PHIHOHSKI DHEVNIK L-,-,.—T G---tLO OSVOBOPiLIME FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE tet0 Stev 28 (2647) ------- Poštnina plačana v gotovini Soedizinn* In abbon oost I gr Tržaško delavstvo zahteva ta-kojšnie učinkovite ukrepe za zadovoljitev njegov k h najosnovnejših pravic do dela in kruha / TRST, torek L februarja 1954 Cena 20 lir KONFERENCA SE JE PRESEULA v VZHODNI BERLIN Molotov napada evropsko vojsko jn predlaga mčrt mirovne pogodbe ^ln,S/r' 9ovore še vedno drug mimo drugega: Molotov ni niti o-eni/ Edenovega načrta za združitev Nemčije in vprašanja svo-0 n/n volitev - Zanikane vesti o Churchillovem potovanju v Berlin štirih V-. — Konferenca it h 2unanjih ministrov se 8erlianeS prenes'a v vzhodni velpnJ,’ iV P°sloPie sovjetskega ter lštva na Uilci Un' sedsU Llnden, kjer bo zadala ves ta teden. itri ie za^otlni zunanji mini-ni T» iSe PriPe|jali v vzhod-ška „ *ln s^ozi Brandenbur-5,, , ata’ Lb katerih teče de-nistri 3Ska 5rta' Zahodni mi. štvn S° pn®l' v veleposlanico iSrew minut pred 15 sloDiu ir°-°V stanu-1e v P°* Vožnjo zahodnih mi- pa P»e^,vl' ie,ta' ^ isti opazovalci «po- Churchill odpotovati v Ber- l vS S'1 -glavne. to4,fce: udarjajo prepričevalno m. č lin, da bi se tam sestal z nariKkih m slle,oku' konkretnih predlogov sovjet- Molotovom. Mogoče je, doaa- pacijskih sil bi se morale u- ske delegacijes in da «opa- makniti iz Nemčije najkas- žajo, da predlogi zahodnih ve- C,,h dabSSon. "bodoče neje leto dni po začetku ve- lesil nimajo te vrednosti ker -A-n - '* b°doc,® ij a vnesti mirovne pogodbe Ob jo večinoma negativen ’ /.na- re^uHatf * fi HsUanske 'konte* istem času bi bilo treba likvi- čaj». List zaključuje, da je . ai istranske konfe- dirati vsa tuja vojaška opo-, sovjets a politika «povsod na- t k i ,v^f m°’ risca na nemškem ozemlju, (letela na edobravanje in pod- Ul?*! !. Nemčija bi se morala Ob- poro«, vezati, da ne vstopi v nobe- “ dobravanie in nori- puuuua angiesitega m-i P mstrskega predsednika storje. na v dogovoru z washington- no koalicijo ali vojaško zve- ' v J U^HLnenja. Labunsti" Sk° PariŠk° VM°- ti°' katen koli "dr^vPVTe ni *Da,i>y Herald» m konser-bila^v6vojnem ^u^a^ Zl™ i« ™egraph» sta Prva seja zvezoeca Izvršnega sveta FLRJ, to5tT'y vzhodni Berlin "je s"tično Ne“mčijo. “ ‘ .Pesimistična, nasprot- BerUni^" opazovalo precej | 3. Novi nemški državi ne.2°Sedi P?C,?V°P' Peratn °y> čePrav je tem-j bi smela biti vsiljena nobe- tlmist-.fen» Prav ta o tudi kon. fla 9,1, ze . popoldne padla na politična ali vojaška ob' ^Sej? 6*°P.'ni Pod ničlo Jtodn'- pre^ katero so se ali vzhodna Nemčija zunanji ministri na 1 4 Nemčiia bi mera ses je 'v- Prvi je dobil besedo | hrambe. fejft. S6stali loto ?den. servativr.l «Daily Mail». «Ti- i «Ti«aa sb & napovedana tajna seja «upa-nje na dejanski naprede » in ministri na | 4. Nemčija bi morala imeti Berlin, “?slan v zahodnem ' oborržene sile, ki bi odgovar-" Predsedoval Mo- | jale potrebam državne TEŽAVNO ISKANJE IZHODA IZ NOVE VLADNE KRIZE V ITALIJI Vietminliovi oddelki znova vdrli v Laos Francoske sile na omku proti luoog Prabongu - Več ameriških leta! za letalski most med Hano era in Luoog Probongom o- lzraža sicer dvom, da bi bilo J^ault, nato pa Dulles 'n | 5. Nemčija bi smeia proiz- Žay“- Po krajšem odmoru za . vaiati vojaški material samo reso govoril Molotov, kate-| v oni količini in samo one •'ga govor La?^lodl%iRk°veanednarfePp^ Einaudi I® petIC po volitvah začel S posvetovanji coskih padalcev, Predstavnik HANOI, 1. — Ze v soboto je francosko poveljstvo javilo, da so vietminški oddelki v zadnjih treh dneh brez borbe zavzeli 33' manjših utrdb v južnem Vietnamu. Poročilo ;e opozorilo tudi na močno viet,-minško propagando in pripomnilo, da je dezertirala večina posadk iz garnizij, ki so bile sestavljene iz krajevne milice. Zlasti močan pa je pritisk vietminške vojske na severu. Nocoj je ta vojska vdrla v Severni Laos in francosko poveljstvo je javilo, da so prve kolone zavzele obmejno utrdbo Muong Khoua. Francoske sile, ki so na umiku, so se spustile v srdite boje južno od te utrdbe kakih 25 kilometrov v notranjosti laoškega ozemlja. Predstavnik francoskega poveljstva je izjavil, da pošiljajo ojačenja z letali v Luang Prabang. da bi zaustavili nasprotnikovo napredova-, nje, Vietminška divizija, ki so I se ji pridružili domači gverilci, se je vrgla na Laos iz svo-j jega oporišča v Dien Bien I fhu, kjer je več kot en mesec obkoljevala več tisoč fran- z1 ^eč j o &n a':i <^n j en ost j o^ieda- Scsta»ielc predstavnikov maiijšm laičnih strank in ra*r!^uejpitreabobvadi°e “4 je *urfr in0(^oi! j orožttev * onih "vojaškimi t ^kupno^. flovor Saragat-Tuplni. Kritični komentarji v tufem tisku ŽS5' J*a^al d"ve uri in ^ol. I orožitev onih vojaških sn ki ... . - fnovno DuHes ^i‘‘pa^se^i ' gedba. d°V°ljUJe m‘r°Vna ’ P°-. ^ JovJeSto ZZsU, "oviro j (Od našega dopisnika) ____________________ na,«dp°v*dal. češ da je že: 6. Države podpisnice mirov- •1nel?/^ga raili*! R«, 1- — «V sedmih mese-1/“A' .laičnih strank lt8i V. Sejo so zaključili ne- ne pogodbe bi morale pod- 7a”’ <prrn .1 annncl.-i ticl^ c in je glavne skupščine OZN za razpravljanje o Koreji ter se pridružuje predlogu za konferenco petih, ki ga je v Berlinu postavil sovjetski zu* nanji minister Molotov. Pekinška vlada je zahtev*« la, naj ^>e besedilo izjave raz* deli vsem delegacijam držav članic OZN razen delegaciji Kuomintanga. Ameriški izvedenec za Dalj* ni vzhod Kenneth Young ni hotel danes izraziti svojega mnenja o možnosti obnovitv« pripravljalnih razgovorov za sklicanje politične konference o Koreji. Sovjetski diplomat izginil na Japonskem TOKIO, 1. — Predstavnik sovjetske misije na Japonskem je v izjavi tisku obtožil ameriško tajnn službo, da j« ugrabila in da zadržuje drugega tajnika te misije Kastzo-rova, o katerem nimajo nobenih vesti od 24. januarja. Japonski listi posvečajo zadevi dolge članke in jo opisujejo kot dogodek v borbi med ameriško in sovjetsko informativno službo. Ameriške oblasti pa trdijo, nič | ni sestanek po nekaki skupni De Gasperijevega članka iz Predlog zveznega proračuna i Šisavang Voung, ki ima 82 let, i ^”a!?ega-.. Japonski tisk piše, I fr-ont, _ T- j:------.------ r. j . . , , . , i- ,.„,.»1 J- u„ ' 03 !>jej 'zjav 1° za^odn' predstavniki i jem v CZN. ker i~ wa. 80 »razočarani«, I 7. Nemčija a bi morala biti goče predvidevati možnost n^.s or-oldne stari De Nicola, t je Molotov 'govoril do- oproščena nadaljnjega "plače- P'.et’ih °t v,p^ašanjih ko je odhajal s Kvirinala! Ivanja povojnih državnih dol- Ind“.!ne « ...«r «*a je sprejel Einaudi, ki ' - • ‘ - *R konierenca bi omo- je s tem začel svoja posveto- • i sPorazum s pekinško vanja za r šitev vladne krize. 8. Nemčija bi'dobila meje v„ t „• 'Ta posvetovanja bo E'naudi . ■ ®Ne.w York Times« pa pra- nadaljeval jutri po že običaj- 3irtoer“t'vno- I vanja povojmn arzavnin dol- Koreie7 ie iw.- ' !il ie govoril prvi, gov štirim ve!esilam, razen ' d0 V,*zal francosko stal šče trgovskih dolgov, K-itoicV, do ziiru; v«E tenovega načrta« za prej pa se je Saragat settal 3 članom demokristjanskega vodstva Umbertom Tupinijem; po sestanku ni bilo izdano nobeno poročilo, v poluradnih krogih riii i a; r. ja : _ ... revije «La discussione«. Pred stavnik veleposlaništva je iZ' javil, da bo ta članek »učinkovito odgovoril* na »alarmantne vesti« o italijanski^ krizi. V tem članku obtožuje De Gašper’ med drugim ZDA in Poun ■ llllnister je predvsem | razam o arf«, da sta za i-rancijo] 9. Nemš':e oborožene sile — *vihVn' dve tcčk' pri nem' 1 v°jska’ mornarica in letalstvo pa zatrjujejo, da je šlo za ostale zahodne države, da so «prijatel_jsko izmenjavo mnenj , vodile «cik cak politiko* glede o političnem položaju#. | Trsta in da je to zelo škodo- Nova vladna kriza je po-'val° »lahkemu življenju de- -----------------------------, .-ročila v tujem tisku števil- mokratične vlade v Italiji« lina. , aa bi bilo mogoče na sednika zbornice in senata, , r>e h^TllT^clri 1/nn f n r n ^‘ \ 1: v a 11 • , t 21tev Nemčije Francoski ! ki jih določa potsdamski spo-! v; „ tr" • - • 1 ---- — - . y.‘ v ra*n.ih putocilib iz Ber- m protokolarni formuli: pred- vzročlla v tujem tisku števil- komentarje, ki rinm-kim berlinski konferenci doseči bivši predsedniki ustavodajne i vladnim krogem niso prav ii«7v ^Htvah; "predpTse o na-1— bi morale biti; omejene na sP°razu-« ».Pogajanjih 2 ude- skupne. Ww»« všeč. Tat« ‘U 17XT/-. J u ...1:1_____________ ~ I nolnffo *____; 1CZDO bivši ministi-skl tals e obrambe. Im" 'zvedbe volitev morajo' naloge vzdrževanja notranje- Pf mS^e Kitajske .glede .redsedmki. predsedniki par’a- Voli 8tl štiri velesile, svobodo ga reda. krajevne obrambe azlJfk‘h vprašanj v mentaralh skupin. Ta običajni di tev Pa morajo jaipčiti tu- državnega ozemlja in protile- t "efea • recL^ !,Udl nekai° za' ®W»°1ttolne komisije, ki bi “ trai predstavnike nev- ^ ■ ‘n držav («Edenov načrt» {. ma »-i rn 'r o \ "D ati ^ ovil *,dl, d, Pemj|f5red imenovanjem vse vtee. Tako postavlja vplivni francoski neodvisni list «Le Monde« v zelo ostri obliki ... . vprašanje, kam se bodo de- na poti k^ sporazumu o atem- nikanje vesti, da se namerava mokristjani obrnili, na desno ske:n orožju. List meni, da bi Einaudi poslužiti svojih ustav- sli na levo, tn zatrjuje, da se je t,, m ne izreiia). Poudaril litvo ■ bi morale biti vo- vlade in ne narobe. IttOrj "*ska vladaj je dei A. P. Letalska bitka ob Koiejski obali P J -J UIC.U1, Ue zgubil za- sv\\r,n kuUu^nsn'raC1J1’ ' uspeh zato da se bo Vietminh uPan^ sovjetskih oblasti. 7C "dravlweana "z^i^^r: SS^iŠif i -------- zavna uprava, sodstvo in to-, mirje, do katerih bi morda 1 11.0 1111*1 V lil samostoj-, pHšlo po razgovorih na ber-: žilstvo, ustanove e, in za vse I ivše Z Dunuja pa poročajo, da stavljena začasna vlada. kate-jVi. da italijanske politične | msriško bombno letalo, zen onih, ki so bili bosta avstrijski zunanji mini- re glavni namen je, da raz-1 Stanke vedno teže prenašajo j streljanje so Odgovorila a h7*» imet, --------' c/'7 'cot v°Ja* zločinci; ster Figi in državni pedtai- piše nove volitve. | demi*ristja»}k.j-. gojpu&tvo v.liSka loysta levila, ki so ? jVz*n>e !r j, svopodo. da neomejeni razvoj nemškega nik Kreisky verjetno konec Kot pa kale, bo šlo spet vise : parlamentu, ki c-e je lahko spremljala bombno letalo. Sle- f^»e obvft. odkloni medna- mirovnega gospodarstva in no- tega tedna odpotovala z Du- dalje po starem tiru. To bil obranilo nekaj let po zaslugi ' J’ ‘ *•' ' veznostl. KI Sta Jlll , benin ompiltpv 7a mpHnapn/l. .. V*__. i „ I /ra\sinritpfr» in n,i Prev Vlad: ,^znostV kl sta l!h 1 benih. omejitev za mednarod- naja v Berlin, kjer bosta za- potrjevala tudi nedeljska re- ! »avtoritete in ugleda De Ga-. e sedanji nemsfi no trgovino, plovbo m dostop stopa'a avstrijsko vlado To- solucija vodstva demokristjan- sperija«, zdaj pa je v resni ? tore.l 1r svetovnim tT/l *___J Ji 1 , _ J,1» „ ___________ xr npvtrnnsfi 06odbo jVNTde.?a mlrovno I bo ta o laže doseči kak sklep ** Prinn 1 m^'i0 'n načrt , y dip'omats::ih krogih zatrju- Stdbe mirovne po- jejo. da javne seje niso pri- *i>Vn« |V ‘•ncijo in sklicanje merne za politično baran- foyne K:>nference Načrt mi- . tanje. ^..ah strnf,*?e Se V- Slavnih , Mjskovska nPravda« pa za ZSSR ! trJuje v poročilih svojih do- ftia, predloži'a že^ 10. t pisni 'jv Zukova in Kramino-va, da «mednarodni opazo- ozil t doltu^g2 Ko je Pred' %° .