Informator krajevne skupnosti Mirna * št. 7* september 1997* Izhaja po potrebi TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o., MIRNA STRATEGIJA RAZVOJA JE POSTAVLJENA KAKO JE PRIŠLO DO NOVE DRUŽBE TOM OBLAZINJENO POHIŠTVO D.O.O.? Pri odkupovanju podjetij TOM Konfekcija in TOM Tapetništvo je bilo med desetimi fizičnimi osebami, v večini vodstva obeh družb dogovorjeno, da se obe družbi združita in kot eno podjetje preimenujeta v TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o. ZAKAJ JE PRIŠLO DO ODKUPA? Da so se kupci odločili za odkup v sicer zelo neugodnih razmerah in pod težkimi pogoji, je glavni vzrok preprečevanje nadaljnje hitro nazadovanje podjetja predvsem na programu oblazinjenega pohištva. Dobro je znana situacija na trgu, ko se cene teh proizvodov povsod v Evropi drastično znižujejo, ponudba pa je vse večja. Ob zmanjšani prodaji v Zahodni Evropi je vsak dan večja nizkocenovna ponudba tovrstnih proizvodov iz Vzhodne Evrope. Ob tem, da smo Slovenci čedalje dražji s svojim delom, se zmanjšuje zanimanje zahodnoevropskih kupcev za kakršnokoli obliko sodelovanja s slovenskimi firmami, v slovenskih trgovinah pa je vse več poceni sedežnih garnitur dvomljive kvalitete. Ne glede na to je pri vodstvu podjetja TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o. Mirna še vedno trdno prepričanje, da je možno in da moramo poiskati dolgoročne rešitve za preko sto zaposlenih v obstoječem programu. KAJ JE PRAVZAPRAV DEJAVNOST DRUŽBE? Podjetje se ukvarja s proizvodnjo in prodajo izdelkov za industrijo in za trg. Osnovna dejavnost je konfekcioniranje raznih izdelkov iz tekstila in usnja kot npr. blazin za stole - počivalnike, blazin za opremo počitniških prikolic, ter oblazinjenega pohištva kot npr. sedežne garniture, fotelje, sofe. Svoj proizvodni program podjetje deli v več skupin (po kupcih, funkcionalnosti, kakovostnem razredu) in sicer: • ADRIA - blazine za počitniške prikolice • IKEA - velikoserijska proizvodnja blazin za stole - počivalnike in prevlek za sofe določenega tipa • OTROŠKI PROGRAM - različni izdelki iz tekstila in pene kot igrače ali sedežno pohištvo za otroke za različne kupce doma in v tujini • PROGRAM SGR - program klasičnih sedežnih garnitur za švedski in slovenski trg (srednji cenovni razred) ter za trge bivše YU in Sovjetske zveze • PROGRAM VQR - program oblazinjenega pohištva (sedežnih garnitur) višjega kakovostnega (in cenovnega) razreda za slovenski, bivši YU in ruski trg ter proizvodov kooperacije z nemškim partnerjem • PROGRAM SOFE - program enostavnih izdelkov sedežnega oblazinjenega programa Podjetje je s programom Adria ekskluzivni dobavitelj, otroški program s “Fantomčkom" na čelu pa je lastna blagovna znamka. Za program IKEA je za tovrstne proizvode edini dobavitelj iz Slovenije, sicer pa v okviru IKEA izpostavljen najširši konkurenci na evropskem trgu in trgu Daljnega vzhoda. Za področje oblazinjenega pohištva ima podjetje cilj v dveh letih postati najboljši proizvajalec v Sloveniji ob Novi Opremi iz Slovenj Gradca. Na ta način bo postalo tudi zanimiv in sprejemljiv partner za kooperacijsko sodelovanje in kapitalsko vlaganje tujim (nemškim) proizvajalcem oblazinjenega pohištva v konkurenčnem boju z vzhodnoevropskimi (cenejšimi) proizvajalci. V angažiranju fizičnih kapacitet pomeni največ program sedežnih garnitur (70 %), zelo pomemben delež v prihodku pomeni poslovanje z ADRIA Mobil d.o.o. Velik del proizvodnih kapacitet je zasedenih s proizvodnjo izdelkov za IKEO in sedežnih garnitur za Švedsko. KRATEK POGLED NAZAJ TOM srečamo prvič kot samostojno podjetje v letu 1991. Takoj po osamosvojitvi Slovenije je s 01.07.1991 pričela s poslovanjem družba TOM Tovarna opreme d.d. Mirna v 100 % lasti ADRIA CARAVAN d.d. Novo mesto, le-ta pa je bila 100 % v lasti IMV HOLDING d.o.o. Novo mesto. Kljub zelo neugodni lastniški povezavi je bilo to takrat za podjetje na Mirni pomemben dogodek, saj se je organizacijsko vendarle začelo ločevati od le za svoje projekte zainteresiranega Novega mesta. Družba TOM je z neverjetnim poslovnim elanom dosegla nadpovprečno dobre rezultate na vseh področjih poslovanja. Uspehi so omogočili investicije v sodobno proizvodno opremo in adaptacijo poslovnih objektov. Žal nadaljnja pot razvoja ni šla po načrtih tedanjega TOM-ovega vodstva. Visoko stopnjo rasti prodora v vrste najboljših slovenskih dobaviteljev RENAULTA in fantastičen prodor na slovenski trg z novim programom oblazinjenega pohištva so ovirali nekateri dogodki od leta 1992 dalje. Med te lahko štejemo tudi poizkus lastninjenja-odkupa podjetja s strani zaposlenih od Sklada za razvoj, a žal neuspešen, in reorganizacijo v več družb (TOM Plastika d.o.o., TOM Oprema d.o.o., TOM Konfekcija d.o.o. in TOM Tapetništvo d.o.o.), hčerinskih, programsko specializiranih družb, vse v lasti krovnega podjetja TOM d.d. ADRIA CARAVAN je zaradi svoje sanacije krovno družbo TOM v letu 1995 sicer prodala Dolenjski banki d.d., vendar tudi bančno lastništvo ni dalo pravega preokreta v zaustavljenem razvoju. Dolenjska banka je po naravi svojega poslovanja prisiljena lastništvo v gospodarskih družbah odprodati in to seveda predvsem s čim višjim finančnim uspehom. Tako je že v letu 1995 prišlo do širokih aktivnosti za prodajo vseh štirih TOM-ovih družb. Že konec leta 1996 je bila prodana TOM Plastika d.o.o., v aprilu 1997 pa še TOM Konfekcija d.o.o. in TOM Tapetništvo d.o.o. KAKO NAPREJ? Gornje prepričanje je razvidno tudi iz sprejete poslovne strategije podjetja, ki se izraža v sledečem: • pozitivno poslovanje v prvem letu v višini prometa 750.000.000 sit; • postopna rast prometa (10 % letno); • postopna rast dobička v prvih petih letih - vsako leto 1,5 % od ustvarjenega prometa; • pridobitev certifikata ISO 9001 v enem letu in ISO 14000 v drugem letu; • prevzem minimalno 20 % tržnega deleža na slovenskem trgu oblazinjenega pohištva (srednji in višji cenovni razred); • najmanj polovico proizvodnih kapacitet organizirati za prodajo na tujem trgu. V prihodnje je razvoj in uspešnost podjetja zasnovana na tako imenovanem programu višjega kakovostnega razreda (VQR). Ne gre samo za višje cene na račun višje kakovosti, gre za več. Potrebno je dvigniti nivo celotnega poslovanja. Ob najboljših materialih, najsodobnejših tehničnih rešitvah in sodobnih oblikah je tu še predvsem kakovost v ponudbi, prodaji in poprodaji in nenazadnje kakovost v medsebojnih odnosih: dobavitelj-proizvajalec-prodajalec-kupec, odnosih med zaposlenimi,... vse v cilju zadovoljstva pri vseh udeležencih poslovnega procesa od delavca do kupca. Pri tem ne bi smeli pozabiti tudi na okolje in tu bo potebno v Mirenski dolini narediti še veliko. Na koncu koncev je od uspeha tega podjetja v marsičem odvisna tudi prihodnost kraja. J. V. IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 5. SEJA je bila dne 29.05.1997 ob 1900 uri. Opravičeno odsotni: Veljko Kolenc, Janez Bračko in Brane Kirm Na sejo vabljena tudi: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora in Janez Kovačič. SKLEPI: 1. Za ureditev bazena za kopanje po sprejeti specifikaciji odobrimo finančna sredstva v višini 650.000,00 sit. 2. Ker pri stavbi Ljudske tehnike urejamo potko za pešce in zelenica, bomo obvestili podjetje Gorjanci, da na tem mestu ni možno parkirati avtobus. 3. Krajevna skupnost naj na Občino Trebnje posreduje prošnjo, da naj pristojna služba pripravi predlog za izgradnjo javnih parkirišč na Mirni. 4. Svet KS bo gospodu Jeriču Marjanu odprodal dve parceli pod pogojem, da bo le-ta na svet KS dostavil lokacijski zapisnik, iz katerega bo razvidno, da bo kupljeno zemljišče namenjeno izključno za postavitev bencinskega servisa. Prodajne pogoje bo svet določil na eni izmed naslednjih sej v soglasju s svetom občine Trebnje. 5. Cesto Pod Logom do mostu pri bazenu bomo modernizirali v naslednjem obsegu: izvedli bomo odriv zemlje na zgornji strani ceste v višini enega metra in nasuli z gramozom. Hkrati bomo splanirali odpadni gradbeni material ob tej cesti. 6. SEJA je bila dne 26.06.1997 ob 1900 uri. Opravičeno odsotni: Stane Sladič in Jože Mandelj Na sejo vabljena: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora in Janez Kovačič. SKLEPI: Na odločitev občinskega sveta, da v statut KS opredeli, naj o odtujitvi oziroma pridobitvi nepremičnega premoženja odločajo krajani na zboru krajanov, je svet razpravljal in na Občino posredoval pritožbo, v zvezi s tem pa je bil sprejet nasledni sklep: 1. Pri odtujitvi nepremičnin odloča svet KS z 2/3 večino po predhodnem soglasju občinskega sveta. KS je samostojni pravni subjekt z lastnimi viri prihodkov (samoprispevek), zato lahko o zadolžitvi in vračanju kreditov odloča svet KS. 2. Podpiše se aneks št. 3 k pogodbi o upravljanju s CČN. Nadzorni odbor naj pripravi cenitev CČN in vrednost posameznih deležev. 3. Člani sveta KS Mirna predlagajo županu občine Trebnje, da podeli koncesijo za podružnico lekarne na Mirni mr.ph. Gregorju Banu iz Škofljice pri Ljubljani. 4. Sprejmemo cenik avtorskih prispevkov (honorarji za objavo člankov v Krajanu). 5. Prošnji Osnovne šole Mirna za dodelitev finančne pomoči za obdaritev odličnih učencev ugodimo in šoli nakažemo znesek v višini 100.000,00 sit. 6. Vrtnarstvu Cvelbar ni možno dati soglasja za oddajo parcele v podaljšku objekta državnih rezerv v najem, saj je le-ta rezervirana za izgradnjo bencinskega servisa, ki ga krajani krajevne skupnosti Mirna nujno potrebujemo. Prosilcu predlagamo, da v najem vzame zemljišče v velikosti cca. 1000 m2 v podaljšku parkirišča Mercator. 7. Za ureditev cest na področju Debenca je svet odobril enkratno pomoč v višini 150.000,00 sit. 8. Od 27.06.1997 dalje je cena za 1 m3 peska, pripeljanega v KS Mirna, 1.000,00 sit. 7. SEJA je bila dne 18.09.1997 ob 19. uri. Opravičeno odsoten: Brane Kirm Na sejo vabljen: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora SKLEPI: 1. Pričnemo z adaptacijo notranjih prostorov upravne stavbe KS Mirna po popisu del in predračunu. 2. Svet je potrdil idejno rešitev rekonstrukcije mrliške vežice pri Sveti Heleni po idejnem projektu Projektivnega ateljeja iz Ljubljane, na katerega je dal soglasje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Po potrjeni rešitvi bodo naročeni projekti. 3. Soglasno je bil sprejet sklep, da se sredstva iz samoprispevka, ki so bila namenjena za rekonstukcijo ceste Zabrdje - Mirna, preusmerijo v izgradnjo kanalizacije Zabrdje. 4. Pristopimo k izdelavi stopnišča med parkiriščem in Sokolsko ulico. 5. Izvedemo popravilo poškodb z asfaltnimi plombami na cesti proti Stari Gori. 6. Na pogrebnih svečanostih tajnik KS zagotovi zastovonošo in govornika, katerima pripada plačilo v znesku 3.000,00 sit oziroma 5.000,00 sit. 7. Komisija v sestavi Križnik Srečko - predsednik, Mandelj Jože - član in Umek Marijan - član prouči možnost vključitve v obračun tudi pripravo cestišča (ne samo asfaltno prevleko) v skladu z letnim planom. 8. Na pritožbo ga. Hilde Kralj je svet sprejel sklep, da si nastalo situacijo na krajusamem ogledata člana sveta g. Jože Mandelj in g. Srečko Križnik ter da o zadevi poročata na naslednji seji. 9. Odobrimo montažo dveh hidrantov na Ševnici in dveh hidrantov v Gorenji vasi. Hidrante nabavijo vaščani, stroške montaže pa krije KS. 10. Za ureditev gozdne poti od bazena do Gorenje vasi prispeva KS 200.000,00 sit. 11. Pritožbi Marije Babič, Ravne 2 ne ugodimo, temveč ravnamo v skladu s podpisano pogodbo in odstopno izjavo. 12. Organizirati je potrebno skupni sestanek z Oddelkom za okolje in prostor občine Trebnje zaradi določitve nove lokacije za obrtno cono na Mirni. 13. Za proučitev problematike rudnika Kremen v Jersovcu imenujemo komisijo v naslednji sestavi: Jože Mandelj - predsednik ter člani Franc Jevnikar, Marijan Umek, Štefan Velečič in Janez Kolenc. 