7 Četrtek, 6. maja 2004, št. 19, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR Četrtek, 6. maja 2004, st. 19, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR Demokracija Zasebna podjetja, ki so blizu vladajoči eliti, v povezavi z javnimi podjetji bogatijo s finančno pomočjo, ki jo država namenja za zapiranje^zasavskih rudnikov. POLITIKA * Strankarski ^ trendi F/? in nihanja SLOVENIJA Se v KGZS >7 spremembe? liaiilu liriiiij^riurmjluij ¿a ujmi. Jj^ai uujiij ¡Jr-iaj si ja ¿uuL jMiiu laijJ+iiit uiiMJiijjau ¿u iluiluluiii '/-i uiiDjiiim Ijuiii iii^jJ/jlMUjijJj ¿jlum^l/uj itiijiijlju. J diiruiaui zuru^t prajIaiJuja iuiaruu uuiMtiilji^^Sjl knjigarna Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzoija.narocnine@siol.net DEMOKRACIJA CENE VSEBUIEIO DDV. POŠTNINO PLAKATE POSEBEI. IZA'(HIVO^LOVENji(r 1 FOLfriCNE>üDLICIJE I IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE TONE KUNTNER Komunistične tajne službe MATI SLOVENIJA od njihovega nastanka do leta 1950, vključno /. imeni Pesmi pesnika slovenske njihovih vodilnih članov. pomladi, tradicije, vrednot. 519 strani, 5.000 SIT 72 strani, 2.200 SIT Poročila treh iz množičnega v Kočevskem Rogu SILVIN IN MAIOI EILETZ ZGODOVINA NEKE KOLA BO RACIJE Bolj.šcviki so v prvi svetovni vojni kolaborirali / vojnim sovražnikom Nemčijo. 368 strani, 6.727 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev i/ množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906,00 SIT CZESLAW MILOSZ PREVZEM OBLASTI Avtor slik.i travmatično dogajanje med II. svetovno vojno, čas, ko je bil Poljski vsiljen komunistični sistem. I kspresivna, komunikativna poezija, ki se odlikuje z bogastvom sugestivne metaforike, upcsnjujc dvojno naravo resničnosti. 236 strani, 7.760 SIT 107 strani, 4.980 SIT MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT hm X/ i * •'/¥ - -100 LIT MILAN ZVER STO LET sociAi.nr.MOKKAciii; Prikaz, klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tuili ognjevit taborski govornik 292 strani, 11.400 SIT Pot slovenske države 1991-1994 .1 ummm > JANEZ JANŠA PREMIKI OKOPI Kniig.1, ki ie bila pi idana Politični razvoj slovenske i/\odi države do leta 1994. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. , 1 363 strani, cena 2.200 SIT 309 strani, 2.200 SIT JANEZ JANŠA Pozabljeni slovenski premier Politi« im bio£rj|i|j iT. Unkd Hrrjia <1N(.9-1iMiiiw»»iii>i«'<» WI»II1»: big» in podu— |iiMa*»Uii«>l»Hi*>«*!»MpotHhkiM«i> (»#«nMi:a h i ««»o d>M«tik tfiMn pod m* uccfeSa " Mto(n>l*toMi>W» Lmmv*. ¡Mi f>4va ar ¿V ■ Smo alternativa sedanji garnituri Predstavitev Vriskove kmečke zveze v glasilu KGZS z imenom Zelena dolina. renči sindikata opozoril na sklep Zadružne zveze Slovenije, da bo na skorajšnjih volitvah v organe KGZS (volitve bodo potekale to nedeljo) financirala predvolilno kampanjo kmečke zveze (gre za 30 do 50 milijonov). Stvar sama bo sebi ne bi bila sporna, če ne bi bil kandidat na listi kmečke zveze predsednik KGZS Peter Vrisk, ki je hkrati tudi predsednik zadružne zveze. Slednje torej pomeni, da zadružna zveza ali njen predsednik Peter Vrisk z denarjem zadrug (slednje namreč v glavnini financirajo zadružno zvezo) financira predvolilno kampanjo svoje liste. "Kako lahko zadružna zveza sprejme odločitev, da bo iz zadružnega denarja financirala neko listo, ki kandidira v organe KGZS, in kako, če že sprejme takšno Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič: "KGZS je postala poligon za uveljavljanje osebnih interesov." odločitev, lahko odloči, da bo financirala samo eno listo in ne vseh? Ali je to v interesu nekaj posameznikov, da se obdržijo na položajih, ali je v ozadju kakšen drug interes?" seje zato upravičeno vprašal Zvegelj. Podobno kot Zvegelj tudi nekateri drugi opozarjajo na domnevne zlorabe položaja, ki naj bi si jih privoščilo vodstvo KGZS. Tako nas je denimo pretekli teden kandidat ene izmed list za nedeljske volitve v organe KGZS opozoril na zadnjo številko glasila KGZS, ki ga prejmejo vsi člani KGZS. V njem je objavljena samo predstavitev Vriskove kmečke zveze, ne pa tudi predstavitev katere od drugih list, kar pomeni, da je vodstvo KGZS zlorabilo svoj položaj in dalo možnost za predstavitev samo listi, ki ji pripada njen predsednik Peter Vrisk. Polovica članov organov KGZS članov SLS Vse to seveda kaže, da se v KGZS prepletajajo ozki zasebni in politični interesi, kar pa glede na to, da kar polovico organov KGZS predstavljajo člani SLS, niti ne preseneča. Tako na mestu predsednika KGZS najdemo člana SLS in kandidata na zadnjem kongresu te stranke za predsednika Petra Vriska. Njen podpredsednik je župan občine Krško Franc Bogovič, ki je bil za župana izvoljen na listi SLS, podpredsednica pa Andreja Krt, ki je na zadnjih lokalnih volitvah prav tako nastopila na listi SLS. Čeprav lahko vsi rečejo, da to ne more biti Marjan Golavšek, predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS Kako ocenjujete vlogo Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije v zadnjih letih? Zbornica je za kmetijstvo vsekakor potrebna in verjetno je štiriletno delovanje prekratko, da bi lahko v celoti ugotovili prednosti in slabosti njenega delovanja. Za začetek delovanja je bilo kar precej narejenega, čeprav je pri tem tudi precej zadev, ki bi se jih morali lotiti na drugačen način. Eno je zagotovo to, da člani zbornice svoje stanovske organizacije niso sprejeli kot predstavnika, ki edini lahko zagotovi kmetijstvu potrebne pogoje za nadaljnje kmetovanje tudi v EU. Zbornici tudi ni uspelo v javnosti zagotoviti razumevanja za kmetijstvo, saj se vse prevečkrat zazna negativno mnenje o kmetih, predvsem to, da so ti večinoma porabniki proračunskega denarja, čeprav se je treba zavedati, da kmetje niso samo pridelovalci hrane, ampak tudi skrbijo za lepo urejeno podeželje, kamor večina naših državljanov rada zahaja. Zbornici ni uspelo zagotoviti svojim članom pravne in socialne varnosti. Še posebej se je to pokazalo v zadnjih primerih pri kmetih, ki so plačevali oderuške obresti za posojila in tako praktično izgubili celotne kmetije. Se vam zdi, da je zbornica postala preveč spolitizirana oziroma da je preveč pod vplivom ene stranke (SLS)? Nimam občutka, da bi bila spolitizirana, vendar pa je že naš forum za kmetijstvo in podeželje opozarjal, da je dolgoročno škodljivo, če je večina, ki obvladuje zbornico, iz iste politične opcije, kot je minister. Težko seje namreč pogajati in zastopati interese kmetijstva z nekom, ki ti je strankarsko nadrejen oziroma celo predsednik stranke. To se je odražalo v sedanjem delu zbornice. Ste eden od kandidatov na listi Foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS, ki se bo na nedeljskih volitvah skupaj drugimi listami potegovala za položaje v organih KGZS. Kaj bi bilo treba po vašem mnenju spremeniti, da bi zbornica zadovoljivo opravljala svojo vlogo? Če bi našemu forumu uspelo dobiti večje število članov sveta zbornice, o čemer ne dvomim, in bi imeli priložnost oblikovati politiko delovanja zbornice, bi največ poudarka dali naslednjim usmeritvam: zbornica mora postati interesna organizacija, kar pomeni, da morajo člani izraziti željo in potrebo po njenem delovanju in zbornico pri njenem delovanju podpreti, kar posledično pomeni postopen prehod na prostovoljno članstvo; zagotoviti je treba čim bolj pluralno zastopanost v organih KGZS, postaviti mehanizme, da bi čim večjemu številu upravičencev omogočili dostop do finančnih virov, predsednik zbornice bi moral biti vedno nekdo, ki prihaja iz druge politične opcije, kot je minister; večji poudarek je treba nameniti pravni in socialni varnosti slovenskega kmeta. Da bi zagotovili prej našteto, vabim vse člane zbornice, da se nedeljskih volitev udeležijo v čim večjem številu in podprejo naš forum, ki je tudi edina prava alternativa sedanjemu vodstvu zbornice. sporno, saj so bili v organe KGZS izvoljeni na volitvah, se vendarle nekateri sprašujejo, ali lahko tako enostrankarsko obarvani organi KGZS v pogajanjih z vlado ustrezno zastopajo interese članov zbornice. Slednje morajo namreč uveljavljati pri ministru za kmetijstvo, ta pa je bil do pred kratkim član iste stranke. Vse to seveda pomeni, da bi bila na KGZS potrebna temeljita prevetritev tako v samem statutu KGZS, ki bi članom političnih strank prepovedal, da kandidirajo za predsednika KGZS, kot tudi v samih kadrih. Piva priložnost za slednje bo nedvomno že v nedeljo, ko bodo po vsej Sloveniji potekale volitve v organe KGZS. Aleš Kocjan Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 globus Uvajanje zdrave hrane Britanec Jamie Oliver, najbolj znani kuhar na svetu, bo začel snemati novo nanizanko School dinners (Šolski obroki), s katero želi otroke odvaditi pic in čipsa in jih navaditi na zdravo hrano. Dejal je, da ga že nekaj časa skrbi, kaj otroci jedo v šolah, tako da bo do konca leta skušal nekaj narediti na tem področju. Slišal je tudi številne starše in otroke, ki se pritožujejo nad slabo, nezdravo in neokusno šolsko hrano, zato se je odločil, da se bo ukvarjal s tovrstnimi problemi. Novo nanizanko bo snemal v šoli Kidbrook v Greenwichu, jugovzhodnem delu Londona. Obljublja, da bo poskušal odvaditi otroke pic in čipsa in jih navaditi na bolj zdravo hrano, svetoval pa bo tudi šolskim kuhinjam po vsej državi, kako naj izboljšajo šolske obroke. ne spomenike dali na voljo zasebnikom, ld bi jih lahko rešili propada. Vendar bi morali morebitni lastniki izpolniti natančne zahteve za trajno ohranitev arhitekturnih spomenikov. Pomembneje se Lužkovu zato zdi ustvariti razmere, da bi to nalogo lahko izpolnili, kot pa odločitev, ali te spomenike privatizirati. Izumitelj avtomobila Le malokdo ve, daje bil Leonar-do da Vinci, eden najboljših renesančnih umetnikov in genialni inženir, tudi oče modernega avtomobila. Muzej zgodovinskih znanosti v Firencah, v osrčju renesančne Italije, je namreč predstavil prvi avtomobil, izdelan na podlagi skic iz slavnih da Vincijevih beležk. Neobičajna naprava se giblje s pomočjo vzmeti namesto bencina in je bila verjetno zamišljena za specialne efekte na dvornih slovesnostih, vendar gre kljub temu za prvo vozilo na lastni pogon. Avtomobil, ld je pravzaprav bolj podoben tovornjaku, ni edini da Vincijev izum, ld so ga našli v njegovih skrivnostnih rokopisih. Slavni izumitelj je skiciral tudi prva letala, helikopterje, podmornice, tanke in kolesa. Že leta 1905 je Girolamo Calvi, eden od pionirjev v raziskovanju da Vincije-ve zapuščine, opazil podobnosti med njegovimi risbami in prvimi avtomobili, ki so se v tistem času pojavili na cestah. Leta 1936 je risbe razglasil za Leonardov fiat, vendar so jih znanstveniki podrobneje razložili šele nedavno, tako da so modeli, prikazani v Firencah, prve rekonstrukcije. Tri modele avtomobilov, izdelanih po da Vincijevih načrtih, je skupaj z interaktivnimi računalniškimi simulacijami v muzeju v Firencah mogoče videti do 5. junija. Spomenike zasebnikom Moskovski župan Jurij Lužkov je podprl predlog, ki gaje dala županja Sankt Peterburga Valentina Matv-jenko, naj bi propadajoče arhitektur- Pravica do grba Manfred Jansen, 52-letni poslovnež iz Karlsruheja, je kupil licenco za grb nekdanje Nemške demokratične republike in druge vzhod-nonemške simbole, ki jih tiskajo na oblačila in spominke. Za samo 300 evrov si je tako zagotovil vse pravice za grb, na katerem sta kladivo in šestilo v snopu klasja. Tako je državni simbol NDR zabeležen v nemškem uradu za patente in zavarovanje znakov v Miinchnu. Jansnu je padlo v oči, da zadnja leta čedalje več izdelovalcev na majice, vžigalnike, skodelice in druge predmete tiska omenjeni grb. Vsakdo bi lahko licen-ciral ta simbol, vendar se je tega spomnil le on, ponosno pravi, in za 300 evrov dobil pravico, da mu izdelovalci spominkov s simboli Vzhod- Najhitrejši krojač Neki krojač na severu Kitajske trdi, da bi lahko izdelal par hlač v manj kot dveh minutah, s čimer bi si lahko prislužil mesto v znani Guinnessovi knjigi rekordov. 60-letni Yang Wenzhe, ki šiva že 40 let, je prepričan, da bi lahko hlače od merjenja do končnega izdelka izdelal v pičlih 108 sekundah. Drugi krojači ne Nemčije plačajo uporabo znaka. Jansen je licenciral tudi simbole vzhodnonemške komunistične stranke (SED), tajne policije STASI in Zveze nemške mladine. Politična stranka PDS, naslednica vzhodnonemš-kih komunistov, katere častni predsednik je nekdanji premier NDR Hans Mod-rov, ni navdušena nad to potezo. Modrov je celo dejal, da je vse skupaj neokusno. Služiti denar s simboli, na katere so vezane številne človeške usode, je politični škandal in moralna razprodaja NDR, meni Modrov. za enako delo potrebujejo deset minut. Zdaj krojač iz severne pokrajine Liaoning upa, da se bo lahko uvrstil v Guinnessovo knjigo rekordov kot najhitrejši krojač na svetu. Spreminjajo imena Ukrajinci čedalje pogosteje spreminjajo imena in priimke, ld so jih dobili ob rojstvu, in se odločajo za imena znanih filmskih zvezdnikov, politikov in likov iz televizijskih nadaljevank. Samo lani se je več kot 24.000 Ukrajincev obrnilo na pristojne službe z zahtevo po tovrstni spremembi. Tako ima območje Luganska med drugim dve Anastaziji Romanov in enega Puti-na, Dnjepropetrovsk Schwartze-neggerja, Žitomirsk Kiplinga in Schumacherja, v območju Terno-poljska je Bush, v Harkovskem pa živi Harry Potter. Neki Ukrajinec si je izbral ime Giorgie Vurdlako-vič, ki je znan vampir v Ukrajini. Pri spreminjaju imen ne zaostajajo niti Ukrajinke; Marina tako postaja Ojlaujlija, Elena Evangelija, Gahna Elektra in podobno. V letu 2002 je približno 26.000 Ukrajincev spremenilo priimek iz različnih razlogov, največ pa zaradi tega, ker slabo zveni. Spreminjajo priimke, kot so Ko- Demokracija • 19/2004 globus Petdesetletna ameriška filmska igralka Kim Basinger je v dobrodelne namene prodala zaročni prstan, kiji ga ¡e podaril nekdanji 46-letni mož Alec Baldwin. Diamantni prstan je bil pri dražbeni hiši Chris tie's prodan za skoraj 60.000 dolar jev, kupil pa ga je neki trgovec zna kitom z Beverly Hillsa. Basinger jeva bo izkupiček od prodaje prs tana namenila organizaciji za varstvo živali, ki v Kaliforniji upravlja zavetišče za ostare le cirkuške živali, med njimi leve, medvede in slone. Basingeijeva je v ta namen podarila tudi svojo ogrlico, za katero so na dražbi iztržili 20.000 dolarjev. Devetletni zakon Basingerje-ve in Baldwina seje končal leta 2002 z razvezo. Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 ^ Rešila se je prstana zel, Mogila (Grob), Slinin (Smrkavi) ...Vsak prebivalec Ukrajine, ki do-pobii 16 let, lahko spremeni osebno ime in priimek. Muzej holokavsta Nekdanjo rezidenco fašističnega diktatorja Benita Mus-solinija v Rimu bodo spremenili v muzej, posvečen žrtvam holokavsta. Muzej bo v znameniti vili Torlonia, v bližini katere je tudi vrsta judovskih katakomb, raztezal pa se bo na površini 2.000 kvadratnih metrov. Pri njegovi postavitvi bo med drugim sodeloval znani ameriški režiser Steven Spielberg. Gre za kraj simbolične vrednosti in velikega pomena za judovsko skupnost v Rimu. Zupan Walter Veltroni si je za ta projekt več mesecev aktivno prizadeval. Vmuzeju ne bo nobenih predmetov, obiskoval- Brahimi, novinarko ameriške televizije CNN. Par je zaroko praznoval v Parizu, poroka pa bo 7. septembra. 29-letni Ali vodi posebne enote, ki so pristojne za varstvo monarha. Je sin preminulega kralja Huseina in njegove tretje žene, kraljice Alie, ki je umrla v nesreči helikopterja leta 1977. Rym Brahimi, ki je med drugim delala kot dopisnica CNN iz Bagdada, je hči Lahdarja Brahimi-ja, posebnega odposlanca ZN za Irak. Brahimijeva, ki poleg angleščine tekoče govori tudi francosko, italijansko in arabsko, naj bi po poroki nehala delati za CNN. Ima alžirsko in hrvaško državljanstvo. deset psov te pasme, ki so v Walesu nekoč varovali živino. Kraljica ima danes osem valižanskih ovčarjev in dorgijev (pasma, ki je nastala s križanjem korgija in jazbečarja). Prijetno naključje Bančni uslužbenec iz Pesara (Italija) je po 60 letih prejel razglednico svojega očeta, ki jo je ta poslal svojim staršem iz nacističnega taborišča. Porumene-lo kartico je sedaj 51 -letne-mu Robertu Santiniju prinesel župan Pesara, kupil pa jo je v nekem antikvariatu v kraju Fano, potem ko je prepoznal naslov. "Dragi starši. Upam, da ste dobro. Jaz sem in komaj čakam, da se vrnem in preživim nekaj časa z vami," je na kartici napisal Adriano Santini. Kartica je bila iz nemškega koncentracijskega taborišča poslana 14. julija 1944. Robert, čigar oče je umrl pred 15 leti, je dejal, da so ga prevzela močna čustva, ko je na kartici prepoznal očetov rokopis. Clintonovi spomini Junija letos bodo predvidoma izšli spomini Billa Clintona, nekdanjega ameriškega predsednika. V knjigi Clinton opisuje svoje življenje od mladosti v Arkansasu pa vse do s škandali zaznamovanih let, ki jih je preživel v Beli hiši. Težko pričakovana knjiga z naslovom Moje življenje (My Life) bo sledila lanski izredno uspešni objavi spominov njegove soproge, senatorke Hillary Rod-ham Clinton, v katerih je ta med drugim priznala, da je ob izbruhu afere z Monico Levinsky razmišljala tudi o ločitvi. Izdajateljska družba pravi, da gre v primeru Clintonove knjige za ene najbolj odkritih in neverjetnih spominov, ki so jih imeli kadar koli čast objaviti. Clinton naj bi za spomine dobil predujem v višini deset milijonov dolarjev, izdali pa jih bodo v nakladi 1,5 milijona izvodov. Priložen bo tudi avdiopos-netek, na katerem nekdanji predsednik bere skrajšano različico knjige. ci bodo našli le velike zaslone, s katerimi bodo na dinamičen način poročali o usodi oseb, ki so doživele tragedijo holokavsta. Poleg holokavsta bodo v muzeju pozornost namenili tudi drugim tragedijam druge svetovne vojne, kot sta na primer poboj 335 nedolžnih ljudi leta 1944 kot maščevanje za napad italijanskih partizanov na 33 nemških vojakov ali preganjanje Romov v času Mussolinijeve diktature. Muzej bo predvidoma končan v dveh letih. Poroka z novinarko Jordanski princ Ali, polbrat kralja Abdulaha II., se je zaročil z Rym Valižanski ovčar Velika ljubezen, ki jo britanska kraljeva družina goji do psov pasme valižanski ovčar (korgi), očitno traja že več stoletij in je starejša od sedanje monarhije. Arheologi z Univerze v Cardifiu so namreč v Walesu odkrili kosti te male pasme psov, ki izvira iz 9. stoletja. Predvidevajo, da gre za prvega udomačenega valižan-skega ovčarja. Kosti so našli v nekem jezeru na jugu VValesa, ki je bilo leta 890 v lasti valižanskega kralja. Arheologi so se obrnili tudi na vali- žansko združenje ljubiteljev valižanskega ovčarja, da bi jim pomagalo ugotoviti, ali so najdene kosti zares kosti korgija. Britanska kraljica Elizabeta II. je znana ljubiteljica te pasme psov. Doslej je imela več kot tri- r w CORRIERE DELLA SERA Drevesa in strupi Odkritje se bo zdelo popolnoma neverjetno: rastline imajo veliko vlogo pri onesnaževanju ozračja. Zgodba se je začela leta 2000, ko so znanstveniki Univerze Aquili v Italiji in oddelki za meteorologijo v Pensilvaniji začeli raziskovati stanje v gozdovih Mi-chigana. Veliko podatkov so prinesli tudi znanstveniki z Univerz v Ohiu, Miamiju in iz Nacionalnega centra za atmosferna raziskovanja v Coloradu. Znano je bilo, da drevesa izločajo ogljikovodike, toda menili so, da so količine tako majhne, da nikakor ne morejo vplivati na stanje v ozračju. Toda raziskave so pokazale, da je situacija drugačna. Kaže, da se največji odstotek ogljikovodikov (terpen, izopren itd.) kombinira z drugimi podobnimi snovmi, ki jih spuščajo v ozračje množice avtomobilov. Posledica kemičnih reakcij, ki potekajo med njimi, pa je ogromna količina strupov. Od tega je 50 odstotkov reakcij, v katerih nastaja ozon, odvisnih od snovi, ki jih izločajo rastline. LA REPUBBLIGA Virtualna knjižnica To seveda ni tako, kot bi držali v rokah pravo knjigo, v nekaterih primerih je celo bolje, saj ne vznemirja misel na to, da je z njimi treba ravnati nadvse previdno, da ne bi razpadle. Poleg tega lahko stran poljubno povečamo, kar je zelo udobno, saj je nekatere v izvirniku težko brati. Dovolj je klik z miško in že lahko občudujete deset najstarejših knjig v zgodovini, ki jih hrani Britanski muzej. Do pred kratkim so bile namreč dostopne samo sodelavcem knjižnice in redkim izbrancem, od zdaj pa so dostopne na medmrežju. To je le prva skupina knjig, pozneje se jim bodo pridružile še druge. Ena od knjig je zvezek z zapisi Leonarda da Vin-cija. Povečujete lahko njegove risbe in v posebnem okencu preberete angleški prevod zapisov. Virtual-no lahko pogledate tudi Luthrov psalter, enega najstarejših srednjeveških rokopisov, ki vsebuje risbe s prizori iz življenja v štirinajstem stoletju, in učbenik anatomije, ki ga je v začetku leta 1500 napisal pado-vanski profesor Andrea Bezalius. PANORAMA Nova Atlantida Če se bo gladina oceanov še naprej zviševala, bodo nekateri otoki in bregovi ostali pod vodo. V naslednjih desetletjih nobena celina ni varna pred to nevarnostjo. Največji krivci za to so poviševanje zemeljskih temperatur in tajanje ledenikov. Italija že ima vzrok za skrb: po podatkih inštituta znanstvenih raziskovanj in tehnologij za morje, ki preučuje situacijo v Toskanskem zalivu, se lahko gladina vode v njem poviša za več kot deset metrov. Lahko si je predstavljati škodo, ki jo bo to povzročilo turizmu, kmetijstvu in posameznikom. Taka napoved pa zadeva kar 43 odstotkov od 8.000 kilometrovbregovpolotoka. Do leta 2090 se bo gladina Sredozemskega morja dvignila za 18 oziroma celo 30 centimetrov, zato se bo pod vodo znašlo okrog 4.500 kvadratnih kilometrov ozemlja. Najbolj se bo morska gladina dvignila na tistih predelih, kjer sočasno poteka tudi tektonsko ugrezanje površja. Tako je na severnem delu Jadranskega in Tirenskega morja. Predvidevajo, da bodo veliko škodo utrpele Benetke. NEW SCIENTIST Podobni očetom Že zdavnaj so ugotovili, da so si možje in žene podobni, podobno pa opažajo tudi pri nekaterih živalih. Nekatere podobnosti so namreč prednost Najvažnejše je seveda vzdrževanj e ravnovesja med podobnostjo in tem, da si partnerji niso preveč gensko sorodni. Raziskave kažejo, da so za ženske njihovi očetje merilo, po katerem si izbirajo partnerje. Pri tem igra veliko vlogo tako imenovani in-printing (vtis). Poskus, s katerim bi dokazali, da je pomemben tudi pri ljudeh, je bil takšen: anketirali so okrog 250 študentov in jim pokazali nize fotografij: v prvem so bile ženske, ki so bile v mladosti posvojene, in štiri slike moških, od katerih je bil eden njihov mož. V drugem nizu so bile fotografije istih moških, poleg njih pa še slika krušnega očeta ženske v letih, ko je imela posvojenka od dve do osem let. V tretjem nizu pa so bile slike krušne mame in mogočih mož posvojenke. V veliki večini primerov so študentje pravilno ugotovili zakonske pare - največja podobnost pa je bila med krušnim očetom ženske in njenim možem. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. N arooilr i ca Ibijli - JJitfj iJilfDfiJJJjiJ - jfl/j JIJiJSBC i)iB2JjJilBjiD;] Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315,1001 Ljubljana | Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ! ulica: podpis naročnika: i i kraj, poštna št: ! Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, d cena: 550 SIT a označite status, ki ga Imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak (to Demokracija • 19/2004 tujina Veliki evropski pok Velika širitev je formalno za nami. Deset novih držav je doseglo status, za katerega so si prizadevale vrsto let, Evropska zveza pa je bogatejša za dodatnih 74 milijonov ljudi in 738.573 kvadratnih kilometrov ozemlja. Namesto velike evforije je bilo bolj značilno razpoloženje tako v "stari" kot v "novi" Evropi - nekakšen zmerno optimističen realizem. Za njim pa se verjetno skriva negotovost, ko nihče ne more posebno zanesljivo napovedati, kakšna bo usoda nove velike Evrope. Naj se evropska povezava širi ali poglablja? Naj si prizadeva vključiti čim več držav, tudi če to pomeni, da bo zveza ohlapnejša in manj notranje enotna? Ali pa naj bo elitna in hkrati trdna zveza tistih, ki se med seboj resnično ujemajo? Tradicionalno je bila globina politično bližja Francozom, širina pa Britancem. Ob odločitvi za zadnjo in hkrati najambicioznejšo širitev naj bi prevladala ideja, da je mogoče hkrati okrepiti tako širino kot tudi notranjo trdnost zveze. Proces širitve se namreč povezuje tudi z za zdaj precej manj obetavnim poskusom oblikovanja evropske ustave, ki naj bi poleg razširitve prinesla predvsem notranjo utrditev. Toda ali so pričakovanja o razširjeni in hkrati notranje bolj usklajeni Evropi realna? Ali pa sta morda evropski zahod in evrop- ski vzhod med seboj preveč oddaljena, da bi lahko skupaj tvorila eno Evropo? Gospodarski prepad Se najbolj preprosto merljive so gospodarske razlike, ki nam na neki način tudi pokažejo, kako pogumen korak je bila odločitev za širitev. Evropska zveza oziroma njene predhodnice Evropske skupnosti so se že večkrat širile, tako da so sprejemale gospodarsko manj razvite države, vendar ni bila razlika v razvitosti še nikoli prej tolikšna ob tolikšnem številu in velikosti držav. Deseterica no- vih članic namreč skupaj prispeva skoraj dvajset odstotkov skupnega prebivalstva EZ. Najbližja primerjava bi bila lahko tretja širitev v letu 1986, ko sta se v skupnost vključili dve takratni novi demokraciji iz jugozahoda Evrope - Španija in Portugalska, ki po številu prebivalcev bistveno ne zaostajata za tokratno deseterico. Toda njun takratni bruto družbeni proizvod na prebivalca je znašal dobrih 62 odstotkov povprečja EZ. Današnje nove članice dosegajo skupno samo 46,5 odstotka povprečnega BDP "stare" petnajsterice. Gospodarsko najrazvitejše nove članice so povprečju EZ precej bliže: Ciper dosega 78, Slovenija 70, Malta 69 odstotkov "starega" povprečja EZ, toda vse te nove članice hkrati sodijo med manjše - skupaj prispevajo komaj kakšne tri mi- Osrednja slovesnost ob širitvi v Dublinu Demokracija • Četrtek. 