°^eontnapJade“°evwsko Va’®i ?io.*n0 .P°.u.d"jajo- 2?..)* I « nabavo' reprodliktivne cii d!^bno s 11 - ... . _ ____ Mci!?zaHi.siuo v jusiisiavdi BEO RAu, 1. — Po predlogu zveznega družbenega plana bodo v Jugoslaviji letos investirali v kmetijstvu v obliki kreditov 15 3 milijarde din, t. j. 9 milijard več kot lani. V novi kreditni politiki so predvideni tudi kratkoročni krediti kmetijskim proizvajal. «il s upnost in jo ozna prvi teden konference ZSSR ga materiala, t. j. gnojil, se-ohranila d’plomatsko iniciati- men, goriva, zaščitnih sred- 6\j$t0Pen^tnSost»Va °V""a v< *• °ba dopisnika nadalju-| stev itd. ?sčrt'°tuy. Je zatrdil, da je širjeno. Republikanci so danes izdali poročilo, ki naj bi bilo nekako zanikanje vesti, da je republikanska stranka prevzela posredovanje med demokristjani in socialnimi demokrati; vendar poročilo ne zanikuje, da si republikanci prizadevajo, da bi prav z dogovorom med PSDI in DC prišlo do obnovitve nekdanjega štiri-stranskega centra. V ta okvir spada tudi sestanek, ki ga je imel Saragat s tajnikom PLI Vprašanja socialnih težav se dotika rimski dopisnik angleškega liberalnega lista »Manchester Guardian«, ki ugotavlja v dolgem članku o italijanskem kmetijstvu in agrarni reformi, da se je v tridesetih letih kmečko prebivalstvo v Italiji povečalo za 3fi odst., kmetijska proizvodnja pa skoraj prav nič. Dopisnik navaja med vzroki predvsem dej- dila je 'zračna bitka, ki se je končala s sestrelitvijo enega letala «Mig». Napad je bil izvršen severnozahodno od otoka Š0K-T0, ni pa bilo mogoče ugotoviti pripadnosti letal, ki so izvršila napad. Predstavnik ameriškega departmaja pa je danes izjavil, da ne bodo poslali nobenega uradnega protesta, ker ni znana pripadnost letal. Toda ni izključeno, da bo poveljstvo OZN poslalo protest severnokorejskim ali kitajskim delegatom komisije za premirje na Koreji. ,,o. * .a,. »Slična rertitt kmetov ali sploh nima zemlje jgpjjj [}gjg|j^g |JŠH8 r ■ ; ± UJM uu iui>su»uiiii na UC1" mm finansiranjem, gospodar-, unski konferenci. Francosko flV*! VlCCrflfah ske in druzDene organizacije, \ poveljstvo javlja, da so se • llBII IlfcSl tfvuli obveznosti po proračunu iz francoske čete umaknile !z I TOKIO 1 — Neko letalo prejšnjih let, proračunski re- številnih postojank ob laoški ' ameriškega letalstva ie nad o zervni s..lad m dotacije LR meji, ker so bile »nebranjlji- j v morje" med otokoma Hok-Makedoniji ter Crm gori), - ve«, in so se pridružile posad- | kaido in Honshu na Japon-skupno 32 milijard 830 milijo- ki iz Muong Khuoana. ki je j sl.em y ietalu je bilo 30 vo-pov dinarjev, od te vsote naj , na umiku. | jakov in 5 članov posad e. bi znašale dotacije LR Ma e-1 Predstavnik francoskega po-. Ta' oj ko so zvedeli za ne- doniji 2 milijardi 660 milijo- veljstva je tudi dejal, da. srečo, so ameriška letala in nov din, Crni gori pa 3 mili-; Luang Prabang ne bo nikoli helikopterji začeli iskati po-jarde t> 3 milijonov dinarjev. | padel, ter da francosko po- nesrečence toda po ne aj Potemta cm predvideva pred-: vel j stvo ne skuša braniti do-1 urah iskanja ie poveljstvo ameriških letalskih sil sporočilo, da ni nobenega upanja vq,č, di bedo šs kik Vojske, da kujejo fejQ.U naj^opukiPnačrt ev- Zmedeni pojmi ,es^ej, V“JS e ln naj se rajš' I Vidali je v nedeljo preda-Otov P(»veže 7. /SiRP I t\nl •tm-lton TtTictniam n Kor- Skozi sito in rešeto veže z ZSSR. tVlo- j val svojim pristašem o ber■ . V . - ^/1 •VfUVVII! 17 a^^avl' 1 os^ro napadel linski konferenci o položaju o e*išW Lanje ln vzdrževanje I u Italiji, o «Dji!asovem prime-oporišč v tujim in )u« m triaS’:em vprašanju. Uvodno besedo }e imel open- r*“?nii jponsc v tujini in Sn , ?Pod*alno delovanje j'1'«], “oodne države organi-aiia vz“°dnoevropskih ne- i A.fcfl i?tov govorom je Mo JaltliH „ da bi se pripiav-,,e°db , , j#iar,J za mirovno adi, ^udeležili obe nen.šKi 5°db(’i Pa bi morali po- ► r\, j »iviidii uti- luW P1:satl ln ratificirati vsenemški or-h Pj sr>? t'1 zun:>nji mini-to')VeKa ni??, ni "menil Ede-u^^čije ,a *a združitev “'dn,!; iudl vura«',„,0 ifTurnu iuk. ctuijK liju. pu su ?'"»o?wd0l‘iev se je samo iV,/l- nje(70U?. prerokovanja !!*• Ja.' dotaknil ^ ko j« ski Malalan ki je dejal da se bodo Kommformovcem vremena kmalu zjasnila, ker se »Titova klika» ko’je med seboj kot krvoločni volkovi in da bodo zato kmalu zmagale «zdrare silen Vidali si je vsekakor Kbral slahega preroka, kajti Openci se dobro spominjajo, kako je Riko po objavi zioglasne resolucije večkrat zapovrstjo napovedal socialistični Jugoslaviji le še zelo kratek rok življenja, pa so ■ ^>a tr> ko je de- omnj°. * ZSStl /el° tov kuncu ok '*W.rJ,°JUTa le Moio- dea 3°kumenta am ,®inislr™ e- „Ln‘d sovjetske ■ Oju Po načrtu ™VJetsk* vla-bi Mirovne t « PriPraviia-* namestniki kl,nfe'ence naj PogodbeV’m mirov- vT' b> bil„Mr“v«° konte- Ltest'h mesec,^ se f 'bra m? . J najkas- d^vUedt#:'e Pa bl *odefoval; Jet»ki načrtPlertstavn'k1 ** nemško edno propadla (menda je i; gubtl tudi neKaj stav). Vidah je s svojim običajnim «lepoiečjem», s katerim 'iieri le na učinek m mu je resničnost deveta briga, nam-:al kopo bedarij ter se de-lansko norčeval iz svojih poslušalcev. Dejal je na pn ner. da bo na čelu komi.tlormov-cev od veselja plesal po tržaških ulicah *ko bo Trsi obkrožen od socialistične” Jugoslavije«. Najbrž pa bo ple • mi potrganimi živami so v zgodnjih jutranjih urah razsvetljevale mevto skrivnostnim bliskom podobne iskre- SFOMUlUltl DVEVI Na današnji dan se je leta 1804 pričela prva srbska vstaja proti Turkom. % K iv m DANES, torek 2. februarja Svečnica, L.iubomira Sonce vzide ob 7.27 in zatone 06 17.11. Dolžina dneva 9.44. Luna vzide ob 6.37 in zatone ob 15.56. JUTRI, sreda 3. februarja Blaž, Zagoda VČERAJ POSLEJ NAJHUJŠI ZIMSKI PAN V POVOJNIH LETIH ! OB ZBOROVANJU DELAVCEV CRDA SUNKI BURIE DO 170 KM MA URO PRI 7 STOPINJAH POD NIČLO Promet v pristanišču popolnoma paraliziran. Močno oviran filobusni promet po mestu, 90 inter- vencij gasilcev, 5 ljudi v bolnico z zlomljenimi udi, več desetin pa na postajah Rdečega križa. Prevrnjen žerjav v Ulici Rossetti, odkrita remiza pri Sv. Ivanu. Razbite šipe in strehe i. t. d. Včerajšnji dan je bil naj-mrzlejši v letošnji zimi, saj je v mestu padla temperatura na .7 stopinj pod ničlo, medtem ko so na Opčinah in drugod v tržaški okolici zabeležili minus 11 stopinj. Izrednemu mrazu, ki je sicer zajel skoro vso Evropo, se je pri nas pridružila še močna burja, kakršne letos ne pomni mo: medtem ko so v popoldanskih urah dosegli sunki burje do 130 km na uro, so okoli 18. ure zabeležili že 142 km na uro, dve uri pozneje pa 145 km na uro. Burja je z nezmanjšano silovitostjo divjala skozi vso noč in dosegla verjetno še večjo brzino. Zaradi burje je bil ves pro. met v pristanišču paraliziran. Ladje so morali močneje privezati, medtem ko so se morale one na morju vsidrati, saj ne morejo pripluti v pristanišče. Obalna cesta skozi Bai-kovlje je prekrita s plastjo leda, ki je nastal zaradi valov, ki se zlivajo preko obale, lu-di pomoli v tržaškem pristanišču so iz istega razloga pokriti z ledom. V večernih urah je bilo tudi mesto paralizirano, saj so se ljudje v glavnem držali dcma. Mnogo javnih lokalov so zaprli, prav tako i,udi nekaj kino dvoran, predvsem v predmestjih. Tramvajski in ii. lobusni promet je imel precejšnje prekinitve .n zamude zaradi poškodb na omrežju. Burja je poleg tega povzročila precejšnje število nesreč in napravila dosti škode. Tako .je odkrila streho na tramvajski remizi pri Sv. Ivanu podrla nekaj dimnikov, razbivala šipe in oknice, odkrivala strehe posameznih hiš itd. Nekatere ceste so b’le ponoči dobesedno pokrite z razbitimi kosi opeke, med katerimi ni manjkalo pločevine in drugega materiala, ki ga je burja odtrgala s streh raznih poslopij. Policija, gasilci in bolničarji so imeli polne roke dela. Gasilci so morali do ?3. ure intervenirati kakih 90-krat. V bolnico so sprejeli 5 oseb z zlomljenimi udi, medtem ko je na postaje RK prišlo po prvo pomoč nekaj desetin ljudi. Na Ul Sonino je padla opeka na avto RK, ki je tedaj vozil nekega ponesrečenca v bolnico in mu razbila zaščitno steklo. Ob 19.15 so močni sunki bur. je podrli na nekem stavbi-šču v Ul. Rossetti 64, 30 m visok žerjav, ki je pri padcu polomil nekaj drevja ob stav-bišču, podrl neki zid, potrgal električne žice ter blokiral pločnik omenjene ulice. Na mesto so prišli takoj gasilci in delavci ACEGAT; medtem ko je lastnik moral takoj postaviti predpisane prometne znake, ker je žerjav s svojim koncem deloma oviral tudi promet na cesti. Med prvimi je okusil ostrost burje 43-letni Anton Brajko iz Ul. Molin a V.ento, katerega je sunek burje med delom na železniškem vagonu v lesnem pristanišču pod Skednjem vrgel na tla. Rezultat za Brajka je bil kaj slab, 10 do 30 dni bolnice, če seveda ne bo komplikacij, zaradi zloma zunanjega dela gležnja. Približno 4 ure kasneje so pripeljali v bolnico Toaletnega upokojenca Andrea Pitacca iz Ul. Doda, katerega so zdravniki. ki so mu ugotovili več ran nad obrvjo, na čelu in drugih delih obraza, pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh na I. kirurškem oddelku. Pitacco ni mogel obrazložiti, kako se je ranil, ker se ob prihodu v bolnico ni ničesar spominjal Nasprotno pa so bolničarji' RK izjavili, da so ga našli v Ul. Orlandini, kjer je zaradi butje padel na tla. 15 minut po 19. uri, ko je burja neusmiljeno pihala oko-lt vdgalov šentjakobskih hiš, pa je postal žrtev njene silovitosti tudi 36-letni Mario Be-nini iz Ul. Molin a Vento, ki sc je tedaj vračal domov Sunek ga je najprej vrgel ob železno ograjo in nato še na tla, pri čemer se je Benini ranil nad levo obrvjo. V bolnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom RK, so ga pridržali na I. kirurškem oddelku. Okreval bo v 10 dneh. Kmalu po 20. uri je tudi avtobus ACEGAT št, 1 postal žrtev burje. Ko je namreč privozil v višino starega vhoda v pokopališča pri Sv. Ani, je 25-letni šofer Dante Sossi iz Ul. Gambini opazil, da neki avto z videmsko evidenčno ta. blico vozi ritensko proti njemu Šofer je sicer takoj zavrl,' vendar ni mogel preprečiti trčenja, Kaj pa se je pravzaprav zgodilo? Osebni avto, last 34-letnega Santa Giusta iz Vidma, je namreč stat ob cesti (lastnik je bil tedaj v neki gostilni) ko ga je močan sunek burje porinil navzdo'. Po 10 metrih ritenska vožnje pa je trčil v avtetek 5. februarja z začetkom ob 18. uri. Razpravljali bodo o točkah, ki so na dnevnem redu. Policija prepovedala premiero ..Odločitve" Baje samo iz formalnih vzrokov ? Sinoči bi morala biti v kino dvorani v Skednju premiera SNG «Odločitev». Neposredno pred napovedano uro, ko so se gledalci že začeli zbirati, je neki član lokalne policijske postaje