14. Komisija za šport, kulturo in turizem v sestavi Milan Škufca, Joži Brajer in Janez Kolenc do naslednje seje pripravi predlog-razdelitve planiranih in zbranih sredstev društvom. KAJ DELAMO V NASI KRAJEVNI SKUPNOSTI? LEKARNA BO Lekarna na Mirni bo pričela predvidoma obratovati prvi teden v mesecu oktobru, saj je Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije že imenovalo komisijo za izvedbo ogleda. Vloga za ogled je bila na Ministrstvo oddana dne 16.09.1997. Svet KS Mirna je na svoji 6. redni seji za izvajanje lekarniške dejavnosti na Mirni podprl ponudbo Gregorja Bana, magistra farmacije in lekarnarja iz Škofljice. Gregor Ban je diplomiral na fakulteti za farmacijo leta 1981 ter nato do leta 1985 delal v oddelku kakovosti v Leku Ljubljana, nato pa je do leta 1991 vodil lekarniško podružnico v Žužemberku, kot delavec Dolenjskih lekarn. Po osamosvojitvi Republike Slovenije je pričel voditi postopek za pridobitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti in oktobra 1996 leta je pričel s poslovanjem v lekarni na Škofljici. Z veseljem je sprejel pobudo naše KS, da odpre lekarniško podružnico na Mirni. Pridobil je ustrezna soglasja ter najel prostore bivše lekarne v Zdravstvenem domu na Mirni. Njegova podružnica bo dopolnila mrežo Dolenjskih lekarn in dosedanje izkušnje na področju lekarniške dejavnosti bodo vsekakor v korist tudi krajanom Mirne in širše okolice. Z dovoljenjem župana naše občine je predviden delovni čas lekarne najmanj v obsegu poslovanja ambulante na Mirni, v perspektivi in glede na potrebe krajanov pa bo možno zaposliti tudi dodatno delovno silo za zagotavljanje daljšega obratovalnega časa. V lekarni bo možno dobiti vsa zdravila na recept in registrirana zeliščna zdravila, zavojni in sanitetni material, ortopedske pripomočke, zdravila za vetirinarsko rabo ter kozmetične izdelke. Cene izdelkov in pogoji poslovanja so usklajeni na nivoju Lekarniške zbornice, kar pomeni, da so cene zdravil enake kot v javnih zavodih. KANALIZACIJA ZA ZABRDJE Končno se bo uresničila želja vaščanov Zabrdja, da se rešijo neljubih odplak, saj je pridobljeno za gradnjo gradbeno dovoljenje, podpisana pa je tudi pogodba za izvajanje del. Po objavi natečaja v Uradnem listu za izbiro najugodnejšega izvajalca za gradnjo kanalizacije Zabrdje je bil izbran najugodnejši ponudnik - Komunalne Gradnje Grosuplje, ki so na Mirni že zgradile kanalizacijo na desnem bregu. Za izdelavo projektov in za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo je finančna sredstva zagotavljala Občina. Sama gradnja bo razdeljana na 4. etape s tem, da bo možno pristopiti še v letošnjem letu k izgradnji 1. etape, to je od vasi do priključka na že obstoječo kanalizacijo Pod Radovnico na Mirni v dolžini 900 m. Ta je bila zgrajena pred nekaj leti in za njeno gradnjo je pomoč v finančnih sredstvih nudila tudi država. Predvidena vrednost del za 1. etapo znaša 12,8 mio sit. Sredstva bodo zagotavljali Občina, Krajevna skupnost in krajani, od katerih bo vsako gospodinjstvo prispevalo znesek v višini 100.000,00 sit, s tem pa bodo gospodinjstva oproščena plačila priključne takse po Odloku o taksah za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe v občini Trebnje (Ur.L RS, št. 75/96). Po tem Odloku znaša priključna taksa za stanovanjsko hišo trenutno 92.192,00 sit. MRLIŠKA VEŽICA PRI SVETI HELENI : Sy‘,yM ^ - / ' Že nekaj časa uporabniki mrliške vežice pri Sv. Heleni ugotavljamo, da je prostora za slovo od pokojnika premalo oziroma, da sedanji prostori niso primerni. Predlogom krajanov smo prisluhnili ter v I. fazi pridobili šest predlogov projektivnega ateljeja iz Ljubljane, ki pa niso dobili pozitivnega soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Pozitivno soglasje je Zavod dal na sedmi predlog in na tega bo potrebno naročiti izdelavo projektov. Po idejni zasnovi bi v mrliški vežici pridobili naslednje: • poslovilni oder za dva pokojnika, • povečanje in delna ločitev prostora za slovo od pokojnikov, • izdelava hodnika na zadnji strani v podaljšku shrambe za izvoz pokojnika in za skladiščenje vozičkov, • povečanje prostora za svojce, • pokritje sedanje odprte poslovilne ploščadi, • sprememba arhitenktonske zasnove vhoda in strehe vežice. MOST ZA PEŠCE NA MIRNI Že v prejšnji številki Krajana smo pisali o mostu za pešce na Mirni, objavili pa smo tudi predvideno lokacijo, toda za idejo nismo uspeli pridobiti ustreznih soglasij. Ker most potrebujemo, smo opravili 18.07.1997 lokacijski ogled za izvedbo mostu gorvodno oziroma na levi strani v smeri proti Mokronogu. Ogleda so se udeležili predstavniki Direkcije za ceste RS, predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta in predstavniki Občine Trebnje. Most bo možno ^ zgraditi pod naslednjimi^51 pogoji: • Brv lahko stoji gorvodno in mora biti od mostu odmaknjena najmanj za širino mostu (cestišče + kamnita ograja = cca 7 m). • Pohodna površina brvi mora biti najmanj v višini zgornje točke lokov na mostu. • Podporni stebri sledijo lokom kamnitega mostu. • Brv mora prečkati reko v rahlem loku, ki ponovi silhueto kamnitega mostu. • Ograja brvi mora biti transparentna in ne sme zakrivati pogleda na most. • Brv mora biti grajena tako, da jo bo mogoče v primeru ustreznejše rešitve prometa v naselju (obvoznica) odstraniti. DEPONIJA KOMUNALNIH ODPADKOV V Globokem na tromeji KS Mirna, Račje Selo in Trebnje že drugo leto potekajo gradbena dela za izgradnjo deponije komunalnih odpadkov. V letošnjem letu je bila podpisana pogodba za nadaljevanje izgradnje v višini cca 107 mio sit. Izvajalec del je še vedno VGP iz Novega mesta. Deponijsko telo je bilo oblikovano in izdelano že v letu 1996, ko je bila dokončno zgrajena tudi dovozna cesta, za letos in za naslednje leto pa je v planu izgradnja naslednih objektov: • ploščadi in ceste na deponiji, • izdelava skladišča za goriva, maziva in stroje, • izdelava skladišča posebnih odpadkov, • izgradnja daljnovoda s trafo postajo, • izgradnja bazena izcednih vod, • izgranja kinete in cevovoda, • izgradnja križišča na lokalni cesti Brezovica - Račje Selo, • postavitev zabojnika za vhodno kontrolo, • zabojniki za zbiranje sekundarnih surovin, • plinska postaja z baklo, • izgradnja bazena požarne vode 400 m3 in • izgradnja sanitarnega vodovoda iz krjanč. • Trenutno delavci VGP zaključujejo gradnjo bazena izcednih vod s prostornino cca 70 m3, polagajo cevovod za odvod meteornih voda v dolžini 180 m, premera 1 m, v nadaljevanju cevovoda pa bodo zgradili kineto iz betona 2 x 2 m, ki bo služila za položitev potrebne instalacije in za kontrolo izcednih voda, • na brežini deponijskega telesa pa izvajajo vrtanje kamna, ki ga bo potrebno razstreliti in odstraniti. Po predvidevanjih investitorja bo gradnja deponije verjetno zaključena konec leta 1998. G ZANIMIVOSTI PREHODI PREKO ŽELEZNIKE PROGE Ministrstvo za promet in zveze je po posebni komisiji pripravilo predloge za zmanjšanje števila nivojskih križanj cest z železniško progo Sevnica - Trebnje tudi v naši KS. Tako komisija predlaga ukinitev cestnega prehoda preko železniške proge vsmeri Mirna - Sveta Helena, saj je prehod nepregleden, je pa v neposredni bližini tudi prehod za Stan - Debenec. Tako bi se izognili prehodu, ki ima slabo preglednost z desne strani v smeri proti Sevnici, uporabili pa bi obstoječo povezovalno cesto v dolžini 130 m, ki bi jo razširili in asfaltirali. Ukinili naj bi tudi poljsko pot preko železniške proge v bližini priključka ceste za Zabrdje, saj obstaja možnost, da uredimo povezovalno pot ob levi strani proge na cestni prehod pri Kremenu. 0 ukinitvi prehodov bo rekla zadnjo besedo Republiška prometna inšpekcija. IŠČEMO NOVE VODNE VIRE Aprila meseca letos je Občina naročila hidrogeološke raziskave na področju naše krajevne skupnosti, saj je potrebno priti do kvalitetne vodopreskrbe za višje ležeča naselja Praprotnice, Stare Gore in končno tudi Mirne. Raziskave so bile izvedene predvsem na območju, ki ga sestavlja dolomit. Iz hidrološkega poročila je razvidno, da je možno priti do kvalitetne globinske pitne vode s tem, da bi izvrtali kaptažne vrtine v dolini Zabrščice (Kraljeva dolina) približno 600 m gorvodno od Zabrdja, južno od Praprotnice v dolžini okrog 1300 m od Zabrdja in ob potoku Pravharica. Vrtine naj bi bile globine 150 m na vsaki lokaciji in iz vsake bi po predvidevanjih zajeli po več kot 5 litrov na sekundo podzemne vode. To bi zadostovalo za oskrbo dela Mirne, Praprotnice in Stare Gore s pitno vodo. Vrtine bo možno izvrtati šele potem, ko bo za to zagotovljen razvojni tolar tako v občini kot tudi nepovratna sredstva pri Ministrstvu za okolje in prostor, o katerih je govoril na svojem obisku v občini Trebnje junija meseca letos minister dr. Pavel Gantar. Glede na omejene količine površinskih vodnih virov bomo morali v bodoče vse bolj računati na globinsko vodo, ki je bistveno manj podvržena zunanjim vplivom onesnaževanja. 40 LET PODJETJA PRESAD Podjetje Presad sega s svojimi začetki v leto 1957. Takrat so v okviru KZ Gabrovka začeli izdelovati nekatere sokove in sadne sirupe. Proizvodnjo je organiziral Vilko Marin, ki je bil tudi ustanovitelj tovarne Dana. Presad se je v naslednjih letih razširjal skoraj tako, kot so se v povojnih letih razvijali podobni obrati: Fructal, Dana, Tališ, Vital in še nekateri drugi, ki danes ne obstajajo več. Ostra konkurenca na tržišču pijač, sorazmerno velike investicije in razpad Jugoslavije so od leta 1990 povzročali vedno večje težave v poslovanju, tako da je stanje privedlo Kmetijsko gozdarsko zadrugo Gabrovka skupaj s Presadom 25.08.1995 v stečaj. V brezhibnem položaju za podjetje Presad je 01.03.1996 vzela podjetje v najem firma Gusto Avgust Gregorčič, s.p., s sedežem na Mirni. V času najema je bilo štirikrat objavljeno javno zbiranje ponudb, vendar na zbiranje ponudb ni bilo prijav. 13.03.1996 je bila objavljena javna dražba in na tej dražbi je Gusto kupila Presad in sicer s kreditom SKB banke. Podjetje ta čas posluje pozitivno, zaposluje 48 delavcev neposredno, posredno pa tudi nekaj bivših delavcev, ki poslujejo kot samostojni podjetniki. V času najema in po odkupu smo na novo organizirali proizvodnjo sadnih sokov v nepovratni litrski in 0,2 litrski embalaži. Prodaja spet počasi narašča. Zanimivo je, da je to kvaliteto sadnih sokov opazila neka velika trgovska firma iz Moskve in se odločila za prodajo teh sokov v Rusiji. Trenutno so s predplačili naročeni 4 tovornjaki vlačilci, do konca leta pa naj bi izvozili še 15 tovornjakov teh sokov. Prepričani smo, da bo Presad z novo razvojno dejavnostjo, z izkušenimi in prizadevnimi delavci iz Gabrovke pridobival vse več prostora na prodajnih policah doma in v tujini s sedanjim in novim asortimanom izdelkov. Omeniti velja tudi to, da bomo v novembru odprli industrijsko prodajalno Presad na Mirni, Glavna cesta 9, v prostorih poleg Dolenjske banke, kjer bo tudi sedež uprave podjetja. Avgust GREGORČIČ PRENOVLJENA BANKA Dolenjska banka z ekspozituro v Trebnjem je v začetku septembra odprla prenovljene prostore agencije na Mirni. Ob tej priliki je povabljene poslovneže z Mirne in okolice na-_______________________________ govoril generalni di- H! HHflHilUHiflM rektor Dolenjske banke g. Franci BORSAN. Poudaril je, da ima Dolenjska banka z več kot 120 letno tradicijo zelo razvejano poslovanje v Sloveniji, potrdila pa seje že tudi v tujini. Banka ves čas posluje pozitivno in povečuje svoj potencial. Banka je v zasebni lastnini. 75 % delničarjev so fizične osebe, 25 % delničarjev pa so pravne osebe. Dolenjska banka je ena redkih, ki svojim delničarjem redno izplačujejo dividende. Njene kotirajo na Ljubljanski borzi. P. Z. V rekordnem času so bančne prostore prenovili z veliko mero okusa. EKOLOŠKI KOTIČEK ČLOVEK IN VODA Potrebe po vodi Skupno rabimo v Sloveniji (za prebivalstvo in industrijo, brez hladilne vode) približno 800 mio m3 vode na leto ali približno 26 m3 vsako sekundo. Približno 15 % te vode porabimo, ostalo vodo približno 680 mio m3 na leto ali cca 21 m3 v sekundi po uporabi vračamo v potoke, reke, jezera, morje ali pod površino. Z odpadno vodo odplavljamo v površinske in podzemne vode ali morje odpadne snovi in s tem povzročamo onesnaženje. Dnevna in občasna poraba vode gospodinjstvo - dnevno_______ eno kopanje_____________________ eno pranje na družino ____________ eno prhanje_____________________ eno umivanje_________________ enkratno splakovanje WC _ čiščenje prostorov_____ kuhanje - dnevno ___ pomivanje posode _ pitje_____________ _______150 - 200 I _________120 - 140 I ___________100 - 150 I ___________20-40 1 _________10-20 1 ________2-81 ______2 - 10 I _______61 ___4-71 1,7 - 2 I EN HRIBČEK... Vinska posoda Kakovostna vinska posoda je pogoj za dobro vino. Posoda, v kateri vre mošt in zori vino, je nadvse pomembna za kakovost vina. Še vedno je lesena posoda najprimernejša za zorenje vina. Kako ravnati s posodo? Izpraznjen sod moramo vedno takoj oprati. Sod operemo s hladno vodo. Če je umazanija trdovratna, moramo uporabiti vročo vodo, ki jih lahko dodamo 20 dag/101 vode pralne sode. Po pranju s sodo moramo sprati sod s čisto vročo vodo in še nekajkrat s hladno vodo. Sod odcedimo in osušimo ter ga zažveplamo z eno žveplenico na hektoliter prostornine. Tako žvepljanje ponovimo vsake tri mesece. Ovinjenje nove lesene posode Ker vsebuje hrastov les taninske snovi, ki se lahko izlužijo v mošt ali vino, moramo te snovi odstraniti iz lesa. Tanin izlužimo iz soda z vročo vodo ali s paro. Postopek ponovimo tolikokrat, da na koncu priteče iz soda čista voda. Navadno zadošča petkratno pranje z vrelo vodo. Potem napolnimo sod s hladno vodo in jo po 24-ih urah iztočimo in postopek ponavimo tolikokrat, da priteče na koncu iz soda čista voda. Če uporabimo za izluževanje tanina paro,sod parimo toliko časa, da potem, ko vanj natočimo vodo iz njega priteče čista voda. Nazadnje sod osušimo in zažvepljamo z eno žvepljenico na hektoliter prostornine. Popravljanje pokvarjene vinske posode Veliko preglavic delajo vinogradnikom plesnivi sodi. Plesen spoznamo po sivo zeleni prevleki. Les pod plesnivo prevleko je črnkast. Take sode je treba odrgniti ali ostrgati do zdravega lesa. Potem sod zaparimo z vrelo raztopino sode, nato pa ga zaparimo še dvakrat z vrelo vodo ter ga spiramo s hladno vodo. Če se je plesen že močno zažrla v les, ta sod ni več uporaben. Če imamo ciknjen sod, ga zaparimo z vrelo raztopino sode, potem ga spiramo z vrelo vodo in nato še s hladno vodo, dokler ne priteče čista voda. Temeljno vodilo vsakega vinogradnika mora biti, da le iz zdravega soda dobimo dobro vino. Ludvik Jerman, dipl.ing.agr. SPORT STREL PREPLAVAL ROKAVSKI PRELIV Naš rojak je prvi Slovenec in 512 človek na svetu, ki je v 16 in pol urah hudega boja z nemirnim morjem preplaval razdaljo med angleškim Dovrom in francoskim Calaisom. Martina Strela posebno dobro poznajo vsi kopalci našega bazena, saj lahko rečemo, da je prav on našemu bazenu tudi najbolj zvest. Obiskuje ga dnevno in se v njem zadrži po tri do štiri ure. Njegovo kopanje je trdo delo, saj le na ta način lahko ohranja renome, ki ga ima kot ultramaratonec v plavanju iznad evropskega nivoja. Prav njegovo trdo delo in približno 250 km morja in sladke vode, ki jo je pred podvigom v Rokavskem prelivu letos preplaval, so krona njegovega uspeha. Postal je predstavnik 50-te države na svetu, ki je preplaval