6, maja 2004 O tujina lijone novih evropskih državljanov. Vsak drugi "novi Evropejec" bo namreč Poljak, prebivalec države, ki dosega komaj 42 odstotkov povprečnega BDP v "stari" EZ. Za Poljsko po BDP zaostaja samo še Latvija s 37 odstotki. Kakšna posamezna statistika lahko kaže na praktično enakovrednost ali celo prednost novih članic glede življenjskega standarda. Slovenija je sicer čisto "evropska" ali morda kar "nadevropska", ko gre za avtomobile ali mobilne telefone, vendar gre tu verjetno bolj za posebnosti naše družbe kot pa za pravi kazalec razvitosti. Zgovor-nejši podatek o življenjskem standardu je delež dohodka, porabl jen za hrano, pri čemer visok delež seveda pomeni nizek življenjski standard. Pri tem sta gospodarsko najrazvitejši novi članici Ciper in Slovenija v odnosu do starih članic na boljšem le od Portugalske. (Ne)utemeljenost strahov Toda nove članice imajo hkrati hitrejšo gospodarsko rast od večine starih članic, kar pomeni, da bi jih lahko, če bi se nadaljevali sedanji trendi, v nekaj desetletjih ujele. Prepad torej ni nepremostljiv. Dokler obstaja v tolikšni meri, pa je gotovo razlog za skrb na obeh straneh. Vstop na odprt trg povzroča na vzhodu strah pred "tujci, ki bodo vse pokupili", za zahodu pa pred "tujci, ki bodo domačinom odžirali delo ali pa sami postali socialno breme". Toda ali so ti strahovi upravičeni? Velik del neposrednih tujih vlaganj v novih članicah je bil dobrodošel prispevek k razvoju domačega gospodarstva. V Sloveniji, ki je svoj trg z nepremičninami deloma sprostila že pred vstopom v EZ, kakšnega navala tujcev ni bilo. Več skrbi ima danes pri tem na primer Latvija, kjer je prišlo do nenadnega povečanja pri nakupili zemljišč. Po nekaterih informacijah naj bi predvsem Danci, Finci in Nizozemci kupovali latvijska kmetijska zemljišča. Toda to je verjetno bolj posledica pomanjkljive ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči v Latviji, kjer so ustrezno zakonodajo sprejeli prepozno, kot pa samega odprtega trga. Latvija namreč ni izkoristila niti tistih omejitev, ki bi jih lahko. Močan strah v starih članicah pred navalom cenene delovne sile iz novih članic se je izrazil v začasnih omejitvah pri zaposlovanju vve-čini starih članic, ki bodo nove Evropejce tako še vedno obravnavale kot tujce. Toda raziskava, ki jo je po naročilu evropske komisije izvedla Fundacija EZ za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer s sedežem v Dublinu, teh strahov v glavnem ne potrjuje. Na podlagi anketnih podatkov iz leta 2002 so ugotovili, da bi bilo med novimi članicami še največ morebitnih migrantov na Poljskem-približno en odstotek, v vseh drugih novih članicah pa še manj. To bi pomenilo, da bi se lahko v naslednjih petih letih z vzhoda na zahod - če omejitev pri zaposlovanju v starih članicah ne bi bilo - realno preselilo okrog milijon ljudi. Priložnosti velikega trga Bol j kot številke je zanimivo dejstvo, da bi šlo skoraj izključno za mlade in izobražene ljudi. Torej takšne, ki so za delodajalce dragoceni in za katere je zelo malo verjetno, da bi kdaj postali breme zahodnih soci- alnih držav kot dolgoročno brezposelni. Večji problem kot priliv delovne sile na zahod bi lahko bil odliv sicer maloštevilčnih, zato pa verjetno najbolj kakovostnih kadrov na zahod. Toda tudi beg možganov je treba obravnavati predvsem kot izziv: ljudi ni dopustno ovirati pri njihovih ambicijah v razvitejši Evropi, zato pa je toliko pomembneje zagotoviti jim več možnosti doma. Z ekonomskega vidika je velika EZ tako izziv, ki lahko ob dovolj premišljenih politikah postane gospodarska priložnost tako za stare kot za nove članice. Novim članicam EZ omogoča večjo dinamiko gospodarskega razvoja. Toda sredstvo za to ni, kot utemeljeno opozarjajo v britanskem Economistu, sama finančna pomoč revnejšemu vzhodu EZ, saj je razmeroma skromna. Vse nove članice bodo iz evropskega proračuna do leta 2006 dobile skupno komaj slabih 26 milijard evrov za regionalni razvoj. Za primerjavo: samo Španija jih bo v tem času dobila več kot dvakrat toliko. Sredstvo za hitrejšo gospodarsko rast je v premišljenem izkoriščanju priložnosti, ki j ih ponuja orjaški skupni trg s 455 milijoni ljudi. Politična (ne)uigranost? Druge skrbi v zvezi z razširjeno EZ so povezane z vprašanjem njene politične usklajenosti. Večje število članic naj bi po nekaterih ocenah ohromilo že tako ali tako okorno sprejemanje političnih odločitev in oblikovanje skupne zunanje politike. Nekateri se ob tem spominjajo Rumsfeldove delitve na "staro" (pro-tiameriško) in "novo" (proameriš-ko) Evropo in Chiracovih groženj tej "novi" Evropi, naj bo raje tiho. I I Stare države članice H Nove države članice HI Kandidatke za članstvo [ U Države prosilke za članstvo ' Evropska zveza pred širitvijo in po njej. Po novem šteje petindvajset držav. 0 Demokracija« 19/2004 tujina Toda tako Rumsfeld kot Chirac sta s tem ustvarila bolj namišljeno kot pa realno delitev. Rumsfeld si je privoščil le politično manipulacijo, Chirac pa seje v svojem takratnem sporu z ZDA znesel nad šibkejšimi - državami, ki takrat še niso bile polnopravno vključene v evroatlantske povezave, hkrati pa so si tja močno želele. Danes Chirac vsekakor govori drugače in vstop novih članic pozdravlja z velikim navdušenjem -kot dogodek, ki bo Evropo utrdil kot prvorazredno gospodarsko silo. Nove članice EZ ne tvorijo kakšnega posebnega novega političnega bloka (ld bi se zoperstavljal drugim), ampak se le vključujejo v delitve, ki že obstajajo. Glavna delitev v sporih glede iraške vojne ni potekala med staro in novo Evropo, ampak med skupino Francija-Nemčija-Belgija na eni in skupino Velika Britanija-Italija-Spanija na drugi strani. Tudi pri vprašanjih, ki so za Evropo odločilnejša, na primer glede predloga evropske ustave, nove članice niso oblikovale lastnega bloka, ampak so se vključevale v obstoječa začasna zavezništva, na primer v skupino manjših držav ali pa med srednje države, kjer smo lahko našli kombinacijo Poljska-Spanija. Tudi če so te notranje delitve za Evropo problem, zanje gotovo niso krive nove članice, saj so delitve obstajale že prej in zato tudi ni posebno verjetno, da bi se prav zaradi širitve okrepile. Tudi glede sprejemanja skupnih pravil igre bodo imele nove članice prej manj kot več manevrskega prostora. V nasprotju s Švedsko, Demokracija • Četrtek. 6. maja 2004 Državljani novih članic morajo znatno večji del svojega dohodka po- Je strah pred tujci, ki bodo pokupili najboljšo zem-rabiti za hrano, kar je znak znatno nižjega življenjskega standarda. Ijo, upravičen? Na to bo odgovorila prihodnost. Glede vstopa v evroobmočje in spoštovanja pravil nove Raziskave kažejo, da bodo tipični migranti iz novih članic članice ne bodo imele veliko manevrskega prostora. mladi in izobraženi, ki jim poznavanje tujih jezikov ni ovira. Dansko in Veliko Britanijo si ne bodo mogle dovoliti, da bi zavrnile evro in ohranile lastno valuto. V nasprotju z Nemčijo in Francijo jim skoraj zanesljivo ne bo nihče dovolil, da bi nekaznovano kršile skupna pravila evroobmočja glede proračunskega primanjkljaja. Pripadnost Evropi Poleg gospodarskih koristi in pragmatičnega političnega usklajevanja pa naj bi bila Evropska zveza tudi še kaj več Bila naj bi tudi vir skupne identitete in nekaterih temeljnih vrednot. Pripadnost Evropi seveda ne izključuje pripadnosti lastnemu narodu, ampak naj bi se obe pripadnosti med seboj dopolnjevali. Prav na področju evropske pripadnosti mnogi komentatorji danes opozarjajo na krizo. Vizija prihodnosti Evrope ni jasna. Predvsem v starih članicah EZ lahko bolj kot navdušenje in krepitev evropske pripadnosti opažamo veliko skepse, apatije in cinizma, zlasti v povezavi s predstavo o EZ kot neživljenjski birokraciji. Morda ne le zato, ker se ne www.rumenestrani.com stavniško demokracijo, delu- jočim tržnim gospodarstvom in solidnim življenjskim standardom v starih članicah EZ že postalo samoumevna rutina. Po decembrski jav-nomnenjski raziskavi Evrobaromet-ra je tako manj kot polovica državljanov EZ menila, daje EZ "dobra stvar". Tudi v novih članicah v teh dneh ne opažamo kakšne izjemne evforije. In vendar je bila za nove članice EZ zaželen cilj, za katerega so se trudile več let in mu poskušale prilagoditi svoj gospodarski, politični in pravni sistem. Za nas EZ ni samoumevna rutina, ampak uresničen dolgo pričakovani ideal. Morda bomo prav zato poskušali biti večji Evropejci od svojih evropskih sodržavljanov na zahodu. Od tod dalje pa je možnosti seveda več. Morda smo novi državljani EZ pričakovali preveč, kar bo pripeljalo do razočaranja in cinizma. Morda pa bomo ohranili nekaj sedanjega zdravega evroentu-ziazma, ki ga je v "stari" Evropi že začelo zmanjkovati. V tem primeru bi lahko širitev Evropo resnično okrepila in ji dala nov zagon. In končno je tu še vprašanje na-daljnjih širitev EZ. Kje naj bi bile prave meje Evrope? Tokratna širitev bo zaradi svoje ambicioznosti velik preizkus, kaj je in kaj ni mogoče. V prihodnjih letih je pogojno mogoča še kakšna manjša širitev, na primer z dvema do tremi ne prevelikimi državami. Namesto novih velikih širitev v bližnji prihodnosti (na primer s Turčijo) je verjetnejše prizadevanje za temeljitejšo integracijo današnjih novih članic, ki utegne biti še dolgotrajen proces. Gjyle Vishaj N T E R MARKETING í Rodil S 6 J G leta 1967 v Ljubljani. Potem ko je v usmerjenem izobraževanju zablodil na srednjo elektrotehniško šolo, je mukoma opravil diferencialne in sprejemne izpite na filozofski fakulteti, kjer je nato študiral primerjalno književnost. Leta 1996 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Istega leta se je zaposlil kot asistent na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani. Nadaljeval je s študijem na oddelku za primerjalno književnost in leta 2001 zagovarjal doktorsko disertacijo o zgodovini literarne kritike v slovenski literaturi. S tega področja je na ZRC SAZU pripravil dve monografiji z naslovom Literarno vrednotenje na Slovenskem, ki obravnavata slovensko literarno kritiko in esejistiko od Levstikovih časov do leta 1945. Poleg tega pri založbi Družina ureja humanistično knjižno zbirko Sidro. Je poročen in oče dveh otrok. Slovenija je s prvim majem postala članica Evropske unije. Kaj pomeni ta dogodek za prihodnost slovenske kulture glede na to, da se kot raziskovalec na ZRC SAZU ukvarjate s slovensko literaturo, ki je eden temeljnih dejavnikov nacionalne identitete? Naš vstop v Evropsko zvezo - ki se ga iz srca veselim - pomeni za slovensko kulturo v najširšem smislu to, da se bo njen pomen drastično območjih je to vprašanje že danes aktualno. Naši otroci, rojeni po letu 1990, bodo imeli ničkoli-kokrat večje možnosti za mednarodno gibljivost tako pri študiju kakor pri zaposlitvi. Zato se bo resnična pomembnost slovenske kulture - mislim na vse, kar oblikuje našo globljo kulturno zavest, katere neločljivi del je narodna zavest - zelo povečala. Kultura v ožjem pomenu besede, zlasti umetnost, to zavest sooblikuje s tem, ko v človeku prek umetniških doživetij obuja občutja smisla, dramatične kompleksnosti življenja in skrivnosti bivanja in s tem pripomore k človekovi vrašče-nosti v lastno duhovno jedro, z drugo besedo: stopnjuje in poglablja njegovo zavest o samem sebi. V ta obzorja se samodejno umesti tudi določena zavest o narodni skupnosti. Toda večina sodobne slovenske umetnosti je tako nihilistična in izpraznjena - rekel bi tudi: tako neumetniška in nepristna -, da doživetij te vrste ne omogoča. To nam lahko dajo predvsem slovenski in drugi evropski umetnostni klasiki različnih področij. Slovenci smo sicer majhen narod, vendar pa, če citiram Draga Jančarja, je vsaka dežela majhna ali velika toliko, kot so majhni ali veliki ljudje, ki vnjej živijo in ustvarjajo. Menite, da imamo Slovenci kljub tradicionalnim težavam s prepoznavnostjo dovolj velik kapital, da ga unovčimo v Evropi? Edini kapital, ki ga lahko imamo, je, da se zavedamo izvorov svoje narodne kulture in se osebno čutimo kot živi gradniki njene kontinuitete'. Slomšek je namesto izraza kultura uporabljal izraz omika. Mislim, daje to razlikovanje pomembno zlasti danes, ko kultura s splošnim padcem okusa in ideala človeške dostojnosti marsikdaj postaja barbarska, nihilistična, z določenim intervju turno zavest prav zato, ker stopnjuje globinsko zavest o lastni individualnosti, o lastnem bivanju in njegovi prepletenosti s svetom, tudi z narodom in njegovo zgodovino. Zato omika utrjuje bivanje posamičnega bitja: tako človeka kakor naroda. Bolj ali manj nihilistični predeli kulture pa delujejo prav nasprotno. Zato mislim, da je tudi dolgoročen obstoj slovenskega jezika odvisen predvsem od omike ali barbarstva v nas samih. Omenili ste slovenski jezik. Je mogoče reči, da je jezik eden glavnih stebrov kulturne in nacionalne identitete, oz. če citiram že prej omenjenega škofa Slomška, "ključ do zveličavne narodove omike"? Dovolite mi tole ponazoritev: predstavljajmo si koroškega kmeta pred sto leti sredi hudih germanizacijskih pritiskov. Ko seje odločal, ali bodo v družini še govorili slovensko ali nemško, seje dejansko odločal med drugim o tehle stvareh: ali bodo pri delu in doma še peli slovenske pesmi, ali bodo stari otrokom še govorili pravljice, ljudske pesmi in rekla, ali bodo ohranili različna praznična izročila, povezana s slovenskim petjem. Pogosto je odločitev glede jezika potegnila za sabo tudi to, da so v družini nehali moliti. Skratka: ohraniti slovenski jezik je takrat hkrati pomenilo obdržati stik s svetom slovenske ljudske kulture, njenega etosa in tudi vernosti. Kdor je opustil slovenščino, je to enotnost pretrgal, slovenski duhovni svet se mu je zaprl, svet nemške ljudske kulture pa se mu ni mogel odpreti, ker mu ga ni nihče mogel posredovati. Postal je izkoreninjen. Danes je položaj v nekem smislu nasproten: jezik smo k sreči ohranili, toda premnogim Slovencem ta ne pomeni več vstopa v svet sloven- povečal. Mislim na resnično, objektivno po- delom popularne glasbe tudi satanistična. Če bi ske zgodovinske, kulturne in narodne zavesti; zato Omika utrjuje bivanje človeka in naroda Pogovor z dr. Matijem Ogrinom membnost kulture, ne na to, kako pomembna se zdi komu od nas in kako pomemben bo njen dejanski družbeni vpliv. Zaradi izginjanja meja, mednarodnih gospodarskih tokov, gibljivosti ljudi itn. bo v prihodnosti samo še od kulturne in narodne zavesti odvisno, ali se bo nekdo čutil Slovenec ali ne, ali pripada slovenskemu narodu in njegovi državnosti ali ne. Na obmejnih se hotel dosledno izražati, bi moral vse to odrezati s polja kulture in uporabljati samo izraz omika: kajti v omiko sodi le to, kar na različne, zapletene načine - čeprav per negationem, včasih kot kontrast - ohranja in razkriva veličino človeka in prek tega veličino umetnosti. In zdaj nazaj k vprašanju: samo tisto, kar spada k omiki, po mojem prepričanju utijuje tudi narodno ter kul- ne, ker so zaradi poplitvenja življenja ob popularni kulturi izgubili globlji stik z duhovnimi dosežki svojega naroda. Takšni ljudje so v nekem smislu prav tako izkoreninjeni, kakor če bi jih kdo germaniziral, čeprav še govorijo slovensko. Izvir slovenske kulturne zavesti o samem sebi je tako spodsekan. In slovenski jezik ne more v nedogled živeti iz zraka, ampak se mora hraniti z globino. Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 © intervju Toda če je jezik podporni steber kulture, je mogoče trditi tudi obratno - da kulturna identiteta oplaja in bogati jezik? Kar hočem reči, je kratko tole: slovenski jezik je seveda nujen pogoj za obstoj Slovencev, ni pa zadosten pogoj. Jezik je v organizmu naroda kakor kri. Toda ta mora telesu prinašati tudi kisik Ta pa lahko prihaja v jezik le iz duhovno-etično-estetskih globin slovenske kulture. Brez tega bi moral sam od sebe zamreti. Tiste "globine" nam lahko pomagajo odkriti ljudje, ki so jih sami tudi ustvarili: meni povesta o tem, kaj pomeni biti Slovenec, največ Prešeren in Slomšek, in kaj je pomenilo biti slovenski katoličan v času revolucije, je po mojem mnenju treba vprašati Alojza Grozdeta in škofa Vovka, ne pa morda Kocbeka. Če na slovenski "kapital" gledamo s te strani, menim, da je neizčrpen. Znano je, da ste precej kritični do kulturne politike sedanje kulturne ministrice Andreje Rihter, ki kandidira tudi za poslanko v evropskem parlamentu. Kaj ji pravzaprav očitate? Moja kritika je zadevala t. i. nacionalni kulturni program, v njem pa se mi zdi zelo napačno tole: ta dokument, ki je v določeni meri že tudi načrt financiranja kulture, odpravlja vrednostno razlikovanje med bolj "klasičnimi" ali "elitnimi" področji kulture na eni ter popularno in "alternativno" kulturo na drugi strani. Iz tega dokumenta je mogoče denimo razbrati, da koncert simfoničnega orkestra poslej ne bo - za zdaj le načeloma, sčasoma pa tudi v praksi - prav nič več vreden kakor mreža rokerskih nastopov. To se mi zdi uničujoč vrednostni relativizem. Drugič: omenjeni kulturni program je slovenski samo na papirju, sicer pa je večidel anacionalen; to se vidi tudi po tem, da je skupni slovenski kulturni prostor (ustvarjalnost v zdomstvu, zamejstvu in državi Sloveniji) res zadnja skrb tega programa, medtem ko izdatno podpira t. i. alternativne, eksperimentalne in ranljive skupine, katerih "kulturne" dejavnosti so večidel vsaj anacional-ne, če ne vidijo v slovenski kulturni zavesti kratko malo "ksenofobije" in "fašizma". Z vstopom v Evropsko zvezo se nam odpira velika priložnost za tesnejše povezave z zamejskimi, nekoč "izgubljenimi" deli slovenskega naroda. V zamejstvu in med zdomci bi bilo zdaj, v novih okoliščinah mogoče ustaviti marsikatero alienacijo in pri marsikom, ki se je že oddaljil, oživiti slovenske korenine. A za kaj takega je potrebna načrtna podpora iz središča slovenske države, dolgoletno delo, ki se ne more začeti brez spoznanja o vrednosti takšnega kulturnega povezovanja Slovencev. Menite, da je bil nacionalni kulturni program, ki ga je leta 2000 pripravila Bajuko- Alternativa, drugačnost, zametova- nje tradicije in podobne mode so v resnici, kot pravite, glavni tok slovenske družbe, ki pa se hoče predstavljati kot nekaj obrobnega, celo ogroženega. Zares obrobno je danes iskanje lastne človeške "mere", trud za krepostno in odgovorno življenje, iskanje sledi, ki jih v sedanjosti pušča preteklost, in razumevanje stanja, v katerem smo. va vlada oz. pokojni Rudi Šeligo, tedanji minister za kulturo, boljša izbira od sedanjega kulturnega programa? Vsekakor, ker so njegovi avtorji izhajali iz zavesti o tem, kaj kultura za Slovence zgodovinsko pomeni - da smo se v njej in z njo v stoletjih izoblikovali kot narod. Iz te osrednje zavesti so izpeljali vrsto pomembnih odločitev, predvsem glede področij, ki so za nacionalno kulturo vitalnega pomena, v sedanjem kulturnem programu pa ta področja izgubljajo osrednje mesto -žal v prid "novim medijem", popularnim in alternativnim področjem, kjer je veliko mojstrov za cesarjeva nova oblačila - in to sem označil kot vrednostni relativizem novega programa. Je mogoče sedanje usmeritve ministrstva za kulturo, ki močno podpira tako imenovano alternativno kulturo, povezati tudi s politiko slovenske oblasti, ki finančno podpira levičarske in razne alternativne organizacije z Metelkove v Ljubljani? Ne vem, kako konkretno res poteka financiranje teh skupin, a tudi meni se zdi, da jih je veliko in da je to del liberalne kulturne politike. Morda je pri tem vredno pomisliti na tole: dejstvo, da smo del slovenske družbe in del slovenskega naroda, je pač del resničnosti. Če ne- kdo - iz zelo različnih razlogov, morda po krivdi drugih - ne najde stika s tem delom resničnosti, bo ravnal, kakor da je ni. V praktičnem življenju bo z dejanji to narodno in družbeno resničnost zanikoval. S tem se ji odtuji. In ko bo pri drugih ljudeh naletel na tesnejši stik z njo, bo prav zato, ker jo je pri sebi nekako po-tiačil, reagiral histerično: stik, ki ga imajo drugi ljudje z družbeno in narodno resničnostjo, bo označil kot nekaj negativnega, morda ksenofob-nega. Mislim, da tako poteka v Sloveniji kulturni boj anarholiberalne miselnosti proti bolj uravnoteženi, stvarni zavesti. To nasprotje je kajpada skrajno zaostreno prav pri skupinah, ki jih omenjate - in zato jih sedanja oblast podpira. Za tako imenovane alternativce naj bi bilo značilno, naj ne bi pripadali glavnemu toku. Se vam ne zdi, da je v Sloveniji vse to postavljeno na glavo, saj je danes moderno biti proti tradiciji, domoljubju? To je nadvse točna ugotovitev. Psihologija nas uči, da je vsak človek nedokončano "delo", ld stremi k uresničitvi samega sebe. Ta uresničitev je najgloblja mogoča izvirnost. Izvirnosti ni, če ne ravnamo iz sebe in v skladu s sabo - pri čemer ni mogoče kar izbrisati neštetih vezi, ki nas povezujejo s skupnostjo, tradicijo, zgodovino, in ravnati, kakor da teh vezi ni. Mnogi čutijo željo po izvirnosti, a je ne izpolnijo tam, kjer bi jo edino lahko, ker je to težko: v sprejetju svojega dejanskega človeškega položaja in v spoprijemu s samim sabo v tem položaju in ne zunaj njega. Zato iščejo nadomestek izvirnosti in ne- kateri jo najdejo v tem, da hočejo biti na zunaj drugačni od večine. Mislim, da prav iz takšne notranje nemoči, ki se navzven kaže kot sedmo čudo, nastajajo alternativna gibanja in vsakovrstne oblike drugačnosti. Kar je lahko le plod duhovnega dela in odgovornega življenja, se tu pričakuje od neke pozunanjene oblike. Alternativa, drugačnost, zametovanje tradicije in podobne mode so v resnici, kot pravite, glavni tok slovenske družbe, ki pa se hoče predstavljati kot nekaj obrobnega, celo ogroženega. Zares obrobno je danes iskanje lastne človeške "mere", trud za krepostno in odgovorno življenje, iskanje sledi, ki jih v sedanjosti pušča preteklost, in razumevanje stanja, vkaterem smo. Povsem marginalno je v očeh družbe, če si dva obljubita večno zvestobo, sprejmeta in skrbno vzgajata otroke. Vse to je naporno duhovno delo, ki pa nas ohranja in utijuje kot posamična bitja. Plavati s tokom in reči z Mladino "bodi mlad, bodi proti" je mnogo Mislim, da tako poteka v Sloveniji kulturni boj anarholiberalne miselnosti proti bolj uravnoteženi, stvarni zavesti. Demokracija • 19/2004 intervju lažje, vendar za to ceno, da človek v toku postaja čedalje bolj samo masa in čedalje manj sam svoj. V tedniku Družina ste v eni izmed kolumen izrazili tudi kritiko do letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Zapisali ste: "Kakor je komunizem na političnem področju zapustil med Slovenci hudo pomanjkanje politične kulture, je tudi na področju umetnostne kulture zapustil 'globoko jamo'." Kaj ste imeli pri tem v mislih? * Mislil sem na to, da nihilistične podlage, na katerih je temeljil komunistični režim, z njegovim zlomom niso kar izginile, ampak so se nekako razsejale v nekatere strukture nove slovenske i družbe in tam delujejo kot vrednostna praznina. Milan Komar, slovenski filozof v Argentini, imenuje ta pojav v svoji knjigi Razmišljanja ob razgovorih razpad in razplod marksizma. Mislim, da se v Sloveniji ta razplod močno kaže med drugim v umetnostni kulturi. Zdi se mi, daje čedalje manj ljudi sposobnih razlikovati med visoko umetnostjo na eni strani in šundom ter nasto-paštvom na drugi. Glede tega, menim, je danes stanje v Sloveniji slabše kakor pred dvajsetimi leti. Če se ne motim, ste kritični tudi do šolskega sistema. Na anomalije v slovenskem šolskem sistemu so se odzvali številni intelektualci in starši z državljansko pobudo za šolo po meri človeka. Kje vidite pomanjkljivosti t. i. Gabrove šole? Podrobnosti šolskega sistema ne poznam, zato o tem ne morem govoriti, omenjeno pobudo pa seveda podpiram. Splošna lastnost zdajšnjega sistema, ki jo čutijo skoraj vse druži- ne s starejšimi šolskimi otroki, pa je ta, daje pot učenca v gimnazijo in na fakulteto bistveno preveč odvisna od rezultatov, ki jih je zmožen izkazovati ob koncu osnovne šole in gimnazije. Naj povem, da sem imel v času srednje šole hude težave in sem se lahko vpisal na študij primerjalne književnosti šele po večkratnih sprejemnih izpitih. Toda tedanji sistem je omogočal vsaj to, da sem z nekaj vztrajnosti prišel na želeno fakulteto, pri današnjem točkovanju pa bi mi bilo to a pri-ori nemogoče. Mislim, da je precej takih, ki bi podobno kakor jaz odkrili v sebi potrebne zmožnosti, zrelost in veselje do dela šele v študentskih letih, šolski sistem pa jih že pred tem izvrže. Minister Gaber se je na omenjeno državljansko pobudo odzval s trditvijo, da gre za poskus po bližnjici pripeljati verouk v šole, kar pa naj bi bilo protiustavno. Kako gledate na ločitev cerkve od države, na katero se Gaber sicer zelo pogosto sklicuje? Tega področja ne poznam, a s splošnega človeškega gledišča bi rekel tole: seveda je prav, da ko v kulturo in vpliva na družbo. Krščanstvo je vera, ki je s svojim delovanjem na kulturo vzpostavila Evropo, islam pa bi jo spremenil v vse kaj drugega. Zaradi te globlje povezanosti vere in kulture tudi med državo in cerkvijo ne sme biti zidu, ampak sodelovanje. Najprej pri šolstvu. Glede verouka pa mislim, da bi moral postati izbirni predmet, ki bi potekal kakor doslej. Že na začetku tega intervjuja je bila omenjena nacionalna identiteta. Se je mogoče strinjati s trditvijo, da zdrava nacionalna in kulturna identiteta preprečuje širjenje ksenofobije in drugih vrst nestrpnosti? Znano je namreč, da liberalni krogi odklanjajo nacionalno in državljansko vzgojo kot nekaj anahronističnega, hkrati pa v zadnjih mesecih razglašajo, da je v Sloveniji izredno veliko ksenofobije ... Mislim, da ta trditev popolnoma drži. Kdor je sam svoj, kdor raste iz sebe, se ne boji tujega in različnega. Rast iz sebe pa vključuje tudi upoštevanje naše realne vpletenosti v zgodovino, narod, državo. Verjamem, da je v Sloveniji Zdi se mi, da je čedalje manj ljudi sposobnih razlikovati med visoko umetnostjo na eni strani in šundom ter nastopaštvom na drugi. sta cerkev in država ločeni. Toda sama vera in kultura nikakor nista povsem ločeni, ampak se v marsičem prepletata. Verjetno bi se večina ljudi strinjala, da so splošna etična načela neogiben del kulture. Toda kje dobijo ta načela zadnjo utemeljitev - vsaj v očeh verujočega človeka -, če ne v veri? Podobno je z doživetjem smisla življenja, ki ga utrjuje smisel vere. Z