sporočil, da predstava ni dovoljena. Vzroka prepovedi ni znal navesti. Uprava SNG nam je v tej zvezi sporočila, da vlaga proš. nje za uprizarjanje svojih predstav 10 dni prej in da so še včeraj zjutraj na glavnem policijskem sedežu izjavili, da je uprizoritev dovoljena. O zadevi smo se pozanimali tudi pri policiji, katere tiskovni urad nam je telofonič-no sporočil, da uprizoritev ni bila dovoljena iz formalnih vzrokov, ker neka prošnja ni bila vložena 7 dni prej, kot predpisuje zadevni ukaz ZVU. Menimo, da bi v primeru, da gre samo za navedeni formalni razlog morala policija upravo SNG obvestiti prej, da bi lahko ta predstavo še pravočasno odpovedala, v nobenem primeru pa ne v zadnjem trenutku, posebno še, če so vse druge formalnosti bile v redu opravljene. Sploh pa, čemu je potreba za gledališke predstave stalnega gledališča, kakršno je SNG, toliko raznih dovoljenj in radovedni smo, če veljajo isti predpisi tudi za vsako skupino, ki gostuje v ((Verdiju«, «Ressettiju» in drugih dvoranah. Danes bo SNG nastopilo z ((Odločitvijo na Kontovelu ob 20.30. Registriran potresni sunek Tržaški geofizični zavod je včeraj ponoči ob 1.20 registriral močan potresni sunek v smeri sever-severovzhod. Računajo, da je bil epicenter oddaljen od Trsta kakih 9.500 km. kar bi odgovarjalo področju okoli japonskih 'otokov. Osvobodilna fronta Današnji sestanek OF za Pro-sek-Kontovel, občino Zgonik in Sv. Križ odpade na željo članov zaradi današnje prireditve SNG na Kontovelu. OF — SEKTOR BARKOVLJE V četrtek 4. t. m. bo ob 20.30 v Franklovem sektorska skupščina z istim dnevnim redom, kakor je bil že objavljen za pretekli četrtek. Vabljenj vsi! HEPENTABOR V sredo 3. februarja ob 20. uri bo na Repentabru za občino Re-pentabor sestanek. Na dnevnem redu razprava o politično-orga- nizacijskem delu OF. Ljudska prosveta GLASBENA MATICA V TRSTU Zaradi težav, ki so nastale, bo v sredo, 3. februarja ob 2*.38 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29. IZREDNA SEJA Seje naj se udeležijo zanesljivo vsi člani upravnega in nadzornega odbora ter roditeljskega sveta. PD «IVAN CANKAR« Vaja pevskega zbora bo danes 2. februarja ob običajni uri. Zaradi bližnjega nastopa pozivamo pevce, da se vaje gotovo udeležijo. Darovi in prispevki Namesto cvetje na grob blago-pokojne Matilde Pertot daruje družina Frana Bandela 3.000 lir za Dijaško Matico. Člani tržaškega* filatelističnega kluba «L. Košir« so priredili PRVO SLOVENSKO FILATELISTIČNO RAZSTAVO V TRSTU na sedežu Ul. Roma 15/11. Na željo obiskovalcev bo razstava odprta tudi danes 2. februarja. Vstop pr ost OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. Januarja in 1. februarja 1954 se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo Je 21 oseb, porok je bilo 6. CIVILNE POROKE: upokojenec Domenlco Sponza in gospodinja Sofla Marco, težak Rudolf Križman in gospodinja Štefanija Brečko, Strugar Emil HareJ in gospodinja Marija Stocca. CERKVENE POROKE: težak Claudio Trevlsan in gospodinja Mirella Pecenco, učitelj Zorko Harej In uradnica Cornelia Tisal, električar Giovanni Dagri in šivilja Anna Dolenz. UMRLI SO: 40-letna Edvige Polselll por. Parovel, 62-letni En-rico Pouh, 80Lletna Elisabetta Velisclg vd. Chlostergi, 79-letna Maria Zornlg vd. Rupena, 79-let-ni Augusto Roncalll, 78-letnl Lul-gi Debeliš, 79-letnl Giovanni De-santolo, 62-letni Ferdinando Pal-meri, 57-letna Gemma Favetta por. Trevlsan, 84-letnj Leopoldo Spanghero, 78-letna Glusepplna Marusslc vd. Pirnat, 49-letni In-nocente De Luca, 75-letna Marija Cok por, Gombač, 61-letna Giu-seppina Rabaccl por. Firmi, 65-letni Giovanni Lonzarinl, 54-letni Ivan Godina, 71-letni Faustino Zilettl, 81-letna Glusepplna Ber-nasconi vd. Zanetti, 85-letna Lul-gia Pancino vd. Clmetta, 1 uro stara Claudia Snidero. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Predvčerajšnjim zjutraj je prispela v naše pristanišče iz Benetk s 156 tonami raznega blaga jug, ladja »Titograd«; ob 23.30 pa je prispela ital. ladja «Carso», ki je pripeljala iz Brindisija 382 ton tobaka. Predvčerajšnjim ob 9, uri je odplul proti Reki s 500 tonami fosfatov in 3 potniki jug. parnik «Sinj»; ob 13.20 je odplul v smeri Hajfe s 3.900 tonami lesa in 3 potniki izraelski parnik «Dromit». VREME VČERAJ Najvišja temperatura - 2,4, najnižja - 6,9, ob 17. url - 5,2. Zračni tlak 1007,1, pada. Burja 70 km/h, sunki 142 km/h. Vlaga 47 odst. Nebo pooblajeno, morje močno razburkano, temperatura morja 6,1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Glulla 14; Al Lloyd, Ul. delTOrologio 6; Signorl, Trg. Ospedale 8; Harabaglla v Barkov-ljah In Nicoll v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krli 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 3-23 ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 2. februarja 1954 ob 20.30 uri na KONTOVELU premiera »Odločitev" dramska reportaža v dveh delih Spisal: Jože Zemljan V narečje slovenskih ribičev ob tržaški obali priredil: Miha Grljan Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar Godi se v slovenski vasi blizu Trsta: prvi del pred zadnjo vojno, drugi del med vojno, predigra in medigra danes. Začetek točno ob 20.30, konec pred 23. uro. GLASBENA MATICA TRST Sez. 1953-54 VI. koncert V soboto 6. februarja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU KONCERT PEVSKEGA ZBORA lalslto Jeislra’ iz ZAGREBA Dirigent: Mladen Jagušt Vabila bodo na razpolago »d srede dalje v Ul Roma št. 15/11, tel. 31-119 (SHPZ) od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. Vabila bodo na razpolago od srede dalje tudi v Barkovljah, v drogeriji Scheimer; pri Sv. Ivanu v tobakarn; Prosen in na Opčinah v pekarni Cok. PD «IVAN CANKAR# vabi vse ljubitelje lepe besede in pesmi na KULTURNI VEČER POSVEČEN ANTONU AŠKERCU, ki bo četrtek 4. februarja 1954 od 20.30 uri v Ul. Montecchi 6/IV. Predaval bo dr. A. Budal. Sodelovali bodo recitatorji, moški pevski zbor in tamburaši. Prosrvetni društvi uVOJKA SMUCn in (iPINKO TOMAŽIČ« priredita v Prešernovem tednu v svojih društvenih prostorih v Ul. Roma 15/11 KNJIŽNO RAZSTAVO. Razstava bo odprta 6., 7. in 8. t. m. izlett MOTOKLUB »MLADOST* NABREŽINA Zaradi slabega vremena se izlet v Postojno od 7. februarja prenese na 21. februarja. P DT priredi 21. februarja smučarski izlet v Crni vrh. Vpisovanje vsak dan na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. od 18. do 19. ure. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Mladinski odsek Zveze prosvetnih delavcev priredi konec junija poučno zabavni izlet v Žilo in k Osojskemu jezeru na Koroškem. Interesenti naj se javijo na sedežu. MOTOKLUB »AMATORI* organizira 14, februarja t. 1. dva avtomotociklistična izleta v Opatijo in Novo Gorico. Vpisovanje na sedežu (tel. 96-160) dnevno od 18. do 19. ure do 4. februarja t. 1. MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE organizira 15. februarja izlet v Postojno. Vpisovanje 2., 3. in 4. februarja od 18. do 19. ure na sedežu. SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH Mladinci organizirajo 14. t. m. smučarski izlet v Crni vrh. Vpisovanje do 5. t. m. v mladinskem krožku «Spartacus» v Ul. Alfie-rl 8. R/A ADEX IZLETI 13. IN 14. FEBR. 1954 \7X ITT V NOVO GORICO KANAL MOST na SOČI TOLMIN BUZET OPATIJO in na REKO______ 14. FEBRUARJA 1954 IZLET V TOMAJ DUTOVLJE ČRNI VRH Vpisovanje do 4. fehr. pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. Rossetti. 16.30: «Krik zasledovanega«, V. Gassman, B. Sullivjn' Excelsior. 15.00: «Zgodba o trw ljubeznih«, L. Caron, P. Anj^' Nazionaie. 16.30: ((Najbolj smeš« predstava sveta«, M. Lavren«' M. Brttt. Filodrammatico. 16.00: «LegM“ Robin Hooda«, E. Flynn, O. ° Havilland. . Arcobaleno. 15.30: ((Stekleni zi , Auditorium. 14.45: «E1 gringo*. *’ Payne, A. VVhelan. Mladim l! pod 16 let prepovedano. , Astra Rojan. 16.30: »Tajni soW' vec», J. Mc Crea, B. Ha'e-CristaUo. (Trg Perugino) ((Operacija Koreja«, J. I'®1 F. Tucker. Grattacieio. 16.00: «Mož za Ay Zacchero«, S. Pampanini, * Nazzari. Mladoletnim prepovr dano. Alabarda. 16.00: »Telički«, L fo, A. Sordi. Ariston. 16.00: ((Dekleta S TtP Španija«, L. Bose, C. Greco. Aurora. 15.15: «Cavalleria rustnf na«, Kerima, M. Britt. M Armonia. 15.15: ((Krištof Kolunwfi F. March. Garibaldi. 15.30: »Ljudske Pr,v' ce«, L. Mc Callister. . Ideale. 16.00: «Parada sijaja#. ' Pinza. . Impero, 16.00: «Vesela vdova«, * Turner. j Italia. 16.00: «Plamen», E. B0R' Drago, A. Nazzari. « Viale. 16.00: »Operacija Z», Mitchum, A. Blyth. . Kino ob morju. 16.00: ((Objemi močno«, W. Holden. M Massimo. 16.00: «Bleski nad glo», J. Sheffield. „ Moderno. 16.00; «Saloma», R. w°rth. , Sv, Marko. 16.00: ((Legenda Faustu«, *I. Tavio. , Savona. 15.00: »Mož po sili*> Taylor. , Vittorio Veneto. 15.15: «Zelja 1 ne«, B. Stanvvick. , Azzurro. 16.00: ((Rdeča glava«. * AHysoci. . Belvedere, 16.00: «Oče posts" ded«, S. Tracy. . Marconi. 16.00: «Tvoja usta M®* R. Wiidmark. Novo cine. 16.00: «Toto in ženS" T0,t0- Odeon, 16.00: »Skrivnost neke Vv ske«, G. Tierney. t Radio. 16.00: ((Grozni- Dan». Ryan. TOREK, 2. februarja 1954. JUGOSLOVANSKA CONA 'I' H S T A 254,6 m ali 1178 kc I Poročila v slov. ob 7.00, 13™ 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 gled tiska; 14.30 Kulturni ra »S so na kakršenkoli nač>° Jjji' spevali k ublažitvi ki nas je zadela. Trst - Sv. Ana, 2. fefer Družina ZIG l# aN< Sporočamo žalostmo ve»l' ^ je v nedeljo premini dobri Leopold Špani^ „• Pogreb dragega pokojni*^ [l danes 2. t. m. ob 14-male certovice na pokoP na Proseku. Žalujoča soproga, hčere, zetje, neveste, ln pravnulci' l# Prosek, februarja 2. februarja 1564 —ifc r y._ OB ZASEDANJU ČETVERNE ") POTSDAM IN POLITIKA VELESIL Churchillovih spominov iz druge svetovne vojne) V zahodnem Berlinu so zaceli konferenco štirje veliki, a' so se včeraj preselili v vzhodni Berlin, in tako izmenično nadaljujejo razgovora. ki naj bi prinesli človeštvu nekaj miru. Pred deveti-j*11 leti smo imeli podobno Konferenco v neposredni bli-Z«U Berlina, v Potsdamu, le so bile tedaj figure te konference nekoliko drugačno, vendar so se že tedaj na-vfj, nasProtja, ki so pri-• do hladne vojne in do eaanje berlinske konference. , ■ tedanjih najmočnejših Ko ^v te konference je ‘udi Winston Churchill, * uam je v svojih spominih marsikatero sporno da ' ■’e- obstajala že te- ni in ki je, po njegovem nenju nujno privedla do sevanjih razmer. Ni važno v m trenutku presojati odgovornosti za vse to ali bolje t?pi , trenutku se ne bomo Pu.sc*li v pretehtavanje Jjr e®, Pač pa bomo navedli nekaj Churchillovih nem, ki so najboljša karakterizacija. pa četudi z njegovega stališča o potsdamski ssMerenci ki je bila pred oorimi devetimi leti, torej P°, zaključku druge svetovne vojne v Evropi. Churchill piše v svojih spo-nih sledeče: «Ko sem se T°Z j p° ulicah skozi množice ondončanov, ki so vzklikali K (i?.su.