kanal La Manche. Ko smo Martina povprašali po mnenju o mirenskem bazenu, je dejal: “Na bazenu se letos čuti velik napredek. K temu sem najbrž pripomogel tudi jaz, saj sem bil pobudnik, da se dokaj zanemarjeni bajer obnovi. Pobuda v moje zadovoljstvo in v veselje mladine ni naletela na gluha ušesa vodstva krajevne skupnosti, saj so že nekaj dni po tem pričeli z urejevalnimi deli." Strel, ki je s svojimi plavalnimi uspehi ponesel ime naše občine in naše države v svet, tudi svetuje, da smo v krajevni skupnosti na pravi poti pri ureditvi tako bazena v urejeno javno kopališče kot tudi pri izdelavi športnorekreacijskega centra na Mirni. Meni, da je bil letos z vodo v bazenu zadovoljen, saj ni izbirčen kopalec, podpira pa projekt zagotavljanja dotoka čiste vode iz reke Mirne. Martin Strel ima pred seboj še mnogo načrtov. Tako dela na projektu Sredozemsko morje, na projektu Ljubljanica in na ostalih projektih maratonskega plavanja. Obeta se mu torej še mnogo trdega dela in seveda tudi mnogo uspehov. K njegovemu letošnjemu podvigu mu iskreno čestitamo, trudili pa se bomo, da mu tudi v bodoče omogočimo ustrezne pogoje za trening v našem bazenu, ki mu omogočajo doseči nove športne zmage. BADMINTON Uspehi mirenskega badmintonskega kluba TOM so razveseljivi. Tudi v prejšnjih številkah Krajana smo poročali o velikih uspehih naših mladih športnikov, ki so v lanskem letu osvojili na različnih državnih prvenstvih kar 21 kolajn. Letošnjim uspehom, ki smo jih objavili v 6. številki Krajana, z veseljem prištevamo še odlične uvrstitve na mednarodnem mladinskem turnirju TOM JUNIOR INTERNATIONAL 97, ki gaje organiziral in uspešno izpeljal mirenski badmintonski klub TOM 6. in 7. septembra. Turnir se je seveda odvijal v trebanjski športni dvorani, kjer se je za denarne in praktične nagrade potegovalo več kot sto igralcev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Glavni sponzor tekmovanja je bil Avto center VOVK iz Trebnjega. Razveseljivo je, da so poleg mirenske in trebanjske osnovne šole prireditev podpirali številni sponzorji iz vse občine. Posebno vzdušje ob otvoritvi turnirja so ustvarili pihalni Orkester občine Trebnje in trebanjske Maržoretke, tekmovanje pa je odprl častni pokrovitelj župan občine g. Alojzij Metelko, dipl.ing.agr. Ob odlični organizaciji turnirja so se Mirenčani izkazali tudi po tekmovalni plati. Kar petim igralcem TOM-a se je uspelo prebiti v polfinale. Aleš MURN, slovenski mladinski prvak in igralec, ki je na TOM JUNIOR INTERNATIONAL-u doslej zmagal že dvakrat v kategoriji do 16 let, je zablestel tudi tokrat. Nadarjeni Aleš je v izjemni polfinalni tekmi v dveh izenačenih setih najprej izločil Marjana RENERJA (BIT Ljubljana), v finalu pa še Ježičana Sama LIPUŠČKA. MURN je bil tudi sicer glavni favorit, bolj nepričakovano pa se je v finale deklic do 14 let uvrstila komaj 10-letna Špela SILVESTER, saj je v polfinalu presenetljivo izločila starejšo sestro Urško. Špela v finalu ni imela realnih možnosti za zmago proti 4 leta starejši državni prvakinji do 14 let Maji TVRDY. Odlično je zaigral tudi Nejc VOJNOVIČ v kategoriji do 14 let, saj je klonil šele v polfinalni tekmi proti kasnejšemu zmagovalcu Sergeju POVHU (OL). Povsem nepričakovano se je med štiri najboljše uspelo prebiti tudi Maji KLEMENČIČ. V izenačeni polfinalni tekmi proti Katji DOLŠAK (Ježica) je Maji športna sreča obrnila hrbet v podaljšanih igrah v obeh nizih. FINALNI REZULTATI: dečki do 14 let, POUH (OL): PETRIČ (MAISTER) 15:2 15:5 deklice do 14 let, TVRDY (OL) : S. SILVESTER (TOM) 11:3 11:3 dečki do 16 let, HORVAT : NOVAK (oba MLADOST) 15:4 15:4 deklice do 16 let, MENCZEL (Madžarska) : DOLAK (JEŽICA) 11:2 11:2 fantje do 18 let, MURN (TOM) : LIPUŠČEK (JEŽICA) 15:10 1502 dekleta do 18 let, GY0RGYI :JAR0PIČ (JEŽICA) 11:5 11.0 Za res lepe uspehe naših mladih tekmovalcev ter dobro počutje vseh članov kluba TOM ima vsekakor največ zaslug glavni trener in pedagoški vodja g. Mile ČUK iz Ljubljane, ki je vse svoje življenje podredil badmintonu. Njegovo trenersko znanje in umirjen nastop spodbudno vplivajo na vse člane kluba. G. Čuk je kot trener cenjen tudi v mednarodnem merilu, saj redno obiskuje vsa mednarodna srečanja trenerjev. Letos so TOM-ovi igralci en teden trenirali pod vodstvom danskega trenerja (Danska je svetovna velesila v badmintonu), teden dni pa so trenirali tudi v Umagu. Zelo vestna sta tudi trenerja Bojan KRNC in Kristijan HAJNŠEK, ki uspešno vadita mlajše otroke te atraktivne veščine. D. Z. NOGOMET V počastitev krajevnega praznika Mirne so prizadevni nogometni delavci organizirali prijateljsko tekmo med NK Dano Mirna in NK Olimpijo Ljubljana. Pravico na tekmi je delila sodniška trojka Andjelko Horvat, Boško Vujasin - Vujo in Bojan Gliha. Bržkone je bilo sojenje “pristransko", saj so Olimpijini profiči zatresli danino mrežo le sedemkrat. Naši amaterji so se pač trudili... “Dobra tekma", smo rekli ob koncu, “le sodnik...." Šalo na stran, tudi gledalci smo bili zadovoljni. Boško Vujasin je ob koncu te tekme sodniško piščalko obesil na klin. Vanjo je kot sodnik druge državne lige in kot pomočnik glavnega sodnika v I. ligi piskal skoraj 15 let. Tudi sicer je “zagret" nogometni delavec, saj je v mirenskem N K aktivno igral tri leta, predsednik NK Dana je bil od leta 1993 do 1995, je tudi poverjenik Društva nogometnih sodnikov za Dolenjsko in tajnik športne zveze občine Trebnje ter predsednik nogometnih sodnikov (15!) občine Trebnje. NOGOMETNI KLUB INTERFLASH MIRNA Vam Interflash zveni tuje, sveže, novo, spoštovani krajani? Prav bo, da se na to ime privadimo, saj ga bomo vse pogosteje slišali. Kje? Na reklamnih plakatih v krogih športnikov in predvsem pri ljubiteljih nogometa oziroma mirenskega NK. Klub je bil ustanovljen pred tridesetimi leti. V teh letih se je imenoval Partizan; Vejer in Dana. Letos je dobil ime Interflash. S to taktično potezo vodstva kluba in seveda s soglasjem Dane bodo znatno ceneje prišli do zakupa medijev, v katerih bodo oglaševali glavni sponzorji kluba (TV, Radio MAX, Jumbo pano v Trebnjem). Interflash se namreč imenuje turistična agencija v Trebnjem, katere lastnik je gospod Dejan Smuk, ki je novi predsednik in generalni pokrovitelj NK Mirna. Novi upravni odbor je zelo resno začel z reorganizacijo kluba. Tako je že pričel z delom profesionalni trener z A licenco, gospod Tomislav Žužek, pristopilo pa je tudi nekaj izkušenih igralcev iz 1. in 2. državne lige. Ena od glavnih nalog je tudi pridobitev novih sponzorjev, ki bi pripomogli k uresničitvi cilja, to je napredovanje v 1. člansko ligo medobčinske nogometne zveze Ljubljana. V nogometni klub Interflash Mirna je trenutno vključenih 56 aktivnih članov in 19 ostalih delavcev. Z novim vetrom se že kažejo tudi uspehi: dve zmagi in remi. V pokalni tekmi so premagali Borovnico, v prijateljskih tekmah pa so nadigrali nogometaše avstrijskega kluba, ki jih je do letos treniral Tomislav Žužek ter Svobodo iz Ljubljane. Nogometaši Interflasha Mirna prisrčno vabijo krajane na njihove tekme, saj se dobro zavedajo, da imajo v zvestih navijačih dvanajstega igralca. V zameno pa jim nudijo prijeten športni užitek. P. Z. KOLESARSTVO DIRKA ZA NAGRADO IN POKAL DANE Prvo soboto v juliju je Kolesarsko društvo Krka Telekom skupaj s športnimi delavci z Mirne organiziralo že 8. kolesarsko dirko za pokal Dana in pokal Slovenije. Lani so prav tako dirko organizirali s štartom in ciljem na Daninem dvorišču, kar se je izkazalo kot nevarno, zato so letošnjo pričeli in seveda tudi končali pred Mercatorjevim prodajnim centrom. Zelo zahtevna krožna proga Mirna - Mokronog - Log - Mirna v dolžini 16 km je še posebej od najmlajših tekmovalcev terjala maksimalne napore, saj so že na štartu doživeli močno ploho, nekje na sredini proge pa celo točo, kar je pripomoglo k nekaj padcem, ki so se na srečo končali le z odrgninami. Tekmovali so dečki v kategorijah C, B in A ter mlajši in starejši mladinci. Skupaj je nastopilo več kot 200 mladih kolesarjev iz vse Slovenije. Vsem najboljšim so na koncu podelili pokale, lepa darila pa je poklonil tudi generalni sponzor D AN A z Mirne. Za pokal in veliko nagrado Dane so kolesarski delavci organizirali 10 cestnih dirk po vsej Sloveniji. Izidi II. mirenske dirke: dečki C, 1 krog, 16 km: 1. BOLE (Bled), 2. OGRIS (Bled), 3. TORKAR (Bled) dečki B, 2 kroga, 32 km: 1. MAKAROVIČ (HIT CASINO Nova Gorica), 2. STOLIČ (HIT CASINO Nova Gorica), 3. JEREB (Bled) dečki A, 2 kroga, 32 km: 1. KEBELJ (KRKA TELEKOM Novo mesto), 2. MATKO (KRKA TELEKOM Novo mesto), 3. ZALOKAR (SAVAPROJEKT Krško) mlajši mladinci, 64 km: 1. ČETRTIČ (SAVAPROJEKT Krško), 2. ŽIBERNA (Lenart), 3. KREVS (Lenart) starejši mladinci, 80 km: 1. MATEJ LEBAN (HIT CASINO Nova Gorica), 2. MIKLAVC (HIT CASINO Nova Gorica), 3. PREVELJŠEK (KOBO Krško) MOTODIRKE GORSKI SUPER M0T0SLAL0M - MIRNA 97 Zadnji avgustovski dan so občani Mirne in širše okolice videli izredno zanimive moto dirke, ki jih je že štirinajstič zapovrstjo organiziralo AMD Trebnje na progi Zapuže -Stan. Dolžina proge je 2000 metrov s 15 stožci. Nastopilo je 41 tekmovalcev v sedmih tekmovalnih razredih. Lep sončen dan je pripomogel k odličnemu vzdušju tekmovalcev ter še posebej k dobremu razpoloženju preko tisoč gledalcev, ki so se zbrali vzdolž proge. Odlične vožnje prekaljenih dirkačev so nakazovale trd boj za najboljša mesta. Ljubljenec gledalcev, predvsem navdu- Brane Rokavec s sinčkom - trinajstič šenih mladih motociklistov, na “prestolu” in Boštjan Milošič Brane ROKAVEC je tudi tokrat dokazal, da je še vedno mojster nad mojstri. Že v prvem teku je s 600 kubično Hondo izboljšal svoj rekord proge (0:58,34) in “padel" skozi cilj s časom (0:57,92) brez podrtega keglja. Veselje navijačev je bilo popolno, ko je bil Rokavec tudi v drugfm teku najhitrejši in tako že trinajstič osvojil prvo mesto. (Na 12. dirki je imel Brane v prvem teku najboljši čas, v drugem teku pa je v ovinku naletel na preko ceste “hitečega" polža ter grdo padel). Motorji in prikolice od 50 do 1000 kubikov ter njihovi vozniki so dali od sebe vse, kar so zmogli, zanimiva pa je bila tudi promocijska vožnja dvakratnega državnega prvaka slovenske policije v spretnostni vožnji, Sama REPA. Najhitrejši: Brane ROKAVEC (AMD Trebnje) 1:56,37, Darko KATRANIK (AMD Bled) 2:01,38, Boštjan MILOŠIČ (ESM Maribor) 2:02,66, Darko KATRANIK II. (AMD Bled) 2:03,17, tefan SOPKO (ELITE Ljubljana) 2:03,44, Branko ŽNIDARŠIČ (“GAD“ Lokev) 2:05,60, Žiga PUC (Jesenice) 2:07,13, Zvone ERŽEN (MAGUAR Lesce) 2:07,20, Janez KRANJEC (VAŠKI Budovica) 2:07,94 in Štefan ŠKRABA 2:11,47,... Prvi trije iz vsakega razreda so prejeli pokale, absolutni zmagovalec za nagrado Mirna 97 (Brane Rokavec) pa je od krajevne skupnosti Mirna prejel poseben pokal in lovorov venec. Razveseljivo je, da je moto spektakel, ki vsako leto pritegne daleč največ gledalcev (in tekmovalcev), podprlo skoraj petdeset sponzorjev in pokroviteljev. Tem se je priključila tudi KS Mirna, ki ima zadnje čase vse več posluha za napredek športa, kulture in seveda gospodarskih dejavnosti. Letos je bil generalni pokrovitelj moto dirk AVTO CENTER VOVK iz Trebnjega. In kdo bo drugo leto, ko bodo prizadevni člani AMD organizirali jubilejne 15. gorske motociklistične slalom dirke? Dušan ZAK.RAJEK. ŠPORTNE IGRE UPOKOJENCEV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE Območna zveza društev upokojencev Novo mesto je pod pokroviteljstvom novomeškega župana Francija KONCILIJE organizirala že tradicionalne športne igre upokojencev za leto 1997. Tekmovanje se je odvijalo v Ekipi strelk in strelcev, zadovoljnih z uvrstitvijo na drugo oziroma tretje mesto, na sklepnem delu športnikov v Dolenjskih Toplicah Vinko Umek je za moško ekipo v pikadu prevzel diplomo za 2. mesto osmih disciplinah. Športniki DU Mirna smo se iger udeležili v sedmih disciplinah in to: šah, streljanje moški, streljanje ženske, kegljanje moški, balinanje, pikado moški in pikado ženske. Zbrali smo skupaj 27 točk in se od 12 sodelujočih DU uvrstili na četrto mesto. Le za eno točko smo zaostali za tretje uvrščenim Črnomljem, drugo mesto so dosegli Grosupeljčani, premočno pa so slavili zmago Novomeščani. Športne igre so le ena od aktivnosti mirenskih upokojencev. Upravni odbor s predsednikom DU g. Marijanom Umekom načelu organizira pogoste izlete in pohode v razne kraje naše države. Predvsem s prostovoljnim delom članov so tudi adaptirali prostore v domu upokojencev in zgradili nadstrešek nad teraso. D. Z. OBVESTILA - OGLASI CENIK AVTORSKIH PRISPEVKOV Honorarji za objavo člankov v Krajanu 1. Objava barvne oziroma črno-bele fotografije 700,00 sit(neto) 2. Lektoriranje ene številke Krajana 4.000,00 sit(neto) 3. Osrednji intervju oziroma osrednji prispevek (3-5 tipkanih strani) 3.000,00 do 5.000,00 sit(neto) 4. Kratek prispevek (do ene tipkane strani) 800,00 sit(neto) 5. Prispevki (2-3 tipkane strani) 1.500,00 do 2.500,00 sit(neto) - Honoriramo le samostojne članke, ne pa tudi objave raznih obvestil, poročil,informacij in prispevkov o društvih, gospodarskih družbah in zavodih, ki jih objavljamo v Krajanu z namenom, da informiramo javnost. -Honorarji se avtorjem nakazujejo po izidu Krajana na njihov žiro račun oziromav gotovini, če je znesek manjši od 11 % povprečne plače zaposlenih v RS iz preteklega meseca s tem, da se predhodno obračunajo davki in prispevki. Predsednik sveta KS Mirna RDEČI KRIŽ VABI NA KRVODAJALSKO AKCIJO 21.10.1997 OD 7 DO 13 U RE NA MIRNI V OSNOVNI ŠOLI. 22.10.1997 OD 7 DO 13 URE V TREBNJEM V ZDRAVSTVENEM DOMU. NOVOSTI IZ DANE Že v eni od prejšnjih številk Krajana smo poročali o