsko bajto zrnato kavo in prosil, da bi mu jo drvarjeva žena skuhala. Seveda še nobeden od drvarjev do tedaj ni ničesar slišal o kakšni kavi. Ker ni povedal, da mora biti zdrobljena, jo je drvarjeva kuhala ves dan — pa se ni hotela raztopiti. Ko sem se v 37. letu oženil, sem bil že coklar. V zakonuj mi je Bog dal 4 otroke, dva sina in dve hčeri. Preselil sem se k Sv. Kunigundi. Od tedaj pa do danes delam samo cokle. Velikanski kup bi jih bil, ko bi vse spravil skupaj. Kmalu sem bil znan kot najboljši coklar po vsem konjiškem okraju in Pohorju. Celo od Drave sem so hodili po nje k meni. Prodal sem vedno vse; 20 krajcarjev so bile vedno vredne. Pri coklarjenju sem zaslužil toliko, da sem za 60 gld. kupil sedanjo domačijo. Sv. Kuni-gunda prej ni bila tako lepa vas. Le nekaj nizkih in črnih koč je bilo okrog cerkve. Še danes so Jakobovi in sinovi coklarjski izdelki daleč naokrog najbolj upoštevani. Kako bi tiidi ne bili, saj so Pogačniki "preizkušeni" cokla-rji. V "štibelcu" sem opazil visoko stojalo, na katerem je viselo lepo število imenitno izdelanih cokelj, ki gotovo ne bodo tam dolgo visele. "Dvakrat se mi" je sanjalo-— pripoveduje stari Pohorčan dalje — da me je obiskala smrt. Prvič, ko sem sedel doma za mizo. Stopila je vsa bela s koso skozi vrata in rekla, da je prišla po mene. Jaz pa sem j.0 prosil, naj me pusti še tri dni, da se bom spovedal in opravil pokoro. Ona pa je dejala, da sem že dobil trikrat naznanijo: sive lase sem dobil, bolan sem bil, enkrat pa sem se skoraj utopil. Tresel sem se pred njo kakor šiba na vodi in jo zopet prosil milosti. Potem me je uslišala. Pripomnila pa je, da še dolgo ne bo prišla po mene in da jo bom še prosil, naj pride. Pred 15 leti pa se mi je zopet sanjalo, da je prišla. Ko sem na vprašanje, če bi že rad šel, odgovoril "ne,' pa je rekla naj še torej živim dalje. Samo tedaj se je nisem več tako bal." Svojo življenjsko jesen Poživlja danes poleg sina in njegove žene ter vnukov in vnukinj zdrav in vesel, le nekoliko slabo sliši. Njegovo največje veselje tudi na starost .je se vedno delo pri coklah. Želi leda bi mu Bog dal zdravja i'1 veselja do zadnjega, kot nagrado za težavno življenje, k' ga je tako pogumno in junaško prebrodil. --o- ♦Vprašajte za nagradne lfct-ke Progresivne trgovske zveze. Leni Ricfenstahl, nemška filmska i umika, o kateri pravijo, da je Hitler vanjo zaljubljen. Leni je zdaj v New Yorku za nekaj časa in trdi, da nima s Hitlerjem nič. ZAPISNIK redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 10,000 dolarjev, omenja, da je 13,000 dolarjev zaostalih davkov. WinniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnimnt»iinniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiit«tt| Tj II /% -i/i ttrtX nnnrr nnfamfl VM VjnhortP IP llllo R w mm mmm m tf (Nadaljevanje) Brat Gliha predlaga glasilo v sedanji obliki. Predlog podpiran. Brat Slak se strinja z bratom Gliho toda priporoča, da gl. odbor nadzoruje urednika. Brat Pucelj govori proti predlogu. Brat Penko ugovarja, priporoča predlog brata Gliha in ponovno pou-da ja, da bo naklada. Njemu je vseeno, kdo bo list izdajal; njemu gre edino za upravni sklad. Ugovarja predlogu brata