> ki so ga težko pri-7?r j. ln ki so se ga veselili, radi tega kar so vse preži-' se mi je pletel po glavi rah pred bodočnostjo ter mnogo drugih neprijetnih isli Hitlerjeva nevarnost je __ginila.... Toda glavna zveza i upna nevarnost, ki je ezala velike zaveznike, je čeh n°^ 12Sinila. V mojih o-a Pa je sovjetska nevar-ost ze zamenjala nacistične- *a sovražnika«. ie r°dil iniciativo. Ze retji_ dan po kapitulaciji Nemčije je Churchill 's tele-svetoval ameriškemu Predsedniku Trumanu, ki ga o tedaj še nikoli ni videl, da Je. potrebno takoj orga- izirati trojno konferenco, nurchill pravi: »Vsekakor je morala biti prvi cilj konfe-®nca s Stalinom«. Churchill upal, da bo Truman takoj, rez pomislekov sprejel njegovo zamisel, pa je takore-fjj . samozavestno določal 1 in kje naj bi bila ta On je celo bre: je 12 poznavanja Trumanove-?.a mnenja ustvaril dve fron-‘n sicer Veliko Britanijo 2Da na eni strani, Sovjetsko zvezo na drugi stra-r '..Churchill je namreč spo-lei k- Trumanu sledeče: «Ze-da. ?i, da pridete sem prve tUj curlja in da skupno odpo-na sestanek s stricem Hg: , (Stalinom op. ur.), ki zemi- bil kjerkoli izven o-\t: ‘la, ki so ga zasedli Rusi. R: . =_ _____________ ______ kiert°^ehno, da bi se sestali krai a'‘ v katerem koli ga “' hi je v okviru ruske-kra?°dročja. Mi smo že d vasi i Stalinu na roko:...«. »L, —_______ . - -- . PokaUman ie v tem Primeru lin«* določeno rezervira-Chill i* zabeležil Chur- V sv X nekem drugem mestu Dnin0-!'^ spominih, je šlo za ZačeK0 lin‘i° ki se '/e Jkih uveljavljati v ameri-So Političnih računih. ZDA v bale, da ne bi prišle \Vi*jJor s Sovjetsko zvezo. takr.i °n Churchill piše o tem tansv tem b' se dala bri-in n'f1 ambicijam pobuda, v Ev‘varila nova zmešnjava . vrOni « A m orinonn m i O čin teda pl' "Američanom je šlo i* sile* c-eit>. kjer ,^a tem, da zberejo svo-d. v borbi proti Japon- dali‘L,,1J,er .se 3e v°ina še na' odločim Prehajala ze v Toh n° obdobje. Qn u?a Churchill je uporen, hu ** Ponovno pisal Truma-barv v ‘Pu v zelo temnih pe ah orisal bodočnost Evro-ne’k=iieveda v Primeru, če se se n, ne ukrene. Churchill rišhu. na)holj bal umika ame-pe. ~ vojaških sil iz Evro-loviel edel sem, da se je po-Evron' I?enških zračnih sil v ha v, ■•-z.e začela premeščati Pisi ^lsče v Pacifiku. Caso-p0v s,9. Polni vesti o velikih Se c ameriških armad, ki Ptelii"1 - ’z Evrope. Na tenih ,i ze vnaprej predvide-da h a epov' ie verjetno tudi arniaj 0 zmanjšane tudi naše artnaa v Evropi. Kanadska I>ar,da. ho gotovo odšla, je tPlasJe z Amerikanci, da kjer biSPbii~Z'im,u na Jalti, » ev na nnH počena razde-5Vropi svoj! obdrže v -tedaj dokleJa si!e vs*l tovijo «vnln se ne zago- ®Vropi ZDa'13 Področja« v Evropi 3 mfr ■ mele tedaj jalaSe Pravi vojsko0nvi y°iakov, tili Angležem , ki je vzbu- is* i; dejstvi, ki so potrjevala ruske zahteve glede osrednje Evrope. Nad srednjo Evropa so se tako dvigale roke z vzhoda kakor tudi z zapada. Po naj sam Churchill govori: «Glavni vzrok, zaradi katerega sem želel, da pohitimo s sestanKOm je bil. povsem razumljivo, nameravani umik ameriške armade s črte, ki jo je dosegla v borbi. Bal sem se, da^bi v Washingtonu sklenili, naj se zapusti ta velikanska površina, dolga 400 milj in široka 120 milj. Tu so živeli milijoni Cehov in Nem cev. Prepustitev tega ozemlja bi še bolj povečala razdaljo med nami in Poljsko in praktično bi prenehal naš -vpliv na njeno usodo.... Sedaj, ko so britanska in ameriška armada ter zračne sile bile še močna zasedbena sila, sedaj je bil zadnji čas, da se doseže splošna rešitev mnogih političnih vprašanj«, Ce bi bil Churchill tudi hotel, bi prav gotovo ne mogel bolj odkrito orisati tega, kar je značilno v politiki velikih sil. Na nekem drugem mestu, in sicer v nadaljnjem njegovem dopisovanju s Trumanom Churchill pravi: «Rusi zahtevajo, naj se ameriške in britanske sile v Nemčiji umaknejo na zasedbeno črto. ki je bila... določena. Ali bi ne bilo boije odkloniti ta u-mik na glavnem evropskem bojišču preden se ne reši vprašanje Avstrije?« Predsednik Truman pa, ki je prišel na oblast šele tri mesece pred tem, verjetno še ni razumel bistva taktike, ki je vezana s politiko velikih sil ali pa se je morda bal spora s Sovjetsko zvezo? Churchillovih spominih. ki | namreč 15. julija. Naslednjega govore o Potsdamu. To odkri- | dne je odšel ^ Trumanu, da to podčrtano ekspanzionistič- I bi ga spoznal. Churchill pi-no gledanje, to zanimivo Tru- še; «Bil sem očaran nad nje- manovo odbijanje, ti krčeviti Churchillovi napori, da s pomočjo sil bogatega strica z one strani Oceana zagotovi izvedbo svojih interesov, vse to so^ zelo poučne strani te politične literature. Končno je v dopisovanju med tremi »velikimi« bil določen datum in kraj sestanka, in sicer 17. julij 1945, kraj pa predmestje Berlina — Potsdam. Churchill je končno klonil pred željami Trumana in Stalina kar se tiče datuma, kajti na vsak način je hotel, da bi se konferenca začela že prvega julija. Vzporedno s pripravami na konferenco so bile v Veliki Britaniji volitve. Zaradi tega ker so bili vojaki razpršeni po vsem svetu, so bili rezultati volitev neznani vse do konca berlinske konference. Churchill priznava, da je skušal obiti dolžnost razpisa volitev: »Jaz sem bil osebno zelo vznemirjen, pri misli, da bom s položaja narodnega voditelja padel na položaj voditelja stranke. Smatral sem za svojo dolžnost in hkrati tudi za svojo pravico poizkušati ostati na oblasti. Nisem mogel verjeti, da mi bo narod to odrekel«. Preden je Churchill vedel za Vsekakor pa je on odklonil Churchillove predloge, in zato je Churchill to »usodno« napako tedanjega ameriškega prvaka zabeležil za bodoča pokolenja. Truman je obvestil Churchilla, da je pripravljen ukazati vsem ameriškim četam naj začno z umikom 21. junija, torej pred konferenco! Churchill je bil zaradi tega razočaran: «Ta sklep je v mojih prsih odjeknil kot mrtvaški zvon. Toda ni mi preostalo drugo, kot da ga sprejmem...«. Z umikom se je začelo 10 dni pozneje, to pa zaradi tega, ker je zaradi parade v Moskvi Stalin zaprosil za od-goditev. Churchill piše: «Ameriške in britanske čete so se začele umikati 1. julija v svoja določena področja in za njimi so se valile množice beguncev. Sovjetska zveza se je utrdila v srcu Evrope. To je bila usodna ura za človeštvo«. Kot smo že v začetku videli, ni bil Truman navdušen s trojno konferenco. V najboljšem primeru je želel, da bi se ta konferenca organizirala drugače, kakor jo ;e predlagal Churchill. Želel je na primer, da bi povabili Stalina. Ni hotel nastopati skupno z Angleži, da bi ne bili s tem izzvani Rusi. V prvi brzojavki Churchillu je imenoval angleški predlog o skupnem nastopanju nasproti Rusom, «z mešetarjenjem«. To je starega Churchilla zabolelo ,n ga celo nekoliko užalilo. Toda še bolj je bil užaljen in ponižan po- razgovoru s Trumanovim odposlancem in predvojnim ameriškim ambasadorjem v Sovjetski zvezi Josephom Davisom. 26. maja se je Trumanov odposlanik sestal z britanskim predsednikom. Po Churchillovim pripovedovanju je sestanek potekel takole: »Z njim sem imel zelo dolg razgovor. Vsebina tega, kar mi je imel predložiti, je bila v tem, da se bo predsednik Truman sestal nekje v Evropi s Stalinom preden bi se sestal z menoj. Ko sem slišal ta predlog, sem ostal zaprepaščen. Ze v nekem prejšnjem pismu mi ni ugajal predsednikov izraz »mešetarjenje«, ki ga je on uporabil za neki sestanek med menoj in njim... Ce bi bil predsednik obšel Veliko Britanijo in bi se sestal samo .' šefom sovjetske države, bi bil to poizkus, da se doseže enostransko razumevanje z Rusijo o glavnih vprašanjih, v katerih smo mi in Američani bili enotni. Nikakor nisem mogel soglašati s tem, kar se mi je zdela žalitev, ne glede na to, da bi bila ta nenamerna, vendar pa žalitev naše države... Nasprotoval sem sprejetju površne zamisli, da spori, do katerih prihaja danes, obstajajo samo med Veliko Britanijo in Rusijo«. Morda ta Trumanova zamisel odkriva njegovo rezerviranost nasproti Churchillovi iniciativi. Ali je hotel Truman obiti London? Ta spor je zares zanimiv, kakor je tudi zanimiva obrazložitev, ki jo je predsednik britanske vlade predložil Trumanu zraven protesta: »Zavedati se je treba, da sta v tem času Velika Britanija in ZDA združene v isti ideologiji... Sovjetska vlada ima različno filozofijo, namreč komunizem, in v polni meri u-porablja metode policijskega upravljanja...«. Ta zadnji činitelj je imel svoj uspeh: «Rredsednik je to opombo sprejel ljubeznivo in z razumevanjem.... Pravilnost našega gledišča ni ostala nepriznana pri naših dragih prijateljih«. Vse to smo hoteli navesti zato, ker se nam zdi, da so vprav strani, ki opisujejo priprave za konferenco v Potsdamu najbolj zanimive v to, je vzel s seboj v Berlin na konferenco tudi svojega nasprotnika Attleea. Pač, za vsak primer. V kolikor bi na volitvah propadel, si je mislil, bo njegov naslednik imel kontinuiteto v velikih poslih Velike Britanije V Berlin je prispel Churchill istega dne kakor Truman, njegovim veselim, natančnim in krasnim obnašanjem in očitno močjo za določanje sklepov«. Te besede izražajo očitno diplomatsko uglajenost, kajti verjetno Churchill še ni mogel pozabiti Trumanovih udarcev v predkonferenčnih dneh. Zanimivi so zasebni razgovo. ri, ki jih je imel Churchill pri kosilu s predsednikom Trumanom. «Govoril sem o žalostnem položaju Velike Britance, ki je za splošno stvar porabila več kot polovico svojih investicij v tujini, ko smo bili še sami in ki je izšla iz vojne z velikim dolgom treh milijard funtov šterlingov v tujini... Morali bomo iskati pomo- či, da bi lahko ponovno postali neodvisen koncern... Predsednik je rekel, da bo storil vse, kar je v njegovi moči...« Drugi del razgovora je bil nekako Churchillovo nagovarjanje, naj se da neka oblika vojaški zvezi med obema državama: »Truman je odgovoril. da so vsi ti občutki zelo blizu njegovemu srcu Toda vsak načrt mora biti nekako v skladu s politiko Združenih narodov. Rekel sem, da je to v redu, v kolikor gre za razne vojaške priprave, ki morajo koristiti skupno Veliki Britaniji in ZDA. Toda v kolikor bi te priprave in te baze morale biti dostopne vsakomur, potem ne bo od tega ničesar. (Nadaljevanje sledi) PRVA POMOČ Poznamo celo vrsto snovi, ki delujejo na človeški organizem kot strupi. Ze definicija besede »strup« nam prizadeva težkoče, kajti tako od količine kakor od delovanja kake snovi jf odvisno, če deluje na telo kot strup ali ne. To dejstvo je bilo znano že ustanovitelju moderne medici-cine Paracelsu. ki je prvi trdil, da nobena snov ni strupena, le določena količina jo lahko naredi strupeno. Možnost zastrupljenja je tako mnogovrstna, da je razpoznava, s čim se je kdo zastrupil. tudi za izkušenega zdravnika zelo težka. Omejiti se hočemo zato v članku le na primere praktičnega pomena, kjer mora laik nuditi prvo pomoč. Ce kdo iz polnega zdravja nenadoma zboli ali če oboli istočasno več družinskih članov oziroma ljudi, ki žive v enakem okolju, z istimi bolezenskimi znaki, moramo misliti na zastrupljenje. Močno sumljivi znaki so: nezavest, hude driske, ki se začenjajo z bruhanjem, krči, ohromitev, svetlordeča ali rjavkasta barva kože in krvi. Nekoliko razgledani laik bo sklepal iz velikosti zenic, iz duha izdihanega zraka, iz vsebine izbruhanih mas, za katero zastrupljenje gre Posebno pri akutnih zastrupitvah je hitra razpoznava zelo važna in često edina reši življenje. Ker so znaki zastrupitve lahko popol. noma enaki znakom drugih bolezni, je zdravniku, ki nudi pomoč, često v olajšavo tisto, kar izjavlja okolica, to je domači ali pa poklicni tovariši. V toksikologiji, to je v nauku o strupih, ločimo med namernimi in nenamernimi zastrupitvami. K prvim spadajo samomor in umor, medtem ko se ostale zastrupitve dogajajo nenamerno v določenih obratih, v gospodinjstvu ali pa z zdravili. Iz kriminalnih statistik je razvidno, da so umori z zastrup-ljenjem vedno redkejši, ker je skoraj v vseh primerih z modernimi kemičnimi metoda, mi možno ugotoviti, za kateri strup gre. Tako lahko na primer ugotovijo arzen še po desetih letih v koži, laseh in nohtih mrliča in zato ta strup ni več priljubljeno sredstvo za odstranjenje s sveta nepriljubljenih zakonskih mož ali žena, kot se to še bere v slabih romanih. Nasprotno pa so samomori z zastrupljenjem vse bolj pogosti. V prvi vrsti se samomorilci poslužujejo svetilnega plina in uspavalnih praškov. Pri nenamernih zastrupitvah igrajo posebno vlogo alkohol, pokvarjene jedi, talij (sestavni del strupov za podgane) in razne kemične snovi, pred vsem svinec in živo srebro. Podobno Kot pri drugih boleznih ločimo tudj pri za-slrupitvah v bistvu dva načina zdravljenja: kavzalno in simptomatsko. Medtem ko skušamo pri kavzalnem zdravljenju (torej pri načinu zdravljenja, 'ki odstranja vzrok o-bolenja), narediti zaužiti strup neškodljiv in ga čim hitreje odstraniti iz telesa, usmerjamo pri simptomatskem načinu zdravljenja vse svoje ukrepe v to, da zdravimo pojave zastrupljenja in skušamo obdr- r CHATELAINE A. E. SMITH: .J Zgodba o očetu, ki je iskal zdravja za svojega sinka To je bila redka in čudovita požrtvovalnost. Takoj so mu dodelili novinarja, ki ju je spremil do tega zdravnika. Ko so prišli je čakalo na sprejem nekaj ljudi; ko pa so videlj izčrpanega, suhega možaka, kako nežno drži v naročju slabotno telesce, so se umaknili in mu dali prednost. Dr. Wiliiams Grant Ni mu mogel dati upanja. Toda na «Timesov» opis Mortonovega udanega romanja je prispelo v uredništvo nešteto pisem, med njimi tudi pismo neke psihoterapev-tinje in otroške vzgojiteljice. V pismu je priporočala znanega angleškega kirurga dr. Williama Granta, ki je njo samo po treh letih prav tako brezupne bolezni na možganih rešil z operacijo, ter se ponudila, da prevzame tudi stroške operacije. Arthur Morton ne bo nikoli pozabil doktorjevih be- sed: »Mislim, da stvar še dolgo ni brezupna, če bo le dečko mogel prestati operacijo«. Toda dvomljivo je bilo, če bo deček, ki je bil podhranjen in ves šibak, preživel operacijo. Drugo jutro je bila pri tej operaciji cela majhna armada specialistov z vsemi mogočimi modernimi pripravami. Nekaj ur kasneje so Don-nyja pripeljali iz operacijske dvorane — živega! Ko je Arthur Morton ves blažen hodil ob nosilnici je z očmi hlastno požiral mali o-brazek, ki je naposled le izgubil togi izraz bolečine, ki ga je mučila mesece in mesece. Ni še konec težkih dni, je opozarjal zdravnik. Treba bo še operacij in dragega zdravljenja — zdravniki za svoje delo niso zahtevali ničesar. Humanitarna tekma Arthur se je samo hvaležno nasmehnil in vzkliknil: Prizor iz »Odločitven, ki jo Je SNG nameravalo uprizoriti včeraj zvečer v Skednju. Pred-, stavo je v zadnjem trenutku policija prepovedala. Na stiki prizor z generalke. «Ne vem še kje bom dobil denar, a dobil ga bom — to obljubljam!« Zdravnik je v odgovor na nešteta telefoniena in telegrafska vprašanja podal to izjavo: «Otrok ima subdu- ralno hydromo: ležišče čiste tekočine, ki pritiska na možgane. Danes zjutraj smo odprli lobanjo ter z leve in desne odvzeli srednje veliko hydromo. Operacijo je dobro prestal«. Vest se je hitro raznesla po časopisih. V bolnišnico in v uredništvo so prihajala pisma, ki so bodrila, občudovala in se ogrevala. Mnogim izmed njih je bil priložen ček za kritje stroškov zdravljenja. A Mortona ni skrbelo denarno vprašanje. Za uspeh je bil pripravljen če bi bilo treba, leta in leta garati, da bi odhlačal ta dolg. In pokvarjeno, popačeno mesto je gledalo sliko umirajočega z zaupljivimi očmi in postrani nasmehom, ki mu je bilo nežno postlano v naročju revnega očeta, in njeno srce se je ogrelo ob želji pomagati tema dvema tujcema, V bolnici so morali najeti človeka, da je odgovarjal na vprašanja o stanju malega bolnika. Arthur je dejal; «Prejšnji teden sva prišla v tuje mesto, v tujo deželo, kjer nisva poznala ene duše. Ce pa zdaj hodim po cesti, me ljudje ustavljajo, mi stiskajo roko in sprašujejo: »Kako je dečku?« In ko odidejo, pogledam in vidim denar v svoji dlani.« Kriza V teh težkih dneh je bil Arthur stalno ob posteljici svojega sinka, ga bodril in klepetal z njim, da bi ga razvedril. Ce so bile Don-nyjeve oči odprte jih ni odmaknil od očetovega obraza in njegova krhka ročica se je še v spanju oklepala očetove. Kriza je nastopila v soboto ponoči, Donnyju se je stanje poslabšalo; vsi doktorji so bili zbrani. Toda še enkrat so čudeži moderne medicine privabili nežno življenje iz dolin smrti — dečko je padel v zdravilen spanec ravno ko se je nad mestom pričelo daniti. Potem je prišel tisti čudoviti dan, ko je zdravnik rekel s previdnim optimizmom; «Donnyju Mortonu gre na bolje«, «Times» ie zaklical Archerwillu: «Donnyju je bolje!« in Arthur je vzkliknil 2.800 milj daleč: »Zdaj tehta že enajst kg in pol!« Solze veselja in olajšanja je bil Ellin odgovor. Nove operacije Potrebna je bila nova o-peracija — deček je prebil šest ur na operacijski mizi. Tedaj se je pričelo novo trpljenje. Ko se je vznemiril, je oče prijel okorno ročico in zašepetal: «Tukaj sem, Donny!» Njegova neprestana navzočnost je bila življenjske važnosti v dečkovi borbi za življenje, Ob tretji operaciji so mu pripeljali še mater. Ostale otroke so prepustili sorodnikom, usmiljeni sosedje pa so poskrbeli za seno. Štiri dni po operaciji so zdravniki izjavili, da je deček izven nevarnosti. Izven nevarnosti Doma je neka radio-posta-ja osnovala poseben fond za zdravljenje Donnyjeve noge. Otroci so razbijali svoje glinaste prašičke, dve siroti sta dali ves denar, ki sta ga bili dobili za rojstni dan, darovali so slepci, vsi. Zbrali so 900 dolarjev in več, ne kot miloščino, temveč kot medaljo za blesteč primer o-četovske požrtvovalnosti in poguma. A nekega dne, pozno v oktobru je radio javil svojim poslušalcem, da je Arthur Morton spet odletel v Kalifornijo, da bi stal ob postelji svojega sinčka. Potem, ko je preživel štiri težke operacije, je Donny — tragična ironija — dobil pljučnico. Oče se je ves upadel od strahu sklonil tesno k njemu in mu prigovarjal: «Don-ny, očka je prišel. Daj, ljubček, še to moraš premagati!« Toda 2. novembra je Don-ny v spanju umrl, poražen naposled vsled neizprosne kombinacije pljučnice in meningitisa. Skeptiki bodo rekli: »Vidite! Čudežev v 20. stoletju ni več!« Toda motijo se. Kirurg, ki je dečka operiral, je dejal; «Donny je mrtev in videti je, kakor da bi vztrajna borba dečka in njegovega očeta ne bila pravično povrnjena, Toda njegov primer je pokazal pot do stotine Donnyjev, ki pa so danes že na poti okrevanja. Nesebična Arthurjeva vdanost mu sicer ni vrnila sinka, odprla pa je pot mnogim drugim bolnikom do enakega zdravljenja.« Zakaj bolnici sv. Luke so postavili novo krilo za razvoj otroške možganske kirurgije; in zdaj se piše tudi že knjiga jn scenarij za film, ki bosta raznesla po vsem svetu zgodbo o Donnyju in njegovem očetu. Prejeli sme:. Tibor Mende, Indija pred viharjem. Slavenski knjižni zavod. Ljubljana. 1953. Uka Vaštetova, Svet v zatonu. Roman Slovenski knjižni zavod. Ljubljana. 1953. Honore de Balzac, Blišč in beda kurtizan. Državna založba Slovenije. Ljubljana. 1953. Jože Smit, Dvojni cvet. Zbirka Keniks: Tretji zvezek. Slovenski knjižni zavod Ljubljana. 1953. Janez Matjašič, Nevidno žiti. Ijenje. Poljudno znanstvena knjižnica 32. Slovenski knjižni zavod. Ljubljana. 1953. Henryk Sienkieivicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman. Slovenski knjižni zavod. Ljubljana. 1953 Da preživlja Trst resno gospodarsko krizo, je znano. To so končno priznali tudi tisti krogi, ki so takorekoč do včeraj skušali to zanikati. Vendar se pri tem problemu ne bomo ustavljali, ampak si bomo ogledali to realno življenje v okviru nekaj avtentičnih slik iz vsakdanjega življenja, namreč iz slik in prizorov, ki jih lahko opazi vsakdo, če hoče gledati z odprtimi očmi in noče biti gluh pri zdravih ušesih. Gospodarska kriza pa je še tembolj surova zato, ker ustvarja še večjo razliko med «višjimi», «vodečimi» sloji, torej med ljudmi, ki so za to krizo vsaj do neke mere odgovorni in pa med tistimi širokimi plast, mi, ki pravzaprav sami prenašajo vse njene žalostne posledice. * >l> H* Poznana kavarna v središču mesta, tričetrt na šest popoldne. Okoli mize sedi pet žensk — «dam». Tri «dame» okoli šestdesetih let, ena tridesetih, peta pa okoli petindvajsetih. Razgovor se plete o modi ter o filmu, o Rafu Valloneju kot pravemu čipu moškega, o Gassmanu, ki se hoče 1 ičiti od svoje žene, kar ie povsem razumljivo — seveda po mne. nuj teh «dam» — saj je njegova žena, ki smo jo videli v filmu «Un pošto al sole« (po romanu »Ameriška traKt-dija«), «prava kmetica« med tem ko je on tako simpatičen in podobno. V tem razgovoru pa so* ena teh »ram« dvigne, ker mora domov pogledat, če so pripravili za večerjo kaj takega, kar bi ji DROBNE SLIKE IZ SEDANJE TRŽAŠKE KRIZE ugajalo, ker sicer bo stopila k «Behedettu». Seveda je morala pred tem napraviti malo pridigo, kako težko je živeti, ko pa so vendar dnevi tako nesrečno dolgi. Dopoldne sicer še nekako mine. Človek zjutraj nekoliko poleži, po zajtrku zgubi nekoliko časa z revijami in dnevnim tiskom, temu sledi kratka ura toalete in kmalu za tem je že kosilo. Toda popoldne, ta nesrečni popoldan je dolg. Človek ne ve, kam bi se vtaknil, in nujno se znajde tu v kavarni, da se vsaj malo razklepeta. Torej na vsak način izredno težko življenje za uboge «dame», ki pa ne spadajo v nikak krog aristokracije, ampak so le iz krogov najnavadnejših parveni-jev. Druga slika. Bar Adriaco. Dve dami iz tako imenovanih boljših krogov. Govorita o praznikih Gre namreč za božične, novoletne praznike in podobno. Gospa iz trgovskih krogov pripoveduje, kako je bilo v Trstu «dolgočasno», do. čim se druga hvali, kako je bilo prijetno v Švici. Samih petnajst dni, izpred božiča pa do svetih treh kraljev. Minilo je tako, kot bi trenil. Kljub temu pa, da so ti ljudje iz «boljših», «finih» krogov, ne poznajo najosnovnejših temeljev lepega vedenja, saj dama, ki se je »dolgočasi- la« v Trstu, kar neposredno vpraša svojo prijateljico, koliko je potrošila v teh petnajstih dneh. Seveda je »dama« povedala, da je bila z možem, s hčerko ter neko Giulio, ki je verjetno strežnica pri njih ali kaj podobnega, «na katero so tako navajeni, da takorekoč brez nje ne morejo«, dalje je dama povedala, da so bili na plesih, na nekem spre. jemu, omenjala je razna imena doktorjev, inženirjev, direktorjev in podobnih ljudi iz «višjih» krogov ter da so se na poti domov ustavili v Benetkah, kjer si je mož privoščil majhno «scapatello» v igralnico in da je vse to stalo... «ne morem ti reči točno, ampak tam okrog 350, 360 tisoč lir ali kaj več«. * Ni * Nova slika. Predvečer novemu letu na vogalu Ulice Milano in Ulice XXX. ottobre. Burja zavija, mraz, vsak beži nekam na varno domov ali v javni lokal, na vsak način nekam na toplo. Na vogalu trepetata dva moška petintridesetih let približno. Eden od njiju je predčasno že skoraj povsem osivel. Oba sta brez plašča, v raztrganih capah in se ne upata niti pomoliti mimoidočim roko, ker pač nista še tako daleč, da bi se spustila v beračenje. Predčasno o-siveli mimogrede izusti: «A bi nas tilo pikonon po glavi«. (»Zaslužila bi pač, da bi naju s krampom po glavi«). Izraz je pač istrska hrvaščina, kar izdaja, da sta pobegnila iz Istre v Trst, v «Ameriko», ki jih je pač «dostojno» sprejela. tako pač, kot jih sprejme toliko, ki jim najprej obljublja Ameriko, da jim pa ulico z vsemi posledicami. Nov prizor; Filobus štev 20. Precej nagnetenih ljudi. Mlada ženska, sicer skromno, toda čedno, skoraj bi rekli o-kusno oblečena. V naročju dr. ži v odejo zavitega otroka treh, štirih let. Bila je pri zdravniku, otrok ima namreč norice in seveda je treba posebno paziti na to, da se ne prehladi. Znanka, ki stoji poleg nje v filobusu, ji namigne; «Torej niste imeli naj. lepših praznikov«. Odgovor; «Ko bi bilo samo to! Veš, da je Ricardo brez dela?« »Kako?« «Da, odpuščen je bil s prvim, tako da imamo dvojno bolezen v hiši, in sicer to (pokaže otroka) ter moža, ki ne ve kaj bi počel. Zares, krasni prazniki«. Trolejbus se ustavi in mati z otrokom v naročju sc komaj prerine do vrat in izstopi. Stanuje menda v tistem velikanskem stanovanjskem bloku, ki mu pravijo «Domus civica« in ki bi mu lahko rekli zapor. >M< * Bilo je nekega petka popoldne. Pred neko tobačno pro- dajalno stoji 71 let stari delavec Piero, »Kako, Piero, kaj ne delate, kaj .šioperirate”?« «0, ne, ne, dragi moj gospod, jaz sem upokojen«. «Saj bi bil čas, saj imate precej let na svojih plečih«. Piero na to: »Enainsedemdeset jih je, prejšnji teden, dan pred božičem. Začel sem delati s svojim trinajstim letom in razen treh let prve svetovne vojne, sem vedno delal. Pri zadnjem podjetju, kjer sem delal, sem bil polnih 36 let. In zdaj sem upokojen, zato ker pač nisem več uporaben«. »Toda, saj nekaj let mirnega življenja ste vendarle zaslužil, Piero!?« »Da, z 8.500 lir brutto pokojnine naj kar uživam svoj miren in udoben pokoj«. * * * Nov prizor. Tobačna prodajalna ob 7. zvečer. Stara prodajalka in mladenič 19 let. Mladenič z izrednim navdušenjem naroči pet «Nazionalov» in malo lutkico. Gospa L. ne more razumeti tega, kako si mladenič, ki je prihajal navadno po dve «Alfi» in še te pogosto na kredit, upa vzeti kar pet «Nazionalov» in poleg tega še lutkico za svojo nečakinjo. Zagonetka je takoj odkrita. Mladenič je namreč dobil zaposlitev pri »SELAD«. Dve leti je čakal nanjo, in sicer od tedaj, ko je končal obrtno šolo. Prvo leto po šoli so ga odbili na uradu za delo, ker pač ni imel še 18 let, drugo leto pa je bil na uradu prav vsak dan in končno po enem letu, bo vendarle smel prijeti za lopato in kramp (pala e picon), kjer bo lahko pokazal vse svoje strokovno in umsko znanje, ki si ga je pridobil pri marljivem študiju do svojega sedemnajstega leta. Mladenič je pač vesel, da bo vsaj 6 mesecev, ker toliko sme biti zaposlen nepretrgoma pri SELAD. neodvisen od doma, da ne bo takorekoč Parazit svojega o-četa, ki komaj veže mesec z mesecem kot delavec v ladjedelnici s kakimi 35.000 lirami plače na mesec. Mladenič si bo lahko privoščil torej tudi pet »Nazionalov« na dan in tu pa tam lutkico ali košček Čokolade za svojo nečakinjo in zato je neznansko vesel. * * * Trolejbus štev. 19 Delavec, mož petdesetih let se v tuti in kratkem težkem jopiču vrača z dela. Po navadi je dobre volje, saj je vzgojil tri sinove, ki so se že poženili in ro zares lahko ponos vsakega o-četa kot dobri in resni strokovni delavci. Tokrat pa je slabe volje. Na vprašanje, kaj mu je, je naglega odgovora: (Nadaljevanje sledi) žati v redu vse za življenje važne funkcije, predvsem dihanje in krvni obtok. V koliko bo prva pomoč pri za-strupljenju učinkovita, je odvisno ne samo od vrste in količine zaužitega strupa, temveč od tega, v katerem trenutku je bilo zastrupljenje u-gotovljeno. Kot najugodnejši primer navajamo sledeče: za-strupljenca najdejo že kmalu po zaužitju strupa in vse o-koliščine razodevajo, s čim se je zastrupil. Ker zdravnika nimamo takoj pri rokah, mora laik prevzeti nalogo, da reši življenje bolniku in to mu bo uspelo le, če ravna dovolj hitro in pravilno. Najučinkovitejša in najsmotrnejša prva pomoč je, da skušamo takoj spraviti strup iz telesa, »bodisi tako, da izzovemo bruhanje ali izperemo želodec. Ce je pacient že nezavesten, tedaj tega ne poskušajmo in čakajmo, da pride zdravnik, kajti nezavesten bolnik lahko dobi koščke jedila v sapnik in se tako zaduši. Medtem to lahko izzovemo bruhanje že z navadnimi domačimi sredstvi, (mlačno mle. ko, 5 odst. raztopina kuhinjske soli) potrebujemo za izpiranje želodca že spretnejšo roko, tako da tega ne more vsakdo storiti. Tudi je izpiranje želodca pri zastrupljenju s kislinami in lugi zelo nevarno, ker lahko z žeiodčno cevko predremo razmehčano steno želodca. Ce ne moremo iz kakršnih koli vzrokov odstraniti zaužitega strupa iz želodca, odnosno, če je preteklo po zaužitju strupa že precej časa, tedaj damo bolniku živalsko oglje, ki zmanjša učinek strupa ter je popolnoma neškodljivo sredstvo. Tudi če nič ne vemo, s čim se je kdo zastrupil, mu damo zaužiti živalsko oglje (30 gramov z mnogo vode), kajti oglje lahko veže nase skoro vse strupe. S tem preprečimo, da bi lahko prešel strup po črevesju v krvni obtok. Priljubljeni domači sredstvi sta tudi beljak in mleko, katerih, zlasti se to tiče mleka, ne moremo uporabljati brez nevarnosti, kajti mleko ponekod celo pospešuje učinek strupa (morfij, živo srebro m druge težke kovi-ne). Splošno razširjeno mnenje, da obstaja, za vsak strup protistrup, je napačno. Seveda je možno pri kislinah ali lugih nevtralizirati strup z o-bratnim dajanjem lugov in kislin. Tako dajemo na primer pri zastrupljenju s kislinami (solna kislina, solitrna kislina, žveplena kislina itd.) razredčeno raztopino sode ali magnezijo, medtem ko dajemo pri zastrupitvali z lugi (natrijev lug, kalijev lug) razredčen kis ali citronovo kislino. V mnogih drugih primerih obstajajo res tudi kemični protistrupi, ki jih pa Ikik ne more dajati, ampak le zdravnik. Ker torej kavzalno zdravljenje često ni mogoče ali pa je za tako zdravljenje že prepozno, je treba začeti s simptomatičnim zdravljenjem, ki je velike važnosti. Pri tem je treba poskušati na vsak način obdržati delovanje srca in dihanje, če obstaja nevarnost zadušitve. Se preden prispe zdravnik, lahko laik da zastrupljencu, ki še ni nezavesten močno črno kavo, da poživi delovanje srca. Nezavestnemu bolniku, ki komaj še diha, lahko pomaga s tem, da polagoma izvaja umetno dihanje ter ga tako reši zadušitve. Poleg teh pravkar omenjenih ukrepov je treba pri nekaterih zastrupitvah paziti še na nekatere posebnosti. Ce najde kdo močno omamljenega ali nezavestnega, naj takoj misli na možnost zastrupitve z uspavalnim sredstvom. Zastrupljenje spoznamo lahko, če najdemo v bližini tablete ali zavojčke uspavalnih praškov. Medtem ko so pri zastrupljenju z morfijem zenice zelo ozke, so pri zastrupljenju z uspavalnim sredstvom normalne ali pa razširjene. Izredno razširjene zenice dajo misliti na zastrupljenje s kokainom ali stropinom. Izrazito svetlordeča barva kože je značilen znak zastrupljenja z ogljikovim monoksidom, ki nastopi bodisi z vdihavanjem svetilnega plina ali pa zaradi delovanja izpušnih plinov motornih vozil. Tu seveda ne pomaga niti mleko, niti oglje. Prva pomoč je v v tem, da pustimo bolniku vdihavati svež zrak in izvajamo umetno dihanje. Od čistilnih sredstev, ki se rabijo v gospodinjstvu, je izmed bencina, petroleja in tetraklor-ogljika zadnji najbolj nevaren. Tetraklorogljik je nevaren strup za ledvice in jetra in že po 4 kub cm lahko nastopi smrt. Ker se ne zastrupimo le z zauživanjem, temveč tudi z vdihavanjem par tetraklorogljika (včasih nasto. pi smrt šele po nekaj tednih), moramo »iporabo tega strupa iz gospoeftnjstva izključiti. Navedena čistilna sredstva prištevamo med narkozne strupe, ker se z njimi lahko zastrupimo že, če se nahajajo njih hlapi v zraku. Znaki zastrupljenja so glavobol, omamljenost in deliriji. Ponesrečenca je treba vsekakor čimprej spraviti iz prostora, kjer se tvorijo strupene pare, ostalo je stvar zdravnika. Pri znanih zastrupljenjih z živili, ki jih je že marsikdo izmed nas doživel v tej ali oni obliki, gre le deloma za prave zastrupitve z razkrojni, mi produkti pokvarjenih jedi. V večini primerov pa pri teh zastrupitvah učinkujejo živi povzročitelji bolezni (tifus, pa-ratifus, griža), zato govorimo tu pravilneje o infekcijah. Zelo nevarne pa so zastrupitve s pokvarjenimi mesnimi in ribjimi konzervami, ki jih povzročajo strupeni izločki botulinus-bacila. Le pravočasna injekcija botulinskega seruma, ki jo da zdravnik, lahko prepreči smrt. Dr. S. a » ji Ife PPjJ jh. Vremenska napoved ?a danes: Delno oblačno, nadaljeval se Cio val mraza z burjo. — Včeraj je v Trstu dosegla naj-išja temperatura —4 stop inje; najnižja pa —6.9 stopinje. TRST, torel Z. febrnarja 1954 PRIMORSKI DKEVKIK K A IIIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.30: A. Dobronič: Burleska iz simfonične suite «KamevaI». Trst I!.: "1840: Koncert sopranistke Justine Kralj-Vuga. Trst I.: 21.40: Koncert pianistke M. Tipo. — Slovenija: 12.00: Pisan »pored slovenske vokalne in orkestr. glasbe. DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI ODKRIT FAŠISTIČEN NASTOP V BENEŠKI SLOVENIJI STRUPEN NAPAD ŠOVINISTOV na uporabo slovenščine v cerkvah Povsod razširjajo letalce z zahtevo, da se uporablja v bogoslužju samo italijanski jezik Svoj čas smo v n*em listu stavlja vprašanje v letaku že poročali o sestanku na videmski prefekturi, kateremu so prisostvovali poleg občinskih tajnikov iz Beneške Slovenije tudi župani teh občin in po nepotrjenih vesteh morda tudi predstavniki fašistične MSI. Na sestanku so razen drugih vprašanj načeli tudi vprašanje slovenskega bogoslužja. Tiste čase je namreč italijansko vojaštvo po Beneški Sloveniji na nedvomen ukaz od vrha pričelo gonjo proti slovenskim duhovnikom, ki so uporabljali v cerkvenih obredih slovenščino. Na videmski prefekturi so dali beneškim občinskim tajnikom točna navodila, po katerih naj pismeno pozovejo slovenske duhovnike, ki »raznarodujejo italianissime prebivalce Beneške Slovenije.), naj prenehajo s «protiitalijan-sko delavnostjo«. Očitno pa se akcije italijanskih šovinistov, ki se pri uveljavnjanju svojega raznarodovalnega dela ne ustavljajo niti pred tem kar predstavlja za uradno Italijo najsvetejše, to je niti pred cerkvenimi predstavniki, pred državno, to je rimokatoliško cerkvijo. Italijanski šovinistični Srogi so tako prežeti s sovraštvom do vsega slovenskega, da tu zanje ne velja nobeden pridržek. Njihova pot je premočrtni Zato je sestanku na videmski prefekturi sledila v zadnjih dneh nova akcija proti slovenski narodno zavedni duhovščini v Benečiji in proti slovenskemu bogoslužju. Po Beneški Sloveniji so pričeli dobro znani šovinisti razsirje-vati v italijanščini tiskan letak. na katerem je v trinajstih točkah obrazložena in podprta glavna misel, ki je izražena v zadnjem odstavku tega letaka, po katerem iaj se verniki zaradi svojih materialnih, moralnih, verskih interesov obrnejo k nadšk i-fijskim oblastem, ki naj priporočijo «našim duhovnikom javno uporabljati v cerkvah italijanski jezik — in samo italijanski jezik». V trinajstih prej omenjenih točkah sta prvi dve posvečeni «Soči» in «Primorskemu dnevniku:), ki sta pisala, da morajo slovenski duhovniki v Benečiji uporabljati slovenščino v verskih obredih, ker je slovenščina edini razumljivi jezik za tamkajšnje prebivalce. Nadalje piše, da «bo pridiganje v slovenskem jeziku in še posebej uporabljanje slovenskega katekizma v krščanskem nauku zelo škodovalo otrokom, ki ne bodo :a-zumeli italijanske literature#, da bodo morali ti otroci «ko bodo odrasli, zapustiti te kraje in v cerkvah bodo slišali navodila samo v italijanščini, ki ne bodo pustila v njihovih dušah nobenega sadu». Slovenščino bi bilo treba spraviti iz bogoslužju tudi zato. ker «prihajajo k nedeljski maši v gorske cerkve tujci, civilisti in vojaki, ki jim je zelo mučno, ker morajo kakor neumen papagaj poslušati tuj jezik, ki ga ne razumejo*. Letak navaja dalje ime «zloglasnega slovenskega pridigarja* don Vidmarja in hujska ljudi, naj zapustijo cerkve, če ne razumejo slovenske pridige. Višek šovinizma pa pred- zakaj bi bilo treba uvajatj slovenščino v bogoslužje, ko pa se je vendar «v vseh naših cerkvah od leta 1933 do 1944 govorilo italijanski. Leta 1948 so ob romanju »misijonske madone» pridigali v najoddaljenejših vaseh v italijanščini in vsi so razumeli in od ginjenosti jokali«. S tem letakom so italijanski šovinisti, cerkveni in posvetni, napovedali slovenskemu bogoslužju v Benečiji pravo križarsko vojno. Za vsako ceno je treba zatreti zahteve slovenskega prebivalstva in narodno prebuje-valno delo zavedne slovenske duhovščine. Kakšne oblike bo ta boj zavzel, danes ni mogoče predvidevati. Prav gotovo pa bo toliko brutalnejši in toliko nesramnejšii kolikor bolj se bo med beneškimi Slovenci pojavljala odločna zahteva po priznanju narodne enakopravnosti, ki jim ;o priznava republiška ustava. Želimo beneškemu prebivalstvu, da bi skupaj s svojimi dušnimi pastirji, ki , Radodarnost pri ku povanju nageljnov „Kraljica“ naqel|tiov Lavra Močnikova u Standreža V soboto zvečer je bil v novo »zvezdnico« vladalo veliko lepo okrašeni dvorani «Zlati zanimanje. Razvijala se je tu-pajeka na Verdijevem korzu merl d<>»e*en. K|prvo mesto jn obenem lepo enotnim nastopom doseže pre- snovnih plač, čaprav bi bili za to več kot upravičeni. Borbo rabeljskih rudarjev so spremljali z velikim zanimanjem in simpatijo tudi vsi ostali delavci v videmski pokrajini. Njihova zmaga pa je pokazala, da se lahko le z temu je v precejšnji meri pri-1 pomogel tudi dobri orkester tr-1 žaškega radia, ki je iaral dokaj lepemu številu obiskovalcev. | Ob velikem zanimanju je bila izvoljena tudi kraljica na-1 geljnov. Med plesalci za to nagrado I Dfl znanje pravic. Pri stavki so složno sodelovali slovenski, i italijanski in nemški rudarji, J ki so zaposleni v tem rudniku. (Iz «Soče») Požar v dimniku štanflrešhega stanovanja Izlet ZHM v Trbiž Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev zemlje v Gorici obvešča vse prizadete, da bo dane« 2. februarja pokra- y da or_ Včera, ob 14 30 so gasile; - jinsk. živinozdravnik preglo jzjra y n(xiplj0 v februarja pohiteli v Standrež. kjer se je; dal govejo živino v sledečih v Ul. S- Michele št. 84 v sta- j krajih: v Steverjanu ob 9. uri, novanju Brisco vnel dimnik. v gt Mavru ob 10. uri, v Rupi Gasilci so ogenj v kratkem j OD 10.30, v Devetakih ob 11. čaču pogasi.i vendar je zgorelo I kvm poda ter tram, Skoda znaša okrog 10 tisoč lir. Nesrečen padec enodnevni .smučarski izlet v Trbiž. Prevoz bo stal 700 lir. Odhod iz Gorice (skozi Standrež) ob 6. uri; povratek zvečer. Kdor se namerava udeležiti lepfga zimskega izleta m .preživeti en dan v prirodi, naj pohiti s prijavo. Prijave se sprejemajo do 3. februarja v Gorici na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli 1 - tel. 24-95; v Stand- ODLOZ1TEV SESTANKA NAJEMNIKOV mladeniča iz Raštela ----------------------------------- ! 17-letni Ivan Sinigoi iz Ul. PO SKUPNI PISMENI RAZSODBI n bodo napravili nove potrebne korake hinji svojega stanovanja in j ;------ 'zadel ob rob mize. Na pomoč|Q 1 _ J mu je takoj prišel rešilni avto , O KoVSriCriO 5000 1 Zelenega križa ter ga odpeljal I I v bolnico Brigata Pavia, kjer V četrtek bo izrečena rozsodba še o ostalih!“ šestih najemnikih ustanove “Tre Venezie" V nedeljo dopoldne ti moral | domneva, da bodo napravili biti v Hevmi sestanek odbora j skupno pismeno razsodbo, ka- tere veljavnost bo pričela trajati z dnevom razsodbe v sporu n preostalimi šestimj najemni najemnikov. Zaradi nepredvidenih zaprek pa so sestanek preložili. Sklenili io tudi počakati na četrtkovo razsodbo sodišča o preostalih šestih najemnikih. katerim je odvetnik ustanove «Tre Venezie« poslal že lansko leto ločeni sodni poziv, naj se odpovedo najeti zemlji: __________ Ko bo izrečena rasšodba tu- j di v ,S»ru s poslednjimi šesti- j UE2URNA LEKARNA : mi najemniki in ko bo izdana i Danes posluje ves dan in pismena razsodba, do katere ponoči lekarna Cristofoletti, doslej še ni prišlo, ker se j Travnik 17 - tel. 29-72. nekaj dneh. Državni prispevek za giodnjo šo skih poslopij si jeoškropilobraz V nedeljo zvečer okrog 20 30 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia 51-!etnega Jožefa Rovere iz Ul. Orzoni 19. Rovere, po poklicu milar, si je po nesreči oškropil obraz s kavstlčno 50-do. kar mu je povzročilo po-Ministrstvo za javna dela je škodbe. Ozdravel bo v pri- ki, tedaj bodo tudi najemniki 1 nakazalo na podlagi zakona od bližno M dneh sami najbolje vedeli, pri čem | dne 3.8.1949 69 milijonov lir so in bodo lahko napravili Ico^ | državnega pris^vka za grad rake, za katere bj ugotovili, da lahko odpravijo krivično razsodbo. KINO njo novih šolskih poslopij v I Beneški Sloveniji. Ta prispe- CORSO. 16.30: #Luči na asfal- vek je razdeljen takole: za ob-1 tu», B. Crawford. čino Fojdo oziroma za .sloveti- VERDI. 16. in 21.30: itPredsed-sko vas Cenebolo 10.000.000 lir. nica», varietč. za občino Torjan 20 milijonov CENTRALE. 17: »Zadnji gang- lir. za občino Prapotno 20 milijonov lir in za Rezijo 19 milijonov lir. stero, E. Robinson. MODERNO. 17; uLjudje na luni«. uro. Tako je .. leto, ko je Triestina prema-1 toda do konca polčasa se regala beločrne iz Torina z 2:1. zultat ne menja, čeravno ima-1 in ko so se gostje zaradi po- jo Soerensenl Curti in Trevi- rK>rent:na raza pritoževali, češ da ga je [ san kar tri ugodne prilike. Inter zakrivila burja. Tako je bilo | Drugi polčas se je začel 2 Juventus tudi to nedeljo, le z razliko,' napadom gostov, vendar ni h- Milan da se tokrat juventus ne mo-, če ni pričakoval, da bodo ti Homa re pritoževati zaradi poraza,1 že v prvi minuti dosegli u- Napoli pač pa kvečjemu zaradi ne- spet1. Mucinelli uide po krilu sanjmjona odločenega rezultata, ki ga je | in centrira. Zogo skuša iz .j™ vsaj za eno nedeljo izobčil j obrata usmeriti v gol Boni- J;"™ 0 iz «svete trojice» italijanske-! perti, vendar zgreši udarec. Bologna ga nogometa. Nedeljska tek-1 Za njim je Pinardi, ki jo 7. Genoa Via se je namreč zaključila lahkoto plasira mimo Nucia- Torino 2 rezultatom 2:2, potem ko je . rija v mrežo. Novara Triestina dvakrat vodila (en-| Gledalci se še niso oddah- Spal krat tudi nekoliko po zaslugi nili od presenečenja, ko se je Triestina burje) in ko so gostje dva- že pretresla v drugič Violina palermo krat izenačili. | mreža, s sredine dobi žogo IIfl,nese Kljub burji se je na pri-j Soerensen ki je za spremem- mmio ohlajenih kamnitih se-1 bo tokrat na desnem krilu, AtaUnta dežih tržaškega stadiona zbra- m i° Poda PTed ool. Viola Legnano lo blizu lO.bOO najzvestejših ! ................................................... ljubiteljev okroglega usnja in navijačev domače enajstonce, ki so — resnici na ljubo po-vedano — prišli dokaj na svoj račun. Igra je bila vseh 90 minut odprta, borbena, glede na vremenske prilike tudi na zadovoljivi tehnični višini — skratka bil je to lep dvoboj dveh enakovrednih enajstoric, pa čeprav je med njima na klasifikacijski lestvici velikan_ ska razlika. Juventus je v precejšnji meri ipjpolnil to, kar smo od njega pričakovali, potem ko narii je Inter v kratkih 90 minutah razkazal vse hibe italijanskega nogometa. Juventus je res velika enaj-storica, ki lahko pokaže, kadar ima svoj dan, vse odlike sodobnega nogometa, saj razpolaga s celo vrsto odličnih posameznikov, ki so predstavljali Italijo v mednarodnih arenah. Posebno se je tokrat odlikovala obramba, V kateri je bil odlični srednji krilec Ferrario neprekosljiv, Bertuc-celli, Manente in Viola pa izborni čuvarji zamreženega svetišča. Manj razpoložen pa je bil napad, kjer se med ostalo veliko četvorico nikakor ni mogel znajti Han.ienov namestnik Pinardik bolj zasenčen kot ostali pa je bil tudi toliko pričakovani in eden izmed najbolj spornih italijanskih igralcep Ricagni, kateremu je Triestina postavila kar dva angela varuha in sicer Curtija, poleg naravnega varuha krilca Maldinija. ki ie tokrat igral na neobičajnem mestu namesto obolelega Gian-nmija. Nič kaj od rok ni šlo tudi reprezentativcu Muccinellijtt, za katerega je bil mladi Valenti skoraj neprehodna ovira. Poleg vsega tega pa je pri Juventusu šepala nekoliko tudi povezava med kril-sko in napadalno vrsto, i>en-dar to predvsem po zaslugi Triestine, ki s svojimi stalnimi napadi preko kril ni dopustila, da bi juventinci aka-demizirali sredi igrišča. Kaj pa naj rečemo o «mu-«elih;>. 2e sam neodločen rezultat lahko predstavlja za Triestino uspeh. Se večji uspeh pa je v tem, da je Triestina. kot smo že povedali v začetku, držala tekmo vedno odprto in da niltoli ni prišla tehnična superiornost naspret. ni kov do pravega izraza, Nasprotno, če bi poleg golov odločevale o zmagi tudi priložnosti, in posebno še zapravljene priložnosti, potem bi Triestina vsekakor v nedeljo morala zmagati. Mogoče pa bi bilo dovolj tudi samo nekoliko sreče, saj je nekaj krasnih strelov zdrsnilo tik mimo lesenega okvirja Violinepa s»ctišča, nekaj pa jih je Viola v zadnjem hipu bolj po sreči kot po znanju odbil. Kdo je bil najboljši? Ce hočemo ocenjevati posamezne bloke, potem je bila najboljša kot že nekaj tekem nazaj obramba, v kateri sta se posebno odlikovala Valenti tn Ganzer ter Maldini, Nucciari in Petagna. Ce pa naj ocenjujemo posameznike, potem pripada lovorjev venec Lucentiniju, rb njem pa še Secchiju, ki sc je tokrat rehabilitiral za kaj malo učinkovito igro proti In-ttrju. Tudi Soerensen je do1-bro opravil svoj posel, Curti pa ni prišel toliko do izraza predvsem zaradi tega, ker je bil določen za varuha Rica-gniju. Trevisan je slavil svoj 36. rojstni dan in mu zaradi tega lahko marsikaj oprostimo Se kronika v nekaj besedah. Triestina je začela previdno. Prvi napad izvede Juventus in Nuciari lepo ubrani oster Ricagnijev strel iz bližine; LESTVICA : 18 1! 6 1 29 11 28 cn med usnjem in Nu- teku na 5000 m ga je Ander* 18 11 6 1 32 14 28 cianjem, potem pa je lepega sen prehitel. 18 11 5 2 32 15 27 dvoboja kmalu konec. j _ 18 9 5 4 37 20 23 Sodil je zelo dobro Orlan-; _ _ ... is 7 7 4 30 2121 dim. | Rose prvak Avstralce 18 7 6 S 23 17 20 18 7 4 7 22 23 18 18 6 3 7 22 21 17 18 6 3 7 24 25 17 18 7 3 8 20 25 17 18 5 7 6 19 24 17 18 5 6 7 19 24 16 PO® KAIRO, 1. — Madžarska dr-1 SYDNEY, 1. — V finalu za zavna reprezentanca je prema- ] avstralsko teniško prvenstvo j sala izbrano moštvo MehaUe j Mervyn Rose premagal Rexa s 13:1 (6:0). j Hartwiga s 6:2, 0:6, 6:4, 6:2. * * * I " Enajstorica ljubljanskega Od-| BUENOS AIRES. 1. — V 18 4 6 8 20 30 14 reda je odigrala prijateljsko dirki za veliko nagrado Bue* 18 4 6 8 20 30 14 tekmo z moštvom ljubljanske nos Airesa je zmagal Francoz 18 6 2 10 23 37 14 garnizije. Zmagal je Odred z Trintignant na Ferrariju 2500, 18 3 6 9 20 31 12 2:0 (0:0). Igralci Odreda so 18 3 5 10 24 36 11 pokazali dokajšnje tehnično in 18 2 6 10 22 36 10 taktično znanje. potem ko je moral Anglei Hawthorn v zadnjem krogu, je vodil, odstopiti. V Kočevju se je v soboto pričele tekmovanje za sloven. sko republiško prvenstva Slovenije v klasičnih disciplinah. Najhujše borbe so bile med člani, saj so nastopali vsi znani jugoslovanski tekači. Zmagal je, kot se je pričakovalo, Matevž Kordež, ki je spet dokazal, da je še vedno jugoslovanski tekmovalec štev. 1. Rez”'t^ti — člani: (15 km — tekmovalo 149 tekmovalcev); 1. Matevž Kordež (Partizan, Kropa) 36,24. 2. Zdravko Hlebanja (Mojstrana) 37.15, 3. Franc Kandare (E.) 37,55, 4. Vinko Rožič (Gozdar) 38.06, 5. Tone Pogačnih (Gozdar) 38,65 itd. Niz manj ostre niso bile borbe mladincev. Na 10 kilometrov dolgi progi se je pomerilo 42 tekmovalcev. Najhitrejši je bil Kranjčan Seljak. Rezultati — mladinci: (10 km, sodelovalo 42 tekmovalcev): 1. Seljak (Kranj) 26,04, 2. Stopar (Ilirija) 28,09, 3. Pogačar (Gozdar) 28.14. Med članicami je v teku na 10 km dosegla velik uspeh tekmovalka iz Loikega potoka Zofka Sega, ki kaže, da se bo pod vodstvom dobrega trenerja razvila v dobro tekačico. Na današnjem tekmovanju je to dokazala, saj je bila Angeli Kordeževi huda konkurenca. Rezultati: 1. Anglela Kor- dež (Kropa) 32,59, 2. Zofka Sega (Loški potok) 34,37, 3. Belaj (Celje) 34.58. V nedeljo se je nadaljevalo republiško smučarsko prvenstvo v skokih in klasičnih disciplinah. Na sporedu so bile štafete za člane in mladince ter tekmovanje v skokih za člane. Mladinci so tekmovali na 3x5 km, člani pa 4x10 km. Štafet je skupno tekmovalo 18; 11 mladinskih in 7 članskih. Pri mladincih je zmagala štafeta Gozdarja (Komar, Pogačar, Vadnov) v ča tekmovalcev, med njimi znani veterani. y zelo hudi konkurenci je zmagal Janez Polda, ki je skakal najdlje. Dosegel je tudi rekord skakalnice — 39-5 m. Njegov najhujši konkurent Rogalj je sicer skakal lepše, vendar krajše. Pomemben uspeh pa je dosegel Podlogar, ki se je uvrstil na tretje mesto. Kandidata za državno reprezentanco Zidar in Langus sta skakala slabo. Tek- obdržati svoje položaje, saj jim je bila cela vrsta mlajših tekmovalcev tesno za petami. Reprezentant Stefe. je z ve^ liko hitrostjo prekrmaril progo in dosegel najboljši čas dneva: v enem teku 43 sek. Tega časa tudi v drugem teku ni dosegel noben tekmovalec več. 2iga Prestor je na precejšnje presenečenje dosegel drugi najboljši čas v ter# teku 46.1 sek. Cvenkelj je pr-. , , , .vi del proge prevozil v iz- čevska skakalnica ena izmed rednem sjogu in hitrostjo, na. najtežavnejših v Sloveniji m to je jmel smol da je zahteva pri doskoku posebne pade,_ yendar sg je hjtro p0. S°Rezultati: 1. Polda 21«,S (3S,! braJ .ini ^ada,ieva*; Vsi Prlsot- 39,5), 2. Rogelj 212.5 (38, 38,5), .ni- ko’ bili prepričani, da bo movalci so izjavili, do je ko- 1381.3. 3.—<. Gorišek (37, 39,5) in Podlogar (37,5 38 ) 206.6, 5. Krznarič. 205,7 (37. 38.5), 6. Gašperšič 204,1, 7. Langus 201.3, 8. Franko 196, 9. Pibernik 104, 10. Gregorij 190.6. V tekmovanju za klasično kombinacijo je zmagal nekdanji državni in slovenski pr- * vnjc v tej disciplini Gregorij (E) 442.1, 2. Gašper Kordež (Kropa) 424.3, 3. Dekleva (E) Alpske discipline na Št. Joštu Na smučiščih St. Jošta se je v soboto začelo sedmo republiško prvenstvo v alpskih disciplinah za člane in članice. Prvi dan je bilo sicer napovedano tekmovanje V smuku, katero pa se zaradi slabih ; prej zamujene sekunde na* ‘ SoTtnadil. Vendar pa je pri koncu proge zopet padel, se ponovno pobral in presmučal progo do konca. Kasneje se j« izvedelo, da si jo precej resno poškodoval nogo in zato v drugem teku ni nastopil T"> tek je bil po časih zelo iv enačen, saj je bilo med drugim in desetim tekmovalcem le kaki dve sekundi razlike. V drugem teku je nastopil® samo 440 najboljših trkmoval-čev po času iz prvega teka. Mladi Kunšič je v tem teku dosegel najboljši čas od vseh: 45 sek. Lukane Matevž je tudi ta tejf presmučal brez padca in se je na koncu uvrstil ce) 1:21,2, 4. Ojcl (E) 1:23, 5 Oblak (E) 1;27,3. V nedeljo so bile vremen- ' na 5. mesto. Stefe je tokrat ske prilike bolj ugodne in vozil bolj počasi, zato pa tem-tudi proge so bile veliko bolj j bolj gotovo, sai se je zavedal, pripravljene. Člani so tek- da mu bo prednost iz prvega m ovali v slalomu na 500 m ! teka zadostovala za zmago- snežnih ra/mer ni moglo vr- dolgi progi s 150 m višinske ' Preče'šnie presenečenje je prišiti. V veleslalomu je tekmo- razlike. Proga je imela 43 | pravil mladi Sumi iz Kranja- valo 99 Alanov. Proga je bi- , vrat Članice. pa so nastopile 1 ki se je v končnem vrstnem lo dolga 2200 m s 400 m višin- na 420 m dolgi progi, ki' je 1 ’ ske razlike in 53 vrati. Proga imela 120 m viiinske razlije bila tehnično dokaj težav- . ke }n 39 vrat, obe p,rogi sta redu uvrstil na 6. mesto. Po prvem teku slaloma *8 č'.ane so nastopile članice. Pr°- na. Članice so tekmovale na bil, srednjetežavni, vendar pa p ji Sta lahteVal‘ °d umovalcev |n°a koncu proge Tp^til v^tc. ga 800 m Imela je 43 \ratit precej tehničnega znanja. in tako naDraviI nanačno smu- in 200 m višinske razlike Raz- I Na 5tartu so biIi danes zbra. čin0i kar je jmelo za posl6di- veseljivo ie dejftvo, da ,e ni VM najboljši tekmovalci, ra- ^ da jo Pradl{ovai ki je kmovalo kar 2b član.c. zen Muleja, ki je poškodovan. startala kot va izpustil3 Rezultati: Veleslalom — čla- Konkurenca je bila izredno ni; 1. Cvenkelj (Prešerc-n) huda, razlike v časih med po-1.39.4, 2. in 3. Stefe (Tržič) sameznimi tekmovalci so bi-1,42, Kunšič (Jesenice) 1.42, 4, le tako malenkostne, da se Budinek (Enotnost) 1,49.3. do konca ni vedelo, kako se vrata in so jo zato sodnik1 diskvalificirali. Kot druga j® startala Urbarjeva, ki je prvl tek presmučala brez padca, v drugem teku pa je padla i” Veleslalom — članice; 1. Ur- bo kateri tekmovalec uvrstil. 1 zgre5j|a vrata ter je zato od' bar (Enotnost) 1:14,1, 2. Zu- Tekmovalci so se morali po-pančič 1:16, 3. Praček (Jeseni- šteno potruditi, če so hoteli ITALIJANSKO SMUČARSKO PRVENSIVO Delladio prvi liuli na 30 hm TRBIŽ, L — Italijansko smu-ifete alpincev in financarjev iz čarsko prvenstvo se je konča- Predazza. lo danes dopoldne s tekom na | V nedeljo so tekmovale žen-su 9:58 °Druga "je bila štafe- 20 km. Zmagal je zopet Del- ske v štafeti 3x5 km: zmaga- ta Jesenice I, tretja pa Ilirija. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje članskih štafet. Tu je bila borba posebno zagrizena. Zmagala je Enotnost I, pred Gozdarjem. Za ta Gozdarjev uspeh ima posebno zasluge ladio pred lanskim prvakom la je ekipa Romapin - Vicario -De Florianom. Rezultati: 1. Delladio 1.56’14”; 2. De Florian 1.56-36”; 3. Mis-1.59’08”; 4. Taffra v času 1.16’10”. V skokih za nordijsko kon>- senice) 1:31.8. 3. Križaj Stopila. Četrta je startala Z°' pančičeva, ki se je pognal® na progo s polno hitrostjo, haf je imela za posledico, da ie padla. Isto se je pimuvilo ^ drugem teku. Vendar je ZU' pančičeva kljub temu, • d vs^ 28 tekmovalk, najbolje vozi'3-Ostale tekmovalke niso po^8' zale ničesar posebnega in bile precej izenačene. ZmaSfl Zabukovčeve . iz Celja pa 3® prav gotovo prece.išnje pre®** netenje. REZULTATI Slalom — člani; L StefC (Ljubelj) 1:28,6. 2. Kunšič metti i . 2.00‘26”; 5. Prucker 2.01’28”;ini oceni za kombinacijo. ____________________ 6. Mosele 2 03’10”; 7 Carrara I y skokih samostojno pa je Rožič, ki je med vsemi šta-^.03’49"; 8. Dell’Antonia 2.05’08 : zmagal Trivella z 218 točkami „ . , . . . . 1 ii m Vtnie r ■ .... binacijo je bil najboljši Pru- belj) 1:32,9, 4 Krmelj Zanolli cker, ki je tudi zmagal v skup. belj) l:.l.i,6, 5. Lu anc <*-J belj) 1:33,8, 6. Sumi (Udarni*’ 1:41.2, 7. Budinek (Enotno*" fetnimi tekmovalci dosegel najboljši čas 26.07. Rezultati: — 1- Enotnost I, 1:49.06, 2. Gozdar (Bled) 1:52. 32, 3. Jesenice 1:52.48. 9, Chatillar 2.0574”; 10. Epis 2.07’54". Pri nadaljevanju italijanskega smučarskega prvenstva so se v soboto v štafeti 3 x 10 km Popoldne se je na novo- plasirale na prva štiri mesta zgrajeni 45 m skakalnici za čelo republiško prvenstvo smučarskih skokih za člane. Za to tekmovanje je bilo veli- (61, 64); sledili so 2. Pennac-chio 2135 («), 62); 3. Pertile 212.5 (61. 63); 4 Da Col 206 (58, 59) itd. BRUSELJ, 1. — Evropts ki somo štalete policije in vojske, prvak peresne kategorije Jean Zmagala je štafeta alpinske Snej-ers je danes zvečer pre-šole javne varnoistl iz Moene magai italijanskega prvaka v (Chlocchetti, Chatrian, Della- ko zanimanje. Nastopilo je 52|dio) v 1.54’10”. Sledile so Ma- tej kategoriji Polidorija v 10 rundah. 1:43,5, 8. 2f,del <* Telefon »tevilKa »3-80» Iti <4 63» - Fojtm prMtm SOi 1IHHAVA ul IC A SV KHANCISKA St JO - Telefonska številka 37 338 - OGI.ASI: od 8 do li:« Ih od 15 18 - Tel 37-338 — (.'ene oglasov: /,a vsak um »'.Sine * iirtni l stolpca trg»v>ki 60 rinaoCiM upravni i00 osmrtne« »0 lir — /a KLHJ za vsak mir. Strine 1 j, .Kia-I.v tl. » <1m - Tiska Tiskarski »avofl /.Tl Podriiftn (rtirtca III S Pelllro I II Te' .S9-SV - Rokormi se ur vračajo NAROČNINA: Cona A; mesečna 350, četrtletna «00 polletna 1700, celoletna 3200 »r. Fed. Ijud. repub Jugoslavija: Uvod IU meseno 210 din. PoStnt tekoči račun ta STO ZVIJ Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za FLHJ: Agencija demokratičnega možem, tiska, Drž založba Slovi*-ni Je, Ljubljana Stritarjeva 3-1.. tel 21-928 tek račun pri Narodni banki » Ljubljani 606 t 892 - Izdaja Založništvo tržaškega liska I) ZOZ Trst