investicijskih vlaganjih v Dani v posodobitev tehnologije in opreme za proizvodnjo sadnih sokov v sodobno laminatno embalažo. Te investicije so zaključene, sedaj pa je Dana pričela z investicijskimi vlaganji k potrošniku. To vlaganje naj bi pripomoglo predvsem k pospeševanju prodaje. Pred nekaj dnevi je namreč stekla nagradna igra DOBER DAN VSAK DAN, v kateri lahko kupci Daninih proizvodov blagovne znamke Dan sodelujejo. Vsak dan bo v tej igri izbrana ena nagrada v vrednosti nakupovalnega bona 2.500,00 sit za nakup živil po želji v trgovini, kjer je bil kupljen nagrajeni sadni sok Dan. Vsak teden bodo izbrani v nagradni igri trije gospodinjski aparati Gorenje (hladilnik, štedilnik in pralni stroj), ob koncu leta pa bo izžrebana glavna nagrada osebni avtomobil Wolksvagen POLO. In še to: nagradno igro boste lahko sproti spremljali dnevno na prvem programu TV Slovenija v terminu pred ali po osrednjem televizijskem dnevniku. Sok DAN iz Dane vam bo torej prinesel UŽITEK, ZDRAVJE IN LAHKO TUDI NAGRADO -priporočamo ga. V Dani vse bolj ugotavljajo, da je kupec iz dneva v dan zahtevnejši. Tako je bila sprejeta odločitev, da svoje prostore v sedanji maloprodaji preuredijo v sodobno samopostrežno trgovino, v kateri bo kupcem na razpolago celotni asortiman brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Vsak kupec si bo lahko v trgovini asortiman ogledal ter se samostojno odločil za nakup ponudenih proizvodov. V času preurejanja prostorov bo maloprodaja obratovala v trgovini s tehničnim blagom in tekstilom, po otvoritvi samopostrežne trgovine pa bo Dana trgovino s tehničnim blagom in tekstilom ponudila v najem. Eventuelni interesenti za najem lahko v Dani že sedaj dobijo potrebne informacije. PRISTAVŠKI POTOK VGP iz Novega mesta bo pričel z urejevalnimi deli Zabršce, Pristavškega potoka in Vejarja. Največjih urejevalnih del se bd v drugi polovici oktobra letos lotil VGP na Pristavškem potoku. Od izliva v Mirno do mostu v Zabrdje se bo izvajal sanitarni poseg, to je odstranitev drevja, grmovja in panjev, ki ovirajo normalen pretok vode, gorvodno do mostu pri Podlogarju pa bodo potok razširili, vgradili pragove in zavarovali brežine delno s kamnom. Manjši poseg bo izveden tudi na potoku Zabršca. Lastniki pribrežnih zemljšč bodo dobili podrobe informacije od delavcev VGP-ja na sestanku, ki bo v torek, dne 30.09.1997 ob 19. uri pri Pavlu Jarcu v Zabrdju 15. Določena ureditvena dela bodo delavci VGP-ja izvajali tudi na potoku Vejar, kjer nameravajo urediti strugo, ob bazenu pa bodo ob strugi odstranili del drevja in grmovje ter brežine obložili s kamenji. 0 ZAVODU ZA GOZDOVE Zavod za gozdove Slovenije - OE Brežice ima svojo enoto v poslovni stavbi v Slovenski vasi pri Šentrupertu. 0 njihovem delu smo se pogovarjali z vodjo izpostave dipl.ing.gozd. Jožetom Morijem. Bivše GG se je s sprejemom Zakona o gozdovih leta 1993 v celoti reorganiziralo. Gospodarjenje z gozdovi je postalo javna gozdarska služba, z Zakonom pa se je ustavnovil Zavod za gozdove Slovenije, ki ima temeljno nalogo, da izdeluje podlage za razvoj gozdov, ki jih nato na predlog ministrstva, pristojnega za gozdarstvo, sprejme državni zbor. Zavod za gozdove kot javna gozdarska služba izvaja med drugim tudi naslednje naloge: • spremlja stanje in razvoj gozdov, • skrbi za varstvo gozdov, • usmerja gospodarjenje z gozdovi, gozdnim prostorom, posamičnim gozdnim drevjem ter skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, • usmerja gradnje in vzdrževanje gozdnih cest, • vodi evidence in baze podatkov za gozdarstvo, • izvaja strokovno svetovanje in usposablja lastnike gozdov, • zagotavlja sadike, gozdno semenarstvo in izvaja druge naloge. Pomembno je, da lastniki gozdov ne smejo ovirati izvajanja nalog javne gozdarske službe. Zavod zagotavlja lastnikom gozdov sadike, subvencije za čiščenja in redčenja gozdov, pomoč pri sanaciji snegolomov, pomoč pri izdelavi planov in pri gradnji gozdnih cest ter pri vzdrževanju le-teh, seveda v sodelovanju z Občino. Plane izgradnje in vzdrževanja gozdnih cest izdeluje Zavod. Za našo krajevno skupnost ima Zavod v planu izgradnjo gozdne ceste od bazena do Gorenje vasi v dolžini cca 2,2 km. Cesta naj bi se uredila v makadamski izvedbi. Na razpolago je v planu 600.000,00 sit, kar pa bo po izvedenem ogledu trase očitno premalo, zato so se predstavniki Zavoda že dogovarjali s KS Mirna o eventuelnem sofinanciranju modernizacije navedene ceste. Na izpostavi v Slovenski vasi je zaposlenih 6 delavcev. 4 delajo za področje občine Trebnje, 2 pa za področje občine Sevnica. Skupaj pokrivajo 13 tisoč hektarov gozdov od tega 8200 hektarov v občini Trebnje, ostalo pa v občini Sevnica. Srečujejo se pri svojem delu z različnimi težavami, ki so posledica samovolje posameznih lastnikov gozdov. Najpogosteje te težave razrešujejo s kompromisi. Njihovo delo med drugim je tudi izobraževanje lastnikov gozdov v smislu varnega dela z motorno žago, varnega dela pri spravilu lesa ter izobraževanje v smislu dobrega gospodarjenja z gozdovi. Krajanom priporočamo, da vse zadeve v zvezi z njihovimi gozdovi uredijo na sedežu izpostave Zavoda za gozdove v Slovenski vasi. POLICIJA OPOZARJA IN SVETUJE Na območju krajevne skupnosti Mirna se je prometna varnost sodeč po nezgodah v prvih 8-ih mesecih tega leta povečala, saj smo letos obravnavali 20 prometnih nezgod, v enakem obdobju lanskega leta pa 26 nezgod. S telesno poškodbo smo obravnavali 3 nezgode, lani pa 6. Voznike opozarjamo na upoštevanje hitrosti vožnje vozil, saj smo obravnavali 9 nezgod zaradi neprilagojene hitrosti. Prav tako opozarjamo, da v primeru nanosa zemlje na vozišče v času kmetijskih opravil (siliranja) lastniki zemljišč očistijo vozišče in s tem pripomorejo k varni vožnji. V času trgatve svetujemo, da vozila pred vikendi oziroma zidanicami zaklepate, vrednostne predmete (torbice, tehnični predmeti) pa shranite na nevidna mesta. Na območju krajevne skupnosti Mirna je vodja policijskega okoliša Andrej KOPINA. Janez KUKEC KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE inšpektor PRIČAKUJEMO VAS OB PONEDELJKIH Nekakšen naveličan čas se je zavlekel v prostor, kjer so se, ne tako daleč nazaj, odvijali pevski, gledališki, lutkarski in drugi dogodki. Mar kraj tega ne potrebuje več? Je morda vsaka želja po tovrstni duhovni ustvarjalnosti usahnila? Morda pa vsi skupaj čakamo, da se bo nekaj zgodilo? Nekaj, kar bo pognalo krvotok. Pa se ne bo, če ne bomo naredili koraka. Lastnega. S svojo voljo pognanega. Kulturno umetniško društvo na Mirni, ki trenutno vzdržuje tradicijo z ženskim pevskim zborom (fotografija je posneta na medobčinski reviji v Črnomlju), vabi k sodelovanju. Pričakujemo vas vsak ponedeljek med 19. in 20. uro v glasbeni učilnici mirenske osnovne šole. « K. p ' Sadni nektarji DAN vas pozdravijo od žeje... IN PRIPEI.jr.JO OO NAGRADE! VSAK DAN. RAZEN OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH. (DANA; Porsthe Slovenijo gorenje Jože Mori, dipl.ing.gozd. SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV ZADOVOLJNI VRTIČKARJI IN VDC Kot že več let prej je KORK Mirna tudi letos organizirala v mesecu juniju srečanje krajanov starih 70 let in več. Pri organizaciji srečanja je sodeloval tudi mirenski župnik Janez Petek, ki je za verujoče pripravil mašo. Po tem se je srečanje nadaljevalo v šoli. Tu so učenci mirenske šole pripravili udeležencem krajši kulturni program pod vodstvom učiteljev Duške in Staneta Pečka ter Slavke Kramer. Program je povezovala Bariča Kraljevski. Predsednica KORK Štefka Gregorčič pa je najstarejši prisotni krajanki Pavlini Drčar iz Brezovice in najstarejšemu krajanu Slavku Kirmu iz Migolice ter najmlajši udeleženki, ki je prejšnji dan izpolnila 70 let Ani Dim iz Brezovice, podelila šopke. Vse navzoče sta pozdravila tudi predsednik občinskega odbora RK Dušan Mežnaršič ter predsenik KS Mirna Pavel Jarc. Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno. Udeleženci so med seboj poklepetali, zapeli in nekateri tudi zaplesali. Srečanje so zapuščali nasmejanih obrazov, nekateri prej, drugi kasneje, zadnji pa so se ob pozni večerni uri pred šolo poslovili s petjem lepih starih slovenskih pesmi. Napisala: Slavka KRAMER ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE OBVEŠČA V drugi polovici oktobra bo v Zdravstveni postaji Mirna potekalo cepljenje proti gripi. Še posebej ga priporočamo osebam starejšim od 60 let in kroničnim bolnikom (srčni, pljučni,...). Za morebitne dodatne informacije lahko pokličete na Zdravstveno postajo Mirna, kjer sprejemajo tudi predhodne prijave. Pomočnica direktorja: Suzana GALIC, dipl.oec. SPOMENIK O DEMOKRACIJI Demokracija ni vprašanje koristnosti - ampok nravnosti. (Willy Brandt) Demokracija je umetnost, kako ljudstvo v imenu ljudstva svečano potegnemo za nos. (Deschner) Demokracija temelji na treh principih: na svobodi vesti, na svobodi govora in modrosti, da nobene od njiju ne upoštevamo. (Marc Twain) Demokracija je postopek, ki jamči, da nam ne bodo vladali bolje, kot si zaslužimo. (Bernard Shaw) To poletje so na pobudo g. Bojana KOLENCA očistili umazanijo s spomenika padlih borcev v NOB na Rojah. Spomenik, delo kiparja Janeza Lenassija je bilo nujno potrebno očistiti, saj je beton na senčnejših straneh že preraščal mah, v malih razpokah pa se je nabiral prah in druga nesnaga. Pod budnim nadzorom Bojana Kolenca (na fotografiji) sodelavci Komunale iz Trebnjega odlično opravili zahtevno delo. Varstveno delovni center (VDC) se je letos preselil v prostore društva Partizan. Prenovljeni prostori v Partizanu, namenjeni VDC-ju. Ravnatelj šole g. Peter Podobnik je nakazal kar nekaj težav, s katerimi so se soočili to poletje, ko so preurejali prostore vrtca in adaptirali prostore v Partizanu. Seveda je tudi v tem primeru odločilen denar. Da bi čim več opravili z odmerjenimi sredstvi (predračun je predvidel najmanj 3 mio sit), so v akcijo vključili vse razpoložljive delavce osnovne šole, ki so večino del opravili zelo kvalitetno in bistveno ceneje. Občina je za preureditev in razširitev vrtca obljubila 2 mio sit, vandar jih še ni nakazala, saj oprema še prihaja (dobavitelj zamuja 1 mesec). Novih igrač in nekaterih drugih potrebnih pripomočkov pa letos malčki v vrtcu ne bodo videli, saj za to denarja trenutno ni. S pridobitvijo novih prostorov je vrtec lahko sprejel vse otroke z Mirne in neposredne okolice, katerih starši so to želeli. Dotrajana okna in vrata v stari šoli je potrebno zamenjati, obnoviti je treba tudi fasado. Predlog za ta ’’podvig”, ki bi po predračunu veljal vsaj 6 mio sit je že na Občini, vendar denarja še ni. Ravnatelj OŠ, vodja vrtca ga. Marija KOPRIVC in vsi delavci tega kolektiva iskreno upajo, da bodo to prenovo kmalu dočakali. Lepo preurejeni prostori vrtca, kjer se malčki brezskrbno igrajo in obenem učijo prvih veščin, ki jih bodo potrebovali v kasnejšem življenju. Varstveno delovni center v katerem je že 20 naših občanov, ki se učijo, delajo ali pa so samo v varstvu, je z novimi prostori zelo zadovoljen. To je potrdila tudi vodja tega centra ga. Andreja JU ROVIČ, ki je poudarila, da se tudi varovanci zelo dobro počutijo, kar pa je še najpomembneje. Prednost novih prostorov je v tem, da so precej večji od prejšnjih in da imajo pred domom vedno na razpolago igrišče za rekreacijo, ki pa je varovancem nujna. 0 problematiki v osnovni šoli Mirna bo v naslednji številki Krajana poročal njen ravnatelj. P. Z. m ’//-m* VriftwUvO Cvelbar StanbJav Cvelbar, r.p. Glavna ce^ta 32 8233 MIRNA M skoraj 20-ih letih delovanja naše vrtnarije smo si nabrali bogate izkušnje pri vzgoji rezanega c Vodilo razvoiH mnogo sadik H£3j§^ is na tem področju imamo bogate izkušnje. Trenutnoiahko v naš« vrtnariji nabavite vse potrebno za ureditev grobov (sadike mačeh, lončne krizanteme, zemlja, v dm krasnih nudimo grobov ob ija naše vrtnarije so bjje vseskozi želje in predlogi krajanov in naših zvestih kupcev. D; okrasnih rastlin za balkone, za vrtove in za ureditev grobov ter rezano cvetje za oi "o lahko v naši vrtnariji nabavite vse potret pred prvim novembrom pa vam bo Ijrobov (sadike mačeh. Iona ino bogata izbira rezanih krizantem. -.i. .. .. _ Za obisk se priporočamo Vrtnarstvo Cvelbar Ob KATERI MOŠKI JE NAJVECJI OPTIMIST NA SVETU? TISTI, KI VAŠKIH PET LET POCLEDA V POROČNI UST, ČE MU JE ZE POTEKEL. rojstnem dnevu Krajana SREDI BUCNECA ZAKONSKECA PREPIRA ONA ZAVPIJE: BOLJE BI BILO, CE BI SE POROČILA $ HUDIČEM! ON: MISLIM, DA JE POROKA Z OŽJIMI SORODNIKI PREPOVEDANA! 