Puglja glede bolniškega sklada. Sestra Kalan se izjavi, da bi bolniški sklad, ako je dovolj močan, lahko pokrival stroške glasila. Vpraša gl. tajnika za pojasnilo. Brat Gornik st. izjavi, da se moremo dotakniti vseh skladov razen po-smrtninskega. Pojasnjuje, da bi lasno glasilo s tem denarjem, ki je sedaj na razpolago, lahko izhajalo eno leto. Ako pa konvencija da na zapisnik, da dovoli, da se sme prenesti iz bolniškega sklada, bi bilo pa vprašanje glasila enostavno rešeno. Ako pa ne bi bilo dohodkov, pa glasilo ukinemo. Brat Klemen protestira proti strašen ju članstva z nakladami. Poskusimo eno leto, ako ne bo šlo, bomo pa prenehali in v enem letu tudi ne bomo izgubili vsega. Sestra Erbežnik se sklicuje na včerajšnji predlog, ko je predlagala, da se sestaneta urednika obeh listov in gl. odbor in se dogovore. Sestra Bradač vprašuje, kaj bo, ako ne bol novih članov. Se izjavi za glasilo v stari obliki. Brat Gabrenja apelira na zbornico, da se držimo reda ter predlaga konec debate. Priporoča in predlaga, da se ustanovi sam. glasilo za dobo enega leta. Brat Kapelj predlaga, da se lista črta. Sestra Zalokar ugovarja. Dolži gl. odbor, da ni izpolnil naročila zadnje konvencije in ker ni predložil proračuna in načina, kako bi se glasilo izdajalo. Brat Dolenc protestira proti izjavi brata Penko, ker se bori za staro glasilo in straši članstvo. Brat Pucelj poroča, da bi glasilo stalo okrog 6,800 dolarjev. Roti zbornico, da vsi glasujejo. Predlaga pa tajno glasovanje o glasilu. Brat Kushlan svari proti prenašanju iz sklada v sklad in čita izvleček iz državnega zakonika v angleščini, ki se glasi: Ohio Code Section 9472. (What funds may be used for expenses.) — Every provision of the laws of the. society for payment by members of such society, in whatever form made, shall distinctly state the purpose of the same and the proportion thereof which may be used for expenses, and no part of the money collected for mortuary or disability purposes or the net* accretions of either or any of such funds shall be used for expenses. (102 v. 536, 11; 97 v. 423 10.) See Sections of S. D. Z. By-Laws No. 154, 193, 227 and 48. Brat predsednik pojasnjuje. Brat Pollock se sklicuje na po ročilo o pregledovanju knjig in pa na odlok zavarovalninskega departmenta. Pripomni, da sedaj bodo stroški v gl. uradu manjši, ker je dobro opremljen in upravni sklad bo imel več preostanka. Pripomni, da bi sam. glasilo stalo okrog 6,000-6,500 dolarjev. Glasovali p,a bomo, kot bomo določili. Brat Zalar govori proti glasilu in svari z naklado. Sestra A. Novak vpraša, kje je naša logika, ker tako zmešano govorimo. Debatiramo o stroških, ako ne moremo založiti pokojninskega sklada, ni prav, da bi zalagali kak c Wti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podpornl organiz^ljl, ustano_ vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 18. do 55. leta - Za n* daljna poJasnUa ln navodila pišite na glavnega tajnika. JOS» ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. OBLAK FURNITURE $j TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 _ J^krivnosti ruskega carskega dvor^^ ven obzidja te trdnjave, se mu bo beg posrečil. A v