eno besedo: vera in kultura sta povezani; vera neizogibno posega globo- kakor drugod po svetu nekaj sovraštva do tujcev; vendar mislim, da vladajoči liberalni krogi s tem hote pretiravajo. Resnično sovraštvo do tujcev je po mojem mnenju bolna reakcija nekaterih ljudi, ki so ostali brez globlje povezanosti s tradicijo in slovensko kulturo. Mislim pa, da so v Sloveniji več nesprejemanja deležni ljudje, ki negujejo kontinuiteto spomina in razsodnosti; ti so večkrat označeni kot nestrpni. Kako ocenjujete civilno družbo v Sloveniji? Smo Slovenci ob vstopu v Evropsko unijo dovolj družbeno angažirani? Zdi se mi, da nismo - ker se premalo ljudi zanima za to, kaj je skupno dobro nas vseh. Pristnega zanimanja za skupno dobro pa je prej ali slej toliko, kolikor je v človeku zanimanja za njegovo lastno dobro. Pri tem nikakor ne mislim samo na materialne, ampak predvsem na duhovne dobrine. Osebno notranje življenje in skrb za skupno dobro sta del iste celote. Kjer je vse sama zunanjost, kjer ni nobene duhovne reference, tam bo skrb za skupno dobro zamirala iri se bo uveljavil zakon pragozda. To je eden od razlogov, zakaj je naša civilna družba razmeroma šibka, ima slabo razvito zgodovinsko zavest in je podvržena manipulaciji. To lahko spremenijo le posamezniki, ki živijo iz svojega - tudi iz svoje povezanosti s slovensko tradicijo, duhovnostjo, umetnostjo in zgodovino - in jih pri delu vodi privlačna in dejavna energija vrednot. Gašper Blažič Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 © popkultura za Moraka udeležila tudi slovenska ministrica za kulturo Andreja Rihter. Železniške postaje so kraji odhodov in prihodov, gibanja in sprememb, vozlišča v mreži linij in povezav, javni kraji, "idealna" prizorišča torej za umetniške dogodke in kulturne "sosedske nomade". Umetniki, ki sodelujejo pri projektu, že dolgo delujejo kot takšni nomadi in so močno povezani s sosednjimi deželami. Nekateri med njimi že dalj ča- sa delujejo na Dunaju in se vračajo v svoje kraje kakor tudi obratno - avstrijski umetniki, ki živijo v teh državah in se vračajo domov v Avstrijo. EU and you Pri projektu, ki so mu nadeli naslov "EU and you", gre po besedah kustosa Petra Weibla za "umetnost dobrega sosedstva". Projekt so izvedli vzporedno na sedmih kolodvorih v Avstriji in v sosednjih državah, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in v Sloveniji. "Umetniške intervenci- Razstava v Rimu Kulturnih dogodkov ob sprejemu novih članic v EU torej ne manjka. V rimskih paviljonih na Mercati Traianei bo do konca junija pod pokroviteljstvom Sveta Evrope odprta pregledna fotografska razstava Mostra fotográfica: allargamento dell'unione Europea, na kateri se bodo predstavili ustvarjalci in ustvarjalke iz desetih novih članic EU. V sodelovanju s sektorjem za mednarodne odnose v kulturi ministrstva za zunanje zadeve je za selekcijo avtorjev in del ter vsebinsko pripravo razstave poskrbela ljubljanska galerija Photon. V Rimu bo predstavila dela Stojana Kerblerja, Antonia Živkoviča in Marka Jamnika. Kerbler (1938) je eden najpomembnejših slovenskih fotografskih ustvarjalcev zadnjih 30 let. V Rimu se predstavlja z deli iz niza Kurenti, ki jo je ustvarjal med letoma 1965 in 2004. živkovič (1962) je zlasti s serijami fotografij opuščenih industrijskih objektov upodobil svojevrstno praznino človeške civilizacije. Na razstavi prikazuje fotografije iz serije Odsevi spomina, ki jo je ustvaril leta 2002. Jamnik (1963) se je uveljavil predvsem kot fotoreporter tednika Mladina. Tokrat razstavlja fotografije v seriji Holga, podobe Ljubljane iz leta 2003. je", delo 13 umetnikov iz teh držav, so odprli na Dunaju, v Bratislavi, Brnu, Gradcu, Szombathelyju, Beljaku in Ljubljani. Arhitekt Boris Podrecca je za vse železniške postaje zasnoval začasni paviljon z informacijami o EU. Projekt traja do 31. maja, za njegovo realizacijo pa je poskrbela ustanova KulturKontakt Austria. Projekt predstavlja prav za to priložnost ustvarjene kipe in podobe. Umetniki so pri tem upoštevali posebnosti okolij, kjer je sočasno potekala razstava. Cilj dogajanja pa je bilo tudi vsesplošno spoznavanje umetnosti in vzpostavitev enakopravnega kulturnega dialoga. Barbara Kavtičnik o Demokracija • 19/2004 Velika večina kulturnih dogod- kov se v tem času vrti okoli vstopa Slovenje med članice Evropske unije. Sprejem so zaznamovale tudi številne razstave na železniških posta- jah - pri nas in naših sosedih. Umetnost dobrega sosedstva Na dunajski južni železniški postaji je v torek, 27. aprila, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel odprl razstavo, eno od prireditev ob prvomajski širitvi Evropske unije, pri katerih kot država partnerica sodeluje Avstrija. Slovesnosti seje na povabilo avstrijskega državnega sekretarja, pristojnega za kulturo, Fran- 3 Naš čas. d.o.o.. Kidričeva 2a. Velen|e 1 tel 03/ 897 50 03. fa* 03/ 5869 263 kultura V preteklem tednu, natančneje 29. aprila, smo praznovali svetovni dan plesa. Ples kot enkratna oblika umetnosti si zasluži poseben poudarek. Člani mednarodnega plesnega odbora pri Mednarodnem gledališkem inštitutu (ITI) organizacije UNESCO so leta 1982 izbrali 29. april - dan, ko se je rodil Jean-Georges Noverre (1727—1810), tvorec modernega baleta - kot dan, posvečen plesu po svetu; letos ga Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 Ples je najstarejša oblika človekovega izražanja. umetniško srce krvnega sorodstva. Je posvečeno univerzalno zdravilo," se poslanica Stephena Pa-gea glasi v prevodu dr. Henrika Neubauerja, avtorja prve svetovne plesne poslanice leta 1982. Barbara Kavtičnik slavimo 23. Svoje misli ob tem dnevu po tradiciji sporoči ena od izbranih velikih plesnih ali baletnih zvezd; letos je to v Brisbaneu leta 1965 rojeni koreograf Stephen Page, čigar korenine so povezane z ljudstvom Nunukul z otoka Strad-broke in klana Munaldjali z jugovzhodnega Queenslanda. Stephen Page je do leta 1991 plesal pri Plesni skupini (Dance Company) v Sydneyju, ko pa je prevzel umetniško vodstvo Plesnega gledališča Bangarra, je nje- gov plesni izraz postal prepoznaven. Koreografski jezik, ki ga uporablja, je enkraten. Aborigin-ska tradicija posebnega ritma, korakov in oblik, ki se meša z urbanim življenjem in sodobnim plesom, je skupini prinesla mednarodno veljavo in je gostja vseh velikih festivalov, občinstvo pa jo naravnost obožuje. To se je posebej pokazalo leta 2000, ko sta skupina in koreograf sodelovala pri odprtju in zaprtju olimpijskih iger v Sydneyju. Pa- ge je letos tudi umetniški vodja festivala v Adelaidi (Adelaide Arts Festival 2004). Poslanico ob svetovnem dnevu plesa so v preteklih letih napisali uveljavljeni svetovni plesalci, med njimi Merce Cunningham, Maja Plisecka, Mamice Bejart in drugi, lani pa Mats Ek. Pageova poslanica Letošnja poslanica si zasluži, da ji prisluhnemo. "Ples je izvirna najstarejša oblika človeškega izražanja. Prek telesa in fizične- ga jezika je ples močno povezan s čustvenimi in duhovnimi svetovi. V tradicionalni kulturi Aboriginovje ples jedro, nekakšna oblika posvečene medicine. Ples je ukoreninjen v zemljo, povezan z delom Matere Zemlje. Če se ne prepustimo plesu, ne moremo v miru loviti, saj je to celosten del človeškega obstoja. Ko ustvarjam novo plesno delo, zahtevam od plesalcev, da pogoltnejo in prebavijo tradicionalno seme, da začutijo prirojeno kodo, ki jo vsebuje, da lahko tradicionalno bistvo prenesemo v sodobni svet. Ples je univerzalen jezik. Predstavlja človeško identiteto in praznovanje človeškega duha. Ples je popkultura Vstop Slovenije med članice Evropske unije so zaznamovali tudi na Portugalskem. V privlačni Lizboni so se predstavili slovenski umetniki in s tem tja ponesli delček naše kulture. Slovenski umetniki so konec aprila odpotovali v portugalsko prestolnico Lizbono. Mestna občina Lizbona je namreč pripravila veliko prireditev ob počastitvi širitve Evropske unije z imenom Enlargement gala, na kateri so se predsta- vili tudi slovenski umetniki, in sicer glasbena skupina Silence in gledališka skupina Betontanc. Skupini sta skupaj nastopili 30. aprila v paviljonu Portugal, prizorišču razstave EXPO, prireditev pa je v celoti prenašala portugalska nacionalna televizija. Poleg Betontanca in Silence sta v Lizbono odpotovali tudi mladi modni oblikovalki Anamarija Babič in Marina Gruden. Njune kreacije so na prireditvi nosile portugalske manekenke. Za glasbeno ozračje je poskrbel DJ Jure Vlahovič. Predstavitev Slovenije na prireditvi v Lizboni je orga- niziralo in koordiniralo slovensko veleposlaništvo v Lizboni, gostovanje skupin Silence in Betontanc pa je organiziral zavod Bunker. Evropska kultura Kulturno dogajanje ob širitvi EU je bilo (ali je še) bogato. Ob upoštevanju dejstva, da je v njem Slovenija pustila sled svoje avtentične kulturne dediščine, takšno dogajanje seveda pozdravljamo. Spojitev naše in evropske kulture bo najbrž rodila nov val kulturno-umetniškega ustvarjanja. Pustimo se presenetiti! Barbara Kavtičnik RADIO OGNJIŠČE OD 1 . MAJA NA SATELITU DOBER DAN, EVROPA! Vstop Slovenije v EU z Radiem Ognjišče. 1. maja med 10. in 16. uro v Arboretumu radijski studio med tulipani. Od 1. maja Radio Ognjišče na satelitu HOT BIRD 3 13° vzhodno. Slišni bomo po vsej Evropi, severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Frekvenca: 12303 MHz, polarizacija: vertikalna SR: 27500, FEC: 3/4, A-pid: 255 24 ur na dan. http: //radio. ognjišče. si Minuli teden je minil v pričakovanju vstopa Slovenije v Evropsko unijo. o Demokracija • 19/2004 Promenada v Ljubljani Založba Viharnik Knjiga o ljubljanski promenadi je nastala po diplomskem delu etnolo-ginje Katje Jerman. Študija je nastala na podlagi pregleda dostopnih zgodovinskih virov, zlasti družbene kronike v časopisju prve polovice 20. stoletja, arhivskih, knjižnih in filmskih virovter intervjujev z udeleženci promenade. Predstavljen je pomemben del družab- K.vija Jkkman PROMENADA V LJUBLJANI nega življenja v mestu, zlasti med obema vojnama. Udeleženci promenade se namreč niso samo sprehajali, ampak so se tudi srečevali na stalnih sre-čevališčih (vkavarni Emona, slaščičarni Petriček, pred delikateso Janež, pred opero, pred hotelom Magdič, pred pošto). Razpravljali so o zadnjih novicah, političnih temah, modi, športu ipd. 58 dokumentarnih fotografij, med njimi jih je skoraj polovica iz zasebnih albumov, ki so v knjigi objavljene prvič, pomembno dopolnjuje prikaz nekdanje ljubljanske promenade. Dean Komel Založba Litera V knjigi esejev Medpotja filozofije in kulture se filozof dr. Dean Komel ukvarja z vprašanjem možnosti filozofije v sodobnem svetu. Ali obstaja filozofska odgovornost, ki bi odgovarjala na današnji čas? Vprašanje nas vrača k samemu izvoru filozofije, ki je po Platonovem nauku erotičen. Filozofija je philo-sophia, kot za Platonom pokaže tudi Aristotel. V erosu je vsebovana tudi transcendenca. A filozofijo zaznamujejo tudi aporetič-nost, dvom in tesnoba. Kako pride fi- lozofija do njih in skoznje? Kako naj se filozofija spopade z neizmerno naveličanostjo našega časa? To vprašanje nemara presega okvire filozofije in se navezuje na pesništvo in umetnost. Je predvsem vprašanje duha, ki pa ni brez čuta in občutkov. Čutnost duha je govorica. Od tega, koliko smo danes zmožni pogovora iz govorice, je odvisna možnot pesništva in filozofije. Tu se odloča merjenje človeka in Boga Toda kaj daje mero temu pogovoru? Šamani iz prazgodovine Studia humanitatis David Lewis-Williams in Jean Qottes sta napisala knjigo Šamani iz prazgodovine s podnaslovom Trans in magija v okrašenih jamah, v kateri združujeta znanje, z ene strani poznavanje evropske jamske umetnosti in z druge južnoafriške. S tem ko sta avtorja povezala šamanizem z nevropsi-hološkim modelom in metodo etnološke primerjave, sta vzpostavila množico tesno povezanih argumen- STODIA HUMANtTATIS Jean CLOTTES • David LEWIS-WILLIAMS Šamani iz prazgodovine Trans in magija v okrašenih jamah tov, v okviru katerih je problem "lukenj" v arheološkem zapisu manj problematičen. Pomembno je, da ne pokušata razložiti vseh oblik paleo-litske umetnosti in da šamanistične narave ne pripisujeta vsem upodobitvam, temveč skušata ločiti upodobitve, ki bi lahko bile povezane s ša-manizmom, od tistih, ki bi jih lahko razložili z drugimi hipotezami. Ljubljanica Založba Mladinska knjiga Ta priročni vodnik, izšel je v zbir- ŽEPNI VODNIK Z ZEMLJEVIDOM ki Slovenija na dlani, obravnava naravno zaokroženo območje povod-ja Ljubljanice od Snežnika prek kraških polj, Pivške kotline, vključno z znamenitimi jamami in drugimi kraškimi pojavi, do Ljubljanskega barja, pa tudi ključne kulturne spomenike na tem območju (grad Snežnik, Predjamski grad, Plečnikova cerkev na Barju, muzej Bistra, arheologija Barja...). Sestavni del vodnika je zložljiv zemljevid z 88 obravnavanimi znamenitostmi. Avtor Peter Sko-berne je zagotovilo za kakovost. Teorije igre Študentska založba Knjiga Teorije igre, izšla je v zbirki Koda, prinaša tematski izbor besedil treh uglednih teoretikov igre dvajsetega stoletja Johana Huizinge, Rogerja Cailloisa in Eugena Finka. Igra vedno znova potrjuje nadlogičen značaj našega položaja v kozmosu, pravi Huizin-ga in se sprašuje po bistvenih določilih igre. Igro razume široko, v njenih številnih oblikah, od otroške igre, kulta in raznih posvetnih in religioznih praznovanj do športnih tekmovanj in iger na srečo, pri čemer analizira posamezne vidike igre, od pravnih, socioloških pa vse do umetniških, ter vloge igre v modernem življenju, gospodarstvu, politiki ... Ob tem poda historični prerez igre od antike do modeme družbe. Sprem-nobesedojenapisaldr. Janez Strehovec. Fizika Tehniška založba Slovenije Knjiga Fizika je prevod angleške- recenzije ga dela, avtorja sta Keith in Ann Johnson, in prikazuje preproste razlage fizikalnih pojavov. Namenjena je vsem prijateljem fizike in vsebuje vso snov za stopnjo osnovne in nižje srednje šole. Poleg temeljnih fizikalnih pojavov so prikazani še Zemlja v vesolju, elektronika, radioaktivnost ter fizika v športu, uporaba ultrazvoka, laserji, sateliti. Vsaka nova ideja je predstavljena na eni ali na dveh straneh. Temeljni in lažji snovi so dodani tudi posebej nakazani oddelki z nekoliko težjo snovjo. Razlaga je kratka, preprosta, a natančna. Med razlago je opisanih veliko poskusov. Knjiga s 383 stranmi je izjemno bogato ilustrirana z nadvse natančnimi ilustracijami. Snov še dodatno poživijo stripi in verzi. Na končuje dodanih nekaj nasvetov za eksperimentalno delo, nekaj besed o znanosti in vrsta drugih zanimivosti, povezanih s fiziko. Polnovredna kuhinja Mohorjeva družba Celovec Polnovredna kuhinja za sladokus-ceje knjiga za uživalce dobro in zdravo pripravljenih jedi. Knjiga (228 strani velikega fonnata) ponuja podrobne recepte za vrsto jedi za vse okuse, ki tudi v brezmesni Jrrani odkrivajo razkošje užitkov. Kdor ima svoj vrt, bo imel pri uporabi te knjige dodatno prednost. Avtor Heimo Grimm je privrženec naravne in zdrave kuhinje. Njegov jedilnik se odpoveduje mesu, kar je v času, ko se srečujemo s škandali pri prireji mesta (vedno večjim nadzorom nad živili), gotovo primerna alternativa. Prehod na brezmesno prehranjevanje bo ob receptih in nasvetih v tej knjigi lahek. I. Z. Heimo Grimm Demokracija • Četrtek. 6. maja 2004 G osebnosti Josip Vošnjak je bil eden najpomembnejših slovenskih politikov v 70. in 80. letih 19. stoletja. Bil je kar 29 let poslanec, najprej v štajerskem deželnem zboru (1867-1878), nato v dunajskem državnem zboru (1873-1885) in v (ljubljanskem) kranjskem deželnem zboru (1877-1895), kjer je bil med letoma 1878 in 1896 tudi deželni odbornik. Pomembno vlogo je odigral tudi kot zdravnik in pisatelj. Josip Vošnjak tiskarne v Ljubljani leta 1872, kjer je bil Vošnjak osrednja osebnost, in nasprotovanje "starim" v Slovenski matici sta sprožila hude polemike. Poslanec na Dunaju Leta 1873 je bil Vošnjak v kmečki kuriji okraja Celje izvoljen v dunajski državni zbor, kjer je ostal do leta 1885. V tem obdobju je bil na čelu novega slovenskega liberalnega tabora (1873 je bil predsednik mladoslo-venskega volilnega odbora, 1874 pa predsednik Narodnega društva). Zaradi njegove zelo aktivne dejavnosti so staroslovenci imenovali svoje nasprotnike kar "vošnjakovci". Kljub burnim razpravam je bilo Vošnjako-vo politično delo v tem času bilo zelo pomembno za prebujanje slovenske Štajerske in tudi za splošno narodno življenje. Kot državni poslanec se je Rodil se je tovarnarju usnja v Šoštanju leta 1834. Na Dunaju je študiral medicino. Kot zdravnik je delal v raznih krajih, najdlje v Slovenski Bistrici v 60. letih in v Ljubljani (1872— 1895), kjer je bil primarij v prisilni delavnici. Leta 1860 je začel pisati v Novice, kmalu nato pa je kot agitator in organizator postal dejaven v politiki. Ko je kot mlad zdravnik služboval v Kranju, se je navdušil za slovenstvo in politiko. Po Bleiweisovem naročilu je leta 1861 v Kranju zbral 1.200 podpisov za peticijo ministru Antonu Schmerlingu, v kateri so bile navedene vse točke narodnega programa, predvsem pa zahteva po enakopravnosti slovenščine v uradih in šolah. Po krajih, kjer je služboval, je ustanavljal društva ter budil mestno in kmečko ljudstvo k narodni zavednosti. Ko se je leta 1862 v celjskem okraju začela volilna agitacija, se je izkazal kot organizator, pisec razglasov, programov, vabil in dopisov. V 60. letih, ki so bila za Slovence pomembna zaradi uveljavljanja slovenščine v političnem in kulturnem življenju ter bujenja politične narodne zavesti, je bil v letih 1863-64 med ustanovitelji Slovenske matice. Leta 1865 je sodeloval pri Maribor- skem programu, ki je zahteval skupen zbor notranjeavstrijskih dežel, torej večjo upravno enoto na tem ob-močju. Leta 1867 je napisal brošuro Slovenci, kaj čemo? in bil med ustanovitelji časopisa Slovenski gospodar. Ko je leta 1867 nova liberalna vlada na Dunaju omogočila pogoje za boj za Zedinjeno Slovenijo, je bil Vošnjak v mariborskem kmečkem okraju izvoljen za poslanca v štajerski deželni zbor, kjer so bili zelo pomembni njegovi nastopi leta 1868, ko je zagovarjal jezikovno enakopravnost in Zedinjeno Slovenijo. Aprila 1868 je bil v Mariboru med ustanovitelji časopisa Slovenski narod (izhajal je do leta 1945) in nato med njegovimi najmarljivejšimi sodelavci. Taborsko gibanje Vošnjak je bil med glavnimi organizatorji in govorniki na taborih: najprej v Ljutomeru, 9. avgusta 1868, nato pa še v Žalcu, Šempasu, Vižmar-jih in Ormožu. Po njegovi zaslugi so na teh narodnomobilizacijskih prireditvah puščali ob strani notranje spore in tako varovali narodno enotnost. Leta 1872 so liberalni mlado-slovenci samostojno nastopili. Vošnjak se je ločil od Bleiweisa in Coste, prestopil k radikalni politiki in se povezal z Josipom Jurčičem in Valentinom Zamikom. Zanimivo, da (danes) nihče ne govori o tej prvi veliki "ločitvi duhov" na Slovenskem, "vsi" omenjajo le naslednjo čez dobro de-sedetje, ki ji je ta prva postavila temelje (lahko bi rekli, da so najprej liberalci napadli katoličane, potem pa so jim čez nekaj let začeli ti vračati). Vošnjak je uveljavil geslo "Vse za domovino, omiko in svobodo" in vodil njihovo skupino v državnem zboru. Zlasti ustanovitev Narodne zavzel za ustanovitev gimnazije na Ptuju in vinarske šole v Mariboru. Velika Vošnjakova poslanska prizadevanja so obrodila sad leta 1880, ko je bila dokončno sprejeta njegova resolucija o uvedbi slovenskega učnega jezika v srednjih šolah na Kranjskem., Spodnjem Štajerskem, Koroškem, Primorskem (tudi vTrstu) ter v učiteljskih pripravnicah v Ljubljani in Mariboru. Vošnjakovo zadnje politično dejanje je bilo izbojevanje slovenskih vzporednic na celjski gimnaziji. Ob začetku Taaffejeve dobe (1879) je imel Vošnjak vslovenski politiki vodilni položaj. Postal je najpomembnejši in najaktivnejši slovenski deželni poslanec ter v letih 1878—1895 edini slovenski deželni odbornik na Kranjskem. Ko je leta 1881 umrl Jurčič, je začela Vošnjakova vloga v slovenski politiki upadati. Med starejšimi politiki liberalne smeri je bil Vošnjak najbolj nesebičen in idealen delavec. Vodilo ga je prepričanje, da je ljudstvo mogoče prebuditi in narodno utrditi samo z izobraževanjem in gospodarsko osamosvojitvijo. Politik, zdravnik, pisatelj Tako je bil Vošnjak na začetku politične kariere v 60. letih 19. sto- @ Demokracija • 19/2004 osebnosti letja agitator, društveni delavec, pevec in igralec, a kmalu je segel po peresu ter začel z izobraževalnim in gospodarskim delom. Napisal je tudi več političnih propagandnih knjižic, med drugim o taborih in mladoslo-vencih v državnem zboru. Po njegovi zaslugi se je izboljšal položaj deželnih zdravnikov na Kranjskem. Pisal je o zdravstvu, agrarnem vprašanju, zadrugah, vinarstvu, hranilnicah itd. Bilje predsednik Slovenskega pisateljskega društva. V dramatiki je bil pomemben člen med Linhartom in Cankatjem. V času, ko so dramatiki pisali predvsem enodejanke, namenjene čitalniškim uprizoritvam, se je Vošnjak lotil celovečernih dram resnega in tudi komičnega žanra. V njih je načrtno uprizarjal sodobne slovenske meščanske like (trgovci, odvetniki, zdravniki, narodni buditelji, politiki, njihove družine). Pomembni sta njegovi drami Lepa Vida (1893) in Dr. Dragan (1894) in komedije Pene, Svoji k svojim in Ministrovo pismo (vse uprizorjene leta 1889). Napisal je tudi več pripovednih del, med drugim roman Pobratini (1889). Napoti sopotnikom Velik udarec je Josip Vošnjak doživel leta 1889. Takrat so mu nekateri njegovi politični sopotniki liberalci "zasadili nož v hrbet", in to prav tisti, ki jim je prej nesebično pomagal. Potem ko je bil Vošnjak dvanajst let deželni odbornik, se je tega leta za to funkcijo potegoval tudi katoličan Kari Klun, ki sta ga podprla liberalca Fran Šuklje in Janko Kersnik. To je Vošnjaka hudo prizadelo. V pismu je svojemu prijatelju Pavlu Tur-neiju zapisal: "Videlsem pa spet, da človek, naj še tako pošteno misli in tako napeto dela, ne najde nobene hvaležnosti. Dvanajst let sem, da je vsak, tudi izmed najhujših nasprotnikov priznal, zares vzgledno delal v dež. odboru in mnogo koristil deželi. /.../ In zdaj, ko sem osivel v narodnem delu, me hočejo izpodriniti iz mesta, ktere-mu sem bil popolnoma kos, in nanj-ga postaviti moža, ki nikdar ni drugega pisal, ko poročila v časnike, živel pa je razkošno in se dobro redil. In tega človeka so proti meni podpirali, ne duhovniki in kmetje sami, katerim to ne zamerim, ampak ona inteligencija, ki je bila iz- voljena od liberalne strani in na ves glas poudarjala svojo liberalnost." Umik na Visole Leta 1895 seje Vošnjak upokojil. V politiki so nastopili povsem novi časi, oblikovali sta se najprej katoliška, nato pa še liberalna stranka, v njegovem liberalnem taboru je prizorišče zasedla mlada garda politikov, ki so ji njihovi starejši politični očetje postali v napoto. Med njimi sta bila najvidnejša Ivan Hribar, predvsem pa mladi agresivni Ivan Tavčar. Vošnjak se je zagrenjen umaknil na svoje vino-gradno posestvo na Visolah pri Slovenski Bistrici, ki mu ga je že v 60. letih kupil oče. Tam je pisal in se ni prikazal v Ljubljano polnih sedem let. Na Visolah je napisal tudi svoje znamenite spomine, ki so jih natisnili v Ljubljani leta 1905 in 1906, toda v njih seje ustavil pri letu 1873, saj je bil mnenja, da bi z opisovanjem nadalj-nih let moral pisati tudi o svojih, predvsem pa o nečednostih drugih. Biografija o Vošnjaku Založba Nova revija je v zbirki Znameniti Slovenci zdaj o Josipu Vošnjaku izdala biografijo, ki jo je napisala Malina Schmidt-Snoj. To, da smo o tako pomembnem politiku, ki je bil v samem ospredju konstituiranja slovenskega naroda v drugi polovici 19. stoletja, šele zdaj dobili spodobno biografijo, dovolj zgovorno govori o stanju našega zgodovinopisja. Seveda nimamo biografij niti o celi vrsti drugih pomembnih Slovencev naše zgodovine. Najprej je to delo preprečil komunizem s svojo revolucionarno miselnostjo, po njegovem padcu pa svojevrsten molk naših zgodovinarjev (k sreči je tudi nekaj izjem!). Malina Schmidt-Snoj je v knjigi pr- Josip Jurčič (na sliki) in Josip Vošnjak Sv. Venceslav v Zgornji Ložnici pri Slovenski sta bila velika prijatelja in sodelavca. Bistrici, kjer je pokopan Josip Vošnjak vič temeljiteje javno prikazala Vošnjakovo pisateljsko delovanje. Dotaknila se je tudi Vošnjakovega zasebnega življenja, njegovih ljubezni, družine in tudi svojevrstne tragike njegove zasebnosti, čeprav je imela pri pisanju na razpolago zelo malo virov o tem. Vošnjak se je poročil z "navadnim" dekletom, ki je živelo blizu njegovega vinskega hrama v Visolah, in imel z njo tri hčere in sina. Sin je postal oficir avstro-ogrske vojske, toda že v prvem mesecu prve svetovne vojne je padel na fronti v Galiciji proti Rusiji. Njegovo posestvo na Visolah je sinova vdova, z njo je bil poročen le kakšen mesec, hitro spravila na kant in prodala. Pred vsem narodnost Josip Vošnjak je umrl leta 1911 na Visolah, pokopan pa je na pokopališču ob cerkvi sv. Venceslava v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici. Avtorica je tako stopila na mesto zgodovinaijev in je namesto njih izkopala iz pozabe tega pomembnega slovenskega politika, publicista in pisatelja, pri tem pa ji je uspelo odkriti zelo veliko zanimivih podrobnosti iz Vošnjakovega življenja in dela. Knjiga je napisana v lepo berljivem jeziku, opremljena je z veliko dokumentarnimi slikami, na koncu pa so dodani še bibliografija, viri, imensko kazalo, ki nam je pri branju takšne knjige lahko v veliko pomoč, časovna tabela in rodovnik rodbine Vošnjak. Proti koncu je o Vošnjaku zapisala tudi naslednje besede: "Prav skrb za slovenski narod je bila Vošnjako-va Arliimedova točka, iz katere so žarčila njegova dejanja tako rekoč na vsa polja tedanjega življenja in ljudi osveščala na področjih zdravstva, narodnostne biti, politične organizacije, gospodarskih podvigov in literarnih načrtov. Da je narodnostna ideja res zavzemala pri Vošnjaku absolutno prvo mesto, vidimo tudi iz njegovega zapisa, kjer jo postavlja ob bok zanj enako epohalni ideji - krščanstvu: Vsak čas, vsako stoletje skoro ima svoje posebne misli ali ideje, kterepo malem rastejo in se razširjajo, da končno prešinejo vse narode in jih navdušujejo k veličanskim delom, kte-rim se še čudi ves pozneji svet. Taka ideja bila je pred 1800leti krščanstvo, in taka ideja je zdaj narodnost." Ivo Zajdela Demokracija • Četrtek. 