0 STAROSTI Štirideseta leta so starost mladosti, petdeseta mladost starosti. (Hugo) Nobena umetnost ni postati star, umetnost je to prenesti. (Goethe) Ni problematičnega otroka, so le problematični starši. (S. Neill) Vsak mlad človek prej ali slej osuplo odkrije, da imajo kdaj pa kdaj prav celo starši. (Malraux)' Ob prvem rojstnem dnevu Krajana vam predstavljamo sodelavce, ki za naše bralce zbirajo informacije in urejajo gradivo. Od desne proti levi: Pavel Jarc je kot predsednik sveta KS glavni in odgovorni urednik, Dušan Zakrajšek zbira in objavlja prispevke v Krajanu, Janez Jurij Kos (zgoraj) zbira in ureja informacije, Bariča Kraljevski skrbi za lektoriranje, Ludvik Jerman ureja rubriko “En hribček11 in Janez Zupan skrbi za tisk. Krajaji aja svet Krajevne skupnosti Mirna • Glavna c. 28 • 8233 Mirna • S (068) 47-153, 47-707 • Naklada 15008 ov • Tehnično uredil: Janez Zupan • Tisk: OTISK d.o.o., Trebnje • Po mnenju Ministrstva za kulturo št 415-350/96 - mb/sp z dne 09.10.1996 se plačuje za časopis Krajan 5% prometni davek od prometa proizvodov. . Ul Informator krajevne skupnosti Mirna * št. 7 * september 1997 * Izhaja po potrebi ■■■■ TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o., MIRNA STRATEGIJA RAZVOJA JE POSTAVLJENA KAKO JE PRIŠLO DO NOVE DRUŽBE TOM OBLAZINJENO POHIŠTVO D.O.O.? Pri odkupovanju podjetij TOM Konfekcija in TOM Tapetništvo je bilo med desetimi fizičnimi osebami, v večini vodstva obeh družb dogovorjeno, da se obe družbi združita in kot eno podjetje preimenujeta v TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o. ZAKAJ JE PRIŠLO DO ODKUPA? Da so se kupci odločili za odkup v sicer zelo neugodnih razmerah in pod težkimi pogoji, je glavni vzrok preprečevanje nadaljnje hitro nazadovanje podjetja predvsem na programu oblazinjenega pohištva. Dobro je znana situacija na trgu, ko se cene teh proizvodov povsod v Evropi drastično znižujejo, ponudba pa je vse večja. Ob zmanjšani prodaji v Zahodni Evropi je vsak dan večja nizkocenovna ponudba tovrstnih proizvodov iz Vzhodne Evrope. Ob tem, da smo Slovenci čedalje dražji s svojim delom, se zmanjšuje zanimanje zahodnoevropskih kupcev za kakršnokoli obliko sodelovanja s slovenskimi firmami, v slovenskih trgovinah pa je vse več poceni sedežnih garnitur dvomljive kvalitete. Ne glede na to je pri vodstvu podjetja TOM Oblazinjeno pohištvo d.o.o.. Mirna še vedno trdno prepričanje, da je možno in da moramo poiskati dolgoročne rešitve za preko sto zaposlenih v obstoječem programu. KAJ JE PRAVZAPRAV DEJAVNOST DRUŽBE? Podjetje se ukvarja s proizvodnjo in prodajo izdelkov za industrijo in za trg. Osnovna dejavnostjo konfekcioniranje raznih izdelkov iz tekstila in usnja kot npr. blazin za stole - počivalnike, blazin za opremo počitniških prikolic, ter oblazinjenega pohištva kot npr. sedežne garniture, fotelje, sofe. Svoj proizvodni program podjetje deli v več skupin (po kupcih, funkcionalnosti, kakovostnem razredu) in sicer: • ADRIA - blazine za počitniške prikolice • IKEA - velikoserijska proizvodnja blazin za stole - počivalnike in prevlek za sofe določenega tipa • OTROŠKI PROGRAM - različni izdelki iz tekstila in pene kot igrače ali sedežno pohištvo za otroke za različne kupce doma in v tujini • PROGRAM SGR - program klasičnih sedežnih garnitur za švedski in slovenski trg (srednji cenovni razred) ter za trge bivše YU in Sovjetske zveze • PROGRAM VQR - program oblazinjenega pohištva (sedežnih garnitur) višjega kakovostnega (in cenovnega) razreda za slovenski, bivši YU in ruski trg ter proizvodov kooperacije z nemškim partnerjem • PROGRAM SOFE-program enostavnih izdelkov sedežnega oblazinjenega programa Podjetje je s programom Adria ekskluzivni dobavitelj, otroški program s “Fantomčkom" na čelu pa je lastna blagovna znamka. Za program IKEA je za tovrstne proizvode edini dobavitelj iz Slovenije, sicer pa v okviru IKEA izpostavljen najširši konkurenci na evropskem trgu in trgu Daljnega vzhoda. Za področje oblazinjenega pohištva ima podjetje cilj v dveh letih postati najboljši proizvajalec v Sloveniji ob Novi Opremi iz Slovenj Gradca. Na ta način bo postalo tudi zanimiv in sprejemljiv partner za kooperacijsko sodelovanje in kapitalsko vlaganje tujim (nemškim) proizvajalcem oblazinjenega pohištva v konkurenčnem boju z vzhodnoevropskimi (cenejšimi) proizvajalci. V angažiranju fizičnih kapacitet pomeni največ program sedežnih garnitur (70 %), zelo pomemben delež v prihodku pomeni poslovanje z ADRIA Mobil d.o.o. Velik del proizvodnih kapacitet je zasedenih s proizvodnjo izdelkov za IKEO in sedežnih garnitur za Švedsko. KRATEK POGLED NAZAJ TOM srečamo prvič kot samostojno podjetje v letu 1991. Takoj po osamosvojitvi Slovenije je s 01.07.1991 pričela s poslovanjem družba TOM Tovarna opreme d.d. Mirna v 100 % lasti ADRIA CARAVAN d.d. Novo mesto, ie-ta pa je bila 100 % v lasti IMV HOLDING d.o.o. Novo mesto. Kljub zelo neugodni lastniški povezavi je bilo to takrat za podjetje na Mirni pomemben dogodek, saj se je organizacijsko vendarle začelo ločevati od le za svoje projekte zainteresiranega Novega mesta. Družba TOM je z neverjetnim poslovnim elanom dosegla nadpovprečno dobre rezultate na vseh področjih poslovanja. Uspehi so omogočili investicije v sodobno proizvodno opremo in adaptacijo poslovnih objektov. Žal nadaljnja pot razvoja ni šla po načrtih tedanjega TOM-ovega vodstva. Visoko stopnjo rasti prodora v vrste najboljših slovenskih dobaviteljev RENAULTA in fantastičen prodor na slovenski trg z novim programom oblazinjenega pohištva so ovirali nekateri dogodki od leta 1992 dalje. Med te lahko štejemo tudi poizkus lastninjenja-odkupa podjetja s strani zaposlenih od Sklada za razvoj, a žal neuspešen, in reorganizacijo v več družb (TOM Plastika d.o.o., TOM Oprema d.o.o., TOM Konfekcija d.o.o. in TOM Tapetništvo d.o.o.), hčerinskih, programsko specializiranih družb, vse v lasti krovnega podjetja TOM d.d. ADRIA CARAVAN je zaradi svoje sanacije krovno družbo TOM v letu 1995 sicer prodala Dolenjski banki d.d., vendar tudi bančno lastništvo ni dalo pravega preokreta v zaustavljenem razvoju. Dolenjska banka je po naravi svojega poslovanja prisiljena lastništvo v gospodarskih družbah odprodati in to seveda predvsem s čim višjim finančnim uspehom. Tako je že v letu 1995 prišlo do širokih aktivnosti za prodajo vseh štirih TOM-ovih družb. Že konec leta 1996 je bila prodana TOM Plastika d.o.o., v aprilu 1997 pa še TOM Konfekcija d.o.o. in TOM Tapetništvo d.o.o. KAKO NAPREJ? Gornje prepričanje je razvidno tudi iz sprejete poslovne strategije podjetja, ki se izraža v sledečem: • pozitivno poslovanje v prvem letu v višini prometa 750.000.000 sit; • postopna rast prometa (10 % letno); • postopna rast dobička v prvih petih letih - vsako leto 1,5 % od ustvarjenega prometa; • pridobitev certifikata ISO 9001 v enem letu in ISO 14000 v drugem letu; • prevzem minimalno 20 % tržnega deleža na slovenskem trgu oblazinjenega pohištva (srednji in višji cenovni razred); • najmanj polovico proizvodnih kapacitet organizirati za prodajo na tujem trgu. V prihodnje je razvoj in uspešnost podjetja zasnovana na tako imenovanem programu višjega kakovostnega razreda (VQR). Ne gre samo za višje cene na račun višje kakovosti, gre za več. Potrebno je dvigniti nivo celotnega poslovanja. Ob najboljših materialih, najsodobnejših tehničnih rešitvah in sodobnih oblikah je tu še predvsem kakovost v ponudbi, prodaji in poprodaji in nenazadnje kakovost v medsebojnih odnosih: dobavitelj-proizvajalec-prodajalec-kupec, odnosih med zaposlenimi,... vse v cilju zadovoljstva pri vseh udeležencih poslovnega procesa od delavca do kupca. Pri tem ne bi smeli pozabiti tudi na okolje in tu bo potebno v Mirenski dolini narediti še veliko. Na koncu koncev je od uspeha tega podjetja v marsičem odvisna tudi prihodnost kraja. J. 0. IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 5. SEJA je bila dne 29.05.1997 ob 1900 uri. Opravičeno odsotni: Veljko Kolenc, Janez Bračko in Brane Kirm Na sejo vabljena tudi: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora in Janez Kovačič. SKLEPI: 1. Za ureditev bazena za kopanje po sprejeti specifikaciji odobrimo finančna sredstva v višini 650.000,00 sit. 2. Ker pri stavbi Ljudske tehnike urejamo potko za pešce in zelenica, bomo obvestili podjetje Gorjanci, da na tem mestu ni. možno parkirati avtobus. 3. Krajevna skupnost naj na Občino Trebnje posreduje prošnjo, da naj pristojna služba pripravi predlog za izgradnjo javnih parkirišč na Mirni. 4. Svet KS bo gospodu Jeriču Marjanu odprodal dve parceli pod pogojem, da bo le-ta na svet KS dostavil lokacijski zapisnik, iz katerega bo razvidno, da bo kupljeno zemljišče namenjeno izključno za postavitev bencinskega servisa. Prodajne pogoje bo svet določil na eni izmed naslednjih sej v soglasju s svetom občine Trebnje. 5. Cesto Pod Logom do mostu pri bazenu bomo modernizirali v naslednjem obsegu: izvedli bomo odriv zemlje na zgornji strani ceste v višini enega metra in nasuli z gramozom. Hkrati bomo splanirali odpadni gradbeni material ob tej cesti. 6. SEJA je bila dne 26.06.1997 ob 1900 uri. Opravičeno odsotni: Stane Sladič in Jože Mandelj Na sejo vabljena: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora in Janez Kovačič. SKLEPI: Na odločitev občinskega sveta, da v statut KS opredeli, naj o odtujitvi oziroma pridobitvi nepremičnega premoženja odločajo krajani na zboru krajanov, je svet razpravljal in na Občino posredoval pritožbo, v zvezi s tem pa je bil sprejet nasledni sklep: 1. Pri odtujitvi nepremičnin odloča svet KS z 2/3 večino po predhodnem soglasju občinskega sveta. KS je samostojni pravni subjekt z lastnimi viri prihodkov (samoprispevek), zato lahko o zadolžitvi in vračanju kreditov odloča svet KS. 2. Podpiše se aneks št. 3 k pogodbi o upravljanju s CČN. Nadzorni odbor naj pripravi cenitev CČN in vrednost posameznih deležev. 3. Člani sveta KS Mirna predlagajo županu občine Trebnje, da podeli koncesijo za podružnico lekarne na Mirni mr.ph. Gregorju Banu iz Škofljice pri Ljubljani. 4. Sprejmemo cenik avtorskih prispevkov (honorarji za objavo člankov v Krajanu). 5. Prošnji Osnovne šole Mirna za dodelitev finančne pomoči za obdaritev odličnih učencev ugodimo in šoli nakažemo znesek v višini 100.000,00 sit. 6. Vrtnarstvu Cvelbar ni možno dati soglasja za oddajo parcele v podaljšku objekta državnih rezerv v najem, saj je le-ta rezervirana za izgradnjo bencinskega servisa, ki ga krajani krajevne skupnosti Mirna nujno potrebujemo. Prosilcu predlagamo, da v najem vzame zemljišče v velikosti cca. 1000 m2 v podaljšku parkirišča Mercator. 7. Za ureditev cest na področju Debenca je svet odobril enkratno pomoč v višini 150.000,00 sit. 8. Od 27.06.1997 dalje je cena za 1 m3 peska, pripeljanega v KS Mirna, 1.000,00 sit. 7. SEJA je bila dne 18.09.1997 ob 19. uri. Opravičeno odsoten: Brane Kirm Na sejo vabljen: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora SKLEPI: 1. Pričnemo z adaptacijo notranjih prostorov upravne stavbe KS Mirna po popisu del in predračunu. 2. Svet je potrdil idejno rešitev rekonstrukcije mrliške vežice pri Sveti Heleni po idejnem projektu Projektivnega ateljeja iz Ljubljane, na katerega je dal soglasje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Po potrjeni rešitvi bodo naročeni projekti. 3. Soglasno je bil sprejet sklep, da se sredstva iz samoprispevka, ki so bila namenjena za rekonstukcijo ceste Zabrdje - Mirna, preusmerijo v izgradnjo kanalizacije Zabrdje. 4. Pristopimo k izdelavi stopnišča med parkiriščem in Sokolsko ulico. 5. Izvedemo popravilo poškodb z asfaltnimi plombami na cesti proti Stari Gori. 6. Na pogrebnih svečanostih tajnik KS zagotovi zastovonošo in govornika, katerima pripada plačilo v znesku 3.000,00 sit oziroma 5.000,00 sit. 7. Komisija v sestavi Križnik Srečko - predsednik, Mandelj Jože - član in Umek Marijan - član prouči možnost vključitve v obračun tudi pripravo cestišča (ne samo asfaltno prevleko) v skladu z letnim planom. 8. Na pritožbo ga. Hilde Kralj je svet sprejel sklep, da si nastalo situacijo na krajusamem ogledata člana sveta g. Jože Mandelj in g. Srečko Križnik ter da o zadevi poročata na naslednji seji. 9. Odobrimo montažo dveh hidrantov na Sevnici in dveh hidrantov v Gorenji vasi. Hidrante nabavijo vaščani, stroške montaže pa krije KS. 10. Za ureditev gozdne poti od bazena do Gorenje vasi prispeva KS 200.000,00 sit. 11. Pritožbi Marije Babič, Ravne 2 ne ugodimo, temveč ravnamo v skladu s podpisano pogodbo in odstopno izjavo. 12. Organizirati je potrebno skupni sestanek z Oddelkom za okolje in prostor občine Trebnje zaradi določitve nove lokacije za obrtno cono na Mirni. 13. Za proučitev problematike rudnika Kremen v Jersovcu imenujemo komisijo v naslednji sestavi: Jože Mandelj - predsednik ter člani Franc Jevnikar, Marijan Umek, Štefan Velečič in Janez Kolenc. 