anatomskem institutu bo gotovo našel kakšnega študenta, ki mu bo pomagal pobegniti. On obleče Fallierijevo obleko, a njega obleče v svojo. Platno s skrivnostnimi znamenji skrije v svoj žep. Še enkrat pogleda mrtveca, prime njegovo roko, jo stisne in zašepeče: — Zbogom, prijatelj, zbogom! Četudi ti ni bilo sojeno, da umreš v svobodi, boš še mrtev storil dobro delo, da mi pomagaš pri begu! — Tvoj genij je propadel v tej strašni ječi, toda tvoja oporoka bo živela! Ako najdem bogastvo, ki si mi ga namenil, starček, ga bom uporabil, da se maščujem nad našimi sovražniki! Bakunjin se prerine skozi odprtino v celico, v kateri je tako dolgo stanoval duhovnik. Tudi tukaj je voda padla in Bakunjin je lahko iskal po vseh kotih. Našel je vse stvari, predmete in orožje, ki ga je Fallieri izvršil in se ni mogel dovolj načuditi njegovi spretnosti. Ko je iskal po slami duhovnikovega ležišča, mu pride v roke neki papir, na katerem bo se nahajala poleg črk čudna znamenja. Na gornjem delu papirja je bilo napisano po francoski: —Ključ moje tajne pisave. Sedaj konečno je imel Bakunjin rešitev zagonetnih znamenj. On se poglobi v dokument ter poskuša odkriti tajno pisavo. Ko se je trudil nekaj ur, je mogel prečitati oporoko, ki jo je napisal stari duhovnik za svojega dediča. Glasila se je: "Moja oporoka in zadnja že-lja. Ti, ki boš našel ključ za mojo oporoko, ko ne bom več med živimi, ki boš uporabil moje bogastvo v dobrobit sveta, čuj, kdo sem. Zovem se abbe Ernesto Fallieri in se nahajam v ječi Petropavlovske trdnjave. Dolgo let nisem smel priznati, kako se zovem, ker bi me drugače brez dvoma odpeljali na morišče. Toda sedaj, ko pišem svojo zadnjo voljo, izjavljam, da sem Ernesto Fallieri, iznajditelj dinamita, ki bo enkrat pripomogel zrušiti tirane. Šest let se že nahajam v Pe-tropavlovski trdnjavi, ne da bi mi bilo mogoče do sedaj pridobiti si svobodo. Toda moja skrivnost ne sme izginiti z menoj! Poznam kraj, kjer je skrito bogastvo, ki bi me lahko storilo za najbogatejšega človeka na svetu. Če bi bil svoboden, bi mi bilo treba samo iztegniti roke, da se polastim mnogih miljonov. Leta 1840. sem živel v Nea-pelu. Bavil sem se s svojimi poizkusi, a razen tega sem bil znan radi svojega zdravniškega znanja. K najuglednejšim zdravnikom ni prihajalo več bolnikov, kakor k meni. Smatrali so me za čarovnika in me klicali, čim je kdo v rodbini zbolel. Kmalu se je razširil glas, da mi pomaga Mati Božja in da se mi radi tega vse posreči. Tedaj je začela divjati v Ne-apelu kolera. Mnogim sem pomagal in kamorkoli sem prišel, povsod so imeli upanje, a bolniki so šepetali: —Živeli bomo, ozdraveli bomo, abbe Fallieri nam bo po-magal_! Razvaline iz fronte ob reki Ebro v Španiji, kjer se že dlje časa vrše ljuti boji med nacionalisti in lojalisti. On začne iskati in kmalu potegne .'z mrtvečeve obleke dolgi kos platna, popolnoma popisan z zagonetnimi znamenji. Zaman se je Bakunjin trudil, da bi odkril tajno pisavo. Gotovo si je duhovnik sam iz-'mislil ta znamenja in jih lahko prečita samo oni, ki ima ključ v rokah. Celo uro je sedel Bakunjin nad tem kosom platna, a ni mu uspelo rešiti tudi samo eno znamenje. —Duhovnik je bil razumen in moder človek, — zašepeče on, — in ne verjamem, da ne bi nikjer zapustil navodila, kako je mogoče rešiti to dragoceno sporočilo brez dvoma, da se nahaja nekje v njegovi celici pojasnilo. Ko bo voda padla, ga bom lahko iskal. Bakunjin je zamišljeno pogledal na površino in opazil, da je voda res začela padati. —Ostal bom torej pri življenju — vzklikne on, — pa bom tudi našel duhovnikovo bogastvo. On skrije dokument v svoj žep. Voda je hitro padala. Ko je voda popolnoma izginila iz celice, položi on truplo starega duhovnika na desno, a sam se vrže na svoje ležišče, ker se od utrujenosti in napora ni mogel več držati na nogami. V hipu je zaspal. Po nekaj ur odpočitka se je Bakunjin prebudil. Z drhtečo roko otipa v svojem žepu svoj dragocen spis. Na deski je ležal mrtvi duhovnik. — Ubogi moj prijatelj, — zašepeče Bakunjin, — moral boš pomagati mojemu begu. Prepričan sem, da bi to rad storil, če bi bil živ. — Tako bom uporabil tvojo smrt. Določil je svoj načrt, kako bo pobegnil. Vedel je, da prihajajo mrliči iz Petropavlovske trdnjave v anatomski institut, kjer služijo dijakom za študije. Sklenil je obleči duhovnikovo obleko, da ga spravijo v mrtvašnico mesto njega. Upal je, da ga bodo prenesli ko se bo spustil mrak, in da nihče ne bo zapazil zamenjave. Ko se bo enkrat nahajal iz- Na odru sredi sobe je ležala mlada, lepa, črnooka žena. Hitro vzamem svoje nože, izberem naj ostrejšega, dvignem mrtvaško srajco in nastavim konico na njene prekrasne prsi. Prestrašen zakričim, — v istem hipu je namreč brizgnila iz rane, ki sem jo zadal z enim udarcem, topla, vroča kri! Istočasno zaslišim njen vzdihljaj! Ni bila mrtva! Bila je morda v nezavesti ali uspavana, a jaz, — jaz sem jo umoril! Zgrozim se. Zgrabim svoje nože, ogrnem se s svojim plaščem, potisnem klobuk globoko na čelo in pohitim iz sobe, da najdem neznanca. Toda ta je izginil. Seda)j nisem več dvomil, da je hotel ženo umoriti. Toda bil je preveč strahopeten, da bi sam izvršil zločin in radi tega je mene privabil v past. Kako sem prišel ono noč v svojo sobo, tega niti sam ne vem. Toda ko sem prišel domov, sem se zgrudil ves zlomljen na posteljo ter sem dolgo visel med življenjem in smrtjo. Ko sem si nekoliko opomogel, sem sklenil čim prej odpotovati. Bal sem se, da me ne bi zgrabili kot morilca. Ni sodnika, ki bi mi verjel, ko bi mu pripovedoval, kako se je vse dogodilo. Drugega dne se napotim na kolodvor, da se odpeljem v Pariz. Čim sem vstopil v va- gon, se pojavi pred menoj neki člove~k, ki mi izroči pismo. Ko sem ga vprašal, od koga je, odvrne ta, da je dobil od nekega visokega, črnega človeka ogrnjenega s temnim plaščem, nalog, da mi izroči pismo. Vedel sem dovolj. Odprem pismo in ga prečitam: "Abbe Ernesto Fellieri! Danes sem bil prisiljen, da Te uporabim za strašno delo. Oprosti mi, da sem obremenil Tvojo vest s tem grehom, toda Bog mi je priča, da nisem mogel drugače. -o- * Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Mrs. Anna Hahn, ki čaka v ječi v Columbusu, če bo morala iti na električni stol, ali pa jo bo governer pomi-lostil. Usmrčena , bi morala biti na 7. decembra. Če bo, bo to prva ženska v državi Ohio, ki bo umrla v električnem