6. maja 2004 © Josip Vošnjak je bil organizator in govornik na taborih, kjer se je oblikovala slovenska narodna samozavest. diskurz Referendum o izbrisanih je ključ za razumevanje notranje | strukture političnih strank kot tudi njihovih vzporednih akterjev. Ker smo v enem najbolj dinamičnih obdobij od osamosvojitve, velja temu zato posvetiti posebno pozornost. Skupni imenovalec referenduma je odnos do demokracije. afera SIB v Ljubljani. LDS se je ni ke-sala, glavne akterke Vike Potočnik ni izključila, ker bi bilo to v nasprotju z njeno identiteto. Še več: kako razume politiko, je LDS pokazala, ko je Potočnikovo ob proslavi svoje desetletnice postavila v prve vrste, neposredno pred TV-kamere. To je bilo eno najglobljih simbolnih sporočil, kar smo jih kadar koli videli na TV. Fenomen "nedolžne neveste" Na drugi strani imamo demokratično opozicijo, h kateri že dvanaj-stič gradi most SLS. SLS se je referenduma udeležila, ne ker bi sama dojemala demokracijo kot temelj družbenega dela, to je storila zato, ker je LDS s tem postavila pred steno. Ta Izbrisane snežne kokoši Demokracija je za družbo to, kar je srčni pulz za živi organizem. Če enkrat samkrat umanjka, organizem doživi nepopravljive posledice. Pulz je nemogoče ali imeti ali ne imeti brez usodne škode za telo. Enako je z demokracijo. Ni je mogoče uveljavljati "po potrebi", kajti v nasprotnem primeru družba odmre in se spremeni v totalitarni servis. Pogojno sprejemanje demokracije Ko so institucije Republike Slovenije, med njimi celo nekdanja najvišja, predsednik republike, pozvale k bojkotu referenduma, so s tem sporočile, da demokracijo sprejemajo pogojno, po potrebi svojih (nevidnih) ambicij, o katerih pa ne pripovedujejo dosti. Kako naj to dokažemo? Ker je nekdanji predsednik hkrati tudi predsednik Foruma 21, si je mogoče upravičeno misliti le eno. Velike kor-poracije (Mercator, Krka, Autocom-merce), katerih struktura moči se je oblikovala kot produkt tranzicije, so po notranji logiki nezainteresirane za celostno sobivanje z družbo. Družbo ali državo namreč potrebujejo le v segmentih. Prav zato je nesmiselno govoriti, da bo Forum 21 za levico to, kar je Nova revija za desnico, t. j. intelektualno zaledje. Nova revija je organsko povezana s samim rojstvom države, le-to pa tudi kritično sprem- lja na vseh pomembnih točkah. O tem pričajo njeni zborniki, ki segajo od jezikovnega do ekonomskega vidika bivanja Republike Slovenije. Forum 21 pa država zanima fragmentarno. En segment, kjer je izrazil vitalno potrebo po državi, je bila privatizacija in njeni natančno določeni modeli. Po nekakšnem usodnem naključju (ali pa ne) je sedanji predsednik vlade le-to tudi vodil kot državni sekretar na finančnem ministrstvu. Državo pa potrebujejo tudi v njeni simbolni funkciji. Edino s tega stališča je mogoče razložiti obisk beloruskega diktatorja Lukašenka pri nekdanjem predsedniku republike. Država je bila le kulisa za globlji prodor Rika in Foruma 21 na območje te nekdanje sovjetske republike. Kar je še bolj zastrašujoče, pa je, da se nekdanji predsednik republike in forum ujameta v še eni točki. To je obrnje-nost na slovanski vzhod, ki je po sedmih desetletjih komunizma v svoji biti še vedno nedemokratičen. Tu se Kučanova izkušnja iz časa jugoslovanske partijske države sijajno ujame z ambicijami članov foruma po poslovanju z državami, ki so še vedno totalitarne (Putinova izvolitev npr.,), njihova ekonomija pa planska in povezana s protekcionizmom in osebnimi znanstvi. Če je ekonomski princip Zahoda kapitalski, je princip tr- govanja z Vzhodom klanski, dogovoren, da ne uporabimo kakšne težje besede. Pozivkbojkotu referenduma s strani nekdanjega predsednika države moramo zato razumeti prav v tej luči. V tej luči se pokaže tudi vsa njegova teža, predvsem pa nevarnost za obstoj demokratičnih mehanizmov družbe, če bi ta kapitalska skupina v Sloveniji prevzela oblast. Če je poziv predsednika Foruma 21 k bojkotu referenduma logična poteza, isto velja tudi za LDS. Ta stranka k bojkotu ni pozvala zato, ker je čutila, da bo krepko poražena - to bi bil samo navidezen razlog -, LDS je k bojkotu pozvala zato, ker se politike več ne misli iti. Ve, da bo na prihodnjih volitvah morala oblast predati, opozicija pa je ne zanima, saj v njej ne more uresničevati svojega temeljnega poslanstva, t. j. uporabljati državo kot servis za osebno pri-dobitništvo. Presek strateških interesov LDS in države je dobro pokazala Dr. Boštjan Marko Turk je docent za francosko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zadnjih petnajst let politično in publicistično precej deluje. Znan je po tem, da s svojimi članki in stališči razburja ljudi obeh političnih polov. je morala likvidirati koalicijsko pogodbo, s tem pa dati SLS proste roke za odhod v opozicijo. SLS je v resnici ravnala premeteno - sedaj je kot že enainštiridesetič nedolžna nevesta, čisto bela in snežna, pripravljena dahniti usodni da tistemu, ki bo po volitvah pač imel več. In ji je vseeno, ali bo glavo zasukala na levo ali na desno ali pa samo naravnost. Saj bi jo tudi nazaj, pa kaj ko to ni mogoče. Zato niti sukanje glave ne more obuditi nekdanjega predsednika SLS in podpredsednika vlade M. Podobnika, ki mora svoje politične ambicije zadovoljevati v belem gradu s snežno slovensko perutnino. Veliko usodnejše se s tega stališča kaže ravnanje koalicije Slovenija in Andreja Bajuka. Temu je uspel veliki met, kajti LDS se vrti prav v krogu, ki ga je s poslanskim nastopom ob izvolitvi Toneta Ropa očrtal. Ropa je namreč predstavil kot produkt tranzicijske elite, njegovo navidezno nedolžnost (snežnost) pa označil kot hipokrizijo, ki ima sama v sebi tudi začetek konca. Rop je namreč postal talec struktur, ki so ga vzpostavile, in bo z njimi tudi zapustil posttranzi-cijski oder, če se seveda ne bo našel kak snežni angel, ki bo tudi prihajajoče volitve označil kot nepotrebne in za družbo škodljive, ksenofobič-ne in nestrpne. In jih izbrisal. Dr. Boštjan M. Turk o Demokracija • 19/2004 znanost Hutchinsonov priročnik znanosti po svojem obsegu in izčrpnosti ni le "priročnik", ampak obsežen leksikon, v katerem je objavljeno vse ključno znanje z mnogih področij znanosti. Vloga tega priročnika je. da smo z njegovo pomočjo nenehno preskrbljeni z najpomembnejšimi podatki od računalništva do medicine in mnogih drugih področij znanosti. Znanost je področje človekovega znanja, ki se najhitreje spreminja. Obsežno količino podatkov, ki sestavljajo moderno znanost Hutchinsonovpri-ročnik znanosti podaja na razumljiv in pregleden način. Predstavlja berljivo knjigo z natančnimi in lahko dostopnimi informacijami, ki bo v pomoč tako strokovnjakom kot ljubiteljem znanosti. Od naravoslovja in medicine do tehnike in tehnologije - številni podatki vedno pri roki Znanost je v tej knjigi predstavljena v najširšem smislu in vključuje naslednja področja: merjenje, matematiko, kemijo, fiziko, astronomijo, vedo o Zemlji - evolucijo in sestavo našega planeta ter atmosfero in hidrosfero, okolje in ekologijo, biologijo, genetiko in evolucijo, živalsko kraljestvo, rastlinski svet, človeško telo, zdravje in bolezni, računalništvo, tehnologijo in odkritja, izume in nagrade. Vsako poglavje podaja pregled obravnavane teme; podatke, razporejene v tabele in prikazane na diagramih; slovarčke za posamezne teme, v katerih so pojasnjeni ključni pojmi; zgodovinski pregled dogodkov; kratek pregled dosežkov najvidnejših znanstvenikov ter številne spletne naslove in pregled literature za nadaljnje branje. Knjiga, ki ima kar 656 strani, je pregledno urejena po tematikah. Vsako poglavje pokriva po eno znanstveno disciplino ali področje znotraj discipline. Vsa poglavja imajo enako strukturo, edino zadnje poglavje Odkritja, izumi in nagra-desestavljajo tabele. Na koncu tega zajetnega priročnika je obsežno kazalo, ki bralcu pomaga, da • pregled teme s tabelami, ponazoritvami, spletnimi naslovi, značilnostmi teme in zanimivimi podatki; • kronologija, ld ponuja kratko zgodovino teme in vsebuje mejnike, kot so prelomni poskusi in pomembna objavljena dela; • biografije pomembnih znanstvenikov in kratek opis njihovega prispevka znanosti; • slovarček ključnih izrazov, uporabljenih v poglavju; • seznam literature za nadaljnje branje. hitro najde želeno temo ali podatek. Objavljenih je tudi veliko tabel, diagramov in ilustracij, ki uporabniku dajejo pregledne informacije in mu nazorno približajo predmete in pojave. Tehniška založba Slovenije, ki slovenski knjižni trg zalaga predvsem z literaturo s področja znanosti, je Hutchinsonov priročnik znanosti prevedla po angleškem izvirniku. Prevajalo ga je kar dvanajst prevajalcev, ki so dobri poznavalci določenih področij znanosti. Prevod je namreč zahteval prevod vseh ključnih strokovnih izrazov, ki so uveljavljeni in se uporabljajo v različnih znanstvenih disciplinah. Hutchinsonov priročnik znanosti je lahko dragocen spremljevalec vsakogar, ki želi hiter dostop do strokovnih informacij o vedno zanimivem in nezadržno spreminjajočem se svetu znanosti. Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 ® narava Slovenska narava je bogata kot malokje na svetu. Vanjo čedalje bolj posegamo in posledic teh svojih posegov se čedalje manj zavedamo. Zato je edini način, da obvarujemo vsaj dele naravnega okolja tudi za svoje potomce, da jih z različnimi stopnjami zavarujemo. V Prirodo-slovnem muzeju Slovenije v Ljubljani so v ciklusu Narava Slovenije zdaj postavili razstavo o našem alpskem svetu. Z vrsto razstav o slovenski naravi skušajo v Prirodoslovnem muzeju tudi nepoznavalcem predstaviti lepote naravnega okolja in raznovrstnost ogroženih rastlin in živali v njem. Leta 2000 so pripravili razstavo o Krasu in slovenskem delu Istre, leta 2001 o Ljubljanskem barju in Iški, leta 2002 razstavo o Muri in Prekmurju, letos pa predstavljajo slovenski alpski svet z obsežnimi gorskimi gozdovi na planotah Jelovice in Pokljuke ter vse tri visokogorske skupine z vrhovi nad gozdno mejo - Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinj-ske Alpe. Razstava o alpskem svetu bo na ogled do septembra 2005. Alpe so mlado nagubano gorovje, nastalo zaradi podrivanja Afriške plošče pod Evrazijsko. Jadranska plošča, ki je med njima, še danes drsi pod Evrazijsko. Zato so Alpe vsako leto za nekaj milimetrov višje. Vendar erozija neutrudno skrbi, da vrhovi ne bi dosegli neba. Milijone let so zmrzal, plazovi in tekoča voda spreminjali obliko gorovja. Najmogočnejši kamnoseki so bili ledeniki, ki so prekrivali Alpe več tisoč let. Nepredstavljivo težki ledeni skladi, ki so drseli po pobočjih, so preoblikovali površino in razširili doline. Upravičeno lahko rečemo, da so današnje Alpe zapuščina ledene dobe. Mogočne gore, ki so videti tako večne, so le ostanek tega, kar sta razjedli zmrzal in voda. Ledene dobe so se porajale in minevale. Med poledenitvami so rastline in živali zapuščale širno gorovje. Ko so minile, so se nekatere rastlinske in živalske vrste vrnile in prilagodile, druge pa so na novo pripotovale iz daljnih krajev in se tu naselile. 35 besedil 26 znanstvenikov V obsežnem katalogu, ki spremlja razstavo, je objavljenih 35 kratkih, a izčrpnih besedil; prispevalo jih je 27 znanstvenikov, ki so vsi specialisti za temo, o kateri pišejo. Izvrstne fotografije je prispevalo 29 avtorjev. Gre torej za pravd enciklopedijski prikaz narave slovenskega alpskega sveta. Uvodoma Tomi Trilar, ki je skupaj z Andrejem Gogalo in Miho Jerškom uredil katalog, pod naslovom Alpe, V dolgih milijonih let razvoja je Zemlja sama skrbno beležila vse dogodke v svoji zgodovini. Zapise nam je zapustila v kamninah in fosilnih ostankih. Iz njih sestavljajo geologi njeno bogato zgodovino. Trokrpar iz Javorniškega Rovta. © Demokracija • 19/2004 narava streha Evrope navaja splošne podatke o celotnih evropskih Alpah. Jurij Dobravec je avtor dveh pripevkov: Je narava v gorah sploh ogrožena? in Triglavski narodni park. Enako Jurij Kunaver: Relief slovenskih Alp in Visokogorski kras v slovenskih Alpah. O geoloških značilnostih alpskega prostora piše Stanko Buser, o alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti pa Nada Praprotnik, ki je avtorica še štirih prispevkov, in sicer o alpskem rastlinstvu, o Zoisovi zvončnici - hčeri slovenskih planin, o karavanški ključavnici in o skrivnostnem trentarskem grintavcu. Okamnine iz slovenskih Alp je prikazala Katarina Krivic, minerale Miha Jeršek, potresno dejavnost Renato Vidrih, podzemne vode pa Mihael Brenčič. O slednjih v članku Vza-ledju Savice piše tudi Ciril Mlinar Cic, ki je tudi avtor prispevka o mar-morirani postrvi. Vodam je namenjenih še več prispevkov: Alojz Zu- ske stenice pa Matija Gogala. O hroščih v alpskem svetu pišejo Al Vrezec, Andrej Kapla in Slavko Polak, o čebe-lalah v gorah Andrej Gogala, o dnevnih metulj ih slovenskih Alp Rudi Ve-rovnik, slednji je tudi avtor prispevka o endemitu lorkovičevem ijavčku. O planinskem pupku piše Katja Poboljšaj, o planinskem močeradu Janez Gregori, ki prikaže še plazilce in ptiče naših Alp, posebej pa še pla- Izredno dolga in nemirna obdobja Zemljine zgodovine so v našem alpskem svetu zapustila globoke sledi v tektonski zgradbi. Večina preteklih dogodkov se je kazala v gubanju in prelamljanju kamninskih plasti ter njihovem dvigovanju ali spuščanju. Gorotvorne sile so povzročile dvig Alp pred 65 milijoni let, največje nagubane strukture pa so nastale šele pred približno 35 do 20 milijonov let. Notranje Zemljine sile so pri Modreju ob Soči drobno nagubale trdne volčanske apnence z roženci. panec in Uroš Herlec prikažeta pro-dišča slovenskih alpskih rek, Anton Brancelj visokogorska jezera v Alpah, Janez Gregori pa Zelence, izvir Save Dolinke. Visoka barja so obdelali Jurij Dobravec, Maja Fajdiga, Alenka Mencinger in Tanja Menegalija. Voda se neposredno dotika tudi rastlinski in živalski svet. Kačje pastirje slovenskega alpskega sveta sta prikazala Matjaž Bedjanič in Ali Šalamun, žuželke v tekočih vodah alpskega sveta Ignac Sivec in Bogdan Horvat, alp- ninskega orla. O sesalcih naših Alp piše Franc Janžekovič, posebej o alpskem svizcu pa Jana Vidic. Iz naštetega vidimo, da gre res za prvovrsten prikaz slovenskega alpskega sveta, ki je prav tako kot naša druga naravna okolja čedalje bolj ogrožen. Glede na to, da Slovenci množično romamo v ta veličasni, a tudi ekološko krhki svet, bi bilo dobro, da bi bili z njim čim bolj seznanjeni. Razstava, še posebej pa vsebinsko bogat katalog sta namenjena prav temu. doline proti vrhovom, se svet okoli nas spreminja. Senčne bukove gozdove zamenjajo temni smrekovi sestoji, ki postanejo redkejši, dokler se pred nami ne odprejo pašniki in planinska ruševja. Še više nas pozdravijo pisane visokogorske trate, skalne razpoke in sivina melišč. Rastlinska preproga postaja redkejša, tik pod najvišjimi vrhovi ostanejo le tu in tam bleščeče blazinice triglavske rože. Triglavska roža simbolizira žareče rožnato rdeče kapljice Zlatorogove krvi Iz pripovedke. Demokracija • Četrtek. 6. maja 2004 © film Reubnovo življenje in kariera se vrtita okoli varnosti. Najboljši zavarovalniški cenilec tveganja tudi v zasebnem življenju nikoli ne tvega in zato je njegovo življenje dobro načrtovano in srečno. Tako vsaj misli ... Polly Prince pa živi od trenutka do trenutka in uživa v vseh nepričakovanih dogodkih, ki jih življenje prinese na njeno pot. Za vsakim vogalom vidi novo priložnost, novo službo, novo stanovanje v novem mestu, če se tukaj, kjer je po naključju zdaj, ne bi obneslo. Zanjo ni meja. Nič je ne veže. Vse je izziv, ki gaje treba sprejeti. Če je pri volji, seveda. Ko se Reuben, igra ga Ben Stiller, in Polly, igra jo zvezda Prijateljev Jennifer Aniston, po naključju znajdeta na isti zabavi, se Reuben, ki mu je nedavno žena nabila rogove, odloči, da je Polly morda rešilna bilka, ki mu bo pomagala spet vrniti življenje v prave tire. Dekle je privlačno, drugačno, zabavno ... Pa še iz šole se poznata. Skupaj sta sodelovala pri krožku OZN. Punca se res ni mogla kaj prida i Along Came Polly Režija: John Hamburg Producenti: Danny DeVito, Michael Shamberg, Stacey Sher Scenarist: John Hamburg Igrajo: Ben Stiller, Jennifer Aniston, Philip Seymour Hoffman, Debra Messing, Alec Baldwin, Hank Azaria Premiera: 6. 5. 2004 Distribucija: Karantanija Cinemas spremeniti, odkar se nista videla. Ali pač? V sedmem razredu veijet-no še ni imela tatuja. In najbrž ni plesala salse in se basala z začinjeno eksotično hrano. In Reuben takrat zagotovo ni tako do potankosti načrtoval svojega življenja kot zdaj... Smeh do solz Ko je režiser in scenarist John Hamburg začel pisati scenarij, ni imel v mislih nobenega igralca. Like je oblikoval po svojem občutku. A kaj kmalu se mu je v misli bolj in bolj vsiljeval Ben Stiller, s katerim sta so- zapolniti praznine, ki je nastala ob Kuža Bud Zlati prinašalec Bud se vrača z novo družinsko komedijo, polno zabave, akcije in veselja. Tokrat se kuža izkaže za pravega športnega asa v odbojki na mivki, mladim priskoči na pomoč takrat, ko ga najbolj potrebujejo. Tik pred velikim turnirjem namreč izgubijo ključnega člana ekipe. Nagrada za zmagovalce pa je zelo mamljiva - potovanje v sončno Kalifornijo! V Fernfieldu je poletje v polnem zagonu. Josh je ostal na fakulteti, trinajstletno sestro Andreo, igra jo Katija Pevec, pa zdaj, ko je šole konec, razjeda dolgčas. Njena Tammyjinem odhodu. Andreja je potrta in ne najde poti iz svojega obupa. Njena največja želja je obiskati Tammy. Na vse mogoče načine se trudi zaslužiti denar za potovanje v Kalifornijo, ko se ji porodi odlična ideja - okoliškim prebivalcem bo pazila njihove hišne ljubljenčke. Vse lepo in prav, dokler ji skupina psov ne uide iz hiše in povzroči pravega mama in očim (Cynthia Stevenson in Alfred Humphreys) se odpravljata na službeno pot, zato sta na pomoč poklicala babico (EdieMcClurg), ki bo pomagala Andrei paziti na malega Noaha (Jake Smith). Da pa bi bila situacija se slabša, se je Andreina najboljša prijateljica Tammy preselila iz Femfielda v Kalifornijo, Connor, fant, ki se vselil v sosednjo hišo, pa nekako ne more Demokracija • 19/2004 film razdejanja po mestu. Zaradi nastale škode je ob vse prihranke in Andrea se znajde na začetku. Skoraj že obupa, ko ji Connor predlaga, naj se pridruži njegovi ekipi pri igranju odbojke na mivki. V želji, da bo lahko obiskala prijateljico Tammy, zagrabi priložnost z obema rokama. Zelo dobro jim gre, dokler ne izvedo, da jih bo ena izmed ključnih članic ekipe kmalu zapustila. Novica jih zelo užalosti, pa ne za dolgo. Andrea namreč na peh filma se lahko zahvalijo izvrstni filmski zasedbi in režiserju, ki je bil dovolj odprt, da je igralcem dovolil veliko mero improvizacije. trening s seboj pripelje svojega psička Buddyja in kmalu se izkaže, da je pravi mojster v odbijanju žoge. Takoj ga sprejmejo medse. Zmage se vrstijo druga za drugo, tik pred začetkom odločilne tekme pa Buddyja ugrabijo, zato morajo igrati brez njega. Bitka je že skoraj izgubljena, vendar se proti koncu tekme Buddyju uspe rešiti. Čudežno se pojavi na mivki in tako pripomore h končni zmagi. Monika Maljevič ■■Air Bud: Spikes Back Režija: Mike Southon Producenta: Anna McRoberts, Robert Vince Scenaristi: Anna McRoberts, Anne Vince, Robert Vince Igrajo: Katija Pevec, Jake D. Smith, Tyler Boissonnault, Edie McClurg Premiera: 6. 5. 2004 Distribucija: Ljubljanski kinematografi na kratko VLozani je v 81. letu starosti umrl francosko-švicarski filmski režiser in pisatelj Jose Giovanni. V svoji karieri je posnel 15 filmov za kinematografe in pet televizijskih filmov, poleg tega je napisal še 20 romanov, dve knjigi spominov in 33 snemalnih knjig. Med njegove najbolj znane filme se uvrščajo La Rapace (1968), Dernier domicile connu (1969), La Scoumoune (1972) in Deux hommes dans la ville (1973). Pred štirimi leti je posnel avtobiografski film Mon père, v katerem je obdelal zapleten odnos s svojim očetom. Pri filmu je sodeloval z znanimi francoskimi igralci, med drugim z Jeanom Gabinom, Ala-inom Delonom, Linom Venturo, Jean-Paulom Belmondom in Gé-rardom Depardieujem. V zadnjih letih se je zavzemal za zmanjšanje kriminala med mladimi, veliko pa je obiskoval tudi zapore, ki jih je v burni mladosti od znotraj spoznal tudi sam. Ameriški režiser Steven Spielberg bo junija začel snemati film o olimpijskih igrah v Munchnu leta 1972, ko so palestinski ekstre-misti za talce vzeli izraelske športnike in jih kasneje tudi ubili. Po pisanju Daily Variety je scenarij za film delo Eica Rotha, ki je v tej vlogi sodeloval tudi pri filmu Forrest Gump. Glavno vlogo naj bi odigral Ben Kingsley. Spielbergov film še nima naslova, toda režiser in njegova producentska ekipa so obiskali že precej evropskih lokacij, na katerih naj bi potekalo snemanje. Spielberg je v Evropi zadnjič ustvarjal, ko je snemal film Reševanje vojaka Ryana. Znano afero z mamili izleta 1967, katere posledica je bila aretacija dveh članov skupine Rolling Stones, Keitha Richardsa in Micka Jag-gerja, bodo prelili na filmski trak. Člani skupine so si zaradi posesti mamil prislužili zaporno kazen, kije bila pozneje razveljavljena. Igralec Nigel Havers bo v filmu igral vlogo svojega očeta iz resničnega življenja lorda Haversa, ki je bil odvetnik obrambe na sojenju leta 1967. Članom skupine so prisodili zaporno kazen, jo nato razveljavili, Jaggerja pa pogojno izpustili. Pod scenarij se bo podpisal Nick Fisher, ki je s Haversom že sodeloval pri projektu Manchild. "To je samo del angleške zgodovine, vendar ima mednarodni značaj. Leto 1967 je bilo neverjetno leto, ta incindent pa je povzročil pomemben preobrat v zgodovini na način, kako mediji funkcionirajo," je dejal Fisher za časnik Independent. Po Fisherjevih besedah je ideja za snemanje prišla s strani Haversa, saj je omenjeni dogodek del družinske zgodovine. "Čeprav sta Jagger in Richards v središču zgodbe, bi želel, da film ne temelji izključno na njiju, saj je sojenje in izkušnja Michaelu Haversu za vedno spremenila življenje," je dejal Nigel Havers. Poljski režiser in oskarjevec Roman Polanski je novinarjem v Parizu predstavil glavnega igralca svojega novega filma, adaptacije literarne klasike Charlesa Dickensa Oliver Twist. Po dolgem iskanju, ki je vključevala šole drame po Angliji, je bil na koncu za vlogo Oliverja izbran desetletni Barney Clark. Barney je neznan igralec, njegova izkušnja sta samo dve televizijski vlogi v Veliki Britaniji. Fagino bo igral Ben Kingsley. Oliver Twist je francosko-italijansko-angleško-češka koprodukcija, vredna okoli 45 milijonov evrov. Snemanje po scenariju Ronalda Harwooda, s katerim je Polanski posnel Pianista, se bo začelo v Pragi, 12. julija letos. Igralsko zasedbo po zahtevah Po-lanskega sestavljajo samo angleški igralci, s čimer bo zagotovljena avtentičnost filma. Med njimi so Jamie Foreman v vlogi Billa Sykesa in Frank Finlay, ki ga poznamo iz Pianista po vlogi Brownlowa. 106.6 MHz Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 delovala že pri nekaj projektih. Bolj ko je lik Reubna dobival obliko, očitneje je bilo, da je Ben pravi igralec za to vlogo. Vlogo Polly iz naslova filma pa je Hamburg namenil Jennifer Aniston, ki ga je navdušila že v Prijateljih. Vsa igralska ekipa je brez pomisleka sprejela ponujene vloge, saj vsi po vrsti zatrjujejo, da so se že ob branju scenarija do solz nasmejali. Posebnost, ki jih je v scenariju najbolj pritegnila, pa je dejstvo, da ima vsak lik ne glede na to, koliko minut je na platnu, svoj trenutek za komedijo in za čustveno dramo. V nevarnih prizorih je imel glavno besedo nekdanji angleški mornariški častnik Tim Rigby, ki je pet let preživel v posebnih enotah za odstranjevanje eksplozivnih teles v morskih globinah. On je tisti, ki je namesto Browna skočil s strehe stolpnice podjetja AT&T. Za ta podvig je imel eno samo priložnost. Že prvič gaje moral uspešno izvesti. Skok med tesno postavljenimi stolpnicami je trajal približno 30 sekund, snemali pa so ga s kar desetimi kamerami. Za us- tv program PETEK, Slovenija 1 7.5.2004 a 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.35 10.05 10.40 11.20 11.55 12.25 13.00 13.30 13.30 14.00 14.55 15.55 16.30 16.45 17.10 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 0.00 0.00 0.50 1.10 2.05 3.35 5.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO IUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR M. BRULEC: KROKI, VELIKI KROKODIL, LUTKOVNA IGRICA ODDA|A ZA OTROKE ENAJSTA SOLA, ODDAIA ZA RADOVEDNEŽE ŠTAFETA MLADOSTI 23. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 4. DEL HUMANISTIKA FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 8/24 POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN ANDREJ HIENC: MARK IN ANTONIJ, IZVIRNA TV ICRA VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 18/26 (VPS 16.45) IZ POPOTNE TORBE: KOKOŠ ALI JAJCE (VPS 17.10) NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 6/18 (VPS 17.30) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) SLAČENJE, NOVOZELANDSKA NADALJEVANKA, 3/20 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 6/18 KAMNITI DEŽ, ANGLEŠKI FILM (VPS 02.05) POLNOČNI KLUB KONCERT SKUPINE HALO (VPS 05.10) Slovenija 2 6.15 6.30 9.00 9.00 9.35 10.05 11.00 11.30 15.50 16.20 16.55 17.05 17.45 18.10 20.00 20.55 21.25 22.20 23.55 TELETEKST TV SLOVENIIA do 06.30 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA MOSTOVI - HIDAK: BREZ ME|A - HATjRTALAN INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE: EVROSONG 2004, PON. ^ SKOZI ČAS (VPS 17.30) OSEBNO, POGOVORNA ODDA|A (VPS 16.55) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 78/ 158 (VPS 17.45) KES, ANGLEŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.10) SELITVENE VIHRE PO EVROPI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/4 (VPS 20.05) NOVE ZVEZDE EVROPE, 3/8 (VPS 21.00) SOUTH PARK, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9/17 (VPS 21.30) KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA (VPS 21.55) ZADNJI, ITALIJA. FILM, 1. DEL (VPS 22.25) ^ SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN IGOR LUMPERT (VPS 00.00) MICHAEL COLLINS, ANGLEŠKO-AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 01.00) INFOKANAL Kanal A 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 19. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Herkul, 6. sezona, 6. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 139. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 34. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 7. sezona, 20. del avstralske naniz. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 jimova družina, 1. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Romantični film: Ugrabljeni dedek, ameriški film 21.45 Nori na petek: Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ 22.40 Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli, dokumentarna oddaja 23.30 Sov |erryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP TV 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Maščevanje ljubezni, ponovitev 74. dela španske nadaljevanke 9.10 Klon, ponovitev 18. dela brazilske nadaljevanke 10.00 TV prodaja 10.30 Moja Sofija, ponovitev 13. dela španske nad. 11.20 Družinske vezi, ponovitev 96. dela brazilske nadaljevanke 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 97. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 14. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 19. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR - vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 75. del španske nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Akcija: Šesti dan, ameriški film ^ 22.20 Pazi, kamera! 22.50 Teksaški mož postave, 6. sezona, 10. del ameriške nanizanke 23.45 XXL premiere 23.50 Srce angela, ameriški film 1.55 24UR, ponovitev 2.55 Nočna panorama TevePika EE Kanal III 9.15 9.20 TV prodaja Herkul, 6. sezona, ponovitev 5. dela am. nad. 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Lisice, 9. del jugoslovanske serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 15.30 Videalisti, glasbene lestvice 16.15 Rad igram nogomet 16.45 Automobille 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 Sto izložb, sto strasti, 183. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 SuperNov@ Multi Taients - zmagovalci polfinala 21.00 Šesti čut, ameriška drama, 1999 23.00 SuperNov@ Multi Talents - zmagovalci polfinala, ponovitev 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani SOBOTA, 8.5.2004 Slovenija 1_[J 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.00 Poslovni dnevnik, oddaja o gospodarstvu 11.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 13.00 Aktualno, gostja: A. Paulin - SMS, pon 13.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 14.00 Klepet z jasnovidko Marušo, pon 14.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.15 Ali gre Slovenija res v EU?!( kratki igrani film, pon 17.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, CINDI, pon 18.00 Šola na Jupitru, pon 18.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Predah v gibanju, gost: Dušan Mikuš, vodi: jana Debeljak, prvič 21.00 Košarka - 1A liga moški, končnica SKL, polfinale, posnetek 22.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 23.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 00.30 Z glavo na zabavo, pon 00.45 Video top 30, lestvica glasbenih spotov v3 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 7.35 8.25 9.55 9.55 10.45 12.00 13.00 13.25 15.30 15.55 16.30 16.50 17.15 17.20 17.50 18.15 18.40 18.55 19.00 19.25 19.35 19.50 20.00 20.35 22.20 22.45 23.20 23.50 0.45 0.40 1.25 1.45 2.10 2.35 3.00 4.50 5.10 Slovenija 2 9.00 9.35 10.05 11.00 11.30 12.35 13.25 13.55 18.30 0.30 2.30 GLASBENO JUTRO: KATALENA, POSNETEK KONCERTA (VPS 09.05) MOSTOVI • HIDAK, PONOVITEV INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA MAGAZIN LIGE PRVAKOV (VPS 15.40) MURSKA SOBOTA: NOGOMET - LIGA SIMOBIL VODAFONE, MURA - GORICA, PRENOS (VPS 16.55) PRAGA: SP V HOKEJU NA LEDU SKUPINE A, POLFINALE, PRENOS (VPS 16.10) VZHOD JE VZHODNO, ANGLEŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) PRAGA: SP V HOKEJU NA LEDU SKUPINE A, POLFINALE, PRENOS (VPS 20.10) KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA (VPS 22.30) ARHIVI UMOROV: FOTOGRAFOV STOL, ANGLEŠKI FILM (VPS 23.00) SOBOTNA NOČ (VPS 00.25) PLITEK GROB, ANGLEŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 02.25) INFOKANAL Kanal A 9.20 9.50 TELETEKST TV SLOVENIIA do 07.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE MALE SIVE CELICE, KVIZ KINO KEKEC: ZAČARANA EMMA, NEMŠKI FILM (VPS 08.30) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME PODOBA VOJAKA: RUDOLF MAISTER - GENERAL IN PESNIK, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 13.25) SEDMI ZVITEK, KOPRODUKCIJSKI FILM, 1/3 (VPS 13.55) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENCI V ITALIJI (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/13 (VPS 17.20) SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 17.55) COFKO COF, RISANA NANIZANKA, 9/26 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT UTRIP VREME ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 5/10 (VPS 20.00) FRANCOSKI POLJUB, AMERIŠKI FILM (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 22.20) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) OKUS PO VINU, DOKUMENTARNA SERIJA, 6/10 (VPS 23.20) POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 10/13 (VPS 23.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) NA VRTU, ODDA|A TV MARIBOR DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/13 SLOVENSKI MAGAZIN JUSTINE, AMERIŠKI FILM (VPS 03.00) PRVI IN DRUGI OKUS PO VINU, DOKUMENTARNA SERIJA, 6/10 KONCERT SKUPINE FARAONI (VPS 06.05) 13,10 14.00 15.00 15.50 16.40 17.35 18.30 20.00 22.40 0.25 TV prodaja Vsi moji otroci, ponovitev 30. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, ponovitev 31. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, ponovitev 32. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, ponovitev 33. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, ponovitev 34. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Dr. Phll, pogovorna oddaja Oprah Show, pogovorna oddaja Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli, ponovitev dokumentarne oddaje Simpatije, 6. sezona, 15. del ameriške nanizanke Non Stop Music Kriminalka: Osebno maščevanje, ameriški film ^ Znova na prostosti, 2. sezona, 12. del ameriške nanizanke Poslednji tabu, ameriški film ^ Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCP ferv " 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.50 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 9.00 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.05 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 9.30 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.40 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 10.05 V deželi igraš, sinhronizirana risana serija 11.00 Beyblade, risana serija 11.30 Galidor - varuh na vesoljski meji, 20. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 V najslabšem primeru, dokumentarna serija 14.00 Formula 1, prenos treninga 15.10 Resnični svet, dokumentarna oddaja 15.30 Zgodbe oceanov, dokumentarna oddaja 16.05 Izginjajoči raji na Zemlji, dokumentarna oddaja 17.10 24UR-vreme 17.15 Nekoč za božič, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Vrni se, ameriški film 23.20 Podajaj municijo!, ameriški film 1.00 24UR, ponovitev 2.00 NOČna panorama TevePika EE 6.15 6.30 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 INFOKANAL 11.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 13.00 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 14.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 15.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Demokracija • 19/2004 tv program 16.45 18.15 18:45 19.00 19.30 20.00 21.30 22.00 22.30 23.00 00.30 Košarka - 1A liga moški, končnica polfinale, 1. krog, Union Olimpia: Geoplin Slovan, posnetek, pon Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, prvič Z glavo na zabavo, pon Droga - sreča na vrvici, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, pregled dojk, pon Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, prvič Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, gost: mag. Anton Rop, predsednik stranke LDS, pon Šola na Jupitru, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon ABCD, svet avtomobilizma, pon The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III v3 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 179. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 180. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 181. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 182. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 183. dela 11.00 Risanke 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Vzgoja in nega balkonskih rož, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Angleška nogometna liga, prenos 15.30 SuperNov@ Multi Talents avdicija, ponovitev 17.00 Moderna orožja, ponovitev 18.00 TV prodaja 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.15 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Hrvaški idol, reportaža 21.00 SuperNov@ Multi Talents - zakulisje polfinalne oddaje 22.00 Angleška nogometna liga, posnetek 23.45 SuperNov@ Multi Talents - zakulisje polfinalne oddaje, ponovitev 00.15 TV prodaja 00.45 Videostrani NEDELJA, 9.5.2004 Slovenija 1_[J 7.10 7.30 9.30 11.00 11.25 11.30 12.00 13.00 13.15 13.15 13.20 13.30 13.35 13.40 13.45 13.55 14.00 14.05 15.05 15.15 15.30 15.35 15.55 16.10 16.30 TELETEKST TV SLOVENI|A do 06.25 ŽIV ŽAV: BISERGORA: BIBA TONE BI BIL RAD HITREJŠI, LUTKOVNA NANIZANKA, 12/15; METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA, 3/26; MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 10/26; PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 8/26 (VPS 07.30) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV IZVIR(N)I, ODDA|A O LJUBITELJSKI KULTURI (VPS 09.55) POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 10.25) DIVJA AZIJA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 11/12 (VPS 10.55) OZARE, PONOVITEV OBZORJA DUHA (VPS 11.30) LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 13.15) SKRITA KAMERA ČLOVEK IN POL ČLOVEŠKI FAKTOR NEDEL|SKO OKO GLAS LJUDSTVA HALO, LEON PET MINUT SLAVE V 80. NEDELJAH OKOLI SVETA PLANETV ŠPORT & ŠPORT NA DANAŠNJI DAN VABILO ZA DVA POLDNEVNIK TRIKOTNIK TOTAL GLASBENI DVOBOJ POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) 16.45 FENOMENI 16.50 LORELLA 17.05 PREDMET POŽELENIA 17.20 DRUŽABNA KRONIKA 17.35 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER, 1. DEL (VPS 17.35) 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ŠPORT 19.35 ZRCALO TEDNA 19.50 VREME 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) 21.50 NIKOLI NE POZABI DA SI SLOVENEC, PORTRET BOGDANA POGAČNIKA (VPS 21.50) 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) 23.20 PREVARA, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 23.15) 0.35 NOČNI IZBOR 0.35 DNEVNIK, ŠPORT 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) 1.40 PLANET ROČK: VVESTLIFE, GLASBENI DOKUMENTAREC (VPS 02.00) 2.05 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA Slovenija 2 Kanal A 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 135. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 136. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 137. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 138. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 139. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija 17.35 Felicity, 4. sezona, 1. del ameriške nanizanke 18.30 Planet 10 19.00 Non Stop Music 20.00 Družinski film: Asterix in Obelix: Misija Kleopatra, francoski film 22.00 Tihi zločin, 1. sezona, 13. del ameriške naniz. 22.55 Tik tak, ameriški film 0.35 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV M» 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.45 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 8.55 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.00 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 9.25 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.35 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.40 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 10.05 Capi, moj mali kuža, sinhronizirani risani film 11.00 Beyblade, risana serija 11.30 Gaiidor - varuh na vesoljski meji, 21. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Resnični svet, dokumentarna oddaja 13.30 Formula 1, prenos dirke za VN Španije 16.00 Oh, ta osemdeseta, 7. del ameriške humoristične nanizanke 16.30 Rešiti otroka, ameriški film 18.15 24UR-vreme 18.20 Triki Jamieja Oliverja, 2. sezona, angleška dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.45 Športna scena 22.45 Dekle na oglas, ameriški film 0.45 24UR, ponovitev 1.45 Nočna panorama TevePika EE 6.15 TELETEKST TV SLOVENI|A do 06.30 6.30 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL 12.30 TV PRODAJA 13.00 5. FESTIVAL USTNIH HARMONIK - '(AH), TE ORGLICE, 2. DEL (VPS 12.30) 13.25 DO KONCA IN NAPREJ, SLOVENSKI FILM, PONOVITEV (VPS 13.20) 14.55 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI • CILJ, PRENOS (VPS 14.55) 15.55 EURO 2004 - ZGODOVINA EP V NOGOMETU: LETO 1996 (VPS 15.55) 16.25 EURO 2004 - ZGODOVINA EP V NOGOMETU: LETO 2000 (VPS 16.25) 16.55 EP V STANDARDNIH PLESIH, POSNETEK IZ LJUBLJANE (VPS 18.50) 18.25 MATE DOLENC: IONOV LET, TV FILM (VPS 18.25) 19.50 SKOZI ČAS (VPS 19.50) 20.10 PRAGA: SP V HOKE|U NA LEDU SKUPINE A, FINALE, PRENOS (VPS 20.10) 22.30 ROJENI ZA OGNJEVITOST-ZVEZDE AMERIŠKEGA BALETNEGA GLEDALIŠiA, KANADSKI FILM O BALETU (VPS 22.35) 23.25 SOUTH PARK, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9/17, PONOVITEV (VPS 23.25) 23.45 VOD SMRTI, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.45) 1.40 INFOKANAL 9:20 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 13.00 13.30 17.00 18.00 18.30 19.00 20.00 21.15 21.30 22.30 23.00 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Droga - sreča na vrvici, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon Drom Pot, romska oddaja, prvič Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turisti?nimi informacijami Predah v gibanju, gost: Dušan MlkuS, vodi: |ana Debeljak, pon Aktualno, gostja: A. Paulin - SMS, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, CINDI, pon Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Koncert Jasmina Stavrosa, prvič Z glavo na zabavo, pon Med danes In jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, gost: Borut Pahor, predsednik stranke ZLSD, pon Droga - sreča na vrvici, pon BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon Vldeo top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III v3 9.05 9.05 9.25 9.40 10.05 10.35 12.25 13.00 13.15 13.30 13.30 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.05 17.35 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 0.30 0.30 1.00 1.50 2.15 3.05 3.35 4.00 5.30 tedenski izbor iz popotne torbe: kokoš ali jajce risanka pleme, angleška nanizanka, 18/26 potepanja: v slovensko vojsko, igrano-dokumentarna serija, 2/7 spet doma prvi in drugi poročila, šport, vreme infokanal tedenski izbor obzorja duha ljudje in zemlja, oddaja tv maribor vsakdanjik in praznik - alpski večer, 1. del, ponovitev dober dan, koroška (vps 15.55) poročila. Šport, vreme (vps 16.30) radovedni taček: podzemlje (vps 16.50) afna friki, mlad. odda|a, 6/12 (vps 17.00) divjina v velemestih, francoska dokumentarna serija, 2/4 (vps 17.35) žrebanje 3X3 plus 6 (vps 18.25) žrebanje astra (vps 18.35) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik šport, vreme, magnet hujšajmo!, angleška nadaljevanka, 3/7 (vps 20.00) svetovni izzivi (vps 20.55) pisave (vps 21.25) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) aurelien, francoska literarna nadaljevanka, 2, zadnji del (vps 22.50) nočni izbor čokoladne sanje, humoristična nadaljevanka, 5/10 dnevnik, šport dnevnik zamejske tv (vps 01.50) divjina v velemestih, francoska dokumentarna serija, 2/4 svetovni izzivi pisave veliki obrat, ameriški film (vps 04.00) infokanal Slovenija 2 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Rokomet, moja igra 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 SuperNov@ Multi Talents avdicija, ponovitev 14.30 Automobille 14.45 TV prodaja 15.00 Angleška nogometna liga, prenos 17;00 TV prodaja 17.30 Sijaj, ponovitev 18.00 Ekskluzivni magazin 18.30 Štiri tačke 19.00 SuperNov@ Multi Talents avdicija - zmagovalci polfinala, ponovitev 20.00 Boleše slovo, ameriška romantična komedija, 1997 ^ 21.40 Reporter X 22.10 Angleška nogometna liga, posnetek 00.00 K1, športni program 00.50 SuperNov@ Multi Talents avdicija, ponovitev 01.50 TV prodaja 02.00 Videostrani PONEDELJEK, 10.5.2004 Slovenija 1_[] 6.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.30 TEDENSKI IZBOR 6.30 UTRIP 6.45 ZRCALO TEDNA 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 6.15 TELETEKST TV SLOVENIJA do 02.00 6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 SLOVENCI V ITALIJI 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 78/158 10.25 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL 12.40 TV PRODAJA 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 17.25 MADRID: EP V PLAVANJU, PRENOS (VPS 17.25) 19.25 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 79/ 158 (VPS 19.25) 19.50 SKOZI ČAS (VPS 19.50) 20.05 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 22.00 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.30 VIDEOSPOTN1CE: EVROSONG 2004 (VPS 22.30) ^ 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.20 OBLEČENA ZA UBIjANJE, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.20) 2.00 INFOKANAL Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Herkul, 6. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 20. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Herkul, 6. sezona, 7. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 140. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 35. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 7. sezona, 21. del avstralske naniz. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 4. del ameriške *4 humoristične nanizanke // Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 © tv program 17.55 18.25 18.30 20.00 22.00 22.30 23.30 jimova družina, 1. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke XXL premiere Non Stop Music Maščevanje dvojčkov, ameriški film ^ Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke Ta nora služba, 1. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja \ Pop TV IXP ■ TV TevePika EBB 9.00 9.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.30 15.30 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.30 Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 21.00 Ples morilcev, am. akcijska komedija, 1999 ^ 17.25 23.00 KI, Športni program 19.25 00.00 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 01.00 TV prodaja 19.50 01.30 Videostrani 20.00 20.30 11.5.2004 Slovenija 1 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 75. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 19. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 14. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, ponovitev 97. dela brazilske nad. 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 98. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 15. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 20. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 76. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 Pod eno streho, 4. sezona, 12. del sosedske nad. 20.55 Sedma nebesa, 7. sezona, 14. del am. naniz. 21.50 Naša sodnica, 3. sezona, 13. del am. nanizanke 22.45 XXL premiere 22.50 Tretja izmena, 4. sezona, 12. del am. nanizanke 23.45 24UR, ponovitev 0.45 NOČna panorama Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon ABCD, svet avtomobilizma, pon Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon Šola na Jupitru, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon jana, oddaja o sončni strani življenja, pregled dojk, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Košarka - 1A liga moški, končnica polfinale, 2. krog, Maribor, Geoplin Slovan: Union Olimpija, posnetek, prvi? Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 24 UR, prenos v živo Na piki, aktualna pogovorna oddaja Svet knjige praznuje 30let, prvič Predah v gibanju, gost: Dušan Mikuš, vodi: jana Debeljak, pon Aktualno, gostja: A. Paulin - SMS, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov v3 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.25 9.50 10.15 10.35 11.25 12.20 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 16.55 17.40 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 1.15 1.15 2.05 2.25 2.55 3.25 4.15 5.05 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: PODZEMLJE RISANKA MARSUPILAMI, RISANA NANIZANKA, 15/26 AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAJA, 6/12 SPREHODI V NARAVO: POMLADNE MAGNOLIJE DIVJINA V VELEMESTIH, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/4 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER, 1. DEL SLOVENSKI MAGAZIN POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR PISAVE SVETOVNI IZZIVI NIKOLI NE POZABI DA SI SLOVENEC, PORTRET BOGDANA POGASNIKA HUJŠA|MOI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3/7, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) SONČNICA NA RAMI: VRBA, ODPETE PESMI OTONA ŽUPANšISA (VPS 16.50) MLADI VIRTUOZI: VIOLINISTKA BOŽENA ANGELOV A (VPS 17.00) KNJIGA MENE BRIGA - DAVID EWING DUNČAN: KOLEDAR, PONOVITEV (VPS 17.15) ŽIVLJENJE V GORAH: KENIJA - ZGODBA O PLEŠOČIH PSIH, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.45) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.15) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET ZGODBA DVEH MEST (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) ATOMSKA POTOVANJA, OROŽARNA V VESOLJU, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 3., ZADNJI DEL (VPS 22.50) SEVERO OČHOA, ŠPANSKA DRAMA, 1/2 (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.05) ŽIVLJENJE V GORAH: KENIJA - ZGODBA O PLEŠOČIH PSIH, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI ZGODBA DVEH MEST POD ŽAROMETOM INFOKANAL 22.20 0.00 J MADRID: EP V PLAVANJU, PRENOS (VPS 17.25) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 80/ 158 (VPS 19.25) SKOZI ČAS (VPS 19.50) FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9/24 (VPS 20.05) LJUBLJANA: NOGOMET ■ LIGA SIMOBIL VODAFONE, OLIMPIJA KD - GORICA, PRENOS (VPS 20.30) SLADKIH ŠESTNAJST, ANGL. FILM (VPS 22.20) VIDEOSPOTNIČE: EVROSONG 2004 (VPS 00.05) v? PODMORNICA U-571, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.35) INFOKANAL Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Herkul, 6. sezona, pon. 7. dela ameriške nad. 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 21. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Herkul, 6. sezona, zadnji del ameriške nad. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 141. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 36. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 7. sezona, 22. del avstralske naniz. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Jimova družina, 1. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Akcija: Suspendirani policist, ameriški film ^ 21.40 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 22.10 Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 22.40 Ta nora služba, 1. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja W Pop TV TevePika 08.50 09.10 TV prodaja Automobille Slovenija 2 9.00 9.30 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 6.15 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 6.30 INFOKANAL 11.00 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 9.05 GLASNIK, ODDAJA O KULTURI TV MARIBOR 12.00 TV prodaja (VPS 09.05) 11.30 12.25 Videalisti, glasbene lestvice 9.35 TEDENSKI IZBOR 12.00 13.15 TV prodaja 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZ., 79/158 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 10.25 INFOKANAL 13.00 14.30 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 11.00 TV PRODAJA 13.15 15.30 Angleška nogometna liga, ponovitev 11.30 INFOKANAL 18.15 17.15 TV prodaja 12.30 TV PRODAJA 18.30 17.30 Sto izložb, sto strasti, 184. del italijanske 13.00 TEDENSKI IZBOR telenovele 13.00 ŠTUDENTSKA 19.00 18.00 TV prodaja 13.30 STUDIO CITY 20.00 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.40 VIDEOSPOTNIČE: EVROSONG 2004, PON. ^ 19.00 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI, PRENOS 21.30 20.00 Moderna orožja, dokumentarna oddaja (VPS 15.15) 22.00 V harmoniji z naravo, pon 22.30 Svet knjige praznuje 30 let, pon 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 00.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III T73 PCP . TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 76. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 20. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 15. dela španske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, pon. 98. dela brazilske nad. 12.45 Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 99. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 16. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 21. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR - vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 77. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Čudodelne voščilnice, kanadsko-ameriški film 22.40 XXL premiere 22.45 Tretja izmena, 4. sezona, 13. del am. nanizanke 23.40 24UR, ponovitev 0.40 NOČna panorama 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 11.30 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 15.30 Angleška nogometna liga, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 185. del italijanske telenovele 18.00 Gledališka uprizoritev Brianovega življenja, reportaža 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 19.30 Štiri tačke, ponovitev 20.00 SuperNov@ Multi Talents -1. izločitvena oddaja, prenos 22.30 Šifra: Cipresa, ameriški akcijski film, 1999 ^ 00.05 Automobille 00.20 SuperNov@ Multi Talents - avdicija, ponovitev 01.20 TV prodaja 01.50 Videostrani SREDA, 12.5.2004 Slovenija 1_[j BE Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon Košarka - 1A liga moiki, končnica polfinale, 2. krog, Maribor, Geoplin Slovan: Union Olimpija, posnetek, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvi? Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, gost: Borut Pahor, predsednik stranke ZLSD, pon Z glavo na zabavo, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Knjiga na muhi, oddaja o knjigi Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 24 UR, prenos v živo BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, prvič Jana, oddaja o sončni strani življenja, zdravljenje revmatoidnega artitisa, prvič 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.10 9.30 11.05 11.35 12.05 12.40 13.00 13.15 13.15 13.40 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.25 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 22.55 0.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR SONČNICA NA RAMI: VRBA, ODPETE PESMI OTONA ZUPANČIČA PIPSI, RISANA NANIZANKA, 13/26 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 12/26 MUDI VIRTUOZI: VIOLINISTKA BOŽENA ANGELOVA ŽIVLJENJE V GORAH: KENIJA - ZGODBA O PLEŠOČIH PSIH, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI IZVIR(N)!, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-ČAPODISTRIA HALO, LEON POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/13 ZGODBA DVEH MEST POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POD KLOBUKOM (VPS 16.50) VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, 17/39 (VPS 17.25) RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET SEDMI PEČAT: PLES SMRTI, AMERIŠKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SVETO IN SVET (VPS 22.55) NOČNI IZBOR Demokracija • 19/2004 tv program 0.00 DNEVNIK, ŠPORT 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.50) 1.10 RECEPT ZA ZDRAVO Ž!VL|EN|E 2.05 O SPAČKIH IN LJUDEH, RUSKI FILM (VPS 02.05) 3.35 SVETO IN SVET 4.35 INFOKANAL TevePika EE Slovenija 2 6.15 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 10.25 11.00 11.30 15.10 15.40 16.50 17.25 19.25 19.50 20.05 23.30 1.00 TELETEKST TV SLOVENI|A do 06.30 infokanal TEDENSKI IZBOR NOVE ZVEZDE EVROPE, 3/8 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANIA ■ BARANCOLjSOK DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 80/158 infokanal TV PRODAIA INFOKANAL TV PRODAIA SELITVENE VIHRE PO EVROPI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/4, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: EVROSONC 2004, PONOVITEV (XXXXX znak2) MADRID: EP V PLAVAN|U, PRENOS (VPS 17.25) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 81/ 158 (VPS 19.30) SKOZI ČAS (VPS 19.50) CARIGRAD, PRIHAjAMO!, PRED PREDIZBOROM PESMI EVROVIZIJE 2004 (VPS 20,05) PESEM EVROVIZIIE 2004, PRENOS PREDIZBORA IZ CARIGRADA (VPS 21.00) VIDEOSPOTNICE: EVROSONG 2004 (VPS 23.00) i ? VOISKA TEME, AMERIŠKI FILM (VPS 23.30) INFOKANAL Kanal A 9.15 9.20 10.10 11.00 12.30 13.00 13.50 14.40 15.30 16.00 16.55 17.25 17.55 18.25 18.30 20.00 20.50 21.30 23.00 TV prodaja Herkul, 6. sezona, ponovitev zadnjega dela ameriške nadaljevanke Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 22. dela avstralske nanizanke Non Stop Music, ponovitev TV prodaja Spet zaljubljena, 3. sezona, 1. del am. nad. Mladi in nemirni, 3. sezona, 142. del am. nad. Vsi moji otroci, 37. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Varuhi luke, 7. sezona, 23. del avstralske naniz. Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja Samski stan, 2. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke Jimova družina, 1. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke XXL premiere Non Stop Music Ekstra magazin ^ Ameriška pita Ruby Wax, angleška pogovorna oddaja Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke Ta nora služba, 1. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV 9.00 9,30 10.00 10.30 11.00 12.30 13.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.00 23.30 POP rr\s 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 77. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 21. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 16. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, ponovitev 99. dela brazilske nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 100. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 17. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 22. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 78. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Mlada obsojenka, ameriški film 21.40 Na kraju zločina, 3. sezona, 17. del am. naniz. 22.35 XXL premiere 22.40 Tretja izmena, 4. sezona, 14. del am. nanizanke 23.35 24UR, ponovitev 0.35 NOČna panorama Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon Svet knjige praznuje 30let, pon BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon Drom Pot, romska oddaja, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Med danes in jutri, pogovori s predsedniki političnih strank, gost: mag. Anton Rop, predsednik stranke LDS, pon Šola na Jupitru, živo Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 24 UR, prenos v živo Aktualno - poučna oddaja, prvič ABCD, svet avtomobilizma, prvič Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon jana, oddaja o sončni strani življenja, zdravljenje revmatoidnega artitisa, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Posnetek 22. seje Državnega sveta Republike Slovenije, prvič Video top 30, lestvica glasbenih spotov VESOLJU, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 3., ZADNJI DEL, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE - KANAP... (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) 17.25 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE (VPS 17.25) 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST (VPS 18.10) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 TEDNIK (VPS 20.00) 21.00 OSMI DAN (VPS 21.00) 21.30 KNJIGA MENE BRIGA - ULRICH BECK: KAJ JE GLOBALIZACIJA? (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 GLASBENI VEČER: DOBRODELNI KONCERT ZA PEDIATRIČNO KLINIKO, POSNETEK IZ DOMA ŠPANSKIH BORCEV (VPS 22.50) 0.15 NOČNI IZBOR 0.15 DNEVNIK, ŠPORT 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.05) 1.25 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE 2.05 RESNIČNA RESNIČNOST 2.35 TEDNIK 3.30 OSMI DAN 4.00 SPET DOMA 5.45 INFOKANAL 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 78. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 22. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 17. dela španske nad. 11.50 Družinske vezi, pon. 100. dela brazilske nad. 12.45 Na kraju zločina, ponovitev 17. ameriške naniz. 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 101. del brazilske nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 18. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 23. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 79. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Prijatelji, 10. sezona, 14. del ameriške nanizanke 22.00 Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, 15. del ameriške nanizanke 22.55 XXL premiere 23.00 Dejanske avtopsije, dok.oddaja 23.55 24UR, ponovitev 0.55 NOČna panorama TevePika is Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Agencija, 10. del ameriške nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 SuperNov@ Multi Talents -1. izlčitvena oddaja, ponovitev 17.15 TV prodaj 17.30 Sto izložb, sto strasti, 186. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Kristusovo trpljenje Mela Gibsona, dokumentarna oddaja 21.00 Sijaj 21.30 Zakon ječe, ameriška drama, 2000 ^ 23.20 Reporter X 23.50 Hrvaški idol, ponovitev 00.50 TV prodaja 01.20 Videostrani ČETRTEK, 13.5.2004 Slovenija 1_[] 6.00 TELETEKST TVSLOVENIIA do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, 17/39 9.15 RISANKA 9.20 POD KLOBUKOM 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.30 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVL|ENJE 11.25 DIVJA AZIJA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 11/12 11.45 SLOVENIJA OD ZUNAJ, DOKUMENTARNA RETROSPEKTIVA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 SPET DOMA, PONOVITEV 15.05 ATOMSKA POTOVAN|A, OROŽARNAV_ v3 Slovenija 2 6.15 6.30 9.05 9.35 9.35 10.05 10.25 11,00 11.30 15.55 16.25 16.50 17.25 19.35 10.00 10.30 11.00 12.00 23.55 0.25 TELETEKST TV SLOVENI|A do 06.30 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR MOSTOVI - HIDAK DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 81 /158 INFOKANAL TV PRODAIA INFOKANAL TV PRODAJA SKOZI ČAS (VPS 16.45) VIDEOSPOTNICE: EVROSONG 2004, PONOVITEV (XXXXX znak2) MADRID: EP V PLAVANJU, PRENOS (VPS 17.25) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 82/ 158 (VPS 19.30) VELIKANI SLIKARSTVA 20. STOLETJA: ANTONI TAPIES, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) DRUŽINA ALI KARIERA, DOKUMENTARNA ODDA|A (VPS 21.00) POSEBEN POGLED: KIPUR, FRANCOSKO-IZRAELSKI FILM (VPS 22.05) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 00.00K ^ Kgngl Iji BONANNO: ZGODBA MAFIJSKEGA BOTRA, IXal AM. FILM, 1. DEL, PONOVITEV (VPS 00.30) INFOKANAL 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, zdravljenje revmatoidnega artitisa, pon Svet knjige praznuje 30let, pon Aktualno, računalniško znanje, pon ŠKL, Šolska koiarkaika liga, prvič Samozdravllna energetska metoda Rudija Klariča, pon Z glavo na zabavo, pon Knjiga na muhi, oddaja o knjigi Video top 30, lestvica glasbenih spotov Posnetek 22. seje Državnega sveta Republike Slovenije, pon Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtlčkarje, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 24 UR, prenos v živo Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: disleksija, prvič Razgledovanja, potopisna reportaža, pon V harmoniji z naravo, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov 12.30 12.45 13.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.30 22.00 22.30 23.00 23.30 00.30 i/3 Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 23. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 2. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 143. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 38. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 7. sezona, 24. del avstralske nanizanke 16.55 Hal: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Jimova družina, 1. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Napačni partner, ameriški film 21.35 Mrtve priče, 1. sezona, 3. del angleške nanizanke 22.35 Samo bedaki in konji, 2. sezona, 7. del angleške humoristične nanizanke 23.15 Šov )erryja Springerja, pogovorna oddaja ^ 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Kako preživeti, 10. del ameriške serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.30 Gledališka uprizoritev Brianovega življenja, reportaža 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Šesti čut, ameriška drama, 1999 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 187. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 SuperNov@ Multi Talents -1. izločitvena oddaja, ponovitev 20.00 SuperNov@ Multi Talents Hrvaška, reportaža 21.00 Obala želv, avstralska drama, 1992 ^ 22.40 Automobille 22.55 36 ur do smrti, kanadski triler, 1999 ^ 00.35 TV prodaja 01.00 Videostrani 21.40 Znova na prostosti, 2. sezona, 12. del am. naniz. 22.40 Poslednji tabu, ameriški film 0.25 Ekstra magazin, ponovitev Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 © radijski program PETEK 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poroiila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. 05.00 Pogumno v novi dan Jezus živi Ponovitve: 05.10 Vreme, ceste 22.00 Za življenje 05.30 Poročila 23.00 Obala neznanega 05.45 Napovednik programa 24.00 Slovene' Slovenca vabi 06.00 Svetnik dneva 04.40 Radio Vatikan 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 06.35 06.45 Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje NEDELJA Pogumno v novi dan besede z razlago) 05.00 07.00 Zvonjenje 05.10 Vreme, ceste 07.15 Bim-bam-bom 05.30 Poročila 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 05.45 Napovednik programa 07.50 Jezikovni brevir 06.00 Svetnik dneva 08.00 Kmetijski nasvet 06.10 Biser za dušo 08.30 Koledar prireditev 06.20 Prognostik 08.45 Spominjamo se 06.30 Kratke novice 09.00 Poročila 06.35 Kličemo 113 09.15 Napovednik 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 10.00 Poročila 07.00 Zvonjenje 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 11.15 Knjižne minute (presoje) 07.50 Jezikovni brevir 12.00 Zvonjenje 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Biser za dušo 08.30 Koledar prireditev 12.15 Voščilo PRO-jevcem 08.45 Spominjamo se 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 09.00 Prenos sv. maše 13.00 Mali oglasi 10.00 Oznanila 14.00 Kratke novice 10.15 Graditelji slovenskega doma 14.05 Napovednik 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestita 14.15 GV v etru 11.15 Kmetijska oddaja 14.30 Kulturni utrinki 12.00 Zvonjenje 14.45 Komentar tedna 12.05 Biser za dušo 15.00 INFO oddaja 1Z15 Voščilo PRO-jevcem 15.30 Osmrtnice, obvestila 12.30 Glasbena voščila 15.50 Koledar prireditev 15.00 INFO oddaja 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 15.30 Osmrtnice, obvestila 18.00 Poročila, Vaša pesem 15.50 Koledar prireditev 18.15 2. In 4. Skriti zaklad 17.00 Slovencem po svetu In domovini 19.00 Glas Amerike 18.30 Sakralna glasba 19.10 Kratke novice 19.30 Za otroke 19.15 Napovednik 19.45 Škofov govor za nedeljo 19.30 Za otroke 20.00 Radio Vatikan 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.00 Radio Vatikan 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 21.30 Radijski roman 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 22.00 Ponovitve: 21.15 Ponovitev Komentarja tedna Naš gost 21.30 Mozaik dneva 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 22.00 Klasična glasba 23.30 Sobota ob 21.15 Ponovitve: 00.30 Graditelji 23.00 Doživetja gora in narave 04.40 Radio Vatikan 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 Pogumno v novi dan 19,30 19.45 20.00 20.20 20.30 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 21.30 22.00 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 23.00 besede z razlago) 24.00 07.00 Zvonjenje 04.40 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 1 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 05.00 09.00 Poročila 05.10 09.15 Napovednik 05.30 10.00 Poročila 05.45 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 06.00 11.15 Iz založbe TDO 06.10 12.00 Zvonjenje 06.20 12.05 Biser za dušo 06.30 12.15 Voščilo PRO-jevcem 06.35 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 13.00 Mali oglasi 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2. 4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK besede z razlago) 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1 .-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan Demokracija • 19/2004 športna kolumna Esad Babačič Pomembnost nogometa v neki državi merimo po količini prahu, ki se dvigne po neuspehu izbrane vrste. Javnost proti selektorju je še najbolj plastičen opis tistega, kar sledi slabim izidom reprezentance. Val kritik se usmeri proti enemu človeku in ta mora odgovoriti na stotine vprašanj dežurnih kritikov, med katerimi je tudi veliko laikov, ki pa vendarle vedo. kaj je nogomet. Razred optimist Prekletstvo najpomembnejše postranske stvari na svetu je pač v tem, da se lahko nanjo spozna praktično vsak. Kolikor navijačev, toliko taktik, bi lahko dejali. Poanta je torej zelo preprosta: noben selektor ni neranljiv. Prav zato je dolžnost vsakega, da prisluhne vsem in odgovori na še tako neprijetna vprašanja, kajti le tako je mogoče priti do konsenza, ki pripelje do najidealnej-še rešitve. Saj ne trdim, da bi morala biti "ulica" tista, ki vodi reprezentanco, a včasih tudi to ni najslabša rešitev. Se posebej ko zataji sedma sila, ki je zadolžena za pritiske, iz katerih se ponavadi rodi kakšna ideja. V primeru Bojana Prašnikarja je očitno tako, saj tudi po tretjem zaporednem porazu na prijateljskih tekmah ni doživel pekla, kakršnega bi bil ob takšnem poteku dogodkov deležen kolega iz kakšne nogometno razvitejše države. No ja, res je, da Slovenija že nekaj časa ne spada več med nogometne sile, za kar so krivi tudi tisti, ki pustijo, da inercija razjeda težko pridobljene vrednote tega športa pri nas. Morda tudi zaradi tega tako bled odziv širše javnosti po neuspehu Prašnikatjevih izbrancev, ki počasi tonejo nazaj v povprečje. Kot da bi se vsi sprijaznili s tem, da se počasi vračamo v Verdenikove čase, kar nam navsezadnje tudi pripada. Osebni profil Bojana Prašnikarja nekako najbolj ustreza takšnemu stanju duha. Moti le optimizem, ki mu ga kar ne zmanjka. Slabša ko je igra, več ga ima v rokavu. Če so ga na nogometni zvezi postavili zato, da nas čim manj boleče vrne v tretjo ligo evropskega nogometa, potem jim moramo čestitati, saj z njim res prav nič ne boli. V nasprotnem bi se morali močno zamisliti in morda poseči po kakšni manj modri rešitvi, kajti modrosti imamo za nekaj časa dovolj. Vehemen-ca sama po sebi ni napačna, če za njo stoji jasna ideja ali vsaj ka-rizma, ki pleni. Prašnikar žal nima ne enega ne drugega, tako da se zdi njegova samozavest precej neumestna. Seveda je zdaj vprašanje, ali se bodo vodilni na zvezi zamislili nad odzivom tistega koščka javnosti, ki pač ni pripravljen goltati vsakršnega... Dosedanje izkušnje nam govorijo, da bomo morali na trenutek resnice počakati vsaj še bi bil prav Oblak lahko zanimiv tudi za člansko selekcijo. Toda tu znova trčimo ob klanovske zgodbice, ki so tudi pripeljale do zdajšnjega stanja v reprezentanci. Sicer pa je optimizem v teh dneh, ko smo se pridružili velikim evropskim državam, nekako obvezen. Čeprav raja še ne ve, kaj jo čaka v tako izbrani družbi, se kar nekako spodobi pričakovati samo dobro. Tudi v tem kontekstu je Prašnikar kar primeren kandidat za Evropo, saj zna obljubljati, tako kot to obvladajo naši politiki. Seveda na koncu ne bo vse tako lepo, kot nam napovedujejo naši odposlanci, a kaj se more. So pač dnevi veselja in biti čemeren se preprosto ne spodobi, čeprav živim v evropski metropoli, ki ne premore nogometnega stadiona, na katerem bi lahko moj klub igral s sebi enakimi iz drugih čla- Kot da bi se vsi sprijaznili s tem, da se počasi vračamo v Verdenikove čase, kar nam navsezadnje tudi pripada. Osebni profil Bojana Prašnikarja nekako najbolj ustreza takšnemu stanju duha. Moti le optimizem, ki mu ga kar ne zmanjka. eno prijateljsko tekmo, potem pa bo najbrž počilo. Toda žal prepozno, o tem ni dvoma. Najpomembnejši igralci te generacije namreč počasi izgubljajo moč in hitrost, ki je potrebna za igro, doraslo trendom modernega nogometa. Se sreča, da se je iz ozadja pojavil legendarni Oblak, ki opozarja, da le ni vse tako črno. Verjetno ne bom prvi, ki mu je padlo na pamet, da nic. Kaj bo, če Olimpiji vendarle uspe osvojiti naslov, ki ga tako nestrpno čakamo? Bom Evropo iskal kje drugje, bo Trst spet naš? Morda pa je čas, da odneham, saj postajam preveč sentimentalen, kar tudi ni prav primerno v tem slovesnem trenutku. Naša igra je evropska in tako naj ostane do nadaljnjega. Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 © Šport je sestavni del naše družbe. Ni ga mogoče odmisliti iz vsakdanjega življenja milijonov državljank in državljanov Evropske unije, v katero se je pravkar vključila tudi Slovenija. Šport že dolgo ni več samo rekreacija, temveč je postal predvsem velikanski posel. (to Demokracija • 19/2004 Ko je posel presegel prvotno socialno in rekreativno noto športa, je le-ta prešel v institucionalizirano družbeno enoto, ki zahteva celovito pravno podlago oziroma zakonodajo, s katero lahko začne nemoteno in pravno dopustno poslovati. V športu kot delu in donosnem sredstvu so torej že davno izpeljali ta preskok S športnimi aktivnostmi se namreč ne ukvarjamo več le zato, da bi ohranili dobro telesno pripravljenost in zdravje, temveč tudi zato, da bi izkusili in negovali druženje in tekmovalnost. Individualnost jetorejprešlavmultiplinarnost, rekreacija pa v posel. Omenjeni razvoj pa je šport iz socialne povzdignil v več kot konkurenčno gospodarsko dejavnost (panogo), ki spoštuje evropsko gospodarsko zakonodajo. Zato se bo morala tudi Slovenija očitneje spopasti z delovno zakonodajo, pretokom delovne sile, varstvom konkurence, vprašanjem državne pomoči in tudi drugimi gospodarskimi elementi. Na omenjenih področjih - vsaj v nekaterih slovenskih športih - stanje še zdaleč ni urejeno. sredno ali neposredno s športom ustvarjenih delovnih mest se je v EU v zadnjih desetih letih povečalo za 60 odstotkov - na skoraj dva milijona. Pri tem pa je profesionalni tekmovalni šport ustvaril le majhen delež vseh tako pridobljenih novih delovnih mest. Veliko večji delež pripada rekreacijskemu športu in športnemu turizmu, ki ju podpirajo društva, podjetja in rekreacijska združenja. Športno ponudbo na tem področju ta čas izkorišča od 30 do 40 odstotkov prebivalstva EU. Izjemnega pomena pri zaposlovanju prostovoljnih sodelavcev so tudi športna društva, ki omogočajo bistven delež or- Šport kot zaposlitveni dejavnik Šport torej ni le dejavnost, s katero se v prostem času ukvarja večina državljanov Evropske skupnosti. Prav v preteklem desetietju je namreč postal tudi pomemben zaposlitveni de javnik. Čedalje več lj udi z njim služi denar za preživljanje. Število po- Dalia Grybauskaite, nova evropska komisarka (iz Litve) za področje izobraževanja in kulture: "Prihodnje delovanje komisije na področju športa bi moralo imeti za cilj izobraževalne in socialne vrednote, ki jih ima šport. To je tudi izhodišče, ki je zapisano v osnutku ustavne pogodbe. Sočasno bo komisija nadaljevala dialog s športnimi organizacijami in institucijami. Dialog ne sme potekati samo v okviru gospodarskih razsežnosti športa in vpliva notranjega trga ter tekmovalnih pravil v športu. Športnim organizacijam in institucijam je treba pomagati pri sprejemanju struktur in postopkov. Komisija pa mora kar največ prispevati k boju proti uporabi nedovoljenih poživil in nasilju!" ganizacije in izvedbe športnih dejavnosti med prebivalstvom. Ta društva milijonom športnih navdušencev, predvsem otrokom in mladini, ponujajo obsežno športno udejstvo-vanje in premišljeno preživljanje prostega časa. Njihovo delo poleg posredovanja športnih spretnosti -v skladu s celostnim pomenom športa - obsega tudi podporo svojim članom pri pridobivanju socialnih veščin. Šport tradicionalno na tej ravni ni povezan z državnimi ali podjetniškimi ustanovami, ampak v glavnem temelji na prostovoljnem delu. Zasebna zavzetost nosilcev odločanja, tre- nerjev in učiteljev je izrednega pomena za razvoj športa v Evropi. Bosman Najpomembnejši in tudi ključni mejnik evropskega športa kot zaposlitvenega dejavnika je primer belgijskega nogometaša Jeana Marca Bos-mana. Slednji je do leta 1990 igral za belgijski RC Liège, ki mu je pogodbo po izteku zmanjšal s 120.000 belgijskih frankov na 30.000, česar nogometaš ni želel podpisati, ampak se je s francoskim Dunquerquom do- Lennart Johansson, predsednik UEFA: "Želimo uvesti kvoto, s katero bi predpisali najmanjše število domačih igralcev, ki bi morali igrati v evropskih nogometnih klubih. Klubi so izkoristili t. i. Bosmanovo pravilo in imajo v moštvih ob "klasičnih" tujcih tudi številne evropske. UEFA in FIFA bi se z uvedbo najmanjšega potrebnega števila domačih igralcev (šest) izognila problemom, saj si močnejši klubi prav z večjimi finančnimi sredstvi ustvarjajo neke vrste monopolni položaj." šport govoril za prestop. Njegov klub je zanj zahteval skoraj 11,75 milijona frankov odškodnine, česar pa Francozi niso bili pripravljeni plačati in nogometaš se je odločil za tožbo. Najpomembnejša sklepa iz njegovega procesa leta 1995 pa sta bila, da športnik v okviru EU v nobenem primeru ne more biti tujec, če menja nogometno okolje in pri tem zamenja državo znotraj unije, klubu pa ni treba plačati odškodnine, če se igralcu izteče pogodba, kar zanj pomeni, da je prost igralec. Ta odločitev je dodobra premešala nacionalnosti v najboljših moštvih, kasneje pa so se po nogometu začeli zgledovati tudi v drugih športih, v košarki denimo še bolj odprto, saj za "domačega" igralca veljajo vsi evropski igralci, tudi če niso državljani EU. Tudi za slovenske športnike je s 1. majem začelo veljati Bos-manovo pravilo. Nogometna pravila so se torej izenačila z evropsko delovno zakonodajo, ki omogoča prost prehod delovne sile. Za naše klube to najbrž pomeni, da bodo ob odhodih igralcev ostali praznih rok. EU je sicer posegla v pravilo z namenom, naj bi klubi, ki vzgajajo, dobili odškodnino; vendar praksa kaže, da je Bosmano-vo pravilo ugodno predvsem za finančno močne klube iz le peterice držav, ki si ustvaijajo monopolni položaj. Prav zanimivo bo opazovati tovrstni razvoj, saj v slovenskem športu lahko zasledimo dvojnost, na katero bo vplivalo Bosmanovo pravilo. Skoraj v vseh športnih panogah lahko zašle- na kratko dimo na eni strani vzgojo nove športne perspektive, na drugi pa zapolnitev lastnih vrzeli z že (napol) vzgojenimi športnimi talenti (predvsem iz držav JV Evrope). Kupna moč in (omejena) kvalitativna zmožnost reprodukcije bosta morda omilili Bosmanovo pravilo v Sloveniji, saj ne nazadnje slovenska športna društva ne bodo samo dajalci, temveč tudi odjemalci. Evropska listina o športu Evropsko listino o športu je že 4. februarja leta 1994 sprejela vlada Republike Slovenije s