14. Komisija za šport, kulturo in turizem v sestavi Milan Škufca, Joži Brajer in Janez Kolenc do naslednje seje pripravi predlog„razdelitve planiranih in zbranih sredstev društvom. (= LEKARNA BO KAJ DELAMO V NASI KRAJEVNI SKUPNOSTI? Lekarna na Mirni bo pričela predvidoma obratovati prvi teden v mesecu oktobru, saj je Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije že imenovalo komisijo za izvedbo ogleda. Vloga za ogled je bila na Ministrstvo oddana dne 16.09.1997. Svet KS Mirna je na svoji 6. redni seji za izvajanje lekarniške dejavnosti na Mirni podprl ponudbo Gregorja Bana, magistra farmacije in lekarnarja iz Škofljice. Gregor Ban je diplomiral na fakulteti za farmacijo leta 1981 ter nato do leta 1985 delal v oddelku kakovosti v Leku Ljubljana, nato pa je do leta 1991 vodil lekarniško podružnico v Žužemberku, kot delavec Dolenjskih lekarn. Po osamosvojitvi Republike Slovenije je pričel voditi postopek za pridobitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti in oktobra 1996 leta je pričel s poslovanjem v lekarni na Škofljici. Z veseljem je sprejel pobudo naše KS, da odpre lekarniško podružnico na Mirni. Pridobil je ustrezna soglasja ter najel prostore bivše lekarne v Zdravstvenem domu na Mirni. Njegova podružnica bo dopolnila mrežo Dolenjskih lekarn in dosedanje izkušnje na področju lekarniške dejavnosti bodo vsekakor v korist tudi krajanom Mirne in širše okolice. Z dovoljenjem župana naše občine je predviden delovni čas lekarne najmanj v obsegu poslovanja ambulante na Mirni, v perspektivi in glede na potrebe krajanov pa bo možno zaposliti tudi dodatno delovno silo za zagotavljanje daljšega obratovalnega časa. V lekarni bo možno dobiti vsa zdravila na recept in registrirana zeliščna zdravila, zavojni in sanitetni material, ortopedske pripomočke, zdravila za vetirinarsko rabo ter kozmetične izdelke. Cene izdelkov in pogoji poslovanja so usklajeni na nivoju Lekarniške zbornice, kar pomeni, da so cene zdravil enake kot v javnih zavodih. KANALIZACIJA ZA ZABRDJE Končno se bo uresničila želja vaščanov Zabrdja, da se rešijo neljubih odplak, saj je pridobljeno za gradnjo gradbeno dovoljenje, podpisana pa je tudi pogodba za izvajanje del. Po objavi natečaja v Uradnem listu za izbiro najugodnejšega izvajalca za gradnjo kanalizacije Zabrdje je bil izbran najugodnejši ponudnik - Komunalne Gradnje Grosuplje, ki so na Mirni že zgradile kanalizacijo na desnem bregu. Za izdelavo projektov in za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo je finančna sredstva zagotavljala Občina. Sama gradnja bo razdeljana na 4. etape s tem, da bo možno pristopiti še v letošnjem letu k izgradnji 1. etape, to je od vasi do priključka na že obstoječo kanalizacijo Pod Radovnico na Mirni v dolžini 900 m. Taje bila zgrajena pred nekaj leti in za njeno gradnjo je pomoč v finančnih sredstvih nudila tudi država. Predvidena vrednost del za 1. etapo znaša 12,8 mio sit. Sredstva bodo zagotavljali Občina, Krajevna skupnost in krajani, od katerih bo vsako gospodinjstvo prispevalo znesek v višini 100.000,00 sit, s tem pa bodo gospodinjstva oproščena plačila priključne takse po Odloku o taksah za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe v občini Trebnje (Ur.L RS, št. 75/96). Po tem Odloku znaša priključna taksa za stanovanjsko hišo trenutno 92.192,00 sit. mr.ph. Gregor Ban MRLIŠKA VEŽICA PRI SVETI HELENI Že nekaj časa uporabniki mrliške vežice pri Sv. Heleni ugotavljamo, da je prostora za slovo od pokojnika premalo oziroma, da sedanji prostori niso primerni. Predlogom krajanov smo prisluhnili ter v I. fazi pridobili šest predlogov projektivnega ateljeja iz Ljubljane, ki pa niso dobili pozitivnega soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Pozitivno soglasje je Zavod dal na sedmi predlog in na tega bo potrebno naročiti izdelavo projektov. Po idejni zasnovi bi v mrliški vežici pridobili naslednje: • poslovilni oder za dva pokojnika, • povečanje in delna ločitev prostora za slovo od pokojnikov, • izdelava hodnika na zadnji strani v podaljšku shrambe za izvoz pokojnika in za skladiščenje vozičkov, • povečanje prostora za svojce, • pokritje sedanje odprte poslovilne ploščadi, •sprememba arhitenktonske zasnove vhoda in strehe vežice. MOST ZA PEŠCE NA MIRNI Že v prejšnji številki Krajana smo pisali o mostu za pešce na Mirni, objavili pa smo tudi predvideno lokacijo, toda za idejo nismo uspeli pridobiti ustreznih soglasij. Ker most potrebujemo, smo opravili 18.07.1997 lokacijski ogled za izvedbo mostu gorvodno oziroma na levi strani v smeri proti Mokronogu. Ogleda so se udeležili predstavniki Direkcije za ceste RS, predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta in predstavniki Občine Trebnje. Most bo možno zgraditi pod naslednjimi pogoji: • Brv lahko stoji gorvodno in mora biti od mostu odmaknjena najmanj za širino mostu (cestišče + kamnita ograja = cca 7 m). • Pohodna površina brvi mora biti najmanj v višini zgornje točke lokov na mostu. • Podporni stebri sledijo lokom kamnitega mostu. • Brv mora prečkati reko v rahlem loku, ki ponovi silhueto kamnitega mostu. • Ograja brvi mora biti transparentna in ne sme zakrivati pogleda na most. • Brv mora biti grajena tako, da jo bo mogoče v primeru ustreznejše rešitve prometa v naselju (obvoznica) odstraniti. DEPONIJA KOMUNALNIH ODPADKOV V Globokem na tromeji KS Mirna, Račje Selo in Trebnje že drugo leto potekajo gradbena dela za izgradnjo deponije komunalnih odpadkov. V letošnjem letu je bila podpisana pogodba za nadaljevanje izgradnje v višini cca 107 mio sit. Izvajalec del je še vedno VGP iz Novega mesta. Deponijsko telo je bilo oblikovano in izdelano že v letu 1996, ko je bila dokončno zgrajena tudi dovozna cesta, za letos in za naslednje leto pa je v planu izgradnja naslednih objektov: • ploščadi in ceste na deponiji, • izdelava skladišča za goriva, maziva in stroje, • izdelava skladišča posebnih odpadkov, • izgradnja daljnovoda s trafo postajo, • izgradnja bazena izcednih vod, • izgranja kinete in cevovoda, • izgradnja križišča na lokalni cesti Brezovica - Račje Selo, • postavitev zabojnika za vhodno kontrolo, • zabojniki za zbiranje sekundarnih surovin, • plinska postaja z baklo, • izgradnja bazena požarne vode 400 m3 in • izgradnja sanitarnega vodovoda iz krjanč. •Trenutno delavci VGP zaključujejo gradnjo bazena izcednih vod s prostornino cca 70 m3, polagajo cevovod za odvod meteornih voda v dolžini 180 m, premera 1 m, v nadaljevanju cevovoda pa bodo zgradili kineto iz betona 2 x 2 m, ki bo služila za položitev potrebne instalacije in za kontrolo izcednih voda, • na brežini deponijskega telesa pa izvajajo vrtanje kamna, ki ga bo potrebno razstreliti in odstraniti. Po predvidevanjih investitorja bo gradnja deponije verjetno zaključena konec leta 1998. ZANIMIVOSTI PREHODI PREKO ŽELEZNIKE PROGE Ministrstvo za promet in zveze je po posebni komisiji pripravilo predloge za zmanjšanje števila nivojskih križanj cest z železniško progo Sevnica - Trebnje tudi v naši KS. Tako komisija predlaga ukinitev cestnega prehoda preko železniške proge v smeri Mirna - Sveta Helena, saj je prehod nepregleden, je pa v neposredni bližini tudi prehod za Stan - Debenec. Tako bi se izognili prehodu, ki ima slabo preglednost z desne strani v smeri proti Sevnici, uporabili pa bi obstoječo povezovalno cesto v dolžini 130 m, ki bi jo razširili in asfaltirali. Ukinili naj bi tudi poljsko pot preko železniške proge v bližini priključka ceste za Zabrdje, saj obstaja možnost, da uredimo povezovalno pot ob levi strani proge na cestni prehod pri Kremenu. 0 ukinitvi prehodov bo rekla zadnjo besedo Republiška prometna inšpekcija. IŠČEMO NOVE VODNE VIRE Aprila meseca letos je Občina naročila hidrogeološke raziskave na področju naše krajevne skupnosti, saj je potrebno priti do kvalitetne vodopreskrbe za višje ležeča naselja Praprotnice, Stare Gore in končno tudi Mirne. Raziskave so bile izvedene predvsem na območju, ki ga sestavlja dolomit. Iz hidrološkega poročila je razvidno, da je možno priti do kvalitetne globinske pitne vode s tem, da bi izvrtali kaptažne vrtine v dolini Zabrščice (Kraljeva dolina) približno 600 m gorvodno od Zabrdja, južno od Praprotnice v dolžini okrog 1300 m od Zabrdja in ob potoku Pravharica. Vrtine naj bi bile globine 150 m na vsaki lokaciji in iz vsake bi po predvidevanjih zajeli po več kot 5 litrov na sekundo podzemne vode. To bi zadostovalo za oskrbo dela Mirne, Praprotnice in Stare Gore s pitno vodo. Vrtine bo možno izvrtati šele potem, ko bo za to zagotovljen razvojni tolar tako v občini kot tudi nepovratna sredstva pri Ministrstvu za okolje in prostor, o katerih je govoril na svojem obisku v občini Trebnje junija meseca letos minister dr. Pavel Gantar. Glede na omejene količine površinskih vodnih virov bomo morali v bodoče vse bolj računati na globinsko vodo, ki je bistveno manj podvržena zunanjim vplivom onesnaževanja. 40 LET PODJETJA PRESAD Podjetje Presad sega s svojimi začetki v leto 1957. Takrat so v okviru KZ Gabrovka začeli izdelovati nekatere sokove in sadne sirupe. Proizvodnjo je organiziral Vilko Marin, ki je bil tudi ustanovitelj tovarne Dana. Presad se je v naslednjih letih razširjal skoraj tako, kot so se v povojnih letih razvijali podobni obrati: Fructal, Dana, Tails, Vital in še nekateri drugi, ki danes ne obstajajo več. Ostra konkurenca na tržišču pijač, sorazmerno velike investicije in razpad Jugoslavije so od leta 1990 povzročali vedno večje težave v poslovanju, tako da je stanje privedlo Kmetijsko gozdarsko zadrugo Gabrovka skupaj s Presadom 25.08.1995 v stečaj. V brezhibnem položaju za podjetje Presad je 01.03.1996 vzela podjetje v najem firma Gusto Avgust Gregorčič, s.p., s sedežem na Mirni. V času najema je bilo štirikrat objavljeno javno zbiranje ponudb, vendar na zbiranje ponudb ni bilo prijav. 13.03.1996 je bila objavljena javna dražba in na tej dražbi je Gusto kupila Presad in sicer s kreditom SKB banke. Podjetje ta čas posluje pozitivno, zaposluje 48 delavcev neposredno, posredno pa tudi nekaj bivših delavcev, ki poslujejo kot samostojni podjetniki. V času najema in po odkupu smo na novo organizirali proizvodnjo sadnih sokov v nepovratni litrski in 0,2 litrski embalaži. Prodaja spet počasi narašča. Zanimivo je, da je to kvaliteto sadnih sokov opazila neka velika trgovska firma iz Moskve in se odločila za prodajo teh sokov v Rusiji. Trenutno so s predplačili naročeni 4 tovornjaki vlačilci, do konca leta pa naj bi izvozili še 15 tovornjakov teh sokov. Prepričani smo, da bo Presad z novo razvojno dejavnostjo, z izkušenimi in prizadevnimi delavci iz Gabrovke pridobival vse več prostora na prodajnih policah doma in v tujini s sedanjim in novim asortimanom izdelkov. Omeniti velja tudi to, da bomo v novembru odprli industrijsko prodajalno Presad na Mirni, Glavna cesta 9, v prostorih poleg Dolenjske banke, kjer bo tudi sedež uprave podjetja. Avgust GREGORČIČ PRENOVLJENA BANKA Dolenjska banka z ekspozituro v Trebnjem je v začetku septembra odprla prenovljene prostore agencije na Mirni. Ob tej priliki je povabljene poslovneže z Mirne in okolice na-govoril generalni di- 2». rektor Dolenjske banke g. Franci BORSAN. Poudaril je, da ima Dolenjska banka z več kot 120 letno tradicijo zelo razvejano poslovanje v Sloveniji, potrdila pa se je že tudi v tujini. Banka ves čas posluje pozitivno in povečuje svoj potencial. Banka je v zasebni lastnini. 75 % V rekordnem času so bančne prostore prenovili z veliko mero okusa. delničarjev so fizične osebe, 25 % delničarjev pa so pravne osebe. Dolenjska banka je ena redkih, ki svojim delničarjem redno izplačujejo dividende. Njene kotirajo na Ljubljanski borzi. D. Z. EKOLOŠKI KOTIČEK ČLOVEK IN VODA Potrebe po vodi Skupno rabimo v Sloveniji (za prebivalstvo in industrijo, brez hladilne vode) približno 800 mio m3 vode na leto ali približno 26 m3 vsako sekundo. Približno 15 % te vode porabimo, ostalo vodo približno 680 mio m3 na leto ali cca 21 m3 v sekundi po uporabi vračamo v potoke, reke, jezera, morje ali pod površino. Z odpadno vodo odplavljamo v površinske in podzemne vode ali morje odpadne snovi in s tem povzročamo onesnaženje. Dnevna in občasna poraba vode gospodinjstvo - dnevno_______ eno kopanje_____________________ eno pranje na družino_____________ eno prhanje ____________________ eno umivanje_________________ enkratno splakovanje WC _ čiščenje prostorov _____ kuhanje - dnevno____ pomivanje posode _ Pitje_____________ _______150 - 200 I _________120 - 140 I ____________100 - 150 I ___________20 - 40 I __________10-20 I ________2-81 ______2-101 _______6 1 ___4-71 1,7 - 2 1 EN HRIBČEK... Vinska posoda Kakovostna vinska posoda je pogoj za dobro vino. Posoda, v kateri vre mošt in zori vino, je nadvse pomembna za kakovost vina. Še vedno je lesena posoda najprimernejša za zorenje vina. Kako ravnati s posodo? Izpraznjen sod moramo vedno takoj oprati. Sod operemo s hladno vodo. Če je umazanija trdovratna, moramo uporabiti vročo vodo, ki jih lahko dodamo 20 dag/10 I vode pralne sode. Po pranju s sodo moramo sprati sod s čisto vročo vodo in še nekajkrat s hladno vodo. Sod odcedimo in osušimo ter ga zažveplamo z eno žveplenico na hektoliter prostornine. Tako žvepljanje ponovimo vsake tri mesece. Ovinjenje nove lesene posode Ker vsebuje hrastov les taninske snovi, ki se lahko izlužijo v mošt ali vino, moramo te snovi odstraniti iz lesa. Tanin izlužimo iz soda z vročo vodo ali s paro. Postopek ponovimo tolikokrat, da na koncu priteče iz soda čista voda. Navadno zadošča petkratno pranje z vrelo vodo. Potem napolnimo sod s hladno vodo in jo po 24-ih urah iztočimo in postopek ponavimo tolikokrat, da priteče na koncu iz soda čista voda. Če uporabimo za izluževanje tanina paro,sod parimo toliko časa, da potem, ko vanj natočimo vodo iz njega priteče čista voda. Nazadnje sod osušimo in zažvepljamo z eno žvepljenico na hektoliter prostornine. Popravljanje pokvarjene vinske posode Veliko preglavic delajo vinogradnikom plesnivi sodi. Plesen spoznamo po sivo zeleni prevleki. Les pod plesnivo prevleko je črnkast. Take sode je treba odrgniti ali ostrgati do zdravega lesa. Potem sod zaparimo z vrelo raztopino sode, nato pa ga zaparimo še dvakrat z vrelo vodo ter ga spiramo s hladno vodo. Če se je plesen že močno zažrla v les, ta sod ni več uporaben. Če imamo ciknjen sod, ga zaparimo z vrelo raztopino sode, potem ga spiramo z vrelo vodo in nato še s hladno vodo, dokler ne priteče čista voda. Temeljno vodilo vsakega vinogradnika mora biti, da le iz zdravega soda dobimo dobro vino. Ludvik Jerman, dipl.ing.agr. STREL PREPLAVAL ROKAVSKI PRELIV Naš rojak je prvi Slovenec in 512 človek na svetu, ki je v 16 in pol urah hudega boja z nemirnim morjem preplaval razdaljo med angleškim Dovrom in francoskim Calaisom. Martina Strela posebno dobro poznajo vsi kopalci našega bazena, saj lahko rečemo, da je prav on našemu bazenu tudi najbolj zvest. Obiskuje ga dnevno in se v njem zadrži po tri do štiri ure. Njegovo kopanje je trdo delo, saj le na ta način lahko ohranja renome, ki ga ima kot ultramaratonec v plavanju iznad evropskega nivoja. Prav njegovo trdo delo in približno 250 km morja in sladke vode, ki jo je pred podvigom v Rokavskem prelivu letos preplaval, so krona njegovega uspeha. Postal je predstavnik 50-te države na svetu, ki je preplaval kanal La Manche. Ko smo Martina povprašali po mnenju o mirenskem bazenu, je dejal: ‘‘Na bazenu se letos čuti velik napredek. K temu sem najbrž pripomogel tudi jaz, saj sem bil pobudnik, da se dokaj zanemarjeni bajer obnovi. Pobuda v moje zadovoljstvo in v veselje mladine ni naletela na gluha ušesa vodstva krajevne skupnosti, saj so že nekaj dni po tem pričeli z urejevalnimi deli.“ Strel, ki je s svojimi plavalnimi uspehi ponesel ime naše občine in naše države v svet, tudi svetuje, da smo v krajevni skupnosti na pravi poti pri ureditvi tako bazena v urejeno javno kopališče kot tudi pri izdelavi športnorekreacijskega centra na Mirni. Meni, da je bil letos z vodo v bazenu zadovoljen, saj ni izbirčen kopalec, podpira pa projekt zagotavljanja dotoka čiste vode iz reke Mirne. Martin Strel ima pred seboj še mnogo načrtov. Tako dela na projektu Sredozemsko morje, na projektu Ljubljanica in na ostalih projektih maratonskega plavanja. Obeta se mu torej še mnogo trdega dela in seveda tudi mnogo uspehov. K njegovemu letošnjemu podvigu mu iskreno čestitamo, trudili pa se bomo, da mu tudi v bodoče omogočimo ustrezne pogoje za trening v našem bazenu, ki mu omogočajo doseči nove športne zmage. BADMINTON Uspehi mirenskega badmintonskega kluba TOM so razveseljivi. Tudi v prejšnjih številkah Krajana smo poročali o velikih uspehih naših mladih športnikov, ki so v lanskem letu osvojili na različnih državnih prvenstvih kar 21 kolajn. Letošnjim uspehom, ki smo jih objavili v 6. številki Krajana, z veseljem prištevamo še odlične uvrstitve na mednarodnem mladinskem turnirju TOM JUNIOR INTERNATIONAL 97, ki gaje organiziral in uspešno izpeljal mirenski badmintonski klub TOM 6. in 7. septembra. Turnir se je seveda odvijal v trebanjski športni dvorani, kjer se je za denarne in praktične nagrade potegovalo več kot sto igralcev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Glavni sponzor tekmovanja je bil Avto center VOVK iz Trebnjega. Razveseljivo je, da so poleg mirenske in trebanjske osnovne šole prireditev podpirali številni sponzorji iz vse občine. Posebno vzdušje ob otvoritvi turnirja so ustvarili pihalni orkester občine Trebnje in trebanjske Maržoretke, tekmovanje pa je odprl častni pokrovitelj župan občine g. Alojzij Metelko, dipl.ing.agr. Ob odlični organizaciji turnirja so se Mirenčani izkazali tudi po tekmovalni plati. Kar petim igralcem TOM-a se je uspelo prebiti v polfinale. Aleš MURN, slovenski mladinski prvak in igralec, ki je na TOM JUNIOR INTERNATIONAL-u doslej zmagal že dvakrat v kategoriji do 16 let, je zablestel tudi tokrat. Nadarjeni Aleš je v izjemni polfinalni tekmi v dveh izenačenih setih najprej izločil Marjana RENERJA (BIT Ljubljana), v finalu pa še Ježičana Sama LIPUŠČKA. MURN je bil tudi sicer glavni favorit, bolj nepričakovano pa se je v finale deklic do 14 let uvrstila komaj 10-letna Špela SILVESTER, saj je v polfinalu presenetljivo izločila starejšo sestro Urško. Špela v finalu ni imela realnih možnosti za zmago proti 4 leta starejši državni prvakinji do 14 let Maji TVRDY. Odlično je zaigral tudi Nejc VOJNOVIČ v kategoriji do 14 let, saj je klonil šele v polfinalni tekmi proti kasnejšemu zmagovalcu Sergeju POVHU (OL). Povsem nepričakovano se je med štiri najboljše uspelo prebiti tudi Maji KLEMENČIČ. V izenačeni polfinalni tekmi proti Katji DOLŠAK (Ježica) je Maji športna sreča obrnila hrbet v podaljšanih igrah v obeh nizih. FINALNI REZULTATI: dečki do 14 let, POUH (OL): PETRIČ (MAISTER) 15:2 15:5 deklice do 14 let, TVRDY(OL) : S. SILVESTER (TOM) 11:3 11:3 dečki do 16 let, HORVAT : NOVAK (oba MLADOST) 15:4 15:4 deklice do 16 let, MENCZEL (Madžarska) : DOLAK (JEŽICA) 11:2 11:2 fantje do 18 let, MURN (TOM) : LIPUŠČEK (JEŽICA) 15:10 1512 dekleta do 18 let, GY0RGYI : JAROPIČ (JEŽICA) 11:5 11.0 Za res lepe uspehe naših mladih tekmovalcev ter dobro počutje vseh članov kluba TOM ima vsekakor največ zaslug glavni trener in pedagoški vodja g. Mile ČUK iz Ljubljane, ki je vse svoje življenje podredil badmintonu. Njegovo trenersko znanje in umirjen nastop spodbudno vplivajo na vse člane kluba. G. Čuk je kot trener cenjen tudi v mednarodnem merilu, saj redno obiskuje vsa mednarodna srečanja trenerjev. Letos so TOM-ovi igralci en teden trenirali pod vodstvom danskega trenerja (Danska je svetovna velesila v badmintonu), teden dni pa so trenirali tudi v Umagu. Zelo vestna sta tudi trenerja Bojan KRNC in Kristijan HAJNŠEK, ki uspešno vadita mlajše otroke te atraktivne veščine. D. Z. NOGOMET V počastitev krajevnega praznika Mirne so prizadevni nogometni delavci organizirali prijateljsko tekmo med NK Dano Mirna in N K Olimpijo Ljubljana. Pravico na tekmi je delila sodniška trojka Andjelko Horvat, Boško Vujasin - Vujo in Bojan Gliha. Bržkone je bilo sojenje “pristransko", saj so Olimpijini profiči zatresli danino mrežo le sedemkrat. Naši amaterji so se pač trudili... “Dobra tekma", smo rekli ob koncu, “le sodnik...." Šalo na stran, tudi gledalci smo bili zadovoljni. Boško Vujasin je ob koncu te tekme sodniško piščalko obesil na klin. Vanjo je kot sodnik druge državne lige in kot pomočnik glavnega sodnika v I. ligi piskal skoraj 15 let. Tudi sicer je “zagret" nogometni delavec, saj je v mirenskem NK aktivno igral tri leta, predsednik NK Dana je bil od leta 1993 do 1995, je tudi poverjenik Društva nogometnih sodnikov za Dolenjsko in tajnik športne zveze občine Trebnje ter predsednik nogometnih sodnikov (15!) občine Trebnje. NOGOMETNI KLUB INTERFLASH MIRNA Vam Interflash zveni tuje, sveže, novo, spoštovani krajani? Prav bo, da se na to ime privadimo, saj ga bomo vse pogosteje slišali. Kje? Na reklamnih plakatih v krogih športnikov in predvsem pri ljubiteljih nogometa oziroma mirenskega NK. Klub je bil ustanovljen pred tridesetimi leti. V teh letih se je imenoval Partizan; Vejer in Dana. Letos je dobil ime Interflash. S to taktično potezo vodstva kluba in seveda s soglasjem Dane bodo znatno ceneje prišli do zakupa medijev, v katerih bodo oglaševali glavni sponzorji kluba (TV, Radio MAX, Jumbo pano v Trebnjem). Interflash se namreč imenuje turistična agencija v Trebnjem, katere lastnik je gospod Dejan Smuk, ki je novi predsednik in generalni pokrovitelj NK Mirna. Novi upravni odbor je zelo resno začel z reorganizacijo kluba. Tako je že pričel z delom profesionalni trener z A licenco, gospod Tomislav Žužek, pristopilo pa je tudi nekaj izkušenih igralcev iz 1. in 2. državne lige. Ena od glavnih nalog je tudi pridobitev novih sponzorjev, ki bi pripomogli k uresničitvi cilja, to je napredovanje v 1. člansko ligo medobčinske nogometne zveze Ljubljana. V nogometni klub Interflash Mirna je trenutno vključenih 56 aktivnih članov in 19 ostalih delavcev. Z novim vetrom se že kažejo tudi uspehi: dve zmagi in remi. V pokalni tekmi so premagali Borovnico, v prijateljskih tekmah pa so nadigrali nogometaše avstrijskega kluba, ki jih je do letos treniral Tomislav Žužek ter Svobodo iz Ljubljane. Nogometaši Interflasha Mirna prisrčno vabijo krajane na njihove tekme, saj se dobro zavedajo, da imajo v zvestih navijačih dvanajstega igralca. V zameno pa jim nudijo prijeten športni užitek. D. Z. KOLESARSTVO DIRKA ZA NAGRADO IN POKAL DANE Prvo soboto v juliju je Kolesarsko društvo Krka Telekom skupaj s športnimi delavci z Mirne organiziralo že 8. kolesarsko dirko za pokal Dana in pokal Slovenije. Lani so prav tako dirko organizirali s štartom in ciljem na Daninem dvorišču, kar se je izkazalo kot nevarno, zato so letošnjo pričeli in seveda tudi končali pred Mercatorjevim prodajnim centrom. Zelo zahtevna krožna proga Mirna - Mokronog - Log - Mirna v dolžini 16 km je še posebej od najmlajših tekmovalcev terjala maksimalne napore, saj so že na štartu doživeli močno ploho, nekje na sredini proge pa celo točo, kar je pripomoglo k nekaj padcem, ki so se na srečo končali le z odrgninami. Tekmovali so dečki v kategorijah C, B in A ter mlajši in starejši mladinci. Skupaj je nastopilo več kot 200 mladih kolesarjev iz vse Slovenije. Vsem najboljšim so na koncu podelili pokale, lepa darila pa je poklonil tudi generalni sponzor DANA z Mirne. Za pokal in veliko nagrado Dane so kolesarski delavci organizirali 10 cestnih dirk po vsej Sloveniji. Izidi II. mirenske dirke: dečki C, 1 krog, 16 km: 1. BOLE (Bled), 2. OGRIS (Bled), 3. TORKAR (Bled) dečki B, 2 kroga, 32 km: 1. MAKAROVIČ (HIT CASINO Nova Gorica), 2. STOLIČ (HIT CASINO Nova Gorica), 3. JEREB (Bled) dečki A, 2 kroga, 32 km: 1. KEBELJ (KRKA TELEKOM Novo mesto), 2. MATKO (KRKA TELEKOM Novo mesto), 3. ZALOKAR (SAVAPROJEKT Krško) mlajši mladinci, 64 km: 1. ČETRTIČ (SAVAPROJEKT Krško), 2. ŽIBERNA (Lenart), 3. KREVS (Lenart) starejši mladinci, 80 km: 1. MATEJ LEBAN (HIT CASINO Nova Gorica), 2. MIKLAVC (HIT CASINO Nova Gorica), 3. PREVELJŠEK (KOBO Krško) MOTODIRKE GORSKI SUPER M0T0SLAL0M - MIRNA 97 Zadnji avgustovski dan so občani Mirne in širše okolice videli izredno zanimive moto dirke, ki jih je že štirinajstič zapovrstjo organiziralo AMD Trebnje na progi Zapuže -Stan. Dolžina proge je 2000 metrov s 15 stožci. Nastopilo je 41 tekmovalcev v sedmih tekmovalnih razredih. Lep sončen dan je pripomogel k odličnemu vzdušju tekmovalcev ter še posebej k dobremu razpoloženju preko tisoč gledalcev, ki so se zbrali vzdolž proge. Odlične vožnje prekaljenih dirkačev so nakazovale trd boj za najboljša mesta. Ljubljenec gledalcev, predvsem navdušenih mladih motociklistov, 1 Brane Rokavec s sinčkom - trinajstič _____________________________, na “prestolu” in Boštjan Milošič Brane ROKAVEC je tudi tokrat dokazal, da je še vedno mojster nad mojstri. Že v prvem teku je s 600 kubično Hondo izboljšal svoj rekord proge (0:58,34) in “padel" skozi cilj s časom (0:57,92) brez podrtega keglja. Veselje navijačev je bilo popolno, ko je bil Rokavec tudi v drugam teku najhitrejši in tako že trinajstič osvojil prvo mesto. (Na 12. dirki je imel Brane v prvem teku najboljši čas, v drugem teku pa je v ovinku naletel na preko ceste “hitečega" polža ter grdo padel). Motorji in prikolice od 50 do 1000 kubikov ter njihovi vozniki so dali od sebe vse, kar so zmogli, zanimiva pa je bila tudi promocijska vožnja dvakratnega državnega prvaka slovenske policije v spretnostni vožnji, Sama REPA. Najhitrejši: Brane ROKAVEC (AMD Trebnje) 1:56,37, Darko KATRANIK (AMD Bled) 2:01,38, Boštjan MILOŠIČ (ESM Maribor) 2:02,66, Darko KATRANIK II. (AMD Bled) 2:03,17, tefan SOPKO (ELITE Ljubljana) 2:03,44, Branko ŽNIDARŠIČ (“GAD" Lokev) 2:05,60, Žiga PUC (Jesenice) 2:07,13, Zvone ERŽEN (MAGUAR Lesce) 2:07,20, Janez KRANJEC (VAŠKI Budovica) 2:07,94 in Štefan ŠKRABA 2:11,47,... Prvi trije iz vsakega razreda so prejeli pokale, absolutni zmagovalec za nagrado Mirna 97 (Brane Rokavec) pa je od krajevne skupnosti Mirna prejel poseben pokal in lovorov venec. Razveseljivo je, da je moto spektakel, ki vsako leto pritegne daleč največ gledalcev (in tekmovalcev), podprlo skoraj petdeset sponzorjev in pokroviteljev. Tem se je priključila tudi KS Mirna, ki ima zadnje čase vse več posluha za napredek športa, kulture in seveda gospodarskih dejavnosti. Letos je bil generalni pokrovitelj moto dirk AVTO CENTER VOVK iz Trebnjega. In kdo bo drugo leto, ko bodo prizadevni člani AMD organizirali jubilejne 15. gorske motociklistične slalom dirke? Dušan ZAKRAJEK ŠPORTNE IGRE UPOKOJENCEV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE Območna zveza društev upokojencev Novo mesto je pod pokroviteljstvom novomeškega župana Francija KONCILIJE organizirala že tradicionalne športne igre upokojencev za leto 1997. Tekmovanje se je odvijalo v Vinko Umek je za moško ekipo v pikadu prevzel diplomo za 2. mesto osmih disciplinah. Športniki DU Mirna smo se iger udeležili v sedmih disciplinah in to: šah, streljanje moški, streljanje ženske, kegljanje moški, Ekipi strelk in strelcev, zadovoljnih z ba|inanje; pikado moški in uvrstitvijo na drugo oziroma tretje pikado ženske zbralj smo mesto, na sklepnem delu športnikov skupaj 27 točk jn se od 12 v Dolenjskih Toplicah sodelujočih DU uvrstili na četrto mesto. Le za eno točko smo zaostali za tretje uvrščenim Črnomljem, drugo mesto so dosegli Grosupeljčani, premočno pa so slavili zmago Novomeščani. Športne igre so le ena od aktivnosti mirenskih upokojencev. Upravni odbor spredsednikom DU g. Marijanom Umekom na čelu organizira pogoste izlete in pohode v razne kraje naše države. Predvsem s prostovoljnim delom članov so tudi adaptirali prostore v domu upokojencev in zgradili nadstrešek nad teraso. D. Z. OBVESTILA - OGLASI ) CENIK AVTORSKIH PRISPEVKOV Honorarji za objavo člankov v Krajanu 1. Objava barvne oziroma črno-bele fotografije 700,00 sit(neto) 2. Lektoriranje ene številke Krajana 4.000,00 sit(neto) 3. Osrednji intervju oziroma osrednji prispevek (3-5 tipkanih strani) 3.000,00 do 5.000,00 sit(neto) 4. Kratek prispevek (do ene tipkane strani) 800,00 sit(neto) 5. Prispevki (2-3 tipkane strani) 1.500,00 do 2.500,00 sit(neto) - Honoriramo le samostojne članke, ne pa tudi objave raznih obvestil, poročil,informacij in prispevkov o društvih, gospodarskih družbah in zavodih, ki jih objavljamo v Krajanu z namenom, da informiramo javnost. -Honorarji se avtorjem nakazujejo po izidu Krajana na njihov žiro račun oziromav gotovini, če je znesek manjši od 11 % povprečne plače zaposlenih v RS iz preteklega meseca s tem, da se predhodno obračunajo davki in prispevki. Predsednik sveta KS Mirna RDEČI KRIŽ VABI NA KRVODAJALSKO AKCIJO 21.10.1997 OD 7 DO 13 URE NA MIRNI V OSNOVNI ŠOLI. 22.10.1997 OD 7 DO 13 URE V TREBNJEM V ZDRAVSTVENEM DOMU. NOVOSTI IZ DANE Že v eni od prejšnjih številk Krajana smo poročali o investicijskih vlaganjih v Dani v posodobitev tehnologije in opreme za