stolu. Frances Erb iz Souderton, Pa. s,e je skrivaj poročila, dasi stara šele '13 let, z nekim WPA delavcem. Dekletovi starši zahtevajo, da se poroka razveljavi in da gre dekle nazaj v šolo. Kmalu sem zvedel, da divjai ia bolezen, ki sem jo pregnal v Neapelu, v Rimu. Takoj sem odpotoval tja, a da se prvo noč odpočijem in da me ljudje ne bi našli, sem najel majhno sobo v predmestju, kjer sem mislil, da me ne bo nihče spoznal. Toda uvidel sem, da sem se motil. Čim sem se vlegel v posteljo, potrka nekdo na vrata. Odprem, a v sobo vstopi človek, ograjen v široki plašč. — Abbe Ernesto Fallieri — me nagovori tujec — pravijo, da niste samo dober zdravnik, temveč tudi spreten kirurg. Prosim vas, da mi pomagate. — Ako gre za bolnika, — odgovorim, — sem pripravljen iti z vami! —Pojdite z menoj in to čim prej, — mi odvrne tujec. —Toda vzemite svoje nože. Rabili jih bodete. Pripravim vse potrebno in grem z neznancem. —Kdo je bolnik, h kateremu me peljete? — ga vprašam. —Žena je, — reče on, — in to mrtva žena! —Mrtva? — vprašam začudeno. —Poslušajte, abbe, jaz sem Rus, med tem ko je moja žena Rimljanka, hči bogatega in uglednega tukajšnega meščana. Pred štirinajstimi dnevi sem se z njo poročil. Toda takoj po poroki mi zboli žena. Nobeden zdravnik ji ni mogel pomagati. Umrla je v mojem naročju. —Ali se naj sedaj vrnem domov v svojo mrzlo domovino na severu, a tukaj naj zapustim svojo ljubljeno mrtvo ženo? Njen neusmiljeni oče zahteva, da mora ostati truplo tukaj. Toda jaz bi hotel vzeti s seboj spomin na mojo ljubljeno Bianko. —Vi ste moja zadnja nada, abbe! Naj ostane njeno telo v Rimu, toda jaz bi vzel s seboj njeno srce, njeno .ljubljeno srce! —Oh, sedaj razumem, kaj želite, — odvrnem, — izrezati moram srce, kakor je to navada pri kneževskih rodbinah. —Da, to je moja prošnja,-vzklikne neznanec. — Seveda ne sme o tej operaciji nihče zvedeti. Poskrbel sem, da naju ne bo nihče motil. Nisem mu mogel odbiti njegove vroče prošnje. V nekaj minutah sva dospela do neke velike hiše. Neznanec me po-vede skozi vhod in po stopnicah, pogrnjenih s preprogami dospeva konečno v neko sobo, ki jo je razsvetljevala medla svetloba. —Tukaj leži ona, ki mi je bila vse na svetu, — zaslišim njegovo šepetanje. — Hitite, abbe, in oprostite mi, ako vas bom čakal na stopnicah. Ne morem je gledati mrtve!. Slišal sem, kako se je odstranil. Da ne bi izgubljal časa, sem se podal takoj na delo. Helen Hulick, učiteljica na otroškem vrtcu v Los Angeles, je bila klicana na sodišče, kamor je prišla v moških hlačah. Sodnik jo je radi tega obsodil na pet dii\ zapora. No, pozneje je prišla oblečena po ženski modi in sodnik ji je kazen odpustil. PRIDITE NA . . . prijetno zabavo ki se vrši v nedeljo, dne 11. dec. ob 7:30 zvečer v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. katero priredi društvo Waterloo Camp No. 281 W. O. W. Orkester John Pecon Vstopnina 25c Vljudno vabi: Odbor. David Wilson iz Santa Monica, Cal. je dal patentirati svojo iznajdbo, ki jo pritrdi zadej na avto. Kadar pritisne spredaj na gumb, ta figura iztegne jezik in močno zarenči. To je namenjeno avtomobilistom, ki trobijo zadej, da bi se jim voznik spredaj umaknil s poti.