priporočilom, da se pri uvajanju zakonodaje in drugih predpisov s področja športa upoštevajo smernice in določila, zajeta v listini. Evropska listina o športu je bila sprejeta na 7. konferenci evropskih ministrov za šport v sklopu Sveta Evrope na Rodosu, 15. maja 1992. Listina je namreč nadaljevanje evropske listine športa za vse, ki jo je Svet Evrope sprejel že leta 1975. Dokument ima pri delu Sveta Evrope na področju športa izjemno veljavo, saj iean Marc Bosman, nepomemben in povprečen belgijski nogometaš, ki je dokončno sprostil pretok delovne sile v EU. s tem pa povzročil nemalo težav pri samouravnavanju športnih panog. je bil sprejet z namenom, da države članice Sveta Evrope na temelju določil evropske listine o športu v svojih državah vzpostavijo enotne temelje za razvoj športa v celoti. Listina se v določilih dotika praktično vseh področij, pomembnih za skladen razvoj športa, kot so organiziranost športa, pravica do športnega udejstvovanja, financiranje športa, športni objekti, varstvo okolja, razvoj vrhunskega športa, prostovoljno delo v športu, mednarodno sodelovanje v športu itd. Del evropske listine o športu je posvečen fair playu v športu, in sicer v obliki kodeksa etike v športu, ki je sestavni del listine. Kodeks etike v športu je torej nekakšen odgovor na sodobne pojave pretirane komerci-alizacije v športu, na pojave obsedenosti z doseganjem vrhunskih rezultatov za vsako ceno in na pojave kvarnih vplivov denarja na ohranjanje temeljnih pozitivnih vrednot športa. Vsekakor bo treba slediti poglavitni evropski listini o športu, ki je pravzaprav že pred leti s prepovedjo oglaše- izredno voljo, požrtvovalnost in željo po zmagi. vanja tobačnih izdelkov povzročila pravi pretres v slovenskem športu. Za zdravo konkurenco Zanimivo pa je tudi varstvo konkurence in evropski komisar Mario Monti postaja praktično "najpomembnejši športni komisar". Pred kratkim je namreč razburil domačo javnost v Italiji, kjer je nasprotoval zakonu Salvo Calcio, za katerega je ocenil, da daje prednost italijanskim klubom pred drugimi evropskimi, kritiziral davčno politiko italijanske vlade in njeno ravnanje označil za nedopustno državno pomoč. Zanimivo bi bilo torej videti, kako bi ocenil delni odlog plačil davkov in obveznosti košarkarjev Uniona Olimpije ali nogometašev Maribora Pivovarne Laško ter nekaterih drugih kolektivov. Pri tem je treba dodati, da celotna politična nomenklatura pri nas programsko tolerira davčno olajševanje in s tem subjektivno izločuje boljše in pomembnejše od slabših in manj pomembnih. Lovro Kastelic Fotografiji: Reuters Nekdanji argentinski zvezdnik bo moral resno razmisliti o svojem načinu življenja. Maradona zapustil bolnišnico Nekdanji argentinski nogometni zvezdnik Diego Maradona, ki se nikakor ne more otresti mamil, je pretekli teden po enajstih dneh vendarle zapustil bolnišnico v Bu-enos Airesu. Maradono so iz bolniš- mi. Maradona ima že nekaj časa niče Suizo-Agentina odpeljali z rde- težave s srcem in preveliko telesno čim avtomobilom z zatemnjenimi težo, poleg tega pa naj bi bil še ved-stekli, odpravil pa naj bi se na Kubo. no zasvojen z mamili. Že v začetku Kot je znano, so triinštiridesetletnega leta 2000 je Maradona skoraj umrl zvezdnika v bolnišnico pripeljali za- zaradi prevelikega odmerka mamil; radi akutnih težav s srcem in pljuči, takrat se je tudi preselil na Kubo, skoraj teden dni pa je bil vumetniko- kjer je nato preživel večino časa. Dr. Marko ilešič: "Slovenski šport je že dolgo In uspešno v Evropi, sedanja ureditev pa športnikom pravzaprav že zagotavlja vse pravice, čeprav še ni vse optimalno." KliČKU državno odlikovanje, zdravje," še dodaja Sanders. Nasprot-Sanders sklenil kariero no pa o koncu kariere seveda še ne Južnoafriški poklicni boksar razmišlja Kličko, ki ga je ukrajinski Corrie Sanders je pet dni po svo- predsednik Leonid Kučma kmalu po jem nedavnem porazu proti ukra- dvoboju odlikoval z državnim re-jinskemu boksarju Vitaliju Kličku dom zaslug. Podelitev odlikovanja so v dvoboju za naslov svetovnega pr- v predsednikovem uradu utemeljili vaka po različici WBC v Los Ange- s pojasnilom, da je Kličko pokazal lesu napovedal slovo od aktivnega športa. "Moje kariere je konec. Vesel sem, da se bom poslovil," je za južnoafriški časnik Pretoria News dejal 38-letni nekdanji svetovni prvak "Združenje WBC me je po porazu na lestvici uvrstilo na drugo mesto, vendar niti za milijon dolarjev ne bi več sprejel dvoboja. Ne gre le za denar, pač pa tudi za Sanders zapušča boksarski ring. Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 © popkultura Rok'n band posneli peti album Kot že najbrž veste, so redni gostje na koncertu Radio City prijateljem tudi Rok'n Band, ki so presenetili s svojim petim studi jskim projektom. Album se imenuje Elvis je živ. Tako bomo po singlih Ljubezen na prvi dotik in Meni je bila všeč lahko uživali ob novi skladbi Afrika Rusija. Vsi, ki so pesem že slišali, so mnenja, da bodo Rok in njegovi fantje z njo v maju obnoreli vso Slovenijo. Sting - trije videi za en spot Sting je posnel tri različne vi-deospote za tri različice svojega novega singla Stolen Car (Take Me Dancing). V dveh spotih se kot Stingo vi gostje pojavijo raperji, kot sta Twista in William iz skupine Black Eyed Peas, spoti pa so bili posneti te dni v New L Yorku. Single Stolen Car prihaja iz Stingovega zadnjega albuma Sacred Love in bo tudi uradno objavljen 18. maja skupaj s tremi videospoti. internacionalna Karma Znano je, da Karma v zadnjem času dosega velike uspehe na Češkem. V tujini jih je že zastopala založba Universal, zdaj pa so prišli tudi pod okrilje nizozemske založbe TOCO Production. Seveda bo ta preobrat pomenil tudi nekai novosti na njihovem novem albumu: v celoti bo posnet v angleškem jeziku, na policah naj bi bil do septembra. Prvi singel, ki so ga že izdali, je pesem Da sam ja tvoja jedina oz. njena angleška različica Everytime You ELEKTROPROM Leave, za katero bodo seveda posneli tudi videospot—z žel jo, da se morda pojavi tudi na svetovnih glasbenih televizijah MTV in VIVA. B.B.T. izdale prvi album Vztrajna dekleta skupine B.B.T. so končno dočakala izid svojega prvega albuma B.B.T., ki se bo v prihodnjem tednu že znašel na prodajnih policah. Na njem je 10 pesmi različnih slogov - od r'n'b, popa do balad. Za večino skladb sta poskrbela Zvone Tomac in njegov brat Wade, svoja besedila je prispeval tudi Steffanio iz skupine Game over, eno pa je napisala članica skupine Tamara. Dekleta so za pesmi iz albuma posnela že dva videospota. Drugi singel iz albuma 5 minut mi daj si lahko že ogledate v televizijskih glasbenih oddajah. Igralec Lenny Lenny Rravitz bo debitiral kot igralec, in sicer v filmu, imenovanem Barbecues and Bar Mitzvahs. Kra-vitz, ki se vrača v svet roka s svojim EVI ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22 1412 KISOVEC tel.: 03 56 57 »0 fax: 03 S6 71 488 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje novim albumom Baptism, se je pojavljal v vrsti albumov s soundtrac-ki, vključno z The Spy Who Shagged Me in Bruce Almighty, sam pa se ni nikoli preizkusil kot igralec. Lenny, čigar starši so imeli izkušnje z igralstvom v filmih, je za MTV dejal, da film ne bo glasben, ampak da ima pridih Woodyja Allena. Film naj bi začeli snemati konec tega leta. Britney ni zadovoljila poslušalcev Britney Spears je v areni Wembley v Londonu razočarala svoje oboževalce s petjem na playback. Že pri prvi pesmi Toxic, ki jo je Britney izvedla v črnem usnjenem hlačnem kompletu, se je odkrilo, da pevka ne poje v živo, enako pa se je nadaljevalo vse do konca nastopa pred 12.000-glavo množico. Oboževalci so morali za njen koncert odšteti najmanj (preračunano) 10.000 tolarjev in so se kasneje seveda pritoževali, da so bili prevaram. Mnogi so dejali, da so dolgo časa varčevali denar za omenjeni koncert, na njem pa jih je pevka izne- RADIO trunSK! KU, DU O., Smmui ni JiÜAH tfKItČCV TW 21, 32*0 tMHUt PSI JflSAM I/PUM: (03) 117 II 10, STUDIO: (01) II 71130 WWW.MDIO-STIUnSKl-VAL.SI ^ ««""ma, o Demokracija • 19/2004 horosko Bik (21. april - 21. maj) Ponedeljek boste preživeli v hitrici in naglici, ki vam jo bo zagodla vaša pozabljivost. Na srečo se bo vse dobro izteklo. Ne delajte pa se junaka, če to niste. Raje se umaknite, kakor da bi brez haska tolkli po močnejšem in večjem nasprotniku. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Včasih bi kakšen problem lahko rešili samo s tem, da bi sprejeli pomoč svojih prijateljev, zato se tega nikar ne bojte narediti. Največ notranje moči boste imeli v torek, sredo in četrtek. Prihranite si hud glavobol in naredite vse, kar je treba, za svojo službo. Rak (22. junij -21. julij) Ne spustite svojega gospodovalnega jaza na dan, dokler ni to potrebno. Največ energije boste imeli v nedeljo, ko boste imeli prost dan. Spodobilo bi se, da se spomnite svojih znancev in prijateljev in se jim posvetite, ko ste v najboljši formi. Lev (22. julij - 21. avgust) Ne bodite preveč presenečeni, če vas bo doletelo kaj nenavadnega v zvezi z vašimi sodelavci. Tisti, ki imate partnerje med sodelavci, boste bolj na varnem, ker vas bodo pravočasno opozorili. Počutili se boste zanemarjene. Devica (22. avgust - 21. september) Bolje bi bilo, če bi se z glavo zaletavali v zid, videti je namreč, da od vašega truda ni nobenega učinka. Ideja, ki se vam je porodila v zvezi z vašim trudom, ne bo propadla, lahko jo boste učinkovito porabili za kaj drugega. Tehtnica (22. september - 22. oktober) V ponedeljek vas čaka velik uspeh in vse najboljše, kar si sploh morete zamisliti. Če ste prezaposleni, vam ne bo vseeno za vse to, kar zamujate. Najbolje bo, da se malo razbremenite. Nekdo pričakuje, da ste popolni. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Ne pustite, da vplivajo na vas, če vam sitnarijo, ker ste preveč zaposleni. Delo mora biti narejeno, sicer bo gneča takrat, ko jo boste najmanj potrebovali. Poleg tega morate priznati, da vas rekreacija ne zanima preveč, zdi se vam dolgočasna. Strelec (22. november - 20. december) Počutili se boste poživljene, ko ne boste imeli več opravka s spužvami in mimozami. To so namreč ljudje, ki jim nenehno nekaj manjka in kar naprej godrnjajo. Saj veste tisto, da leni perici ni noben perilnik všeč. Kozorog (21. december - 19. januar) Pobesneli boste, ko vas bo nekdo vprašal, ali ste dokončali neko delo, ki je že zdavnaj za vami. Bilo pa bi zelo koristno, da bi mirneje izrazili svoja čustva, saj kričanje ni primerna komunikacija. Bodite boljše volje. Vodnar (20. januar - 18. februar) Nekdo vas bo prosil za uslugo in mu jo boste rade volje izpolnili. Ste pač dobra duša, ki prej poskrbi za druge kakor zase. V soboto vam priporočamo dolg izlet v naravo in veliko sanjarjenja, da si obnovite precej izpraznjene baterije. Ribi (19. februar - 20. marec) Nekaj nepričakovanega bo pretrgalo vaše prizadevanje za ljubezen. Ne razburjajte se, popijte pomirjevalni čaj in prespite zadevo. Drugi dan se vam ne bo zdela tako grozna. Sicer pa se pripravite na veličasten konec tedna na veliki zabavi. Oven (21. marec - 20. april) Čeprav se zdi, da se teden začenja kakor vsak drug, raje poskusite biti spontani in odprti za vse, kar slišite, sicer ne boste nikoli vedeli, kaj ste zamudili. Težko delo v torek in sredo se vam bo obrestovalo. Sobota bo idealen dan za srečanje s sorodniki. Naročite jo na številki 01/434 54 63 ali prek elektronske pošte: obzoria.narocnine@ KNJIGA, KI OBSEGA 347 STRANI, STANE 6.200 TOLARJEV (V CENO NI VKLJUČENA POŠTNINA). -MED SVOBODO IN ROEČO ZVEZDO Napeta avtobiografska pripoved Dušana Lajovca, v kateri je slednji doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. V knjigi je zajet čas med obema svetovnima vojnama, druga svetovna vojna in nastop komunističnega režima. Čas, ko je bil avtor ilegalec Kraljeve vojske v domovini, obveščevalec za potrebe zaveznikov in še marsikaj. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. Demokracija • Četrtek. 6. maja 2004 ipu ifOBOD in v „; RDEČO ZVEZDO verila, saj bi podobnemu petju lahko prisluhnili tudi doma pred televizijo. Po prihodu v London pevke papara-ci skoraj niso prepoznali, saj je bila brez ličil in primerne obleke videti kot klošarka, ko si je kmalu po izstopu iz letala hitela prižigati cigareto. merava skupina začeti na nekem šo-vu za božič, čeprav uradno potrjenih podatkov o tem še ni. V nekem pogovoru za angleški tabloid je Gary dejal: "Ne govorimo o pravem samostojnem koncertu, ampak o neki prireditvi ob božiču in Robbie je definitivno privolil v sodelovanje." Kariera skupine Take That je začela šepati leta 1996, po tem ko jih je zapustil Williams in postal največja gonilna sila Anglije v popu. Boybandu v sestavi Williams, Barlow, Jason Orange, Howard Donald in Mark Owen je uspelo z verigo uspešnic, vnovična Take That znova skupaj! Verjeli ali ne - Take That naj bi se letos znova združili in potrjeno je, da bo v skupini z njimi tudi Robbie Williams. Po poročanju glavnega pisca besedil Garyja Barlowa na- združitev pa se je zdela skoraj nemogoča, predvsem zaradi nesporazumov med Barlowom in Williamsom. avtomobilizem Včasih so jo imeli le dražji avtomobili, danes pa postaja sestavni del serijske opreme vsakega avtomobila. Govor je seveda o varnostni zračni blazini, katere glavni namen je obvarovati voznika in sopotnike pri hujših trčenjih. žila, posebnemu detonatorju, ki leži v jedru varnostne blazine, nemudoma sporoči, da sproži reakcijo posebnih kemikalij, ki so nameščene v središču varnostne blazine. Slednje med seboj reagirajo in pri tem sprostijo velike količine plina. Ta za nekaj trenutkov (sekundo ali dve, kolikor traja trk) napihne zračno blazino, ki voznika obvaruje ali pa ne obvaruje pred udarcem ob dele avtmobila. Vsa ta reakcija se seveda zgodi v nekaj ti-Varnostna zračna blazina, ki je sočinkah sekunde. Tisti, ki so že do-svoj pravi razcvet doživela v zadnjem živeli trk, pri katerem se je sprožila desetletju prejšnjega stoletja, velja za varnostna zračna blazina, pravijo, nekakšno čudo tehnike, saj se je spo- da so slišali oglušujoč pok in zaznali sobna aktivirati v vsega nekaj tiso- močan vonj po plinu, ki nastane činkah sekunde, kolikor traja, da se prav zaradi omenjenih kemikalij, sila trka z oviro, v katero se zaleti avtomobil, prenese na voznika. Za slednje gre zasluga predvsem zelo natančni in zapleteni tehniki, ki je Omenjene kemikalije, ki so pre-sposobna zaznati trk in sprožiti vse cej drage, so glavni razlog, da je vno-potrebne reakcije, ki napihnejo vično nameščanje zračnih blazin, zračno blazino. Ob trku poseben potem ko so se enkrat že sprožile, senzor (ponavadi je nameščen v vse prej kot poceni. Kot so nam po-sprednjem delu avtomobilskega vedali v nekaterih večjih avtomo-ohišja) zazna vibracije. Če oceni, da bilskih servisih v Ljubljani, so cene so te dovolj močne, da gre za trk vo- za vnovično namestitev varnostne blazine zelo različne, odvisne pa so od tega, za kakšne vrste blazine gre. Če gre za bočne blazine, ki so manjše od blazine na voznikovi strani, se cena za vnovično namestitev giblje med 150.000 in 250.000 tolarji, če gre za večje bla-Vse se zgodi v nekaj tisočinkah sekunde. zine (voznikovo in sovoz- Tisti, ki so že doživeli trk, pri katerem se je sprožila varnostna blazina, pravijo, da so slišali oglušujoč pok in začutili močan vonj po plinu. Posebno stikalo "vžge" kemikalije Poseben senzor zazna trk Blazina je pripravljena / Glavna naloga varnostne zračne blazine je nikovo), pa cena doseže tudi 400.000 tolarjev. Kot pravijo, se predvsem zaradi tako visoke cene veliko voznikov, predvsem tistih, ki nimajo kas-ko zavarovanja, potem ko se jim varnostna blazina enkrat že sproži, ne odloči za njihovo vnovično namestitev, kar močno zmanjša varnost , da prepreči hujše poškodbe potnikov. vozila ob naslednjem trku. Tudi zaradi tega je dobro, kadar kupujete rabljen avtomobil, da se pri prodajalcu pozanimate, ali je bila varnostna blazina že kdaj sprožena in ali je bila znova nameščena, kot je potrebno. Varnost mora biti vedno na prvem mestu. © Demokracija • 19/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG sestavil: miran' erceg mesto v starem egiptu geslo tropska papiga snov, tvar pripadnik hrlfl slovanov Dalmatinova 1,1000 Ljubljana K N J drugi predsednik zda (john) operna pevka mezetova ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU nravnost i Ma y CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH i najsvetejši del v pravoslavni cerkvi """ i POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ 00 10 - 50% r J ^"s«,, *"•«» / robert redford ljudstvo v gani klada za sek, drv / i sol solitrne kisline telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com] m ptah P kraj pri opatiji gorovje v srednji aziji ptič pevec francoski književnik slovenski hokejist kontrec plačilo zapasnik ljudstvo v zambiji neznanka v matematiki tuje ž, ime luka turku mariborski tednik opijem' alkaloid indonez, ime za novo gvinejo vrsta bonbona iransko pleme kristusov učenec največji polotok nasvetu ameriška igralka gardner-jeva .argon mesto v saudovi arabiji c/ mesto v indiji mesto v indiji (iz črk gorin) paula abdul reu voznik vatanen C v znani vestern pritok rena japonsko mesto na h0nšuju mesto na finskem resasta pšenica eric clapton igralka revera Španski pesnik (al0ns0) nekdanji EnOPSKI knez mesto v franciji osebni zaimek REKA v argentini iizčrk 0carei okamnel cvet emil nolde drago tršar črna žival pokojni član beatlov (john) stena 0liver mlakar a marko 1 okorn botani-čarka pisker-nikova stari slovan rešitev preišnie križanke DOLER, ORONIM, BIRETA, RAISON, IN, ZA, ŠABAN, TASTATURA, ATOL, USTALITEV, RAJA, RTANJ, RJA, RR, ARI, SOLIS, KOTA, EP, TESTA, OSNOVNA PLOSKEV, SKINK, NAOČARKA, TONI, AJETA, ALT, APA, ČERIN, 01 naoraienci 17. številke 1. nagrada: MARIJA ERMAN, Ane Ziherlove 6,1000 Lj. 2. nagrada: IGOR L0JEVEC, Malo Trebeljevo 21, 1129 Zalog 3. nagrada: RUDOLF KROŠEU, Glinškova ploščad 3,1131 Lj. Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naarade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog r---------—------------- — — — — — — — ——---------------- i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 13. 5. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 O kronika časa včeraj, danes, jutri... • 3.5. 1915 je Italija uradno izstopila iz trojnega pakta, ki ga je sklenila z Nemčijo in Avstrijo in se v 1. svetovni vojni pridružila njunim nasprotnikom. • 4. 5.1802 so v Avstriji skrajšali vojaški rok s 30 na 14 let. • 5. 5.1818 seje rodil nemški filozof Karl Marx, utemeljitelj zgodovinskega materializma in "znanstvenega socializma". • 5.5.1846 se je rodil poljski pisatelj Henryk Sien-kiewicz. Pisal je odlične zgodovinska romane in dobil leta 1905 Nobelovo nagrado za književnost • 5. 5. 1889 so v Parizu postavili Eifflov stolp. Načrte zanj je naredil švicarski inženir Maurice Kochlin, zgradil pa ga je francoski strokovnjak Alexander Gustav Eiffel. • 6. 5. 1768 se je v Zgornjih Drabosenjah rodil slovenski kmet - "bukovnik" Andrej Suster -Drabosnjak. Ob kmetovanju je pisal pesmi, prevajal in prirejal nabožne ljudske igre. • 6. 5.1861 se je rodil indijski pesnik, pisatelj in mislec Rabindranath Tagore. • 6.5.1976 so se zaradi potresa dvakrat silovito zatresla tla v Posočju in na Tolminskem. Prišlo do velike gmotne škode. Kraja Podbela in Bre-ginj sta skoraj izginila. Brez domov je ostalo 4.700 ljudi. Natančno čez 22 let, to je leta 1998, je prišlo na Kobariškem, Bovškem in Tolminskem do novega potresa. • 7.5.1891 se je v Bohinjski Bistrici rodil slovenski skladatelj in pianist Janko Ravnik. Leta 1931 je režiral prvi slovenski celovečerni dokumen-tarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga • 7. 5.1929 se je začel v Rimu prvi od treh procesov pred fašističnim posebnim sodiščem za zaščito države proti 21 slovenskim antifašis-tom z Goriškega. To je bil prvi politični sodni proces proti Slovencem v Italiji. Obsodili so jih na 2 do 30 let zapora. • 8. 5.1903 se je rodil francoski komik Fernandel. Odločil se je, da bo vegetarijanec, vendar ga je kmalu za tem znanka zalotila, kako se je mastil z zrezkom. - "Za božjo voljo, Fernandel! Saj ste pred nekaj dnevi rekli, da ste vegetarijanec!" - "Res je, vendar je danes torek in ob torkih se mi postimo." • 8. 5.1945 zvečer so se prek Ljubelja umaknile slovenske domobranske enote, da bi se v Avstriji vdale Angležem. Z njimi je odšlo tudi nekaj tisoč civilistov... • 8.5.1989 so stranke slovenske pomladi na velikem zborovanju v Ljubljani sprejele Majniško deklaracijo, s katero so se zavzele za samostojno Slovenijo. Prebral jo je pesnik Tone Pavček. • 9. 5.1945 seje ob 00.01 po srednjeevropskem, času s popolno kapitulacijo Nemčije končala druga svetovna vojna. Na ta dan so v Ljubljano vkorakali partizani. Machiavelizem Vladarju so dovoljena vsa sredstva, ki mu utrdijo oblast, ne glede na moralna merila. To je pogled, ki gaje zagovarjal italijanski pesnik in državnikNiccoloMachiavelli. Rodil se je3. maja 1469. V svoji knjigi Vladar (II principe) je razvil moralna merila, ki so dobila ime po njem - machiavelizem in se ga držijo tudi sodobni slovenski komunistični kapitalisti: Ni pomembno, če nekdo zasluži v enem mesecu toliko, kot zasluži izkoriščani v 30 mesecih, pomembno je, da "naši" pomagajo ohranjati in utrjevati oblast... Machiavelli je leta 1505 organiziral stalno narodno vojsko, ki je zamenjala plačano. Čez eno leto so osnovali novo upravo, leta 1509 pa so postavili Maciavellija za sekretarja. Ko so se leta 1512 v Firence vrnili Medičejci, je moral zapustiti službo. Leta 1926 je postal kancler za obrambo Firenc. Bil je človek renesanse in rodoljub, rekli so, daje "antipapist, anticarist, an-tifevdalec, kulturen, moderen in demokratičen". Politiko je ločil od etike in podal prvo meščansko teorijo države. Ko so mu nekoč očitali, daje s svojim Vladarjem naučil tirane, kako naj se polastijo oblasti, je odgovoril: "Drži, naučil pa sem tudi narode, kako naj tirane strmoglavijo." Kamenje na mrliča 3. maja 1914 je bil v Celju je zadnji občni zbor Slovenske kmečke zveze pred svetovno vojno. Liberalizem je tudi na slovenskem Štajerskem doživljal podobno usodo kot na Kranjskem. Slovenska kmečka zveza je prevzela vse nekdanje liberalne mandate. Zmagoslavje je bilo popolno, saj so vzklikali: "Nočemo metati kamenja na mrliča! Z liberalno stranko smo živeli in se borili dan za dnevom, zato so slovenskemu ljudstvu njeni pogreški dovolj znani!" Dr. Korošec je dotolčene liberalce direktno pozval k skupnemu boju proti nacionalnemu sovražniku: "Doslej smo se borili doma z domačimi nasprotnimi strankami. Te stranke so sedaj v razsulu, njih pristaši beže na vse strani V naših srcih ni maščevanja, niti maščevalnega srda, ni kamna v naših rokah za bežeče, ampak kot rodni bratje jih vabimo v našo stranko. Ne vabimo jih zato, ker bi jih rabili, ampak mi rabimo močnejšo armado za naše narodnostne boje, za velike boje, ki jih bomo bojevali v bližnjibodočnosti..." S pohabljenjem proti vojaščini Slovenski fantje so se včasih tudi s pohabljenjem poskušali izogniti vojaščini. Poleg ne- človeških razmer v vojski je bila vzrok odpora nerazumno dolga doba služenja. Leta 1802 so jo sicer zmanjšali s 30 na 14 let, leta 1845 pa na 8 let. Odpor pa je ostal. Da povprečen Slovenec za "patriotstvo, ki bi ga ločilo od njegovega naroda", res ni imel pravega smisla, pričajo številni viri. V tem pogledu je značilen članek z naslovom Svaijenje, ki je bil 5. maja 1847 objavljen v Bleiweisovih Novicah. Opozarjali so, naj se mladi fantje lepo obnašajo. In še: "Zraven tega je potreba mlade fante še ene druge gerde razvade opomniti, to je samovoljniga pokvarjenja svojiga života in svojih udov. Najdejo se pri pregledovanji fantje, obdani s takimi telesnimi madeži, ktere so si sami naredili. Nekteri imajo zobe pobite ali popiljene; drugi imajo rudeč-kaste in vnele oči; nekteri imajo na nogah rane; drugi imajo perste posekane, sključene ali pa kako drugači popačene; nekterim teče iz ušes smerdljiva sokrovca... pomislite, de je veliko bolj stopiti v častno vojaško službo, ki so jo milostljivi Cesar na 8 let per-krajšali, kakor ves čas svojiga življenja imeti spačene ude, in očitno znamnje na sebi nositi, de ste se hotli kadaj lesici na rep vsesti!" A slovenski fantje se niso dosti menili za takšna in podobna svarila. Nekateri so bili v skrivaštvu in ubežništvu tako trdovratni, da so zaposlovali oblastne urade cela desetletja. Demokracija • 19/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- DEMOKRACIJA Ijamo v skladu z I jjg— načelom profesi- % onalne novinarske I 0 I etike, katere na- ppiSl men je služiti inte- ^ resom javnosti ne ' glede na politično, svetovnonazorsko ^ ali kakršno koli \ ir'5 drugo prepričanje. {/Idjucitev v . svetno velesilo inWm^ms sredstva. Mnogo tega svetovalcem manjka in zato je stanje takšno, kot je. Zato se tudi nenehno spreminjajo obrazci vlog za subvencije, sicer svetovalci ne bi imeli dela. Toda ali ni to delo podcenjeno za univerzitetno izobražene kadre? Res pa je, da to naše kmetijsko visoko-šolstvo v preveliki meri "proizvaja" nepraktične teoretike, ki krojijo naše kmetijstvo. Resnici na ljubo je treba reči, da veliko svetovalcev nima pravega dela in ne programov, razen redkih izjem. -004 Zato je reorganizacija svetovalne Letošnje leto je volilno in zno- službe nujna. Mnogi so se vsidrali va se bo kuhal postan krompir- na izpostavah in zaspali. Izkušnje jev golaž. Stanje v kmetijstvu je dokazujejo, da so tisti svetovalci, slabo, zato je prav, da kmetje pre- ki so bili pogosto premeščeni, de-verijo zaprašene obljube izpred javnejši in uspešnejši. Druge bi štirih let. Zaposleni na Kmetij- lahko dali na trg delovne sile in bi sko-gozdarski zbornici so že šli na tam prodajali svoje znanje in izkuš-lov za volilci s polno mero opti- nje. To ni nič novega, vsak kmet mizma. Glede na dosedanje delo in obrtnik se mora vsak dan do-je, tako je pokazala razprava v dr- kazovati s svojim delom, žavnem zboru, najpomembnej- Zato so člani, ki ne plačujejo še financiranje. Obljube so boj za obveznega zborničnega prispevka, službe brez kakršne koli odgo- v veliki meri upravičeni do dela vornosti, saj slovenski kmet tako KGZ v preteklosti. Vendar za ali tako vse prenese. Ta zbornic- pošteno delo pošteno plačilo! na ekipa in minister niso naredili Kmetom nihče ničesar ne podari, tistega, kar so obljubljali, zato bo temveč je še tisto malo prigarano z potrebno preverjanje. Pogosto so znojem. Tudi subvencije, ob kate-se v KGZ obnašali kot podaljša- re se vsi spotikajo, niso kar za po-na roka vladne koalicije in ne kot vrh, ampak naj bi nadomeščale raz-zastopniki kmetov zoper vlado, liko med stroški pridelave in nižjo Tudi drago kmetijsko sveto- odkupno ceno. Številni jih še ni-valno službo bi bilo vredno dati so dobili za setev 2002. Kot kaže, pod drobnogled. Kljub številčni bodo izplačane pred volitvami -ekipi jih je samo četrtina dejavnih postan golaž! V KGZ bo potreb-in so zelo uspešni, drugi imajo le na korenita sprememba, da bo dobre službe. Če bi bili učinkoviti, bi jJSF" iru7in.radiodur.pi kmetje ne opuščali v tolikšni meri kmetovanja, temveč bi se preusmerili v druge dejavnosti. Slovenija se tako ne bi zaraščala, uvažali bi manj hrane in predvsem mladi bi odhajali na podeželje. Seveda so za to potrebni znanje, volja, program in ílismo najpečji. nismo najboljši, tiísttio najlepši in nismo najbolj trapasti. 