proizvodnjo sadnih sokov v sodobno laminatno embalažo. Te investicije so zaključene, sedaj pa je Dana pričela z investicijskimi vlaganji k potrošniku. To vlaganje naj bi pripomoglo predvsem k pospeševanju prodaje. Pred nekaj dnevi je namreč stekla nagradna igra DOBER DAN VSAK DAN, v kateri lahko kupci Daninih proizvodov blagovne znamke Dan sodelujejo. Vsak dan bo v tej igri izbrana ena nagrada v vrednosti nakupovalnega bona 2.500,00 sit za nakup živil po želji v trgovini, kjer je bil kupljen nagrajeni sadni sok Dan. Vsak teden bodo izbrani v nagradni igri trije gospodinjski aparati Gorenje (hladilnik, štedilnik in pralni stroj), ob koncu leta pa bo izžrebana glavna nagrada osebni avtomobil Wolksvagen POLO. In še to: nagradno igro boste lahko sproti spremljali dnevno na prvem programu TV Slovenija v terminu pred ali po osrednjem televizijskem dnevniku. • spremlja stanje in razvoj gozdov, • skrbi za varstvo gozdov, • usmerja gospodarjenje z gozdovi, gozdnim prostorom, posamičnim gozdnim drevjem ter skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, • usmerja gradnje in vzdrževanje gozdnih cest, • vodi evidence in baze podatkov za gozdarstvo, • izvaja strokovno svetovanje in usposablja lastnike gozdov, • zagotavlja sadike, gozdno semenarstvo in izvaja druge naloge. Pomembno je, da lastniki gozdov ne smejo ovirati izvajanja nalog javne gozdarske službe. Zavod zagotavlja lastnikom gozdov sadike, subvencije za čiščenja in redčenja gozdov, pomoč pri sanaciji snegolomov, pomoč pri izdelavi planov in pri gradnji gozdnih cest ter pri vzdrževanju le-teh, seveda v sodelovanju z Občino. Plane izgradnje in vzdrževanja gozdnih cest izdeluje Zavod. Za našo krajevno skupnost ima Zavod v planu izgradnjo gozdne ceste od bazena do Gorenje vasi v dolžini cca 2,2 km. Cesta naj bi se uredila v makadamski izvedbi. Na razpolago je v planu 600.000,00 sit, kar pa bo po izvedenem ogledu trase očitno premalo, zato so se predstavniki Zavoda že dogovarjali s KS IVIirna o eventuelnem sofinanciranju modernizacije navedene ceste. Na izpostavi v Slovenski vasi je zaposlenih 6 delavcev. 4 delajo za področje občine Trebnje, 2 pa za področje občine Sevnica. Skupaj pokrivajo 13 tisoč hektarov gozdov od tega 8200 hektarov v občini Trebnje, ostalo pa v občini Sevnica. Srečujejo se pri svojem delu z različnimi težavami, ki so posledica samovolje posameznih lastnikov gozdov. Najpogosteje te težave razrešujejo s kompromisi. Njihovo delo med drugim je tudi izobraževanje lastnikov gozdov v smislu varnega dela z motorno žago, varnega dela pri spravilu lesa ter izobraževanje v smislu dobrega gospodarjenja z gozdovi. Krajanom priporočamo, da vse zadeve v zvezi z njihovimi gozdovi uredijo na sedežu izpostave Zavoda za gozdove v Slovenski vasi. ‘v W V SftONf N£KTA«Ji DAtl V*S i'C*owa«tAO OO it tt. »N oo maoraoe: vsa« oa«. R&aeN ob neocuah m m CIGANA) p;,Slovenija gorenje Sok DAN iz Dane vam bo torej prinesel UŽITEK, ZDRAVJE IN LAHKO TUDI NAGRADO -priporočamo ga. V Dani vse bolj ugotavljajo, da je kupec iz dneva v dan zahtevnejši. Tako je bila sprejeta odločitev, da svoje prostore v sedanji maloprodaji preuredijo v sodobno samopostrežno trgovino, v kateri bo kupcem na razpolago celotni asortiman brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Vsak kupec si bo lahko v trgovini asortiman ogledal ter se samostojno odločil za nakup ponudenih proizvodov. V času preurejanja prostorov bo maloprodaja obratovala v trgovini s tehničnim blagom in tekstilom, po otvoritvi samopostrežne trgovine pa bo Dana trgovino s tehničnim blagom in tekstilom ponudila v najem. Eventuelni interesenti za najem lahko v Dani že sedaj dobijo potrebne informacije. PRISTAVŠKI POTOK VGP iz Novega mesta bo pričel z urejevalnimi deli Zabršce, Pristavškega potoka in Vejarja. Največjih urejevalnih del se bo v drugi polovici oktobra letos lotil VGP na Pristavškem potoku. Od izliva v Mirno do mostu v Zabrdje se bo izvajal sanitarni poseg, to je odstranitev drevja, grmovja in panjev, ki ovirajo normalen pretok vode, gorvodno do mostu pri Podlogarju pa bodo potok razširili, vgradili pragove in zavarovali brežine delno s kamnom. Manjši poseg bo izveden tudi na potoku Zabršca. Lastniki pribrežnih zemljšč bodo dobili podrobe informacije od delavcev VGP-ja na sestanku, ki bo v torek, dne 30.09.1997 ob 19. uri pri Pavlu Jarcu v Zabrdju 15. Določena ureditvena dela bodo delavci VGP-ja izvajali tudi na potoku Vejar, kjer nameravajo urediti strugo, ob bazenu pa bodo ob strugi odstranili del drevja in grmovje ter brežine obložili s kamenji. 0 ZAVODU ZA GOZDOVE Zavod za gozdove Slovenije - OE Brežice ima svojo enoto v poslovni stavbi v Slovenski vasi pri Šentrupertu. 0 njihovem delu smo se pogovarjali z vodjo izpostave dipl.ing.gozd. Jožetom Morijem. Bivše GG se je s sprejemom Zakona o gozdovih leta 1993 v celoti reorganiziralo. Gospodarjenje z gozdovi je postalo javna gozdarska služba, z Zakonom pa se je ustavnovil Zavod za gozdove Slovenije, ki ima temeljno nalogo, da izdeluje podlage za razvoj gozdov, ki jih nato na predlog ministrstva, pristojnega za gozdarstvo, sprejme državni zbor. Zavod za gozdove kot javna gozdarska služba izvaja med drugim tudi naslednje naloge: Jože Mori, dipl.ing.gozd. POLICIJA OPOZARJA IN SVETUJE Na območju krajevne skupnosti Mirna se je prometna varnost sodeč po nezgodah v prvih 8-ih mesecih tega leta povečala, saj smo letos obravnavali 20 prometnih nezgod, v enakem obdobju lanskega leta pa 26 nezgod. S telesno poškodbo smo obravnavali 3 nezgode, lani pa 6. Voznike opozarjamo na upoštevanje hitrosti vožnje vozil, saj smo obravnavali 9 nezgod zaradi neprilagojene hitrosti. Prav tako opozarjamo, da v primeru nanosa zemlje na vozišče v času kmetijskih opravil (siliranja) lastniki zemljišč očistijo vozišče in s tem pripomorejo k varni vožnji. V času trgatve svetujemo, da vozila pred vikendi oziroma zidanicami zaklepate, vrednostne predmete (torbice, tehnični predmeti) pa shranite na nevidna mesta. Na območju krajevne skupnosti Mirna je vodja policijskega okoliša Andrej KOPINA. Janez KUKEC KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE inšpektor PRIČAKUJEMO VAS OB PONEDELJKIH Nekakšen naveličan čas se je zavlekel v prostor, kjer so se, ne tako daleč nazaj, odvijali pevski, gledališki, lutkarski in drugi dogodki. Mar kraj tega ne potrebuje več? Je morda vsaka želja po tovrstni duhovni ustvarjalnosti usahnila? Morda pa vsi skupaj čakamo, da se bo nekaj zgodilo? Nekaj, kar bo pognalo krvotok. Pa se ne bo, če ne bomo naredili koraka. Lastnega. S svojo voljo pognanega. Kulturno umetniško društvo na Mirni, ki trenutno vzdržuje tradicijo z ženskim pevskim zborom (fotografija je posneta na medobčinski reviji v Črnomlju), vabi k sodelovanju. Pričakujemo vas vsak ponedeljek med 19. in 20. uro v glasbeni učilnici mirenske osnovne šole. SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV Kot že več let prej je KORK Mirna tudi letos organizirala v mesecu juniju srečanje krajanov starih 70 let in več. Pri organizaciji srečanja je sodeloval tudi mirenski župnik Janez Petek, ki je za verujoče pripravil mašo. Po tem se je srečanje nadaljevalo v šoli. Tu so učenci mirenske šole pripravili udeležencem krajši kulturni program pod vodstvom učiteljev Duške in Staneta Pečka ter Slavke Kramer. Program je povezovala Bariča Kraljevski. Predsednica KORK Štefka Gregorčič pa je najstarejši prisotni krajanki Pavlini Drčar iz Brezovice in najstarejšemu krajanu Slavku Kirmu iz Migolice ter najmlajši udeleženki, ki je prejšnji dan izpolnila 70 let Ani Dim iz Brezovice, podelila šopke. Vse navzoče sta pozdravila tudi predsednik občinskega odbora RK Dušan Mežnaršič ter predsenik KS Mirna Pavel Jarc. Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno. Udeleženci so med seboj poklepetali, zapeli in nekateri tudi zaplesali. Srečanje so zapuščali nasmejanih obrazov, nekateri prej, drugi kasneje, zadnji pa so se ob pozni večerni uri pred šolo poslovili s petjem lepih starih slovenskih pesmi. Napisala: Slavka KRAMER ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE OBVEŠČA V drugi polovici oktobra bo v Zdravstveni postaji Mirna potekalo cepljenje proti gripi. Še posebej ga priporočamo osebam starejšim od 60 let in kroničnim bolnikom (srčni, pljučni,...). Za morebitne dodatne informacije lahko pokličete na Zdravstveno postajo Mirna, kjer sprejemajo tudi predhodne prijave. Pomočnica direktorja: Suzana GALIC, dipl.oec. SPOMENIK 0 DEMOKRACIJI Demokracija ni vprašanje koristnosti - ampok nravnosti. (Willy Brandt) Demokracija je umetnost, kako ljudstvo v imenu ljudstva svečano potegnemo za nos. (Deschner) Demokracija temelji na treh principih: na svobodi vesti, na svobodi govora in modrosti, da nobene od njiju ne upoštevamo. (Marc Twain) Demokracija je postopek, ki jamči, da nam ne bodo vladali bolje, kot si zaslužimo. (Bernard Shaw) To poletje so na pobudo g. Bojana KOLENCA očistili umazanijo s spomenika padlih borcev v NOB na Rojah. Spomenik, delo kiparja Janeza Lenassija je bilo nujno potrebno očistiti, saj je beton na senčnejših straneh že preraščal mah, v malih razpokah pa se je nabiral prah in druga nesnaga. Pod budnim nadzorom Bojana Kolenca (na fotografiji) so delavci Komunale iz Trebnjega odlično opravili zahtevno delo. D. Z. ZADOVOLJNI VRTIČKARJI IN VDC Varstveno delovni center (VDC) seje letos preselil v prostore društva Partizan. Prenovljeni prostori v Partizanu, namenjeni VDC-ju. Ravnatelj šole g. Peter Podobnik je nakazal kar nekaj težav, s katerimi so se soočili to poletje, ko so preurejali prostore vrtca in adaptirali prostore v Partizanu. Seveda je tudi v tem primeru odločilen denar. Da bi čim več opravili z odmerjenimi sredstvi (predračun je predvidel najmanj 3 mio sit), so v akcijo vključili vse razpoložljive delavce osnovne šole, ki so večino del opravili zelo kvalitetno in bistveno ceneje. Občina je za preureditev in razširitev vrtca obljubila 2 mio sit, vandar jih še ni nakazala, saj oprema še prihaja (dobavitelj zamuja 1 mesec). Novih igrač in nekaterih drugih potrebnih pripomočkov pa letos malčki v vrtcu ne bodo videli, saj za to denarja trenutno ni. S pridobitvijo novih prostorov je vrtec lahko sprejel vse otroke z Mirne in neposredne okolice, katerih starši so to želeli. Dotrajana okna in vrata v stari šoli je potrebno zamenjati, obnoviti je treba tudi fasado. Predlog za ta ’’podvig”, ki bi po predračunu veljal vsaj 6 mio sit je že na Občini, vendar denarja še ni. Ravnatelj OŠ, vodja vrtca ga. Marija KOPRIVC in vsi delavci tega kolektiva iskreno upajo, da bodo to prenovo kmalu dočakali. Lepo preurejeni prostori vrtca, kjer se malčki brezskrbno igrajo in obenem učijo prvih veščin, ki jih bodo potrebovali v kasnejšem življenju. Varstveno delovni center v katerem je že 20 naših občanov, ki se učijo, delajo ali pa so samo v varstvu, je z novimi prostori zelo zadovoljen. To je potrdila tudi vodja tega centra ga. Andreja JUROVIČ, ki je poudarila, da se tudi varovanci zelo dobro počutijo, kar pa je še najpomembneje. Prednost novih prostorov je v tem, da so precej večji od prejšnjih in da imajo pred domom vedno na razpolago igrišče za rekreacijo, ki pa je varovancem nujna. 0 problematiki v osnovni šoli Mirna bo v naslednji številki Krajana poročal njen ravnatelj. P. Z. '% Vrtnari Ivo Cvelbar Staoiilav Cvelbar, v.p. Glavna ceiia 32 8233 MIRNA V skoraj 20-ih letih delovanja naše vrt rastlin. Vodilo razvoj je so bile vs sadik okrasnih 1‘astlin za balkone, nrtvih. na tem področju imamo bogate izkušnje. Trenutno lahko v naši v dnevih pred prvim novem in predlogi krajanov in naših zvestih ftupcev. Danes lahko ponudimo ve in za ureditev grobov ter rezano cvetje za okrasitev grobov ob si nabrali bogate izkušnje pri ja naše vrtna okrasnih ras i. Iliri/. rsitr-jE ■ivr vv. n«. -•-V/' i vrtnariji nabavite vse potrebno za ureditev grobov (sadike mačeh, lončne krizanteme, zemlja,...), ovembrom pa vam bo na voljo Izredno bogata izbira rezanih krizantem. .Jžilk vsako pomlad nabavijo sadike za zelenjavni vrt, nudimo pa našim kupcem tudi oji rastlin. Dokaj dobro smo usposobljeni tudi za urejanje parkov in nasadov in tudi Mili Za obisk se priporočamo - Vrtnarstvo Cvelbar KATERI MOŠKI JE NAJVEČJI OPTIMIST NA SVETU? rojstnem dnevu TISTI, KI VAŠKIH PET LET POCLEDA V POROČNI UST, CE MU JE ZE POTEKEL...’ Krajana SREDI BUČNECA ZAKONSKECA PREPIRA ONA ZAVPIJE: BOLJE BI BILO, ČE BI SE POROČILA S HUDIČEM!’ ON: MISLIM, DA JE POROKA Z OŽJIMI SORODNIKI PREPOVEDANA!" 0 STAROSTI Štirideseta leta so starost mladosti, petdeseta mladost starosti. (Hugo) Nobena umetnost ni postati star, umetnost je to prenesti. (Goethe) Ni problematičnega otroka, so le problematični starši. (S. Neill) Vsak mlad človek prej ali slej osuplo odkrije, da imajo kdaj pa kdaj prav celo starši. (Malraux) Ob prvem rojstnem dnevu Krajana vam predstavljamo sodelavce, ki za naše bralce zbirajo informacije in urejajo gradivo. Od desne proti levi: Pavel Jarc je kot predsednik sveta KS glavni in odgovorni urednik, Dušan Zakrajšek zbira in objavlja prispevke v Krajanu, Janez Jurij Kos (zgoraj) zbira in ureja informacije, Bariča Kraljevski skrbi za lektoriranje, Ludvik Jerman ureja rubriko “En hribček" in Janez Zupan skrbi za tisk. Krajan Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna • Glavna c. 28 • 8233 Mirna • (068) 47-153, 47-707 • Naklada 15001 izvodov • Tehnično uredil: Janez Zupan - Tisk: OTISK d.o.o., Trebnje • Po mnenju Ministrstva za kulturo št 415-850/96 - mb/sp z dne 09.10.1996 se plačjjje za časopis Krajan 5% prometni davek od prometa proizvodov.