01./520 5000 ______________________.. resnično koristila kmetom po zgledu veterinarske zbornice, ki odlično služi veterinarjem in z močjo kmetijskega ministra in vlade uspešno s predpisi prazni žepe kmetom in potrošnikom. Absurd je tudi, daje kmetijstvo že trinajsto leto pod botrstvom ene politične stranke, SLS, ki v dejanjih čedalje bolj dokazuje, da je le neke vrste servis LDS. To hkrati dokazuje, da na kmetijskem ministrstvu primanjkuje novih kadrov. Kmetijska sekretarka gospa Mihaela Logar v preteklosti kljub številnim funkcijam ni pokazala pravih rezultatov. O tem bi veliko več lahko povedale žene kmetice. Nujen bi bil večji finančni nadzor. Kot kaže, se je SLS na kadrovskem in idejnem področju izpela - okrogla miza nenadomestljivih!! Tudi minister But je že od samega začetka nenaklonjen kmetijstvu in želi z raznimi ukrepi še tiste, ki to delajo s srcem, odvrniti od kmetovanja. Poln je samohvale, denarnih podpor in še drugih ugodnosti. To, da se je pod njegovim ministrovanjem število kmetov zmanjšalo za četrtino, ni pohvalno zanj. Gorje, če bi tak minister iz Bruslja dirigiral slovenskemu kmetijstvu. Prav bi bilo, da bi tak človek šel za nekaj časa delat na kmetijo pod pogoji, ki jih je v tem času ustvaril. Bodimo pošteni; kdor veliko obljublja, malo da ali pa vzame, je star slovenski pregovor, ki še velja. Koliko pomoči so bili deležni kmetje za lansko sušo? Od vseh novih članic EU Slovenja vstopa pod najstrožjimi pogoji; za druge bo kvotno leto šele 2008, za nas 2005. Očitno vidi minister razvoj kmetijstva v golf-turizmu na najboljši kmetijski zemlji, kjer bi kmetje kot nadgradnjo turizma prodajali svoje pridelke (Portorož, posvet KGZS 2004). Ta ideja je brez podlage in tudi moda golfa ne bo dolgo trajala. Je pa vprašanje, kako in zakaj se bodo uporabila sredstva evropskih skladov za razvoj podeželja. Koliko sredstev bodo zares deležni ljudje na podeželju? Bodo dobili le drobtinice, zapisane z velikimi črkami? Kdaj se bosta v Sloveniji razrešili aferi BSE in kloramfenikola, ki sta bili načrtovani, in kdo bo odgovarjal za škodo kmetom? Kmetijski minister je najbolj nejevoljen, če ga kmetje upravičeno sprašujejo. Glede na to, da so subvencije kmetov in SAPARD objavljeni na spletu, zakaj niso tam še plače in nagrade zaposlenih na ministrstvu? Tako in tako je ves denar od davkoplačevalcev, vendar bi imeli pregled, zakaj se v resnici porabi kmetijski proračun. Pošteno. Cilj liberalne politike je, da bi s propagando, davki in nizkimi odkupnimi cenami obubožali kmete, da bi za rento siromakov opustili kmetovanje, saj se hrana tako uvozi, zemljo bi prepustili novodobnim kapitalistom, ki bi uvozili in naselili poceni tujo delovno silo. Slovenci naj gredo po svetu ... Dokler kmetje ne bodo enotneje povezani in organizirani po francoskem zgledu, jih bodo poskušali izkoriščati tako politiki kot trgovci. Čez mesec dni vstopamo v EU in ne najugodneje izpogajano izhodišče bodo kmetje kmalu občutili - lepe besede in prazne obljube tega ne bodo mogle opravičiti. Ker je letos volilno leto, je pričakovati spremembe tudi na kmetijski politični sceni, saj verjamem, da za kmete ni toliko pomembna enomesečna volilna kampanja (v celofan zavite megle) kot minulo štiriletno obdobje in izpolnjene obljube. Le zdravo in čisto seme da do- Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 poštni predal 4315 ber pridelek; da rastlina lahko uspeva, je treba plevel zatirati. Jože Klavdio Marc, Portorož Giro - proslava tuje zmage pri nas Iz zgodovine vemo, da je italijanska vojska že leta 1918 skušala zasesti Ljubljano s svojim kolesarskim bataljonom, pa so jim to preprečili ljubljanski rodoljubi pod vodstvom g. Breznika in pod poveljstvom ka-petana Stevana Svabiča, ki je organiziral slovensko-srbski konjeniški bataljon in z njim nagnal Italijane z Vrhnike do kasnejše rapalske meje. Leta 1941 seje položaj ponovil. Takrat so Italijani izkoristili razpad Kraljevine Jugoslavije in uspelo jim je s kolesarsko enoto zasesti Ljubljano. Slovenski vladi sta v obeh primerih delovali klečeplazno in za Slovenijo sramotno in škodljivo. V drugi svetovni vojni smo Slovenci zmagovito pregnali italijansko vojsko in skoraj v celoti povrnili svoje izgubljeno ozemlje, današnjo Primorsko. Vodstvo italijanskega gira pa še vedno slavi in obuja spomine na "slavne" dni, ko so njihovi kolesarji osvojili glavno mesto Slovenije, in v ta namen še vedno načrtuje kolesarsko dirko tudi po Sloveniji, ki jo danes čedalje pogosteje imenujejo kar vzhodne pokrajine Italije. Tako bodo tudi letos praznovali svojo "zmago" nad Slovenijo znova kar v Sloveniji. Naša vlada jim daje vse ugodnosti, od zavarovanja do zdravstvene oskrbe in postrežbe, in to brezplačno, seveda na račun davkoplačevalcev. Letos jim je ponudila še posebno čast prvi se bodo lahko prepeljali prek novozgrajenega viadukta Črni kal, ki je ponos našega znanja in slovenskega graditelj- IMh BI ro^ i| raODODTKTO w\kw ~ ~ ffoDs 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenrite gorice Trg mtodte 5,2230 tant, nt 02/729 02 20,720 73 24, fac 02/720 73 22 ElEKTiONSKA POŠTA: rod»® raiimgj, INTERNET STRAN: w»w.[odk>i5jsi stva, kot da mi ne bi imeli ljudi, ki bi jim morala biti podeljena ta čast, na primer projektanti in marljivi delavci Primorja ali drugi slovenski strokovnjaki in zaslužni ljudje. Italijanski kolesarji in vsa njihova občila bodo to klečeplazenje spet prikazali kot rezultat močnega italijanskega vpliva na Slovenijo in vsej Evropi dokazovali, da imajo, kot trdijo, dedno pravico do vsega ozemlja današnje Primorske. Evropa pa bo kot vedno prej verjela njim kot nam, saj vidi, da jim naša oblast dobesedno ponuja domovino. Seveda bodo vso zadevo olepšali z razlago, da podpiramo evropski šport, da gremo v Evropo, da se moramo prilagoditi (njim se ni treba), da ni nobene nevarnosti za našo domovino, da bomo imeli od tega veliko korist (kdo?). Ker gre pri proslavljanju italijanskega gira na naših deh za veliko sra-motenje slovenske države in slovenskega naroda ter za nepotrebne stroške, želimo vedeti, kdo je odobril prehod gira prek Slovenije in s tem proslavljanje italijanske zmage nad Slovenci. Je to storila vlada ali kak minister; morda minister Dimitrij Rupel, ali pa si je dovoljenje vzel sam g. Kacin kot velik prijatelj Italijanov? Nadalje zahtevamo, da to dovoljenje nemudoma (kdor koli že je) prekliče, saj bo to v tem primeru veliko manjša neprijetnost kot vnovična zgodovinska sramota za Slovenijo. Nič nimamo proti italijanskim športnikom in njihovi ljubezni do kolesarstva pa tudi ne proti proslavljanju njihovih športnih dosežkov, odločno pa nasprotujemo proslavljanju njihovih vojaških dejanj v naši samostojni državi. Italija je dovolj velika, zato naj njihovi kolesarji tekmujejo po svoji državi in tam tudi proslavljajo. Borut Korun, Gibanje 23. december Moč razuma Izšla je nova knjiga svetovno znane italijanske časnikarke in pisateljice Oriane Fallaci, ki precej buri duhove na evropskem "katoliškem miroljubništvu" in levem rdeče-čr-nem ekstremizmu. Knjiga, ki nosi naslov Moč razuma (La Forza del-la Ragione), je nekakšno nadaljevanje njene uspešnice Bes in ponos (La Rabbia e 1'Orgoglio), ki je presegla miljonsko prodajo samo v Italiji. Ukvarja se namreč z zelo podrobno analizo širjenja islama v Evropi in razkriva njegovo evident-no podcivilizacijsko bistvo v primerjavi s krščanstvom, ki je nedvomno pripeljalo demokratični svet do najvišje stopnje civilizacije tako, da se v svoji človekoljubnosti danes niti ne zavedamo velike nevarnosti, ki jo predstavlja načrt is-lamizacije stare celine in celo Amerike ali celotnega ozemlja zahodne civilizacije. Nezanemarljiv je tudi RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz prodor islama na azijsko-afriška ozemlja drugačne veroizpovedi (Indija, Pakistan, afriške države idr.), kjer so pravislamski "bojevniki" (beri teroristi) glavni dejavnik nasilne is-lamizacije kot poglavitnega cilja. Z neštetimi primeri in pripetljaji, ki so lahko do podrobnosti preverjeni in zato tudi povsem verodostojni, nam kaže resničnost islamskega prodora z namenom uničenja zahodne kulture in popolnega spre-vrženja ustaljenih moralno-etičnih norm naše civilizacije in uveljavitve trogloditskih zakonitosti Korana. Zatiskamo si oči in nočemo spoznati, da smo vsi tisti, ki ne sprejmemo Alahovih zapovedi, preprosto psi neverniki, primerljivi z opicami in prašiči, in zato izpostavljeni pravični obsodbi, ki mora biti izpeljana po zakonih Korana. Torej lahko pričakujemo tudi rafinirana mučenja s pohabljenjem ali smrtjo, ki so točno katalogizirana za grešnike tudi po spolu. Za sedaj se zadovoljujejo predvsem s terorizmom. V omenjeni knjigi nam Fallaci-jeva razkriva veliko svojih stikov z vrhom islamskega sveta in njihovimi pogledi na ureditev odnosov, ki niso prav nič vzpodbudni. Odziv krščanskega sveta pa je prav mazo-histično naklonjen in zavestno slep za njihovo uničevanje naše civilizacije na vseh, še tako kapilarnih področjih družbene ureditve (primer nekaterih cerkvenih knezov in kon-gregacij). Največje udarce zadobiva naša tradicionalna kultura s sprevrženostjo moralno-etičnih zakonov v šolah in vsakdanjem odnosu z domačimi zakoni v korist diametralno nasprotne miselnosti, ki je popolnoma nesprejemljiva za način življenja evropskega človeka. Kje je napisano, da moramo spoštovati in se prilagajati, na naših tieh in v naših domovih, podcivilizacijskim Demokracija • 19/2004 poštni predal 4315 tako mislim običajem prišlekov, ki bi morali najprej spoštovati zakone države gostiteljice, ne pa zahtevati v imenu svojih človekovih pravic podrejanje že ustaljenih norm evropske celine. Ne smemo pozabiti, da so poglavitne islamske človeške pravice istovete-ne z zakoni Korana: uničevanje vsega, kar pripada nevernikovi kultur-no-ekonomsko-politični dediščini. Zato je terorizem najučinkovitejši mehanizem svetovne islamske revolucije, ki jo vodi sam Alah. Za to glavno svojo pravico (iztrebljanje psov nevernikov) se bojujejo in dobivajo podporo "mirovnikov", ki že vpijejo na protiameriških shodih Alah akbar (Bog je velik). Za to pisanje sem se odločil, ker sem bral neke vrste slabo recenzijo (Razum ali pogorišče Troje) v slovenskem časniku Primorske novice, kjer pisanje Fallacijeve avtor članka označuje kot "fanatični rasizem Oriane Fallaci". Po mojem mnenju ni omenjene knjige niti prebral, ampak je le napisal poglede italijanskih privržencev rdeče-črne leve naveze (Uly, Zvech, Hach, Antonazzo, Me-nia) in Severne lige z "univerzitetnim docentom" (naključje?) islam-cem Khaledom Fouadom Alamom. Razen Guerrove so vsi pljuvali na avtorico te izjemne, globoko psihološ-koanalitične knjige, ki bi morala nujno iziti v slovenskem prevodu. To suhoparno in tendenciozno pisanje je edino, ki sem ga zasledil v slovenski publicistiki. Kdo si bo upal v Slo-veniji prevesti in natisniti to uspešnico? Tisti, ki bo to sveto delo prevzel, bo nedvomno prinesel delček svežega obzorja v nerazgledanost slovenskega povprečnega bralca in ne nazadnje obsodbo po islamskem pravu, kar niso mačje solze. Če bi hotel vsaj malo ponazoriti gostoto podatkov in dokazov, ki prekipevajo v omenjeni knjigi, bi moral prepisati kar celo knjigo. Zato se bom omejil le na omembo nekaterih argumentov, ki močno izstopajo s svojo jasnostjo v nasprotju z zamegljenostjo, ki smo je vajeni v naši publicistiki. Ti so: levica - desnica, morala in etika, strah, kolabo-racija, mirovništvo, svetohlinstvo, pojem civilizacije in necivilizacije, sprenevedanje, medijska manipulacija obveščanja, pretekla Zgodovina (z veliko začetnico, ne ideološka, katere smo vajeni v Sloveniji). Se bi lahko našteval. Svetujem Slovencem, da si to hvale vredno delo preberejo (če znajo italijansko), še preden bo izšlo v slovenščini. Mislim, da ima Fallacijeva prav, ko pravi: "Treba je spet najti moč razuma." Kot zanimiv podatek je na zadnji strani knjige opozorilo, da je bila tiskana 24 ur po islamskem terorističnem napadu 11. marca v Madridu. Prav zadnji podatek zveni kot opozorilo in pečat verodostojnosti in predvidljivosti razvoja v soočanju Zahoda (Civilizacije) z islamom, kjer ni kompromisov. Knjiga je lahko poduk indoktriniranim slovenskim veljakom. Kot psihoterapevtski priročnik bi ga lahko ljubljanski meščani podarili svoji županji Danici in predhodnici Vikici skupaj z izvodom Korana za morebitno preverjanje. Pavel Ferluga, Komen Nedotakljiva zemljišča (1) V18. številki tednika Demokracija je v članku z naslovom Nedotakljiva zemljišča prišlo do vsebinske napake. Zapisal sem: "Parkelj naj bi imel svojo delavnico in parcelo kar na občinski zemlji..." Pravilno je: "Parkelj naj bi imel svojo ograjo kar na občinski zemlji..." V članku je bilo še nekaj manjših vsebinskih napak, ki pa niso tako pomembne. Za napake se prizadetim opravičujem. Mitja Volčanšek, Demokracija RADIO ZELEIMI VAL 93.1 & 97.D Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Koga varujejo "plačane" priče? Večina slovenske javnosti je prvič zvedela, kaj je to varovana in plačana priča! Menimo, da nam bosta morala policija in pravosodje o tem povedati kaj več! Gre plačilo za tako pričo iz državnega proračuna ali pa stroške nosi zainteresirana oseba oz. povzročitelj kriminalnega dejanja, ki tako zavaruje sam sebe? Mla-dinin intervju s samorazkrito pričo Alenom Robarjem dokazuje več stvari: da so brez dvoma zanj že dolgo vedeli in čakali na pravi trenutek, da to sporočijo javnosti s povsem jasnim namenom, da njegovo pričanje preprečijo. Zakaj? Zato, da zavarujejo naročnike zločina in obremenijo tiste, ki so jih iskali in poskušali zadevi priti do dna. Dokazuje pa še nekaj, kar je za slovenske državljane nevarno, namreč, da je nekdo iz določene državne institucije tedniku Mladina izdal ime "njihove priče"! Hkrati to potrjuje, kar se je že dolgo sumilo, da bodisi s policije, bodisi s tožilstva ali sodstva svojim "zaupnikom" pri Mladini ne le v primeru Miro Petek, temveč vselej, ko je v nevarnosti "nedotakljiva" oseba, posredujejo zaupne podatke, Mladina pa v maniri rumenega tiska raztrosi dezinformacijo z namenom, da bi zmanjšala pomembnost oz. prikrojila smisel obtožbe. Brez dvoma so pristojni v vladi o vsem natančno informirani! To so poleg Foruma 21, LDS in ZL tisti centri moči, ki nadaljujejo nikdar pretrgano dejavnost svojih prednikov in učiteljev Ozne in Udbe. Seveda brez pomoči "zavrženih špicljev" vseh barv in odtenkov to ne bi bilo izvedljivo. Pa še nekaj glede "slovenskega Zolaja", Borisa A. Novaka, kamor ga je povzdignil "blodeči" slovenski pravnik in pisec pamfletov Matevž Krivic. Znani francoski pisatelj Emile Zola ( 1840—1902) se je v vseh svojih številnih romanih o rodbini Rougon-Macquart, v Človeku zveri, Beznici in v povsod znanem delu J'accuse-Obtožujem bojeval proti pokvarjenemu francoskemu pravosodju, povzpetnim bogatinom in skorumpi-ranim pravnikom, ne pa proti zavednim Francozom, kot podtika M. Krivic. Zola je napadel krivično in dokazano podkupljeno obsodbo francoskega oficirja Alfreda Dreyfusa ( 1859—1935), ki je bil leta 1894 lažno obtožen špijonaže in deportiran na Hudičeve otoke. Pisatelj Zolaje svoje delo Obtožujem napisal leta 1898, Alfred Dreyfus je bil že naslednje leto pomiloščen, štiri leta po Zolajevi smrti, leta 1906, pa rehabilitiran. Preden M. Krivic nekoga primerja z Zolajem samo zato, ker podpira njegov napadalni "pohod", bi se moral spomniti na zločinske politične procese Titove Jugoslavije, na katerih so diplomirani pravniki "obtožence" brez kančka omahovanja in vesti pošiljali v smrt! V svojem odgovoru v Delovih Pismih bralcev 24. aprila je Matevž Krivic žaljiv do Jožeta Kreuha in Janeza Janše, ki je vedno njegova tarča. Zanika svojo napadalnost, vendar jo lahko sleherni gledalec opazi v vseh njegovih nastopih. Fizično se je spozabil celo nad drugo vneto "borko in pohodnico" za pravice tujcev Nevo Miklavčič-Predan! Da "najboljši" poznavalec ustavnega prava M. Krivic le ne dela samo za pravico in pravičnost, smo izvedeli, ko je notranji minister Rado Bohinc dejal, da mu je bil izplačan zajeten honorar za neko strokovno mnenje. Seveda je to šlo iz državnega proračuna, kamor prispevamo svoj "oboi" predvsem skromnejši državljani. Kdo je potemtakem v vsej tej zgodbi "histeričen", namesto da bi bil "historičen"? Marija Vodišek Demokracija • Četrtek, 6. maja 2004 ekskluzivno OF samo krinka Že na samem začetku je bila koalicija OF samo formalno. V odborih OF so bili sicer tudi krščanski socialisti in nekaj sokolov, toda v glavnem je vse vodila partija, ki je OF tudi organizirala. OF je bila dejansko samo toliko, da se je za njo lahko skrila partija. In ker je bila partija v OF nesporno vodilna politična sila, so se tudi odbori OF ravnali po partijski liniji. Krščanski socialisti in sokoli so imeli v OF že v začetku postransko vlogo. Zelo omejen vpliv, ki so ga sprva imeli v OF, so kmalu Izgubili. Partija je v OF popolnoma prevladala in OF je bila partija. Odpor proti partiji se je nato znotraj OF sicer začel, vendar nikakor ni mogel uspeti. Odnosi v OF so se razrahljali že leta 1942 in ne šele po sestanku v Dolomitih februarja 1943, ko so se partijski zavezniki vdali v usodo In se politično pasivizlrali. OF je sicer ostala, toda partija jo je dokončno prerasla. Ko sem kot partijski sekretar v zunanjem ljubljanskem okrožju organiziral odbore OF, so bili krščanski socialisti in sokoli zelo redki. Ker razen partijcev pri organizaciji ni bilo skoraj nikogar, sem vse urejal sam. V odbore OF sem zato postavil svoje ljudi. Večinoma so bili kandidati za partijo ali skojevcl. Podlaga, na kateri smo od začetka gradili OF, so bili slmpatizerji in člani partije. Do oboroženih nastopov je bila OF enotna in množična. Aktivisti OF so bili delu za osvoboditev popolnoma predani in mi veliko pomagali. V Zgornji Šiški je bil neki inženir agronomije, sicer pa vrtnar, ki mi je stal vedno ob strani. Njegovo stanovanjsko hišo sem uporabljal kot bunker. Če sem bil v težavah ali če je bilo napeto in sem bil v Dravljah ali pa sem prišel v Ljubljano, sem šel k njemu In počakal, daje nevarnost minila. V svojem stanovanju v Šiški se nisem počutil najbolj varnega, kajti čeprav je bilo vse legalno, so me Italijani večkrat prijeli. Ker sem imel legitimacijo iz Vid-marjeve tovarne, so me spustili. Večina ljudi je bila nad aktivnostjo OF najprej navdušena in zato tudi pripravljena pomagati. Sploh ni bilo vprašanje, ali bodo pomagali ali ne. Različna mnenja so se pojavila pozneje zaradi italijanskih represalij. Proti oboroženemu uporu in zato proti partiji in OF so na- stopile politične sile, ki so bile zunaj OF. Stališča do oboroženega odpora so bila različna. Na strani starih političnih strank je prevladalo stališče čakanja na ugodno priložnost ob koncu vojne. In ko so ljudje pozneje spoznavali partijske načrte, je prišla parola OF brez partije in brez komunistov za široko koalicijo. Enakopravnih odnosov med različnimi skupinami v OF že od samega začetka ni bilo. Partija je bila vseskozi nad drugimi skupinami OF, v katerih so si prav tako prizadevali za socialno preobrazbo slovenske družbe, pa so si pri tem lahko samo želeli, da bi jih partija upoštevala. Pod starim partijskim vodstvom bi bilo to še mogoče. Ko pa so vodstvo slovenske partije sredi tridesetih let prevzeli mlajši, partijsko bolj izšolani in revolucionarno bolj zagreti, celo fanatični komunisti in se je komunistična ideologija zanesla tudi na univerzo, je slovenska partija postala brezkompromisno revolucionarna. Kardelj, Kidrič in Kraigherji so po Titovem zgledu uvedli dosledno politiko agresivnega revolucionarnega boja, ki drugim nikakor ni bila pripravljena priznati enakopravnega statusa. Stalin je Tita med vojno opozarjal, naj v partijskem boju ne izpostavlja socialne revolucije, temveč naj organizira široko antifašistično fronto. Ker je bila Sovjetska zveza življenjsko ogrožena, je Stalin poudarjal predvsem boj proti fašizmu. OF je bila vsaj na začetku zares široka antifašistična fronta, toda tudi partija je v njej prav tako že od začetka Izpostavljala svoje revolucionarne cilje, ki so postopoma postajali vse bolj prepoznavni. OF nI bila samo politična C 27. APRILA 1944") Osvobodilna fronta je delovala samo zato. da se je za njo lahko skrila partija. organizacija, temveč je delovala tudi drugače. Njene terenske organizacije so bile predvsem v pomoč partizan-stvu pri zbiranju orožja, hrane, oblek In denarja, pri propagandi, pri razširjanju partijske literature in ne nazadnje tudi pri zbiranju pripadnikov in simpa-tizerjev za OF ter pri agitaciji za odhod v partizane. Druge naloge so se nanašale na drugo materialno pomoč pri vzdrževanju partizanov in partijskega vodstva. Partija brez terenske organizacije OF ne bi mogla delovati. Ker je bila odločitev prebivalstva za OF v začetku zares množična, sem Poročevalca čisto legalno nosil s seboj na stanovanje v Šiški. Sosedje so vedeli, da sem organiziran in da delam v OF. To je tudi v soseski postalo že javno znano. O partijski vlogi v OF pa sem pred vstopom v partijo vedel le toliko, kolikor je bilo to mogoče spoznati iz Poročevalca, iz katerega sem črpal smernice za svoje politično delovanje. OF se je prelevila v partijo s tem. ko so člani partije, ki so bili v partijo sprejeti v strogi tajnosti, prevzemali funkcije v OF. To je bila partijska igra, v kateri so pred javnostjo nastopali kot člani OF, v resnici pa so bili člani partije. In kdor je bil član partije, je moral izvajati, čeprav v tajnosti, partijsko linijo. Partija je bila nasploh med vojno ilegalna in zato se ves ta čas večinoma ni vedelo, kdo je njen član. Partija je bila po eni strani ilegalna, po drugi pa diktatorska in je svojo linijo ves čas Izvajala pod firmo OF. Bili so terenci, člani OF, člani odbora OF, ampak pri vsem tem le ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je kaj. Kot partijski sekretar sem vedel za te ljudi, ker sem imel nalogo, da partijce postavljam na vodilna mesta po terenskih organizacijah v okrožju. Izpolnjeval sem linijo, po kateri je partija prevzela vlogo OF. Izvršni odbor OF, kjer so bili Lu-bej in drugi predstavniki sokolov ter krščanskih socialistov, postopoma ni imel več posebne vloge. Počasi je tudi del OF skupaj z ljudmi v 10 OF ilegalno prešel v partijske vrste. Janez Stanov-nik, dr. Marjan Brecelj, Tone Fajfar in razni ljudje so ilegalno stopili v partijo. Javno so predstavljali razne skupine v OF, tajno pa so bili že člani partije. To je takrat vedel le najvišji partijski vrh, ki je to ves čas zadržal v največji tajnosti. Albert Svetina P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo kmalu izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. 1/ naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov. Demokracija • 19/2004 OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-|žečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, pred-I vsem živa priča slovenske polpre-| tekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevare in nasilja. Fotografije iz osebnega arhiva Alberta Svetine Ko sem slišal vpitje iz kleti, sem vprašal poročnika, ki je v močno za- straženi Slaviji izdajal dovoljenja za prihod in izhod iz stavbe: »Janez poznal sem ga namreč še iz Bele Kra jine, »kaj je tukaj spodaj?« »Ju, Emo« pravi, »pusti ti to. Boljše, da se ne zanimaš za te stvari. Tukaj prihajajo samo Maček, Ribičič in Rusi.« In potem sem bil tiho. To je bilo vse zelo tajno. Niti ljudje v Slaviji nismo vedeli, kaj je v kleti. Čeprav pred prihodom Ozne v Slaviji ni bilo zaporov, so bili poslej v njenih kleteh posebni zaporniki, za katere je veljal najstrožji zapor. Zanj so vedeli samo najbolj pooblaščeni. V klet so odhajali Maček, sovjetska misija in nekateri posebej pooblaščeni načelniki Ozne, kot npr. Mitja Ribičič... Knjiga bo predvidoma izšla do poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, ki jih je občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS. obiskoval partijsko šolo CK KPS in od tod prišel v Ozno, kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono. nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi iz Ozne se je vpisal na srednjo tehniško šolo. nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič. ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste in o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi. svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji, Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. ■l o E t 01 -£ < > O C E o a. Po posebni prednaročniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE ime in i ulica: kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: Knjiga bo predvidoma izšla do poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobllnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta. televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij